vJ HolkUji» ro-YEA* Révolta farmarjev v New Yorku Zahtevajo višje cene sa mleko hi druge produkte VriiU ae bo sredi maja In ae pri-«aknje velika vdeieiba. Na programu Je utrditev gibanja brezposelnih PÑESÍNT BANKING 3Y9TÍM Igra «trka Hama.. (Nariaai Jerger ) Najbolj PROSYET* Glasovi iz naselbin THK FNIJiiHTKNilKfT ASM O I« LA»TWI*A ILOVKNHI NAftOUN* tOUt OKU t JSMSOTS l-turfl Chicmm») C* CkU*«« 014*9 V * MU.,umi H* NmW/V M rw, Ml I«" •»•« ■ •----- PROBVKTA^ M*7-M h. L«»»**» Ckimg». Hll mkmsk.k or TU« kkpehat»o pek—- Datum » okIrl»«Ju. 1*11), »»*•■• ' ».al, 4» *»■> M • "" »aro4»iM i« P" •WR IM M «**•»'■__ Domač drobiž Nagla amrt Wslsenburg, Colo. — Dne 2. maja je naglo umrl rojak John Vidmar, star okrog 60 let in do-l mu od Idrije. V Ameriki je bil čez 30 let. Bil je «Ur rudar, ki je (klal v rovih le v starem kra-1 ju, in sicer v I*obnu na gornjem! Štajerskem, med vojno je pa bil v Stauntonu, 111. ZapuAča ženo (n Itiri odrasle sinove. Bil je pri dveh druAtvih, toda ne pri SNPJ. Deček umrl Cliff Mine, Pa. — Umrl je v rani mladosti Kred Pregelj ml., star komaj 17 let in rojen v tej deželi. Bolehal je dalj ¿asa. Za-puAča starte, dva brata in dve sestri ter več drugih sorodnikov. Izgubljenko nsAll mrtvo Cleveland. — Pred štirimi meseci je izginila Ana Majer, zadnje dni eo pa naAH njeno truplo v jezeru ob vznožju &5. ulice. Roki je imela zvezani z žico, kar znali, ds je bila ugrabljena in vržena v vodo. ZapuAČa moža. Nov grob v starem kraHi Cleveland. — Fred Jazbec je prejel vest, da je umrla njegova mati Jožefa Jazbec v St. Petru pod 8veto goro v starosti 78 let. Rln Fred se je pred dvajsetimi dnevi povrnil v Ameriko, potem ko je bil nekaj ¿asa na obisku pri materi. Slovenski župan v Rockdalu Joliet, 111. — V bližnjem Rockdalu je bil pri občinskih volitvah ponovno izvoljen za župana rojak Joe Kuhar, za aidermana pa rojak Louis Urbančič. Novi grobovi Waukegan, III. — Umrla je Katarina MeŽnarAič, stara 57 let In doma iz Bistrice. Bila je vdova in zapuAča sina in dve hče- VatAlk v taboru kanttali-zna - samopmrara Zborovanje P. M. na Weat Alliau West Allis, Wls. — V nedeljo 14. maja bo v Kraljevi dvorani, 6001 West Madison St., konferenca okrožne organizacije Prosvetne matice JSZ. Prične se ob 9:30 dopoldne. Urgira aa vse zastopnike društev in khibov, da se gotovo udeleže. Posebna točka programa bo referat sodruga Franka Novaka iz MHwaukeeja, ki ja bil na zadnji konferenci v Wsukeganu Izvoljen, da poroča o vpraAanju taktike socialiatične stranke. U-pati ja, ds bo nsvsoč tudi sodrug Kam nikar ali kdo drugi izmed delegatov na kontinentalnem kongresu za ekonomsko rekonstrukcijo, ki bo poročal o tem največjem in iaredao važnem Plačujejo telegrafa« atf cev proti skrajAsaj« Chlcago. — (FP) -jj nost, kje dobijo slabo jI delavci denar za poiiNi ssojavov illinoiflWim in kongresnikorajjroti A nju delovniks, proti Ha predlogi, je odkrita. M so blagajne raznih koe* med katerimi je tudi ■ Steel kompanija. Oba zvezna aenatorM in Dietrich, ter vsi ko«* člkaikega okrožja » PfJ ni s proteatnimi telcfff*| terih Jih urgirsjo. naj proti skrajisnju ddfljJM protestniki je tudi doiOJ■ cev in uslužbencev. TMM menja ns brzojavfo PJJJj krila, da so račune kompanije pokrile rt&n Vminoisu-in tudij^j državah - je to te «M pred par leti, ko je biU« gislaturo predlog»»»* delovniks zs delsvke, "I nlki organizirali mizemo plaian.h d*^ Sle pred legislsturo i»J* rale proti krsj**>«' «J druge pa »o brzojsve stroike so čno kot tedsj * f0®1 " Aurora, Minn. — Tu Je umrla Mary Sibenik, roj. Miheiič, stara 47 let ln doma Iz Sodražioe pri Ribnici. V Ameriki je bila 24 let. ZapuAča moža, ainu in dve hčeri. Cleveland. — Umrl je Matevž VertovAnik, star 56 let in doma od Leskovca pri KrAkotn. V A-meriki je bil 28 let in tu zapu-Ača dva sinova, druga dva pa v staram kraju. Staadman Ukfe novo obravnavo Chicago. —- Seymour St «adman. promInenten socialist pred vojno, ki je bil obsojen od enega do troh l«t Ječe in denarno globo $210, ker je City State banka, čije podpredsednik je bil on, sprejela vloge potem, ko je bila nasolventna. Je vložil prislv ss novo obravnavo. Z njim vred so bili obsojani trije drugi urad-nikl banke, dvs na denrrno globo i m» $210, tretji pa na enako kan-n kot Steadman. Ce bi sodišča uko strogo pa-stopala proti bankirjem in bat-j Čnlm uradnikom kot je v tam slučaju. bi bili vsi bankirji v ječah. mnogo teh do am rt i, in večina bančnih uradnikov. New Alban). ,n®\ po enem vrnil v domsči kraj vnjak z« k*-** banko ture je poslal k bil uposlen W zmranjenih k*/V * ^ «Mar bi W IJemla gov komesUr ^ da se bo sp^ I.eglelalura IsbaljAala savan»-vanje llismarrk, N. D. — l>rtavna! legiaiatura je taboljAala držav-no savarovaaja proti toči, kar Je velikega iMimenasa farmarje posebno Ae aedsj v teh alablh časih. Zakon Je bil aprejot. ke Je bila na krmilu nestrankarska liga in farmarja« le d rta ve nudi veliko protekelja. problem nagonov \ PRÖBXET* Vesti iz Jugoslavije soro«la U Ju«oel«vijc.) ^im velikimi re i|4«bUan., 10. aprila. tednom dni je ljubljl* [L" poročalo, kako je Kramer (direktor ) predlagal povišanje U ki ™ itovne železnice od Trbo-lpWm<*okopne družbe.S P «epr^ili nadaljnje, ob-J| redukcije rudarjev v tiskih rudnikih. Toda pro-mini^er je Kramerjev r odbil, dasi bi mu bil dr. r po svojem visokem po-tehko diktiral povišanje Nato pa je bil sestavljen petih ministrov, ki naj pre-, x»devo in najde izhod. " je še razglasilo debelo ¡eno vest, da se bo doba-ioga od trboveljskih rud-u ieleznice znatno zviša- li §e je gora, rodila se je ... Ta ministrski odbor pila določil: od celokupne količine 135,000 ton, imatra prometno ministr-i minimalno potrebo drža-eteznic, je bilo odkazano jikim revirjem 33,750 je nekaj nad 5000 ton več, ndnje mesece. Sklenjeno zamreč, naj se 26% poli premoga za ieleznice pri Trboveljski premogo-¿uibi. Doslej so jemale te meaečno 27,000 ton, od-bodo jemale 33,760 ton. " je priobčilo to vest, kafre za veliko državno po-išim rudnikom. V reenici »ložaja ne izpremeni niti Diice bodo jemale poslej on premoga več kot do-pomeni dva delavnika na reč. Toda po trboveljskih i se je zadnje mesece ko-temoK v skladiščih, kjer u cele gore. In Trbovelj, emogokopna družba bo.lto ije krila lahko iz te zalo-» malenkostno povišanje bo ostalo torej brez ko-i naše rudarje. )T hitro je to zvedela Tria premogokopna druž-* takoj razglasila, da bo v raznih svojihlrudni-«paj okrog 500 rudarjev, fRa pa tudi večje število «v, uradnikov in nameš- uspeh te "pomoči" s državne uprave, je nameravalo podjetje *kaj manjših rudnikov, rtati v obratovanju samo Zdaj pa je podjetje reducirati rudarje v virjih. Podjetje ima v •kladiščih nakopičenega 70,000 ton. Povišanje odbrani državo znaša 5000 »««h-. Zaloge bodo krile »nje 14 mesecev. Nad le-lahko zadostuje pod- ""Ji pa hodo dalje strada-or donU-j »KKio delali le lihta "a teden, kakor doto Pojemali prazne pla-zaslužijo prav to-iahko plačajo zavaroval-*»P"Vk v rudniški pro- • • • Tako delajo rudarji »t* odbit ko, ki jim jih * v rudniških pisarnah, Fejmejo prazne plač». '' • • f)krog 500 rudar-gj** na cente! in ni pretirMo, mar-^jKtvo, da je v rudar-JZ * mn°tO delavcev, rJi:dni n'«o imeli de- •»ojih rokah, ¿¡•islimo zdaj še to, R***. ko odjem pre. « tnnogo p*d,, tHaj TJJUvljamo, v kakš- m ^in,darji in '»hko priralru- , h »>virjih. ¿¡L i» v Parnavi vasi ' T » * drvami- »i »» Mrtvega. Za w **"<>. zakaj J«. M v Rl^ T'7inu skademik' 5* ^Juh|janj Margareta ) '■"«»"Jukmet. »,;,r» m. v i Avstriji žena celjskega kavarnarja Ivana Le- bičeva, v Šiški upokojeni železniški delovodja Ivan Lah. Gospodarski krogi ae razburjale. — Dne 7. aprila je imela a vid j o sejo ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in indusutrijo, na kateri je zbornični tajnik I-van Mohorič poročal tudi o državnem proračunu. Kritiziral je sestavo proračuna in ponovil dejstva, ki jih je kot poslanec govoril tudi v skupščini. Ljubljanska zbornica je stavila več svo-jih predlogov. Mohorič je na tej seji nastopil jjroti govoricam, ki pravijo, da uganja zbornica de-fetizem. "Ce nosimo težka bremena, moramo imeti tudi vsi e-nake pravice. V primeri z vso državo ni v naši banovini niti 2% neplačanih davkov. Navzlic temu se davčna praksa še poo-struje. V Ljubljani je bilo razposlanih 2000 pozivov zaradi pla-čila rentnine, in to celo ubogim vdovam, ki oddajajo v podnajem mesečne sobe. Celo te sirote naj plačujejo rentnino. Tudi iz drugih delov države se slišijo'razne pritožbe glede trddti, lei jih Izvaja administrativni aparat, tako na primer v Srbiji m Bosni pri prevzemanju tobaka, vendar vu-pravičenim kritikam ni nihče očital defetizma. Mnogo zakonov je bilo pri nas ustvarjenih pod demagoškimi vplivi in brez pravega preudarka. Zlasti naš tro-šarinski «istem je absolutno zgrešen. Naši apeli so upravičeni in ne bodo prenehali." Tako je govoril predsednik Zbornice Ivan Jelačin. Poudaril je seveda, da so z vso dušo za Jugoslavijo, da pa jim marsikaj smrdi! Najbolj redni plačevalci ao v Sloveniji, ki je pred leti zaradi "vnetega visokega uradništva na finančni direkciji" nabrala celo za milijon Din več davkov, kot pa je bilo predpisano. Zato Beograd — zaradi te silne pokornosti slovenske — tudi v teh težkih časih zahteva, da se izvaja v Sloveniji najstrožje izterjevanje davkov. Nekoliko smo si tega sami krivi. In dočim v drugih pokrajinah države, kjer so mnotftt več davkov dolžni, ne uvajajo še strožjega režima pri izterjevanju davkov, izterjavajo pri nas čedalje bolj. Kaj pravijo iadustrijd. — Slovenski industrije! imajo svojo Zvezo industrijcev. In ta Zveza je razposlala svojim članom o-kroinico, kjer poročajo tudi o seji Zveze. Tu pravijo med drugim tudi tole: "V razgovoru se graja neprijazno pisanje neka. terih listov proti Trboveljski premogokopni družbi, ki je naj* večje industrijsko podjetje v banovini in ki nudi številnemu prebivalstvu dotičnih krajev skoraj edino možnost zaslužka. Nepravično nizka kvota na državnih dobavah je potienila produkcijo premoga pod mero, ki je potrebna za uapešno obratovanje, Preobremenitev z banovinakimi davščinami bi stanje tako po-hujšala, da mora priti do ne. srečnik posledic. — Naše časopisje neti neprijazno razpoloženje javnosti napram industriji in zavaja miselnost v smer gospodarskega prevrata. To se je pokazalo tudi pri poročanju o požigu berlinakega parlamenta. Nafce gospodarske ustanove mo- rajo odločno nastopiti proti takim tendencam." — Tako naši slovenski industrijci, in bogve, vsi so ssmi Čisti rodoljubi in Ju-gosloveni "dušom in te lom "v Zaradi tega je popolnoma jasno» da so prvi pri nas vzeli Hitlerja v zaščito. Takoj za industrije! pa se je sačel navduševati za krvavega Hitlerja tudi slovenski kle-rikalizem, ki v svojem "Slovencu" celo poziva Jugoslavije, naj se gre učit k Hitlerju. Tako je pravo "opozicijonalstvo" slovenskih klerikalcev: proti režimu v Jugoslaviji, a aa krvavi rešim Hitlerja, ki so mu nemški šMje podelili svoj blagoslov sa uspešno iztrebitev marksizma. Slovenska in nemška in svetovna industrija, katoliška in protestantska cerkev, mednarodna in-fanterija, vseh deset tisoč bogov s krvavimi zavezniki Hitlerjem, Mussolinijem in drugimi — vse se zbirs v Evropi v en sam tabor, ki hoče s krvjo zadušiti delavsko gibanje, iztrebiti marksizem po Evropi in zatreti boljševizem v Rusiji. Evropo prevzemajo v oblast plačani krvniki, katoliški svečeniki pa jih blagoslavljajo in jim zatrjujejo, da je bog z njimi in njihovimi krvavimi dejanji. ; Tiskarji Kfejo vladi* i) prolekcijo , Od nek urgirajo, naj uključi tudi tiskarsko industrijo v predlogo za skrajšanje delovnlka. Podjetniki izkopali SwoopOv - načrt Škim idejam. Pri tem so najbolj strmeli konservativni kongres-niki z juga, ki se treeejo pred —- boljševizmom. Zadnje Čase ao proti predlogi dvignili silno opozicijo podjetniški krogi. Kot alternativo proti vladni kontroli industrije, skrajšanju delovnika in določanju minimalne plače, kot to predvideva Rlackova predloga, so is-kopali Swoopov načrt, ki bo predložen kongresu. Jedro tega načrta je ustvaritev monopolov po industrijah in pod okriljem podjetniških asociacij, ki bi imele moč določati delovni čas in cene. Vse to bi bilo "prostovoljno". S tem načrtom bodo skušali ubiti Blackovo-Perklnsovo predlogo. jSlomnski NirpdM Podporna «Mili irifu Washington. — (FP) — Organizirani tiskarji želijo, da pride tudi tiskarska industrija'v območje predloge za skrajšanje delovnika na šest ur in pet dni na teden. Za kongresno protek-cijo tiskarjev je te dni plediral Edward Cassidy od newyonbke tipografične unije št. 6. »h To je največja krajevna unija tiskarjev z 11,000 člani. CasSidy je povedal, da je ena tretjina članov brez dela, druga tretjina dela po en dan na teden. V zadnjih treh letih je unija izdala tri milijone dolarjev za podpiranje svojih brezposelnih M&a nov, nadaljnje tri milijono pa so žrtvovali zaposleni člani pri delitvi dela z brezposelnimi, i,, • Tiskarji so skušali izvojevatl krajši delovnik potom pogmjanj s podjetniki. Slednji so zahtfvo kratkomalo zavrgli. Cassidy pravi, da je unija v tej krizi Jt>rez moči izvojevati krajši deloynik in se vsled tega obrača na Jton-gres. O Blackovi predlogi so razpravljali na več sejah, jo indor-airali in poslali Cassidyju v Washington, da jo zagovarja pred kongresnim odsekom. Ron-grešnik Connery, načelnik odseka, je Caasidyja zagotovil, du misli odsek uključiti tudi tiflfkar-•ko induatrijo v predlogo. Na drugi atrani jo pobijajo tiskarski podjetniki in laatniki velikih čaaopisov ter revij, ki Imajo velik vpliv v Washingtons j ' Cassidy je pripovedovši' o veliki "mieelnl revoluciji" med tiskarji v zadnjih par letih. V uniji In na unljaklh sejah niso tolerirali nobenega radikaiizma, •dokler ao imeh delo in dobro služili. Zadnje čase pa postajajo radikalni oelo taki člani, o katerih bi nikdar ne pričakoval* da ao dostopni novim in upérni- Odpor proti blagovnemu davku New York. ^ Kmalu potom, ko je governer Lehman Izjavil, da bodo morali enodstotni davek na blago plačevati trgovci, ne odjemalci, so člani Retail Dry Goods asociacije nasnanili, da bodo to breme naprtili odjemal-sem. Walter Hammlt, predsednik asociacije, je dejal, da ao aponsorji načrta od začetka vztrajali, da morajo davek pla-fevati odjemalci. Stališče trgov-ssv je iasvalo odpor pri delavw skih organizacijah in bo aadeva najbrž prišla pred sodišče. Illinoiska delavska federacija je uradno protestirala proti nači-nu izvajanja zakona blagovnega davka. Pravi, da se zakon izvaja nelegalno in v škodo odjemalcev, Zakon namreč določa tri odstotke davka, toda odjemalci plačujejo deset odstotkov in več. Federacija vprašuje, kam gre denar, ker izterjavanje več kot triodstotnega davka je kršenje zakona. Privatne pomožne agencije reducirale podporo Washington, D. G. — Pomanjkanje fondov Je prisililo privatne dobrodelne organizacije na znižanje podpore brezposelnim za 47"odstotkov v prvih štirih me-adHh tekočega leta. Tako se glasi poročilo zveznega otroškega biroja, ki basira na podatkih iz 12it meat, ki imajo 50,000 in več prebivalcev* 'V istem času se je podpora iz državnih fn federal h Ih fondov zvišala, kar pomeni, dn privatna dobrodelnost ni kos nalogi v tej krizi. V mesecu marcu so državne in federalne pomožne a-gencije v teh 128 mestih potroši-le r$36,908,860 za oskrbo brez-pdaelnih. 1057-59 So. LasrndaU A vs., Chissca. 1U. Tel. Rockw.il 4 »04 GLAVNI ODtiOR a N. P. J. UPRAVNIODSKK: VINCENT CA1NKAR, prnkednik... .8057 8. Lawndslt A vs., Chicago, 111. F KEl) A. VIDER. gl. tajnik.........2*167 S. Lswndais A vs., Chicago, 111. BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelka,...«687 8. Uwndals Avs., Chicago. UL JOHN VOGRIC1I, el. bUgsjnlk......W67 8. Uwndals Avs., Chicago. Ul. FriJI' OODINA, upravitelj glasila... .Mft7 H. Uwndals A v».. CI.K-ago, 111. JOHN MOLKK, ur«duik glsails......mi S. Uwndals Ave., Chicago, III Ql) HORN IK It ANDREW VI URIC H, prvi pedprodsednik, «0U Russell Ave., Johnstown. Pa. DONALD J. LOTR1CH, drugi podpreds., 1UH7 8. Trumbull Ave., Chicago, 111. JOHN J. ZAVERTN1K, gl. sdrovnik.........3724 W. iftth St., Chicago, Ml. UQ8POD ARSK1 OD8EK: FRANK ALESH, predsednik..........2124 8. Crawford Ave., OhUago, 111. JOT1N O LIP...................140 S. Prospect Ave., Olarendon Hills, Ul. JOSEPH SISKOVICII..............1«US Hunt mere Ave., Cleveland, Ohio POROTNI OD8KK: JOHN GORdEK, predsednik..............414 W. Hay St, Springfield, 111 ANTON &ULAR...................................Box 27, Arms, Xaas. JOHN TRČEIJ................................. Box 25t, SUebane, Pa. FRANK PODBOJ. 4.............................*.Boz flt, Psrkhlll, Pa. FRANCES EAKOV8EK..........................141« Adams Bt., No. Chleego, UL OKROŽNI ZASTOPNIKI GEOROE SMREK AR, prvo okieftje.,... .127 Mstn Ave., W. Allqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo okrolje......119« E. 170lh St., Cleveland. Ohio. FRANK KLUN, tretje okrolje..................Box 068, Chlsholm, Minn. JOSEPH BRATKOV1CH, «etrto okrolje..........R. B. I, Pittsburg, Kans. FRANK KLOPČlC, peto okrolje.......Star Rt, 4, Box SI, Cla Klum, Wash. NADZORNI ODSEKI FRANK ZAITZ. predsednik...................... W. 261«» Stu Chicago. HI HRAST ALBERT..........................Box 881, Us Vsgss, NevaSs. FRED MALOAirr...........i................W Central Psrk. Paru, 111. roxoai-SemsMSwee • etteeeS*. M * «t eea4a. » VSA IMSMA. kl m MMl.i> m p~u st. aaj M M P"***"*!» vsa dsn a sn a M"»«"» la hi «• *»«•!• st e»vava«se e*e*a ta Mmw eeMe Mi m MèlUftl. aa il. tei*ii»«e. _ _ Vm »S«v«. tlkaW* m UlalllM aaj m »allUaja aa tel. «eJalMv» Vm m4h. v »»»»l > tUaalaltklari »mII. aa| m égalai» ne MlSMsMIfe. vsa PSrrolSK |l«e »«riavaala » et. «»»«MB aStaie aal a» se4Hia|a rn*k BajM» I.r*4>f4nlkn n«4Mrn*K* «Acre. vsi l'a 1X1VI aa It. »«ratai aSwk ea aei »aiUai« na Jate Oerftke. »winSaS» seeaw ■ VSI DOPISI In «real aeUl, naaaaalte. mImI. aaw»alaa In aeMi vm. ka» h f eveal a «I..IU« MmU, »aj aa M*IUa aa "raoSVSTO," HIT 8. UwaSala Am.. CMm««, IU. NOTBi CwnewSrtM»l •• Um M.ium af alak kanaftt «kwiM riMMlal atUtn aaSar tka iarliitallaa af Um Inmww'i affWa ak««M ka «Itk Mm. l'«m»lalata aaa«aralat tka weak af Ika aeawHlM kaarS akaeli te iMmill le Bal t«. ckalrMaa af tka BmnI af 8a»«rtrtmm. rimrcm. mm#lalata aaS «ae«*l* iknll ka iMnml la lake OwM. UMMIHm. i Svoboda zborovanja na Filipinih vzpostavljena New York. — Vse naredbe, ki so prepovedovale zborovanja Filipinski kmečki federaciji, so bila nedavno preklicana po Teo-fllu Sisonu, tajniku za notranje in delavske zadeve. Tako se glasi poročilo, ki ga je prejela Unija za ameriške civilne svobodš-čine. Preklic naredb je sledil a-pelu za "popolno svobodo govora, tlaka In sborovanja", katerega je naalovi! vladi Jacinto Mana-ham, tajnik kmečke federacije. Velike demonatradje pred legi-slaturo 1 Trenton, N. J. — Nad dva tisoč članov socialistične stranke ln Unije brezposelnih Je te dni demonstriralo prod državno zbornico za zavarovanje proti brespo-selnostl In proti Altmsnovi predlogi, ki je naperjena proti manj šinalilm strankam. Predloga določa, da mors vsska manjšinska stranka dobiti 1«% podpisov vseh volilcev, prodno mor« priti na glasovnico. Governer je zagotovil odbor, katerega so demonstrant je posla li v njegovo palačo, da Jo proti Altmanovi predlogi In "v prtn clpu" naklonjen zavarovanju proti brez|ioselnostl. Ne strinja se pa a aoclallstično predlogo aa zavarovanje, ker je preveč dra-atlčna. Kriza ogroža Rand šoto New York. — Bodočnost Rand School of Social Sciencea je odvisna od uapeha kampanje, ki i-ma namen zbrati $17,000 za prihodnje Šolako leto. fiola je te dni zaključila 27. leto avojega obstanka. Posvečena je učenju socialnih znanoatl. Penzljaka predloga v nevarnoatl Readlng, Pa. — Sociallatična atranka Pennaylvanlje poziva vae delavce, naj nemudoma pri tisnejo na državne senatorje In kongreanike in zahtevajo apreje t je predloge za ataroatno pokoj nino. Svetuje Jim, naj pošljejo deputacije na domove državnih poslancev. Usoda predloge j« odvisna od mlloati treh reakcionarnih aena-torjov — Fayja, Wtn>dwarda in Buckmana — in od pritiska delavcev na postsnce. Mnogo teh je pripravljenih se skriti zs hrbte omenjenih senatorjev, ki imsjo nslogo in nsmen, ds predlogo pokopljeno. 1 zdelo v h Irl prest saatavkali Readlng, Pa. — Radi redukcije mesd ao zaetavkalt delavci pri Rachman Pretsel kompanljl. Družba je UkoJ začela Iskati stavkokazov po drugih meatih, Za stavk ar JI stoji vsa delavstvo, fttrajkarjl apelirajo am ljudstvo, naj ne kupuje prsaiK s znamko "Rachman^, "Rolled Gold", "V^ï", "Hlačk Diamond" in "Reading Baking and Pretsel Co.". ProtlfnftistMnl sgltstorjl «sni New York. — fttlrje agitatorji, ki so ratpečevall letake posl-vajoč ljudi ns protestne ahode proti terorismu fašističnega reft ima v Nemčiji in jih Je poliot-ja aretirala, so bili oproščeni ns sodišču. Obtošenl so bili kršenjs mestne nsrsdlis, ki prepoveduje razpečevanje hujakajočih tiskovin na ulicah. konfermru iHivinnit ad razorožitve ne Washington. — Po mnenju Fredericks J. Ubbyja, tajnika Narodnega sveta zs preprečitev vojne, ja svstovns ekonomsks konference odvisna od uapeha ss-sorožitvene konference, ki na amrt boleha v Ženevi. Ce kontoo umre, na ds bi prišlo do apora-auma sa razorolenje. bo akrahl-rals tudi ekonomska kenfersRcs. Drsat Ičns kszen za bombsrje HpHngfisId, III. — Illinoiska držsvns zbornlcs Je ns delu, ds zslo poostri kazni is povzročitelje bombnih eksplozij* ki ss v Chicsgu ns dnevnem redu. Staro dejstvo Ja. da ao bombni napadi dalo raketirjev. Kazen bo poostrena na dosmrtno jate. Danes Je zapor od enega do 80 lat. f IkaAki učitelji ns d«4e ss «dli* Chicago. — Učiteljska unijs nabira podpis«* za petleljo. ki bd predložen* kongresu, naj pretvori poštne hrsnilniee v redne banke, ki bodo tekmovale s privatnimi bankami. OrganizaeiJa upa na (kibavo pol milijona podpisov. Panidlia irlaa jsiega aissfca in Rata via, III. — Elizabeth fa-tit, 4A-letna žena državnega po-stance Johna V Petita, js sad-a jI petek porodila trinajstega o> troks, v sredo je pa amria na posted kak poroti m v Hi. Joseph Merry bolnlâaki v Aurori. Učiteljske protestne dem«»oste trdili, da je ee-sar naklonjen Slovencem. On, Nemec, kako bi mogel ljubiti Slovence, ko jih še razumeti ne more! Hrast je bil mlad in ognjevit. Silil je v Grebenca: — Gospod Grebene, vi ste tipičen predstavnik onih Slovencev, ki verujejo v boga in cesarja. Tu-le pred nosom imamo Schuhrerein; slovenske uradnike preganjajo, nemčurski o-gieduhi so dam vedno za petami, apodriniti nas hočejo za vsako ceno z naših tal, vi pa čvekate o cesarju in zvestobi! Kar vrnite se nazaj pod vaš prapor: vse za vero, dom, cesarja! Kajne, gospod Ždeznik? Justin je sedel kakor na trnju. Saj je res, kar govori, če pa se prav obrne, ima Grebene tudi svoj prav. Seveda je Justin Slovenec, kakor da ni, če pa se v šoli nemško učiš, je to dobro, tisto zatiranje bomo že kako odpravili, samo da pridemo liberalei v deželni zbor! Glasno ni maral govoriti. Kaj se bo tepd za take stvari, nsj se drugi! Skušal jih je pomiriti. — O tem, gospoda, se vendar ne bomo prič-kali! Vsi amo Slovenci, ta dan pa še posebno ni prikladen za take debate. Hoj; Grebene, starina, prinesi nam iz šatora svojo kapljico! Ali ne? Ce je že veselica, se veselimo, vse dru-bo prihranimo za jutri! Živinozdravnik ae je koj vdal, Hraat je še dopovedoval, potem ko je odšel Grebene ves srdit po vino, da je treba vendarle enkrat to gnlJo Avstrijo razbiti, da je srbski kralj v duhu že naš kralj — pa ga je ŽeHeznik dregnil. Orožniški atražmojster se je bližal mizi. Grebene je prinesel vino, ki ga je imel na ledu, in natočil. Vrisk in trušč je naraščal vse naokoli. Možje so si slekli jopiče, tu pa tam pri mizah so že peli, tombola se je pričela, natakarice so bile oznojene in rdeče kakor rože. Godci so neumorno piskall in glas velikega bobna je visel nad vsemi. Visel je nad trgom In skozi odprto okno, za katerim je sedela Ana, je bilo slišati, kakor da nekje v dalji divjs nevihta. Namenila se je k očetu. «Naj se že skoro odloči ta nevšečna stvar, ki si jo Justin tako k srcu žene! Ves trg je bil prazen, kakor ds je izumrl. Sls je zadaj za hišo, ob potoku. Travniki so bili pokošenl; po mehki stezi, med novim cvetjem, je bilo tako prijetno hoditi. Solnce je Obsevalo ta lepi košček sveta, murni so peli, veliki rumeni lsstsvičsr ji je plsvsl neksj čsss pred očmi, dokler se ni potopil v blesteči luči. Turška detelja je bila kakor rdeča preproga položena preko njive, po hmeljevkah se je ovijala selena rast, pšenica je rasla v breg, kakor bi se pljusk morja pognal čez obalo, pečine ns Taboru so bile bele in cerkvica na gori se je dotikala z zvonikom modrine neba, v katerega so švigale lastavlce, zdaj se zaganjajoč kvišku kakor strelice, zdaj jadrajoč pošev kakor bežna misel, postodka je visela v zraku, kakor da niha na nevidni nitki, kolobar zelenih hribov je dihal pokojnost In ubranost narave. ' Voda v potoku je žuborela in klokotala. Hitro in bistro je bežala po atrugi. Postrvi so se poskrile v senco vej, ki so se upogibade nad vodo. Raček se je skril pod kamen, debel kačji pastir je sedel na bilki, enodnevnice, zlite druga v drugo, so plavale v zraku, povodni koa ae je pokazal na peščini in zopet odletei, zalit kapič se je zaril v peščeno dno, v drevju ao peli ptitt. Na prvi se Je naslonila na ograjo in se sa-zrls v vodo. (Dalje prihodnjič.) Dr. W. Hchweloheimer: AH m prehladom ni mogoča izognili? Neka obsežna preiskava v A-m«oiK>len. ju aračnih cevk ali bronhij, • — to so glavne oblike pojavov pri kakšnem prehladu. Pri tem lah-ko nastane tudi mrzlica, ali pa lahko preide vee bras prehlada. Nedvomno je, da prehlad po. apnšuje vstop boleienskih kali, ki so tičale dotlej brtz škode na sluznici. Prehlad ustvarja diapo-zicijo, nagnjenost do bolezni, na katerih tleh^shko potem uspeva kakšna nalezljiva bolezen. Tako nastane tudi dejstvo, da se pojavljajo različne nalezljive bolezni najbolj pogosto v onih let nih čaaih, ko je največ prehla dov, zlasti znoj na vnetja mandljev (angine), in pljučnica, tu di difterija In druge otroške bolezni. Navadna gripa (ne ona u-ničujoča oblika gripe z nazivom "španska bolezen") ae prav rada pridruži prehladu in bi brez tega prehlada aploh ne naatopila Za prehlad je značilna tud oddaljenost oboljenja od postan ka bolezni. Ni treba namreč, da bi nastala bolezen na rtiestu poškodbe, naatopi lahko marveč na povsem drugem delu telesa. Neki Človek sedi n. pr. s glavo _ hudem prepihu; prihodnjega dne mOrs leči. ne morda — kakor b lahko mislili — »radi kakšne nevralgije na obrssu, sli ran* bolečin os. trganja v ušesih marveč zaradi čreveanega katarja sli hudega protina sil i>hiaas. Obratno pa al zmoči kdo v m noge ali pa ae drugače hladi od mokrih in mrzlih ko morda ne more daljšo zamenjati nogavic in čevlje* poledica je vnetje mandljev aH hatar v goltancu. Vsskdo I pre- pač svojo slabo, ranljivo točko v telesu in ta "Ahilova peta" je lahko tudi ns živeji lobanje ali tilnika ali pa kakšnega zoba. Večina bolezni in obolenj nastalih valed prehlada po nekaj dnevih spet pojenja. Ali svetovati moram, da naj jih ne vzamemo prelahko in naj pri njih ničeaar ne zamudimo. Kajti mnoge bolezni zaradi prehlada zelo rade napredujejo: Iz nosa v sosedne votline, iz zgornjih sapni-iov v spodnje, od mandljev v sklepe in druge organe, — in preobrat k hujšemu in dolgotrajnejšemu obolenju nI daleč. V obrambi proti obolenjem zaradi prehlada se je treba izogibati predvsem vzrokom za prehlad. Kdor je občutljiv pri prepihu, se mora varovati pred njim. Seveda, proti obstoječemu nagnjenju, dispoziciji, ae bori človek lahko tudi z razumnim u-trjevanjem. Pri tem ae bo pa moral dotičnlk utrjevati manj mrzlo vodo, marveč bo moral navaditi svoje telo bolj na sve ži zrak. Precej nesmiselno je, če pustimo hoditi otroke pri veli-cem mrazu okrog a kratkimi nogavicami, da bi se bolj utrdili, važno pa je, če jih pustimo vedno spati v nekurjenih prostorih, in še bolj pri odprtem o-knu. Pravilna obleka je za obrambo pred prehladom veliko bolj važna kakor pa težnja po utrditvi. To zveni sicer nekako krivover-sko, ali praktično je to popolnoma pravilno. Za'" obleko naj ne bo odločilen koledar, marveč vreme oz. vremenske prilike. Moški, ki pogleda vsak dan pred oblačenjem skozi okno in se (ravna po toplomeru, predno gre omari za obleke, ta skrbi za svoje zdravje vse bolj kakor oni, ki meni, da je treba za utrditev iz-iHvati nase vsako jtirtr^ mrzlo vodo. Ženska, ki ae odloči, da mrzlih nedeljah ne bo oblekla ahkega, ali novega spomladan skega kostima, marveč avoj zimski plašč, — čeprav je že Veli ka noč in bodo danes oblekle vse njene prijateljice nove kostime je boljša skrbnica za avoje zdravje kakor pa njene pri jate Ijice, ki nikdar ne zamude tečaja za vaje na prostem zraku. Preveč zakurjena soba je ško-dljivejša kakor pa preslabo zakurjena ; prehuda razlika in apre memba, ko zapustiš sobo in stopiš na mrzel zrak, prisili regulacijo toplote v telesu k prehitri spremembi in prilsgoditvi, ki se pa vedno ne posreči. Za prehlade je važna nadalje tudi vsebina vlage v zraku. Pre suh zrak škoduje sluznicam in jih napravi dovzetne za prehla de. Postavitev poaod z vodo, k pa morajo biti postavljene tako da voda res Izhlapeva, je dober pripomoček proti temu. Slično u činkuje tudi postavitev oljs smreklnlh igel ali olja iz boro vih storžev, ki ga zrak vpija in ki ima na zgornje sapnike umi rjajoč in zdraveč vpliv. Mnogo dobrega poročajo tudi o vdihavanju razredčenih kislin. Bolezemdce kali, ki se pri boleznih prehlada zaradi nalezlji-vostl prav rade prenašajo od e-nega človeka na drugega, bi se ne smele kar lahkomiselno razsipati in trositi Človek z nahodom, ki kašljs sli kihs ksr brez pomisleka v sobi ali tram vaj -skem vozu v zrsk sli prostor, prenese z enim ssmim navalom kaši j a bolezenske kali na 10 drugih ljudi. Vendar ne oboli vssk od njih. Ali prav gotovo pa oboli oni, ki je pač nagnjen (dispo-nirsn) k temu: dobi prehlsd, postane preveč utrujen ali pa dobi kako motnjo v črevesju. Kjer ni bacilov, tsm mrsz prsv malo škoduje. Frldjof Nanaen in njegovi tovariši so na svojih potovanjih na sever-nl tečaj nosili cele tedne na sebi vlažno oz. mokro obleko, ki je ponoči celo zmrznila v led; ali oboleli niao. V teh pokrajinah namreč sploh nI bilo bolezenskih kali Prehuda In prevelika na-hranjenost tudi napravita Človeka bolj občutljivega ss prehlade. 8 pravilnim postopanjem lahko prekinemo že v počet k u. Glav ns stvar je dotok toplote od zu-nsj in od znotrsj: vroča kopel j, vnaprej ogreta postelj, vroč čljlvim blagom razvija pareča se »plota, okrog vrstu sli prs prav hitro odstranijo in ozdravijo začetne pojave. Grgranje in inapi-ranje ust. z desinficirujočimi sredstvi (tekočinami) je dobro, prav tako tudi žvečenje primernih tablet v ustih. Ali predvsem je treba za nekaj dni preurediti dnevni red in način življenja! Prehladih ste se in se počutite neugodno, — opustite torej obisk gledališča, povabilo, vae večerne prireditve, pojdite raje kmalu in zgodaj v posteljo, — v toploto! spat! — n če je treba jutri zvečer, še enkrat. To vam sicer vzame eden ali dva prijetna večera (če bi vam res postalo in bilo tako prijetno?!), ali obvaruje vas pred 14-dnevnim zelo neprijetnim bi-vanjem v bolniški postelji. —at- iz POZOR! RIBNlCANI! Erhovničeva dvonadstropna hiša z restavracijo na tukajšnjem kolodvoru in z vsem inventarjem se PRODA. Hiša ima lep gostilniški vrt, kegljišče, vodovod, elektriko in krasno bodočnost. Kdor hoče svoj denar dobro in sigurno investirati, naj se obrne piameno ali osebno na lastnika: L. C. Tschinkel, Ribnica pri Kočevju, Jugoslavija. —(Adv.) SLOVENSKA NARODNA POD- PORNA JEDNOTA lsdsja svojo publikacije In i« posebno Ust Prosveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva In za p ropa gando svojih Idej. Nikakor pa ns sa propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka or-ganizacija ima običajno svoje glasila. Torej sgitstoričnl doplai in naznanila dragih podpornih organissclj in njih društev nsj se ne pošiljajo listo Prosveta SVARII Ravno^ «modobili( od rojakov iz MideTJ * po tamkajšnji okoi nek' goljuf, katerih zastopnik tvrdk« rican Co. v Brooklm?" naročila, katerih S " P°*ilja nam. z» s »hteva polovico ¡T Prej, spravi denar in ■liii več o njem. ml torej na trm mvno poia»! nobeden nas] zastopnik ne nobenega za naročilo, ts, nik ne plača li dokler blaga ne ME. To je torej pop^ cija. Mi priporočamo, cujete od naših zastoj* jim greste po možnosti u toda naš zastopnik bo It L ne bo zahteval nobeaiai dokler ne bo blaira Izročil. Nadalje apeliramo, dotični tiček še kje i skuša dobiti naročilo tvrdko in zahteva kaj prej kakor prinese blat te ga takoj policiji in i nas. Skrbeli bomo fc prizadete rojake, kateri I čali proti njemu, da bo< zasluži. Skrajno nes raj neverjetno je, da med splošno pošteni» ^ skim narodom baraba, kii ko poniža, da v teh sih ogoljufa svoje zadnje cente, s šajo skromno, toda živeti. Mi bomo storili vse k* naši moči, da ga izsledil nami bodo sodelovali; rojaki, kdor pa še ni n naj se varuje sleparja. Vas pozdravlja, Stere za Jugoslar katerimi i Naročite Mladinski «S, Ijši mesečnik a dlno! NAROČITE SI DNEVNIK UST PR0SVET1 f Po oklepe I. redne konvencije se aeda) lekke eersfl as IS I erflteje eden. dva aH tri Osne Is ene dražiš« ta ta eesis m saročalai. List Proerete etane se vae enake, ss slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika VODSTVO TISKARNE APELIRA NA a N. P. J„ DA TISKOVINE NAI0CŠ V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodetro uosf-Com smorne. aaUeko del« *** Pišite po infeeesaelje ns see*: & N.P.J. PI 2*57-69 So.