IZHODIŠČA O OSNOVNIH SMEREH DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE MOZIRJE 1976-1980
Občina Mozirje je izpolnila pretežni del nalog, ki so bile postavljene v programu družbenega razvoja do leta 1975. S tem so se tudi materialne in kadrovske možnosti dvignile na višjo raven. To je naša materialna osnova za naš hitrejši razvoj proizvajalnih sil.
Tiste točke iz programa družbenega razvoja do 1975. leta, ki v prehojeni dobi niso bile uresničene, bo potrebno ponovno proučiti in ugotoviti prave vzroke, zakaj niso bile uresničene v planiranem obdobju.
Ker nekateri deli programa razvoja do 1975. leta niso bili uresničeni, so nastale oziroma so se še poglobila neugodna razmerja med posameznimi sektorji gospodarstva. Industrija je hitro krenila naprej med tem, ko je terciarni sektor gospodarstva nazadoval.
Ko načrtujemo prihodnje obdobje moramo določiti strateške točke našega družbenega razvoja. Mnogo večji poudarek moramo dati razvoju terciarnih dejavnosi. To ni samo v interesu zaposlenih delavcev v teh dejavnostih, pač pa slej ko prej v interesu razvoja gospodarstva in ne-gradimo, nam ustvarjajo pogoje, da
zaposlimo vse svoje za delo sposob-gospodarstva občine Mozirje. Zgrajene proizvodnje kapacitete, ki jih no prebivalstvo. To dejstvo nas bode sililo, da razvijemo tako tehnologijo, ki bo zagotavljala visoko produktivnost in učinkovitost minulega in živega dela.
Prvič v naši zgodovini se bomo torej srečali s pomanjkanjem delovnih moči kot omejitvenim faktorjem našega gospodarskega razvoja. S pomanjkanjem delovne sile se bomo srečali šele okoli leta 1976-1980. Pred nami je še velika in zahtevna naloga zaposliti 988 delavcev, ki se vozijo na delo izven območja občine Mozirje. Pri tem mislimo predvsem na tisti del delavcev, ki se vozijo v od-dalnejše kraje.
Na koncu načrtovanega obdobja moramo zagotoviti, da ne bo naš gospodarski prostor samo surovinska baza in rezervar delovne sile za druga območja. To je namreč upravičena zahteva naših delovnih ljudi.
Pred nami so naloge dolgoročnega pomena in sicer:
1.	Gospodarstvo mora nadaljevati s prilagajanjem poslovanja ustavnim načelom. Naše gospodarstvo se mora povezovati tako znotraj občine Mo-
zirje, kakor tudi navzven. Pri tem imamo v mislih dolgoročni koncept usmeritve našega gospodarstva. Dolgoročni koncept, ki bo našemu gospodarstvu zagotovil uspešno uveljavljanje in razvoj za daljše obdobje. Ker bosta surovine in trg vse pomembnejša je potrebno gospodarstvo pri povezovanju usmeriti tako, da bosta ta dva faktorja v či!m večji meri dolgoročno zagotovljena.
2.	V tem planskem obdobju moramo rešiti probleme osnovnega šolstva. Od naših materialnih možnosti, ki so tesno povezane s stopnjo gospodarske rasti bo odvisno v koliki meri bomo uspeli rešiti probleme v zvezi s celodnevno šolo.
3.	Za učinkovitejši družbeni razvoj so primarnega pomena kadri. Izhajajoč iz tega spoznanja, bomo morali našo mladino že v osnovni šoli usmeriti tako, da bomo dolgoročno lahko reševaU potrebe po kadrih. Smotrnemu usmerjanju naše mladine moramo prilagoditi tudi našo štipendijsko politiko. Poleg rednega šolanja bomo razvijali tudi izobraževanje ob delu preko Delavske univerze.
i.	Načrtovana 15 % stopnja gospodarske rasti nam odpravlja glavne vzroke, zaradi katerih se je število prebivalstva naše občine zmanjšalo.
Spremenjeni odnosi med posameznimi sektorji gospodarstva in spremenjena tehnologija dela bosta povzročile tudi spremembe v razporeditvi zaposlitve prebivalstva. Menjala se bo tudi socialna struktura prebivalstva.
Z višjo proizvodnostjo dela bodo nastali pogoji, da hitreje rešujemo socialne in socialne skrbstvene probleme.
Ob že navedenih dejstvih pričakujemo preusmeritev trenda razvoja prebivalstva. Proti koncu načrtovanega obdobja bo začelo prebivalstvo GSD zopet naraščati.
Povprečno stopnjo rasti zaposlenosti v obdobju 1976-1980 načrtujemo v višini 6 %.
S	1.000 novimi delovnimi mesti bomo rešili tudi velik problem, ki ga imamo danes, da nam velik del prebivalstva dela in ustvarja preseženo vrednost izven našega gospodarskega prostora. V našem gospodarskem (Nadaljevanje na 2. strani)
Notranjost Gradbenikove proizvodne hale med gradnjo
IZHODIŠČA RAZVOJA 1976-1980
(Nadaljevanje s 1. strani) prostoru pa se pojavljajo potrebe po stanovanjih, komunalni ureditvi, šolstvu itd., zb katere smo le težko našli sredstva. Nova ustava in veliko novih delovnih mest bo prineslo tudi rešitev tega problema.
5.	V planiranem obdobju moramo realizirati 15 % stopnjo realne gospodarske rasti gospodarstva družbenega sektorja. Ta stopnja nam zagotavlja, da bomo dosegli po cenah iz leta 1974 din 154.000 družbenega proizvoda na enega delavca, oziroma din 586.864,000 v letu 1980 v primerjavi z din 252.000.000 družbenega proizvoda v letu 1974, oziroma din 327.297.0»0 družbenega proizvoda v letu 1975.
Ker SR Slovenija planira 7,4 V# stopnje gospodarske rasti, jo bomo po družbenem proizvodu na enega delavca dosegli in presegli.
6.	Primarni sektor začrtujemo, da se bo razvijal po 3 % razvojni stopnji. Usmeriti bomo morali večji del kmečkih hranilnih vlog preusmeritev kmetij v sodobnejše kmetijstvo, kmečki turizem in druge dopolnilne dejavnosti. V obdobju 1976-1980 moramo preusmeriti 250 kmetij, za kar bomo potrebovali din 75.000.000 investicijskih sredstev.
7.	Sekundarni sektor bo igral dominantno vlogo, saj načrtujemo, da bo predstavljal 75 °/o družbenega proizvoda in 61 % od vseh zaposlenih delavcev v družbenem sektorju.
15 »/o stopnja gospodarske rasti nam zagotavlja, da bomo dohiteli ih prehiteli socialistično republiko Slovenijo in Celjsko regijo. Istočasno bomo tako lažje rešili probleme o-snovne infrastrukture in probleme socialne infrastrukture.
8.	Terciarnemu sektorju načrtujemo 24,5 °/o stopnjo gospodarske rasti. V razvoju gostinstva načrtujemo prav tako hiter razvoj. To predvsem zaradi višjega življenjskega standarda. V gostinstvu bomo morali narediti poleg novih objektov, predvsem odločne korake k specializaciji obstoječih gostinskih zmogljivosti. Na turističnem področju ugotavljamo, da bomo morali hitreje razvijati kompleksno turistično ponudbo, kar bo omogočalo večjo ekonomsko' valorizacijo prirodnih zanimivosti. Izgradnja turističnih objektov bo usmerjena tako, da se bodo okrepila turistična žarišča, da bodo bolje izkoriščena že vložena sredstva v turistično infrastrukturo; povečanje kakovostnih nastavitvenih objektov okoli vplivnega območja Ljubno — Golte — Mozirje, zlasti pa bomo morali iz-baljšati in povečati turistično ponudbo v gornjem delu Savinjske doline.
V trgovini načrtujemo modernizacijo obstoječih objektov, gradnjo novih trgovskih lokalov in ustanovitev nove TOZD trgovine. Z ozirom na to, da na našem področju delujejo različne OZD, se bo v cilju smotrnosti potrebno dogovoriti katere OZD bodo prisotne v posamezni krajevni skupnosti.
9.	Kvartarnemu sektorju načrtujemo, da se bo razvijal po 5 % razvojni stopnji, ker je pretežni del tega sektorja v zasebnem sektorju lastništva moramo težiti, da ga v večji meri kot doslej povežemo z družbenim sektorjem gospodarstva.
10.	Za zagotovitev 15 Vo stopnje gospodarske rasti bodo potrebna velika investicijska vlaganja. Po ocenah iz leta 1974 bo potrebno investirati din 943.000.000. To sicer presega akumulacijsko moč gospodarstva za din 299.000.000, vendar menimo, da smo na taki razvojni stopnji, da lahko angažiramo tudi večje tuje in domače investicijske kredite. Samo u-činkovito vlaganje, sodobna organizacija dela in socialistično samoupravni odnosi so nam garancija za višji družbeni in osebni standard delovnih ljudi.
11.	Rast osebnih dohodkov moramo vskladiti z rastjo globalne produktivnosti dela v SR Sloveniji in s produktivnostjo dela posameznih TOZD in OZD. V teh okvirih bo lahko osebni standard rastel po 7 % realni stopnji. V primerjavi z letom 1974 bo povprečni osebni dohodek leta 1980 din 3.374.—.
12.	Posebno pozornost moramo posvetiti razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti. Za nosilce družbenega razvoja krajevnih sukpnosti bomo v razvojnih programih krajevnih skupnosti in družbenemu planu občine Mozirje zavezali posamezne TOZD-e, da najdejo s pomočjo političnih organizacij pota in sredstva za družbeni razvoj.
Ne smemo pozabiti, da bo gospodarsko moč posameznih skupnosti ob predpostavki enake produktivnosti dela predstavljalo število zaposlenih delavcev.
13.	Urbanistično moramo rešiti probleme celotne Gornje Savinjske doline. Posebno pozornost je potrebno nameniti urbanizaciji Logarske doline oziroma solčavskega območja.
14.	Nadaljevati moramo z razvijanjem hranilništva, da bodo naša prosta finančna sredstva služila našemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.
15.	Celotno gospodarstvo bomo povezali v enoten sistem avtomatske obdelave podatkov. Tu gre za nadaljevanje oziroma dograjevanje sistema avtomatske obdelave podatkov ter za aplikacijo programov ne samo na ekonomskem področju pač pa tudi v proizvodnji in drugih področjih našega delovanja.
16.	Rešiti moramo stanovanjske probleme naših delovnih ljudi, ki še tega vprašanja niso uspeli rešiti. Za delavce z nižjimi dohodki bomo stanovanjske probleme rešili s pospešeno družbeno blokovno izgradnjo.
Delavce z višjimi osebnimi dohodki bomo z ekonomskimi najemninami usmerjali v individualno izgradnjo. Tako bomo sprostili družbena stanovanja za delavce, ki ne morejo s svojim delom in zaslužkom do svojih stanovanj. To pomeni, da bomo morali zgraditi 80 stanovanj letno oziroma 400 stanovanj v 5 let-
nem obdobju. Za tako izgradnjo bo po cenah iz leta 1974 potrebno din
120.000.000. To pomeni, da se bomo morali dogovoriti za 9 % prispevek za stanovanjsko izgradnjo.
Z združevanjem moramo zajeti vsaj del stanovanjskih sredstev, ki se zbirajo iz osebnih dohodkov naših delavcev zaposlenih izven gospodarskega prostora občine Mozirje.
17.	V tem obdobju moramo modernizirati ceste: Solčava — Logarska dolina in Gornji grad — Črnivec. Razširiti moramo cesto Ljubno — Luče. Poleg asfaltiranih cest bo zgrajenih ca. 150 km gozdnih cest.
18.	Vodno gospodarstvo moramo voditi, tako, da bo zadoščeno širšim družbenim interesom gledano z vidika izkoriščanja voda, zagotavljanja vode prebivalstvu, ribištvu ter turističnega gospodarstva. Posebno skrb moramo povetiti očuvanju naših voda pred onesnaževanjem.
19.	Razvitejše gospodarstvo zahteva tudi razvitejšo zdravstveno službo. Prizadevati si bomo morali, da bo vzporedno z gospodarstvom napredovala tudi zdravstvena služba. To pomeni, da bo moralo zdravstvo napredovati tako v kadrovskem kot v tehničnem smislu.
20.	Naš hiter gospodarski razvoj lahko ogroža tudi naše okolje. Zato morajo vsi družbeni dejavniki delati na:
—	ohranitvi naravnega okolja
—	izboljšanje okolja povsod tam, kjer smo v dosedanjem razvoju na to pozabili. 1
V	kontinuirano akcijo za očuvanje in izboljšanje naravnega okolja moramo vključiti vse subjektivne sile. Zlasti veliko vlogo lahko odigrajo organizacije mladih in razna društva.
21.	Naši delovni ljudje bodo vzporedno s krepitvijo materialne baze samoupravljanja krepili tudi borbeno pripravljenost za obrambo domovine in vseh pridobitev socialistične revolucije. Naše enote in prebivalstvo bomo usposobili tako v strokovno vojaškem kot moralno političnem smislu. Organizirano bomo razvijali varnostno kulturo in znanje prebivalstva. Na tak način bomo načrtovanega obdobja tudi v tem pogledu bistveno močnejši.
ZAKLJUČEK:
Osnutek osnovnih izhodišč o osnovnih smereh družbenega razvoja občine Mozirje dajemo v presojo delovnim ljudem v občini Mozirje. Vsi predlogi iz razprave o tem dokumentu bodo dobrodošli pri koncipiranju našega družbenega razvoja.
Izhodišča predstavljajo le okvir, v katerem bodo sestavljeni srednjeročni načrti posameznih TOZD, OZD, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in občine Mozirje.
V	pravkar omenjenih srednjeročnih načrtih bodo cilji, ki so v teh izhodiščih le okvirno opredeljeni, konkretneje opredeljeni.
Prepričani smo, da bodo delovni ljudje organizirani v različnih Oblikah družbenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah sprejeli ta izhodišča kot vodilo pri planiranju družbenega razvoja za obdobje 1976 -1980.
OBČINSKA NAGRADA GRANIČARJEM
skupščina občine mozirje
JE LETOŠNJO OBČINSKO NAGRADO. NA SLOVESNI SEJI, KI JE BILA 12. SEPTEMBRA 1975, PODELILA GRANIČARSKI ENOTI, KI DELUJE NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE.
OB PODELITVI NAGRADE JE BILA OD KOMISIJE ZA PODELJEVANJE OBČINSKE NAGRADE PODANA NASLEDNJA UTEMELJITEV:
Na območju Gornjesavinjske doline poteka sicer majhen vendar prilično zahteven in pomemben del meje s sosednjo Avstrijo.
Prvi graničarji nove Jugoslavije so bili izbrani borci, prekaljeni v nadčloveških naporih NOV. Zavedali so se velike Odgovornosti, ki jo je zahtevala njihova vloga varuha meje socialistične Jugoslavije. Prestajali so vse težave in nobenega napora jih ni bilo strah. Niso se, in se še danes ne obotavljajo, kadar je potrebno tvegati življenje da bi zaščitili neodvisnost domovine. V graničarski enoti je razvito tovarištvo, v njej se nenehno utrjuje bratstvo in edinstvo naših narodnosti. Karavle so postale šole splošnega ljudskega odpora tudi za mejno prebivalstvo, posebno pristno je sodelovanje z mladinskimi organizacijami.
Uspešno delo graničarskih enot na tem območju, v vseh letih po vojni vse do danes, je imelo za posledico, da je prebivalstvo na območju Solčave, Luč in navzdol do Mozirja spoznalo, da ima v svojih graničarjih, vojakih in njihovih starešinah čuvarje takšnega kova, ki bodo ob vsaki priliki, poleti in pozimi, v slabem n lepem vremenu, stali na branikih naše samoupravne socialistične družbene skupnosti.
Tako kot za vse graničarske enote ob mejah naše Jugoslavije, je za to enoto še posebej značilno, da je med njo in prebivalstvom tega območja, še posebno Solčavskega, stkanih mnogo drobnih a zelo trdnih niti vsakodnevnega sodelovanja. Rečemo lahko celo, da so ti odnosi prerasli okvire vsakodnevnega. Trdi pogoji življenja in dela na tem goratem območju so naredili graničarje za za stalne in vsakodnevne spremljevalce in pomočnike domačinom pri opravljanju njihovih del in razreševanju svojih vsakodnevnih problemom.
Glede na to, da je bilo območje celotne Gornjesavinjske doline v letih. narodnoosvobodilnega boja prizorišče številnih partizanskih bojev in revolucionarnih dogajanj, je okupator ob priliki prodorov v te kraje zlival na prebivalstvo in njegovo premoženje ve svoj bes poraženca. Velika večina domačij je bila ob koncu vojne požganih oziroma uničenih. Takšno stanje je še posebej značilno za solčavo in njeno okolico. Povojna izgradnja in obnova domačij je terjala od prebivalstva ne malo naporov. Naši graničarji so v vseh teh povojnih letih stali prebivalstvu
ob strani s svojo aktivno pomočjo. Po tem, ko so bile obnovljene oziroma izgrajene domačije je prebivalstvo pristopilo k napeljavi oziroma izgradnji vodovodov, cest in elektrifikaciji celotnega območja. Prepričani smo, da v nobenem primeru ne bi bilo danes narejenega tako veliko, če ne bi ob strojih, krampih in lopatah stali skupno z našimi občani čuvarji naših meja. Na ta način so bili izgrajeni kilometri vodovodov, gozdnih cest, ki so omogočile pristop k modernemu načinu kmetovanja in gozdarske proizvodnje, in eletrifici-rani predeli, na katerih stojijo najvišje domačije. Ob tem velja še posebej izpostaviti izgradnjo takoime-novane »panoramske« ceste, ki povezuje Solčavo s Crno na Koroškem, ki je zgrajena z delom graničarskih enot ter s sredstvi GLIN Nazarje in prispevki tamkajšnjih lastnikov gozdov.
Sodelovanje obmejne enote z gozdarji prav tako zasluži posebno pozornost. Čeprav je čuvanje meja njihova primarna naloga, naši graničarji vedno najdejo še čas za to, da uspešno sodelujejo pri skupnih akcijah vse tja do preprečevanja in gašenja gozdnih požarov.
Vse to in še marsikaj drugega pogojuje odnose, med prebivalstvom tega območja in graničarji. Na ta način je doseženo to kar želimo vsi tudi za prihodnje, da celotno območje tega obmejnega predela ostaja mejnik naše ddružbene skupnosti v kateri so vsi, tako graničarji kot prebivalstvo čuvarji naših meja in obenem tudi ustvarjalci novih dobrin in novega življenja v tem sicer izredno lepem a vendar za življenje težkem gorskem prostoru naše samoupravne socialistične družbene skupnosti.
Graničarji in domačini ob zaključku elektrifikacije v Podolševo
i: SGP »GRADBENIK« uubno ob savm :j
(J	SGP »GRADBENIK« Ljubno ob Savinji, obvešča cenjene stranke,	|[
da naš »slikopleskarski oddelek« v TOZD Gradbeništvo izvaja poleg J! vseh slikopleskarskih del tudi:	(i
Ji	— obloge tlakov in sten s keramičnimi ploščicami — polaganje	«
11 na klasičen način (z zalivanjem s cementno malto) ali z lepljenjem, i 11	— polaganje vseh tekstilnih in plastičnih talnih oblog (tapisom,	i
itison, tehnolit, mipolam ipd.),	)
J	— polaganje vseh vrst zidnih tapet.	t
ii	Zagotavljamo kvaliteto naših uslug in se priporočamo!	_	f
|l	Za vse nadaljnje informacije se obračajte na komercialno službo.	J
SGP »GRADBENIK«
T inhnn nh Si»vinil
VESELJE NA LJUBNEM
12. in 13 septembra smo občani mozirske občine praznovali svoj občinski praznik. Ni naključje, da smo ga letos slavili prav na Ljubnem ob Savinji, saj je bilo združeno z otvoritvami nekaterih objektov, ki so splošnega družbenega pomena in so sad velikih delovnih uspehov prebivalcev
cele občine Mozirje.
Že v petek popoldne 12. septembra je bila kratka slovesnost pri spomeniku VDV brigade v Radmirju. Tu so sprejeli mladince prostovoljce v teritorialne enote občine Mozirje. Nato so vaščani Radmirja odprli obnovljeno in asfaltirano cesto II. reda skozi vas. Radmirci so mnogo prispevali za to veliko investicijo. Na slovesnosti je govoril predsednik vaškega sveta Franc TRBOVšEK. Cesto pa je predal
svojemu namenu predsednik pripravljalnega odbora za izgradnjo ceste Franc IRNAR. Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji je ob tej priložnosti prizadevnim Radmircem podelila priznanje.
V soboto 13. septembra se je nadaljevalo praznovanje na Ljubnem ob Savinji. Ob 8. uri je bila slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine. Na seji so bili tudi gostje iz pobratene občine Ča-
PODPISANA USTIMA 0 POBRATENJI'
Na podlagi 212. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) in 1. člena Odloka o bratskem in prijateljskem sodelovanju občine Mozirje z drugimi občinami (Uradni list SRS, št. 21/75) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 5. septembra 1975 sprejela
SKLEP
o sprejemu listine o sklenitvi pobratenja občine Mozirje z občino Čajetino v SR Srbiji
1.	člen
Zaradi razvijanja in utrjevanja medsebojnega trajnega sodelovanja, krepitve bratskih odnosov med našimi narodi, delovnimi ljudmi in občani naših občin, oživljanja in negovanja tradicij iz narodnoosvobodilne borbe in sodelovanja pri razvijanju in utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov se sprejme listina o sklenitvi pobratenja občine Mozirje z občino Cajetina iz Socialistične republike Srbije.
2.	člen
Sklep velja z dnem podpisa listine.
Številka: 06-24/75-1
Datum: 5. septembra 1975	Skupščine občine Mozirje
Predsednik Sarb Franc I. r.
OBRAZLOŽITEV:
Odločnost delovnih ljudi in občanov SR Slovenije in SR Srbije, da bratstvo in enotnost narodov in narodnosti SFR Jugoslavije skovano v narodnoosvobodilnem boju pod vodstvom ZKJ in tov. TITA nenehno krepijo in razvijajo in da prenašajo revolucionarno tradicijo in pridobitve na mlajše generacije, je že v letu 1961 spodbudila vodstvo družbeno-političnih organizacij in občinskih skupščin severovzhodne Slovenije in zahodne Srbije, da so pristopile k organiziranem medsebojnem sodelovanju.
Leta 1969 so predstavniki občin iz SR Srbije in SR Slovenije podpisali temeljno listino o sodelovanju in pobratenju občin, s katero so se občine zavezale poglabljati in razvijati, na načelih enakopravnega in v obojestransko korist dogovorjenega sodelovanja na vseh področjih družbenega dela in življenja. Številne občine v SR Sloveniji in SR Srbiji so v tem času že sprejele listine o pobratenju, ki so osnova nadaljnjemu razvoju sodelovanja.
Listina o sklenitvi pobratenja občine Mozirje in Cajetina, bo temeljni dokument, ki bo omogočal nadaljnje medsebojno sodelovanje pri razvijanju in prenašanju tradicij NOB na mlajše generacije in razvoju družbeno-političnih, gospodarskih, bratskih in drugih odnosov med občinami, delovnimi organizacijami, delovnimi ljudmi in občani.
jetina v SR Srbiji. Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Hubert HERCEK je v svojem govoru orisal enoletno prehojeno pot in nakazal naloge, ki so pred nami. Predsednik skupščine Franc ŠARB je gostom iz pobratene občine Cajetina predal listino o pobratenju, obmejni enoti graničarjev iz Solčave pa je izročil letošnjo občinsko nagrado. Po seji je sledil recital, ki so ga izvedli Ijuben-ski mladinci.
Slabo vreme je nekoliko motilo veliko število ljudi, ki so se zbrali pri novi hali temeljne organizacije združenega dela kovinarstvo »Gradbenik«, katere otvoritev je sledila slavnostni seji skupščine. Nove delovne prostore je otvoril predsednik delavskega sveta TOZD kovinarstvo tov. Ciril VRATANAR. Udeležencem so razložili zgodovino svoje delovne organizacije, delavski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, svet krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji pa je prizadevnemu kolektivu podelil priznanje za dosežene delovne uspehe. Ob koncu programa so si vsi prisotni lahko ogledali nove delovne prostore in del regulirane reke Savinje.
Od Gradbenika je nato krenila slavnostna povorka na osrednjo proslavo pred osnovno šolo Ljubno ob Savinji. V povorki so sodelovale vse delovne organizacije kraja ter nekatera društva in organizacije iz cele občine, kakor tudi pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite.
Na zborovanju pred osnovno šolo, ki je bila zgrajena iz referendumskih sredstev občine Mozirje, je prisotne in goste, med katerimi je bila tudi delegacija osnovne šole Ljubiš iz pobratene občine Cajetina, pozdravil ravnatelj šole tov. Jože PRISLAN. Slavnostni govornik pa je bil tov. Tone BOLE, član predsedstva SR Slovenije. V svojem govoru, ki je zajemal zgodovino kraja, narodnoosvobodilno borbo, gospodarski in kulturni razvoj, razvoj šolstva po vojni, je poudaril pomen osnovne šole in njenih novih prostorov ter pomen referendumske akcije pri izgradnji šol v občini Mozirje.
Učenci iz osnovne šole Ljubno ob Savinji so izvedli lep kulturni program.
Ob zaključku slovesnosti je predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Ljubno tov. Oskar SLA-TINŠEK izročil priznanje krajevne skupnosti prizadevnemu kolektivu osnovne šole Ljubno.
Slavnostni govornik je slovesno odprl vrata osnovne šole in povabil vse prisotne na ogled.
Ob koncu je treba poudariti, da je svet osnovne šole Ljubno ob Savinji pod pokroviteljstvom Gradbenika ob 175. obletnici obstoja šolstva na Ljubnem izdal bilten »LJUBNO NEKOČ IN DANES«, kar je velik kulturni dogodek v naši občini.
Franc Štiglic
srečanja
Komisija za iniormiranie	B W fl H	BT
pri OK ZSMS Mozirje	■	■	■ gg	M
MPPS 75 V VIKRCAH
Republiška konferenca ZSM Slovenije je tudi letos organizirala mladinsko poletno politično šolo v šoli za mi-ličnike-kadete v Vikrčah pri Ljubljani.
Udeleženci MPPŠ iz Mozirja: Ivo, Lad-ka, Lojze, Duška, Gusti
Šola je trajala od 22. do 28. avgusta
1975.	Zbralo se je okrog 500 mladih iz cele Slovenije. Občinsko konferenco ZSMS Mozirje je zastopalo 6 udeležencev.
Program dela je bil zelo obsežen in zanimiv. Delo je potekalo v 3 delih: v dopoldanskem času po skupinah, popoldne so bila plenarna- zasedanja, v večernih urah pa javne tribune. Seznanili smo se z družbenopolitično in ekonomsko situacijo v SFRJ, vprašanjem na področju ljudske obrambe in varnosti, podana nam je bila tema o SZDL stičnih sil, problematiki tehnokratiz-ma. Nadalje je bilo govora o Slovencih v zamejstvu, vlogi ZK in njenih prizadevanjih pri uveljavljanju zakonitosti v naši družbi, o ZSMJ in ZSMS, vlogi ženske v sodobni družbi itd.
GLIN Nazarje TOZD lesna industrija
Komisija za nabavo, prodajo in odpis osnovnih sredstev, razpisuje po sklepu delavskega sveta
LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev:
1. Lesena baraka — brunarica — ki je postavljena		
na železniški postaji Šmartno ob Paki	št. OS	202
2. Brusilni stroj za tračne žage z elektromotorjem	št. OS	763
3. Stroj za brušenje žagnih listov	št. OS	911
4. Večlistna krožna žaga REIMANN	št. OS	258
5. Nihalna prečna krožna žaga	št. OS	749
6. Viseča nihalna krožna žaga	št. OS	760
7. Vrtalni stroj ročni	št. OS	767
8. Pisalni stroj	št. OS	1147
9. Računski ročni stroj ZAGREB	št. OS	1148
10. Kotel električni	št. OS	55
11. Ponev prekucna	št. OS	54
12. Razno staro pohištvo in delovni pripomočki, ki so bili nameščeni		
v prejšnjem gostinskem obratu ter osnovna sredstva, ki so licitirana že drugič.
Licitacija bo v soboto, 25. oktobra 1975 ob 10. uri v prostorih GLIN Nazarje, TOZD lesna industrija.
•	Ogled osnovnega sredstva pod zaporedno številko 1 je mogoč vsak dan na skladiščnem prostoru železniške postaje Šmartno ob Paki.
•	Ogled vseh ostalih OS je mogoč na dan licitacije do 9. ure.
•	Seznam osnovnih sredstev pod zaporedno številko 12, ter osnovna sredstva, ki se drugič licitirajo je možno dobiti pri komisiji za nabavo, prodajo in odpis OS, TOZD lesna industrija, ter bo na vpogled na oglasni deski posameznih obratov in na vratarnicah ena in dve (I. II.).
•	Pravico pristopa k licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo priložile varščino v višini 10 % od izklicne cene pri blagajni pred pričetkom licitacije. Varščina zapade v korist GLIN, če licitant, ki je dobil osnovno sredstvo odstopi od podpisa pogodbe.
Da je bil program še pestrejši, je bil organiziran ples, ekskurzije po skupinah in obisk Križank, kjer smo si ogledali folkloro jugoslovanskih narodov v izvedbi AFS France Marolt. V prostem času je bila aktivna tudi športna dejavnost. Skupina informatorjev je vsakodnevno izdajala »Bilten MPPŠ 75« in nas tako seznanjala o celotnem
Posnetek z javne tribune »Ženska v sodobni družbi«. Predavala je tov. Vida Tomšič
poteku dela šole in najpomembnejših dogodivščinah, ki jih seveda ni manjkalo.
Domov smo se vračali s prijetnimi vtisi in prepričanjem, da je bila to za nas velika pridobitev za nadaljnje delo v naših osnovnih organizacijah.
Tekst: Ladka Selič Fotografije: Željko Zvipelj
Nova
pogodba
Z 9. 7. 1975 je stopila v veljavo NOVA KOLEKTIVNA POGODBA, ki se uporablja od 1. 7. 1975 dalje.
Gospodarska zbornica in Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev, sta se ZAVEZALA seznaniti VSE delavce in obrtnike s predpisi delovne zakonodaje in kolektivne pogodbe, zato se v svojii razlagi omejujemo na najtoistvenejše spremembe, ki poleg obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev zanimajo tudi naše občane.
Kolektivna pogodba velja za vse obrtnike, razen tiste kmete, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
Pismena POGODBA O ZAPOSLITVI se sklene preden delavec nastopi delo. Ob spremenjenih pogojih pa sta dolžna pogodbo spremeniti oziroma skleniti novo. Delavec, ki že dela krajši delovni čas, lahko do polnega delovnega časa sklene dodatno delovno razmerje, vendar mora navesti koliko ur in kje že deda. Tako delovno razmerje pa NE more skleniti delavec-delaVka, ki dela krajši delovni čas zaradi zmanjšanja zdravstvene ali delovne zmožnosti. Za določen čas se izjemoma sklene delovno razmerje, če je delo začasnega ali sezonskega značaja ali za nadomeščanje odsotnega delavca.
(Nadaljevanje na 11. strani)
		N	0V1C!
SGP GRADBENIK JE 13. SEPTEMBRA 1975 ODPRL NOVO TOVARNO KOVINARSKIH IZDELKOV V LJUBNEM OB SAVINJI. Z OTVORITVIJO NOVE TOVARNE JE OMOGOČIL DELO V SODOBNIH, ZA DELO PRIMERNIH PROSTORIH, S SODOBNO STROJNO OPREMO. PROIZVODNI PROGRAM PREDVIDEVA PROIZVODNJO SESTAVNIH DELOV GRADBENE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE. KAPACITETE NOVE TOVARNE SO ŽE POLNO ZASEDENE ZA DALJŠE OBDOBJE, ZATO TAKOJ POTREBUJEMO ZA IZPOPOLNITEV DELOVNIH MEST VEČJE ŠTEVILO NOVIH DELAVCEV. VSE, Kr ŽE IMATE USTREZNO KVALIFIKACIJO ALI PA SE ŽELITE PRIUČITI ZA KOVINARSKO STROKO VABIMO K SODELOVANJU.
V zvezi s tem TOZD KOVINARSTVO — odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta:
L 12 KV ali VKV ključavničarjev
2.	8 KV varilcev
3.	5 KV strugarjev
4.	10 PK ključavničarjev
5.	15 NK delavcev za priučitev na naslednjih delih oziroma strojih:
—	montaža izdelkov v delavnici,
—	kleparska in vodoinstalaterska dela,
—	ključavničarska dela,
—	delo na strojnih Škarjah,
—	delo na vrtalnih strojih,
—	varenje,
—	struženje,
—	pleskanje kovinskih izdelkov.
Pogoji: pod L, 2. in 3. končana poklicna šola, pod 4. po možnosti ustrezen tečaj oziroma delovne izkušnje ali pa nekvalificirani delavci, ki se želijo priučiti.
Osebni dohodki in poskusno delo za objavljena prosta delovna mesta so naslednji:
— osebni dohodki za normalni delovni čas:
za VKV	16,00—17,00	neto/uro	ali	okrog	3.000	din	mesečno
za KV	14,50—16,00	neto/uro	ali	okrog	2.850	din	mesečno
za PK	10,50—11,50	neto/uro	ali	okrog	2.000	din	mesečno
za NK	9,50—10,50	neto/uro	ali	okrog	1.800	din	mesečno
za delavce pri terenskih delih pripada še poseben terenski dodatek od 18 do 28 din na delovni dan.
Poskusno delo dva meseca.
Delavcem delovna organizacija v celoti povrne stroške za prevoz na delo. Delovna organizacija bo v slučaju večjega odziva iz Zadrečke doline organizirala posebno avtobusno linijo za prevoz delavcev s tega področja.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: SGP Gradbenik, kadrovsko-splošna služba, ali pa naj se osebno zglasijo v kadrovsko-splošni službi na upravi podjetja v Ljubnem vsak delovni dan od 6. do 12. ure in v ponedeljkih do
17.	ure.
Izkoristite ugodnost brezplačnega
šolanja!
Delavska univerza Mozirje bo v decembru 1975 organizirala poklicno šolo za kovinarje. V poklicni kovinarski šoli se izobražujejo odrasli za poklice:
—	ključavničar
—	orodjar
—	strugar
—1 rezkalec
—	klepar
—	brusilec
—	kovač
—	precizni mehanik.
Vsem kandidatom, ki se bodo po končanem šolanju ali že prej zaposlili pri gradbenem podjetju GRADBENIK Ljubno ob Savinji, bo stroške šolanja plačala ta delovna organizacija.
Prijave sprejemamo na delavski univerzi v Mozirju do 15. novembra 1975.
DOPISUJTE V NAŠ LIST
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK; tehnični urednik Ivan PUR-NAT — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 19») je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
SKUPNA PORABA V LETU 1976

Programska izhodišča za financiranje skupne porabe v letu 1976
Pred vas že drugič razgrinjamo programska izhodišča, naloge in obseg dejavnosti, ki so jih pripravile samoupravne interesne skupnosti, vsaka za svoje področje dela, za leto 1976, da se o njih izrečemo in se na samoupravni osnovi odgovorimo, v kakem obsegu bomo programske naloge tudi sofinancirali.
Predloženi programi imajo za cilj, da na vseh področjih zagotovimo skladen razvoj, da bo naše življenje lepše, bogatejše, da bomo imeli zagotovljeno primerno zdravstveno varstvo, da bodo imeli naši učenci uspešno vzgojo in izobraževanje, da bomo imeli zagotovljeno socialno varnost itd. ...
Da bo pri trasiranju teh tako važnih in za nas tako pomembnih nalog prišlo do izraza, kot to zahteva ustava, združeno delo bo prav, da se vsak posameznik — vsak proizvajalec
vključi v aktivno razpravo in razmišljanja ali so v programih zajete vse neodložljive naloge, nakazane vse rešitve vsakdanjih najbolj žgočih problemov, ki jih čutimo, ali morda vse naloge niso take, da bi jih bilo nujno in racionalno osvojiti. Morda so programska izhodišča prevrednotena ali morda premalo vrednotena?! Pri tem je upoštevati naše gospodarske zmogljivosti, prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva in za umno in smotrno trošenje ustvarjenega dohodka.
Ne kaže zanemarjati tudi ne iskanja in nakazovanja potov, kako bi se naj organizirali, da bomo z manj stroški dosegah bolje in kvalitetnejše rezultate.
Zato bomo z razpravo in z dogovori, ki jih bomo opravili s kritičnim odnosom in preudarkom, to kar je v programih za nas potrebno, potr dih, podprli in osvojili ter sprejeli menja- '
vo dela, kot logično posledico spoznanja, da nobenega področja družbene dejavnosti ne moremo zapostavljati in izločiti iz samoupravno povzetih obvez financiranja.
Z vsestransko vključitvijo v razpravo bomo dokazali, da smo doumeli novi trenutek in naše nove pravice, pa tudi dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz ustave.
Razprava o izhodiščih se bo vodila v delovnih skupnostih, družbenih organizacijah in v krajevnih skupnostih, ki jo bosta organizirala Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet Mozirje z aktivno vključitvijo delegatov splošnih delegacij interesnih skupnosti.
V oktobru 1975.
Clan koordinacijskega odbora za skupno porabo
Stanko PRODNIK
PROGRAM VZGOJNO - IZORRAZEVALNE DEJAVNOSTI OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI MOZIRJE VIETU 1976
I.	UVOD
Vzgoja in izobraževanje je sestavni del družbenega dela in glavni nosilec oblikovanja take socialistične osebnosti, ki bo sposobna graditi in spreminjati družbo. Prav zato ima po ustavi poseben družbeni pomen. To se odraža v posebnih programih in prioriteti izvajanja teh programov kot temeljnih sestavnih delov oblikovanja socialistične osebnosti in socialističnih samoupravnih odnosov. Zaradi narave vzgojno-izobraževal-nega procesa je potrebno zanj zagotoviti dolgoročno planiranje in stabilnost v izvajanju, ki mora vključevati širjenje šolskega prostora, uvajanje učno-vzgojnih pripomočkov, metod in oblik dela ter prilagajanje šolstva potrebam časa in družbe.
Program vzgojno-izobraževalne dejavnosti v občini Mozirje in njegovo vrednotenje temelji na nalogah, ki izhajajo iz veljavnih zakonskih določil in stališč, da je treba izvajati in financirati naloge, ki so po ustavi obvezne.
Upoštevana so tudi določila zakona o samoupravnih interesnih skupnostih vzgoje in izobraževanja, ki na osnovi ustavnih določil postavlja delavce v vzgojno-dzobraževalnih ustanovah kot izvajalce nalog v medsebojno povezanost z delavci v združenem delu kot uporabniki teh dejavnosti.
Pri financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1976 upoštevamo prvenstveno tiste naloge, ki so po ustavi obvezne.
Izračun opiramo na dogovorjene normative, ki urejajo učne obveznosti, število učencev v oddelkih, število oddelkov, deljen pouk in podobno. Vsebina vzgojno-izobraževalnega dela je opredeljena z enotnim načrtom za vso SR Slovenijo, ki daje osnovne smernice vzgojno-izobraževal-nega procesa. Merila so podlaga za
ugotovitev višine povračila za opravljene pogodbene obveznosti in dejavnost vzgojno-dzobraževalnih ustanov.
II.	VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE USTANOVE
V	občini so štiri samostojne centralne osnovne šole: Mozirje, Gornji grad, Ljubno in Luče. K njim so priključene kot podružnice nepopolne šole, in sicer: Lepa njiva, Šmihel, Nazarje in Rečica k šoli Mozirje, Šmartno, Bočna in Nova Štifta k šoli Gornji grad ter Raduha in Solčava k šoli Luče.
V	šolskem letu 1975/76 obiskuje pouk v teh šolah 1926 učencev, ki so razporejeni v 76 oddelkih. Od tega je 68 čistih oddelkov, 7 kombiniranih oddelkov in en oddelek posebne šole.
V	okviru osnovnih šol Mozirje in Ljubno deluje 5 vzgojno-varstvenih oddelkov, v katere je vključenih 100 otrok v starosti od 3—7 let. Po programu se bo ta dejavnost v letu 1976 razširila še za dva oddelka v Nazarjah in enim oddelkom v Lučah.
V	letu 1976 bo opravljeno naslednje število ur pouka:
Osnovna šola Mozirje 29.336 ur rednega pouka 2.356 ur dopolnilnega pouka 570 ur varstva učencev vozačev 32.262 ur skupaj
Osnovna šoia Gornji grad 16.074 ur rednega pouka 1.292 ur dopolnilnega pouka 380 ur varstva učencev vozačev 17.746 ur skupaj
Osnovna šola Ljubno 13.604 ur rednega pouka 1.140 ur dopolnilnega potika 380 ur varstva učencev vozačev 15.124 m skupaj
Osnovna šola Luče 12.768 ur rednega pouka 988 ur dopolnilnega pouka
190 ur varstva učencev vozačev 13.946 ur skupaj * 1
Skupaj vseh ur 79.078
III.	IZRAČUN SREDSTEV IN OBRAZLOŽITEV
1.	Sredstva za osebne dohodke in zadovoljevanje skupnih potreb:
12,070.996
Pri izračunu sredstev za osebne dohodke je upoštevan nov samoupravni sporazum za šole. Osnovne elemente za vrednotenje sta število pedagoških ur in njihova cena, pri čemer je izhodiščna vrednost točke v skladu S samoupravnim sporazumom 11,26 din neto.
Za skupne potrebe delavcev je predviden znesek 2.819 din na delavca, kar predstavlja 70 % povprečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v letu 1974 (4.027 din), kar je v skladu s samoupravnim sporazumom.
Izračun je izdelan na podlagi dejansko zasedenih delovnih mest in z dejansko stopnjo strokovne izobrazbe. Znesek je utemeljen s predmetnikom in normativi IS SRS in RIS.
2.	Materi jalni izdatki:	1,536.132
Materijalni stroški zajemajo režijske in funkcionalne stroške za poslovanje šol in so izračunani na podlagi števila učencev in števila oddelkov. Glede na modernizacijo šolskega prostora in cene energije (goriva, elektrike) so ti stroški dejansko minimalno ovrednoteni.
3.	Amortizacija nepremičnin:
278.000
Amortizacija šolskih zgradb predstavlja 1 % osnovne vrednosti le-teh. Zaradi modernizacije in dozidave osnovne šole Ljubno se znesek nasproti lanskemu za 1% vrednosti te razširitve povečuje.
4.	Amortizacija opreme in učil:
322.000
(Nadaljevanje na 4. strani)
Program vzgojno - izobraževalne dejavnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
Amortizacija opreme in učil je obračunana po stopnjah, ki jih predpisuje zakon od njihove vrednosti,
5.	Prevozi učencev in vzdrževalni-
ne:	1,485.494
Stroški prevozov učencev so predvsem posledica konfiguracije terena občine in oddaljenost učencev. Avtobusi vzdržujejo 17 relacij prevozov učencev do šol. Cene prevoznih storitev so se z novim šolskim letom povišale in zato je ta postavka za 23 odstotkov višja od letošnje.
Za učence hribovitih predelov v občini, kjer ni mogoče organizirati primernega prevoza v zimskem času, bivajo učenci v internatu Solčava in pri družinah v bližini centralnih šol, kjer imajo popolno oskrbo.
6.	Mala šola in testiranje šolskih
novincev:	124.960
Mala šola je sestavni del učno-vzgojnega procesa pri čemer upoštevamo 120-urni program male šole, kar znese v občini za leto 1976 1200 ur. Prizadevata pa si bomo morali za organizacijo celotne vsakodnevne male šole.
Pred vstopom v prvi razred vse učence testiramo, s čimer ugotavljamo njihovo zrelost za. vstop v osnovno šolo.
V letu 1976 bo obiskovalo malo šolo in bo testiranih 239 otrok.
7.	Obveznosti do drugih občinskih
izobraževalnih skupnosti:	361.000
To so pogodbene obveznosti za tiste učence, ki obiskujejo posebne šole izven naše občine (v šolskem letu 1975/76 je v teh šolah 35 otrok). V tem znesku pa ni vkalkuliran znesek oskrbnin v domovih.
8.	Stroški organov in strokovne
službe:	290.000
To je pogodbena obveznost za opravljanje strokovnih del izobraževalne skupnosti pni Skupni službi Mozirje. Zajet je pripadajoči del osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu ter materialni stroški in stroški SDK.
9.	Sofinanciranje vzgojmo-varstve-
nih oddelkov:	969.401
To sofinanciranje zajema osebne dohodke vzgojiteljic in varuhinj po samoupravnem sporazumu ter amortizacijo opreme po predpisanih minimalnih stopnjah. Drugi del pa se financira iz skupnosti otroškega varstva in iz prispevkov staršev.
10.	Osnovnošolsko izobraževanje
odraslih in sofinanciranje Delavske univerze Mozirje:	375.596
Pri DU je organizirano osnovnošolsko izobraževanje odraslih, ki je po ustavi brezplačno. Programiranih je. šest oddelkov (en oddelek traja eno polletje) osnovne šole za odrasle. Sofinancira pa se še splošna pror gramska in organizacijska dejavnost. Delavska univerza ter družbena vzgoja mladine in ostalo družbeno izobraževanje, bi je posebnega pomena v skrbi družbe za usmerjeno širjenje obzorja delovnih ljudi.
11.	Sofinanciranje nižje glasbene
šole:	260.000
Del stroškov Glasbene šole Velenje z oddelki v Mozirju in Gornjem gradu krije občinska izobraževalna skupnost, drugi dal pa starši s svojimi prispevki. Z glasbeno šolo F. Korun Velenje se v tem smislu vsako leto sklene ustrezna pogodba.
12.	Učbeniki in šolske potrebščine:
48.150
To so sredstva, bi so namenjena za nabavo učbenikov nove matematike, delno pa se iz teh sredstev regresirajo mladinske periodične izdaje.
13.	Sola v naravi in šolske ekskurzije:	155.400
Učno-vzgojni proces ne more biti v današnji šoli več vezan samo med štiri stene učilnice, temveč je nujno vezan črpati znanje in izkušnje neposredno iz življenja, kar narekuje tudi sam predmetnik.
14.	Modernizacija pouka:	228.000
Sola se mora stalno izpopolnjevati
in nuditi otroku vse tisto, kar ga po najhitrejši poti pripelje k najboljšemu.
To pa že davno ni več samo stenska slika in če hočemo v korak s časom, je treba metode in učne oblike stalno izpopolnjevati. Pa če nič drugega, je treba vsaj obnoviti tista učila, ki se z leti le iztrošijo in nadomestiti stensko sliko vsaj ž diafil-mom, če že ne moremo krede z grafoskopom.
15.	Novi strokovni delavci v letu
1976:	132.444
Leta že govorimo o potrebi vsaj enega socialnega delavca za naših 1926 učencev, 239 otrok male šole in 100' otrok v vzgojno-varstvenih oddelkih. Odveč bi bilo še kakršnokoli ugotavljanje potrebnosti ali nepotrebnosti samo zato, da bi prihranili dinar,, ko pa brez socialnega delavca razmetu jemo več kot dinar.
16.	Anuitete za osnovne šole:
420.000
To so obveznosti odplačevanja najetih kreditov pri izgradnji novih šolskih prostorov ali njih posodobitvi.
17. Obvezna rezerva:	190.576
1 % rezerva je obvezna in se lahko
uporablja le pod posebnimi pogoji.
A.	Skupaj potrebna sredstva za
realizacijo programa1 za osnovno dejavnost :	19,248.149
B.	'Za- investicijske obveze
Poleg tega se predvideva tudi nadaljevanje izvajanja pred leti sprejetega programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo in pa sofinanciranje STŠ Celje po obvezi, Id smo jo prevzeli zato. ker se na .tej šoli šolajo tudi dijaki iz območja naše občine.
Za sofinanciranje izgradnje šol v občini je sklenjen sporazum z delovnimi organizacijami, po katerem se zbira za ta namen 1 % od izplačanih bruto OD. Za letošnje leto ocenjujemo, da bo iz tega naslova zbranega ca. 1,600.000 din in bo dodatni vir k sredstvom zbranim s samoprispev-
kom. Sredstva iz tega naslova so se delno uporabila za dozidavo šole Ljubno v Sav. dolini, deloma pa se bodo z ostalimi sredstvi usmeirla za dozidavo in adaptacijo šole Luče, za kar znaša predračun nad 13 milijonov (novih) dinarjev. Da se omogoči nadaljnje izvajanje programa, bomo primorani tudi v letu 1976 in y naslednjih letih obdržati to obliko namenskega zbiranja sredstev v višini 1 % na izplačane bruto OD, kar naj bi znašalo ca. 2,300.000 zbranih sredstev.
Dodatno temu pa nastopa v prihodnjem letu tudi obveza do sofinanciranja STS Celje v višini 740.800 dinarjev, kolikor znaša dvoletni prispevek, ker v letošnjem letu nismo uspeli zbrati sredstev te obveze.
Zaključek
Program dejavnosti vzgoje in izobraževanja za leto 1976 je nadaljevanje doslej doseženega programa in obenem korak naprej za dosego dolgoročnih ciljev na tem področju, opredeljenih z dokumenti ZK, SZDL in sindikatov izhajajoč iz ustavnega načela o svobodni menjavi dela.
POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA IN FINANČNEGA NACRTA ZA 8 MESECEV LETA 1975 IZOBRAŽEVALNE SKUPNO. STI OBČINE MOZIRJE
1.	Občinska izobraževalna skupnost Mozirje je po javni razpravi, dne 12.
3.	1975 sprejela program in finančni načrt za leto 1975. Program vzgoje in izobraževanja v občini je skupščina uskladila s finančnimi možnostmi, ki so bile dogovorjene v občini in republiki. Pri tem je skupnost upoštevala naloge, ki jih določajo sklepi in stališča 7. kongresa ZKJ ter resolucija SRS in občinske skupščine.
2.	Izvršilni odbor je med drugimi problemi obravnaval program vzgoje in izobraževanja za leto 1975, potrdil osnutek srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja za leta 1976—1980, razpravljal o organizacijskih problemih im možnostih prehoda na celodnevno šolo. Izvršni odbor je tudi ocenil samoupravni sporazum o skupni porabi za leto 1975 in potrdil v skladu s sporazumom in finančnim načrtom valorizacijo osebnih dohod? kov.
Vzgojno-izobraževalmi zavodi so uspešno izvedli svoje naloge v skladu z načrti in pogodbenimi obveznostmi z izobraževalno skupnostjo.
Referendumski program gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvemih oddelkov se izvaja po programu.
Poslovanje občinske izobraževalne skupnosti Mozirje je ob prizadevnem delu in uspešnem reševanju problemov samoupravnih organov v prvem polletju potekalo v okviru začrtanega programa.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Program občinske skupnosti otroškega varstva Mozirje za leto 1976
Skrb za čimbolj enakomeren razvoj otrok, za njihovo zdravo rast, dobre ekonomske in socialne pogoje, je sestavni del naše samoupravne družbe.
V ustavi zapisano določilo (ki je odraz naše želje in volje) nas zavezuje, da zagotovimo dobre pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, za razvoj, vzgojno in socialno varstvo otrok. Zato se odločamo za delovne in razvojne programe, kjer načrtujemo in skušamo doseči čim bomj učinkovito vzgojno-varstvo naših najmlajših občanov. Programske usmeritve so naslednje:
1.	Krepiti moramo družbeno pomoč družinam pri vzdrževanju otrok tako, da bo razširjeno število družin, ki bodo dobivale otroški dodatek in vzdrževati realno vrednost te družbene pomoči. S posebno skrbjo bomo obravnavali prizadete otroke, otroke, ki imajo le enega roditelja in kmečke otroke (financiranje iz sredstev republiške skupnosti otroškega varstva).
2.	Izboljšali smo varstvo zaposlene matere s podaljšanjem porodniškega dopusta. Plačilo tega izdatka je urejeno s posebnim samoupravnim predpisom med zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja im zvezo skupnosti otroškega varstva.
3.	Pospeševali bomo pogoje za organizirano varstvo in vzgojno varstvo predšolskih otrok.
Mnogo premalo je mest, da bi mogli ustrezno namestiti vse otroke, ki to varstvo potrebujejo zaradi obojestranske zaposlenosti ali drugih razlogov. Širitev kapacitet je nujno potrebna, saj je v organiziranem varstvu zajetih trenutno le 100 predšolskih otrok od 1314 (to je samo dobrih
7,6	%).
Pristopili bomo tudi k varstvu otrok v tujih družinah ter posvetili posebno skrb organiziranemu varstvu otrok od 1.—3. leta, ker tega doslej pri nas še ni bilo.
Letovanje predšolskih in šolskih otrok je posebna oblika rekreacije otrok, ki je pogosto pogojena z zdravstveno diagnozo ali slabim socialnim stanjem družine. Svoje lastne baze za letovanje nimamo (otroke pošiljamo v dom v Izolo, ki je skupna last štirih občin), zato ne moremo omogočiti letovanja vsem otrokom, ki so te zdravstvene preventive potrebni. V tem programu delno zagotavljamo denarno pomoč za letovanje otrok, katerih starši ne morejo kriti stroškov letovanja iz svojih sredstev.
Program otroškega varstva bo financiran na republiškem in občinskem nivoju, razmejen pa bo z družbenim dogovorom.
Realizacija nalog za korist otroka temelji na sodelovanju z drugimi interesnimi skupnostmi, ki imajo v svojem programu naloge v zvezi z vzgojo in varstvom otrok.
POROČILO IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA 8 MESECEV LETA 1975
(Nadaljevanje s 4. strani)
DOHODKI	Plan	Realizacija	%
, 1. Saldo iz leta 1974	259.680	259.680	100,00
2. Dohodki iz delovnih razmerij	12,276.000	7,784.162	63,44
3. Dohodki iz RIS	2,183.000	1,248.394	57,19
4. Drugi dohodki (anuitete)	287.600	287.600	100,00
Skupaj	15,000.280	9,579.836	63,86
IZDATKI	Plan	Realizacija	%
1. Stroški skupnih služb	250.000	191.176	76,47
2. Iztpl. osnovna šola Mozirje	5,240.761	3,613.446	68,95
3. Izpl. osnovna šola Ljubno	2,339.213	1,441.133	61,61
4. Izpl. osnovna šola Luče	2,283.093	1,363.634	59,73
5. Izpl. osnovna šola Gornji grad	2,846.851	1,652.068	58,03
6. Glasbena šola Velenje	215.300	117.785	54,71
7. Prevoz učencev — Izletnik	809.065	404.188	50,48
8. Posebna šola Celje, Pred. šol.	298.500	209.955	70,33
9. Delavska univerza Mozirje	186.500	130.000	69,70
10, Stroški SDK	—	12.529	—
11. Drugi stroški	62.808	22.367	35.61
12. Rezerva	179.909	—		
13. Anuitete	287.600	78.359	27,24
Skupaj:	14,999.600	9,236.640	61,58
Dohodki 9,579.836	nasproti letnemu planu ni		v nobeni
Izdatki 9,236.640	postavki	zaskrbljujoč, razen morda	
Saldo 31. 8. 343.196	pri prevozu učencev, kjer		se z jese-
Uresničevanje programa in finančnega načrta poteka tako v skladu s sprejetim dogovorom in samoupravnimi sporazumi.; Odstotek realizacije
njo dvignejo cene prevoznim storitvam (Izletnik do konca junija ni dvignil svojih cen pri šolskih prevozih, z novo pogodbo jeseni pa se bo cena spremenila).
Za področje občine Mozirje so v
letu 1967 naloge naslednje:
1.	Investicije in sofinanciranje novih kapacitet
WO	1,200.000
2.	Subvencije oskrbnin vzgojno-varstvenih-oddelkov
3.	Subvencije za letovanje otrok
4.	Druge dejavnosti
5.	Stroški skupne službe (upravno, računovodsko in strokovno delo, materialni in bančni stroški ter drugi stroški)
6.	Obvezna rezerva * 1
Skupaj	1,534.000
POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA IN FINANČNEGA NACRTA ZA OSEM MESECEV LETA 1975 SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE MOZIRJE
Delo skupnosti otroškega varstva teče po programu skupnosti za leto 1975, kjer so glavna izhodišča:
1.	Krepitev družbene pomoči družinam pri vzdrževanju otrok.
2.	Izboljšati varstvo zaposlene matere ob rojstvu otroka glede na novo zakonsko pravico do podaljšanega porodniškega dopusta.
3.	Pospešeno urejanje pogojev za organizirano varstvo predšolskih otrok.
Glede na ta izhodišča je bil s samoupravnim sporazumom dogovorjen v'občini naslednji program:
1.	Investicijska naložba za prostore otroškega varstva pri šoli Ljubno, za kar so sredstva že nakazana in investicije končane.
2.	Subvencioniranje k stroškom letovanja šolskih otrok (58% celotnih stroškov).
3.	Subvencioniranje oskrbnin v vzgojno-varstvenih oddelkih po socialnih kriterijih.
4.	Osnovna usmeritev tudi v letošnjem letu je na investicijski izgradnji kapacitet otroškega varstva predšolskih otrok in sicer v Lučah, oddelek s kapaciteto do 25 otrok. Sofinanciranje novih prostorov za otroško varstvo v Nazarjih za vsaj tri oddelke in investicijske naložbe za opremo in ureditev prostorov na šolah, kjer to dopuščajo prostori obstoječih šolskih zgradb (Bočna, Šmartno, Solčava).
Pritok sredstev je zadovoljiv in lahko pričakujemo, da bo do konca leta realiziran 106 odstotno. Dotok iz zasebnega sektorja je višji, kar pa je posledica pritekanja sredstev še iz leta 1974.
Denarne pomoči za kmečke otroke se nakazujejo. V teku pa je ponovno ugotavljanje upravičenosti do denarne pomoči kmečkim otrokom, za kar je imenovana posebna komisija.
(Nadaljevanje na 6. strani)
60.000
60.000
40.000
153.000
21.000
PROGRAM DELA KULTURNE SKUPNOSTI MOZIRJE ZA LET01976
Kultura ima v sodobnem družbenem življenju mesto enakopravnega sooblikovalca družbenega dela in družbenega razvoja. Ob interzivira-nju potreb po razgledanem in vsestransko usposobljenem človeku kot proizvajalcu in kot upravljalcu. S presežno vrednostjo dela postaja kultura vedno bolj pomemben soustvarjalec proizvodnega procesa.
Kulturna skupnost mora biti tisti samoupravni mehanizem, ki usklajuje potrebe in možnosti; sredstva in cilje, interes izvajalcev in porabnikov, tako da zagotavlja maksimalno sodelovanje med izvajalcem in potrošnikom ter sooblikovanje kulturne politike na ravni občine, pa tudi na ravni republike.
Obseg dejavnosti in osnovo za izračun njenega finančnega ovrednotenja določajo potrebe izvajalcev na eni ter potrebe oz. ekonomsko-fi-nančne zmožnosti porabnikov na drugi strani.
Kulturne skupnosti del sredstev združujejo na republiški ravni. To so sredstva za financiranje nalog, ki po svojem obsegu in značaju presegajo raven skupnosti na nivoju občine: založništvo, film, meddržavni in medrepubliški stiki, RTV itd. Del teh sredstev pa se lahko tudi vrne v občino pod določenimi pogoji (akcije širšega družbenega pomena).
Pri kulturni skupnosti so poudarjene naslednje naloge:
1.	Subvene, otroškega varstva
2.	Stroški skupnih služb
3.	Letovanje otrok
4.	Drugi stroški
5.	Izdatki za investicije
6.	Odplačilo anuitet dat. TIS
7.	Denarne pomoči za krneč, otroke
8.	Druge dejavnosti
—	napori za doseganje kulturnega minimuma glede prostorov in dejavnosti;
—	sodelovanje pri skrbi za celovito kulturno vzgojo mladine in odraslih;
—	sistematično vključevanje in dodatno izobraževanje režiserjev, zborovodij in drugih.
I.	V tem programu kulturne skupnosti za leto 1976 so zajeta samo sredstva, ki so potrebna za redno kulturno dejavnost na nivoju občine in delno regijsko. Niso pa tu upoštevana sredstva, ki jih združujemo v kulturni skupnosti Slovenije.
1. Gledališka dejavnost	65.000
Tu zajemamo dejavnosti gledaliških skupin občinskih prosvetnih društev, gostovanja gledališčnikov v naši občini, sofinanciranje mladinskih gledaliških predstav, mentorstvo pri režijah in gledališko vzgojo.
2. Glasbena dejavnost	95.000
To so sredstva namenjena za realizacijo programa glasbenih in zbo-rovodskih skupin v občini, sofinanciranje revije mladinskih in odraslih pevskih zborov, koncertov in gostovanj, sofinanciranje medobčinskih srečanj ter sofinanciranje ogleda opernih in baletnih predstav za mladino in odrasle.
3.	Knjižnična (dejavnost 328.000
Za redno dejavnost občinske
knjižnice predstavlja ta znesek minimalna sredstva, poleg tega pa^ se iz teh sredstev sofinancira tudi štu-
55.000	34.965	63,57
102.900	85.141	82,74
55.000	52.626	95,68
5.000	2.716	54,32
1,090.000	400.000	36,70
287.600	287.600	100,00
271.211	91.650	33,79
40.148	—	—
1,906.859	954.698	50,06
dijska knjižnica v Celju, ure pravljic za otroke ter literarni večeri oziroma pogovori z bralci.
4.	Spomeniško varstvo 165.000 Oskrbovanje in obnavljanje spomenikov NOB, zbiranje etnografskega gradiva in vzdrževanje ostalih kulturnih spomenikov.
5.	Likovna in galerijska
dejavnost	10.000
Sofinanciranje likovnih razstav in likovno-estetska vzgoja.
6.	Muzejska dejavnost 15.000 Sofinanciranje in urejanje prostorov za etnografske eksponate v Mozirju.
7.	Literarno-založniška
dejavnost	5.000
Zbiranje ter evidentiranje ljudskih običajev in jezikovnih posebnosti.
8.	Kinematografska
dejavnost	30.000
Sredstva so namenjena za filmsko vzgojo ter delno pokrivanje deficitarnosti kinematografov v občini.
9.	Folklorna dejavnost 15.000 Folklorna vzgoja, poživitev dela
folklornih skupin v občini in gostovanje folklorne skupine v občini.
10.	Društvena dejavnost 35.000 Sredstva so namenjena kot dotacije prosvetnim društvom v občini za delno pokrivanje režijskih stroškov, ki nastajajo ob njihovem delu.
11.	Druge dejavnosti	30.000
Sofinanciranje proslav, kulturnih
programov ob obletnicah, sofinanciranje hortikulturne dejavnosti in dotacije Savinjskim novicam ter Radiu Celje.
12.	Stroški strokovne
službe ZKPO in KS	80.000
Pogodbene obveznosti za opravljanje tehnično-administrativnih dčl ter ostalih strokovnih opravil, nagrade strokovnim sodelavcem, materialni, bančni in drugi stroški.
13.	Investicijska dejavnost 180.000 Adaptacije in ureditve dvoran in
domov, ki služijo kulturnim namenom na območju občine Mozirje.
14.	Obvezna rezerva	9.500
15.	Nerazporejena
sredstva	5.148
Ta del sredstev se bo razporedil med izvajanjem programa v letu 1976 glede na potrebe po sklepu izvršilnega odbora Kulturne skupnosti Mozirje.
Celotna -sredstva po tem znašajo 1,674.648 din, kar je minimum sredstev potrebnih za realizacijo tega programa s katerim menimo, da bo vsaj delno zadostil kulturnim potrebam naših delavcev in občanov.
Ob prevzemanju novih obveznosti in glede na stanje kulturnih dejavnosti je znesek vsekakor zelo skromen in dejansko predstavlja racionalen poseg na ekonomsko-finančne možftasti porabnikov in nikakor ne predstavlja vseh kulturnih želja potrošnikov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Dohodki	1,388.135
Izdatki	954.698
Saldo 31. 8. 1975	433.437
POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
(Nadaljevanje s 5. strani)
Realizacija dohodkov in izdatkov do 31. 8. 1975
DOHODKI	Plan	Realizacija	%
1. Saldo iz leta 1974	268.877	268.877	100,00
2.	Dohodki iz prisp. za del. oraz. 3.	Dohodki od rep. skup. otroškega	1,062.000	641.824	60,43
varstva	595.250	477.434	80,20
	1,926.127	1,388.135	72,06
IZDATKI	Plan	Realizacija	%
PROGRAM
KULTURNE
SKUPNOSTI
(Nadaljevanje s 6. strani)
II.	Program kulturne skupnosti Mozirje za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v celjski regiji: I.
din	
1. Zavod za spomeniško	
varstvo	55.000
2. Zgodovinski arhiv Celje	30.000
3. Študijska knjižnica Celje	: 15.000
4. Muzej revolucije Celje	20.000
5. Pokrajinski muzej Celje	15.000
6. Slovensko ljudsko	
gledališče Celje	50.000
Skupaj	185.000
III. Del sredstev, ki se	posebej
združujejo pri Kulturni skupnosti	
Slovenije	422.000
Rekapitulacija:	
I.	1,067.648
II.	185.000
III.	422.000
POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA 8 MESECEV LETA 1975 OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI MOZIRJE
Resolucija o družbeno-ekonomski politiki je v kulturnih dejavnostih predvidevala predvsem uresničitev naslednjih nalog: razširitev omrežja podružničnih knjižnic, popravilo kulturnih domov in intenzivirati kulturno vzgojo ter kulturne dejavnosti. Sredstva za skupno porabo niso omogočala zadostiti vsem potrebam in tako je prišlo v kulturi
do skrčenja programa v letu 1975. Predvsem ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za popravilo domov v prvotno programiranem obsegu. Tudi ostalim kulturnim dejavnostim so. sredstva zmanjšana vendar bo verjetno program kljub temu realiziran.
Delo samoupravnih organov v kulturni skupnosti je bilo v prvem polletju razgibano in vsebinsko pomembno za razvoj kulturnih dejavnosti. Sprejeti so bili nekateri samoupravni akti, sprejet je bil program s finančnim načrtom za leto 1975, smernice za kulturno akcijo in o tekočih nalogah.
Realizacija dohodkov in izdatkov do 31. 8. 1975
Skupaj
1,674.648
	Plan Realizacija		%
DOHODKI			
1. Prenešena sredstva iz 1974	119.189	120.740	100
2. Prispevki iz OD bruto	830.650	515.851	61
	949.839	636.591	65,89
IZDATKI			
1. Gledališka dejavnost	50.000	35.412	70,82
2. Glasbena dejavnost	91.000	5.680	11,79
3. Knjižničarstvo	272.000	90.000	33,09
4. Zavod za spomeniško varstvo	104.000	30.000	28,79
5. Zgodovinski arhiv	24.000	20.000	83,33
6. Likovna dejavnost	8.000	—	—
7. Muzejska dejavnost	13.000	—	—
8. Literarno založ. dejavnost	3.000	—	—
9. Kinematografska dejavnost	20.000	—	—
10. Društvena dejavnost	30.000	—	—
11. Folklorna dejavnost	12.000	—	—
12. Investicijska dejavnost	200.000	85.000	42,50
13. Stroški strokovne službe	75.000				
14. Drugi stroški	30.000	7.761	9,68
15. Rezerva	17.339	5.436	31,35
Skupaj izdatkov	949.839	279.289	29,40
Saldo		357.302	
a z izhodišči osnutka		programa	
1 Mozirje za leto 1976			
I.
Nobenega dvoma ni o tem, da smo v preteklem obdobju dosegli nekatere pomembne rezultate, ki so v mnogočem spremenili odnos do telesne kulture in ustvarili pogoje za še hitrejše spreminjanje razmer v njej sami.
Gospodarske razmere, ki terjajo omejitve v skupni porabi in sam sistem družbenega dogovarjanja in sporazumevanja ter določene programske prioritete postavljajo telesno kulturo v težak položaj. To pomeni, da je imela TTKS Mozirje v letu 1975 realno na razpolago manj sredstev, kot leto pred tem, istočasno pa več obveznosti do investicij in investicijskih vzdrževanj. Vse to je zahtevalo od nas vseh najodločnejšo zavzemanje za odgovorno in racionalno trošenje sredstev, saj je bilo upravičenih zahtevkov za ca. 30 % več, kot pa dejansko razpoložljiva suma sredstev. Ne glede na ta razkorak pa moramo
priznati da bo zastavljen program aktivnosti za leto 1975 v celoti dobro izpolnjen.
Prednostne naloge, ki smo si jih zadali s programom bi bile:
1.	Razvoj množičnosti v telesni kulturi
2.	Izgradnja potrebnih objektov in
3.	Reševanje kadrovske problematike.
AD 1.
V razmahu tako imenovane množičnosti v telesni kulturi smo dosegli nekatere premike, vendar ostajamo s stanjem še nadalje nezadovoljni. Še največ je bilo narejenega na področju šolskih športnih in sindikalnih iger, kar je vsekakor rezultat prizadevnosti določenih kadrov. Nezadovoljni pa smo še z delom dejavnosti v nekaterih krajevnih skupnostih in TOZD. Če želimo resnične premike za množičnost v telesni kulturi, moramo to spremeniti za vsako ceno. V ta na-
men se je nujno vnaprej dogovoriti s konkretnimi nosilci o vseh bodočih akcijah (hoja, kolesarjenje, plavanje ...).
AD 2.
Znano je dejstvo, da je problem objektov v telesni kulturi pri nas že dolgo pereč. V zadnjem času smo dosegli sicer nekatere pomembne rezultate, kot izgradnja telovadnice na Ljubnem, garde robe-slačil-nice ob nogometnem igrišču na Ljubnem, usposobitev smučarskih skakalnic na Ljubnem, izgradnja nogometnega igrišča v Mozirju, nadalje usposobitev igrišč v Nazarjih, Šmartnem ob Dreti in Solčavi, začetek gradnje smučarske vlečnice v Lučah itd., vendar je stanje še vedno zaskrbljujoče. To je problematično še toliko bolj zato, ker ni sistemsko rešeno vprašanje financiranja izgradnje novih objektov. Tu mislimo na izgradnjo objektov širšega pomena (pokrit bazen, rekrea-(Nadaljevanje na 8. strani)
Program telesnokulturne skupnosti
(Nadaljevanje s 7. strani)
cijiski center). Prispevna stopnja, ki je namenjena za 'telesno kulturo zadostuje po nekaterih strokovnih ocenah le za redno športno aktivnost in investicijsko vzdrževanje objektov ter opreme. Potrebne rešitve se morajo najti že v prihodnjem srednjeročnem programu. V kolikor si ne zagotovimo osnovnih rešitev, se nam bo vprašanje objektov postavilo kot ozko grlo, ki bo zavorno delovalo na večji priliv aktivnih občanov v sferi telesnokul-tumih dejavnosti.
Vprašanju kadrov smo in bomo tudi v prihodnje posvečali vso skrb in pozornost. Opozoriti moramo na velik deficit po strokovnih poklic-
nih in amaterskih kadrih v telesno-kulturnih organizacijah. Naša stalna in ne kratkoročna naloga je, izboljšati stanje na tem tako občutljivem področju. Zlasti želimo pritegniti v naš krog vse delavoljne občane, ki bodo lahko poleg športne polno razvijali tudi družbeno vzgojno funkcijo.
Naštete naloge so sprejele vse športne organizacije na našem območju za svojo stalno obvezo!
II.
Za uresničitev nalog, ki jih je vseboval program TTKS Mozirje smo v letošnjem letu namenili in do sedaj realizirali naslednje zneske po posameznih telesnokulturnih organizacijah:
Koristnik sredstev — organizator TK	Planirana sredstva 1975	Realizacija sredstev do 30.9.1975
Planinska društva občine Mozirje	56.000	56.000
Občinska strelska zveza	50.000	50.000
Taborniški odred »Savinjskih		
partizanov«	40.000	20.000
TVD Partizan Mozirje	113.600	56.750
ŠD Mladost Rečica	25.000	—
NK Gradbenik Ljubno	110.000	62.000
Smučarski skakalni klub Ljubno	43.000	43.000
KS Luče — odbor za gradnjo smučarske vlečnice	120.000	120.000
KS Solčava — osnovna šola	15.000	15.000
ŠD GLIN Nazarje	30.000	30.000
ŠD Lipa Šmartno ob Dreti	30.000	30.000
TVD Partizan Gornji grad	30.000	—
Zg. Savinjski šahovski klub Nazarje	8.300	2.000
SKUPAJ	670.800	484.750
Iz pregleda je razvidno, da je do 30. 9. t. 1. realizirano 72 % sredstev, ki jih je TTKS Mozirje namenila končnim koristnikom iz področja telesnokulturne dejavnosti. Omenjena sredstva športne organizacije ko-
ristijo deloma za svojo redno dejavnost, deloma oz. večinoma pa za investicijske namene.
Poleg omenjenih so do 30. 9. bile realizirane še naslednje postavke:
—	šolska in množična športna tekmovanja 22.460 din ali 56% od plan. zn.;
—	stroški tečajev in seminarjev za športne vaditelje 3.421 din ali 11 % od plan. zn.;
—	stroški pokalov, diplom in manjših rekvizitov 6.245 din ali 125% od plan. zn.:
—	materialni in funkcionalni stroški delovanja TTKS 28.152 din ali 80 % od plan. zn.
Na drugi strani pa je dotok sredstev za telesnokulturne namene bil v mejah normale, saj je do 30. 9. realiziran preliv v višini 71,8% od planiranega in dogovorjenega zneska.
III.
Osnovna programska izhodišča, ki jih želimo uresničiti v letu 1976 bazirajo na nekaterih že omenjenih prioritetnih izhodiščih. Cilji, ki jih želimo uresničiti so:
1.	Organizirati in dati življenje telesnokulturnim organizacijam povsod tam, kjer še niso polno zaživele, ali jih še ni.
2.	Z usmerjenimi množičnimi trim akcijami pridobivati čedalje večji krog občanov za najrazličnejše športne aktivnosti (hoja, plavanje, kolesarjenje, smučanje).
3.	Kot stalno prakso vpeljati množične sindikalne in športne igre.
4.	Vsaki krajevni skupnosti na našem področju pomagati za pridobivanje najosnovnejših športnih objektov.
5.	Pridobiti in usposobiti čimveč perspektivnih amaterskih kadrov, kot so trenerji, vaditelji, sodniki itd.
Ti zastavljeni cilji so logično nadaljevanje pozitivnih premikov v telesni kulturi in imajo dolgoročni karakter. Za uresničitev teh ciljev podajamo finančni program po nekaterih važnejših skupinah postavk v primerjavi s predhodnim letom:
(glej tabelo levo!)
Namen — postavka	1975 din	' i din	1976 indeks 76/75
I. Dohodki	1,032.676	1,210.000	117
II. Izdatki	989.876	1,190.000	120
1. Participacija za republiško te-			
lesnokultumo skupnost	163.023 .	180.000	110
2. Funkcionalni izdatki (šol. tekmovanja, množične akcije, re-			
kviziti...)	121.053	150.000	124
3. Prenos sredstev koristnikom			
(klubom,, društvom, organiz.)	670.800	820.000	122
3.1. Invest, v športne objekte in opremo	413.000	550.000	133
32. Invest, vzdrževanje športnih			
objektov	110.000	120.000	109
3.3. Redna dejavnost šport. org.	147.800	150.000	102
4. Stroški delovanja TTKS (OD s			
prisp., sejnine, banč. In PTT stroški,, pisar, mat.)	35.000	40.000	114
III. Rezerva	42.800	20.000	47
Planirana rezerva je namenjena izključno realizaciji letnega programa aktivnosti. Plan investicij za leto 1976 je povzet po predlogu srednjeročnega programa.
Iz prikazane tabele izhaja:
—	v letu 1976 planiramo 17 % povečanje sredstev v primerjavi z letom 1975;
—	planirani funkcionalni izdatki bodo narasli za 24 %;
—	prenos sredstev končnim koristnikom beleži 22 % povečanje;
—	investicije bodo narasle v globalu za 33 % in bo njihov delež v skupnih izdatkih sredstev znašal še vedno 54,5%;
—	pri investicijskem vzdrževanju planiramo porast za 9 %;
—	za redno dejavnost končnih koristnikov se predvideva le 2% povečanje;
—	stroški delovanja skupnosti bodo predvidoma višji za 14 %.
Program Skupnosti socialnega skrbstva občine Mozirje za leto 1976
Področje socialnega skrbstva je bilo z novo ustavo opredeljeno kot dejavnost tposebnega družbenega pomena. To družbeno pomembnost je dokončno opredelil zakon o socialnem skrbstvu, ki določa, da obsega socialno skrbstvo dejavnosti in druge ukrepe s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanom, varstvo mladoletnikov za katere ne skrbijo starši in tudi varstvo drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti same zase, za svoje pravice in koristi. Zagotavlja tudi druge ukrepe, s katerimi se občanom zagotavlja usposabljanje za življenje in delo ter socialna varnost.
Zakon določa, da se za opravljanje nalog socialnega skrbstva ustanovijo samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva. Tako se uresničuje družbeni interes za zadovoljevanje skupnih potreb v socialnem skrbstvu, predvsem tistih, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi. Te skupnosti so se ustanovile v občinskem merilu in v njih delovni ljudje združujejo sredstva za uresničevanje programov socialnega skrbstva na temeljnem načelu vzajemnosti in solidarnosti in na načelu sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom. Tako imajo občani ustavno zavarovano pravico, obenem z humanizacijo socialističnih družbenih odnosov, do družbene pomoči v primeru nezmožnosti za delo ali ob pomanjkanju sredstev za preživljanje, tudi takrat, kadar je občanu ogroženo vključevanje v življenje in delo družbene skupnosti.	>
Ob določenih pogojih imajo občani tudi pravifco do družbene denarne pomoči.
Za uresničevanje tega družbenega interesa oziroma pravic občanov do določenih oblik pomoči je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva in s tem zagotovljena samoupravna organiziranost celotnega področja socialnega skrbstva.
1.	STALNE DRUŽBENE DENARNE POMOČI A 1976 700.000 din
Zvišanje stalnih družbenih denarnih pomoči se predvideva v letu 1976 za 17,4 %. .To povišanje zajema povečanje vseh družbenih denarnih pomoči-in nove razvrstitve v kategorijo podpiralcev, ki jim je družbena denarna pomoč edini vir preživljanja, ter nekaj novih. V letu 1975 je Svet za opravljanje javnih pooblastil na novo razvrstil -20 podpirancev, ki se preživljajo izključno z družbeno denarno pomočjo. Po družbenem dogovoru mora znašati družbena denarna pomoč, ki je upravičencu edini vir preživljanja, najmanj polovico varstvene pokojnine. Po predvidevanjih bi se naj ta družbena pomoč v letu 1976 povečala za 23%, vsem ostalim za 10%.
2.	ZAČASNE DENARNE POMOČI
1976	20.000 din
Za reševanje trenutnih perečih socialnih problemov je včasih potrebna nekajmesečna družbena denarna pomoč, ki pomeni le premostitev teh finančnih težav. Teh akutnih primerov je vedno več in zaradi tega je potrebno planirati več teh sredstev kot v letu 1975.
3.	ENKRATNE DRUŽBENE DENARNE POMOČI 1976 30.000 din
Komisije za socialno varstvo in zdravstvo pri krajevnih skupnostih naletijo pri svojem delu na primere, ko je treba občanu pomagati takoj in bi bil uradni postopek za odobritev družbene denarne pomoči predolgotrajen, zato se tem komisijam ta sredstva nakažejo po posebnem ključu.
4.	OSKRBNINE ZA ODRASLE V SPLOŠNIH SOCIALNIH ZAVODIH
550.000	din
V	letu 1976 pričakujemo povečanje števila prosilcev v splošne socialne zavode za odrasle. Vedno več je teh prosilcev, ki že imajo lastne dohodke, tako da moramo kriti le razliko med temi dohodki in oskrbnino, zato je zvišanje planiranih sredstev rezultat povečanja cen oskrbnin v teh zavodih za tfste, ki so že v njih.
5.	OSKRBNINE V POSEBNIH
SOCIALNIH ZAVODIH ZA ODRASLE	350.000 din
Problem je isti kot pri oskrbninah za splošne socialne zavode za odrasle, ker so tudi ti zavodi povečali oskrbnine.
6.	OSKRBNINE V ZAVODIH ZA USPOSABLJANJE
MLADOLETNIKOV	550.000 din
V	začetku šolskega leta 1975/76 bodo napoteni v Zavod za delovno usposabljanje mladine v Črni štirje otroci, ki so že kategorizirani in predlagani za sprejem. Za te in za tiste, ki so že v tem in podobnih zavodih moramo zagotoviti plačevanje oskrbnin.
7.	OSKRBNINE V VZGOJNIH ZAVODIH ZA MLADOLETNIKE
84.000	din
V	letu 1975 je bil oddan v vzgojni zavod en gojenec, v letu 1976 pa se predvideva sprejem še enega in za ta dva moramo zagotoviti oskrbnino.
8.	REJNINA ZA OTROKE
MLADOLETNIKE	180.000 din
Zaradi povečanja življenjskih stroškov bo v letu 1976 nujno potrebno zvišati rejnine, ker imamo že sedaj težave z rejništvom.
9.	POMOČ ODPUŠČENIM
OBSOJENCEM	10.000 din
Višine planiranih sredstev ostajajo v isti višini kot v letu 1975, ker zaporniki toliko zaslužijo v zaporu, da se lahko nekaj časa preživljajo s temi sredstvi.
10.	PRISPEVEK ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO SPREJEMNIKOV DRUŽBENE DENARNE POMOČI
190.000	din
Svet za opravljanje javnih pooblastil je zavzel stališče, da naj ima vsak občan zagotovljeno zdravstveno varstvo. Marsikateremu kmetu se to lahko zagotovi le z odobritvijo minimalne družbene denarne pomoči in s tem imajo zdravstveno varstvo.
11.	DRUGE OSTALE OBLIKE DENARNIH POMOČI 40.000 din-
12.	DEJAVNOST
HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
57.000	din
Tem organizacijam je potrebno zagotoviti malo večja sredstva kot leta 1975. Povečanje gre predvsem za Klub zdravljenih alkoholikov, ki ga v naši občini še nimamo in ga bo nujno potrebno ustanoviti.
13.	RAZVRŠČANJE DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OTROK
8.000	din
Zdravstveni zavodi, ki razvrščajo telesno in duševno prizadete otroke so že v letu 1975 povečali cene svojim uslugam.
14.	OSEBNI DOHODKI DELAVCEV SOCIALNEGA SKRBSTVA
320:000 din
Povečanje je v okviru samoupravnega sporazuma za leto 1975.
15.	MATERIALNI STROŠKI
52.000	din
Potni stroški, energija, pisarniški material, bančni stroški in podobno.
16.	STROŠKI ZA DELOVANJE ORGANOV SKUPNOSTI 20.000
Organi skupnosti so v letu 1975 precej pozno pričeli s svojim delom. Zato predstavlja -povečanje teh sredstev celoletno povečanje v letu 1976.
17.	PRISPEVEK SKUPNOSTI
SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE	2.000 din
Ta prispevek se je v letu_ 1975 obračunaval po ključu 0,08 din na prebivalca v občini. Predvidevamo, da se bo ta znesek povečal v letu 1976 za 0,10 din.
18.	OBVEZNA REZERVA
31.630 din
SKUPAJ VSI
IZDATKI	3,194.630 din
Potrebe občanov po socialnem skrbstvu bodo vedno večje in nuditi pomoč tem je naša osnovna naloga. Zavedati se moramo, da skupek teh sredstev predstavlja le minimalno zagotovitev te pomoči, zato odstotek 119,3 ni takšen, da ga-delovni ljudje v naši občini ne bi mogli zagotoviti.
INVESTICIJE ZA ZAVODSKE KAPACITETE ZA ODRASLE
500.000	din
Prej ali slej bo potrebno našim ostarelim občanom zagotoviti določeno število postelj v socialnih zavodih za odrasle. Zato bo potrebno v letu 1976 pričeti razgovore z enim od teh zavodov, ali z domom upokojencev na Polzeli ali z domom oskrbovancev v Novem Celju za sprejem ustanoviteljskih pravic in dolžnosti, za kar je potrebno že vnaprej zagotoviti določena financ^ na sredstva, ki bi jih ta dva zavoda uporabila za razširitev svojih kapacitet za naše občane.
PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DRÜNSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI MOZIRJE ZA LETO 1976
Dosedanji obseg pravic iz zdravstvenega varstva se z novo zakonodajo, ki je v javni obravnavi v globalu ne menja. Prav tako bodo trendi koriščenja zdravstvenega varstva po svoji vsebini približno enaki. Že v letu 1976 in dalje, pa program vključuje naslednje cilje, ki bi se morali realizirati:
1.	Povečati insuficientne bolniške kapacitete v regiji s posebnim poudarkom na boljšem zdravstvenem standardu v hospitalni dejavnosti in povečanju 'specialistične dejavnosti, saj se je število zavarovancev v zadnjih 10 letih povečalo za V3, medtem ko so ostale kapacitete v teh dveh dejavnostih v glavnem iste.
2.	Povečati število zdravstvenih delavcev v splošni službi, zlasti zdravnikov splošne prakse in specialistov medicine dela in medicinskih, pester v bolnicah.
3.	'^Zagotovili večji standard zdravstvenih delavcev.
4.	Dati prioriteto osnovni zdravstveni službi in zdravljenju bolnikov na domu.
5.	Težiti k izenačevanju zdravstvenega varstva v občinskih zdravstvenih skupnostih in pospešiti moden nizacijo v opremi v hospitalni in izvenhospitalnr dejavnosti.
6.	Izgrajevati in dograjevati sistem solidarnostnega združevanja sredstev med regijami v republiki in občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji.
Za pokrivanje izdatkov za zdravstveno varstvo po izhodiščih, -ki bodo okvirno dogovor jena'z republiškim družbenim dogovorom ih v zdravstvenih skupnostih s samoupravnim sporazumom se je v času javne razprave potrebno dogovoriti' o naslednjih okvirnih rešitvah:
1.	Solidarnostnem prelivanju sred, štev meči zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji.
2.	Diferencirani stopnji za zdravstveno varstvo v posameznih skupnostih.
3.	Enostni stopnji do določene meje in dogovorjeni solidarnosti do določene meje.
4.	Enotnem sistemu plačevanja zdravstvenih storitev po enotnih izhodiščih ter enotnih cenah za enake storitve, upoštevajoč pri tem tudi enotne normative.
5.	O rizični sposobnosti na regionalnem nivoju.
6.	O možnosti ene rizične skupnosti v Sloveniji. „
7.	Srednjeročnem programu hospitable mreže v SRS in njene prioritete.
8.	Solidarnostnem prelivanju Sredstev v okviru regije med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in način pokrivanja primanjkljajev.
9.	Združevanju sredstev zdravstvene skupnosti na območju regije v večjem odstotku, kot so se zbirala izvenbilančna sredstva za te potrebe v letu 1975.
Zdravstveno stanje prebivalstva v občini Mozirje
Skupno število obolenj na 1.000 prebivalcev v občini je znatno večje od povprečja regije. Po pogostosti si bolezni sledijo takole:
1.	Bolezni dihal so veliko nad povprečjem regije ter najpogosteje med otroci in mladino.
2.	Bolezni kosti in gibal prizadevajo predvsem aktivne zavarovance in druge odrasle prebivalce.
3.	Bolezni obtočil je največ med drugimi odraslimi prebivalci, znatno manj med aktivnimi zavarovanci.
4.	Bolezni prebavil je največ med aktivnimi zavarovanci.
5.	Poškodbe prizadevajo predvsem aktivne Zavarovance (49,3 %) vseh primerov ter šolarje in mladino.
6.	Bolezni kože so najbolj pogoste med otroci, šolarji in mladino.
7.	Bolezni živcev in čutil so enako pogoste med vsemi prebivalci.
8.	Bolezni mokril in spolovil so enako pogoste med odraslim prebivalstvom med otroci in mladino redkeje.
Znatno pod povprečjem regije so nalezljive bolezni in novotvorbe (najmanj v regiji).
Udeležba v skupnem.številu obolenj (otroci 11,1 %, šolarji in mladina 8,9%, aktivni zavarovanci 36,3 % z deležem 23,4 % vseh prebivalcev kaže na nekoliko preveliko udeleženost aktivnih zavarovancev v skupni obolevnosti.
Struktura7 morbiditete Kaže , na vpliv starejšega prebivalstva ih nekaterih fäktörjev 'delovnega procesa , (gozdarstvo,: lpspa, industrija).
' Mreža in. oskrbljenost'prebival-;
cev z zdravstvenim varstvom je u-strezna. Težave so le zaradi hribovitih in planinskih predelov na območju občine.
Investicijski program za leto 1976
Investicijska vlaganja v zdravstvene objekte in formiranje sredstev v te namene se je v obdobju 1971—1974 izvajalo na podlagi družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma po stopnji 0,47 % oziroma 0,62% od bruto osebnih dohodkov.
Premajhna vlaganja v preteklih letih in vedno večje potrebe po razvitejši zdravstveni službi so povzročile, da se v nekaterih zdravstvenih postajah — konkretno v Lučah odvije dejavnost v neprimernih prostorih. Zato je v srednjeročnem programu predvidena novogradnja zdravstvene postaje v Lučah, adaptacija zdravstvenega doma Mozirje in novogradnja lekarne V Mozirju.
Investicijske naložbe po srednjeročnem programu in za leto 1976 so predvidene: (glej tabelo spodaj!)
Ovrednotenje programa
Ovrednoten program bazira na informacijskih kazalcih o družbenoekonomskih gibanjih v letu 1975 in predvidevanjih iF letu 1976 posredovanih od Zavoda SRS za družbeno planiranje z dne 29. 8. 1975, in to:
—	povišanje zaposlenih za okoli
3%,‘* ‘	’■ ■;
• — žiMj eni skl, s troski za okoli '17 %;	•	—
—	osebni dohocjkr za okoli 20%, (Nadaijevaifje' na\naslednji strani)
		(v 000 din)
Opis	Vrednost' po srednjeroč. programu 1976^—1980	Od tegä 1 predvideno v 1. 1976
Zdravstveni dom Mozirje		
— novogradnja ŽD Luče	784	784
— adaptacija ZD Mozirje	1.500	. —
— razna oprema	L350	260
skupaj	3.634	1.044
Lekarna Mozirje		
— novogradnja Mozirje	1.720	1.720
— adaptacija	800	100
— razna oprema	2.000	500
skupaj	4.520	2.320
Skupaj osnovna sredstva	8.153	3.364
Družbeni standard	4.100	1.000
Skupaj	12.254	4.364
Viri financiranja Regionalna zdrav. skup. Celje	4.534	2.904
Ostala sredstva (lastna, krediti, samoprispevek itd.)	3.620	460
Stanovanjski prispevek	4.100	1.000
PROGRAM OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ZA LETO 1976
(Ndalajevanje z 10. strani)
—	povečanje sredstev skupne porabe za okoli 22%,
—	realna rast osebnih dohodkov za okoli 2 %,
—	porast družbenega proizvoda za okoli 22%.
Problem financiranja zdravstvenega varstva po občinskih zdravstvenih skupnostih, oziroma regionalni zdravstveni skupnosti v letu 1975 je v tem, da so dohodki na-pram letu 1974 nižji zaradi sistemske povprečne. republiške stopnje, in minimalno predvidenih sredstvih iz solidarnosti. Situacija se zaostruje in bo povzročila v letu 1976 resne posledice pri izvajanju zdravstvenega varstva.
Za leto 1976 obstajajo samo dve alternativi rešitve:
—	sistemsko dopustiti in se dogovoriti za diferencirano stopnjo prispevka iz dohodka za zdravstveno zavarovanje po regijah;
—	zvišati solidarnostno stopnjo združevanja sredstev v republiki od 0,46% na 0,60 % s tem, da se ta element o višinah stopnje vnese v družbeni dogovor in ne prepušča zadevo kasnejšim rešitvam.
Predvideno število zdravstveno zavarovanih oseb za leto 1976:
Delavsko zdravstveno zavarovanje:
—	vse zavarovane osebe 10.886
—	od tega aktivni
zavarovanci	3.967
Kmečko zdravstveno zavarovanje:
—	vse zavarovane osebe 3.183
—	od tega nosilci	873
Skupaj zavarovanih oseb 14.069 Razmerje zavarovanja:
—	delavsko	77,3
—	kmečko	22,7
Število prebivalcev	15.400
Planirani dohodki za leto 1976
DRUŽBENI SEKTOR:
—	prispevki iz OD zaposlenih v družb.
sektorju	14.336
—	prispevki iz dohodka organizacij združenega
dela	3.188
—	prispevki za zdravstveno
zavarovanje delavcev, zaposlenih v	tujini	—
—	prispevki iz OD delavcev zaposlenih pri zaseb. delod. in samostoj.
poklici	276
—	prispevki iz dohodka občanov, ki z osebnim delom oprav. gosp.
in negosp. dejavnost	1.018
—	prispevki za zdrav.
zav. upokojencev	5.279
—	prispevki iz oseb. dohodka
od kmet. dejavnosti	3.180
—	dohodki od družbenopolitičnih skupnosti	81
—	povračilo za stroške zdravljenja po
konvencijah	130
—	ostali prispevki	449	-
—	ostali dohodki	32
SKUPAJ	28.278
Planirani izdatki za leto 1976 (no-
minalna vrednost)
SKUPAJ	29.840
—	sploš. ambul. in
dispanzersko zdrav.	6.123
—	specialistično zdravljenje	1.323
—	zdravila in injekcije	5.715
—	bolnišnično zdrav.	12.833
—	zdraviliško zdravljenje	203
—	zobozdravstvo (nega in
protetika) -	1.556
—	ortopedski in drugi
pripomočki	667
—	prevozi in potni stroški	858
—	preventivna dejavnost	168
—	izdatki za zdravstveno varstvo nezavarovanih
oseb	288
—	izdatki za zdrav, varstvo po konvenciji
in v tujini	106
Ta program z minimalnimi kazalci je smatrati le kot delovni osnutek, ki se bo v teku javne razprave in usklajevanja ter pri bolj definitivno znanih izhodiščih v letu 1976 spremljal in dopolnjeval, ko bodo o njem razpravljali samoupravni organi občinskih in regionalnih skupnosti.
Jasno pa je, da že dosedanji izračuni dovolj jasno povedo, da brez večje solidarnosti ali dodatne stopnje iz dohodka se ne more izvajati financiranje v letu 1976.
PR06RAM DELA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE ZA LET01976
Politiko zaposlovanja, ki je se- Med pomembnejše naloge, ki jih cev, katerih delo postane v po3a-stavni del družbene in gospodarske delovna skupnost Skupnosti, kot miznih organizacijah združenega razvojne politike, oblikujejo in izva- strokovna služba opravlja v okviru dela nepotrebno zaradi tehnoloških jajo delovni ljudje v temeljnih in teh služb in ki so tudi zakonsko do- ali ekonomskih razlogov ter pri predragih organizacijah združenega de- ločene, sodijo predvsem naslednje:	oblikovanju šol in izobraževalnih
la, v poslovnih in drugih združenjih 1. ugotavlja vire, primanjkljaje zmogljivosti v skladu s potrebami v samoupravnih interesnih skupno- in presežke delovne sile, proučuje usklajevanja zaposlovanja; stih in v družbenopolitičnih skup- socialno-ekonomsko strukturo aktiv- 5. opravlja zadeve v zvezi z za-nostih. Z njo se omogoča izvajanje nega prebivalstva ter z njo zveza- poslovanjem jugoslovanskih delav-vrste opravil na področju zaposlo- no poklicno in prostorsko gibljivost cev v tujini, daje delavcem obve-vanja in zaposlenosti, ki je določe- ter spremlja notranje in zunanje stila o zaposlitvi pri tujem deloda-na tudi v 2. členu zakona o zapo- migracijske tokove;	jalcu,	o pravicah in obveznostih iz
slovanju in o zavarovanju za pri- 2. proučuje, spremlja in ugotavlja delovne zakonodaje po predpisih mer brezposelnosti.	potrebe gospodarstva in družbenih	tuje države, v kateri se nameravajo
Samoupravna skupnost za zapo-	služb po kadrih ter daje organiza-	zaposliti, organizirajo odhode jugo-
slovanje Velenje, ki predstavlja e-	cijam združenega dela pomoč pri	slovanskih delavcev v tujino ter po-
notno rizično skupnost tako na ob-	zadovoljevanju njihovih potreb po	magajo pri njihovem vračanju in
močju šestih občin, ki jih zajema kadrih;	zaposlovanju v domovini;
(to so: Dravograd, Mozirje, Radlje, 3. spremlja in proučuje poklicno 6. razvija in proučuje metode in Ravne, Slovenj Gradec in Velenje),	sestavo zaposlenih, analizira vrste	pripomočke za poklicno usmerja-
kakor tudi na območju SR Slove-	in profile strokovnih kadrov, po-	nje za izbiro poklicev in za izbor
nije, ima v svojem sklopu organizi-	trebnih gospodarstvu in družbenim	delavcev pri zaposlovanju;
rane, glede na naloge, ki ji skup- službam, spremlja nastanek in raz- 7. opravlja naloge posredovanja nosti nalaga zakon o zaposlovanju voj poklicev ter predlaga spremem- dela, poklicnega usmerjanja in pri-in o zavarovanju za primer brezpo- be in dopolnitve nomenklature po- prave za zaposlitev ter naloge v zve-selnostj, naslednje službe:	klicev;	.	zi z ugotavljanjem socialne varno-
—	zaposlovanje in izobraževanje, 4. sodeluje pri načrtovanju ka- sti za primer brezposelnosti ter skr-
—	poklicno usmerjanje,	dravskih potreb, pri pripravi ka-	bijo za predhodno in začasno nasta-
—	analitika in statistika	drov za nove proizvodne oziroma	vitev delovnih ljudi, ki iščejo za-
—	računovodstvo,	delovne zmogljivosti, pri izdelavi in	poslitev;
—	splošna in pravna služba.	izvedbi načrtov za zaposlitev delav-	(Nadaljevanje na 12. strani)
Temeljna izhodišča za dejavnost skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SRS za leto 1976
V slovenski skupnosti si zagotavlja socialno varnost kakih 750.000 zavarovancev, ki prispevajo sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po stanju v mesecu juliju je bilo v Sloveniji 198.780 upokojencev, v občini Mozirje pa okrog 1.900. Tako pride v Sloveniji na 3,8 aktivne zavarovance en upokojenec, v občini Mozirje pa na 1,9 zavarovanca en upokojenec.
Ocenjuje se, da bo v letu-1975 dosežena povprečna pokojnina v višini 2.045 din na mesec in to starostne 2.392 din, invalidske 1.874 in družinske 1.578 din. S tem poprečjem starostne pokojnine, predvidevamo razmerje s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v Sloveniji 66,5 povprečnega OĐ.
Upoštevajoč akontirano povišanje pokojnin s 1. 8. 1975 se bodo v letu 1976 pokojnine povečale za porast povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1975, kar pomeni, da bodo pokojnine iz meseca decembra 1975 povečane v povprečju za 20 %.
Druge denarne dajatve (invalidnina1, dodatek za pomoč in postrežbo) nadomestila za rekreacijo upokojencev) se med letom-1975 ne bodo povišale in bo zaradi tega v letu 1976 ustrezno višje povečanje teh dajatev.
Skrb za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov, vštevši skrb za preventivno varstvo zavarovancev, bo ena od pomembnih nalog skupnosti; ustrezna dejavnost na tem področju pogojuje manjše število uživalcev invalidske pokojnine in manjše izdatke za invalidske pokojnine.
Ker izdatke financira tudi republika in federacija glede na ugodnejše pogoje za uveljavljanje pokojnin borcem NOB in nekaterim drugim kategorijam zavarovancev v višini
897.500,00	din, bo s prispevki zagotoviti znesek 6,803.000,00 dinarjev kar predstavlja 22,9 % povišanja
(Nadaljevanje z 11. strani)
8.	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja;
9.	opravlja še druge naloge, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in statutom skupnosti.
Prognoza potrebnih finančnih sredstev za 1976. leto
V 1976. letu si Samoupravna skupnost za zaposlovanje Velenje potrebovala sredstva v višini 8,367.000,00 din.
Sredstva se bodo delila po naslednjih skupinah:
mase potrebnih sredstev napram porabi v letu 1975.
Poudariti pa je treba, da pri tem ni predvideno izločanje v rezervo, da bi zagotovili redno nakazovanje pokojnin brez najemanja kratkoročnih kreditov.
din
—	gmotna preskrba	1,300.000
—	poklicno usmerjanje 1,064.000
—	delo zavoda	5,371.000
—	prispevek zvezi skupnosti za zaposl.
SRS 15%	650.000
Skupaj	8,367.000
Od tega zneska odpade 514.000,00 din na občino Mozirje napram letošnjemu letu, ko je odpadlo 243.000 din. Iz izračuna potrebnih sredstev Skupnosti za zaposlovanje Velenje za leto 1976 izhaja, da bodo sredstva, zbrana po stopnji 0,16% občutno prenizka in da bo za nemoteno delo v 1976. letu najbrž potrebna sprememba prispevne stopnje.
Ocena izdatkov v letu 1976 in primerjava z letom 1975
	1975	1976	Indeks 1975 1976 (v 000 din)
Denarne dajatve	5,138.100	6,438.100	125,3
Rehabilitacija in zaposlovanje	161.100	212.400	131,8
Prispevki	738.800	924.200	125,1
Izvajanje zavarovanja	104.000	124.800	120,0
Skupaj	6,142.000	7,699.500	125,4
PROGRAM SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
REKAPITULACIJA PREDVIDENIH IN POTREBNIH DOHODKOV ZA REALIZACIJO PROGRAMOV POSAMEZNIH SIS PO DRUŽBENEM DOGOVORU ZA LETO 1975 IN PO PROGRAMSKIH NAČELIH
ZA LETO 1976
(v 000 din)
Samoupravna interesna skupnost	Potrebni dohodki za realizacijo programov za osn. dejavnosti			Izvenbilančno za investicije po sporazumu Potrelma stopnja		
	po ... družb, dog. v 1. 1975	po izhodiščih vi. 1976	indeks 1975 = 100	v letu 1975 planirano	v letu 1976	, 260.000 indeks BOD in 8.200 19/5 davč. osn. obrt. = 100
Za vzgojo in. izobraževanje	14.998'	192482	128,4	2:000	3.0003	. 150 7,18 4- 1,15
Za otroško, varstvo	1.331	1.534	115,3	—	—	— 0,51
Za kulturo	1.325	1 12575	118,9	- 		—	— 0,59
Za telesno, kul turo	1.032	1.210	117,2	—	—	— 0,45
Za socialno skrbstvo	2.557’	3.195	124,9	—	500	— 1,19 + 0,19
Za skupaj	21.243	26.762	126,0	2.000	3.000	150 9,92 4- 1,34
						iz BOD 8,1
Za obč. zdravstveno SIS	22.909	28278	123,4	402	—	— iz doh. 1,78 4- 1,04
Za regional. SIS za zaposl.5.	3.955	8.367	211,5	■ 		—		 	
Za pokojn. inval. varstvo*	6,142.000	7,699.500	125,4	—-	—-	«M«
OPOMBE:
1 zajeta tudi sredstva iz solidarnosti v zneskü 2.183 din
1 zajete tudi anuitete za posojila za investicije v šolstvu v znesku 436 din
3 zajeta tudi obveznost do sofinanci ranja STš Celje v višini 700 din
4	zajeti tudi dohodki iz proračuna občine v. znesku 1.100 din in 165 din
kot dotacija zveze skupnosti
5	zajeta za celo skupnost Velenje
6	zajeto za celo skupnost Slovenije
1200 km S KOLESOM
Vsakdo nestrpno pričakuje dopust. Tistih nekaj dni, ki jih bo po svoje preživel ob morju, v hribih in za nekaj časa pozabil na vsakdanje težave. Vedno več ljudi se vrača k naravi, kjer se naužijejo svežega zraka in prirodnih lepot. Ljudje, ki znajo ceniti in opazovati te lepote, so lahko srečni. Ce pa vse te stvari opazuješ s kolesa, je vse še veliko lepše.
S prijateljem Miranom sva se odločila, da ta kratek prosti čas izkoristiva in s kolesi obiščeva naš Jadran, ter druge zanimivosti na poti do morja. Preden sva se za to potovanje odločila, sva se posvetovala v turističnem biroju, kjer so nama svetovali, kaj naj obiščeva in kod naj se voziva. Pred startom sva dobro pregledala kolesi, si pripravila prtljago in o-rodje v primeru okvare na kolesih. Tudi na prehrano nisva pozabila. Miran je natovoril tudi šotor, tako da je bilo prtljage za 20—25 kg. Za kolo kar precej. Krojač nama je sešil drese iz krp od pralnega praška, tako sva izgledala kot dve reklami.. .
Startala sva pozno ob 21. uri zvečer. Sobota, 26. julija. Odrinila sva iz rodnega kraja z željo, da se zdrava in vesela vrneva. Cesta naju je vodila do križišča Celje—Ljubljana. Zavila sva proti Ljubljani. V začetku se mi je zdelo čudno — ponoči, pa tako daleč odhajava, pomislil sem, mogoče se sploh ne bova več vrnila.
Vse nepotrebne skrbi so mi rojile po glavi. Prvi večer nisva privozila daleč. Nekje pod Trojanami sva se u-taborila in pripravila za prvi počitek. Ponoči naju je pošteno zeblo, ker nisva imela nobene odeje, ne blazine, kaj šele spalne vreče. Stiskala sva se kot dva dojenčka in čakala jutra. Spomnil sem se na plinski kuhalnik in ga hitro prižgal — kmalu je bilo topleje. Zjutraj sva pospravila šotor, se
malo okrepčala in krenila naprej. Do vrha Trojan sva morala dolgo poganjati. Vsa premočena od znoja sva se ustavila v gostilni Kanšek. S tremi krofi sva se okrepčala in se spustila navzdol. Pred domžalami sva morala zaviti na levo, ker je bilo nadaljevanje proti Ljubljani za kolesarje prepovedano. Kmalu sva vozila proti Vrhniki. Ko sva peljala v Kačje ride, sva se precej utrudila, a ostala je moč in volja za nadaljevanje proti Postojni. V Divači pa sva zagledala prometni znak, ki sva ga najbolj sovražila — prepovedano za kolesarje. Morala sva na slabo makadamsko cesto. S ceste se je dvigal prah in silil v oči, tako sva vozila precej pod normalno hitrostjo. Na črnem kalirpa sva zopet pripeljala na novo cesto, od tu pa sva se spustila navzdol proti morju. Iz Kopra se je vila dolga kača avtomobilov, ki so se vračali z morja. Kmalu sva se morala spri jaz-" niti z gostim prometom, ki naju je vseskozi spremljal. Ob pogledu na morje pa sva na vse pozabila in še bolj veselo nadaljevala proti Izoli. Za drugi dan je bilo dovolj. Prenočila sva pri sorodnikih. Zjutraj'sva krenila naprej. Namenjena sva bila preko Istre čez hribovito Čičerijo do Reke. Če bi vedel, kaj naju čaka tretji dan, bi najbrž ostal v Kopru. Cesta se je vila samo navkreber. Nekje ob cesti sem opazil prometni znak z napisom 14 % strmine. Sprijaznila sva se z usodo, a kmalu se je vse poslabšalo. V Buzetu sva se ustavila, po premoru pa nadaljevala proti Reki. Na križišču v Vranjem je bil smerokaz 32 km do Reke' — 32 dolgih, prašnih kilometrov. V tistih trenutkih sva občutila veiikost Istre. Nikjer ni bilo vode, samo ovinki in ovinki, vedno navkreber. Prisiljena sva bila nadaljevati in pešačiti zraven koles. Znoj nama je curljal v potokih, sonce je neusmiljeno žga-
lo — dva čudna popotnika. V takih primerih mora vedno zmagati dobra volja in želja po cilju. Pešačila sva celih 8 km in prispela na vrh Učke. Končno se je le obrnilo in zableščalo se je zopet morje. Bilo je ob 18. uri. Velike ladje so bile videti kot male igračke. Bil je enkraten pogled na morsko gladino, ki je segala daleč in se nekje združila z modrino neba. Najin današnji cilj sva imela na dlani, toda ne pustolovščine, ki so naju še čakale. Makadamska cesta se je strmo spuščala in morala sva pošteno zavirati. Skoraj bi že pozabila kakšna je asfaltna cesta, ko sva prispela na lepo cesto pri Matuljih in do Reke je bilo le še 45 km. Bilo je že pozno, zato sva prižgala svetilke. Tudi zadaj je gorela luč, tako da so naju vozniki hitro opazili. Prikolesarila sva v Reko. Nočne svetilke so romantično o-svetljevale pristanišče. Velike tovorne ladje so čakale na odhod, ali druge, ki so pripeljale dragoceno blago. Oči so nama žarele od sreče, ko sva opazovala to nočno lepoto.
Utrujena, a vseeno srečna sva odhitela v center mesta, kjer sva poskrbela za prehrano in nakup spominkov. V slaščičarni sva napolnila tudi prazne »rezervoarje« — stekleničke, ki sva jih imela pritrjene na kolesu. Takrat pa je bilo tisto, kar ne bom pozabil. Dva miličnika sta zahtevala osebne izkaznice, vprašala sta naju, koliko imava denarja in od kod sva. Ubogljivo sva se ustavila, kot sta u-kazala. Zahtevala sta, naj pokaževa nože. Zaman sta jih iskala, kajti za take stvari ni bilo prostora med prtljago. Grozila sta, da bova prenočila v zaporu in da nama bosta prerezala vse zračnice. Nisva bila nevarna »vohuna«, ki bi rada oropala banko in napravila neumnost. Odšla sta, midva pa sva si oddahnila. Vsestransko izčrpana sva prenočila v campu, nekaj kilometrov od Reke. Četrti dan sva nadaljevala proti Crikvenici, Senju in privozila do Karlobaga. Spotoma sva se kopala in posmehovala številnim radovednežem, ki so kričali in mahali za nama. Ob cesti se je pasla drobnica, v prepadih pa so bile številne razvaline avtomobilov, ki1 so pričale o hudih nesrečah. V Karlobagu sva s težavo postavila šotor, ker ni zemlje. Najino prenočišče je bilo slabo pritrjeno in vsak vetrič je zamajal šotor. Po slabi vcečerji sva kmalu zaspala. Naslednji peti dan naju je cesta vodila do Zadra in še naprej. Huda vročina nama je jemala voljo. Vsa obramba proti soncu je propadla. Bila sva kot črvička na štedilniku. Ogledala sva si Zadar in po odmoru nadaljevala do Biograda, kjer sva prenočila v nekem borovem gozdu. Dnevi so hitro minevali, vzporedno pa tudi Utrujenost, ki se je nabirala V nogah in mišicah. Sesti dan sva nadaljevala do Šibenika, se poslovila od morja in vozila proti Drnišu od tu pa proti Kninu po zopet slabi cesti — seveda
(Nadaljevanje na 8. strani)
Dokaz, da je bilo potovanje s kolesom uresničeno
Prizadevanje za urejenost okolja
Urejenost okolja je ena važnih nalog Mozirskega turističnega društva, ki je tudi v letošnjem letu pozvalo vse Mozirjane k sodelovanju za var-
vo kontejnerjev za smeti s kantami, kar je bil glavni vzrok, zaradi katerega smeti ovažajo samo vsak poldrugi mesec. Mnenja pa sem, da tudi
sanitarni inšpektor pri OS Mozirje nj ukrenil vse, kar bi lahko, da se ta problem ne bi vlekel pet mesecev, saj smo ves ta čas živeli med roji muh, ki so se na neodpeljanih smeteh hitro množile. Za spomin pa so nam ostale tudi simpatične miške po naših kleteh. Pri- Samoupravni stanovanjski skupnosti, Komunalnem podjetju in pri izvajalcih del pri gradnji našega bloka smo že v aprilu reklamirali tudi ostale nepravilnosti in pomanjkljivosti v našem bloku. Skoraj po vseh stanovanjih je namreč močno dvignjen parket, okna se ne dajo odpirati in zapirati, vrata ipo stanovanjih so izkrivljena tako, da se ne zapirajo, vodne napeljave točijo, toči pa tudi streha, tako da imajo podstrešni stanovalci ob dežju v stanovanjih kar zadosti vode, čeprav je v celem Mozirju primanjkuje. Od aprila do sedaj je preteklo že precej časa, pa tudi vode, vendar je stanje v bloku še skoraj nespremenjeno. Verjetno se pojavljajo podobni problemi tudi drugod, zaradi tega menim, da bi kazalo v bodoče pristopiti k podobnim problemom z malo več resnosti v želji, da ostane Mozirje čim lepše, čisto in urejeno.
PLAZNIK Jože Mozirje 272
Pri svojem delu so se pošteno znojili
stvo in ohranitev lepe in zdrave okolice.
Naporom turističnega društva smo se odzvali tudi stanovalci iz novozgrajenega bloka v Mozirju, ki je bil zgrajen s sredstvi solidarnostnega sklada. Kot občani, ki smo prvi v naši občini prejeli stanovanja iz zdr-ženih sredstev, ki jih delavci združujemo v solidarnostnem skladu, se zavedamo svoje emisije in si prizade* varno čimprej vključiti v naše novo okolje ter s svojim delom doprinesti k skupnim naporom kraja.
V letošnjem poletju smo organizirali dve večji čistilni akciji za ureditev okolice našega bloka. Zbrali smo tudi prostovoljne prispevke za klopi pred blokom in se pridno lotili dela. Čeprav imamo v bloku strokovnjake iz skoraj vseh vrst poklicev, so imeli posamezniki tudi žulja-ve roke preden smo končali z akcijo. Vse težave pa so bile pozabljene, ko smo že v mraku sedli na postavljene klopi in si veselo nazdravili.
Nekateri sosedje so nas pri teh akcijah čudno gledali, kot da vidijo nekaj, kar je že zdavnaj iz mode. Pri urejanju okolice pa smo imeli v letošnjem letu precejšnje težave z odvozom smeti, saj so nam Javne naprave-podjetje za odvoz smeti, odvažale smeti izpred našega bloka samo vsak poldrugi mesec, zaradi česar so se smeti okrog našega bloka zopet kmalu pojavile. Pri reševanju tega problema smo naleteli na gluha ušesa pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Mozirju iri Komunalnem podjetju v Mozirju, kjer smo že takoj ob vselitvi zaprosili za zamenja-
1200 km
(Nadaljevanje s 7. strani) navkreber do Bosanskega Grahovega. Prenočila sva v gozdu ob cesti. Tudi tokrat ni bilo najtopleje, a tolažila sva se, saj bova kmalu doma. Zjutraj pa sva opazila grozno praznino. Kje?
V	denarnici. Finančna sredstva so padla na minimum. Začela se je borba z denarjem, toda kljub temu sva obiskala Drvar in Bihač. Bosno sva zapustila s slabimi vtisi. Utaborila sva se kakih 30 km pred Plitvicami. Sedmi dan sva jih obiskala, ko pa sva se poslovila, sva imela 5 oziroma jaz, ki sem imel še sedem dinarjev. Tisti dan sva vzdržala še 90 km do Karlovca. Zopet sva obiskala dobre sorodnike, ki so naju lepo sprejeli in po vrhu je padel stotak. Sedaj sva na konju. To je bila lepa odrešilna misel. Se danes sem hvaležen sorodnikom, ki so naju rešili velike nadloge. Prišla je zopet nedelja. Zadala sva si cilj, da čimprej prispeva v Mozirje. Se približno 180 km. Krenila sva ob sedmih zjutraj in vozila proti prelepi Sloveniji. Iz Metlike se je začela cesta zopet vzpenjati, a to je bila že stara pesem, saj sva lani že vozila čez Gorjance. Vedno bolj sva se bližala cilju.
V	Šentjerneju sva kosila in cesta se je vse hitreje izgubljala za nama v dolgo nevidno verigo. V Krškem je bila polovica zadnje etape. Vozila sva
s kolesom
ob Savi. Od Zidanega mosta pa kot da nama je vse zastalo. Premikal sva se kot dve senci. Moči so bile skoraj pri kraju. Odprla sva še zadnjo rezervo in končno zagledala dolgo o-pevan napis Celje. Takrat pa kot da se je vse obrnilo. Vrnila se je tista moč in želja po cilju. Števec na krmilu je kmalu pokazal 40 km na uro. Spodbujala sva se in tiha, skrita misel nama je narekovala hiter tempo. Z nasmehom na obrazu sva vozila zadnje vse bolj poznane kilometre. V Pa-rižljah sva zaključila 1200 km dolgo »klobaso«. Tempo je postajal vse bolj hiter. Prispela sva v Mozirje, in veselo zavriskala za srečen zaključek lepe, naporne, nepozabne proge.
Sreča je bila na najini strani. Na poti naju ni nikjer mötil dež, nikjer nisva krpala, brez okvare, razen praznine v denarnici, toda ostal je lep nepozaben spomin, ki bo živel do konca najinih dni. Tako sva končala pustolovščine — vesele in težavne. Letos sva bila s kolesi tudi v Škofji Loki, Idriji, Cerknem. Lani pa na Bledu, v Ptuju, Zagrebu, Karlovcu in drugod. Ob vožnji s kolesi sva uživala, le da bi se uredile normalne cestne povezave.
Vsi na kolo, za zdravo telo. '
REPENSEK Jurij
MOZIRJE
SUHI-DEBELI V LUČAH
Luče. Vsestransko razgibana s pospešenim tempom razvijajoča se naselbina ob gornjem koncu porečja Savinje, sicer stisnjene med mogočne, ohole očake savinjskih alp.
Navzlic idealni zemljepisni legi in izredno ugodni metereološki klimi, pa Luče dandanes ne bi bile to, kar pomeni doma in širom po domovini: stotine delovnih rok, marljivih kot mravlje, močna volja in iznajdljivost so pripomogli, da se ta idilična vas z vso upravičenostjo ponaša z najlepše urejenim krajem v Sloveniji. Vendar sorazmerno visok standard ljudi, vrste novih, sodobno urejenih stanovanjskih hiš, drugih komunalnih objektov in pridobitev, kot je npr.: asfalt, in to ne le po cesti skozi Luče, temveč tudi po vasi. Vse to je istočasno postavilo Luče na lestvici samoprispevkov v zavidljiv položaj, tako da ta kraj prednjači v zastonjkarskem delu.
Pomembna osvežitev, ki je poskušala nekoliko zapolniti tovrstne vrzeli, je bila' v avgustu nogometna tekma : SUHI - DEBELI, in v sredini septembra povratno srečanje, imenovano tudi »revanš«, na katerem pa so predtekmo odigrale ženske, prav tako suhe-debele. Kljub dejstvu, da so organizatorji predvidevali tekmovanje v domačem merilu, t. j. v okviru Luč, je tisočglava množica ljudi, ki so proti pričakovanju »vzeli pot pod noge«, domala do slehernega vrha in zaselka, pridrvela v dolino, da bi se nasmejala tekmovanju, ki ga Luče še ni doživelo.
Vendar ne samo to; med obrazi gledalcev -smo lahko zapazili prebivalce Solčave, Ljubnega, Rečice in Nazarja, pa tudi Mozirjanov ni manjkalo. In to vseh stanov in poklicev, od akademsko izobraženih do ostarelih kmečkih stricev in tet.
Za konec vesele tekme pa še ta posnetek
Navkljub povedanemu, pa vse te pridobitve Lučanov vseeno ne zadovoljujejo: ne dajo jim namreč tistih ugodnosti, ki jih delovni človek potrebuje, ko se vrne z napornega dela.
Lučani namreč močno pogrešamo zabavno življenje; zdravo koristno zabavo, polno humorja in razvedrila, ki bi krepila telo in duha.
Cesto se namreč žal dogaja, da mlado in staro zgolj v kotu gostišča zadovoljuje potrebo po zabavnem življenju. Kulturnih prireditev pri nas docela primanjkuje, saj nimamo npr. niti lastne uporabne kinodvorane, športna aktivnost tudi ni kdove-kaj razvita, podobna situacija je z dramsko dejavnostjo, ki bi bila najstarejša oblika kulturnega izražanja, meščanom še posebej dobrodošla.
Ko so se suhi in debeli prvič pomerili, so težji pokazali več volje, kondicije in spretnosti, ter na osnovi zaslužene zmage (4 :2) tudi prejeli pokal zmagovalca. Kot zanimivost velja povdariti, da je bila igra toliko nevarne narave, da so iz varnostnih razlogov postavili v vrata dve predstavnici nežnega spola, izmed katerih se je zlasti odlikovala tovarišica, ki ji je ime Liza in je za ta čas zaprla svoj bife v Podvolovjeku.
Navdušenje in zadovoljstvo gledalcev je bilo vsesplošno, tako je bilo |na osnovi enotne zahteve publike organizirano povratno srečanje »revanš«, ki je bilo določeno za 14. september. Na njem so predtekmo odigrale ženske. Topot je šlo bolj zares. Igrišče-adaptirana njiva, je bilo ozvočeno in opremljeno z spi-kerjem; reševalna služba z rešilnim
vozom (vaščani smo se zadovoljili z garami in nosili za svinje-tragami), ženske pa so, čeprav niso pretiravale z izbrano tehniko igranja, pokazale dober zgled bojne morale, ki je vlila v nadaljnjem tekmovanju, njihovim moškim kolegom, polno moči in zaupanja v lastne sile. Zvezda igre, idol mladih in starih je bil kapetan moštva, mizar Maks iz Ljubnega, star igralec, ki je po lastnem prepričanju z nezgrešljivimi udarci tresel nasprotnikovo mrežo. Sreča, da poseduje bolj vitko linijo (da ni bil prisojen k debelim), kajti njegova nesporna zasluga je, da so bile moči v realnem času izenačene (2 :2) in šele penali v podaljšku so nagnili tehtnico sreče v prid suhim.
Z največjim številom privrženih, že kar gorečih navijačev, se je ob tem drugem srečanju lahko pohvalila sedemdeset-letna Angela Plesnik iz Podvolovjeka, ki je stala na braniku »ženstva« do poslednjih trenutkov igre. Čast njeni požrtvovalnosti!
Tudi to drugo tekmovanje je bilo prirejeno v kooperaciji z gasilci, ki so nam po končani igri demonstrirali suho gašenje požara (s peno), ki je presenetljivo, učinkovito in varno (uporabljena zaščitna oblačila). Zal pa je nekoliko manj zavarovano bilo ta dan vremensko stanje, ki je zaradi frontalnih vremenskih motenj razkropilo enkrano trumo gornjesavinj-skega življa. Pa še nalašč za to priložnost je bil žogobrc organizaran.
Seveda pa tovrstno tekmovanje terja tudi določene stroške (uporaba dresov, pokal, lepaki, ozvočenje ipd.), zato je bil odbor oz. organizator prisiljen uvesti na igrišču samoprispevek ,iki je kljub nekaterim obrekljivcem, ki so zlobno obrekoval, češ da se s tem hočejo okoristiti nekateri posamezniki, odlično uspel in razlika med stroški in dohodki je bila porabljena za nakup žlahtne kapljice, s pomočjo katere so si izčrpani tekmovalci v nadaljevanju amortizirali svoje moči.
So pa tudi nekateri krajani Luč, ki so sicer v zasebnih razgovorih zelo zavedni in bi morebiti resnično prav na njihovih ramenih moralo ležati breme kulturno-zabavnega in športnega življenja v Lučah, a so ob prirejanju teh šaljivih iger, ki bodo, upamo, postale tradicionalne, izražali. nedobrohotno namigovanje ter na ta način metali polena pod noge organizatorjem.
Ni naš namen, ker za to nimamo niti prave volje, niti hrepenjenja in ne nazadnje časa, da bi se po tej poti prepirali z njimi.
Mar ni bil navdušen aplavz in odobravanje množice delovnih ljudi, ki je spremljal igro, najboljši odgovor o potrebnosti in upravičenosti tovrstnega razvedrila prebivalcev ter o zgrešenosti in nesmiselnosti njihovega obrekovanja?
Franc BREZNIK
VARSTVO GOZDOV PRED POŽARI
(Nadaljevanje iz 8. številke)
1.	NEVARNOST ZA NASTANEK GOZDNIH POŽAROV
Vzroki za nstamek gozdnih požarov so različni. Glavni in direktni povzročitelj gozdnih požarov je človek, ki povzroči požar hote ali nehote. So slučaji, da človek zaneti požar iz sebičnosti, maščevanja, hudobije iin zlobe. Nehote in največkrat pa postane človek požigalec gozdov zaradi nepravilnega in neprevidnega ravnanja z ognjem v gozdu. Navedemo nekoliko takih primerov, ki povzročajo gozdne požare:
Osebe zaposlene v gozdu ali v bližini gozda, nadalje izletniki, turisti, kurijo ogenj v gozdu ali izven gozda, da si pripravijo jed, da se ob ognju ogrejejo ali pa liz katerega drugega vzroka in ognja ne zavarujejo, ne pazijo nanj, ga pustijo gorečega, ga ne pogasijo, ko odidejo. Mnogo gozdnih požarov nastane od ■tleče vžigalice, cigaretnega ogorka, odvrženega v suho travo, dračje ali vejevje; od neprevidnosti ali lahkomiselnosti pri požiganju sečnih odpadkov v gozdu, na pašnikih in traviščih v bližini gozda. Koliko škode -in zla laihko torej povzroči neprevidnost ali neodgovorno početje samega človeka. Gozdni požari nastanejo tudi zaradi nepravilnega ravnanja oglarjev ali pri žganju apna v gozdu.
Poleg človeka kot glavnega povzročitelja gozdnih požarov, je na drugem mestu železnica. Iskre iz loko-moti ve povzročajb mnogo požarojv ob železniških progah. Zaradi odvrnitve nevarnosti gozdnih požarov, ki jih utegnejo zanetiti lokomotive, za-'konske določbe predpisujejo posebne varnostne ukrepe, to je opremo lokomotiv, ki obhatujjejb na progah skozi gozdove. V . dimniku morajo1 biti montirani ■ posebni iskrolovci in spodaj ustrezne naprave za pepel in za izgorele dele pogonskega goriva.
Nastanek in obseg požara zavisi v 'veliki meri od količine padavin, vlage zraka in vetrovnosti. Največja nevarnost za požar je suha pomlad
brez snega, ko je trava in stelja lahko vnetljiva, zlasti če ni padavin. Najbolj pogosti gozdni požari na Krasu so v mesecih februar-marec, to je v času, dakler novo zelenje ne pokrije tal in pa v poznem poletju, ko nastopajo velike suše. Veliki požarni nevarnosti so izpostavljeni zlasti kraški borovi nasadi, posebno kadar piha močna burja. Mlajši les in kulture so za požar mnogo bolj občutljive kot starejše drevje. Čistim sestojem iglastega drevja, zlasti borovim in smrekovim, so požari najbolj nevarni, kajti iglavci so smolnati in suhe spodnje vejice so lahko ■sprejemljive za ogenj.
Na kraškem svetu je zelo razširjeno brinje, ki je zelo vnetljivo, zaradi gostih strnjenih vejic in iglic ter hlapen j a eteričnih olj. Pri gorenju. razvija tudi visoko temperaturo.
V listnatih sestojih so požari redkejši, listnate drevesne krošnje nudijo ognju manj hrane. Tudi manjši sestoji listavcev in Iglavcev so manj ogroženi kot čisti iglasti sestoji.
Za požare so bolj nevarne južne in jugovzhodne -lege, kakor severne in zahodne. Visak gozdni požar postane nevaren v vetrovnem vremenu, kajti veter ne samo da pospešuje in razpihuje ogenj, odnaša tudi tleče ogorke in iskre v sosednje sestoje, ki so ogroženi posebno tam, kjer je mnogo vnetljive snovi in požar izbruhne na novo. Pri suhem in vetrovnem vremenu se trava, dračje in ves talni pokrov hitro suši, pa tudi vžge in ogenj se širi z veliko naglico.
3.	PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE GOZDNIH POŽAROV
Preventivni ukrepi varstva gozdov pred požarom imajo za clj, da preprečijo oziroma omejijo gozdne požare. Ti ukrepi so deloma zakonite, deloma gozdarskOtehnične in gospodarske narave. Gozdarsko-tehnični in gospodarski ukrepi so zlasti ti-le:
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Oddelek za notranje zadeve Številka: 21-7-8/75-7/1 Datum: 9. 9. 1975
RAZGLAS
Oddelek za notranje zadeve SO Mozirje razglaša na podlagi 6. točke navodila o postopku z najdenimi predmeti (Ur. 1. SFRJ, št. 93/49), da so bili najdeni:
—	KOLO-PONY in
—	DVA MOPEDA — TOMOS COLIBRI
Lastnike vabimo, da najdene stvari prevzamejo na oddelku za notranje zadeve SO Mozirje, najkasneje v roku enega leta po objavi tega razglasa. V primeru, da se lastniki najdenih stvari, do določenega roka ne bi zglasili, postanejo te stvari last družbenopolitične skupnosti občine Mozirje.
Na krajih,nevarnih za gozdne požare je treba obraniti vse, kar je lahko vnetljivo in gorljivo, tako vzdolž šelezniških prog, ob gozdnih poteh in stezah, ob campingih, turističnih objektih itd. Čiščenje naj se ponavlja vsako leto, najprimernejše na jesen ali zgodaj spomladi. Na posebno ogroženih mestih je treba v mladih iglastih sestojih opraviti tudi kresanje, obžagovanje spomladanskih suhih vej, da se ne bi iz talnega požara razvil vršni požar. Iglasti gozdovi so najbolj izpostavljeni požarni nevarnosti in zaradi tega se na krajih, kjer obstaja večja nevarnost požarov praviloma goji mešane ali le čiste listnate sestoje. Dostikrat bo nujno, da se določeni sestoj čistih iglavcev obda s pasom samih listavcev, ki lahko preprečijo nastanek požara oziroma njegovo razširitev na sosednje sestoje.
Koder se na gozdnih posekah požigajo sečni odpadki (veje, lubje, trske), se sme to vršiti le ob največji pazljivosti in zavarovanju'sosednega gozda v času brez vetra in ko je material poprej pospravljen na večje kupe. Tako požiganje je treba predhodno tudi prijaviti krajevno pristojnim organom gasilske službe in milici.
Urejevalci gozdov zaradi požarne nevarnosti v gozdovih skozi večje gozdne komplekse polagajo široke preseke. Na ravninskem svetu se take preseke umetno napravijo kot prostorna razdelitev gozda na oddelke, ki dobijo tudi posebne oznake. V hribovitem in gorskem svetu se za prostorno razdelitev gozda uporabljajo značilnosti prirodne konfiguracije tal kot so: grebeni, jarki, doline itd. Gozdne preseke na ravninskem svetu večinoma Služijo tudi kot gozdna pota, obenem pa so to zelo važen činitelj ža prekinitev gozdnega požara oziroma kot izhodišče za napravo protiognja, kadar je to potrebno.
Netenje ognja v gozdovih je dovoljeno le osebam, ki se morajo iz tehtnih razlogov zadrževati v gozdu in to le ob potrebnih varnostnih u-krepih. Kdor ogenj zapusti, ga mora pred odhodom popolnoma pogasiti. Nevarno je netenje ognja v gozdu ob močnem vetru, nadalje v času velike suše. Kdor zapazi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj pogasi sam, če je le mogoče, če pa tega ne more, je treba o požaru takoj obvestiti naj bližje organe požarne službe, gasilce, krajevno pristojno gozdarsko osebje, milico, kogar je pač mogoče najhitreje doseči. Ni treba poudarjati da se mora hitro ukrepati, kajti vsak gozdni požar se lahko In hitro pogasi, če se ga pravočasno zapazi im začne gasiti v samem pričetku.
Poročevalska služba je zelo velike važnosti in nujno potrebna. V prvi vrsti je zato poklicano gozdarsko in lovsko varstveno osebje, ob železniških progah železniško progovno o-sebje. Ti organi lahko preprečijo že sami marsikateri gozdni požar, ki (Nadaljevanje na 12. strani)
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo
natečaj
za pridobitev družbenih najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
RAZPISNI POGOJI:
1. Upravičenci za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu:
—	družine in občani z nižjimi dohodki,
—	mlade družine,
—	upokojenci in ostareli občani.
a)	Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje nima stanovanja,
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za ustrezno stanovanje,
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega problema,
—	da dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 2.000 dina na člana gospodinjstva mesečno v letu 1974, oziroma sme presegati največ 10% v kolikor bo prosilec imel največ točk po sistemu točkovanja,
—	da je eden od zakoncev zaposlen najmanj tri leta od dneva predložitve vloge na Enoto za družbeno pomoč,
—	da ima prosilec in njegovi člani gospodinjstva stalno bivališče na območju občine Mozirje: prednost imajo tisti, ki dalj časa živijo na območju občine,
b)	Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje;
—	da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice,
—	da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja,
—	da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Mozirje,
—	da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše ob pogojih, ki jih določa pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo poslovne banke,
—	če vsaj ena organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena, jamči za jamstveno pogodbo, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let,
—	če od sklenitve zakonske sveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let,
—	če imata zakonca najmanj 5 let skupne delovne dobe.
c)	Upokojenci in ostareli občani lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—; da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje,
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva v letu 1974 ne presega 2.000 din na člana gospodinjstva na mesec,
—	da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Mozirje najmanj 5 let od dneva sprejete vloge na enoto za družbeno pomoč.
2. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status na strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer:
—	zaposleni prosilci prek OZD, kjer so zaposleni,
—	upokojeni občani prek društva upokojencev v občini,
—	delovni invalidi I. kategorije in 100 % vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo prek centra za socialno delo občine,
—	delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih prek pristojne občinske organizacije sindikata delavcev storitvene dejavnosti,
—	upravičenci do stalne družbene pomoči prek krajevne skupnosti ali občinske skupščine.
(Nadaljevanje na 12. strani)
Nova
kolektivna
pogodba
(Nadaljevanje s 5. strani)
Delavki pripada 105 dni porodniškega dopusta, če pa zahteva, se ta nadaljuje še za 141 dni ali pa, da dela po štiri ure na dan do dvanajstega meseca starosti otroka.
Delavcu v koledarskem letu pripada najmanj 18 dni dopusta. Na vsakih pet let delovne dobe mu pripada še po dva dni, Pravica do dopusta nastopi po šestih mesecih nepretrganega dela. Pravici do dopusta se ni mogoče odpovedati.
Najraižji osebni dohodek za polni delovni čas za nekvalificiranega delavca je 1689,- dinarjev. Za poikva-lificiranega ali priučenega je 1858.-dinarjev. Za kvalificiranega z nedokončano osemletko in končano dvoletno poklicno šolo je 2198,- dinarjev. Za kvalificiranega s končano osemletko in triletno poklicno šcflo jel 2868.- dinarjev. Za visokokvalificiranega ali s srednjo izobrazbo je 3378.-dinarjev. Za delavca s prvo stopnjo fakultete je 3885.- din. Najvišji osebni dohodek ne sme biti višji kot ga ima delavec v združenem delu družbenega sektorja. Za odsotnost 30 dni zaradi bolezni najmanj 90 % od osnove in 100 % za nesrečo pri delu. Nagrade učencev so: 600.-, 700.-* 850.- dinarjev na imesec glede na letnik šolanja. Dnevnica do dvanajst ur je 90.- din, nad dvanajst ur pa 140,- dinarjev. Terenski dodatek za organizirano prenočevanje in prehrano je 65.- din na dan. Regres za organizirano malico je 200.- din, za neorganizirano 100.- din. Vse troje gre tudi učencu v učnem razmerju. Regres za letni dopust je v višini 900.- do 1000,- dinarjev neto. Pripada tudi učencem za čas šolskih počitnic.
Obrtnik je dolžan pismeno obvestiti pristojni občinski upravni organ o vsakem prenehanju delovnega razmerja.
Delavec-član sindikata uveljavlja svoje pravice prek osnovne organizacije sindikata ali prek občinskega sindikalnega sveta.
Pogodbe o zaposlitvi morajo biti usklajene z določbami kolektivne pogodbe najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi te pogodbe.
Občinski upravni organ-Oddelek za gospodarstvo ta finance obvešča vse obrtnike, še posebno tiste, ki še niso uskladili starih delovnih pogodb, da to takoj storijo, ta sicer ina NOVIH POGODBAH O ZAPOSLITVI. Podrobnejša pojasnila dolbite pri referentu za delovna razmerja pri občinskem upravnem organu, vsak ponedeljek ta sredo.
Olga SVEČNIK
n
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
3.	K vlogi za pridobitev stanovanja morajo posamezne kategorije prosilcev priložiti naslednja potrdila:
a)	Družine in občani z nižjimi dohodki:
—	potrdilo o stalnem bivališču prosilca in članov gospodinjstva na območju občine Mozirje — časovno označen od kdaj ima bivanje na območju občine Mozirje,
—	potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
—	potrdilo o višini letnih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov v letu 1974, ki ga izda delovna organizacija (3. člen zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj), ter pismeno izjavo upravičenca ter njegovih družinskih članov o drugih morebitnih dohodkih izven delovnega razmerja, kot tudi potrdilo o premoženjskem stanju,
—	kdor je dobil izplačano boleznino, predloži potrdilo Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
b)	Mlade družine:
—	potrdilo o stalnem bivališču,
—	potrdilo o številu družinskih članov,
—	fotokopijo izpiska iz poročne matične knjige,
—	varčevalno pogodbo, sklenjeno s poslovno banko za nakup stanovanja ali za graditev stanovanjske hiše,
—	jamstveno pogodbo OZD o rešitvi stanovanjskega problema v roku 5 let (prosilcem, zaposlenimi pri zasebnih delodajalcih te pogodbe ni potrebno priložiti),
—	potrdilo o premoženjskem stanju.
c)	Upokojenci in ostareli občani:
—	potrdilo o stalnem bivališču,
—	potrdilo o številu članov v skupnem gospodinjstvu,
—	potrdilo o višini dohodka članov družine za leto 1974,
—	potrdilo o premoženjskem stanju.
4.	Natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu traja 30 dni po objavi.
Vloge, prispele na natečaj po tem datumu ne bodo upoštevane.
5.	Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Komunalno podjetje Mozirje — Strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje.
Vloge se odpošiljajo po pošti ali vročajo osebno vsak dan, razen ob sobotah od 6. do 14. ure.
O rezultatih natečaja bodo vsi prosilci pismeno obveščeni.
6.	Strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje obveščajo prosilce, ki so v letu 1975 pred objavo tega natečaja poslali prošnje za pridobitev stanovanja neposredno na naslov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje, da morajo v odprtem natečajnem roku 30 dni poslati še vsa zahtevana dokazila na podlagi določil tega natečaja.
Prosilce, ki so bili uvrščeni na prednostno listo bivšega solidarnostnega stanovanjskega sklada, obveščamo, da jim ni treba poslati nove vloge za stanovanje, v natečajnem roku tj. 30 dni pa naj pošljejo strokovnim službam samoupravne stanovanjske skupnosti naslednje dokumente:
—	izjavo prosilca, da do objave tega natečaja ni rešil svojega stanovanjskega vprašanja,
—	potrdilo o višini dohodka prosilca in zaposlenih članov družinskega gospodinjstva v letu 1974,
—	izjavo o morebitnih spremembah članov družinskega gospodinjstva prosilca.
V primeru, če prosilec v odprtem 30-dnevnem roku ne predloži zahtevanih potrdil, se izključi iz liste upravičenih prosilcev.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
Občinsko sodišče v Šoštanju obvešča
»Obveščamo občane in stranke, da se bo Občinsko sodišče v Šoštanju preselilo v novo zgradbo v Velenju na Prešernovi cesti n. h. (nasproti Delavskega kluba). S selitvijo bo pričelo 7. oktobra 1975 in zaključilo z 11. oktobrom 1975. Po tem času bo delalo le v novi zgradbi v Velenju. Uradni dnevi za nevabljene stranke bodo tudi v novi zgradbi vsako sredo od 8.—12. ure in od 13.—16. ure.
Zaradi preselitve bo normalno delo nekaj dni zavrto.
ZDRAVNIK:
Od 13. 10. 1975 od 7. ure do 20. 10. 1975 do 7. ure zjutraj — dr. Ernest KELEMEN.
Od 20. 10. 1975 od 7. ure do 27. 10. 1975 do 7. ure zjutraj — dr. Franc ŠIRKO.
Od 27. 10. 1975 od 7. ure do 3. 11. 1975 do 7. ure zjutraj — dr. Ivo BUT.
Od 3. 11. 1975 od 7. ure do 10. 11. 1975 do 7. ure zjutraj — dr. Franc URLEP.
Od 10. 11. 1975 od 7. ure do 17. 11. 1975 do 7. ure zjutraj — dr. Franc ŠIRKO.
ŽIVINOZDRAVNIK:
12.	10. 1975, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad. tel. 842-001.
19.	10. 1975, mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
26.	10. 1975, dipl. vet. spec. RESNIK Anton, Mozirje, tel. 830-978.
2.	11. 1975, dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025.
9.	11. 1975, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
16.	11. 1975, mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
VARSTVO GOZDOV PRED POŽARI
(Nadaljevanje z 10. straini)
bi mogel povzročiti katastrofo. V času večje nevarnosti, zlasti ob suši, je treba večkrat obhoditi službeni okoliš, posebno pa ogrožena mesta naj bodo v stalni evidenci.
Pri nas je od požara zlasti ogroženo kraško območje, kjer prevladujejo nasadi bora. Mnogo gozdnih požarov na Krasu nastane zaradi spomladanskega 'požiganja dračja in suhe trave po košenicah in pašnikih, kar prakticirajo nekateri kozervativ-ni posestniki, češ da s tem gnojijo tla, s takim ravnanjem pa se zemljišče le še bolj slabi.
Opozoriti je treba, da je prepovedano sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi ali uniči kristno rastlinje na degradiranem zemljišču (4. člen Pravilnika o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom, Uradni list SRS, št. 36/66).
Med preventivne ukrepe spadajo tudi opozorilne protipožarne table (napisi) postavljene na primernih krajih y gozdovih in.v njihovi bližini. Na mnogih gozdnih krajih vidimo opozorilne table s sliko borovega drevesa v ognju, ki ga zaneti goreča šibica in napis »PAZI! Nevarnost požara«.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)