181. MM. V Llumioni. v petek 11. cuansta 1522. Leto LV. ^bj ^^ ^^^H ^^^B ^^^B 1^1 ^^^^^^ 1^1 ^B ^k ^L ^^^B ^^^fl^^^^Ba^n ^1 ^v I 1P* »Jan ^^^H ^b^bs ^b^bi ^^B^l Iikaja fUk dan popoldne, Isviaamal nadalje In praznika« tnserafti: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji insert« oetit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popast le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilo?! znamka za odgovor. Upravnlstvo „Slov. Naroda" In „Narodna tiskarna** Knaflova ulica ftt 5, pritlično. — Telefon it. 304. Vrodalatvo -Slov. ■aroda" Knaflova nlloa at i, 1. aadatroafa Talalon atav. »4. Eoptae aprajaaaa lo podpisana in aadoafno irannovaao- io no vrata. Posamezne Številke: v Jugoslaviji navadaa dni 75 par, nedelj« t C v inozemstvu navadita) dni 1 O, nadelie 1*25 O PoStnlna platana v gotovini. „Slovsataki Narod" velja w Ljubljani In po posti V Jagoelavljl: celoletno naprej plačan . D 120-— polletno.......m 60— 3 mesečno.......30-— m m * * • ■ ■ v inozemstvu: celoletno......D 216 — polletno ..•••• # 1C8-— 3 mesečno ..... . 54'— 10-— | 1 ........1& — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno SW po nakaznici Na <=amo pismena naročila brez poslatve denarja s? ne moremo ozirati. Naši beli Ljubljani! Podpisano starešinstvo se iskreno zahvaljuje vsemu prebivalstvu našega mesta, ki je ali z vidnimi znaki ali z vzkliki radosti in navdušenja obnovilo svojo pozornost do Sokolstva ob II. predzletnem dnevu! Ob obeh predzletnih dneh je naša bela Ljubljana v polni meri izvršila dolžnost bratstva in gostoljubnosti! Začenjajo se zletni dnevi. Gosti, bratje, sestre že prihajajo v naše mesto. Prepričani smo, da si Ljubljana zopet nadene slavnostno lice in da tako okrašena ostane do konca zletnih dni. Saj je želja nas vseh, da vsak, kdor nas obišče, ponese s seboj o naših bratskih sprejemih najlepše spomine in o lepoti našega mesta najugodnejše vtiske! Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol- skega Saveza. Priti obrok ameriškega posojila. Odobreni krediti za razne investicije iz tega kredita. Čudni nazori. — Beograd, 10. avgusta. (Izvir.) Ker fe dobila vlada nakazilo prvega obroka iz lOOmilijonskega ameriške* ga posolila, ie včeraj ministrski svet razpravljal o kreditih, ki naj bi se dovolili iz tega posojila za razne najnujnejše državne potrebščine. Na včerajšnji od 10. dap. đo 13. trajajoči seji bi imel ministrski svet najpreie razpravljati o važnih zuna* nje političnih zadevah. Na dnevnem redu ie bilo poročilo zunanjesra mini* stra. Ker pa zunanji minister dr. Ninčič še ni z Bleda prišel v Beograd, ie ministrski svet takoj prešel k razpravi o kreditih, ki se imajo do* voliti iz prvega obroka stomililon* skega dolarskega posojila, zlasti o znesku 4,500.000 dolarjev. Ta znesek se ima porabiti za šole in bolnice. Finančni minister je omenil, da ie bil iz rednega proračuna za te investicije izpuščen skupni znesek 180 mili* ionov dfnariev in da bi se imela ta svota predvsem pokriti iz gorenje* ga zneska. Ministrski svet ie odobril predlog finančnega ministra. Dalie je bil odobren ministru javnih del kredit 100 milijonov di- narjev za popravo in zgradnjo rno* s tov in cest. Vojni minister je zaprosil za do* volitev kredita v znesku 100 milijo* nov dinarjev v svrho poravnave vseh obveznosti, ki jih ima vojno ministrstvo napram raznim dobaviteljem. Na predlog finančnega mini* stra je bilo sklenjeno, da se za ta kredit predloži narodni skupščini po* seben zakon. Ministru saobračaja je bil dalje dovoljen večji kredit za dovršitev unske železniške proge v Bosni. Do* voljeni so bili dalje manjši krediti. POSLANIK TRESIČ-PAVIĆIĆ OD. POTUJE V WASHINGTON. — Beograd. 10. avgusta. (Izvir.) Naš dosedanji poslanik v Madridu Ante Tresić-Pavičič odpotuje danes na svoje novo mesto v Washington. Včeraj je bil sprejet od ministrskega predsednika Pašiča. Med njima je bil daljši razgovor o bodočem delu v Ameriki. Poslanik je prejel med dru* gim navodila, kako je treba pobijati škodljivo propaerandno delo onih ele* mentov, ki rovariio v Ameriki med našimi roiaki proti državi. Razen Steeda in Setona Wat* soua je malo Angležev, ki hi poznali naše razmere. Tudi angleški državniki in politiki poznajo razmere v Afriki in Aziji mnogo boli, kakor pri* like pri nas v Srednji Evropi. Angle* ška nevednost glede narodov, ki Ži* ve v Srednii Evropi, je bila že pred vojno naravnost fenomenalna, no, pa tudi vojna ni na tem mnogo spremenila. Dasi Angleži prav malo ali nič ne poznajo narodov, ki naseljujejo osrčje Evrope, in so jim tu vladajoče razmere takorekoč španske vasi. vendar si kaj radi prisvajalo avto* ritativno sodbo o dogodkih, ki se odigravalo na tem ozemliu, in razvl* jajo o njih Često nazore, ki morajo v vseh krogih poznavalcev teh po* krajin, vzbujati radi njih stupidnosti samo homeričen krohot. Tako se ie v julijskem zvesku revije »The Nineteenth Centurv« vse* del lord R a g I a n na visoki stol sod* nika in izrekel sodbo, da niti ena iz* med držav, ki so plod pariške mirovne pogodbe, nima v sebi potreb* nih predpogojev za svoj trajni ob* stanek. da so torej posvečene smrti. Lord Raglan piše med drugim: »Trajen obstoj Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške je vsprieo sedanje* ga njihovega izoliranega položaja v strategičnem in gospodarskem oziru nemožen. Samo dve alternatiti ob* stojate za te države: Ali da se združijo v enoten državen organizem ali pa da ena izmed teh držav pokori obe drugi. Ali tudi v tem slučaju bo situacija zanje nadvse težavna, ker niti ena izmed niih nima izhoda na morje. Ako si torej hočejo zasiceurati svojo eksistenco, si morajo izvoje* vati pot do morja. V tem oziru je Jugoslavija mnogo na boljšem, ker ima v posesti Jadransko obal. Toda tudi njena pot k notranii konsolidaciji je še zelo dolga in treba bo tudi v Jugoslaviji še velikih sprememb, predno bodo nastale urejene raz* mere. Predvsem ie nezadovoljiva njena severna mera in ni izključeno, da se bo morala odpovedati na tel točki raznih pokrajin (?!) ako bo hotela izvesti svoio notranjo konsolidacijo. Na iug bo morala težiti na Solun, ki ie njeno naravno pristanišče. Na drugi strani Da ie verjetno, da bo prisiljena absorbirati Albanijo, čije neodvisnost, vzpostavljena zaradi nekaj tisoč napoldivjakov, ki se iz navade bore drug proti drugemu, je trajna nevarnost za nien mir. Reka ostane vir neprestanih mednarodnih konfliktov vse do tlei, dokler je ne bo anektirala ena izmed sosednih držav. Popolnoma jasno je. da nima Italiia na Reki prav niče* sar opraviti. Toda Reka lahko po* stane del Jugoslavije samo v s!učahi in pod oogolem. ako se — Kranjska in Trst vrneta Avstriji____ Vprašanje Makedonije in Traci-ie ie nadvse mučno. Ti vprašani! se ne dasta rešiti na temelju narodnostnega principa, četudi bi bile narod* nosti v teh pokrajinah manj pome* šane. kakor so v resnici. Docela ne* verjetno ie, da bi bila Grška v položaju ohraniti in očuvati sedanjo dolgo svojo mejo. Zato bi bila proti nji naperiena kombinacija, ki bi dala Jedrenje (Odrin) Turčiji. Seres in Dramo Bokariji. Solun pa Jugoslaviji, v strategičnem in gospodar* skem. oziru najbrže najugodnejša rešitev ...« Kakor se vidi. je lord Raglan velik skeptik glede bodočnosti sko* ro vseh držav v centralni Evropi in na Balkanu. Najugodnejše še sodi o naši kraljevini, kateri ne odreka bo* dočnostt menda zgoli radi tega, ker leži na morju, vendar pa Še to milo* stno sodbo izreka s-imo pod gotovimi pogoji. Tudi Reko velikodušno priznava naši državi, stavi pa pri tem pogoj, da dobi Avstrija nazai — Kranjsko in Trst. Kako si spoštovani lord to stvar predstavlja, ni jasno. Morda ie mnenja, da pripada kakor Kranjska tudi Trst Jugoslaviji? No, Če bi Jugosla* vi.ia imela Trst, bi se rac za Reko ne pulila! Ker g. Raglan oči vidno v zemHepisju ni posebno dobro orijen* tiran, mu odpuščamo, da ie v svoji kombinaciji docela pozabil na Štajersko, ki ie po mirovni pogodbi tudi del jugoslovenske kraljevine. Morda pa je v svoji širokogrudnosti hotel ta del slovenske zemlje vendarle še milostno ostaviti Jugoslaviji! Kar se tiče drugih nlegovih iz* vajani, predvsem glede Makedonije in Solnna, se v bistvu krijejo z na* Širni nazori, t. j. da je makedonsko vprašanje definitivno r e I f n rx ker se sploh ne da več rešiti na drugi način; kar se tiče Solona je to vprašanje za Jugoslavijo v Istini velike važnosti, vendar na ie takšnega značaja, da ga ne kaže načenjati niti sedaj, niti v bližnii bodočnosti. Bistveno na bi se v tem pogledu spremenila situacija, ako bi Grki v resnici okupirali in tudi obdržali Ca = rigrad. V tem slučaju bi seveda morala naša država zahtevati ekvivalentno kompenzacijo, ki bi mogla obstojati samo v faktični posesti Soluna. „Schuiusrsin" m „SttS-imR" n noše olslasii. Iz upravno^pravniških krogov nam pišejo: »Vašemu članciču v št. 177 se pozna, da ga je pisal Idealen rodoljub, ki mu pa niso podrobno znane naredbe o sekvestracijali in likvidacijah, sicer bi ne bil očital nekake sokrivde ministrstvu trgo« vine in industrije. Napačno je namreč naziranje in na to se najbrže tu* di tožeči »Schulverein« opira — da bi take kupne pogodbe moralo odo* briti katerokoli ministrstvo v Beogradu. Ministrski svet ie v rani spomladi 1910 odredil likvidacija vsega premoženja podanikov nepri jatelieskih držav. Na podlagi tega sklepa ie ministrstvo za trgovino in industrijo naročilo vsem pokrajinskim vladam, na] sklep takoj izvršno. Deželna vlada za Slovenijo ie na to izdala izvršilno naredbo, kjer ie fav* no povedano, da izvrši vse posle sekvestracije in likvidacije v imenu ministrstva trgovine in industrije tega oddelek v Ljubljani. Predobro poznam vsestranske zmožnosti šefa imenovanega oddelka, da bi ne M iasno vedel, kal sme in mora Storiti On edini je bil upravičen odrediti likvidacijo in odobriti kupne pogodbe. Vse drugo so prazne vrzeli za nemške izpodbijalce. »Schulverein* pa sploh nima pravice v naši državi vlagati tožb. ker ie še vedno t>od sekvestrom. To bi moral vedeti tudi mariborski odvetnik dr. Miililefsen. Pa tudi sklicevanje na senžermensko mirovno pogodbo ie prazno. Ta po* godba ie bila odobrena 10. iunija 1919. izpodbijane kupne pogodbe pa ^^E^e^a^i^»s=^T^ — mi ■ .i '■■■ Marcel Prevost: Pozneje. (Iz francoskega.) Gospa Robertier, stara kakih petindvajset let, sedi sama v svoji spalnici za mala pisalno mizico iz angleškega mahagonija, katero obseva lepa •sveti Ijka. Zaprto pismo leži pred njo. Dolgi. Ozki, rumenkasti zavitek še nima nikakega naslova. Gospa Robertier je na pol slečena, kar ji dražestno pristoja. Je srekana, bolj polna blondinka. N^na polt je gotovo vedno čista in prozorna; danes pa je veliko jokala, kar se ji opaža na trepalnicah in licih. Gospa Robertier premišljuje. Ko bi imela le nekoliko poguma in ko bi bila le količkaj samozavestna, pisala bi svojemu možu resnico. Povedala bi mu: >Jaz sem zavržena in Tebe nisem vredna. Ker so Te Tvoja opravila, ki se tičejo naju obeh v enaki meri, zadrževala od mene, sem Te goljufala in si dobila ljubimca. In kakšnega! Človeka, ki leta v klub. igra bakarat, zabitega butca . . . Lepe crne oči ima, da, knežje roke in veliko ime — marki j de Formoza. Pa vse to skupaj ni nič, ni li res? Vse to gotovi ni povod, da Te izdam po dveh letih srečnega zakona. Midva se vendar ljubiva . . . jaz Te vendar ljubim — ah, Jean — posebno sedaj Te ljubim, da, vse bolj kakor tega lepotičnika Formozo, ki me je ravnokar v nlici de la Baume od pete do sedme ure imel v svojem objemu . . -! (Pomišlievanje , ■ » Odmor , ■ »} Gospa Robertier po5«e zopet razmišljati. To bi pisala možu. da, ko bi imela le nekoliko poguma. To bi bilo pošteno, častno . . . (odmor) in neumno. — Najslabše je za soproga, ako ve za stvar. Danes od pete do sedme ure je bil gospod Robertier tako miren in zadovoljen, kakor vse dneve skozi. Noben pameten človek ne more zahtevati, naj storim svojega soproga nesrečnega radi svoje prevelike poštenosti. Hočem pisati Jeanu takoj prav nežno . . . celo malce strastno pismo; zelo ljubi taka pisma, ako je ločen od mene. Z isto pošto pa dobi Formoza tale mali listič, ki sem mu ga pisala takoj potem, ko sem ga zapustila. Moj mož prejme pismo pojutra-njem, Formoza pa dobi svoje že jutri. Opoldn© nm ga Izročijo še v postelji. To bo lepo. ko se zbudi! Vendar ga moram prebrati še enkrat. (Odpre ovitek, razgrne list ter bere polglasno.) >Gospod Formoza! Silno ste zlorabili zaupanje dostojne žene. Ogfedala bi si naj Vašo zbirko kurljozitet in potem zopfet odšla — tako je bilo dogovorjeno. Potem, kar se je zgodilo med nama. ni več mogoče svidenje. Moram Vam pa izraziti, da svojega moža obožujem, V is zaničujem. Jacquelin e.« (Premišljuje, pisemce vedno v rokah.) Pa . . . zelo je nespametno, kar pišem tema deoaku. Ako pokaže to v klu- bu, potem bo vendar vsakomur čisto jasno: Bila sem njegova metresa. In potem ta izgovor radi kurijozitet ni srečen. Bila sem tako zmedena . . . ampak Izraz zaničevanja je izvrsten. (Raztrga pismo in začne novo s spremenjeno pisavo.) > BI agorodni gospod! Vi niste bili mož - besrda. Kar sem storila sem storila iz domnevani a, da imam opraviti s častivrednim človekom. Grozno ste me prevarili; zato boste razumeli, da Vas ne morem več videti. Toda moram Vam še povedati, da svojega moža obožujem, Vas pa zaničujem. J . . .« (Pomi Sijevanje.) To pismo ni kompromitujoče. . . . ampak malo pomeni. >Kar sem storila, sem storila . . .« to ne pomeni nič; da. slabo je izraženo. Formozn pa jo bil ljubimec gospe i/oscomore, ki tako dobro piše . . . Resnično, še vedno ni pravo. >Blagorodni erospod! Prosim V s iskreno, da izbrišete današnji dan iz Vašega spomina, kakor storim tudi jaz. Obračam na na Vašo čast. Vse •* končano in pozabljeno, kaj ne da* ^Ajega moža obožujem, Vas *«a . . .c (Prekine en.1 Ne, akc mu piš**r « takem tonu. nm ne morem poveriati, da ta paatidev jjem. Tri vrstice vi«** tr* i?rem>jen» *Hr stnesra možn: h^m •oosia^no rWi: Obožujem svojega r^jla. Dobro. Amprk ca *OHc£u}««n svo- jega moža< prvo jutro po onem dnevu, ko sem . . . Smejal se bo in opravičeno. AH mu miem kai očitati? Zadostil je Svojemu poklicu kakor mož . . . Dovolila sem iti k njemu pod pretvezo, da si ogledam njegovo zbirko kurijozitet, pa __ vedela sem, da ne ostane tako miren, kakor kak muzejski pnznik. Hotela sem aa braniti, ustavljati in potem sploh ne vem, kako je prišlo (Ozlovoliro-=t). Tudi ri prav od Jeara, da me oušča tako dolgo svimo. Ubogi Jena! T'im misli name in niti ne sluti! . Kako ga bom ljubila, ko 9» zopet r^ft (Raztrga ravnokar pisano pismo in r*>čne pisati zopet novo.) >Blagoir>dni gospod! Prosim Vas iskreno, da izbrišete današnji dan iz spomina, kakor storim tudi jaz. Vse mora biti končano in pozabljeno. Za. te ceno se V** bom spominjala sicer žalostna, vendar no z jezo in zaničevanjem. (Prebere pisTro)'. — TV> je nrav dobro. Mirno, dostojno, žalostno. Tudi ne bo bolelo ubogega Formozo. Bila sem zelo koketna proti ni emu! Sedaj pa — ali naj pismo še danes eđpoaltem? Vsi poštni uradi so zaprti. Betsv on «o zapazila naslov ter govoričila f tem. — Rajša ga oddam sama na »ost* jutri, ko pojdem v Lomore. tfedi t oa v posteljo. (Toeieta. Molitev. Spanje. Osem nr i izbomega spanja. Drugo jutro ob pol desetih pride Betsy v goepejno spalnico.) Gospa Robertier. zbudi vsi se, vpraša: >Tedaj __kaj je?c Betsv: >Milo?tiva . . . velikn košarica ... od Vaillanta . . .< Gospa Robt?rtier popolnortui vzdrain-ljena: >Ah! Cvetice .... že vem . . ., dobro . . . Odprite okna in prinesite košarico k (Betsv stori. Košarica je polna čudežnih belih in rdečih rož. Betsv odide.) Go^pa Roberiler: >Kako lepa misel . . * prihodnji dan takoj, ko se zbudim . . . Ubogi dečko, pa sem mu pisala tako nemilostno!< (Gre k svojemu pisalnikn iz mahagonija, odpre pismo prejšnjega večera ter ga zopet čita. Potem hodi nekaj minut po tvoji aobl in obetane pred tro-delnim ogledalom. Z zadovoljstvom Opazi, đa JI je spanje vrnilo svežost polti. Gre nopet k pisalnikn in zmečka svoje piamo.) * . . nikakor mu no moram ponlatf tega sedaj po cvetlicah! Vsode ae in napiše htaro slaile&e Do#eue.) >Lepa hvala . . . Sem zelo žamat-na. Rada bi pozabila včerajSnj* — P* ne morem. Obžahrfto me! T . . .« (Prebere plsmo.V Tako je prav. Ravno tako dostoi-no, kak*vr prejšnje, a prljazneje. Hočem ga vreči v nabiralnik, ko grem v Lo- (Pozvoni Betsv in ae ooleee,) stran 2 »SLOVENSKI NARODc dne U avgusta 1922 Štev. !8i fco bile sklenjene ln odobrene že me* kec poprej. Nagajivost tožiteljev je torej vsestransko dokazana ter bi se •noral tak juridični isrnorant obsoditi v tflobo. MA ČAST MEDNARODNIM TEKMOVALCEM DANES OB 8. ZVEČER V TIVOLIJU (Hotel) VELIK KONCERT 1 ! I PoHflSne uesfi. = Iz italijanskega časopisja. Rimski >Tempo« Je definitivno prenehal izhajali, . U Popolo Romano« pa začasno. Ravnatelj dnevnika »Mondo«, poslanec Torre, je podal ostalo. = FaŠlstovske zahteve. Mussolini zahteva v svojem listu »Popolo d' Italia* odpust vseh železničarjev in poStnih uslužbencev, ki so sodelovali pri zadnji stavki. Ako vlada ne ugodi tej fašistovski zahtevi, potem nima po njegovem mnenju nobene pravice do nadaljnega obstoja. = Odgovor med zavezniške komisije bolgarski vladi. Iz Sofije poročajo, da je medzavezniška komisija izročila v soboto dne 5. t m. bolgarski vladi odgovor na njeno noto z dne 27. julija. Medzavezniška komisija je mnenja, da je nameravala bolgarska vlada s svojima dvema notama preprečiti od komisije predlagane konvencije. Prošnja za odgodi te v reparacijskega roka na tri leta in za znižanje celokupnih dolgov se ne more smatrati kot protip'-edlog. Medzavezniška komisija izjavlja, da je prisiljena izročiti to vpraSanie zavezniškim vladam. Končno obžaluje, da so bila njena prizadevanja zaman. — Nova papeževa akcija. Kakor poročajo iz. vatikanskih krosrov, namerava izdati papež v najkrnjšprn času eucikliko. v kateri ho označil meio mod politiko in vero. Nadalje ho papež pozval vso narode, naj delujejo zn obnovitev mini in s tem preprečijo katastrofo Evrope. — Za Nemce izven Nem ? i je. V Kiilmbaehu se je Vršilo 5. t. m. zborovanje inozemskih Nemcev, na katerem je prečita! bivši konteradmiral See-bohm apel na celokupni nemški narod. Apel vsebuje med drn^im: Šovinistični elementi v raznih državah so pričeli močno ofenzivo proti nemškim šolam, društvom, knjižnicam in časopisom. Tisočere nemške Sole so vkljuh določbam o varstvu nemških manjšin v inozemstvu izginile zlasti v onih Vzhodnoevropskih državah. Ostale šole so v nevarnosti. Apei zaključuje s prošnjo, naj M vsi Nemci brez, razlike, podpirali društvo ^a ohranitev nemšrva v inozemstvu. Koncem leta 19*>1 je imelo JruŠtvo 360.000 članov ter je izdalo za podporo nemških čol v inozemstvu okoli 8 milijone mark. Na zborovanju so rudi z žalostio konstatirali, da živi sedaj 40 milijonov Nemcev izven mej nemške države. — Bavarski separatizem. >Zeri-trnms Parlamenfskorre^pondenzc piše z oziram na bavarski peoaratizem: To ravnanje je treba v trenotku ko se razpravlja o težkih zunanjepolitičnih vprašanjih, označiti kot zločin na ljudstvu. Oni. ki hočejo še nadalje sejati spor. delujejo v smislu naše*** krvnera sovražnika — Francoza. NacijonnH-stični kro^i v Nemčiii. ki prepovedujejo brezmejno *=ovrastvo proti Franciji delajo to. kar želijo naši krvni sovražniki. Državna vlada no sme nri pop-ajaniih z Bavarsko prelomiti nobene ustavne določbe, ker hi v tem slučaju ne prelomila samo ori^e insfei sejem v Mariboru. Na zadnji živinski sejem dne S avgusta se Je prignalo izredno rannuo živine: 650 glav in sicer: 14 bikov. 240 volov. 3*6 krav. 16 telet. 12 koni. t oset. Sejem le kazal tendenco posledice suše: mnogo Živine, malo kupcev, cene ne navzgor, prele navzdol naoram zadnlemu selmu: da ni bilo to pot nekaj vrtanjih izvozničarjev, ki so pokupili boljšo /ivino, bi bile šle cene Še boU navzdol. Že sedaj torej tako pomanjkanje krme- ^aj bo še. Cene: za debele vole kg žive teže 35—40 K. za ooldebele 30—34 K. za plemenske 30 K, biki za klanie 36—58 K. za klavne k'-ave 27—31 K. za plemenske krave 20—24 K, krave za klobasarle 13 do 17 K. za molzne ln bre'e krave 21—24 K. za m1ado živino 24—30 K. za teleta 32 do 38 K. Zanimivo je. da so cene za krave klobasarice pad'2 tako daleč nazaj, kot so bile 14. marca in da so padle cene tuđi za breje in molzne krave pod ceno predzadnjih sejmnv. Vkljub temu gre cena mesu — navzgor. * * —k K valutnemu vprašanju v spornih zadevah. Iz pisma odllčneea slovenskega jurista (dr. P. v M.) posnemamo nletrovo preoričanie. da bndo jugrMoven^re sodniie našim državljanom pripoznafe mih terjatve v jugoslovanskih kronah, kakor pripoznaio nam nemško-avstrijske sodnije za naše terjatve le nemško-avstrijske krone. Slično postopajo češke sodmje. ki prip^znajo poravnavo dolgov v Čeških kronah, laške sodnije v lirah itd. Lahko Je soditi sodnl-jam v tem smislu takrat, kadar leži ekse-kutivTti objekt v državi, v kateri posluje sodnija. Tožnik in toženi objekt Če je ta tudi v inozemskih rokah, sta enakopravna in uživata enake državljanske pravice in dolžnosti. Ko naš državljan jugoslovenski toži nemškega inozemca, se on hoče regresirati v prvi vrsti z njegovim imetjem; z njegovimi re;! tetami in hipotečnimi njegovimi terjatvami, ki leže v naši jugoslovanski državi. To njegovo imetle uži a Jugo-slovenskc državne pravice, recimo varstvo. Vsled tega ima pa tudi državljanske dolžnosti Jugoslavije, In ena takih dolžnosti je, da inozemski lastnik tega imetja pora. na svoje dolgove v Jugoslovenski valuti. Ce pa se posluži Jugosloven svojih sodnli v takih spornih vprašanjih, se toženi nemški inozemec sklicuje na par. 215 senžermen^ke pogodbe, češ da sodnije v teh vprašanjih niso kompetentne, dokler se vladi (naša in avstrijska) ne spora&umete med seboj. Do tega sporazumlienia pa ne bo prišlo tako hitro, sodimo mi. In če tudi pride, bo tako sporazumljenje bolj teoretično kakor praktične veljave. Če tudi vladi rečete, kakor ste nameravali da naj se upniki, bodi si naši aH inozemski, zadovoljijo le I 65 *4, bodo nezadovoljni in prikrajšani iskali popolnega kritja pri dolžnikih, naši pri ino-zemdh. inozemci Pri naših dolžnikih. Mi bi radi tega svetovali, da naj vlade obiavijo medsebojne terjatve, če ne v javnih listih, pa privatno medsebojnim upnikom in dolžnikom, da se bodo ti skuSali nalprvo privatnim potom poravnati. To bo koristilo zlasti vsem osebnim kreditarjem in osebnim dolžnikom. Fecfmo sledeče stranke Imnjo osebne zavezanosti: Banka A na Dunaju dolguje na podlagi menice hranilnici B v IJublian! en miliion starih kron. rfranilmca C v Liubljani dolguje na enak nac"*n banki D na Dunaju enako vsoto. V t^m pripro-stem slučaju se pri dobri volji čisto lahko pride do medsebojne poravnave na ta način da banka A na Dunaju Plača banki D ondi ta milijon: hranilnica C v Ljubljani pa enako vsoto hranilnic! B ono*!. Na ta prinrnst način bi ne bil nihče od teb zarodov oš>«Nlovan. TsVo orhVostlh sbiCalev bo a*eer malo. a tudi te*fe m*rWhntne ter. Jatve bi se đa!© pri đobrf volji brftt s^or* nega sodnUskega postopanja nd*nntalt. *). Lnntfne. -*-H Zveza rtnr*nWi drnfte* ra 9lowil-fo. V nedello, 20. avrusfa ob 0. se vrli v Narodnem domu v Celju ustanovni ob*nl zbor Zvpze obrtnih društev za Slovenijo. Na ustanovni občni zbor se priključi splošen obrtniki -shod, na katerem predavata Kg. Ivan Bizjak in Fran MohmiC o pTed-*9»ean: >ObrtnlSke zahteve glede mojstr- skega in delavskega bolniškega zavarovanja* in »Naše prometne razmere«. Ta shod je velike važnosti za obrtništvo in )e pričakovati za označeni dan izredno veliko Število obrtništva v Celje, Prilika za to je tem ugodnejša, ker se zborovanje vrli med obrtno razstavo in imajo vae osobe, ki onega dne obiščejo Celje, pravico do polovične vožnje — g Teeaj za črevljarje v LJubljani. Urad za pospoaev. obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LJubljani namerava prirediti prikrojo valni tečaj za {■ rev lin rjo. Int^reaemje. mojstri in pomorniki naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do sobote ld. avgusta t. 1. pisrm&no *H uetmeno v pisarni Urada za pospeševanje obrti, LJubljana. Dunaiska re?ta 22. __ »Zvestoba za zvea!obo<-. a Češkoslovaško - jueo$lovenska Liaa v Ljubljani je izdala brošuro poavrčeno bratstvu češkoslovaškega in jugosluven-skega naroda. Brošuro je sestavil in napisal prof. dr. Ivan Lah. >V spomin naeega bratstva ob prvem v--»eflokol*kem zletu 1022.c Brošura je oprrmijena s sliko prezidentn Českotlovaake republik* dr. Toma M a s a r v k a, moža. ki si Je poleg junaki* srbske vojake, pridobil za osvoboditev Cehoslovakov in Jusroslovenov največ zn?lu£. Na čelu brO*ure je tonlo pi*an živijepis predsednik Mnnaryka, F-»mod dmeih EftnT-kov omoni^mo li telo razprnvO: >Koli- ko je Slovanov na svetu*:. ___ vTz nase preteklosti*. — ^Zvestoba za zvestobo«- itd. Brošuro priporočamo prav toplo vsem po^rmkom sokol^kepra. zlota. Sr*\ bi ne bilo rrikocrfir ki bi si ne kupil te broStire kot opomin r»A nrvi vse- okolaki r*et v Mnliidlll JnsrOslav^ji. __, Dfoiura >t^no 2 dinnrfn. — Predstave v gledališču. V petek, dne 11. t. m. fVfc&f v operi in drami prrd-stave. Več na lepa^-ih! Preskrbite si vstopnice! — Koncertni od^ek za l jujroslov. vsesokol^Vi rlet v T jrbHanl. — Predprodafa vstopnic za fileilan^čne In koncertne priredit e povodom L Jtigo-slovcnske^a vsesoVohkejsa zleta v LJubljani. Za vse prireditve, ki se vrSe v opernem in dramskem gledališča se prodajajo vstopnice pri gledališki blagajni, čez dan in eno uro rred začetkom prirecTtev. za vse drutje prireditve (koncerti, akademije, matineje) se prične prodala vstopnic v petek dne 11. t. m. zjutraj v paviljonu pred Narodnim domom. Prcskrbite si vstopnice takoj! — Mednarodna kotnisHa za dušeno delo. Iz Ženeve poročajo, da se je mednarodna komisija za duševno delo bavila te dni z vprašanjem proučevanja razmer na ooliu intelektualnega življenja v posameznih državah, ur- 'ajje z vrjra?ar*cm. kako M se mo^lo najhitreje poma^a'i onim narodom. !r?fenm preti katastrofa tateiefcta> alnecra ž\\]jenia. Kemisiin le aMeafia« da naprosi svet Zveze narodov, nai bi se v okvirju delovanja Zveze narodov proučilo duševno delo v posameznih drz"avah. nevarnosti, ki ocrožaio du?e\mo ^ivlienie In na^in, kako b? se mo^te od"trar»iti zapreke duševnemu razvoju. Komisija ie naprosila g. de Revnolda in gospo Cuise, naj podaja poročilo o tozadevnem po!ož*a!u v Avstriji in na Poljskem. — Vrh razglcduika. Uustrovani, polju-dno-znanstveni mesečnik. Četrta Številka te revije še sedaj ni izšla, ker rabi Ust veliko iz inozemstva: kako pa ic dandanes ondi (posebno v Avstriji in Nemčiji) vemo vsi. Zato prosimo vrle Razgledmkarje potrpljenja list Jih ne pusti na cedila Naročnik: in plačniki so točno vpisani in ne bo nobene Škode. Priporočamo pa se zamudnikom tudi za naročnino! Uprava »Vrh razrednika- na Prevaliah. — Izumitelj telefona Graham Bell je umrl 2. t. m. v Sydneyu v Novi Škotski. Rojen je b!l L 1847. v Edinburgu. On je napravil kot proi. v Bostonu prvi p o r a b n i telefon in sicer leta 1*75. Telefoni, ki *o jih izdelali za njim ffdi^nn. Siemens f. dr„ se razlikujejo od Bellove iznajdbe večinoma le po obliki. __ Na$e dramsko gledamre nrlre- dl menda kmalu no početku -sezon« Shnkespenrevnsr* Othela., v katerem nastopi tudi £. Lovor. — Predstav© Narodne«« »ledallšča ob času I. vsesokol*kreo ileta. Na čast udeležencem I. vsesokolskeaa zleta v LJubljnni priredi Narodno jrlcdallsče tri dramske in tri operne predstave. In sicer: V petek dne 11. t m. v drami Cankarjevo farso »P« brisanje v dolini Sentflorjan«ki'. v operi Mu-sorgskepa opero »Boris Godunov«, v soboto dne 13. t. m. v drami Tučičevo dramo »OolROta^. v ooert Charprntidrnvo aLaHaai v ponedeljek dne 14. t. m. v drami Nuslče-vo enodejanko »Semberijskl knrz^ In eno delanie iz dramatične povesti Pavta Oolie -Pri kralju Matjažu*, v operi pa Smetanovo •Prodano nevesto*. Predstave se pnčno v drarm* in overi vselej Ob pol o*mih zvečer. Vstopnice so na rarpola^o 10.. 11.. 12., 13. In 14. t m. od 10. dopoldne do i>o| l. popoldne ter od 3. do 5. zvečer pri dnevni blaeralni v opernem gledaliiBt in na dan \-sake Oredsrave pol ure pred začetlrom pri večerni blagajni v dramskem In opernem gledališču. I. Jutoslovenshl vsesokolsM zlet v Lluhllonl. LJUBLJANA SPREJEMA PRVE OOSTE. — PRIHOD TLKMOVAL-NII1 VRST. — ŽIVAHNO VRVENJE PO ULICAH. POUTTCm »mr\f r>^r)||rALNEOA POS? ANCA. — rVfurrad. 9. avnista. Of^vfr.> V selu Vemf. nodr'nsM *^Vrai, so ne«n?»nt morilci ror»n?i od 7. r»n ^. t. m. tibUf r^erl ajajanfam raoMk-^tie^a nos^^ca P*ikn OavrllovlCa. k| fe Ml v Mrlatmjf 7^?o vpllveri fn n\ v katero so odposlani zastopniki vseh te tekme m iideležujocih narodov oziroma držav. V iurv za sedanjo tekmo etn od po-lana od v*tike aknpine p*i dva eodnika. Za Ju*oolovensk«-ga Sokola br. Smertnik in br. Ivan K n k e c Danea ob 8. zvečer se sestane jnrv v Nrrodnem domu v svrho konstitiiiranta. K^kor nam poročajo, bo br. V a n ! 1 e k COS izvolion za predsednika )nrvja. Mednarodna tekma ob^ga la>Ii panoge telovadbe- 1. prve tri aaaasva prostih vaj za Vcesokoleki zlet v Ljubljani; 2. eno obvezno in eno poliubno va-$o na a) br«dlil. b) drocru, c) konju na ^-ir z rornii in d) drocrih; 9 n) skok v vlšiao b) saetAirJa i:ro- ple, e) plavanje, d) tek na bitrost. Mednarodna tekma bo telo zanimiva. Prične *e tutri ob 8. na telovadlžču. FRANCOSKA TFKMOVALNA VR= STA. — Pariz, 10. avarusta. izvirno.) Francoska tekmovalna vrsta ie odpotovala včeraj v Linhliano, kier se ude?ež! VII. mednarodne telovadne te'trre v dneh od 11. do 12. t. m. Te* tovadao vrsto vodi prof. telovadbe Pouchon. Francoska tekmovalna vrsta »e odpotovala iz Pariza nreko Marsail^ Ia v Trst. kamor ie dosnela no do-sedanlih poročilih danes ziutra]. Pri* hoda francoske tekmovalne vrste ic naibrže pričakovati danes popoldne ali na jutri zjutraj z orient*ekspre-som. Renrczentanca Zveze francoskih telovadnih društev potuje z orient-eksrrresom in prisne jutri zjutrai v Liubliano. V Ltuhllano prispe Dred=» sednik francoskih ^imnastov C h a r* les Cazalet. Vsesckelskecr?' zfetrt se uđete?! tudi mmtomšk francoske armade iMiIinmli Rovet. ZASTOPNIK FRANCOSKE VLADE NA VSESOKOLSKEM ZLETU. — Parfz, 10. aveusta. (Izvirno.) Senator Renard ie cdretoval v Llub-i'ano. da zastopa francosko vlado na orvem iueoslovenskem vsesoko!« shčm zletu v dneh 11. do 15. t, m. PRIKOD BELGIJCEV IN LUKSEN-BURŽANOV. Danes nekai minut po polnoči Ho z gorenjskim vlakom, ki ie Imel čezurno : lmudo. prispeli v Ljubljano Belgijci in LuksenburŽanL Na ko* lodvoru iih le pozdravil starosta dr. Vladimir R a v n i h a r v imenu JSS. Pri sprejemu pa ie bilo navzočih tudi več bratov Sokolov v kroju. Boteiici in Luksenhuržani postavi* io vsak po eno tekmovalno vrsto. BclFriice je spoznati po slamnikih i belgijskim nacionalnim trakom. Luk* senburžani pa imajo čepice in črn kroj. Belsiiska vrsta sestoia: Charles Lannie (šef). Francots Ver« bove D, Josef V e r s t r a e t e n, Gustav G v s e li n c k, Frangois G u b e n s. Leon van Lanfcendonek, Louis de W i n t e r, Jean V e r b o* v e n. LukfcnburŠka vrsta obstoja: .T. T. T h o m e r. načelu. Fr. Juanjr, Nik. B r e s e r, Jos. K n e p p e r. Bob. Lev v. J, B. H o r n. E. M u n-hofen. E. Francois, Louis Haas. Razsrovariajoč se z Luksenbur* ?.ani in Belgijci so vsf m^emu noro* čevaleti z radostjo izjavljali, da se diviio krasoti Liubliane in nje polo* zaju. Danes so si vsi dopoldne ogledovali mesto. Prvi vtis, ki ga je Ljubljana nanje napravila, ie najboli* Si. V splošnem se zadovoljno izrt* Žajo. PRIHOD jrflnST.OVKNSKJH MORNARJEV. Z današnjim dopoldanskim karlovš-klm vlnkom te ori««pelo v Ljubljnno SI mornarjev iz Tivta or. Gjenovica, pod vodR^^m kapetana Kovača ln na-ftelnikn podofleirja Jereba. Tx Boke Kotorske prispe nrihodnja dni še okoli 150 mornarjev. Mornarji ki «o došli danes, so povečini Ljubljen6anje. ALŽIRSKA SKUPINA TELOVADCEV. Med Ljubljančan! vsbuta noseb* no pozornost dvanalstČlanska skuni« na telovadcev Iz Alžira. So to ži* vahni Arabci. V Alžiru obstola telo^ vftdno dniStvo »L* Avant d' AlSTire«. Telovadci so prispeli nod vodstvom vadUelia prof. in nadzornika telovadbe za Alfclr in Tunfs O m a r b e n M o h a m o u d a. kMe ustvaril t>o$e* ben sistem telovadbe. Alžirci so po svetu znani kot izborni telovadci. Nastopali so že po raznih mednarod* nili telovadnih prireditvah. Ta vrsta ic nastopala tudi že na vsesokol-skem zletu v Pnuti ln zelo simpati* žira s sokolstvom. Člani te vrste so: N o i a i M u s s a. Abdci Ase z, Bougncrza Mohamed. Bou* alem Omar, C a m a r i s Mohamed. RebainZoubir. Hassan habasi, Santamaria. Alžirci, ki so bili včeraj radi dolgotrajne vožnje izmučeni, so se djnes že popolnoma osvežili in z av* tomobilom se vozijo po mestu, da si ogledujejo zanimivosti Liubiiane. So to zelo simpatični dečki. Tmaio lere Črne nniforme in naravno vsi fese. Alzirci so po večini dijaki. Najmlajši ie star 11 let. 2e včerai se ic med našimi dijaki in njimi razvilo prijateljsko občevanje. Nekateri diiaki vešči francoščine, so iim za cicero* ne. Na kolodvoru iih ie včerai no* zdravilo starešinstvo J. S. S s sta* rosto br. dr. VI. Ravnihariem na čelu. PRIHOD ITALIJANOV? Razširile so ee vsstt da v zadnjem momentu prideio v Ljubliano tudi Italijani in se udeleže s svojo tekmovalno vrsto mednarodne tekme. Vest še ni por-Mnoma potrjena« ker zletna pisarna do danes 10, dot*, še ni absolutno prejela nikake^a obvestila o njih prihodu. Ni tzklju* ceno. da se Italiani udeleže mednarodne tekme. Po pravilih medna« redne telovadne zveze imaio Italija* ni fclede udeležbe tekem pravico to piiiaviti se zadnii moment t. i. na dan tekme same. Za slučai. da se Italitnni udeleže tekem in pridejo v Liubliano. pozivamo zavedno Hubliansko nrebival= stvo dn ie nanram niim vljudno in koncilianrno. kakor se snodobl na* pram costom. Po starih slovanskih običaiih bi b?l t»a»večii zločin, ako hl se kdo zagrešil proti načelom c^sto-l!uMa. Dne U. t. m. je v opornom arledah-šfn opera >Prodana USNiM, V Drom-ckf»m jrl^dnlKiu >Pohnj^anJ^ v dnlinl 3entflor.ian.Union<', ■acetek ob 3. nri. Isti večer s*» vrSe* ^ slode^e nrir<^-ditve: Ob 50. tui pozdravni veeor mednarodnim tekmovalcem na vrtu restavracije >Zvexda<- Ob 20. uri v dvorani filharmonija koneert povsko^a društva >Slavec«. Ob 20. uri v dvorani Narodnega doma alcadcaatja >Brat»tvm< na -n-^t fteftk**-mu S^kol?tvTi. Ob 20. nri ni ^Irjvnostnopi prostorni v Tivolliu (tolovajišče liubljanskecra Sokola) koncert covibe Zvo/e {ugoalo- voneUib zrleznie^rjrv. Ob 20. uri koncert orkočstrn Bokal čkrsra društva I. na trjru Tnbor. Ob 20. nri koncert vojaAke godbo v hotelu Tivoli. Ob 20. url t opernem irlpdali&Hi »P^ri« Oudr»nov<. v dramskem eledall-£(n >nolPriraor-|ec. Ob 20. uri koncert L1uMlunskoga Zvona v dvorani fllbarmonlj«. Ob 20. ui'1 koncert kvarteta dr. Kozine v dvorani filharmonija. Ob 20. nri telovadba r»karlcmiio na fclavrostnem prostoru v Tivoli. Ob 20. uri v opernem gledališču kone^rtni in pla?nt ve?er nraotniške plesalke >rnrile .Torkov© \* Prn^e ti knrertn^ povit gdA. L|nbire ?flllje^»« Jeva. — Srecnlaflr na veselicncr.- aroaSarsi (na dirkališču). V torek, dne 15. avgusta zvečer ob 8. ob priliki velike ljcdske veselice se prične takoj ob osmlb izdajanje dobitkov bogatesa srečolova. Kdor bo vjel pravo Številko, dobi en vajon trbo-veljskejta premoga ali en vag^n drv; da-Ue Je mtd dobitki več krasnih servisov. SreCke se prlfno prodaiari dne 12. t m. (srbota) po 2 Din. Posegnite pdđ*o po srečkah fn poskušajte sreCo, ker boste s tem neknTTko oomagnU rod! h kntlu veb-k!b r?*^0i stroikov. Zdravo! — Od«ftV za - *' ^^tn! od«efc ra l k*r*i ra H r^^r V VI jsvt posbde od 1? do 15. t m% v Narndnem domu. Mer se dobp v«e m» formadle glede KtMUCa, krncertor, pevskih zborov. gfK^ri T,i f-rl^T. — Kotieertnl odsek ta i. juges^r. vsesoteHU »let v LjubUaaL Ster. 181. žPoziv JEjubljančanom! »SLOVCM^fCI N A R O P« dne 11 avgusta I9?2. stran 3. Gostje iz vseh delov sveta so ? Jeli prihajati v našo belo Ljubi ja-o, da s svojo prisotnostjo poveliča-) prekrasne dneve vsesokolskega leta. Pozivamo ljubljansko prebl-alstvo, naj razobesi zastave In primerno okrasi stanovanja z zastavl-aml in zelenjem. Danes popoldne ob pol 17. pri-pe starešinstvo Češkoslovaškega Sokolsrva. Sprejmejo ta Dredstavl-telji jugoslovenskega Sokolstva, a tudi naše občinstvo Je dolino, da se v čim največjem števila adeleži tega sprejema. Vabimo vse rodojubne prebivah ce bele naše Ljubljane, brez razlik* stanu in poklica, da prihltlte na ko* lodvor ter manifestirate za 6eško* slovaško-Jugoslovensko bratstvo. Dnevne vesti. V Ljubljanu dru 10. avgusta 1922. — Kralj in kraljica na vsesokol-ikem zletu. Kakor smo že včeraj javili, je odhod Njih VeL kralja in kraljice v Marjanske Lažni na Češko za nekaj dni odložen, ker se kralj in kraljica Iiočeta udeležiti vsesokol-skih slavnosti v Ljubljani. To našo vest nam danes potrjuje tudi beogradsko oficijelno poročilo, ki ga nam pošilja naš dopisnik. — Prestol kraljevske dvojice v LJubljani. Naš narodni ornamentik Dragotin Inkiostri-Medenjak je izdelal tega leta drugi zanimivi umotvor, ki mu dela čast poleg velikega sokolskega letaka. Po načrtu Inkio-stri-Medenjaka sta izdelana za gar-nizijsko kapelo dva prestola, ki sta dosedaj najlepša v državi. Niti na dvoru, niti v saborni cerkvi v Beogradu ni videti kaj enakega. Prestola sta bila izgotovljena v osemnajstih dneh! Neposredno pred Vidovim dnem se je namreč mislilo, da se bo kralj Aleksander skupno s kraljico udeležil žalne cerkvene slavnosti v Ljubljani. Ker niso imeli niti od daleč primernih stolov za visoki osebi, se je višja vojaška oblast obrnila do Medenjaka s prošnjo, naj pomore iz zadrege. Umetnik je delal noč in dan, tako da sta bila prestola iz hrastovega lesa z vsemi okraski dogotovljena osemnajsti dan. Stil tvorbe spominja na cerkvene bizantinsko-romanske vplive; poedinosti pa imajo čisto naroden značaj, kakor v Sumadiji, Bosni in Dalmaciji. Glavna zanimivost je okras kron iznad sedežev, ki imajo namesto običajnih zlatih kvast in dragih kamnov, spretno nameščene stročnice in krogiJlce ter dna sovražnih nabojev in šrapnelov iz po-Mednie vojne. Kakor rečeno, se je ^no^el umetnik poslužiti za ustvarjanje svojega načrta v glavnem hrastovega lesa in barv, ker ni bilo na ra^olago škrlatne tkanine, zlata in srebra. Vendar je celotni vtis go-snoski. živost barvnih tonov ugašena !n bolj temna harmonija njihovih nkordov odgovarja svetosti hrama božjega in dostojanstvu prestola. Škoda, da Nj. Vel. kralj in kraljica ne bosta v doglednem času ali pa nikdar imela priliko sesti na preza-^imiva prestola, ki sta skromen poklon vdanm duš in umetnika. N. — Puščajte na miru obmejne znake! Glasom dopisa razmejitvene komisiie z Italijo odstranjujejo turisti obmeine znake, kakor zastavice v raznih barvah in druga slična rnamenja. ki jih postavlja razmejitvena komisija v svrho triangulacije v sektorju na obeh straneh Triglava. To ovira delo imenovane komisije. Prebivalstvo tejra ozemlja in turisti, ki posečajo te kraje, se opo-rarjaio, da v bodoče ne odstranjujejo več teh obmejnih znakov, ker se bo kazensko postopalo proti vsakemu, k! bi tega opomina ne vpošte-val. — SrAolom In ndeležnlkom sokolske?« zleta! Vhodi na slavnostni prostor pođ 77-roti so iz Oasposvetske ceste in drevoreda v Tivoli. Od 12. do rštevšl /5. avgusta sn na raznolazo ves dan torka in mrzla ledna in le preskrhlteno za izborno pijačo. Sliv *OŠtrd prostor bodi shalaUSČe vsega So-kolsivaf — Potor, KoroSd! V dneh vseso&oU tiiiga ilrta shofah s* koroški Sakoti in drugi KnroSeL prilatm ftoftfttfl* misli v hotelu rŠfntkell: Starosta Sokola v 00" rovlfah. — CeSkoaiovninrf kontalat * Lfeb-Jfani pporoča. da \e pooMftfttilo nrtnrttr-ptr<> zamn.Tifih »tvari v Praeri čoškosto-vaSke zastopnike v inofcemetvn. da, izstavijo vsem onim, ki dokažejo z zdrav-rilcim s-pričev.ilom, da potu1fc*j> v avHia HravKenla v kako »tattvttlMe v 'fieSfco-'lOT-r*eki r^nu^liki. rK>tm visirm za polovično normalm> pristojbino. Ta visnm na vel j a «smo ta dotifcno rtravilišlte. W i© nstaneiio omataoe, in le t njlni v««ko dm«*** T»otovs,tito po Oe*lto«le^a-~^f rermblflrf irk1fnB«eo. Določba volja, do koneft leta. 1992. — ?z đfolmtatfčne služIte. Našo t^^rafJJnio vest o imenovanju dr. ^t^karia Rvbara za političnotehnlč- referenta fflede izvršitve mednarodnih noarodb v rananfem lnlril* strstvu ponravliamo v toliko, da na« ^erava vlada res pridobiti df. Ry* bara z* sodelovanje. Ne tm UJ0U> za naslov, kakor za bistveno sodelovanje. __ Is notarako alašao. Notar dr. Ivan S t o j a o v Žužemberku jo pre-meieon v Ljutomer. — Iz prosvetnega Ministrstva poročajo, da se od sedaj naprej ne sprejemajo ve£ ruski begunci in osebe drugih narodnosti za učitelja, — Ia Stična na Dolenjskem nam pišejo-. Dne S. t. m. se jo tukaj poročil g. dr. Gostiša, zdravnik in primari j javne bolnišnice v Novem mestu, z, gdč. Milico P e t r i č e v o. Pri cerkvenem obredu je umetno sviral sekstet ljubljanske >Glasbene Maticec pod vodstvom g. Dušana Petriča, nevestinega brata in glasbenega učitelja v Ljubljana. Bilo srečno! — Prepovedano priseljevanje v Beograd. Uprava beogradske občine je z oii-rom na vedno večje število tujce v In ruskih emigrantov sklenila, da se morejo od sedaj nap raj priseliti v Beograd samo oni, ki so dobili £1 to posebno dovoljenja. — Razpisane službe. Zdravstveni odsek razpisuje dve mestni upravnih praktikantov v splošni bolnici v Mariboru oziroma pri obči javni bolnici v Murski Soboti. Interesentje se opozarjajo na raspis v Uradnem listu. __ Gostje nrfnajajjo! Danes ao se pojavile p*> ljubljanskih ulieah prve rde«*© košulje. S prvim jutranjim dolenjskim vlakom je prispelo v LJubljano iz Splita 135 Sokolov in 50 Sokulin. Spllttani, katero vodi iupni načelnik br. Jure V r c a r, so si takoj danes zjutraj že zaceli ogledovati Ljubljano. Zelo so veseli in zad-vvoljni da. so prišli med brate Slovence. V soboto prispe v Ljubljano še okoli 300 Splitcanov. — Po Ljubljani je sedaj savalovilo ži-vahn?> življenie. Vse je že praznično raspoloženo. Po ulicah Je živahno, ra-doetno in veselo. Občinstvo prisrčne pozdravlja mednarodne tekmovalce, Belgije© in Luksenburžane. ki si tudi ogledujejo mesto. Za cicerona jim služi br. J e r a 6. — Posestniki vrtov Ia cvetlic v Ljubljani in okolici se vljudno naprošalo, da podare neka] svefega cvetja za prireditve L Jugoslovenskega zle ta. Cvetlice prevzema dne 13. In 15. t m. vsakokrat od < ure dalie evetUffn! paviljon na slavnostnem proste™ eod TtvoltJem (bivše dirkališče). — Na naslov žel. inšpektorata. Po nacrtu vozi v sokolskih đneh ob 9. zvečer vlak samo de Kranja. Normalni vlak gre pa vendar preggod^ij, tako da bi morali ljudje nad Kranjem v Ljubljani prenočevati, ako se količkaj hočejo navžitl lepih dnov. Z ozirom na to, da je za tujce premalo proetora v Ljubljani, bi vendar ne bilo umestno, da domačini zasedejo prostore gostom. Ce n^ gre drugače, naj bi vsai vnedeljo in torek vozil izredni vlak do Jesenic. Inšpektorat naj blagovoljno to splošno željo upošteva in pravočnsno ukrene primemo spremembe. — Izlet srbskih kmeta* v Slovenijo. Iz Beograda poročajo, da se bo kredit v znesku 100.000 Din, ki ga je izposloval poljedelski minister g. Puceli, razdelil nastopnim srbskim udruženjem: Srbskemu poljedelskemu društvu in njenim podružnicam, Zvest poljedelskih zadrug. Udruženju državnih ekonomov. Srbskemu čebelarskemu druStvu in poljedelskim uradnikom ter končno »Kmetijski družbi« v LJubljani. Vsa ta društva bodo po številnih svojih zastopnikih priredila v svrho upoznanja naših poljedelskih razmer izlet v Slovenijo. __ Zdravstveno stanje v Ljnhrjani. Tedenski zdravstveni izkaz za dobo od 30. julija do 5. avgusta navaja tole statistiko 0 zdravstvenem stanju Ljubljane: novorojenih S2, mrtvorojeni 3, umrlih 17, bd teh domačinov 8. tujcev 9, v zavodih 12. Smrtni vzroki: jetika 1, pljučnica 1, srčna hiba 1, rak 1. drugi naravni vzroki 10» smrtne poškodbe 3. Nalezljive bolezni: škrlatica 1, griža 8L — Iz Si Vtfa Prt Grobelaeai nam pišejo: V nedeljo, dne & avgusta It po dali* tem bolehanlu preminul Franjo Sol ter vulgo OrabeaskL Vedno krepak in zdrav. Jt vendar podlegel neizprosni smrti komaj 40 let star. Vsi smo ga Imeli radi, kar It pričala njegova zadnja pot Ljubil Je rodno grudo, knjigo In petje ter prav veselo in pošteno družba Na grobu so mu zapeli prijatelji ptvel »Vlgred se povrne«. Ohranimo ta v trajnem spornimi! __ Možje s ponarejenimi lirami. Z Dolenjskega nam pišejo: V Ljubljani )e aretirala policija tri meže ki so trgovali • ponarejenim! lirami Ti melje stanujejo v Štifti okolioi in so ee bavili e kupfllo konj. Kupovali ee naaree konje na Hrvatskem, kjer ee bolj pe-aeni, a jih potem utihotapljajo os* mejo v Italijo. V Italiji oziroma v Julijski pokrajini so konje drago prodajali. Dobivši lire za konje, ao lire menjavali v JueeeUvtjl se krene In lake obogateli, kajti za vsako liro so dobivali okrog 15 kron. — Tako so dobre vtolje sedeli v kavarni v Ljubljani. Eden od teh Je ael z lirami v menjalnico, a đnu* dvn ?ta čakala v kavarn! tovariša, da se vrne s kronami. Dotični uradnik v menjalnici je pa spoznal Ure kot ponarejene in je izposloval. da je policija vse tri zaprl*. Samo pri enem eo našli 50.000 ponarejenih »r. Sedal bo sodna preiskava dognala: je-li so konjski trgovci imeli sami ponarejene lire ali pa «*o jih dobivali v Idriji. — V^kako je želeti, da bi bili krivci eksemplaričuo kaznovani. __ Ljubezniv ■»«*• VfieraJ popoldne rta se kopala v Dravi pri Mariboru ključavničarski delavec Ludo vi k M. In njegova tena. Ko se ie žena pričela kopati, je naenkrat stopil k njej mot in jo skušal potlačiti pod vodo. Žena je ponovno dvignila glavo iznad vode, ali zverinski mož jo je znova pbtUnil na dno. V smrtnem strahu 1e napela žena vse -3ire in se ji je res posrečilo, da se je otresla zločinskega moži. Planila je is vode in tekla po ptomoc. Polirija je Ludovika M. aretirala. Pri konfrontari-ji je ljubeznivi mož priznal, ia je hotel ženo utopiti. Mislil jo je ze prcie zastrupiti, pa se io bal ris prid-* na dan. — Poljaki tatovi na deđu. Posestniku Lnrloviku Salkoskvjn v Krčevini so odnesli neznani tatovi 60 kg čebule in razno zelenjavo v vrednosti 2880 K. Posestnlci Neži Voerlar v Formini pri Ptiilu so odnesli 400 kur iebnle vredne 0500 K. Al i zlili Vilbariu iz Franu so tatovi odpeiiali 1% niive 6 kop plenice vredne 6006 K. Storilci se iz*lnili. — Detomor. V Gamelmnh M orožniki aretirali neko Ano Tacar, k! je 39. julija povila dete In ga zakopala za hi£o v sadnem vrtu. Tacarjeva i^e za-covarja, da jo bilo dete mrrveroieno. 2 njo vred jo bila aretirana rudi nfcna mati, ki je osumljena, da. je pomagala pri umoru. — Napadu ntedieinec x desetimi nevestami. V Gradcu »o aretirali nek»» ga Vinka Nemčiča, kl *e je izdaial za medieinee ter no«il pri sebi ponarejene lesrithaaelfe taaa}tstefa vasogflttfca, Pr»- litija ie ugotovila, da 1e N>mčiČ v ^^d» r\i\h dveh geeeeetll obljubil kar desetim deklicam iz boljših drnzin zakon in da ie na ta način izvabil od niih afeeefaV nje zneske. Napram svojim >neve nenavadno tevhib nerbdtn, l^nt^rim ie prieeetvoval kot >a&mvnilt<« fzdalel en »e i» s*ii| z* atnflkttaja onernea** pevce in rekel, da Ko v kratkem sostovftl v KfnM eaajrf. PMalEnvn le dojmila, rlft ie *retp*anee nevaren colinf. HanV zatriu^e. da ie Nemcic" njrgovo pravn ime In da je rojen 1. 1897 na Hrvatskem, toda policija m noče verjeti. nalnouelSa poroCIla. Tiaristllta In Sport. — Hask-Concordla : S. K. Primari«. V petek in soboto dne 11. in 12. avgusta gostuje kombinirano moštvo Hask-Concordije iz Zagreba proti S. K. Primorju, ki otvori s temi tekmami in z dvodnevnim lankoatlc-tičnim mitingom novo športno igrišče v LJubljani. Gosti nastopilo v sledeči posta* vi: rriedrich, DasoviS-Zupančič, Pažur II-DubravčiČ -Paskvan, Sojat- Vuiek-Grdenic-Zinaia-Kfihn. Sestava odgovarja naSi državni S reprezentanci. Po dolgem presledka bodo ljubljanski športni krogi mogli prisostvovati dobremu sportu ter spoznati visoko kvaliteto zagrebškega nogometa. Več teh igralcev se je posebno izkaealo pri zadnji tekmi med jugoslovcntko in češko državno reprezentanco, pri kateri so zmagali domačin!, kakor znano s 4:3. S. K. Primorje se je v poslednjih mesecih vztrajno pripravljalo na otvoritev novega igriSca na Dunajski cesti za artiljerijsko vojašnico. Ambicija, kf vlada v njenem nogometnem moštvtr. obeta ctvorjeno in napeto igro. Začetek oba dni ob 1?*. — Spored lahkoaUetSčaega mitinga S. K. Prlmorj« dne 11. In 12. avgusta: V petek ob 15. uri: 1.) tek na 100 m; 3.) tek na 60 m za dame; 3.) tek na 800 m; 4.) met diska; 5.) finale 100 m; 6.) finale 60 m za dame; 7.) met. krogle; S.) skok v višino brez zaleta za gospode: °.) skok v višino brez zaleta za dame: 10.) skok v vlSlno z zaletom za gospode; 11.) skok v višino s zaletom za dame; 12.) štafeta 4 X 100 m; 13.) štafeta 4 X 60 m za dame. V soboto ob 15. uri se vrši nadaljevanje v nastopnem redu: 1.) tek na 200 m: 2.) tek na 200 m za dame: ti tek na 3000 m: 4.) skok ob palici; 5.) skok v daljavo z mesta za gospode; 6.) skok v daljavo z mesta za dame; 7.) skok v daljavo z zaletom za gospode; S.) skok v daljavo z zaletom za dame; 9.) finale 200 m; 10.) met kopja; 11.) tek na 400 m za gospode; 12.) tek na 400 m za dame; 13.) reFJioja na <$000 m. Miting obeta uspeti nad Vse pričakovanje dobro. Zlasti Številne so prijave hrvaških klubov, predvsem Haslca, ki odpočije 18 svojih najboljših atletov. Svoj prihod so naznanili rudi atletiki Iz Avstrije fn tz zasedenega ozemlja. Vstopnina velja za miting In nogometno tekmo obenem. Pred-prodala vstopnic v cvetlicami Ba|t §e!en-btrrgova ulica in V itpravnlštvu »Jugoslavije«, Marijin trg. __ Rokometna tekma Ilirija : Jadran 5:1. Rokometna tekme meri Ilirijo in Jadranom fe končala n vlSbkfm porazom za Jadran, . vendar *• mora nriznarl. da ie bil Tsdran v detri formi In Je bil prvi nelCea eele v Meneivi. Imeli ee par tudi nekaj smole in na Izjema obramb* in vretarlee ITIrtJe so lim onemogočile mareffcatero si premo San ©o. Prt Jeifrann se Je odlOroval «sr nad, pri Tllritl pa firanflkn avl«. Bam> bičeva. Polcae Je potekel 2:1 V dragem nolcasn jh» naned Tlirlje m krasne kem-bfnaeije do^ecrel le I ffoale In takle zvišal eeore na 5:1. Teknto Je vodil zn* dovolitve «r. Pretnar- Obisk tekrn« Jo bil teelo fibek. SESTANEK NAŠEGA KRALJA S DR. MASARYKOM. — Beograd, 10. avgusta. (Izv.) V dobro poučenih vladnih krogih je razširjena vest. da se sestaneta krali in kraljica v Marijinih Lažnih na Češkem s predsednikom Ccškoslo* vaške republike dr. T. Masarvkom. JUGOSLOVENSKI ULTIMAT BOLGARSKI? — Dunaj. 10. avgusta. (\zv.) Tu* kajšnji listi poročajo iz Sofije, da ie Dodala lucoslovenska vlada Bolgar* skl ultimat, v katerem zahteva ta« kcišen odpust vseh oficirjev, ki so sodelovali pri komitaških akcijah, kakor tudi takojšen razpust vseh makedonskih organizacij. Ako bolgarska vlada ne ugodi tem zahte* vam. bo Jugoslavija skupno z dr* Ško in Romunijo blokirala bolgarsko trgovino. ( Da je naša vlada izro« čila Bolgarski noto. je ven'etno. neverjetno na ie. da bi bila podala ultimat. Uredništvo.) ODNOftAJI MED NAŠO DRŽAVO IN ČEŠKOSLOVAŠKO SO BRATSKI IN NEIZKAL.IENL — Beograd. 10. avgusta, (Izvir.) Presbiro spontano dernentira vse vesti nekaterih beogradskih listov o diferencah med našo vlado in če* škim ministrskim predsednikom dr. B e n e S e m. Nedavno so listi priob* čili vest, da obstoja nesoorazumlje^ nje med našo in češko vlado radi imenovanja delegata v Ligo narodov. Ta vest ie popolnoma neosno* vana. in prinaša le razburjenje v našo politično javnost. Sam češkoslovaški poslanik g. Kalina ie izrazil novinariem obžalo* vanje in začudenie. kako je soloh mogla ta vest priti v iavnost. ker ie brez vsake podlace. Nadaša! je ponovno, da dr. Beneš soela5a s tem, da malo antanto v svetu Lige naro* dov zastopa dele«rat naše vlade in da do danes še ni bilo nikdar nobenih nesporazumlieni med obema vlada« ma. Poslanik Kalina ie včeraj obiskal ministrskega predsednika Paši-Ča in pomočnika zunaniesa ministra £. Nešiča. Pri tem obisku ie K. Kalina ponovno izjavil, da ie demanti v Presbiroju izšel spontano in brez njegovega voliva in da odgovarja popolnoma resnici. ODHOD ITALIJANSKEGA POSLA. NIKA 12 BEOGRADA. — Beograd. 9. avgusta. (Irv.) Danes zvttei odpotuje dosedanji Italijanski poslanik na našem dvoru grof Manzoni iz Beograda na Bled, kjer se poslovi v avdijenci od naše* ga kralia. Včeraj se Ie italijanski po* slanik poslovil od vseh beogradskih poslanikov, ob 17. popoldne pa rudi od ministrskega predsednika 2- Pa* šiča. Grof Manzoni odootuie po av* dtjenci na Bledu v Marijanske Lažne. To dejstvo živahno komentiralo be* Ogiadald politični krosri. Londonska Konferenca. Načelna nesoirlasfai mod Lllovd Ge» orgeom In Polncarejem. — London. 10. avgusta. (Izv.) SnoČi se je oficijelno zatrjevalo, da ie položaj konference izredno težek. Člani angleške vlade, ki so odšli na počitnice, so bili nujno pozvani, naj se nemudoma vrnejo v London. V angleških uradnih krogih zatrjujejo, da bi pomenila vsaka posebna akci* la Francije prelom med antanto. — London. 10. avgusta. (Irv.) Uoyd Oeorge je izjavil, da nikakor ne more dopustiti, da bi prišlo do uničenja Nemčije. PoincarĆ ie odgovoril, da mora Nemčija na vsak način izpolniti obveze versafllske mi* rovne pogodbe. Kakor poročajo iz merodajnih krogov, ni izklhičen kompromis: t odgoditvilo konferen* ce do septembra. Poincarć je baje naprosil belgiiskega ministrskega predsednika za posredovanje med angleškimi in francoskimi zahtevami. — Pariz, 9. avgusta. (Izvirno.) Londonski poročevalec »Petit Pari* siena« poroča, da ie prfclo med Poincarejem fn Llovd Oeorgeom do nesoglasja, posebno povodom obeda na belgijskem poslaništvu, kjer le Pofncart LIoyd Oeorgeu iziavtl. da Francija v slučaju, če se ji ne dovoli« |o zahtevane garanefie. začne samo* stolno akcBo proti NemČiH. Nato le Llovd Oeonre odkrito Iziavfl. dn nod takimi okofooarmf in v tem stncarJi te prelom med AngfHo m Francflo LIoyd Oeonte je dalie dodal, da bi bil ta prelom usodeooln tako za Anglijo, kakor za Francijo, obžalo« vati bi ga morali obe stranki. -—London, 0. avgusta. (Izvir.) EMsltskl ministrski predsednik sku* ša nesoglasja med Londonom in Pa* rizom na vsak način odstraniti in spor omiliti. — London, 9. avgusta, (ravnali Ministrski predsednik Poincare ic imel snoči daljši razgovor z belgijskim min. predsednikom Theunisom. Ki se je na to rtlfovarjnl z Llovd Ge-orguom. Tlieunis skuša posredovati med obema. Za danes določeni se* stanck ministrskih predsednikov je bil odgođen. — London, 0. avgusta. (Izvirno.) V angleških vladnih krogih trdilo, da sedania konferenca ne bo prinesla nikakih definitivnih sklepov v Itpn* racijskem vnrašaniu. Ta konferenca bo Ic postavila nekatere temelje za bodojo konferenco, kier se ima izvr» siti spr/razum med zavezniki CvTOPO s posredovanjem in sodelovanjem Amerike, ki cuina more ugodno re siti rtPnracUsko vprašan ic. Prfčaku* icio. da se ponovno sklice slična konferenca še pred koncem decenu bra t. L Ta konferenca nai bi imela rešiti vsa reparaciiska vpra^ania. POTRES NA GRŠKEM. — Atene, 0. avgusta. (Izv.) V raznih kraiih je bil močen potres. zlasti na otokom Metahna in Porns. Potres |e povzročil veliko človeških In materijalnih žrtev. Številne dtp* zine so prihajali v pirej.sko prista nisčc. NOVA KONFFRFNCA V vVASHlNGTONU, — Parix. 9. avgusta. (Izvirno.) V zunaniem ministrstvu smatrajo, da se v kratkem skliče konferenca v Washin2tonu, da uredi vprašanje medzavezniskih dolgov. Borzna poročila. — Zagreb, 10. avgusta. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 15.75, 16.—, Pariz 6.60L 6.75, Londoa 370.--. 372.50. Berlin 10.—, 10.25, Dunaj 0.15. 0.17, Pt^jl 207. -. 20«.—, Trst 380. , 382.5 Zagreb 1.625, Dunaj 0.0115, bud:mr>e*fj 0.35, Berlin 0.665, Pra^a 12.05, Milan 23.8.S Pariz 42.30, London 23.435, Newyork 536, — Curib. 10. avgusta. (Izv.) Predbor »a: Zagreb 1.575. Berlin 0.M, Dunai 0.01, Prajra 12.05. Budimpešta 0.36. Milan HTS Londun 2^.43, Pariz 42.—. Newyr»rk S.Z625 — Curih. 9. avgusta. (Direktnr>.> Zagreb 1.649, Berlin 0.659, London 23.439. Mi lan 23.849, Praga 12.901, Pariz 42..^49, Ncw-york 5.2601. — Trst. 9. avc^ista. Beograd 25.75. Ber lin 2.80, Praga 53.75. London 97.95. CurIV 417.50, Pariz 17S.50. Neu-yoTk 2100 — Praga. 9. avgusta. Beograd 48.50 Bcrlfn 4.95, Milan 184.50, London 1*1.50 Curih 773.—. Pari- 329. - . Newynrk 40 65 — Berlin. 9. avr/ista. Beograd 9T0.-Mllan 3650.— . Pa tir Ma--, London 3625. . Nowyork 810. . Curih 14525—, Duna* 1.505.—. Praga 1917.—. — K on g ros jago$lnvenskib novlnarfe-v v Suhotlci br» dne S. septembra. Člani udruženja jugosTovensK-h nmlnariev. sel cik LJubljana, ki se udelt/e kongresa, nal .se do dne 20. t. m. prijavijo tainiStvu — Kreditni zavod za trgovino In Industrijo ▼ Llnbljanl ie n^ka?nl ljubljanski sek. ciji TugoslovensVega nminar^keija ud^nfe-nla 2000 kron ter s tem pokaral naklonjenost slovenskim novinarjem. Sekdla se t*-vodu iskreno zahvaljuje. HojcencTn norodnn led so testenine 9|PokaltOtOfll zdelane iz samega zdroba jeklene pšenice vsebujejo najplemenitejše dele zrnja Zato so najbolj redilne, pri izvrstnem okusu. Iz istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do 3 kratni volumen nekuhanih. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLCMŠEK. Odgovorni urednik: IVAN P0DR2AJ. ioilijo iSČem za takoj. Ponudbe pod ,Soba s kuhinjo 6220" na upravo SI. Nar. 6220 Parcela za vilo »• proda. Ponudbe pod .Zračna lega" postno ležeče LJubljana. 60no Dr. Viktor BresRvar larnt ordinira. — Sradtiče, HUi«ii«Ts adlM 7f od 10. *• It- dop. In t.—3- pop. Fina tov sika najmodernejia, ■ prozornimi rokavi In rjavi viaokl £««l|l It 39, Cisto novi. ae •» ceai piodajo* Stran 4« »SLOVENSKI NAROD* dne 11. avgusta 1922 Štev. 181. Za hišnika 2dl iti mirna stranka brez otrok. Poizve se pri uprav. Slov. Naroda. 6222 Divan dobro ohranjen, se proda. Zatiska ul l^pritHčje 1. j. 6227 Brusač samski i§če službo. J. Gabrovec, Bistra, p. Borovnica. 6234 Lokali v novi hiši v Ljubljani, pripravni za delavnice aH skladišča se oddajo takoj v najem. Najemnino je plačati za tri leta naprej. Ponudbe pod .Tri leta 6230* na uprav. Slov. Naroda. 6230 Seno Več vagonov zdravega, suhega sena se proda takoj franko vagon na vsako postajo v Sloveniji po 900 K za 100 kg. Pukl Filip, SoStani. Urarske ftirnifure orodje, Jungbansove budilke, vsakovrstne stenske ure, nakit iz amerikanske?« zlata razpošilja JAKOB PICK. ZAGREB, Ilica 63. 6094 Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olje • bencin !■ drage potrebiJhie hm vedno t zalogi F. Florfaačlč &!ubljaaa. > Trgovski visokošolas iSče primerne službe, vešč nemškega, italijanskega, francoskega jezika. Ponudbe na: Vipava, poštno ležeče, pod .Bodočnost. 6237 Instrukcije učencem osnovnih šol za šolsko leto 1922-23 sprejme starejši učitelj po dogovoru. Najraje gre k družini za dobro preprosto hrano. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Instrukcije /6225-. Šivan in preproga dobro ohranjena, ceno na prodaj. — •• Kane, Linhartova ulica 3. 6232 V bližini kolodvora na prav prometnem kraju imam lokal, zatorej iščem kompanjona s premoženjem. Pismene ponudbe pod .Ugodno 6250* na upravo Slovenskega Naroda. 6250 Kupim trpežno moško kolo staro. Cene po dogovoru. — Dimnik Anton, Zadvor 15, HruŠica pri Ljubljani. 6248 Iščem Irektrlco katera bi lahko vstopila kot kompanjon ka. Vdova z enim ali dvema otrokoma se lahko zglasi. Ročno in strojno šivanje in v to stroko spadajoča dela. Ponudbe pod .Panama 6240" na upravo Sloven. Naroda. 6240 Prodasta se dve psici ena ovčarske nemške Čiste pasme, izvrstna čuvajka, druga dobermanske čiste pasme, po nizki ceni. — Ogledata se: Rimska cesta 19, dvorišče. 6647 Soba- s posebnim vhodom za dve mirni gospodični se išče za september event s hrano. Naslov pod .Učiteljica 6228" na upravo Slov. Naroda. 6228 Pozor! Pozor! Vsakovrstna cvetlico la šopke, vaze in dekoracije pri-inrniam slav- obolastvo- ŠIMENC WAMf vrtaarstvo, 6243 Gradišče 12 HLADILNA HAPRAVA kompletna Kompresor, 2 posodi s solno stiskatko, 18 MP, esektromotor s transmisijo In Jermeni, oprema hladilk z vsemi odvodi in dovodi. Izdelana leta 1910. Firma Riedlnger - Augsburoj. Efekt: 24.000 kalorij. Cena 66.750 Oln. Ponudbe aa nakup na Ins. od. Slov. Naroda pod „PLODONOSNA" 6140. :-: H0MPTIARIST1CU:-: koja je vješta pisačem stroju, te hrvatskoj i njemačkoj stenografiji, traži se za jedno veće poduzeće u Zagrebu. Oferte sa referencama i visinom plaće, slati na: zavod za ogSašivanie S. Jovanovii. Zagreb, Ilica 60.1.______________Telefon 8 — 97- Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom tragične smrti mojega nepozabnega soproga, gospod iiHPi trlFnfKu ■adpivarfa delniške draike pivovarne „Union" izrekam tem potom najpresrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem upravnemu svetu, ravnateljstvu, uradništvu in delavstvu pivovarne Union, vsem darovalcem cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. V LJcblja- , dne 9. avgusta 1922. Žalnloča Bon Vlralk. Državna uradnica, zmožna slovenskega, nemškega, deloma srbohrvaškega jezika, slov. stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del, liče privatne službe. Najraje v kaki večji trgovini, eveni tudi kot blaeajničarka. Ponudbe pod .energična 6226* na u-pravo Slov. Naroda. 6226 3ŠČC se služkinja k slovenski družini z enim otrokom za Beograd. Plača se vožnja, nastop takoj. Naslov pove uprava Slov. Nar. 6233 Proda se sofa, tepa, pripravna tudi za ležanje. Ogleda se: Rimska cesta 19, dvorišče. 6246 Žen Una ponudba. Gospodična srednje starosti, trgovsko izobražena, poštenega obnašanja in dobrosrčna, brez premoženja, se želi poročiti z gospodom trgovcem od 45 do 50 let. Vdovci ali invalidi s premoŽenjem niso izključeni. Resne ponudbe pod „Ženitev 100-6142* na upravo Sloven. Naroda, 6142 Strojepisko sprejme notarijat v Krškem. Nastop takoj, plača po dogovoru. 6155 ! Zastavice ! Izdeluj« In priporoča M. TIĆAR, Ljubljana. jifebiovano sobo s posebnim vhodom išče trgovec* Plača dobro. Ponudbe pod kuverto poštni predat 12. 6205 DRVA bukova, lepa in suha na debelo in drobno, žagana, na željo tudi sekana, se dobe v Kolodvorski ulici st 18. (dvorišče). 6143 Krampe in lopate nasajene, klamfe, žeblja za stavbenike in tesarje po konkurenčnih c- nah oddaja po večjih partijah tvrdka Stan« ko Žargl O Co., trgovina z železni no, Ljubljana. Sv. Martina cesta 15. Bo?<5e M\M\M delo se odda dobrim samostojnim krojaškim mojstrom. — Naslov pri upravništvu Slov. Naroda. 6097 Dežnike popravil* točno in solidno in ima vedno v zalogi tudi nove dežnike Anton Pavlin, Stranska pot štev. 17. (Trnovo). 6161 Vila na prodaj stanovanje takoj. Zelena pot 6. Trnovo, poleg kopališča Kolezije. 6148 Mladi delavci In delavke ae sprejmejo v kartonažno tovarno I. BonaČ sin, Čopova ulica št. 16. Od zunanjih pridejo v poštev le oni, ki se vozijo s kamniškim vlakom, ker prihajajo drugi prepozno. 6200 3n5nstriisko podjetje is£e perfektno korespondeit-tlnjof rorabno tudi za druga pisarniška dela. Pogoj popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v pisavi in stenografiji. Ponudbe z zahtevo plače na upravo Slov. Naroda pod .korespondenca 6201*. 6201 Cement na drobno jn na vagone oddaja tvrdka Stanko Zargi« trgovina z železnino, U ubijana, Sv. Martina cesta 15. 6171 Vajenec za fotografsko obrt se takoj sprejme pri fotografu Franc Marinko, Ljubljana, Poljanska cesta St 13. 6221 Tesarji! Več dobrih tesarjev in učencev sprejme tvrđka Fran Martinoe, mestni tesarski mojster v Ljubljani, Prele SL 8._______________________________62U Kapljo oo dobro ohranjene stelaže za gpecerijo. Dolžina do 5. m. Ponudbe na An. zav. Drago Bcseljak. Ljubljana, Sodna ulica 5.________6155 Želim vetepKI kot družabnik s kapitalom od 200—300 tisoč K ter z osebnim sodelovanjem k dobro idoče-mu podjetju ali trgovini. — Ponudbe nasloviti na upravo Slov. Naroda pod .Resnost 6231 •. 6231 —~—~~~ Kot ~ družabnik z večjim kapitalom in osebno soudeležbo želi vstopiti trgovsko verziran mož v že obstoječe podjetje. Ponudbe pod .Soudeležba 6229* na upravo SI. Naroda. 6229 Največja tantra mlinih pleteni, m mm ta rokavic pri tvrdki gjjjjjjgiaggj Balo I Čltajte I Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov, novih modelov in pnevmatike po ceni. „TRIBUNA" tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4, trgovina Stan trg 28. Sprejemajo se tudi popravila za v polno popravo. Kupujemo na veliko lipov cvat in plene rozičke „Isis" d. 4* Zagreb, Hatzova ulica 14, kamo se neka vzorci in ponude pošljejo. plavalne pasove iz pjutovine izdeluje tovarna zamašitev Jelačtn d Ko. Ljubljana. 4572 novo vinsko poio iz klanega hrastovega lesa proda 3 do 5 hI po K 8— za 1 1 5 do 8 hI po K 6*— za 1 1 Mihajlo lvanovič, Zagreb, Frankopan- ska8. _________________________6124 Parcela j v lepi legi se ceno proda. Po« Inudbe pod »Parcela 2371* na I upravo Slov. Naroda. 6224 MILAN VREZEC NADUČTTELJ VIKTORIJA STAKOLA POROČENA 9. AVGUSTA 1«2 RTBNO — MIFNTK Kupim žensko kolo a prosil m tekom. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .dober 6239-. 6239 Industrija vpeljana in brez konkurence se oroda. Ponudbe pod „Industrija 1920— 6223* na upravo Slov. Naroda. 6223 Ruzncšalcn ili imđM a poljanski okraj sprejme uprava „Slov. Naroda'6. Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino lastnih krznarskih izdelkov. Sprejemam vsa tozadevna dela in popravila, kakor tudi lisičje kože v raznovrstno barvanje in strojenje. Izvršujem vsakovrstne športne čepice, kakor tudi za vsa ćra-štva in korporacije. ELIGIJ EBER, UUBSJANcli — Kongresni trg it. 7. — Kupujemo bukove 15 x 20 x 230 in 15 x 25 X 250 Obvezne ponudbe z rokom do« bave franko Ljubljana dri. kolodvor nasloviti na* Zavod za impregniranje lesa d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 38/I, PosEovne prostore. na najlepšem kraju v Ljubljani in sicer v pritličju, prvom in drogom nadstropja v novi zgradbi na oglu Aleksandrove in Gledališke ulice bo oddal v najem Pokojninski zavod predvidena od l. avgusta 1923 naprej. Interesenti, kojim so najemninski pogoji na vpogled v zavodu Šolski drevored 2 vsak delavnik od 8—12 predpoldne, naj vložijo svoje ponudbe najpozneje d9 ponedeljka 2L avgusta 1.1« p^; ravnateljstvu zavoda. LJnbllsnai dne 9. avgusta 1932. Pokojninski za*£d sa nameščence v LInbl!«nt. Upravitelj: Ravnatelj: Fr. Vedernjak. Dr. Sšgadin. RAZPIS. Razpisuje se mesto TAJNIKA BORZE v LJubljani (Jugoslavija). Prosilci, z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki so popolnoma izvežbani v vseh borznih strokah, tako teoretično kot praktično m ki se lahko izkažejo, da so z uspehom delovali po več let kot uradniki kake večje borze in ki so vešči vsaj enega slovanskega jezika ter so sposobni za organizijo in vodstvo popolne borze, naj vložijo svoje ponudbe s prepisi dokumentov na: Slovanska koska v ajohijaal (Jugoslavija). Nastop po možnosti takoj. lastnina in tisk »Macodnei tfstauros * ^i— i ii Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.