L Mineva petintrideset let odkar proglašamo Prešernov dan smrti za Jtulturni praznik slovenskega naroda. Nocoj bodo na neštetih proslavah oživeli njegovi verzi. Kranj, mesto, v katerem je Prešeren skrušen obstal, se vselej posebej prikloni njegovemu spominu. Na predvečer praznika so grob v gaju obiskali Iskrini pevci in recitatorji. Danes zvečer pa bodo pred hišo v mestu zapeli podoknico, ki seje tudi že unavadila. Leto XXXIII. Številka 10 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic - Izdaja Časopisno podjetje GJas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec _ Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCI A Kranj, petek, 8. 2. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1847 kot tednik, od januarja. 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Zdravljenje predsednika uspešno LJUBLJANA - Zdravniški konzilij, ki skrbi za zdravje predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Bro-za-Tita, sporoča, de se zdravstveno stanje predsednika Se naprej zboljšuje. Zdravljenje se nadaljuje ob potrebni medicinski rehabilitaciji. Razveseljiva je tudi vest, da predsednik spremlja družbenopolitično dogajanje doma in na tujem ter da-že opravlja del svojih rednih državniških dolžnosti. Pisma in brzojavke z iskrenimi željami po čim prejšnji ozdravitvi pa še vedno prihajajo na naslov redsednika Tita in v centralna omiteja ZKS v Ljubljani in ZKJ Beogradu. Med drugim so mu jih poslali generalni direktor mednarodnega denarnega sklada. Zveza afriških študentov v Sloveniji, udeleženci seminarja jugoslovanskega inštituta za novinarstvo, člani makedonskega sveta Zveze sindikatov, delegati mariborske občinske skupščine in številni posamezniki iz domovine in, tujine. Več tisoč strani obsegajoča knjiga bi bila pretesna za vse želje in pozdrave in za vse besede, ki so jih o predsedniku Titu in Jugoslaviji izrekli ali napisali doma in na tujem! Seja izvršnega odbora gorenjske zbornice Kdo bo rekel zadnjo besedo? r _^ v a/ Letošnja poslovna politika gorenjske temeljne banke namenja investicijam v splošnem manj sredstev kot lani, zato si ne moremo dovoliti, da bi za dodeljevanje posojil veljala dvojna merila — Kdo bo končni razsodnik, kaj črtati in komu dati prednost — Bo odgovornost odločanja breme organov banke Kranj — Člani izvršnega odbora Gospodarske zbornice za Gorenjsko so se v torek seznanili z letošnjo poslovno usmeritvijo Temeljne banke za Gorenjsko. Politika je oblikovana na določilih republiške resolucije, usmeritvah družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organi-rednostih eraciji, re- zacij ter na dogovorjenih p in merilih, sprejetih v fede publiki in občinah. Zaradi boljšega razumevanja navajamo številke v starih dina'jih. Gorenjska temeljna banka upravlja z okrog 1700 milijardami. 30 odstotkov predstavljajo sredstva gospodarstva, četrtino ali 440 milijard pa denar občanov, ostanek pa so sredstva drugih virov. Letošnji novi potencial dosega 390 starih milijard. 110 milijard bo na voljo za investicije (lani jih je bilo 100 milijard, kar je v bistvu pomenilo več kot letošnjih 110), 24 milijard za posojila občanov, 32 milijard za stanovanjsko gradnjo, 28 milijard bo Gorenjska oddvojila v združeno banko, 70 milijard pa bo namenjenih za tekočo dejavnost, h kateri sodijo predvsem Dobro zrno med manj dobrim Zapoje nam srce ob verzih, ki je vsak zase umetnost. Ponosno, vzravnano, saj nam je bil rojen iz našega malega nacionalnega občestva in njegova pesem je enako žlahtna kot pesem drugih velikih sinov številčnejših narodov. Nihče se mu še ni postavil ob bok, zato je srečanje s Prešernom le en del našega praznovanja; je srečanje z nami samimi, z našo kulturnostjo in z našimi kulturnimi hotenji. Dal nam je iztočnico za oceno kulturnega trenutka, opomin, da mora imeti ustvarjalnost vrednostno lestvico. Radostno smo danes zadovoljni s količino kulturnega dela. »Poprečje« raste. Se nikoli nismo imeli toliko pevskih zborov, odpirajo se nova in nova razstavišča, spontano nastajajo igralske skupine, marsikje kulturni domovi ožive sleherni večer, o kulturnem dinarju razpravljajo v vsaki krajevni skupnosti, ure in ure, da bi ga prav obrnili, vse bolj se zavedamo, da moramo o kulturni dejavnosti premisliti tudi tam, kjer delamo. Uresničujemo izhodišča marksizma, da moramo iz vsakega Človeka narediti ustvarjalca, kajti vsako človeka vredno delo nosi V sebi elemente umetelnosti. Današnji trenutek pa nam pravi, da moramo vpeti moči za dosego višjih, zahtevnejših ciljev. Tudi gorenjske Prešernove nagrade so nam zato potrebne, le da jih moramo še bolj izostriti z vrednostnimi merili, ki jih mora obogatiti poziv k širokemu sodelovanju. Ko nam naš teden slovenske drame ponuja najizrazitejše uprizoritve, se spet zbuja opomin, da njegovega pomena še nismo dovolj dojeli. Ločevanje dobrega zrna od manj dobrega mora biti sestavina našega kulturnega osvobajanja. M. VolČj« kratkoročni krediti, ki jih uporablja združeno delo za najrazličnejše premostitve, med drugim tudi za osebne dohodke. Konec letošnjega leta bo po oceni banke v vse gorenjske investicije vloženo 600 milijard dolgoročnih posojil, za okrog 370 milijard bo katkoročnih posojil, 105 milijard bo angažiranih v stanovanjski gradnji, v potrošniških posojilih pa bo okrog 160 starih milijard. Za Gorenjsko premisleka vreden je podatek, da bo naša temeljna Nagrajeni koledarji Gorenjski tisk iz Kranja je tudi letos sodeloval s svojimi stenskimi koledarji na razstavi jugoslovanskih stenskih koledarjev, ki je bila letos že drugič organizirana v Zagrebu. Posebna žirija Grafoimpexa, poslovne skupnosti grafičnih in sorodnih organizacij združenega dela, je ocenjevala koledarje glede na likovno oblikovanje, propagandno sporočilo in grafično izvedbo. Med pet najuspešnejših jugoslovanskih stenskih koledarjev 1980 je bil uvrščen stenski koledar ISKRE z odličnimi barvnimi posnetki/iz zraka, med-desetimi najbolj opaženimi pa sta bila koledar z motivi domače obrti in običajev in odličen Cimosov stenski koledar, ki ga je opremil A. Habič. D. D. banka združila v združeni banki za prednostne republiške naložbe še dodatnih 40 milijard. Gorenjska pa letos nima projekta, kjer bi sodelovala republiška združena bančna sredstva! Okrog 110 starih milijard bo letos na novo sproščenih za investicije. Vsota je lepa, vendar velja povedati, da je okrog 60 milijard letošnjega in-vesticijskea denarja že razdeljenega in za delitev čaka v najboljšem primeru le 70 milijard za posojila pri naložbah, vendar je ta vsota odvisna od iznajdljivosti investitorjev, lastne udeležbe in združevanja sredstev. Ko so člani izvršnega odbora gorenjske zbornice obravnavali bančno politiko, so bili pozorni na nekaj vprašanj. Presenetila jih je ugotovitev, da posamezne gorenjske občine uvrščajo med prednostne na ložbe predvsem objekte za družbene dejavnosti, čeprav letošnja razvojna usmeritev postavlja v prvi plan gospodarstvo, usmeritev k izvozu, vlaganja v tehnologijo, kar je protiutež zaposlovanju, energetiko, stanovanjsko gradnjo, tujski turizem infrastrukturo in naložbe, ki pospešujejo prestruktuiranje gospodarstva. Banka sama »vrstnega reda« ne more oblikovati in je dolžna kljub svojim merilom stališča občinskih izvršnih svetov upoštevati. Izvršni odbor zbornice je tu ugotovil neskladje in se vprašal, če so po občinah pri oblikovanju resolucij dovolj upoštevali splošne družbene usmeritve pri naložbah. Izvršni odbor bo na to opozoril skupščino gorenjskih občin, saj mora imeti gospodarstvo kljub potrebam družbenih dejavnosti prednost pri naložbah. Vse skupaj pa čaka še najtežja naloga. Ker je denarja za naložbe veliko manj od potreb, bo treba kmalu reči, kaj upoštevati in kaj ne. Organi banke sami bodo to težko naredili, saj je to. velika družbenopolitična odgovornost. Lažje pa se bo odločati, če bodo merila enotna in ne bo dvojnosti... J. Košnjek ZAKLJUČEK SEMINARJA - Medobčinsko studijsko središče politične šole Centralnega komiteja ZKS za Gorenjsko iz Kranja je organiziralo za slušatelje iz kranjske, škofjeloške in tržiške Občine seminar iz teorije in prakse marksizma. Slovesen zaključek seminarja je bil včeraj. 7. februarja, v kranjskem Domu JLA. Slušateljem so podelili spričevala m pohvale. Na slovesnosti so bili tudi predstavniki komitejev ZK iz omenjenih občin ter sekretarji osnovnih organizacij, katerih člani so obiskovali seminar, (jk) -Eoto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR tei.. 21 860 Kuvajt — Iran ni prizadeva, da bi navezal tesnejše Klike z bližnjim Kuvajtom. Te dni se tam mudi iranska delegacija in s kuvajtsko državno naftno družbo le Poplave zaradi toplega vremena Toplo vreme je povzročilo taljenje snega, zato so nekatera področja v Jugoslaviji v nevarnosti pred poplavami in trgajo se zemeljski plazovi. Ob izlivu Save, Morave in Kolubare je voda sicer že začela nekoliko upadati, vendar so pritoki Morave že poplavili polja in ceste pri Smederevski Palanki. Ker napovedujejo še toplo vreme, so ljudje ob teh rekah v pripravljenosti. DNS dobilo predsednico Na občnem zboru Društva novinarjev Slovenije so izvolili novo vodstvo društva, ki ga bo odslej vodila Kristina Lorenčič, urednica v mariborskem Večeru. Novinarji so ob tej priložnosti ocenili delo društva in sredstev javnega obveščanja. Na zboru so poudarili, da so prav januarski dogodki pokazali, kako pomembna in odločujoča sila so sredstva javnega obveščanja. V razpravi so se slovenski novinarji dotaknili številnih problemov, ki jih tarejo pri delu. Tako so se pogovorili o usposabljanju in izobraževanju novinarjev, njihovih delovnih razmerah, kjer je bilo ugotovljeno, da novinarji ob zahtevnosti dela vendarle premalo pozornosti namenjajo zdravju in počutju. Seja predsedstva SR Slovenije Predsedstvo SR Slovenije je na seji v sredo obravnavalo nekatera kadrovska vprašanja na področju ljudske obrambe in mednarodnih odnosov. Sprejelo je odlok o imenovanju članov pokrajinskih odborov in se seznanilo s pregledom evidentiranih kandidatov za prevzem vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini v letu 1980 in z nekaterimi kadrovskimi vprašanji v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Praznik v Crveni zastavi Ob 30. obletnici izvolitve prvega delavskega sveta so v kragujevški Crveni zastavi začeli tekmovanje, delavcev vseh temeljnih organizacij, ki naj bi postalo tradicionalno in naj bi prispevalo k stabilizaciji. To tekmovanje bo zaključeno na srečanju »rdeči prapor«, ki bo v Kra-gujevcu. Preskrba v Istri Gostom, ki bodo letošnje poletje obiskali Istro, Primorje in Gorski Kotar, se obeta bogato obložena miza. Pogovarjajo se namreč, da bodo zagotovili 10.000 ton svežega mesa, 18.500 ton zelenjave, 5700 ton sadja, dva milijona litrov mleka, 28 milijonov ton jajc itd. To so poudarili na skupnosti dalmatinskih občin. Šola Edvarda Kardelja V Dutovljah so se odločili, da bodo šolo poimenovali po revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju. Poimenovanje je predvideno ob občinskem prazniku 27. avgusta. To bo tudi osrednja prireditev ob občinskem prazniku. Med proslavo pri karavli Edvard Kardelj - Foto: R. Knežević Proslava pri karavli Edvard Kardelj Rateče — V obmejni enoti Danila Džurovića so konec januarja pripravili spominske prireditve ob 70. obletnici rojstva velikega revolucionarja, misleca in teoretika marksizma Edvarda Kardelja. Osrednja proslava je bila 27. januarja pri karavli nad Ratečami, ki od 15. avgusta lani nosi ime našega vidnega državnika. Proslave so se udeležili predstavniki poveljstva Ljubljanskega armadnega območja, jeseniške občinske skupščine, krajevne skupnosti Rateče in domačini.' Pred spomenikom Edvarda Kardelja so zbrani z enominutnim molkom počastili spomin nanj. Zatem ko je vojak Teruič položil šopek rož k spomeniku, je gostom, starešinam in vojakom spregovoril o liku in delu i Edvarda Kardelja generalmajor H robat, obiskovalce pa je pozdravil tudi predsednik občinske konference socialistične zveze z Jesenic Zdrav-ko Črv. Na tej proslavi so zbranim prvič prikazali dokumentarni film, ki so ga posneli ob zadnjem obisku tovariša Kardelja na karavli 16. sep-tembral977. leta. Takrat je prišel za kratek čas delat in se sprostit med svoje pripadnike obmejnih enot, kakor je to rad večkrat poudaril. Po končani proslavi so se gostje zadržali na družabnem srečanju s pripadniki obmejne enote. Tovariški pogovori so minili v prijetnem razpoloženju. Rudolf Knežević KRANJ V sredo, 6. februarja, je bila v Kranju 88. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na seji so obravnavali program delovanja izvršnega sveta pri uresničevanju resolucijskih nalog, razpravljali o predlogu odloka letošnjega občinskega proračuna in o skupni porabi organizacij združenega dela ž letošnjo resolucijo in o razporejanju dohodka. Na zadnji seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko so obravnavali in potrdili predlog usmeritve Gorenjskega sejma ter soglašali, da je treba z gradnjo večnamenskega prostora v Savskem logu nadaljevati. Člani odbora so obravnavali letošnji plan Temeljne banke Gorenjske, se seznanili s problemi pri preskrbi na Gorenjskem in poslušali informacijo o naložbah in sodelovanju gorenjskega gospodarstva z drugimi področji republike in Jugoslavije ter tujino. -jk CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠ-NIKA, ŠKOFJA LOKA se iskreno zahvaljuje vsem, ki so od 5. aprila 1979 naprej darovali v sklad za preureditev in dograditev centra: Vida Ogris, namesto venca pokojni Štefki Mijak, 1.500 din; Šolski Center za blagovni promet iz Kranja 1.410; LTH Škofja Loka, odstop nagrade Milena Ravnik, Nataša Lenarčič, 2.000 din; Janko Golias 2.000 din; namesto venca pokojnemu Janku Fojkarju, družina Malovrh 1.100 din, družina Logonder 1.000 din in družina Stanonik 1.600 din; Osnovna organizacija ZKS Bled, namesto venca Dolfetu Kopeckv, 724 din; Jožica Fišer, Zale 2, Radovljica 5.000 din; Jelka Dežela, Novo Polje 8, Ljubljana —Polje, namesto venca pokojni Idi Dežela, 1.000 din; Mirni Mavec, Titov trg 25, Kranj, obveznice v vrednosti 1.503,75 din. Namensko za oskrbovance pa so prispevali: proračun Skupščine občine Škofja Loka 4.000 din in akademska slikarka Dora Plestenjak iz Škofje Loke 2.000din. Prispevek smo sprejeli kot materialno in moralno pomoč za uresničevanje boljših pogojev izobraževanja, usposabljanja in varstva na vidu prizadetih oseb. Center slepih in slobovidnih dr. Antona Kržišnika Škofja Loka Sestanki komunistov v ZRVS Radovljica - Komite občinske konference Zveze komunistov Slovenije in predsedstvo občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin iz Radovljice sklicujeta v ponedeljek, 11. februarja, sestanke rezervnih vojaških starešin, ki so člani Zveze komunistov. Za blejsko območje bodo sestanki v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu, za radovljiško v avli osnovne šole Anton Tomaž Linhart v Radovljici, za bohinjsko pa v domu Jože Až-man v Bohinjski Bistrici. Na sestankih bodo udeleženci »pregovorili o novi organiziranosti Zasedanje kranjske konference ZKS Kranj - V Četrtek, 14. februarja, se bo v Kranju sestala občinska konferenca ZKS. Na dnevnem redu Je pomembna problematika. Člani Lonference bodo obravnavali poročilo o lanskem delu konference in njenih organov, razpravljali o poročilu tovariškega razsodišča in sprejeli letošnji delovni program konference in njenih organov. Četrtkova konferenca bo sprejela tudi program letošnjega marksističnega in idejno-političnega izobraževanja komunistov v kranjski občini, finančni načrt ter nekatere organizacijske spremembe. -jk Zveze komunistov v organizacijah rezervnih vojaških starešin, neposrednih nalogah rezervnih starešin komunistov pri uresničevanju družbene akcije za stabilizacijo v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter aktualnih mednarodnih do- Eodkih. Pregledali bodo tudi naloge omunistov pri uresničevanuu delovnih programov strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanja rezervnih starešin v letošnjem letu. Spomin na Edvarda Kardelja Tržič'— Predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris sklicuje v ponedeljek, 11. februarja, ob 16. uri v sejni dvorani praviljona NOB skupno sejo vseh treh zborov skupščine. Seja bo posvečena spominu na Edvarda Kardelja, izjemne osebnosti našega revolucionarnega gibanja in najbližjega sodelavca tovariša Tita. O življenju in delu Edvarda Kardelja bo spregovoril Janez Piškur, sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič. H. J. Dogovor z deveterice V Bruslju ugodno potekajo pogajanja o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma mrt Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skup nostjo — Francoski zunanji minister v Jugoslaviji — Dunajsko srečanje socialistične in ternacionale — Razorožitveni odbor zaseda v Ženevi BEOGRAD - Naši trgovinski odnosi z Evropsko gospodar* skupnostjo so se še posebej zadnji dve leti slabšali. Evropska deve*"J je bila za vsa naša prizadevanja in predloge gluha, hkrati pa je vala pogoje izvoza naših izdelkov v države Evropske gospodarske stj -nosti. Naš zunanjetrgovinski primanjkljaj se je večal, kar je kalilo MJ odnose z evropsko deveterico. K odstranjevanju teh nasprotij je w» usmerjena naša gospodarska in tudi zunanjepolitična akcija. V nogo* rih s predstavniki zahodnih razvitih držav smo poudarjali našo zante« po ugodnostih pri izvozu našega blaga v države EGS in zmanjševal plačilnega primanjkljaja, vendar smo pri tem poudarjali, da je Jugosu vija neodvisna in neuvrščena država, članica skupine 77. Pogajanja med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo* se še posebno v zadnjih dneh premaknila z mrtve točke. Na Dn«*J)*t pogovorih med nami in EGS je že prevladalo mnenje, da je takšne* stanju treba narediti konec. Nekatere zahodnoevropske države »J skrčile sezname blaga, ki smo ga doslej pod poostrenimi pogoji uvai* v zahodnoevropske države, iz Bruslja pa tudi poročajo, da utegne t* večina naših zahtev sprejetih. Evropska gospodarska skupnost spe** va in priznava, da je Jugoslavija dežela v razvoju, da ima P0"**"*? gospodarski in tudi politični položaj v svetu ter da je njena n^JJJr nost in samostojnost potrebna za mir in sodelovanje na svetu. KonW sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo uteg biti sklenjen med letošnjim obiskom predsednika izvršne komisije v Jugoslaviji in zunanjega ministra Italije, ki v tem mandatu prsar duje svetu ministrov EGS. O tem je bilo govora tudi med nedtro* obiskom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Stojana Andovt Zvezni republiki Nemčiji. V sredo pa je prispel na obisk v Jugoslavijo francoski zunanji mit ster Jean Francois Poncet. Z našim zveznim sekretarjem za zuntt' zadeve Josipom Vrhovcem se bo pogovarjal o razreševanju penn problemov sveta in o bogatitvi sodelovanja med Francijo in JugoaV jo. Pri tem poudarjajo, da imata Francija in Jugoslavija tradic«o«*b dobre odnose in da sta predsednik Tito in francoski predsednik dobra prijatelja. V močno zastraženem dunajskem hotelu Hilton se je začelo danje socialistične internacionale, ki je bila ustanovljena leta I Internacionala je bila sklicana v času zaostrenih mednarodnih od-' in po zaključku 12-dnevnega potovanja avstrijskega kanclerja Kr_ ga po nekaterih državah Azije, kjer so obravnavali predvsem posta*" sovjetskega posredovanja v Afganistanu in krize v Iranu. Menili so> oboje ruši svetovni mir, vendar je treba pospešiti proces popušča")« svetu, sicer bo hladna vojna bližja kot kdajkoli prej. Na Dunaju* prav tako govora o ukrepih Carterjeve administracije po vdoru sovj* skih čet v Afganistan. Ti ukrepi, pogojeni z zahtevami po večji di*i* ni v zahodnem bloku, se ne smejo izroditi in povzročiti nova zaoštre« nja. Prav tako bo na Dunaju govora o zadevah, katerim posveča K" alistična internacionala že nekaj časa posebno pozornost. Tli nadaljevanje dialoga med razvitim severom in revnim jugom, obrav* va pomoči industrijsko razvitih držav manj razvitim in sodelovanjih industriji, o čemer je bilo govora tudi na zadnji konferenci v New Mj hiju. Predvsem bo skušalo dunajsko zasedanje sprejeti »recept« ostrw| nasprotovanja takšnim ravnanjem, za kakršnega se je odločila Sov*B ska zveza v Afganistanu, kar pa ne pomeni, da s Sovjetsko zvezo>i kaže sodelovati. Avstrija daje za vzor svoj primer: v dneh naojstr# krize sta se Avstrija in Sovjetska zveza dogovarjali o energetiki... Seveda pa ne manjka tudi drugih zunanjepolitičnih vesti. V 2e# zaseda odbor OZN za razorožitev, v katerem je 40 držav, med ni tudi Jugoslavija. Zasedanju je poslal pozdravno pismo generalni aa* tar OZN Waldheim. Na kampučijkotajski meji se položaj zaostri Kitajska ponuja pomoč Tajski in obsoja Vietnam zaradi posredovaf v Kampučiji. V Parizu sta se srečala zahodnonemški kancler Sclua*' in francoski predsednik Estaing. Obsodila sta Sovjetsko zvezo ur» vdora v Afganistan, hkrati pa dala ZDA tudi vedeti, da ima Evra? lahko pri ravnanju v teh razmerah nekaj samostojnosti. Voditelji * ■ se dogovorila tudi o proizvodnji novega tanka, ki mu že pravijo »t**f prihodnosti«. Nemiri v Libanonu so vedno ostrejši. Sirske mirovne^ se umikajo, kar povzroča zaskrbljenost, saj bodo imele s tem vec?^ štora za delovanje desničarske sile ob pomoči Izraela. Afganistan p«' skuša povezati z Iranom, vendar na predloge Afganistana Iran m ^ odgovoril. J. Košnje« | GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA J Kranj Jezerska 41 individualnega poslovodnega organa TZE Tržič Združeni svet TZE Tržič razpisuje dela in nalog* Kandidati naj poleg splošnih izpolnjujejo se naslednje pogoje: višja ali srednja izobrazba kmetijske, ekonomsko-komercialne ali w* rinarske smeri, 6 let delovnih izkušenj, poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki so razvidi« rezultatov dosedanjega dela, ustrezne moralno-politične kvalitete. Mandatna doba je štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh po objavil naslov GKZ TZE Tržič, Križe 25, s pripisom »imenovanje dini torja TZE Tržič. O izbiri bodo vsi obveščeni v 15 dneh od izbire. J PETEK. 8. FEBRUARJA 1980 Kdaj zelena luč za študentski dom? Kranj — Da v Kranju že dvajset let obstaja Visoka šola za organizacijo dela, ki ima trenutno 400 Studentov, je znano. Znano je tudi. da kljub tej visoki številki v Kranju še vedno ni študentskega doma. da se ta množica študirajočih ali vozi ali stanuje v dijaškem domu in mu jemlje prepotrebne zmogljivosti, ali pa se za nenavadne pogoje nastani pri privatnih stanodajalcih. Pred nekaj več kot letom dni pa se je že nekako pokazalo, da se bo stanovanjska stiska študentov mariborske VŠOD s sedežem v Kranju, rešila. O tem študentje sami: hodno sploh ni dogovarjala o prednostni lestvici in potrebah, pač pa si je predhodno zagotovila že vso do-dumentacijo o gradnji v Mariboru. S to odločitvijo Republiške izobraževalne skupnosti pa se je pojavila v okviru univerze težko rešljiva dilema o prednosti gradnje, ki je že od septembrske seje univerzitetnega sveta del našega družbenopolitičnega prizadevanja in predmet vročičnih razprav.« * MARINA IVANCIČ, predsednica osnovne organizacije ZSMS na VSOD: »VSOD v Kranju je že dlje časa zahtevala od samoupravne interesne skupnosti in republiške izobraževalne skupnosti sredstva za prepotre-ben študentski dom v Kranju. Univerzitetni svet v Mariboru je predlagal gradnjo domov s kapacitetami 275 ležišč, od tega 140-posteljni dom v Mariboru in 135-posteljni v Kranju. S tem bi bilo tudi v Kranju zadoščeno srednjeročnemu planu podpisnikov družbenega dogovora o 30 "It vseh študentih v domovih. Iz svojega dopolnilnega programa je Republiška izobraževalna skupnost namenila univerzi sredstva le za dom s kapaciteto 140 postelj. V dobri veri, da bo sredstev dovolj za celoten program, se univerza pred- MATJAZ ZUPANC, Član predsedstva in predsednik kadrovske komisije v OO ZSMS: »Ko smo o gradnji študentskih domov razpravljali v tripartitnem svetu univerze, so se mnenja in interesi ostro razdelili. Študentje, ki poznamo težko situacijo podnajemnikov v zasebnih stanovanjih, smo se neuklonljivo zavzeli za gradnjo doma v Kranju, vendar smo naleteli na ostro nasprotovanje ostalih dveh delegacij v univerzitetnem svetu uporabnikov in delavcev, kjer je kdove zaradi česa trdno vsidran interes o gradnji domov v Mariboru. Študentje, pa ne le mi, ki se v Kranju otepamo s stanovanjsko stisko, menimo, da je v Mariboru s 23 študentskimi domovi, ki zajemajo skoraj 33 % vseh študentov srednjeročni plan o gradnji dijaških in študentskih domov že presežen. Mislimo, da je torej zahteva študentov DOGOVORILI SMO SE Radovljica - Deseto skupno sejo vseh zborov skupščine občine Radovljica so delegati posvetili 70. obletnici rojstva Edvarda Kardelja. Jože Smole, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, je orisal Kardeljevo plodno življenje in delo ter zaključil z revolucionarjevimi besedami, da »je človek vreden toliko, kolikršen je njegov ustvarjalni doprinos njegovi generaciji«. S skupne seje so delegati poslali tovarišu Titu pozdravno pismo, v katerem so mu zaželeli čim hitrejše okrevanje in ponovno vključitev v delo. i?* Delegati so nato nadaljevali delo na ločenih sejah. Vsi trije zbori so sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja in uporabe sredstev, ki jih delavci temeljnih organizacij namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Zaradi resol u -cijskih omejitev so prispevek na delavca znižali od 500 na 400 dinarjev. Prav tako so črtali določilo, po katerem naj bi za delavce iz Bohinjske Bistrice odvajali 1000 dinarjev za ureditev Muzeja Tomaža Godca v Bohinju. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Stanko Slivnik je zatem na kratko nanizal vzroke, ki so privedli do omejitev. Predvsem sta to visok zunanjetrgovinski primanjkljaj (2,5 milijard dinarjev) in 25-odstotna inflacija. Delegati so v vseh treh zborih obravnavali informacijo o problematiki zdravstva v radovljiški občini. V zboru združenega dela ni bilo pripomb, delegati zbora krajevnih skupnosti iz Bohinjske Bistrice pa so opozorili na prevoze iz bohinjskega kota, saj se dogaja, da morajo ponesrečenci zelo dolgo čakati na reševalni avto. Delegati družbenopolitičnega zbora so se zavzeli za omejitev bolnišničnega zdravljenja zunaj Gorenjske. .Opozorili so tudi, da je potrebno posamezne primere nepravilnega ravnanja zdravstvenih delavcev do bolnikov reševati sproti, da bi se izognili posploševanju. Vsi trije zbori so sprejeli predlog odloka o splošnem interesu za območje izgradnje ceste skozi Poljče do naselja Begunje. Delegat krajevne skupnosti Begunje je predlagal, naj bi se hkrati s cesto v Poljčah lotili tudi sanacije potoka, ki teče ob njej. Zatem so sprejeli predlog odloka o splošnem interesu na območju nakupovalnega centra Lesce, predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine, medtem ko bo javna razprava o osnutku odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti trajala do 29. februarja. Program skupščine občine Radovljica so sprejeli z dopolnitvijo, naj se na vsake tri mesece obravnavajo ocene gospodarjenja ter vključijo pomembnejše zadeve z dnevnega reda republiške skupščine. Družbenopolitični zbor je predlagal še izdelavo ocene preskrbe in delovanja potrošniških svetov ter analizo funkcije delegatskega vprašanja. Postavljenih je bilo tudi več delegatskih vprašanj; konferenca delegacij za zbor združenega dela iz ETP Bled, TOZD Grand hotel Toplice, predlaga skupščini, naj bi na Bledu obnovili sedežnico na Stražo, ki je turistično zelo zanimiva in obiskana razgledna točka. Delegati zbora krajevnih skupnosti iz Bohinjske Bistrice so vprašali, kdaj bo RTV Ljubljana končno postavila pretvornik na Voglu in omogočila slišnost lokalne radijske postaje Triglav. Delegati krajevne skupnosti Lesce pa pravijo, da so pripravljeni financirati družbenokulturni center med Radovljico in Lescami, če pa bo stal v središču Radovljice, se bodo v Lescah dogovarjali za gradnjo manjšega lastnega doma. VŠOD po domu povsem realna, saj kljub množici 406 študentov, ni zagotovljeno niti eno ležišče v domu. V okviru univerze je bila sicer ustanovljena komisija, ki naj bi ugotovila realno stanje in potem predlagala najustreznejšo rešitev, toda univerzitetni svet še vedno vztraja na stališču gradnje v Mariboru.« STANISLAV SRAKA, študent prvega letnika VŠOD »Trenutno je na VŠOD okrog štiristo študentov, približno tretjina ima stalno bivališče v Kranju ali njegovi bližnji okolici, ostali dve tretjini pa jih živi po zasebnih sobah, plačuje visoke najemnine, nudi v zameno za stanovanje instrukcije ali popoldansko pomoč v gospodinjstvu, vprašljivi pa so tudi siceršnji pogoji življenja in dela. Mnogi se zaradi neugodnih pogojev bivanja vozijo tudi po 50 kilometrov daleč, sestopajo z enega prevoznega sredstva na drugo in izgubljajo dragoceni čas, ki bi ga lahko porabili za koristne obštudijske aktivnosti, mnogokrat celo za študij. Sedemnajst nas pa, zahvaljujoč njihovi dobri volji, gostuje v Dijaškem domu. Stanovanjsko vprašanje imamo torej začasno rešeno, tudi s finančnimi stroški nismo tako zelo obremenjeni, vendar pa se moramo žal prilagajati specifičnemu redu dijakov, njihovim učnim uram, kontroliranim prihodom v večernih urah itd. Morda bi se problem dal urediti, ko bi nam dijaški dom odstopil eno nadstropje in upošteval specifičnost našega delovnega dne. Seveda, to so naši predlogi, v dijaškem domu pa trdijo, da so vse kapacitete zasedene in da v prepoln dom ne bodo več mogli sprejemati nadaljnjih študentov v stiski. Katera druga rešitev kot nov študentski dom bi nas lahko rešila tega položaja?« Gradnjo študentskega doma v Kranju so podprle tudi kranjske družbenopolitične organizacije, občinska skupščina je zagotovila celo lokacijo, vprašljiva je le še možnost kratkoročne izgradnje. Prav to pa je razlog, zaradi katerega se univerzitetni svet Univerze v Mariboru upira gradnji v Kranju. V Mariboru imajo zagotovljeno že vso dokumentacijo za gradnjo, čakajo le še na sredstva in se pri vsem tem opirajo na »pravila dobrega gospodarjenja«, češ, ni prav, da sredstva stojijo, ko bi se že lahko uporabljala. Ker je problem v okviru same univerze očitno nerešljiv, bo o njem razpravljala skupščina Republiške izobraževalne skupnosti koncem meseca. D. Zlebir Višje preživnine Kranj — Ker so se v lanskem letu v primerjavi z letom poprej življenjski stroški povečali kar za 24 odstotkov, je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva sprejela sklep, da se za enak odstotek zvišajo tudi preživnine in sicer od 1. marca dalje. Ve*ndar pa bi se za tak odstotek povečale le preživnine, ki so bile s sodbo sodišča ali dogovorom določene do konca januarja lanskega leta. Če pa so bile določene kasneje, se bodo v letošnjem letu povišale za manjši odstotek, od 22 pa do 2 odstotka, odvisno v katerem mesecu lanskega leta so bile -določene. Podobne sklepe o povišanju preživnin sprejemajo prav sedaj tudi skupnosti socialnega skrbstva ostalih slovenskih občin, saj je vsakoletno usklajevanje preživnine za otroke ali zakonce razvezanih' zakonov v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerij. Zveza združenj borcev NOV SRS Občinski odbor Škofja Loka in Združenje borcev NOV organizirata ŽALNO KOMEMORACIJO v spomin 50-im ustreljenim talcem v soboto, 9. februarja 1980, ob 16. uri pri spomeniku za Kamnitnikom. Komemorativni sprevod bo krenil iz Mestnega trga istega dne ob 15.30. Vabimo vse svojce padlih, občane in mladino, da se komemoracije udeleže v čimveč jem številu in tako počastijo spomin na padle žrtve. Priprave, ko je čas zanje Radovljica t Ugotovitve, do katerih so prišli na petkovi seji predsedstva občinske konference SZDL v Radovljci ob obravnavi družbenopolitičnih in varnostnih razmer v občini, bi lahko posplošili za vso Gorenjsko. V splošnih družbenih prizadevanjih za usmiritev in krepitev gospodarstva ter v napetem mednarodnem položaju, ki ga mora Jugoslavija sprotno spremljati in analizirati, smo preverili številne družbene mehanizme in potrdili, da je le usklajena družbenopolitična akcija, ki ne sme obiti ljudi, lahko učinkovita. Pokazale so se tudi napake, ki jih ne smemo le zaznati, temveč se lotiti njihovega odstranjevanja sedaj, ko je čas za to, ne pa čakati in odlašati! S takšnim ravnanjem nismo ničesar pridobili, temveč smo družbenopolitično organiziranost le oslabili. .Marsikaj koristnega smo se lahko naučili v sedanjem položaju. Kje začeti z delom, je kažipot seznam sedanjih pomanjkljivosti in vrzeli. Ocenimo in preverimo, če smo dovolj naredili pri preskrbi delovnih ljudi in občanov. Ali smo organizirani tako, da nas najrazličnejše »potrošniške« mrzlice ne bodo spet prehitele in, ali ravnamo tako, da do njih ne bo prihajalo? Sedaj je »železo vroče« in sedaj kaže pospešeno razmišljati in oblikovati zaloge, trajne vire preskrbe in konec koncev tud ustanoviti interesno skupnost za gorenjsko preskrbovalno območje. Ocenimo, ali nam potrošniški sveti delujejo tako, kot smo si zapisali in kot si njihovo poslanstvo zamišljamo. Sedaj je prav tako čas, da pogledamo, ali smo napredovali pri obveščanju ljudi, enotnem in vsebinsko bogatem. Prav tako pa kaže sedaj ponovno pregledati organiziranost in razvejanost krajevne samouprave. Tu ima socialistična zveza pomembno vlogo. Preveriti velja, kako delujejo naši poravnalni sveti, saj lahko najrazličnejša manjša nesoglasja . pokvarijo družbenopolitični položaj. Smeleje pa se je treba lotevati ustanavljanj sekcij SZDL, naj-pristnejših oblik vključevanja ljudi v družbenopolitično življenje! J. Košnjek Pomoč letovišču mladih Kranj - Predlog Zavoda za letovanja Kranj, da bi gorenjske občine in združeno delo pomagali pri dokončni modernizaciji gorenjskega letovišča Novigrad-Pineta in otroškega letovišča na otoku Sten jaku, naj obravnavajo organi skupščine gorenjskih občin in izvršnim svetom priporočijo način združevanja sredstev za ta namen. Zavod za letovanja Kranj je pripravil gradivo o dosedanji modernizaciji obeh letovišč, kot je terjalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin, prav tako pa predlog potreb. Takšnega mnenja je bil izvršni svet kranjske občinske skupščine, ki se je v torek seznanil z gradivom Zavoda za letovanja. Letovišča Stenjak, usposobljeno leta 1957, in Novigrad, dograjeno leta 1963, sta bili nujno potrebni obnove, vendar cene oskrbnih dni niso dopuščale sprotnega vzdrževanja. Lani so se cene oskrbnega dne povišale in se približale ekonomskim izhodiščem, kar je usmerilo večja sredstva tudi v amortizacijski sklad. Ekonomska cena oskrbnega dne bi se vsako leto poviševala skladno z gibanjem stroškov in to bi zagotavljalo normalno vzdrževanje in tudi modernizacijo obeh letovišč. V njuni upravičenosti ne gre dvomiti, saj je bilo 740 ležišč v zadnjih letih nad 90 odstotno izkoriščenih. Zadnja tri leta je v Novigradu in na Stenjaku letovalo 8674 gorenjskih otrok, razen tega pa še 2122 članov Zveze borcev in njihovih svojcev. Skupno torej beležita Novigrad in Stenjak v zadnjih treh letih 212.335 oskrbnih dni! Precejšnja popravila so bila že opravljena leta 1978 in lani. Skoraj 6 milijonov dinarjev je bilo vloženih v obnovo, prispevali pa so jih razpn Zavoda še številne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti gorenjskih občin. Popravila še niso popolna. Še pred sezono jih kaže dokončati, sicer 740 posteljnih zmogljivosti ne bo moglo biti popolno izkoriščenih, pa tudi druga ponudba ne bo popolna. Na Stenjaku je treba zamenjati strehe in ostrešja na vseh poslopjih, vgraditi strelovode, kupiti diesel in elektro agregat, zgraditi skladišče za goriva in dokončati pralnice in sanitarije. V Novigradu pa bo nujno dograditi večnamenski pokriti prostor za zadrževanje otrok v deževnem vremenu. V obeh letoviščih pa je pomanjkljiva kuhinjska oprema. Skupno bi vsa dela terjala 3,5 milijona dinarjev. Ker bo zavod lahko pokril le tretjino vrednosti investicije in ker posojila ni mogoče dobiti, bo nujna pomoč gorenjskih občin, združenega dela in interesnih skupnosti. J. Košnjek TEKSTILINDUS KRANJ razpisuje naslednji prosti deli oziroma nalogi: 1. opravljanje čuvajskih poslov — v kadrovskem sektorju Pogoj: da ima kandidat dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarsko čuvajske službe, da ni bil obsojen za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakšno drugo dejanje storjeno iz koristoljubja, da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in poseg ter nošenje orožja, da je odslužil vojaški rok, poskusno delo dva meseca. 2. varjenje II v VES I Pogoj: da ima kandidat dokončanih 8 razredov osnovne šole in uspeš-- no opravljene tečaje za plamensko varjenje, poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj oddajo pismene prijave v kadrovski sektor naše delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave. ___ O L, AS4.STRAN petek, 8 nnmmi IS obravnaval razmere v Jelovici Težave bodo rešili sami Položaj v Jelovici ni prav nič težji kot v večini predelovalne industrije, kjer se cenovne škarje med surovinami in izdelki stalno odpirajo. Iz težav, s katerimi se srečujejo, se bodo rešili z dopolnjenim proizvodnim programom, večjo prizadevnostjo vseh delavcev ter večjo aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. To 00 poudarili na torkovi aeji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka, ko so obravnavali poročilo o razmerah v Jelovici. Poročilo je obrazložil v. d. direktorja Vekoslav Sket in tako dopolnil informacijo o delovni organizaciji, ki jo je izvrini svet obravnaval pred dvema tednoma in katere ni dala prave slike o razmerah v delovni organizaciji. Zavrnil je vsake dvome o tem, da bi se delavci Jelovice ne znali sami rešiti iz težav in, da so razmere takšne, da se je bati gmotne škode. Težavam, 11 katerimi se spopadajo, botrujejo štirje problemi. Prvi je nerešen sistem oblikovanja cen, ko se škarje med cenami surovin in cenami izdelkov vedno bolj od pirajo in stalno pomanjkanje osnovnih surovin. Temu se je pridružilo nerešeno financiranje predvidenih naložb, kadrovska problematika in premajhna zavzetost za delo. Vendar pa so lansko leto v vseh temeljnih organizacijah Jelovice leto zaključili brez izgube. »Izplavala« je tudi TOZD Montažni objekti, ki je bila v prvem polletju edini izgubaš v občini. V prihodnje bodo skušali svoj položaj izboljšati z novim proizvodnim programom oken s trojno zasteklitvijo, ki so novost v proizvodnji stavbnega pohištva pri nas in so pomembna pridobitev za varčevanje z energijo. Istočasno pa so tudi proizvod, za katerega se zanimajo tudi na tujih trgih. Opuščali pa bodo izdelke, ki prinašajo manjši dohodek in izdelke za katere so se dogovorili v samoupravnem sporazumu o delitvi dela v okviru GLG. V proizvodnji montažnih hiš pa uvajajo visoko stopnjo tipizacije, ki ob večjem sodelovanju urbanistov, omogoča hitrejši prodor montažne gradnje in s tem tudi večjo rentabilnost. Ker vseh predvidenih naložb letos ne bo moč uresničiti, so se v Jelovici dogovorili, da bodo imela letos prednost vlaganja v modernizacijo žage v Preddvoru, ki bo veljala 95 milijonov dinarjev. Nadaljevanje naložbe je nujno, ker je bilo do sedaj v te namene vloženih že 37 milijonov dinarjev. Droga letošnja naložba pa bo rekonstrukcija in modernizacija obrata v Gorenji vasi, za katero potrebujejo 13 milijonov dinarjev. Za nadaljevanje obeh investicij bodo morali poiskati dodatna finančna sredstva in kredite. laraano pomembno vprašanje pri uresničevanju zastavlje-programa je reševanje kadrovske problematike. Ne gre le za glavnega direktorja in direktorja dveh temeljnih organizacij, temveč vse bolj primanjkuje tudi sposobnih kvalificiranih delavcev. Da bi spodobudili delovno prizadevnost pa so pripravili nov predlog samoupravnega sporazuma o merilih dohodka in osebnih dohodkov. Z novim nagrajevanjem skušajo izboljšati predvsem izkoristek uporabljenih materialov in delovnega časa, saj bosta ti dve postavki odločilno vplivali na višino osebnih dohodkov, hkrati pa tudi na kvaliteto dela in stabilizacijsko ponašanje vsakega delavca. Za rešitev vaeh težav, ki so se nakopičile zaradi izredno hitrega razvoja delovne organizacije pa bo potrebno daljše obdobje. Zato je sedaj izrednega pomena priprava dobrega srednjeročnega plana in na seji izvršnega sveta so se dogovorili, da bodo o tem spregovorili na eni majskih sej, ki bo v Jelovici. L. Bogataj Živila TOZD Gostinstvo Nobena točilnica brez kuhinj Z združitvijo gostinstva in slaščičarstva boljše možnosti za razvoj — Najprej nova slaščičarska delavnica — Vse točilnice Živil bodo imele tudi kuhinje — Izobraževanje stalna skrb Kranjska mlečna restavracija je vedno polna. Vsekakor bi kazalo razmišljati o še kakšni: morda v novem stanovanjskem centru na Planini, ali kje na desnem bregu Save. Foto: D. Dolenc 1. januarja 1979 so se na novo organizirali in prejšnji TOZD Slašči-Čarna-kavarna dodali še gostinstvo, ki je bilo prej združeno s trgovino. Tako imajo pri Živilih TOZD Veleprodajo, TOZD Gostinstvo, TOZD Trgovino Bled in skupne službe. Nova temeljna organizacija Gostinstvo združuje 5 slaščičarn, 4 točilnice brez kuhinje, restavracijo v Globusu in mlečno restavracijo, 6 točilnic s kuhinjami, dve občasni prodajni mesti ter slaščičarsko delavnico. Delo združuje 123 delavcev. V novo organizacijo, delitev gostinstva od trgovine, jih je vodilo dejstvo, da se je v skupnem poslovanju trgovine in gostinstva težko ugotavljal dohodek: prelival se je iz gostinstva v trgovino in razvoj samega gostinstva je bil tako nekako zapostavljen. Le na Bledu je gostinstvo še ostalo pri trgovini, zato o popolni razdružitvi gostinstva od trgovine še ne morejo govoriti. So pa gostinstvu dodali tudi štiri slaščičarne, tri v Kranju, ena v Tržiču, in slaščičarsko delavnico. 1.1. 1980 pa so pridobili novo kavarno in slaščičarno na Planini. Za letošnje leto nimajo velikih načrtov, kajti pravkar so z dvema večjima investicijama končali — Planina in točilnico na Zlatem polju — v prihodnjem srednjeročnem načrtu pa jih čaka veliko dela. Najprej morajo zgraditi v Naklem novo slaščičarsko delavnico, v kateri bi bila tudi pripravljalnica za delikatesne izdelke, s katerimi bi popestrili delikatesne trgovine. Sedanja slaščičarska delavnica v Tavčarjevi ulici res ne zadošča več. Tudi v slaščičarstvu bi radi dali pestrejšo in kvalitetnejšo ponudbo. Potre- bovali bi tudi zamrzovalni prostor, hladilne naprave, sodobne prevoze in tako naprej. Na medobčinski gospodarski zbornici se že dogovarjajo o bodoči delitvi dela med gorenjskimi izdelovalci slaščic: predvsem s Peksom in Žitom. Da ne bi vsak vsega izdeloval. Pri Živilih bi še vedno obdržali obrtniški program izdelave sladic; bolj sezonsko bi se obnašali. Poleg nove slaščičarske delavnice pa v prihodnje načrtujejo tudi razvoj mreže točilnic, največ skupaj s trgovino, v potrošniških centrih. Vendar to ne bi bile klasične točilnice, kjer dobiš le pijačo, temveč bo povsod zraven tudi kuhinja. Že na Zlatem polju so spremenili načrte in uredili pri točilnici tudi kuhinjo. Zavedajo se, da je danes treV povsod celovito ponudbo. ' je znano, da so gostinski obn kuhinje donosnejši in d»»r*i kuhinje največje težave j *v>. Take točilnice potrebujejo kot je Planina, Stražišce s" Kranja, Golnik in še kje. Za slaščičarstvo pa bi poki delavnice radi odprli pr* slaščic, kjer bi samo prod* ven: tu bi se lahko torte po naročilu, imeli bi jih P41 vedno na zalogi, da bi jo kupe-v le izbral. Ocene za 11 mesecev posloa^ lanskem letu kažejo upr»v" nove organiziranosti TOZD I mulacija sicer ni tolikšna I planirali, vendar še vedno > Nekoliko so tudi izboljšali m dohodke v lanskem letu in M fluktuacija še manjša. Velike lavcem pomeni tudi to, omogočata visoko predeli« surovine in popoln izkoristtk* odpadkov. Letošnji občinski praxnik> Loke so v Gradisu proslavi membnimi pridobitvami: I strukcijo primarne predeli novo mizarsko delavnica l kotlarno, in obratom drutb* hrane, kS je med najlepMmi racijskimi prostori v občim nost novih naložb je 80 dinarjev. PETEK, 8 FEBRUARJA 1980 Tudi delavci iz drugih republik so naši občani 5.STRAN G LAS Analizayo socialnem položaju delavcev iz drugih republik, zaposlenih v tržiški občini, je odkrila vrsto težav, s katerimi se srečujejo pri delu in življenju — Združeno delo bo moralo zanje bolje poskrbeti Trti* - V preteklih letih se je v tržiško občino preselilo precej delavcev iz drugih republik, zlasti mladih, ki v domačem kraju niso dobili zaposlitve. Vendar pa so jim delovne organizacije ponudile le delo, medtem ko so se v življenju morali v glavnem znajti sami. v Da bi težave delavcev iz drugih republik čim bolje spoznali, so se v občinskem svetu zveze sindikatov že ob lanski javni razpravi o problematiki zaposlovanja odločili, da bodo izvedli anketo. Ta je zajela 107 delavcev v večjih delovnih organizacijah, ki so se v Tržiču zaposlili 1970. in 1975. leta. Odgovori so bili dokaj obširni. Največ pripomb je bilo v zvezi s stanovanjsko politiko, otroškim varstvom, zdravstvom, izobraževanjem, športom in rekreacijo ter kulturnim življenjem. Delavci menijo, da je v tržiški občini premalo poskrbljeno za mlade, ki razen gostiln nimajo prostora, v katerem bi se lahko sestajali. Čutijo se tudi zapostavljene; ne toliko pri delu, pač pa v okolju, v katerem jih domačini ne priznavajo in ne sodijo po njihovih moralnih kvalitetah. Razen tega, da ni v občini ničesar organiziranega za preživljanje prostega časa, tudi ni nikogar, ki bi delavce iz drugih republik spodbudil, čeprav pravijo, da so pripravljeni delati v raznih organizacijah in prevzemati odgovornosti. Predlagajo tudi, da bi zanje prek sindikata organizirali izobraževalne tečaje. To, da prehitro zaposlovanje kopiči socialna vprašanja, v tržiški občini že nekaj časa vedo. Zato bodo ,iorale delovne organizacije, ki aposlujejo nove delavce, poskrbeti udi za njihov" osebni in družbeni tandard. Občinski svet zveze sindi-atov je že sprožil ponovno akcijo za Ipis samoupravnega sporazuma o inimalnih standardih za življenj-e in kulturne razmere delavcev, ki aj bi ga podpisale vse delovne orga-izacije. In seveda uresničevale. Gre red vsem za reševanje stanovanjih vprašanj delavcev iz drugih iublik, ki zdaj plačujejo zasebnikom oderuške najemnine za nekaj kvadratnih metrov prostora. Analizo je v ponedeljek obravnaval svet za socialno politiko in družbeni standard pri občinskem svetu veze sindikatov v Tržiču ter izobli-oval nekatera stališča in predloge, ki naj bi delavcem iz drugih republik rmagali k boljšemu življenju. Opo- zorili so, da bi bilo v občini treba čimprej organizirati poceni družbeno prehrano, več pozornosti pa bi morali posvetiti tudi kulturnemu udejstvovanju delavcev. V delovnih organizacijah naj bi poskrbeli za usposabljanje organizatorjev kulture, razen tega pa naj bi bili vsako leto v občini tudi vsaj dve prireditvi posebej za delavce iz drugih republik. Več prostora bi njihove težave pobude morale najti v tovarniških glasilih. Občinski svet bo prek delavske univerze skušal organizirati tečaj slovenskga jezika, v tržiški knjižnici pa že obstaja poseben oddelek s srbskohrvatsko literaturo. Napori, da bi delavcem čim bolj pomagali, torej so, le rešitve prihajajo nekoliko prepočasi. H. Jelovčan ENTRAL Kranj181" *" trg* delovna orKanizacija Maistrov trg 11 i TOZD Gostinstvo objavlja na podlagi sklepa sveta PE Jezersko in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila v hotelu Kazina 1. kuharja 2. natakarja 3. vodjo kuhinje Pogoji: pod 1.: gostinska šola, poskusno delo tri mesece; Zagotovljena soba v hotelu, pod 2.: gostinska šola, poskusno delo tri mesece; Možnost namestitve v hotelu, pod 3.: gostinska šola, tri leta delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece; Zagotovljena soba v hotelu. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijave. Do zdravil ob vsakem času Na Gorenjskem dežurne lekarne nimajo enotnega urnika, vendar pa je do zdravil na nujen recept mogoče priti ob vsakem času, saj je dežurnih lekarn dovolj — Bi kazalo razmisliti pri tem tudi o racionalizaciji dežurstev? Delovna organizacija Gorenjska lekarna bo v letošnjem letu namenila za dežurno službo lekarn približno enaka sredstva kot v lanskem letu. To seveda pomeni, da bodo tudi letos na Gorenjskem od sobote popoldne do nedelje zjutraj in med prazniki dežurne le tri Vijugasta pot v usmerjeno izobraževanje Z novim šolskim letom bodo učenci, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost, prestopili v prvo leto usmerjenega izobraževanja. Nova, boljša oblika izobraževanja za delo, o kateri z različnimi občutki govorimo že nekaj let, torej glasno trka na vrata. Kako smo pripravljeni na preobrazbo vzgoje in izobraževanja? Prvi vtis kaže, da smo se vsega skupaj kljub nekajletni vednosti lotili precej na hitro, da smo odlašali do zadnjega trenutka. Skupna vzgoj-noizobrazbena osnova za prvo leto usmerjenega izobraževanja je sicer znana, to pa je v glavnem tudi vse. Zakon o usmerjenem izobraževanju bo predvidoma sprejet marca, nekateri učbeniki so šele v tisku, drugi celo v pripravi, nekaj težav pa utegne povzročiti tudi resolucijsko omejevanje sredstev. Za začetek preobrazbe je na primer republiška izobraževalna skupnost za nove naloge v okviru redne dejavnosti predvidela vsega skupaj 147.000 dinarjev. Že res, da denar ni glavna stvar, od katere je odvisen dober ali slab začetek usmerjenega izobraževanja, je pa pomemben. Vsekakor ga bo treba pametno razporediti. K sreči vsaj novi zakon o omejevanju pogodbenih del za šolstvo ne velja, sicer bi nekatere srednje šole, ki imajo tudi do 80 odstotkov pogodbenih delavcev, ostale domala brez učiteljev. Naslednje nič manj pomembno vprašanje je oblikovanje mreže srednjih šol. Mreže v naši republiki še vedno niso dogovorjene. Tudi na Gorenjskem ne. Medtem ko so jo uspeli uskladiti na področju kovinarske, usnjarsko predelovalne in elektro stroke, ostaja še nerazčiščena blagovna usmeritev, kjer radovljiški in kranjski center ne uspeta najti skupne rešitve. In to največ po »zaslugi« poebne izobraževalne skupnosti za to panogo, ki ne reče niti besede. Ko je bil v torek v Kranju sestanek medobčinskega koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje, so pričakovali, da bo po štirih neuspelih sklicih predstavnik posebne izobraževalne skupnosti vendarle prišel in jim pojasnil, kako naj bi bilo z blagovno usmeritvijo na Gorenjskem. A so ga spet zaman čakali. Vprašamo lahko, kako je z odgovornostjo, posebno še, ker je vpis učencev v prvo leto usmerjenega izobraževanja tik pred vrati. Trenutno smo torej na preobrazbo vzgoje in izobraževanja še zelo slabo pripravljeni. Bojazen, da vse ne bo steklo kot bi moralo, da bo narejeno površno in da bodo zaradi tega najbolj trpeli učenci, verjetno ni neutemeljena. H. Jelovčan . lekarne, dve lekarni pa sta v nedeljo in med prazniki odprti le dve oziroma štiri ure na dan. V gornjem koncu Gorenjske se med seboj izmenjujejo v dežurstvu tri lekarne in sicer na Jesenicah, v Radovljici in na Bledu. Vse te tri lekarne imajo razen rednega delovnega časa vse dni v tednu dežurno službo vsako soboto popoldne, nedelje in prazniki pa imajo posebej izdelan termin. Blejska lekarna je dežurna januarja, maja in septembra, radovljiška februarja, junija in oktobra, jeseniška pa ostale mesece v letu. Takšna izmenjava dežurstev seveda pomeni, da je mogoče na nujen recept dobiti zdravilo v kateremkoli dnevnem času, med prazniki in v nedeljo; morda je malo nerodno le, da si je treba zapomniti, katera od teh lekarn je v določenem mesecu dežurna. Lekarna v Kranju ima prav tako svoj urnik dežurstva, ki pa se od ostalih dežurnih lekarn razlikuje po tem, da je izven rednega delovnega časa lekarna za nujne recepte odprta »non-stop«. Loška lekarna ima spet svoj urnik dežurstva, ima sobotno popoldansko dežurstvo, ob nedeljah in praznikih pa je odprta dopoldne eno uro in zvečer eno uro. TrŽiška lekarna nima sobotnega popoldanskega dežurstva, pač pa je ob nedeljah in praznikih lekarna odprta za nujna zdravila dve uri dopoldan in dve uri zvečer. Neenotno urejeno dežurstvo lekarn, ki j« seveda prilagojeno kadrovskim možnostim posameznega tozda in pa krajevnim potrebam in številu prebivalstva, prav gotovo ne predstavlja vprašanja, okoli katerega bi kazalo izgubljati kaj dosti besed; ne glede na to, da se je število dežurnih lekarn lani že znižalo za eno, pa bi tudi v prihodnje morda kazalo razmišljati še o podobni racionalizaciji. Brez dvoma gre prav za racionalizacijo, saj končno razdalja med posameznimi gorenjskimi kraji tako v kilometrih kot tudi po času, v katerem so dosegljivi, ne pomenijo dosti. L. M. Medobčinski sindikalni svet o problemih zaposlovanja Odgovornost v dejanjih, ne v besedah Gorenjsko gospodarstvo bo odslej moralo računati le na domače delavce - Sedanja struktura gospodarstva ni ugodna, zato tudi toliko potreb po delavcih ozkega profila -Slaba organizacija dela, neizkoriščenost delovnega časa, nedisciplina, pretirano sestankov anje so le del preprek do večje produktivnosti in višjega dohodka Tržič — Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je v začetku tega tedna temeljito razpravljal o problematiki zaposlovanja na Gorenjskem, saj le-to postaja zaradi velikih potreb po delavcih in dokaj majhnem naravnem prilivu domačih delavcev vprašanje, ki se ga je potrebno prav sedaj lotiti z vso odgovornostjo. V razpravi so prisotni na osnovi dobro pripravljenih gradiv osvetlili to vprašanje z več strani. Enotna ugotovitev seje pa je bila, da je od odgovornega razreševanja problemov, ki zadevajo zaposlovanje, produktivnost, izkoriščenost delovnega časa, končno tudi odvisna bitka za ustalitev našega gospodarstva. Vendar pa sklepi in ugotovitve, kot so poudarili na seji, ki zadevajo to problematiko, ne pomenijo nič novega, nekaj, česar še ne bi poznali ali še ne sprejemali na vseh nivojih; v bistvu gre za to, da bi od tega, da stvari že dobro poznamo in to že dlje časa, vendar pa še naprej delamo po starem, napravili korak naprej. 2e nič kolikokrat se je razpravljalo o teh problemih, ki so prav sedaj spet v ospredju, sprejemali smo sklepe, pravega premika pa ni bilo. Če nam je prav sedaj neprestano v mislih in besedah utrditev gospodarjenja, bi se morali zavedati, da je to leto stabilizacije leto odgovornosti v dejanjih in ne v besedah. Vse doslej smo na Gorenjskem namreč glede zaposlovanja z vsemi njegovimi posledicami namreč le preveč besedovali. V vsem dosedanjem srednjeročnem obdobju se namreč delovne organizacije niso držale resolucijsko začrtanih okvirov zaposlovanja, in so vsako leto zaposlovale dosti več delavcev, kot pa jih je sicer domača regija sposobna dati. Tudi letos so bile napovedi po novih delavcih velike, Kot da se le z ekstenzivnim zaposlovanjem dosega večji dohodek; seveda bo treba možnosti za nove delavce »utesniti« z dogovorjenimi resolucij-skimi okviri, kar pomeni, naj gorenjsko gospodarstvo vendarle že začne razmišljati le z domačim kadrovskim potencialom okoli 2600 delavcev letno. Prav tako tudi struktura proizvodnje na Gorenjskem prav gotovo ni takšna, kot bi si i o želeli, zato se kot nujna posledica pojavlja tudi neugodna struktura kadrov potrebnih za take vrste proizvodnjo Bse dotlej bo gorenjska struktura kadrov pod republiškim poprečjem, dokler bo struktura proizvodnje na sedanji ravni. Če zaradi takšne družbene »nediscipline« v prevelikem zaposlovanju prihaja do problemov, saj delovne organizacije za vse nove delavce niti ne morejo zagotoviti minimalnih stanovanjskih in kulturnih pogojev, pa po drugi strani prav tako ne manjka nekaterih ovir, ki režejo produktivnost, zmanjšujejo dohodek in podobno. V nekaterih delovnih organizacijah bi se prav lahko vprašali, ali so dobro organizirani, kako je z izkoriščenostjo delovnega časa, zakaj ponekje visoka bolniška odsotnost, »plavi«, sestankovanje med delovnim časom itd. Prav v boljši organizaciji dela, ne nazadnje smo v zadnjih letih v Sloveniji izobrazili kar štirikrat več kadra s tega področja, kot ga potrebujemo, v novih rešitvah za nagrajevanje po delu, ki naj bolj seže tudi v »režijo« in zaostrovanju odgovornosti za izpolnitev nalog ter drugem, je lahko pričakovati stabilizacijske učinke. L. M. metalka METALKA LJUBLJANA TOZD Triglav Tržič Bistrica 132 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: referentke dela v pripravi dela Pogoj za zasedbo del in nalog: srednješolska izobrazba s 3-letnimi delovnimi izkušnjami. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh od objave na naslov: Metalka Ljubljana, TOZD Triglav, Tržič, Bistrica 132, Tržič, Kadrovski oddelek. (iflrK-.......- 1 M 0 S s p. o. E8B1C Komisija DS za delovna razmerja razpisuje opravljanje nalog in opravil: 1. referenta za kadre 2. referenta za obračun osebnih dohodkov 3. telefonista-administratorja Interesenti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje: pod 1. in 2.: da ima srednjo izobrazbo z najmanj dve leti delovnih izkušenj, prednost imajo kandidati z opravljeno ekonomsko šolo; pod 3.: da ima administrativno šolo in dve leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje pod 1. in 2. bo trajalo določen čas - nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta. Pod točko 8, pa za nedoločen čas. Poskusna doba traja tri mesece. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na komisijo za delovna razmerja pri SGP GORENJC Radovljica, Ljubljana a 11, v 15 dneh od dneva objave razpisa. »Življenje jezika ni odvisno samo od kake ustanove, ampak od vseh, ki kak jezik govorijo in pišejo.« Jezik in naš čas Eno od pomembnih kulturnih dejanj je prav gotovo »Slovenščina v javnosti«. Dve leti trajajoče široko zasnovane priprave so se maja lani strnile v posvetovanje. Vendar pa dejavnost s tem še ni zaključena. Vprašujemo se, ali in katere posebne zahteve postavlja pred jezik naš čas oziroma kakšna je sodobna javnost, da postavlja pred jezik nove zahteve. Javnost je danes očitno precej drugačna, pa naj jo gledamo v svetu ali doma. Opažamo, da nekdaj neimenovana večina postaja in tudi •le je »osebek« te javnosti. V naših razmerah je to Se posebej pomembno in očitno. Ljudje različne izobrazbe, starosti, različnih poklicev in iz različnih krajev stopajo v javno življenje, predstavljajo svoja stališča, jih branijo, zagovarjajo in končno odločajo na različnih ravneh: od tovarne, krajevne skupnosti do zvezne skupščine. Odločanje ni samo sebi namen, ampak je izražanje interesov, us-klajanje posamičnih in oblikovanje skupnega interesa. Vsakdo bi torej moral osebno oziroma neposredno izraziti interes in ga uskladiti. Ne gre le za interes neposredno v temeljni organizaciji, ampak za vse, ki zadevajo človekove potrebe, ki se nanašajo na ožje in širše druž beno okolje. Ce je odločanje izražanje interesa, se že v načelu postavlja vprašanje vloge jezika. Mar ni moč domnevati, da človek, ki ne obvlada jezika, svojega interesa ne bo mogel ustrezno sporočiti, ne bo mogel dovolj razumeti sporočil drugih, da bo imel pogoj manj, da uveljavi svoj interes? Zdi se, da se s strani jezika porajata dva problema. Prvi se nanaša na usposobljenost ljudi, da se izražajo in da sprejemajo sporočila. Drugi je vprašanje razlik med ljudmi. Verjetno bo veljalo, da bo človek, ki bo manj usposobljen, lahko zaradi tega podrejen in neenakopraven. Seveda se sprašujemo, v $em se kaže problem ustreznosti človekove jezikovne usposobljenosti. Zanimivo je, da se običajno poudarja le problem nerazumljivosti sporočil oziroma nemoč človeka, da bi razumel strokovno zapletene in s tujkami zabeljene referate, poročila, predloge itd. Vendar je to le ena stran problema, ki je vsekakor pomembna. Mislim pa, da bi morali biti pozorni tudi na usposobljenost človeka, da* razume smisel in pomen slovenskih besed, še posebej smisel in pomen posameznih besednih in stavčnih zvez. Občutek imam, da se ta možnost premalo ali sploh ne upošteva. Ko smo v osnovni šoli 'delali preizkus v tej smeri, seveda v dobri veri, da učenci petega razreda obvladajo že marsikaj, smo ugotovili, da niso razumeli na prvi pogled zelo preprostih besednih in stavčnih zvez. Iako mnogi niso dojeli oziroma niso mogli slikovno ponazoriti vsebine stavka, ki seje glasil: V vsakem od treh šopkov so trije zvonč- liudfnh'tZL kaial° bi. več Storiti tudi o jezikovni usposobljenosti nmfc/Jn, boyerJetno pojavil problem jezikovno prikrajšanih ter jem socmlnim Puklom in jezikovnim primanjklja- „~ŽLZik ™dobne J™.™** torej ni več le jezik nekega kroga ljudi, ampak jezik vseh ljudi. Postaja pomemben za vse, ki odločamo, to ni vec le jezik državnih organov, javnih glasil, reklam ... Značilnost javnega po novem je torej, da se v javno komuniciranje vključujejo vsi ljudje, b tem pa se postavlja vprašanje ravni in razvitosti jezikovnih možnosti vseh ljudi. a/n.lLbga ^H%a d"°ji' odločujoče pri reševanju problematike slovenskega jezika: jezik dobiva v današnjih razmerah poseben druž 2^ m da li te8a ."hajajo zahteve po drugačnih pristopih in načinih reševanja. Zakonitosti novega ne moremo izključiti, razvijati moramo novo m ne ostajati pri starem. Se več, nove razmere že same nakazujejo rešitve. Ce čas terja splošno, široko ustvarjalnost, potem je treba »množičnemu človeku« omogočiti, da bo čim bolj sprostil svoje jezikovne ustvarjalne možnosti. Le skrb za čistost jezika ne bo imela zaželenega vpuva. Ustvarjalnost »množičnega človeka« bo tudi ustvarjalno vsrka-■uJlxP- tn, najooljše zagotovilo obstoja jezika. Odpira se torej izhodiščni problem, kako omogočiti čim bolj ugodne pogoje za splošno ustvarjalno vzdušje v jeziku. Na to se navezuje tudi vprašanje jezikovne nesj>roščenosti, zavrtosti, ki jo lahko ugotavljamo kot značilen problem Slovencev. Ne-sproščenost lahko pogojuje neustvarjalnost in občutek nemoči v jeziku, ustvarja lahko celo nezaupanje v lastni jezik. Morda so posledice tega tudi neprimerne oblike, kijih opažamo, kot na primer pogosto omenjena naša servilnost, nekontrolirano uvajanje tujih besed v javno rabo. Morali bi torej raziskati vzroke jezikovne nesproščenosti. S tem v zvezi bi morda več govorili o knjižnem jeziku, morda o jezikovnem usmerjanju s prepovedmi, veljavnostjo, ki je, čeprav večrat potrebna, le kratkoročen ukrep, saj ustvarja stisko in še večjo nesproščenost. Ob tem: Ni morda neznačilen strah, ki ga imajo govoreči v prisotnosti slavistov. Iz lastne izkušnje vem, da bo jezikovno še tako ustvarjalen otrok postal nesproščen, če mu dobro namerno sicer prepovedno ger-manizem; če pa mu nevsiljivo ponudimo ustreznejšo našo besedo, jo bo brezi stiske sprejel v svoj besedni zaklad in, kar je najvažnejše, ne bo se pred vsako besedo spraševal, ali jo sme ali ne sme uporabiti. Poleg ukrepov, ki jih nujno terjajo sedanje razmere, bi verjetno kazalo težo dejavnosti prenesti zlasti na mlado generacijo, ki se šola, in tako dolgoročno reševati problematiko. Po mojem mnenju bi morala imeti dolgoročna usmeritev družbenih naporov dvoje ciljev: doseči višjo jezikovno usposobljenost ljudi in zmanjšati občutne razlike v pogledu jezikovne usposobljenosti. Potrebno bi bilo razmišljati tudi o sami jezikovni vzgoji, peda Soških pripomočkih, in o raziskovanju, kije vezano na to. Zdi se, da bi bilo treba preučiti, če je sedanja jezikovna vzgoja oziroma sedanji pouk slovenskega jezika ustrezen, če so dejansko dani pogoji za učin koritost jezikovne vzgoje in končno, a ne najmanj pomembno, če je te vzgoje sploh dovolj, oziroma če je ustrezno zastopana v šolah. Tudi raziskovanja v vseh omenjenih smereh bi morala biti delo več strok, rezultat skupinskega dela, hkrati pa naj bi bil omogočen čim večji vpliv >rigogov in seveda iseh ljudi, da se praksa poteče s teorijo. Vika Slabe zamisel Tržič — Še slab teden počitnic je. le res; da veliko i_ smuča, drsa ali kako drugafcr sti dobrodošel oddih, je ptj veliko takih, ki si v tem drugačne »hrane.« j Zato je toliko bolj zamisel peščice mladih kulturnikov, ki so za ta pravili vrsto zanimivih Glavni pobudniki prvega ga kulturnega tedna »o dinskega gledališča, ki so ti vanju privabili še Kino Dupelj, pri organizaciji pa j magajo tudi mladinci h ' organizacije ZSMS Tržič-u Sprva so nameravali teden raztegniti na vseh dni počitnic. V prvem tednu I kazali vse lutkovne pi jih v sekciji Mladinskega „ uprizorili v zadnjih treh k»p Franc Šali: Vpliva in poslanstva kranjskega fe- J^mfi\mski ^nbizabs^« Vendar pa je prostor v pa* NOB, kjer se vse prireditve cd» neprimeren za lutkovne and* Tako so se morali zadovoljni koliko skrčenim programom k kljub temu ponuja bogata M" Razen risanih filmov; ki a« slovenščino prenesli člani Kat' ba iz Dupelj, bo posebno a« tudi njihov četrtkov aaaa> večer, ko bodo prikazali a) uspele filme iz zadnjih petih to napovedih organizatorjev m biti nekaj posebnega tudi p literarni večer,' na katereaV poslušalci ob posebnih tvotri svetlobnih efektih spoznan naj snovanja treh mladih tržiškikln* tov. Zanimivo je, da je večina m|. t že razprodanih. To pomeni, diš v Tržiču pogrešajo tovrstnih hi nih prireditev. Pomeni pa tudiC spodbudo organizatorjem, ki u ravajo kulturni teden nip* tradicionalen in prohodnje It* bolj bogat. Mladih, ki se ukntf kulturo, naj si bo z glasbo, m ali prozo, likovno ali kakfo«J dejavnostjo, je v Tržiču m Dovolj pa je, kot smo se ki prepričali, tudi poslušalcev «1 gledalcev. Hj Odprt deseti Teden slovenske drame stivala še nismo dovolj dojeli, premislili in ovrednotili; dolg kulturne politike je, da to stori. Kranj — »Letos že desetič pričenjamo Teden slovenske drame, festival izbranih gledaliških uprizoritev slovenskih dramskih besedil, malo okroglo mizo družbeno-kul-turnih in strokovno-umetnostnih gledaliških razprav in še kaj, ne nazadnje, republiško gledališko prireditev, katere vpliva in poslanstva še nismo dovolj dojeli, premislili in ovrednotili. Dolg kulturne politike je, da to stori.« — je na torkovi otvoritveni slovesnosti desetega, jubilejnega Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču uvodoma dejal Franc Sali, član CK ZKS in v nadaljevanju opozoril na nekatere značilnosti te vsakoletne manifestacije »zaradi katerih bi lahko rekli, da ugodno vpliva na rast naše dramatike, na premike v gledališki politiki, na obnašanje gledališke publike, skratka na rast gledališke kulture.« Na kranjskem festivalu se uprizarjajo slovenski dramski teksti, gledališča nastopajo s svojimi najuspešnejšimi predstavami, zato je demonstracija ustvarjalne moči naše dramatike. »In če danes ugotavljamo ne le kvantitativne, ampak tudi kvalitativne premike v slovenski dramatiki, gre gotovo za proces poglabljanja duhovne premeteno^ umetnika sproblemi današnjosti na eni in * ™°S"^™^* ljudem lahko »vobjdno umetniška iskanja » f ^va^ a?ug?mfud^ upravnega programiranja gledališkega dela v gledaliških ustanovah, ki se žal težko prebija in zato še ne moremo govoriti o gledaliških delavcih kot temeljnih ustvarjalcih gledališkega repertoarja od nastajanja do realizacije. Le s samoupravnim širjenjem in odpiranjem razprave ne bo samo gledališče govorilo ljudem, ampak bodo tudi ljudje govorili gledališču, bo še bližje našim stiskam in dilemam, bo še bolj žgoče kritično zrcalilo naše življenje in čas, bo s svojo sporočilno vsebino vplivalo na našo kulturno rast, brez katere si ni mogoče zamisliti samoupravljanja v gledališču. »Čim več kulture bo v združenem delu, temveč samoupravljanja bo v kulturi, tem kvalitetnejše bo naše osebno in družbeno življenje.« Deseti jubilejni kranjski festival domače drame je v imenu pokrovitelja Iskre Elektromehanike Kranj odprl Nace Pavlin, ki je ob tem dejal, da je Prešernovo gledališče doseglo pravila poklicnega gledališča, za katerega se bodo morali v Kranju pogovarjati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Živa kultura 1 vraščena v trbojski vsakdi Člani kulturno umetniškega društva Simoni ko s pisanim spletom prireditev obudili sqm led lca z gledališko poaoDO nje- '"^ o o//(ct>u/#( jJi vi cun^-^ vvmuh« Jovih lastnih problemov s časom, ki na pred 55 za^etQ kultUmO delo 7W ga živimo.« • , . Festival je tudi zrcalo naše gle dališke kritike, saj na kranjskih in okoliških gledaliških deskah doživijo predstavitev le najboljša dela iz slovenske dramske uprizontvene bere »Ugled festivala, ugled slovenske dramatike in gledališke igre bo rasel na osnovi odbire gledaliških uprizoritev, ob vsej skrbi za njihovo umetniško raven, ki ne bi smela zanemarjati kriterijev odprtega, ustvarjalnega in iz konkretnega življenja porajajočega se humanizma ob popolnem spoštovanju svobode v umetniški problemati-zaciji in upodobitvi tega vprašanja.« »Festival je tudi zrcalo, še bolj pa pomemben dejavnik naše programske Jn repertoarne gledališke politike. Z njim se je v gledaliških hišah in v gledaliških družinah povečal interes za domačo dramatiko. Se več, skrb za slovensko dramatiko je postala nujna "kakovostna programska postavka in repertoarna usmeritev slehernega našega gledališča.« Ob tem je Franc Sali spregovoril o potrebi po tesnem in vse boli urejenem sodelovanju med dramatiki, dramaturgi in režiserji, o pomembni vlogi dramaturških oddelkov in programskih svetov kot družbeno strokovnih organov gledaliških ustanov, o praksi samo- Trboje - Minuli teden so Trboj-čani, ne le člani kulturno umetniškega društva Simon Jenko, resnično živeli za kulturo. Sleherni večer je bila dvorana pred leti temeljito prenovljenega kulturnega doma nabito polna; naj so imeli v gos teh dramskega igralca Poldeta Bibiča, opernega pevca Ladka Korošca, akademski komorni zbor iz Kranja ali je uprizoritev pripravila domača igralska skupina in trbojski šolarji. Trbojski Dnevi kulture s pisanim spletom prireditev so tako odsevali vraščenost žive kulture v trbojski vsakdan, ki se odraža tudi v plodnem ljubiteljskem delu in nas opozorili, da je kulturna dejavnost marsikje na podeželju bliže ljudem kot v mestu, kjer je ponudba kulturnih dobrin dosti večja. Člani kulturno umetniškega društva Simon Jenko so pod pokroviteljstvom krajevne konference socialistične zveze Dneve kulture pripravili v spomin pred 55. leti začeto kulturno delo na vasi. Leta 1924 so se vaščani, zagreti za kulturo, zbrali okrog tedaj ustanovljenega izobraževalnega društva in oktobra dvakrat zaigrali »Miklovo Zalo«. Iz tistih časov se je ohranila na roko pisana igralska knjiga, ohranila jo je prizadevna članica društva, večkrat Trbojska igralska skupina je v Dnevih kulture če šestnajsttč ponovila Luianoiv »Zlate čase. lepe krase«, ki jih je režiral Anton Terpin. tudi režiserka Ivana Ornem. (| je dal igralcem nov polet, (sJa tedaj predstava zahtevala i dela, saj so morali seno al Kocjan ovih podov vsaj u ajl kriti. Leta 1938 so se odkttt pode odkupijo in jih pieuJ kulturni dom. Vsak zaposkti J je prispeval 500 dinarjev, pnW predsednik društva Jernej Ka je založil 20.000 dinarjev, ij| i tedaj lahko zgradil enodnt/ hišo. Vaščani so z neštetimi^ prostovoljnega dela usposobi rano za igre in druge kultu* reditve. Vrstile so se igre in kulturno delo je presekal molk v času okupacije Z*to* nosom tik po osvoboditvi *j »Miklovo Zalo«. Leta 1948 so s prostovoljski lom zgradili prizidek h kuM domu in ga preimenovali v al dom. Spet so se vrstile upAt' dramskih del. Pomembna poni poti nepretrganega kultura* na vasi je leto 1974, ko so ali za temeljito prenovo doaai strop so zamenjali z betoaai zadnjih letih so dvorano dd* prenovili. Aprila lani so psjg znanji OF slovenskega ttana jim je podelila občinska dni jevna konferenca socialista! Tudi Dnevi kulture soli Trbojčanih izjemen odnm| kulturno umetniškega drami organizacijo prireditve Mdjf 10 tisoč dinarjev prosto1 spevkov. Če delaš in da si nekaj naredil, potem nar jem ni zadrege, so člani društva. Seveda je dinar prav obrniti in to kulturnega doma Vinke Še nekaj velja V Trbojah nimajo le ne pri kulturno umetni štvu. Igrajo tudi najmteH trboiske osnovne šole. L mladinci rekli, zakaj ne nekaj naredili. Pripre rite v, in urejajo prostor nem domu. Nemalo t trbojsko ljubitejsko kul tako plodno in odmevno Anton Terpin. okrog ki zbirajo igralci. M. Veli k K Podeljene gorenjske Prešernove nagrade Podelitev gorenjskih Prešernovih nagrad so letos gostili Skofjeločani in slovesno besedo poverili Viktorju Zaklju, predsedniku občinske skupščine, kije v svoj razmislek vlil podobo prvaka slovenskih pesnikov. HERMAN GVAKDJANCIC -J Imel je vrsto samostojnih razstav, likovno teoretične probleme pa je izpostavil predvsem na lanski razstavi v Škofi i Loki. Krajino je prevzel kot objekt raziskave in ugotovil. Eda jo je mogoče »videti« tudi na črni ploskvi, ki te navsezadnje za slikar-jevo občutljivost lahko konec poti ali sele začetek. Skoraj monohroma ■barvna skala v zastrašujoči črnini odseva njegov pogled na krajino, ki je bila kot motiv izbrana v nekem mimobežnem trenutku in ki se sedaj kljub raziskovalnim zahtevam po zavračanju vsake vsebine, vrača kakor prividno spoznanje resničnosti. Njegova najnovejša dela so polna te slikarske govorice, posebnost pa je privrženost kompozicijski trdnosti, ki združuje v enotno delo j tudi sestavljene slike. VALENTIN CUNDRIČ - Izdal je več pesniških zbirk: Krotko jutro, Pojoči grm, Gorgona, Saturniana, Soneti za Marijo, Soneti, Mnemosi-nina strela. Plamenice v vrčih. Najpomembnejša njegova pesnitev pa je vsekakor najnovejša knjiga Vrči zajetje luči in teme, ki je lani izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga. Pesmi, zbrane v tej zbirki, imajo svoje zametke v poeziji nekaterih prejšnjih del, predstavljajo pa s svojo izrazno in vsebinsko dognanostjo nedvomno vrh v njegovem dosedanjem opusu. Vrči odgovarjajo na vprašanja, čeprav večkrat sila kruta, ali je zgodovina ali je rod, ali so obdobja, hkrati pa prinašajo socialna in ekstencialna sporočila, zato so prav gotovo pomemben delež sodobni poeziji. Teden slovenske drame 80 Festival se nagiba v drugo polovico I Po prvih treh festivalskih dneh se danes Teden slovenske drame nadaljuje z zanimivo uprizoritvijo »Jacere« Alje Tkačeve, ki je sama !pripravila monodramsko besedilo.. Režiserka uprizoritve je Vesna 1 Arhar. Predstava sicer ne spada v repertoar Tedna slovenske drame 80, ki ga je oblikoval Veno Taufer, vendar se je prireditelj odločil, da jo S povabi za popestritev celotne prireditve. I'. V soboto zvečer bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s Kmeclovo inačico vedno zanimivega slovenskega mita o Veroniki. Režijsko je predstavo ljubljanskih igralcev »Friderik z Veroniko ali grof celjski danes in nikdar več« oblikoval Žarko Petan. Predstavili pa se nam bodo Dare Ulaga, Zlatko Sugman in Jožica Avbelj. Predstava piV-v Prešernovem gledališču. Nedelja bo namenjena uprizoritvi domačega gledališča. Mrakova igedija »Van Goghov Vidov ples«, ki je praizvedbo doživela decembra ini je izbrana v repertoar Tedna slovenske drame 80. Ponedeljek bo s predstavami najbolj natrpan. Dopoldne in zvečer svojo monodramo »Verigar« uprizoril Branko Miklavc za dijake __mjskih srednjih šol (Ekonomska šola in Dijaški dom). Popoldne in Evečer se bo predstavilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z upri->ritvijo »Brezjanskega polja« v režiji Janeza Drozga. Predstavi bosta Prešernovem gledališču. »Verigar« je povabljen, »Brezjansko polje« ieluje po odločitvi republiške zveze kulturnih organizacij. Zvečer pa v ljubljanski Drami uprizorjena »Lepa Vida« kranjskega dramatika tudija Šelige, ki jo je pod režijskim vodstvom Francija K riža j a uprizo-ila mariborska Drama. Tudi tokrat se bodo gledalci odpeljali v LJubljano. Razlog je znan: kranjski oder ne ustreza. M. L. »Upam, da je tudi med deli, ki jih danes slavimo, kaj trajnega — v veselje nas in ponos zanamcev« - s to željo je Viktor 2a-kelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine končal svoj priložnostni razmislek in razglasil dobitnike Prešernovih nagrad Gorenjske za leto 1979 ter tako čestital petim ustvarjalcem: Ci scu dramskih tekstov Pavlu užanu, slikarju Hermanu Gvardjančiču, pesniku Valentinu Cundriču, pedagogu in dirigentu Milku Skobrnetu in slikarju Janezu Ravniku. Slovesno podelitev so preteklo sredo tokrat gostili Skofjeločani, saj se že po navadi seli iz občine v občino. Slavostno besedo so poverili Viktorju Zaklju, predsedniku občinske skupščine, ki je v svojem priložnostnem razmisleku, kot ga je sam imenoval, slikovito zajel podobo prvaka slovenskih pesnikov, osrednjega slovenskega književnega genija, dr. Franceta Prešerna, katerega dan smrti imamo 35 let za kulturni praznik slovenskega naroda. Utemeljitve nagrad je v imenu žirije podal njen predsednik Andrej Pavlovec. Izmed predlogov je izbrala pet nagrajencev, ob katerih moramo pripisati občine: iz jeseniške Valen- PAVEL LU2AN - Objavil je zbirko pesmi Popotovanja, vrsto dramskih tekstov: Dan gospoda Iksa, Srebrne nitke, Sreča nikdar opoteča, Igre iz naših dni; največji odmev v slovenskem kulturnem prostoru pa so mu prinesle uprizoritve njegovih dramskih besedil: Zaščitna maska, Salto mortale, Zeleni volk, Živelo življenje Luka D., Zlati časi - lepi krasi, Triangel, Sreča neposrednih proizvajalcev, Srebrne nitke, in radijske igre, ki so pomembno obogatile nekoliko zapostavljeno področje slovenske povojne književnosti in izpričale njegovo izjemno občutljivost za oblikovanje radiofonskega izraza. V sodobno slovensko zlasti dramsko ustvarjanje je prinesel presenetljivo poglobljeno vizijo človekovega vsakdana, ki ga sicer oblikuje v okviru stilnih oznak realizma, vendar s specifično usmeritvijo v intimne plati človekovega bivanja, v katerih se razkriva vsa tesnobnost sodobnega občutja sveta. Prizor iz »Lepe Vide« Rudija Šelige, ki jo bodo Mariborčani odigrali v ljub Ijanski Drami. MILKO ŠKOBRNE - Nagrajen je za življenjsko delo na področju zborovskega petja. Ze kot študent je pri Maroitovem akademskem pevskem zboru v Ljubljani med drugim vodil pevski kvintet, ki je tedaj predstavljal slovensko zborovsko tvornost po vsej Jugoslaviji. Med vojno je kot referent za kulturo deloval v Bosenski krajini, po vojni na Dolenjskem, bil pomočnik in korepe-titor Slovenske filharmonije, enajst let je vodil moški ženski in mešani pevski zbor RTV Ljubljana, kasneje zbor Slavček v Trbovljah. Na Jesenicah je ustanovil ženski — vodi ga že dvanajst let, moški in mešani pevski zbor. Vselej je našel čas, da je pomagal zborom po vseh gorenjskih občinah. Zborovska tvornost na Gorenjskem in v Sloveniji je ozko povezana z njegovim imenom, danes posebej žensko zborovsko petje na Jesenicah. tina Cundriča in Milka Skobrneta, iz radovljiške Janeza Ravnika, iz kranjske Pavla Lužana in iz škofje-lošek Hermana Gvardjančiča. V tržiško torej letos nagrada ni potovala. Če smo še sredi lanskega leta razmišljali, kaj bo s gorenjskimi Prešernovimi nagradami, saj je še odmeval lanski protest kranjskih literatov, lahko rečemo, da se je vendarle malce premaknilo. Žirija je dobila prečiščene predloge, oviralo jo je le nenapisano pravilo, da mora vsaka občina imeti nagrajenca, ki razveljavi stroge umetnostne kriterije. Ce bo za gorenjske Prešernove nagrade osnovan sklad in še širše zastavljen sistem predlaganja, se ni bati, da jih ne bi dobili tisti, ki jih zaslužijo. Slovesno podelitev letošnjih Prešernovih nagrad Gorenjske je dopolnil kulturni program; zapel je ženski pevski zbor z Jesenic, ki ga vodi Milko Škobrne, slišali smo nekaj besedil Pavla Lužana in Valentina Cundriča, slikarja Herman Gvard-jančič in Janez Ravnik pa sta s svojimi likovnimi deli obogatila prireditveni prostor. Prireditelji so nam torej predstavili delo nagrajenih ustvarjalcev M. Volčjak JANEZ RAVNIK - Njegova slikarska prizadevanja so že nekaj let usmerjena v raziskovanje predmeta in njegovega okolja. Ta predmet pa ni mrtev objekt, temveč biološka tvarina, ki je podvržena zakonom rasti, ploditve in razpadanja. Obe kompozicijski prvini se harmonično povezujeta v skupnih tonskih vrednotah, iz česar raste enovito zasnovana razpoloženjska scena, ki je tako značilna za njegovo slikarsko delo. Ravniku pripada tudi zasluga, da je likovno življenje zelo bogato in kvalitetno na Bledu že 25 Tet. Pripravil je številne likovne razstave in tako omogočil Blejča-nom, pa tudi širši slovenski javnosti, ogled del najboljših slovenskih likovnih umetnikov. Kulturni koledar RAZSTAVA UVOD V JUBILEJ 2ELEZNIČARSKE STAVKE V avli Železniškega gospodarstva v Ljubljani so včeraj, na predvečer slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo o tridesetletnem delovanju folklorne skupine železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Tri desetletja uspešnega dela slavi folklorna skupina v jubilejnem letu železn carske stavke, zato bo otvoritev razstave in čez teden dni slavnostni'koncert omenjne skupine tudi uvod v številne prireditve, s katerimi bodo železničarji obudili spomin na razmere in dogodke iz revolucionarnega delavskega gibanja med železničarji pred šestdesetimi leti. 2E DESETA UPRIZORITEV »KAZNOVANEGA SOPROGA« DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega se bo v soboto, 9. februarja, ob 19. uri predstavilo z Molierovim delom »George Dandin ali Kaznovani soprog« na Bohinjski Beli. V nedeljo, 10. februarja, ob 16. uri bodo komedijo ponovili še na Lancovem. To bo njihova že deseta uprizoritev tega dela. Danes zvečer ob 19,30 v zadružnem domu v Ribnem pa bodo člani društva pripravili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopili bodo recitatorji in pionirska folklorna skupina. IGRALCI IZ PREDOSELJ GOSTUJEJO V ZALOGU V nedeljo, 10. februarja, ob 15. uri bodo člani kulturno umetniškega društva Svoboda iz Predoselj z burko Lumpacijus vagabundus ali Zanikrna trojica gostovali v Zalogu pri Cerkljah. RAZSTAVE V KRANJU Danes ob 17. uri bodo v Iskrini avli na Laborah odprli razstavo likovnih del članov likovne skupine Iskre Elektromehanike Kranj. Otvoritev razstave v počastitev Prešernovega dne bo dopolnil nastop moškega pevskega zbora in recitatorjev, ki so tako kot likovniki vključeni v delo komisije za kulturo pri sindikalni konferenci delovne organizacije. Preteklo sredo so v kranjskih galerijah odprli štiri razstave: v galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Nacionalni in socialni programi pri Slovencih 1913 — 1948, ki sta jo ob Prešernovem dnevu Rripravila Arhiv SR Slovenije in Gorenjski muzej; v mali galeriji festne hiše je odprta razstava Začetki gledališča v Kranju, ki sta jo pripravla Gorenjski muzej in Prešernovo gledališče; v galeriji Mestne hiše je v okviru kulturne izmenjave med Mursko Soboto in Kranjem razstavni paviljon arh. Novaka iz Murske Sobote pripravil spominsko razstavo likovnih del umrlega pomurskega slikarja Ladislava Danca; v stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Slobodan Stanojevič fotografije s poti po Kitajski. Razstave so tako kot stalne muzejske zbirke odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so zaprte. RAZSTAVA PLANINSKIH FOTOGRAFIJ V fotogaleriji osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi je odprta razstava planinskih fotografij, ki jo je pripravil Foto kino klub Planinske zveze Slovenije. PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI Danes ima knjižnica Ivana Tavčarja v Škof ji Loki Dan odprtih vrat: sprejema skupinske obiske in nevrnjene knjige brez zaračunavanja zamudnine. V ponedeljek, 11. februarja, ob 18. uri bo v knjižnici zveza kulturnih organizacij priredila literarni večer domačih pesnikov in pisateljev začetnikov. V torek, 12. februarja, ob 17. uri bo v uri pravljic za predšolske otroke Snežana Lotrič predstavila nove slikanice. NOVI ZBIRKI LOŠKEGA MUZEJA Med stalnimi zbirkami Loškega muzeja naj vas opozorimo na novi zbirki: Poslikana meščanska keramika od 16. do 18. stoletja in Galerija Šubicev. Do konca februarja so muzejske zbirke odprte le ob petkih od 14. do 17. ure ter ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure in od 14. do 17. PETNAJST LET FOLKLORNE SKUPINE SAVA Prihodnji petek, 15. februarja, ob 20.15 bo v kinu Center v Kranju nastop ob 15-letnici delovanja pripravila folklorna skupina Save iz Kranja. Istočasno bodo proslavili tudi 10-letnico sodelovanja s tamburaškim orkestrom Bisernica iz Reteč pri Škof j i Loki in 5-letnico dela pionirske folklorne skupine na osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju. »SLOVENSKEGA NARODA SINOVI« V CERKLJAH Člani kulturno umetniškega društva Davorin Jenko bodo danes ob 19. uri v dvorani zadružnega doma v Cerkljah pripravili ob kulturnem prazniku prireditev, ki so jo poimenovali: Slovenskega naroda sinovi. Za praznični večer so pripravili tudi vpeljavo in prvi krog drat cije »Martina Kačurja« Janeza Povšeta. C Obisk v KS Trebija V krajevni skupnosti Trebija so lani uredili več cest v hribovske vasi in položili asfalt na Fužinah, Trebiji in v Podgori - Kar dve tretjini stroškov so pokrili krajani s prostovoljnim delom — Veliko dela tudi za prihodnje srednjeročno obdobje bližno 40 odstotkov planirane vsote oziroma 400.000 dinarjev. Najbolje so se odrezale delovne organizacije v žirovski kotlini, ki so prispevale za vsakega delavca dogovorjeno vsoto. Veliko slabše pa je drugod. Ugodno so se vabilu odzvali v trgovini Loka, Ljubljanski banki in Zavarovalnici Triglav Kranj, medtem ko Jelovica, v kateri dela največ krajanov KS Trebija, Se ni prispevala nič, Tehnik pa je že sprejel sklep o prispevku. S samoprispevkom bodo tako v KS Trebija zbrali za ureaniča* • vanje referendumskega programa 1,70 milijona dinarjev, 1,90 milijona je prispevala občinska komunalna skupnost in sicer s kreditom in nepovratnimi sredstvi, 40.000 dinarjev delovni kolektivi, kar je skupaj 4 milijone dinarjev. To pa je komaj tretjina vrednosti vseh investicij. Predračun vseh del namreč znaia 12 milijonov dinarjev. Kako so pokrili razliko? Kmetje so poleg denarja prispevali se les, vsi krajani pa so dobesedno vsa pripravljalna dela opravili sami. Precej pa je pomagalo tudi gozdno gospodarstvo. Tako so skupaj opravili delo v vrednosti 8 milijonov dinarjev. To pa sta kar dve tretjini stroškov. Večino programa so že uresničili. Zgrajena je cesta od Topli-čarja do Mlinarja, tako da je z vsemi vozili možen dostop do zaselka Svisli; cesta do pokopališča v Stari Oselici in deloma je že urejeno parkirišče. Cesta v Kladje je razširjena, ni pa še posuta. Dolga je 3 kilometre in urejeni so tudi priključki do posameznih kmetij. S peskom jo bodo posuli spomladi. Cesta na Kranjsko brdo pa je povsem dograjena v dolžini dveh kilometrov. Sedaj kmetje sami urejajo še odvodnjavanje. Največ stroškov in dela pa je zahevala obnova asfaltiranja cest v dolinskih vaseh in sicer skozi Fužine, Trebijo in Podgoro z odcepi. Asfalt so položili tik pred novim letom, spomladi pa Predsednik sveta KS Jaka Ušeničnik Pred tridesetimi ali petindvajsetimi leti so na Trebiji imeli velike načrte s turizmom. Pravkar zgrajeni zadružni dom so spremenili v pen-zion, uredili ob Sori kopališče, za takratne razmere lepo uredili gostilno ter trgovino, v vasi je bilo nekaj obrtnikov, šola in gasilski dom s kulturno dvorano. Kraj in z njim okolica, hribovske vasi in zaselki ter vasi ob Sori, so živele in stremele za napredkom. Zal pa se je začetni zagon ustavil in tako je sedaj krajevna skupnost Trebija ena redkih v škofjeloških občini, ki nima niti ene temeljne organizacije, kjer je doma zaposlenih komaj nekaj več kot deset delavcev in še ti le v gostinstvu in trgovini in se jih dnevno 190 vozi na delo v Ziri, na Sovodenj, v Go-renjo vas, Poljane in Škofjo Loko. Ker ni industrije zaostaja tudi gradnja cest, ker so otroke začeli voziti v šolo v Gorenjo vas, je zamrla amaterska kulturna dejavnost, »Kratka, razvoj krajevne skupnosti je začel pešati. Zato so se krajani pred nekaj leti odločili, da si bodo sami pomagali. V začetku leta so imeli referendum, na katerem so z večino glasov odločili, da bodo sami zbirali denar za odpravo najhujših Roke potrojile den Vse vasi v dolini so dobile asfaltno prevleko rešena. Urediti bo potrebno kanalizacijo od Trebije proti Podgori, pokopališče v Stari Oselici in rekreacijski prostor. Ostaja tudi vprašanje kako pospešiti turistično dejavnot in Dom pod Planino preurediti v sodoben počitniški dom. Ko bodo prihodnje leto Zirovci uredili kanalizacijo in čistilno napravo, bo namreč Sora spet čista in bo na nekdanjem pokopališču lahko zra-stel rekreacijski center s kopališčem. Ključna problema pa sta urbanistična ureditev vasi in telefonija. Ker gradnja na Trebiji in tudi v drugih vaseh ni dovoljena, razen če gre za nadomestne hiše, se mladi izseljujejo. Posebno jim je žal za obrtnike. Tako sta dva domačina, avtomehanika, že zgradila hiši v problemov. V program so zapisali, da bodo uredili cesto Trebija —Stara Oselica, razširili in uredili cesto skozi Podgoro in odcepe v vasi, cesto skozi Fužino do Gladka, rekonstri-rali in povezali cesto v Kladjah ter zgradili priključke do Mohovnača in Filipca, zgradili cesto na Kranjsko brdo do kmeta Mravlja, obnovili cesto od Topličarja do Svislarja in zgradili cesto do pokopališča v Stari Oselici. Program je zelo obsežen in zato je tudi samoprispevek visok. Delavci plačujejo 3 odstotke od osebnih dohodkov, upokojenci 2 odstotka, obrtniki 4 odstotke in kmetje 4 odstotke od prodaje lesa in 8 odstotkov od katastrskega dohodka. Poleg tega prispeva vsak, ki je doma v dolini ob cesti, še 4.000 dinarjev. Nekaj so prispevali tudi lastniki vikendov in sicer so se dogovorili za prispevek 10.000 dinarjev. Samoprispevek bodo zbirali še letos, se pravi štiri leta, ker so upoštevali priporočilo občinske skbpščine Škofja Loka, naj po letu 1980 ne bi bilo nobenih krajevnih samoprispevkov, la bi lahko razpisali občinskega. Za pomoč so zaprosili tudi delovne organizacije, v katerih delajo krajani in predlagali, da bi za vsakega delavca prispevali 5.000 dinarjev. Do sedaj so iz tega naslova zbrali pri- Tajnik in blagajnik sveta K S Urban Kokalj Zgradili so tudi most pri Topličarju Zireh in tam odprla obrtni delavnici, čeprav bi ju še kako potrebovali v krajevni skupnosti. Takšnih primerov je več. Celo v Škofji Loki so si nekateri postavili hiše ali kupili stanovanja. Čeprav se v krajevni skupnosti že dolgo prizadevajo za pridobitev zazidalnega načrta, se zadeva ne premakne. Pred leti so dali narediti zazidalno presojo, vendar je bil potem sprejet urbanistični načrt občine in prejšnji dokument ne velja. Nižjih urbanističnih dokumentov pa še ni.Tudi zemljišča imajo že odkupljena, tako da so tudi pravne zad«ve urejene. V vsej krajevni skupno^ imajo le dva telefonska pnkljuft sicer v domu pod Planino in < tijski zadrugi. Potreb pa je Program imajo narejen m al da bodo vprašanje telefonskr pel jave rešili v prihodnjem »j njeročnem obdobju. Nujno bo potrebno mislit: izgradnjo samopostrežne tijatf na bazene za gašenje po hnW kmetijah, ureditev avtobusnih staj na Trebiji in Fužinah is tj ditev cestnih priključkov do «a»j v krajevni skupnosti. L. Bofi Slediti zgledom heroja Ob obletnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža so se prebivalci z obeh strani jugoslovansko-avstrijske meje minulo nedeljo sešli v Svečah na Koroškem — Med žalno slovesnostjo pri spomeniku padlim koroškim partizanom sta govorila predstavnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in jeseniške mladinske organizacije. v Jesenice - Matija Verdnik ki se je rodil 1916. leta v jeseniški delavski Jo že zgodaj vključil v bodo ceste dobile še fino prevleko. Kako zahtevna so bila pripravljalna dela in koliko dela so krajani sami opravili pove že podatek, da so zemeljska dela vrednotena na 3,10 milijona dinarjev, asfaltna prevleka pa Je veljala 2,6 milijona dinarjev. Za ureditev teb cest so porabili 7.000 kubičnih metrov peska, ki so ga sami nakopali. Krajevna skupnost je v tem času zgradila tudi most pri Topličarju. Čeprav ta del spada pod KS Poljane, pa je bilo treba Kopačnico premostiti zaradi ceste proti Svislim. V referendumskem programu {'e tudi rekonstrukcija ceste Tre->ija — Stara Oselica — Erm a novec. Cesto naj bi razširili in utrdili podlago. Vendar pa so Oselčani na zadnjem zboru krajanov predlagali, da proti vasi potegnejo asfaltno prevleko in sicer bi lahko z denarjem, predvidenim za rekonstrukcijo, asfaltirali približno kilometer ceste. Seveda, če bodo zemeljska dela opravili s prostovoljnim delom. S tem bo program obnove cest v krajevni skupnosti, za kakršnega so se krajani odločili na referendumu pred štirimi leti, uresničen. Vendar pa problematika s tem še zdaleč ni revolucionarno delavsko gibanje; z osemnajstimi leti so ga sprejeli v Skoj, leto pozneje pa v Komunistično partijo. Predvsem zaradi aktivnega delovanja v mladinskih vrstah ga je nekdanja oblast preganjala in ga nekaj mesecev pred vojno zaprla v Ivanjici. Nemci so Matijo zaprli v Begunjah maja 1941. leta, vendar so ga kot večino prvih zapornikov izpustili že naslednji mesec. Kot komunist je v Dolini deloval naprej. Prve dni 1942. leta je odšel v partizane, kjer je opravljal odgo-\vorne politične dolžnosti. Zelja, da bi se šel borit na Koroško, saj sta bila njegova starša po rodu Korošca, se mu je izpolnila septembra istega leta. Tja so ga poslali, da bi organiziral osvobodilno gibanje. Poskrbel je za ustanovitev prvih odborov Osvobodilne fronte v Rožni dolini; pozneje so jih organizirali več kot dvajset. Pripravil je teren za partizanske akcije; zveze so se stekale vse do Celovca. Po njegovi zaslugi se je partizanski boj razširil tudi severno od Drave. Matija Verdnik-Tomaž je postavil trdne temelje osvobodilnemu gibanju in protifašističnemu boju na Koroškem. Prizadeval si je, da bi se v tem delu Evrope, kjer prebivata dva različna naroda, utrdilo bratstvo med njima. Za ljubezen do koroške zemlje in naroda je žrtvoval tudi svoje življenje. Ob napadu na štab zahodnokoroškega odreda in okrožni komite KPS za Koroško konec januarja 1944. leta so ga Nemci težko ranili. Umrl je v noči od 1. na 2. februar na Mostečnikovi domačiji, pokopan pa je v skupnem partizanskem grobu v Svečah na Koroškem. Tako, kot prejšnja leta sta občinska odbora Zveze združenj borcev NOV z Jesenic in iz Radovljice v sodelovanju z Zvezo koroških partizanov v Celovcu tudi letos, ob 36. obletnici smrti" heroja Verdnika, pripravila žalno slovesnost na poKopalisču v Svečah. V nedeljo, 3. februarja, ob 11. uri se je pri spomeniku padlim koroškim partizanom zbralo veliko število domačinov in predstavnikov slovenskih organizacij na Koroškem, ter okrog dvesto udeležencev iz jeseniške in radovljiške občine, med katerimi so bili poleg borcev in mladincev tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Med slovesnostjo, z njo so zaznamovali tudi 35. obletnico zmage nad fašizmom, je imel govor tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. V njem ie opisal borbeno pot heroja Verdnika in njegovih sotovarišev ter med drugim poudaril, da brez oboroženega protifašističnega boja koroških Slovencev danes ne bi bilo 7. člena državne pogodbe, pa da koroški Slovenci zaradi svojega prispevka k obnovi demokracije v Avstriji upravičeno terjajo od avstrijske vlade večjo zavzetost za bodoče zagotavljanje miru, sporazu- mevanja in dobrososedsken ^ vanja na območju, kjer živi *Jj na. Ko je govoril o medna%[> položaju, je tudi dejal, da je mjj na zadovoljna z dobrim r«3> odnosov med obema državama VVieserjeve misli, da mon^ današnji rodovi borci za nwvi* svojem govoru nadaljeval B«Jii nik komisije za mednarodne t pri občinski konferenci ZSM senice Samo Krivic. Kot j«, ostalega povedal, so mnogi L žrtvovali življenja za ohrani^] venskega ljudstva, zato je \ naloga mladih, da sledijo ni zgledom in še naprej utrjujejU med prebivalci z obeh strani, Svečanost, med katero kulturnem sporedu nastopili i, pevski zbor iz Šentjakoba vfy recitatorji jeseniškega ama« gledališča, je bila ponoven do ideje, za katere se je boril] Verdnik s soborci, niso Jubilej Karla Prušnil| Znani koroški partizan in aktivist slovenskih organizacij na Koroškem, Karel Prušnik-Gašper iz Čahorč pri Kotmari vasi, praznuje te dni visok življenjski praznik, 70. obletnico rojstva. Rodil »se je 7. februarja 1910. leta v Lobniku, revolucionarnem kraju nad Železno Kaplo. Sin slovenske matere in očeta, ki se je na Lobnik priženil iz Solčave, se je od malega kalil v ponosnega in neupogljivega Slovenca. Kori, kot so ga klicali domači, je rad bral. Njegov stric Johan, ki je bil fantov dober prijatelj, je odraščajočega Karla večkrat peljal v knjižnico v Železni Kapli. Tam se je spoznaval ne le z deli Cankarja in Zupančiča, ampak tudi Marxa, Engelsa in Lenina. Leta 1934 je prejel knjižico Komunistične partije Avstrije. Kmalu zatem so ga v Železni Kapli obsodili kot nasprotnika »avstrofašizma«, ob prihodu Hitlerja pa je bil toliko »sumljiv«, da _niti vojske ni smel služiti. Vendar,ko je na Koroškem zagorel plamen upora, je Kori z Lobnika vedel, kam mora. NO-vembra 1942. leta se je pridružil partizanom. Boril se je v koroški četi, ki jo je vodil inženir Pavel Zaucer-Matjaž. Kot lovec je bil vaien hoje, življenja v naravi pa tudi orožja. Brez njegovih izkušenj predvojnega komunista si ni bilo moč zamisliti aktivnosti Osvobodilne fronte na Koroškem. Sodeloval je pri ustanovitvi odbora OF 1942. leta na Lobniku in 1944. leta pa pri formiranju pokrajinskega odbora, katerega sekretar je bil, potlej pa je enako dolžnost opravljal za vso Koroško do 1948. leta. Je eden od stebrov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je prerasla iz osvobodilne in pozneje demokratične fronte. Vedno je deloval v Zvezi koroških partizanov in kot izreden ljubitelj narave lovski pa čebelarski or Povsod je bil v prvih vratakj tako v boju za obstoj Slovenj Koroškem. »Naš boj je pozitiven. Ni zatiran toliko časa, dokler se braniti. In mi se znamo,« sol Karla Prušnika-Gašperja, i\ narodnostni boj Slovencev »I stoletju popolno predstavil v «| Gamsi na Plazu. »Včasih *ay da je usoda mojega rodu povv gamsom na plazu ... Toda MU rod se drži kljub plazovom -« tistih gamsov, ki presliSijo aii žvižg in se ločijo od neupi* vsem viharjem in plazovo« fljfj jočega tropa,« je zapisal v njej Enemu od mnogih »gamsov«,||{ na Koroškem ne boje ptoNjB skega in ponemčevalske, Karlu Prušniku-Gašperju, i k njegovemu življenjskemu j ku in mu želimo še na EK, 8 FEBUUARJA 1980 9.STRAN G ►Kokrški odred« - nova, dragocena knjiga iz naše revolucije in borbe nJiga pisana za zanamce Pisatelj Ivan Jan-Srečko, avtor znane partizanske knjige Dražgoška bitka, ki je doživela že tretji ponatis, je te dni dokončal svoje največje delo doslej, obširno monografijo »Kokrški odred«. V treh knjigah po približno šest sto strani bo do poletja izšla pri Partizanski knjigi. Naši zgodovinarji so ocenili, da bo izid knjige velik dogodek našega zgodovinopisja, kajti monografije, kakršna je «Kokrški odred«, le redko nastajajo v zgodovini nekega naroda. J rbj K SV t If Kupi papirja so na njegovi delov-v* mizi, na policah za njim, ob mizi tleh. Sto in sto gradiv iz zgo-inskega muzeja, izjave prič, iz-li iz dokumentov nafte narodno-obodilne borbe. Tisoč in več tipih strani tekstov, lepo porav-ih, ločenih po delih, dokončno ledanih in pripravljenih za tisk. le fte dopolnjuje rokopis s mi, fotografijami in spiskom borcev Kokrškega odreda, ki _Jo natisnjeni v zadnji knjigi, ončno je le tu delo, ki ga nestrpno "akujejo vsi fte živeči borci ikega odreda, svojci padlih, . drugih odredov, ki so bili orkoli povezani z borci in boji irftkega odreda. V njej je zbrana 'olucionarna zgodovina in boj ijega dela Gorenjske, zato bo ne- Inromno naftla prostor v vsakem Nafte m domu. »Tovariš Jan, kako da ste ae lotili pisanja tako obširne zgodovinske kronike iz naše borbe?« »Mikalo me je že dolgo to delo. a v zaradi toliko posebnosti, ki jih imel Kokrški odred. Ze to, da je bil akrat ustanovljen, je nekaj en-Hratnega. In konec koncev sem bil {jim borec Kokrškega odreda. Na Ugovarjanje odbora Kokrškega od-lo, soborcev, občinskega odbora NOV Tržič in drugih sem se ga tii že pred dvanajstimi leti. Prvič \m bil napisan že leta 1970. Le 570 Mrani je tedaj obsegala knjiga, ^otem pa so se začeli dvomi: ali išči v zgodovino naše revolucije, »Čl lre< ■i*.................... .. logična posledica dogodkov B čas pred ustanovitvijo samega ftdreda ali celo v čas pred vojno. iUjti nastanek Kokrškega odreda je Eotem v Kokrški bataljon, ki pa je il uradno V. bataljon Gorenjskega odreda. Več kot leto in pol Kokrški odred ni obstajal, in da se opis ne bi trgal, je bilo nujno vsaj v grobih potezah obdelati tudi enote Gorenjskega odreda in obrobne terenske or- fanizacije na levem bregu Save, iz aterih je kasneje nastal nov Kokrški odred. Posebno poglavje sem posvetil Udinem borštu. Prav tu okrog je bilo doslej veliko nejasnega. Koliko raz- Eovorov, posvetovanj, preverjanj je ilo potrebnih pri tem. Zdaj je v knjigi natančno dognano, koliko borcev je bilo tiste usodne dni v Udinem borštu, kdo je padel, kdo je bil uiet.« »Kaj bo po vašem mnenju bralce najbolj pritegnilo?« »Skozi vso knjigo se vleče tudi belogardizem in domobranstvo na Gorenjskem. Od leta 1942 jih spremljam, pa vse do njihovega umika na Koroško. Na žalost je bilo domobranstvo na Gorenjskem najbolj razvito prav na ozemlju Kokrškega odreda, to je na levi strani Save, od Kranja, Kamnika in Cerkelj do Tržiča. Morda to?« »Ste bili pri opisu izdajstev zelo konkretni, poimenski?« »Ne, tu sem pazil, posebno pri še živečih. Če le ni bilo nujno, nisem zapisal imena. Kajti, otroci ne izbirajo staršev. Razkrinkavam jih po eni strani, vseeno pa želim, da ne bi delal razdorov med ljudmi. So pa opisani hudi primeri. Kot na primer o izdajalcu, ki so mu Nemci ubili očeta, selili vse domače, požgali hišo, jred vojne in naše revolucije. Po »Igih razmišljanjih, različnih predli odbora Kokrškega odreda, _.jtorjev in recenzorjev, strokov-.Jjakov na tem področju, sem se ^fdiočil za širšo obdelavo dogodkov Jn segel v dogajanja že nekaj let " vojno. Prav zaradi te celovi-iti obdelane problematike je Sal toliko let. O samem kem odredu govori le polovica, ilovica pa o silah na terenu, o političnem delu, mobilizaciji, ^Aontrarevolucionarnih silah in * vuaem.« v »Kokrški odred Je bil ustali, aovljen dvakrat. Prvič junija 1942 in je bil v začetku leta 81' 1949 ukinjen, ponovno usta-{% novljen pa sele konec avgusta Lf 1944. Se lotevate tudi tega JI »menega obdobja?« j| »Nisem mogel mimo. Moral sem stjj^bdelati tudi čas, ko Kokrškega Jdrada ni bilo, ampak je bila le »Kokrftka četa, ki se je razrasla trije bratje padli v partizanih sam 1>a je ušel od nas k raztrgancem. Si ahko mislite, kaj je povzročil en sam človek s takim dejanjem?« V glavnih črtah je orisana tudi Kumerdajeva izdaja. Marsikakšno novo dejstvo je pri tem ugotovljeno. Opisane so tudi številne gestapovske aretacije na Gorenjskem. Ponovno je tu obdelana okrogelska jama, pojasnjenih veliko nejasnosti okrog prehoda Druge grupe odredov čez območje Kokrškega odreda. Pišem tudi o tem, kako je prve iskre upora na Koroško prenesel prav Kokrški odred... Za nekatere bo zelo zanimiv prav zadnji del, ki govori o bojnem pohodu odreda čez Karavanke na Koroško in o dogodkih ob osvoboditvi. V knjigi namreč dokazujem, da je bil Kokrški odred prva enota jugoslovanske armade, ki je prišla v Celovec. To je bilo 8. maja 1945 okrog 14. ure popoldne. Tu izpodbijam trditve maršala Harolda Aleksandra, ki sporoča Churchillu, da so prišli zavezniki v Celovec 7. maja, tri ure pred Jugoslovani. Pa ni bilo ne sedmega, ne tri ure pred nami. Kako si upa nek maršal trditi napačno! In zgodovinarji seveda povzemajo po njem. . . Po urah točno je opisan pohod v Celovec in dokazujem, da je odred prišel v Celovec hkrati z zavezniki. Zal smo bili opeharjeni za naš boj in žrtve, ki so padle za Koroško. Tedaj .smo bili seveda e Erepričani, da nas Stalin glede koroške in pravičnih meja podpira, pa nas je prodal. . .« »Deset let in še več dela na eni sami knjigi je ogromno delo. Kako ste zdržali?« »Garaško delo je bilo to, res. To je strašen pritisk na človeka. Nobenega prostega trenutka nimaš več, če se lotiš nečesa takega. Vsi smo že izgubljali voljo in moči. Pred petimi leti sem že skoraj obupal. Dva milijona bi dal, če bi hotel kdo drug nadaljevati. Pa so pritiskali z ene strani borci, z druge recenzorji, sama vest mi ni dala miru.. . Zmanjkalo je gradiva, pa sem se spet zakopal v razne arhive, dokumentacije, spraševal, preverjal, usklajeval izjave. Koliko neprespanih noči! Koliko dela, ki ga nihče ne vidi! Vržen si v reko: če boš plaval, boš utonil, če pa boš, se boš mogoče rešil.. .« Gradil je na izkušnjah preteklih let: ko je zbiral gradivo za svoje knjige Med gorenjskimi partizani (1956), Draž-goše (1961), Izpolnjena beseda (1961), Skozi zasede (1962), Boj pod Triglavom (1966 — uredil kroniko partizanskih Gorij pri Bledu), Dražgoška bitka (razširjena izdaja 1971 in 1975) in ko je celih dvajset let urejal radijsko po-oddajo »Še pomnite tovariši?« »Brez vojaško političnega znanja se tako knjiga he- da napisati. Največ pa sem se moral učiti sproti. Pri vsakem pomembnejšem dogodku je dana ocena z dobrim in slabim, kajti knjiga je pisana za zanamce, za pouk, za težke čase, da v prihodnje ne bomo delali istih napak. Naj naše napake služijo prihodnjim rodovom. Prav v tem pouku je bistvo prenašanja tradicij naše borbe.« Bodo v knjigi objavljeni tudi kakšni posebni dokumenti?« »Tudi. Uspelo mi je, na primer, dobiti posebno karto, na katero so Nemci vnašali z rdečimi in zelenimi krogci vsa miniranja na gorenjskih železniških progah. Naši minerci so to progo tolikokrat minirali, da je krogec pri krogcu, na odseku med Radovljico in Javornikom jih je bilo pa toliko, da je Nemcem zmanjkalo prostora in so se krogci nabirali kar v grozd... Dokument je bil v nacističnem arhivu, ki je prišel v roke Amerikancem. Zdaj nam po malem vračajo dokumente. No, ta je eden od njih in bo v knjigi prikazan.« »Vam je ob teh širokih raziskavah tudi ostalo kaj gradiva, ki ni našlo prostora v tej vaši knjigi?« »Ostalo ga je precej, kajti vsega kljub tako obširni knjigi ne moreš spraviti noter, čeprav je silno zanimiv. Nekaj ga bom uporabil pri kroniki Gorenjskega odreda, ki se je nameravam lotiti.« Kljub tolikim naporom je še poln volje. Da je le to največje delo mimo.Malo predaha, potem bo pa spet lahko zagrabil. Nehote se mi utrne misel, da bi se takole obširno delo dalo še bolj firibližati mladim, če bi ga razde-ili na posamezne dogodke. Zakaj , ne bi imeli posebej drobne knjižice o gorenjskem belogardizmu in domobranstvu? Posebej obdelano Okroglo, Udin boršt? Ali pa osvoboditev Begunj?! Ali pa morda sam zaključek na Koroškem? Čudoviti učbeniki bi lahko bili to za naše šolarje, kajti cel »Kokrški odred« je pravzaprav učbenik. Ga bomo znali izkoristiti kot je treba? D. Dolenc Mitrijeva kočica na Stari Pokljuki, na Postoj na rje vem rovtu — posneto v oktobru 1979 - Foto: J. Ambrožič Pozabljeni Štefan Mitri — partizanski očka s Stare Pokljuke Ko stopamo od Figovca na Stari Pokljuki dalje v temne bogate smrekove gozdove, kaj kmalu naletimo na Postoj na rje vem rovtu v Fajfarici na lično kočo, ki so značilne za širne senožeti Stare Pokljuke. V tej koči je že pred vojno preko celega leta bival samotar Štefan Mitri. Za prve partizane na Pokljuki je bil Šfefan Mitri kaj pomemben, saj je bil prvi, ki ja navezal tesne in zanesljive stike z njimi. Partizani so ga imenovali kar »partizanski očka«, in to ne zastonj. Mitri je bil doma s Primorske, iz Košarte. Že leta 1922 je prišel na Staro Pokljuko in se nastanil v kočici na Postojnarjevem rovtu. Bil je velik prijatelj narave. Divjačine je lovil le toliko, kolikor je potreboval hrane. Ker ni imel jugoslovanskega državljanstva, so ga takratni žan-darji leta 1932 aretirali in predali italijanskim oblastem. Nekaj časa je nato živel pri svojem bratu v Postojni, nakar je znova pobegnil v Jugoslavijo in se vrnil na Staro Pokljuko. V svoji kočici na Postojnarjevem rovtu ali v neposredni bližini je imel vedno skrite puške, kajti samo z eno ni bil zadovoljen. Zaradi tega je imel vedno preiskave, toda nikoli niso ničesar naftli. Kot mi je povedal moj brat Miro, ki je partizani! na Pokljuki in se tudi večkrat oglasil pri Mitriju, je imel skrite puške kar med drvmi, ki jih je sušil na »glistah« nad preprostim odprtim ognjiščem. Štefan je prvi navezal stike s partizani in uspešno opravljal to nalogo vso vojno, ne da bi bil le enkrat prijet ali izdan. Tudi po večkrat na dan je bil pripravljen iti za partizane v dolino. Na eno nogo je šepal, imel je trdo koleno, in je vedno hodil s palico, ki pa je bila votla. V njej je Mitri prenašal razno posto in obvestila v dolino in nazaj. Za njegovo uspešno in važno poslanstvo v naši borbi, so mu po vojni naše oblasti dale vse priznanje in dobil je tudi stanovanje v stavbi današnjega urada krajevne skupnosti v Gorjah. S Stare Pokljuke se je preselil leta 1946, pa ni vzdržal dolgo. Silno domotožje po Stari Pokljuki in kmalu je umrl. Počiva na gorjanskem pokopališču. Danes" se ga skoraj nihče več ne spominja, mladi pa sploh ne vedo, kdo je to bil. Zaslužil si je vsaj nagrobno ploščo... V koči pri Mitriju pa so se dogajale še druge stvari. Ne samo, da so bili partizani pri njem stalni gostje in da jim je tako ali drugače pomagal. Partizani niso smeli v dolino, toda lasje in brade so jim ravno tako rasle. Filipina Zemva, Pokljukarjeva iz Zgornjih Gorij, priučena frizerka, ve povedati, da je strigla prve partizane že v letu 194M in vse do osvoboditve prav v Mitrijevi koči. Filipina si je izbrala za svojo spremljevalko takratno mladinko Andrejano Knafelj-Am-brožičevo. Iz Gorij sta hodili preko nevarnih Hotunj po ravnem in čistem terenu od Krnice pri Gorjah proti vznožju Stare Pokljuke. Ta teren je bil vedno opazovan z Bosta, kjer so imeli ostrostrelci in »fla-kovci« svoja stalna gnezda. Toda imeli sta srečo... Mitrijeva lesenjača pa še stoji. Ce vas bo pot zanesla na Postojnarjev rovt na Stari Pokljuki, se spomnite starega M i trija... Jože Ambrožič Metodovih 70 let Kdo od starejših gorenjskih aktivistov OF in borcev NOV ne, pozna Toneta DolinŠka-Metoda, ki je dopolnil 70 let. . ' .... ,. Ko smo ga v teh dneh obiskali zastopniki jeseniške občinske organizacije ZB NOV, katere častni član je, in mu čestitali ob njegovem jubileju, je razgrnil pred nami pot njegovega ilegalnega političnega dela in trpljenja, ki se je zanj začelo takrat, ko ga je gestapo v letu 1942 aretiral. Tone je prišel na Gorenjsko po že znanih dogodkih v decembrskih dneh, ko se je že utišala vstaja, ki se je razplamtela po vsej Gorenjski. Prevzel je mesto sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. Čeprav navajen ilegalnega političnega dela v Ljubljani, kjer je pred tem vodil ljubljanski okrožni komite KP, je bil s tem postavljen pred izredno težko nalogo. Gestapo je po omenjenih decembrskih dogodkih strahovito reagiral. Napel je vse sile, da bi razbil široko mrežo odborov OF. Posebno se je angažiral za razbitje okrožnih odborov na Jesenicah in v Kranju. Tako se je moral Tone na vsakem koraku spoprijeti z nevidnim sovražnikom. Zelo nevarne so postale javke, kjer se je Tone sestajal s člani okrožij ali drugimi organizatorji. Posebno pomembne so bile javke na Jesenicah in v Kranju. , Gestapu je uspelo odkriti nekatere javke v Kranju; prisilil je zajeto partizansko kurirko, da je pričela sodelovati z njimi in pozaprti so bili člani kranjskega in nekateri člani jeseniškega okrožja in posamezni njihovi sodelavci. Tonetu je uspelo, da se je tja do tistega usodnega dne v Trbojah gibal še dovolj svobodno in prosto in vzpostavljal novo mrežo OF. Le to je bilo nujno obnoviti, saj je bil od nje v precejšnji meri odvisen nadaljnji razvoj partizanskega gibanja. Toda v noči od 10. na 11. marec 1942 je bila odkrita tudi javka v Trbojah pri Kranju. Za Toneta se je pričela trnjeva pot zapornika in interniranca. Gestapo je vedel, koga ima v rokah, toda Tone svojega pravega imena in funkcije ni priznal. Ostal je Metod. Gestapo je poskušal vse, da bi od njega izsilil podatke o ljudeh in njegovem delu. Kljub neprestanemu mu čenju in zasliSevanjuje Tone Dolinšek ostal Metod, neznani in nepomembni podpornik narodno osvobodilnega gibanja. Gestapo je poskušal celo to, da ga je pripeljal na streljanje talcev v Drago in mu zastrašujoče streljal mimo glave. Tudi to ga ni zlomilo. Toda Tone je bil za gestapo pre-dragocen in ker od njega niso ničesar zvedeli, so ga odpeljali nazaj v zapore. Namenili so mu težko koncentracijsko taborišče Mauthausen, kamor so ga poslali iz Begunj. Še tu je gestapo z raznimi triki skušal zvedeti od njega kar mu v Begunjah ni uspelo. Toda Tone ni bil le revolucionar in zvest svetlim idejam revolucije in narodnoosvobodilnega gibanja, ostal je tudi trden in nepopustljiv v svojem značaju. Ni popustil niti pred navideznimi' lepimi obljubami. Tone Dolinšek je kljub trpljenju in mučenju po zaslugi svoje jeklene volje ostal pri življenju. Še vedno je tudi aktiven politični delavec, posebno v raznih organizacijah internirancev. Ohranil je tudi vso vedrino in zaupanje v bodočnost. Gorenjskim partizanom, za katere je bil Metod — zapornik in aktivist, sinonim junaštva v zaporu, je še vedno drag in spoštovan tovariš. Ob njegovi 70-letnici mu želimo še veliko zdravih let. Priključujemo se številnim čestitkam, ki jih v teh dneh prejema. Slovenko O L, A S10 STRAN PETEK, 8 FEBRUARJA«V DUHlIN če (25 nadaljevanje) TONE POGAĆNI Brane naju sprašuje, kdaj bo polž preplezal zid? Vsa storija je šla nekako takole pred šotorom na deki: Vrtnar je gledal polža, ki je poskušal preplezati zid. Prvo noč je preplezal tri metre in padel za dva. . . in še preden je Brane vse to dokončal, ga je zmanjkalo. Zrak je postajal vse bolj suh, hladnejši, zvezde so migale, pod plahto šotora sta se prevračala dva, in črički so s tako neumnostjo godli — zastonj —. da so se solze razpirale, besed kar ni bilo. Vse je bilo neumno in odveč. Dan se je dokončno zgnetel v noč. V spanje. V sanje. V podtalno, podzavestno bliskanje barvnih filmov, ko padeš v REM, da se ti zrkla refleksno premikajo. Podoživljaš. In se ti začne odpirati Andričeva podoba bolniške sobe, vse velike bolnišnice jo imajo, v katero prenesejo bolnike, ko vse kaže, da bodo živeli samo še nekaj ur. In v vesolju je naša Zemlja taka soba za umiranje. Da pa se množimo, je samo iluzija, saj se vse to dogaja v mejah smrti, na katero smo obsojeni in zaradi katere smo vrženi na Zemljo. Merjeno z vesoljskimi merami in povedano z našimi človeškimi besedami je pravzaprav takole: Včeraj smo bili pripeljani, jutri pa nas ne bo več. Mogoče bo trava še rasla in minerali zoreli, ampak samo zase. MOLK. Za tebe. Za nas na vse obsojene. Stara in mwo. zgodovina in življenje. Parniki voziio unste m blag,, po BOSPORJU* Je do °o>aliJcone in podmorniških mrež ob vhodu v ČRNO MORJE. * DA BI ČAKALA JUTRA? Od daleč je udarjalo Branetovo hropenje. Neonske svetilke so končno ugasnile, mrknile, zemeljska svetloba, neskončna in svetla, je zalivala vso to človeško mehkobo. Nobenih besed, ki so tolikokrat narejeno dvoumne. Dolg je večer in dotik je veliko bolj človeški. Ko daje toploto, ne samo raskav razpon mrzlih vokalov in prsečih soglasnikov. Dih govori, ne besede. Vem, kje vse so še taki ljudje. Človek jih ima preštete, zapisane - ujete, kot štorklje se ti raztresejo na vsakih toliko dimnikov. Polnoč in čez. Zvlečeva spečega Braneta v šotor, druge stvari ostanejo zunaj ... in kmalu vsi trije hro-pemo v koru naprej. KO PARNIK RAZREZE BOSPOR Zbudi me rožljanje aluminijaste posode. Oba že srčkano čepita okrog gorilnika in cuzata namedene prste. Ko sem spet zadnji. Kam gremo danes? Čez BOSPOR. Do Črnega morja - pa še naprej, č nas bodo Rusi pustili. Mokasti. z ocvirki zabeljeni žganci, gorenjski, pa kamiličen čaj z medom hitro zdrknejo v želodec. Jutranje prhanje. Pet minut pred njima grem, poženem se čez vhod LONDRA kampa (slaba vest), in spet čakam na prazni, pusti zaprti bencinski črpalki, pred panojem: SU-PER - JOK Čakamo avtobus. Spaček počiva. Ustavi razdrapan privatnik. Umazan. Razbit avto-busek. Prvo, kar vidimo v notranjosti, je preluknjana sprednja šipa. Debela skala se je morala zagozditi ^vanjo. Znotraj je že ponorelo polno ljudi, da smrdi. Plačamo takoj, dinar manj kot v državnih avtobusih. Čepimo na »havbi«, sklonjeni med neumite noge. kakšnih dvajset nas je že, pa še kar naprej ta razdra-pani avtobusek ustavlja. Za vsakim vogalom se šoferjev sin na vsa usta dere: USKUDAR, USKUDAR. Turki skačejo pri sprednjih vratih, zadnja so trmasto zaprta. Zmanjkuje zraka. Cirkus, živi cirkus. Nekako smo se le splazili ven pred Sultan Ahmeto-vo Sinjo mošejo. Z leve strani se zlijemo čez poraščene obraze na stolčkih po cel ljubi dan sedečih TURKOV, trinožniki se jim uspavajoče zibajo, priletimo, prisopemo na GALATO, pontonski most čez ZLATI ROG z BOS-PORJEM na desni Hipiji že čakajo na tleh v nekaj kupčkih, pred železnimi vrati za na parnik, zarjavel kot kolo moje stare mame. Sonček tlači v usta vsaj pol opečene koruze, z Branetom grizljava okusen ribji sendvič. Čakamo na dotik z BOSPORJEM in na videnje ČRNEGA MORJA, v daljavi morda tudi SOVJETSKE ZVEZE, ki nam je z avtomobili še zmeraj nedosegljiva. Ladijski mostiček je spolzek. Obsedimo na krmi, ladja-parnik ni pokrita s platneno belkasto ponjavo, zato se lesene klopi pečejo na jutranjem soncu. Na pol prazen parnik astmatično zatuli, vijak se zagrebe v mastni, nekajmetrski val, tričetrt pod vodo, počasi obrača in že nas nese ven, v širino morja. Čez most ravnokar caplja „emnopolti možic z medvedom, tak kot tisti Rom na Velebitu, ki je kuhal milo in lovil otroke. . TOP-KAPI-SARAJ s haremom, v katerem je sultan imel na razpolago tudi do tri tisoč žena in devic (kadarkoli), nese nazaj, nič več ni tako vzvišen kot včeraj — Sonce se razsiplje čez lase z vsaj desetcentimetr-skim narastkom priletne Francozinje, ki skoz in skoz nekaj brblja, bolj sama zase, v nerazumljivi alzaščini. Sredina BOSPORJA ie wa*na, veter pihlja, vroč in suh, parnik nese v HUDIČEV TOK. Voda je črna, s plastmi olja in katrana, tako da bi '°%^^^L^ -uva čevlje, da že.nav-sezgodaj aromatično diši po kapicah na prazni steklenici za amonijak, listajo BURDO in druge take kratkočasne stvari, skoz in skoz, spet drugi pijejo prvi jutranji čaj v barvi prepečenega sladkorja. Močno sla-jenega. Odvratnega. Da se ti že pri tretjem kozarčku upre. Plujemo skozi BOSPOR, po tisočletni žili z Vzhoda na Zahod, v Sredozemlje. Valovi pljuskajo prav tako kot so FENIČANOM, PERZIJCEM, GRKOM, RIMLJANOM, GOTOM, SARACENOM, SLOVANOM, SREDNJEVEŠKIM KRIŽARJEM, ki so bolj plenili kot branili Sveto obljubljeno deželo, in nenazadnje - SVETLOPOLTIM TURKOM iz nekdanje Centralne Azije. Zarjaveli parnik drhti in se zvija po Hudičevem toku, ki pljuska od evropske celine k azijski. Na levi — džamija in palača DOLMABAŠI, turški Versaj, zadnja sultanova rezidenca, s togimi mavčnimi zavesami in vsa iz belega, klesanega in tako nači-čkanega marmorja, da je videti kot iz sladkorja, kakor ganljive slaščice v izložbah slaščičarn. Čipkasta pročelja, izrezljani balkoni — baročna gmota ob BOSPOR-JU. Zgradil jo je SULTAN ABDUL leta 1854. Za pet milijonov zlatnikov. Tu so sprejemali nekdaj visoke državniške goste, med drugimi tudi TOVARIŠA TITA. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrolo; Čustveno pogojene učne težave (2) 2e smo pisali o blažjih čustvenih motnjah, ki znižujejo šofaAo* rilnost, ki pa niso tako globoke, da bi načele jedro otrokovega ** nostnega razvoja. Danes bomo govorili o globljih čustvenih mofiy» ki imajo svoj izvor v zgodnjem otroštvu, ki poleg tega, da ^gj* vplivajo na otrokovo doživljanje in ravnanje, zmanjšujejo v dMfjH meri šolsko učinkovitost. Često se srečamo z otrokom, čigar utiHtm alne sposobnosti so povsem v mejah poprečja, pri katerem ne fin* organsko možgansko oškodovanost, niti ne za specifične bralnih*? sovalne motnje, pa vendar je v šoli neučinkovit, bicer pa moram poudariti, da je So-;lič delal po navodilih gestapovske je mu centrale na Bledu in je bil Druschke le občasna zveza med njim in Bledom. Odtod tudi takšno Druschkeje-vo spoštovanje do Sokliča. Soklič je Ludvigerja spremljal pri domala vseh morilskih akcijah. Ob koncu vojne sta oba zbežala v Italijo. 1947. leta se je Soklič vrnil s čet-niškim poveljnikom Bitencem nazaj v Polhograjske Dolomite, toda naši varnostni organi so vse takoj polovi-li in zvezali brez žrtev. Soklič je bil 1948. leta v Ljubljani obsojen na smrt in usmrčen. UGRABITEV IN UMOR IVA VALENČICA Ob stari glavni avtomobilski cesti Kranj —Jesenice na klancu v Go-bovcin pri Podbrezjah, so 7. januarja 1944. leta domačini našli mrtveca. Ležal je poleg brzojavnega droga št. 24. »Revež, zmrznil je,« so pomislili ljudje. »Ustreljen je v tilnik,« je vzkliknil nekdo, ki si je žrtev pobliže ogledal. Okrog glave je bil krvav sneg. Primer so javili orožniški postaji. »Kdo je ustrelil tega nesrečneža?« so se spraševali. Na to tudi orožniki niso mogli odgovoriti. Neznanec je bil brez dokumentov. Možje nemške postave so si zabeležili njegovo bar- vo las, približno starost, velikost, opis obleke in vse, kar spada v takšen dokument. Pokopali so ga na pokopališču v Podbrezjah. Medtem je Anica Valenčič s Primskovega pri Kranju zaman čakala moža. Njen 32-letni mož Ivb je bil uradnik v mestni hranilnici v Kranju; njegov oče je bil ravnatelj te hranilnice. Z ženo nista imela stanovanja. Žena je živela pri starših na Prim-skovem, njen mož pa včasih pri njej, včasih pri starših. Rad je obiskoval očeta. Tudi 5. januarja 1944. leta je bil doma na obisku, o Na trkanje je- odprla kuharica Micka. Pred vrati so stali trije moški v civilnih oblekah in jo vprašali, če je Ivo do'ma. »Seveda,« je odvrnila, »kar vstopite.« »Ne, ne bomo se zadrževali, ker se nam mudi. Pokličite ga ven.« Kuharica se je vrnila v kuhinjo. Ivo je z neznanci spregovoril nekaj besed, se vrnil v sobo, vzel plašč in rekel: »Takoj se vrnem.« Vrnil se je, toda šele po vojni, v mrtvaški krsti. Zvabili so ga s pretvezo »samo za nekaj minut.« Naslednji dan ga ni bilo v službo. Oče je bil zaskrbljen. Žena je obleta-la vse urade v mestu in spraševala. Če kdo kaj ve o možu. Na orožniški postaji in gestapu so samo zmajevali z glavo. Moram zvedeti, moram, je hučalo v ženini glavi in podala se je naravnost na centralo gestapa na Bled. Le eno je zanesljivo vedela: tisti trije moški niso bili partizani. Zakaj neki bi ga s prevaro odpeljali, brez opreme in poprejšnjega dogovora? Saj je imel brata Mitjo v partizanih že od novembra 1943. leta. Nasploh je bila to partizanska družina. Po mučnih zapletih, poniževalnega čakanja in trkanju od vrat do vrat je le prispela v pisarno nekega gestapovca na Bledu. Poklicno togi in mračni gestapovski obraz je tokrat skušal vsaj na videz prikazati sočustvovanje do mlade žene, ki išče moža. »Gospa, res nimam nobenih podatkov o vašem možu. Če želite, lahko vprašam našo izpostavo v Kranju?« Za trenutek je umolknil, kot da nekaj premišljuje. »Ne ustrašite se, toda pred nekaj dnevi so ob cesti pri Podbrezjah našli mrtvega moškega« Žena je razširila oči in nemo pričakovala, kaj bo uradnik tajne policije še povedal. »Star je bil okrog 30* let, pri njem niso našli nobenih dokumentov, sicer pa si oglejte to krpo, ki so mu jo odtrgali od njegovega suknjiča zato. da bi ga lahko kdo kdaj identificiral.« nega človeka je pokopal. LahUJJ*1 oglasite tudi na tamkajšnji or. januarja 1944. leta pribil 19. uri so banditi odvlekli djo Ivana ValenČiča, ki s Kranju, iz stanovanja n očeta in ga ubili. Truplo »H 7. januarja pred križiščem bfc podnarške ceste. Ubili so ga lom v glavo.« Po tem nemškem orobuH poročilu so ValenČiča odptW ubili partizani. Nemški uradni) zagotovo ni napisal zlonaneim razen redkih vodilnih gestapv drugi niso vedeli za garjaveov rojenČka, ki so ga krstili ttMN Jeseniški orožniki so tudi u k Kunstelj zapisali, da so jo ugrabili »banditi«. Kopice zaplenjenih okupite dokumentov naši prevajaki _ mogli takoj prevesti. Martini ren iz Radovljice — Čeprav \ vojni delal v Gorenjskem rani* Kranju - ni vedel niti slišalu ško poročilo o smrti Ivam \ čiča. Poglejmo, kaj je izjavit šeren kot priča na sojenju Janku Sokliču: SE VAŠA PISMA 5* 27. novembra lani smo v GLASU objavili problemski članek o cesti v partizanski Gozd nad Kri tami. Krajevna skupnosti Križe nam je poslala na to odgovor, ki ga danes objavljamo. POJASNILO K REPORTAŽI »LE TRI KILOMETRE IN POL JE DO GOZDA« Z DNE 27. NOVEMBRA 1979 Ker vsebina navedene reportaže posredno zadene tudi delovanje Krajevne skupnosti Križe, pod katero spada vas Gozd, prosim za objavo sledečega pojasnila. Vas Gozd ima že vsa leta v Svetu Krajevne skupnosti svojega predstavnika. V tekočem mandatnem obdobju je to tov. Nežka Vevar, ki se redno udeležuje sej in je tudi b celoti seznanjena z vsemi prizadevanji za ureditev ceste v Gozd. Izboljšave na cesti so potrebne. Skupno s predstavniki SO Tržič, garnizonom JLA v Kranju, predstavniki K S Križe in vaščani, smo se dogovorili o nalogah posameznikov pri iskanju virov sredstev za rekonstrukcijo ceste. Cesto bi pričeli obnavljati že iz prispevkov zadnjega referenduma v občini, razpisanim do l. 1980. V ta namen je rezerviranih 100 starih milijonov; drugi vir bo enodnevni osebni dohodek zaposlenega v občini, soudeležba vikendašev v Gozdu, pomoč JLA in prepričani smo, da širša politična skupnost ne bo odrekla pomoči, mladina itd. Dalje moram povedati, da je KS gradnjo ceste v Gozd evidentirala kot prioritetno. To vedo tudi vaščani Gozda, ter oba njihova predstavnika v KS. Pripravljen je program ureditve ceste Križe —Gozd in aproksimativni predračun znaša 6.815,000 din, kar pa je dejansko 6,815.000 din, kar pa je za SO Tržič in KS Križe velika obremenitev. Pripravlja se skupni razgovor z vsemi udeleženci pri gradnji. Vse te priprave pa ne morejo biti opravljene v enem zamahu, čeprav bi se verjetno dale pospešiti. Pri izdelavi planov za l. 1980-81 smo cesto spet vpisali na prvo mesto. Razumljivo, da vaščani želijo, da se cesta izboljša čim prej, vendar moramo biti vsi skupaj nekoliko bolj strpni, ker dokler ni denarja v zadostni količini, ne moremo začeti z obnovo. Povedal bi še to, da se denar, namenjen za' cesto, ne more uporabljati za druge namene. Tudi dogovor s SKIS o odstopu sredstev za gradnjo ceste je bil izvršen, ker bo on uredit vso dokumentacijo in za KS Križe zastopal investitorja. Vsa zadeva pa vendarle ni tako huda, kot je bila prikazana. V ilustracijo, kakšna je dejansko cesta v Gozd, naj služi podatek, da je vsako nedeljo v Gozdu na desetine avtomobilov izletnikov, da imajo vaščani tudi sami avtomobile in traktorje, da se nekateri vsak dan vozijo z avtomobili na delo v Križe. Neurejena ali slabo urejena cesta posebno pozimi te slednje najbolj prizadene, ker je v zimskem času v senčnatih legah ledena. Teh nevšečnosti pa se ne da izogniti niti na magistralnih cestah. H koncu bi še pripomnil, da v bodoče ne bi ustvarjali po nepotrebnem napačnega mnenja v javnosti o delu občinske skupščine, da bi se novinar po raz-gorovu z vaščani pozanimal še na občini o dejanskem stanju in preveril izjave vaščanov. K tistim izjavam bi se dalo še marsikaj pripomniti, n.pr. o trgovini v Snakovem, vendar upoštevajmo, da se včasih v razgovoru komu tudi kaj zaleti. Predsednik KS Križe Franc Albreht Najlepša hvala za vaše pojasnilo. Pričakovali smo ga, kajti namenoma smo naše vprašanje okrog ceste v Gozd postavili javno. Javno so ga namreč postavili borci Kokrškega odreda. Iz vašega odgovora je videti, da bo cesta le prišla v plan leta 1980. No, to je že bolje. Tovariši iz Tržiča so namreč še pred kratkim tovarišici Vevarjevi zatrjevali, da bo prišla šele v naslednji srednjeročni program. Upam, da bo vseeno naš Članek spodbodel vse tiste, ki imajo svoje zadolžitve pri ureditvi ceste v Gozd. Posebno tiste, ki delajo načrte zanjo. Tisto o strpnosti, tovariš predsednik: ali ni 35 let dovolj dolga strpnost? Danica Dolenc SKRBNI PIONIRJI PROMETNIKI Jesenice — Učenci osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah kot prometniki ne skrbijo le za varen prehod svojih sotovarišev, kadar fredo prek ceste v šolo ali iz šole! 'udi nam, starejšim, so pripravljeni pomagati pri prečkanju prometne ceste. Sama sam doživela njihovo prizadevanje, da bi lahko varno prišla z ene strani na drugi kraj ceste. Zato jim gre vse priznanje; res so pravi prometniki, pozorni do vseh. Hvala jim! Ivanka Kozar, Jesenice eSitev so končno našli *■ ijA Trtic - Pretekli teden so se na favnah sestali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, [tjjružbenih organizacij ter sveta kra-i|vne skupnosti. Beseda je tekla o (jfročih vprašanjih, s katerimi se krajani ukvarjajo že nekaj let. I Največ razprav še vedno povzroča Vvorana v mladinskem domu. Dvojno že več let upravlja tržiška strelama družina Anton Štefe-Kostja. V yjej Je urejeno vadišče za streljanje 1 zračno puško. Glede na to, da ižina nima denarja, ni čudno, da orana propada, da sanitarije niso jene. da so peči dotrajane in po-mo. 197.3. leta so mladinci iz ovne organizacije ZSMS na Rav-UJJshdvorano sicer preuredili, vendar mi so jo uporabljali le dobro leto. vrostor za javne prireditve so zaradi '^sporazumov s stanovalci morali ^preti. Odtlej razen nekaj zborov tiflrajanov v dvorani ni bilo ničesar. »Ze šest let je vprašanje dvorane aJtalno navzoče na sestankih krajev- ZDRAVJE V NARAVI nih družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti, posebno pa mladinske organizacije. Toda od vseh sprejetih sklepov doslej ni bil nobeden uresničen. Zato so se na zadnjem sestanku dogovorili, da bo skrb za dvorano prevzela krajevna skupnost, medtem ko naj bi strelska družina postala eden od uporabnikov. Prostor je namreč zelo primeren za razna predavanja, izobraževanja tabornikov, uredili pa bi ga lahko tudi za igranje šaha in namiznega tenisa. Razen dvorane je na Ravnah Že dolgo prisotno tudi vprašanje prostora za shranjevanje orodja in opreme gasilske desetine. Rešitev je vnesena v letošnji program krajevne skupnosti, uresničili pa jo bodo s popravilom prostorov v zgradbi, kjer je trgovina in gostinski lokal. Pri obnovi bo s prostovoljnim delom sodelovala tudi mladina. J. Kepic Nova stanovanja v Mošnjah Radovljica - V petek, 1. februarja, je občinska stanovanjska skupnost oddala stanovalcem novi blok v Mošnjah. V njem je štirinajst stanovanj; pet jih je skupnost zadržala za potrebe družbene pomoči, ostala pa so odkupile radovljiške delovne organizacije. Z novim objektom je veliko pridobila tudi krajevna skupnost, saj je z njim povezana nova trgovina, ki jo je kraj že dolgo pogrešal, dobili pa so tudi prostore za delovanje krajevne samouprave. JU. Beli dan na Krvavcu Kranj V sredo, 30. januarja, je osnovna organizacija ZSMS Vodovodni stolp organizirala Beli dan, rekreativno smučanje in tekmovanje na Krvavcu. Udeležilo se ga je nepričakovano veliko mladih, kar 96. Vzrok za tolikšen odziv je prav gotovo v ceni (150 dinarjev), ki je vključevala dnevno karto, prevoz z avtobusom in topli obrok. Smučanje je sicer za učence in študente plitvih žepov zelo drago. Mladi so ugotovili, da bi se morali združiti v klub ali društvo in skupaj organizirati rekreativno smučanje, da bi lahko izkoristili razne popuste. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp že nekaj časa dela športno društvo; morda bi v njegovem okviru lahko ustanovili še smučarski klub. T. Dolžan Črtomir Zoreč Gorenjevaščani prevzeli prehodni pokal - Ekipa turističnega podmladka osnovne šole Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi je dosegla prvo mesto na tekmovanju turističnih podmladkov, ki ga je decembra v Železnikih priredila Gorenjska turistična zveza. Mlade tekmovalce je nato popeljala na nagradni izlet v Portorož in ob tem so člani ekipe iz Gorenje vasi - Danilo Pajer, Metod Frlic in Marko Pustovrh — prevzeli prehodni pokal. — B. R. \iWk4 DEŽURNE |W| TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJA BLED dne 9 2 1980 MARKET Dobe Bled, Kajuhova 3 MARKET VOLČJI HrflB Radovljica, Gradnikova d RMAN (Achillea millefolium) Učinkovito naravno zdravilo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, blaži krče, izboljšuje krvni obtok, čisti kri in deluje protivnetno. Rman je pri nas ena najbolj razširjenih rastlin. Vsa rastlina prijetno diši, je rezkega in trpkega okusa. Raste po travnikih, ob poteh pa tudi ob gozdnih obronkih Cvetovi so beli ali rožnati. Zelo nenavadni so listi, ki so dali rastlini ime: millefolim as »tisočli-sten«. Zel nabiramo od junija do septembra in posu-itmo v senci. Ze posušene in strokovno pripravljene pa dobimo tudi v lekarnah. Rman, ki vsebuje grenčice, eterična olja in čreslovi-ne, se največ uporablja pri boleznih prebavil. Krepi želodec, spodbuja apetit, pospešuje prebavo in presno vo. Najpogosteje ga uporabljamo v obliki grenkega čaja ali pa ga namakamo v žganje. Uporablja se tudi kot sredstvo za zaustavljanje manjših notranjih in zuna njih krvavitev. čaj: jedilno žlico posušene in zdroblje- ne rastline poparimo z 2 del vode in pustimo stati vsaj 15 minut, da se izlužuje; dnevna količina 2 skodelici. Zelišče ne smemo kuhati zaradi eteričnega olja, ampak le popariti. Opozorilo: Občutljive osebe, ki jim povzročajo nekatere rože (dotik, cvetni prah, pitje zeliščnih čajev) koprivnico, kožna vnetja ipd., naj rmanovih pripravkov ne uživajo. Različni vplivi na živce, predvsem močna razburjenja, dostikrat sprožajo razna krčenja v trebuhu. Proti tem težavam je rmanov čaj dokaj učinkovit, ker hkrati umirja in poživlja. V takih primerih je treba piti topel rmanov čaj trikrat na dan po eno skodelico, najbolje po jedeh ali vmes. To naj traja nekaj tednov (ne več kot pet), še močnejši pa je učinek, če pripravimo čaj iz enakih delov rmana in kamilice. Rmanov čaj tudi. stopnjuje delovanje črevesnih žlez, odpravlja vnetja v črevesu, zaprtje, zastoj vode, motnje v jetrih in tudi žolčne krče, znatna količina kalija pa spodbuja pravilno delovanje ledvic. Vsi ti ugodni vplivi na celotna prebavila pospešujejo pretakanje venozne krvi k srcu, olajšujejo in podpirajo obtok, s tem pa pride do izboljšanja srčnega utripa. ABC j POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (14. zapis) Ker potujem s temi zapisi ob Savi Dolinki navzdol, sem se ustavil že kar pri spominski skali, stoječi pred hotelom Kompas, hkrati pa ob »vratih«, ki vodijo iz zgornjih dolinskih vasic v slovečo Kranjsko goro (ali po starem: v Borovsko ves). Napis na kovinski plošči pove: Po štiriletni osvobodilni vojni slovenskega naroda proti fašizmu so v zaključnih operacijah JLA enote njene IV. armade, XI. dalmatinske udarne, I. tan-kovake in artilerijske brigade skupaj z borci jeseniiko-boninj-skega odreda po hudih bojih v Kranjski gori 8. in 9. maja 1945 Erekoračile Korensko sedlo, da i dokončno premagale nemškega okupatorja in njegove poma- !jače ter prispevale k zmagi nad ašizmom. Spominsko ploščo je v maju 1977 odkril odbor Jeseniško-bohinjskega odreda. Takoj pa naletimo na prvo zamero: Kranjskogorčani sami sebe raje imenujejo Borovci. Po tem pa tudi brž ločimo staroselca od priseljencev. MARŠE: LE VAS? Kranjska gora je imela pred 100 l leti (1880) le 678 prebivalcev, danes jih ima že poldrug tisoč - kar dvakratni prirastek! Z razvojem zimskega turizma se je Kranjska gora uveljavila kot središče smučarskih športov. Ohranila pa je hkrati tudi sloves poletnega letovišča in nenazadnje zdravilišča, posebno za pljučne bolnike. Številni veliki hoteli, stanovanjski bloki, vrsta gostišč in trgovin, pa cel sistem sedežnic in žičnic v neposredni okolici, daje Kranjski gori pečat manjšega mesteca. Saj je tudi sedež krajevnega urada za vrsto znanih vasi: Podkoren, Rateče, Panorama Kranjske gore proti jugu: na levi Špik, v sredini Razor, na desni Prisojnik. KRANJSKA GORA-BOROVSKA VES Uradno je danes prav le Kranjska gora: med domačini pa je še v rabi staro krajevno ime Borovska ves. Oboje krajevnih imen ima še ne povsem pojasnjen izvor. Će se najprej vprašamo po izvoru sedaj veljavnega uradnega imena, takoj trčimo na vprašanje: le čemu prav gora, ko je tu le ravninska, dolinska vas - res da sredi obroča gora, toda vendarle je naselje kar lepo na ravnem. Nehote nam prideta v misel dolenjska Višnja gora pa štajerska Ptujska gora. Oba kraja stojita resnično na vzpetini, na »gori«, četudi ne prav visoki. Da bi davni priseljenci s Koroškega prinesli s seboj ime Strmca (Krainberg), ki leži onstran Korenskega prelaza, toda še na severnem pobočju Karavank, tudi ni prav verjetno. Predvsem tudi zato ne, ker je bilo staro ime Kranjske gore drugačno - Borovska ves. Le-to ime utegne biti ne le prvot-nejše, pač pa tudi bolj pristno slovensko. Podajam razlago, ki pa je seveda ne vsiljujem, saj utegne biti celo prav zmotna. Borna, burna zemlja je slabo rodovitna, kajti že požigalništvo (priprava obdelovalne zemlje s požiganjem gozdov) je razložilo dve vrsti zemlje; bolj rodovitna prst je bila izpod dreves listavcev kot pa ona izpod iglavcev, katerih skupno ime je borovje. Borova zemlja je torej manj rodna, ker je pač gnojilo iztrohnelih ostankov iglavcev slabše kot gnojilo, ki nastane po odpadlem listju. Morda sta tudi besedi torba in boriti se rezultat boja za obstanek, ko si je treba zemljo izboriti, pripraviti jo na tleh, ki so bila zaraščene z borovjem takih iglastih gozdov (smreke, jelke, bor, macesen in brin) je bilo v našem svetu, posebno v alpskem, vedno več kot onih, poraslih z listavci. Na borenje in borbo za pridelke na revni slabohumusni zemlji morda spominja cela vrsta krajevnih in osebnih imen: Gorjanci, Boračevo, Borelj, Borongaj, B(o)rkini, Bo(e)ri-čevo. Borovlje, Borovnica, B(o)rje, Borovak, Borovec, Borovje ipd. Glede Borovske vasi bi prišla v poštev razlaga, da so prvotni na-selniki morali najprej izkrčiti (posekati, izkopati, požgati) gosto borovje, ki je tedaj še pokrivajo tla današnje Kranjske gore. No, ugibanj naj bo dovolj - opredeliti se moramo pač za veljavno uradno ime - Kranjska gora, pa naj bo izvor tega imena tak ali drugačen. Gozd Martuljek, Srednji vrh in Log. Tu so tudi drugi uradi, 8 razredna šola, pošta in lekarniška postaja. Pa še kot prometno križišče in izhodišče za ture na najvišje julijske vršace je Kranjska gora pomemben kraj v Dolini. Torej je o kaki vasi - Kranjski gori - spričo tega razvoja kar težko govoriti. KRAJEVNA ZGODOVINA Zgodovino ni težko pisati, če obstojajo listine, viri, izpričane pripovedi. Zato za mnoge dogodke največkrat bolj ugibamo kot trdimo. Prav zaradi tega je mnogo dejstev dobro podprtih šele z listinami o gradnji cerkva, o spremembah plemiških posesti, o vojnih dogodkih, o vpadih Turkov, pa o izbruhih kužnih bolezni. Naravna skala s pritrjeno spo minsko ploščo, ki govori o zmagovitem pohodu partizanskih čet , preko Korenskega prelaza 8. in 9. maja 1945. Govorica Borovcev neposredno dokazuje o priselitvi Korošcev v Dolino - toda kdaj je to bilo? Se v preteklem stoletju je veljala vera, da je Kranjski gori Beljak bližji kot Kranj. Pet ur peš hoje čez Korenski prelaz - pa si bil tam kot doma! Borovec in Rožan sta se hitreje sporazumela kot Borovec in Go renjec 2 Jesenic. Vsekakor je morala seči poselitev zgornje Doline s Korošci šele v času po naselitvi Slovencev drugje na Gorenjskem, saj so bili kraji zahodno od "Mojstrane še dolga stoletja pU8ti in skoro neobljudeni. Pa razrite struge in hudourniška korita vsepovsod Zapisano med obiskom Slovan Tujin« Pri organizaciji zimske smučarske lole oziroma sole v naravi otrok slovenske dopolnilne iole iz Stuttgarta v okviru sodelovanja med Občinsko konferenco SZDL Kranj in SKUD Triglav Stuttgart se zahvaljujemo za pomoč pri organizacijskem, strokovnem in družbenopolitičnem sodelovanju osnovni soli Stane Žagar Kranj, oanovni soli France Prešeren Kranj, osnovni ioli Jeseniiko-Bohinjskega odreda Kranjaka gora, Zvezi telesno-kulturnih organizacij Kranj, Zboru vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj, Prešernovemu gledališču Kranj, SAP-Viator-hotel Spik Goad Martuljk, Žičnice Kranjska gora. dola je bila po njihovi zaslugi uspešno končana v zadovoljstvo vseh otrok in njihovih staršev — zdomcev in je dosegla namen zbliževanja pri nadaljnem bogatenju materinega jezika in zbliževanju otrok z matično domovino. Občinska konferenca SZDL Kranj Srečanje Slovencev v Stuttgartu. Še nikdar jih ni bilo toliko naenkrat skupaj kot sedaj. Še posebno so veseli vsake resnične informacije o položaju v domovini, večina od njih pa se jih namerava vrniti, kar je naloga nas v domovini in klubov v ZRN. med katerimi je 12.0(X) Slovencev, je badenwurtenberška pokrajina postala drugi dom. V Stuttgartu jih je največ (1500), srečuješ pa jih v okoliških mestih Reutlingen, Nagold, Sindelfingen, Boeblingen, Ravens-burg, Ludvvigsburg, Uhingen, Tilbin-gen, kjer je živel Primož Trubar, in-oddaljenejših Ulm, Manheim, Karls-ruhe itd. Pravijo, da so v pokrajini Baden-VVurtenberg od tujcev le Turki številnejši od Jugoslovanov. Zaradi velikega števila naših ljudi ima Jugoslavija v badenwUrtenber-ški pokrajini razen generalnega konzulata v Stuttgartu še konzulate v Manheimu, Freinburgu in Ra-vvensburgu. »Nad 150 najrazličnejših društev, sekcij in klubov so osnovali Jugoslovani v pokrajini Baden-Wurtenberg, med katerimi prevladujejo športna društva in sekcije, društev in klubov z družbenopolitično in kulturno usmeritvijo pa je skoraj 60. To potrjuje težnjo Jugoslovanov po samo- vanskimi društvi v pokraji* Zvezni republiki Nemčiji. \ venako kttlturnoumetoJJto j štvo Triglav iz Stutgarta,« deset let in eno prvih v afe jini, je v vsebinskem ia k* zacijakem pogledu naprosi* Iz nekdanjega društva so Ms enote v Stuttgartu, Reatihn Nagoldu in Sindelflngean. >. od njih utegne se letat pt* samostojno društvo s ia% Triglav. Stuttgartaki Trigfc ie sel korak dlje. Povezal *, občinsko konferenco Kranj in našel izvira« ftj sodelovanja. Takšno sodekn* kaže letos začeti tudi me« K, lingenom, Nagoldom ia St« fingenom na eni ter je»H« škofjeloško in tržilko obt* konferenco SZDL na dragi § ni. Osnova je dana in pobak« rokah obeh,« poudarjata as* konzul France Presetmk ia» sednik koordinacijskega odbor* venskih društev v pokrajini B» Našega generalnega konzula v Stuttgartu Franceta Presetnika poznajo naši delavci v pokrajini Baden- Wiirtenberg zaradi izredne prizadevnosti in skrbi za naše rojake, zelo cenjen pa je tudi pri nemških oblasteh. STUTTGART - Razvijajoča se zahodnonemška industrija je zadnji desetletji dobesedno »požirala« delavce iz drugih manj in tudi enako razvitih evropskih in tudi izven-evropskih držav. Nemški kapital, oplojen s krepkimi injekcijami predvsem iz Združenih držav Amerike, je skupaj z domačim delavstvom in »gastarbajteru« iz drugih držav gradil gospodarski čudež in blagostanje, predvsem materialno, za-hodnonemške družbe. Nihče ne more zanikati pomembnega deleža ielavcev iz drugih držav oziroma zdomcev, kot jim pravimo pri nas, pri bogatitvi nemške družbe, čeprav je marsikomu v Zvezni republiki Nemčiji to težko priznati in mu je ljubše pokazati na probleme, ki jih delavci od drugod vnašajo v socialni in družbeni mir te dežele. Oblasti posvečajo temu še posebno pozornost in ukrepajo tudi v škodo delavcev od drugod, na rovaš njihove nacionalnosti in povezanosti z domovino. V marsičem so tuji delavci od leta 1960 dalje, ko je bila 62 milijonska država zahodnih Nemcev še posebno lačna tujih rok, spremenili to deželo. Dogajalo pa se je tudi obratno: nova domovina je spreminjala tudi prišleke! Leta 1973 je v Zvezni republiki Nemčiji »žeja« po tujih delavcih splahnela. Federalistična država, tvorba okupacijskih sil iz druge svetovne vojne, podvržena strogi disciplini zahodnega bloka in pomemben člen Evropske gospodarske skupnosti, je s sklepom bonnske vlade zaprla meje za tuje delavce. Njihova prisotnost v letih gospodarske reee-sije je načela položaj domačih de-'avcev, ki skušajo obdržati najboljša iela, vendar je tudi njim že grozila >rezposelnost. Še bolj pa so bili tej zpostavljeni tujci, saj .se jih je nad 30.000 znašlo brez dela, to pa je bilo lodatno breme za državno socialno dagajno. Podatek je aktualen še lanes. Z zaporo prihajanja tujih dela\ -ev v Zvezno republiko Nemčijo, do aterih oblasti nimajo enakega sta- Od dobrih 600.000 Jugoslovanov, kolikor jih živi v Zvezni repu* bliki Nemčiji, jih je 187.000 v pokrajini Baden-Wurtenberg, mei katerimi je 12.000 Slovencev — Samoorganiziranje preprečuje naraščajočo asimilacijo, ki se izza strojev seli tudi v šolske kloft — Izreden pomen dopolnilnega pouka v materinem jeziku in so, delovanja z domovino — Triglav želi sodelovanja z Gorenjska kjer je Kranj že uspešno začel državljanov, od katerih jih je večina na tujem nad 8 let. Nekateri od njih so že prevzeli nemško državljanstvo. Med vzroki velja omeniti vsaj dva. Ti ljudje so več ali manj opustili misel na vrnitev v domovino in temu primerno usmerili tudi svoje otroke. Razen tega pa so spoznali, da bi jim nemško državljanstvo zagotovilo boljši položaj v družbi in predvsem na delovnem mestu, kjer so razlike med domačini in tujimi delavci še vedno največje. Vnemar pa pustimo tiste izkoreninjence, ki jih je v tujino gnala sovražnost do domovine in ne želja po zaslužku, kar velja za večino Jugoslovanov v Zvezni republiki Nemčiji in drugih razvitih državah Evrope. Za Jugoslovane v Zvezni republiki Nemčiji kroži ugotovitev, da se zna- organiziranosti. Veliko pove podatek, da se je lanskih prireditev, ki so jih pripravili naši klubi v pokrajini, udeležilo nad 120.000 ljudi in tega podatka smo veseli,« pravi naš generalni konzul v Stuttgartu France Presetnik. »Slovenci imamo v pokrajini Baden-Wurtenberg 8 kulturno-umetniških društev s sekcijami, v vsej Zvezni republiki Nemčiji pa jih je 24.« »Pozitiven je vsebinski premik samooorganiziranja, ki se ne zožuje več le na šport, zabavo in kulturo, temveč se vedno bolj nagiba k družbenopolitičnemu delu in izobraževanju. Vendar bi se morali slovenski klubi in društva bolj odpirati navzven in se povezovati z drugimi jugoslo- lišča, saj so v boljšem položaju delavci iz držav Evropske gospodarske skupnosti, pa »gastarbajterski« problem ni manjši. 62-milijonska Zvezna republika Nemčija se mora sprijazniti z dejstvom, da je v državi nad 4 milijone tujcev, od katerih jih ie polovica zaposlenih in brez njih nekatere industrijske veje (avtomobilska industrija na primer) ne morejo normalno delati. 13 odstotkov vseh zaposlenih v industriji je tujcev, prav tako pa bi brez zdomcev zaše-palo nemško gostinstvo, saj se na primer v Zvezni republiki Nemčiji kar 500 Jugoslovanov ukvarja uspešno z gostinsko dejavnostjo. V Zvezni republiki Nemčiji živi nad 900.000 otrok tujcev, ki so poročeni med seboj, ali pa je eden od staršev tujec, drugi pa domačin. Ti otroci so tako imenovana druga in tretja generacija tujih delavcev. Letno se v teh zakonih rodi 130.000 otrok, kar pomeni, da je vsak šesti novorojeni otrok v Zvezni republiki Nemčiji otrok tujca, ki pa ima ali nima nemškega državljanstva. Država do tega ni več brezbrižna in je vedno pogosteje slišati besedo »asimilacija«, ki Ea v takšnem primeru ni nič drugega ot nacionalna smrt in utopitev v morju "nemškega naroda. Takšne težnje prihajajo predvsem iz desno usmerjenih političnih grupacij, ki menijo, da se jim ponuja ugoden trenutek prevzema politične oblasti v državi in zato skušajo izkoristiti sebi v prid vsako napako, sedanje vladajoče nemške socialne demokra- VVurtenberg Lojze Zom* primeru sodelovanja n*)* njem in Stuttgartom m l. učimo. Usmerjano je k a»tt šim, ki so v tujini potreU. večje domovinske vzgon, venska dopolnilna šola ^ najmanj toliko pa so obiski otrok naših dela movini, srečanja s svoji niki in takšne oblike nja, kot sta s pomočjo *; organizirani vsakoletni ? in poletna šola v naravi.« * Kako ie dom Pred štirinajstimi dnevi skali Stuttgart in se po«»v predstavniki konzulata in Triglav. Njegova enota v Sk je imela ohčni zbor in d\i tem usmeritvam prednost. ' Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav iz Stuttgart se skuša tesneje povezati tudi z zastopstvi in firmami naših delovnih organizacij v Zvezni republiki Nemčiji. Ena takšnih je Iskra v Stuttgartu. V njenih prostorih so se sešli predstavniki SKUD Triglav, Ljubljanske banke, generalnega konzulata in občinske konference SZDL Kranj, ki sta jo zastopala Marjan Gantar in Lojze Malovrh (drugi in tretji z leve) jo izredno dobro organizirati in. si medsebojno pomagati, da so sposobni prilagoditi se razmeram* življenja in dela v novem okolju, vendar svojega bistva in izvora ne pozabijo, da so pridni in ustvarjalni in da gojijo vezi z domovino in svojci. V teh ozirih prekašajo tuje delavce iz drugih držav in to zahodnonemški državljani in oblasti priznavajo. Takšno mnenje o naših rojakih v ZRN pa je tudi posledica ugleda, ki ga imata Jugoslavija in predsednik Tito v svetu! Domovina je daleč, pa ^ >lizu. In še bližja bo, če bo na tem področju v dotnovim naših klubov v tujini usku bilo skupno spoznanje. Ni dem na tujem manjka in* domovine, manjka obveščanja o možnostih vn>\ šolanja otrok v domovini. Naš obisk v Zvezni repubk čiji je bil v času zaostrene« rodnega položaja, v dneh ^ nejših pisarij in govoričenji ju in usodi Jugoslavije, ki Zvezni republiki ni manjhj dar je bila razveseljiva delavcev konzulatov o tnv1 preudarnem ravnanju nas)^ njihovi narodni zavesti in S ljenosti pomagati tako ali, Besede niso izmišljene čnem zboru Triglava v na primer še nikdar ni „, ljudi kot letos. V dobrem so se sestala vsa vodstva cije! Ugled domovine pomaga Ko hodiš po nemških mestih z razvito industrijo, kaj hitro ujameš v uho govorico jugoslovanskih' narodov in narodnosti. Podatki naših konzularnih predstavništev in nemških oblasti govorijo, da je v Zvezni republiki Nemčiji nad 600.000 naših Triglav dajejo za vzor Zahodnonemška pokrajina Ba-den-.VVurtenberg je dolgo veljala za manj razvit del države, danes pa je med najbolj naprednimi pokrajinami. Nad 9 milijonov ljudi poseljuje rahlo gričevnat svet, posejan z 'manjšimi in večjimi mesti, od katerih je s 750.000 prebivalci največji Stuttgart, upravno, politično in deloma tudi gospodarsko središče pokrajine. 187.000 Jugoslovanom, Sekretar občinske konference SZDL Kranj Marjan Gantar k m zboru SKUD Triglav, enota Stuttgart, podelil udeleženc™%£tox* šole. v Premanturi in Gozd Martuljku kolajne in diplomeNrih l^&E?*" Š°le " ^^rtenbeiki Pokr%in?]e PETEK, t, FtMUABJA 1980 v /ahodnonemški pokrajini Baden-VViirtenbertf ničesar ne podari klubov, kjer so predstavniki konzu latov pojasnjevali položaj v svetu in doma. Le redki so bili primeri nepo- Kine udeležbe. Resničen kot malo-aj doslej je postal rek, da je »domovina ena« in da nikdar ni bila našim ljudem na tujem tako blizu kot te dni. Taksno ponašanje naših ljudi na začasnem delu na tujem je marsikoga presenetilo in celo nekateri, nam ne preveč naklonjeni so bili presenečeni in razdvojeni. Izjemno radost je sprožila vest o dobrem zdravljenju predsednika Tita in fotografija, ki se je pojavila na najvidnejših straneh nemških časnikov in revij ter v »špicah« informativno-političnih televizijskih oddaj. Na tujem smo bili te dni vsi skupaj fte posebej ponosni, da smo Jugoslovani!___ Niso le učitelji Dopolnilni pouk v materinem jeziku je posebna plat življenja naših ljudi v Zvezni republiki Nemčiji, hkrati pa pomembna naloga naših konzularnih predstavništev na tujem in izobraževalnih ustanov doma. V Zvezni republiki Nemčiji je organiziran dopolnilni pouk v albanščini, slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini, ki obsega štiri ure tedensko, razen tega pa so v skladu z možnostmi organizirane tudi izven-šolske aktivnosti. »tM učiteljev iz domovine skrbi za dopolnilni pouk otrok naših delavcev. Pouk je organiziran v več kot 200 krajih, vanj pa je vključenih nad 10.000 otrok,« razlaga organizacijo in pomen dopolnilnega pouka konzul za šolstvo generalnega konzultata v Stuttgartu Zvonimir Zec. »Vsak od učiteljev skrbi za S skupin učencev, ki po sestavi niso enotne, temveč so v vsaki učenci različnih starosti. Slovenskih učiteljev je 8, v njihovih skupinah pa je nad 800 otrok. V Zvezni republiki Nemčiji in ne le v pokrajini Baden-Wurtenberg so znani slovenski učitelji kot zakonci Belec in Pre-šiček, Dora Svagan, Helena Gajzinger, Marija Janškovič itd Učitelj tu pri nas ni zgolj učitelj ampak vzgojitelj, svetovalec in tudi pomočnik otrok. Stalno mora sodelovati s starši, brez katerih pomoči bi bila organizacija dopolnilnega pouka kdaj nemogoča.« ■ Ni lahko biti učitelj dopolnilnega pouka na tujem. Učenje je organi- S KOMPASOM IN GLASOM NA IZLET KDAJ? 16. in 17. FEBRUARJA — NA PUSTNO SOBOTO IN NEDELJO KAM? V PREKMURJE Program: 16. februarja ODHOD avtobusa: z Jesenic izpred Kompasove poslovalnice ob 5 30 z Bleda izpred Kompasove poslovalnice ob 6 00 iz Radovljice z avtobusne postaje ob 6.30 iz Kranja izpred hotela Creina ob 7 00 — vožnja mimo Brnika. Trojan in Maribora v Gornjo Radgono, — sprehod po »mostu prijateljstva« v avstrijsko Radgono in prosto za oglede in nakupe. — popoldne povratek v Gornjo Radgono in obisk slovite vinske kleti v kateri zorijo peneča vina (pokušina s prigrizkom), — zvečer vožnja skozi Radence v Strukovce, kjer bo v priznani domači gostilni pri Viktorju Šiftarju prekmurska pojedina, maškerada in družabno srečanje, — za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli tudi domači godci, — prevoz v hotel in prenočišče 17. februarja — zajtrk in ogled izredno zanimivega pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, — vožnja na Goričko in ogled Kompasovega lovišča v Petrovcih, — vožnja mimo Ormoža v Ptuj, kjer bo kosilo, — popoldne ogled KURENTOVANJA, — zvečer povratek s prihodom v Kranj približno ob 21 uri, — seveda bo avtobus peljal tudi na ostala izhodišča izleta 1.100 din 1 050 din CENA izleta pp osebi je: za NAROČNIKE GLASA veha tudi za ožje svojce V ceno je vračunano: avtobusni prevoz, gostinske storitve po sporedu, vsi ogledi po sporedu ter vodstvo in organizacija potovanja. PRIJAVE Z VPLAČILOM SPREJEMAJO: — poslovalnice Kompasa na BLEDU in JESENICAH, — recepcije hotela Kompas v KRANJSKI GORI in recepcije hotela Stane Žagar v BOHINJU. — naša malooglasna služba v KRANJU Naročniki Glasa, ob prijavi predložite izrezek iz časopisa, kjer je vtisnjen vaš naslov! Izžrebali smo 2 naročnika za i zle t v Prekmurje Ličof Ivan, C. revolucije 12, Jesenice in Žabkar Franc, šutna 31, Zabnica se bosta brezplačno udeležila našega izleta v Prekmurje Danes še enkrat objavljamo program izleta in vas obveščamo, da bosta zaradi velikega zanimanja za izlet peljala v Prekmurje 2 avtobusa in da je na voljo še dovolj mest Ne zamudite enkratnega doživetja! Konzul za šolstvo Zvinimir Zec izreka priznanje slovenskim učiteljem in še posebej visoko ceni njihovo vključevanje v slovenska društva ter sodelovanje. dopolnilnih šol iz ZRN z šolami v Sloveniji. Pri tem morajo še bolj sodelovati starši in predstavniki republiške izobraževalne skupnosti. zirano v več med seboj oddaljenih krajih in učitelji ure in ure porabijo za vožnje iz kraja v kraj. Primanjkuje učbenikov in kdaj tudi prostorov za učenje, samemu učitelju pa se je tudi težko znajti v novem okolju. Veliko otrok, posebno tistih, ki so bili rojeni v ZRN, govori doma nemško in je slovenščina za marsikoga težava. »Učitelji dopolnilnega pouka s pomočjo staršev in konzulata iznajdljivo premagujejo težave. Vsako leto je dopolnilni pouk bogatejši. 5136 otrok naših delavcev v ZRN je naročenih na enega od 18 pionirskih in mladinskih listov iz Jugoslavije. Ljubljanska banka iz Stuttgarta oblikuje pionirsko hranilnico in spodbuja varčevanje. Prihranke naj bi otroci potrošili za obisk svoje domovine. 24 skupin naših otrok je obiskalo lani Jugoslavijo in Slovenci pri tem ne zaostajajo. Lep primer so kranjske šole v naravi, v katere organizacije je treba .vključiti republiške izobraževalne ustanove, klube in še bolj tudi starše. Iz ZRN je odšlo v Jugoslavijo 5 mladinskih delovnih brigad. To so uspehi, na katere smo ponosni. Se danes marsikdo spomni našo lansko jugoslovansko prireditev za dan mladosti na stuttgarskem stadionu, ki jo je spremljajo 18.000 ljudi, letošnja pa bo še veličast-nejša. 18. maja bo v skupni vaji sodelovalo skoraj 4000 naših otrok, na tribunah pa bo najmanj 30.000 ljudi. Geslo prireditve je Pozdrav miru, mladosti, mednarodnemu sodelovanju in konzul Zvonimir Titu,« Zec. končuje Smo naredili vse za obstoj? Vendar do prihodnosti našega življa v Zvezni republiki Nemčiji ne moremo biti brezbrižni. Asimilacija vedno bolj posega po tujih delavcih. Najrazličnejše oblike organiziranja in povezovanje z domovino sta najučinkovitejši obrambi proti njej. Mladi in najmlajši, druga in tretja generacija, sta še posebej na udaru. Neenakopravnost se iz delovnih mest za stroji seli tudi v klopi nemških šol. Čeprav so jugoslovanski otroci v nemških šolah od vseh otrok tujcev najiznajdljivejši in najdo-iemljivejši, pa so jim vrata v »druž-benouglednejše« šole zaprta. Vedno resneje grozi še nekaj drugega. Vsak politični zasuk na desno bo zanesljivo planil po dopolnilnih šolah tujcev, jih prepovedal in uveljavil še ostrejše asimilacijske ukrepe. Vrnitev staršev in otrok v domovino je najboljša rešitev, ni pa edina. » Dovolj in vse je povedal naš generalni konzul France Presetnik na občnem zboru Triglava v Stuttgartu: »Naša naloga je, da se otroci učijo slovensko, da spoznavajo kulturo domovine in njeno zgodovino. Ali smo storili vse, da pošiljamo otroke k dopolnilnemu pouku, ali govorimo doma v materinem jeziku, ali se vključu-slovenska društva, ali v domovino, ali smo Neposredna tekmovalna pripravljenost Ko so si tekmovalci po nekaj letih treniranja in po številnih nastopih pridobili vozovnico za svetovna in olimpijska tekmovanja, je ob vsesplošni pripravljenosti pomembna neposredna, ki zajema ravnanje športnikov v času tekmovanja. V tem kratkem času ne morejo več veliko pridobiti v tehniki in v zmogljivosti, bolj je pomembno ohranjevanje tekmovalnega zanosa. Tekmovalnim moštvom se na velikih tekmovanjih pridruži drugačna pa nagibih, poslanstvu, nalogah in po letih ostala druščina. Ta ne prihaja pod vplivom izločilnega tekmovanja, je navadno številnejša, ni tako na očeh množice, po svojih močeh pa skuša opraviti svojo nalogo. Drugo skupino iz ozadja, če jo tako imenujemo, sestavljajo funkcionarji, trenerji, novinarji in ostali. Med nastopajočimi in njihovimi spremljevalci bi moralo biti zgledno sožitje; sestavljajo ga dobri odnosi, skupna socialistična športna usmerjenost, domovinska pripadnost itd. Vsi spremljevalci bi se morali posvečati tekmovalcem, da bi ti mirno in nemoteno doživljali čas tekmovanja. V tekmovalnih dneh je še posebej pomemben odnos do športnega režima življenja: od treniranja, počitka in prehranjevanja do načinov sprostitve ali relaksacije. Celotno odpravo naj prežema skupinski duh, idejno prepričanje in samozaupanje. Odnosi med tekmovalci in ostalimi spremljevalci ie niao natančno proučeni. Nekatera moštva žive bolj samotarsko, druga ohranjajo več stika z okoljem. V zadnjem času spremljajo moštva le najbolj nujni spremljevalci, ki skrbe za njihovo zdravje in počutje. V vseh moštvih pa so vodilni trenerji, ki najbolj poznajo športnike, saj so z njimi preživeli največ časa. V odgovornih tekmovalnih trenutkih je dobro poznati spodbudne in nespodbudne dejavnike, ki vplivajo na tekmovalca in tekmovalne uspehe. Premalo je še znan učinek tiska, televizije, radia in športnih voditeljev, ki z besedami lahko odkrivajo pot k uspehu lahko pa tudi k neuspehu. Nad tekmovalci leži največja odgovornost. Med nastopajočimi na velikih tekmovanjih ob izenačeni konkurenci ni slabih. Voditelji moštev v skrbnem načrtovanju predvidevajo naloge spremnega osebja. Ta je v ohranjevanju optimalne ravni pripravljenosti tekmovalcev. Živimo v olimpijskem letu. Veliko bo startov in nastopov. Že čez nekaj dni se bodo na beli olimpiadi poganjali po snegu in ledu predvsem predstavniki držav severne poloble, čez, nekaj mesecev pa se bodo na zeleni olimpiadi, nad katero se malo oblači, pa se bo spet razvedrilo, potegovali v številnih zvrsteh zastopniki skorajda vseh držav in prikazovali veliko športne popolnosti, razuma, moči, volje in želje po uspehu. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Hiša se je sesula Le nekaj minut zatem, ko je 50 stanovalcev pod pritiskom oblasti popustilo in se izselilo, se je stara neapeljska trinadstropnica podrla. Mestne oblasti so namreč pregledale gradbeno konstrukcijo in ugotovile, da se morajo stanovalci takoj izseliti, ker se bo poslopje podrlo. Kar tri ure so se vlekla »pogajanja«, saj ljudem očitno ni bilo do preseljevanja. Končno so se dogovorili in že nekaj trenutkov zatem seje stara zgradba sesula. OZN v malem Nekdanji boksarski prvak V težki kategoriji Muhamad Ali je izjavil, da bo ustanovil organizacijo, ki bo pomagala revnim po vsem svetu. Ta organizacija naj bi pomenila OZN v malem in imela sedež v Indiji. Ne bo se ukvarjala s politiko, je povedal nekdanji boksar na tiskovni konferenci v Bombayu, temveč bo pomagala z denarjem vsem, ki jim je pomoč potrebna. Vampirji grizejo V Valle do Riveira v državi Sao Paulo v Braziliji se je moralo 300 ljudi zateči po zdravniško pomoč, ke> so jih ugriznile slepe miši, ki se hranijo s človeško krvjo. Gre za tako imenovane vampirje, ki bi utegnili prenašati tudi steklino. Zdravstvene skupine v teh revnih poljedelskih krajih cepijo prebivalce. Za zdaj so steklino odkrili samo pri živini, na katero so se nevarni glodalci tudi spravili. jemo v hodimo složni.. Besedilo in slike: J. Košnjek * UBILI K DINO PRIČO Edini preživeli kmet in zadnja priča napada gvatemalske policije na špansko veleposlaništvo, je mrtev. Našli so ga prerešetanega s kroglami, prej pa so ga neznanci ugrabili iz bolnišnice, kjer so ga zdravili zaradi ran, ki jih je dobil med napadom. Policija je namreč minuli teden vdrla v Ipanako veleposlaništvo, kamor so pred tem prihrumeli razjarjeni kmetje; zahtevali so, naj se nehajo vojaške in policijske represalije. Uporne kmete so policisti do zadnjega pobili, relil ae je le eden, pa tudi ta je kot edina priča postal žrtev terorja. TE DNI PO SVETU AMERIŠKA LETALA ZA IZRAEL Združene-države Amerike bodo dobavile Izraelu prvega od 75 bojnih letal tipa F-16. najmodernejšega v seriji »phantom«. ki jih je izraelsko obrambno ministrstvo naročilo pri podjetju Dvnamics Corporation. Sredi junija bodo Izraelci dobili Se sedem letal F-16. celotno pošiljko pa postopoma do srede leta 1982. VPLIV AMERIŠKEGA EMBARGA Po mnenju Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijatvo se je znašla Sovjetska zveza na razpotju, ko se bo morala odločiti, ali skrči zaloge žitaric ali porabo mesa, potem ko so ZDA potiljke žitaric in soje ustavile. Domnevajo, da bo skuiala Sovjetska zveza ohraniti zaloge iz bojazni, da bi bila letošnja žetev alaba, zato bo tudi kasneje politika odvisna od letošnjega pridelka. KMEČKI UPOR V GRČIJI Kmetje iz vse Grčije so v ponedeljek začeli Šestdnevno stavko; obsodili so vladno agrarno politiko in zahtevajo boljSe življenjske in delovne razmere. Kot predvidevajo, stavka okoli dva milijona kmetov in članov vaSkih kooperativ. Tržnice s kmetijskimi in mesnimi izdelki so v celinskem in otoSkem delu države skoraj prazne. Prav gotovo je to najbolj množična stavka v Grčiji po strmoglavljenju vojaSke hunte. MANJ NAFTE RAZVITIM DRŽAVAM Glavni funkcionar OPEC za gospodarska vprašanja Feroukhi je izročil organizaciji ZN za industrijski razvoj poročilo, iz katerega je razvidno, da bi v prihodnje OPEC lahko skrčila pošiljke nafte industrijsko razvitim državam in pokrila domače potrebe ter potrebe držav v razvoju. Poudaril je, da se bo ob eksploziji gospodarstva držav članic OPEC treb* V prihodnje posebej ozirati na preskrbo z nafto. KRITIKA ZASEBNEMU KMETIJSTVU Moskovska Pravda opozarja na »negativne posledice« pospeševanja zasebnega kmetijstva. Sovjetsko partijsko glasilo meni, da proizvodnja na majhnih parcelah v zasebni lasti precej pripomore k boljSi založenosti trga in spodbuja življenjski standard na vasi, pogosto pa je v Škodo gospodarjenju v družbenem sektorju. Kot določa sovjetska ustava, je kmetovanje na zasebni zemlji sestavni del sploSne družbene proizvodnje na vasi. Parcele, ki jih dodele kmetom v osebno uporabo, merijo največ tretjino hektara. Kljub temu so na zemlji v zasebni lasti leta 1978 pridelali tretjino vse zelenjave in sadja, prav toliko pa tudi mesa in mleka. GROZA V KAZNILNICI Težko je opisati grozo, ki je dva dni v vladala v državni kaznilnici v ameriškem mestu Santa Fe; več kot trideset mrtvih, nekaj deset teže ranjenih, kaznilnica požgana do tal, za 10 milijonov dolarjev »kode... Upor >e prišel kot strela z jaanega. Kaznjenci so napadli paznike, jih 15 dva dni zadržali kot talce, vendar jim niao ničeaar storili. Za dolga leta mržnje, trpljenja in odrekanja ao se znesli nad ovaduhi in izdajalci. Ko ae je naailje razdivjalo, je nekako polovica zapornikov odrekla sodelovanje v pokolu, drugi pa »o samo protestirali proti grobemu ravnanju paznikov. Nenadoma je začelo goreti in ljudi je pomoril dim. ŽRTVE KOLERE Po poldrugem letu dni je kolera začela vnovič pustošiti po Tanzaniji in je od de cem bra lani terjala že .12 žrtev. Največ žrtev je bilo na obalnem območju ter okoli Kilimandžara. od koder je kolera že segla tudi v sosednjo Kenijo. Naši športniki PLANICA - Se »tiri dni nas loči od začetka olimpijskih Iger v Lake Placidu Na slovesnosti bo tudi petnajst jugo-slovanakih reprezeatantov, ki ae bodo dvanajst dal borili za uspeh v slalomu in veleslalomu, smučarskem teku, biatlonu, v umetnostnem drsanju in smučarskih skokih na dveh skakalnicah. Alpinci so te v Ameriki, kjer v Sto-wu trenirajo za olimpijski nastop, drugi del nase reprezentance pa na prizorišče olimpijskih iger odpotuje jutri. Zadnji pa naj bi odpotovali tudi trije skakalci. Vodstvo skakalne reprezentance je namreč predlagalo, da bi se naši pred odhodom v Lake Placid udeležili se dveh mednarodnih tekem ca svetovni pokal. Formo Bogdane Norcica, Branka Benedlka in Mirana Tepeta, vsi trije bodo nastopili v Lake Placidu, smo lahko preverjali minuli teden v Planici, kjer so Imeli na« skakalci državni prvenstvi in prvenstvo S RS. Vsi trije so pokazali, da na olimpiado odhajajo solid * o pripravljeni. Med njimi je tudi dvajsetletni Branko Benedik iz kranjskega Triglava. Mladi Kranjčan skače komaj sest let. Zaposlen Je v ETP Kranj kot elektromeha-nik. Kako to, da ste se tako pozno zaceli ukvarjati s skakalnim sportom? »Bilo je pred šestimi leti, ko sem se prvi« v Kranju pognal čez odskočni mosticek. Za skoke je to res pozno, čeprsv imam komaj dvajset let. Tako se je začela moja skakalna kariera.« Zadetek je bil pred šestimi leti in ie ste član državne reprezentance in olim-piiske vrst*? Branko Benedik: Odgovorna olimpijska preskušrija »Tudi sam sem začuden, da sem se .prebil' v reprezentanco in moštvo za olimpijske ige. Ce pogledam nazaj na začetek letošnje sezone nisem bil optimist. Že za novoletno turnejo sem v moštvo prišel skozi .šivankino' oho. Na tej turneji, kjer sem bil prvič, sem najboljši uspeh dosegel v Inesbrucku. Bil sem trintrideseti. Potem Je prišla turneja treh detel. Tu sem bi te v boljši formi. Največji uspeh na tej turneji sem dosegel v Beljaku, ko sem bil tretji. Sezono sem odskakal solidno in bil v kontni uvrstitvi peti« Na državnih prvenstvih ste pokazali dobro pripravijeon a t? »Zadovoljen sem, da sem obe tekmi dobro odskakal. Državni naslov na Bloodkovi velikanki Je moj največji uspeh. Tudi na »mali« ni bilo slabo, saj sem bil takoj za zmagovalcem Primožem m ago. Prepričan sem, da sem v dobri formi. Dneve pred odhodom bom v Planici izkoristil za trening in odpravljanje napak pri stihi in doskoku.« Kaj pričakujete od obeh olimpijskih nastopov? »Za vsakega športnika je olimpiada posebno doživetje. Iskreno povedano, prijetno mi je, da sem potnik. Na obeh skakalnicah se bom potrudil, da bom kar najbolje skakal.« Kaj za vas pomeni dobro skakati? »Ce mi bo slo tako, kot si zamišljam bom tudi solidno uvri cen. Resnica pa je, da ne razmišljam o uvrstitvi, temveč le, da bom ns obeh skakalnicah skakal tako, da bom s svojimi skoki sam zadovoljen. To bo zame največje zadovoljstvo.« D. Humer ^ Mednarodni FIS slalom na Krvavcu KRVAVEC - Član ljubljanske Olimpije in moške jugoslovanske reprezentance Mito Msgušsr Je prvi zmagovalec mednarodnega FIS slaloma za pokal Kranja. Slalom je na Krvavcu organiziral smučarski klub Triglav is Kranja. Vendar pa Je bilo tekmovanje le enodnevno namesto načrtovanih dveh. Drugi dan sta namreč megla in det prekrižala račune organizatorju in petinosemdesetim tekmovalcem iz Avstrije in Jugoslavije. Na startu slaloma so bili zbrani naši najboljši alpinci, razen Btih, ki so odpotovali na olimpiado v ke Placid. Od avstrijskih representan-tov so bili na starta Morgenstern, Jaritz in Pletser ter drugi odlični reprezentantje iz sosednje države. Milo Magušar je dobro začel tekmo na odlično pripravljeni progi. Skoda Je bila, da se Je v prvem nastopu ns Krvavcu potegnila gosta megla, ki je ovirala številne gledalce in smučarje. Vendar Je bUa tekma te v prvem nastopa sila zanimiva. Po Slalom v megli in soncu Radovljiške sindikalne igre Rekordna udeležba RADOVLJICA - V petek, 1. februarja, je •»Ia v dvorani doma Joža Ažman v Bohinjski Ristric^zakliučna slovesnost športnih tekmovsni v občini Radovljica za leto 1979. Na prireditvi so podelili priznanja asa leto 197» najboljšim posameznikom, te-lesnokulturnim in šolskim športnim društvom in najboljšim osnovnim organizacijam sindikata na sindikalnih športnih igrah v letu 1979. Udeležba članov sindikata je iz leta v leto večja in je v letu 1979 dosegla rekordnih 3.342 udeležencev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1975 sedemkratno povečanje. Tako velika množičnost istočasno potrjuje ugotovitev, da je rekreacija nasla svoje pravo mesto v vseh delovnih kolektivih in da je resnično postala eden od temeljnih elementov proizvodne in poslovne politike sleherne delovne organizacije v občini Radovljica. Da bi odprli čim širšemu krogu delovnih ljudi motnosti sodelovanja na raznih športno rekreacijskih tekmovanjih, si radovljiški sindikati prizadevajo organizirati čim več različnih športno rekreacijskih tekmovanj. Lani so bila v okviru programa sindikalnih športnih iger izvedena občinska sindikalna prvenstva v dva- Trnovski maraton preložen Organizacijski komite 6. trnovskega maratona je na svoji seji 6. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo sprejel sklep, da zaradi pomanjkanja snega rta črnovr-ški planoti preloži letošnji trnovski maraton, ki je bil predviden za nedeljo, 10. februarja, za nedoločen čas. Ko bodo spet ugodne snežne razmere, bo organizacijski komite vse prijavljene udeležence pravočasno obvestil o novem datumu 6. trnovskega maratona. S Kovač Tekmovanje za najboljši šahovski krožek Za tekmovanje se lahko prijavi vsaka šola, ki ima šahovski krožek in ki ga obiskuje vsaj 15 pionirjev in pionirk. Tekmovanje traja od 1. oktobra 1979 do 1. junija 1980 in se organizira zaradi popularizacije šaha in razvoja šahovske kulture najmlajših. Točkovalo se bo delo in kvaliteta dela v krožku, množičnost, dopolnilna tekmovanja in uspehi na občinskem prvenstvu. Pismene prijave za tekmovanje sprejema: Šahovska zveza Slovenije, Center za napredek aaha, Cankarjeva l/I., 61001 Ljubljana, p.p. 345 tel. telefon (061) 22-590. Vsem prijavljenim šolam bodo dostavljeni vprašalniki in lista točkovanja. Za tekmovanje bodo upoštevani vprašalniki, ki prispejo do 1. junija 1980. Rezultati bodo objavljeni v dnevnih časopisih in Vestniku SZS. Tri najboljše šole in trije mentorji najboljših krožkov bodo dobili posebno priznanje Šahovske zveze Slovenije. Sveiana razglasitev rezultatov tekmovanja , r podelitev priznanj bo na pionirski šahovski prireditvi 15. junija 1980 v Ljubljani. Ni prireditvi bodo gosti šahovske zveze Slovenije člani najboljših krožkov (po 15). Vabimo vse šole, da se udeležijo tekmo canja in prispevajo svoj delež k popularizaciji šaha. odstopu Avstrijca Morgenstern a Je vodstvo kmalu prevzel Magušar. Nato so se za njim uvrščali z minimalnim zaostankom Avstrijec Jaritz, Jugoslovana Benedik in Horvat ter spet Avstrijca Winkler in Pletser. Vse je kazalo, da bo to dvoboj Jugoslovanov in Avstrijcev. Kmalu pred startom odločilnega obračuna je na Krvavcu posvetilo sonce, ki !e pregnalo meglo. Pogoji za tekmo so bili dealni. Tudi proga sama Je bila tako dobro pripravljena, da ni nikomur dajala slabše pogoje za vožnjo. Kmalu se je pokazalo, da tokrat za nase severne sosede ne bo kruha, ie posebno zato, ker je dragouvrščeni po prvi vožnji Jaritz naredil napako in so gs diskvalificirali. Vodilni po prvem nastopu Magušar ni itedtl s motni, saj je tudi v tem drugem nastopu dosegel najboljši čas in zmaga je bila njegova. Z vso odločnostjo je s progo opravil tudi Grega Benedik, ki je bil dragi. Na tretje mesto pa se je takoj za Magušarjem in Benedik o m uvrstil Tomaž Cerkovnik. Prvi avstrijski tekmovalec je bil »tele« četrti. Jugoslovani so ns Krvsvcu dosegli trojni uspeh. Tudi ostali naii mladi alpski tekmovalci so pokazali, da znajo napadalno voziti. To jim je prineslo tudi uspeh. Rezultati - 1. Msgušsr 92,08, 2. Benedik 93,03, 3. Cerkovnik (vsi Jugoslavija) 93,57, 4. Pletser (Avstrija) 98,58, 5. Horvat (Jugoslavija) »8,59, 6. Winkler (Avstrija) 93,78, 7. T.Virk (Jugoslavija) 94,88, 8. Sitar (Jugoslavija) in Lerchbaumer (Avstrija) 95,00, 10. Kreačič (Jugoslavija) 95,25. Tomaž Cerkovnik iz IjubbjmA Olimpije je na Starem vrhu mri •priznati premoč Benedikt, m Krvavcu, kjer je bila mednarute FIS tekma v slalomu, veleslalom ji zaradi slabega vremena odpadi pa je bil za Magušarjem in Bm dikom. — Foto: F. Perdan Mednarodni FIS veleslalom na Starem vrhu Grega Benedik najhitrejši Mišo Magušar član naše alpske prve garniture je na Krvavcu v slalomu dokazal, da je izreden tekmovalec. — Foto: F. Perdan STARI VRH - Član smučarskega kluba Jesenice Grega Benedik je v velikem slogu dobil mednarodni starovriki veleslalom, ki ga je priredil smučarski klub Alpetour iz Skorje Loke. Veleslalom je bil v lepem vremenu, toda na zahtevnem velealalomi-šču so nastopili le naši alpinci. Gostje iz najstih športno rekreativnih panogah in so bila organizirana tako, da so športne igre trsjale skozi vse leto. V posameznik športnik panogah pa so prva mesta aa leto 1S7S osvojile ekipe naslednjih OOZS: • v smučarskih tekih je nastopilo 155 članov sindikata iz 54 OO ZS, prvo mesto pri moških in v skupni uvrstitvi so osvojili tekmovslci in tekmovalke Elana Begunje, pri ženskih ekipah pa so bile najboljše tekmovalke LIP Bled; • v veleslalomu je tekmovalo 491 smu-ččarjev iz 74 OO ZS, v motki in skupni uvrstitvi so premočno zmagali smučarji Elana Begunje, pri žensksh pa tekmovalke LIP Bled; • v kegljanju borbenih partij je nastopilo 74 ekip ali skupaj 584 članov sindikata, pri ženskah so prvo mesto osvojile kegljavke Iskre Lipnica, pri moških kegljači Verige iz Lesc. V skupni uvrstitvi pa so zmagali kegljači in kegljavke Elana iz Begunj; • na tekmovanju v šahu je nastopilo 60 sahistov iz 32 OO ZS, prvo mesto v moški, ženski in skupni uvrstitvi pa so premočno osvojili šahisti Elana iz Begunj; • v streljanju z zračno puško se je pomerilo 291 strelcev in strelk. Najboljši v ženski, motki in skupni uvrstitvi pa so bili zopet člani KOO ZS Klan Begunje; a na tekmovanju v malem nogometu je nastopilo 24 ekip ali skupaj 24« članov sindikata. Prvo mesto je osvojils ekipa nogometašev Elana iz Begunj; • v plavanju se je pomerilo 191 plavalcev in plavalk iz 54 OO ZS. Pri ženskah so bile najboljše plavalke Iskre Otoče, pri moških in skupaj pa so zmagali plavalci in plavalke Elana iz Begunj; • na tekmovanju v avto ralliju je nastopilo 73 dvojic ali akupaj 146 voznikov in voznic iz 33 OO ZS. Prvo mesto pa so osvojili člani sindikata GG Bled; • v balinanju je nastopilo 72 tekmovalcev iz 12 OO ZS, najboljši pa so bili balinarji Klana iz Begunj; • na tekmovanju v namiznem tenisu se je pomerilo 94 članov sindikata. Prvo mesto v ženaki, moški in skupni uvrstitvi pa so premočno osvojili tekmovalci in tekmovalke LIP Bled; • na tekmovanju v odbojki je nastopilo 25 ekip ali skupaj 25 članov sindikata- Pri ženskah so bile najboljše odbojkarice Iskre Lipnica, pri moških pa odbojkarji GG Bled; • na tekmovanju v kegljanju na 50 lučajev mešano je nastopilo 740 članov sindikata iz 75 OO ZS. Tekmovanje v kegljanju je bilo tudi najbolj množična športno rekreacijska panoga lanskih sindikalnih športnih iger. Pri ženskah so bile najboljše kegljavke Iskre Otoče. v motki in skupni uvrstitvi pa so zmagali kegljači in kegljavke Elan iz Begunj. V tekmovanju za skupno uvrstitev na sindikalnih športnih igrah radovljiških sindikatov zs leto 1979 ps so ns osnovi točkovnega sistema najboljša mesta zasedle naslednje OO ZS oziroma KOO ZS: akupaj : 1. Elan Begunje 1881 točk, 2. Veriga Lesce 1274 točk. 3. LIP Bled 865 točk, 4. Iskrs Otoče 854 točk. 5. GG Bled 787 točk, 6. Iskrs Lipnica 737 točk, 7. Vezenine Bled 579 točk, 8. Plamen Kropa 337 točk, 9. Upravni organi SO Radovljica 318 točk, 10. Kemična tovarna Podnart 221 točk itd; Ekipno moški: 1. Elan Begunje 1313 točk, 2. Veriga Lesce 1055 točk, 3. GG Bled 703 točke, 4. LIP Bled 487 točk, 5. Iskra Otoče 486 točk, itd; Kkipno ženske: 1. Klan Begunje 548 točk, 2. Iskra Otoče 488 točk. 3. Vezenine Bled 48? točk, 4.-5. Iskra Lipnica in LIP Bled 374 točk itd. Deset najboljših OO ZS v skupni uvrstitvi ter tri najboljše OO ZS v moški in ženski uvrstitvi so za osvojena mesta na SSI 1979 prejela spominske pokale OS ZS Radovljica. Najbolj prizadevnim organizatorjem športne rekreacije v občini Radovljica Vovk Francu, Šolar Zvonetu, V "dir Miru, Praprotnik Filipu in Primožič Dragu pa so bila podeljena knjižna prizna- nja V M Šola plavanja za odrasle KRANJ - Odbor za rekreacijo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Kranja ponovno razpisuje tečaj plavanja za odrasle. Na prvi razpis ni bilo pravega odziva, saj se je prijavilo le sest kandidatov, zato tečaj ni bil izveden. Prijavnina za posameznika je 250 din, katero vplača prvi dan tečaja, ki traja 20 ur, prijave pa se sprejemajo po telefonu 21-176 vsak dan od 7. do 14. ure. Ko se bo prijavilo zadostno število kandidatov, bodo vsi ti pravočaano obveščeni o pričetku tečaja. M. Oadez Atleti se organizirajo Iniciativni odbor je organiziral v četrtek, 17. januarja ustanovni 0^*,*»^ sekcije starejših članov AK tkiulav, katerega se je udeležilo 25 ljubiteljev rekreacije. V uvodu je bilo ugotovljeno, da je v Kranju in sploh na Gorenjskem veliko število ljubiteljev teka, ki so se že do sedaj udeleževali raznih krosOv in maratonov pri nas in v tujini, vendar pa so delovali neorganizirano ali pa v manjših grupah. Z ustanovitvijo sekcije pa bi vse te »zanesenjake« združili, tako da bi organizirano vadili in nastopali na raznih tekmovanjih. Udeleženci občnega zbora so za predsednika izvolili Franca Kaučiča. Sekcija naj bi poleg organizirane vadbe in udeležbe na tekmovanjih organizirala vsaj en množičen maraton. Sprejet je bil tudi predračun sekcije za leto 1980, ki je glede na začetek zelo nizek, saj želijo člani sekcije v prvem letu delovanja s svojim delom dokazati, da se lahko tudi z majhnimi sredstvi doseže velika aktivnost. Ker je bilo za ustanovni občni zbor poslano le določeno število vabil, vabimo vse ljubitelje teka, da se pridružijo naši sekciji in pridejo vsak četrtek ob 17. uri na stadion Stanka Mlakarja v Kranju, kjer bodo skupni treningi. * I). Mravlje NOGOMET Težka naloga KRANJ — Nogometaši pete selekcije Triglava trenirajo v Savskem logu in na kranjskem stadionu, kjer so že odigrali prvo tekmo. Na zasneženem igrišču so se pomerili med seboj, važnejše od rezultata pa je preverjanje sposobnosti igralcev, saj je precej novincev. Vse s trenerjem Jo-vanovičem čaka težka naloga v boju za obstanek v SNL. Čeprav so razlike med moštvi majhne, pa se tudi ostali zavzeto pripravljajo in se ne ubadajo s tako perečimi problemi kot v Kranju. S pripravami bodo začeli tudi mladinci. Do prvenstva je le še dober mesec in pol. Bilo je precej težav glede trenerja, skoraj zanesljivo pa bo treninge vodil bivši trener tretje selekcije Britof Cebulj. Tudi mladinsko moštvo nima lahke naloge, toda že do sedaj ^so se mladi nogometaši dobro odrezali. Uvrstili so se v sredini lestvice in to kljub temu, da imajo eno od najmlajših ekip v CML. Nogometna pomlad bo zanimiva, saj je kranjski selektivni nogomet pred težkimi preizkušnjami. To pa ne velja le za nogometaše v selekcijah. Prizadevno se pripravljajo tudi rekreativci. Na rednih občnih zborih so pregledali delo, sodniki pa so na posvetu s predstavniki republiške zveze nakazali probleme in se zavzeli za ae boljše in temeljitejse delo ter dobro sojenje. V ta namen bodo zopet organizirali tečaj za nove sodnike, ki jih manjka. Delo novega odbora za selektivni nogomet se ni polno zaživelo. To je tudi vzrok, da najmlajši nogometaši po šolah niso že pred počitnicami začeli z zimsko ligo. Upajmo, da se z novo organizacijo ne bo ponovila napaka iz preteklosti. M.Subic Grega Benedik iz SK Jesenice je na Starem vrhu v veleslalomu premagal vse naše alpince, razen olimpij-cev. Na Krvavcu pa je bil v slalomu drugi. Benedik je tako najboljši posameznik dvodnevnih tekem -Foto: F. Perdan KOŠARKA Avstrije so namreč takoj s Krvavca sit tovali na mladinsko avstrijsko trtas prvenstvo. V tem veleslalomu m jt * stopilo osemdeset jugoslovanski! a* čariev. Na prvem veleslslomišču, ki n * postavil trener loških alpincev JaroUk je vodstvo prevzel Tomaž Cerkonuk ljubljanske Olimpije. Se najbolje m \ znašel na skoraj poledenelem vekek* mitču. Dosti za njim pa nI zaostajal* znejši zmagovalcec Grega Benedik ia a, drugi član prve jugoslovanske aoiko prezentančne vrste, Miro Obarate t Olimpije. Nsslednjs mesta so saaa| Trtičan Markič, Ravenčan Andrej 8k*\ novic ter Branikovec Peter Sitar. Sa«, se izkazali naši obetajoči mladi npr** tanti, ki so votili smelo in hitro. Kocka za končnega zmagovalca » aa| kaj kmalu. Drugo progo je postavil Magušar iz Ljubljane. Za razliko od dow nastopa je tokrat Grega Benedik s rvam vožnjo prehitel Tomaža Cerkovnika.^ mat je v zgornjem delu napravil mu* napako, a kljub temu Benedlka ne bi a«,, prehiteti. Kar zapovrstjo so s proftT peljali Stefanovič, Markič in Obarate. \t trije so računali na dobro uvrstite*. Vi* red na cilju torej ni bil nepričakovat? je Benedik te vso letošnjo sezono t aftu nimi uvrstitvami na evropskem sJak, skem prvenstvu v Madonni di Caaaja, in na mednarodnih FIS tekmovala'T zarjal, da se razvija v izvrstnega tek* valca v veleslalomu in slalomu. Rezultati - 1; Benedik (Jes.) t-a* 2. Cerkovnik (Olimpija) 2:43,96, J. (Branik) 2:46,74, 4. Peternel fc«? 5. Pretnar (oba Alpetouf) 2:48,81, i tt§ boj (Olimpija) 2:50,27. 7. KarnitarU«: sko) 2:50,27, 8. T. Virk (Olimpija) mE 9. Dekleva (Alpetour) 2:51.21, lt. fr^n (Olimpija) 2:51,57. DHia, Predlog za spremembo tekmovanj Košarkarska zveza Slovenije je ponovno pripravila predlog za republiška tekmovanja članskih ekip. Izdan je bil razpis, na katerega se lahko prijavijo vse ekipe oziroma klubi, ki izpolnjujejo pogoje, da imajo v svojem kraju dvorano, ki sprejme najmanj 200 gledalcev, da nastopajo z mladinsko in kadetsko ekipo v rednem tekmovanju, da se nosilci šolske košarke in da trenerji izpolnjujejo pogoje za vodenje ekip. Vse te pogoje mora organizacija izpolnjevati in se lahko prijavi za tekmovanje na republiški ravni. Zakaj se tekmovalni sistemi menjajo skoraj vsako leto? V zadnjih desetih letih je bilo na področju košarkarskih tekmovanj na republiški ravni sprejetih že sedem različnih sistemov, ki pa košarki vsaj na Gorenjskem niso prinesli nikakršnega napredka. Sklepi Portoroža so celotna tekmovanja bistveno podražili, saj si mora ekipa najprej izboriti mesto na regijskem prvenstvu, udeležiti predtekmovanja za vstop v super ligo ali v drugo zahodno slovensko ligo in tudi to zaključiti. Praktično nastopa v enem letu — tekmovalni sezoni - v treh različnih ligah preko celega leta. Ekipa mora biti v stalni formi in težko je trenerjem sestavljati programe, če vemo, da imamo pripravljalna obdobja, ko ekipo pripravljamo že na samo tekmovanje ter tekmovalna obdobja. Sklepi Portoroža niso bili dorečeni za kolektivne športe kljub dani prioriteti, zato j« cilj sameznih zvez povsem na mesta, j. ponovno organizirajo taki tekmovabj s temi, v katerih klubi vidijo sebe lat obstoj. Število klubov se v pri h odaj« h smelo omejiti na celotno regijo, tenval) I okviru občine. PREDLOG ZA GORENJSKO LIGO Medobčinska košarkarska iveai I I renjske s sedežem v Kranju je priam I predlog novega tekmovalnega sistem Gorenjsko. Ponovno bi — - )rgaami enotna gorenjska košarkarska |j članske ekipe, v katero se lahko vani I vse zainteresirane ekipe. Liga bi bilan I nizirana spomladi in jeaeni, prvaka n bilo omogočeno v naslednjem leta ■ panje na ravni republike. Starostne, jitve ni, prav tako pa se ne zahteva,4t ekipa oziroma klub v svojih vrata! kategorije, ki bi redno vadile in na Gorenjska liga bi bila tako stopnja med čisto rekreacijsko ki tekmovalno košarko, ki že zahteva tet noj se delo in boljšo' organiri klubu. Namen je, da bi se košarka razširila tudi v-tiste občine, klet sklepih Portoroža to zvrst dejavnosti prioriteti ukinile. Cadel M«« r Denar pesti tržiške alpiniste TRŽIČ - Alpinistični odsek pri Pla ninskem društvu Tržič šteje 24 članov, 8 pripravnikov in 10 tečajnikov in je kljub temu eden bolj aktivnih v naši republiki. Skupaj so v letu 1979 opravili 22 turnih smukov in 548 vzponov, od tega 28 pristopov na vrhove nad 3000 metrov, 82 zimskih pristopov na vrhove nad 2000 metrov in 450 smeri od tretje do šeste težavnostne stopnje. V teh številkah so zajeti številni kakovostni plezalni vzponi, med katerimi naj omenimo prvo ponovitev Slavka Frantarja v Centralnem stebru v Pla-nju v Julijskih Alpah, prvo prosto ponovitev Iztoka Tomazina in Zeljka Per-ka v smeri JLA v Sitah, 5. solo ponovitev Čopovega stebra Iztoka Tomazina v Triglavu, prvo prosto ponovitev Tomazina v Trikotu v Dolgem hrbtu v Kamniških Alpah, prosto ponovitev Perka in Tomazina v Kamniški smeri v Koglu ter prvo prosto ponovitev isfih dveh alpinistov v Akademski smeri v Vežici. Nekaj odličnih vzponov sta opravila Tomazin in Matjaž Ivnik tudi v Veliki Paklenici, kjer sta preplezala dve prvenstveni smeri, imenovani Albatros In Smer Pelikan v Tolnvih predah, pa tudi ostali so v Paklenici opravili Me I vilne težavne vzpone. Poleg akuvaaal\ I. v domačih gorah pa sta Jote Romu a Željko Perko plezala v Fansktk luiil SZ, Slsvko Frantar in Filip Beae* sta plezala v Pamirju, prav takovi To so bili vzponi na vrhove od 8881 7000 metrov. Za letošnje leto načrtujejo tržiški 1 pinisti spet številne vzpone ter akcije, med njimi bodo veliko posvetili vzgoji mladih članov ia 1 vincev. Čaka jih popravilo bivaku severni steni Stortiča. Pripravili plezalne tabore v Veliki Paklenici, \ zahodnih Julijcih, v Centralnih veliko skrb pa bodo morali tudi plezalnemu vrtcu v piramidu t Dovžanovi soteski, kjer bo treba I menjati kline, ne na-adnje pa hi sodelovali vsaj z nekaterimi člani 1 kakšni od odprav v tujih gorah. Seveda je veliko odvisno tudi -finančnih sredstev, ki pa so h leto enako nizka, tako da je n*i»[ nitev začrtanega plana največkM prav vzrok tega. J KiW -,- PETEK. 8. FEBRUARJA 1980 Pripravil: Janez Govekar Zimske olimpijske igre moderne dobe Od Chamonixa do Lake Placida ŠT. MORITZ 1948 V letih 194« in 1944 olimpijskih iger zaradi vojne vihre ni bilo. Tiste, leta 1940 naj bi bile prvič na azijskih tleh. Najprej so bile namreč dodeljene Sapporu na Ja-posfekessjr- nato po prvih vojnih spopadih se St. Moritzu in Garmisch-Parteakirchenu. Toda olimpijski mir je bil porušen ... Leta 1948 je bilo zs prireditelja V. zimskih olimpijskih iger izbrsno staro olimpijsko švicarsko mesto, ki ni občutilo zls vojne, St Moritz. St. Moritz je slovesno z vso gostoljubnostjo, sprejel 636 tekmovalcev in 77 tekmovalk iz 28 držav. Rekordno je bilo število panog - 22. Prvič je bil izveden posamični smuk za moške in ženske. Iniikrat pa tekmovanje v skeletonu - posebnem enosedežnem bobu. Tudi tokrat je vreme prirediteljem povzročilo obilo preglavic. Tako so ponovno odpadla nekatera tekmovanja v hitrostnem drsanju, nekatere hokejske tekme pa so bile bolj podobne vaterpolu. Najuspešnejši olimpijce iz St. Moritza je prav gotovo francoski smučar Henrv Oreiller, ki je v smuku zmagal kar s štirimi sekundami prednosti, bil prvi v kombinaciji in se tretji v slalomu. Oreiller, to velja omeniti kot zanimivost, je bil tudi izvrsten avtomobilski dirkač in je leta 1962 tudi umrl v nesreči na avtomobilskih dirkah blizu Pariza. Sicer pa so zs te igre značilne tudi mnoge trojne zmage. Petter Hsagated, Thorleif Schielderup in tokrat bronasti Birger Ruud, ki je avojo prvo olimpijsko medaljo osvojil iestnsjst let prej so prinesli popolno zmagoslavje norveški ekipi v skokih, Švedi Martin Lundstroem, Niels Oestensson in Gunar Rriksson pa .so si razdelili kolajne v teku na 18 kilometrov. Povrh vsega pa je Sved Nils Karlu •on dobil tudi tek ns 50 kilometrov. In še zanimivost: prva medalja, ki je odšla izven Evrope je »zlato« Američanke Frazerjeve v slalomu. V hokeju so ponovno slavili Kanadčani, vendar z istim številom točk kot ĆSSR, medsebojna tekma pa se je končala neodločeno. Svojevrstno senzacijo so izzvali Američani, ki so ns igre pripeljali kar dve hokejski moštvi. Eno je bilo pozneje disk v a I iflc i r a n o. Jugoslavijo je na igrah zastopalo 17 tekmovalcev. V St. Moritzu so prvič nastopili V vseh osmih panogah moškega alpskega in klasičnega smučanja. In kako so se odrezali? Poglejmo nekaj boljših uvrstitev Matevž Lukanc je bil 27. med 76 tekmovalci v slalomu, Molnar 18. prav tako v slalomu, Mulej 36. med 112 v smuku, Knific, Smolej in Matevž Kordež 14., 15. in 16. med 28 na 50 kilometrov, Karel' Klančnik 23. med 49 v skokih ter Razinger 24. od 39 tekmovalcev v klasični kombinaciji. Mir med športniki vsega sveta je torej v St. Moritzu spet zavladal. OSLO 1952 Zimske olimpijske, igre je končno dobila domovina smučanja — Norveška. Glavno mesto Oslo je od 14. do 25. februarja 1952 gostilo 732 športnic in športnikov iz 84) držav. Podeljenih je bilo 22 kompletov medalj, prvič pa je bil na aporedu iger tek na 19 kilometrov za ženske. Prvič v Oslu seje zgodilo, da olimpijskega ognja niso prižgali v Grčiji, ampak v Morgedalu v norveški pokrajini Telemark, kjer je bil rojen veliki smučarski tekač devetnajstega stoletja Sondre Nordheim. Bakla je zagorela na ognjišču njegove rojstne hiše, nato pa jo je 94 najbolj znanih smučarjev rta svetu v štafeti preneslo do 220 kilometrov oddaljene norveške prestolnice. Zadnjih štiristo metrov jo je nosil EigJI Nansen - vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Prvič v Oslu so bile olimpijske igre prsvzaprav v mestu. Le smuk in veleslalom sta bila 120 kilometrov daleč od Osla. Iskati »presenečenja« iger je dokaj nehvaležna naloga. Morda je to zmaga tekača Brendena v teku na 18 kilometrov ali Hakulinena na 50 kilometrov, dvojna Američanke Andree Mead-Lawrence (v slalomu in veleslalomu, v smuku pa je hudo padla), morda tri zlate medalje domačina Anderssena v hitrostnem drsanju ali pa zmaga Kanadčana Buttona v umetnostnem drsanju. Naj naštejem še nekaj imen, ki so »vladala« takrat v alpskem smučanju. Preizkušnjo v smuku je dobil Italijan Zeno Colo. veleslalom je pripadel domačinu Kriksenu, slalom pa Avstrijcu Scaneiderju. , . . . . Višek iger za gledalce so seveda predstavljali skoki na sloviti holmenkollnski skakalnici. Ob velikem veselju najmanj 130.000 gledalcev je zmagal Norvežan A rnfin Bergmann pred rojakom Tjorboernom Falknagerjem. Kanads je še enkrat več zmagala v hokeju na ledu. Po osvojenih medaljah so bili najuspešnejši Norvežani s skupno 16 odličji, pred ZDA 11 in Finsko 9. ., « , . _j i . . a ^ Naše zastopstvo na igrah je bilo skromno. V Oslu je sodelovalo le 6 naših športnikov. Se najboljši je bil Stefe s 13. mestom v smuku, zelo dober Janez Polda v skokih s 16. mestom, slabša mesta pa so zasedli Klančnik, Mulej, Birkova in Kordeže- Val Prireditelji so imeli tokrat srečo tudi z vremenom. Zanimanje za tekmovanje pa je bilo izredno. Prek 550.000 gledalcev je, denimo, prineslo v blagajne več kot tri in pol milijone norveških kron. Klasično smučanje pa je doseglo tako slavje kot nikoli dotlej. O I 03 i M X 2 8 Dosledno bi bilo 4. ... Da3! Zanimivo je, da nasprotnika na tem mestu nista videla matnih možnosti, ki jih skriva pozicija. Odigrala sta naslednje poteze dvomljive vrednosti. 5. Sa2? 6. Lh6? Da7? Pravilno je bilo 6. Tg3 in na Ta8 7. Lh7: +!. Z igrano potezo in pretnjo 7. Dg5 pa je beli prisilil nasprotnika, da temeljito prouči položaj in svoje možnosti. Odkril je dobro kombinacijo, ki bi jo lahko že prej izpeljal. 6. ... 7. Ka2: 8. La4 9. Kbl 10. Kc2 Da2: + H Ta8 + Ta4: + Tal + La4 mat Zanimivo razpotje saniranja se je pojavilo v partiji KORC-NOJ - KARPOV; Baguio, 1978, diagram 20. Beli ima prednost kmeta in aktiven lovski par. Vendar pa prednost težko uveljavi zaradi razkritega kraljevega položaja. Zato mora igrati poteze, s katerimi prepreči gibanje nasprotnikovi dami in kralju pripravi matno mrežo. Ni videti, kako bi beli nadaljeval po 1. ... Kf8, kajti črna dama je izredno gibljiva in nadzoruje polja g5, f4, d4, f2 in h2, s premikom na polje dl pa ohrani svojo učinkovitost. 2. Dh3+ Kd5 3. Lf7+! Tu je razpotje. Tudi v partiji je dal Korčnoj šah, toda igral je slabše 3. Le4 + , nakar je sledilo Se4: 4. fe4: + Ke4: 5. Dg4 + Kd3 6. Df3+ De3 7. Kg4 Df3:+ 8. Kf3: g6 9. Ld6 Sf5 10. Kf4! Sh4 11. Kg4 gh5:+ 12. Kh4: Kd4: itn. ter je Karpovu na koncu uspelo celo remizirati. 3. ... Kc6 4. De6+ Kb5 Ne pomaga 4. ... Kb7 5. De7: + Kc6 6. Dc7+ Kb5 7. Lc4+ Ka4 8. Da7: mat. 5. Dc4 + Ka4 6. Da6mat Torej ni vseeno, kako Saniramo nasprotnikovega kralja, kajti vsak šah ne pelje v mat. d e f f h Diagram 20 1. Lg6+ Ke6? Diagram 21 Položaj na diagramu 21 je iz partije RIBLI - MARJANO-VIĆ; Bled - Portorož, 1979. Ogenj v hiši Škofja Loka - V sredo, 6. februarja, dopoldne je začelo goreti v hiši Dušana Smida na Novem svetu. Smid je ob zakurjeni kmečki peči sušil vojaško pelerino, ki se je pri tem z enim delom dotikala vroče peči. Ko se je čez nekaj časa vrnil, se je pelerina že vnela. Ogenj je naj-• prej skušal pogasiti sam, nato pa so mu priskočili na pomoč še gasilci. V ognju je zgorelo še nekaj drugih predmetov okoli peči, škode pa je za okoli 50.000 din. Igra v kamnolomu Škofja Loka - V nedeljo, 3. februarja, popoldne se je v kamnolomu pri Praprotnem hOje ponesrečil Matjaž Lang, star 12 let, iz Fran-kovega naselja v Skofji Loki. Matjaž je plezal v kamnolomu, pri tem pa mu je spodrsnilo na krhkem kamenju, padel je in si močno poškodoval glavo. Zdravi se v Kliničnem centru. Smrtna nezgoda Jesenice - V ponedeljek, 4. februarja, ob 5.15 se je na železniški postaji na Jesenicah pripetila smrtna prometna nezgoda. Ivan Milo-savljevič (roj. 1952) z Jesenic, premi-kač, je opravljal svoje delo pri premikanju dveh vagonov z lokomotivo. Ko je bilo to opravljeno, se je lokomotiva, na njenem prednjem delu je stal Milosavljevič, zapeljala proti bloku; še pred tem pa je Milosavljevič skočil na tla in stekel čez sosednji tir, po katerem je prav tedaj pripeljala druga lokomotiva. V nesreči je bil Miloša vi jevid tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nezgode. NESREČE NEZGODA PRI PREHITEVANJU Škofja Loka — V ponedeljek. 4. februarja, nekaj po 11. uri se je na regionalni cesti med Skofjo Loko in Gorenjo vasjo v Brodeh pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Marjan Lautar (roj. 1960) iz Loga je vozil proti Skofji Loki. Ko ga je na ovinkasti cesti dohitel voznik osebnega avtomobila Franc Jereb (roj. 1925) iz Stare vasi pri Zireh in začel prehitevati, je na ozki cesti oplazil z desno stranjo tovornjaka, tako da ga je pri tem odbilo s ceste na travnik. Ko je voznik tovornjaka to opazil, je ustavil na neutrjeni bankini, pri tem pa se mu je pod desnimi kolesi udrlo ter se je prevrnil s ceste na streho. V nesreči nihče ni bil ranjen, škode na vozilih pa je za 20.000 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. februarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: Kranj: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in prodajalna Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure; prodajalna Na klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Cerklje od 7. do 19. ure. Samopostrežna prodajalna in Bife Delikatesa na Maistrovem trgu II, pa je dežurna ob nedeljah od 7. do 11. ure. TRŽNI PREGLED KRANJ solata 40, špinača 80, cvetača 44. korenček 24, česen 55 do 60, čebula 38 do 40, fižol 30, pesa 16, slive 40. jabolka 14 do 16, hruške 20, radič 60, pomaranče 23, limone 27, ajdova moka 26, koruzna moka 12, kaša 26, surovo maslo 80, smetana 68, skuta 45, sladko zelje 14, kislo zelje 20, kisla repa 18, orehi 200, jajčka 3,5, krompir 5, med 75 JESENICE solata 30 do 40, špinača 20, cvetača 30, korenček 22, česen 45, čebula 40,55, fižol 26,30 do 31,60, pesa 10,50, paradižnik 55, slive 39, jabolka 15,90, hruške 30, grozdje 30, pomaranče 22,40, limone 27,40, ajdova moka 28,53, koruzna moka 12, kaša 19,58. surovo maslo 130,50, smetana 56,70, skuta 44,90, sladko zelje 11,50, kislo zelje 11,50, kisla repa 9,20, orehi 241,30, jajčka 3,10 do 3,30, krompir 5.60 ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji smrti naše drage mami, hčerke, tašče, sestre, tete in svakinje TINCE KRIVIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje, ji poklonili vence in cvetje in jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dr. (iroš-lju za zdravljenje, obema govornikoma krajevnih organizacij ZB Begunje in Ljubno, pevcem, duhovniku, sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in prijateljem, ki iskreno sočustvujejo z nami. Vsi njeni! Begunje, 31. januarja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka jožeta ržeka iz Srednje vasi v Poljanski dolini gtin **^jBS&&> S° 'skren<) zahvaljujemo vsem sorodnikom. ■■ni A mkmkmi sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku iz Poljan in Goric ter pevskemu zboru Po/jane Posebno se zahvaljujemo zdravnikom: dr. Su putovi, dr. Veselu in dr. Drinovcu ter sestram in strežnemu osebju iz oddelka — 400 in Intenzivnega oddelka bolnice Golnik za pomoč ob njegovi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo LD Poljane, Gorenja vas, Sovodenj, Selca, Škofja Loka in Žiri za organizacijo in številno udeležbo Hvala tov. Frasu za izrečene besede ob odprtem grobu ter ZB Pol jane Žalujoči vsi njegovi! Srednja vas, 29. januarja 1980 Dotrpel je naš dobri in ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in svak alojzij perčić Sumov ata iz Rupe 21 pri Kranju Do pogreba leži v mrliški vežici na pokopališču v Kranju. Datum in čas pogreba bo določen kasneje in objavljen na osmrtnici v mrliški vežici. Žalujoča žena z otroki v imenu sorodstva! Rupa pri Kranju, 7. februarja 1980 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi drage hčerke, mamice in sestre tonćke medja Polančeve Tončke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetjk? ter številno spremstvo na zadnji pot i. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu GG - Bled. posebno pa tov. Lovru Strgarju za poslovilne besede, kakor tudi g. župniku /a pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: mama. hčerka Mojca, sestre Francka. Minka. Vera. Ivanka..brat je Janez. Lojze, Tonček. Franci z družinami Bohinjska Bistrica. 31. januarja 1980 G L, A S16. STRAN. PETEK. 8. FEMMIMUt g , Dušeni rezanci Potrebujemo: 50 dkg moke. 3 jajca, voda, sol (za testo); 1 liter in četrt mleka, sol, 6 dkg surovega masla. 5 dkg vaniljinega sladkorja, olje za pečenje, četrt litra mleka, 2 rumenjaka, 5 dkg sladkorja, sladkor za potresanje. Iz moke, jajc, soli in vode naredimo testo za rezance. Ko se spočije, ga razvaljamo na krpe. Osušene krpe zrežemo na široke rezance. Zakuhamo jih v vrelo mleko,, ki smo mu prej dodali sol, vaniljin sladkor in surovo maslo. Pekač namažemo z maščobo, denemo vanjo kuhane rezance, jih polijemo z mešanico iz rumenjakov, mleka in sladkorja in vse skupaj v pečici lepo rumeno zapečemo. Z lopatico narežemo lepe kose in jih damo s spodnjo stranjo na vrh na krožnik, potresemo s sladkorjem in serviramo. DRUŽINSKI POMENKI Ko točimo Velika moda bodo tudi to pomlad bluze. Mlade bodo rade imele tudi take v stilu vojaške uniforme, z žepi na prsih, malim ovratnikom in pa seveda širokimi rameni z »epoletami«. vino s Vina natakamo iz originalnih steklenic, ki jih dobro obrišemo, Ereden jih prinesemo na mizo. lavadna namizna vina pa natakamo iz litrskih steklenic. V kozarcu sme vino segati za prst pod rob. Tako ohrani več arome in se ne razliva. Po strogih pravilih naj bodo kozarci za rdeča vina zgoraj zoženi, da bolje zadržujejo cvetico — bouquet, za bela pa zgoraj odprti. Težja rdeča in črna vina imajo vedno na dnu steklenice usedlino. Točimo zelo previdno, da se usedlina ne dvigne in da vina ne skali. Vedno pa bo vino bolj polnega okusa, če kupimo steklenice nekaj dni prej, preden jih rabimo, da se vino umiri in »spočije«. Pri točenju naslonimo steklenico na rob kozarca. Ko je poln, steklenico hitro zasučemo in dvignemo, da se kapljica pocedi po njej in ne po prtu ali mizi. Kozarec naj stoji med točenjem na mizi, le kjer je zelo malo prostora, ga dvignemo proti steklenici. Mizo zavarujemo pred madeži s podstavki, ki jih dobimo v prav originalni kovinski, keramični, stekleni, plastični, leseni ali slamnati izvedbi. Vse porabljene kozarce z mize sproti odnašamo na pladnju in na njem tudi prinašamo sveže. Krompirjevi svaljki potrebujemo: 2 kg krompirja, 8 dkg olja. 3 jajca, pol kilograma moke, •ol, 10 dkg masti, 8 dkg drobtin. Kuhan krompir olupimo in še vročega pretlačimo. Se toplemu primešamo olje, jajca, moko, sol in napravimo gladko testo. Iz testa izoblikujemo klobaso, jo razrežemo na enake koščke, ki jih z roko posvaljkamo v svaljke. Skuhamo jih v slanem kropu. Vro naj kakih 10 minut, nato jih poberemo iz posode s penovko, polijemo z mrzlo vodo in odce-jene damo v kozico, v kateri smo na olju (še bolje na maslu!) zarumenili drobtine. Pa ie to: svaljkov se redko lotimo, ker je kar dosti mazanja posode in kuhinje. Precej truda si bomo prihranile, če jih bomo, če se že spravimo k delu, naredile več, vsaj iz dveh mas. Surove svaljke nadevamo na platojčke iz stereopora, ki nam ostanejo, kadar v samopostrežnih kupujemo meso in podobno. Platojčke s svaljki porinemo v polivinilasto vrečko, zavežemo na konci in spravimo v zamrzovalno skrinjo. Kadar si jihvbomo zaželeli, jih bomo vrgli v krop in skuhali. Dišave in začimbe Gorčica Seme bele in črne gorčice, ki ju gojijo po vsej Evropi in Ameriki, je prav posebna začimba, cenjena že od pradavnih časov. Zanimivo je, da lahko gorčični pekoči in pikantni okus uživamo šele potem, ko ga »sprostimo«, to se pravi, da seme zmeljemo v moko, to pa zmešamo s kako tekočino, npr. mlekom, vodo ali suhim belim vinom. Tako dobimo pekočo, okusno pasto, gorčico, ki pa mora najprej nekaj časa počivati, da njen okus dozori. Gorčico dodajamo klobasam, omakam, majonezam in v kis vloženi zelenjavi. 4 »Satan« v omari r Z Vlasto zelo radi hodiva v kino. Tako sva se tudi neke sobote odločili, da bova šli. Na sporedu je bila srhljivka z naslovom Prerokba. Film je bil tako grozen, da sva se začeli sredi popolne tišine v dvorani smejati, in to od samega strahu. Najprej čisto potiho, potem pa vedno glasneje, dokler ni biljeter dejal, da bova morali ven, če ne bova tiho. Res sva utihnili, vendar sva se prijeli za roke. Ko je bilo filma konec, je zunaj močno deževalo, se bliskalo in grmelo. Čeprav so mi nevihte všeč, sem se malo bala. Viktor, ki je stanoval v našem bloku, naju je odpeljal domov. Pred blokom sem se ozrla v naše in v Vlastino okno. Povsod ie bilo svetlo. »To se pravi, da so doma in da ne bo nobene strah,« sem ugotovila. Ko sta Viktor in Vlasta odšla, sem hotela odpreti vrata našega stanovanja. Bila so zaklenjena. Torej sem sama doma. Zunaj je divjala nevihta. Z drgeta-jočo roko sem odklepala vrata in čakala, kdaj bo s podstrešja priletela sulica in se zapičila vame, kot se je zgodilo nekomu v filmu. Posrečilo se mi je odkleniti vrata in s strašnim občutkom sem stopila v temen hodnik. V dnevni sobi je gorela luč in pričakovala sem, da bom zagledata vraga, ki me čaka s sulico v roki. Ker me v sobi ni čakal noben vrag, sem pregledala vse kotičke. Pomirila sem se. Mama je kmalu prišla in odšli sva spet vsaka v svojo sobo. Ko sem v temi ležala v postelji, se {'e nevihta že izdivjala. Povsod je »ila mrtvaška tišina in prav to me je najbolj- motilo. Dopovedovala sem si, da je film izmišljen, da strahov ni. Zaslišala sem udarce cerkvene ure. Bilo jih je enajst. »Joj.« sem pomislila, »zdaj se začne ura strahov!« Čeprav vem, da je tudi to izmišljeno, me je postalo tako strah, da nisem upala zatisniti oči. Ko se ni nič zgodilo, mi je odleglo. Toda, glej ga, vraga! Komaj sem zaprla oči, je nekaj zaškripalo. In nato še enkrat. Kri mi je zledenela v žilah. Zgrabila sem smučarsko palico, ki jo imam pri postelii, da z njo ugasnem, ko se mi ne ljubi vstati, in čakala. Strmela sem v temo. Tedaj pa je omara obupno zaječala in vrata so se odprla na steza j. V mislih sem se že poslavljala od življenja. Toda ko se je omara odprla, so se n ven vsula vsa oblačila, ki sem jih popoldne nametala vanjo, ker se mi je mudilo. Zvečer sem vrinila še kavbojke in zato ni zdržala. S palico v roki sem se v temi prebila do omare in začela obleko metati nazaj. Ko sem vse pospravila, mi je nekaj hladnega podrsalo po nogi. Mislila sem, da je satan prilezel iz omare in se tako ustrašila, da sem odskočila. Z roko sem udarila ob mizo, spotoma podrla stol in se močno udarila v nogo. Udarec me je streznil. Razjezila sem se. Grdo sem pogledala omaro in bundo, ki me je oplazila. Od jeze me je minil strah in mislila sem: »Naj le pridejo vsi duhovi, če hočejo. Bodo že videli, kaj se pravi mene.strašiti.« Vrnila sem se v posteljo in zaspala s smučarsko palico v roki. Zvonka Doljak, 8. c. r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka Nagrada za Uroša Kup pravilnih odgovorov na zadnjo literarno uganko nas je Ereprical, da knjigo Ericha Matnerja MALI MOŽ dobro poznate. Kar škoda, da smo smeli izžrebati samo enega reševalca. To je Uroš Ferjan iz Kranja, C. Staneta Žagarja 29 a. Urošu čestitamo in mu po pošti pošiljamo nagrado; svinčnik na vrvici in komplet Glasovih značk. Ostalim pa prihodnjič več sreče! Bi radi mucka? V marsikaterem gospodinjstvu, kjer sicer ni primernega prostora za psa, se ga bo pa kaj hitro našlo dovolj za mačko. Mačke ni treba voditi na prosto, kar je v blokih težava. Ce jo na vadimo na čistočo v stanovanju že v prvih tednih, ne ho z njo nobenih težav. Že prvi dan ji dajmo v primeren kot v sobi plitev zabojček. Najboljši je pločevinast, toda ne z ostrimi robovi. Velik mora biti toliko, da odrasla mačka brez težave skoči vanj. V zabojček damo približno deset centimetrov debelo plast čistega peska, ki naj bo takšne vrste, da dobro vsrkava nesnago in vlago, dobro pa je tudi žaganje. Ko mlado mucko navadimo, da zna poiskati svoj zabojček in ne pušča več lužic na tleh, lahko zabojček postavimo na balkon. Ce boste redno menjali pesek ali žaganje v se smrad ne bo širil. Pri hrani je mačka precej m zahtevna kot pes, vendar pa ^, mačka potrebuje vsak dan my obrok živalskih beljakovin - ^ nih odpadkov, drobovine ali pa ^ sveže jajce ali skuto. Tudi i&Mv in cenejše vrste rib so zlasti M*m nih mesecih, ko je njihova navadno nižja, odlična hrana. Na našem mačjem trgu ni v#i izbire glede pasem. Za poprej ljubitelja bo zadostoval karnavZ domači maček in ne bo težko m lepega črnega, tigrastega ali h%). ga. Dobe se pa tudi siamske n\»j ki pa so včasih bolj neprijazna navadnih. Pred leti so bile y slih angorske mačke z dolgo d| vendar je krtačenje in česanje hovega dokaj občutljivega k zamudno. Stopam v svet odrasli) r Mali mož nu prste stopi... — Foto: D. Dolenc Stotriintrideset let mineva, odkar je France Prešeren izdal svoje Poezije, na oko drobno knjižico, polno komajda izmerljivega bogastva, ki se je z njo kot enak med enakimi pridružil najznamenitejšim literarnim ustvarjalcem prejšnjih časov in svoje dobe in premostil stoletni prepad, kije naše leposlovje ločil od leposlovja drugih narodov. Odtlej slovenski narod zajema iz njegovih pesmi ne le lepoto in vednost, temveč tudi moč, da vztraja v svojem boju za obstanek. Njegovi, trpkega heroizma in bridke odpovedi polni verzi nam blaže temne ure, pesmi nezlomljive vere pa pomagajo premagovati gnus življenja in se nam pretikati skozi stiske in nadloge. Ob Prešernu se meri veličina ali pritlikavost časov, on je naš ponos in naša opora, z njim smo se otresali duhovnega uboštva v preteklosti, le z njim bomo bogati in veliki tudi v prihodnje. Čeprav moje življenje traja šele nekaj več kot trinajst let, sem si ustvaril že kar obširna pojmovanja o svetu. Spoznal sem, da je do nekaterih ljudi tudi krivičen. Kljub temu, da v pisanih zakonih piše, da smo vsi ljudje enakopravni, S ŠOLSKIH KLOPI Stari oče Stanuje v Tržiču na Cankarjevi cesti. Ukvarja se z mizarstvom. Imam ga zelo rada. Večkrat pridem v njegovo delavnico, kjer prijetno diši po svežem lesu. Opazujem ga pri delu. Stari oče ima zelo rad svoje delo. Neprestano nekaj dela. Tudi svojim sinovom je pomagal opremiti stanovanja. Mama mu večkrat reče: »Vedno tmaš toliko dela, kdaj boš naredil tudi kaj za naše stanovanje?« On pa ji odgovori: »Saj poznaš pregovor, da sta kovačeva kobila in čevljarjeva žena vedno bosi.« Mama pa pravi: »Oh, ti tvoji pregovori!« Stari oče ima težave s srcem. Večkrat dobi napade in mora v bolnišnico. Vnuki ga včasih obiskujemo in mu želimo, da bi čimprej okreval. On v šali reče: »Žleht kopriva ne po zebe!« Večkrat se tudi jezi, češ da zboli ravno takrat, ko ga čaka največ dela. Ko pride iz bolnišnice, hoče takoj v delavnico. Mama ga ne pusti in pravi: »Počakaj vendar, saj bo vse počakalo, nič ti ne bo ušlo!« Večkrat se prav zaradi tega spreta. Kadar oče ali mama praznujeta, se vsi zberemo pri njiju doma. Takrat oče pripoveduje o dogodkih iz svoje mladosti. Ti spomini so lepi. Radi jih poslušamo in kmalu se dan konča. Odrasli hočejo oditi, toda otroci jih zadržujemo, kar se da. Ko pa si imamo še toliko povedati! Želim, da bi bilo takih srečnih večerov še veliko in da bi bil ata , še dolgo čil in zdrav. Alenka Dolžan, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča. Tržič so ljudje postavili svoje Cenijo človeka samo po premoženju, ki je več v.__ toplo in pošteno srce. Na l tako kot je v zgodbah za otroku na koncu zmaga tisti, ki je | nejši in pravičnejši, človek, zloben in brez srca, pa je' Na svetu je drugače. D velikokrat le tisti, ki i denarja. Iz bogastva nekatenkU izvira tudi sebičnost in stalen ^ prestiž. Ti ljudje gledajo le ni J bodo imeli razkošnejši avtoijLL dernejše stanovanje kot ga JI njihovi prijatelji. Tudi sam bom kmalu stopiV odraslih. Kako se bom znafciu hitrem toku življenja? Kakii*,> si bom zadal? Prav v teh lefl I odločam za poklic, ki naj j, opravljal vse življenje. Ne j, gledal na to, koliko boni nkjj Moj cilj v življenju bo, da bo« šten in priden. Ne bon pak] narja in potem z njim kupil niško hišico, razkošni avtom, jahto. Kajti ko gledam ljudi privoščijo vse to udobje, st i jem, ali so sploh srečni. Obk ' dvomi. Zdi se mi, da bon dovoljen z uspehi svojega dela, bo v veselje in ponos. Po moj nosti me bodo ljudje spoMo^ pa pomeni veliko več kot bogastvo. Blaž Mertelj, osn. šola Jeseniško-bohinjski odred, Kr. gora Drevo iz zemlje raste Drevo iz zemlje raste, se joče in škriplje s tobau Mati zemlja mu pa recei »Oj, ne joči sinko ti!« On pa toži materi: »Oh, ne morem to zdi cele dneve, cela leta na tem mestu stati.« Damjana Hajnikar.osnJ Selca TELEVIZIJA SOBOTA 9. FEB. 8.00 Poročila 8.05 Jak« in čarobna lučka. serijska oddaja H 20 Vrtec na obisku. Pikapolonica «36 KurirGoce Delčeva. nadaljevanka 9.05 Pisani svet 9.40 E. Morgan: Mane Cune. T V nadaljevanka 10JIO Ravnotežje, oddaja iz cikla Clovekovov telo 10.55 Svet in Jugoslavija dokumentarna oddaja 11.45 Poročila 15.25 Poročila 15 JO Besu. poljski film 17.00 Košarka Radnički Crvena Zvezda 18.30 Nas kraj 18.45 Robinovo gnezdo. humoristična serija 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 J. Dieti: Župan našega mesta. TV nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Razred iz leta 44. ameriški film 22.30 Velika šahovnica (Henrv Shearing). II. del 2330 TV kažipot 23.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Znanost 18.30 Narodna glasba. oddaja TV Ljubljana 19.00 Iz sporeda TV . 1930 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.40 Feljton 22.10 Športna sobota (do 22.30» TV Zagreb - I. program: 0.00 TV v Soli: Kocka, kocjca. Botanik Šolski razred, Zvoki orkestra. Homolje 12.30 TV v soli: Rembrandt 13.00 Stanovanjska kultura 14.45 Poročila 14.50 TV koledar 15.00 Igre na snegu, posnetek 16.00 Otroška oddaja 17.00 Košarka Radnički: CZ 18.45 Zgodbe R. Domanoviča 19.30 TV dnevnik 20.00 Liza, francoski film 21.40 TV dnevnik 1 55 Vulkan, dok. film 10. FEB. ~&55 Poročila 9.00 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor Šentvid. nastop zamejskih zborov 9.30 Življenje na zemlji, dokumentarna serija 10.25 Disnevevsvet 11.10 Čebelica Maja. otroška serija 1135 TV kažipot 11.55 Mozaik 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 14.50 Igre na snegu, posnetek iz Bormia 1555 Trogir, potopisna oddaja 15.25 Poročila 16.30 Od Chamonixa do Lake Placida 16.35 Športna poročila 16.40 Samorastniki, slovenski film 18.10 7 ♦ 7. zabavno glasbena oddaja 19 10 Risanka 19 15 Cikcak 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1955 Propagandna oddaja 20.00 S. PavM?: Vroči veter, nadaljevanka 20 55 Propagandna oddaja 2100 Edvard Kardelj: Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944- 1957 (Spomini) 21 55 Risanka 22.06 Športni pregled 2235 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test 16.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dediščina za prihodnost. dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21 10 »Sangaj-express«, ameriški film 22.50 Kronika festa (do 23.361 Zagreb — L program: 50 Poročila _.00 Otroška matineja 1130 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14 00 Gledalci in TV 1430 Mladinski film i6.00 Nedeljsko popoldne 930 TV dnevnik 20 00 Vroči veter 21.00 Reportaža 2130 TV dnevnik 150 Glasbeni album 06 .Športni pregled MUH) 1455 16.25 17.25 17.30 17.45 1800 18.30 18.35 18.45 19.15 19.20 19.26 19.30 19.55 20.00 20.50 20.55 21.40 21.55 Luga v Petrijancu. Dundo Maroje. TV v Soli: Materinščina. Risanka, Zemljepis (do 11 101 TV v Soli: ponovitev (do 16.00) Kmetijska oddaja TV Beograd Poročila Minigodci v glasbeni deželi, filmska nanizanka Mala čudesa.velike prirode, dokumentarna serija Sodobna medicina, izobraževalna serija Od Chamonixa do Lake Placida Obzornik Mladi za mlade Risanka Cikcak Zrno do zrna TV dnevnik Propagandna oddaja T. Derv: Philemon in Bavcis. madžarska TV drama Propagandna oddaja Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma V znamenju 11. FEB. 856 TV v Soli: Pravopis. Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Gledališče strička Branina 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturno zgodovinski spomeniki Bosne in Hercegovine 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Crni kruh.TV nadaljevanka 22.05 Kronika festa (do 22.50) TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Gledališče strička Branina 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Kultura danes 22.00 TV dnevnik 22.15 Komorna glasbena scena 12. FEB. 9.15 TV v Soli: Moj dom. Ali ste vedeli? Dnevnik 10 10.00 TV v Soli: Dokumentarni film Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami (do 11 35) 1605 Šolska TV: Prebivalstvo SFRJ. KoroSki kmečki upor leta 1478, Obramba in zaSčita 17.05 Poročila 17.10 Jakec in čarobna lučka. otroSka serija 17.25 Pustolovščina. oddaja TV Beograd 17.55 Slovenski ljudski plesi: Primorska 18.25 Od Chamonixa do Lake Placida 18.30 Obzornik 18.40 ("'as, ki živi: Partizanska godba 19.10 Risanka 19.15 Cikcak 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Propagandna oddaja 20..55 G. Baissette: Grozdi mojega vinograda, TV nadaljevanka 21.45 V znamenju 22.00 J.Strau8s: Rožnati princ, balet Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Knjige in misli 18.45 Indijsko gledališče Kathakali 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri .21.10 Dokumentarna oddaja 22.00 Poezija 22.30 Kronika festa (do 23.15) TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v.šoli: Organske spojine. Industrializacija sveta (do 16.00) 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška *>ddaja 18.15 Knjige in misli 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V srediSču 20.55 Bil sem vojna nevesta. ameriški film 22.35 TV dnevnik 13. FEB. 9.35 TV v Soli: Za učitelje, Šolska torba 10.00 TVvSoli: Izobraževalni film. Risanka, Predšolska vzgoja. Kratek film (do 11.10) 17.15 Poročila 17.20 S. Makarovič: Saprami.ška 17.40 Pionirji fotografije, serijska oddaja NOVO V KINU NE UKRADI MI OTROKA je pretresljiva zgodba iz sodobnega življenja. Pripoveduje o dekleta, ki se zaljubi v Stevea. Ta je m pleten v posle advokata Freemonta, ki se ukvarja z ile-gaJnimi posvojitvami otrok. An ne je noseča in fant jo pre- govori, da otroka prepusti advokatu. Vse te kaže na miren razplet, ko Anne ugotovi, da je fantu le za denar in takrat se v njej prebudi materinski čut. Karibska zvezda je kombinacija potniške in tovorne ladje. Nepričakovano na njej zagospodari banda, ki namerava prestreči drugo ladjo, s pošiljko iz ameriške državne rezerve. ZLATO SREČANJE, tak ja naslov akcijskega filma, se odvija sredi oceana. Duroc je precej nespreten advokat. Namesto da bi lopova Gaularda spravil iz zapora, saj proti njemu ni trdnih dokazov, ga obsodijo na deset let zapora. Nadaljevanje zanimive francoske komedije STRAH IMA HITRE NOGE si oglejte v kinu. V glavnih vlogah sta zaigrala Pierre Richard in Victor La-noux. 18.05 Hercegovina poje. oddaja TV Sarajevo 18.15 Od Chamonixa do Lake Placid; 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.15 Cikcak 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Aktualna Športna oddaja 20.20 Propagandna oddaja 20.25 Lake Placid: Začetek zimske olimpiade, prenos 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.40 V znamenju 21.55 625 Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dokumentarna oddaja , 21.40 TV dnevnik 21.55 Dokumentarni film 22.15 Pesaro: Boks Lassandro: BeneS. prenos (dopribl. 23.15) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda- začetek zimske olimpiade od 21.40 naprej isto kot na odd. II. TV mreže ČETRTEK 14. FEB. 9.10 TV v Soli: Uganke. Primorje. Matematika 10.00 TV v Soli: Kemija. Risanka. Umetnost. Zgodba (do 11.35) 15.45 Šolska T V: Prebivalstvo SFRJ. KoroSki kmečki upor 1478. Obramba in zaSčita 16.45 Poročila 16.50 Svetilnik, mladinska nadaljevanka TV Zagreb 17.20 Propagandna oddaja 17.25 Lake Placid: Smuk za moSke, prenos 18.30 Obzornik 18.40 Mladi o mladih 19.10 Risanka 19.15 Cikcak 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Studio 2 22.00 Propagandna oddaja 22.05 V znamenju 22.20 Smučarski tek na 30 km. posnetek iz Lake Placida (do 22.40) Oddajniki II. TV mrete: 17.25 Smuk za moSke, prenos iz Lake Placida 18.30 Risanka 18.45 Aktualna oddaja 19.15 Vreme in turizem 19.30 TV dnevnik 20.00 To sem jaz 21.00 Včerai. danes, jutri 21 15 Po izbiri 22.15 Filmski pregled z zimskih olimpijskih iger 22.45 Kronika festa TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v Soli: Vesolje. Na Sutjeski (do 16.00) 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Meridiani 20.50 Močnejši spol. 22.00 TV dnevnik 22 15 F.Schubert: Osma simfonija -v H molu 15. FEB. 9.00 Rdeči prapor, srečanje samoupravljalcev, prenos iz Kragujevca (do 12.30) 15.50 Propagandna oddaja 15 55 Hokej CSSR : ZDA, posnetek iz Lake Placida 17 05 Poročila 17.10 Alpsko tekmovalno smučanje. oddaja iz cikla Šola smučanja 17.20 Nenavadne dogodivščine Pina Pinpina. lutkovna serija TV Sarajevo • 17.35 Družina Lesniewskich. mladinska nadaljevanka 18.00 Cez tri gore: Boštjanski fantje 18.10 Mozaik 18 35 Obzornik 18.45 Planiranje-prihodnjih 5 let. oddaja iz cikla Planiranje 19.06 Spekter; Testiranje dojenčkovih pljuč, mikropisalni stroj 19.10 Risanka 19.15 Cikcak 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.55 Propagandna oddaja 21.00 A.Halev: Korenine-tiaslednje generacije, nadaljevanje in konec 22.30 V znamenju 22.45 Nočni kino: Pregon brez usmiljenja, ameriški film (do (do 0.551 Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 Zagrebška panorama 18.00 Hokej CSSR : ZDA. posnetek iz Lake Placida 18.45 Filmski pregled z zimskih olimpijskih iger 19.30 TV dnevnik 20.00 Družba in kultura 21.00 Včeraj.danes.jutri 21.15 Portreti 21.45 Glasbena oddaja (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 9.00 Rdeči prapor, srečanje samoupravljalcev, prenos 14.55 Šolska TV Risba. Makedonščina Ruščina. Šport in zdrav je (do 15.00) 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Muppet shovv 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Korenine - naslednje generacije 22,15 TV dnevnik 22.50 Konj, rnoj prijatelj, dokumentarni film Jakne iz debelega žameta, seiite nalašč za šolarje, amo videli v Zarjini apecializi-rani otroški trgovini KE-KEC na Jesenicah. Na voljo so velikosti od 13 do 16 let, barve pa rjave in temno zelene. V zapestju in v pasu pletenina. Cena: 890 din IZBRALI SO ZA VAS Lepo žensko jopo iz pravega shetlanda z majhno lepotno napako dobite te dni v AL-MIRINI industrijski prodajalni v Radovljici kar za 40 odstotkov ceneje. Bsrva: surova bela. Cena: 445 din V Murkini MODI v Radovljici so se za prihodnjo pomlad že zalotili z blazerji. Imajo jih iz gledkega in rebraatega žameta. Barve: črna, modra, rjava, drap, zelena, siva. Na voljo so velikosti od 36 do 48. Cena: 1.316,75 do 2.232,75 din Instant ajdove žgance in beli gres, iz katerih mimogrede skuhamo odlično jed, imajo naprodaj pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju. In če ste se te odločili za ajdove tgance, potem vzemite za zraven Ae vakuumsko pakirano zelje ETA. Cena: instant gres 6 din ajdovi žganci 13.50 din Pri jeseniškem FUŽINAR-JU se zdaj ure z motivi iz narave, z živalmi, jadrnicami in podobnim, primerne za dnevne, otroške sobe, dobe nekoliko ceneje; uvoznik je znižal ceno. Cena: 1.900,70 din KINO KINO KINO Kranj CENTER 8. februarja amer. barv. fant. PEKEL V VESOLJU ob 16. uri 9. februarja amer. barv. drama DR. ZIVAGO ob 15.45 in 19. uri 9. februarja premiera hongk. barv. ČLOVEK - DINAMO ob 22. uri . 10. februarja slov. mlad KEKEC ob 10. uri 10. februarja amer. barv. drama DR ZIVAGO ob 15. in 18.15 uri 10. februarja premiera amer. barv. pust. ZLATO SREČANJE ob 21.30 un 11. februarja amer. barv. pust. ZLATO SREČANJE ob 16.. 18. in 20. uri 12. februarja amer. barv. pust. ZLATO SREČANJE ob 16.. 18. in 20 uri 13. februarja amer. barv. NE UKRADI MI OTROKA ob 16.. 18 in 20. uri 14. februarja hongk. barvni karate Človek - dinamo ob m: 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 8. februarja amer. barv. krim ŽELO ob 15.30, 17.45 in 20.uri 9. februarja angl. barv. glasb. ZVEZDA DLSK0 KLUBA ob 16. uri 9. februarja franc. barv. ljub. ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC ob 18. in 20. uri 10. februarja angl. barv. glas. ZVEZDA DISKO KLUBA ob 14. uri 10. februarja hongk. barv. karate ZBOGOM. BRUCE LEE (ZADNJA IGRA SMRTI) ob 16. in 18. uri 10. februarja premiera franc. barv. kom STRAH IMA HITRE NOGE ob 20. uri franc. barv. kom. HITRE NOGE ob 16.. 11. februarja STRAH IMA 18. in 20. uri 12. februarja STRAH IMA 18.in 20. uri 13. februarja franc. HITRE barv kom NOGE ob 16.. barv. disko m ii-ipiimim amer. VROČICA SOBOTNE NOCl ob 16. 18 in 20. uri. 14. februarja 'franc. barv srhljivka HARMAGEDON ob 16.. 18. in 20. uri Trtic 9. februarja hongk. barv. karate ZBOGOM, BRUCE LEE (ZADNJA IGRA SMRTI) ob 16. uri 10. februarja angl. barv. vvestern ORLOVO KRILO ob 15. uri - 10. februarja amer. barv. fant. srhljivka OTOK DR. MOREAUA ob 17in 19. uri 10. februarja premiera hongk. barv. karate ČLOVEK - DINAMO ob 21. uri 11. februarja amer. barv. disko VROČICA SOBOTNE NOCl ob 17 uri 11. februarja nem. barv. vohunski premiera RDEČI ORKESTER ob 19. uri 12. februarja amer. barv. drama DR. ZIVAGO ob i7. uri 12. februarja angl. barv. djsko ZVEZDA DISKO KLUBA ob 20. uri 13. februarja angl. barv. disko ZVEZ DA DISKO KLUBA ob 17 uri 13. februarja amer. barv drama DR ZIVAGO oh 19. uri 14. februarja premiera ital. barv. erot Irama NEMORALNE NUNE ob 17 in 19. uri Kamnik DOM 9. februarja jap. amer. barv. pust. KAMIKAZE NA KOLESIH ob 16 un 9. februarja ital. barv. erot. krim. HOTEL KLEINHOFF ob 18. in 20. iiri 9. februarja premiera amer. barv. pust. ZLATO SREČANJE ob 22. uri 10. februarja jap. amer. barv. pust. KAMIKAZE NA KOLESIH ob 15. uri 10. februarja ital. barv. erot. krim. HOTEL KLEINHOFF ob 17. in 19. uri 10. februarja premiera amer. barv. drame NE UKRADI MI OTROKA ob 21. uri 11. februarja franc. barv. ljub. ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC oh 18. in 20. uri 12. februarja amer. barv. fant. PEKEL V VESOLJU ob 18. in 20. uri 13. februarja amer. barv. fant. PEKEL V VESOIJU ob 18. in 20. uri 14. februarja angl. barv. disko ZVEZDA DISKO KLUBA ob 18. in 20. uri Ćesnjica 8. februarja, amer. barv. drama DR ZIVAGO ob 20. un 10. februarja amer barv disko VROČICA SOBOTNE NOCl ob 17 un 10. februarja franc. barv. srhljivka HARMAGEDON ob 20. uri Duplica 9. februarja fran. barv. komedija STRAH IMA HITRE NOGE ob 20. uri 10. februarja slov. mlad. KEKEC ob 15. uri 10. februarja jap. amer. barv. pust KAMIKAZE NA KOLESIH ob 17. in 19. uri 13. februarja ital. barv.-erotični NEMORALNE NUNE ob 20. un 14. februarja amer. barv. drama DR. ZIVAGO ob 20. uri Škofja Loka SORA 8tebruarja amer barv. PREGNANI COWBOY ob 18. in 20. un 9. februarja amer. barv krim VNOSTNI DRUŽABNIK ob 20. uri 10. februarja amer. barv. SKRIVNOSTNI DRUŽABNIK in 20. uri februarja jug. mladinski KINO 13. februarja amer. barvni pust LIKI SKAVT ob 17. in 19. uri VE Jesenice Kino Plavž SKRI 18. in krim ob 18. 12 film film akcij. ZDANJA~DIRKA ob 18 in?0. uri 13. februarja jug. mladinski ZADNJA DIRKA ob 18. in 20. uri 14. februarja amer barv. UMOR V AMSTERDAMU ob 20 uri Železniki OBZORJE 8. februarja amer barv. SKRIVNOSTNI DRUŽABNIK ob 20. uri 9. februarja nem. barv. komed. VROČICA POLETNIH NOCl ob 20. uri K), februarja amer. barv. avant. PREGNANI COWBOY ob 17. in 20. uri 13 februarja amer. barv. akcij. DRI-VER ob 20. uri Jesenice Kino Radio 8. februarja italij. barv. kom. NEUK ROTI JI VE STRASTI ob 17. in 19. uri 9. februarja hong barvni film BRUCE LEE - MI TE OBČUDUJEMO ob 17 in 19. uri 9 februarja slovenski film NE JOČI PETER ob 15 uri Brezplačna predstava Jugobanke - za svoje mlade varčevalca, člane Jelkovega kluba 10 februarja hongkong. barvni film BRUCE LEE - MI TE OBČUDUJE MO ob 17 in 19. uri 11 februarja amer barv komed HERHIE ZNOVA TEKMUJE ob 17. in 19. uri 12. februarja amer. barv. komed HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 17. in 19 uri 8. februarja amer. barvni KARATE JONESoblS. in 20. uri 9. februarja amer. barvni HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 18. in 20. uri 10. februarja amer. barvni HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 18. in 20. uri 11. februarja hongk barvni BRUCE LEE - MI TE OBČUDUJEMO ob 18. in 20. uri 12. februarja hongk. barvni BRUCE LEE - MI TE OBČUDUJEMO ob 18. in 20. uri 14. februarja italij. barv. NEUKROTLJIVE STRASTI ob 18in 20. uri Dovje Mojstrana 9. februarja kanadski barvni film UVAJANJE V LJUBEZEN oh 19. uri 10. februarja nemški oarvi film KftN-NICNE ZGODBE II. del ob 19. uri. Mladini *do 15 leta starosti ogled filma ni dovoljen Kranjska gora 9. februarja nemški barvni film HES-NICNE ZGODBE II del ob 20. uri Mladini do 15 leta ogled filma ni dovoljen 13. februarja amer. barv. HERBIE ZNOVA TEKMUJE oh 20. uri Radovljica 8. februarja jug. barv. RADIO VIHOR KLICE ANGELIKO ob 20.uri 9. februarja amer. barv. zabavni HVALA BOGU DANES JE PETEK ob 18. uri 10. februarja amer. barv. krim. OKRUTNO MAŠČEVANJE ob 18. uri 10. februarja ital. barv. KO BOTER PLACA ob 20. uri 11. februarja amer. barv. zabavni HVALA BOGU DANES JE PETEK ob 20. uri 12. februarja ital. barv. KO BOTER PLACA ob 20. uri 13. februarja jug. barv. RADIO VIHOR KLICE ANGELIKO ob 20. uri 14. februarja amer. barv. zab. KEN-TUCKI - film na žaru ali kakor vam ljubo ob 20. uri Bled H februarja jug. barv. vojni DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO ob 20. uri 9. februarja jug. vojn. barv. DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO ob 18 uri 9. februarja amer. barv. pustol. ČLOVEK PAJEK ob 20. uri 10. februarja amer. barv. pust. VOHUN. KI SEM C. A LJUBILA ob 18. uri 10. februarja amer. barv. vvestern SREBRNO SEDLO ob 20. uri 11. februarja amer. barv. krim. OKRUTNO MAŠČEVANJE ob 20. uri 12. februarja amer. barv. zab. HVALA BOGU DANES JE PETEK ob 20. uri 13. februarja ital. barv. KO BOTER PLACA ob 20. uri 14. februarja amer. barv. zab. HVALA BOGU DANES JE PETEK ob 20. uri Bohinj-Boh. Bistrica 9. februarja amer. riarv. vvestern SREBRNOSEDLO ob IM. un 9. februarja amer. barv. pust. VOHUN KI SEM GA LJUBILA ob 20. Uri . 10. februarja amer. barv. pust. ČLOVEK PAJEK oh 17. in 20. uri 14. februarja jug barv. RADIO VIHOR KLICE ANGELIKO ob 20. uri G L, A S18. STRAN PETEK, 8. FEBRUARJA RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00, 6.30, 6.00, 6.30. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, n 00. 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.65. SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik .9.0.5 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zapojte Z nami 12.10 Godala v ritmu '2.30 Kmetijski nasveti — ing. Ana Tretnjak. Pregled dosedanjih raziskav o izboljšanju kakovosti ječmena 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam . .. 15.00 Dogodki in odmevi: 15.10 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes — radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica /. godbo IH.30 Mladi mladim 19.35 Lahko noč. otroci! 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Lirični utrinki -'3.10 Z lahki mi notami Ro Jugoslaviji točni program Drugi program S.Otl Sobota na valu %tl 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 14.30 Iz naših sporedov 15.30 Hitri prsti 15.40 Minute za EP 14.45 Mikrofon za Aleksandra Mežka 16.00 Naš podlistek 16.15 Lepe melodije I«.40 Glasbeni casino 1 "35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson I 8.35 Naši kraji in ljudje 8.50 Glasbena medigra H 55 Razgledi po kulturi »25 Sport in glasba 45 SOS v soboto obujamo spomine 45 Zrcalo dneva 55 Glasba za konec programa retji program 1.05 Literarni dopoldan 1.45 Na krilih petja 1.15 Promenadni koncert ib.OO Književnost jugoslovanskih narodov 18.20 Virtuozno in privlačno 10.45 Glasba je . .. glasba 18.05 Nove prevodne strani 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe 19.30 Jugoslovanski feljton 19.45 P. Sivic: Štiri skladbe za trobento in klavir 20.110 DaniloSvara: Slovo od mladosti 22.50 Literarni nokturno 15311 Nedeljska re|M>rlaza I 5 55 pri nas doma I ii _m i (iremn v kiim 17.05 Popularne opei ne melodije. 17,"•<> Zabav na radijska tgra 19 3(1 Obvestilu m zabavna y laski t * * ("i Lahko nor. otmu' 19,45 Glasbene razgled n u-e 2iumi \' nedeljo fcveeer 22.20 Skupni program J RT - Studio Beograd 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov (1.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo 13,30 Pet ped i 14.35 lz roda v rod 1K.00 Pet minut humorja 19.30 Stereorama 20,30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec pr Rezervirano /m 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Danes snu* izbrali 12,30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes radio jutri« Ili.OO »Vrtiljak« 17.00 Studio <»b 17.IM) 18.00 Scherzo. suita in ples 18.30 V gost eh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampira 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala 21.05 Radijska igra 21.54 Glasbena medigra 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05 Nočni program Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00, Iz obdobja dixielanda 13,35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas I«.00 Pet minut humorja 10.06 Lahke note 1«.40 Discomentalnost 17,35 Izpartitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 1.30 Rezervirano za disco-novitete 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 2.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Radijski operni list 10.30 Iz oper in glasbenih dram 18.05 Pota sodobne medicine 18.20 Minute za Vladimira Aškenazija 19.00 Z našimi solisti 20.00 Deseta muza 20.20 Praška pomlad 1979 21.55 Samuel Barber 22.20 Skupni program JRT 13. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob izvirih ljudske ^ glasbene umetnosti 13.0O Iz naših krajev 13.20 Zabavna glasba 13,30 Priporoča jo vam . . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15 30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes. radio jutri« Hi.oo »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času (M. Ruždjak. I. Kuljerič) 18.15 Naš gost 18.30 Odskočna (leska 19,(5 Lahko noč. otroci' 19.46 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.OO Koncert za besedo - ljubezen 20.25 Minute s skladateljem Milanom Potočnikom 21.05 Kuhart VVagner: Odlomki iz glasbene drame 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.30 Revija slovenskih pevcev zabav ne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnoči" 0.08 Nočni priigrani Drugi program 800 Sreda na valu J02 13:00 Paleta melodij 13.3.-, Znano m priljubljeno I 1.05 S solist ima nsainbli JRT I 1.30 I/ naših sporedov 1 1 i.-i Z va u 11 in /a v »s Ki oo Tokovi neuvrščenost i 10.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabav ne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kult ure 17.4(1 Izpartitur orkestra » Mani o\ a n i ■ IH.0O Kam in kako na prepih I H.40 Koncert v rit mu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori. odločitve! 10.25 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedonščine 11.25 Solisti in orkestri I«.20 Ars antigua 17.00 Sonata 20. stoletja 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Iz manj znanih oper 19.30 Izbrana proza 19.50 Intermezzo 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV 21.50 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Hezervirano za 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Znane melodije 12.30 K met ijski nasvet i 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Iz naših krajev 13.20 Zabavna glasba 13.30 Priporočalo vam . 14.05 Enajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15,30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes. radio, jutri« 10.00 »Vrtiljak« 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 BelaBartok: Sonata št.2 za violino in klavir 19.25 Zabavna glasba 19,35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer 21.45 Glasbena medigra 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev (M 1.05 Nočni program RADIO TRIGLAV JESENICE Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.30 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 10.00 Tam oh ognju našem 15 l(i.LT> I n-' n i n ten 11 v ril lili Ki 15 Jazz - klub I 7 io I/ partilui rcvijskega orkestra RTV Niivi Sad 18.00 I )anes vam izbira 18.40 Konten \ ritmu I H..58 Razgledi p<> kult uri I 26 Stereorama 2030 Beseda t rockii 21 oo /.av rute. uganil l' i n se pogovorit e 22 (Mi Akordi za sanjarjenje Zrcalo dnev a (ilasba za konec programa 15. FEB. Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dnber dan 8,30 Glasbena pravljica 8.40 Naši umetniki mladini poslušalcem 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe 13.00 Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam 13,50 Človek in zdravje 14.05 Glasbeni divertimento 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Z-fbavna glasba 1550 »Radio danes. radio jutri« Kj.OO »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi 18.30 S knjižnega trga 19.25 Zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Toneta K met ca 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih •>•>•>() Informativna oddaja v angleščini in nemščini •>•» 30 Besede in zvoki iz logov domačin 23.06 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik n.05 Nočni program Drugi program 8.00 Petek na valu 202 1300 Jazz v komornem studiu 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče - hladno 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? 17.35 Odmevi z gora 17.45 Izmusicalov in glasbenih revij 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 StoppOJM 20 21.45 Novosti iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi, najlepša vam hvala 11,30 Kvartet v g-molu lli.30 Pota naše glasbe 17.15 Radijski operni list 18.05 Radijska igra 18.50 Glasbene miniature 19.15 1« strun 20.00 Ekonomska politika 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.15 Odlomki iz slovenskih oper 22.50 Literarni nokturno UKVV-FM področje za radovljiško občino 87." megaherza - Gornje-savska dolina 103,8 me-gaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila ,— obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila - obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja -Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame -Nedeljska kronika -obvestila .- 12.00 Čestitke - Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna — Obvestila -Oddaja za ml«* Morda vas bo Sreda: 16.03 Lokalna - Obvestila -Stop zelena luč | da vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna — Obvestila -Naš obzornik -vas bo zanimalo - N domače za vas TA TEDEN NA TV Sobota BEATA je prikupno dekle šestnajstih let. Kljub mladosti pa že pozna težave. Oče je zagrenjen in se pttvsem posveča znanstvenemu delu, mati dela ves dan, zvečer pa navadno odide k prijatelju. Tudi v šoli Beata doživi razočaranje, ko sošolka zanosi in jo zato odpustijo iz gimnazije. Beata se krivicam upre tako, da zbeži od doma. Film RAZRED IZ LETA 44 je nadaljevanje precej bolj uspešnega dela Poletje 42. Tokrat so mladi junaki že na univerzi in vsak po svoje se pripravljajo na novo življenje. najvidnejših madžarska pisateljev tega stoletja, h je pripoved o ženi in mofk ki sta — tako kot justk iz grške mitologije - i^l svojih življenj izkljutik vsa čustva razen gl dneh od opravljene izbire. G .UAS22.STRAN PETEK, 8. FEBB ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame. stare mame. sestre in tete marije lombar p. d. Kaštrunove mame iz Nove vasi pri Preddvoru se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje. ji poklonili vence in < vet je ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju. g. župniku, sosedom, botrom. Kosmanovim ter sodelavcem Zape, DO-Alpetour - TOZD Kranj - Radovljica. Iskra - TOZD Vrtalnica — Števci in Klakočarjevi Žalujoči: sinovi Franc. Jože. Ivan. hčerka Tončka z družinami, vnukinja Ivica z družino, bratje in sestra Vsi njeni! 24. januarja 1980 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta, moža in strica miloša trišića se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem, sorodnikom, delavcem Save - TOZD, Umetno usnje in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje p in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Psihiatrične bolnišnice Begunje za dolgoletno zdravljenje in zdravniškemu osebju Bolnice na Jesenicah. Žalujoči: žena Marija, sinova Mijo in Mladen ter drugo sorodstvo Kranj, Bajina Bašta, Titovo Užice, 30. januarja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, brata, strica, starega ata in pradeda matevža mihelica roj. 21. 9. 1901 iz Podbrezij se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem drugim, ki so darovali vence in cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Jaklnovim, Metnim ter Štrithovim. Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Pavla, sinova in hčerke z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Podbrezje, 30. januarja 1980 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega srčno dobrega moža, očeta, brata in deda staneta andreuzzija se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter sočustvovanje v teh težkih dneh. Se posebno zahvalo smo dolžni vsem sodelavcem in vodstvu Rudnika urana iz ZJrovskega vrha za pomoč, godbi na pihala iz Zirov za zaigrane žalostinke. oktetu iz Gorenje vasi za lepo za|>ete čustvene pesmi ter g. župniku za pogrebni obred. Lepa hvala tudi tov. Viktorju Strucu za ganljive besede»vob odprtem grobu. ^Se enkrat lepa hvala vsem. ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi! ZAHVALA \ Z bolečino v srcih smo se poslovili od našega dragega in dobrega moža in očeta jožeta repeta iz Sp. Radovne št. 1 Vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami, prisrčna hvala. Posebna hvala dr. Novaku z Bleda, osebju Onkološkega inštituta iz Ljubljane ter dobrim in pozornim sosedom, ki ste nam stali ob strani in nam lajšali težko bolečino. Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Marjanca, sinovi Milan, Jože, Jaka in Ivan z družinami v imenu vsega sorodstva MALI telefon OGLASI 23-341 Prodam pet OVAC. 0 Preddvor Ugodno prodam novo KUH1V lahko tudi na kredit. PodobniK ko. Nasovče 29, Komenda PRODAM Prodam 2 leti starega črnega PSA. dobrega čuvaja (gonič). Kličete lahko po telefonu 064-47-02.1 «69 Prodam TRAKTOR stever. 28 km. Keršič Blaž, Sp. Duplje 68 703 Prodam HREN. Dobi se ob sobotah in nedeljah. Olševek 11. Preddvor 704 Prodam šest mesecev brejo KRAVO. Žumer Ludvik, Javorniško nabrežje 18. Slovenski Javornik 705 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR RR-Niš, klubsko MIZICO, volneno PREPROGO (Mm) in dva PREDPOSTELJNIKA. Tomažič Rudi, Kranj, Valjavčeva 7 706 NOV ELEKTRIČNI RADIATOR z 12 členi, napolnjen z oljem. 2000 W, prodam. Informacije: uredništvo Glasa, tel.: 21-860 - Saje 707 OTROŠKO POSTELJICO, dva AVTO-SEDEZA in DELE za R-12, prodam. Zdjelar, C. 1. maja 65, Kranj, tel.: 26-188 708 Prodam eno leto starega NEMŠKEGA OVČARJA, klavirsko HARMONIKO hohner; ter kupim srednje težek GUMI VOZ Vene Ivan, Vrba 18/a, Žirovnica 709 Prodam popolnoma novo KUHINJSKO OPREMO: 2 viseči omari (120 cm), stoječo omaro s 5 predali in pomivalno mizo z dvema koritoma in odcejalnikom. Trgovska cena 7.300 din, sedaj 5.500 din. Murn Miha, Ul. Tončka Dežmana 8. Kranj — Planina, 5. nadstropje št. 32 710 Prodam dobrega KONJA, sposobnega za vsa kmečka in gozdna dela, ali ga menjam za starega KONJA. Poljšica 13, Zg. Gorje 711 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Weingerlova 18, Šenčur 712 Prodam KONJA, vajenega kmečkega dela. Mavčiče 4, Kranj 713 Poceni prodam dve REZILKE za rezanje navojev na ceveh (od ene in četrt do dveh col), vitvorg novejše ČELJUSTI in SVEDRA. Kranj, Škofjeloška 31/a, Stražišče 713 Prodam 100 kg težko TELE. Zgoša 47, Begunje 714 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO simentalko. Krnica 47 715 Prodam skoraj novo SPALNICO, DNEVNO SOBO in HLADILNIK. PRALNI STROJ, POMIVALNO MIZO, DELOVNO MIZO in ostalo zaradi selitve. Lahko tudi na obroke. Fermišek Helena, C. 1. maja 65, I. nadstropje, stan. 7. tel.: 21-839 716 Prodam nov A-KLARINET s kovčkom, priznane nemške firme, za 2.500 din. Osojnik Štefan, Šenčur 3 717 Prodam 250-litrski novejši HLADILNIK Rade Končar, z dvojnimi vrati oziroma zamrzovalno skrinjo, ali zamenjam za nov manjši HLADILNIK. Zadnikar Tončka, Preddvor 62 718 Poceni prodam TELEVIZOR Rudi Čajavec. Zore, Mandelčeva 4, Kranj 719 Prodam KRAVO po teletu. Pod-hom 23. Zg. Gorje 720 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 23 — Kalinšek 721 Prodam LES za ostrešje. Šenčur, Beleharjeva 45 722 Poceni prodam AKAI stereo KASETOFON, tip CS-34-D, vrhunske kvalitete, stereo KASETOFON angleške proizvodnje za v avto in stereo prenosni RADIO-KASETO-FON. Telefon 25-867 - popoldan 723 Prodam črnobel T V SPREJEMNIK, rabljeno kombinirano PEČ za v kopalnico in 16. kv. m POROLITA (5 cm). Strahinj 109, Naklo 724 Prodam TELIČKO za rejo. Pod-blica 9, tel.: 40-597 725 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo Strahinj 46. Naklo 726 Po ugodni ceni prodam 310-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje. Markovič. Savska"* 42, Kranj 781 Po ugodni ceni prodam nova vezana OKNA, 180 X 140 in 80 X 80 cm z rolo škatlo. Prelesnik. Reteče 49, Škofja Loka 782 Ugodno prodam nove GRADBENE ELEMENTE 50x50, STROJ za buldožer, 16-colski GUMI VOZ, krožne BRANE, traktorski OBRAČALNIK hoiblitz, FREZO in bočno KOSILNICO merthel za traktor ze-tor. Rozman Vida, Poljšica 4, Pod-nart 783 Prodam KOMPRESOR za stiskanje zraka ter BRIZGALKO za brizganje. Rozman Peter, Moše 26, Smlednik 784 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka 150 kg. Struževo 20, K ran j 785 Prodam VOZIČEK za dvojčka. Telefon: 28-164 786 Ugodno prodam TRAKTOR uni-versal 45 s kosilnico. Zavrl Ivan, Verje 46, Medvode 787 Prodam dobro ohranjen, 2 leti star TRAKTOR Tomo Vinkovič. 30 KM s plugom. Pečenik. Zirovski vrh 10. Gorenja vas 788 q PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne Btia Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. • Se priporoaa Prodam jalovo KRAVO, H daje 8 1 mleka. Žagar, Vek** Cerklje Prodam žensko modro rt* NO OBLEKO, št. 49. Tel.: 4148 Prodam popolnoma novPlT NI STROJ - dvoredni, reaV tod, Kranj, Tominčeva 16,Stn$ Ugodno prodam rabljen NEf ŠOTOR za 4 osebe s predora« nemški športni OTROŠKI f ČEK, • polavtomatski PM STROJ in nov italijanski ^ LJAŽNIK za avto. Telefon:! Prodam brejo KRAVO, ter avto VW 1200, po delih. IV Gaberška gora 13 Oddam mladega črnega PS!( Starman Ciril, Godešic W%M Loka Ugodno prodam KAVC,tn> LJE in MIZICO. Ogled mota dan. Krajnik, Frankovo nt^ Škofja Loka Prodam PRAŠIČE za n«4 rejo. Posavec 16, Podnart Prodam JABOLKA. Zg. (V Radovljica Nujno prodam nemški STUDIO, 2X60 W (kvadre reo). Blagojevič, Podbrezje 10 Prodam mlado visoko brej« VO. Mošnje 7, Radovljica Prodam plemenske ZAJ^ ZAJKLJE (orjake) in nebi a SUHIH DRV. Strahinj 65,N^J Prodam % termoakuavL PEČ AEG, 5 kW in globok^, ŠKI VOZIČEK. Eržen Fra*j ska c. 10, Kranj Prodam 4 PRAŠIČKE, 35 kg, KRAVO po izbiri, ^ težko 110 kg, BIKA ali dopitanje. Sv. Duh 41. SkofjtT Prodam RADIO - || FON Philips. Partizanska 44.1 Poceni prodam globok VOZIČEK tribuna, moditi Kranj, C. talcev 47 tel.: 22-7311 Prodam OBRAČALNIK k kosilnico in kupim OBRACfcj za traktor pasqali ter pnxk vico BIKA za v skrinjo. Polj^ gunje Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK Gorenje * kuppersbusch. Naslov oddelku. Prodam PSA - SKC OVČARJA z rodovnikom, t* ženik 48, Cerklje Prodam 140 kg težkega i PRAŠIČA. Zg. Brnik 76.C« Prodam KRAVO po K A za mešanje sena in KROMPIR igor in vesnaJil 73, Cerklje Prodam 6 tednov staro' simentalko. Velesovo 18,< Prodam pet tednov stan KO ali 8 mesecev staro Lahovče 49, Cerklje Prodam polovico mlade za meso. Zg. Brnik 49,Cerkl* Prodam TRAKTOR parni KRAVO z mlekom. Sp, Cerklje Prodam polovico mlade za meso. Zg. Brnik 70,Cerk^ Prodam LOVSKO PUSKf cal. 16/7 x 57 R. Loka 16, lefon: 50-260 - in t. 246 Prodam pet mesecev VO, PAPIGE in KLETK narčke. Zg. Veterno l,TrW Prodam semenski KR' in jedilni KROMPIR čur Izdaja CP Glas, Kranj. Stanki renjski tisk Kranj, tlak: IT pravica, Ljubljana. Nastavi in uprave lista: Kranj, Msttl - Tekoči račun pri SDK i ~ vilka 51500-603-31»t« -23-341, glavni uradnik, 1 nik in uprava 21-83S. komerciala — propaganda,) mali oglasi in računov«***« Naročnina za prvo poHHk I 200. Oproščeno prooMtM po pristojnem mnenju 411-1/ m kupim Kupim VPREZNE GRABLJE, OBRAČALNIK za seno in 16-colski GUMI VOZ. Traven Franc. Valbur-ga 23, Smlednik 789 Kupim MIZARSKI STROJ na tri operacije (skoblanje. vrtanje, žaganje). Frelih Jernej, Martinj vrh 38. Železniki , 790 Kupim rabljene GRADBENE ELEMENTE, od KK) do 150 kv. m. Kavčič Jože. Grahovše 7. Tržič 791 Kupim komplet »DROMELJNE« s platiSči od VVV. Poljšica 13. Zg. Gorje 727 vozila a§ Prodam malo rabljen KOMBI K-430 Lux. za 45.000 din. Zdravko Debeljak. Reteče 59. Škofja Loka 561 Prodam MOPED T-12 v zelo dobrem stanju, ter približno 2000 kosov rabljene STRESNE OPEKE bo-brovec. Jerala Angela, Pristava 32, Tržič 688 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, z rezervnimi blatniki. Mili-noviČ, Groharjevo naselje 7. Škofja Loka 686 Prodam LADO 1600, rdeče barve. Kokrica, Golniška c. 56 728 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, zaščiteno z dinitrolom. Telefon 064-47-112 ali Zg. Duplje 2 729 Ugodno prodam dobro ohranjen RENAULT 12, letnik 70/71, Oglasite se na naslov: Pokopališka 17, Kokrica — vsak popoldan 730 Prodam brezhiben avto 125-PZ, letnik 1972, registriran do 1981. Trilar, Hafnerjeva 6, Kranj-Stra-žišče 731 Prodam AUDI 50. Preddvor 40 732 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1977. Vidmar Medetova 5, Kranj 733 Prodam FIAT 750, Kalinško-va 41, Kranj — Gorenje 734 ZASTAVO 1500, letnik maj 1979 * in CITROEN - SPAČKA , letnik 1975 — september, ugodno prodam. Oglasite se po tel.: 24-378 735 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Mulej, Sp. Gorje 80 736 Prodam AUDI 80, letnik 1978. Informacije po tel.: 76-217 737 Prodam VW 1200, letnik 1963, lahko tudi na kredit. Noč Mojca, Javorniški Rovt 26, Jesenice 738 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1975, registrirano do 2. 2. 1981, prevoženih 47.000 km, na novo barvano in zaščiteno. Informacije po tel.: 064-26-911 739 Kupim rabljen ali nov KASON za TAM 2001 (standardne dimenzije). Ponudne po tel.: 064-26-911 740 Prodam VW po delih, letnik 1967. Sredojevič Brane, Gorenjesavska 13, Kranj „ , 741 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1968. Bračičeva 6, Tržič, tel.: 21-841 - dopoldan. 50-223 - popoldan 742 Prodam dobro ohranjen FIAT 850, registriran do decembra 1980. Pipanova 7, Šenčur, tel.: 41-000 -po drugi uri 743 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977, s parno številko. Informacije v soboto in nedeljo, tel.: 064-25-247 744 Prodam FIAT 124, letnik 1970, registriran do 1981. Ogled vsak dan dopoldan. Kasagič, Grajska 23, Bled 745 Kupim ZASTAVO 101 ali ŠKODO od letnika 1975 dalje. Naslov v oglasnem oddelu. 746 Prodam OPEL ASCONA, letnik 1977, ccm 1600. Ribno 31, Bled 747 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1973. Ogled v soboto in nedeljo. Cater. Sr. Bitnje 106 748 Ugodno prodam odlično ohranjen FIAT 125 special, letnik 1971. Perko Pavel, Hrušica 96, Jesenice. Ogled vsak dan po 18. uri 749 Prodam karamboliran CITROEN GS. Luže 22, Šenčur 750 Prodam avto STEYER kiper, tip 480-Z. Razinger Janez Gradnikova 113, Radovljica 839 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Cop Franci, Sp. Gorje 136 840 Ugodno prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300, letnik 1971. Košir Janez, Virmaše 52, Škofja Loka, telefon: 60-535 841 Ugodno prodam dobro ohranjen AUDI 100 LS. letnik 1970, registriran do avgusta 1980. Porenta Srečko, Virmaše 51. tel.: 61-915 842 Prodam malo karambolirano ŠKODO v voznem stanju, letnik 1970 registrirano do avgusta. Žigama vas 43. Tržič 793 Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1300, letnik 1966. Kordež, Jam-nik 15, Kropa , 794 Prodam TAUNUS 15 M. Telefon Prodam neregistrirano ŠKODO 1000 letnik 1972. Telefon 61-447 796 Prodam AMI 8, prevoženih 65.000 km. Debeljak Slavko Hotavlje 25 Poljane nad Skofjo Loko w Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, registrirano do julija 1980, celo ali za rezervne dele. Telefon 61-250, Škofja Loka 798 Prodam registriranega r lCKA. celega ali po delih. Racovnik 8, Železniki 799 KK SZDL PODBREZJE Družbenopolitične organizacije in društva Podbrezje vabijo vse občane KS Podbrezje na RECITAL V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA, ki bo v soboto, 9. 2. 1980. ob 18.30 v Kulturnem domu Podbrezje. Sodelovali bodo: recitatorska skupina KUD Tabor Podbrezje in moški komorni zbor Svoboda Pod-nart. Prodam rezervne dele (motor) za ŠKODO. Ivan Britovšek, Kranj, Moše Pij ade j a 3. Prodam nevozno LADO. Puštal 103, Škofja Loka 800 Prodam dobro ohranjen FIAT 1300. Telefon 40-617 801 Prodam avto SIMCA 1000 LS, letnik 1972. Avsenek, Maistrova 18, Radovljica 802 Prodam FIAT 124. Radovljica, Cankarjeva 2, telefon 75-102 803 Prodam PEUGEOT D break, letnik 1972. Cerkovnik Drago, Bertonc-ljeva 28, Kranj 804 Prodam NSU 1200, po delih. Ren-ko Bogdan, Zg. Duplje 3, tel.: 47-080 805 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976 ter OSOVINE in MOTOR za Z-750. Galičič, Predmost 26, Poljane 806 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Cerklje 153 807 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Telefon: 27-311 808 stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO išče mlada tričlanska družina. Nudimo predplačilo Telefon 064-25-454 268 Mlad fant nujno išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Nujno 809 ENOSOBNO ali DVOSOBNO STANOVANJE išče mlada družina brez otrok. Šifra: Plačamo za eno leto vnaprej 810 Dvema dekletoma oddam opremljeno SOBO. Golnik 6 811 STANOVANJE nudim dvema ženskama. Ponudbe pod šifro: V Kranju 812 Nudim brezplačno SOBO ženski za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok. Šifra: Ostalo po dogovoru 813 Uslužbenec išče SOBO v Kranjo. Ponudbe po tel.: 26-647 814 Kupim dvo ali trosobno STANOVANJE. Telefon 28-179 815 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v naselju Vodovodni stolp II. Ponudbe pod: 1980 do 1981 816 i posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO od 1000 do 2000 kv. m - gotovina. Naslov v oglasnem oddelku 823 V Cerkljah kupim staro HIŠO ali GOSPODARSKO POSLOPJE. Ponudbe pod: Sodelovanje 817 Iščem PROSTOR, primeren za mirno obrt v Kranju ali bližnji okolici. Plačam za eno leto vnaprej. Cencelj Milka, Moša Pijade 17 Kranj, ali tel.: 23-952 818 Kupim samostojno ENODRUŽINSKO HIŠO, lahk o zgrajeno do IV. faze. Ponudbe pod: Kranj z oko-li«o — gotovina 819 Kupim staro KMEČKO HIŠO v okolici Škofje Loke. Šifra: Devize 820 Prodam del pritličnega, zidanega GOSPODARSKEGA POSLOPJA, površina 44 kv. m na Kokrici. Levic -nik Zivko, Kranj, Maistrov trg 9 693 Ob cesti Velesovo —Olševek oddam v najem 5000 kv. m TRAVNIKA (3 košnje, ravna lega in kozolec s petimi okni). Ahačič, Velesovo 7, Cerklje 821 Kupim PARCELO v bližini gozda. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon: 064-21-527 822 zaposlitve Delo dobi KV KUHARICA ali KUHAR in KV NATAKARICA. OD dober, stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 654 Takoj sprejmemo študenta strojništva za nekaj ur mesečno. Ponudbe pod: Honorar 831 GOSTIŠČE KUHAR - ADER-GAS zaposli več strežnega osebja KUHARJEV - (ric) za pustovanje na Gorenjskem sejmu. Prijave sprejemamo v Adergasu 37, Cerklje 832 NATAKARICA in KUHARICA dobita delo v gostilni. Urejen delovni čas. OD po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši (ni pa nujno). A. Blazina, Tupaliče 32, Preddvor 833 V redno delovno razmerje sprejmem ŠIVILJO ali PLETILJO. OD po dogovoru. Polajnar Paška. Begunjska 3, Kranj, tel.: 22-728 834 obvestila: poznanstva FOTO - RISTIC. Kranj - Kokrica. Kuratova 58 (montažno naselje), tel.: 24-902! Vse FOTO STORITVE — črnobele in barvne na ko-dak papirju v najkrajšem času. 656 ROLETE in ZALUZIJK NAROČITE Spilerju. Gradnikova 9. Radovljica, Tel.: 75-610 835 Popravljam TRANSISTORSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE in KASETOFONE. Mulej Silvo, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 83fi Vdovec (60). želim spoznati kmečko žensko do 60 let za skupno živ ljenje. Ponudbe pod šifro: Okolica Radovljice 751 ostalo Iščem VARSTVO za 7-mesečnega fantka. Cankarjeva 29. Radovljica, tel.: 75-895 824 Instruiram angleški jezik za osnovne in srednje šole. Informacije od 16. do 18. ure. Telefon: 23-114 Iščem VARSTVO v Kranju za dva otroka (4 leta in 8 mesecev) od 12 do 15 dni v mesecu. Sorli Stane, Tončka Dežmana 2. Planina — Kranj 82H Nujno iščem spretno žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU in STREŽBI v Zagrebu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plačilo po dogovoru. Informacije po tel. 26-344 827 prireditve Vzamem otroka v Kranj, telefon: 21-240 VARSTVO. 828 PUSTOVANJE na Primskovem. ki ga priredi DPD - SVOBODA v soboto. 16.2. 1980, ob 20. uri v Zadružnem domu. Igral in pel vam bo znani novomeški ansambel SLAVCEK. Dostojne maske zaže-ljene, 3 najboljše bodo nagrajene. Vstopnice v predprodaji pri Gorjanc Mirku. Jezerska c. 23. tel.: 22-656 in eno uro pred pričetkom zabave. Vstopnica 80 din, rezervacij ni VABI ODBOR! 837 ^^=izgubuen01 Od četrtka, 24. januarja 1980, pogrešamo PSICKO, temno rjavega BOKSER JA. Okoli vratu ima jekleno veržico in značko. Ce se je h komu zatekla, naj javi po telefonu 22-264 829 čestitke BOGDANU PROSENU iz Zg. Pirnič 20, čestitajo za 18. rojstni dan vsi domači in stara mama iz Olševka pri Kranju 830 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama, prababica, teta in svakinja HELENA POLJKA roj. Razinger Pogreb bo v petek, 8. februarja 1980, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, 6. februarja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta , franca mikoliča se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in osebju internega oddelka jeseniške bolnišnice in ambulante v Radovljici..ki so mu lajšali trpljenje, še posebej pa dr. Kuharju. Prisrčna hvala predstavnikom ZB NOVJ Radovljica, ki so se poklonili njegovemu spominu ter predstavnikom DU Radovljica in pevcem Pevskega društva Lipa za poslovilne besede, zapete žalostinke in ganljivo slovo. Hvala tudi godbi Verige Lesce. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in nam z izrazi sožalja v tej težki uri stali ob strani. Vsi njegovi? ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame. sestre in tete ivanke carman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki sojo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem Mehanične delavnice SAVA Kranj, sodelavcem SGP -Gradbinec TOZD - SKO, kolektivu Konfekcije Triglav in Tekstilindus. Za izredno pomoč se zahvaljujemo še družinama Hudoklin in Cvirn, tov. J. Dolencu za izrečene besede, pevcem s Kokrice za žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Miro in Tone, brat Peter z družino in drugo sorodstvo Kokrica. 4. februarja 1980 V SPOMIN dragemu sinu. bratu, vnuku in'nečaku toniju lebnu (Čemažarjev) učenec Prešernove šole na Kokrici V veliki žalosti je minilo leto dni, kar te med nami ni. Nikdar ne boš pozabljen, preveč smo te imeli radi vsi. Tvoj domek je tako prazen, čutiti je, da iz vsake stvari, tvoje in nas vseh misli kriče: »Toni. vrni se!<< A tebe ni! Tvoj glas in.nasmeh, pa še vedno med nami živi. Kako pozabiti vse to. pomlad prihaja še bolj bo težko. Vse se bo oživelo, le tebe. Toni. se ozdraviti ni uspelo. Caka in kliče te gozd, kamor si tako rad zahajal. Objel si drevo, se vzpel nanj, gledal veveričke. poslušal ptičke, občudoval naravo in šelest listja, z vso lepoto obdano. Zaman te čakajo domači, sošolci in znanci. Počasi kot studenček. usahnil si. zaspal za vedno, ker vrnitve ni. Vsem. ki so te imeli radi. obiskujejo tvoj grob. ti prinašajo cvetje in prižigajo svečke. tisočkrat hvala Neutolažljiva mami. brat. mama in ata. teta z družino ter drugo sorodstvo NELAGODEN ZAČET« S«»T»V-UCNK THUIDUI MACINA •TIKALI*«« DVf H ploskev S VE I LIKAJOČA St TKANINA TKO ZA v«o papirji: PO CUl ZEMLJI VSEM LJUDEM MIR BODI LJUOJE VSI BRATJE, BRATJE. VSI NARODI f (Krst pri Savici) POSTAJA PNI D VI »NJO TATJANA SUĆAR ŽLAHTNA ROEČA JABOLKA NAS MAJVEČJI OTOK VOlTAMPf « OP SKD MESTO ARGO l I HI PRAVICI FEVDALNEGA SINIORJA 8icei"*eValCe na|fradne križanke razpisujemo deset nagrad, in 1 nnornAa 9%t\ im PRJVRjENEC FILOZOFSKE SOLE LEDENI MOŽJE. TRIJAKI NAt SOOOSN NJEŽIVNI PAVLI SREČNO V BORMIU - V sredo zvečer je iz Kranja odpotovakm deklet in fantov, ki bo v soboto zastopala Kranj na letošnjih Igrah nam italijanskem mestu Bormio. Igre bo v nedeljo posredovala tudi ***m zija. Kranj prvič sodeluje na takšni prireditvi, vendar se je moštvo omm boriti za visoko uvrstitev, čeprav je veliko odvisno od sreče. Kranj k»': i igrah zastopali kapetan moštva Iztok Belehar, pomočnik kapetaiuM Kordež, Alenka Cuderman, Darja Križnar, Nataša Pavec, Mojc*W Milena Aljančič, Mišo Magušar, ki bo za Kranj vozil paralelni sfaJoa^ Sorti, Samo Ster, Zdenko Pavec, Dušan Blažič, Slave Zpanc, G»\; Vončina, Dare Štular, Dušan Hribernik, Matej Kranjc in Nejc 2u* Vodja moštva je Drago Stefe. pomočnik vodje je Ivo Triler, rezena*^ Blažič. (jk) - Foto: F. Perdan 30 let samouprave želez Jutri bo v jeseniškem gledališču slavm delavskega sveta Železarne Jesenice ob ustanovitve prvega samoupravnega orga kolektivu — Slavnostni govor bo imel pi republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner — Zaslužnim samoupratMk bodo podelili priznanja. 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din R/rSiV£ P^PSf f>M februarja 1980 do 9. ure na nas SERNOVDA^T Pljade'a *■ Na kuyerti napišite 8. feb naslov: CP Glas, mar - PRE- Jesenice — Se preden je Ljudska skupščina FLRJ junija 1950. leta sprejela zakon o samoupravljanju, je med delavci mnogih kolektivov močno odjeknila zamisel, da bi neposredni proizvajalci prevzeli tovarne in upravljali z družbenimi sredstvi. Mnogokje so se vnele široke razprave o pomenu samoupravljanja za nadaljnji razvoj socializma v naši družbi. Tudi sindikalna podružnica jeseniške železarne je preučila možnosti . ustanovitve delavskega sveta. Po obsežnih pripravah je organizirala volitve delegatov, ki so nato volili člane prvega delavskega sveta v železarni. Navdušenje železarjev nad uvedbo samoupravljanja se je kazalo v dobri udeležbi na volitvah, kjer je tovarniflte prodajalna □Deteljica vaša • odločitev je pravilna velika izbira in zelo ugodne eene bila STARI VRH - VSE ZA UDOBNO SMUKO - Starovrška smučišča so v letošnji zimski sezoni dobro služila svojemu namenu. Za udobno smučanje in za odpravljanje vrst pred žičnico in vlečnicami so na Starem vrhu napeljali tudi dve novi vlečnici. Ta, ki jo vidite na sliki, prepelje na uro 90() smučarjev. — Foto: F. Perdan kar 6590 od 7228 dela\ za 384 delegatov. Le-ti ja 1950. leta na zboru domu izvolili 87 članov v 1 ski svet železarne. Pri temi bil kolektiv jeseniške vodilen med večjimi mi tovarnami, saj so znanih podatkih 4zvc svete le v kranjski Savi «i tovarni cementa. ■ Prvi delavski svet želeun*, ga vodila predsednik Franc tajnik Ivo Arzenšek, ae fc; sestal na delovni seji 9. 1950. leta. Udeleženci sej« pravljali o socialističnem nju za izpolnitev petletke, varne pa proizvodnji in g< nju v njej, varčevanju eomi izkoriščanju notranjih resen bi za delovnega človeka. Ob predlagali ukrepe za nepravilnosti in reševanje problemov, ki so takrat ce železarne. V spomin na začetek prvega samoupravnega lezarni bo imel jutri, 9. 10. uri sedanji delavski nostno sejo. Na prireditvi niškem gledališču bodo 30. obletnico delovanja svetov v tem železarskem Svečano sejo bo začel delavskega sveta Jože Uli« stavitvijo železarne. Sla vor bo imel predsednik sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner. Zatem bodo seznam še živečih članov in nikov vseh dosedanjih dela1, tov, ki bodo ob jubileju Eriznanja. Srečanje v odo sklenili s koncertom orkestra Jeseniški železarjl Na jutrišnjo slovesnost v lišču Tone Cufar na Jesenic^ leg še živečih članov prve* sveta, predsednikov vseh dc^ svetov, delegatov sedanje« dosedanjih predsednikov političnih organizacij sebej povabili družbenopolit^ lavce iz naše republike, ku' lovali pri pomembnih li samoupravne dejavnosti fet? Razen predstavnikov juji? skih železarn bodo navti\\ predstavniki gorenjskih tW političnih skupnosti in otjy Snemanje filk o gorenjski! jamah | Bled — Društvo za r*L. jam Bled čaka letos zahtent ga. Posneli bodo vse glavn? manjše jame na območju t» občine. Film pa ne bo pritaL značilnosti podzemlja, teti, gledalce in mlade jamarje^ z delom jamarjev, lepotami^ nega sveta in škodo, ki jo k spreminjanje jam v smrt^ odlagališča odpadkov. Sod% pri snemanju so obljubili \ marji iz Kranja.