7. številka. Ljobljana, v ponedeljek 11. jannvarja._XXV. leto, 1892. IBVlSKI STARODl vsak dan ■▼e#«r, izimli nedelje in pravnike, ter velja po poŠti prejeman za a*stro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Mrt leta 4 ^Id., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbc leto 13 gld.. za fetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dvm računa se po 10 kr. na mesec, po 3u kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plafcnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr.. te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Gospodskih ulicah 8t. 19. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Egipt. V daljnem Egiptu umrl je te dni khedive Thewfik paša in nekoliko že pozabljeno egiptsko upraSanje prišlo je zopet na dnevni red in postalo pereče. Sočutja ni smrt khediva nikjer vzbudilo, pač pa politično zanimanje, zlasti v Parizu in v Londonu, kjer so egiptsko zadeve prouzročile že marsikatero nevarno iiesoorazumljenje. Francozi so prepričani, da bodo Anglija, porabivši smrt Thewfik paše, razširila in utrdila svoje gospodarstvo v Egiptu in sosebno skrbela za to, da vzdrži sedanje razmerje mej Egiptom in Anglijo čim dalje mogoče, a časopisov angleških pisanje o Egiptu svedoči, da bodo britanski državniki zastavili ves svoj upliv v zanje ugodno rešitev tega uprašanja. Anglija ima v Egiptu vso oblast v rokah in zato se ni bati, da bi v deželi sami nastale kako homatije, makari je tudi vse prebivalstvo jako nezadovoljno z angleškim gospodstvom Anglija bode skrbela, da bode Bin pokojnega khediva, Abbas paša, zaBedel preBtol in in, kakor nam jo brzojav že sporočil, je tudi sultan že pritrdil njegovemu nastopu vlade, jeli pa pri tej priliki stavil sultan kake posebne pogoje glede svoje sucerenitete, iu kako se je Anglija Ž njim sporazumela, to še ni znano. Prestolonasledstvo je v Egiptu že izza časa lsmail paše zakonito urejeno in sicer deduje krono vselej tisti sin — navaduo najstarejši — katerega je v to določil oče njegov v svoji oporoki in kateremu treba za nastop vlade sultanovega privoljenja. Sodi se, da je umrli Thcvvfik paša imenoval za svojega prestolonaslednika sina Abbas pašo, katerega je sultan že potrdil kot khediva egiptBkega in kateri je že odpotoval v svojo domovino. Novi khedive še ni polnoleten in zato je mogoče, da bodo Angleži delali na to, da se mu imenuje varuštvo, katero bodo zajedno regentstvo, akopram tega po veljavnih zakonih ni treba, ako to pokojni khedive ni izrecno določil v svoji oporoki. Staroslavnega Egipta novi vladar odgojen je evropski; učil se je v Dunajskem Terezijanišču in si osvojil moderno naobrazbo. Abbas paša je dober pravnik in tudi v vojaških naukih dobro podkovan. Videl je mnogo sveta in ker umeje več modernih LISTEK. Kajn. Maloruska priča. Nedaleč od Dnjepra, tam, kjer je danes lepo posestvo geuerala Ferapantova, stal je pred mnogo in mnogo leti za ustanka kazaka ZaporoŽca proti Poljski pragozd stoletnih hrastov in orjaških jelk. Nedaleč, koncem gozda, razprostiralo Be je veliko jezero, toda to se je nalik starčku, od tedaj že izsušilo. Blizu obali jezeru, obdanega s pragozdom, bilo je posestvo kazaškega kapetana, moža strastue in samovoljne naravi, kakoršne ho bili samo tedanji Kazaki! Ta kapetan je imel dva sina — Ivana in Petra — dva krnBna, lepa mladeniča, smela in odločna, ponos starega Bvojega očeta in nada matere Ukrajine. Storila Bta veliko dobrega narodu, braneč ga tujega podjiumijenja. Nekega pomladanskega dne vozila Bta se brata skozi gozd. Nakrat čujeta iz daljave slabotno klicanje na pomoč, požurita se goneč iu šibajoč svoje konje in kmalu sta prispela na malo livado, kjer zagledata grozen prizor. Oeta razbojnikov napadla je jezikov in pozna novo književnost evropBtco prav dobro, zanima se ves politiSki svet za to, kako bode evropski izobraženi vladar postopal v deželi vseskozi orijentalski. Bode li odpravil tradicijonelne nedostatke vseh raoharaedanskib državt bode li zastavil svojo moč v to, da odstrani velike in trdne zapreke, katere stavljata nevednost in verski fanatizem zdravim in v Egiptu prepotrebnim reformam? Angleži, kateri itnado v trdih svojih pesteh politično, financijelno in vojaško upravo Egipta, skuSali bodo gotovo, da si svojo oblast utrdo iu razširijo, a vzlic temu mogel bode novi khedive nanjo upli-vati prav izdatno, samo ako ima kaj energije in samozavesti, Evropskih komplikacij ta sprememba v Egiptu bržkone ne bode imela, vzlic temu, da je baš egiptsko upraSanje jako kočljiva zadeva, ker v Egiptu se križajo interesi Anglije in Francije, Italije in Rusije. Državni zbor. Na Dima j i 9. januvarja. Prva Reja po praznikih, ki 8e je včeraj vršila, prinesla je tudi v zbornico božićnico uemške levice. Res je tudi že v prejšnjem zasedanji 10 stolov stalo ob petih mizah ministerskih, a jeden bil je prazen iu finančni minister dr. Steinbach je sam gospodoval pri mizi na skrajni desnici. Včeraj pa bili bo vsi zasedeni. Mej skupaj sedeča ministra Schonborna in Pražaka usedel se je Gauč in Schonborna potisnil k mizi fiuaučnega ministra. Na njegovo mesto pa, na levi Btrani mej Dacquehema in Zaleskega, sedel je novoimenovani grof Kuenbtirg, ki se pač sam ni nadejal, da bode za božičuico pet činov preskočil. Prazno je bilo v zbornici — in vse je kazalo, da zbornica ne pripisuje posebne važnosti novoimenovanomu ministru. Kakor navadno, podajali so oh uhodni strani ministrov sedeči Poljaki ustopivšim ministrom roke, kakor navadno prišli so nemški levičarji k mizam ministrov razgovarjat se — in kakor navadno obsedeli so Mladočehi na Bvojih klopeh. Ob ll1/« uri pred poludnevoni otvoril je Fe krepki Srn olka sejo in jej lavna), ue meneč se za očividno zavist Chlutneckega, ki bi bil že rad za- gosposko kočijo, pobila sluge, jeden napadovalcev se je bil že polastil voza, a neka gosposko oblečena žeuska se je branila iu skušala pobeči v gozd; vse njeno proSnje in njeno zaklinjevanje bilo je zaman. Kakor bi trenil, udarita brata na razbojnike, jih razpodita, a predrznež — ki je hotel odvesti mlado žensko, zgrudil se je mrtav od Ivanove ruke. Sedaj sta spoznala, da je rešena hčerka poljskega velmoža, ki je pred nekaj dnevi prišel iz Varšave, da pregleda in uredi dvorec, katerega mu je kralj poklonil in kateri ja bil v bližini knpeta-novega posestva. Lepoti rešene deklice začudita se brata in iz njunih očij se je čitalo, da jima srca bijeta jače. — Kakor v snu poslušala sla hvalo, s katero ju je obsipala mlada gospodična in de le potem sta se popolnoma zavedla, ko ju ju ona poprosila, da jo peljeta k očetu njenemu. Velmož vsprejme z odprtimi rokami rešitelja avoje hčere, zatrjujoč jima večno zahvalnost; povabil jo celo brata, da večkrat obiščeta njegov dvor. Na povratku bila sta brata zamišljena ter sta se ogibala drug drugemu. Neko novo nepoznano čustvo ju je obvzelo iu že naprej sta slutila, kam bi ju to utegnilo dovesti. — Od tega dne prihajala Bedel njegov atol, z isto ravnodušnosfjo, ki jo je pokazal že leta 1818. v Kromeriži in še mnogtč poBlej. Sraolka se umakniti nehče, to pokazala je včerajšnja seja. Kmalu po priiVtku seje došli so ministri in poBedli svoje stole. V živahnem pogovoru so malone preslišali čitanje dopisa Taaffeovega o ustopu novega ministra. Opomnena na čitanje vstala sta Taoffe in Kuenburg; slednji se jo lahno poklonil — in predstava zbornici je bila končana. Na to prečitale so se razne peticije, verifikacije in interpelacije. Finaučni minister uposlal je računski zaključek za leto 1890. Mej peticijami vzbudila je občo pozornost po grofu Kounicu predložena prošnja češkega ženskega društva „Minerva' v Pragi In bukovinskega v Striju za dovoljenje dam na modro- in zdravoslavnih fakultetah avstrijskih VB9U6iliS8 studirati. Grof Kounic poudarja toplo priporočujoč prošnji, da se je isto že dozvolilo v muogih ov-ropeJBkih državah. Na vseučiliščih v Parizu, Londonu in Cambridgoju, sosebno pa v Rusiji in Švici so dame zdravoslovke ž» do cela udomačene. Tudi izvajati svojo stroko, jim je v mnogih državah do-voljeuo, ne samo v istih, kjer jim je dovoljen ustop v vseučilišče, 8mpak v novejšem času celo v območji avstro-gerske monarhije, namreč v Bosni. Res je, da je bilo to silno potrebno radi verskega prepričanja mohamedauk, — a isto tako potrebno ie tudi za ženske nemohamedunke, da se jim dovoli isto pravo. Govornik pričakuje, da se bode vlada odzvala klicu in priporoči imenom odseka, da se prošnji odstopita vladi s posebnim priporočilom. Predlog se na to vsprejme. Tekom seje prišlo je tudi poročilo o overeuji volitve za skupino spodnje štajerskih mest in trgov goal. Foroggorja na razgovor. Poročevalec overovalnega odseka dr. G r o s s stavi na predlog odsekov nasvet, da so volitev poslanca Foreggerja overi. V obravnavi, ki se je na to vnela, vstal je k besedi posl. dr. Gre goreč. Govornik i/javi, da govori iu tudi glasuje proti volitvi, ki se ni povsem pravilno vršila. Nasprotua nemška stranka oporabda je vsa sredstva, da zmaga. Niti uradna tajnost ni I sta na dvor in ko ju je večkrat zabavala mlada hčerka volmožova, takrat jima je ljubezen vse bolj in bolj vzplamtevala, sttastneje bo pojuvljula v srcu obeh vitezov; povedala pa si nista ni besedice o tej ljubezni. Nihče ni slutil premembe, ki je nnstalala mej Ivanom in Petrom. Samo lepa Poljakinja vedela je za to in njeno srce bilo je burneje, kedar jo je obiskal Ivau, jako lep in kraHen človek, veliko lepši nego njegov mlajši brat. Jeli Ivan velel, da mu lopa Poljakinja vrača ljubezen ? Mogoče, da je to vedel; no vender ga je to malo tolažilo; ker on je v svoji ljubezni skoro zblaznel, a da ljubi hčerko poljskega velmoža, da to je vedel! — — — — — — — — — — — — KniBoa prava ukrajinska noč je nastali iu s svojo prozorno kopreno pokrivala prastara drevesa prekrasnega vrtu, s katerim jo bil obkoljen dvor ponosnega velmoža. Tiho in mirno je bilo povsodi. Nijeden liftt na drevesu se ni majal, nijeden glas so ni čul — — — samo Bkrivno, ljubavno šepetanje prihajalo je iz neko z bršljinom prepletene lopice, ki je Btula na koncu vrta pri zidu. V lopici sedela sta Ivun in lepa Poljakinja. jej sveta. Volilci se proskribujejo, uradniki pa na vso moč delujejo za moža — slovenskega pokolenja, a danes silnega prugernmna — o katerem jo povsodi znano, da je prostozidar. Prostozidarstvo je v Avstriji prepovedano in vender podpirajo isti avstrijski uradniki moža, ki nasprotuje državnim zakonom in interesom. Vrhu tega je prostozidarstvo katoliška cerkev opetovano preklicala in vernike svarila pred njim in to i v najnovejšem času. Za moža, kateri je protiven državi iu cerkvi pa on ne more glasovati. Predsednik Smol ka izjavi mej govorom, da prostozidarstvo ni vzrok, ki bi oviral overenje vo litve. Poslanec Forreger zagovarja se sam in izjavi, da se prostozidarstvo s pravim krščanstvom pat strinja, z ii.tencijami dr. Gregovca pa nikdar; on da ima višji pojem o vseusmiljenji božjem. Volitev Forregerjeva se na to overi. Poslanec Tilšer in drugovi o zapleni „Narodnih Lstov" radi izjav soglasja z govorom dr. Gregra interpelujejo vlado. Poslanec Krumbholz iuterpeluje vlado radi razpustitve zbora občanskega kluba v Žiškovu. Poslanec Sokol interpeluje ministerskega predsednika radi prepovedi razobešenja plakatov z odtisom Gregrovega govora. Predsednik na to sejo zatvori in napove prihodnjo sejo v torek. Političiii razgled. i\Toiranj43 dežele. V Ljubljani, 11. januvarja. CeŠki glasovi. „Narodni Listy", govoreč o Pienerjevem poročilu pišejo: Za udarec, ki so nam ga prizadele punktucije, dobili bodcmo satisfakcijo, kajti grof Taafffl razdrobil iu ugonobil bode stranko Plener-jevo takisto, kakor je razdrobil in uničil ll države. JPaul de Casaagnac, o katerega strastnih napadih na papeža smo oni-dan obširneje poročali, dosegel je ravno nasprotje tega, kar je mislil doseči. Tudi napadi na nuncija, o katerih je vsakdo prepričan, da so potekli iz peresa Cassaguacovega na inicijativo nekaterih nezadovoljnih škofov, niso imeli pričakovanih nasledkov, kajti še nikdar ni prišlo toliko nižjih in tako malo visokih cerkvenih dostojanstvenikov čestitat nunciju, kakor letos o novem letu. Nižja duhovščina francoska dokasala je s tem, da je patrijotična in da se ne strinja s počenjanjem svojih škofov. Nemške razmere. Proti bivšemu nemškemu poslaniku grcfu I/ni-burg-Stirumu, na zadnje službujočem v ministerstvu unanjih zadev, začela se je disciplinarna preiskava, ker je bil Limburg kot vodja konsevativne stranke spisal iu priobčit nekoliko političnih člankov, naperjenih proti sedanji nemški politiki. Grof Limburg je velik prijatelj Bismarckov in to je bržkone prvi uzrok temu postopanju. Nemški listi sodijo, da je ta disciplinarna preiskava sicer nepolitična, da je pa upravičena, ker ne gre, da bi uradnik zunaj parlamenta delal opozicijo svojemu neposrednemu predstojniku. Khedive egiptski. Tin vvlik paša je, kakor smo že javili, umrl in sultan turški imenoval je njegovega sina Abbas pašo za naslednika. Splošna je bila misel, da bode smrt dosedanjega vladarja prouzročila kake spletke in imela morda nevarnih posledic, ker Angliji iu Francija, Italija in Rusija imado varovati ondu važne interese. Ta bojazen vsaj doslej še ni upravičena, Francija sili sicer i pri fej priliki na to, da ostavi Anglija Egipt, toda Angleži se za ta dobrovoljni nasvet kar nič ne zmenijo. Vladarji evropski čestitali so že novemu khedivu iu sodi se po tem, da ne bode nikakih komplikacij. Dopisi. Iz Xovega me«tn 7. januvarja. [Izv. dop ] (Narodna čitalnica v Novem mestu.) Star običaj združil je zopet letos na Silvestrov večer precejšnje število udov narodnih društev v prostorih narodnega doma. Točke vsporeda vršile so se kaj sijajno. Osobito je ugajal občinstvu žeuski zbor „Divja rožica" ; istotako Beriotova „Variation" za vijolino s sprem-ljevanjem na glasovirji, predavala gospica A. Pa j nič in g. Vlasak. Bratje „Sokoli" pokazali so zopet svojo spretnost ter zabavali občinstvo s svojimi zanimivimi produkcijami. Najraičneja točka bila je pa bogata tombola, ki je marsikaterega igralca razveselila. Ob 11. uri pričel se je živahen ples, ki je trajal do 3. ure popolnoči. Ko je odbila 12. ura, pozdravil je gospod predsednik zbrane ude želeč jim srečno novo leto in upajoč, da je bo zavetišče narodne ideje še mnogokrat zbralo v svrho zabave kakor tudi v svrho krepitve v obstoječem boji za narodno stvar. Živio! Z veseljem smo poslušali, ko so med poj edinimi točkami plesa prepevale gospice pevke in gospodje pevci skupno krasne narodne pesni. To je storilo zabavo domačo in nenapeto. Takih večerov si želimo mnogo! Zdi se nam, da se ho narodni živelj v novem letu zopet nekoliko obudil, za kar se imamo zahvaljevati v prvi vrsti novemu gospodu preesedniku g. dr. J. Scheguli kateri ne daruje le svojih duševnih moči, uego tudi velike materijalne pripomočke za dosego namena, kateri je cilj narodne čitalnice. Hvala mu! Kazen imenovanega vrlega narodnjaka zaslužijo gotovo največo pohvalo in zahvalo oi.i p. n. društveuiki, kateri kažejo pri vsaki priliki svojo radodainoBt v prid prospevauja narodne strani. Vsled njihove dobrote bilo je tudi letos mogoče prirediti, kakor že omenjeno, sijajno tombolo; izmed mnogobrojnih dobrotnikov omenimo le najodličneje, tiso: g. dr. Slane, g. prof. in posl. Šuklje in g. Ljudevit Sterger. Živeli! Srečno smo pričeli novo leto in upamo, da ga bodemo tudi srečno končali, saj smo pa dobili tudi novega gospoda, okrajnega glavarja, kateri je koj pri prihodu obljubi), da bode pristopil k vsem društvom, ter pokazal s tem, da mu leži na srcu v prvi vrsti korist naroda. Dobro došel! V TniJI na Krasu 5. januvarja. [Izv. dop.] Kakor vse ksže, misli .Slovenec" še nadalje tirati prepir. Mislil sem, da se bodemo vsaj o- novem letu poravnali. Pa komur je le za prepir, kakor je dopisniku „Slov.", ta ne neha, pa ne, vedno kuje nove napade, in ni ga sram celo lagati in obrekovati, da le svoj namen doseže. Saj po njega mnenji namen posvečuje sredstva, če so Se toli zavržna. — Precej v prvi številki prinesel je „Slovenec8, o z nanje valeč miru, izviren dopis iz Šempetra na Krasu (pisan pa ni bil v Šempetru, temveč nekje drugje). Ko sta Šempeterska dva nasprotnika (več jih tako nimam) ponehala, treba je bilo druzega, ki prekaša prva dva. Kdo je pisal zadnji neresnični članek, vem in ne vem. Sploh mi pa ni dosti mar, kdo ga je pisal, tembolj pa, kdo ga je pouzročil. Pouzročil ga je moj nekdanji pobratim. Zares, čuden mož! Kadar se odpravi kam od doma, vzame s seboj potno torbico, v kateri pa ni druzega kot laž. Le poredko sem zvedel, kako daleč se spozabi. Že dvakrat bi ga bil imel tožiti zaradi luži in obrekovanja. Prvikrat sem mu prizanesel zaradi stanu njegovega, a v drugič mu ne bora več. — Dopisnik naj bo že Peter ali Pavel, zaletel se je v me vi. številki „Slovenca" prav iufamno in vznemiril s tem ue le mene, uego celo Pivko. Očita mi to in ono, v taki obliki, kakor le ažuiki iu zavijači znajo. Najprej besedici nekaj o Miklavževem večeru, dasi prav dobro vo, da nisem zakrivil ničesar. Kar zadene gosp. Sitarja in ujega predlog, trdim še, kar sem trdil. Predlog njegov bil je ravno tako neumesten, kakor neuspešen. — Pa pustimo ubozega sv. Nikolo, saj sem izrekel dne 21. decembra zadnjo besedo Čudno! Tukaj sv. Nikolo, tam sv. Ciril in Metod. Samo s svetniki imamo opraviti. Prav dobro se še spominjam praznika sv. Cirila in Metoda. — Due 21. junija napravila je naša šolska mladina lepo slovesuost na čast in v spomin 300letnice sv. Alojzija. — 105 učencev priueslo je ravno toliko lepih, velicih lipovih in druzib vencev. Učitelj pa je napravil lep slavolok itd. Vence obesili smo z dovoljenjem gosp. kurata krog cerkve in po zvoniku. Kam čemo z venci po končani slovesnosti ? Pustili mno jih viseti celo osmino. 4. julija, to je na predvečer sv. Cirila in Metoda, napravili smo iz njih velikansk kres, da bi ga bili na čast prazniku zapalili. Kres je bil postavljen v navzočnosti učitelja. A — žal, malo pred mrakom začne burja pihati iu veselje, da bodemo kres gledali, bilo je po vodi. Razdreti smo ga morali, ker smo se bali kake nevarnosti. Vence smo znosili v drvarnico. Drugi dan, v nedeljo, 5. julija, šel sem v Šempeter ter se nisem več zmenil za kres. O mraku zraisli si pa moja družina s staro materjo na čelu, da bi kres, ker je burja ponehala, danes zapalili. To so storili brez mojega dovoljenja in brez moje vednosti. Hitro znosili so vence ter naredili kres. 74letna mati ga je zapalila mulo pred mrakom ter jela moliti. Moja družinica bila je sama ob kresu. Ko pa v vasi kres vidijo, pribite na giič nekateri stari in mladi. Mežnar je zvonil. Okolu devete ure prileti razburjen g. kurat ter z močuo gorjačo raz-podi gledalce, ki so ob kresu molili. Vse je bežalo, le stara mati i u moja družinica ostali so pri kresu, ne boječ se silovitega gospoda. V kaki zvezi je s tem dogodkom pedagogika, tega pač ne vem. Drugi dan pa sem očital gospodu, zakaj je tako rojil včeraj ter mahal in tolkel pu ljudeh, odraslih in maujših. Odgovoril mi ni, ne bev, ne raev! Zdaj pa, ravno čez pol leta, uporablja to v svoje zlobne namene. Teden pozneje, to je 12. julija, imeli smo pri g. Korošcu v Šempetru občni zbor Pivške podružnice. Navzočih je bilo precej veliko udov, mej njimi pet častitih gospodov duhovnikov. Po občnem zboru ostali smo še malo čaBa v prijetui družbi. Bilo je raznih napitnic. Ustal je tudi g. kurat Pintar ter v dolgem naudušenem govoru nupil iu nečuveno v nebesa koval (Čujte in strmite, koga?) tajnika podružnice. Župniki: Kneški, Zagorski, Šmihelski in ŠempeterBki bili so navzoči, da me je proslavljal kot izvrstuega šolnika in sploh delavnega, da, ne-naraestnega tajnika. — Uprašam Vas — kako se to strinja? Dne 5. julija sem po njega mnenji hudo grešil, in teden pozneje me v zvezde kuje. Pol leta kasneje pa me ne napada zopet za kres. Res čuduo! Pa pustimo kres, saj je bil, kakor mi vsak priznati mora, ravuo tako nedolžen, kakor Miklavžev večer. Dalje mi očita „SlovenecM, da sem 14. decembra, mej tem, ko me je g. kurat v šoli nado- mesto v al, po Šempetru podpise nabiral za poslano v „Slovenca-. To je brezozirna laž. Poslano podpisali so dotičniki že v nedeljo, 13. decembra. Res pa sem šel zaradi nujnih zadev zjutraj zgodaj na Šempeter. Bal sem se pa, da bi morda do devete ure k začetku šole še priti ne mogel, zato sem naprosil gospoda, naj store, če je moč, da pridejo prvo uro mesto mene v šolo. Da me je g. kurat nadomestoval jedno uro, storil je le svojo doižnost, saj sem tudi jaz njega že večkrat. Ura-čunil si je pa tudi isto uro takoj, ker drugi dan, v torek, ni prišel k obligatni uri. Šole in svoje dolžnosti tedaj nisem zanemarjal, toliko manj, ker sem se pred odhodom oglasil pri predsedniku in krajnemn šolskemu nadzorniku g. Fr. Avčinu, kateri mi je voz brezplačno ponudil. Ob VatO. uri bil sem pa že doma in čakal, da je končal gospod svoj predmet. Kar ee tiče Pivške podružnice in mojega odstopa od tajništva, storil sem to premišljeno in po svetu množili udov. „Slovenee" št. 289 mi piše: „Pustite nas na miru, pa bo mirna Bosna. Čemu so utikate v vsako stvar, ker delate le prepir." V nekem listu očita se mi, čemu se utikam, v druzem pa čemu sem odstopil. Kar se tiče opomnje, da sejem prepir ne le doma, ampak tudi drugod, na to mi odgovarjati ni treba. To so moje zadnje besede, katere zaključim s psalmistom: Odstopijo naj in sram naj jih bo, kateri mi hočejo hudo. Ps. 69. Štipko Jelene. Domače stvari. — (Novi notarji.) Notarska kandidata gg. Franc Strafella v Ptujem iu Vinko Kolšek v Šmariji pri Jelšah imenovana sta za notarje. Prvi imel bode svoj uradni «edež v Tržiču, drugi pa v Kranjski gori. — (Pred pustna veselica kluba slovenskih biciklistov .Ljubljana") ki bode prihodnji mesec, obeta biti jako zanimiva. Kakor čujemo, delajo se že vsestranske priprave, da bode zabava čim živahneja in pa domača. Kakor smo le površno videli iz nameravanega programa, preskrbljena bode zelo raznolična zabava ker bodo nastopili tudi različni umetniki. Pri tej priliki i/.iel bode tudi časopis „Šaljivi kolesar". — (Slovensko gledališče.) Včeraj Imeli smo zopet pravo pustno burko, ki bi bolje pripadala v zadnje dni pustnega časa. Precej mnogobrojno občinstvo pa bo je zabavalo vse jedno še dosti dobro. Glede na to, da se je ta igra še le v zadnjem trenotku odločila namesto druge, ne smemo glede nekaterih nedostatkov v igranji biti prestrogi. Gg. Borštnikova, Danilova in Nigrinova, kakor gg. Borštnik, Sršen, Danilo, V e r o v -šek, Perdan in Lovšin izvršili so svoje večje uloge prav dobro in vzbujali mnogo smeha. Glede precejšnje nemščiue v igri izrazili smo se že lani, pristaviti imamo le toliko, da od slovenskih igralk in igralcev bolje niti no zahtevamo, nkoprum se tak nemški dijalekt seveda ne govori nikjer — k večjemu pri nas v Ljubljani. Pri kupletih želimo pa malo več Živahnosti v prednašauji. Včeranji bili so prave „bile". Glede velike neprostovoljne pavze v jedni kitici uečemo biti strogi iz gori navedenega uzroka. Konečno iztekamo splošno željo, da bi se nam kmalu podalo kaj bolj tečne nove dramatične hrane. Igra „Slovence in Nemec" morala bi se pač nekoliko predelati, ako se hoče obdržati na našem repertoirji, ker se ji njena starost vender že preveč pozna, potem bi morda kot burka še storila sem ter tja svojo dolžnost. — (Občni zbor slov. del. pevskega društva „S I a ve c", ) ki se je vršil v sredo dne 6. t. m. pri Ferlincu, bil je juko živahen, udeležilo *e ga je 53 rednih iu podpornih Članov. Ker se je dosedanji predsednik g. ValentinčiČ odpovedal tej častni Btopnji vsled obilih svojih poslov, pozdravil je s primernim nagovorom navpične zborovalce podpredsednik g. Iv. Dražil, ter izrazil veselje, da se je toliko udov udeležilo shoda, kar mu je porok, da se živo zanimajo za društveno delovanje sploh. Tajnik g. M. Jeločnik poročal je o društvenem delovanji, spominjal se je izleta v Radovljico, kamor je poletelo vkupuo celo društvo, kakor tudi izleta deputacije 16 pevcev pod društveno zastavo in pe-vovodjem g. pl. Janušovskim v Zagreb dne G—8v septembra. O obeh teh izletih poročal je obširno osobito glede Zagreba se je hvaležao spominjal „Obzor", ki se je jako laskavo izrazil, o pevskih nastopih društva, nadalje se zahvaljuje tudi tem potom vrlemu delavskemu društvu „Sloboda", katero je tako velikodušno pogostilo »Slavce" ob oni priliki, ter s tem pokazalo pravo bratsko vzajemnost, kakor tudi vsem onim, kateri so pripomogli k temu izletu, ki ostane v neizbrisnem spominu. Tajnik predlaga, naj se jim izreče zahvala občnega zbora. Slava jim! Društveno delovanje kaže, da je „Slavec" užival simpatije Ljubljunskega občinstva, ki se je drage volje odzvalo pri vseh veselicah, katere je društvo prirejalo, ter ga vstrajno podpiralo z blagovoljnimi doneski, tudi tem iu častitim udom sploh se izreka zahvala občnega zbora, da društvu ohranijo svojo naklonjenost i nadalje. Le tako bode mogoče društvu „Slavec" ustrezati vsem zahtevam, katere ima spolnjevati. Pri vseh veselicah iu koncertih, katere je društvo priredilo, pa je pravi slavec gosp. Ivan Meden vedno rado volje sodeloval, ter s svojim krafiniin petjem pripomogel k najlepšemu uspehu. Sodelovali so še iz prijaznosti gg Pucihar in Štam-car in gspdč. Nigrinova. Vsem skupaj bodi izrečena tem potom najprisrčnejša zahvala. Oddelek 12 pivcev sodeluje stalno v operi in operetah „ Dramatičnega društva" , na splošno zadovoljnost gledališkemu občinstva. Tajniku se izreče zahvala na marljivem poročilu. Blagajnik g. M. Mezeg čita poročilo o denarnem stanji, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo 1498 gld. 3 kr. dohodkov, a troškov pa 1449 gld. 75 kr., torej preostaje 48 gld. 38 kr. dohodkov, kar je naloženo v mestni hranilnici. Da pa je imelo društvo toliko stroškov, prouzročilo je to, ker si je omislilo nov glasovir, kakor tudi svota čez 50 gld., katera se jo izročila kot čisti dohodek Prešernove veselice si. odboru za spomenik. Revizor g. Singer poroča, daje našel vse knjige v najlepšem redu ter predlagu, d* se izreče marljivemu blagajniku zahvala občnega zbora, kar se zgodi. Najbolj važna točka občnega zbora je bila volitev novega odbora. Po daljšem debatiranji iu govorih vršila se je volitev, pri kateri je bilo oddanih vseh 53 listkov in so bili voljeni gg. : Iv. Dražil, predsedn.kora, L. Veraak, podpredsednikom, J. Kotar, tajnikom, M. Mezek blagajuikom, V. Černe, D. Gjud, J. Glin-šek, A.. Planinec in A. Trstenjak odbornikom, Stirn iu Pance revizorjem. Pri raznih nasvetih i u interpelacijah se je razgovarjalo o društvenem napredku. Gosp. Fr. Tavčar predlagal je, naj si društvo omisli letno poročilo za leto 1891.—1892., da tako tudi oni krogi, kateri nisi vedno v sredini društva, zvedo nekoliko natančneje o društvenem delovanji. Ta predlog, kakor tudi da si društvo omisli spomenico za predstoječo lOletnico in da naj se že sedaj začne na to delovati, se vsprejme z živahnim odobravanjem. Nadalje se je posvetovalo, kaj naj bi društvo ukrenilo, da stopi v ožjo zvezo z ostalimi pevskimi društvi po Kranjskem- Novi odbor naj stori potrebne korake in poroča ob svojem času. Nadalje bo je izrekla zahvala dosedanjemu predsedniku g. Ig. Valentinčiču na marljivem delovanji za društvo, kakor tudi celemu staremu odboru za pu-voljno delovanji; v preteklem letu. Kouečno se je izrekla zahvala slav. uredništvom listov, kuteri so nas vedno radi in brezplačno podpirali. Predsednik g. Dražil zaključil je zbor, izražujoč nado, da bodo vsi društveniki složno delovali v novem društvenem letu po geslu „V slogi je moč". — (Vreme.) Po dveh toplih deževnih dneh zapadel je predvčeranjim zopet sneg precej visoko in imamo, ker je vreme precej mehko, pravo „plundro" po mestu. Ker se je že pričelo s pospravljanjem snegu, bodemo kmalu vsaj glavne ulice in trge Imeli zopet snažne. — (Škofjeloška prostovoljna požarna bramba) priredi plesni venček v nedeljo due 17. januvarja 1S92 v prostorih „pri Kroni". Mej počitkom bode srečkanje. Plesno godbe preskrbi godba c. in kr. 17. pešpolka. Čisti dohodek je namenjen za stavbene troške stolpa plezalcev. Ustopnina neuJom 1 gld. Gospe in guspice proste. Udom požarue brambe 30 kr. Začetek ob 7. uri. — (Nov erarični poštui urad.) Dne IG. t. m. začel bode svojo poslovanje novi erarični poštni in brzojavni urad v Tržiču. Pri tem uradu bodo poslovali: Jeden poštni oiicijal kot voditelj, dva akcesista, dve mauipulautinji, jeden pismonoša in trije sluge. — (Celovški „Mir".) Prav razveselila nas je XI. letnika 1. številka, ki nam je došla v novi, večji obliki. „M r" je zdaj skoro tako velik, kakor Tržaška ,Edinost", ima Čeden papir in tisk in na 6 straneh prav raznovrstno in zanimivo vsebino. Izhajal bode odBlej po 3krat na mesec in velja samo 2 gld., za manj premožne pa celo samo 1 gld. 50 kr. za vse leto. To je le mogoče z vsestrausko podporo vseh zavednih slovenskih domoljubov, do katerih se obrača lastništvo „Mira" rekoč: Brez ..Mira" bislovenska stvar na Koroškem kmalu zaspala Kdor torej Želi, da se ta lepi kos slovenske zemlje našim potomcem ohrani, bode lahko izpoznal, da je Slovencev častua dolžnost, skrbe t i z a t o, da s h „ M i r" krepko obdrži na nogah". Tem besedam ne pristavljamo ničesar, preverjeni, da bode vsak pravi slovenski domoljub, kakor doslej, tudi zauaprej storil svojo narodno dolžnost. Prav zadovoljni položili smo iz rok omenjeno številko, kakor bodo to gotovo storil vsak naročnik ali podpornik tega prepotrebnega lista. — (Občinske volitve na Koroškem) vršijo se posebno po slovenskih krajih vsled silnega pritiska nemčurjev, s podporo vladnih oseb in zastopnikov, povsod jako razburjeno. V Kotmari vasi volilo je pri drugi volitvi vpričo c. kr. okr. glavarja Mak-Nevina, navzlic ugovarjanju slovenskih volilcev, več nusjjrotnikov, ki niti volilu« pravice nemajo. To pa )im scer ni nič pomagalo, ker ao naši vsejedno sijajno zmagali. — Poraz slovenske strauke v Št. JanŽU v Rožni dolini je tudi le zasluga gori omenjenega gospoda okrajnega glavarja, zoper katerega postopanje bo se naši možaki pritožili naravnost na ministerstvo. — (Trinajsta slovenska posojilnica na Koroškem) osnovala se je na Zljski Bistrici za Ziljsko dolino ter so se pravila že predložila v potrjenje. Štirinajsto posojilnico pa snujejo na Suhi pri Pliberku, iu nadejati se je, da tudi ta v kratkem v življenje stopi. Z zadnjo prekoračili bodo naši koroški bratje število posojilnic na Kranjskem, ker se pri nas, kakor vse kaže, ne nahaja preveliko zanimanja za te prekoristne, posebno revnejemu kmetskemu stanu namenjene zavode. Morda smo pa vsi le. sami bogatini iu so za nas taki zavodi odveč ! — (Promet Čez P r e d e I j) je ustavljen zaradi žametov. — (Ormoška čitalnica) priredila je na Silvestrovo „društveni večer" s petjem, igranjem na glasoviru in plesom, ki se je vrlo dobro obnesel. — (Učiteljsko društvo ormoškega okraja) jt' pri občnem zboru 8. t. m. v novi odbor zvoliio sledeče gg: načelnik nad Učitelj Franjo Raku š a ; njega namestnik nad Uči tel j Tone Po r e k a r ; denarničur učitelj Ivan Jurša; tajnik nadučitelj Martin Sala m o a; odbornika nadučitelj Ivan Košar in nadučitelj Franjo Vabič. Kot pregledovale! računov bodo poslovali gg: nadučitelj Ivan Kosi; uadučitelj Tone Sivka in učitelj Šimen Štreukl. Komenskega slavnost namerava društvo letos s ptujskim okrajnim učiteljskim društvom skupno slaviti. Telegrami „Slovenskomu Narodu': JLVOV 10. januvarja. Grof Pininski, ki je bil imenovan vseučiliškim profesorjem, odloži svoj državnozborski mandat v oktobru, Belin-ski pa po končanem zasedanji državnega zbora. Varšava 10. januvarja. Od 120 zaradi socialističnih agitacij zaprtih osob nad 100 zopet izpuščenih. Izseljevanje zidov narašča. Iz Vilcnske gubernije izselilo se zadnje mesece 24.000 /.idov. Peterburg 10. januvarja. Vesti o novi finančni operaciji v Parizu so neosnovane. Ruska finančna uprava razpolaga čez jedno milijardo frankov v zlatu. Madrid 10. januvarja. Jutri bode v kor-tesih prvo čitanje načrta zakona o podaljšanji trgovinskih zvez. — V llercsu bila praska mej anarhisti in orožniki. Trije mrtvi in več ranjenih. Nad 30 osob zaprtih. ValparaiSO 10. januvarja. Predsednik ukazal, da se izpuste iz zapora vsi bivši častniki Balmacedovi. London 10. januvarja. Oddelek angleškega sredozemskega brodovja poda se takoj v Aleksandrijo, da bode pozdravil novega khe-diva Abbasa pri njegovem dohodu v Egipt. Notranjih nemirov ali vnanjega umešavanja se ni bati. Sir Evelin Baring, ki je že od leta 1884 na čelu egiptske vlade, ostane še na dalje v Kahiri Dunaj 11. januvarja. „Kolnische Ztg." poroča, da je Foterburška policija baje zaprla dve osobi, ki ste pri povratku carja iz Krima poskušali atentat, položivši dinamit na železniški nasip. Beligrad 11. januvarja. Skupščina otvor-jena brez prcstolnega govora. Razne vesti. # (Nesreča na Železnici) It Lvova se poroča: lilizu postaje Kiaziatje zadel je tovorni vlak z mešanim vlakom dohajajočim iz Kieva. 0*em osob je mrtvih, ranjenih pa mno«o več. Nesreča bila bi šo večja, da neso pravočasno ustavili brzo vlaka iz Kieva v Voločijsk, v katerem so je vozilo IGO osob. * (Velikodušen samomorilec) V botelu Oriental v Kataniji skočil jo neki nemški potovalec z druzega nadstropja in se smrtno poškodoval. Samomorilec, ki ni hotel povedati svojega imena, zapnsM je za reveže v Katuniji 20 000 lir, posestniku hotela pa dragocen prstan v spomin. Metcorologično poročilo. aovanja peratnra Vetrovi Mo- Nebo j krina v , mm. 7. zjutraj j 72G'4 mm. 2. popoj. 7211 9. zvečer 71* 1 40° C 4«° C 2-8" C si. zab. si. zah. si. vzh. obl. dež. dež. !59-50«m. I dežja : Bnega. Zalivala. OtiUor VJAko-UlluAke čitalnice izreka naj-toplejio zalivalo VSem cest. dobrotnikom, kateri so društvu darovali v denarjih ali v dobitkih iu tuko veliko pripomogli k dobremu uspehu zadnjo veselico dne [\. t m. Zaiivaljuje se vsem či. gg. poveem slav. puvBkega društva „Slavec", ker so ton s Hvojim obranim in čilim petjem jako razveseljevali. Posebno se zahvaljujemo vsem će. gospodom iz Ljubljane, kateri so sodelovali pri igri iu veselici iz posebne prijaznosti iu pripomogli, tla so je vse izvršilo prav dobro in v splošno zadovoljnost. Odbor TllJCl: 9. januvarja. Pri Malici: KODO, VVoigriin iz Dunaja. — Vitez llettis, Ludevik iz (inidcu.— Klsner iz Trsta. Pri Momi: Ilasolsten:er, Plan, VVeeker. Kroča, 1'ellrker, Scluvarz iz Dunaju — Milnz iz Vel. Kaniže. — Erlmrt iz (Jradea. — Weiser iz Zagreba. — Hafner iz Trsta. — Fantiui iz Kamniku. — Sternberg iz Budimpešte. Pri JiiAiM'iu koluilvoru : Konratt iz Dunaja. — Domžal iz Prsta. — Hagnar, Seliaielzcr iz (irailea. — Razlag iz Celja. Pri ntM „ — „ Zahvala. Ob priliki smrti uašega preljubega soproga iu očeta, gospoda Janeza Nep. Blažek-a lekarnarja v Ćrnomlji umrlega dne B. januvarja 1892, došlo nam je toliko dokazov sočutja, da nam ni možno vsem osebno zahvaliti se. Jednako so skazali zadnjo čast preblagomu ranjkemu pri sprevodu c. kr. uradniki tukajšnjih oblastnij, učiteljstvo, citalniski pevci, ognjegasno društvo, mestna godba in meščanstvo. Črnomelj, dne 4. januvarja 1892. Žalujoči ostali. Uradnik slovenskega in nemškega jezika vešč in v vseh pisarniških Btrokah izurjen, vsprejme se takoj pod ugodnimi pogoji v pisarnico. — Kje? pove uprav-mstvo „Slovenskega Naroda". (29—1) Mejnarodna PANORAMA (i4-4) v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 0. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. I Int opiiimi za osebo SO kr. O ustopnic se dobi za 90 kr. Otroci lO kr. Danca v i>oiiei u i ioiodaoi Zakup ribstva. Ribarske pravice v Ljubljanici in vanjo stakajoeih se vodah in ribarske pravice v Savi od Črnuškega do Zidanega mostu, pristoječe nemškega viteškega reda komendi, dado se za leto 1892. v zakup. — Kdor želi zakup prevzeti, predloži naj svojo ponudbo pri podpisani upravi vsaj do dne 14. januvarja t. I. Uprava Ljubljanske komende nemškega viteškega reda. (33) Dr. Fr. Vok, c. kr- notar. St. 227. Razglas. (»2—1) Št. 230. Razglas. (:u-i) lltatoi magistrat iijubljatiRki uasaaaja: 1. Imeniki k loUilujeoiu povaCenju poklicanih, v letih 1871., 187t>. ip 1869 rojenih domačih mladenioev bodo ratgrneal v maglBtratnein ekspsditu <»