OSREDNJA knjižnica SIVI SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15 cJUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 utrip Leto V • številka 4 • cena 350 S/T • 23. aprii2003 OSREDXÌE TEME SAVINISKE ZGODBE V cestnem prometu najbolj Cvetje, jajčka in še kaj ogroženi str. 8 str. 25 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 MESTNI PLINOVODI PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Zdravniki ZD Žalec skupaj s predstavnicami Krke ob prevzemu novega aparata za merjenje perfuzijskih tlakov Na velikonočni petek je farmacevtska družba Krka žalskemu zdravstvenemu domu podarila dopplerski aparat za merjenje perfuzijskih tlakov, ki je namenjen primarni zdravstveni dejavnosti, to je družinski medicini, in omogoča zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. Tovrstno bolezen ima v razvitem svetu vsak peti človek, star nad 70 let. Krka bo z denarjem iz sklada Srčni prijatelj, ki so ga ustanovili marca lani, podarila aparate 41 zdravstvenim domovom po Sloveniji. V celjski regiji so aparat pred dnevi podarili Zdravstvenemu domu v Šmarjah pri Jelšah, 15. maja pa ga bo prejel tudi ZD Celje. Krka je v sklad Srčni prijatelj, katerega namen je zbirati denar za posodabljanje medicinske opreme, razvijanje novih diagnostičnih postopkov, ki omogočajo zgodnje odkrivanje bolezni, in širjenje znanja v lanskem lem prispevala 7,5 milijona tolarjev. Upoštevajoč potrebe slovenskega zdravstva, so sredstva iz tega sklada namenili nakupu dveh oksimetrov in enainštiridesetih dop-plerskih aparatov za prav toliko zdravstvenih domov. Aparat je predala in predstavila sklad Srčni prijatelj namestnica vodje marketinga Krke Lili Vovšek, ob navzočnosti predstavnic celjskega Krkinega sklada Nataše Arnič in Maje Lipovšek. Za darilo se je v imenu ZD Žalec zahvalil dr. Matjaž Lesjak in poudaril velikodušnost Krke, saj je vedno pripravljena podpreti prizadevanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje zdravstvenega varstva svojih občanov. D. N. Z začetkom maja prihodnje leto bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Slovenija je namreč skupaj z drugimi članicami pred dnevi podpisala pristopno pogodbo. Uidi Savinjčani smo se na marčev- skem referendumu z veliko večino izrekli za vstop v Evropsko unijo, ki se bo od sedanjih 15 povečala na 25 držav članic. Na vstop naj bi bili zelo dobro pripravljeni, z gotovostjo pa bomo lahko o tem govorili šele čez leto dni. K. R. Osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju v Žalcu bo ta petek (25. aprila) ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Slavnostna govornica bo letos Tatjana Žgank Meža. Zamisel in režija proslave je delo Jožice Ocvirk, ki bo nastopila tudi kot recitatorka. V programu bodo sodelovali: sopranistka Nataša Krajnc, kitarska zasedba učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec, komorna vokalna skupina I. osnovne šole Žalec in moški pevski zbor KD Ponikva. Zbrane bo pozdravil tudi župan Lojze Posedel. K. R. \ *% Zima je bila dolga, a pomlad seje zdaj razcvetela. Nekaj prazničnih dni jo je še polepšalo, butarice, pirhi in šopki pomladnega cvetja so nas dokončno ponesli v velikonočno in pomladansko razpoloženje. Že so tu prvomajski prazniki in misli uhajajo na poletje. In tu je tudi aprilska številka Utripa Savinjske doline, ki povzema nekatere dogodke minulega meseca. Vseh je bilo preveč, da bi jih zapisali, kar dokazuje, da naša dolina premore ogromno ustvarjalnih in delovnih ljudi. Že najmlajši se brez strahu lotevajo raznih izzivov, kot dveletna Hana na zgornjem posnetku (foto: D. N.). Če bomo našim otrokom ohranili dovolj zdravo okolje, nam za prihodnost ni treba skrbeti. Občina Žalec čestita vsem svojim občankam in občanom ter bralcem Utripa ob dnevu upora proti okupatorju in želi prijetne prvomajske praznike. Darilo Krke Zdravstvenemu domu Žalec Čez leto dni bomo v EU... Dan upora proti okupatorju K mix Komix KOTfHK GRRDNJC IN SLIKOPICSKRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo ó, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net SUKOPl€SKRRSKR IN ZIDRRSKR D€IA KOMPL6TN6 FINRUZRCU6 OI3J6KTOV TOPLOTNA IN KLRSIČN6 FRSRIX dtÀo^i/edca^ó5ix> xe od éeùz 4365 Občanke in občani občine Vransko lahko Utrip Savinjske doline kupijo v trgovini Romana Brgleza na Vranskem, občani občine Tabor pa v trgovini Hmezada KZ Tabor. wo Pl Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60.71326 66 nakup nad ppu ài i Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Greta Mešič, Polzela 109 2. Đurđa Kutnjak, Vrbje 68 3. Franc Hartman, Ul. Frankolovskih žrtev 3, Pražarna in kavni butil SKG SPLOŠNO & X® KLEPARSTVO ■ KROVSTVO Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC ■BRAMAC' ESAL tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 V MESECU APRILU AKCIJSKE CENE KRITIN anhovo Ugoden ECO kredit TOM + 1,5 Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • INOX mlini za grozdja • INOX milni za Jabolka mobitel: 041 635 868 april2003 Občina Žalec Zveza turističnih društev občine Žalec v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna OBJAVLJA tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja ’’Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2003”. 1. S ciljem izboljšali kakovost življenja občank in občanov občine Žalec in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev, za učinkovitejšo promocijo občine Žalec in posledično Slovenije ter turizma in prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi organizira Zveza turističnih društev občine Žalec tekmovanje v urejenosti krajev; hiš in kmetij z nazivom “Najlepši kraj, hiša in kmetija”. 2. Osnova za uresničevanje projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija” je projekt Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna" in strokovna zasnova projekta. 3. Pokrovitelj projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija”je Občina Žalec. 4. Projekt “Najlepši kraj, hiša in kmetija" spodbuja sodelovanje prebivalstva pri varovanju in urejanju krajev in okolice njihovih bivalnih površin ter pripomore k uresničevanju projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna”. 5. Udeleženci tekmovanja so vsi prijavljeni kraji oz. deli krajev ter vse hiše in kmetije v občini Žalec. 6. NAJLEPŠI KRAJ OZ. DEL KRAJA: Vsebina tekmovanja je urejenost tako kraja oz. dela kraja kot celote in tudi posameznih objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju oz. delu kraja za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja. Ocenjujejo se ulice in trgi, objekti različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno zelenje, skrb za dediščino, turistično infrastrukturo... NAJLEPŠA HIŠA: Vsebina tekmovanja je zunanja urejenost hiš (urejenost fasade, dvorišča, okolice hiše, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic). NAJLEPŠA KMETIJA: Vsebina tekmovanja je urejenost kmetij in hlevov (urejenost fasad, dvorišča, okolice hiše, zunanja urejenost hleva, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic). 7. V tekmovanje se vključijo kraji oz. deli krajev tako, da jih s posebno prijavnico na tekmovanje prijavijo turistična društva, delujoča v krajih. Izpolnjeno prijavnico turistična društva predložijo Projektnemu svetu projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija" na naslov Zveza turističnih društev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, Žalec, najkasneje do konca maja 2003. Thristična društva, na osnovi predhodno pridobljenega soglasja lastnikov, predlagajo tudi najlepše kmetije in hiše ter jih tako vključijo v tekmovanje. Lastniki kmetij in hiš imajo tudi možnost, da se prijavijo samoiniciativno s prijavnico, ki jo prejmejo pri turističnem društvu, delujočem v kraju, oz. na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si), pošljejo pa jo na naslov: Zveza turističnih društev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, Žalec, do zgoraj navedenega roka. 8. Pobudniki, organizatorji in nosilci tekmovanja na krajevni ravni so turistična društva 9. PROJEKTNI SVET Tekmovanje vodi Projektni svet, ki ga na predlog Zveze turističnih društev občine Žalec, imenuje župan občine Žalec. Projektni svet imenuje petčlansko ocenjevalno komisijo, zbira in ovrednoti podatke, obvešča tekmujoče in javnost o poteku tekmovanja ter skrbi za koordinacijo z regijsko ocenjevalno komisijo projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Projektni svet poskrbi tudi za oblikovanje zaključne prireditve in podelitev priznanj in nagrad najlepšim krajem, hišam in kmetijam. OCENJEVALNA KOMISIJA Ocenjevalna komisija, ki jo imenuje Projektni svet, si dvakrat v lem ogleda predlagane kraje, hiše in kmetije. Vse rezultate posreduje v pisni obliki Projektnemu svem. Ocenjevalna komisija se pri svojem delu opira na predpisane kriterije oziroma kriterije, navedene v enotnih ocenjevalnih polah. 10. POTEK TEKMOVANJA Turistična društva najkasneje do konca maja 2003 prijavijo kraje oz. dele krajev in podajo na osnovi predhodno pridobljenega soglasja lastnikov hiš in kmetij predloge hiš in kmetij, ki bodo tekmovale za najlepše. Prav tako so do konca maja dolžni prijaviti svoje hiše in kmetije vsi lastniki, ki se želijo udeležiti tekmovanja Ocenjevalna komisija bo izvedla prvi ogled krajev, hiš in kmetij junija 2003, drugi pa v mesecu septembru 2003- 11. Trem najlepše urejenim krajem oz. delom krajev (priznanja in nagrade bodo prejela turistična društva, ki delujejo v teh krajih, in krajevne skupnosti), hišam in kmetijam (priznanja in nagrade bodo prejeti lastniki hiš in kmetij) bodo na zaključni prireditvi v mesecu oktobru 2003 v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec podeljena priznanja in nagrade Zveze turističnih društev občine Žalec. 12. Kraj, hiša in kmetija, ki so bili v preteklem lem razglašeni za najlepše, izgubijo pravico do udeležbe na tekmovanju za tri leta. POSEBNA KATEGORIJA - MESTO ŽALEC 13. Ker se mesto Žalec žal ne more primerjati z ostalimi kraji v občini Žalec, se zanj izvede interno ocenjevanje, prilagojeno njegovi velikosti in ponudbi (gostinski, gospodarski, turistični...). 14. Če v nadaljevanju ni navedeno drugače, se za to tekmovanje uporabljajo pravila, ki veljajo za celoten projekt “Najlepši kraj, hiša in kmetija". 15. V mestu Žalec se v okviru projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija” izvede tekmovanje z nazivom ‘TEKMOVANJE ZA IZBOR NAJBOLJ UREJENIH STAVB LN NJIHOVE OKOLICE”. S tem tekmovanjem želimo spodbuditi čim več prebivalcev in institucij, ki delujejo na območju omenjenega mesta, k urejanju objektov in njihove okolice čez vse leto. 16. Na tekmovanje se lahko prijavi vsaka pravna in fizična oseba. Prijavijo lahko objekt, katerega lastniki so, razen v več stanovanjskih hišah in objektih, kjer lahko prijavo opravi predstavnik stanovalcev. Prijavnico prejmete pri turističnem društvu Žalec ali na spletni strani občine Žalec (www.zalec.si). Prijavnico jè potrebno poslati do konca maja na naslov Zveza turističnih društev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, Žalec, s pripisom "Najlepši kraj, hiša in kmetija", ali na e-mail: sabina.kla-dnik@zalec.si. 17. Prijavljeni objekti bodo razvrščeni v štiri kategorije: • stanovanjska hiša ali blok, • objekt javnega pomena, • trgovina oz. gostinski lokal, • objekt gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika. 18. Komisija projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija” bo vodila ocenjevanje tudi na tej ravni, in sicer dvakrat lemo, v juniju in septembru. Komisija bo na podlagi terenskih ogledov in foto dokumentacije ter enotnih ocenjevalnih pol ocenjevala splošno urejenost objekta, parkovno površino in celotni vtis o objektu. V kategorijah trgovina oz. gostinski lokal ter objekt gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika pa še informiranost in dostopnost. 19. Najlepšim iz vsake kategorije bodo podeljena priznanja in nagrade na prireditvi ob zaključku turistične sezone, ki bo v mesecu oktobru v Domu II. slovenskega tabora Žalec. 20. Najlepši iz vsake kategorije izgubi pravico do udeležbe na tekmovanju v prihodnjih treh letih. Pomladansko urejanje in čiščenje okolja V soboto, 29. marca, je potekala “vsežalska” akcija pomladanskega urejanja in čiščenja okolja. Z njo smo želeli ob simboličnem slovesu zime in prihodu pomladi polepšati podobo naše občine ter tako obeležiti dan Zemlje in voda. V občinski upravi, vseh krajevnih skupnostih in MS Žalec smo letos posvetili posebno skrb snagi okolice cest, javnih poti med in skozi kraje, vasi, ulic, okolice pešpoti, planinskih poti, planinskih in drugih domov ter javnih objektov, nabrežij in strug potokov, rek, ribnikov, gozdnih površin, nabrežij in okolice železniške proge, zavarovanih naravnih območij (Jama Pekel, Ribnik Vrbje, reka Ložnica, Ponikovski kras). Ugotavljamo, da so ob reki Savinje brežine vsako leto lepše, bolj urejene. Levi breg Savinje je v celotni dolžini lepa sprehajalna in rekreativna pot. Letos je podoba obrežja dopolnjena z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst (rdeči bor, jerebika, črna jelša, građen in divja češnja ter topoli, skupaj 1700 sadik), in sicer v Šempetru, na kompleksu saniranega odlagališča gradbenih odpadkov ob jezu. Zasajena površina presega 1 ha zemljišč, s čimer se obvodni svet Savinje biotsko bogati in razvija v smeri strokovnih izhodišč, podanih za ta del krajine. V naših prizadevanjih so se nam pridružile številne občanke in občani, osnovnošolci in otroci iz vrtcev, predstavniki različnih organizacij in društev, lovci, ribiči, planinci, turistična društva, gasilska in športna društva, društva upokojencev ... torej vsi, ki nam ni vseeno za stanje okolja naše občine. Vseh sodelujočih smo našteli preko 1000, skupna količina zbranih in odpeljanih odpadkov na odlagališče pa je znašala več kot 35 ton. Za sodelovanje v izvedbi akcije se zahvaljujemo tudi vsem donatorskim podjetjem: Javne naprave Celje, Surovina, d. d., Žalec, NIVO, d. d., Celje, podjetje VOC, d. d., Celje, Zavod za gozdove. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi vsem občanom, ki so nam za prevoz odpadkov nudili lastna prevozna sredstva. Splošna ugotovitev letošnje čistilne akcije je, da je povzročiteljev odlaganja odpadkov v naravno okolje čedalje manj (a na žalost še vedno so). Čiščenje je iz leta v leto temeljitejše in posega tudi v najbolj skrite kotičke gozdov in vodnih zemljišč (čiščenje dna ribnikov v Slovenskem dolu v Libojah in Vrbju, dna in bregov Struge, potoka Artišnice, Zibike, Steske, Pirešice, Lave, reke Ložnice in Savinje). Veliko odpadkov je narava delno že skrila (zarasla), pa vendar so še vidni in smo se jih v akciji s skupnimi močmi lotih. Zadovoljni smo z dejstvom, da je zeleno gibanje v občini iz leta v leto močnejše, hkrati okolje vedno bolj varovano in lepšega videza. Vedno večje in pomembnejše je Uidi zavedanje, da je kvaliteta našega bivanja, druženja v naravi in preživljanja prostega časa močno odvisna od stanja okolja, v katerem živimo. Akcija je potekale v zelo delovnem in prijetnem vzdušju. Dan je bil poln sonca in zadovoljstva nad doseženimi rezultati dela, akcija pa sklenjena z mislijo in željo, da bomo znah za urejeno okolje skrbeti celo leto, da bomo imeli spomladi leta 2004 manj dela. Simona Bolarič, višja svetovalka za komunalni nadzor Foto: T. T. OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA VARSTVO OKOIJA IN UREJANJE PROSTORA Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, Tel.: (03) 713 64 40 Fax: (03) 713 64 64 razpisuje na podlagi 6., 7. in 8. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur.hst RS, št 5/93) JAVNI NATEČAJ za oddajo v najem poslovnega prostora v Žalcu, Bevkova 8. 1. Poslovni prostor meri 38,93 m2. Najemnina v aprilu 2003 znaša 54.400,00 SIT in se mesečno usklajuje z rastjo EUR. 2. Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas. 3. Poslovni prostor je namenjen za opravljanje mime dejavnosti (izključeno opravljanje gostinske dejavnosti). 4. Prijavi na razpis je potrebno priložiti: • a) dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti - za fizične osebe: obrtno dovoljenje, izpisek iz registra samostojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik ukvarja z umetniško dejavnostjo - za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev; b) dokazilo o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev za pravne osebe in dokazilo o plačanih dajatvah za fizične osebe; c) program dejavnosti, ki se bo opravljala v prostom. 5. Interesenti oddajo prijavo na naslov: Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec, v zaprti kuverti s pripisom “za javni natečaj". 6. Rok za prijavo je do vključno 7.5.2003. 7. Upoštevane bodo samo tiste prijave, ki bodo v celoti ustrezale pogojem razpisa. 8. Prostor si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru s Tatjano Urlep (tel. št: 03 712 13 60). 9. Najemnik si poslovni prostor za potrebe svoje dejavnosti uredi sam na svoje stroške, prav tako mora na svoje stroške pridobiti vso potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja. Stroški vlaganja v ureditev prostora se najemniku ob izpraznitvi prostora ne povrnejo. 10.0 izbora najemnika bo odločila komisija dne 9.5.2003 ob 8. uri. j 11. Pogoj za sodelovanje je plačana varščina v višini enomesečne najemnine, ki se nakaže na pod-račun Občine Žalec št 01390-0100004366 z navedbo plačila “za varščino". Ponudniku, ki bo izbran za najemnika, se bo plačana varščina obračunala pri plačilu najemnine, dragim udeležencem pa se bo vrnila v roku treh dni brez obresti. 12. Izbrani najemnik mora pričeti z opravljanjem dejavnosti v najkrajšem možnem času (vezanost na pridobitev uporabnega dovoljenja). 13. Poslovni prostor bo predan najemniku v 8 dneh po izbora, za najem prostora bo z najemni- Ikom sklenjena najemna pogodba. 14. Najemnik prične plačevati najemnino in obveznosti s 1.6.2003. Petrovski upokojenci so se akcije udeležili v velikem številu V KS Galicija so pobrali tudi kosovne odpadke. Mladim z Ložnice je pri akciji čiščenja pomagal podžupan Janko Kos. Na brežini Savinje pri Šempetru je 70 udeležencev vsežalske akcije zasadilo 1700 sadik avtohtonih dreves. Del udeležencev akcije v Veliki Pirešici Občina Žalec april2003 CRPOV - priložnost in izziv za Liboje Na dan ulivanja plošče nad sedanjimi prostori Dela na domu stekla Krajevna skupnost Liboje se sooča s kar nekaj perečimi problemi. Eno od najbolj svetlih točk v nadaljnjem razvoju kraja zato vidijo v vključitvi v program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), o čemer je spregovoril predsednik KS Liboje Uroš Feldin. “V naši krajevni skupnosti se ukvarjamo z nekaterimi osnovnimi komunalnimi potrebami, predvsem z oskrbo gospodinjstev z vodo, vzdrževanjem cest, izgradnjo javne razsvetljave, s pričakovano izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, obenem pa skrb posvečamo tudi izgledu kraja. Zelo nas skrbi upadanje gospodarske dejavnosti, nismo se še sprijaznili z izgubo splošnega zdravnika in zobozdravnika v Libojah, bojimo se za usodo šole in vrtca, grozi nam kamnolom - in v to našo krajevno skupnost kot z neba pade, da smo bili na Občini Žalec izbrani za vključitev v program CRPOV.” In kaj pričakujejo od tega projekta v Libojah? “To je priložnost za naš kraj in krajevno skupnost. V kratkem času bomo izpolnili vse želje in zahteve krajanov, ki jih sedaj prenašamo iz enega leta v drugo, preden uresničimo najpotrebnejše, se že pojavijo nove želje. Predvsem pa vidimo priložnost za nova delovna mesta, kar naj bi omogočalo tudi mladim, da se zaposlijo in si ustvarijo pogoje za ustvarjalno življenje. Izvedbo projekta je Občina Žalec, oddelek za negospo- Krajevna skupnost Liboje je prevzela v upravljanje izpraznjene prostore nekdanje zdravstvene postaje v Libojah. In “uresničila” se je bojazen, da v kraju ne bo več zdravnika in zobozdravnika, čeprav so pred leti odgovorne institucije zagotavljale, da je to le začasen ukrep. darske in gospodarske dejavnosti, ki ga je ves čas zastopala gospa Tilka Potočnik, zaupala družbi ZOP Management consulting, d. o. o., iz Ljubljane. Gospod Rudolf Rome je predstavil pomen izvedbe projekta za naš kraj in po prvi predstavitvi projekta CRPOV je sledil dobro obiskan sestanek krajanov, kjer so le-ti izrazih svoje želje in poglede na življenje v kraju, nezadovoljstvo pri počasnem reševanju nekaterih problemov, zbrali smo ideje za poživitev nekaterih dejavnosti, ki se v kraju že odvijajo in iskali priložnost za razvoj novih. Tako so bili v času od sredine novembra lani do sredine letošnjega marca na petih delavnicah ugotovljeni razvojni potenciali v našem kraju, določeni razvojni cilji in na podlagi prijavljenih programov opredeljeni nosilci dejavnosti. Na teh delavnicah so poleg gospoda Rometa sodelovali še gospod Alojz Drašler kot arhitekt in predstavniki Razvojne agencije Savinja ter Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Rezultati delavnic so se izoblikovali v naslednje vsebine: izgradnja komunalne infrastrukture (vodovod Bmica, kanalizacija, čistilna naprava, javna razsvetljava, pešpot - kolesarska steza Petrovče-Liboje), ponudba na kmetijah odprtih vrat in na turističnih kmetijah kot dopolnilna dejavnost, ki bo pomagala pri ohranitvi neokrnjenega okolja in oživiti življenja na podeželju, celovita turistič-no-rekreacijska in kulturna ponudba v kraju v povezavi z dejavnostmi, ki se Da pa prostori ne bodo ostali prazni in popolnoma propadli, smo se v kraju dogovorili, da del le-teh namenimo društvom, ki naj bi v prostorih izvajali aktivnosti, del prostorov pa naj služi za glasbeno izobraževanje otrok in mladine. V Liboje bomo skušali pridobiti glasbene pedagoge, ki bi bili pripravljeni delati z mladino že odvijajo v okviru obstoječih in morda nekaterih novih društev: pohodništvo, kolesarjenje, športno plezanje, smučanje, tenis, konjeništvo, koncerti in druge kulturne prireditve, predstavitev zgodovine kraja in vseh dejavnosti v kraju z informacijami o prireditvah. Izkazalo se je, da so se že pred tem nekateri potencialni nosilci dejavnosti vključili v aktivnosti za pridobitev strokovnega znanja in usposobitev za izvajanje dejavnosti, da so že odprli kar nekaj vrat na poti pridobivanja informacij kako pričeti z delom, da bodo projekti zaživeli, kje dobiti dovoljenje in predvsem kako priti do sredstev, ki jih potrebujejo za izvedbo tistega, kar so si zamislili in v kar verjamejo, da jim bo omogočilo živeti in preživeti,” je povedal Uroš Feldin in dodal: “Sedaj, ko imamo pred seboj neko vizijo razvoja našega kraja, je bil s tem narejen šele prvi velik korak. Naslednji koraki bodo krajši in težji: pridobivanje sredstev in to iz različnih virov. Pričakujemo, da bomo vključeni v občinske proračune v naslednjih obdobjih. Od strokovnih služb na Občini, Razvojni agenciji in morda še kje pa pričakujemo, da nam bodo pomagale pri pridobivanju sredstev iz različnih virov na javnih razpisih. Vsak tolar, ki ga bomo pridobili iz drugih virov, bo razbremenil občinski proračun in pripomogel k hitrejšemu razvoju.” in tako ohraniti tradicijo, ki se odraža na kulturnem in glasbenem področju. Ob tej priložnosti smo člani sveta Krajevne skupnosti očistili zapuščene prostore in izrazih upanje, da bodo koristih kraju in krajanom. Člani sveta KS Liboje V Šempetru je bilo v lanskem letu veliko narejenega. Skoraj ves kraj je bil eno samo gradbišče. Zgrajena sta bila nova poslovno-trgovska objekta podjetja Pluton in podjetja Sadeks, ki sta bila predana namenu v pozni jeseni, že precej prej pa Zadnji četrtek v marcu so svetniki občine Žalec imeli 6. redno sejo občinskega sveta. Dnevni red je imel samo 9 točk, zato pa je bila četrta točka toliko bolj obsežna. Svetniki so se namreč seznanili s poslovnimi in finančnimi poročili javnih zavodov s področja negospodarstva in zaključnih računov za leto 2002 ter s poročili o poslovanju zvez društev in humanitarnih organizacij. Na isti seji so v prvi obravnavi potrdili tudi letošnji občinski proračun. Na začetku seje so svetniki soglašali s spremembo tarife za vzdrževanje plinomerov za gospodinjstva, obrt in industrijo. Stroški tega dela cena so se tako s prvim aprilom letos povišali za 25 odstotkov. V nadaljevanju je bil brez večjih pripomb sprejet odlok o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 2002, ki je bil dan v prvo so bila zaključena dela na magistralni cesti skozi Šempeter. Vsi ti in tudi drugi posegi v prostor so precej spremenili podobo kraja in ga naredili lepšega in bogatejšega. V letošnjem letu bo Šempeter postal bogatejši še za nekaj novih in drugo obravnavo. Sledila so že omenjena poročila, vsi direktorji javnih zavodov s področja negospodarstva pa so dobili priložnost, da poslovanje in svoje težave na kratko predstavijo občinskemu svetu. Najbolj kritični so bili ravnatelji osnovnih šol, češ da imajo premalo denarja za pokrivanje materialnih stroškov. OŠ Griže je lansko leto zaključila s 195 tisoč tolarji izgube, OŠ Petrovče 281 tisoč, I. OŠ Žalec pa s 70.000 tisoč tolarji. Največ težav s financiranjem imajo Vrtci občine Žalec, ki so lansko leto pridelali skoraj 8,5 milijona tolarjev izgube. Hkrati se srečujejo z velikim neplačevanjem prispevka staršev, zato je občinski svet sprejel tudi sklep, da ministrstvu za šolstvo znanost in šport pošlje pobudo, da z ustreznim predpisom uredi možnost direktnega transfera otroškega dodatka za plačilo vrtca. Javni zavodi UPI - Ljudska univerza Žalec, Zdravstveni dom Žalec in Žalske pridobitev. Za kakovosten dvig gostinske ponudbe bodo v kraju, kjer sta dve pomembni turistični deshnaciji Spodnje Savinjske doline, jama Pekel in rimska nekropola, poskrbeli v gostinskem podjetju Sedminek, ki gradi nov objekt. Svoj delež k lepšemu izgledu kraja pa bodo prispevali Uidi šempetrski gasilci, ki letos praznujejo 125-letnico delovanja. Že pred časom so sklenili povečati svoj gasilski dom, vendar se je zavleklo pri pridobivanju dokumentacije, kar jim je letos uspelo dokončno urediti in konec minulega meseca so po vsej dolžini in širini gasilskega doma že vlili betonsko ploščo, kmalu nato pa je stekla zidava. S tem posegom bodo pridobili dodatne društvene prostore, predvsem pa večjo dvorano, ki jim bo omogočala organiziranje raznih prireditev v lastnih prostorih. S to pridobitvijo, ki bo sicer dokaj zahteven finančni zalogaj, bodo šempetrski gasilci na najlepši način obeležili svoj 125-letni jubilej. D. Naraglav lekarne so poslovah z dobičkom, zato so jim svetniki odobrili izplačilo višjega odstotka mase sredstev za plače za delovno uspešnost, direktoricama UPI in Lekarne pa tudi enkratno letno nagrado. 0 izplačilu nagrade direktorju Zdravstvenega doma niso sklepali, saj žehjo prej natančne odgovore, zakaj je bila ukinjena šolska ambulanta na žalski šoh, svetniki iz Liboj pa so bili tudi zelo kritični zaradi zaprtja splošne ambulante v Libojah. V nadaljevanju seje so žalski svetniki sprejeh sklep o podaljšanju začasnega financiranja proračuna občine za leto 2003 in nato v prvi obravnavi predlog odloka o letošnjem proračunu. Ta naj bi imel predvidoma 2.361.750.000 tolarjev prihodkov, vseh odhodkov pa 2.380.526.000. Prav tako so potrdili spremembe Pravilnika o oddajanju pokritih in nepokritih športnih površin v uporabo in najem za namene športa. K. R. K. R. V Libojah obnavljamo prostore Obširno o poslovanju javnih zavodov OBČINA ŽALEC ŽUPAN Župan občine Žalec razpisuje delovno mesto poslovnega sekretarja Delovno razmerje za razpisano delovno mesto bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati, kandidatke za razpisano delovno mesto morajo izpolnjevati pogoje iz 4. člena zakona o delavcih v državnih organih: • da je državljan Repubhke Slovenije, • da ni bil obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja. Kandidati, kandidatke morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje: • višja strokovna izobrazba, • 3 leta delovnih izkušenj, • računalniška znanja. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev je potrebno predložiti tudi življenjepis kandidata, kandidatke. Od kandidatov, kandidatk pričakujemo, smisel za organiziranje dela, komunikativnost, natančnost in urejenost. Prošnje s potrebnimi dokazih posredujte na naslov: Občina Žalec, Župan, Savinjske čete 5, 3310 Žalec in sicer v roku osem dni po objavi. Kandidatom bo sklep o izbiri pisno posredovan v roku osmih dni po sprejetju._____________________________________________________________ Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj v občini Žalec (Uradni list RS št 41/97) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNAJ OBČINE ŽALEC V LETU 2003. I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj občine Žalec. 1. GRB OBČINE ŽALEC Grb občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga Občinskemu sveta vsako leto največ 5 dobitnikov grbov. 2. PLAKETO OBČINE ŽALEC Plaketo občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, in za dosežke na drugih področjih. Plaketo občine Žalec lahko Občinski svet podeli Uidi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga Občinskemu sveta vsako leto največ 5 dobitnikov plaket. II. Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način. III. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika; - datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje; - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti društva. Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: - kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje; b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: - kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja. Savinjske čete S, 3310 Žalec, do 31. maja 2003. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, _____________________________________________VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA Zveza upokojencev zborovala V občini Žalec deluje v vseh krajevnih in mestni skupnosti deset društev upokojencev. Vsa pa so povezana v Zvezo društev upokojencev občine Žalec, katere član je tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec. Skupaj šteje zveza 3358 članov, od tega je 1288 upokojencev in 2067 upokojenk. To je le eden izmed podatkov, ki ga je v svojem poročilu na tretji redni skupščini zveze navedel predsednik Anton Gros. Skupščina je bila prejšnji teden v dvorani Doma upokojencev v Grižah. Od 58 povabljenih delegatov je bilo prisotnih 49, med gosti so bili Uidi poslanec Franc Lenko, predstavnik ZDUS-a in Stane Skok, član skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nastopu Pevk iz treh vasi so sledila poročila. Poleg predsednika, ki je med drugim povedal, da je zveza lani v celoti izpolnila program dela, sta dejavnost zveze in njenih članov predstavila tudi predsednika komisije za šport in rekreacijo ter komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov. Upokojenci so se lani srečali na tradicionalnem srečanju v Grižah, se udeležili srečanja v Slovenj Gradcu ter pripravili tekmovanji ob občinskem prazniku v juniju in septembru. Lani so bile na tekmovanjih še posebno uspešne strelke, ki so posta- le državne podprvakinje. Predsednica komisije za stanovanjske zadeve je med drugim povedala, da je bil februarja letos v Utripu objavljen drugi razpis za uvrstitev na prednostno listo, na katerega se je prijavilo 16 prosilcev, od tega štirje še s prejšnje fiste. Prednostno listo bo komisija izdelala najkasneje do konca aprila. Žalska zveza upokojencev bo na predlog SPIZ-a iz Ljubljane organizirala tudi posvet na temo stanovanjske problematike upokojencev in invalidov. V nadaljevanju skupščine so delegati potrdili delovni in finančni plan za letošnje leto ter razpravljali o ustanovitvi pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Pokrajinsko povezovanje sicer podpirajo, vendar želijo biti seznanjeni z natančnimi podatki o delovanju zveze. V zvezi s povezovanjem upokojenskih društev iz sosednjih, spodnjesavinjskih občin je Anton Gros pripomnil, da kljub pobudam ni pravega odziva s strani upokojencev iz teh občin. Tokrat so prvič podelili plakete Zveze društev upokojencev občine Žalec. Plakete so prejeli: župan Lojze Posedel (svojo odsostnost je opravičil), podžupan v prejšnjem mandatu Ferdinand Haler in dosedanji predsedniki društev upokojencev, ki ne opravljajo več te funkcije (Martin Pevec, Marjan Rojnik in Jožica Stamol). K. R. april 2003 Občine Novi člani krajevnih odborov Na zadnji seji so svetniki občine Braslovče potrdili predlagane člane krajevnih odborov. Pred tem je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejela sklep o imenovanju članov krajevnih odborov, kot je izhajalo iz zapisnikov krajevnih odborov po posameznih KS, ter predlagala, da se istočasno sprejme tudi Odlok o ustanovitvi KO. Novi člani KO v Braslovčah so: Janez Rokovnik, Karl Turnšek, Stanko Hudina, Mihael Dobrišek, Ivan Turnšek, Damjan Gole, Vlado Božič, Franc Ramšak, Matevž Završnik, Jurij Novak, Viktor Podbregar, Branimir Strojanšek in Rudi Sedovšek. KO Trnava: Marija Gornjak, Janez Štusej, Janez Skok, Damjan Justinek, Marjan Stepišnik, Boštjan Šketa in Irena Zore. KO Letuš: Boštjan Bele, Roman Gregom, Štefan Obal, Janez Šumak, Bogdan Trop, Franjo Volk in Janez Čemeč. KO Gomilsko: Anton Rožič, Jure Andoljšek, Zvonka Zupančič, Mitja Lukane, Dušan Tiselj, Tomaž Turnšek, Filip Beloglavec, Robert Trogar, Karol Šmit, Karl Orožim, Marija Rančigaj, Božena Kosu, Milivoj Tekavec, Anton Vesolak in Franc Skok. T. Tavčar Župan Marko Balant z ekipo somišljenikov Skrb za premoženje in namensko uporabo V lasti občine Braslovče je med drugim tudi igrišče v Parižljah, ki se uporablja za različne namene. Del igrišča je oddan v najem, del pa se uporablja za športnorekreacijske namene in za igro otrok. Igrišče uporabljajo tudi gasilci. Skratka namenski prostor je dnevno v polni uporabi, najbolj pa ob vikendih in v času počitnic. Ob takšni raznohki uporabi in interesih prihaja tudi do nenamenske uporabe in poškodb opreme. Zaradi tega je bil na pobudo krajanov opravljen ogled stanja z namenom, da bi izvedb aktivnosti za organizirano delovanje in uporabo igrišča z vzdrževanjem in namensko uporabo. Na razgovom je poleg svetnikov, predstavnika gasilcev, uprav-ljalca tenis igrišča, predstavnika mladih, predsednika odbora za kulturo, predstavnika KO sodeloval tudi župan občine Braslovče Marko Balant. Vsi navzoči bili mnenja, da se mora prostor uporabljati za predvidene namene, vendar je nujno opraviti nekatera vzdrževalna dela in omogočiti gospodarno upravljanje. Sklenili so dogovor o čiščenju, potrebno pa je zagotoviti potrebna sredstva za vzdrževalna dela in montažo fizične ograje. Prostor mora biti urejen, namensko uporabljen po načelu dobrega gospodarja, s čimer so vsi soglašafi. JZ. Zbrali 60 ton železa V občini Braslovče so zaključili z akcijo zbiranja kosovnih odpadkov in starega železa. Zbiranje je potekalo na Gomilskem, v Trnavi, Letušu, Parižljah in Braslovčah. Vodja občinske uprave Braslovče Milan Šoštarič je povedal, da so letos zbrali rekordnih 640 kubičnih metrov kosovnih odpadkov ah 32 zabojnikov in okrog 60 ton starega železa in drugih kovin. Tofikšne količine nihče ni pričakoval, še najmanj delavci celjskih Javnih napravah, ki so morah vse to odpeljati. T.Tavčar Na zbirnem mestu v Parižljah se je nabralo odpadkov za pet dvajset kubičnih zabojnikov. Prizidek k osnovni šoli Braslovče Prednostna investicija je prizidek Svetniki občine Braslovče so se sestali na četrti redni seji občinskega sveta in obravnavali 18 točk dnevnega reda. Seja je trajala kar polnih šest ur. Že pri sprejemanju dnevnega reda sta nestrankarska svetnika dala pobudo, da bi z dnevnega reda črtali štiri točke, med drugim tudi sprejem proračuna občine za letošnje leto in zaključni račun občine Braslovče za lansko leto. Za umik štirih točk z dnevnega reda seje so glasovali le štirje neodvisni svetniki. V nadaljevanju seje so svetniki po krajši razpravi sprejeli Statut Zdravstvenega doma dr. Jože Potrata Žalec, Statut Medobčinske matične knjižnice Žalec in dah soglasje k enkratni nagradi direktorju Zdravstvenega doma Žalec. Kar precej časa pa so svetniki razpravljati o novi ceni odvoza odpadkov, ki se je podražil za 13,29 odstotka, nova cena pa bo pričela veljati s 1. majem. Svetniki so nato sprejeti Odlok o ustanovitvi krajevnih odborov in potrditi predlagane kandidate za člane krajevnih odborov. Prevladovalo je mnenje, da je kljub vsemu potrebno vsaj začasno zagotoviti delovanje krajevnih odborov, odločanje o statusu krajevnih skupnosti pa bo obravnavano na izredni seji občinskega sveta, ki bo v bližnji prihodnosti. Svetniki so potrditi tudi Pravilnik o spremembah pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev ter Odlok o predkupni pravici občine Braslovče za stavbna zemljišča. Največ časa pa so svetniki na seji nameniti sprejemanju predloga Odloka o proračunu občine Braslovče za letošnje leto in o zaključnem računu proračuna za lansko leto. Po dolgotrajni razpravi so oba odloka sprejeti z veliko večino. Letošnji proračun občine Braslovče znaša 523 milijonov tolarjev prihodkov. Od tega bodo kar 263 milijonov nameniti za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, -za varstvo okolja 59, gospodarske dejavnosti 67,5, občinsko upravo 47, za rekreacijo, kulturo, šport in dejavnosti neprofitnih dejavnosti 34 milijonov, za stanovanjsko dejavnost 13,7 milijona, za zdravstvo 920 tisoč tolarjev in za socialno varnost 22,9 milijona tolarjev. Med vsemi naložbami je najpomembnejša dograditev prizidka k osnovni šoti, v katerem bodo vrtec in dodatne učilnice. Vrtec bo imel tudi jasli, ki so v braslovški občini zelo težko pričakovane. Zelo pomembni investiciji sta tudi nadaljevanje izgradnje kanalizacije in priprava projektne dokumentacije za gradnjo čistilne naprave. T. Tavčar JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v letu 2003. 1. Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci ljubiteljskih kulturnih programov, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Braslovče, • da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, • da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto, • da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in jo informirajo o dosežkih na tekmovanjih, če so se jih udeležili. 2. Višina razpisanih sredstev je 1.515.000 sit in se namenijo za sofinanciranje: 2.1 redne dejavnosti kulturnih društev, 2.2 kulturnih projektov v organizaciji kulturnih društev (otroška maškarada, Poletje na gradu Žovnek, Veseli december, Teden otroka, občinski gledališki abonma, bralna značka, drugi kutami projekti). 3. Predlagatelji posameznega projekta morajo posredovati natančen opis projekta s predvidenim številom udeležencev, krajem, časom izvedbe in umikom na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče v času uradnih ur. Program mora biti finančno ovrednoten z navedbo vseh virov financiranja. 4. Prijave se oddajo osebno ah pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29,3314 Braslovče. Na kuverti mora biti'vidno označeno: "JAVNI RAZPIS - KULTURA"'. 5. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29,3314 Braslovče Tel: (03) 703 84 00 Faks: (03) 703 84 10 E-pošta: obcina@braslovce.com Občina Braslovče na podlagi 3. in 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS št 75/94) objavlja Občina Braslovče Braslovče 29, tel.: 03 703 84 00, faks: 03 703 84 10, e-raail: obcina@braslovce.com VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO MIRNE VELIKONOČNE PRAZNIKE, HKRATI PA VAM ČESTITAMO OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA. Župan Marko Balant in občinski svet V Letušu zborovali Bogdan Trop medporočanjem, ob njem župan Marko Balant, Milan Šoštarič in Renata Marolt Že pred časom so v Letušu tako kot v vseh ostalih krajevnih skupnosti, pripravili zbor krajanov, ki je bil namenjen oceni dela KO. Zbora so se poleg krajanov in članov odbora udeležili tudi župan Marko Balant, vodja občinske uprave Milan Šoštarič, Renata Marolt ter člana občinskega sveta Marija Marovt in Viktor Kokovnik. Podanih je bilo kar nekaj vprašanj in pobud, ki so se nanašala na izgradnjo pločnika proti Soteski, na vračanje sredstev, vloženih v izgradnjo telefonije, na analizo kakovosti OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29,3314 Braslovče Tel: (03) 703 84 00 Faks: (03) 703 84 10 E-pošta: obcina@braslovce.com Občina Braslovče na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS št 22/98) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Braslovče za leto 2003. 1. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, športna zveza, šola, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za izvajanje športnih dejavnosti. Športna društva imajo prednost pred ostabmi izvajalci programov športa. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci: • da imajo sedež v občini Braslovče, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto, • da imajo organizirano redno vadbo, • da redno dostavljajo Športni zvezi poročila o realizaciji programov. 2. Iz proračunskih sredstev v višini 4.840.000 sit se bodo, v skladu z lemim programom športa občine Braslovče, v letu 2003 sofinancirati naslednji programi: • programi interesne športne vzgoje predšolskih otrok (Zlati sonček in Naučimo se plavati), • programi interesne športne vzgoje šoloobveznih otrok (80-umi programi redne vadbe), • programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, • programi kakovostnega športa (320-umi programi redne vadbe, priprave na državno prvenstvo), • programi vrhunskega športa (1200-umi programi redne vadbe), • programi športne rekreacije (80-urni programi redne vadbe, športne prireditve v organizaciji športnih društev, športne prireditve v organizaciji športne zveze), • delovanje športnih društev in zveze. 3. Programi, ki se sofinancirajo v okviru posameznih vsebin, se prijavijo na predpisanih obrazcih, ki jih zainteresirani lahko dvignejo na sedežu občine Braslovče v času uradnih ur. 4. Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče. Na kuverti mora biti vidno označeno: " JAVNI RAZPIS - ŠPORT". 5. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant pitne vode na področju Letuša, na odvoz smeti, na postopek denacionalizacije Doma krajanov. Rešitev problema odlaganja odpadkov za Savinjo vidijo v postavitvi ustreznega zabojnika. Poleg tega so predlagali, da se kosovni odpadki zbirajo dvakrat do trikrat letno. V zvezi z odvozom odpadkov naj bi občinska uprava pripravila tudi seznam vseh, ki so vključeni v odvoz smeti, in le-tega posredovala KO Letuš. Glede pitne vode je bila dana pobuda, da se preučijo možnosti v zvezi z vodnim zajetjem pri kmetiji Golob, da bi se ta voda visoke kakovosti, speljala drugam. D. N. IBCINE april2003 5 OBČINA PREBOLD VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE Župan Vinko Debelak in občinski svet Preboldski svetniki o javnih zavodih Svetniki občine Prebold bodo imeli jutri šesto redno sejo, na kateri bodo obravnavali 17 točk dnevnega reda. Najprej bodo odločali o razpisu priznanj Občine Prebold za leto 2003, sledile pa bodo prve obravnave odlokov o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter odloka o komunalnih taksah. Tildi preboldski svetniki se bodo seznanili o delovanju javnih zavodov s področja negospodarstva v letu 2002. Obravnavah bodo poročila o poslovanju Medobčinske matične knjižnice Žalec, Zdravstvenega doma Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, 11. osnovne šole Žalec in UPI -Ljudske univerze Žalec. Župan je kot posebno točko dnevnega reda predlagal informacijo o gibanju brezposelnosti v občini. Podano pa bo Uidi poročilo o razpisu za financiranje programov kulture v lem 2003. K.R. OBČINA POLZELA OBČANKAM IN OBČANOM TER VSEM DELOVNIM IJUDEM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ČESTITAMO OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA. Nov predsednik Na nedavnem občnem zboru občinskega odbora socialdemokratske stranke Braslovče so med drugim izvolili tudi nov devetčlanski izvršilni odbor. Novi predsednik je Marko Balant, podpredsednik pa Janko Marovt. S predsedniške funkcije se je poslovil dolgoletni predsednik in soustanovitelj stranke Ivan Fale, ki je veliko prispeval k ugledu in prepoznavnosti odbora. V svojem nagovoru je poudaril, da je čas, da vodstvo stranke prevzamejo mlajši, sam pa je ponudil svojo pomoč pri delu na vseh področjih. T. T. Poskrbeli za čistejšo okolico Pretekli teden so v občini Polzela izpeljali akcijo pod naslovom Poskrbimo za čistejšo okolico, v kateri so na 27 mestih zbirali kosovne odpadke, posebej so zbirali nevarne odpadke, dotrajane avtomobile, potekala pa je tudi vsesplošna čistilna akcija. Vodja oddelka za okolje in prostor pri polzelski občinski upravi Magda Cilenšek je povedala, da so zbrali 650 kubičnih metrov raznih kosovnih odpadkov, ki jih je v 42 zabojnikih odpeljalo podjetje Javne naprave iz Celja. Poskrbelo je tudi za nevarne odpadke. Občani so prinesli kar 400 kg nekloriranih motornih, strojnih in mazalnih olj, 253 kg barv, lepil, smol in črnil, 125 kg akumulatorjev in baterij, v manjših količinah pa tudi jedilno olje in druge maščobe, topila, pesticide, zdravila, odpadno elektronsko opremo in drugo. Surovina, Pri zbiranju kosovnih odpadkov pri železniški postaji m Polzeli družba za predelavo odpadkov, je omogočila brezplačni prevoz pločevinastih odpadkov in avtokaroserij, ki jih je bilo 65 kosov. Društva so organizirala vsesplošno čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo 70 članov društev. Občina Polzela ima zdaj lepši obraz. Tisti, ki so čisti- li, so zadovoljni, zadovoljni pa so tudi drugi, ki niso sodelovali, so pa uspešno flsodelovahx skozi vse leto in odlagali odpadke na neprimerna mesta. Lepo bi bilo, da bi vsi občani vse leto skrbeh za red in čistočo. T. Tavčar Štiriletni razvojni program Svetniki občine Vransko so imeli včeraj 4. redno sejo. Na njej so med drugim določili dobitnike letošnjih občinskih priznanj in obravnavali predlog odloka o proračunu občine za leto 2003. Poleg predloga proračuna je bil na dnevnem redu tudi osnutek Načrta razvojnega programa občine Vransko za obdobje od 2003 do 2006. O investicijah so govorih tudi pod točko 9, ko so obravnavah predlog plana Javnega komunalnega podjetja Žalec za investicije na področju oskrbe s pitno vodo v letošnjem letu. K. R. Od dnevu Zemlje Danes (23. aprila) ob 19. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli okrogla miza na temo Vplivi sodobnega kmetijstva na okolje. Okroglo mizo pripravlja Turistično društvo občine Polzela, v sodelovanju s turističnim podmladkom Osnovne šole Polzela in mag. Andrejem Simončičem, direktorjem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, z njo pa bodo obeležili dan Zemlje. Kot že pove naslov, bodo govorih o vplivu kmetijstva z vsemi svojimi potrebnimi in nepotrebnimi dodatki na okolje. Turstični podmladek se bo predstavil z raziskovalno nalogo Zemlja praznuje. T.T. Priznanji na Alpe Adria Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je Turistična zveza Slovenije v času mednarodnega sejma Alpe Adria podelila priznanja za uspešno izvajanje projekta ohranjanju kulturne dediščine. Projekt, ki je potekal zadnji dve leti, so v Tbristični zvezi Spodnje Savinjske doline imenovali Po poteh žovneških gospodov. Zato ni naključje, da si je visoko priznanje prislužilo Zgodovinsko društvo Žovnek, ki ima precej zaslug za obnovo in oživitev gradu Žovnek. Pri ohranjanju tehnične dediščine pa se v slovenskem prostoru, in tudi v tujini, vse bolj uveljavlja in privablja vedno več obiskovalcev Muzej motociklov na Vranskem. Bencinski servis v Šentrupertu že gradijo. Izgradnja novega bencinskega servisa Na območju Savinjske doline stojijo štirje Petrolovi bencinski servisi. Pred nedavnim so se lotili prenove oziroma izgradnje bencinskega servisa v Šentrupertu, kjer se oskrbuje z gorivom tudi veliko kmetov iz tega okoliša. Bencinski servis naj bi bil zgrajen v dobrih stotih dneh, kar pomeni, da bo v začetku julija že odprt. Dela izvaja SCT Ljubljana, objekt pa bo imel 127 m2 prodajnih površin, kar je v primerjavi s prej kar 30-krat več. Poleg bencinskega servisa bo tudi ročna pralnica in bife. D. N. UPRAVNA ENOTA ŽALEC ČESTITA VSEM DELOVNIM IJUDEM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA TER VAM ŽELI LEPE PRAZNIČNE DNI. Preboldsko šolstvo V ogledalu časa V občini Prebold bodo državni praznik, dan upora proti okupatorju, obeležili tudi z izidom publikacije V ogledalu časa. V njej upokojenca učiteljica Anči Skok podaja zgodovinski oris osnovnega šolanja v Preboldu. Najpomembnejši mejniki v zgodovini šolstva v Preboldu so: leta 1818 se je pričelo poučevanje v tamkajšnji kaplaniji, leta 1909 je bilo zgrajeno šolsko poslopje, leta 1911 je bila uvedena šestrazrednica, leta 1950 pa se je šola preimenovala v nižjo gimnazijo in osnovno šolo. Leta 1957 je bila osemletka, leta 1975 pa je bila uvedena celodnevna osnovna šola. V letu 2001 je bila uvedena devetletka v prvem razredu. Predstavitev publikacije V ogledalu časa bo danes (sreda, 23- april) ob 19-30 uri v dvorani zadružnega doma v Preboldu. V kulturnem programu bodo nastopih učenci osnovne šole Prebold. Namen knjige pa ni le ohraniti vedenje o preteklosti šolstva v Preboldu na enem mestu. Avtorica bo namreč dobiček od prodanih knjig namenila socialno ogroženim družinam, ki jih je žal prav v preboldski občini vedno več. K. R. Jte; OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela, tel.: (03)703 32 11, faks: (03) 703 32 23 JAVNI RAZPIS Na tretji seji občinskega sveta Občine Polzela je bil sprejet Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Polzela. Za kmetijstvo je v letu 2003 namenjenih 6,600.000,00 SIT. Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične in pravne osebe ter društva oziroma njihove zveze, ki opravljajo dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Polzela. I. Dodeljevanje sredstev neposredno na podlagi vlog: 1. Kmetijsko in gozdarsko izobraževanje 350.000 2. Gozdne ceste 1,000.000 3. Dotacije društvom 350.000 II. Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa 1. Razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 1,200.000 2. Agromelioracije in namakalni sistemi 900.000 3. Urejanje pašnikov 1,000.000 4. Ekološko kmetovanje 400.000 5. Ohranjanje kmetij - ohranjanje kulturne dediščine 1,100.000 6. Testiranje škropilnic 100.000 7. Analiza zemlje 200.000 Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisani obrazec, določen za posamezne namene, in predpisana dokumentacija. Obrazce dobite na Občini Polzela pri ga. Danici Antloga. Sredstva se bodo izplačevala samo do skupne vrednosti, določene za posamezne namene s tem razpisom. Vloge sprejema Občina Polzela po objavi v časopisu Utrip. Rok za oddajo vlog na osnovi javnega razpisa je 15. maj 2003. OBČINA POLZELA ŽUPAN LJUBO ŽNIDAR, dipl. inž. grad. april 2003 Po DOLINI Ustanovljen je Koronarni klub V Taboru praznujejo V občini Tabor se bodo v tem tednu zvrstile prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Danes, v sredo, bodo v Domu krajanov ob 20. uri odprli razstavo fotografij pisanic v organizaciji Medobočinske knjižnice Žalec, jutri ob 20. uri bo v Taboru gostovala Dramska skupina Prebold s komedijo Življenje vaških plejbojev, v petek ob 20. uri pa bo slavnostna seja s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj. Priznanja občine bodo prejeli PGD Ojstriška vas - Tabor, Lojze Rak, Branko Florjan, zlati plaketi bosta prejela Marija Dmolšek in Julijana Juhart, priznanje župana pa Primož Šket. Sobota bo obarvana s športnimi prireditvami, med katerimi velja omeniti nogometno tekmo med duhovniki (ekipo Pax) in župani, praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo s tradicionalnim Šentjurskim sejmom. Konjeniško društvo Mustang z Gomilskega bo prikazalo oranje in sejanje ter podkovanje konja, predstavilo kmečka dela itd. Predstavilo se bo domače čebelarsko društvo, pripravljajo pa tudi razstavi malih Živah in stare gasilske opreme. T. Tavčar tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 e-pošta: utrip@zaJec.si Koronarna bolezen srca s svojimi posledicami je v Sloveniji, podobno kot drugod v razvitem svetu, glavni vzrok smrti. Pomembno vlogo v boju proti tej bolezni imajo koronarni klubi, ki nudijo možnosti trajne rehabilitacije - klubi pa so združenja, ki skrbijo za doživljenjsko rehabilitacijo bolnikov s koronarno boleznijo. Klub v Žalcu so ustanovili 26. marca na pobudo pripravljalnega odbora, ki ga je vodila Mihca Podobnik, višja medicinska sestra kardiološkega oddelka SB Celje. Predhodno je predlog podprlo tudi vodstvo Občine Žalec, s čimer je ponujena velika priložnost pravočasnega ozaveščanja ljudi v skrbi za zdravje. Na ustanovnem občnem zboru, ki je potekal v sejni sobi občinske stavbe, so prisotni člani sprejeli pravila kluba, program dela in finančni načrt za leto 2003, izvolili organe kluba ter prisluhnili prvemu strokovnemu predavanju o ishemičnih boleznih srca in ožilja. Predaval je dr. Dragan Kovačič. Predsednica kluba je Urška Vošnjak, klub pa bo imel svoj sedež v ulici Savinjske čete 4 (Bergmannovavila). Osnovni program dela zajema redno telesno vadbo dvakrat tedensko, zdravstveno vzgojo s predavanji, tečaji prve pomoči, šolo zdravega življenja in izlete. Vse aktivnosti bodo prilagojene fizičnim zmogljivostim članov, ki se v klub lahko vključijo s prijavnico (na voljo so v Zdravstvenem domu Žalec in zdravstvenih postajah, žalski lekarni in tudi na kardiološkem oddelku v SB Celje). Za vse informacije lahko pokličete tudi po telefonu (491 38 40). Jožica Ocvirk Simbolno veteransko dejanje V dvorani gasilskega doma v Žalcu so se konec meseca na občnem zboru sestali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Tokratno srečanje članstva je bilo nekoliko drugačno od minulih, saj so prvič opravili posebno slovesnost, imenovano Simbolno veteransko dejanje, ki naj bi jo izvedli ob vsakem večjem ali pomembnejšem srečanju veteranov. S slovensko himno so pričeli zbor člani Savinjskega okteta in v nadaljevanju zapeh še nekaj pesmi. Zbrane veterane in goste, med katerimi so bili žalski župan Lojze Posedel, župan občine Braslovče Marko Balant, podžupan občine Prebold Franc Škrabe, predsednik Območnega združenja ZZB Viljem Petek, načelnik UE Žalec Marjan Žohar in drugi, je nato pozdravil v. Simbolno veteransko dejanje miru-svobode-neuklonljivosti-zmage (MSNZ) ponosa-spomina-opomina (PSO), kar predstavljajo predmeti na mizi, pokriti z behm prtom. Na mizi so rdeč nagelj, vaza s čisto vodo, manjša posoda s soljo, krožnik, vejica pehna, bodalo, kamen s Triglava in kozarec rdečega vina. Ob mizi pa mora biti še prazen stol. Sledilo je izčrpno poročilo v. d. predsednika območne organizacije Francija Vidmarja, v katerem je poudaril, da se s tem zborom zaključuje štiriletni mandat dokaj uspešnega dela njihove organizacije, ki pa je v tem času izgubila svojega predsednika Lojzeta Kampuša. V ZWS Spodnje Savinjske doline je vključenih okrog 600 članov, kar pa je še vedno precej manj, kot bi jih lahko bilo, saj ima možnost pridobiti veteranski status več kot 2000 oseb. Vidmar je bil v svojem poročilu tudi kritičen. Med Miza predstavlja simbol trdnosti in dokončno vpetost Slovenije v zemljevid Evrope in sveta. Prazen stol je simbol veteranov vojne za Slovenijo, ki jih ni več. Bel prt na mizi je simbol čistosti in neomadeževanosti misli in dejanj. Kamen s Triglava je simbol trdne odločenosti, da na tem slovenskem prostoru obstanemo. Rdeč nagelj je simbol spomina na vse tiste, ki so v vsej zgodovini prelili kri za slovensko domovino, vaza čiste vode pa je simbol solza njihovih najdražjih. Ščepec soli in vejica pelina sta simbola bolečine in grenkobe družin padlih. Bodalo je simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo. Kozarec rdečega vina, je simbol spomina na vse, ki so se bojevali za Slovenijo, zato je prva zdravica namenjena vsem, ki so padli, umrli ali prelili kri za domovino, za solze njihovih otrok, žena, mater in očetov. Druga zdravica je namenjena tistim, ki so v vsej zgodovini delovali v dobro slovenstva, tretja pa je namenjena vsem, ki so prisotni na tej slovesnosti. Ostanek vina v kozarcu pa je žarek upanja veteranov, da jim bosta čas in prostor vendarle dala vsaj del topline in priznanja za njihova dejanja, dosežke in posledice. osamosvojitvene vojne. Tem je treba povedati, da se preteklosti ne da spreminjati, da je možno spremeniti le prihodnost na podlagi dejanj seda-njosti. “Odločanje o pomembnih stvareh danes ni le odločanje samo za nas, ampak je odločanje za nas in za naše prihodnje rodove. Tega se včasih premalo zavedamo, zato nekateri sklepi in ukrepi niso dovolj pretehtani in preučene njihove posledice. Slovenskemu narodu oziroma večini od nas se ni potrebno sramovati zgodovine, saj le-ta potrjuje, da smo bili ob usodnih trenutkih družin, ki so čuvale orožje leta 1990/1991 in so prejele naziv Slovenska družina. Prav tako zelo uspešno je bilo tradicionalno športnorekreacijsko srečanje veteranov v Preboldu. Organizirane so bile tudi tri slovesnosti ob sprejemu novih članov. Ob vsem tem ni manjkalo aktivnosti posameznih komisij, ki so prav tako podale svoje poročilo. V nadaljevanju je občni zbor postregel še z zanimivo razpravo, veterani so se seznanili še z nekaterimi pravicami, ki jim jih omogoča veteranski status, prav tako pa je bilo podeljenih 18 novih članskih izkaznic. Ob tej priložnosti so podelili tudi nekaj znakov manevrske struk- Pred začetkom simbolnega veteranskega dejanja, ki sta ga izpeljala praporščak Milan Vogrinc in novi predsednik ZWS Zdenko Terpin. d. predsednik območnega združenja ZWS Franc Vidmar. Sledilo je drugim je dejal, da nekateri še vedno želijo zmanjšati pomen slovenske vedno na pravi strani, zato se nam ni treba sramovati, ne doma ne v tujini ...” je med drugim dejal Vidmar in postregel s podatki o realizaciji lanskoletnega programa, ki je bil kljub izgubi predsednika stoodstotno uresničen. Med pomembnejše aktivnosti gre uvrstiti dobro sodelovanje med Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB ter Veteranskim društvom Sever. Kot rezultat sodelovanja je zelo odmevna proslava v počastitev prve frontalne bitke Štajerskega bataljona na Čreti. Uspešno je bilo izpeljano srečanje ture narodne zaščite, ki so pomagali pri tem, da se orožje ni predalo JLA. Še pred tem so potekale volitve novih organov območnega združenja. Za predsednika je bil izvoljen Zdenko Terpin, ki je to nalogo opravljal že v času ustanovitve veteranske organizacije v Savinjski dolini. Po zaključku zbora je sledilo družabno srečanje. Posebna delegacija, na čelu z novim predsednikom območnega združenja Terpinom, pa je na grob Lojzeta Kampuša odnesla ikebano rdečih nageljnov in se poklonila njegovemu spominu. D. Naraglav Gotovlje 72/a, 3310 Žalec S75 . Tel.: 03/571 78 71 e&VVl/Z' GSM: 041 759 160 * NEGA OBRAZA IN TELESA * SOLARIJ * PEDIKURA * SAVNA * ANTICELULITNI PROGRAMI * MASAŽA * ULTRAZVOK * DEPILACIJA * AROMATERAPIJA * DARILNI BONI Odprto: od 14. do 21. ure, ob sobotah po predhodnem naročilu od 9. do 22. ure. Rimska cesta 35, 3311 5ČMATČA. teL öS/ Vóó'tó Sö OKULISTIČNI PREGLEDI VIDR ZR OČRLR IN KONTAKTNE LEČE. Naročite selil OPTIKU Simona ŠEMPETER ČETRTEK, 8. 5. 2003 ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD ČETRTEK, 15. S. 2003 Naročite seli! Novo kolekcija sončnih očal. Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Za voli boljši vici OPTIKU '^/intona*. Udeleženci s prapori iz občine Prebold in občinski zastavi občin Žalec in Prebold Ob 155-letnici narodne zastave RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC obvešča, da bo v mesecu maju organiziralo krvodajalske akcije, in sicer: • V ŠEMPETRU 22. 5.2003 med 7. in 12. uro v Osnovni šoli Šempeter; • V GRIŽAH 29. 5. 2003 med 7. in 11. uro v domu Svobode Griže. KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŽALEC bo organizirala akcijo zbiranja starih oblačil in obutve, in sicer • V ŽALCU v petek, 9- maja 2003, med 9- in 11. uro in med 15. in 17. uro (zbirno mesto bo skladišče z oblačili na Hmeljarski ulici 3 pri trgovini Juteks) ; • V VRBJU MED 16. in 18. uro (zbirno mesto bo v Kulturnem domu Vrbje). Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenka je v Spodnji Slivni pri Vačah, kjer je geometrično središče Slovenije, tudi letos pripravilo tradicionalno slovesnost izobešanja državne zastave. Z njo so obeležili 15 5. obletnico narodne in 12. obletnico državne zastave, kakor tudi 12-letnico obstoja društva. Slovesnosti na GEOS-u so se s svojimi občinskimi zastavami in prapori udeležili predstavniki številnih slovenskih občin, predstavniki Območnih združenj Zveze veteranov vojne za Slovenijo in druga društva in organizacije. Najbolj so bili zastopani prapori iz občine Prebold. Po uvodnem glasbenem programu so državno zastavo do obeležja GEOS-a, ob spremljavi prazničnih koračnic Litijske pihalne godbe, pospremili pripadniki 12-gardnega bataljona Slovenske vojske, veterani vojne za Slovenijo s svojimi prapori, zastavonoše zastav slovenskih občin, prapori društev, nekateri župani in drugi udeleženci slavja. Po slavnostnem izobešanju velike državne zastave, pospremljenem z državno himno, sta svoje vezi s slovensko zastavo in domovino predstavila slovenska zamejca Bert Pribac iz Avstralije in Zorko Simčič iz Argentine. Tako kot vsako leto je kul-tumo-umetniški program v verzih in besedah povezoval mojster slovenskega jezika pesnik in igralec Tone Kuntner, ki se mu je tokrat pridružil sin Jernej, spevno lepoto slovenske besede pa sta v pesmi predstavila prvaka ljubljanske Opere, baritonist Jaka Jeraša in basist Franc Javornik. Osrednji govornik letošnje slovesnosti je bil književnik in nekdanji kulturni minister v mladi slovenski državi Rudi Šeligo, ki je poudaril pomen narodnosti in slovenstva in skrb za njegovo ohranitev, saj se lahko drugače zgodi, da bomo izgubili svojo identiteto. Ob koncu slovesnosti je za govorniški pult stopila članica društva Heraldica Slovenica in prebrala govor podpredsednika društva dr. Petra Pavla Klasinca, ki je navzočim posredoval misli v imenu slovenske heraldične tradicije, ki ji je kot muzealski strokovnjak posvetil dobršen del svojega poklicnega in ljubiteljskega ustvarjanja. V svojem govoru se je zahvalil za udeležbo in pozval na prihodnje srečanje čez leto dni. Letošnja slovesnost dviganja slovenske tribarvnice, ki je prvič zaplapolala v Ljubljani davnega leta 1848 v letu imenovanem Pomlad narodov, je bila doživeta tako kot vedno. Bili smo priča tudi številni udeležbi društev in organizacij, ki so se srečanja udeležili s svojimi prapori. Med najbolj zastopani na tej slovesnosti so bili predstavniki občine Prebold, saj so s svojimi prapori bila prisotna vsa društva Gasilske zveze Prebold, Planinsko društvo, Lovska družina, Društvo upokojencev, občinska borčevska organizacija in Jamarski klub Črni galeb Prebold. Skupno kar 19 praporov, ki jih je strokovno pregledala in ocenila posebna komisija heraldičnega društva na čelu z etnologom in umetnostnim zgodovinarjem Damjanom J. Ovsecom. Kar dva od skupno petih podeljenih priznanj za prapore in občinske zastave so dobili predstavniki občine Prebold. Komisija je izbrala prapor Lovske družine Prebold in stari prapor gasilskega društva Latkova vas iz leta 1927. Posebej pa so organizatorji izrekli priznanje občini Prebold, ki se je slovesnosti udeležila z največ društvenimi prapori. D. Naraglav Po DOLINI april2003 PRODAJA RF/.FRYMU DELOV ZA AVTOMOBILE, hOMHIJF. MOTORJE IN KOLESA. od 8. do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 IVA d. o.o. Med glasovanjem Uspešen pni mandat Gasilska zveza Prebold, ki je bila ustanovljena 19. marca leta 1999 in združuje sedem prostovoljnih ter eno industrijsko prostovoljno gasilsko društvo iz občine Prebold, je konec marca pripravila četrti redni občni zbor. Tokrat so se vodstvo zveze, delegati in gostje zbrali v dvorani gasilskega doma Kaplja vas, kjer so se najprej nasmejali skeču, ki so ga pripravili mladi gasilci. Sledila so obširna poročila o delu v štiriletnem mandatu, ki so jih podali predsednik zveze Jože Veber, poveljnik Branko Verk ter predsedniki komisij za delo z mladimi, z ženami in z veterani, komisije za priznanja in odlikovanja ter komisije za zgodovino. Jože Veber meni, da so vsa gasilska društva z ustanovitvijo samostojne zveze še bolj zaživela, pohitela s svojimi večletnimi programi na področju investicij, zelo velik Na Gomilskem sinodalni dan Braslovška dekanija je v Domu krajanov na Gomilskem pripravila sinodalni dan. Srečanje je bilo namenjeno župnijskim pastoralnim svetom in drugim sodelavcem cerkve, ki naj bi uresničevali dokument plenarnega zbora cerkve na Slovenskem. Časovno je uresničevanje tega dokumenta plenarnega zbora razdeljeno na pet let. Vsako leto se bodo tako po dekanijah zbrali pastoralni sveti, na čelu z duhovniki, in obravnavali kveni skupnosti. Tudi sinodalni dan na Gomilskem je potekal po določenem programu in cerkvenem protokolu. Delo pastoralnih svetov je potekalo v šestih delavnicah, vsaka pa je obravnavala svojo temo. Sledil je plenum, na katerem so vodje posameznih skupin podali poročilo o delu skupine, hkrati pa so bile dane tudi nekatere pojasnitve in dopolnitve. V nadaljevanju nedeljskega popoldneva je sledilo sv. bogoslužje, ki ga je vodil kanonik Jože Goličnik, vodja pastoralne službe mariborske škofije. Ob tem župnije. Ob zaključku sinodnega dne so bili udeleženci bogoslužja deležni prijetnega kulturnega programa, ki so mu dali vsebino cerkveni pevski zbori, in sicer: mešani iz župnije Vransko, dekliški iz Šmartnega ob Paki in otroški z Gomilskega. Srečanje so zaključili z družabnim delom. D. N. poudarek pa dala izobraževanju. Na tekmovalnem področju še posebej izstopajo veterani iz Matk, zelo aktivni pa so tudi mladi in žene. Posebno pozornost so namenjali preventivnim dejavnostim. Intervencij je bilo lani pet, od tega dva požara na gospodarskih poslopjih in eden na stanovanjski hiši. Zveza je razvila tudi svoj prapor. Delavnost in uspehe preboldske gasilske zveze so na zboru pohvalili tudi gostje: član predsedstva GZS Franci Naraks, poveljnik savinjsko-šaleškega območja Darko Koželj, predstavnica sveta za ženske Silva Štefančič in župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je bil tudi nekoliko kritičen in je gasilce med drugim opozoril, da morajo načrtovane nakupe nove gasilske tehnike bolj prilagoditi finančnim možnostim in da so že sedaj razmeroma dobro opremljeni. Občni zbor je bil volilni, po razrešnici staremu vodstvu so delegati izvolili 17-člansko predsedstvo in osemčlansko poveljstvo. Predsednik ostaja Jože Veber, poveljnik pa Branko Verk. Predsednik nadzornega odbora je Rudi Herman, častnega razsodišča pa Uroš Herodež. Sledila je potrditev programa dela in finančnega plana zveze za letošnje leto, nato pa so bila podeljena priznanja dosedanjim članom organov zveze, ki niso ponovno kandidirali. Priznanja so prejeli: Avgust Dobriha, Ivan Stepišnik, Anton Toman, Branko Skornšek, Rudi Rogelj in Ivanka Tominšek. Priznanja za delo in prispevek k delovanju zveze so prejela Uidi vsa društva, vključena v zvezo. K. R., foto: D. N. Izvirnost in pestrost v turizmu V dvorani Kulturnega doma na Vranskem in v telovadnici Osnovne šole Vransko - Tabor je v začetku aprila potekalo finale 17. festivala Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Bili so in ostajajo veliki ljudje. Na enodnevni prireditvi je nastopilo 14 osnovnih šol, ki so se uvrstile v finale na regijskih tekmovanjih. Skupaj je sodelovalo približno 200 otrok z mentorji, ki so se predstavili z raziskovalnimi nalogami, odrskimi nastopi in razstavo. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodila Darja Verbič, je imela težko delo. Na zaključni slovesnosti je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič s sodelavci in ravnateljico Osnovne šole Vransko - Tabor Valerijo Pukl najboljšim podelil priznanja in nagrade. Dvanajst osnovnih šol je prejelo zlato priznanje, dve osnovni šoli pa srebrno. Nagrado za najboljšo razstavo je prejel turistični podmladek iz OŠ Šempeter v Savinjski dolini, za najboljšo raziskovalno nalogo učenci OŠ Lava iz Celja in za najboljšo odrsko predstavo podmladek OŠ iz Naklega. Za najboljšo igralko je komisija imenovala Hano Volfand z OŠ Lava iz Celja za vlogo Pike Nogavičke in ji podelila prvo nagrado. Med prejemniki zlatih priznanj za . vse tri predstavitve je bila tudi ■gostiteljica finalnega festivala OŠ Vransko - Tabor. Zlato priznanje so z našega območja prej eh tudi učenci osnovnih šol iz Prebolda in Braslovč. T. Tavčar Podmladek turističnega društva na OŠ Šempeter je pripravil najbolj izvirno razstavo in prejel zlato priznanje za vsa tri področja tekmovanja. Lani povprečna bera medu določeno temo iz dokumenta plenarnega zbora, letošnje pastoralno leto, ki se začenja tako kot šolsko leto in traja od septembra do julija, je posvečeno župniji kot temeljni cer- bogoslužju so se duhovnikom in pastoralnim svetom pridružili tudi drugi verniki in z zanimanjem prisluhnili kanoniku Jožetu Goličniku, ki je poudaril pomen delovanja pastoralnih svetov v okviru vsake Duhovniki braslovške dekanije in pastoralni sveti teh župnij na sinodnem dnevu na Gomilskem med bogoslužjem, ki ga je vodil kanonik Jože Goličnik. Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline združuje 9 društev, v katera je včlanjenih 123 čebelarjev iz šestih občin. Skupaj imajo 1300 panjev. Pred dnevi so se delegati in gostje zbrali na rednem letnem občnem zboru in skupaj ocenili delo v preteklem letu in si zastavili naloge za tekoče leto. Predsednik zveze Stanko Rizmal je v svojem poročilu povedal, da so lani precej časa porabili za izpeljavo upravnih postopkov, povezanih s spremembo vodstva in sedeža zveze. Ker je v lanskem letu prišlo do izbruha nevarne čebelje bolezni, gnilobe čebelje zalege, so v aprilu v sodelovanju s področnim veterinarjem iz Nacionalnega veterinarskega inštituta pripravili strokovno predavanje na to temo. Pripravili so tudi predavanje o zakonodaji s področja veterine, o pregledu zdravstvenega stanja čebel na področju zveze ter o aktualnih boleznih čebel. V sodelovanju z veterinarjem so zagotovili potrebna zdravila, ki so dovoljena za uporabo v čebelarstvu. Lani niso organizirah nabave sladkorja za čebele, so pa sodelovali z društvi pri registraciji čebelarstev in uveljavljenju subvencij za čebelje družine. V mesecu juliju so bik na strokovni ekskurziji pri koroških čebelarjih, s katerimi so izmenjali izkušnje z njihovega področja. Ob 210-letnici izida prve slovenske knjige s področja čebelarstva, ki jo je prevedel Janez Goličnik, župnik iz Griž, so pripravili v kulturnem domu Žalec razstavo, na kateri so sodelovali tudi filatelisti in društvo Deteljica iz Žalca. Za strokovno izpopolnjevanje so se čebelarji udeleževali predavanj in strokovnih srečanj, ki so jih organizirala druga čebelarska društva in zveze. S svojim panojem so sodelovali na vseslovenskem posvetu čebelarjev v Celju, bili navzoči pri odprtju Čebelarskega centra Slovenije itd. Predsednik Rizmal je še povedal, da je bila bera medu lani povprečna. Stanko Rizmal in Jani Puckmaister podeljujeta Filipu Kočevarju odlikovanje Antona Janše II. stopnje. Čebelarji se vse bolj soočajo s posledicami intenzivnega kmetovanja in monokulture ter uporabo zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil. TTikaj so donosi zelo nizki, poleg tega pa prihaja do zastrupitev čebel. Program dela za letošnje leto zajema podobne aktivnosti kot lani. Skrbeh bodo za izobraževanje, za varstvo čebel pred boleznimi in zajedavci, se srečevali z drugimi zvezami in društvi, organizirah in sodelovali na raznih prireditvah. Na zboru so Antonu Rozmanu, ki je 30 let predsedoval zvezi, podelili listino častnega predsednika. Filip Kočevar, ki bo letos dopolnil 90 let, pa je prejel odlikovanje Antona Janše H. stopnje. T. Tavčar ^--- 1 GeOPR OJEKTß ^--- I -- POCRff/ Izdelki delno pripravljene in pripravljene hrane. Trenutno v prodaji 4 izdelki, ki vam olajšajo vsakodnevno skrb za pripravo glavnega obroka ali malice. Poiščite izbrane izdelke s posebej znižano maloprodajno ceno! POIŠČITE IZDELKE S POSEBNO UGODNO CENO! lernet M^a, obiaena m Igrače z-d oajtaiajSe navihance (D C .0 z 3 1^ O cn 0 o 0 jn^ ’«o' c 3 O ~6 ~6 Cf) CL 0 V) JZ O) o c >o o i- (Z z S UNIJ Spodnje perilo in nogavice za vso družino. Moške srajce, kuhinjske krpe, brisače in posteljnina po ugodnih cenah. Brez dvoma Za skrivnostnim Imenom se skriva ugodna ponudba izdelkov, ob nakupu katerih ne boste podvomili niti za hip, Nikoli v letošnjih 19 tematsko obarvanih akcijah. Linija izdelkov Popolna nega vključuje kozmetične izdelke za osebno nego tako zanjo kot zanj. Vabljeni na prijazne nakupe v Blagovnico Žana Žalec in Trgovski center Levec Po DOLINI april2003 Člani komisije Janez Oset, Drago Volk in Janez Šumak pri zahtevnem delu Odlične salame in želodci Dom na Gori Oljki obnovljen Invalidi zborovali Lovska družina, Turistično društvo in Društvo podeželskih žena Braslovče so pripravili 7. salamiado. Salame in želodce so predstavili in ocenjevali v dvorani Doma Partizan Braslovče. Na letošnjo salamiado so domači izdelovalci in negovalci suhomesnatih izdelkov prinesli 49 salam in 7 želodcev. Člani komisije, Janez Oset, Drago Volk in Janez Šumak, so imeli tokrat zelo težko delo, saj so bili vsi izdelki zelo dobri. Kljub temu so po preizkušanju okusov, vonjev, po izgledu in drugih kazalcev kakovosti izbrali najboljše. Pri salamah se je po mnenju komisije najbolje izkazala Na rednem občnem zboru so se v dvorani Doma krajanov v Andražu sestali člani društva upokojencev. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci podružnične osnovne šole Andraž, kvintet Ljudskih pevcev in Vaški godci iz Andraža, je predsednik Anton Mešič podal poročilo. Povedal je, da so sodelovali pri čistilni akciji, pri izvedbi prireditve Družina poje, pripravili nekaj izletov, organizirah srečanje svojih članov in obiskali stafejše krajane. Vabilu na občni zbor se je odzval tudi poslanec v Državnem zboru Franc Lenko, ki je po pozdravnih besedah opozoril na potrebno budnost, da se obdrži nivo Braslovška lovska družina šteje 62 zelo delovnih članov. Na občnem zboru so pregledali rezultate gospodarjenja in gojitve v preteklem letu. Ugotovili so, da je bilo gospodarjenje z divjadjo zelo uspešno. Z dodatnim krmljenjem so uspeli odvrniti divjad od kmetijskih zemljišč in tako omiliti škodo, ki jo povzročajo predvsem divji prašiči. Krmo, predvsem koruzo, so v glavnem pridelali sami, nekaj koruze v zrnju za avtomatske krmilnice Fani Novak iz Čemšenika, druga najboljša je bila salama Anje Dobrišek iz Malih Braslovč, tretjo pa je “izdelal” in zoril Milan Pečnik iz Gotovelj. Najboljši želodec je izdelal Franc Bošnak iz Poljč, skoraj tako dober je bil želodec Boruta Pečnika iz Gotovelj in za odtenek slabši želodec Danice in Ivija Mogel iz Podgorja pri Letušu. Ti so v dokaz odličnosti svojih izdelkov prejeli pokale. Ob razglasitvi najboljših so člani turističnega podmladka na Osnovni šoli Braslovče in ansambel Dobrovnik z Dobrovelj pripravili kulturni program, domači župnik Jože Zidanšek pa je mesne dobrote tudi blagoslovil. T. Tavčar zdravstvenega zavarovanja in prizadevanje v parlamentu, da bi bile pokojnine usklajene z rastjo plač. Program dela v tekočem letu je podoben lanskemu. Ob 20-letnici društva bodo v mesecu juniju pripravili srečanje upokojencev. Na zboru so sprejeli predlog predsednika društva Antona Mešiča, da bi v mesecu decembru, ob godu zavetnice rudarjev svete Barbare, organizirah srečanje andraških rudarjev upokojencev, ki bi bilo združeno s sveto mašo v njihovi župnijski cerkvi. Sicer pa bodo tudi v tem letu v sodelovanju in s pomočjo krajevne organizacije rdečega križa organizirah merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. T. Tavčar pa so dokupili. Predsednik LD Braslovče Marko Stegner je povedal, da so plan odstrela, ki jim ga je predpisal Zavod za gozdove, realizirali in si tako zagotovili sredstva, ki jih namenjajo za krmljenje in delovne akcije. V lanskem letu so opravili 2632 prostovoljnih delovnih ur za izdelavo krmišč, visokih prež, lovskih stez in ostalih del v lovišču. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki sosednjih lovskih družin ter društev in šole iz občine Braslovče. T. Tavčar Planinsko društvo Polzela, ki šteje 381 članov, kar 60 odstotkov je mlajših od 30 let, je aktivno na mnogih področjih. 1\idi pri pridobivanju novih članov, saj se je njihovo število od volilnega občnega zbora v letu 2000 povečalo za sto. To je sad tesnega sodelovanja društva z osnovno šolo Polzela, kjer je v interesno dejavnost planinarjenje vključenih kar 76 otrok. Vsem je še posebej pri srcu njihov dom na Gori Oljki, ki so ga lani temeljito obnovili. Na zboru društva, ki se ga je udeležil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, je bilo v številnih poročilih zaslediti, da v društvu svojo aktivnost usmerjajo tudi domu na Gori Oljki. V lanskem letu so opravili 700 ur, kar je prispevalo k zniževanju stroškov. Člani društva so zelo uspešno tekmovali v Savinjski orientacijski ligi, kjer so bili šestkrat prvi, dvakrat drugi in trikrat tretji. Na državnem tekmovanju pri Ivarčkem jezeru pa je ekipa veteranov zasedla četrto mesto, ekipa družin pa peto. Vehko pozornosti posvečajo vzgoji mladih članov, ki jih žehjo naučiti varnega in do narave odgovornega planinarjenja in pohodništva. Zato so prav zanje pripravili več pohodov. Društvo rado in uspešno sodeluje tudi s sosednjimi planinskimi društvi pri organizaciji pohodov, usposabljanju in izobraževanju. Tako so organizirali pohod Zdravju naproti, na Thristično in športno društvo Ponikva sta pripravili že tretjo salamiado na Ponikvi. Ocenjevanje salam je potekalo 12. aprila popoldne, zaključilo pa se je z razglasitvijo rezultatov salam in družabnim srečanjem. Petčlanska komisija v sestavi Janez Demač, Janez Šumak (Braslovče), Dani Jelen, Srečko Lednik (Ponikva) in Jože Čas (Šentilj) je ocenila petintrideset salam. Pridelovalci salam so bili s Ponikve, Vehke Pirešice, Šentilja, Gotovelj, Štor in Andraža. Komisija je katerem je bilo okrog tisoč pohodnikov, pohod na Dobrovlje, pohod po poteh občine Polzela, organizirali so kostanjevo soboto, prvomajsko srečanje in silvestrovanje na Gori Oljki itd. Zadovoljni so tudi z delom novega vodstva, s preglednostjo poslovanja in poslovanjem samim. Vehko sredstev, kar 2,2 milijona tolarjev, so vložili v obnovo doma, predračunska vrednost del pa je znašala 7 milijonov. Delo društva je pohvalil tudi župan Polzele Ljubo Žnidar, velik ljubitelj Gore Oljke, ki je društvu pri obnovi zagotovil pomoč. Tildi letos bodo skrbeh za podmladek, hodih po planinskih poteh, sodelovali z vsemi, ki bodo pripravljeni sodelovati z njimi, njihova največja želja pa je dokončanje del pri domu in ureditev lastništva zemljišča ob domu, ki je last Henrika Pižoma. Ker so pri njem naleteti na vehko razumevanja, upajo, da bodo lahko letos z njim sklenili dogovor o nakupu ah najemu zemljišča in poiskati primernega najemnika, tako da bo imel dom tudi ustrezno gostinsko ponudbo. Na občnem zboru so desetim članom za prizadevno delo podelili pismene pohvale, petim častni bronasti znak PZS, Edvard Bašič je prejel zlati častni znak PZS, Milan Orešnik ter Viti Vybihal pa spominsko plaketo PZS. Za dolgoletno prizadevno delo so Ferdinandu Glavniku izročiti spominsko darilo, sliko s planinskim motivom. T. Tavčar ocenila, da je kvaliteta salam vsako leto boljša. Najboljšo skupno oceno strokovne komisije je dosegla salama Romane Borovnik, drugo mesto je pripadlo salami Rozike Jelen in tretje salami Danila Šuperja. Pred razglasitvijo ocen strokovne komisije je deset naključno izbranih salam ocenila še šestčlanska komisija občinstva. Le-ta je prvo mesto dodelila salami Janka Banovška, drugo salami Staneta Jezernika in tretje salami Rudija Šuperja. Medobčinsko društvo invalidov Žalec je na nedavni letni volilni skupščini dobilo novo vodstvo. Prizadevnega predsednika Vladimirja Jagra je zamenjal Janez Meglič, podpredsednica pa je Minka Virt. V društvo je včlanjenih 1.028 invalidov in 645 podpornih članov iz Krajevna organizacija Rdečega križa Trnava in KS Trnava sta tudi letos pripravili srečanje starejših krajanov, starih nad 70 let. Srečanje je potekalo v enem od razredov njihove osnovne šole, ki so jo ob odprtju poimenovali pravljična šola. Pravljično vzdušje pa je vladalo tudi na srečanju, za kar so poskrbeli nastopajoči otroci, ki so s svojo prisrčnostjo dodobra ogreli srca vseh prisotnih. Dobršen del pravljičnega vzdušja ati bolje nostalgije sta v prostor prinesla glasbena gosta Marjan Marinšek s svojimi citrami in Kristina s svojim glasom in violino. Z izbranimi in toplimi besedami je starostnike nagovorila Irena Štusej, ki je v uvodu dejala: “... Vi sami najbolje veste, da topla in prijazna beseda sama najde pot do srca. Podariti nekomu šopek prijaznih besed je tako preprosto. vseh šestih spodnjesavinjskih občin, med njimi je 40 zelo aktivnih poverjenikov. Člane z območja krajevne skupnosti Vinska Gora je letos prevzelo Društvo invalidov Velenje. Pisarna MDI Žalec je v Hmeljarski utici 3, odprta pa je vsak ponedeljek in sredo od 8. do 11. ure. Nič ne stane in tudi boli ne. Tisti, ki podarja, ve, da so kot seme, ki pade v spočito zemljo. Bogato obrodi! Morda so tele cvetoče veje zacvetele prav danes, ko ste nabirali skupaj besede, ki si jih boste medsebojno podaril na današnjem srečanju...” Po kulturnem programu so starostnike nagovorili tudi župan Marko Balant, sekretarka Območnega združenja RK Žalec Majda Pilih in predsednik KS Karel Herodež. Vsi so izraziti' zadovoljstvo, da so lahko med njimi, hkrati pa pohvaliti Krajevni organizaciji Rdečega križa, ki jo že vrsto let vodi Anica Kranjc. Posebno pozornost so tudi tokrat nameniti udeleženki srečanja, ki bo letos praznovala 90 let. Čestitke s šopkom rož iz rok župana Marka Balanta in s pesmijo iz grl glasbenih gostov je bila letos deležna Minka Zdolšek, ki bo devetdeset let dopolnila 7. avgusta. D. N. N. J. Utrinek z ocenjevanja salam na Ponikvi mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV Delovni andraški upokojenci Lovci opravili 2632 ur Obnovljeni dom na Gori Oljki 3. salamiada na Ponikvi K. R. S pesmijo, glasbo in prisrčnostjo so srečanje obogatili tudi otroci s svojim učiteljem. Šesto srečanje starostnikov april2003 Po DOLINI Ob svetovnem dnevu zdravja Zdravje je, kot radi rečemo, dolgo je znano, da uravnoteže-naše največje bogastvo. Tega se na prehrana in gibanje omo- Pred startom merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa eni bolj, drugi manj zavedamo. Običajno znamo zdravje ceniti šele takrat, ko smo bolni. Že gočata kakovost življenja zdravih in bolnih ljudi. S pravilno prehrano in gibanjem se zmanjša tudi tveganje za nastanek kroničnih bolezni, kot so zvišan krvni tlak, sladkor v krvi, zvišan holesterol in drugo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila 7. april za svetovni dan zdravja, s katerim skuša spodbuditi ljudi k razmišljanju o zdravstvenih problemih v svetu, boleznih in dejavnikih, ki pogojujejo nastanek le-teh. Že drugo leto zapovrstjo so svetovni dan zdravja nadvse množično obeležile tudi Žalske lekarne, ki so ob pomoči Občine Žalec in Športne zveze Žalec ponovno organizirale pohod do Lovskega doma na Rinki. Akcijo so letos še razširili in vanjo vključili tudi kolesarje in tekače, ki so se na pot podali nekoliko kasneje. Start vseh udeležencev akcije, katere slogan je bil VARNO OKOLJE -ZDRAVI OTROCI - LEPA PRIHODNOST, je bil na prostoru Športnega centra Žalec ob osnovni šoli. Pohodniki so se podali na pot v skupinah pod vodstvom planinskih vodnikov, še pred tem pa si izmerili krvni tlak in srčni utrip. Rezultate merjenje so vsakemu udeležencu vpisali v poseben kartonček, kar so ponovili tudi na cilju. Glavna organizatorka Lidija Pavlovič iz Žalskih lekarn je povedala, da je vesela nad številom udeležencev in se zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali pri organizaciji akcije, ki naj bi v prihodnje privabila udeležence tudi od drugod. Letos so se akcije udeležili tudi Gorenjci, ki so se v Savinjsko dolino pripeljali s svojim avtobusom, mnogi pa so v Žalec Start prve skupine prišli z osebnimi avtomobili. Na cilju na sv. Jederti je zbrane nagovoril žalski župan Lojze Posedel, ki je z veseljem prehodil letošnjo pot. Udeleženci so bili deležni spodbudnih besed s strani organizatorjev in prijetnega kulturnega programa, ki so ga pripravili učenci I. osnovne šole Žalec. Ob vsem tem pa ni manjkalo zdravega obroka hrane, pijače, razvedrila, glasbe, telovadbe in raznih napotkov za zdravo življenje na predstavitvenih stojnicah. Za veselo razpoloženje je poskrbel tudi narodno-zabavni ansambel Dori. D. N. ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV ŽALEC - SPORTIVE PRIREDITVE V MAJI Datum Naziv Ura Kraj Organizator Kontakt Telefon 1. maj Planinski izlet Velika planina-Zajčeva koča-Krvavica 9.00 Šempeter - Krvavica PD Šempeter Silvo Črepinšek 031 501 244 1. maj Planinski pohod na Šmohor Info tel. Gotovlje - Šmohor ŠRD Borut Gotovlje Janez Trobiš .041 4l6 780 1. maj Prvomajsko srečanje na Bmici Info tel. Bmica PD Liboje Franci Čretnik 031 627 932 1. maj Prvomajsko srečanje na Gori Info tel. Koča na Gori PD Žalec Janez Podpečan 710 06 30 1. maj Tlirnir v preskakovanju zaprek Info tel. Gotovlje Konjeniški klub Gotovlje Miro Novak 041 675 624 7. maj Pričetek Savinjske teniške lige - modra skupina 17.00 ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 8. maj Razpnimo jadra - orientacija s streljanjem 16.00 Vrbje - jezero PD Zabukovica, SD Juteks Bogomil Polavder 041 688 055 8. maj Pričetek Savinjske teniške lige - rdeča skupina 17.00 ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 9. maj Odprtje atletske sezone za pionirje 16.00 ŠC Žalec AK Žalec Adi Vidmajer 713 24 22 9- maj Ligaška nogometna tekma st. dečkov U-14 17.00 ŠC Žalec NK Žalec Samo Verstovšek 041 427 334 9. maj Pričetek Savinjske teniške lige - za ženske 17.00 ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 9. maj Pričetek Savinjske teniške lige - za OŠ 15.00 ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 9. maj Košarkarski turnir trojk ZA VSE Info tel. Levec ŠK Levec Dušan Lesjak 040 622 606 10. maj Tlimir v malem nogometu ZA VSE 9.00 Levec ŠK Levec Dušan Lesjak 040 622 6o6 10. maj Razpnimo jadra - tekaški vzpon na Bukovico 11.00 Griže - Bukovica ŠD Mah talent Marko Krušnik 041 353 05 10. maj Srečanje na Homu Info tel. Hom PD Zabukovica Bogomil Polavder 041 688 055 10. maj Košarkarski turnir trojk za člane 15.00 Griže DŠR Partizan Griže Sašo Vehgošek 041 727 217 10. maj Maj open v tenisu Info tel. Šempeter Tenis klub Trje Pero Popovič 572 80 07 10. maj Pokal SLO-open v ju-jitsu Info tel. Šempeter Aljesan Šempeter Sandi Jelen 041 719 586 11. maj II. državna tenis liga Dop ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 11. maj Razpnimo jadra - Vsi na Gozdnik (pohod) 8.00 Zabukovica - Gozdnik PD Šempeter Silvo Črepinšek 031 501 244 13- maj Medobč. Posamično prvenstvo v atletiki za OŠ 15.00 Ati. štadion Žalec AK Žalec Adi Vidmajer 713 24 22 13- maj Odprto prvenstvo občine Žalec v streljanju 17.00 Strelišče ŠC Žalec SD Juteks Žalec Janko Melanšek 040 218 517 12.-16. maja Teniški vrtec Volkec za “vrtičkarje” Dop ŠC Žalec " Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 I4.maj Razpnimo jadra -1. turnir v nogometu za OŠ 16.00 Ponikva ŠD Ponikva Karli Borovnik 041 395 926 14. maj Šahovska simultanka za OŠ 16.00 Šempeter ŠD Savinjčan Jožef Peternel 031 719 123 15. maj Rekreativno prvenstvo Savinjske doline v tenisu Info tel. ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 16. maj Medobčinsko ekipno prvenstvo v tenisu za OŠ 13.00 ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 16. maj Razpnimo jadra - Ah zmoreš preteči en krog? 17.00 Ati. štadion Žalec AK Žalec Aleš Gašperič 031 322 749 17. maj II. državna tenis liga Dop ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 17. maj Športni dan - otroci s starši 8.00 Ponikva ŠD Ponikva Karli Borovnik 041 395 926 17. maj Razpnimo jadra - turnir v hokeju na rolerjih 13.00 ŠC Žalec ŠD Adrenalinskih aktivnosti Damir Vrbanič 041 327 553 17. maj Žalski divjak-4x Info tel. Bicikl park Žalec Kolesarsko društvo Novak Stane Novak 041 518 230 17. maj Razpnimo jadra - rolanje in nogomet ZA OTROKE 10.00 Velika Pirešica ŠD Hofrein Janez Vozelj 070 720 464 17. maj Dan odprtih vrat SD Liboje 14.00 Liboje Strelsko društvo Liboje Emil Toplak 041 240 715 17. maj Ligaške nogom, tekme dečkov U-10 in U-12 (Zreče) 9.00 ŠC Žalec NK Žalec Samo Verstovšek 041 427 334 17. maj Razpnimo jadra - dan košarke za vse (trojke OŠ) 14.00 ŠC Žalec ŠD Mah talent Domen Kurent 041 380 843 17. maj Razpnimo jadra - dan košarke za vse (trojke VSI) 16.00 ŠC Žalec ŠD Mah talent Domen Kurent 041 380 843 18. maj Ligaški nogometne tekme malčkov U-8 10.00 ŠC Žalec NK Žalec Samo Verstovšek 041 427 334 21. maj Razpnimo jadra - odbojka na mivki za OŠ 16.00 Vrbje ŠD Vrbje Milan Vogrinc 031 391 319 22. maj Razpnimo jadra - 2. turnir v nogometu za OŠ 16.00 Petrovče ŠŠD Petrovče Anita Seles 041 783 075 23. maj Ligaška nogometna tekma st. dečkov U-14 17.00 ŠC Žalec _ NK Žalec Samo Verstovšek 041 427 334 23- maj Razpnimo jadra - odbojka na mivki ZA VSE 16.00 Šempeter TVD Partizan Šempeter Milan Pulko 041 411 322 23. maj Tlimir trojk v košarki 16.00 Šempeter TVD Partizan Šempeter Milan Pulko 041 411 322 23. maj Razpnimo jadra - CICI olimpijada ZA PREDŠOLSKE 17.00 Ati. štadion Žalec AK Žalec _ Adi Vidmajer 713 24 22 24. maj Razpnimo jadra - tek rekreativcev ob Savinji 10.00 Vrbje - jezero AK Žalec Aleš Gašperič 031 322 749 24. maj II. državna tenis liga Dop ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 24. maj Teniški turnir “100 let” 16.00 ŠC Žalec Tenis klub Žalec Lojze Posedel 713 64 20 24. maj Šahovski turnir mladih (kadeti - mladinci) Info tel. Šahovski klub Žalec Šahovski klub Žalec Franc Brinovec 040 226 521 24. maj Dan ženske odbojke - trojke po ktg 10.00 Šempeter OK Spodnja Savinjska Dragan Bojinovič 041 393 093 24. maj Pohod na Golico 7.00 Šempeter PD Šempeter Silvo Črepinšek 031 501 244 24. maj Pohod na Peco Info tel. Liboje PD Liboje Franci Čretnik 031 627 932 25. maj Turnir v malem nogometu 10.00 Velika Pirešica ŠD Hofrein Matjaž Ašenberger 041 401 062 25. maj Vaške športne igre Info tel. Gotovlje ŠRD Borut Gotovlje Aleksander Trobiš 041 675 713 25- maj Kvalif. za državno prvenstvo balinanje - dečki do 14.1. Info tel. Žalec Balinarski klub Žalec Latif Kuhč latif@email.si 25. maj Odprto prvenstvo občine Žalec v namiznem tenisu 9.00 Petrovče ŠD Petrovče Tomaž Volk 041 569 659 27. maj Pomladni nogometni turnir 10.00 Igrišče Rega Podlog ŠRD Rega Ivan Napotnik 031 747 765 28. maj Razpnimo jadra - turnir trojk v košarki za OŠ 16.00 Petrovče ŠŠD Petrovče Moj mir Cilenšek 031 789 980 30. maj Spust s kajakom po Savinji Info tel. Griže DŠR Partizan Griže Sašo Vehgošek 041 727 217 30. maj Razpnimo jadra - 3. turnir v nogometu za OŠ 16.00 ŠC Žalec NK Žalec Luka Naprudnik 041 372 545 31- maj 1. Šarlahov memorial v nogometu (povablj. ekipe) 10.00 ŠC Žalec NK Žalec Samo Verstovšek 041 427 334 31. maj Razpnimo jadra - hitrostno rolanje 10.00 Avtopoligon Šempeter SK Gozdnik Žalec Franček Pungerčič 041 620 131 30.-31. maja Razpnimo jadra - 24 ur tenisa ZA VSE 16.00 ŠC Žalec Teniška akademija Žalec Tomaž Volk 041 698 276 Napovednik april 2003 PRIREDITVE V MAJU DATUM, ura \AZIY PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 23.4. ob 19.30 Predst. publik. “V ogledalu časa”, zgod. oris OŠ Prebold, avtorice Anice Skok OBČINA PREBOLD DVORANA PREBOLD METKA ŠRIBAR 703 64 02 26. 4. ob 20. uri Potopis, predav. IVANA LIPIČNIKA O TURČIJI IN IRAKU (diapozitivi) PGD GROBLJA GASILSKI DOM GROBLJA FRANC KUKOVNIK 570 19 46 30. 4. ob 20. uri KRESOVANJE ŠD KAPLJA VAS ŠPORTNO IGRIŠČE KAPLJA VAS BORIS POTOČNIK 572 30 25 ob 20.30 KRESOVANJE IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 031 393 499 ob 20.30 KRESOVANJE PARK ŠENEK - POLZELA DRUŠT. PODEŽEL. MLADINEPOLZELA SERGEJ ZABUKOVNIK 041 419 125 1. maj ob 6. uri PRVOMAJSKA BUDNICA KS UBOJE GODBA LIBOJE TOMO RUS 041 754 871 ob 5.30 PRVOMAJSKA BUDNICA KS GRIŽE GODBA ZABUKOVICA ALJOŠA GRAMC 710 39 80 SREČANJE V DOMU POD REŠKO PLANINO PD PREBOLD DOM POD REŠKO KPLANINO DUŠAN VEDENIK 041 752 899 1. maj 43. SREČANJE NA GORI OLJKI GORA OLJKA PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 ob 8. uri PRVOMAJSKO SREČANJE NA GORI OLJKI GORA OLJKA ŠD ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 031 393 499 ob 10.30 JOŽEF DELAVEC - sv. maša na Gori Oljki CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJKI ŽUPNIJSKI ODBOR JOŽE KOVAČEC 705 00 03 3- maj ob 8. uri KMEČKA IN CVETLIČNA TRŽNICA OBČINA PREBOLD PARKIRIŠČE PRED OŠ PREBOLD METKA ŠRIBAR 703 64 02 ob 10. uri CVETLIČNA TRŽNICA PONIKVA-PRIGD TD PONIKVA NADA JELEN 572 80 42 4.5. ob 10.30 MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA CERKEV ANDRAŽ PGD ANDRAŽ DUŠAN ZABUKOVNIK 041 454 279 ob 15. uri MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA CERKEV SV. FLORJANA V ŠENEKU NA POLŽ. PGD LOČICA OB SAVINJI MARTIN STEINER 041 783 088 7. 5. ob 7. uri POHOD - 3- del po občini POLZELA; Gora Oljka-Brunški vrh-Velenje ODHOD IZPRED “P”- bife DU DU POLZELA STANE ŠTORMAN 572 07 44 9- 5. ob 8. uri RIBOLOV PRESERJE' DU ŠEMPETER MARTIN ŠTORMAN 570 16 35, 031 431 777 ob 19.30 Dobrod. koncert ‘ ZA OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE” KULTURNI DOM SVOBODE UBOJE KD SVOBODA LIBOJE MARJAN VRENKO 040 308 953 10. 5. ČIŠČENJE PLANINSKIH POTI OBČINE POLZELA ODHOD IZ “P” pri OBČINI POLZELA PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 ob 10. uri ČISTILNA AKCIJA KOT PLAČILO ČLANARINE ODHOD IZ “P" pri OBČINI POLZELA V DRAVOGRAD ART ANGEL - DRUŠ. ZA UBRANO ŽIVLJ. ANDREJ NOVAK 031 309 169 10. 5. ob 19- uri 0BČ. GLEDAL. ABONMA “VSE SE DA, ČE ŽENSKE HOČEJO” (KUD Pirniče) OBČINA in DPD SVOBODA PREBOLD DVORANA PREBOLD ANICA TRIVAN 572 42 24 10. maj ORIENTACIJ. TEKM. MARIJA REKA 2003 PD PREBOLD MOJCA JEZERNIK 041 783 359 ob 20. uri KONCERT MPZ Z GOSTI (ob 15-let. delovanja) DOM KRAJANOV KD ANDRAŽ DANI SITAR 041 2Ò4 760 ob 20. uri POLITIKA, LJUBEZEN MOJA - komedija DOM SVOBODE GRIŽE GLEDALIŠKA SKUPINA JOŽE GABERŠEK 571 82 05 11. 5. ob 9- uri CVETLIČNA TRŽNICA PRED DOMOM NINE POKORN TD GAUCIJA CVETKA PERNOVŠEK 031 243 725 ob 15. uri PESEM V MAJU PONIKVA MoPZ in KD PONIKVA MAJDA VASLE 899 15 81 16. 5. ob 8. uri ŠAH ŽALEC-ŠK ŽALEC DU ŽALEC MARTIN ŠTORMAN 570 16 35,031 431 777 ob 8. uri BALINANJE ŽALEC DU ŽALEC MARTIN ŠTORMAN 570 16 35,031 431 777 ob 18. uri 58. LUNOHOD BIFE DU - GORA OLJKA - BAJHT DU POLZELA STANE ŠTORMAN 572 07 44 17. 5. ob 20. uri POLITIKA, LJUBEZEN MOJA - komedija DOM SVOBODE GRIŽE GLEDALIŠKA SKUPINA JOŽE GABERŠEK 571 82 05 17. do 18. 5 SPOT - drž. prven. v orientaciji ODHOD IZ “P” pri OBČINI POLZELA PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 18. 5. ob 7. uri TRAD. POHOD NA TRAVNIK (odhod izpred OŠ Preb.) PD PREBOLD MILAN SUŠAK 041 463 215 VSAKO SREDO ob 17. uri v občini Prebold URE PRAVLJIC KNJIŽNICA PREBOLD KNJIŽNICA PREBOLD NUŠA DVORŠEK 705 35 40 23. 5. ob 8. uri STRELJANJE Z ZRAČ. PUŠKO PETROVČE DU PETROVČE MARTEN ŠTORMAN 570 16 35,031 431 777 ob 8. uri RUSKO KEGLJANJE PETROVČE DU PETROVČE MARTIN ŠTORMAN 570 16 35,031 431 777 29- 5. ob 19- uri KONCERT PEVSKIH ZBOROV I. OŠ ŽALEC DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC ZDENKA MARKOVIČ 031 893 744 30. 5. ob 8. uri METANJE PIKADA LIMBERK DU GRIŽE MARTIN ŠTORMAN 570 16 35, 031 431 777 ob 8. uri METANJE KROGOV UMBERK DU GRIŽE MARTIN ŠTORMAN 570 16 35,031 431 777 datum ni znan IZLET NA GOLICO IN DOVŠKO BABO (praznik narcis) KARAVANKE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 datum ni znan IZLET NA VRENŠČICO NOTRANJSKA PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 1.6. ob 11.30 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV POLZELE DOM KRAJANOV DU ANTON MEŠIČ 572 03 03 Program prireditev je okviren, za morebitne spremembe spremljajte dnevna obvestila. Organizatorji prireditev nam morajo prireditve v juniju spročiti do 17. junija 2003. KINO ŽALEC APRIL JUNU 25. do 27. 4. OSEM Milj DVA TEDNA ZA IJUBEZEN 6. do 8. 6. MALI VOHUNI MAJ NEPOVRATNO 2. do 4. 5. LAHKI DEKLETI 13. do 15. 6. JACKASS DAREDEVIL MOŽJE X II 9. do 11. 5. KROG 20. do 22. 6. JOHNNY ENGLISH ČUDEŽNO POTOVANJE PIANIST 16. do 18. 5. TOLPE NEW YORKA 27. do 29. 6. LADJA GROZE ZGODILO SE JE NA MANHATTNU SONČEVE SOLZE 23. do 25. 5. OSTRŽEK CHICAGO Spremljajte tudi tedenska obvestila na naših 31. 5. do 1. 6. KNJIGA 0 DŽUNGLI VROČA BEJBA oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Prireditve v maju 8. 5. ob 11. uri Savinov likovni salon Žalec Odprtje razstave likovnih del Učenci OŠ Spodnje Savinjske doline 712 12 50 12. 5. ob 19.30 dvorana Doma II. slov. tabora Žalec KRPANOVA KOBILA A. G. Velenje Gledališki abonma PONEDELJEK in izven 712 12 50 13. 5. ob 19.30 dvorana Doma H. slov. tabora Žalec KRPANOVA KOBILA A.G. Velenje Gledališki abonma TOREK in izven 712 12 50 26. 5. ob 20. uri dvorana Doma n. slov. tabora Žalec MIŠOLOVKA Špas Teater Mengeš Gledališka predstava za IZVEN 712 12 50 Medobčinska matična knjižnica Žalec 15. maj 2003, ob 19. uri - recital iz knjige Majde Mencinger BOSA 22. maj 2003. ob 20. uri - predstavitev knjige Vekoslava Grmiča MISLI IZ ŠOLE ŽIVIJENJA. POTEPUH Vi samo u ž i v Mi vaša potepanja jemljemo resno | INNSBRUCK - BODENSKO JEZERO - MAINI 39.000 SIT; LEPOTE RENA 4 dni, 30.4., 4 24.5. M 14.6., 2S.B00 SIT; PRAGA IN GR 39.600 SIT; BUDIMPEŠTA IN BLATNO JEZ PISA - FIRENCE 3 dni, 1.5. Od 36.900 SIT 24.5. M 14.6. od 20.900 SIT; BENETKE bi POMLADANSKI tor PRVOMAJSKI KRAJŠI 1 slovenskih zdraviliščih; POSEBNI PROGRl V PRODAJI “POTEPUHOM Ugodno cona, gotovinski popusti ali pl AU - RENSKI SLAPOVI 3 dni I.S. la 13.8., 10.900 SIT; SALZBURG - PASSAU - UNZ 2dnL ADOV1 JUŽNE ČEŠKE 3 dnL 10. la 20.8., ERO 3 did, 30.0., 20.800 SIT; SIENA - ELBA -; RIMINI - SAN MARINO - SAN LEO 2 dnL 2.S., I razstava 'Faraoni* 1 da«, 17.0., 9.900 SIT; 1DOIH na slovenski ki hrvaški oba« tor v UKU za Igralca GOLFA 10 POLETJE 2003” jSSTS lačilo na 10 obrokov !!! na doni Darilo ob prijavi! Ta oglas izrežite in prinesite s seboj. e-mail: potepuheaiol.net, amnv.mb- Žalec, Šlandrov trg 25. Žalec, lei: 03 / 713 23 ffi*TflBiiSa, Dunajska 105. Ljubljana, tel: 01 / 565 S8 30 'V r, I ìm K we . DEKORACIJE Z BALOM Za poroke, obletnice, valete, in druge prireditve. Jani Jošovc, Petrovče 123 041 783 840 http.//magicjani. com april2003 Kultura Delovno predsedstvo KD Marija Reka med vodenjem občnega zbora Najmlajše KD Savinjske zborovalo V Domu pod Reško planino je bil pred mesecem dni eden izmed večerov spet namenjen kulturi. Zborovali so namreč člani Kulturnega društva Marija Reka, ki je najmlajše tovrstno društvo v Savinjski dolini. Društvo deluje šele od aprila lani, čeprav segajo korenine kulturnega delovanja daleč nazaj. Na občnem zboru je zbrane pozdravila predsednica društva Cita Galič in podala poročilo o delovanju društva v prvem letu delovanja. Še pred uradnim začetkom so za kulturni program poskrbeli člani gledališke sekcije in uprizorili del programa s proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. V društvu deluje pet sekcij: Ljudski pevci, NZ ansambel Reški trio, Gledališka skupina, Odbor za izvedbo prireditev in Etnološka sekcija. Vsi so dejavno prispevali k uspešnemu delu društva. Ljudski pevci so nastopali na različnih prireditvah in bili povabljeni na nastope tudi izven občinskih meja. Nepogrešljivi so bili na 6. srečanju ljudskih pevcev in godcev v okviru prireditve Pod Reško planino veselo živimo, ki je tudi osrednja prireditev v Mariji Reki. Narodno-zabavni ansambel Reški trio je izvedel v lanskem letu veliko nastopov na veselicah, porokah in drugih praznovanjih, v imenu KD Marija Reka pa je nastopil na decembrski prireditvi v Preboldu. Gledališka skupina je začela z delom decembra lani in pod vodstvom Jožice Ocvirk pripravila program ob slovenskem kulturnem prazniku. Odbor za prireditve je imel veliko dela pri pripravi 6. srečanja ljudskih pevcev in godcev. Etnološka sekcija pa je V okviru tega srečanja pripravila zanimivo razstavo Marija Reka skozi čas. Za letošnje leto so si zastavili še obsežnejše naloge. Obeležili bodo tudi 10-letnico delovanja ljudskih pevcev in 25 let nastopanja Reškega tria. Prav tako želijo obuditi delo gledališke skupine Fran Erjavec, ki je bila pred petdesetimi leti v Mariji Reki zelo aktivna in uspešna. Ob vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na tradicionalno prireditev Pod Reško planino veselo živimo, katere osrednji dogodek je srečanje ljudskih godcev in pevcev. Na dosedanjih šestih srečanjih je nastopilo 70 različnih solistov in skupin, sicer pa vsako leto nastopi od 80 do 100 godcev in pevcev. Največ jih je iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline, ne manjka pa jih tudi iz Posavja, Zasavja, Pohorja, Koroške, Prlekije in Poljanske doline. D. N. Od ljubezni se zvrti Člani dramske sekcije Kulturnega društva Petrovče so v soboto, 29. marca, premierno uprizorili romantično komedijo “Od ljubezni se zvrti” študentke prava, domačinke Urške Uranjek, ki je tudi režiserka in scenografinja igre, z glasbo je komedijo popestrila študentka Akademije za glasbo, domačinka Maruša Mirnik. Romantična komedija je nekaj posebnega, saj se vsi liki “ukvarjajo” z ljubeznijo. Ideja zgodbe je v vprašanju, ali sploh obstaja ljubezen na prvi pogled. Vse skupaj je prikazano na šaljiv, hudomušen, morda celo nekoliko ironičen način. Vsak najde tisto, kar išče: ljubezen na svoj način. Pa naj bo to mini krilo, kravata, roza lučka, čudovite pesmi, nenavadni hobiji, molzenje krave ... Ah kot bi rekel Bogdan: “Ja, to je to! To je ljubezen.” V predstavi nastopajo: Jasmina Ogorevc, Klemen Klobučar, Jerneja Mimik, Blaž Pentek, Danijel Reberšak, Tinka Uranjek, Matjaž Gostečnik, Sanja Brodnik in Urška Gostečnik. Sceno sta pripravili Klara Pantelič in Mehta Anželak. Pavla G. Za praznik igrica o Sneguljčici Čeprav je praznik žena in mater že za nami, velja nanj spomniti večkrat v letu. Morda prav zato ne bo odveč ta članek, ki bi ga morali objaviti v prejšnji številki Utripa. Pa vendar. V Planinskem domu v Mariji Reki praznujejo mednarodni praznik žena prav na dan 8. marca. Letos so priprave na ta dogodek potekale že mesec dni prej, saj so otroci pod vodstvom Ljubice Cestnik pridno vadili in ustvarjali program, s katerim so razveselili svoje mame, babice in prababice ter vse, ki so prišli na prireditev. V uri in pol trajajočem programu ni manjkalo recitacij, pevskih točk, plesa in igrice o Sneguljčici, za katero je bila narejena posebna scena. Za vse žene in dekleta so organiza- Od srca k srcu Tat, ki ne more V obnovljeni dvorani KZ v Preboldu se je zvrstilo že lepo število kulturnih dogodkov, ki so navdušili poslušalce oziroma gledalce. V prihodnje pa bo kulturne prireditve še prijetneje spremljati, saj bodo v kratkem trde stole zamenjali mnogo bolj udobni. Zadnjo prireditev smo si ogledali še s starih stolov, a smo kljub temu z veseljem prisluhnili koncertu zborov Matjaža Kača. Matjaž Kač je s Preboldom povezan že od leta 1991, ko je prevzel vodenje Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold, kar je najbrž razlog, da je tudi letos za predstavitev svojih zborov izbral prav ta kraj. Na prireditvi z naslovom Od srca k srcu se je Matjaž Kač predstavil občinstvu z MoPZ Šmartno ob Paki, Vokalno skupino Cantemus, MePZ Šmartno ob Paki, MePZ Celeia Celje, MoPZ DPD Svoboda Prebold in Savinjskim komornim zborom Žalec. Kot gostje so prireditev počastili člani gledališke skupine KD Marija Reka s citrarko Cito Galič. Program je povezovala Jožica Ocvirk. Nekakšna poslastica večera je bil zagotovo zadnji del koncerta, ki so ga začinili člani in članice VS Cantemus. Ganljiv pa je bil tudi prizor, ko je Matjaž Kač po zapetih pesmih svoji mami in ženi, ki sta prav na ta dan praznovali rojstni dan, izročil šopek rož in se jima zahvalil za pomoč in skrb pri njegovem delu. Matjaž Kač je s svojimi zbori dosegel vidne rezultate. Lani se je na pevskih revijah predstavil z vsemi svojimi zbori, z Vokalno skupino Cantemus pa je na republiškem srečanju malih pevskih skupin prejel posebno nagrado za najbolje izbran program. Na njegovo pobudo bo VS Cantemus, KUD Žalec skupaj z JSKD 01 Žalec in Občino Žalec organizirala I. Festival vokalne zabavne glasbe v Sloveniji. Festival bo 7. junija v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. D. N. S koncerta zborov Matjaža Kača v preboldski dvorani Politika, ljubezen moja v Grižah Gledališka skupina KUD Svoboda Griže je za letošnjo sezono pripravila komedijo Toneta Partljiča Politika, ljubezen moja. Komedija opisuje družino, ki se je pričela spogledovati s politiko, saj se oče, mah in zet odločijo kandidirah za poslance in to vsak v svoji stranki, kar seveda pripelje do nesoglasij v družini, katere “zabeli” še mamina prehrana angažiranost pri “tretjem obdobju”. Partljičeva komedija Politika, ljubezen moja ni samo komedija, ob kateri se bodo gledalci izredno zabavah, ampak je - žal ah pa hvala bogu - odlomek iz resničnega življenja marsikatere družine. V komediji nastopajo: Igor Vehgošek, Tanja Thmšek, Veronika Smolar, Nina Markovič, Januš Grobelnik, Olga Markovič, Petra Župevc, Trezika Žuža, Valčka Gnus, Cita Pospeh, Uroš Premik, Jože Gabršek in Boris Vidovič. Sceno je zasnoval Aco Markovič, za ton in razsvetljavo bosta poskrbela Vili Golavšek in Dejan Marinko, režija Olga Markovič. Premiera bo v soboto, 10. maja, ob 20. uri, ponovitev pa v soboto, 17. maja, ob 20. uri v domu Svobode Griže. O. M. torji pripravili tudi medene srčke, za nageljne pa sta poskrbela oskrbnika doma pod Reško planino Fanika in Stanko Pišek. Prav na ta dan so pomladno okrasih tudi dvorano, ki je po končanem kulturnem programu postala plesišče. Za ples in dobro vzdušje pa so skrbeh člani ansambla Reški trio. D. N. Otroci so s svojim programom v prostor vnesli veliko lepega, ljubezen in toplino, ki jo je simboliziralo tudi sonce na zavesi. Gledališka skupina Galicija se je dalj časa pripravljala na uprizoritev komedije Daria Foa Tat, ki ne more. Po dolgotrajnih in temeljitih vajah pod režiserskim vodstvom Jožeta Krajnca so se občinstvu predstavili s premiero in ponovitvijo, ki sta bili v dvorani Doma krajanov v Galiciji 11. in 13. aprila. V komediji nastopajo Peter Vipave, Liljana Ograjenšek, Stanka Pečnik, Dejan Brežnik, Vida in Ivo Lindič in Roman Žagar, za luč in ton pa skrbi Marjan Žagar. Kot je v gledališkem listu zapisal režiser Jože Krajnc, je avtor, nobelovec Dario Fo, mojster odrske besede in gledališke ods-likave raznoterih življenjskih izkušenj, ki jim imenitno dodaja svoj ščepec soh za malo razmisleka in pravi okus. Zato nastopajoči in drugi z veseljem sodelujejo pri srečanju gledalcev z njegovo zgodbo o tatu, ki ne more nih pošteno krasti, ker... T. Tavčar Nastopajoči in režiser Jože Krajnc v komediji Tat, ki ne more... Ob materinskem dnevu V Gotovljah je bilo 23. marca zelo prijetno in veselo. V dvorani kmetijske zadruge je svoj vsakoletni koncert ob materinskem dnevu proslavil moški pevski zbor Gotovlje in ob tej priložnosti so v goste povabili sopranistko Natašo Krajnc s pianistom Primožem Mavričem, ženski pevski zbor iz Žetal ter domačo otroško pevsko in dramsko skupino podružnične šole iz Gotovelj. Naj pesem radosh napolni srce, naj se zhje v čudovito harmonijo in v tem duhu je potekal glasbeni večer, ki so ga obogatili z zanimivim veznim tekstom, izpetimi pesmimi, igralnimi prizori, glasbo in sceno. Tako je bilo na najlepši način kronano že skoraj 110-letno prepevanje pevcev, ki skrbijo, da ne bi pesem v Gotovljah tonila v pozabo. S pesmimi, ki so se velikokrat oglasile pri in po opravljenem delu, so pevke iz Žetal navdušile polno dvorano občinstva. S seboj pa so prinesle dobrote, značilne za Haloške Gorice. Pevke so spremljali tudi ugledni občinski možje iz njihovega kraja. Svoje prijetno glasovno barvno izvajanje solo petja je ob spremljavi čudovito izvedla tudi Nataša Krajnc. Program so popestrili tudi učenci z učiteljicami, ki so nepogrešljivi izvajalci vseh kulturnih prireditev v Gotovljah. Po končanem kulturnem programu so se ob prijetni glasbi zavrtele žene in matere, ki so praznovale svoj praznik. Tako so pevci s to prireditvijo sklenili del svojega programa in hkrati navezah dobro sodelovanje in prijateljstvo s pevkami iz Haloz. V jeseni pa bodo člani moškega zbora ter krajevne in občinske oblasti obiskali ta severno vzhodni del Slovenije. Danilo Florjančič Oljka bo prepevala Mešani pevski zbor Oljka s Polzele, ki ga vodi Marko Slokar, pripravlja 26. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma letni koncert. Poleg zbora bosta nastopila še Kvartet saksofonistov in Dekliški sekstet. Za vse ljubitelje zborovskega petja bo koncert prav gotovo priložnost, da se naužijejo ubranega petja in igranja. T. T. Kultura april 2003 Srečanje z Milošem Mikelnom S srečanja z Milošem Mikelnom, ob njem profesorica Marija Končina in Metoda Uranjek V prostorih krajevne knjižnice Petrovče so ob mednarodnem dnevu knjige pripravili srečanje s pisateljem in rojakom Milošem Mikelnom in predstavitev njegove najnovejše knjige Poročnik z Vipote. Številno občinstvo in pisatelja je najprej pozdravila Metoda Uranjek, z njim pa se je pogovarjala profesorica Marija Končina. Miloš Mikeln se je leta 1930 rodil v Celju, kjer je preživel svojo mladost. Študiral je primerjalno književnost in gledališko režijo, bil režiser v Prešernovem gledališču v Kranju, časnikar pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, samostojni književnik, direktor Mestnega gledališča v Ljubljani in Cankarjeve založbe, sedaj pa je spet samostojni pisatelj. Napisal je štiri dramske kronike, štiri komedije, šest satiričnih kabaretov, več mladinskih in televizijskih iger. Zanj je značilna satirična in humorna proza, politična satira, tudi prevaja itd. Njegova najnovejša knjiga, Poročnik z Vipote, govori o rezervnem pehotnem poročniku kraljeve jugoslovanske vojske Samu Knezu, ki se je v začetku leta 1945, v zadnjih mesecih druge svetovne vojne, vrnil v Ljubljano v zelo čudnih okoliščinah, s sporočilom ameriške obveščevalne službe visokemu častniku nacistične SS in s svojimi osebnimi nujnimi obvestili poveljstvu slovenskega domobranstva, kar je bilo seveda nadvse nenavadno. Ampak nenavadna so bila vsa njegova vojna leta. O Vipoti govori odlomek v knjigi. Kmet, od katerega je stari gospod Knez kupil kos gozda na pobočju Plešivca, razlaga, kaj pomeni vipota. To je grbina, pomol sredi gozda, iz katerega prihaja voda, vipota pač. Kupcu je bil izraz všeč in je tako poimenoval svoj kupljeni del zemljišča. Dejal je, da mora biti to zelo stara beseda, verjetno iz časov, ko so ljudje dajali imena krajem in spoznavah svet okoli sebe. T. Tavčar Koncert Magdalene Navodnik Nekoliko daleč se nam zdi 31. januar, a vedno znova se nam vrača v spomin nepozaben umetniški večer v domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Koncert pianistke Magdalene Navodnik z gosti je v kolorit kulturnega dogajanja v Žalcu prinesel svež veter, nov odtenek, ki je številno občinstvo popolnoma navdušil. V prvem delu koncerta je umetnica zaigrala dela Chatschaturjana, Scriabina, Griega, Albeniza in Chopena, v drugem delu pa smo slišali pianistko Damjano Žagar, flavtistko Diano Pajk in sopranistko Mayumi Carnei, ki je poleg Puccinija predstavila še melos svoje domovine, dežele vzhajajočega sonca. Posebnost večera so bile Silhoutten op. 23, A. Arensky-a za dva klavirja. Gostiteljici Magdaleni Navodnik se je pridružil hrvaški pianist Goran Filipec, mlad in obetaven umetnik. Projekt je bil izpeljan s pomočjo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, Pluton gradnje, d. o. o., in gospoda Igorja Goršiča ter mnogih prijateljev glasbe, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k realizaciji projekta. J. R. Mladi pihalci na samostojnem koncertu Glasbena šola Risto Savin Žalec ima tudi mladinski pihalni orkester, ki je bil ustanovljen v septembru leta 2000, deluje pa v enoti Polzela. Orkester šteje 45 članov, njegov umetniški vodja je prof. Dejan Podbregar, letos pa se je prvič predstavil s samostojnima koncertoma v Žalcu in na Polzeli. Pihalni orkester sestavljajo pred- vsem učenci glasbene šole, z veseljem pa so se mu priključili tudi tisti, ki so nižjo glasbeno šolo že zaključili. V letu 2001 so imeli sokoncert s simfoničnim orkestrom žalske glasbene šole, sodelovali pa so tudi na proslavi ob dnevu državnosti v Žalcu. Program orkestra je pester in vključuje klasične in zabavne skladbe. Na letošnjih dveh samostojnih koncertih je navdušil občinstvo. K. R. Med nastopom ženskega pevskega zbora iz Griž, ki ga vodi Breda Veber. Na območni reviji 548 pevcev Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je v sodelovanju s Kulturnim društvom Gomilsko pripravil območno revijo odraslih pevskih zborov, ki se je je udeležilo 24 zborov in skupin s 548 pevci. Revija je potekala v dveh delih v dvorani Doma krajanov na Gomilskem. Po uvodnih besedah voditeljice žalske območne izpostave Jožice Ocvirk je občinstvo in nastopajoče pozdravil župan občine Braslovče Marko Balant in pevcem zaželel uspešen nastop, poslušalcem pa obilo užitka. Ravijo je odprl član nadzornega sveta Območne izpostave Žalec Marko Slokar. Med drugim je dejal, da je revija vrhunec pevske sezone na območju Spodnje Savinjske doline. Pevske nastope pa je ocenjeval strokovni spremljevalec Tomaž Faganel. Na reviji so nastopih moški pevski zbori s Ponikve, iz Tabora, Braslovč, Petrovč, Gotovelj, Šempetra, Prebolda in s Polzele, mešani pevski zbori iz Petrovč, Šešč, z Vranskega, s Polzele, iz Andraža in Tabora ter mešani pevski zbori Acppeha Petrovče, Oljka Polzela in Planinski pevski zbor Žalec, ženski pevski zbori iz Gotovelj, z Gomilskega in iz Griž, kvintet Dobroveljski fantje, dekliška skupina Vrane Vransko, vokalna skupina Cantemus Žalec in Dekliški pevski zbor iz Galicije. T. Tavčar Cvetovi v Savinovem salonu Letošnji april se je v Savinovem likovnem salonu v Žalcu pričel z razstavo fotografij na temo, ki je bila posvečena minulemu materinskemu dnevu. Rože za mamo je svojo prvo samostojno fotografsko razstavo naslovila Valentina Šket, Žalčanom mnogo bolj znana kot učiteljica kot pa odlična amaterska fotografinja. Valentina Šket se je rodila v Celju, kjer je živela do svojega dvajsetega leta. Zaposhla se je v osnovni šoh Vrh nad Laškem in se pod moževim mentorstvom pričela ukvarjati s fotografijo. Pozneje je službovala na žalski osnovni šoh. Učiteljevanje, druge aktivnosti in seveda tudi materinstvo pa so jo tako zaposlovale, da fotografiranju ni mogla posvetiti prav vehko časa, kar je nadoknadila ob upokojitvi. Svoja dela je doslej predstavila na osmih skupinskih razstavah in natečajih, prvič šele poleti leta 2000 na natečaju revije Fotografija. Na svoji prvi samostojni razstavi v Žalcu je pokazala fotografije rož. Radivoj Khncov je v kritiki ob razstavi zapisal, da je prav pri motiviki rož oziroma cvetov v vsak posnetek vloženega ogromno časa in truda, da je všečen avtorici in dopadljiv opazovalcem. Gre za bližnje posnetke na meji makro fotografije, pri kateri je lahko moteča vsaka sapica. Zaradi boljše ločljivosti oz.- kontrastov je bilo potrebno zakrivati ozadje, dodajati svetlobo, pri tem pa paziti na skladnost in kompozicijo. “Če bi imela možnost uporabiti pri svojem delu specialno namensko opremo, bi avtorica svojo kreativnost in izrazno moč gotovo uspela približati vrhunskim mojstrom te zvrsti. V okvirjih amaterske fotografije pa gotovo zasluži vse naše priznanje in občudovanje," je zapisal Khncov. Razstavo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. K. R., foto: T. T. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel, desno ob njem Valentina Šket. Življenje podeželskih plejbojev Takšen je naslov nove gledališke igre, ki so jo na oder postavili gledališčniki DPD Svobode Prebold. Krstna uprizoritev je bila na domačem odru 11. aprila, ponovitev pa dva dni kasneje, saj je bilo zanimanje za ogled komedije, ki jo je po italijanskem avtorju dramatiziral Dušan Jovanovič, izjemno veliko. Predstava je sodila v okvir letošnjega občinskega gledališkega abonmaja, ki bo v soboto, 10. maja, postregel še z eno komedijo Vse se da, če ženske hočejo. Življenje podeželskih plejbojev je komedija, ki zahteva od igralcev vehko zbranosti, saj je vehko teksta in skoraj neprekinjenega dogajanja. Za nameček pa so zamenjane tudi vloge spolov, moški igrajo ženske, ženske pa moške. Zgodba je izredno dinamična in za moraliste morda celo pikantna, saj je besednjak začinjen z pouličnimi izrazi. Sicer pa lahko vzdušje in rdečo nit Jovanovičeve komedije, ki jo je za preboldski oder režiral Sašo Juhart, prepoznamo v verzih, ki so jih zapisah na gledališki hst. “Sprosti se in uživaj, osebnost uveljavi, s kovtrom se pokrivaj, komplekse si ozdravi. Mej zmeraj frišne gate, naštrikane copate, mej vedno za nagone pripravljene bonbone. Afita afno gunca, kanarček kavsa keks, plejboj pa že nuca en rafiniran seks. Resnica ni prašiča, ki vedno je pri tleh, resnica je lepotica vsakomur na očeh. Ni važna več morala, pomemben je pač stil, čeprav okrog vogala dosežemo svoj cilj.” V komediji nastopa deset igralk in igralcev. Lik Poldeta (ljubimca Katarine) je zaigrala Milena Sedminek, Lucijo (Poldetovo ženo) je upodobil Darko Selič, Urbana (nekdanjega Lucijinega ljubimca) je zaigrala Danica Kveder, Andrejo (Urbanovo ženo) je upodobil Franci Cigler, Valterja (glavnega plejboja) je zaigrala Mojca Jezernik, Stojana (nekdanjega Katarininega moža) je predstavila v njegovi vlogi Manja Holobar, Ota (Andrejinega ljubimca) je igrala Klavdija Jelen, Tineta (Poldetovega uslužbenca in Katarininega moža) je zaigrala Martina Kumer, Katarino (Tinetovo ženo in Poldetovo ljubico) pa je zaigral Andrej Wassermann. Izvedba scene je bila v rokah Jolande Petek Tomazin, izdelava potrebnih kostumov je delo Marije Zmrzlak, za zaveso pa je skrbel Aleksander Koler. Ob prepletanju ljubezenskih dogodivščin mora igri dobro slediti tudi gledalec. Prav ta zapletenost, vključno z zamenjavo spolov igralskih hkov, daje igri še dodatno vrednost. Z igro bodo tudi gostovah. Njihova prva predstava izven domačega kraja bo jutri v Domu krajanov v Taboru. D. N. Zvezdica iz Levca bo svetila v Kranju Desetletja smo v naši občini obujali željo po resni lutkovni skupini. Končno se je želja uresničila z ustanovitvijo lutkovne skupine pri Kulturno turističnem društvu Levec. Skupina je pod mentorskim vodstvom Milene Kotnik in režiserjem Silvom Lavtižarjem začela z delom oktobra lani. Izbrali so Frana Miličinskega Zvezdico zaspanko in se z njo v Domu II. slov. tabora Žalec prvič predstavih 5. decembra na prireditvi Miklavž prihaja. Skupina se je prijavila tudi na medobmočno srečanje lutkovnih skupin, ki je bilo 5. aprila 1.1. v Hermanovem brlogu v Celju, in je bila med petimi predstavljenimi skupinami izbrana za zaključno Linhartovo srečanje, ki bo 24. aprila v Kranju. Ob tem velja poudariti, da je to v zgodovini lutkarstva na Celjskem to tudi prva skupina, ki se je kdaj koli uvrstila v sam vrh slovenskega lutkovnega poustvarjanja. Zvezdico zaspanko so v Levcu poleg Silva Lavtižarja, ki je poskrbel za scenografijo, glasbeno in tehnično opremo, prebudili igralci Lucija Kotnik, Marko Jošt, Karmen Gajšek, Katja Tomelj, Suzana Gajšek, Polona Lipovšek, Žiga Lipovšek, Katja Tomelj in kostumografinja Diana Kotnik -Lavtižar. Čestitamo in veliko uspeha še naprej, Zvezdica zaspanka! Jožica Ocvirk Odlična uvrstitev članov Ju-Jitsu kluba Aljesan 22. marca 2003 je v telovadnici OŠ Borisa Kidriča v Mariboru potekalo 2. državno prvenstvo v katah za mladino do 15 let, ki ga je organiziral Ju-Jitsu klub Tabor Maribor. Tekmovanja se je udeležilo 76 otrok, starih od 5 do 15 let, iz naslednjih klubov: Športno društvo Ninja Črnomelj, Ju-Jitsu klub ADK Maribor, Ippon Rucanor Sevnica, Društvo borilnih veščin Katana Globoko, Pobcijski klub borilnih veščin Celje, Ju-Jitsu klub Samuraj Gornji Grad, Ju-Jitsu klub Tabor Maribor ter Ju-Jitsu klub Aljesan Šempeter. Iz Ju-Jitsu kluba Aljesan Šempeter se je državnega tekmovanja pod vodstvom trenerja Sandija Jelena udeležilo 7 tekmovalcev (na posnetku), ki so pokazali dobro pripravljenost in osvojili lepe rezultate. V kategoriji dekUc od 8 do 9 let je Barbara Stiplošek osvojila 1. mesto in tako postala državna prvakinja, Jasna Turnšek je zasedla 3-mesto, Ana Hočevar pa 5. mesto. V kategoriji dečkov od 8 do 9 let je Žan Artelj osvojil 4. mesto, Luka Melanšek 5-, Luka Stiblovšek pa 8. mesto. Grega Habjan pa je v starostni kategoriji od 10 do 11 let dosegel 19. mesto. Ekipno so tekmovalci jujitsu kluba Aljesan Šempeter dosegb 13. mesto, kar je dokaz, da mlajši člani šempetrskega kluba pridno trenirajo in da v svoje delo vložijo vebko truda. N. Topovšek Medklubsko športno srečanje Košarkarski klub Prebold je 5. aprila 2003 organiziral 3- medklubsko športno srečanje. Rezultati: Začetniki - košarkarska šola KK Prebold : KK Nazarje 32:49 Starejši pionirji KK Prebold : KK Nazarje 67:38 Kadeti KK Prebold : KK Nazarje 78 : 66 Mladinci KK Prebold : KK Nazarje 100 : 81 Člani KK Prebold : KK Nazarje 85:95 J. Napotnik Mlajši pionirji v polfinalu V telovadnici braslovške osnovne šole je bil četrtfinalni odbojkarski turnir za mlajše pionirje v mini odbojki. Na njem so nastopile ekipe Braslovče, SIP Šempeter, Šoštanj - Topolšica in Mežica. Prvo mesto je osvojila ekipa Šoštanj - Topolšica, ki je premagala vse tri ostale ekipe, drugi je bil SIP Šempeter, ki je premagal Braslovče s 3 : 0 in Mežico z 2 : 1, izgubil pa s Šoštanjem 1 : 2. Tretja je bila ekipa Mežice, četrta pa ekipa Braslovč. Prvi dve ekipi sta se uvrstib na polfinalni turnir. Polfinalni turnir za mlajše dečke v mah odbojki bo 26. aprila v Šempetru. Nastopile bodo ekipe Šoštanj - Topolšica, Fram, Maribor in domačini - SIP Šempeter. T.T. H-FHH ÌTÌtI- 1 ( ( ! ( I ! i i i TTl rffff rf ih rit Ekipa mlajših pionirjev s trenerjem Borisom Bukšekom in pomočnikom trenerja Milanom Pulkom V majhnem belgijskem mestu Francisez, ki leži približno 60 kilometrov južno od Bruslja ob belgijsko-francoski meji, je 5. in 6. aprila 2003 potekal evropski Challenge turnir v ju-jitsu borbah in duo sistemu. Turnirja se je udeležilo 256 tekmovalcev iz osmih evropskih držav (Italije, Nemčije, Švice, Francije, Poljske, Danske, Belgije in Slovenije). Slovenske barve je na turnirju zastopalo 38 tekmovalk in tekmovalcev iz šestih klubov, med njimi tudi Savinjčana Katja Topovšek in njen trener Sandi Jelen. Katja, ki se z ju-jitsem ukvarja četrto leto, je tekmovala v borbah, in sicer v kategoriji članic do 55 kg, kjer je kljub močni konkurenci osvojila odlično 3- mesto. Z ju-jitsem se je prvič srečala na Visoki vamost-no-policijski šob, kjer letos uspešno zaključuje študij. S trdno voljo in Katja Topovšek v Belgiji redno vadbo je v relativno kratkem času dosegla dobre rezultate na domačih tekmah in si tako priborila vstopnico za pot v tujino. V Belgiji je bila njena prva tekma v tujini, vendar pa kljub tako vebkemu tekmovanju ni imela prevebke treme. “S trenerjem Sandijem sva vebko časa posveti-la treningu in moji fizični pripravljenosti. Ker pa nisem poznala svojih nasprotnic in njihovih sposobnosti, se z rezultatom nisem preveč obremenjevala. Poskušala sem dati vse od sebe in se pustila presenebti. To mi je tudi uspelo, saj je 3. mesto odfičen dosežek,” je po vrnitvi iz Belgije povedala Katja in dodala, da jo je utrudila le dolga vožnja. In kaj o uspeh meni Katjin trener? “V klubu smo zelo veseb Katjinega uspeha, še posebej, ker smo vanj vložib vebko trdega dela. Kljub temu, da je naš klub še zelo mlad, se lahko pohvahmo z lepimi rezultati z domačih tekem, Katjin uspeh pa je še dodatna potrditev, da dobro delamo. Katjo do konca meseca aprila čaka državno prvenstvo, v začetku junija pa se bo udeležila evropskega prvenstva v Nemčiji.” N. T. Mladi strelci uspešni Državni prvaki OŠ (od leve prosti desni): Janko Melanšek trener, Andreja Hrastovec, Karmen Toplak, Matic Melanšek, Jan Vodovnik, Eva Škobme, Mario Rebevšek in Miran jelen - športni pedagog. Čeprav so v strelskem društvu Juteks Žalec že kar navajeni odličnih rezultatov, ki jih dosegajo zlasti v mlajših kategorijah, pa bo pretekli mesec ostal zapisan z zlatimi črkami. Ob koncu meseca marca so namreč zablesteb njihovi osnovnošolci, ki so na državnem prvenstvu OŠ v streljanju z zračno puško, mafični 1.0Š Žalec pristreljali naslov slovenskih državnih prvakov. Tekmovanje je bilo prelomno, saj so prvič tekmovafi po novem sistemu, ki določa, da za skupni vrstni red šol odloča seštevek zadetih krogov tako ekipe dekbc kot tudi dečkov. Še vedno pa so podelik pokale tudi v posameznih kategorijah. Prvenstvo v Ljubljani se sicer ni začelo po željah trenerja Janka Melanška in športnega pedagoga Mirana Jelena. Dekfice, ki še nimajo vebko izkušenj s podobnih tekmovanj, je namreč kar pošteno nagrizla trema. Andreja Hrastovec, Karmen Toplak in Eva Škobme so bile tako nekobko manj natančne kot običajno, še vedno pa je bilo tudi 488 krogov dovolj za šesto mesto. Toda dečki se boju za naslov niso odpovedab. Jan Vodovnik, Mario Rebevšek in Matic Melanšek so zadevah v center kot za stavo. S 535. Krogi so postavik nov ekipni rekord, seveda prepričljivo ugnab vso konkurenco pri dečkih in s tem fantastičnim dosežkom razveselih tudi dekhce in oba spremljevalca. 1. OŠ Žalec so namreč popeljah povsem na vrh tudi v skupni razvrstitvi, kar pomeni, da je ta osnovna šola najboljša v Sloveniji v streljanju z zračno puško. Le šbrinajst dni kasneje so zablesteb še njihovi mladinski kolegi. Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem so starejši mladinci SD Juteks, Uroš Vogrinc, Marko Karlovčec in Janez Bitenc lanski zmagi pri kadetih, dodali še mladinsko ekipno zlato. Med posamezniki je bil najvišje Uroš Vogrinc, ki je končal tekmovanje na sedmem mestu, za še eno odbčje pa je poskrbela Polona Bitenc, srebrna pri mlajših mladinkah. Toda še večji uspeh je dosegla Polona v državnem bgaškem prvenstvu, kjer dobri rezultati niso naključje, saj je potrebno formo potrjevati celo sezono. Mlada strelka je z zmago v zadnjem kolu v Ljubljani samo potrdila letošnjo zmago v svoji kategoriji. V ekipni konkurenci pa so strelci Juteksa prišh do naslova podprvakov pri pionirjih, mlajših in tudi pri starejših mladincih, s tretjim mestom v državni strelski bgi, pa je mesec vekkih uspehov zaokrožila še ekipa pionirk. P. K. Uspešno delo Zveze športnih društev Polzela Pred nedavnim so se člani Zveze športnih društev Polzela zbrali na četrti redni skupščini, na kateri so pregledali in obravnavali delo v lanskem letu, sprejeli načrte dela za letošnje leto, izvolili nove organe zveze in podelili plakete za dosežke na področju športa v letu 2002. Zveza športnih društev občine Polzela združuje 16 društev. Predsednik zveze Simon Ograj enšek je v svojem poročilu o delu v minulem obdobju poudaril, da je zveza v dosedanjem obdobju služila svojemu namenu, torej posredovanju strokovne pomoči vsem športnim društvom, ki so člani zveze. Izvedb se vseslovensko akcijo Veter v laseh, nudih so tako strokovno kot tudi materialno podporo izvedbi tekmovanj za značke Zlati sonček in Krpan, na področju investicij in vzdrževanja pa izvedb čistilno akcijo na travnatem igrišču na Polžek. Na istem mestu so izdelah in postavik tudi novi konstrukciji za zaščitni mreži za rokometnima goloma. Opremib so svoje prostore na podstrešju občinske stavbe na Polžek, ki so jih dobih v uporabo. Po opravljenih vohtvah bodo Zvezo športnih društev še naprej vodik Simon Ograjenšek kot predsednik, sekretar ostaja Tomaž Satier, člani upravnega odbora so Vida Romih, Jože Možina, Ivi Kapitler, Branko Cimperman in Janko Vaši, nadzornega odbora pa Jože Vrečko, Brane 'Iiirnšek in Mirko Meh. Zlato plaketo je prejela odhčna adebnja Marina Tomič, članica AD Kladivar, srebrno Franc Romih, član Lokostrelskega kluba Polzela, bronasto pa Blaž Žgank in Luka Ocvirk, člana Karate kluba Polzela, Roman Zupanc, član Lokostrelskega kluba Polzela, in Primož Skok, košarkar Hopsov ter mladinski reprezentant. Za dosedanje delo na področju športa so Branetu Turnšku podebb spominsko sliko. T. Tavčar Planinci na orientaciji Planinsko društvo Zabuko-vica Je organiziralo četrto tekmo v Savinjski planinski orientaciji Griže-Hom 2003. Tekmovanja se je v sončnem, vendar pa hladnem vremenu, udeležilo 38 ekip s 140 tekmovalci iz planinskih društev Spodnje Savinjske doline. Tekmovah so v šestih kategorijah, zmagovalci pa so: v kategoriji mladi planinci do vključno 6. razreda osnovne šole prva ekipa Planinskega društva Polzela, v kategoriji 7. do 9-razred osnovne šole prva ekipa PD Vransko, v kategoriji mladinci od 16. do 27. leta in v kategoriji člani od 28. do 39- leta drugi ekipi PD Zabukovica, v kategoriji veterani nad 40 let in v kategoriji družin ekipi PD Polzela ter družina Pahr. Od posameznih kategorij je bila odvisna zahtevnost poti. Ekipe so pričele s startom pri Osnovni šob Griže, cilj pa je bil pri Planinskem domu na Homu. Po zadnji tekmi so znani tudi udeleženci državnega tekmovanja v orientaciji, ki bo maja. Na tekmovanje so se uvrstile ekipe iz planinskih društev Polzela, Braslovče, Šempeter, Žalec, Vransko in Zabukovica. T. Tavčar III. Zdovcev memorial Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je konec marca letos organiziralo že tretje tekmovanje v kegljanju za članice in člane Zveze paraplegikov Slovenije v spomin na prehitro preminulega člana društva Petra Zdovca. Na tekmovanju, ki je bilo na kegljišču Golovec v Celju, je sodelovalo 47 članic in članov iz šestih društev. Med sedmimi nastopajočimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, domača ekipa pa je zasedla tretje mesto. Rezultab med posamezniki Med paraplegiki je prvo mesto osvojil Tone Kanc, med parapleginja-mi pa Cvetka Šbm. Med tetraplegiki je prvo mesto pripadlo domačinu Mladenu Fabjanu, med veterani pa Hasanu Čaušeniču. Alojz Strniša, foto: M. Šušteršič Prvouvrščeni Mladen Fabjan (desno) in drugouvrščeni Stavko Dunaj TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC obvešča vse ljubitelje tenisa, da se pričenja poletna sezona igranja tenisa v Športnem centru Žalec. V sredo, 7. maja, pa se bo pričela tudi savinjska teniška liga in nova liga za članice in pionirje. Prijavite se lahko vsak dan od 8. do 20. ure v klubskih prostorih ali na tel. št.: 571 51 17. Razpnimo jada - maja bo veter ugoden V žalski občini že nekaj časa mesec maj ni zgolj mesec ljubezni in čas razcveta narave, pač pa je to obdobje tudi v znamenju pravega festivala športno rekreativnih prireditev, združenih pod sloganom Razpnimo Jadra. Zveza športnih društev tokrat že tretjič organizira to prireditev, ki bo potekala v času od 8. Do 31 maja. Vsebinsko bo izjemno bogata, saj se bo zvrstilo kar 18 razhčnih akcij. Na svoj račun bodo lahko prišli vsi, od najmlajših do veteranov. Udeležba na večini prireditev bo brezplačna, potrebna je le prijava pol ure pred začetkom. Vsak udeleženec bo prejel spominsko darilce, organizatorji pa zagotavljajo, da se bodo trudib pustiti prijetne spomine tudi v srcu slehernega udeleženca. Sicer pa vabljeni vsi, če že ne kot aktivni udeleženci, pa vsaj kot gledalci. Tekme, kot denimo premierna preizkušnja v hitrostnem rolanju na avtopobgonu pri Šempetru, bodo zanesljivo prava atrakcija. Natančen seznam vseh akcij lahko najdete v priloženem koledarčku. Pomlad se prebuja, prebudimo se še mi ! P. K. RAZPNIMO JADRA 2003 MAj - mesEc ŠpOrtA in ZabAve za vse! DATUM ® AKCIJA KRAJ info Četrtek, 8. maj, ob 16.00 Teci in išči - nameri in zadeni EKIPNI ORIENTACIJSKI TEK S STRELJANJEM Vrbje - pri jezeru 041 688 055 Milan P. Sobota, 10. maj, ob 11.00 Z malce truda gre tudi v hrib TEK NA BUKOVICO Nedelja, 11. maj, ob 8. 00 - Minerva Gozdnik vabi POHOD NA GOZDNIK Dom svobode Griže 041 353 051, Marko Minerva - Gozdnik 031 501 244 Silvo Sreda, 14. maj, Mi smo v igri -1 .NOGOMETNI TURNIR obló.OO ktg do vključno 5. razreda ktg od 6. do 8. razreda Petek, 16. maj, Ah zmoreš preteči en krog? od 17.00 do 19 00 TEK NA 400 m - lahko tudi lahkotno! Ponikva 040 510 310 Karli Atletski štadion Žalec 031 322 749 Aleš Sobota, 17. maj, ob 10.00 Mi rolamo in brcamo, kdo se gre zraven? ROLANJE IN NOGOMET za vse otroke Velika Pirešica 070 720 464 Janez Sobota, 17. maj, ob 13.00 Savinjski Risi napadajo -1. del HOKIJ NA ROLERJIH - turnir za osnovnošolce Igrišče v ŠC Žalec 041 327 553 Damir Sobota, 17. maj, Savinjski Risi napadajo - 2. del Igrišče v ŠC Žalec ob 15.00 HOKIJ NA ROLERJIH - turnir za vse bolj in manj spretne 04l 327 553 Damir Sobota, 17. maj, ob 14.00 Baskehram, torej uživam KOŠARKARSKI TURNIR TROJK za osnovnošolce Igrišče v ŠC Žalec 041 380 843 Domen Sobota, 17. maj, ob 16.00 Uživam, torej baskehram KOŠARKARSKI TURNIR TROJK za vse Igrišče v ŠC Žalec 041 380 843 Domen I n f o r m a c i j e tel.: 713 68 82 ali 041 248 564 ŠPORTAM in UŽIVAM MAj - mesEc špOrtA in ZabAve za vse! DATUM ® AKCIJA KRAJ info Sreda, 21. maj, 16.00 Odbojka je zakon TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI za osnovnošolce Vrbje 031 391 319 Milan V. Četrtek, 22. maj, 16.00 Igramo in uživamo - 2. NOGOMETNI TURNIR ktg do vključno 5. razreda ktg od 6. do 8. razreda Petrovče 041 783 075 Anita Petek, 23. maj, 17.00 CICI športna olimpijada Za otroke v pripravi na šolo in prvošolce Atletski štadion Žalec 713 24 22 Adi Sobota, 24. maj, 10.00 Tečem in uživam TEK OB SAVII\JI za vse generacije Vrbje - pri jezeru 031 322 749 Aleš Sreda, 28. maj. 16.00 Vrzi trojko KOŠARKARSKI TURNIR TROJK za osnovnošolce Petrovče 031 789 980 Mojmir Petek, 30. maj, 16.00 Mi gremo naprej - 3. NOGOMETNI TURNIR ktg do vključno 5- razreda ktg od 6. do 8. razreda ŠC Žalec 041 327 545 Luka Petek, 30. maj, do sobote,31. maj, 16.00-16.00 Nonstop tenisiranje - 24 ur TENISA Zaželjene so predhodne prijave! Organizirane skupine se lahko individualno dogovorijo za proste termine. ŠC Žalec 041 698 276 Tomaž Sobota,31. maj, 10.00 “Men se rola, v glavi vrh” HITROSTNO ROLA!\JE za vse, ki radi rolajo Avtopohgon Šempeter 041 620 131 Franček Informacije na tel.: 713 68 82 ali 041 248 564 PRIJAVE: POL URE PRED RAZPISANIM ZAČETKOM PRIREDITEV! Prvo občinsko prvenstvo v badmintonu Športno društvo Petrovče je v soboto, 12. aprila 2003, v telovadnici OŠ Petrovče organiziralo prvo občinsko prvenstvo v badmintonu. Tekmovanja v petih kategorijah se je udeležilo 34 tekmovalcev. Vsi tekmovalci so prejeli simbolične nagrade, prvi trije v vsaki skupini pa tudi kolajne. Rezultati: OŠ deklice: 1. Alja Rehar, 2. Urška Pristovšek, 3. Ines Verdel; OŠ dečki: 1. Jaka Rehar, 2. Jure Tovornik, 3- Martin Smrkolj; članice: 1. Alenka Cerjak, 2. Laura Kočevar, 3. Neža Kočevar; Hopsi za obstanek Še dve koli in v 1A slovenski košarkarski ligi se bo končalo državno prvenstvo. Hopsi s Polzele se po mnogih letih nastopanja sedaj borijo za obstanek v ligi, oziroma za 9-do 14. mesto. Minulo sredo so Hopsi v 7. krogu doma gostih ekipo Alpos Kemoplast iz Šentjurja in jo prepričljivo premagali z rezultatom 93 : 116 ter si tako povečali možnosti za obstanek v 1A košarkarski ligi. Hopsi so v tem srečanju igrah odlično in zasluženo zmagah. Že v tretji minuti so vodih 2 : 14 in kazalo je, da bodo zlahka zmagah. Vendar temu ni bilo tako, saj so gostje v nadaljevanju zaigrah precej bolje in v deseti minuti izenačili 23 : 23. V nadaljevanju so Hopsi s hitro igro in natančnimi meh Tovornika, Čatoviča, Skoka in Cizeja v osemindvajseti minuti ponovno pridobili prednost 12 točk, Matjaž Cizej, ki je na tekmi proti Alpos Kemoplastu dosegel 20 točk. v trideseti minuti pa kar 30 točk prednosti in ob koncu zasluženo zmagah. Za Hopse so točke dosegli: Tovornik 28, Skok 23, Čatovič in Čovič po 22 , Cizej 20 in Geržina 1 točko. Hopsi bodo danes, v sredo, v nadaljevanju državnega prvenstva v domači dvorani ob 20. uri gostili ekipo Kraškega zidarja, v soboto pa bodo v zadnjem, 10. krogu, gostovah pri ekipi Zagorje Banka Zasavje. V teh zadnjih srečanjih bi Hopsi morah zmagah vsaj eno tekmo, če žehjo v naslednji sezoni obdržati mesto v 1A slovenski košarkarski ligi. Upamo, da jim bo to uspelo in da bodo ljubitelji košarke tudi v prihodnje lahko na Polzeli spremljali tekme najboljših slovenskih ekip. T. Tavčar člani do 40 let: Matjaž Diklič, 2. Janko Borine, 3. Justin Smrkolj. Stanko Plantak, 3. Aleš Dolžan; Predsednik ŠD Petrovče člani nad 40 let: 1. Dušan Birsa, 2. Aleš Dolžan Omladič drugi Pred dnevi je v Mengšu potekala letošnja razglasitev rezultatov v smučarski skakalni sezoni 2002/2003, ki se je za 12-letnega Klemna Omladiča, učenca Osnovne šole Braslovče, sicer doma iz Letuša, končala uspešno. Klemen je s smučarskimi skoki pričel zelo mlad. Ko je dopolnil pet in pol let se je včlanil v smučarsko skakalni klub v Braslovčah, pozneje pa je postal član Skakalnega kluba v Velenju, kjer trenira in za ta klub nastopa še danes. Z osmimi leh je v svoji kategoriji postal državni prvak, minulo sezono je na državnem prvenstvu in v pokalu Cockta osvojil drugo mesto v kategoriji dečki do 13 let, z ekipo Velenja pa je v kategoriji dečki do 15 let osvojil tretje mesto. Njegova bogata zbirka šteje 37 pokalov in 72 diplom, ki jih je v svoji kratki karieri prejel na razhčnih tekmovanjih doma in na tujem. Osebni rekord, ki ga je dosegel lani v Beljaku v Avstriji na skakalnici, prevlečeni s plastiko, meri 87 m. Letos pozimi je na 90-metrski skakalnici v Planici pristal pri 84 metrih, kar je tudi njegov osebni rekord. T. Tavčar Klemen Omladič - mlad obetaven skakalec na razglasitvi rezultatov v Mengšu Let the good times roll. MOTO CENTER PROMOTOR, Drešinja vas 18, PETROVČE: 03/ 570 71 51 PE MOTO CENTER PILK0, Koprska 2, Ljubljana: 01/ 422 85 70 www.slomoto COITI skuterji 1ÙJÙSZP7 motoristična t tTwIWCA oblačila Mac««, »ort. ormu own* zaščitne čelade pnevmatike - olja - filtri - svečke skuterji - chopper]! KLE 500 EN 500 april 2003 Pisma bralcev Pisma bralcev Protestno pismo za izglasovano nagrado direktorju ZD Žalec To pismo je namenjeno svetnikom, županu Prebolda, direktorju ZD Žalec in svetu ZD. V razmislek. Zdravstvo se financira iz proračuna in dober direktor je tisti, ki dela v prid ministru in “škodo” uporabniku, to je pacientu. Mislim, da je zdravstvena služba v Preboldu zelo neprijazna do pacientov. Ko odprem vrata ZD (in na svojo srečo nisem pogost obiskovalec), me vedno pričaka nov zdravnik. Ta očitno ne ve nič o mojem socialnem in družinskem življenju. Pomembno je le, kar mu povem. Zato so lahko simulanti dolgo v bolniškem staležu, bolni pa težko dobijo napotnico za specialista, ker je konec leta kvota že porabljena. Gospod direktor naj iz dobička ZD pokrije nadomeščanje kadra, da ljudem iz Prebolda ne bo potrebno hoditi v laboratorij v Žalec, če pa je oprema (laboratorijska) zastarela, naj jo obnovi, ne pa pridobivati dobiček na račun prostorov. Najprej naj zagotovi v Preboldu otroškega dispanzerja, ginekologa, kar je nekoč že bilo, in stalnega zdravnika, da bo človek z vročino lahko prišel do zdravnika isti dan, ne pa da mora popoldan v Žalec. Ponoči pa v lekarno v Celje. Razpisuje se referendum za odprtje trgovin v nedeljo. Trgovine “morajo” biti odprte za vsakim vogalom za “zdrave” ljudi, za bolne pa v domačem kraju ni poskrbljeno. Razen splošnega zdravnika, za katerega se moraš pač nekaj dni prej naročiti. Lahko pa si najsrečnejši, če boš za vrati videl glavo zdravnika, ki ti je že znan. Eden od odhajajočih, mimoidočih zdravnikov je izjavil, da takšnih ljudi, kot so Preboldčani, še ni videl. Ali se je ta gospod iz sosednje države vprašal, če so ga ljudje sploh razumeli? Se je vprašal, kako in s čim živijo ti razčlovečeni ljudje, podjarmljeni v TT Prebold, ko hodijo v službo sedeti v mraz, ker dela ni? In kurjave tudi ne. Na čakanje pa ne smejo. Potem pa delajo v nedeljo, ker se mudi! Zanima me, kako bi ta JIO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA • CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL OCTAVIA POPUST DO 430.000 SIT POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z: • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela gospod - doktor delal v takšnih pogojih? V zdravstvu res težko delaš, če nimaš socialnega občutka in ne poznaš psihologije bolnika. Sicer je pa splošni zdravnik zelo težaven poklic. Kajti le-ta zahteva celega človeka, ne pa samo odskočno desko, zato se naj za splošne zdravnike odločijo ljudje, ki imajo radi preproste ljudi in jim tudi prisluhnejo. Ambulante za okulista ni mogla dobiti optika iz Prebolda, dobila jo je pa optika iz Šempetra, zato je bila optika iz Prebolda “prisiljena” oditi. V Preboldu imamo tudi dva zobozdravnika s koncesijo. Toda ljudje morajo skoraj vse storitve plačati. Protetiko na koncesijo ti lahko opravijo čez dve leti, kot samoplačniku pa takoj. Komu in koliko uslug se potem naredi na račun zdravstva in ali je tudi to dobiček? Zato dragi svetniki, izgleda, da ste vsi med privilegiranci ZD Prebold, saj mislim, da ste nagrado soglasno izglasovali. In menim, da je v Preboldu veliko ljudi, ki nimajo sredstev za življenje in že zaradi njih ne bi smeli dvigovati rok za sklep za nagrado privilegirancem, ki imajo zagotovljeno plačo in neorganizirano zdravstvo v kraju. Ali se je kdo izmed vas vprašal, če imajo vsi Preboldčani avto, da vozijo bolne v Žalec k zdravniku, ginekologu, v laboratorij, v lekarno (tudi v Celje), otroke k pediatru in dojenčke v dispanzer? Morda ljudje nimajo več niti telefonskih linij in ne bodo mogli oz. ne morejo poklicati, kdaj lahko pridejo v ZD. Se je kdo vprašal, če je fizioterapija za potrebe pacientov zadostna, kakšna je čakalna doba in kolikšen je izpad na račun bolniškega staleža?. V tej tako “dobri” celjski regiji tudi za onkološkega bolnika dva dni pred smrtjo, ko mu dežurni lajšajo bolečine z lekadolom in tramalom, ni mogoče dobiti napotnice za prevoz v Ljubljano. Niti ni celjska regija sposobna opraviti prevoza. Preboldčani, kje ste, ali vam je res ta sužnjelastniška garda v TT zlomila hrbet in ste padli v popolno apatijo? Zakaj ne pišete v pritožne knjige tam, kjer so? Vedno imejte s sabo svinčnik, da ne boste samo godrnjali! Ker sem sama zdravstveni delavec in delam že 30 let v bolnišnici (30 min. še nisem nikoli malicala in delam 8 ur), vem, kaj naj bi bilo dobro zdravstvo, kar za ZD Prebold zagotovo ne velja. Zato dragi svetniki, drugo leto bolj premislite, zakaj in kdaj boste dvigovali roke in malo prisluhnite “navadnim” ljudem. Najprej naj bo ZD prijazen občanom, da jim ne bo potrebno vsak dan romati od Prebolda v Žalec in plačevati vseh dodatnih uslug, ker so kapacitete žalskega zdravstva premajhne, kajti prostore je treba oddati samoplačniškim ambulantam, od tega je namreč dobiček in tako se pridobijo nagrade. Ko bo direktor ZD koval dobiček na račun prostorov, ki jih bo sam zgradil, pacientu pa dal, kar je že imel, si bo zaslužil nagrado. Sedaj pa si jo je zaslužil samo s strani ministra Kebra, ker dela za njegovo dobro, v ambulantah brez nadomestil kadra in v koncesijskih ambulantah ne veš, kdo so srečneži, ki imajo zdrave zobe na račun zdravstva in za plačane usluge račune. Če bi direktor denar, ki ga je zaslužil na račun že zgrajenih zgradb, vložil v dobro pacientom, bi si nagrado res zaslužil. Boža Verdev Četrta velikonočna razstava v Drešinji vasi Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas je tudi letos s pomočjo turistične sekcije 12. in 13. aprila, na cvetno soboto in nedeljo, pripravilo že četrto razstavo velikonočnih pirhov in dobrot. Razstava je privabila veliko obiskovalcev z okoliških krajev in tudi od drugod. V vpisni knjigi razstave smo zasledili tudi podpis obiskovalcev iz kraja Dusseldorf. S ponosom lahko ugotovimo, da smo prispevali k prepoznavnosti našega kraja oziroma Savinjske doline. Menimo, da je letošnja velikonočna razstava dosegla vrhunec, saj jo je obiskalo več kot 300 obiskovalcev. Več posluha bi morali imeti mediji, da bi obeležili prireditev, kakršna se ne dogaja vsak dan. Novega zanosa za pripravo razstave v prihodnje sta nam letos dala tudi žalski župan Lojze Posedel in podžupan Janko Kos, ki sta nas počastila s svojim obiskom. Na letošnji razstavi so poleg vedno pripravljenih gospodinj sodelovali tudi Društvo podeželjskih žena Petrovče, vrtec Petrovče in Levec ter Slaščičarna Brglez. Za izdelavo največje butare (17 m) je tudi letos nudila prostor in vso pomoč kmetija Žagar. Ko je bila butara izdelana, so jo člani Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas prinesli pred gasilski dom, kjer je “prenočila” ob stolpu za sušenje gasilskih cevi. Drugi dan, v nedeljo, pa so jo fantje nesli na žegnanje v Petrovško baziliko in jo postavili ob zvonik cerkve (segala je skoraj do zvonov). Ob koncu naj izkoristim priložnost in se zahvalim za pomoč vsem, ki so kakor koli pomagali, da je razstava lepo uspela. Za obdaritev otrok se zahvaljujemo donatorjem: Mercator, d. d., Celje, s. p., Soča Celje, Meja Šentjur, Engrotuš Celje. Malico za nosače butare velikanke je priskrbelo Mesarstvo Ervin Čas Žalec in Pekama Rotar. Vloženega je bilo veliko prostega časa in truda, predvsem pa veliko dobre volje. Drugo leto se zopet snidemo z novimi idejami in vas že sedaj vabimo k sodelovanju. Za PGD Drešinja vas France Zavašnik Klic v sili žalskih prebivalcev Ta prispevek namenjam vsem pristojnim, ki so se do sedaj na moja pisna in ustna opozorila vedli skrajno ignorantsko, čeprav je dogajanje, o katerem pišem, zelo zaskrbljujoče. Želim, da se krivci nad njim resno zamislijo. Gre za tovarno Fenix v Žalcu, ki spušča v zrak (včasih podnevi, največkrat pa ponoči) strahotno zadušljiv in smrdljiv plin, ki vdira v stanovanja kljub tesno zaprtim oknom in vratom. Človek naenkrat ne more več dihati, začne hudo kašljati in se solziti. Nikamor ni moč pobegniti, v borbi za preživetje preostane le mučno čakanje, da Fenix preneha s temi opravili, kar se običajno zgodi šele po kakšnih dveh urah. Obupana in ogorčena sem ob dejstvu, da vendarle živimo v času ekološke osveščenosti, ki nalaga vsakemu človeštvu opravljati svojo dejavnost brez škodljivih posledic. Nezaslišano je, da nam brezvestni “zaslužkarji" onemogočajo ohranjati svojo najvišjo vrednoto - zdravje. Želim, da me kdo prepriča, kako plin, ki nas duši, in prav tako črn prah, ki prihaja iz tovarne in lega na vso sosesko, nista škodljiva! Zakaj se nihče ne vpraša, kje je vzrok vedno večjemu obolevanju otrok na grlu in dihalih? Dovolj hudo je že, da vse dni ovohavamo močan vonj po kavi iz žalske pražame, dodatno nas uničuje še tovarna Fenix. Spoštovani prebivalci Žalca! Pozivam vas, da vsak po svoji moči opozarjate krivca na spoštljiv odnos do našega zdravja, kar nam bo omogočilo dostojno pričakati trenutek, ko bomo odšli tja, kamor odhajajo na koncu vsi - tako revni kot bogati. Anita Novice iz PD Žalec Prvi letošnji izlet PS Ponikva je bil izlet na Peco. Dvanajst planincev je pod vodstvom planinskega vodnika Brdnika uživalo v zimski idili. V začetku marca pa so pripravili letni občni zbor društva v predavalnici I. OŠ •Žalec. Občni zbor so s pesmijo obogatili pevci mešanega planinskega pevskega zbora pod vodstvom Mire Kodrun, ki so prvič v prisotnosti avtorice besedila Ivanke Cvikl, sicer blagajničarke društva, zapeli pesem Bukovica. Poleg poročila predsednika upravnega odbora Vlada Rojnika, predsednika sekcije Ponikva Danija Jelena in sekcije Galicija Vikija Furmana sta o delu v preteklem letu govorila tudi vodja mladinskega odseka Jure Cencelj in vodja planinskih vodnikov Dušan Šip. Med večje pridobitve društva spadajo: nova oprema v koči na Bukovici, računalnik, ki ga je podarila Agrina Informatika, videorekorder s televizorjem, darilo Juteksa, in telefonski priključek v društveni pisarni. Za slednje gre zahvala županu občine. V letošnjem letu bi radi pričeli z gradnjo vodnega zbiralnika za kočo na Bukovici, medtem ko se je obnova stare koče na Gori končala. Letošnji mladinski tabor bo organiziran v Kamniški Bistrici. Še več aktivnosti bo potrebne pri pridobivanju mladih članov. V upravni odbor so bili izvoljeni: Ivan Podpečan, Milan Ašenberger in Aleksander Turnšek. Prejšnji predsednik društva Janez Meglič je ob svojem jubileju in v zahvalo za dolgoletno delo v društvu prejel umetniško sliko Aca Markoviča Koča na Bukovici. Zbor so pozdravili tudi gostje iz sosednjih planinskih društev Zabukovica, Liboje in Šempeter in poudarili dobro medsebojno sodelovanje. Po končanem uradnem delu smo posedeli v jedilnici šole in ob pomoči zbora tudi zapeli. Za mučenike smo pripravili zanimivo presenečenje. Prvih 40 “mučenikov” na Bukovici je po opravljenem “krstu” z valjarjem prejelo spominsko darilo. Seveda nista manjkah trnova vejica in suha češplja Lep dan je v gore pritegnil veliko planincev, tako da je spominkov kmalu zmanjkalo. Najštevilčnejša skupina je prišla iz mariborskega planinskega društva Planika Ti so se popoldne udeležili še pohoda žensk na Hom v organizaciji PD Zabukovica. Vlado Rojnik Odziv na pisma bralcev v prejšnji številki Utripa pojasnjujemo, da ni bila avtorica članka, ki piše o delu ga. Branke Anica Virant iz Žalca, pa tudi nobeden od njenih sinov ni včlanjen v Zvezo vojnih veteranov za Slovenijo. Uredništvo 5? ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO Želodčne težave Želodec je vrečasto razširjen del prebavne cevi, Njegova naloga je shranjevanje hrane, ki se s pomočjo želodčne kisline in encima pepsina tam tudi delno prebavi. Za optimalno delovanje pepsina je potreben kisel želodčni sok. To vrednost vzdržuje izločanje želodčne kisline (HC1) iz parietalnih celic želodca. Za zaščito želodca je zelo pomembna mukozna membrana v želodcu in zgornjem delu dvanajstnika, ki ščiti pred želodčno kislino. Na površini ima sluz (mukus), ki tvori tanek sloj gela z ioni, ki nevtralizirajo kisle vodikove ione. V sluznici želodca so tudi zaščitni prostaglandini, pomembna pa je dobra prekrvavljenost in s tem oksigeniranost sluznice. Želodčne težave lahko povzročijo notranji dejavniki, kot so prevelika količina želodčne kisline, želodčni encimi, žolčne kisline iz dvanajstnika, počasno praznjenje želodca, razširjen želodec ali zmanjšana odpornost sluznice. Zunanji dejavniki, ki so vzrok želodčnim težavam, so duševni stres, nikotin, kofein, neprimerna prehrana, okužba s Helicobacterjem pylori, nekatera zdravila in nosečnost. Predvsem bi opozorila na nekatera zdravila, ki bi jih morah uživati čim manj, da bi obvarovali želodec. Sem sodijo nesteroidne protivnetne učinkovine, kot so acetilsalicilna kislina, ibuprofen, indometacin, diklofenak ter kombinirani analgetični pripravki z acetilsahcilno kislino ... Pojavijo se bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ah spodnjem delu prsnega koša, napenjanje po hrani, spakovanje, slabost, zgaga, bruhanje. Zgaga, ki je najpogostejša težava, nastane zaradi čezmernega vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Pojavijo se pekoč občutek ah bolečina v žlički za prsnico ter vračanje želodčne kisline ah žolča v žrelo ah usta ah oboje med ležanjem, pripogibanjem ah napenjanjem. Največkrat se težave pojavijo po jedi, pogostejše pa so tudi med ležanjem in ponoči. Pogosto osnovne težave spremljajo kronični kašelj, hripavost in astma. Znaki želodčnih težav niso običajni v otroštvu, zato morajo mlajši od 12 let vedno k zdravniku. Iddi osebe, starejše od 45 let, pri katerih so se želodčne težave pojavile prvič, ter nosečnice in doječe mamice naj obiščejo zdravnika in se posvetujejo o terapiji in resnosti težav. Za samozdravljenje so pomembni podatki, kdaj so se težave začele, ah se ponavljajo, kateri del dneva ah ob kateri hrani se pojavljajo. Velikokrat spremljajo želodčne težave tudi izguba apetita, izguba telesne teže, bruhanje, splošna utrujenost, bolečina v želodcu, ki se lahko širi v prsni koš, težave pri požiranju ter zatikanje hrane v požiralniku. Ob omenjenih težavah je dobro, da povprašate za nasvet v lekarni, kjer bomo presodili resnost težav oziroma vas napotili k zdravniku, če bo potrebno. Na razpolago pa imamo tudi nekaj zdravil za samozdravljenje tovrstnih težav, ki jih lahko kupite brez recepta. Gre za antacide (Rupurut, Rutacid, Rennie, Gastal...) in ranitidin (Ranital, Zantac). Antacidi nevtralizirajo želodčno kislino, učinek nastopi hitro in traja nekaj ur. Ker vplivajo na absorpcijo drugih zdravil, jih vzamemo vsaj dve uri za njimi. Tablete dobro prežvečimo. Ranitidin zmanjša izločanje želodčne kisline. Učinek se pojavi nekohko pozneje kot pri antacidih, vendar traja dlje (9-12 ur). Tablete pogoltnemo z malo tekočine. Samozdravljenje lahko traja največ 14 dni. Če ni izboljšanja, moramo obiskati zdravnika. Želodčne težave pa lahko zmanjšamo s spremembo načina življenja. Važna je ureditev prehranskih navad, izogibanje hrani, ki povzroča težave (maščobe, čokolada, orehi, začimbe, kava ...), vzdrževanje primerne telesne mase, opustitev kajenja. Dobro je, da ne gremo v posteljo šele 3-4 ure po obroku, da ležimo z dvignjenim vzglavjem in se izogibamo tesni obleki. POSRBIMO ZA ŽELODČNE TEŽAVE IN ŽIVLJENJE BO LEPŠE! Nataša Čater, mag. farm. Čistilni akciji v posmeh in razmislek Zabojniki za smeh, ki stojijo na zemljišču pri “dvorcu” Novo Celje in katerih lastnik in upravljalec je ERA Velenje, kažejo nadvse klavrno podobo. Na posnetku, ki je nastal 14. aprila letos, so zabojniki že postavljeni. Iz prevrnjenih zabo- jnikov padlo je vse mogoče, in ne moremo mimo tega, da so okoliški otroci med smetmi našli tudi čokolado in pecivo. Zato nekaterim v posmeh, drugim v razmislek. Janez Š. Mladi april 2003 Pomladni praznik poezije Osnovna šola Prebold je v tem šolskem letu pripravila že osmi natečaj poezije osnovnošolcev z naslovom Naj pesem pove, na katerem je sodelovalo 120 učencev devetih osnovnih šol, ki so na natečaj poslali 149 pesmi. Komisija, v kateri so bile učiteljice iz preboldske šole, je izbrala najboljše pesmi in jih objavila v biltenu, pet učenk pa je na zaključni prireditvi Pomladni praznik poezije prejelo knjižne nagrade. Gosta na prireditvi sta bila priznani slovenski pisatelj in pesnik Feri Lainšček in njegov prijatelj, igralec Milivoj Roš. Feri Lainšček je pozorno prisluhnil izbranim pesmim z natečaja, ki so jih prebrali preboldski učenci, in povedal, da mu je bila najbolj všeč pesem Resnica o družini, ker je izpovedna in govori o čustvih. Ni naključje, da se večina pesmi učencev nanaša na ljubezen, saj je poezija najprimernejša za izražanje čustev. Povedal je, da je svojo prvo pesem napisal v prvem razredu, ko je bil zaljubljen v dvojčici, njegova prva objavljena pesem je bila natisnjena v Pil.-u, ko je obiskoval šesti razred. Ihdi ta pesem je bila ljubezenska, napisal pa jo je sedanji ženi. Poudaril je, da so čustva pri osnovnošolcih zelo pomembna. S pomočjo prijatelja Milivoja Roša je zbranim učencem in mentoricam orisal otroštvo v Prekmurju, ki je zaznamovalo njegovo literarno ustvarjanje. Njegova družina je bila zelo revna, zato je mama hodila na sezonsko delo v Avstrijo. Mali Feri je tako vsa poletja preživel na cesti (v Prekmurju cestam pravijo poštije), ob očetu, ki je tam delal. Spoznaval je usode ljudi in razne zgodbe, iz katerih lahko še danes kroji svoje literarne junake. Doma niso imeli televizije in radia, zato so bile njegovo okno v svet knjige. Šele ob knjigah se je prvič srečal s slovenščino. Njegov materni jezik je bila namreč prekmurščina. Do tretjega razreda je prebral vse knjige, ki jih je premogla njegova podružnična šola. Preko knjig se je rodila njegova ljubezen do besede. Postal je pisatelj, vendar ne zato, ker bi zavestno tako hotel, saj pisateljevanje po njegovih besedah ni poklic, je način življenja. Znotraj njegovega literarnega ustvarjanja ohranja poezija posebno mesto - ko želi kaj izpovedati. Letos bo izšla njegova stota knjiga. In še nekaj je povedal učencem iz Savinjske, ki so ga pozdravili s pesmijo Za koga roža cveti. Da namreč nikoh ni razumel, zakaj se ljudje bojijo Ciganov in z njimi strašijo otroke. Kljub revščini je njegova mama Ciganom vedno kaj dala, ko so prosili po hišah, večina vaščanov, zlasti premožnih, pa se je skrila pred njimi. Feri se je igral s ciganskimi otroki in spoznal, da niso slabi, so pa drugačni in ta drugačnost izhaja iz genov. Učencem je položil na srce, naj ne nasedejo kolektivni laži o Ciganih, in izrazil ponos, da so Romi roman Za koga roža cveti sprejeli za svojega, drugi pa se na ta način spoznavajo z njihovo kulturo in drugačnostjo. Na ta način literatura opravlja svoje poslanstvo, je poudaril Feri Lainšček in dodal, da si literature ne moreš enostavno izmišljati, ne moreš lagati. Otroštvo - leta do vstopa v šolo - nas dejansko določijo za vse življenje, vendar na to obdobje sami nimamo vpliva. Ob koncu je učencem zaželel, da se to pomlad zaljubijo in da v srcu ostanejo malo divji: "... da se ne prilagodite povsem učiteljem in policajem.” Nagrade za najboljše pesmi z natečaja je Feri Lainšček podelil Dominiki Koler iz 8. razreda OŠ Polzela, osmošolki Anji Ivakič z OŠ Petrovče, Nini Vasle iz 8. razreda polzelske šole, petošolki Nejki Golič z OŠ Prebold ter šestošolki Petri Korber z OŠ Šmartno ob Paki. Poleg omenjenih šol so na natečaju sodelovale tudi šole iz Braslovč, Gotovelj, Žalca, Šempetra in Nazarij. Mentorica Šolskega kulturnega društva Marija Smrke nam je povedala, da sta srečanje s pisateljem Ferijem Lainškom poleg preboldske šole omogočila Uidi Društvo slovenskih pisateljev in Medobčinska knjižnica Žalec. Mladina za čisto okolje Tudi Mladinsko društvo KUT' je v začetku aprila organiziralo čistilno akcijo pod sloganom Očistimo Parižlje. Pokazalo se je, da mladim ni vseeno, kakšen je njihov domači kraj. Akcije se je namreč udeležilo več kot dvajset mladih, ki so z veliko vnemo “prečesali” Parižlje in naravo olajšali za preko petdeset vreč in pet traktorskih prikolic odpadkov. Mladi so pogrešali predstavnike starejše generacije, saj razen redkih izjem niso pokazali nobenega interesa. Mladinsko društvo KULT obljublja, da bo poskrbelo za pestro dogajanje v domačem kraju. Že konec maja letos člani društva napovedujejo izziv za mlade in mlade po srcu, saj bodo organizirah šahovski turnir. Za podporo pri izvedbi čistilne akcije se MD KULT še posebej zahvaljuje Gostišču Štorman Parižlje, županu Marku Balantu in občinskemu svetniku Jožetu Završniku. Državna prvakinja v matematiki ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC Aškerčeva 13, 3310 Žalec Tel.: 710 22 30, e-mail: predstave@zalec.net RAZPIS I. MARATON LJUBITELJEV GLEDALIŠČA “BREZ MASKE” V okviru letošnjega Festivala Žalec bomo v Letnem gledališču Limberk v Grižah pri Žalcu organizirah I. maraton ljubiteljev gledališča pod skupnim naslovom “Brez Maske”, ki bo V SOBOTO, 28. JUNIJA 2003, OB 9- URI, V LETNEM GLEDALIŠČU LIMBERK V GRIŽAH. Prijavijo se lahko posamezniki, kulturni zavodi, kulturna društva, šole celjske regije, s predstavami, ki bi jih lahko zgolj v izhodišču opredehh kot gledališke: plesno-gibalne predstave, performans, lutkovne predstave, uhčno gledališče... Osnovni kriterij je, da mora biti predstava oblikovana kot skeč iz najrazličnejših področij življenja. Prednost imajo skeči iz domačega okolja in aktualnost predstavljene vsebine. Tekst mora biti avtorski in prej še neobjavljen; politične teme so izključene. Trajanje skeča je omejeno na najmanj 15 in največ 30 minut. V tekmovalni del bomo skupaj z zunanjimi selektorji uvrstili do 10 predstav. Ocenjevanje tekmovalnih predstav bo potekalo po ključu ocene gledalcev in ocene strokovne komisije po vnaprej dogovorjenem razmerju. Zmagovalna predstava prejme I. nagrado 100.000,00 SIT. Vaše cenjene prijave pričakujemo na naslovu: JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA ŽALEC, ga. Jožica Ocvirk, Aškerčeva 9a, 3310 ŽALEC - najkasneje do petka, 13. junija 2003! Svoje gledališke uprizoritve prijavite, izključno NA ZGORNJI NASLOV, kjer dobite tudi prijavnico. Prosimo za upoštevanje navedenega roka! Z gledališkim pozdravom Eden drug’mu ogenj dajmo! V knjižnici Šolskega centra Celje so včeraj pripravili prireditev, namenjeno uspešnim tekmovalcem na področju matematike, hzike in kemije. Med njimi je tudi Šempetran-ka Sara Kališnik, ki je letos postala državna prvakinja v matematiki. K. R. Jernej ŽAGAR Predsednik Študentskega kluba Žalec Nagrajene pesmi 8. La osem boš v veselju preletel, to zmedeno obdobje je spoznaL ne ustavi se čas. A knjiga te še vedno bo mamila, “Ah, to so najstniki!” mi mami govori. To pesem zdaj pišem, natečaja poezije Naj Resnične uspehe boš še enkrat žel. “A ne skrbi, do poroke se vse uredi.’ ’ zazrem se v nebo in vidim njo, zvezdo, pesem pove Anja Ivakič, 8. r. Nina Vasle, 8. r. ki utrnila se bo, OŠ Petrovče OŠ Polzela a pesem se moja 0 učenosti (sonet) končala ne bo. Najstniško življenje Sonce in luna Nikol’ ni dobro preveč se učiti, Pesem je sonce, naprezali uboge si možgane, Muči me občutek praznine, Sonce spi, luna bdi ki z jutrom budi, od pisanja lahko dobiš še rane, v meni ni človeške topline. nad otroki iz mestne vasi. pesem je luna, lahko iz glave se začne kaditi. Enake besede vedno poslušam, Ihm živi, tam spi, ki v noči ne spi. najstniško življenje končno okušam. in pa zvezdice miri: Pa še moderno pameten ni biti, Te tiho ponese čemu ti bodo ure neprespane, So dnevi, ko najraje bi spala, “Oh, mirujte, zvezde ljubke, vpisani sva zakaj bi se učil do zore rane, so dnevi, ko bi zajokala. ne bodite mi kot tujke. in ti razkrije, ko hočeš gjavo z znanjem napolniti. Včasih na tan svetu res trpim, Zdaj zaspite, oj zaspite, kdo je poet včasih se od srca nasmejim. svoje sanje umirite.” Bit’ pohla repa danes je v modi, Petra Korber, 6. r. met' dobre cunje in pa kul postavo V jezi vse okrog bi razbila, Zunaj pa je sonce vstalo, OŠ Šmartno ob Paki in branje knjig lahko lepoti škodi! na trenutke od nežnosti bi se stopila. svoje žarke k nam poslalo. Kadar kaj me razjezi, takrat znorim Kaj so žarki videli, Resnice o družini Le vandrajmo okrog s to prazno glavo, in najraje sama se v svet sanj potopim. pa druga pesem govori. uživajmo v sladki tej zablodi, V šoli včasih gre vse odlično Ko rodiš se, ne se učit’, saj znanje nam škodi. in prelevim se v vzvišeno gospodično. Nejka Golič, 5. r. si tam, Kadar pa mi gre kaj narobe, OŠ Prebold brez izbire, Dominika Koler, 8. r. na ves gjas kričim: “Naj gre vse po nimaš iti kam drugam. OŠ Polzela gobe!” Pesem Naj so vsi Sonetni venec Doma pa starši me težijo, Pesem je rima, srečni in veseli Petrovski šolar - magistrale res dolgočasni se mi zdijo. ki v tebi se skriva, ali pa nejevoljni, Takrat najraje v sobo se spravim, je kot izvir, morda celo nezadovoljni. Pa že je ura osem mi odbila, lam naprej po svoje trmogjavim. ki sanje razkriva. Enkratnost, to je šolskega pravila, Daje ti lip, Tam ste vsi, Te v razred radovednost bo zmamila, Potem je tu še ljubezen, ko v mislih hitiva tja, brez prisege in obljube, Raduj se pametnega ‘pravičik prinaša mi le obup in bolezen. kjer je sreča, skupaj v družim, Od tega me glava boli, da jo doživiva. junaki ali zgube. Otrok se vsak bo veselil odmora, ko zagledam njega, se mi vrti. Je pesem v pesmi, Ven se odpravil bo, tja na dvorišče; je sreča, del nas. Trudite se vsi Še vedno vsak si svojo parna išče, Nihče me noče razumeti, Kdor dobro zdaj misli, za lepši dan, Ker uätdj'ca nam ne pasti odmora. res lahko mi ni živeti. je pesnik za čas. pogosto vse popolno ni, Vä ti gredo na živce, a ko hudo je, si stopite ob stran. In ko pred tablo te bo povabila, prijatelje obtožuješ kot glavne krivce. Ko pesem nastaja, Šolski raj si zapustiti boš Mei, je vesolje v nas. Tamara Pevec, 9- r. Okolišil boš brez pravega potrdila Vsak je to že prestal, Že pozna je ura, OŠ Polzela april2003 Savinjske zgodbe Na pragu stotega leta V KS Galicija predstavniki KS, KO RK in društva upokojencev ob materinskem dnevu, 25. marcu, obiščejo in skromno obdarijo krajanke, stare 90 in več let. Uidi letos so opravili to prijetno dolžnost, najstarejše matere pa so obiskovali Milan Beloševič, Dragica Tratnik, Katica Petrin, Rudi Štajner, Ivan Nareks, Stane Žagar in Anica Rozman. Marija Ramšak iz zaselka Hramše je najstarejša krajanka, pred kratkim je dopolnila 99 let Še vedno jo krasijo vitalnost, dobra volja in dokaj dobro zdravje. Zelo zadovoljna je s svojim življenjem, ki ga preživlja pri sinu Jožetu, snahi Marinki, vnuku Jošku in vnukinjama Tanji in Petri. Prava poživitev zanjo pa so pravnuki. Tudi letos je svoje obiskovalce pričakala z veselim razpoloženjem, mimogrede je stresla kako okroglo, tudi zapeli so, zahtevala je le, da govorijo bolj glasno, saj ji sluh ne služi več dobro. Še vedno kaj malega postori, rada hodi, bere in gleda televizijo, rada pa se pogovarja z domačimi in naključnimi obiskovalci. Poleg Marije so obiskali tudi 93-letno Jožefo Stranič, 91-letno Terezijo Vengust in Marijo Podpečan ter Jožefo Lešnik, ki se je tej, z devetimi križi obloženi druščini pridružila letos. Obiskali so tudi Franca Falanta, čeprav ne praznuje materinskega dneva, je pa 26. februarja dopolnil 93 let. T. Tavčar Marija Ramšak z gosti, ki so ji prinesli najlepše želje vseh sokrajanov, darilo in cvetje za praznik. Marija Baš s Petrom Janičem, predsednikom KS Gotovlje, in Jožetom Luskarjem Maričina 95. pomlad Marija Baš, po domače Kačeva Marica iz Gotovelj, je najstarejša krajanka. Konec zime je dopolnila 94 let Pri Kačevi hiši so njeno rojstvo težko pričakovali, saj je bila prvi otrok in je tudi ostala edini. Oče je njeno rojstvo praznoval z vso vasjo, še posebno z moškimi, ki so se zbirali v njihovi, Kačevi gostilni. Življenje, v katerem se naniza toliko let, prinese veliko dobrega, lepega, hudega in težkega. Marica se je gostinskega poklica učila v Gradcu, se poročila, rodila štiri otroke, preživela tri vojne, ovdovela, izgubila gostilno, ves čas pa z vso ljubeznijo skrbela za kmetijo in družino. Ob vsem tem je vedno našla tudi čas zase, ki ga je rada prebila ob knjigah, s katerimi si je nabirala novega znanja, in pisanju pesmi. Svojo pesniško zbirko je izdala prav na svoj 90. rojstni dan. Danes je Marica kot najstarejša krajanka Gotovelj še vedno polna optimizma in z veseljem uživa vsak nov dan. Čeprav je izgubila že polovico svoje družine, je ta še vedno zelo številna in vsak njen član se trudi, da bi ji vse dobro, kar je zanje storila, v izobilju vrnili. Radi jo imajo in spoštujejo jo, sama pa je s svojim življenjem zadovoljna, saj je še dokaj zdrava in pravi: “Kar ‘luštno’ je in zanimivo. Vse se je tako spremenilo, pa saj svet mora naprej. Če bo ostalo kar tako, kot je, bo vse v redu. Samo, da bo mir”. T. Tavčar 90 let Katice Malinger z Braslovč Najstarejša krajanka Braslovč Katica Malinger že nekaj časa živi v lepem novem domu za starejše v Gornjem Gradu. Na 90. rojstni dan smo jo obiskali predstavniki Medobčinskega društva invalidov Žalec, krajani Braslovč in svojci. Vedno vedra, skromna in prijazna Katica ima za seboj bogato in razgibano življenjsko pot. Vse težave je premagovala z veliko mero potrpežljivosti in dobre volje. Družbeno je bila aktivna pri gasilcih in na športnem področju, saj je sodelovala pri sokolskem društvu. Rada je hodila v planine, Triglav pa je osvojila leta 1952. V Medobčinskem društvu invalidov Žalec je kot poverjenica v Braslovčah delovala od ustanovitve, članica društva pa je že 33 let. Katici želimo mnogo zdravih in prijaznih let in dobrega počutja v novem okolju. Janez Meglič Katico so obiskali tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov Žalec in Občine Braslovče Petrove pisanice Razstava in ustvarjalnica lepšanja pirhov Petra Uplaznika smo pred nekaj leti že predstavili v obširni reportaži v našem časopisu. Zapisali smo, da je človek s posebnim darom, da so njegove stvaritve narejene z navdihom mističnosti. Energijo za ustvarjanje pa mu daje velika železna skulptura pred hišo, ki ponazarja oko. Ob vseh različnih slikarskih tehnikah, ki predstavljajo širok opus umetniškega ustvarjanja, pa je nekaj posebnega njegov izdelek, ki ga je nedavno poslal na natečaj turističnih spominkov. Izdelek simbolizira Spodnjo Savinjsko dolino in njeno zeleno zlato - hmelj, ki je s posebno tehniko predstavljen na pisanicah iz pravih jajčnih lupin. Vsaka pisanica je drugačna, z različno velikimi odprtinami, ki so kot izložbena okna, za katerimi je posušen hmelj in hmeljska kopica. Ornamenti na pisanicah so prav tako izdelani s posebno tehniko in koščki jajčnih lupin, ki predstavljajo hmeljske kobule. Pisanice pa so obešene na kopico hmeljevih drogov. Tako postavljene kopice so pred desetletji po končanem obiranju krasile hmeljišča. Petrov izdelek za natečaj je res svojevrsten. Veliko idej je povezanih prav z motiviko hmeljarstva, kar kažejo tudi mnoge njegove slike in druge stvaritve, ki imajo uporabno vrednost, na primer vizitke, ki so izdelane s pomočjo posebnih barv in majhnega likalnika. To in še marsikaj drugega bi lahko služilo za pomembno turistično promocijo doline. D. N. Peter Uplaznik s svojim izdelkom za turistični spominek Slovenije Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Občinska knjižnica Prebold sta v predprazničnih dnevih poskrbeli za dve zanimivi prireditvi na temo velikonočnih pirhov. Najprej so v predverju preboldske dvorane kulture odprli razstavo grafičnih listov ustvarjalca Jožeta Žlausa, ki je bila na ogled do 21. aprila, nato pa so v sejni sobi Občine Prebold organizirali ustvarjal-nico lepšanja pirhov, ki je potekala pod vodstvom Irene Verbič iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Slednja je imela v času od 3. do 15. aprila kar devet delavnic po Savinjski dolini, v katerih je sodelovalo več kot 200 udeležencev, ki so pobarvali preko 1000 plastičnih jajc. "Likovni ustvarjalec Jože Žlaus iz Slovenskih Konjic že vrsto let proučuje in poustvarja značilne motive slovenskih pokrajin v različnih likovnih tehnikah. Njegovo ustvarjanje sega v leto 1983, ko je ustvaril prve risbe s pirografom. Močno ga je privabljala, in še vedno ga, motivika starih domačij, kašč in predmetov, ki imajo zgodovinsko in dokumentarno vrednost. Njegovo delo obsega ciklus grafik Lepote Slovenije, grafične liste Po škarjere-zih Doroteje Hauser in Pisanice malo drugače,” je ob odprtju razstave povedala Nuša Dvoršek. O njegovih pisanicah malo drugače pa je dejala: “Jože Žlaus se pri upodabljanju pisanic ni osredotočil zgolj na belokranjsko ljudsko izročilo, ampak je posegel tudi v druge slovenske pokrajine. Motivi pisanic so predstavljeni v jedkanici, ki daje podobam še več nežnosti in igrivosti. Vsak primerek je umetnina zase, na vsaki podobi se odraža ljudska duša človeka, zaznamovana s pokrajino in njenimi ljudmi. In prav to je pravo bogastvo, ki se prenaša iz roda v rod, dopuščajoč dovolj prostora za posamično izražanje občutij. V svem, v času, ko je veliko čustev zatrtih, pa je odpreti dušo sočloveku še kako pomembna stvar. S pisanicami v garafični podobi je Jože Žlaus ustvaril prav to.” Nekaj posebnega je bilo tako za odrasle in še posebej za otroke popoldne z Ireno Verbič in njeno ustvarjalnico lepšanja pirhov. Sejna dvorana Občine je bila tako rekoč polno zasedena. Delovni prostor so zaljšali čudoviti velikonočni aranžmaji. Kot je povedala Irena Verbič, se lahko za lepšanje pirhov uporablja tako imenovano marmoriranje, servietna tehnika, kvačkanje, napihljive barve, ulitki iz mavca, jajca iz vate, jajca iz stiropora, prozorna dvodelna jajca, plastična bela ali barvna jajca in še kaj. Za vsako tehniko je potrebno imeti ustrezna barvila in druge pripomočke (okrasne trakove, lepila, čopiče, prtičke, kvačke, lak za lase, bucike šivanke, vodo ...). Udeleženci, med katerimi je bila najstarejša 88-letna Pavla Mlakar, najmlajša pa dveletna Hana Jeram, so resnično uživali ob svojem ustvarjanju. Vse svoje stvaritve so lahko odnesli domov in si z njimi polepšali velikonočni čas. D. N. Prizor z ustvarjalnice lepšanja pirhov v Preboldu Fantje iz Drešinje vasi so na cvetno nedeljo prinesli k blagoslovu v petrovsko baziliko kar 16 metrov dolgo butaro, ki je bila zagotovo med največjimi v Savinjski dolini. Butaro je nosilo osem krepkih mladeničev. Cvetje, jajčka in še kaj... Predvelikonočni in velikonočni običaji so v naših krajih še zelo živi. V vseh cerkvah je bilo na cvetno nedeljo veliko butaric, med njimi kar nekaj, velikih okoli 15 metrov. V skoraj vseh domovih barvajo jajčka, otroci pa se veselijo pisank. Blagoslov jedi so duhovniki pripravili ne samo v cerkvah, ampak tudi ob vaških kapelicah. Prav tako živ je blagoslov ognja, ki ga fantje prinesejo k hiši in tudi tako blagoslovijo domove ter vse domače. • Pomladno čiščenje in urejanje okolja se nadaljuje z zasajevanjem cvetja, ki ga s posebnimi akcijami in cvetličnimi tržnicami spodbujajo tudi občine. Pričakovanje toplih pomladnih dni je nepopisno, še zlasti po letošnji dolgi zimi in hladnem začetku pomladi. Oglejte si nekaj utrinkov predvelikonočnega dogajanja po naši dolini. K. R., foto: T. T. V cvetnem tednu so v večjih krajih Spodnje Savinjske doline pripravili cvetlične tržnice, na katerih je bilo mogoče kupiti bučnice za zasajevanje cvetličnih korit po zelo ugodnih cenah. Cvetlične tržnice so pripravili tudi ta konec tedna, v žalski občini pa bodo tržnico pripravili v okviru akcije Za vsako hišo ena rož’ca. (posenetek iz Griž) 35 let škofovskega posvečenja Na veliki ponedeljek je minilo 35 let, odkar je bil v mariborski Stolnici za slovenskega škofa posvečen dr. Vekoslov Grmič, ki je dobro poznan tudi Savinjčanom, saj je bil kar nekaj let župnik na Vranskem. Škof dr. Maksimiljan Držečnik je bil tisti, ki je papežu Pavlu VI. predlagal dr. Vekoslava Grmiča za novega mariborskega škofa. 27. februarja leta 1968 ga je papež s papeško bulo imenoval za mariborskega pomožne- ga škofa. Istega leta, 21. aprila, ga je papeški nuncij v Jugoslaviji nadškof Ceccini v navzočnosti domačih in tujih škofov posvetil v škofa. Tako je danes dr. Vekoslav Grmič najstarejši škof v Sloveniji, je starosta slovenskih katoliških škofov. Vsi drugi slovenski škofje so bili posvečeni vsaj deset let kasneje. Škof dr. Grmič je kot velik mislec katoliške levice zaznamoval zgodovino katoliške cerkve z idejami in mislimi, ki so odmevale tako pri nas kot v tujini. T. Tavčar V Andražu kupujejo orgle V župnijskem pastoralnem svetu v Sv. Andražu so se odločili, da ne bodo popravljali starih orgel, kot so sprva načrtovali, saj naj bi bilo popravilo predrago in rok trajanja obnovljenih orgel kratek. Kupiti nameravajo nove orgle, ki jih bo izdelal Anton Škrabi iz Rogaške Slatine. Orgle naj bi bile dvomanualne z 12 registri, pedali in skupno 788 piščali, za kar bi morah v Andražu zbrati kar 14 milijonov tolarjev (6O.OOO eurov). Na gospodinjstvo to pomeni vsaj 70.000 tolarjev. Želijo si čim več botrov. Bronasti bodo tisti botri, ki bodo darovali od 100.000 tolarjev, srebrni 150.000, zlati pa 200.000 in več tolarjev. Z akcijo zbiranja denarja za nakup novih orgel so pričeli v marcu. K. R. Ob jubileju nova publikacija Turistično in hortikulturno društvo sta v soboto pred cvetno nedeljo pripravili velikonočni sejem, na katerem so na stojnicah prodajali dobrote s kmetij, ki so nepogrešljive v košari za velikonočni blagoslov jedi. Kmečko tržnico posvečena veliki noči, so odprli tudi v Preboldu. V dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi so člani gasilskega društva in turistične sekcije pripravili 4. razstavo velikonočnih pirhov, na ogled pa je bilo tudi veliko drugih zanimivih dekoracij. Župnijska Karitas Polzela je na sejmu prodajala butarice, pripravili pa so tudi cvetlično stojnico s sadikami lončnic in drugih sadik. Konec minulega meseca so se na rednem občnem zboru zbrali člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Na zboru so pregledali svoje delo v minulem obdobju in si zastavili nove naloge, ki so v veliki meri povezane s 35-letnim jubilejem, ki ga bodo skušali obeležiti z odmevnejšo klubsko akcijo na domačem ali tujem krasu in z izdajo nove knjižne publikacije. V lanskem letu je bila njihova aktivnost usmerjena predvsem na dve področji: na jamarsko-razisko-valno delo in na upravljanje s Snežno jamo na Raduhi, ki je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Kljub težavam, ki jih pestijo že dve leti (nižanje udornice), se bodo potrudili, da bo tudi letos možen ogled jame. Glede na izjemno zimo naj bi bilo v jami tudi več ledu.. 14. julija letos bo minilo 13 let, kar so jamo odprli za turistični obisk. V tem času je postala ena najpomembnejših destinacij turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline. Z velikim zanimanjem in pohvalnimi besedami pa so si jo doslej ogledali posamezniki in skupine iz vseh koncev sveta. Jama in jamarji so bili deležni tudi velike medijske pozornosti. Na raziskovalnem področju so lansko leto uspeh raziskati več novih jam na širšem področju Spodnje in Zgornje Savinjske doline in na področju Kozjanskega, prav tako pa so v lanskem letu ponovno raziskovali v vseh največjih jamah in breznih, ki so jih registrirah v minulih 33 letih. In sicer v 472 m globokem Breznu presenečenj na Dobrovljah, 310 m globokem Klemenškovem peklu na Podolševi, Tajni jami pri Andražu, Neskončnem breznu, Breznu na Golteh in drugih večjih jamskih objektih Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Z novimi raziskavami so vnesli v klubski kataster in kataster JZS nove jame, ki so pripomogle, da je danes število raziskanih jam v Sloveniji preraslo število 8.000. Sicer pa se preboldski jamarji lahko pohvalijo, da imajo v svojem katastru več kot 120 jam, ki so jih raziskali in dokumentirah na svojih odpravah v Ekvadorju, Kolumbiji, Filipinih, na Kreti, Galapagosu in San Andresu v Karibih. Precej jam pa je tudi iz nekdanje Jugoslavije, iz BiH in z otoka Visa. V lanskem lem so jamarji dajali vehk poudarek tudi usposabljanju Jože Grobelnik -Šeki iz Vrbja Ljudje imamo različne interese, cilje, želje in hotenja. Koliko jih uspemo uresničiti, je v veliki meri odvisno od nas samih, naših možnosti. Več kot nam uspe, bolj smo lahko zadovoljni s svojim življenjem in delom. Vsekakor pa je lepo živeti s spoznanjem, da ljudje in okolica cenijo naša prizadevanja, naš prispevek za skupno dobro in ne pozabijo na nas, ko prenehamo biti aktivni. Jože Grobelnik iz Vrbja pri Žalcu, ki ga prijatelji kličejo Šeki, je prisoten v medijih s svojimi kratkimi prispevki o nogometu in šahu, ki sta poleg drugih dejavnosti v veliki meri njegova sopotnika skozi življenje. Jožeta poznam že dolgo. S svojo aktivnostjo, duhovitostjo, humorjem, pa tudi odločno besedo, poštenostjo in humanostjo je izoblikoval svoj odnos do družbe in obratno. Dokaz za to so številna priznanja še iz časa Titove Jugoslavije in tista, ki jih je prejel v obdobju naše samostojnosti. Med najvidnejša tovrstna priznanja zagotovo sodijo Bloudkova nagrada in priznanje, zlata plaketa predsednika Tita, priznanje Nogometne zveze Slovenije in zlata plaketa Nogometnega kluba Žalec in Športne zveze občine Žalec, ki ju je prejel na letošnjem izrednem občnem zboru NK Žalec. Jože Grobelnik je človek, ki je vehk del svojega življenja namenil športnemu delovanju in ga upravičeno lahko imenujemo vsestranski športni delavec, ki je dal pomemben pečat športu v svojem kraju Vrbje in v občini Žalec. Več kot 30 let je bil v kolektivu celjske Tkanine, sedaj Metro Celje, referent za šport in rekreacijo. Ustanovil je šahovsko, kegljaško in nogometno sekcijo. V Žalcu je bil ustanovitelj Nogometnega kluba in njegov aktivni igralec, pozneje pa sekretar in zadnjih 12 let tudi predsednik kluba, ki mu je bil zvest več kot 40 let. V svo- jem kraju je bil ustanovitelj ŠD Partizan Vrbje in šahovske sekcije, bil pa je tudi predsednik iniciativnega odbora za gradnjo športnega objekta v Žalcu in Vrbju ter vodja delegacije v KS Vrbje za telesno kulturo. Jožetova velika ljubezen je tudi šah, s katerim se je začel intenzivno ukvarjati, ko je postal invalidski upokojenec. Zaradi težav s srcem ni mogel biti več tohko telesno aktiven. In kot invalidski upokojenec pomaga pri organizaciji rekreativnih dejavnosti v Društvu invalidov občine Žalec, pri vodenju društva, kot šahist pa zastopa društvo na regijskih in državnih prvenstvih invalidov Slovenije ter na tekmovanjih po Savinjski dolini in tudi v tujini. Kot nogometaša dopisnika in ljubitelja nogometa ga žalosti, da NK Žalec ne nastopa več v III. slovenski nogometni ligi, iz katere je izstopil zaradi finančnih težav. Naj ob koncu še dodam, da je Jože Grobelnik dobro poznan tudi med darovalci krvi. Kri je namreč daroval več kot petdesetkrat. D. Naraglav Jože Grobelnik - Šeki mladih jamarjev, ki je večinoma potekalo v sodelovanju z velenjskimi jamarji. Z njimi naj bi letos sodelovali tudi na jamarskem taboru. Veliko dela je bilo opravljenega pri urejevanju katastra ter urejanju klubskih prostorov v preboldski graščini. Ob zaključku občnega zbora so podehli nekaj klubskih tekmovalnih značk za udeležbo na jamarsko-raziskovalnih akcijah. Sledilo je zanimivo predavanje popotnika in fotografa Francija Horvata, ki je v sliki in besedi predstavil nacionalne parke Severne Amerike. D. N. Mojca Hribernik med prejemom klubske tekmovalne značke april2003 Naša dediščina April - mali traven Legende in običaji v Spodnji Savinjski dolini (X. del) April je mesec, ki “odpira” zemljo za novo rast. Ime tega meseca si razlagamo iz latinske besede “aperiere” - odpreti. Po drugi razlagi naj bi dobil ime po boginji Afroditi, skrajšano imenovani Apro. Afrodita je bila boginja ljubezni in lepote. Med drugim je zagotavljala rodovitnost polj. V Sloveniji april imenujemo tudi zelenar, travnik, ravnjek. Mali traven - mlado zelenje. Težko pričakovani čas oranja in setve je tu. “Kmetič, le pojd orat, žena sejat!” vabi pesem. Med setvijo so kmetje “prištedili” zadnje pesti semena. Vrgli so ga pticam, da so pustile posejano njivo na miru. April je znan po nestanovitnem vremenu, saj v tem času rado dežuje; april sedemkrat na dan kmeta s polja spodi. Stare vremenske prerokbe pripovedujejo, da • če je paril deževen, kmet ne bo reven; • če malega travna grmi, se slane nič več bati ni; • dež v aprilu je res, božji dar iz nebes. V aprilu je še nevarnost slane. Stara prerokba pravi: Slana pada, kmet pa strada. T\i je čas oranja. V času oranja je plug vzel nase vse strupe iz zemlje, zato je bil v tem času strupen. Prerokba pravi, da • kdor seje, ta žanje; • kakor seješ, tako žanješ; • kakor boš sejal, tako boš žel; • brez muke ni moke - brez setve ni žetve; • kdor veter seje, vihar žanje; • tudi po slabi žetvi je treba sejati. Znana je resnica, da je stari običaj kmetov zakonodajalec. Dušica Kunaver je v delu Nepisani zakoni pod lipo domačo zapisala, da to res drži in kar so naši kmetje dokazali že velikokrat. Še danes v naše domove prinaša pomlad poganski Vesnik, samo ime se je spremenilo v Zelenega Jurija. Naše ljudstvo se je nekdaj trmasto držalo vsega, kar je staro. “Čim starše, tem pravšnje!” so dejali. 23. aprila goduje sv. Jurij, 21. aprila pa je v Rimu praznovalo pastirsko božanstvo Pales. Ob dnevu upora se spomnimo, da so se tudi mnogi duhovniki uprli okupatorju. V knjigi Palme mučeništva, ki piše o ubitih in pomorjenih slovenskih duhovnikih, redovnikih, bogoslovcih in nekaterih vernih laikih, najdemo tudi Izidorja Završnika, ki se je rodil 4. aprila 1917 v župniji Sv. Jurij ob Taboru, kot talec pa je bil ustreljen v Mariboru 10. marca 1943. Rodil se je v družini krojača in cerkovnika. Mladost je preživljal na Gomilskem. V Mariboru je končal klasično gimnazijo in je veljal za izredno nadarjenega dijaka. Odlično je risal in slikal, za časopise je ilustriral Jurčičevega Jurija Kozjaka in Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Napisal je že za zajeten zvezek Vse čudodelne sile, ki jih je človek prepisoval drevesu in njegovemu nevidnemu dobremu duhu, so poosebljene v pomladnem božanstvu - Zelenem Juriju. Na jurjevo so prvikrat spustili živino iz hlevov na pašo. Tega dne so gospodinje trobile v roge, pastirji pokali z biči, za lese pa so zatikali hrastove vejice. Zeleni Jurij - deček , oblečen v zelenje, naj skupaj s piskači, bobnarji in pevci prestraši zimske demone in čarovnice. To je pastirski praznik. Ali vse to ne spominja na stare Rimljane in na njihovo pastirsko boginjo Pales? Zeleni Jurij je prav tako pričaral rodovitnost, rast na poljih in travnikih, zdravje ljudem in živini ter srečo družini. V deželo je prinesel pomlad. Na dan sv. Jurija se začne pravo kmetovo delo. Z Jurijem so povezane tudi nekateri pregovori: • sv. Jurij zakuri in odpre nam duri; • če na jurjevo žita prerastejo vrano, ni se nam bati za hrano; • v sv. Juriju naj se vrane v setvi skrijejo; • ako je na jurjevo lepo vreme, bo dosti vina. 10. aprila goduje sv. Matilda. Pri nas je ime Matilda tudi sinonim za “smrt”: • Matilda ga je pobrala - umrl je; • Matilda ga je povohala - komaj je ušel smrti. 20. aprila pa goduje sv. Neža, ki je zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev. Kmetje so sv. Neži zaupali tudi kure, saj “sveta Neža kuram rit odveže.” Ker orožje pomeni smrt, so partizani strojnico imenovali tudi matilda, poleg mrtvaška in peklenska regia. K ugodni letini ta mesec pomaga, če je deževen in ne premrzel. Cvetoče drevje potrebuje v cvetju vsaj en sušen dan, sicer se obleti. Vreme v času tega meseca je najmanj zanesljivo. • Če je travna presuho, kmetovalcu ni ljubo, če pa večkrat deš rosi, v srcu to ga veseli. In ob zaključku se spomnimo še prvega aprila, praznika lažnivcev, in reka Poslati koga po april, kar pomeni za šalo koga poslati kam z naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti. Franci Ježovnik pesmi, dramatiziral je Cankarjevega Šimna Sirotnika. Od leta 1936 do 1941 je študiral teologijo. Zaradi grozeče vojne so bili na cvetno nedeljo, 6. aprila, 1941 drugi diakoni mariborskega bogoslovja predčasno posvečeni v duhovnike. Izidor Završnik je bil ravno takrat operiran na slepiču, zato je bil sam posvečen 11. maja istega leta. Novo mašo je opravil brez vsake zunanje slovesnosti. Duhovniško delo je pričel v domačem kraju in bližnjih župnijah, od koder so bili duhovniki že izgnani. Kot je zapisal Franc Puncer, prav tako savinjski duhovnik, so bdi tisti časi za mlade duhovnike čudoviti in prečudni. Z Izidorjem sta bila vesela, da sta lahko oskrbovala župnije, ki so bile oropane dušnih pastirjev, hkrati pa sta trepetala pred dnevom, ko ju V marčevski številki Utripa smo pisali o ajdih in psoglavcih na Kamniku. Dušica Kunaver je v knjigi Čar vode v slovenskem ljudskem izročilu zapisala, da so velikani - ajd menda živeli v naših krajih pred prihodom naših prednikov in zgradili kar nekaj gora. Po njenih besedah so bili malce topoglavi orjaki, a večinoma niso bili hudobni. Njihove žene in hčere - ajdinje so ljudem rade pomagale. V navedeni knjigi je Kunaverjeva med drugimi legendami objavila tud legend Zakleta kraljična v reki in Zakleta deklica na Gradšču. Zakleta kraljična v reki Pri Preboldu teče pod Reško planino rečica z imenom Reka. Nekoč je neki mladenič zagledal v vod čudno prikazen - pol deklico, pol kačo. V roki je držala skodelico vode in jo ponujala fantu. Če se ne bi mladenič ustrašil prikazati in se umiti z vodo, ki mu jo je ponujala, bi dobil velike zaklade. Prikazen je bila zakleta kraljična. Zakleta deklica na Gradšču Ko bi se bil pastir, ki je pasel ovce na hribu Gradšče ob Savinji tistega jutra umil ali vsaj razumel besede zaklete deklice, ki je pravila: “Rosi, Rosi!” Ko bi vsaj z roso potegnil po obrazu, bi rešil nesrečno grajsko gospodčno. Ker tega ni storil, je slišal samo še njen Žegnan les Na cvetno nedeljo v krščanstvu blagoslovijo les iz cvetnonedeljskih butar. Tako je pogansko čaščenje dreves prešlo na “žegnan les”, ki naj bi s čarobno močjo vse leto varoval domačijo, hlev in polja, njegov dim, če se je les cvetnonedeljskih butar skuril, je pregnal vse zle duhove, čarovnice, hude ure. Les je v pomladni mlad brazd priklical dobro letino, v čebelnjaku je spodbujal pridnost čebel, med vejami sadnega drevja pa je prispeval k rodovitnosti. Žegnan les, ki je gorel na krasu, je varoval zdravje ljud in živali, kot pepel pa je ščitil kmetovo domačijo in polje pred strelo. Čaščenje dreves in lesa je znano že od nekdaj. Človek je po božje častil nekatera drevesa, zato je vera v skrivnostno moč lesa del naše tisočletne tradcije. Pri Keltih je gozd v naravnem stanju predstavljal svetišče in hrast jim je predstavljal sveto drevo. Slovenski zgodovinski viri govore, da so še pred bodo zaprli. Izidor je mnogim pomagal, da so pravočasno pobegnili pred Nemci v z Italijani zasedeno Ljubljansko pokrajino. Spretno je ponarejal dovolilnice. 6. januarja 1942 je na Gomilskem še opravil sveto mašo, takoj nato pa je bil aretiran. V žepu je imel tiskovine za prehod meje v Ljubljansko pokrajino, ki jih je ponarejal. Začel se je križev pot zanj in njegove domače, piše Franc Puncer. Zaprt je bil v celjskem piskru, po nekaj mesecih pa so ga nenadoma izpustili. Spet je opravljal duhovniško delo. Jeseni istega leta so ga spet zaprli in mučili. Na pustni torek sta ga v mariborski jetnišnici obiskala oče in sestra Anica. Upal je, da ga bodo poslali v koncentracijsko taborišče. Naslednji dan, 10. marca 1943, je bil med 25 ustreljenimi talci. K. R. žalosten glas: “Sedaj bom morala do sodnega dne čakati odrešenja!” Dušica Kunaver je zbrala obilo narodnega blaga in ga objavila. Pri tem ni pozabila na Savinjsko dolino. Njena misel je: “Ljudska pripoved ostaja učiteljica dolžnosti v razmerju človek -narava, človek - bog, človek - človek. Ljudska pripoved bo zato vedno dragocen del narodove dediščine. Le tisti narod, ki ohranja stik s preteklostjo, lahko koraka v prihodnost brez skrbi, da bi izgubil svoj pravi obraz.” Tudi v Savinjski dolini je bogata narodna dediščina. Tildi v naši dolini so si včasih pripovedovali in so bile kasneje popisane skrivnosti, ki so jim predpisovali nadnaravno moč. Te sile so se izražale v podobi nadnaravnih pojavov, bogov, polbogov, živali, rastlin, v raznih prikaznih in čudežnih bitij. Marsikatera legenda ali običaj ima svoje korenine v davnim. Slovenci niso več častili svojih bogov. Izdali so Penina, Dežboga, Svetovita, Vesno, Živo, Morano, zamenjali so jih za enega samega boga. Ta bog se je in se še sporazumeva s Slovenci samo preko svojih posrednikov. Ostali so le polbogovi: besi, škrati, vile, čarovnice, ostali so običaji, ki so se pokristjanili. Tako je bilo tudi z veliko nočjo. Davno pred nastopom krščanstva so vsa ljudstva Evrope v času selitve slavila zmago dobrih pomladnih duhov nad zimski- nekaj stoletji naši predniki častili sveta drevesa. Ob kapelici, ki stoji ob poti na Hom se lahko vprašamo, zakaj stoji kapelica ravno na tem mestu. Verjetno je stalo tudi tu sveto drevo, ki so ga častili predniki. Ob pokristjanjevanju so drevo posekali. Postavili so križ ali kapelico, kajti ljudje so se še zmeraj zbirali na tem, za njih svetem kraju. Sveta drevesa so bila predvsem lipa, jablana, hrast, vrba, leska, glog in druga, najdemo jih v Svetem pismu stare zaveze. V prvi Mojzesovi knjigi sta to hrast in topol, v drugi Mojzesovi knjigi pa akacija, v prvi knjigi kraljev najdemo cedro, v Visoki pesmi pa oreh, jablano, granatovec itd. V Visoki pesmi, to je zbirki pesmi, ki slavijo strastno ljubezen med moškim in žensko in je nastala v 5. in 4. stoletju pred našim štetjem, zasledimo verz: “Šla sem dol na orehov vrt / pogledat zelenje v dolini; pogledat, ah trta poganja / ah granatovec cveti.” Citirajmo še misel iz prve Mojzesove knjige, ki govori o Adamu in Evi, ko je Bog zasadil vrt v Edenu in postavil vanj človeka, ki ga je naredil. Bog je zaupal vehk vrt človeku, da bi ga obdeloval in varoval. Rekel mu je: “Od vseh DREVES na vrtu smeš jesti: od DREVESA SPOZNANJA DOBREGA IN HUDEGA pa nikar ne jej! Zakaj brž ko boš jedel od njega, boš moral umreti...” Človek je veroval, da so se mu uslišale želje, če se je dotaknil mi. Ta staropoganski praznik je bil praznik prebujanja pomladi, ko se narava zopet prebudi v življenje. Krščanska cerkev ta praznik slavi kot spomin na Kristusovo vstajenje od mrtvih. Oba praznika imata enako osnovo: prebujanje mrtve narave ob prihajajoči pomladi. Nekateri običaji iz Spodnje Savinjske doline Ob zvonjenju jutranjke, po veliki noči, v nedeljo zjutraj, so šh na polje prepevat in kropit z blagoslovljeno vodo. Kdor pometa na vehk petek pred sončnim vzhodom pajčevino iz vseh kotov sobe proti vratom, pomete za leto dni vso golazen iz hiše. V Savinjski dolini nosijo blagoslovV diru domov in pri hiši, ki je bila prva, bo vse najbolje rodilo. Če v Savinjski dolini raniš kost blagoslovljene krače, bodo zacvilile svinje v hlevu in živim svinjam si s tem nalomil ah prevrtal kost, kakor si pač ravnal z blagoslovljeno kostjo. V Savinjski dolini so v studenec položili na dno kost vehkonočnega mesa. Voda jim potem ni nikoh usahnila. V Stopniku pri Vranskem je v navadi, da takrat, ko pečejo velikonočni kruh, dajo v ogenj nekaj šib iz cvet-nonedeljske blagoslovljene butare, in sicer zato, da ne bi nikoh zmanjkalo drevesa. Po verovanju živi v drevesih poseben duh, ki jim daje magične sile, potrebne za rast, in pomaga tudi človeku. Nekdaj je imela vsaka domačija ah posameznik svoje sveto drevo. Prastara vera v skrivnostno moč dreves se je še danes ohranila ob trkanju na les. Gre za magično dejanje, ki nas obvaruje pred zlim, ko se pohvalimo, a ne želimo, da bi se dobre stvari spremenile v slabe, ah kadar si česa želimo. S trkanjem po lesu prebujamo v njem skritega dobrega lesenega duha, ki varuje naše zdravje in srečo. Trkanje na les je prav tako povezano s svetostjo križa, na katerem je bil križan Kristus. Sodobni človek se utrujen vrača v okrilje gozdov in v meditaciji išče izgubljeni notranji mir. Mnogi napovedujejo, da bo 21. stoletje pomenilo ponovno odkrivanje dragocenih duhovnih vrednot gozda in bo ponovno postal svetišče. LES je material, ki je skoraj nenehni spremljevalec človeškega življenja. Je material, iz katerega je bilo mogoče postaviti bivališče, z njim prekriti streho, ga uporabiti za pohištvo in posodo ter kot vir toplote za mrzle dni. Stoletna druženja povezujejo človeka z lesom. LES daje zavetje človeku že od rojstva v zibelki, vehk del življenja preživi v leseni postelji in tudi ob smrti ga ob obredu slovesa spremlja les - krsta. Če se vrnemo k ZIBELKI, moram kruha. Takšne šibe zatikajo tudi v streho, da ne bi v hišo udarila strela. Kmet je, ko je posejal njivo, na rob njive zasadil blagoslovljeno šibo iz butare v želji, da bi posejano dobro obrodilo. Iz blagoslovljenih šib so delali križce in jih zasajali na njive ah pribijali na hišni tram, za boljšo rast posevkov. V Stopniku je prav tako ohranjena navada, da na veliko soboto zgodaj zjutraj otroci prinesejo s kresilno gobo blagoslovljeni ogenj iz farne hiše v vsako hišo. O legendah, običajih se tu in tam najdejo stari zapisi različnih pesmi. Običajno so pesmi posvečene določenemu dogodku. G. Ocvirk iz Sv. Lovrenca nam je odstopil zvezek z zapisanimi pesmimi. V zvezku najdemo pesem, ki govori o začetku gradnje cerkve Lurške Matere Božje na Gradišču nad Migojnicami. Naslov pesmi je Pesem pri vlogi vogelnega kamna v Grižah Danes bodo zborovali, lepo cerkev zidah. Homec s trto obsajen, bo Mariji posvečen. Lurška ljuba božja Mah hoče tukaj stanovah. O presrečen je ta kraj, spremeni se v sveh raj. (Ena izmed kihe, prepis po originalu; avtor pesmi je neznan.) poudariti, da je zibelka del naše materialne kulture. Človekovo življenje se začenja z ROJSTVOM, ki je prvi mejnik oziroma pomemben dogodek, s katerim je povezano polno tihih upov in sanj o bodoči sreči in zdravju, ki naj bi bilo naklonjeno novemu Zemljanu. Naši predniki so novorojenca dah v zibelko, ki je pomenila tudi simbol za napoved novega rojstva, saj je bila poleg ostalih predmetov obvezen del nevestine bale. V času, ko so bile zibelke v rabi v kmečkih domovih, so ljudje še verjeli v zle duhove, zato so otroka skušah zavarovati z raznimi znamenji, s predmeti in rastlinami, ki so jih polagali v njihovo ležišče. Na Celjskem na primer so polagali v zibelko pod blazinico odprte škarje, da se MORA prestreže in odžene. Vera v magično moč lesa še ni pozabljena, saj še vedno trkamo po njem. Pregovori o lesu Če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv. Drva je treba pripraviti, ko so češnje zrele. Kdor na pusta drva kolje, bo vse leto dobre volje. Kar je leseno, ne omeči ne beseda ne poleno. Če beseda ne zaleže, se s palico ustreže. Bodi zima, bodi kres, če te zebe, neh les. Franci Ježovnik SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 571 67 33,03 / 571 60 16; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do a URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 572 50 07 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 23 33 Duhovnik, ki se je uprl Savinjske doline Križanka april2003 21 triglav TONE SVETINA AM. PEVKA (JOAN) VELIKA VEŽA UMETNO USNJE GOROVJE V AVSTRIJI BRIT. GLASBENIK (BRIAN) TUJE Ž. IME LETOPIS V ZBIGNIEW CYBULSKI NEKD.RUS. POLITIK V ■V EGIPC. BOŽANSTVO IGRALEC WALLACH PREDLOG POLKROŽNI PROSTOR V CERKVI PRE- MAKNITEV PASJA SAMICA PABLO NERUDA PREKU, FIŽOLOVKA JEZIK V IZRAELU MESTO V FRANCIJI POLITIK GOŠNIK V SMUČARKA DABIČ RAZTEGLJIV TRAK V KRAVICA ALBERT EINSTEIN NAPETO LITERARNO DELO KRAJNA ČEŠKEM, ZNAN IZ 2. SV. VOJNE SL. PISEC AM. SERIF (WYATT) NAPAD, NASKOK LOJZE PETERLE VELIKO OBDOBJE TOMO ČESEN CIMA, POGANJEK DETE ROBERT REDFORD SKAND. DROBIŽ SL PESNICA IMAJDA) avtor JANEZ KORENT UTEŽNA MERA ZA DRAGE KAMNE NEKD. SREDNJA , ŠOU LEPO DEKLE OBRI TRENER MARKOVIČ ČRIČKU PODOBNA ŽUŽELKA NASLOV NEKD. MONGOL VLADARJEV PEVKA GODEC VOHALNI ORGAN LETALO GOROVJE V SREDNJI AZUI RENU MESTO V FRANCIJI BALONAR ŠORN MEH. OPERNI TENORIST [FRANCISCO) BLOMDAHL OPERA MARJAN TOMŠIČ KAČJI GLAS ZNAĆ. PREDSTAV. IT. AVTOMOB. TOVARNA IVAN CANKAR DANSKI KOLESAR (BJOERNE) NEM. PISATELJICA (INA) ORGAN ŽUŽELK DOMAČA PERNATA ŽIVAL MADZ. PESNIK AM. SLIK, (GEORGE! NAJVIŠJA GORA TURČUE STAR SLOVAN REKA V NEMČUI OZIM IGOR KRAJNA DOLENJ. DO SEBE STROG ČLOVEK TRSKA MESTO NA FLORIDI ČREVESNI ZAJEDAVEC ČRTA GOROVJE V SREDNJI AZUI RUDNINA, KALCIJEV TITANOV SILIKAT OTROŠKA ZADNJICA OSNOVNA METRIČNA VERZNA ENOTA QRODJE ZANJIC NENAČRTNO DELO BIKOV GUS KIH SL PISATELJ FR. KIPAR METEOR. STANJE MEHIŠKI INDIJANEC LUKAV SIRUI REKA NA TIROLSKEM UM. ZGOD. STADLER OČESNA ŠARENICA IGRA VPRAŠANJ IN ODGOVOROV LONČNA RASTLINA PEVKA UKRADEN STANKO UREK NONSENS DEL TELESA Z DOLOČENO FUNKCUO PAVLE ZIDAR KRAJ PRI POREČU AM. FILMSKI IGRALEC (TOM) ZVEZDA V ORLU LIDIJA OSTERC ADAMOVA ŽENA PORTUG. OTOČJE ZELIKA LETNI POSEK NIZO- ZEMSKA AVS.SMUC. SKAKALEC (TONI) PEVKA LEAR NEKD. AVSTR. SMUČAR (HANS) NANDE VIDMAR MAJHNA OSA VEČNO MESTO FILM. IGR. VPITJE AMERICIJ PISARN. PRIBOR UTRIP PROSTOR ZA VSTOP NASA REKA TOPLO POKRIVALO TISKAR. MREŽA zao ODPORNO UMETNO VLAKNO DODATEK TESTA MESTO V SEVERNI NEMČUI JUZNOAM. I DRŽAVA ILUDOLFOVO ŠTEVILO t> Pokojninski steber t> DRŽAVNIK EVREN Zavarovalnice Triglav DALM. Ž. IME KATEB ? NEDŽMA NEM. DRAM. (GEORG) POJAV PRI GORENJU AM. KOMIK (MICKEY) C ES. PIS. (ALOIS) KUHINJSKO ORODJE UTRIP (UUBK.) SREDIŠČE GORENJSKE RIMSKA PROVINCA V GRČ Ul MESTO NA FINSKEM IGRALEC PACINO D> MESTO OB SAVINJI IGRALKA MAJHEN GLODAVEC ČETRTI RIMSKI KRAU PRAVOSL ŠKOFUA TEODOR ANTON AŽBE UUCA PTICA' UJEDA SLIKARKA IVANJICKI Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki, pokrovitelja AVTOKONTROL, d. o. o., Žalec: AVTOKONTROL-VSE-NA-ENEM-MESTU. Izžrebani nagrajenci: 1. Klemen Šramel, Dobrna; 2. Božo Pader, Migojnice 133, Griže; 3. Erik Pepel, Vransko 67. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ZAVAROVANKA TRIGLAV, d. d., OE Celje, Mariborska c. 1, Celje. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 16. maja 2003. 28 april2003 ŽIVIMO Z ZEMLJO Savinjske doline Oranje v Marijareških hribih Drago med oranjem s pomočjo vitle Življenje v hribih je že samo po sebi precej težje od tistega v dolini. V zadnjih tridesetih in več letih se je sicer marsikaj spremenilo na bolje. Domačije so se s cestami povezale z dolino, v hišah zvoni telefon, narejeni so lokalni vodovodi, ne manjka pa tudi delovne mehanizacije, ki omogoča lažje delo v gozdu, na njivah ter travnikih. Še zlasti ne morejo brez tega tisti, ki so kmetje v pravem pomenu besede in sta jim gozd ter živinoreja glavni vir preživetja. Med njimi so Lobnikarjevi iz Marija Reke, ki smo jih obiskali v začetku aprila in ob tem doživeli nevsakdanji prizor oranja njive s pomočjo vitle. V teh hribih, kjer je veliko sveta prislonjenega v hrib, je tovrstno oranje že dalj časa v “modi” oziroma brez katere bi bilo bistveno manj obdelanih površin. Tako kot drugod so tudi pri Lobnikarjevih več let orali s pomočjo vitla, ki ga je izdelal domačin Kondi Huš. Že nekaj časa pa orjejo z vitlom, nameščenim na traktor. Traktor je med oranjem parkiran na primernem mestu, v najbolj idealni liniji v smeri oranja in s pomočjo jeklenice in vitla pomaga orati drugemu traktorju teren, ki ga sicer ne bi bilo mogoče orati na klasičen način. Vse skupaj izgleda dokaj tvegano in nevarno, saj traktor orje brazde tudi po 30 % naklonu terena. Orač in upravljalec vitla OBČINA ŽALEC, 11. Savinjske čete S, 3310 Žalec objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine v lasti občine Žalec. I. PREDMET PRODAJE Pare. št. 457/24 - pašnik v izmeri 2129 m2 k. o. Zalog po izklicni ceni: 6.964.278,00 SIT + 20 % DDV Predmetna parcela predstavlja stavbno zemljišče na območju bivše Farme 1 Podlog in je namenjena za proizvodne dejavnosti. II. POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNINE (skladno z Uredbo o pri dobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in I občin - Uradni list RS št. 12/03): • Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije ah osebno izkaznico (izdano po 20. 6. 1998) in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ah pri notarju overjeni fotokopiji. • Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začetkom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom. • Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na podračun št. 01390-0100004366, odprt pri Banki Slovenije, in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila. • Najmanjši znesek za dvig izklicne cene za nepremičnino, ki se prodaja, je 400.000,00 SIT. • Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeh, bo varščina vrnjena brez ! obresti v treh dneh po končani javni dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino. • Komisija za izvedbo javne dražbe lahko s soglasjem župana občine Žalec j postopek ustavi do sklenitve kupne pogodbe, pri čemer dražiteljem povrne varščino brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi. III. SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI • Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 15 dneh po zaključku javne dražbe in poravnati kupnino v 8 dneh od sklenitve pogodbe. Plačilo celotne kupnine v roku, ki je določen, je bistvena sestavina pravnega posla. • Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščine ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela. • Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogodbe pri notarju plača prodajalec. Stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec. Javna dražba za nepremičnino bo: 9. maja 2003 ob 9- uri v prostorih Občine Žalec, sejna soba (prizidek, 1. nadstr.). Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ali po telefonu (03) 71.3 64 14. morata delovati zelo usklajeno in pazljivo. Orje se le navkreber, nazaj, do hnije oranja pa orač s traktorjem vleče jeklenico, ki se ob začetku nove brazde napne in je ves čas kateri se je pekel zavitek. Z gospodarjem hiše, v kateri živijo poleg žene Branke in sina Milana še snaha Monika in vnukinji Teja in Jerneja, sva pokramljala o njihovi kmetiji, ki je med največjimi na tem območju. Ukvarjajo se predvsem z živinorejo in gozdarstvom. V hlevu imajo trenutno 24 glav živine, ki je v Po uspešno končanem delu oranja posamezne brazde v istem položaju. V takšnem ritmu se nizajo brazde za brazdo in končni rezultat je lepo zorana njiva. Če ne bi imel možnosti slediti temu posebnemu opravilu, bi se mi porajala cela vrsta vprašanj o zmožnosti oranja tako strmega terena. Za glavna akterja, očeta Draga in sina Milana, pa je bilo to le še eno izmed uspešno opravljenih del, ki sta se jih lotila ta dan. Še najbolj vesela je bila žena in mama Branka, ki je ves čas s strahom pogledovala skozi okno in skoraj pozabila na pečico, v pretežni meri namenjena za pridelavo mesa. Sicer pa obsega njihovo posestvo 72 hektarjev zemljišča, od tega 51 je hektarjev gozda, iz katerega letno oddajo povprečno 230 kubičnih metrov lesa. Poleg tega imajo 7 hektarjev njiv in travnikov v najemu v dolini, na katerih pridelajo nekaj poljščin, predvsem pa krmo za živino. Kljub temu da je življenje v hribih precej trdo, da mora biti človek uporen in se nenehno boriti za svoj obstoj, so Lobnikarjevi zadovoljni in z optimizmom premagujejo vse težave. D. Naraglav Hortikikulturna dejavnost TD Ponikva Pretekli mesec je bil za člane Turističnega društva Ponikva zeloaktiven, saj smo organizirali veliko pustno povorko, ki je bila dobro obiskana. Nadalje smo konec marca v sklopu vsečistilne akcije v žalski občini organizirali čistilno akcijo, uredili cvetlične grede pred pokopališčem na Ponikvi, organizirali predavanje na temo Krajinski park Ponikva ter izvedli ocenjevanje salam. Za ureditev cvetlične, grede pred pokopališčem na Ponikvi smo 29. marca 2003 organizirah I. hortikulturno delavnico z naslovom Spomladanska oskrba vrtnic. Delavnico sta vodili domačinki, strokovnjakinji s področja vrtnarstva, Zdenka Razdevšek in Štefanija Kos Z. Tako so članice Hortikulturne sekcije spoznale in se naučile obrezovanja pokrovnih vrtnic, dognojevanja in sajenja stebelnih vrtnic ter dodajanja okrasne borove zashrke. Naj povem, da so se delavnice udeležili tudi otroci, kar je posebej spodbudno za turistični podmladek na Ponikvi. Sadilni in ostali vrtnarski repromaterial je prispevala KS Ponikva. Kljub hladnemu dopoldnevu je bila udeležba dobra, tako da smo delo pravočasno in z veseljem opravili. Gotovo je članice Hortikulturne sekcije spremljala misel, da se po urejenosti pokopališč pozna kultura naroda. 3. maja 2003 pripravljamo na Ponikvi bolšjo cvetlično tržnico, kjer bo možna medsebojna izmenjava sadik balkonskega cvetja, posebnih starih sort sadik trajnic ter ostalih okrasnih rastlin, jagod, zelišč in dišavnic, kakor tudi semen okrasnih Čiščenje in napeljava hmelja Napeljava poganjkov na vodila je zelo pomemben agrotehnični ukrep. Kakovost izvedenega ukrepa zelo vpliva na količino ter'kakovost pridelka. Zato vsem hmeljarjem priporočamo, da ta ukrep opravijo zelo natančno, brez nepotrebnega hitenja in površnosti. 1. Predčiščenje hmelja Pri predhodnem čiščenju hmeljnih rastlin odstranite odvečne poganjke, ki se razraščajo izven osrednjega dela korenike. S tem ukrepom pospešite zamudno kasnejše navijanje ter preprečite izčrpavanje korenike z odvečnimi poganjki. Predčiščenje opravite ročno ali strojno, ko so poganjki dolgi 15 - 30 cm. Ročno predčiščenje opravite z ostro motiko s katero obsekate poganjke okoh korenike, pushte le poganjke na sredini v premeru 10-15 cm. Strojno predčiščenje lahko opravite z bočnimi ah zadenjskimi diski, ki so združeni s kultivatorjem. Bolje je, da se odločite za uporabo bočnih diskov, ker lahko zaradi boljšega pregleda delo bolj natančno opravite. Disk naj bo dobro nabrušen in pravilno nastavljen. Obrnjen naj bo za 45 ( navznoter in rahlo nagnjen, da se ne zapenja za vrvico. Pazite, da disk ne potegne pregloboko. Dobro naj poreže le poganjke ob straneh, na sredini pa pushte poganjke približno v širini 15 cm. Ukrep zahteva veliko natančnost, zato naj bo hitrost 3 - 5 km/h. 2. Prvo čiščenje in napeljava poganjkov Hmeljne poganjke napeljite navodilo, naj bodo dolgi 50 - 70 cm, to je običajno 3 - 4 tedne po rezi odvisno od vremenskih razmer in časa rezi. Z napeljavo lahko dobro poravite morebitne napake pri rezi in regulirate nadaljno rast in razvoj rastlin. Število poganjkov na vodilo vpliva na osvetljenost in prehranjenost rastlin in s tem na razvoj rastlin, količino pridelka in sintezo alfa kislin. Napeljavo poganjkov opravite natančno in vestno. Ne napeljujte več kot tri trte na vodilo, pri manj bujnih kulhvarjih pa šhri trte na vodilo. Pushte rezervni poganjek. Izberite izenačene poganjke, srednje velikosti. Poganjki naj bodo iz sredine štora, ker jih drugače lahko pri obdelavi potrgate. Ne navijajte kuštravih ah roparskih poganjkov. Temeljito odstranite roparske in odvečne poganjke. Poganjke navijajte na vodilo v smeri urinega kazalca. Če je le mogoče, ne navijajte poganjkov v mrzlem in deževnem vremenu, ker je večja možnost lomljenja vrhov. 3. Druga napeljava poganjkov Drugo napeljavo in čiščenje poganjkov opravimo 10 - 14 dni po prvem čiščenju in prvi napeljavi poganjkov. V tem obdobju je pomembno, da očistimo vse na novo pognale poganjke in kuštravce ter popravimo odvite vrhove. Kjer je potrebno, napeljemo rezervni poganjek, sicer ga odstranimo. Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo rastlin ter vrtnin (semena enoletnic, dvoletnic, trajnic, okrasne koruze, jedilnih in okrasnih bučk ipd.). Torej, gospodinje, že zdaj pripravite odvečen vrtnarski sadilni material, ki ga na svojem vrtu ne potrebujete, saj ga boste lahko zamenjale za morda že dolgo želeno rasthno. Urejanje cvetlične grede pred pokopališčem KMETOVALCI, VRTIČKARJI! Vabimo vas v našo kmetijsko prodajalno v Celju, kjer vam nudimo bogato izbiro SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, gnojil, raznih vrst substratov, škropilnic in še marsikaj po konkurenčnih cenah. Postregle in svetovale vam bodo prijazne prodajalke. VABLJENI V AROPI CELJE, Ljubljanska 93, Medlog, tel.: (03)492 70 46. Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 7.30 do 17. ure, sobota: od 8. do 13. ure. VAŠ PARTNER NA VRTU IN POLJU. A) AROPI AROPI, d.o.o. Grajski trg 21, 2327 Rače Tel.: (02) 609 02 11 e-mail: infoa@aropi.si Na cvetlični tržnici bo s pestrim izborom balkonskega cvetja in zelenja sodelovala tudi gospa Zdenka Razdevšek Za preostanek leta imamo načrtovanih še kar nekaj hortikulturnih aktivnosti, in sicer: vrtnarska ureditev vaških središč, spoznavanje in nabiranje gob ter zdravilnih rastlin, sodelovanje pri občinskem projektu “Najlepši kraj, hiša in kmetija", delavnici na temo razmnoževanja okrasnih rastlin in izdelovanja priložnostnih cvetličnih vezav ipd. Prepričana sem, da bo delo Turističnega društva Ponikva s svojo Hortikulturno sekcijo pomembno prispevalo k cvetlični ureditvi kraja ter s tem dvignilo raven turistične ponudbe na Ponikvi. Štefanija Kos Z. Informacije april2003 al flLlANBH TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel:703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje na 6 ali 12 0 ™ JEKVlS MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! ° NOVO NOVO NOVO V MAJU NA NOVI LOKACIJI S SALONOM KUHIJN (obvoznica Žalec nasproti Petrola) PRALNI STROJ GORENJE WA 982 (900 obratov) m 84.900 sit VGRADNI POMIVALNI STROJ GORENJE GVI 682 "T^ 99.900 sit PALIČNI MEŠALNIK BOSCH (kovinski nastavek) 4.999 sit GRELNIK VODE GORENJE TIKI 80 L 24.900 sit 2 'M s E '35 8 0) iž jH r-r AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM! REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE! NOVO NOVO NOVO VLJUDNO VABLJENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO Petrov trg 7, Šempeter (v prostorih Kmetijske zadruge Šempeter) TELEFON: 703 84 60 FAKS: 703 84 59 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 16.00 ure, sob. od 8.00 do 12.00 ure K NUDIMO VAM: - širok izbor fitofarmacevskih sredstev za - vrtičkarje in velike pridelovalce (z strokovnim svetovanjem) - vse vrste semenskih koruz - travnih semen in ostalo semnesko blago - širok izbor organskih in umetnih gnojil za vse potrebe - krmila in vitaminske dodatke - gradbeni material - širok izbor potrošnoga blaga, barve laki itd. NOVO NOVO NOVO ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! Trgovine z gradbenimi materiali S4M___ 9 PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA I) K C IJ S K € C € N € STREŠNIH KRITIN, KOPALNIŠKIH BLOKOV IN KERAMIKE, BARV, LAMINATOV IN ŠE VEČ ... MEŠANJE FASADNIH IN NOTRANJIH BARV. PRODAJNI) AKCIJA V APRILU v sodelovanju s D topdom preko 100 izdelkov po ugodnih cenah do razprodaje zalog! SVETOVANJE, DOSTAVA NA DOM, UGODNI KREDITI! V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Kulturno društvo SVOBODA LIBOJE vabi na dobrodelni koncert z naslovom ZA OHRANITEV KUITJJRNE DEDIŠČINE. Koncert bo v petek, 9. maja ob 19-30 v Kulturnem domu Svoboda Liboje. Savinjske doline Naslov uredništva: Heroja Staneta 3, Žalec Telefon: (03) 713 68 88, faks: (03) 713 68 90 E-mail: utrip@zalec.si Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 / 626-116 G4MNr GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 30. aprila Nudimo pohištvo za opremo: SPALNIC, DNEVNIH SOB, KUHINJ, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti OB KONCU AKCIJE ŽREBANJE 50 IZJEMNO UGODNO: NAGRAD! Izvozni model - samska soba HAGA v sestavu: 2. D omara, postelja in nočna omarica že za 34.776,00 SIT. Program VEGA ADRIA v barvi oreha/beige in REGALI G 2000 v barvi oreha - do 30 % popust. Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne: 03/703 71 30, 03/703 71 31 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, E-mail: info@garant.si ob sobotah od 8. do 12. ure. Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT • POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! april2003 Kronika KRONIKA Čelno trčenje V aprilu so ceste na območju žalske občine spet zahtevale smrtno žrtev. Nesreča s smrtnim izidom se je zgodila 12. aprila ob 13.20 na glavni cesti PetrovčelLevec. Iz smeri Levca proti Žalcu je vozil osebni avtomobil 23-letni J. B. iz Celja. Izven naselja Petrovče je v blagem preglednem ovinku, kjer je vozišče ločeno s prekinjeno ločilno črto, dohitel kolono vozil, ki so vozila pred njim v smeri Arje vasi, iz nasprotne smeri je pripeljala kolona vozil. Omenjeni voznik je pričel prehitevati dve vozili pred sabo, kljub temu da cesta iz nasprotne smeri ni bila prosta. Tri vozila so se mu uspela izogniti in preprečiti trčenje, nato pa je z levo stranjo svojega vozila trčil v četrti avtomobil, ki ga je vozil M. D. (58 let) iz Malih Braslovč. Vozilo J. B. je nato trčilo še v naslednji nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil R. M. iz Škofje Loke, nato pa ga je preko desne bankine vrglo na travnik. Vozilo M. D. je ob trčenju odbilo v zrak, ga obrnilo za 180 stopinj, nakar je obstalo na travniku. V njem se je voznik tako hudo poškodoval, da je umrl med prevozom v bolnišnico. Lahko telesno poškodovani sta bili tudi sopotnici v istem avtomobilu. Izgubil oblast Prometna nesreča s hudo telesno poškodbo se je zgodila 4. aprila ob 19-55 na regionalni cesti Polzela^ Velenje, izven naselja Andraž. V njej se je ena oseba hudo, druga pa lažje telesno poškodovala. D. K. (19 let) je vozil osebni avto- Statistični matični podatki Iz poročila, ki ga je o svojem delu v letu 2002 pripravila Upravna enota Žalec, je razvidno da je bilo lani 83 poročnih obredov, kar je ena poroka več kot v letu 2001. Nekaj parov se je poročilo tudi v drugih krajih oziroma na območju drugih upravnih enot. Upravna enota je izdala 1588 izpiskov iz matičnih knjig, kar je več kot polovica manj kot v letu 2001. To je povezano s pretokom podatkov iz uradnih evidenc na podlagi 139-člena ZUP-a, pa tudi priznavanje osebnih dokumentov oziroma oseb- mobil iz smeri Polzele proti Andražu. Na odseku, kjer poteka cesta v več zaporednih ovinkih, je pripeljal v oster nepregledni ovinek in izgubil oblast nad vozilom, ki je zdrsnilo s ceste in trčilo v drevo in nato obstalo na robu struge potoka Ložnica. Po trčenju je sopotnik na sprednjem sedežu ostal vkleščen v vozilu. Voznik je bil lahko telesno poškodovan, sopotnik, 18-letni E. K., pa je utrpel hude telesne poškodbe. Vlom v LIKO V noči na petek, 4. aprila, je neznanec vlomil v upravne prostore podjetja LIKO v Libojah. Iz pisarn, ki so bile odklenjene, je ukradel štiri računalnike, monitor in nekaj denarja v domači valuti. Podjetju je povzročil za milijon tolarjev škode. Sredi belega dne Vlomilci ne delujejo le ponoči. Sredi belega dne, v soboto, 5. aprila, je neznanec izkoristil odsotnost lastnice hiše v Dobriši vasi. Vlomil je v hišo, pregledal prostore in preiskal omare ter predale. Odnesel je manjšo vsoto gotovine v domači in tuji valuti ter nekaj nakita, v skupni vrednosti 600.000 tolarjev. Kipci izginjajo Nabožni kipci v kapelah so še vedno zelo priljubljen plen nepridipravov. V noči na petek, 11. aprila, je iz kapelice na Dobrovljah izginil lesen kipec sv. Urbana. Kipec je bil star več kot sto let in vreden okoli 150.000 tolarjev. Lastnik kipca je Župnijski urad Nazarje. ne izkaznice in potnega lista kot potrdila o državljanstvu. Lani je bilo izdanih tudi 6520 potrdil o skupnem gospodinjstvu (49 % manj kot v letu 2001) in 1150 potrdil o stalnem bivališču (53 % manj kot v letu 2001). Tudi temu je vzrok pretok podatkov iz uradnih evidenc na podlagi 139-člena ZUP-a. Povečanje pa je pri spremembah prebivališča ljudi, saj je lani spremenilo stalno bivališče kar 1627 ljudi, 86O pa si jih je uredilo začasno prebivališče. Žalska upravna enota je lani izdala tudi 392 dovoljenj za potovanje otrok v tujino. »Hudo nam je in pogrešamo te vsi, lučka spomina zate gorela bo vse dni...” ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka V V MIHA BOŽICA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in sredstva v korist cerkve. Posebna hvala župniku g. Mirku Škofleku za opravljen cerkveni pogreb, cerkvenim pevcem, moškemu pevskemu zboru in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in ga. Ivanki za poslovilni govor. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči vsi njegovi Policijska statistika Policijska uprava Celje je pred časom pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila podatke o prometnih nezgodah, kaznivih dejanjih in prekrških na Celjskem v letu 2002. Na območju PU Celje so policisti lani obravnavali 7802 kaznivih dejanj, kar je 12 odstotkov več kot leta 2001. Z njimi je bila oškodovancem povzročena škoda za skupno 7,5 milijarde tolarjev, kar je manj kot leto pred tem, ko je skupna škoda znašala 12,2 milijarde. Najboljšo preiskanost kaznivih dejanj imajo policijske postaje v Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini in Mozirju, najslabšo pa v Celju, Žalcu in Velenju. Policisti ugotavljajo, da so več kot polovico kaznivih dejanj izvršili njihovi stari znanci oziroma tako imenovani povratniki. Dobra desetina storilcev je bila mladoletnikov. Na področju gospodarske kriminalitete je bilo lani 472 kaznivih dejanj, od katerih je bilo 92 odtotkov uspešno preiskanih. Večina teh kaznivih dejanj predstavljajo zlorabe položaja in pravic ter davčne utaje, zaradi gospodarskega kriminala pa je po podatkih celjske policijske uprave nastalo za 4,5 milijarde tolarjev škode. Med osumljenimi za zlorabo uradnega položaja je bil v lanskem letu tudi carinik z mejnega prehoda Obrežje. Lani so na območju Policijske uprave Celje zasegli 91,5 kg konoplje, kar je bistveno več kot leta 2001, ko so zasegli 14,5 kg. Prav tako so zasegli 60 gramov heroina in 686 tabletk ekstazija. Zelo velik porast v lanskem lem je zaslediti tudi na področju samomorov. Lani so policisti obravnavah kar 99 samomorov, leto prej 83. Večina samomorilcev je moških, najpogostejši vzroki za samamomor pa so bolezen, alkoholizem in družinske težave. Na Celjskem se je lani zgodilo 5408 prometnih nesreč, kar je 4 odstotke več kot leta 2001, kar za 18 odstotkov pa se je povečalo število smrtnih žrtev, saj je na cestah umrlo 46 ljudi. Med njimi pa k sreči ni bilo otrok. Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na območju PP Žalec in Slovenske Konjice, najpogostejši vzrok pa je neprilagojena hitrost, pa tudi alkohol. Povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom so imeli v krvi povprečno kar 1,71 grama alkohola na kilogram. Poleg prometnih nesreče so policisti lani izvedb skoraj 75.000 represivnih ukrepov na področju prometa, kar pomeni, da je imel opravka z njimi vsak tretji prebivalec celjske regije. Skoraj 1200 voznikov bo moralo ponovno opravljati vozniški izpit. K. R. Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje si trdo delala, se za dom in družino razdajala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame JUSTINE STERGAR iz Marija reke 4 (18. 2. 1920 - 26. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše in še posebno za potrebe cerkve. Posebej hvala za vsa ustna in pisna sožalja in posebna zahvala g. župniku Francu Serecu za opravljen cerkveni pogreb ter cerkvenim pevcem za lepo peto sveto mašo. Prav lepa zahvala tudi kvintetu Lastovka za lepo odpete žalostinke, hvala ga. Ropotaijevi za poslovilne besede in vnukinji Anji za ganljive besede slovesa. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in g. Rudiju Hermanu za organizacijo pogreba. Še enkrat vsem in vsakemu hvala. Vsi njeni Vsak hip si z nami! In vendar, v bolečini sami... hodimo v tvojo sled, ki z ljubeznijo si tlakoval in daroval. Vsak hip si z nami! V SPOMIN 14. maja bo minilo četrto leto žalosti in bolečine, ko nas je nenadoma, prezgodaj za vedno zapustil dobri mož, ati, zet in svak SILVO OŽIR iz Andraža 11 (20. 12. 1953 - 14. 5. 1999) Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate s prižgano svečko. Z ljubeznijo Tvoji najdražji Mali oglasi PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE: v Šeščah, Kaplji vasi, Šempetru, Migojnicah, na Vranskem in Gomilskem. Hql, d. o. o., Parižlje 15, BRASLOVČE - BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN, Šlandrov trg 40/11, Žalec, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30). Delo, skromnost in trpljenje, vodili so te skozi življenje. Odšla si hitro, brez besed, v naših srcih pustila grenko si nam sled. Zdaj prazen dom je in dvorišče, in zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice ANE PETEK s Homa se iskreno zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Prebold, posebno sestri Martini za nego na domu, ter vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, Planinskemu društvu Zabukovica, upokojencem Prebolda, gasilcem iz Matk, Krajevni skupnosti in Občini Prebold. Hvala tudi Ivanu Pintarju ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: hči Fanika z možem Jožetom, vnuki Jože, Marjanca in Tatjana z družinami ter vnuk Jure Bolečine se ne da skriti, tudi solz ni težko zatajiti, le ljubljene osebe se ne da povrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANTONIJE ZUPANC iz Pariželj 38 (10. 6. 1923 - 6. 4. 2003) se iskreno zahvaljujemo delniški družbi GARANT Polzela za darovano cvetje, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše in potrebe cerkve. Posebej hvala za vse ustne in pisne besede sožalja, s katerimi ste nam stali ob strani. Iskrena hvala g. Zidanšku za ganljive besede in lepo opravljen obred, govorniku g. Debelaku in pevcem. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage sestre, tete in svakinje MARIJE DROBEŽ iz Kaple - Tabor (7. 1. 1914 - 15. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter prispevke za maše in cerkev. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Celje, g. župniku in pogrebni službi Ropotar za opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Kronika april2003 Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 23, maja. Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. V SPOMIN 19. aprila je minilo osem žalostnih let, odkar si odšel od mene, moj dragi in dobri JOŽE, in me pustil samo v tem za mene tako neprijaznem mestu. So spomini, ki mi dajejo moč, da še vztrajam in da po svojih zmožnostih skrbim za tvoj DOM, ki si ga tako ljubil. Ljubi Jože - želim, da bi se skoraj zopet združila, pa četudi samo kot pepel v tistem grobu. Prihajam Tvoja Beba Ema Aubreht Žalec, april 2003 V SPOMIN V pozdrav si zaklical tisti večer, da prideš kmalu. 26. aprila bo minilo leto, odkar čakamo, da se vrneš, in čakali bomo, dokler se nekoč nekje ne srečamo, naš dragi sin TADEJ PUNCER. Tam, kjer vedno gorijo svečke, kjer umrlo rožo zamenja nova, postajamo, jočemo in čakamo ... Hvala vsem, ki prižgete svečko, postojite tam z lepo mislijo nanj in upate z nami. Tvoja Lucija, mami Marta, ati Jože in brat Borut s Sanjo Sp. Gorče, 26. april 2003 Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostaja le praznina in velika bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame, sestre, svakinje in tete MARIJE DROLC iz Črnega vrha 45 pri Taboru (5. 12. 1930 - 6. 4. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala velja zdravstvenemu domu Vransko, dr. Rodetovi in sestri Anici, ter internemu A oddelku Bolnice Celje za skrb v času njene bolezni. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku Branku, pevcem iz Tabora in gospodu dekanu za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: mož Viktor, hči Marjana z družino ter ostalo sorodstvo POGREBNE STORITVE Utan Ropotar, s.p. tet.: 700 It, 85 GSM: 0t,1 613 269 GSM: 0t,1 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter ùetodni čas: od 00. do 26. ure “Življenje je kot knjiga - za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran...” ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in dedija STANETA LONČAREKA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki ste našega očija pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sosedom, znancem, prijateljem in bivšim sodelavcem Tovarne krmil Žalec za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju doma Nine Pokorn. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Boža, gostišču Štorman ter društvu upokojencev Šempeter. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Odšel si brez slovesa, tja, kjer sveta so nebesa. Vedel si predvsem ti, za vse, kar v duši te boli. Nam pustil sad si pridnih rok in bridko bolečino, tolaži nas le to, da mimo spiš, več ne trpiš, in ko pride čas za nas, se zopet snidemo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, atija, dedija, sina in brata JOŽETA VEBRA iz Pemovega 27 se v globoki žalosti iz vsega srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, besede tolažbe, iskrena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in za cerkev. Posebna iskrena hvala svakinji Zinki Veber in njeni družini, svaku Ivanu Vebru, mami Faniki, bratu Stanku z Andrejo, prijateljici Mileni Obreza, Zofiki Verdel, družini Stefančič in Janezu Pečniku z družino, vsem za požrtvovalno delo, nesebično pomoč in bdenjem noč in dan v skrbeh za nas z neutolažljivo bolečino. Hvala reševalni službi Celje, ki se je trudila zbuditi ga v življenje, hvala pogrebnemu zavodu Ropotar, g. Janku Cigaletu iz Galicije in Amadeju Jazbecu za lepo opravljen cerkveni obred in govor, hvala cerkvenemu pevskemu zboru Galicija za odpete pesmi, ki jih je vedno ljubil, prav tako hvala Andreju Križanu za govor v slovo ob o.dprtem grobu, gasilskemu društvu Velika Pirešica, kolektivu Sušeč iz Velenja, Anici Grobelnik in kolektivu Košarica, hvala SSŠ Celje in Jožijevim sošolcem in prijateljem, sodelavcem zetov Stefana in Dušana, sovaščanom Gorce, Velike Pirešice iz Železnega, ki ste nam kakor koli požrtvovalno in nesebično pomagali in nam stali ob strani. Hvala gostišču Rimljan za vljudno postrežbo pri zadnji večerji ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej in bog vam poplačaj. Žena Jožica, hčerki Nataša in Katja z družinama, sin Joži, mama Ani, bratje in sestri z družinama POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje lic, Braslovče TEL 03 700 06 40 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata ANTONA GROBELNIKA iz Vrbja 97/c (21. 12. 1927 - 22. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter za darovane vence, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. Jožetu Rupniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem, trobentaču ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Terezija, sinova Niko in Matjaž z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice VALERIJE DEŽELAK iz Pongraca 80 (28. 4. 1922 - 22. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste v času naše bolečine bili z nami in nam kakor koli pomagali ter z nami sočustvovali. Hvala tudi vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi sina in brata DUŠANA REBERŠKA iz Ločice pri Vranskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih in za vse, kar ste darovali. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Ločica pri Vranskem in vsem gasilcem, hvala g. župniku Turineku, pevcem ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: mama, ata in sestri z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedija in pradedija ALOJZA VELERJA (23. 5. 1919 - 19. 3. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. A. Viktorju za opravljen obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino, GD iz Vrbja, g. Dušanu za ganljive besede slovesa in medicinskemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi april2003 Zanimivosti Zima ni prizanašala Letošnja zima z dokaj nizkimi temperaturami je povzročila na cestiščih in drugih javnih površinah kar precej škode. Tildi v Žalcu je pustila svoje sledove. Še posebno so bili ti vidni na tlakovanih površinah na Mestnem trgu. Že sredi minulega meseca so se lotih obnavljanja zamenjave poškodovanih tlakovcev. D. N. Med popravilom tlakovcev pred banko Na milijone vrvic Neverjetno, kako hitro se leto obme. Zdi se, kot da bi hmelj šele obrali, pa so hmeljarji spet na začetku. Prve tople dni so izkoristili za odoranje in obrezovanje hmelja, sedaj pa hitijo z napeljevanjem vodil. Čeprav je sedaj hmeljskih nasadov v Savinjski dolini manj kot pred leti, le okrog tisoč hektarjev, pa je vodil na milijone. Seveda pa o milijonih lahko hmeljarji le sanjajo. Ko odštejejo vse stroške, jim ostane le pičel zaslužek. “Ne splača se!” pravijo, pa kljub temu vztrajajo in upajo, da kriza ne bo trajala v nedogled. T. Tavčar Pri napeljevanju vodil na enem izmed hmeljišč med Šempetrom in Žalcem V Vrbju na dan voda Občina Žalec je svetovni dan voda in Zemlje počastila s predstavitvijo naravnega rezervata ribnika Vrbje z zaledjem in zasnove ureditve učne poti. Na predstavitev, ki je bila včeraj v Domu krajanov Vrbje, so povabili strokovne sodelavce, krajane Vrbja in vse ljubitelje narave. Zbrani so lahko izvedeli, kaj določa odlok o zavarovanju ribnika z zaledjem, kakšen je naravovarstveni pomen tega območja, do kakšnih ugotovitev o flori in favni je prišel zasebni raziskovalec Milan Vogrin, spregovorili pa so tudi o pomenu gozda in ribogojništva ter o upravljanju s tem zavarovanim območjem. Zasnovo gozdne učne poti sta predstavila Marjana Kopitar z oddelka za okolje in prostor občine Žalec ter Milan Vogrin. K. R. Odmev iz pruha Sekcija Kulturnega društva Galicija Veseli pruhovčani, ki deluje že pet let, drugo leto pa v okviru kulturnega društva, je pripravila etno prireditev Odmev iz pruha, ki je bila namenjena ljubiteljem ljudskih pesmi in plesov. Prireditev ni bila komercialnega značaja, saj so vse skupine iz vseh koncev Slovenije nastopile brezplačno. Pred polno dvorano so nastopih Dekliški pevski zbor Galicija, Folklorna skupina Trje, Vaški godci iz Andraža, Ljudski godci iz Mozirja, Ubrane strune iz Griž, Vesele kmetice, Stari prijatelji iz Kicarja, Pušeljc iz Mozirja, Flosarji iz Dravograda, Harmonikarke Zupan, Konovski štra-jharji in gostitelji Veseli pruhovčani. Prireditev, ki jo je podrprlo veliko število sponzorjev, sta vodila Roman Zehč in Jože Kruleč. T. Tavčar Dekliški pevski zbor iz Galicije z voditeljema prireditve MUC bo gostil specialno olimpiado Varstveno delovni center MUC iz Preserij pri Braslovčah je zavod, ki deluje že peto leto in združuje ljudi s posebnimi potrebami. V njem odrasle osebe ob delu in mnogih drugih dejavnostih preživljajo dopoldneve, posebno skrb pa posvečajo tudi športu in rekreaciji. Kot ostali VDC-ji so združeni v Specialno olimpiado Slovenije. Konec maja bo MUC organizator letošnjih regijskih iger celjsko-koroške regije. Cilj specialne ohmpiade je pomagati ljudem s posebnimi potrebami, da delujejo kot aktivni in spoštovani člani družbe, tako da jim ponuja vse možnosti za razvoj in prikaz njihovih talentov preko športnih treningov in tekmovanj ter da povečuje zavedanje javnosti o njihovih zmožnostih in potrebah. Najboljši z regijskih iger se uvrstijo na državne igre, nekaj pa se jih udeleži tudi svetovnih iger, ki so vsake štiri leta v različnih delih sveta. Regijske igre za celjsko in koroško regijo bodo 31- maja v Presarjah, z začetkom ob 9- uri. Organizacija je tudi finančno zelo zahtevna, pri tem pa VDC MUC računa tudi na pomoč donatorjev. K. R. VDC MUC navdušuje tudi z zelo lepo okolico. Na leto cepijo 2500 psov Skoraj ves april je v Spodnji Savinjski dolini potekalo cepljenje psov proti steklini. V Savinjski veterinarski ambulanti v Žalcu so nam povedali, da so na številnih mestih čepih okrog l4oo psov, letno pa jih cepijo okrog 2500, saj marsikdo raje svojega ljubljenca pripelje v ambu- lanto v Žalec, na Polzelo ah na Vransko. Nekateri psi v času splošnega cepljenja še niso dovolj stari, so bolni ah zaradi kakšnega koh drugega vzroka niso cepljeni in jih cepijo ob drugem, bolj primernem času. T. Tavčar Veterinarka Mojca Beltram pri cepljenju psov na Polzeli Rože za butare Ena od skupin pri izdelovanju rož iz papirja Rože iz raznobarvnega krep papirja so nepogrešljiv okras velikonočnih butar, ki jih otroci in mladi, predvsem fantje, prinesejo na cvetno nedeljo k blagoslovu. Izdelovanje papirnatih rož pa je bolj ali manj pozabljena spretnost, ki so je bile včasih vešče žene in dekleta. Pri Društvu prijateljev mladine so, kot je povedala predsednica društva Jožica Ramšak, pripravili delavnico, na kateri je Dragica Rokovnik sodelujoče učila izdelovati papirnate rože. Delavnice, ki je bila v dvorani Gasilskega doma v Braslovčah, se je udeležilo 32 vedoželjnih od petega do petdesetega leta starosti. Izdelovali so vrtnice, nageljne in narcise. Po končanem delu v delavnici so odšli domov vsak s svojim šopkom rožic. T. Tavčar Preživite prijetne prvomajske praznike, tudi ob spominu na upor Slovencev proti okupatorju. Uredništvo Utripa UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VABI vse člane društva Univerza za tretje življenjsko obdobje na družabno srečanje, ki bo 22. maja 2003 na Teniškem igrišču Zupanc, v bližini mostu čez Savinjo pri Šeščah. Srečanje se bo pričelo ob 10. uri, prijavo za udeležbo in prispevek 700 SIT lahko oddate vsak torek in petek med 9- in 11. uro na sedežu društva oziroma pri animatorjih posameznih krožkov. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3,3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP 5. maj 2003 ob 16. uri Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Nudimo tudi zelo ugodne pogoje za opravljanje vozniškega izpita "A" kategorije.