1 /
Z številka
Trst, v torek 3. maja 1905,
leča XXX
'»«- Ixhajo. Tra.il car*.
»r n : .	i f in on ponedeljkih ob
'?. ur. nutrai.
>r- " "r vi t i r <1.1 f • > po Z E3TĆ 6 stotink' »i	t :irr,u t Tr-tu ui ok !ic:. I.jubliani. Gorici,
i S::n*:.. Mi rr >ru. • .t< u. 7<irii;. -rt Perru. Sežani, \f.nrpfeL Nom* mesta »»:«-«• 1r r-— f'- -- ^e ei h urratu -*ta -Edinost". niiea rr • Gsiatti ?t. — l radu»* ere su od i. pop. do *Te«rr. — < "ne otriaaoni 1 «x nt vt.< i»erit: t o^ianiee, -r>rrn;<r*. »vne	in nomačr osr;as: tki ooeoabi.
TELEffK #te*. 11*7. co
Edinost
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
^ "rllnnati ie roo<? t
Niročnioa znaša
rs vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece K. — naroćbe brez doposlane naročnine se uprftv* ae Vsi dopisi nai se pošiljajo ua uredništvo lista. INefranJr-pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj Naročnino, oeiase in reklamacije ie pošiljati nn u r«VO i'
UREDNIŠTVO: ul. <iioreio Calattl IS.	>lni doni.t
Izdajateli m odgovorni urednik ŠTEFAN G O ^ Lartn>k konsorcii lista „Edinost". — Natisnila tisTcui~» kcnsorcua lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gr.'.aia i: ti. Poštno-li rani I nični račun <5t. 652.S41.
Vojna na skrajnem Vztoku.
iBrzojavne vesti).
Eskadra Roedestvenskega.
LORDOR t Dipisoik »Daiiv Maila« e <lne 30. t. tu. epo:ovJ ovojeau l:stu iz Sag->ca: Sod. s?, da je admiral R žJe -tvco^ki pedal ca K.l }> D^ke ot >ke, da se am združi z a iijam« iz Vladivostika pod adm rfi m Skijdlovo« in z onimi trtt:e bal t'šie e^kadre.
SAIGON 2. (Agenca H i ves). Ruska os ki n se nahaja izvta teritorijalnih vod pri Fort Dsvote, 40 milj severno od Kam Ranka :a zaliva Bmkhni. Ruske. tem.^ie in angležke transportne ladije se nahajajo nri predgorju St. J 'juei :a v reki Sjigf n. Eikadra fran e zke In-lo - K tajske je pripravljena, Ha prepreči vsako kršenje nevtralnost v fran-c izk h vodah.
Admiral Jouquieres.
SAIGON 2. Admiral J u^ufcres je na =rr ža^ju »Guichen« odplul iz Siigona ; kam, n znano.
Dogodki v Rusiji.
LODZ 2. Včeraj je pr šlo do epnpadov množice s patruljami ; več oseh je bilo ranjen h. Dve sti na ranah umrli. D.nes zjutraj so delavci zapustili tovarne, vsled cestar e bilo mt»< go tovarn zapri h. Promet trim-veja je b i predpeludne ustavljen. Prebival-ctvo ie razburjeno, ker nameravajo prirediti dela\ci velike demonstracije.
LODZ 2. Včeraj je bilp v Aleksandrovi ulci vržena bomba, ki pi t i napravila mn< go šk< de. Drsgonci ustrelili v hieo, kamor ;e zbfžal človek, k' je vrgel bombe, vsied česar s> rile tri o<»ebe ubite. Štrajku-joćih delnvcev 7.r> 000.
MINSK 2 Veer8jŠ3ii »lan je minol mirno. Zvečer j a bila ca policijskem ur-tiu ekspioz ja. \i aint ž c) te je stresal « na kozake, vendar i« bil kmil> vzpostavljen mir.
K VLl> 2. M^d reko cerkveno proce-- o je bila d*mcn9trse ja, Mn< žica se je rg.a na policijo n orožnike, ter jih razorožil in inbuit rala. Ea š»adron kozako7 je sj le razgnal rane ž co.
VARšiVA 2 Na nek« m drugem t po padu «o vojaki »ib.li šnri osebe. Zvečer je množina v predmestju vdila v neko zalegi žgan a. Ćete so dvakrat u-trelile, pri Čemer eo biie ubite siiri osebe. D^a vojaka Bta bila ranjena.
BAKU 2. V atoln ci, kjer t-ta bila nav-zočti generalni guverner in senatjr, ki ima tukaj svoj sedež, je nastala panike, ko je nskii.j zaklical: »Djli s eamovlaojem !« ter h » bili med množico vržani proglas . Občinstvo je drvilo pr ti ishodom, vendar se je na^lo pcmir.lo. Policija je aretovala nekega tr lenca p morske š ,le, ki je prizaal, da jc vrgel proglas*.
PODLISTEK.
192
Prokletstvo.
£godovtDflki roman Avgruita Seno«. — Nadaljeval
in dovrSil I. E. Tomlć.
Prevel M. O—6.
Med tem ko se je kraljičina slava orila dirom polja pod Gr čem, je sedela Angelija t k (kna svoje izbice v hiei Z.vana Ben keviča.
Ta mali proetor, ureden udjbno po meščanskem običaju, je bil kakor ljubko trner.deca na samotni veji. M.r je raztezal t i svoja krila, a bele rože okolo stare slike božje porodn ci, visoko nad svetiljko na z du, so dehtele m lim d.hom. Biio je to Kakor da je človeška <iuša zgradila 11 in izven sveta, hoteča sam vali ee svojimi mislimi, 89 svojim *rcem. Da, tj je tudi ho tela Angelija. Gospodarstvo Benkovičevo je teklo po fciarein redu, kaKGr se vije nit na kolovratu, a Angelija, ljubljena in negovana
Brzojavne vesti.
Minister Wlttek odstopil.
DUNAJ 2 Dem a jo minis r_i za železnice, Witteira, je ce^ar vsorejel. Voditeljstvo ministerstva sa žeieznice je izročeno eekcij-skemu nr čelniku Ludoviku Wrba. (Ludovik Wrba je ro ei v Benetkah dne 6. marca 1847. Po dovršenih pravoslovnih študijah leta 1866. ie vstopil na niž avstr j -kem dfžel nem finančnem ravnatejstvu v državno službo. Leta 1869. je bii p: zvan v minister stvo za trgovino. Ko je bilo osnovano mini e eratvo za že ezu ce, je Wrba pestil ntčel nik finančnega ravnateljstva, leta 1896. je bil imenovan sekcijekim načelnikom, leta li»00. pa tijn m svetnikom).
Svečanost 1. maja
DUNAJ 2. Vs shodi delavcev so se izvršili mirno.
BUDIMPEŠTA 2. Glasom dosedanjih poročil se je Bvečanost prvega maja izvršila po vsej deželi mirno.
PARIZ 2. Tukaj so včeraj povsod de laii, vrš i se je le en shod na delavski borzi v prilog osemurnega dala vtika. V Brestu, S:. E::ennu in R ueou, kjer se je focsod praznoval j dan 1. maja, je prišlo do neznat-n h demonstracij.
Saški kralj na Dnnajn.
atiti i-hvarof. Več . s«1!* :<*	ranjeaih. j
Castmki in podčastnik*, ki *» demonstren-tom prieli nasproti, so Mli pr:s ijeai, da S3 črnim in rudečim zastavam izkazali čest. Demonstrantjo so zasramovali armado in kapital ter so prepevali pesmi, med temi tudi mternac jonalo. Ea mornar jo bil z nožem ranjen.
Nemški cesar ▼ Benetkah.
BENETKE 2. Jahta »Hohenzollern* s cesarjem Viljemom in cesarako rodbino je dospela si mkai ter je bila pozdravljena s streli topov. Načelniki oblastmj in nemški konzul so ee podali na jahto pezdravit cesarja.
Grof Tat ten bacli.
TANGER 2. (Reuterjev biro). Nemški odposlanec, gref Tattenbacb, je b S7ojim štabom danes zjutraj odpotoval v Fes. Spremljala ga je vojaška komisija, ki je sinoči dospela tjakaj. Sioraj vsi členi diplomatičnega zbora bo se v slovo zbrali na odposlanstvu.
NadTojrodinja Marija Josipa.
VOLOVSKO 2. Nadvi j vcd.nja Marija Josipa je radi pnboda njenega brata, saškega kralja, na Dunaj, s LO*i s spremstvom odpotovala iz Opatije ua Dunaj. Nadvojvo linja se koncem t ga tedna iz Opatije po morju poda v Pulo, kjer bo prisostvovala regati. Dne 21. maja bo nadvoivo iinja v Trstu
DUNAJ 2. Saški kralj Friderik Avgust b"tra nove vo ne lldiJe »Ferdinand Maks«,
je danes ob 6. in pol uri zve Ser s posebnim vlakom d »^pel na Dunaj. Na kolodvoru €0 kralja vsprejeli ces&r. nadvojvt de F:an Ferdinand, Oicn, Fi-ac Sa'vator, Lcooold Sil-vator, Friderik in Rainer, prirc F>lip Kc-bure-Gotaški, namestni-, policijski predsed n k, gBneraliteta in nemški p oslani! z csob jem poslaništva. Cesar je kralja presrčno
ko se lota porine v un r^e.
Nemška kraljeva dvojica.
BARl 2. Cesar Viljem je b cesarsko rodbino na jahti »H ihensollern«, od mno-ž os viharno pcz iravtjen, odpotoval v Benetke.
Demonstracije anarhistov.
AMIENS 2. Anarhieti so včeraj tukaj
pozdravil ter ga pol ubil. Častna st- toijn ie priredili demonstracije. Korakali so po me
■1	II	•	•«	H	.m • a »h n I n /4 .. B^atnf n <, /t r*	\/ n J
prezentirale, gedba je pa zanvirala nemš.o himno. Potem sta «e cesar in kralj Deljali v cesarsko palačo. Po veeh ulicah je mnež ca lađama živahn > | Ofidravljala.
Pomiloščeuje morilke Klein.
DUNAJ 2. »Fiemdt nblatt« je zvedel, da je sod šče salenilo, v smrt ob lojeno i
Btu, pri Čemtr je prišlo do pretekov. Več oseb je bilo ranjenih.
Nezdrave politične razmere na Kranjskem.
S Kranjskega.
Pcdeljenih pravic sa je tr^ba posluževati. N.'jvežnsjše državljanske pravice te-
Frančiško Klein, pradkžiti cesariu v pomi-i ,.	.	A .	* . u	««
' r	J 1	melje v uet-tvi. Ako b« mtavaih pravic ne
poslužu emo, nismo vredni, da so se nam dale. I i vendar ee v tim pnglelu na Kranjskem ža četrto leto greši. Ž j Č--trt > leto mine
loš5e nje.	'
t ttrof Baknnin.
NIČA 2. Grt f Bakunin, sin znanega ruskega agitatorja, ki je s s^prego in tremi otiosi bival v N ci, te je včeraj baje radi
na je^ea odkar je b i izvoljen seianji deželni zbor, ta zakonodajah)* korporacija dtž^le
dolgov ra <gri, vrgel v merje ter je nlonil. i Kranjeke. v va?j lej dobi ni prjšel naš de
Kralj Friderik Avgust na Dnnaju.
DRAZDANE 2. Kraj Fr derik Avgust je danes predpoludne odpotoval na Dunaj.
Demonstracije v Tonlonn.
TOULON 2. — Včeraj popoludnt je mnogo skupin demonstrantov z zastavonoec! na čelu korakalo po mestu in {rjdmtsjib, ter prisiiiir, da so se morale zapreti produ jaloice. Gostje v kavarnah eo morali zaj u
od te fevoje nove rodbine je stala v hiš ob dnesnem delu kakor kaka svetn cj. Ah kar j a b la ona vsem, tako so bi'i ^ s v njenem srcu, pred vsemi pak deklica Isw, hranjena v hiši strica, odkar bo v tisti nt srečni noči njeni stariši poginili v plamenu mlina lopatarja pod vrbikom.
Dakiišzo srce njeno, razgreto od zraka ljubezni, ali oddaljeno od ljubljenca, tavalo je in iskalo po tuji samot , kakor človek po mraku, da bi našla živo dušipo. ktteri bi ne privila, kateri bi pritisnila na vroče ustnice vse pol:ube, namenjene ljubljencu — a ta duša je bilo dekletce I^a, ki si je je dela za srce kakor kitico rož.
— Angelija! je zaklicala Isa, jedro zdravo dete kakor jabolko, a bistregledo kakor gorsko jezerci Angelija ! Veš, danes je dosti tega! Rada sa učim b teboj, raje, nego z n£B m polomi enim šolnikom Kuzmi-čem, h kateremu zahajajo itak le skoro sami dečki, ali danes sem vj resn C eita modrosti.
Dik'etce, ki je do sedaj k ečalo ob An gelij", je skočilo po konci, vrgla pletenico za
žjlni zbor niti enkrat do tega, da bi bil odobril deželni račun ali proračun, da niti no govor.mo o tem, da bi bil sklenil en sam zikon. K.Jo je kriv tega ? Ns vprašujte tako! Recite lajše: Kaj je provzročilo to? Odgovor: Nezdrave politično razmere. S ab in nedoločen odgovor. Boljšo : Nad trideset let ttira krivična volilna geometrija Schraer-licgova. Deželni zior ne reprezentira dežele.
Volilna pravica ni enakomerno readeijena. Nekaterim slojem prebivalstva je bila Podeljena v veoi meri, drugim v manjši. Volilni rad predrugačiti pa more dežalni zbor le b 3/4 večino. Slovenci pa do sedajte m'so imeli take veČine v deželnem zboru kranjskem, v katerem so imeli enotni nastop le v prvi dobi ustanovnega življenja. Pozueio po bili za eno sesijo potisneni v manjšino; in ko so zopet zadobili večino, bili bo po svojih nazorih ža nekoliko ločeni, kar jim ni škodovalo le na ugledu, ampak tudi v praksi. Vendar razkol ni bil nikdar tako velik, kakor v poslednjih štirih letih, ko se je bila najmočnejša stranka odločila za obstrukcijo, mesto da bi se branila »z uma svetlim mečem«. Obstrukcija je Bkrajno Bredstvo v parlamentarnem življenju. Odobravati je ni. Sila se rabi v vojni, v parlamentu Le. Iz e-moma se je torej poslužujejo silno majhne manjšine, n. pr. lani Slovenci v deželnem zboru štajerskem. Da so se je že opetovano pDsluž li v kranjskem deželnem zboru zastopniki tistih Slovencev, ki bo v večini v deželi, to priča o nezdravih političnih razmerah. Te pa treba Banirati, kadar ee poiudi prilika za to. Letos bi bila prilika za to, kajti dober vzgled daja dunajski parlament, ki je vendar začel delati. Kdaj je še laka prilika? KaJar so nove volitve. Takrat naj se miroljubne stranke in tist faktorji, ki jim naj bi bil splošni blagor dežele na srcu, potrudijo, da pridejo v deželni zbor politično zreli, neodvisni in sposobni možje. Ko pa ni splošnih volitev, posluži jo naj s» pa-trijotje nadomestnih volitev, da pokažejo c/ojo voljo. Toda to se je prezrlo in zanemarilo, ko je bila pred nedavnim časom nadome-taa volitev na Gorenjskem, in zopet to dn;, ki je bila nadomestna volitev v velepo^t ru. O tem ee je in se še nonogo piše. Čistega vina pa ni natočila nobjna stranka. G >1» resnica pa je ta: L» btralni Nemci in nen-š-u-tarji bo imeli večino, tudi Če bi ae bili Slovenci združili zoper nje. Toda ta večina bi bila takoj dvomljiva postala, ako bi bili poleg Slovencev vs; merodajni faktorji v deželi in na Dunaju želeli :n pomagali, da me9to dveh libaralnih Nemcev prideta v dežalni zbor dva razsodna moža, ki bi bila sposobna za posredovanje med strfnkemi. Ako bi prišla dva taka poslanca v kranjski deželni zbor (eden izmed eedaj izvoljen h je sicdr skoro take politične barve), b a bi naenkrat druga konštelacija v zbornici : »Klerikalni« Slovenci na b sicer s tem prišli do večine, a niti »liberalni« Slovenci z Nemci vred je ne bi imeli. Stali bi si Btr nki enako m.čni nasprot:. Ali stali ne bi bi nasproti tako srdito, tako strupeno, kuknr asdaj, kajti ublažavalo bi ja dejetvo, da Bta skupno nastopali na vol tvi v v* le posestvu, v katerem so že zastopani slo venski liberalci in klerikalci. Ali do take
hrb-. t, iztrgala knj g > iz Apgaljinega krila, zaprla jo hitro ter jo vrgla na stran.
—	Isa ! Isa ! jo je posvari a Angelija, zagrozivsi jej s prstom, a po čem si sa ravno danee nasitila knjige ?
—	Kako ne? je rekla Iaa jezno, na-gnivša glavico in izvrnivša dlani, danes je pri nas, na Griču, kakor na velik praznik : Saj ima priti kraljica, največa gospa na svetu, ker nam je gospodarica od Boga, pravijo ljudje. Vse moje sosede, tudi Anica in Jagica, pojdejo gledat kraljico, a jaz ne poj dem, ampak zabijaj, zabijaj v to glavo te vrstice, preko katerih mi skače neumna pamet, kakor kobilica preko cvetja v travi. Vidiš, neš Šolnik zapira šolo, ko se gn zd,e bere, a ti ncČeš niti tedaj, ko prihaja kraljica. Ab, enkrat v življenju bi jo rada videla, spomin mi je poln ta kraljice.
—	Kako?
—	Tako. Mari mi niBi stokrati pripovedovala bajke o kraljici, mi nisi-li ti napolnila glave. Dobra moja Angelija, po Bogu sestrica! Ti veš, kako te ljubim. Daj, pres m te milo, pripoveduj mi o kraljici, kakor ti znaš to
tako le^o, da bom videla, ali si uganila, Kaka je kraljica, ker jo bom jaz gledala, h( č;m to — a ti nočeš?
—	Ne vem.
—	Ali, kaka si [ti ! Vsi ljudje glela o, a ti ne gledaš ? Ali se srdis nanjo ? Ali ti je kaj zakrivila ? Gotovo ne. Pa, če je od Boga, mira biti dobra. Daj, prosim te, pripoveduj !
—	Drugikrat! je rekla Angelija.
—	Ne, ne, ne, sedaj, je hotela Isa, ker je ravno sedaj čas za to.
—	Ali si danes trmasti. Pa bodi ti ! Ćuj! Bila je nekdaj kraljica, mlada in lepa. Na čelu jej je sijala zora, na ustih so jej cvele rože, a če si jej gledala v oči, srce te je zabolelo od tolike milote. Ali bila je tudi dobra, dobra kakor mehek kruhec. Kar je imela to je dala. Sama je hodila nabirat trave, da je zdravila rane. Prodala je zlato krono, da je nasitila vdovo mater z dobrimi otročiči. Saela hi bila s sebe škrlatni plašč, da pokrije razcapanega berača.
(Pride še).
združitve S ven^ev, kt-.kor znano, žalibjg, ni	želita jej, da bi jo hudič nesel vrh hribs,
prišlo. Pa s*) »draž tve niso pospeševali tisti	semo, da bi ju ne bila prišla motit in faktorji, ki bi bili v prvi vrsti poklicani v! nadlegovat 1
to, n brez katerih težko da bi prišlo do	Tako nekako sta si mislila drug o dru-
z Iruženjs. Zt> pa menda tudi ne dočakamo	zem gg. Goluchcuski in TiU>ni te dni, ko
rednega zasedanja in delovanja sedanjega	sta si morala napivati in hHniti prijezn: st in
deželnega zbora kranirksga. Živeli boco	prijateljstvo, ko vendar ves avet ve, da kon-
dal-e v prepiru in a psovkami obdelovali	centrujeti na mejah obe prijateljici veče
razue avtoritete, katerih čimo g takim početjem, ubogi slovenski tarol, a posledice bodo ob-
pa gotovo ne um-Pse bomo slabili
množine vojakov, nego je to bilo popreje, ali je to potrebno, da druga pri drugi vidi, da imtij^ nje vojaki lepe nove puške, torni-
Rusko-japonska vojna.
Ki/
TR^T. dne 2. maja 1905.
i n — Japonska.
(Zvršetek). Tajna ruakih vapehov se skriva v — r žu. Najprej zivlada v Japonski bržkone lakota. Iz te b; ee mogli poroditi notranji poiitifarcjalni nemiri. Poleg tega more j a j n-iCh vojska v Mandžuriji ostati brez riža. Japonski vojak brez r ža pa ni — vojak. Vzemite mu čevlje, snemite mu kapo, ali p-jst te mu njegov riž !
Tudi pomorski promet med Japonsko :n Mandžurijo in Japonsko in Korejo p:stane — zdi se skoro žrtev riža in — ruske pre-bi5: na morju. To se vidi ža iz tega, da se je admiral Tcgo se svojim brodovjem umaknil od Formo*« v Japonsko morje v Masam ph o. To pomenja defenzivo.
To pDmenja, da je Roždestvenski v ofenzivi. Posledoji je torej močneji. K ntre-admiral Nebogatov je dišel, da se svojim zjedinjenjem z Roždestvenski m dade cdduška ruskim vojnim ladijam v Vladivo-stoku. Led okolo Vladivo*t. >ka se je stopil. Morske vode so sedaj gladke. Fiotilia rusk h torpedovk in podmork nj v Vladivoatoku je pr.pravljena. Treba 1*, da Rusi kr-žarjo in manevrirajo v veliki murski elipsi okolo J a po ske, da tej poslednji ne bo prihajal riž Treba e, da pszijo da bs ni ena mei-.3! ina iadija v jap tnski službi ne bo bli-a obalam Mandžurije in Koreje ni z r žem, n -- z municijo! Čim se bo godilo tako, bo ^ooeentrčna moč japonskega vojnega hrodovja razpršene. Tedaj bodo i—ozši Rusi postopno udarjati za jedine ja-p n-ke vojne iadiie. Tedaj se prvikrat uprizori in dogodi najzanimiveja modema gusarska vojna, v kateri bo zopat igral riž najvtčo ulogo.
l'aoria japonske vojske v Mindžuriji je <tdv.»na rd riža. Uioia Japoske leži v rižu. Riž je danes najveći gospodarski in istotako straiepični neprijatelj Japoncev. Riž bi mogel ik stati v vo:aško, politično in gospodarsko propast isti Japonski, ki je v neči cd 8. na 9. februvarja leta 1904. mislla, da svojimi torpedi ubila pred Port Arturjem tist > Rusijo, ki mora biti živa in velika ne samo radi ovojih drugih slovanskih bratov, ampak tudi radi Evrope same, ampak tudi radi * ~?ga svete. Kajti, Rusija je eminentno 'p 'arsfca država z neizčrpnimi viri na-i
čut li sajprvo v obmejnih deželah, ali potem stre in da je stanje možtva izvrstno, knr se tud'" v sredini. — To je slika naših žalostnih j navadno pri vojaških pregledih konstatuje poltenih ratmer o Velikinoči 11»05.	zadovoljstvom. Oba ministra sta imela, ka-
--—	-	kor dva nasprotnika, polne žepe orožja, polna
srca gnjeva in jeze, eaničevalno sta Bi vsak po svoje mislila, da bi le tebe prej vrag vzel nego mene. Ali na zunanjost pa sta lepo prijateljski rešila "par vprašanj, katerih niti bilo ni. In razišla sta se kakor največja prijatelja s palmo miru v roki. V žepu pa sta skrivaj ttiskala pest in morda celo — figo ! (Ješ, le veruj mi, če Bi prismojen! Taka je naša trozveza ! On si je pa brke vihal: Jott hab' sie schoa zusamenjebracht !«
Ni slaba ta anekdota, ki jo pripoveduje naš dopisnik v označenje vzroka, bitstva in — neiskrenosti sestanka v Benetkah. Osc-bito pa sog'ašemo z zaključkom, da je najbolj vesel tega sestanka nekdo, ki ni ne Avstrijec ne Italijan. Nemški listi gori v »rajhuc bo, ki najbolj proslavljajo vspeh tega sestanka. Osobito se raduje »Norddeut. Alig. Zsitung«, o kateri je znano, da je v zvezah
Jubilej dr. Pertota. V ponedeljek je g. dr. Simon Pertot obhajal 25. letnico, odkar ae nahaja kakor erlavni ziravnik pri »Assicurazioni Generali«. Tem povodom je jubilant od posameznih odsekov društva prejel raznih in znatnih darov. Gosp. dr. Pertot se je ginjen zahvalil na takem izkazu simpatij in ljubezni. — Na tem izgledu vidimo, da v našem Trstu tudi Slovenec, ki ne skriva ni svojega rojetva, ne ljubezni do svojega roda, lahko pride do časti in pri-poznanja, seveda mora biti dotičnik mož takih izrednih vrlin, kakoranih je g. dr. Pertot.
Zaslužnemu in občespoštovanemu ju-bilarju naše iskrene §est:tke.
Imenovanje v sodni stroki. Sodni adjunkt dr. Amadej Mattioni v Kopru je imenovan sodnim tajnikom v Gorici.
Namestnik princ Holienlolie. V ponedeljek je cfsar vsprejel na splošnih avdi-jencah tddi tržaškega namestnika princa Hohenlohe.
*	c
*
Zvedeli smo, da se je c. kr. namestnik princ Hohenlohe včeraj zjutraj povrnil z Dunaja semkaj.
1. m»j V Trstu. V ponedeljek, dne 1. maja so bile ziprt9 vsa prodajalnice, vse trgovine vsi indu*trijalni zavoli, kakor na Božič oziroma na Velikonoč. Izjemo bo delale le nekatere pekarne in prodajalnice jeBtvin izlasti v ulici Barriera vccehia, toda gruče delavcev bo jih prisilile, da bo proJajalnice z oficijelno Nemčijo. Sosebno karakterističan j zaprli okolo 10. ure. Vse je imelo praznik, in poučen je nje izrek, da bo oni, ki bi no- [ samo šole niso praznovale. Krasno epomla~ teli kaliti razmerje med Avstro Ogrsko in J dansko vreme je vabilo občinstvo ven iz
mesta, ki je vrvelo na vb6 strani izlasti v »bosket«, k »Lovcu«, na Opčine itd.
Delavci so imeli na »senenem trgu« v Rrcolu pod milim nebom dva shoda, sloven-
I talijo ter porušiti trozvezr>, da bo vsi ti v prvi vrsti — sovražniki Nemčije.
Će je hotel nemški list reči s tem, da nasprotniki trozveze — in to smo tudi mi Slovani — opirajo to nasprotstvo na dejstvo, aki in italijanski. Na slovenskem Bhodu je
da trozveza prihaja v prvi vrati Nemčiji na korist, torej činitelju v mednarodni politiki, ki grozi nam z najotijo nevarnostjo, potem je govoril resnico. Vdtkako pa je vredno zabeležiti pripoznanje, da ima Nemčija naj-veči interes na obstanku trozveze. Nasprotstvo proti tej konstelaciji v mednarodni politiki od strani Slovanov je torej opravičeno v polni meri. Tega pač ne more zahtevati nikdo, da bi se državljani katerekoli države radi ozirov na etvari zunaj nje mej puščali mirno klati doma, kjer morajo do-prinašati krvne in materijalne žrtve za državo.
Grof Gol«chowiki se je odpeljal iz Be netek na Dunaj v ponedeljek zjutraj.
Drobne politične Testi.
Novim ruskim pravosodnim ministrom je bil imenovan M a n u š i n doslej upravitelj pravosodnega miniaterBtva.
Srbski in bolgarski gosti Je v Zagrebu. V ponedeljek popoludne je dospelo v Zagreb nad 100 srbskih in bolgarakih gostov, ki eo bili slovesno vsprejeti. Popoludne bo obiskali umetniško razstavo.
Italijanska pravna fakulteta. Z Dunaja javlja o, da se v tamošnjih
govoril g. Kopač. Na italijanskem je predsedoval Ezio Chiussi, govorila sta pa o pomenu prvega maja Tittoni iz Trsta in odvetnik dr. Gvidon Podrecca iz Rima. Oba shoda sta se izvršila popolnoma mirno. Tudi drugače se v mestu ni kalil mir.
Veliki slavnostni izlet v Divačo priredi tržaška podružnica »81ov. plan. društva« v nedeljo, dne 14. maja t. L, da s posebnim sijajem proBlavi prevzetje uprave divaške vilenice (CeBarjevič Rudolfove jame). Ze nekaj mesecev se pridno popravlja v jami, zamenjavajo ograje, popravljajo in napravljajo pota itd. Poprave in pa, da aa razširi po sir nem evetu glas o prekrasnih divotah tega podzemeljskega doma, zahtevajo ogromnih žrtev. Pf družnica je nabavila veče število acetilenskih svetiljk, da na posebao čaroben način razsvetli jamo. V nedeljo, dne 7. maja bo preskušnja te razsvetljave. Odbor se ne straši stre »kov, da pokaže dne 14. maja ta kraški biser v polni krasoti. Vrše se tudi v Divači priprave, da ae izletniki vaprejmejo na uprav prisrčen način. Lokalni odbor di-vaški pripravlja lep vsprejem. Tržaška po-družn ca in osrednji odbor ata prosila za znižano vežnjo za to priliko in ni dvoma, da železniške uprave ugodijo tej prošnji. Iz Trata bo vozil zjutraj poseben vlak. Takoj
elavnoatno razBvetljena od 10 ure dop. do 3. ure pop. V jami bo igrala godba.
parlamentarnih krogih govori, da ae določi rodnega, gospodarskega blaga, države, kateri po9ebna ve6erna eeja ea reš:tev vladne pred- p0 prihodu vlakov b> obiak jame in bo ista
pokloniti tudi loge o itaIijan9ki pravni f^ulteti v Rome ncpoliatkinja veretlu
Nemiri na Kreti. Iz Kaneje poročajo, da bo konzuli pozvali vlado, naj z vseh avnih poslopij odatrani grške zastave ter jih nad mesti z Kračan^kimi. Ako ae tej
mednarodne čete
se b» dane^ jutri moraia ?am:t Angl'ja, ta današnja siet)vnega m rja in svetovne trgovine.
Adriaticns.
Združenje obeh ruskih eskader.
Reuterjev biro je v ponedeljek aporoč.l	zahtevi ne ugodi, dobć
iz Ts.ngtava, da so videli pri Hainaou obe	ukac, da j.h odstranijo.
rusk: eskadn, to je, tretjo baltiško esaadro	Prvi m a j na Dunaju je minol povsem
in tssadro Rjždestvenskega.	mirno. Vršilo se je tega dne 43 shodov, na
Lond ski »Daiiv Telegraph« pa poreča	katerih sta bili vsprejeti resoluciji za aplošno
iz Tokija, da b »st- dne 2. t. m. obe ruski j	in enako volilno pravico in za osemurni
eskadr: združen . »Daiiv Telegraph« poroča, da odpiuje brodovje Roždt ^.venskega pr, ti Filipinskim otokom. Tam da pošaka ladije admirala Skrv ilova (ta ve«t se nam ne zdi verjetna) iz Viadivo*toka in potem da
delavnik. Popoludne eo delavci korakali v Prater. Vzlic ogromni udeležbi — bilo je 40 do 50 COO oseb — se mir ni kalil.
Krvav 1. m a j n i k v Varšavi. Iz
Narodna drua:va ae že oglašajo. Njih udeležba poda tej alavnosti v£e3lovenski značaj. Po obedu se bo vršila v prekrasni dolinici pri Divači velika ljudska veaelica in na večer sredi vasi ljudski ples. Na veselici bodo nastopala raena pevska društva ob zvokih godbe.
Natančnejši program ae priobči pravočasno. Iz Trata je pričakovati ogromne udeležbe in upamo, da ta dan prihite rodoljubi iz VEeh pokrajin občudovat naše podzemelj* ske lepote, zakaj nežna lepota divaške jame presega — kakor zatrjajo poznavalci jam — v marsičem oe!<5 avetovnoznano postojnsko
Varšave poročajo, da je v ponedeljek popo-; jamo
skupno rmko brod vje prestopi v ofenzivo ludne priplo do spopada med vojaštvom in
proti Japoncem.
Sestanek v Benetkah.
Nekdo nam piše :
»Tako ae govori«. »Tako Be misli!« To je naslov dveh slik, ki sem ja videl nekdaj. Prva predstavlja jako ljubfz
njiv vsprejem stare tete, ki je priš a neča-	^^	w	B
k njo ob skat, pri kateri te je pa slučajno	Domače vesti.
nahajal nje bratranic, poročnik. Oba dehta	Poroka. Poročil se je goaped Kari
stari teti velikanske pcklone in te čudita, P o d r e k a, c. kr. finančni uradnik, z go-sakaj jo že toliko časa ni b:lo ! ! Druga spico JvankoLovšin. Voščimo iz vsega sika pa jrelstavlja njuno resnično menenje : . srca: bilo arečao !
Društva,.kakor tudi posamičniki naj se radi obeda v Divači pravočasno zglase pri odboru tržaške podružnice »Slovenskega planinskega društva«, Tret, Via Chiozza
množico 5000 delavcev. Vojaki so streljali Sanit9tne straže so naštele 31 mrtvih in 15 ranjenih. Razun tega je policija dala odstraniti še 60 mrtvih in raajeoih. V Jeruzalem- št. 8.
ski ulici je množica napadla vojaštvo. Ob	Dne 14. maja vsi v
tem spopadu je bilo ubitih 25 delavcev in ravno toliko ranjenih.
Divačo !
Občni zbor »Slavjanske Čitalnice«.
(Jb precej dobri udeležbi se je v soboto vršil občni zbor »Slavjanske Čitalnice«. V svojem pozdravnem govoru je predsednik dr. Rybdf otrenil pred vbem razveseljivo dej«*tvo, da se je število členov po preselitvi v nove prostore pomnožilo za sto, k čemur so v obilni meri pripomogli bratje Čehi, ki
eo društvu v lepem številu pristopili. Sporni-njal se je naposled smrti vladike Strossme-verja, čaatnega čiena »Slavjanske Čitalnice«, in izrazil željo, da bi Stros3maverjeva ideja i kulturnega združenja vseh Jugoslovanov ostala zvezda-vodnica tudi »Slavjanske Či . talaice«.
Tajnikovo poročilo je z zadoščenjem konstatiralo, da si bile vse zabave jako dobro obiskovane, tako, da eo tudi novi prostori postali že premajhni. Tudi gmotno stanje društva ne more se imenovati neugodnim, ako se pomisli, da je morala Čitalnica za nove preatora nabaviti tudi povsem novo pohištvo. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je bilo potem vaprejeto.
O točki »slučajnosti« se je izrazila želja, da bi se notranja razvrstitev prostorov nekoliko spremenila.
Zadnja točka, namreč »volitev novega odborac, je morala biti cdlcžsna za nov občni zbor, ki 89 ima v kratkem sklicati, i ker se je vsled izjave nekaterih starih odbornikov, da nove izvolitve ne vaprejmejo, pokazala potreba, da se členi posvetujejo o ' postavljanju novih kandidatov. V to svrho 'je bil izvoljen odsek štirih členov.
Ta občni zbor je pokazal, da Čitalnica jako lej 6 napreduje in želeti je, da poBtane . vedno bolj — središče in zbirališče slovanske inteligencije v Trstu.
Mesec maj brez praznika. Navadno nimata samo mesaca julij in oktober nikakih praznikov razun nedelj. Letos ne bo tudi v mesecu maju nikakega praznika, ampakBamo štiri nedelje. Navadno prihajajo meseca maja Vnebohod, Binkoštni prazniki in kako leto tudi praznik sv. Rešnjega Telesa. L.tos pa bodo, radi pozne Velike noči, vsi ti prazniki meseca junija in povrhu ae dne 21». junija praznik sv. Petra in Pavla.
»Vesna« na Dnnaju priredi svoj III. redni obSni zbor dne 6. maja 1005. pri jRichterju (Dunaj III. Renn\v'3g 3) ob 7. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Eventualia.
Slovanski gostje dobro došli ! Slike iz rusko Japonske vojne a predavanjem so bodo kazale prihodnjo nedeljo dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v gledal ski dvorani »Narodnega doma«.
Te Blike so vzete iz ruakc-japocske vojne ter jih je opisal ruski častnik O. pl. ' Pavlikovaki. Slike, ki jih je posnel na bo-ijišču dopisnik amerikanskoga lista »Xt\v-York Herald-a« se vidijo v lep h živih barvah, projektirane potom električnega kosmorama i »Ekecelsior«. Mej drugimi krasnimi Blikan i je tudi slika, ki predočuje pregledovanje vojaških čet po carju Nikolaju, potem slika predstavljajoča bivanje carja v Carskem selu in slika careke palače. Zadoja slika pa bo predočevala potovanje v Petrograd in M« skvo, v ta dva bisera ruske države.
Gleda na to, da se vrši ta predstava si mo enkrat in da je vstopnina jako nizka, opozarjamo naša občinstvo, naj seje mnogoštevili: j udeleži.
Iz Kopra nam pišejo: Znano Vam bi morda iz no?in, da je prvi komisar na tuk. c. kr. okrajnem glavarstvu, Ga^ser, imenovan vladnim kom'sirjem občinske uprave v Gra-dežu, polit čnega okraja Gradiška. Na njegovo mesto je že prišel baron Erneat AVeisaen bach. V kolikor mi poznamo baroaa Ernesta ^NVeiasenbaoha, je to pošten in blagodušsn človek in smemo biti uverjeni, da ba vsikder nepristratski nasproti vsakomur. — Slovenskega jezika ne zna še popolnoma, ali ae ga marljivo uči s pomočjo enega profesorjev i<a učiteljišču. Na slovenske akte odgovarja ak -venski ali hrvatski. In tu treba vedeti, daje na našem okrajnem glavaratvu prvi komi:ar — vss, kajti okrajni glavar Schetr.nhauer je bolehen in pojde skoro na dopuat za več mesecev. Želimo mu obilo — miru.
Iz PlaviJ (okraj kopersk') nam pišejo : Oblaati so nam preakrbele nove vaške table. Pred kakimi 4 leti nam je županBtvo v Miljah dopoalalo nove table. Ker pa ao bili napisi samo v italijanskem jeziku, eo izginole. Zdaj nam je bilo isto županstvo bolj pravično, kajti doposlalo nam je table v slovenskem in italijanskem jeziku. Ali neki mladenič (imenom Samec ni bil zadovoljen niti s tem in je šel tja in na eni tabli odpilil italijanski napis, tako, da je ostal s*mo slovenski. Ali orožniki so bili hitro na delu in ao res doznali, da je rečeni mladenič skrajšal tablo. Radi tega je moral dne 13. aprila t. 1. odgovarjati pred okrajnim sodiščem v Kopru. Mladenič je priznal s7oj_ čin, teda opravičeval se je, da ni vedel, da je njegovo delo kažnjivo po kazen«
-etu zakoau. S <1 e5e mu je pr'sodilo 4 dnij dva uVoia: enega v ulici del Canal piceolc,
druzcga v ulici della Borea. Reiar Kirin je bil v ulici de1. Canal p ceolo; eni so torej odšli na ulico cella Borsa.
Manjše tatvine. V nedeljo, mej 5. in S. uro zvečer, eo ai tatovi 8 ponarejenim ključem odprli uhod v stanovanje gospoda Ivana Tomasicb, v hiši št. 46 v ulici delle Sette Fontane. V* stanovanju so potem se silo olprii neko omaro iz katere ao ukradli 9 kron denarja in psr zlatih uhanov, vrednih 16 kron. Na škodo TomaBichevega zeta, Antona Guštin, so pa ukradli 6 sivbrnih zlic, vrednih 12 kron in na škodo Antona Filipčič8, ki ima pri Tomasichu v najemu eno sobo, bo ukradli en zlat za 10 kron. Vaega abuoaj ao torej cdnesli za 47 kron vrednosti.
— 62-letoi krošnjar Alojzij Revere, stanujoči v ulici della Tesa št. 12, je včeraj popoludne, okolu 3 ure, z vrat trgovine mapa morali! nufakturnega blaga gospoda Cezera Watta («x Cdstelite) v ul ei bv. Antona novega, ukral cel rmot, Batina, ki je vred?n 40 kron. Eden pomočnikov is'e trgovine ga jo pa videl in je zdirjal za njim. Revere je bil kmalu ujet in aretovan. Povrnili je moral ukradeni omot Batina, a na policiji so ga preiskali in mu našli v nedrih še nekoliko metrov neke druge tkanine, ki jo ja najbrže kje ukral. Djali so ga teveda pod ključ.
Poskus samomora t pijanosti. 32 letni Rudolf Ščuk a, stanujoči v ulici Fonderia št. O. 86 gft j" bil včeraj predpoludne pošteno nalezel V pijanesti je pa začel počenjati vsakovrstne neumnosti in elednjič je prišel do trdnega prepričanja, da mu ni več živeti. Vs ed t?ga ai je hotel sam prertzUi nit življenja. V to svrho j a pograbil nož in si ga hotel zabosti v prsi. Nekdo, ki je bil pri njem, je pa zgrabil za nož in mu ga slednjič iztrgal iz rok. O tem si je pa ŠSuka porezal dva prsta leve roke.
4 nden prosjak. V II. nadstropju hiše št. 18 v ulici Romagna stanuje gospa Leopolda udova Bartolett'. Goapa. ki je precej
imovita, prebiva v svojem stanovanju popol-x z so p J>ra.i znamk za nič manje nego	,T_ .	, ,	.	, ,,
'	.	J ° noma samu. \ ceraj popoludne, malo pred 1.
~j u k i____ ¥ i___i_______l______:__*____J r r	t	r
7iur>ra m ga ob^dlo v povrnitev trsko v za novo tablo.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkov Ijah bo imelo svoj vsakoletni občni zbor v r leljo dne 14. maja 1905. v prostorih »Na-r nega doma« v Birko^ljah. Ob emm na-z^an,* tud', da priredi svoj letni koncert dce ?rt. i unij a t- 1.
Javna telovadba »Tržaškega Sokola«, n finjo nedeljo popoludne prirede telovadci gojene »Tržiišsega S kola* veliko javno vadbo na vrtu »Narodnega djma« pri sv. I v au. 7i% danes toliko v opozorjenje.
V Opatiji je bilo od 1. septembra 1904. a lo vštetega 26. aprila 1905. 16898 oseb. 'j 20. apr.la do vštetega 26. aprila so pr -rs le 703 osebe. Dne 26. aprila je bilo navzoč:h 2422 oseb.
O predavanja cand. phiL g. Grošelj-a »5 kolovi dvorani« m nolo nedeljo nam je šio daljše poročilo, ki emo je llož ti redi obilice gradiva.
Anton Freno pomiloščen. — Antonu
Krenot ki je lani ubil redarja Jakoba Negode in ki je bil radi tega o predzadnjem zaseda-n a ['jrotntga sodišča obsojen v smrt na ve-9*1 fc, je deželno Bod š5e prijavdo včeraj vi utro, da je cesar vsprejel njegovo prošnjo za p; mil sčenie ter obsodbo na smrt epremenil v docnrtao ječo.
Za 50 700 kron znamk ukradenih. Tatovi iia poštnem uradu. V nedeljo zvečer
■»o g')sp da neznani veletatovi počastili se -vojim cbie-kom poštne urade, ki se nahajajo rzm palači. V istem uradu se nahajati agajm in tatovi so prevrtali obe, eno z* - vmu, a drugo na vrhu in na strani. A trud je bil brezvspešen, kajti obe bla-g- ii sta bili popolnoma prazni. Z s tem so vi obrnili svojo pozornest neki železni lji, ki je bila ^ cer zaklenjena, ali ključ bd v ključavnici. V tej šiatlji bo našli J kron denarja, ki bj ga, sjveda, vzeli j. A a;so vzeli le teh 150 fcron denarja, rveč iz raznih predalov raznih pihalnih
135.— paržka banks 13.35, itslijsnak' meridi jonaire akcije --.—. Rte! e « ' Tht ■ 15.58. Trdna.
London. (Sklenj Ko:isoiiu:r» do«t 00l/i4 Lombardi srohro 26*/,„, Spaiaka r^ts 89% i:a lijanska renta 1051 tržni distjnt. 2"a nu^nu- ^ Dunaju 24.21 dohodki banke —.— iz^isči.« —.—. Trdna
Tržna pc ročila 2. maja.
Budimpešta. P&enica za maj K 17 32 dr K 17 34: rž za maj K —do K —.-- ; oves zv maj od K 13.90 do 13 92: koruza za maj K 15.— do K 15 02.
Pšenica: ponudbe srednje, povp^Aevati e areinji? trdno. Prodaja 20.0 0 met. «tot. 30 do 35 sc. zvišanja, koruza za 5 to 10, oves za 10 in rž za 10 do 15 stotink zvišanja. Druga žita trdno. Vreme: lep j i;i toplo.
H a v r e. (Sklep) Kav* Saatns good h* -rage za tok. na«w»o po k£ 44. — fr?r. za julij 44 50.
New-York. 'Otv»'	Kava Rir. zn bodo e
dobave, 5 do 10 stot. zvišanja, 1 «I/)00 vreč
Ham b ur*. (Skle	oiO 'vava -*«*ntos 1
avprage r«. nai 36l/4 za	september 37l/4 -a de:. 37 3/4, za marec 381— Vzdržano. — K.h-n
Bio nrvfldr* loco 37—o9	navadna realni 40 11 navede** doH- . —44
Ham b n r g. (fc^k'ep Slaikar r«> maj 2»> 0">. za jun j 2b. 10, za julij 26 2?, *s avgust 26.45, za september —.—. za oktober 22.35. Mi no. -- Vre ne : oblačno
S 1 a d k o r tuzem ifci Uectrifa^al pile. pr:na -K «6.50 do 68.03, z t aeot? noer 5 - - jo — • marec-avg. 66.50 do 68.—. Oonca**« »« Melise promptno K 68.30 do 69.3 J. a nept K —.— —.—, marec-avg. 68.30 do 30.
London. Hladkor iz repe surov l2'/la J • Javs. Tr<;no.
Pariz. R^ za tekoči mese^ 1550, r i junij 15.30, za julij avgust 15 40 za september-de-„	cember 15.— ;mirno.) - PSe-nca za tekači m
tudi na Japonskem. Navzoči zastopniki Rusije „ec 24.05, za junij "0 zr julij - avgust
s j živ&bno odobrili te njegove besede, kli-i 2J;;0 za aept-de^mber 21.75 -trdo, Mora za te
1 &	.	ko^ mesec 30.55, za unij 30S>. juhj-
rok?. Zdravnik mu je rane izpral in povezal, a potem mu je svetoval, naj gra v bolnišnico, ččsai* pa ni ubogal.
Kako pol uro pozneje, to je o pcluncči, je pa prišel na zdravniško postajo Š^erlj, ki je imel strt^ kost v levej roki za pestjo in rano po udarcu na glavi. Zdravnik mu je povezal roko in izpral rano na glavi, a ker je vedel, da jo Šierlj isti, ki je ranil Bre š^na, je poslal po redarje, ki bo Škerlja aretovali.
Demonstracija pred šolo. Pred mestno realko na Aciiuedottu se je bilo nabralo predvčerajšnjim v jut.ro pred 8. uro večje število delavcev, ki so praznovali 1. dan maja. Zbrali so se bili pred ono šdo v svrho, da zabranijo dijakom uhod in jih tako prisilijo k praznovanju. Vmešala si je pa policija, ki jih je aretovala kakih 30, ostale pa rezgnala.
Razne Vesti.
Intermezzo s kongresa psihologov v Rimu.
Na banketu psihologov, ki so se zbrali v Rimu na kongres, pripetil se je nastopni vrlo zanimiv intermezzo : Slučaj je hotel, da si na banketu bili nameščeni eden poleg druzega ruski in jap;»nski odposlanci. Japonski pro-1'dBor Bak&ki je govoril zdravijco in je izrazil nado, da se kongres ps holrgov tbere enkrat
700 kron.- Usradeoe znamke so največ po
40, 50 60 in 72 stotink. Mej ljudstvom se je včeraj govorilo, da
ee bili ti tatovi preoblekii kakor poštni I jjgg^
uro, je gospa slišala, da nekdo trka na vrata njenega stanovanja. Stopila je k vratom ter, ne da bi odprla, je vprašala, kdo da je in
už? ene', da so meh sebo; ključe urada in a so, odhajaje po izvršeni tatvini, govorili z iarji prav pred uradom. A to ni rt s. Tavi so šli v urad skozi ctranišče, ki se na-s a v veži borzne palače. V tej veži se na-
— Odprite — Be je odsval nekdo.
A go?p& ni hotel* odpreti. Oai je fa dalje trkal in zahteval, naj ma odpre. Videči, da mu gospa noče odpreti, je pa začel razbijati po vratih. Gospa je, vsa preplašena,
čoči : >T;akai pridejo za gotovo tudi Rud !«
Velik požar v Moskvi. V ponedeljek je v IV. nadstropju politehniškega muzeja v Moskvi ne stal velik ogenj, ki je uničil ves oddelek za arhitekturo. Mnogo škode je proveročil pc/ir tudi v fizikalienem oddelku, ki je bil previdjen z dragocenimi aparati, potem v knjižnici in v oddelku za poljedelstvo. Zbirke, ki so vredne na milijone, bo bile zavarovane le za 160.000 rubljev.
Književnost in umetnost.
Povjest Hrvatske.
Izišel je peti zvezek »Povjeeti Hr?at-tke«, ki jo je opisa! dr. Rurlolf Horvat, profesor kralj, reaine gimnazije v Petrinji. V tem zvezku je obsežena politična kulturna zgodovina Hr^etsce <d e a 1526. do 1780. Te zgodovine iz de še en (zadnji) z/ezek, ki bo obdeloval zgodovino Hrvatske do I. 1903. Posamičen zvezek s^ane 1 krmo.
avgm
30.90, za 8 pt. - december v S 90 (t dn n liepi«v olje za tekoči manjc 49 60 z- iuuij 49 T1' za julij - avgust VJ.75 zh seotenbe - dees.noer o -(mlačno. $jjirit z*	m^sec 49.M v za junij 49 —
zb julij-avguat 49.— ?a september-december 42 "5 (stalno. Sladkor surov 8*0 .mu aov —VixU (n"rQ<J b^i za tekoči me«»c 37 '/s za ulij-avgust 37s/„. z» oktober-januvar 37T/s, za januvar-tpril 33l/, i'talnoi rHriniritE 69*/i—70 Vrome: ob ačno.
Trgovski pomočnik rt^T
skega blaga želi spremeniti službo. Naslov pove uprava »Edinosti«.
ajati flve tt-an šči : eao m <jo na razpolago 8topila k okau in od t8m je prikiicaia re.
zoe tvrdke v bi ž.ni, a drugo, ki meji s
Stran šči deli eno
darja, ki je prišel in aretoval razbijalca. Ta
r m, je za o štn. urad. o.ran sci uen eno	je bil 36_letni	Ivan Martini, ki sta-
:ruzega lo lesann stena. Tatovi bo pnšli	nuje v ulicj delle Scuole i8raelitiche št 2. Na
prej v prvo imen >v&no stranišče, od kate-	polioijif kainor ga je redar odredel, je Martin
ga so imeli ključ, a iz prvega ^;ramš5a	deja]> da je fa(,te, gQgpo pros t; milog6ine in
preso etene praplezali v drugo. Od tu bo da ni imgl nibakega 8labega namena. Ptiček prišli potem v urad ne posebno lahkim na- , -Je pa p(,iiciji predobro znan; dovolj jef ča ■:nom. OJ ta strani je bil ura j z*prt z moč- poveaJOt da je v5araj v jutro prišel iz zapora, n n vratmi, ki so b ia zaprte cd notranje aeve(ia bo ga djali zo^et pid ključ, kajti če -:ran. s ključnu in pjlsg tega =e s šestimi že pro8jageoje „ploh prepovedano, je paše pah . Tatovi so pa vrata jednostavno sneli p03<jbn0 prepovedano prosjačiti na tak način, t-r-ijev ter j.h podrli na tla.	Oč-im 1 31-le^ni čevljar Ferdinand Aval-
Biitženja vredno je dejstvo, da bi se bilo Iona, doma neki« iz južse Italije, stanujoči ve lahko zasačilo, a da se to ni storilo v ulici bv. Nikolaja št. je bil včeraj pred-- ? z o«snba<»sti dveh p litaih uradnifcov. poludne aretovan, ker je nečlovešao pretepal iar Kirin je bil namreč v nedeljo zvečer svojega pastorka, imenom Gil Jo Santa Maria. u ure in pol zapazil, da so luknjice, Avallona je že prestal 12 le^no jtčo, v katnro prirejene v vrata urada v svrho, da kazen je b'l obsojen v Neapelju radizlečiaa re '-r;: labko po noči pogledajo v urad, da umora.
e torej te luknjica od znotraj pokrite z	Evo, taki bo oni bratci, ki prihajajo k
* zeleno cunjo. K r.n je takoj obvestil nam iz Italije !
z irnika redarstvene stražnice v ulici dei	Krvav pretep t hlevo. 59-letni težak
-Uuri. a ta je teUfoniral na glavno pešto. Anton ykerlj in 54-letni krošnjar Andrej -.ed tega eo z glavne pešte posla.i na lice Brešan Btfl preD05evala že dlje časa v hlevu, ursta dva poštna (fis.jaia s k juči peštnega kl ge naha3a v hl6i št 4q v ulici del Tor. uraia v barznej pabči. Prišedša do borzne rente poeebna prijatelja ai sicer n sta bila p« ače, kjer sta pred uradom stala dva re- nikdarf vendar pa ni bilo prišlo do sinogi ge iarja, st-. p.šf.a uradn ka skušala odpreti nikdar do pretepa mej njima# Sino5i j6 pa irc\, a pri tem sta zapazila, da sta se bila prišel krcžojar 8pat oekoliko vinjen in je zrn t la ko sta jemala ključe in da nista vzela moti, Bpanje Antona Škerlja. Ta poelednji je prav h. Met to, da bi eo bila vrnila po prave g„šana parkrat pozval na red, a dobil je v kjuče, j*.a pa izjavila, da tega ni treba, ker cdgovoI.t naj molfti in skrbi zase. Skerlj je -a; je vse popolnoma zaprto. Na redarjevo pa dejaJ> da ravDO „ato_ ker 8krbi opatno, zakaj da so pa luknjice v vratih hoge imeti mir ^ nogi Bes€(ja je prinesla ocrite od znotraj, sta de!a a, da najbrž ni drugo, in vsaka je bila hujša od prejfinje. * "ni pošt & i uslužbenec, ko je zapiral urad, S|ejnjič je Brešan pograbil neko lopato in
z isto navalil na Šserlja ter začel udrihal po njem. Škerlj pa — ne bodi len — je potegnil iz žepa krivec ter z istim začel rezati krošnjarjevo kežo. Ko eo ju drugi ločili, sta b la oba krvava, a Brešan je šel takoj na zdravLiško postajo, kjer mu je zdravnik
dmakn 1 zavene.
$
*
* *
Včeraj popoludne so našli nackr*d?nem -:nem uradu, in sicer v dr varne i, vel k -veder, katerega eo rabili tatovi pri vrtanju Ugaja. Kakor se vidi eo se tetovi nejbrž pre
ko je začel redar vohati pri vratih, in našel 4 precejšnje rane, in sicer eno dolgo mm sveder na licj mesta t ar odšli eden 8 cm na levem licu, drugo tudi jreoej dolgo f eden iz veže borzne palače, ki pa ima na čelu, tretjo na hrbtu in čatrto na desni
Dragotin Vekjet - zlatar!
v Trstu, Corso štv. 47	1
^ priporoča vsakovrstne
zlatenine in srebrnine -
ter žepne ure.
Sprejema poprave ter kupuje zlato.
— Cene zmerne. —
Ttorzna poročila die 2. maja Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 19.08 -, angleffcp l^re K--
do —.—, London kratit tarmia K 239 90—240.40 Francija S 95.35—95 03, Italija K 95 30 —95.55 italiianaci bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.15—117.35, nemfiki bankovci	--•--
avstrijska ednotna renti K 100 4-0 100 6), ogrjk-kronska renta K 97>0 Hrt 20 itaujansk.% rent --.— —.— kreditne akcije K — — 166 — državne železnice S 604.— — — Lombarn S
90.— 92.—, Llojdov akcii'" 620--634-
8 r e č k e : Tisa K 3^9.--343— uredit 1 485 -
do 495.—, Bodenkredit 1880 m. 3i0.— 317.— B -denkredit 1889 K 3uh.— 316 — rnTik« K. 143.— do 145.— Srbske —.— ao —
Dunajska borza ob 2. uri pop.
	v soboto	danes	
Državni dolg v papirju	100 80	—	—
„ n n srebru	U.0.75	—	—
Avstrijska renta v zlatu	119.40		—
„ „ kronah 4°/.	100 45	—	—
A vat. investicijska renta	93. iO	—	—
Ogrska renta v zlatu 40,o	lis 15	—	—
„ „ kronah 4*/»	97.85	—	
»> J $	89.50	—	—
Akcije nacijonalne hnnke	16 45. —	—	—
Kreditne akcije	663.75	—	—
London. 10 l^tr.	2^9.97l/,	—	—
100 državnih mark	117.15	—	—
20 mark	23.44	—	—
20 frankov	19.06	—	—
100 i tal. lir	95.45	—	—
Cesarski cekini	11.'/5	—	—
Sprejemajo se vsakorrstua dela in po ------- posebnih načrtih.
mm- Jlnsiman cenik: brezplačno in Iranko. *
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. t
po zelo nizkih cenah.
»JU«
ttdiš
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.15, italijanska renta 10>>.45, 5panski esterieur 90 45, akcije otomanske banke 6 IS—. Menjice na London 251.45.
Pariz. (Sklep.; Afetrijek« ortava* iele* o
— Lombardi--onifir^sua tu<^ka reatt 8S 72
£ls» r*	100 25, ogiska 4*/, zlata
cente K0 70 Landaro^ 485.-- tnrfike artča
lOMOiiOiiOiiOiiOnOiiOiiOiiOMOi

IV Tovarna pohištva
jfHeksander levi jtfinzi
ulica Tesa Stv. 52. R (lastna higa). f
^	ZALOGA:
Pinzzn R0SHRI0 (šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna delu tudi po c-sso posebnih načrtih. -^cccccc: Ilustrovan cenik brezplačno ln franko
T
oiioiioiiohoiioiioiiomoiiohou
Največja zaloga stekla in porcelana
za domačo rabo in gostilne.
Po polnom a konkurenčne
cene.
Vrsta vrčka fttv. 5.
JAKOB HIRSCH
Trst - ul. Cavana 15 - Trst
(nasproti škofijski palači).
Vrsta vrčka 4 štv.
IP
mm
i-ojilnis p; f hranilnica
:.i5 ,,r ....	Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril na	Q
--— ©pčinah

Vabile
- m
v
w -•-•^-vV
*

Xii!. 1 edn? Q[30ni ZbOPl^ ii|ium1j<n p« zaltml^ preskrbljen s s
F-Slž
ho vršil
dne 21. maja 1305
1teranom.
I w
i* A
lovečimi vini in najboljšim kraškim
mr SPECIJALITETA: s
^ j	I *•■ \ likerji, pristna vina v buteljkah in na [„
l =5 drobno. Cer.e zmerne. &!arsr.la 80 nč i'ter.	j : '
žganje S J nvc. liter ver trut 64 nvč. liter.	}
Prodaja! ni ca b ote! j k

i - s
ge I ~ ;
Vodstvo poverjeno je lj-. Angelju Paima, bivšemu voditelju ..Grand ^ -«-• iurtj«. *Restavranfa Hacker' tako, <ia slavno občinstvo dobi tudi na Opcinah vso tisto w ob b uri predpoliidne v lastnih p osttnh j ^J udobnost, katero sme danes zahtevati.	Q
rverjen, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj, Q
£M L HACKEE.	^

Piana Cr.strma it 2.)	j ^^
A ko hi pa :a oU-ni zbor ob 1'. uri ne bil ' \f	v. »ti. ; ; ijaii čez euo uro. tfilj ob lflujfl bOM WW1U i _i o'" iii /' >r. ki je »klepčen ol» vsakem jej
-tevi
Dnevni red;
'. L	iu potrjen je letnega: ^
runa.	!
iiazdelitev čistega dobička. .», poročil" o gospodarstvu z rezervnim ,
zakia'iouS.-	.
4. Kazni predlogi. r) ">. I>o|M»lnilne vol tve.
Načelništvo
TltST. dne aprila 1905.
» -"»O. Y>ak zadružnik srne pri občnemu z t »nt -taviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej -klopati. :impak le odloči, će >e sploh vzamejo v pretres, ali <"e -e morajo i/.roriti posebnemu odseku. ali nadzorstvu, ali pa načelništvu. da se o
njih porota v bodočem obrnem zboru. Ti predlogi >*- morajo potem postaviti na dnevni red bodočega obenepra zbora.
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v ulici Cecilia 16 (roga! ul. Ruggero Mauna.)
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših fcletij. Cene : istrsko po 64 »t., belo briško po 80 st.. opolo iz Visa po 72 st . v»e franko "na dom. Za obilne naroćbe »e priporoća
IVAN TONEL
ANTOTTskerl
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg ti. - Trst. j
Zastopnik tovarne koles in motoioles „Pnch".1
Napeljava in zaloga električnih zvorćkov Izključna ! prodaja gramofonov, zonofon v in fonografov. Zaloga J priprav za točiti pivo. Lastna mehaniĆna delavnica za ] popravljanje bivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oenab.
TELEFON štev. 1734.
Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!!
lamo l^obcmške
delniškega društva tovarna za čokolato, sladčice in kavine primesi izdeluje najboljše
k a v i n e
primesi kakor: zajamčeno ćisto ti^ovo kavo kavini /.drob, Mocca. močnato primes v lesenih zabojćkih iti okroglih zavitkih sladno kavo kakor tudi vse druge
primesi!
Vdobivajo se v vseh kolonijalnih trgovinah.
BL grof StrassoMo
v Strassohlo r. Primorskem, spričuje. je . <■-lodčne bolečine, v^led katerih je trpel dve leti. odstranila edino le n] oim?>.•
(tudi odvajalno)
ene tinkture
G. PICCOLMA. dvornega hgatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani.
1 steklenica velja JO stot. in se vnanja naročila tort.o izvršujejo. ——
Karlo houvier
= zlatar in draguljar =
Trs'
v ulici Barriera vecchia 10 - Trst.
prodni kolek je vdobiti pri upravi
99
»most"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA 01 RISPARM1G 5
»EBLOVAKJl Pl) NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
F. PertOt urar
TRST - ul. Poste nuove St. g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tu>li zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Odlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče iti ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diploma —
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Seiitni (nasproti cerkve sv. Antona novega).
Edini hpeeijalist za izdelovanje zidarskih iu slikarskih čopićev; lastna specijaliteta eopičer
za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti.	—
Se ne beji nik&ke konkurence glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Ivan Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga :
TRST. — Trg- Barriera vecchia 8 — TRST.
Predaja na debelo in drobno. Moka pr?ih mlinov Ogrske in Levanta. Otrobi. O e* Testenine tu in inozemske itd. itd.
Podpisani priporoča svoj iskušeni
železni plug
- kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice.
ŽIVI C, inženjer - Trst
Skladišče tr£o\~inska ulica 2.
Restavracija
,flIIaCitiadiFrancofor!e'
ulica Molili Piccolo št. 17
vogli ulice Saveria Mercaaanle štev. 4 iei Fiam della Zonta^ toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina.
Kuhiuja redno z dobrimi jedili — preskrbljena.	—
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo pri|H»roea
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
Za bolne 11a želodcu.
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje poniankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že iz/.a več iet preskusno. To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vmo.
To zeiično vino je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dohrim vinom, jači in oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti —— v krvnih ceveh in denje vspešno novo napravo zdrave krvi.	«
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti
Z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina.
7anir5inip rlnueclfp nntrphp m nJe neP"jetne posledice kakor: stiskanje, £d|Jll alljc UlUVCOKe puli CUC ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi Strme-
nje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se sč zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu sistemu povz<ligo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi,
slabe j)reba\e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in oto£nostjo
kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje
človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja Be v steklenicah po h 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, ^Kednju Miljah. Kopru. Sežani, Tržiču, Konkah, Fiunnčelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu, Pazinu, P>u-zetu, Postojni, Vipavi. Ajdovščini, Goric', Oiradi^ču ob Soči. Koraainu, Romansa, Lamplungu,
| ob Tagliamentu, 1'ordenone, Motta di Livenza, Treviso. Lošinju, Arbe, Novi, Cirkveniea, Ogulin. Vrbovsko, Karlovac. Jaška, Samobor, Brežice, Kr^ko, Podčetrtek. Pregrada. Rogatec, Celje, Pli-berk, Kado'ijica, Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Belluuo, Co-negliano, Padovi, Chioggia, Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ogreke in sosednjih deželah.
Tudi pošiljajo lekarne v Tratu 3 ali več steklenic zeliščuega vina po originalni ceni v v»e kraje Avscro-Ogreke.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrecno
w Hubert Ullrich-ovo Zeliseno vino.
Prodaja in zamenjava zlata, srebra iu »Irasruij ter izvršuje vsakovrstne poprav.-.
sgt Hađi požarja
prodaja vso obstoječo zalogo manifakturnega biaga z velikim odbitkom
Ivan Visintini.
ULICA CASERMA št. 6
E3B3I „SANUS{<
novi higijenični zobotrebniki
disinfekttrani parfemirani
zaprošen patent jg se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Barriera 2S 3
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste zzzzz
prodaja pod jamstvom po tovarniški cen .
Zaloga lesa - Miciauz
ti lica Fonderia št. -
Kdor sc hoće Dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poDa v
pr©dajalnieo
izgotovljenih obiek
I. FARCHI Barriera vecchia5
kjer se rsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačnici.--
j Ivan CS-ustinčid
I ul. Sette Fo 11 mite št. 46 (vogal Ul. VitfCirillO đl FeltrO.
Trgoma s špecerijskim in kolonij, lilapm
zaloga moke. otrobov, kakor tudi mjiiiiejšili = testenin domačega ii: tujega izdelka. =
---—-v
JAKOB SOTLAE
Vi<i dei liacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši
špirit za konzerve. == Prodaja na debelo in drobno.
mw Dostavljenje ua dom.
Zaloga

pristnih dalmatinskih vin
lastnega pridelka kakor [u<li ~
oljkinega olja.
Prodaja 11a debelo in drobno. Franko 11a dom olje od •"> litrov in vino | v sodčekih.
Peter G. $ervaidi
.. ulica Gelsi 5tv. 1 ,, TRST
»SLAVLJA" sprejema zavarovanja člo-veškt-^a življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in suirt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravici do dividende.
„S I a v i j a
n
Tz^eina zavarovalna banka v Pragi. — Rezervni fond 29.217.694 46 K, izplačane odškodnine: 18,324623 11 K.
Po velikosti draga, vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, fcfkode eenjuje takoj tu najakutueje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno k »ri-Uue namene.