Poštnina plačat» ▼ gotovini, Leto XIX., št. 177 LfnbQana, torek avgusta 1938 Cena 2 Din Upravntštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492, Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih; Ljubljana št 1L842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 8123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopted se ne vračajo Balkanska vzajemnost Evropa išče novih ravnotežij. Stremljenja v to smer se uveljavljajo že v vseh njenih predelih in se kažejo tako pri velesilah kakor pri srednjih in manjših državah. Novi dogodki, predvsem pa krize splošnega in posebnega značaja, postavljajo evropske državnike pred vprašanja novih zunanjepolitičnih usmeritev. Pri velesilah se te težnje kažejo predvsem v ožji povezanosti onih med njim, ki spoznavajo skupnost svojih interesov, pa tudi v iskanju novih zagotovitev že ustvarjenih vplivnih področij. Pri srednjih in malih državah pa se pc eni strani pojavlja težnja po nevtralizaciji njih negotovega mednarodnega položaja, na drugi strani pa po povezanosti z vsemi onimi državami, ki so izpostavljene enakim nevarnostim, dočim se drugod uveljavlja obenem vedno bolj odločna volja po aktivnem zavarovanju lastne varnosti s še globljo povezanostjo s sosedi ter s poudarkom uravnovešenega in vplivom velesil neizpostavl'j enega položaja. Poglabljanje francosko-angleškega sodelovanja na eni, težnje severnih in severozapadnih držav po nevtralizaciji na drugi ter novo urejanje medsebojnih odnošajev balkanskih držav na tretji strani so trije zgovorni primeri stremljenj v evropski politiki. V vrsto še nedozorelih kombinacij spadajo seveda še razni drugi poskusi novih formacij, kakor na primer poskus osnovanja posebnega nevtralnega bloka držav od Baltika do Črnega morja ter poskus ureditve odnošajev med Madžarsko in državami Male antante. Konkretno pa se da v tej zvezi za sedaj govoriti samo o delnih uresničenjih teh zamisli in bi bilo zato vsaj preuranjeno, prištevati že tudi te poskuse med dejstva sodobnega mednarodnega razvoja. Nasprotno pa se ne motimo, ako trdimo, da nastaja v zadnjem času prav na Balkanu, ki je še do nedavnega veljal v povprečni evropski presoji za »smodnišnico Evrope«, povsem nov položaj, katerega pozitivna stran je v današnjih tako razrvanih časih v tem, da padajo druga za drugo ovire, ki so doslej razdvajale balkanske narode in države. Po smotreni akciji balkanskih državnikov se vedno bol'j in bolj uresničuje stara želja vseh balkanskih narodov: Balkan Balkancem. Nov člen v verigi teh naporov predstavlja v nedeljo podpisani sporazum o sodelovanju med Balkansko zvezo in Bolgarijo. Posebna oznaka zunanje politike balkanskih držav je, da skušajo najti ravnovesje med vsemi zunanjimi vplivi. Navzlic vsem svojim naporom se nobena velesila ne more več ponašati, da je to ali ono balkansko državo enostransko pridobila za svojo politko ali za svoj zunanjepolitični sistem. Države jugovzhodne Evrope so spoznale, da more samo politika ravnotežja preprečiti hegemonijo zunanjih sil. Vse balkanske države ščitijo danes predvsem lastne nacionalne interese, pri tem pa se dobro zavedajo, da to najlažje in najbolj zanesljivo delajo, ako med seboj čim bolj vzajemno sodelujejo. Priznati moramo, da je poleg kralja Borisa v veliki meri zasluga sedanjega bolgarskega ministrskega predsednika, ako se je tudi Bolgarija odločila za to politiko balkanske vzajemnosti in kljub mnogim notranjim oviram psihološkega značaja pokazala resno voljo, da sodeluje ne le s posameznimi državami Balkanske zveze, temveč tudi z Balkansko zvezo kot celoto. Bolgarska odločitev je dozorela v stopnjah, katerih pomen je za celoto jasen. Tako je bil zlasti jugoslo-vensko-bolgarski pakt o večnem prijateljstvu v januarju lanskega leta eden temeljnih kamnov, ki je prispeval k poglobitvi bolgarskih odnošajev z vsemi ostalimi članicami Balkanske zveze, najprej s Turčijo, v zadnjem času pa tudi z Rumunijo in Grčijo. V spominu so še stalni pomenki turških državnikov z bolgarskimi ob vsakem njihovem potovanju skozi Sofijo. Poročila iz Bukarešte so govorila o ugodnem odmevu Kjuseivanovih nedavnih izjav v rumun-ski javnosti ter o rumunskih pobudah za zbližanje z Bolgari. Vse te posebne stike in ločene poskuse ureditve medsebojnih odnošajev pa krona sedaj formalni sklep Bolgarije za sodelovanje z Balkansko zvezo in to v obliki, ki ne dopušča nobenih dvomov glede iskrenih namenov vseh balkanskih držav, strnjenih odslej v svojem težkem delu za mir v bloku, ki pomeni po ustanovitvi Balkanske zveze pred štirimi leti drugi pomembnejši korak k uresničenju balkanske vzajemnosti. Nedeljski solunski sporazum prinaša Bolgariji tudi zadoščenje, da je osvobojena omejitev, ki so jih mirovne pogodbe kakor drugim premaganim državam tudi njej naložile v vojaškem pogledu. Čeprav je ta osvoboditev bolj moralnega kakor praktičnega pomena, je razumljivo, da je bila sprejeta v Bolgariji z velikim veseljem. Vendar ne dvomi- VEDNO VEČJE SODELOVANJE BOLGARIJE Z VSEMI SOSEDI Izreden pomen in močan odmev v nedeljo podpisanega solunskega sporazuma med Bolgarijo in Balkansko zvezo Atene, 1. avg. d. Včeraj sta (kakor smo poročali že v ponedeijskem »Jutru«) grški ministrski predsednik Metaxas in bolgarski min. predsednik Kjuseivanov, ki sta obenem zunanja ministra svojih držav, v Solunu podpisala pogodbo o sodelovanju držav Balkanske zveze z Bolgarijo. Pogodba predstavlja v bistvu pakt o nenapada-nju in o sodelovanju v • skupnih zadevah mednarodne politike, obenem pa se države Balkanske zveze odrekajo izvajanju onih določb mirovnih pogodb, ki nalagajo Bolgariji važne omejitve glede njene vojske in sploh oborožitve. Bolgarija n. pr. ni smela imeti letal za bombardiranje, težkih tankov in težkih topov de lnjene južne meje napram Turčiji in Grčiji je bil demilitariziran. Ker je tozadevne določbe mirovnih pogodb Nemčija že davno odpovedala, ni bilo nobenega nadaljnjega pomena, da bi ostale za Bolgarijo še naprej veljavne, tem manj, ker je sklenila pakt o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo in se močno zbližala tudi z drugimi narodi. Nova pogodba, ki določa tesnejše sodelovanje držav Balkanske zveze z Bolgarijo in olajšuje zlasti obveznosti neuillske mirovne pogodbe, predstavlja v glavnem novo zbližanje med Bolgarijo in državami Balkanske zveze, zlasti tudi med Bolgarijo in Grčijo, med katerima so bile razmeroma največje ovire za še tesnejše zbližanje. Prav tako je nova pogodba, ki jo ie podpisal predsednik grške vlade Metaxas kot letošnji predsednik stalnega sveta Balkanske zveze, dokaz, da žele vse njene članice ustvariti z Bolgarijo najboljše odnose tako na političnem kakor na gospodarskem področju. V diplomatskih krogih pripisujejo v Solunu sklenjeni pogodbi največji pomen za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev na Balkanu. ■ Pogajanja za sklenitev te pogodbe so se razvijala strogo zaupno in je bilo komaj v soboto znano, da bo bolgarski min. predsednik dr. Kjuseivanov odpotoval v Solun na sestanek s predsednikom grške vlade Metaxasom. Tudi to je dokaz, da postopajo balkanske države po naprej začrtanih smernicah, ki vodijo k trajni popolni osamosvojitvi in vzajemnosti balkanskih držav. Solun, 1. avg. p. Bolgarskega min. predsednika dr. Kjuseivanova, ki je prispel včeraj ob 14.50 s posebnim vlakom v Solun, je sprejelo prebivalstvo z velikimi manifestacijami in ovacijami. Vse mesto je bilo okrašeno z bolgarskimi in grškimi zastavami. Ko je izstopil dr. Kjuseivanov iz svojega vagona, je godba častne čete zasvirala bolgarsko himno »šumi Marica«. Po pozdravu s prisotnimi odličniki sta se dr. Kjuseivanov in Metaxas odpeljala v hotel »Mediter-rania«, kjer sta ob 18. podpisala že poprej v podrobnostih dogovorjeno pogodbo o sodelovanju držav Balkanske zveze z Bolgarijo. V proslavo tega dogodka, ki pomeni nov korak za konsolidacijo Balkana, je bil snoči Solun slavnostno razsvetljen. Posebno čarobne slike so nudile katedrala Sv. Zofije, trgovska zbornica in palače v okolici hotela »Mediterrania«. Snoči je predsednik grške vlade Metaxas priredil v »Mediterraniji« na čast bolgarskemu min. predsedniku in zunanjemu ministru slavnostno večerjo, ki so se je udeležili vsi diplomatski in konzularni zastopniki držav Balkanske zveze. V zdravici je predsednik grške vlade nazdravil kralju Borisu, bolgarskemu narodu in min. predsedniku dr. Kjuseivanovu, v svojem odgovoru pa je predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov nazdravil grškemu kralju Juriju, kralju Petru, knezu namestniku Pavlu in predsedniku turške republike Kemalu Atatürku. Bolgarski min. predsednik dr. Kjuseivanov je odpotoval iz Soluna davi ob 6.30. Na Bulvarju zmage je bila tudi ob odhodu postavljena častna četa 60. pešpolka, v kateri služijo po večini Solunčani, z zastavo in godbo, že ob 6. so se pričeli zbirati odličniki, da se poslove od predsednika bolgarske vlade. Prvi je prispel armijski poveljnik general Politis, ki je pregledal častno četo. V imenu grške vlade se je poslovil od dr. Kjuseivanova ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva Mellas v družbi mnogih višjih uradnikov in drugih odlič-nikov. Ko je stopil dr. Kjuseivanov iz hotela in krenil skozi apalir častne čete, je godba svirala bolgarsko himno »šumi Ma- Besne sovražnosti med Fusi In Japonci Po vesteh iz Tokia so sovjetska letala bombardirala mandžurske železnice in streljala na japonske čete Tokio 1. avg. AA. Sovražnosti na eovjeit-sko-mandžuirski meji, ki eo bile doslej omejene na kopno, so se danes razširile tudi na borbo v zraku. Japonska uradna poročila pravijo, da so &ovjeteka vojaška letala priletela nad sporno ozemlje in metala tombe na hrib Öamgkufeng in na nekatere japonske postojanke na Koreji. Sovjetska letala so uporabljala tudii strojnice. Uradno poa-očilo pravi dalje, da je bilo sestreljenih 5 sovjetskih letal. Vrhovno poveljstvo korejske posadke objavlja nocoj poročilo, ki pravi, da so sovijeteka letala popoldne izvršila dva napada, in da so obstreljevala 6 svojimi strojnicami prve bojne črte japonskih cet niso pa povzročila nikakih izgub. Prvič so se pojavila ta letala ob 14.30 uri. Bili so veliki bombniki, ki &o v bojni črti preleteli mejo ter v Kore.fi bombardirali železniško proso. Posvetovanja v Tokiju Tokio, 1. avg. w. Razburjenje se je zaradi novih spopadov z Rusi še bolj povečalo ter je zdaj predmet nepretrganih posvetovanj japonske vlade. Kako resno presojajo sedanji položaj v japonskih političnih in vojaških krogih, dokazuje nepričakovani povratek šefa generalnega štaba japonske mo, da so navdušene manifestacije, o katerih poročajo iz Sofije, veljale v enaki meri tudi novemu zbližanju s sosedi, zlasti še z Jugoslavijo, saj je ta misel v bolgarski javnosti ravno tako simpatična in popularna, kakor je v jugoslovenski javnosti. V Jugoslaviji se novega napredka v politiki balkanske vzajemnosti še prav posebno veselimo. Z njim je zopet kronano temeljno delo, ki ga je opravil naš pokojni Veliki kralj s svojim zgodovinskim balkanskim potovanjem pred petimi leti. Tudi kasneje je iz Jugoslavije vedno izhajala iniciativa za istočasno zbližanje z Bolgarijo m ostalimi balkanskimi državami. Posebno lanska pogodba o večnem prijateljstvu med bolgarskim in jugoslovenskim narodom se je izkazala za eno glavnih osnov čvrstega balkanskega sodelovanja. Zato sprejema vsa naša javnost z iskrenim veseljem in zadoščenjem poročilo o novem napredku, ki je bil dosežen s solunskim sporazumom in ki je kot nov dragocen prispevek h konsolidaciji Balkana in k splošni utrditvi evropskega miru tem večje vrednosti, ker je bil dosežen v dneh tako težke politične sopare, kakršna leži ravno zadnje tedne nad Evropo. vojske, princa Kamina v Tokio, ki je šele pred kratkim odšel na dopust. Ministrski predsednik, princ Konoje, vojni minister Itagaki in princ Kamin so bili danes v av-dijenci pri mikadu ter mu obširno poročali o dogodkih. Tokio, 1. avg. Politična napetost med Sovjetsko unijo in Japonsko se je poostrila v izredni meri zaradi incidentov preteklega tedna. Kakor je objavilo japonsko vrhovno poveljstvo, so sovjetske čete napadle pretekli teden ponoči mandžurske straže v bližini čangkufenga. Japonske in mandžurske čete so prešle v protinapad in so po poročilih japonskega vrhovnega poveljstva pognale Ruse preko meje ter zasedle višine čangkufenga in šaocopinga. Zaradi teh obmejnih incidentov na Daljnem vzhodu je bila včeraj v Tokiju cela vrsta posvetovanj vodilnih politikov in generalov. Sklenjeno je bilo, naj japonski poslanik v Moskvi energično protestira pri sovjetski vladi zaradi prekršitev meje v poslednjih dneh. O besedilu tega ponovnega protesta ni bilo doslej še ničesar objavljenega, menijo pa, da bo mnogo ostrejše kakor pa so bile prejšnje japonske protestne note. Tudi tanki so že v akciji Tokio, 1. avg. AA. Vojno ministrstvo je zvedelo, da je neki oddelek 300 mož snoči ob 17. napadel Saocoping. Napad je bil izvršen s podporo dveh tankov. Japonsko topništvo je napad ob 18. odbilo. Nato so sovjetski vojaki vnovič napadli s topništvom, toda Japonci so jih po enournem boju zopet zavrnili. Padlo je 30 sovjetskih vojakov. Zaskrbljenost v Parizu Pariz, 1. avgusta, o. Pariški listi so. postali zelo pozorni zaradi vedno novih incidentov med Japonsko in Rusijo. Nekateri listi menijo, da gre že za pravo vojno, ves pariški tisk pa je mnenja, da bi vojna na Daljnem vzhodu pomenila najresnejšo nevarnost tudi za položaj v Evropi. Zato vsi listi od socialističnih do desničarskih organov svetujejo, tako Rusom kakor Japoncem največjo zmernost pri likvidaciji zadnjih incidentov. Angleška naročila letal v Kanadi Ottava, 1. avgusta. AA. Angleška letai&ka delegacija je pričela te dni razgovore s kanadskim vojnim ministrom Mackenziejem o dobavi kanadskih letal za Anglijo. Govore, da bo Anglija naročila v tovarnah v Mon-trealu letal za 60 milijonov funtov. Angleška delegacija bo ostala v Kanadi najbrže do konca septembra rica«. Kljub zgodnji uri so bile zbrane na ulicah velike množice, ki so Kjuseivanova prav tako kakor včeraj ob sprejemu viharno pozdravljale. Ko se je dr. Kjuseivanov poslovil od zastopnikov oblasti, se je odpeljal z avtomobilom na železniško postajo, kamor so ga spremili zastopniki grških vojaških in civilnih oblasti. Ves čas med potjo do postaje je bolgarskega min. predsednika pozdravljala z velikimi ovacijami ogromna množica. Dr. Kjuseivanova je spremil do meje bolgarski poslanik v Sofiji. Predsednik grške vlade Metaxas je odpotoval iz Soluna v Atene danes ob 13. Z njim so odpotovali tudi diplomatski predstavniki držav Balkanske zveze, ki so akreditirani v Atenah. Manifestacije v Sofiji Sofija, 1. avg. d. V Sofiji so sprejeli vest o podpisu sporazuma med Balkansko zvezo in Bolgarijo z \^likim vesoljem. Vojni minister general Daskalov je obvestil o tem dogodku vojaštvo in prebivalstvo s posebnim proglasom, ki so ga snoči letala razmetavala več ur nad prestolnico. »Dnes« piše: Kar se je danes uresničilo v Solunu, je sad spravljive politike, ki jo vodi Bolgarija s sosedi. Na to politiko dobre soseščine, prijateljstva in sodelovanja so sosedi odgovorili s tem, da so pokazali svojo dobro voljo za ureditev vseh nerešenih vprašanj. Ta zgodovinski dogodek je za Bolgarijo velikega političnega pomena in predstavlja velik politični uspeh kralja Borisa in bolgarske vlade. Zvečer so dijaki priredili po prestolni-ških ulicah baklado in manifestirali pred kraljevim gradičem. Metaxasovi pozdravi S°lun, 1. avg. AA. Po snočnji večerji je Metaxas poslal brzojavne pozdrave vsem zunanjim ministrom Balkanske zveze, predsedniku jugoslovenske vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču, rumun-skemu znanjemu ministru Petrescu Com-nenu in turškemu ministru Rudži Arasu. Izjava rtummskega zunanjega ministra Bukarešta, L avgusta. AA. Glede na podpis sporazuma med državami Balkanske zveze ki Bolgarijo je zunanji minister Coomen Petrescu izjavil zastopniku agencije Radon Sporazum, ki srt:a ga včeraj podpisala ▼ Solonu sedanji predsednik stalnega sveta Balkanske zveze predsednik grške vlade Metaxas v imenu Balkanske zveze ter predsednic bolgarske vlade Kjuseivanov v imenu Bolgarije, je dogodek velikega zgodovinskega pomena. Ta sporazum odpira novo dobo v medsebojnem razmerju Bolgarije m njenih sosedov. Sporazum ni skrajna točka pogajanj, ki so se vršila neprisiljeno in v soglasju z vsemi člani, temveč je samo nova etapa v medsebojnem razmerju. Tesno sodelovanje in zbliževanje je naša davna želja. Rumunski in bolgarski narod sta stoletja vplivala drug na drugega. V Solunu podpisani dogovor potrjuje ustvarjalno politiko Balkanske zv&-ze in je neizpodbiten dokaz njene moči in kohezije. Tudi topot se nam zdi prav, če izrečemo globoko spoštovanje poglavarjem držav Balkanske zveze. Prav tako se tudi pri tej priložnosti zahvaljujemo predsedniku bolgarske vlade dr Kjuseivanova, predsedniku grške vlade Metaxasu, predsedniku jugoslovenske vlade dr. Stojadino-viču in zunanjemu ministru turške vlade dT. Ruždiju Arasu, ker so vedno znali v danem trenutku pripomoči k medsebojnemu sporazumevanju, ki je tudi rodilo to zgodovinsko dejanje. Odmev v pariškem tisku Paria, 1. avg. o. Pariški tisk beleži z velikim zadovoljstvom sporazum, ki je bii včeraj popoldne sklenjen med Balkansko zvezo in Bolgarijo. Ukinitev vojaških klavzul neuillske mirovne pogodbe pomeni, da se sme Bolgarija odslej svobodno oborože-vati. Vsekakor bo ta sporazum še velikega pomena za nadaljenje razvoj miroljubnih odnošajev držav na Balkanu. V »JournalrtK piše Saint-Briee o solunskem dogovoru, da je vzhod vnovič podal zgled modrosti in da so velesile lahko izredno zadovoljne s sporazumom med vsemi balkanskima državami, saj tvori zelo čvrst temelj minu. > Po pula ire« piše o isti stvari: Učinek solunskega sklepa je predvsem moralnega značaja, ker pomeni samo potrditev obstoječih razmer. Kljub temu je koristno, da to dejansko stanje priznajo hai. kanske države in da ee enakopravnost prizna Bolgariji s splošno pogodbo. Odločilni posveti v Pragi Razgovori dr. Hodže s predstavniki vseh političnih in narodnostnih skupin na češkoslovaškem Praga, 1. avg. h. Popoldne je imel ministrski predsednik dr. Hodža konferenco z zastopniki šestih koalicijskih strank, ki so jih predstavljali njihovi predsedniki in predsedniki njih parlamentarnih klubov. Vsi zakonski osnutki, ki se tičejo nove ureditve države, so sedaj v bistvu izgotov-ljeni, toda parlamentu bodo predloženi šele, ko bodo znana stališča opozicijskih strank, predvsem pa stališče sudetskih Nemcev. Zastopnike te stranke bo v sredo, torej baš na dan prihoda lorda Runcimana v Prago, sprejel predsednik vlade. Ta dan bo vlada tudi že predložila angleškemu svetovalcu celotni načrt o ureditvi narodnostnega vprašanja. Jutri se bo sestala poslanska zbornica, seja pa bo po vsej priliki zelo kratka Na dnevnem redu so samo vladni predlogi, ki z narodnostnim problemom niso v nobeni zvezi. Jutri dopoldne bo razen tega v Pragi pri dr. Hodži tudi konferenca slovaških parlamentarcev, zastopnikov večinskih strank, popoldne pa bo Hodža sprejel predstavnike madžarske opozicije. Poslanci in senatorji slovaške ljudske (Hlinkove) stranke bodo imeli jutri popoldne v Pragi posvetovanje glede stališča, ki naj bi ga zavzeli do narodnostnih zakonov. Hlinka na ta posvet ne bo prišel, ker zaradi bolezni ne more na pot, poslal pa je parlamentarnemu klubu pismo, v katerem označuje svoje stališče. Teritorialna avtonomija je nemogoča Praga, 1. avg. o. Na zborovanju češke narodne socialistične stranke je imel poštni minister Tučny govor o političnem položaju. Posebno veliko pozornost pa je izzvala v političnih krogih naslednja njegova izjava: »Pripravljeni smo prispevati za evropski mir z največjimi žrtvami, da nam nihče ne bi mogel očitati, da smo Evropi le v breme. V narodnostnem statutu ponujamo Nemcem pravični del, ki jim po njihovi številni moči na Češkoslovaškem pripada. Toda onega, kar se smatra za glavno točko znane karlovarske spomenice, namreč teritorialne avtonomije, tega Nemcem ne moremo dati. Z ustvaritvijo teritorialne avtonomije bi nastali dve ch> žavi. Prva bi slonela na demokratskih, druga na avtoritativnih načelih. Tako daleč ne moremo, pa čeprav bi izgubili vsa svoja zavezništva in prijateljstva okrog nas.« Henlein ▼ Vratislavi Berlin, 1. avg. h. Zaiključitev telovadnega in sportneea slavja v Vratislavi, na katerem so bili sudetski Nemci prt veeh manifestacijah in tudi v govoru kancelar ja Hit-lerjla deležni posebnih simpatij, označujejo nemški listi kot manifestacijo vsega nem-štva V zvezi s tem omenjajo, da so vsi govornika na teh prireditvah govorili največ o nemški skupnosti, o krvnem sorodstvu, o neomajnem tovarištvu in o velikem zmagoslavju vseh Nemcev. Henlein sam se je kot sudetski Nemee proglasil za državljana nemškega naroda. Ni bil samo govornik nemške skupine na Češkoslovaškem, temveč vsega nemštva v tujini, piše >Der Angriffe, ki objavlja kakor ostali listi njegovo sliko skupno s sliko Adolla Hitlerja. Odklonilna nemška kritika Praga, L avg. h. Sudetsko-nemška stranka objavlja danes dolgo kritiko vseh predlogov, ki jih je doslej objavila vlada glede nove ureditve narodnostnih vprašanj, glede narodnostnega statuta in jezikovnega zakona. Iz njene kritike, ki je bila objavljena v posebni brošuri, se more sklepati, da sudtsko-memška stranka odklanja vse predloge ter niti ne poisku-ša, da bi priznala dalekosežne koncesije, ki jih vsebujejo ti predlogi. Glede osnutka novega jezikovnega zakona pravi ta brošura da gre v bistvu za same stare določbe in za poskuse, da bi se stari je. zi kovni zakon predočil kot popolnoma no. va ureditev jezikovnega vprašanja. Težka naloga dr. Hodže »Neue Zürcher Zeitung« objavlja v zvezi z misijo lorda Runcimana v Pragi uvodnik, v katerem piše med drugim: Bilo bi zelo krivično, ako bi podcenjevali ogromno in naporno delo ministrskega predsednika dr. Hodže. Če bi hoteli njegove osebne zasluge in težave njegove naloge zares pravično oceniti, bi ga morali primerjati s kiparjem, ki mora pri svojem dehi prenašati družbo interesirancev, od katerih vsakdo zahteva, da mora brezpogojno uporabiti tudi njegov material, da bo končno figura izdelana tako, kakor odgovarja prav njegovi fantaziji. Umetniku ▼ takem položaju so naše simpatije zagotovljene. Kot celota je nastajanje narodnostnega statuta in ž njim zvezanih zakonodajnih del predvsem atmosferičen pojav. Njih oblika je izpostavljena vsem zračnim tokovom diplomacije ter viharjem politiké velesil, vmes pa vlečeta še parlamentarni in strankarsko politični veter, ki tudi prispevata svoje k oblikovanju nečesa, kar Sé nima oblike. Iz državnopravno v marsičem nemogočega programa, ki so ga sudetski Nemci v svojih karlovarskih zahtevah in junijski spomenici naslikali v oblake, je praška vlada hotela v svojem osnutku narodnostnega statuta upoštevati vse praktično spremenljive predloge, pri tem pa se jd morala ozirati na stališča vseh koalicijskih stran1'" Sesreča v nemškem rudniku Berlin, 1. avg. AA. V rudniku Notas pri mestu Kaiserrode na Turinškem se je v ro-%jh zastrupilo 12 rudarje«, Beležke Beckov obisk v Oslu Na potu v norveško prestolnico se Je v Kodanju sestal tudi z danskim zunanjim ministrom Vistosmerjanje Gdanska Sistematične priprave za priključitev k Nemčiji Kodanj, L avsusta. AA. Na svoji poti v Oslo je včeraj prispel v Kodanj poljski zunanji minister Beck s soprogo. Pripeljal se je s pamikom »Batory*. Becka in njegovo soprogo so sprejeli danski zunanji minister Munters. poljski poslanik Starzew-ski ter člani poljske kolonije. Zunanjemu ministru Beoku eo priredili takoj po prihodu svečan oh ed. Varšava, 1. avgusta, d- 0 potovanju poljskega zunanjega ministra v Oslo, kamor bo prispel jutri, poudarjajo v političnih krofih, Prager Presse« je objavila uvodnik francoskega novinarja Julesa Sauerweina o stališču fran coske vlade glede na Runcimanovo misijo v ČSR. Predvsem poudarja, da se Daladie-rova vlada prizadeva izpopolniti stike z Anglijo v enaki meri, kakor skuša nemška politika ločiti Anglijo od Francije. Položaj je sedaj tak, da bi ne mogla niti sedanja francoska vlada niti kaka druga predlagati parlamentu kako željo, na katero Anglija ne bi pristala. To pa ni edini vzrok za tesno sodelovanje. Tudi na Sredozemskem morju tvorita obe sili dejansko enoto, če bi se že moglo trditi, da stališče, ki ga je Francija zavzemala po vojni v srednji Evropi, ni bilo vedno v popolnem skladu s stališčem Anglije, je stvar na Sredozems tem morju popolnoma drugačna. Francija je 1. 1935 žrtvovala Angliji na ljubo zbližanje z Italijo, ki se je po konferenci v Stresi kazalo že v razgovorih med francoskim in italijanskim generalnim štabom, nedavno pa je Anglija na to ustrežljivost odgovorila s tem, da ni uveljavila angleško - italijanskega sporazuma, češ, da spor v Španiji še ni urejen, v resnici pa zato. ker Mussolini ne nadaljuje pogajanj s Francijo. Na Sredozemskem morju tvorita torej obe sili dejansko celoto, njuni vojni brodovji predstavljata enoto, katere skupno poveljstvo je za primer vojne že naprej določeno in za katero so angleška in francoska oporišča brez razlike povsem na razpolago. Ker so razmere omogočile tako intimno zbližanje med Parizom in Londonm, je bilo naravno za realistično mislečo vlado, da omogoči tudi skupne smernice za politiko v srednji Evropi. Dne 21. maja se je pokazalo, kar se je že prej vedelo, da noče imeti Nemčija z Anglijo nobene vojne. Anglija ima tc prvovrstno prednost, da noče imeti ž njo nihče spora, na drugi strani pa se angleška politika ni mogla pridružiti francoski, kar se tiče obljub, ki bi jo v enaki meri vezale na češkoslovaško in so Cham-berlainove izjave v parlamentu označile mejo, do katere bi lahko šla v tem pogledu. Edino, kar je bilo mogoče storiti glede na to ih kar se je tudi storilo, je bilo, da se je prepustila Angliji odločilna vloga v ureditvi spora na češkoslovaškem. Lord Runciman ne bo razsodnik, temveč samo svetovalec z nalogo, da zbliža v svojih na-ziranjih različna, toda v isti državi živeča naroda. Njegova misija bo morda zahtevala mnogo časa; nekateri v Londonu govore o šestih mesecih, vsekakor pa rok treh mesecev ne bo pretiran. Po francoskem mnenju se v tem času ne bo zgodilo ničesar definitivnega in se ne bo pojavilo nobeno izvršeno dejstvo kot ovira angleškemu svetovalcu. Na ta način ustvarjeno premirje bo dalo možnost za nadaljnja pogajanja. škodljiva. Glavno orožje naj nam bo pismenost. Zato je treba z vso energijo nadaljevati borbo za pobijanje analfabetstva med hrvatskim ljudstvom.« Inozemske zastave na Madžarskem Madžarska vlada je izdala uredbo o izobešanju inozemskih zastav na madžarskem ozemlju. Po uredbi je odslej prepovedano izobešati inozemske zastave po privatnih zgradbah. Prepoved se nanaša tudi na hotele, pa čeprav stanuje v do-tičnem hotelu kaka skupina inozemcev. Izjema je dovoljena samo za zgradbe, v katerih so nameščeni inozemski konzulati ali pa inozemske uradne delegacije. Z dovoljenjem oblasti se smejo inozemske zastave izobešati tudi ob priliki mednarodnih kongresov, mednarodnih razstav ali mednarodnih športnih prireditev. Inozemski avtomobilisti smejo imeti na svojih vozilih le po eno majhno zastavico svoje države v obliki, kakršna je običajna za avtomobilske zastavice. Zanimiv plebiscit v Švici V Baslu so v nedeljo glasovali pri kantonalnem plebiscitu o predlogu socialnih demokratov, naj baselski kanton prepove delovanje narodno socialističnih organizacij na svojem ozemlju. Za predlog je bilo oddanih mnogo več glasov, kakor jih je bilo potrebno, da kantonalna vlada lahko prepove delovanje narodno socialističnih organizacij. Baselski plebiscit je izzval v vsej švicarski javnosti mnogo pozornosti, ker ga tolmačijo kot znak, da velika večina nemških Švicarjev narodni socializem odločno odklanja. Demantiran dentanti V spominu je še afera, ki je konec maja nastala v zvezi v intervjuvom nekega za-padnoevropskega novinarja z voditeljem sudetskih Nemcev Konradom Henleinom. Ta je takrat zanikal intervju, novinar pa je s prepričevalnimi argumenti vztrajal pri svojih trditvah. Slična afera se je ponovila ta teden. Londonski »Daily Telegraph« je prinesel v torek razgovor svoje poročevlake gdč. Lockerer s Konradom Henleinom. Intervjuv je vzbudil precejšnjo pozornost, Henlein pa ga je takoj demantiral in pristavil, da v zadnjem času ni dal nikakih izjav za časopisje. Lockerer-jeva je v odgovor predložila fotografije, ki kažejo njo in Henleina v živahnem razgovoru. Obenem je ponovno zatrdila, da je Henlein res tako govoril, kakor je ona zapisala in objavila. • Kakor ona prva afera, bo najbrž ostala tudi ta druga brez formalnega zaključka in bo vsakemu prepuščeno, da veruje temu ali onemu demantiju. mlad nameravanih volitev v narodno zastopstvo Gdanska, ki naj bi dokazale sveto, da je Gdansk nemški in da bo tudi ostal Senzacijonalno so vplivale njegove izjave o razgovorih s kancelarjem Hitlerjem o položaju v Gdansku. Hitler mu je priporočil, naj se v Gdansku uporabijo vse odredbe in pridobitve, ki jih je ustvaril narodni socializem v Nemčiji- V zvezi s tem je napovedal Forster, da bo takoj po svojem povratku s potovanja po baltiških državah odpotoval s predsednikom Greiserjem v Berlin, da bi tamkaj nadaljeval razgovore z odločilnimi činitelji o potrebnih upravnih odredbah za popolno zvezo Gdanska z Nemčijo. Francija je za rešitev, ki ne bi omogočila samo obstoja, temveč tudi dobro funkcijoni-ranje češkoslovaške države, pri tem pa nikakor noče, da bi reforme ustvarile konglomerat, ki bi današnje težkoče samo od-godil, da bi se kasneje pojavile še z večjo silo. V prijateljski rešitvi, ki jo pričakuje, naj bi ne bilo ničesar, kar bi bilo proti interesom češkoslovaške vlade, ki jo v njenih prizadevanjih podpirata Velika Britanija in Francija. * Za zaščito nemške krvi v Avstriji Dunaj, 1. avg. d. Okrožni vodja Burekel je izdal odredbo, po kateri se imajo v postopanju proti židom uporabljati izključno smernice niirnberških zakonov, ki temelje na načelu o ohranitvi čistosti nemške rase in zaščiti nemške krvi. Z njihovo uporabo naj bi se izločil vsak vpliv tujega izvora na nemški narod, obenem pa tudi vsi stranski nameni pri arizaciji celotnega javnega življenja v bivši Avstriji. Zastopnik vlade pri vstoß* čenju patriarha Gavrila Bar, 1. avgusta. AA. Danes opoldne s© je gradbeni minister Dobrrvoj Stoöe»vi6 odpeljal v spremstvu bana Petra Ivaniše-viča s Cetinja čez Podgorico v Peč, Mer se bo v imenu vlade udeležil slovesnosti pri ustoličenju patriarha Gavrila. Obletnica pešpolka kraljeve garde Beog-rad, 1. avgusta e. Pešpolk kraljeve garde je danes proslavil obletnico svoje ustanovitve, Slavnost se je razvila v skromnejšem obsegu zaradi dvorske žalosti za pokojno rumunsko kraljico Marijo. Svečanosti sta poleg drugih prisostvovala odposlanec Nj. Vel. kralja konjeniški bri-gadni general žarko Majstorovič in zastopnik vojnega ministra divizijskL general Aleksander Stojanovič. Gradnja beograjskega pristanišča Beograd, 1. avgusta, p. Gradnja beograjskega pristanišča je že toliko napredovala, da so pričeli podirati poslopja med pristaniščem, kjer pristajajo sedaj parniki, ki prihajajo iz Zemuna, pa vse do velikega zemunskega mosta. Vsa spodnja stran Karadjordjevičeve ulice bo kmalu docela odprta. Mestna občina je morala za razlastitev teh stavbišč in poslopij odšteti preko 40 milijonov din. Napredovanje v državni službi Beograd, 1. avgusta, p. Za višjega kmetijskega pristava v 7- položajni skupini je napredoval inž. Ivan Hvastja pri državni žrefočarni v Ponovičah. Za poštne uradnike v 8. položajni skupini so napredovali Josip Kukar v Dolnjem Logatcu, Fran Gregorič v Ljutomeru, Svetislav Jesih v žireh, Ernest Flajš-man v Trbovljah in Alojzij Volka*- v Celju. Poljski skavti v vrbaski banovini Banjaluka, 1. avgusta e. v Banjatako je snoči prispelo okrog 100 skavtov ia Poljske. Na postaji so jih sprejeli domači skavti ter poljski konzul Artur Burza. Skavtski gostje so si ogledali mesto. Nocoj so se odpeljali v Bosansko Gradigko. V Bosanski Krajini nameravajo ostati do srede tega meseca. Razpis lekarnarske službe v ljubljanski bolnici Beograd, 1. avgusta, e. Splošna državna bolnišnica v Ljubljani je v današnjih »Službenih Novinah« razpisala mesto lekarnarja, uradniškega pripravnika v 8. položajni skupini. Prošnje je treba vložiti do 3L avgusta. Slavija — drugi finalist Slavija : Genova 4:0 (2:0) Praga, 1. avgusta, h. V današnji drugi revanžni tekmi za srednjeevropski pokal je tukajšnja Slavija premagala enajstorico Genove s 4 : 0 (2:0). Ker so Čehi na italijanskih tleh izgubili prvo igro le z dvema goloma razlike, je potemtakem Slavija postala drugi finalist v tem tekmovanju. Finalni tekmi med Slavijo in Ferencva-rošem bosta po najnovejših vesteh že v prihodnjih nedeljah. Vremenska napoved Zemonsko vremensko poročilo: Toplo in v glavnem jasno vreme vlada v srednji, vzhodni in južni Evropi. Nekoliko hladnejše, pa vendarle jasno vreme je v zahodni Evropi. Samo v Alpah se je pooblačilo in dežuje, ker se čuti vpliv depresije s Sredozemskega morja. V Jugoslaviji je pretežno jasno, le na zahodu je pretežno oblačno 'reme z nekoliko dežja. Najnižja toplota Plevlje 11, najvišja Podgorica 38 C. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v vsej državi z nekoliko dežja in a nevihtami ponekod. Dunajska: Pretežno jasno in toplo, krajevne nevihte. , Srdit! boji v Kini Mesto Kiukiang je popolnoma porušeno — Japonci prodirajo dalje proti Hankovu, ki ga Kitajci izpraznujejo Hankov, 1. avg. d. Boji v okolici Kiukianga se nadaljujejo z vso srditostjo. Mesto je bilo v tridnevnih spopadih med kitajskimi in japonskimi četami popolnoma porušeno. Japonske vojne ladje in letala bombardirajo sedaj nove postojanke kitajske vojske v okolici Kiukianga. Po kitajskih cenitvah so Japonci izgubili v bojih za Kiukiang 10.000 vojakov, 9 vojnih ladij in to-pničark ter 96 letal. V petek je podvzelo 10 japonskih vojnih ladij nov napad na otok Namoa ob južni kitajski obali ter na mesto Svatov. Pod zaščito ladijskih topov so japonske mornariške čete zasedle južnozapadni del otoka, po večurnem boju pa jih je kitajsko vojaštvo zopet pregnalo. Pohod kitajske vojske in prostovoljcev v severni Kitajski se nadaljuje, zlasti v južnem delu pokrajine šansi. Po poročilih kitajskega generalnega štaba so Japonci opustili vse svoje postojanke ob železnici Tung-pu in v južnem delu šansija ter so se začeli splošno umikati proti severnemu delu po- krajine, kjer so se znova razvneli boji za Langfeng in Tajuan. Japonci so na svojem umiku pustili povsod velike zaloge orožja, municije in živil. Hankov, 1. avg. d. Inozemska diplomatska zastopstva so izvedla vse priprave, da se preselijo iz Hankova. Izseljevanje civilnega prebivalstva se po zavzetju Kiukianga po Japoncih pospešeno nadaljuje ter se je doslej posrečilo preprečiti panično razpoloženje med ljudmi. Za inozemsko kolonijo, ki šteje okoli 1000 ljudi, je bila včeraj zadnja prilika za odhod v Hongkong. Po vsem mestu se opaža živahna delavnost. Bivšo angleško in rusko naselbino utrjujejo, dohod vanje pa zapirajo visoka železna vrata. Vse periferijske ceste so zavarovali z žičnimi ovirami. Tuja zastopstva so zaprosila pri kitajskih in japonskih oblastih, da bi priznale tri inozemske naselbine kot nevtralno ozemlje. Na tem področju ob železnici Peking—Hankov naj bi se ustanovila tri velika begunska taborišča. Velika Britanija in vojna na Kitajskem Sudetski problem v francoski luči >JUTRO« iL Ì77. 3 TöreE, 2. VUL 1938, Naši kraji in Ijndje Slovesno ustoličenje patriarha v Peci Kakor poročamo tudi na drugem mestu, bo zasedel prestol svojih prednikov v starodavnem samostanu patriarhije v Pedi patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo, ki je bil letos 22. februarja v saborni cerkvi v Beogradu ustoličen kot patriarh srbske pravoslavne cerkve ki kot mitropolit beograjsko-karlovški. Prestol srbskih patriarhov t Peči bo dobil danes na Iljin dan nese iz Ziče na varnejše mesto. Savini nasledniki so »i izbrali kraj Peč, ki je dobil svoje ime po velikih pečinah v okolici. Tam so Savini nasledniki zgradili cerkev Sv. Apostolov, ki je pozneje, ko se je vodstvo srbske pravoslavne cerkve tja preselilo, dobilo naziv cerkve Sv. Spasa, kakor se je imenovala prej žička stolna cerkev. Na sliki vidimo današnjo patriarhi jo srbske krvadba, umivanje, dviganje hj pozdrav zastave, zajtrk, nato predavanja, vodstvo vrst, telovadba, ob 12. kosilo, do 13. počitek, do 15. kopanje v bistri Savinji, nato •zopet po urniku teoretično in praktično ■vodstvo telovadbe, ob 18. voljno, večerja, pozdrav zastavi, ob 20. debate pri večernem ognju, petje in zabavni del, ob 21, spanje. Vse do minute natančno. V nedeljo 24. julija 81110 rmefì piavalne tekme. V nedeljo 3L julija je bil zbor naraščaja gornjegrajskega okrožja, nato tekme v odbojki in razne druge igre. V ponedeljek se bomo peljali v Logarsko dolino, v sredo bomo obiskali grob Srečka Pimcer-ja, borca za Jugoslavijo, ki je pokopan v Brasdovčah in bomo položili venec, v nedeljo 7. L m. bo zaključek šole m se bomo udeležili sokolskega nastopa v št. Petro v Sav. dolini. CeSka Obee Sokolska Je postula h Prage 2 naraščajoika v našo šolo in s tem pokazala sama veliko lan iman je. Oba nara-ščajnika smo slavnostno sprejeli. Pri sprejemu je bilo navzočih tudi zelo lepo število članov mozirskega Sokola. Obiskov imamo aelo mnogo. Tako ao nas obiskali župni starešina, ki se je mudil med nami ves dan, društvo Mozirje nas je obiskalo korporativno in nam izkazuje vse mogoče usluge, kjer le more. Tudi letoviščarji in domačini ao nam zelo naklonjeni, kar posebno pokažejo pogosti obiski pri kuharicah, kjer gledajo, da zaloge ne usahnejo. Tudi ostali mnogi obiskovalci ne pozabijo na nas, da nas razveselijo z raznimi dobrotami. Drugače se ne bomo mogli izkazati hvaležne, kakor da bomo pokazali s svojim bodočim delom uspehe na sokolskem področju. To je II. prednjaŠki tečaj za mladino v naravi. Taki tečaji bodo vsako leto in vedno v drugem krajo. Predvideni so tudi v bodoče tečaji za članstvo. Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru dvamštiridesetega vladiko, po osvobojen to E tretjega. Ze leta 1346. je bilo na velini cerkvenem zboru v Skoplju določeno, naj bodo poglavarji srbske pravoslavne cerkve slovesno ustoličeni na sedežu srbskih patriarhov v Peči. Kot prednika sedanjega patriarha Gavrila sta bila tam ustoličena pokojna patriarha Dimitrije in Var-nava. Slovesno ustoličenje patriarha Dimitrije je bilo leta 1924. Še pred 13. stoletjem je v Peči prebival jnetoh starodavnega samostana Ž-iče, ki je imel v področju Peči velika svoja posestva Ker je bila Žida v 13. stoletju na eks-ponirani periferiji srbske države, je, kakor menijo mnogi zgodovinarji, že sv. Sava odredil, naj se sedež arhiepiskopije pre- pravoslavne cerkve v Peči, ki je s svojo okolico in vsem mestom vred že od nedelje prizorišče velike cerkvene in narodne slavnosti. Ko je patriarh Gavrilo h svoje ožje črnogorske domovine prispel k ustoliče-nju v Ped, je v svojem govoru naglasil, da je ves narod Peci in okolice brez razlike vere in stanu v najhujših časih tujega gospodarstva zvesto čuval svetinje starodavne srbske patriarhije v Peci in staroslav-nega dečanskega svetišča ter so tako pri današnjih slavnostih enakopravno in iskreno združeni vsi prebivalci Peci in najširše okolice kot čuvarji staroslavnega svetišča in njegovih tradicij. Vročinski val v srednji Dalmaciji Zmerno sončno, deževno julijsko poletje v Sloveniji, pomankanje vode po dolgotrajni vročini ob Jadranu Maribor, 1. awgnsta ZA KRALJA IN DOMOVINO Proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru naj pokaže nam in sosedom, kaj je Slovencem domovina lastna država in narodna dinastija. Posebno obmejni Maribor in vsa širna okolica skupno z gosti iz vse Slovenije hoče ob tem jubileju jasno dokumentirati, da je Maribor bil, da je in da ostane slovenski in jugoslovanski! SPORED SLAVNOSTI V soboto 13. avgusta ob 20. bo baklada po mestu, ob 21. stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna in razhod. Posamezne organizacije poskrbe bakle za baklado svojim članom same Bakle se bodo dobile po din 1 že v pred-prodaji in na zbirališčih. V nedeljo 14. avgusta ob 5. budnica po mestu. Do 8. prihod taborjanov zrednimi in dopolnilnimi vlaki, peš. na kolesih, na vozovih, avtomobilih. Od pol 8. do pol 9. zbiranje in urejevanje organiziranih skupin na zbirališčih. Ob 8.45 pohod po mestu. V pohod pridejo samo organizirane prijavljene skupine, drugi udeleženci se razdelijo po mestu. Ob 10.45 služba tožja v vojašnici kralja Petra I. Po maši zahvalna pesem. Ob 11.30 tabor na istem prostoru. Ob 12.30 razhod tabora. Popoldne na tabornem prostoru ljudsko veselje. Ob 3. nastop godb. Ob 4. nastop pevskih zborov. Ob 5. prikazovanje narodnih običajev, ob 6. srečolov. ob 7. velik ognjemet. PRIJAVA UDELEŽBE Tako velike prireditve ni mogoče dobro organizirati, če ni točnih prijav. Zato ponavljamo prošnjo, da prijave točno odpo. šljete tudi iz tistih krajev, odkoder se ne boste vozili z vlaki-. Nobena skupina in orga nizacija, ki ne bo poslala točnih prijav, ne to mogla v sprevod. Na krajevne odbore homo takoj po prijavah poslali prijavljeno številko izkaznic in znakov. Ker bo v zadnjem času pred prireditvijo treba gotovo kaj nujnega telefoničnega sporočiti v Maribor, kličite v zadevi organizacije telefonsko štev 25—87, v zadevi izkaznic in znakov pa telet štev. 29—15. POGOJI ZA CETRTINSKO VOŽNJO Kdor se hoče v Maribor peljati s četrtin-sko vožnjo, mora imeti že na domači postaji našo izkaznico in znak. Na postaji kupi polovično karto do Maribora in obrazec K-14. za din 2 ter se pelje s tem v Maribor. V Mariboru nikjer ne odda karte, pač pa oskrbi potrdilo udeležbe in da na postaji pred odhodom žigosati obrazec K-14 tako se pelje zastonj iz Maribora Četrtinska vožnja velja aa dohod v Maribor od 12. do 20. avgusta in za odhod od 14. do 22. avgusta. Ljubljana, 1. avgusta Srednji poletni mesec je minil in že smo se znašli v velikem srpanu. V avgustu se poletje še enkrat povzpne in sonce razlije svojo moč na zemljo preden zatone zmerom bolj za južnim obzorjem. V zadnjih tednih avgusta, po Velikem šmarnu se bodo naglo krajšali dnevi, na pragu jeseni bo vidoma legal že zgodaj mrak na prazna polja in travnike. Letošnji julij je bil v naši kotlini razmeroma deževen. Ves mesec se je porazdelilo na 15 deževnih dni nad 122 mm padavin. kar je le nekaj nad normalnim pov-prečkom. Skprajda prijetno je bilo v primeri z ostalo državo pri nas ozračje, kljub temu, da je živo sreb o v 8 dneh doseglo tudi v Ljubljani 30 in še nekaj stopinj čez. Najbolj vroče ie bilo v Ljubljani 10. julija, kc smo imeli 31°C Jjniiske vročine v juliju nismo dosegli, v ino ar se je v zad-niem tednu malega srpana živo srebro znova avignilo. Nedelja i'; Mia soparna, opoldne je bilo v senci 30.TC. Nebo je bilo ves n.fsec zelo nevihtno, no večini se ie grmenje z/rnilo nad Ij'i'oljgnskc ravumo v noč ni!" i.iah, večje škode pa ni povzivči' j. Danes je v naše segreto območje vdrl oceanski zrak in po kratkem nalivu prinesel prijeten hlad in osvežitev. Takšen hlad nas je sredi poletja dosegel večkrat, tako je oceanski zrak 11. julija potisnil živo srebro na najnižjo dnevne temperaturo 16.6°C. V primeri z našim poletjem so tedaj temperature, ki jih beležijo dan za dnem na srednjem Jadranu, vprav rekordne. Vemo, da se tudi v Podunavju nabira poleti silno segret, vroč in suh zrak, letos pa je srednje jadransko Primorje po dveh letih znova obiskal vročinski val. Visoko, po večini povsem pusto skalno zaledje ne dopušča, da bi se segreti zrak razlezel v notranjost. Vroči vetrovi, ki vejejo iz afriške smeri, j se ustavljajo ob skalni pregradi in vsak i dan pospeši še sonce, da se nakopičeni I zrak čez mero segreje. Zato jadransko Primorje, posebno njegov srednji del, poleti i nima blažilnega vpliva morja kakor otoki in nabrežja z nižjim zaledjem. Razumljivo je tedaj, da je bil letošnji julij v Splitu po vrsti let rekordno vroč. V mestu ob morju so bili le štirje dnevi s temperaturo pod 30"C! Ena in dvajset dni je stalno beležil toplomer v senci Splita med 30 in 35"C, v šestih dneh je vročina dosegla rekord 35, 36, 37, zadnji dan julija celo 38°C v senci! Kolikšno obilje sonca za letoviščarje, pa žeje za suha usta, če pomislimo, da je imela Ljubljana ves julij le osem ves dan ja-sn;h dni, Split pa 18! Normalno imajo v Splitu julija 30 mm dežja, v treh dneh je kanilo letos le 10 mm deževnice. Pod vročim soncem so zaradi pomanjkanja dežja seveda usahnili studenci, golo in nepropustno skalovje je redke padavine kaj malo vsrkalo. Ako se bo suša s saharsko vročino nadaljevala še v avgustu, bosta dalmatinsko Zagorje in Hercegovina utrpela premnogo škode po skopi letini na itak zelo revnih tleh. Napaka prosvetne politike Sokolska gozdna šola Mozirje-Loke, 1. avgusta V prijaznem in krasnem kotu gornje Savinjske doline v Lokah pri Mozirju je razprostrtih 15 platnenih sokolskih domov, kjer prebiva nad 40 udeležencev župnega prednjaškega tečaja in sicer 23 moškega in 14 ženskega naraščaja, vodja br. Pahor, pomočniki br. Klun, Zorko in Toplak ter s. Klunova. Gospodarstvo pri kuhinji imata s. Koroščeva in Štepiharjeva, nabavo živil pa s. Paborjeva. Zjutraj ob 6. je vstajanje, te- Ljubljana, 30. julija V Ljubljani imamo tako kot v Zagrebu in v Beogradu tehnične srednje šole, ki se upravljajo vse po istem pravilniku in zakonu. Absolventi naših srednjih tehničnih šol so povsod zelo iskane delovne moči, ki po obratih ne samo dobro napredujejo, temveč tudi odlično uvajajo razne tehnične novosti in se uveljavljajo tudi kot izumitelji in odlični konstruktorji raznih strojnih naprav. Dovajati v praktično življenje praktične tehnike je glavni namen naših srednjih tehničnih šol. Nikjer pa ni rečeno, da ne smejo imeti srednje tehnične šole tudi višjih ciljev kot je pravkar omenjeni, nikjer ni rečeno, da bi se v tem ali onem absolventu ne vzbud'la v teku šolanja na zavodu skromna želja nadaljevati nauke na tehniki, kjer bi gotovo dosegel prav dober uspeh, saj je vsa njegova pred-izobrazba usmerjena na tok tehnike. Tu je pa zapreka. Zakon o srednjih tehničnih šolah ima postavko, ki daje absolventom pravico do nadaljevanja šolanja na tehniki. Zakon o univerzah pa pozna le absolvente gimnazij in realk, pa ne sprejema zaradi tega absolventov srednjih tehničnih šol, ki jih poleg tega gledajo še po strani kot nekaj manj vrednega, čeprav je njihovo šolanje po obsegu učnega načrta v vseh predmetih, ki sc tičejo tehnike, pred in nad učnim načrtom gimnazij in realk. K temu pride še praktično vežbanje v delavnicah, ki jih srednje šole ne poznajo. Na domačih tehnikah torej absolventi srednjih tehničnih šol ne morejo nadaljevati svojih naukov. Kar je nemogoče doma, to je mogoče drugod. Mnogo absolventov naših srednjih tehničnih šol je odšlo na visokošolsko šolanje predvsem na Češko v Prago. Praška tehnika šteje med sNo, pa dosti sreče.. ^ Odpiralo se mi Je: na robu kuha-Jočega ognjenika stojim! Tu se Je reklo vztrajati, izmikati kolikor se da. Pohajkoval sem, da se pač ne bi nžkjer pokazal, od ranega jutra do poznega večera ob samotnih zalivih, polegal po cele ure v mičnem pinijevem gaju, ogibal sem se edinega kopališča, stoječega v pristanišču Eufemiji sredi vode, napol razdrte lesene stavbe .ogibal se bližnjih razsežnih solin. Izleti v daljnjo okolico so me privedli v Supetarsko in čez višino mimo Käme, njaka na sever otoka v vasico z imenom Lopar, ki v nasprotju z mestom Raborn premore prekrasno obalo za kopanje. V samem selu se nisem zadrževal — neza-upen sem bil postal. Tak» so potekli moji tedni Priznati moram: bü sem veeel, da so pri kraju. Moje hrepenenje je bilo potolaženo, na žalost ne tako, kakor sem prej sanjaril: vilinski gradovi so mi bih iz detinstra y drugač* nem, lepšem spominu! Edini, M je ofe slovesu žaloval ter otožno gledal za polzečim parnikom, Je bil psiček, ki sem ga hü nekje pobral in ki me je neprestano spremljal. Moje govorice pač m nmel, toda milobne oči so se nm zasvetile, kadar ga Je moja dlan ljubkovalno pobožala Po mršavem telesu. Prijaznih besed pač nBoofi ni totìko slišal niti požrl tako dofaräi zalogajev kakor o& Tte spomine na tepe tn neiepe dni bom dane® po 30 letih zaključil a tem, da & Domače vesli * Patriarh Ga vri Io n» prestola starih srbskih patriarhov. Danes na Iljn dan bo z veliko svečanostjo ustoličen patriarh Gavrito na prestolu starih srbskih patri-aiPhov v starem samostanu patriarhi je v Peči. Tam sta bila slovesno ustoličena po osvobojemju tudi njegova prednika Dimitrije in Varnava. Patriarh Gavrilo je 42. patriarh, ki zaseda prestol srbske pravoslavne cerkve v PečL Ustoličenje v Peči je bilo uvedeno na velikem cerkvenem zboru t Skoplju leta 1346. Slavnosti ustoličen ja ao se pričele že v nedeljo. Patriarh Gavrilo je prispel v Peč iz Kolašina, kjer je bil na obisku pri svojih sorodnikih. » NeStor naših jadranskih ribičev je Ante Vučetič na Hvaru, ki bo v kratkem praznoval svojo lOOletnioo. Kot mornar je služboval na ladjah, ki so plule po Sredozemskem to črnem morju, nad pol stoletja pa je bdi ribič. Vid ga je že pred leti popolnoma zapustil, ostal pa mu je živ spomin na razne zanimive zgodbe iz dolgega življenja. Sinov in hčera že davno nima več, ima pa blizu 100 vnukov in pravnukov. RADI ODHODA V PARIS IN DEAUVITJ.FI NA MODNI OGLED 1.—16. avg. MODNI SALON SOUVAN ite posluje * Poroka 77-letnega gledališkega umetnika. Papa Danilo v Ljubljani je nestor gledaliških umetnikov v Jugoslaviji, a po letih mu je zelo blizu tudi bivši režiser in upravitelj beograjskega narodnega gledališča Miloš Haci-Ddnič — popularni »čika Miša«, ki šteje 77 let in živi kot upokojenec v Novem Sadu. Ta stari gledališki umetnik se je te dni v Novem Sadu poročil s svojo nekaj nad 40 let staro gospodinjo. čika Miša je doma iz Beograda. Njegov oče je bil v mnogih bitkah proslavljeni podpolkovnik Jovan Haci-Dinič. Miša je postal gledališki igrale« že pred 56 leti in užival je veliko popularnost. Tudi njegova življenjska družica Ljubica, rojena Djuričičeva iz Novega Sada, je bila ugledna gledališka umetnica. Umrla rnu je pred dvema letoma v visoki starosti. Sedanja Mišina žena je bila zelo skrbna gospodinja umetniškega para in, da se ji zdaj oddolži, jo je cika Miša poročil. Pri poroki sta bila priči dva najstarejša in najuglednejša novosadska gledališka umetnika. Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Oftl rej». S. br. t5 485-?? + Poroka. V nedeljo sta se poročila v šemtpetrski cerkvi inž. arh. Rudolf Mafus in gdč. Elf r'da Lahajner, hčerka posestnika v Mariboru. Kot priči sta bik za nevesto Pe-stevžek Karel, policijski svetnik, za ženina pa Franc Mačus. bančni uradnik v Mariboru. * Ugledna beograjska gledališka umetnica je umrla. Po daljši bolezni ie umrla v Beogradu članica narodnega gledališča Draga Spasicela, ki je bila ena izmed najpopularnejših gledaliških igralk in pevk v Beogradu. Rodila se je leta 1876. v Valje-vu kot hči revnih staršev, ki so se tja priselili iz Bosne. V zgodn/ji mladosti se ie že živo zanimala za petje in gledališlko umet-r.ost. službovala je pa nekaj let kot učiteljica. da si je s svojimi prihranki omogočila študije na Dunaju. Tam so znameniti glasbeni pedagogi odlično ocenili njene sposobnosti. V Beogradu je bila angažirana leta 1806. Starejši prebivalci Beograda so spremljali vse nastope odlične pevke in igralke z velikim navdušenjem. * Smrt zaslužnega Črnogorca. V Sarajevu je umri kapetan Sava Andjelič, bivši oblastni upravitelj nekdanje Crne gore v Kolašinu. Rodil se je leta 1858. vLL povu blizu Kolašina in v črnogorsko državno službo je stopil leta 1874. Kapetan oblasti je postal leta 1892., nekaj let pa je bil tudi obmejni komisar na meji Črne gore in Turčije. V prvi podgoriški narodni skupščini leta 1906. se je udejstvo-val kot narodni poslanec. Boril se je na vseh bojiščih od leta 1876. do drugega leta svetovne vojne. Po balkanski vojni je bil predsednik vojaškega okrožnega sodišča v Bijelem polju, med svetovno vojno pa ga je zatekla avstrijska, okupacija v Kolašinu. Zveza avstrijskih plavalnih društev posebno hvali Tsehamba Pil ker obrani solnčarieo ter se po njem dobljena rajava koža nikdar ne lapl. Drogerija Gregorič dr. 2 o. b. Ljubljana, Prešernova nI. 5. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla v 65. letu starosti ga, Marija Novak, soproga posestnika in gostilničarja. PokopaJi jo bodo jutri ob 17. iz hiše žalosti. Zaloška cesta 89 k Sv. Križu. — V idiličnem Šmartnem v Tuhinjski dolini je v petek dopoldne umrla v 73. letu starosti ga Agata Malenšek, rojena Zore, vdova po zaslužnem tuiiinjskem nadučitelju in gospodarskem organizatorju Malenšiku. Blaga gospa je bila vobče poznana in priljubljena v celi Tuhinjski dolini. Še dio zadnjega je bila prav krepkega zdravja. Za njo žalujejo sin dr. Slavko Malenšek. sreski veterinar v Laškem ter hčere Mici, učiteljica v Pnmskovem. Jana, ki je poročena s šefom inšpekcije dela inž. Barago in Z;nka. ki vodi domače gospodinjstvo ter brata Anton Zore župnik in duhovni svetnik v Mirni peči in Rudolf Zore, na a ubiteli v p. v Kranju ter nečak Matko ALatjan, učitelj v Zatukovju pri Sevnici. Pogreb blage ge. je bil v nedeljo ob 10. v šmartnem. — V Brežicah je preminil g. Jakob Korent, drž. upokojenec. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti. Brežice 35 na farno pokopališče. — Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ZVOČNI KINO SOROLSRJ DOiVl V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 Edinstveni film Jetnik otoka Zende v glavnih vlogah: Ronald Coiman in Madeleine Carroll. Dopolnilni program: Paramountov zvočni tednik. Predstave v torek, v sredo in četrtek ob pol 9. SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Popolni zakon * Internat »Mladika« sprejme za prihodnje šolsko leto še nekaj gojenk. V mesečnini je poleg oskrbe zaračunana pomoč pri učenju, francoska, nemška kon-verzacija in nadzorstvo tudi v prostem času. Internat ima krasno solnčno lego v sredini mesta. Vpisovanje pismeno ali osebno pri ravnateljstvu internata »Mladika«. Ljubljana, Šubičeva ulica 9, kjer se dobijo tudi prospekti. Dr. POMPE JANKO ne ordinira do 8. t. m. * Družba sv. Cirila in Metoda je prejela nadalje od kresovanja: moška in ženska podružnica v Ptuju din 1200, moška podružnica v Hrastniku din 100. Iskrena hvala! * Prijetno boste presenečeni na potovanju v Dolomitih od 13. do 17. t. m. Od 13. do 15. t. m. bo avtoizlet v Trst. Prijavite se v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. * Prostovoljno vodno ▼ grtfcu. Nekajkrat smo že pisali o Društvu savskih čuvajev, ki je bilo pred dvema letoma ustanovljeno v Zagrebu. Prej je vsako leto utonilo v Savi do 30 kopalcev in so oblastva večkrat sklicala konference, kako na j bi se poskrbelo za večjo varnost kopalcev. Več kot vsi uradni ukrepi pa je koristila privatna iniciativa, po kateri je bilo ustanovljeno Društvo savskih čuvajev. Člani tega društva so ljudje, ki imajo radi Savo, a tudi življenje na njej. že v prvem letu delovanja tega društva je bilo dosti manj smrtnih nesreč pri kopanju. Letos je bilo takih nesreč samo 5 na področju, ki ga čuvajo požrtvovalni člani društva. Savski čuvaji pa rešujejo tudi splave, ki prihajajo iz Slovenije, in razne čolne ter vršijo v vsakem pogledu prostovoljno službo vodne policije. Društvo si je doslej nabavilo že 9 čolnov. Največ podpore je dobilo od mestne občine, od uprave savske banovine lani 26.000, letos pa 35.000 din. Uprava banovine iz Ljubljané je prispevala 300 din, ker društvo pomaga tudi slovenskim splavarjem. Letos je društvo otvorilo teoretične in praktične tečaje za plavanje^ in za reševanje neprevidnih kopalcev. Kako veliko in koristno delo opravlja to društvo, je razvidno iz primera, da So njegovi člani v enem samem dnevu rešili 150 kopalcev — neplavačev, ki so iz plitve vode naenkrat zagazild v nevarno globoko vodo. Zdaj zbira društvo sredstva za nabavo motornega čolna in aparata za potapljanje. „MENI SELITEV NE DELA NOBENIH TEŽAV" pravi pametna gospodinja svoii sosedi. Vso selitev in prevoze premoga, drv in drugih reči mi izvrše strokovni delavci tvrdke Špedicija TÜRK, Ljubljana, MASARYKOVA 9. TEL. 21-57 * Za razširitev seznama obrtnih obolenj. Na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je Protituberkulozna zveza v Ljubljani naslovila prošnjo, naj bi se seznam obrtnih obolenj razširil tudi na tuberkulozno obolenje za one delavce in nameščence. ki so zaposleni v ustanovah, kojih namen je oskrbovanje in zdravljenje infekcioznih tuberkuloznih bolnikov. V po-štev pridejo zlasti nameščenci v sanatorjih, bolnišnicah, protituberkulozni dispanzerjih, v ordinacijah zdravnikov-ftizeologov, v takih ordinacijah pri OUZD, nadalje nameščenci v zavetiščih, hotelih in gostilnah ali pri privatnikih, ki sprejemajo na bivanje tuberkulozne bolnike. Pri tem so mišljeni kraji v neposredni bližini sanatori jev. Ta razširitev ni zvezana z nobenimi finančnimi žrtvami ter zakonodajno-tehničuo ni potrebna izprememba zakona o zavarovanju delavcev. Za razširitev zadošča sama ministrska naredba. Vse kulturne države, ki polagajo važnost, na proMtmberkuloeno skrbstvo. 9o to pravno zaščito že davno uredile in ie to treba storiti tudi pri nas. Enako važno za uspehe v borbi proti tuberkulozi je, da postanejo družinski člani jetičnih zavarovancev deležni istih daijatev pri obolenju, kakor zavarovanci sami. V prvi vrsti pride tudi v poštev pravica do zdravljenja v sanatori jih. kar naj bi se po zakonu priznalo vsaj ženi in o trnkom zavarovanca. I Sybila I Premiera danes ob Schmitz 19.15 in 21.15 uri. v veliki filmski drami, snlmani ob sodelovanju berlinske filharmonije, izvajajoče kompozicije Schuberta, Beethovn» in Cajkovskega. Kino Union, Tel. 22-21 lz LiuK>i}ane n— Rezervni oficirjL Člani pododbora rezervnih oficirjev v Ljubljani, ki se bodo udeležili proslave 20-letnice Jugoslavije 14. avgusta v Mariboru se vabijo, da se javijo naši upravi do 2. avgusta L L Vsa ostala navodila bodo objavljena v dnevnikih. URO-IR. pododbor Ljublana. n— Otroški vrtec r Trnovem namerava mestna občina baje premestiti iz Dolenčeve hiše v mestno hišo na Gradaiki ulici 18l Preden stori ta korak, jo je treba opozoriti na naslednje zelo važne točke: Središče šolskega okraja za vrtec leži dosti bolj proti Gmajni kakor proti Krakovem. Ze to je važen argument, da se ta misel opustt. Če pa se že na vsak način hoče vrtec vzeti iz Dolenčeve hiše, potem pa naj se ga prestavi v švabičevo ulico, v bivšo Nušakovo vojašnico, ki je sedaj tudi mestna. Tam je prostora za 10 takih vrtcev z vsemd pogoji, sta prostor in zrak, pa bližja le večini otro-čičem, ki obiskujejo vrtec. Saj je na okolišu Gmajne dosti več kakor drugod takih staršev, ki so ves dan zaposleni v mestu in so veseli, če morejo svoje otroke čez dan izročiti v varstvo otroškemu vrtcu. Druga važna točka pa so ogromni stroški, ki bi z premestitvijo nastali z adaptacijo tu in tam. Dolencu pa tudi, ker bo moral sedanje prostore prezidati v stanovanjske. Ce je res malenkostna diferenca med stanarinami v Dolenčevi hiši in med temi v Gra-daški ulici, potem naj se vpliva na g. Dolenca, ki bo gotovo raje popustili pri najemnini za vrtec, kakor pa, da bi 6i delal ogromne stroške s prezidavo. Pa storil bo to gotovo tudi raje še zato, ker je mestna občina ena sama stranita in točen plačnik, dočim bi imel po prezidavi tri stranke dvomljive plačilne zmožnosti. Pravijo, da je en premišljen korak boljši, kakor tri ure hoda. Obiščite kopališče Ilirije ! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! POZOR! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! u— Enoletna meščansko - gospodinjska šola »Mladika« nudi gojenkam občo gospodinjsko izobrazbo, temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah internega gospodinjstva. Poleg samostojnega kuhanja se naučijo gojenke še šivanja perila, oblek in prikrojevanja. Poučujejo strokovno izobražene učiteljice. Gojenke so ali notranje, ki stanujejo v internatu, ali zunanje. — Vpisovanje bo 1. in 2. septembra pri upravitelj stvu gospodinjske šole Mladika. Subičeva ulica 9, kjer se dobijo prospekti in natančnejša pojasnila. I Samo še danes! Komična opereta Vsaka žena ima tajnost Kino Matica ob 16, 19.15 in 21.15 I Dr. ŽITKO JOŽICA specialistka za ginekologijo ZOPET ORDINIRA od 3.—5. pop. MIKLOŠIČEVA 7. * Katera dobrosrčna rodbina ali posameznik bi hotela sprejeti ali vzeti s seboj na lctoviS?» še dijaka revnih starčev, ki je letos s prae dobrim uspehom polo eil veMko maturo, ki mu pa starši (oče je penzionist) ne morejo nuditi potrebnega mu počitniškega -xidiha. Kdor bi hotel storiti to uslugo, naj sporoči svoj naslov upravi »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva uL 5, ali pa poizve tam za naslov staršev. •••A za vlaganje sočivja znamke ML flj^fe »Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo s o č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Židovska ul. in Nebotičnik; Maribor, Gosposka 33. u— Nezgoda v kamnolomu. Delavec Matija Novak je bil zaposlen pri tehničnem oddelku bančne uprave v Dolenjem Logatcu. Ko je razstreljeval skale, mu je eden izmed nabojev prezgodaj eksplodiral. Eksplozija je Novaku vrgla kamenje v glavo, da je dobil hude poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnioo. u— Ogenj ▼ Mostah. V nedeljo zvečer je pričelo goreti v podstrešju hiše gostilničarja Avgusta Marenčiča v Mostah. Sosedje so takoj opazili požar in telefonično pozvali gasilce, ki so prihiteli z motorno brizgalno. V akcijo pa jim ni bilo treba stopiti, ker so medtem ogenj pogasili domači sami. Ogenj je po nerodnosti povzročil 31-letni delavec Anton Puhar, ki je ležal v soba in kadil cigareto, pa mu je ogorek padel v elamnjačo, da se je vnela in je plamen v hipu zajel tramovje. Puhar sam se je rešil s skokom skozi okno. Škoda znaša okrog 2000 d'in, a je krita z zavarovalnino. u— Izlet v Logarsko dolino v nedeljo 7. t. m. Avtobusna vožnja in kosilo 70 din. Prijave se sprejemajo do nadaljnjega v trgovini Tičar, Šelenburgova ulica Udeležite se tega krasnega izleta v središče gorske krasote. Kup prometnih nesreč. V nedeljo in ponedeljek so na kirurškem oddelku v bolnici sprejela vrsto ranjencev, ki so postali žrtve raznih nesreč. Odkar se modernizirajo naše ceste in uvaja policija v promet zmerom strožji red, so zmerom pogostejše nezgode na cestah. Med drugimi so prepeljali v bolnioo 26-letno delavko Pavlo Gartnerjevo iz Kranja. Neznan avtomobilist jo je biiizu mesta podrl, da je dobila precej hude notranje in zunanje poškodbe. Mesarski pomočnik Ivan. Dimnik od Device Marije v Polju, se je v nedeljo zvečer peljal s kolesom, pa je tako nesrečno padel, da ee je poškodoval po glavi in po rokah. Podobne nezgode je bil deležen uradnik direkcije državnih železnic Anton Campa iz Herberstečnove ulice, ki je padel s kolesom na Vodovodni cesti in se potolkel po obrazu. I KINO SLOGA — Tel. 27-30. Kreuzerjeva sonata Danes ob 16., 19.15 in 21.15. Pri vseh predstavah predvajamo po tri žurnale u— Aretacija mladega pustolovca. Te dni je policija aretirala komaj 21-letnega A. R-, delavca iz Velikega Gabra na Dolenjskem, ki ij« bil kljub mladosti že večkrat kaznovan in mu je bil tudi prepovedan povratek v Ljubljano. Nedavno se je nastanil nekje v šentjakobskem predmestju, prijavil pa se je pod lažnim imenom kot črkostavee Anton Zaje. Policija se je pobliže pozanimala zanj in je dognala, da je mož, čeprav brez dela. izredno dobro založen z vsakovrstno garderobo. Našli so pri njem več novih oblek, novo kolo. novo uro. nove čevlje, samokres itd. Vsa znamenja kažejo, da izvira njegovo premoženje lz raznih vlomov na deželi. Fant ie moral vnovič za zapaihe. u— Društvu slepih v Ljubljani daruje ga. Jadvika Bežek iz Varaždina namesta cvetja na krsto blagopokojne gospe Terezije Mally 100 din. u— Dr. Jos. Tavčar, zobozdravnik, ordinira od 1. do 15. t. m. samo dopoldne. Iz Celja e— Prijavite udeležbo na mariborskih svečanostih 13. in 14. t. m. do jutri pri s^o. jem društvu! Kdor ni član nobenega društva, naj prijavi svojo udeležbo pri mestnem poglavarstvu v Celju (soba štev. 2 tajništvo). Prijavite se v čim večjem štervihi, da bo pri proslavi 201etnice kraljevine Jugoslavije v Mariboru tudi Celje častno zastopano ! e— Vsi člani Narodne odbrane v Celju, ki se nameravajo udeležiti proslave 201et-nice Jugoslavije v Mariboru pa &e morda še niso prijavili pri kakem drugem društvu, naj danes ali najpozneje jutri prijavijo svojo udeležbo pri predsedniku dr. J. Bavdku. KINO UNION. Danes »DOLOMITI V PLAMENIH«. e— Tujski promet in umrljivost. V juliju je obiskalo Celje 1341 tujcev (1003 Jugoslo-veni in 338 inozemcev in sicer poslovno 1205 oseb ter 136 izletnikov) nasproti 1039 v letošnjem juniju in 1447 v lanskem juliju. V preteklem mesecu je ttmrlo v Celju 35 oseb in sicer 10 v mestu in 25 v javni bolnišnici. o e— Žile si je prerezal. V nedeljo si je 26-letni eobni slikar Franc Z. iž Trnovelj pri Celju v samomorilnem namenu doma prerezal z nožem žile na desni roki Obupanca so oddali v celjsko bolnišnico. Vzrok njegovega dejanja ni znan. e— Prometna nesreča. Ko se je vozil 3&-letni pekovska mojster Anton Dobovičnik z Dobrne v soboto z motornim kolesom proti Dobrni in hotel prehiteti celtski mestni avtobus, je zavozil z motorjem v kup gramoza ter se pri padcu močno poškodoval po glavi, desni roki in desini nogi. Dobovičnika so prepeljali v celjsko bolnišnico, odkoder so ga po potrebni zdravniški pomoči poslali v domačo oskrbo. e— V celjski bolnišnici so umrli: v petek 15-letna zidarjeva hčerka Marija Vaševa iz Gotovelj. v soboto 58-letni posestnik Franc Kumperger s T Laškega pri Zibiki, 54r-letni delavee Fran« Gorjanc s Sp. Hudinje pri Celju in 63-letna dninarica Marija Lesja-cova iz Rogatca, v nedeljo 50-letna posest. nikova žena Barbara Podkrajškova iz Sržo-vice pri Ponikvi, včeraj pa 49-letna vdova po železničarju Marija Rojnikova iz Celja. povem: bil sem gotovo eden od prvih ko. pališčarjev. kar jih je Rab sprejel v svoje ozidje. Kmalu potem sem čul o ustanovitvi rabske družbe, katere počasno, a trajno smotrno delo je končno tolikanj uspelo, da je Rab dandanes postal imenitno opremljeno zdravilišče pod spretnim vodstvom, ki se mu več ne pozna, da se je njegovo prebivalstvo nekoč žilavo in vendar brezuspešno borilo proti svojim najbesnejšim sovragom. Danes ne slišite več kletev, naperjenih r"fi radovednim strancem, danes se st. * in mlado veseli če more sprejeti :n pozdraviti pri-hajače iz vseh mogočih dežel, seveda s polno listnico, danes raste, cvete ter uspeva blagoslovljen košček zemlje, ki se dobro počuti v svojem zlatem soncu in širi, širi svoje roke na sprejem vseh onih, ki jim je treba oddiha in razvedrila. Prepoved ka o speči Trnuljčici je končana, Trnuljčica je vendar našla svojega kraljeviča.. .2« 237.50 — 247.50; >5< 217.50 227.50; >6« 197.50 — 207.50; >7< 167.50 — 177.50; »8« 110 — 115. Fižol: baski, sremski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: baški sremski 92.50 — 100. Iz Julijske krafine Podporna akcija za brezposelne in reveže v Istri Poteklo je leto dni, odkar je vse skrbstvo za reveže in brezposelne prešlo od fašističnih podpornih ustanov in karitativnih kongregacij na občinske podporne ustanove, ki delujejo sedaj pod strogim nadzorstvom pokrajinskih oblasti. »Corriere Istriano« utemeljuje to spremembo takole: Obe vrsti prejšnjih ustanov nista tili vselej strogo ločeni in nista imeli povsem omejenega delokroga, tako da so često nastali nesporazumi. Hkratu nekdanje karitativne organizacije in fašistične podporne ustanove niso zmerom razpolagale z sredstvi, ki bi odgovarjala njihovim nalogam. Vprav zaradi disharmonij in pomanjkanja sredstev pa ni bilo mogoče razviti in izvesti vseh načrtov v smislu sodobnih načel. Na osnovi posebnega dekreta so bili lani ustanovljeni pri vsaki občini posebni občinski odbori za podpiranje revežev in brezposelnih. Poleg uprave premoženja nekdanjih karitativnih kongregacij, ki daje še zmerom lepe obresti, in prostovoljnih ter napol obveznih prispevkov posameznikov in sindikalnih organizacij, so tem odborom zagotovili tudi poseben dohodek v obliki 2% doklade na vse davščine in takse. V Istri so bile v tem prvem letu delovanja občinskih odborov razdeljene podpore v blagu in denarju, ki so znašale skupno okrog 900.000 lir. Podpor v denarju je bilo razdeljenih v skupnem znesiku preko 135 tisoč lir. Prejeli so jih pretežno brezposelni delavci. Na Goriškem je bilo razdeljenih okrog 1 milijona lir teh podpor. Kakor poroča omenjeni list. je stvarno kritje izdatkov občinskih odborov v istrski pokrajini v prvem letu doseglo skoraj 800.000 lir. ne da b? bili pri tem upoštevani dohodki Premoženja nekdanjih karitativnih kongregacij. Vendar pa niso bili izčrpani vsi krediti. ML nistrstvo korporaci j je občinskim odborom v istrski pokrajini od dohodfkov 2%> doklade na davščine zagotovilo 880.000 Ur rednih prispevkov. Za prvo leto jim je ostalo dolžno še 130.000 lir. Pa tudi prispevki sindikalnih organizacij so v zastanku. Drobne novice Kacnovani trgovci. V zadnjem času se je v puKčini močno poostrila kontrola nad trgovinami na drobno. Kaznovanih je bilo že mnogo mäekarjev. ki bi naj bili primeša vali mleku vodo, precejšnje število gostilničarjev, ki so baje prodajali vino z niq© stopnjo alkohola, kakor to dopušča zakon. Koncem preteklega tedna pa so listi objavili tudi oei seznam imen pulslcih in medulinskih mesarjev ter drugih trgovcev, ki so bdJi kaznovani zaradi prekrškov odredih pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad conami. Med drugimi so boli kaznovani Anton Ran-čič. Peter Kidrič, Josip Rodoševič, Gregor Graikalič, Luka Kirac, Katarina Privrat in Ivan ŠebeL ki so jim začasno odvzeli trgovske in obrtniške Mste, ter jim zaprli proda, jalne za dobo treh do šest dni. Tržaški industrijski deleči potuje)» T Lepe starke Póskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledati sveža in mlada O metana mleka in olivno olje, oboje pre-^ čiščeno — ln pasterizirano — pomešana sta še z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let Izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege s tena. Od □je Izgleda koža sveža in mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo dane« mnogo lepše, kakor »o bile pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora tei nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno. da jo začnete še danes uporabljati, pa boste izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar. Nemčijo. Na pobudo industrijskih strokovnih organizacij sta se organizirali dve turistični potovanji industrijskega delavstva v Nemčijo. Na pot se odpravlja poleg dragih tudi okrog 1000 tržaških delavcev. Polovica jih je odpotovala že v soboto, draga polovica bo odšla sredi avgusta. Potovali bodo v Monakovo in še nekatere druge nemške kulturne in industrijske centre. Med delavstvom so za to potovanje izbrali najzanesljivejše elemente in jih trdno organizirali v oddelke in skupine. Na sestanku, ki so ga imeli delavci pred nekaj dnevi, So jim voditelji strokovnih organizacij tudi podrobno opisali pot in obrazložili njihove dolžnosti. Tajnik zveze industrijskih delavcev Suriani je v svojem govoru še posebej poudaril, da bo moralo fašistično delavstvo v Nemčiji ob vsakem koraku dostojno reprezentirati fašistično delavsko organizacijo in da bodlo morali vsi ob sleherni priliki nastopati tako. kakor da bi bili delegirani odposlanci Mussolimijeve Italije. Strela ubila vasovalca. V Pregarjah v slovenski Istri je strela pred tednom dni ubila 24 let starega Ivana Markežiča. Fant se je zvečer oglasil pri svoji nevesti Mariji VajgerjevL Med tem pa je nastala nevihta in sredi hudega naliva je nenadno udarila strela v hišo posestnika Vajgerja. Švignila je skoesi dimnik in v pritličju predrla steno ter oplazila nesrečnega fanta. Dekle je zračni pritisk treščil v vežrno steno in je nezavestno obtežato. Fanta pa je strela ubila. R O Torek 2. avgusta Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Šramel »Škrjanček« igra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plošče. — 20.10: Baročno slikarstvo (g. Jože Gregorio). — 20.30: Slovenske narodne (g. Ferdo Lupša in Radijskj orkester). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Nekaj pesmi iz zvočnih filmov (plošče). Sreda 3. avgusta Ljubljana 12: Zvoki vsega sveta (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13-20: Koncert Radijskega orkestra.— 18: Za razvedrilo (plošče). — 18.40: Avgust v naravi (g. M. Zor). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Kalman-Fortissimo (plošče). —20: Slovenski vokalni kvintet — Zdravice in napitnice. — 20.40: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. —• — 22.15: Lahka glasba z Nebotičnika. B ograd 17.50: Orkestralni koncert in plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Plošče. — 22.15: Petje. — Zagreb 20: Klavirski duetL — 20.30 : Plošče. — 21 : Kakor Ljubljana. — 22.20: Ples. Praga 19.25: Radijski film — 21.15: Simfonični koncert. — 22.15: Lahka glasba. — Varšava 21.10: Chopinova glasba — 22: Orkestra!, ni koncert — Sofija 20.15: Čajkovski jeva opera >Evgen Onegin«. — 22: Pester spored. — 22.40: Ples. — Dunaj 10.30: Vedra muzika. — 12: Koncert orkestra. — 15.30: Plošče. — 16: Mah orkester. —, 18.20: Plošče. — 21: Nova vedra muzika. 22.30: Dunajski zvoki. — 24: Kakor München. — Berlin 19: Spored za razvedrilo 20.10: Koncertni večer iz Hamburga. 22.30: Lahka in plesna muzika. —24? Prenos te Münchens. — München 19.15» Godalni trio. — 20JO: Solnogražke slika. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert s pSošč. — Stuttgart 19.45: Pesmi in koračnice. — 20.10: Pester spored. — 22-SOe Dunajska glacfca. Trideset let ni vedela, da ]e milijonarka Stara, revna bivše gospodinja i* Fwrto-grandeja v Rim« je postala sedaj nenadno milijonarka L. 1907. je haron Enrico de Nobffi a svo-j «ročno oporoko svoji gospodinji Vineenziitf Critellijevi, ki se je rodila L 1853, tKtavä vse svoje 'metje. Oporoko pa je bil izročil nekemu notarju, ki je kmalu potem amrl, in iz doslej še ne popolnoma raziskanih razlogov Critellijevi niso sporočiM ničesar o o jej. Sama je živela v najrvedii revščini Pred kratkim pa je neki dav&ni uradnik slučajno odkril, da je milijonarka. Treba je le še nekih dokumentov, da bo dobila ▼so posest. > JUTRO« St. |77, Ibreftc^fe. ¥ju. 19S$c Levji spopad v kletki Francosko prestolnico je profili teden obiskalo 300 Hitlerjevih sobojevnikov te svetovne vojne. Položili so venec na grob Neznanega vojaka ob vzklikanju Franciji in Nemčiji Iz Danske v Nemčijo po vodi Rekord danske plavalke Jenny Kantmersgaardove Skok iz 17« nadstropja Zaradi družinskega prepira fe 26 letni Američan Ward planil na ulico in se raztreščil na kose Radijski zavod v Parizu bodo zaprli Z vefScimi težavami in stroški 90 zgradil v Parizu radijski zavod Curiejevih. Vse to pa je bik) zaman, kajti zdaj se je vodstvo zavoda odločHo, da zavod zavoljo pomanjkanja denarnih sredstev zapre. Mnogo je pa prijateljev zavoda, ki poskušajo pariško občino pripraviti do tega, da bi zavod rosik v zadnjem trenutku. V 7 In pol ure iz Milana v Napoli Ha progi med Milanom in NapoÖjem bodo v bližnjem času začeli Obratovati električna vlaki, ki bodo vso to progo prevozili v sedem in pol ure. Blektiificirati je treba samo še zadnji del proge, iz Millana v Bologne. Pri poskusih na odSeiku med Rimom in Napolijem je električni vlak razvijali povprečno brzino 150 km na uro, na ravnih dehh proge pa je dosegel tudi 200 km. Strela topi tračnice Med nek» newihto v Srednji Poljski ^ je neki železničar opazoval, kako je treščilo v progo v bližini postaje. Strela je stalila tračnice in železne proge. Kmalu potem bi se moral pripeljati osebni vlak in nastala bi bila katastrofa, da mu ni železničar hitro stekel naproti in ga pravočasno ustavil Ko so tračnice izmenjali, se )e promet nadaljeval. Lev in krotilec Ravnatelj francoskega cirkusa Bouglione je v Nimwegenu na Holandskem nastopil z levi. Med predstavo ga je eden izmed levov napadel. Da ni prihitel ravnatelju na pomoč njegov brat, kdo ve, kako bi se bila stvar končala, tako pa so ravnatelju le rešili življenje. Deva so po napadu ustre- m, V neki levji kletki živalskega vrta v Belfastu s© je odigral razburljiv prizor. Lev je napadel mladiča, ki sta se rodila pred nekoliko tedni in levinja se je postavila po robu. Samec je hotel mladiča požreti, samica pa ga je začela obdela vati s silnimi udarci s šapami. Obe živali sta se borih več nego uro in sta težko poškodovali druga drugo. Med bojem je skušal ravnatelj Foster spraviti levčka na varno, pri tem je planila levi-na tudi nanj in ga ranila v roko. Navzlic temu je Fosterju uspelo, da je mladi živalic! spravil iz kletke, bih pa sta tako obgrizeni, da sta kmalu potem poginiti. Samica in samico so potem ločili z vodnimi curki. Ravnatelj Foster je izjavil, da je bil to najhujši živalski boj, kar jih je doživel v svoji dolgi praksi. Francoski otroci na peščini ▼ Touqueto. Y svojo največjo zabavo jahajo Strela ubila družino štorkelj Nad občino Kölked ca Madžarskem je divjala te dni silna nevihta, ki je napravila veliko Škodo. Med nevihto je treščilo v slamnato kočo in ubilo družino štorkelj, ki je jezdila na dimniku. Tudi streha je zgorela. Spomenik kralja Alberta L Bernard Sha?w je te dni 82. rojstni dan. Ker je v zadnjem àaen nft« kaj bolan, ni mogel ob tep priliki pcžso* stvovati niti premieri svoje nove igra »Ge» nevac Zdravniki so mu predpisali mir. Zato je ostal na svojem posestvo v OaÖL. potu. Odklonil je vsakega obiskowaka is» novinarja so se morali zadovoljiti g tem, da jih je hrulfl po telefonu. »Najsiaibše je pri takšni 82letnici to, da prihajajo ifndje in ti čestitajo,« je dejal xJaz pa nrisBnt, da 82-letnica ni nobena takšna stvar, da bi morali komu cestitati.« VSAK DAN ENA V Nieuportu ob Isert, kjer je bil v jeseni 1914. ustavljen naval nemške vojske na belgijsko ozemlje, so v nedeljo odkrili spomenik junaškemu belgijskemu kralja Albertu I., očetu sedanjega kralja. Odkritja so se ndeletm vsi člani belgijske li 1 itlpmi rodbine. Spomenik je viden T- >Wajel je letalo, da leti nad njim in ga {rifatta cA» hodi vroča trie. Jenny Kammersgaardova med plavanjem Danski in nemški listi pišejo z navdušenjem o velikem športnem dejanju, ki ga je izvršila pretekli teden mlada danska plavalka Jenny Kammersgaaidova Preteklo sredo se je malo pred 19. spustila v morje v Gjedseru na Danskem in je priplavala v štiridesetih urah neprestanega plavanja na nemško obalo 10 km od Warnemündeja. Zadnji konec poti je obvladala z občudovanja vredno čilostjo. Uro potem, ko je stopila na suho, se je pripeljala z motornim čolnom v Warnemünde, kjer so ji pri- redili slavnosten sprejem. Zračna črta od Gjedsera do Warnemündeja znaša 42 km. zavoljo morskih tokov pa je plavalka v resnici opravila dosti daljšo pot, približno 60 km. Kakor znano, se je mlada plavalka že prej ;zkazala z velikimi plavalnimi dejanji. Lansko leto je bilo o njej mnogo govora, ko je Kattegatt preplavala v 29 urah. toda v ugodnejših okoliščinah nego sedaj. V Warnemündeju jo je pričakala tisočglava, navdušena množica in pozdravili so jo tudi zastopniki oblasti. »videnje po letih Dogodek pH obisku angleške kraljeve dvojice v Parizu Po sliki v dnevnikih sta se našla brat in sestra, ki že 36 let nista vedela ničesar drug o drugem in sta drug drugega smatrala za mrtvega. Kraj dejanja je angleška bolnišnica v Parizu in majhna, temna predmestna četrt ob londonskem pristanišču. Povod zu to «godbo pa je dala angleška kraljica oziroma ga je dal angleški poročevalec, ki je ob kraljičinem obisku v tej bolnišnici napravil fotografski posnetek ob ležišču starega moža. Sliko so objavili vsi francoski in angleški časniki in je prišla tudi 76letni stari gospe Hawtorndovi v roke. Kakor vsi stari ljudje, je brala časnik od naslova do zadnjega oglasa in seveda ni spregledala tudi slik z obiska angleške kraljeve dvojice v Parizu. Ena izmed slik je kazala kraljico ob bolniški posetlji 801etnega starca v angleški bolnišnici v Lavallo^su. Bolnik je navzlic svojim belim lasem silovito sličil bratu ge. Hawtorndove, ki ga ta ni videla že 36 let. Takrat je bil odpotoval z ne- kim cirkusom po svetu kot clown, lz Avstralije je dobila zadnjo njegovo vest. Poiskala je vse zarumenele fotografije, primer jala jih je s posnetkom v časniku in res: biti je moral njen brat! Z listom je odšla v uredništvo in glavni urednik je takoj telefoniral bolnišnici v Parizu. SOletni bolnik se je v resnici imenoval Hawtornd. bil je v resnici clown po poklicu in bil je res brat stare gospe. List je tej dal denarja, da je lahko odpotovala v Pariz, kjer je našla svojega brata že tako popravljenega. da se je na dan njenega obiska lahko dvignil s postelje. Dvojčici doktorici Prvič v zgodovini londonskega vseučfH-šča so promovirali te dni za doktorici medicine dve sestri dvojčici. To sta sestri Helen in Mary Rennie, ki sta si istega dne, v sfaresti 22 let, nataknili doktorski klobuk. Pozneje sta povedali, da sta se strašno bali, da bi ena ali druga ne izdelala Od rojstva dalje se nista ločili in veselili sta se, da postaneta skupaj doktorici. V ostalem s>ta na londonskem vseučilišču že pred dvajsetimi leti promoviraLa dvojčka moškega spola. Bivši avstrijski poslanik, angleški plemenita« Bivši avstrijski poslanik v Londonu, baron Georg Franckenstein. ki si je 13. jul. pridobil angleško državljanstvo, je bil te dni v avdienci pri ansrleškem kralju. Ob tej priliki mu je kralj Jurij podelil angleško nededno plemstvo. Odslej se bo imenoval sir Georse Franckenstein. 10 tisoč Srankov za pivnik Neki. Anglež je oonudil čuvaju Loka zmagoslavja na pariškem Zvezdnem trgu 10.000 frankov za pivn'k Gre za pivnik, s katerim je gardist posušil podpis kralju Jurija v zlati knjigi ob grobnici NVmanega vojaka. Gardist pa se ni d-al premamiti in je kupčijo z Angležem zavrnil. Angleži pokadijo več tobaka Zadnja statistika angleške vlade ugotavlja, da se je v zadniem letu porata tobaka v angleških dominijonih znatno povečala. Kadilci so spremenili v dim za 10 milijonov funtov tobaka več kakor lansko leto. Plinske maske za bolnike Zavarovanje v primeru vojne Češkoslovaško notranje ministrstvo bo izdalo policijskim oblastem odredbo, da se tiste osebe, ki si doslej zavoljo svojega zdravja niso mogle nabaviti plinskih mask, Hitlerjevi sobojevniki v Parizu ne smejo kaznovati. Osebe, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo uporabljati običajnih mask, pa se bodo morale izkazati s potrdilom uradnega zdravnika, da trpijo za tako hudimi dihalnimi težavami, da jim je uporaba plinske maske nemogoča. V primeru vojne se bodo te osebe v skia du z ženevskim dogovorom spravile v bolnišnice, ki bodo na poseben način zavarovane zoper zračne napade. Pacienti, ki lahko uporabijo plinsko masko brez večjih naporov in ne da bi to njihove bolezni po-bo poganjal za dihanje potrebni zrak s ori-slabšalo, dobe posebne maske, v katere se pravo, ki ji bo stregel pacient sam. Takšne maske ta čas že preizkušajo in jih bodo začeli izdelovati na veliko. V znamenju počitnic Stokowski in Greta se vrneta v Ameriko Po poročilih londonskih listov je sloviti dirigent Stokowski, ki je živel od maje s Greto Garbo na njenem posestva na Švedskem. odpotoval v Pariz. Greta ga je spremila do Stockholma in ee tam poslovila od njega. Filmska igralka tndi sansa baje ▼ kratkem zapusti Švedsko in odpotuje v Pariz. odkoder se bo jeseni s Stokowskim vrnila v Zedinjene države. Skrivnostni posredovalec nad StuoBjo ta AngBjo, mtterjev zaupnik itoUk Wjpdfii'^f i John Word kratko Senzacionalen samomor je za ure skoraj popolnoma ustavil promet v newyorški poslovni četrti Manhattanu. Po nekem prepiru s svojo družino je splezal 261etni John Ward skozi okno svoje sobe v 17. nadstropju hotela »Gotham« na napušč in je grozil, da se bo vrgel v globino. Svojci, ki so ga poskusili pripraviti do tega. da bi se vrnil v sobo, so takoj obvestili policijo in gasilce. Medtem so postali mimoidoči spodaj pozorni na mladega moža in zbrala se je tisočglava množica, ki je zaprla promet. Policija je zasedla vse sobe poleg Wardove, nad njo in pod njo in je poskusila z lepo besedo pregovriti samomorilnega kandidata, da bi si premislil. Ward pa je prigovarjanje odklonil, zapalil si je cigareto in sedel na polico. Tako je sedel celih 11 ur. Tu in tam je sprejel kozarec vode, pazil pa je, da ga ni nihče prijel za roko. Prišli so filmski operaterji in začeli snemati filme za tedenski pregled. reporterji so skušali Warda intervjuvati in radio je v presledkih nekoliko minut poročal vsej Ameriki o tem, kako stvar stoji Obupana policija je nazadnje sklenila, da bo Warda rešila proti njegovi volji h šestnajstega nadstropja »o hoteli razpeti mrežo, ki naj bi mladega moža prestregla, če bi se vrgel v globino. Ward pa je to namero opazil in se je nenadno res vrgel z glavo navzdol. V padcu je prebil steklem» streho hotelskega vhoda in je obležal razbit na tleh. Nevidne zvezde Moderna nebesna fotografija je odkrila milijone in milijone nevidnih zvezd, ki jih človeško oko ne opazi niti z najboljšim teleskopom. Mnoge teh zvezd so »premlade«, da bi jih bilo mogoče opaziti, ker so tako vroče, da izžarevajo pretežno ultravijolica-ste. torej nevidne žarke. Druge so spet prestare in imajo temperaturo, ki oddaja samo dolgovalovne, prav tako nevidne žarke. S pomočjo novih plošč, ki so občutljive z« infrardeče žarke, je bilo mogoče odkriti te zvezde. pred svojo smrtjo /PLiT K nI tur nI pregled šestdesetletniea pro!. Mihajla Rostohar ja Češki listi so se minule dni spominjali èestdesetletnioe našega "Uglednega rojaka, profesorja psihologije in ravnatelja Psiho-tehničnega instituta Masarykove univerze v Brnu dr. Mihajla Rostohar ja. Dne 30. julija 1878 v Bregah rojeni MihajJo Rostohar seje kot visokošolec pridno udejstvoval v slovenskem kulturnem življenju. Sodeloval je v dijaških revijah in pričel sam izdajati svojo revijo, ki pa ni dolgo izhajala. Njegovo največje deio v slovenščini je Uvod v znanstveno mišljenje, ki ga kaže kot konkretnega logika in ostrega misleca. Znanstveno se je M. Roetohar izobraževali na raznih univerzah, zlasti v Pragi, bil je pa škemu dušeslovju neznana. V nasprotju z W. Wundta v Lipškem. Na njegovo filozofsko usmerjenost je znatno vplival T. G. Ma_ saryk. S svojim znanstvenim delom se je *«edno hoff? rrwR^aJ v 5e5k5 kulturni krog, r «ostai je docent in pozneje profesor češke Traverse ter pSe 6edaj skoraj Samo v če-čkem jeziku. Postal je tudi Češkoslovaški državljan. O našem rojafrn je prioberl poznarratec njegovega dela R. Konežny v broskih »Lidovih Novineh< jubilejni članek, ia katerega posnemamo: Mrhajlo Rostohar se je 1. 1911. hab Flit irai rta Karlovi univerzi z delom »Teorija, hipotetičnega presojanja« in 6icer za filozofsko stroka Na področje logike sodi tudi nadaljnji spis iz tega razdobja >0 formaciji presojanja«. L. 1923 &o prof. Rostoharju prenesli verri a docendi za filozofijo na brnsiko Masarykovo tiniverao, vendar je prof. Rostoharju, ki je vsekdar imel rad psihološko empi ri jo in njeno eksperimentalno kontrolo, ostala filozofija vedno zaprta in tuja dežela. Naposled se je je iznebil kakor težkega bremena in se popolnoma posvetil psihologiji. Prav na tem področju je ves njegov osebni pomen in pomen njegovega dela za češko psihologijo. V začetku je prof. Rostohar tu hodil po poteh, ki so bila če-kemu dušeslovju neznana. V nasprotju z ?golj knjižnim in Ionizirajočim pozitivistom Fr. Krejčim si je Rostohar, dasi je bil b vsem svojim življenjskim nazorom takisto pozitivist, prinesel zlasti iz Wundtove šole misel za eksperimentalno delo. iz proučevanja W. Jamesa pa čut za živo konkretnost duševnega dogajanja. Zato se ni čuditi, če je svoje prve psihološke poskuse — in pri tem je treba vedno znova poudarjati, da je Rostohar utemeljil trad'ciyo češke eksperimentalne psihologije — izvrševal v laboratorijih Krajčijevih znanstvenih nasprotnikov, pri profesorjih Marešu in Babeku. Tako je nastak) njegovo prvo psihološko delo ^Eksperimentalna raziskovanja o reprodukciji barvnih kvalitet«. Leta učiteljske dejavnosti na Masarvkovi nniverzi ki ao bila izpočetka posvečena samo izgraditvi psihološkega instituta in ekstenei jam, so obrodila šele 1. 1928 Rostoharjevo najvažnejše delo, ki ne pomeni samo preobrata v Rostohar jevem znanstvenem delu, marveč je tudi mejindk češkega psihološkega delovanja sploh. V mislih ionam prvi del »Študij iz razvojne psihologije« (izšle so delno tudi v Franciji). Tu se stavi nasproti mehanističnemu. atomističnemu in vzročno asociacijskemu pojmovanju duševnih pojavov. kakor jih je razumevalo naravoslovno usmerjeno dušeslovje, moderno gledanje življenjskega, torej tudi duševnega procesa kot enota. Razvojno, eelotinsko in smotrnost uvažajoče stališče se naslanja predvsem na modernega duhovno-znanstvenega misleca W. Diltheja, pa na strukhiralisfre im biologe Sprangerja, Driescha, Wernerja, Kruegra, Ingenierosa itd. Eksperiment in razvojno celot insko gledanje je ključ k razumevanju nadaljnjega Rostohar j evega psihološkega dela, ki se obrača k samim osnovam, k proučevanju otroške duše. V vrsti predpsiholoških študij, ki Miajajo bodisi samostojno, bodisi v zbornikih Slovansikih kongresov za raziska-vanje otroka (Razvoj predstave pri slaboumnem otroku. Problemi in metode psihološkega raziskava ni a otroka. Razvoj splošnih pojmov pri otroku, 0 razvoju otrokovih predstav) se bavi Rostohar z osnovnimi problemi otroške psihologije in ta priprava mu je dovolila, da je lahko dejavno in učinkovito posegel v spor za globalno metodo s svojo knjigo »Psihološka podlaga začetnega č i tan ja s praktičnim navodilom za čitanje« (1934). Knjiga ni samo kritika dosedanjih bralnih metod, marveč tudi poskus najti novo metodo čitanja po psihološko naravnem načinu in na temelju dojemanja in sprejemanja z vidom, sluhom in tipom. Važno dajanje je bila tudi ustanovitev prve češke psihološke revije »Psychologie« (od 1. 1935). v kateri je Rostohar objavil vrsto svojih študij. Izmed njih utegneta veljati zlasti študiji »0 strukturi v dušev. nem življenju« in »Za predmet psihologije« kot študiji načelnega značaja. Češki pisec končuje s stavkom, ki miu tudi mi pridružujemo enako željo slovenske kulturne javnosti: »Šestdesetletniea, ki je učenca in častilca T. G. Masaryka presenetila v telesni kondiciji pravega jugoslovenskega bojarja, vzbuja upanje, da bo Mihaj. lo Rostohar izpolnil v prihodnjih letih vse svoje delovne načrte in e tem še bolj obo gatü češkoslovaško znanost.« še hal o zagrebškem gledališču TTspehi češkega in poljskega repertoarja Položaj v operi — Osebne spremembe — Brez domače operne premiere — Wagner- .jeva tetrologija — Gostovanje v operi Po dramatizacija »Zločina in kazni« in »Idiota« sodi tudi Strozzijeva dramatizacija »Bratov Karamazovih« med uspehe dramske sezone, dasi je bil avtor boljši kot režiser. Izmed čeških del sta dosegli največji uspeh igri »Ljudje na ledeni plošči« in »Bela bolezen« (ki pa je bila odstavljena 7. repertoarja.) Že sredi poletne soparice je bil zadnji uspeh premiera Langerjeve kriminalistične reportaže o tragični usodi ženske, o kaznjenki »štev. 72«, ki je po dolgih letih robije napisala za kaznilnici oder pretresljivo dramo o svoji nedolžnosti, da se je tako izpovedala in pokazala svoje hrepenenje po pravici. To je že peto uspešno delo Fr. LangeTja na zagrebški sceni. .Mesarideva režija je bila odlična in bo delo gotovo imelo lep uspeh tudi v prihodnji sezoni. V naslovni vlogi je pokazala Vika Podgorska vnovič vso svojo veliko umetnost. Tudi Nučič je bil izreden kot upravitelj kaznilnice. Med poljskimi deli je imela večji uspeh tragedija Rostw-o-rowskega »Presenečenje«, ki ima globoko psihološko-filozofsko problematiko, prav tako »Igralka« znanega komediografa He-marja, ki slika umetniško-komercialne kontraste. Gledališki dogodek je bila Pirandel-lova parabola »Kaj je resnica«? (Cosi è, se vi pare) z običajnim skeptičnim secira-njem lastnega-jaza. Tako je, če vam se zdi, da je tako! Kaj je in kje je resnica, ostaja odprto vprašanje. Tudi v Ljubljani znane Benedettijeve »Rdeče rože« so dosegle odličen uspeh. Slabo sta uspeli Anouilhòvo psihološko delo »Potnik brez prtljage«, in Fodorjeva komedija »Družabna igra«. »Macbetha« v prevodu VI. Nazorja so igrali zaradi reprezentacije, sicer pa zagrebško občinstvo ne mara Shakespearja. Sovjetski »Novi dom« smo že omenili. Razne skupine dramskih igralcev so nastopile z najbolj uspešnimi deli po številnih mestih hrvatske pokiajine. Največji hrv. režiser-umetnik dr. Gavel-la žal ne more delovati v Zagrebu, ki sicer trpi zaradi pomanjkanja režiserjev. Poleg Mesarica, ki je režiral kar deset del, so največ režirali Verli, Strozzi in Dujšin. V drami so gostovali tudi inozemski ansambli: Josefstädter Theater s francoskimi komedijami, v katerih je nastopila z lepim uspehom Žeraldina Katnikova; The En-glish Players, ki so več let zapovrstjo obiskali tudi Zagreb; židovska Habima, ki je nastala kot sekcija Hudožestvenikov, s tipičnim židovskim repertoarjem. V zvezi z maloštevilnim ansamblom očitajo upravi, da ni znala dovolj racionalno razdeliti vlog in tako smo tudi našo veliko umetnico Podgorsko le redkokdaj videli. Kar se tiče ^."va glede domačih del, je bilo uprizorjeno vse, kar najboljšega je uprava prejela in ni njena krivda, četudi ta dela niso Zdi se pa, da so uspešnejša stremljenja zagrebške opere, ki je hotela, da bi bila sezona bolj zanimiva. To je dokazala tudi publika, ki je letos raj še obiskovala operne predstave nego tedaj, ko je bil postavljen izrazit glasbeno-programatski repertoar (pretežno slovanski). Tudi zagrebška kritika je v glavnem blagohotno sprejela delo operne uprave. Vse predstave so bile na primerni višini. Ravnatelju Baranoviču očitajo samo nekatere personalne spremembe. Angažiran je mladi bolgarski tenor' Kolarov namesto Manoševskega, ki pojde v Maribor in Ivelije, ki je odšel v Brno. Začudenje je izzvalo tudi dejstvo, da Župevčeva zapušča Zagreb. Kot kolo-raturna sopranistka je angažirana Alda Noli j e va. Največja izguba je odhod slav-nega in popularnega prvega dirigenta Lov-re Matačiča, ki je imenovan za ravnatelja beograjske opere, dasi bo tudi nadalje vodil zagrebško filharmonijo in zagrebški komorni orkester, kakor bo hkrati vodja beograjske filharmonije. Nihče ni bil tako priljubljen kakor Matačič, ki zlasti v Wag-nerjevih operah ter v klasičnih nemških in italijanskih operah ni imel tekmeca. Na njegovo mesto pride najbrže bivši ravnatelj opere Rukaviina, ki se je pravkar poslovil v Pragi kot dirigent italijanskega repertoarja v Narodnem divadlu. Sezona je potekla brez domače operne premiere, dasi so bile napovedane tri, izmed katerih sta dve (opera in balet) dosegli lep uspeh v inozemstvu. Za enkrat še študirajo Drobnicevega »Rkača«. Uprizorili so samo kot reprizo Safrankovo legendarno opero »Medvedgradska Kraljica« v režiji Strozzija, ki je s scensko-teaterske-ga stališča celo boljša od njegove »Hasa-naginice«, dasi je le ta globlja po vsebini. Od domačih del so bili na repertoarju še Zajčev »Nikola Šubic-Zrinski«, Odakova »Dorica pleše« in »Ero.« Izmed slovanskih oper je izvajan samo Dvofakov »Jakobi-nec« in sicer bolj iz tradicionalnih ozirov, da uprizore tudi kakšno novo češko opero. Režiral je kot gost v Ljubljani dobro znani Antonin Balatka, sedaj dirigent in režiser opere v Brnu. Izimed 28 izvedenih del so bile štiri premiere, ki jih je vse dirigiral Baranovič. Največje glasbeno dejanje zagrebške opere, Wagnerjev »Prstan Nibelung«. stopa v zadnjo fazo svoje popolne izvedbe. Vsako sezono je bila izvedena po ena opera: Raj-nino zlato, Walküra, letos Siegfried (v naslovni vlogi češki junaški tenor Jan Bar-ton), v prihodnji sezoni pa pride na vrsto Somrak bogov. To bo prva popolna izvedba te mogočne tetralogije na slovenskem odru. Veliko umetniško vrednost je imela tudi izvedba Verdijevega poslednjega dela, komične opere »Falstaff« čeprav občinstvo tu ni našlo tipičnega belkanta. Na zagrebškem odru so izvedena vsa važnejša Verdijeva dela, izmed katerih so nekatera stalno na repertoarju. Zadnja premiera »La Wally«, dela Puccinijevega predhodnika Catalanija, je imela povsod uspeh j J^m tako tudi v Zagrebu. Nastala je na pro- 1 hodu iz bekjurfca v verwens. Jc potna Inspiracij in efektno instruanentirana. Na novo je uvežbana izrazita veristična opera Wolf-Ferrarijev »Bogorodičen nakit«. Večje pretenzije je imel beograjski dirigent A. P. Sreckovič s svojo biografsko opereto »Omer-paša«, za katero je napisal libreto znani dunajski libretist M. Bertuch. Gre za graničarskega podoficirja Mihajla Latasa, ki je zbežal v Turčijo in dosegel tam najvišje položaje. Sodeloval je operni orkester z opernimi prvaki (Šimenc, Mitro-vičeva, Rus). Dejanje je ogromno, obsega 6 slik in ima mnogo pestrega hrvat. in turškega folklora. Bila je to bolj glasbena igra brez komikov m brez baleta. Poleg samostojne invencije v partituri se čutijo tudi številne remiscence. Kontrast je tudi med folklorjem in modernimi plesnimi ritmi. Uspeh pa močno zaostaja za Albini je vim »Trenkom«. Omeniti moramo še kom ed i o-grafsko opereto z revialnimi elementi »Na plavem Jadranu« od domačega skladatelja E. Gloza. Kot režiserji v operi so delali največ Strozzi m gospa Froman, kot dirigenti poleg omenjenih še Jozefovič in Go-tovac. Za prihodnjo sezono bo opereta popolnoma reorganizirana: dosedanji orkester in zbor sta ukinjena. Odslej se bo uprizarjala samo dobra opereta v velikem gledališču, kar so res že pričeli. (Geisha, Ala-dame Sans - Gene). Med gostovanji je bil veliki umetniški in družabni dogodek nastop slavne Zinke Kunc-Milanov, članice Metropolitan opere v New Yorku. ki je v enem desetletju prispela z malega ljubljan- skega odra na n«H3e gfedaflBSe Pela je Aido in Turandot z velikim uspehom, prvo skupino z bolgarskim tenorjem članom Državne opere na Dunaju Mazaro-vim. Aido je pela v originalu in je zaradi tega bila tudi njena kreacija bolj verna, ker je z možnostjo modulacije v italijanščini bila bližja absolutni reprodukciji te partije. Izmed Ljubljančanov sta gostovala v Zagrebu Franci in N olii jeva, Mitroviče-va je gostovala v Beogradu. Od gostovanj ansamblov naj omenimo Frankfurtsko opero. Bolgarski kooperativni teater in neuspeh dozdevne Scale, od posameznikov lirškega tenorja Solarija in barinota Stabi-la. Za možnost gostovanja zagrebške onere v Sofiji in Italiji ni bilo prometnega kapitala. Slovenski operni solisti (Križaj, Rus in Gostič) so bili vso sezono potao zaposleni skoraj-da v vseh operah in so dosegli prav lepe uspehe. O. A. Zapiski Janačkov festival v Prairf. Praüka umetnostna beseda pripravlja skuprao z glavnim mestom Prago veliki fe-srtivaä v spomin skladatelja Leoša Janàcka. Prirejen bo v dneh 22. do 28. septembra t. L v rver.i s desetletnico mojstrove smrti. Zbrana dela Friderika Chopina. V jeseni izide v založbi Chopinovrga instituta, v Varšavi že nekaj časa pričakovani prvi snopič Chopinovih zbranih skladb. To bo največja dosedanja kritična izdaja nesmrtnega kom. poni sta. Urejevanje je prevzel bivši predsednik poljske republike slavni pianist Pfl-derevski. Prvi Bvezki bodo obsegali Chopi-nove balade, prelfudija, sonate tn valčke. SPORT Bled ni bil prikladen za dvoboj Brez publike, brez dohodkov in brez možnosti za dosego rekordov je minila naša edina reprezentančna tekma na domačih tleh Ljubljana, 1. avgusta Plavalni dvoboj z Italijo je torej srečno za nami. Prinesel nam je mnogo nevšečnosti, še preden se je pričel, prireditev sama ni bila brezhibna, m tudi po končanem tekmovanju še ni bilo vse v redu. Veselimo se zmage, toda naše veselje ni popolno, ker ga motijo nekatere zelo senčne strani. Že pred dvobojem samim smo hoteli marsikaj povedati, a smo molčali, ker nismo hoteli kvariti razpoloženja. Zdaj zadržka ni več in zato bomo danes spregovorili. Zakaj je savez za vsako ceno hotel imeti prireditev na Bledu? Morda je hotel tujce seznaniti s svojimi organizacijskimi sposobnostmi? Ne vemo. Organizacija je bila vse prej kot reprezentančna za Jugoslavijo in je dodobra osvetlila stanje, ki vlada v našem sa ve zu. Letoviščarji so le prvi dan Največ pa je trpela športna stran. Športne prireditve naj bodo na športnih prostorih in kakor je za lahkoatletske prireditve najbolj primeren stadion, je za plavalne prireditve edino priporočljiv predpisani športni bazen, kajti le tam pridejo do pravega izraza športni uspehi. Kaj imamo od tega, da so nekateri naši tekmovalci dosegli mednarodno izvrstne rezultate, znatno boljše od naših državnih rekordov, ko pa praktično nimajo nobenega pomena in veljave, ne za tujino, še manj pa za nas. Že v našem poročilu o poteku dvoboja smo omenili, da ima savez le redko zbrano kompletno reprezentanco. In kdo je bolj poklican, da popravi rekordno tablico, če ne državna reprezentanca? Vsi pa vemo, da je to mogoče le v predpisanem bazenu in v predpisanih dresih. Prvega ni bilo in je zato na Na levi: zmagovalec pri skoMh s S metrske desfce Branilo 2Shesf hvajs Aw> bachov dva In pol salto skrčen. Na desni zmagovalca na 400 m aneto Defilipis Itovi) in 2ižek gs-r-' V neka] vrstah Start 400 m prosto v nekoliko večjem ätevOn oMskaS prireditev. V nedeljo je bfl poset zelo slab ln če ne bi bilo Ljubljančanov, bd pretežno večino gledalcev sestavljali savezni funkcionarji. Menimo, da je savez v nemali meri dolžan vzgajati športno občiifBtvo tam, kjer se dotični sport goji. Prepričani smo, da letoviščarji s te strani niso prav nič pridobili, čeprav so jih o dogodkih seznanjali v štirih jezikih. Odobravali so le Ljubljančani, ki so bili obenem edina zaslomba naši reprezentanca Tujcem je bilo vseeno, kdo je zmagoval, Jugosloven ali Italijan. Kaj je torej imela naša reprezentanca od Bleda? Vsak savez, ki mu je kaj za to, da bi zmagali njegovi reprezentanti, bo določil tekmo vanje v kraj, z<* katerega v.i, Ja bo dal čim večjo zaslombo svojim plavalcem, kajti le tako pride do izraza prednost domačega bazena. Če bi bila prireditev v Ljubljani, bi se bilo to prav gotovo zgodilo. Tako pa je bilo na zunaj, kakor da bi bil ta dvoboj nekje v Nemčiji ali na Madžarskem. In potem finančni efekt! Za Ljubljano smo trdno prepričani, da bi bilo vsak dan najmanj po 2000, če ne več gledalcev, in bi imel savez od tega neprimerno večje koristi, ne glede na to, da je med cenami v Ljubljani in na Bledu ogromna razlika. To je že druga negativna stran saveznega delovanja! Bledu odpadlo twB drogo, fca$3 zakaj bi plavali v triko jih, če pa je rekordni čas že itak neveljaven, žižek, Ciganovič tn Cerer so biH ▼ tako sijajni formi, da bi prav gotovo zboljäaü tudi v težkem bazena Ilirije državne rekorde, ker med vodo na Bledu in v bazenu ni take razlike, kakor med morjem in sladko vodo. Toda, saveza ni do rekordnih rezultatov, kdo bi gledal na take malenkosti! Najvažnejše je, da pokažemo Italijanom, da je življenje na Bledn silno razgibano in se tamkaj nudi reprezentan-tom in saveznim funkcionarjem nekakšna nagrada za uspešno delo. Le tako si moremo razlagati, da se je zlasti ▼ nedeljo gnetlo neobičajno mnogo članov upravnega odbora J PS in tudi sodnikov, ki jih sicer bolj redko vidimo pri neznatnejših plavalnih tekmah. Lahko bi navedli tega Se več, toda misft-mo, da je bolje, da o tem ne pišemo. Eno drži prav gotovo: Bled nikakor ni bfl prikladen za plavalni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo. Mirilo Pevalek Motoklnb Hermes. Drevi ct» 20.30 članski sestanek pri »šestici«. Tekma Slavija (Maribor) : Jugoslavija (Celje), M bi bila morala biti odigrana t nedeljo popoldne v Celju, je faOa odpovedana, ker moštvo Shodtfe ni V nedeljo Je bila v Budtmpegti odigra-na revanžna polftoatea tekma za srednjeevropski pokal med Feirencvaioeem in Ju- ventusom, ki .se je končala z zasluženo zmago Madžarov 2:0 (0:0). Do odmora, eo se Italijani še dobro branili, potem pa so morali kloniti z dvema goloma razlike, kar je imelo za posledico, da so sploh izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Prvo tekmo ®o namreč dobili z enim golom razlike tn tako je Ferencvaros postal prvi finalist v teh tekmah. (Druga tekma je bila včeraj odigrana v Pragi in poročamo o njej m©d brz»javnimi vestmi. Op. ur.). Kombinirano moStvo beograjskih klubov BSK bi Jugoslavije je na majhni turneji po Poljskem in je v soboto igralo v Katovicah z Ruchom ter izgubilo z 2:5 (1:4). V nedeljo so imeli Beograjčani za nasprotnika Poloni jo v Varšavi in ao igrali neodločeno 2;2. Rezerva Ljubljane je v soboto in nedeljo gostovala v Ogulirra proti tamkajšnjemu Ogulinskemu SK tn je prvi dan zmagala s 4:2 (1:1), drugi dan pa je ostala tekma z 2:2 neodločena. Prihodnjo nedeljo se začno tekme za novo Hgaško prvenstvo s popolnim sporedom. Nastopilo bo vseh 12 klubov, in sicer BSK in Slavija (S) in Jugoslavija ter Ljubljana v Beogradu, Gradjanski in Je-dinstvo v Zagrebu, Slavija (V) in Hašk v Varaždinu ter Hajduk in Gradjanski (Skopije) v Splitu. Začetek letošnjega prvenstva je prccej zgoden in po vseh tekmah za pripravo Iigaških moštev se mora sklepati, da so vse enajstorice v precej slabi formi. Med drugim je tudi splitski Hajduk po zelo slabi igri v nedeljo samo z 2:0 premagal prvaka subotiškega podsaveza žaka. V Zagrebu se je v nedeljo končalo tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo tamkajšnjega podsaveza. Na teh tekmah je bila najbolj zanimiva točka tek na 5000 m, v katerem je po ogorčenem dvoboju s Flassom mladi Kotnik dosegel nov jugoslovenski rekord v času 15:29.8 (starega je branil Ive Krevs, Primo rje s 15.31.2). Dober je bfl na tem tekmovanju tudi še Ivanuš (železničar), ki je skočil Ob palici 3.63 m, v troskoku pa dosege? znamko 12.68 m. Iznrrsten je tudi rezultat Gojiča v metu kladiva z 48.20 m. Prav dobra sta bila tudi rezultata Srakarja na 800 m z 2:02.2 in Erlieha na 400 m z zaprekami s 57-8. Moštvo SK Celja je gostovalo v nedeljo v Murski Soboti in igralo prijateljsko tekmo s SK Muro. Celjani so z lepo igro zaslužono zmagali s 4:3. Mura je bila vodila že s 3:1. Tekma je bila zelo živahna in zanimiva. G. Joso GOrec — plavalec Iz Bohinja nam pišejo, da je naš 'za ra.ii! športni delavec in ©edanp tajnik »Udra-ženja smučarjev Planica« Joso Gore« v soboto preplaval Bohinjsko jezero od mostu pri Sv. Janezu do Zlatoroga. To je že njegov drugi takšen poskus v Bohinju — z uspehom. Za to svojo športno braverò je potreboval 2 uri in 7 mimit. Da se je g. Goreč že mnogokrat odlikoval pri delu za sport v najrazličnejših panogah na terenu, je bila znana stvar, da pa je tudi v plavanju mojster, ki najbrže ne bo našel mnogo posnemalcev, smo morali izvedeti od tretjih oseh, ki so ga občudovale. Na naše vprašanje, afe dopis iz Bohinja ni morda izmišljen, je g. Goreč izjavil, da Je plavanje po oetem Bohinjskem jezeru njegova privatna zabava. Torej, drži oboje; dopis je pristen pa. trudi pfevanje na tako dolgi poti ni kar tako. šalfiva tekma V petek med »kibici« in odborniki SK LJubljane Glas gre po Ljubljani, da se bodo v petek 5. t m. spoprijeli na igrišča ob Tyrše-vi cesti kibici Ljubljjsie z odborniki, ki jim hočejo praktično pokazati svoje sposobnosti v nogometnem športu. Da pritegne k temu dvoboj« čim več objektivnih gledalcev, je sklenil odbor, da bo razpisal mnogo vabljivih daril kakor n. p*, več steklenic šampanjca, kraškega tesana in dragih izvrstnih vin, šunke, jagnje ter tacH mnogo praktičnih in vrednih da-& Ce bodo vse formalnosti urejene, je sko-rsj pričakovati, da bo ta tekma v petek ob 1830. GlA/OVITI D-PACCtNl (Z ČIKAGA. I JE / /VOJ1M /EMZACLIONALMin PRE. PARATOn.POVRNUL 2ENI AKTIV.. I NO/T IN Iii AOOTL .A 2ENE 0Ü40LET NAPREJ riORANA HORMON AKTIV I KREMA1 011160., VRNE ŽENI AK. TIVNO/T IN Ml A DO/T. MON KREMA» l u tiUmZuz) DINAR A 50- oo 18 -30 let Pod lipo«) k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. avgusta 1938. Žalujoči: JAKOB NOVAK, soprog; JAKOB, IVANA por. ZUPANČIČ, ANTON, otroci in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš dobri soprog in oče, gospod JAKOB KORENT DRŽAVNI UPOKOJENEC danes zjutraj ob 4. uri previden s tolažili svete vere v 55. letu starosti preminul. Pogreb bo v sredo 3. t m. ob 4. popoldne bs hiše žalosti Brežice 35 na farno pokopališče. BREŽICE, L avgusta 1938. KRISTINA, soproga; TINCA, DRAGO in JAKA, otroci. Lasje p resta- NETTO TAKOJ IZPADATI — INZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU—ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACA IN HRANI LASNE KORENINE • POŠILJAMO PO P O VZE TJ U • S TEKL.DIN.50'- Šolani tkalski strokovnjak z večletno prakso doma in v tujini se priporoča za vestno nadzorstvo in izobrazbo osebja. Služba je lahko prehodna, ni torej potrebno, da bi bila stalna. Skromne zahteve, eventualno na osnovi dosežene višje koristi. Cenjene ponudbe pod šifro 3>Tka-lački stručnjak K-4485« na Interreklam d- d. Zagreb, Masarykova 28, .OLLA" Do 31. decembra 1938 I. je v originalni zavitek 1. tucata za isto ceno vloženih 13 komadov OLLA, torej 1 KOMAD VEČ. Kupujte samo zavitke po 1 tu ca t ; ker imate 6-letno garancijo in velik prihranek. ZAKLETI GRAD Stoj, Horacij! Ne vlači me ) k profesorjema! Moram, moj sovražnik ste! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren. Alojz Novak. — .Vsi v I^jnbljanv