StErge dnevi na Bermndlb Predsednik ZDA Eisenhower in britanski premier Macmillan sta danes zadela razgovore — Po mnenju tiska bodo v ospredju problemi Srednjega vzhoda HAJOLLTON (Eermudi), 21. marca (Reuter). Predsednik ZTDA Eisenhower in britanski premier Maemlllan sta danes začela razgovore v Hamilltonu na Bermudskih otokih. Glavni predmet njunih razgovorov so razna mednarodna vp-raža-nja, v prv; vrsti vprašanje britansko-ameriških odnošajev, ki so bili omajani ob dogodkih na Srednjem vzhodu. Pri razgovorih obeh državnikov sta prisotna tudi zn nanja. ministra ZDA in 1 el. Britanije Dulles in Selwyn 1.1 oyd. Sueškega prekopa in glede določitve stališča do Egipta. B r! te nsko- a m e ri šk ’ r az.gov o n, V so danes začeli, bodo trajal: sc.ri dni. Med temi razgovori bodo skušali spet vzpostaviti normalne odnošaje. Predsednik E-senho\v«ir in premier Macmil-lan sta sin-oč; skupaj večerjala in se razgovariala o dnevnem redu razgovorov. Premier Mac-mi lian je po prihodu n.a Bernvu-de izjavil, da je »vse življenje {n prihodnost« zahodnega sveta odvisna od britansko-amerišhe-ga prijateljstva in sodelovanja. Predsednik K'senhower pa je izrazil prepričanje, da bosta t Macmilla.nom v teh nekaj dneh storila mnogo za krepitev prijateljstva med obema državama. Po mnenju ameriškega tiska bodo problemi Srednjega vzhoda glavni predmet bermudskih razgovor, kajti oči vi dno ZDA ;n Vel. Britanija zastopata še vedno različna stališča glede tega vprašanja. Glavni dopisnik »Nev York Timesa« v Vel. Britaniji je prav tako mnenja, da je sedanji razvoj dogodkov na Srednjem vzhodu postavil Egipt in Sueški prekop na prvo mesto dnevnega reda bermudskih razgovorov. Pravi, da so se člani obeh delegacij sporazumeli, da poslabšanje položaja na Srednjem vzhodu zahteva nujno ko-ordinacijv med politiko ZDA in Vel. Britanije glede bodočnosti Drugo važno vprašanje, kjer e-e stališča Vel. Britanija in ZDA razhajajo, pa je vprašanje Kitajske, posebno vprašanje povečanja trgovine s Pekingom. Eisenhower tn Macmillan pa bosta razpravljala tudi o taktiki, ki naj bi jo zavzeli delegati obeh držav na jesenskem zasedanju Generalne skupščine, ko bo azijsko-afriška skupina najti rž e ponovno sprožila vprašanje članstva ER Kitajska v OZN. Glede normalizacije odnošajev med obema državama, pa je ameriški tisk mnenja, da sta bbe državi napravil, napako, ker sta opustili osnovo skupnih interesov zahodne zveze, čeprav samo za trenutek. »Dalij Mi- Debata o Alžiru Pariz, 21. marca. (Tanjug) Med alžirsko debato r francoski narodni skupščini so prišle do terasa tri glavne koncepcije. Kato m verjetno, da bi v debati našli dokončno pot z» prenehan je triletne vojne v Alžiru. Poglede skrajne francoske desnice je izrazil poslanec Le-gendre, ki je svetoval, da bi opust'-lj sleherni politični načrt in delovali izključno z vojaškimi sredstvi. Bivši francoski minister za zunanje zadeve Geor-ges Bidault je podprl politiko generalnega rezidenta v Alžiru ter od točke do točke pobijal vladni načrt o svobodnih volitvah ter razgovorih po končanih sovražnostih, rekoč, da ,ie »edi-on stvarna politika to, kar delajo danes v Alžiru.« Drugo stališče ie izrazil zastopnik radikalnih disidentov Andr e Morice, ki je dajal, da politični ukrep: vodijo Francije k izgubi Alžira. Grajal je vladne načrte, zlasti načrt o volit- vah. rekoč, da bi volitve tri mesece po ustavitvi sovražnosti lahko prinesle neprijetno prese-nečnje, ker bi alžirske stranke, ki se bore za neodvisnost, gotovo dobile večino. Zato bi bilo prav. če bi izvedli napovedane občinske in agrarne reforme, da bi alžirskega felaha odtujili osvobodilnemu gibanju. Predsednik republike na Brionih Brioni, 21. marca. Predsednik republike Tito je prispel opoldne na Brione, kjer bo ostal nekaj časa zaradi običajnega zdravljenja. VukmaiiOTfč pri Naserfu Podpredsednik zveznega izvršnega sveta je včeraj opoldne obiskal predsednika egiptovske republike — Dopoldne si je jugoslovanska deiegadja ogledala egiptovski muzej in piramide Kadro, 21, marca. (Tanjug) Podpredsednik zveznega, Izvršnega sveta Svetozar Vukmanovi č-Tempo Je danes opoldne obiskal egiptovskega predsednika Naserja. Razgovoru, kj je trajal poldrugo uro, so prisostvovali predsednik odbora za zuna-iio trgovino Hasan Brkič, državni podsekretar Dobrivoje Jelič, drž. svetnik inž. Alojz Dular in jugoslovanski veleposlanik ▼ Kairu Josip Djerdja. Po sestanku je Svetozar Vuk- ka odbora ta zunanjo trgovino manovič izjavil, da je zelo za- Hasana Brkiča, državnega pod-dovolj-en. ker se mu je ponudi- sekretarja Dobrivoje Jeliča in la priložnost, da obiskal državnega svetnika v zveznem skl veleposlanik s člani veleposlaništva generalni sekretar zvezne Industrijske zbornice Morič, šefi diplomatskih misij več držav in številni novinarji ter fotoreporterji. Takoj po prihodu se je Svetozar Vukmanovič s člani spremstva odpeljal v palačo Kube, kjer ga je pred vhodom sprejel častn; vod. Julija volitve v Egiptu Kairo, 21. marca. Kakor poroča kairski radio so egiptovski listi danes objavili, da bodo splošne volitve v začetku letošnjega julija. Po teh poročilih bi se morala nova skupščina prvič sestati 15. julija. tot* pa piSe: »Stric Sam (n John Buli nikoli nJtefca dollgo sfcre-gartA ...« Zahvala predsednika republike za sožalne izjave Predsednik republike Josip Broz-Hto se zahvaljuje po tej poti za izražena sožalja ob smrti predsednika zvezne ljudske skupščine in člana Izvršnega komiteja CK ZKJ tovariša Moše Pijada vsem kolektivom in posameznikom, ker mu ni mogoče zahvaliti se neposredno. Zahvala zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta Zvezna ljudska skupščina in zvezni izvršni svet se globoko zahvaljujeta organom, ustanovam, organizacijam, delovnim kolektivom in posameznikom, ki so izrazili svoje sožalje ob smrti predsednika zvezne ljudske skupščine in člana Izvršnega komiteja CK ZKJ tovariša Moše Pi.jada. Zahvala CK ZK Jugoslavije in zveznega odbora SZDL ČJK Zveze komunistov Jugoslavije in zvezni odbor SZDL Jugoslavije sta sprejela zelo veliko število brzojavk in pisem od političnih in družbenih organizacij, organov ljudske oblasti, delovnih kolektivov, podjetij, ustanov, šol, naših predstavništev v tujini in posameznikov, v katerih izražajo sožalje ob smrti tov. Moše Pijada, "člana izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije in člana predsed-ništva zveznega odbora SZDL Jugoslavije. CK ZKJ in zvezni odbor SZDL Jugoslavije se jim po tej poti globoko zahvaljujeta. Žalna seja zvezne ljudske skupščine Beograd, 21, marca. Po sklepu predsedništva zvezne ljudske skupščine bosta imela zvezni zbor in zbor proizvajalcev 25. marca ob 11. dopoldne skupno žalno sejo, posvečeno spominu pokojnega predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijada. Zasedanje zvezne ljudske skupščine Beograd, 21. marca. Seja zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine, ki sta bili napovedani za 25. marec ob 11. dopoldne, bosta 26. marca. Predstavniki ZK Jugoslavije in člani delegacije KP Francije so včeraj nadaljevali razgovore v poslopju CK ZKJ. Razgovorov se udeležujejo člana izvršnega komiteja CK ZKJ Edvard Kardelj in Petar Stambolič ter člani CK Veljko Vlahovič, Dobrivoje Radosavljevič in Milijan Neoričič. s francoske strani pa člani politbiroja CK KP Francije Frangois Billoux, Ravrr.mid Guillot in Valdeck Rocher ter člana CK Pierre Villon in Jean Ogue. Razgovori se bodo nadaljevali tudi danes, nato pa bodo člani francoske delegacije odšli na enodnevni obisk v Vojvodino. Petar Stambolič je priredil včeraj na čast delegaciji KP Francije kosilo, ki so se ga poleg naših predstavnikov udeležili vsi člani francoske delegacije. — Na sliki: Začetek razgovorov med predstavniki ZKJ in KPF. ladansbe skrbi * Trsi n (Od našega stalnega dopisnika) Trst, 21. marca (Po tele -mu). Skorai neonazi« G »izbruhnila« tudi »uradna pomlad«; žametne mačehe na Ponte Ros-so so se razcvteeie že nekaj dni prej, pomladno razpoloženje pa je »v zraku«, odkar je prenehaia zoprna bnrja in domala jesenska oblačnost. Tudi toliko značilne in simpatične okrogle kavarniške mizice so na Piazza TJnita že pred dnevi neuradno odprle pomladansko sezono. Skratka, vesna je prišla v obmorsko mesto mnogo bolj neopazno kakor »Vulcania«, ki je včeraj ob Molo dei Bersagleri vrgla sidro. Poživljajoča časovna prelomnica Pa seveda ni prinesla nobene spremembe v političnem utripu. Kljub prihodu posebnega pooblastila ministrstva za delo »n socialističnega poslanca Toboya se rešitev problema, ki spremlja stavko uslužbencev podjetja ACEGAT. ni prav nič približala. Kaže celo. da se utegne stavka razširiti tudi na nekatere druge panoge ACEGAT, ker vladni komisar dr. Falamara ni privolil, da bi ugodil zahtevam stavkajočih, preden bi le-ti nehali stavkati. V ponedeljek. 29. t. m. bodo na rimskem Capitolu zavihrale zastave šestih držav, katerih zunanji ministri bodo dali več kot sto podpisov na pogodbo o evroatomu in o skupnem evropskem tržišču. Sole bodo imele ta dan prosto, v soboto pa bodo zadnjo uro pouka posvetili temu mednarodnemu dogodku. Gospodarsko - politični pro- blemi. ki bodo z rojstvom skupnega tržišča vznikli v Italiji, kakor tudi v drugih državah — podpisnicah, so nedvomno tako obsežni, da bi bil poskus, zajeti jih v krajšem članku, brezsmiseln in neodgovoren. Zato morda samo nekaj fragmentov iz novo nastajajoče problematike. Revija »Sole« je pred dvema dnevoma zapisala misel, da stopa Nemčija (najmočnejši čini-telj skupnega tržišča) v novo skupnost že popolnoma pripravljena: Bremen in Hamburg imata že dalj časa komisije in podkomisije. ki se prizadevno ubadajo z vprašanjem, kako prilagoditi zmogljivost obeh pristanišč novim okoliščinam skupnega tržišča. »Tudi Trst bi moral proučiti, kako se bo vključil v skupno evropsko tržišče, bodisi kot pristanišče, ki naj bi služilo za razmah italijanske zunanje trgovine na področju Indijskega oceana in bližnjega Hammarskjttld razpleta vozel Generalni sekretar OZN se je včeraj sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Favzijem — Prekop odprt za ladje do 2900 ton — Francija bi ponovno intervenirala? Kairo, 21. marca. (AFP) — Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold se Je danes v Kairu sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmudom Favzijem. Na tem sestanku je bil tudi pomočnik generalnega sekretarja Ralphe Bunche. — Kairski radio pa poroča, da je popoldne Hammarskjolda sprejel predsednik Naser. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovic je odpotoval predvčerajšnjim na uradni obisk v Egipt. — Na sliki: Tovariš Vukmanovic z egiptovskim veleposlanikom v Jugoslaviji na zemunskem letališču pred odhodom v Kairo Egipt. S predsednikom Naserjem bo imel še sestanke in govorila bosta o političnih in gospodarskih problemih. Hkrat; se je Vukmanovlč zahvalil za sprejem, ki so mu ga priredili v Egiptu. Danes dopoldne so jugoslovanski gost.; obiskali egiptovski antični muzej, popoldne pa so ee odpeljal; k piramidam. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novič je prispel v Ka:ro danes. i-p .. r--edcodr'*- zavodu za planiranje Alojza Dularja. V imenu predsednika egiptovske repubbke. čigar gost je Svetozar Vukmanovič. so njeg3 in njegovo spremstvo sprejel,; na letališču egiptovski minister za komunalne zadeve in planiranje Bogdadi, minister industrije Aziz S:dk; in drugi. Podpredsednika Vukmanoviča bo na pot: spremljal pomočnik načelnika vzhodnoevropskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Osman Favzi. K sprejemu so prišlj tud; jugoslovan- Indijsk; minister brez listnice Krišna Mecon, ki je danes prispel iz Kaiira v Bombaj, je izjavil. da bo egiptovska vlada dala sredi aprila uradno izjavo v zveri s Suezom. M-enon pa ni hotel odgovoriti na vprašanje, če bo izraelskim ladjam dovoljen prebod čez Suez. Glede Gaze pa je dejal, da nobeni strani: ne bi koristilo povečanje sedanjih težav. Izvedelo se je tudi. da bo egiptovska vlada čez nekaj dni izdala poročilo o plovb; čez Sueški prekop, ki bo očiščen do 10- aprila. V tem sporočilu bodo podrobnosti glede šestih načel, objavljenih v memorandumu. ki je bili objavljen pred dvemi dn-evi. Kairski tisk je na široko pisal o tem memorandumu ter ga označeval kot »izraz dobre volje«, pomirljivo st; in želje po iskrenem mednarodnem sodelovanju. Egiptovski listi opozarjajo na konstruktivnost egiptovskega stališča. List »Al Akbar«. k; navaja različne reakcije v Londonu in V/ashiog-tonu pa piše. da to, »če Egipt v memorandumu ni navedel šestih načel Varnostnega sveta, še ne pc-meni. da jih je odklonil. vendar pa smatra, da je konvencija iz 1. 1888 mnogo pametnejša dm da daje večja jamstva uporabnikom.« List »Al Ahram« pa poudarja, da Egipt vztraja na plačevanju v egiptovski fond za izboljševanje prekopa. Iz Pont Saida pa poročajo, da je italijanski tanker danes izplul iz Port Saida v Italijo. To je prva tuja ladja, ki je šla čez Sueški prekop po lanskem novembru, ko je bil le-ta zaprt. Posadka italijanske ladje je poprej plačala takse egiptovski upravi. Egiptovska uprava Sueškega prekopa je včeraj sporočila. da sedaj lahko plujejo čez prekop tudi ladje z do 2000 ton nosilnosti. Ministrica za zunanje zadeve Golda M e.ir je sinoči pred odhodom iz New Torka v Pariz razpravljala s šefom ameriške delegacije v OZN Cabotom Lodgeijem. Govorila sta o položaju na Srednjem vzhodu. Kakor poroča francoski tednik »France Observateur« je bilo na seji francoske vlade govora tudi o vprašanju nove vojaške intervencije proti Egiptu. »Izgovor za to bi ponovno nudiP.a ofenzivna operacija izraelske voj- ske, če bi gospod Ben Gurion sklenil ponovno zasesti ozemlje Gaze in področje Sarm el Šejka, da bi zagotovil svoboden prehod ladij po Akabskem zalivu«, piše »France Observateur« in dodaja, da bi bil »francoski prispevk samo v letalstvu. ne bi pa obsegal nobene pomorske operacije«. List dalje navaja, da so francoski vojaški piloti že pripravljeni za odhod na Ciper. Večina teh je iz enote, ki je že v lanskem oktobru sodelovala z izraelskimi silami v prvi ofenzivi proti Gazi. List dalje navaja, da je francoska vlada o tem obvestila IVashing-ton, da pa je ameriška vlada ostro reagirala na ta predlog. Elektrošok PARIZ, 21. marca, (Tanjug) Skupina uglednih francoskih političnih delavcev je zahtevala v posebnem razglasu takojšnjo' ustavitev nasilja in povračilnih ukrepov nad civilnim prebivalstvom v Alžiru. «Gre za zaščito nedolžnih žrtev množičnega ubijanja, surovosti, ropanja in uničevanja. Vse to delajo francoske oblasti, da bi zastrašile prebivalstvo ali se maščevale nad njim«, je rečeno v razglasu, ki ga je postlalo 357 vplivnih osebnosti predsedniku republike. Med njimi so znani prvak socialistične stranke Andre Philipe, številni katoliški voditelji in publicisti, med njimi Francois Mauriac ter zastopniki levičarskih organizacij. Hkrati so izročili predsedniku republike tudi številne dokumente s podatki o mučenjih in električnih šokih nad ujetimi alžirskimi uporniki, ki so zaprti po taboriščih in zaporih Alžira. To protestno pismo je bilo objavljeno takoj potem, ko je parlametarna anketna komisija objavil* sporočilo, da »v Alžiru ni ugotovila nikakega mučenja in nasilja.« V zadnjem letu so v Alžiru odprli več kot 20 taborišč za upornike in »sumljive« ljudi. V njih je nad 30.000 Alžircev, pa tudi nekaj Francozov. »V zadnjem letu smo dobili mnogo poročil in pričevanj o repre-salijsh, ki jih delajo oblasti v Alžiru«, je rečeno v pismu omenjenih osebnosti predsedniku republike, »čeprav deklaracija o človeških pravicah, ki je priključena ustavi francoske republike, slovesno obsoja tako ravnanje.« Vzhoda, bodisi kot Industrijsko središče, sposobno ugoditi potrebam v lastni državi ali v tradicionalnem zaledju«. To je osnovna misel te milanske revije, ki hkrati opozarja, da so italijanski finančniki ob perspektivi skupnega tržišča že pokazali večjo zainteresiranost za investicije v tržaški industriji. »I! Globo« pa je objavil drugo, tudi zanimivo vest, ki morda ni popolnoma v neposredni zvezi z rojstvom skupnega tržišča, ki pa posredno sodeluje v okviru iste ali sorodne problemarike. Avstrijci se že dlje pripravljajo ustanoviti prekomorsko mornarico. 22. oktobra 1955 je bil v tej zvezi sklenjen med Italijo in Avstrijo sporazum- da bo zibelka rdeče-belo-rdeči mornarici stekla v tržaških ladjedelnicah kadar se bo Dunaj odločil uresničiti svojo zamisel. Zato je toliko bolj neugodno odjeknila vest. da je avstrijsko pomorsko združenje iz Lienza naročilo svojega pomorskega prvenca v Flensburgu (Zahodna Nemčija) namesto v Trstu. Avstrijci pravijo, da je do tega prišlo le zaradi tehničnih razlogov. Vsekakor argumentacija, k! znova potrjuje prisotnost močne nemške konkurence na uradno še n eu stan ovij ene m enotnem gospodarskem področju. Podpisna slovestnost na Capitolu pa bo sprožila nedvomno tudi notranjepolitični problem. Skoraj sočasno prispe namreč v italijansko prestolnico laburistični prvak Gaitskell. Nobena novost ni, da so laburisti »-evro p el s t i« — od milejše oblike Atlanskega pakta do skupnega tržišča ter neodvisne, združene in nevtralne Nemčije, znano pa je tudi. da so Nennijevi socialisti glede tega vprašanja celo zelo blizu komunistom. »Evropske socialisti vežejo predvsem skupni pogled; na zunanjepolitična vprašanja«, pravijo laburisti, za katere najbrž ne bo pretirana domneva, da bo teža vsega Gaifskellovega prizadevanja predvsem v tem, da bi prepričal Nennlja. naj sprejme skupni »evropski program« socialistične internacionale. To ie tudi razumljivo: če se britanska »vlada v senci« po neuspeli sueški avanturi konservativcev resno pripravlja, da ob novih vo litvah prevzame oblast, poten« je vsekakor živo zainteresirane močno zavezniško partijo z isto-imeti v Sredozemlju izredno vetnimi pogldei na glavna zunanjepolitična vprašanja. M. S. VREME Stanje 21. marca: Slabotne atlantske frontalne motnje se za-držitje.lo nad srednjo Evropo in Balkanom, vendar na naš*« kraje ne vplivajo. Nove frontalne motnje pa se bližalo Biskajskimi zalivu, vendar jutri Se ne bodo vplivale na naše kraje. Napoved za netek: Toplo vreme z delno oblačnostjo. Temperature ponoči m^d o in 6. v Primorju 10, najvišje dnevne me 19 r h •• p -T,-> - P T - ' " '■ razn:h forumih že dva meseca. Splošna želja je. da bi čimpreje prišli do teh izprememb. ki bodo vzpodbudile gospodarske organizacije k povečani storilnosti, s tem pa tudi prispevale k stabilizaciji ne-šeea gospodarstva in k izboljšanju življenjskega standarda. Pri tem je bila poudarjena želja, naj čimpreje pridemo vsaj na delne iapremeoabe. obenem pa proučujemo ukrepe, ki so potrebni za korenitejše iz-premembe gospodarskega sistema oziroma razdeljevanja dohodkov. Pri tem je zanimivo, da so isti ljudje, ki so najbolj poudarjali zaskrbljenost, da ne bi na poTs? sprem ovb ->r delitvi dohodkov prišlo do skoka cen. hkrati tudi zahtevali, naj se čimbo-lj poveča delež podjetij pri dobičku. V tej situaciji se je zvezni izvršni svet držal sredine v želji, da se predvsem zagotovita povečanje delovne storilnosti in izboljšanja življenjskega standarda. Temu so bile podrejene vse druge zahteve, tudi tiste, za katere zvezni izvršni svet meni, da, so sicer pravilne in koristne. Odločili smo se, je dejal tov. Todorovič, c. vvfp n e ' ° r delitvi dohodkov, ker smo imeli pred očmi omenjeni naš glavni smoter, pa tudi zato- ker so sedanje izpremembe prehodnega značaja in ker že proučujemo korenitejše izpremembe. Pri sedanjih pogojih našega gospodarstva, ki še ni doseglo čvrste stabilizacije, si nismo upali pod-vzeti prenagljenih ukrepov, ki bi lahko imeli negativne posledice. Zato se je zvezni izvršni svet odločil za 50"/» udeležbe podjetij pri dobičku, ki sicer ne pomeni velike vzpodbud? podjetjem. vseeno pa nekolikokrat ve. 'o ”7 ■ n'-'-' o imela doslej. V ostalem pa je bil tudi izvršni svet za 100 °/o udeležbo podjetij pri dobičku, dokler niso republike in komune opozorile na situacijo, ki bi nastala glede njihovih sredstev. Zato s« J® zvezni izvršni svet odločil, da se odpove samo zveznemu davku na promet, s čimer bodo podjetja dobila kakih 10 milijard din, drugo pa je ostalo pri starem, da ne bi bilo treba republikam delati ponovnih predračunov, kar bi zahtevalo nekaj mesecev. Tov. Todorovič je govoril tudi o plafoniranju cen in poudaril, d,a je glede cen s^ploh velika ne-vsklajenost in da to vprašanje ni v večji meri povezano s sedanjimi izpremembami v sistemu delitve dohodka. Učinek tega novega sistema bi morala podjetja, ki imajo plafonirane cene, rešiti predvsem z zmanjšanjem materialnih in režijskih stroškov’ itd. Sicer pa je posebna komisija že proučila cene rud in koksa in bo zvezni izvršni svet v kratkem predložil ureditev tega vprašania- proučuje pa se problem plafonira-nih cen že tudi v celoti. Glede možnosti verižne trgovine je tov. Todorovič d°jal. da sicer obstoja, da pa je naša prva dolžnost doseči tako stabilnost trga, v kateri ne bo mogoče neupravičeno dvigati cen. Odbor je nato začel razpravljati o posameznosti predloga odločbe o izpremembah in dopolnitvah zveznega družbenega piana za letošnje leto- ki jih je sprejel brez pomembnejših iz- i— •-» *-rn ' • r) krajši razpravi 'sprejel brez izpremembe tudi oredSoa cdločbe c potrditvs zvez- nih proračunskih skladov. M. Pogačnik 1917 MAREC 22. RAZPRAVA V GOSPODARSKEM ODBORU ZBORA PROIZVAJALCEV Beograd, 21. marca »Gospodarski odbor zveznega zbora proizvajalcev je na današnji seji pod predsedstvom Draga Stamenkovič razpravljal o predlaganih izpremembah zveznega družbenega plana, ki se tičejo razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij. Današnji seji je v imenu zveznega izvršnega sveta prisostvoval dr. Marijan Brecelj, ki je obrazložil predlagane izpremembe. Ko je govoril, o predlogu za izpremembe razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij, je opozoril na količinske izpremembe, ki nastajajajo v našem gospodarstvu. Računajo, da bodo letos podjetja na podlagi predlaganih ukrepov, razpolagala s približno 16 milijardam; din več, kakor je bilo predvideno v zveznem družbenem planu. Od tega bo dobila industrija 8,94 milijard, druge gospodarske vej<- pa 6,83 milijard din. Za zagotovitev te vsote bo dala država iz svojih gospodarskih rezerv 12.3 milijarde din, sredstva politično teritorialnih enot pa se bodo zmanjšala za okoli 3,5 milijard din v korist plač in skladov gospodarskih podjetij. Večina članov odbora, ki so govorili v razpravi, se ni stri- njala s predlogom, po katerem naj se omej; delež podjetij pri dobičku, ki ga bodo gospodarske organizacije ustvarile letos. Poudarjali so, da bi polna participacija podjetij omogočila večjo produktivnost dela. V odgovoru na te pripombe je dr. Brecelj dejal, da je po mnenju zveznega izvršnega sveta treba ta problem reševati postopno, da se ne bi poslabšali odnosi v našem gospodarstvu in blagovnih skladih. Na to vprašanje je treba gledati s stališča, ki je v tem trenutku najkoristnejše. V dopoldanski razpravi je govoril tudi predsednik centralnega odbora Zveze sind:ka-tov Slovenije Rudolf Janko. Dejal je, da je že prvi načrt, prizadel tista podjetja, ki so racionalizirala proizvodnjo in stremela za povečano produktivnostjo dela. Pri povečanju plač bodo prišla ta podjetja v težave in bodo zato daleč na boljšem podjetja, ki bodo zviševala cene blaga. Po njegovem mnenju ni pravilno, da gledamo na to vprašanje skozi prizmo znižanja dohodkov države in politično-teritorialnih enot, ampak je treba gledati nanj s stališča povečanja proizvodnje in delovne strorilnostl. Ljudski poslanec in sekretar Lenin piše »Pisma od daleč« Ko je bil v emigraciji v Švici, je Lenin 22. marca p sal d”Ugo izmed ps-t:h pisem, k; jih je pošiljal v Petrograd pod imenom »Pisma od daleč«. Prvo je napisal 20. marca, a .zadnje — 8. aprila. V prvih dveh pismih Lenin govor; o tem, da je revolucija doživela šele svojo prvo etapo, da pa »prva etapa, s;gumo, ne bo zadnja etapa naše revolucije«. Lenin razkrinkava novo Začasno vlado kot boržu-azno vlado, ki želi obvarovati star; način Izkoriščanja ljudstva te- nadaljevati imperialistično vojno in ki »ne more dati ljudstvu niti miru, nit) kruha, niti svobode.« Toda. prav, Lenin, poleg te vlade, paralelno z njo »je nastala glavna, nepriznana *in nerazvita sicer, relativno slabotna delavska vlada, ki izraža interese proletariata in najbolj revnih slojev mestnega in vaškega prebivalstva. To je Sovjet delavskih odposlancev v Petrogradu, ki ;šče zveze z vojak; in kmeti . ..« Takšen položaj zahteva od delavske partije resnično marksistično taktiko, namreč oborožitev proletariata ter okrepitev vloge, pomena in moči Sovjeta delavskih odposlancev. Najprej s; priborimo demokratično republiko, potem pojd:mo k socializmu. »Edinole proletarska republika — piše Lenin — k; jo podpro poljedelski d»lavc; ta najrevnejši sloj; kmetov in mestnega prebivalstva, je v stanju zasigurati mir Ln dati kruh, red ln svobodo.« Dogodki so potrdili pravilnost Leninove taktike. centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Norbert Veber je obrazložil stališče centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Dejal je, da se predsedstvo sindikatov ne strinja s tem načrtom in da bi morali zagotoviti tudi sorazmerno udeležbo delavcev pri dobičku glede na njihove plače, česar pa sedanji predlog ne zagotavlja. Poudaril je tudi, da bi bili nujno potrebni učinkoviti ukrepi za povečanje delovne storilnosti in za izhod iz težavnega položaja, v katerem se nahajamo. Poseb.j je poudaril, da polna participacija pri dobičku v odnosu na lansko leto ne bi šla v celoti za povišanje plač, ampak bi jo porabili za mnoge sklade, ki so za sedaj precej pomembnejši kakor plače, saj so nekatera podjetja prisiljena, da svoje sklade za samostojno razpolaganje trošijo za investicije. V razpravi so govorili tudi ljudski poslanci Milakovič ing. Filip Kneževič, ing. Vojin Kne-ževič, predsednik odbora Drago Stamenkovič in drugi člani odbora. Razprava se nadaljuje. Naraščanje industrijske proizvodnje Beograd, 21. marca. Industrijska proizvodnja narašča od začetka leta v ugodnieših pogo.ph kakor lani. Skupna proizvodnja je bila v januarju in februarju za 23 odstotkov večja kakor v istem času tani. Lani je namreč v februarju proizvodnja znatno zaostala zaradi neugodnih vremenskih razmer. V preteklih dveh mesecih s« je največ povečata proizvodnja v elektroindustriji za 46 odstotkov, proizvodnja nafte za 45 odstotkov, kovinske industrije za 29 odstotkov, elek-troenergije za 26 odstotkov itd. Najmanj se je povečata proizvodnja gradbenega materiala, samo za 5 odstotkov, medtem ko je proizvodnja tobaka nazadovala za 6 odstotkov v primerjavi z januarjem in februarjem tani. Ugodni pogoji, ki so omogočili dober začetek industrijske proizvodnje v prvih dveh mesecih. se niso izpremenili v marcu in se more pričakovati, da se bo povečevanje nadaljevalo. Razstava soitabn* poljske umetnosti Beograd. 21. marca. V umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu bodo odprli juri popoldne razstavo sedobne poljske umetnosti, na kateri bo dvajset slikarjev in Sest kiparjev razstavilo svoja najnovejša dela. St. 67 — 22. marca 1957 j SLOVENSKI POROČEVALEC J «!». S Drugo pismo Spet je prišla pismo iz Moskve v Bonn. Naslovljeno: Ekselenci kanclerju Adenauerju od predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze N. Bulgauina. Podrobnosti novega Bulga-ninovega pisma zahodnonem-škemu kanclerju dosedaj še niso znane. Pravijo, da v njem ni nič posebno presenetljivega. da obravnava če načeti, znani vprašanji: medsebojna trgovina. združitev Nemčije. C -"."iv moskovsko pismo ne prinaša nobenih senzacionalnih predlogov, so v Bonnu vseeno vseskozi zadoi-oljni. Dopisovanje med obema predsednikoma se odvija naprej, kar pomeni, da se vedno bolj utrjuje >■direktna linija.« med Bonnom in Moskvo. S tem pa tudi vedno bolj odpada možnost, da bi se v sedanji dvogovor vmešal tretji, vzhodnonemški režim. O tem tretjem nočejo v Bonnu prav nič slišati, odločno ga. odklanjajo, toda kljub temu, Bulganin še naprej pošilja Adenauerju vljudna, malone prijateljska pisma. Zato ni niti čudno, če se v Zvezni republiki vse bolj uveljavlja mnenje, češ, čist o dobro in pravilno vozimo. V tem mnenju jih potrjuje tudi misel, da so bili do sedaj med takoimenovanimi velikimi le E: sc uho iv er in njegova angleški ter francoski partner deležni neposrednih Bul gani novcih pisem, da pa se je januarja v to družbo dokončno vključil tudi Adena-v.er. Po njihovem mnenju bi do tega bržkone ne prišlo, če bi ne bilo spretne, pametne Adenauerjeve politike. Če imajo v Bonnu v celo+i prav, naj zaenkrat ostane ob stkani. Da svoje dozdevne uspehe toliko poudarjajo, pa ni niti najmanj čudno, saj stoji Zahodna Nemčija neposredno pred volitvami. Dejstvo, da je na kanclerjev naslov prišlo letos Se drugo pismo iz Moskve. Adenauerja in njecovn dobro predvolilno razpoloženje samo krepi. In njegovi predvolilni strategi ne bi bili to. kar so, če tega dejstva ne bi znali polno izkoriščati. —d Ol£!¥Sii gosilsG Nekdo je primerjal Združene narode s gasilci in generalnega sekretarja Hammar-skjolda z njihovim poveljnikom. Na Srednjem vzhodu se je poza: sicer polegel, toda pod pepelom tli- Poveljnik gasilcev je zdaj prišel gasit, da se ne bi spet vnelo. Osnovno vprašanje Srednjega. vzhoda je v bistvu preprosto: vojna ali m-.r. Toda »Sinu leva«, kar pomeni Ben Gu-rion po hebrejsko, so nekatere stvari bolj dragocene od miru. »Če bo Naser skušal blokirati našo zgodovinsko in zakonito pot po Akabskem zalivu. se ne bomo sestali z njim za zeleno mizo, ampaik na nekem drugem mestu z našo vojsko.« Ni dvoma, da bo skušal Hammarskjold med svojim obiskom na Srednjem vzhodu med d mg im ugotoviti tudi. to, kako resno so mišljene te besede. V takem vzdušje se širi jo razni glasovi in eden izmed. njih je ta. da bi Francija z letalstvom podprla Izraelce, če bi se odločili za ponoven napad. Pravijo tudi, da so ZDA baje ostro reagirale nn to ob vest ilo. Ben Gurionove besede ob Hammarskjoldovem prihodu n.a Srednji vzhod govoto ne prispevajo k pomiritvi. Se posebej ne zato. ker je na prost o plovbo Izraelcev skozi Sueški prekop in Akabski zaliv postal pozoren ves svet. Položaj je seveda močno »fluiden«, kot se izražajo diplomati. To po-meni, da na vseh straneh sklicujejo sestanke. ki trajajo po več ur,in iščejo izhod iz položaja. Dobro znamenje je, da je prišel v Kairo sam. Hammarskjold, ki je znan kot potrpežljiv in spreten pogajalec in uživa precejšnjo avtoriteto. Prekop bo namreč v kratkem odprt in z njim se bodo odprla vsa tista neyešena vprašanja, ki jih anglo-francoski in izraelski napad lani oktobra ni rešil, ampak še bolj za.pletel. Sekanje gordijskih vozlov v današnjem svetu pa. ne pomeni rešitve ampak bržkone vojno. "ravijo. da je Hammarskjold močni utrujen od naporov zadnjih mesecev. Če se mu posrc.č; urediti položaj na Srednjem vzhodu, si bo pošteno zaslužil daljši dopust. Bip BULSAN1N0V0 DRUGO SPOROČILO V BONN Pismo Adenauerja Sodijo, da je Bulganin sprejel Adenauerjev predlog, da bi se začeli razgovori za razširitev gospodarskih zvez med obema državama BONN, 21. marca (Tanjug) Sovjetski veleposlanik v Bonnu Smirnos je sinoči izročil zahodnonemškemu kanclerju Adenauerju novo pismo predsednika Bulganina. Čeprav vsebina pisma ni bila objavljena, je iz položaja, ki je nastal med dosedanjim dopisovanjem šefov obeh vlad in na podlagi napovedi sovjetske vlade oči vi dno, da je predsednik Bulganin storil nove korake za zbližanje med državama in za zboljšanje odnosa jev med njima. Sodijo, da je predsednik Bulganin sprejel predlog Adenauerja, da bi začeli vladni razgovori za razširitev ekonomskih zvez. Pa tudi politični problemi, pesebno tisti, ki so v neposredni zvezi z združitvijo Nemčije, so izraženi v Bulganinovem pismu, kakor je to napovedal sam sovjetski veleposlanik Smimov. Sovjetski veleposlanik Smir-nov je bil danes gost na kosilu, ka so ga v Bonnu priredili tuji novinarji. Na njihova vprašanja ni dal nadrobnejših pojasnil o vsebini Bulganino-vega pisma. Omejil se je le na splošne ugotovitve, da so od- nošaji med zvezno republiko in Sovjetsko zvezo vse prej kot zadovoljivi, pripomnil pa je, da je po pismih med Bulganin om in Adenauerjem nastopilo novo ozračje, ki bi ga sovjetska vlada dalje razvijala. Niti ena niti druga stran nista niti daleč izkoristili vseh možnosti, ki so podane. Vodilna misel Bulganinovega pisma je prav v tem, da bi se odno-šajš med državama razvijali v duhu prijateljstva, kar bo koristno vplivalo ne le na reševanje nemškega problema, pač pa tudi na zboljšanje položaja v Evropi in na svetu. Govoreč nato o raznih vpra- CIPEE MI TEHTNICI Nikozija, 21. marca (Reuter). Britanske čete na Cipru so danes razširile svoje operacije proti pripadnikom odporniškega gibanja na nova področja. Operacije, ki so se začele v nedeljo so sedaj na področju. ki obsega 1.250 kv. kilometrov. Včeraj so delale preiskave v rojstnem kraju nadškofa Makariosa Panaiju. Aretiranih je bilo več Ciprčanov. Atene, 21. marca (Tanjug). Ciprski problem je po mnenju političnih krogov v Atenah zašel v novo krizo. Pravijo, da je Velika Britanija s svojo izjavo o pogojih za izpustitev Makariosa in govorom ministra za kolonije Lennoxa-Boy-da pokazala, da na Cipru ne namerava spremeniti svoje politike. Danes so politični krogi in časopisi grške prestolnice skušali dognati razloga in : mrebitne posledice tega ’'ritanskega koraka. Pri tem sklepajo, da je bilo stališče Londona o Cipru namenoma izraženo pred konferenco na Bermudskih otoki1- šanjih s tem v zvezi, je veleposlanik Smimov dejal, da je znašal obseg zamenjave v najboljših letih trgovinske zamenjave pred vojno nad 3 milijarde frankov na vsaki strani in da bi to vsoto zdaj že lahko prekoračili. Sovjetska zveza se zanima za nakup gotovih naprav za tovarne srednje velikosti in je pripravljena v zameno dobaviti zvezni republiki rude, surovine, nafto, les in celo premog, »če bi Zahodna Nemčija dobavljala blago, ki ga Sovjetska zveza rabi.« Iz odgovorov sovjetskega veleposlanika so bonnski opazovalci dobili vtis, da je sovjetski vladi predvsem za zboljšanje gospodarske zamenjave z Zahodno Nemčijo. Dobro poučeni so prepričani, da je Smir-nov med včerajšnjim razgovorom s kanclerjem Adenauerjem govoril tudi o možnosti, da bi neka visoka sovjetska osebnost obiskala Zahodno Nemčijo. Menijo, da bi utegnil biti to podpredsednik vlade Anastas Mikojan. V Bonnu ne pričakujejo, da bo drugo pismo Bulganina prineslo v sedanje odnešaje med zvezno republiko in Sovjetsko zvezo bistveno nove prvine. Pač pa utegne nova poslanica postati neposreden uvod v normalizacijo gospodarskih zvez in sodelovanje na znanstvenem in tehničnem področju. Kot rezultat takega razvoja pričakujejo v Bonnu tudi zboljšanje - političnega ozračja med državama. m M V središču pozornosti še vedno nerešena križanka »Srednji vzhod«! Priprave za Sejm Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« VAtvSAVA, 21. marca. — Pred jutrišnjim plenarnim aa-sedanjem Sejma parlamentarne komisije pospešeno proučujejo gospodarski načrt in državni proračun za letošnje leto, ki ga je vlada predložila pred tremi tedni. Zasedajo tudi ostale komisije Sejma, ki proučujejo predloge za spremembe ali izboljšanje sedanjih delovnih pogojev na raeličnib področjih družbenega življenja. Komisija za vprašanje pravosodja in zakonitosti je opozorila na vrsto napak, ki so bile storjene v prejšnjem razdobju, ko je bil izvajan na sodišča administrativni pritisk. Med drugimi nezakonitimi postopki, to je poleg aretacij in sojenja velike-ga števila nedolžnih ljudi, je bilo v tem razdobju ne- BECGKAD. Na sedežu stalnega sekretariata ankarskega sporazuma je bila prva seja odbora po selitvi v Beograd. Predsedoval je jugoslovanski predstavnik Ljubo Radovanovič. LONDON. Britanski minister za kolonije Lennox-Boyd je v spodnjem rlomu izjavil, da je britanska vlada vzela na znanje deklaracijo voditelja ciprskega uporniškega gibanja EOKA, da je pripravljen prenehati s sovražnostmi. če bo izpuščen Makarios. -Lenno>:-Boyd je izjavil, . da je britanska vlada priprav!jena_ prekiniti izgnanstvo Makariosa. če da Makarios izjavo proti teroriz.mu na Cipru. RANGUN. Uradno so sporočili, da se bo burmanski premier U Nn 22. marca sestal v obmejnem mestu Kunming s kitajskim ministrskim predsednikom Cu En La jem. JERUZALEM. Izraelski parlament je s 47 : 5 glasovom za- vrnil resolucijo poslancev komunistične partije, ki zahteva, naj se vlada vzdrži kakršnih koli vojaških akcij na področju Gaze. Za resolucijo so glasovali samo komunistični poslanci. DUBLIN. Voditelj irske stranke Fianna Fail De Valera je bil izvoljen za novega predsednika irske vlade. Dosedanja vladajoča stranka Johna Costella je sedaj v opoziciji. MOSKVA. V Moskvo je prispela madžarska vladna delegacija, ki jo vodita predsednik vlade Janos Kadar in predsednik prezidija republike Istvan Doby. MOSKVA. Obrambni minister maršal Zulcov ,ie izjavil, da bi bilo v prihodnji vojni atomsko orožje glavno orožje in bi bilo zmotno mislit!. da atomskega orožja sovražniki ne bi uporabili. HORGOS. Na obmejnem prehodu pri Horgosu se je danes vrnilo iz Jugoslavije na Madžarsko 375 beguncev, med temi 17 otrok. Doslej se je skupno vrnilo 1787 beguncev. POTEK INDIJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITEV Absolutna večina Eongresa Po zadsijih podatkih je dobila doslej indijska kongresna stranka 284 mest v novem parlamentu, za ISO mest pa rezultati niso znani — Premier Nehru je v parlamentu obsodil podpihovanje hladne vojne Kew Delhi, 21. marca. (Tanjug) Pc zadnjih podatkih je kongresna stranka dobila v novem indijskem parlamentu absolutno večino. Od skupaj pet sto mest je debila 284. Ker še niso znani podatkj za skoraj 180 mest, ni mogoče dokončno govoriti o skremembah v osrednjem parlamentu. Kongresna stranka je dobila absolutno večino tudi v krajevnih skupščinah. V državi K c r a 1 a Pa bodo vlado sestavili komunisti, ki So dobili doslej »delovno večino« in jim je potrebno samo še en0 mesto, da bodo imelj skupaj s 4 neodvisnimi poslanci, ki so bilj izvoljeni s podporo komunistov, absolutno večino. Komunisti so spet prišli v vodstvo kot najmočnejša stranka. Dobili so 196 mest v krajevnih skupščinah in 21 v parlamentu. Narodni socialisti imajo 13 mest v parlamentu in 184 v skupščinah. Po dosedanjih rezultatih so komunisti in socialisti povečali število mandatov v glavnem na račun neodvisnih poslancev. Indijski predsednik Nehru je obsodil podpihovanje hladne vojne in pozval velesile, naj ne store ničesar, kar bj še bolj povečavalo hladno vojno. Govoreč v debat; o deklaraciji predsednika Prasada v Spodnjem domu, je Nehru grajal izjavo nekega državnika na zasedanju SEATO pakta, ki je dejal, da bo «SEATO obranil mir za tisoč let«. To bi pomenilo, je dejal Nehru, da se bo hladna vojna podaljšala za tisoč let. Vsi pak- Jemsn se pritožuje London, 21. marca (Reuter). Jemensko poslaništvo v Londonu je objavilo sporočilo, v katerem trdi. da Britanija od minule srde ojačuje svoje sile na meji proti Jemenu ti, pa naj bo to varšavski, bagdadski ali manilski. so enako nevarni za svet, ker samo povečujejo bojazen in sovraštvo na svetu. Hladna vojna je zgrajena na sovraštvu in nasilju in utegne imeti strahotne posledice, med njimi tudi atomsko nevarnost. Samo miroljubnost lahko reši človeštvo te nevarnosti, ki Zahariades izključen iz KP Grčije Moskva, 21. marca. Moskovski radio poroča, da je bil VII. razširjeni plenum CK KP Grčije, na katerem so proučili položaj v Grčiji, naloge grške KP, nacionalno - demokratične cilje partije in organizacijska vprašanja. Plenum je soglasno obsodil bivšega generalnega sekretarja KP Grčije Zahariadesa zaradi sovražnega in s članstvom partije nezdružljivega zadržanja ter ga je izključil iz CK in partijskih vrst. Plenum je izvolil sedemčlanski politbiro CK KP Grčije tar sklenil, naj se proučijo vprašanja članov, ki so bili izključeni iz partije in o klevetani za časa nenormalnega notranjega partijskega režima. bj lahko izbrisala človeštvo s tega sveta. Indijski predsednik je v tej zvezi grajal velesile, da še vedno delajo poskuse z atom-' skim orožjem, čeprav je znanstveno ugotovljeno, da vsaka izmed njih čedalje bolj zastruplja ozračje. Govoreč o kašmirskem vprašanju, je predsednik Nehru dejal, da se Indija ni obrnila na Varnostni svet, da bi odločil o pristc-pu Kašmira k Indiji, ker je bilo to vprašanje že rešeno, pač pa, da 'oi pozval Pakistan, naj umakne svoje čete. Na koncu je na obtožbe nekaterih opozicijskih poslancev, da je dobila kongresna stranka za volilni boj veliko denarja od industrijcev, odgovoril, da je stranka dobila nekaj prisipev-kev, toda ne toliko kolikor trdi opozicija. V sorazmerju s številom mest je kongresna stranka za volitve izdala mnogo manj denarja kot katerakoli druga stranka. Šahovski sampionat flrj Šs ena Emaga Pirca Sombor, 21- marca. Rezultati XXI. kola: Kabar : JaneševiČ in Bogdanovič : Rakič 1:0, Marič : Pirc 0:1, Karakiajič : MatuloviČ, Cuderman : Smailbegovič. Nedeljkovih : Ivkov. Pi:c : Vukovič, Vukčevič : Gligorič in Bratlvare-vič : Miiič remi, Trifunovič : Udovčič prekinjeno v dobljenem položaju za belega in Tot : Dju-raševič prekinjeno z upi belega na zmago. Kozomara je bil prost. Sedma partija med Botvinnikom in Smislovim za naslov svetovnega prvaka se je končala v 23. potezi remi. Stanje dvoboja je sedaj 3.5:3.5. Selitev v Clkago Kongres ameriške komunistične partije, ki je bil pred nekaj tedni v New Torku, je med drugim izvolil noro vodstvo, v katerem je sedaj kar 60 ljudi, sklenil, da bo sedež preselil v Ci-kago, sprejel nov statut in se razšel, po mnenju opazovalcev, z večjimi notranjimi razpokami, kot priznavajo resolucije o monolitnosti partije. Kongres je zasedal v stari newyorški ruski pravoslavni cerkvi, ker jim nihče ni hotel posoditi dvorane, pa tudi delegatov ni sprejel noben newyorški hotel: stanovali so pri znancih. Najbolj zanimiv je bi! vsekakor besedni boj med urednikom partijskega glasila »Daily Worker« Johnom Gatesom in bolehnim predsednikom Willia-mom Fosterom. Gatesa jeFoster obtožil likvidactonizma in revizionizma, ter ga imenoval »ti-toistični internacionalist«. kar bi bilo vselej doslej dovolj za konec kariere. Povod za napad je bilo brez dvoma pismo, ki ga je kongresu poslal Duclos :n ki je žigosalo deviacionistične težnje v ameriški partiji. Glede na dejstvo, da je pred leti podobno pismo Duclosa povzročilo izključitev Earla Broivder-ja, je pomembno že dejstvo, da je John Gates ostal tudi v novem vodstvu partije, čeprav še n; znano, za kako dolgo. Glavni greh Gatesa. kaže. je bil predlog, da bi partijo preimenovali.-ter organizirali široke diskusije o ciljih partije in poteh do njih. Po precej ostrem govoru For- stera so delegati, ki jih je bilo okoli 300, od tega polovica iz New Yorka, v sorazmerju dva proti ena odklonili Gatesov predlog. Toda z istim sorazmerjem so delegati nekoliko kasneje sprejeli »desničarski« predlog. da "bodo izvajal; marksisUč-no-leninistična načela v soglasju z ameriškimi tradicijami demokratičnosti in potrebami ameriškega razrednega boja. Odločitev, da se bodo preselil; v Cikago. je posledica ugotovitve, da so predaleč od revnih kmetov srednjega zahoda ZDA in večine črnskih industrijskih delavcev. Tudi novi statut je zanimiv, zlasti pa so zanimivi odstavki, ki grozijo z izključitvijo slehernemu članu partije, ki bi se kakor kolj ukvarjal z vohunstvom ali pa propagiral nasilje proti kateri koli ameriški demokratični ustanovi. Ze prve reakcije na kongres ameriške partije so bile takšne, kot je bilo pričakovati. Poleg odkritega veselja nad razdorom, kj ga je bilo pretežko prikriti, so v komentarjih tudj resna ugibanja o morebitni spremembi k »nacionalnemu komunizmu«, pa tudi odkrit skepticizem. Eden izmed vodilnih ameriških listov je takoj poiskal v arhivih nekoliko smešen dogodek iz leta 1940. Sedemnajstega oktobra 1940 je začel veljati zakon, ki je zahteval registracijo vseh organizacij, ki jih vodijo iz tujine (uperjen je bil tedaj predvsem protj nemško-ameriškemu bundu). Šestnajstega in sedemnajstega novembra je imela partija izreden kongres, na katerem so zbrisali iz statuta besede »povezana s komunistično internacionalo*. Gre namreč za to: kljub neverjetni gonji protj vsemu, kar nosi ime socializma ali komunizma. bj bil položaj ameriške komunistične partije precej lažji, če bi lahko dokazala, da se je zares osamosvojila, predvsem pa da nima nobene zveze z ameriškim nasprotnikom št. 1 — Sovjetsko zvezo. Vsekakor se sedanji statut, ki govori o ameriški demokraciji in o »buržoaznih reformatorjih«, ne pa o kapitalističnih provo- katorjih, s katerimi je treba sodelovati, precej razlikuje od prvega, ki ga je partija sprejela maja 1921 in v katerem je bilo med drugim zapisano: »Sprejemanje in obramba Sovjetov v Rusiji, ne da bi si prizadevali vzpostaviti sovjetsko obliko diktature proletariata v ZDA, je pravo hinavstvo.« Prenašanje sovjetskega vzorca, ne da b; upoštevali ameriški način življenja, življenjsko raven, ki se je dvigovala skozi stavke in spopade, katerim po srd:tosti nj primere, in obramba vsake poteze sovjetske zunanje politike, je postala za ameriško partijo usodna Zlasti, po vojni, ko je partija podpirala vse, kar je počenjala Sovjetska zveza in napadala vse. kar je delala ameriška vlada, se je partija hudo kompromitirala. Partija je med drugim ob kominformu napadla Jugoslavijo se srdito upirala ameriški pomoči Jugoslaviji, ter obsojala njeno izvolitev v Varnostni svet OZN. Ob korejski vojni je prav tako branila sovjetsko politiko in napadla vmešavanje OZN. odnosno »zahodnih imperialistov proti demokratičnim silam na Koreji«. Ko pa so prišle na dan še nekatere vohunske afere, je bila mera polna. Ameriški kongres je sprejel najprej zakon o notranji varnosti, nato pa še zakon o gubver- upravičeno odpuščenih okoli 309 sodnikov. Od tega števila se jih bo okoli 70 vrnilo na svoje dolžnosti, ostali pa so se posvetili drugim poklicem. Kmalu bodo objavljeni tudi rezultati posebne preiskave, ki je bila uvedena v zvezi z delavnostjo tako imenovanih tajnih sekcij pri najvišjem sodišču in pni vojvodskem sodišču v Varšavi v razdobju med letom 1S50 in 1954. Več zakonov bo revidiranih in znatno spremenjenih. Posebna komisija Sejma proučuje predlog za spremembe kazenskega zakonika, dekreta o zaščiti družbene lastnine in podobnih predpisov, to je ti sitih, ki so bilii v prejšnjem razdobju često zlorabljeni aili uporabljeni v nezakonite namene. Vojni proračun Poljske bo letos po predlogu, ki ga proučuje parlamentarna komisija za vprašanja narodne obrambe, za okoli dve milijardi zlo' . manjši koit prejšnja leta. Skupni vojni proračun bo znašal 10.2 milijardi zlotov. Poljska armada bo v kratkem dobila nove predpise, ki bodo. kot poudarjajo, vskilajemi z nacionalno tradicijo in se bodo nanašali samo na osnovne proble- me. Namen teh predpisov j« dotočiti notranje odnose in disciplino v armadi, povečati odgovornost vseh pripadnikov vojske, tako predpostavljenih kot tudi nižjih kadrov. Za razliko od prejšnjih vojaških predpisov bodm nove odredbe zagotovil e večje pravice podrejenim. nižjim vojaškim kadrom z istočasnim povečanjem njihove odgovornosti. Parlamentarna komisija ra vprašanja narodne obrambe je zadnje dni razpravljala o prispevku vojske za razvoj narodnega vc^no-lairsitva in za c:*"1'!— ne namene. V tej zvezi se predvsem poudarja izseljevan.'e vojaških ustanov iz stanovanjskih zgradb. Lani so vojaške ustanove izpraznile nad 11.000 stanovanjskih prostorov in jih dale v uporabo prebivalstvu. Med drugimi načrti, ki j •_ proučujejo komisije poljskega Sejma, je tudj načrt zakona o spremembah v organizaciji glavnih administrativnih ustanov, kakor tudi pos.amezr:h sektorjev v industriji, gradbeništvu in prometu Na dnevnem redu je bil tudi predlog zakona o posebnih dodatkih, ki so jih imeli delavci nekaterih kategorij in ki jih prejšnja leta niso izplačevali. Jut.ri popoldne bo začel poljski Sejem splošno razpravo o predloženem gospodarskem načrtu in državnem proračunu ter o drugih 'spremembah, ki so predložene. B. nikl? Snharaove ležat© Vojaški poveljniki Indonezije so se sporazumeli, da je treba povečati avtoriteto vlade, toda med političnimi osebnostmi še ni soglasja Dž&ka-rta, 21. marca. (AFP) V sporočilu, ki je bilo objavljeno Po posvetovanju vojaških poveljnikov iz vse Indonezije, je rečeno,, da je treba predvsem obvarovati popolno avtoriteto osrednje vlade. Udeleženci posvetovanja menijo, da bi morala predsednik Sukarno in bivši podpredsednik Mohamed Hata združiti napore, da bj pospešila rešitev problemov, ki teže indonezijski narod. Na sestanku so bili navzoči vsj poveljniki kopenskih sil, med njimi tudi poveljniki področij, ki so se decembra lani odcepila. Na sinočnjem sestanku je bil navzoč tudi predsednik Sukarno. Le-ta je izjavil danes, da namerava vključiti zastopnike raznih otokov indonezijskega otočj-a v nacionalni posvetovalni svet, čigar predsednik bo on sam. Glede vrnitve bivšega pod- predsednika republike Mohameda Hata v politično življenje Indonezije, se je zvedelo, da je predsednik Sukarno izjavil, da ima namen predlagati Hatu, naj postane predsednik v narodnem komisariatu za planiranje. Kot je znano je bivši podpredsednik Hata včeraj zavrnil misel o ustanovitvi komisariata za načrtovanje ter nacionalnega posvetovalnega sveta. zivnj dejavnosti, ki žigosata partijo kot instrument zarote proti vladi v rokah tuje sovražne velesile in predpisujeta vrsto kazni za dejavnost članov partije. Samo članstvo v partij; pa po istih zakonih ni še kaznivo dejanje". Ne gre skrivati, da so skrajni elementi v ZDA uporabili oba zakona za gonjo, ki je povsem neupravičena in ki je povzročila, da se je dvignil hrup proti tako imenovanemu lovu na čarovnice — po istih zakonih je bilo dovolj, da je nekdo ovadil nekoga, da je komunist; ameriški listi so polni primerov ljudi, k.; so izgubili službe, ne da bi vedeli, kaj so zagrešil; in kdo jih je ovadil. Toda zakoni so ameriško komunistično partijo vendarle hudo prizadeli. Po zakonu morajo registrirat; svoje člane in predložiti svoje finančno poslovanje, v svojih vrstah pa imajo polno agentov — na podlagi omenjenih zakonov ima federalna policija, kot se je izrazil nek amerišk; list. »odprto lovsko sezono na člane partije«. Po Istih zakonih je bilo že doslej obsojenih precejšnje število komunistov. Vprašanje je torej, ali bo statut pomagal, da bo dobila partija spet status politične stranke, sedaj, ko ni več »instrument v tujih rokah«. Verjetno to ni. Med mnogim; pro- blemi, ki bodo prav zato še naprej obstojali, bo brez dvoma tudi množičnost partije, o ka-ter, je bilo na kongresu precej izgovorjenega. V partiji je sedaj okolj 10.000 članov, kar je zelo malo v primerjavi s članstvom pred dvajseti leti, ko jih je bilo 100.000 in nič v primerjavi s številom prebivalstva. Kongres se je odločil, da bo ostal sistem dela isti, kot je bil doslej. Toda neprizadet opazovalec bj skoraj dal prav »revizionistu« Gatesu, da je treba spremenit; način dela. čeprav morda »debatni krožki« tudi niso najbolj primeren način. Maloštevilni ljudje v ZDA, kj vedo, kaj je socializem in bi ga bili pripravljeni zagovarjati, tega nočejo delati pod okriljem komunistične partije, ker b; to ogrožalo njihov obstoj. Pretežna večina pa, žal. vidi rdeče že pri sam; besedi komunizem in debata z njim! ni možna. Verjetno bo držalo, kar je ugotovi! vidni ameriški socialist Thomas, da se je stvar socializma — zavednega. ne v obliki socialističnih prvih, ki jih kaže vedno večje vmešavanje države v gospodarstvo — vrnila na svojo osnovo: vzgajanje množic. Toda ne glede na novi statut in program je vprašanje, ali je za’ to prevzgojo najprimernejša ameriška komunistična partija s svojimi okorelimi nazori A. Furla« % Bb. / SLC7E&SE1 POBOCEV&LEC / St. 67 — 22. marca 1957 it« ilai d s Izvajanje plcma bo zahtevalo mnogo prizadevanja in elastično politiko Te dni je razpravljal okrajni fcudbor SZDL Ljubljana o načelih družbenega plana okraja za leto 1957. Ca vzamemo kot osnovo reali-»ac.lj-o proizvodnje po količini v letu 1955 in jo označimo z indeksom 100, tedaj je dosegla proizvodnja lani in d kes 107, letos pa naj bi dosegla indeks 113. Pri tem naj bi se dvignil narodni dohodek od lanskega indeksa 102 na 109 v letošnjem letu. Hkrati naj bi se povečalo število zaposlenih z Indeksa 101 v lanskem letu na indeks 103 letos. Kot je razvidno, naj bi družbeni plan zagotovil hitrejše naraščanje proizvodnje, kakor pa delovne sile. Pričakovanje, da ee bo letos boli dvignila storilnost, kot zadnja leta, je realno glede na spremembe v delitvi dohodka gospodarskih orgamir/."-cij. Te bodo namreč udeležen« letos na večjem dobičku. Gospodarske organizacije bodo torej letos tud: materialno bolj zainteresirane za povečanje storilnosti kakor lani. Dobiček naj bi bil letos manj-6i kot leta' 1955. toda večji kot lani. Lanski dobiček je namreč dosegel indeks 89 v primerjavi z letom 1955, letos pa naj bi dosegel indeks 95. Dobiček v industriji bi se sicer povečal, medtem ko bi bil v ostalih panogah gospodarstva, zlaeti pa v gradbeništvu nižji kot leta 1355 V primerjavi z letom 1955 naj bi doseglo gradbeništvo le 31 odstotkov dobička, realiziranega v letu 1955. Po izračunih okralja in dosedanjih izkušnjah se predvideva, da ne bo mogoče realizirati v celoti tistih sredstev :z dobička, k: so namenjena za kritje proračunskih izdatkov na področju okraja. Zato bodo sredstva za proračunsko potrošnjo odvisna od pravilnega Ehjemhnj a in določanja davčnih obveznosti od dschodkov prebivalstva. Proračunska po-trošnja bo dalje odvisna od višine sredstev, ki jih lahko neobvezno zberejo ljudski •Nakup deviz za rekonstrukcij ob ugodnih pogojih 2e predvčerajšnjim smo pisali, cia so letošnje leto nekaj večje možnosti za izvajanje rekonstrukcij v industriji. Kaša slovenska podjetja so. o tej stvari že precej razmišljala, nekatera so tudi že izdelala lcompiabne predloge. Najbolj pogosto pa je ostalo vse zgolj pri ramišijianju, ker ni bilo na razpolago sredstev, zlasti ne deviznih, da bi se zamisli uresničile. Osnovn« vprašanje pri rekonstrukcijah je namreč navadno, nabava opreme. V kolikor jo je mogoče nabaviti v domači industriji, še gre, toda težje je z nabavami v inozemstvu. Kakor pa smo zvedeli v Investicijski banki, bodo letos na razpolago tudi določena devizna sredstva za nabavo opreme ped ugodnimi pogoji. Zainteresirana (podjetja, ki predle že ustrezni investicijski elaborat Investicijski banki, . bodo lahko prejela pri banici tuja plačilna sredstva po obračunskem tečaju, s katerimi bodo nabavila opremo brez uvoznih faktorjev. Seveda vseh vrst deviz ni v enaki meri na razpolago. Kakor je znano, se naša podjetja povečini usmerjajo na nemško opremo, toda razumljivo je, da mark 2e zaradi tolikšnega povpraševanja ne more biti dovolj na razpolago za vse, pač pa so ugodnejše možnosti za nabavo na pr. lir ali čeških kron itd. Vsekakor je to nov zelo ugoden način, po katerem lahko podjetja pridejo do deviz- Ugodno je tudi to, da lahko predlaiga-ja elaborate tedaj, ko imajo pač izdelane in jih banka sproti jemlje v postopek. Upanje na uspeh, imajo taki elaborati, ki z razmeroma majhnimi naložbami obetajo velik devizni efekt, in to bodisi, da se pridobe devize z izvozom nove proizvodnje ali s prihrankom zaradi zmanjšanega uvoza Spričo nove proizvodnje. Znani so zelo ugodni predlogi nekaterih pod j ati j, na primer rudnika Velenje, Iskre, steklarne Hrastnik, Save Kranj, itd., ki jih banka že obravnava. Toda verjetno je v naši industriji, in to tudlj v manjših podjetjih nešteto možnosti za zelo rentabilne rekonstrukcije, ki utegnejo v kratkem času našemu gospodarstvu prinesti zelo veliko korist-Zato naj gospodarske organizacije in ljudski odbori resno pregledajo svoje možnosti in naj se pogumno odločijo. Sedanja možnost naj podjetjem služi obenem kot izkušnja, da delo na načrtih okoli rekonstrukcij ne bi smelo biti odvisno zgolj cd neposredne možnosti nabave sredstev, temveč bi moralo biti •talno. Ko se namreč možnost pojavi, je potem mogoče hitro priti s predlogom na dan. J. odbori na račun obdavčenja dohodkov prebivalstva, in sicer na podlagi instrumentov družbenega plana (občinske doklade, davek na promet na drobno ipd.). Obveznosti pavšalistov naj bi bile olajšane s tem, da bi se njihova lanska osnova zmanjšala še za socialne dajatve. Om> ljena je tudi progresija v lestvici za obdavčitev nepavjalistov. Nasploh je 'torej razvidno, da se bodo morali ljudski odbori usmeriti glede zbiranja sredstev za proračunsko potrošnjo bolj na dohodke od prebivalstva, prt čemer so se doslej pokazale razne slabosti pri izračunavanju davčnih osnov in sploh ugotavljanju nezajetih dohodkov prebivalstva. Vsa sredstva, s katerimi naj bi letos razpolagal okraj, bodo dosegla v primerjavi z le.tom 1955 indeks 116. medtem ko so znašala sredstva lani le nekaj več kot leta 1955. Sredstva gospodarskih organizacij bodo manjša, kot v letu 1955, toda nekaj večja kot la.ni. Občutno povečanje v primerjavi z letom 1S55 se predvideva pri proračunskih sredstvih in skladih občin ter okraja. Če vzamemo za osnovo obseg proračunskih sredstev v letu 1955 in ga označimo z indeksom 100, tedaj so znašala proračunska sredstva lani 105, letos pa naj bi dosegla indeks 137. Skladi občin in okraja so »■ primerjavi z letom 1955 že 1'an* dosegli indeks 113, letos pa naj bi se dvignili na 136. Investicijski sklad okraja in občin naj bi se povečal lotos za okoli 80 milijonov dinarjev in dosegal 1467 milijonov dinarjev. Povečala naj ibi s1-* tudi sredstva stanovanjskega sklada. Splošna proračunska potrošnja občin v letu 1957, naj bi se povečala znatno bolj kot proračunska potrošnja samega okraja. To je tudi v skladu z načelom krepitve materialne podlage ljudskih odborov. Negospodarske investicije v okraju ss bodo nadalje zmanjšale. Tu gre za nadaljnje odpravljanje egolj administrativnega usmerjanja ustvarjenih proračunskih sredstev za razne potrebe. Ker je poraba sredstev, ki se zbirajo pri okrajih in občinah namensko določena, ter še nimamo doknočno izdelanega sistema v delitvi narodnega dohodka za proračunsko potrošnjo bolj razvitih občin in okrajev, k' imajo večje potrebe, nastaja vedno več ja ekonomska nujnost po ustrezni rešitvi v finansiranju komunalnih naprav, gradnje šol m podobno. Ekonomska rešitev tega vprašanja je seveda možna le teko, da se za izkoriščanje vseh vrst komunalnih naprav (vodovoda, kanalizacije, električne mreže itd.) zbere dovolj sredstev za njihovo obnav-njanje in vzdrževanje od koristnikov samih. V kolikšni meri in v kakšnem razmerju bi bilo mogoče porazdeliti to breme na posame.zne koristnike v danih pogojih je seveda posebno vrpa-šanje. Možnost, da smejo trošiti ljudski odbori 10 odstotkov svojih skladov za proračunske potrebe im najeti tudi posojila iz teh skladov sicer nekoliko olajšuje položaj ljudskih odborov, vendar pa v tem ne moremo iskati trajne rešitve za nadaljnjo komunalno izgradnjo. Z-ek VflSHJMO GOZDOVE FRED POZEBI Vsako leto prizadevalo gozdni požari veliko škodo našemu gospodarstvu. Posebno so pogosti spomladi in v poletnih mesecili, ko je lepo. toplo in dolgotrajno sulio vreme. Škode po požarih so predvsem občutne na Kraškem področju, kjer sta pogozdovanje in obnova gozdov posebno težka in droga. Gozdni požari nam povzročajo neposredne in direktne škode na ta način, da se poškodovana m ožgana drevesa posušijo, ali da se mladje uniči. Pri nas so sicer redki požari, ki uničijo tudi lesno gmoto. Posredna škoda pa kljub temu nastane zaradi uničenja tal — rastišča ter zaradi nevarnosti pred gozdnim mrčesom, ki napada od požara oslabljena drevesa. V planinskih in strmih predelih pa povzročajo V DOLINI ŽE CVETJE, V PLANIN MI ŠE SME3 ^ - to,-- ^ . % t bkii! $■ Medtem ko v dolini že cvcto marelice, brstijo češnje Jn zelenijo travniki, je na zapadnem delu Pohorja še vedno bela zima. Pri Ribniški koči, priljubljeni smučarski postojanki, jo te dni še 45 cm snega. Po tem predelu bo tudi še tekla proga tradicionalnega smuka čez Pohorje, ki ga vsako leto priredi Planinsko društvo v Mariboru. Lepo urejena Ribniška koča, ki nudi idealne smučarske terene na skoraj že brezdrevesni meji, hkrati pa vse udobje in odlično kuhinjo, je skozi vse leto ena najbolj obiskovanih planinskih postojank. Lani je imela največji promet In nad 5000 obiskovalcev. V zadnjih dveh mesecih so se mudili na Ribniški koči številni smučarji, zlasti iz Hrvatske. — jp gozdni požari usodne in za več človeških rodov nepopravljive posredne škode zaradi delovanja vodnih sil in snega. Na podlagi splošnega zakona o varstvu gozdov pred požarom je tudi organizirana služba po okrajnih upravah za gozdarstvo z namenom, da izvaja zaščitne ukrepe, kot so čiščenja gozdov od raznega vnetljivega materiala, prerlvsem suhljadi, izdelava požarnih zidov, posebno na krasu, požarnih pasov, presek itd. Zlasti je organizirana opazovalna in obveščevalna služba, ki omogoča hitro intervencijo v slučaju nastanka požara ter mobilizacijo prebivalstva, sredstev, vozil in ostalega za gašenje požara. Zaradi važnosti izvajanja teh zakonskih varnostnih ukrepov bi navedli nekaj podatkov še o stroških za varstvo pred požari. V razdobju od 3. januarja do 30. junija 1956 je bilo na področju Okrajnih uprav za gozdarstvo izdelanega požarnega zidovja 32.245 metrov in požarnih pasov 35.778 metrov v vrednosti 14.2SO.OOO din. Tu so všteti še stroški za izdelavo požarnih opazovalnih stez in čiščenja gozdov raznih vnetljivih odpadkov. Kljub vsem varstvenim ukrepom, dobro organizirani opazovalni in obveščevalni službi je v lanskem polletju, t. j. do konca meseca junija gorelo v gozdovih na površini 593.59 ha in povzročena škoda za 17,409.330 din, kar odpade na Goriški okraj 9.056.000 din in na Koprski okraj 3-815.P00 din, t. J. pretežni del, kar je posebno prizadelo naše gozdno gospodarstvo na Krasu. Tudi na območju OLO Murska Sobota je požar povzročil škode že itak v pasivnih gozdnih predelih za 1,590.009 din. Na ostalih področjih okrajnih uprav za gozdarstvo so škode občutne, toda veliko manjše. Gozdne požare povzročajo izletniki z netenjem ognja, odmetavanja odpadkov gorečih cigaret itd., dalje šolski otroci, pastirji, gozdni delavci, delavci DES-a, kmet jo namerno ali iz neprevidnosti s požiganjem trave in drugih odpadkov, iskre iz lokomotiv Železarno Jesenice, kakor tudi lokomotiv držav, železnic, udarci od strel in končno neznanci. Kot vsako leto smo dolžni, da opozorimo našo javnost na nevarnost pred požari in na kazni, ki zadenejo povzročitelja požara in vse tiste, ki se ne odzovejo pozivu za gašenje in tiste, ki ne dajo pravočasno sredstev in opreme v ta namen. Letos obstoja velika nevarnost od gozdnih požarov zaradi že nastalega sušnega obdobja. Starši, ne dajajte otrokom vžigalic. posebno ne pastirčkom. -Kmetje, ne netite ognja v bližini gozdov zlasti ob vetrovnem vremenu: Gozdni delavci, ne netite ognja na nevarnih mestih in ne puščajte ogorkov! Izletniki, ne , odmetavajte gorečih ostankov cigaret! - Vlakovodje, zavarujte dimnike lokemotiv z iskrolovci! Končno bodimo vsi budni nad to veliko nevarnostjo, ker le tako lahko zavarujem«? naše gozdove pred uničenjem in škodo. Uprava za gozdarstvo LRS c KtLTCBNl BAZULGUI PIONIRJI V CELJU Občinski pionirski svet v Celju, ki -dela v sklopu društva prijateljev mladine je pravzaprav šele rta začetku svoje poti. Ne glede na to pa ima za seboj že in-ekaj delovnih uspehov, kot sprejem cicibanov v vrste pionirjev, nadalje prireditve *c-b pionirskih praznikih od lanske jeseni pa do zdaj in podobno. Hkrati s prvimi uspehi pa so prišli tudi prvi problemi. Zato je pionirski evet že pred meseci nekajkrat povabil na svoje seje zastopnike društev in organizacij, ki delajo s pionirji, da hi se skupaj pogovorili .o delu z naj-mlajšimi. Toda zastopniki društev se razen zelo redkih izjem temu in poznejšim vabilom niso odzvali. Zato se je pionirski svet odločil za neobičajno pot. Vabila za razširjeno sejo pionirskega sveta je razposlal občinski odbor SZDL! Uspeh .ie bil presenetljiv! Razen redkih so se seje udeležili zastopniki skoraj vseh celjskih društev in organizacij, ki delajo s pionirji. Tako je bil omogočen še.le prvi skupni razgovor o delu z najmlajšimi, ki pa navzlic uspehu vendarle meče slabo luč na tista društva, ki so prvotno prezrla prizadevanja pionirskega sveta ih so se oglasila šele na to. ko jih j‘e na razgovor povabila Socialistična zveza. Čeprav je pionirska organizacija iz. ven šolska i.n bi po vseh pravilih morala delati na terenih, ra ise je v Oetlju; po neuspelem udejstvovanju zunaj šole znova preselila na zavode, v katerih otroci preživijo ure rednega šolskega pouka. Flo'-ninska organizacija na terenih ni zaživela, pa ne zato. ker tu ni bilo otrok, temveč zato, ker za delo s pionirji ni bilo na teirenih nikoli na razpel! ago primernih prostorov, delno pa tiiudi zaradi tega, ker ni tillo dovolj prizadevnih voditeljev otroškega dela in iger. Tako je pionirska organizacija v Celju znova postala šolska, saj dela v šolah in razredih, pionirske krožke pa vodijo učitelji in učiteljice, le v nekaterih primerih dijaki in dijakinje celjskega učiltef jišča. To ni najboljša rešitev, saj je razumljivo. da otrok v šol:! ne najde tolikšne sproščenosti. ki je značilna .za njegovo delo v prostem času doma al; kjerkoli drugje in ima do svoje organizacije enak odnns kot do šole oziroma do pouka. V celjski občini dela 14 pionirskih odredov po šolah, ki združujejo nekaj nad 5.000 otrok. Delo v lodredih se razvija po interesnih krožkih, med katerimi imata največ mladih pripadnikov dramatski in pevski. Na čelu vseh odredov so Starešinski sveti, v katerih •imajo znova gfavno besedo učitelji in učiteljice, sicer pa v njih prevladujejo žene. Odredi oziroma krožki delajo v ogromni večini primerov ze.lo dobro, za kar ima največ zaslug Acilga vrstia delavnih pedagO’-giov, Prvi razgovor o delu s pionirji pa je nadalje pokazal, da so ctfrroci zelo aktivni tudi dru- DELO SLOVENSKIH PREVAJALCEV Te dni so imeli člani Društva prevajalcev Slovenije redni letni občni zbor, na katerem je podal poročilo o delu društva v preteklem letu tajnik Ivo Skušek, o stikih društva z inozemstvom pa je v svojem referatu poročal podpredsednik društva Božidar Borko. Društvo prevajalcev Slovenije združuje triinsedemdeset prevajalcev, ki so v lanskem letu prevedli enainpetdeset del iz dvanajstih literatur. Poleg prevajalskega dela pa. opravljajo člani društva že več let pomembno delo, ko skrbe za lepoto in čistost slovenskega jezika tako v prevodih, kakor tudi v širši slovenska, publicistiki. V lanskem letu je društvo to svojo skrb še poglobilo in razširilo. Jezikovno komisijo, ki je v okviru društva delala že prejšnja leta, so lani razširili in priredili več debatnih večerov o jezikovnih vprašanjih. V tem d^lu so se prevajalci povezali tudi s člani Društva slovenskih književnikov in s člani Društva novinarjev Slovenije. Ob čedalje številnejših prevodih znanstvenih in strokovnih knjig pa so člani Društva ugotovili nujnost povezave s terminološko sekcijo pri Slovenski akademija znanosti in umetnosti. En član novega odbora Društva naj bi prevzel sodelovanje s to sekcijo. Odbor Društva prevajalcev Slovenije je v lanskem letu uredil nekaj važnih vprašanj, med njimi vprašanje o socialnem zavarovanju članov in pa problem carinjenja knjig, ki jih člani Društva dobivajo iz inozemstva za študiranj-e ali predavanje. Pomembno nalogo pa je Društvo prevajalcev Slovenije lani opravljalo v sodelovanju z Društvom slovenskih književnikov: to je skrb -za zveze z inozemstvom, ki naj slovenski literaturi ugladijo pot med tuje bralce. Prevajalci so obenem s književniki omogočili tritedenski obisk dr. Františka Benhar-ta v Sloveniji in poslali svojim prijateljem in znancem, prevajanem v tujini vrsto izvirnih slovenskih del z željo, da bi jih prevedli. Slovenske knjige so prejeli dr. Benhairt, Leonid ti- monidos, Valentina Cesaretti, dr. Luigi Saltoni in Dmitri Panteleev. Prevajalci so v letošnji društveni odbor ponovno izvolil’-člane, ki so deiali že v lanskem c-dboru in spet 'izbrali za predsednika Frana Albrehta. tčr .31 :=f '-JS? j>|K. ■ Tržaško gledališče v Koptu Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje te dni v Kopru. Predvčerajšnjim in včeraj je uprizorilo Renata Lellija dramo v treh dejanjih »Na nočnih poteh«. Dramo je prevedel prof. Ivan Šavli, režiral jo je Jože Babič, sceno pa je zasnoval ing. arh. Niko Matul. Nocoj pa bodo tržaški igralci v Kopru odigral: komedijo .Johna Patricka »Vroča kri«, ki jo je režirala Nada Gabrijelčič. Uprizoritev te komedije bo nudila koprskemu gledališkemu občinstvu zanimivo primerjavo, ker je ob koncu lanske sezone z istim delom v Kopru gostovalo gledališče i!z Ptuja. retrospektivne razstave Vladimirja Beciča v ljubljanski Moderni galeriji: Harmonikar (akvarel 1940) VEČ SMOTRNOSTI V D0.1) LJUDSKE UNIVERZE V CILJI Ljudska univerza v Celju se je v zadnjih letih že močno uveljavila; postala je eden izmed najvažnejših činiteljev pri širjenju splošne izobrazbe in navzlic nekaterim delovnim pomanjkljivostim tudi važen faktor pri vzgojnem delu. V zadnjih letih si je zagotovila precej določen krog poslušalcev m ravno tako dokaj zadovoljivo število predavateljev. Pri svojem delu se ni omejila le na organizacijo predavanj v centralni predavalnici v mestu, temveč ja prirejala tudi predavanja oziroma na cikluse predavanj v ob- film SKEGA PLATNA Sod in ne samo v krožkih svoje organizacij e. Takio imajo samo gasilska društva v Celju in okolici ickcči 160 pionirjev, ki se marljivo udejstvujejo. Prav ta ugotovitev je dala spodbudo, da naj bi Audi šole pri otookih vzbudile zanimanje za gasilstvo. Več desetin pionirjev imajo tudi celjska športna društva, zlasti pa nogometna. Med temi so največ uspehov želi pionirja Olimpa, ki so se že dve leti zapored uvrstili v finale (republiškega prvenstva. Tudi pionirske vrste pri partizanskih društvih so zelo močne. Nič manjša aktivnost pionirjev se ne čuti v Svobodi. Tako Ima samo celjska Svoboda v različnih sekcijah 9S pionirjev. Lahko pa bi jih ijmi-fa. še več. če bi imela za svojo dejavnost več primernih prostorov. Imeli so celo primere. ko so eno igro uprizorili v treh različnih zasedbah vseh vlog. samo zato. ker imajo v tej sekciji toliko pionirjev. Tudi taborniška (organizacija v Celju posveča glavno skrb vzgoji pionirjev, saj jih ima v razfVč-nih družinah kar 140. Velika dejavnost pionirjev v okviru pionirske organizacije, pa tudi ostalih športnih, taborniških in prosvetnih društev, bo dobila zunanji od“?.z zlasti še za Praznik mladosti, v maju letošnjega leta. Zraven neštetih društvenih nastopov, bo občinski_ pionirski: svet pripravil tudi naston združenih pionirskih pevskih zborov ter centralno razstavo piton’-wVb Izdelkov. M. B. Ure obupa Vrsta uglednih Imen ameriškega filma priporoča ogled filma »Ure obupa«, ki ga te dni predvajajo v kinu Vič v distribuciji »Kinema« iz Sarajeva. To so režiser ivilliam Wyler, Frcderic Mareh in pa Humphrey Bogart, veliki igralec, od katerega se v tem filmu poslavljamo. Tudi ta tri imena so poleg odlično zasnovanega scenarija prispevala k uspehu filma, ki so ga v Ameriki leta 1.956 proglasili za najboljši film tega žanra. Pravzaprav je težko uvrstiti »Ure obupa« v eno običajnih razpredelnic, kot so »gangsterski film« ali »kriminalni film« oziroma »psihološki film«. Scenarist in režiser sta namreč izbrala iz standardnih lastnosti teh zvrsti le najboljše in zaupala to zasnovo v oživitev najboljšim igralcem. Tako lahko gledamo film, ki se odlikuje po znani \Yylerjevi resnicoljubnosti in pereči problematiki in po odlični, dognani igri glavnih igralcev, katerim je razširjeno platno vi?+a-visiona nudilo le še več možnosti za izbrano interpretacijo mimič-nih fines. Predvsem pa v filmu občudujemo igralca Humphreya Bogarta. Njegov lik pobeglega kaznjenca, ciničnega in hladnega gangsterja Griffina. ki je s svojima "pajdašema oseminštirideset ur teroriziral mirno, povprečno ameriško meščansko družino, je bil zamišljen na nevarni meji tipiziran osti. In res je bil Bogarfc v začetku filma ves tak. kakor si po ogledu nekaj podobnih filmov zamišljamo dobro zaigranega gangsterja: mogoče le še malo bolj hladen, miren in surov. Toda z zapletom situacije, ki je včasih pritiran do skrajne napetosti, je rasel tudi njegov lik, rasel z drobnimi, komaj opaznimi koraki, pritajeno mimiko in komaj zaznavno mo- »Rodna gruda« št. 3 Izšla je 3. številka glasila Slovenske izseljenske matice Rodna gruda z zanimivimi prispevki o izseljencih za domovino in o domovini za izseljence. Uvodoma je objavljeno vabilo jugoslovanskim izseljencem na proslavo Izseljenskega tedna, ki bo letos od 8. do 15. julija v Skopju in Ohridu. Sledi pojasnilo izseljencem zaradi izseljenskega doma, ki naj bi bil zgrajen z domačimi sredstvi in s pomočjo izseljencev Ljubljani. Sledijo med drugim še naslednji prispevki: Občina je temelj države — Zlati jubilej društva »Slovenske Sokolice« — Kako smo Slovenci proslavili 150-letnico mesta Salerna — Nekaj kronike iz življenja rojakov v Franciji — Pet let Slovenskega okteta — Naš tisk za izseljence. Poleg tega sta v listu še po ena pesem Mihe Klinarja in Ivana Zormana ter kramljanje Viktorja Pirnata »Nekaj veselih z Dolenjske«. v številki so še tudi redne rubrike: Po domači deželi — Dom in družina — Mladi rod — Domovina na tujih tleh — Pero izseljencev. Kot leposlovni prispevek je nadaljevanje in konec Kosmačeve novele »Sreča«. Lis. ureja Tomo Brejc. c. k. dulacljo glasu. Pravzaprav pa smo šele ob koncu uvideli, zakaj je Wyler to vlogo zaupal Bc-gartu: tisti komaj dve minuti trajajoči prizori Griffinovega poraza, vdaje in smrti so razgrnili presenečenim gledalcem tako bogato skalo doživetij in igralskih izraznih možnosti od skrajne, obupane surovosti, nenadnega spoznanja, sovraštva, poslednje pretkanosti in mirne vdanosti, do nagonskega hlastanja za življenjem, v kateri je kot dalnji odsev zatrepetal celo konček človečnosti, kakršno je zmogel podati menda edino Bogart. Film »Ure obupa« je vreden ogleda in premisleka. V njem se je Amerika pokazala v novi luči in vzbudila nove upe v svojo filmsko umetnost. »Ure obupa« opozarjajo na to, da bo filmska umetnina nastala le v rokah dobrega režiserja, ki bo v snov zajeto družbeno problematiko, pa čeprav neprijetno, umetniško pošteno prikazal z igralci, ki si popularnost in znanja niso nabirali v revijskih ali kavbojskih filmih In na lepotnih tekmovanjih. S. G. Broadvmjska uspavanka Morda -je res krivično, če film kakega ustaljenega ameriškega žanra kratkomalo označimo kot neumetniški in se dlje ne pomudimo ob njem. Nemara bi morali ocenitj tak . film z merili, ustreznimi njegovi zvrsti, če je to pravilno, bi človek dvomil, Je pa do neke mere pravično. Seveda, če to storimo, je treba vnaprej jasno poudariti, da so proizvodi ameriške filmske industrije, izdelani po preizkušenih predlogah z izključnim namenom zabavati publiko ali pa jo držati poldrugo uro v neprestani napetosti, brez sleherne umetniške kvalitete razen običajno prvovrstne tehnične izvedbe. S tega stališča bi mogli oceniti tudi ameriški film »Broad-wayska uspavanka« podjetja War-ner Bros. Film »Broad\vayska uspavanka« (»Lullabv of Broad\vay«) je filmska revija. Temelji na zbirki šla-gerjev in revijskih točk najboljših ameriških skladateljev jazza, ki jih povezuje scenska glasba Raya Heindorfa. Izvajata jih predvsem Gene Nelson in znana pevka Doris Day, ki ji razen velikega pevskega talenta (v smislu Jazza) in plesnih sposobnosti ne moremo odrekati igralskega talenta. Zgodba, ki povezuje te pevske komade, je dokaj obrabljena v operatih in revijskih filmih, toda je prijetno osvežena in prirejena okusu sodobnega gledalca. Režiser David Butler je dal filmu dokaj skromno, 4a solidno podobo. Zlasti spretno je povezal nekatere revijske točke v osnovno zgodbo. Med igralci Je izdelal zelo dober komičen lik Sake Lakal. Ljubitelji Jazz glasbe in modernega plesa, čeprav morda ne bodo posebno navdušeni, gotovo ne bodo razočarani zapuščali kinematografa. j. k. KUPUJTE KN1IOE ZALOŽBE • »SLOVENSKI • POROČEVALEC* 1 J robnih predelih m“sta in Izven Celja. Zraven posameznih predavanj je celjska Ljudska univerza pripravljala že ciklusa predavanj, vodila filmske in literarne večere, organizraia krajše splošno izobraževalne ter jezikovne in stenografske tečaje. Navzlic zadovoljivim uspehom pa so se vendarle tud; v preteklem letu pojavljali neki problemi. Eden od teh je bil negotov cbisk na predavanjih. Zgodilo se je. da je aktualno predavanje odpadlo, ker se je v predavalnici zbralo premalo ljud:. a! pa, ca so prazne prostore na hitro zasedli gojenci celjskih srednji -šolskih internatov. Bilo pa je tudi nasprotno, da je ir la uvo-lana ob primernih pripravah cele pretesna. Zanimivo je, da so bila na splošno najbolje obiskana potopisna in zdravstvena predavanja; pa še ta ne vedno enako. Zdi se, da je na večkrat preveč skromen obisk na predavanjih vplivala še pomanjkljiva tehnična oprema predavalnice. Morda je samo zadovoljiva delovne uspehe Ljudske univerze iskati še v tem, da je o delovnem načrtu po navadi odločalo premalo ljudi oziroma v praksi predsednik sam, ker ostali člani ožjega odbora niso redno prihajali na itak redke sestanke. In končno, v delovnem načrtu Ljudske univerze v Celju se n: odražala določena smotrnost Vsa je bilo bolj ali manj odvisno c-d priložnosti. Zato v takem delu tudi ni bil dosežen neki vzgojni smoter, ki bi pa vendarle moral biti glavni čmitelj dela Ljudske univerze. Izkušnje iz dela v preteklem letu, zlasti pa še nekatere pomanjkljivosti, so označile novo p-ot dela Ljudske univerze. Širše zasnovan program predavanj je prav gotovo prva naloga, ki jo bo Ljudska univerza skušala uresničiti v letošnjem letu. Pri tem računa tudi na pomoč najrazličnejših strokovnih društev ir» podobno. Druga zelo važna pobuda se kaže pri zbiranju kolektivnih članov Ljudske univerze. Kolektivni člani Ljudske univerze naj bi v prvi vrsti bili delovni kolektivi, katerim je delo Ljudske univerze tud: namenjeno. Prva akcija za zbiranje kolektivnih članov je pokazala lepe uspehe, saj ss le včlanilo kar 21 delovnih kolektivov, od tega 18 iz mesta ob Savinji. Po predlogu Ljudske un;-verze bodo zastopniki teh kolektivnih članov sestavljali neko telo, ki bo sodelovalo pri sprejemanju delovnega načrta za določeno obdobje. Sodelovanje zastopnikov delovnih kolektivov pri tem delu bo prav gotovo pozitivno, saj bodo le-ti najbolje tolmačili želje m potrebe tistih delavcev, ki si želijo povečati svoje splošno obzorje in znanje. Kolektivno članstvo pa bo Ljudski univerzi zagotovilo tudi neka finančna sredstva, saj je vezano r,a članarino od 2000 dinarjev navzgor. Po predlogu bo Ljudska univerza v Celju letos pripravila IS ciklusov s 165 predavanji. St. 67 — 22. marca 1937 J SLOVENSKI POHOCEVKLEL / str. 9 M Odločb mnogo, pohištvo na cesti Mnogo ljudi In več avtomobilov se je včeraj dopoldne gnetlo v Zgornji Šiški. Iz najbližjega telefona so vrteli številke občinskega odbora Ljrbljana-Šiška, Semenarne, sodišča, okrajnega ljudskega odbora in seveda tudi ljubljanskih uredništev. Fred hišno številko 40 v Pavšičevi ulici je stal vez, naložen s pohištvom. Zbrani ljudje so ogledovali debele kupe stanovanjskih odločb. Kaj je zvedel novinar, ko je prišel na lice mesta? Predvsem mnogo zapletenosti, kot so stanovanjske zadeve v upravni praksi sploh zapletene. * mm Prodajalna mesa in mesnih izdelkov postojnske tovarne v Kopru na dan otvoritve. Posebnost prodajalne so zidovi, obloženi s polivinilnimi ploščami. Po splošni ureditve in opremi bi bila lahko kjerkoli v velikem, naprednem mestu. Razveseljiv napredek v izboljšanju trgovin na Koprskem Poročilo upravnega odbora Trgovinske zbornice za okraj K op Mr za lanski občni zbor je med drugim nakazalo tudi, kakšne naloge čakajo trgovska podjetja in občinske ljudske odbore v okraju na področju razširitve maloprodajne trgov -6ke mreže. Ce pogledamo danes, po letu dud, kako so bile te naloge izpolnjene, recimo na ožjem koprskem področju, smo lahko še kai' zadovoljni; zlasti če vomo, kako počasi je napredovala modernizacija prodaj ato v prejšnjih letih. NOVE PRODAJALKE V KOPRU Trgovsko podjetje »Jestvina« je v Kopru za znesek okrog 3 milijonov din uredilo in opremilo novo prodajalno živil, Tovarna mesnih izdelkov iz Postojne (za 2.9 milijonov din), pa novo prodajalno mesa in mesnih izdelkov. V preskrbi s sadjem in zelenjavo pomeni napredek ustrezna pavšalna prodajalna »Breskev« v tržnič-nih prostorih in preselitev enega pavšalieta v večje in primernejše prostore v mestu. V Čevljarski ulici je odprl novo prodajalno sadja in zelenjave te dni še en pavšalist, v bližnjih dneh pa bo začelo sodelovati v preskrbi prebivalstva s lemi pridelki še podjetje »Mestne trgovine« iz Postojne, ki je obenem grosist. — V prodaji industrijskih izdelkov je vredno omeniti otvoritev nove prodajalne tekstilnega blaga (»Trgovski dem« —Koper), sodobno ureditev trafike »Če študent Is sobarju gres.. Pod gornjim■ naslovom je bil objavljen v »Slovenskem poročevalcu* člantsk, ki ga je vsekakor treba dopolniti. Zlasti bi rad navedel ono drugo plat, ki je vsem čakajočim več ali manj tuja. ni ki je lep primer, kako se tu križajo resničnost in potrebe ljubljanskih študentov. Študentski zdravstveni fond deluje v glavnem le na področju preventivnega, zdravstva medtem ko sta zobna, in splošna ordinacija pod upravo šolske poliklinike. In ti dve ambulanti morata nudi ti zdravstveno pomoč 6.600 študentom. ' Je mar to sploh mogoče? Zobna ambulanta, ki deluje 12 ur na dan z dvema dentistoma, enim dopoldne in enim popoldne, ni več kos vsemu svojemu delu. 10.072 ordinacij, 2.118 prvih pregledov, 780 rentgenskih zobnih posnetkov — to je bilanca dela v lanskem. šolskem letu in je največ, kar je bilo mogoče doseči v današnjih pogojih-in kar so lahko dali od sebe zobozdravniki. Se je mar čuditi, če je čakalnica ob nekaterih dnevih polna, čakajočih pacientov, ko pa je treba v dopoldanski ordinaciji (z enim dentistom) opraviti še sistematične preglede za prve letnike, sprejemati naročene paciente in med vsem tem še nuditi pomoč v nujnih, bolečih primerih. Z ureditvijo študentskega naselja se res obetajo boljši časi. Tam bodo dobile ambulante ustrezne prostore in vse možnosti za boljše delo, toda že sedanja potreba po otvoritvi nove, tretje zobne ordinacije je tako kričeča, da ni mogoče čakati na dograditev naselja. Uprava zdravstvenega farada je že večkrat prikazala šolski polikliniki potrebo, da se uredi tretja zobna ordinacija, toda do danes tega še ni. Upravni odbor zdravstvenega fonda se je že in si bo še prizadeval za izboljšanje zdravstvene službe, želi p a. da bi povsod naletel na razumevanje za zdravstvene potrebe študentov, ki jih je ze sedaj v Ljubljani nad 6.000. Marko Demšar na Trgu revolucije (1.5 milijonov din) sn modernizacijo prodajalne papirja in šolskih potrebščin v Čevljarski ulici (podjetje »Lipa« — Koper). Do jeseni bo to podjetje uredilo še eno papirnico (saj je ena za Kop r in vso okolico res premalo) in sicer v pritličnih prostorih hiše zasebne tiskarne »Pecchiari«. Ta se je namreč združila s tiskarno »Jadran« v eno podjetje in se po adaptaciji odkupljenih zgradb na meli-oriranem zemljišču med Koprom in Semedelo preseli v te prostora IZBOLJŠANJE TUDI V IZOLI Razmeroma dobro je napredovala Izola. Se lani je imelo to mesto s 7.000 prebivalci eno samo prodajalno kruha, direktno pa sta kruh predajali še dve pekarni. Dani so odprli 2 novi prodajalni kruha in tako imajo danes v Izcli vsaj 3. Lnako je z mlekarnami. Sedaj je v vsem mestu ena sama. Zato bodo v doglednem času odprli še eno m.ekanno in sicer bo pri tem pomagal Zavod za socialno zavarovanje z 1 milijonom din. Nobenega napredka pa našo Izolčani dočakali v prodaji zelenjave. — Kar se tiče predaje industrijskih izdelkov, je največ storilo podjetje »Mavrica«. V njeni novi prodajalni železnine in elektromsteriala, ki bi delala čast tudi Ljubljani sredi mesta [ureditev je stala skoraj 4 milijone din), nakupujejo danes celo že ljudje iz Buj, Umaga in malone vse hrvatske Istre. Prav temu je tudi treba pripisati, da promet tega podjetja nenehno raste: letos je za 40 odstotkov večji kot lani ob istem času. Res izjemen in izreden primer! Isto podjetje je urediio novo papirnico (za 0.8 mili jenov din), podjetje z živili »Jadranka« pa je dalo enak znesek za novo, lepšo prodajalno v mestu (staro, dotrajano so zaprli). »Soča« iz Kopra je odprla novo prodajalno tekstilnih izdelkov (0.5 milijonov din), podobno novo prodajalno pa tudi »domače« podjetje »Moda«. V PIRANU SAMO ENA NOVA PRODAJALNA Manj uspešni so bili v Piranu; razlog je gotovo tudi v ne najboljšem cdno»u merodajnih organov do trgovine sploh. Na novo je- bila ustanovljena le samostojna prodajalna »Delikatese«. »Soča« iz Kopra je odprla novo prodajalno spominčkov- in galanterijskih izdelkov v Portorožu, »Moda« iz Izole pa je prevzela od »domačega« podjetja »Jadro« prodajalno, ki je bila »Jadru« menda samo v breme. Čudno, da »Modi« ni! Značilno je, da so po posameznih mestih odpirala nove prodajalne tudi podjetja, ki imajo svoj sedež drugje (Tovarna mesnih izdelkov in »Mestne trgovine« iz Postojne v Kopru; »Soča« iz Kapra v Izoli, Portorožu in II. Bistrici, »Moda v Piranu). Ta pojav je vsekakor pozitiven, saj pomaga razbijati monopolistične težnje, kise v- teh malih mestih, kjer obsoj dveh istovrstnih podjetij gospodarsko večinoma ni mogoč, Za izboljšanje šolskega dela Te dni so se zbrali v Litiji prosvetni delavci iz litijske občine k skupnemu posvetu. Na njem so razpravljali o raznih tekočih zadevah, poslušal; nekaj predavanj ter prisostvoval; dvema učnima nastopoma na litijski osnovni šoli, k; je postala v zadnjem času hospitaclj-ska šola za pedročje občine. V litijski občini deluje 13 osnovnih šol in 2 g:mnaiziji. Zadnji sta v Litija in Gabrovki. Poleg naštetih pa ima,jo v Litiji še otrošk; vrtec, vajensko šolo in nekaj kmetijsko - gospodarskih šol. 2. pojavljajo celo nehote, i:z golega razloga, da je kdo — sam. Letos smemo pričakovati, da se bo modernizacija obstoječih trgovin v glavnem končala in da bo že mogoče preiti v nekoliko večjem obsegu na dejansko povečanje števila prodajaln; čeprav drži, da že modernizacija sama mnogo doprinese k izboljšanju postrežbe. Saj je na pr. mogoče postreči v novi prodajalni železnine in elektromateriaia barje, hitreje in, če že hočete, kulturneje precej več ljudi, ket je to bilo mogoče prej v 5 Mi 5 majhnih, zanikrnih prodajalnah, za katere je bil še najbolj primeren naziv — luknje. F. M. V enosobnem stanovanju v Pavšičevi ulioi je stanovala M. Z. s tričlansko družino svojega zeta — Maležiča, ki je zaposlen v podjetju Semenarna. V začetku novembra j s kupila to stanovanje M. Klun. Deset let s« je stiskala s sinom, ki je težka bolan na pljvč:h — v eni sobi. Vložila je vso dediščino in sin — vratar na. Zavodu za socialno zavarovanje — se je že zadolžh za 100.000 din, samo da bi prisl , do stanovanja. Mesec dni pozneje — 18. decembra — je občinski ljudski odbor Ljubljana-Si-ška izdal odločbo, s katero je dodelil kupljeno stanovanje, katerega izprazni M. Z., lastniki} M. Klun. ZAMENJAVA BREZ STANOVANJA V hišnem svetu Pavšičeva 40 je bila stranka Maležič tajnik. V novembru je obvestil hišn’-svet, naj mu dovoli zamenjavo, da bi se v njegovo stanovanja vselil uslužbenec istega podjetja G. H. iz Savske kolonije, on bi se pa preselil v Savsko kolonijo. Sredi decembra je Maležič obvestil hišni svet. da je Semenarna s to zamenjavo soglasna — in soglasnost je potrdil tudi hišni svet. Mesec dni pozneje — 9. januarja 1957 — je občinski ljudski odbor Bežigrad izdal odločbo. s katero je dodelil tričlanski družini G. H., uslužbencu Semenarne, stanovanje v Savski koloniji. On pa sc v ~o stanovanje ni vselil, ker je vedel, da ni namenjeno njemu, marveč sekretarju podjetja. Zato je čakal, da so sledile nove odločbe. In te so kar deževale. 18. januarja je Izdala občina Ljubljana—Bežigrad odločbo, a kaitero odobruje »sporazumno« »zamenjavo« stanovanj med Malešičem (M. Z.) iz Pavšičeve ulice in G. H. (ki se v Savsko kolonijo’ sploh ni vselil, marveč je čakal v Bukovici nad Škofjo Loko) iiz Savske kolonije. Odločba navaja, da je za to zamenjavo prosila dan prej Semenarna in da se z njo strinja 'ud' stanovanjska uprava Ljubljana— Šiška. Štirinajst dni pozneje — 6. februarja — se je Maležič presiliil v Savsko kolonijo, G. H. pa se je iz Gorenjske (ne pa iz Savske kolonije) vselil v Pavšičevo 40. »NISMO IZDALI ODLOČBE« — ČEPRAV JE PRESELITEV ŽE BILA Lastnik stanovanja v Pavšičevi 40 — M. Klun — je slišala, da so bile iev. šene nekatera spremembe v njenem stanovanju. Osebno Je povprašala o tem po 6. februarju na občim Ljubljana—Bežigrad. Načelnik pristojnega oddelka je zagotovil, da niso izdali nikakršne -zame-njevalne odločbe, ker za to niso pristojni. Par dni pozneje pa so ugotovili, da je o-dločba le bila izdana to da je že izvršena. Tedaj so je M. Klun pritožila na okrajni ljudski odbor, ki je 22. februarja razveljavil odločbo občine Bežigrad o zamenjavi kot protizakonito. Na temelju te odločbe je občinski ljudski odbor Ljubljana—Šiška izdal 6. marca novo odločbo, s katero odreja, da se M. Klun ponovno dodeljuje njeno enosobno stanovanje v Pavšičevi ulici 40; Lendava Občinski odbor Rdečega križa je kupil aparaturo za ozko-metražni zvočni film, z namenom, da bi izboljšal zdravstveno in izobraževalno delo na vasi. V vaseh Polana, Trim-lini, Hotiza, Turnišče itn v nekaterih drugih krajih je sodelovanje med organizacijami SZDL in F.K zgledno. Precej članov Rdečega krjža se še do danes ni vključilo v članstvo Socialistične zveze. * »Svoboda« v Lendavi se je pri svojem delu lepo uveljavila. Med najagilnejše sekcije lahko prištejemo pevski zbor, godbo na pihala, tamburaški zbor in predvsem dramsko sekcijo madžarske narodnostne manjšine. Večjo pozornost bodo v tem društvu morali posvetiti izobraževalnemu delu v obliki raznih tečajev, seminarjev in predavanj. • Šolski odbori so v lendavski občini široko torišče' družbenega upravljanja, saj v 20 odborih sodeluje 190 državljanov. Najbolj so se uveljavili šolski odbori na osnovni šoli v Lendavi, Veliki Polani, Turnišču, Kobilju, delno v Dobrovniku in še v nekaterih drugih vaseh. M. K. Polana V Polani so priredili gospodinjski tečaj, ki se ga je udeležilo precej deklet in žena. Ob zaključku tečaja so pripravile tečajnice uspelo prireditev skupno s prostovoljnim gasilskim društvom. ki je istočasno izročilo svojemu namenu gasilski dom. J. G. Jesenice Nedavno so začeli na Jesenicah preurejati Cankar jev trg, na katerega bodo postavili centralni spomenik žrtvam NOB. Lokacija, osnutki im načrti so že izdelani in odobreni. Poseben iniciativni odbor pa skrbi za zbiranje sredstev, potrebnih za gradnjo spomenika. Doslej imajo zbranih že nad 400.000 din. U. 2. Zagorje V soboto in nedeljo bo ■ dramska sekcija delavsko prosvetnega društva »Svoboda I« uprizorila Viljema Wernerja komedijo v treh dejanjih »Komedijant Hermelin«. Delo režira Herman Miklič. M. L. Škofja Loka Kmetijska zadruga v Škofji Lok; pridno skrbi za uničevanje ■sadnih škodljivcev. Doslej je poškropila že nad 10.000 sadnih dreves z motorno škropilnico. V krajih, kamor ne morejo z motorno. pa škropijo z ročno. Letos je zadruga pravočasno poskrbela tudi za umetna gnojila ter dobra semena. Sredstva, ki So jih dobilj iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva. so deloma porabili za nabavo škropiva, deloma pa za investicije. Okrog 75.000 din je zadruga porabila za melioracije, 125 pa jih je določila kot pomoč za elektrifikacijo vasi Ožbolt, Sv. Barbara in Sv. Andrej. Za ureditev nasadov jagodičevja m črnega ribezlja so določili 100 tisoč dinarjev. Za pospeševanje posameznih kmetijskih panog so zadolženi' predsedniki posameznih odsekov, ki se redno sestajajo z odbori. D. G. Kmnj PETA PREMIERA »SVOBODE« KRANJ Dramska sekcija Svobode — center v Kranju pr2v gotovo še nobeno leto ni bila tako aktivna, kakor je letos. To nam priča pet premier. Zadnja je bila opereta »Pri belem konjičku«, ki je že večkrat doživela ponovitev. Delo je režiral tov. Poženel. Priznati moramo da je uprizoritev zelo dobro uspela, kar je prav gotovo zasluga oožrtovalnib igralcev Ben-dove. Hodka. Benčana in drugih. SLIKARSKA RAZSTAVA V PREŠERNOVI HIŠI V Prešernovi hiši v Kranju je odprta razstava reprodukcij pod naslovom »Slikarstvo zgodnje renesanse v Italiji«. Novost te razstave je. da spremlja obiskovalce na razstavi po magnetofonu reproducirana renesančna glasba in razlaga razstavljenih del. Da bi bila zajeta vsa renesančna umetnost, so dodali glasbenemu in likovnemu komentarju še literarni pregled iz te dobe. Razstavo si je ogledalo že veliko ljubiteljev likovne umetnosti J-k Sabnica Iz 2abnice se redkokdaj kdo oglasi. Tudi v tej vasi je razgibano kulturno življenje. Tu namreč že vrsto let deluje KUD »Tone Šifrer«. Pred dnevi so člani prosvetnega društva prijetno presenetili občinstvo s sporedom narodnih pesmi. V'sporedu -so sodelovali Sorški kvintet, duet in recitator, vs! domačim - mladinci. Tudi dramska sekcija priredi v sezoni več iger, za katere j-e med ljudmi veliko zanimanja. J-k »Učiteljica« na litijskem odru Gledališka družina litijske »Svobode« je pred kratkim naštudirala Nikodenijevo dramo »Učiteljica«. S tem delom so nastopili igralci že večkrat v Litiji, gostoval; pa so tud; po sosednih krajih. Za uprizoritev te igre. ki jo je režirala Tončka J evn :‘ka rje v a, so žel; prav lepo priznanje. Z. stranka H. G., ki »e je vselil* tja na temelju nezakonite odločbe, pa se mora izseliti v treh dneh. Ker se to n.i zgodilo, ie občinski ijudski odbor Šiška 12. marca odredil izpraznitev, ki bi se morala izvršiti 21. marca ob 9 uri, o čemer sta bda obveščena M. Klun in tajništvo za notranje zadeve. Tako je včeraj dopoldne družina Klun pripeljala svoje pohištvo. Ob napovedani uri pa je prišel tja uslužbenec občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Šiška, ki je sporočil, d’a so »e na občini dogovorili, da izselitve ne bo. Ntoče o tem ni prej obvestil stranke M Klun. Tako se je zgodilo, da G. H. stanovanja ni iz.praznil, M. Klun pa je s svojim pohištvom to težko bolnim sinom ostala na cesti. Tam je bila še zvečer. Premalo je bilo časa., da bi lahko izvede-li pri vseh prizadetih ustanovah in državljanih, kako je moglo priti do poplave odločb, zaradi katerih je bilo včeraj toliko vznemirjanja med prebivalci. Šiške. Zato se bo treba danes omejiti samo na nekatera dejstva, ki so razvidna iz uradnih dokumentov in pripovedovanj uradnih oseb. Prvič: Dejstvo je, da podjetje Semenarna ni nekrivo pri celotni zadevi; saj je 10. XII. 1956 sekretar Maležič sporočil hišnemu svetu v Pavšičevi ulici sklep Semenarne, da bi svoje stanovanje zamenjal s Stanovanjem G. H. v Savski koloniji. In vendar je obč. LO Bežigrad dodelil G. H.-u stanovanje v Savski koloniji šele 9. I., teden dni pozneje pa že izdal odločbo o zamenjavi. Težko je izpodbijati predpostavko, da je bila dodelitev stanovanja G. H.-u samo formalna, da. bi lahko sledila zamenjava stanovanja. Ali ni hotela Semenarna na ta, ne v celoti pošten način pridobiti stanovanje, ki je bilo že dodeljeno lastniku, težkemu T3C bolniku? Drugič: Na vprašanje, zakaj je občina Ljubljana-Šiška izdala soglasnost za zamenjavo, čeprav je prej sporno stano-vanje v Pavšičevi 40 že dodelila delavski družini M. Klun, smo zvedeli, da so nekateri uslužben ugovarjali taki zamenjavi, da pa so dobili od ta.jnika nalog, da to soglasnost izdajo; »Ce pa kdo ne bo zadovoljen, naj se pritoži na Vrhovno sodišče.« Ali je tako odločanje skladno z zakonitimi predpisi? Tretjič: Nesporno je — in okrajni ljudski odbor v svoji odločbi to ugotavlja — da je do zmede in nepravilnih odločb prišlo tudi zaradi tega, ker je hišni svet v Pavšičevi 40 ravnal nepravilno in dajal netočne izjave. In zakaj? Tajnik hišnega sveta je nastopal istočasno kot prizadeta stranka in funkcionar hišnega sveta. Je potem čudno, da. je dajal hišni svet netočne izjave kot trdi okrajni ljudski odbor? In končno: Ali taki postopki podjetij in hišnih svetov ter poslovanje oblastnih organov prispei-a. ali otežuje reševanje zapletenih in težkih stanovanjskih primerov? Ne. In prav zaradi tega je treba obžalovati, da do takih pojavov prihaja še v letu 1957. f. Jubilej dveh rudarjev Februarja letos sta obhajala ▼ Helc-ni pod Peco zlato poroko Karel in Katarina Povsod. Karel se je rodil 1. XI. 1876 leta v Katrr.a-ri vasi pri Goricah na Koroškem. Leta 1898 je postal rudar v helc-nijamskem obratu mežiškega rudnika svinca. Leta 1907 je pdstal lamski nadzornik in je to delo boravtial do upokojitve leta 1979. Tako je bil rudar polnih 29 let. Zaslužen; pokoj uživa že 27 let in je kljub že 81 letu starost) še vedno čil in zdrav, vesel in nasmejan. Njegova žena Katarina je bila rojena na Lomu pri Mežici. Tudi ona je v svojih mladih letih Oku- w\... .‘.v^ž/k-z sila trdo delo v mežiškem rudniku in to isto v Heleni kjer je bila v takratnih letih izbiralnica. V pedesetih letih skupnega življenja in srečnega zakona sta imela-sedem otrok, danes jih živi še pet in 11 vnukov. Dva sebussy, Richard Strauss). BMKLI SAP 13 US DAHA AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE telefon 30-645 LJUBLJANA prireja: ZA 1. MAJ dvodnevne avtobusne izlete po nizki ceni na Plitvič-ka jezera, krožni izlet po «strl in izlet preko Vršiča v Trento. Petdnevno potovanje po Italiji z obiskom krajev Trsta, Benetk, Bologne, Rima, Neaplja in Pompejev. Potovanje bo predvsem zanimivo za prosvetne delavce zaradi ogleda kulturno - zgodovinskih spomenikov. - Cena potovanju je izredno nizka in znaša 13.900 din. Vse interesente prosimo, naj se čimprej prijavijo zaradi izrednega zanimanja za potovanje. Prosvetni delavci imajo-posebne ugodnosti v zvezi z možnostjo nabave skupnega potnega lista in vize. Vse potrebne informacije dobijo tudi preko svojega društva v Ljubljani. 4-dnevno avtobusno potovanje v Milan na velesejem, ki bo v Času od 12. do 17. aprila 1957. Cena potovanju je 13.900. din. 5-dnevno potovanje II. skupine v začetku aprila na Ažurno obalo preko Trsta in Benetk do Nize in Cannesa. Cena potovanju je 14.500 din. Vse interesente, ki so se odločili za potovanje, nujno prosimo, da se čim prej zglasijo v naši poslovalnici v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 17, tel. 30-645, da si zagotovijo mesto za potovanje. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00. 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.oo, 22.00 in 22.55. 5.00—7.00 Pester glasbeni spored V neizmerni žalosti sporočamo, da nam je umrla naša nepozabna mama JOŽEFA PERKO iz Krke. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 22. t. m. izpred hiše žalosti na Krško pokopališče ob 10. uri dopoldne. Žalujoči ostali. V Volčah pri Tolminu je umrla naša teta in strakinja marija Škodnik roj. Fon Pokojnico smo včeraj pokopali. Volče, Ajba, Ljubljana, Ribnica. Žalujoči sorodniki. MALI OGLASI PREKLICUJEM vse besede izrečene o Jamniku Jožetu, Gosteče. Bernad Marija, Gosteče. 5426-11 6TUDENTKA, stara 22 let, išče sobo ali gre kot sostanovalka. Inštruira angleščino in nemščino ter. vrši daktilografske usluge. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Plačam dobro«. 5407-9 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let iščem Nasiov v ogi. odd. 5434-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Švigelj, Savsko naselje blok IV., 5 stopnišče, od 15.—19. 5433-1 BRIVSKO-FRIZERSKA POMOČNICA išče zaposlitve. Ponudbe pod »15. aprila« v ogl. odd. 5424-1 IS C EMO STAREJŠEGA MOŠKEGA, ki ima veselje do kmečkega dela v svrho skupnega gospodinjstva. Pismene ponudbe na naslov Zgonc 24, Velike Bloke, pošta Nova vas. 5423-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 5402-1 GOSTINSKO PODJETJE »SORA« Šentvid — Ljubljana potrebuje za obrat Polje-Ljubljana 2 kvalificirani kuharici in administrativno moč za gostinske posle. R 754-1 CENTRALNI ZAVOD za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Miklošičeva 4/II. sprejme honorarno, dobro strojepisko, ki je vajena tudi pisarniških del. Lahko je tudi upokojenka, nastop službe takoj ali po dogovoru R 753-1 USLUŽBENKE za računovodstvo in za administracijo s srednjo šolo, znanjem stenografije in strojepisja sprejmemo. Ponudbe pošljite pod »515« v ogl. odd. R 752-1 SPREJMEMO MOŠKE IN ZENSKE za sprevodniško službo. Pogoj: stanovanje v Ljubljani, najmanj 6 razredov osnovne šole, starost nad 13 let. Predložite kratek življenjepis s prošnjo. Električna cestna železnica Ljubljana. R 751-1 čolničkom, Urok, prodam za 18.000 din. Ogled danes od 17. do 18. ure. Naslov v ogl. odd. 5395-4 VEČJO KOLIČINO BUKOVEGA ZAGANJA nudimo po ugodni ceni frco Logatec. KLI Loga-tec, telefon l ali 22. R 750-4 PRODAMO: brzoparilnik, vodno črpalko, črpalko za mleko na transmisijski pogon in gnetil-nik za maslo. Interesenti naj se javijo najkasneje do 31. marca t. i. Mlekarna Novo mesto. R 743-4 PLATO VOZ, pet tonski, na gumi kolesa s krogljičnimi ležaji, po možnosti prenos osnovnih sredstev, iščemo. Ponudbe na »Bosna agencija«, Ljubljana, Mestni trg 9. R 746-5 MANJŠE POSESTVO (novo gospodarsko poslopje) v Šentjurju prodam. Naslov SP Celje.5417-7 POSESTVO, 8 km od Maribora, sadonosnik, gozd, njivo prodam. Hiša v dobrem stanju, podkletena z gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva. Satler Franc, PIVOLA 34, Koče pri Mariboru. 5414-7 ENOSTANOVANJSKO HIŠO in parcelo prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Izselitev«. 5406-7 IDEALNO PARCELO ob trolej-busni postaji Vižmarje pri Ljubljani naprodaj. Skozi sadni vrt teče studenček. Naslov v ogl. odd. .5396-7 PREKLICUJEMO OBJAVLJEN OGLAS dne 15. III. 1957 v št. 61. »Slovenskega poročevalca«, ki se je glasil: »Preklicujemo vsa pooblastila tov. Vidmarja Zdenka, stanujočega Črnuče 217, za nabavo in prodajo v imenu podjetja »Slavica« trg. podjetje z ind. blagom na debelo Koper. Vsa pooblastila, ki iih ima tov. Vidmar Zdenko od podjetja »Slavica«, Koper, so veljavna. -11 BRIVSKEGA POMOČNIKA -co, dobro moč, za takojšnjo tritedensko pomoč, sprejme Salon Stane, Ambrožev trg. 5384-1 NOV TRICIKEL, primeren za mlekarice, prodam. Karlovška št. 28, dvorišče. 5391-4 DESNO ROKAVICO izgubljeno v torek na Parmovi- ulici, vrnite prosim v ogl. odd. 5341-10 »VESPA«, tip 54, v odličnem stanju, z vsem kovinskim okrasjem, naprodaj. Naslov: Velikonja Stane, Koper, Nazorjeva 3. 5326-4 DVOSOBNO STANOVANJE z velikim, vrtom v samostojni hiši brez drugih strank zamenjam za -kjerkoli v bližini centra za dvosobno dobro ohranjeno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Velik vrt« v ogl. odd. 5353-9 ŠTUDENTKI iščeta sobo, po možnosti neopremljeno! Plačata dobro, eventualno odkupita pohištvo ali pomagata. Ponudbe pod »Hitro« v ogl. odd. 5363-9 ZAMENJAM 4-sobno, komfortno stanovanje — strogi center —za manjše v nunskem pokojninskem bloku. — Ponudbe pod »Balkon« v ogl. odd. 5378-9 ISCEM STANOVANJE, ob prostem času pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 5382-9 ENODRUŽINSKO HISO v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljiva, lahko ne-vseljiva«. 5346-7 ENODRUŽINSKO KOMFORTNO VII,O v Ljubljani prodam. Ponudbe pod »Mir« v ogl. odd. 5377-7 BAT za sakser z obročki kupim. Cebacl Ivan, Savlje 2, Ježica. 5354-5 VRETENO ZA VODNO KOLO, dobro ohranjeno, dolžina 4.5—5 metrov in železno zobato kolo (tribo) premera cca 2 .m naj ima par. kupim. Ponudbe na naslov Zajc Andrej, Mala Loka 6. Domžale. 53*9-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. 5342-4 NOVO USNJENO OBLEKO za na motor prodam. Naslov v ogl. odd. 5360-4 zložljiv električni gramofon s priključkom na Radio, z nekaj ploščami prodam. Kompletna opera Trubadur, razne operne arije, češke polke in valčki. Ogled od 15.—IS. ure. Naslov v ogl. odd. 5361-4 PROSTOR NA PODSTREŠJU za ureditev prenočišča vzamem v najem. Ponudbe v ogl. ’ odd. pod »Možno posojilo«. 5338-9 ZOROZDRAVNISKI STOL in rentgen prodam. Naslov v ogl. odd. 5376-4 PREPISUJEM NA STROJ. Ponudbe v ogl. odd. pod »25« 5349-2 NAGRADO DAM tistemu, ki mi preskrbi stalne vožnje za tov. avto, nosilnost do 1800 kg. Kličite telefon 30-232. 5367-2 FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno, sprejme Salon Polak Marjan. Rakek. 5343-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno, pošteno, vajeno kuhe, sprejmem takoj. Contak, Bolgarska 13. 5336-1 KNJIGOVODKINJA Išče službo v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »1. maj« v ogl. Odd. 5368-1 ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO podjetje »Slovenski poročevalec« sprejme dva delavca, vojaščine prosta, za delo v nočnem eks-pe-ditu. Prijave sprejema sekretariat podjetja. -1 KVALIFICIRANO SERVIRKO išče restavracija v Ljubljani. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe dostavite v ogl. pdd. pod »Servirka«. R 744-1 VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani išče za takojšen nastop ali s 1. 4. 1957: saldakon-tista, knjigovodjo osnovnih sredstev. drobnega inventarja in evidence ekonomata, administratorko z znanjem strojepisja in vodenje blagovne kartoteke in strojepisko. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Takojšen nastop«. R 775-1 PRODAMO več navadnih voz. SPORED ZA PETGK »UNION«: ameriški barvni film »BROADWAYSKA USPAVANKA«. Tednik: F. N. št. 11. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. - V glavni vlogi Doris Day. »KOMUNA«: ameriški film »NA RAZPOTJU«. Tednik: F. N. št. 11. Predstave ob 16, 18.30 ln 21. V glav. vlogah: Bette Davis ln Paul Henreid. »SLOGA«: amer. film »ZMAGA ALI SMRT«. Tednik: Prazgodovinski prašiček. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 ja matineja istega filma. - Dane« zadnjikrat. »VIC«: ameriški vistavision film »URE OBUPA«. - Predstave ob ob 15, 17, 19 in 21. Brez ted- nika. V glav. vlogah Humphrey Bogart in Frederic March. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do U in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« pa od 9 dalje. »SOČA«; amer. barv. film »DVORIŠČNO OKNO«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalja. Danes zadnjikrat. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ulica 8: amer. barv. film »FANT IZ OKLAHOME«. Predstavi boso ob 10 in 14. »SISKA«:' franc, film »STIRJB BREZ POSTELJE«. - V glavni vlogi: Martine Carol, Dawn Addams in Francoise Arnoul. -Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. Brez tednika. »TRIGLAV«: amer. film »BOJI- ŠČE«, brez tednika. V glavni vlogi: Van Johnson in John Hodiak. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo danes in jutri. FILMSKO GLEDALIŠČE Ljudsk« univerze. Ljubljana, Gospodarsko razstavišče: ameriški film »STEKLENA MENAZERIJA«. -Predstavi ob 18 in 20. Prodaj« vstopnic in abonmaja vsak dan od 8 do 14 in uro pred predstavo v recepcijskem biroju Gospodarskega razstavišča. »LITOSTROJ«: amer. barv. film »ŠKRLATNA DOLINA«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: amer. film »BLEDOLIC-NIKOV SIN«. BLED: vzhod.-nem. barvni film »KAMENITO SRCE«, ob 20. Novo mesto »KRKA«: meh. film »RDEČA KONGA«. Kranj »STORŽIČ«: angl. barvni film »S VEN G ALI«, ob 16, 18 in 20. Jesenice »RADIO«: amer. barvni film »SIN ALI BABE«, ob 18 in 20. Jesenice »PLAVŽ«: meh. film »MEHIKA V PESMI«, ob 18. 20. men dom 4101, Sposoben 5001, Skoro nov Fiat 5295, Sezona R 495, lažjih sumi-voz, potreben manj- Srečno 1334, Sončno 5178, Sončno šega popravila in tri konje, 4975, Sončno 4331, Stanovanj« srednje teže. Do 30. 3. 1957 ima- 5231. Sporazum 2865, Samo popol- jo prednost državna podietia, dne 2936, Sončno 3263, Stroka, ustanovo in zadruge. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Prevozništvo, Zaloška 121. R 774-4 INSERENTI dvignite naknadno dospele ponudbe v oglasnem oddelku »SP« Administratorka 5271, Administrativna moč 5187, Baraka 4241, Center — Ljubljana 4647, Cena 4845, Center 4850, Cisto 4728, Delno ali celotno vseljiva 3133, Dobra služba 1333, Dom 2694, Dober plačnik 4691, Dobrosrčen 3581, Dobra gospodinja 888 4238, Dobro plačilo 1513, Dobro ohranjen 5164, Družba 4966, Dopoldan 5121, Družba 3561, Dobra 3434, Delo 5278, Dobra moč 5188, Delo 3753, Dogovor 3995, Dobro ohranjen 5184, Dobra 2331, Dobra moč R 711, Delavna 2825, Dogovor 3046, Dober 3821, F 1. maj 3703, Gospodinja 4211, Gotovina, Gostinstvo R 443, Harmonija 2232, Hišnik 2958, Hotel R 698, Idealno 3750, Inozemski potnik 3042, Iskren prijatelj 3738, Izobraženka 3053, Izredna prilika 3231, Inozemska 5023, Knjigovodja R 509, Kovinar R 507, Kranjska gora 4093, Kjerkoli 4335, Korespondenca, Krim 45, Ljubljana, 4286, Ljubljana 4577. Lepo 3805, Ljubezen je lepa 3973, Ljubljana je lepa, Lep suh les 3921, LepO 4534, Lep dom 4176, Lepo 4528, Lepci je v Ljubljani 3207, Lep značaj 20SS, Lu- kxus cabriolet 4441, Ljubljana, 38357, Ljubljana VII, Lestenec, Lepa pisava 5074, Lepo 4950, Lepa bodočnost R 602, Ljubljana—mesto 4456, Lepo delo 4929, Lep zaslužek 5046, Majhen 4352, Milijon 3780, Mlada šivilja 2678, Mirna 3191, Mesto 2561, Moj dom, Možno privat 455:1, Massenartikel, Marljiv april 3113, Miren in skromen 4907, Nujno 5052, Na Gorenjskem je luštno 4881, Novo 3213, Novo 3273, Nujno 3529, Nujno 5311. Nastop takoj 1062, Nagrada 3515, Nujno takoj 3851, Nekomfortno 3098, Nujno takoj 393:1, Na pomlad 2493, Otroci 4305, Oba stara 3802, Prijateljica 3163, Pridna in poštena 4340, Poštena 4541, Prvi april 5073, Piran 4759, Plačam v naprej 4853, Poštena 5269, Potrebno obrtno dovoljenje 3309, Prijeten dom 2855, Periferija 3521, Primerno plačilo 3962, Pridno dekle 3018, Periferija 2918, Primerna zaposl., 3962, Preprosta 4130 Praksa R 696, Postrežnica 4351, Poštena 5233, Pomlad 2493, Plača dobro 3774, Pošten 3290, Plačilo iz Amerike 4976, Resna 5145, Ravnina 3754, Reprezentančno 4171, Razgovor 4615, Restavracija 3998, Razočarana 2790, Stalna zaposlitev R/ 450, Svojci iz Amerike .3832, Stru-gar-Ljubljana R 469, Stalen dom 4744, Stalna služba 5040, Stanovanje 4987, Srečen dom 2051, Skro- Soliden R 582, Stanovanje 3S64, Stalno 3487, Samo resnost 2764, Samo takoj 3773, Solidna stroka 3016, Stalna zaposlitev R 725, Srečno življenje 2693, Sposoben R 726, Sposoben R 697, Simpatičen 2S97, Sreča A lil, Sreča dveh 5011, Šiška 3249, Štajerska, Takoj R 522, Takojšnja zaposlitev R 1328, Takoj 4629, Takoj 3333, Takcrj 4333. Takoj 3815, Takoj ali prvi april Rf 3U43, Takoj 4879, Tudi honorarno 4798, Takoj vseljivo 3240, Ugodno, Ugodni pogoji 3308, Upravni prostori R 714, Ugodno 5.198, Univerza 3526, Ugodno plačilo 3206. Ugodna prilika 2120, Ugodna prilika 3654, Ugodno 5013, Ugodno 3807, Vespa ■4992, Vesten in marljiv R 532, Vzgoja 4379, Vojvodinec 4632. Vseljivo 4396. Vesten 1063, Vseljivo 4393, Veliko odsoten 4815, Večje 5086, Vesten 1063, Vrtnar, V Ljubljani 3818, Vesten 5140, Vesten 5085, Več ustmeno 4494. Zdravnik 4470. Zaupanje 4982. Zadruga — Ljubljana 5185, Zeleni pas 4361, Zvestoba 3823. Zvestoba 35 2649, Za vsa dela 2906, Zamenjava 1957, Zamenjam 3115, »3000* — 4820, »1100« — 4505, »80.000* 4C87, »1,750.000« — 3241, 1. maj 4941, 60 na uro R 622, »20.000« 3253. MARIBOR Petek, 22. marca. Dežurna lekarna: »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15: Puccini: »La Boheme«. Red LMS 3. RADIO 5.00—S.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—3.05 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave. 8.15—9.00 Igrata orkester Srednje glasb, šole, dirigent Marko Žigon in orkester marib. Opere, dirig. Ino Perišič. 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste -poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Objave. 17.20—17.30 Dve orkestralni skladbi. 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi. 17.40—18.00 Skladbe Pavla Merkuja izvajata oboist Al. Svagan in pianist dr. Roman Klasinc. 13.00—23.00 Pernos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA • Razstava ilustracij in knjig »Mladinske knjige« je odprta od 9. do 13. ure. KINO Ptuj: angl. barvni Ulm »Vlaki peljejo mimo«. Murska Sobota: ob 17.30 ln 20 ameriški barvni film »Človek is Alama«. vmes 'ob 6.30—0.40 Reklame in RF.PASIRKA, pobiralka zank, do- obvestila. 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik. 8.00 Zaključek oddaje. — 11.00 Za dom in žene. 11.10 Popoldanski operni spored. 12.00 »Ta zima že zapušča nas . . .« (Zenski vokalni kvartet poje pesmi o pomladi). 12.30 Kmet. nasveti - Stane Petelin: Zdravstveno zavar. živine. 12.40 Skladbe R. Matza in L. M. Škerjanca izvajata čelist Vlado Požar in pianistka Tanja Štrukelj. 13:15 Ritmi in melodije v izvedbi priljubljenih zabavnih ansamblov in orkestrov in oevca Franka Sinatre. 14.05 Radij, šola za nižio stopnjo - Matej Rode: Zima odhaja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.lo Zabav, glasba, vmes reklame. 15.40 Utrinki iz literature: Dva mlada pesnika (Bojan Pisk in F. Pibernik). 16.00 Popoldanski simfonični koncert - Honry Purcell: 3 fantazije u godala. J. Brahms: Koncert bi mesto v Ljubljani. Ponudbe pod »Repasirka« v ogl. odd. R 749-1 UPRAVA ZA CESTE LRS — Tehnična sekcija, Novo mesto, razpisuje delovno mesto Crko-slikarja-pleskarja. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso ln odsluženim vojaškim rokom. Nastop službe takoj. R-747-1 ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE razpisuje naslednja delovna mesta: stomatologa, zdravnika siiiošne prakse, medicinsko sestro, 2 bolničarki. 2 zobotehni-ka. laboranta/ Samska stanovanja zagotovljena. Plača po uredbi. dopolnilna piača po pravilniku o plačah Zdravstvenega doma. Ponudbe pošljite upravi Zdravstvenega doma Trbovlje. R 715-1 DAMSKO KOLO elegantno, nemško, naprodaj. Naslov v ogl. odd. R08-4 DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LRS NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL USLUŽBENEC TOVARIŠ MARTIN USENIK POGREB POKOJNIKA BO V PETEK, 22. MARCA 1957, OB 15.30 NA ZALAH IZPRED JOŽEFOVE MRLIŠKE VEŽICE 8 str. 1 SLOVENSKI POROČEVALEC J st. er - 22. marca 1957 10. n.t7uu * u. sta »KHumanite«. Kaže, da bo letos zasedba tega tekmovanja zelo močna saj so prijavljene vse pomembnejše države, tako da bo imel Mihalič mnogo možnosti v odlični konkurenci ponoviti svoje blesteče uspehe. Veseli nas, da smo naposled tudi v Sloveniji dobili odličnega tekača krosa, pri čemer imamo v mislih Celjana Važi-ča, ki pa ga je zvezni kapetan po našem povsem neopravičeno izpustil iz ekipe za nastop v Parizu. Njegova obrazložitev, češ da je 10 km proga za Vežita predolga, na drži, saj je obenem upošteval! Mugošo, ki iru-di .ni specialist za tako dioige proga. Prav bi bilo. da bi tudi za Pariz izvedli izbirno tekmo na ustrezni progi. In tedaj bi se pokazalo, kdo je boljši ali komu taka proga ne »diši«. Kljub temu. da se bo Važič po lastni izjavi letos povsem opredelil za 800 in 1500 metrov, bi ce6j-aitlet verjetno vendarle rad V NEDELJO III. KOLO CONSKE LIGE UUELANA IG RK V S1ŠK1 S ŠIBENIKOM V Zagrebu Je bil v sredo sestanek klubov conske lige. Sprejeli so sklep, da bodo to nedeljo nadaljevali tekmovanj,, s tretjim spomladanskim kolom, odložene tekme prejšnje nedelje pa bodo odigrali 19. maja. Ker bo na ta termin v Ljubljani tekma ČSR B — Jugoslavija B, bo Odred igral tekmo z Rijeko že 12. maja. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo protest Odreda na tekmo s Turbino reševali prihodnjo sredo. Ljubljanski ljubitelji nogometa bodo v nedeljo videli pri delu Ljubljano, ki se bo na svojem igrišču pomerila s Šibenikom. Tekma se bo začela ob 15.39. predtekma pa ob 13.45. Od 14.39 ure dalje bodo izpred kavarne Evropa vozili do stadiona posebni avtobusi. Odred igra v nedeljo s Tre-šnjevko v Zagrebu. SAH V SOMBORtr Zadnji ogorčeni spopadi Sombor, 21. marca. Prekinjeno partijo iz XX. kola sta igrala Djuraševič in Bradvarevič. medtem ko sta se Marič in Smailbe-govič sporazumela za remi brez nadaljevanja. Djuraševiču je uspelo. da je v nadaljevanju izkoristil svojo pozicijsko prednost in ustvaril dva prosta kmeta na damski strani. Po ponovni prekinitvi prede Bradvareviču zelo trda. Zadnje kolo je brez tega prineslo še naslednje rezultate: Milič : Bogdanovič remi Rakič : Vukčevič remi. Gligorič : Trifunovič remi. Udovčič : Puc 1:0, Vukovič : Rabar 1:0, Janošsvič : Nedelikovič 1:0, Ivkov : Cuder- man 1:0 Pirc : Karakljajič remi in Matulovič : Kozomara 1:0. Stanje na tabeli po XX. kolu: Gligorič 13.5, Ivkov 13, Karakla-iič 12.5 (+). Trifunovič. Udovčič In Matulovič 11.3, Pirc. Nedeljko-viS in Vukovič 10.5. Rakič in Vukčevič 9.5. Rabar in Janoševič 9, Tot 9 (+). Djuraševič 8.5 (1 -H, Puc, Milič in Bogdanovič 8.5, Cuderman 7.5, Bradvarevič 7 (1), Smailbegovič 7, Marič 6.5 in Ko-zomara 6 (+). Jutri Je prost dan in bodo igrali samo nedokončane partij e. BOKS LJUBLJANA : JESENICE Jutri gostuje v Ljubljani boksarska ekipa Jesenic, ki bo nastopila proti domači Ljubljani. Prireditev bo v domu železničarjev p-nleg glavnega kolodvora z začetkom ob 20. uri. Ljubitelji boksa priditp in si pravočasno nabavite vstopnice 1 Pozivamo vse delavce In uslužbence, ki so bili zaposleni v letu 1956 pri našem podjetju in so upravičeni do delitve plač iz dobička, naj se zglasijo v podjetju do 31. marca 1957. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL Ljubljana, Smartinska cesta M. 1370-H, Kmetijsko gospodarstvo Arja vas - Petrovč« razpisuje naslednja delovna mesta: RAČUNOVODJE posestva — MATERIALNEGA KNJIGOVODJE — KMETIJSKEGA TEHNIKA za živinorejo ali splošno. Pogoj: ustrezna šolska Izobrazba in praksa. Prednost imajo prosilci s prakso na kmetijskih gospodarstvih. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite najpozneje do 28. marca 1957. 1367-R Pred finalom za »Zlato puščico« V zadnjem času Je v strelskih družinah in po okrajih streljalo v predtekmovanju za »Zlato puščico«, tradicionalno tekmovanje Strelske zveze Slovenije, približno 10.000 članov slovenskih družin. Najboljši med temi, po številu 54, pa bodo to nedeljo in soboto streljali v finalu v Izoli za častni naslov tretjega zmagovalca v tej hudi konkurenci. Doslej sta namreč zmagala v tem tekmovanju Jože Vrbinc (1. 1955) in Franc Planinc (1. 1956). Napovedi za to tekmovanje z zračno puško so zelo raznolike, vendar se v glavnem opirajo na sama znana imena in na izide posameznih strelcev v predtekmovanju. - V predkolih je bil najboljši Sergej Černe iz Kranja z 283 krogi. Seveda ga štejejo tekmeci zaradi tega uspeha med najresnejše favorite. Med_ te uvrščajo še Umka (Lj), Krošlja In Fabjana (Trbovlje), ki so ustrelili 281 krogov. Velike možnosti za zmago imata tudi dosedanja zmagovalca v tem tekmovanju — Jože Vrbinc in Franc Planinc (Ljubljana), mimo njiju pa še državni reprezentant Bogdan Jež. Sicer pa kaže. da bodo v letošnjem finalu za »Zlato puščico« osvojili največ lovorik tekmovalci iz Ljubljane. Iz ljubljanskega okraja bo streljalo namreč v Izoli kar "2 tekmovalcev, iz Kranja 8, iz Celja 6, iz Kopra in Trbovelj po trije in iz mariborskega okraja samo dva, medtem ko se strelci iz ostalih petih slovenskih okrajev sploh niso plasirali v finale. (h) Komisija za volitv« 1» 'menovanja pri občinskem ljudskem odboru Kozje razpisuj e nasledn j a delovna mesta v upravi ObDO: L Sefa odseka za gospodarstvo, 2. referenta za kmetijstvo in komunalne zadeve, 8. Sefa krajevnega n rad a Podsreda. Za delovno mesto pod L se zahteva srednja strokovna izobrazba s 5 let službe v državni upravi, za delovno mesto pod 2. srednja strokovna izobrazba in za delovno mesto pod toč. 3. nepopolna srednja strokovna izobrazba z nekaj prakse v pisarniški stroki. Pravilno kolkovane vloge z opisom dosedanje zaposlitve pošljite do 31. marca t. 1.. občinskemu ljudskemu odboru Kozje. 1364-R Nenadoma nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, brat, stric, svak in zet MARTIN USENIK upokojene« Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 22. marca 1957, Ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Globoko žalujoča žena Lojzka in Ostalo sorodstvo. Ljubljana, 21. marca 1957. PRI V. P. 2143 - Šentvid v Ljubljani bo 22. IV. 1957 od 10. do 11. ure, v sobi ŠL 66 JAVNA LICITACIJA za nabavo kasamiške opreme. Licitacije se lahko udeležite, če predložite pismene ponudbe, ki jih najkasneje do 25. IV. 1957 predate za to določeni komisiji. — Udeleženci lahko spoznajo ostale pogoje licitacije pri V. P. 2143 - Šentvid vsak dan od 8. do 12. ure, soba 66. — 2elimo nabaviti opremo v višini 16,000.000 din, za katera so udeleženci dolžni prinesti potrdilo, da so plačali 2% kavcije pri Narodni banki. 1375-R RAZPIS ZDRAVSTVENI D0IV1 MURSKA SOBOTA razpisuje službeno mesto ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE pri Zdravstveni postaji Puconci v Prekmurju Plača po uredbi, dopdlnilna plača od 6000 do 8000 din. Nastop službe takoj Stanovanje zagotovljeno. 1365-R ••«••■»•» »•••••■•• •»«•••••• •••»•»••» Umrla nam je naša draga mama in sestra ALBINA ZAVRŠNIK roj. BERMELJ nadučiteljeva vdova K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, dne 23. marca 1957, ob 16. uri izpred križišča na pokopališče v Kranju. Družini Završnik in Dermelj Kranj, 21. marca 1957. Po .dolgotrajni bolezni je prenehalo biti srce naše ljubljene mame, stare mame, sestrte, tete in sestrične EMILIJE STERNIŠA roj. JAKŠA vdove po žel. uradniku Pogreb nepozabne mame je bil v Loki ori Zidanem mostu v četrtek, dne 21. marca 1957, ob 17. uri. Žalujoči: hčerki Milica in Magda, sestri Heda in Željka, zeta Franc in Lado, vnuki Janez, Miran 3n Nevenka ter ostalo sorodstvo. Maribor, Zidani most, Ljubljana, Beograd, 19. III. 1957 V neizmerni žalosti sporočam, da se je za vedno poslovil -od nas naš nadvse ljubljeni, skrbni, dobri maž in oče ANDREJ BABNIK avtokaroserijski mojster K zadnjem počitku ga spremimo dne 22. marca 1957, ob 16. uri od' hiše žalosti na pokopališče v Dravlje. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Andrej in Janez ter ostalo sorodstvo. Dolnice, Ljubljana, Kresnice. Sporočamo žalostno vest, da se je pri izvrševanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil tovariš LUCIJAN GREGORČIČ t. t. monter podjetja »Tegrad«, Ljubljana Vestnega in marljivega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Uprava in sindikalna podružnirr podjetja TEGRAD, Ljubljana In ves ta čas ni bila osamljena. Celo jedla je mnogo, zakaj vedela je, da raste sedaj v njej Lenme v močnega otroka. Toda kaj naj stori, ko se bo Allen vrnil? Bilo je nemogoče, da bi vedno skrivala pred njim. Ni mogla, najti odgovora na to vprašanje in tako je preprosto živela dalje. Na Silvestrov večer, Allen se še ni vrnil, je zasliša.a trkanje na vrata. Pazljivo je odšla po prstih, da jih odpre. Bila je nekoliko vznemirjena, četudi je vedela, da sta to morda le gospod in gospa Sato, ki ji'prinašata majhno novoletno darilo. Previdno je odprla vrata. Pred njo je stal Kobori! Zagledala ga je, postavnega in visokega, oblečenega v pravilno zahodnjaško obleko, s klobukom, palico in rokavicami.^ njegov široki gladki obraz se je smehljal, a v roki je imel škatlo s cvetlicami. »Kobori!« je vzkliknila začudena in nenadoma srečna. »Povedal sem vam, da bom prišel poslovno v New York.« »Oh. vstopite — vstopite!« je vzkliknila. Bila je srečna, da ima na sebi japonski kimono. Oblekla ga je bila,^ ko je Allen odšel, ker je poslušala neki notranji nagon, ki si ga ni poskušala razložiti. Pravkar si je bila počesala lase, ker je skoraj ves popoldan spala. Toda ničesar ni imela v stanovanju, s čimer bi mu lahko postregla, niti slaščic ne. Stopil je v sobo, slekel plašč in odložil klobuk, rokavice in palico. »Ali ste sami?« je vprašal s prijaznim glasom. »Allen je odšel na svoj dom za nekaj dni,« je rekla mimo. »A vi?« »Oh, dobro mi je,« je odgovorila glasno. »Zelo dobro!« »Pa ne greste z njim na njegov dom?« Stal je pred njo, visok in miren. Odkimala je. »Se ne.« »Ah,« je rekel. Sedel je, a ona se je spustila na mali kauč. »Tako!« je zamrmral, še zmeraj prijazno zroč vanjo. »Povejte mi resnico, Josui — prosim. Stara prijatelja sva.« »Najprej bom dala cvetje v vodo,« je odgovorila. Vzela je škatlo, ki jo je imel še vedno v rokah, in zagledala, da ji je prinesel kitajske lilije, izbrano duhteče. V tem letnem času so bili v Kiotu že naprodaj veliki svežnji čebulic, ki so že poganjali debela bledorumena stebla, pretkana z bledim zelenilom. VBala sem se, da so rdeče,« je priznala. Zmajal je z glavo. »Bi mar lahko bil tako neumen?« Nato je kajpak zagledal, česar Allen ni videl. Zapazil je otrokov obstoj. »Tako,« je ponovno zamrmral. »Niste sami tukaj. Tu je še mali tretji.« Nagnila je glavo nad cvetlice, ko jih je razmeščala. »Allen ne ve.« Kobori je bil videti iznenaden. Široko je odprl oči in našobil nekoliko polne ustnice. »Kako da mož tega ne ve? Si mar ne želi otroka?« Sedla je poleg mize, na kateri je stala vaza s cvetlicami, in mu, vzdihujoč njihov vonj, povedala o zakonu. Vse mu je povedala v skopih besedah. Vse je bilo preprosto, jasno in nespremenljivo. Spoznala je, da lahko vse to izpove lahko in brez solz. Razumel jo je in poslušal, ne da bi jo prekinil, a njegov veliki, mirni obraz se mu je od šasa do časa spremenil. Ko je skončala, je 'globoko vzdihnil in se naslonil v fotelju nazaj. »Ali je pošteno, da ne poveste svojemu možu? Morebiti bi ga otrok docela spremenil.« »Oh, ne,« je rekla naglo. »Vi ne razumete. Tukaj otrok ni tako važen. Tukaj otrok ne spremeni vsega, tako kot je to pri nas. Tukaj generacije ne visijo druga na drugi.« »A kljub temu —.« »Ne,« je rekla naglo in odločno. Spoznala je, da se je povsem odločila. Nikoli ne bo povedala Allenu o Lennieju. »Josui, kaj boste storili?« jo je Kobori nežno vprašal. Bi' je premagan in osupel nad tem, kar je tukaj odkril. Ljubil je bil Josui na svoj mirni način, a ko je zvedel, da jo je izgubil, je trpel, toda ne jezno ali dolgo. Bolečina je bila tedaj prerasla v sovraštvo do zakona. Pričakoval je bil. da bo tudi to prešlo; trdno se je bil odločil, da bo, ko bo se enkrat videl Josui srečno, navezal svoje srce na razumen in primeren zakon z mlado ženo, ki mu jo bodo izbrali starši, in poskrbel, da bodo starši imeli vnuke, on pa družino s potomci. Mož mora imeti otroke. Njegove načrte je nenadoma prekrižala Josui, kakršno je videl sedaj; bil je razburjen kakor še nikoli. »Ne vem, kaj bom storila,« je rekla in ponovno sklonila glavo nad lilije. »Vem le to, česa nočem storiti.« Kobori je rekel, ko je vzdihnil: »Bolje bi bilo za vas, če bi se vrnili v hišo svojega očeta. Naj se vsaj otrok rodi na Japonskem. Tam je mnogo takih otrok — v sirotišnicah, saj razumete. Amerikanci so naredili mnogo takih otrok, kot je ta. Ta je lahko preprosto le še eden več.« »Ne,« je rekla vnovič. »Niti to ne?« je Kobori zamrmral. Sedela sta molče, čuteč strašno težino neizbežnega rojstva. Videla ga je, kako težko razmišlja in kako si muči srce. »A vi, draga moja,« je rekel čez čas z istim tihim glasom, »ali še vedno ljubite tega Amerikanca?« Naglo je dvignila glavo ob tem vprašanju. Vprašanje je izgovoril Kobori, toda tudi ona si ga je bila mnogokrat postavila. Da, še je ljubila Allena, toda to je bila mrtva ljubezen. Zmeraj ga bo ljubila, toda brez upanja. Ne bi se bila smela srečati. Rodila sta se daleč drug od drugega, morala bi bila tudi živeti in umreti vsak na svoji strani sveta. Allen ni bil mož zanjo, a ona ni bila žena zanj. Bogovi sc ju bili razdvojili, toda nista se pokoravala njihovim večnim zakonom. Ni čutila odpornosti in tudi obup je komajda čutila Čutila je le žalost, tako globoko, kot je bilo globoko njeno življenja.