Naročnina za celo leto: 10 Lir: za po! !eta: 5 L : posamezna številka 2‘J sto!., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. i. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice“, Trieste, Via S. Francesco d’ Assisi 20.
Izhaja vsak četrtek zvečer. - Ured- j	teäj&iwk Ä	\\	Jkf 111111 ništvo in upravnišlvo v Trstu, Via S. 1	'r	‘M i‘	JI Francesco d’As:.;	20,1.: v Gorici v;? 1	* ‘ffijy	j	M sr1W ne vraetijv - itsk Tiskarne Edinost. |	'A	
	
Dalje
stanu (delavstva) nad vsemi drugimi. V tem. tudi ni pravičnosti, če pirami-! slin::;, da vsi stanovi delajo skupno Zadnjič smo v par potezah orisali pri zgradbi države in družbe, da vsi razvoj dveh nasprotujočih si tendenc doprinašajo žrtve na oltar vkupnosti, ki so bile posledica uveljavljenih sožitja in socijalnega miru. načel fiancclske, revolucije. Liberali- Praktično življenje je dokazalo, da zem in socijalizem. Razvoj Speljali- ne da. izvesti poidi nobenim p.ogo-zma je bil zelo nagel in v vseh drža- jem popioien komunistični program, vab so nastopile velike stranke soci- da sloni mnogo komunistične Marx-jalistične, ki so se izdajale za prvo-1 ©ve teorije na utopiji, boriteljice delavskih interesov in Ruski komunistični voditelji so to zahtev. Stali sta si. nasproti ova ia-. uvideli itn zadnje čase se pojavljajo bora:	liberaino-ustavne m socijah-' odredbe, ki kažejo, da prevladuje
sticn^-reyclucijcRarne stianke	zmerna sli'uja v komunistični stranki.
Socijaizem je izločil iz slojih P10'| Človeštvo se dandaneisi ne zadovo-gramatičmh nacel^ vsako narodno- [juje ve5 z ideali francoske revolu-domo vinsko misei in se eh užil iniei- c*je njfj se noče pokoravati brezpo-nacijonalno z drugimi sorodnimi gru- gi0jno in slepo prlcletarski diktaturi,
P'3®?1’	...	' ki jo pridiguje komunizem.
Nap'cčila je svetovna: vojna m tu se i	________________
je pokazala prvič šibkolat socijaliatič- j nih in socijal-demokratskih strank. V j Nemčiiji sej socijal-ciemokrati glaso- j vali za v.cine kredite in se postavili j tako proti stališču sorodnih strank v! drugih državah. V Italiji se je že prej; socialistični tabor razcepil na dvoje: j socijalisti in socijalisti reformisti. Nai
splošno je pa vojska zaustavila od- države Severne Amerike) je odposlalo prt boj, ki pa je le navideznloi nehal.; v Palestino svo o ekspedicija. Ta je iz-Prikrito je tlelo; vojna bremena so i kopala na holmu Beth-Shan blizu Jor-tlačiia ljudstva, lakota in beda se je j dana staro trdnjavo Filistejcev, na koje pojavljala, v armadah je upadal bor- j zidovih je bilo izpostavilo Savlovo truplo
beni duh in vsem tem faktorjem je j P° “i^ovu smrti, in skoraj gotovo tudi
svetisce, kamior se je bu poloziu, .kakor
Človeštvo išče med obema ekstre- pdi zemljišča od bivše gosposke. (V Pod-
tiiri-i ir gradu so na pr, predniki današnjih jusar-moma svoje sreče m gotovo ,e Umi v f	zePmUlča, iki sc dane^ imenu-
tfc, sredini b'odod razvoj človeške jejo ^ pred pribl,;žno sto leti od ,gro.
diuzbe, ki jo bo približal idealom fov JViontecuccoli. Nekateri stari možje socijalne pravičnosti.	jv Podgrajski občini se še spominjajo, da
Pot do tjc je seveda še dolga, ali s° Pr?d mn0^mi leti plačali zadnje, ob-
b,« dvoma bomo «. prijadrali P» jM^tecTcol^“ “ Sh' pSr'" ?° ič večjih ah miainjsih pretresi,ajih m!spadao pod novi z'akon;ker gre za za.
sebno-pravno lastnino, ostane vse pri starem, Kjer pa gre za pravne občinske
bojih
Ta dioba bo zgrajena na stanovski uredbi, kateri bo predvsem skrb, da iz:ednači in ublaži socijalna nasprot-stva,
užitke, to je, kjer niso upravičeni posestniki sami lastniki uživanih zemljišč, se bodo morali pripustiti k uživanju tudi do sedaj nepravičeni posestniki. Način,
,,,...(!kako se bo to izvršilo, pa se ho, moral 1 šele določiti, ker ne vsebje sedanji zakon Ob priliki si bomo ogledali tudi nikakih natakične šib tozadevnih pred-j us tavo Zveze socialističnih sovjetskih j pisov. Mislim, da ne bo posebnih težkoč, zpublik.
Josip Gabršček.
pripisati zlom centralnih vlasti.	jip;0ro5a sveto. p smo'stare zaveze, Savlov
Se prej Pa_ )e v rvusiji izbruhnila, ok1,ep_ Holm Beth-Shan je bil v vseh
revolucija, ki sol jo cela desetletja j gasik središče vo aškim operacijam in pripravljali mnogoštevilni revolucijo- pri izkopavanju so prišle na dan plasti,
'ki so odkrile operacije Grkov, Rimljanov, kristjanov, križarjev itd. Pod temi
narji. V Rusiji so vladale strašne razmere. Zemlja, rodovitna ruska zemlja, je bila skoraj vsa v rokah plemenitašev in bojarjev. Mužik (ruski kmet) je delal kot črna živina, proizvaja.!. a od vsega je imel komaj toliko, da je životaril. Bil je brez vsakega skrbstva, zanj se ni brigala država več kakor za navadno žival. Plačevati je moral davke, a besede ni imel pri odlooevanju. Car vsegamogočni je vladal s svojo dvorsko kliko popolnoma absolutistično' in šele po dolgih desetletjih je privolil v sklicanje dume (ruske poslanske zbornice).
Razni polskusi revcilucijonarjev so bili vničeni in vodje tega revolucijo-narnega pokreta so pošiljali v Sibirijo v pregnanstvu ali pa &0‘ morali zbežati v inozemstvo, od kjer so netili revolucijsko gibanje, To tudi ni izostalo. Vojna, brezmejno klanje ruskega naroda, katerega so v masah pošiljali pod topovski in puškni ogenj, je vzbudila zaspane maise ruskega mužika, ki je začel pojmovati vso krutost sistema, M je računal z narodom le kot s številom.
Ruski polki so zapustili jarke, se vrnili domov, kjer so že našli revolucijsko življenje. Bojarjem in plemenitašem je bila odvzeta zemlja, carja so vjeli in zaprli, in Lenin je proglasil proletarsko diktaturlc1.
Poteklo je ogromno krvi, obglavljenih, postreljenih in obešenih je bilo na tisoče in tisoče ljudi, prednoi se je megel uveljaviti boljševiški sistem.
ker so gozdovi, ki so upravičenim po-j sestnikom najbolj pri srcu, itak izvzeti j delitve, in ne bodo dosedanji upravičenci ; toliko oškodovani vsied nove udeležbe, j ampak bi se tudi brez ozira do nje itak j na novo uredilo razmerje upravičenih j posestnikov do skupnih zemljišč po do-i ločilih zakona o občinskih užitkih.
(Nadaljevane sledi).
Iz slovanskega sveta
«Zveza narodov» proti bolgarskim komiiašem.
..	_	Tajnik Zveze narodov je razdelil na
pa ta sklicuje na lekarnarja, pokliče pred- j 37 zasedanju Sveta zveze narodov tudi stojmka davkarije Kateremu takoj javi vso tiskano pOroč;l0 preiskovalne komisije z zadevo m ta tpzi lekarnarja. Tega ohmdxjo | znanimi določbami( da mora Grčija pla-
Novke ii vsega sveta
w E^ipr^Sni	vratno pijavke. Lekarnar se ne more dru-j
i&KU|Jisiw k a dfsSaisii	gaće otresti kmeta, kakor da ga pošlje naj
,r	n	1	... ,ry . davkarijo, češ tam gotovo dobi pijavke. Res |
Vseucdisoe v Pennsylvamu (Zedinjene jG majms kme{ naravnost na davkarijo, kjer;
zahteva pijavke kakor prej v lekarni. Urad- j nik ošteje najprej kmeta s tepcem, ko
te dajatve mogel oprostiti s tem, da plača enkrat za vselej znesek Lit, 500,
.	.	_	■ Šele po izpolnitvi teh pogojev preide
Rusija, ta nekdaj ogromna država je j nakazano zemLišče v svobodno last in
razpadla, na vseh koncih so se pa pojavile protiboljševiške armade De-nikina, Kcljčaka, Judeniča in Wran-gela, ki so pa le večale žrtve izmučenega ruskega naroda, a padcai bolj-ševikov niso desegie, temveč se je ta režim s tem le ojačal. Še danes stoji ta režim trdno in neomajeno in nobenemu ne pada več na um, da bi skušal se vojskovati za uničenje boljše-vikov.
* * ❖
Med fr ancoska in ruskici revolucijo je veliko sličnosti. Obedve revolucije sta se pognali v ekstrem. Francoska revolucija je povdarila popolno enakopravnost, svfcbodo in bratstvo, ki pa se je pretvorila v moderno suženjstvo. Ruska revolucija je pa uveljavila načelo proletarske diktature, to se pravi, nadvladje enega
“df 1	S; až StÄ I
svoj spis humorističnemu listu «Kladdera-| var^ , nac^^ie i°<c|s‘'^ar|1*ev>	ln oo.-
dalsch»-u (to se je torej dogodilo na Nem- farskih obme nih čet, ^ ki tvorijo le del šk?m in ne pri nas), ki mu nakloni nagrade | armade :n niso usposobljene za obmejno za ta velelepi dovtip o davčnih pijavkah v; službo. Komisija predlaga, naj bi cbe znesku 60 mark. Lekarnar plača is tem naj-!državi imenovale nevtralne oficire za pr.-j globo na sodniji, glede ostalih 40 mark obmejne poveljnike, ki bi jih morali pla-pa vpraša v posebnem pismu predstojnika čevati Grčija in BolgarLa. davčnega urada, kaj naj napravi z njimi. Naj j	.	.
je odgovoril predstojnik, iisti ne poročajo.! Komisija opisuje v svojem poročilu ----------------———	jkomitaško gibanje, kot akci o bolgarskih
•Mi M mm pod w«je;ÄS£' Äf.
Ko se je vrnila s sprehoda 19-letna Rim- nemire. Komitaška akcija mora prenc-Ijanka Ivana Pazi domov, sta jo čakala dva bati v Interesu miru v obmejnih pokra-karabinirja in ista ji ukazala, da mora takoj jinah,
ÄÄäÄ'ÄfSJtÄi G,ai‘ “dkl“ia .fd'oMl,e "z"“
Giovanni Pazi Giovanna Pazi. V matrikah je j	narodov»,
bila namreč deklica pomotoma vknjižena j Preiskovalna komisija Zveze narodov kot deček. To je bil menda pivi rekrut, nad ■ določila, da mora plačati Grči'a Bol-katerim je imela naborna komisija posebno garski 3()' milijonov 1jevov odškodnine,
j Grčija pa žuga, da se bo obrnila na med-, narodno razsodišče v Haagu radi te ob-I sodbe; zahteva pa od Bolgarske 50 milijonov drahem. Komisija vztraja pri svojih sklepih.
Kakor se vidi Zvezi narodov man ka poirebnega prestiža, to se pravi nima za j sabo armade, ki bi podprla ter izvršila 1 išč in ako traja okupacija najmanj 10 pje voljo. Bomo videli kako se bo to let. Okupacija se pa legitimira samo izteklo,
kolikor odgovarja obseg zasedenega Konferenca Mala antante bo v februarju zemljišča delovni zmožnosti ene družine	1926.
poljedelcev.	...	.	! «Avala» objavi a Iz Bukarešte, da se
NE1ćlmery pa’ da s,e ta ,me .l orirana bo sestanek Male atante vršil v fe-zemljisca odvzamejo okup ant u m povr- bruar;u. Oficijelno glasilo Lup ta» ohne,o obemi, podobcim ali agrarni zadru-; javj.a kot gram tega sestanka sledeče g:, se more o c,kupantu nakazati druga |,toeke. 1} Ra va 0 Mađarski propa-zemljisca mesto odškodnine v denarju za gand; za vzpo9tavUcv monarhije, 2) izvršene melijoraoije.	| vprašanje Donave, 3) vprašanje ekonem-
Kdo ima pravico do živanija skupnih ske voaške organizacije Male antante.
zemljišč?	j List trdi, da se bo ob tej priliki določilo
Mnogo nepotrebnega hrupa in razbur- tud; skupno naziranje napram sov.etski
-...... - .	, jcnosti je vzbudilo določilo čl. 24 novega , Rus'!‘.
plačeval L:t, o0 letne zakupnine, se «o -akona, po katerem morajo zemljišča;	Šah.
agrarnih zadrug, bodisi da se nakažejo j V predzadnjih «Novicah» smo obvestili občinam ali podobčinam, biti dostopna naše čitatelje, da se v Moskvi vrši na uživanju od sirani vseh Občinarjev od- pobudo ruske sovjetske vlade šahovski m-si.o podobčinarjev. Opaža se že st- mednarodni turnir. Rezultati so iznena-daj v vsaki občini porajajoči sz krni- j dilij šahiste, ker je prodrl na prvo mesto flikt na eni stiani med upravičenimi po-j doslej popolnoma nepoznani šahovski sesiniki, kateri 'skušajo trdno skleniti; velemojster Bogoljubov. Bogoljubov je svoj delokrog in se krčevito branijo vsa- izvrsten poznavalec nove ruske šahov-kega novega prirastka, ki bi le zmanjšal ske šole, ki je trie šahovske mogotce njihove ■ deleže, in med takozvanim! kaj-j močno presenetila in so podlegli vsied žarji odnosno neupravičenimi posestniki; omalovaževanja novih ruskih mojstrov na drugi strani, ki sl radovoljno manejo j ravno dosedaj še nepoznanim igralceml roke ker pričakujejo., da jih novi zakon j	Letošnja kritična zima
brezplačno povzdigne v Krog upravičen.h;	.	> ' , . » .
posestnikov	! . NaPove1dl n (domileve' da bt° !etosa a
plastmi so se pa dobillli ostanki utrdb tudi izza dobe starega zakona, a teh utrdb niso sezidali Filistejci, marcev marveč Egipčani. Tii so namreč pod Ramsesom H. napravili spomenik, ki je razen biblije edina priča, da so bili he-brejidi v Ediptu.
Pijavke
Kmet stopi v lekarno in zahteva pijavke.
Lekarnar mu pravi prijazno, da pijavk ne prodaja več in da jih sam že ni videl precej časa. A kmet le ne verjame in zahteva trdo- 1 dopaaenje.
DR. BORIS FURLAN (TRST)
O občinskih užitkih
(Usi civici)
Kedaj postanejo deležniki lastniki nakazanih zemljšč?
Da postanejo deležniki (kvotisti) lastniki nakazanih zemljišč, morajo' najpre, dokazati, da so izvrš.li na nakazanem zemljišču vse meli/oracije, ki jih je komisar naložil v razdelitvenem načrtu; te melijoraci e ugotovi krajevna poljedelska stolica. Nadalje morajo deležniki plačati enkrat za .vselej odkupnino, s katero se osvobodijo letne zakupnine (takozvana «affrancazione del canone»), Iznos odkupnine dobimo, ako kapitaliziramo letno zakupnino na podlagi zakonite obrestne mere, Ako bo na pr. deležnik
posest deležnikov. Pred oprostitvijo pa se nakazani delež ne more ne prodati ne deliti, kar se bo zaznamovalo tudi v zemljiški knjigi, v kateri bo zakupnik vknjižen v lastninski pol:, občina pa kot upravičena do letne davščine v bremenski poli.
Katera zemljišča so od delitve izvzeta?
1)	Od delitve izvzeta so ena zemljišča, na kater.h je posestnik izvršil trajne in bistvene melioracije, ter male parcele, ki sc ne dajo združiti v agrarne enote. Zanje bo pa moral plačati posestnik občini letno' zakupnino odgovarja e čo vrednosti njegove pravice do zemljišča,
2)	Ako so se na zemljiščih, podvrženih občinskim užitkom in ki so last občin, podobčin ali agrarnih zadrug, izvršile okupacije, se le-te morejo legitimirati na presno okupanta, ako je posledn'i z lastnim delom izvršil na zemljišču bistvene in trajne melijoracije, ako zasedena cona rte prekine kontinuitete zem-
so po mo em mnenju pretirani V vsakem |.3	dni,- zavladal tako obžuten
posameznem primeru bo treba napit; ugotoviti, ali gre res za občinske užUke imn0(j0 jet.
občinske užilke |pr^o }^kor ža ne pomnijo ljudje že
ali pa za zasebno skupno lastnino upra- j m vr io/6 ' „	■	„ ,	. ,	j.,
vičenih posestnikov, V mnogih primerih! V^k^az U začel z gosto meglo
se namreč besedo «>us» po snuje skupna;__________________________________________
zasebno-pravna lastnina, pri kateri so
«jusarji» ali «upravičeni posestniki» na	„	m
nerazdeljene drieže lastniki skupnih ff	flff PtPJIfr 7
zemljišč. To je posebno v onih slučajih,,'»®	»inuli li«l	•
kjer so predniki današnjih «jusarjev» ku-j;
TEDENSKI PREGLED
NAČRT-ZAKON O SINDAKATIH.
Zbornici je predložen načrt-sakon o sin-dc calni ureditvi. To smo javili že v zadnjem te.'.enskem pregledu. Danes si bomo ogle-dp.T ta zakon podrobnejše, ker bo zelo važen za r-adaljni razvoj gospodarskega in sccijalnega življenja v Italiji sploh in za nas posebno.
Načrt zakon obstoja iz 23 členov, ki jih lahko razdelimo v pet delov.
V členih 1 do 3 je določeno kateri sinda-kati delojemalcev in delodajalcev bodo zakonito priznani od države: Sindakati delodajalcev in delojemalcev, ki imajo v svojem programu varstvo gospodarskih in moralnih interesov in ki zasledujejo še zraven tega v svojem delovanju izobraženje in nravstveno vzgojo članov v nacijonialnem smislu. Vodstvo sindakata mora obstojati iz oseb, katerih obnašanje jamči za moralnost in pravo vdanost v državo. Sindakati so lahko mešani, t, j. lahko obstojajo iz delojemalcev in delodajalcev.
JURIDIČNO PRIZNANJE OSEBNOSTI SINDAKATOV JE ZAČRTANO V ČLENIH 4 do vključeno 9. Priznanje sindakatov se izvrši s kraljevim odlokom na predlog pristojnega ministrstva v sporazumu z notranjim ministrom po zaslišbi državnega sveta.
priznane. Prepovedana je vsaka organizacija vseh vrst oborožene sile države.
Vse spore, ki nastanejo iz kolektivne pogodbe bodisi za uveljavljenje obstoječih pogojev ali pa za nove delovne pogodbe bo izravnavalo prizivno sodišče (Corte d’Ap-pello) ki bo v teh slučajih veljalo kot kompetentno (magistratura del lavoro). Jurisdikcija prizivnih sodišč je obvezna za vse spore.
DELOVNO SODNIŠTVO (MAGISTRATURA DEL LAVORO).
Členi 14—17: Pri vseh 16 prizivnih sodiščih bo obrazovana posebna sekcija, sestoječa iz treh sodnikov, katerim bodo priključeni od slučaja do slučaja po dva izvedenca. Na prizivnem sodišču bo razstavljen izkaz takih izvedencev v produkciji in delu v raznih vrstah. Ti izkazi bodo podvrženi vsako drugo leto reviziji. Te sodnije bodo sodile v smislu obstoječih zakonskih predpisov v tolmačenju in izvrševanju pogodb, v slučajih novih zahtev pa pravično, upoštevajoč interese delojemalcev in delodajalcev ščiteč pri tem pa vedno višje interese produkcije. V teh pogodbah bo vedno tudi določen rok ve-1 {javnosti.
Uveljavljenje oz. zahteve po spremembah ali izvršljivosti je možno samo za zakonito ; priznane organizacije, drugače pa kjer teh'
Vam in listu, ki Vam je dal prostor na razpolago, da smo imeli prav. Le potr-p:te in počakajte do prihodnjega tedna!
Prošnja na naš slov. živelj!
Meseca julija t. 1. smo pokopali v Dolini Josipa Pangerca, moža, ki je žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči za kulturni, gospodarski in politični napredek istrskega kmeta. Pot n egovega življenja ni bila posuta s cvetjem, grda, strma in trnjeva je bila. Kljub temu ni obupaval tudi v najljutejših bojih. Kremenit značaj je bil, ki ga ni omajala najhujša vihra in ne zvabile ,še tako sladke 'n milodoneče besede.
Sad svojega dela, ,ki nam ga pok. Pangerc zapušča, bo poznim rodovom pričal o n egovih neminljivih zaslugah. To so pred vsem naše moderne šolske stav-I be po vseh vaseh, ceste, mostovi, razne; ustanove, kakor: Posojilnica, Kmet. za-1 druga, Bral. pev, društvo «Vodnik» i. dr, j Neutrudljiv učitelj narodnega in cerkve-j
nega petja, s'užbo celih
Pangerc je bil leta 1911. skoraj soglasno izvoljen kot kmetski zastopnik v deželni zbor in bil kasneje tudi kot deželni odbornik.
Zasluge pok. Pangerca so — ne le za občino dolinsko, pač pa za ves istrski narod tako velike, da mu mora ta narod postaviti viden spomenik!
V ta namen se je sestalo večje število pok. prijateljev in izvolilo podpisani odbor, ki ima namen zbirati prispevke za postavljenje Pangerčevega spomenika.
Izvršujoč naloženo nam nalogo, se tedaj podpisani obračajo s prošnjo do vseh pria.teljev in znancev, do vsega hvaležnega naroda, ki razume, da je bilo Pan-gerčevo delovanje res tako, da zasluži, da se mu postavi trajen spomenik, da dopošljejo svoje prispevke na blaga nika odbora t, j. na Ivan-a Sancin, v Dolini (S. Dorligo) št, 92.
Vsi darovi bodo' objavl eni v naših listih.
Odbor za postavljena Pangerčevega
Opravljal je organistovsko j spomenika: Jos'p Čuk, .s. r„ Ivan Sancin, 40 let.	! s. r, Andrej Stran , s. r.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
Tako priznani sindakati imajo juridično “j- potom posebnega skrbnika. V teh sluča-
osebnost in predstavljajo vse delojemalce in delodajalce v območju sindakata, če so vpisani ali pa ne. Vpisani člani bodo morali plačevati letne prispevke in vplačilo se bo izvršilo kakor za plačilo občinskih dav-
jih je potem dovoljen nastop posameznih prizadetih.
PREPOVED ZAPRETJA IN STAVK. Zapretje ali stavka je prepovedana v vseh
IZ ŠTORIJ.
Poslušaje zopet mali glas iz Štorij,
V nedeljo, dne 6. dec, t. L, na sv. Ni-ko!aja, je priredilo' tudi naše društvo
kov Za Vsako kategorijo bo priznana samo slu£aiih- kier ima "veljavo obvezna jurisdik-j «Miklavžev sestanek». Če poročamo o ENA ‘ organizacija. Sindakalne ‘organizacije	'pSanka! f ^	^	fa'^lahko^slTm
k?ajLSk0medpokrkaejinskea;lin “vsedržavne’ " P^eilh. V takih slučajih,_ če delodajalci .^tvaVff sTičico o" Štore ih in njih" žiVlje'-Priznana bo tudi zveza posameznih organizacij iste kategorije. Pod nobenim pogojem pa ne bodo priznane organizacije, ki imajo pod kakršno si bodi obliko, ir.terna-cijonalne zveze.
ustavijo delo, zato da dosežejo spremembe pogodbe, bodo kaznovani z zaporom od treh j1 li', »	,	,	t - j
mesecev do enega leta in z denarno kaz-i Nase Posvetno društvo se od časa do : nijo od L. 10.000.— do L 100.000,— V enakih j časa zgane. Par agilnejsih elanov, dese-I slučajih doleti pa delavce, ki v treh po pred- j lina celotne energije, vrže iskro in sku-
'	hodnem	sporazumu	zapustijo delo ali pa	pina pri štedilnikih in ogn iščih čepeče
Imenovanje predsednika	in	tajnika	se bo	motijo mirni potek,	zaporna kazen od enega	mladine, ki se pogovarja o raznih neum-
izvršilo na občnih zborih	in	tako	izvoljeni	do treh	mesecev;	vodje in organizatorji	nostib «parti'de» strastmh igralcev na
iunkcijonarji bodo potem	potrjeni	s	kralje-	stavk pa	zapor od enega do 2 let in denarna	karte» in «bale», se za trenutek da pri,
vim odlokom. Vsak cas pa se lahko ta po-; kazen od L. 2000— do L. 5000—	v-n:	<,nnslušame» Tako ie
trditev prekliče. Ob strani tainika in pred-	..	.	.	, . „	j- v ! ' N,1,	j ?	, T .	'
sednika bo stal še odbor. Občinske, okrajne1, Obcutne-se kazm so določene za podjetja; pr:slo tudi v nedel o zopet do enega sein deželne sindakalne organizacije bodo pod ln nilh uslužbence, ki imajo javen značaj. j stanka.
nadzorstvom preiekta in pod varstvom de-; Delojemalci in delodajalci, ki se bodo bra-| Dramatični odsek je nastopil z dvema želnega upravnega odbora-	! nili izvršiti sklepe sodnije bodo kaznovani igrama: «Pred sodnikom» in
KOLEKTIVNE DELOVNE POGODBE. ! — ne ozirajoč se na zakonito prisilno iz-
ČLENI 10-13. Kolektivne delovne po-1	Id ITlOO t
.	....«ii	.	* i i i	.	; enega leta m denarno globo od lir IUU do
godbe, ki jih sklenejo sindakalne orgamza- 5000 Voditelji zakonito poznanih organizacije, ki so zakonito priznane, veljajo za vse .. ki se bodo u skleFpom sodnijc al; pa delojemalce delodajalce, obrtnike m prote- is|e stm bod(T kaznovarii s kaznijo 6 me-sijoniste, tudi za take, ki niso elan. organi- secev!do 2 kt in denarno globo od L. 2000 zacje v njenem območju. Tako sklenjene do L 10.000,_ bodo odsiavljeni. pogodbe bodo objavljene v uradnem glasilu
prefektur če so občinske ali okrajne ali Predstavljajoči zakonski načrt bo spre-deželne org., v uradnem glasilu «Gazzetta jet z večjimi ali manjšimi spremembami ie Ufiiciale» pa one sklenjene od pokrajinskih, dni v zbornici. Ko bo sprejet, bomo podali medpokrajinskih in vsedržavnih organizacij, spremembe in dopolnili še par onih točk, ki Organizacije državnih uslužbencev občin- se tičejo postopanja sodnij in ustanavljanja skih in javnih ustanov ne bodo zakonito! odnosno sodelovanja v teh organizacijah.
DNEVNE NOVICE
Besedn'akov javen predlog.
Na dva zverižena odgovora v «Goriški Straži» .je sledil v istem listu in «Pučkem Prijatel u» javen, predlog poslanca Besednjaka za ustanovitev «Narodnega Sveta» v svrho obrambe interesov našega naroda. Politična orgamzacija ■Edinost» zavzame v tem vprašanju v kratkem svoje stališče. Pripomniti moramo samo to, da je zelo težko biti objektiven in brez predsodkov v sedanjem trenutka, ko je padla v glasilu krščanskih socijalcev «Malem listu» najgrša kleveta, kar jih morajo izmisliti zlobni in pokvarjeni možgani najzagrizene sih in strastnih političnih nasprotnikov in sovražnikov.
Kakšen bo odgovor političnega društva «Edinost» na Besednjakov predlog bomo, upamo, že v prihodnji številki lahko poročali.
Otroci in še kaj.
Z «otroci» nas je naslovil znamen ti »Mali list» v svojih «zgodovinskih» beležkah. Piše tudi, da so «Novice» dobile orden», da morajo »Mali list» napasti. N.a naša vprašanja, ki smo lih postavili na uvodnem mestu v predzadnji številki pa ne odgovori. Prav nič ne ve povedati o slovenskih in hrvaških framasonih, le nam pravi «otroci», ker smo mu odkrito prav «otroško» stavili jasna vprašanja.
Na ta način se «otrok» ne užene, farizeji. «Novicam» pa prav gotovo ni potrebno dajati ukazov za napade na «Mali list», ker iste on sam izziva in zahteva. Imamo se prav radi že od vsega začetka ..
Volilci pozor!	|
Samo še do 15. t. m. imate čas pregledati voli’ne imenike, če ste vpisani. Vaša državljanska dolžnost poštenih Slovanov zahteva od Vas, da se zanimate za vpis. Če niste vpisani, napravite prošn o, kakor je bilo opisano v «Novicah» in «Edi-
nosti» in vložite jo na občinsko volilno komisijo.
Ne zamud te pod nobenim pogojem tega roka.
Šestdesetletnica Ignacija Križmana,
Jutri bo praznoval občeznani in obče spoštovani Ignaci; Križman svojo šestdesetletnico. Rojen ;e bil v Dornbergu 11. decembra 1865. kot sin učitelja in malega posestnika. L 1898. je že nastopil službo učiteljsko kot šolski voditelj v Dornbergu na šoli, ki io je sam obiskoval.
Agilen, delaven, vzor požrtvovalnosti je bil povsod na prvem mestu, k er je bilo potrebno delati na kulturnem in gospodarskem polju. Udejstvoval se je na političnem polju, sodeloval s pokojnim dr. Antonom Gregorčičem, Andrejem Gabrščkom in dr. Tumom. Od leta 1897. e pa vstopil v novo ustanovljeno narod-no-napredno stranko in tam neumorno deloval. Bil je odbornik Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev, soustanov-nik učiteljske tiskarne, učiteljskega konvikta, «Naše Samopomoči» in sedaj je podpredsednik Zveze slovanskih učiteljskih društev v Trstu. Predsedoval je tudi političnemu društvu «Edinost» v Gorici, potem se je odtegnil iz tega mesta, ker ga je bo'el strakarski bo'. Po vojni jc bil tudi poklican v deželni odbor goriške pokrajine.
Na vseh poljih je delal in se trudil za narodov blagor. Seme, ki ga je sejal, je povsod vsklilo in obrodilo obilen sad.
Ob njegovi 60. letnici mu prav iskreno častita,mo in želimo, da bi še dolgo ostal med nami.
G. Batiču!
V zadji številki «Malega lista» ste prinesel dolg odgovor našemu listu. Spuščate se v stvari, ki so Vam zelo malo pri srcu. Kar Vam je pa naš dopisnik očital, to komaj omenjate. Dokazali bomo
;< Opeharjen
Žid». Igralci so na splošno dobri, toda leni. To opaziš in uvidiš, ko moraš poslušati in trpeti pavze v razgovoru: igralec naj se nauči vlogo na pamet. Šminkanje je bilo dobro. Najlepši del je bil nastop Miklavža, ki je b:i prvi ^ Štorjah. Posebno angelsko pet e pred prihodom Miklavža je vsem dopadlo. Govor sv. Miklavža je povzročil, da se je marsi-kaka oseba, prej ponosno' stoječa na klopi, sesedla in skrila,
— Človeku se dandanes marsika' zasmili, kaj se ne bi Miklavžu! Ali niso usmiljenja vredni naši župani?! Pride kaka «reč», ,pa ha'di k prefektu ali pa sklepaj pri seji 'kot veš. Tako se zgodi marsikaka krivica županu, občinskemu svetu in Občinarjem. Občinske glavice pa mnogokrat sklenejo ka' takega, kar ni vsem občinarjem všeč, Tako je tudi sedaj z občinskimi davki, — No počasi bodo izginili tudi naši kraški župani!... Da je ožigosal sv, Miklavž tudi par babjih klepetulj in 'moških «originalov» je samoobsebi umevno.
Pevci so jo razen «Vasovalec» sija no polomili. Seveda pijan in upehan ne boš lep O' zapel!
Mnenje, da je bil sestanek v vsakem oziru, posebno pa v tistem, da si se do dobra nasmejal, vreden pet lir, je bilo soglasno. Kljub temu pa se je nabralo, na žalost, le malo darov za naše društvo,’ Narodna dolžnost, kje si?!
Gospodarsko društvo', ki se ie pred kratkim ustanovilo, pridno deluje. Imelo je že dve seji, na katerih sc je pridno razpravlia o, posebno o mlekarskem in drugih perečih vprašanjih,
IZ SEŽANE.
Po iniciativi g. Šmuca Franceta in njegovih prijateljev se je pri nas ustanovil snoparski sindikat za krčmarje, trgovce in druge obrtnike. Da bo pa Šmuc dosegel svoj namen, je zadnji trenotek zbobnal na sestanek tudi vse mizarje, čevljarje, kovače, mehanike itd. ter so na ta način bili izvoljeni v predsedstvo ljudje, ki se ne razume kake barve so. In sicer so v odboru: Lud. Mahorčič, Fr. Šmuc, Jogan in enaki. S tem odborom večina 'krčmarjev in trgovcev ni zadovoljna. Volitev se je udeležilo tudi kakih 10 neopravičencev m se smatra tedaj tak odbor .kot nepravilen.
Zahteva krčmarjev in trgovcev je, da bi ti imeli svoj sindikat a rokodelci, kakor:	kovači, mizarji, čevljarji, krojači
itd. sVojega, Kakor povsod drugod je te-da: tudi tu zmešnjava — prava judovska sinagoga!
BUKOVO.
Sneg, ki je nas potisnil v zapečke, nas je skoro nekako ločil od ostalega sveta.
Komaj, da izvemo iz par dni starih listov, kaj je novega v dolink deželi in državi. Vročekrvna mladina sledi z zanimanjem, včasih celo z bojevito ogorčenostjo svetovnim dogodkom Sicer smo precej zmr-zli l udjc in ne kaki «barufanti», zato se ni bati, da bi se pridružili Rifancem ali Cankovo. Sedaj, ko je začel pritiskati mraz in zmrzovati voda, so začele posta-ati naše gospodinje precej glasne; pravijo celo, da bodo stavkale radi — vode. In sicer ta stvar ni tako malenkostna! Že leta in leta čakamo in govorimo o ureditvi vaškega studenca, a do danes se še ni ničesar ukrenilo. Mej vojno jc nekaj popravPala vojaščina in sicer tako, da je pokvarila še to, kar je bilo dobrega. Kje je bilo preje korito in izvir, je napravila nekako, cementno lukn o pa zaslugi bivšega župnega upravitelja, ki je ukrenil še marsikatero pametno v prid občine; in tako je lansko deževje srečno odneslo polovico korita. Sicer smo bili že pripravljeni na to, ker je bil dotični kraj ilovnat in že poznan radi usadov Seda' dobivamo pitno vodo iz umazane luknje pred Ravnanovo hišo, k er se zb:-ra vsa nesnaga in živalski odpadki ter je vse prej ko zdrava in okusna. Treba malo resnega poudarka in smisla za skupno delo, pa bo kmalu napravljen vodovod. Potem bodo tudi naše mamce in gospodinje zadovoljne, ker jim ne bo treba čakati celo uro v vročem poleti in pozimi v mrazu radi škafa vode! Na de'o! — Soobčan.
IZ SLAVINE.
Že dolgo ni bilo nikake vesti iz naše občine v časopisju. Ne vem, k e je vzrok temu. Mogoče malomarnost ali brezbrižnost ali pa strah pred tisto malo družbo nekaterih, ki sicer vedno razglašajo staro frazo o «mirnem sožitju», pozablja» ,pa pri tem, da je v dosego istega v prvi vrsti potrebna iskrenost, pravičnost in odkritosrčnost. Naj je temu tako ali tako, navesti hočem par dogodkov, ki bodo morda zammali tudi širšo javnost.
-- V šoli v Slavini poučuje že nad trideset let nadučitelj g. Fr, Verbič. Splošno, priljubljen med otroci, stanši in 1 ud-stvom sp’oh, vzor učitelja, kateremu se lahko z mirnim srcem zaupa vzgoja nežne dece; za politično življen e se je zanimal malo ali skoro nič, kljub temu je moral vsled višjega ukaza prepustiti vodstvo šole mladi čiteljici - začetnici g.čni Gio-vanelli. Med ljudstvom krožijo razne go-j vorice o nje:, pa gospej cenzuri na l.ubav jih ne bomo tu ponavl ali.
— V pričetku tega meseca je odšel od nas na svoje novo službeno mesto dosedanji brigadir kr. orožnikov v Slavini g. Roasio, Bil je strog in vesten v službi in, kar ni povsod, popolnoma nepristranski. Vs!ed tega je bil med ljudstvom splošno priljubljen. Želimo mu obilo sreče na novem službenem mestu in upamo, da bo tudi n egov naslednik, o katerem se sliši mnogo dobrega, ostal zvest smernicam svojega prednika in ne bo poslušal nekaterih prenapetežev in brezvestnežev.
— Društvenega živl enja sploh ni med nami. Mladina popiva po gostilnah in se ugonablja. Ni sicer vsa krivda na njeni strani, ker je pač pritisk razmer hujši kakor volja, vendar bi bil čas, da se zopet prebudi in zave, da je na krivi poti. Pevski zbori spijo* spanje pravičnega, čeprav neprostovol no, istotako dramatični krožki in drugi, nikjer ni življen a, Ed:ni svetel žarek je bilo novoustanovljeno tamburaško društvo «Tabor» v Kočah, ki pa je vsled priti&ka nekaterih «sožitkarjev» moralo začasno
prenehati z vajami. Tudi to je kamen zgradbi mirnega sožitja, kaj ne, gospod e?
Mladini pa samo kratko vprašanje: Ali bomo spali še naprej, v večnost? Ne, zbudimo se! Bodimo, vztrajni, če nam prav poderejo ponoči, kar zgradimo po-dnevit. Dokažimo, da smo kulturni!
— Končno, še par besed na naslov onih, ki žele mirno sožit e. Naše ljudstvo je ponovno dokazalo, da je loialno, da spoštuje zakone, da da Bogu kar je božjega in kralju kar je kral evega, in ne zahteva drugega kot pravice, ki mu pristbja 'kot človeku in kot narodni manjšini. Dajte mu, kar je njegovega, ne ovirajte ga v njegovem kulturnem in gospodarskem razvoju in stremljenju in mirno sožitje je tu.
Z moralnim in političnim pritiskom, z grožnjami, z odvzemanjem obrtnih koncesij in potnih listov, s preiskavami itd, se pa tega ne da doseči.
Za zgled si vzemite bivšega brigadirja v Slavini g. Roasio.
IZ HRUŠICE.
Kar je bilo v predzadnji številki Novic» iz «potne torbice» ne bomo rekli, da ni nekoliko resnice, vendar popolnoma vsega ne moremo odobravati, Reš je da kvartarno — a da rajši'kot pojemo, to ni res. Mi se dobro zavedamo na kakšnem mestu smo in na kakšnem
Gospodarske novice
Gojimo sadnemu drevu!
En sam pogled po naših vaseh zadostuje, da se prepričamo o tem, kako slabo! se ravna pri nas s sadnim drevjem. V tem oziru smo pač še silno zaostali za drugimi deželami. V drugih deželah se sadno drevje pridno oskrbuje, obrezuje in čisti, pri nas pa raste kakor drugo; drevje v gozdu. Nobene strežbe, kakor bi sadje ne potrebovalo nobenega dela! Ni čuda, da raste sadno' drevje tako div e, da tako poredkoma rodi, da je v laki gošči, da je napol suho in poraščeno z mahovi in lišaji. Naše sadno drevje je zanemarjeno1 in podivjano. Rodovitnost sadnega drevesa pripisujejo dobri ali slabi sadni letini. Če je sadna letina, potem rodi sadno drev.e, če je ni, pa ne. lako se tolažijo naši sadjarji in zanemarja o naprej sadno drevje.
Da v tak h razmerah ne more sadjarstvo napredovati, je jasno. Tudi pri nas mora prodreti prepričanje, da potrebuje sadno drevo ravno tako dobre strežbe kakor druge rastline na njivah, kakor trta v vinogradu, da nam bolje rodi 1 udi pri nas mora prodreti prepričanje, đa je treba sadnemu drevju gnojiti,- če bi morali biti. Če pomislimo na naša prc- hočemo-, c'a nam. bo bol e rodilo. Dokler tekla in sedam a leta, si n mamo Bogve-j116 priaemo do. tega, toliko časa se ne kaj očitati. Tekom vojne in še potem ni slllemo' čuditi, če nam sadno drevje tako bilo med nami nobene inteligence, ki bi P°cma^em *n slabo rodi.^ dvignila naše misli k viš im vzorom in , Sadno drevje potrebuje mnogo živeža, ciljem — dočim so, fantje v sosednji vasi j a nam, dobro rodi. Po dobrih letinah imeli mnogo podlage v tem času, Dasi-.fe zemMa tako izmolze, da poieče več ravno nimamo n.ikakšne izobrazbe za j ek preden si naravnim potom zopet opoi-umetno petje, so nam pesmi naših pra-jP101"6- Zato je pa treba po dc.b^i letinah dedov še vedno- najlj-ubše. Tudi seda? bi- 0Dro žnojiti sadnemu drevju, da se s še radi -peli te pesmi ali naši glasovi so | *em	povrne, kar e dala svoje moči|
uklenjeni, da se ne morejo razlegati v polni meri. Ne bo nam šel iz spomina
Darila in nagrade so dobili; 1. Goveja živina. — Razred A. — Junčki od 6 do 12 mesecev; 1. darilo: Šekli Alojzij, Livek, srebrno svetinjo in 100 L; Gabršček Ivan, Svi-no, -srebrno in 100 L; 2. Lazar Albin, Sedlo, bronasto in 80 L; Uršič Ivan, Svino, bronasto in 80 L; 3. Šlunder Frane, Kobarid, priznanico in 60 L; Gomišček Polonica, Idrsko; 4. Uršič Ignacij, Kobarid in Uršič Andrej, Idrsko, častno priznanico in 40 L. — IL Biki od 12 do 18 mesecev; 1. Mašera Albert, Kobarid, srebrno in 100 L; 2. Dre-šček Franc, Livek, bronasto in 80 L; 3. Ručna Ivan, Idrsko, častno priznanico in 60 L. — III. Biki nad 18 mesecev; 1. Juretič Anton, Kobarid, srebrno in 100 L; 3. Šturm Alojzij, Kobarid, in Gonišček Albin, Kobarid, častno priznanico in 40 L. — IV. U» voženi biki: 2. Hrast Anton, Livek, častno priznanico in 50 L.
Razred B, — L Telice od 6 do 12 mesecev: 1. Komar Lucija, Kobarid, srebrno in 100 L; 2. Hrast Ivan, ,-ivek, bronasto in 60 lir; 3. Skočir Ignacij, Kobarid, častno priznanico in 40 L. — II. Telice od 12 mesecev naprej z mlečniki; 1. Mašera Jakob, Livek, srebrno in 100 L; 2. Čebokli Andrej, Sedlo, bronasto in 70 L; 3. Kurinčič Franc, Sužid, častno priznanico in 50 L; 4. Sovdat Josip, Kobarid, in Mašera Albert, Kobarid, častno priznanico in 40 L. — IH. Junice z 2 stalnima zoboma:	1. Kosmačin Anton,
Scdio, srebrno in 100 L; 2, Menič Ivan, Sedlo, in Žuber Ivan, Sužid, srebrno in 60
Cigan je vprašal: «Mar ne velja konj za vožnjo in oranje?»
Kmet; «Tisto že, toda ne vidi.»
Cigan:	«Ah hočeš, da ti bo časopise
čital?»
G. PIKEL š
Odgovorni urednik: JANKO RUN TIČ.
V
❖
O
O O ♦
❖
♦
❖
♦
♦
♦
*
<$>
♦
«>
POSTOJIM
Trgovina z mešanim blagom, železnino in steklom nadrobno in debelo.
♦
♦>
♦
♦
♦
SI	g]
IŠEPETAVEC MARIJA £
mmm
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pristnega vipavskega in istrskega vina. Dobra domača kuhinja.
Lepo posestvo na Krasu
tisti dan, ko- smo bili zbrani v neki gostilni ter hoteli zapeti našo starodavno Lepa naša domovina», a kmalu smo na veliko .žalost izvedeli, da ne smemo podobnih, pesmi peti. Naš pogum ni popolnoma upadel, le čakamo, da bi kdo prišel ter nas vzbudil k novemu -delu:
In takrat vsi veseli srčno bi zapeli, v gostilni ,ka: o vincu, pod «Brestom» o trpinu, in pod lipo bi izlili pesem mili domovini,
A ker prostosti in spodbude ni zato molčimo in trpimo vsi.
Vaški fant'e.
IZ SV. ANTONA.
Z začetkom ^ šolskega leta smo naše otroke,, ki obisku ejo šolo prvo, drugo m tretje šolsko- leto, prijavili k dodatnim uram za slovenščino. G, voditelj je
ZOBOZDRAVNIK
rekel, da ni bilo treba zatonikake pri-Tine belanske in žrebet kobariške pasme, jave, ker ve že od lanskega leta, da sc ! Kazstava *e K v^Ia oI’ krasnem jesenskem za te otroke more vsporediti -ure za slo-!	,e “ ta fan,tudl letni semen,
j	v Kobaridu, se ,e nabralo na razstavnem
' *-C,n?.' nvA5	j? ^aman Ta; prostoru mnogo živine in še več gledalcev.
Razpolaga z dvoriščem za shrambo j| vozov In s hlevom za 30 glav živine. y
[k!
Tečna postrežbe.	Točna postrežbe. (0]
-	______ _ _ ______________ [«j
L; 3. Šarf Josip, Kobarid, častno priznanico m 40 L. — IV. Breje krave m krave s teletom: 1. Gomilšček Polonica, Idrsko, zlato in 250 L; 2. Drešček Anton, Livek, srebrno in 150 L; 3. Šturm Franc, Livek, srebrno ,
m 100 L; 4. Pontar Franc, Kobarid,- bro-: z vinogradi, živino, prašičjerejo se odda
Lazar Josfp, sLlo, Šturm Alofzij, loS ' ^ J010^	1,1 P“ “l'
in Kranjc Andrej, Svino, častno priznamco!, Nasiov Se dobl Prl Upravmstvu „NOVIC“.
Koliib —- Razred A. — L Žrebeta nad i nSQB0OE3a!BaS3D£JGe2E3O£3annaij0EJEinQ
'v pridelanih češpljah itd. Prepričan sem,; teto stara: 1. Kurinčič Anton, Magozd, sre- p* da bi se dalo pri nas veliko več tega in brno in ,160 L; 2. Kurinčič Anton, Idrsko, o onega sadja pridelati, če bi se za sadno ' -srebrno in^ 120 L; 3. Kranjc Andrej, Svino, d drevje kaj storilo in če bi se mu kaj °rcnasj° .In 80 Lj f Uršič Ivan, Mlinsko, g gnoiilo	bronasto m 60 L; 5. Uršič Ivan, Svino, čast- □
no priznanico in 50 L; 6. Volarič Andrej, O Idrsko, častno priznanico in 40 L; 7. Koren Q , Franc, Drežnica, in Sovdat Anton, Smast, p častno priznanico. — III. Žrebeta pod letom: O L Ručna Franc, Smast, srebrno in 100 L; 9
________ 0_________ . 2- Koren Andrej, Staroselo, bronasto in 80 §
čimi -in z -umetmmi gnojili, kar je toliko J' f' Ruča£b Andrej, Staroselo, bronasto in a nujneje priporočati, ker ne pomagamo s Jj? E'	Staroselo, častno pri-j g
tem samo sadnemu drev u ampak tudi x atmC0 11I	jn*m' 1<*rn'	Ö
tavlPcprimemen, U.oj.n „ Sad„o dre,;e ^ SSSwÄ ta lifjTvJS	g
Anton, Svino, častno priznanico.	j g
-	^	,	- Omembe in posebne pohvale je vredna1 p
razne bolezni. * tem se tudi mnogokrat okolnost, da so vsi nagrajenci priznane jim	□
prepreči, -da ne odpada -sad e prezgodaj, nagrade, svetinje in priznanice tudi že pre-	H
kar se dogaja, če dobiva drevo premalo je dočim jih oni z lanske tolminske in	o	p
hranilnih snovi iz zemlje. Če pa sadne- l610*"'2 čedadske razstave^ še vedno čakajo	aaBPGSGaBBaaaBDaOBnsaaaaSBnd
“akffX ÄFidF”10’ teđa lahko j žek L?ddL\“tvljaVaprdinanIea ted^gnila
; nekaterim osebam in uradom zopet ugled, lastni krivdi zapravili z ns-točnostjo v Tolminu in Čedadu.
(«Gospodarski vestnik», 12 št.).
Ker ;e prav sedaj ugoden čas za gno-	^
jenje sadnemu drevju, opozarjamo na -to! Franc/ Drežnica, naše sadjarje in jim svetujemo, da porabi-o nekaj gnoj,a tudi za sadno drevje.
Sadnemu drevju lahko, gno imo z doma-
obilne e rodi, tudi sadje je boljše in drevesa so trpežnejša in manj občutljiva za
Specijalist za ustne in zobne bolezni.
Ordinira
»GSRICI na Traaniko 5. II. |
od 9. do 12. in od 3. do 5, I
vsako leto dobro rodi.
Potek razstave živine v Kobaridu.
Kakor smo že poročali, je bila določena na 16. novembra 1925. razstava goveje ži-
lo čakali. — Obratno! Z odhodom g.čne Kancler je izgini’a iz njenega razreda vsaka slovenska beseda>Na njeno mesto je bila imenovana neka druga -iz Marezig došla uč-telica, ki ne pozna naj-manj-se slovenske besedice. Pravijo, -da je Koperčan-ka in imenovana začasno k «am. A mi verjamemo raje, da je iz starih pokra m in bo njeno začasno imeno-preikotne definitivnega znača'
Tudi je bila ta razstava po vojni prva slična prireditev v Kobaridu, ki bo gotovo ugodno vplivala na nadaljni razvoj živinoreje v kobariškem kotu. In če se to zgodi, je namen več kot dosežen.
Razen članov živinorejskega odbora so se udeležili tudi zastopniki političnih in kmetijskih oblastev z Vidma, Gorice in Čedada, itd., zastopniki vseh krajnih oblastev in mnogi župani.
Na razstavo goveje živine je bilo pripe
vanje prevkotne aeimmvnega znaca a. . „ __________________ ____
Otroci jo, ne da bi kaj razumeli1, -poslu-j banih skupno 115 glav: 37 junčkov in bikov, šajo in pozabljajo, kar so se poprej na- j 33 telic in junic, 45 krav brejih ali s te-učili. Nekateri so zgubili celo vol o do jlstom-
obiskovan a šole,	i Pregledovale in ocenjevale so pripeljano
p .	„	,	] /ivino tri komisije, sestavljene iz strckov-
^rosuno^ našega . narodnega zastopnika i n jakov in domačih živinorejcev. Njih delo je
A. Lipušček
iiSliUü
ni
la
g. dr. Wilfana za intervencijo na pristojnem mestu, ker drugače bo g. didaktični ravnatelj v Kopru zaspal od prevelike i-krbi za ukaz nanašujoč se ha vspore-ditev -dodatnih ur za slovenščino, glasom kr. zakona od 1. oktobra 1923, št. 2385, člen 4, za celo šolsko leto, in g. voditelj ne bo imel, čeprav ve, da se mora poučevati slovenščina, nikoli za to ukaza. — Stariši.
IZ PODGORJA.
G. urednik, mislim, da bo to prvi dopis v «Novicah» iz naše vasice. In sicer moramo na veliko žalost danes priti s pritožbo -proti naši učiteljici Leonardis, V prvi vrsti naj Vam, g. uredmk, samo povem, da ima naša učiteljica tak urnik, ki je nji prikladen, da jo lahko- vsak dan ob 2Ü odkuri iz Podgorij. Naši ubogi otročiči, in sicer najman ši od 6 do 8 leta morajo priti že ob 8, uri zjutraj v šolo. Srednji imajo pouk od 11. do 1. in največii pa .od 1 do 2. Vsak pameten človek se temu smeje. Stariši se jezijo., ker mo-rajo uboge črvičke buditi tako zgodaj. Če pridejo otroci le par minut prepozno, so jim pa vrata zaprta. Pač pa je gosopdična zelo priazna z našim Capostazione, kateri iabko pripehe otroka, kadar -se mu zljubi. Čas bi bil, da bi se na naši šoli naredil red.
bilo dolgotrajno in vestno izvršeno. Splošen vtis, ki so ga komisije dobile, je bil: razstava pomeni izborno uspel poizkus in izraža v polni meri stremljenje in odločno voljo kobariškega živinorejca po napredku in izpopolnjevanju. V povojnih letih kobariški živinorejec ni držal križem rok, kljub vs—1 oviram; stremljenje po enotnosti pasme po_ krepki živini ise je s pohvalo ugotovilo.
Žrebet kobariške pasme je bilo privedenih na razstavo 34 glav: 17 pod letom in 17 nad letom.
Iz urada Tržaške kmetijske družbe v Trstu,
TOMAŽEVA ŽLINDRA,
Naro-čikom, kateri so -pri nas predzna-1 movali potrebo na Tomaževi žlindri na-znan amo, da nam pride prihodnji teden prva pošil ,alev 18 do 20% Tomaževe žlindre znamke «Zvezda». Cene Tomaževi žlidri so- letos zelo poskočile, tako da se b-o oddajala iz našega skladišča po 58 do 60 Lir za 100 kg.
Nova naročila sprejemamo le za prihodnjo pošiljatev, ki nam ima dospeti še ta mesec, — v našem uradu ulica Torre foianca št. 19.
CEPLJENJE TRTE IN SADNO DREVJE
Cepljene trte in sadna drevesca kra- -škeT-a izvor.a, imamo v zalogi v našem' centralnem skladišču. Priporočamo- ašim v nogradnikom, da -si to blago pravočasno- preskrbijo, ker navadno primanjkuje ravno onih vrst, katere si najbolj želi. j Tržaška kmetijska družba v Trstu
priporoča cenjenim odjemalcem svojo zalogo pristnega vipavca
Na drobno Na debelo
jlgljE IligligjggIHliBgiBi.a BSüL« |fig|gi|
SSSÄ-Ä iÄÄ»±rS; GZZlttHZĆ. üS
i Za. zaliiifo In smeli.
j CIgan-slepar, pa še zasmehovalec.
Posebna komisija, ki je bik sestavljena) Cigan je prodal kmetu tovornega konja'! za pregledovanje žrebet, je izdala glede 1 in jamčil, da je konj dober za vožnjo in ora- 1 žrebet pod enim letom sledečo sodbo: žre-' nje. Šele drugi dan je doma kmet opazil, da beta predstavljajo na splošno organično ce- ! je konj slep. Kmet je šel k ciganu ter zahte- : loto z lepimi znaki krepko razvitega okostja val razveljavljenje kupčije. in dobregä razvoja. Glede na žrebeta nad |
enim letom je komisija ugotovila, da niso WBBB----- ■ =	" =. 1 ====gj
na sploh brez prednosti, med katerimi je || omembe vredna krepkost okostja, dober !| razvoj in več kot zadostna živahnost. Na' splošno je prišla komisija do zaključkov, da bi ' bilo treba umeriti konjerejo na Kobariškem k noriški pasmi in uporabljati žrebe ta pasme srednje vrste in kolikor mogoče urejene oblike.
Nagrad v denarju je bilo priznanih in že izplačanih skupno 3175 L; od teh 2340 L za govejo živino in 835 L za žrebeta. Svetinj se je priznalo 25 in sicer: 1 zlata, 12 srebrnih in 12 bronastih. Po razstavi se je vršila zakuska, katere so se udeležili zastopniki oblastev in člani komisij, pri kateri so se izustile običajne napitnice.
Žepni fc@§e€§ar
«Ki
sa lef© W26
se dobiva po L 4„— pri založništvu v Knjigarni-papirnici Štoka d. z. o.
Trst, Via Milano 37.
V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi.
❖♦i
$4
♦
❖
•&
❖
«-
6
0
0
JOSIP KOLAKOVIĆ
Ajdovščina bfmc in lasüljsr	Idrija
brivec m lasufjar
priporoča cenjenemu občinstvu
- mmn - DANSKI
Prodaja vsakovrstne parfume, fina toaletna mila, raznovrstne vode proti b izpadanju las. — Izdeluje kite po ceni od Lir 8'— do Lir 12-— komad.
L
HOŠKI
□□□□□□□□□□□□ciaiaannnnaGDücna
§ ul.Conlucci 69RICfipr.Gosp.uI.19 §
D priporoča svojo bogalo zalogo vsako- □ § vrstnih ur, zlataninc, srebrnine ter ^ O	krstna in birmanska darila	□
O	po najnižjih cenah.
□	n
□□□□□□□□□□□□□!QinDnDGnnnnanDa

Ant. Koren nas!.
Geriča
Gorico, ul. Cortfucci (pr. Gosp. ul.)
BOGATA ZALOGA
porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin.
Na debelo. Na drobno. |
Krojači, trgovci pozor!
V lepem kraju Gorenjske, Jugoslavija, se radi bolezni prsdss hiša z trg. in razpošiljalnico oblek, športnih čepic in perila po celi državi; trgovina z vsem inventarjem, z vzorci in odje-malskimi naslovi vred. Natančne informacije se pošlje ponudniku-kupcu. Cena je 75.000 Lir. — Ponudbe na Upravo Novic pod „Lepa bodočnost“.
Trocca
mrtvaški predmeti, fotografije na porcelanu, pogrebna oprema, cene nizke : pri Šentjakobski cerkvi' v via deli’ Istria.
reg isk ovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulice Torrg hianca 19. f. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
PO 4
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na iekoči račun j in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
fta razpolaga varnostne telice (safes)
üiiäßE m u sitanks od 8‘'s -13,18-18
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon Stv. 25-67.
Hßjstardü sRm ionsrni

L MiTIlICH
POSTOJMA
Ipii i tili igi
na drobno in debešo
•Z* «Z* •!* v v “I* *•« v v I 's! v «> v •> v ••• •> v v v *!•
t v
*
t ? i
l
Zastopstvo Portland Cementa itd. i
t
* Točna postrežba. %
•>
*:* <• i v i	v v v
Zobozdravniški ambulatorij ^ v Trstu
ulica Setta ronfane 6
POSTOJMA SS’
Hotranie bolezni in oDorncije.
UH ŽARK! X HI
hitro zdravljenje jeiić-nega vnetja vršcev.
aOGGGGGGDGGGlanaiGDDGQGQaGGaO
□	a
1 Alojzij KOM, Idrijo §
priporoča svojo
□ svojo bogato zalogo pristnega | vipavskega in istrskega
MIHA
□	Na drobno. Na debelo, n
□	□
OGnaGOGGGGnaGIGGGIDGGOGGGOnOG ♦ •;» <♦ ♦;» <• ♦.» •>> >;* *;* •> ♦:« ♦> ♦> ♦>	^ #
❖
❖
❖
♦>
❖
»s>
❖
❖
-•>
♦>
❖
❖
❖
❖
❖
...
❖
BOFET PRIMC
Trst, ničca XXX Ottobre 19, nasproti kavarn® Commereio
Hedno sveža Ela-e"
POSTREŽBA TOČNA.
Točim najboljše isirsko in vipavsko vino ‘er kraški teran.
Isarlevo piw©. Mrzla in gorka svinjina, sardine Ud.
Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
v 'T:- v -t- v T '> -i-	v •:>	■;* v •> <=<■ •> K- v ■;* -i- 11 <■	*.• •> v <■ v-	»>	•:* <'■ •> v ••• ^ -i-
llellisa iai©g® netniliili m iailtili släsfi^reirilc
8., 10. in 12. col z verigo in brez verige z vsemi nadomestnimi deli kakor noži in zobna kolesa. - Vedno v zalogi Šivalni stroji in jL-sitxove peči.
TISOM ŽELEZNINE H. KRIŽE, POSTOJNA.
□
□
O
«g
□
□
G
♦1*
?
❖
*
V
IS
o!
t
<•
V
f I
V	i *!
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
Mudslce cesi©.
IVAN PIVK
IDRIJA
OelikB zBlo$oltoIl]aii.6lng nn debela In drobno.
Se priporoča
v <* .j*	*:• ♦> <* ♦>	❖ <• <• ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ *> ❖ <• *i*
Kuni m a ln- 0 p? \
fHi|#llll V najvisjih cenah j drva za kurjavo, oglje, hrastove in bu-i kove hlode, suhe gobe, med, mleko, | jajca, maslo itd. — KMET. TRGOV- j SKO DRUŠTVO, Trieste, via Raffineria 4'
IVAN ICilŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kufclnjjslc© in $r«ge Islin© potrabižine
Iz aluminija, steklovine, lesa. emajlirane prsti itd. ,	CENE NIZKE.
TRST, PIAZSA S. QIOVANNI ÖS. t
□□□□□□□□□□□□□□□□G □□!!□□□□□□□□□□□□□□□□□□
ODLIKOVANA TVRDKA
IVAN TEMIL, GORICA
ul. Carducd 6. - Podružnica: Carso 0. uerdi 40
V	delavnici so nameščeni delavnici-specialisti za brusarska dela, kakor tudi za
popravljanje vseh operacijskih predmeiov itd.
Prodais tudi toaletne predmete
V	zSigi najboljši, pristni garantirani teamm-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA 1ZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz j
najboljših tovaren. — Za izvršena dela jamči.
0® ÜPII “iiülll a [»jä®s® 11®®
’ MILAN KUTIN f
trgovina jestvin in kolonljalnega blagu na debelo in drobno
POSTOJNA
Prva parna pekarna. — Porcelan. Železnina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementa itd. BS®®®®®®®®®®®®!!®®®®®®®®®®®®®
I
II
S
s
■E
S
=r
1
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej ulica Nuova). Skladišča: Piazza Scor-cola štev. 1 in v prosti luki skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla, emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA.
Izključna prodaja cilindrov za luči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčištejšega kristaliziranega stelda. Cilindri oviti v kartonastih škatijah mesto v slami. Cene brez konkurence.
ennaaon.nnaooDöaaraonnonnoonöa
n ——eatnnnr —n nnrw—-«i inn-irrf.n ■	r-v«
Ul
„UH5 Alabarda“
TRIESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
Emulzija ribjega olja z bipofosfiti, pripravljena z modernim strojem Stem-bucha, posebno priporočljiv za rahitične otroke in za otroke slabotne konstitucije. Cena Lir 9'— stekle ica.
Ferrol-žeiezno vino proti male- in biedoknnosti, reguliranje menstruacije (belo perilo).
Prsni sirup izvrsten proti kašlju in zanemarjenim, kroničnim bronhitam.
Balzamično mazilo „ALABARDA“ za abscese in rane sploh.
Nevroii proti glavobolu in zobobolu.
Razpolaga tudi z vsemi pripravami za zdravljenje ž vine_
*>,MUNDLQ5‘ šivalni straji *
„Göricke“ C# ■
S«	dvokolesa, moiorini J1AM“ in	“1
m>5 w iisigijsks piiška se vdolie le pri	|S
Josipu Kerševatiiju l‘|
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA
■s
s:
C@¥ijarriSca
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio"
1Tg?S? - Via @lusepp@ Saprin ätew. 3 5»?I Sw. jaksbu - TS3T
Kdor išče obuvalo ceisö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, as kupil kar na slepo!
In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
gisss-
«« SaHBHn ♦♦ IMÜII JiHjJUl saBtaBBSIM|^
llBMilliBiiBli^i®®®®®gBlliit®®igiig®®Baa UQsaQaaäOQautsnsaDacia&autasuaa
Prva eilkw. tovarna in zaloga pohištva
Ivrdka ustanovljena 1.1838. OS CBiOrlSkOm Tvrdka ustanavlj na 1. 1838.
Sarka, ul. Mutci 14 (pr. Sosposka ulica)
5U spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoziiih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BmMm
GORICA, Via Carducc! 14 Cprej Gosposka ulj