NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. filani .Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Hokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit-vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon šter. 216. V Ljubljani, 10. oktobra 1910. Kr.^oorsitf!,6 11 itels Vsebina t Stalnost obrestne mere. Mlekarske zadruge in skupna prodaja jajec. Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. O krmljenju prešičev. Skrbite za deteljišča. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance. Stalnost obrestne mere. Hranilnice in posojilnice imajo v gospodarskem oziru pred vsem nalogo poskrbeti svojim članom za cenen in ugoden kredit. Zato morajo gledati, kako bodo same prišle do zadostnih denarnih sredstev, s katerimi naj pomagajo potrebnim zadružnikom. Poglavitni vir za dosego tega namena so hranilne vloge. Kdor ima denar in ga ne potrebuje v svojem gospodarstvu, ga bo posodil ali naložil. Dvoje bo pri tem upošteval: da bo denar varno posojen, oziroma naložen in da mu bo donašal obresti. Hranilnica in posojilnica, ki hoče dobiti hranilnih vlog, se mora vedno ozirati na ta dva momenta. Njeno poslovanje mora biti povsem solidno, varno in zanesljivo. Dovoljevati ne sme niti takih posojil, ki bi bila sicer popolnoma varna, toda bi vsled kakih zunanjih okol-nostij lahko \ zbudila pri vlagateljih sum, da se ne posluje reelno. — Iz istega vzroka mora tudi z zaupanim ji denarjem gospodariti tako, da vlagateljem vedno lahko postreže in jim vsak Čas lahko izplača njihov naloženi denar. Sicer bi izgubila pri občinstvu zaupanje, z zaupanjem pa tudi hranilne vloge. Važno je za hranilnice in posojilnice tudi vprašanje, kakšne obresti naj nudijo svojim vlagateljem in kako visoke obresti naj na drugi strani pobirajo od posojil, ali krajše povedano, kako naj urede svojo „obrestno politiko“. V tem oziru se kreditne zadruge bistveno razlikujejo od drugih denarnih zavodov. Tem je glavni smoter lastni dobiček : od posojilojemalcev zalite'ajo čim višje obresti, dočim dajejo vlagateljem le tolikšne obresti, kolikor morajo, da ne neso svojega denarja drugam. Zadruge ravnajo ravno nasprotno, ker dajejo vlagateljem kolikor mogoče visoke obresti, na drugi strani pa posojujejo denar proti kar najnižjemu obrestovanju. Zadruge delajo le v dobrobit svojih članov in vlagateljev in zato je pri njih razlika med obrestmi hranilnih vlog in obrestmi posojil kolikor mogoče majhna, vendar pa mora biti tolikšna, da se s temi dohodki, pokrijejo upravni stroški in da se nabira primeren rezervni zaklad. - 320 - Banke in njim slične denarne zavode ter na drugi strani zadruge vodijo torej pri uravnavi obrestne mere povsem drugačni in neenaki cilji. Pri prvih je merodajna pred vsem lastna korist in lastni dobiček i n zato skušajo pri obrestih kar največ zasl užiti, zadruge pa imajo pri določitvi obrestne mere v prvi vrsti pred očmi koristi svojih članov in vlagateljev. Banke in drugi podobni jim denarni zavodi poslujejo po strogo trgovskih načelih. Trgovec skuša kupiti blago po čim nižji ceni in ga prodati s kolikor mogoče velikim dobičkom. Ravno tako delajo tudi banke, ki skušajo denar dobiti proti kolikor se da nizkim obrestim, a ga na drugi strani raz-posoditi proti čim višjemu obrestovanju. Kakor pri vsaki stvari v trgovini, ravna se tudi pri denarju njega cena (t. j. obresti, ki so merilo za njegovo vrednost) po množini ponudb in povpraševanju. Cim bolj se povprašuje po denarju, tem višje obresti se ponujajo tistemu, ki ga hoče posoditi; nasprotno pa obrestna mera na denarnem trgu pade, ako se denar lahko dobi na posodo. V zadnjih dveh letih smo tudi pri nas večkrat imeli precejšnjo denarno draginjo. Tudi v letošnji jeseni se čuti povsod veliko pomanjkanje denarja V takih časih se splošno vzdigne obrestna mera. To valovanje na denarnem trgu, dviganje in padanje obrestne mere, ne more ostati brez upliva na naše hranilnice in posojilnice, dasi je ta upliv vsled tega, ker imamo še jako nepopolno denarno organizacijo, mnogo manjši nego po drugih deželah. Nastane vprašanje, kakšno stališče naj zavzamejo kmečke hranilnice in posojilnice v takih slučajih. Naj vsakokrat slede pre-membam v obrestni meri, ki se jako pogosto pojavljajo na denarnem trgu? Ali naj, ko obrestna mera poskoči, tudi brž zahtevajo povišane obresti od svojih dolžnikov in naj iz strahu, da ne bi vlagatelji dvignili svojih vlog in jih zaradi višjih obresti naložili drugod, obenem zvišajo obresti hranilnih vlog? Spremembe obrestne mere so na denarnem trgu tekom leta včasih prav pogoste, in če bi jim kmečke hranilnice in posojilnice vselej sledile, kakšne posledice bi to imelo? Ugodne ali neugodne? Kdor pozna razmere na deželi, bo rad pritrdil, da bi večkratno menjavanje obrestne mere med letom ne uplivalo ugodno ne pri članih-dolžnikih, ne pri vlagateljih. Glede dolžnikov ni treba posebnega dokazovanja, da bi jim ne bilo ljubo, če bi se jim kar meni nič tebi nič zvišale obresti. V tem oziru bi bila vsaka beseda odveč. Mislimo, da bi tudi bogvekaj ne zalegla tolažba, da bo čez nekaj časa spet boljše in da se jim bodo takrat obresti znižale na prvotno mero. Nasprotno se kmečki posojilnici ni bati, da bi v času nizke obrestne mere njeni dolžniki najeli drugje denar in pri nji poplačali svoje dolgove v tolikem obsegu, da bi naenkrat imela nerazmerno mnogo več hranilnih vlog nego posojil in da bi zaradi tega prišla v zadrego. Upoštevati je namreč treba, da bi imel v takem slučaju dolžnik z najetjem novega posojila in z uničenjem svojega dolga pri posojilnici dokaj stroškov in kolikor toliko sitnostij in potov, katerih se vsakdo rad izogiblje. Sploh pa obrestna mera skoraj nikoli ne pade tako nizko — vsaj za dolgo ne — da bi mogel kmet dobiti posojilo na osebno poroštvo pri mestnih denarnih zavodih pod bolj ugodnimi pogoji nego v domači posojilnici. Neumestna bi tudi bila večkratna pre-menjava obrestne mere z ozirom na vlagatelje. Večino hranilnih vlog imajo kmečke posojilnice od srednjih in malih posestnikov, delavcev, dninarjev, od kapitalistov čisto malo. Vsem tem „malim hraniteljem“ pa ne gre pri Vlaganju denarja v prvi vrsti za to, da bi dobili čira več obrestij, ampak da je njihov denar varno naložen. Kdor je previden — in na kmetih so ljudje zelo previdni in oprezni — se bo najprej vprašal, ali je varen in zaupanja vreden zavod, kateremu misli izročiti v oskrbo svoj težko prihranjeni denar. Ako bo zavodu zaupal, potem ne ho gledal, ali bo dobil pol odstotka obrestij več ali manj. Pri hranilni vlogi 1000 kron znaša razlika ob 4°/o in 4 */2 °/o obrestovanju 5 kron. Ali se bo kočar, delavec, dninar polakomnil teh 5 kron in samo zaradi neznatno večjega obresto-vanja naložil svoj prihranek pri zavodu, katerega ne pozna? Gotovo velika večina tega ne bo storila. Dober glas, zaupanje pri občinstvu, tega je kmečki posojilnici pred vsem potreba! Ali si bo posojilnica pridobila posebno zaupanje v svojem okolišu, ako bi pogostokrat menjavala obrestno mero hranilnim vlogam? Nikakor ne! Ne trdimo preveč, če rečemo, da bi tako postopanje vzbudilo celo nezaupanje do zavoda. Obrestno mero hranilnim vlogam zvišati, to bi šlo lahko in brez težave. Morda bi se hranilne vloge zaradi tega celo nekoliko pomnožile. Toda kako velik križ bi bil, ko bi se obrestna mera zopet znižala! Koliko zabavljanja, zahrbtnega in javnega obrekovanja, predba-civanja o nerednem gospodarstvu in samovoljnosti odbornikov bi bilo slišati, ko bi načelstvo dalo razglasiti, da se bodo od tega in tega dne dajale manjše obresti za naloženi denar. Načelstvu bi se očitalo, da ima ljudi za neumne, in da so se prej ponujale samo zato višje obresti, da bi več denarja prišlo v blagajno, češ ko bo enkrat denar tukaj, potem ga ljudje ne bodo jemali nazaj, četudi se bodo kasneje obresti znižale. Tako postopanje bi marsikaterega vlagatelja tako vznejevoljilo, da bi vzel svoj denar iz posojilnice. Stalna obrestna mera je za kmečke posojilnice torej le koristna. Zato je treba gledati, da se ne izpreminja brez tehtnih vzrokov. Mlekarske zadruge in skupna prodaja jajec. Združujemo se na vseh koncih in krajih, pa do spopolnjenja imamo še — daleč. Delamo, govorimo, pišemo, a naših načrtov vendar še nismo realizirali in izvršili. Menda je res največ kriv naš kranjski konservati- v zem, ki se ga ne moremo otresti. Cas je pač, da z novo dobo slečemo popolnoma staro obleko in se prelevimo v novo, ki odgovarja napredku in zahtevam nove dobe. V mislih imam naše „Mlekarske zadruge“, ki še niso spopolnile svojega delovanja in ga razširile tudi na skupno prodajo jajec. Marsikdo se bode prestrašil dela V tem članku hočem pokazati, kako enostavno, lahko pa dobičkanosno je združenje mlekarske zadruge z skupno prodajo jajec. Ob sebi umevno je, da mora vsaka zadruga spremeniti svoja pravila na občnem zboru, ter spremembo naznaniti c. kr. deželnemu kot trgovskemu sodišču v Ljubljani. Izvršiti registrovanje je toliko lažje ker posreduje Zadružna zveza pri c. kr. deželnem sodišču. Led je že prebit in c. kr. deželno sodišče ne nasprotuje prav nič tozadevni pre-membi pravil, ako se z mlekarskimi izdelki združi skupna prodaja jajec in medu. V ta namen je točko „Namen“ zadruge spopolniti in pristaviti poleg „vnovčevanja mlečnih izdelkov“ tudi vnovčevanje jajec in medu. Tudi glede medu moramo storiti potrebne korake, da upeljemo zadružno trgovino. Ge že sklenemo spremembo pravil, je bolje, da spremembo raztegnemo na jajca in med. Mlečne izdelke, jajca in med imajo združeno v centralni mlekarski zvezi v Schardingu na Gorenjem Avstrijskem. Naravnost rečem, da imajo v tej zvezi vzorno urejeno vso stvar in grešili bi, ako ne posnemamo te krasne in dobičkanosne naprave. — 322 Udje prinašajo poleg mleka tudi jajca in med v mlekarno. Danes hočem ostati pri jajcih. Mlekar vzame od posameznikov jajca, jih stehta in zapiše skupno težo donošenih jajec. Vsak član pa ima svojo številko in znamenje zadruge, kateri pripada, na posebni štampilji. Mlekar pritisne na vsako jajce štampiljo in tako zaznamuje vsako jajce. To delo gre hitro izpod rok. Mlekarne imajo zopet posebne zaboje, nalašč za transport jajec prirejene. V te zaboje se vlagajo jajca v posebne papirnate kartone, ki imajo za vsako jajce poseben predalček. Pobijanje jajec je vsled tega izključeno med transportom. Ce pa v občini ni mlekarne, pa vsta-nove zadruge za skupno prodajo jajec, katera prevzame za to določena oseba, jih zaznamuje in odpošlje centralni zvezi. Kjer pa je rajon velik, pa ustanove nabiralne postaje, da ljudstvo nima predaleč za donašanje. Jajca morajo biti snažna in sveža. Ako jih ni že mlekarna preizkušala glede na svežost, stori gotovo to centrala. V Schär-dingu ima centrala v ta namen mizo, v katere gornji j lošči je 200 okroglih luknjic, kamor postavijo jajca pokončno. Pod to ploščo je napeljana elektrika za razsvitljenje jajec. Miza je v temni sobi, da pride razsvetljava do učinka. Preizkuševatelj pritisne na gumb in vsa sveža jajca krasno zažare v rmeno-rdečkasti barvi. V starih in pokvarjenih jajcih pa ni te prozornosti in jajca ne zažare, pač pa se vidi temna in neprozorna masa. Pokvarjena jajca izločijo, zapišejo številko in znamenje zadruge v zapisnik in ob mescu sporoče zadrugi število in številke pokvarjenih jajec, da zadruga ne izplača slabega blaga. Centrala pa zopet loči jajca. Lažja in manjša vloži v 1 m 80 cm dolge zaboje med lesno volno. Najprej se dene plast lesne volne, na to pa vrsta jajec, na jajca zopet lesno volno in zopet jajca. Pod pokrov pride lesna volna. Zaboji so namenoma tako dolgi in težki, ker lahke zaboje železniški usluž- benci preveč premetavajo, težkih pa ni mogoče, kar uči izkušnja. Ta jajca so za kuhinjsko uporabo. Debelejša jajca, nad 55 gramov težka, pa centrala sortira in jih pošilja v razna letovišča in hotele kot namizna jajca. Znano je, da gospoda rada je posebno mehka, to je na pol kuhana jajca. Ce pa postavi gostilničar drobno jajce na mizo, ne napravi pravega efekta. Le velika in debela jajca imajo dober renome. Ravno ta namizna jajca dajejo največ dobička centrali, ljudem pa donašajo lepih dohodkov. Prvič so jajca mnogo dražja in sicer v poletni sezoni, ko je jajec še dovolj; kajti plačujejo jih najceneje po 10 h. Drugič se pa hotelirji in gostilničarji ne morejo zanašati na kmetiške prekupovalke z ozirom na svežost. Babnice kupujejo jajca po nizki ceni, jih shranjujejo brez umnega konservi-ranja, potem pa stara prineso na trg. Gospoda pa ima tanek nos in fin okus. ('e naleti na pokvarjena jajca, izgubi gostilničar dober glas in ima občutno škodo. Nasprotno se pa zanese na centrale, dobro vedoč, da tam jajca vestno in natančno preizkušajo in da dobi le sveže blago. To je pa vzrok, da jih rajše plača dražje in se izogne neprilikam. On tudi dobro ve, da so jajca, če tudi ceno kupljena, zelo draga, ako jih mora več zavreči. Le slabo blago je vsako drago, če tudi ga ceno kupimo. Pripetilo se je meni v gorenjskem hotelu, da sem naročil mehko kuhana jajca. Ko sem jih odprl, je buknil grozen smrad iz jajec. V kaki zadregi je bil hotelir, ki se boji za svoje goste. Prosil je odpuščanja in tožil, da plačuje jajca po 10 do 11 h, pa še ga prekanijo s starimi jajci. Drugi gostje so se pa pritoževali radi slabega ukusa močnatih jedi. Razvidno in umevno je sedaj, zakaj renomirajo jajca po centrali preizkušena in tam kupljena. — 323 ~ Na Gorenjskem rasto hoteli in restavracije kot gube po dežju. Tu bi imela naša „Mlekarska zveza“ krasno polje. Okolica ne producira dovolj jajec za vse hotele, zato jih razne prekupovalke donašajo od vseh strani. Tu je odh čno potreba, da si okupira zveza gorenjska letovišča. A kako, če ni blaga? Prav lahko! Vsaka mlekarna naj prevzema od članov tudi jajca in naj jih odpošilja naši „Mlekarski zvezi“. Ta bo hitro našla trg in razpečala dobro blago. Prekupci bodo hitro izginili, vestno poslovanje zadrug in centrale pa bo hitro dobilo renome in dvignilo jajcem ceno kakor jo je maslu. Da pa naše čitatelje prepričam, kako visoko lahko naraste izvoz in koliko prometa daje skupna prodaja jajec, hočem navesti nekaj podatkov iz glavnega poročila centrale v Schärdingu. Ta statistika nam tudi ob jednem kaže napredovanje tudi v perutninarstvu, ki se povspenja vedno višje, odkar ima isto zaslombo in podporo v centrali. Kakor napreduje govedoreja po mlekarnah, tako tudi perutninarstvo po organizovani skupni prodaji. Leta 1909 je bilo prometa v oddelku za jajca 2.334.432 K 20 h. Ta statistični izkaz je jako zanimiv. Skupne prodaje jajec se je posluževalo 20 zadrug. Povprečno je prišlo na jedno zadrugo 10.514 K 98 h za prodana jajca Ta svota silno imponira. Statistika nas tudi pouči, koliko ljudskega premoženja je v jajcih. Koliko stotisočakov premoženja ima naša Kranjska v teh, toliko preziranih in zanemarjenih kurah. Ob jednem nam kaže statistika, da je tehtalo leta 1909 povprečno jedno jajce 2* 1(1 gramov več nego leta 1905. To je zopet krasen napredek, ker ljudstvo izboljšuje svojo perutnino z ozirom na prodajo jajec po teži, ker ne prodajajo po kosu kakor pri nas. V Nemčiji je vlada leta 1909 ostro prepovedala vsako kupčijo jajec po kosu (številu), zahteva jo strogo po teži, hoteč s tem uplivati na izboljšanje perutnine in na reelno kupčijo. Branjevkam je tudi zabranjena prodaja po številu, vsled česar so vložile prošnjo na vlado, ker je res silno težavno prodajati posamezno jajce na grame in to preračunavati. Vspeh prošnje mi ni znan. 0|IA -DlSASlKfjlS -od q ui?oj Ca O O — CD CO Tf (M T* ^ Jedno jnjce je povprečno tehtalo g •O »O Ca — ?8| l— r- ^ ■er co -4 i’ra cb »C iO iC »c »c Troski . a I jajce v vin 0-428 0-522 0540 0524 0 531 Povprečna cena za 1 jajce v vin. 6'557 5-790 5 974 6 131 6 691 S ji« M 8.434 65 128 964 55 164.939 -10 210.308 33 210.299 76 Prodanih jajec število kg j dkg I I 6.962 95 119.674 94 150.951 25 190.828 08 177.286 78 128.662 2.227.018 2.760.969 3.430.259 3.143.188 ota] OUAtudfl 1905 1906 1907 1908 1909 Poleg tega je imela centrala 1. 1909 upravnega prebitka v oddelku za jajca 14.497 K 48 h, od katere svote se je med zadruge naknadno izplačalo 8864 K 05 h, v blagajni pa je ostalo čistega dobička še 5633 K 43 h. Ta statistika nam izkazuje 1. 1909 za 287.071 jajec manj, ko v prejšnjem upravnem letu. Vzrok temu je bila kolera med perutnino, ki je pomorila veliko število kokoši. Ta bolezen je silno nalezljiva in povzroča ogromno škode. Število naših kranjskih mlekarn je že jako lepo. Ako bi se vsaka mlekarna poprijela te ideje in združila z vnovčevanjem mlečnih izdelkov tudi vnovčevanje jajec, bi storila veliko dobroto svojim članom in pomagala ljudstvu do novega vira krasnih dohodkov. Prekupovalci bi bili naenkrat zatrti, blago bi se dvignilo v ceni, narod pa bi hrepenel po izboljšanju perutnine, katera bi postala važna panoga kmetijstva. Zupan. Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. Domači obrti na Severnem Češkem. Na Severnem Češkem je mnogo domačih obrtov. 28 odstotkov vseh domačih delavcev v Avstriji biva na Severnem Češkem. Tu so v Krkonoših izdelovavci platnenih in bombažastih izdelkov, dalje izdelovavci biserov, steklenih gumbov in steklenih kristalov v Izerskem gorovju, dalje v Češkem Srednjem gorovju slikarji na steklo, krojači,' graverji, dalje nekoliko bolj proti severju strugarji, proti vzhodu izdelovavci škatelj, podob, dalje v Krušnih gorah je mnogo domačih obrtov. Večinoma se dela za založnike. Mnogi domači delavci imajo zelo slab zaslužek. Dobe se slučaji, da delavec le 4 do (5 K na teden zasluži pri 12 urnem delu na dan. Se celo hujši slučaji. L. 1898 je trgovska in obrtna zbornica v Libercu sklicala en-keto za domače obrte. I >ognalo se je, da delavec pri izdelovanju biserov zasluži pri 12 urnem delu cel teden in še pol nedelje zraven le 4 K 94 h. In takih delavcev je do tisoč. Skušalo se je domačim obrtnikom pomagati. Dosegli so se lepi uspehi. Ustanovili so produktivno zadrugo izdelovavcev biserov v političnem okraju Gablonz. Neki tovarnar za steklo je posodil obratne glavnice 200.000 K. Zadruga je imela prestati mnogo težav in bojev, vendar so se kljubu vsemu temu dosegli sijajni uspehi. Preje izdelovanje biserov ni moglo preživiti niti 700 ljudi, sedaj je v zadrugi združenih nad 1900 delavcev in delavk. Sedaj ko obstoji zadruga, zaslužijo petkrat več kakor preje. Zadruga je poplačala posojilo 200.000 K do zadnjega vinarja. Od države je dobila podpore 168.000 kron, a državi je na drugi strani dala pri-dobninskega davka 57.417 K, udje so plačali pridobninskega davka 8033 K, petrolejskega davka pa okrog 235.000 K; potemtakem je bila država na dobičku za 133.102 K. Petni promet znaša 1,200.000 do 1,500.000 K. Po zadrugi so se izboljšali tudi izdelki. Zadruga je izdelala predpise za učence. Od leta 1900 dalje se je 765 učencev izobrazilo v izdelovanje biserov. Od 765 izučenih vajencev jih je 409 pristopilo k zadrugi kot člani. Zadruga plačuje za člane pristojbine za slučhj bolezni ter plača v ta namen bolniški blagajni letno 13.000 do 15.000 K. Ravno toliko plačajo zavarovalnine tudi udje. Bolniška blagajna plača podpore udom letno okrog 27.000 K. Zadruga ima čistega premoženja nad en četrt milijona, deležev je vplačanih za 160.000 K. Povdarjati se mora, da imajo člani smisel za zadružno organizacijo, izdelkom se cene previdno določajo in zadružniki so v tehničnem oziru zelo napredovali, kupčijsko vodstvo je strogo trgovsko. Ker se je ta zadruga tako lepo spo-nesla, je umevno, da so tudi drugod začeli misliti na podobno organizacijo. Tako so v češkem delu v Horicu ustanovili izdelovavci kristalnih, ozir. voščenih biserov zadrugo. Toda manjkalo je zadrugi odjemalcev. Država, dežela in obrtna zbornica so zadrugo gmotno podpirali. Izprva je imela zadruga mnogo težkoč, vendar polagoma le napreduje. V gablonskem okraju je tudi mnogo brusilnic, in sicer v nemškem delu je okrog 300 obratov z okrog 4500 delavci in v češkem delu do 80 obratov z 1500 do 2000 osebami. V brusilnicab se izdelujejo izdelki za svetilnike in lestence, steklene obročke (bangles), izdelke iz črnega stekla (večinoma gumbe), in steklene kamne itd. L. 1904 so v Marchensternu ustanovili nakupovalno in prodajalno zadrugo izdelovalcev lestencev. Zal, da zadruga ni mogla obstati. V jeseni 1908 je prenehala delovati proti volji mnogih članov. Ko se je zadruga ustanovila, je štela le 17 članov, ko je prenehala, jih je štela 40, in sicer večje in manjše obrati. Vseh delavcev je bilo v njih združenih do 1000. Kljubu temu da je zadruga le 4 leta obstajala, je vendar bila velikega pomena. Vsled zadruge so se delavcem plače zboljšale, in sicer se je tekom 4 let delavcem več izplačalo do 250.000 K. L. 1905 po zimi so ustanovili v Železnem brodu nakupovalno in prodajalno zadrugo izdelovalcev steklenih obročkov, ki deluje v blagor ondotnega ljudstva Dalje se je 1. 1906 tudi v Gabloncu ustanovila pridobitna in gospodarska zadruga steklarjev. Organizacija na eni strani je provzro-čila organizacijo na drugi strani. Preje namreč so izdelevalci steklenih izdelkov prodajali svoje blago le po eksporterjih, zadruga je iskala seveda direktnih zvez s trgovci. S tem bi bili oškodovani eksporterji, zato so se združili v kartel. Prišlo je do sporazuma med zadrugama in kartelom. Posestniki brusilnic so se zavezali, da bodo oddajali svoje izdelke po zadrugah kartelu; eksporterji v kartelu so se pa nasprotno zavezali, da bodo le pri zadrugah kupovali steklene izdelke. L. 1907 so si eksporterji ustanovili posebno družbo z omejenim jamstvom z osnovno glavnico 1,020.000 K, in sklenili pogodbo z zadrugama. Obe zadrugi, češka v Železnem brodu in nemška v Gab- loncu, prav lepo napredujeta, delavci zaslužijo več kakor preje. * Jj« * S tem smo omenili razun nekaterih izjem skoro vse zadružne organizacije domačih obrtov v Avstriji, le slovenskih nismo omenili. Oe Bog da, pridejo ti na vrsto drugo leto. Kdor je članke o organizaciji domačih obrtov skrbno prebral, je lahko uvidel, da je zadružništvo eno najboljših pripomočkov, da se izdelki domačih obrtov izboljšavajo in izpopolnjujejo, dražje in lažje prodajo, ter da tako ljudstvo gmotno napreduje. Ant. Mrkun. O krmljenju prešieev. Pri krmljenju domačih živali je polagati naj večjo važnost na to, da se ohranijo pri dobrem zdravju. To velja posebno pri prešičih. Vprašanje, kako krmiti prešiče, je velikega pomena in odločilno za našega kmetovalca, ker se ta domača žival vzreja več-jidel le zavoljo mesa in slanine. Zategadelj je vsakemu kmetovalcu neobhodno potrebno znati, kako naj jih dobičkanosno krmi in kako mu je ravnati, da jih ohrani pri dobrem zdravju. Večkrat se slišijo pritožbe o nastalih boleznih prešičev, katerih pa je ponajveč vzrok nepravilno krmljenje. Potrebno je torej, da kmetovalec pravilno razumeva to krmljenje da mu donaša zaželjene koristi. Da se na kmetovalca stavijo s tem precej težke zahteve, ko je več ali manj navezan le na krmo, ki mu jo daje domače polje, je razumljivo. Doma pridelan živež je še vedno najcenejši in to je tudi velike važnosti pri prešičoreji. Prešič je takozvani „vsejedec“. Ktmi se ga lahko z vsemi rastlinami, kakor tudi z vsemi odpadki, ki se pri gospodarstvu ne morejo drugače porabiti. Ti odpadki se torej najboljše pri prešičoreji porabijo, paziti je le, da so odpadki sveži, ne morda yže gnili, ker s tem izgube vso krmilno 326 - vrednost in so celo dostikrat škodljivi. Pri večini kmetovalcev je vkoreninjeno mnenje, da je za presiča vse in tudi najslabše, še dobro za brano. Pa ni tako in je to mnenje gotovo napačno. Oni kmetovalci, ki se drže še vedno tega načela, škodujejo svoji pre-šičoreji več nego koristijo, ker pri slabi, vže pokvarjeni hrani se kaj lahko zanese bolezen med prašiče in če se tudi slučajno to ne zgodi, vendar izostane zaželjeni uspeh pri prešičih. Predno preidemo k vprašanju posameznih krmil, navajamo v boljše razumevanje, kako učinkujejejo različna krmila t j. kakšne redilne snovi mora imeti v sebi preši-čeva piča, da bo krmljenje koristonosno. Take redilne snovi so: beljakovec, mast, škrobnate snovi, lesnolaknaste in prstene snovi (sol). Beljakovec se nahaja v veliki množini v sočivju (fižol, grah itd.), vseh žitih, oljnatih prešah in mleku. Mast (maščoba) istotako v veliki množini v oljnatih prešah, lanenem semenu in koruzi. Škrobne snovi se nahajajo v obilni množini v krompirju, repi in žitnih zrnih. Prstene snovi se nahajajo skoraj v vseh krmah v večji ali manjši množini. Beljakovec je pač najdražji, je pa ne-obhodno potrebna redilna snov za rast mesa; maščoba in škrobne snovi, kakor tudi lesnolaknaste snovi pa pospešijo debelost (mast) pri prašičih, ter jim daje telesno gorkoto; prstene snovi pa služijo za tvoritev krvi in kostij. Ako se krmijo prešiči samo toliko, kolikor jim je potreba za ohranjenje življenja imenujemo to vzdrževalno krmo; če pa se jih boljše ali več krmi, tako da se žival debeli in da ima se dovolj hrane za mladiče v svojem telesu, nazivljamo tako krmljenje plodivno ali zrejno krmo. S samo vzdrževalno krmo (hrano) se zamorejo le one vrste prešičev krmiti, od kojih ne zahtevamo ni- kakih drugih zmožnosti (plemena, debelosti itd). Ce pa želimo vzrediti debele presiče ter jih še za pleme porabiti, je neobhodno potrebno krmljenje s plodivno ali zrejno krmo. Najvažnejša krma za prešiče je takozvana naravna krma, to je ona krma, ki je živalski naravi najbolj prikladna in s katero se žival v divjem stanu sama hrani. Dokazano je in skušnje uče, da prešiči pri taki krmi najbolje uspevajo in da se najlažje pri dobrem zdravju ohranijo, ako se krmijo z navadno krmo. Za plemenske prešiče je torej priporočati, da se rabi naravna krma, da je obstanek plemena zagotovljen. Nenaravna krma se rabi lahko pri onih prešičih, pri kojih se ne gleda toliko na pleme, temveč le da se žival dobro odebeli in pri kojih se ni bati tolike navarnosti kot pri plemenskih prešičih. V poletju spada med najvažnejšo naravno krmo: mlada zelena piča, posebno različna detelja, listnate rastline, koje se iztrebijo na njivah in travnikih kot plevel (koprive, regrat, berš, cikorija), zeljnate rastline in solata. Pesno perje naj se ne rabi za krmo ker povzroča vnetje, dostikrat smrtno bolezen v prebavilih. Istotako ne vrline rastline krompirja, koje vsebujejo veliko strupa, tako-zvanega „solanin“. Pri krmljenju po zimi pride največ v poštev: oves, pšenica, fina otava, različna iepa, buče in krompir. Med zrnjem zavzame prvo mesto ječmen, kateremu sledi oves, koruza in različne fižolske vrste. Splošno v navadi je, da se vsa krmila, ki so določena prešičem, kuhajo — naj si bode potem za plemenske vrste ali navadne prešiče, ki so za rejo namenjeni. Ne upošteva se pa pri tem, je li kuhana hrana tudi boljša od sirove. Kakor uči skušnja imajo sirova krmila vsled svojih, naravnih razdražilnih snovi vedno prednost pred kuhanim krmilom. Ob sirovi brani se bolj vzbuja prebavnost in • prebavni del pri presičih postane bolj zmožen in odporen. Paziti se mora posebno na učinek pri mladih in plemenskih presičih, kateri dalje časa ostanejo v rabi. Kuhana hrana je premalo odporna, vsled česar ostanejo presiči zanikrni in ohlapni ter so zelo občutljivi napram škodljivim vplivom Tudi se ne sme prezreti, da se s kuhanjem krme (hrane) porabi veliko časa, ter da kurjava precej velja in da se s tem prešičoreja znatno podraži. Nadaljna velika napaka pri krmljenju je tudi ta, da se ponavadi primeša krmi obilo vode. Vsakdo si lahko predstavlja, da voda pač napolni želodec živali, nikakor pa ni redilna. Preveč vode povzroči gobato meso in mehko maščobo (Špeh), napihne prebavila in jih naredi ohlapna in nezmožna za prebavo’ Pri kuhani hrani so tudi dragocene belja-kove snovi težje prebavljive in svetovati je, da se kuhanje prešičje krme sploh opusti izvzemši krompir, kateri kuhan prešičem bolj prija. Različna zrna, kakor koruza, fižol, i. dr. ako so zelo trda, naj se poprej debelo razdrobijo, ječmen in oves pa naj se v celem zrnu krmi, kar je posebne važnosti pri mladičih, da se navadijo pravilno žvečiti. Seneni drob in žitne pleve imajo več ali manj prahu; zatorej naj se pred krmljenjem na močijo s svežo vodo ali pa zmešajo z deteljo in zdrobljeno krmo. i. Razven na pravo izbero krmil je polagati veliko Važnost na pravo razdelitev časa pri krmljenju. Krmi naj se celoletno po dvakrat na dan in to vedno ob enem in istem času. Izjema naj se napravi le pri mladih prešičkih do starosti a/4 leta. V tej dobi naj se krmijo začetkoma po petkrat, pozneje štirikrat in konečno po trikrat na dan. Rotrebno je tudi, da imajo prešiči vedno dovolj sveže pitne vode na razpolago. ..c R—r, Skrbite za detelji še« ! Med naše najboljše klajne rastline spadati rdeča detelja in lucerna. Obe imati mnogo dušikovih snovij. Te rastline morejo namreč vsrkavati v zraku se nahajajoči prosti dušik, tako da jim ni treba dušika iskati šele v zemlji. Za poljedelca je to kaj važno, ker mu ni treba dajati temu rastlinstvu dušika, ki je tako drag. ampak ga lahko porabi za druge sadeže. S tem, da te rastline vsrkavajo zračni dušik, se nabere v koreninah in strnišču dokajšna množina organskih snovij in organskega dušika, kar pride jako prav poznejšim rastlinam. Detelje dovajajo torej zemlji dušik, med tem ko ga žito in okopavine iz tal izsrkavajo, tako da začne zemlji pomanjkovati te neobhodno potrebne gnojilne snovi. Ta dobra lastnost detelje se torej ne sm6 podcenjevati. Pripomniti pa je, da jemljejo detelje in druge v to vrsto spadajoče rastline dušik le tedaj iz zraka, če ga ne dobe v zadostni množini v zemlji. Zato je popolnoma napačno gnojiti deteljam s takim gnojem, ki ima v sebi dušičaste snovi, pa naj bo to umetni ali navadni gnoj. Najboljše je, če se te rastline prisilijo, da si morajo same iskati dušik v zraku, kar se zgodi najlažje na ta način, da se jim da dovolj drugih gnojilnih snovij v obliki fosforne kisline, kalija in apna. Po takem gnojenju detelja najbolje uspeva. Med temi gnojili je na prvem mestu imenovati apno. Detelja, posebno lucerna, sploh ne raste ugodno in ne uspeva, če ni v tleh zadosti apna. Povsod tani, kjer zemlji primanjkuje apna, se lucerne le malo pridela. Rdeča detelja je v tem oziru nekoliko boljša, ali tudi ta ne daje povoljne košnje, in samo tedaj se sme pričakovati, da se bo sponesla, če se njiva dobro oskrbi z apnenim gnojilom. Najboljše je, če se gnoji s tem gnojem v jeseni. Na lahka tla se dene na vsakih 25 arov približno 5 do 10 stotov ogljeno-kislega apna, na težka tla pa okoli 4 do fi stotov razjednega apna. Poprej so gnojili z večjimi množinami, pa v daljših presledkih, n. pr. na 10 do 20 let; v novejšem času se pa na podlagi praktičnih izkušenj priporoča manj gnojiti, zato pa gnojenje večkrat ponoviti. Preje navedena množina bi učinkovala približno 4 do o let. Nič manjše potrebe nimajo detelje po kaliju in fosforni kislini. Rdeča detelja, še bolj pa lucerna, obrodi kaj dobro, ako se ji postreže s temi gnojili. Obe rastlini jemljeta hrano v prvi vrsti iz tal; zato naj se gnojilo podorje ali z brano podvleče, da se bolj poglobi v zemljo. Gnojiti je najbolj priporočljivo v jeseni in se dene na 25 arov po 3 do 5 stotov kajnita in ravno toliko Tomaževe žlindre. Ako se gnoji v jeseni in se je to gnojilo pomešalo s prstjo, bodo mlade rastline v prihodnji pomladi dobile v tleh veliko množino lazstopljene hrane, katero morejo lahko sprejemati. Detelja potem krepko raste in ji plevel ne more dosti škoditi. Pri lucerni, ki raste že nekaj let, se gnojilo seveda ne da podorati; zato se razstrosi kar po vrhu in se potem spomladi z brano dobro podvleče, da pride globočje v tla, kjer ga koreninice lažje dosežejo. Z brananjem se obenem pokonča mnogo vsakovrstnega plevela. . Izmed kalijevih solij je najbolj priljubljen kajnit; le na težkih tleh je bolj priporočljivo gnojiti s 40 °/o kalijevo soljo. Poljedelci pogosto tožijo, da jim de-teljne njive postajajo nerodovitne. To je razumljivo. Vsaka rastlina potrebuje hrane, katero jemlje iz zemlje, ki je pa nima na razpolago v toliki množini, da bi se je ne moglo izčrpati. Zato je treba zemlji vedno znova nadomestiti, kar so ji rastline odvzele. S samim hlevskim gnojem se pa to ne da doseči, ker hlevski gnoj, kakor je drugače še najboljši, vendar le nima v sebi — ali vsaj v zadostni meri ne — vseh tistih snovij, ki jih rastlina zahteva od zemlje. Kar še manjka, je treba zemlji dati v obliki umetnih gnojil, sicer bo njena rodovitnost pešala. Tudi deteljiščem je treba na ta način poma gati in plodovitost njiv povzdigniti z gnojenjem s fosforno kislino, kalijem in apnom. Uspeh bo gotovo ugoden, kar je že neštetokrat pokazala izkušnja. Vestnik Zadružne Zveze. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile sprejete sledeče zadruge: Gornja Radgona hranilnica in posojilnica. Sv. Tomaž, hranilnica in posojilnica. Hodiše, hranilnica in posojilnica. Računskih zaključkov in zapisnikov o občnih zborih nam nekatere članice še sedaj niso poslale. Da ne bo treba nepotrebnih pismenih opominov, prosimo tem potom vse one zadruge, ki nam teh listin še niso poslale, da to čim preje store. Štajerski pododbor Zadružne zveze v Ljubljani razglaša: Podružnica ljubljanske Zadružne Zveze v Mariboru, pri kateri je včlanjenih dosedaj nad 100 zadrug na Spodnjem Štajerskem, želi v vsakem oziru notranjo poglobitev in izpol-njenje zadružništva, želi pa tudi vzbuditi zanimanje za vse važne točke kmečkega programa ; njen cilj je, pripraviti tla za razne vrste zadrug. Za uresničenje teh ciljev deluje že več let s prireditvijo zadružnih tečajev, kateri so se prav dobro obnesli. Lansko leto je upeljala okrožne zadružne shode, katerih namen je, ustvariti tesno vez med funkcijonarji zadrug v posameznih okrajih in jim dati priliko, se razgovoriti o zadružnih zadevah. Vse to delo bode izvrševala tudi v prihodnjih letih, skrbela pa bode še tudi za nadaljni razvoj zadružništva na Spodnjem Štajerskem. Splošno se opaža, da načelstvo z vnemo deluje v zadrugah, dočim nadzorstvo sililo zanemarja svoje dolžnosti. Glavna krivda tiči v tem, da se je dosedaj za nadzorstvo vse premalo skrbelo, nadzorstvo ni dobilo nobenih navodil in ni vedelo, kako naj vrši svoje dolžnosti. Da se odpomore temu nedostatku, se je sestavil poslovnik za nadzorstvo, kateri se dobiva v Zadružni tiskarni v Ljubljani. Vsaka zadruga naj bi naročila toliko izvodov poslovnika, kolikor 'ima članov nadzor- — 329 stva. Da dobe člani nadzorstva navodila za pregledovanje knjigovodstva, da se sami seznanijo s knjigovodstvom, je potrebno, da se vrše posebni tečaji za nadzorstvo. Meseca novembra se priredita dva taka tečaja, in sicer v Mariboru za člane nadzorstev zadrug iz sodnih okrajev Marenberg, Maribor, Sv. Lenart v Slov. gor., Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica in Konjice. Drugi tečaj pa se priredi v Celju za člane nadzorstev zadrug iz sodnih okrajev: Rogatec, Šmarje, Celje, Vransko, Gornjigrad, Slovenji-gradec, Sevnica, Laško, Kozje, Šoštanj in Brežice. Tečaji bodo trajali dva dni in bo morala vsaka zadruga poslati v tečaj vsaj jednega člana nadzorstva. Zadruge, katere bodo hotele poslati, več kakor jednega člana nadzorstva v tečaj, naj to prav kmalu javijo Zadružni zvezi v Mariboru. Tečaj bo obsegal predavanja; 1. Dolžnosti nadzorstva na podlagi določb zakona, pravil in poslovnika. (Razlagale se bodo glavne točke zadružnega zakona, pravil in poslovnika za nadzorstvo ter pojasnevale s praktičnimi vzgledi.) 2. O občnih zborih, sejah nadzorstva in sestavi zapisnikov. 3. Na podlagi izdelanih knjigovodskih formularjev za posojilnice, katere bode dobili udeleženci v roke, se bode izvršilo pregledovanje celega knjigovodstva. Po novem letu se bodo vršila o priliki občnih zborov predavanja o raznih gospodarskih vprašanjih. To je gospodarski program za zimsko dobo. Za posamezne prireditve je določeno sledeče : Dne 23. oktobra se vrši okrožni zadružni shod v Petrovčah, dne 6. novembra shod v Žerovincih, dne 13. novembra okrožni zadružni shod v Šoštanju, dne 16. in 17. novembra tečaj za nadzorstvo v Mariboru, dne 20. novembra okrožni zadružni shod v Št. Lenartu v Slov. gor., dne 23. in 24. novembra tečaj za nadzorstvo v Celju, dne 27. novembra okrožni zadružni shod v Ptuju, dne 4. decembra okrožni zad. shod v Rajhenburgu, dne 8. decembra okrožni zadr. shod v Šmarju, dne 11 decembra okrožni zadružni shod v Ljutomeru, dne 18. decembra okrožni zadružni shod v Poljčanah. V času od 9. do 14. januarja 1911 se vrši zadružni tečaj v Mariboru. Zadružni pregled. Osrednja blagajna kmetijskih zadrug na Koroškem je imela dne 22. septembra t. 1. izreden občen zbor pod predsedstvom monsign. Podgorca. Zastopane so bile vse včlanjene za druge. Predsednik je pojasnil sedanji splošni položaj Osrednje blagajne. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju, dr. baron Störck, ki je izrazil nado, da se bo posrečilo posamezne članice in njihove ude obvarovati škode. Državni poslanec, župnik Walcher je poročal o dosedanjih korakih, storjenih v svrho sanacije Osrednje blagajne, zlasti povdarjajoč, da se skuša dobiti garancijo ali poroštvo za večji znesek, kar je potrebno, da se more zadeva mirno rešiti. Omenjal je, da je v tem oziru koroška duhovščina pripravljena sodelovati in da so se napravili tudi koraki, da se pritegnejo v pomoč tudi avstrijski škofje in samostani. Inspekcijski svetnik Liebmayer iz Nižjeavstrijskega je zboru naznanil, da je ravnokar dobil brzojavno obvestilo, da je vlada pripravljena priskočiti na pomoč. Nato se je izvršila dopolnilna volitev načelstva, pri kateri je bil monsign. izvoljen za blagajnika. Občni zbor je brzojavno prosil ministrskega predsednika, da naj pospeši pomožno akcijo. Deželnega predsednika pa se je v posebni vlogi naprosilo, da bi vlada dala kot posojilo na razpolago neko vsoto, da se pokrijejo najnujnejše potrebščine rajfajzenskih hranilnic in posojilnic. Drugi poučni tečaj o kmetijskem zadružništvu. Splošna zveza kmetijskih zadrug priredi v letu 1911 na Dunaju štirimesečni poučni tečaj o kmetijskem zadružništvu za mlajše zvezine in zadružniške uradnike, kakor tudi za one, ki se hočejo posvetiti temu stanu. Pouk se prične početkom januarja in bo trajal do prvih dni maja 1911 ter bo obsegal naslednje predmete; splošni osnovni pojmi, zgodovina in organizacija kmetijskega zadružništva, splošno zakonodajstvo, zadružniško pravo, zadružniško knjigovodstvo (trgovsko računstvo in korespondenca), nauk o davkih in pristojbinah, o denarju in kreditu, o poznavanju kmetijskega blaga, o reviziji, o uredbi in poslovanju pri hranilnicah in posojilnicah in tozadevnem knjigovodstvu, o nakupovanju kmetijskih potrebščin, o mlekarskih zadrugah, o zadružni prodaji žita, o oddaji blaga vojni upravi, o zadružnem izkoriščanju živine, o posebnih zadrugah in o železniškem prometu in tarifu. Namen tega tefcaja bo, poučiti in izobraziti mlajše zadružne uradnike, oziroma bodoče zadružne uradnike v vsem, kar se tiče kmetijskega zadružništva. Sprejmejo se v prvi vrsti mladi ljudje, ki so si pridobili že neko prakso pri zvezah, centralnih denarnih zavodih ali posameznih zadrugah, in se žele v zadružništvu izobraziti, v drugi vrsti pa šele drugi mladi ljudje, ki imajo potrebno splošno predizobrazbo in se hočejo poprijeti zadružništva. Pogoj za sprejem je starost 18 let in znanje nemščine v govoru in pisavi. Prijave naj se pošljejo najdalje do konca oktobra t. 1. na naslov: Allgemeiner Verband landwirtschaftlicher Genossenschaften in Oesterreich. Wien, I., Schauflergasse 6. Prijavi naj se priloži dokaz o šolanju, o dosedanji službi, spričevalo, reference itd. Osmi mednarodni zadružni kongres v Hamburgu je sprejel poziv italijanskih odposlancev, s katerim se vabijo vse vlade, da odpravijo vse fiskalične in stroge zakone, ki ovirajo razvoj konsumnih društev. Velikanski uspehi zadružnega dela. V letopisu Splošne zveze šulcejevskih pridobitnih in gospodarskih zadrug v Nemčiji čitamo v zadružnem napredku številke, ki jasno kažejo, do kako ogromne moči je prišlo nemško zadružništvo po treznem, premišljenem delu Iz Statističnega oddelka te knjige je povzeti, da je število zadrug v Nemčiji poskočilo od 28.173 dne 1. januarja 1908, na 29.497 dne 1. januarja 1910. Cisti pomnožek znaša 1324 zadrug. Prvo mesto zavzemajo kreditne zadruge, katerih je bilo 17.092. Statistični podatki se nanašajo na 23.309 ali 79 02°/o vseh zadrug. Teh 23.309 zadrug je imelo 4,200.000 članov in njihov celokupni promet je znašal skoro 20 milijard mark. Njihovo lastno premoženje (deleži in rezerve) je narastlo na 573 milijonov, tuje premoženje pa na 3806 milijonov mark. Od tega pripada Splošni zvezi šulcejevih zadrug 1363 zadrug z 883.617 člani, 314 milijoni lastnega in 1133 milijoni tujega premoženja ter s prometom 12 V* milijard mark. Od kreditnih zadrug jih je poročalo 15680; štele so 2,189.281 članov, prometa so imele 18-4 milijard mark, dovolile 5 milijard kreditov in so razpolagale z 3739 milijoni mark obratnega kapitala, ki sestoji iz 454 milijonov lastnega in 3285 milijonov mark tujega premoženja. Močno napredujejo tudi konsumna društva, katerih je bilo 2270. Izmed njih je poročalo 1405, ki so imela 1,334.444 članov. Blaga se je v njih prodalo za 357 milijonov mark, med katerimi je zapopadeno 40 milijonov mark lastnega premoženja. Razmeroma znatno so se pomnožile stav-binske zadruge, namreč od 848 na 963. Poročilo se nanaša na 642 zadrug, ki so imele 160.941 članov. Odkar te zadruge obstoje, so postavile 13.344 hiš in so stavbni stroški znašali 314 milijonov mark. Celokupni njihov obratni kapital znaša 368'5 milijonov, med njimi 38 milijonov kron lastnega denarja. Mlekarskih zadrug je bilo 3.191 in od teh je poročalo 2246, ki so imele 219.751 članov. Mleka so prejele 2,5 milijardi litrov, mlečnih izdelkov pa so prodale za 239 milijonov mark. Skupna obratna glavnica je znašala 84 milijonov, med temi 22 milijonov mark lastnega premoženja. Od kmetijskih zabavnih zadrug je poslalo statistične podatke 2816 zadrug z 220 978 člani. Poleg tega se je z blagovnim prometom bavilo 8073 hranilnic in posojilnic. Nabavne zadruge so svojim članom prodale blaga za 183 milijonov mark. Obratna glavnica je znašala 64 7 milijonov mark, med njimi 9 milijonov lastnega in 55’7 milijonov tujega premoženja. Vinarske zadruge, katerih je 196, poročalo pa jih je 130, so imele 6616 članov in 13’3 milijone mark obratnega kapitala ter so prodale blaga za 4 milijone mark. Celotni promet v kmetijskem blagu in poljskih pridelkih je znašal v I. 1909 nad 426 milijonov proti 364 milijonov v 1. 1908 in 329 milijonov v 1. 1907. Te številke dokazujejo, kako krepko se razvija nemško zadružništvo, ki je postalo upoštevanja vreden faktor v gospodarskem življenju. Zato se tudi vedno bolj priznava vrednost zadružnega dela bodisi za posameznika bodisi za ves narod. Ravno zato se dalje zadruge tudi vedno bolj množe, število njihovih članov je vedno večje in rastejo tudi njihovi uspehi. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 12. (Mlekarska zadruga v D.) Na prihodnjem občnem zboru bomo stavili predlog, da se nekateri člani izključijo iz zadruge. Občni zbor se sklicuje pri naši zadrugi — 331 na ta način, da se razpošlje vsem članom okrožnica., na kateri se podpišejo v dokaz, da se jim je občni zbor pravilno prijavil. Ali moramo doposlati okrožnico tudi tistim članom, ki jih nameravamo izključiti? Odgovor 12. Na vsak način morate to storiti. Sicer bi bil občni zbor neveljaven in njega sklepi ničevi. Dokler niso dotični člani izključeni, imajo popolnoma enake pravice kakor drugi, torej tudi pravico, da se jih mora obvestiti o občnem zboru in o tem, kaj se bo na občnem zboru sklepalo. Ako bi zadrugino načelstvo to opustilo, bi se lahko dotičniki pritožili na trgovsko sodnijo, ki bi sklepe občnega zbora razveljavila. Vprašanje 13. (Ista.) Ako je nadzorstvo odstavilo kakega člana načelstva, kakšne posledice ima to za dotičnega odbornika? Odgovor 13. Dotični odbornik ne sme od tistega časa naprej več izvrševati svojih poslov, ko se mu je izročilo obvestilo, da je odstavljen. Tako odstavljenje je pa le začasna odredba. Njegova izvolitev v načelstvo s tem še ni preklicana in razveljavljena. O tem ima odločevati marveč še le občni zbor, ki ga mora nadzorstvo čim preje sklicati. Na občnem zboru se potem sklene, ali se izvolitev v načelstvo definitivno prekliče ali ne. Ako se občni zbor pridruži sklepu nadzorstva, potem se voli nov odbornik. Ge pa občni zbor odstavitve ne odobri, zadobi začasno odstavljeni odbornik nazaj vse svoje pravice kot odbornik in ni potreba nikake nove volitve. Vprašanje 14. (Hranilu, in posoj. v D.) Blagovolite pojasniti, katere knjige in listine sme zahtevati v pregled revizor finančne direkcije? Odgovor 14. Dostikrat se zgodi, da gredo finančni organi pri pregledovanju zadrug preko meje dopustnosti. Kadar Vas obišče odposlanec finančnega ravnateljstva, ravnajte sledeče: a) Najprej zahtevajte od njega, da se legitimira, če je opravičen, da izvrši pregled. Že večkrat se je zgodilo, da je šla kakšna zadruga na limanice kakemu sleparju, ki se je izdajal za uradnika finančne oblasti, pa bi se bil, če bi bil odkritosrčen, lahko z večjo pravico predstavil kot kandidat za sodnijsko „službo* s pravico do brezplačnega stanovanja in hrane. d) Knjige sme pregledati samo v toliko, da dožene, če so bile neposredne pristojbine pravilno plačane. Predložiti se mu torej mora knjiga neposrednih pristojbin, katero sme primerjati z blagajniškim dnevnikom, oziroma raz-delnikom glede onih postavk, ki se tičejo neposrednih pristojbin. c) Zahtevati sme, da se mu predloži konverzijski dnevnik z vsemi vlogami in prilogami, ki se nanašajo na konverzije, in z vsemi listinami, zapiski in pripomočki, ki se tičejo v dnevniku vpisanih konverzijskih opravil (zadolžnic, odstopna pisma itd.). Nima pa pravice zahtevati na vpogled poslovnih knjig, če so pravilno kolkovane, zadolžnic in sploh nobenih drugih listin. Vprašanje 15. (Hranil, in posoj. v S.) Nekemu članu smo dovolili posojilo proti vknjižbi na njegovo posestvo, katero pa leži v okolišu dveh okrajnih sodnij. Kako se v takem slučaju napravi predlog za vknjižbo, kako se kolkuje in kolikšno vknjižnino je treba plačati? Odgovor 15. Prošnja za vknjižbo zastavne pravice se v Vašem slučaju napravi lahko na dva načina. Za vknjižbo namreč lahko prosite pri vsaki sodniji posebej in napravite v ta namen dva ločena, samostojna predloga, ali pa prosite za vknjižbo v zemljiških knjigah obeh sodnij z eno samo prošnjo. 1. Ako prosite za vknjižbo ločeno pri vsaki sodniji posebej, potem Vam je napraviti dva samostojna predloga, od katerih je eden naslovljen na sodnijo, v katere okolišu ima Vaša posojilnica svoj sedež, dočim se drugi naslovi na sodnijo, v katere okolišu se nahaja ostali del dolžnikovega posestva. Zemljeknjižni predlog se izgotovi kakor po navadi, le da se mora v njem navesti, kateri vložek je glavni in kateri je sovložek za zaznambo vkupne zastave. Kol-kovna pristojbina je ista kakor običajno. Dalje je v predlogu navesti, da se bo vknjižnina plačala pri davčnem uradu tiste okrajne sodnije, pri kateri se nahaja glavni vložek. Samo ob sebi umevno je, da se mora vsakemu predlogu priložiti potrebno število nadpisov. Da se izognete stroškom, ki so v zvezi z overovljenjem prepisa zadolžnice, morete pa napraviti to stvar tudi takole: Najprej napravite predlog na sodnijo, pri kateri naj bo glavni vložek, in mu priložite zadolžnico v izvirniku in prepisu ter potrebne nadpise. Ko je terjatev pri tej sodniji vknjižena, Vam sodnija vrne zadolžnico s pripombo, da se je na podlagi te listine vknjižila zastavna pravica. Obenem bodete prejeli tudi plačilni nalog od davčnega urada glede vknjižnine, katero potem plačate, kar se Vam potrdi. Nato pa napravite še le predlog na drugo sodnijo, kateremu zopet priložite zadolžnico v izvirniku in prepisu ter potrdilo davčnega urada o vplačani vknjižnini. Tudi tu je treba pridejati potrebno število nad-pisov, toda brez nadpisa za davčni urad. Ta drugi predlog se mora ravno tako kolkovati kakor prvi. 2. Bolj priprost in vsled tega tudi bolj priporočljiv je drugi način, po katerem se tudi da prositi za vknjižbo vkupne zastave pri dveh različnih sodnijah. V tem primeru se napravi namreč samo ena prošnja za vknjižbo, ki se naslovi na tisto sodnijo, pri kateri se namerava zaznamovati glavni vložek. V predlogu se naprosi sodnija glavnega vložka, da po izvršeni vknjižbi do-pošlje ta predlog z zadolžnico v izvirniku in prepisu sodniji sovložka, katera naj izvede v ondotnih knjigah isti sklep ter zaznamuje vkupno zastavo z glavnim vložkom prve sodnije. Tak predlog naj se napravi v enem izvodu, se opremi z zadolžnico v izvirniku in dveh prepisih ter s potrebnim številom nadpisov. Predlog je kolkovati z dvojnim zneskom, kajti kolkovati se mora tolikokrat, kolikor sodnij pride v poštev. Za vknjižbo se plača navadna pristojbina in sicer samo enkrat, čeprav se je zastavna pravica vknjižila pri več različnih sodnijah. Gospodarske drobtine. Rane na živalskem telesu. Ako se žival rani in če močno krvavi, potem je treba z roko ali s kleščami poiskati žilo in jo prevezati. Ce to ni mogoče, ali če se ne posreči, potem se žila obda s pomočjo šivanke z nitko in se nit zaveže. Ako pa to ne gre, pa se napravi obveza, ki bo pri navadnih pomočkih še vedno najbolj na mestu. Rano pa moramo, predno jo obvežemo, dobro izpolniti s predivom ali čistimi platnenimi cunjami. Vse skupaj se nato obda s pasom in pas se dobro nategne. Će se pa nahaja močno krvaveča rana na kakem udu, potem se pa mora prevezati dotični ud nad rano s kako elastično prevezo. Prevezo pa moramo istotako dobro nategniti. Ge so pa rane večje, potem je najbolje poklicati živinozdravnika, ki rano zašije. Pri takih ranah nestrokovnjak stori najbolje, ako jih izbrizgava do zdravnikovega prihoda z raz-puščino 1 g lizola v 1 l vode. Male rane, ki ne segajo v globino, naj se samo izpira z isto raztopino. Po nekaj dneh pa jih je najbolje potresti z pol g jodoforma, 3 g tanina in 2 g škrobove moke. če se pa napravi v rani divje meso, potem pa je poklicati živinozdravnika. „K. Pr.“ Svetovni žitni pridelek. Poljedelski zavod v Rimu priobčuje končno statistiko žitnega pridelka v tem letu. Pšenice se je pridelalo na Hrvaškem in Ogrskem 54.018 milj. meterskib stotov (napram 51.480 v prejšnjem letu), v Rusiji 249.739 na Rumunskem 29.625, na Pruskem 23.895, v Zjedinenih državah ameriških 182.408. Rž: na Ogrskem in Hrvaškem 15081, v Rusiji 243.130 na Rumunskem 2.232, na Pruskem 81.988 me-terskih stotov. Ječmen : na Hrvaškem in Ogrskem 14.224, na Rumunskem 6710, v Rusiji 117.375, na Pruskem 15.660,JZjedinene države ameriške 33.558 meterskih stotov. Oves na Hrvaškem in Ogrskem 12.037, na Rumunskem 4.243, na Pruskem 52.902, na Ruskem 162.737, v Zjedinenih državah ameriških 153.606 meterskih stotov. Koliko se porabi čaja na svetu ? Pridelek in poraba čaja raste od leta do leta. Kitajska in Japonska izvozita čaja na leto okoli 50 milijonov kg v vrednosti nad 400 milijonov kron. Od tega izvoza porabi polovico samo Angleška, ki kupuje na leto čaja za okoli 200 milijonov kron. Za Angleško pride takoj Avstralija. Na vsakega Kanadca pride na leto 4 funte čaja, na Nizozemca pa eden in pol. Rus in Amerikance sta zadovoljna z enim funtom čaja na leto, Nemec ga porabi 84, Francoz pa 80 gramov. Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Skalah. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo 23. oktobra 1910 ob 5. uri popoldan v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1909 4. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ob navedenem rasu ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje občni zbor, ki bo sklepa) ne glede na število navzočih zadružnikov. Bilanca Okrajne posojilnice v Mokronogu, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. Posojila Tekoči račun z člani . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin . . . Delež pri .Zadružni zvezi* Vplačane zamudne obresti Gotovina 31. decembra 1909 K 159.048-48 35.951-74 590-46 6 536 26 100— 1.000— 193-01 538-93 Skupaj . . 203.958-88 Pasiva. K Deleži 3.702-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 186.181-68 Tekoči račun z zvezo . 6.473-— Predplačane obresti posojil 172-90 Rezervni zaklad .... 6 987-73 Cisti dobiček 441 57 Skupaj . . 203.958-88 Denarni promet ... K 342.222-69 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 189 Prirastlo . . 32 Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 . . . 187 Bilanca Hranilnice in posojilnice T Velikih Laščah, reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. docembra 1909. Aktiva. K Posojila.................m.m-M Inventar premićni . . . 24601 $ Inventar nepremični . . 49.150’07 Zaostale obresti posojil . 12.614 40 Delež pri .Zadružni zvezi* 1.000-— Delež pri .Unionu* . . . 500'— Tekoči račun z člani . 195.534'14 Prehodni................. 36'12 Gotovina 31. dec. 1909 8.252 20 Skupaj . . 1,140.75616 Pasiva. K Deleži................. . 752'— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 824.112’35 Tekoči račun z zvezo . . 297.475 — Predplačane obresti posojil 1 391-07 Rezervni zaklad .... 11.900-89 Cisti dobiček............ 5 124 85 Sktlpaj . . 1,140.756-16 Denarni promet ... K 2,040541-24 Stanje članov začetkom 1. 1909 326 Prirastlo.............................54 Odpadlo............................... 4 Stanje koncem I. 1909 .... 376 Bilancu Hranilnice in posojilnice t Naklem, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila..................... 53.200 — Tekoči račun z zvezo . . 8.406 — Inventar premični . . . 19908 Zaostale obresti posojil 268'57 Delež pri ,Zad. zv. v Ljub.* 1.000-— Delež pri Ljudski posojil. 4'— Gotovina 31. decembra 1909 1.153 68 Skupaj . . 64.231-33 Pasiva. K Deleži ................ . 360 — Hranilne vloge s kapitali-r'zovanimi obrestmi . . 62.114-87 Predplačane obresti posojil 15 10 Rezervni zaklad .... 1.685-16 Cisti dobiček . . . . ■ 56-20 Skupaj . . 64 231 33 Denarni promet ... K 131 789T4 Stanje članov začetkom I. 1909 74 Prirastlo...........................20 Odpadlo.............................. 4 Stanje koncem 1 1909 .... 90 Bilanca Posojilnice pri St. Lenartu t Slov. goricah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Posojila................... 489.468-99 Naložen denar .... 919"— Inventar nepremični . . 89.981-91 Inventar premični . . . 2.494-20 Zaostale obresti posojil . 15.119-01 Deleža pri zadružnih zvezah 2.000"— Tekoči račun s c. kr. pošt. hranilnico............ 163 34 Tekoči račun z raznimi . 8.273-40 Nevzd. obr. glavnega deleža 90"— Tiskovine v zalogi . . . 1.013 27 Zaostala najemnina . . . 400*— Gotovina 31. decem. 1909 4-900 75 Skupaj . . 614.823-87 Pasiva. K Deleži........................ 12.997— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 504.883-06 Tekoči račun z zvezo . . 59 408 — Vknjižen dolg................ 9.239-12 Predplačane obresti posojil 2.415-85 Obresti glavnih deležev . 191 36 Rezervni zaklad .... 24,083-65 Cisti dobiček................ 1.605-83 Skupaj . . 614 823 87 Denarni promet ... K 843.552-77 Stanje članov začetkom I. 1909 . 2028 Prirastlo............................154 Odpadlo..............................124 Stanje koncem I. 1909 ... 2058 Bilanca Hranilnice in posojilu Ce v Mengšu, reg. zadr. z neomejen, zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 231.958-24 Tekoči račun z zvezo . . 163.783-— Inventar premični . . . 7344 Zaostale obresti posojil 2 362-81 Obresti deležev .... 20Ü-— Tekoči račun s člani . . 47.604 78 Delež pri .Zadružni Zvezi* 1 000-— Delež pri Slamnik, zadrugi 1 000 — Delež pri Unionu . . . 1 (XX)-_ Delež pri Zadružni tiskarni 1.(XX) - Delež pri Ljudski posojilu. 4*— Gotovina 31. decem 1909 9.817-78 Skupaj . . 459.804 05 Pasiva. K Deleži 958-— Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi 445.188-62 Rezervni zaklad .... 11.795 39 Cisti dobiček 1.762 04 Skupaj . . 459 804 05 Denarni promet ... K 540.370 GS Stanje članov začetkom 1. 1909 . 445 Prirastlo . . 27 Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 . . . 479 Bilanca Ljudske posojilnice t Logatcu, registr. zadruga z neom. zavezo Z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Posojila 59.950 — Tekoči račun z zvezo . . 14.941 — Inventar premičiii . . . 499 45 Zaostale obresti posojil 39.20 Vrednost kolekov. . . . 6-85 Delež pri .Zadružni zvezi* 600 — Naložen den. v Ljudski pos. 49 120-84 Gotovina 31. dec. 1909 179-27 Skupaj . . 125.336-61 Pasiva. K Deleži 154— Hranilne vloge s kap. obr 122.300-60 Predplačane obresti posojil 170-66 Prehodni 2.044-87 Rezervni zaklad .... 366-69 Cisti dobiček ... 299 79 Skupaj . . 125.336-61 Denarni promet ... K 224.166 51 Stanje članov začetkom 1. 1909 58 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1 1909 . . 77 — 334 - Bilanca Ljudske posojilnice v Oplotnici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Posojila 132.620-— Tekoči račun z zvezo . . 84.704-— Inventar premični . . . 270-20 Inventar nepremični . . 2.237 40 Zaostale obresti posojil 5.362-85 Delež pri Zadr. zv. v Celju 100-— „ „ „ „ „ bjubl. 1 000- Gotovina |31. decem. 1909 3.859-27 Skupaj 230.1&3 72 Pasiva. K Deleži . 735- Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi 222.435-71 PredpDčane obresti posojil 455-93 Rezervni zaklad . . . . 5 209 54 Cisti dobiček . . . 1 317 62 Skupaj . . 230 153-72 Denarni promet ... K 245.242-61 Stanje članov začetkom 1 1909 . 242 Prirastlo ... 12 Odpadlo ... 9 Stanje koncem 1. 1909 . . . 245 Bilanca Seoske Blagajne za štednju i zajmove zadruga uknjižena na neogr. jamčenje, Milna, s koncem meseca decembra 1909 Aktiva. K Zajmovi 111.696-11 InvanUr pomični ... 375— Dio kod „Zadružne sveze“ 1 000 — Tek rač. s članovima . . 4 11401 Vriednost robe u skladištu 1.931 41 Gotovina 31 dec. 1909 . . 3.405-28 Skupa . . . 122.521-81 Pasiva. K Djelovi 3.480-— Ulošci na štednju s kapita- lizovanimi kamatama 62.611-66 Tekući račun s svezom 44-203-— Predplać. kamate zajmova 4 17 Dug na robu trgovcu . . 5.535 66 Rezervna zaklada . . . 2.92207 Čisli dobitak . . 3.705 25 Skupa . . . 122.521-81 Novčaui promet . . K 315.981 24 Stanje članov začetkom g. 1909 231 Pristupilo ... 1 Izslupilo ... — Stanje kuncem g. 1909 . ... 232 Bilanca Hrvatske pučke blagajne za štednju i zajmove u Makarskoj, zadruga uknjižena na neogr jamče..je, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Zajmovi 47.057-76 Inventar pomični.... 61614 Zaostale kamate zajmova . 2 210-81 Dio kod „Zadružne sveze“ ooo-— Potraživanje za robu . . 228-— Gotovina koncem god. 1909 302-68 Skupa . . 51.015 39 Pasiva. K Djelovi 8 id— Ulošci na štednju s kapi-Lalizovanim kamatama . 39.412-91 Tekući račun s svezom 8 869 - Predplaćene kamate zajin. 801-14 Rezervna zaklada . . . 286 27 Cisti dobitak . . . • . 836 07 Skupa . . 51.015 39 Novčani promet ... K 68.51008 Stanje članova početkom g. 19.9. 79 Pristupilo Izslupilo . . . 2 Stanje koncem g. 1909 . . . 81 Bilanca I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva, reg. zadr. z omej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Vrednost blaga v Ljubljani 18 575 22 „ „na Viču 14.91095 Terjatve na blagu pri zadružnikih v Ljubljani 5.77506 Terjatve na blagu pri zadružnikih na Viču . . 1.059 94 Terjatve na blagu stare . 631 89 Vrednost neprem. ihvent. 25.200’— Vrednost premičn. invertt. 1.545-03 Delež pri .Ljudski posuj.“ 4'— Dejež pri „Zadružni zvezi* 20-— Delež pri „Gosp. zvezi“ 340 — Delež pri Naši Moći . . . 50'— Naložene obresti .... 313-85 Naložen denar .... 1.900 — G itovina koncem leta 1909 I 006-19 Skupaj . . 71 352 13 Pasiva K Deleži........................ 14.448-56 Izpofinjila............... I2.00C-— Dolg na blagu nezadružnik 16.839-60 Rezervni zaklad .... 12.995-49 Cisti dobiček.................. 15.06848 Skupaj . . 71.35213 Denarni'proniet ... K 381.H2'3I Stanje članov začetkom I. 1909 426 Pri rabilo.........................177 Odpadlo . 10 Stanje koncem I. 1909 .... 593 Bilanca Oprtaljskog društva za štednju i zajmove u Livadama, reg zadr. s neog jamstvom, s koncem meseca decembra 1909. Aktiva. K Zajmovi..................... 137.030-69 Tekući raćun................. 10.635-23 Inventar pomični . . .- 130 83 Zaostale kamate zajmova 6 645-35 Vrijednost tiskanica. . 22-79 Gotovina koncem g. 1909 5.678 43 Skupa . . 160.14384 Pasiva. K Djeluvi............... 1.248 — Ulošci na štednju s kapit. kamatama................. 156.245-19 Predpl. kamate zajmova . 26-65 Pezervna zaklada . . 1.878-50 Cisti dobitak........... 745 — Skupa . . 160.143-34 Novčani promet ... k' 183.296-73 Stanje članov začetkom g. 1909 . 298 Pristupilo...........................34 Ustupilo ... 20 Stanje koncem god. 1909 . . . 312 Bilanca Okrajne posojilnice v Ljutomeru, reg. zadr. z neomej zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva, K Posojila.................... 680.750 43 Zaostale obresti posojil. 11.443-90 Nalož. denar z nevzd. obr. 43 466-69 Prehodni zneski .... 340 Vrednost inventarja. . . 483-18 Vrednost zadruž. posestev 61 575-45 Za prodana zemljišča še dolžna kupnina . . 550*— Zaostala n»jemnina . . . 132 — Za I. 1910 predpl. zavarov. 1-— Gotovina 31. decem. 1909 17.770-33 Skupaj . . 816 176-38 Pasiva. K Zadružni deleži .... 88.431 '55 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 597.946-67 Meščansko-šobki ustanovni fond.................... 21613 70 Rezer. fond koncem 1.1909 97.129 95 Terjatev fonda za mogoče izgube.................., 4.266-41 Za I. 1910 predpl. obresti 3.519-59 Za 1. 1910 predpl. najetim. 242-80 Dolžan zemljišču! davek 18-05 Cisti dobiček.............. 3.007 66 Skupaj . . 816.176-38 Denarni promet . . K 6% 223-87 Slanje članov začetkom I. 1909 . 786 Prirastlo.........................29 Odpadlo...........................74 Stanje koncem 1. 1909 .... 741 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze Tlsek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.