SLOVENSKI Naročnina za Avstroogrsko: V< leta K 2-— '/2 leta K 41— celo leto K 8 — za inozemstvo: „ „ 2 50 „ „5— „ „10 — Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin — Pri večkratnih objavah primeren popust Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 49. Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino Vojna ,11a Balkanu. Bitka pri Čataldži : Turki se umikajo za utrdbe za mostom. Po posebni sliki za Slov. Ilustrovani Tednik. Ves svet gleda z občudovanjem na Balkan. Vse se zanima za razmere na Balkanu. V izvirnem romanu ,.Za svobodo in ljubezen11, ki ga bo priobčeval prihodnje leto „Slovenski Ilustrovani Tednik“, so verodostojno in pretresljivo opisane z realne in idealne strani razmere na Balkanu. Kdor se zanima za Balkan, bo gotovo z velikim veseljem citai naš roman „Za svobodo in ljubezen“. DR. VELIMIR DEŽELIC : V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Starog or ski. — Vidim, da umeš laskati — pokima Wadha. — V ostalem pa nikdo ne ve svoje usode. Kdo ve, ali mi ni Alah določil smrt od berberskih rok. Ali tega ravno jaz ne vem, zato mi je dolžnost, da se branim. Afriški vojaki so srčni in hrabri ter številni. Trebalo bo ljute borbe, ako hočemo, da jih zmagamo. To so pravi divji vragovi, ki rušijo in lomijo vse, kar jim pride pod roke. Naši Hrvati so sicer tudi izborni in hrabri, vendar bodo s težka zmagovali. In s temi besedami prihajam na reč, ki se tiče tebe. — Že se mi dozdeva, kaka naloga me čaka. Ti želiš, da odnesem pismo kakemu tvojemu zavezniku in da ga obvestim, kaj Kordovi, kalifu in tebi preti — reče Stre-zinja zamišljeno. — Glej, kako izvrstno ugibaš. Tako je! In ker veš, kar želim od tebe, povej, ali si zadovoljen? — Kako moreš dvomiti? — Opozarjam te, da se s tem izpostavljaš mnogim nevarnostim. Ako te Afričani vjamejo, potem te čaka smrt. Junak se nikoli ne boji smrti. In če me boli misel, da umrem daleč od svoje mile domovine, sem vendar pripravljen raje stokrat umreti, kakor pa da bi izgubil junaško in pošteno ime. Na te besede odide Wadha el Ameri za trenutek in Strezinja ostane sam. Poziv hadžibov ga ni preplašil, zakaj on je ljubil vse, s čimer je mogel pokazati junaško in hrabro srce. Vendar je v srcu moral priznati, da mu ta poziv ni bil ravno prijeten. Prva misel mu je bila Fatima. Ali je ne bo nikdar več videl? Krasna deva, ali se je v resnici vse zarotilo proti moji ljubezni? Od onega časa, ko jo je videl vprvič, pa do sedaj, vedno se je nekaj postavljalo na pot njegovi ljubezni. Modrijan, od katerega se je hotel učiti znanja, zahteva, da se odreče ljubezni ! Wadha el Ameri ga pošilja daleč od nje. To so samo zli znaki. Ljubezen do znanja je bila v njem velika, ali mar Fatima ni lepša od učenosti? Ljubezen do hrabrosti in junaških del mu je bila prirojena, ali ga mar Fatima ovira, da jih ne izvrši. O, ne! Ona se bo radovala, ko bo slišala o njegovih junaštvih. V tem se je Wadha el Ameri vrnil iz svoje sobe. V roki je držal drobno pisemce. — Evo, to je pismo, katero ponesi poveljniku andalužkih čet. Kje se nahaja sedaj, ne vem. Prepuščam tvojemu umu in tvoji domišljiji, da ga hitro najdeš. Čas beži in ne obotavljaj se. Kolikor mi je znano, mislijo Afrikanci obkoliti Alkazar v soboto. Danes je torek, torej imaš časa štiri dni. Malo časa je - sicer to, ali dovolj, da j bo vse izvršeno. Vsekakor je treba, da se žuriš. Najbolje je, ako takoj greš. Wadha preneha, videč, da mu želi Strezinja nekaj povedati. — Oprosti, svetli hadžib, da ti segam v besedo. Vendar bi te rad nekaj vprašal. — Vprašaj ! — Imam še nekaj opraviti in te prosim, da mi dovoliš ostati še kaki dve ali tri ure, ako je mogoče. — Hm, mladec, komaj si prišel v Kor-dovo — namrši Wadha el Ameri obrvi — a že imaš stvari, da te zadržujejo dve do tri ure. Pravi junak mora biti pripravljen, da ostavi vse in takoj gre tja, kamor ga kličejo. Rudolfu Franj m Magjer, hrvatski pesnik in novelist. — Prav praviš. Tudi jaz sem pripravljen. Ako misliš, da je nujno, grem takoj. Ono vprašanje ni bilo izrečeno zato, da bi kazal svojo nepripravljenost, pač pa zato, ako bi slučajno moje odpotovanje ne bilo tako nujno. Wadha se pomiri in potrka mladca po rami. — Dobro tedaj. Ostani in opravi, kar misliš, da moraš. Vedi pa, da nam vsako zavlačenje lahko prinese nesrečo. — Vem in veruj mi, da sem ti hvaležen, ker si me izbral za izvršitelja tega posla. Upam, da mi bo mogoče pokazati svojo ljubav in spoštovanje napram tebi in ti tako vsaj z malo uslugo povrniti tvojo naklonjenost in ljubezen. Wadha el Ameri mu poda roko in ga poljubi na čelo. Bilo je nekaj očetovskega v pogledu, s katerim je gledal mladega Hrvata. — Bog te čuvaj, dobri mladec in vodi te po stezi slave in moči. Naj ti da Bog, da boš srečnejši od mene. Ko je Strezinja zapustil hadžiba, je bila prva njegova misel, da najde Fatimo. Njo mora videti prej, nego odide iz Kor-dove. Mora ji povedati, da odhaja in da je ne pozabi nikdar. Lahko bi se zgodilo, da ga dolgo ne bo nazaj. In kaj potem ? Ali bi mu je ne mogel ugrabiti kdo drugi ? Te in podobne misli so mu rojile po glavi. Ali kako priti do nje? Vedel je, da v arabski Španiji ni tako lahko govoriti z ženskami. Da pove njenemu gospodarju ? To bi bilo bedasto. Naj ji piše? Ali kdo bo nesel pismo? Ali bi ga ne mogel vjeti njen gospodar in ga morda zato mučiti? Ali naj s silo udere v hišo? Ta misel se mu je zdela drzna, vendar je bila edina mogoča. Pot ga je vodila ob mostu, na katerem je stražil gospodar Fatime. In v resnici je bil na svojem mestu. Strezinja ga je povsem dobro videl in spoznal. Njega ni doma, torej se nima ničesar bati. To je bilo ugodno. Vendar še to ni nič. Saj so v njegovi hiši sluge, ki čuvajo njegovo blago. V resnici, ta stražnik na mostu je izgledal zelo siromašno, ali Strezinja je videl na lastne oči, da je v njegovi hiši vsega v izobilju. Prišlo mu je sedaj tudi na um, da je to nekako čudno in tajinstveno, da ima človek, ki je na mostu, preprost stražnik in vojak, bogato hišo. Kako to, da ta bogataš opravlja to službo? Ali je takov skopuh? Ne, to ni. Tu se skriva nekaj tajnega. Ali kaj ? Sedaj ni bilo časa, da bi razmišljal o tem. Ali ko se vrne nazaj v Kordovo, se spomni na to in potrudil se bo, da odkrije skrivnosten obraz tega človeka, ki čuva njegov biser, zlato njegovo Fatimo. Fatimo, da, to mora videti. Z brzi mi koraki je korakal ob Quadalquiviru do hiše, ki jo je videl že od daleč, in ki je krila njegovo oboževano bitje. Za trenutek je pozabil na Wadho el Amerija in na svojo misijo. Vse njegove misli so uhajale k nji — lepi Fatimi. X. Strezinja je udaril s kladivom po vratih. Turoben zvok se je slišal in kmalu nato se odprejo vrata. Na pragu se je prikazalo grdo, razorano in rmeno lice nekake gubaste starke. Kaj želiš? — ga vpraša gledaje od nog do glave. — Iščem gospodarja. — Ni ga doma — odvrne starka in hoče zapreti vrata. Ali Strezinja se je tega nadejal, zato je d j al desno nogo pred vrata. — Oprosti draga vratarica, ali jaz se imam mnogo važnih reči pogovoriti z njim in te prosim, da me obvestiš ko se vrne. (Dalje prihodnjič ) FrtGtr,U. H. Suttner, ki je največja, domača tvrdka te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici : H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene ! ------------------------------------ Postrežba solidna in točna! Uničena turska baterija po bitki pri Bitolju. (Po posebni fotografiji za Slov. llustr. Tednik.) Vojna na Balkanu. Turčija je zaprosila Bolgarijo za premirje in začela so se pogajanja. Zastopniki obeh držav so se shajali — ker ni bilo drugega primernega lokala — v nekem železniškem vozu. Po vsem svetu so časopisi že poročali, da se je sklenilo 10-oziroma celo Mdnevno premirje, a sedaj se je izkazalo, da ni res. Pogajanja so se razdrla,in sedaj zopet grme topovi in puške ob Čataldži. Bolgarska armada je trčila pri Mer-hanliju na prvo in drugo turško divizijo. Vnel se je ljut boj, v katerem so pa Bolgari zmagali in ujeli 252 turških častnikov, 2 paši in 8879 vojakov, zaplenili pa so 8 gorskih topov, 2 strojni puški, več tisoč konj in mnogo pušk ter drugega vojnega materiala. — Razun v Skadru, Odrinu, na polotoku Galipoli in za čataldškimi utrdbami nima sedaj Turčija nobenega regularnega vojaštva več. Princ Hasan Aziz paša, poveljnik padlega Lozen- grada. (Po posebni fotografiji za Slov. llustr. Tednik.) kosce, ter z njimi obvezal najine rane. Ko smo srečali sanitetne vojake, je naju izročil v njihovo oskrbo. Ako bi ne bilo tega vzornega svečenika, bi se naš boj pač ne bil završil tako uspešno, ker je naš voj izgubil že vse častnike in narednike. Zasluga, da smo sovraga potisnili iz njegovih pozicij in da marsikateri izmed nas ranjencev ni brez pomoči izkrvavel na bojišču, pripada junaškemu našemu duhovniku Češmedžijevu.« O bitki pri Bitolju poročajo očividci, da je bila najhuja, kar se jih je bilo dosc-daj na Balkanu. Iz cele Macedonije so pribežale turške čete k Bitolju, se združilo tam v močno armado ter se postavile v bran Srbom. Bitka pri Bitolju je trajala štiri dni 15., 16., 17. in 18. novembra in sicer je sodelovala prva 2 dni v glavnem samo artiljerija (topničarstvo) in je srb-; ska artiljerija pokazala vse svoje velike sposobnosti in šele tretji dan (17. novembra) se je razvila bitka na vsej črti. Mor-I da še nikdar ni imela nobena armadi tako ugodnega bojnega polja, kakor ga j imela turška pri Bitolju in ravnotako še ni imela nikdar nobena tako neugodnega kakor srbska, ker so stale srbski armadi na potu naravnost nepremagljive terenske ovire. Pred Bitoljemje velika ravni-. na, po kateri teče reka Črna, ki je vsled I deževja bila silno narasla, da je bila cela ravan podobna jezeru oziroma močvirju. Srbska armada je morala skozi to jezero oziroma močvirje. Nikdo ni mislil, da bi bilo kaj tacega mogoče. Zato je pa prva dva dni streljala le artiljerija, a kako prestrašeni so bili Turki, ko je pričela tretji dan sredi iz narasle velike povodnji streljati srbska pehota na nje. Razvil se je strašen boj. Srbi so gazili vodo do prsi in če je katerega zadela kroglja, se je zgrudil in — utonil. In vendar so premagali vse težave. S težko puško v roki so gazili vodo, mestoma morali ceio plavati. Kot pošasti so prihajali srbski vojaki iz vode, vsi premočeni in premrzli ter lačni in so neustrašeno pritisnili na Turke, da so morali zbežati. Srbska zmaga pri Bitolju je tako slavna, da mora vsakdo le z občudovanjem govoriti o srbskem vojaštvu .— Srbi so napravili bogat plen. Vsega skupaj so doslej zaplenili Turkom 200 brzostrelnih topov in mnogo stotisoč pušk, sami pa še niso izgubili ni enega topa in ni ene zastave. Poveljstvo črnogorske armade pri Skadru je_ prevzel sam črnogorski kralj Nikita I. Črnogorci so Skader že popolnoma obkolili ter se pripravljajo na odločilen naskok na Taraboš, ki je ključ do Skadra. Od Skadra se čuje močno gro-menje topov, streljajo pa le Turki, ki ničesar ne vedo o mirovnih pogajanjih. Junaštvo bolgarskega duhovnika. Neki ranjeni vojak je pisal v Sofijo sle-deče pismo: »Ko sem bil ranjen pri Čataldži, mi je vojaški duhovnik Češmedži-jev izkazal velike usluge. Ravno smo sel pripravljali, da navalimo na neprijatelja,! ko je kroglja zadela našega stotnika. Stotnik je padel težko ranjen in mi smo ostali brez poveljnika, brez vodnika. Med nami je nastala zmešnjava. V fein_ trenotku je prihitel vojaški duhovnik Češmedžijev. Videč položaj, nas je v plamtečem govoru | pozval, naj se žrtvujemo za domovino in naj se postavimo pod njegovo vodstvo. V desnico je vzel sabljo ranjenega stot-nika, v levici pa je držal križ. Navdušeni [Д* smo šli za njim v boj. Bili smo v ognju polnih pet ur. Ves čas je nas vodil duhov-, mik Češmedžijev, držeč v desnici meč, § v levici pa križ. Ko je bil končan boj. ie, bilo na naši strani mnogo ranjenih, mied £ temi tudi jaz. Svečenik je nato ukazal, naj vojaki vzemo ranjence na roke in jih' po-neso na kraj, kjer so iih obvezovali. Mene in enega izmed ranjenih tovarišev je sam prijel pod pazduho ter naju peljal k zdravniku. Ker so nama rane silno krvavele, smo se na potu ustavili. Tu je Češmedžijev slekel svojo srajco, jo razčepil na Ambulanca črnogorskega „Rdečega! križa“. (Po posebni fotografiji;za Slov. Ilustr. Tednik.) 28. novembra so Srbi zavzeli Debar v Albaniji in se je pridružilo srbski vojski več albanskih čet. Ob velikanskem navdušenju albanskega prebivalstva je korakala srbska armada v mesto Debar. Albanci so proglasili avtonomijo ter iščejo sedaj zaveznikov in podpornikov, a doslej še ni nobena država pripoznala samostojnosti Albanije. Oči Albancev so obrnjene pred vsem na Dunaj in se nadejajo od avstrijske vlade največje podpore. Prišlo je sedaj tudi v javnost, kako izdatno je že doslej podpirala avstrijska vlada divje roparske Arnavte. Za šolstvo v Albaniji je izdajala letno po 120 milijonov (za slovensko šolstvo pa?) ter je mnogo mladih Albancev študiralo po raznih avstrijskih srednjih šolah na — avstrijske državne stroške. Tako je n. pr. lansko leto sprejelo ravnateljstvo učiteljišča v Celovcu le enega Slovenca v I. razred, a 8 jih je odklonilo, češ ni več prostora. Za Slovence - domačine ne bi bilo prostora, za Albance pa je bilo; da še več, tem je dala vlada celo državne štipendije. Napetost med Avstrijo in Srbijo je nekoliko odnehala in svetoven položaj je razbremenjen. Upati je, da ne pride do nikakih ostrih konfliktov, temveč se bodo sporna vprašanja rešila mirnim potom. Demonstracije na Dunaju zoper Slovane se množe. 28. novembra je napadel dunajski mob slovenskega visokošolca Goloba, ker je na ulici slovenski govoril s tovarišem. Druhal je kričala: »Dös is a so a serbischer Hund!« in ga vrgla na tla. Policija pa, namesto da bi ga ščitila, ga je aretirala. Poroča se. da so celo redarji vpili nad njim: Serbisches Schwein (srbska svinja), Lausbub (ušivec), der das österr. Brot frißt (ki žere avstrijski kruh) ! ter so ga tolkli s pestmi. Dijak je težko ranjen. Policijski komisar pa ga je obsodil v osemdnevni zapor. Vsi jugoslo- vanski dijaki so napravili protestno zborovanje zoper nečuveno postopanje Dunajčanov. Na shodu so pa izrazili svoje gorke simpatije junaškim bratom na Balkanu. Tudi jugoslovanski poslanci so energično nastopili pri vladi v obrambo jugoslovanskega dijaštva na Dunaju. Rudclfo Franjin Magjer, hrvatski pesnik in novelist. Danes priobčujemo sliko znamenitega hrvatskega pesnika in pisatelja Rudolfa Franjina Magjera. Magjer je profesor na učiteljišču v Oseku na Hrvat-skem ter se je rodil leta 1882 v Zemunu v Slavoniji. Zato je pa tudi njegova knjiga »Zapisci sa sela« polna živih slik iz Slavonije. Dr. Ilešič mu je pisal k tej knjigi med drugim: »Vi ste svojim radom več mnogo doprinijeli i ovom kulturnom nastojanju, kažuči se time vrijednim zemljakom hrvatskega vladike Strossmayera.« Do-sedaj je izdal tri knjige lirskih poezij pod naslovom »Porivi«. Druga knjiga teh poezij je doživela drugo izdajo, a tretja knjiga »Novi zvuci« drugo in tretjo izdajo, kar priča o priljubljenosti pesnika med hrvatskim narodom. »Zapisci sa sela« so dosedaj prevedeni na češki, poljski in nemški jezik. Leta 1909 je R. F. Magjer osnoval klub hrvatskih književnikov v Oseku, kateremu je poklonil pesem: »Mi...« „Mi nismo kao drugi ljudi, štono pred ljudstvom hine a za koru hljeba : Cast da vaj u za sitne, slabe novce i ruše sami svoj komadić neba. Ta klub izdaja dvomesečnik »Književni prilog«, katerega urejuje Magjer. Nadalje je izdal pesmi in pripovesti za mladino s slikami pod naslovom: »Slavice«, »Za cvjetne mladosti«, »Sa sijela in prela«, »Hrvatska mladost«. V poslednji so zastopani tudi pisatelji Franjo Sudarevič in Josip Žerav. Leta 1907 je izdal antologijo savremenske hrvatske omladinske književ- . nosti ter več novelic za mladino. V kratkem pa izide druga knjiga črtic in novel pod naslovom »Sa slavonske ravni«. R. F. Magjer je plodovit, znamenit in neumorni delavec na polju hrvatske književnosti in mi Slovenci, ki se živo zanimamo za književnost in napredek hrvatskega naroda, častitamo mu ter kličemo z besedami R. F. Magjera, katere je zapel Davorinu Trstenjaku: „Kao da tu ideala potok velik teče to i ljudstvo pliva po njem kao sama düga; polet mu je i ljepota najvjernija drüga . . .“ -g- -'7Ì Ranjenci izpred Lozengrada v bolnišnici v Sofiji. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Zemlja. je vlažna in hladna tudi poleti. Kdor se torej nahaja mnogo na prostem, se utegne lahko prehladiti, ali pa dobiti revmatiške in protinske bolezni. Pozimi imamo cesto v stanovanjih prepih, jih preveč ali premalo zakurimo in so vlažna. Tudi tukaj preže na nas revmatične, protinske bolezni, vratobol, zobobol, prsne bolezni, stransko bodenje in še mnoge druge^nadložnosti. Če imamo v takem primeru dober in izkušen preparat doma, ga vzamemo, čim se je bolečina pojavila in bolezen izgine. Dobra domača zdravila priporoča bolj resnica iz ust iskušenih ljudi kakor pa vsakršna sebična hvala. Taka izvrstna, presku-šena preparata, kakor vemo iz lastne izkušnje, sta Fellerjeva bolezni lajšujoči, ozdravljujoči, krepču-joči fluid z znamko „Elsafluid“ in Fellerjevi odvajalni rabarbara praški z znamko „Elsapillen“. Tukaj dokaz: Dr. Neugebauer na Dunaju VIII, Laudon-gasse 42, piše : „Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“ je od prijateljske strani nekdo priporočal 831etnemu možu, kV boleha na zavapnenju žil (arterij), da bi si okrepčal nožne mišice. V resnici mu je krepčajoče mazanje koristilo in pravi ta gospod, da sedaj lažje hodi. Gospod dr. R. Schmidt v Pittnu, Spod. Avstrija, piše : „Z obema Fellerjevitna Elsaprepara- toma, posebno z Vašim fluidom in z Vašimi praški sem dosegel krasne uspehe in jih tudi že mnogokje priporočil." Povedati Vam še hočemo, in sicer iz izkušnje: Dober tek, zdrav želodec, v želodcu me ne tišči nikoli, nobenih bolečin nimam, odkar rabim Fel-jerjeve odvajalne rabarbara praške z znamko „Elsapillen“. Poskusite jih tudi Vi, urejujejo blatenje, pospešujejo prebavljanje, delujejo proti krčem in izboljšujejo kri. 6 škatel franko 4 krone, dočim se dobi Fellerjevega Elsafluida za poskušnjo 12 steklenic za 5 kron. Izdelovalec obeh preparatov le lekarnar E. V. Feiler v Stubici, Elsatrg štev. 280 (Hrvaško). —-------e. Črtice z Balkana. Z bojišča. Natančnost bolgarske cenzure je prisilila mnoge korespondente, da so dogovorili z redakcijami poseben ključ. Tupatam se je temu ali onemu pač posrečilo spraviti v svet poročilo, ki bi je bolgarska cenzura, ki gleda na prednost uradne agenture in go- Lesene kroglje za Turke. Angleški J ilustrovani dnevnik „Daily Mirzor“, ki je eden najbolj razširjenih angleških listov, je priobčil na prvi strani sliko s podpisom: „Lesene kroglje ,Made in Germany‘ za Turke — eden izmed vzrokov, zakaj so bili Turki pri Ku-manovem pobiti.“ Slika kaže kartone in nabojno skladišče nemške tovarne za orožje in — Abadie kotiček. „Ali si ti s Sokolovičem že kadil pipo sprave?“ „Ne, pač pa sem mu podaril abadiestroč-nice, in sedaj je naš prijatelj na življenje in smrt.“ tovih izvoljenih listov, gotovo ne pripustila. Tako je nemški žurnalist dogovoril geslo „potrebujem denar“ za padec Odrina. Zgodilo pa se je, da so mu nekega lepega dne faktično pošli tudi zlatniki, srebrni franki in tudi papirnati bulgarski levi. Brzojavil je po denar. Uredništvo je reagiralo na to brzojavko: „Odrin je padel.“ Ko tri dni ni dobil ničesar od uredništva, je korespondent zopet brzojavil, zdaj pa ekspresno: „Potrebujem denar!“ Nato je dobil brzojavni odgovor: „Poročilo tri dni staro!“ municijo v Karlsruhe. Ta tovarna je po naročilu maršala von der Goltz, nemškega organizatorja turške armade, izgotovila za Turčijo veliko naročilo municije. Na bojišču pri Kumanovem pa je našel specialni dopisnik „Daily Mirzorja“ cele kupe nabojev, ki so jih Turki pustili. Med naboji je bilo zelo mnogo — lesenih, lepo črno pobarvanih, ki so izgledali kot pravi pristni. Nemci so torej svojim prijateljem prodajali lesene kroglje za pristne jeklene. Kako krasno je tako prijateljstvo!! ^ Bolgarski kmetje - starčki za domovino. Naš rojak prof. Bezenšek v Sofiji piše: Huda zima je. Sneg naletuje gosto in veter brije po ulicah. Grem na pošto, katera je edini urad, ki ob vojnem času posluje. Srečam celo dolgo vrsto voz, z napreženimi voli in bivoli. Bila je to brezkončna vrsta, ki je polnila celo dolgo ulico in še sosedne ulice. Gotovo je število vozov nad sto. To je vojaški tren, kakršnih je zdaj dosti videti po vseh cestah. Poleg vsakega voza koraka star kmet z dolgo palico, takoimenovanim „ostenom“ v roki — namesto gajžle — in včasih podrega živino, da gre bolj hitro naprej. „Za vojake so te reči, moramo bolj hitro voziti, ker jih že gotovo potrebujejo,“ veli kmet sprednjemu vozniku. — „Kaj pa vozite, starčki?“ povprašam enega voznika. — „Vozimo kruh in moko za vojake.“ — „Ali Vam je vendar mrzlo. Zakaj se pa niste v kožuhe oblekli, kakor ste navadno oblečeni? Kje ste jih pustili? V tej strogi zimi so pač kožuhi potrebni !“ — „Saj imamo kožuhe seboj, ampak ž njimi smo pokrili kruh in moko na vozovih, da se ne zmoči.“ — „Ampak Vi se boste prehladili.“ — „O, to nič ne de. Naši fantje morajo jesti. Oni se bujejo tudi za nas. Naj jim vsaj prinesemo tečnega kruha na bojišče. Kar se nas tiče, mi smo že stari, za nas ni brige, a pri-hodnjost je njihova!“ in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop S^orkovsky in sin v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotoviti gosposke obleke. Pariški časopis „Echo de Paris“ piše: „Ves bolgarski narod je pod orožjem. To je sveta vojska, to je zadnja križarska vojska, obdana z nekim tajinstvenim žarom. Častniki se vzdržujejo vsake opojne pijače, ne pijejo niti vina, niti likerjev, a gredo v boj s popolno požrtvovalnostjo samega sebe.“ Bolgarski car Ferdinand, ki je, kakor znano, nemškega rodu, Koburžan, je dejal, ko je videl velikanske uspehe bolgarske armade : „To kar mi, Balkanci, zdaj delamo, je dobro delo. Bog blagoslavlja naše moči. Vem, da Evropi ni vse prav, ampak mi izvršujemo sveto delo in ravno v njem je naša moč in naša vera. Jaz sem ponesen, da sem vladar tako hrabrega naroda kakor je bolgarski. Domoljubje bolgarskega kmeta. Neki kmet iz zofijske okolice, po imenu Stojno Petkov iz vasi Doljni Lozen, služi kot domobranec v onem oddelku, ki straži železnično progo Sofija-Plovdiv. Tultaj ni posebno težka služba in vojak ni v nevarnosti, da ga zadene turška kroglja. Nekega dne mu pride na misel, da ta služba ni za njega, pa se javi pred svojim poveljnikom na raport z Narodna noša v Macedoniji. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Srbski oblegovalni topovi pred Skadrom. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) besedami: „Prosim, gospod stotnik, 'da me zapišete v 37. rezervni polk, ki gre te dni na turško mejo.“ Poveljnik mu pa odgovori: „Ne morem te pustiti. Takšni pogumni vojaki so koristni tudi v tej službi. A zakaj si pravzaprav želiš iti na mejo?“ Nato odgovori Stojno Petkov: „Jaz si hočem zaslužiti ali križec na prsih, ali pa križ na grobu na bojnem polju!“ To je vrl mož, ki zasluži, da se mu pomni ime. Zadnje poročilo. Ko je šel naš list že v tisk, smo prejeli iz Sofije sledeče poročilo: 3. t. m. je bilo premirje ob 11. uri ponoči med Turčijo, Bolgarsko, Srbijo in Crnogoro sklenjeno. Grška premirja ni podpisala in traja med njo in Turčijo še naprej vojno stanje. Premirje določa: 1. Armade vojskujočih se držav ostanejo v dosedanjih pozicijah. 2. Obleganim trdnjavam se pro-vijantiranje (t. j. dovoz živeža) ne dovoli. 3. Provijantiranje bolgarske armade pri Ča-taldži je dovoljeno tudi preko Črnega morja in preko Odrina, začenši s 13. decembrom. 4. Ta dan se prično mirovna pogajanja v Londonu. Grki v Solunu. Dunajski židovski list „Die Zeit“, ki Jugoslovanom nikakor ni prijazen, je priobčil poročilo iz Soluna, o barbarstvu Grkov. Grški vojaki in častniki so vkljub prepovedi plenili in ropali po mestu ter onečaščali žene in dekleta. Zlasti so divjali grški častniki, tako da so morali Bolgari in Srbi napraviti posebne patrulje po mestu, ki so varovale prebivalstvo pred nasilstvi Grkov. O srbskih in bolgarskih vojakih in častnikih piše „Die Zeit“, da so se vedli v Solunu pravično in kavalirsko. Umljivo je, da bolgarski in srbski častniki nočejo prijateljski občevati s svojimi razuzdanimi grškimi tovariši. Postranski poklic bolgarskega carja. Bolgarski car ima razen svojega glavnega poklica še postranski poklic. Izučil se je namreč kot strojevodja in ima v sedanji vojni pač dovolj prilike, da vporabi to svojo izkušenost. Navadno stanuje v železniškem vagonu. In ko je začela bolgarska armada prodirati proti Mustafi paši, je stopil na lokomotivo in sam vodil vlak. Car je izprašan strojevodja in^je torej napravil potrebne izkušnje. Enake poklice imata" tudienadvojvoda oldenburški Henrik Avgust;?in vojvoda šlezkc-holštanjski Henrik Ferdinand. Oba sta izprašana kapitana. Kako na Turškem sodijo. Hadži Kemal ima majhno kavarno v Carigradu. Nekaj dni pred izbruhom vojne so ga prijeli in tirali pred vojaški sod. Prezident preiskovalne komisije ga je vprašal : „Ali ste član revolucijskega odbora, katerega vodja je Šerif-paša?“ — „Niti ne vem, da tak odbor eksistira.“ — „Dobro ! Napravili bomo z vami kratek proces !“ — Po tem kratkem zaslišanju je prijelo Hadži Kemala nekaj mišičastih rok. Položili so ga na hrbet na „falago“ in so ga trdno privezali na njo. „Falaca“ je deska, na katero se privežejo delikvnenti, ki dobijo potem „baštonado“. Kemal je dobil šestnajst udarcev. Kričal je neprestano, da je nedolžen. Nato so ga začeli mučiti, da je Kemal bruhal iz ust kri. Nato so ga odvezali in ga odpeljali nazaj v ječo. — Drugi dan se je „zasliševanje“ nadaljevalo. — „Hadži Kemal, povejte resnico !“ — „Prisegam, da ne vem česa me dolžite.“ — „Izvrstno !“ „Re-falace. u’ ali zopet nove muke. Še enkrat toliko! Ke- mal je omedlel . . . Tretji dan je bilo tretje zasliševanje. — „Priznaj in dobil boš dobro mesto v občinski upravi.“ — „Pravim Vaffl, prisegam, da sem nedolžen.“ =— In zhovä muke. Eden izmed sodnikov je vzkliknil ih predlagal : „Zvijmo gä v klopčiči“ — Hiadzl Kemalu so zvezali roke ž fhOčhO vrvjo, ž drugim koncem vrvi 80 ihti zvezali noge in mu potlačili z Vso močjo glavo med koléna-. Kosti so zahreščale, žile so se ubožttli nabreknile s krvjo. Iz nosa in i'ž ust mu je planil val krvi. Tolkli So gä po hrbtu s pestmi in palicami ... — „Počakajte! Umira . -. ■. Pustimo igro. In morda je še nedolžen. Odvežite ga . . .“ In Kemala šo izpustili. Pismo Slovenke iz Srbije. V Vranji, v bivšem glavnem taborišču srbske armade, je emožena Slovenka Marija K. Njen mož je zdravnik v Vranjii Zanimiva so njena pisma, ki jih je pisala svojemu v Ljubljani živečemu bratu. Prvo pismo je pisano dne 29. oktobra in se glasi tako-le : „Ne veruj, kar pišejo Časopisi o našem porazu. Nasprotno je r6š-, naša junaška armada je porazila in pognala v beg Turke. Turki beže v blaznem strahu in puščajo za sabo topove, streljivo in puške. Da, ostavljajo celo male otroke, katere potem mi jemljemo iz usmiljenja v svojo oskrbo. Ako je bog, mora nas tudi v bodoče podpirati. Mi moramo zmagati in bomo zmagali, zakaj vse, veliko in malo, moški in ženske vse, prav vse je pripravljeno v največjem navdušenju žrtvovati kri in življenje, vse, kar imamo, za našo pravično stvar. V nekaj dneh se odpravim v vojni lazaret. Ako podležem, imej zavest, da si imel dobro in hrabro sestro . . .“ — Drugo pismo, pisano začetkoma novembra, se glasi : „Danes je kraljevič Gjorgje odpotoval v Skoplje. Jaz sem neumorno na delu v operacijski dvorani in skušam po svojih močeh lajšati bolečine ranjencev. To je najlepša in najsvetejša naloga, ki sem ji vdana z vso dušo in kateri sem pripravljena žrtvovati življenje in premoženje. Svojo hišo sem ob prihodu armade spremenila v pravcato vojašnico. 150 vojakov je prenočevalo v naši hiši. Pogostila sem jih, kolikor sem jih mogla. V kratkem najbrže odidem v vojni lazaret. Moje življenje je v božjih rokah. Če umrjem uro preje ali kasneje, nič ne de, samo da je domovina srečna ! “ — Tako piše Slovenka ! Da, kri ni voda! Sofija Jovanovičeva, srbska žena vstašinja. (Po posebni fotografiji za Slov Ilustr. Tednik.) Trgovci, peki! Drože (kvas) j izrfodlikovane slovenske tovarne drož IV. SUB AN, Trst - Vrdela, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši joves. Naročajte pri narodni trvrdki, ki --------------------vam; postreže po konkurenčnih cenah.--------------------- « 1 Ul:“.: «e . p-» v » cn c ° nt 1 E od „1c ^ .!* 6 H T3 'Л 1 v 1 « s 5 . • = ■5^ i g sffSa ~ o -i n® > i'-ST-c cd w GC - Cd l a Д :1E = # 5 2 « «Ü6® Д . J c« !f . o 5 8 = o «S /»•S6 Bo ~ ho 1:E| 2 k Z P* /5 = -ji! S fg8 6Ö •«* Miilisori gredo v boj zoper Turke. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Molitev, katera se čita po bolgarskih cerkvah vsako nedeljo in se moli po hišah (v rodbinah) zjutraj in zvečer, dokler traja vojni čas. (Sestavljena in priporočena od metropolita Varmensko-Preslavskega Simeona). O Gospod! Vsi naši mili in dragi, oče, mož, sinovi, bratje, žlahta, šli so na bojno polje, da se vojujejo s krivovercem, kateri zasramujejo Tvoje sveto ime in trpinči že dolga leta naše brate in sestre, kakor je trpinčil tudi naše matere in očete. Odšli so naši mili in dragi, a mi smo ostali tukaj sami. Hudo in težko nam je brez njih. Misel nas vznemirja; misel, kaj in kako je ž njimi, naše upanje in naša radost. A Ti, Gospod, kateri si sama milost in edina tolažba žalujočim, ohrani naše ljubljence zdrave, obvaruj jih vsega hudega, pomagaj jim, da potolčejo sovražnika in da rešijo iz nesreč in trpljenja naše brate in sestre ter da se vrnejo zopet k nam živi in zdravi! O Gospod, podeli nam to milost! 0 Gospod, usliši to našo molitev in usmili se njih in nas: Amen. Prispevajte za „Rdeči križ“ balkanskihgdržav! Za „Rdeči križ“ balkanskih držav je nabral v Brežicah vodja trgovine g. I. Perger 20 K ter jih poslal našemu upravništvu. Hvala mu iskrena ! Izročiti smo ta dar glavnemu blagajniku gosp. dr. Gosaku. — Slovenci, Slovenke! Darujte za „Rdeči križ“ balkanskih držav! Čehi so doslej že nabrali circa pol miljona, Rusi pa že nad 1 miljon kron (samo Petrograd je dal 15T000 K). Pa tudi Slovenci razmeroma ne zastajamo. V Ljubljani se je nabralo doslej že nad 40 OOOK, v Trstu 50.000 K in po drugih krajih tudi precej, tako da bo majhen slovneksi narod dal kakih 200.000 K. Sila je ve l ka, bratski narodi na Balkanu krvave. Velikanske so njih žrtve! Na stolisoče jih je izdihnilo na bojnih poljih, na stolisoče oa jih leži po bolnišnicah. In tem je treba pomoči da ozdrave in da človeške žrtve ne bodo prevelike. Odbora v Ljubljani in v Trstu za nabiranje darov za „Rdeči križ“ balkanskih držav ne pošiljata nabranega denarja na Balkan, temveč ostane ves doma. Nakupujejo namreč zanj obveze, zdravila, perilo, obleko in druge za ranjence potrebne reči, ki jih na Balkanu tako primanjkuje, in te pošiljajo potem v Cetinje, Belgrad in v Sofijo, odkoder jih potem tamošnji odbori razdele po raznih bolnišnicah. Slovenci, Slovenke, pokažite svoje narodno navdušenje, svoje veselje nad slavnimi zmagami naših bratov na Balkanu predvsem s tem, da darujete za njih „Rdeči križ“. Upoštevajmo dejanski S. Gregorčičeve besede: „Odpri sreč, odpri rokč otiraj bratovske solze!“ Darove sprejema radevolje tudi naše upravništvo. — Dvakrat da, kdor hitro da! Književnosti Mariborski slovenski koledar za leto 1913. I. letnik. Založil Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, Gosposka tilieä 33. Mai-ibörski slovehski koledar, ki stane izvod 50 vin., s poštnino 60 vin. in se dobi pri založniku Vilko Weixl, je po raznolični vsebini tako zanimiv, da ga moramo priporočati vsakomur Sodelovali sti najboljši sotrudniki .in je nekako splošno zrcalo vsega dosedanjega gibanja in bojev mariborskih Slovencev. Maribor jeza Ms Slovence velepomembna točka v slovenskem ozemlju in zato je dolžnost vsakega, da si naroči to publikacijo neumornega dela mariborskih Slovencev. Vojska na Balkanu 1912. Cena prvemu sešitim 40 vin., cela knjiga bo veljala 3-4 krone. P, vi sešitek te knjige je ravnokar izšel, drugi se-Silek sledi že v začetku prihodnjega tedna, nada-1 j'.vanje pa v tedenskih presledkih. Prvi sešitek ö 'sega prazgodovino te vojske, ki je ža umevanje pdmejših dogodkov neobtiodtid potrebna. Knjigo sta sestavila c. kr. profesorja Anton Sušnik in di'. Vinko Šarabon, Priporočamo to delo, ki bo gotovo podalo lepo sliko O težkem boju na jugu. Delo je ti igato ilustrirano. cleljo, dne 15. t. m. priredi ;мса“ v Mariboru s prijaznim Slomškova s’avnost v Mariboru. V neslovanska Čital-sodelovanjem iS seh narodnih društev v Mariboru velikansko J Momškovo slavnost v vseh prostorih Narodnega doma. Čisti dobiček je namenjen mariborski dijaški kuhinji. Začetek slavnosti ob 4. uri popoldne. Predprodaja vstopnic v trgovini V. Weixl, Gosposka ulica. Nič več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pridevajo Kolinske kavne primesi. Kajti tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je v resnici najboljša in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska kavna primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti : kupovati samo domače blago! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes. Zastonj se jezite nad trgovci in blagom, ter govorite draginja je, da si človek ne more nič več kupiti. To govorjenje ne pomaga nič, če bodete še naprej kupovali slabo blago in pri trgovcih, ki Vam drago računajo. Prihranite si le tedaj kaj, ako bodete kupovali vedno v trgovini z modnim, manufakturnim in konfekcijskim blagom I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5. V tej trgovini kupite vsako blago od 20 do 30 odstotkov cenejše kakor drugod. Današnja štev. obsega 14 strani. Krasne svile za bluze, baržune za obleke in ... тч! O OZlfZi .......m «iiiiiMiiiiiiiiinii.iii l/J. Cl. O Vv vZy iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini priporoča modna in športna trgovina A. Perschè, Ljubljana Pred Škofijo št. 21. t n e o Berite in strmite ! ! Nezaslišano ! 600 komadov za samo 3 75 K, krasna pozlačena 36 ur natančno idoča anker ura z verižico. Garancija 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 fini žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, 1 cevka za smodke iz morske pene, 1 eleg. broška za dame (novost), 1 krasno žepno ogledalce, 1 usnjata de-i arnica, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentnim zapiralom, 1 srčkan album za slike z 36 slikami, najlepših na svetu, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za mlado in staro, 1 povsod potreben spisovnik za pisma, 20 pisalnih predmetov in še 500 različnih predmetov, ki so potrebni v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama že vredna tega denarja za 375 K. Pošilja se po poštnem povzetju dunajska razpošiljalnica F. Windisch, Krakov št. W/51 NB. Za neugajajoče denar Srbska predstraža pri Bitolju. Kot najidealnejši način varčevanja in najprikladneje preskrbljenje za starost in družino priporočamo življensko zavarovanje. Tozadevno nudi posebno banka „Slavija“ s svojimi prikladnimi razkazili in Vsem zahtevam odgovarjajočimi pogoji največje ugodnosti. Priporočati življensko zavarovanje je ravno v današnjih napetih časih največjega pomena, kajti banka „Slavija“ izplača ves zavarovani kapital, ne da bi bilo treba plačevati kako doklado ali višjo zavarovalnino tudi onim, ki padejo v vojski ali umro vsled ran, zadob-Ijenih v vojski. Ker se sprejemajo vojna zavarovanja le tako dolgo, dokler ni priglašena mobilizacija, priporočamo, da se vsak interesent pravočasno obrne glede pojasnil na generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani. Z bojišča. A.: Kako daleč so že Turki napredovali? — B.: Že do — Carigrada! Dober svet. Gospodična : Gospod profesor, prišla sem, da se vpišem na visokošolo, da študiram zdravilstvo. — Profesor : Dam vam dober svet: omožite se raje, tako bodete vsaj samo enega človeka spravili v grob. : Kamnoseški mojster : z državno skušnjo, trezen, pošten človek, bi prevzel kot samostojen poslovodja, kamnoseško podjetje. Omt njeni je popolnoma vešč v vseh cerkvenih in stavbinskih del, tako v kamnolomu, kakor v delavnici. Zmožen je v besedi in pisavi slovenskega in italijanskega jezika in nekoliko nemškega. Natančneje v upravi „Slov. llustr. Tednika". Vsakovrstno kurivo. Mehka in trda drva cela in razžagana. Retortno oglje. Trboveljski kosovnik K 2-80—3-40 za 100 kg. Trboveljski kockovnik K 2-66—3-20 za 100 kg. Velenjski briketi. 1^1 aro edina štedilna kurjava za INldld peč. K 1-40—1-60 za 100 komadov prosto na dom postavljeno. St. & C. Tauzher, Dunajska cesta št. 47. — Telefon št. 152. Popotniki, pozor! V Rajhenburgu pri Leskovšeku ste dobro postreženi z izvrstno kuhinjo in pijačo. Prenočišča zelo po ceni. N E SUf 'Lf-JEVA moka za otroke Pepel** fcras* i dqJeaUc*. otroke I* bolnike ■■ šel od en. 9 Vembuje prano planinsko mleko« Škatlja K L80 v v traki lekarni in drogeriji. Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: Pošip, Rulandec, Burgundec r b., Muškat, Silvanec, Žlahtnina r. b., Ranfol, Por-tugizec, Veltlinec, Laški rizling, Izabela, Prun-ta, Kapčina. Trte so vse cepljene na podlagi Riparia portalis, Vites solanis, Rupestris, Mon-ticola, Araman, Gothe St. G. Imam tudi več tisoč korenjakov : Riparia Portalis, Vites Solanis, Monticola za zeleno cepitev in več tisoč ključev za suho cepitev. Kdor si trte naroči meseca novembra, so cenejše kakor bodo spomladi leta 1913. Naročnina se sprejema, dokler je kaj trt v zalogi. Janez Werbnjak, posestnik in trsničar na Bregu, pošla Ptu (Štajersko). Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke, 20 * :: Kite iz pravih las :: prodajam in razpošiljam od K 3'50 do K 60— kos, ki jih imam prav mnogo v zalogi. Naročila po pošti izvršujem isti dan, ter zadostuje, če naročnik priloži uzorec izpalih las, dolgost in ceno Neugajajoče zamenjam ali vrnem denar. Vsa lasničarska dela, kakor vpletaje izpalih las, ulične in gledališke lasuhe, hondo, tupe, transformacije, podlage, turbane z vivčki ali gladke, frizete, verižice iz las itd izdelujem točno in najceneje. Sl. društvom na deželi se pr poročam za izdelovanje in izposojevanje gledaliških lasulj; v zalogi imam čez 40U še novih lasulj z dolgimi in kratkimi lasmi. Cene nizke. Dalje priporočam vse potrebščine za maskiranje, angleški krep za brade in brke, meter 1 K v vseh barvah Naslov zadostuje: Ogrić, I. juhljan:i Uhod : Židovska ulica 7 in Jurčičev trg 3. Za mnogobrojna naročila se priporoča Nikolaj Ogrič, brivec, frizer in gledališki masker. 0 e# ® M e a: s® :a Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestri-jonov itd. Mehanič. delavnica. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. Pri Batjel-u, Gorica, Stolna ulica št. 2—4. Hrìtol Trntnllr Zlata kaplja v Ljubljani ПО lt?l i. 1 d. LI 11 lx gv Petra cesta štev. 27. Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene. Dobra postrežba. Knjigoveznica R, Feldstein v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12 == se toplo priporoča. -- Obvarujte svojo obleko prahu in poškodb ! Špecialni zavod za higienična stanovska oblačila M. JELLETZ Dunaj L, Domgasse5. Izdeluje stanovska oblačila za vse poklice. — Zahtevajte zastonj in poštnine prosto ilustriran cenik z vzorci in navodilom za mero Za brezhibno umerjenost in trpežnost se jamči. Zmožni zastopniki se v vseh krajih sprejmejo MODISTINJA LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 21. Priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških klobukov. Popravila najceneje. Božične in novoletne razglednice na debelo in drobno priporoča najceneje L. PEVALEK, mn.... Ljubljana, iiiiiiiiiuiiiiiii Reklamni koledarji najceneje. iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiismiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii - -1 ! ! ! ! ! ! ! 1 ! 11 i ii i ii ii i i i i i i' iiiii'ii ! I ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! I ! ! ! ! ll!!l!!!!!!S!!!l!!l!!!!!!!iii!!!!!illll!llll I" POZOR! Kdor hoče imeti POZOR! j| lepo električno razsvetljavo ji naj se oglasi pri trgovskem zastopniku [i Francu Železniku, v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6, I. nadstr. H Največja in najcenejša zaloga električnih E; „Ergo Wolfram“ žarnic. — Premog » izborni češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih ali manjših kosih, se po izvanredno nizkih cenah takoj odpošilja vsaka množina vagonov. — Prodajna pisarna češkega premoga in biiketov, J. I* A TJ 1,1 N, T,j n Iti jima. Nova ulica 3. 51 BS @ 3 Veliko izbiro najmodernejše pristne kožuhovine po znano nizkih cenah pr poroča modna in športna trgovina A. Perschè Pred Škofijo 21. E m m B Od dobrega najboljše ! ж 0ДШ Singer Co. šivalni stroji, akc družba. Ljubljana, Sv. Petra c. 4. - Kranj, Glavni trg 119. Kočevje, Glavni trg 79. - Rudolfovo, Vel trg 45. I_________________________________________________ «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!!!l!lll!ll!!!l!i§ I Vaše obličje |j jji bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. jj"! !! Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, jji E:: sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- jjj Ej! dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- jjj Ei! dicca balsEmin“. Steklenica K 2'50. Vladicca jjj Eii hals. crem. K 2‘— Rationell hals, milo K P20. ijj EE: Učinek je opaziti že po enkratni rabi. EEE Ш = Neprijetne dlačice =: jjl EEE z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EE: EE: lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EE:. EEE Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50 EEE Bujno polnost-krasno ! — oprsje = I EEE doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. EEE EEE Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- EEE EEE znatni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EEE EEE polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EEE EEE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- =E EEE klenice univerzalnega sredstva Et - Admille ГЕ EEE z navodilom 5 K. K temu posebni kremni EEE EEE izvleček „Vladicco“. K 2"—. EH Srvi lasje EEE dobijo takoj lepo stalno barvo, črno, kosta- EH EEE njevo ali blond (cena 4 K). Barva drži mnogo EEE EEE mesecev. EE jjj Nadalje se dobe .toaletni preparati“ jjj EEE Rosin, ki narede takoj rožnato polt. Steklenica EH EEE 1-50 K Rosin, tekoči puder, beli, rožnati ali EH EEE rdeči. Steklenica 2 K. Puder kot prašek, zelo EH EEE fin, beli, rožnat ali rdeč. Škatljica 1 K. P - EH EEE daj a in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij EEE lij W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752 jjj EEE (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba EEE EH in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov EEE Ш se jamči. jjj Obnovite naročnino! Praznik Ivanka : trgovina s papirjem in galanterijskim blagom : Ljubljana, Stari trg št. 24 priporoča vedno v veliki izberi najnovejše razglednice in druge, raznovrsten pisemski papir, pisalne in risalne potrebščine, mašne knjige, umetne cvetlice ter šopke in vence za neveste. Bož čna darila in okraski za bo-:: žično drevo. Božične in novoletne razglednice. :: Solidne cene. -fl. Postrežba točna. 25.000 ur. 1 ura 2 50 K. pariške najnovejše fasone 36 ur idoča. Prima pozlačena 18 karat, se ne razločuje od zlata, s 3 letno garancijo za samo 2-50 K, 2 uri 4'80 K, 5 ur 11 30 K, 1 pariška pozlačena verižica najnovejše fasone 50 vin., 3 verižice U25 K. Rizika ni. Ce ne ugaja, denar nazaj. Pošilja se proti povzetju od A. Kapelusz, Krakov (Avstrija). Dietelsgasse 57.—580. Moč in zdravje stalno dober po-čutek doseže lahko vsakdo, ki si da poslati zastonj in poštnine prosto zdravniška navodila, prebere vsebino in se ravna po danih navodilih. Le na tak način si je mogoče ohraniti svojo telesno in duševno moč in odpraviti najhujše posledice živčne oslabelosti, histerije in pomanjkanja krvi, prehitre oslabelosti, hujšanja, pozabljivosti, trudnosti pri delu, bolezenskih in tes-nost povzročujočih srčnih pojavov, brezspolnosti, glavobola, bolezni v hrbtu in členih, oslabelosti vsled mrzličnih in težkih bolezni, želodčnih in črevesnih bolezni, če nimate teka ali ste zaprti itd. hitro, zanesljivo in stalno. — Zahtevajte torej brezplačno knjigo z zdravniškimi nasveti, ki Vam jo pošlje poštnine prosto Wiitrigen-podjetje Budapešta VI., Hajós utca 3, abt. 179. Г— : . . . • Tvrdka Bilina & Kasch nasi. M. Schubert Ljubljana, Ždovska ul. 5 Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, kakor tudi vse kirurgične potreščine kilne pasove — ravnodržalec Itd. po naj niži ih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna in :: solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. :: Izdelki solidni. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga IffiilW Fr. Kapus, Ljubljana Шж Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, je- F№amji mfcsydt dilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, upjpjl: hBESSIjj Aj modroce iz morske trave, zmednice na peresih, |РшЈ1И||:р ::: podobe, zrcala, otročje vozičke itd. ::: Zmerne cene. Sprejemajo se tudi Ц opreme hotelov. :■ leeei Razsipajte Slovenski llustrovani Tednik! m O Srbski plen (zaplenjeno orožje) po bitki pri Bitolju. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) ш Mnogo bolnikov še ne ve, da se dajo oslabelost živcev, histerija, duševna in telesna utrujenost, brezspanost, če kdo nima veselja do dela, zgodnja oslabelost, nervozne srčne, želodčne bolezni, motitve v prebavljanju, glavobol in zdražljivost, mrtvoudnost kakor tudi mnoge druge bolezni, ki se ne dajo ozdraviti z ničemer drugim, odpraviti z zdravljenjem z elektio-vitalizer. Kdor išče zdravja in okrepitve, naj čita to jako zanimivo zdravniško knjigo, ki obsega 64 strani in je krasno opremljena in s slikami pojasnjena ter opisuje prednost tega zdravljenja. (Za žene posebna izdaja,) To dragoceno knjigo Vam pošlje na željo zastonj in poštnine prosto ali pa jo dobite, če obiščete sami Elektro-Vitalizer, zdravniški ordinacijski zavod Budapešta VI., Andrassy-ut. 27, Mezzanin 179. j i V" > Gregor Jenko čevljarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 43. se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo gaioš. Srebrno plaketo. — Dunaj 1910. Vsakršno perutnino in nje piščeta, golobe, sobne ptice, kunce, svinje, pse itd. ozdravite sigurno s „Palma“. To že v premnogih slučajih najza-dovoljnejše učinkujoče sredstvo dobite poštnine prosto, če pošljete 1 K poštnih znamk (za veleposestvu zadostuje letno le 4Ј<) — J. E. Weixl. Maribor, Zofijin trg, Štajersko. Slaščičarna, pekarna in iiiiiiiiiiiimni I I I I I 11111 I I I ! 1111 kavarna iiiiiniiiiiiiiiii IMIIIIIIIMMIIII J. ZRLRZMIK :: LJUBLJRNR :: Stari trg štev, 21. Priporoča sl. občinstvu svojo veliko zaloga za Miklavža ter obeskov za božično drevesce. Hi Novo jesensko in zimsko blago za ženske obleke pri R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 5. Vzorce na zahtevo. Cene nizke. Postrežba znano dobra. ’\posteljnoperJe in puh. Kg sivega sku bij enega K 2 —, boljšega K 2 40, pol belega prima K 2’80, belega K 4-—, finega mehkega puha K 6-— . prvovrstnega K T —, 8‘— in 960. Sivega puha K 6'—, 7*—, belega finega K 10 —, prsnega puha K 12*—, od pet kg naprej franko, Dovršene napolnjene postelj iz gostega, trpežnega, rdečega, modrega ali belega ini el (nanking) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 vzglavnicama. vsaka, 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16'—, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 24 Posamezne pernice K 10' -, 12'—, 14—, 16'—. Posamezne vzglavnice K 3"—, 3'50, 4'—. Pernice 200X140 cm vel. K 13 —. 15 —, 18'—, 20'—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50. 5' , 5'50. Spod. pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 13'—, 15—, razpošilja od K 10— naprej franko, proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Berger, Dešenica 219/a Češki les. Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustrovani ceniki vsega postelnega blaga zastonj. Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. :: priporoča svoj dobro urejeni optični zavod očala, ščipaka, daljnoglede, to-plomerje i. t. d. Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke. Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2-50 naprej. Ceniki brezplačno — s=E Teodor Korn = poprej Henrik Korn pokrivalec streh in klepar, vpeljal ec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA. Poljanska cesta S priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje \ kršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z a n riškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z ashv-t,, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek. z. izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno im strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijxL,,-kleparska dela v" priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava. s;«, ; ; „ „ ;<з ; Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča I. ZAMLJEN čevljarski mojster Ljubljana, Gradišče št. 4„ Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev. Pazljiv sluga. Gospod poročnik je imel vrlega slugo in ko je šel nekoč poročnik v gledališč, je kupil tudi slugi vstopnico za galerijo. Med odmorom vstane poročnik ter gleda s kukalom občinstvo. To opazi slug? na galeriji in misleč, da njega išče, dene roke ob usta in zavpije na ves glas: „Tukaj sem, gospod poročnik ! “ Kot običajno. A: Kaj praviš, ta krasna slavljena primadona, da je še gospodična ? — B: Seveda, ona je še, a njena hčerka je že omožena. Podjetnost. A. : S čim se pečaš sedaj ? — B. : Sedaj z ničem ali odločil sem se, da kmalu odprem banko. — A. : Da res ? A s čim ? — B. : S ključem ali Vetrihom. Opreznost. V neki cerkvi je mežnar pred vsako poroko zakril oltarno sliko, da bi po-ročenca ne mogla brati napisa na njej: „Odpusti jim Bog, saj ne vedo, kaj delajo!“ Sukneno blago za moške obleke se kupi na i bolje pri R. Miklauc v Ljubljani. Velika izbira. Zanesljive cene. Na zahtevo se tudi izdelovanje oblek preskrbi. s. ii,n,s«h Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K ; boljšega 2 40 K ; prima polbelega 2 8> K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega i0 K; najfinejši prsni pub 12 K. Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje ÄÄ menega nankinga, pernica 18O cm dolga, '20 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; n pol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3'50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 rt) in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga. Ilo cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar. S. BENISCH, Dešenke 180, Češko. Natančneji cenik gratis in franko. Najmodernejša lasna dela se izdelujejo v frizerskem salonu And. Rojic Trst, Acquedotto 20. Naročila izven Trsta po vzorcu so točna, gotova in po zmernih cenah. Moji gramofoni in godbeni automati so vendar le najboljši. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd. Wern dio ve infanterijske puške vzorec 67/77 za krogle, kal. 11'2 mm, nese 2200 korakov K 8 50, 50 patron 8 K — Ista puška prirejena za šretlje kal 28, na 50 korakov dobro uravnana, le K 12 —, 50 patron K 5* —. — Prepogljiva puška za na potovanje, pri kateri se z enim pritiskom na sprednjem kopitu, da zložiti jeklena cev, kal. 16, jako pripravna za nošo na nahrbtniku le K 36 —. — Floubertove puške, kal. 9 mm, za krogle in šretlje, fino delo, nosi daleč in z močjo, poka prav malo, K 24 —. Fridrik Ogris puškar Šmarjeta-Rožna dolina Koroško. Mazilo za laze V. Plachota Iv. Ravnihar urar in trgovec z zlatnino :: in srebrnino :: Ljubljana, St. Petra e. 44. Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno : : leto. :: Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela. napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani Dobi se v Lepodvorski ulšt. 222 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastej o naj-leoši lasje. Steki, po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne. Zastonj dobi vsak, ako naroči 1 poštni zavoj po 5 kg Richterjeve zdravilne žitne kave leP uporabili predmet iz nikelja, nem,, aluminija in drugega, kakor kor- bica za kruh, doze, piskre, pisalne orodje, album, svečnike in drugo. — 1 zavoj franko po poštnem povzetju K 4 brez nagrade pa samo K 3 40. — pred Božičem na željo božična drevesca z angeljskim zvenenjem ali okraske za božično drevo, punčke in različne druge igrače. KARL RICHTER, Lewin 44 (Češko). Mvažu© №«v©! vsako gospodinjstvo vsak hotel vsako kavarno itd. "V7eliliost «štev. 1 li :ì .~><). Velikost štev. 3 z g-onilnim kolesom K IS*—. universal-gospcdarski mlin za vsako slaščičarno vsako gostilno vsakega mesarja itd. \7elikost štev. S I£ '7'-—. Velikost štev. 4 z motovili m otiiiitom K Г>< >—. •----------- postav, zavar. v vseh kulturnih državah. ------------- Ta mlin je neomejene trpežnosti ter ima dosedaj od drugih mlinov še nedoseženo prednost da zmelje 1 kg maka brezhibno v 3 minutah, med tem. ko drugi mlini mak le zdrobijo Univerzal-gospo-darski mlin zmelje sladkor^kavo, riž, poper, cimet, vanilijo itd v doslej še nedoseženi finosti, ki se po- Zastopstvo za Avstro-ogrsko ; Eduard Schnobl, Dunaj VII. Burggasse 111. Iščejo se zastopniki. priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, borovničarja, vinskega žganja in domačega :: konjaka. :: Angleško skladišče oblek П. BERNATOVIC Naivečia zal°ga oblek _ ^ za gospode in decke, ter konfekcije Ljubljana, Mestni trg štev. 5. :: Cene zelo nizke. :: Postrežba točna. - za dame in deklice. - M. Zor, tapetnik in oblastveno konces. pokon-čevalec podgan, miši in mrčesa Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, molov itd. z različnimi, novoiznajdenimi, povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh ob lastni intervenciji zajamčen. Izpričevala na .’. .'. razpolago. .’. .'. Gospod Miroslav Zor je z dobrim uspehom uporabil svoj preparat v pokončanje podgan in miši v hiši „Nemškega vite. reda“ v Ljubljani Mrčes se je popolnoma izgubil. Edvard Polak 1. r Ljubljana dne 9. januarja 1912. là) □bk:: i ::