MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradniitvo In upravai Maribor, Ooapoaka ul. It / Telefon uradnlitvn 3440, upravo 3408 Izhaja razen nadalje In praznikov vcaic dan ob 10. url / Valja meaeCno prejeman v upravi aN po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa oprsjema tudi oglasni oddelak .Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun it 11.40« JUTRA 99 Gombosevo delo proti restavraciji Habsburžanov PO PODELITVI KRALJEVSKIH PRAVIC DRŽAVNEMU UPRAVITELJU. rij° ,Ie Potoval madžarski ministrski rednik Go m bo s k Hitlerju v r rin’.Je bil naš list med prvimi v Ev-ki je med najrazličnejšimi verzija-Pra ° namenu tega potovanja podčrta: (tj-Vlino- Potovanje madžarskega pre-nitvVV6 namen«!eno akciji proti vr-lana* rr^buržamov na prestol sv. Šterna ? 1 So 30 Preko Mussolinijevega Rite? H ?irali D o 11 f u s s o v i Avstrijci nji d • °benem tu'di obnoviti nekda-sProtU t *'Z e m' Gombos je odločen na-?llc dualiz-ma in še večji nasprotnik iskal ,?r?an<>v» za'to je razumljivo, da je namena3t>rej zas'0'mbe tam, kjer njegove je jj. e najbolj cenijo. To pa je bila in n<>Če h erieva Nemčija, ki se nikakor 1 strije°7 ve^ati m'sb na priključitev Av-Hahck - restavracijo dvojne monarhije vsak Ur^an0v v Podonavju bi pa bila far*„a nadaljnja na da v tem pravcu ipso Cto Pokopana. T 5rot? Potovanje k Hitlerju in delovanje džsr /.es*avTac'ii Habsburžanov so ma-*amei *e^'t'm'sti Gombosu strahovito stw .3n so skušali tudi z vsemi sred-SPraU5>!iva« nan3 in na oiegovo politiko. Vl** So skratka znova na tapet vpra-k0 e tegitimizma, a so pogoreli ta-zk0V. zunanjem odboru kakor tudi v jibici. Gombbs jim je odgovoril, da r 'nii čas absolutno ni primeren za O^^banje o intronizaciji nadvojvode Vši? kateregakoli drugega iz Habs-4ev- ^e’ *n 3e P1™" tega vsa ta za-Sj,J* tu'di stvar mednarodne politike, ne k‘;JftP°tranje madžarske. To pa G5m-6dK- ?n^ar ni prav nič oviralo pri iz-sti U s’*n° važnega koraka, ki se je zla- I v®dbi PodS na^em tisku doslej dosti premalo njj- Madžarski ministrski predsed- pra 3e namreč potisnil pred Habsburžane je te dni nov močen zapah. Zbornici ijrg tavil predlog, naj se dajo sedanjemu j ' vnemu upravitelju admiralu Nikola-Horthyju — vladarske pravice! Pallavicini je v imenu legitimlstov »dj Predlagal, naj se spremeni naslov Uigj^Vnega upravitelja« v naslov »na-del Nj. Vel. kralja«, pa je propa- zg^' Gombos mu je odgovoril, da po cjatl°nu o detronizaciji na Madžarskem te]j ® ni kralja in zato državni upravičita 3 ne more t>iti njegov »namest- Kaj se skriva za vsem tem? Dejstvo, da se je Gombos dvignil proti tej spr membi nas!ova, nam govori precej jasno, kaj namerava. Če bi bil to spremembo sprejel, bi bil s tem uradno priznal, da je madžarski presto] še vedno rezerviran za Habsburžane. S tem, da je Horthy ostal še nadalje državni upravitelj in je prejel poleg tega še vse vladarske pravice, je skoraj de finitivno onemogočil vsako spremembo v korist legitimlstov in njihovega pre tendenta na prestol sv. Štefana- Nikolaj pl. Horthy je od trenutka izglasovanja novega zakona v parlamentu dejansko madžarski kralj. Nič zato, če oficielno še nima tega nsslova. Dandanes vidimo, da so dejstva povsod močnejša kakor for-melnosti. Pa tudi vprašanje naslova ni več tako nerešljivo, kakor je bilo doslej. Od prvega do drugega akta je kratka pot, in Gombos jo bo po vsej verjetnosti tudi prehodil. Horthy je danes skoraj neodstranljiv in že lahko računamo s tem, da če bo Madžarska v bližnji bodočnosti dobila kralja, bo to samo on. To dejstvo je za nas velike važnosti. Gombos sam podpira našo akcijo proti vrnitvi dualizma. Imenovanje Horthyja za kralja bi mala antanta mogla takoj odobriti, saj je jasno, da Avstrijci ne bodo potem nikoli več mislili na dualizem, kajti ta bi bil izvedljiv samo takrat, če bi v Budimpešti vladal Habsburžan. Julij Gombos dela tako nehote za stvar, ki jo hočemo tudi mi. Seveda se pa pri tem ne smemo varati s pretiranimi upi- Revizionizem bo ostal tudi pod Horthyjem prvi temelj vse madžarske politike, saj se v njegovem duhu vzgaja vsa madžarska mladina, ki moli v šolah: »Verujem v enega samega Boga, verujem v eno samo domovino, verujem v večno božjo resnico, verujem v vstajenje Madžarske!« Tudi zunanjepolitična orientacija bo vsaj zaenkrat ostala nespremenjena. Dokler Madžari ne bodo spoznali, da ie vera v obnovitev Madžarske v mejah nekdanje Ogrske prav tak absurd, kakor bi bila danes vera v to, da se ne vrti zemlja okoli solnca, marveč solnce okoli zemlje, toliko časa ne bodo našli poti, ki bj jih privedla tja, kamor spadajo — v grupacijo male antante, v enotno, spo-prijateljeno Podonavje! Konec dvoboja med cerkvijo in državo M-ENITEV KONKORDATA MED NEMČIJO IN VATIKANOM. ZANIMIVA IZJAVA ADOLFA HITLERJA V DORTMUNDU. je Izjavil, da niso bile razne politične stranke v Nemčiji ukinjene le začasno, temveč so bile pokopane za vekomaj. Glede sklenitve konkordata med Nemčijo in Vatikanom je Hitler izrazil svoje posebno zadovoljstvo nad tem dejanjem in dostavil, da se je tako izpolnila vroča želja mnogih milijonov ljudi: gledati pred seboj zopet !e duhovnike v njihovem popolnem cerkvenem poslanstvu iu ne več politične agitatorje v duhovniški obleki. S tem konkordatom ie bila končana doba dvoboja med cerkvijo in državo. v 10. julija. V soboto zvečer je bil ^®tik u Part,f*ran konkordat med Dodija,10m in Nemčijo. Nemški državni toVa.ancelar von Papen je včeraj odpori „ v. Berlin. Pred svojim odhodom je *U v °v,narjem izjavo, v kateri je nagla-data redno važnost sklenjenega konkor-3ejS(v Med drugim je posebno poudaril do j °> da je to od zedinjenja Nemčije Mia Prvl konkordat, ki ga je skle-kordg^Mčija, ker so bili doslej vsi kon-neij,Sk.' sklepani le med posameznimi n°hi. p01* zveznimi državami in Vatlka-«nat’n aPen veruje, da bo ta konkordat nje^ Pripomogel k notranjim pomirje-kveHa . et,ičn< in da bosta sodelovali cer Pioniij .,n državna oblast v popolni har-koMlikt *ako v bodoče izključen vsak felar^jMGND, 10. julija. Državni kan-6 franke velik govor, v katerem 80 lavsl> j m,iunL), 10. julija. Državni kan-v imel včeraj tukaj pred množico nov narodno-socialistične de- OZADJE OBISKA MADŽARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GOM-BOSA PRI AVSTRIJSKEM KANCELARJU DOLLFUSiSU. MOŽNOST NOVIH ORIENTACIJ. DUNAJ, 10. julija. Semkaj je prispel za javnost nepričakovano madžarski ministrski predsednik Julij Gombos. DUNAJ, 10. julija. Obisk madžarskega ministrskega predsednika Gombosa na Dunaju je povsem v znamenju velike politične senzacije in je izzval popolnoma razumljivo najobširnejše komentarje. Značilno je, da je pri tem najbolj molčeča in zaprta Budimpešta. Madžarski tisk naglasa, očividno na višji ukaz, gospodarsko stran dunajskih razgovorov in pogajanj ter daje Ie med vrstami razumeti, da sta dr. Dollfuss in Gombos naravno v svojih razgovorih razpravljala tudi o vseh aktualnih političnih problemih sedanjosti. Oflclelni madžarski krogi na Dunaju pa so v tem pogledu že nekoliko bolj prostodušni. Ti krogi potrjujejo vesti, da sta si obisk madžarskega ministrskega predsednika GbmfooSa na Dunaju In pa za sredo tekočega tedna napovedan prihod sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvlnova na Dunaj v tesni medsebojni zvezi in obenem tudi ne zanikajo govoric, da je bil nedavno v Londonu sklenjeni tako imenovani vzhodni pakt med malo antanto, Rusijo in Poljsko eden izmed glavnih vzrokov, da je povabil predsednik avstrijske vlade svojega ma. džarskega tovariša na Dunaj. Zelo značilno je, da so se včeraj razširile v političnih krogih govorice, da bo Gombos v najbližji bodočnost? obiskal Prago, kar potrjuje tudi Ust »Der Tag«, čigar najtesnejša zveza s češkoslovaškim zunanjim ministrstvom je splošno znana. Pri sklenitvi londonskega vzhodnega pakta je bilo, kakor znano, določeno, da se morejo pridružiti paktu tudi druge države. Ta določba, ki so jo sklenile vse države podpisnice soglasno, se tolmači kot nekako specialno povabilo Avstriji in Madžarski. Zato se zdi verjetno, da bo Lltvinov kot dejanski glavni povzročitelj vzhodnega pakta o priliki svojega obiska na Dunaju predlagal avstrijski vladi povsem oiicielno, naj se pridruži omenjeni pogodbi. Popolnoma jasno je torej, da je žarišče vseh političnih problemov v gornjih ugotovitvah, ki so bile nedvomno predmet razgovorov med dr. Dolifussom in Gdmbosom. Po končani konferenci med obema državnikoma je bil v kongresni dvorani kanceiarjeve palače banket, ki se ga je udeležilo 40 oseb. Po banketu je sprejel Gombos zastopnike domačega in tujega tiska in jim podal izjavo, ki je izzvala povsod pozornost. Francija in svetovna gospodarska konferenca IZVAJANJA »EXCELSIORJA«. FRANCIJA SE NE MARA VTIKATI V ZADEVE AMERIKE, SAMA PA JE PROTI INFLACIJI. PARIZ, 10. julija. »Excelsior« se bavi z londonsko svetovno gospodarsko konferenco z izrazito francoskega stališča in pripominja, da francoska delegacija v Londonu niti ni silila k odgoditvi konference niti ni nagovarjala k njenemu popolnemu prelomu, temveč se je omejila le na to, da je opozorila ostale delegacije na posledice'Rooseveltovih priporočil. Združene države hočejo na vsak način izvesti svoj valutni eksperiment do konca in odklanjajo zato vsako prezgodnjo stabilizacijo dolarja. To ie popolnoma razumljivo in noče zato Francija delati Ameriki v teh njenih stremljenjih nobenih ovir. O ponovitvi tega ameriškega poskusa v Franciji pa ne more biti niti govora, ker ima Franclja v tem pogledu že dovolj bogate izkušnje. Francija spoštuje valutarno suverenost Združenih držav, na drugi strani pa zahteva isto spoštovanje tudi od Združenih držav. List pripominja, da sta poskušala Macdonaid in Chamberlain še ponovno pripravit! prof. MoIeya, da bi popustil v stabilizacijskem vprašanju. Odgovor na to vprašanje ni zadeva Francije, temveč izključno le Združenih držav in Anglije. BALBO ČAKA NA ISLANDIJI PARIZ, 10. julija. Po zadnjih vesteh iz Reykjavika je zračna eskadrila italijanskega ministra za letalstvo Balba, ki bi morala včeraj zjutraj ob 4. uri startati k nadaljnjemu poletu proti Labradorju, ponovno odgodila svoj odhod zaradi neugodnih atmosferskih razmer# Pakt o nenapadanju med Italijo n Jugoslavijo? PARIZ, 1Q. julija. Rimski dopisnik »Ma-tina« poroča, da italijanski diplomatski krogi verujejo v skorajšnji podpis pakta štirih velesil. Predsednik francoske vlade Daladier bo odpotoval v Rim šele po izvršenem imenovanju novega francoskega poslanika v Rimu. Dosedanji poslanik de Jouvenel bo zapustil svoje mesto 25. t. m. O priliki rimskega potovanja bo predsedniku Daladierju omogočeno pričeti neposredna pogajanja o donavskih problemih. Rimski krogi zagotavljajo obenem, da se bodo vršila tamkaj istočasno Italijansko-jugosiovanska pogajanja o sklenitvi nenapadalnega pakta po vzorcu onega, ki je bil sklenjen v Londonu med Rusijo in malo antanto. Ko bodo vsa ta pogajanja končana, bo prispel v Rim tud] češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. TURŠKI ZUNANJI MINISTER NA DUNAJU. PARIZ, 10. julija. Turški zunanji minister Tevfik Rudži bej je odpotoval predvčerajšnjim iz Pariza. Na svojem povratku v Ankaro se bo ustavil tudi na Dunaju. TELEFONSKI PROMET POLJSKE Z RUSIJO. VARŠAVA, 10. julija. Še v tekočem mesecu bo otvorjen neposreden telefonski promet med Moskvo in vsemi večjimi mesti na Poljskem. ŽELEZNIŠKA NESREČA V NEMČIJI. ERFURT, 10. julija. Uprava nemških dr žavnih železnic sporoča, da je včeraj popoldne ob 15.20 iztiril tik pred postajo Nieder-Trebra brzovlak »D-15«, ki vozi na progi Stuttgart—Berlin. Sodi se, da je nesrečo zakrivila napačno postavljena kretnica. Pri tem se je prevrnilo 6 osebnih vagonov, ki so obležali na nasipu. Zaenkrat je katastrofa zahtevala 4 mrtve in 11 nevarno ranjenih. VELIKE POPLAVE V PODKARPATSKI RUSIJI. PRAGA, 10. julija. Kakor se poroča iz Užhoroda, se je Tisa v svojem gornjem toku razlila čez bregove in povzročila silno opustošenje. Vodno stanje Tise je že preseglo 7 metrov nad normalo. Neka večja vas je popolnoma pod vodo. Število mrtvih, pogrešanih in ranjenih prebi valcev se ceni na 100. Oblasti so nemudoma organizirale obširno reševalno in pomožoo akcijo. Dnevne vesti Novi okrajni glavar. Za okrajnega glavarja za okraj Maribor levi breg je imenovan g. Ivan Senekovič, ki je bil doslej okrajni glavar v Samobomi- Dosedanji okrajni glavar g. dr. Marko Ipavic ki ni vpokojen, kakor simo prvotno poročali,, marveč je premeščen kot banski svetnik k banski upravi v Ljubljano. G. Senekovič je naš star znanec, zato ga ob vrnitvi v Maribor iskreno pozdravljamo! Iz državne službe. Za služitel-ja pri mariborskem okrajnem glavarstvu je imenovan dnevničar Ivan Kulovec; premeščena sta arhivski uradnik Fran Kokol od ljutomerskega okrajnega glavarstva k okrajnemu glavarstvu Maribor desni breg. in arhivski uradnik Anton Vidovič od. mariborskega okrajnega glavarstva k; okrajnemu glavarstvu v Ljutomer; vpokojen pa je pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije policijski stražnik Anton Štrucl. Spremembe v banovinski službi. Imenovana sta: za banovinskega strokovnega učitelja kletarstva banovinske vinarske in sadjarske šole Ivan Bregant, za banovinsko uradniško pripravnico v javni bolnišnici v Murski Soboti dnevničar-ka Marija WoW.fartbova; premeščeni so cestni nadzornik France Colnarič iz Murske Sobote v Ljutomer, uradniški pripravnik Alojzij Hercog iz Krškega v Slo-venjgradec, cestni nadzornik Ciril Ziupe pa iz Slovenjgradca v Velike Lašče. Poroka. Včeraj sta se poročila v Mariboru inženjerski poročnik g. Simeon Pi-lič in gdč. Amalija Nada Strausova. Bilo srečno! Diplomski izpit za letalskega izvidnika je napravil na pomorski letalski šoli v D i valjali v Dalmaciji absolvent mariborske gimnazije in poročnik korvete g. Ernest Kopriva, sin šolskega upravitelja na Spodnji Polskavi pri Pragerskem, g. Avgusta Koprive. Čestitamo! t Frančiška Reboiova. Rebolove zlate mame ni več. V nedeljo ob 15-30 ie za vedno zatisnila oči in rešena je bila dolge in mukepolne bolezni. Pokojnica je bila vrla Ljubljančanka, a je živela 39 let v Mariboru. Izštudirala je petero otrok. Kot Kranjica ni nikoli klonila pred nem škim nasiljem, zato je vse otroke vzgo jila v strogem narodnem duhu. Bila je pač požrtvovalna in pristna slovenska mati. Hčeri Antonija in Franja sta učiteljici v Mariboru, Kristina por. Kitak in Pavla por. Lovrec sta ženi višjih urad-nikov drž. železnic, sin Ivan pa je po-stajenačelnik v Mestinju. Po neprevidnosti nekega voznika je bila letos povožena in začela je telesno hirati, kar jo je naposled tudi strlo. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob 16. uri iz hiše žalosti v Maistrovi ulici št- 18 na- pobreško pokopališče. Bodi ji ohranjen prija zen spomin, prizadetim in žalujočim rodbinam pa naše iskreno sožalje! Avtobus štev. 1 vozi po novem voznem redu tako nepraktično, da se ta prt>-ga ne bo mogla držati. Prejšnji vozni red je z malimi izjemami zadovoljeval vse in ne vemo, zakaj je bilo sploh potrebno progo spremeniti? V mestnem delu, izven Foševe ulice in po Betnavski ulici, ni med delavnimi urami skoro nikakega prometa in vozi tam avtobus skoraj prazen. Troši se samo prav po nepotrebnem bencin, kar pač. ne more biti v interesu podjetja. Če se hoče sedaj kdo od kadetnice in bližnjih ulic peljati v me sto, mora iti do Jezdarske ulice ali se pa peljati vse naokoli po novi progi, kar je res malo preveč zahtevano, če že ho če podjetje na vsak način progo razširiti, je popolnoma dovolj, če vozi avtobus do Foševe, po tej ulici do Betnavske, Stritarjeve in Frankopanove — glavna pro metna ulica — in nato v mesto. Proga v Novo vas naj bi ostala, in takrat na bi vozil avtobus naravnost do Nove vasi in nazaj. Cena vožnje v mesto in naza; je za sedanje razmere zelo visoka (za ta znesek se dobita že dva litra mleka) in se tudi s podaljša mjem proge ne bo po večala frekvenca, ker morajo revnejši krogi računati z vsakim dinarjem. — Meščan. Razid društev. Pevsko društvo »Zvon« na Teznem pri Mariboru in narodno glasbeno društvo »Zvon« v Poljčanah sta se prostovoljno razšli. Kresovanje CMD podružnice v Konjicah. Konjiška- podružnica CMD je s sodelovanjem sokolskega članstva priredila kresovanje na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda 4. t. m. na s-tarem strelišču. Predsednik podružnice g. inšpektor Šuc je pripravil vse potrebno ;za kres, ki je zažarel mogočno okrog pol 21. ure, daleč viden po Dravinjski dolinii. Sokoli-pevci so zapeli pod vodstvom g. Ferenca nekaj domoljubnih pes-' mi, g. dr- Mejak pa je izpregovoril o pomenu kresovanja. Sodeloval je del1 godbe »Dravinje«. Kresove so žgali po vseh vrhovih Pohorja, istotako na vrhovih okrog Poljčan, žal je megleno vrenre zastiralo marsikak kres, ki so ga zažigali rodoljubi. Ciril-Metodov kres je zažarel tudi na 'Boču. Plamen, ki se je dvigal iznad njega je pričal, da stoji očak Boč budno na straži. Visoko nad kresom so proti nebu švigale tudi lepe rakete. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 55- številki: 'Spremembe in dopolnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri-oddelku za davke in pri finančnih direkcijah; uredbe o organiza,-ciji ministrstva za promet in prometne službe; ratifikacijo konvencije o ureditvi trgovinskih terjatev med našo državo in belgijsko-luksenburško gospodarsko unijo; izmeno ratifikacijskih instrumentov glede sporazuma o znanstvenih šolskih in umetniških razmerjih, sklenjenih med našo državo in republiko Poljsko; popravek o finančnem zakonu in proračunu. državnih izdatkov; razglas o telefonskem prometu in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Iz Glasbene Matice. Moški pevski zbor ima drevi ob 8. uri nujno pevsko vajo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 19.8 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 17.6 stopinj C; barometer je kazal pri 20 stopinjah 742.6, reduciran na ničlo 740.2; relativna vlaga 81; vreme je tiho in oblačno. Dar. Za revno trboveljske otroke je daroval g. Štefan Godec, čevljarski mojster v Mariboru, znesek 50 Din. Iz društva Jugoslovanskih akademikov Odborova seja bo jutri v torek ob 20. uri v društvenem lokalu, in ne drevi, kakor je bilo to pomotoma najavljeno. Predsednik. Priprave za manifestacijo JRKD. .Ju tri zvečer ob 8- uri bo v Narodnem domu važna seja pripravljalnega odbora za veliko manifestacijo JRKD, ki bo 15. avgusta v Mariboru. Članom krajevne organizacije JRKD za III. mestni okraj. Člani' krajevne organizacije JRKD v III. mestnem okraju, ki se nameravajo udeležiti strankinega kongresa 23. t. m. v Beogradu, naj se prijavijo tajniku g. Dolinšku na Meljski cesti št. 67 najkasneje do 10. t. m Predsednik. Sprejem gojencev v vojaško glasbeno šolo v Vršcu. V vojaško glasbeno šolo v Vršcu bo sprejetih letos 20 mladeničev iz vrst meščanstva. Zanimanci naj se javijo najkesneje do 30. septembra t. 1. pri kapelniku vojaške godbe v vojašnici kra' lja Aleksandra na Meljski cesti, in sicer ob torkih in petkih od 9. do 11. ure do poldne. Sprejem gojencev v vojaško obrtno šolo. V vojaško obrtno šolo vojno-teh-ničnega zavoda v Kragujevcu bo letos sprejetih 50 gojencev. Vse podrobnosti so razvidne iz »Službenih novin« števil ka 150 z dne 6. t. m. Ceneno meso. V sredo, dne 12. t. m. bodo prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici teletino po 5 Din kilogram, in sicer največ dva kilograma na osebo. Smrtna nesreča. Na banovinski cesti Št. Ilj—Selnica ob Muri se je pripetila preteklo soboto nekoliko pred polnočjo smrtna nesreča. Omenjenega večera se je peljal posestnik Alojzij Gornik s svojim tovornim avtomobilom iz Št. lija domov v Selnico ob Muri. Blizu Selnioe pa je avtomobilu prišel nasproti neki moški, ki je v zadnjem hipu skočil preko ceste in padel pod avbo. Kolesa tež- kega avtomobila so moškega popolnoma razmesarila1. Gornik je takoj po nesreči pohitel v Št. lij in poklical orožnike ter zdravnika. Na kraju nesreče je zdravnik mogel ugotoviti le smrt, orožniki pa so ugotovili, da je bil nesrečnež Alojzij Plemenitaš, hlapec,, usliužben pri posestniku Karlu Gorniku, v Selnici ob Muri. Truplo smrtno ponesrečenega hlapca so prepeljali v mrtvašnico na selniškem pokopališču- Nagla smrt starke. Včeraj popoldne okrog 14. ure so bili mariborski reševalci poklicani v Gajevo ulico, od koder so prepeljali v bolnišnico 751etno mestno ubogo Marijo Kovačičevo. Takoj po sprejemu pa je starka v bolnišnici zaradi splošne oslabelosti umrla. Nepoštena prodajalka. V soboto opoldne je nakupoval na Glavnem trgu češnje in gobe državni uradnik Konrad Rues. Najprej je kupil pri nekem kmečkem dekletu češnje, nato pa odšel v bližino kupovat k neki drugi kmetici gobe. Med tem je pustil zavitek, v katerem je imel tri pare le malo nošenih ženskih rjavih sivih in belih čevljev ter tri pare rumenih novih nogavic, na prodajni mizi ome njenega dekleta. Ko se je kmalu nato vrnil, je presenečeni ugotovil, da je neznanka s paketom in češnjami vred izginila- Najti jo bo skušala policija, ki je bila zadeva prijavljena. Žepar na trgu. Med nakupovanjem živil za bolnišnico je segel v soboto dopoldne okrog 11. ure na Glavnem trgu, kjer je tačas velika gnječa, neznan spreten žepar v žep upravitelju mariborske bolnišnice g. Josipu Stegnarju in mu izmaknil denarnico z nad 700 Din gotovine. Policija sumi, da je tatvino izvrši kak »gost« iz savske banovine, ki jih je bilo tedaj več na trgu. Razne nesreče in nezgode. Med delom se je nevarno obrezal na desni roki 391etni lončar.Ivan Roškar iz Gajovcev pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih. V soboto je ugriznil neki pes 181etnega foto igralskega pomočnika Dušana Volčiča Koroške ceste v palec desne roke. Istega dne popoldne si je po nesrečnem naključju zabodla oster mesarski nož v levo nogo pod kolenom 361etna mesarjeva žena Marija Sagadinova iz Prepol, Vsem trem poškodovancem so nudili potrebno prvo pomoč mariborski reševalci, ki so jih obvezali. V bblnišnico pa so morali z rešilnim avtomobilom prepeljati 34letnega ključavničarja Ludvika Vebra iz Ciril-Metodove ulice, na katerega se je v soboto popoldne prevrnil neki steber in mu zlomil levo nogo pod ko' tenom, ter 91etnega posestnikovega sina Hinka Repino iz Spodnje Počehove, ki je zadobil včeraj dopoldne pri nesrečnem padcu nevarne poškodbe v spodnjem de lu života. V tukajšnjo vojaško bolnišnico so prepeljali reševalci v soboto ponoči okrog 23.30. ure 251etnega poročnika mariborskega 45. pehotnega polka Hila rija Djukiča, ki je malo prej padel s konja in si zlomil desno nogo v kolenu ter zadobil več ran na rokah in na glavi, Grajski kino. Danes zadnji dan »Dekli' ce, ki se hočejo poročiti«. Jutri v torek se začne predvajati zabavni ftm »Kiki življenjepis in veseli doživljaji male ko-ristke«. Srčkana Anny Ondra in šanman ten Hermann Thimig v glavnih vlogah Pripravlja se veliki milijonski film »Kra Ijica sužnjev« z M^lo Cordo v glavn vlogi. Kino Union. Danes zadnji dan vesela opereta, polna pesmi itd. »Visočanstvo se zabava«. Igrajo Georg Aleksander Lien Deyers in Tibor v. Hatmay. Od ju tri dalje krasni velefilm »Zasanjane ust ne« z veliko umetnico Elizabeto Berg' nerjevo v glavni vlogi, Rudolfom For sterjem in C- Edthofferjem. Najkrasnejša filmska umetnica. Nesrečen padec. V soboto se je spo drsnilo solastniku tukajšnje tovarne »Urno« v Trstenjakovi ulici v Melju Ma^ ksu Jerovšu v poslovnih lokalih in je pa del tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v zapestju- Reševalci so ga morali prepeljati v bolnišnico. Poskušen samomor. Predvčerajšnjim si je skušala končati življenje 351etna hišnica' Kunigunda T. iz Košakov. Izpila je precejšnjo množino neke strupene pijače ter se pričela zvijati v> strašnih bo lečinah. Reševalci, ki so bili poklicani na pomoč, so jo naglo prepeljali v bol nišnico. kjer so ji izprali želodec in je abupanka že izven smrtne nevarnosti Od doma je pobegnil. Zasebnica Ma.: ja Lovševa iz Danjkove ulice je policiji, da je že 4. t. m. zvečer po»es nii od doma njen 14letni sin Stefan, nec 6. razreda ljudske šole in se se dar.es ni vrnil. Deček je slabotne po ve, oblečen je v kratke modre hlace^ siv jopič, ima okrogel, zagorel obraz, oči in kostanjeve lase, obut pa Je j nogavice in čevlje na zadrgo. Komur bilo o dečku kaj znanega, naj to spor ali materi na gornji naslov ali pa Pre stojništvu mariborske mestne policije- -Neprijetna pozabljivost. Pred dnevi j® pozabil neki večer tukajšnji urar J°* Petrin na oknu v dvorani »Ženske P svetne zveze« v Zadružni gospodar banki svojo denarnico, v kateri je 1. 370 Din denarja. Ko je naslednje J«t* opazil svojo pozabljivost, je takoj ods^ dvorano, toda denarnica je že nas drugega lastnika, ki ga bo sedaj skuša ^ izslediti policija. Vesti s policije. Včeraj je policija ar* tirala neko Liziko, ki se je vlačila s P jamimi moškimi in dva razgrajača Evg® T. in Tomaža R. V policijske zapore J-spravili tudi nekega natakarja, ki ie polnoma pijan obležal na ulici. VceJ dopoldne se je zglasil na policiji nik Alojzij Kesak iz Dobrenja in naz®* nil, da sta preteklo soboto popoldne P šla k njemu dva neznana mlada pos®* pača in s silo vdrla v njegovo klet, N® sta se napila vina. Ko jih je hotel Kes^j prepoditi, sta se mu postavila v bran ga napadla ter pretepla. Postopača hudo poškodovala tudi Kesakovo 3meF ce staro hčerkico, ki je ležala v zib®. predsobi. Preden je Kesak poklical pomoč sosede, brez sledu. sta neznanca pol Ptuj Zaupni shod JRKD se je vršil v ljo 9. t. m. v prostorih Narodnega dofl£ Navzoči so bili delegati iz vsega ptoi^ ga okraja. Shod je otvoril bivši kan«' dat za narodnega poslanca g. Vuk iz y moža. Obisk je M prav dober. Na do® nem redu je bilo med drugim tudi W Točilo tajništva. V glavnem je šlo za ra* širjenje stranke in priprave za bodni- Prva fa prikorakala moška pfa’ ki je lepo izvajala proste vaje. ,j v tako dobro se je postavila ženska ? s prostimi vajami in igricami. Sklad t*" efektno je izvajal proste vaje tudi 5' in ženski naraščaj. Veliko odobra-so želi naraščajniki in naraščajniki so izvajali »Buči morje Adrijan MARJETI načelnik br. Mačus in drugi, so bili z nastopom zelo zadovoljni. Po nastopu se je razvila na telovadišču lepa in prisrčna zabava, pri kateri so prepevali domači in okoliški pevski zbori. Nad vse dobro je uspel včeraj tudi nastop sokolske čete pri Sv- Marjeti ob Pesnici. Tudi tam je bila prava manifestacija sokolskega bratstva in sloge. Prišli so četaši od Sv. Ruperta, Sokoli od Sv. Barbare, iz Št. lija, od Sv. Lenarta in iz Maribora, prišel je pevski zbor »Jadran« iz Maribora im kolesarski klub »Perun«. Pred nastopom se je razvil sokolski sprevod, ki je krenil iz vasi na lepo okrašeno telovadišče. Zbrane sokolske oddelke in občinstvo je najprej pozdravil starosta šmarjetske čete br. Vauda, v imenu mariborske sokolske župe pa profesor br. Struna. Pri telovadbi je nastopila moška in ženska deca s prostimi vajami in igricami, člani in članice ter naraščajnice so izvajale zelo lepo proste vaje, telovadni vrsti pa sta efektno nastopili na bradlji in drogu, člane je vodil četni načelnik br. Židanik, deco pa vaditeljica s. Židanikova; članice in naraščajnice iz Maribora so nastopile pod vodstvom načelnice Sokola Maribor III. s. Hitijeve. Nastop je bil dobro pripravljen in je občinstvu zelo ugajal. Med odmorom sta pela domači pevski zbor in zbor »Jadrana« iz Maribora. Po javni telovadbi je bila v prostorih in na vrtu Krambergerjeve gostilne lepa sokolska veselica. Polni sokolskega navdušenja so se okoličani vračali že pozno zvečer na svoje domove, in odnesli zelo lepe vtise in spomine na sokolski praznik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. stopu nas podprejo sosedne čete in matično društvo Ljutomer. Igrala bo domača sokolska godba. Vzpodbudite nas s čim večjo udeležbo! Sokolsko društvo Prevalje priredi v nedeljo 16- t. m. ob 16. uri svoj letni telovadni • nastop na letnem telovadišču pred telovadnico. Položilo bo račun svojega desetletnega delovanja. Igra priznana guštanjska godba. Vstopnina nizka, Din 5.—•. Vabimo vse sosedno bratske edinice, da nas počastijo in podprejo s polnoštevilno udeležbo. Vlakovna zveza je ugodna. Redna vaja jahalnega odseka župe bo v sredo ob pol 19. uri. Pridite vsi. in točno! Zdravo! Šport % m , Tudi proste vaje članov pod vod-511 društvenega načelnika br. Ivana bika in proste vaje članic pod vodij. 11 društvene načelnice s. Ivanke ^ Serjeve so bile lepo izvajane. Telo-s0 ne vrste na bradlji, drogu in konju j>j. Nakazale veliko izvežbanost in pri-^Ikmost. Navdušeno je občinstvo po-je viIo nastop stare vrste. Prav tako uJ^ajal nastop gojencev inženjerske falske šole iz Maribora. Navzoče »vo jn Sokoli, med katerimi so bi-župni starosta br. dr. Gorišek, %i glavar g. Milan Makar, župni SK Svoboda:Gemeindesportklub (Gradec) 4:1 (2:0). Včeraj popoldne se je odigrala na igrišču SK 'SVobode prijateljska tekma med SK Svobodo in Gemeindesportklubom iz Gradca. Končala se je z zmago domačinov. Igra je bila popolnoma odprta, v polju so bili gosti nekoliko v premoči, pred golom pa so bili premalo odločni. Svoboda je nastopila z nekaterimi novimi močmi, ki obetajo postati zelo uporabne. Tekmi je prisostvovalo le malo občinstva. Sodil je g. Nemec. V predtekmi je rezerva ISSK Maribora zmagala nad rezervo SK Svobode v razmerju 7:G (3:0). Čakovečki SK:SSK Celje 6:2 (4:2). V Čakovcu se je včeraj odigrala prva finalna tekma za prvenstvo drugega razreda LNP, in sicer med prvakom mariborskega in celjskega okrožja. Prvo tekmo je odločil' Čakovečki SK v svojo korist, in sicer zasluženo- Celjani so nastopili s tremi rezervami. Krivdo na visokem porazu nosita branilca,, ki sta bila zelo slaba. Čakovečki SK je idnel svoje najboljše moči v napadu in v obrambi. Občinstva je bilo okoli 500. Sodil je objektivno g. dr. Planinšek iz Maribora. SK Železničar:SK Mura 7:2 (4:0). Prijateljska tekma, ki se je včeraj odigrala v Murski Soboti, se je končala z visoko zmago Mariborčanov, ki so bili v vsakem oziru močnejši nasprotnik. Sodil je dobro g. Nemec iz Murske Sobote. ISSK Maribor old boyS:SK Boč 9:4 (3:0). Old boys moštvo ISSK Maribora je včeraj gostovalo v Poljčanah, kjer je odigralo proti tamkajšnjemu SK Boču prijateljsko tekmo. ISSK Maribor je predvajal tehnično prvovrstno igro. SK Boč, ki se pod vodstvom g. Gajerja lepo razvija, je bil v polju sicer enakovreden nasprotnik, pred golom pa je marsikatero situacijo zastreljal. SK Studenci:SK Slavija (Tezno) 14:1. Prijateljska tekma, ki se je včeraj dopoldne odigrala na igrišču ISSK Maribora, se je končala z visoko zmago SK Studenci. Ostale nogometne tekme. Dunaj; Austria:Juventus 3:0 (1:0). Milan: Ambrosiana:Sparta (Praga) 4:1 (4:0). Gradec: Hakoah :Grazer Spor tki ub 4:1 (2:0). Linz: Rapid (Dunaj) reprezentanca Gornje Avstrije 11:2. Mariborski lahkoatleti na državnem prvenstvu v Zagrebu. V soboto in v nedeljo so bile v Zagrebu tekme za državno lahkoatletsko prvenstvo. Tekmovanja so se udeležili tudi atleti iz Maribora, ki so dosegli častne rezultate. Tako se je Čelhar (Železničar) v soboto v metu diska obojeročno plasiral na drugo mesto, Smerdel (Maraton) pa v skakanju v daljavo z mesta na 1. mesto.. Podrobne rezultate tekmovanja bomo še objavili. Velike mednarodne plavalne tekme, ki bi se morale včeraj vršiti na Mariborskem otoku, so bile odpovedane. Sokolstvo Mala Nedelja. Dne 16. julija t. 1. ob 15. uri priredi malonedeljska Sokolska četa svoj prvi javni nastop. Veliki sokolski dnevi in nastopi bratskih edinic so večinoma za nami. Zato vljudno vabimo, da zleti 16. julija čim več bratskih edinic in sokolstvu naklonjenega občinstva na prijazni malonedteljski hribček. Ceste so za avtomobile zelo ugodne. Pri na- Sprejem gojencev v banovin-sko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev, in sicer bo to zimo ki pride I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer 'imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji- Lastnoročno pisane prošnje, za letnO in za zimsko šolo, kotkovane z Din 5, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: krstni list, domov-« nico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da vrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica na mesec od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje vsak mesec vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. ^dl] Averčenko: /ošolki _A_ J^hie sta povsem pozabili. Lica so go- oči so blestele, iz ust pa sta zapo- drugega za drugim, sipali vsa- Uj^e Alike, Žužotočke in Grigorije Kuz- pa: nisem človek, ki bi se kar ta-sprijaznil z omalovaževanjem tako J*® osebnosti, kakor sem jaz. ^~%Čas mi je, nič me nimata za, mar in takoj zdajle se bom kratkočasil j^stal bom središče zanimanja, ttgjjfafavil sem se in čakal samo še TjUega trenutka za naskok. • z* N® je sedaj tisti študent, ki je hodil ali se ga še spominjaš?« $Ja Bers?« nev1(fa Bers?« sem vzkliknil- »Kaj nič V^te o njem?« sta vidva znana?« žaji aihak, prijatelja sva! Tako mi ga je ie ša| ne morem povedati, kako mi ga »k!1 Pa 3e z je sv , kaj neki. Skuhal se je. V milu se »■f Rakšnem milu?« takš siia j ,le cela povest. Žalostna, res je, hral^^stna podest. Ali poznate Kostjo »Ne 'na? »Nu, kajpak, kako naj bi ga tudi poznali. Ta Kostja je imd torej milamo-Nekoč sta ogledovala z Adjo kotel, v katerem se je kuhalo milo. Adji je izpo-drsnilo in padel je vanj! Še danes mi ta strašni dogodek roji po glavi. Kadar se umivam, se mi vedno zdi, da vidim v milu Adjev las aili pa gumb.« »Strašno! Lahko si mislim, kako njegova sestrica Ljudmilica trpi.« »Njej je vseeno,« sem žalostno zmajal z glavo. »Ni je več!« »??!!« »Slamoreznica. Na posestvu grofa Kellerja. V pijanem stanju.« »Kaj pravite? Ali je Ljuda pila?« »Kakor kobila. Alkoholizem. Dedič-nost. Skupaj z Žužotočko sta pila.« »Ali poznate Žužotočko?« »Kakor svojih pet prstov. Obesili so ga v Harbinu. Organiziral je tolpo Hun-guzov. Ujeli so ga v opijski kadilnici. Branil se je ko lev. Sedem jih je.« Dosegel sem svoje. Pozornost sošolk je bila prikovana name. Usteča sta imeli od prevelikega zanimanja lahkoverno od prta, grudi so se jima sunkoma dvigale. Mračnost in tragizem, s katerima so bile okrašene poslednje minute cele verige starih prijateljev in prijateljic obeh sošolk, sta počasi odstopala1 svoji mesti zanimanju in romantičnemu pripovedovanju. Tudi lahkomiselnost ni smela izostati: Milja se je posvetila gledališču, potem je odšla v bar in zdaj pleše s svojim part nerjem, z nekim zamorcem ali Turkom, vrag vedi s kom. Postal sem duša te male družbe: vse sem vedel, o vseh sem razpravljal kot njun najboljši prijatelj in skupni konfi-dent. Caroval sem kake pol ure. Po kratkem odmoru, posvečenem spominu tragično preminulega učitelja nemščine Kuzika, ki se je ponesrečil ob požaru v nekem kinematografu, je gostiteljica vzdihnila in vprašala: »Ali pa se spominjaš Katjine ,',Lipov-ke”!... Kje je?« »To pa jaz vem,« sem naglo posegel vmes. »Oženil se je s ciganko Šmikolje-vega zbora, ki ga je iz ljubosumnosti zastrupila. Pred nekaj dnevi se je to zgodilo. Pričakovati je senzacionalnega procesa! ...« Obe sošolki sta me pozorno pogledali. »Koga?« sta me vprašali obe hkrati. »Kako — koga'?« »Koga so zastrupili?« »Njega vendar... Lipovko, ali kakor sta ga že imenovali, hm! Katjinega Lipovko so zastrupili.« Moja gostiteljica je vstala z divana s pogledom, ki ni obečal nič dobrega. »Ali vesfe, kajije toeLJpavka?« J »To... je on. Tisti, no, tisti, ki se piše Lipovka. Tako mu vsaj'pravijo. Črno- lasec.« »Slišite to. je pa že preveč! „Lipoyka* je Katjino ime, ki se ni moglo oženiti s ciganko iz zbora in ki ga niso mogli zastrupiti. Že zdavnaj sem opazila, da ljudi malo prehitro odpravljate na oni svet. Zdaj razumem...« »Zapodi ga,« je svetovala razlarjena sošolka. »Kdaj se odpelješ, Njura?« je vprašala gostiteljica. »Čez deset dni.« »Torej mladi predrznež, odidite in ne' vrnite se prej kakor čez deset dni. Za ta čas vas izobčam.« Cinično sem se zakrohofal in poslal da mama po zraku poljubček: »Pozdravite Žužotočko!« sem kriknil in odšel v prednjo sobo. Ko sem oblačil površnik, sem slišal: »To ti je nepridiprav. Pošlušaj, in kje je Dinočka Kaplan?« »V Kursku. Štiri otroke že ima. Ha-Ha-ha! Ali se spominjaš pomarančnega želeja na pikniku?« Velikanska, okorna lokomotiva spominov je zapiskala, se premeknila in odpeljala s seboj v megleno daljavo zamaknjeni sošolki. Dragi čitatelj, vse je ničevo, vse minljivo. SSran 4. lttarlborsfil »VECE RNTK« Jutra ■■v m a r i d o r n, one iu. vn. 27 OCEANOPOLIS Rte«flKMi o ***rir^l*¥*iol»M £ef'ov e ika prof fot M »Razumem te popolnoma,« je dejala Su daja sočutno- »Povedala si mi le tisto, kar čutim sama že davno. Toda stvari in reči so, ki so močnejše kakor je naše hrepenenje. Dolžnosti so, ki nam jih nalagajo neka višja stremljenja, dasi so mor da le namišljena in popolnoma neresnična.« »Tako je,« je pritrdila Intela. »Premišljevala bom še dalje, iskala bom izhoda in morda ga bom tudi našla. Obljubim pa ti, da bom skrajno previdna. Ostani mi prijateljica in svetovalka!« »Obljubljam ti,« je dejala Sudaja. »Storila bom vse kar bom mogla za tvojo sirečo in stvar, ki je postala skupna nama obema.« XV. Da bi pozabil na Intelo in sploh na vsako ljubezen se je Doljan popolnoma posvetil učenju jezika in proučevanju skrivnosti Oceanopolisa. S svojimi novimi znanci in prejšnjima prijateljema Astisom in Soralifisom je obiskoval razna zabavišča, obenem pa tudi knjižnice, arhive in tehnične naprave. Najbolj se je zanimal za skrivnost ureditve podmorskega mesta, zato je nekoč poprosil Astisa, naj ga vodi v srce Oce- anopolisa. Centrala, ki je dajala mestu svetlobo, pogonsko silo, zrak in vse drugo, je ležala v globini pod pravim mestom. Doljan in Astis sta dospela do nje s posebnim dvigalom, r.ato sta se pa napotila naprej k osrednjemu ravnatelju Tutanhisu. Sprejel ju je prijazno in ju sam vodil po labirintu hodnikov in strojnih dvoran. »Ogromne so vaše naprave,« je dejal Doljan, »samo enega ne razumem, od kod dobivate pogonsko silo?« »To vprašanje smo rešili že davno«, je pojasnil Tutanhis. »Naša sedanja poganska sila je energija razbitih atomov. Na zemlji proučujejo možnost uporabe energije atomov že davno in so v teoriji prispeli že precej daleč. Kljub temu se mi zdi, da je njihova pot, po kateri skušajo priti do svojega cilja, popolnoma napačna. Energija atomov je najcenejše pogonsko sredstvo, potrebuje najmanjše naprave in ustreza vsem potrebam. Ta energija poganja naše stroje, ki smo jih izdelali sami in izpopolnili do sedanje višine. Izvolite v to dvorano!« Po teh Tutanhisovih besedah so se odprla mala prej nevidna vrata, in Doljan je zagledal pred seboj stroje čudnih, ne- znosnih oblik ter se jim približal. »To je srce vsega našega obrata,« je pojasnjeval Tutanhis in pokazal Doljanu neki stroj, ki se je vrtel z blazno naglico. »Ta stroj žene atomska energija, ki je tako silovita, da zadostuje za vse druge tehnične naprave našega mesta. Takih strojev pa imamo še več. če bi se pokvaril eden, prične takoj avtomatično delovati drugi. Na ta način se obrat nikoli ne more ustaviti. Sploh so vse naše naprave urejene avtomatično. Delo človeških rok je pri njih skoraj nepotrebno. Naši strojniki so v resnici le nadziratelji. Tako je mogoče, da ni nikomur pri nas treba delati več, kakor je potrebno za razvedrilo.« »Dobro,« je dejal Doljan, »pogon z energijo atomov je kolosalna stvar in teoretično mi je bila znana že na površini zemlje. Vprašanje, ki me trenutno najbolj zanima, je vaša razsvetljava.« »Tudi to vam lahko razjasnim,« je nadaljeval Tutanhis. »Z umetno razsvetljavo, kakršno poznate vi na površini zemlje, življenje pri nas ne bi bilo mogoče. Morali bi bili že pred davnimi stoletji popolnoma shirati in izumreti. Posrečilo pa se nam je odkriti žarke, ki se popolnoma krijejo z onimi, ki jih izžareva solnce. Pod žarki te razsvetljave moremo uspevati kakor gori na površini, rasti, cvesti in roditi morejo tudi drevesa in vse rastline. Če na površini zemlje ležite na soln-cu, postanete črni, prav tako vam potemnijo kožo tudi žarki naše razsvetljave. Razlika med naravnim solncem in me našo umetno razsvetljavo je samo ta, d® jo mi lahko reguliramo po mili volji. La* kc zvišamo moč ene vrste žarkov te zmanjšamo silo drugih. Tako dosežemo vedno tako svetlobo, toploto in rast vsega organičnega, kakor si želimo. Tudiv na zemlji bi bili že davno lahko resi vprašanje zdrave umetne razsvetljave, ki bi vam popolnoma nadomestila solnča luč, Če bi vedeli kaj je prav za prav solnce. Vse vaše teorije o tem velikem viro zemeljske svetlobe in toplote so popolnoma napačne. Čudim se, da niste že davno opazili, da je v vaših računih neka tako velika pogrešna postavka, da so P°' polnoma neuporabni, če bi bilo solnem kakor menite vi, izgorevališče nekih materij, bi bilo moralo že davno ugasmm V resnici je energija solr.ca podobna en« giji radija, ki ga tudi na površini poznate. Ono ogromno nebesno telo ni tor« v 'bistvu nič drugega, kakor krogla čiste’ ga, še neoslabljenega radija, ki izžareva svoje žarke v vsemirje. Taka telesa s bili nekoč tudi vsi drugi planeti na^ osolnčja. V milijardah let pa so izgufr svojo energijo in se spremenili v vsem**' ska telesa, sposobna za razvoj živih bitd’ rastlinstva in živalstva. Toda ohlajev* nje se je vršilo s površine proti sredi®-Dočim je gornja plast zemlje danes f* dio-neaktivna in najdete v njej kvecJ* mu še neznatne drobce radija, je v sv$ sredini še vedno čist in neizčrpan raal i (Se bo nadaljevalo.) Če se vrne za mrtvega proglašeni ZANIMIV PROCES V LONDONU. London ima zopet veliko senzacijo, ki govori o nji vse mesto. To pot pa ne gre za zamotano skrivnost, ki bi jo morali detektivi šele pojasniti, niti za krvavo tragedijo, temveč za tragično zadevo, ki se bo obravnavala še pred sodiščem. Gre za vprašanje, ali je mogoče mrtveca kaznovati ali ne. Na to vprašanje bo moralo odgovoriti sodišče, ki ga čaka torej težka naloga. Friderik Burford, star 62 tet, se je pred 20 leti izselil iz Anglije. Taval je po svetu in živel večinoma brez dela. V tem Času je imel 40 poklicev. Bil je igralec, novinar, mizar, cowboy, ribič, rudar, pro pagator neke sekte v Kanadi, drvar, so-boslikar, železničar, tramvajski sprevodnik, bolniški strežnik, smetar, pristaniški delavec, knjigovodja, oglasni akviziter itd. Tako je prepotoval malone vso Evropo in Ameriko, nikjer r.i imel obstan ka, gnalo ga je neprestano naprej, da bi videl čim več krajev in ljudi. Ves čas ni pisal svojim sorodnikom v Angliji, ki so le redko iz novin zvedeli kaj o svojem nemirnem sorodniku. Pred 6 leti pa je umrl Friderikov brat, ki je imel blizu Londona lepo posestvo, v Londonu samem pa dvonadstropno hišo. Ker ni imel ožjih sorodnikov, je pripadlo vse njegovo premoženje bratu Frideriku. Zanj pa ni nihče vedel, kje je. Oblasti ga niso mogle najti in tako mu tudi niso mogle sporočiti, da je njegov brat umrl in da je on podedoval vse njegovo premoženje. Brata pa imata daljuje sorodnike, ki so nekaj časa Čakali, potem so še pa obrnili na sodišče, da bi proglasilo Friderika Burforda za mrtvega, a premoženje njegovega brata naj bi se razdelilo med nje. Sodišče je njihovi želji končno ustreglo. Pred dobrim mesecem se je pa nepričakovano javil Friderik Burford, ki je na angleškem konzulatu v Tokiju zvedel za dedščino po bratu. Vrnil se je v Anglijo, pa so mu povedali, da je premoženje njegovega brata že razdeljeno. Burford je odšel v London v bratovo hišo, kjer so ga pa tudi postavili pod kap. Ves obupan je odšel na sodišče, a tam so mu povedali, da je uradno že mrtev in da zatorej nima nobenih pravic potegovati se za dedščino po bratu. Ves razjarjen je odšel pred bratovo hišo in začel metati v okna kamenje. Pred enim oknom je stala dragocena kitajska vaza, ki jo je razbil debel kamen na drobne koščke. Burforda so seveda takoj aretirali in odvedli na policijo, kjer je izjavil, da ne razume, zakaj so ga sploh aretirali, če je mrtev; zato ga tudi na odgovor ne mo rejo klicati. Vendar so pa »mrtveca« obdržali v zaporu. Najprej ga bodo sodili zaradi razbijanja oken in šele potem se bodo posvetovali, ali in kako ga progla- se zopet za živega. Priglasilo se je že več londonskih odvetnikov, ki so izjavili, da bodo brezplačno zagovarjali tega živega mrliča in uveljavljali njegove zahteve pred sodiščem. 50 letni profesor govori 40 jezikov Kakor je potreben prav poseben talent za glasbo ali slikarstvo, prav tako mora biti človek posebno nadarjen za učenje jezikov. Znano je, da je pred približno sto leti govoril italijanski kardinal in jezikoslovec Mezzofanti popolnoma dovršeno 58 jezikov. Sedaj je bil v Nemčiji odkrit monakovski profesor Steinmayer, ki ne zaostaja preveč za italijanskim kardinalom, ki pa skromno odklanja naslov »modernega Mezzofantija«. Prof. Stela mayer trdi, da živi na svetu nad sto učenjakov, ki obvladajo 40 ali celo več jezikov. 2e kot mlad gimnazijec je kazal 'Sfeinmayer veliko zanimanje za italijanski jezik in se je še do sedmega razreda gimnazije naučil tudi drugih romanskih jezjkov, španščine, portugalščine in romunščine. Nato se je začel učiti slovanskih jezikov, prav posebno pa še staroslovanskega. Še preden je položil matu ro, se je naučil popolno nekaterih ger manskih jezikov, nemškega, danskega, švedskega in norveškega. V osmem gimnazijskem razredu se je začel baviti s študijem hebrejščine, etiopščine in ruščine. Na univerzi se je pričel učiti arab- skega jezika sanskrita, nato pa afriš^ malajskih in indijskih narečij. SedajJjP vori profesor Steinmayer, ki je pred dn vi izpolnil 50. leto starosti, perfektna jezikov. Brezposelni delavec našel zlat za^' V neki vasi blizu Maline sa v Belž15' naletel neki brezposelni delavec pri K. panju v vrtu na velik bogat zaklad tega denarja iz časov Marije Terezij Najdeni zlatniki tehtajo okrog 50 kg, vr ni pa so približno milijon frankov. Vsezvezni kongres sovjetskih pisatelj®* Vsezvezni kongres sovjetskih ljev, ki je bil določen na 20. junij, je preložen na 10. september, in sicer radi nezadostnih priprav, ki jim bo se«" posvečena mnogo večja pozornost. K kongres se pripravljajo mnogi referafl z ideološkimi temami. Med poletjem b* do v predpripravi izvedli sovjetski knjr ževniki specialno diskusijo o umetnišk® jeziku, kar je izzval članek Maksim Gorkega » O prozi«. Uvodno besedo tej diskusiji bo imel znani sovjetski P satelj Konstantin Fedin. Razkošna izdaja »Mrtvih duš«* Državna založba za umetniško turo v Moskvi je dala v tisk Gogelie , »Mrtve duše«, ki bodo izšle v luksii^ izdaji z ilustracijami znanega slikarja v Aginega iz leta 1892. Knjiga bo izšjL dveh zvezkih s predgovorom Kam^ va. Mali o Razno MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in iičar, Maribor, Slovenska ul. !6, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664 RADI OPUSTITVE TRGO-VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 230? »DRAVA« zavarovalnica, Maribor, zavaruje osebe do 80 let starosti, doto. gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte! Sprejemamo zastopnike. 247o OTOMANE 400.—. madrace 200.—, zložljiva oto-mana od 500.— Din naprel, kakor tudi predelave po nai-nižjih cena h samo pri Alojzu Kočijošu, Stolna ul. 5 2527 DRUŽABNIK. ki ima 20 do 50.000 Din lahko pristopi k dvojni obrti in trgovini. Ponudbe na upravo Večernika pod »50.000«. 2524 Prodam ŠIVALbjJ STROJ je na prodaj v Ghegovj ul. 8. 2523 KRASEN GOZD. 3 orali, pri Kamnici, z ugodnim izvozom prodam. Ponudbe na upravo pod »Naloženo«. 2528 Stanovanle TRI DO ŠTIRI sobno stanovanje s kopalnico in vrtom v bližini parka. Tru barjeve, Clril-Metodove. Maistrove, Prešernove. Razlagove, Aškerčeve ali Tomšičeve ulice iščem za takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 6000 Sobo odda Službo dobi PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO oddam. Vrtna ul. 8. vrata 8, 2526 UČENKO SPREJME atelje Za perilo Rupnik. UČENKO SPREJMEM v damski salon. Olga Schram Tattenbachova ul. 19, III. 2530 Kupim RABLJEN ŠTEDILNllU kupim. Naslov v upravl-Jj^ Sobo ISie IŠČEM SOBO s strogo separiranim vhodom v bližini Kralja Petra trga ali komande mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 5000 Zgublieno URO IN ŠPORTNO VERIŽICO z monogramom P. E. in J. E. sem zgubil od vinotoča Ser-nec na Habakuku pa do Dain-kove ulice Poštenega najditelja prosim, da jo vrne lastniku proti nagradi. Emeršič Dajnkova ul. 8. 2522 Naideno ULOVIL sem pod Bolfenkom velikega pava. Lastnik naj se javi v Cvetlični ulici 29, I. 2521 V neizmerni tugi sporočamo žalostno vest vsem znancem in prijateljem, da je ljubi Bog poklical k sebi našo iskreno ljubljeno soprogo, zlato mamo, taščo, staro mamo, sestro, teto itd., gospo Frančiško Rebo), roj. Porenta soprogo urad. drž. žel. v pok. ki je danes, dne 9. julija 1933 ob pol 16. uri, previdena s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni mirno in boguvdano v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 11. julija ob 16. uri. iz hiše žalosti, Maistrova ulica št. 18, na pokopališče na Pobrežju, Sv. maša zadušnica se bo brala dne 12. julija ob 8. uri zjutraj- v cerkvi Matere Milosti oo. Frančiškanov. Naj v miru počival I M a r i b o r. 10. julija 1983. Žalujoči ostali: Anton Rebol, soprog, s hčerko Franjo, vad. uč.: Obitelj Ivan Rebol. po-stajenačelnik. Obitelji Manko, KItak. Lovrec In ostali sorodniki. 2529 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednika RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Marihru-u* *;«tnrna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor*