Poštnina plačani ▼ gotovini Leto LXXI., št. 262 a Ljubljana, ponedeljek 21. novembra 1938 Cena Din 1.— LOVENSKI izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike — lnaeratl do 80 petit vrst a Dio 2, do l(K) vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta om 4.— Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. - >SlovenskJ Narode velja mesećno v Jugoslaviji Din 12. . za inozemstvo Din 2o.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DM UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Rmtfljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjevn ul*ca 1, telefon št. 6i>;_ podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon St 190 — JESENICE: Ob koloavoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Vladarski posveti v Londona: Nj* Vis« knez-namestnik Pavle v Londonu Angleški tisk toplo pozdravlja jugoslovenskega kraljevega namestnika in pripisuje njegovemu desetdnevnemu bivanju v angleški prestolnici velik političen pomen — Na povratku se bo ustavil tudi v Parizu BEOGRAD, 21 nov br Nj. Vis knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta v petek odpotovala v inozemstvo- Snoči ob 20. sta Nj Vis. prispeli v Curih. kjer sta obiskali v tamošnjem sanatoriju Nj. Vel. kraljico Marijo. Ostali sta pri njej dve uri, nato pa sta nadaljevali potovanje v London. LONDON, 21. nov. e. Vest o prihodu Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge v goste k angleški kraljevski dvojici je izzvala veliko pozornost v političnih in diplomatskih krogih Dasi se izrecno poudarja, da je obisk zasebnega značaja in da sta knez Pavle in kneginja Olga cesta in priljubljena gosta angleške kraljevske rodbine, s katero ju vežejo tudi rodbinske vezi. vlada splošno prepričanje, da je obisk kneza Pavla angleškemu dvoru v sedanjem položaju izredne politične važnosti Vsa angleška javnost prisrčno pozdravlja prihod kneza Pavla, ker vidi v tem obojestran- i sko težnjo, da poglobe prijateljski od-j nošaji med Anglije in državami na ju-j govzhodu Evrope. Javnost smatra za j najboljši dokaz, kako pogrešno je mi-! šljenje. ki ie morda nastalo pod vtisom zadnjih dogodkov v Evropi, da se je Anglija desinteresirala na jugovzhodu Evrope Nasprotno poudarjajo da to zanimanje nikoli ni bilo večje, kakor je v sedanji nestalni mednarodni situaci ji in po izvršenih spremembah v Srednji Evropi Zato smatrajo za popolnoma umevno da bo Chamberlain pred odhodom v Pariz izkoristil to priliko, da s knezo Pavlom izmenja misli o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih ki so- v interesu obeh držav Poudarjajo da ima ta obisk navzlic temu, da je zasebnega značaja tudi velik politični pomen, ker se bodo nedvomno poglobili stiki med Anglijo in Jugoslavijo Podčrtavajo pa dejstvo da ta sestanek nima nobene skrivne tendence, ki bi lahko vzbudila kakšen dvom na kakršnikoli strani. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga prispeta v London danes popoldne in bosta nastanjena v buckinghamski palači, službeni rezidenci angleške kraljevske dvojice. Zanimanje novinarjev in političnih krogov za obisk kneza Pavla v Londonu je zelo veliko, zlasti z ozirom na to, da je prišel ta obisk neposredno po obisku rumunskega kralja Karola. Čeprav smatrajo v glavnem, da je obisk prijateljskega značaja, vendar vlada glede na visok ugled in avtoriteto, ki jo uživa knez Pavle v državi in v inozemstvu, prepričanje, da bo ob priliki njegovega lOdnevnega bivanja v Londonu prišlo do značilnih razgovorov med njimi in odločujočimi krogi v Angliji. PARIZ, 21. nov. e. Potovanje kneza Pavla na zapad je v francoskih diplomatskih krogih vzbudilo veliko pozornost. V tem vidijo izraženo željo, da se poudari trdnejše prijateljstvo Jugoslavije napram zapadnim velesilam, a tudi voljo, da se manifestira neodvisnost v gospodarskem pogledu*. V pariških kro- gih spravljajo potovanje v zvezo s francoskim prizadevanjem, da se organizirajo gospodarski odnosa j i z državami na jugovzhodu Evrope. Nekateri listi poudarjajo, da bo knez Pavle ob tej priliki posetil tudi francosko prestolnico. Belgijski kralj obišče Haag HAAG, 21. nov. e. Poset kralja Leopolda, ki obišče danes Holandsko, je izzval v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Poudarjajo, da pomeni ta štiridnevni obisk belgijskega kralja zgodovinski mejnik v razvoju belgijsko-holandskih odnoša-jev. Kralja Leopolda, ki prihaja v sprem stvu predsednika vlade Spaaka, bo pozdravila na postaji kraljica Viljemina. Napovedani so važni razgovori med predstavniki belgijske in holandske vlade. Govor dr. Stojadinovića Bosanski Novi, 20 novembra. AA. Današnjega velikega manifestacijskega zborovanja JRZ v Bosanskem Novem se je udeležilo nad trideset tisoč meščanov in kmetov \z Bosanskega Novega In vse okolice. Otvoril ga je minister za Sume In rudnike Bogoljub Kujundjič s kratkim pozdravom na vse navzoče Takoj je dal besedo predsedniku vlade. dr. Milanu Stojadinovi-ĆU. Ko se je dr. Stojadinović pojavil na tribuni, so zaorili navdušeni vzkliki: živel dr. Stojadinovič! Živel naš voditelj! Nato pa je predsednik vlade izvajal tole: Dragi bratje iz bosanske krajine! Stoletja ste čuvali našo državno misel. Vaše življenje na teh mračnih tleh je bilo neprestano vstaja in nič tako jasno ne govori o nepodkupljivosti našega nacionalnega razvoja, in o zgodovinski ideji našega edin stva. katerega nosilec je dom Karadjor-djev;cev (burno in dolgotrajno vzklikanje: Živel kralj Peter! Slava kralju Petru Osvoboditelju! živel kraljevski dom!), kakor svetli sledovi preteklosti ki se na tej zemlji poznajo na vsakem koraku. Predno smo se osvobodili, ste bili tudi vi tvorci Jugoslavije. Pravoslavni, muslimani in katol'ki so tekmovali v boju za svobodo skozi stoletja. Sen Karadjordjevičev. da začne veliko delo. zedinjenja (navdušeni vzkliki: Slava Karadjordju!) in da to zedin jen je do-ž vi tudi slavna Bosna, je uresničil njegov vnuk kralj Peter (Ponovno viharno vzklikanje: Slava kralju Osvoboditeliu!). ki je po vaš'h hribih vodil Čete vaših prednikov. In 40 let pozneje so vaši najboljši sinovi skočili k orožju, da mu vrnejo dolg. ko se je začrla vojna za zedinjenie Jugoslavije. (Dolgotrajno burno odobravanje). želim, dragi bratje, da se danes spomnimo na to svetlo preteklost V delu obnove, s katerim smo začeli, ta preteklost lebdi pred nami. Hr-b Djorkovaša je živ spomenik ogorčenih bojev, ki jh je vodil Peter Mrkonjič za svobodo Bosanske krajine., in tam preko poti v vasi je marmornata plošča, ki označuje kraj kier je bival Peter Mrkoniič. Po zidovih starih vstaških hiš visi orožie. ki sra ie nosil on. ter opozarja na njegovo požrtvovalnost za zedinjenje jugoslovanskega naroda (Ponoven vihar vzklikov in odobravanja). Ta naša velika preteklost je podlaga naše velike bodočnosti. Na tei preteklosti hočemo oživiti nanrer'no živliem'e noveera časa. V tem oziru je složnost pravoslavnih in muslimanov, ki sem jo ooazil v vseh kraiih Bosne, kamor sem prišel najboliše jamstvo za uspešno delo. Danes se odpiralo velika vrata pred Bosanske Kraiino. v kateri je ogromno možnosti za gospodarski in kulturni razvoj. Ta vrata so se odprla z neprestanim prizadevanjem vlade, ki ji imam čast predsedovati v zadniih treh letih. (Odobravanje in vzklik4 živel dr. Stojadinovič H Bo?anska Krajina kakor tudi vsa Bosna je zemlja neizkoriščenega bogastva. Iglasto drevje, bukve hrasti, pokrivajo ogromno površino gora žage pa so vse do zadnjih treh let sta7e Rudarska okna se odpiralo kjerkoli se zemlja načne, a od tega rudnega bogastva je 'me^a naša država mamne korist' Delo v naših rudnikih ie pomnoževalo tuli kapital, delavci so bili tujci ki so delali za tujo državno ob-rambo. Jaz sem temu nevzdržnemu stanju naredi1 konec Moia vlada je ozdravila vaša gc *na podietia ter vašim gozdnim proizvodom našla trušča, iz ruda^kih podietij pa ie naredila iiiPO«lovanski Run*- (Živel dr Sto^d;novi-ć' 2;v& obnm-iteli gospodarstva' Zi- el vodia') Vaše naivečje boga-tvo leži v vaših pridnih *-okah in v vaših rodol'ubn'h srcih Zato gre moja prva sk j za tem. da opravljam veliki posel, ki mi je z visokim zaupanjem kr namestni-štva poverjen! (Burni vzkliki Živel knez namestnik!) Moja prva skrb je bila posvečena kmečkemu ljudstvu, a med njim tistim, ki so se osebno odlikovali v bojih za to državo. 70.000 invalidov, ki so se borili za svobodo, je na nečloveški način izgubilo svoje pravice Moja vlada jim je izkazala dolžno priznanje s tem, da jim je dala invalidsko podporo (burno ploskanje in odobravanje je traialo nekai minut) Izdan bo nov invalidski zakon, ki bo še ugodnejši za v«e Žrtve vome Posebne privilegije smo dali nosilcem Karadjordjeve zvezde, nosilcem visokih vojaških odlikovani kot eliti naroda. Dali smo zemljo prostovoljcem, ki so se znašli, ko je bil končan naš narodni ep, pred vsakdanjo stvarnostjo brez sredstev zase in za svojo družino fPono^no vihamo vzklikanje m odobravanje.) Ko sem postal predsednik vlade, so bile mize prenapolnjene s proš-niami prostovoljcev. In v zadnjih treh letih je samo v severnih kraiih države 22.000 prostovoljskih družin dobilo zemljo od države. Z ozirom na razmere v Bosni je vlada 1936 izdala uredbo o .odeljevaniu gozdnega zemljišča in na podlagi te uredbe ima že 6.000 družin svojo zemljo za obdeluje v vrbaski banovini (ponovno burno vzklikanje in odobravanje: Živel dr. Stojadinovič! Živela vlada!) Ti vladni ukrepi so zasegli tudi siromašnega kmeta. Število siromašnih kmetov, ki prej niso imeli hiš. in ki so zdaj postali lastniki zemliišča. je doseglo dane5: pol miiiiona. V teh treh letih je bilo rešenih nad 7 000 tako imenov: nih beeluških sporov s pravično odškodnino. Odstranjene so bile z dnevnega icda tako imenovane uzurpacije in izbrisali sledovi tu^e viad° nad našim , ljudstvom. (Navdušeni vzkliki so trajali nekai minut.) To delo pa še ni končano In vlada dela neumorno Hočem, da bi bilo celotno vprašanje agrarne reforme končano in odstranjeno z dnevnega reda v dveh letih (Navdušeni vzkliki in odobravanja.) še nekaj tisoč prošeni prostovoljcev čaka. da pridejo na vrsto Da zadovoih' te pro^tovolice, bo vlada tudi zanje našla bodisi zemljo ali pa odgovarjajočo vrednost Prostovoljsko vprašanie se mora v naikraišem času k "rio^liavns rešiti (NovHn?or»o vzklikanje in odobravanje Živel dr. Stojadino-"•'ć' Živel n*-pd^->r,T~''- vlad ° u Na ta r»»ri'n vlada ni samo s svojimi splošnimi ukrepi razbremenila in razdolžila ter gospodarsko osvobodila nekaj, ki ima oa je preskrbela zemlio rud* tistim, ki je doslej niso imeli, ter osvobodila one. ki so obdelovali ttro zemMo 'Ploskanje in odobravanje.) Usposobila jih je ne samo gospodarsko, par ja tudi duhovno, kajti siromašni in zadolženi kmet ie bil igračka v rokah brezvestnih upnikov ki so z menicami siromakov delali politiko Ukrepi, ki se mi jih ie posrečilo izvesti Domeniio tudi osvoboditev kmeta izpod duševnega suženjstva Ti ukrepi pomenijo postavitev našega političnega življenia na zdravo podlago (Navdušeno nioskanje.) Dragi bratje, Krajine! Dan in noč v teh treh le'ih sem posvetil akrbi da našemu narodu po težkih časih, ki jih je preživel, zagotovim blagodejni mir in pogoje splo snega napredka (Nov vihar navdušenja) Jugoslavija je v teh treh letih izšla iz ma terialnih težkoč in težke negrtovosti Ni ma več strahu za svoj notranji mir in za svoje meje. V splošni zmedi pojmov, k' vladajo v »vetu Jugoslavija ve, kaj hoče in jasno vidi stojo pot (odobravanje in (Nadaljevanje na 2. strani) Volilni proglas JNS V nedeljo |e na zbora v Sarajevu predsednik JNS Peter 2ivković prečital volilni proglas stranke, ki pravi med drugim: Volitve za narodno skupščino so razpisane v dneh velikih mednarodnih dogodkov, ki v svojih posledicah neposredno prizadevajo tudi našo domovino Vsi vidimo in občutimo, da je v svoun temeljih zrahljan ves red, po katerem ie zgrajena Evropa po končani svetovni vojni. Nova evropska vojna je preprečena vsled najtežjih žrtev, ki jih je morala doprinesti bratska Češkoslovaška. Toda evropske države pospešeno nadaljujejo svoje oboroževanje in nikdo ne ve, kaj nam prinaša bližnja bodočnost. Tudi Jugoslavija mora z napeto pozornostjo spremljati dogodke. Pn tem ne sme nikdar izgubiti vere » bodočnost, mora pa si biti vselej v svesti, da nas more očuvati pred vsemi opasnostmi samo moč celega zedinjenega naroda. Jugoslavija je vedno iskreno želela, pa tudi danes enako želi mir in prijateljstvo z vsemi narodi, posebno s svojimi sosedi, malimi in velikimi. Od njih pa zahteva isto tako prijateljstvo, kateremu more biti edina zanesljiva osnova medsebojno spoštovanje svobode in ravnopravnosti. Naš narod zna trezno misliti in jasno gledati in ve, da ga razvoj evropskih dogodkov pri vsej zvestobi napram prošlosti v mnogočem usmerja na nova pota. Globoko občuti naš narod, da ga tudi v novih evropskih razmerah čakaio še velike in težke naloge, ki jih bo obvladal le, ako bo notranje silen, moralno in politično jak. in zavesten gospodar svoje moči. Vprav danes, pod pritiskom tako težkih dogodkov okrog nas. napolnjuje vse razumne rodoliube neodoljiva, strastna težnja, da se naši očetnjavi povrne In osigura trajen notranji mir. Globoko občutje ugodne povezanosti celega naroda v nerazdeljivi celoti mora zavladati v vsem našem javnem delu in mora smelo preko vseh zaprek in predsodkov. Zdaj ie nastopil zgodovinski trenotek. da vsa vprašanja našega notraniega življenja in državne ureditve rešujemo naglo, ortiorno in širokogrudno. Te^ko vsem nam, ako bi nas usodeoolni dorodki nekega dne zatekli ra^dvoiene in sprte! Neomaino vero Jemo v moč ideje jugo-slovenckeea narodnega edinstva. ki je to našo državo ustvarila in ki ie tudi osnovna micpl Dro^rpma JNS> Nikake poeTeške in zablode minnlih političnih razortii ne morpio oslabiti te vere. Vemo. da bodo Srbi. Hrvati in Slovenci očuvali svoio svobodo in osfsTirali sebi neodvisno življenje samn x čvrsto povezani in močni državni celoti. Paznmevaioč službo kraliu, narodu in domovini kot dolžnost. kateri se imajo oorb^editi vsi dmgi interesi, čuti JNS vso tc^nn 7P,f>Hn\nnekp ndcovornOStl o*»ria£r»uh nara^aipv v t*»h čacih. ki so odločilni za vso np5o borločnoet Zato ie prioravliena, da tud icama zastavi vso svoio mo? m -"-so evoio odcrovoTnoct ra notranje OOmir-Vn »♦» ngroH^ in 7z* nrp*"tpv drrav^ V dnfin *»