UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8t. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popotdne vsak dan razen nedelj In praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne 1 •• :	sprejemajo	:	: i
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom ia Avstro-Odrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10‘80, četrtletaa K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; ia ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: j
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov •* •* •*	ob pol 11. dopoldne.	*, % t
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Štev. 6, II., fa uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7.’ zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana e:	in reklame 40 vin. --	.^piejema	upravniStvo. n
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Reklamacije Usta so poštnine proste. —m i
Stev. 429.
V Ljubljani, v petek dne 8. novembra 1912.
Leto II.
Strašen turški poraz na čataldski obrambni črti.
Turška armada beži proti Carigradu. - Bolgari v San Stefanu? — Črnogorci osvoje Djakovo. — (Glej Zadnje vesti.)
Vojna na Balkanu.
BOJ NA KUMANOVU.
(Od našega posebnega izvestitelja.)
Skoplje, 6. novembra.
Na sredi pota iz Vranje v Skoplje leži Ku-nianovo. Tod hodi danes mnogo ljudstva. Gredoč skoz: ali mimo tega mesta sname patriot Svoj klobuk in se trikrat prekriža in vzdihne: Tukaj je poginilo mnogo sinov naroda, tukaj Je izvojevala srbska vojska zmago, na tem taestu so Srbi maščevali Kosovo; slava padlim junakom in bog jim podeli večni paradiž!
Tudi jaz sem prišel sem; videl sem mesto, kjer je poginilo toliko tisoč turških in srbskih Vojnikov. Ali Čutil sem sedaj nekaj drugega od ljudi kater so patriotično razpoloženi, drugače sem mislil in drugače govoril. Motreč jato črnili gavranov in črede psov, ki so se pasli nad mrtvimi trupli, motreč mrtva trupla, spačena, z nakremženimi ustmi, ležeča drugo vrh drugega, motreč množico mrtvih ljudi, ki jih še niso utegnili pokopati ali požgati — sem raz-niiŠljal o strahotah vojne in o usodnih posledicah kapitalističnega družabnega ustroja za delavskega človeka. Vojna je strašna — ki je Vojna se najbolje vidi na Kumanovem.
Govoriti o boju med Srbijo in Turčijo zna-Či govoriti o bitki na Kumanovu. To je bila odločilna borba med srbsko in turško vojno. Tu se je borilo 40.000 srbskih vojnikov s 65.000 ali — po nekaterih vesteh s 105.000 turških vojnikov. Pričakovati je bilo, da bo glavna bitka na Skoplju ali na Ovčjem polju. Ampak Poveljniki turške vojske v Macedoniji: Zekki paša, Feti paša in Ožarid paša so bili dobro izračunali, da bi se do Ovčjega polja združili dve srbski armadi pod poveljstvom prestolonaslednika in generala Stepanoviča, pa so zato sprejeli glavno bitko na Kumanovu, kjer je turska vojska imela izborno pozicijo. Na tem mestu so hoteli hrabri turški vojskovodje potolči Srbsko vojsko, da potem zajtrkujejo v Vranji, kosijo v Nišu, a večerjajo v Belgradu. Tako so govorili v boj grede.
Srbska vojska je zavzevša nekatere točke pred Kumanovim dospela do mesta. Poveljniki vojske niso vedeli kaj jih tu Čaka. Dejali so:	pošljimo dva polka, da poiščeta Turke.
Ampak ko sta ta dva polka zečala streljati, lih je objel tak silen ogenj s turške strani, da so Se srbske vrste na mah zredčile. Tedaj je stopila v bo! še ostala srbska vojska, ki se je nahajala tam. Nastala je strašna borba. Iz ene i z druge strani so padale žrtve kakor snopje. Srbska vojska se je umaknila z nekaterih postojank in sledilo 'je omahovanje. V tej bitki so Srbi trikrat naskočili, hiteli na okope, oficirji fo ^rjali naprej v gotovo smrt, da osokolijo voj-nike, bili so trenotki, kakor pričajo udeleženci *— ko je izgledalo da je bitka za Srbe popolnoma izgubljena. Položaj je rešila srbska artilerija, ko je dospela. Zavzevša postojanke je
začela s strašnim ognjem in s še strašnejšimi posledicami, da so bili Turki iznenadeni. Med tem je bil uspeh turških topov jako medel. Voj-niki pričajo, da so turške strele iz topov čakali s porogljivimi vzkliki. Kajpakda niso bili vsi streli brezuspešni; nekaj granat in šrepnelov se je zarilo v zemljo, a druge so zadele in ra-njevale srbske vojnike, ker je velik del ranjencev zadet od granate.
Borba na Kumanovu je trajala ves dan in s prihodom srbske artiljerije je bila pozicija Srbov cjačena: dasi so padali i oni, so padali Turk! in Arnavti v mnogo večji meri in slabeli, a Srbi so jim odvzemali postojanko za postojanko. Ko so s srbske strani začeli nastopati t. zv. Vlahi (Rumunci iz Srbije) v velikih kučmah, so Iurki začeli klicati: Moskov! Mo-skov. (Kusi). Pravijo, da je to med Turki zbudilo paniko.
Odločno držanje in upešno prodiranje srbske vojske kakor tudi strahovito redčenje njihovih vrst pod ognjem srbske artiljerije, je pognalo Turke s Kumanova v strahovit beg, a od vseh onih, ki so ubežali, jih je obstalo v Skoplju okolo 8—9000. Tako so bili na Kumanovu zmagali, osvojili mnogo topov in streliva, a ujeli niso nikogar, ker so se Turki in Arnavti srustili v divji beg.
Število izgub na eni in na drugi strani ni natančno znano. Gotovo je, da so uradne vesti
0 izgubah lažnjive. Turkov je bilo ubitih in ranjenih najmanj 10—20.000, a Srbov je poginilo najmanj 2—3000. a število ranjencev je silno. Da uradm vesti niso istinite. svedoči najbolj to dejstvo, da je od 18. polka ostalo vsega vkup 40 vojnikov in troje oficirjev zdravih, a 7. in 13. polk sta takisto skoro uničena. A polk ima 4—5000 vojnikov. 18. polk je najbolj trpel, ker je prvi stopil v bitko in ker — po pričanju mnogih -- stopil pijan v borbo, ker se je ves polk dobro počastil v prej zavzetem selu.
Kakšna je bila na srbski strani bojna odločnost, najbolje svedoči število padlih oficirjev. Po ktmandj, ki je veljala v tem boju, je moralo vse poginiti a odnehati se ni smelo.
Kumanovo je odločilo v vojni med Srbijo in
1 urcijo m tu je Srbija porazila Turčijo. Vsled tega je padlo Skoplje brez borbe in vsled tega so bili doseženi nadaljni veliki uspehi brez velikih žrtev.
Kumanovo nadomesti v glavah srbskih patriotov Kosovo, a poznejšim in kulturnejšim rodovom bo služilo za primer, kako so se v dobi kapitalizma in »patriotičnega« nacionalizma klali ljudje med seboj in s tem dokazali, da je to do bro treba nazivati dobo modernega barbarstva.
Samo fotografirati bi bilo treba ona neza-kopana ali napol zagrebena človeška trupla in konjske mrhe poleg njih. da služi za dokaz strahote in barbarstva.	S.	J.
A. K. GREEN:
Sosedov dom.
Halje.)
Petintrideseto poglavje.
Pozneje sem izvedela, da je bil v drugem vozu res Howard. Ker je mlada deklica, opa-£ivša Ho\varda, skoro omedlela, je bil gospod . ryce uverjen, da ju zasači na vozu v največ-jcni razburjenju, drug drugemu očitajoča groz-nP dejanje. Ampak proti svojemu pričakovanju je našel Ruto Oliverjevo popolnoma mirno n malobesedno v kotičku voza, in tudi gospod an Burnam ni bil posebno razburjen; le na obrazu se mu je poznala rdečica, ki je pa ta-*oj izginila, ko je začutil pogled gospoda Gryca.
Hladno in mirno in skoro nekoliko nejevoljno je vprašal Howard detektiva:
— Kaj imate s to noro deklico, ki ste mi jo obesili za spremljevalko? Niti v sanjah Vam ne bi bil sledil, da sem znal. kaka iznenadenja Jtte čakajo.
— Ali slišite gospoda? — se je obrnil detektiv na Ruto Oliverjevo, ki je z rokami zapiskala svoje obličje: zdaj je odmaknila roko in ,;tko topo strmela v gospoda Gryca, da leta ni ,r>ogeI odrekati opravičenosti Howardovim besedam. Ampak kmalu je zasledil v njenem ob-,l-ju še izraz drugega čuvstva, ki ga je potolažil 1,1 mu odvzel bojazen, da z deklico ni vse v redu. Z obraza je odsevala trdna odločnost in , elika bridkost. Detektivu se je zdelo, kakor
deklica razmišlja, ali mu ne bi kar vsega hupala.
. Žalostni, ampak odločni pogled ni ganil r'e detektiva: gosood Van Burnam je dejal se-Fai mnogo ljubeznivejše riego pcpFcj: — Dama Pač bolna. Prosim jo odpuščanja za svoje Premišljene besede. Nesrečnice nisem nametal žaliti.
Gospod Gryce ni vedel, kaj pomenjajo te besede. Obnašanje mladega moža je bilo mirno in vljudno. Nič ni kazalo, da bi dušil svoj notranji nemir ali prikrival svoje skrivno grozo. In pogled gospodične Oliverjeve ni bil ne jezen ne zaničljiv, kakor je pričakoval. Detektiv ni vedel, kaj naj reče; molčal je in vstrajno opazoval mladega dekleta. Ruta Oliverjeva je zlezla še globokejše v svoj kotiček in povesila svoje oči. Gospod Gryce je prekinil molk:
— Gospodična Oliver, kar mirno mi povejte, da poznate tega gospoda, četudi Vas on nsče spoznati.
Zamrmrala je nekaj besed, ki jih ni razumel. Ampak Howard ga je togotno pogledal in mu dejal osorno:
— Če menite, da me ta deklica pozna, ali pravzaprav, da jaz poznam njo, se prav grdo motite. Popolnoma neznana mi je; to izjavljam izrecno. In upam, da moja prostost in moje pošteno ime ne bo odvisno od izpovedi, ki se bo mladi tej dami zljubila.
— Vaša prostost in Vaše dobro ime sta odvisna le od Vaše nedolžnosti, — je odgovoril gospod Gryce nakratko.
Dobro je čutil, da ne spravi nič iz tega hladnokrvnega moža, nič iz te molčeče ženske.
Med tem je voz urno vozil in sc je že bližal policijskemu ravnateljstvu. Gospod Gryce se je zelo bal, da se Ruta Oliver močno prestraši, ko opazi, kam jo peljejo. Zato se je trudil, da jo z dobrohotnimi besedami zdrami iz toposti a brez uspeha. Skušala je slediti njegovim besedam in se zaglobila v niih zmisel, ampak njene misli so bile drugje.
— Žalosten je njen položaj, — je zašepetal gospod Van Burnam.
— Močno žalosten, — je ponovil gospod Gryce. — Ampak mož, ki jo je prevaral, bo kmalu v še hujšem položaju. — Te besede je dostavil po kratkem odmoru, opazivši, da postajajo poteze in vedenje Rute Oliverjeve vse odločnejše.
OBRAMBNA ČRTA PRI ČATALDŽI.
Razvaline tuiške armade so se pravkar umeknile po krvavi bitki pri Ljule Burgasu na čataldsko črto, zadnjo oporišče za obrambo Carigrada. Catalška obrambna črta je le še 50 kilometrov oddaljena od glavnega mesta ter se razteza vprek čez polotok od Catalškega jezera do trdnjavice Karaburum ob Črnem morju. Catalško črto so vporabilj prviča z obrambo 1. 1878, ko je ruska armada ogrožala Carigrad. V vsej naglici je dal takrat zgraditi inženir, general Blum paša, trdnjave, ki pa se niso zdele porti dovolj močne in je zato prej sklenila mir, kakor pa da bi se bila na čatalški črti. Po vojni so trndjave izpopolnjevali pod vodstvom Baker paše, seveda z vednimi premori, kakor je bilo že to običajno pod vlado Abdiil Hamida, ker je bila vedno denarna suša.
V teku časa so vendar čatalške trdnjave toliko izpopolnili, da imajo precej odporne sile, če so seveda tudi dobro oborožene. Catalška črta je dolga 30 kilometrov in če bi imela, kakor pravijo, 250 težkih pozicijskih in poljskih topov, tedaj jp 60 do 70 tisoč mož brani lahko precej dolgo časa, tudi proti številni premoči. Trdnjavice so baje v ugodnih lesrah in krijejo druga drugo prav dobro ter imajo okope z oi-rambno fronto na vse strani. V severnem delu nima čatalška črta tako ugodnega strel-nolja kakor v južnem, vendar ni slaba. 7 rdnjave ne odgovarjajo vsem modernim zahtevam, zlasti niso dovoli zavarovane proti težkim topovom. Mirovna posadka obstoja iz • 24 kornpanij trdnjavske arteljerije ter nekaj oddelkov pionirjev. O kakovosti in kalibru pozicijskih topov ni nič natančnejšega znanega.
GROZOTE VOJNE.
Berlinski »Lokalanzeiger« prinaša iz Skoplja daljši opis pozori.šča bitke pri Kumanovu. ki daje nazorno sliko grozot te bitke. Najprej opisuje poročevalec, kako se je bitžal bojišču in kako oznajajo od granat in topovih krogel razdejane hiše, iz katerih se še vedno vali dim, bližino bojišča. Potem nadaljuje: »Bližamo se najsevernejši točki obširnega terena, na katerem se je izvojevala bitka pri Kumanovu ih že smo tudi sredi bitke same in pretresa nas razburjenje, strah in groza. Navdušen hura doni iz ropotajočega vlaka. Tik od tiru, proti severu in severovzhodu obrnjeni, QnuH,/'a-PU' ji turški topovi. Zasvetijo se v Z	••ii"li stoje vozovi, obloženi z
dušenem’ kli ' ,n v!e^am’- Ali takoj po navdušenem klicu se nehotoma odmaknemo od
odprtega okna Grozen smrad puhne v oddelke m drugo ob drug, vidimo kupoma konjsko mrhovino. Kolikor daleč seže oko, prav do gričev, sama konjska trupla, med njimi čepe vrane in javkajo v temnem zadovoljstvu. Tu-intam bega hrom konj med mrtvimi tovariši, kakor bi si hotel izbrati prostor za zadnji počitek. Kmalu dospemo v Kumanovo in uzremo slike, ki zdražijo živce. Razstreljena poslopja,
Ko je obstal voz, se je zdrznila iz svojih misli in pogledala kvišku.
— Rada bi govorila s policijskim uradnikom — je dejala naposled.
Gospodu Grycu je odleglo; ponudil ji je r°t.	potnaga	pr'	’zst°Pu 'z voza» in de-
ja : —• Povedem Vas h kriminalnemu nadzorniku.
Mlada deklica se ni obotavljala. Ne da bi se ozi la na Ho\varda Van Burnama, je izstopila m odločno sledila detektivu.
Komaj sta prestopila prag sodne palače, je obstala m njeno vedenje se je popolnoma izpre-memlo.
iv ^e- — dejala. — Preje hočem premisliti. I ustite mi nekaj časa. Nobene besedice ne smem izustiti, preden nisem stvar dobro premislila.
— Resnica ne potrebuje premišljanja. Če hočete obtožiti moža — Vaš pogled je razodeval, da ga hočete obtožiti — potem je skrajni
čas!
S svojimi očmi ga je skoro prebodla. — Niste zdravnik — je dejala. — Ali ste policijski uradnik?
— Detektiv sem.
Joj! — Stresla se je in beseda ji je zamrla na ustnih. — To je bila torej past. Nič čuda ni, da sem se ujela. Ampak zločinka nisem. In če imate kaj besede tukaj, Vas prosim, da mi dovolite kratek razgovor z enim Vaših predstojnikov, preden me zapro.
7- Popeljem Vas pred kriminalnega nadzornika — je dejal gospod Oryce. — Ali poj-de-te sama tja? Ali hočete, da Vas spremlja gospod Van Burnam?
— Gospod Van Burnam?
— Ali ne mislite obtožiti njega?
— Nikogar ne obtožim.
— Kaj pa hočete?
— Peljite me h gospodu, ki ima pravico, da me obdrži tu ali pa izpusti na svobodo. Njemu povem.
ožgana podstrešja, nebroj turskih topov, ki jih še niso spravili proč, visoke kupe turških šotorov in takoj zraven velike kupe vsakovrstnih cunj in papirja, kar so našli pri pobitih Turkih. Nagrmadili so jih tukaj, da jih zažgo. Pristopimo h kupom, pobiramo patrone, katerih leži na tisoče tu okolo in si prisvajamo pisma v turškem jeziku pisana. Moj tovariš najde tur-ško-nemško slovnico in zvezek z zapiski. To so našli pri mladem oficirju. Jaz sam poberem pisemski ovitek s turškim napisom. V ovitku je pismo in fotografija majhnega dečka ter rjav koder las. Brezmejno gorje me prevzame, oči se mi hočejo zasolziti in rad odstopim ta vojni spomin angleškemu tovarišu, ki ima močnejše živce od mene.
Kolikor je mogoče, tako daleč prodiramo v bojišče in razkladajo nam pozicije Srbov in Turkov. Turki so imeli vse holme zasedene. Njjliov položaj je bil mnogo boljši kakor položaj Srbov. Tudi številno So bili zelo močni in vendar so doživeli poraz. Psihologični vzroki so morali biti odločilni, ki si jih pa danes še ne moremo popolnoma razlagati. Vrnemo se proti kolodvoru in vidimo še, kako odvažajo približno sto zabojev z granati. V resnici, Srbi so dobili bogat plen. Vlak odpelje, razgled ni več tako zanimiv, ker se je za Kumanovim pričel divji beg Turkov in ni nobenih vojnih sledov več. Pred nami se vzdigujejo vitki minareti in mošeje. Zremo v morje hiš, skozi katero se vije srebrno se lesketajoča, ozka reka in dospeli smo v mesto, ki je bilo do nedelje še turški Ueskiib, ki pa je danes srbska Skoplje.
Po bitki pri Kumanovu je pribežalo v Skoplje mnogo turških čet. kjer so pometali orožje od sebe. V Skoplju je ostalo najmanj 10 tisoč Turkov. V mestu so našli Srbi mnogo pro-vianta obleke, municije in 5000 novih pušk. V Belgrad so odposlati že 2000 ujetnikov, v kratkem jih odide še 1600, Vsi bodo internirani v belgrajski trdnjavi.
ORGANIZATORIČN1 NEDOSTATKI TURŠKE ARMADE.
Londonska poročila o bitki pri Ljule Burgasu nam pričajo o neverjetno nedostatni organizaciji turške vojske. Vrhovni poveljnik Abdulah paša je sedel ves dan na griču sredi štabnih častnikov in je rabil le daljnogled, da se je poučil o položaju bitke. Ni imel ne brzojava, ne telefona, ne postaje za brezžično brzojavljanje, dasi je bilo za vsak turški zbor predpisanih dvanajst takih naprav. Niti ordonančna služba ni bila urejena med posameznimi oddelki. Imeli tudi niso nobenega aeroplana. Vrhovni poveljnik in njegov štab niso dobili ves dan nič jesti. Tudi večina moštva že ni dobila tri dni nikak-šne hrane in ne pijače; bivati je morala vojska cele tri dni ob hudem mrazu na prostem. Za prevažanje ranjencev so imeli jako malo nosil-mc, pa niti enega voza za bolnike, nobene postaje, kjer bi obvezavali za prvo silo ranjence, niti ene zasilne bolnice. Topništvo je moralo
— Kakor Vam je drago — je odgovoril gospod Gryce in jo peljal h kriminalnemu nadzorniku.
Ruta Oliverjeva je bila sedaj povsem drugačna nego prej, ko je čepela vsa sesuta na vozu. Mehkost in plahost njenih kretenj sta izginila; le temna odločnost in prikrita grožnja sta Odsevali z njenega obličja. Njeno obnašanje je bilo mirno in gotovo in le, če si jo pogle- * dal v oči, si opazil, kako zelo je napeto njeno živčevje in s kakšnim naporom je izvrševala svojo namero.
Preden jo je kriminalni nadzornik ogovoril, je dejala:
— Privedli so me k Vam, gospod nadzornik, v krivi veri, da sem v zvezi s strašnim zločinom, ki sem 11111 bila priča. Ampak popolnoma nedolžna sem. Kako se je zgodil zločin, Vam razen mene in zločinca ne more nihče povedati. Krivca niste našli; zaprt je popolnoma nedolžen človek. Brez moje pomoči ne najdete krivca nikoli; imenovati pa Vam ga zdajle še ne morem. Izpustite me za dva tedna na prosto, ne motite me v mojih opravilih, in obljubljam Vam, da Vam po preteku te dobe imenujem morilca gospe Van Burnamove.
Kriminalni nadzornik je pomigal gospodu Grycu, češ: ženska ni pri zdravi pameti.
Detektiv je zmajal z glavo; bil je drugih misli.
— Dobro vem — je nadaljevala Ruta Oliverjeva nemoteno in prav nič plaho — da se Vam moja zahteva zdi neopravičena in predrzna; ampak premislite: ako Vam krivca ne imenujem, ne izveste njegovega imena. In iz mene ne izvlečete niti besedice, ako mi ne dovolite, da izpovem na način, ki se meni zdi primeren, in ob času, ki ga sama določim. Za vso bridkost, ki sem jo pretrpela, hočem vsaj to zadoščenje!
(Dalje prih.)
V boj, dasi le imelo streliva le za neka! ur. Do 80 kilometrov daleč zadaj so imeli zaloge streliva, tako da topništvo drugi dan bitke skoro ni prišlo v poštev. Imeli niso uiti ene strojne puške. Če bi bil imel turški vojak morebiti le po eno skorjico na dan, pa bi bil utegnil odvrniti napad, tako sklepa poročilo. Krivdo turškega poraza je torej prisojati gospodujočemu razredu, zapovedujočemu generalnemu štabu, ki bi utegnil biti sposoben kvečjemu da bi vodil vaški cirkus.
GOSPODARSKI POMEN SANDŽAKA.
L. 1908, ko je Aehrenthal izvršil aneksijo Bosne in Hercegovine, je avstrijska vlada odpoklicala svoje vojaštvo iz Sandžaka, ter s tem dokumentirala, da ne polaga nobene važnosti na ptidobitev tega kraškega ozemlja. Ali zdaj pa, ko se boji Avstrija, da bi Srbija ne »postala prevelika«, kaže zopet naša vlada veliko zanimanja za Sandžak. Najbrže so vzrok tega interesa le strategični in vojaški oziri. Za gospodarstvo ni Sandžak bog zna kakšnega pomena, čeprav bi postalo to ozemlje lehko plodonosnejše pri urejeni upravi in pri boljših prometnih sredstvih. Gospodarsko življenje v Sandžaku zasleduje za našo vlado avstrijski generalni konzul v Skadru. Njegovo poročilo za preteklo leto kaže, kako slabi to ozemlje od leta do leta zaradi vednih političnih nemirov in zaradi slabe uprave. V I. 1910 in 1911 je vladala v Skadru, kakor tudi v Sandžaku, huda depresija v obrtu in trgovini. L. 1910 je slaba letina, naslednje leto pa so upor Malisorov, vojna z Italijo in kolera močno ovirali razvoj gospodarskega življenja. Nemiri v gorah so ovirali promet kmečkega ljudstva s Skadrom. Mnogo mestnih trgovcev je zaprlo svoje trgovine in odšlo v inozemstvo. Zato so skoraj popolnoma prenehali krediti inozemskih tvrdk, plačila so izostajala. Te ovire nastopajo v Sandžaku vedno in vedno, čeprav so jih poskušali že večkrat omiliti. V obrtu manjka kapitala, prebivalstvo tudi nima bog zna kakšnih zahtev in ne povprašuje po obrtnih izdelkih, zato se obrtništvo ne more razvijati. .Ves izvoz in uvoz Skadra, odštevši tranzitni promet, je znašal pretečeno leto 7,910.000 K, 1. 1910 pa 6,070.000 K. L. 1911 se je povzdignil uvoz med tem ko je bil Izvoz neznaten. Skupen uvoz se je povišal od 4,890.000 K na 7,430.000 kron. Uvoz se razdeli na sledeče države:
hodkl Iz carine, ki se razdele po nagodbenl kvotni meri med Avstrijo in Ogrsko. Obresto-vanje državnih dolgov pa znaša tudi nekaj nad 500 miljonov kron.
Kako bodo državljani nosili ta bremena, tega nihče ne vpraša. Gospodarijo pa z miljoni tako, kakor bi bila Avstrija najbogatejša država na svetu. Le za socialno zavarovanje, za šole in za socialne državne ustanove ni denarja.
1911
2,095.075 K 971.540 K 1,552.760 K
1910
Avstrija	1,459.895 K
Ogrska	164.985 K
Italija	1,036.616 K
Italija je uvažala zlasti moko in bombaževo prejo. Italijanski uvoz bombaževega blaga, špirita, svile, vrvarskih izdelkov se je zmanjšal v prid avstrijskemu uvozu. Tranzitna trgovina Skadra s Crnogoro je nazadovala 1. 1911 od 1,780.000 K na 1,190.000 K. Vzrok tega nazadovanja je v razširjavi pristanišča v Baru, kjer je bilo prejšnja leta izkrcavanje zelo otežkočeno zaradi slabega pristanišča. Avstrijske parobrod-ne družbe so zaradi vedno naraščajočega uvoza iz naših dežel izboljšale svoje prometne črte.
Tri miljarde.
Finančni minister je z nekakim ponosom vzkliknil, ko je predložil državni proračun, češ rda smo na začetku nove dobe, zakaj državni proračun dohodkov in stroškov presežeta z novim letom 1913 tri miljarde kron. Šele leta 1907. sta prekoračili ti dve števili dve miljardi In komaj čez šest let je v stanu nositi naša država okolo 1000 miljonov kron več lavnih bre men. Samo letošnji proračun je od lanskega večji za 152:4 miljonov kron.
Proračun ima naslednje postavke:
Proračun
1913
Potrebščina:
Malvišjl dvor....................
Kabinetna pisarna . . , . . Državni zbor
Državno sodišče..................
Ministrski svet in uprav, sodišče
Skupne stvari....................
Ministrstvo za notranje stvari . „	.	domobranstvo	.
»	»	bogočast in nauk
>	.	finance .	.	.
.	,	trgovino .	.	.
.	,	železništvo	.	.
„	„	poljedelstvo .	,
„	,	pravosodstvo	.
„	.	javna dela	,	,
Uprava Javnih drž. poslopij. , Nove stavbe, stroški stavb, adaptacije itd.......................
Najvišji računski dvor . . .
Pokojninski sklad................
Vsota potrebščine
Kron
11,300.000 193.519 4,181.766 71.195 5,873 038 427,634.787 59,219655 108,949.196 121,677.948 882,794.967 244,596.576 840.724.220 62,714.731 90,667.541 117.914.281 4,873.914
26,076.349
719.900
127,018.983
3,447,100 +	253.800
2,401.019 1,713.511
18,323.490 , 1.895,327.151 . 236,585.970 , 887,714.940 .	24,587.976
4,753.138 50,557.631 829.364
112.471 166.010 1,093 828 -- 84,093.503 12.962.100 -- 49,130.930 1,278.430 127.142 3,104.530 99.458
.3.137,202.566 + 87,786.172
Pokritje:
Najvišji dvor. ......
Kabinetna pisarna...............
Državni zbor .......
Državno sodišče. . .	,	.	.
Ministrski svet in uprav, sodišče
Skupne stvari....................
Ministrstvo za	notranje stvari	.
.	,	domobranstvo	.
,	„	bogočast In nauk
»	,	finance .
„	,	trgovino .
,	„	železništvo .	.
.	.	poljedelsivo .	.
>	,	pravosodstvo	.
•	*	javna dela .	.
Uprava javnih drž. poslopij . .
Nove stavbe, stroški stavb, adaptacije itd. .
Najvišji računski'dvor’	’	.*	!
Pokojninski sklad ...
Vsota pokritja .	.	.	.3.137/181:539	+152,391.195
Vsota potrebščine	.	.	.3.137,202.566	+	87,786.172
Prebitek . .	'2787973	+ 64,605.023
V primeri z lanskim proračunom so torej prejemki proračunjeni za 152:4. stroški pa za 87:78 miljonov kron.
Med izdatki proračuna sta največji po stavki za militarizem in za obrestovanje dolgov. Za vojaštvo (za skupne stvari) potrebuje minister 427:6 miljonov kron ter za domo-brambo 108:9 miljonov, skupaj torej 536:5 miljonov. V tem znesku pa še niso vračunjeni do-
437.422 + 10,802.827 +
Strankin zbor avstrijske nemške socialne demokracije.
(Konec.)
ČETRTI DAN. Delavskovarstvena zakonodaja in parlament.
Po poročilu dr. Baura se je razvila živahna debata. Vsi govorniki so se pritoževali nad neverjetnim zatiranjem koalicijskega zakona in zlasti nad prepovedjo stavkarskih straž. Vsi govorniki so soglašali, da se mora voditi boj organiziranega delavstva za popolno koalicijsko svobodo še z večjo vnemo kakor doslej. Zlasti drastično je bilo, ko sta govorila sodruga dr. Bauer in Austerlitz o pasivnem vladnem odporu proti slehernemu uresničenju delavsko-varstvenih določil. Po sklepnih govorih poročevalcev Henrika Beera in dr. Baura je zbor z viharnim odobravanjem sprejel Beerovo resolucijo o koalicijski pravici in dr. Baurovo resolucijo. Dr. Baurova resolucija zahteva, da ima staviti socialno demokratična stranka v najbližjem času naslednje zahteve: socialno zavarovanje naj se reši kar najhitreje in sicer na podlagi načel, ki jih je začrtalo zborovanje bolniških blagajn; deseturni maksimalni delavnik za vse obrtne obrate; osemurni maksimalni delovnik za neprekinjene obrate in za rudnike ter prosto sobotno popoldne za vse obrate; izdatno varstvo delavskega zdravja in življenja proti nevarnostim obratnih nezgod in obratnih bolezni, zlasti tudi odredbo zdravstvenega ljudskega delovnika; razpravo o zakonu za varstvo pekovskih delavcev, ki nikakor ne sme zaostajati za sklepi delovnega sveta; osvoboditev rudarjev od neznosnega bratovskosklad-ničnega sistema; zavarovanje rudarjev proti nezgodam; minimalno plačo v rudništvu; olajšanje domačega dela; določitev minimalnih mezd za domače delavce po obvezni, paritetič-no sestavljeni komisiji za domače delo.
Proti vojnim hujskačem.
Ko so se rešile razne zadeve točke »Slučajnosti«, je med veliko napetostjo povzel besedo dr. Adler: Strankin zbor je začel zborovati pod pritiskom nujnosti, da storimo po svojHi močeh vse za odvrnitev vojne nevarnosti. Se pred nekaterimi dnevi smo stali pod vtiskom, da se gibljejo gospodujoči, recimo vlada, naš vnanji urad in od njega vplivano javno mnenje približno na tisti črti kakor mi in čeprav nismo stavili svojih nad v gospode, smo vendar še lahko pričakovali, da ohranijo mirovni elementi premoč. Zal moramo konštatirati in to Je, na kar Vas hočem opozoriti, da se je v zgornjih krogih, ki žal odločajo o usodi miljonov in o življenju stotisočev, v zadnjih oseminštiridesetih urah zgodila izprememba. Vso oficiozna časniška svojat je od nedelje zjutraj tem intenzivnejše skrajno predrzna; izziva in povdarja z zelo prozornim namenom strašansko važne interese, ki jih baje ima Avstrija na Balkanu v najrazličnejših smereh. Z največjo strastjo odklanja sleherno možnost, da bi mogla Avstrija izjaviti, da na Balkanu nima zastopati posebnih interesov, ki bi se eventualno morali izvesti z vsemi sredstvi. Sodrugi! Taki preobrati oficioznega časopisja so zelo pomembni in moramo obračati nanje pozornost. Ne maram govoriti o tem, da ta ali oni oficiozni bašibožuk preti kot izdajalcu domovine slehernemu, ki se ni odločil, da se vrže vsa teža avstrijske vojaške moči na Balkanu v tehtnico. Saj bomo videli, kako bo govoril grof Berchtold v delegacijah. Za nas je . to resno svarilo, da se ne moremo zanesti na 403 784 odgovorno dolžnost naših gospodujočih, da ne -- 16,815719 I smemo mirovati in počivati, da je akcija javnega mnenja mnenje slehernega pametnega in za naše dežele in naše ljudstvo skrbnega človeka, mnenje, da mora biti Avstrija mirna In da na Balkanu nimamo nlkaklh interesov, ki bi bili vredni, da Jih plačamo z vojno, z življenjem svojih sinov In z blaginjo svojih narodov. (Velikansko odobravanje.) Prav zato ker je nastopil ta preobrat, sem smatral za koristno, da zdaj ob zaključku strankinega zbora povzamemo tam, kjer smo začeli. Naša prihodnja naloga, ki se je moramo lotiti z vso energijo, ne le na Dunaju, ampak povsod, je naloga, da razjasnimo Gospodom zgoraj, da avstrijsko ljudstvo, delavsko Uudstvo, ne mara nlkake vojne, pod nobeno pretvezo, naj se glasi kakor koli. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Sklep.
Predsednik sodrug Pernerstorfer je ^ imel vtiskovit sklepni govor. Zlasti je opozaijal na obsežna dela strankinega zbora m še posebej na teženje po izobrazbi delavstva. Ljudem, ki pravijo, da socialni demokratje ne spoštujejo izobrazbe, moramo reči: ni stranke,,ki bi toliko težila po izobrazbi, kolikor socialno demokratična in posebno socialno demokracija v Nemčiji in Avstriii. Potem govori o vojni nevarnosti in sklepa: Čutimo solidarnost delavcev vseh de-•"el čutimo svetost internacionale. Vojna vojni! Živela avstrijska nemška socialna demokracija!
Živela internacionala!	.
Delegatje zapojejo pesem o delu in strankin zbor je zaključen.	___________
Vprimeri z 1912
1.869
41.423
2.230
3,032.385 -- 7,441.886 -- 8.364.261 4,167.902 — 9,037.766 + 42,539.510 + 1,247.424 + 1,329.255 -J- 4,689.041 +	373.925
125.015
500
6,498.939
31.400
393
Novi predsednik Zedinjenih držav.
Iz boja, ki so ga bile v ameriških Zedinjenih državah meščanske stranke za oblast in korito in katerega izid je svet pričakoval z veliko nestrpnostjo, je izšel zmagovalec; kandidat
'demokratične stranke Woodrow Milsort in je novi predsednik Zedinjenih držav. Roosevelt, voditelj ■ kozvane napredne stranke, ki je bil predsed:	e	sedem let, je pogorel; prav tako
je obleži na volilnem bojišču Taft, dosedanji predsednik, ki je kandidiral v imenu republikanske stranke.
Debs, kandidat socialnih demokratov, že od vsega početka ni prišel resno v poštev; njegova kandidatura je bolj imela namen, da pre-šteje socialistične glasove, olajšati pa je tudi hotela delavskim volilcem glasovanje, da bi jim ne bilo treba dati svojih glasov kateremukoli izmed meščanskih kandidatov.
Vsi trije meščanski kandidatje so v teku volilnega boja seveda z veliko vnemo lovili delavske glasove. Celo gospod Taft, kandidat republikancev, se ni ustrašil tega posla, čeprav je ravno njegova stranka zastopnica velikega kapitala. Najmarljiveje pa je lovil delavske glasove Roosevelt, ki je uganjal za svojega predsedovanja vse drugo prej kakor delavstvu prijazno politiko. Prav tako se je pehal za delavskimi glasovi »demokrat« Wilson, dasi se zbirajo pod okriljem njegove stranke najstrupe-nejši in najreakcionarnejši sovražniki delavstva in dasi se sestavljajo takozvani ameriški »demokrati« iz najkoruptnejših in najumazanejših elementov. Vzlic temu ali pa morda vsled tega je bil Wilson v »deželi neomejene možnosti« izvoljen za predsednika in obenem še cela armada državnih uradnikov.
Doslej sta bili med ameriško buržvazijo le dve stranki, ki sta se pehali za predsedništvo, republikanska in demokratična; dolgo vrsto let je zmagovala republikanska stranka. Zdaj pa je Roosevelt z odpadom od republikancev in z ustanovitvijo lastne »napredne« stranke prizadejal sebi in republikancem hud poraz in pripomogel demokratom do zmage.
Wilsonova izvolitev bržčas ne bo premaknila tira ameriški politiki; ostala bo enaka, odvisna od trustovih kraljev, njeno razmerje do delavstva pa bo morda Še sovražneje. Z gotovostjo lahko sodimo, da so socialno demokratični glasovi pri teh volitvah pomembno poskočili in opravičujejo nado socialnih demokratov na predsedstvo v doglednem času.
Ljubljana in Kranjsko.
— Klerikalna metoda. Na svoji predavateljski turneji po Ameriki je sodrug Etbin Kristan obiskal 12. oktobra tudi slovensko delavsko naselbino v Springfieldu IH. Kristanova propaganda za socializem, ki je združena s sijajnim uspehom pa ni bila po volji klerikalnim dušicam in po naukih kranjskih rednikov so segli po običajnem klerikalnem pripomočku, po denuncijaciji, da bi preprečili Kristanov shod. Prevedli so v slovenskem jeziku izdani plakat na angleški jezik, seveda krivo prevedli in ga poslali na policijo, češ da je Kristan anarhist in da dela propagando za anarhizem. Ameriške postave so namreč napram anarhizmu donkišotsko smešne! Dvajset minut pred začetkom shoda se pripelje pred 7-borovatni lokal
mayor (mestni župan) s celo kohorto šerifov na avtomobilu, češ da prepoveduje predavanje, ki je anarhistično. Nastala je velika zmešnjava in ogorčenje med številno zbranim ljudstvom ; mnogo jih je prihitelo celo iz Virdna poslušat Kristana. Trije možje so županu potrdili, da se je grdo blamiral in da je nasedel bedasti klerikalni denuncijaciji; prptolmačili so mu besedilo plakata, na kar mu je ,še sodrug Kristan pojasnil v nemškem jeziku nekoliko razlike med anarhizmom in socializmom. 1 o je županu in njegovemu policijskemu spremstvu zadoščalo, avtomobil je zopet oddrdral, m Mi-stan je nemoteno predaval. Kristanovim predavanjem taka reklama klerikalnih denuncian-tov kajpakda le koristi in bi jo iz tega stalisca ne bilo treba omenjati, ampak pribiti je treba nemarno in lažnjivo metodo, ki jo klerikalci vsepovsod izvajajo proti svojim političnim nasprotnikom!
— Nezaneljivi kantonisti. Balkanski Slovani so dobili jako dvomljive zaveznike in sobojevnike v- kranjskih klerikalcih. Čez noč se jim je ohladil črnožolti patriotizem, postali so veliki Jugoslovani in Ilirci, po Balkanu snujejo nova slovanska carstva in v tostran Save opravičujejo iredentovske pojave. Do so povrh še »protivladni«, je samo po sebi umevno. Da delajo opozicijo, tudi. In da izvršujejo vladna naročila, kedar je njih opozicija najhujša, to jun je takorekoč v krvi! Zdaj obstruirajo v P™™' čunskem odseku, ker je znano, da bi se vlada ob sedanjih balkanskih homatijah in spletkah avstr, diplomacije ljud. zastopstva čimprej rada znebila Vse te reči si je treba zapomniti, ker ni več' daleč čas. da bodo ti rrradikalci zatrobili v črnožolti rog in označevali vsakega za jugoslovanskega v Belgrad škilečega iredentista, kdor ne smatra mizernega vladanja v Avstriji za višek modrosti.
— Plemeniti kristjani. Snočni »Slovenec« citira »Lokalanzeiger«, da Srbi na tisoče Ar-navtov postrelijo ter da ranjeni Arnavti s sklenjenimi rokami prosijo zdravnike, naj jih ne odpuste kot ozdravljene, ker jih potem čaka srmt. Temu citatu dovajajo »Slovenčevi« kristjani sledeči evangelijski dostavek, ki bi se Kristus zjokal nad njim: »Tudi če bi to bilo res, zadeva arnavtske roparske bande le zaslužena kazen, ne le zavolio svojih kraj, ropov In umorov, temveč I zaradi izdajalskega obnašanja nasproti srbski armadi.« Hujšo siro-vost si je težko predstavljati.
— Z Jesenic. V naši tovarni imamo poseben oddelek, kjer delajo tisti delavci, ki so bolehni, a vendar ne toliko bolni, da si ne bi mogli nič zaslužiti. Kdor ima kakšno lahno poškodbo na nogi ali drugod, kdor ima kakšno notranjo bolezen, ki ga ovira pri težkem delu, dobi na tem oddelku delo in zaslužek. To je lepo hvalevredno, da se tovarniško podjetje na ta način pobriga za svoje delavce, ki so pogosto izgubili svoje zdravje v tovarni. Nnrobe pa je da pusti ravnateljstvo, da v tem oddelku kiaiju-
1 je neusmiljeni Jakob. Šlajhar, ki ie za Pted
delavca. Kako mogočen je ta mož in kako kri-' vično vlada v svojem okrožju, se je pokazalo v sredo na sodniji v Kranjski Gori, kjer je bil obsojen na tri dni zapora. Mož je namreč z nekim bolnim delavcem žaljivo in grdo ravnal, pa ga je doletela zaslužena kazen. Polagamo' na srce ravnateljstvu, naj se pouči o pritožbah, ki jih ima delavstvo — NB! bolehni delavci! — proti Šlajharju, in da ukrene potem vse potrebno!
— Roparski napad v vlaku. Gosp. Samo-hrd, brat dr. Samohrda, šefa gradbenega podjetja belokranjske železnice, se je peljal 18. t. m. v Novo mesto z 80.000 K, ki so bili namenjeni za plačo delavcem. Nedaleč od postaje Viš-njagora se je vsedel nasproti njega boljše oblečeni^ gospod in ko je vlak najhitrejše vozil, skočil je proti g. Samohrdu in grozeče zahteval od njega denar. Gospod Samohrd je potegnil revolver ter se z revolverjem ubranil napadalca, ki je nato prestrašen skočil iz vlaka in pobegnil.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske Od 27. m. m. do 2. t. m. se je rodilo 12 otrok. 2 sta mrtvo rojena, nnirlo pa je 18 oseb, med njimi 9 domačinov. Umrli so za grižo 1, za jetiko 2, med njima 1 tujec, vsled mrtvo-uda 2 in vsled nezgodel.
— Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (za abonente nepar) Mascagnijeva opera »Cavalle-ria rusticana« z g. Wagnerjem, ki poje na angažma. kot gostom v vlogi Turriduja. Pred tem prvič francoska enodejanska veseloigra »Nočno delo«. — V nedeljo popoldne izven abone-menta. za lože nepar opereta »Boccaccio« za goste z dežele ob znatno znižanih cenah. — Zvečer ob znatno znižanih cenah za abonente par na občo zahtevo Molnarjeva velezabavna komedija »Vrag« zadnjič v sezoni.
S trebuhom za kruhom. V sredo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je prišlo pa 90 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo v sredo 10 Kočevarjev.
— Aretiran Amerikanec. Aretiran je bil včeraj dopoldne 201etni v policijski tiralnici zasledovan Valetin Lučin, rodom iz Ilotovelj, ker je imel zaradi javnega nasilstva prestati kazen, a je bil pobegnil v Ameriko, odkoder se je predkratkim povrnil. Lucina so izročili sodišču.
— Izgubljeno in najdeno. Zasebnica ga. Marijana Frohlichova je izgubila zlato brožo. — Šivilja g. Jera Becenekova je izgubila ženski dežnik — Dijak Ivan Bebar je izgubil denarnico, v kateri je imel bankovec za 10 K. — Zasebnica Marija Velepičeva je našla očala z verižico, katera dobi lastnik pri najditeljici na Sv. Petra nasipu št. 67. — Čevljarski mojster g. Gregor Jenko je našel pelerino in dežnik.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 8. novembra: Specialni večer. 1. Lepa okolica Berlina. (Potovalna slika.) 2. Kdo bi se rad oženil? (Komično.) 3. Glas zvonov. (Drama.) 4. Jezerska kopališča v Central-Walesu. (Naravni posnetek.) 5. Težavno pristajanje v zakonskem pristanišču. (Humoristično.) 6. Nezavedna tatvina. (Amerikanska drama.) — Samo zvečer. 7. Povest o zaušnicah. (Velekomično.) Jutri- IX. zapovedi ali »Ne moti svojega bližnjega medenih tednov.« — (Veseloigra v dveh delih.) V torek. Železna roka. II. del. Detektivska drama.) Mirkova učinkovitost Mali palček. V dveh delih. — Pri vseh predstavah.
Staiersko.
— Dva rudarja je zasulo. V sredo smo poročali. da je v trboveljskem premogovniku zasulo rudarja Janeza Zelenška in njegovega sina Antona. Po reševalnem delu, ki je trajalo pol-drug dan, so obadva odkopali — mrtva. Ze-lenšek zapušča bolno vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Nesrečo, ki je napravila na vse delavstvo zelo žalosten vtisk, je povzročila lakomnost trboveljske premogokopne družbe, ki daje odkope zelo slabo zasipavati.
— Vsled bede v smrt. V Puntigamu se ie obesil pocleželni pismonoša Anton Bauer. Bil je star 38 let in oče štirih otrok. Mesečne plače je imel 62 kron.
Koroško.
— Prijet vlomilec. V vile okoli Vrbskega jezeru 'c i';,o izvršenih več dobro premišljenih vlomov. Predvčerajšniim je stražnik zagledal dva individua, od katerih je eden imel nahrbtnik, drugi pa veliko culo. Ko sta zagledala stražnika. sta začela bežati. Enega so prijeli. Dobili so tudi culo, v kateri je bilo polno razne srebrnine, ki je bila pokradena v raznih vilah. Aretiranec je že večkrat kaznovani tat Tomaž Wil-tsche. Njepcvc^a tovariša niso še dobili.
 Avtomobilska nesreča. Blizu Št. Vida ob
Glini se je ponesrečil avtomobil, v katerem se je peljal baron Auer pl. Welsbach s svojo soprogo. Avtomobil je zavozil v kamen ob cesti. Baronovka je padla iz avtomobila, ter se precej poškodovala. Baron je pa padel k sreči v neko močvirje.
Trst.
— Predavanje V nedeljo dne 10. t. m. ob 5. no» predava v zeleni dvorani Delavskega doma ul Madomnina 15, sodr. dr. Henrik Tuma iz Gorice o predmetu: Evharistija in socializem.
Po evharističnem kongresu, ki je vznemiril vse moderno misleče duhove, je postal predmet izredne važnosti in aktuelnosti. Osebnost predavatelja nam jamči, da bo to predavanje za vse navzoče izreden duševni užitek. Pričakovati je zato obilne udeležbe.	,
— Italijanski tečaj za slovenske sodruge prične prihodnjo soboto zvečer. Vsi za ta tečaj prijavljeni sodrugi naj se zberejo Y S0'',0JP ZVQ" čer ob 8. v prostorih »Ljudskega odta« Poli je znani italijanski učitelj in pedagog sodiug N colao. Priporočamo vsem točno udeležitev.
Zadnje vesti.
Vojna na Balkanu.
TURKI PORAŽENI PRI ČATALDŽI.
Kclmorajn, 7. novembra. Iz Sofije došla brzojavka javlja: Bolgari so premagali turško glavno armado pri ČataldžI po dvadnevnem, hudem boju. Turki so po porazu zapustili čatal-Ške pozicije in se v neredu umikajo proti Carigradu. Bolgari so zaplenili mnogo turških zastav.
ODLOČILNA BOLGARSKA ZMAGA.
Sofija, 8. novembra. Turška armada, poražena od Bolgarov med Čorlu in Istrandžo, se je hstavila pri Cataldži, da prepreči Bolgarom pot V Carigrad. Pričela se je najbolj krvava bitka, kar jih je bilo doslej v balkanski vojni. Bolgari in Turki so se bili enako pogumno. Osemkrat so haskočili Bolgari turške utrdbe in jih hoteli zavreti z bajonetnim naskokom, a vse naskoke so odbili Turki in prizadejali Bolgarom občutne Izgube. Sele pri devetem naskoku so imeli Bolgari uspeh, kakršnega so si želeli: najprej se je pričelo umikati turško središče in za njim je bezala kmalu vsa turška armada v divjem begu. (Vojaki In oficirji so metali od sebe orožje. Na jbojišču so pustili Turki tren, mnogo municšje in topov. Na bojišču je okolo 40.000 ranjenih In mrtvih Turkov.
BITKA MED ČORLUJEM IN ISTRANDŽO.
Sofija, 8. novembra. Bolgarska brzojavna jpgentura javlja iz glavnega taborišča: Med 'Čorlujem in Istrandžo so postavili Turki 200 ilsoč mož. Vnel se je ljut boj, Turki so bili poraženi in so se pričeli umikati čez čatalško črto. Turške izgube znašajo okolo 30.000 mož. Bitka je trajala dva dni in pol. Bolgarska zmaga je popolna.
NA BEGU. — RANJENCI.
Sofija, 8. novembra. Po strahotnem porazu
Eri Cataldži so bežale turške čete, kakor bi bile rez glave. Celo oficirji, ki zavzemajo v armadi Odlična mesta, so na begu metali orožje od se. Bolgari so dobili nad 100 turških topov, mnogo >treljiva in ujeli kolo 2000 Turkov. Svoje ranjence so pustili Turki na bojišču brez pomoči. Bolgari jim niso mogli pomagati, ker so zasledovali turške čete..
PRED CARIGRAD!
Sofija, 8. novembra. Bolgari imajo sedaj Svobodno pot v Carigrad. Po mestu so razširjene govorice, da so bolgarske čete osvojile San Stefauo. Turški sultan, da je zbežal v Skutari na -azijski obali Bospora. Baje je vzel s seboj tudi $ržavno blagajno. V Carigradu vlada splošna ?Žmeda. Tuici beže iz mesta iz strahu pred navalom turških beguncev.
USODA N47IM PAŠE.
Carigrad, 8. novembra. Doslej še ni nič Znanega o usodi Nazim paše. Nekateri trdijo, da £o P" nieli Bolgari, drugi zopet, da so ga ustrelili lastni vojaki.
BOLGARI V RODOSTU.
London, 8. novembra. Londonski listi poročajo. da so turški vojaki grozno divjali v Po-faostu. Požigali so hiše in metali otroke v ogenj. Bolgari, ko so osvojili mesto, so napravili konec tem grozodejstvom in postrelili brez usmiljenja turške zločince.
PRED ODRINOM.
London, 8. novembra. Pred Odrinom se začasno ne pripravlja nobena odločitev, ker Imajo Bclgari vse svoje sile pri Cataldži. Bolgari niti ne odgovarjajo na ogenj turških trdnjavic. Turki so dvakrat pričeli z ofenzivo.
I
TURKI O BOJIH PRED ODRINOM.
Carigrad, 8. novembra. Turški listi javljajo zasebne depeše Iz Odrina, ki poročajo, da je posadka predvčerajšnjem priredila uspešne izpade iz Odrina. Topovi turške postojanke Yasi-;tepe so obstreljevali bolgarske postojanke pri [Marašu, ki so prosile za ojačenja. Turški ogenj Je razrušil bolgarske topove in bolgarsko zalogo živil ter preprečil pošiljanje ojačenja. Turški pa1on je predvčerajšnjem odplul na poizvedovanje.
VOJNI SVET.
Carigrad, 8. novembra. Vojnega sveta se je udeležilo 30 maršalov in generalov. Vojni svet je sklenil, da ukrene vse odredbe za hrambo dežele in za • • laljevanje vojne. Njegove sklepe so predložili ministrskemu svetu, ki je .trajal do polnoči. R- .im vprašanja o obrambi Cataldže ve je posvetoval vojni svet tudi o vprašanju, ali ne bi kazalo premeniti vrhovnega poveljnika:	vret je sklenil, da ostane
Nazim paša na svojem mestu. Bivšega ministra za javna dela generala Šalih pašo so ime-novli za pomočnika vrhovnemu poveljniku.
PORTA ZELI MIRU.
Berlin, 8. novembra. »Berliner Tageblatt« poroč i iz Peterburga, da je izjavil Sasonov turškemu poslaniku in turškim delegatom, ki potujejo iz Peterburga v Berlin in na Dunaj, da Je Rusija in druge velevlasti le v tem slučaju voljna prevzeti posredovanje med balkanskimi državami in Turčijo, če da porta zadovoljiva Jamstva, da sprejme vse mirovne pogoje, ki jih .izdelajo velesile. Preden Turčija ne privoli v to, smatra Rusija sleherno posredovanje za ne-biožno.
Carigrad, 8. novembra. Armada je proti mirovnemu posredovanju in zahteva nadaljevanje vojne, kakor je to sporočila po generalu Mamuti Muktar paši. ki ie došel semJkai(?)
TUROBNO RAZPOLOŽENJE V CARIGRADU
London. 8. novembra. Sredi najhujše bojazni, ki se utegne vsak hip izprevreči v paniko, pričakujejo v Carigradu dohoda tujih ladij. Vsak hip lahko izbruhne katastrofa. Prebivalstvo ve, da so Kurdi svoj pohod proti Črnemu morju vpisali s krvjo in boje se najhujšega od prihoda takih prostovoljcev. Neprenehoma prihaja do cestnih bojev. V ponedeljek je častital neki Grk grškemu ribiču zaradi bolgarskih zmag. Takoj je priplul iz noči čoln, v njem so bili turški veslači, ki so Grke zaklali. Grki pa so ustrelili Turka in preden je prišla policija, je bilo 36 žrtev.
Carigrad, 8. novembra. Vest o novem umikanju Turkov je zbudila tu tem večjo potrtost, ker so verjeli navideznim zmagoslavnim poročilom Nazim paše, ki pa jih je v resnici izdeloval uradnik na pošti. Do pondeljka zvečer so privedli semkaj do 10.000 ranjencev in ker javna poslopja za njih nastanjenje niso zadostovala, so jih nastanili tudi po zasebnih hišah. Zadnji vlaki so bili tako napolnjeni ranjencev, da so jih polagali celo na strehe vagonov. Mnogo ranjencev je bilo le za silo z nesnažnimi capami obvezanih.
Carigrad, 8. novembra. Več listov izpod-buja na organiziranje brambe domovine na najširši podlagi. Vsi moški naj pomagajo pri ojače-nju okopov na čataldski obrambni črti. Vlada naj da le znamenje in vse bo sledilo njenemu pozivu. Razpoloženje v glavnem mestu je mirno.
Carigrad, 8. novembra. Vesti o klanju tujcev so tendenciozne izmišljotine. Mohamedanci ne kažejo nikakega fanatizma. Tudi od armade se ni bati ničesar.
SRBSKO PRODIRANJE.
Belgrad, 8. novembra. Srbi so prišli čez Ohrido Strug do Tirane. Neprestano prodirajo srbske čete proti jugu. Cilj je Drač ob Jadranskem morju.
PRED SOLUNOM.
Sofija, 7. novembra. Po zmagi pri Jenidže so prodirali Grki proti Solunu. Pri Strumici sta se združili armadi generala Todorova in Kovačeva. Združitev s srbsko armado se izvede v najkrajšem času in potem bodo vse' tri armade udrle v Solun.
Berlin, 8. novembra. »Lokalanzeiger« javlja iz Soluna: Turki so bili pred Solunom silno poraženi. Grki so le še 10 kilometrov oddaljeni od Soluna. Turki se pripravljajo za obupen odpor, a vzlic temu so že pogajanja za predajo v tiru. Najkasneje v pondeljek bo Solun kapituliral.
Solun, 8. novembra. Mesto je popolnoma odrezano od zunanjega sveta. Prebivalstvo je pripravljeno na najhujše. Dezerterji, ki so v groznem stanju, hodijo po mestu. Turška armada upa, da dobi sovražnika pred solunskim zidovjem. Pri turški armadi je le še malo oficirjev, ker jih je največ pobegnilo. Včeraj je umrlo 50 ranjenih vojakov zaradi groznega mraza. Razen velike množice bežečih vojakov, je prišlo v mesto tudi 50.000 mohamedancev s svojimi družinami. Tuji konzulati so pripravljeni za obrambo.
Črnogorci osvojili djakovo.
Cetinje, 8. novembra. General Vukotič poroča, da so osvojili Črnogorci Djakovo. Z viharnim naskokom so vzele njegove čete, podkrepljene s srbsko arteljerijo, Djakovo.
Črnogorsko prodiranje,
Rieka, 7. novembra. General Vukotič je zavzel v torek Jakovico, ki je med Prizrenom in Pečjo.
AVSTRIJSKE BOJNE LADJE V ORIENT.
Dunaj, 7. novembra. Bojna ladja »Admiral Spaun« je dobila povelje, da odpluje pred Carigrad.
BOJNE LADJE VELESIL PRED TOFANO.
Carigrad, 7. novembra. Ruska oklopnica »Kagul«, angleška križarka »Werymouth« In francoska križarka »Leon Gambetta« so pred Tofano. Vlada popolen mir. Ruski parnik »Saratov« je odplul pred Carigrad, da sprejme ruske podanike na krov.
AVSTRIJSKA DELEGLACIJA.
Vnanji odsek.
Budimpešta, 8. novembra. Včeraj ob 10. dopoldne je nadaljeval vnanji odsek posvetovanje o proračunu vnanjega ministrstva.
Delegat dr. Korošec polemizira z dr. Ellen-bognem in lomi kopja za prestolonaslednika. Zagotavljal je zvestobo Jugoslovanov dinastiji in monarhiji, za kar pa morajo dobiti Jugoslovani kulturne in politične potrebščine.
Delega1 Masaryk se peča z nekdanjo Aehrenthalovo zagrešeno vnanjo politiko na Balkanu in zapoje nagrobnico Turčiji. Odobrava avstrijsko zahtevo po zagotovitvi izvoza. Turčijo smo precenjali, ona likvidira neprenehoma tudi v Aziji. Balkanski narodi imajo energično teženje po kulturi. Hočejo biti svobodni. Tekmovanje, ne vojna, je parola. Mi imamo gospodarske interese in povemo to odkrito. Mi koristimo industriji in poljedelstvu, če imamo na Balkanu dobre odjemalce.
Delegat grof Clam-Martlnitz zapoje hvalospev vnanjemu ministru in brani prestolonaslednika pred napadi delegata dr. Ellenbogna, češ da na Belvederu ni vojnb stranke in da se prestolonaslednik prav nič ne vmešava v vladne posle. Zavzema se za prijazne stike z Rusijo.
Delegat Udržal svari pred izigravanjem Rumunije proti Balkanskim državam.
Delegat Tomaschek (soc. dem.) izjavlja, da se mora mir ohraniti za vsako ceno.
Za delegatom Langenhohnom govori delegat dr. Kramar: Protektorati nad balkanskimi narodi so obenem s statusom quo izginili. Pridobiti si moramo simpatije balkanskih narodov. Nobenega razloga ni, da bi zabranili Srbom pristanišče ob Jadranskem morju, ki ua bi seveda morali ostati neutrjeni. Srbija je še vedno naš najboljši odjemalec, če jo prenehamo šikanirati. Poleg nove .balkanske politike pa je potrebna tudi pametna politika napram Jugoslovanom. To je najuspešnejša pot za ohranitev svetovnega miru.
Govore še delegatje baron Schwegel, Wolf, Degosperl, Fuchs, ki pere krščansko socialno vojno hujskanje, dr. Ellenbogen (soc. dem.), ki obračuna z delegatom Fuchsom in Clam-Mar-tiitzem ter Schoper.
Piihodnja seja danes ob pol 3. popoldne.
Vojni odsek.
Budimpešta, 8. novembra. Na dnevnem redu je proračun mornarice. Poročevalec dr. Schlegel In mornirični poveljnik grof Montecu-ccoll sta se seveda oba vnemala za drednote. Delegat dr. Smeral (soc. dem.): Socialni demo-kratje smo mnenja, da monarhija ne more imeti dovolj močnega brodovja za ofenzivo, za defenzivo pa ne rabi mornaričnega načrta. Zategadelj bodo glasovi socialni demokratje proti proračunu Govornik se obrača do mornaričnega poveljnika, naj pojasni, kako se kažejo posledice draginje pri hranjenju moštva. Mor-narični poveljnik grof Montecuccoll se pohvali, da je hrana za moštvo izvrstna(?). Nazadnje so vladni trabantje seveda sprejeli proračun.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Proračunski odsek.
Poslanec Seitz obračuna s slovenskimi klerikalnimi obstrukcionisti.
Dunaj, 8. novembra.V proračunskem odseku se danes ni mnogo opažala obstrukcija slovenskih ^klerikalcev. Na Dunaj je namreč prišel dr. Šušteršič iz Budimpešte, ki se dela siia nedolžnega^ pri vsej obstrukciji. Da svojo angelsko nedolžnost tudi dejansko pokaže, je ukrenil vse potrebno, da priklene Gostinčarja in Jarca na verigo.
Včeraj se je nadaljevalo posvetovanje o poglavju iinančno ministrstvo.
Poslanec Diamand (soc. dem.) je izjavil, da znajo karteli, negovani od trgovinsk. ministrstva, s svojo spretno politiko porabljati tudi del državnih davkov. Obrača se proti izkoriščanju spiritovih kartelov.
Poslanec Seltz (soc. dem.) govori o vladnih predlogih k državnemu proračunu in opozarja na nekatere potrebne reforme predlogov. Obstrukcija, ki je vnovič izbruhnila, onemogočajo stvarne razprave. Sleherna obstrukcija v proračunskem odseku, naj je slovenska ali rusin-ska, je torej samo na uslugo vladi, ki so ji ljubši proračunski provizoriji kakor pa proučavanje državnega proračuna. Zlasti obstrukcija slovenskih klerikalcev se ne jemlje za resno. Mesto, da povedo svoje pritožbe o hrvaških razmerah že v delegacijah. V resnici pa vidimo, da v delegaciji strankin glavar Šušteršič ne le, i„a ”e ”**»f.r.lMrai, amPak uganja vladi prav pri-' temu sistematičnemu za-
ra o 7nv7Pf; Sf-L proraču,Iskem odseku morajo zavzeti stališča vse stranke.
Ko je sodrug Seitz izjavil, da se vedno dobe kreature, ki delajo vladi uslugo z ob-
struiranjem, so slovenski klerikalci in rusinski nacionalci v živo zadeti, skočili proti sodrugu Seitzu ter ga obsuli s psovkami. Sodrug Seitz je hladnokrvno motril razkrinkane razgrajače. V splošnem hrupu je predsednik prekinil sejo za pet minu* in jo po zopetni otvoritvi preložil do 5. popoldne.
Na popoldanski seji se je slovenska klerikalna obstrukcija precej in brez nesreče končala. Najprej se je odklonil Dullblčev predlog za odgoditev s 25 proti 2 glasovom. Predsednik je potem poklica] sodruga Seitza k redu, ker je bil dopoldne tako dobro označil vladne mameluke. Poslanec Gostinčar je brbljal dve uri. Govorili so še Marckhl, dr. Elvert, Nemec (soc. dem.), ki je izjavil, da se slovenski klerikalci s svojo obstrukcijo samo smešijo In Kolischer. Nato se je seja prekinila; upati je da bo danes PC svetovanje o poglavju finančno ministrstvo pri kraju.
KUGA NA RUSKEM.
Uralsk, 7. novembra. Peterburška brzojavna agentura javlja, da je v vasi gubernije Libiščensk umrlo v enem dnevu enajst oseb za kugo.
AkAiAMAMAlAiAMA
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Novice.
* Razredna justica. Graški »Arbeiterv/ille« prinaša naslednji dve raz/ edbi, ki govorita dovolj jasno, če ju postavimo drugo poleg druge: 1. Brezposeln delavec je »ponaredil« svojo de-Ivsko knjižico s tem, da je izstopni datum svoje zadnje službe pomaknil na en mesec naprej. N" -n te ponaredbe je bil. da bi ga ne preganjali kot vagabunda in hrepenenje po slavni
grahovi juhi oskrbovalnice, ki jo je hotel nek< dni delj uživati. Grešnik je bil obsojen v Gradcu na mesec dni zapora zaradi »ponarejanja dokumentov«. 2. Vdova po državnemu pravdniku torej steber pravice prvega reda, je ukradla’ svoji najboljši prijateljici, s katero bi jo vezale v najkrajšem času tudi tesne sorodniške vezi vrednostne papirje v znesku okolo 10.000 K. Za vzrok tatvine je navedla bedo, čeprav ima 1800 kron penziie. 6000 K je povrnila, ostanek je bil prijateljici izgubljen. Buržvazijski porotniki so tatici priznali, da se ji je zmedlo in so jo oprostili.
Tolstojeva knjižnica. Tolstojevo knjižni-17 -m ,pr!.čeli, sec*al urejati. Knjižnica obsega 13.500 knjig, ki so spravljene v 22 omarah. Naj-
i,eJnVeda. r“skih knJ>£< a med knjigami je tudi 1300 angleških. 800 francoskih, 700 nemških in vec knjig v italijanskem, španskem, švedskem, poljskem, češkem, srbskem, bolgarskem in japonskem jeziku. Knjig pripovedne vsebine je največ; potem šele slede knjige o verstvu, filozofiji, pedagogiki, zgodovini, državnem pravu, nnaravosovju itd. Mnogo knjig v tujih jezikih je prestav njegovih spisov, saj so njegove knjige od vseh sedaj živečih pisateljev najbolj razširjene po vsem svetu.
* Ameriška volina reklama. Silno hud je bi boj za izvolitev bodočega predsednika Zedinjenih držav po sven ameriških mestih. Po novojorških cestah so vozili vozovi za prevažanje pohištva, polepljeni s plakati od vrha do tal in na vseh straneh. Plakati imajo angleško, nemško, italijansko, celo židovsko besedilo. V ginljivih besedah popisujejo uboštvo, ki bi prav gotovo zavladalo po vsej prostrani Ameriki, če bi se znižala uvozna carina in če bi bil izvoljen za predsednika zagovornik znižane carine. Woodrow Wilson. Z vrha najvišjega novojorškega nebotičnika svetijo vsako noč velikanske električno razsvetljene fotografije predsednika, ki milo prosi svoje rojake »naj se spominjajo panike iz leta 1893. in 1907.«
V plamenečih črkah, pa 18 čevljev visokih, se zasvetijo v 18. nadstrop. besede: »Pod Taftom nobene bede; kdor bo sedai pameten, ta ne bo pozneje žalosten.« Voz, ki meri v obsegu 100 čevljev, ima nad sijajne razsvetljeno sliko Tafta tako ogromno besedilo, da bi je lehko čitali Marsovi pehivalci.
* Cesar v Budimpešti. Ko je prišel cesar v Budimpešto, da otvori delegacijsko zasedanje, so priredili delavci veliko ulično demonstracijo za splošno in enako volilno pravico; seveda so klicali tudi »eljen« volilni pravici. Oficiozni teie-grafični biro pa je izdal o tem cesarjevem prihodu imenitno poročilo: »Ko je prišel cesar v Budimpešto, so bile ulice od kolodvora do pc-štanskega dvornega gradu nabasane z gosto množico. V vseh tovarnah so ustavili delo že ob štirih. V gostih tropah je korakalo delavstvo na obroč Waitzner, da pričakuje prihod kraljevega voza. Policije ni bilo nič več videti kakor navadno. Posebni vlak je dospel kratko pred peto uro popoldne. Ko je množica zagledala cesarja, je začelo vzklikati navdušene eljen. Na vsej ulici, po kateri se je peljal cesar, so se ponavljale navdušene ovacije. Zadoneli so tudi klici proti vladi. Množica se je razkropila v največjem redu«. Po tem imenitnem poročilu bi seveda vsakdo sodil, da so budimpeštanski delavci šli na ulico le zategadelj, ker so hoteli z »navdušenimi ovacijami« spremljati »kraljev voz«. In vendar je vse to veljalo le splošni in enaki volilni pravici.
* »Krivoverci« in rimsko-katollška cerkev.
V letih 1220 do 1240 je deloval v tuluškem okraju na Francoskem dominikanec Viljem Pelisso, ki je zapustil dnevnik »Chronikon«, katerega rokopis hrani knjižnica v Carcassone. Ta dominikanec nam sporoča naslednji dokument vzvišene krščanske ljubezni do bližnjega: » V čast in hvalo božjo ter blažene device Marije in svetega Dominika, našega očeta, in vse nebeške vojske hočem nekaj napisati, kar je učinil go-spod tuluški okolici po bratih pridigarskega reda (dominikancev) in na prošnje sv. Dominika: Tedaj je umrl krivoverski klerik, ki so ga pokopali v cerkvenem križevem potu. Ko je to slišal magister Rollandus, je šel z brati (dominikanci) tje, izkopali so ga, ga vlekli po ulicah in ga sežgali. Tisti čas je umrl krivoverec Galvanus. To ni ušlo magistru Rollandu; sklical je brate (dominikance), klerus in ljudstvo; šli so v hišo. kjer je umrl krivoverec, razdejali so jo popolnoma in jo napravili za gnojišče; Galvana so izkopali. Njegovo truplo so vlekli v velikanskem sprevodu po mestu (Tuluza) in ga zunaj mesta sežgali. To se je zgodilo leta 1231 v čast našemu gospodu Jezusu Kristusu in sv. Dominiku in v čast rimske in katoliške cerkve, naše matere. Arnoldus Catalanus, tedaj inkvizitor, imenovan od papeževega legata, je obsodil dva krivoverca, Petra pl. Puechperduta in Petra Bomassi-pia, da bodita živo sežgana. Tudi nekatere mrtve je obsodil, dal jih je izkopati in sežgati. Inkvizitor brat Ferrarius (dominikanec) je dal prijeti mnogo krivovercev in jih zazidati, pod zaščito pravičnega sodišča Boga ... Krivoverca Janeza Textorja so sežgali z drugimi. Tisti čas sta dala inkvizitorja brat Peter Cellani in brat Viliem Arnaldi (dominikanca) nekatere mrtve izkopati, jih vleči po cestah in sežgati.
V Montemegurumu (Montsegurju) sta dala sežgati krivoverca Janeza de Gorda z 210 drugimi krivoverci. In velik je nastal strah med krivoverni vse okolice. (Tega Viljema Arnaldiia ie papež Pij IX. proglasil 1. septembra 1866 za »Oloženega«!). V tem tonu pripoveduje kronika dalje. Pobožni dominikanec seveda vse te strahote odobrava, kakor jih je odobravala katoliška cerkev, pod zaščito katere so se vršile. In to naj bo vera tistega, ki je učil vzvišeni nauk o ljubezni do bližniega!
* Obsojen stavkokaz. Spomladi je bila izbruhnila stavka v gorliški tvornici za vagone. Stavkokaze je pošiljala tvornici znana firma v Berlinu. Nedavno pa se je moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem stavkokaški junak zaradi nevarne telesne poškodbe. Ponoči od 2.
na 3. junija so stavkokaški bratci razsajali po j?1avni prometni ulici v Gorlitzu in se sporekali toliko časa, da je prišlo do pravega pretepa. Obtoženec je streljal iz revolverja na svoje tovariše in tri ranil. Tovariši so mu nato razbili črepinjo in slednjič ga je obsodilo še sodiš&e na dve Jeti in tri mesece ječe zaradi nevarne telesne poškodbe.
*Zavarovanje zoper brezposelnost je sklenilo uvesti v Nemčiji mesto Cassel. Sedaj imamo že celo vrsto mest, ki so uvedla tako zavarovanje in sicer večinoma sporazumno s strokovnimi organizacijami. Pri nas — no, pri nas je vse to španska vas. Smo preveč leni in omejeni.
Umetnost in književnost.
Naši zapiski. Novemberski zvezek ima jako bogate vsebino. Na uvodnem mestu razpravlja srbski narodni poslanik sodr. Dragiša Lapčevič o Turčiji in Balkanu. Interesantni članek, ki smo ga objavili tudi v »Zarji«, kaže, da je izvirek balkanske krize v fevdalnem gospodarskem in političnem ustroju Turčije, ki poraja notranjo anarhijo, ki pospešuje kolonialno slast evropskega kapitalizma in ki je glavna zapreka na republikanskem načelu zasnovani balkanski federaciji, katera naj bi ubranila Balkan pred evropskim kapitalizmom in imperializmom. Na porušenju sedanjega fevdalnega sistema v Turčiji r:i zainteresirana le krščanska in slovanska raja v teh deželah, temveč prav tako tudi pretežen del turškega naroda: mohamedanski proletariat. Sedanja vojna na Balkanu le pospešuje propad vsega Balkana v roke Rusije, Avstrije in evropskih vele-vlasti ker z razvnemanjem narodnih in verskih nasprotij slabi balkanske narode. Pot, ki vede do osamosvojitve Balkana, je socialna revolucija, ki naj poruši fevdalni sistem v Turčiji in ustanovi federacijo republikanskih narodov.
Abditus razpravlja o razvitka Demokracije v antiških mestnih državicah, v prvotnem krščanstvu in v francoski revoluciji. Demokracija naše dobe se je v glavnem opirala na dva zaveznika: na narodno prebudo in na socialno vprašanje. Narodna enakopravnost nujno temelji na demokratiški misli o enakovrednosti vseh in demokracija je danes temelj, na katerem slone socialne zahteve delavskega ljudstva, ki ga nacionalno zavedni kapitalistiški sistem ubija. Razrešitev našega narodnega vprašanja leži v spoznanju socialnega položaja našega delavskega ljudstva in v pravi, neprikriti obrambi njegovih socialnih zahtev. — Tudi liberalizem, stremljenje po svobodnem po-edincu, je bil demokratičen in je močno oplodil gmotne in duševne sile ljudstva, ampak za socialna vprašanja, ki jih je rodil novi in nepričakovani gospodarski razvitek, se liberalizem ni brigal. V odporu proti liberalizmu, ki se je oddaljil od demokracije, se je rodil demokratični socializem, ki je prevzel socialne in politične terjatve celotnega ljudstva in ki je revolucionaren kvas sedanje prehodne družbe.
Politične tendence narodno radikalne struje Je naslov Članku, v katerem dela H. P. bilanco narodno-radikalnega dijaškega gibanja. V začetku je nova struja mnogo obetala in marsikaj je tudi izvršila. Ustanavljala je knjižnice, pečala se s takozvanim manjšinskim delom, prirejala predavanja, povdarjala velikanski pomen samoizobrazbe in odpravila je med dijaštvom skoro popolnoma stare burševske navade in razvade. Izpočetka je dijaška ta struja odklanjala politično delovanje; sčasoma je krenila tudi v politiko in se lotila stilizacije svojega programa. Tu pa je dosledno kazala veliko nedoslednost in nejasnost. Glede narodnega vprašanja so narodni radikalci ostali pristni nacionalisti in se ne razlikujejo bistveno od liberalcev. Zahtevo po samostojnosti slovenskega naroda na podlagi personalnega načela so pre-. vzeli od socialistov. Značilno za kolebanje te struje je nje razmerje do češkega realizma: iz-prva so v Masaryku spoštovali svojega učitelja, a v novejšem času se jim njegova metoda zdi piemalo — moderna. Velikanska nejasnost, ki duši narodno-radikalno strujo od vsega začetka, se zlasti klavrno kaže v njenem razmerju do osnovnih socialnih problemov moderne družbe: radikalizem označujejo za sintezo individualizma in socializma, a dosedaj niso razložili, kaj skriva v sebi ta beseda. Med največje na-rodno-radikalne kurioznosti spada njih zloglasno »nadstrankarstvo«, ki je velika neod-kritosrčnost in ki ga je po svoje ilustriral vstop takozvanih mladinov v liberalno stranko.
Dragiša Lapčevič našteva v članku: Povodom balkanske krize vzroke, ki so povzročili izbruh krize na Balkanu. Poleg "narodnostnega prebujejnja narodov v evropski Turčiji nevzdržnost na fevdalni lastnini zasnovanega sistema in njemu odgovarjajoče turške državne administracije, končno militaristična prenape tost balkanskih držav. Notranjim vzrokom se pridružujejo i vnanji: imperialistične težnje in kolonialni interesi kapitalističnih velevlasti. Aneksijska kriza pred dvema letoma, pobune v Mali Aziji, permanentni ustanki v Albaniji, neprestani nemiri in boji v Makedoniji in Stari Srbiji — to so ne le simptomi bolezni, ampak i dejstva, spričujoča, da je balkansko vprašanje v akutni krizi. Socialistične stranke na Balkanu in v Mali Aziji morajo razviti vso svojo aktivnost. da pouče proletariat in ga obvarujejo šovinistične blaznosti, in po drugi strani: da s svojo organizirano akcijo pritisnejo na vse faktorje, da se uresničijo ideje, izražene v resoluciji prve balkanske socialno demokratične Vonference.
»Socialni problemi« je naslov obsežnega poročila o Anditovi knjigi^ enakega imena. Knjiga je Čudovito bogata. Cim dalje jo prebiraš, tem več misli se ti poraja o teli problemih, /rasla ie na domačih tleh in med našim ljudstvom. V njej je podan pregled teženj in zahtev, ki Jih lioče socializem uresničiti, razvitek socialistične misli, praktični program socialne demokracije. razvoj strokovnih in gospodarskih ors/nni7:\rii k» VO zrasle.	nhSiv
nejše se poročevalec peča z verskim vprašanjem. Ločiti je treba pojme — cerkev, vera, verstvo. Ker pa cerkev vse te pojme rada pomeša, se pogosto mečejo tudi na nasprotni strani vsi ti pojmi v en koš. Ni res, da socialna demokracija svojim pristašem vero izpodkopuje, ampak delavcem-siromakom jo ubija obstoječi družabni red, ki je po cerkvenih naukih delo božje pravičnosti. Končno se dotakne recenzent tudi agrarnega vprašanja v socializmu: Zakaj je kmečko prebivalstvo tako malo dostopno propagandi za socializem? Kar velja za tovarno, ne velja vselej tudi za obdelovanje zemlje, čeravno stojita kmečki in industrialni delavec pred istim mogočnim nasprotnikom — pred velekapitalistom. Stiki med obema panogama produktivnega dela pa bodo tem tesnejši, čimbolj se razmahne kapitalizem in čimbolj dobi pod svojo oblast tudi zemljo. Rastoča mobilizacija zemlje je kazalec tega razvoja. Čimbolj se proces industrializacije in komercializacije poljedelstva dovršuje, tem lažji postaja prehod od kmečke konservativnosti k industrialni gibčnosti, od kmečke trdnosti in vztrajnosti k industrialni negotovosti in odvisnosti. S tem pade edina — psihologična — zapreka socialistične propagande na kmetih. Sicer se pa ni čuditi počasnemu prodiranju socialistične ideje med kmečkim ljudstvom, ko celo inteligenci tako počasi prihaja zavest, kam sodi socialno, politično in kulturno.
Zvezek zaključuje Petra Bezruča balada s češko-poljske meje: Učitelj Hallar.
»Naše Zapiske«, ki priobčujejo poleg člankov informativne preglede sodobnega kulturnega in socialnega življenja, priporočamo delavstvu kar najtopleje. »NašuZapiski« (Gorica) izhajajo vsakega 1. v mesecu. Naročnina: za Av-stro-Ogrsko za vse leto 5 K s poštnino vred, za pol in za četrt leta sorazmerno; za Nemčijo 5 K 80 v,; za ostale države 6 K 40 v. Posamezna številka 42 vinarjev.
Odgovorni urednik Fran Bartl. TzcfaJa Jn zalaga založba »Zarje*. TieJca vTW*.^*-Va Tiskarna« v TJubllanf.
Or
-VVArAAA-
tS>
V kratkem začnemo raz----- pošiljati	-----
Žepni
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar jc obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Starc in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr. Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — 0“r|na sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzomištva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob sloletnici). — Beležke za vsak dan !;	v	letu.	—	Oglasi.
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ::	„ Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. ::
^
A. Zupančič
knjigovez
v Ljubljani, Slomškova ul. 31.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
Kupujte „Zarjo“.
64
ff
Najuovejše! Najnovef&e
Maksim Gorktj
Mati
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja ]t izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
St. 35,800
Razglas.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št.
Gostilna Internazional, ulica Giovanui Boc cacio st. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Tiazaa (Ja-setma)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Settc fontano 14 Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Oaserma.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto.
Segolin Rosa Via Industria 16 Kickel. Via Montomno 4, Rojano.
Z ozirom na razna regulačna dela v strugi Ljubljanice, ovirajoča dejanja občinstva, ki vsebujejo tudi [prestopke zoper kazenski zakon in zoper določbe cestnopolicijskega reda za stolno mesto Ljubljano, opozarja podpisani mestni magistrat občinstvo, da je strogo prepovedano;
a) zahajati v strugo bodisi med delom, bodisi po dovršenem delu,
b) metati raz mostov in obrežja ter‘iz hiš karkoli v strugo,
c) poškodovati	orodje, vozove, stroje	i. dr., voziti se z vozički	po	železniškem
tiru	ali celo	s kamenjem	obmetavati	osobje in drugo podobno.
Mestno-policijska straža ima najstrožji nalog vsako tako dejanje preprečiti in prestopke	tušem	ovaditi,	ki se bodo,	v kolikor niso podvrženi kazenskemu	zakonu,	kaznovali policijsko	z globo do 200 K	odnosno z	zaporom do 14 dni.
aaCLš? gristrsut
dne 31. oktobra 1912.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima doslej deset prodajalen in sicer:
Ljubljana: Sodna ulica 4;
„	Krakovski nasip 10;
„	Vodmat, Bohoričeva ulica;
Šiška: Kolodvorska cesta (v lastni hiši) Celovška cesta 1;
Vič-Glince: Tržaška cesta;
Jesenice: „pri Ferjanu"; Jesenice-Fužine: na Savi, „pri Mencingerju" ;
Koroška Bela: ,,pri Pristavcu14;
Tržič: „Pot na Bistrico".
Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna: v Šiški, Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče.
V Ljubljani je za pisma; poštni predal 13 (na glavni pošti) ter nabiralnik v prodajalni, Sodna ulica 4. — Čekovni in klerinški račun za denarni promet: št. 75.383
c. kr. poštne hranilnic#.
Clan druStva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se je oglasit
bodisi	v kaki	prodajalni	bodisi	v pisarni. Pristopnina znaša	1 K	delež	30 K.
Dosedaj	so	člani	prejeli	čistega	dobička:
leta	1909.	...	K	2035 —	(prvo	leto)
„	1910................ 11365-25
r	„ 1911. . . . „ 16610-45
Skupaj .	. K 30010-70
Hranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dne dviga. — Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodajalnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem članu načelstva ter prodajalničnega poslovodje.
Načelstvo.
Nadzorstvo.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo |e vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem
••
••
casu.
••