Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
lO. številka 		L				Joliet. Illinois. 12. februarja 1909	Letkik XVI11
ABRAHAM LINCOLN NA DNEVNEM REDU.
Stoletnica njegovega rojstva se obhaja vsepovsod po Združ. državah velečastno.
N AJSIJA ! NEJE PA V CHICAGI.
Slave ga kot krmarja, vodnika in pro-roka Združenih držav.
Chicago, 111., 11. febr. — Zadnjo nedeljo se je začel pražnji teden, ki je posvečen manom največjega domoljuba, “prvega Američana”, kakor ga imenuje Lowell, — Abrahama Lincolna. In če tudi bo ves narod obhajal dan, ko je' ta mož, ta ljubljenec in vzor svojega naroda pred sto leti zagledal luč sveta v preprosti leseni koči sredi pragozdov v državi Kentucky, je vendar višje častihlepje mesta, ki je po velikosti drugo v deželi. Lincoln ni bil samo ameriški državljan, marveč tudi državljan naše države v ožjem smislu. Predno je odšel v Belo hišo, so se skoro vsi važni dogodki njegovega zrelejšega življenja doigravali pri nas. V državi Illinois si je ustvaril svoje družabno stališče in sklenil najtrajnejša prijateljstva. Med nami se je razvijal in razvil v ono sijajno osebnost, ki je pozneje omamljala svet in spričevala njegovo nadarjenost in njegov značaj. Zato pripada bolj naši državi, nego drugim. Na nas je pa tudi, da drugim pokažemo, da smo si svesti odlikovanja, prištevati Lincolna, predsednika mučenca, največjim orjakom, ki so izšli iz naše srede, in dati drugim vzgled pristnega, pravega domoljubja, ki naj večno živi v njih spominu.
Tej misli primerno so se vršile in dokončale priprave za Lincolnovo slav lje v Chicagi. Odlični moški in ženske na vseh poljih javnega življenja, trgovci, finančniki, učitelji, duhovniki in stari vojaki, da ne pozabimo črncev naše svobodne domovine, ki so v. prvi vrsti uživali sadove njegovega delovanja — vsi ti so se združili v skupnem stremljenju, prirediti najsijajnejše slavlje, kar jih je kdaj bilo med zidovjem zapadne metropole. Že v nedeljo se je slavlje začelo v skoro vseh cerkvah s primernimi slovesnimi službami božjimi. Včerajšnji dan pa je v tem oziru nadkrilil vse prejšnje.
Lincoln kot merilo, po katerem se imajo presojati deželni voditelji današnjega dne, Lincoln kot prorok politične poštenosti, Lincoln kot življen-ski navdih za dobra dejanja m visoke misli, Lincoln kot vodnik za veliko skupino ameriškega ljudstva ne manj nego za njene kapitane, Lincoln kot krmar Amerike, kakoršna je danes in kakršna bo vbodoče po njegovih načelih in njegovem vzgledu — to so bili predmeti, ki so jih govorniki razpravljali včeraj po vsej Chicagi na premnogih shodih z raznorodnimi udeleženci, ki so se zbrali v čast Lincolnovega spomina.
Udeležba je bila včeraj ogromna vsepovsod. Danes bo seveda število shodov še mnogo večje, a vrhunec slavlja se doseže jutri, ko bodo dopo-ludne, popoludne in zvečer brezštevilni shodi po vsem mestu in vseh predmestjih.
Chicago začne današnje slavlje že zjutraj, ko se bodo za otroke javnih šol vršila predavanja o Lincolnu in njegovih časih. Mlado in staro vseh veroizpovedanj in slojev in narodnosti se bo danes in jutri zbralo v raznih javnih dvoranah, zasebnih klubih, hotelih, cerkvah in drugod.. Na dnevnem redu bodo banketi in govori in molitve in petje—vse v častni spomin Lincolnu.
Iz Washingtona je došla vest, da se je predlagala v zbornici skupna resolucija, naj se velikemu osvoboditelju postavi spominek, ki ima stati $1,250,000.
Lincoln in bomba.
Springfield, O., 8. febr. — Gospa Coggeshall je pripovedovala o nekem doslej neznanem zavratnem napadu na Lincolna, ki je bil izvršen v Baltimoru. Gospe Coggeshall pokojni mož je takrat rešil Lincolnu življenje. Ta je pripovedoval dogodek svoji soprogi pod pečatom skrivnosti, ki ga je šele sedaj gospa Coggeshall pretrgala. Lin čoln ni o tem nikomur pravil, niti svoji ženi, niti nobenemu članu svoje vlade. Po pripovesti gospe Coggeshall je bila v Lincolnov voz vržena bomba, ko se je ustavil na kolodvoru. Coggeshall je najprej potisnil Lincolna iz vozovih vrat in potem bombo vrgel ven, tako da ni padla med množico. Coggeshall je bil zanesljiv prijatelj Lincolnov. Spremljal ga je iz Columbusa, O., v Washington. Pozneje je bil poslan kot poslanik v Ecuador, kjer je umrl za rmeno mrzlico. Po gospe Coggeshall pripovesti so se imeli vagoni v Baltimoru zamenjati. Zaseben vagon je prihitel na mesto in vse se je pripravljalo na premeno. Lincoln in Coggeshall sta hotela voz zapustiti. Lincoln je šel naprej in obr-nivši se je zagledal, kako je bomba mimo prižvižgala ravno na sedež, ki ga je pravkar zapustil. Coggeshall je videl pretečo nevarnost. Sunil je Lincolna, da je zletel na peron, potem je pograbil bombo iri jo vrgel skoz okno, ki ni bilo obrnjeno proti množici. Ko sta se spet oddahnila, je Lincoln vzkliknil: “Coggeshall, če bi šli Vi z mano, bi dospel nepoškodovan. Bog vedi, kaj služi v dobro svrho.” Coggeshall je bil trenotek nem, potem je rekel: “Gospod predsednik, pustimo stvar pri miru, ne razglasimo je, da bi o tem govorili.” Kdo je vrgel bombo, ni bilo nikdar dognano.
Štrajk klobučarjev končan.
New York, 9. febr. — Okoli 65 klo-bučarnic v raznih delih Združenih držav, ki so poprej dajale zaslužek ka-cim 25,000 organiziranim klobučarjem, je spet zaposlovalo kot “non-union shops”. Štrajk je bil nastal vsled raz-pora o plačilni lestvici.
Hopkins & Co.
Springfield, 111., 10. febr. — Pri 30. glasovanju za urad zaveznega senatorja v skupni seji so prejeli skupnih glasov: Hopkins, 73; Foss, 19; Stringer, 53; Shurtleff, 14; Mason, 4; McKinley, 1; Lowden, 1; Calhoun, 1; Sherman, 2; Mitchell, 4; John Eastman, 13.
Ustavna večina skupne seje je 103, večina navzočih in glasujočih članov 93. Nobene izvolitve. Prihodnje glasovanje se bo vršilo jutri opoludne.
Taft in Sherman uradno obveščena.
Washington, 10. febr. — V poslanski zbornici sta bila danes Taft in Sherman uradno obveščena, da sta izvoljena za predsednika ozir. podpredsednika. V skupni seji senata in poslanskega zbora so bili namreč prešteti elektoralni (izborni) glasi, oddani za Tafta m Shermana, ozir. Bryana in Kerna: prva dva bila dobila 321 in druga dva 162 izbornih glasov.
Četvorica se zadušila.
Pottsville, Pa., 9. febr. — Štirje moški so se zadušili v plazu pri St. Nicholas Washery, ko so delali na zemlji Philadelphia & Reading Coal and Iron kompanije. Kopali so na vznožju griča iz rudniških podrtin, ko je nepričakovano začel velik kos tega griča dr-čati navzdoli, da je četvorico popolnoma zasul. Šli so jih takoj reševat, ampak našli so jih že mrtve.
Delavca utonila.
Zeigler, lil., 9. febr. — V zmešnjavi med delavci v Leiterjevem premogovniku tukaj, kjer se je šele nedavno pripetila pogubna eksplozija, sta utonila dva moška. Dogodila se je lahka eksplozija, ki je povzročila med 16 delavci, zaposlj enimi v onem delu rudnika, tak strah, da so bežali na vrat na nos do izhodnega rova. Pri tem sta dva moška, M. Kimball in neki črnec, strmoglavila v vodo in utonila. Ostali so utekli. Eksplozija je napravila le malo škode.
'JAPONCI" ZMAGALI V CALIFORNIJI.
Šolska ločitvena predloga po zopetnem preteh to vanju in glasovanju zavržena.
VSLED ZELJE ROOSEVELTOVE
Država branila pravico do svojega šolstva, ampak ustregla vladi.
Mornarji pri papežu.
Rim, 8. febr. — Papež je dal 14 podčastnikom in več mornarjem od ameriške založne ladje “Celtic” zasebno avdijenco. Papež je rekel, da ga zelo veseli, sprejeti ameriške mornarje in 'im izraziti svojo zahvalo za vse, kar je Amerika storila, da je Italiji po strašnem potresu pomagala.
Kitajci hočejo protestirati.
San Francisco, Cah, 8. febr.—Tukajšnji Kitajci se pritožujejo, da dela predsednik Roosevelt razliko med njimi in Japonci v prid zadnjim. Zastopniki šesterih stotnij, ki tvorijo tukajšnjo kitajsko dobrodelno združbo, so sestavili brzojavko, ki se ima odposlati na predsednika in ki se v nji naštevajo vsi prikrajški pravice, pod katerimi imajo Kitajci baje trpeti. Vsebuje namreč protest proti temu, da predsednik krepko nastopa zoper to, da se naj bi japonski otroci poučevali v posebnih šolah, dočim so kitajski otroci sploh izključeni iz šol, ki pripadajo belokožčem.
300 žrtev.
Chicago, lih, 10. febr. — Nad 300 •žrtev ima baje na vesti ubegli trgovec z zemljiškimi lastninami Elmer C. Duensing, ki je proti njemu izdano zaporno povelje zaradi ponarejanja hipotekarnih ali zastavnih pisem in sleparskega poslovanja. Premetenejši ptič nego Van Vlissingen, je Duensing zlorabljal zaupanje svojih upnikov celo pri izdaji zavarovalnih listov in je pač prejemal premije (zavarščine), a polic ali zavarovalnih pisem ni izdajah Dobljeni denar, okoli $100,000, je zašpekuliral.
Washington, 10. febr. — Odlični delavski voditelji od vseh strani Združ. držav so danes imeli “vojno posvetovanje” v uradih tajnika Štrausa od departmenta za kupčija in delo ter so razpravljali o naredbah za olajšbo brezposelnih delavcev. Predsednik Samuel Gompers od ameriške delavske zveze je izjavil, da je kongres nemudoma preskrbel takojšnjo olajšbo za italijanske potrebnike po potresu, a ko je, ameriško delavstvo iskalo olajš-be, so to imenovali domačo zadevo in se niso prav nič brigali zanjo.
John Mitchell, bivši predsednik zveze “United Mine Workers of America”, je razpravljal predmet o priseljevanju in rekel, da se prevečkrat da zaslužek priseljencu, ki je prišel včeraj, dočim mora mož, ki je preživel svoje žive dni v tej deželi, postopati po cestah v prisiljenem brezdelju. Tajnik Straus je svetoval, naj delavstvo pripravi okrožnice in v njih pojasni delavske razmere v tej deželi, ki naj se potem razdele po konzulih v ino-stranskih deželah, da se omeji nezaže-ljeno priseljevanje.
T. J.’ Dolan iz Chicage, tajnik zveze “International Brotherhpod of Steam Shovel and Dredgemen”, je predložil prošnjo, podpisano po zastopnikih raz nih unij, katerim pripadajo delavci, zaposljeni po brodarnicah in strugah kot kopači in nvači, naj kongres bržko mogoče dovoli primerno svoto za kopanje 'šestindvajset čevljev globokega kanala od Buffala do Dulutha in od Buffala do Chicage v zvezi z zatvorni-co (lock), ki jo zdaj gradi vlada v Sault Ste. Marie. Rekel je, da je nesmiselno, graditi zatvornico v jezu glo boko šestindvajset čevljev, če se ne izkopljejo kanali enake globokosti, in da če se dovoli primerna svota, bi dobilo delo na tisoče kopačev, ki so sedaj brez posla.
Tajnik Straus je svetoval, naj bi po-stavodajstvo razširilo službo nadziranja parobrodov na nadziranje lokomo-tivnih kotlov, in ta predlog je podpiral Warren S. Stone, vrhovni načelnik zveze “Brotherhood of Locomotive Engineers”. Daniel J. Keefe, glavni priselitveni komisar, se je živahno u-deleževal razprave in priporočal strožje priselitvene postave.
Ko se je konferenca odgodila, so u-deleženci obiskali Belo hišo in predsednika Roosevelta. Konferenca se zaključi jutri.
Kansas in prohibicija.
Topeka, Kan., 9. febr. — Državni senat namerava iti dalje nego poslanska zbornica v preganjanju kupčije z opojnimi pijačami. Danes je bil v senatu predložen nasvet postave, ki prepoveduje likerje v klubih in prodajo istih v kakršnokoli svrho.
Rojak pobegnil.
Cleveland, O., 9. febr. — Včeraj je nenadoma izginil rojak Anton Benedik, ki je vodil notarsko pisarno Korce & Benedik na 6204 St. Claire ave. Tvrdka se je pečala tudi s pošiljanjem denarja v stari kraj in s prodajo pa-robrodnih listov. Kakor se poroča od raznih strani, več strank v starem kraju ni dobilo denarja, ki so ga tvrdki izročili razni rojaki v Clevelandu za odpošiljatev. “Cleveland Press” poroča, da ima odvetnik A. E. Bernsteen devet tožb proti imenovani “banki” za skupno svoto $1,400. Mogoče pa je, da vse tožbe še niso vložene. Pobegli rojak ima tukaj soprogo in večjo družino, katera je najbolj prizadeta.
Črnec linčan.
Boston, Mass., 9. febr. — Roby Baskin, črnokoži morilec pastorja W. T. Hudsona, je bil popoludne tukaj linčan. Kačih 300 glav broječa množica je ugrabila črnca iz krajne ječe in ga obesila na bližnjem drevesu: Streljalo se nič m in “usmrčenje” se je izvršilo v največjem redu. Šerif Bean iz Oko-lone je dospel na morišče v hipu, ko je črnec izdihnil.
Poslanci po $2,000.
Springfield, 111., 8. febr. — Guverner Deneen je podpisal predlogo, ki pooblašča državnega blagajnika, članom posiavodaje že sedaj izplačati služni-no za vso njihovo uradno dobo v znesku po $2,000.
Snežni viharji.
Denver, Colo., 10. febr. — Vihar, ki je tu razsajal zadnjih 24 ur, je bil eden najhujših, kar jih je bilo kdaj tu. Soteske v Skalnatem gorovju so vse v zametih, in promet na železnicah Denver & Rio Grande ter Colorado Midland je skoro ves ustavljen. Poroča se o mnogih plazih.
St. Paul, Minn., 10. febr. — Toplomer kaže tu in v soseščini 3 stopnje pod ničlo. Vlaki imajo zamudo. Po vsej Minnesoti, North in South Dakoti so bili včeraj vsled snežnega viharja strašni zameti.
Omaha, Nebr., 10. febr. — Blizzard ki je razgrajal v Nebraski, v zapadni Iowi in v južni Dakoti zadnjih 24 ur, je polegel, a toplomer stoji še na ničli. Mnogo stiske je v Omahi in dobrodelna društva imajo posla čez glavo.
Des Moines, la., 10. febr. — Blizzard je prejenjal proti 4. uri zarana.
Milwaukee, Wis., 9. febr. — Ne premočan blizzard, ki pa vendar napravlja mnogo škode, razsaja sedaj po vsem Wtsconsinu. V Milwaukee je do 10. ure padlo samo 3 palce snega, ampak vihar je močan in telefonske in telegrafske žice so povsod pretrgane.
Kansas City, Mo., 9. febr. — Iz vsega jugozapada se poroča o padajoči toploti. Veter narašča in videti je, da postane tako močan, kakor zadnji teden.
Vihar na jugu.
Atlanta, 6. febr. — Vihar, ki je včeraj lomastil čez Missouri, Alabamo in Georgio, je bil ponekod podoben tornadu. Uničil je bržkone več lastnine in človeških življenj, nego izza več let kak vihar v teh krajinah. Po semkaj došlih poročilih je bilo od 10 do 20 oseb usmrčenih, istotoliko smrtno ranjenih, a vsepolno bolj ali manj poškodovanih. Telegrafska in telefonska zveza je pretrgana.
Hanceville, Ala., 5. febr. — V zadnjih dvajsetih letih je sedaj tretji po-gubonosni tornado vihral čez našo pokrajino in zapustil na svoji poti smrt in pogubo. Vse zveze so pretrgane, mnoge hiše zrušene, mnoge osebe mrtve.
Zaradi psa.
Alexandria, La., 7. febr. — Včeraj je prišlo do streljanja z revolverji pri Hinstonu, 10 milj od tu, med Henrikom in Budom Barrington, očetom in sinom, na eni strani ter bratoma Rob. in Ch. Weatherford na drugi strani. Oba Barringtona sta mrtva in Rob. Weatherford je smrtno ranjen. Prepir je nastal zaradi Bud Barringtonovega psa.
Strašna najdba.
North Sydney, N. S., Kanada, 8. febr. — Šestdeset človeških okostnic so našli pod kočo necega ribiča v kraju Anseallemets na otoku Thierre, kakor poročajo iz mesta St. Pierre, Miquelon. Okostnice so bržkone od potnikov in mornarjev parnika “Clarisse”, katerih trupla so bila baje v oni soseščini izplavljena na suho, ko se je ladja tam ob brežini razbila leta 1846.
Brodovje se vrača.
Gibraltar, 6. febr. — Medtem ko so ladijske godbe svirale “Home, Sweet Home”, je ameriško brodovje iz 16 bojnih ladij pod poveljstvom podad-mirala Sperryja ob 11. uri dopoludne zapustilo Gibraltar in odplulo proti Hampton Roads, kjer bo končalo svojo slavno vožnjo okoli sveta v dolgosti
42,000	milj. Razdalja od Gibraltarja do Hampton Roads znaša 3,600 milj.
Rezerve odpuščene.
Sofija, 9. febr. — Ker se je Turčija odrejda mejni ureditvi, je bolgarska vlada izdala povelje, naj se rezerve 8. divizije, ki so bile pred nekaj tedni sklicane k orožju, odpuste iz službe.
Kralj Edvard v Berolinu.
Berolin, 9. febr. — Angleški kralj Edvard, v. spremstvu kraljice Aleksandre, je dospel iz Londona danes dopoludne v Berolin, kjer so ga cesar Viljem m nemški dostojanstveniki toplo sprejeli. Mesto je lepo okrašeno v čast visokemu gostu.
Brezposelni delavci so poskušali za časa, ko se je kralj Edvard peljal v cesarsko palačo, prirediti demonstracijo, a policija je zatrla vsako tako prireditev in odgnala mnogo oseb v zapor. Vendar so brezposelni delavci priredili 15 shodOv v raznih predmestjih.
Povodnji na Nemškem.
Berolin, 6. febr. — Vsled dolgotrajnega dežja so po vsej Nemčiji nastale povodnji, ki so napravile velikansko škodo in zahtevale vsepolno človeških žrtev, nad 50 je že zglašenih. Večje reke, kakor Laba, Men, Ren in Odra, še vedno naraščajo. Strašen vihar je sinoči razsajal v renski dolini in zrušil mnogo poslopij.
KAKO POMAGATI BREZDELAVNIM.
Odlični delavski voditelji ameriški na tozadevnem posvetovanju v Washingtonu.
GOMPERS, MITCHELL IN DRUGI
Glavni priselitveni komisar za strožje postave o priseljevanju.
Sacramento, Cah, 10. febr. — Udav-ši se pritisku po predsedniku Rooseveltu in guvernerju Gillettu, .je kali-fornsko postavodajstvo danes izpre-menilo svoje prejšnje stališče glede protijaponskega vprašanja s tem, da je zopet pretehtovalo prejšnje glasovanje o ločitvi japonskih učencev v javnih šolah ter nazadnje predlogo zavrglo z 41. proti 37. glasom. Odstrani protijaponskih poslancev stavljen predlog, tudi to glasovanje spet pre-tehtovati, je bil odbit po jednakosti glasov, in tako se je postavodajstvo sedaj očistilo vsake protijaponske na-redbe, po želji washingtonske vlade.
Bitka za ovržbo nasvetovane postave je bila dobljena šele po večurni skrajno živahni razpravi v zbornici. Boj se je začel ob 10. uri 30 min. dopoludne, ko je poslanec J. P. Transue iz Los Angeles predlagal resolucijo, s katero je zatrjeval pravico. države vladati svoje šole, a umaknil naredbo o ločitvi japonskih otrok vsled predsednikovega ugovora, in trajal je boj do 4. ure popoludne, ko je G. L. Johnson propadel s predlogom, da se zopetno pretehtovanje nadaljuje.
Šolska predloga se ima še razpravljati v senatu, kjer jo je vložil senator A. Caminetti, ampak malo upanja je, da se naredba odobri, ko pride v razpravo.
“Zelo zadovoljen sem z današnjim glasovanjem postavodajstva,” je rekel guverner Gillett. “Vzhod se je jako zanimal za tu nasvetovano postavo, in bal sem se, ko bi se protijaponska naredba sprejela o tem času, da bi imela pogubonosen učinek.”
Protijaponske poslance je vodil v današnjem boju Grove L. Johnson, po četnik šolske predloge. Johnson je grmel čez “nepristojno vmešavanje predsednika” in pozival poslance, “o-stati pri topovih".
Ampak tudi opozicija ni bila lena, marveč je vneto snubila med omahujočimi člani, z uspehom, da je pri ko-nečnem glasovanju s pičlo večino zmagala.
Premogarska konvencija.
Indianapolis, Ind., 8. febr. — Po tritedenskem zasedanju se je odgodila (preložila) konvencija združenih pre-mogarjev ameriških. Ob zaključku so zapeli vsi delegatje narodno himno “America”. Značilno je, da je bil delegat James iz British Columbije med najbolj navdušenimi pevci.
Predsednik illinoiške zveze, John
H.	Walker, ki je pri volitvi za narodno predsedstvo podlegel predsedniku Thomas L. Lewisu, je imel malo pred zaključkom nagovor, ki je v njem pozival delegate, naj se trdno in zvesto oklenejo Lewisa ter naj delajo v korist Unijam.
Lewis je odgovoril v toplih besedah in izjavil, da nikomur ničesar ne očita, kakršnokoli je tudi bilo vedenje proti njemu med konvencijo.
Mesti Toledo in St. Louis sta se poleg Indianapolisa potegovali za čast, da bi se prihodnja konvencija vršila v njihovi sredi, ampak konvencija se je spet odločila za Indianapolis, predvsem zaradi njegove osrednje lege in dejstva, da se tu nahajajo glavni stani organizacije.
Da se vbodoče preprečijo nenavistni prizori, kakršni so se dogajali med konvencijo; je bil sprejet sklep, po katerem se član, ki razširja kriva poročila o drugem članu, za dobo šestih mesecev suspendira od organizacije in dve leti ne sme opravljati nobenega urada.
4 delavci zgoreli.
Wheeling, W. Va., 10. febr. •— Štirje premogarji so na smrt zgoreli ob eks ploziji smodnika v Gaylord-rudniku, v tukajšnji soseščini.
Obsojen kapitan.
Gibraltar, 6. febr. — Kapitan Edward F. Qualtrough, od bojne ladje "Georgia”, je bil po vojnem sodišču spoznan krivim, da je bil v službi pijan in da je s svojim obnašanjem škodil dobremu glasu ameriške mornarice. Bil'je na 6 mesecev suspendovan od službe in v povišanju zapostavljen za 10 številk. Podadmiral Sperry, najvišji poveljnik atlanškega brodovja bojnih ladij, je potrdil obsodbo vojnega sodisča. Kapitanu je ukazano, vrniti se domov. Potoval bo kot potnik na “Georgiji”.
Pretep v državni zbornici.
Dunaj, 6. febr. — Zasedanje avstrijskega parlamenta se je končalo s taka divjim prizorom, da je bil nekaj iz-vanrednega celo v tej, postavodajni zbornici, ki je vendar navajena na vsa kovrstne strastne izbruhe. Nemir, ki je imel svoj vzrok v plemenskem sovraštvu med Čehi m Nemci, se je začel med razpravo o vladni predlogi, ki je imela namen, ublažiti narodna na-sprotstva. Radikalni češki obstrukci-oništi, ki so že več dni preprečali razpravo o predlogi s piščalmi in vsakovrstnimi instrumenti, so Nemce tako razkačili, da so dejansko napadli Čehe. Eden’ izmed čeških poslancev, imenoma Spaček, je prišel, preblizu Nemcev, ki so ga prijeli in pretepali, dokler ni •prosil milosti. Druzega Čeha je neki Nemec ugriznil v lice in ga grdo ranil. (To so kulturonosci ti Nemci! Op. st.) Ministrski predsednik baron Bienerth je uvidel, da je razprava nemogoča, in je zasedanje zaključil. Poslal je poslance domov. Ko je minister odšel, še je spet začel splošen boj, ki je trajal pol ure. Sovražne stranke so med naskoki prepevale revolucionarne pesmi. Konečno so se poslanci utrudili in jeli razhajati. Nenadno 'zakljuoe-nje državnozborskega zasedanja in politični pomen izgreda sta na borzo neugodno vplivala,
Praga, 8. febr. — Češke državne poslance je ob povratku iz Dunaja na ta-kajšnjem kolodvoru sprejela velikanska množica z navdušenimi vzkliki itt jih nosila na rokah v zmagoslavju.
Uradniško ministrstvo.
Dunaj, 10. febr. — Prvi minister baron Bienerth je iznova sestavil avstrijsko vlado v nadi, da se zdaj spet vrne mir v državo. Prvi minister v novem ministrstvu ostane baron Bienerth; minister notranjih zadev je baron Haerdtle; domobranski minister pl. Georgi; finančni minister pl. Bilinski, itd. Tako ima Avstrija spet svoje u-radniško ministrstvo.
Nemci ogorčeni.
Dunaj, 11. febr. — Najmučnejšo pozornost vzbuja v vseh nemških krogih vest, da je cesar Franc Jožef vsprejel v avdijenco znanega češkega državnega poslanca grofa Sternberga. Šele lani je bil Sternberg zasledovan zaradi razžalitve veličanstva. Ob raznih prilikah je ta češki najhujši radikalec napadal in sramotil cesarja — in ta ga sedaj sprejema v avdijenci! Ker je grof Sternberg dobroznan kot zagrizen sovražnik Nemcev, zato ti tem huje občutijo njegov sedanji milostivi sprejem pri cesarju, pa si ne vedo pomagati iz zadrege.
Paragraf 14.
Dunaj, 7. febr. — Pričakuje se, da bo državni zbor sklican koncem marca meseca, da se potem obnovi poskus, razne stranke pomiriti in spraviti ter določiti delavni program za parlamen-tarično koalicijsko (zvezno) ministrstvo. Drugače bi ostalo začasno u-radniško ministrstvo na krmilu in potrebni posli bi se reševali s cesarskimi odredbami potom znanega “paragrafa 14”.
Francija in Nemčija.
Pariz, 9; febr. — Francija in Nemčija sta danes podpisali pogodbo glede Maroka, ki je prav dalekosežna, ker odstranjuje vojno nevarnost, ki je skoro neprestano vznemirjala obe deželi. S to pogodbo je obenem ublaženo napeto razmerje med dvema narodoma, ki sta bila ločena takorekoč izza vojne 1. 1870. Pogodba jamči ne-kršnost Maroka ter nemške gospodarske in francoske politične interese tamkaj.
Čistilec in krasileč,
Severovo zdravilno milo ža kožo je čisto milo za navadno rabo v umivalnicah in kopalnicah. A ni samo čistilec, ampak tudi zdravilo, ki olepša kožo ter jo ozdravi. Odstrani črnilcfc in prišče ter dela kožo gladko. Prodaje se v vseh lekarnah. Cena 2S , centov. Na željo vam pošljemo vzorec tega mila brezplačno, pišite zanj. W.
F.	Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2
Vabilo.
Društvo Vit. sv. Martina št. 75 v La Salle, 111. priredi veselico dne 20. febr. 1909 v saloni pri sobratu Alois Gregorčiču. Dohodki se obrnejo v društveno blagajno za pomoč izplačila bolniške podpore. Uljudno vabimo vse sobrate in rojake, da nam kaj pripomorejo in se naše veselice vdeležijo.
Za vso postrežbo skrbi Odbor
pošteno roko dali lepo svoto $500.00, kar smo sprejeli od gosp. Fr. Firsta vse v redu.
Z delom gre tu še precej dobro, plača tudi še precej dobra.
Tudi so prišli izvrstni Clevelandčani
štin, doma iz Križevske vasi občine Metlika, in Marija Majerle, po domače Filipova iz Starega Trga pri Poljanah. Ženitovanje se je vršilo v dvorani Alojza Loške, ker v kaki hiši ne bi bilo prostora dovolj. Veselje je
Joliet, 111., 10. febr. — Šolska veselica, ki se je vršila predzadnjo nedeljo v Golobičevi dvorani v korist naši cerkvi sv. Jožefa, je donesla iz prodanih vstopnic po 25c čistega dobička $171.50.
— Senator Barr, naš someščan in bivši župan, je včeraj predložil v se-
Brockway, Minn., 2. febr. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca: — Zopet sem se namenil pisati par vrstic in malo opisati, kako se ima naša slovenska naselbina.
Dne 28. januarja je šel tukaj precej dež, ponoči je šel sneg, in veter je začel pihati, da je bilo kaj. V nekaterih krajih je tako hudo zamedlo, da se je!
če skoz iti.
V sredo 27. januarja so obiskali na-
Buh in mil. škof Jakob Trobec in Rev. Dr. J. Seliškar. Čč. gg. Monsignor in škof so nas zapustili že takoj v sredo, Rev. Seliškar so pa še imeli tukaj sv. mašo v četrtek. Res je bilo skoraj
natu v Springfieldu nasvet postave, po morai sneg prekidati, da je bilo mogo-kateri bi se uvedla nekaka komisijska vlada v mestih, ki bi jo hotela sprejeti. j Springfield, Peoria in druga mesta so z Jolietom v tej borbi za novi način mestne vlade. Nova postava bi obsegala glede Jolieta med drugimi sledeče točke: Odpravo “township”-organiza-cije; združitev sedanjega mesta z okolico pbd novim imenom Greater Joliet; izročitev oblasti in vlade sedanjega mesta in obmestja (township) v roke komisiji petorice, izvoljene po volivcih novega mesta; omejitev salu-nov na sedanje salunske meje; vodstvo vlade novega mesta na opravilnem temelju (business basis) in odpravo političnega srečelovstva in gra-
obiskat Štefana Zgonc, namreč sledeči bilo velikansko, praznili smo kozarce Clevelandčani: Fr. Cimperman, John ter bili prav Židane volje. Tudi slo-Zgonc, Franc Pintar, Tone Vesel in venskih pesmi ni manjkalo; naj ome-Jas. Nemanič. Vsi se mastimo z do- nim nekatere: “Venček na glavi se brimi časi.	! bliska ti s kitice, slovensko dekle";
Vi urednik pa malo popravite, ker Slovenec sem, Slovenec sem, tako mi mi ne znamo druzega skladati kot majka djala”; “Sedaj sem omožena”; prazne stesklenice na tla. Arn. Slov. “Slovo sem vzela od tebe, o preljubi pa obilo dobrih naročnikov.
Opazovalec.
----------- lepša zahvala gosp. Antonu Žagar m
Cleveland, O., 8. febr. - Slavno u_1 Neži Žagar in zraven Mariji Majerle redništvo Am. Slov. Že precej časa
j ledični stan" in še mnogo drugih na-i rodnih pesmi. Vsa čast gre ter naj-
stopimo vsi v eno kolo in podajmo si roke, stojmo trdno kakor zidi grada in sinovi zvesti majke Slave!
Pošiljam srčen pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki in onstran velike luže. Tebi pa, vrli mi Amerikanski Slovenec, želim obilo naročnikov in dobrih plačnikov.
Peter Majerle.
se nisem nič oglasil v najpriljubljenem
šo naselbino č. g. Monsignor J. F. našem listu A. Slov. Toraj danes sem
se namenil par vrstic poročiti našim cenjenim čitateljem in dragim rojakom po širni Ameriki kakor tudi ono stran preširoke luže.
Poročati nimam posebnega, vendar
žalostno, da so nas čč. gg. tako hitro posebno žalostno novico, da nam je zapustili. V nedeljo je imelo žensko zopet nemila in neizprosljiva smrt po-društvo skupno sv. obhajilo, in kmalu brala iz naše srede že več let tukaj se je raznesla novica, da so Monsignor znanega rojaka in farana fare sv. Vi-tukaj. Potem je seveda vsak sku|al da, kakor tudi pripadal je k podporne-iti v ce'rkev, pa le žal, ker je bila tako mu dr. sv. Vida. Umrl je namreč	„	, . .
slaba pot. Msgr. Buh so imeli prvo ' John Glavič, star 42 let, doma iz vas, ' kem casu; , SedaJ ima™° ze v nas' cer’ sv. mašo tukaj v nedeljo. Pri drugi sv. i Klečet, fara Šmihel, pr, Žužemberku, I kvl nove kloP' 111 m°nst™nco m vse te maši so imeli lepo slovensko pridigo. ! po domače Verbetan. Tukaj je bil že | druf. potrebne _ reci. Proslo nedeljo Ostali so tukaj do danes. Danes so1 nad 14 let ter oženjen. Zapušča ža- i lmel Je cerkven, odbor pregled knjig
za njih trud, ker sta se tako neumorno trudila, da je ženitovanje izpadlo v naj lepšem redu. Kaj takega veselja še ne pomni naša tukajšnja naselbina. Ženin je vobče dobro znan ter bil priden mladenič, raditega se je njegovega ve-i selja udeležilo veliko občinstva, Slo-■ vencev in bratov Hrvatov. Novopo-: ročencema kličem: Obilo sreče in bla-i goslova v tem novem stanu!
! Naj omenim nekoliko o našem du-i ševnern napredku. Pač se morem sedaj pohvaliti, ni nas veliko, a vseeno ! smo dobro napredovali v tako krat-
beža (ali pulla in grafta); ostre kazni jmejj gy majQ 0t, polosmih, pri kateri j lujočo vdovo Polonijo Glavič z dvema . cerkvenega premoženja. Toraj
za prestopke teh naprav; komisija bi imenovala vse uradnike izimši mirovne sodnike, konstablarje in šolski odbor, ter določala plače; pravila civilne službe za vse mestne zaposljence. — Bo li Barrov nasvet postave sprejet ali ne, sporočimo svoječasno.
— Do spomladanskih mestnih volitev je še dober poldrugi mesec. Kan-
didatov se zglaša vsepolno. Kot kan- Lincolnov rojstni dan veseHco s pet_ didati za župana so že zglašeni gg.: jem> igrami itd.
John D. Paige, republikanec, ter John^ H koncu mojega dopisa pozdravljam R. Cronin in N. J. Horn, demokrata. vse amerikanske Slovence.
G. Cronin je sedanji župan in zelo pri- ¡¡st, pa obilo uspeha.
ljubljen. Županskih kandidatov pa je	,__________
baje še več, in sicer mislijo še kandi-1
dirati republikanci: F. R. Stryker, An- Burdine, Pa., 8. febr. ■ son Flexer, Richard Barr in Martin, ter demokrata: John F. Quinn in John B. Mount. Kateri od teh zasede naš županski stolec, je sedaj še težko uganiti. Boj bo bržkone ljut.
O kandidatih za druge urade bomo poročali o priliki.
so šolski otroci lepo slovensko mašo mladoletnima otrokoma, prvi je star .	. v
peli. Tudi smo imeli blagoslovljenje ] 5 let in drugi 2 leti. V starem kraju zc VP acanega a tisoč dolarjev, toraj sveč. Po sv. maši so šli Monsignor J. F. Buh v St. Cloud. Mi Brockway-ski Slovenci jim pa kličemo, neutruje-nemu delavcu v vinogradu Gospodovem, častitemu gospodu Msgr. J. F.
Buh, zlatomašnik: Bog jih ohrani še mnogo, mnogo let!
Naša šolska mladina bode imela na
zapušča dve sestri in enega brata. Star šev nima več na tem svetu, pomrli so že pred več leti. Delal je v Pipe shop že več let. Vzrok njegove smrti je, kakor so že zdravniki prej prevideli, pljučnica, a ravno ta čas je bolehal sedem dni, nakar ga je smrtna kosa pokosila dne 17. januarja ob 9. uri dop. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil v ponedeljek 20. jan. iz cerkve sv. Vida. Bil Tebi, vrli je tudi pri dr. Slovenija in pri tem sta
1 razvidno, da smo prav dobro napredo-| vali vkljub slabim časom. Le žal, da imamo še mnogo takih rojakov, kateri imajo še vedno dokaj mrzla srca do svoje narodnosti in milega nam materinega jezika, dasiravno jim je tekla zibelka na slovenskih tleh; a upamo, da se i njim enkrat zbudi in užge slovenska kri ter da bomo skupno delovali za napredek Slovenstva. Tedaj
New York, 8. febr. — Preteklo nedeljo je Katol. Dekl. Društvo v New Yorku priredilo svojo tretjo popoldansko zabavo. Ves spored je bil dobro izbran. Udeležba sicer ni bila ogromna, vendar primeroma precej ugodna. Društvena knjižnica ima namreč čistega dobička $30.00. Gospica Malči Burgarjeva je zapela s svojim zvonkim altom “Betlehemsko zvezdo” in njena sestrica Franci Burger jo je spremljevala na glasovirju. Cerkveni mešan zbor je zapel “Hišica Očetova” in sam možki oddelek zbora pa “Domovini”. Igra “Pri gospodi” je vrlo dobro vspela in zbudila obilo prisrčnega smeha. G. Svetlin je igrala g. Marija Kokalj, njeno hčerko Teklo g. Urška Zakrajšek, Kati Solnce, ga. Marija Svetlin, kuharico ga. Marija Burgar, Marijo Zagozdnik ga. Ana Haljan in ciganko g. Kati Pavlič. Vsem igralkam čast. Med presledki je krasno proizvajala različne komade g. Mimi Remsova, ki je, kakor znano, izborna igralka na glasovir.
Društvo pripravlja sedaj krasno igro “Dve materi”.	P. Kazimir.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
— Rev. H. W. Freytag, Hamel, IH. Na vsaki stekleničijo inaša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. E. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St.» New York.
morem
$
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron,
za	20.50 ............... 100	kron,
za	41.00 ............... 200	kron,
za	102.50 ............... 500	kron,
za	204.50 .............. 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
J. P-
Urednik
Robert nam priljubljenega lista Amer. Slovenec! Ravno sedaj mi čas dopušča, za-toraj sem se tudi jaz namenil sporočiti nekaj, kako da se nam tukaj godi Slovencem in kakor se nadejam, da moj . dopis ne bode zavržen in potisnjen v , tisto nenasitljivo žrelo vašega koša.
I Naznanjam rojakom, da tukaj pri Alderman Anton Nemanich je zopet nas gre z delom silno slabo. Tukaj so zglasil svojo kandidaturo za II. vvardo trije rovi last Pittsburg Coal Com-m upati je, da bo zopet izvoljen.	pany, dva sta popolnoma zaprta —
. in tretji pa ne dela več kakor eden ali - Kakor vsepovsod po Združenih dya dnj na teden In zraven je tukaj
državah, se bode tudi v našem mestu še par druzih malih rovov, ki so tudi v petek 12. t. m. primerno obhajal včasih bili last zgoraj omenjene druž-spomin na moža, ki zavzema v svetov- be, ampak ko so ven pobrali vse ta
ni zgodovini posebno mesto. Saj vsak izobraženec pri imenu Abrahama Lincolna takoj misli na odpravo grde navade, ki je bila v prejšnjih stoletjih morda kje pod gotovimi razmerami nekako opravičena, ki pa se mora v prosvetljeni sedanjosti smatrati za sramoten madež na kulturnem življenju narodov. Pod Lincolnovo vlado je bila v Združ. državah popolnoma odpravljena sužnost, in te velike zasluge velicega moža ne pozabijo naj poznejši rodovi. Da bo pa letošnja proslava stoletne obletnice njegovega rojstnega dne povsod res sijajna, to si je lahko misliti. Velikemu predsedniku, ki mu je bilo njegovo slavno življenje še ovenčano z mučeniško smrtjo, kličemo tudi na tem mestu; Večna slava Lincolnu!	.
—■ Posebne “Lincolnove” znamke (stamps) po 2c bodo na prodaj na pošti dne 12. t. m. Vlada jih je izdala 100,000,000 v proslavo stoletnice njegovega rojstnega dne. A razprodane bodo v enem ali dveh dneh. Naša pošta jih ima na razpolago le nekaj tisoč. Zato se v petek požuri, kdor si jih hoče nabaviti v spomin.
— Dežju je včeraj sledil nedolžen blizzard. In celo noč so vetrovi žvižgali in tulili in uganjali predpustne bur ke, da so lesena poslopja tupatam kar ječala. Dovolj mraza a le malo snega je donesel včerajšnji zimski gost, baje doma od Rocky Mountains.
mu obe dr. skazali obilo primerno zadnjo čast. Dragi rojaki, kako dobro je poglejte, ko se človek toliko zaveda, da si več dr. obdržuje ali vsaj enega. Kateri še niste pri nobenem dr., preskrbite se zato, da ne bo prepozno. Bog bodi milostljiv njegovi blagi duši in svetila mu večna luč!
Tudi sporočam, da sedaj je še prav slaba z delom večina ljudi ne dela še nič in ne ve se, kdaj bodo začeli.
Poročevalec.
boljši, potem so prodali posameznikom, da sedaj oni obirajo tiste oglodane kosti. Eden rojakov, ki dela pri enem teh rovov, povedal mi je, da dela vsaki dan, ali kaj boljši je prav malo. Delal je 14 dni in ko je zračunal, koliko zasluži, mu je račun nanesel, da zasluži na dan po 75c (petinsedemdeset centov): s takim zaslužkom se lahko razume da človek ne more shajati, posebno kdor ima družino za preskrbeti z vsemi potrebščinami. Zato-raj rojaki, k nam ne svetujem nikomur hoditi dela iskat, dokler se kaj na boljše ne obrne, ker delo je nemogoče dobiti in če bi delo prav kdo še dobil, ne velja nič. Stari pregovor pravi: kjer ni dela ni jela.
Slovencev je tukaj precej dosti in nekaj že prav starih naselnikov in ve-! činoma imajo svoje hiše. Skoraj vsa-
Eveleth, Minn., 5. febr. •— V noči od 26. do 27. januarja je zadela nesreča rojaka Alojzija Kozina, doma iz Brež pri Ribnici. Delal je v-Adams-rudniku štev. 6. Usula se je nanj plast rude in ga zasula, in po šestnaj.stur-nem napornem delu se jim je posrečilo ga še živega dobiti, brez posebnih j poškodb, ali težko da bi okreval, ker , se je jako prestrašil. Želim, da bi o- j kreval. Pozdrav vsem rojakom po A- j meriki in stari domovini. Tebi, pre ljubljeni nam tednik, pa mnogo uspe ha na časniškem polju.
Leopold Stupica.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve ulice
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun	1 Qi
ter je obrestuje po čistili	' l!2 /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300 000.
PODRUŽNICE, SPI JET, CELOVEC IN TRST.

'i
5
Štev. 1005, Garantirano pod ‘ Food and Drugs Act.’' dne 30. junija 1906.
|
Johnston City, 111., 2. febr. — Gospod urednik Amer. Slovenca! Dovolite mi malo prostora v vašem listu, da opišem razmere tukaj v naši našel- 1 bini Johnston City. Že dolgo, kar se nisem oglasil, pa tudi zdaj nimam kaj žalostnega pisati kakor smeh, ker se zmiraj moramo smejati našim tempe-renčnikom, ker oni ga stradajo in izza voglov gledajo, mi ga pa pijemo, ker
j Ostranite Kašelj \
ki kdor se tukaj nastani in da koliko
misli za napredek, je to prva njegova novec 111 whiskey m to bolj po čen, do stvar, da se reši tiste sitne reči, ko se blmo kar Pa da 50 saloni-jej pravi plačevati rent od stanovanja.
In tudi v društvenih zadevah mislim da nismo na ta najslabšem glasu. Imamo hvala Bogu lepo tri slovenska katoliška društva, da lahko kdor si želi pristopiti, pristopi k enemu ali drugemu. Zatorej zaradi tiste postrežbe se ne more nikdo pritoževati. Zatorej rojaki in Slovenci, ne zamudite prilike, pristopiti vsaj k enemu društvu, kdor še ne pripada k nobenemu. V združenju je moč, kjer zjedinjenost, to je edina stvar, katera pomaga v nesreči in bolezni.
Le tako naprej, temperenčniki. "Side walks” so vže vsi raztrgani, naši klubi ne rabijo plačevati city licence, zatoraj ga pa bolj laglje pijemo. Res je bilo žalostno do sedaj, ko nismo imeli opojne pijače, a hvala Bogu, zdaj zadosti.
Kar se pa dela tiče, še dobro delamo.! Seveda ljudi se tudi ne manjka. Še kar me najbolj veseli, ker smo si ustanovili podporno društvo, da smo res malo bolj preskrbljeni v slučaju nesreče, da nismo kakor naši Angleži ali
bolje rečeno temperenčniki: kakor hi-
Posebno lepo se' razcvita tro Je en teden ali dva bo!an> ala ko' pred par meseci novovstanovljeno dru- lektat za njega pozove, ker me pride štvo sv. Barbare, št. 50 spadajoče v vsaka dva tedna gvišno nadlegovat. Forest City, Pa.	“Homach yu give this felow yes wery
H koncu pozdravljam vse rojake in bat sik.” j’az mu odgovorim: “I pay Brunnerjevim salunom. Da, napredek rojakinje širom Zjedinjenih držav ter nly sos’d* h* c'u sem h' wadn nid je lepa stvar, posebno če ga oznanjajo jim želim obilo sreče. Tebi, zammljivi 110 kolekšen’. loraj rojaki v bližini že petelini,	list Amer. Slovenec, želim pa veliko Johnston City, pristopite k našemu
^	....	naročnikov in dobrih predplačnikov.
■—V ponedeljkovi seji mestnega sve- j	Naročnik,
tovalstva je kontraktor Adam Groth	L	__________
— Borbo s petelini, čisto po špansko, so baje vprizorili napredni Rock-dalčanje zadnjo soboto zvečer nad
predložil svoje načrte za novo mestno zbornico (city hali). Če bo predlog sprejet, se prične z gradnjo že spomladi in čez leto dni bo imel Joliet krasno mestno zbornico na voglu Scott in Clinton cest. Gradnja bi stala ne več žrtvi, nego $150.000.	I stega
Chisholm, Minn., 2. febr. — S tem se zahvaljujemo vsem Slovencem in posebno pa K. S. K. J., ker nam ste v naši nesreči pomagali, v tej požarni Ampak žalibog da Avstrijani ti-denarja le malo dobimo, ka-
—	Mary Votacič, 401 Cleveland ave.,1 je včeraj popoludne pobirala odpadke premoga na železniški progi E. J. & E. Pa nesrečnico je zaletela lokomotiva in ji odrezala glavo.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Ludvik Franc, Gebnič Marija.
teri je bil poslan za pogorelce v tako pa veliko vspeba, zvano Fire Relief Fund kašo, ker tisti ] denar se le deli med tiste, ki so o volilnih časih volili za njih stranko;
društvu, da ne bode prekasno in da ne bo treba tudi za vas kolektarit.
Dragi mi urednik, tem pptom vam pošljem naročnino, to malo svoto en tolar, jra mi ne zamerite, ker sem tako kasan, ker tudi za gvišno ne vem, ka-daj mi je potekla; no bom pa se drugikrat bolj poahtal, ker rad vaš list prebiram. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. Tebi, Amer. Slovenec, Anton Fisher.
Bolniki, ki trpe na kašlju bodejo našli hitro pomoč v zdravilu, ki se že rabi mnogo let z najboljšim uspehom. Najbolje kar je storiti v slučajih bolezni je, da začnete rabiti tako zdravilo, ki je že prestalo poskušnje.
Severov
Balzam za pljuča.
je zdravilo, ki bode zadovoljilo vsakogar. Ime “SEVERA” jamči to zdravilo, ki je že rabljeno z najboljšim uspehom nad 25 let. Nasledki rabljenja se preč počutijo, ki so pa res prijetni. To je idealni lek za vsa vnetja oprsja. Prijetno je za rabljenje. To je velika pomoč materam, ako njih otroci trpe na zimskem kašlju. Cena 25 in 50 centov."
V
Mr. Jak. Reppa, Houtzdale, Pa. piše sledeče: “Naznanjam Vam, da se je pokazal vaš balzam za pljuča kot čudovito zdravilo ob priliki bolezni moje družine. Nismo mogli spati za več noči, radi kašlja naše hčere, ko pa je porabila eno steklenico istega je bila popolnoma zdrava. Za isto se Vam najiskrenejše zahvaljujem.”
Kadar vprašate za Severova zdravila, glejte da jih tudi dobite.
Dobe se v vseh lekarnah. Bodite pozorni, da dobite Severova.
Universalno zdravilo
»1
NS«®
£ 1W*I» Tu«M. Ql m. •!•••.Itel, min.«niitn inihi'
[ Uoimii.MiiiUttvH.. IdU" ■»••• Minuta.'
* /«/*« *niu*n-wir
<*»/»< ///v/*v
> HUMIH« um«»n HiMum/n'
L v„,0	-V. . r/f
pne« 80C«nt9 ,	
	v^™c°. CiDAlUtAPIOS IOWA
Kansas City, Kans., 5. febr. — Go-spod urednik Amer. Slovenca! Uver-. ali kateri pa je volil zoper njih, dobi jen sem, da mi odstopite nekoliko pro-1 pa le od tega fonda kake hlače ali pa štora za sprejem teh mojih par vrstic,1
rečejo “go home”. Toraj zelo obžalujem, ako je kateri Slovenec dal kaki cent v ta fond, ter ako bi rojaki vedeli, kako se ta svota tukaj deli, bi resnično novic.
Kar se tiče dela, je še vedno
namreč, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kako se kaj godi v naši tukaj- j šnji naselbini, dasi nimam posebnih
«■ zoper bolečine, trganje, rane, otekline in vnetja J vsake vrste, ter zoper vse revmatične napake ■I in bolečine je	\
\ Severovo
\ Oljesv.Gotharda
To zdravilo je zanesljivo. Ni samo dobro mazilo temveč je tudi zdravilo za vselej najboljše veljave. Cena 50 centov.
zoper nerede krvi, ki se navadno pojavljajo spomladi, kakor odprtje kože, prišči, mozolji, črnilci in nezdravo kri, je
Severov
Kričistilec
Deljuje naravnost na kri ter isto tako razdeljuje, da se pretaka redno po životu. Odstrani vse nerednosti. Cena $1.00.
P°,
— Priprave za Sokolovo maškarado, obžalovali, ako so kaj v ta fond dali k* b? V"^da,v Golobičevi dvorani na ker tukaj so taki kozjaki dobili od starem. Delo. se prav težko dobi. To-! letošnji Pustni torek, to je dne 23. t. tega fonda hiše iij orodje ali pa ki ob raj ne svetujem nobenemu rojaku ho-| m., nam o etajo nekaj izvanrednega. času ognja še jih tukaj ni bilo. Tudi diti semkaj dela iskat, ker je še vedno In tudi zanimanje za to prireditev ra- bomo stvar malo probali prerešetati, veliko ljudi brez dela.	!
ste o dne do dne. Vstopnice so na Ampak resno se moramo K. S. K. J. in Tukaj sta stopila v naši slovenski prodaj pri vseh naših salunarjih. Sezi- njenim uradnikom zahvaliti, da so tako cerkvi sv. Jožefa v nerazvežljivo zve-' te po njih, dokler jih je še kaj!	pametno ukrenili in v to izvrstno pre- zo dne 30. januarja p. m. Nikolaj Gu-
ZDRAVNIŠKI SVET DAMO BREZPLAČNO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora je odpotovalo dne 11. januarja 33 Slovencev in 121 Hrvatov; 14. jan. 10 Slovencev in 20 Hrvatov; 20. jan. 10 Slovencev in 70 Hrvatov.
—	Preprečen pot. Na kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik Večerili je aretoval 191etnega Valentina Seljaka iz Žirovnice, kateri se je hotel izseliti v Amriko, še predno je poskusil vojaški kruh. Oddali so ga dež. sodišču.
—	Kranjski deželni zbor. Celovški “Mir” z dne 23. jan. piše: Zasedanje kranjskega deželnega zbora je zaključeno. Vtis tega zasedanja na Slovence po drugih kronovinah je izreden. Po dolgem času smo doživeli, da ste nasprotni slovenski stranki na Kranjskem segli si bratovsko v roke v svr-ho složnega delovanja za deželo in celi slovenski rod. Kdo more to dejstvo pač gorkeje pozdravljati, kdo si more tega tudi zanaprej bolj želeti nego koroški Slovenci, ki računamo na pomoč v narodnem oziru složnih Slovencev po drugih kronovinah? Občudovali smo gospodarski program S. L S., ki ga je začela ta zares ljudska stranka takoj udejstvovati, kakor hitro je prišla na krmilo. Kot naša rešilna pesem nam je zvenel na uho dr. Krekov govor o aneksiji Bosne. Jugoslovani tvorimo eno narodno pleme. En narod smo, ki govorimo v več dialektih en jezik, vsi od Žile do Črnega morja smo bratje. Kot bratje pa hočemo biti združeni in tako uresničiti želje nekdanjih celjskih grofov, ki so hoteli združiti Slovence in Hrvate.
—	Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Kranjski deželni zbor se je ba-vil obširno s tem vprašanjem. Glasovalo se je za vseučilišče v Ljubljani in za slov. vseučilišče tam. Prvi predlog je bil sprejet soglasno, drugi s slovenskimi glasovi.
—	Jugoslovani. V Splitu se je vršil sestanek županov in poslancev dalmatinske “Hrvatske stranke”. Shod je protestiral proti laškemu vseučilišču v Trstu, zahteval je slovensko vseučilišče v Ljubljani ter popolno priznanje naukov in izpitov v Zagrebu za tostran sko državno polovico. Zahteval je pri-klopitev Bosne In Hercegovine Hr-vatski Dalmaciji. — Skupščina stranke prava v Dalmaciji, ki se je vršila dne 10. jan. v Šibeniku, je sprejela predlog ki zahteva, da se vsi slovanski poslanci Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Istre, Gorice, Kranjske in južne Koroške z zastopniki Bosne in Hercegovine sestanejo na zborovanje, da še pred konferenco velevlasti zahtevajo združenje teh zemelj v eno celoto. To zborovanje naj bi se vršilo v Zagrebu, če bi ga pa vlada zabranila, pa izven Avstrije, morda v svobodni Švici.
—	Župnik Zupančič utonil v Krki. Iz Žužemberka z dne 15. jan. poročajo: Župnik iz Šmihela, Janez Zupančič, je[ sinoči padel z vozom vred v Krko. Voz nik in konj sta se rešila, župnika Zupančiča so pa danes mrtvega potegnili iz vode. — Župnik Janez Zupančič je bil rojen v Toplicah na Dolenjskem leta 1859 ter je bil posvečen v mašnika leta 1886. Služboval je potem kot kaplan v Cerkljah pri Krškem, nekaj časa v Spodnji Idriji, bil župni upravitelj in župnik v Topli Rebri, župnik v Banji Loki, od leta 1901 pa je bil župnik v Šmihelu pri Žužemberku. Tukaj je z velikimi težavami zidal novo župno cerkev, ki ima biti dovršena in posvečena tekom letošnjega leta, napovedal je za prve dni februarja sveti misijon za svojo župnijo — pa Bog ga je na nesrečni cesti, ki bo sedaj menda vendarle popravljena, poklical t preje k sebi, predno je mogel uresničiti svoje namene.
—	Radeckega veteran je umrl. V Postojni je umrl 801etni Janez Marinčič, dolgoletni pismonoša. Bil je Radeckega veteran,
—	Utonjl. Dne 14. jan. ob pol 9. uri zvečer je čakal 53 let stari posestnik Fr. Jelnikar iz Kresniške Poljane na bregu Save pri Kresnicah, na Janeza Smrekarja, da bi ga pripeljal čez Savo v Zgornje Ribče. Stal je na brvi, kar ga prime božjast; mož pade v Savo in utone, predno mu je mogel priti Smrekar na pomoč.
—	Ustrelil se je 14. jan. Jožef Ja-klitsch, posestnik v Kočevju v postelji ležeč. Revežu se je hipno zmešalo in v tej zmešanosti si je pognal krogljo v srce. Bil je takoj mrtev.
—	Umrla je v Šiški soproga ondot-nega župana Burgerja.
—	Konec žganjepivca. 181etni Franc Hvala v Št. Petru pod Sv. gorami se je tako žganja napil, da je domov grede padel v sneg in da ni mogel več ustati. Našli so ga zjutraj mrtvega.
—	Obesil se je. Dne 14. jan. dop. so v Ljubljani našli v realki v kleti obešenega 39 letnega oženjenega delavca v plinarni Jerneja Podbevšeka. Obesil se je za svoj hlačni jermen. Kaj je vzrok samomora ni znano. Sko-ro gotovo se je sicer poštenemu možu zmešalo.
—• V železniškem vozu umrl je delavec Jakob Mesen iz Javornika, ki se je vračal iz bolnišnice domov.
—	Učiteljiščnik se je ubil. Ubil se je 17 letni učiteljiščnik Fran Žagar, sin župana na Žagi; podal se je dne 11. jan. z domačim hlapcem na lov. V gori nad domačo vasjo je padel v kake tri sežnje globok jarek. Ko na klicanje hlapčevo ni bilo odgovora, začel ga je hlapec iskati. Ko ga je po dolgem iskanju našel, bil je še živ. Med nošnjo domov je izdihnil.
-—:Monsgr. Tomo Zupan je v spremstvu svojega bratranca, g. zaspiškega župnika Ignacija Fertina in brezniških gospodov, župnika Tomo Potočnika ter kapelana Frana Pečariča, pokopal na Rodinah svojega ljubega brata, posestnika iz Smokuča Matijo Zupana. Umrli, strogo veren in naroden in po gorenjsko nevpognjen značaj v svoji blagosti pač ni imel sovražnika.
—	Smrtna kosa v Ljubljani. Umrl je vpokojeni davčni nadinspektor Ant. Rebek. — Pokopali so trgovca Avg. Benigarja, ki je umrl v ljubljanski deželni bolnici. — 16. jan. so pokopali Pavlo Škerl, ki je umrla v 26. letu svoje starosti. — Umrla sta v Ljubljani Bezlaj Anton iz Krakovega, in Loretič Jurij iz Starega trga pri Kočevju. — Nadalje so umrli: Uršula O-cvirk, gostija, 77 let, Radeckega c. 11; Uršula Zidanic, usmiljenka, 32 let, v bolnici; Jakob Žebre, čevljar, 54 let; Marija Starc, pekova žena, 31 let; Iv. Cešnik, mizar, 42 let; Marija Ločni-škar, ključarjeva žena, 50 let.
•—- “Umorjen od zlobne roke” je dal napisati na pokopališču v Olševku na spomenik svojemu sinu Andreju Pogačarju njegov oče Ivan Pogačar. Zaradi tega napisa je tožil Ivana Pogačarja zaradi razžaljenja časti Janez Juvan, ki je bil oproščen pri ljubljanskem porotnem sodišču obtožbe uboja. Kranjsko okrajno sodišče je za to obsodilo Ivana Pogačarja v globo 30 kron. Zagovorništvo ob tej priliki na vaja nove, državnemu pravdništvu še neznane okolnosti pri porotni razpravi. Vzklicno sodišče je pa obtoženca o-prostilo.
•—Samoslovenski ulični napisi in hišne tablice so naročene in dospo v kratkem v Ljubljano.
—	Graščino “Dol pri Ljubljani" z zemljiščem vred, je kupil od dosedanjih posestnikov Fr. Bartol in Fr. Fajdiga, gospod drž. in deželni poslanec Fr. Povše za 70,000 K.
—	Litijsko predilnico je kupil tržaški žid Bruner. Predilnica prične zopet z rednim delom.
—	Nemškutarenje v Novem mestu. Če pride tujec v Novo mesto, ne bo verjel, da je to popolnoma slovensko mesto. Nemškutari se vse vprek.
—	Podpora vsled pomanjkanja krme. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo za nabavo krmil še 100,000 K podpore. Vsled tega je c. kr. deželna vlada ukrenila, da se razdelitev pospeši. Razdelitev se bo vsa izvršila po “Gospodarski zvezi”. Vsa podpora za seno znaša sedaj 600,000 kron, kar je zasluga intervencije poslancev S. L. S.
—	Petrolej na Gorenjskem. Na Trati v Poljanski dolini je zopet pričel bljuvati vedno huje petrolej, in sicer na istem mestu kot lani. Jarek, po katerem se odteka, je vsak dan večji, kakor se poroča, poln smradu in poln pravega gorljivega petroleja.
—	Ilirska Bistrica postane trg. Ker je Ilirska Bistrica v zadnjih desetih letih znatno napredovala in ga na Notranjskem ni kraja, kjer bi se industrija tako lepo razvijala, je pač naravno, da kraj, ki davno ni več vas, postane tudi formalno trg.
—	Zaradi nevarnega pretenja iščejo 53 letnega delavca Ant. Frletiča iz Ladje pri Medvodah. Grozil je ženi, od katere je ločen, da jo usmrti.
—	Vendar že enkrat! Na pročelju poslopja finančnega ravnateljstva v Ljubljani so pritrdili poleg dozdajnega samonemškega, tudi slovenski nadpis: “C. kr. finančno ravnateljstvo”, in sicer zgoraj na prvo mesto. -— Pred nekaj tedni je dobila tudi glavna zaloga tobaka na Mestnem trgu na novi tabli na prvem mestu slovenski, na drugem mestu pa nemški nadpis.
—	Za slovensko vseučilišče. V Adle-šičah se je vršil ljudski shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Sklical ga je gospod župnik Iv. Šašelj; govoril je domačin jurist g. I. Adlešič o zadnjih dogodkih na dunajskem in graškem vseučilišču, o zgodovini vseučilišča v Ljubljani ter o njega gospodarskem in kulturnem pomenu. Shoda so se udeležili vsi domači gospodarji.
—	Ljubljanski “Slovenec” piše: Naši Belgijci so res originelni vojaki, ki časih spominjajo tudi na dobo “aus der alten guten Zeit”. Delajo po svoje. Če bi bilo v vseh avstrij. polkih tako malo discipline, bilo bi žalostno za našo državo. Te dni sta dva Belgijca zopet na poseben način napravila “vojaško vajo”. Polk št. 27. je imel nekje v okolici vajo. Okolu pol 3. ure popol-
dne pa se prikažeta dva opotekajoča se Belgijca pred Kleinmayerjevo tiskarno s puškama in telečnjakoma. Lju dje so mislili, da sta prišla Kleinma-yerja stražit, ker nakrat nista mogla niti korak naprej. Oprijela sta se, pa tudi to jima ni pomagalo, nakrat sta bila na tleh kakor sta bila dolga in široka. Vse polno ljudi je gledala to “vojaško vajo” zavednih Belgijcev. Sedaj se je pa šele pričela “glavna vaja”. Vzdigovala sta se počasi, pri tem pa pobirala puški z nerodnostjo, ki bi bila vredna posebne nagrade. Nekateri ljudje so dvomili, da bi bila ta dva popolnoma pijana moža v popolni vojaški opravi res vojaka, govorilo se je, da se dva šaljivca “gresta maškare”, no, pa to so bile le prazne govorice— bila sta res prava junaška Belgijca. Nehote se nam je pri tem prizoru vrinilo vprašanje: Koliko so Belgijci popili, predno so 20. septembra odkorakali iz vojašnice? — V nedeljo je neki Belgijec norel po parku pred justično palačo s potegnjeno sabljo. K sreči ni nikogar srečal. Prepodil ga je končno neki častnik. — To so razmere!
ŠTAJARSKO
i
\ <
—	V celjskem mestnem mlinu tako-zvanem “Stinkmuehle” so prišli na sled velikemu poneverjenju. Vrši se preiskava. Že pred nekaj meseci se je govorilo'o neki defravdaciji.
—	V slovenske roke je prešel zloglasni “Hotel” v Sevnici, dosedanje edino središče ondotnih “Vsenemcev”. Kupil ga je Juvančič z Zidanega mosta.
—- Advokat na Štajerskem je 164. V Gradcu jih je 74, v Mariboru 13, v Celju 10, v 3 krajih so po tri, v 12 po 2 in v 22 krajih po 1 advokat.
—	Smrtna kosa. Umrl je posestnik in gostilničar v Radvanju pri Mariboru, Alojzij Lobnik v 52 letu.
—	Umrl je dne 13. jan. Karol Henke, restavrater na železnici v Spodnjem Dravogradu, po dolgem bolehanju, sfar 55 let. Pokojnik je bil priljubljena in daleko znana oseba.
—	Uboj v Ljubnem. Pred porotnim sodiščem v Ljubnem je bil obsojen rudar Anton Bergant v triletno ječo, ker je zabodel rudarja Wieserja.
—	Smrtna nesreča. Ko so v gozdu v Svečini na Štajerskem nedavno delavci podirali drevesa, padel je neki hrast prekmalu na tla m se valil v nižavo. Pri tem je zgrabil viničarja Henrika Pivca, vtisnil prsni koš in ga hudo ranil na glavi. Seveda je bil nesrečnež takoj mrtev.
—	V Savo je skočil v Brežicah kovaški mojster Martin Stipčič. Potegnili so ga pri Mostiču na Hrvaškem na suho. Vzrok samomora slabe gospodarske razmere.
—	Nesreče v rudniku. Neštete nesreče, ki so se že zgodile v Trbovljah, so tembolj žalostne, ker so se zgodile po neprevidnosti ponesrečencev. Pred nekaj tedni je izvrtaval v jami kopač Ernest Cepelin pokaženi strel (kar je strogo prepovedano); ko privrta do streliva, se to užge, in revež je ležal v krvi na tleh. Vendar so ga poslali še živega v Ljubljano, kjer se mu v bolnišnici obrača na bolje. Zgubd je pa eno oko. Nedavno se je ista nesreča ponovila v kamnolomu, kjer sta enak strel s krampom izkopavala delavec J. Spende in A. Smolič. Vžgani strel je vrgel toliko kamenja v nju, da bode prvi težko okreval in tudi drugi je dobil nevarne rane. Najnesrečnej-ša noč je bila od 14. do 15. jan. Po enakem proti postavnem delu izvrta-nja pokaženega streliva je ubilo na mestu delavca Martina Zaverla, doma iz Polšnika v litijskem okraju. Zunaj jame sta prišla isto noč med premogove vozove (hunte) Jožef Štravs in Jožef Vozel, katera so takoj prenesli v rudniško bolnišnico in je upati, da okrevata.
šča g. Viktorja Bezka gdčna Marija Bežek. Obiskovala je III. tečaj on-dotriega ženskega izobraževališča.
—Zmešalo se je 46 letnemu Ferdinandu Pahorju v Trstu in 36 letnemu kmetu Petru Bujovacu v Miljah. Oba so prepeljali v opazovalnico za umo-bolne v Trstu.
—	V Gorici je umrl vpokojeni c. kr. davčni kontrolor Žiga Furlani.
—	Dve novi avstrijski bojni ladiji bodo letos spustili v morje in sicer: bojno ladjo “Radecky” in križarko tretjega razreda “Admiral Spaun”.
HRVATSKO.
—	Telefonsko progo Trst-Pulj-Pa-zin so 11. jan. izročili prometu. Pristojbina za pogovor 3 minut iz Ljubljane v Pulj stane 2 kroni.
—	Umrl je v Trstu Artur Umek.
—	Dva milijona kron je zapustil tržaški pravoslavni občini srbski bogataš Risto Skuljevič, ki je umrl v Trstu.
—	Samoumor ali rop? Trst, 18. jan. V ženskem truplu, ki so ga v soboto jutro potegnili pod Skednjem iz morja, je gospodar Rudolf Čebolin spoznal svojo služkinjo Frančiško vdovo Gr-želj, rojena Pegan, staro 37 let, rodom iz Senožeč. Ker je nesrečnica, ko je zapustila hišo, imela s seboj u-hane in hranilno knjižico, in istih zdaj ni nikjer, sumijo, da je umrla kot žrtev roparskega napada.
—	Trst, 18. januarja. Včeraj je vrsto slovenskih shodov o štrajku voznikov gramoza zaključil velikansk slovenski shod v “Narodnem domu”. Dvorana je bila premajhna. Ljudje so stali po stopnjicah in po trgu. Po shodu so Slovenci hoteli pred magistrat, ki je pričel z bojkotom slovenskih voznikov. Policija je zastavila Slovencem pot ter jih potisnila pred “Narodni dom”.
—	Umrla je v Gorici 18 let stara hčerka ravnatelja koperskega učitelji-
—	Glas iz Koroške. “Mir" piše: Če vlada prav nič ni potnišljevala, imenovati za pet odstotkov kranjskih Nemcev posebnega deželnošolskega nadzornika, dasiravno je morala vedeti, da bo zadela na ljut odpor po celi kranjski deželi, potem je pač njena dolžnost, da imenuje za več nego pol milijona štajerskih in koroških Slovencev posebnega slovenskega deželnošolskega nadzornika. To je naša popolnoma opravičena zahteva, v smislu resolucije na zadnjem občnem zboru političnega društva za koroške Slovence, ki je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Vlada naj ne misli, da bomo v zahtevi po svojem šolstvu kdaj utihnili. V časih, ko ji bo najbolj neprijetno, bomo najglasneje klicali, dokler nam ne da pravic. Z velikim veseljem opažamo med kranjskimi brati zadnji čas duha ostre opozicije proti vladi, katera takorekoč nam v posmeh pomaga zabijati nemškemu ljudskemu svetu v osrčju slovenske zemlje kole za vsenemški most do Adrije. Upamo, da slovenski poslanci ne bodo dali vladi več priložnosti, da bi se zanašala na njihovo popustljivost in vsled tega pospeševala res že vsako vsenemško politično maškarado.
—	V Spodnjem Ljubelju je umrl posestnik in gostilničar Mihael Schellan-der.
—	Akademični slikar Markovič, vrl Slovenec iz Rožeka v Rožu na Koroškem je krasno prenovil romarsko cerkev Sv. Križ na Peravi pri Beljaku. Cerkev, ki je znana mnogim romarjem in čč. duhovščini tudi po Kranjskem, je sedaj brezdvomno ena najlepših na Koroškem.
—	Papež je imenoval našega koroškega rojaka g. dr. Martina Ehrlich, ravnatelja avstrijskega gostišča v Jeruzalemu, za svojega hišnega prelata.
—	Madžarski kazino snujejo v Osje-ku. Madžari so se torej z vso silo vrgli na Hrvaško.
—	Umor ali samoumor? V Karlovcih 'so pred nekoliko dnevi našli 24 letno bivšo učiteljico Marijo Barišič mrtvo v njenem stanovanju. Zdravnik je izjavil, da še je sama Ustrelila iz revolverja. Ljudstvo pa govori, da jo je ubil njen mož Veljko, s katerim sta živela v prepiru.
—	Sin ubil očeta. V Vilojevcih pri
Runu sta se sprla oče Dušan in sin Rado Stankovič. Oče je sina nekoliko ozmerjal ter se podal spat. Ponoči pa je šel sin v očetovo spalnico ter mu s sekiro razklal glavo. Nečloveškega sina so zaprli.	,
—	Kako je brez Avstrije! Plevlje, 11. jan. Za časa avstrijske okupacije so mesta v Sandžaku dobila lepo moderno lice. Zdaj pa, ko so se naši vojaki odstranili, je ves trud namah uničen. Po lepih parkih se šetajo — svinje in ovce. Bajerji so zdaj mla-kužni, sploh vse zanemarjeno.
C. VV. BROWN, R. PILCHER,
predsednik.	podp. eds
VV. G. WILCOX, kasir.
Citizens’ National Ben
Kapital $100,000.00.
KAUBEK JtL. )l 'T.J. OtilfilMLL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota če ne dvignjen, pripiše glavnici na prvi dan mesec, januarja in jnlija. Za vsako vsoto, k je hranjena en mesec plačamo obrest m tudi na prvi poslovni dan vsaceg-. meseca pripišemo obresti k svotaro ki so bile vložene pred petim dnen vsakega meseca. Certifikati kažejo p« 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j. bila uložena šest mesecev
a banka je odprta od p. ure ijs pa do 4. ure po,.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne org» ne. Cena po pošti ali v naši lekarn 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET, ILL.
Slovensko - AmerikansNi KOLEDAR
za leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kot nova izgleda obleka ko smo j« mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
120-632 Cass St. JOLIET, ILL. Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4*8.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, DL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo priletno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Podpisani naznanjam rojakom,
da sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln. CHICAGO, ILL.
; VAV.V.V.V.V.V.’AY.VAYW.’.V.Y.V.W.W.WAYW.YLY.VY^AW^W.YAWW.YAWA
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
? 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O.
le mil!
Imateli v staro domovino komu ka ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
BKo si naneDjen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči-mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
_ -4_ •	4_______
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v Staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak« denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrcati teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov’^in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
A-MERikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOMO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na lete; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
leski dobi; spet druge ob šesti uri, to je povest okritosrčnega, poštenega, 'varujejo svoje zdravje in življenje pri
;e pravi, v mladeniški dobi; druge ob moškega državljana, resničnega do- 1 naših katoliških društvih, deveti uri, ali v moški dobi, nekatere ' moljuba in korenitega državnika, če- j) da preskrbuje vsako leto enkrat šele ob enajsti uri, to se pravi, na ve- ! gar vera z vso silo njegove mogočne ali večkrat slovenskega misijonarja čer njihovega življenja, v sivi staro- duše v naprave njegove domovine je onim naselbinam po Ameriki, ki nima-sti. Izplačuje se zaslužek ob dnevnem ; vsled njih pridobila najvišje mesto v jo svojega slovenskega ali vsaj slo-zaključku, po smrti. Tedaj prejemajo' njihovi vladi — potem je padla drago-tudi kasneje poklicani večno blaženost,\ cena žrtev Uniji, ki jo je tako ljubil,
J)opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
t. j. zveličanje, če so kakor delavci v pripodobi takoj sledili milostipolnemu klicu božjemu ter stanovitno in vztrajno delali do konca, to je, živeli po svoji veri.
ZAKAJ SE JE USTANOVILA V CLEVELANDU NOVA JEDNOTA.
Tiskarne telefon Chicago in N. \V. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
Tri sprentcbi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo j poleg novega tudi stari naslov. ' Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising.rates sent on application.
-9JTeT'
CERKVENI KOLEDAR.
14.
15.
16.
17.
18. 19. 2.
feb.
Nedelja Valentin, muč. Pondeljek	Faustin in Jovita.
Torek	Julijana; Onesim
Sreda	Silvin, Konštanc.
Četrtek	Simeon. Flavijan.
Petek	Porfirij, škof.
Sobota	Leander, Baldom.
Na to vprašanje odgovarja list Glasnik, ki izhaja v Calumetu, Michigan, z dne 5. -februarja 1909. Glasnik piše dobesedno takole:
Naše Jednote in Zveze.
Pričetek letošnjega leta se odlikuje zlasti s tem, da ste se porodili dve novi slovenski Zvezi. Kakor listi poročajo, se je zdelo Clevelandčanom potrebno, število Jednot za eno povečati, a Chicaški sociji pa tudi niso zadovoljni, da bi dobivali tako mastno bolniško podporo kot jo daje N. P. J. samo od ene strani, ampak da bi ložje izhajali v tem velikem svetovnem mestu, so si omislili še jedno Zvezo, ustanovljeno menda na isti podlagi kot prva, tako da bo isti, ki bo pripadal k obema Jednotama brez vseh skrbi lahko bolehal mesece in mesece, ne da bi se mu bilo bati pomanjkanja. To je vse lepo in hvalevredno, ako bi imeli vsta-novitelji res človekoljubne namene. Toda kdor Z bistrim očesom premotri-va slovensko društveno življenje v Ameriki, mora biti prepričan, da toliko mnogovrstnih Jednot in Zvez, kakor jih imamo sedaj, ne more donesti no-
potem ko ga je Previdnost ohranila pri življenju dovolj dolgo,' da je Unijo rešil.” Wm. McKinley.
“Nič ni bilo znamenitejše v vsem Lincolnovem značaju, nego način, kako je združeval zvestobo najvišjemu vzoru s popolnoma praktično sposobnostjo, dokazati ta vzor (ideal) na praktične načine. Ni se boril s prividi ali praznimi sanjami; ni se bojeval med oblaki; v lice je gledal dejstvom; trudil se je priti do najboljših zaključkov kakor je mogel iz nasprotnih si sil, s katerimi je imel opraviti.” Theodore Roosevelt.
“Gotovo je, da nismo nikdar imeli v javnem življenju moža, čegar čut dolžnosti je bil krepkejši, čegar obnašanje nasproti tistim, s katerimi je prišel v dotiko, bodisi njegovim prijateljem ali političnim nasprotnikom, je bilo označeno po večjem pravicoljubju, nego Abraham Lincoln.” Izvoljeni predsednik W. H. Taft.
ŽELEZNIŠKE NEZGODE.
Po pravkar objavljenih poročilih meddržavne kupčijske komisije, se je število železniških nezgod znatno zmanjšalo lansko leto. Ta poročila kažejo, na primer, da je bilo samo 165 potnikov usmrčenih lani proti 410 za prejšnje leto. Tudi število usmrčenih vslužbencev kaže zmanjšanje za kacih 20 odstotkov. ■
Komisija pripisuje to zboljšanje deloma zmanjšanemu prometu leta 1908.,
,	,,	.	ampak samo v tem ne tiči vzrok, za ves
benega vidnega napredka, ampak rav- j * ^
no nasprotno, povzročiti mora naza- T ' ,nr., .	...	, ..
,	.	,	.	.	. ... T ,	, . Leta 1906. je bil 3a9 potnikov usmr-
dovanie do sedaj obstoječih Jednot m .	•
_	.	. cemh in leta 19Cb. pa 537. Vec potm-
Zvez, a novim pa se tudi ne more obe- ,	.	.	, lr,i. ..
...	-	, ,	.....	kov se je vozilo lam, nego l. 19U5. ali.
tati mkakorsno dolgo življenje. Reci- ,	,T .	.	’	°	.	.,
i , .	...	.	.	.	, 1Annnr, l. 1906. Najmanje število usmrčenih
mo, da je v Združenih Državah 100,000
DELAVCI V VINOGRADU.
Kakor je prorok uže preje napovedal, je Jezus rad govoril k ljudstvu v prilikah ali pripodobah. Tako je bilo običajno v jutrovih deželah. Potem je bil ta način, spreobračati ljudstvo tudi najprimernejši, da so vsi ljudje, izobraženi in neizobraženi, bolje razumevali govore. Ena najlepših in naj-poučnejših prilik je bila prilika v evangeliju zadnje nedelje, namreč prilika o delavcih v vinogradu.
Palestina s svojimi solnčnimi vrši-nami in svojo ne prevlažno zemljo je bila izvzemši nekatere primorske nižave za nasad vinske trte ustvarjena kakor malokatere krajine, vsledčesar se je Palestina tudi razvila v eno naj lepših vinorodnih dežel in se vinska trta nahaja v premnogoštevilnih pripodobah in prilikah v sv. pismu. Izborne zimske predele je imela nekoč skalnata Judeja, kjer sta solnčna vročina od zgoraj in odsevna toplota kamenja sodelovali, da se ustvari pristno vinsko podnebje in skuha izvrsten vinski sok. Tem okrajem je pripadala tudi okolica prastarega mesta Hebrona/ v čegar bližini kažejo dolino, odkoder so za Mojzesovih časov prinesli ogledniki velike grozde, ki sta jih nosila po dva moža na drogu. Tudi betlehemska okolica je bila grozdnata, istotako skal nata strmina zelene doline .Engaddi v bližini Mrtvega morja. Omeniti moramo še okolico Jeriho m zapadno brežino reke Tiberije, ki sta istotako sloveli vsled svoje vidoreje.
Vsak vinograd je imel svoje zidani-ee ali klečure, to se pravi, v skalo vsekano plosko kad in naravnost pod njo bolj poglobljeno bačev. V prvi so grozdje mestih, v zadnjo se je sok izlival skozi vsekane cevi.
O nasadu izraelskih vinogradov ni natančnega poročila v sv. pismu, brž Ifone je bil podoben staroegiptovske-ttt.u. Trte so Odrejali ob brajdah in sicer v dvojni obliki, tako da je omrežje tvorilo ali lope, ki se je pod njimi lahko hodilo, ali ravnočrtne . vrste,, med katerimi 50 šetali. Vinogradi so biU vseskozi obdani z ograjami in plo-ti, posebno proti lisicam in šakalom.
, Nasajanje vinogradov po strmih gričih je bilo dostikrat zelo težavno, kakor tudi obdelovanje teh vinskih trt.
Evangeljska prilika je utegnila potemtakem. posebno zanimati ljudstvo, Iter so se mu kroginkrog predočevale težave in skrbi vinogradarstva.
Prijazni bralec pa gotovo tudi pričakuje, da mu omenjeno priliko pojasnimo. To hočemo storiti v sledečem tako nakratko kakor mogoče. Gospodar, ki se je zarana napotil najemat delavcev za svoj vinograd, je Bog Oče. Trg, na katerem najema delavcev, je svet, vinograd sam pa je cerkev božja na zemlji. Delavci, ki delajo v vinogradu, so verniki. Delavnik je celo življenje človekovo na zemlji, desetka ali plača je blaženo gledanje Boga.
Ob raznih urah kličeBog ljudi k delu v svoj vinograd. Tega že zarana v jutro njegovega življenja, to se pravi, kot otročiča, druge ob tretji uri, ali v
Slovencev, in da je v raznih društvih združenih 50,000 mož, kar v istini ni resnica — in ako pomislimo, da se teh 50 tisoč mož razdeli na celih 8 Jednot in Zvez, jih pride potem prilično na vsako Jednoto, ako bi bili jednako-merno razdeljeni — okroglo 4000 mož. Povejte mi sedaj le eno Zavezo, ki bi mogla trajno obstati z enakim številom članov in pri istih yplacilih, katere sedaj zahtevajo razne Jednote in Zveze? Zdrava pamet nam pove, da to je nemogoče in da prej ah slej bo začelo zlasti pri manjših Jednotah pokati na vseh straneh, da bo strah in groza in kakor so se z velikim vpitjem pričele, tako bodo mirno in brez vrišča v Gospodu zaspale in poznejši rodovi bodo v povestnici slovenskega ameriškega zadružništva samo brali: Fuit Ilion... Bile so... In čim preje se bo to zgodilo, tem bolje za naš narod, ker ostale bodo samo Jednote, ki so že sedaj na precej dobri, akoravno še ne popolnoma zasigurani podlagi.
Pregovor pravi: Resnica oči kolje. To znamo tudi mi a vkljub temu bodimo vendar že enkrat odkritosrčni in povejmo brez strahu v svet, kaj je vzrok početka teh mlajših Jednot? Vsi to znamo, pri kozarcu vina izpovemo, a v javnosti se pa sramujemo. Osebnosti, nič kot osebna mržnja, razžaljena osebna čast ustanavlja nove Jednote. Ker nisem dobil tega ah onega urada, ker me v tem ah onem “Glasilu” te ah one Jednote “škopajo” — bom pa ustanovil svojo Jednoto, kjer bom jaz gospodaril po svoji volji in s tem škodoval mojim osebnim nasprotnikom in ob enem tudi Jednotam in Zvezam, s katerimi so oni v zvezi. Prijateljev in pomagačev pri novotarijah je lahko dobiti in prodno se širša javnost zave — imamo že novo Jednoto ah Zvezo ah kakor jo že hočete imenovati. Ah razžaljena čast pa tu ne pomisli, da na tak način cepi moči,; da se narod, ki bi se moral družiti v močne falange, da se ta narod deli in da mu oni ne zidajo — kakor pravijo po navadi v svojih prvih oglasih in pro gramih — ognjišča sreče, ampak mu, akoravno morda nehote, kopljejo grob.
PREDSEDNIKI O LINCOLNU.
“Žalost narodova je še sveža. Neko liko tolažbe nahaja (narod) v misli, da je (Lincoln) z veseljem doživel najvišji dokaz njegovega zaupanja, ko je nastopil obnovljeno dobo naj višjega urada, v katerega je bil izvoljen.” An drew Johnson.
“Mož velike sposobnosti, čistega domoljubja, nesebične nravi, poln odpu-stljivosti do svojih sovražnikov, zlohoten do nikogar, je dokazal, da je mož nad vsem drugimi za veliko borbo, katero je moral narod izbojevati, da je zavzel mesto med največjimi v družini narodov.” U. S. Grant.
“Njemu, bolj nego kateremukoli drugemu možu, se ima Unija m svoboda zahvaliti za svojo konečno zma go.” R. B. Hayes.
“On je bil eden izmed malo velikih vladarjev, čegar modrost se je večala z njegovo močjo in čegar duh je postajal plemenitejši in nežnejši, čimbolj so se množila njegova zmagodo-bitja.” Jas. A. Garfield.
“Po zdravi človeški pameti, po kateri je opravljal male reči, je bil čez mero kos vsakemu položaju, katerega mu je življenje odmerilo.” Benj. Harrison.
“Skrajno velik in dober mož.” Gro
potnikov za eno leto v preteklem desetletju je bilo leta 1898., ko je 221 potnikov storilo smrt po železnicah.
Menda ni korporacij v tej deželi, ki bi več trošile ah bolj pazile glede varnosti življenja, nego to delajo železnice. Vsako iznajdbo si kupijo, ki bi utegnila preprečiti nesreče. Na milijone žrtvujejo za povečavanjo varnosti na svojih progah. Od svojih vslužbencev zahtevajo najvišjo stopnjo nravnosti, da zanikarnost ne tvega človeškega življenja ah stvarne lastnine.
Ampak vkljub vsemu našemu napredku v preprečanju železniških nezgod smo vendar za vsemi drugimi deželami glede jamčenja varnosti potnikom in vslužbencem. To pa nekoliko zato, ker imamo v prometu več vlakov na hitreje zgrajenih progah in z večjo hitrostjo. Kazen za hitrost je seveda smrt, in ker v tej deželi zahtevamo hitrost, nam je pričakovati, da jo plačujemo tupatam z življenjem. Vendar pa je potovanje po železnicah v tej deželi že skoro tako varno kakor ostati doma, in mnogo varnejše nego laziti po spolzkih tlakih.
GLAVNA PRAVILA Družbe Sv. Rafaela za slovenske izseljence v Ameriki.
ver Cleveland.
“Povest tega preprostega življenja I ljence, da takoj pri vstopu v deželo za-
I. Člen.—Namen družbe sv. Rafaela,
1.	) “Družba sv. Rafaela za slovenske izseljence” je delo krščanske ljubezni in usmiljenja in ima namen edi no: vsestransko skrbeti za slovepske izseljence v Ameriki, jih varovati vsake verske in gmotne škode in sploh jim pomagati do verskega, moralnega in gmotnega blagostanja.
Opazka: — Nikakor pa ni in noče biti ta družba kako agentovsko podjetje, ki bi imelo namen, kovati dobičke iz slovenskega naselništva.
2.	Ta namen hoče družba doseči s tem: -
a)	da pomaga izseljencem takoj pri njih vstopu v deželo, da se zavzame za nje pri izseljeniških oblastih in jih varuje raznih sleparjev.
b)	da jim preskrbuje za časa nj,h bivanja v New Yorku pošteno in zanesljivo in kolikor mogoče ceno stanovanje.
c)	da jim pomaga pri njih nadalj-nem potovanju po Ameriki.
d)	da pomaga izseljencem do dobrega dela in dobrih zaslužkov potom posredovalnice za delo in po svojih podružnicah in zaupnikih po raznih mestih;
e)	da napeljuje izseljence, da se kolikor mogoče naseljujejo le v kraje, kjer bodo mogli skrbeti tudi za svojo dušo in kjer se jim obeta vsaj primerno dobra prihodnjost.
f)	da ustanovlja po vseh večjih mestih in naselbinah svoje podružnice, ki stoje v ozki zvezi z njo glede vseh zadev izseljencev in po katerih pomaga izseljencem po vsej Ameriki v vseh zadevah in potrebah njih življenja z besedo in dejanjem,
g)	da nastavlja svoje zaupne može povsod, kjer je upanje, da bi tudi Slo venci dobro uspevali ali kjer njih potrebe ali koristi to zahtevajo
h)	da skrbi kolikor mogoče, da o-stanejo izseljenci zvesti tudi svojim dragim v domovini, da jim pomoga s svetom in dejanjem — ako so družinski očetje, — da ne ostanejo dolgo ločeni od svojih, ampak da se prej ko preje sami vrnejo nazaj v domovino, ali pa vzamejo k sebi iz domovine svoje drage.
i)	da nagovarja in napeljuje izse-
vanskega duhovnika, da tako zamorejo opraviti svoje verske dolžnosti.
k)	da jih z besedo in dejanjem napeljuje k varčevanju svojih težko pri-služenih novcev.
l)	da skuša potom dobrih listov in brošuric ohraniti j h zveste sv. katoliški veri in domovini.
II. člen.—Sredstva v dosego tega namena.
Denarna sredstva, ki so potrebna v dosego tega namena, skuša si družba preskrbeti:
a)	potom članarine družbenikov,
b)	potom podpore dobrotnikov,
c)	potom raznih daril, uplačil in prebitkov,
d)	potom raznih prireditev v družbene namene.
III. člen. — Družbeniki.
1.	) Družbenik je lahko vsak praktičen katolik obojega spola, kakor tudi vsa katoliška društva, korporacije ali kompanije.
2.	) Družba obstoji iz:
a)	častnih članov, katere imenuje občni zbor kot priznanje za njih posebne zasluge za družbo ali naseljence.
b)	misijonarjev, ki so vsi slovenski duhovniki, ako od odbora naprošeni hočejo prevzeti to težko nalogo.
c)	ustanoviteljev, ki plačajo vsaj $25.00.
d)	dobrotnikov, ki plačajo vsako leto vsaj $5.00.
e)	družbenikov, ki plačajo vsaj $1.00 na leto.
f)	podpornih članov, ki vsaj 50c plačajo na leto kot naročnino za družbeno glasilo “Ave Maria”.
Opazke: —
a)	ako reden član eno leto ne plača svojih prispevkov, nima več nobenih
pravic pri družbi in se ne smatra za njenega uda, dokler ne poravna svoje dolžnosti.
b)	družbenike prejema družbeno vodstvo pri svojih sejah.
c)	člani nimajo pri družbi nobenih pravic, razun do društvenega glasila.
d)	društva, korporacije in kompa-nje plačajo letno vsaj $5.00 članarine.
e)	za vse žive in mrtve družbenike se bere vsako prvo nedeljo v mesecu v New Yorku ena sv. maša in ena vsako leto na praznik sv. Rafaela na Brezjah pred čudodelno podobo “Marije Pomagaj”.
IV. člen. — Družbeno vodstvo.
1.) Družbeno vodstvo obstoji iz:
a)	15 ali več odbornikov, ki so bili zvoljeni pri občnem zboru za dobo enega leta, od katerih jih mora vsaj polovico stanovati v New Yorku ali okolici.
b)	iz misijonarjev t. j. slov. in hr-vatskih duhovnikov, ki so naprošeni sprejeti zaupništvo in hočejo delovati za korist in prospeh družbe.
c)	Zaupnikov družbe, katere je družba naprosila po raznih mestih ali naselbinah, da zastopajo družbo in ji pomagajo pri njenem delu za izseljence.
Opazka: —
Društva, ki pristopijo k družbi kot redni družbenik z letno svoto najmanj $15.00 imajo pravico, da pošljejo v družbeno vodstvo svojega zastopnika, ki ima čast in mesto nadzornega odbornika.
Vsi ti odborniki volijo takoj po občnem shodu izmed sebe predsednika, 2 ali 3 podpredsednike, 3 tajnike, 2 blagajnika, 2 pregledovalca računov, dalje ves gospodarski odbor in druge pododbore, kakor to potreba zahteva.
ODBOR.
NASLOVNIK
figovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO.. 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J„ 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkva. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Mu-nroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ili. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURlClC FRANK. 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vaeh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, III.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec ¡n popravljalec čevljev.
WOLK VICTOR, 200y2 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenba, Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butlei St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St
PROTI IZPADANJU LAS.
Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade ill daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom val jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St, New York, N. Y.
VWWVAWA^VAVAWWVA
Sobe 201 in 202 Barbe* Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAT1M NOTAR
t*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. *AVVVVVAVAV.^VVVVW1AWi
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia ooskusite naše meso
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Katoličani v večini v štirnajstih naših državah in teritorijih. Nad polovico prebivalstva je katoliškega v štirnajstih naših državah, vštevši New York, Californio, Connecticut, Massachusetts, Michigan in Rhode Island.
Spet čudež v Lurdu. Dr. Casimir, zdravnik v Grignanu na Francoskem, je bil več let mrtvuden. Zato so ga morali premikati v stolu na kolescih. Nedavno je romal v Lurd. Kako so se železniški vslužbenci začudili, ko so zagledali doktorja ob njegovem povratku, da je brez pomoči stopil z vagona.
Katoliški kaplan v kalifornskem državnem senatu prvikrat. Vprvič v
zgodovini kalifornskega drž. senata je bil izbran katoliški duhovnik kot kaplan, v osebi preč. g. Henry H. Wy-mana, župnika stare cerkve sv. Marije v San Franciscu in predstojnik patrov pavlistov na pacifiški brežini. Father Wyman je dobroznan na pacifiški brežini, kjer je misijonaril od mesta Seattle do San Diego.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1013 N. Broadway..JOLIET, ILL-
Škofu Carrollu ponudil neimenova-nec veliko darilo v denarjih za katedralo v Heleni. Škof Carroll v Heleni, Mont., je razglasil, da je nekdo ponudil svoto $100,000 skladu za gradnjo katedrale v Heleni pod pogojem, da Helenčanje darujejo enako svoto pred Veliko nočjo. Ko je to razglasil, je škof Carroll zagotovil svoje vernike o finančni odgovornosti ponudnika, ki pa noče biti imenovan. Ponudba je strogo omejena, in če se druga svota ne nabere do Velike noči, se ponudba umakne. — Poleg nove katedrale, gradi stolna župnija v Heleni krasno šolo.
V	ti obe svrhi se je vplačalo $136,000.
V	to svoto so predvsem darovali Peter Larson, $50,000, potem Thomas Cruse, $25,000 in neki neimenovanec, $35,000. Doslej nabrani denar se porabi za do-vršitev šole in utemeljitev katedrale.
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622 Cass St., Joliet, 111.	ufn
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MES.»-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
FARMO PRODAM RADI DRUŽIN skih razmer. 50 akrov zemlje, 3—4 akre je novourejenega polja, vse lepo ograjeno. Hiša je nova, pod hišo lepa klet. Poleg polja je lep gozd samega belega hrastja brez kamenja. Cena $450.00. Več pove: Alojzija Zainker, Poplar Bluff, Pa.
KJE JE ŠTEFAN ŠPEHAR iz BEL-čega vrha št. 22 fare Dragatuš. Rada bi zvedela o njem in za njegov naslov njegova žena Bara zaradi družinskih razmer.	8—2
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ ske cerkve na hribčku, v obrokih pc $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. iti-i N. Broadway, Joliet, 111
KRIJEMO STREHE S MOČNIM črnim “Asphalt” papirjem. Delo
jamčimo za pet let. Naše delo je najboljše vrste, ker ni treba barvanja. Elaborated Roofing Co., 113 So. Joliet St., Chicago Phone 7902, Joliet,
m.	s—4t;
BLAZNIKOVE PRATIKE SE DO-bijo pri Jos. J. Peshel, Ely, Minn., po pošti v znamkah za 12c.	7—4t
IŠČE SE SLOVENEC ALI HRVAT, ki razume trgovino in izdelovanje raznih pijač (bottling) za manager-ja. Mora imeti dobre reference. Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, Ills.
IŠČEM ANTONA FAŠUN, ROJEN na Ljubnem. Najzadnje bival je v fari Št. Mihel nad Muzerjem, na spodnjem Štajerskem. V Ameriki biva že 16 let, prvo leto se je nahajal v Indiani, nadalje pa nič ne vem, kje je. Zatoraj prosim rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njega, kje je, ali je živ ali mrtev, naj mi blagovolijo o njem natančno naznaniti. Nagrade mu dam $5.00. Za njega bi rad zvedel njegov sin: Joseph Fašun, 258 Hanover St., Milwaukee, Wis.
E.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, IL
Velika zaloga spomnikov
Naie prodruznice so: v Chicag* Bethania and Resurrection Cemetery blizu Summit, Cook Co., in Naperville III. Chi. tel. 1872. N. W- Phone 49f
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da ao pomenimo.
ML. B. Schuster
Young Building
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKl SLOVENEC. PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13600 Franc Švelc, roj 1877, spr. 22.
jan. 1909.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13601 Ivan Kambič, roj 1892, 13602 Ignacij Gecan, roj 1877, spr. 7. febr. 1909.	Dr. št. 247 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 13603 Jos. Erčul, roj 1885, spr.
3.	febr. 1909.	Dr. št. 84 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13604 Tomaž Godec, roj 1892, 13605 Barney Tekavčič, roj 1886, spr. 7. febr. 1909. Dr. št. 178 članov. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 13606 Josip Hren, roj 1884, spr.. 6. febr.
1909.	Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 13607 Ivan Oblak, roj 1884, 13608 Feliks Tavčar, roj 1890, spr. 6. febr. 1909.	Dr. št. 24 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, k društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 12442 Martin Žlogar, 7. febr. 1909. I. dr. št. 179 članov.
II. dr. št. 50 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6757 Franc Meglen, 6. febr. 1909.
Dr. št. 245 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 400 Alojzij Tostoveršnik, 5.
febr. 1909.	Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2347 Anton Zelnikar, 3. febr. 1909.
Dr. št. 197 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 11621 Franc Bratož, 2. febr. 1909.
Dr. št. 33 članov.
* K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5867 Josip Koprivnikar, 7. febr. 1909.
Dr. št. 109 članov.
SUSPENDOVANO DRUŠTVO.
Društvo sv. Jožefa 76, La Salle, 111., suspendovano 1. febr. 1909. radi neplačanega asesmenta.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 12599 Franc Burgar, 9932 Matija Oberstar, 31. dec. 1908.	Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, O., 11525 Anton Slave, 1. febr. 1909.	Dr. št. 30 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3940 Marija Kocjančič, roj 1872, spr. 7.
febr. 1909.	Dr. št. 113 članic.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 3941 Maria Šetina, roj 1881, spr. 7. febr. 1909.	Dr. št. 20 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3942 Ivana Peklaj, roj 1890, 3943 Marija Peklaj, roj 1886, 3944 Ivanka Suhadolnik, roj 1885, spr. 31. jan. 1909.
Dr. št. —— članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., k društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 1428 Elizabeta Kremesec zavarovana za $500.00 v II. razred. Prestopila 2. febr. 1909.	I, dr. št. 2 članici.
II. dr. št. 117 članic.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 39 Ivana Jereb, zvišala zavaroval, na $1000.00 v IV. razred. Prestopila 31. jan. 1909.	I. dr. št. 84 članic.
II. dr. št. 27 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3244 Marija Anšlevar, 2. febr. 1909.	Dr. št. 75 članov.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. Jednote.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. J.
V št. 10 prinaša list “Clevelandska Amerika” nekako spakedran članek v katerem se skriva neko človeče, boječ se podpisati svoje ime, ter se nekako drgne ob mojo osebo. To človeče pribija dejstvo, da “Jolietska Jednota (njeno pravo ime K. S. K. J. se sramuje izgovoriti, mislim radi tega, ker nosi ime katoliška), da ni varna pri sedanjih asesmentih. Jaz se le čudim, da oni go-spodin ni teh stvari obelodanil in razmotrival pred X. gl. zborovanjem? Čudim se zakaj ni to srborito človeče gg. delegatom poslanim iz Clevelanda na gl. zborovanje K. S. K. J. pojasnilo to zadevo? Čemu toraj ni podučilo gg. delegate, kaj morajo storiti, da se ohrani Jednota? Čemu toraj ni to storilo pred zborovanjem? Zakaj se toraj repenči sedaj? Mnogo stvari je res list “Nova Domovina” prinašala v svet, zatoraj je tudi radi preveč rabljenja svojih možgan tako lepo zaspala, kakor bode tudi g. dopisunče s svojo modro glavo in bistrim umom z edino pravo ustanovljeno Jednoto vred zaspal za vedno.
Predbaciva mi, da se baham z borimi 107,000 dol., ki jih ima K. S. K. J. Ne baham se, popolnoma nič, rečem pa le toliko, da sem ponosen na organizacijo, ki šteje lepo število članov in članic in njih blagajnica šteje svoto čez
107,000	dol. Brez bahanja rečeno, da je celi slovenski narod širom sveta lahko ponosen na “slavno K. S. K. J., in to ravno radi teh borih 107,000 dolarjev in nje članov(ic.)
Dalje tudi pravi, kaj bi bilo v slučaju, da v Pennsylvaniji v kakem rudniku ubije 50 ali 100 članov K. S. K. J.? Odgovor je popolnoma lahek. Če gosp. dopisunče pogleda onih borih 107,000 dol., in če nas zadene šiba Božja, ter zahteva večje število članov za svoje žrelo, mislim, da 10,000 članov in članic, bodemo laglje pokrili one stroške, kakor pa “Edino pravo in varno ustanovljena Clevelandska Jednota” s svojimi 30 člani.
RavnOtako pravi: “Res, varna organizacija, ki nudi človeku 10 dol. in 70c poroštva za $1000.00. Mislim, da to človeče, ni član naše slav. K. S. K. J., kajti če bi bilo, bi gotovo znalo iz poročil, K. S. K. J., da so člani (ice) par dni po sprejemu v Jednoto umrli in gotovo ter pošteno prejeli dediči zavarovalno svoto! Čeravno je samo par dolarjev vplačal(a) v blagajmco, in kljub temu jako lepo napredujemo. Iz dopisunčevih bedarij se razvidi, da pri “Edino pravo ustanovljeni Jednoti” v Clevelandu mora vsak pristopilec(ka) takoj pri vstopu plačati celo svoto za katero se zavaruje, ker le v temu slučaju je mogoče shajati in imenovati organizacijo “edino pravo in varno”. Če pa niso ustanovniki nove prave in varne Jednote v Clevelandu vplačali vsak svojo posmrtnino že naprej v blagajno, vprašam g. dopisunča: “Kaj bi pa bilo z ‘Novo pravo in varno Jednoto” če bi Bog poklical kacih 15 ali 20 članov iz Clevelanda? Kaj bi pa v temu slučaju Jednota storila? Ali misli g. dopisunče, da nesreča razsaja samo po premogo- in rudokopih? Ne gosp. tudi v uredništvo “Clevelandske Amerike” lahko pride. Lahko pa tudi mogoče, da ste z Vašimi bistrimi možganami napravili kak kontrakt z nesrečo, da Vas ja ne obišče kacih par sto let. Tudi to mogoče. —
Opozorim Vas toraj gospodine, da Vašega nosu ne drgnite ne ob mojo osebo in ne ob K. S. K. J. V odboru K. S. K. J. imamo dovolj moči, da peljemo našo slav. K. S. K. J. lepo in pošteno. Da se naša slav. K. S. K. J. razširja in procvita, nam kaže dejstvo, da člani in članice lepo pristopajo in blagajnica se množi. Da se ne skrivamo za kacimi stenami, Vam je dokaz tu, da smo kupili lepo loto, na lepem prostoru na enej najbolj živahnej ulici. Zemljišče je bilo kupljeno dne 9. febr. 1909 za svoto $3200.00. (Loto No. 6, block 15, Cassiday Addition in Joliet). Na temu zemljišču se bode postavilo Poslopje, ki bode oddaljeno en block od slov. cerkve, na N. Chicago ulici s
štev. 1004 in 1006. ter tako nosilo ime K. S. K. J., ter delalo čast organizaciji, kakor tudi celemu slov. narodu širom Amerike.
Toliko za danes.—
K sklepu pozdravljam vse člane(ice) K. S. K. J., kakor tudi one “edino pravo ustanovljene slov. jednote v Clevelandu.
ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S. K. J.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA.
Članom in članicam dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. v Cleveland, Ohio, naznanje:
Ni se treba bati, da bi vas predsednik in tajnik društva sv. Vida št. 25 morala prisiliti oziroma primorati, da odstopite od K. S. K. J. in se združite z novo ustanovljeno Clevelandsko Jednoto, pod vodstvom g. Jarca, kajti z današnjim dnem se preklicujejo podpisi g. Ant. Grdine m g. Jos. Jarc-a kot neveljavnim pri dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
Izvolite si novi odbor, ki Vas bode vodil po načelih K. S K J
Joliet, 111., 11. febr. 1909.
ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S. K. J.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 10. febr. —Vsem onim članom društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. Jednote, kateri niso bili na zadnji seji 7. febr., naznanjam, da od sedaj naprej se bodo vršile društvene seje v Republic šoli v Rockdale, ne več v Mavričevi dvorani.
Nadalje prosim vse člane goriome-njenega društva, da bi v polnem številu dohajali na društvene seje in da bi pripeljali sabo kaj novih kandidatov. Ker je v preteklem letu pristopilo lepo število članov v naše društvo, je želeti, da bi tudi letos ne izostali.
Želeč vsem društvom naše organizacije veliko vspeha na društvenem polju in glasilu Am. Slovencu pa obilo novih naročnikov, beležim
John Zalar, tajnik.
Indianapolis, Ind., 7. febr. — Naše društvo sv. Alojzija št. 52. K. S. K.
J.	je imelo svojo sejo dne 7. februarja,
ko je povišalo svojo bolniško podporo od $5.00 na $6.00 na teden. Zatorej prosim vse sobrate omenjenega društva, da bodete zanaprej zvesti, društvu, in preden bo konec leta, priobčimo vsak enega novega brata, in potem imamo upanje, da tudi naše društvo bode štelo nad sto udov. Zatorej kdor še ni pri nobenem društvu, zdaj je čas, pristopiti k našemu, tako storite sebi dobro o kaki bolezni ali pa svojim ljubim. Ne pa v taka društva tiste judovske kompanije, ki jih še pri nas dva Slovenca lovita na limanice, če pa eden umrje, pa ni nobenega plačila.
Nadalje je društvo sklenilo, da priredi veselico 20. febr. na pustno soboto večer v korist blagajne, in bo prosto za noter iti na veselico. Vsak brat društva plača $1.00 pir-čekov in drugi pri prosti pa kolikor hočejo. Toraj vabim vse one, društvo sv. Jožefa, društvo sv. Cirila in Metoda in društvo Franc Preširen. In o priliki vaših veselic tudi vam naše društvo povrne. Zato je vse pripravil m uredil društveni odbor.
O sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in tebi, vrli list, pa dosti dobrih predplačnikov.
John Hribernik, predsednik dr. sv. Alojzija.
Pueblo, Colo., 7. febr. — Sporočam vsem rojakom po širni Ameriki, posebno članom in članicam K. S. K. J., kako obstoji društvo sv. Jožefa št. 7.
K.	S. K. Jednote, koliko ima društvo premoženja. Dne 8. januarja 1908 je bilo gotovega denarja v blag. $1,339.88 Dohodki v minulem letu.,.. 8,131.27 Shramba za zastave in mize.. 80.00
Skupni dohodki leta 1908... .$9,471,15
Stroški v letu 1908 ........ 8,612.25
Gotovine v blagajni .........$ 858.90
Društvena dvorana vredna.. 14,000.00
Oprava v Halu ................ 400.00
Knjige in znaki ............... 130.00
2 zastavi ..................... 200.00
Hranilnica ali safe ........   200.00
Skupno premoženje znaša... $15,768.90
Toraj vidite, rojaki, da je naše društvo na dobri stopinji, da prvo društvo med slovenskimi v Ameriki. Torej rojaki v Puebli in okolici, pristopite k našemu društvu, ki sami vidite, da je najmočneje slovensko društvo v Ameriki. Toraj vabim vse rojake v pristop v Puebli k društvu sv. Jožefa št. 7 K. S. K. Jednote, ki je tudi najbolje pri premoženju in na dobri podlagi, ki pošteno ravna z vsakim članom in članico, ki so pod njenim varstvom.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in vse rojake širom Amerike.
Math Novak, I. tajnik.
Chicago, 9. febr. — Vsem sobratom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. in sploh vsem Slovencem in Slovenkam v Chicagi naznanjam, da se bo dne
21.	februarja na predpustno nedeljo vršila veselica v prid društveni blagajni v češki dvorani na Leavitt St. in 19. St. Vstopnina je 25 centov za osebo Za postrežbo je vse dobro preskrbljeno in upamo, da se bo vsak udeleženec izvrstno zabaval. Društvo sv. Štefana ima letos veliko bolnikov, in ker društvena blagajna veliko trpi, zato smemo pričakovati, da se bodo društveni bratje zavedali svoje dolžnosti in se udeležili veselice v polnem številu, da bo uspeh veselice res društvu v ponos. Zatorej bratje, na-svidenje na predpustno. nedeljo pri pošteni domači zabavi! Ob enem naznanjam, da se bo na veselici oddala ura s stojalom onemu, ki jo je zadel na št. 253. Ura se je žrebala v prid bolnemu bratu in kdor jo je zadel, naj se oglasi na veselici in jo bo prejel. Zatorej številka 253, oglasi se na veselici, da bomo videli, kdo je tisti, ki jo je zadel.
Z bratskim pozdravom
John Zvežič, II. tajnik.
Odprto pismo g. Fr. Sakserju v New Yorku, N. Y.
Lopova — in po pravici — imenujete v svojem glasilu bankarja, ki je svoje rojake okradel in ogoljufal za novce; lopov pa je tudi bankar, kateri okrade rojaka za njegovo poštenje širom cele Amerike. Vašemu dopisniku (I. M.) — ni si upal s celim imenom na dan—iz Sheboygan, Wis., dal bom priliko, da svoje trditve dokaže pred sodnijo, ki mu bo sigurno preskrbela “kurnik” v premišljevanje hudobij.
Spoštovanjem
Beatty, Pa., 9. februarja 1909.
Rev. Smolej.
Kaj je bolečina?
Davno je že tega, kar je imeniten zdravnik rekel, da je bolečina molitev čutnic za zdravje. Bržko ne more kri več zalagati čutnic ali živcev s potrebno hrano, se občuti bolečina ali vsaj nekaka neprijetnost. Kri samo tedaj zdatno redi živce, če prebavila redno delujejo, ker se čvrsta kri na-reja iz dobro prebavljene hrane. Če zadosti ne ješ, se ne čutiš dobro po jedeh, ali če si nervozen, če imaš nezdravo barvo, če si slaboten in slabe volje, uživaj Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino, ki ti uredi prebavo, očisti kri in podeli dovolj hranila za tvoje živce. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Kje je najbolj varno naložen denar.
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron
Rezervnega naklada je:
800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh < «log jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem ! svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo- ' letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	EDA NI/ C A 1/ C ED
je že več let naš rojak	rKAMl jAKjCK
109	GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE«, N. E. CLEVELAND, O.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell Phone, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAV, Znakov (Regalij), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pečati vsakovrstni, itd.	Prva in edina slovenska
tvrdka v Ameriki.
« ’*■
§ *§
« a ^ -or« ■S ®
<s>
73 § ■'s» a ös p
<3 *3 5s O
II ^ s.
-*1
■3
05
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Olii« St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Pilone 2273	N. W. 410
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
V.VA^V.V.V.V.V.V.V.V.VAV.V.VAV.V.VAVAV.V.V-.VA
l POZOR POZOR!*
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski, pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.TV.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči !. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
WAVWA\W5WSWW.VAWWAW.WWJVW.WWVVWA
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in p Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearbom St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Štern & Son, agents, Joliet, Illinois.
-sste
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERV izdelovalci
ULEŽANE PIVB
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
isr A.z:isr.A.isr	\
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa r to stroh spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
•*	***•*•*<. ■*«-!.■**■**•*.*■+ * ** * -IC-t.-fr	-ft-Mc-fc-fc^c-fc-îc-lc **+*'♦*'#
*
k
k
k
k
k
k
k
k
k
Apostol svoje družine.
Priredil Rev. J. L. Z.
***** *******■******♦***-*** **-K*******N<-k*-k**********-''*
Pcrcy iirown je brezdvomno v liebe- v šolo k sv. Mariji. Bil je ubogljiv in sili med angeli in svetniki. Njegovo pazljivrier živ, kot so po navadi dečki kratko življenje je bilo tako lienavad- živi. Čez leto in dan pa je začel mano, da zasluži svoje mesto, med izvo- ter dražiti radi svojih dveh bratov. Ijenimi apostoli božjimi.	1 Pravil jej je, da nikdar ne prideta v ne-
Ko je bil mali dečko pet let star, je, besa, če ne bodeta krščena, ter je na-pogosto zahajal v sosednjo hišo, ki je > l>osled pripovedoval o lepem pouku stala zraven njegovega, protestantske- i” mnogih drugih zanimivih stvareh, ga doma. Vzrok temu je bila velika ki so se dogajale v farm soh Napoju krasna slika Križanega, ki je visela' sled jo je toliko pregovoril, da je po-v prvi sobi te katoliške družine. Bilo slala tudi ona dva fanta k sv. Manj,, je to nekaj novega in nenavadnega za Sestre so bile presenečene, ko so ne-Pcrcyja, in kakor hitro je ugledal po-; bega jutra videle malega Jožefa, zdaj dobo, je takoj vprašal, kaj pomeni;
razložili so mu stvar, kar so mu z ozirom na njegov otroški razum najbolje mogli. Bil je globoko ganjen ter je doma neprestano govoril o njej. Razumeli ga pa seveda niso in se tudi niso mnogo brigali za njegovo besedičenje. A on je pa še dalje zahajal gledat sliko, in dobra gospa je naravno čutila, da je Percy docela nenavaden dečko. Njegova dva brata sta ga vzela s seboj v javno šolo. ko je bil dobrih šest let star. Ali tam mu ni bilo nič posebno všeč, in čez nekaj dnij je pustil to šolo ter brez vednosti svojih starišev šel v farno šolo z nekim svojim malim katoliškim prijateljčkom. Njegova brata sta to doma povedala. Ali ker je bil Percy videti tako srečen, so njegovi stariši menili, da to “nič ne dene”, ter mu dovolili, da še dalje hodi v katoliško šolo.
Drugo leto med kvaternim tednom v septembru so bili mlajši otroci iz šole sv. Marije pripravljeni za prvo spoved. Percy, ki se je bil naučil katekizma in kako se treba izpovedati, je z
post
že devet let starega, ponosno prikorakati v šolo s svojima starejima bratoma (seveda ne mnogo starejima) ter prositi za njihov vsprejem v šolo. Ali to še ni bilo zadosti mlademu apostolu. Hotel je tudi, da se dasta krstiti. Njegovemu prizadevanju se je naposled posrečilo dobiti privoljenje starišev, in oba brata sta bila tako prerojena s sv. krstno vodo. Cenila sta milost, ki jima je bila podeljena po njunem malem bratcu, ter sta ga imela izredno rada ne le ona sama nego tudi vsi drugi domači. Ob določenem času so bili vsi trije birmani ter so šli k prvemu sv. obhajilu.
Jožef je nato postal ministrant, in njegova pobožnost ter, pridnost sta bili spomina vredni. Postavil si je doma v svoji spalnici oltarček, kamor j je obesil svoj'e dragoceno razpelo in vse svetinje ter svete podobice, ki jih je dobil v šoli.
Nekega dne pa mu oče, ozlovoljen vsled nekega njegovega otroškega pre [ stopka, zapove, naj "doli pobere to' popovsko ropotijo.” — “Ako ne,” pra-
kom, ko se njegovi zbero potrtih src okrog njegove postelje ter opazujejo smrtni pot na njegovem čelu, se jim nasmehne z angelskim nasmehom ter odleti s tega sveta, da prejme svojo zasluženo apostolsko krono. Na zemlji se mu torej ni več spolnila goreča želja, da bi bili vsi tisti, katere je ljubil — oče, mati in dva brata — zvezani ž njim s skupno sveto vero. Ali kdo bi pa mogel dvomiti, da zdaj njegov blaženi duh radostno plava nad svojimi dragimi ter jim pomaga prenašati-težave in nadloge življenja?
Blagor mrtvim, ki umrjejo v Gospodu, ker njihova dela pojdejo za njimi.
Čarovnica Bušla
Poslov. P. F. R.
. .	,	,	,	vi jezni mož, "bom vso to šaro v ogenj
drugimi vred odšel v cerkev ter se	,	, .	■ ,	I
s ,,	.	zmetal ter te vzel iz papistovske sole!
»stavil blizu izpovednice.	I	-----......., ....... I
Neka gospa, ki je ravno došla v cer-
Jožef stoji kakor odrevenel na me-
. .	...	stu. Solze mu zalijejo oči ter mu teko
kev obiskat Najsvetejse, je opazila o- ]>o |jci,u jn ,ljegova postavica se trese
troke ter bila presenečena, ko zagleda j]nenja pade na kolena:
tam med katoliškim, otroci pred izpo- , „Ata> ata! prosim> nikar. Potrii mi
vednico tudi malega “protestantskega bos(e srce, Q< ata_ vi ne veste> kako
.J .. t -i, * * 1 * « n a	*1 »11 K tl	ll ArV1*A 1 O | ^	#
dobrega me delajo.
dečka”, ki še krščen ni bil. Dobro je poznala Percyjevo družino ter bila dečkova prijateljica; da, ona slika Križanega, katero smo bili omenili, se je nahajala v njeni hiši. Takoj nagovori sestro, ki je bila prednica tega razreda :
“Sestra, ni-li to Percy Brown?"
“Da, Percy gre danes prvikrat k izpovedi. Pripravljen je dobro.”
“Toda, sestra, ali ne veste, da so vsi
njegovi ljudje protestantje? Ta otrok til> da bi ga kdo pri njegovih pobo
sploh krščen ni bil
Očeta je ganilo in omehčalo, ko vi- ( di, v kakem strahu je dragi sinko in ljubljenec njegov. Vzdigne ga ter mu pravi, da svoje slike in druge stvari . lahko obdrži. A ko se Jožef nasloni
I
na očetova prša, mu njegovo drhteče i ihtenje in dvigajoča se prša povedo,' I kako zelo je bilo zadeto njegovo malo 1 I srce.
Poslej njegov oče ni nikdar več pu- ^
’A
nostih oviral. Jožef je bil slaboten in
Kaj! pravi sestra m pobledi, Pčr- : svoj;m starišem se je zdel kot kak alley ne katoličan - ne krščen, pravite. | gek Njegov obraz je bil tako čist in On ni katoličan in ni krščen , pravi i prozoren, njegove besede tako nena-družino dobro,
gospa. “Jaz poznam ker smo sosedje.”
Sestra gre nemudoma k Percyju ter mu pove, da ne more iti k izpovedi — tla ona ni vedela, da ni katoličan.,
Percy začne na glas jokati: “O, sestra. jaz sem katoličan. Jaz hočem iti k izpovedi in povedati svoje grehe. Jaz nisem protestant!”
Neutolažljivo je ihtel. Otroci so vsi vstali in zrli na malega dečka misleč, da ga je sestra okregala zaradi slabega obnašanja; in duhovnik, ki je slišal nemir in jok, pride iz izpovednice ter vpraša, kaj da je. Sestra mu razloži Stvar. Opazujoč mali objokani obraz in zasolzene modre oči. se duhovnik nasmehne ter pravi:
“Zakaj pa hočeš iti k izpovedi, moje dete?"
“Da povem svoje grehe,” pravi mali sedemletni dečko med solzami.
“Ali tvoji grehi ne morejo biti odpuščeni z odvezo, ker nisi bil še krščen!”
“Krstiti me torej, father, potem me pa pustite iti k izpovedi,” prosi Percy.
Duhovnik se obotavlja. Mali obrazek je bil ves zamišljen, dasi polit s solzami.
“Dobro, lahko prideš v izpovednico. , Ali moraš nehati jokati, da ne boš motil svojih tovarišev"!” in duhovnik se vrne v izpovednico.
Percy se precej umiri, in ko dojde vrsta nanj, stopi v izpovednico. Ko zopet pride ven, gre naravnost pred oltar, kjer poklekne na stopnice ter se zatopi v molitev. Iz cerkve grede pa pravi sestri:
“Jutri pripeljem mater k župniku. Bom krščen za katoličana.”
Sestro preseneči dečkova odločnost, in zato mu pravi svare;
“Nikar ne ujezi svoje matere, Percy. Bolje bi bilo, da bi počakal, da postaneš nekoliko starejši.”
“Ali ko bi umrl!” pravi mali modrijan. “Saj ste nam sapii pravili, da nikdo ne bo nikoli videl Boga, ki ni krščen.”
■ Sestra mu k temu pritrdi. Ali ker ni hotela povzročiti nikakih sitnostij v protestantski družini, naroči Percyju, naj ne pozabi priporočiti se Bogu v molitvi, predno mater vpraša.
Kaj je Percy povedal materi, ne ve-hick Ali že prihodnje popoldne je prišla v župnišče. Rekla je, da jej fant ne da miru in da po vsej sili hoče biti krščen; in ker se njej in njenemu možu naposled ne zdi nikaka posebna ne-1 sreča, ako mu ustrežeta, zato prosi duhovnika, da ga krsti, da bo mir. Percy žari veselja. Župnik ga krsti, mati pa s par drugimi vred opazuje obred.
Percy dobi ime “Jožef” in ga je tako vesel, da na drugega še odgovarjati noče, razven svojemu očetu, ki ga še vedno kliče za Percyja.
Fantič si je kupil malo razpelo in
vadne, tako “stare”, kot so jih nazivali.
Ko je Jožef zapustil šolo, šel je, da se nauči kake obrti; in pri tem ga je včasih veljalo veliko truda in celo žrtev, da je prišel ob nedeljah k maši ter prejel sv. zakramente. Pri nekej priložnosti se je v soboto zvečer za- 1 mudil pozno v noč in opozoril je svojo j mater, naj ga zjutraj vzbudi, da ne bo zaležal. “Veste, mati, katoličani na-j rede smrten greh, ako ob nedeljah ostanejo brez maše!”
Mati mu obljubi. Ali ko pride, da ga j vzbudi, zdel se ji je tako truden in spal je tako zdravo, da m imela poguma poklicati ubogega fantiča. Ko pa se ta vzbudi, in vidi, kako pozno je že, plane iz hiše brez zajterka ter hiti od cerkve do cerkve. Ali za mašo je povsod prepozen. Neutolažen se vrne domov. Ves teden je poparjen in žalosten radi tega dogodka, in njegova mati sklene, da ga nikdar več ne raz* očara, Tedaj je tudi bilo, da1 jo Jožef prosi, naj bi šla ob nedeljah ž njim; in da mu vstreže, mu obljubi in pozneje tudi večkrat gre ž njim k maši. Ena milost pa vodi k drugej, in predno mine leto in dan, tudi ona naredi krstno obljubo ter postane katoličanka.
Zdaj zastavi Jožef vse sile, da izpre-obrne svojega očeta. Ali to je bilo videti nemogoče. G. Brown se ni vtikal vmes niti se sicer protivil, ko je ostali del družine šel za Jožefom; ali vpliva pa vzgledi in zapovedi očividno niso nanj imeli nikakega. On je bil sicer dober in pošten človek, ali za kako posebno pobožnost ali vero pa on ni imel časa. ,
Jožef je pa molil bolj in bolj goreče. Niso nam znane misli, ki so polnile njegovo nežno srce; a vemo pa, da se je njegovo, že tako od nekdaj ne trdno zdravje začelo slabšati. Ni imel še devetnajst let, ali jasno je postajalo, da ne bo več dolgo živel. Pustiti je moral delo in ostati doma, kjer je potrpežljiv, krotek in brez tožba molil in bral; njegovi pa so z nežno ljubeznijo zanj skrbeli.
Nekega dne naleti na svojega očeta, ki je ravno sedel na zadnjem “porču” z njegovim lastnim katekizmom v rokah. Fant ne reče ničesar, ali njegovo srce pa veselja poskoči. “Daj mu luč sv. vere, o Gospod, in vzemi moje borno življenje”, mrmra sam pri sebi.
Ni bilo dolgo, ko pride blaženi trenutek. Njegov oče je vedel, kaj leži njegovemu sinu na srcu, in lotil se je katekizma, da se malo pouči o veri, ki ga je obdajala s takim mirom in zadovoljstvom. Čutil je, da njegov dragi sin moli zanj in da morda celo daruje zanj svoje čisto življenje. Ni se več mogel upirati milosti; govoril je z duhovnikom, bil poučen in naposled krščen ter tako postal ud svete katoliške cerkve. —
Ali Jožef ni več učakal tega veselega je nosil okrog vratu, ter še dalje hodil trenutka. Par dnij pred tem dogod-
“J-a, ja. Pavliček toraj noče nič slišati o ženitvi. Hoče te le zabavati in se veseliti s teboj, o poroki pa noče nič slišati. Takšni so fantje dandanes. Za mojega časa je bilo drugače. Takrat se jim je vedno mudilo s poroko. Stvar je jako kočljiva, če si že poskusila z ozlom ljubezni in celo z zagovarjanjem. Potem je treba že drugo sredstvo poskusiti.”
Vaška čarovnica, Bušla, se je globoko zatopila. Črnolasa Kaška, ki je s solzami v očeh pri oknu stala, se je ni upala motiti, marveč je tiho pazila na karte, katere je čarovnica v rokah listala. Z belim predpasnikom si je obrisala solze, ki so ji tekle po rdečih licih. Ja s Pavličkom je bil pač križ. Poročila bi se lahko vsak dan, saj nista imela nobenih zaprek, dovelj denarja v "nogavici”, da si kupita potrebno za prvi čas in nekaj bi še preostalo. Zakaj ni bilo Pavličku resno? Mogoče zato, ker je bil gotov, da jo dobi. Za Idlo in za Rozo so se njih fantje hitro pobrigali, ker so večkrat drugi kandidati za njima hodili. Pavliček je bil pa tako počasen.
Bušla je medtem listala po veliki stari knjigi, ki je bila vezana v močno svinjino. Na straneh je bilo že toliko odtiskov prstov, da so se črke komaj še poznale. To je bilo tudi že vseeno, ker brati tako ni znala. Sicer je pa knjigo vedno rabila, kadar je imela kak važen in težak slučaj. Sedanji slučaj je bil težaven. Bušla je gledala čez svoje očale na Kaško. Pavliček res ni imel dovelj krvi v svojem telesu, da se ni pobrigal za tako krasno dekle, kakor je bila Kaška. Vendar je bila še žrjavica na ognjišču. Ko so dekletu gosti črno-barvani lasje padali na ramena, ko je žarela vsled velike ljubezni, je bila zares podoba krasnega dekleta. Bila je pa tudi pridna in marljiva. Mogoče je bila preveč pridna, ker Pavliček je vedel, da se lahko zanese na njo. Zaradi tega ni hitel s poroko, mislil si je namreč, da bode še lahko okusil sladkost zakonskega jarma in da se bode že nasitil ob otročjem kričanju. To je bila čisto zamotana stvar. In sedaj se je Bušla nekaj domislila. Kaj ko bi mu zbudili ljubosumnje? S posebno pazljivostjo je gledala v knjigo in momlala nekaj nerazumljivega.
S strahom je pričakovala Kaška izida. Sedaj pride. Da bi bilo le nekaj povoljnega.
Buška se je zravnala in je gledala bistro na Kaško.
“Tako narediš toraj. Ti si moraš omisliti prstan, poročni prstan. Ali ga moreš dobiti?” Kaška je prikimala.
“Imam poročne prstane svojih starišev.”
“To je lepo. Vzemi prstan matere, ta ima posebno moč. Tega moraš naj prej trikrat v blagoslovljeno vodo pomočiti, potem ga navezi na modro vrvico in si ga obesi okrog vratu. Tega moraš tri dni tako nositi, in potem moraš stvar tako speljati, da vidi Pavliček prstan osmi dan. Ne smeš mu pa še povedati, od koga ga imaš. Če mu to poveš, potem preženeš čar, in nikdar ne dobiš Pavlička, ali razumeš?”
Kaška je mirno gledala na čarovnico.
“To mu poveš šele deveti dan. Teh osem dnij se ga moraš izogibati. Sicer ne škoduje ravno, če ž njim govoriš, če že ravno ne gre drugače. Čar bode pa bolje deloval, če ne govoriš ž njim.”
Kaška se je globoko oddahnila.
“Ali moreš to stvar za se obdržati?”
“Seveda bodem vse storila, in če bode dobro uspelo, vas ne bodem pozabila, na to se lahko zanesete.”
Stara je prikimala in se ozrla z veseljem na veliki kos slanine, katerega je dobila.
“Slanina je lepa in mi lahko še en kos prineseš. Sedaj se pa požuri. Idi po levi poti, ker po desni nekdo prihaja.”
Črnolasa Kaška se je ustrašila. Bušla je bila zares prava čarovnica. Hitro je zapustila sobo in se napotila na levo pot. Bila je vesela, da je ni nikdo videl.
Osem dni je nosila prstan in se ogibala Pavlička kolikor ji je bilo možno. Prvi dan je šlo vse čisto dobro. Opazil ni nič posebnega. Četrti dan je pa mogel že zapaziti, ker jo je ustavil ravno, ko je hotela vodnjak zapustiti.
“Kje se pa držiš ves čas, Kaška?”
Kaška je izustila nekaj besedij.'
“Kaj pa imaš, Kaška? Ali si slabe volje? Le potolaži se, v nedeljo bodeva zato plesala pri ‘Vrču’.”
Kaška se je zgenila. Na ples pri “Vrču” ni čisto nič mislila. To je bil hud udarec za njo, da ni mogla tja.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
JOLIET CITIZENS BREWING CO"
-N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
IPiite “IEIk- Brand” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in stek inicali,
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih o« makov (badges), regalij, kap, bande n zastav. Velika zaloga vseh po rebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje! saj za društvo. Pišite slovensko. K» rolog na zahte.anje zastonj.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
>Ioderno gostilno
National Buffet
» katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
V VV. Phone 825.	Joliet, 111
Rojaki I Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Hočevar,
cot. Ohio & State Sta.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v nota ska dela, prodaja šl karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On jc v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohot Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, I1L
Ustanovljena 1871.
MillCoitfMiOiM
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulog< ter pošilja denar na vse dele sveta
J. A. HENRY, predsednik C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Tüe Joliet National Bait
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.0«
F. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton uUc.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
<jer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sk.off,
N. W. Phone 60s,.
(137 N. Hickory St,	Joliet

ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek te slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da s» lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trineijevo zdravilno grenko vin«
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
«ornim mram»*

Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce ia mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
KfcOlSTifl*®
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeediao pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite adrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje bruplahn.
R ibite Triaerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
SSaS S.-!' tlTŽ'	•’T*
WM MM
CHICAGO, ILL.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za drugo polletje 1908, od 1. julija do 31. decembra 1908.
Ime, številka in kraj društva.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110.	’ 111. 112.
113.
114.
115.
117.
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124.
125.
126. 127.
Sv. Štefana, Chicago, 1111..................
Sv. Jožefa, Joliet, 111......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111../............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............
Sv. Roka, Clinton, Iowa......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn..,................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.............
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..........
Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..............
Sv. Petra, Calumet, Mich.....................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...........
Matere Božje, Pittsburg, Pa.........'........
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa...................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y...................
Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111.............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
Sv. Jurija, Etna, Pa......................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss...........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.......................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa^. .................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn...................
Sv. Jurija, Toluca, 111......................
Sv. Barbare, Springfield, 111................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
Sv. Jožefa, La Salle, 111....................
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa...........
Marije Pomagaj, Chicago, 111.................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111................
Matere Božje, So. Chicago, 111...............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo...........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn..............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J.......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Ane, Chicago, 111........................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio..................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio.........
Sv. Jožefa, Ely, Minn........................
Sv. Roka, Denver, Colo.......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans..............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111................
Sv. Ane, Forest City, Pa.....................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y...........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio....................
Sv. Jakoba, Gary, Ind........................
Sv. Petra in Pavla, Oglesby, 111.............
Sv. Martina, Mineral, Kans...................
Sv. Ane, Waukegan, 111.......................
Skupaj.............................
Število članov 1. julija 1908.	.Število članov 1. jan. 1909.	Število članic 1. julija 1908.	Število članic 1. januarja 1909.	Moški asesment.	Ženski asesment.	Pristop. 	—			Znaki. I						Rezervni sklad.	Izvanredni stroški.	Poškodnina.	Certifikati in charter.	Vrhovni zdravnik.	rt -o <D u g	Imeli dolga.	Skupaj plačali.	Plačali skupno v letu 1908.	Ostali dolžni.
143	138	19	16	$ 630.05	$ 61.50	$ 7.00|$ 7.80		$ 25.00	$ 81.50? 175		$ 2.00	$ 2.25	$		$		$ 818.85	$ 1643.30	$ 	
247	245	109	110	1173.80	363.80	6.50	7.80	24.00	179.50	1.50	2.50	2.40			1761.80	3461.60	
103	104	45	46	468.30	150.30	1.00	.65	7.00	75.00*		1.00	.30			703.55	1378.50	
85	82	29	30	395.00	77.25	1.50		6.00	55.50*		.50	.45			456.40	1012.15	79.80
124	128	37	37	617.00	103.50	2.00		11.00	82.00'		2.00	.60			818.15	1647.65	
330	326	165	164	1542.20	390.30	6.50		21.00	244.50			2.10			2206.60	4420.80	
94	83	33	35	440.70	116.80	1.50		7.00	59.50'		.50	.30			626.30	1292.30	
7	7	7	7	42.60	21.90				7 001			.15			60 £3	127.15	11.00
29	27	13	13	148.20	32.10		3 90	1 00	21 f>0!		6.00				2i? ?o		
248	242	98	101	1204.50	309.05	6.00		30.00	175.001		2.50	1.80			1728.85	3514.90	
55	43	21	19	266.00	59.50	2.00		6.00	37.00;		1.50	.60			372.60	771.00	
124	138	52	59	676.50	180.60	9.50		32.00	96.00*		1.50	3.15			999.15	1922.30	.10
104	103	39	41	469.90	121.50	4.00		13 00	72 00		3.00	1.20			684 60	ianq 33	
199	198	78	79	933.20	213.85	7.00		15.00	139.00'		2.00	2.10		298.90	1403.10	2381.65	207.95
30	31	11	11	171.90	33.60			1 00	2100						194 25	428 03	33.25
37	36	19	20	174.00	47.25			1 00	29 001						254 ?3	306 OO	
104	100	52	52	467.90	146.90	3.50	7.80	9.00	75.50			1.05			711.65	1425.40	
44	45	23		220.90	10.30	1.00		4.00	23.00		1.00	.30			260.50	577.55	
19	11	8	7	79.00	21.80	.50		1.00	9.50			.15			110.95	264.95	1.00
341	327	109	103	1339.25	269.40	5.50		25.00	222.00;	5.75	1.50	. 1.35			1869.75	3754.90	
207	196	73	76	935.50	262.05	4.00		14.00	138.00		.50	1.35			1355.30	2710.25	.10
368	365	108	111	1671.10	330.40	10.00		43.00	238.00		2.00	3.00			1968.50	4230.75	330.60
50	51	20	20	275.80	61.80	1.50		3.00	35.00		.50	.15			377.75	741.25	
128	128	13	14	491.55	35.20	1.00		4.00	69.50	.50		.30			602.05	1255.60	
74	60	7	7	329.90	27.00	5.00		13.00	37.50	.25		1.50			414.15	850.35	
19	18	■ 7	7	97.20	16.80				13 OO'						1 ?7 on	23? 50	
108	109	24	31	505.35	103.50	5.50		11.00	68.50		1.50	1.65			697.00	1423.95	
89	76	16	13	390.75	35.60	1.00		4.00	47.50		.50	.30			478.45	1014.05	1.00
71	71	27	30	357.50	65.65	3.50		13.00	49.50	1.00		1.05			412.20	892.70	79.00
53	53	12	14	277.90	55.60	2.50		10.00	34.50)			.75		.90	382.15	747.45	
173	175	42	45	826.15	128.10	7.50		23.00	111.00		2.00	2.25			1100.00	, 2216.20	
23	32	12	14	150.00	37.70	4.00		9.00	22.50			1.20			224.40	397.10	
36	36	6	6	146.40	14.10				21 00		.50				18? 00	371 ?o	
60	65	3	3	253.40	6.30	3.00		12.00	32.50		1.50	.75			26>1.40	571.05	48.05
38	37	8	8	157.60	19.50	.50		1.00	22.50			.15			201.25	436.90	
125	120	32	37	547.45	101.90	5.00		13.00	79.00	1.75	2.00	1.50			751.05	1538.50	.55
32	27	10	10	128.45	42.00	1.50		5.00	19.00			.45			196.40	416.70	
76	80	29	30	286.85	72.10	5.50		20.00	56.50	.25	1.00	1.65			443.85	869.35	
240	220	61	63	1063.30	152.75	3.00		27.00	146 50		2.00	.90	200		1192 70	2742 23	200.75
112	104	17	17	483.95	41.40	5.50		18.00	60.50	1.00	.50	1.80			612.65	1268.35	
45	51	9	8	243.45	26.00	6.00	3.90	17.00	30.50		.50	1.80			283.60	596.50	45.55
155	143	20	20	674.55	68.40	1.00		4.00	84.50			.30		218.40	722.40	1400.15	328.75
97	105	12	14	326.30	35.00	5.50		18.00	57.50	.75		1.65			444.70	860.25	
98	93	26	29	427.45	86.20	5.50		16.00	63.50		2.50	1.65			602.80	1193.80	
232	230	41	41	1021.10	102.10	6.50		19.00	138.50	.50	3.00	1.95			1292.65	2621.50	
53	54	12	13	260.40	35.50	2.00	7.80	5.00	34.00		.50	.60			345.80	660.80	
67	53	16	17	277.20	56.65	3.50		9.00	36 00			1.05			320.90	727.00	62.50
18	18	1	1	72.30	2.10				9 50						83 90	171 53	
113	121	21	26	446.60	57.95	9.50		22.00	73.00	1.00	.50	2.40			606.15	1191.80	6.80
49	46	10	10	167.85	21.90	.50		1.00	27.00		.50	.15			217.60	471.65	1.30
141	130	19	19	531.45	73.65	3.00		21.00	74.50	1.50	1.00	1.05			707.15	1481.00	
33	31	11	10	134.80	29.10	.50		1.00	21.50			.15		30.15	190.10	364.70	27.10
38	33	11	11	192.50	28.20	1.00		4.00	22.50			30			213 30	462 65	35.20
112	106	9	7	519.00	22.50	1.00		6.00	57.50	.50		.30			606.80	1285.60	
20	20	5	4	102.00	19.50				12.50						134 00	?7? 30	
60	66	14	14	270.60	45.60	4.00		9.00	40.50		1.50	1.20			372.40	v 12.90	
34	32	9	8	162.20	20.50	1.00		4.00	20.50		.50	.30			209.00	454.90	
86	73	13	14	343.60	30.50	1.50		6.00	42.50	3 no		45			426 90	997 40	
30	29	7	7	128 50				1 00	1800	.75				.90	141 7^	10^ S3	?3 QQ
43	45	13	16	189.55	52.30	1.50|			5.00	30.00		1.00	.60			279.95	532.35	
57	58	12	13	272.90	36.95	4.001			22.00	36.00			1.20			373.55	713.15	
20	20	4	4	84.90	14.70				12.00					63.95	30 00	140 10	125.55
117	121	23	24	550.70	70.25		 3.50		31.00	70.50	.50	1.50	1.05			729.00	1474.10	
		83	91		340.75	6.00		16.00	44.00		? 30	1 80			411 0=;	774 53	
92	85	21	22	399.50	56.85	3.50		16.00	53.50	2 00	100	1 05			533 40	1143.85	
		65	69		295 85	2.50		18 001 33l00				73			350 10	67? 30	
		71	74		343.90	2.50		9.00	37T0		2.00	75			395 1 5	765 95	
84	85	14	18	411.70	73.30	5.00		12.00	53.00			1.50			556.5C	1051.10	
94	87	2	2	381.80	4.50	4.00		12.00	45.50		100	1.20			449.80	914 05	.20
		26	26		117.35			2 00	13 00						132 35	?33 63	
		17	19		82.20	1.50		10 00	9.50		3 00	C 43			93 85	166 43	14.80
66	69	15	15	303.20	55.50	6.00	7.80	24.00	42.00	3.00	1.50	, 1.80			444.80	811.20	
39	41	i	1	175.80	4.20	1.50		9.00	20.00		.50	.45			210.85	440.20	.60
47	44	6	5	189.40	13.50	1.50		4.00	26.50	.75	1.00	.45			237.10	478.85	
				26 70					2.50						24 75	33 70	4.45
52	55	12	13	241.50	36.10	4.00	3.90	14.00	35.00	.50	1.50	1.20			337.70	684.90	
		26	28		129.20	1.50		6.00	14.00			45			151 15	288 50	
58		1	1	283 70	4.20	1.00		7.00	31.50		1 00	30			331 00	703 25	
33	30	7	7	154.00	32.40	2.00		10.00	19.50	.50	5.50	.60			224.50	439.65	
57	64	16	20	298.55	57.55	4.00		12.00	41.50		.50	1.35			415.45	827.60	
28	36	5	8	160.20	14.30	3.50	7.80	11.00	19.00			1.05			216.85	406.75	
48	52	6	9	228.00	26.70	3.00		11.00	29.00		1.00	.90			299.60	571.30	........
27	34	2	2	150.50	5.10	3.00		7.00	18.00		.50	.90		1.00	186.00	341.60	
23	37			121.95		6.50		16.00	19.00	50					165 70	289 00	
23	30			124.65		3.50	7.80	7.00	15.00			1 05			136 05	266.05	22.95
7	7	12	10	41.80	44.00	3.50		11.00	9.50	.50		1.05		1.25	111.35	204.25	
43	36	10	10	174.00	45.55	1.50		10.00	25.50			.45			256.10	56370	.90
		37	42		179.90	1.00		8.00	19.50			45			208.85	411.35	
		. .24	22		63.95			1.00	11.50		50				76.95	150.85	
		23	25		80.95	1.50		5.00	12.50		50	45			100.90	193.05	
11	H			60.00		1.00		2.00	5.50		50	30			69.30	152.30	
	|....	24	24		75.80	1.00		4.00	12.00			30			93.10	163.25	
17	14			64.70				1.00	. 7.00						72 70	175.55	
9	8			35 25					4.00						39 25	95 20	
		14	i 14		47.55	.50		2.00	7.00		2.00	.15			58.10	115.25	1.10
86	81	33	34	403.15	103.10	2.50		6.00	58.50		7.00	25			581 00	1147 35	
40	40	1	1	189.10	2.10	1.00		7.00	20.50			.30			187.75	451.25	32.25
		16	16		86.40			1.00	8.00						95.40	192.50	
		49	49		204.00	3.00		12.00	24.50			.90			209.901 441.55		' 34.50
	3			26 40					2.50				1.00		27.90! 92.35		
16	ifiil			72.60					3.001 8.00						3 10	71 10| 162 75		15.60
		13	15		71.40| .50			i 14.00	7.50		50	15			94 05 182 40		
		1....	27		77.501 5.50			11.00	13.50		50	75			108.751 108 75		
		1 ...	21		• 53.15 12,00			24.00	12.00			3 60			104.751 104 75		
	22			90 60		1 10.50		21.00	11.50			3 1 3			nn nsi «s		70.10
			30		70.80 i 3.50			8.00	15.00		5.00	1.05				10435	104.35	
	16		1	80 20		lO.OOl			20.00	10.00			3 00		M	106 ?ol.		17 on
				21.80		! s.ool			16.00			1 .. ..	240		1 ...;..	40 05l 40 osi 8 00		
	17			25.35		I 7.00I			14.00	7.00		| 		2.10		1	54 951 54 95		.50 I 	
			76		47.85| 13.00|				26.00	13.00		! 		3.9C			I 		106.10I 106.10		
7286	7207	2464	2633	$33.173.00	$ 8240.15|$ 348.00|$66.95			$1163.00	$4965.50	8.30 501.896.50		$102,3f	$3.00	'$618.55; $46.933.00! $94,325 701 $1873.40			
.05
80
00
$6
35
95
(NADALJEVANJE FINANČNEGA POROČILA NA OSMI STRANI.)
(Nadaljevanje s 6. strani.)
V ponedeljek je bila pri Bušli. Držati mora toraj osem dnij.
“Jaz ne morem na ples”, je zajecljala.
Temu odgovoru se je zelo čudil. Ne na ples, kaj tacega še ni slišal iz njenih ust.
“Zakaj ne?”, Bila je v zadregi. “Stara mati je bolna.”
To ni bil noben izgovor. Stara ženica je bila vedno bolna, ali to ni oviralo Kaške, iti na ples. Da bi sedaj le ne postal nejevoljen.
K sreči ni nič rekel. Pred hišnimi
vrati jo je objel in jo je hotel poljubiti. Vendar se mu ni posrečilo.
S strahom je gledala za njim Kaška. Kaj, če ji ne bode šlo vse po sreči. Drugi dan je bil Pavliček zopet pri vodnjaku, ko je prišla po vodo. Sedaj je imela že nekoliko več upanja in mu je mogla toraj bolj hrabro odbiti.
Popolnoma zamišljeno se je oddaljil. Kaj je vendar postalo s Kaško. Dekletom se ne sme zaupati, to je dobro vedel Pavliček. Cel večer se je plazil okrog hiše in pogledoval skozi okno. Če bi sedaj naletel na tekmeca, bi mu trda predla. Vse je bilo
tiho. Le enkrat se mu je zdelo, da j je videl skozi okno zaželjeni obraz, nato se je pa hitro umaknd. Bila je res ona in ga je tudi videla, to ji je dalo novega poguma. Če že okrog i hodi, potem stoji cela stvar dobro. ! Ali naj bi ¡jla še enkrat k Bušli zaradi plesa? Nato še mislila ni.
Že se je vrtela pri plesu, ko je Pavliček prišel na plesišče. Bil je prepozen, kakor po navadi.
Kako so se vrtele dekleta pri plesu in kako so žarela njih lica, ko so drča-le po gladkih tleh. Ker je bilo še zgodaj, se zabava še ni popolnoma za-
čela. Vendar je pa Pavlička jezilo, da je Kaška z drugim plesala. Lahko bi tudi na njega čakala. Ko jo je vprašal, ni niti vedela, ali pride na ples ali ne, sedaj pa že z drugim pleše. Le ne zaupaj dekletu! In drugi fantje so se ravno trgali za njo. Plesala je sedaj z enim, sedaj z drugim. Žalosten je stal na mestu in mirno gledal, na kar se je godilo pred njegovimi očmi. To ni bila njena navada, da bi plesala z drugimi. Kaj"je neki to? Potrudil se je skozi plesalce in je stal pred njo.
"Pleši sedaj z mano, Kaška!”
I.ica so ji žarela in oči so se ji bli-
skale. Dolgi in suhi fant poleg nje jo je čisto zaljubljeno pogledoval.
Kaška je še enkrat hitro štela. Dva plesa je že odplesala, sedaj mora še enega. Bojazljivo jo je pogledoval Pavliček.	\
“Ta ples še ne, ker sem ga že drugemu obljubila.”
“Že obljubila? Kaj naj vendar to pomeni? Saj si vendar vedela, da jaz pridem.”
Sedaj je pa bilo tudi Kaški že dovelj. "Potem bi morala dolgo ob steni čakati, predno bi se ti prikazal.”
Postajal je vedno bolj nemiren, kri
mu je silila v glavo. Ko je prišel od* mor, in ko so se plesalci in plesalke podale na cesto, da zaužijejo svežega zraka, je stal pred Kaško, in jo je prijel za roke.
“Sedaj pojdeš z mano.”
Kaška se je stresla. Prišel je tre-notek, ko mu mora pokazati prstan. Tiho je šla ž njim do konca vasi. Prišla sta do majhnega mostu, ki je bil zgrajen čez potok. Sedla sta na stranske mostne stene. Temrio je gledal Pavliček na Kaško.
“Kaj naj vendar vse to pomeni, da z drugimi plešeš?”
“Tebe ni bilo tam ob času. Tudi nisem vedela, ali prideš ali ne. Sicer' pa sploh ne morem vedeti, pri čem da je stvar.”
V	zadregi je vil Pavliček svoje brke, “Ne vem, pri čem da je stvar. Povedal sem ti ja jasno.”
Kaška se je igrala z modro vrvico, katero je imela okrog vratu. Postala je na enkrat pogumna. Imela je u-godno priliko Pavličku svoje mnenje povedati.
“Dovolj jasno povedal?” je ponovila. “Na, tako jasno mi tudi nisi povedal, kakor si domišljuješ. 2 menoj pohajaš in se jeziš, če drugi z mano plešejo. Resno pa nič ne misliš, zato bi lahko po tvojem še dvajset let čakala, če bi se hotela ravnati po tvoji volji.” "Čakala na kaj?” je vprašal Pavliček. “Na kaj neki druzega, če ne na poroko. Misliš, da bi mi to prijalo, da bi me ti za nos vodil, kakor dolgo bi ti ugajalo? Moje prijateljice se može in jaz naj čakam? Meniš li, da hočem vedno pri svoji stari materi čepeti. In če me imaš ti res rad, bi se že davno poročila.”
Poroka mu dosedaj ni dišala. Bila sta še oba mlada in lahko čakata ene leto ali dve. Če je le gotov, da g& Kaška tudi počaka... Ali mu je bila gotova? Danes je prvič dvomil o tem, Njegove oči so se ustavile na Kaškint roki, katera se je igrala z vrvico. Kajj je vendar imela?
Sedaj je potegnila ven nekaj blišče» čega. Pogledal je bolj natančno. To j? bil ja prstan. Od kod ga je dobila? Zakaj ga nosi skrivno? Njegova roka je segla po prstanu in ga je obdržala, "Kaj imaš tu? Prstan, pravcati prstan? Kje si ga dobila? Nosiš ga skrivno okrog vratu?”
Govoril je tako razburjeno, da se ga je skoro ustrašila. Izvila mu je prstan iz njegove roke.
“To so lepe reči. Lepo se mi obnašaš. Od druzega sprejmeš prstan. Kar tako se pa tudi ne dam odpraviti, poznaš me dobro. Če kdo pride in te zahteva, bi mu ne predla ravno lahka.” Zdelo se ji je nepotrebno praviti, da nihče ne pride. Bušla je bila pa res prava čarovnica.
Pavliček je postal popolnoma razburjen. Tako se on ne bode pustil za nos voditi. Če se je že ravno treba ženiti, naj bode. Kar se njega tiče, je pripravljen. Lahko gresta k župniku in napravita poroko, v par tednih.
Kaška se je oddahnila. Sedaj je dosegla svoj namen.
Pavliček je bil ves iz sebe. Možnost da bi mu drug lahko Kaško vzel, mu je prvič stopila pred um.
“Sedaj greva precej k tvoji stari materi in se dogovorimo.” In tako sta hitela proti hiši.
V	svoji razburjenosti je popolnoma pozabil na prstan. Ko so se že vse dogovorili, se je zopet Spomnil.
“Hočem vedeti, kako si prišla do prstana.”
“To je spomin. Imam ga že dolgo. Nočem ti natanko povedati, ker si preveč ljubosumen. Malo moraš biti kaznovan. Čakaj do jutri.”
Nato je bil zadovoljen. Ko je vso stvar še enkrat premislil, je prišel do zaključka, da morata še nazaj k "Vrču”. Kmalo sta bila zopet na plesišču, kjer sta plesala poročni valček. Sedaj je vedel vsakdo in bil zadovoljen.
Dan tiato je .šla Kaška k Bušli, in ji prinesla precejšen kos tečne slanine. Bušla je razumela svojo stvar. In če ji Pavliček kot Soprog ne bode storil vsega po volji, tedaj jo hoče vedno vprašati za svet.
Bušla je pa odkimala z glavo. “Med zakonske se pa nočem mešati. Si morajo že sami pomagati. Da imaš Pavlička, drugo me nič ne briga.”
Bušla je bila premetena. Vedela je, da se možem pred poroko pomaga s čarovnimi sredstvi, da se jih na ta način ujame, po poroki pa nimajo ta sredstva zaželjenega upliva. Žena mo-, ra že sama za to skrbeti, da si ohrani naklonjenost svojega moža.
A lit. Kiritičič
Točim izvrstno pivo, katero ia4*>
luje slaynoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
TROST &KRETZ
— izdeloval«! —
UVAMA IN DIMACIH SM0DK
Posebnost so naše
"Tlie 0, S.” \k, in ■'Meerscbaiini” 5«,
Na dt .ono se predajajo povsod,
□a debelo pa na
>1)8 Jefferson Street. Joliet, lit
PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JULIJA 1908 DO 31. DECEMBRA 1908.
Naloženega društvom za—		Plačanega od društev	
moški asesment 		..$33.173.00	skupno 		. . .$46,935.00
ženski asesment 		... 8,240.15	Kredit društev		3.00
pristop 		348.00	Dolg društev			... . 1,873.40
znake 			66.95		
rezervni sklad 		.. 1,163.00		
izvanredne stroške 		.. 4,965.50		
poškodnino 		30.50		
certifikate in charter ..	96.50		
vrhovnega zdravnika ..	102.30		
zaostali dolg 		618.55		
Preveč plačali 		6.95		
	$48,811.40		$48,811.40
“Chicago Flyer” skočil s tira.
Memphis, Term., 8. febr. — Kot ‘Chicago Flyer” znani brzovlak Illinois Central-železnice je davi zarana pri mestu Coldwater, Miss., zdrdral odprto ogibališče in skočil s tira. Ena oseba je bila usmrčena, dočim jih e bilo do dvajset ranjenih, nekatere od njih smrtno. Nesrečo so povzročili baje zločinci.
PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JULIJA DO 31. DEC. 1908.
Posmrtnina za—
Pranceta Kozjek ......,.............................$1000.00.
Janeza Turak (preostali del) ....................... 400.00
Ignacija Zajc ....................... • • ........ • • •	500.00
Janeza Pugel (del) ................................. 400.00
Franceta Zlatoper ................................. 1000.00
Frančiško T. Miller...............................   500.00
Katarino Perše ...................................   500.00
Katarino Krašovec .................................. 500.00
Janeza Artman ..................................... 1000.00
Alojzija Lavše ................................     1000.00
Nikolaja Mihalovič (preostali del) ................. 425.00
Jerico Mišmaš (preostalo del) ...................... 875.00
Matijo Plut (del) .................................. 200.00
Jožefa Kobe ....................................... 1000.00
Janeza Sivec ...................................... 1000.00
Janeza Švent ...................................... 1000.00
Janeza Balkovec (preostali del) .................... 800.00
Marjeto Svete ....................................   500.00
Marijo Živčič....................................... 500.00
Ferdinanda Žagar .................................. 1000.00
Antona Rozenbergar’ (preostali del) ................ 361.60
Matijo Skedel (del) ............................... 100-.00
Franceta Tinta ..................................... 500.00
Alojzijo Purkat .................................... 500.00
Janeza Rus ........................................ 1000.00
Antona Mlekuš ..................................... 1000.00
Martina Kočevar .................................... 1000.00
Nežo Jenškovec .................................... 1000.00
Janeza Stublar .................................... 1000.00
Marijo Škufca .....................................  500.00
Jakoba Blatnik ..................................   1000.00
Frančiško Russ ..................................... 500.00
Marijo Francelj .................................... 500.00
Marijo Jelovčan .................................... 500.00
Mtevža Kralič (del) ................................ 100.00
Janeza Stonič ..................................... 1000.00
Franceta Ravšelj (del) ............................. 100.00
Jožefa Pupič ...................................... 1000.00
Alojzija Medic .......t............................. 1000.00
Franceta Jančar .
Ano Fabič........
Štefana Berkopec Franceta Fink ... Ano Šušteršič .. .
1000.00
500.00
1000.00
1000.00
1000.00
$31,261.60
Po X. glav. zboru dovoljena podpora za—
Franceta Bokar ...................................$ 250.00
Ludvika Klepec .................................... 250.00
Jožefa Lukman ..................................... 500.00
Gregorja Petrovčič ................................ 250.00
Franceta Recelj ................................... 250.00
Antona Fabčič ..................................... 125.00
Matijo Gašperič .................................   250.00
$ 1,875.00
Amerikanskemu Slovencu za glasilo od 1. jan. do 30. jun.
1908: $75.00; za tiskovine do 24. sept. 1908: $114.75....
Dr. M. J. Ivec-u povračilo od 1. jan. do 30. jun. 1908 nabranih vsot za pristojbine kot vrh. zdravniku..........
Uradnikom in nadzornikom za pregled računov in povrnitev stroškov na seji 27. in 28. julija 1908.„......
Pravni stroški .......................................
Po X. glav. zboru dovoljena podpora pogorelcem v Chis-
holm, Minn......................................... 500.00
Stroški X. glav. zbora Jednote, vštevši plače uradnikov in povrnitev stroškov, najemnino dvorane in novo
zastavo ...........................................
Za znake X. glavnega zbora ...........................
Plača uradnikov za 1. 1908: J. R. Sterbenz $100.00; Anton Nemanič $20.00; Franc Bojc $20.00; Pavel Schneller $15.00; Anton Golobič $15.00; Jurij Stonič $15.00; Janez Grahek $175.00; Franc Medoš $15.00; Josip Jarc
$75.00 ............................................. 450.00
Najemnina urada gl. tajnika za 1. 1908................ 120.00
Plača glavnega tajnika za drugo polletje 1908 ........ 450.00
Izdatki glavnega tajnika za poštnino in ekspres v drugem
polletju 1908 ....................................... 44.58
Razni Jednotini mali stroški	v drugem polletju 1908..... 61.77
$33,136.60
189.75
90.75
54.20
30.00
1192.12
38.80
$ 3,221.97
Skupni stroški .........................................$36,358.57
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JULIJA DO
31.	DECEMBRA 1908.
Preostanek 1. julija 1908_$ 94,892.72 Izplačana posmrtnina .$ 31,261.60
Plačanega od društev ...............$46,935.00
Plačanega za obresti od posojil... 1,921.13
48,856.13
$143,748.85
Izplačana podpora ........ 1,875.00
Izplačano za razne stroške. 3,221.97 Preostanek 31. dec. 1908... 107,390.28
$143,748.85 K. JED
Antiseptična preparacija.
Za čistenje in vsakovrstno rabo je pripravljen Severov Antisepsol. Ako se rabi kot perilo za usta bode naredilo odurno sapo v prijetno in sladko. Bolno grlo in neredi v nosu se prav hitro odstranijp s tem zdravilom; tudi je neprekosljivo zdravilo za bolne zobe in boleče čeljusti. V vseh lekarnah. Cena 25 centov za steklenico. W. F'. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo *»» lej postregli z najniijimi tržnimi c« nami. Mi imamo v zalogi vsakovm nega leta..
Za stavbo hiš m poslopij mehki n in trdi les, late, cederne stebre, desk' m šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulic blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBEF ogh.si s,-pr: nas ¡n oglej si našo zalogo! Mi t» bomo zadovoljili in ti prihnnili denar
“Chicago Tribune” in Lincoln.
“The Chicago Daily Tribune” je vojo nedeljsko izdajo (z dne 7. t. m ) posvetila Lincolnovi proslavi. Izdaja služi v čast podjetju in omenjenemu dnevniku. Glede obsega, teže, oglasov, slik, člankov in ureditve je Tribune prekosila vse prejšnje rekorde v časnikarstvu. Izdaja je obsegala nad 20G strani in tehtala čez 3)4 funta. Pač lep dokaz podjetnosti in zmožnosti, ki ž njima odlikuje upraviteljstvo največjega časopisa na svetu.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON STS
Vina na prodaj.
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Demonstracija proti Črni gori.
Cetinje, Črnagora, 9. febr. — Dvanajst avstro-ogrskih bojnih ladij je dospelo v zaliv Špica, ki leži blizu črnogorske meje, in ena križarka patro-lira ob brežini. Tudi je dospela avstrijska pehota s strojnimi puškami do meje med Hercegovino in Črno-goro.
Ne pride.
Šolski nadzornik stopi nenadoma v razred, kjer je učitelj ravno necega učenca mazal z brezovim oljem.
“Kaj pa delate?” vpraša nadzornik in naguba čelo.
“Kakor vidite, kaznujem!” bil je kra tek odgovor.
“Kaj pa, če bo prišla dečkova mati nad vas?”
“Tedaj jo vržem ven!”
“Zna pa oče priti!”
“Tega ne bo!”
“Kako veste tako gotovo, da ga ne bo!”
“Ker sem oče — jaz sam.”
Dobro sredstvo.
Prvi kmet: “Sosed, kako storiš, da se iznebiš gosenic?”
Drugi kmet: “Oblečem si kožuh in se grem po vrtu sprehajat. Gosenice pa, ki mislijo, da je že zima, zlezejo kaj hitro v zemljo.”
Maščevanje.
Umirajoča žena: “Mož, obljubi mi, da vzameš po moji smrti Poklukarje-vo Leno!” *
Mož: “Kako ti pa pride kaj tacega na misel?”
Žena: “Glej, iz maščevanja! Kajti potem se ji bode stoterno povrnilo, kar je meni kedaj hudega storila.”
pošljem uzorce. Vsa
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel vino po 40c gal. Na zahtevanje naročila pošljite

J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
¡vseh parobrodnih družb.
$.	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
$	duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
*	Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba
♦	točna.
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
Ana Vogrin
Izkušena babica
Midwife
205 Ruby St.t N. W. 1727, Joliet, 111.
JOLIET. ILL.
FUTO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. il
Protestantski nuni pokatoličanjeni. Dve izmed štirih episkopalnih nun, ki so zadnje poletje sledile Rev. Dr. William McGarveyu, protestantskemu episkopalnemu pastorju v Philadelphiji, v katoliško cerkev, sta bili sprejeti v novicijat Reda presv. zakramenta v samostanu sv. Elizabete, Cornwells, Pa. To sta bili Miss Elmira Pardee, poprej znana kot Mother Edith, mati predstojnica episkopalne občine sv. Marije, čije matica se nahaja v Peeks-killu, N. Y., in Miss Elsie Montgomery, do nedavno Sister Eliza, iste občine.
YAYAVWV.V.\V.V.VAV.VA,AV.WA'.W.V.,.,.V.,.,.V.V.V.WAV,.WA,.V,,/.YAYA%,M% \
■: Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
| Kranjska hranilnica v Ljubljani.
I;	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
■J sprejema vloge in jih obrestuje p<> 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
j' Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
I;	Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
i Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
£	82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ...37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ... 2,048,214	K
Menice ........ 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
k"
V\mVAV.WA\VY,V.^VV.W/.V.V.V^V.V.VAV.VAV.WW/ASY.V.\WAWVW.,A
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S.
NOTE DNE 31. DECEMBRA 1908.
Na posojilu pri cerkyi sv. Jožefa, Joliet, 111................$ 10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111........... 20,000.00
Posojenega na posestvo Matija in Marije Samida, Laurium, Midi..	3,000.00
Posojenega na posestvo Matija in Pavline Kambič, Joliet, 111... 3,500.00
Posojenega na posestvo Henrika in Ane Hiller, Calumet, Mich....	2,500.00
15 obveznic Co'mc'l Nat'l Safe Deposit Co. Chicago, po $1000... 15,00.00
10 obveznic City of Joliet, 111. Štreet Improvement, po $1000. 10,000.00
Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111..... 10,000.00
Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111. 8,204.50
Gotovine na roki pri blagajniku............................... 25,185.78
....*) $107,390.28
*) Od te vsote je ob Novem letu 1909 za izplačati še okoli $16,000.00 posmrtnine dedičem, ki ali niso še poslali svojih pooblastil, ali nimajo še varuhov vsled mladoletnoštj, ali pa je kak drug zadržek.
Predstoječe računsko poročilo uradnikom in nadzornikom K. S. K. Jednote na 'seji 31. decembra 1908 bratski predložen v potrdilo.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Resničnost potrjujejo:	PAUL SCHNELLER,
ANTON GOLOBITSH,
GEO. STONICH, nadzorniki.
JOHN R. STERBENZ, predsednik. JOHN GRAHEK, blagajnik.
Čemu so časopisi dobri.
V nekem badenskem listu je bilo citati sledeče: “Dostikrat čujemo, da časopisi niso nič vredni. To je prav bedasto. Nele da so dobro sredstvo, da se nekaterim ljudem zakurja, marveč ščitijo tudi pred prehladi. Resnično, kdor noče na zimskih izletih okoli vlačiti težkih oblačil, ta si pomagaj s tem, da jih nadomesti s časopisnim papirjem, vloženim med srajco in telovnik. Pri tem se pomakne po po-I trebi večkrat (navadno zadošča že en-i krat) zložena časniška pola na hrbet j in spredaj pod hlačnike in potem se | spet trdno pritegne. To pomaga. Samo poskusi, da se prepričaš, da nič tako ne greje in ne zabranjuje vetru prehoda, kakor novinski papir.” No torej! In nekateri ljudje še dolgo premišljujejo, predno si kak list naročel
' SS.
STATE OF ILLINOIS )
County of Will f The above named officers of the G. C. Slovenian Catholic Union of the
U.	S. of A., known to me personally, convened at their semi-annual meeting December 31st, 1908 in the city of Joliet, State and County aforesaid, have declared upon oath the above statement to be true and correct to the best of their knowledge and belief, in acknowledgement of which they have hereunto affixed their signatures in my presence this 31st day of December A D- 1908.	JOSEPH KLEPEC,
(Seal)	Notary Public.
STENSKI PAPIR
/.a prihodnjih 10 duij po zelo znižani Ct ni.
Zelika zalogk vsakovrstni barv, o
n tirnežev. Izvršujejo se vsa bar ■ikvj dela ter obeSanje sunsleira ,nrta po nizkih cenah
Alexander harass?
i!hi«*hgo 27iw mJr	«2?..
POZOR!
Vrednost je dokazna. Kupite “First Mortgage Bonks” od
Joliet & Southern Traction Co.
ki plačujejo 5 odstotkov interesa.
Lastniki teh obveznic so po večini jolietski trgovci in delavci ter farmarji, ki vlože svoj denar v domača podjetja. Interest na obveznicah se plača vsakih šest mesecev.
SEDAJ JE ČAS kupiti te obveznice, ker btfdo kmalu razprodane. Ti hondi se prodajejo po $100, $500 in $1000. Lahko jih kupite na mesečna vplačila in tako hranite denar, ki vam bode donašal 5 odst. obresti vsako leto.
Zastopništvo sem jaz, spodaj podpisani prevzel. Kdor toraj želi vložiti svoj denar na varnost in obresti lahko pride k meni, da mu vse natanko razložim.
Pridite k meni za podrobnosti, ali me pa pokličite po telefonu Chicago telefon 741.
Te obveznice prodajejo sledeče banke: Will County National Bank, Joliet; Joliet National Bank, Joliet; Aurora National Bank, Aurora; Old Second National Bank, Aurora; First National Bank, Chicago H’gts; Bank of Chicago Heights, Chicago Heights; Citizens Bank, Frankfort; Grundy Co. Nat. Bank, Morris.
M. H. Nemanich
Chicago telefon 741
1005 N. Chicago St.
Joliet. 111.