Š4ey. 41 Trbovlje, dne 6. oktobra 1956 Leto IX. o plenuma Okrajnega odbe-ra SZDL Trbovlje Vzgajajmo mladež r socialističnem duhu Plenum je razpravljal o vpraš anju vzgoje mladine — O prip ra vi osnovnih organizacij SZDL na letne skupščine, ki se mora jo opraviti do 15. januarja 1957 — Plenuma se je udeležil tudi ljudski poslanec tov. Ja nez Hribar — Na širših cbčinsk ih konferencah bodo razpravljali o zaključkih in sklepih II. ple numa OO SZDL Trbovlje Menda res ni treba poudarjati važnosti in pomena razpiranje na zasedanju II. plenuma okrajnega odbora SZDL pretekli petek v Domu Partije v Trbovljah. V pirvem delu razprave je govorila referentka o vprašanju mladine in njene vzgoje. Za vzgojo mlade generacije smo odgovorni vsi — je poudarila že uvodoma. Mladino, ki ni slaba, je treba razumeti, saj je dokazala že v neštetih akcijah v časih NOV kakor v povojni socialistični graditvi, saj cen. pridobitve socialistične revo. u -'dje. Mi sami pa smo dostikrat Jdrižvd, če ni vse tako,, kot želimo. Starejši se dajemo danes mladini za zgled in radi poudarjamo, pod kakršnimi prilikam; smo nekoč živeli in kako skromna, malozahitevna je bila naša mladina nekoč. Pozabljamo pa. da se razmere, v katerih smo živeli mi pred leti in kakšne so danes, razlikujejo kot noč in dan. Samo če pogledamo skrb ljudske oblasti za vzgojo mladine v naših šolah, vidimo, d. so starši danes v mnogočen zahtevnejši kot otroci sami. Nekateri pač mislijo, da je skupnost dolžna skrbeti za vse šolanje in vzgojo. Poudariti pa je treba, da je v socialistični dražbi prav -družina tista, ki mora biti najvažnejši činiteij v vzgoji otrok. Prav tako pozabljamo, kako vplivajo na mladino še razni činitelji, med katerimi je kakor pa doma. Jasno je, da ta dvoličnost ne more vplivati ugodno na vzgojo mladine. Popolnoma zgrešeno je nadalje, da nekateri prepuščajo vzgojo otrok samo ženam, čeprav je to tudi dolžnost moških. Delo in delovno okolje Na dobro vzgojo mladine vpliva tudi okolje, v katerem vam ah in se uči v industrijskih šolah in podobno. Ta mladina je bolj dovzetna tudi za ostalo dejavnost. Delavska mladina v naših industrijskih podjetjih ima tudi pogoje, da se vrašča v družbo. Res je sicer, da je v naših delavskih svetih le 22G mladih ljudi. Vendar je tudi to že napredek, kajti poprej jih ni bilo niti todiko. V podjetjih bi di ljudje, ki so sami, hranili. Trenutno so menze le posamez- * ne gostilne, vendar stane hrana | v njih tudi do 5000 din. To ‘ vprašanje še vedno ni ugodno rešeno. V nadaljevanju je plenum razpravljal tudi o učvrstitvi (Nadaljevanje na 2. strani) Trboveljska razglednica Počasi, in tlak bo pometen. Be rite reportažo, kot se prebude Trbovlje Komunisti v Strojni tovarni v Trbovljah so zborovali V petek, 28. septembra, je sartijska organizacija Strojne •jvame v Trbovljah obravnavala svoje polletno delo v podjetju. Konference se je udeležilo 90 članov ZK, prisostvovali pa so ji tudi tov. Janez Hribar, dan CK ZKJ, tov. Mirna Zupančič, član OK ZK Trbovlje in ljudski poslanec, član i IK ZK Trbovlje tov. Vili Skri- nost in znižanje proizvajalnih stroškov. Kolektiv tovarne je svoj proizvodni plan v prvem polletju letošnjega leta izvršil a) po proizvodni ceni s 118,4°/o, b) po prodajni ceni pa s 115,4°/o, in to navzlic temu, da je proizvodni plan v letošnjem letu večji kot lani in da je v podjetju letos zaposlenih 32 ljudi manj kot lansko leto. Posebno pozitiven rezultat v škov proizvodnje je problem, s katerim se bodo morali komunisti v podjetju temeljito spoprijeti. Da se dvigne storilnost dela in znižajo proizvodni stroški, s tem pa povečajo realni zaslužki kolektiva, je potrebno, da organizacija ZK da osnovno podlago a sistematično strokovno izkoriščanje vseh zaposlenih v podjetju. Doslej jc bilo v tovarni 14 se- ž i jstr. Konferenca je uspela, sa _________ __________ ________ . _____________ . _ 'r.a diskusija pa je potekala zelo izvršitvi. tovarniškega polletne- minarjev za vodilni kader pot!-f po in je razčistila razne po- — -■— — — -J—— —» i-':~ '-1 J. anjkljivosti v delu komunistov f inJh f • tov; .iliadi zadružniki se uveljavljajo mladina živi in se vzgaja. Vse bilo seveda treba posvetiti večjo premajhno pazljivost posvečamo skrb mladini, ki ni kvalificira-danes mladini, ki se uči pri na, prav tako tudi. v kakšnih raznih mojstrih. To mladino okoliščinah živi in kako se p.e- ovarai. ^ Analizo gospodarsko-politič-nega dela je izčrpno podal v svojem poročilu sekretar tovarniškega komiteja tov. Friderik Matko. Ko je govoril o delavskem samoupravljanju, je poudaril, da je to upravljanje te- ga plana pa se odraža predvsem v boljši organizaciji dela in v povečanju proizvodnih kapacitet od 70 na 90*/vi Prekoračenje norm in akordov znaša v prvem polletju povprečno 13,3 odstotka. Eno izmed najvažnejših vprašanj v našem gospodarstvu je urejen sistem nagrajevanja de- jetja, ki jih je obiskovalo 140 ljudi. Na teh seminarjih so se udeleženci učili po PVI sistemu, in sicer a) o sposobnosti vodenja, b) o sposobnosti poučevanja in c) o sposobnosti izboljšanja delovnih metod. Drugi del teh seminarjev je v teku prav sedaj, in sicer je na dnevnem redu metoda »Analiza premalo “kontroliramo. Rezultat živTa? Mncg“o' je“te“mladina7 ki meljni kamen, na katerem gra- la, za katerega se že od nekdaj problemov v praksi«. Seminar I . , i_j. _ _____ ■ _____ ____ ______tr.__ rlimn našo socialistično demo- ranima nmsirsi krov delovnih le ohsolvi tega je, da se ta mladina pogo- je popolnoma sama, prepuščena ______ sto prekomerno izkorišča v ko- več ali manj sama sebi. V Tr- posebno važen ta, da posamezni rist posameznikov. Drugače je z bovljah na primer je velik pro-starši govore o družbi drugače mladino, ki- dela v raznih to- blem menza, v kateri bi se mla- Seja Občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem Izdatki obe’ nekega piorrčnna ziurtro ze 84 %, dohodkov pa fje le 43 '/« Prejšnjo sredo je bila seja Občinskega ljudskega odbora Vi-dem-Krško, katere se je udeležil tudi ljudski poslanec tov. Colarič. Predsednik sveta za finance tov. Ivan Gologovšek je izčrpno poročal o izvajanju družbenega plana in proračuna v letošnjem letu. Tako se dohodki občinskega proračuna niso v celoti realizirala. Dosedanja izdatki proračuna' £a leto 1956 znašajo okrog 64 odst., medtem ko vnašajo dohodki le 43 odst. Iz analize je bilo razvidno, da občina po dosedanjih izgledih pri najboljši izterjavi ne bo na izterjava. Vse to negativno vpliva na izvedbo družbenega plana. Na seji je občinski odbor razpravljal, na kakšen način bi izboljšal odkup mleka. Nujno je, da se pri prevzemu mleka meri le maščoba, kar bo prisililo posamezne kmetovalce, da bodo oddajali le kvalitetno mleko, s tem pa si bodo tudi lahko zagotovili ceno mleku. Iz proračunskih rezerv je ob- činski ljudski odbor med drugim odobril tudi polovico stroškov za izdelavo načrtov oziroma investicijskega programa Tovarni čokolade in likerjev za hladilne na,prave in predelovalnico sadja. Hladilnica z obrati bo stal« 500 milijonov dinarjev. Gradila naj bi se v Vidmu-K-škem v etapah. Na koncu je občinski ljudski odbor sprejel še razne odločbe. -a rlimo našo socialistično demokracijo in da je v praksi pokazalo svoje prednosti in življenjsko moč. V delavskem samoupravljanju je prišla do izraza vsestranska ustvarjalo moč delavskega razreda. S sistemom delavskega upravljanj;: v gospe darstvu uresničuj jim pogoje za povezavo materialnih in družbenih interesov posameznikov s koristmi družben' skupnosti. V svojem govoru j" tovariš sekretar dejal: Vsem delovnim ljudem mor: biti jasno, da so glavni pogoj za dvig življenjskega standarda večja proizvodnja, večja storil- zanima najširši krog delovnih je absolviralo že 80 vodilnih ljudi. Znižanje materialnih stro- (Nadaljevanje na 2. strani) Ena izmed hiš, ki jin jc zgradil OLO za svoje uslužbence I. sejem izvoznih artiklov Jugoslavije Manifestaci a izvozne dejavnosti naše države Prejšnjo soboto so v Ljubljani slovesno odprli I. sejem izvoznih artiklov — Prireditev je odprl predsednik Komiteja za zunanjo trgovino FLRJ Hasan Brkič — Med števiinimi razstavljavci tudi naš okraj Prvo tekmovanje gasilskih pionirjev Prvi sejem izvoznih artiklov zastopani razstavljale! iz Slove- bovljah, ki vzbujajo splošno po- Jugoslavi je je brez dvoma naj- ni je, vendar to ne zmanjšuje zornost in občudovanje. Poleg večja gospodarska manifestacija pomena te razstave. Na razstavi ostalih izvoznih podjetij, ki iz- v letošnjem letu med številnimi si obiskovalec lahko ogleda ce- vaza j o naša vina, razstavlja Predzadnjo nedeljo so imeli poleg komisije in članov uprav- prireditvami, ki so bile na Go- lotno izvozno dejavnost Jugosla- svoje izdelke iz našega okraja dosegla več kot 60 milijonov gasilski pionirji okraja Trbovlje nega odbora okrajne gasilske spodarskem razstavišču v Ljub- vije, to se pravi vse tisto, kar tudi izvozno podjetje »Vino Bre- daoaarjev dohodkov, medtem, ko v Radečah tekmovanje. To zveze tud; republiški gasilski ljani V soboto, 29. septembra, pride v naš,, državi v poštev za žice«. Nadalje ne smemo poza- so bili le-ti planirani s 73,938.000 tekmovanje je bilo prvo v Slo- poveljnik tov. Spicer, ki se je je b-la siavnostna otvoritev I. izvoz. Kljub temu, da razstava biti na Zadružno trgovsko pod- dinarjev. i veniji. pohvalno izrazil o tej zamisli sejma izvoznih predmetov Jugo- ne zajema vsega, kar izvažamo, jetje »Posavje• v Brežicah, prav Podjetja so v večini v prvem k tekmovanju se je zbralo in je bil presenečen nad zna- slavi je, ki so ji prisostvovali je ta prireditev poleg Zagreb- tako ne Mizarske produktivne polletju ustvarila manjša pro- go pionirjev, dve desetini pa sta njem najmlajšdh gasilcev. Seve- predstavniki Izvršnega sveta škega velesejme nedvomno ena zadruge v Sevnici, ki razstav- izvodoijo, kot je bilo predvideno se zaradi nastalih ovir opravi- da gre priznanje tudi vadite- FLRJ in Izvršnega sveta LRS in izmed največjih gospodarskih Ija svoje izdelke v sestavi ličili Gasilski pionirji so tek- Ijem, ki so se čez leto trudili in ostati. Na velikem razstavnem razstav v letošnjem letu. voznega podjetja »Les« v Ljub- movali z vajami z vedrovko, vadili z mladimi gasilci. prostoru je nad 10.000 kvadrat. Tudi podjetja iz našega okraja ljani. V sklopu podjetja »Tehno- redovnimi vajami in metanjem Vsak udeleženec je dobil pri- metrov pokritega in 12.000 kva- so bogato zastopana na tem I. Impeks« v Ljubljani razstavlja cevi, nadalje so pionirji na tem znalno listino za sodelovanje dratnih metrov odprtega prosto- sejmu izvoznih artiklov. Naprav tudi Cementarna v Trbovljah. tekmovaniu odgovarjali na na tem tekmovanju, tri najbolj- ra za razstavljalce iz vseh re- lepem prostoru razstavlja svoje Prav tako razstavljajo v sestavi vprašanja jz gasilske literature, še pionirske desetine pa darila, publ-k. Najširvilneje so sicer izdelke Strojne tcvnrna v Tr- podjetja »Tehno-lmpeks«, Im- po planu. Ugotovljeno je, da je v posameznih podjetjih slab odnos do rednega izvajanja družbenih obveznosti. Tudi dohodki prebivalstva so pod planem. Pri izterjavi dav- kov poravna svoje obveznosti šele potem, ko se izvede prisil- na tri vprašanja. Tekmovanju je kov sc opaža, da večina dolžni- Vsak pionir je moral odgovoriti Tako je dobila krasni prehodni ■ pokal, darilo okrajne Zveze prisostvoval prijateljev mladine v Trbovljah, pionirska desetina iz Bre žic, drago darilo, plaketo, dari lo OGZ Trbovlje, je prejela desetina iz Sevnice, vedrovko tudi darilo OGZ Trbovlje, pa gasilski pionirji društva Trbov-Ije-mesto. G. S trboveljske gimnazije Čeprav se je novo šolsko leto šele začelo, mladinska organizacija na gimnaziji že marljivo dela. Priredila je dve predavanji, na katerih je tov. Fram. Šetinc pripovedoval o vtisih s potovanja po Belgiji in Holandiji. Dijaki so tov. Šetinca pazljivo poslušali in posegali tudi v diskusijo Predavatelj je nadalje obljubil, da bo v kratkem pre- ttreoišfca gasilska desetina da val tudi šolski skupnosti. Pomeniti v naravi port-Eksport tudi Rudnik rjavega premoga Trbov'lje-Hrast-'k in Rudn.k rjavega premoga ogorje. Steklarna iz Hrastnika razstavlja svoje izdelke z ostalini steklarnami v sklopu »Ste-do-Eksport« v Ljubljani. V okviru izvoznega podjetja Kemi-i-Impeks-Import-Eksport pa ■izstavlja iz našega okraja Tovorna celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem in Tovarna dokumentnega m kartnega papirja ■ Radečah pri Zidanem mostu, vadalje Tovarna kemičnih iz-lelkov iz Hrastnika. \Torej bogato je na tej prire-V.tvi zastopan tudi naš okraj ti se jc pač izplača ogledati, sebno pa se je izkazala Strojin tovarrta v Trbovljah. *— Dars in jutri je še čas, da si ogle-iate pomembno gospodarsko manifestacijo izvoznih proizvodov Jugoslavije. Zt&uMkt izdala okrajni odbor Socialistične mu delovnih ljudi • Trbovljah — Uie tuje enn bndn n,tn,; njen z vsemi dogodki v podjetju in da je s svojim delom pripomogel odstranjevati vse slabosti ali pomanjkljivosti, ki so se pojavljale tu ali tam. Se se kažejo nekatere tendence popuščanja proti tistim, ki so iz kakršnih koti razlogov pozabili, no delo. Ali je potemtakem kaj čudnega, če se ti tovariši na vse mogoče načine otresajo novih dolžnosti, toda ne z namenom, da ne bi hoteli društvu ali organizaciji pomagati, marveč preprosto zaradi tega, ker nočejo, da bi bili v upravnih odborih da delajo v podjetju, ki je last zgolj za števUo- Kajti prezapo-vse skupnosti, toda ti pojavi so sienj so> kof rečeno, s tolikšnimi — Artiške zadolžnice so pred nedavnim organizirale ekskurzijo, da si ogledajo kmetijsko šolo na Grmu in gospodinjsko šolo v Mali Loki na Dolenjskem Med potjo so si ogledale tudi kostanj eviško šolo, splošno in gospodinjsko izobrazbo. Marsikatera je dejala, koliko laže bi bilo življenje na kmetih, če bi vse žene obiskovale gospodinjsko šolo. Posebno zainteresirati delavce za nove volitve. Prav to je omogočilo, da je sestava sedanjega delavskega sveta mnogo boljši od prejšnjega. rečeno, da bodo ostali povsem Rudnik se je v zadnjih dveh ravnodušni do društvenih tež-letih odločno lotil reševanja koč in tegob in jim ne pomagali, dviga storilnosti. To je pred- kadar bodo utegnili. Saj menda vsem zasluga rudarjev in pa dobro vemo, da ves svoj prosti seve vseh tistih, ki rešujejo ta čas posvečajo rasti naših orga- tij že razpolaga s potrebnimi otroški vrtec in grad. Najbolj delovnimi pokazatelji. Vpraša- so bile izletnice navdušene nad nje je le samo vodenje natanč- vzorno urejeno kmetijsko šolo ne evidence o storitvah na po- na Grmu, kjer so videle toliko sameznih deloviščih. Tega vpra- zanimivih in poučnih stvari kot sanja pa ne bo mogoče več pre- še nikjer. Nič manj niso bile iimSg sssSSss ilgsl fIsf§£ čdftve je važna iz več razlogov, tode. Prešli so od prečnega k društva s takšnim delom povzro-najbdlj pa zaradi tega, ker so širokočelnemu sistemu odkopa- čajo izpad mnogih tovarišev, ki pustiti le operativnemu vodstvu podjetja, marveč bo moral o tem razpravljati tudi delavski svet na svojih sestankih. Pomanjkljivosti v organizaciji dela, plačilnem sistemu itd. — vse to hromi in ovira hitrejši porast produktivnosti dela. Nekatera podjetja, kakor n. pr. Strojna tovarna v Trbovljah, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Keramična tovarna na Izlakah, Kopitarna v Sevnici, Papirnica v Radečah in Roto tovarna v Vidmu-Krškem, so posvetila vso skrb organizaciji dela, zaradi česar so dosegli vidne uspehe. Vsa ta podjetja so nekoliko zvišala proizvodnjo in znižala produkcijske stroške. Tudi Rudnik na Senovem posveča iz dneva v dan večjo pazljivost organizaciji, dela. Tako mu bo v kratkem uspelo, da bo pri čiščenju premoga lahko delal samo v dveh izmenah, medtem navdušene v Mali Loki, kjer so videle, kako naša družba skrbi, da dobe dekleta potrebno In bi bilo dosti manj bolezni, zlasti pa rahitisa. Na poti domov so žene sklenile, da morajo fantje v kmetijsko, dekleta pa v gospodinjsko šolo, ker žele, da bi se njihovi mladini bolje godilo kot marsikateri ženi danes. člani novega delavskega sveta spoznali, da imajo upravljati toMkanj razgibano podjetje, v katerem se problemi porajajo vsakodnevno. Tudi obveščanje kolektiva o vseh sklepih zasedanj je že mnogo boljše kot. prejšnja leta. In ker se je odločno izboljšalo tudi delo posameznih sdndikal- vanja. Uvedli so štiri čela, v so f svojim delom že pokazali katerih že uporabljajo jeklene privrženost društvenim zade-stojke in stropnike. S tem sp vam. Pa so morda premladi, ali dosegli večjo koncentracijo de- pa preskromni, da bi jih vod-lovišč, kar je bistveno vplivalo st v a društev predlagala v nova na zmanjšanje proizvodnih stro- vodstva. Ali ne bi bilo povsem škov. Te in še mnoge podobne prav, da bi jih pritegnili v vod-izbdjšave eo pripomogle, da ko- stva, kjer bi skraja morda imeli lefctiv tega podjetja kljub še razne težave,,končno — denimo .__ ____ .._________ mnogim težavam uspešno izpol- po nekaj mesecih — pa bi po- nih podružnic — osvobodile so njuje zadane naloge. Ni dvoma, stali najbolj zvesti pristaši in se predvsem drobnjakarstva — da so ti uspehi plod prizadeva- nositelji splošnih smernic razvoje videti, da bodo sindikalne nja celotnega kolektiva in da ja društev in organizacij. In podružnice lahko v marsičem bodo z nadaljnjim izpopoinje- marsikje pozabljajo, da bi s pomagale članom delavskega vanjem delavskega samouprav- tem večali krog naših najboljših sveta. Predstavniki sindikalnih ljanja lahko rešili še bolj zamo-podružnae se udeležujejo vseh tane probleme. (v) Vsgafajmo mladež v sočialistšžnem duha Na trboveljskem trgu prodajo vsak dan precej pridelkov Komunisti v Strojni tovarni v Trbovljah so zborovali (Nadaljevanje s 1 strani) ljudi. S temi seminarji bo dobil vodilni kader, po večini mladi ljudje, potrebno znanje, da bo lahko uspešno opravljal svoje naloge v proizvodnji. Tovariš sekretar je obravnaval tudi organizacijo delavskega upravljanja, del« komunistov v tem upravljanju, kriminal in potratnost v podjetju, stanovanjsko problematiko, ki je v podjetju posebno kritična, nezgode pri delu in higiensko-tehniono zaščito v tovarni. Zelo Izčrpno je analiziral ideolcško-politjčno delo članov ZK, organizacijske probleme in vprašanje vzgoje mladih ljudi. Zelo veliko je k uspehu te konference pripomogla diskusija tov. Janeza Hribarja, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je v proizvodnji najodločiinejši či-nitelj človek. Noben stroj ne more tega faktorja nadomestiti. Brez ustreznega človeka tudi najboljši stroj ne more dati od sebe tega, kar mora. Važno pa je, kako poučiti človeka, da bo delal tako, kot je mogoče. Prav tako važno je, kako se človek loti nekega dela, to je. ali ga opravlja kot nekak avtomat, ali ga začne z nekim notranjim ognjem. Tudi v tem so naše skrite rezerve. Zakaj je ljudstvo Jugoslavije zmagalo v revoluciji — je dejal tovariš Hribar. Zmaga bi bila nemogoča, če ne bi bilo tiste notranje zavesil v ljudskih množicah, če ne bi s tako zavestjo tako rekoč z golimi rokami naskočilo tenke in to rove močnega okupatorja Uspeh ni bil odvisen sam« od komandanta ali komisarja, temveč ud sleherne- ga borca, ali se bo kakšna akcija posrečila ali ne — tudi najmlajši pionirček-kurir je pripomogel k temu. Prav zato imamo v naši proizvodnji — je podčrtal tovariš Hribar — še vedno skrite neprecenljive rezerve. Ce bomo znali zanetiti v ljudeh ta notranji ogenj, zlasti pri naši mladini, potem bomo sprostili te rezerve in dosegli tiste uspehe, ki si jih želimo vsi. Ni samo plačni sistem tisti, ki bo to vprašanje rešil, pač pa je potrebno, da dvignemo zavest delavca. da bo vsak delovni človek vedel in spoznal, da je od vsakega posameznega delavca in od njegovega dela odvisna proizvodnja ter razvoj in napredek naše družbe ter da je predvsem od njegovega dela odvisen tudi dvig naše življenjske ravni. Da pa v delovnem človeku vzbudimo to zavest, ga moramo politično in strokovno prevzgojiti — to pa Je ena od najbolj važnih nalog članov ZK. Na nas leži odgovornost — je dejal govornik — ali se bo naše gospodarstvo v bodoče razvijalo pravilno ali ne. Pred vojno je nekaj tisoč komunistov, v Sloveniji 800 do 900, sprejelo nase obvezo, da bo zaktivizlralo svoj narod za upor, za revolucijo in izgon okupatorja. In to se je tud! zgodilo. Socializmu Je dana možnost, da hitreje razvija svoje sile kot jih more kapitalizem, vendar moramo priznati, da je Se cela vrsta podjetij, ki do danes niso še dosegla svojega predvojnega nivoja, pa čeprav je bil kapitalizem v stari Jugoslaviji zelo nerazvit. Ta moment — kako (Nadaljevanje s 1. strani) mladinske organizacije v podjetjih in ustanovah, prav tako pa tudi o mladinski organizaciji na vasi. Veliko vlogo igrajo že danes na vasi aktivi mladih zadružnikov, ki jih je v okraju 15 in štejejo okrog 500 mSadih zadružnikov. Vloga mladinske organizacije pri vzgoji mladine je velika Biti mora pomemben činžtelj v vzgoji mladih ljudi. Mladinskim organizacijam pa je trebe pomagate. To je naloga starejših, izkušenih ljudi. Prav napačno mnenje o mladini vša-da še mnogokje na naši vasi. To se je pokazalo zlasti pri V pripravah za letne Skupščine osnovnih organizacij in ali ljudi aktivistov, ki bi bili predani ciljem splošnega napredka. Končno ne smemo pozabiti, da starejši aktivisti, delavci na vseh področjih, sicer delajo z nemajhno energijo, pozabiti pa tudi ne gre, da so večidel že ves povojni čas nosili najtežja bremena na svojih ramenih, in je prav, da jim pomagamo, saj to končno tudi sami želijo. Menim, nizka Je še produktivnost v nekaterih naših podjetjih, moramo imeti stalno pred očmi. Pred nami p« ni naloga, postaviti se na raven stare Jugoslavije, im- zadnjih polletnih občnih zborih pak daleč prekoračiti njeno pro- kmetijskih zadrug. Izgleda nam-Izvodnjo in povečati narodni reč, da se starejši zadružniki dohodek prebivalstva, s čimer »1 bomo ustvarili lepše življenje. Socializem bo zmagal predvsem tam, kjer bo hitreje razvijal svoje moči in sprostil delovnega človeka-delavca v svojem poletu. Tega pa ne more doseči ali pospešiti noben teror. To izredno važno sprostitev bomo dosegli le, kadar se bo vsak posamezni delovni človek jam. Tako se je na pirimer dobo je mladine v upravnih odbo- godilo, da je neki občinski od- občinskih odborov Socialistične da se jim bomo najlepše oddbl-zveze je treba temeljito pregle- šili s tem, če bodo tiste tovari-dati dosedanje delo in urediti še, ki so jih morda učili, ali pa. tudi organizacijska vprašanja, z njimi delali, videli na važnih Organizacija SZDL je v zad- mestOh naših organizacij in njem času dosegla pomembne društev. uspehe, jasno pa je, da mora- Mnogokje so vse to že uvideli, mo misliti tudi na njene slabe marsikje pa se še niso dokopali strani in napake odpraviti. Ta- do tega spoznanja. Zato velja ko je na primer slaba stran ob- predvsem njim ta sestavek. finskih odborov organizacije, (v) da ti odbori še vedno niso politično vodstvo cele občine. To dejavnost je bilo opaziti doklej le v naših centrih, na okoliške kraje se pa pozablja. Občinski odbori SZDL morajo nuditi več- dajie no jesen jo pomoč osnovnim organizaci- svoje malčke v V Hrastniku sta dva otroška vrtca zaprta ,.ioge hrastniške mamice so že kar veselile, da bodo sela lik o . poslale otroške vrtce. rih zadrug. To je seveda zgrešeno. Tako mnenje o mladini je vladalo tudi v nekaterih naših društvih in organizacijah ter delavskih svetih, vendar je v tem pogledu v naših centrih danes že znatno boljše. V mnogih upravnih odborih kmetijskih zadrug je opaziti nekak strah za položaje. Da mladina ne bo ogražala položajev starej- Pa tudi otroci so komaj čakali, , . , da bodo začeli zahajate v hram bor svoje obveze do okrajnega igre ln sproščenosti. odbora SZDL v celoti poravnal, dasiravno vaški odbori teh obvez niso izpolnili že dalj časa. Več bo treba skrbeti tudi za ostale organizacijske zadeve, vprašanje članstva, članarina, politifno-ideološko delo, tečaje in podobno. Letne skupščine bodo le tedaj dobro uspele, če bo- žal bo lično urejen prostor, ki ga je Steklarna odstopila za najmlajše, sameval. Nikakor ne morejo dobiti vzgojiteljice. Niti za vrtec v spodnjem delu niti za Dol. Morda bi se dalo nekako od-pomočL Bržkone bi se našla kakšna ljubiteljica otrok, ki bi narodni dohodek, ki znaša 1200 milijard dinarjev, dvignili povprečno na leto za deset odstotkov, bo to igralo izredno pomembno vlogo pri izboljšanju našega Življenjskega standarda. Kadar se bodo naši ljudje zavedali tega, bomo šli vsi % mnogo hitrejšimi koraki v prihodnost. Tovariš Hribar Je pohvalil še prizadevnost kolektiva tovarne v vseh teh vprašanjih, da razume svojo nalogo, da se bori za večjo proizvodnjo in Jo tudi vsako leto dviga, da se bori za znižanje proizvodnih stroškov in da s* bori za strokovno in politično vzgojo svojega kadra. Imamo pa še mnogo tovarn, kjer se ne bore za dosego teh ciljev. Kadar pa pridejo v težak položaj, kličejo na pomoč, ne vidijo pa sredstev, ki .Jih Imajo s*mi v svojih rokah, a Jih ne znajo izkoristiti. pa se ob takih ljudeh lahko mnogo nauči in pripravka za življenje. In prav to je potrebno V razpravi je prišla na dnevni opraviti do 15. januarja 1957. red tudi vzgoja kmečke mladine v kmetijskih nadaljevalnih šolah. V 25 krajih bi'lahko te šole imeli, vendar je to po izjavi nekaterih nemogoče, ker ni zanje potrebnih sredstev. Razprava pa je pokazala, da delovanje teh šol ni toliko finančno vprašanje, pač pa vprašanje dobre organizacije. Veliko in odgovorno nalogo imamo pred družbo glede vzgoje mladine. Zato nam ne sme biti vseeno, kako sc ta mladina vzgaja in kdo jo vzgaja. Za njeno pravilno vzgojo smo odgovorni vsi. — Da se bodo s sklepi in zaključki o vzgoji mladine seznanili še ostali, bodo po vseh občinah širše razprave o tem vprašanju ob udeležbi vseh tistih, ki so čkf.žni, da vodijo skrb za vzgojo mladine. do urejena tudi vsa organizacij- delala z otroki vsaj toliko časa, eka vprašanja. Tako bodo ti da bi dobili vzgojiteljici. Ce-občnl zbori v mesecu novem- Prav je to le izhod za silo, pe K__ilrl ___, „ vendarle kaže nekoliko razmi- bru in decembru, medtem ko se ^ 0 njem Poudarjamo, vsaj morajo občinske konference toliko časa, da bi prišla strokovna moč. (v) Ni še dolgo tega, ko Je bil na tem delu cente v Radečah precejšen ovinek. Sedaj ga ni več ln vožnja Je manj novama JESENSKO SREČANJE V GRADIŠČU 2e nekaj kilometrov sem od križišča, ko smo se ločili od ceste, ki drži do Dola pri Litiji, in zavili proti vasi Gradišče, se cesta pred kolesi našega jeepa odvija položno tn v elegantnih ovinkih. Kupi gramoza ob cesti- ni, tako da morajo prebivalci v šču, ki jih še ni prekrila trava, gozdu posekano drevje najprej ogljeno kopo; zraven je zloženo že mnogo vreč, polnih črnega oglja. Ob vsej poti smo srečavali take skladovnice z ogljem in železniškimi pragovi. Gozdni kompleks je zelo bogat, cest pa sveže preslikana, izstopile so vlažne proge tam, kjer so pred kratkim izdolbli zid za električno napeljavo. Poleg žarnice je tičal v stropu kavelj, na katerega so sto let obešali petrolejko. Preteklost Lani, na praznik 29. sweže napravljeni useki in nasipi, ki se še nilso dobro sesedli, kažejo, da pot še ne drži dolgo tu. Nova je in brez večjih kotanj. Jesensko oktobrsko sonce danes le s težavo prebija skozi prekuhati v oglje ali pa ga pre-tesati v pragove in jih potem speljati daleč do avtomobilske ceste. Ko bo ta cesta, po kateri se sedaj vozimo, popolnoma speljana do Šentruperta, bodo tudi bombaievinsko temno prevleko les laže spravili do žag v dolini. oblakov. Dim ognja, ki so ga zakurili na njivi iz krompirjevega grmičevja, sili v pastirčke, ki se gnetejo okrog njega. Orači, ki orjejo stmišče, si malo oddahnejo, in gospodinja je razvezala bisago ter ponuja steklenico, ki prične krožiti. Jesenski žafran je modro prebarval travnike, krošnje dreves se mavrično odražajo od čez nje razpetega neba. Dvignili smo se kakih osem sto metrov v Dolenjsko gričevje m pred nami se odpira vinska kamna za Kumom. Vidijo se »nežni vrhovi Kamniških planin, Gorjanci m Kočevski Rog. Prav tiSan veste sestavljajo ogljarji S tem se bodo dohodki prebivalstva močno izboljšali, Avto se nekajkrat zaguga in se sunkoma ustavi. Naprej ne gre več, ceste je zmanjkalo. Skoraj tik do vasi so jo lansko leto že napravili, letos pa tu z. delom nadaljujejo. Delavci, med njimi precej žena s čudno sporočanimi krili, lu kar ne morejo zakriti, da so dela na polju veliko bolj vajeni, hite z utrjevanjem cestišča. Delovodja mi rad pojasnjuje: cesto gradi režijski odbor z denarjem iz gozdnega sklada, ki pa ga je za popolno realizacijo načrta za sedaj premalo. Za kopo bo treba še dosti polen novembra, so na Gradišču prvič prižgali električno luč. V vas je prišlo nekaj prvih radijskih aparatov, gospodinje likajo in kuhajo z elektriko. Gradišče se je tako z elektriko in novo cesto približalo civilizaciji. — Hiše še nismo mogli popolnoma popraviti, — se mi je opravičevala mama. Vas je bila namreč med vojno do tal požgana potem, ko so zaradi bližine italijanske meje odgnali vse prebivalstvo v Šlezijo. Gospodar te hiše je v Nemčiji umrl. Ko so se vrnili v domovino, so našli oropano premoženje in opuščena polja. Pivo seme so naprosili pri sosedih iz ostalih vasi, posejali in pričeli obnavljati domove. Danes se v vasi vojne ne čuti več. Vstopil je sosed. — Tri paklč-ke »Drava«! — Postregla mu je, toda energično zavrnila napitnino. — Sin jih prinese več, ne da bi s tem zaslužil, temveč da bj ustregel sosedom, da jim ni treba v Radeče po cigarete. Prijazno vabilo N č več dve uri ho e do šole V februarju predlanskega le- sem bila na šoli sama, — mi je ta so na Gradišču odprli svojo rekla, — letos pa sem dobila po-šolo. Mladina si je oddahnila, moč, kolegico Majdo. Dela ima- DelC’ dobro napreduje — pritiska vlaga, in vsako leto morajo izmenjati zemljevid, ki visi na njej. Na lepem kraju na Sredi vasi Gradišče se dviga daleč vidn alipa. Njeno ogromnost vidim šete, ko stojim pod njo Sedem metrov Ime v obsegu 'ta trinajst vrhov. (Vaški oštir ta hotel pred vojno napraviti na tej lipi veliko gostilniško ploščad.) Kot sem spoznal kasneje, so vaščani zelo ponosni na njeno častitljivo starost štirih sto let, in najsterejši možje se je spominjajo še take, kakršna je. Sest neometanih hiš ae je razvrstilo v položno padajočo ulico Ilovnata malta med kamenjem, pomešana s peskom ta apnom, kot da se še ni posušila. Hiše z opečnatimi strehami še ne stoje dolgo, kažejo pa rahlo zabrisani starodavni kalup. Strehe so pokrite z opeko. Živina v hlevih prestopa in prežvekuje, po gnojiščih, prislonjenih prav ob pot, brskajo kokoši Konj ta vol, ki so ju z glasnim vpitjem vpregli pred voz, v čigar veliko pleteno košaro je nabasan gnoj, sta potegnila z bližnjega dvorišča proti njivam. ____Mama, kje pa imate gostilno? — Žejen sem bil. __Gostilne nimamo, pa kar k nam noter stopite, letošnji bun-fcoeec je prav dober/ — Gospodinja me je posadila k velikj javorovi mizi, sproti s predpasnikom obrisala drobtine m pregnala muhe, mi porinila polmesec domačega kruha in odhitela v klet po obljubljeno pijačo. To je slovenska gostoljubnost. Tako sem spoznal Selarjevo mamo. Na mizi je ležala zadnja številka »Zasavskega tednika«, kar me je prijetno iznenadilo. Selarjeva mama se ni mogla načuditi, da sedi pred njo pravi, resnični novinar — to je tisti, ki piše v »cajtnge«. — Hiša je bila ni bilo več treba dve uri peša- va obe prevet', saj poučujeva začetku vasi je že leto. dni za- čiti do šole na Dolah. ’ '-------- —------- ’~,{i-------Srvln Gruča otrok se je igrala na dvorišču »Med dvema ognjema«. Živžav je bil velik. Sole nisem mogel najti, zato sem se prepustil, da me je do nje popeljal lazkuštrani kratkohlačnik. Bil je odmor in v razredu je sedela samo šolska upraviteljica — mlada dvaindvajsetletna Cveta Pungertnik. — Od osnovanja pa do letos vsaka po štiri razrede istočasno. Razred je v majhni kmečki sobi, lipa pred oknom mu zastira vso svetlobo. Klopi so moderne, tudi tabla. Začudil sem se temu. Iz kamnitne stene pa lcoličen prostor za novo šolo. Tudi sonde so bile že skopane, potrebnega kredita pa ni. Kdaj bodo otroci trinajstih vasi dobili šolo, ki jo t?ko zelo potrebujejo? „Tinek ima pil’ sabo!“ Otroci so povedali, tovarišica učiteljica mu je segla v mali žepek in privlekla na svetlo stekleničko, do polovice še polno. Vino! Otroci so sami doma, lačni so. Najstarejša je spekla jajca in jih zalila z vinom. Starši ne rečejo nič, sami silijo otrokom žganje, polne vinske kozarce. Ti se ne branijo. Pijejo vsi, stari in doraščajoči, doma in po »pušelšankih« — domačih zaba-. vah, ki jih. prirejajo po trgatvi, vsako nedeljo v drugi hiši. Tepež in slabost, bolezen in smrt. Pri nekemu gospodarju je za- poginila vsa bo popravil radi goveje jetike živina. Dokler ne _ hleva, ne sme kupiti nove. Mleka ni, otroci so lačni. Videl sem dekletce, ki sem ji prisodil osem let, pa jih je imela šestnajst. Mnogo otrok je telesno zelo zaostalih za svoja leta. — V šolo hodimo radi, tu je tako lepo! — Ze ob petih zjutraj so otroci morali vstati in gnati na pašo, medtem ko so starejši nastavili novo prešo. Potem so morali napraviti drva, nanositi vodo. Težko je biti kmečki otrok Dograjen, če bo denar Zadružni dom v Podkumu „Ne znam pisati Dekleta so pričela s tečajem jateljila s črnimi znamenji na Rdečega križa. Učiteljica piše papirju. na tablo, one prepisujejo. Nato Praktično je takih nepisme-začne narekovati. Dekleta spet nih mladih deklet več. Fantje iz pišejo, samo ena izmed njih ne. teh časov so se privadili pisati — Marica, si utrujena? Zakaj pri vojakih, Ostali bi jim radi ne pišeš? — Dvig življenske ravni terja veDio složnost (Nadaljevanje s 2. strani) lih delovnih mest in še ta so stavljena tako, da jih delavci ahkoto dosegajo s 160%. Podle »Foto-Trbovlje« je poviša-plače vodilnim uslužbencem nasprotju s predpisi, tako da nezakonito izplačano plače segle že 150.000 din. >rav sindikalne organizacije n-ajo voditi ostro borbo proti sm nesocialističnim ta družbi jdljivim prestopkom. Družbe-kontrola je najmočnejši m j zanesljivejši instrument za bijanje vseh vrst goepodar-sga kriminala, ki ga ustvar- 0 razni brezvestneži. tani so organi Tajništva za branje zadeve odkrili v nart okraju 444 kaznivih de-lj, pri katerih je sodelovalo 1 storilcev, ki so okrajni skup-sti napravili okrog 42 milijo-v dinarjev škode. Tudi letos stanje ni izboljšalo. Do 15. rila je bilo odkrito 138 kazni-i dejanj, povzročena škoda se ceni na približno 12 mili-iov dinarjev. Ponekod je bil vzrok za ka-iva dejanja pomanjkljiva evi-nca nad porabo materiala Na adbišču Roto tovarne v Vid-i-Krškem je dobro orgamzi-tva skupina tatov kradla že od a 1952, medtem ko so jo iz-idili šele lansko leto. Pn kraji adbenega materiala v tej torni je sodelovalo okrog 60 idi, posredno ali neposredno, so napravili skupnosti okrog milijonov dinarjev škode, m ljudem je torej omogočala moteno kaznivo delo slaba idenca nad porabo materiala, ,r ' je značilno za gradbena djetja. Prav tako je v pod-I ju »Tehnika« v Cerkljah 26 tov pokradlo za več kot mili-n dinarjev cementa. V trbo-ljskem rudniku je dalj časa tal na prostem 000.000 din eden elektrl ni kabel. Pogrc-1 so ga šele, ko so kriminali- stični organi izsledili krivca in o tem obvestili rudniško upravo. V Elektrarni v Trbovljah je nekdo ukradel stroj v vrednosti 300.000 din, ker je bil stroj na prostem. Obstajajo pa seveda še druge oblike in možnosti za odtegovanje družbenih sredstev. TEHNIČNI ZAŠČITA ZMANJŠUJE NEZGODE llesen problem v naših podjetjih je še vedno pomanjkljiva higiensko-tehnična zaščita dela, ki ima za posledico večje število nesreč pri delu in precejšen odstotek bolniških dopustov. Skoda, ki jo družba zaradi tega utrpi, gre v milijone. Imamo pa tudi primere, da se delavci ponesrečijo ali obolijo pri delu v podjetjih, kjer je higiensko-tehnična zaščita sicer v redu, vendar se je delavci ne poslužujejo Prav bi bilo, da di sindikalne 'organizacije prirejale za svoje člane predavanja o higieni in zdravi prehrani, kajti nemalokrat se zgodi, da delavec zboli zaradi nezdrave prehrane in pomanjkljive osebne higiene. V DELAVSKIH SVETIH JE PREMALO ZENA ' Sestava novili d elavskih svetov v naših podjetjih je dosti boljša kot prejšnja lota, kar je predvsem zasluga sindikalnih organizacij Vendar pa število žena in mladine v delavskih svetih še ni zadovoljivo. Povsod tam, kjer so politične organizacije agitirale za pritegnitev žena in mladine v delavsko samoupravljanje, uspeh ni izostal. Na splošno lahko trdimo, da so prišli v delavske svete dobri kadri, od katerih lahko pričakujemo, da bodo le-ti ne samo gospodarski. temveč tudi družbeni organi. V mesecu maju in juliju letošnjega leta so bili v vseh pod- jetjih našega okraja seminarji za člane delavskih svetov in upravnih odborov. V tem času je bijo 23 seminarjev, ki jih je obiskovalo 1096 slušateljev. Vzgojno delo pa ni bilo omejeno le na seminarje. Tako je bilo organizirano tudi 65 tečajev za strokovno usposabljanje delavcev, ki jih je Obiskovalo 4125 delavcev raznih strok. V kolektivih je bilo nadalje 215 poučnih predavanj. Vodstva sindikalnih organizacij so dolžna mobilizirati vše sile za reševanje problemov v našem gospodarstvu. V delavce pa moramo nenehno vcepljati zavest, da življenjskega standarda ne sestavlja samo višina njihovih plač. K življenjskemu standardu moramo namreč šteti tudi bolnišnice, ceste, železnice itd. itd. Našim delavcem moramo nadalje pojasniti, da nis° lastniki naših tovarn, temveč samo njihovi vestni upravljale;. Vsa naša proizvajalna sredstva pa so last vseh delovnih ljudi, torej tudi tistih, ki niso nepo-sredno zaposleni v tej ali on: tovarni. Precej govora je bilo na plenumu tudi o naših gostinskih obratih. Največ je gostincev, ki niso in ne marajo postati elani sindikalnih organizacij. Tudi največ gospodarskega kriminalu je prav v gostinstvu. Zato so na plenumu predlagali, naj bi v takšnih primerih naša sodisca hitreje poslovala, ker se testo zgodi, da je v tem ali onern gostišču precejšen primanjkljaj in je naznanitev že na sodišču tisti pa, ki so primanjkljaj zakrivili, so nemoteno dalje v svoji službi. . Ob koncu je plenum sprejt . precej smernic za nadaljnje delo sindikalnih organizacij, predvsem v bližnji zimski sezoni. Po končanem plenumu so si navzoči ogledali tovarno »Jugo-ta-nin«. To je šola Dekle je zaihtelo. Ni dalo glasu od sebe. Prihodnjič je ostalo njeno mesto v tečaju prazno. Sele tedaj se je pričelo učiteljici svitati, in končno je prišlo na dan, da Marica ne zna pisati. Med vojno v Nemčiji ni hodila v šolo, po vojni pa je bila prestara in nikoli se ne bo spopri- cesta se približuje vasi l mska pravijo ca Ajda je že v cvetju, v dolini jo že žanjejo. Smo že precej visoko, okoli osem sto metrov nad morjem in letina se tu zakasni za tri tedne. Hladen jugozahodnik vleče čez sončno reber ob vsakem vremenu. V juliju jedo tu zadnje češnje. Oprtali si bodo ta teden bren-tače in se spustili do vinogradov. Še šmarnica je letos dobro obrodila. Med ropotanje klopotcev se bo mešala pesem obira-čev in drdranje mlinov ter škripanje stiskalnic. Zima, ti kar pridi, pajaca je doma. Veter bo kmalu nato pričel vrtinčiti kosme snega pn jih odlagati po travnikih in njivah Meter, dva. Zameti bodo rasli, vas bo odrezana od ostalega sveta. Šola bo le nekajkrat, otroci ne bodo mogli do nje. Učiteljici pa se bosta selili s peči na peč. V njuni sobici, preurejeni iz žitne kašče, so letos sicer položili lesen pod na beton, ki je do sedaj pokrival tla, toda v sobi ni peči in mraz bo. Okoli hiš bodo zavijali volkovi in se podile divje svinje, iz gozda se bo priklatila divja mačka in vohala hrano. Morda bi pravljici lahko dodal še hrepenenje dveh mladih deklet po romantični silvestrski pomagali, toda one nočejo. Sram nočit glasbi in toaletah. V dolini plešejo, vaški učiteljici pa zmrzujeta in poslušata pogovore žena, ki so se zbrale ob kolovratih. Dekle tam V kotu gleda z zaljubljenim obrazom v noč In sanja, da bo po pustu že gospodinja tam na Mlakah. Njen nezakonski sin bo morda le dobil očeta. V sanjah si pripravlja krancelj, kakršnega Se dolgo ni bilo deset vasi naokoli, i» tud' on bo povabil prijatelje na pu-šeljc. Potem pride pa svatba in plesali bodo tri dni skupaj. Življenje je vendar tako lepo. Brzimo v dolino. Dež, ki je prej samo rosil, se je sedaj ulil in zdi se mi, da avto komaj striže zaveso dežnih niti pred ščit-nim steklom. Razsušena zemlja na to že pet tednov žejno čaka in kmetje so sedaj zadovoljni. Jaz ne toliko moje fotografije v sobotni številki ne bodo najboljše. Borut Plavšak v Gradišču * jih je. Manj čudno je, da ne znajo pisati nekateri starejši vaščani okoliških vasi. Šola je bila tedaj tako daleč. Nekateri vaščani so videu vlak prvič in zadnjič, ko so jih Nemci izselili in ko so se- vračali domov! Še sedaj si o teh razburljivih časih marsikdaj pripovedujejo Zadnje brazde Gospodinja izza pluga je zaklicala deklici, ki jc vodita to nenavadno vprego: »Lepo se drži, saj se lahko, ko pa je krompir tako dobro obrodil!« Ded pri prednjih kolesih starodavnega pluga pa je zadovoljno zamomljal in debelo pljunil v razor. Kaj pravijo prebivalci Ulice talcev v Zagorju Ker sta list »Pavliha« in tudi Zasavski tednik« v »Zasavskih bodicah« že večkrat pisala o Ulici talcev v Zagorju kot o zelo razvpiti ulici, je prav, da prisluhnemo, kaj pravijo u tem neprizadeti prebivalci tc ulice. Ulica talcev v Zagorju sega od poslopja Kmetijske zadruge do zagorskih Apnenic in je večinoma v izgradnji, zato razumljivo ne more imeti takega videza kot vstala ulice. »Pavliha pravi, da je to ulica »razgrajačev«, vendar to v celoti ne drži. Pes je, da se čujc iz neke kleti na koncu ulice, kjer točijo jabolčnik, pozno v noč petje, včasih tudi razgrajanje in podobno, nad čemer se zgražajo ostali prebivalci Prav bi bilo. la bi pisec »Pavlihe« ošibal prizadete posameznike, ne pa vseh prebivalcev ulice, Mislimo, da že samo ime te ulice zasluži, da se ga uporablja bolj častno — za red in mir pa naj bi poskrbeli pristojni organi oblasti. Odločni ukrepi Sveta za gospodarstvo občine Zagorje ali je povsod Brestanico brez pitne vode TAKO? Tako se človek vprašuje, ko hodi mimo sadovnjakov miiii ic«iva- - ' , . , , čela graditi takratna banovin- mi, da bodo svoje obveznosti porabiti drugače kakor ska drugega pa je po do konca leta težko izpolnila. 9“ enostavno prepuste modu 06vob,^itvi za svoje Ko je svet za gospodarstvo na . £.J. hi ’ hiS zgradila elektrarna. Trški vo- kjcr nadloga nabira in kopiči, le more. Pred nekaj leti so v Brestanici kupili poseben sod, ki drži 2000 litrov, z namenom, da bodo cesto skozi trg redno škropili z »lavgo«, ki jo zastonj nudi naselje Tovarna celuloze na Vidmu. Po moramo prruiu, ua rma uu tega jc ovci za guapouaraivo na . - - . . , . , ~r,r.norf zgraaua eivh.a.arria. velikansko škodo vsa skupnost, seji pokušal še izvrševanje ^^^jevee^prodati ali pa posu- ’ škoda? misijo, ki bo pregledala zlasti Prav tako ravnajo mnogokje z Presenetljivo so se popravile tista podjetja, ki plana niso iz- grozdjem in že se čujejo glasovi, ^ ^ ________ _ ________, ____ pa so podjetja zaposlila več de- tudi kmetijske zadruge. Razen polnila, in skušal najti vzroke, da bo treba že kar trgati (ptice ^iTspustl vodovod skozi skrom- ^ rw -- ... -L-. “ — — «■•«-*- ’-•* no filtracijo. Da pijejo največ takšne »pitne« vode ravno otroci. menda ni treba posebej po- nih sestankih. Na žalost pa je ostalo o vsem tem samo pri razpravah, p>rebivalstvo Pa se mora — hočeš, nočeš — še kar naprej zadovoljiti s tem, kar lavcev, kot so to predvideli v svojih letnih načrtih. Sistem premiranja, zlasti pa nekaj izgube, so vse ostale plan zadruge v Zagorju, ki plana ni obenem p>a najti način v pre- ga zobljejo, lotevajo se ga ose iz po klila in ima v trgovini celo ostalih mesecih do konca leta, in sršeni, da strahu pred dvg- vsaj izboljšati dosedanje pioslo- nožnimi odjemalci niti ne ome-norm, se doslej še ni izboljšal, dosegle; zadruga v Cemšeniku vanje. njamo) Trgati, č.mprej potrga- Ceprav je svet za gospodarstvo že pjred meseci ugotovil, da bo pa je vse svoje sile namenila pospeševanju odkupa in pri tem Ti in še nekateri drugi ukrepi ti! In to celo v krajih s slabimi sveta za gospodarst- vo seve ne Industrija gradbenega dragocena napotila in še nekaj drugih, nje leto. za prihod-(v) treba norme v nekaterih pod- delu dosegla razveseljive uspe- bodo mogli nadomestiti zamu-i at jih temeljito revidirati, taista podjetja tega doslej še niso storila. To se najbolj vidi v rudnik, podjetju »Slikarstvo in pleskar- materiala stvo«, kjer so visoko prekoračili plačni sklad, celotnega prometa pa dosegli le nekaj odstotkov. Ugotovitev občinskih organov pa še pove drugo nevarno stran. Nekatera podjetja ne le, da niso dosegla polletnega plana, marveč celo poslovala z izgubo in primanjkljajem. Najbolj kri- ja »Bor» v Vidmu-Krškem je legami, pa letos, tri tedne. ko je razvoj udarjati. V času, ko posvečamo tolikšno skrb zdravju državljanov, posebno še zdravju našega mla- jenega izpada v proizvodnji. Ali se ne pravi temu pljuniti \ ’ rcxi ‘ jv, treba nujno Ta «v\ r\o in /in Krk nndtflnrl rial ___ ____ : „ nl«.h 1-2 2» i . _ Ostala, zlasti večja podjetja, Jasno pa je, da bo pregled dal na vse svoje delo in skrb, ki jo ~ Jl’ J J~'~ ' 1 'je vinogradnik vložil v to, da bi od pridelka zares kaj imel. Vse leto se je trudil, da obvaruje trsje pred boleznimi, ki so grozile, nazadnje ko gre samo še za to, da vlije sonce v ta žlahtni sad sladkobo in aromo — takrat S ato gospodarjenje v Mi tarskem podjetju „Bor' v Vidmu-Krškem lotiti tudi ’ rešitve tega že kar kroničnega problema Brestanice. Zelo bi bili hvaležni sanitarni inšpekciji, če bi nam tudi ona p>o svoj strani pripomogla do zdrave pitne vode. Nadalje bi tujec, ki pride v komaj nekajkratnem škropljenju pa je sod izginili v pozabljenje, skozi trg pa vsak dan drva po 150 in tudi do 300 avtomobilov. ki dvigajo gore prahu. Samo elektrarna zvozi dnevno skozi kraj 20 15-tonskih vagonov premoga s postaje. Potem še rudniški avtomobili in avtomobili gozdne uprave, avtobusi in ostala vozila. O tem prahu je bil govor tudi že na zadnji 'občinski seji. Skrajni čas je, da se v ta .namen kupljeni sod spet »reaktivira« in uporabi za to. za kar je bil določen. Prevoz potrebne »lavge« z Vidma Pa naj oskrbe tisti, ki napravijo največ prahu, kar bo z malo dobre volje in uvidevnosti vsekakor izvedljivo. Ob koncu pa še tole: večina težkih avtomobilov kar drvi skozi naš trg. Ali bi glede na ozko brestaniško cesto ne bSo mogoče predpisati na i večjo do-pustr«. hitrost samo 15 km? Prizadeti. Gospodinjski ga- Kafbo imel i« kislice!'ŠU- pal. do imamo^v kraju IcsflijSM (j0Ut6I VHlUStUlItU gre in to prepreči on sam. Utrga Brestanico, na prvi pogled sklepa- Kaj bo imel od kislice? Sla- pal. da imamo v kraju kakšno Upravnik mizarskega podjet- podjetja ogrožena tudi njihova bo ceno, nezadovoljstvo, razoča- cementno tovarno, kajti od .tu- ni ponudb in nimajo dovolj lesa. Tako trdi upravnik pod- 60 lično je v rudniški restavraciji, dal odpoved na jpoložaj in služ-katera izkazuje 712.000 dinarjev bo. Podjetje ne uspeva več, ker mamka. Malomarno poslovanje tega piodjetja se je začelo že krni. in videti .je, da niti lan- jetja. Takšnega mnenja pa skoletna izkušnja na izučila tudi mizarji v tem podjetju, vodstva niti delavskega sveta, Da ne bodo v zmoti še ostali, da bi poiskal vzroke tega sta- je nujno, da pogledamo resnici v oči. Izgovor, da podjetje ne bi imelo dela, me drži. iPred nedavnim je imelo več ponudb; občinski ljudski odbor je želel, nja. Sicer drži, da je menza jemala vsa tista sredstva, ki so se nabirala od gostilne, vendar to nikakor ne opravičuje niti uprave niti delavskega sveta, da da bi ta mizama izdelovala več oprav za šole, hišico za telefonsko centralo, sodišče pa je eksistenca. ran je! Ali ni tako ravnanje na- Zadmji čas je, da vsi člani ko- zadnjaško? Skrajni čas, da se lektiva mizarskega podjetja spremeni — in prav tu bi bil »Bor« primejo pošteno za delo eden izmed najkoristnejših, če in si s tem zagotovijo lepo živ- že ne naj hvaležnejših opravkov Ijemje in spravijo svojo mizarno kmetijskih zadrug in tudi občin, krade v sobe. na tako višino, kot je bila ne- Vsako prizadevanje, prepričati trgovinah in koč. Obenem pa bi s tem dokn- ljudi, bo rodilo spoznanje, za ka zali, da so vredni zaupanja in terega bodo naposled nalog, ki jim jih nalaga družba, hvaležni. tra dp večera se dvigajo pri nas oblaki prahu. Oastodinje si ne upajo odpirati oken in zračiti svojih stanovanj, saj se jim prah celo skozi z sorta okna pri-V gostilnah in sploh v vseh ostalih '.©kalih zaman tudi po vendarle večkrat na dan brišejo prah. L. A. Vedno znova in znova s© že takoj skraja ni napravil odločne ukrepe. Poglejmo še kzojaško-šivilj- dalo razpis za izdelavo treh sko delavnico. Le-ta je imela razpravnih sob. Ponudbo občin- Plodno dek) organizacije SZDL v Zagorju Več poudarka družbenem upravljanju doslej komaj nekaj okrog 900 tisoč dinarjev celotnega prometa, izguba pa znaša nekaj okrog skega ljudskega odbora je mizama zavrnila, na razpis pa se ni oglasila. S tem je bilo sodi- SZDL je doslej organizirala 12 tečajev, ki sc jih je udeležilo nad 200 slušateljev — Uspela politična predavanja Občinski odbor SZDL v Za- odlašanjem plačil onemogočajo 100.000 dinarjev. Delavci so šče prisiljeno dati v izdelavo ^oonsKi oaoor v za.- omasanjem piacu onemogočaj« ^ poh«v„ . .. »ssias.rsar rs, jas: naj večjo pokornost delu in raz-‘faka vaške organizacije še voju posameznih terenskih or- mnogo dela. stotine mizarskih podjetij, ki jim nikoli ne manjka lesa. Pri plače. Se pravi, da delavci niso Tudi izgovora, da ni lesa, ne imeli vseskozi dela, na drugi moremo vzeti resno, saj je na strani pa šušmarstvo cvete, kar povzroča seve škodo tistim obrtnikom, ki plačujejo svoje dajatve v redu. Podobno je tudi v pleskarskem podjetju. Občinski organi imajo točne podatke o šušmarstvu in človeku se upravičeno poraja sum, da ganizacij SZDL. Prizadevanje tem je potrebna iznaidljivost in celotnega odbora je šlo y smeri pa dobra volja. Videti je, da v kolektivu, kakor tudi pri samem upravniku, gospodarskem ni dovolj ■ socialistične zavesti, področju, ko trde, da podjetje nima več tolmačenja najvažnejših nalog članstva SZDL na političnem, in kulturnem nekateri pridejo na redno delo možnosti za obstoj. Zavedati bi le zato, da si v tem času nabe- se morali, da bo z likvidacijo V Hrastniku so pred tedni ured ili novo sodobno trgovino Ni še moč oceniti celotnega delovanja posameznih organizacij, res pa je, da so nekatere dosegle pri tem delu lepe uspehe. Pa tudi vaške organizacije so v nekaterih vaseh postale nosi teljice naprednih idej, čeprav — to je treba priznati — pri smernicah nove davčne politike niso v celoti uspele raztolmačiti volivcem najbistvenejše stvari iz tega zakona. Preveč so se zanašale na občinski odbor in na njegove odbornike in sodili so, da bodo morali le-ti še pogosteje prihajati na njihove sestanke in tolmačiti vse nejasnosti. No, občinski odbor je v pomladnih mesecih krepko pomagal vaškim organizacijam, kazno pa je, da ponekod brez pravega uspeha. To se najbolj vidi pri plačevanju taks in davkov, saj so še mnogi kmetje, ki čakajo kdo ve kakšne spremembe, ne pomislijo pa, da z načel splošnega upravljanja. Občinski odbor bo moral v zimski sezoni organizirati še več pre- davanj o družbenem upravljanju: ne teoretičnih, marveč praktičnih — vzetih iz vsakdanjega življenja. Doslej smo že dovolj osvetlili splošni pomen upravljanja, sedaj je čas, da spoznavajo ljudje praktično stran tega in se seznanjajo z celotnim gospodarskim in drugim mehanizmom. To ne bo lahka naloga, vendar ima Zagorje nekaj sposobnih aktivistov, ki dobro poznajo in vedo, kje bo treba upravljalcem najbolj pomagati. (v) V Hrastniku za Teden muzejev Najbolj se Hrastničani zani-razvoju družbenega upravlja- m(lj0 ~a predavanje, v katerem nja. Čeprav so se organi druž- bodo sušali nekaj zgodovine iz benega upravljanja ponekod že davne preteklosti svojega kraja, uveljavili, pa vendar še niso .,7! pa za razstavo, ki bo v Pu- povsem zaživeli in pripomogli k harjevem domu Tam bodo raz- uveljavljanju našega družbene- stavili nekaj starih predmetov ga upravljanja. V teh preizkušanju novega orožja v Crmošvjioalt. Tragična novice je moreče legla tvd' na srce slehrrneoe godbenika. (Nadaljevanje sledi) Teden TBC im o> v u <81 iii laiavji Stran 5 »ffiivajnm otroka prod uMe ozo IZ BAOEC V č-a&u od 28. oktobra do, jih še ni. Na tem sestanku 2. novembra t. L bo, kakor vsa- prav tako sklenili, da bodo Gostovanje Mladinskega gledališča. — Gani Mladinskega gledališča iz Radeč bodo v krat-so zaščititi človeka izven zdrav- kem gostovali po okoliških va-vsi stvene zaščite. Njih skrb bo, da s eh s pravkar Pocenitev mesa v Brežicah. — Kakor smo že poročali, so v Brežicah reorganizirali mesar- posege in znižanje cene mesu. Uresničena je dolgoletna želja Ponovitev »Velike puntarije«. potrošnikov mesa, ki si žele pre-Prejšnjo soboto in nedeljo so skrbeti meso popoldne ali pa ponovili z uvedbo dežurne mes- , . ______________________________________________________ „„ _ „ naštudiranim ska podjetja v skupno podjetje ko leto, Teden TEC, in sicer o’i>cinski odbori RK dobili eno se bodo zanimale, v kakšnih odrskim delom v režiji tov. Ko- kmet. zadr. Združitev je pokaza- pod geslom »Očuvajmo otroka aii dve nesebični in požrtvoval- socialnih pogojih žive ljudje, lenčeve. Obiskati nameravajo to razne pozitivne oroamzacijske pred tuberkulozo!a © ni tovarišici, ki bi prostovoljno kakšne so stanovanjske razmere Svibno, Dole, Podkum itd. O pripravah za ta Teden je opravljali patronažno službo. Ti itd. To se pravi, da si Bodo pri- pred dnevi razpravljala sekcijo pomožni sestri bosta nekakšna zadevale odpravljati tudi vzro- za borbo proti tuberkulozi pri zveza med protituberkuloznim ke za tako visoko število tuber- , . . okrajnem odboru Rdečega kri- dispanzerjem in tuberkuloznimi kuloznih obolenj, ne pa samo rades^i gledališčniki _ «. ža. Na tem sestanku so izpol- bolniki, njuna naloga pa bo, da posledice, kakor se je to delalo »Veliko puntanj o*. Obe pred- ki je odprta vsak delavnik niti sekcijo z nekaterimi tovari- bosta obiskovali bolnike na do- doslej. stavi je obiskalo precejšnje ^ ^ govorlli RadSTh' 240 din in svinjino po 260 din. -v To. J1j ™C' Pa tu<4 o problemu tuberkuloze. Na tem bo imelo te dni svoj redni letni Podjetje je uvedlo tudi položi, ah pa jih ustanovijo, kjer pozneje, prizadevale čim bolj sestanku bodo s konkretno ana- ob6ni zbor. Računajo, da bodo sefono mesnico za meso II. vt- iizo dokazali, da je visoko šte- po občnem zboru sekcije dru- ste, kjer sedaj prodajajo gove- . . . . ... ji_____mn /l.n C trvv-v* -izv nimO- »"pS- sc««-«* i tU-di ®!>,ča?no nagrado. skih in političnih organizacij, Občni zbor športnega društva. <4” *pre! 24°. dln)’ LESKOVEC vilo obolenj na tuberkulozi zares družbeno vprašanje, ki ga morajo uspešno reševati vsi či- *, , . . „ . , nitelji, ki so odgovorni za to. V Šolski odbor osnovne so.e m ro eo sedaj izpopolnili. Vedno zimskem času bo tudi seminar nižje gminazije v Leskovcu se so pripravljeni tekmovati z za nove pomožne patronažne je pred kratkim sešel in pre- ostalimi odredi. Preteklo šolsko sestre, ali lepše rečeno.— za gledal preurejeno šolsko po- leto so zasedli prvo mesto na prostovoljne delavke za borbo slopje. Z zadovoljstvom so vsi okrajnem tekmovanju in prejeli proti tuberkulozi, kjer se bodo ugotovili, da je bilo delo tovar;- za to nagrado v obliki orodja, s seznanile s svojimi nalogami in ša ravnatelja kakor tudi celot- katerim so izpopolnili svojo de- se tako usposobile za hvaležno nega odbora zelo uspešno. Solo, lcvnico. -a in humano poslanstvo. ~nc ki je bela prejšnja leta v sramoto kraju, so med letošnjimi počitnicami popolnoma preuredili v notranjosti in zunaj, tako da ima sedaj resničen videz zavoda, kjer se uči in vzgaja mla- Zadružni dom, ki ga v Pod- pa so 91 s prihranki kupili pio-dina. kumu grade že več let, so do niz-ji sama, tako da smučajo sko Šolski odbor je razpravljal še tedaj v grobem že izdelali. V raj vsi. Sedaj pa se radi igrajo o materialnem stanju šole in njem ima svoje prostore Kme- med dvema ognjema in namiz-ugotovil, da je kurjava za šolo zadruga. Pričeli p« so na tenis. Do sedaj so imeli mizo za zimo že preskrbljena. Sola 4**1 2 opremljanjem zadružne sposojeno, pričeli pa so zbirat si je preskrbela tudi dovolj no- S*0*0*: mizarji so že polo- les in denar, da si jo bodo kurili učil, tako da bo pouk lažji 2,11 t*a. ® "apraviU police za pili. in uspešnejši. štva postale bdlj aktivne. dino po 190 din. S tem je orno- POD KUM žiM tla in napravili police za špecerijsko in manufaktumo _ ___ _ . ._______. , blago. V teh dneh se bo zadruž- Zveza zadruznu- je sprejela M trgovina že preselila v nove tekmovalni program okrajne prostore, zidani delajo tudi v Zveze zadružnic. Zadružnaoe so ostalih prostorih, ki jih bodo, če Dobili bode- semensko pšenico ARTIČE Roditeljski sestanek. — Zad- slabši v šolskem delu. Zakaj KOOlieiJSiU scsvaJIC*'.. _.. ,r-ran- j . .. , -------*------------ j--------, — Toča v mesecu juliju ni po- . npr.plio v septembru je bil to? Stairši mislijo, da je za vzgo- sklemle. da bodo ustanovile ak- ne bo prej zmanjkalo denarja, škodovala v občini Vidam-Rr- roditeljski sestanek, na jo otrok odgovorna samo šola, tive zadnm-c po vaseh m_v nje tudi kmalu pripravili za njihov ško le velik del vinogradov, -rWn ie dr Pirc iz Brežic doma pa naj otrok dela. Taki vključile predvsem zensko novi namen. V zadružnem do- temveč tudi preko 50 ha pše- »avai 0 otroški paralizi. Po otroci pišejo šolsko nalogo na kmečko mladino, ki je obl sko- rnu bo dobila svoje prostore tu- ničnih posevkov. Najbolj so p ,„v„rL ;u so se starži poraz- paši, afi pa naloge sploh ne na- govorili o delu svojih otrok in pravijo, ker je ne utegnejo, o tesni povezavi šole in doma Dolžnost Društva prijateljev v skrbi za boljšo vzgojo otrok, mladine bo, da se pobriga za te Za to bo posebno skrbelo Dru- izkoriščane otrobe. Take stars štvo prijateljev mladine, ki je bo treba pač na kaknačin pn-teaa dne izvolilo tudi svoj novi silita, da bodo dali otrokom cas - za šolsko delo in tudi za po- trebno izživljanje, saj tak otrok vala gospodinjske tečaje. Za- di pisarna krajevnega urada. bili prizadeti kmetovalci na družmce bodo nadalje uredile Kmetijska zadruga se že pri- Pleterjih, Anovcu in Velikem toplo gredo v šolskem vrtu, ki prarija na odkup jesenskih Trnu. Škoda na pšeničnih po-bo n« razpolago tudi mladim kmetijskih pridelkov. sevkih v navedenih krajih je zadružnikom in šolski mladini. Mladinska organizacija v bila ocenjena s 50—55 odst. To Pripravljajo se tucE že na zim- Podkumu šteje 50 članov. Na področje je bilo po toči priza- ska predavanja in tečaje. sestanku so sklenili, da bodo deto tudi lansko leto in si oško- Društvo prijateljev mladine v mladinci sami vodili delo v dovani kmetovalci zaradi tega Leskovcu zaznamuje lepe uspe- pionirskih krožkih, ki delujejo ne bi mogli preskrbeti semen- he. Med počitnicami je društvo m osnovni šoli. S tem bodo ske pšenice sami. — pripravilo šolski mladini 14- nrtodinci močno razbremenili Občinski LO Videm-Krško bo skih sestankov. Vidi se, da se dela, kasneje pa dnevno taborjenje v Gazicah pri tovarišice učiteljice, ki imajo prizadetim gospodarjem pre- ti res zanimajo za vzgojo svojih zaostalosti. Cerkljah. Društvo je priredilo ’ tudi več izletov. Pred kratkim je društvo n.a seji sprejelo načrt dela. Tako bodo uredili igrišče pri šoli, ki bo imelo prostor za odbojko, rokomet, steze odbor. Pohvaliti je treba staise, ki drugače ne bo ime1! nikoli nič se redno udeležujejo roditelj- ^ življenja: danes ne zaradi zaradi svoje ____________________, ... ______ _____„_____ _______________________________ . _ . . ___________ Z. M. poleg obsežnega šolskega dela skrbel semensko pšenico po po- otrok. So pa tudi starši, ki jih še mnoge druge odgovorne lovični ceni, revnejši pa jo bodo še nikoli ni bilo na sestanku, funkcije. Najaktivnejši krožki dobili zastonj. čeprav bi bilo potrebno, da bi so šahovski, rokodelski in amu- Pšenico bodo razdeljevale se pogovorili z učitelji. Otroci kmetijske zadruge. -a takih staršev so navadno naj- čarskd. Preteklo jesen so mladinci teke in skoke. RazeA tega graž*iti s^arsko ska- knln,ieo i/ Rnrvut.i i-ritvlanei-' namerava društvo urediti tudi otroško igrišče. kalnico v Sopoti. Po izdelanem profliu terena jim je načrte napravil inž. Bloudek, dela pa j< Pionirska organizacija na le- vodil 17-letni Rafko Celestina skovški šoli je pričela z novim šolskim letom zopet z delom. V organizaciji delujejo razni krožki, najbolj marljivi so pa člani Kluba mladih tehnikov, la jih je preko 150. Lani so si mladi tehniki, uredili delavnico, kate- Letos nameravajo skakalnico povečati, da bo dopuščala skoke do 40 metrov. Pionirji podkumske šole so tudi drugače navdušeni smučarji in že komaj čakajo zime. Sola ima 15 parov smuči, ostaCe prebujajoče se JTrbovlje. Ura je pol petih. Nad mestom leži še noč. Rudniška sirena je pravkar odtulila. Hiše, novi bloki in stare eno- DOBOVA V Dobovi je bdi roditeljski jetao dvoranico za vse vrste sc-sesvanek gimnazije in osnovne stankov in krožke. Tudi dram-šole. Uvodoma je imel doktor ^ skupina KUD je z ureditvi-Kocjan iz Brežic zdravstveno jo pododrja prišla do gled predavanje o paralizi. Starši, ki ške garderobe, jih je bilo 150, so bili z njim zelo zadovoljni. , - Po predavanju je ravnatelj gimnazije pojasnil pravice ih delo šolskih odborov, zatem pa so bile izvedene volitve teh novih odborov. Tretji del roditeljskega sestanita pa je bil namenjen posvetovanju staršev z učitelji. Splošna ugotovitev je bila, da se dajalci niso oprijeli šolskega dela z vso resnostjo že od začetka pouka. Z začetkom šolskega leta je ponovno zaživelo tudi delo »Partizana«. Vadijo cicibančki, pionirja in pionirke, mladinci in mladinke. Upamo, da se bo delo nadaljevalo tudi pozimi, ko je sicer precejšnje pomanjkanje prostorov. Zadnjo nedeljo v sciptcmbru »o dobovski ribiči zopet ribarili Že od zgodnjih jutranjih ur. Tokrat so imeli precej sreče. Dobovški rekord je dosegel Franc Škoflek, ki je u jel 88 cm dolgega krapa, ki je tehtal 10 kg. Ze večkrat srtao omenili, da zadružni dam v Dobovi ne služi v polni meri svojemu namenu. Del09 pa se je tov. Snblič *a-vaol /a prostor pod odrom. Občinski ljudski odbor v Brežicah pa je prispeval nekaj f'-bančnih sredstev. Uspeh je že b' Kmalu bomo imeli kar T>ri- Seja planinskega društva na Mrzlici SENOVO Priprave za konferenco ZK na rudnikn. — Osnovne organizacije ZK se pripravljajo na konferenco ZK rudnika Senovo, ki bo 10. oktobra. Najprej je rudniški komite ZK, razširjen z nekaterimi predstavniki sindikalne podružnice, delavskim svetom in upravnim odborom, analiziral delo Zveze komunistov v podjetju in postavil že nekatere važnejše zaključke. Tudi v osnovnih organizacijah se podrobno razpravlja o storjenem delu. Vse te ugotovitve bodo služile bližnji konferenci, da si napravi načrt za bodoče delo. Pomoč v pripravah na to konferenco nudijo člani OK ZK Trbovlje, po osnovnih organizacijah pa člani Občinskega komiteja ZK Senovo. Sodeč po pripravah bo bližnja konferenca dosegla želen uspeh. SE IZ PODKUMA Delovati bo pričel tudi sad-Jitrski krožek v drevesnici Krnc-bjsko zadruge, kanj vlada med ^hdočimi gospodarji razumljivo '"oltko zanimanje. Za krajevni izseljenski dan, “1 bo oktobra, že marljivo prl-Pravijajo obširno proslavo, na k,\teri bodo sodelovali vsi pionirji. Na proslavi bodo sprejeli v pionirsko organizacijo tudi cicibane. KO SE PREBUDE TRBOVLJE Na Trgu revolucije opazujem trboveljska prometna žila je prazna. Le kdaj pa kdaj pride po njej s trdim korakom človek. Počasi se dani... Pri avtobusni postaji se zbirajo potniki. nadstropnice so tihe in v temi. Petnajst, dvajset jih je. Mladi, Cestne svetilke rišejo nanje stari, med njimi tudi nekaj čudne, pošastne podobe. Le tam, otrok, ki drgečejo v prvem je-onkraj spomenika — v novem senskem hladu. Vsak čas priča-stanovanjskent bloku, ponekod kujejo avtobus, ki jih bo skup- dno se je potruditi. Če jima uidejo »bagrli», se bosta potila vso dolgo pot, in še šiht znata zamuditiI Že daleč od nas sta. Bosta uspela? Upajmo. Rudniška sirena na hribu se je Se tretjič oglasila. V rudniku, Strojni tovarni, Cementarni in številnih drugih trboveljskih že gore luči. Videti je, kakor da so hiše zapuščene, brez prelii-valcev — kiosk, podnevi polu no z drugimi Trboveljčani, ki so se tega dne odločili za potovanje v ta ati oni kraj, odpeljali vsakovrstnih časopisov in revij, proti železniški postaji, tja doli je prazen, trgervine in drugi v prašno savsko tesen obrati zaprti. Tudi okrog brusačevega vagona — trboveljskega čuda -Ij en ja. zarenči. Cestnih pometačev še ni na svojem mestu. Bliže, ko so urini kazalci šesti uri, živahne je postaja natla-je čutiti kaj malo živ- kovanem cestišču. Po pločniku Le pes nekajkrat jezno pešačijo z vseh strani k napi v »Bata« škornjih, delaret iz Glavna Strojne tovarne, pa tisti, ki delajo v Cemnetarni in rudniški separaciji. Te bo že čez nekaj minut odpeljal k Savi rudniški vlak — z vrsto svojih »bagrlov«. Na cestišču se dobivajo in srečujejo delavci, se pozdravljajo in pomenkujejo. Začne se: » ... jutrol« Potem pa pride obrežno nprašanje, kako si spal, pa št, kaj praviš, kakšno bo danes vreme. 5,29. — Na cesti sem opazil prvo kolo, nekaj minut kasneje pa tudi motor. Obojih je bilo nato vse več in več. Vsak trenutek bo pol šestih. Dva zamudnika — ženska in moški v~ delovni obleki, po Brusač je snel pred meseci svoj vsem sodeč delavca iz cemen-vo* s koles ln ga tn postavil, turne ali separacije, hočeta na Posel mn že navsezgodaj kar dobr« od rok vsak način nadomestiti zamujeno: kar se da hitro tečeta. Vre- Pošta v Trbovcu podjetjih se je začel delovni dan. Razbijanje, vrtanje in ropotanje bo za trenutek ponehalo le ob malici in ob štirinajstih, ko bo nastopila delo popoldanska izmena. 6,05. — Ceste so se izpraznile, toda ne za dolgo. 6,20. — Pomlajeni trboveljski avtobus — stari dolgi »Saurer« je pripeljal s postaje prve jutranje potnike Z njimi je prišla tudi pošta in nekaj svežnjev časopisov. Dvoje žensk s težkima košarama in nahrbtnikom se prerivata v vozilu proti izhodu. Po njuni obilnosti sodimo, da sta namenjeni na trboveljski živilski trg. Starejšo pobaram, kaj nese prodajat. »Jajčke,« odgovori v pristni savinjščini. Po koliko pa bodo, sem še naprej radoveden. »Po dvajset!« •O, to je pa precej! Po koliko pa so v vašem kraju?« Na ta odgovor sem čakal zaman. Niti ena niti druga ni odgovorila. Zdelo se nam je vsem, da hočeta s svojimi pogledi in smehljajem pojasniti svoj molk: to je pa skrivnosti Morda res skrivnost? Sključeni od težkega tovora sta že hiteli preko mostu, po cesti, ki drži na trg. 7,00. — Trg revolucije postaja spet živahen in pisan, kakor vsak dan: kolesarji, šolarji, prodajalci časopisov, gospodinje ki gredo nakupovati vsakodnevne potrebščine, in drugi polnijo cesto in pločnike. Vse to daje središču Trbovelj svojevrstno, prikupno podobo. Skoro vsakih nekaj minut prevozi mimo nas tudi avtomobil ali kako drugo motorno vozilo. 7,05. — V kiosk je prišla prodajalka. Nekaj vnetih bralcev jo že čaka. Seveda — danes je četrtek... 7,30. — Trboveljske trgovine so se odprle. 8,45. — Meglena zavesa nad Trbovljami se je razparala Dolgo dolino je obsijalo medlo jesensko sonce. Ceste postajajo vse polnejše in živahnejše Spraznile in utihnile bodo š°le pozno zvečer. jak gočeno številnim kupcem. da poljubno izbirajo meso. Gospodinje zelo pozdravljajo te ukrepe mesarskega podjetja brežiške kmetijske zadruge in žele, da se cene v mejah možnosti še znižajo. Gradbena dejavnost v Brežicah. — V Brežicah se je sicc; precej gradilo, vendar akumulacija sredstev v stanovanjskem fondu še daileč ne zmore velikih potreb po stanovanjih. Te dni so prevzeli štiri stanovanjske bloke po 4 stanovanja v naselju JZA, kjer skončavajo še nadaljnjih pet zgradb po 5 stanovanj. Občina Brežice je v naselju Hrastinec zgradila stanovanjsko barakp s 6 lepimi stanovanji. Stanovanjska skupnost v Brežicah je začela graditi dvonadstropni 12-stanovanjski blok ob Vodnikovi ulici, ki mo--a biti skončan do konca avgu-rta prihodnjega leta. Tudi in-iividualni graditelji so dobiti redite za dograditev svojih sta-lovanjskih hiš, predvsem za iz-ielavo fasad, s čemer bo mesto ridobilo na estetskem izgledu. Prav tako dobiva brežiška bol-lišindca novo lice z lepim prožečem, ki bo zraven obnovljene stanovanjske hiše lepa celota. Ako primerjamo te uspehe to ired kratkim svojemu namenu Izročeno 12-stanovanjsko hišo ori »Agroservisu«, pomeni dolženo lep napredek, vendar 1 režice potrebujejo še najmanj '50 stanovanj, ki se bodo pridobila le s pospešeno gradnjo Prav bi bilo, da bi se združila gospodarska podjetja in ustanove in skupno gradila nova stanovanja, in da se čdmprej ustanovi stanovanjska zadruga, ki bi lahko zelo veliko pripomogla k omiij en ju stanovanjske stiske v Brežicah. (tm) OBČNI ZBOR »SVOBODE — BRATOV MILAVCEV« — V Brežicah je bil občni zbor »Svobode Bratov Milavcev«, ki je lepo uspel. Delo tega društva v pretekli sezoni je bilo dokaj uspešno. Več o tem občnem zboru borno poročali v prihodnji številki našega lista. Gostinski kotiček Te dni je bil na Bledu IV. gostinsko-turistični zbor Slovenije, na katerem so se gostinski in turistični delavci pomenili marsikaj zanimivega za svoje bodoče delo in o dosedanjih izkustvih. Zbor je v vsakem pogledu lepo uspel. Le žal, da iz našega okraja nekateri gostinci niso pokazali pravega znimanja za udeležbo na tem zboru. Pretežna večina gostinskih obratov, zlasti manjših, nudi gostom še vedno kruh iz enotne moke. To izvira še iz prejšnjih let, ko je primanjkovalo bele moke. Na račun tega je bilo v zadnjem času že precej opazk gostov. Ker se je v letošnjem letu položaj bistveno izboljšal, so dane možnosti, da se vsi gostinski obrati lahko oskrbijo s kruhom in pecivom iz bele moke v neomejenih količinah. Na to opozarjamo vse člane in upamo, da bodo vse to v bodoče upoštevali. Uvedba kruha in raznovrstnega peciva iz bele moke bo namreč ugodno vplivala predvsem na izboljšanje kvalitete prehrane, kar je vsekakor zelo pomembno. Obenem pa se bodo tudi izognili nepotrebnim opazkam. ki so bile izrečene na ta račun. V zbornici je članom na vpogled zelo praktično ročno dvigalo za dviganje še ne povsem izpraznjenih sodov, ne da bi se pri tem vino pri tem skalilo. Ta priprava bi dobro služila vsakemu gostinskemu obratu. Telesna vzgoja v trbovelf skl gimnaziji Zastopniki razredov so se pod vodstvom tov. Radeja pomenih o flzkulturnem delu gimnazijcev. Sklenili so, da bodo organizirati medrazredna tekmovanja v atletiki, odbojki, nogometu, malem rokometu, košarki, šahu in namiznem tenisu ter plavanju, pozimi pa še v smučanju in sankanju. Za ta svoja tekmovanja bodo porabili svoj prosti čas in športne dneve. Tekmovali bodo v dveh delih, v jesenskem in spomladanskem. V načrtu pa imajo tudi srečanje z brežiško gimnazijo v šahu, rokometu in namiznem tenisu, verjetno tudi v košarki in atletiki. Mladinci se pridno pripravljajo na bližnjo mladinsko konferenco. Po vseh razredih bodo mladinski aktivi izvedli razredne sestanke. K. J. O PROGRAMU »TEDNA MUZEJEV« V POSAVJU O pomenu »Tedna muzejev®, ki ga letos pri nas že tretjič z uspehom prirejamo, smo pisali že v naši prejšnji številki. Danes naj samo še seznanimo bralce našega lista in prebivalce našega okraja o nekaterih zanimivostih programa, ki ga je v proslavitev »Tedna muzejev® pripravil Posavski muzej v Brežicah in ki se letos od preteklih dveh »Tednov muzejev« precej razlikuje. Pri pripravah za pretekle »Tedne muzejev« je bil poudarek na notranji preureditvi muzeja in ureditvi priložnostne razstave, ki so potem prišle s svojimi zbirkami povečini med stalne muzejske eksponente. Nadalje je bil poudarek privabiti predvsem v »Tednu muzejev« čimveč obiskovalcev, tako iz vrst šolske mladine kakor ostalega prebivalstva, da spoznajo muzej in njegovo delo v preteklih letih. Letos pa, ko so naši prebivalci že v precejšnji meri sp>oznali svoj lokalni muzej. moremo razen že v prejšnjih letih postavljenih nalog pri popularizaciji muzejskega dela in problematike napraviti korak naprej v smeri seznanjanja širokih množic z dalnjo preteklostjo Posavja, ki bo zastopana v programu predavanj v okviru »Tedna muzejev® v vseh večjih središčih našega okraja. Obenem pa bo javnost v okviru teh predavanj zvedela o delu Posavskega muzeja, saj so marsikate-Mh množic z daljno preteklost-Posavja plod znanstven o-raziskovalne dejavnosti omenjenega muzeja. Predavanja, ki so razporejena skozi ves teden po na koncu označenem razporedu, bodo spremljale skiaptAčne slike. Da Pa bodo udeležemoi predavanj spoznali raziskovalno dejavnost tudi nekaterih ostalih slovenskih muzejev in najvažnejše arheološke spomenike, ki po svoji znamenitosti včasih daleč presegajo ozko slovenski okvir, bodo po končanem predavanju predvajali krajše dokumentarne filme o arheoloških izkopavanjih na najvažneiših slovenskih najdiščih v Šempetru v Savinjski z Dola NA OBČNEM ZBORI BODO RAZVILI društveno zastavo Malokdaj pišemo o delavskem nih skupinah. Spoznali so, da Bržkone bc obračun dela te prosvetnem društvu na Dolu pri res ni mogoče privabiti vseh verjetno najmanjše »Svobode« Hrastniku, Pa vendar tod Svo- Dolanov v svoje sekcije, lahko kar lep. Dramska sekcija bo po- __ _ bodarji s enakim veseljem in pa so člani, ki bodo društvu ob vedala, da je uprizorila dve Zato vse prebivalce našega prizadevnostjo kot kje drugje prireditvah pomagali, sesta- igri, moški in ženski pevski okraja, delovne kolektive in ustvarjajo delovnim ljudem jali v svojem majhnem, toda le- zbor, da sta priredila zanimiv šolsko' mladino vabimo k čim marsikatero kvalitetno priredi- po urejenem domu in se pome- koncert in pela ob mnogih dru- Odlično strokovno znanje predavatelja univ. docenta dr. Franca Stareta in njemu lasten po-1 judno-znanstveni način podajanja, s katerim zna v razumljivi obliki posredovati svoje bogato znanje. pa nam jamčita, da nas bodo njegova izlaganja gotovo zadovoljila. številnejši udeležbi na predavanja, ki se bodo vrstila po sledečem redu: V soboto. 6. oktobra, ob 20. uri v Brežicah: »Iz zakladnice tev. nili o tisočerih zadevah, ki jih gih priložnostih, knjižničarka bo Sicer pa Dolani obljubljajo, sami morda ne znajo razvozlati, malce potarnala, da ji hudo prida se bodo popravili. Drugače Sicer pa: kje je rečeno, da bi manjkuje sodobnih knjig in ta- (vsaj tako pravijo) bedo v morali res vsi peti ali igrati, saj ko dalje. O vsem tem se bodo Hrastniku in drugod po Zasav- znano, da imajo mnoge za- skrbno pomenili in skušali vso spremljano z diapozitivi in z dokumentarnimi filmi. V ponedeljek, 8. oktobra, ob 20. uri v Dobovi: »Ilirska grobišča v Dobovi«; predava isti predavatelj in bo predavanje pridno pripravlja na vsakoletni Akt v mlad h zadružnikov v Kapelah dela uspešno Aktiv mladih zadružnikov pri predavatelji, vsak za svojo stro- ganizirali smo tudi prosto za- z bolnimi živalimi ravnati. Pri KZ Kapele je bil ustanovljen ko, od katerih se mlad človek bavo, da pridobimo sredstva za neki kravi smo videli tudi prvi- 15. marca t. 1. in je v tem krat- lahko veliko nauči. ekskurzijo. Tako smo se dne krat težki porod, kar je doma -.em času dosegel še kar lepe Do danes je aktiv izvršil po- 5. avgusta namenili v Ljubija- nemogoče opraviti, ker ni za to uspehe. Včlanila se je mladina, skusno gnojenje na travniku z no, kjer smo si ogledali veteri- potrebnih priprav in tudi ne ku ima možnost pridobiti y ak- umetnimi gnojili, in sicer z ni- narsko bolnico in tovarno moč- sposobnih ljudi Tudi to je za tmi razno strokovno znanje za tromonkalom, superfosfatom in nih gnojil. Pod vodstvom sekre- kmečkega človeka podučljivo, boljše, uspešnejše sodobno kme- kalijevo soljo. Tu zaznamujemo tarja OZZ tov. Bogoviča smo zlasti še, ker si bo v bodoče tovanje. ki danes še ni zadovo- viden uspeh, saj da gnojen trav- najprej odšli v veterinarsko vedel iskati pomoč v nesreči, »jivo. Do danes je v aktivu nik skoro polovico več sena kot bolnico. Tam smo bilj lepo spre- včlanjeno že čez 30 mladih lju- negnojeni, prav tako tudi kako- jeti in so nam obrazložili krm- di, upamo pa, da bo njihovo vostno boljšo krmo. ljenje bikov in krav, prav tako število še naraslo, ko bodo tudi Aktiv je nadalje meseca ju- tudi umetno oplojevanje. Na ostali mladinci in mladinke vi- nija organiziral tekmo koscev drugi strani smo se v bolnici deli naš napredek in uspeh. Tu- in žanjic, ki je dobro uspela, spoznali z raznimi boleznimi di oblast, posebno pa še OZZ, Pri tej prireditvi nas je KZ Ka- pri konjih, ki se zdravijo v tej posveča veliko skrb za napredek pele finančno podprla, ker smo bolnici, o načinu zdravljenja v vseh kmetijskih področjih in bili do tedaj brez denarja. Or- raznih bolezni in kako je treba daje mladini razne možnosti, od katere je odvisna bodočnost. 5SS HSSSfSSE SSH da sc bodo zdaj na je- ne ° te?1 stvareh pomenili na rabili pri programu -za prihod,-mo večkrat oglasili. občnem zboru in zakoličili novo njo sezono, delo ne bo več tako pot za prihodnje leto. težko. ;s pa se delavsko dru- nhnrln rr nn Dnin Irnr Delovanje društva prrate 'ev mlad,ne v Trbovljah je treba decentralizirati Odbor Društva prijateljev vzgojnem vprašanju mladine mladine v Trbovljah je prišel čeprav so bili izvoljeni terenski do ugotovitve, da delo društva poverjeniki. Nadalje društvo ni spremljano z diapozitivi in do kumentamimi filmi. občni zbor. In da bi bil zbor čimbolj slovesen, bodo na njem Ista predavanja kot v Breži- razvili svojo društveno zastavo. Prepričani so, da se bo pod zastavo zbralo večje število ljudi, kajti trenutno šteje društvo le okrog 90 članov, ki pa vsi aktivno delajo v raznih društve- cah bodo v četrtek. 11. oktobra, ob 16. uri v Trbovliah, v petek, 12. oktobra, ob 19 30 v Krškem in v nedeljo. 14. oktobra, ob 15. uri na Bizeljskem. S. S. V tovarni močnih krmil smo videli, kako se izdelujejo razna umetna krmila za vse domače živali, ki so nekakšno dodatno krmilo za boljše pitanje in rast pri prašičih, prav tako za goveda in kokoši. V teh krmilih so vse hranilne snovi za živali, za katere so namenjena. B. A do sedaj ni imelo zaželenih uspehov Zaradi tega se je odločil ustanoviti na območju občine štin samostojna društva. Se nadalje pa bo deloval pri občinskemu ljudskemu odboru centralni odbor društva, ki ga bodo sestavljali delegirani člani' upravnih odborov novoustanovljenih društev prijateljev mladine, in sicer za področje Center, Trbovlje II., Zasavje in Dobrna. Za vsa ta področja so že določeni pripravljalni odbori, ki bodo v bližnjem času izvedli potrebne ustanovne občne zbore. imelo ustreznega pregleda nad delom mladine po raznih društvih, prav tako ne o ogroženi mladini zaradi neurejenih družinskih razmer itd. Vodstva novih terenskih društev bodo imela več možnosti za nabiranje članov, za boljšo ureditev potrebnih kartotek, za natančno kontrolo zdravstvenih pregledov otrok in predlaganje takih otrok za zdravljenje in odpošiljanje na oddih in okrevanje. Pri svojem plemenitem splošno družbenem delu pa naj bi vodilni in odgovorni člani teh Da je Prifle 5*° ustanovitve dnoštev vodili nenehno kontrolo Društva prijateljev mladine po mladino, ki zaradi neureie-terenih, je več vzrokov. To pred- nih družinskih razmer ali sia- vsem zaradi razsežnosti občine, tako da ni bilo mogoče voditi natančne evidence o zdravstvenem. ekonomsko-socialnem in V samem aktivu se lahko člani in članice izobražujejo v sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu, travništvu, živinoreji, prav tako se lahko izobražujejo tudi politično. Tu se daje možnost vsakemu posamezniku. da se izpopolnjuje v stroki, za katero se najbolj zanima in ima zanjo največje veselje oziroma za kar sodi, da mu bo za življenje najbolj potrebno. Namen izobraževanja je ta, da se donosi, ki so v kmetijstvu najbolj rentabilni in se najbolj obnesejo, pričnejo praktično med našimi kmetovalci uvajati, saj bodo imeli od njih sami koristi, prav tako pa tudi naša skupnost Tako se delajo v travništvu poskusi z umetnimi gnojili, ki bi dali največji donos sena in tudi kvalitetno krmo, s katero bo mogoče zvišati mlečnost krav in Mediti tudi boljšo živino za prodajo; V poljedelstvu se delajo poskusi za večji pridelek krompirja, koruze, raznih žitaric in ostalih pridelkov; v sadjarstvu in vinogradništvu pravilno, potrebno škropljenje za uničenje rastlinskih škodljivcev, ki so danes močno razširjeni, in je potrebno, da se proti njim branimo množično. Ostalim vejam kmetijske dejavnosti, kakor n. pr. živinoreji, vrtnarstvu itd. še nismo posvetili zadostno pozornost glede izboljšanja kakovosti. Tako je v živinoreji potrebno, da gojimo in redimo čim boljše pasme. Za vse to so nam Po poteh XIV. divizije prebivalcev Kozjega. Po sprejemu so nas povabili k partizanskemu golažu, čimer seveda ni- Nedaleč od pustih Loiic smo skoraj polovica borcev še neob- uredile in voščilu »Dober teki« ogiasil^rfa^omt^teU^An^tova-se ustavili na pomembnem ovin- oroženih. Njihova taktika je bi- ni bilo konca (IZ DNEVNIKA POHODA TABORNIŠKEGA ODREDA) (Nadaljevanje) vdušenjem. Nekaj'< minut za na- smo se poklonili Miloševi četi, mi je prikorakal še II. ljubljan- ki je padla v zasedo po izdaj-ski odred in tako so bili trije stvu. Tovariš Marijan je bil spet odredi deležni gostoljubnosti neutruden pripovedovalec. Od Podsrede dalje se je vila naša zastava samo po cesti. Ta nam je dala vetra! Na tem od- ku. Od tu je držala pot precej la, da so se vsako noč premak-strmo v partizansko bolnišnico nili. Tisto noč pa se niso in U pod vrhom Javornika, najvišjega grebena Bohorja. Tu nam je je postala za marsikoga usodna napadla jih je nemška premo tovariš Marijan povedal, kako Čeprav so preostali samo štirje so morali v visokem snegu in v tovariši, med "njimi tovariš M a najstrožji na varno Deset so jih variš Marijan pa je ostal sam s sedmimi. Sedel je z ranjencem, ki je trpel grozne bolečine, v hosti, po kolovozu pa je korakala nemška oborožena sila za XIV. divizijo ... konspiraciji spraviti rijan, Nemci vendar niso mogli 17 težkih ranjencev, streti odpora našega naroda v ravno odnesli, to- tem »pragozdu«. Tiho smo strmeli na goli vrh. ki je postal prizorišče hrabrega boja naših borcev in njihove poslednje borbe. Nato pa smo se spoprijeli z Vetrnikom. Ne nosi zastonj svo - Plešivec nas je že vabil v svo- j ega imena, saj nam je vete’ je okrilje. Sonce je neusmiljeno pel krepko koračnico vse do va-pripekalo. Sence ni bilo, vode sice Pokojnik. Tu bi se naj šene, pot strma, moči so pojemale, znanili s partizansko kurirke Ne! Naš Muki se je razgrel, in »•-**— ■--*— ~ šalam in smehu ni bilo ne konca Urško. Bila je bolna. O njej sme izvedeli, da je vodila za nos vs ne kraja. Naenkrat smo se zna- okoliške nemške postojanke. šli na vrhu in suha južina nam je ob prijetnem Šumijanju studenčka izredno dobro teknila. Na Pokojniku smo se tudi sc šli s primorskim odredom in nato skupno nadaljevali pot Cim dalje smo hodili, tem šir- proti Kozjemu Kar po partizan-ši razgled se nam je odpiral: sko je šlo navzdol. Člani poho- Postavljanje šotorov! risa Tita. Njen mož nam je precej dolgo pripovedoval o študiju našega maršala Tita, o konferencah, ki so tu bile, in še druge vesele dogodivščine iz časov, ko se je naš dragi voditelj mudil pri svoji teti. Ob slovesu smo še vse povabili na naš zlet, čimer so se vsi radi odzvali. Na poti proti Bistrici nam je tovariš Marijan pokazal mesto, kjer se je kmečka vojska Gregoriča spoprijela z vojsko celjskih grofov. Razkažal nam je tudi vso okolico s Kunšrperkom in Cesargradom v ozadju. ?.e s mo videli Kumrovec in tudi odrede, ki so se zgrinjali od vseh strani na zlet. Nam pa je bilo izpolniti le zadnjo točko povelja: obiskati rojstno hišo maršala Tita. Po nodrobnem ogledu smo strumno vkorakali na naš zletni prostor. V štirih dneh pohoda spozna človek že marsikaj. Nikdar pa brezplačno na razpolago razni le-ta ravno formirala, je ne bi mogli spoznati toliko, kot Čeprav je bilo že precej po- smo, če ne bi bila v naši sredi Podsredški grad se je že lepo da so se morali večkrat sezna- zno, smo se sešit z domačini ob tovariš komandant Marijan m videl, v ozadju Haloško gričevje niti z našo materjo zemljico, a kresu, ki so nam ga zakurili Striček. (Tovarištvo, vzpodbudna z Donačko goro, na drugi strani navzlic temi — mesec nam je Kozjanci. Tov. Risto Mazovec beseda, jeklena volja, in še bi namreč ušel za oblake — se je nam je ob kresu pripovedoval lahko naštevali vrline obeh, so zanimivosti z borb na Kozjan- nas kaj kmalu povezale v moč- slavnostno raz- skem. Samo škoda, da nas je no celoto, m postali smo pravi bila svetljeno sprejelo z velikim na- začel preganjati dež, kajti samo partizani, ki so s pevci na čelu nekaj pesmi smo lahko zapeli, korakali v koloni preko širnih pa Gorjanci Vzpenjali smo sr na Oslico, pričo staršnega dogod- razlegal smeh. ka 1. Kozjanske čete Ker se je Kozje nas je O t&Tri* 3čo%riA>i6 3lo«_n so Turki videli, da .je poglavar ujet, še srditeje so napadli. Hlapci branili so se to noč lirabro in ko se je žarila danica v jutru, bili so Turki odbiti. Pred kratkim so bile na strelišču v Vidmu-Krškem strelske tekme pripadnikov predvo jaške vzgoje okraja Trbovlje. Najboljši strelci posameznih odredov PV so prišli v Videm-Krško je z modernim streliščem v Vidmu-Krškem? Varaždinsko-mariborska nogometna liga Tesna zmaga v Zagorju proti Proletarcu Šah t Trbovljah to pomanjkljivost odkriti že bovali še okrog pol milijona di-pred otvoritvijo in ne šele da- narjev. z namenom, da bodo pokazali nes, po tolikih tekmovanjih in Kljub velikim stroškom, ki so vse svoje sposobnosti v stoje- strelskih vajah. potrebni za dokončno ureditev. Pred kratkim sta se končala dva prvenstvena turnirja šahi-stov »Rudarja«, medtem ko prvenstvo šahovske sekcije ŠD »Rudarja« še ni končano. -* Na prvenstvenem turnirju »brezkategomikov« je igralo 18 °^h eS^VllMmlaS&emb20^ Proletarec je vložil protest Rudar (Trbovlje) : Proletarec 1:0 (0:0) čem. klečečem in ležečem polo- Po ugotovitvah nekaterih strelišča, bodo morali to zami- v Trbovljah in Zagorju za za- moštvih, vendar je imel »Ru- S. k,Sorhah»mi žaju. strokovnjakov bo mogoče stre- sel dokončno uresničiti, da ne ' savski derby med »Rudarjem« dar« več od igre. Odlični vratar Viktor Zal so streljali le leže, in s Ušče urediti, tako da b0 končno bodo milijoninki so bili izdani jn »Proletarcem«. Kakor smo domačih, Ocepek, je bil tisti, ki Ieral ie zelo ieno in tem so se morali strelci kakor uporabno in lahko v celoti slu- za to strelišče, popolnoma iz- že napovedovali, da bo verjetno je ohranil .neodločen rezultat oreimi5iierio polee Borštniki ie tudi vodstvo tekmovanja zado- žilo svojemu namenu. Dvigniti gubljeni. Šele takrat se bo strel- igra obeh moštev izenačena, prvega polčasa, prav tako pa +„rr>iii-ia T^nnnM voljitj. bodo morali enega izmed stvo v Vidmu-Krškem v celoti tako se je tudi zgodilo; rezultat tudi neodločni napadalci »Ru- ^ je od vseh udeležen- Pred leti je bilo splošno mne- obrambnih zidov, da se bodo od razvilo, tako da bodo lahko prvega polčasa 0:0 nam to pove. darja«. Slika se je v drugem igral naiostreie Tudi 14- nje domačinov, kakor tudi osta- zemlje odbite krogle v njem streljali tudi začetniki in ne le Na igrišču v Zagorju se je polčasu spremenila. »Rudar« je j .j ir pranček Pinterič ee lih, da je v Vidmu-Krškem stre- ustavljale. Za to pa bodo potre lisce — strelišče, ki bo dolga, dolga leta služilo svojemu namenu. Ta sklep je bil popolnoma upravičen, saj je gradnja strelišča, ki je v prostorih Tovarne celuloze in papirja, stala okrog 10 milijonov dinarjev. V začetku so bile strelske vaje pogosto. Od časa do časa so bila tudi razna tekmovanja. V letošnjem letu pa so streljanje skoro povsem opustili. Kje tiči vzrok? Ne moremo trditi, da v samem kraju ni zanimanja za strelstvo. Aktivni so člani sifcrelske družine »Celuloza«, zelo radi pa so v tem športu sodelovali tudi člani ZB, predvsem pa rezervni oficirji. Zadnje čase jim je to otežko-čeno, če ne celo onemogočeno, Strelišče, ki je mnogo stalo, ni uporabno. Dogaja se, da se krogle odbijajo od nasipa in žviž- izurjeni strelci. zbralo okrog 1,500 ljudi, med stalno napadal, toda žoga ni šla , v močni konkurenci dobro temi nad polovico iz Trbovelj, v mrežo. Končno, nekaj minul uvei;avii Igra prvih minut je bila dokaj pred koncem, je Opresnik uka- J .' _ . » nil Ocepka in povedel moštvo , Roncni vrstm red je bil na-! »Rudarja« v vodstvo. Tri minu- slednji: Viktor Borštnik 12,5 t, Krepka zmaga Brežilanov 2 °£S proti ..Aluminiju" duč in Franc Kovačič po 10,5 točke, Stefan Kovač 9,5 točke, To pot so Brežičani prav topo ^at Je ostal 1:0 v kapist m^Toš^Ttočk^Akton^r^ Kar s 3:0 so zmagali Brežiča ni v nedeljo, ko so imeli v go steh nogometaše iz Kidričevega. "to po posvetovanju s stranskim sodnikom, odločil indirekten strel. Iz tega ni bilo nič in re- zaigrali in bi moral biti rezultat še večji, toda sodnik Hasin-ger iz Celja jih je oškodoval najmanj za dva gola. V nedeljo bodo imeli Brežičani hudega nasprotnika, in stov. Vodstvo »Proletarca« je vložilo protest. Zasavski derby smo začeli pač s protesti. V predtekmi so mladinci »Ru- 7 točk, Jože Amšek 6 točk, Ivan Štern, Hinko Bola in Lovro Podgoršek po 4 točke. Šahovska sekcija SD »Rudar* sicer bodo gostovali v Maribo- tarča« kar z 9:1. darja« premagali mlad. »Prale- razpisuje turnirja brezkategOr- nikov in četrtokategomlkov. Vsi ru ter se pomerili s tamkajšnjim »Kovinarjem«. Divji zopet! v sptsiinf orani „Bratstvo“ uspešno , v Lendavi Res je bil rezultat samo 1:0, toda točki sta bili, in to v Lendavi, od koder gredo točke tako nerade drugam. Igralci »Bratstva« pa so se po porazu prejšnjo nedeljo doma proti »Svobo- Ruqby tekma Pariz : Mladost (Zagreb) v Trbovljah , i • ... 1 _ . - * i _ r _ x l _ —« 9 - s \ • v • H O,v* 4 n . n Q • O 1 t « 1»» 1 ii,m 7 «> Wmi»^ minuti po lepi kombinaciji uspe- lepe priložnosti. Častni gol so Parižani. darja« s 3'2, ki je igralo brez lo doseči vodstvo. Ves prvi pol- gostje dosegli v 81. minuti iz Ta modemi, gladiatorski šport vsake volje, medtem ko so bili čas so bili domačini v premoči razdalje 20 metrov. bo verjetno ostal še nadalje USrslci »Sloge« borbeni in in stalno ogrožali vrata gostov. Drugi gol so domači dosegli v 21. minuti, tretjega pa v 37, minuti. Pionirji: Rudar II (Hrastnik) predmet izživljanja na Zaho- Vztrajni. : Rudar I (Trbovlje) 0:5. — Slo- du ta pri nekaterih hrvatskih ga (Trb.) ; Proletarec (Zag.) 0:3. klubih, v revirskih krajih pa ne Svoboda I (Trb.) : Rudar III bo našel prijateljev. Potujoči kino Sveta Gospodinjski Center Trbovlje VABILO Delavsko prosvetno društvo »Svcboda-Center« v Trbovljah vabi članstvo in prijatelje dru- NOGOMETNA TEKMA STARIH V ZAGORJU i™., 2:0 - S™M, (Kisovec) ^»Ueo. Je p*y»£ «g»m ..Svobod" Ih prbSVhthill 1ETNI obcni zboe pkodam ^ 2AMENJAH »o- Mladinci: Proletarec (Zag.) : rrmoto stalo Veliko' koristneje .^^UŠteV Okraja TrbOVlje S KULTURNIM PROGRAMOM slopje z zemljo vresi, katere Rudar II (Trb.) 2:0. Rudar I (Trb.) 1:9. — Rudar II bi bilo povabiti dvoje atletskih ta> predvajal od 6. do 10. okt. (Trb.) : Rudar (Hrastnik) 2:4. ekip, da bi se ta vrsta športa ®eblškl film »TRIJE PUSTO- V nedeljo popoldne bo na sta- _ Svoboda (Trb.) : Svoboda tudi v Trbovljah malo popula- LOVCI«, in sicer: v soboto, 6. dionu »Proletarca« v Zagorju (Kisovec) 3:0 p. f. — Sloga.(Tr- rizirala Lahkoatletska steza je oktobra, ob 19. uri v Čečah; v zanimiva nogometna tekma: po- hovlje) : Bratstvo (Hrastnik) 2:2. urejena, sekcija pa dremlje v Ponedeljek, 8. oktobra, ob 17. __ M. 11! _ . La J. i.tA«l rvrt arv« rit O t*’ n T iti ’ ki bo v soboto, 13. oktobra, ob 17. uri v dvorani Doma »Svobo-de-Zasavje« v Trbovljah. Odbor imam 50 arov, ta »cer ob glavni cesti v Rovišču 41 pri Studencu. Interesenti zglasite ee takoj! Terezija Jordan merili se bodo stari nogometaši iz Zagorja ta Litije. Na to tekmo vabimo vse! M. L. malodelavnem snu. Delovanje Društva prijateljev mladine je treba decentralizirati (Nadaljevanje s 6. strani) Strelski šport zopet oživel uri na Izlakah, ob 19,30 pa’ na Mlinšah; v torek, 9. oktobra, ob 17. url v Zidanem mostu, ob 19.30 pa v Loki pri Zidanem mostu; v sredo, 10. oktobra, ob 17.30 v Jagnjenici, ob 20'. ur! pa v Verhovem. Ta mesec bo potujoči kino. Po poletnih mesecih mirova- tualno večje število svojih čla-nja so strelske družine spet za- nov na tekmovanje, 2. katera čele s pogostejšim treningom in organizacija bo dosegla boljši medsebojnim tekmovanjem, povpreček — večje število kro- Predvajal še francoski iiim Vroči poletni meseci niso pri- gov na posameznika. »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«, če poudarimo, da je poleg sveta memi za strelska tekmovanja. V obeh točkah je zmagala nadalje ameriška filma »TAJ-za socialno skrbstvo pri občin- To vedo vsii izkušeni strelci. Za strelska družina Iz Papirnice NOSTI ZAPUŠČENEGA VRTA« skem ljudskem odboru prav to j« najbolj primerna jesen Ker je bilo tekmovanje na stre- ta »PESEM ZLATEGA; ZAIIO-Društvo prijateljev najbolj po- ali pa pomlad. lišču v Zidanem mostu, ki je DA«. ’ Uprava klicano, da skrbi za pravilno Pretekli teden je bila zani- precej odročno, so streljanje Kino »Svoboda-Trbovlje II« vzgojo mladine Seveda pa ta miva medsebojna nagradna raztegnili na 4 popoldneve. S bo imel na sporedu od 6. do 8. društva ne bo mogla uspešno tekma, ki jo je napovedala tem so dali strelcem možnost, oktobra ameriški barvili zabav- vršitl svoje naloge, če jim ne strelska družina iz radeške Pa- da so se lahko tekmovanja ude- ni film »ROBERTA«. 9. do 12. bodo pomagali prav vsi činite- pirnice Društvu rezervnih ofi- lotili in tudi razvrstili. oktobra pa ameriški film »TAR- 1.1 i In končno vsi zavedni dr- cirjev v Radečah Obe organi- Nagrado bo dobila SD Pa- ZAN BRANI DŽUNGLO«, žavljani. kajti dobra vzgoja in zaeiji sta Imeli za to leto na pirnice kot zmagovalka v tem Kino »Svoboda-Dobma«' v pravilna usmeritev mladine te programu tudi strelsko tekmo- medsebojnem tekmovanju, po- Trbovliah- 5 do 8 okt 'amer splošno družbeno vprašanje in vanje. Kosali sta se samo v leg tega bo nagrajenih še 5 naj- barvni film »RDEČI GUSAR« jo treba vedno in povsod kot dveh točkah, in sicer: 1. katera boljših strelcev-posameznikov z j-j ^ 15 ameriški film »V tako obravnavati. S. G. organizacija bo poslala procen- raznimi praktičnimi darili. SENCI MRŽNJE« " OBJAVA Podjetje Elektro-Trbovlje v Trbovljah opominja vse svoje odjemalce, ki odjemajo električno energijo po pavšalu (pavšalisti), da do 31. oktobra 1956 sami priglasijo vse svoje do sedaj riepriglašene porabnike električnega toka (kuhalnike, električne pečice, likalnike, žarnice itd.), ker bodo od 1. novembia 1956 dalje opravljali kontrolorji podjetja Elektro-Trbovlje kontrolo pri vseh pavšalistih glede ugotovitve pravilnega stan a odjema električne energije. Strankam, ki bodo do 31. oktobra 1956 same priglasile spremembe svojih porabnikov električnega toka, podjetje he bo za nazaj zaračunavalo porabljenega toka, niti ne prispevka' in tudi ne manipulacijskih stroškov. Stranke lahko izvrže priglasitev pri upravi podjetja osebno ali pismeno, lahko pa tudi na sedežih rajonov v Hrastniku, Radečah, Podkumu, Zagorju in na Ulakah. Stranke morajo pri tej priglasitvi predložiti dosedanjo staro priglasitev za odjem električne energije. Hišni sveti oziroma stranke se nadalje opominjajo, da priglasilo tudi stopnlščno razsvetljavo ta razsvetljavo sanitarnih prostorov ter kleti. PODJETJE ELEKTRO-TRBOVLJE, TRBOVLJE JEZIKOVNI TEČAJI LJUDSKE UNIVERZE »SVOBODE« V TRBOVLJAH II Tečaj nemškega jezika: začetek v sredo, dne 17. oktobra, ob 17 uri; tečaj angleškega jezika: začetek v petek, dne 19. oktobra, ob 17. uri; tečai esperantskega jezika: začetek v petek, dne 26. oktobra, ob 17. uri. Vpisovanje v tečaje v gimnaziji v Trbovljah vsak dan od 8. do 10 ure. Vpisnina 100 dinarjev. Podrobnejša pojasnila dobite ob vpisu. Vključite se! Odbor Ljudske univerze »Svobode« v Trbovljah II. Organizaciji sta številčno približno enako močni. Vsaka šteje nad 40 članov; Strelske družine — posnemaj Kino Brežice: 7. okt. franc, barvni film »LEPI BRUMMEL«. 10. do 11. okt. italijanski film Vremenska napoved te takšen način medseboineM »NESMRTNE MELODIJE«; 13. tekmovmiat medsebojnega ^ u okt<>bra amerWki banmi 1 '_________________ film »POSLEDNJI APAČ«. Kino Sevnica: 6. do 7. oktobra mehiški'film »ZAPOR ZA ŽENE«; 13. do 14. okt. ameriški Prehodno poslabšanje vreme- film »SKRIVNOST ZAPUŠCE-na s krajevnimi ali kratkotraj- NEGA VRTA«, nimi padavinami in ohladitev se Kino Brestanica: 5 do 7. okt pričakuje v začetku prihodnje- amer barvni film »UJETNIK ga tedna (okoli 8. oktobra) in v DVORCA ZENDE«; 10. do 11. začetku druge polovice prihod- okt. amer. pust. film »ZLATA njega tedna (okoli 11. oktobra). GROZNICA«; 12. do 14. oktobra V splošnem pa bo lepo in čez madž. barv. komedija »KVIŠKU dan toplo vreme še dalje. GLAVO«, ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA * n. j. BREŽICE razpisuje delovno mesto za inštruktorja in revizorja Pogoji: ekonomska srednja šola z nekaj časa službovanja v zadružnem sektorju; znanje knjigovodstva za KZ je obvezno, ali nepopolna srednješolska izobrazba s perfektnim znanjem knjigovodstva v zadružnem sektorju. Plača in nastop službe po dogovoru. Stanovanje na razpolago po 1. decembri! 1956. Lastnoročno spisano prošnjo z opisom dosedanje službe oziroma prakse je vložiti najpozneje do 1. novembra 1956 na upravo Zadružne hranilnice in posojilnice Brežice. 7 DNI PO SVETU »ooooooooooooooooooooooooo< Skrben pes Neka družina iz Essena v Zahodni Nemčiji jd naučila svojega psa, da ji prinaša vsak dan v majhni košarici žemlje. Nekaj časa je bilo vse v redu. Nekega »Svet se suče te dni v senci Glavni tajnik OZN, ki je pred Sueza,« trde dobri poznavalci mesecema skušal pomiriti Izrael mednarodnega položaja. Dogodki in Arabski svet na samem kra-kažejo, da je temu res tako. Si- ju dogodkov, je spet apeliral na —^ j- v cer bo »sueških kriza«, kot jo ra • njihove obveznosti po pogodbi o j. dne pa so ugotovili, da je pes di imenu]e]o na Zahodu, dobila premirju in na obljube, ki jih je j prinašal vsak dan po eno žem-še posebno mamljivo obliko, ko tedaj prejel, Varnostni svet pa l ljo manj. Pek je trdil, da psu se je bo jutri dotaknil Varnost- opozoril na nevarnost pred novo vedno naloži točno določeno in ni svet in zapovrstjo razprav- — palestinsko eksplozijo. Ijal o britansko-francofki pri- Diplomatski opazovalci pravi-tožbi proti Egiptu in nato egip- jo, da skuša Izrael izkoristiti " ‘ *'* - spor med Zahodom in Egiptom tovsko pritožbo proti »tožite-Ijem«. Ze zadnjič smo omenili, da je pravi tožitel] pravzaprav Egipt, ker doslej ni niti z besedo niti dejanjem kršil svobodne plovbe skozi Sueški prekop, medtem ko je podržavljenje družb na njegovem lastnem ozemlju po mednarodnih terminih povsem notranja zadeva vsake države. Huje je s tistimi, ki skušajo predsednika Nasera spraviti na kolena z vojaškim pritiskom, gospodarsko blokado in politično-diplomatskimi intrigami. Stare težave Medtem ko se francoska vlada socialista Molleta skuša pokazati pred svetom kot najbolj odločna in brezkompromisna stranka v sueškem sporu, ni niti za las pomaknila alžirskega probleme, naprej. Pred dnevi je zato 15 azijsko-afriških držav sklenilo, da bo na zasedanju Generalne skupščine zahtevalo znova razpravo o Alži/ru. V Parizu upajo, da bodo do tega dne dosegli vsaj minimalno zboljšanje položaja, četudi se iz dneva v dan vrste vse pogostejša poročila o številu padlih in ranjenih v bitkah z »uporniki« in o gmotni škodi. Finančni minister računa, da bo izredno stanje v Alžiru terjalo novih proračunskih sredstev, poleg dodatnih v obliki vpisanega nacionalnega posojila. V želji, da bi nekoliko pomirila javno mnenje, pa tudi domače, je Mollet posegel po prvem gospodarskem ukrepu. Podržavil je kakih 80JOOO ha obdelovalne zemlje, ki je bila doslej last dveh francoskih kmetijskih korporacij. To naj bi razdelili med, siromašne kmete-domači-ne. Torej neke vrste uvertura v socialno-gospodarski program, ki ga je socialistično-radikalna vlada obljubila ob prevzemu poslov. Na drugi strani generalni rezident v Alžiru Lacosta, ki ga rada podpre celo desnica, obljublja,- da bo z »uporniki« v kratkem opravil. Francozi se le sprašujejo, kako, ko pa dan za dnem berejo o krvavih spopadih in lahko navzlic cenzuri ocenijo tudi lastne izgube. Pravijo, da bo morala sedanja vlada v parlamentu uporabiti vso gibčnost, da se bo nekalco izvlekla. Ne gre samo za Alžir, t temveč tudi za Suez, pa za važ- l na gospodarska vprašanja, med katera sodi tudi proračun za prihodnje leto. zaradi Sueza, ker meni, da se arabski svet ne bo mogel biti na — dveh frontah. Nekaj resnice bo že na tem. V Zahodni Nemčiji so presenetili Atlantski pakt. Sklenili so namreč, naj bo vojaška obveznost za nove rekrute le — 12 mesecev. Ostale dežele pakta precej dalj časa urijo svoje vojake. Nemci, kot kaže, mislijo na industrijsko proizvodnjo, ki jim utegne še bolj razširiti že tako obširno gospodarsko tržišče po svetu in spodriniti dosedanje tekmece, posebno Angleže. Cernu bj, vendar zadrževali mlade delavce v stran od tovarn, ki predstavljajo s svojimi izdelki pogoj za višji standard?! Seveda v Londonu, Parizu in še marsikje drugje te logike nič kaj prijazno ne gledajo... naročeno število žemelj. Gospodar se je o tem tudi osebno prepričal, ko je sledil psu v pekarno. Na poti domov je peg zavil za neke ruševine, kjer jc vzel iz košare eno žemljo in jc odnesel še dalje med ruševine Ko se je vrnil, je vzel košarice ter jo odnesel domov. Gospodar je našel za kupom kamenja sestradano psico z mladiči. Nenavaden V Pekingu je zelo znano 'me starega mojstra Tam Ci Boa. Mož je star že 75 let, pa še ve- Pogled na naj zanimivejši del Sarajeva — glavnega mesta lihi RADIO APARATI NA SONČNO ENERGIJO V nekaterih državah so začeli pred kratkim s prodajo radijskih sprejemnikov na sončno energijo. Novi aparat ima namesto radijskih cevi osem tranzitorjev, na gornjem delu radia pa je vgrajenih sedem sončnih baterij. Sprejemnik je narejen tako, da lahko deluje tudi v nočnem času. Tedaj je treba le prižgati .stovatno žarnico. ki obseva baterije namesto sonca in na ta način tvori potrebni električni tok. dno neutrudno izdeluje iz riževega testa najrazličnejše kipce. Svojo umetniško kariero, na Kitajskem prištevajo tudi »rižar-stvo« med umetniško dejavnost, je začel, ko mu je bilo 17 let. Kot rezultat dolgoletnega opazovanja življenja in nenehnega 'zpopolnjevanja v svoji obrti je dosegel v tej veščini takšno popolnost, da figure, ki jih napravi, navdušijo. .c Krori slepih potnikov »Vztrajali bomo!« Dulles cesto na poti Američan Revert se je v San Franciscu vtihotapil’ kot slepi potnik na japonsko tovorno ladjo, ki je bila namenjena v Južno Afriko. Vso dolgo pot, ki je znašala 12.000 morskih milj, ga ni nihče opazil. Cmi potnik se je skrival v rešilnem čolnu, živel pa je od skritih zalog hrane. V Južni Afriki je prišel neopaženo mimo carine, dva tedna po prihodu v Johannesburg pa se je priglasil policijskim oblastem, ker mu je zmanjkalo nrame in ker je hotel' priglasiti nov rekord kot slepi potnik. * V SOVJETSKI ZVEZI so baje vpeljali v šolah kot obvezno učno knjigo ■ francosko slovnico, ki jo je sestavil sedanji ministrski predsednik Guy Mollet, obe slikanici, ki ju je napisal sedanji zunanji minister Pineau pa sta priljubljeno darilo za otroke. RdBi oblish nad Rlorsom Gerald Kuiper, direktor Mak- rina okoli 400 milj. 24 ur kas-dolandovega observatorija v neje je dobil oblak oblike la-Texasu, je opazil 30. avgusta tinske črke W. Profesor, ki je neobičajen rdeč oblak nad pla- opazoval ta oblak, meni, da je netom Marsom. Oblak se je ze- bil to oblak prahu, ki ga je dvig-lo hitro večal in v kratkem ča- nil strašen veter. To je za Mars su dosegel dolžino 2008 milj, vsekakor neobičajen pojav, medtem ko ie bila njegova ši- Pisani svet govore o izraelsko- Vestj iz Palestine resnem položaju na jordanskih mejah. Pred dnevi je namreč egiptovska vojska vdrla f čez začasno mejo, zasedla neka- j tere položaje ob jordanski meji in pri tem ubila 38 domačinov. Pravijo, da je to storila iz maščevanja nad manjšimi incidenti, ki so jih povzročili Jordanci. I T E L E V I Z I J s K A Na Ciper škoslovaški I^,ADI© V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, .00. 13.00. 15.00, 17.00 in 19.00 ladij-ki dnevnik ter ob 22.10. Oddajo ,,te-■ a ste — poslušajte" ob delavnikih ob I. 40. ob nedeljah pa ob 14.15. Kntfetij-ke nasvete in kmetijsko univerzo vsak 'ejavnik ob 12.30. „Nai jediln k" vsak 'ejavnik ob '6.20. oddajo ..Dobro jutro, asi poslušalci", (pester glasbeni spored) a vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA. 7. OKTOBRA G 00—7.00 Vesele in poskočne za pr>-do nedeljsko jutro. 7.35 Slovenske ...odac pesmi. 8.30 Otroška predstava: 'culvica (ponovitev), 9.45 Se pomnite variji ■ Adolf Ariglcr-Botiim: Slo na c ra. 11.15 Oddaja za Beneške Sloven-.11.35. Lahka glasba. 13,30 Pol. ure a našo vas. 16.00 Peč ra okolica (reportaža). 17.30 Rad irka igra — Claude /.velite: letnik. 18,40 V zabavnem rumu. 21,C0 Kulturni razgledi — dr. Jože Kastelic: Muzeji — vez med kulturami. PONEDELJEK, 8. OKTOBRA 11,05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ivo Zor: Zakaj je napisala Marjetka dobro nalogo o jeseni. 11,35 Narodne pesmi pojeta Jože OaSpe/m ra Rezika Kortin.k sp.unija A. Stanko. 12.40 Po-Uor ki lastile pojo in igrajo. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 14,05 Radijska šola za v š;o stopnjo — a) Dusau,Kra.l-Noč med slovenskim« polharji — 1>) Pc-ura Kalan: Spoznavanje glasbila (gaa.a). 15.40 Utrinki iz literature — Dasan Mevlja: Satirične pe^mi. 16.0C V svetu opernih melodij. 18.00 Družinski pogovoru 20.00 Mladinska oddaja. TOREK. 9- OKTOBRA 10.30 jezikovni pogovori (ponovitev). 12.oo' Slovenske narodne pestiti v P11?6?* bi E. Adamiča in Oskarja Leva 13.30 Od ari:e do arije. 14.20 Zaaamvosti « znanosti in tehnike. 18.00 športr.; te**/.. 18 30 lz solistične glasbe slovenskih skladateljev. 20.1o Poje zoot M«« '7 Kranja P. v. Petra L.rar,a. ž0.3J MUH«?v - F*cher; vc'-£'-° SREDA: 10. OKTOBRA 12 40 Ciganske melodije izva.a ansarn-b* p v. Antala Koezc-ja. 15.it) Dtru.lu ST literature - Costu« \Vetscs:Lopn. S;n zapusti starše. 17. lo S e: tanek ob pu-n-1 /.20 Zabavna ta plesna gw na. 18.00 Ku'tinii i -,,'.t.d. 18.15 A.Ojza « • he'lča poje Mariborski komo«, zbor p v Rajka SikoSka. 18.30 Ztmartje-po-i ' ni fe'"cn 16.40 .lz svetovne zaK.au-niee ‘ santorpevov" - Benjamin Britten: Angleške pcaon. ČETRTEK. 11. OKTOBRA 11.00 Naši najmiaja pojo- U 15 Ci; cibanorn — dober oan! (H. Fa_ada. Zgodbica o zgodbici). 12.00 ®}*j* danski glasbeni spored. 13 3o ropu.arne melodije iz orkestra ne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15,40 Utrinki « U terature — Marcel Ayme: Eksekmor — I. 17.10 igra Plesni orkester Karu rinch •(magnetofonski posnetki radia Praga)-18.00 Radijska univerza — dr. Vrta« Manohin: Vpliv atomskih ckspozrj na vreme. 18. 30 Obisk na GmeUo.oški kliniki (reportaža). 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.10 Četrtkov več« domačih pesmi in napevov — sode.uje]o pi Ljubljeni ansambli in solisti. PETEK. 12. OKTOBRA 9,45 Radijska šola za nižjo stopnjo — Niko Kuret: Potovanje v deveto deželo. 11.00 Za dom in žene. 12.40 Nekaj Chorinovih mazurk. 15.40 Utraiit iz literature — Marcel Aymc: Eksekutor __ IL. 17.10 Športniki, pozori 18.00 Spoznavajmo človcLa. 18.15 Skladbe s.o-vensltih avtorjev poje Planinskt oktet. 13.3(1 lz naših kolektivov. 18.45 Igra tri Darka Škoberneta. 20,00 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA. 13. OKTOBRA II. 30 Skladbe slovenski avtorjev pojeta moški in ženski Mariborski koinonu zbor. 12.40 Malo za staro in mole za mlado 13.15 Domači napevi. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Novi filmi. 18,00 Okno v svet. 18.15 Poje goreniski vokalni kvintet. 18:30 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. Eni! zn smeh Ni sam kriv Oče: »Sram te bodi, Mihec! Jemejček je prav toliko star kakor ti, pa je že v drugem razredu, ti si j>a zaostal. Le kako je \ to mogoče?« Mihec: »Jemejček ima najti rž V OBJEMI) XE.CE.IS EGA1 VEK.C/1 ROMAN SO Priredil Vlado Pečar »Srce ne bije več —« je tiho rekel. Vstali smo in se odkrili. Na nebu se je porajalo jutro, obotavljaje in sivo; raztrgani oblaki so se kakor dim valjali po njem. Zeleni pekel ni prizanesel niti svojemu najboljšemu sinu — velikemu lovcu. Njegovi spremljevalci — lovci — so sporočili polkovniku Laosu, da bodo Lorcejevo truplo sežgali na grmadi, da bi ga ne dobili v pest divjaki. Molče je Loos pokimal in se obrnil proč. Lovci so nanosili obilo suhljadi, povezali velikega lovca z lijanami in ga tako ovitega položili na vrh grmade. Nekdo je s tresočo se roko prižgal bakljo in podtaknil ogenj. Grmada je vzplamenela, zadišalo je po tlečem, živem lesu, nato pa še po tlečem, kakor po nohtih in rogovih. Zatisnil sem si nos, zatisnil oči in drgetal kot prestrašen otrok. Nobena smrt me ni zadefla tale o kot Lorcevi. »Adios, amigo!« sem mrmral sam pri sebi. Ko smo takoj zatem krenili severovzhodno v pragozd in sem dosegel Angelica, sem opazil na njegovem mladem obrazu sledove solz. Tudi Machado je tiho smrkal ter obračal oči v tla. Pustili smo lovce za nami. Bili so zaposleni z zbiranjem ogorelih Lorcejevih kosti, ki so jih s puškinimi kopiti drobili v prah in pepel ter ga raztresli po džungli. Veliki mož je počival neoskrunjen v Zelenem peklu, ki ga je tolikokrat naskočil in tolikokrat premagal, dokler ni bil premagan sam — premagan zahrbtno izza drevesa. Nismo še prehodili dva kilometra, ko je začel Machado zaostajati. Odkar ni imel očal, se je velikokrat spotaknil. Pre- pričan sem bil, da je tudi zadnjič pri srečanju z mravljinčarjem zlezel na drevo zgolj zato, ker ga sploh ni spoznal. Stavil bi, da ga je smatral za pošastno zver. Poklical sem ga, pa se ni hotel odzvati. Hodila sva s Pa-dilla Angelicom vštric in sekala grmovje ter lijane. Prosil sem Angelica, naj me počaka, sam pa sem tekel nazaj in zagledal Machada klečati na tleh. Ko sem ga dosegel, nisem imel drugega posla, kot da sem ga prestregel v naročje. Iz ust. mu je tekla kri v potoku in se zlivala po njem. Imel je pretrgano žilo na vratu. Izdihnil je v mojem objemu. Vse je šlo tako hitro, da nisem utegnil ugotoviti, ali mu je kakšen trn ali kaj drugega prerezalo žilo odvodnioo. Izkrvavel je, ne da bi mogel spregovoriti besedico. Padifla Angelico me je prišel iskat, njemu za petami so se pojavili tudi ostali. Kažoč na mrtvega Mathada sem jim zrl obupano naproti. Odvlekli so me od njega, jecljal sem in drgetal, kakor bi me stresala mrzlica. Precej dolgo nisem bil za nobeno rabo. Zdaj me je PadlUa Angelico vodil. Tudi Or-tega se ni več ganil iz moje bližine. Začelo se mi je svitati, da me nadzorujejo. To mi je povrnilo zopet zavest. Zdaj, ko ni bilo več misliti na izpopolnjevanje naših zbirk, sem videl nešteto metuljev, za katere bi še pred kratkim dal polovico življenja. Moja mrežica je bila raztrgana, nisem se je več dotaknil. Mislim, da tudi Ortega ni čutil veselja do lova. Opotekajoč se smo rinili skozi pragozd z 'edino željo v srcu, dospeti nekam, kjer bo konec naših tego/b. Odložiti smo morali preostale zaboje, pustiti celo šotore, ker nismo biti več sposobni prenašati tolikega tovora. Obdržali smo le filmsko kamero, Loosov šotor, nosilke ter cule z živežem. Prenočevali smo na planem pod kakim drevesom. Padilla Angelico je imel v žepu pripravljene rakete; hotel jih je izstreliti, kakor hitro W zaslišali ropotati motor našega helikoo-terja. Toda rtftl sanjali nismo, Me se pravzaprav nahajamo In zakaj ne vidimo več našega ptiča. !_ Neke noči smo prižgali leščerbo ravno za toliko, da smo HUERTO | LOPEZ povečerjali. Luč je privabila nešteto notnih metuljev _______ pav- linčkov in hroščev. Neki velik, temen metulj je venomer butal v žičnato steklo leščerbe in se ni dal odgnati. Nekje za menoj je nekdo zakaš-ljal In nekaj rekel, česar pa nisem mogel razumeti. Sence v džungli so se oživljale, daljšale in krajšale, kadar koli se je zaigugala leščerba. Minute so bile dolge kot večnost. Bolščali smo v' temo, sami nismo vedeli ali zaradi strahu ali zaradi česa drugega. Od nekod je prifrčala puščica in zbila leščerbo z droga. Ni se sicer razbila, toda ugasnila je, mi pa smo na smrt preplašeni obsedeli nepremično na naših mestih. Tema je bila črna kot v rogu. Pograbil sem puško in sprožil na slepo tja, od koder se mi je zdelo, da je prifrčala strelica. Zaslišali smo rahel krik Oživel sem, z menoj pa tudi ostali. Vsak je hotel biti prvi na mestu, kjer sem moral po vsem videzu sodeč zadeti kakega divjaka. In nismo se motili. Padilla Angelico in Ortega sta se kmalu vrnila z majhnim in golim človekom s tetoviranim obrazom. Brez znanja balistike sem ga v črni temi le predobro zadel — točno v goltanec. Brit Ital je kri, obračal oči in se ne^ad^rta umiril. »Konec?« »Da —« je prikimal Angelico. »Tudi temu svojemu sinu Zeleni pekel ni prizanesel.« Ponovili smo zvijačo s. signalnimi raketami in se na. lajali nad pisanimi kačami, ki so osvetlile vso okolico, nato pa smo hitro pograbili naše reči in se odplazili proč. Bali smo se divjakov. Zdaj, ko nas je bila samo še peščica izmučenih ljudi, nismo smeli tvegati nobenega srečanja z njimi. * Naše noči so bile napolnjene s samimi strahotami. Nismo si več upali zakuriti ognja niti prižgati svetilke. Polkovnik Loos jo postal popdfcnomta otopel in komaj toliko, da je še odpri usta, kadar smo ga vprašali 210 svet. Sam »i več izdajal povelj.