Poštnina pli&as v goto vi n) Spedizlone In •bbonamento postale Prezzo • Gena Ur 0.50 Štev. 204. V Ljubljani, v sredo, 9. septembra 19 42-XX Leto VII. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega In tujega izvora: Uniona Pnbblicitš Italiona SLA- Milana | Uredništvo in aprava Kopitarjeve a, Ljubljana | Concesatonarta esclu.lva pet la pnbblidU dl provenience it altan a E ttedazione. Ainministrazione Kopitarjeva k Lobiana = ed eatera: Uniona PubbllciU Ual la na ti A- Milana Vojni poročili št. 833 in 834 Ogledniško in topniško delovanje v Egiptu Občutne angleške letalske izgube Vojno poročilo št. 833 pravi: Na srednjem odseku egiptskega bojišča se je včeraj razvijal boj, v katerem so Angleži imeli občutne izgube. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 15 strojev, protiletalstvo ter kopenske edi-niee so sestrelile dvoje letal, eno pa je zadeto po tobruškem obrambnem ognju strmoglavilo na tla v bližini Bardije. Na otoku Sira (Cicladi) so bili uničeni trije angleški bombniki. Nad osrednjim Sredozemskim morjem je spremstvo neke italijanske ladijske skupine sestrelilo štiri od napadajočih angleških torpednih letal. Angleška podmornica, ki so jo italijanske pomorske enote zadele, se je poveznila in potopila. Vojno poročilo št. 834 se glasi: . Živahno ogledniško in topniško delovanje na južnem odseku egiptskega bojišča. Italijanski lovci, ki so za zaščito leteli nad prednjimi postojankami, so prestregli skupino angleških bombnikov in jo prisilili, da se je vrnila. Nemški lovci so sestrelili štiri angleška letala; eno letalo je bilo uničeno nad osrednjim Sredozemljem. V Črnem morju je italijanski lovec podmornic #b zori 6. septembra torpediral in potopil sovjetsko ladjo v bližini Novorosijska. Velik plen po osvojitvi Novorosijska Novih 6758 ujetnikov, 14 oklepnikov ter 98 topov — Zasedba drugih postojank pred Stalingradom — Sovjetski napadi pri Leningradu zavrnjeni Hitlerjev glavni stan, 9. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V hudih bojih okrog obmorske in kopenske trdnjave Novorosijska je bilo poleg mnogo vojnega blaga zajetih še 6758 sovjetskih vojakov. Po dosedanjih vesteh je bilo zaplenjenih 14 oklepnikov, 90 topov vseh vrst, oklepni vlak ter mnogo ladij. V okolici Novorosijska so še v teku boji proti sovjetskim skupinam, ki se srdito branijo. Nemški bombniki so v nizkem letu obstreljevali premikajoče se sovjetske čete. Na obalni cesti jugovzhodno od mesta ob Tereku je bilo po neuspelem sovjetskem protinapadu uničenih 65 od 100 sovjetskih oklepnikov. Lovci so sestrelili 27 od napadajočih sovjetskih strojev. Na utrjenem odseku pri Stalingradu so nemške čete navzlic kljubovalnemu odporu zavzele še več višinskih postojank. Močne skupine bojnih in napadalnih letal so podpirale nemške čete v bojih. Mostovi nad Volgo južno od mesta so bili podnevi in ponoči bombardirani. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je prišlo samo do krajevnih bojev. Na obkoljeval-ne mbojišču pri Leningradu so bili sovjetski napadi zavrnjeni v delnih protinapadih s podporo letalstva. Od 6. do 7. septembra je sovjetsko letalstvo v letalskih spopadih, v katerih so bili tudi italijanski, hrvaški in madžarski letalci, izgubilo Sklepi medministrskega odbora o zbiranju žita, cenah umetnih gnojil, o tipizaciji oblačilnih izdelkov ter o razdeljevanju kruha in moke Rim, 9. sept. s. Medministreki odbor za v*poreditev preskrbe, za razdeljevanje in za cene se je zbral v Beneški palači pod predsedstvom Duceja 5. sept. od 17. do 19. ure in sept. od 17. do 19. ure. Navzoči so bili tajnik. stranke, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije in valute ter izmenjavo, podtajniki za notranje zadeve in vojno izdelavo ter podtajnika Pasoolalo in Amicucci, glavni komisar za ribolov, načelnik nadzorstva za obrambo hranilnih vlog in za kredite, nadzorniki stranke, predstavniki delodajalske korporacije in kmetijkse korporacije, predsednik fašistične delavske zveze, ravnatelj industrijske federacije in drugi. Tajniške posle je vodil Venturi. Zbiranje žita. — Minister za kmetijstvo je podal obsežen pregled prehranbenega 6tanja in posebej poudaril, da se je zelo povečala zaloga žitnih vrst. Odbor je ugotovil, da različne prometne težave, zlasti pa prevozi, vedno ne dovoljujejo pridelovalcem, da bi ob pravem času izročiti svoj pridelek v zbirališča. Sklenil je podaljšati do 50. septembra rok za nagrade prinaalcem. Odbor je potem odločil, da za vse obdobje 1942-1943 ne bo zmanjšana «li pa odvzeta količina žita, ki je bilo pripu-Ščeno pridelovalcem za domačo uporabo. V tej odločbi ministrskega odbora je tudi rečeno, naj vsi italijanski pridelovalci v polni meri izpolnijo svojo dolžnost in izroče odpadajoče količine žita. Poenotenje cen umetnih gnojil. — Odbor je v skladu z navodili, ki so bila že svoj čas na seji sprejeta v namenu, da se po možnosti utrdijo ali celo zmanjšajo stroški poljedelstva in da bi dal trdne temelje za politiko stalnih cen vseh umetnih gnojil in odstraniti vse razlike, ki nastajajo v cenah v raznih krajih kraljevine. To poenostavitev _ bo izvedla zveza kmetijskih zadrug, kateri je bilo nedavno poverjeno razdeljevanje umetnih gnojil, da bo z denarno pomočjo države na temelju najniz-jih možnih cen storila ves, da bodo kmetovalci dobili zadostne količine te snovi in da se bo kmetijska pridelava dvignila. Podtajnk Amicucci je razložil odboru dosedanje delo korporacijskega ministrstva za uvedbo tipiziranih izdelkov po določenih cenah, dalje o enotnih tekstilnih izdelkih, o oblačilih, steklu, železnini in žgani glini, o kolesih, šivalnih strojih, mazilnih oljih, o milu, o izdelkih iz aluminija in drugih rečeh. Ministrski odbor je ugotovil, da more le tipizacija vjeh manufakturnih izdelkov dati temelj za učinkovito nadzorstvo nad cenami, obenem pa tudi jamstvo za kakovost blaga, je določil sledeča navodila za tekstilne in oblačilne izdelke: vpo.števanje tipizacije v vsej izdelavi iz umetnih tkiv ali naravnih tkiv in iz konfekcijskih tkanin, zraven pa čim večje zmanjšanje vrst tipov, kakor tudi čim večje zmanjšanje števila barv in vzorcev blaga. Uvedba trgovin, ki bodo Prodajale le tipizirane izdelke in tem trgovinam bo zajamčena prednost pri dobavah tkanin v skladu z možnostjo izdelave. Za izbiro takšnih trgovin bo važna predvsem prostovoljna prošnja trgovcev, ki se bavijo s prodajo na drobno, dati pa bodo morali potrebna ' jam-ftva. Predvsem naj se to zgodi v središčih ,po-Kfajin. Nadzorstvo nad izdelavo po normah, ki ■Pn je že poprej naznačilo korporacijsko ministrstvo. Takoj je treba dati v prodajo vse izdelke, ki so bili izdelani za civilno prebivalstvo. Prerešetati je treba ukrepe, da se bo Prodajalo le tipizirano blago. Odbor je izrazil nato svoje zadovoljstvo, da je korporacijsko ministrstvo za izdelavo poskrbelo za izdelavo .ločene količine tipiziranih obuval 7. usnjenim zgornjim delom in usnjenimi ali gumijastimi podplati za bližnjo zimo. Sklenil je, da u° treba zaradi točuejšega nadzorstva nad prodajo oddajati te čevlje na podlagi posebne oblačilne izkaznice, obenem pa določiti za prodajanje le omejeno število trgovin in urediti razdeljevanje čim točnejše in pravilnejše za vsa središča, kraljevine. Razdeljevanje kruha in testenin. — Medministrski odbor je končno poslušal poročilo kmetijskega ministra o cenah kruha in testenin. Odobril je kriterije načrta, ki določa enotno obdelavo, in stroške, kar ima namen omogočiti čim učinkovitejše nadzorstvo nad porabo moke in nad kakovostjo kruha. Odbor je naročil kmetijskemu ministru, naj ta načrt cimprej izvede. Nato so govorili o važnejših vprašanjih dnevnega reda, tajnik stranke, mi-plL™i=Lare6C i ?n Ricci, državna podtajnika i f- . . 'f1 Amicucci, nadzornik stranke Fa- brizi in več drugih. Prihodnja seja odbora bo 28. septembra. 125 strojev; 40 jih je sestrelilo protiletalsko top-’ ništvo, trije stroji pa so bili uničeni na tleh. Pet, nemških letal je šlo v izgubo. V Severni Afirki so nemška bojna lota la z bombami zadela zbirališča oklepnikov, oklepnih avtomobilov in angleška letališča južno od Aleksandrije ter okrog Sueza. Pri napadih na zahodno zasedeno ozemljo in pri dnevnih vznemirjevalnih poletih nad zahodno Nemčijo so bili sestreljeni trije angleški stroji. V boju proti Veliki Britaniji so nemška letala v pretekli noči bombardirala z bombami velikih mer vojaško važne naprave v Angliji. Rusi izgubili tudi krvavo bitko za Novorosijsk S tem so zašli v položaj, ki jim ne daje nobene možnosti več za kakšen protinapad Kavkaško bojišče, 9. septembra, e. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: V zadnjem tednu se je na severnem odseku Kavkaza nemškemu poveljstvu posrečilo ustvariti za Ruse tako kritičen položaj, da nimajo nobene možnosti več za kakšen protinapad. Po drznem izkrcanju 6lavne enajste armade Romunov in Nemcev, armade, ki se je proslavila na Krimu in zlasti pri Sebastopolu, na obali Tamauskega polotoka in rešitev tega področja pred rdečimi, Je 6ledilo zavzetje Anapa, najvažnejšega pristanišča ob vzhodni obali Črnega morja, ki so ga Romuni v naskoku vzeli Sovjetom. Vsa ta veličastna dejanja so imela posebno vrednost, ki se je zavedajo le tisti, ki so si zamislili gotov strateški načrt. V resnici se ta dejanja smatrajo kot dogodki, ki so izredno pomembni in ki so pripomogli k rešitvi najširših nalog in ki spadajo v celotni okvir tistega, kar je še treba izvesti. Medtem ko se je neprestano nadaljevalo prodiranje od severa proti jugu v smeri proti Novorosijsku, je človek utegnil morda doBiti vtis, kakor da se bo na silno težavnem odseku pri Krasnodaru vse ustavilo. Boljševiki, premagani v bitki pri Krasnodaru, so že prehodili steze, ki drže proti morju od te strani, in z nemške strani niso sporočili nič novega. V resnici 6e je vprav med Krasnodarom in gorskimi obronki, ki branijo dostop k Novorosijsku, pripravljal glavni udarec, da se iztrga Rusom pomorska utrdba, ki je za Sebastopolom najpomembnejša. Cete izrednih sposobnosti, kakor so nemške divizije »Hessen«, »Frankfurt«, »Wurtemberg< in »Baden«, ki poznajo gorske težave in trdo življenje, so 6e pomikale med gorskimi soteskami vprav iz smeri od Krasnodarske pokrajine in so se znašle pred utrdbami Novorosijska, da pritisnejo nanje od vseh strani skupno z romunsko konjenico, ki je galopirala od Anape proti jugu. Ko je bila izvedena obkolitev tega mesta, se je začela nadvse silovita bitka, v kateri je bil odpor rdečih strt. Bitka za Novorosijsk je bila zelo huda, kajti prav tako kakor Sebastopol, je tudi ta druga pomorska in suhozemska trdnjava imela zelo močno obrambo. Povsod po gorskih obronkih, ki obdajajo mesto, so Sovjeti zgradili močne obrambne postojanke, vdolbene v živo skalo. Bila je to prava »bit- Churchillova priznanja o bojih v Egiptu in Sredozemskem morju s' Včeraj je imel na zasedanju simdnje zbornice predsednik angleške vlade Churchill govor, s katerim je skušal odgovoriti na številne interpelacije poslancev glede vojnih do-godkov. Glede dogodkov pri .DiePpu je predsednik angleške vlade odklonil, da bi navajal točne številke o izgubah v moštvu in materialu ki so jih Angleži utrpeli. Izrazil je zahvalo Kanadi, ki je dala pet šestin vseh napadalnih čet. Pohod’ na Dieppe pa je branil rekoč, da je angleški glavni stan moral na vsak način dobiti nekatere podatke v svoje roke, dobiti pa jih ni mogel drugače kakor s tem izkrcanjem. V odgovoru na interpelacijo, ki je zahtevala od Churchilla pojasnil glede napačnih številk o izgubah v Egiptu, je Churchill preprosto izjavil, da se je zmotil in da takrat ni imel v mislih izgub o celotni bitki, temveč da je omenjal le izgube v enem samem tednu. Churchill je nato vztrajal na zaupanju in je zahteval od zbornice, da to tudi upošteva in mu verjame. Pohvalil je nove poveljnike vojske v Egiptu, obžaloval smrt generala Gotta, potem pa za spremembo v vodstvu 8. armade rekel, da je bil general Auchinleck odpoklican, češ da je bil potreben počitka. Churchill je nato izjavil, da je 8. armada dobila številna ojačenja in da jo je treba zdaj smatrati kot tako rekoč popolnoma novo armado. Imela je poprej velike izgube in sicer nad 80.000 mož, kar je razlog, da se je morala umakniti za celih 450 km. Sovražnik, je dejal Churchill, je imel dobiček v tem, da je lahko izrabil vsa naša skladišča orožja, goriva in streliva, ki jih je zajel pri napredovanju. Ko je omenjal Rusijo, Churchill ni navajal trenutnih ruskih porazov, temveč je izrekel toplo pohvalo na račun Stalina in zagotovil, da bosta Anglija in Združene države poskušali pomagati Rusiji na najhitrejši možni način. Zatrdil je, da so Rusi bolj kot kdaj prej odločeni nadaljevati z borbo. Razpravljajoč o letalsko-pomorski bitki v Sredozemskem morju, je priznal, da so imeli Angleži težke izgube v vojnih ladjah in parnikih in da so izgubili eno letalonosilko, dve križarki in pet rušilcev. Rekel je tudi, da je severnoameriško letalstvo s svojimi novimi pripravami za bombardiranje iz velikih višin začelo odpirati nova obzorja v letalski vojni in končal svoj govor z ugotovitvijo, da sta on in Roosevelt po temeljitem pretresu položaja sprejela 12 vojaških sklepov, ki bodo pravočasno objavljeni javnosti. Ves svoj govor je Churchill prepletel s hvalnicami na predsednika Roosevelta in poudarjal vedno večji delež, ki ga ima predsednik Združenih držav v sedanji vojni. Ameriki grozijo velike gospodarske težave Predsednik Roosevelt določuje cene in govori o vojnih težavah Rim, 9. sept. s. Predsednik Roosevelt je kongresu poslal posebno spomenico, v kateri poudarja potrebo, da mora v Ameriki zavladati večji red v gospodarstvu. Ugotavlja, da cene kar naprej rastejo in da je bil zlasti povišek cen živilom tako hud, da pomeni resno grožnjo za vse gospodarsko življenje. Nadalje opozarja kongresne člane, da bo treba še strože nadzirati cene poljskih pridelkov, ker bodo sicer vsi napori za stalno ureditev plač in določitev cen življenjskim potrebščinam zastonj. V tem primeru pa da bi prišlo do nebrzdane inflacije. Zato Roosevelt zahteva nagle ukrepe, da bi se ognili mnogim nevarnim gospodarskim’ težavam. Če bi počakali tri ali štiri mesece, bi že utegnilo biti vse prepozno. Glede na veliko nevarnost zahteva ameriški predsednik, naj kongres odobri zakon, ki bo njega pooblastil, da bo lahko določeval cene življenjskim potrebščinam in cene poljskim pridelkom. Rotom je poudaril, da sedanja celotna vojna povečuje njegovo odgovornost, da pa bo vpregel vsa svoja pooblastila in vso moč, ki bo prisilila sovražnike na kolena. Zvečer je imel predsednik pomenek, ki so ga razširili po radiju. Izjavil je, da bo 1. 1943 vojna veljala Ameriko 100 milijard dolarjev. Potem je podal kratek vojni pregled. Ko je govoril o tihomorskih bojiščih, je priznal, da ima sovražnik še velike sile, s katerimi bo skušal znova udariti. Prav tako je svoje poslušalce svaril, naj ne bodo preveliki optimisti glede salomonskih otokov. Dotaknil se je tudi Sredozemlja in Srednjega vzhoda ter izjavil, da se dobro zaveda nevarnosti, ki preti zaveznikom glede končnega uspetm bitke v Egiptu, gospostva nad Sredozemskim in Indijskim morjem. Nobenega vojaškega cilja niso Angleži zadeli pri svojem letalskem napadu na Rouen, pač pa le stanovanjske hiše in številne žene in otroke. Ta ugotovitev je zelo razburila francosko sko prebivalstvo. Nad 400 ljudi leži težko ranjenih po raznih bolnišnicah. ka za utrdbo«, v kateri so Rusi, ki so imeli svojo oporo v svojevrstni oblikovitosti tal in v obrambi, ki so jo skrbno pripravljali že več mesecev, še enkrat imeli priliko pokazati tisti svoj siloviti odpor, ki 6e je slednjič končal e tem, da 60 imeli najbolj krvave izgube. Bila je to nova bitka, ki so jo Rusi izgubili, čeprav so razpolagali z zelo močnimi silami. Res se zdi, da so bile poleg oddelkov, ki se jim je posrečilo ubežati iz bitke pri Krasnodaru v Novorosijsk, še tri divizije mestne posadke, kakor tudi številni pehotni in mornariški oddelki, ki so bili ušli porazu pri Sebastopolu. Zdi se, da so tudi obrambo Novorosijska zaupati sovjetskemu admiralu Oktobrijskemu, branitelju Sebastopola. Rdeči admiral je tudi tu doživel isto usodo kakor pri Sebastopolu. Izgubil je Novorosijsk, ki je bilo od vseh ruskih pristanišč najbolje urejeno bodisi z vojaškega kakor tudi z gospodarskega vidika. Sovjeti so izgubili vsako možnost, ne samo da bi odslej našli kakšno oporišče, pač pa tudi zatočišče za svojo vojno mornarico, o kateri se zdi, da se zdaj suče v vodah okrog Ratuma, kakor bi bila znorela. Očividno čaka odločitve, ki morda nikdar ne bo prišla. Zelo težka so zato vprašanja, pred katerimi so se zdaj znašli Sovjeti spričo sijajnega manevra, ki so ga v zadnjih sedmih dneh izvedle nemške in romunske čete, in ki je pokazal nekaj določnega z zavzetjem Novorosijska. Gotovo pa je, da se izvajanje zelo obsežnega načrta tu ne bo ustavilo. Vesti 9. septembra Podpredsednik rom. vlade Antonescu je na vladni seji podal pregledno poročilo o dveletnem delu maršala Antonesca in posebno poudarjal ukrepe, ki jih je vlada izdala za nacionalizacijo narodnega premoženja in uničenje judovskega vpliva v državi. Italijanskega poslanika v Sofiji in trgovskega odposlanca je sprejel bolgarski trgovinski minister Zaharijev. Razgovor je bil dolg in prisrčen. Rooseveltov govor o nevarnosti inflacije je v Londonu vzbudil močan vtis. Menijo, da pomeni to neke vrste ultimat Roosevelta, ki jo pravi gospodarski diktator. Po njegovih navedbah je Amerika tik pred gospodarskim razsulom. Verjetno bo Churchill sledil zgledu svojega ameriškega tovariša in bo napovedal nove težke gospodarske ukrepe, ki bodo obupno gospodarsko stanje v Veliki Britaniji še poslabšali. Za lansko zimsko pomoč so nemški frontni vojaki darovali 123 milijonov mark, kar po mnenju berlinskega časopisja dokazuje, da se nemški vojak nel ebori za domovino, temveč vselej čuti tudi nerazdruino vez do svojega ljudstva v zaledju. Inflacija se je pojavila na Islandiji in proti njej je tamkajšnja vlada brez moči. Brezposelnost je velika, ker so Amerikanci pri vseh delih uporabljali le svoje vojake, ne pa domače prebivalstvo. Življenjski stroški so se podražili za 100 odstotkov. Letalski alarm so imeli v ponedeljek zjutraj v Newyorku. Pozneje so ugotovili, da je čez mesto letelo neko zavezniško letalo. Bojne ladje so tudi v tej vojni obdržale svoj pomen, zatrjuje nemška »National Zeitung«, vendar jih morajo spremljati letala in s tem pomagati vzdržati ravnotežje med silami letalstva in mornarice. List nato našteva moč bojnih ladij raznih držav in pravi za Italijo, da je njena skupina bojnih letal odločujoč činilec v Sredozemskem morju. Japonci zanikujejo poročila nasprotne propagande, češ, da Kitajci ponovno zavzemajo mesta v pokrajini Čekinang. Zaradi japonskega pritiska je kitajskega maršala Cangkajška pritisnila ob zid. Z napihovanjem neresničnih zmag Kitajske pa bi radi Angleži in Amerikanci prikrili le svoje poraze. V navzočnosti zastopnika generala Franca, predstavnikov vseh združenj in industrijskih korporacij je bil v Barceloni odprt deseti mednarodni velesejem. Španski trgovinski minister se je posebno zanimal za italijansko razstavljeno hlago in za napredek avtarkične izdelave. Popoldne pa so razstavo odprli za občinstvo. Portugalski list »Diarlo de Lizbona« objavlja članek o imperialnem in krščanskem Rimu. Pravi, da je Duce storil vse, da bo Rim čez 8 let imel dva milijona prebivalcev in to se lahko razbira tudi iz statističnih podatkov, ki kažejo, da se mesto stalno veča in množi. Rim pa ni samo katoliški in fašistični, temveč tudi industrijski in trgovski. Rim je zibelka stare kulture, nosilec zgodovine in pospeševalec omike. Turško-bolgarsko prijateljstvo, piše list »Waktt«, je prisrčno navzlic trenutnim težavam, ki jih poskušajo Angleži povečati. Obe vladi se trudita, da bi še bolj utrdili prijateljsko po-godbo, ki je bila sklenjena lansko leto. -fi> 97 trn Postavitev Glasbene Matice pod nadzorstvo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odločbo: Glasbena matica v Ljubljani ee postavlja pod nadzorstvo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Komisariatski odposlanec i,ma nalogo nadzorovati in usmerjati delovanje društva, vzporejati različne umetniške prireditve, kakor tudi skrbeti za finančno ureditev društva glede na ozemlje, na katerem sedaj deluje. Brez odobrttve komieariatekega odposlanca se ne morejo izdajati ukrepi presegajoča redne upravne posle. Za komieariatekega odposlanca se imenuje fašist prof. dr. Attilio Budrovich. Nov delovni čas za denarne zavode Visoki komisariat je odredi) z veljavnostjo od 7. septembra 1942 naslednji delovni čas denarnih zavodov: blagajniško poslovanje od 8.30 do 12.30; upravni uradi: od 8.30 do 13 in od 16 do 18.30. Še v naprej ostane v veljavi popolen nedeljski počitek. Zavarovalne dajatve sezonskih delavcev Sprememba statuta bivšega Osrednjega urada za zavarovanje dclavcev glede zavarovalnih dajatev sezonskim delavcem. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatral za potrebno, da se zavarovalne dajatve sezonskim delavcem prilagodijo njihovemu dejanskemu zaslužku in je po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj izdal naslednjo naredbo: člen 1. Razveljavljata se odstavka 3. in 4. člena 200. statuta bivšega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Zavarovalne dajatve sezonskim delavcem ee računajo tako kakor za vse druge zavarovance, po mezdah, ki jih dejansko prejemajo, v smislu določb členov 21. in 93. zakona z dne 14. maja 1922 o zavarovanju delavcev. Člen 2. Določbe te naredbe stopijo v moč z veljavnostjo od X- septembra 1942-XX. Razpust občinskega odbora v Tomišljii Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je smatral za potrebno razpustiti upravni odbor občine Tomišelj in imenovati izrednega komisarja. Zato je odločil: 1. Razpušča se upravni odbor občine Tomišelj. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine se postavlja Josip Modic. Okrajni komisar za ljubljansko okolico naj ta ukaz izvrši. Ljubljana, 17. avgusta 1942-XX. Razpust občinskega odbora v Starem trgu ob Kolpi Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je ■smatral za potrebno razpustiti upravni odbor ob-■čine v Starem trgu ob Kolpi in imenovati izrednega komisarja. Zato je odločil: 1. Razpušča se upravni odbor občine Stari trg ob Kolpi. 2. Za komisarja imenovane občine se imenuje Josip Mihelič. Okrajni komisar v Črnomlju naj izvrši ta ukaz. Razpust občinskega odbora v Mozlju Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je imatral za potrebno razpustiti upravni odbor občine Mozelj in imenovati’ izrednega komisarja. Zato je odločil: 1. Razpušča se občinski odbor v Mozlju. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine se imenuje Sebastjan Pasterk. Okrajni komisar v Kočevju naj izvrši ta ukaz. Ljubljana, 1. septembra 1942-XX. Razpust občinskega odbora v občini Črnomelj okolica Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je smatral za potrebno razpustiti upravni odbor občine Črnomelj okolica in imenovati izrednega komisarja. Zato je odločil: 1. Razpušča se občinska uprava občine Črno-melj-okoliea. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine se imenuje Pavel Klemenc. Okrajni komisar v Črnomlju naj izvrši ta ukaz. Ljubljana, 25. avgusta 1942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emili« Graiioli. Nova odkritja o komunističnih zločinih Grozodejstva, kakršna se niso dogajala niti v Španiji Naš slovenski jezik Di dovolj trd, da bi lahko z njim izrazili strašno trpljenje številnih komunističnih žrtev, ki so padle pod zločinsko roko tako imenovanih »osvobodilcev«. V nekaj mesecih so komunisti izvršili pri nas grozodejstva, kakršnih ni bilo niti v Španiji Šele sedaj, ko se bliža usoda partizanske akcije neizprosnemu koncu in begajo po gozdovih le še posamezna komunistična krdela, prihajajo z dežele vesti o novih pretresljivih od-kritjiih komunističnih zločincev. Z noži so ga prebadali Ob prihodu partizanov na Ig so ujeli komunisti Janeza Mrkuna, pd. Petračevega. Pri zasliševanju so ga pretepala s sabljami in mu pri tem razlili levo oko. Toda Janez ni klonil. Vse trpljenje je junaško prestal. Z Iga so ga odpeljali v-oaem ur oddaljen Mačkovec. Tu se je začelo pravo mučenje. Bili so ga s puškinimi kopiti, zbili so mu zobe iz apodnje čeljusti in čeljust samo, da ni mogel več govoriti. Nato so mu z noži prebadali noge in rezali meso iz hrbta, ga pretepali, dokler ni v groznih mukah izdihnil. Zločinstva tolovaja Majcna V mokronoakem okraju je vodil partizansko tolpo proeluli tolovaj, politični komisar II. bataljona dolenjskega odreda, Nace Majcen. Ta ima na vesti celo vrsto zločinov. Pri Mokronogu so partizani ubila bivšega župana Strupiha. Hišo eo izropali, zemljo razdelili med kmete, hišo pa dali v last nekemu komunistu, ki je bil že v Franciji. Tu je delovala prava GPU. Sam Majcen je izdal seznam, da so komunisti ubiLi že meseca junija v tem okolišu nad sto ljudi. Seznam je imel namen, buditi strah pri ljudeh, da bi preprečili vsak upor nesomišljenikov. Dne 22. julija so ubili partizani Marijo Mavec iz Hrastja pri Peči. Blizu Št. Jerneja 60 na grozen način ubili komunisti Furlanove. Očeta m mater so razsekali na pet kosov. Sin, ki je moral prisostvovati temu groznemu prizoru, je moral nato posamezne dele zmetati v jamo. Nato so ubili še njega. Pri vseh teh zločinstvih je sodeloval tudi Osterc (Ado) iz Mirne peči. Z Majcnom sodeluje tudi Forte Karel iz Trbovelj, gimnazijski eedmošolec. Ta je organiziral zlasti v šmarješki okolici. Štajerci ga poznajo po njegovih mladostnih »udejstvovanjih v Trbovljah« že dolgo časa. Umori pri Št. Joštu nad Vrhniko Pri Št. Joštu nad Vrhniko so partizani pobili več mož, družiinskih očetov in mater, ki niso imeli druge slabosti, da so pridno skrbeli za svoje družine. V naselju Kogel so našli domačini Franca Bradeška in ženo, oba mrtva, med njimi pa tri žive otročičke. Triletni in dveletni otrok sta držala V naročju ob mrtvih truplih očeta in matere svojega tri mesece starega bratca, d očim sta osemletni Pavel in šestletna Marija zbežala pred streli v gozd. Nedaleč od Bradeška sta ležala mrtva Cvekova oče in mati, medtem ko je enoletni otrok zgorel v hiši. Iz Možinove hiše so partizani odpeljali tokrat osem članov in jih pobili. Doma so pustili staro mater in tri majhne otroke; najstarejši je star trd leta, naj mlajši pa nekaj mesecev. Živega so pekli V Primostku v Beli Krajini so našli ljudje zakopanega pri Krivoglaviških njivah Tomca Franca. Glava je bila v zemlji, noge pa so mu štrlele iz zemlje. Roke je imel zvezane na hrbtu, ušesa obrezana, lase populjene. Zgleda, da so živega zakopali. Južna Janeza iz Dobravic so partizani živega pekli- Privezali so ga na bukev z glavo navzdol in pod glavo zakurili ogenj. Slamovec (Nemanič) iz Dobravic je partizanom ušel, zato pa so mu hišo popolnoma izropali. Klobučarja iz Drašič so partizani živega pekli. V Lo-kvici so partizani ustreliil Lončariča, ko je šel po pesek. Vzeli so mu vole in voz. Nato so ustrelili njegovo ženo in hčerko, drugo hčerko pa ranili pri delu na njivi. V Šmarješki fari nad 200 mrtvih Iz te župnije je prišla vest, da so tam pobili partizani nad 200 ljudi. Vseh zločinstev je kriv Majcen Nace iz Mokronoga. Nekaj trupel eo že izkopali. Med njimi je mnogo popolnoma neznanih obrazov. Kaže, da eo jih semkaj vodili tudi iz drugih krajev. V šentjernejski občini nad 50 V šentjernejski občini eo partizani pobili nad 50 ljudi. Imena nekaterih umorjenih so že znana: Kastelic Vinko, kaplan, Kromar Franc in dva brata, cestar Pavlinič Janez, Žnidaršič Ivan, posestnik, Luzar Jože, posestniški sin, Krbin Janez, posestnikov sin, Guštin Ivan, Sotina Lojze, občinski tajnik, Nečemer Ivan, Frankovič Janez, Šuperina Ivan, lesni trgovec, Makovec Tone, soboslikar, Zajec Ivan, šolski upravitelj v Čadrežih. Ubili eo tudi več žensk, n. pr. Zagorc Marijo in njeno hčerko..Od-vedlj 60 ju na taborišče na »bal«, kot so rekli. Z njima 60 napravili grozno plesno zabavo. Do nagega so ju slekli in uganjali najostudnejše stvari z njima. Ko je surovost dosegla višek, so ju naložili na grmado in zažgali ga. Ko eta zbežali z grmade, so ju vrgli nazaj z besedami: »Ajdi na ples na grmado.« Končno 60 ju ustrelili. Mnogim žrtvam so zadrgnili vrv okoli vratu in jih potegnili na drevo. Ljudje so našli po gozdovih že mnogo trupel z napol odsekanimi glavami, trupla pa brez rok in nog. Urban Velikonja, španski dobrovoljec in »strateg« Neposredno za umor župnika Nahtigala, kaplana Cvara in župana Bruljca je odgovoren »Urban Velikonja«, španski prostovoljec in poveljnik dolenjskega odreda, eden izmed glavnih kolovodij komunistov v Sloveniji. Dal je pomoriti veliko ljudi zlasti okrog Toplic. On vodi vse vojno tehnične akcije, ki pa obstoje v ropih, v klanju nedolžnih ljudi ter v razdiranju prog. Zelo se odlikuje po zločinskem udejstvovanju tudi tako imenovani »Prlek« ali s pravim imenom Penko, ki je poveljnik II. čete II. bataljona pri Št. Jerneju. On je tisti, bi je dal ustreliti fanta Mavca iz Mirne peči. Pri Sv. Križu pri Litiji je dal ubiti tri ženske samo iz razloga, keT so šle v cerkev. Dolgo časa je imel svoj tabor na Velikem Kalu. Poveljnik sedaj že razbitega in uničenega I. proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča je bil tako imenovani »Vare«. On je tisti, ki je za pobeglim Marnom prevzel poveljstvo tega bataljona. Slovel je po evoji nenasitni krvoločnosti. Pred dobrim mesecem je dal blizu Dobrepolj poklati 100 žensk. 300 grobov v bližini Police Partizane, ki eo prišli iz šolskega taborišča na Pancah, je razdeljeval po posameznih bataljonih »Lado«, poveljnik zaščite na Polici Držal je 6talno zvezo z ljubljanskim izvršnim odborom e pomočjo nekega železničarja iz Police. Ta »Lado« je imel na Polici cele delavnice, kjer eo krojači in čevljarji izdelovali za partizane uniforme in čevlje iz blaga, ki ga Je »Lado« nakradel po vsej Dolenjski. V ta namen je imel etalno na razpolago četo 150 partizanov. da jih je pošiljal na »akcije«, kjer niso ničesar drugega delali, kakor ropali ljudem njih imovino ter odpeljevald nedolžne ljudi. Zato ni čudno, da je v bližini Police okrog 800 grobov. Tam so bile umorjene tudi skoraj vse žrtve iz okolice Device Marije v Polju. »Lado« je izvajal nad ljudstvom strašen teror. Zanimivo pa je, da je bil pri partizanih zelo zaeovražen, ker eam ni nikoli nič delal, temveč ee je doma bogato maetil. Iz begunjske kronike Nazorna slika razmer pod partizani je kronika iz Begunj nad Cerknico, po kateri povzemamo nekatere odlomke. 18. XII. 1941. Neznan partizan je napadel v Begunjah trgovca Medena. Meden je bil hudo poškodovan, sorodnik -Pregelj Marijan, petošolec, pa ubit. 18. I. 1942. sta bila v gozdu nad Padežem ustreljena od partizanov Švigelj Anton, oče, in Švigelj 5. V. so odpeljali kmečkega fanta Kranjca Jožeta iz Dobca št 11 in bolnega Koširja Mirota iz Bezuljka št. 8. Prvi se je vrnil naslednji dan, drugi se ni več vrnil, ker so ga ubili. 10. VI. 60 odpeljali Rožanca Franceta, čevljarja iz Begunj, in Mulca Jožeta iz Cerknice. Po treh dneh ee je prvi vrnil, drugi je za vedno izginil-Teden dni pozneje eo odpeljali še dve svakinji Mulčevi: Ivanko in Francko in 6 letno hčerko. Svakinji sta izginili za vedno v Krimski jami, otroka pa so orožniki našli te dni v Rakitni. V Begunjah so imeli poseben terenski oddelek, ki je vodil v partizanski brlog razne partizanom neljube osebe. Tako eo pripeljali orožnika Urbasa z Rakeka, Zrimškovega Frenka iz Cerknice in še nekaj deklet iz cerkniške doline. Vse omenjene eo partizani pobili in pometali v Krimsko jamo. leto noč eo partizani odpeljali: sestri Juvančič Angelo in Ano iz Begunj, sestri Obrezo Ano in Jožefo iz Begunj št. 109 ter Zalar Marijo iz Kož-ljeka. Odvedli so jih v krimsko taborišče. Naslednji dan eo jih vseh pet postrelili in še štiri partizanke ter jih pometali v Krimsko jamo. 27. VII. Beže vsi moški iz vasi Dobec, Kožljek in Bezuljak pred partizani v Cerknico. Partizani eo imeli za ta večer ukaz, da odpeljejo veliko ljudi in da vasi popolnoma izropajo. V Begunjah 60 vdrli v kovačevo hišo, zvezali očeta in sinove ter pobrali živež in obleko 21 letni sin je ekušal uiti, pa ga 'je ustrelil partizan Janez iz Bezuljaka, neki Hribec iz vasi Ravne pa mu je prerezal vrat. 19 letnega brata Franceta eo odpeljali e 6eboj v sami epodnji obleki in bosega. Neki Furlan Ivan iz Brezovice ga je končno odpeljal v Ržišče, kjer 60 ga ubili in vrgli v Mihcovo brezno. Tam leži tudi en mrtev partizan iz Bezuljaka. Ubili so ga zato, ker bi rad šel domov. Nova koncertna sezona Glasbene Matice ljubljanske se bo začela s koncertom najpo-< membnejšega slovensega violinista Karla Rupla, katerega 6premlja na klavirju odlična naša pianistka Zora Zarnikova. Na bogatem koncertnem sporedu tega večera so dela nasled-> njih skladateljev: Veracini, Tartini, Bach, Lelo, Sarasate, Dehussv in Škerjanc. — Koncert znamenite domače, umetniške dvojice bo v petek, 11. t. m., ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Šolsk) zbor Glasbene Matice. Pisarna naše Glasbene Matice sprejema priglase za vstop v šolski zbor naše Matične šole. Ravnateljstvo vabi vse one, ki imajo dober glas in resno voljo, da se izobrazijo v zborovskem petju, da stopijo v šolski zbor. Potrebni 60 ženski in moški glasovi. Sprejem in pouk sta brezplačna in prosimo, da se prijavijo vsi, ki se za to zanimajo, najkasneje do vštevši 12. t. m. Neizprosna usoda nama je odtrgala najino nenadomestljivo mamico, ženko, hčerko, sestro in teto, gospo Fani Meserko soprogo trg. poslovodje K preranemu počitku jo spremimo v sredo, dne 9. septembra 1942, ob pol 5 popoldne z Žal iz kapele sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. sept. 1942. Neutolažljiva: Alojz, soprog, Alojz, sin S. S. van Dyne: ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI KOMAN GOSPODA BENSONA | »Nisem vedel,« mu je naglo odvrnil Vanče, »močno pa sem to slutil. Nesrečo, da se mu je med potjo v Catskills pokvaril avtomobil, je Pfyfe [ ii svojem pripovedovanju nekam preveč poudarjal. In vprašanje, ki mu ga je zastavil IFeath, kakšno pot je bil ubral, mu je bilo silno nadležno. »Tvoji pomisleki so zelo pa metni,» je dejal Markham. »Prišel bom stvari do dna, in to kaj kmalu.« Pozvonil je, in že je stopil v sobo Svvacker. »Pokličite hotel Ausnia,« mu je ukazal nekam jezno »in zahtevajte Le-andra Pfyfeja. Recite mu, da bi rad z njim govoril danes ob šestih v klubu Siuyvesant, Priti mora na vsak način.« »Upam,« je pripomnil Markham, in je Svvacker odšel, »da nam bo tale stvar z avtomobilom zelo pomagala. Pfyfe je bil tisto noč očividno v New Yorku in je imel posebne razloge, da bi se to ne zvedelo. Zakaj? Nam je zaupal, da je Leacook grozil Bensonu in mu je bilo mnogo na tem, da bi sum letel na stotnika. Utegne bili tudi res, da Je gojil sovraštvo do svojega tekmeca v ljubezni, svojega prijatelja Benso-na’ In je porabil priliko, da se mu maščuje. Na drugi strani pa, če je bil Pfy-fe. tisto noč, ko se je odigral zločin, v Bensonovi hiši, lahko tudi kaj natanč- nejšega ve. Zdaj, ko so dognali, da je bil avtomobil njegov, upam, da bo govoril odkrito.« »Kaj bo gotovo povedal!« se je oglasil Vanče. >Ne smemo pa pozabiti, da je Pfyfe rojen lažnjivec, ki je pripravljen vsakomur povedati tisto, kar bi Človek rad zvedel o njem, seveda samo pod pogojem, če ne bi to njemu samemu kaj škodilo.« »Ti kot potomec prerokov, mislim, da bi mi že lahko povedal, kaj nam bo razodel.« »Jaz za svojo osebo sem prepričan, da nam bo povedal, da je videl tisto noč stotnika v Bensonovi hiši, kako je vso vrelo v njem.« Markham se je zasejal in dejal: »Upajmo to. Ti si seveda želiš biti navzoč pri našem razgovoru.« »Za vse na svetu se ne bi hotel odpovedati temu,« je odvrnil Vanče in podal proti vratom. Ko pa je stal že na pragu, se je obrnil in pripomnil: »Imam so majhno prošnjo do tebe: pošlji enega svojih policistov v Port VVashington, da malo poizve, kako se tisti gospod kaj vede in kakšne navade ima, posebno pozornost pa naj obrne na to, kakšno je njegovo razmerje do nežnega spola. Povem ti, da ti ne bo žal, če to storiš.« Markham je nekaj trenutkov kolebal in zdelo se je, da se ne namerava držati tega nasveta. Ko pa je stvar malo globlje premislil, je pritisnil na zvonec in dejal: »Dobro, storil bom tako, če ti bom s tem naredil kaj veselja 1 Poslal bom takoj policista tja, če ti tako želiš. XIV. POGLAVJE. Novi členi v verigi. Ponedeljek, 17. junija ob 18. Isti dan popoldne sva se z Vance-jem mudila kakšno uro v galeriji Anderson, da sl ogledava neke preproge, ki so bile na javni dražbi. Po popoldanski malici pa sva odšla v Stuyve-sant, kamor sva prispela malo pred šesto. Prišla sta tudi Markham in Pfyfe. Umaknili smo se vsi skupaj v sobo, ki smo si }o bil! vnaprej naročili. Pfyfe ge je delal zelo važnega, vprav kakor prejšnji dan in je bil tudi tokrat nadvse gosposko oblečen in nadišavljen. »Kakšna nepriakovana sreča, da se tako naglo spet vidimo, gospodje!« so bile njegove prve besede. Izgovoril jih je .kakor bi nam podeljeval blagoslov. Markham je bil vso prej kot dobre volje in ga je pozdravil skoraj odurno. Tudi Vanceju se ga je komaj ljubilo pogledati. Upravnik je hitro prešel na elvar samo. »Izsledil sem, gospod Pfyfo, da ste pretekli petek opoldne pustili svoj av-' 'mobil v neki avtogaraži in ste zabi- čali čuvaju, da mora molčati. Dali ste mu pet in dvajset dolarjev napitnine.« »Ti lažnjivec ti! Dal sem mu vendar petdeset dolarjev!« se je razhudil Pfyfe. »Veseli me, da stvar brez nadaljnjega priznate,« je odvrnil Markham. »Izvedeli ste seveda iz časopisov, da so Vaš avtomobil videli pred Benzenovo hišo tisto noč, ko je bil Benson umorjen.« »Če ne bi šlo za to, mar mislite, da bi bil plačal tako velikodušno tistemu čuvaju petdeset dolarjev, naj molči, da je bil moj avtomobil tedaj v New Yor-ku?«, videti je bil naravnost presenečen nad tem, da se Markhamu ni zdelo to samo po sebi umevno.« »Zakaj ste pustili avtomobil v mestu, ko bi ga bili lahko odpeljali nazaj v I»ng Island?« Pfyfe je naredil silno potrpežljiv obraz, potem pa je spregovoril tako, kakor bi človek pričakoval kvečjemu od kakšnega bebca: »Sem poročen, gospod Markham. Odpeljal sem se na izlet v Catskills v četrtek po kosilu in sem imel namen ostati en dan v New Yorku, da mimogrede pozdravim nekoga, ki biva tu, prišel pa sem preveč pozno zvečer. Ura je bila že več ko polnoči. Spomnil sem se tedaj, da bi šel k Aivinu. Ko sem se pripeljal pred njegovo hišo, sem videl, da je bilo že vse tema in zalo niti l>ozvonil nisem. Pefi sem se podal na Cesto 43-a, da nekaj popijem, a tudi bar je bil že zaprt. Vrnil sem se k avtomobilu .. in pomislite, vprav med tem časom je bil umorjen Al vin!« Za trenutek je utihnil, da si očisti naočnik. »Ironija usode! Niti na misel mi ni prišlo, da bi se bilo ubogemu Aivinu moglo zgoditi kaj hudega. In kako naj bi si kaj takšnega tudi mislil? Naslednje jutro pa sem bral poročilo o zločinu in iz naslednjih časopisnih izdaj sem videl, da namigavajo na moj avtomobil. Tako so me tedaj... kako naj se pravilneje izrazim ... opozorili... ah ne, da sem tisti hip računal s tem, kako zelo bi bila javnost v zmoti, če bi se ugotovilo, da je avtomobil moj. Zato sem ga odpeljal v garažo in velikodušno odštel tistemu čuvaju petdeset dolarjev, naj nikomur ne pove, da je moj avtomobil tam. To pa sem storil zaradi tega, ker sem se bal, da bi, če bi avtomobil našli, to zavedlo preiskavo o Bensonovem umoru na napačno pot.« Spričo takšnega ustrežljivega njegovega razlaganja bi Človek mogel dobiti vtis da je Pfyfe podkupil tistega čuvaja samo zato, da ne bi okroženmu upravniku delal pri njegovi preiskavi kakl-nih morebitnih ovir. »Zakaj niste nadaljevali svoje poli na tistem izletu?« jo vprašal Markham. »Dosti težjo bi bilo tako izslediti vaš avtomobil se vam ne zdi?« »A moj najdražji prijatelj, ki je bil umorjen? V tako žalostnih trenutkih se pač nisem mogel naprej zabavali. • • Vrnil sem ee domov in povedal svoji ženi, da se mi je avtomobil pokvaril-f »Prav lepo bi se bili lahko vrnilj domov s svojim avtomobilom.« ie menil Markham. Delni sončni mrk v Ljubljani Ljubljana, 9. septembra. Že za lunin _mrk, ki je bil letos 28. avgusta viden tu
  • septembra. Popravni izpiti iz italijanščine bodo za učence vseh -razredov v četrtek, 17 septembra, iz ostalih predmetov za učence prvih razredov v četrtek, 17 septembra, za učence drugih in tretjih razre dov pa v petek, 18. septembra. — Končni tv ti i 1 se bo vršil od ponedeljka. 21. septembra dalie — Vsi izpiti se bodo začeli ob 8 zjutraj Pravilno kolkovane prošnje za zpite morajo predložiti učenci ravnateljstvu vsai do 16 septembra. Učenci,“Tci se vozijo z vlakom, naj si pra* vočasno preskrbe dovoljenje za potovanje v Ljubljano. — Ravnateljstvo. Tiskovine za prijavo potrebe in zalog kuriva po novih odredbah Vis. Komisariata bodo ljubljanskim upravičencem v kratkem in o pravem času na razpolasro Zaradi tega torej ni treba imeti nobenih skrbi in tudi ni treba po tiskovine nikamor hoditi ker bo vse o pravem času objavljeno Po drva za mesec september, torej po 25 kg drv za osebo naj pa ljudje gredo kar k trgovcem s kurivom ter jim predlože mesarsko knjižico in potrdilo hišnega gospodarja, da nimajo zaloge drv niti plina niti lastnega gozda. Vse pridelovalce krompirja mestni gospodarski urad opozarja, da morajo po odredbi Visokega komisariata naznaniti pridelek v 10 dneh po spravilu. Predpisane tiskovine in navodila dobe na mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ulica št. 7, II nadstropje v sobi št. 35 med uradnimi urami od 10, do 20. septembra, nato pa morajo prijave natanko in čitljivo izpolniti s črnilom ali pisalnim strojem. Seveda morajo biti vsi podafki zanesljivi in resnični, ker so za neresnične prijave določene občutne kazni. fjiiihljonsko gledališče Drama ■Sobota, 12. sepf. ob' 17.30: »Bog z vami mlada leta«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzlol. V. Zdravnik gre Postreže mu z vsakim pladnjem, ki ga prinese postrežnica, in ker se zaveda, da tujcu ni lahko s paličkami jemati rahlih jedi. mu pri tem poslu ljubeznivo pomaga. Med odmori se Kejše zberejo in zaplešejo. A niti ljubka živahnost moje očarljive gej-še me ni mogla pripraviti do tega, da hi pozabil na svoj nepokriti palec irfi »sake« v tem primeru zame ni bila Pijača pozabljenja. Celi dve uri sem se boril s svojim upornim palcem, a ko je bij končno obed pri kraju in so dali *Hak, da je treba vstati, sem naletel na novo težavo. Pri japonskih pojedinah postrežejo z vročim »sakejem* cmeraj v prav majhnih porcelanastih skodelicah in olika zahteva, da vsak povabljenec stopi k ostalim gostom in Po globokem poklonu spije z njiini skodelico »sakeja«. Čeprav ta pijača ni bogve kaj močna, zaužiješ kar čedno mero opojnine, kadar je na slavnosti kakih štirideset povabljencev, kar je za goste gotovo precej kočljiva stvar. Doktor Grant, ki je sedel nekoliko oddaljen od mene, ni z nami vreti stopil na noge. Prešinil me je strašen sum. Mr. Rockefeller je bil 91 križem svet eden najbolj zagrizenih sovražnikov alkohola na svetu, tu pa je bil eden njegovih zastopnikov, ki ge je na japonski pojedini toliko napil, da ni mogel več stati na nogah I Približal «em se mu z odločnim korakom ter mu rezko dejal: »Vstani, daj!« Milo me je pogledal, a ni poskusil vstati. Tedaj sem ga prijel za roke in dvignil: a z vso težo se je zgrudil spet na tla. S še bolj resnim glasom sem mu velel, naj se spravi pokonci. Spet sem ga dvignil, a možakar se je znova sesedel^ »Ali si pijan?« sem ga vprašal. »Ne!« je ogorčeno ugovarjal, »prepričan bodi. da nisem!« »Zakaj pa ne moreš stati pokonci?« Najin pogovor je postal toliko glasen, da so ostali jajKinski gostje bili bolj pozorni in se nama zaskrbljeni približevali. »Ne morem. Noge so mi ohromele.« Takoj so se Japonci sklonili nadenj ter mti krepko drgnili in gnetli noge. Prav kmalu je bil Grant spet na nogah. Verjetno je. da mene ni pograbil tak krč ravno zavoljo tega, ker sem se na vse načine zvijal, da bi skril svoj radovedni palec. Spoznal sem tudi, da sem bil preveč občutljiv za pravila lepega vedenja,^ ko sem se hotel v vsem prilagoditi šegam japonske dežele. Poslej sem namreč za vsako slavnost obul namesto svilenih nogavic močne bombaževe. kakršne nosijo Japonci, da se zavarujejo pred podobnimi neprilikanii. Zaradi splošne ljubeznivosti in pa vljudnosti Japoncev se je marsikak jioložaj, ki bi lahko postal neznosno mučen, prav lepo zgladil. Japonska vljudnost vlada celo v tistih postojankah neprijaznosti, ki so vsem znane pod oznako carinskih uradov. Če je kak carinski uradnik v mojem kovčegu odkril tobak, mi je dejal s priklonom: »Tega najbrž ne boste potrebovali na Japonskem. Mi vam ga bomo shranili in vrnili, ko boste spet odhajali.« Vsak poskus podkupovanja bi bil najbrž kaznovan z denarno globo. Poštenost jaiponske javne službe je v kričečem nasprotju z^ grdimi razvadami, ki vladajo splošno po Vzhodu. Japonci pa imajo hude težave pri učenju tujih jezikov. Včasih mi je bilo zdo nerodno govoriti z osebami, ki naj bi se bili navadili angleščine. Zelo prav pa pii je prišla nemščina, a še v tem jeziku sem imel z njimi skrpucane razgovore. Večkrat se mi je zdelo, da težko doumejo smisla kakega vprašanja in njihovo okrajšano govorjenje je bilo obupno. Ko sem si pridobil njihovo zaupanje, so mi če-sto odkrili svoje ponižanje. Njihov klanjanje in odkašljevanje se je rodilo iz zadrege, v kateri so večkrat bili, hoteli pa so s tem tudi pridobiti časa za odgovor. Druga ovira za dobro medsebojno razumevanje je bila v tem. da je ameriški čut za šale Ja[>oncem docela tuj. Vendar pa je to ljudstvo prav veselega srca in Japonci so mi večkrat tudi v mojo zabavo kako imenitno zagodli. V tej deželi majhnih prebivalcev ni nič zgrajeno za visokorasle osebe. Ležišča v železniških spalnih vozovih so dolga kak meter in pol ter tako ozka, da so #ioja skrčena kolena štrlela daleč preko roba posteljice, kadar sem ležal postrani. V neki prav vroči noči sem se vrtel in zvijal na vse načine, da sem bil že ves nesrečen, kar mi je šinila v glavo sijajna miBel: stegnil sem se na ležišču v vsej dolžini, no/fr pa pustil štrleti skozi okno. Globoko sem se oddahnil ter pošteno zaspal. Ne vem, kako dolgo sem tako blaženo počival, nenadoma pa sem skrčil noge ter jih sunkovito potegnil nazaj v oddelek Vlak je »tal. Hotel sem videti, kdo je tako nespoštljivojpošče-getal moje spodnje okončine. Sklonil sem se skozi okno in spodaj zagledal gručo odraslih Japoncev, ki eo se sme- tali, Ha niso pojKikall. Moje velike ele in bose noge so jih naravnost očarale. Samo kdor je sam visok, ve, kaj trpi človek visoke telesne rasti: z glavo stalno buta ob prenizke tramove, noge in ramena štrlijo izpod rjuh. Na svojih potovanjih po Vzhodu sem bil najbolj srečen, ko sem prišel na Javo kjer je vse zgrajeno gkladno s telesno višino Holandcev. Na Japonskem pa sem zaradi teh večnih težav skorajda ponorel. Jaj>onci so hudo občutljivi zaradi majhne telesne rasti. Vsak dan so prihajali k 'meni v hotel novinarji oa bi izvohali kaj posebnega za liste. Našel pa sem izdaten pomoček, s katerim sem se jih znebil. »Gospodje,« sem |im dejal, »jaz sem vladni post Kar koli želite vedeti in objavili morate dobiti iz uradnih virov« la izgovor je imel čudovit uspeh. Uradni zdravniki ki vedno nagibajo k ljubosumnosti, kadar ae kak tujec ♦tika v njihove posip, so bili razoro-ženi, ker so razumeli, da jim ne skušam ugrabiti njihovega slovesa. Ko sera se tako za nekaj časa izmuznil novinarjem, mi je eden od njih dejal: »Poglejte! Vsak dan srao prihajali k vam pa ste nas vselej poslali domov. Dajte! Povejte nam vendar nekaj!« Mile Budak: »Ognjišče« Zanimivi roman je izšel zdaj tudi že v slovenskem prevodu v založbi »Naše knjige« ti V pičlih šestih tednih je napisal hrvatski isatelj Mile Budak roman iz kmečkega živ-jenja v Liki, s katerim se je povzpel med najboljše pripovednike svojega naroda. V delu, ki obsega 800 strani in ga je izdala Hrvatska Matica, opisuje življenje rodov, ki jim je globoko v srcih zasidrana skrb za »ognjišče«, ki naj bi ogrevalo še pozne rodove lastne krvi. Ni to zgodba enega rodu, ki se bori za zemljo in vsakdanji kruh; duhovi pradedov živijo v Budakovih kmetih, stremljenje po obstanku rodu pa je tako močno, da se ljudem meša pamet ob misli, da bo ognjišče ugasnilo. Moč Budakovega peresa je ravno v tem, da slika življenje takšno, kakršno je v resnici. Nobena zgodba ni neverjetna, nikakšne tendence ne zasleduje, pač pa odkriva duše kmečkih značajev s tolikšno etično polnostjo in dramatično sočnostjo, da te potegne tja proti Velebitu, kjer je živela lepa Anera in čakala na svojega Mičo. Če imenujemo Timmerman-sovo Flamsko zemljo pesnitev življenja na kmetih, Hamsunov Blagoslov zemlje ipa usodno povezanost kmetovanja dveh osamljenih oseb v pustinji, tedaj zasluži Bedakovo delo naslov epopeje rodov na skalnatih liških tleh. Je pa tem bolj dragoceno, ker je zajel življenje še v časih pristne patriarhalnosti. Samo v kratkih obrisih je možno podati vsebino prvega dela, ki je izžel v prevodu Severina Šalija. Brata Lukan in Zekan sta dolgo prenašala prepire svojih žena ob skupnem ognjtŠču. Anica je znala potrpeti. Mara pa je gonila svoje in marsikaterega dne so večerjali brez besede. Pretresljivo piše Budak o tem, kako nista brata našla drugega izhoda, kot da sta si podelila ognjišče: »Glejta, brat Lukan in svakinja Anica!« je govoril Zekan s povzdignjenim, sila svečanim in drhtečim glasom, »pred našimi dobrimi rajnimi starši, v imenu presvete Trojice, blažene Device Marije in današnje svete nedelje vama kot starejši brat postavljam vajino ognjišče. Naj ga blagoslavlja milost našega Stvarnika za vaju in vajine otroke... Vse, kar je v hiši, vse, kar je v hlevih, vse. kar je v seniku in na polju, je nasipol vajino in božje!« Nepričakovana žrtev, ki sta jo doprinesla Zekan in Lekan je tako vplivala na neugnano Maro, da se je iz temeljev spremenila in odslej je bil mir pri hiši. Komaj nas pisatelj dodobra seznani z življenjem pri Zekanovih, nas popelje v dom Blažičev, ki ima vraga na srcu. Bil je v Ameriki in leta v svetu so mn iztrgala etične temelje, ki jih dajeta dobra zemlja in sveto ognjišče. Sam vrag je hotel, da se je, čeprav prileten, zagledal kar nenadoma v mlado brstečo Anero. Zgrozil se je ob novem čustvu, boril se proti njemu in se spet opajal ob mislih na njeno telesnost. Ko se je Blažičev sin Miča vrnil od vojakov, 60 mu začeli iskati nevesto. Že iz .otroških let pa je bil navezan na Anero, čeprav tega nikcfo niti slutil ni. Oče se je uprl tej poroki: »Vsako drugo lahko vzameš, samo Anera ne bo prestopila mojega praga!« Miča ni jltinehal, oče pa tudi ne. Nekega večera, ko je šla družina že spat, je spet odšel Miča na pomenek k dekletu. Vse ji je povedal, kako HMfi oče. Da ju bo vrgel iz hiše, če se vzameta. da bosta reveža brez vsega na svetu. Ko je bilo Ancri jasno, kaj jo čaka in ko ji je Nliča obljubil, da ne bo sovražil očeta, je pristala. Takole opisuje Budak obred ugrabitve dekleta: Čez pol ure se je vrnil Miča s pričami »Ane!« jo tiho pokliče Miča. »Tu sem,« se oglasi in stopi k njim. »Kdo pa je s tebo? Mračno je, pa ne vidim.« »Vlahi iz Komiča,« se pošali Miča, pa takoj nadaljuje resno in slovesno: »Ane, prišli smo, da te nekaj vprašamo. Vidiš, tu so moj brat Joso, svak Ducina in prijatelj Makič. Pred njimi ti izjavim, da te ljubim in da te bom vzel za ženo. Ali ljubiš tudi ti mene in me hočeš za moža?« »Miča, ljubim te in grem s teboj, kamor je božja volja.« mu odgovori prepričljivo in brez obotavljanja. »Toda Arne. vedi še drugo. Moj oče ne pusti, da bi te vzel.« »Tudi to vem.« »Rekel mi je, da me vrže iz hiše, če ga ne bom ubogal.« »Tudi to si mi že povedal.« »Ane, ali hočeš pred Vsemogočnim Bogom in pred temi poštenimi fanti postati moja žena?« »Hočem, Miča, ker je taka božja volja!« »Vedi, Ane, da te bo jutri moj oče vrgel iz hiše z mano vred in da ne boš imela ničesar več pod božjim soncem!« »Imela bom tebe!« odgovori Anera krepko in čisto, drugače, kot so se navadno izražala domača dekleta. »Sprožite, fantje!« vzklikne on. jo objame in začne poljubljati, v nočno tišino pa odjeknejo trije streli, da je odmevalo na vse štiri strani, od hriba do hriba. »Sedaj pa hitro domov,« reče Miča, jo prime za roko in odpelje. Ko sta naslednjega jutra prestopila hišni prag, ju je oče Blažič vrgel iz hiše. Anera, zdrava kakor jabolko in dobra kakor zemlja, postaja glavna junakinja romana. Oče Blažič se razvija v svoji hudobiji in snuje načrte, kako bi svojega prvorojenca izključil iz zadruge. Miča izgine v gore. nikdo ne ve, kaj dela tam, Anera pa hodi na dnino. Fantje zvedo, da Miča podira les, da bi si postavil svoje ognjišče in mu pridno pomagajo, dokler ne postavijo skromne koče. Vsa srenja je na strani -Anere in tudi župnik je s prižnice povedal svoje. Edini, ki ne popusti, je Blažič, ne pove pa nikomur, da se boji te lepe ženske v hišo. Da se samo boji? O. Blažič je zlobnejši! Vrag mu meša misli, kako bi bilo, če ne bi bilo to opojno dekle poročeno z njegovim sinom. Z dobrikanjem in darovi bi se ji približeval, če mu ne bi lastni sin prekrižal načrte. Župnik da mlademu paru svoj blagoslov in tudi na občini so Blažiča zavrnili. Minula so leta. vse je ostalo pri starem, le vojna se je vnefla v svetu in z mladimi moškimi je odšel tudi Miča. Na ruskem bojišču, kjer je bilo sovražnikov kakor listja in trave, je bil Miča ranjen. Pred svojo smrtjo je odpustil očetu, svojemu bratu Josi pa naročil, da mu prepušča Anero in svoja dva sinčka. Joso je ljubil Anero kot svojo sestro, prav tako pa tudi ona njega. Nikomur ni pripovedoval, kaj je prisegel bratu ob smrtni postelji. Ko pa je tudi njemu prišel čas možitve, je moral z besedo na dan. Ogenj je bil spet v strehi, ko je Blažič zvedel, da misli Joso na Anero. Ne misli na žensko, temveč na Micino oporoko. Anera se je zgrozila in mu odkritosrčno povedala, da je v njenem srcu prostora samo za Mičo... Junakinja Anera doživi svoj višek, Joso jo razume, vrag v Blažiču pa snuje naprej. V tem bi bil obris dejanj, ki jih razpleta Mile Budak v svoji prvi knjigi. Dva vrhova zgradi v svojem romanu: plemenito Anero,. ki raste v dobrem, in demonskega Blažiča, ki snuje zločine. Pretresljiv je v dialogih, ko odkriva čuteče kmečke duše, globok v reševanju zagonetnih problemov. Med tem pa mrejo mladi in 6tari in se s stvarnimi naročili selijo k večnemu ognjišču svojih prednikov. Mrejo zlasti pri Lukanovih, ki je preslišal materin nasvet in si poiskal ženo iz rodu, ki je dedno obremenjen in odmira. Mladi se jemljejo, in in novi se rodjio. Kakšna usoda čaka ta ognjišča v drugem delu romana, je le težko ugibati. Hrvatski kritik L. Marakovič je napisal o »Ognjišču«, ki mu zadnjih 20 let priznavajo prvenstvo v hrvatski literaturi, naslednjo oceno: »Vsaka oseba je do potankosti izdelana in nam ostane za vedno v zavesti. Analiza kmetov, mojstrsko subtilna, kaže, kako bogate so nijanse človeške duše tudi tam, kjer se po zunanjosti in izobrazbi komaj v čem razlikujejo. Dinamizem življenjske prepričljivosti je v tem romanu dosegel svoj vrhunec. Pisatelj jemlje svojo snov iz življenja, vse, kar opisuje, se je res zgodilo. In kar je še posebna vrlina: ni bil napisan iz kake stanovske ali ideološke pc*rebe.< Roman »Ognjišče« so doslej prevedli tudi v nemščino, v delu pa sta italijanski in slovaški prevod. Založba »Naše knjige« se je že pred usodnimi dogodki odločila za izdajo slovenskega prevoda, ki ga je v tekočem in klenom Jeziku oskrbel Severin šali. Zunanjo obliko vezane knjige (cena ji je 75 lir) je določil okusno arh. Gajšek. Miši se množe neverjetne hitra Miši, ki narede toliko škode po poljih in tudi po raznih shrambah, se neznansko hitro množe. Miška ima lahko mlade že po 25 dneh 6vojega življenja, in sicer vsakih 21 dni povprečno po enega ali dva. Računi pokažejo, da število mišk iz enega samega »rodu« naraste v enem letu na tisoče in tisoče. .. Ruska tovarna nekje ob Donovem kolenu, ki so jo zavzele italijanske čete Dve, tri z Nizozemskega Mrličem dajejo s seboj v grob dragocene slike svojcev Na Nizozemskem, zlasti pa še v Amsterdamu, je precej splošno v navadi, da daieio mrličem v krsto s srtjo j slike svojcev, ki še žive. Že neštetokrat se ie zgodilo, da ie kdo na smrtni postelji izrazil takšno željo. Ne gre pa pri tem le za navadne fotografije, pač pa dostikrat tudi za dragocene portrete, ki so jih izdelali slavni slikarji, za dela, ki so prave umetnine. Tako je pred nekaj leti vzela gospa Gol van Franckenstein s seboj v grob družinske slike, ki jih je izdelal slavni angleški slikar C. H. Hodges. To navado pa ne smemo smatrati za ostanek kakšnega starega kulta, pač pa hočejo ta način doseči le to, da so tiste slike »na varnem«. Boje se namreč, da bi iih poznejši rodovi zanemarili ali celo prodali ter bi na ta način slike prišle v neprave roke. En sam funt težko letalo postavlja rekorde V Amersfoortu v Holandiji se ie dvignilo v zrak letalo, ki ima majhen bencinski motor z eno sedminko konjske sile, enostavni propeler in nazaj potegnjeno ogrodje za pristajanje. Raz petina letala meri komaj 110 cm. Vse letalo ne tehta niti en funt. To pritlikavo letalo je odletelo na samostojni polet iz Amersfoorta v Hertogenbosch. Ostalo ie v zraku tri ure, s čemer ie postavilo nov rekord. Še zanimivejše pri vsej stvari pa ie, da ie to maihno letalo izdelal nek gimnazijski dijak, ki še sedemnajst let ni star. Piše se Pieter Dubois in obiskuje gimnazijo v Amersfoortu. Že ko je bil star 11 let, je začel izdelovati majhna letala, ki jih še ni opremljal z motorjem, pač pa iih ie poganjal visoko v zrak s pomočjo močne elastike. Z enim takšnim svojih malih letal si ie v Franciji priboril precej lepih nagrad. Pa tudi s tem svojim zadnjim motornim pritlikavim letalcem še ni zadovoljen. Pravijo, da zdaj gradi še vodno letalo, s katerim hoče prekositi vse dosedanje rekorde vodnih letal. Tudi to njegovo letalo bo izredno majhno in bo tehtalo vsega skupai ko-majl600 gramov, torej nekaj več ko poldrug kilogram. Nekoč je bila vas. Okrog leta 1200 je morje zalilo tisto področje. kjer se danes razprostira Zuidersko jezero. Pri tej priliki je izginilo pod morje mnogo naseljenih krajev, med drugim tudi vas Nageie. Pripovedka pravi, da je ta kazen prišla zato. ker ie ljudstvo preveč razvratno živelo. Mesto, kjer ie nekoč stala vas Nageie, smatrajo nizozemski ribiči za kraj zlih duhov... in dostikrat se zgodi, da se v ribiško mrežo »vjame« tudi kak starinski svečnik ali križ. Zdaj. ko so Zuiderško jezero že na več krajih precej izsušili, tudi na kraju, kjer je stala tista stara vas Nageie. ni več vode. Pripovedke, ki so se o vasi ohranile vse do danes, so bile vzrok, da so raziskovalci temu kraju posvetili še prav posebno pozornost. Hoteli so se prepričati, koliko so te najrazličnejše pravljice resnične. Raziskovalci so res odkrili na tistem kraju ostanke nekdanjih človeških bivališč, ter izkopali tudi najrazličnejše starinske dragocenosti. Našli so na primer bronaste konice sulic in stare meče, ki dokazujejo, da ljudje niso bivali na tem kraju šele okrog leta 1200. pač pa že davno, davno prej. Inženirji, ki zdaj vodijo izsuševalna dela pri Zuiderškem jezeru, pa se malo brigajo za staro »prokletstvo nad vasjo Nageie«. Vprav na tistem mestu so sklenili zgraditi novo vas, ki se bo tudi imenovala Nageie. EIAR - Radio Ljubljana Sreda, 9. septembra 1942/XX. 12.20 Plošče — 12.50 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert Šramla Ljubljana — 15 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmski svetovalec. Pisano glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Segu-rinija — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert violinista Jana šlajša (pri klavirju Janko Ravnik) 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Prenos iz Siene: Koncert gojencev, vpisanih v tečaju za klavir, orgle, skladbo in glasbo — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v sloveflščftti — 19.45 Polke in mazurke — 20 Napoved piršk — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.50 Vojaške pesmi — 20.45 Koncert pod vodstvofif-dirigenta Michela Macioce-ja — Med odmorom: Predavanje v slovenščini — 21.45 Pisana glasba — 22.05 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. vkžlina A. Dermelj — II. violina, V. Šušteršič — viola. C. Šedlbauer — čelo — 22.45 Poročila v italijanščini. Četrtek, 10. septembra 1942/XX. 7.30 Operetna glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert terceta sester Stritar jevih — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza (izmenjalni koncert z Nemčijo) — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Šijanec — Lahka glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.(5 Duet harmonik Malgaj — 17.35 Godalni orkester vodi dirigent Spaggiari — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa —- Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Prenos iz gledališča »Adria« — Verdi: »Aida« — V odmorih: (pribl. 21.25): predavanje v slovenščini — (prilil. 22.15): predavanje v slovenščini (pribl. 23.15): Poročila v italijanščini. SELHA LAGERLOEF, r^r\ 92 NA RAZPOTJIH SRCA BOH AN Nehote je pogledala. Bil je Karl Artur. Iz golega razburjenja, da bi se utegnila z njim srečati brez prič, je obstala. Toda preden jo je Karl Artur dohitel, se je oglasil iz vrta nek glas, ki ga je pozval nazaj. Vreme sedaj ni bilo več stalno lepo kakor je bilo skozi vse poletje. Kratkotrajne nevihte so se usipale ob vsakem dnevnem času in zato je gospa Sundler, ki je za bližnjim hribom zagledala oblak in videla že nekaj deževnih kapelj, pritekla skozi vrt z velikim dežnim plaščem svojega moža na roki, da bi ga ponudila Karlu Arturju. Ko je Karlina stopala mimo železnih vrtnih vrat, je gospa Sundlerjeva ravno pomagala Karlu Arturju oblačiti dežni plašč. Oba sta stala le nekaj korakov oddaljena od mladenke, ki se jima ni mogla izogniti, ne da bi ju videla. Gospa Sundlerjeva je ravno zapenjala Karlu Arturju plašč, on pa sc je i njo mladeniško šalil, češ da vse preveč skrbi zanj. Thea Sundler je bila na zunaj zares vesela in neprisiljena. V vsem tem ni bilo niti sledu o nepristojnosti, toda Karlina je bila vendarle mnenja, da se ji je tukaj razodelo, da je Thea Sundler skrbela za Karla Arturja na tak način, kakor na primer mati ali pa žena. »Ljubi ga,< sl je mislila Karlina. Pohitela je, da bi prišla naprej in da Ji ne bi Wlo treba prizora več gledati. Toda še kar naprej je ponavljala v svojem srcu: Da, prav zares, ljubi ga! Zakaj nisem tega že poprej zavohala! To mi dogodke drugega za drugim pojasnjuje. Zavoljo tega naju je ločila!« Na jasnem pa si je bila, da Karl Artur za vse to ni nič vedel. On sam je še vedno sanjaril o svojem dekletu iz Dalarna. Gotovo je sedaj vse svoje proste večerne ure prebijal pri organistovih, toda po vsej verjetnosti sta bila lepo petje in glasba, ki ju je tam slišal, tisto, kar ga je bolj privlačevalo kot vse drugo. Razven tega je konec koncev le rabil nekoga, s katerim se je lahko razgovoril in Thea Sundler je bila vendar že stara prijateljica družine. Prav za prav bi človek pričakoval, da se bo mladenka nad tem odkritjem prestrašila ali pa zmedla, toda o čem takem bi se akioro ne dalo govoriti. Mesto tega je dvignila glavo, zravnala sključeni hrbet in 6e spet vživela v svojo običajno, ravno, prožno držo. »Thea Sundler je kriva vse nesreče,« si je mislila. »Toda z njo bom že obračunala.« Počutila se je kot bolnica, ki je nazadnje ugotovila, na kakšni bolezni prav za prav boleha, in je prepričana, da je slednjič le našla zdravilo za bolezen. Novo upanje in novo zaupanje ji je napolnilo srce. »In jaz sem mislila, da je kriv tisti nesrečni prstan, ki je družini vodno prizanašal nesrečo.« Zdelo se ji je, da se še spominja, do je slišala svojega očeta nekoč govoriti o neki zaobljubi, ki (jo je družina Loewenskoled dala Mahvini Spaak, materi Thee Sundlerjeve. Dala jo je, pa ne držala. Baje je družino zavoljo tega zadela težka obsodba kazenskega sodišča. Da bi to izvedela, se je bila Karlina namenila sedaj k svoji sestri. Prav do tega trenutka je videla skoro v vsem, kar se ji je v zadnjih tednih primerilo, nekaj neubranljivega, nekaj usodnega, kar se ni dalo niti zadržati niti odbranih. Ce pa je dejstvo, da je Thea Sundler ljubila Karla Arturja, povzročilo vso nesrečo, potem bo pač sama lahko našla pomoč zoper to. Nenadno pa se je odpovedala nameri, da bi obiskala svojo sestro, tako se je obrnila zopet proti domu. Ne, to ji ne ugaja! Ni hotela verjeti, da bi obstajala stara razsodba sodišča, proti kateri bi se sedaj morala boriti. Hotela se je nasloniti le na lastno pamet, na lastne moči in na lastno iznajdljivost, ne da bi ji bilo treba verjeti v te nerazumljive vražne zadevščine. Ko se je zvečer v svoji sobi slekla, je precej časa stala pred malim porcelanastim Amorjem, ki je ždel na njeni pisalni komodi. »Ona je torej tista, ki si jo ti ves čas ščitil,« je rekla malemu kipcu. »Ti si ji držal roko in ne meni. Zavoljo nje, ki ljubi Karla Arturja, me je moral snubiti Schagerstroem, in potem se je vse ostalo moralo zgoditi. Zavoljo nje sva se morala jaz in Karl Artur spreti, zavoljo nje je moral Karl Artur zasnubiti deklico iz Dalarna. zaradi nje mi je moral Schagerstroem poslati cvetlični šopek, s čimer je postala nemogoča sleherna pomiritev. Ah, Amor, zakaj ščitiš njeno ljubezen? Ali delaš tako zato. ker je nedovoljena? Ali je res, da ti z najbolj milostnimi očmi gledaš na takšno ljubezen, ki bi je ne smelo biti? Moj ljubi Amor, sramuj se! Tukaj sem te postavila kot čuvarja moje ljubezni, ti pa podpiraš ono drugo. Ker Thea Sundler ljubi Karla Arturja, si ti, ne da bi me vzel v — obrambo, dopustil vse zasramovanje, blatenje in mačjo godbo na moj račun. Ker Thea Sundler ljubi Karla Arturja, si mi dal Sehagerstro-emov »ja«, si mu pustil razglasiti oklice in imaš na vse zadnje celo namen popeljati naju pred oltar in naju združiti. Ker Thea Sundler ljubi Karla Arturja, si nas ti vse skupaj pustil živeti tako dolgo v žalosti in bolesti Ti ne prizanašaš nikomur. Starca tukaj in starša v Karlstadtu, vsi skupaj morajo trpeti in sicer le zato, ker ti ščitiš to majhno, debelo, ribje oko orga-nistovo ženo. Ker Thea Sundler ljubi Karla Arturja, si mi ukradel vso mojo srečo. Mislila sem. da si kakšen grozoten norec želi mojega pogina, toda ti edini si bil, ti, Amor, in nihče drugi!« Spočetka je Karlina govorila s šaljivim glasom, toda vsi ti strahotni udarci usode, ki so se v njenem spominu prebujali, so jo premagali, da je skrajno razburjena in tresoč se nadaljevala: »O ti bog ljubezni, mar ti nisem dokazala, da znam ljubiti’ Ali ti je njena ljubezen prijetnejša kakor pa moja? Mar nisem jaz ravno tako zvesta? Mar gori v njenem srcu kaj močnejši plamen kakor pa v mojem? Ah, Amor, ti bog ljubezni, isakaj ščitiš njeno ljubezen, ne pa mojo?« Za Ljudsko tiskarno . Ljubljani. |o*e Kramarič - Izdajatelj, ml Sodja - Urednik Mirk. Javornik - KokopUov ae vračamo - »Slovensk. dom. t*ha|. ob •»> «1 “ tečna naročnina II 11», u tooaematvo 15 Ui - Uredništvo, Kopitarjeva nlica kili - Uprava, Kopitarjeva aUca 0. Ljubljana - telefon it ev. «-•« de 40-05 - Podrnintca, Nove me*