Poštnina plačana v gotovini. W URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik IV, V Ljubljani dne 11. oktobra 194/ Številka 42. VSEBINA: 238. Ukaz o spremembi v sestavu republiške volivne komisije. 239. Odločba o določitvi dneva volitev za vse krajevne in njim enake ljudske odbore v okrajih Dolnja Lendava, Kamnik. Kočevje, Krško, Murska Sobota, Rakek in Trbovlje. 240. Imenovanje okrajnih volivnih komisij za okraje Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana in Tolmin. 241. Uredba o kriminalistični stroki. 242. Uredba o prejemkih republiških drž. uslužbencev in drž. uslužbencev ljudskih odborov. 243. Uredba o prejemkih umetniškega osebja v državni službi LRS 244. Uredba o plačah novinarjev in publicistov v drž. službi 243. Uredba o prepovedi krčenja hmeljnikov. 246. Odredba o razvrstitvi poklicev posameznih strok v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 247. Pravilnik o plačah odvetniških pripravnikov. 248. Odredba o uvedbi novega poklica kmetijskega nadzornika v kmetijski stroki. 249. Odredba o odpravi in uvedbi novih poklicev v pravni stroki. 250. Odredba o obnovi uničenih ali izgubljenih matičnih knig. 251. Odredba o delovnem področju in krajevni pristojnosti organov za preskušanje in kontrolo meril. 252. Dodatna odreda o registraciji večjih poljedelskih strojev. 253. Navodilo za vodstvo razvida državljanov LRS, — Popravek. FMOlDiJ LJOOSKE SKUPŠČINE LRS 238. Ukaz o prt'incmbi v sestavu republiške votivne komisije Prezidi] Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije na podlagi 15. člena zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov • r a z r e š u j e Rudolfu Buriča, imenovanega z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS, U. št. 38 z dne 4, oktobra 1947, dolžnosti člana republiške volivne komisije za volitve odbornikov ljudskih odborov v Ljudski republiki Slovenije in v imenuje na njegovo mesto Alfonza Kukovca, inšpektorja kontrolne komisije pri predsedstvu vlade LRS. U. št. 39/47. Glavno mesto Ljubljana dne 8. oktobra 1947. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r . Josip Vidmar 1. r. 239. Odločba Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je na podlagi 3. točke svojega ukaza U. št. 37/47 z dne 4. oktobra 1947 o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore, v ljudske odbore mest, ki niso izvzete iz okrajev in v rajonske ljudske odbore v Ljudski republiki Sloveniji na predlog vlade LRS , odločilo: Volitve ljudskih odbornikov v vse krajevne in /jim enake ljudske odbore v okrajih, oziroma mestih: Dolnja Lendava, Kamnik, Kočevje, Krško, Murska Sobota, Rakek in Trbovlje bodo dne 23. novembru 1947. Ta odločba se prične izvajati z dnevom objave v »Uradnem listu LRS«. U. št. 40/47, Glavno mesto Ljubljana dne 11. oktobra 1947. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA LRS 240 Odločba Republiška volivna komisija LRS je na svoji seji dne 9. oktobra 1947 na podlagi 16. člena zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov Ljudske republike Slovenije ter na predlog pristojnih okrajnih izvršilnih odborov sklenila: imenujejo se sledeče okrajne volivne komisije: 1. za okraj Gorica: *a predsednika: dr. Pavlič Marjan, predsednik okrajnega sodišča za okraj Gorica; za njegovega namestnika: H o ja k Ivan, scduik okrajnega sodišča; za tajnika: Mozetič Milena, uslužbenka, Ajdovščina; za njenega namestnika: Volk Mimi, uslužbenka, Ajdm M'ina; za člane: Krivec Alojz, uslužbenec, Lokve; za njegovega namestnika: Semič Stane, uslužbenec, Vipava; Kralj Janko, uslužbenec, Solkan; za njegovega namestnika: Budin Mila, tajnica, Mi ren; K r i ž m a n Franc, okrajni šolski nadzornik, Ajdovščina; za njegovega namestnika: Simčič Albin, uslužbenec, Ajdovščina. 2. za okraj Idrija: za predsednika: Verbič Božidar, predsednik okrajnega sodišča v Idriji; za njegovega namestnika: Ciglič Pavla, referent OILO Idrija; za tajnika: Smrekar Jože, referent OILO Idrija; za njegovega namestnika: Božič Anton, okrajni šolski nadzornik v Idriji; zu člane: Rijavec Mirka, okrajna sekretarka AFŽ; *a njenega namestnika: Klemenčič Janko, uslužbenec, Idrija; Zajc Angela, upravnica okrajne knjigarne, Idrija; za njenega namestnika: Klavčič Stanko, knjigovodja, Idrija; Kanduč Vinko, rudar-novator, Idrija; za njegovega namestnika: Sulgaj Cveto, referent OILO Idrija. t 3. za okraj Ilirska Bistrica: za predsednika: Šimč-ič Anton, sodnik okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici; za njegovega namestnika: Janežič Anion, sodnik, Zarečje 10; za tajnika: Valentinčič Janko, podpredsednik planske komisije v Ilirski Bistrici; za njegovega namestnika: Saksida Rudolf, upravnik kamnoloma v Ilirski Bistrici; za člane: Gustinčič Franc, kmet. Ilirska Bistrica; za njegovega namestnika: Butinar Ivan, delavec, Ilirska Bistrica; Žnidaršič Jože, uslužbenec v tovarni Falersa, Ilirska Bistrica; za njegovega namestnika: Čeligoj Alojz, kmet,- Topole; J e la r čič Viktor, mizar, Ilirska Bistrica-Trnovo; za njegovega namestnika: Petrič Lidija, državna uslužbenka, Ilirska Bistrica. 4. za okraj Postojna-. za predsednika: Svetek Rajko, predsednik okrajnega sodišča v Postojni; za njegovega namestnika: Čehovin Tone, poverjenik, za gospodarstvo pri OILOi Postojna; za tajnika: Jerala Jože, pomočnik poverjenika za prosveto pri OILO Postojna; za njegovega namestnika: Mihelčič Alojzija, uslužbenka OILO Postojna; za člane: Može Jože, upravnik, Razdrto; za njegovega namestnika; Mlekuž Ivan, Iržavni uslužbenec, Postojna; Venturini Franc, predsednik okrožnega sodišča v Postojni; za njegovega namestnika: Zen j Franc, uslužbenec OILO Postojna; Cepirlo Franc, mehanik. Št. Peter; za njegovega namestnika: dr. Ambrožič Franc, zdravnik v Postojni. 5. za okraj Sežana: za predsednika: Bizjak Anton, v. d. predsednika okrajnega sodišča v Sežani; za njegovega namestnika: Majer Gabrijel, sodnik v Sežani; ' za tajnika: Poberaj Ivo, uslužbenec OILO Sežana; za njegovega namestnika: Zadnik Fvstahij, uslužbenec, Sežana; za člane: Lipi čar Anion, uslužbenec, Sežana; za njegovega namestnika: Kobeja Boris, uslužbenec v Sežani; Podržaj Anica, uslužbenka v Sežani; za njeno namestnico: V id r i li Lojzka, uslužbenka v Sežani; Pipan Anton, uslužbenec v Sežani; za njegovega namestnika: Leban Josip, uslužbenec v Sežaiii. 6. za okraj Tolmin: za predsednika: Gabršček Zvonimir, predsednik okrajnega sodišča v Tolminu; za njegovega namestnika: Kovačič Marica, uslužbenka, Tolmin; za tajnika: Šavli Marija, sekretarka okrajnega odbora AFZ, Tolmin; za njenega namestnika: Makuc Andrej, uslužbenec, Tolmin; za člane: Bratuš Dušica, uslužbenka, Tolmin; za njenega namestnika: Hvala Bogomil, inšpektor dela, Tolmin; Podgoršek Pavla, uslužbenka, Tolmin; za njeno namestnico: Č-opi Anica, učiteljica, Sv. Lucija; Skočir Stanko, uslužbenec, Tolmin; za njegovega namestnika: Berginc Peter, sekretar okr. LMS, Tolmin. Štev. 3/47 REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ‘ Tajnik: Za predsedaika: Boris Kocijančič 1. r. Rihard Knez 1, r. UREDBE. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 241. Na podlagi 2. odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/06— —46) in na podlagi 1. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o kriminalistični stroki z dne 23. julija 1927 (Ur. list FLRJ Št. 67/491—47) izdaja vlada LRS po predlogu ministra za notranje zadeve LRS uredbo o kriminalistični stroki 1. Pojem stroke 1. člen V kriminalistično stroko spadajo vsi poklici, katerih delovno področje obsega: preprečevanje kaznivih dejanj, preiskovanje in osvetljevanje storjenih kaznivih dejanj in iskanje njihovih storilcev kakor tudi zavarovanje sledov kaznivih dejanj, kemična analiza, dajanje strokovnih mnenj, znanstveno preiskovanje dedov in podobno. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo uslužbenci Ljudske republike Slovenije v poklicih kriminalistične stroke, so: Za p št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Kriminalistični .eh. nični laborant 1. Daktiloskopski tehnik 1 Kriminalistični foto-tehnik 1. Nižji kriminalistični referent 2 Kriminalistični referent 3. Višji kriminalistični referent' 4 Kriminalistični inšpektor 1. Nižji kriminalistični tehnični referent 2. Kriminalistični tehnični referent A Pripravljanje raznih kemičnih raztopin in drugih potrebščin za kemični laboratorij in fotografski kabinet kriminalistične službe ter vsa opravila v zvezi z delom v laboratoriju.. B Vsa opravila v zvezi z jema-njem prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj zaradi ugotavljanja istovetnosti, C Opravljanje vseh fotografskih del v zvezi s kriminalistično službo. C Vsa operativna opravila kriminalistične stroke pod vodstvom in nadzorstvom kriminalističnega referenta. Samostojno opravljanje vseh operativnih, opravil kriminalistične službe. Nadzorstvo nad delom kriminalističnih referentov in uravnavanje njihovega dela ter opra. vila, ki po svoji notranji vsebini sestavljajo določeno skupino ali več sorodnih skupin. Organiziranje dela operativnih organov kriminalistične službe in nadzorstvo nad njim ter vod. sivo preiskovanja važnih in zapletenih kaznivih dejanj. D Vsa opravila v zvezi z znanstvenim tehničnim raziskovanjem na kraju storjenega dejanja po navodilu; vsa opravila za ugotovitev istovetnosti oseb (živih in mrtvecev) ter neznanih storilcev kaznivih dejanj; kontrola daktiloskopskih in mo. nodaktiloskopskih formul. Samostojna opravita s področja nižjega kriminalističnega tehničnega referenta Pravna fakulteta, fakultetni Studii kemije ali '.ehnološke kemije, specialni kriminalistični institut ali višji kriminalistični tehnični tečaj s strokovnim izpitom. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji kriminalistični tehnični referent Zup št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 3. Višji kriminalistični tehnični referent Skrb za metodične izvedbo tehničnih raziskovanj na 'kraju storjenega kaznivega dejanja, da se ugotovi dejanski stan in izvedejo pravilni sklepi o vrsti kaznivega dejanja, načinu njegove storitve in storilčevi osebnosti; analiza in preiskovanje sledov in predmetov, najdenih na kraju storjenega dejanja, ter vseh drugih predmetov, ki izhajajo iz kaznivega dejanja. Potrebna praksa kot kriminali, stični tehnični referent in pokazana sposobnost za opravljanje tehničnih raziskovalnih del v zvezi s kaznivim dejanjem. 4 Kriminalistični svetnik Organiziranje in vodsčvo kriminalistične službe v večjih organizacijskih enotah ter reševanje najbolj zamotanih praktičnih problemov iz kriminalistične stroke. Potrebna praksa kot višji kriminalistični vehničmi referent in pokazana sposobnost pri praktičnem organiziranju kriminalistične službe ali pri znanstvenih delih. 3. člen Minister za notranje zadeve LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoj, dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (3. stol pec) te uredbe, s katerim, se pridot* potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za uslužbenčevo strokovno sposobnost. Ce pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje del nekega poklica, se lahko postav, v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Min.ster za notranje zadeve LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si pridobijo uslužbenc na tečajih in s strokovnimi izpiti potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da b; si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višje poklice. V ta namen izda minister za notranje zadeve LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna šolska izobrazba, navedena v 2. členu (3. stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v kriminalistično stroko. 5. člen Za poklic nižjega kriminalističnega referenta in od njega višje poklice je potrebna fakultetna izobrazba. Izjemoma sme minister za notranje zadeve LRS po poprejšnji oceni strokovne komisije m v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbence s poklicem kriminalističnega inšpektorja za kriminalističnega svetnika, če se odlikujejo s svojim visokim znastvenim in strokovnim znanjem. 6 člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ;ma uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v kriminal stično stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v kriminalistično stroko, ter imajo po-trebno usposobljenost n strokovno prakso za opravlj nje del v poklicih kriminalistične stroke, takoj postaviti v določeni poklic, naprav.ti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic, oziroma strokovni izpit za ustrezn začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe .z prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 8. člen V kriminalistični stroki je pripravniška služba za poklica nižjega kriminalističnega referenta in nižjega kriminalističnega tehničnega referenta. Pripravniška služba za poklica iz predi, a odstav-ka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4, člena te uredbe. « 9. člen Minister za notranje zadeve LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že u-tanovljeiio pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. Členu zakona o državnih uslužbenci!] je za uslužbence kriminalistične stroke; do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 meseci, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi za daljši odpovedni rok kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne za daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen ča;. v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni'uslužbenci ♦ • 12. člen Če zahteva službena potreba, se smejo v krimina-lijfečno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjak, kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesivu ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more vnaprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor so s pogodbo ne določi drugače. 13. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe • 14. člen Republiške uslužbence, prevede v poklice iz 2. člena te uredbe minister za notranje zadeve LRS v-sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklic iz te uredbe. « 15. člen Minister za notranje zadeve LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v kriminalistični stroiu. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uduž-bencih. 17. člen Mmister za notranje zadeve LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana 3. oktobra 1947. Štev. S—zak. 498. Minister za notranje zadeve LRS: Boris Kraigher 1. r. 242. • Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Uradni list LRS št. 253/66—46) in na podlagi 36. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o prejemkih zveznih državnih uslužbencev z dne 24. septembra 1947 (Uradni list FLRJ št. 562/83-47) izdaja vlada LRS po 'predlogu predsednika vlade LRS, ministra za finance LRS in ministra za delo LRS uredbo o prejemkih republiških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov • * ‘ • I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Za prejemke po tej uredbi je treba štet' 1. temeljno plačo, 2. dodatek po delovnem učinku, 3. funkcijski (položajni) dodatek, 4. posebni osebni dodatek, 5. premijski dodatek, 6. izredno nagrado in 7. dodatek za otroke. 2. člen Prejemki po tej uredbi se izplačujejo uslužbencem, ki delajo v Ljudski skuščini LRS in njenem Prezidiiju, v ministrstvih in drugih organih vlade LRS, pri organih pravosodja LRS, pri ljudskih odborih, v republiških in lokalnih ustanovah ter v vodstvu in administrativnem strokovnem aparatu državnih gospodarskih podjetij republiškega in lokalnega pomena. II. TEMELJNA PLAČA 1. Višina temeljnih plač 3. člen Temeljne plače državnih uslužbencev znašajo mesečno po strokah in poklicih: Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r. # Zap št. Poklic Plača din 1. Kkonomsko-komurcialna stroka A 1. Nižji komercialist . . . 2. Komercialist........... 3. Višji komercialist .... B 1. Nižji ekonomist . . . . 2. Ekonomist......................... 3. Višji ekonomist................... 4. Ekonomsko-komercialni svetnik . . 5. Višji ekonomsko-komercialni svetnik • H • • • • • • 3.700— 4.200 4.300—4.600 4.700— 5.200 4.200—4.500 5.000 5.500 6.500 7.000 2. Stroka kontrole mer in plemenitih kovin • A 1. Žigosač..................... i. 2. Žigosač električnih števcev .... B 1. Kontrolor mer . . 2. Višji kontrolor mer 1. Inženir metrolog 2. Višji inženir metrolog 3. Metrološki svetnik 3. Finančna stroka A 2.500—3.000 3.000—3 51U 3.61 M 4.000—4.50' 5.000—5.50i 6.000 6.500 1. Števec • • • 2.600—3.200 2. Nižji blagajnik .... 3.200—3.801 3 Bfagajnik ...... B 4.000—4.801 1. Nižji knjigovodja . . . 3.200 —4.201 2. Knjigovodja ♦ 4.500—5.00. 3.. Višji knjigovodja • • • • C • • 5.200—5.60 1. Pomožni finančni manipulant • • 2.800—3.200 2. Finančni manipulant 3.300—3.501 3. Nižji kreditni komercialist . • • 3.700—4.200 4. Kreditni komercialist . 4.300—4.60. 5. Višji kreditni komercialist * • • 4.700—5.200 1. Nižji finančni revizor . i; 4,000— 4.500 2. Finančni revizor . . 4.700—5.200 3. Višji finančni revizor . 5.500 -6.000 1 Finančni izvrševalec D • • 2.800—3.200 2. Nižji davkar . . . . , . • • 3.200 - 4.201. 3. Davkar ...... • • 4.300 -4.600 4. Višji davkar . . . . • • • • 4.700—5.200 1. Nižji finančni referent . E 4.200—4.500 2. Finančni referent . . 5.000 3. Višji finančni referent . 5.500 4. Finančni svetnik . . . , • • • 6.500 6. Višji finančni svetnik . • • • • 7.000 Poklic Plača din 4. Industrijska tehnična stroka A 1. Industrijski laborant- . . 2.8(XJ—3.400 B l. Pomožni industrijski risar • • • 3.000-3.500 2. Industrijski risar • • • 3.800 C 1. Industrijski nadzornik . • • • • 3.500-4.000 C 1. Industrijski (obrtni) obratovodja , , 4.000-4.500 ’ Višji industrijski (obrtni) obratovodja 4.500-5.200 D , Nižji industrijski tehnik 3.700—4.200 2. Industrijski tehnik . . . • • 4.200-4.600 i. Višji industrijski tehnik . • • • 4.700—5.200 E l. Obratni tehnik .... • • • 4.500—4.800 2. Višji obratni tehnik . . . • • « 4.800-5.300 F 1. Nižji industrijski inženir . • • 4.500-5.000 2. Industrijski inženir , . • • 5.500 3. Višji industrijski inženir . • . 6.000 4. Industrijski svetnik . . • 6.500 5. Višji industrijski svetnik . • • 7 5. Gradbena stroka A 1. Pomožni gradbeni risar . 3.000—3.500 . Gradbeni risar .... 3.800 B / 1. Gradbeni hadzornik . • • • • « 3.500- 4.000 C t. Gradbeni delovodja . • • . « • • 4.000 4.500 2. Višji gradbeni delovodja • • • • 4.51X1- 5.200 C t. Nižji gradbeni tehnik . . 3.700-4.200 2. Gradbeni tehnik ... . • • • 4.200-4 600 3. Višji gradbeni tehnik . . 4.700 -5.200 D 1. Nižji gradbeni inženir . • 4.500—5.(X)0 2. Gradbeni inženir .... o.o(X) 3 Višj, gradben: inženir . . 6.1X10 4. Gradbeni svetnik . . . 6.500 5. Višji gradbeni svetnik . . p 7.000 6 Geološka stroka A 1. Pomožni geološki risar . 3.000 - 3.500 2. Geološki risar ..... • • • « 3.800 Za, št Poklic Plača din Z4P' Poklic st, Plača din B 1. Nižji geološki tehnik . .... 3.700—4.200 2. Geološki tehnik ......... 4.200—4.600 3. Višji geološki tehnik . .... 4.700—5.200 C 1. Nižji geolog............................ 4.500—5.000 2. Geolog ...................................... 5.500 3. Višji geolog ................................ 6.000 4. Geološki svetnik............................. 6.500 5. Višji geološki svetnik....................... 7.000 7. Geodetska stroka B 1. Nižji hidrometeorološki tehnik . . . 3.700 ? Hidrometeorološki tehnik .... 4.200 3. Višjii hidrometeorološki tehnik . . 4 700 C 1. Hidrometeorološki asistent .... 4.300—4.800 2. Hidrometeorolog ............................. 5.300 3. Višji hiidrometeorolog........ 5.800 4. Hidrometeorološki svetnik .... 6.500 5. Višji hidrometeorološki svetnik . • 7.000 11. Kmetijska stroka A 1. Pomožni geodetski risar .... 3.000—3.500 2. Geodetski risat ... ..... 3.800 3. Višji geodetski risar.............. 4.000— 4.200 4 B 1. Geodetski pomočnik . ' .... 3.500 2. Nižji geometer .................... 3.700—4.200 3. Geometer............................... 4.200—4.600 4. Višji geometer..................... 4.700—5.200 C 1. Nižji geodetski inženir................ 4.300—4.800 2 Geodetski inženir............................ 5.300 3 Višji geodetski inženir....................... 5.800 4. Geodetski svetnik............................ 6.500 8. Planerska stroka 1. Nižji planer . . . . '........... 3.400-3.800 2. Planer............. , . . . . 4.000—4.500 3 Nižji planerski ekonomist (inženir) . 4.500—5.000 4 Planerski ekonomist (inženir) . . 5.500 5 Višji planerski ekonomist (inženir) . 6.000 6. Planerski svetnik . 6.500 7. Višji planerski svetnik...................... 7.000 !). Statistična stroka 1 Pomožni statistični manipulant . . . 2.800—3.200 2. Statistični manipulant .... 3.40:) 1. B Nižji statistik 3.700 2. Statistik 4.200 C 1. Nižji statistik ekonomist 4.200 d.500 9 Statistični ekonomist 5.000 3 Višji statistični ekonomist .... 5.500 4 Statistični svetnik 6.500 5 Višji statistični svetnik . ... 7.000 10. Hidrometeorološka stroka A 1. Opazovalec 2.800-3.200 2 Višji opazovalec .... 3.500 8. Hidrometeorološki nadzornik . . . 3.5OU-3.800 A 1. Kmetijski nadzornik . 2. Kmetijski delovodja • • • 3. Višjii kmetijski delovodja . B 1. Nižji kmetijski tehnik . . 2. Kmetijski tehnik . . . . 3. Višji kmetijski tehnik . . C 1. Nižji agronom.................. 2. Agronom...................... 3. Višji agronom................ 4. Kmetijski svetnik ........... 12. Gozdarska stroka 2.500— 3.200 3.200—3.400 3.500— 4.000 .>.200—3.800 3.900—4.400 4.500—5.200 4.300—4.800 5.300 5.800 6.500 A 1. Logai.................................. 2.700-3.000 2. Višji logar.......................... 3.100-3.500 B 1 Nižji gozdarski tehnik.................. 3.200—3.800 2. Gozdarski tehnik...................... 3,900—4.400 3. Višji gozdarski tehnik 4.51X1—5.200 C 1. Nižji gozdarski inženir ...... 4.300—5.000 2. Gozdarski inženir....................... 5.300—5500 3. Višji gozdarski inženir................. 5.600—6000 4. Gozdarski svetnik ...... . 6.500 5. Višji gozdarski svetnik .... 7.000 13. Veterinarska stroka A 1. Veterinarski bolničar..................... 3.000—3.400 2. Veterinarski higienik............... 3.0'") 3.1 K) 3. Veterinarski laborant ...... 3.000—3.400 B 1. Nižji veterinarski pomočnik .... 3.500—3.9 )0 2. Veterinarski pomočnik ................... 4.200—4.400 3. Višji veterinarski pomočnik . . . 4.500—5.000 C 1. Veterinar................................ 4.300—5.200 2. Višji veterinar ... .... 5.300 5.800 3. Veterinarski svetnik........................... 6.500 4. Višji veterinarski svetnik .... 7.000 ZJ|p- Poklic Plača din 14. Pravna stroka ✓ A !• Nižji sodni pravnik 2. Sodni pravnik 3. Višji sodni pravnik 4. Sodnik okrajnega sodišča ..... • 5. Sodnik okrožnega sodišča .... 6. Sodnik vrhovnega sodišča LRS . . 4.200—4.500 5.000 5.500 4.500, s poviški po služb, letih pa do 5.500 5.000, s poviški po služb, letih pa do 6.000 7.000 B 1. Razsodnik 5.000—6.000 C 1. Pristav 3.600—4.000 C 1. Nižji pravni referent 2. Pravni referent 3. Višji pravni referent ...... 4. Pravni svetnik 5. Višji pravni svetnik ....... 4.200-4.500 5.000 5.500 6.500 7.000 15. Kriminalistična stroka A • 1. Kriminalistični tehnični laborant . . 3.000—3.400 B 1. Daktiloskopski tehnik ...... 3.400-3.800 C 1. Kriminalistični fototehmik .... 3.400-3.800 C 1. Nižji kriminalistični referent . . . 2 Kriminalistični referent .... 3. Višji kriminalistični referent . . . 4. Kriminalistični inspektor .... 3.800-4.000 4.500 5.000 5.500 D 1. Nižji kriminalistični tehnični referent 2. Kriminalistični tehnični referent . . 3 Višji kriminalistični tehnični referent 4, Kriminalistični tehnik 4.200-4.500 5.000 5.500 6.500 Iti Administrativna stroka 1. Pomožna panoga 1. Pomožni uslužbenec IIJ razreda . 2.000—2.300 2. Pomožni uslužbenec II. razreda . 2.500 3. Pomožni uslužbenec I. razreda . 2.800—3.200 4. Pisar II. razreda................. 2.000—2.400 5. Pisar I. razreda.................. 2.800 6. Pomožni administrativni manipulant 3.200 7. Administrativni manipulant . . . 3.300—3.800 8. Višji administrativni manipulant . 4.000 9. Administrator. ....... 4.500 .0. Višji adminisUatoi ............... 5.000 Zgap- Poklic Plača din B 1. Strojepisec III. razreda . . 2.500—3.000 2. Strojepisec IT. razreda . . 3.200—3.500 3. Strojepisec I. razreda . . • • • 3.700—4.200 4. Stenodaktilograf .... I. 3.000 3.500 II. • 3.600-4.400 C • I. 1. Korespondentni stenograf . * * 3.000—3.500 11. 3.600—4.000 2. Debatni stenograf .... • • • 4.500—4.800 3. Višji debatni stenograf . , 5.000—5.400 4. Stenografski revizor . . . 5.500 (i 000 II. Političnoupravna panoga A 0 1. Nižji personalni referent ' . • • • 3.500—4.500 2. Personalni referent . . . 5.000 3. Višji personalni referent . • • • 5.500 D 1. Administrativni pristav . . • « « 3.500—4.000 2. Nižji upravni referent . . • « • 4.200—4.500 3. Upravni referent .... 5.000 4. Višji upravni referent . . • • • 5.500 5. Političnoupravni svetnik • • • 6.500 6. Višji političnoupravni svetnik • • 7.000 17. Kontrolna 1. 1. Pomožni inspektor .... stroka • « • 3.600—4.300 2. Inspektor . • fc « 4.500—5.500 3. Višji inspektor • • « 5.500—6.000 4. Glavni inspektor 6.300 5. Generalni inspektor . . . 6.500 18. Zdravstvena stroka I. A 1. Medicinski laborant .... 3.000—3.400 B 1. Bolničar . • • • 3.000, s poviški po služb, letih pa do 4.000 C 1. Medicinski higienik .... • « 3.000, s poviški po služb, letih pa do 4.000 C 1. Maser ......... po služb, letih pa do 4.000 D 1. Otroška negovalka .... • • 3.000, s poviški po služb, letih pa do 4.000 Z.^p Poklic Plača din Z5tP' P°klic Plača din E 3. Predmetni učitelj * 3.900, s poviški 1. Babica • « • • 3.500, s poviški \ po služb, letih po služb, letih pa do 5.500 pa do 4.500 4. Profesor sređuje šole . . . « • 4.200, s poviški F, po služb, letih 1. Medicinski tehnik . . • • • • « 3.500, s poviški pa do 5.800 po služb, letih C pa do 4.500 1. Prosvetni referent .... 3.700—4.200 G 2. Prosvetni instruktor .... • 4.500-5.000 1. Medicinska sestra (pomočnica) • 3.500—3.900 3. Prosvetni inspektor .... 5.000—5.500 2. Višja medicinska sestra (pomočnica) 4.000—4.500 4. Prosvetni svetnik .... 6.500 H C 1. Zobotehnik 3.500, s poviški 1. Asistent / 4.500—5.000 po služb, letih 2. Višji asistent 5.000—0.000 . * pa do 4.500. 3. Lektor 4.600—5.200 I 4. Predavatelj 5.200-6.000 1. Zobar 3.900, s poviški 5, Docent 6.000—7.000 po služb, letih 6. Profesor višje šole .... 4.800, s poviški pa do 5.000 po služb, letih J pa do 6.500 1. Zdravnik 7. Izredni profesor 7.200-8.000 po služb, letih 8. Redni profesor 8.500-9.000 pa do 6.500 n 2. Zdravnik specialist . . . . . • • 6.000, s poviški 1. Laborant 3.200—4000 po služb, letih pa do 7.000 2. Preparator 3. Asistent instituta 3.200-4.000 4.500—5.000 3. Zdravnik primarij . . 7.000 4. Znanstveni sodelavec . . . • • 6.000-7.000 K 5. Znanstveni svetnik .... 8.500 1. Zdravstveni referent 5.000-5.500 6 Višji znanstveni svetnik . . • • • 9.000 2. Zdravstveni svetnik 6.500 3. Višji zdravstveni svetnik • • • 7.000 20. Muzejsko-konservatorska stroka II. A A 1. Laborant , 1 9 n 3.000—3.400 1. Lekarniški laborant • • • • 3.000—3.400 B 1. Preparator 3.200—3.900 1. Farmacevtski pomočnik D 3.500. s poviški C 1 Restavrator 3.700 po služb, letih 2. Višji restavrator . • • 4.500 pa do 4.5011 C C 1. Farmacevt • • • • 4.500, s poviški 1. Asistent konservator . . . 4.200—4.500 po služb, letih 2. Konservator • • 5.000 pa dc 6.000 3. V š : konservator . . . . # • • 5.500 2. Farmacevtski svetnik , 6.500 D 19. Prosvetno znanstvena stroka 1. Asistent muzeja ati galerije • • 4.200—4.500 2. Kustos muzeja ali galerije . , « • 5.000 A 3 Muzeolog 5.500-6.000 l. Pomožni vzgojitelj . . 2.800—3.400 2. Vzgojitelj • • • , , 3.500, s poviški 21. Bibliotekarsko arhivarska stroku po služb, letih A D pa do 5.000 1. Nižji bibliotekar • • 3.500-4.000 2. Bibliotekar 4.200 -5.000 1. Učitelj . . . . 3.500, s poviški 3. Višji bibliotekar 5.200-5.500 po služb, letih pa do 5.000 B 2. Strokovni učitelj . . » • • • a 3.500, s poviški 1 Nižji arhivar 3.500-4.000 po služb letih 2. Arhivar 4.200- 5.000 pa do 5.000 3. Viišii arhivar ...... 5.200 5.500 4. člen V organizacijskih enotah l majhnim obsegom poslovanja smejo pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS posameznim uslužbencem, ki ne delajo polni delovni čas, sorazmerno znižati temeljno plačo iz 3. člena te uredbe, toda največ za 25% Okrajni (mestni) izvršilni odbori smejo to storiti le z odobritvijo predsednika vlade LRS. 5. člen Uslužbencu, ki bi dobil ob prevedbi manjšo temeljno plačo od svoje dosedanje, se sme v opravičenih primerih izplačevati razlika med dosedanjo in novo temeljno plačo. Odločbo o tem izda za nastavitev pristojni starešina v soglasju s predsednikom vlade LRS. 6. člen Predsednik vlade RRS sme uvesti temeljno plačo z najnižjim in najvišjim zneskom za poklice, za katere je temeljna plača določena v enem samem znesku, oziroma uvesti temeljno plačo v enem samem znesku za [»oklice, za katere je temeljna plača določena z najnižjim in naj-višjiim zneskom. 2. Napredovanje v temeljni plači po službenih letih 7. člen Po drugem odstavku 37. člena zakona o državnih uslužbencih se uvedejo poviški temeljne plače po službenih letih, in sicer: 1. v pravni stroki za poklica: sodnik okrajnega sodišča in sodnik okrožnega sodišča; 2. v zdravstveni stroki za poklice: bolničar, medicinski higienik, maser, otro ka negovalka, babica, medicinski tehnik, zobotehnik, zobar, zdravnik, zdravnik specialist, farmacevtski pomočnik in farmacevt; 3. v prosvetno-znanstveii! stroki za poklice: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj, profesor srednje šole in profesor višje šole. Povišek plače znaša od 300 — do 500.— din mesečno in se daje v presledkih od 3 do 5 lel dejanske službe s istem poklicu. Kot čas dejanske državne službe se za povišek plače računa državnim uslužbencem tudi'čas, ko so bili v partizanskih oddelkih, narodnoosvobodilni vojski, Jugoslovanski armadi, na delu v narodnoosvobodilnih odborih, ko so ilegalno delali za narodnoosvobodilno g banje, ko so bili v zaporu, taborišču, internaciji ali na prisilnem delu, ter čas, ko so bili v ujetništvu, če se s svojim vedenjem niso pregrešili zoper narodnoosvobodilno gibanje. Uslužbencem, ki so kot člani predstavniških organov državne oblasti opravljali kako stalno lunkcijo v teh organih, se čas, ko so opravljali tako funkcijo, prizna kot čas dejanske državne službe za povišek temeljne plače, če so po prenehanju take funkcije neposredno stopili v državno službo. Pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS smejo v sporazumu s predsednikom vlado LRS priznati kot ras dejanske državne službe.za povišek temeljne plače tudi čas, ko so pos-mozni uslu betici delali v sindikalnih in drug h družbenih organizacijah. Natančnejše določbe o poviških temeljne plače bodo v posebnem pravilniku, ki ga v sporazumu s predsednikom vlade LRS predpiše pristojni član vlade LRS oziroma predsednik komisije LRS, po katerega predlogu je bila izdana uredba o stroki iz prvega odstavka. 8. člen Povišek temeljne plače po službenih letih lahko dobijo tudi drugi uslužbenci, ki imajo poklic iz 3. člena te uredbe, če za ta poklic ni določena plača po delovnem učinku. Povišek plače znaša za uslužbence prve vrste 500.— dinarjev, za uslužbence drugf vrste 400.— dinarjev, za uslužbence tretje vrste 300,— dinarjev in za uslužbence četrte vrste 200.-- dinarjev mesečno. Pov sek temeljne plače dobi u.-lužbenec lahko samo dvakrat. Pi vi povišek se sme dati uslužbencu, če je služil najmanj šest let, drugi pa, če je služil najmanj tri leta po prvem povišku v istem poklicu in z isto plačo. Ce je temeljna plača določena z najnižjim in naj-visjim zneskom, se sme prvi povišek dati samo uslužbencu, ki je služil najmanj šest let s plačo najvišjega zneska. Zvišana temeljna plača ne sme presegati plače na-sledujega višjega poklica, če je mogoče napredovanje v višji poklic na podlagi iste strokovne oziroma šolske izobrazbe. 9- člen Uslužbenec, ki je discipl usko obsojen na kazni iz prve in tretje točke (17. člena zakona o državnih uslužbencih ali je suspendiran, ne more dobili poviška plače, dokler trajajo te ovire. i'rav tako ne more dobiti poviška plače uslužbenec, ki ne kaže uspeha pni delu in vneme za službo. 10. člen Povišek - plače dodeli starešina, ki je pristojen za nastavitev, ko poprej dobi mnenje starešine organizacijske enote, v kateri uslužbenec dela. Uslužbenec ima pravico ugovarjati pri pristojnem stareš1 ni, če ne dobi poviška. To pravico ima tudi sindikalna organizacija. 3. Napredovanje v višji poklic 11. člen O napredovanju uslužbencev v poklice prve vrste odločajo pristojni član vlade l.RS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS. O napredovanju uslužbencev v poklice druge, tretje in četrte vrste odloča za nastavitev pristojni! starešina. 12. člen Pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS lahko predpišejo, da morajo uslužbenci prve in druge vrste do sest mesecev pred napredovanjem opravljati dolo poklica, v kateri naj napreduje, ob plači svojega dotedanjega poklica. Za uslužbence ljudskih odborov lahko predpišejo lo okrajni (mestni) izvršilni, odbori. 4. Plače pripravnikov 13. člen Temeljna mesečna plača pripravnikov vseh strok znaša 15% manj kakor znaša najnižji znesek temeljne plače, ki je določena za poklic, v katerega naj bo pripravnik postavljen, ko napravi strokovni izpit. Osebe, ki se ob prvem vstopu v službo postavijo v določen poklic, za katerega ni pripravniške službe, a morajo dovršiti določen tečaj oziroma napraviti strokovni izpit, prejemajo temeljno mesečno plačo, ki je za 10% nižja od najnižje plače, določene za poklic, v katerega so postavljeni, in sicer toliko časa, dokler ne dovršijo tečaja oziroma ne napravijo strokovnega izpita 5. Določanje plače 14. člen Za nastavitev pristojn starešina iz 47. člena zakona o državnih uslužbencih določi uslužbencu plačo v odločbi o nastavitvi oziroma o napredovali ju, 15. člen Če je za dela kakega poklica v planerski, kontrolni in prosvetno-znanstveni stroki potrebna strokovna izobrazba stroke, iz katere pride uslužbenec (matične stroke), dobi uslužbenec poleg poklica mat'čne stroke Se nov poklic. V takem primeru obdrži uslužbenec temeljno plačo matične stroke, če je ta višja, toda le tedaj, če je prešel v novo stroko zaradi svoje posebne strokovne izobrazbe, ki jo ima v matični stroki. 16. člen Pri tistih poklicih, pri katerih je temeljna plača določena z najnižj i m in najvišjim zneskom, izda pristojni član vlade LRS oziroma predsednik komisije LRS, ki je predložil uredbo o zadevni stroki, v sporazumu s predsed-ttikom vlade LRS pravilnik o določitvi plač nad najnižjim zneskom. V tem pravilniku se določi, da se plača nad najnižjim zneskom daje: 1. po letih državne službe; 2. če opravlja uslužbenec posebno zaupne naloge; 3. če ima uslužbenec višjo usposobljenost od redne, ki se zahteva za dela, ki jih uslužbenec konkretno •opravlja; 4. če ima uslužbenec posebno odgovornost pri opravljanju določenega dela; 5. če obsega isti poklic različna dela, za katera se zahteva različna strokovna izobrazba in večstranska odgovornost; 6. če je obseg del, ki jih uslužbenec opravlja, redno različen od obsega del drugih uslužbencev istega poklica; 7. če je delovni učinek uslužjbenca istega poklica po obsegu znatno večji in po kakovosti znatno boljši od rednega učinka uslužbenca istega poklica v isti organizacijski enoti, pa se za ta učinek ne morejo postaviti norme. Predlog za dodelitev plače nad najnižjim zneskom da za nastavitev pristojnemu starešini komisija, ki jo določi ta starešina. Pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS izdati natančnejše določbe o sestavu in delu teh komisij. skom izdajal po predlogu komisije za nastavitev pristojni starešina v sporazumu s predsednikom vlade LRS. 17. člen Če kakovost in obseg del;; ter uslužbenčeva vnema niso primerni plači, ki jo ima uslužbenec, se lahko postavi uslužbenec nazaj na nižjo plačo v isleni poklicu. Obrazloženo odločbo o tem izda starešina, ki je pri-stojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec po 18. členu zakona o državnih uslužbencih pravico pritožbe. III. DODATEK PO DELOVNEM UČINKU 18. člen Pri vseh poklicih, pri katerih se da meriti delovni učinek po količini, se uvede dodatek na temeljno plačo po delovnem učinku. Pravilnik o tem dodatku izda pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS iu generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS in ministrom za finance LRS. 19. člen Temeljna plača za poklice, pri katerih je uveden dodalek po delovnem učinku, se sme zmanjšati do 20% pod znesek, ki je zanje določen v tej uredbi. V takem primeru mora bil; dodatek po delovnem učinku določen tako, da je ob popolni izpolnitvi načrta oziroma ob normalnem delovnem učinku začetna piača z dodatkom enaka temeljni mesečni plači. S preseganjem z načrtom določenega oziroma normalnega delovnega učinka se sorazmerno povečajo plače nad znesek temeljne plače. H 20. člen Dodatek po delovnem učinku se lahko meri individualno ali pa kolektivno za posamezne organizacijske enote ali njih oddelke oziroma skupine. 21. člen Dodatek po delovnem učinku se izplačuje ob koncu meseca. IV. FUNKCIJSKI (POLOŽAJNI) DODATEK 22. člen Za posamezne položaje v organizacijskih enotah se uvede funkcijski (položajni) dodatek. Po pomenu funkcije, obsegu odgovornosti in pomenu organizacijske enote se položaji razporedijo v prvo in drugo vrsto. Funkcijski (položajni) dodatek znaša: a) v prvi vrsti od 1500 do 3000 dinarjev, b) v drugi vrsti pa od 200 do 15‘tM) dinarjev. Pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS predpiše v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik o položni h, s katerimi je zvezan funkcijski dodalek, o ni'lpn r.: imrcditvi v vrsto tor o višini in načinu dodeljevanja toga dodatka, V tem pravilniku se za posamezne položaje lahko določi tudi višji funkcijski dodatek, kakor pa je določen v tretjem odstavku. | Dokler ne bo predpisan pravilnik iz prvega od- Dokler ne bo Tin lak pravilnik/ /.da odločbo stavka, bo odločbe o podelitvi plače nad najnižjim zne funkcijskem dodatku v vsakem posameznem primeru pri* tojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komi ■uje pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS. 23. člen Uslužbencu na položajih prve oziroma druge vrste ise štejejo za uslužbence prve oziroma druge vrste po I 12. členu zakona o državnih uslužbencih 24. člen Za osebe, ki se postavijo na položaj, s katerim je uvezan funkcijski dodatek prve vrste, a nimajo določenega poklica, se določi mesečna plača od 5000 do 7000 dinarjev, tej plači pa doda funkcijski dodatek. Za osebe, ki se postavijo na položaj, s katerim je zvdzan funkcijski dodatek druge vrste, a nimajo določenega poklica, se določi mesečna plača 4500 do 5000 dinarjev, tej plači pa doda funkcijski dodatek. 25. člen Funkcijski dodatek se izplačuje skupaj s temeljno plačo za mesec dni naprej in gre uslužbencu, dokler je na položaju, s katerim je zvezan ta dodatek. V. POSEBNI OSEBNI DODATKI 26. člen Uslužbencem se smejo dajati posebni osebni dodatka v stalnem mesečnem znesku v naslednjih primerih: 1. če daljši čas z uspehom delajo po službeni potrebi čez redni delovni čas; 2. če njihovo delo zahteva veliko strokovno znanje in izkušenost; 3. če si stalno izredno in posebno prizadevajo v službi ali če so v službi, ki zahteva poseben napor; 4. če s svojimi posebnimi organizatorskimi sposobnostmi prispevajo k boljši organizaciji službe in boljšemu delu; 5. če hkrati opravljajo več dolžnosti; 6. če delajo db posebno težkih in za življenje nevarnih okoliščinah; 7. če opravljajo posebno zaupno delo. Posebni osebni dodatki se smejo dajati od 300 do 3000 dinarjev mesečno. Posebna osebni dodatek gre uslužbencu, dokler so razlogi, zaradi katerih mu je bil priznan. Če se uslužbencu odredi druga dolžnost, izda pristojni starešina odločbo, ali se mu ta dodatek še nadalje izplačuje ali ne. 27. člen Predsednik vlade LRS izda pravilnik o dodeljevanju posebnih osebnih dodatkov in o skladu, iz katerega se bodo izplačevali. Dokler ne bo izdan ta pravilnik, smejo posebne oseb ne dodatke dajati pristojni člani vlade LRS, predsedniki komitejev oziroma komisij pri vladi LRS, generalni sekretar vlade LRS in izvršilni okrajni (mestni) ljudski odbori vsi v sporazumu s predsednikom vlade LRS. 28. člen Za posebno važna dela ter za dela v krajih, ki so bili opustošeni ali prizadeti, ali v krajih, v katerih je posebna potreba po strokovnih kadrih, se -mojo uvodi posebni mesečni osel ui dodatki za določeno kategorijo uslužbencev (n. pr. za zdravnike, inženirje, geometre itd.) Pravilnik o teh dodatkih predpiše pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu z ministrom za finance in z odobritvijo predsednika vlade LRS. VI. PREMIJSKI DODATKI 29. člen V posameznih organizacijskih enotah ioa za posamezne poklice se lahko uvedejo premijski dodatki. Premijski dodatki se smejo uvesti zlasti: 1. za prihranke, dosežene v denarju ali materialu. . Ti dodatki se dajejo samo iz prihrankov, doseženih pri izpolnitvi načrta, in sicer sorazmerno z doseženimi prihranki in deležem uslužbenca pri prihranku; 2. za prihranke v času; 3. za poseben način dela (terensko delo, nočno delo, kilometraža itd.); ’ 4. za posebno obremenitev pri delu; 5. za uspešno izvršitev posebno važnega ali pomembnega dela; 6. za racionalizacijo dela; 7. za skupinske uspehe in 8. v vseh drugih podobnih primerih. Pravilnik o premijskih dodatkih predpiše pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu z ministrom za finance LRS in z odobritvijo predsednika vlade LRS. VIL IZREDNE NAGRADE 30. člen Uslužbencem se lahko dajejo izredne nagrade za izredna dela, ki jih opravijo izven svojega rednega dela, ali za dela, ki so posebno važna za državo, uslužbenec pa jih opravi s svojim posebnim trudom in izrednim delom. Nagrado določi pristojni član vlade LRS, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi LRS, generalni sekretar vlade LRS, za ljudske odbore pa izvršilni okrajni (mestni) ljudski odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. VIII. DODATEK ZA OTROKE 31. člen Vsi uslužbenci imajo pravico do dodatka za otroke, in sicer za vsakega otroka po 175 dinarjev mesečno. Dodatek za otroke pripada tudii pripravnikom 32. člen Dodatek za otroke pripada za otroke, rojene v zakonu ali izven zakona, za pozakonjene-in posvojene otroke, za pastorke in sirote brez staršev, ki jih uslužbenec vzame v vzdrževanje, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu in jih dejansko vzdržuje. Dodatek pripada do otrokovega dopolnjenega 17. leta Po dopolnjenem 17. letu pa do dopolnjenega 23. leta pripada dodatek za otroke, če hodijo v šolo in niso zaposleni. Za otroke, k so pred dopolnjenim 17. letom oziroma lr,toni zaradi telesne ali duševne bolezni ali hibe postal: pridobitno nesposobni, pripada dodatek tudi po do- Posebne nagrade, dodatki in povračila ter drugi prejemki se smejo uvajati samo na podlagi predpisov te uredbe. Predsednik vlade LRS sme po predlogu pristojnega člana vlade LRS oziroma predsednika komiteja ali komisije pri vladi LRS potrditi, da veljajo začasno dosedanji predpisi o posebnih nagradah, dodatkih in povračilih ter o drugih prejemkih, če so V' duhu predpisov te uredbe. 41. člen Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izda natančnejša navodila za izvajanje te uredbe. 42. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 9. oktobra 1947. Štev. S—zak. 559. Minister za finance LRS: Predsednik vlade LRS: Zoran Polič I. r, Miha Marinko 1. r. Minister za delo LRS: Ivan Regent L r. 243. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS, 46. člena zakona o državnih uslužbencih v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Uradni list LRS št. 253'66-46) In 9. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o prejemkih umetniškega osebja v državni službi (Uradni list FLRJ št 563/83—47) izdaja vlada LRS po predlogu predsednika vlade LRS uredbo n prejemkih umetniškega osebja v državni službi LRS polnjenem 17. letu oziroma 23. letu otrokove starosti vse dotlej, dokler traja ta nesposobnost. 33. člen Ce sta oče in mati državna uslužbenca, pripada do datek za otroke praviloma očetu; če živita ločeno, pripada dodatek tistemu, ki otroka vzdržuje. Če oče plačuje materi preživnino za otroka, ki je pri njej, pripada dodatek Očetu. IX. PREGLED PLAČ IN POKLICEV 34. člen Zaradi pravilne uporabe predpisov o plačah in poklicih sme sekretariat za personalno službo pri pred-stvu vlade LRS pregledati plače in poklice posameznih uslužbencev in, če ugotovi nepravilnosti, predlagati pristojnemu članu vlade LRS, predsedniku komiteja oziroma komisije pri vladi LRS, generalnemu sekretarju vlade LRS ali izvršilnim okrajnim (mestnim) ljudskim odborom potrebne spremembe glede plače in poklica. Če nastane nesporazum, odloči predsednik vlade LRS. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Plače po tej uredbi se bodo izplačevale od 1. oktobra 1947. Predpisi o odpovedi in odpravnini iz zakona o držav nih uslužbencih veljajo od 1. januarja 1948. 36. člen Uslužbenci, ki ne bodo prevedeni na nove plače do 1. oktobra 1947, bodo prejemali dosedanjo plačo, pozneje pa jim bo izplačana razlika med staro in novo plačo od 1. oktobra 1947 dalje. 37. člen Za plače umetniškega osebja ter novinarjev in publicistov v državni službi kakor tudi za plače prodajalcev, gospodarskih pomočnikov in gospodarskih poslovodij veljajo posebne določbe. 38. člen Poviški temeljne plače po 9. členu te uredbe se ne bodo dajali ob prevedbi uslužbencev na plače po tej uredbi SIuž' r>na leta pri poklice ; se začno za te poviške računati od 1. oktobra 1947. 39. člen Uredba o službenih prejemkih in dopustih stalnih narodnih sodnikov v Slovenij z dne 8. oktobrb 1945 (Uradni list SNOS-a z dne 20 oktobra 1945, št. 316/45) preneha veljati 1. oktobra 1947. 40. člen Vsii dosedanji predpisi o posebnih dodatkih, nagradah in povračilih ter o raznih drugih prejemkih, ki so jih imeli državni uslužbenci LRS, prenehajo veljati 1. oktobra 1947. Izjemno od prejšnjega odstavka veljajo dosedanji predpisi o povračilu potnih in selitven h stroškov ter predpisi o povračili! za ločeno stanovanje še nadalje, do kler ne bodo izdani novi predpisi. 1. Temeljne plače 1. člen Temeljne mesečne plače umetniškega osebja, ti je v služb; v republiških in lokalnih organizacijskih enotah Ljudske republike Slovenije, se določijo po tehle plačilnih razredih: 1 2 3 4 5 *• 6 7 I. 7.000 7.500 8.000 8.500 9.000 — — II. 6.000 6.500 7.000 7.500 8.000 — — III. 5.000 5.500 6.000 6.500 7.000 — — IV. 4.500 4.800 5.100 5.400 5.700 6.000 — v. 4.000 4.300 4.600 4.900 5.200 5.500 — VI. 3.800 4.100 4.400 4.700 5.000 5.300 — VII. 3.500 3.700 3.900 1 100 4.300 4.500 t 700 Vlil. 3.200 3.400 3.600 3.800 4.000 4.200 4.400 IX. 3.000 3.200 3400 3 600 3.800 4.000 4.200 2. člen Poklice umetniškega osebja razporedi v plačilne razrede komisija, sestavljena iz zastopnikov ministrstva za prosveto LRS. komiteja za kinematografijo ;>ri vladi LRS in sekretariat za personalno službo pri nre'l- '4-stvu vlade LRS. Sestav komisije potrd1 preUradnem listu LRS«. Štev. S—zak. 554. Ljubljana dne 3. oktobra 1947. Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r. 244. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS, 46. člena zakona o državnih uslužbencih v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Uradni list 253/66—46) in na podlagi 6. člena temeljne uredbe o plačali novinarjev in publicistov v državni službi (Uradni list FLRJ št. 564/83—47) izdaja vlada LRS po predlogu predsednika vlade LRS uredbo o plačah novinarjev in publicistov v državni službi i. cien Temeljne mesečne plače novinarjev in publicistov, ki so v službi v republiških in lokalnih organizacijsk h enotah, se določijo po tehle plačilnih razredih: Pačilm razred Plača L 6.000—7.000 II. 5.000—6.000' III 4.500—5,000 J IV. V. VI. 4.000— 4.500 3.500—4.000 3.000- 3.500 z. člen Novinarje in publiciste razporedi v plačilne razrede po njihovi zobrazbi, naravi in pomenu dela ter obsegu odgovornosti kakor tudi po značaju organizacijske enote komisija, ki se sestavi pri predsedstvu vlade LRS Komisija je sestavljena iz petih članov, ki jih določi generalni sekretar vlade LRS po predlogu direktorja tiskovnega urada pri predsedstvu vlade LRS. V komisijo pride tudi zastopnik sekretariata za personalno službo pri predsedstvu vlade LRS. 3. člen Poleg temeljne plače pripadajo novinarjem in publicistom še funkcijski dodatek, posebni osebni dodatek, premijski dodatek, izredna nagrada in dodatek za otroke s pogoji in v mejah uredbe o prejemkih državnih uslužbencev LRS. 4. člen Določbe uredbe o prejemkih republiških državnih uslužbencev LRS veljajo, razen določbe o temeljnih plačah, tudi za novinarje in publiciste v državni službi. 5. člen Temeljne mesečne plače po tej uredbi -m bodo izplačevale od 1. oktobra 1947. 1. Končne določbe 6. člen 9. člen Prejemki po tej uredbi se bodo izplačevali od tobra 1947. 10. člen o k Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izda navodila za izvajanje te uredbe. i Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem I stu LRS« Štev S—zak. 555. Ljubljana dne 3. oktobra 1947. IVer! rrlnik vlade LRS: M >lia Marinko 1. r* 245. Da se zagotovi uresničenje petletnega plana na področju hmeljarstva, izdaja vlada LRS po 19. točki 44. člena ustave LRS na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva ter po 1. členu zakona o pooblastitvi vlade LRS in njenih članov za določanje kazni za upravne prekrške uredbo o prepovedi krčenja hmeljnikov 1. člen V krajih, kjer se goji hmelj, se sinejo hmeljniki skrčiti samo z dovoljenjem pristojnega okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora na predlog Hmeljne komisije v Žalcu. 2. člen Vse sedanje hmeljnike morajo njih lastniki, posestniki, uživalci ali zakupniki v redu obdelovati in oskrbovati. 3. člen Izvajanje te uredbe bodo nadzirali okrajni (mestni) izvršilni odbori s sodelovanjem organov Hmeljne komisije za Slovenijo v Žalcu. 4. člen Kolikor ne gre za dejanje, kaznivo po strožjih predpisih, kaznuje prekrške 1. in 2. člena te uredbe okrajni (mestni) izvršilni odbor, v čigar območju je bilo dejanje storjeno, z denarno kaznijo do 3000 din ali ob neizterljivosti s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 2 mesecev, računajoč vsakih začetih 50 din za eri dan te vrste kazni. Denarne kazni gredo v korist okrajnih (mestnih) ljudskih odborov in se uporabijo za povzdigo hmeljarstva. 5. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS''. Štev. S-zak. 463. Ljubljana dne 6. avgusta 1947. Minister za kmetijstvo Predsednik vlade LRS: in gozdarstvo LRS: Miha Marinko 1. r. In":, Jože Levstik 1. r. PMm™!.O0REI3BE.MVOMLAJDLOČBFv MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 246. Na podlagi 17. člena uredb o ekonomsko komercialni stroki, o industrijski tehnični stroki, o gradbeni stroki, o hidrometeorološki/stroki in o pravni stroki; na podlagi 16. člena uredb o stroki kontrole mer in plemenitih kovin, o finančni stroki, o geeioški stroki, o statistični stroki, o kmetijski stroki, o gozdarski stroki, o veterinarski stroki, o administrativni stroki in o muzejsko-konserva-torski stroki; na podlagi 15. člena uredb o .geodetski stroki, o planerski stroki in o zdravstveni stroki; na podlagi 14, člena uredb o kontrolni stroki in ti bibliotekarsko- arhivarski stroki; na podlagi 22. člena uredbe o prosvet-no-znanstveni stroki (Uradni list LRS št. 214 do 233/40-47) ter na podlagi 16. člena uredbe o kriminalistični stroki (Uradni list LRS št. 241/42—47) izdajam odredbo o razvrstitvi poklicev iz posameznih strok v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih 1. člen Poklica iz 2. člena uredb o posameznih strokah se za uslužbence posameznih strok v vseh republiških in lokalnih organizacijskih enotah razporedlijo tako: 1. V ekonomsko-komercialni stroki v prvo vrsto: višji ekonomsko-komercialni svetnik, ekonomsko-ko-mercialni svetnik in višji ekonomist; v drugo vrsto: ekonomist in višjii komercialist; v tretjo vrsto: nižji ekonomist, komercialist, nižji komercialist, gospodarski poslovodja, višji gospodarski pomočnik in gospodarski pomočnik; v četrto vrsto: . nižji gospodarski pomočnk in prodajalec. 2. V stroki kontrole mer in plemenitih kovin v prvo vrsto: metrološki svetnik in višji inženir metrolog; v drugo vrsto: inženir metrolog in višji kontrolor mer; v tretjo vrsto: kontrolor mer; v četrto vrsto: žigosač električnih števcev in žigosač. 3. V finančni stroki v prvo vrsto: višji finančni svetnik, finančni svetnik in višji finančni referent; v drugo vrsto: finančni referent, višji davkar, višji finančni revizor, višji kreditni komercialist, finančni revizor in višji knjigovodja; v tretjo vrsto: nižji finančni referent, davkar, nižji davkar, nižji finančni revizor, kreditni komercialist, nižji kreditni komercialist, knjigovodja, nižji knjigovodja, blagajnik, nižji blagajnik, finančni manipulant in pomožni finančni manipulant; v četrto vrsto: < finančni izvrševalec in števec, 4. V industrijsko tehnični stroki v prvo vrsto: višji industrijski svetnik, industrijski svetnik in višji industrijski inženir; v drugo vrsto: industrijski inženir, višji obratu1 teh n'k, višji industrijski tehnik in višji industrijski (oblin) obratovodja; v tretjo vrsto: nižj,: industrijski inženir, obratni tehnik, industrijski tehnik, nižji industrijski tehnik, industrijski (obrtni) obra-tovodja, industrijski nadzornik in industrijski risar; v četrto vrsto: pomožni industrijski risar in industrijski laborant. 5. V gradbeni stroki v prvo vrsto: višji gradbeni svetnik, gradbeni svetnik in višji gradbeni inženir; v drugo vrsto: gradbeni inženir, višji gradbeni tehnik in višji gradbeni delovodja; v tretjo vrsto: nižji gradbeni inženir, gradbeni tehnik, nižji gradbeni tehnik, gradbeni delovodja, gradbeni nadzornik in gradbeni risar,; v četrto vrsto: pomožni gradbeni risar. 6. V geološki stroki v prvo vrsto: višji geološki svetnik, geološki svetnik in višji geolog; v drugo vrsto: geolog in višji geološki tehnik; v tretjo vrsto; nižji geolog, geološki tehnik, nižji geološki tehnik in geološki risar; v četrto vrsto: pomožni geološki risar. 7. V geodetski stroki v prvo vrsto: geodetski svetnik in višji geodetski inženir; v drugo vrsto: geodetski inženir in višji geometer; v tretjo vrsto: nižji geodetski inženir, geometer, nižji geometer, višji geodetski risar in geodetski risar; v četrto vrsto: geodetski pomočnik in pomožni geodetski risar. 8. V planerski stroki v prvo vrsto: višji planerski svetnik, planerski svetnik in višji planerski ekonomist (inženir); v drugo vrsto: planerski ekonomist (inženir); v tretjo vrsto: nižji planerski ekonomist (inženir), planer in nižji planer. 5). V statistični stroki v prvo vrsto: višji statistični svetnik, statistični svetnik in višji statistični ekonomistj v drugo vrsto: statistični ekonomist in nižji statistični ekonomist; v tretjo vrsto: statistik, nižji statistik in statistični manipulant, v četrto vrsto: pomožni statistični manipulant. 10. V hidrometeorološki stroki v prvo vrsto: višji hidrometeorološki svetnik, hidrometeorološki svetnik in višji hidrometeorolog; v drugo vrsto: hidrometeorolog in višji hidrometeorološki tehnik; v tretjo vrsto: hidrometeorološki asistent, hidrometeorološki tehnik, nižji hidrometeorološki tehnik in hidrometeorološki nadzornik; v četrto vrsto: višji opazovalec in opazovalec. 11. V kmetijski stroki v prvo vrsto: višji kmetijski svetnik, kmetijski svetnik in višji agronom; v drugo vrsto: agronom in višji kmetijski tehnik; v tretjo vrsto: nižji agronom, kmetijski tehnik, nižji kmetijski tehnik in višji kmetijski delovodja; v četrto vrsto: kmetijski nadzornik in kmetijski delovodja. 12. V gozdarski stroki v prvo vrsto: višji gozdarski svetnik, gozdarski svetnik in višji gozdarski inženir; v drugo vrsto: gozdarski inženir in višji gozdarski tehnik; v tretjo vrsto: nižji gozdarski inženir, gozdarski tehnik, nižji gozdarski tehnik in višji logar; v četrto vrsto: logar. 13. V veterinarski stroki v prvo vrsto: višji veterinarski svetnik, veterinarski svetnik in višji veterinar; v drugo vrsto: veterinar in višji veterinarski pomočnik; v tretjo vrsto: veterinarski pomočnik in nižji veterinarski pomočnik; v četrto vrsto: :'o . in,'ir-,!., laborant, veterinarski higienik m veterinarski bolničar. 14. V pravni stroki v prvo vrsto: sodnik vrhovnega sodišča LRS, sodnik okrožnega sodišča, razsodnik, višji pravni svetnik, pravni svetnik in višji pravni referent; v drugo vrsto: s odmik okrajnega sodišča, višji sodni pravnik, sodni oravnik in pravni referent; v. tretjo vrsto: nižji sodni pravnik, nižji pravmi referent in pristav. 15. V administrativni stroki v prvo vrsto: višji političnoupravni .svetnik, poliitičnoupravni svetnik, višji upravni referent in višji personalni referent; v drugo vrsto: upravni referent, personalni referent, stenografski revizor, višji debatni stenograf in višji administrator; v tretjo vrsto: nižji upravni referent, administrativni pristav, nižji personalni referent, debatni stenograf, korespondentni stenograf, stenodaktnlograf. strojepisec 1 razreda, strojepisec II. razreda, strojepisec III. razreda, administrator, višji administrativni manipulant in administrativni manipulant; v četrto vrsto: pisar I. razreda, pisar II. razreda, pomožni administrativni manipulant, pomožni uslužbenec I. razreda, pomožni uslužbenec II. razreda in pomožni uslužbenec III. razreda. 16. V kontrolni stroki v .prvo vrsto: generalni inšpektor, glavni inšpektor in višji inšpektor; v drugo vrsto: inšpektor; v tretjo vrsto: pomožni inšpektor. 17. V zdravstveni stroki v prvo vrsto: višji zdravstveni svetnik, zdravstveni svetnik, farmacevtski svetnik, zdravnik primarij in zdravnik specialist; v drugo vrsto: zdravstveni referent, zdravmk in farmacevt; v tretjo vrsto: zobar, zobotehnik, višja medicinska sestra (pomočnica), medicinska sestra (pomočnica), medicinski tehnik, farmacevtski pomočnik, babica in otroška negovalka; v četrto vrsto: maser, medicinski higienik, bolničar, medicinski laborant in lekarniški laborant. 18. V prosvetno-znanstveni stroki v prvo vrsto: višji znanstveni svetnik, znanstveni svetnik, redni profesor, prosvetni svetnik, zredni profesor, znanstveni sodelavec in profesor višje šole; v drugo vrsto: lektor, docent, predavatelj, profesor srednje šole, prosvetni inšpektor, prosvetni referent in prosvetni inštruktor; v tretjo vrsto: višji asistent, asistent instituta, asistent, predmetni učitelj, strokovni učitelj, učitelj, vzgojitelj, preparatov in laborant; v četrto vrsto: pomožni vzgojitelj. 19. V muzejsko-koiiservatorskj stroki v prvo vrsto: muzeolog in višji konservator; , v drugo vrsto: kustos muzeja ali galerije, konservator in višji restavrator; v tretjo vrsto: asistent muzeja ali galerije, asistent konservator, restavrator in preparatov; v četrto vrsto: laborant. 20. V bibliotekarsko-arhivarski stroki v drugo vrsto: višji arhivar in višji bibliotekar;' v tretjo vrsto: nižji arhivar, arhivar, nižji bibliotekar in bibliotekar. 21. V kriminalistični stroki v prvo vrsto: kriminalistični svetnik, višji kriminalistični tehnični referent in kriminalistični inšpektor; v drugo vrsto: kriminalistični tehnični referent in višji kriminalistični referent; v tretjo vrsto: nižji kriminalistični tehnični referent, kriminalistični referent, nižji kriminalistični referent, kriminalistični fo-totehnik in daktiloskopski tehnik; v četrto vrsto: kriminalistični tehnični laborant. 3. člen v Za posamezne republiške in lokalne organizacijske enote se smejo po 12. členu zakona o državnih uslužbencih na predlog pristojnega člana vlade LRS, predsednika komiteja oziroma komisije vlade LRS ali na predlog generalnega sekretarja vlade LRS poklici iz posameznih strok s posebno odločbo tudi drugače razporediti. 4. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Štev. S—zak. 560 Ljubljana dne 9. oktobra 1047. Predsednik vlade LRS: Miha Marinko l. r. 247. ' Na podlagi 31. etena aakona o odvetništvu z dne 12. XII. 1946, Uradni list KLH.J št. 716/102, predpisujem v sporazumu z ministrom za delo I.HS tttle pravilnik o plačah odvetniških pripravnikov 1. člen Odvetniški pripravnik ima pravico do plače, ki se izplačuje mesečno in vnaprej 2. člen Odvetniškemu pripravniku, ki nima odvetniškega izpita, pripada' kot plača od 2.400 din do 2.800 din mesečno, odvetniškemu pripravniku z opravljenim odvetniškim izpitom pa od 3.000 din do 3.000 din mesečno. V teh mejah se določa plača odvetniškemu pripravniku, upoštevajoč njegovo usposobljenost in marljivost, če nima odvetniškega izpita, pa tudi čas, ki ga je že prebil v pripravniški praksi, predpisani v zakonu o odvetništvu. 3. člen Višino plače določita odvetnik in odvetniški pripravnik z dogovorom in v sporazumu s sindikalno organizacijo odvetniških pripravnikov. Plača ne sme hiti nižja, kot je določena v 2. členu tega pravilnika, sine pa kiti višja. 4. člen Za nadurno delo in z^i delo ob nedeljah m praznikih ima odvetniški pripravnik pravico do posebne nagrade, ki znaša 50% več, kot se plača za delo v rednem delovnem času; pri tem se računa en mesec za 26 delovnih dni in en delovni dan za 8 delovnih ur. 5. člen Za opravila zunaj sedeža odvetniške pisarne pripada odvetniškemu pripravniku pravica do povračila stroškov in do dnevnic, kj pripadajo odvetniku po določbah pia-vilnika o nagradah za delo odvetnikov. 6 člen Kolikor ni v tem pravilniku posebnih določb, se uporabljajo predpisi, ki veljajo za nameščence. 7. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Ura 'nem listu LRS«. Ljubljana dne 11. septembra 1947. St. III—467747. Minister za delo: Minister za pravosodje: Regent Iva« 1. r. I>r. 1‘okorn Jože I. r. 248. Na podlagi 15. člena uredbe o kmetijski stroki izdajam v sporazumu s predsednikom vlade LRS odredbo o uvedbi novega poklica kmetijskega nadzornika v kmetijski stroki 1. V kmetijski stroki se uvede naslednji novi poklic: «= /ep. št. Poklic 1. Kmetijski nadzornik Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost potrebna za poklic Nadzorstvo nad opravljanjem določene vrste ah skupine del v kmetijstvu. Tečaj z izpitom za kmetijske, ga nadzornika ali praktična usposobljenost za opravljanje kmetijskih opravil. 2. Poklic kmetijskega nadzornika se uvrsti v drugi člen uredbo o kmetijski strolci pod A pred poklic kmetijskega delovodje. Zaporedni številki pri poklicih kmetijskega delovodje in vtišjega kmetijskega delovodje se pomakneta za eno naprej. 3. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Štev. S—284/19. Ljubljana dne 7. iktobra 1947. Mi niste. za kmetijstvo in gozdarstvo LRS: Ing. Jože Levstik I. r. 249. Po 16. členu uredbe o pravni stroki z dne 20. septembra 1947 št. S-zak. 497 (Ur. list LRS št. 227/40-47) in v zvezi s 4. in 10. členom te uredbe izda minister za pravosodje LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS odredbo « odpravi in uvedbi novih poklicev v pravni stroki 1. člen Odpravi se v pravni stroki poklic sodnega pravnika vrhovnega sodišča LRS. Uvedeta se v pravni stroki nova poklica: nižji sodni pravnik in višji sodni pravnik. Glede na to se glasi prečiščeno besedilo poklicev iz pravne stroke navedenih v 2. členu uredbe o pravni stroki pod točko A: 1. nižji sodni pravnik, 2. sodni pravnik, 3. višji sodni pravnik, 4. sodnik okrajnega sodišča, 5. sodnik okrožnega sodišča, 6. sodnik vrhovnega sodišča LRS. 2. člen Zn poklice nižjega »odnega pi ivirkn sodnega p'hv | uika ni višjega sodnega pravniku ter /.a poklice višjega relei eiila o,J njega v.sje ^jgiite je putrebiia fakultetna pravna izubra/.ba. ‘6. c’len V pravni stroki je pripravn ika služba za poklire mi, jega sodnega pravnika, pristava ,11 nižjega pravnega re ferenta, 4. člen l'a odločba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS Štev. 111 650/47 Ljubljana dne 9 oktobra 1947. Soglašam! Predsednik vlade LRS: Minister za pravosodje LRS: Miha Marinku 1. r Dr. Jože Pokorn l. r. 250. Na podlagi 56. člena zakona o državnih matčnih knjigah i dne 1. aprila 1946 in v zvezi z 49., 52. in 55. členom istega zakona izdajam odredbo o obnovi uničenih ali izgubljenih matičnih knjig Zato, da se ugotovi, aii so bili posamezni pr,meri rojstev, porok in smrti dejansko vpisani v matične knjige, ki so bile med vojno uničene ali so izginile, in kateri primeri rojstev in smrti zaradi vojniii razmer sploh niso bili vpisani v matične knjige, zato da se na zahtevo pr.zadetih strank naknadno opravijo vsi taki vpisi v dr/, ivne matične knjige in zalo, da se ugolov., katere marčne knjige bo treba obnoviti, morajo cerkveni organi. r hranijo kopije matičn.h knjig, ki so sestavni del te viijig, dajati državnim matičarjem in drugim državni organom na njihovo zahtevo vse podatke iz teh kopij Kakor tudi izroditi kopije na vpogled in prepisovanje. 2. člen Prekršitve te uredbe se kaznujejo po 50. členu zakon« o državnih matičnih knijgah. 3. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. •St. 3424'!4-47. Ljubljana dne 18. septembra 1947. Minister za notranje zadeve LRS: Boris Kraigher 1. r. 251. Na podlag. 6. člena uredbe o prenosm zadev uprave za mere in plemenite kovine v pristojnost zvezne načrtne komisije in republiških ministrstev za trgovino in preskrbo z dne 23. maja 1947 (Ur. list FLRJ št. 365'46-47) izdaja minister za trgov.no in preskrbo • odredbo o delovnem področju, sedežu in krajevni pristojnosti organov za preskuševanje in kontrolo meril in čistine predmetov iz plemenitih kovin v Ljudski republiki Sloveniji I člen V Ljudski republiki Sloveniij poslujejo: 1 Kontrola meril in plemenitih kovin v Ljubljani za ozemlje glavnega mesta Ljubljane in okrajev Črnomelj, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje, K rali j, Ljubija..« okolica, Novo mesto, Rakek, Škulja Loka m Irebnje. Koi.lcola meril in plemenitili kov.n'v Ljubljani ma; aj izpostave za kontrolo sodov v Črnomlju, na .Jesenicah, v Kranju, Kočevju, Liliji, Novem mestu, Raketvu in Škofji Loki ter b) izpostave za kontrolo mer.l pri Mestnem vodovodu v Ljubljam, Mestni plinarni v Ljubljani, »liian«, tovarni kovinskih izdelkov in livarn, v Kamniku, »Aiu-milu«, kovinski industriji v Ljubljani, Slovensk h steklarnah Hrastu,k in Rogaška Slatina v Hrastniku, pivovarni »Union« v Ljubljani. 2. Kontrola meril >n plemenitih kovin v Celju za ozemlje okrajev Celje mesto, Celje okolica, Konjice, Krško, Mozirje, Šmarje in Trbovlje. Kontrola meril in plemen tih kovin v Celju ima: a) izpostave za kontrolo sodov v Brežicah, Kozjem, Krškem, Sevnici, Slovenskih Konjicah in Šoštanju ter b) izpostave za kontrolo meril pri Tovarni tehtn e 1. Rebek v Celju, Tovarni emajlirane posode v Celju, Mestu pl.nami v Celju, Mestnem vodovodu v Celju, Gostilničarski pivovarn; v Laškem, Slovenskih steklarnah Hrastnik in Rogaška Slatina v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. 3 Kontrola meril in plemenitih kovin v Mariboru za ozemlje okrajev Lendava, Ljutomer, Maribor mesto, Maribor okolica, Murska Sobota, Prevalje. Ptuj, Radgona in Slovenska Bistrica. Kontrola mer.l in plemenitili kovin v Mariboru ima: a) izpostave za kontrolo sodov v Borlu, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici ter b) izpčstave za kontrolo meril pri Mestnem vodovodu v Mariboru, Mestu, plinarni v Mariboru, Tovarni meril v Slovenjem Gradcu, Tovarni tehtnic Ussar Karel v Mariboru. 4. Kontrola meril in plemenitih kovin v Postojni za ozemlje okrajev Idrija, Ilir=ka Bistrica, Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin. Kontrola meril in plemenitih kovin v Postojni ima: a) izpostave za kontrolo sodov v Ajdovščini, Tolminu, Št. Petru pri Gorici in Ilirski Bistrici. 5. Kontrola elektrošteveev v Ljubljani za vse ozemlje Ljudske republike Slovenije z izpostavami pri števč-nih oddelkih Državnih elektrarn Slovenije v Ljubljani, v Črnučah in na Teznem. 2. člen Odločbi ministra za trgovino in preskrbo narodne vlade Slovenije glede urada za preizkuševanje elektro-števcev v Ljubljani z dne 5. februarja 1946 (Ur. list št. 50/12-46) in glede uradov za kontrolo meril in dragocenih kovin ter postaj za kontrolo sodov v federalni Sloveniji z dne 5. februarja 1946 (Ur. list št. 51/12-46) se razveljavljata, kolikor nista v skladu s to odredbo. 3. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S/P. št. 73/1-47. Ljubljana dne 30. septembra 1947. Minister za trgovino in preskrbo: Repič Viktor 1. r. 252. Na podlagi in' 11. člena pravilnika ministra za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ o razvidu, registraciji in obveznem popravilu večjih kmetijskih strojev z dne 30. decembra 1946 (Ur. list FLRJ št. 38/5—47) predpisujem: dodatne odredbo o registraciji večjih kmetijskih strojev 1. člen t V območju LRS se morajo po predpisih uvodoma navedenega pravilnika razen kmetijskih strojev, za katere je bila že odrejena registracija, registrirati še tile državni, zadružni in zasebni kmetijski stroji: 1. kosilniki s pripravo za žetev (označba KK); 2. kosilniki za travo (označba K); 3. motorni selektorji za žito (označba Sel); 4. motorfli in ročni čistilniki (trierji) s kapaciteto od 250 kg navzgor (označba MTri, RTri). Ti kmetijski stroji se ne registrirajo,- dokler so pri producentih ali pri pooblaščenih trgovdih zaradi prodaje. 2. člen Z registriranjem kmetijskih strojev, naštetih v 1. do 4. točki 1. člena te odredbe, je treba pričeti 5, dan po objavi te odredbe in mora biti končana v 3 tednih, 3. člen >■ Za izvajanje te odredbe veljajo predpisi 3. do 6. člena odredbe o registraciji večjih kmetijskih strojev z dne 14. apnila 1947 (Ur. list' LRS št. 90/17). 4. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. K Ul štev. S 262/68-47. Ljubljana dne 9. oktobra 1947. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS: Ing. Jože Levstik 1. r. 253. Na podlagi 15. člena pravilnika za izvajanje zakona o državljanstvu F’ederativne ljudske republike Jugoslavije z dne 25. novembra 1946 predpisujem navodilo za vodstvo razvida državljanov Ljudske republike Slovenije Ustanovitev državljanske knjige. Rok za prvo vpisovanje 1 Razvid državljanov Ljudske republike Slovenije vodijo krajevni in mestni (rajonski) ljudski odbori. Vodi ga državni matičar za isto območje, za katero vodi tudi državne matične knjige. Za vodstvo razvida državljanov se morajo ustanoviti državljanske knjige po obrazcu, predpisanem v 3. členu pravilnika za izvajanje zakona o državljanstvu FLRJ. Državljanske knjige, ki se vodijo pri kakem ljudskem odboru za njegovo območje in za območje bližnjih krajevnih ljudskih odborov, se vodijo za območje vsakega ljudskega odbora posebej. Matičarji so dolžni ustanoviti državljanske knjige in dokončat, prvo vpisovanje najkasneje do 31. marca 1948. Kdo se vpiše pri prvem vpisovanju 2 Ob ustanovitvi državljanske knjige se vpišejo vanjo vsi državljani, ki imajo stalno bivališče v območju ljudskega odbora, za katerega se knjiga vodi, če so država tjani Ljudske republike Slovenije. Za državljane Ljudske republike Slovenije veljajo: a) tisti, k; so imeli 6. aprila 1941 domovinsko pravico (članstvo občine, pristojnost) v kraju, ki je v območju Ljudske republike Slovenije, če niso državljanstva pozneje izgubili; b) tisti, kj po prejšnji točki nimajo državljanstva Ljudske republike Slovenije, pač pu državljanstvo druge ljudske republiko ter so dal, pred pristojnim državnim organom (2. odst. 56. člena pravilnika) izjavo, da želijo biti državljani Ljudske republike Slovenije, če so do 8. novembra 1946 dopolnil. 18. leto starosti in podali izjavo do 8. maja 1947; c) tisti, ki po točki a) nimajo državljanstva Ljudske republike Slovenije, a so bil v to državljanstvo sprejeti po 7. ali 28. členu zakona o državljanstvu FLRJ ali so ga dobili z izjavo po 1. odst 23. člena ali po 39. členu tega zakona ali z opcijo po mednarodnih pogodbah. Državljan Ljudske republike, ki ima svoje bivališče v drugi ljudski republiki, se vpiše v državljansko knjigo ljudskega odbora, v katerega območju je imel zadnje stalno bivališče v Ljudski republiki Sloveniji. Oe sploh ni prebival v Ljudski republiki Sloveniji, se vpiše v državljansko knjigo ljudskega odbora, v katerega območju so imeli njegovi starši zadnje stalno bivališče v Ljudski republiki Sloveniji. Prj prvem vpisovanju se vpišejo v državljansko knjigo kraja njihovega stalnega bivališča tudi otroci, rojeni po 28. avgustu 1945, če so državljani po 2.. 3 in 4. točki 4. člena zakona o državljanstvu FLRJ. Državljanstvo otrok, rojenih pred 28. avgustom 1945, se presodi po določbah 35. člena zakona o državljan tvu FLRJ. Priglasitev za prvo vpisovanje 3 Prvo vpisovanje se izvede na podlagi priglasitve stalnih prebivalcev v območju ljudskega odbora, za katero se ustanavlja državljanska knjiga. Priglasitve se vlagajo pri krajevnem oziroma mestnem (rajonskem) ljudskem odboru. Priglasiti se morajo vsi polnoletni (nad 18 let stari) prebivalci. Mladoletnike so dolžni priglasiti starši oziroma skrbnik. Člane družine priglasi družinski poglavar. K družini se štejejo poleg ožjih družinskih članov sorodniki družinskega poglavarja ter v gospodinjstvu zaposleno osebe, če živijo z družinskim poglavarjem v skupnem gospodinjstvu. Podnajemniki se priglasijo zase. Priglasitev se opravi za vsako osebo posebej s pri-glasilnico, ki ima te razpredelke: 1. rodbinsko, očetovo in rojstno ime, 2. kraj, okraj in okrožje rojstva, 3. dan, mesec in leto rojstva, 4. podlaga za vpis v državljansko knjigo. Dolžnost priglasitve morajo krajevni ljudski odbori razglasiti na način, ki je v kraju običajen. V razglasu je treba navesti: kdo se mora priglasiti, pri katerem organu, kje in kdaj se vloži priglasilnica, katere podatke mora imeti, katere listine so lahko dokaz bivšega domo-vinstva, ter opozorilo, da bo moral vsakdo, ki se ne priglasi v danem roku, pri poznejši priglasitvi plačati stroške, ivj bodo upravmm organom s posebnim delom zanj nastali. V razglasu mora biti tudi navodilo, da vložijo tisti, ki ne bivajo izven območja ljudskega odbora, kjer naj bodo vpisani v državljansko knjigo, svojo priglasitev pri ljudskem odboru, ki je za vpis pristojen; smejo jo pa vložiti tudi po ljudskem odboru, v katerega območju začasno prebivajo. Ta ljudski odbor je dolžan, da to priglasitev takoj odstopi ljudskemu odboru, ki je za vpis pristojen. O vsaki vvloženi priglasitvi dobi vlagatelj potrdilo na odrezku (kuponu) priglasilnice. Listine in podatki za prvo vpisovanje 4 Vpisi v državljansko knjigo se opravljajo po vrstnem redu priglasitve in vsak vpisani državljan dobi svojo zaporedno številko. Zaporedne številke se začno s številko 1 in tečejo nepretrgoma iz leta v leto ter iz enega zvezka v drugega, fče se vpisuje v več zvezkov. V 2. razpredelek se vpiše drugo pod drugo rodbinsko, očetovo in rojstno ime. Za nezakonskega otroka se ne vpiše očetovo ime. V 3. razpredelek se vpiše najprej naselje, nato kraj, okraj in okrožje, v katerem je bil priglašenec rojen, za rojene v inozemstvu tiidi država. V 6. razpredelek se vp,še podlaga za vpis, to je dan, mesec in leto ter številka uradnega spisa (listine), na podlagi katerega se priglašenec vpiše, oziroma podatki, na podlag; katerih se vpiše. Dokazilne listine so lahko: državljanska izkaznica FLRJ, odločba o pridobitvi državljanstva Ljudske republike Slovenije, prejšnja domovnica (potrdilo o članstvu občine), odločba o sprejemu v domovinstvo, podatki oziroma potrdila iz domov.nske knjige (domovinske matice, knjige članov občine), kolikor je ta knjiga ohranjena. Ce ni teh listin, se smejo pri prvem vpisovanju uporabiti tudi druge listine oziroma podatki, kakor državljanska izkaznica po zakonu o državljanstvu iz leta 1928, dokaz o službovanju v kakem kraju v območju Ljudske republike Sloven je na dan G. aprila 1.941 kot aktivni državni ali javni samoupravni uslužbenec, odločba o upokojitvi državnega ali javnega samoupravnega uslužbenca v kakem kraju v območju Ljudske republike Slovenije pred G. aprilom 1941, poselska knjižica, vojaška knjižica in podobne listine, če je v 'njih označena domovna občina in drugo. Ce ni pismenih dokazil, se smejo dejstva, potrebna za ugotovitev bivšega domoviustva v kakem okraju Ljudske republike Slovenije, dokazati v skrajnem primeru tudi z verodostojnimi pričami. S pričami se ne more dokazati domovinstvo samo, ampak le dejstva, s katerimi se da bivše domovinstvo ugotoviti. Tako n. pr. se d& s pričami dokazati, da je kdo v kakem kraju današnje Ljudske republike Slovenije 10 let stalno prebival ali da je bil 6. aprila 1941 državni uslužbenec na stalnem službenem mestu v kakem naselju in podobno. Sprejem in preizkus priglasitev Vložene priglasitve sprejema in pregleduje krajevni (rajonski) ljudski odbor z matičarjevim sodelovanjem. Ce so podatki v priglasilnici popolni, točni in z listinami dokazani, se vzame priglasitev takoj na znanje, opravi vpis v državljansko knjigo, listine pa priglašencu takoj vrnejo. Ce so podatki v priglasilnici pomanjkljivi ali če matičar sumi, da niso točni ali da je obstoj državljanstva dvomljiv, se vpis odloži, dokler se ne priskrbijo manjkajoči podatki oziroma ugotovi točnost podanih podatkov in izvede dokaz državljanstva. Predložene listine se pridržijo, vpis sam pa obdrži v evidenci. Ce je priglašenec vložil priglasitev brez dokazalnih listin ali z nezadostnimi listinami, se pozove, naj predloži, potrebne listine, kolikor ni obstoj državljanstva Ljudske republike Slovenije oziroma bivšega domovin-stva dokazan že iz knjig ljudskega odbora (domovinske matice) samih. Kjer te knjige niso ohranjene in če priglašenec nima zadostnih listin, sme krajevni ljudski odbor dopustiti dokaz s pričami po 6. odst. 4. točke teh navodil. Verodostojnost izjave prič oceni odbor po lastni presoji. Za osebe, katerih izvor ali dolgotrajno bivanje v kraju, kjer se opravlja vpis, je odboru uradno ali po osebnem poznanju ljudi znano, sme odbor brez listinskega dokaza ali prič odločiti, da se vpišejo v državljansko knjigo ali da se jim, če danes stalno prebivajo v drugem kraju, izda potrdilo o bivšem domovinstvu zaradi vpisa v državljansko knjigo kraja, v katerem stalno prebivajo. Osebe, k; po narodnosti ne pripadajo kateremu izmed narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije, morajo državljanstvo Ljudske republike Slovenija vedno dokazati z veljavnimi listinami. Ce se manjkajoči podatki nikakor ne morejo priskrbeti (na primer ni mogoče ugotoviti dneva ali kraja rojstva), a je vprašanje državljanstva Ljudske republike Slovenije sicer nesporno, se vpis opravi, na mestu pa, kjer bi se morali ti podatki vpisati, se vpiše »neznano«. Ce je državljanstvo FLRJ ali Ljudske republike Slovenije sporno, se postopa po 22. točki teh navodil. Vodstvo državljanske knjige po prvem vpisovanju 6 Ko sta državljanska knjiga in abecedni vpisnik ustanovljena, je matičarjeva dolžnost, da ju vodi dalje, to je, da redno opravlja nove vpise in da zaznamuje vse spremembe. 7 Ko se državljanska knjiga vodi nadalje, se vpisujejo novorojeni po vrstnem redu priglasitve v tisto državljansko knjigo, v kateri so vpisani njihovi starši oziroma eden od staršev. " ikonski otrok se vpiše v državljansko knjigo, v k; je vpisana njegova mati. Kot podlaga za vpis se zaznamujejo preizkušeni podatki o državljanstvu staršev (n. pr.: »oba roditeja vpisana v to državljansko knjigo, oče na strani... pod štev----, mati na strani... pod štev....«), 8 Ce imata oče in mati državljanstvo različnih ljudskih republik, je matičar dolžan zahtevati od, njiju izjavo o določitvi repubn.-Rega Ur/.av ijanslvu onoku. Ce dajo starii tako izjavo pred matičarjem ob vpisu otroau v ega rojstva, se vpiše sporazum staršev v rojstni mat čin knjigi v razpredelku »pripombe m popravku (n. pr.: >lJo sporazumu staršev ima otrok državljanstvo Ljudske republike Slovenije«). Ce pa dajo starši izjavo po zaključenem temeljnem vpisu otrokovega rojstva pismeno ali na zapisu.k pred okrajnim ljudskim odborom, je ta dolžan poslati en izvod overjene izjave pristojnemu matičarju, ki zaznamuje sporazum staršev v razpredelek »zaznambe (poznejši vpisi)«. Na podlag, te zaznambe v rojstni matični knjigi se vpiše otrok v tisto državljansko knjigo, v kateri je vpisan roditelj, po katerem dobi otrok državljanstvo Ljudske republike Slovenije. V razpredelku »podlaga za vpis« se vpiše n. pr. ta zaznamba: »Oče državljan Ljudske republ ke Hrvatske, mati državljanka Ljudske republike Slovenije, vpisana v tej knjigi na strani..., pod številko... Po sporazumu staršev ima otrok državljanstvo Ljudske republike Slovenije.« Z izrazom »stvarno najbolj povezana« (5. člen zakona o državljanstvu FLRJ) te razume najdaljše preb vanje staršev v neki ljudski republiki do otrokovega rojstva, z izrazom »pravno najbolj povezana« pa se razume največja pravna korist, ki veže starše na območje neke ljudske republike, kakor n. pr. posest kakega premoženja v njej, največje štev.lo poslovnih zvez z zadevnim območjem, družinske zveze, morebitna dediščina in podobno. Ce se niti po tem ne more določiti, kje je treba otroka vpisati, odloči minister za notranje zadeve LRS, v katero državljansko knjigo naj se vpiše. 9 Ce je en roditelj državljan Ljudske republike Slovenije, drugi pa tuj državljan, se vpiše otrok, ki dobi državljanstvo po določbah 2., 3. in 4. točke 4. člena zakona o državljanstvu FLRJ, v tisto državljansko knjigo v kateri je vpisan roditelj, po katerem dobi otrok državljanstvo Ljudske republike Slovenije. N Podlaga za vpis je ugotovitev in vp s tega roditelja v državljanski knjigi (n. pr.: »Oče tuj državljan, mati vpisana v tej knjigi na strani... pod štev Iko...«). Ce roditelj, po katerem dobi otrok državljanstvo Ljudske republike Slovenije, ni vpisan v državljanski knj.gi v domovini, odredi minister za notranje' zadeve, v katero državljansko knjigo je treba otroka vpisati. V tem primeru se zaznamuje v razpredelku »podlaga za vpis« številka in dan odločbe ministrstva za notranje zadeve Ljudske republike Sloven je. 10 Mladoletni nezakonski otrok tuje državljanke oziroma tujega državljana, za katerega se pozneje ugotovi očetovstvo oziroma materinstvo državljana (držav Ijanke) Ljudske republike Slovenije, se vpiše v tisto državljansko knj go, v kateri je vpisan roditelj, čigar očetovstvo oziroma materinstvo se je pozneje ugotovilo. Kot podlago za vpis je treba navesti listino o poznejši ugotovitv. očetovstva oziroma materinstva (n. pr.: »S skle|>om okrajnega sodišča v .... z dne... štev .. je bilo pozneje ugotovljeno očetovstvo Eržena Andreja. vpisanega v tej knjigi na strani... pod štev....«). 11 Otrok tieznaniti staršev, rojen ali najden v območju Ljudske republ.ke Slovenije, se vpiše v državljansko knjigo tistega ljudskega odbora, v katerega območju je bil rojen ati najden. V razpredelku »podlaga za vpis« je treba vpisati kraj, kjer je bit otrok rojen ali najden (n. pr.: »Starši neznajii. Otrok najden v naselju... tega KLO«), 12 Otrok, č.gar oče in mati sta brez državljanstva ali neznanega državljanstva, se vpiše v državljansko knjigo tistega ljudskega odbora, v katerega območju je bil rojen. Rodlaga za vpis je ugotovitev kraja otrokovega rojstva (n. pr.: »Starši brez državljanstva. Otrok rojen v naselju .... tega KLO«), 13 Naturalizirani državljan Ljudske republike Slovenije se vpiše v državljansko knjigo ljudskega odbora, v katerega območju ob pridobitvi državljanstva statuo prebiva. Podlaga za vpis je odločba o sprejemu v državljanstvo (n. pr.: »Sprejet v državljanstvo FLRJ in Ljudske republike Slovenije z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS z dne .. štev. .. Ob pridobitv, državljanstva prebival stalno v območju tukajšnjega KLO«) Naturalizirani državljan Ljudske^ republike Si .veruje, ki ob pridobitv, državljanstva nuna stalnega ti.va-lišča v območju Ljudske republike Slovenije, izbere z izjavo, ki jo poda ob zaprisegi, eno svojih prejšnjih bivališč v Ljudsk. republiki Sloveniji, ter se nato vpise v državljansko knjigo ljudskega odbora, v katerega območju leži to bivališče. Ce ima naturalizirani državljan mladoletne otroke in so ti v odločbi o njegovem sprejemu v državljanstvo z njim vred izrečno sprejeti v državljanstvo Ljudske republike Slovenije, je treba na podlagi te odločbe vpisati v državljansko knjigo vsakega otroka posebej. 14 Državljan Ljudske republike Slovenije, ki spremeni svoje stalno bivališče v mejah Ljudske republike Slovenije, se vpiše v državljansko knj.go v kraja novega stalnega bivališča, če to zahteva. Kot podlaga za vpis se zaznamuje dan in vložna številka prošnje ter kraj prejšnjega vpisa (n. pr.: »Vpisan na podlagi prošnje z dne . ., vi. štev.... Doslej je bil vpisan v državljanski knjigi KLO....«). O opravljenem vpisu mora krajevni oziroma mestni (rajonski) odbor obvestiti ljudski odbor kraja, v katerem je bil pros.lec dotlej vpisan v državljansko knjigo, da ga črta. 15 Državljan Ljudske republike Slovenije, ki prebiva stalno v inozemstvu in je vpisan v državljanski knjigi predstavništva FLRJ v inozemstvu, ni pa vpisan tudi v državljanski knjigi doma, se vpiše v tisto domačo državljansko knjigo, ki jo določi minister za notranje zadeve LRS. Pri vpisu je treba v 6. razpredelku zaznamovati, na podlagi katere odločbe ministrstva se ta državljan vpisuje in pri katerem predstavništvu FLRJ v inozemstvu je vpisan (n. pr.: »Vpisan na podlagi odločbe ministrstva zn notranje zadeve LRS z dne ..., Številka ... Vpisan je v državljanski knjigi predstavništva FLRJ v 16 V državljanski knjigi, k; se vodi v domovini, se zaznamuje vsaka priglasitev v razvid (11, člen pravilnika), ki jo vloži državljan Ljudske republike Sloven je pri predstavništvu FLRJ v inozemstvu ali pri ministrstvu za notranje zadeve FLRJ z namenom, da prepreči izgubo državljanstva z odsotnostjo po 15. členu zakona o državljanstvu FLRJ. O vsaki taki priglasitvi se obvesti pristojni ljudski odbor po ministrstvu za notranje zadeve LRS. Priglasitev v razvid se zaznamuje v 9. razpredelku državljanske knjige (n. pr.: j Po obvestilu ministrstva za notranje zadeve z dne..., štev...., se je dne ... priglasil predstavništvu FLRJ v......v razvidi). 17 riprememba priimka ali imena se zaznamuje v 9. razpredelku (n. pr.: »Priimek Schneider spremenjen v Adamič z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS štev...., z dne...., ali: »Poročena Lavrenčič dne. . ). Imena v 2. razpredelku ostanejo ne.zpremenjena. Izbrisi iz državljanske knjige 18 *z državljanske knjige se črta: a) kdor je dobil državljanstvo druge ljudske republike. b) kdor je izgubil državljanstvo FLRJ in c) kdor je umrl. V primerih pod a) in b) se opravi izbris na podlagi zadevne odločbe (n. pr.: »Dobil državljanstvo Ljudske republike Hrvatske z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRH z dne ..., štev...., ali: »Izgubil državljanstvo FLRJ z odsotnostjo [odvzemom, odpustom, odre-kom] z odločbo ministrstva za dotranje zadeve FLRJ [Ljudske republike Slovenije] z dne..., štev....«, ali: »Izgubil državljanstvo FLRJ s sodbo.... sodišča v.... z dne ... štev....«). V primeru pod c) je podlaga za izbris obvestilo o smrti (n. pr.: »Po obvestilu ... LO v .... z dne..., štev...,, umrl dne-....«). Razen spredaj navedenih primerov se sme črtati iz državljanske knjige samo tisti državljan, ki je spremenil svoje stalno bivališče v mejah Ljudske republike Slovenije; črtati se sme šele po prejemu uradnega obvestila, da je vpisan v knjigi novega stalnega bivališča. Kot podlaga za izbris se zaznamuje uradno obvestilo o opravljenem vpisu v knjigo novega stalnega bivališča (n. pr.: »Po obvestilu... LO v... z dne... štev. ... vpisan v državljansko knjigo LR... v kraju...«). 19 V vseh primerih izbrisa iz državljanske knjige se vpiše kot dan izbrisa v 7. razpredelku dan, mesec in leto uradnega spisa, na |»odlagi katerega je bil izbris opravljen oziroma dan, ko je nastopilo dejstvo, zaradi katerega je bil izbris opravljen (n. pr. smrt), ne pa dan, ko je matičar to vpisal v knjigo. Pri izbrisu zaradi smrti se torej vpiše v 7. razpre-delek dan smrti, pri vseh drugih izbrisih pa datum uradnega spisa, ki se po 18. točki tega navodila vpiše v 8. razpredelek. Poleg tega se pri izbrisih tudi prečrta zadevno ime v 2. razpredelku, toda tako, da ostane čitljivo (n. pr. z diagonalno Črto iz spodnjega levega v zgornji desni kot razpredelka). Popravki napak 26 Zaporedne številke se v državljansko knjigo ne vpišejo vnaprej, temveč se pišejo sproti pr, vsakem posameznem vpisu. Ce je zaporedna številka vpisana napačno, jo dene matičar v oklepaj in zapiše nad njo pravilno številko. Druge pni vpisovanju nastale napake popravi matičar tako, da napačno zapisano besedo ali številko tanko prečrta, tako da ostane še čitljiva, v nadaljevanju pa napiše pravihro besedo oziroma šlevilko. Po končanem vpisu ne sme mat.čar ničesar popraviti, ne v besedilu vpisa, ne zaporedne številke; dodatno ugotovljene napake popravi s posebno zaznambo, ki jo zapiše v razpredelek »pripombe Ce matičar preskoči stran državljanske knjige, jo mora z dvema ravnima črtama prekrižati ter na vsaki prekrižani strani zaznamovati uničenje strani (n. pr.: To pomotoma preskočeuo/ stran uničil dne... Podpis). Sodelovanje ljudskih odborov 21 Državni mat.čar je dolžan, da o vseh primerih rojstva in smrti, ki jih vpisuje v svoje matične knjige, obvesti pristojni Ijudsk, odbor, kadar gre za državljana, vpisanega v državljansko knjigo, kj jo vodi drug matičar (n. pr. če je otrok rojen v enem kraju, starši pa so vpisani v državljansk, knjigi drugega kraja ali če je kdo umrl v drugem kraju, kot je vpisan v državljansko knjigo). Postopek v spornih primerih 22 Ce je sporno, ali naj se kdo vpiše v državljansko knjigo nekega ljudskega odbora, se pošlje zadeva s predlogom odbora in z .zjavo stranke okrajnemu ljudskemu odboru, ki odredi, v katerem kraju naj se opravi vpis. Ce okrajni ljudski odbor spozna, da je sporno vprašanje državljanstva FLRJ ali Ljudske republike Slovenije ali da iz kakega drugega razloga ne more odločiti, pošlje zadevo v odločitev ministrstvu za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije. Abecedni vpisnik 23 Poleg državljanske knjige se vodi abecedni vpisnik (indeks) vseh državljanov, ki so vpisani v državljansko knjigo. Abecedni vpisnik se vodi po začetnih črkah priimkov. V večjih krajih se ta zapisnik lahko vodi kot kartoteka. V vpisnik se poleg imena vsake osebe napiše številka strani v državljanski kiijigi, na kateri je državljan vpisan, ter zaporedna številka, pod katero je vpisan. Državljana, čigar priimek ali inie se po vpisu v državljansko knjigo spremeni, je treba vpisati v abecedni vpisnik z novim imenom znova. Prejšnji vpis v tem vpisniku ostane neizpremenjen. Vložni zapisnik 24 Matičar mora voditi vložni zapisnik (delovodnik); vanj vpisuje vse spise, ki se nanašajo na vpise v'državljanski knjigi. Vložni zapisnik je lahko skupen za državljanske in matične zadeve, Na vsakem došlem spisu se zapiše dan, ko je spis prispel, zaporedna številka vložnega zapisnika in število morebitnih prilog. Ce se opravi na podlagi spisa kak vpis v državljansko knjigo, se zapiše na spisu tudi stran in številka tega vpisa. Obvestila o rojstvu ali*smrti, ki se pošiljajo drugim ljudskim odborom zaradi razvida v državljanski knjigi (t. 21. tega navodila), spadajo v matično poslovanje in se vpisujejo, kjer bodo vodili za državljanske zadeve poseben vložni zapisnik, v delovodnik za matične zadeve. K vložnem zapisniku se vodi tudi abecedni imenik (indeks) Arhiv 25 Kešern spisi se vlagajo v arhiv po zaporednih številkah vpisa v državljanski knjigi. Spis, ki se nanaša na že obstoječi vpis v knjigi (n. pr. spis, na podlagi kate- > rega naj se opravi popravek vpisa ali izbris v državljanski knjigi) se vloži k spisu, ki je obravnaval prvi vpis. Spisi, na podlagi katerih se ni opravil v državljanski knjigi noben vpis, izbris ali zaznamba, se vlagajo v poseben ovoj z napisom »državljanski«, urejeni po zaporednih številkah vložnega zapisnika. Pošiljanje podatkov za izrek izgube državljanstva zaradi odsotnosti 26 Matičar je dolžan sestaviti vsako leto v prvi polovici janparja seznam oseb, za katere meni, da je treba izreči izgubo državljanstva zaradi odsotnosti. V seznam vpiše državljane, ki prebivajo stalno v inozemstvu in v 15 letih po dopolnjenem 18. letu starosti niso izpolnjevali nikakršne javne obveznosti do FLRJ, a se poleg tega v zadnjih 5 letih niso vpisali v razvid pri predstavništvu FLRJ v inozemstvu in se tudj niso pismeno priglasili ministrstvu za notranje zadeve FLRJ. Kot stalno bivanje v inozemstvu se razume nepretrgana odsotnost iz domovine brez vrnitve, četudi zn krajši čas, kot neizpolnjevanje javnih obveznosti pa odtegovanje zakonitim obveznostim, n. pr. vojaški obveznosti. Seznam po prednjem odstavku z vsemi potrebnimi podatki izroči matičar ljudskemu odboru, pri katerem službuje, ta pa pošlje ministrstvu za notranje zadeve LRS predlog za postopek po 15, členu zakona o državljanstvu FLRJ. Izpiski iz državljanske knjige 27 Matičar je dolžan izdajati na zahtevo državnih organov ali strank izpiske iz državljanske knjige. Izpisek obsega vse podatke, ki so v državljanski knjigi. Na izpisku mora biti datum izdaje, matičarjev podpis in pečat ljudskega odbora, za katerega se vodi državljanska knjiga. Ce je stranka vložila prošnjo za izdajo državljanske izkaznice pri krajevnem ljudskem odboru, pri katerem je vpisana v državljansko knjigo, ta ljudsk odbor prošnji ne priloži izpiska iz državljanske knjige, ampak potrdi obenem z dostavitvijo prošnje okrajnemu ljudskemu odboru, da je prosilec vpisan v državljansko knjigo, Ce je prošnja vložena neposredno pri ljudskemu odboru, pristojnem za izdajo državljanske izkaznice, mora la odbor uradoma priskrbeti potrdilo o vpisu prosilca v državljanski knjigi. Takso 28 Vsi vpisi v državljansko knjigo se opravljajo po uradni dolžnosti in se zanje ne pobira taksa. Proste 'aks so torej vse priglasitve za vpis oziroma izbris ter vse pismene ali na zapisnik dane izjave strank o vpisu oziroma izbrisu (n. pr. priglasitev, s katero zahteva stranka izbris iz državljanske knjige, v kateri je b.la doslej vpisana, in vpis v državljansko knjigo novega stalnega bivališča zaradi spremembe stalnega bivališča v mejah Ljudske republike Slovenije, dodatna izjava staršev o republiškem državljanstvu otroka po prvem odstavku 25. člena pravilnika in podobno). Proste taks so tudi listine, ki se izdajajo samo zaradi vpisa v državljansko knjigo. Štev. 8389/1—1947. Ljubljana dne 27. avgusta 1947. Minister za notranje zadeve LRS: Boris Kraigher 1. r. Popravek V ukazu o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore, v ljudske odbore mest, ki niso izvzeta iz okrajev, in v rajonske ljudske odbore v Ljudski republiki Sloveniji z dne 4. oktobra 1947 L. št. 37/47, objavljenem v Uradnem list LRS pod št.' 234/41-47, je treba popravili besedilo pod 3. točko tako, da se pravilno glasi: »Dan volitev za volitve v krajevne in njim enake ljudske odbore v ostalih okrajih bo določen naknadno.« ■M* V uredbi o industrijski tehnični stroki z dne 20. septembra 1947 št. S-zak. 487, objavljeni v Uradnem listu LRS pod št. 217/40-47, je treba popraviti besedilo 2. člena pod tabelaričnim razdelkom č tako, da se zaporedna številka in poklic pravilno glasita: >1. Industrijski (obrtni) obratovodja. 2. Višji industrijski (obrtni) obratovodja.« Uredništvo. Izdaja: »Uradni list LRS«. — Urednik: Ivo Lapajne; tiska Prosvetna tiskarna — oa v Ljubljani -- Naročnina: mesečno din 24,- , četrtletno 'din 70.— , polletno din 185.- . celoletno din 260.—, Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljna pola din 2.—, — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana Gregorčičeva ul. 23. Tel. ravnateljstvo 49-40, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79. Ček. rač. 60—404033.