ŠTEVILKA
LETpjiLVlI, 24 DECEMBER 2015 CENA l.GOEUR
Boštjan Napotnik predstavil V Pravljični Rečici otroci in Franček Gorazd Tiršek Orodjarno in del svoje	starši uživaii v pripovedovanju ponosen in vesel, da ljudje
življenjske poti	kulturnikov in praljičarjev cenijo njegove uspehe
STRAN 13
STRAN 16
STRAN 24
Voščila, Oglasi
.vin ji n >7 Mit dpi i »u su» u «Miboi-Cm. Vt* mm m v Culi in <»lju£un*i DDV
... in vsak dan še vet kot 10P izdelkov dodatno v akciji i							
	Vaše trgovine Kea v Savinjski dolini!						
	r P.E.iRadmirj« Radmrjt H 3133 t|ubra OHSf ifljl	r P.I.r Ljutnp Plit li 3133 L;jiin~'jb Savnip	P.E-: Rutic* Fiei-Lftab bnviin 1 333S ftcčrcn ob S jnn|h	r P.E.- imirtrn sb Buli ^I-Iailnaob Lil tU Vi 3it I imJilno sb [M)	P.E.r Gornji &i*d Allsmsjv trg fl 3K2 GArnji Gud	' 1 P.E.iLuč» 3334 LUCL	i 5
	□rivail^u: pttMOljali -1 W- !iOO Bobotf.	hldvnt^H: - pflft ■ 7 0q-it.nn	□ctovnl : piriH:>i|Hk - ^."nk-7(0- 1*00 iptatai	DllBVUljjl: V W- is»	Di lavni L 1L: - prn-k 100-20.«	p^rirljek - p^Stk VM- tfjW	
	V.«1- !)» rcoD.o in prazniki: KM- ItM	7W- 15:110 iipdtlp fijniki d 0(1 17:1111	7 tO- 1SJK rcdcfja m piamiki: LUK 17:Cfi	V»- 11« nedela ki prazniti 8-00 fltH	v j: - it.dc itdtliD m prazniki: tira i7fla	TJ» »J» |l 1H J.' 11 k 1 S«J- O-03	]n s i
							
K m. ru^k.i UIMllfJl
^ll-vk^ IM'UVA , -. .... ^-"Hijtij
TPf SAŠA, I
ItihuVa 5fj, Najami;
InrarnuiiiJ«!
ki: U? 83« 51 41! nniii-: U4I Ml
KiKtiv, mu iv rt mi
/lO.UU.I OlUiiSI lMl
>hiijifh udm F«rE>ti
runi p TAKOJ t
KM .m KI K k M /AMIirSlK muliOtlK i.lftVlS
___Kfc£t:KV>| DELI
(bc£) ©Husiivaim
VKLUJ.lJ k kMI I E It k MHHM/11 I -I I flhMHI-Ml
STARO 7A NGVOt
ll>l"l "IPJlfcjr ■ IMU&li»)
Vesel božič rn srečno novo leto 2016 želimo nem kupcem Kmetij s he zadruge Šaleška dolina in bralcem Savinjskih novic.
OOUChiA PflECNOVOi-STNA PONUDBA GNOJILI
MP*15;<5HS. iS t.,I t>M 10,0»<
KAhKI/TINA, 25 Up »mir.DK KAN LUKOVfijC. 15 t^ Jv od ti. i 2 t Ilire: a 2 E34 £2 4 D

*
PIROTEHNIKA!;
□ UKOVA DRVA fulctl Ih1i1.il r
PtLEtl LESI Ifl kp
tt Od 110.00 (
rt «13.226
t AKUMULATOR JI TOPLA IN V£SNA! i od Ji Ah do 1l»Ahh
Kmetijska zadruga šaleška dolina z vami in za vA$
2 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Gasilci, gospodarstvo
in občine sodelujejo odlično..............................4
Referendum:
Zgornjesavinjčani z visokim
odstotkom zavrnili spremembo zakona.......5
Ljubno ob Savinji:
Predstavili državni načrt
za zmanjševanje poplavne ogroženosti.......6
Mozirje:
Na Krahelnovem dobili novo
asfaltno cestišče in leseno skulpturo.............7
ZGS, OE Nazarje:
Oškodovanci naj škode o
divjadi prijavljajo bolj dosledno........................7
Mozirje:
Novi mostovi
za večjo varnost....................................................9
Tretja stran
Muzej Vrbovec:
Otvoritev razstave fotografij Planinskega društva Nazarje v letu 2015............................13
Srečanje nazarskih upokojencev:
Za razvedrilo poskrbela
kulturna sekcija društva....................................14
Vloga gasilstva v sodobni družbi vse bolj pomembna
Gasilstvo ima na Slovenskem več kot 140-le-tno tradicijo. V vsem tem času se je gasilstvo razvilo v nepogrešljiv element sistema zaščite, reševanja in pomoči. Gasilci se ne ukvarjajo več le z gašenjem požarov, ampak pomagajo ob naravnih nesrečah, nesrečah v prometu, nesrečah z nevarnimi snovmi in v primeru drugih nesreč, ki se dogajajo v vsakdanjem življenju. Gre za splošno reševalno službo, ki je pripravljena na ukrepanje 24 ur na dan na območju celotne države.
V Sloveniji imamo poklicne in prostovoljne gasilce. Prostovoljne gasilske organizacije se ustanavljajo, organizirajo in delujejo na podlagi dveh zakonov - Zakona o društvih in Zakona o gasilstvu. Slednji opredeljuje natančne pogoje za opravljanje javne gasilske službe in društvom predpisuje obvezno povezovanje v gasilske zveze.
Za operativno organiziranost gasilskih enot sta pomembna predpisa Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Opravljanje javne gasilske službe in sodelovanje poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot sta opredeljena v Pravilih gasilske službe.
Slovenska gasilska organizacija temelji na prostovoljnem članstvu, ki pod okriljem društev opravlja organizacijske in strokovne naloge, pomembne za razvoj organizacije in izvajanje javne gasilske službe. Vloga gasilskih društev pa je veliko več kot le gašenje požarov in posredovanje v
nesrečah. Gasilska društva nudijo ljudem socialno oporo in solidarno, nesebično pomoč, poleg tega pa v številnih krajih povezujejo občane pri aktivnostih in dejavnostih, kot sta kultura in rekreacija.
Prostovoljna gasilska društva v Zgornji Savinjski dolini se lahko na vseh naštetih področjih pohvalijo z odličnimi dosežki, kar ni neopaženo niti na regijskem niti na državnem nivoju. To pa seveda ne bi bilo mogoče, če društva ne bi imela trdne podpore v lokalnem okolju, kjer delujejo, torej v domačih občinah. Že res, da morajo občine za zaščito in reševanje skrbeti na podlagi zakona, toda v naših sedmih lokalnih skupnostih je gasilstvo bistveno več kot zgolj proračunska postavka - je ena izmed najvišjih prioritet, ko gre za nevladne organizacije.
Ministrica za obrambo Andreja Katič napoveduje, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016-2022 status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev še posebej izpostavljen, kar je dobro, morda še bolj pomembno pa je to, da imajo gasilska društva dovolj podmladka, ki se sistematično izobražuje in usposablja, da bo lahko jutri prevzel odgovorne naloge svojih predhodnikov.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 52, 24. december 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
3
Tema tedna
OBISK PREDSTAVNIKOV GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE
Gasilci, gospodarstvo in občine sodelujejo odlično
Poveljnik in namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek in Janko Cerkvenik (od leve) sta izrekla zahvalo in pohvalo tukajšnjim gasilcem in občinam za odlično sodelovanje.
(Foto: Marija Lebar)
Na pobudo predsednika savinjsko-ša-leške gasilske regije in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) Janka Žuntarja se je v sredo, 9. decembra, v naši dolini na delovnem srečanju mudilo vodstvo Gasilske zveze Slovenije. Namen obiska je bil, da se z najvišjega mesta izkaže pozornost in izreče zahvalo gasilcem in podjetjem ter lokalnim skupnostim v naši dolini za odlično sodelovanje in podporo gasilstvu.
Gasilska društva in zgornjesavinjska gasilska zveza pri svojem humanem in prostovoljnem delu potrebujejo tako finančno kot tudi siceršnjo podporo, na katero lahko v naši dolini vedno računajo. Po drugi strani pa se tako župani kot podjetja in prebivalci lahko vedno zanesejo na pomoč gasilcev v vsaki nevarnosti, težavah ter pri organizaciji različnih velikih prireditev.
OBISK GOSPODARSKIH DRUŽB
Poveljnika GZS Francija Petka in namestnika predsednika Janka Cerkvenika so na obisku spremljali predsednik regije Janko Žuntar, poveljnik regije Franc Rančigaj, poveljnik GZ ZSD Slavko Bric, namestnik poveljnika Boštjan Cigale in namestnik predsednika Damijan Nerat.
Prvi obisk je veljal podjetju KLS Ljubno, ki se vedno velikodušno odzove na prošnje gasilcev po donacijski podpori. Obiskovalce je sprejel direktor Bogomir Strašek. Predstavil je delovanje podjetja in obiskovalce popeljal skozi proizvodnjo. V nagovoru je poudaril vrednoto odgovornosti do sočloveka in do krajevne pripadnosti. Gasilci so pri tem pomembna vez, zato jih ceni in spoštuje, pri njem pa bodo še naprej naleteli na razumevanje.
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so se srečali z direktorjem tovarne Matijo Petrinom in predstavniki gasilcev ter civilne zaščite. Petrin je povedal, da je vodstvo podjetja zelo pozorno na požarno varnost in zahteva redne vaje, ki predstavljajo različne nevarnosti in intervencije. V podjetju deluje gasilska enota, večje tehnike pa nimajo in se opirajo na dobro sodelovanje z bližnjimi prostovoljnimi gasilskimi društvi.
ZAHVALA TUDI OBČINAM
Delovno srečanje je potekalo prav na dan, ko so bili župani na pomembni seji Razvojne agencije Savinjske regije (RASR). Ker so si gasilski predstavniki za obisk izbrali občino Rečica ob Savinji, jih je sprejel tamkajšnji župan Vinko Je-
raj. Gostom se je opravičil za odsotnost županje in županov ter jih pozdravil tudi v njihovem imenu.
Ker je bil sam kar nekaj časa predsednik gasilskega društva in ker imajo v občini tri prostovoljna gasilska društva, mu je položaj gasilstva in zagotavljanje sredstev za njegovo delovanje dobro poznano. Društva v občini so oskrbljena s predpisano opremo, ne manjka niti gasilskega podmladka, ki dosega lepe tekmovalne uspehe.
POMOČ V VSAKI STISKI
Poveljnik GZS Franci Petek je dejal, da se lokalne skupnosti zavedajo pomembnosti organizirane gasilske dejavnosti, ki na lokalnem nivoju doživlja velik razvoj. »Ko nastopijo težave in problemi, znamo stopiti skupaj. Zahvaljujem se tako gasilcem kot občinam vašega območja. O tukajšnjem sodelovanju slišimo veliko pohvalnih besed.« Poveljnik je še dodal, da so predpisi o opremljenosti društev glede na kategorijo na področju gasilske opreme prinesli več reda in kakovosti. »Zavedati se je treba, da opreme gasilci ne potrebujejo zase, temveč za pomoč drugim,« je še dejal Petek.
»Pred slovenske gasilce se postavlja vedno nove izzive,« je povedal namestnik predsednika Janko Cerkvenik. Gasilci so uspešno pomagali pri odpravljanju posledic žledoloma. V zadnjem času pomagajo pri izvajanju nalog v zvezi z migrantsko krizo. Slišati je bilo tudi predloge, da bi jim potem, ko bi zaživela nova organizira-
nost nujne medicinske pomoči, dodelili naloge še na tem področju reševanja. Sicer pa je, je dejal, vesel in počaščen, da tukajšnje okolje in gasilci tako dobro sodelujejo.
MOŽNOST USPOSABLJANJ IN IZOBRAŽEVANJ
Obiskovalci so si ogledali gasilski poligon v Šentjanžu. Na regiji so se odločili, da naj bi bil to osrednji regijski poligon, ki jih namerava Uprava RS za zaščito in reševanje vzpostaviti po vsej Sloveniji. Prvotno je bilo mišljenih trinajst poligonov, a jih bo po besedah Janka Žuntarja verjetno manj. Kot je povedal poveljnik GZS Franci Petek, so občine zelo zainteresirane za izgradnjo takih poligonov zaradi obiskovalcev, ki v kraju koristijo tudi drugo ponudbo, kot je nastanitvena, gostinska in turistična. Zemljišče poligona je pred časom z menjavo pridobila Občina Rečica ob Savinji, za možnost izgradnje bo potrebno prej sprejeti občinski prostorski načrt in prekategorizirati namembnost zemljišča.
Za zaključek so bili obiskovalci povabljeni na Golte. Direktor turističnega centra Ernest Kovač jim je predstavil možnosti, ki jih ponujajo za kongresni turizem in kaj bi lahko ponudili Gasilski zvezi Slovenije pri organizaciji različnih posvetov, ki niso ozko vezani na specialnosti in fizično usposabljanje. Pri njih bi lahko GZS izvajala predavanja in izobraževanja zlasti za gasilsko mladino in članice.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Aktualno
REFERENDUM O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH
Zgornjesavinjčani z visokim odstotkom zavrnili
spremembo zakona
To nedeljo je večina udeležencev referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zavrnila spremembe. Po delnih in neuradnih izidih je za zakon glasovalo 225.435 oseb, to je 36,47 odstotka, proti pa je bilo 392.635 volilvcev ali 63,53 odstotka. Tokratni referendum je potekal po novih pravilih, kar pomeni, da za ali proti ni odločala samo večina oddanih glasov. Proti je morala glasovati najmanj petina vseh volivcev, to je skoraj 343.000 glasov.
Rezultati referenduma v Zgornji Savinjski dolini presegajo slovensko povprečje. Svoj glas je oddalo 41,32 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za celotno državo je povprečje po neuradnih rezultatih 36,21 odstotka.
VEČ KOT TRI ČETRT GLASOVNIC PROTI
Za celotno dolino je določen en volilni okraj Mozirje. Skupaj je bilo
v volilnem imeniku za naše območje 13.893 volivcev, od teh je svoj glas oddalo 5.740, kar je 41,32 odstotka. Proti sprejetju spremembe družinskega zakona je glasovalo 77,84 odstotka, za novelo pa je bilo 22,16 odstotka volivcev. Neveljavnih je bilo 14 glasovnic.
Na volišču omnia je bilo 13 oddanih glasov. Tam se je večina volivcev, to je deset, odločila novelo podpreti, proti so bili trije.
NAJVIŠJA IN NAJNIŽJA UDELEŽBA
Največ volivcev je prišlo na volišče v šmihelski šoli. Od 176 upravičencev jih je glasovalo 127, kar predstavlja 72,16 odstotka. Najmanj zanimanja za referendum so pokazali volivci, ki volijo v boč-kem kulturnem domu. Svoj glas je oddalo 36,76 odstotka, kar je še zmeraj več, kot je slovensko povprečje.
Najbolj so spremembi zakona nasprotovali volivci, ki so svoj glas oddali v šoli v Šmihelu. Tam je bilo 96,85 odstotka glasovnic proti. Za spremembo družinskega zakona so se najbolj ogrevali volivci, ki volijo na volišču v Osnovni šoli Mozirje. Oddanih je bilo 39,37 odstotka glasov za.
VSI REZULTATI ŠE NEURADNI
Čeprav je izid referenduma že jasen, bodo končni uradni izidi znani 16. februarja. Volilna komisija bo počakala še en teden na glasove po pošti iz tujine. Nato bodo prišteli glasove tistih volivcev, ki so glasovali s potrdilom upravne enote, ker so pomotoma izpadli iz volilnih imenikov.
Volilni imeniki odražajo stanje, kakršno je 15 dni pred volitvami oziroma referendumom. V tem času je nekaj tistih, ki so vpisani v volilni imenik tudi že pokojnih. V Sloveniji namreč v povprečju na dan umre 51 ljudi. Tudi te podatke bo upoštevala državna volilna komisija pred uradno razglasitvijo izida referenduma.
Marija Lebar
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Občine pred veliko investicijo v zdravstvo
V	sredo, 16. decembra, so se v Nazarjah srečali županja in župani, ki predstavljajo svet ustanoviteljev Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje, in direktorica zavoda Darja Es. Na zadnji letošnji seji so obravnavali predlog finančnega načrta zavoda. Ta je bil za župane pomemben predvsem z vidika višine sredstev, ki naj jih občine za zdravstvo planirajo v proračune.
Osnova za finančni načrt za leto 2016 so realizirani letošnji prihodki in odhodki, ki znašajo nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Ker se pogodbe z ministrstvom za zdravje podpisujejo šele tekom tekočega leta, v zavodu računajo na nekoliko večji prihodek na račun še ene referenčne ambulante, ki bo zaživela z novim letom. Prihodki iz naslova javne službe predstavljajo kar 96 odstotkov prihodkov zavoda.
V	zavodu za prihodnje leto načrtujejo za skoraj 255 tisoč evrov investicij. Največji strošek bo priprava projekta gradnje prizidka, nakup zemljišča in gradbeno dovoljenje. Planiranih je tudi 30 tisoč evrov stroškov za nakup opreme. Za to
Največji strošek za Zgornjesavinjski zdravstveni dom v prihodnjem letu bo priprava projekta gradnje prizidka k zdravstveni postaji Nazarje, nakup
zemljišča in gradbeno dovoljenje. (Foto: ŠMS) se bodo prijavili na razpis ministr- ševalnega vozila amortizirana.
stva. Na podlagi ustanovitvenih deležev bodo občine v prihodnjem letu za investicije prispevale med devet in 61 tisoč evrov.
Prisotni so se seznanili z dokumentom identifikacije investicijskega projekta za nabavo medicinskih aparatov in opreme. Iz registra osnovnih sredstev na dan 30. september 2015 je bilo razvidno, da zavod v Nazarjah in Mozirju razpolaga z osnovnimi sredstvi, potrebnimi za izvajanje nujne medicinske pomoči, ki so vsa razen enega re-
Na seznamu je trideset osnovnih sredstev, med njimi rentgenski aparat, defibrilatorji, reanimacijski kovček in torba, hladilnik za cepiva in še marsikaj, kar je za potrebe nujne medicinske pomoči treba nadomestiti. Prijavljali se bodo na razpise, ki jih obljublja ministrstvo za zdravje. Glede na pogoje bi največ sredstev iztržili, če bi se na razpis prijavili občini Solčava ali Luče, strinjati pa se morajo vse občine ustanoviteljice.
Svet ustanoviteljic je podal so-
glasje za podpis podjemnih pogodb za specialistične ambulante, ki v zavodu delujejo v manjšem obsegu. Zaposlitev specialista ni smiselna, zdravstvena zavarovalnica namreč odobri specialistični program glede na število prebivalcev. V analizi poslovanja je bilo ugotovljeno, da specialistične ambulante zavodu ne prinašajo izgube. Sem spadajo okulistična, psihiatrična, pulmološka, ortodontska in druge ambulante. Zavod je razen za ortodontsko ambulanto dogovorjen z istimi izvajalci, predlog za podpis pogodb z vsemi so župani potrdili. Ponovno so za predsednika sveta ustanoviteljic potrdili nazarskega župana Mateja Pe-čovnika.
Ob koncu so na vprašanje gor-njegrajskega župana Stanka Ogra-dija še razpravljali o spremembah glede nove mreže nujne medicinske pomoči. Na tem področju vlada zatišje od odločitve, da se zadeve trenutno pustijo na obstoječem nivoju. Spregovorili so še o spremembi načrta prizidka k zdravstveni postaji Nazarje.
ŠMS
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 5
Gospodarstvo
DRŽAVNI NAČRT ZA ZMANJŠEVANJE POPLAVNE OGROŽENOSTI
Občine naj še naprej dajejo pobude, na sektorju za upravljanje z vodami pa se bodo trudili, da se bo
tudi kaj naredilo
Na Ljubnem ob Savinji je bila v torek, 15. decembra, predstavitev državnega načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za porečje Savinje za obdobje 2015-2021. Načrt so predstavili predstavniki ministrstva za okolje in prostor, vodja projekta mag. Luka Štravs, Bojan Jakopič in Tomaž Grilj. Prisotne sta pozdravila župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in predstavnik civilne iniciative za izboljšanje poplavne varnosti Zgornje Savinjske doline Lojze Gluk, ki je ministrstvu pomagal pri organizaciji dogodka.
PRISLUHNITI JE TREBA LJUDEM NA TERENU
Vodja sektorja za upravljanje z vodami mag. Štravs je podrobno predstavil načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti. Priznal pa je, da se je doslej veliko načrtovalo in govorilo, manj pa reševalo težave. S tem je že na začetku v spravljivem tonu obiskovalcem predstavitve dal vedeti, da se v njihovem sektorju zavedajo, da se je v preteklosti, predvsem v času od osamosvojitve pisalo razne ukrepe, ki so bili le mrtve črke na papirju, sedaj pa je čas, da se prične poslušati tudi ljudi na terenu, ne le ljubljanskih pisarniških duš.
Načrt obsega blizu 400 strani in je zelo podroben dokument, je povedal Štravs. Sestavljen je iz 17 manjših načrtov. Eden od teh zajema porečje reke Savinje. Kljub temu vanj niso zajeta vsa dela na rekah, zato je Štravs pozval vse občine, naj se aktivno vključijo tako, da jih obveščajo o opravljenih in načrtovanih delih. Z vodami se namreč poleg ministrstva za okolje in prostor ukvarja Agencija RS za okolje (ARSO) in z novim letom novoustanovljena Direkcija RS za vode.
PRIPRAVLJEN NAČRT PROTIPOPLAVNI UKREPI
Slovenijo so v načrtu razdelili na 61 območij pomembnega vpliva poplav, kjer so proučili škodo na zdravju, gospodarstvu, kulturni dediščini in okolju. Območja ležijo v 17 porečjih, na Savinji jih je kar devet. Na osnovi zbranih podatkov so pripravili načrt 20-tih protipoplavnih ukrepov, gradbenih in negradbenih. Med najbolj pomembne ukrepe štejejo čiščenje in vzdrževanje vodotokov na ogroženih območjih ter gradnjo protipoplavnih objektov, kar se je izkazalo za zelo učinkovito.
Bojan Jakopič se je osredotočil na ukrepe in projekte iz načrta. Omenil je plan za Savinjo, kjer je med najbolj ogrožene občine izpostavil Celje, Nazarje, Mozirje in Gornji Grad, kar ne pome-
ni, da niso ogrožene tudi druge. Dodal je, da se je na podlagi vplivov določilo 1.190 relevantnih poplavnih območij, od tega 56 pomembnih. Narejeno je bilo kartiranje voda in katalog ukrepov. Dodal je še, da je veliko podatkov moč najti na spletnih straneh Atlas voda in eVode.
Predstavitev poplavnih evidenc je pripravil Tomaž Grilj. Podatki, zbrani v evidencah, so zdru-
kanje, turizem, gospodarstvo, o predlogu ustanovitve vodnih skupnosti na porečjih ...
Govora je bilo tudi o izvajanju del na trajnos-ten način, o večji uporabi lokalnega materiala, lesa in kamna, o koncesijah za izvajanje del na vodah in materialu, ki ga iz vod odvažajo drugam, namesto da bi se porabil na lokalni ravni. Pripomba je padla na čas izvajanja del na vo-
Na predstavitev državnega načrta so prišli predstavniki politike, občin, nekaterih zavodov in drugih ustanov iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter nekaj občanov Ljubnega. (Foto: ŠMS)
ženi iz različnih institucij in omogočajo učinkovitejše delo občinam ter državi. Dostop do informacij je prost in na voljo vsem zainteresiranim posameznikom. Poplave so v zadnjih 25 letih v Sloveniji povzročile za kar 2,2 milijarde evrov škode, a sredstev za preprečevanje le-teh nikoli ni dovolj, v novi evropski perspektivi bo za to namenjenih 83 milijonov evrov.
VELIKO KONKRETNIH VPRAŠANJ
Zanimanje za poplavno varnost je na našem območju precejšnje. Prišli so predstavniki občin, nekaterih zavodov in drugih ustanov iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter nekaj občanov Ljubnega. V debati so izpostavili rešitev vprašanja zadrževalnikov voda. Omenili so problem zemljišč, na katera se voda razliva in so potem dalj časa neuporabna. Na njih ostajajo naplavine in zato bi bilo po mnenju nekaterih lastnikom treba izplačevati odškodnine ali zemljo odkupiti. Beseda je nanesla še na vodo kot dobrino za nama-
dah, predvsem na račun tega, da je z občani potreben dialog pred začetkom del. Kar se vodnega življa tiče, naj se dela opravljajo v pravem času. Prav tako je treba občine obveščati o delih, saj se občani nato obračajo na njih, a nimajo vedno pravih informacij.
Kar nekaj odgovorov na vprašanja je podal strokovnjak za vode in poplavno varnost Rok Fa-zarinc, ki na tem področju sodeluje z zgornjesa-vinjskimi občinami.
Po obširni predstavitvi načrta in pestri razpravi bo v organizaciji civilne iniciative v prihodnjem letu organiziran javni posvet za povečanje poplavne varnosti Zgornje Savinjske doline, kajti vse kaže, da je na področju urejanje voda potrebno še veliko narediti in da besede niso dovolj. In kot so ugotovili na ministrstvu, je bila na področju urejanja voda velika zmeda in tudi neenakomerna poraba sredstev iz vodnega sklada. Sedaj se bodo potrudili, da se bo pričelo delati.
ŠMS
6 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Iz občin, Organizacije
MOZIRJE
Na Krahelnovem dobili novo asfaltno cestišče in
Sredi decembra so na Krahelnovem, naselju v Mozirju, na slovesen način uradno predali namenu novo asfaltno cestišče. Ob tem so odkrili leseno skulpturo krahelna, pijače, po kateri ima naselje ime.
Pred dobrimi desetimi leti je občinski svet v takratni zasedbi sprejel Odlok o lokacijskem načrtu Krahelnovo. Po njem se je območje razdelilo na enajst gradbeno urejenih parcel, ki so šle sredi naslednjega leta v prodajo. Stanovanjski objekti še vedno rastejo, lastniki pa so si že več let želeli, da bi makadamsko cestišče preplasti-li z asfaltno prevleko. Sedaj jim je to končno uspelo. Ob delnem sofinanciranju lastnikov je za pokritje računov poskrbela občina.
Zgodovina tega dela Mozirja je zelo bogata. Različni viri govore o tem, da je bila kmetija, katere del je to območje, ki ga je občina odkupila, med najstarejšimi. Že sama hiša je iz leta 1721 in je najstarejša v Mozirju. Leta 1914 je takratni lastnik posestva Anton Miklavc pri-
leseno skulpturo
čel polniti gazirano pijačo z okusom malinov-ca, ki jo je poimenoval krahel. Danes rečejo temu pokalica. Po njej je posestvo dobilo ime, torej Krahelnovo.
Stanovalci Krahelnovega so zaupali v delo skulpturo steklenice, v katero so točili original-
no pijačo, Marku Goličniku. Ob rezanju traku so tako odkrili to skulpturo, ki bo stanovalce vedno spominjala na veseli sobotni dan. Poskrbeli so tudi za blagoslov ceste, ki naj ljudi, kot je dejal župnik Sandi Koren, združuje in povezuje.
Benjamin Kanjir
Po rezanju traku nad cestiščem so odkrili skulpturo, ki bo stanovalce vedno spominjala na veseli sobotni dan. (Foto: Benjamin Kanjir)
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Oškodovanci naj škode po divjadi prijavljajo bolj
dosledno
V jesenskih dneh so kmetje zaznali večje število poškodovanih travnikov, ki so jih razrili divji prašiči. Škode so bile zlasti opazne na območju Mozirja - v Šmihelu in Lepi Njivi. Na pobudo odbora mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je bil na to temo organiziran sestanek z vodjo odseka za gozdne živali Marijo Sodja Kladnik z zavoda za gozdove in predstavniki Lovske družine Mozirje.
Iz razprave je bilo razbrati, da lastniki razritih zemljišč škodo sicer prijavijo pristojni lovski družini, vendar ustno in ne pisno, kar pomeni, da s temi podatki na nazarski območni enoti Zavoda za
gozdove Slovenije ne razpolagajo. Tudi zato statistika škod po divjadi kot tudi vrednost povzročenih in pisno prijavljenih škod že nekaj let po vrsti pada.
Marija Sodja Kladnik je poročala, da so na območju kamniško-savinjskega lovsko upravljavskega območja, ki ga pokriva njihova enota, največje škode po divjadi zabeležili v letu 2008. Takrat je ocena škod po divjih prašičih presegla znesek 60.000 evrov. V letu 2014 je skupna škoda po divjadi znašala manj kot 6.000 evrov, pri čemer so upoštevane tudi škode, ki sta jih povzročila srnjad in jelenjad. Na zavodu ocenjujejo, da bo za leto 2015 znesek še nižji.
Lovsko gojitveni načrt in odvzem živali iz narave lovske družine uspešno izpolnjujejo. Določeno je najnižje število odstrela, pri prašičih v lovski dobi odstrel navzgor ni omejen. »Znižanje škod v letu 2015 je posledica izjemno ugodnega leta z obilnimi padavinami in znižanja številčnosti populacije divjih prašičev v letu 2014. Pomembno je, da so skoraj vsa lovišča z ustreznim ukrepanjem učinkovito znižala škode. Ni pa bilo lovišča brez evidentiranih škod,« je povedala Sodja Kladnikova.
Člani odbora so predstavili svoje izkušnje in povedali, da škodo oziroma ritje prašičev ustno javijo lovski družini, ki se hitro odzove in tra-višča poravna. Res je, so ugotovili, da bo potrebno škode javljati pisno, da bodo tako tudi uradno evidentirane, saj to vpliva na načrt odstrela prihodnje leto. »Z lovci smo v dobrih odnosih in te želimo tudi ohraniti. Ni nam v interesu denar, ampak od divjadi nepoškodovane kmetijske površine,« so povedali kmetje.
Sklenili so, da lovce pozovejo, da v najkrajšem možnem času poravnavajo poškodovane površine, da se ruša čim prej zaraste. Kmetijska svetovalna služba bo kmetom ponovno poslala obrazec za prijavo škod, v februarju pa se bodo ponovno sestali, da se dogovorijo o planu odstrela za leto 2016.
Marija Lebar
Na pobudo odbora mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je bil organiziran sestanek na temo škode po divjadi z vodjo odseka za gozdne živali Marijo Sodja Kladnik z zavoda za gozdove in predstavniki Lovske družine Mozirje. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 7
Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki
OBČINA NAZARJE
Skupina prostovoljcev na sprejemu pri županu
Ob zaključku leta sta župan nazarske občine Matej Pečovnik in občinska uprava pripravila sprejem za skupino prostovoljcev, ki deluje v Društvu upokojencev Nazarje. Skupina izredno uspešno izvaja projekt Starejši za starejše, zato se jim je župan želel zahvaliti za njihovo nesebičnost.
Prostovoljci delujejo na območju krajevnih
ODPRAVA POVEZANA Z RAZISKOVANJEM
Lenarčič ponovno na pot okrog sveta
Pilot Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji se naslednje leto ponovno podaja na pot okrog sveta. Tretje tovrstno potovanje bo opravil marca z letalom dynamic WT 9. Pot dolgo 42 tisoč kilometrov naj bi preletel v enem mesecu. Na njej bo naredil 13 postankov. Največja razdalja, ki jo bo opravil brez pristanka, je dolga 4.200 kilometrov.
Tudi tokratna Lenarčičeva odprava je povezana z merjenjem črnega ogljika. Zato bo s posebno opremo na letalu zbiral in pošiljal podatke o količini in koncentraciji črnega ogljika, brez katerih po prepričanju organizatorjev projekta ni mogoče odgovoriti na vprašanje, koliko in kako ta onesnaževalec prispeva h globalnemu poslabšanju razmer na našem planetu.
Marija Šukalo
ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI
Skrivnost svete
V«	v« v| •	•
noči z Rečiskimi
pobi
V Turističnem društvu Rečica ob Savinji v domači občini že leta pripravljajo žive jaslice. V opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi bodo pripravili prikaz Kristusovega rojstva. Predstavi bosta 25. decembra ob 17. in 18.30 uri. Naravno okolje opuščenega kamnoloma je imenitna lokacija za prikaz dogajanja ob božiču, pri katerem sodelujejo številni domačini. V društvu so letos poskrbeli za nov zvok in še kakšen dodaten efekt. Dogodek bodo z ubranimi glasovi popestrili Rečiški pobi.
Marija Šukalo
skupnosti Nazarje in Kokarje. Kot je povedala koordinatorka projekta Zora Štrucl, so bili tudi letos pri uresničevanju načrtovanih aktivnosti izredno uspešni in so plan presegli za krepkih 80 odstotkov. Dobivajo se na rednih mesečnih sestankih, kjer si izmenjajo informacije in potrebe, s katerimi se srečujejo na terenu. Kakšnih posebej velikih socialnih stisk ne zaznavajo, se pa nekateri stari ljudje počutijo osamljene in so jim obiski prostovoljca svet-
li trenutki, zato jih tudi težko pričakujejo in so jih zelo veseli.
Župan Pečovnik je dejal, da so prostovoljci ljudje z velikim srcem, ki za dobro sočloveka darujejo pozitivno energijo in svoj prosti čas. Zahvalil se jim je za njihovo prizadevanje ter jim podaril simbolična darilca. Obenem je izrazil prepričanje, da bodo s svojo človekoljubno dejavnostjo nadaljevali še naprej.
Marija Lebar
Skupina prostovoljcev Društva upokojencev Nazarje na obisku pri županu Mateju Pečovniku
(Fotodokumentacija Občine Nazarje)
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Od pomladi kar šestnajst novih malih občanov
Župan Vinko Jeraj in občinska uprava sta v sodelovanju z rečiškim vrtcem v petek, 11. decembra, pripravila sprejem za družine z novorojenčki. To je bil že drugi letošnji sprejem, prvega so pripravili spomladi. Od takrat so v občini bogatejši za šestnajst novih malih prebivalcev.
Novorojenčke in njihove družine je ob praznični smrečici pozdravil župan Jeraj. Vsem je zaželel, da bi uživali v teh lepih časih, saj najnežnejše otroštvo hitro mine in kmalu bo tukaj čas, ko bo-
do ti malčki že v vrtcu. Goste sta nagovorila tudi ravnatelj rečiške osnovne šole Peter Podgoršek in ravnateljica vrtca Mateja Glušič.
Za zabavni program so poskrbeli vzgojiteljice in malčki iz vrtca. Kasneje so si starši lahko vrtec tudi ogledali. Župan je vsaki družini posebej voščil in podaril knjižno darilo, po sklepu občinskega sveta pa dobijo družine z novorojenci tudi denarno pomoč.
Marija Lebar
Ravnatelja šole in vrtca, župan in družine z novorojenčki ob praznično okrašenem drevescu
(Foto: Marija Lebar)
8 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Iz občin, Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
w
Čez dobro leto dni z novo avtocisterno
Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Mozirje, občinskem poveljstvu in vodstvu občine so se odločili, da pričnejo z akcijo zbiranja denarja za nakup novega vozila, saj je sedanje osnovno gasilsko vozilo staro 25 let in je le še pogojno tehnično sposobno za intervencije na ravninskem terenu. Za vozilo GVC bo potrebno v letu 2016 zagotoviti več kot 200.000 evrov.
Večinski delež bo z reprogramiranjem sredstev in kreditom vložila občina. Dobršen delež naj bi preskrbeli gasilci, tudi s pričakovano podporo občanov in donaci-
jami sponzorjev. Pri društvu so odločeni, da bodo skupaj z vodstvom občine zmogli ta finančni zalogaj in v letu 2017 postavili v gasilski hram nujno potrebno gasilsko vozilo.
V teh dneh so že začeli z določenimi aktivnostmi. Izdelali so nov logotip društva, ki bo postopoma zamenjal vse oznake in grafično opremo kot znamenje sprememb in »mladega vetra«. Na božičnem bazarju v Mozirju so obiskovalcem ponudili nekaj izdelkov s temi simboli in trinajstlistni gasilski koledar.
Jože Miklavc
Cesta skozi Mozirje, ob gasilskem domu, je zaprta za ves promet, saj se na tem delu gradi nov most. Nujno potrebna investicija bo izboljšala prepustnost potoka Mozirnica, ki je ob večjih deževjih že poplavljal.
Most je že razpadal. Na zunaj to ni bilo vidno, v notranjosti in pod njim pa je bila konstrukcija razpo-kana in je pretila, da se bo most zrušil. Promet na tem delu je zelo gost, veliko je tudi tovornega. Ob zaprtju cestišča so delavci izvajalskega podjetja Krajnc VNG, visoke in nizke gradnje d.o.o., postavili za-
silen prehod za pešce in kolesarje, tako da slednji ni moten. Ves ostali promet ne bo mogoč do konca izvedbe projekta. To naj bi se zgodilo v parih tednih, nekje do sredine januarja prihodnjega leta.
V občini pa so že prenovili most na meji med občinama na Celinah, drugi dobiva novo podobo na De-lejevem jezu ravno v teh dnevih. Pri obeh mostovih je dotrajan les zamenjal beton. Pešpot, ki jo uporablja vse več domačinov in obiskovalcev, pešcev, tekačev in kolesarjev, bo s tem še varnejša.
Benjamin Kanjir

MOZIRJE
Novi mostovi za večjo varnost
Poveljnica PGD Mozirje Blanka Kroflič: »Ta, stari, dobri gasilski avto je res videti še v zelo dobrem stanju, a kaj, ko je do konca amortiziran in že nevaren za upravljanje.« (Foto: Jože Miklavc)
ČEBELARSKA ZVEZE SLOVENIJE
Ves v Sloveniji pridelan med je varen
Uprava RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin je v teh dneh izdala poročilo o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015. V zvezi s tem so po medijih zaokrožile različne informacije, zato je Čebelarska zveza Slovenije v četrtek, 17. decembra, sklicala izredno sejo svojega upravnega odbora, na katero je povabila tudi predstavnike uprave.
Predsednik uprave za varno hrano dr. Janez Posedi je upravnemu odboru ČZS sporočil, da je med pridelan v
Sloveniji popolnoma varno živilo in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je povedala, da je bila njena izjava na komercialni TV vzeta iz konteksta in kot taka zavajajoča.
Čebelarska zveza je ob tem sporočila, da ne podpira uporabe nedovoljenih sredstev za zatiranje va-roj. Obsoja zavajanje čebelarjev s strani podjetja APIS M&D glede sestavin pripravka za zatiranje varoj. Zveza zahteva prevzem odgovornosti za podajanje neutemeljenih
in tendencioznih javnih izjav glede varnosti slovenskega medu.
Javna svetovalna služba v čebelarstvu ves čas daje velik poudarek zagotavljanju varnih čebeljih pridelkov. S tem namenom je v letu
2003 sprejela in uveljavila doktrino o sonaravnem zatiranju varoj in v skladu z njo čebelarje izobražuje in usposablja ter izvaja tudi številne druge dejavnosti v tej smeri.
Marija Lebar
V ponedeljek, 21. decembra, so zaposleni na Čebelarski zvezi Slovenije in njeni predstavniki obiskali vse zgornjesa-vinjske občine. Obisk je bil namenjen promociji razglasitve svetovnega dneva čebel. Udeležili so se ga čebelarji, župani in nekatere javne osebnosti posameznih občin. Več o obisku prihodnjič.
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 9
Iz upravne enote, Iz občin, Kultura, Ljudje in dogodki
KOORDINACIJSKI SOSVET UPRAVNE ENOTE MOZIRJE
Srečanje predstavnikov številnih služb
Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je nedavno sklicala sejo koordinacijskega sosveta, ki so se je udeležili predstavniki številnih služb, ki delujejo v mozirskem upravnem centru, nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, komandir Policijske postaje Mozirje in županja ter župani zgornjesavinjskih občin.
Predstavili so delo svoje službe v letošnjem letu in težave, s katerimi se srečujejo. Strinjali so se, da je sodelovanje med posameznimi službami in občinami vzorno ter v dobro prebivalcev doline oziroma uporabnikov storitev, ki jih te službe zanje izvajajo. Več o tem v eni prihodnjih številk Savinjskih novic.
ML
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
V pripravi nov statut in poslovnik
Gornjegrajski svetniki so obravnavali predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Gradivo je pripravila občinska uprava, predhodno pa ga je obravnavala statutarno pravna komisija. Ker so se zaradi večjih sprememb lotili priprave novega statuta in poslovnika, je bila obravnava bolj podrobna, kot bi bila, če bi ta dokumenta le spreminjali.
Svetniki so podali svoje predloge in pripombe na osnutek, podali jih bodo še pisno. V osnutku pravilnika je bil podan predlog, da se zmanjša število članov v odborih z namenom varčevanja. Na koncu so se odločili, da v odborih ostaja po pet članov, le v odboru za gospodarstvo se število članov zmanjša s sedem na pet.
Prvotno predlagani trije člani odborov so po mnenju svetnikov premalo, saj bi tako ob odsotnosti enega še vedno dva člana kot večina lahko odločala o obravnavanih zadevah. Sprememba se prav tako nanaša na zadnjo sejo občinskega sveta v mandatu. Zapisnik seje bodo na kore-spondenčni seji potrjevali stari svetniki in ne več novo izvoljen občinski svet.
ŠMS
GLEDALIŠKA DELAVNICA V GORNJEM GRADU
Kako obvladati gledališki prostor
in čas
V soboto, 5. decembra, je mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) s pomočjo Kulturnega društva Gornji Grad v gornjegrajskem kulturnem domu pripravila gledališko delavnico. Vodil jo je priznani in večkrat nagrajeni režiser Miha Golob.
Delavnica je bila namenjena mentorjem, režiserjem in igralcem otroških, mladinskih ter odraslih gledaliških skupin. Skozi praktično skupinsko delo so udeleženci pridobivali in poglabljali svoje znanje. Sodelovali so začetniki in tisti, ki že imajo določeno gledališko znanje in so ga želeli dopolniti.
Glavni poudarek praktičnega dela delavnice je bil vezan na obvladovanje gledališkega pros-
tora in časa. Skozi vaje so udeleženci iz celotne Zgornje Savinjske doline preverili osnovne lastnosti ter zakonitosti gledališkega prostora in časa, dveh temeljnih sestavin ustvarjanja gledališkega dogodka.
Vodja delavnice Miha Golob je diplomiral gledališko in radijsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Od leta 2000 je podpisal več kot 30 režij v praktično vseh slovenskih gledališčih. Bil je direktor in umetniški vodja Šentjakobskega gledališča. Že več kot 15 let vodi seminarje in delavnice za ljubiteljske gledališke ustvarjalce. Je tudi selektor za različne festivale in srečanja v organizaciji JSKD.
ŠMS
Skozi vaje so udeleženci delavnice iz celotne Zgornje Savinjske doline preverili osnovne lastnosti ter zakonitosti gledališkega prostora in časa. (Foto: David Vodončnik Marovt)
PESTER KONEC LETA
Namesto koncerta v Logarski dolini bo 30. decembra novoletna različica v Solčavi
V zgornjem delu Zgornje Savinjske doline so se dobro pripravili na praznične dni. Bogat program si lahko obetajo domačini in obiskovalci Solčavskega v torek, 29. decembra. Center Rin-ka bo priredil voden ogled v Solčavi z razstavo Sprehod v naročje Alp, praznično razstavo, obiskovalcem ponudil Zgodbe zapisane v kamnu ter doživetje vzdušja v cerkvi Marije Snežne.
Istega dne in 31. decembra bo pred hotelom Plesnik v Logarski dolini adrenalinska predstava animacije z motornimi sanmi in »miniraf-
tom«. 30. decembra bodo na isti lokaciji pod vodstvom Francija Podbrežnika sproščujoče in zabavne igre na prostem. Zvečer bo v organizaciji Centra Rinka Novoletni koncert namesto tradicionalnega Belega koncerta v Logarski dolini. Na prireditvenem prostoru v Solčavi bodo nastopili Oktet Žetev, Irena Vrčkovnik, solčavskimi »palčki«, Mladi talenti, ansambel Mika nas iz Nove Štifte, Harmonikarski orkester Primoža Zvira, solčavski otroci in člani KD Solčava.
Jože Miklavc
10 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Kultura, Ljudje in dogodki
BRANKA ERMENC RAZSTAVLJA NA GRADU KOMENDA NA POLZELI
Svet likovne umetnosti jo je privlačil že v otroštvu
je svoja likovna dela na ogled postavila Branka Ermenc iz Gornjega Grada. Odprtje razstave je pripadlo predsedniku KUD Polzela Marku Slokarju, s kulturnim programom so dogodek obogatili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. O likovnici je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj.
Pri tem je Basteljnova poudarila, da je Ermenčevo svet likovne umetnosti privlačil že v otrošlvu in ga je želela izbrati za svojo poklicno pot, a splet naključij je želel drugače. Tako se je ustvarjalka z različnimi likovnimi smermi srečala ponovno pred desetletjem, ko se je povezala s Kulturnim drušlvom likovnih
RECITAL PESMI KAJETANA KOVICA NA RECICI OB SAVINJI
Opisi narave predstavili poglobljene misli o večnosti življenja
Ustvarjalko Branko Ermenc (desno) je predstavila akademska slikarka
Terezija Bastelj (levo). (Foto: Marija Šukalo) Na gradu Komenda na Polzeli ustvarjalcev Zgornje Savinjske doli-
ne Gal, kateremu zadnji dve leti tudi predseduje. V drušlvu je začela osvajati abecedo različnih likovnih tehnik na področjih, ki so jo zanimale: risanje, slikanje, grafika, kiparjenje, keramika, pisanje ikon. Lani so jo k sodelovanju pritegnili tudi v likovni sekciji KUD Polzela.
Za svoja dela je prejela številne nagrade tako v kiparstvu, grafiki kot tudi v polstenju. Kljub temu da je to ustvarjalkina druga samostojna razstava, prvo je pripravila letos ob prazniku občine Rečica ob Savinji, je svoja dela na ogled postavila na številnih skupinskih v dolini kot tudi po Sloveniji.
Marija Šukalo
Obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna so na Rečici ob Savinji obeležili s poezijo Kajetana Koviča. Kulturno--umetniško drušlvo Utrip je namreč v rečiški osnovni šoli pripravilo recital pesmi omenjenega avtorja. Nastopili so Roman Čretnik st., Nu-ša Miklavc, Pija Marija Oblak, Luka Pavlič in citrarka Mojca Kumprej.
O pesniku je spregovoril Bert Sa-vodnik in med drugim izpostavil, da je bil po študiju primerjalne književnosti novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato je postal urednik za leposlovje pri Državni založbi Slovenije, kjer je dočakal upokojitev. V svojem življenjskem ciklusu je Kovič izdal 17 pe-
sniških zbirk. Kljub temu da je večino svojega življenja preživel v Ljubljani, je v njegovi poeziji po Savod-nikovih besedah duh po Prekmur-ju zelo živ. V njegovih pesmih so namreč trave, cvetje, drevje in tudi vzdušje ljudi, ki so posebej značilni za ta del naše domovine. V vseh pa se skriva globoko razmišljanje o vlogi človeka, o bivanju na tem svetu, zakaj smo na svetu, kje izpolnjujemo svoje ciljne naloge.
Recital je bil prerez skozi Koviče-vo delo. S preprostim opisom narave, a s poglobljeno mislijo o večnosti življenja so po besedah Berta Savodnika recitatorji obogatili 215-letnico Prešernovega rojstva.
Marija Šukalo
Poezijo Kajetana Koviča so prebirali: (od leve) Roman Cretnik st., Maruša Miklavc, Marija Pia Oblak in Luka Pavlič. (Foto: Marija Šukalo)
PREDAVANJE DOC. DR. BORUTA VRSČAJA V GALERIJI MOZIRJE
Tla je potrebno spoštovati in varovati
V tednu, ko je svet obeleževal svetovni dan tal (5. december), so v Knjižnici Mozirje pripravili poljudnoznanstveno predavanje Tla v našem okolju. Zbranim je vedo o tleh, kot najpomembnejšem delu kopnega, skozi zanimivo predstavitev približal doc. dr. Borut Vrščaj, univ. dipl. inž. agronomije.
Kaj pravzaprav so tla, kako delujejo in kaj iz njih dobimo, so vprašanja, ki si jih le redkokdo zastavlja. Mednarodno leto tal, ki se že izteka h koncu, je zato velika priložnost, da ljudje, vsakodnevni uporabni-
Borut Vrščaj je predavanje popestril s prikazom pestrosti tal Savinjske doline. (Foto: TG)
ki tal, razmislimo, kaj tla v našem življenju predstavljajo in kako jih bolje varovati. Vse o tem je predavatelj na poljuben način predstavil zbranim v Galeriji Mozirje, dotaknil se je tudi (ne)resnic o »umetnih« gnojilih, zastrupljanju in raz-strupljanja tal.
S pomočjo fotografij je nazorno prikazal pestrost oblik tal Savinjske doline in ostale Slovenije. Predavanje je zaokrožil s prikazom filma, posvečenega mednarodnemu letu tal.
TG
Savinjske novice št. 51, 18. december 2015 11
Zgodovina in narodopisje
Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (4)
Piše: Aleksander Videčnik
Razmere so se po prenehanju cehovskega obdobja bistveno spremenile, a ne toliko zaradi nastajanja obratov, ki so na veliko izdelovali razne predmete in tako omejevali gospodarski obstoj obrtništva. Potrditev takšnega stanja je bilo sprejetje zakonskega določila iz leta 1893, ki je bilo uperjeno zoper »konfekcionarje«, dejansko pa je iz njegovih določil moč razbrati, da gre za boj proti šušmarjem, ki so se zelo razmnožili. Zakon namreč poudarja pregon tistih, ki se niso izučili v rokodelstvu, a takšne izdelke proizvajajo. Zakon je določeval, kaj je smatrati za »fabriško« in kaj za rokodelsko dejavnost. Prvo je omejeval z 20 možnimi zaposlenimi. Seveda je to določilo kmalu izgubilo svoj pomen, saj je industrializacija doživljala hiter vzpon. Zakonska določila tistega časa so ločila obrt na »svobodne obrti« (trgovske ali gostinske) in rokodelske, ki se jih bilo treba »najprej naučiti«.
OBRTNE ZADRUGE
V času pred prvo svetovno vojno je v našem okolju po obrti slovelo Ljubno. Živahna lesna dejavnost je sprožila gospodarski razvoj kraja in okolice. Usnjarji se tod omenjajo že v 16. stoletju kot izvrstni rokodelci. Pozneje so v kraju prevladovali čevljarji in krojači. Oboji so ustanovili svoji zadrugi, le da se nista obdržali, baje zaradi nesloge med obrtniki. Za zadrugo čevljarjev na Ljubnem vemo, da je bila ustanovljena leta 1913. Kako živahno je bilo na Ljubnem, pove še podatek, da je med obema vojnama v kraju poslovalo kar 22 gostiln in devet drobno-prodajnih trgovin.
Obrtne zadruge so zaživele po sprejetju zakona o zadrugah iz leta 1883. Tudi na našem celotnem območju je več ali manj povezano delovalo konec 19. stoletja 492 »obrtnij«. Za obrtnike slovenskega rodu lahko trdimo, da so v času narodnostnega boja krepko stali na braniku slovenstva. V Celju je v založbi znanega narodnjaka Draga Hribarja izhajal list Slovenski obrtnik. V njem so se obrtniki odločno zavzemali za slovensko obrtniško šolstvo.
Pravi politični pretres med nemško mislečimi ljudmi je povzročilo ustanavljanje Vseslovan-skega obrtnega društva leta 1893 v Celju. Tedaj so v svoje glasilo med drugim zapisali: »Brez obrtnikov in rokodelcev Slovenci nismo in nikdar nismo bili, vsaj domača obrtnija je jako stara pri Slovencih.«To so zapisali, ker so tiste čase nemški obrtniki in sploh oblastniki radi zatrjevali, da
smo Slovenci le od njih prevzeli obrtne dejavnosti, se torej le od njih učili.
Že smo omenili, da so se naši obrtniki organizacijsko povezovali na celjske, saj so tam delovale razne zadruge, združenja in podobno. Tako so obrtniki iz naše doline sodelovali pri veliki obrtni razstavi v Celju leta 1883. V marsikateri hiši kakšnega od naših obrtnikov najdemo diplome iz omenjene razstave.
RAZLIČNE ZADRUGE
Ločiti je treba tako imenovane »zadruge obrtnikov«, to so bile zadruge obrtnikov raznih strok, pa tudi, denimo, »čevljarsko zadrugo« na Ljubnem, ki je bila izrazito proizvodno-prodajno organizirana. Po letu 1916 so v naše kraje pri-bežale številne družine iz območij, kjer so bile vojne razmere. Tako so v Nazarjah imeli čevljarsko zadrugo, ki je bila usmerjena proizvodno in z dolgo tradicijo te obrti iz Mirna na Primorskem. O tej zadrugi in njeni dejavnosti bo v kratkem izšla posebna knjiga v založbi Občine Nazarje.
Po prvi svetovni vojni so se uveljavile zadruge kot organizacije obrtnikov. Takratni zakoni so to omogočali. V stari Jugoslaviji so kasneje ustanavljali združenja obrtnikov. Za sedanje zgornje-savinjsko območje je bilo takšno združenje tudi v Mozirju, in to od leta 1935 dalje. Na Ljubnem je bilo Združenje žagarjev in mlinarjev, ki je štelo 80 članov. Zakoni so omogočali v različnih obdobjih združevanje vseh obstoječih obrtnih dejavnosti. To je veljalo predvsem za registre pri oblasteh, ki so nazorni dokaz dogajanja v določenem obdobju.
NEKAJ VEČ O CEHIH
Da bi lažje doumeli pomen in namen cehovskih organizacij, moramo seči nekoliko nazaj v čas. Človek je že od nekdaj potreboval predmete in razne druge pripomočke za delo in ustvarjanje. Tako se je oblikovala sredina ljudi, ki so se sčasoma povsem posvečali rokodelstvu in kra-marstvu.
Nadaljevanje prihodnjič.
i. zidar
2. krovec
1. dimnikar
4. siektar
17. zlauir
18. urar
20. rudarji
Cehovski grbi iz preteklega stoletja (nepopolna predstavitev)
12 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Ljudje in dogodki, Organizacije
GALERIJA NAZARJE
Boštjan Napotnik predstavil Orodjarno in del svoje
življenjske poti
V petek, 11. decembra, so v Jakijevi hiši v Nazarjah predstavili knjigo publicista, strokovnjaka za marketing in dobrega poznavalca kulinarike in strastnega kuharja Boštjana Napotnika Orodjarna. Razgovor z avtorjem in predstavitev knjižne uspešnice je vodila Vladka Planovšek.
Kot je bilo slišati, sega vedoželjnost avtorja knjige do mladostnih eksperimentov, a se je spremljanja kulinarike kot umetnosti kuhanja in degustiranja navzel kasneje. Njegova ljubezen do zdrave in dobre hrane, do užitkov v pokušanju, ob druženjih ter domači kuhinji, kjer si tudi sam rad obleče kuharski predpasnik, se je stopnjevala z izkušnjami ob načrtnem spremljanju razvoja kulinarike in iskanju posebnosti ter načinov priprave zdrave prehrane.
Kot spremljevalec tega dogajanja za najuglednejše slovenske edicije s tega področja, je spoznal številna gostišča, ustvarjalce kuhinjskih »umetnin« in ob tem postal tudi tenkočuten gost, tako zasebno kot službeno, kot publicist, ki je že pred leti izdal kuharsko knjigo Kuhinja za prave moške. In kje se je Boštjan Napotnik navzel odnosa do opazovanja prehrambenih navad ter kulinarike kot obrti, kot umetnosti s tega področja?
»Jaz sem najprej Nazarčan, saj smo tu živeli s staršema, kjer me je mama Marinka naučila skuhati »oženjeno župo« ter speči jogurto-vo pecivo, ko sem imel šele enajst let. Doma sem ob očetu Tonetu, ki je bil doma z mejnega območja s Koroško, spoznal različno domačo
Boštjan Napotnik: »Moral sem poiskati nov prijem, saj me v poplavi kuharskih knjig in »našopanih« portalov s to tematiko nikakor ne bi potegnilo v ta »gozd« klasike.«
(Foto: Jože Miklavc)
hrano, ko sem opazoval njegovo nedeljsko ku-harijo.
Vse to mi je nekako dišalo in prišlo zelo prav, ko sem se znašel sam na srednjem šolanju na kamniški gimnaziji ter kasneje ob študiju primerjalne književnosti in slovenščine v Ljubljani. Potem se je začelo z družino, ko je bilo potrebno
uporabiti vse znanje in praktične načine za lonček kuhaj. Od tu dalje sem doživel s prijatelji nove izkušnje in potem me je v to, tudi ob službovanju kreativnega oglaševanja, kar potegnilo,« je razložil Napotnik in nadaljeval: »Pred leti sem se tako lotil pisanja in izdaje prve knjige Kuhinja za prave moške. S toliko znanja in izkušnjami pa sem moral poiskati še nov prijem, saj me v poplavi kuharskih knjig in »našopanih« portalov s to tematiko nikakor ne bi potegnilo v ta »gozd« klasike.
In kot inovator na področju izražanja, oglaševalskega marketinga, sem iznašel način, da sem skozi kuhinje, takšne in drugačne, zagledal tudi različna orodja, s katerimi se dela kulinarika, brez katere pač ni sodobne, privlačne kuhinje.«
Tako je ob spoznavanju še tega segmenta nastala naslednja knjiga Orodjarna. V njej avtor naniza recepte in pripravo skupin jedi, ki jih kuharji ali gospodinje pripravljajo z značilnimi kuhinjskimi orodji, pripomočki ter malimi gospodinjskimi aparati.
Delo je privlačno tudi zaradi humornih ilustracij v obliki stripa, kar je delo karikaturista Cirila Horjaka, njegova družba pa so povečano prikazane žuželke. Vse skupaj okvirijo zanimive anekdote in tematske scene, ki naredijo Napotnikovo kuhinjsko bukvo veliko več kot le dober priročnik za zahtevne kulinarične degustatorje. Že sama predstavitev vsega, kar sta »skuhala« Vladka in Boštjan v nazarski galeriji, je bil odličen meni na »nazarski način«.
Jože Miklavc
OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE V LETU 2015
Aktivnosti planincev skozi fotografski objektiv
Na mednarodni dan gora, 11. decembra, je nazarsko planinsko društvo v Muzeju Vrbovec pripravilo tradicionalno razstavo planinskih fotografij z naslovom PD Nazarje v letu 2015. Na internem fotografskem natečaju sodelujejo člani društva, ki tudi letos organizatorja natečaja, vodjo odseka za varstvo gorske narave Marijana Denše niso razočarali. Poslali so več kot pester izbor s fotoaparatom zabeleženih društvenih aktivnosti v letošnjem letu.
Sodelujoči so lahko v izbor poslali fotografije posnete na društvenih izletih, delavnih akcijah, orientacijskih tekmovanjih, taborjenjih ter potopisnih in gorniških predavanjih. Devetnajst fotografov je poslalo kar 78 fotografij. Komisija je za razstavo izbrala 22 fotografij dvanajstih avtorjev. Podelila je zlato priznanje, ki ga je prejel Marcel Rajgl, srebrna so prejeli Martin Štiglic,
Sandi Grudnik in Ilka Denša, bronasto priznanje pa je pripadlo prejemniku zlatega, Marcelu Rajglu.
Prireditev, ki jo društvo organizira v sodelovanju z Muzejem Vrbovec, je pospremil zanimiv kulturni vložek. Marija Sodja Kladnik je v gorenjskem narečju brala iz knjige Bohinjske pravljice. S tem je bil dogodek, posvečen podobi, popestren tudi z besedo. Z prireditvijo se je društvo pridružilo projektu Alpske konvencije Brati gore, s katero so udeleženci širom po Evropi obeležili mednarodni dan gora.
Tatiana Golob
Prejemnik zlatega priznanja Marcel Rajgl ob nagrajenih fotografijah
(Fotodokumentacija PD Nazarje)
I
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 13
Organizacije
NOVA ŠTIFTA
ZW	V	• .«V I	I »•■•	(I H I	|	•
maso ze enajstič obeležili praznik čebelarjev
Dan pred godom sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev, se je v cerkvi v Novi Štifti zbralo veliko čebelarjev in drugih ljudi. Maša je bila v organizaciji čebelarjev in župnika Alojza Ternarja darovana v ta namen že enajstič zapored. Dogajanje so s petjem obogatili cerkveni pevci in člani Zbora Čebelarske zveze Slovenije. Za slovesnost so poskrbeli tudi praporščaki iz vseh koncev Slovenije. Kar trinajst jih je bilo prisotnih.
Hvaležnost čebelarjev za letošnjo bero se je
Mašo je daroval novoštiftni župnik Alojz Ternar.
(Foto: Slavica Tesovnik)
Zbrali so se praporščaki iz vseh koncev
izražala s pridelkom meda in njihovimi izdelki ob oltarju. Povedanega je bilo veliko in ob tem poudarjeno, kako pomembne so za ljudi čebele in delo z njimi. Po maši se je s svojim nastopom predstavil Pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije. Njihovo delovanje od aprila letos je predstavil predsednik zbora Anton Krivec in hkrati povabil k zboru nove člane, za katere ni nujno, da so čebelarji.
Slovenije. (Foto: Slavica Tesovnik)
V imenu zveze je spregovoril tajnik Anton Tomc. Sledile so besede Marka Purnata, predsednika nadzornega odbora zveze, in Ivana Fa-leta, predsednika domače družine čebelarjev iz Gornjega Grada. Zahvalo župniku je izročil organizator in domačin Ivan Rop. Za konec so pevci pred oltarjem ob spremljavi harmonike zapeli pesem Čebelar.
Slavica Tesovnik
PREDNOVOLETNO SREČANJE NAZARSKIH UPOKOJENCEV NA VENISAH
Za razvedrilo poskrbela kulturna
sekcija društva
Člani nazarskega društva upokojencev so Francu Grudniku (tretji z desne) ob visokem jubileju čestitali s pesmijo. (Foto: Marija Šukalo)
Člani nazarskega društva upokojencev so se zbrali na prednovoletnim srečanju. Na Venišah jih je v uvodu pozdravila predsednica Vera Peč-nik. Pozdravne besede jim je namenil tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik in poudaril, da je leto, ki se izteka, za občino uspešno kljub temu,
KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
BalkanTrip 2013
Člani gornjegrajskega kulturnega društva zaključujejo pestro paleto dogodkov, ki so se odvili v letošnjem letu, s potopisnim predavanjem in predstavitvijo fotografij Tomaža Čretnika in Žana Pozniča - BalkanTrip 2013. Člana drušlva sta se v avgustu leta 2013 podala na potovanje po bivši skupni državi. V sedmih dneh sta prepotovala šest držav, prevozila skoraj 4.000 kilometrov in spoznavala ljudi, mesta ter pokrajine Balkana. Svoje doživetje, utrip življenja, ki sta ga videla, raznolikost in odprtost dežel bosta predstavila v soboto, 26. decembra, ob 19. uri v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Vstopnine ni.
ŠMS
da niso realizirali vseh ciljev. Slednje bodo uresničili v prihodnjem letu.
Župan je pohvalil delo upokojenskega društva in izpostavil njihove prostovoljce. Ti zgledno skrbijo za starejše občane, ki rabijo pomoč na domu. Vsem je zaželel vse dobro v prihajajočem letu. Čestitkam se je pridružila predsednica krajevnega odbora Kokarje Andreja Zupan.
Za smeh in razvedrilo na srečanju je pos-
krbela kulturna sekcija društva, ki jo vodi Ana Škotnik. Skeč sta pripravili Darinka Plesnik in Anka Štrucl ter v njem orisali vsakdanje tegobe starostnikov, kot sta pozabljivost in naglušnost.
Srečanje so izkoristili tudi za voščilo ob jubileju. Njihov član Franc Grudnik je namreč dan prej praznoval devet desetletij svojega življenja. Da je še vedno iskrivih misli in dobrega zdravja, je bilo opaziti tudi ob njegovih plesnih korakih.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Kultura, Organizacije
GLASBENA ŠOLA NAZARJE, BALETNI ODDELEK
Z mladimi balerinami v Ledeno kraljestvo
V polni dvorani Doma kulture Nazarje se je odvil plesni spektakel baletnega oddelka Glasbene šole Nazarje z naslovom Ledeno kraljestvo. Rdeča nit baletne predstave, kjer vladajo čarovnija, led in sneg, je bila zgodba iz istoimenske priljubljene celovečerne risanke. Mlade balerine so se predstavile v skupinskih točkah Gremo naredit snežaka, Ples trolov, Priprave na ples, Ples snežakov, Prva ljubezen, Ledene kraljice in skupni poklon.
Za glasbo, koreografijo in kostume je poskrbela njihova učiteljica, profesorica Tanja Pečenko, pri
postavitvi scene ji je pomagala Mateja Polak. V zaodrju pri oblačenju in ličenju pa je na pomoč priskočil še kdo.
V letošnjem šolskem letu, ko se program baleta na šoli izvaja že četrto leto, plesni oddelek obiskuje štirideset učenk. Imajo dva združena razreda plesnih pripravnic ter štiri razrede baleta. Pouk za plesne pripravnice poteka dvakrat, za višje razrede pa dva do trikrat tedensko. Pri pripravnicah se s plesnimi igricami učijo o gibanju telesa, moto-riki, izražanju, ustvarjalnosti, medtem ko se pri pouku baleta od prve-
Učenke plesnih pripravnic in štirih razredov baleta ob zaključku predstave.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Na odru nazarskega kulturnega doma je zavel hladen, a čaroben veter Ledenega kraljestva. (Foto: Barbara Rozoničnik)
ga razreda dalje vsako leto naučijo več baletnih elementov z vajami ob drogu in na sredini, jih združujejo v zahtevnejše koreografije, ob koncu leta pa opravljajo izpit.
Razveseljivo je tudi, da se vsako leto k pouku plesne pripravnice vpiše več mladih navdušenih balerin. Že sedaj za spomladi napovedujejo zaključno produkcijo - baletno predstavo Sneguljčica, ki bo na ogled tudi učencem okoliških šol in vrtcev.
Barbara Rozoničnik
PREDNOVOLETNA OKRASITEV MOZIRJA
Mlajevci prižgali brezštevila luči
Mozirje je zaživelo v svetlobi pred-novoletnih luči. Obe krožišči, center in del okolice so preplavili snežaki, angelčki in druge kreacije, narejene iz naravnih materialov. Od tega vikenda je tako tudi kraj pri vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino zaživel v decembrskem pričakovanju.
Marsikdo ne ve, da za vsakole-
tno predpraznično okrasitev in s tem velik del vzdušja poskrbijo mo-zirski mlajevci. Slednji ne gojijo le tradicije postavljanja mlajev, ki se ob večjih praznikih in posebnih dogodkih vijejo v nebo. Njihova skrb je tudi okrasitev kraja in s tem skrb za svetlobo, ki Mozirjane in obiskovalce popelje v novo leto. Gre za ve-
Za vsakoletno predpraznično okrasitev poskrbijo mozirski mlajevci.
(Foto: Ciril M. Sem) lik projekt, ki ga prizadevni mlajev- te množice luči spominjale na pri-
Letos se je število osvetljenih skulptur bistveno povečalo.
(Foto: Benjamin Kanjir)
ci vsako leto širijo in bogatijo. Letos se je tako število osvetljenih skulptur, večina njih je iz pletenih šib, bistveno povečalo.
Ker vremenoslovci snega, ki bi bil v teh dnevih že zelo dobrodošel, še ne napovedujejo, bodo vsaj
hajajoče praznike. Osvetljevale bodo dolge večere, tudi silvestrskega, ki bo v Mozirju letos po dolgih letih minil brez skupnega pričakovanja novega leta in odštevanja zadnjih trenutkov aktualnega.
Benjamin Kanjir
I
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 15
Organizacije
PRAVLJIČNA RECICA
Otroci in starši uživali v pripovedovanju kulturnikov
in pravljičarjev
Krožišče na Rečici ob Savinji je v soboto, 12. decembra, zasijalo v praznični razsvetljavi. S tem se je začela zgodba Pravljične Rečice. Med-gen borza je v sodelovanju s turističnim društvom in številnimi posamezniki ter donatorji dogajanje v veselem decembru obogatila s prizori iz nekaterih znanih pravljic.
Obiskovalce so na osvetljenih slikah pričali Janko in Metka, hudobni volk, Rdeča kapica, zlobna čarovnica, palčki, princ in druga pravljična bitja. Mnoge je očaral čudoviti prizor iz pravljice Deklica z vžigalicami. Vrtčevski otroci so zapeli pod vodstvom Vesne Ugovšek in ob spremljavi Ksenije Kranjc na sintesajzer in harmonikarja Primoža Zvira. S pravljico o Zlatolaski je otroke v svet domišljije popeljala Jerica Atelšek.
Rečiški kulturniki so otrokom predstavili, kako je želel volk pojesti prašičke. (Foto: Marija Šukalo)
Razstavljene prizore je narisala Anita Auser Leben. Dejala je, da so pravljice in bogat domišljijski svet največje bogastvo, ki ga lahko podarimo otrokom. V zadnjih mesecih je veliko svojega časa namenila risanju prizorov, ki jih je upodobila na 17-ih ivernih ploščah.
Številne obiskovalce je pozdravil tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Tudi sam se z veseljem spominja otroštva in bogastva, ki ga lahko odrasli s pripovedovanjem pravljic podarijo otrokom.
Pravljična Rečica bo vrata spet odprla to soboto ob 17. uri, ko bodo pravljice združili z odprtjem razstave fotografij članov rečiškega planinskega društva Lepote slovenskih gora. Dogajanje bodo zaključili v nedeljo, prav tako ob 17. uri, ko bodo velike in male otroke spet popeljali v čarobni svet.
Čarobni svet pravljic je pritegnil otroke tudi v nedeljo, 13. decembra. »Kar veliko nas je bilo potrebnih, da lahko sedaj otroke in odrasle po-
Slike avtorice Anite Auser Leben so pritegnile tako otroke kot njihove starše.
(Foto: Marija Šukalo)
peljemo v čudoviti pravljični svet. Mi smo ob tem uživali in upam, da bodo v Pravljični Rečici ob ogledu pravljic uživali tudi obiskovalci,« je dejala Urška Selišnik, koordinatorica programa v Med-gen borzi. Nedeljsko dogajanje so izdatno obogatili člani kulturnega društva, ki so se spremenili v prisrčne prašičke in hudobnega volka iz pravljice Trije prašički.
V soboto, 20. decembra, je pravljičarka Majda Časl brala pravljico Volk in sedem kozličkov, za kulturni program je poskrbel harmonikar Primož Zvir. Nedeljsko dogajanje je bilo namenjeno zgodbici o Malem medvedku, ki jo je prebrala Anita Auser Leben. V kulturnem programu so nastopile Mojca in Laura Krančič ter Lana Pogračič.
Marija Šukalo
Jerica Atelšek je prebrala pravljico o Zlatolaski. (Foto: Marija Šukalo)
16 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
if
Čestitke, Voščila, Oglasi
pN
v y
Dbiiin Sufiji r,r:id
cvetovi bodočnosti so v semenj sedoniasfi
Želimo vam prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2016.
Župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi
.. . „ .MHmMIP1
obilo lepih spominov!
www.f ot oknjtga.net
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 17
Občankam in občanom Zgornje Savinjske doline čestitamo ob dnevu samostojnosti
in enotnosti.-
Želimo vam vesele
EMB^^uKi
i) ,„u4h ■■ v
irfi srečno


v letu 2016!
J

ODiiiis Fijti-fl ct> S3*ir, * ~ ' -t
i)Mlnn Cenmi C-ad
Dtf-^i L.iSno
'-..i
OMHB Lji« . <
o&ftiis Modne

Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 19
rečno2016
grafikam
npravfjeni
asmejani
premljcn
Qanesljivi
Savinjske novicešt. 52,24.december20l 5
Zgornje:Sayirijske in
Pr i s rc n o -y a m voščimo- A
boiitneiinjnovo letne praznike,
\r 1
u letu 20X6 pa se nadejamo d o b re|iTsbd e I o va n ja.
Lokalna
PROGRAM

RAZVOJA
PODEŽELJA
Voščila, Oglasi
-Vari?* oBjemimo preteklost s spojnem in bodočnost s hrepenenjem, « saj ¿tis uči (¡udi tlcillo se žiti v
Z.ciintwyatn mirne priiz ri ¡l\c, c prifinjajocJftt fcln pa zdravja, sreče m^ *
in dosti
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 21
Voščila, Oglasi
Stekle!
V majhnih stvareh, toplih ¡jucteh, i v Slisnftnih dlreh.
■Vsem Ibcanom m obiarii^izMmo blagoslovile™ .
»¿bozrč, v novem letu 20-6 pa obilo zdfiivfa1, srgee in ^v.-. ,. i T, ¡."A. , ,
> J-| f-v. rr"v I i «J 11 J -j ' ■/ -j Ki 1. I J I ■ I I i .-Ti ->-| L £j, ■. . -j I>-| i ! -i rl -i rVi <\ r"n C nA i i ■■■
Prostovoljno gasilsko draitvo 8o£na
Savinjske novicešt. 52,24.december2015
Voščila, Oglasi
--Jlostišče GRAD VRBÖVE£_T
FreSti'GOSTINSTVO. Milj* E-Vliiii.iii > p. S.ivhi.siwfesu 1. I ^arje

Tefefon; $3/58-&ČSOO
Želimo Vam vesele božične praznike in Vio srečo v letu 2016!
Dnevne malice in kosita
Rezervacije za zaključene družbe za dogodke* kal so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice
jothvtd ari;	Organiziramo tu d i i ista
Ponedeljek - četrtek: od ¡0 do 17. uit	Dt aVO in neDOZabnQ
feiet:	ure	r	r
ps^p. 11 dem i ur	grajsko večerjo!
iV.ii'. irr.«IJiDniffnilte <.'r i; *.'u frtpii tO lid'.Jj
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 23
Šport, Oglasi
FRANCEK GORAZD TIRSEK - NAJ ŠPORTNIK INVALID SLOVENIJE ZA LETO 2015
Ponosen in vesel, da ljudje cenijo njegove uspehe
Z vključitvijo gornjegrajske-ga strelskega asa v reprezentanco najboljših strelcev invalidov leta 2007 je Slovenija v popolnosti zasijala na zemljevidu velesil svetovnega streljanja. Franček Go-razd Tiršek se z največjih tekmovanj vedno vrača z odličjem, odlič-ja pa so običajno rezervirana tudi za slovensko ekipo, v kateri je seveda najmočnejši in nepogrešljivi člen. Samo letos se je s tekem svetovnega pokala s Hrvaške, iz Avstralije in Amerike vrnil s kompletom odličij v posamezni ter dvema zlatima in srebrnima medaljama v ekipni konkurenci, kar ni uspelo nobenemu drugemu strelcu najvišjega svetovnega ranga.
Vsi ti odmevni rezultati in predvsem karakter osebe, ki daje športu vrhunski pridih s trdo voljo, vzornim in predanim delom, so še enkrat več prepričali Zvezo za šport invalidov Slovenije in paraolimpijski komite, da Franč-ka Gorazda Tirška proglasijo za
Franček Gorazd Tiršek z osvojenimi lovorikami v letu 2015
(Foto: Franjo Pukart) športnika invalida Slovenije leta liko vrhunskih športnikov, ki krojijo
2015.
Komentar Tirška po prejemu že tretjega prestižnega naslova je bil kot vedno skromen: »Moram reči, da sem kar presenečen nad izborom glede na to, da je v Sloveniji šport dobro razvit in da imamo ve-
sam svetovni vrh. Naziv športnik leta je zame velika čast in če pomislim, da sem bil izbran po letu 2012 in 2014 že tretjič, tudi sam ostanem brez besed.
Vztrajno in trdo delo se torej obrestuje, po drugi strani pa me
zavezuje, da svoje znanje prenesem na rod, ki prihaja za mano. Vesel sem, da ljudje cenijo moje uspehe, saj s tem dvigujejo mojo samozavest in mi krepijo navdih za nadaljnje delo. Počaščen sem bil, da sem prejel priznanje tako iz rok predsednika Zveze za šport invalidov in paraolimpijskega komiteja Damjana Lazarja kot predsednika olimpijskega komiteja Bogdana Gabrovca, kar dokazuje, da se olimpijski in paraolimpijski komite združujeta in s tem enačita športnike in njihove uspehe, kar je dejansko prav. Hvala vsem, ki verjamete in zaupate vame.«
Počitek ob koncu sezone bo za Tirška zelo kratek, saj že 20. januarja potuje na tekmo svetovnega pokala v Dubai. Potem so na vrsti priprave na avgustovske paraolim-pijske igre v Braziliji, kjer bo branil edino slovensko paraolimpijsko medaljo s prejšnjih iger, srebro iz Londona.
Franjo Pukart
Naročniški klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti za naročnike
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljen) izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu iasoplsov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
rta celotnem območju Republike Slovenije,
Dostava na drug naslov
,\1etl dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in iestitk bralcev,
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
V
24 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Ljudje in dogodki
VESELI VEČER V NOVI ŠTIFTI
Mladi s skeči popestrili glasbeno prireditev
Kot pritiče naslovu prireditve, je bil v soboto, 12. decembra, v Novi Štifti res veseli večer. Vsi zbrani so nastopili z namenom, da z glasbo in humorjem popestrijo veseli december in se začnejo počasi poslavljati od tega leta. V Kulturnem društvu Lojzeta Savinška so na oder pripeljali šopek domačih ustvarjalcev, številnih talentov iz podružnične osnovne šole, nekdanje učence in ostale domačine.
Po venčku prazničnih pesmi, ki so jih odpeli in deklamirali učenci podružnične šole Nova Štifta pod vodstvom učiteljic Marije Pustoslemšek in Bojane Slapnik, so nastopile sestrice Purnat. Vita je igrala na violino, Jasna na prečno flavto, Ema in Marta sta se jima pridružili s petjem. Na klavir je zaigrala Karin Sovinšek, njen brat Mark je zaigral na harmoniko. Nika Praznik je prepevala, na citre sta
Sestre Purnat so vse glasbeno nadarjene in rade nastopajo na različnih dogodkih. (Foto: ŠMS)
Osolnik kot škratki. Zaključni ritmi so
Črno-belega plesa so se domislili domači mladinci in bili nagrajeni z močnim aplavzom. (Foto: ŠMS)
zaigrali Petra Golob in Urška Bider.
Kot še dva nadobudna harmonikarja sta se izkazala Klemen in Jan Lamprečnik. V družinski navezi je nastopila tudi zasedba Gregor in Marijan Golob v družbi vsestranskega Jožeta Pustoslemška. Zapele so tudi članice otroškega in mladinskega cerkvenega zbora pod vodstvom Anje Rajter in ob kitarski spremljavi Sare Gluk. Plesni vložek so prireditvi dodali Sanja, Davor in Patrik Krznar
pripadli ansamblu Rinka, ki so ogreli dlani še najbolj zadržanim.
Svojevrsten dodatek h glasbenim točkam so bili kratki skeči v izvedbi novoštiftnih mladincev Petre in Barbare Golob, Romane Tesov-nik, Katje Ugovšek, Tomaža Suho-vršnika in Francija Kakerja. Le-ti so dodobra nasmejali udeležence veselega večera.
ŠMS
DELAVNICA PRESNE HRANE
Tudi presna hrana
je lahko raznolika
Udeleženke delavnice so se tokrat lotile
V četrtek, 10. decembra, je bila na gornjegraj-ski osnovni šoli delavnica presne hrane. Z udeleženkami je svoje recepte delila študentka arhitekture Sandra Stare. Staretova je prešla na presno hrano v podporo svojemu fantu Mihi, ki je zbolel. Po več letih prehranjevanja izključno s to hrano ji za to odločitev ni žal.
Udeleženkam delavnice je pripravila knjižico receptov, te so pripravile vse jedi. Tokrat so se lo-
Delavnico je vodila študentka arhitekture Sandra Stare. (Foto: ŠMS)
tile sadnih obrokov, na naslednjem srečanju bodo pripravljale zelenjavne jedi. Osnova za jedi so bile dehidrirane banane in rožičev prah, Stareto-va je s sabo prinesla tudi »palačinke« za pripravo hrane.
Zanimanje za presno hrano je veliko, predvsem pri bolnikih z različnimi boleznimi. Je hra-
priprave sadnih obrokov. (Foto: ŠMS)
na, ki je najbolj »živa«, saj ni toplotno obdelana in v njej ostanejo vsi vitamini, minerali in ostale snovi. Udeleženkam delavnice so bile jedi zelo všeč, kot največjo težavo pri pripravi presne hrane so omenile dehidrator, ki je za pripravo hrane potreben, je pa precej drag.
ŠMS
Savinjske novice št. 51, 18. december 2015 25
Nasveti, Ljudje in dogodki
Veseli december tudi za naše štirinožne prijatelje
sprehodih srečamo s soljo na cestah in pločnikih. Sol je za pasje tačke škodljiva, saj draži kožo, povzroča razjede in s tem bolečine, lahko pa privede tudi do vne-
nice pred vsakim sprehodom na-mažemo s sredstvi za zaščito blazinic. Po sprehodu tačke speremo z vodo in jih ponovno namažemo z zaščitnim mazilom.
TJASA MARINC,
veterinarka
Leto je spet naokoli in pred nami je čas, ki se ga vsi veselimo, a ob tem pogosto pozabimo na naše štirinožne prijatelje, ki jim prav zimski meseci lahko povzročajo veliko preglavic. Nizke temperature, sneg, številna praznovanja in uporaba pirotehničnih sredstev so le nekateri vzroki za njihovo slabo počutje. Z upoštevanjem nekaj nasvetov jim lahko to obdobje naredimo manj stresno.
NEGA TAČK, NIZKE TEMPERATURE
Vsi lastniki psov se pozimi na
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
tja kože. Kužki si začnejo tačke intenzivno lizati in gristi, kar stanje še poslabša. Da se izognemo nepotrebnemu draženju tačk, blazi-
z mladimi glasbeniki
V četrtek, 10. decembra, je bilo v gornjegrajskem centru starejših živahno kot le malokdaj. Številni učenci nazarske glasbene šole so pripravili nastop, s katerim so obogatili dan stanoval-
cem. Mladi pianisti, bobnarji, kitaristi, flavtisti in ostali so nastopili vsak s svojo točko in poželi aplavz za svoj trud pri učenju igranja na instrumente.
ŠMS
Ce kuža ne živi z nami v hiši, poskrbimo, da ima bivalni prostor dobro toplotno izoliran, brez prepiha, ležišče naj bo pokrito s slamo in/ali toplo odejo. Ne pozabimo na vodo, ki lahko ob nizkih temperaturah hitro zmrzne, zato večkrat na dan preverimo stanje v posodi.
Za ohranjanje telesne temperature štirinožni prijatelji pozimi porabijo več energije, zato potrebujejo bolj kalorično hrano. Pri zelo nizkih temperaturah omogočimo živalim bivanje v toplejših prostorih.
STRUPENA HRANA IN RASTLINE
V prazničnem času, ko so mize polne dobrot, radi popustimo svojim štirinožcem in jim ponudimo kakšen priboljšek z mize, pri tem pa se ne zavedamo, da je lahko leta za njih strupen.
ro od teh stvari, moramo takoj poklicati veterinarja!
PRAZNOVANJA, POKANJE, OGNJEMET
V božično-novoletnem času so naši štirinožci izpostavljeni hudemu stresu zaradi uporabe pirotehničnih sredstev. V tem obdobju se poveča število izgubljenih psov. Tudi dobro vzgojen pes se lahko ob glasnem poku močno prestraši, zbeži v neznano in se ne odzove na klic lastnika, zato bodimo posebno pazljivi in imejmo svojega psa ves čas na povodcu.
Najpogostejši znaki stresa pri psih so tresenje, skrivanje, slinje-nje, zehanje, izguba apetita, cviljenje, lajanje. Ne pozabimo na muce, ki se v strahu najraje skrijejo.
Pomembno je, da v času pokanja poskrbimo za varen, zvočno najbolj izoliran prostor v hiši, kjer se naše živali počutijo najbolj varne. Priporočljivo je spustiti rolete, prižgati radio ali televizijo. Živali ob pokanju ne smemo tolažiti, saj s tem samo nagrajujemo njihovo vedenje. Ostanemo mirni, psu ali muci lahko poskusimo preusmeriti pozornost, na primer z igro, trikci, pri-boljškom ipd.
Stres lahko pri naših ljubljenčkih omilimo z dajanjem različnih pripravkov proti stresu. Na voljo so naravna sredstva v različnih oblikah. Poznamo sintetične feromo-ne, ki se lahko dobijo v obliki spre-ja, ovratnic ali električnega razpršilca in niso škodljivi za ljudi. Feromo-ni so naravne substance, ki jih oddaja mama svojim mladičkom, da se ti počutijo varne in zadovoljne.
Najpogostejša strupena »praznična« hrana in rastline so:
čokolada
xylitol (npr. čigumiji)
rozine
alkohol
česen
čebula
amarilis bodika lilija omela
božična zvezda
antifriz
Učenci Glasbene šole Nazarje so pripravili nastop, s katerim so obogatili dan stanovalcem centra starejših.
Znaki zastrupitve so različni in se pokažejo različno dolgo po za-užitju strupenih substanc. Ce opazimo, da je naša žival zaužila kate-
Sintetični feromoni tako preprečujejo strah in tesnobo, lahko se uporabljajo dolgoročno, na primer ves mesec.
26 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Nasveti
JEZIKOVNE ZADREGE
Zapisovanje praznikov
Na voljo so različne pomirjevalne paste ali tablete, ki vsebujejo naravne pomirjevalne učinkovine (na primer baldrijan, tripto-fan, hmelj itd.). Da dosežemo pravi učinek teh preparatov, jih je priporočljivo začeti dajati že v začetku decembra.
Pri hujših oblikah stresa in strahu so na voljo številna pomirjevala, ki imajo močnejši učinek in našemu štirinožcu pomagajo preživeti obdobje, ko je pokanje najmočnejše. Vendar vsa pomirjevala niso primerna za vse štirinožce in imajo določene stranske učin-
MOJCA KUMPREJ,
slavistka
Priznati je treba, da nas, v času, ko elektronska komunikacija preplavlja svet, prijetno pogreje, ko v poštnem nabiralniku najdemo voščilnico z lepimi željami. Občutek je še toliko prijetnejši, če je voščilnica napisana z roko, saj ročno napisane voščilnice podkrepijo iskrenost napisanih želja. Ne glede na obliko posredovanja voščila naj to odraža pristnost in iskrenost. Oboje okrepimo z oblikovno in s pravopisno točnostjo, saj s tem pri naslovniku vzbudimo pozitiven vtis.
Pozornost namenjam pravilnemu zapisovanju praznikov, saj na tem področju, kljub pravopisni jasnosti, še zmeraj vlada precejšnja zmeda. Je pravilno Božič ali božič, Valentinovo ali valentinovo, Silve-strovo ali silvestrovo? Če pri poslanem voščilu ne želimo prejeti očitkov glede pravopisnega neznanja, se je o pravilnem zapisu praznikov vsekakor dobro predčasno informirati. Tudi pri nakupu voščilnic je dobro, da se odločimo za tiste, ki sledijo pravopisnim pravilom in tako pokažemo svojo jezikovno zavzetost.
Kako je torej z zapisovanjem praznikov ali posebnih datumov
pri nas? Slovenščina je v manjšini jezikov, ki praznike ali posebne datume piše z malo začetnico. Državni prazniki: dan državnosti, prvi maj, dan upora proti okupatorju ...; državni prazniki, ki so ali pa niso hkrati cerkveni prazniki in so ali pa niso dela prosti dnevi: božič, pust, jurjevo, kres, vsi sveti, novo leto ...; cerkveni prazniki: advent, cvetna nedelja, pepel-
nična sreda .; godovni dnevi: rokovo, jožefovo, gregorjevo, valentinovo ., vse torej pišemo z malo začetnico. Prav tako z malo začetnico pišemo pridevnike, izpeljane iz imen praznikov: božični, novoletni, adventni, prvomajski ...
Zanimiv je zapis silvestrov ali pogovorno silvestrski večer ali silvestrovo, ki se tako kot ostali prazniki, piše z malo začetnico.
Pozorni pa moramo biti na zapis praznika v primeru: Praznovanje Silvestrovega večera je bilo nadvse prijetno. V tem primeru ne gre za praznovanje zadnjega dne v letu, temveč za praznični večer osebe z imenom Silvester. Praznike, kjer je prva beseda svo-jilni pridevnik, izpeljan iz osebnega imena ali priimka, vedno pišemo z veliko začetnico. Najbolj
znani posebni datumi, ki jih pišemo z veliko začetnico, so: Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Gospodovo oznanjenje.
Kljub jasnim pravilom, ki jih podaja Pravopis, ta dopušča možnost, da besede, ki posamezniku predstavljajo veliko simbolno in čustveno vrednost, zapišemo z veliko začetnico. Tako je dopustno, da se Božič piše z veliko začetnico. Če pa
ke, zato se je pred njihovo uporabo potrebno posvetovati z veterinarjem.
Če imamo doma kosmatinca, ki se boji pokanja in ognjemetov, ne čakajmo na zadnji dan v letu, ampak že sedaj obiščimo veterinarsko ambulanto in se pos-vetujmo z veterinarjem o možnostih, ki bi našemu ljubljencu polepšale praznike in prehod v novo leto.
Vam in vašim kosmatincem želim mirne praznike in srečno novo leto 2016!
bomo za božič in novo leto voščili v enem voščilu, bo najbolj prav, da oba praznika zapišemo z malo začetnico, saj se novo leto tako ne bo čutilo manjvredno. Če se želimo izogniti zadregi, lahko božič in novo leto zapišemo z velikimi tiskanimi črkami in na ta način še dodatno poudarimo pomembnost praznikov. Upoštevati moramo tudi časovno zaporedje prihajajočih praznikov. Najprej voščimo za božič in nato za novo leto.
Če želimo božične in novoletne praznike združiti v eno besedo, zapišemo: božično-novoletne, pri čemer, med dele zložene besede, vstavimo stičen vezaj (kratka črtica brez presledka). Vezaj v tem primeru predstavlja veznik in.
Prenova nekaterih pravopisnih pravil, med drugimi tudi raba velike oziroma male začetnice pri zapisovanju praznikov, je v teku. Če bodo člani pravopisne komisije potrdili predlog sestavljavcev pravopisnih pravil, bomo, kar se tiče zapisovanja praznikov, ostali pri tradicionalnem zapisu - zapisu z malo začetnico z izjemo svojilnih pridevnikov, izpeljanih iz lastnega imena ali priimka.
Spoštovane bralke in spoštovani bralci, naj pošiljanje prazničnih voščil ne predstavlja stresnega položaja. Iskrene in dobronamerne želje bodo, skupaj z upoštevanimi pravopisnimi pravili, zagotovo naletele na topel sprejem. Vaši božič-no-novoletni prazniki, pa naj bodo prazniki z veliko pisano!
Primer dveh zavajajočih napisov na voščilnicah (Foto: Mojca Kumprej)
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 27
Ljudje in dogodki, Oglasi
ZDRAVLJENJE S PULZNO MAGNETNO RESONANCO Z DR. MARTO SVETINA VEDER
Pospeševanje celjenja in odprava energetskih
blokad
V prostorih Apartmajev in wel-Inessa Skok Mozirje so v petek, 11. decembra, pripravili predavanje dr. Marte Svetina Veder. Predavateljica je spregovorila o skrivnostih zdravja in o zdravlje-
nju z magnetno resonanco.
Zbranim je slikovito primerjala avtomobil in telo. Dejala je, da vozniki redno servisirajo svojega jeklenega konjička, na svoje telo pa pogosto pozabijo. Tudi to mora ime-
Dr. Marta Svetina Veder (levo) je ob pomoči udeležencev predavanja predstavila delovanje pulzne magnetne resonance, ki simulira zemeljsko elektromagnetno polje telesa. (Foto: Marija Šukalo)
IIIIIIIHII
""■milili]'« »■■■■■■■
OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI
Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji
ZAHVALA
V	imenu učencev, učenk in pedagoškega kolektiva Osnovne šole Ljubno ob Savinji se zahvaljujem družbi BTC d.d. Ljubljana, Občini Ljubno in Podjetju Gaber Okonina za zelo veliko donacijo v obliki računalnikov, knjižnega gradiva za šolsko knjižnico in toboganov za otroško igrišče, ki ste nam jih podarili ob praznovanju 210 let šolstva na Ljubnem.
V	petek, 11. decembra 2G15, smo se na svečan način spomnili dvestodesetletne tradicije šolstva na Ljubnem s prireditvijo, ki jo lahko zaradi umetniške dovršenosti in brezhibnosti imenujemo kar veličasten dogodek, ki je v vseh pogledih prekosil vse dosedanje. Eden izmed vrhuncev prireditve pa je bila tudi predaja vaših daril, ki nam bodo prišla še kako prav za obogatitev vzgojno - izobraževalnega dela na naši šoli. Tudi na ta način se je še enkrat potrdilo izvrstno dolgoletno sodelovanje donatorjev z našo šolo.
Vsem donatorjem želimo veliko poslovnih uspehov v naslednjem letu.
Ravnatelj Rajko Pintar
ti »gorivo« - vir življenjske energije za dobro delovanje. Vir te energije so hrana, gibanje in zemeljsko magnetno polje. Ravnovesje slednjega se pogosto poruši. Za povrnitev ravnovesja je mogoče uporabljati pulzno magnetno resonanco.
»Metoda temelji na osnovah kitajske medicine in simulira zemeljsko elektromagnetno polje telesa. Terapija je imitator naravnega magnetnega polja in se uporablja kot pospeševalnik za obnavljanje
celične energije za oslabele celice. Deluje kot stimulator bioloških procesov, zvišuje metabolizem in odpravlja energetske blokade. Uporablja se za pospeševanje celjenja, izboljšanje kvalitete tkiva, hrustanca in za zmanjševanje bolečine pri poškodbah,« je med drugim povedala predavateljica, prepričana, da se ob uporabi te metode zmanjšujejo možnosti ponovitve enake poškodbe na istem mestu.
Marija Šukalo
ZVOČNA KOPEL Z GONGI NA RECICI OB SAVINJI
Osvobajanje strahov in negativnih vzorcev s pomočjo meditacije
Tajana Vrbnjak, višja medicinska sestra in certificirana mojstrica gonga: »Gong proizvaja zvok po principu zlatega reza, zato nas harmonizira na vseh nivojih.« (Foto: Marija Šukalo)
V Medgen borzi na Rečici ob Sa- časja in lebdenja. V takem stanju
vinji je v ponedeljek, 7. decembra, potekala delavnica Zvočna kopel z gongom. Pripravila jo je Tanja Vrb-njak iz Prebolda. Udeleženci niso bili telesno aktivni, temveč so ob zvokih sproščali ter umirjali telo in duha.
Vrbnjakovova, sicer višja medicinska sestra, se je s tovrstno meditacijo ukvarja že sedem let. Uvodoma je poudarila, da se zvočna kopel uporablja kot orodje za globoko sprostitev in za doseganje drugih stanj zavesti. »Deluje globinsko in intenzivno na vsako celico v telesu. Ko se um prepusti zvoku, pride namreč do občutka brez-
se osvobajamo strahov, negativnih vzorcev ter blokad in zastalih energij,« je dejala.
Po njenih besedah naše celotno bitje deluje na energetskih nivojih, ki vibrirajo na določeni frekvenci. Zaradi današnjega tempa življenja in vpliva okolja so ti centri dostikrat v neravnovesju, kar se pozneje pokaže tudi na fizičnem nivoju. Gong proizvaja zvok po principu zlatega reza, zato nas harmonizira na vseh nivojih. To so potrdili tudi udeleženci, ki so se v uri druženja s certifi-cirano mojstrico gonga umirili ter s srečanja odhajali zadovoljni.
Marija Šukalo
28 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Organizacije, Informacije
VRTEC NAZARJE
Sodelovali pri natečaju in bili nagrajeni
Podjetji Medex in Hofer sta letos ponovno organizirali nagradni natečaj pod sloganom »Deluj eko - ohrani čebelo in smreko«. Otroci so skupaj z mentorji z recikliranimi okraski in naravnimi materiali okraševali smreke iz lepenke in se potegovali za medene nagrade. Skupaj so izde-
lali več kot 800 smrečic, trgovine Hofer pa so ponudile prostor za razstavo izbranih izdelkov.
K natečaju so pristopili tudi otroci nazarske-ga vrtca iz skupine Lunica z mentoricama Biser-ko Krušlin in Barbaro Lenko. V naravi so nabrali materiale in z njimi oblekli celotno kartonsko
Ponosni malčki z mentoricama in predstavnikom podjetja Hofer ob nagrajeni smrečici
(Fotodokumentacija Vrtca Nazarje)
VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA, ENOTA VRBA NAZARJE
Miklavž prinesel darila in veselje
deli Miklavža. Ker je dobil negativen odgovor, se je sam odpravil, da ga poišče. Pa sta se srečala in kar kmalu vrnila. Veselje med prisotnimi je bilo veliko, še posebej, ker Miklavž s seboj ni pripeljal parkljev, saj je zvedel, da so bili vsi pridni.
Je pa imel Miklavž s seboj velik koš in v njem darila, za kar je poskrbela Občina Nazarje. Priročne nahrbtnike sta z županom ob prijaznih besedah razdelila vsem prisotnim, tudi zaposlenim v VDC. Vsi so obljubili, da se bodo potrudili biti pridni tudi prihodnje leto, Miklavž pa je obljubil, da tudi takrat ne bo pozabil nanje.
Marija Lebar
Varovanci in zaposleni nazarskega VDC -enota Vrba so si za prijetno druženje, ki so ga organizirali za miklavževo, izbrali gostišče v Ju-vanju, kamor so se v ponedeljek, 7. decembra, pripeljali iz Nazarij z avtobusom. Pričakovali so obisk sv. Miklavža, prvega od treh dobrih decembrskih mož.
Ker je bilo vreme izjemno lepo, so si najprej vzeli čas za krajši sprehod do Okonine. Prijetno utrujeni so se nato v gostišču usedli za skupno mizo. Nekaj časa je med vsemi vladala negotovost - ali pride sv. Miklavž? Pa ga ni bilo. Prišel je župan občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je prisotne pozdravil in povprašal, če so kaj vi-
Varovanci Varstveno delovnega centra (VDC) Saša, enota Vrba Nazarje so se razveselili Miklavževega prihoda in njegovih daril. (Foto: Marija Lebar)
smrečico, ki so jim jo poslali organizatorji natečaja. Najprej so jo obložili in oblepili z mahom, nato so pobarvali borove storže in z njimi okrasili svoj izdelek. Na nekaterih mestih so skozi smreko potisnili kratke brezove veje in nanje nalepili šipkove plodove. Cvetove magnolije so pobarvali z rdečo tempero in jih ravno tako nalepili po smrečici, za konec so jo okrasili še z oblanci.
Mali ustvarjalci so na svoj izdelek zelo ponosni, ob prevzemu se je pri njih oglasil predstavnik družbe Hofer. Smrečica skupine Lunica bo v prazničnem času krasila trgovino Hofer v Mozirju.
Barbara Rozoničnik
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Huiquin Wang in Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v prepovedanem mestu
V slikanici, ki je dvojezična izdaja, je slovenski in kitajski javnosti prvič predstavljena življenjska zgodba slovenskega astronoma, matematika, kartografa in jezuitskega misionarja, ki je 36 let preživel na kitajskem dvoru in pomembno pripomogel k razvoju kitajske znanosti in astronomije. Slikanica je nekaj posebnega tudi zato, ker jo pripoveduje in slikarsko odlično nadgrajuje Huiqin Wang, slikarka in ilustratorka, ki že več kot tri desetletja živi v Sloveniji. Slikanica je bogato ilustrirana s tradicionalno tehniko risanja na kitajski papir in temelji na avtoričinem večletnem preučevanju vseh razpoložljivih virov o tem izjemnem Slovencu, ki je v naši deželi čisto premalo poznan.
Slikanica o Ferdinandu Avguštinu Hallerstei-nu je bila v okviru letošnjega projekta zlata hruška izbrana za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo.
Savinjske novice št. 51, 18. december 2015 29
Šport, Organizacije
SVETOVNO PRVENSTVO V RAFTINGU 2015
Lučani v Indoneziji častno zastopali slovenske barve
Od 29. novembra do 8. decembra je v Indoneziji potekalo letošnje svetovno prvenstvo v raf-tingu. Potem, ko so se odlično odrezali na državnem tekmovanju septembra v Tacnu, so člani ekipe Raduha paddle team iz Luč zastopali Slovenijo tudi v svetovnem merilu.
Tekmovanje je prineslo nekaj sprememb, saj je namesto prejšnjih štirih članov ekipo na svetovnem prvenslvu sestavljalo šest tekmovalcev. Na tekmovanje na reko Citarik na Zahodni Javi je tako odpotovalo sedem članov lučke ekipe, saj so poskrbeli še za rezervo. Tekmovali so v štirih disciplinah in bili najboljši, to je petnajsti v kategoriji open men. V tem tekmovanju na izločanje so prehiteli tudi uveljavljene ekipe, kot so Japonska, ZDA in Danska. Skupno so Lučani zasedli 18. mesto.
Več o samem dogajanju na prvenstvu in potovanju v Indonezijo v eni od prihodnjih številk Savinjskih novic.
Marija Lebar
Ekipa, ki je na svetovnem prvenstvu tekmovala za Slovenijo: (od leve) Klavdij Strmčnik, Alan Kravanja, Matic Vožič, Franci Strmčnik, Jan Bregar, Tomaž Javornik in Andrej Moličnik.
(Fotodokumentacija Klavdija Strmčnika)
SSK LJUBNO OB SAVINJI BTC
Zajcu zmaga v alpskem pokalu

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREZJE OB SAVINJI
Tudi letos organizirana telovadba za članice in krajanke
V gasilskem domu na Zgornjih Pobrežjah že od sredine novembra poteka telovadba za gasilke in krajanke, ki jim je blizu zdravo življenje in gibanje. Rekreacija poteka drugo leto zapored, organizirali sta jo mentorica za žene pri PGD Pob-režje ob Savinji Slavka Kopušar in predsednica komisije za žene pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline, sicer tudi članica omenjenega gasilskega društva, Barbara Slatinšek.
Telovadbo imajo dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah. Slatinškova je povedala, da so na telovadbo vabljene vse krajanke iz Zgor-
njih in Spodnjih Pobrežij, Trnovca, Homc, Gorice in Brdega. Prostor in ogrevanje jim omogoči PGD Pobrežje, strošek vaditeljice pa krijemo same. Vadbo letos vodi Vida Debelak. Vaje so primerne za vse starosti, vaditeljica pa poskrbi, da se dobro ogrejejo, razgibajo celotno telo, krepijo mišično maso in naredijo tudi nekaj za svoje srce. Organizatorki sta zadovoljni z odzivom in udeležbo. Še vedno pa je prostora za kakšno dodatno kandidatko, saj bodo imele vaje vse do spomladi.
Marija Lebar
Timi Zajc je bil najboljši skakalec poletne sezone v kategoriji do 16 let. (Foto: ŠMS)
Tekme v smučarskih skokih v alpskem pokalu so se za 15-letnega tekmovalca Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timija Zajca začele sanjsko. V avstrijskem Seefeldu je v soboto, 19. decembra, na prvi tekmi alpskega pokala v tej sezoni premagal vso konkurenco, na drugi tekmi, v nedeljo, je bil po prvem skoku na četrtem mestu, drugi skok pa mu ni najbolje uspel in je tekmo zaključil na enajstem mestu.
ŠMS
Vaje so primerne za vse starostne skupine. (Fotodokumentacija Slavke Kopušar)
30 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Matična kronika, Kronika, Zahvale, Oglasi
Matična kronika za november
SMRTI:
Vid Marolt iz Radegunde Marija Pikl z Ljubnega ob Savinji Franc Vajda iz Luč Stanislav Kumprej iz Juvanja Pavla Knez iz Solčave Ciril Krajnc iz Planine Anton Suhoveršnik iz Nove Štifte Marija Štebe iz Luč
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	V LOKALU UKRADEL IZKUPIČEK
Mozirje: V noči na 15. december je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Mozirju. Ukradel je denarnico z dnevnim izkupičkom.
•	VLOMILCA PREGNALA LASTNICA
Radmirje: 16. decembra, nekaj pred 20. uro, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Radmirju. Pred tem je onesposobil senzorje zunanjih luči. Vlomil je skozi vhodna vrata, pri vstopu pa ga je slišala in nato pregnala lastnica.
•	VLOMA V STANOVANJSKI HIŠI
Radmirje, Florjan pri Gornjem Gradu: 18. decembra dopoldan so bili mozirski policisti obveščeni o dveh vlomih v stanovanjskih hišah. V obeh primerih, tako v Radmirju kot v Florjanu, je neznani storilec na silo vstopil v objekt in ga pregledal, vendar ni ničesar odnesel.
•	VOZILO V POTOKU
Mozirje: 19. decembra ob 2.14 uri je na Savinjski cesti v Mozirju osebno vozilo zapeljalo s cestišča v potok. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in Mozirje, ki so zavarovali kraj dogodka, izvlekli vozilo iz potoka ter odklopili akumulator. Poškodovanih ni bilo.
Kaj pomeni nehati dihati,
če ne osvoboditi dih svojih nemirnih osek,
da bi se mogel dvigniti
in se razširiti ter neovirano častiti Boga?
K. Gibran
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
Terezije GOLIČNIK
rojene Vačovnik 3.9.1928 - 15.12.2015 iz Šmihela nad Mozirjem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Ni več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Janez KRAMER
19.8.1926 - 9.12.2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje.
Vsi njegovi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 51, 18. december 2015 31
Za razvedrilo
Cvetke
R.K. ŠE NAPREJ VARNO NAPREJ
Se pogovarjata dva Mozirjana in reče prvi: »Moja hči ima čudno dioptrijo oči.« Drugi postane radoveden: »Kako pa to zgleda?« Prvi pojasni: »Za pusta prepozna še tako dobro zamaskiranega človeka, ko pridejo pa na vrsto Miklavži, Božički, dedki Mrazi, taji, da pozna kogar koli med njimi, da le dobi darila.«
V ORODJARNI NAJDEŠ VSE ŽIVO
Na sproščeni predstavitvi kuharske knjige, nove uspešnice Boštjana Napotnika, je avtor Orodjarne naštel: »V tej knjigi najdeš poleg stripov, receptov in žuželk še vse živo ... Tudi nekaj mesarskih nožev in odličnih gospodinjskih strojev znanega podjetja iz sotočja Savinje in Drete. Po le nekaj stavkih se je kot »abrakadabra« v njegovih rokah pojavila mašinca prav tega sponzorja, ki kuharju poleg njegovega zdelanega »ekonom piskra« še kako prav pride.
NAJBOLJŠI SKAKALEC MED HARMONIKARJI IN NAJBOLJŠI HARMONIKAR MED SKAKALCI Timi Zajc je odličen 15-letni smučarski skakalec iz okolice Dobrne, ki zastopa ljubenski skakalni klub. Poleg lepega telemarka obvlada tudi lepo igraje na harmoniko. To pa je zelo dobro, saj lahko po zmagah zaigra kar sam sebi, če si drugi ne »urajtajo«. Sedaj pospešeno trenira slovensko himno, če pride kdaj do pomote in mu zaigrajo slovaško. Je pa drugače Timi eden od otrok staršev, ki so svoje otroke naučili, da raje skačejo na snegu kot njim po glavah.
(Foto: SMS)
iiflHsra©
BTC
32 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Križanka, Informacije
kar je pripravljeno iz različnih snovi
sestavil: peter udir
varianta, inačica
glavno VE-sro mozambika
OTEKLINA
zaradi nabiranja tekočine v tkivu
RIŽEVO ŽGANJE
partizan. nac in vojskovanja
himalajski nosač
anton nanut
vinorodna rastlina
utrjena naselbina obrov
del podplata iz tršega materiala
način izgovarjanja besed ali stavkov
sestavni delec atomskega jedra
velemestno središče. poslovna četrt
slovenska
alpska smučarka (bucik)
utelešenje boga višnujav hinduizmu
strokovnjak za egiptolo-gijo
sumerska boginja mati
kar JE nasprotno, drugačno od sloge
ukmar. vilko
francoski filozof (jean)
šotor v azijskem okolju
tipalni ca pri cleno-nožcih
prebivalka belgije
neroden, okoren človek
čurlič, ervin
it. politolog (giovanni)
etiopski naziv za gospoda
versko čaščenje
oče
0R2AV A V JZ AZIJI
jabolko, hruška s trdim, čvrstim mesom
britanski glasbenik
(chris)
t1m daly
vrhunski športnik
dobesedni navedek
MIŠICA ODPIRALKA, DILATACU-SKAMlálCA
ubrani zvoki, sozvočje
glavni števnik
za meditacijo ugodni teslesni položaji pri jooi
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
ADENOZIN - sestavina nukleotidov; HRING - utrjena naselbina Obrov; SARTORI - italijanski politolog (Glovanni);
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
SAMOOSKRBA, EVANGELIAR, KER, ETAMIN, TRŠAR, SASI. BAZAR, RIČEK, BON, LEVAK, RA, REVOLTA, KORAL, AKAŽU, ORALO, EGO, ZALISTJE, UGOVOR, VRAČ, EDITH, VALJ, OT1NEK, KRAVENTA, JESIKA, IZRASTEK
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 53. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 51, 18. december 2015 33
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Četrtek,	ob 23.00. Na Hočevarjevi njivi v Lučah
24. december	Uprizoritev živih jaslic
	ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha
Petek,	Uprizoritev živih jaslic
25. december	ob 19.00. Na Hočevarjevi njivi v Lučah Uprizoritev živih jaslic
	ob 15.00. Kulturni dom Bočna
	Božično-novoletni koncert
	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji
	Pravljica o samorogu in otvoritev fotografske
	razstave Lepote slovenskih gora
Sobota, 26. december	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Premiera komične igre Kovačev študent
	ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Božični koncert lučkih zborov in skupin
	ob 19.00. POŠ Lepa Njiva
	Božično-novoletna prireditev
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
	Potopisno predavanje Balkan trip 2013
	ob 15.00. Kulturni dom Mozirje
Nedelja,	Komična igra Kovačev študent
27. december	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Zaključno rajanje v Pravljični Rečici
	ob 10.00. Kulturni dom Luče
	Ustvarjalna delavnica za otroke
Ponedeljek,	ob 17.00. Kulturni dom Luče
28. december	Ustvarjalna delavnica Novoletni aranžmaji
	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji
	Prikaz mešanja koktajlov
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
	Dopoldanska čajanka
	ob 11.00. Pred hotelom Plesnik v Logarski dolini
	Animacija z motornimi sanmi in miniraft
Torek,	ob 16.00. Center Rinka Solčava
29. december	Vodeni ogledi po Solčavi
	ob 17.00. Kulturni dom Luče
	Delavnica filcanja
	ob 17.00. Dom kulture Velenje
	Družinska predstava Pekarna Mišmaš
	ob 11.00. Pred hotelom Plesnik v Logarski dolini
	Igre na prostem s Francijem Podbrežnikom
	ob 16.30. Kulturni dom Luče
Sreda,	Delavnica izdelovanja nakita
30. december	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
	ob 18.00. Solčava
	Novoletni koncert
	ob 11.00. Pred hotelom Plesnik v Logarski dolini
Četrtek,	Animacija z motornimi sanmi in miniraft
31. december	ob 20.00. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Vse o Šejkspiru
(
OBVESTILO
Bralce obveščamo, da je za 53. številko Savinjskih novic zaradi praznika 1. januarja rok za oddajo čestitk, zahval, malih oglasov in kuponov za naj osebnost 2015 v torek, 29. decembra, do 9. ure. Omenjena številka bo izšla 31. decembra.
Uredništvo
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - kli-psnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529063.
Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje.
◊	NAJ OB VAŠI POSEBNI PRILOŽNOSTI SPREGOVORI ZVOK CITER
Tel. št. 031/663-576.
Mojca Kumprej, Ter 63, Ljubno ob Savinji.
◊	VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE
Tel. št. 03/583-36-26.
PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ul. 8, Nazarje.
◊	ZAPOSLIMO NA PODROČJU ZGORNJE IN SPODNJE SAVINJSKE DOLINE,
dva nova Zavarovalna zastopnika - Svetovalca zavarovalnice Adri-atic-Slovenica in KD skladov. Področje življenjskih ter naložbenih zavarovanj, zdravstvenih zavarovanj, kolektivnih in individualnih nezgodnih zavarovanj, vzajemnih ter pokojninskih skladov. Obisk 2-3 obstoječih strank dnevno, ki že pričakujejo obisk svetovalca.
Od kandidatov pričakujemo: vozniški izpit B kategorije, višjo ali visoko šolsko izobrazbo, komunikativnost, urejenost, prijaznost. Kontakt: Igor Oman, tel: 040/220-605.
Venetica d.o.o, Bravničarjeva ul.13, 1000 ljubljana.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev, pašno; gsm 041/783-987. Prodam bika SR, starega 3 mesece in kupim telička, starega 7 dni; gsm 031/855-186. Prodam 2 breji telici, dve manjši teli-ci in brejo kravo; gsm 031/501-250. Prodam bikca sivca, starega 10 tednov; gsm 031/214-997. Teličko, 110 kg, brez št. za rejo ali koline, mlado kravo prodam; gsm 051/414-382.
Prodam prašiče, 130-170 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam plemenskega ovna, JS pasme; gsm 031/585-732. Prodam pujske od 40 do 100 kg ter plemenske svinje za zakol; gsm 041/445-315.
Prodam plemenske zajce, m+ž; tel 03/5832-073.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni
tip; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
DRUGO - PRODAM
Prodam vpetje z desko za sneg za traktor štore; gsm 041/783-528. Prodam orehova jedrca, cena 10 EUR/kg; gsm 041/216-481. Prodam suha orehova jedrca; gsm 041/466-720. Prodam kosilnico BCS 127 bencin - petrolej; gsm 031/295-331. Prodam kotno usnjeno sedežno 2,70 x 2,30 m z dnevnim regalom, staro 4 leta; gsm 041/727-861.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Poslovni prostor, primeren za različne dejavnosti v centru Mozirja, oddam; gsm 041/650-151.
ŽIVALI - KUPIM
34 Savinjske novice št. 52, 24. december 2015
Voščila, Oglasi

wdsUÛJS
V drugem krogu smo prejeli glasove:
Oh l 111 j M o; i rjo: Alenka Breruvrik,	t :-■ las iVtn/lrje-irnlnfI ^arnan '--■--■ >■
.i ■ r., ■!.;:■.--..i.'I- ti; :t(tr Z-iVJOa lit !•■"■■ Katarina Fužir, ilflnicJ KUK Polov«: |T>J. NT{Jf» M i M j':i nec , atletinja ¿¿J; Jur | Hepan^ek predsednik KLWunj ¿i
Občina Naiarje:
i Mili-., .-¡I. :. jVt:-| k: i ■. I jjl ■.. ■ .1 ■■ ::.■,',!> i 1 .. K . mtm
Pomit. zdravnik [5J Občin? Rpčica obSavinji.
Vliikaj#rah, jupap (3); Aiekiar ' ■■ ObJaif, predsafli i KUDUftp ,?'i, A.n:r.-: ^in-f nr, pr^tj". . ■, ;.■ ¡pvnri r>Tv~r ¡tKtje RdPK^S Z3
Občin? Ljubno
Ji^i1 Giuk. ■.■ndi^ revirja Sanira (ZGS Or S a ia f i ti |'j predsednik
Viv ■ .i j- kp1" n ■7 firn ': i/fl	skrbi rs napnupd
deg^tkov v da ri na spletu |?)	Erni ■ ■ . h.; vna v dveh
uevski i iboi^UnKO RjUrmrje t?) (jifcgur KiJJnik poveljnik ¡'tU OkanJna'; Alojz Murt:); predsedn k S5R Ljubno ;?TC. ;jr '■inat, p-fldserfrlfc PGD Ratimiri e {1 i k Ka<ja Str. dovrk nrfd^pdnica Kluba zgjprnfpiilvinfsfcih r L ■ jd;1 "itnv Radpnk" Tešanovit, predsednik TD Naš kraj: Mitja Venišnik.. vodja okteta Žetev, zborovodja, glasben pertagog
Občina ILuče:
Vi tr r-n KladnJSi, pfediertri ca Drusrvn upokojencev Lute I' V k Kosec, vndjii dekanijsko Karilas; Anka Podleinilt, aktivna pn ^fL-iivu upokojence* Lute i i ;■: fiok <i jfiocoln.k, direktor as<j d.o.u. (J j.
Otičinn Solčava:
Npji SLapoik, (lan KOItanca Herleta, jfldelu ■ n;i -teiH nih prireditvah (S), nraiL Oic-p, podžupan.
Občina Gornji Gnd.
Tati '■" KciovieV, predsednica KDGcrn|i Grad vari Fale, :"■■■:I .(.dnili (-: i"„1' .asi! d'.iiirk; Som i Gr,id , Gobarsteg^ društva Ajdovec (¿i. irenj Blažiti Lrpnk. ¿dmvnica (7J; Karli na Mi." r .-jI, pokrajinska «m;rl!in h!ui ka projekta ilarLijii iu staic|ie : I ¡; Goraid FranČefc Tirš^k. Športnik pvaHd rra JDlii j JI.
V.^ak [f frn hnmn i7rrphr=!i pnppa pošiljatelja kiifinn?. ki no prpjpl i a bolk (t) kg I Kmeti jiske zadruge Šaleška dolina. Tok ral je lj(id irutj naklonjena Ant-P MurCedej Krivec, Podvi-iu so, tuš«. Nagrajenca prevzame nagrado v TPC SAŠA na Pr-hovi. Vse posiaie plasovnice bodo sodelovala pri ireuaoju glavne
nerade nh 7aidjiirkii aicjp, ^-dfiFvni pakp: lpfO\ian;a vTprmah
Oiimla, Podčetrtek 2J ir-ficiete + karte za bazen k: ¡oorav loko iHKiarja Kmetijska zadruga Šaie^ka dolina.
ÏCa, ^a d±!o! zpolniw Blïtovnkù. jo riaEepite na dgpivnico in jo najkasneje dolorka i i iumbfùlùiy, parite na naslov 'iawlrij'-kf1 niwioe, VJi/tnjita r^S'j; -1. îï3L Has.irjt. V tretjini kregu bemo zaradi pfediasnega »izida čampifa upDitevaii tudi kupone i Številko 2, ki iih bomo projHI do torka, 39. 12. ÏÛlb.dû 9. ure
Pokrovitelj akcije Je
KAEl.JTJMLli UDRUGt
ÎALEiKA DCUDU uin. ijUirnJ
M NI MARKE "'I \G dna. SMnfc^
BENCINSKI SERVIS
M
STRANICE
NAROČILA KURILNEGA OLJA
tel. 02 845 0126,03 752 07 08
I
Savinjske novice št. 52, 24. december 2015 35
Edina stvar, ki se z delitvijo
veča je sreča.
Naj se v prihodnjem letu
še poveča!
• > •
Srečno 2016
• •
vam želi Kolektiv BRLEČ