Z30. itevilkd. V LJubljani, g peteh i. oktobra 1901. XL leto. • laaaja vsak'dan zvečer, izimšl nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zafćetrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse lete 54 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt »rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. —Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvolć frankovatl Rokopisi se ne vračajo. — UredntftTe In opravnUtvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jttesečna priloga: „Slovenski Cehtiik 14 Sretništva telefon &t 34. Posamezne številke po 10. h. Kranjski dež. zbor. Kranjski« deželni predsednik Scinvarz se mudi na Dunaju. Poklican je bil tja, da informira vlado o različnih aktuvalnih radevah — brez dvoma tudi glede razdelitve I. državne gimnazije ljubljanske in imenovanja prbvizorionih ravnateljev — pred vsem pa, da si4 vlada ž njim dogovori glede razpisa volitev za deželni zbor kranjski. Zakonodajna doba kranjskega deželnega zbora je pri kraju. Sedanji deželni zbor se ver ne snide. Ni še vas, da bi se ozrli na mino-lili šest let deželnega zbora in na popolno brezplodnost vseh njegovih itak kratkih zasedanj. O tej dobi deželnega zbora se bdi ko reče: naprednjak! so delali dva dni ohstrukei jo, da preprečijo strankarsko v korist klerikalcem in Nemcem prikrojeno volilno reformo, klerikalci pa so šest let obstruirali najvažnejše in najkoristnejše zadeve, da bi izsilili volilno reformo, kakršno potrebujejo, da bi dobili v roke gospodarstvo v deželi. Ne bomo pisali rekriminaeij, le eno bodi pribito, da namreč klerikalci z vsem svojim velikanskim naporom niso mogli premagati narodno - napredne stranke, t u o! i ne tedaj, ko so se zvezali s svojimi prejšnjimi sovražniki in se je ustanovila pod vladno patronanco nemškoklcrikalna zveza. Ko so klerikalci pred šestimi leti začeli obstrukcijo, so imeli trdno nado, da v n a j krajše m času razže-no dež. zbor, izsilijo nove volitve, prevzemo gospodstvo v deželi in uvedejo v deželi kranjski tak volilni red, da bode naj »redna stranka potisnjena za vedno v brezpomembno manjšino. Vse te nade so se izjalovile, in klerikalci so danes ravno tam, kjer so bili pred šestimi leti. Sedaj, ko je potekla legislativna doba kranjskega deželnega zbora, pride do odločitve. Prihodnje dežel-nozborske volitve so odločilnega pomena za bodočnost narodno-napredne stranke na Kranjskem, odločilnega pomena zlasti za usodo kranjskega meščanstva, njegove javne veljave in njegovih gospodarskih interesov. Te volitve nam prineso največjo politično borbo, kar jih je kdaj bilo na Kranjskem. Dolgo pae ne bo več čakati na začetek volilnega gibanja. Še pred nekaj dnevi se je čulo iz ministrstva, da namerava vlada razpisati deželno-zborske volitve še 1 <■ t os. Ker ni verjetno, da bi jih razpisala med zasedanjem državnega zbora, je najbolj mogoče, da bodo volitve v mesecu decembru ali pa šele v januvarju. Niso na izključena presenečenja in lahko je mogoče, da bodo te volitve že prav v kratkem. _ Uzorno klerikalno občinsko Sospodarstvo. Iz Železnikov, 3. okt. Zadnji »Domoljub« je že zopet poln hvale o našem jirhastem županu. Kdor našega župana osebno ne pozna, nas gotovo zavida,da nam sveti taka zvezda. Kdor ga pa pozna, si naredi o njem prav kmalu jasno sodbo. »Domoljub« ga hvali, koliko je za napredek občine že naredil. Tisti, ki kaj takega piše. ima gotovo že nekoliko skisane možgane, drugače bi takih budalosti ne mogel pustiti izpod peresa. Čipkarsko šolo je izpo-sloval župan, piše verodostojni (?) dopisnik. Kdor ve, kako se take šole snujejo, temu bode pač jasno, da, ko bi naš župan tudi imel kaj zmožnosti, vendar bi tekom devetmesečnega županovanja ne mogel občini pridobiti take šole. Pač nekaj zasluge pa le ima ta uzorni župan in zvesti pristaš S. L. S., to namreč, da je šolo na-stanil mesto v zelo primerni občinski hiši, kar bi malo stroškov povzročilo, v salonu bivšega konzuma. S tem je povzročil potrpežljivim nVivkoplače-valceni trajne in za naše razmere ogromne stroške. Hvali ga »Domoljub« nadalje, da se po njegovi zaslugi pobira naklada na žganje in pivo. Ker je ta točka v našem občinskem odboru povzročila celo krizo, naj mi bode dovoljeno, da jo natančneje opišem, saj širši javnosti je le malo znano, kak boj tu bijemo, ker cela borba — razen dopisov na pristojne urade je dosedaj ostala lokalna. Ker je bilo v občinskem proračunu za tekoče leto nekaj primanjkljaja, je občinski odbor župana pooblastil, da se sporazumi s sosednima občinama (to sta Selca in Sorca), da bi skupno in zajedno upeljali naklado na žganje in na pivo. Tu pa se je naš plesnjivi župan pokazal pristnega klerikalca. Pri prihodnji seji je namreč ta častitljivi pristaš stranke ljudskih sleparjev izjavil, da se je z žiipiinom sorske ol>-čine že domenil in da je tudi za to do-klado, ter da je v občinskem odboru že sklenjeno, da se jo pobira, v Selcih pa da j«> ta čas v resniei že pobira- ti pričela. Na to vest je sklenil odbor st»glasno, da se naklada pobira in je bila po deželnem odboru tudi silo naglo dovoljena. A glej ga spaka, ko je prišel odlok deželnega odbora, je večina občinskega odbora zahtevala, da se s pobiranjem toliko časa počaka, da si izposluje dovoljenje tudi sorska občina, kakor je bilo sklenjeno, ker bi bili sicer naši trgovci pre-občutno prizadeti. Pa naš župan, da si je že z eno nogo na onem svetu, vendar še spoštuje zapeljivega ma-inoiia in je pustil v svoji vsega mogočni nevednosti vendar le lakoj pobirati doklado. Pozneje so se nekateri člani občinskega odbora pri sorskem županu g. P. Demšarju informirali, če je res tudi ta občina za tako naklado; Demšar je izjavil, da ni aaše-mu županu rekel,da jo hočejo u peljati takoj, ampak šele, če bodo videli, da se v naši občini obnese. Nato pa je večina občinskega odbora sklenila, da se z naklado toliko časa počaka, da si jo izposluje tudi občina Sorica in še pozneje, da se naklada popolno (»pusti, ker jo je zavrgel tudi sosedni odbor. Tu pa prihitita enemu slamo-rezcu še dva na pomoč, namreč Štraj-oer in gobar Blaskov Joža. Ti dve kapaciteti sta se plazili pri lahkovernih posestnikih za podpise in jih tudi dobila s pretvezo: »Če ne podpišeš za žganje, boš pa plačal na davkih in to goldinar na goldinar« Na podlagi te pritožbe je deželni odbor sklep obč. odbora razveljavil in je tako naklada ostala, ki pa dvomimo, da bi zadostovala za tako razsipnost, kakor vlada pri našem županu in to neovirano. Po takem postopanju deželnega od-bora je večina t. j. sedem članov odstopila z namenom, da bi bil r a z -p u š č e n ves občinski zastop, kar je bilo tudi pričakovati. S tem bi bila dana prilika občineem pokazati, katerim članom zaupajo. Cela zadeva pa se je za sedaj zasukala na ljubo stranki, ki se baba po »Domoljubu«, da pripada S. L. S. Ni pa bil to edini vzrok odstopa, glavni je bil, ker se župan ni menil čisto nič za sklepe od-borove. Izvršil je vse le. kakor so mu na Češniei natrobili. Za razne izdatke in to velike ni še nikoli občinskega odbora za dovoljenje prosil oziroma izdatkov opraviči I,dasi zahteva to za-l"ti oho. redu. Primerilo se je temu vzornemu in poštenemu gospodarju celo to, da mu je zdrknil denar, namenjen za občinske revež«1, v lastni žep in še mnogo drugega. Po takem zasledovanju je večina pač pametno storila, da se jo izognila veliki odgo- vornosti, ki bi jo sicer čakala in jo je prepustila S. L. S. Čudno pri tem pa je to. da so se na razne pritožbe z našo strani in to utemeljene, pristojna oblastva, kakor je čuti zelo malo ozirala. No pa končna beseda še vseeno ni i z pregovor j ena, ker si vendar ne moremo misliti, da bi hotela vlada ščititi očitno korupcijo. Vprašam le še javno župana, Štrajnerja in Blažkovga Jožo, kako daleč je že prišel odsek za iskanje občinskih svetov, kje imate Kovaški vrh ? Ali se ne zavedata, da bi ne bili dobili nikoli oboi no v roke, da niste ljudem obljubo-vali parceliranje Kovaškega vrha, ki je in ostane last fužine. Samo, da bo sneg stran, pa bomo e.ierili, ste rekli, no sedaj bode že kmalu Kovaški vrh zopet pobeljen, a ostal je v starih rokah. Poskusite enkrat na podlagi Štrajnerjevega § Hi, morda gre. Če ta paragraf premalo drži, naj pa Blaskov Joža pritisne en podplat gori, potlej pa že mora držati. K sklepu pa svetujem častitljevemu za blagor občine navdušenemu in vsestransko (ali ne le samemu sebi) dobrotljivemu županu, naj gre na Cešnico k Cočove-niii Francetu in naj ga prosi, da bode dal v »Domoljuba«, koliko je že storil za osnovanje železoobrtne zadruge v Železnikih, odnosno naj mu naroči, da bode pojasnil javnosti, kake informacije je dal z Dunaja od trgovskega ministrstva došlemu pooblaščencu v zadevi iste zadruge. Oče župan pa po vesti, veste! Težko Vam ne bode. saj imate precej kosmato. Deželni zbori. Gradec, 3. oktobra. V prizivno komisijo za osobno dohodnino je bil med drugimi izvoljen tudi poslanec R o b i č. — Potem so priredili nemški poslanci neokusno demonstracijo. Ko je namreč začel posL dr. Hrašovec čitati slovensko interpelacijo zaradi zavrnitve slovenskega dopisa pri deželnem odboru, zapustili so vsi nemški poslanci — tudi klerikalci in soc. demokrata — zbornico ter so se vrnili šele potem, ko je dal deželni glavar čitati isto interpelacijo v nemškem prevodu. — Poslanca dr. S c h a c h e r 1 in K e s e 1 sta in-terpelirala namestnika, zakaj še vedno ni sankcionirana volilna reforma za občinske zastope. — Posl. V o š -n j a k in dr. H r a š o v e c sta predlagala pravično razdelitev stroškov za zd rže vanje šol. Celovec, 3. oktobra. Poslanec K r a m p 1 je vložil predlog za spre- Opravnistva telefon št. 85. meuiuo deželnega reda in deželno-zborskega volilnega reda. Predlagatelj zahteva, naj se mandati razdele po številu prebivalstva in po davčni moči. Število deželnih odbornikov se naj pomnoži za enega, ki ga morajo dobiti kmečke občine. Volilee je vsak 241etni moški, ki stanuje v istem kraju vsaj tri leta. — Posl. dr. \V a 1 d -n e r je poročal o podaljšanju zilske železnice od Šmohorja do Koč. Posl. Drevhorst je poročal o regulaciji Kokre pri Podkloštru. Dežela prispeva k stroškom 3040 K. — Učiteljem meščanskih šol, razun Celovca in Beljaka se je zvišala stanarina na 500 K. Dunaj, 3. oktobra. Nižjeav-strijski deželni zbor je razpravljal o spremembi šolskega nadzorstva in o učiteljskih plačah. Po ostri debati, v kateri je posl. Seitz očital deželnemu odboru eelo vrsto pristranosti pri imenovanju učiteljstva, sta bili obe predlogi sprejeti. Z a d e r , 3. oktobra. V včerajšnji seji je interpeliral posl. B i a n -kini vlado kaj misli ukreniti proti pomanjkanju živil vsled neugodne letine. Posl. Mili č je predlagal, naj se izreče vladi graja, ker še vedno ni zgradila davno dovoljeni železnici Zadar-Očestovo in Spljet-Aržano. Potem se je začelo drugo branje zakonskega načrta o novih disciplinarnih predpisih za učitelje. Predloga je bila sprejeta. Nagodbena pogajanja Budimpešta, 3. oktobra. Pri včerajšnji razpravi o banki sta se ministrski predsednik dr. \V e -k e r 1 e in minister K o s s n t h očitno sporekla. \Vekerle je izjavil, da kot zagovornik skupne banke ne more prevzeti odgovornosti, ako bi se nagodba razbila. Ako tedaj neodvisna stranka vztraja pri zahtevi, da se naj banka razdeli, bo Wekerle odstotni. Kossuth je nato odgovoril, da mu ni mogoče pregovoriti neodvisno stranko. Končno so se sporazumeli, da stopi ministrski predsednik z vodilnimi osebami neodvisne stranke v dotiko. Danes dopoldne je bila v stanovanju avstrijskih ministrov dveurna ministrska konferenca. Ob 11. uri so šli avstrijski ministri v ogrsko ministrsko predsedništvo, kjer so se takoj nadaljevale nagodhene konference. Razpravljalo se je o državnopravnih vprašanjih. V prihodnjih 48. urah pride odločitev. Eno je gotovo: Na Dunaju ne bo več nadaljevanja po- LISTEK. SfudentousKo potouanie u Proso. (Franc Bregar). Solnee je sijalo in pihal mrzli je-senski veter,da je odletavalo orumene lo listje. Sadno drevje je že začelo kazati svoje polomljeno vejevje in gozdovi so nijansirali v vseh mogoči li barvah. Žalostno sem hodil po beli cesti in se oziral doli po polju, kjer so želi ajdo.Zadnja perijoda veselih počitnic sem si mislil in zeblo me je. Imam namreč navado, da se strogo držim narave in po njej uredim svoje življenje. Počitnice si razdelim na tri glavne perijode, in sicer je prva od košnje do m lutnje, druga od mlat-nje do druge košnje in tretja pa od druge košnje do ajdove žetve. »No, France, kdaj pa greš nazaj,« me je ogovoril sosed, Andrej-ekov Miha in veselo mežikaje vlekel iz svoje porcelanovke. »Ajdo žanje-mo, ajdo — pa lepa je,« je nadaljeval in počasi krevsal naprej, ne čakaj e mojega odgovora. »Prokleta ajda,« sem vzdihnil in šel potrt domu, da povežem svojo culo. Drugo jntro, solnee je še spalo, me je zapeljal sosed na' postajo. Kaj bi pravil, kako sem se poslavljal, samo to naj povem, da je imela sosedova Marija vse zardele oči, ne vem ali je slabo spala ali kaj, in da so se ji tresle roke, ko mi je pripenjala šopek iz rožmarina, tako da je stari sosed malo sumljivo pogledal name, kot bi bil jaz kriv, da ima Marija rdeče oči in 80 >e ji tresle roke. Nikoli še ni bila tako dolga pot doli na postajo. Sosed je molčal in venomer vlekel iz svoje porcelanovke, meni pa so bile v mislih Maričine zardele oči in naša lepa, mlada učiteljica Marta. Čimbolj sem se bližal šoli, tembolj mi je utripalo srce in tem-manj sem mislil na Maričine oči. Vse je bilo še tiho v šoli in tudi njena okna so bila še široko zastrta, kar je jasno pričalo, da moja lepa ljubica še sanja v mehkih pernicah. Iz šole je dišalo po novih klopeh. Kako poetično — nove zeleno barvane klopi, v njih sede mali otroci in pred njimi lepa, mlada učiteljica — moja ljubica. Srce mi je prenehalo utripati, zamalo se mi je zdelo, da Marta spi, ko potuje njen fant v daljni svet. Kako lepo sem slikal to poslednjo ločitev z Marto! Moja poeti-ena duša je sanjarila ves teden o slovesu: Marta bi stala pri oknu in ma- hala z belim robcem, voz bi se ustavil pred šolo in prinesla bi ni i moja ljubica rdečih nageljnov in rožmarina, kot je navada pri zaljubljencih. Včasih mislim, zakaj bi ne smel imeti človek več ljubic. Kako bi bilo to lepo, kako poetično! Peljal bi se v Prago, doma bi mi dala Marija rdečih rož in pred šolo Marta pripela lepo debtečih nageljnov in rožmarina, v Ljubljani cele šopke, na Bledu mi okrasile klobuk s planinkami... in tako bi priromal v Prago, najel postreščka in se peljal na cvetlični trg in tam prodajal rdeče nageljne, šopke planinke in rožmarin. Kako lepo poetično in praktično! V vlaku bi prijetno dišalo in ne smrdelo bi po tobaku, vrhu tega pa lepi skupiček in izvrsten plzenc. Pil bi zlato plzensko pivo iu spominjal se svojih dobrih lepih ljubic. Kako lepo in prijetno življenje bi bilo in tako poetično! »Pa se srečno vozi,« me je predramil sosed in mi stiskal roko. »Pa ne pozabi na nas!« Komaj sem se dobro usedel, že se je pokazalo ljubljansko polje, ki mi je obujalo precej nevesele spomine in zazdelo se mi je, da še sedaj čutim na kolenih in v nogah vse one brezštevilne kamne razne velikosti. Gledal sem one široke travnike, na katerih sem za časa vojaških let na vseh krajih dobro in temeljito po- znal dolžino in Široeino v vseh mogočih in nemogočih merskih sistemih. Tako nekako je menda izgledalo polje po Kranjskem v onih starih časih, ko so nam bili Turki še boljši sosedi. »Laibaeh!« je vpil v najizbra-nejših modulacija]] nadsprevoduik in takoj nato so se vsul i pikoliji po vozovih. Bier, angenehm! Kaffe, ange-nehm!« »Koliko časa stoji vlak?«, je vprašal stari gospod v čisti slovenščini sprevodnika. »Zehn Minuten!« Drugo jutro sem se odpeljal s svojim kolegom Štrbanom proti zlati Pragi, založena oba z vsem potrebnim za dolgo vožnjo. Nekaj so nama naložili doma, drugo pa se je dobilo v Ljubljani. Dvolitrsko steklenico pravega terana, nekoliko manjšo domače slivovke, mrzlo pečenko, svinjino sva imela in še zaloga malenkosti- je bila najin provijant. Po običajnem »fertig« smo zdrdrali proti lepi Gorenjski. Otožno sem gledal po zelenih ravninah in gričih, ki so se vrstili pred mojimi očmi. Le pasite se oči, sem si mislil, dolgo se itak ne boste več — izgine prelepa Gorenjska, pride Rožna dolina in konec je domačemu svetu. Potem pa samo tuji svet in šele daleč gori nad Donavo zadiši bolj po domačem, ali tam so same ravnine in poštenemu Kranjcu pa je ravnina to. kar je ribi suha zemlja. Samo misel na kranjske klobase in črni teran mi je odpodila za bij* vse one otožne misli. »Assling — aussteigen!« je za-vpil v voz važno sprevodnik in treno-tek na to so nam bila ušesa polna As-slingov. »Ali bomo kmalu na Jesenicah?« me je vprašala stara ženica, boječ se, da ne izgreši svojega eilja. »To so Jeseniee, kar izstopite!« Zena se je branila, češ, da je to Assling, ona pa bi rada šla na Jesenice. Šele ko smo ji pojasnili, je izstopila precej neodločno, kot bi ne verjela, da je na Jesenicah. S Štrbanom sva po dolgem trudu srečno preselila ves najin provijant in drugo prtljago, razne kovčke in škatlje, v brzovlak. »Veš, Štrban, najbolje storiva, da si privoščiva najin provijant kar na prvi štaci j i najinega križevega pota. V Št. Vidu morava prestopiti in potem se kar vrstijo ti štacijoni križevega pota, bolje v trebuhu kot pa na hrbtu.« »Pa dajva,« mi je pritrdil Štr-ban in začela sva se gostiti, kakor romarji, ko gredo na Brezje ali pa na Sv. Višarje. Dobre pa so bile kranjske klobase,zamočene s pristnim teranom. Pravijo, da Slovenci še nismo kulturni narod, pa pojdi malo gajanj. y Budapošti se nagodba ali pretrga ali sklene. Popoldne so se zbrali avstrijski delegat je v palači ogrskega ministrskega predsednika k skupni konferenci. Splošno raspoloženje je danes ugodnejše in optimisti proroku jejo, tla se jutri, za cesarjev god zaključi cela nagodba. — Popoldne sta imela ministrska predsednika sama med seboj konferenco ter sta razpravljala o drzavnofinaneuih vprašanj Hi. D u n a j . o. oktobra. Nade na sklenitev nagodbe so se znatno zbolj-šale. Odločitev pride jutri. Ako se sporazumijenje dožene, moralo bo slediti na Dunaju še več konferenc med, ministrom zunanjih del in obema ministrskima predsednikoma o obširnih državnopravnih vprašanjih. Splošno se govori, da se obe vladi že danes zedinita glede nagodbe. H u »1 i m p e š t a , .'». oktobra. »Butlaposti Hirlap« poroča, ako se nagodba razbije zaradi banke, odstopita ministrski predsednik dr. \\ e-kerle in državni tajnik Popovies. »Mngyar Orszag« poroča, da ve dr. Wekerle popolnoma natanko, da velika večina državnega zbora vztraja brezpogojno pri zahtevi. <::i se skupna banka mora razdeliti. Na tem stališču stoji tudi minister Kossuth. V nagodbi se tudi danes ni dosegla odločitev. Položaj je nespremenjen. Glavne ovire delata še vedno kvota in banka. Pozno zvečer je še trajala ministrska konferenca. Glavno zborovanje soc demokracije. Dunaj, 3. oktobra. V današnji seji nemško-avstrijske socijalne demokracije je pozdravil shod poslanec N e m e c kot zastopnik češke socijalne demokracije ter izjavil, da socijalne demokrate ne veže toliko jezik, kakor proletarični interesi in skupni interesi delavstva. Zaradi jezikovne razlike so soc. demokratje v Avstriji ne sinejo spuščati v boj. Potem je posl. E 1 d e r s c h poročal o volilni reformi za deželne zbore. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva splošna, enaka in direktna volilna pravica za deželne zbore in za občinske zastope. Za dosego tega cilja se priporočajo vsa politično mogoča sredstva. Nemadžarske narodnosti na Ogrskem. Budimpešta, 3. oktobra. Nemadžarski državni poslanci so imeli včeraj konferenco ter razpravljali o agitaciji, ki se je zasnovala v nemadžarski h krajih v prilog splošne volilne pravice. V ta namen je narodnostna stranka sklicala povsod ljudske shode, katerih mnogo je vlada prepovedala. Potem se je razpravljalo o splošnem političnem položaju, ki ga zavzamejo nemadžarski poslanci v predstoječem državnozborskem zasedanju. Ta del konference se je proglasil strogo zaupnim. Stranka bo imela neposredno pred otvoritvijo parlamenta 8. ali 9. t. m. še enkrat sejo. h Crne gore. B e 1 g r a d , 3. oktobra. Sklep črnogorske opozicije, da se ne udeleži prihodnjih volitev v skupščino, je zelo presenetil politične kroge in vlado. Prostovoljni odstop opozicije s političnega bojišča bo najbrž ustavil nevarno gibanje, ki je grozilo v nstavnem letu Črni gori nialodane z revolucijo. Ta korak opozicije pa se tudi lahko smatra za direktno zmago po svetu in v vseh velikih mestih vidiš kranjske klobase prodajati v prvih delikatesnih prodajalnah. Ali ne pričajo mar one tako lepo rjavorume-ne klobase v sredi izložbe delikatesne trgovine na Ferdinandovi cesti v Pragi o veliki slovenski kulturi, ali pa ljubljansko kislo zelje, ki uživa slavo še menda celo v Ameriki. Mislim, da ni treba še razlagati, da je Časopisje tudi bistveni del kuli urne stopnje vsakega naroda in da je ono takorekoč slika, recimo fotografija narodne kulture. No, in naš prvi list »Slovenec« — v Pragi mu sicer pravimo »prvi slovenski humoristično satirični list«, pa to nima k stvari prav nič opraviti —, ali ni v njem tako jasno izražena slovenska kultura in vrhu tega je še eden najmero-dajnejših listov naše države. Baš pred nekaj tedni je »Wiener Journal« prinesel neko notico in se skliceval na »Slovenca«. Pa ne samo, da je merodajen faktor v avstrijski politiki, ima tudi naj prijateljske stike z raznimi svetovnimi imenitniki, kot n. pr. s »Conon Dovlom«, katerega znamenito klasične povesti prinaša skoro po kronologičnem redu in kojemu je ob priliki njegove zaroke javno čestital. Naj navedem v dokaz temu ono notico: »Poročil se je slavni angleški pisatelj Conan Doyle itd. . . Bilo mu srečno!« Ne vem, kje sem že slišal ali menda bo že res, da napiše Conan Doyle izviren roman za »Slo- kneza Nikole, ki je prepotoval svojo deželo ter povsod osebno agitiral. Le po njegovi zaslugi je vlada zopet gospodar položaja. Vkljub temu pa sedanje ministrstvo T o in a n o v i ć najbrže ne počaka otvoritve nove skupščine. Nova t. j. tretja skupščina bo morala pokazati, ali je dežela »ploh ziila za ustavno življenje. Dogodki na Ruskem P e t r o g r a d , 3. oktobra. Zaradi puntanje vojne mornarnice v Sehastopolju baje odstopi vojni minister K 6 d i g e r. Naučni minister je dovolil, da se sme v visoke šole sprejeti nekoliko večje število Židov, kakor je bilo določeno v vladni naredbi. Policija je razkrila novo terorist ično-revolucionarno četo ter zaprla 12 najnevarnejših članov, med njimi tudi dve ženski. Pri njih je dobila policija, obsežno literaturo o razstrelji-vih in orožju. Praga, 3. oktobra. Poslanec K r a m a r se je vozil z vlakom, ki so ga ustavili in oropali roparji blizu Odese. Roparjev je bilo kakih 40, ki so bili videti, da so iz boljših slojev. Razdelili so se v tri skupine ter zagrozili potnikom, da vržejo bombe, ako se kdo le gane. Orožnik, ki je stražil blagajno, je hotel roparja probosti, a ta ga je takoj ustrelil. Postre-Ijali so še nekega poročnika in dva vojaka. Med ropanjem so neprestano streljali, da je bilo slišati, kakor bi bila bitka. Končno so tri vozove polili z nafto ter jih užgali. Oduesli so 120.000 rublje v. Nobenega roparja še niso dosedaj prijeli. Moskva, 3. oktobra. V Tom-sku so trije roparji prišli v brzojavni urad. ko so se ravno uradnikom izplačevale plače. Ustrelili so blagajnika ter ranili pet oseb. Med zasledovanjem se je eden roparjev ustrelil, ko je videl, da ne more uteči. Ostala dva so prijeli, med njimi je 151etni dijak. Nezadovoljni turški vojaki. r a r i g r a d . 3. oktobra. V Flo-rini ((»kraj Bitolj) so se spuntali turški vojaki, ker niso dobili že cele me-seee svojih plač in ker so zvedeli, da jim rodbine trpe lakoto. Puntarji so zasedli brzojavni urad ter odposlali brzojavne pritožbe v vojnemu poveljstvu v Solun in vojnemu ministru \-Carigrad. Japonski cesar za kristjane. London, 3. oktobra. Japonski cesar je izdal ukaz za varstvo niisijo-nov in kristjanov ter naroča vsem uradnikom, naj poučujejo ljudstvo, da so pred zakonom kristjani in ne-kristjani popolnoma enaki. Punt v Maroku. Pariz, 3. oktobra. General Drude je odposlal iz Casablance dva oddelka na rekognosciranje v Tad-dert in v Brahin, ki pa nista na celem potu naletela na oboroženega človeka, kar dokazuje, da so se bližnja ]demona res pomirila. Puntarji se zbirajo v težko pristopnih notranjih delili dežele. L o n d o n , 3. oktobra. M u 1 e j H a f i d je dal aretirati gu h«rnatorja v Masaganu ter so ga vklenjenega odvedli v Marakeš. Pariz, 3. oktobra. Mulej Hafid ima že tri močne oddelke, ki odidejo v Rabat in Fes ter proglasijo Muleja Ilafida za sultana. Otvorile« novega poslopja vlšle dekliške Sole, ozlr. dekliškega liceja. Okusna palača ob Bleiweisovi cesti, ki bo dom prvi slovenski 6raz-redni srednji šoli, t. j. liceju, se je slovesno otvorila danes ob polu 12. dopoldne. Opis poslopja in notranjih prostorov je preskrbel v predvčerajšnjem podlistku temeljito priznani veščak. Slavnost se je vršila v zračni, z zelenjem dekorirani telovadnici. Pod škrlatnim baldahiinom je bil na Odru sredi zelenja postavljen cesarjev kip. V imenu deželne vlade je prišel k slavnosti deželnovladni svetnik marki G o z a n i , v imenu deželnega šolskega sveta oba deželna šolska nadzornika II u ha d in Leveč ter referent Kaltenegger, nadalje so bili zastopanj ravnatelji vseh srednjih šol ter voditeljice in voditelji mestnih ljudskih šol, mestni šolski svet, vsi mestni uradi, kuratori j mestne višje dekliške šole, profesorski zbor tega zavoda, več odličnih dam in gospodičen itd. Ozadje dvorane pa je napolnilo pestro krdelo vseh gojenk višje dekliške šole in »Mladike«. Slavnost so otvorile go-jenke s precizno peto himno »Domovina«, nakar je frančiškanski župnik Hugolin S a t t n e r blagoslovil pošlo]) je. Y imenu kuratorija višje dekliške šole je govoril najprej njega načelnik, vladni svetnik S e n e k o -v i č. Naglasa! je, da se je kuratorij od začetka trudil, da izpopolni zavod tako, da bi delaj čast svojemu mecenu, onemu blagemu možu, ki je omogočil ustanovitev višje dekliške šole ter skoraj poglavitno pripomogel s svojo brezprimerno darežljivost jo, da se je zgradilo to poslopje za bodoči ženski licej. Ta dobrotnik je Josip (i oru p p L S 1 a v i n s k i (Živio klici). V nadaljnein govoru je pohvali] podjetnike, ki so sodelovali pri stavbi ter vsi točno izpolnili prevzete pogoje; glavna zahvala pa gre mestnemu inženerju P r e 1 o v š k u , ki je stavbo tako spretno in neumorno vodil in nadziral. Nato je govornik izročil ključe novega poslopja županu Hribarju z iskrenim priporočilom. S tem, da se naše ženstvo višje izobrazi, povzdigne se tudi splošna kultura slovenskega naroda. Nato je imel župan Hribar daljši govor, v katerem je izvajal sledeče glavne misli: Že leta 1896., ko se je otvorila mestna višja dekliška šola, je takoj uvidel, da se bo tako lepo razvijala, da mu najeti prostori postanejo kmalu pretesni, zato je že takrat povedal svoj namen, skrbeti temu zavodu za lastno domovanje. To se je sedaj uresničilo. Po sodbi vešča -kov ni za sedaj po širni Avstriji med šolskimi poslopji višjih dekliških šol >nvrstnice temu našemu poslopju. Z dozidavo tega poslopja je bilo tudi mogoče izvesti važno reformo naš" višje dekliške šole, ki se pretvori v 6razredni licej. Prvi letnik ličeje otvarja se že letos in v šolskem letu 1910./11. preneha sedanja troletna višja dekliška šola. na katere mesto stopi licej. S tem je izobrazba naše ženske mladine postavljena na širšo podlago v smislu intencij učne uprave, zato ne čestita le gospodičnam, ki bodo prve uživale pouk v teh lepih, -votlih in zračnih prostorih, temne tudi deklicam, ki stopajo v prvi letnik liceja, ki postanejo prve deležne višje izomike kot jo je mogla dati višja dekliška šola. Ravnatelju in učnemu osobju priporoča najdražji zaklad, ki sojini ga izročili starši v var- stvo. Čuvajte ga z ono nežno ljub«/ nijo, s kakršno čuva dobra mati svoje ljubljeno dete. Skrbite, da bodo dekleta, ko po končanih študijah zapuste zavod, poleg znanja imele trdno moralno podlago. Skrbite, da nam odgojite vrlih Slovenk, ki bodo vedele ljubiti svoj rod in doni; dobrih gospodinj, ki bodo največjo tolažbo iskale in nahajale pri rodbinskih ognjiščih, pa tudi pravili patrijotk. Punčk, ki bi se vrtile le pred zrea-lom ter gledale na zunanji lišp, ne pošiljajte iz tega zavoda. Ljudje, katerim nič ni prav, kar stori mestna občina, nazvali so to poslopje kapelo. Danes se je posvetila ta kapela. Skrbite, da ostane neoskrunjen edini nje altar, altar prave čiste domovinske ljubezni. Poslojrje dela čast projektantu, arhitektu prof. dr. Fabijaniju. Zasluga za tako lepo uspelo zgradbo pa je stavbnega odbora, kateremu je ves čas stal a čelu g. vladni svetnik Andrej Senekovič, zlasti pa vestnega in energičnega voditelja, inženerja Mat-ka Prelovška. Nadalje se je župan zahvaljeval vsem tvrdknm. ki so sodelovale. Da je sploh moglo priti do stavbe tega poslopja, zahvaliti se moramo onemu blagemu možu, ki je s svojimi veliko«hišnimi ustanovami položil temelj višji izobrazbi slovenske žensk«' mladine. Tudi k tej stavbi je prispeval g. Josip Gorup vitez Slavi n-ski s vsoto 100.000 K. Vsled bolehno-sti se žal ni mogel udeležiti današnje slavnosti, dasi bi njegova navzočnost povzdignila sijaj slavnosti. Njegovo ime bo vedno tesno spojeno z zgodo vino tega vele važnega učnega zavoda. Pošlje mu brzojavni pozdrav. (Živahno odobravanje). Za rast in procvit te šole se ima mestna občina zahvaliti gospodu ravnatelju in vestnemu učnemu osobju, glede vzdrževanja pa deželi, ki prispeva znaten znesek, predvsem pa učni upravi, ki dovoljuje ravnatelju dopust ter daje tudi vsako leto primeren prispevek. Končno je imel govornik navdušen patrijotičen govor na cesarja, katerega ime nosi zavod. Zaključil je s trikratnim slava-klicem cesarju, nakar je dekliški zbor zapel cesarsko pesem. Ravnatelj Požar je v svojem govoru izražal zahvalo mestni občini, glavnemu mecenu vitezu Gorupu in sploh vsem činiteljem, ki so pripomogli k ustanovitvi in razvoju zavoda. Opisoval je zgodovino razvoja te šole. V teku 11 let je zavod zadelo marsikaj bridkega, a ob tej slovesni priliki so pozabljene vse britke kaplje. Stojimo na pragu nove epohe ženske izobrazbe, danes smo položili z blagoslovi jen jem poslopja obenem čvrst temelj notranji osnovi. Po prizadevanju prezasluženih in neumorno požrtvovalnih narodnih dam se je ustanovil obenem internat »Mladika«. Seveda bo treba še mnogo dela, a v delu je naš ponos in naša uteha. Zahvaljeval se je ravnateljem srednjih in voditeljicam in voditeljem ljudskih šol, ki so šli zavodu vsikdar na roko. Vzgojo je treba urediti pametno in realno za resno in težavno življenje, gojila pa se bo vsikdar tudi ljubezen (lo krasne slovenske zemlje in jezika, ki se govori na tej zemlji. Pći tudi ljubezen do avstrijske domovine in za cesarja se bo para lelno gojila. Zaključil je svoj govor z željo, da bi iz novega doma izišlo brezštevilno značajnoga ženstva. ki naj siplje srečo na slovenski svoj rod. V imenu gojenk se je v izbor-nein govoru zahvalila gdč. P avla H o č e v a r j e v a. V prvi vrsti se je zahvaljevala zastopu slovenske metropole in nje županu, potem pa dobrotniku vitezu Gorupu, češ, da je rodoljub v naj blažjem |x>inenu besede, najplemenitejši slovenski demokrat, ki je naklonil zavedli uprav kraljevo darilo. Nadalje se je zahvaljevala ravnateljici gdčni. \V e s s n e r j e v i (burna aklamacija) in vsemu profesorskemu zborn. Svoje tovarišiee je pozivala, naj se vedno zavedajo svoje zvišene naloge, da se hode tudi slovensko ženstvo postavilo ob stran ženstva drugih Slovanov. Zupanu je izročila v hvaležni spomin okusno diplomo; Nato je nastopila drobna deklica, napol dete (Milena Bobe) ter v vezani besedi ganljivo pozdravljala, nato pa izročila županu kito duhte-čega cvetja. Obema se je župan ljubeznivo zali valil. Nato so si ndeleženci pod vodstvom inženerja Prelovška ogledali vse notranje dele poslopja. Med došlimi brzojavkami je bila tudi referenta v naučnom ministrstvu, dvornega svetnika dr. Hue-m e r j a , ki želi zavodu najlepši procvit. Dnevne vesti V Ljubljani, 4 oktobra. — Trd hodi, neizprosen, mož jeklen — to bi se moralo Slovencem žabice vati od otroških let do sive starosti, zakaj vse zlo, ki nas tare. je samo posledica tega, da ne znamo biti trdi, neizprosni in jekleni. Samo po naši krivdi se šopiri nemštvo med nami, samo po naši krivdi ima peščica Nemcev v družbi s par zanikrnimi višjimi funkcijonarji več moči kot vse prebivalstvo. Samo med Slovenci je kaj takega mogoče. Slučaj tistegt nemškega pobiča iz Šiške, ki je bil pred nekaj dnevi popisan v »Slov. Narodu« je dal povod pismu, ki smo ga dobili iz popolnoma nemškega kraja in v katerem je z ozirom na tega šišenskega pobiča rečeno: »Precej sem že v letih, tukaj v X-u, v popolnoma nemškem kraju imam premoženje, sem popolnoma neodvisen in uživam tudi primeren ugled, a jaz tu ne vživam take svobode, kakor nemški pobič v Šiški. Nekega dne. sem grede s pošte domov med potjo čital »Slov. Narod«, kar stopi k meni prijatelj in me posvari, naj skrijem »Slov. Narod« in naj ga ne čitam na cesti, češ, ljudje ne trpe. da bi se tu javno čitali slovenski listi iu smatrajo to za izzivanje. Seveda «mi še na misel ni prišlo, koga izzivati, a med Nemci je že to nevarno, če se kdo upa priznavati, da je Slovenec. Tukaj zi\ i več Slovencev, a primorani so prikrivati in zatajevati svojo narodnost. Pri vsaki priliki morajo čutiti, da nas Nemci smrtno sovražijo in zaničujejo. Slovenci, postanite taki, kakor so Nemci. Na slovenskih tleh hodite gospodarji, trdi, neizprosni jekleni gospodarji in potlačite in pohodite vse. kar se Vam ustavlja. Nemci naj imajo na Slovenskem tako življenje, kakor Slovenci med Nemci in postali bodo — prokleto ponižni. — »Narodni svet«, kje si? Od štajersko-hrvaške meje se nam piše dne 1. oktobra, t. 1.: Znano je iu odveč bi bilo, podrobneje o tem govoriti, kako naši Nemci na Štajerskem delajo, kadar se gre — posebno pri nas na slovenskem Štajerju! — kakemu njih pristašu priboriti službo, bodi si katerekoli vrste. V najnovejšem času videlo se je to, kako so de- venca«, da pokaže SVOJO ljubezen za slovensko ljudstvo. In sicer kar celo trilogijo: »Tajnostni sledovi na urednikovih licih«, »Benko-bič« in »Ubiti telovnik«. Kolikor sem izvedel iz Slovenčevega ured. samega, pa bo to epohalno delo, slika naše visoke kulture v znamenju Jegličeve škofovske palice, pisano v modernem žanru in posvečeno znamenit'm politikom (iostinčar et consorte>' Sploh pa mislim napisati veliko knjigo v obliki mašne knjige z zlato obrezo seveda in črnimi trakovi, knjigo, ki bo razpravljala o naši kulturi. Škofovo dovoljenje že imam in papežev blagoslov, torej na indeks ne pridem, resnici na ljubo pa moram priznati, da bi vsekakor rajši videl, da pridem na indeks — velikanska reklama. Največjo pozornost posvetim pri svojem delu župniščem, ker je le faktuni, da so župnišča centrom vsakega kulturnega gibanja. Najlepši dokaz nam je naša vasica, precej daleč od odprtega sveta, ali ne mislite, da smo zaostali v kulturi, moje skromno mnenje je celo, da smo daleko pred kulturo široko odprtega sveta. V naši vasici, ki šteje kakih 20 hiš, imamo tri prodajalne in osem gostilen, krasno šolo z novimi zeleno pobarvanimi klopmi, veliko župnišce in mogočno cerkev, brivnico (kjer navadno kaplan kosmate brije) itd. Industrija je v najlepšem razvoju. A ne samo za telesne potrebe, še bolj je skrbijeno za duševne in to so Marijina družba, Olepševalno društvo, Izobraževalno društvo, razni redovi, Bralno in pevsko društvo in v doglednom času ustanovimo še Orla. Prosim vas, ali ni to napredek in povzročitelj tega* napredka je debeli župnik, ki dela1 v mehkih pernicah s svojo glavno svetovalko farovško kuharico visoke načrte. Vprašal bo gotovo kdo — kaj pa župani Veste pri nas smo modre glave in zato si volimo županom analfabeta, da nam ne prekriža računov in ne spravi vso našo visoko kulturo v nič. Analfabeti pa niso nevarni napredku in zato si prizadevamo ohraniti čimveč analfa-betov. Mislim, da mi vsakdo pritrdi, da so analfabeti najmanjša ovira napredku. Kdaj ste še čitali, da bi neuk branja in pisanja posegel v kulturo. Se nikoli — ravno oni so rak-rana naši kulturi, ki so vešči pisanja, pa ne razumejo in potem poštenim ljudem povsod v napoto hodijo. »No, France, kakšne misli ti pa rojijo po glavi,« me je vzbudil Štrba-nov iz mojega premišljevanja. »Pripravi se, Št. Mihael, treba bo zopet prenašati najino kramo. Hvala bogu, da sva provijant že pospravila v želodce,« se je smejal moj prijatelj. »Kdaj ?« sem ga vprašal začudeno, moje razmotrivanje me je popolnoma premotilo in tako sem pozabil na pleče in šunko. Štrban pa je uporabil ugodno priliko. No, časa ni bilo več premišljevati o tej nezgodi — pobral sem kovčeg in se ril po perona ---. »Hvala bogu, tla sva na gorkom,« sem vzdihu il lačen in žejen, ko sva -i zopet vozila dalje proti Pragi. »Lepo mesto si si izbral, tako luštno punče — nadomestilo za pleče.« Poleg mene je sedelo lepo, mlado ilekle s črnimi lasmi in svetlimi očmi, da mi je kar vroče postalo, ko sem gledal v te njene zagonetne oči. Zdelo s;' mi je prav kot če pogleda človek globoko v kozarec dobrega terana. Dekle in vino je studentovo življenje, kot ga slikajo naši nadobudni literati. V začetku si še dihati nisem upal, res njene tople oči so me očarale; potem pa sem se začel muzati kakor mladi maček okrog vrele kaše. V Klein Reiflingu sva bila že dobra znanca in prav natančno sem čutil, kako valovi kri po njenem nežnem telescu. Bližala se je cela vrsta tunelov, kateri bi vedeli že marsikaj zanimivega povedati zlasti pa o kranjskih študentih. V prvem tunelu se mi je zgodila mala nesreča, kri v meni je preveč vzplapolala in velika škatlja nad mojo glavo se je i glasnim truščem zvalila na nežno telesce moje sosede. Sopotovalei so malo presenečeno gledali ono veliko škatljo, mojo zardelo sosedo in nervozno moje vedenje. Nemene se za vse to, sem čvrsto pritrdil ono škatljo in zasigu- ral vso ono nepotrebno ropotijo in mirno čakal prihodnje tunele. Imel sem več sreče, samo pri enem se mi je pripetila mala neprilika, tunel je bil prekratek in jasen dan je prisijal ravno v trenotku, ko sem poljubljal cvetoči ustni moje brhke sosede. Da bi me videla Marta ali pa . . . no, čemu bi vam našteval imena svojih ljubic. V Št. Valentinu je moja črno-oka Anka izstopila. Z največjo po-strežljivostjo sem ji znosil vse škat lje, razne velikosti in oblik, na peron in ves prepoten sedel zopet na svoje samotno mesto. Nikoli več se ne vidita, mi ji šinilo v glavo, ko se je začel premikati vlak, hotel sem jo še enkrat videti, gledati v one tajnostim široko globoke odprte oči. Sinil sem z glavo v okno — tresk — okno je bilo zaprto. Štrban se mi je smejal — smejali se vsi sopotniki, jaz pa sem klel, ko sem štel sprevodniku denaree za ubito šipo. Ozlovoljen sem se stisnil v kot, ničesar nisem hotel premišljevati, da me ne doleti zopet kaka nesreča in tako sem lepo v miru zaspal. Spal sem celo ono dolgočasno dolini* iz Budjejovie pa prav do Prage. »Praha — statui nadraži!« »Hvala bogu! Pretegnil sem svoje kosti in se napotil v starodavno zlato Prago. lali Nemci in nemčurji in še delajo, da bi spravili ignoranta 1 inereška kot šolskega voditelja na Zidani most. Ves »deutscher volksrat« je na nogah: minister Derschatta, poslanca TVellenhof in Lenko in vsi njih prilepki doli tlo celjskega političnega pojaca Aistrieha se na vso moč pehajo, da bi pridobili dičnemu uskoku vodilno mesto na pristno slovenski postojanki. Da. ta nemški »volksrat« ima budno oko ter neumorno stori vse le možno v prilog utrditvi nemške propagande med nami Slovenci! In na kakšen odpor naleti pri tem? Na noben ali pa na prav — neznaten; k večjemu, da se po naših listih malo podrega in pozabavlja; efektivnega, znatnega odpora ni zaslediti. Žalostno, a — žal resnično dejstvo je to. — Seve dr. Korošec, ta ugledni »narodni« mož, ki naše kmečko ljudstvo izrablja v osebno svojo korist, — njemu je poslanstvo življenski pogoj! — ni pripustil, da bi funkcijoni-ral tako težko ustanovljeni naš »Narodni svet«! Kaj so Korošcu mar vitalne naše potrebe, kaj se on briga, Če kje zgine z naših tal delavna moč, ki se je žrtvovala nesebično za svoj poklic, npotrebljajoč vse svoje sile v dobro in probu jo ubogega našega roda! To je njemu vse deveta briga; kajti on. kaplan »brez kaplanije«, izvrstno živi, on, mladi in lepi gospod, ob mastnih dijetah tam na razkošnem Dunaju . . . Gori v Gradcu pa dobro vedo. da z nami lahko počno, kar jim drago. — Tako bode -— kakor slišimo — »ex offo« prestavljen iz kozjanskega okraja nekam v Slovenske Gorice ugleden nadučitelj, eden naj inteligentnejših slovenskih učiteljev na slovenskem Štajerskem, in to le radi neosnovanih natolcevanj tamošnjega župnika, znanega razgrajača. Ali ni To sramotno.' Liberalni štajerski deželni šolski svet na ljubo fanatičnemu župniku, ki je hujskač in prepirljiv človek, ki ima vedno opravka pri sodišču, in katerega šikanam se je nadučitelj in šol. vodja uprl, tega slednjega kazenskim potom premesti!! Bi-Ii l>il<> kaj stičnega dandanes mogoče v štajerskih Nemcih"?! Signruo ne! »Deutscher volks-iat« bi pošteno zaropotal. — A pri nas Slovencih seveda se nihče ne pobriga za učitelja-trpina! Ali res ni mogoč »Narodni svet« brez — dr. Korošca ?! — Deželnozborski mandat dr. I. Dečka. Dr. Ivan Dečko, ki je bil eden najbolj marljivih političnih delavcev na Štajerskem, je že tri leta nevarno bolan na živcih in bo težko kdaj ozdravel. Sodišče je te dni imenovalo dru. Dečku skrbnika v osebi njegovega svaka g. Ant. Cvenkla, trgovca v Št. Petru v Savinski dolini. S tem je ugasnil tudi dr. Dečkov deželnozborski mandat. Če se bo nadomestna volitev odredila, je dvomljivo, ker itak poteče šestletna doba štajerskemu deželnemu zboru že prihodnje leto. Dr. Dečku bo težko najti vrednega naslednika, zakaj dr. Dečko je bil ne samo spreten politik, ampak tudi eden prvih delavcev na narodnem polju. Njegove zasluge za slovensko stvar v Celju so neprecenljive. Odkar se je dr. Dečko moral odtegniti vsled svoje bolezni javnemu delovanju, ni v Celju opaziti na narodnem polju pravega napredka. Celjski Slovenci vedo to najbolje. Dr. Dečko je za narodno stvar mrtev, a ubili so ga. kakor ubijejo vsakega poštenega in narodnega politika, — klerikalci. — Pri maši ni bil v nedeljo! Poslanec Ježovnik je imel v nedeljo shod v Gornjem Gradu. Ta shod je uspel tako sijajno, da je klerikalcem kar sapo zaprl in da si Korošcev »Slovenski Gospodar« ne upa niti zabavljati proti shodu, kakor je navajen. O Ježovniku pa piše tole: »Kmetje zapomnite si: Krščanske dolžnosti, biti v nedeljo pri sv. maši, katero ste vi vsi izpolnili, te dolžnosti takozvani »poslanec« Ježovnik ne pozna. V Gornji grad je prišel že v soboto zvečer, v nedeljo je imel shod ob 9. uri, a ni ga bilo ne pri prvem opravilu ob 6., ne pri drugem ob 10., dasi bi k vsakemu lahko prišel.« Res strašno, ako človek neče hoditi poslušat klobasarij in otrob, ki jih vežejo v cerkvi mesto božje besede politiku-joči derviši! No, to se zameri samo onim, ki ne trobijo v popovski rog. Nedavno tega je bil v Gornjem gradu dični katoliški poslanec dr. B e n k o v i č. Bila je nedelja, a vzo-riti katolik tudi ni šel k maši, dasi je prejšnji večer sklepal debelo prijateljstvo pri časi ruj nega vinca s te-hantom. Morda ga je le - ta odvezal dolžnosti iti v nedeljo k maši! O tem bo vedel povedati »Slovenski Gospodar«. — Deželni odbor goriški — obsojen. Tvrdka G o r u p je imela z o b -čina m i p o godbe o pobiranju d o k 1 a d na u ž i t u i n o. — Ko je začela finanea pobirati državno užit-nino, je hotela tvrdka G o r u p drage volje opustiti tudi občinske dokla-de, toda to jej ni bilo dovoljeno. Zato je tvrdka morala obdržati svoj urad in osobje za pobiranje teh doklad. — Ali deželni odbor je pozneje kar na svojo roko dal nalog finančni oblasti, naj ta pobira tudi občinske doklade. Porušil je samolastno pogodbe med občinami iu tvrdko Gorup, po vsem tem še tako breztaktno, da tvrdke niti obvestil ni. Naravno, da tvrdka Gorup ni vtaknila mirno v žep takega ravnanja in je tožila deželni odbor zaradi motenja posesti. Tri leta se je vlekla pravda, bila je ponovno na Dunaju, dokler je prišlo do obravnave in načelne razsodbe v Gorici pretekli torek. — Dr. Pa jer in deželni svetnik Pettarin sta branila deželni odbor, ali zaman: — deželni odbor je bil obsojen. Zdaj pojde za veliko odškodnino in ogromne pravdne stroške. Ali jih bo plačal dr. Pajer iz svojega žepa? »Slovenec« z velikim pompom sporoča svojim »bravcem«, da je vstopil v klerikalno »Zadružno zvezo« v Ljubljani g. Pušenjak. Nepopisno veselje vlada sedaj v klerikalnem taboru nad tem spokorjenim grešnikom«, ki je slednjič vendar našel pravo, izveličevalno pot, ono ta-jinstveno pot, ki je pristopna le trdnim, neomajanim značajem. Iz same ljubezni in usmiljenja nam naznanja sedaj »Slovenec«, da je ta ovčica, ki je doslej tavala v temi greha in zmot - - absolvirala (!) juriti ione študije, in kar je še bolj usmiljeno povedano — absolvirala tudi visoko (!) zadružno šolo v Darmstatltu. To je pa res veliko, kako kar čez noč absolvi-rajo »Slovencu« mili ljudje juridične Študije in še povrh visoko šolo, katere ni. - To je ravno ono nerazumljivo, to je oni »misterij« — verujte sedaj, sicer ste pogubljeni! V klerikalnih vrstah pa je še dovolj prostora pa samo za take trdne značaje, ki jim je le blagor naroda mar, ker drugo jim bo navrženo. Letošnji vinski pridelek na Kranjskem bo zlasti glede dobrote izboren, kajti mošt i imajo povprečno kJ—l'r več sladkorja od lanskega letnika iu dosledno tudi mnogo manj kisline. Tudi kar se množine tiče. se mora reči, da je letošnja letina vobče prav 'povoljna. Sicer je poletna suša ponekod že močno pritisnila, toda pozneje se je grozdje lepo popravilo in naglo dozorilo. Tudi trgatev gre zbog jako ugodnega vremena naglo od rok, ker je grozdje zdravo in ker skoro nič ne gnije. V teku tega tedna bo z malimi izjemami povsod že vse potrgano. — Na Dolenjskem, in sicer v krškem okraju so imeli posamezni mošti naslednjo množino sladkorja: Spanjol ali žlahtnimi (Gutedel) 15' S , Zelenika 16.5—17% (izvanredno veliko). Žametasta črnina 17.255 Kraljevina 18—18.5%, Rizling italijanski 19< , Silvanec 19.8%, Traminec 21 Ji . Crna tična 22%. Ker imajo vinogradniki različne vrste pomešane, in sicer večinoma le dobre trte, ima letošnji mošt povprečno 17—18% sladkorja, t. j. 17—18 kg sladkorja na 100 kg mošta. Tako vino bo imelo, ko mošt popolnoma pokipi 11.2, odnosno 11.8 C/ ali okroglo HVs vo-lumnih odstotkov alkohola, t. j. II1/2 litra alkohola na 100 litrov vina. To so torej že močna vina. Finejše vrste kakor silvanec, traminec, črna tična i. dr. bodo imele celo P21 / »—141 ./ '< alkohola. Glede moči se bodo potemtakem že lahko kosala s tokajskimi vini. Ni čuda torej, če se že sedaj razlega veselo vriskanje in ukan je po vseh vinskih goricah. — Vipavska izbrana vina so razmeroma še jačja, vsled česar bo vipavska dolina nudila letos ne samo prav dobra namizna, marveč tudi izvrstna buteljska vina. Zato bi bilo jako umestno in priporočljivo, ko bi se naši vinski odjemalci kmalu in zadostno založili z domačim pridelkom. Vinske sejmove priredimo letos že proti koncu tega meseca. Iz gledališke pisarne. Nocoj (nepar) se vprizori prvič v Ljubljani Massenetova velika opera „Manon". v kateri nastopi vse operno osobje. DejaDje opere se vrši v Amiensu, Parizu in na cesti v Ha vre. Čas: 1721, Vsebina dejanja je sledeča: Meščani in meščanke se zbirajo na dvorišču velike gostilne v Amiensu, kjer pričakujejo prihod poštnega voza. Z drugimi potniki se pripelje tudi Manon, katero pošiljajo sorodniki radi njene lahkoživosti v samostan. Njen bratranec Lescaut jo sprejme, a ko se odstrani, začno ji dvoriti razni gostje, med njimi bogati Gnillot in mladi Chevalier Des Grieux, s katerim ubeži Manon v Pariz. Tam živita nekaj Časa srečna in zadovoljna, dokler ju ne zasači Lascaut, kateri zahteva od Des Grieuxa točno izjavo, ali misli poročiti Manon ali ne. Des Grieux ga prepriča o svojih Čistih namerah. Medtem pa obvesti Des Grieuxov spremljevalec Brefcignv Manon, da namerava Des Grieuxov oče Se isti večer dati odvesti svojega sina od nje. Svetuje ji, naj se temu ne protivi, kajti njena lepota je vredna boljše usode. Manon se da zapeljati po Bretigcvju ter dopusti, dasi težkega srca, da se načrt izvrši. Taka nezvestoba napoti Des Grieuxa, da se odpove svetu ter vstopi v samostan. Toda Manon se kesa. Poišče ga v predsobi seminarja St. Sulpioe ter ga prosi odpuščenja Des Grieuxu se vzbudi nekdanja ljubezen v srou, pade ji v naročje in oba zbežita. A kmalu jima poide denar. V „Transilvanskem hotelu" poskuša Des Grieux v igri svojo srečo. Guillot, ki izgubi veliko vsote, ga obdolži krivega igranja ter odide, da ga naznani policiji. Des Grieux in njegova ljubica morata v ječo. Manon je obsojena radi vlaču-ganja na deportacijo. Na cesti v Ha vre jo pričakuje Des Grieux, da jo osvobodi. Toda napori so izpod-kopali njeno zdravje. Ko se suideta z Des Grieuxom, ima Manon komaj še dosti moči, da ga prosi odpuščanja za vse, kar je zakrivila. Potem umrje v njegovih rokah. — Opera se je pela prvič dne 19 januarja 1884 v Parizu. Bivši tenorist slov. gledališča Orzelsk je angažvan na komični operi v Budimpešti. Madžarski listi pišejo o njem zelo pohvalno. 0 Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu priobČuje „Savremeniku studijo izpod peresa Zofke JelovŠkove. „Družba sv. Cirili In Metoda V Ljubljani'* bi bila rada deležna tudi letošnje vinske trgatve. Znano nam je, da trpi vinogradnik veliko truda, znoja in žrtev, predno spravi pod streho svoj pridelek. Ko pa je to storjeno, pozabljen je trud, veseli se sadu svojega dela. Tu pa naj se spomni i velikega narodnega delavca, naše „Družbe sv. Cirila in Metodau in pevajoČ v hramu, položi dar domu na altar! Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" priredi v ponedeljek, dne 7. t. m v steklenem salonu restavracije g. Perlesa ob pol 9. zvečer sestanek pevcev ter prosi, da se ga ti polno* številno udeleže. Ker se društvo trudi, da dobiva vedno več simpatije pri občinstvu, prosi ob enem vse one gospode, bi goje veselje do petja, da pristopijo k društvu ter omogočijo še nadaljnih večjih uspehov, posebno pa, ker je v vsakem oziru narodno-naprednega mišljenja. Vsakdo, kdor se le količkaj zanima za društvo, naj torej pokaže, da zares hoče dejansko delovati za njegov procvit. Ljubljanska kreditna banka nam piše: Z ozirom na brzojavno vest v Vašem cenjenem listu z dne 1. t. m., da je vsled oškodovane Okružne štedionice v Niemcih baje tudi ljubljanski denarni trg prizadet, Vam naznanjamo, da naš zavod ni bil niti sedaj, niti preje kdaj z omenjeno hranilnico v kakršnikoli zvezi. Pouk V laŠČint. Snoči je pričel dr. Eržen v „Merkurjevi" dvorani v „Narodnem domu" poučevati društvene Člane v jlaščini. Kurz je prav dobro obiskan in bo trajal šest mesecev, poučevalo pa se bo vsak torek in Četrtek od 9. do 10. zvečer. Sestanek članov slov. trg. društva „Merkur11 bo jutri, v soboto, ob 9. zvečer v Švicariji. Gosp. slane vabimo k prav obilni udeležbi. Prijatelji društva dobrodošli. Skupina vojnih certifikati sto v ima v nedeljo pop. ob 4. letni občni zbor pri Per25 149 - 151 — £51— 254 — 143 90 147 90 273 25 273 25 570 —I 277 — 239 50 245-.SO 99*bO 105*60 )g5 — 1P6 - * -lO 2JT16 140 J51-— 90 88'- 90 60 ; 96 53 6» — 63- - 4K'50i 47*50 S6-60 28 50 21-, 22 — 2 6 —j 214-— 46650 «6 5 J i 6626 167-26 669-25; 660 25 1799- 11810- -«4.3 75 644 75 kr. čeki« 766 — 140 -72fv-613 — S641 644-25 161 -46V- '47 — 1185 1916 18*48 S397 117-35 96 76 163 4'84 7B6-— «42 15*9 — 614 — 2661 — 544-25 266-470-149 — I j 39 tb-18 23 52 24 C5 l'7-6o 95 96 t .*4 6 i franki . . 10 marke . . lovtreigBt. • Mark« . . Laiki baafcar«! Kuji . . . One 4 oktobra 1001. Pšenica sa oktob«r 1 s n n spril * . . Bi . oktober . . . Konus . staj 1908 . . Otm * oktober , . . „ Efekta* 10 ▼ višje. 60 50 60 60 10 H n m 1160 12 16 982 6- 89 7- 88 iftteorolosično porotno/ .iiit iiad .rijeci SSS« Jfsdcj: ./»oni 'ut>0 #i B „~ ' baro-2 \*B£\ metra 8* U mm OD O, ► a m » s Vetrovi Neb« 9. *▼, 4. 7. aj. 3. »op, « ia 1 732 6 7316 732 1 13*8 si. jvzhod jasno 13-5 150 brez vetrno; »1. zah. dež dež Srednja včerajšnja temperatura: 15 6 nor »al« 12 5 . — P*da«ma « mm 1 9. Proda se po nizki ceni 3368 psico lerebičnrkn Dajboljše pasme. 3 mesece stara in je temuo rjave barve. — Več He izve: Grundelhol, Št Vid, Dolenjsko. v predpisanih izdajah a vse šole se vedno dobe v Jmk knjigarni Jurčičev trg šteu. 3. Službe kurjača ali strojevodje išče Izprašan strojevodja z dobrimi izpričevali. 3346-2 Franc Kokalj v Bistri, p. Borovnica. Glavnik za barvanje las! Z navadnim česanjem tzpremenimo sive ali rdeče laae v pristno svetlo plave, rjave ali pa Črne! Popolnoma neškodljiv! >e rabi lahkj leta in leta v rabi! Komad b K. Na tisoče Razpošilja J. Sehillier na Dunaju II/2 2 Kurzbauergasse št. 4 30. 3947 A. Horing priporoča otroške oblekice, plašče, vrhne Jopice, pelerine, - -predpasnike, avbice, - -kapice itd. v veliki izbiri. Priznano najboljše nogavice: paj-čolanaste, sukančeve in volnate. Nogavice vseh dehe lasti se lepo m trdao podpletajo. še bogata ! 3,73 1 Se priporočam s spoštovanjem Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono z najnovejšo in najele-gantnejšo konfekcijo za gospode , dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. ob-činstsvo povabiti za nakup, dokler je zaloga 0. Bernatovič. ! ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospe dinja, ki je le enkrat poskusila planinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — aato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. Prva ljubljanska velika žsalnlea kave Dunajska cesta, nasproti kavarne Evrope. 3936 42 V novo zgrajeni hiši v Slomškovih Ulicah itev. 7 se še nekaj lepih v sončni legi za novembrov ev. februarjev termin odda. — Pojasnila daje g. Stenovič, Resljeva cesta št 24, I. nadstr. 3379—1 Zagrebška ž$alntca slloovke, tropinooca, 2$an]a in ueletrso-= vina z vinom = sprejme za takojšnji nastop vsm pMc samo prvo moč za Kranjsko, Štajersko, Koro&ko, ki pozm> odjemalce m je zmožen obeh dežeinib jezikov. PoDudhe z referencami in navedbo zmožnosti na u pravni fttvo n Slovenskega Naroda- pod „8t. 3319. 331 j—3 € A- Seldol.) Jutri, u soboto, 5. oktobra Vinski sodi 13 5 Pouudbe pod „februar" ca upravnHtvo mSlore&akeg« Naroda". "v^pelja.iaa.. lepa* ■uarn Ljublj. društvene godbe. Začetek ob polosmih. Vstop prost. Za obilni obisk se priporoča A. Seidel, Č378 hotelir. Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo". na najugodnejšem prostoru v Celju se proda radi bolezni, brez ali z vsem iiivrijtarjen f p, d ug duimi oogojj, Porjiidhe 8ure.)ema: Anton Cvenkefv Sv. Peter, Savinska dolina, Štajersko. 3ft0-l me in oprano m osnaženo 12RS od 45 kr. naprej 807 31 prodaja C. I. Hamann v Cjubljani. f|š* w ^ Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod lz Ljubljane j ni. ieL: 7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7- 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 8- 06 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. II-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel. Gorico drž. žel., Trs drž. želn Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. 1- OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.46 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 10-40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica|drž. žel.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel, (čez Podrožčico). Odhod li Ljubljane dri. kolodvor: 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- OC popoldne. Osebni vlak v Kamri n-7-10 zveoer. Osebni vlak v Kamnik IO*SO ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Ljubljano Juž. ieL: 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ii-io predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trst* drž. žel. Jesenic. e-50 zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic. Rudolfovega, Grosuplja 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel.r Jesenic. ll-oO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-69 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6-' zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. O ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samn ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje* evropejskem času.) C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, Jfaznanilo. Podpisani si usojam vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da bodem v nedeljo, dne 6. oktobra otvoril svojo novo urejeno gostilno in prenočišče Stari pošti" v Medvodah. na Točil bodem le samo dobra, pristna vina in skrbel za toSno poBtrezbo kakor t ml i za topla in mrzla jedila. Povodom otvoritve bode igralo domača godba ob vsakem Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priporoča Julij povijan, 3383—1 gostilničar. i vremenu, m 33 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12 114 »m Stritarjeve allce it ž. Podrninloa v CELOVCU. Podrniniea v SPUSTU. m\lavml®« Wml S9OOOgOOO. priporoča promese na Tiske srečke za žrebanje I. Oktobra I sprejema vloge na knjižice In tekočI račun ter jih obrestuje " - ~!—1 <*-"+~w * -I == od dne vloge do dne dviga po 4l/i°/o- ===== po K 7-—. Glavni dobitek K 180.000. Bentml davek plača banka sama. Bentni davek plana banka Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pastoslemiek. Lasesins in tisk BNarodne tiskarne" 5156 ^372 77 0E