CFUTE. 15. SFPTr"itRR\ 1077 — STfrv :?7 — TETO XXXT CE\\ 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v Slovenskih Konjicah se pripravljajo na pomemben dogodek: referendum o tret- jem samoprispevku. Zato so današnje štiri sredinske strani namenjene uspehom de- lovnih ljudi Konjic. »Fotografije objektov so očiten dokaz, koliko in kaj smo nare- dili s sredstvi prvih dveh samoprispevkov,« je pred dnevi dejal Filip Beškovnik, predsednik skupščine občine Slovenske Konjice. Jure Krašcrvec vam je s poti do Bara pripravil zanimiv zapis, tokrat pa objavlja- mo tudi že prve utrinke z našega letečega uredništva na Planini. Zaradi pomanjkanja prostora smo nekatera vaša pisma »preselili« iz običajnega prostora, ostala pa bodo zagledala »beli dan« v prihodnji številki. Sicer pa je v uredništvu izredno živahno: pripravljamo se na novo tehniko tiskoi- nja NT (november) in na jubilejni Teden domačega filma. MILAN SENICAR S prazovaiija v Kozjem: gostje na slavTiostni tribiml LETEČE UREDNIŠTVO NA PLANINI PREPOLNE BELEŽKE ZANIMIVE VSEBINE čas kislih kumaric je v glavnem minil, čeprav kole- darsko poletje še traja. Za- to smo se v našem uredni- štvu domenili, da po počit- niškem odmoru spet pripra- vimo leteče uredništvo. Od- šli bomo nekam v šentjur- sko občino ... Kam, v kate- ri kraj, v katero krajevno skupnost pa nismo vedeli ni- ti tetiaj, ko smo se vozili proti Šentjurju in še potem ne čisto natančno, ko smo dobili osnovne napotke pri občinskih možeh. Pristali smo v krajevni skupnosti Planina. Nihče od krajanov nas ni pričakoval, pa vendar so nas kar vsi po vrsti prisrčno in gostoljub- no sprejeli. Novinarji smo ppč in že navsezgodaj zjutraj smo bili radovedni. Dan je bil lep in sončen, beležke in filmski trakovi so bili še pri>zni, zato smo se napotili vsak v svojo smer po do- godke in novice, ki bodo še nekaj časa polnili stolpce na- šega tednika in zapolnjevale minute na valovih Radia Ce- lje. Brez pomoči krajanov Planine, bližnjih vasi in za- selkov pa kljub dobri volji ne bi veliko naredili. Bili so nam v veliko pomoč na vsa- kem koraku. Tudi ko je šlo za večerno prireditev — »ust- ni časopis«, ali pa, ko je bi- lo treba pripraviti kratek kulturni program, nati.sniti naše vrstice v posebno izda- jo Novega tednika m ga po- tem odnesti v vsako vas, vsak zaselek te krajevne skupnosti. V veliki meri so to nalogo vestno opravili učenci šole Kozjanski od- red. Veliko smo videli in zabe- ležili in že vnaprej smo se veselili večernega srečanja s krajani na Starem gradu. Naš namen, srečati se in se pogovarjati z ljudmi kra- jevne skupnosti Planina, je bil dosežen. Mi smo se zve- čer zadovoljni vračali v do- lino, če odštejemo eno okva- ro na avtomobilu člana naše ekipe. Pripisali smo jo kar slabi cesti, ki vodi v ta lep in slikovit kraj, med prijet- ne ljudi. Sicer pa so nam tudi Planinčani priFK)vedova- li, da si želijo asfaltnega tra- ku, ki bi jih nekako bolj pri- bližal napredku v dolini. Tu- di problem otroškega varstva v tem kraju je na dlani. Am- pak vsega, kar smo zvedeli in zbrali v^m v isti sapi ne smemo povedati. Vendar bo- mo. V časniku in radiu Ce- lje. MATEJA PODJED CELIŠ: - GSTBOŽrjO: SOLA, TELEFON V spomin na zbor štajer- skih partizanskih brigad, siep- tembra 1954. leta na Ostrož- nom, na katerem je govoril predsednik Tito, prazntijejio kratjiajrui Ostrožnegia ta dan kot svoj praznik. Krajani Ostrožnega so praa- nik povezali s proslavo tri- desete obletnice dela gasil- skega društva, dianes ob 16.30 pa bo v tem okviru tudi slavnostna otvoritev osnovne šole »Veljika Vlahoviča«. In končno jih oaika v so- boto, 17. t. m., še skupina pro- slajva z delavci celjBkiega PTT podjetua. CELJE: spmmm o 06LTEH Te dni je kolektiv Iz- letnika pričel pošiljati v temeljne in organizacije zdmženega dela v vseh občinah celjskega območ- ja predlog samoupra-vne- ga sporazuma o ustano- vitvi skupnosti za rekre- acijo na Golteh. Predlog tega sporazu- ma z obrazložitvijo je iz- šel tudi v posebni prilo- gi našega tednika. Zda.} prihaja to gradivo med delovne ljudi celjskega območja, da bi o njem razpravljali tn se odloča- li M. B.. SLAVJE V KOZJEM PRAZNIK USPEHOV, BRATSTVA IN ENOTNOSTI Slavnosti ob šmarskem ob- činskeiTi- prazniku so dosegle svoj vrh v nedeljo, ko je bi- lo v Kozjem veliko zborova- nje občanov šmarske občine, da bi dostojno počastili spo- min na 9. september 1944, ko je XIII. SNOUB Mirka Bra- čiča skupaj s Kozjanskim od- redom napadla in osvobodila Kozje. Prireditev, ki se je je udeležilo nekaj tisoč obča- nov, predstavnik pobratenih občin Banja Luke, Arilje in čazme, borci XIV. udarne di- vizije in Kozjanskega odre- da, nekdanji aktivisti kozjan- skega okrožja ter nekateri vidnejši družbeno politični delavci celjske regije, se je začela s slavnostnim mimoho- dom skupin gasilcev, pripad- nikov enot SLO, civilne za- ščite, borcev in domala vseh organizacij. Sodelovala je tu- di godba na pihala iz štor, domači kulturniki pa so go- stom pripravili krajši kultur- ni program. O delovnih rezultatih obči- ne v preteklem obdobju je na dopoldanski slavnostni seji skupščine in družbeno poli- tičnih organizacij govoril predsednik skupščine Darko Bizjak, slavnostni govornik na osrednjem praznovanju na trgu pred veličastnim spome- nikom žrtvam in padlim bor- cem pa je bil podpredsednik skupščino SRS, Beno Zupan- čič. Beno Zupančič je govoril o našeMi prizadevanju za. čim boljše samoupravne odnose, o nenehni borbi za boljši ju- trišnji dan in poudaril, da se posledice teh teženj kažejo povsod, tudi na Kozjanskem. »Samoupravljanje je dalo na- šemu življenju nove možnosti in to se jasno odraža tudi pri vas,« je dejal. Med drugim je poudaril, da je bila občina izredno prizadevna, saj je bi- lo v zadnjih štirih letih sa- mo v osnovna sredstva v go- spodarstvu vloženih 45 starih milijard. Vse to govori o vo- lji ljudi, o napredku. »Rad bi vam dejal, naj vam ne bo vseeno, kaj bo jutri z vašo pokrajino, je zaključil pod- predsednik skupščine, ohra- nite jo tako kot je, ne dovo- lite stihijske gradnje, da vam ne bo že v bližnji prihodno- sti žal. Naj vam ne bo vse- eno, kako delujejo krajevne skupnosti, kako se razvija ži- vljenje nasploh. Biti morato budni na vsakem koraku ...« Občinski pra2aiik, ki je bil zidjfužen s praznovanjem kra- jevnega v soboto, so v Koz- jem izkoristili za podelitev priznanj in denarnih nagrad najprizadevnejšim občanom. Odličja so dobili Anton Te- pež, Zvonko Strašek, Leopold Kores, Ignas štolcer, Božo Grafenaeur, Antoij Kuhar, Ivan Sitar, Marjan Tovornik in Jože Planine ter delovni organizaciji TGO Gorenje ia Cestno podjetje Celje. Zborovanje v Kozjem so pozdravili tudi predstavniki vseh treh pobratenih občin, Arilja, Cazme in Banja" Luke. MILENKO STRAŠEK CELJSKI GOSTIKCI V NOVEIV! SADU Prejšnji teden je bilo 35 članov celjskih gostinskih de- lovnih kolektivov na strokov- nem ialetu v Novem Sadu. V dveh dneh so se seznanili z delom in poslovanjem nelta- terih hotelov, domačih go- stiln, tudi takšnih s speciali- zirano postrežbo, v hrani in ne nazadnje z delom gostin- skih enot na avtobusnih po- staj.ah. Obiskali so tudi go- stinslDO šolo. Poleg t^ga so iineli razgo- vore v PIK Panonia, si ogle- dali istoimensko mestece itd. Ekskurzija je v celoti us- pela. mb ČBETJLSPOMIN NA BITKO v nedeljo bodo na Creti proslavili 36-letnico prve par. tizanske frontalne bitke v Sloveniji, ki jo je izvedel prvi štajerski bataljon 26. oktobra leta IMl. Pred tem je bata- Ijon že izvedel nekaj uspešnih akcij. To so napad na Šo- štanj, Mozirje in Cmakovo graščino v Grajski vasi. Nem. ci so ga hoteli na čreti uničiti in kljub temu, da so bili po številu petkrat močnejši, jim to ni uspelo. V frontalni bitki ni bil ranjen ali ubit niti en partizan, medtem ko so Nemci utrpeli precejšnje izgube. V spomin na ta ognje, ni krst partizanskih bitk bodo na čreti v nedeljo pripravili še posebej bogat program, na katerem bo slavnostni go- vornik generalpolkovnik in prvi komandant Savnjske čete Janko Sekirnik-Simon. V spomin na dogodke pred 36 leti bodo odkrili tudi spominsko obeležje, v teritorialne enote bodo sprejeli okrog 150 mladincev prostovoljcev ter po- nazorili slavno bitko. Ob zaključku bodo pripravili še kulturni program, v katerem bodo sodelovali združeni pevski zbori žalske občine, godba na pihala ter recita- torji. Pred tem bodo odprli novo cesto, ki povezuje zase. lek čreto s Tešovo in Vranskim. Cesto so gradili kmetje sami ob pomoči Gozdnega gospodarstva Celje, pripad. nikov JLA ter mladincev. Del sredstev je prispevala Samo- upravna komunalna skupnost žalske občine, del denarja pa je bilo zbrano v akciji povezave višinskih kmetij. Nedeljskega slavja se bo udeležilo okrog 3000 ljudi, med njimi najvidnejši predstavniki republike, prvoborci, borci štajerskega bataljona, akttvisti in drugi. Ob tem je pomembno še nekaj. Vse od osvoboditve ialje so na Dobrovlje in Creto pozabljali in prebivalci teh območij, ki so med vojno utrpeli velik krvni davek, niso dobili od družbe pravzaprav ničesar. Žalska občin- ska skupščina si je že zastavila program razvoja teh pre. delov. Predvsem gre za živinorejo, kmečki turizem, ne nazadnje pa je področje pomembno z vidika splošnega ljudskega odpora. JANEZ VEDENIK 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 15. september 1977 i MOZIRJE: KAJ BI BREZ NJIH? Krajevne skupnosti v mozirski občini so bile v minulem obdobju zelo aktivne, kar dokazujejo akcije, v katere se vklju- čujejo naši krajani in s sofinanciranjem po samo- upravnem sporazumu tudi delovne organizacije, obrt- niki po zaposlenih delav- cih ter kmetje ik) bla- govni proizvodnji gozdnih sortimentov. Posebno aktivnost pri izboljšavi lokalnih cest so pokazali prebivalci Ljub- nega, Okonine, Juvanja in Meliš, ki so asfaltirali več kot 8 km krajevnih cest. Ta dela so opravili predvsem s samoprispev- kom občanov v denarju, delu in prevozih. Z denar- jem so pomagale tudi de- lovne organizacije. Na enak način so tudi kra- jani Luč uspeli asfaltirati cesto v Podvolovjek v dol- žini 4 km. Zdaj se pri- pravlja finančni načrt za nvxiernizaclijo ceste Re<5i- ca — Dol — Suha — Tr- navče. Uspešno je potekla tudi akcija krajanov Gor- njega grada, saj so mo- dernizirali lokalno cesto na Križ pri Gornjem gra- du. Prebivalci naselja žla- bor v Nazarjah so se iz- kazali z delom in prispev- ki ter so s sodelovanjem nekaterih delovnih organi- z?cij asfaltirali cesto v svoj zaselek. Glede na vse to je očat- no, da so krajevne skup- nosti v mozirski občini resnično nenadomestljiva samoupravna institucija za urejanje lokalnih pro- blemov. V reševanje teh vprašanj se namreč za- vestno vključujejo kraja- ni. če vsega tega ne bi bilo, bi izostali tudi takšni usipehi. Velja poudariti, da se krajevne slcupnosti lote- vajo tudi drugih akcij, ta- ko na področju šolstva, kulture, otroškega varstva, urejanja okolja itd. Kra- jevna skupnost Mozirje je zastavila akcijo za ure- ditev Savinjskega gaja v L-^kah. Prebivalci Mozirja so to akcijo podprli s pro. stovoljnim delom pri ure- janju gaja. Sicer pa so- dijo ta dela v okvir pri- prav na republiško raz- stavo cvetja »Hortikultura 78«, ki bo v Mozirju. HINKO COP KONJIŠKI SINDIKATI PREMALO KONKRETNI PROGRAMI Osrednja naloga vseh os- novnih organizacij sindikata je brez dvoma uresndčevanije vsebine zakona o združenem delu, v samoupravni praksi. Čeprav so bile naloge jasno zastavljene, v konjiški obči- ni vendarle ugotavljajo, da delo ne teče kot bi moralo. V delovnih sredinah (razen v nekaterih manjših organizau cijah) so izdelali obsežne pro- grame uresničevanja določil delavsk^a zakona, vendar pa so ti programi največkrat bolj formalnega značaja in prinašajo v obsežnoh gradi- vih le znana določila. Pro- grami v premajhni meri iz- ražajo oceno družbenoeko- nomskih in samoupravnih odnosov v delovnih sredinah ter ne izpostavljajo nalog, ki bi temeljile na taki oceni. Zaradi vseh teh ugotovitev sta komisiji za samoupravlja, nje pri občinski konferenci ZK in občinskem sindikalnem svetu v Slovenskih konjicah na skupni seji sprejeli vrsto obvezujočih sklepov. Med drugim tudi tega, da mora- jo člana komisij obiskati vse temeljne in druge organiza- cije združenega dela v ob- čini ter se z odgovornimi de- lavci konkretno dogovoriti o nadaljnjem uresničevanju vsebine zakona o združenem delu. Tudd kar zadeva samou- pravno organiziranost zdru- ženega dela, ki izvira iz do- ločil zakona, so si v sindi- katih konjiške občine zasta- vili vrsto pomembnih nalog. Predvsem pa so sprejeli od- govorno nalogo za ustanav- ljanje temeljnih organizacij povsod tam, kjer zanje ob- stajajo utemeljeni ekonom- ski in samoupravni pogoji. Tako v Tovarni kovinskih iz- delkov Vitanje, pa v poslov- ni enoti IMP v Konjicah, več novosti pa bodo vnesli tudi v samoupravno organiziranost Dravinjsk^a doma in Kme- tijske zadruge v Slovenskih Konjicah. Ko govorimo o uresniče- vanju zakona o združenem delu ter o nalogah sandikata moramo ob tem poudariti še vrsto drugih obveznosti, ki sodijo v to aktivnost. Med nj.imi naj omenimo le pripra- vo javnih razprav o štirih os- nutkih zakonov, ki jih mora- jo organizirati in izpeljati sindikati. To so osnutki za- konov o delovnih razmerjih, samoupravni delavski kon. troh, o referendumu in dru- gih oblikah osebnega izjavlja- nja ter o osnutku 2akona o volitvah in odpoklicu orgar nov upravljanja in imeno- vanja poslovodnih organov v OZD, V vseh konjiških osnov- nih organizacijah razprave o osnutkih vseh štirih zako- nov že tečejo, zaključene pa bodo še v tem mesecu. Pou- dariti pa velja, da je vsebina vseh štirih zakonov zelo po- membna za poglabljanje od- nosov v združenem delu in da iz njih vejejo določila, ki jih je prinesel zakon o zdru- ženem delu. DAMJANA STAMEJCIC LAŠKO KOLIKO STANE PREDŠOLSKA VZGOJA Prejšnji teden je Izvršni svet SO Laško razpravljal o novi ekonomski ceni za hra- no in vzgojnino v Vzgojno varstvenem zavodu. Povečanje ekonomske cene za 8,6 odst. je zaradi splošne rasti cen opravičeno, vpraša, nje pa je, kolikšen del naj bi prispevali starši. Doslej so plačevala za celotno prehrano otrok, vzgojnino pa po dife- rencialni lestvici. Kjer po- prečni OD na družinskega člana ni dosegel 700,00 din, niso plačevali prispevka, tis- ti staršii, pri katerih pa je poprečni OD na posamezne, ga člana presegel 2800,00 din, pa so plačevali celotno vzgoj- nino, to je 400,00 din, V Vzgojno varstvenem za- vodu so pripravili predlog za novo lestvico, ki pa bd bila sprejemljiva le pod pogojem. da Skupnost otroškega var- stva krije razliko. Pri novi diferencialni lestvici se je zgornja meja poprečnega OD na družinskega člana spustila na 1700,00 din. Družine, kjer dohodek presega to vsoto, bi tako' morale prispevati celot- no vzgojnino, to je 324,00 din, kar znaša skupno s hrariari- no 644,00 din. Ce pa Skupnost otroškega varstva ne bo pri- spevala sredstev za vzgojni- no, bodo morali ta znesek plačevati vsi starši. Tolikšna vsota pa za starše z nizkim OD vsekakor ni sprejemljiva. Izobraževalna skupnost je sprejela sklep, da sofinancira vzgojo kot je predvideno v srednjeročnem načrtu in si. cer po oddelku, tako da pri- speva OD za eno vzgojiteljico, 0,5 OD zia varuhinjo, 10 odst. stroškov za vzgojna sredstva in 50 odst. celotne amortiza- cije premičnin in nepremič- nin. Izvršni svet SO Laško je sicer dal soglasje k novi ce. nd, sprejel pa je sklep, da morajo Izobraževalna skup- nost otroškega varstva in Vzgojno varstveni zavod us- kladiti svoje predloge, da bo nova cena sprejemljiva tudi za starše z nizkimi dohodki. VIDA ŠPENDL Srečala sem jo na stop- nicah pred vhodom stolp niče. Bila je vsa zadihana, saj je hitela nakupovat zi- mske čeveljčke za svojega vnuka. Povedala sem ji, zakaj sem prišla k njej in prijazno me je povabila v stanovanje. Marjano Režabekovo poznajo domala vsi prebi- valci Slovenskih Konjic. Stara Konjičanka je in povrh je še enainštirideset let poučevala otroke v šo- li. Rojena je bila leta 1902 v dokaj dobro situirani družini gozdarja, kar je njej in njeni sestri omo- gočilo šolanje na učitelji- šču v Mariboru. Vsi v družini so bili zavedni Slovenci, naprednjaki in zato ni naključje, da je tu- di Marjana postala kmalu po prevzemu učiteljske službe v Slovenskih Ko- njicah članica številnih krožkov, katerih jedro so predstavljali Slovenci. »Konjice so bile v času med obema vojnama mo- čno nemškutarsko mesto«, pripoveduje Marjana Re- žabekova, »zato smo mo- rali Slovenci veliko delati m se dobro organizirati, da bi ohranili naš narod- nostni značaj. In res smo delali. Na deški šoli, ki je bila slovenska in na ka- teri sem tudi jaz poučeva- la, smo Organizirali vrsto krožkov. Tako planinske- ga, pa lutkovnega, pri- pravljali smo sokolske na- stope in športna tekmo- vanja. Najraje se spomi- njam dela v lutkovnem krožku, ki seveda ni bil samo šolski, saj so v njem sodelovali vsi takrat zavedni Slovenci iz Ko- njic. v okviru tega krož- ka smo uprizarjali vrsto lutkovnih igric, ki jih je nekaj tudi nalašč za nas napisal Branko Rudolf.« Marjani Režabekovi živ- ljenje ni prizanašalo. Za^ radi tega, ker je ljubila svojo domovino in vzgaja- la tudi vse svoje učence D tem duhu, so jo leta 1941 Nemci izselili v Srbi- jo. Njeno delo je izdala nemška učiteljica, ki jo je imela Marjana vrsto let za prijazno in dokaj zaup- ljivo staro gospo ... Po vojni se je Marjana vrnila v Slovenske Konji- ce, kjer je še do leta 1964 poučevala na konjiški šo- li, vmes pa priskočila na pomoč tudi šolam v Spi- iališču, Zrečah, Stranicah in Oplotnici. Sedaj pa že vrsto let živi s svojo se- stro v Slovenskih Konji- cah, obdana s čudovitimi liričnimi deli slikarja Tr- stenjaka. Mirno in skrom- no živi v Svojem stanova- nju obdana s spomini in z neizmerno ljubeznijo. Lju- beznijo do svojega sina, do vnukov, do rož in svo- jih nekdanjih učencev. In ravno srečanja s svojimi sedaj že osivelimi učenci ji vnašajo v njen vsakdan številne sončne žarke. DAMJANA STAMEJCIC PIŠE IVAN SENIČAR — PANAMCI IN AMERIČANI so po 13 letih mučnih pogajanj sklenili nov siporazum o panamskem prekopu. Predsednik Tito je poslal ameriškemu predsedniku Jinimyju Carterju in panamskemu predsedniku brigad- nemu generalu Omarju Torrijosu ob tej priliki brzo- javno čestitko. Novi sporazima ima širši pomen, zato so podpisovanju prisostvovali tudi predstavniki 27 držav, ki so jih v ta namen povabili v Washington. -— Take vodne poti, kot je panamski prekop, imajo v svetu velik pomen, tako v prometnem, gospo^rsikem in vojaškem smislu, ob njih pa se pogosto zapletajo tudi jKvlitična vprašanja. Zgodovina panamskega pre- kopa je tako tudi politično zelo poučna. Prve ideje o prekopu so se pojavile že v 16. stoletju, ko so pospe- šeno kolonizirali tiste dežele. Slavni Lesseps, ki je v letih 1858—1869 zgradil Sueški prekop (dolg 161 km), se je lotil prekopavanja tudi v Panami, vendar je druž- ba, ki ga je najela, leta 1889 ptropadla. Pri tem prvem poskusu je ostaila samo razrita zemlja in okoU 200.000 umrlih delavcev od malarije in rumene mrzlice. Boj za uresničenje prekopa in s tem za ogromne rriaterialne in di*uge koristi se je nadaljeval med ZDA in Veliko Brita- nijo, dokler niso Američani januarja 1903 sklenili spo- razvmia s Kolumbijo (panamsko ozemlje je bilo takrat kolimibijska provinca) o tem, da bodo »ščitili« nevtral- nost te dežele kar sto let. Toda kolumbijski parlament tega sporazuma ni sprejel in Američaind so podprli osvobodilno vojno Panamcev, ki so 3. novembra 1903. leta dosegli svojo neodvisnost. To ameriško »pomoč« pa so Panamci plačaii že dva tedna kasneje, ko so sklenili sporazum z ZDA. Po tem sporazumu so Američani do- bili pravico, da na panamskem ozemlju zgradijo prekop in da zasedejo 16 km široko ozemlje ob samem preko- pu. To se je tudi zgodilo. Prekop je bU zgrajen 1914. leta, dolg 81,6 km, z najmanjšo globino 13'm in pov- prečno širok 150 m. Stroški so znašali takrat 352 mili- jonov dolarjev in to je bila ena od najbolj rentabilnih ameriških investicij sploh. Povprečna cena za plovbo ene ladje skozi prekop znaša 11.000 dolarjev, na leto pa ga prepduje na deset tisoče ladij. Morda je cena zelo visoka, toda to je le ena desetina stroškov, če bi ista ladja plula okoh Južne Amerike. Panamski kanal pri- naša torej ogromne dobičke. — Manjše revizije prvotnega sporazuma so bile že 1936. in 1955. leta. 1964 pa je prišlo tudi do ostrih spopadov med ameriškimi marinci in panamskimi štu- denti, pri čemer je bilo ubitih 24 ljudi. Od taikra.t pa so se začeli Panamci, ki jih je samo 1,7 milijona, odločilno pogajati o tem, da naj Američani prekop zapustijo. In tako so prišli do kompromisnega sporazuma, ki pa je vendarle svetovno pomemben. Po tem spoirazumu bodo Panamci takoj prevzeli okoli 70 odstotkov »zasedenega« ozemlja ob prekopu, ob potlnoči 1999. leta pa še osta^ nek. Američani so doslej plačevali le 2,3 milijona dolar- jev letno, zdaj pa bodo m.ed 40 in 70 milijoni. Od 14 ameriških vojaških oporišč bodo po letu 20(X) ostala le še 3, Američani pa bodo tudi še potem branili »nevtral- nost« prekopa. Politično ozaidje sporazuma pa je tudi preskušaaije Carterjeve nove zunanje poilitike, s katero se mnogi v ZDA ne strinjajo, in nov odnos med ZDA in Južno ter Srednjo Ameriko, pri čemer je močno piorasla vloga neuvrščene Paname. INVESTICIJE V SIPU RAČUNAJO NA UGODNEJŠE KREDITE Zaradi določenih težav v kmetijstvu, ki so zadnja tri leta vplivala tudi na šempe- terski Sip, v tem času niso mnogo invesitiraM. Proizvod- njo so usmerili v tiste stroje, ki ne zahtevajo mnogo mate- riala. Mislimo na rotacijske kosilnice, silažne kombinacije in vrtavkaste obračalnike. Pri omenjenih i23deDdh je treba vložiti več truda v strojno ob- delavo. Prav zaradi te^ so zašli v položaj, ko je dela si- cer dovolj, niso pa opremlje- ni za proizvodnjo novih pro- gramov. I>a bi uspešno pre- magali vse težave, razmišlja- jo o nakiipu dodatne strojne opreme, ki bo zahtevala pre- cejšnje investitorje. V Sipovem srednjeročnem programu takšne investicije niso predvidevali, ker so me- nili, da bodo obstoječe pro- izvodne zmogljivosti zadoščale že zaradi tega, ker so name- ravali opustiti proizvodnjo nekaterih izdelkov iz starega proizvodnega programa. Kri- za v kmetijstvu je v glavnem minila in opuščanje teh iz- delkov bi bilo nesmiselno. V letih 1979 in 1980 so namera, vali pričeti z »nekmetijskim« proizvodnim programom. Po- trebna pa bi bila še dodatna finančna sredstva, s katerimi bi zagotovili ugodnejše pogo- je za realizacijo že sedaj os- vojenega programa kmetij- skih strojev. Žal, pa ni do- volj lastnih denarnih sred- stev. Vseeno pa finančno pokritje investicije ne bi smelo biti problem, saj gre za izxielke, za katere bi lah- ko rekli, da so inovacijska novost. V Sipu računajo na ugodnejše finančne kredite, ki so s strani samoupravne razisliovalne skupnosti name- njeni za tehnološko osvajanje novih izdelkov. Seveda pa so na voljo tudi bančna investi- cijska sredstva. S tem bi lah- ko fcupiU 20 najmodernejših strojev za visoko zahtevno in produiktivno proizvodno delo. Veljali bi okiX)g 30 milijonov dinarjev. Investicija bi pome- nila prvi korak v pripravah na novo etapo izgradnje te tovarne. JANEZ VEDENIK OK Z« ŠENTJUR: PREDKONGRESNE AKTIVNOSTI V predkongresne aktivnosti v šentjurski občini so nepo- sredno vezane volilne konference, ki jih bodo tod opravili še v tem mesecu. V zvezi s temi pripravami je bila pred dnevi pri OK ZK Šentjur seja, kjer so se dogovorili o izpeljavi konferenc in pregledali vsebinske priprave. Naslednji dan so pripraviU seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij ZK o organizacijskih in vsebinskih pripravah. Sicer pa je evidentiranje kadrov za organe v ZK v Šentjurju steklo v mesecu juniju. Na bližnjih konferencah bodo podali oceno družbenopoli- tičnih razmer, pripravili prerez doseženih rezultatov in tako dobili osnovo za nadaljnje delo v ZK. Nekatere že narejene analize pa natančno kažejo kje so še vrzeli, ki jih želijo v naslednjem obdobju popraviti. M. §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 GOSPODARJENJEZ Z DENARJEM TOZD Se vedno lahko ugotavljaano, da je od samoupravljanja odmaknjeno go- spodarjenje z denarjem. Na tem po- dročju, zaradi nekaterih objiektivnih zgodovinsko pogojenih razlogov, nd mogel delavec vplivati in vršiti nadzora nad gibanjem veli'ke večine denarnih tokov. Zakon o 25druženem delu, ki oprede- ljuje načela ustvarjanja in delitve skup- n^a dohodka, služi kot osnova za spreminjanje odnosov tudi na področ- ju bančnega in kreditnega sistema. Ve- liko več dorečenosti pa nam je prume- sel Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki ga je sprejela zvezna skupščina in nalaga bančnim organizacijam, da v enem letu opra- vijo konstituiranje in uskladijo svojo organizacijo z določili navedenega za- kona. Zahteva zakona pa sega čez prag bančnih organizacij, torej tudi v TOZD. V ta namen je bil v organi- zaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Ljubljanske banke v preteJdem ted- nu v Rogaški Slatini posvet-o inter- nih bankah za celjslco, koroško, po- savsko in dolenjsko regijo. Preobrazba bančnega sistema, ki je sestavni del kompleksa dohodkovnih odnosov, zahteva spremembo tudi v upravljanju in organiziranosti denar- nih tokov v samih TOZD in to tako, da se le-ti organizirajo v posebni fi- nančni službi ali v interni bankd. Po- sebne finančne službe v DO oziroma SOZD ne morejo biti kot običajne (beri kot druge službe) službe v okvi- ru delovnih skupnostih skupnih služb, temveč mora v njih v celoti veljati delegatsko načelo upravljanja. Osnova za takšen princip poslovanja pa je sprejet samoupravni sporazum ustano- viteljev TOZD. Nekolifko bolj zahtevni sio pogoji za ustanovitev internih bank, ki se lahko ustanavljajo za upravljanje do- ločenih nalog v DO oziroma SOZD, vendar vse z vnaprej samoupravno (na zborih) sprejetima sporazumi kot je biLo nedvoumno opredeljeno na ome- njenem posvetu. Razpravljalci so na posvetu postavljali različna vprašanja, iz katerih lahko povzamemo nasled- nje: — Vprašanja kadi-ov iin njihove kvalitete ter tudi števila v internih bankah, česar posledica se odraža ▼ opiwljeni kvalitetni uslugi. — Kako dosedanji in sedanji po- ložaj finančnih služb oziroma internih bank, ki je velikokrt le domena dolo- čenih struktur v DO glede gospodarje- nja s finnčnimi sredstvi, postavita v ustavno oziroma zakonsko firnkcijo. — Z veliko bolj razjasnj.enimi po- gledi so se udeleženci posveta razšli v odnosih med finančnimi službami oziroma internimi bankami in temelij- nimi bankami. -— Skupna ugotovitev, ki je preve- vala tudi vse uvodne razprave, pa je bila nedvoumna, da mora nastajati posebna finančna sliižba oziroma in- terna banka le kot potreba združenega dela ;n kot posledica združevanja sredstev in dela. V celjski regiji je približno dvajset OZD, ki bodo v najjkrajšem času pri- stopile k ustanovitvi posebnih finanč- nih služb a)li internih bank. Področje preobrazbe bančnega in kreditnega sistema je ix)trebno hitreje dograjevati, da bi s tem pospešili tudi združevanje sredstev in dela na prin- cipih skupnega prihodka in na ta na- čin zagotavljali jasnejiše (čistejše) od- nose v medsebojnem poslovanju de- lavcev med TOZD. IVO POTOČNIK GORNJA SAVINJSKA DOLINA V KORAK Z RAZVITIMI ZA PRAZNIK NOVE CESTE, ŠOLI iN DRUGO Praznični dnevi mozirske občine so že preteklost, na- ,vzlic temu pa dogodki ne ,morejo iti v pozabo, saj so ob počastitvi spomina tistih, ki so padli v borbi za svo- bodo — odkritje spomenika trem kurirjem in neznanemu I borcu štirinajste divizije v Dol-Sulii pri Rečioi ob Sa- vinji, ob novih delovnih zma- gah spet opozorili, da hoče- jo zamttjeno nadoknaditi in ujieti v razvoju gospodarsko močnejše občine v Sloveniji. Sicer pa nd naključje, da so te prireditve v počastitev dvanajstega septembra kar dvakrat opozorile na člove- ško solidarnost in tako na uspeh prvega samoprisi>evka v občini. Namenu so namreč izročili obnovljeno in novi del osnovne šole s telovad- nico v Lučah, razen tega pa položili temeljni kamen za gradnjo nove osnovne šole v Gornjem gradu. V obeh primerih gre skupaj za več kot 2,5 milijarde starih di- narjev! In ne samo to. Tudi modernizirani cesti v Pod- volovjek ter asfalt na cesti na Križu pri Gornjem gra- du govorita, kako so krajani združili denar in delo in ta- ko rešili problema, za kate- ra je težko reči, kdaj bd si- cer prišla na vrsto. Pomembno delovno zmago pomeni tudi moderniziran odsek ceste od Gornjega gra- da do Nove Štifte, torej ce- ste, ki povezuje Zadrečko in Gornjo Savinjsko dolino s kamniškim in ljubljanskim območjem. Ta dela sicer fi- nancira republiška skupnost za ceste, toda, navzlic temu pomenijo usp^ domače pri- zadevnosti. Le nenehna opo- zorila domačinov so namreč pripeljala tudi do začetka teh del. O pomenu moderni- zacije te ceste je spregovo- ril predsednik sveta krajev- ne skupnosti Nova Štifta, Jo- že Laznik, oesto pa je odprl ugledni družbenopolitični de- lavec v tej krajevni skupno- sti, Ivan Pistotnik. Na slavnostni seji občin- ske skupščine, ki jo je lepo dopolnil učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« pod vod- stvom prof. Branka Rajštra, je o dosežkih v Gornji Sa- vinjski dolini in nalogah go- voria predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Mo- zirje, Anton Vrhovnik. Sicer pa so na seji podeimi tudi letošnje občinske nagrade. Olločili so se za skupinsko pri2aianje trem znanim znan- stvenim delavcem na področ- ju kmetijstva in živinoreje, trem profesorjem doktorjem: Dolfetu Cizeju iz Maribora, Ivanu šmalolju ie Zagreba in Gvidu Fajdigi je Ljublja- ne. Vsi trije so s svoj/imd znanstvenimi deli prispevali k reševanju osnovnih proble- mov kmetij;ske in živinorej- ske proizvodnje v Gornji Sa- vinjski dolini. Vrsto prireditev so v so- boto popoldne sklenili z mno- žičnim zborovanjem v Novi Štifti, na katerem je o praz- niku pa tudi o razvoju obči- ne in nalogah govoril sekre- tar občinskega komiiteja ZK Mozirje, Matevž Požarmk. Med številnimi udeleženci in gosti ene ali druge pro- slave v mozirski občimi so bili tudi Franc Leskošek- Luka, inž. Andreu Marine, inž. Janez Barborič, Jože De- beršek, delegacija pobratene občine Cajetina iz Srbije in druga. M. B02IC 50 LET LASTOVKE V BOJ ZA KAKOVOST PREDSEDNIK TITO ODLIKOVAL TOVARNO NOGAVIC Sobotne slovesnosti ob 50- letnici tovarne nogaviic na PolzeU sta se udeležiOa tudi Franc Leskošek-Luka, čilan sveta federacije SFRJ in Tone Bole, član predsedstva SRS, ki je imel osrednji go- vor na slovesnosti. Tone Bo- le je govoril o vlogi polzel- ske tovarne ter o njenih per- spektivah, potem pa se je dotaknil nekaterih aktualnih nalog slovenske tekstilne in- dustrije. Povedal je, da je bila ob pripravah na sred- njeročni družbeni razvoj Slo- venije prisotna zelo poeno- stavljiena teza, češ da tekstil- na industrija na Slovenskem ni več potrebna in da je pre- živeta. Treba pa se je vpra- šati kakšno tekstilno indu- strijo potrebujemo, kakšne izdelke naj proizvaja in za katera tržsišča. To so bistve- ni problemi, s katerimi se in se še bo ukvarjala ta in- dustrija. Porok za nadaljnji razvoj naše tekstilne indu- strije sta produktivnost ter kvaliteta in še posebej pri- laga^janije tržišču, ocaiiroma modna renta. Vso pozomost zasluži večji izvoz in nujno bo potrebno uskladiti raz- merje uvoza in izvoza. Z do- seženim stanjem na področ- ju izvoza v Jugoslaviji nika- kor ne moremo biti zado- voljni. Na sobotni slovesnosti je o zgodovini polzelske lastov- ke, o njeni vlogi danes ter nadaljnjiih nalogah govoril direktor te delovne organiza- cije Ivan Božnik, ki je po- vedal, da se bo družbeni pro- izvod na zaposlenega v Pol- zeli v naslednjih letih hitre- je povečeval od republiškega in da se bodo temu ustrezno povečali tudi osebni dohodki zaposlenih. Med drugim je Ivan Božnik povedal, da bo- do leta 1980 naredlJli že 40 milijionov parov nogavic, si- cer pa se že s sedanjiimi 26 milijconi uvrščajo na prvo mesto v Jugovsem odprta de- žela, ki ima največ blagovne menjave s Francijo, kljub te- mu pa je od nje povsem ne. odvisna. Izvaža v dežele vse- ga sveta, vsi partnerji, ki se na tržišču pojavljajo, pa so povsem enakopravni. V razgovorih so ugotovili, da menjava med Jugoslavijo in Slonokoščeno obalo še ni dovolj razvita, da pa zanjo obstojajo izredno velike in ugodne možnosti. Te vidijo predvsem v sodelovanju pri izkoriščanju lesa, sodelovanju v tekstilni industriji, rudar- stvu, govedoreji, poljedelstvu, transportu, elektrifikaciji, metalurgija in proizvodnji strojev. Predstavniki združenja, ka- terega nosilec je Kovinoteh- na, so pokazali veliko zani- manje za različne oblike so- delovanja, pri čemer je bilo poudarjeno, da v sodelovanju ne bi smelo iti za gole oblike uvoza oziroma izvoza, ampak za tesnejše poslovno-tehničjip sodelovanje na različnih pod- ročjih. Glede na to, da ob pregle- du izvoznih dosežkov tako celjskega kot slovenskega go- spodarstva v celoti ugotav- ljamo še vedno pre.šibko in nezadostno raz\'-ito sodelova. nje, z deželami v razvoju, obetajo nedavni razgovori z visokim predstavnikom go- spodarstva Slonokoščene oba- le dobre možnosti. Upamo lahko le, da bodo tudi de- lovne organizacije celjskega območja, ki so v tem zdru- ženju (to pa so Comet, Zla- tarne Minerva, Libela, To- per, AERO, Alpos, Kostroj in Kovinotehna kot nosilec), spoznale dobre možnosti in pričele razvijati koristne ob- like zimanjetrgovinskega so- delovanja. Kot je v uvodu po- govora dejal direktor Kovino, tehne Janez Lenas:, obstojajo lepe možnosti, da se med obema deželama zgradi ko- risten inost sodelovanja. •Gospod Amon Tanoh je svoj obisk na celjskem ob- močju zaključil z ogledom proizrvodnih obratov Aera — Šempeter. BRANKO STA-MEJCIC LIBELA SODELOVANJE NA SEJMU Minuli teden so novinarjem v Libeli prikazali nove izdel. ke, ki jih ta celjska delovna orgtmizacija razstavlja na le- tošnjem jesenskem Zagreb- škem velesejmu. Ob tem ve- lja poudariti, da gre prvič v zgodovini te delovne organi- zacije za izključne novitete, torej zgolj za takšne izdelke, ki jih doslej v prodaji ozi- roma na sejmih še niso pri- kazali. Za kolektiv je to nedvom. no izjemen uspeh. Še pose- bej zato, ker so med mno- gimi tehtalnimi napravami tako tiste, ki jiih bo potrebovala industrija, kot tudi tehtnice za široko potrošnjo. V novostih Li- belinega proizvodnega progra- ma gre za naravnost revolu- cionarne spremembe, saj so v celoti obvladali združitev" dveh najpomembnejših kom- ponent v tehtalni tehniki — torej mehanskega tehtanja in elektronskega odčitavanja oziroma uravnavanja tehtal- nih procesov. Med novima iz- delki jih naj naštejemo vsaj nekaj. Posebno pozornost vzbujajo elektronske račun- ske tehtnice, ki jih bodo v treh različicah uporabljali predvsem v delikatesah, in maloprodajni trgovinski mre- ži, pa tudi na poštah in op- tične poštne tehtnice. Med industrijskimi in procesnimi tehtnicami pa velja omeniti dozime tračne tehtnice, ki v izboljšani varianti uporablja, jo sodobno elektroniko v re- gulacijskem delu, pretočne tehtnice, ki povsem avtoma- tično v osmih sekundah od- tehtajo 200 kg zrnatih mate- rialov, pri tem pa se zmoti- jo za največ 3 grame; klavni- ške tehtnice z optičnimi me- rilnimi glavami in ne nazad- nje nova tehtalna stojala s preklopnimi utežmi, kd imajo trikrat večje tehtalno območ- je od starih in so vezane na kompjuter. Ob tem nedvomno velja ugotovitev, da je Libela ena tistih delovnih organizacij v celjski občini, ki najbolj skr- bno dela na svojem razvoju, tehnične rešitve pa tudi stal- no vključuje v reden proiz- vodna program. BRANKO STAMEJCIC VRAHSKO: PRAZNIK Minulo nedeljo so se začele slovesnosti v po- častitev praznika krajevne skupnosti Vransko. V Stopniku so odprli novo asfaltirano cesto, ki po- vezuje kraj s Prekopo ter odkrili spominsko ploščo padlemu kurirju Mihi Bo- kalu. Ta teden bodo pri- pravili na Vranskem vr- sto športnih tekmovanj, jutri bo tam gostovalo mariborsko gledališče, v šoli pa bo razstava likov^- nih del slikarjev amatei- jev. V soboto bodo Vran- sko obiskale delegacije pobratenih krajevnih sku- pnosti in to iz Varaždi- na, Kruševca, Travnika," Cetinja, Bitole in Banja Luke. Osrednji del praznovanj bo v nedeljo, ko bo sva čana seja krajevne skup- nosti, položiU pa bodo še temeljni kamen za nov kulturni dom, ki bo pred- vidoma zgrajen prihodnje leto. -ik KONJICE: KAKO SO GOSPODARILI? V prvi polovici letošnje- ga leta se je ■ gospodarstvo konjiške občine dokaj za- dovoljivo zlilo s splošni- mi prizadevanji nadaljne- ga razvoja. Ugodne rezul- tate so gospodarske orga- nizacije dosegle predvsem na področju blagovne me- njave s tujino in pri po- rastu industrijske proiz- vodnje. Na začetku leta so pla- nirali, da se bo fizični ob- seg industrijske proizvod- nje povečal v pr/ih šestih mesecih za 12 odstotkov glede na izide lanskega le- ta. Vendar pa so rezultati znatno nad planiranimi stopnjami. Skupni obseg proizvodnje se je namreč povečal za 20,3 odstotka, saj so večjo proizvodnjo (razen Opekarne v Ločah in enote Mlin v Sloven- skih Konjicah) zabeležile vse organizacije združene- ga dela. Največji porast industrijske proizvodnje pa so dosegli v Tovarni Kovinskih izdelkov Vitan- je (41,9" b) in v Uniorju — Kovaški industriji Zreče (33,5n/o). Za izvozno dejavnost konjiških tovarn lahko re- čemo, da je v šestih mese- cih letos zabeležila ponov- no živahnejšo rast. Celot- na vrednost izvoza je zne- sla v šestih mesecih de- vet in pol milijonov dolar- jev, kar je za 14 odstot- kov v^eč kot v istih mese- cih lani. Takšni rezultati so odraz naporov vseh de- lovnih organizacij s po- dročja industrije, ki želi- jo z nadaljnjo razširitvijo blagovne menjave s tujino zagotoviti še bolj dinami- čno rast celotne proizvod- nje. GORNJI PETROVCh DAN SLOVENSKIH PLANINCEV Minulo nedeljo so v Gor- njih Petrovcih pripravili Dan slovenskih planincev, ki se ga je udeležilo tudi 300 pred- stavnikov s celjskega območ- ja. V okvini praznovanja so pripravili tekmovanje v noč- ni orientaciji, kjer so prvo mesto zasedli planinci iz Ce- lja, drugo pa prva ekipa Pla- ninskega društva Prebold, kar je vsekakor velik uspeh. Na slovesnosti sta o pome- nu planinstva v naši družbi govorila predsedaik Planinske zveze Slovenije Miha Potoč- nik ter predsednik Republiš- ke konference Zveze sociali- stične mladine Slovenije Lju- bo Jasnič. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik skupščine Slovenije Marijan Brecelj ter član predsedstva SRS Tone Bole. Dan v (jomjih '-Petrovcih je še enkrat dokazal, da smo Slovenci zares narod planin- cev, da imajo planinci po- membno vlogo v naši družbi ter v $plošnem ljudskem od- poru. J. V. §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 ZREČE: ROGLA NAČRT ZA UREDITEV OBMOČJA — NOSILEC UNIOR »Nosilec akcije je kolektiv kovaške industrije »Unior« v 2rečah. Toda, v tej pK>buidi ni osamljen. Sicer pa gre v ce- lotnem načrtu za nekaj več kot samo za objekte. Gre aa našega delovnega človeka, ki mu želimo dati najiboljše mož- nosti za razvedrilo, pK>čitek. Razen tega želimo te delavce, lu prihajajo s Pohorja na delo v dolino, tam gori tudi obdržati, jim dati nove in lepše vidike za življenje, da jih zatorej ne bodo mikali drugi kraji, marveč da se bo- do še bolj navezali na svojo aemljo,« je med drugim de- jala članica kolektiva »Unior« in tajnica zreškega turistič- nega društva, Lojzka Spraj- iSeva. Akcija je stekla. Velika, ple- menita, obetavna. Akcija zia ureditev turistično-rekreacij- slcega območja Zreče-Rogla, lu posega tudi na področje lunečkega turizma. Začelo se je delo, ki že adaj rojeva začveiene sadove. Nočitvene zmogljivosti na Eogli so le povsem zasede- ne do 4. septembra. In še zdaj ne manjka gostov. Pri- hajajo predvsem ljudje iz do- line. Seveda tudi od drugod. Toda, domači človek je že zdaj spoanal smisel odhaja- nja na Pohorje, tja pod Rog- lo. In ne samo k planinski postojanki. Tudi h kmetom, da mu pomaga pri delu in se tako prav tako razvedri. Kmečki turizem dobiva svojo pravo vsebino. Načrt daje- vsem trem toč- kam 2aiačilna mesta. V Zre- čah predvsem šport, razved- ril«, p>očitek in tudi zdravili- ški tujizem. V gradnji je novi hotel poleg novega plavalne- jga bazena. Gre za hotel B 'kategorije z okoli 60 ležišči. , Četudi i2koriščanje tople oairoma termalne vode v na- črtu še ni predvideno, se vendarle odpirajo nove mož- nosti tudi po zdraviliškem tu- rizmu. Prihodnost bo prine- sla svoje tudi na tem pod- ročju. Kmečki turizem ima v tem programu velik poudarek. Ko so vprašala oseminpetdeset kmetov, kaj menijo glede te dejavnosti, sc jih je kar pet- deset odločilo za turizem. Ne- katerrso že stopili na to pot, drugi šele bodo. Toda, prve izkitšnje so sixxib.udne. Zato so prepričani, da bo tak tu- di končni uspeh. Rogla že doživlja preobraz- bo. Sicer bodo tu povečaU sedanjo planinsko postojanko, v teku pa je gradnja bruna- ric. Računajo, da jih bo vse- ga skupaj okoli petdeset. Vse te hišice gradijo in naj bi gradili delovna kolektivi pred- vsem za svoje člane. Toda, ker je bil dostop do Rogle zlasti v slabem vreme- nu in pozimi atežkočen, so se odločili za gradnjo nove ceste. V teku so dela na tra- si od Zreč oziiroma Bohari- ne do Resnika. To je prva faza, ki bo urejena že letos. V naslednjih dveh letih pa bodo asfalt potegnili še do Rogle in tako približali to postojanko dolini na vsega skupaj 15 km. Zdaj jih je od Zreč do Rogle 25. Torej po- membna pridobitev. Seveda pa na Rogli ne gre samo za raaširitev koče in za brunarice, marveč za vr- sto novalh vlečnic, za ureditev tekmovalnih in rekreacijskih smučarskih prog in še za marsikaj drugega. Tak je okvirni program. Uresničiti ga nameravajo v naslednjih peftih letih in tako dati svoj delež k celotni ure- ditvi Pohorja, od slovenje- graškega naprej. Sicer pa, za to pot so se odločili in že stopili nanjo. Zaradi človeka, zaradi delovnega človeka! M. B02IC Lojzka šprajc LAŠKO ^ NIIN RESTAVRACIJA IN NOVA KUHINJA Zavod za medicinsko reha- bilitacijo zdravilišče Laško krepko stopa po sivoji za- črtani iK>ti. Pri iiresničeiva- nju sprejetih delovnih na- črtov so osvojili načelo, da nobena reč ni tako dobra, da bi ne mogla biti še bolj- ša. V letošnji delovni bilanci se že močno kažejo sadovi novih vlaganj, novega hote la, pokriitega bazena iitd. Za- to ni naključje, da rase šte- vilo gostov in nočitev. To ve- lja tako za domače kot tu- je, čeprav za slednje še ni pravega interesa, saj je do- mačUi ljudi, ki iščejo zdrav- je v tem zarvodu tolikšno, da morajo imeti prednost. In jo tudi imajo. Do konca avgusta so zaoe ležiili okoli 65.000 nočitev. La- ni v tem času so jih imeii nekaj nad 63.000. Seveda, gre letošnje povečanje zlasti na račun večjega števila ležišč. Zaradi dosedanjega ozkega grla v restavraciji in kuhi- nji, tuidi niso oddajali vseh sob. Poslej bo to dmgače, saj no\'a kuhinja in prav ta- ko nova restaivracija omogo- čata drugačno organizacijo prehrane za stalne goste. Ča- kanje bo poslej odpadlo. V glavnem bo zdaj veljalo pra- vilo ene izmene pri hrani. Sicer pa bodo v stari restav- raciji poslej postregli z zajtr- kom in malico, v novi še s kosilom in večerjo. Glede na rezultat v prv^i osmih mesecih letos, račima- jo, da bodo do konca leta dosegli okoli 100.000 nočitev, kar pa je za okoli 20 od- stotkov več kot lani. Razveseljiv je tudi poda- tek o izrednem obisku v po- kritem bazenu. To seveda ve- lja za zunanje goste. V ba- zenu je vsak dan polno ko- palcev. še alasti pa ob so botah in nedeiljah. MB IZLETNIK: PET NOVIH AVTOBUSOV Na začetku tega tedna je kolektiv celjskega Izletnika dobil pet novih avtobusov »Sanos«. V bistvu gre za Fa- pova vozila z mercedesovim motorjem. Za en avtobus so odšteli 92 milijonov starih di- narjev. V novembru letos jih bodo dobili še pe>t prav tak- šnih. SMIHEL: OVČARSKI PRAZNIK Spet turistično-kmečka prireditev, ki opnazarja na dejavnost, ki je nekoč v Gornji Savinjski dolini cvetela, pa je šla zadnja leta že močno v pozabo. To je ovčereja. Aktiv mladih zadružni, kov v Šmihelu nad Mozir- jem bo imel v soboto ov- čarski praznik, na kate- rem bodo med drugim prikazali striženje ovac in preden je volne. Začetek prireditve so napKjvedali za 14. uro. —mb GORNJA SAVINJSKA DOLINA: ZANIMIV IZLET V organizaciji Celjske turistične zveze je bil v soboto zanimiv izlet, ki je bil namenjen predsedni- kom in tajnikom turistič. nih društev na širšem celjskem območju. Na po- ti po Gornji Savinjski in Zadrečki dolini so si og- ledali nekatere kulturne znamenitosti, se seznanili s kmečkim turizmom in pot končali v Logarski dolini. ROGAŠKA SLATINA: FANTOVSKI VEČER Kljuib temu, da smo že stopili v tako imenovano turistično posezono, je Rogaška Slatina še vedno polna gostov. Zlasti lepo so zasedeni zdraviliški ob- jekti. Dosti več prostora je pri zasebnih oddajalcih turističnih sob. Zato ni naključje, da je tudi v tem času v Rogaški Slatmi še veliko priredi- tev. Ena takih bo danes z začetkom ob osmih zve. čer. To bo fantovski ve- čer. Pred pivnico mineral- ne vode bodo namreč za- peli pevci domačega pev- skega zbora. AKCIJA DOBRINE KAKOVOST ZA MALO DENARJA Veliko družin je v teh dneh pred dilemo, kako si zagoto- viti ozimnico. Pri tem je ra- čunica preprosta: kupiti kva- litetno blago in to poceni. Te formule pravzaprav ni- smo več navajeni, vendar je za njo tokrat poskrbela DO- BRINA. Direktor Dobrine Franc Petauer je na tiskovni konferenci o ozimnici med drugim dejal: »Akcijo široke prodaje ozimnega blaga prirejamo le- tos že tretjič. Z vsakim le- tom ugotavljamo, da je vsei večje zanimanje za nakup ti- stih ozimnih artiklov, ki jih pripravimo. Tako bomo letos prodajali v vseh trgovinah na celjskem območju, ki so v sklopu Dobrine, naslednje: krompir »igor« (z Dravskega polja) 2,95 din za kilogram, kar je za več kot dinar ce- neje kot lani. Jabolka bodo prve vrste 6,30 in druge 4,30 din, na plantažah pa prve 5,50 in druge 4,30 din. Sveže zelje (v glavah) bomo pro- dajali po 2,45 din, bo pa iz Savinjske doline. Kilogram čebule iz Vojvodine ter Ma- kedonije bo p>o 5,80 din, me- snata paprika »sorok šari« (letos prvič na tržišču pri nas) pa tudi po 5.80 din. Fižol v zrnju (v veliki veči- ni uivoz iz Argentine) bo ki- logram po 18,00 din. Vso bla- go je visoke kvalitete ter pri- memo za vlaganje oziroma vskladiščenje za ozimnico. Prepričani smo, da se bodo nad temi cenami, ki niso pretirane (in tudi res niso — op. p.) zamislili tudi tisti, ki prodajajo na tržnici .»t Brez dvoma gre akcijo Do- brine samo pozdra^^ in prav bi bilo, da bi jo vsi, ki potrebujejo ozimnico, tu- di izkoristili. Pri Dobrini so med dragim povedali tudi to, da so se za takšne cene zme- nili zato, ker želijo vsem za- gotoviti osnovna živila preko zimskega časa. Pri tem niso pretiravali, kot se to mar- sikje dogaja in največje ko- risti bo imefl prav potroš- nik. Za nakup ozimnice je možno dobiti tudi kredit. Skratka, letos je Dobrina re- snično dobro poskrbela za to, da bi vsak prišel do po- trebne ozimnice in to kvali- tetne ter po resnično sprejem- ljivih cenah. In celjsko Dobrino gre po- hvaliti še za nekaj: v repub- liki še do danes NISO dolo- čili odkupnih niti prodajnih cen reteimo za krompir in jabolka, ker »baje« še nima- jo raziskanega tržišča! Do- brina pa Se je dogovorila, postavila cene in tudi če bodo republiške višje (kar se zna zgoditi!) bodo vztrajali in prodajali po teh. Torej srsrojih. \ TONE VRABL Svečano okrašena volovsica vprega, na vozu pa množica otroik, je bila prvo vozilo. Iti je preizkusilo uradno odprto novo cetsto. Ob burnem smehu seveda. GROBELNO REZULTAT PA JE NOVA CESTA SKOZI GROBELNO »v slogi je moč!« Takšni in podobni naipisi so v če- trtek poadra^^ljali mimoidfeče na Grobelnem, kjecr so od- prli ajsfaltirano cesto skozi naselje in, ob tej priložnosti urejeno kanalizacijo. Tako so ostali časi, ko je bilo Gro- belno prepredeno s smrdlji- vimi mlakužami odplak, ko se je ob cestnih jarkih pre- takala gnojnica in ko so se dobesedno dušili v cestnem prahu, le še spomin. Sprva so bili prebivalci prepričani, da bo komunalne probleme reševala komunalna skupnost. Toda ta urejuje le tista območja, ki so komu- nalno urejena. To pa Gro- beHno ni bilo. In domačini so se dela lotili sanu. V za- četku je bilo tu in tam še slišati negodovanja. Toda, ko je bil zgrajen vodovod, z udarniškim dedom in pri- spevki občanov seveda, tudi tega ni bilo več. Voda pa je prinesla s sa- bo nove probleme — namreč odvod odplak. In prebivalci, pocMcrepljend z uspehi pri izgradnji vodovoda, so se lo- tili gra^je kanalizacije. Naj- prej so marali zasuti močvir- je, tako imenovano lavo, ki je bila leglo komarjev in druge mrčeisl. Vsoijo so na- vozili več kot 2500 m3 zem, IJe, šele nato pa so lahko pričeli s kanalizacijskimi de- li. In ker je bilo delo oprav- ljeno v režiji krajanov sa- mih, so prihranili več kot 100 starih milijonov. To i>a PTT CELJE: 1000 NOVIH ŠTEVILK Podjetje za PTT promet v CJelju je razširilo lokalno av- tomatsko telefonsko centralo aa dodatnih 1000 številk. To je vest, ki je gotovo ena od izredno razveseljivih za celjs- ke občane, saj so nam še pre- dobro znani številni zapleti in dolgotrajna čakanja na prosto telefonsko številko. Seveda številka ni dovolj, saj vemo, da je prav kabelsko omrežje v celjski občini še ne dovolj razvito. Zato naj novici o novih tisoč številkah dodamo še informacijo, da je v za- ključni fazi izgradnja tele- fonskega kabelskega omrežja na Aljaževem hribu, podobna dela pa se pričenjajo tudi na Dolgem polju. S. B. je za naselje, ki šiteje danes 46 hiš, zelo veliko. In končno je prišla na vrsto tudi gradnja ceste, pri kateri se je še posiebej izka- zalo zelo dobro sodelovanje med krajevnima skuipnostima dveh občin. Občinska meja — Grobelno leži namreč točno na meji med občinama Šmar- je in Šentjur — ni pomenila nobene ovire pri dedu. Tudi cestišče so gradili v lastni režiji, zato da bi stroške zmanjšala na minimalne. ZgradiU i>a so tudi dve avto- busni postajališči ob cesti Celje — Rogaška Slatina. OprafVlJenth je bilo mnogo prostovoljnih delovnih ur in vloženega veliko truda, na pomoč pa sta priskočili tudi obe občini in obe krajevni skupnosti — Šentvid in Šent- jur — okolica. Vsekakor je to zgleden pri- mer sodelovanja krajanov dveh občin. »Skupno delo — naš uspeh« — njihovo gesilo, pa jim naj bo še v nadalje vodilo za dobro medsebojno sodelovanje, da bodo s skup- nimi mo^i zgradili še visa tisto, česar danes v kraju še ni. B. M. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 15. september 1977 i ŠENTJURSKE SKUPNOSTI POTREB JE VELIKO, TODA ŽELJA ŠE VEG Največje ftivesticija v te- medjini iBobraževalnd skiipno- Btii Semtjiur, dognidnja osnov- ne šole v Šentjurju, je ure- Bničena iin v nekaj dneh bodo v stavbi pričeli z rednim šol- skim delom. Naslednji objekt, ki bo imel prednost pri grad- i>ji je šoJa v Dramljah. šolo v Sliivmioi pesti prostorska sti- ska, zato bosta morali TIS Šentjur in Šmarje po hitrem postopku priti do sklepa o dogradnji. Sodideležena mora bdti budi TIS Šmarje, kjer učenci višjih ra^edov iz Vin- skega vrha obiskujejo šolo na SJiivnicfi. V oktobru ali najka- sneje novembru bodo šole prodale svoje avtobuse Izlet- nikii in vključile prevoz učen- cev v redini avtobusni pro- met. Zaradi kritične situacije v otix>škem vrtou v Šentjurju, kjer čaka ogromno staršev na spanjem svojih otrok v vrtec, se je ot.rošiko-varstvena skup- nost odločila za razširitev vrtca za 4 igrabiice. Dela so že v teku. Vl^tec na Planini bodo siačeli graditi naslednje leibo. Samoupravna stanovanjska skvvpino&t je od ustanovitve tU) danes zgradila že 201 sta- novanje- in to 84 iz solidar- nostnih sredstev, 45 ia sreds- tev gtisipodarskih oa^ganizaoij m 72 iz sredstev dodeljenih po potresu. V gradnjo je bilo vloženih 50 milijonov dinar- jev. Ker so potrebe po stano- vanjih še velike, želi skup- nost gradnjo nadaljevati z is- tim tempom, in sicer s sreds- tvi gospodarskih organizacij v in izven občine. Nujno je združevanje sredstev posebno pri manjših organizacijah. Z vzdrževanjem starih stavb ima skupnost težave, ker je le-to drago in najemnine ne krijejo vzdrževalnine. Tmiirt- no opravlja skupnost 334 sta- novanj. Načrti za gradnjo 12- stanovanjskega bloka na Pla- nini bodo koncem meseca go- tovi in v jasenskih mesecih bodo lahko pričeli a gradnjo. Zdravstvena skupnost je pravkar dala v uporabo stav- bo nove zdravstvene postaje na Planini. Zelo živahno pa potekajo priprave za dogra- ditev zdravstvene postaje v Šentjurju, kjer bodo z ze- meljskimi deli pričeli proti koncu leta. Kulturna skupnost gradi k^iltuma domova na Dobju in v Šentvidu. Drago leto bo- do iz potresnih sredstev pri- čeli z gradnjo kulturnega do- ma v Slivnici in gasilskih do- mov v Loki ter Slivnici. Kaj pa cesitr-o-komuJiali\a skupnost? Letos so z asfaltom povezali Blagovno s Selami in 3 km ceste od Gorice proti Loki. V naslednjem letu bo na vrsti cesta Slivnica-Lesnič- no in nadaljevanje ceste pro- ti Loki in šentjurju-Jakob. Vodna skupnost bo nasled- nje leto morala realiarati ob- novo vodovodov na Ponikvi in Planini, kjer postaja polo- žaj že kritičen. Skupnost za sociahX) varst- vo, bo za svoje varovance mo rala prispevati sred.stva m sanacijo Novega Celja in pri- spevati si-edstva za delavnice posebne š<5le v C^lju. Izgradnja poslovne stavbe, v kateri bi našli prostor po- šta, zavarovalnica Triglav, služba družbenega knjigovods- tva, Ljubljanska banka in skupščina občine postaja vse bolj pereča. Tudi občinsko sodišče bo moralo najti svo- je mesto v Šentjurju. Občina, kot družbenopolitična skup- nost kmalu ne bo več mogla obstajati brez teh iarstitucij. Po izgradnji poslovne stavbe bi našle prostor trudi samo- upravne interesne skupnos.ti, in računovodvSki center in to v dosedaiaji občinski stavbi. ERNEiST RECNIK PI..\\IN.4 — Tretoklo soboto s« na Planini slavnosliio odprli nov zdravstveni dom. Otvoritve M M! poleg predstavnikov sliupščine občine Šentjur lulele/.ili tudi predstavniki «>l.jskega zdravstvenega da nakup notranje opreine. Tako je Miravstveria posta.ja na Planini iKHstala pna zdrav .stvena posta.ja na Kozjanskem, zgrajena j>o potresu, ki že deluje in služi svojemu namenu. Gradnja je trajala sicer dalj časa, kot je bilo prj^dvideno. Kljub temu pa je bilo okoli štiri tisoč prebivalcev, kolikor se jrH je zatiklo po pomoč v ta zdravstveni dom. «^lo zadovoljnih. Zgradba je zgrajena funkcionalno in tudi notranje lepo opremljena. V njej p« jr našla prostor tudi zobna ambulanta, ki so jo na Planini še pos<-bej veseli. Zelo razveseljiv« pa je dejstvo, da se stavi« arhitektonsko dobro vključuje v Planino. B. M. Piše mgr. Ludvik Vidmar 2. Področje )><>ravnalnih svetov je dejansko bilo do sedaj področje, kjer je ljudsko sodstvo prišlo najbolj do izraza. Vendar v zadnjem času ugo- tavljamo določeno stagnacijo na tem področju. Slovenci smo imeli prvi za- kon o teh oblikah sodišč, ki je tako prišel sedaj do polnega izraza, očitno pa je, da smo zanemarili v prak.si te oblike in se njihova sprememba ni prilagajala modernizaciji naSega živ- ljenja in tudii ne iK>vim odnosom med ljudmi. Zato tudi zakon daje široke možnosti za dopolnitev dela in oblik poravnalnih s\-etov in v teiTi je tudi njegov namen. Iinštitut za kriminolo- gijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je že pred leti izdelal študijo ter skušal pokazati na objektivne in subjektivne vzroke za stagnacijo dela poravnalnih svetov in »pesimizem« njihovih članov. Tudi avtor tega zapi.sa je opravil neka- t-ere preglede in ugotovitve ter navezal na možnosti no\'ih oblik dela in oblik poravnalnih svetov. Pri tem smo izha- jali iz tako imenovane preddeliktne .si- tiuacije, se pravi iz situacije, ki nasta- ne pred nastankom kaznivega dejanja in mo^osti, da bi torej posegli v t« preddeliktne situacije z namenom, da pravočasno preprečimo poznejše kazni- vo dejanje. Pri tem smo obravnavali in reziskovali nekatere zadeve pri Okrož- nem .sodišču v Celju (uboji, hude te- lesne poškodbe, kršitve družinskih ob- veznosti, grdo ra^Tianje) in prišli dt) zaključka, da so nekateri znaki pred kaznivim dejanjem bili taksni, da so opazni, da izstopajo iz okolja, da pred- stavljajo nekaj nenavadnega v tem okolju in vzbujajo pozornost — vse v moralno negativnem smislu. Ti znaki se koncentrirajo v tej pred- hodni fazi in kažejo na primer: v pre- pirih in nasprotjih med sosedi, ki so pripeljali do uboja; razmeram in oko- lju neprimerno življenje staršev in za- pravljanje denarja pripelje do smrti otrok zaradi podhi-anjenosii. Pšt!i- pristojnim organom. Pri vsem tem pa ne strank. (se nadaljuje) JUBILEJ KORSA — 30 let delovne organizacije, ki danes ob tem jubileju s ponosom ugotavlja svoje uspehe na področju gospodarjenja in razvijanja samoupravnih odnosov v kolektivu. Posnetek je s si>€čanosli, ki je bila v petek popoldne, ko je zbranim gostom pred tovarno najprej govoril predsednik delavskega sveta Ludvik Kučiš, zatem pa še di- rektor Anton Tepež {na sliki). V kulturnem sporedu je sodeloval tudi domači moški pev- ski zbor pod vodstvom Julija Gorica. Po končani proslavi pred tovarno, so si številni gostje, med njimi najvidnejši predstavniki družbeno političnih organizacij in občinske skupščine občine Šmarje pri Jelšah .še ogledali proizvodne obrate. Zvečer je bila v Zdra- viliškem domu tudi modna revija s prikazom Korsovih izdelkov in nekaterih drugih zna- nih slovenskih proizvajalcev konfekcije. Foto: D. MEDVED PONIKVA PRI GROBELNEM ZATAJIL )E VODOVOD V UPORABI SPET STARI VODNJAKI — KDO JE KRIV? Brez sonca, vode in zraka tudi življenja ne more biti. Ugotovitev je preprosta in stara, kolikor je staro življe- nje na tej naši obli. Tu in tam pa se seveda zatakne. Kakor na Ponikvi na primer, kjer se prebivalci tega lepega kraja že dalj časa otepajo s problemom zdrave vodovod, ne vode. In tudi z njeno ko- ličino ne morejo bdti zado- voljni, saj v večini dneva vo- da sploh ne priteče iz pip. Problem je več kot očiten in prebivalci Ponikve se ne spra. šujejo zaman, kaj bo s celo- dnevno šolo, ki jo obiskuje okrog .300 njihovih otrok, da o higieni in redni preskrbi teh ljudi sploh ne govorimo. Tu so tudi kmetje, živina je prav tako žejna in ob času napajanja ne vpraša, kje do- biti vodo. Opravičeno se to- rej prebivalci hudiijejo na Komunalno podjetje Šentjur, češ, da do posledic ne bi pri- šlo, če bi napake sproti od- pravljali. Tako pa da voda odteka že pri samih zajetjih. Skrbi teh ljudi še zdaleč ni kon^, kajti vsem je znano, da so nekateri izviri vode ke- mijsko in biološko ox>oreč- ni. • Dobri stari TOdn.jaki so v nekaterih gospodinjstvih, (vsi jih namreč nimajo), zdaj edi. ni izhod v .sili. Tudi o tej vo- di bi strokovnjaki lahko mar- sikaj rekli na račun oporeč- nosti. Posledice so Itihko hiide. Zlatenica v nekaterih zašel, kih šentjurske občine še ni povsem pregnana. Dejstvo pa .je, da se pojavlja zaradi .sla- bih higienskih razmer. Kdo bo naredil konec takim raz- meram? Kdo je kriv? Ima Komunalno podjetje Šentjur dovolj razumevanja za pre- bivalce Ponikve? Morda NIVO? Morda kdo drug, ki smo ga pozabili omeniti. lMari.ja Režon.ja in njena dnižina živijo skoraj v cen. tru Ponikve. Obiskali pa smo jo zato, ker smo izvedeli, da t.udi pri njih uporabljajo vo- do iz nekdaj že opuščenega vodnjaka. »Se sreča, da imamo to vo- do. Kako bi drugače, ne vem. Tudi so.sedje prihajajo k nam po vodo in vsi imamo nape- ljan vodovod v hišo. Pregle- dana sicer ta vodi ni, pa kaj hočemo ...« Tudi kmet Franc Korže in njegova družina se morajo znajti kakor vedo in znajo. »K bližnjemu sosedu hodim po vodo. Vodnjak ima. Ja.T; pa 9 glav živine in dobrih sedem križev prenašam z ve- dri sem in tja. Včeraj sem prinesel 15 veder vode. Za domačo uporabo si vodo po- noči »nalovimo«. Za živino je to premalo. Nekaj bo trebs narediti.« A čimprej! Dolgoveziti ob tem ne gn več. Problem, in dovolj ji pei-eč, je na dlani. Tekst in foto MATEJA PODJEl Tiidi romantična jMMloba slarega v«HinJ»ka i>r»v pride, 1 o^lpove .so-ilobna, a zapletena telvnilta §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM SLOVENCI TRDNO TUDI SVETOVNA JAVNOST JIH PODPSRA Koncem preteklega me- seca je delegacija celjskih družbenopolitičnih delav- cev obiskala slovenske kraje na avstrij&kem Ko- roškem, kjer so opraviH tudi vrsto pogovorov s predstavniki slovenskih organizacij. V teh Dogo- vorih .so sodelova.V dr. Zvvitter, inž. Weiser in Janez Vute — Lu:. Celj- sko delegacijo je vadil Janez Zahrastni c, sekre- tar "Medobčinskega s^sta ZKS Celje, ki iiain je poz- neje pripovedo/al o teh razgovorih. Nedvomno je pomem- bna ocena dr. Zwtt/ ra in inž. Weiserja, da je m-^d Slovenci na Kor )Skem v porastu borbeni duh in da nimajo namma popu- ščati v konfrontaciji z nacionalističnimi krog. v zahitevah po svojca p''a- vicah iz 7. čiena Državne pogodbe. Sprejem sloven- ske delegacije pn general- nem sekretarju OZN je bU izrednega potiena jz dveh vzrokov: 1. ker je Kurt Waldlieim sprejel predstavnike dveh osred- njih slovenskih orgatiiza- cij, ki jih avstrijska ob- last ne priznava in je ta- ko potrdil njihov oo&^oj In 2. generalni seikretar je v izjavi dejal, da je tre- ba najti sporaziinnio re- šitev! (Za sporazum pa sta potrebna dva!) Zave- dajo se, da so sk išali nemški krogi na avstrij- skem zmanjšati pomen obiska, vendar jim ni uspelo. Dr. Zvvitter je poudaril, da je danes med oo^^ma slovenskima orga:iizf><;i ja- ma na Koroškem doieže- na popolna enotnost sta- lišč do ključnih vprašanj v smislu uresničevanja člena 7. Hkrati s pa se zavedajo, da sami tki dve organizaciji ne mo- reta pripeljati borbe h končnemu cilju, vključe- vati bo treba vse demc)- kratične sile v Avs:riji. Očitno je, da so sociali- sti v Avstriji kazali veliit interes za probleme slo- venske skupnosti dDkior — niso prišli na oblast. Tako so pred letom 72 pod- prli zahtevo po dvojezič- aili napisih, medtem ko zd&j nočejo vedeti za to. Krmentar o dvoličnosti verjEino ni potreben. , Ec-vsem jasno je, da Pi cti Slovencem na Ko- rošiiem nastopa združena ficnta nemških nacionaii- SiAiv. Zato tudi trditev, da so v strukturah strank. kd jih j>oznamo tudi naci- sti. In prav pred to eno- tno fmnto nemških naci- onalistov je avstrijska vla- da klonila. Umaknila je vso zakonodajo, ki je že obstajala (dvojezični xa- pisi, dvojezičo šolstvo), sprejela nov zakon o na- cionalnih manjšinah ter Slovence izenačila z Mad- žari, ki niso nikjer zapo- padeni v čl. 7. S tem zakonom je av- strijska vlada skrčila na- selitveno ozemlje Sloven- cev za dve tretjini. Prej so uporabljali slovenski jezik v 62-lh občinah, po sedanjem zakonu le še v 23-lh. Vendar jim to še ni bilo dovolj, z razbitjem občin so naredili ozemlje neenotno, povečali odda- ljenost in tako umetno presekali vezi. Po novem zakonu so lahko dvoje- zični napisi samo v dese- tih občinah. Slovenci te- ga ne morejo sprejeti! Dogajajo se smešne, prozorno primitivne stva- ri kot ta, da so lani no- vembra v »tajnem poizve- dovanju« našteli več Slo- vencev na Dtmaju kot na Koroškem. In kljub tak- šnemu »štetju«, je vlada tu uporabila kot vzrok za revizijo Državne pogodbe. Znano je, da si avstrij- ske oblasti prizadevajo razbiti obe slovenski or- ganizaciji, da jih skušajo sprejeti itd. »Prijemi« so različm in skrajno prefi- njeni, kadar gre za ljudi. Npr. starši morajo podpi- sati, če hočejo dati otro- ka v slovensko šolo! In če je oče tega otroka goz- dar pri grofu, lahko zara- di takšnega podpisa />n3- opazno« izgubi službo. Ali: v vasi sta dve šoli — nova, moderna za avstrij- ske otroke in stara za slo- venske. Ali: šolski avtobus je odpeljal takoj, ko je tilo konec pouka v av- strijski šoli, slovenski ot- rcci so morali pešačiti ki- lometre. Da, že navsezgo- daj pokazati razliko. Za- greniti, zasovražiti! Sve- tovni javnosti pa taksne oblasti kažejo seveda po- vsem drugačno, prijaano lice .. . Saj imamo vse, kaj pa še hočejo ... Izrednega pomena pa je, da se Slovenci na Koro- škem zavedajo, da se s svojo borbo za pravice ne bojujejo samo za današ- nji dan, ampak za bodoč- nost. Vedo, v kolikor bi popustili, bo čez nekaj let novo štetje in tedaj jih bo (pač metode) pol manj, čez deset let pa jih ne bo več. Z zavestjo, da so danes odgovorni pred z.godovino, postaja borba za pravice ostra, brez sle- di popuščanja. Očitki, da se nočejo pogovarjati ne drže, pravijo sami. »Dvaj- set let po Državni pogod- bi smo čakali in živeli od obljub. To so pripelja- le do novega štetja na zahtevo nemških nacio- nalistov«. Naši rojaki na Koro- škem ttidi izredno ceaii- jo podporo Slovenije in Jugoslavije, še pomemb- neje je to, da je uudi ves svet veliko izvedel o poro- lemih Slovencev na Koro- škem in o tem, da se znajo boriti. Avstrijci pra- vijo, da imajo Slovenci vse: šole, učitelje, kul- turno prosvetna društva Itd. Kaj potem hočejo? To vemo, saj so to že nič- kolikokrat povedali av- strijsikim oblastem in svetovni javnosti. Celjani so odšli s spo- znanjem, da vlada med Slovenci na avstrijskem Koroškem duh nepopust- Ijivosti v borbi z nem- škimi nacionalisti. Videli so solze v očem mladih ljudi in slišali besede — sramota za Avstrijo in to ne samo iz slovenskih ust. Milan SENIČAR NT-RC in PETROL V TRNOVLJAH PRI CELJU VSI SO NAVDUŠILI, POSEBNO ŠE POLDEK IN IVICA PERCL Oprano nedeljsko jutro je dalo vedeti, da bo dan lep. Na prostoru pred kuJ- tumim domom v Tmov- Ijah pri Celju je bil po- stavljen velik oder, pred njim pa klopi. Tri dni so namreč vrli Trnovelj- čani prikazovali zbir naj- boljših predstav, ki so jih naštudirali v zadnjih tren letih in z njimi dosegli izjemno lep uspeh tako doma, kot tudi po vsej Sloveniji. S tem miniatur- nim kulturnim tednom, za katerega pa je njihov vodja Štefan žvižej rekel, da je za njih »maksi kul- turni teden« (in še res je!) so hoteli še enkrat pokazati svoje dosežke ter istočasno opozoriti na nujno adaptacijo skoraj dotrajanega kulturnega doma. Res bi bilo prav, da bi vsi priskočili na pomoč, da bi vrli Trno- veljčani, združeni v kul- turno prosvetnem društvu Zarja dobili takšne pro- store, da bi njihovo delo lahko še bolj žarelo! In v njihovi dvoraiu smo pripravili javno ra- dijsko oddajo! Dolgo smo obljubljali, da se bomo odpravili v Tmovlje in zdaj smo obljubo izpol- nili! Upamo, da na skup- no zadovoljstvo. Plrogram je bil takšen, kot recimo drugje, seveda s to raz- liko, dfa so nastopah dru- gi ar^sambli, pevci in hu mciiSti. Tako je za vese- lo razpoloženje poskrbel Celjski instrumentalni kvintet s pevci, ki letos slavi desetletnico obsto- ja in uspešnega nastopa- nja doma in v tujini, lu- di tokrat niso razočara- li! Humoristično plat je imel v rokah nepogrešlji- vi in »nepopravljivi« Poi- dek, ki je iz svoje bo- gato založene satirično humoristične malhe na- trosil cel regiment bodic, seveda izjemno pikrih. Poldek je ostal Poldek. Na višini! In tudi lim- ji... V temnem puliju in kavbojkah pa s kitaro in žametnim glasom se je predstavil nihče drug kot Franjo Bobinac, ki je le- tos zaslovel na Slovenski popevki. Trnovelj ski oder mu je dobro pozaian, saj je celo nastopil v »Tal- cu«, ka ga je uprizorila trno\eljska dramska sku- pina. Pozabiti ne smemo na gosta! Tokrat je to bil . gos, v iz Zagreba Ivica Perci. Prišel je pravočas- no, brez svojega tradicio- nalnega pokrivala, oble- čen v solidno rjavo ob- leko. Bil je drugačen, kot pred desetimi leti, ko smo ga i>oznali kot del- ček jeznega mladeniča s knaio ter melodijami, ka- terih teksti so bili tako imci ovano protestni. Da- nes je to resen mož, ki pa je s svojim petjem (dobrim!) navdušil vse v dvorani in tudi mnoge pT- radijskih sprejenmi- kiii. Malce smo se bali, kaj bo rekel o dvorani, kjer je nastopal pa je odgovoril: »Pied leti sem nastopil v Sovjetski zvezi in zad- nji večer sem pel pred 20 tisoč poslušalci, čez dva dni sem nastx)pil ne- kje v okolici Zagreba v gasilskem domu. Pa je bilo tu bolj prijetno, bolj domače in iskreno.« V dmgem delu, ki ga nismo prenašali, je za- pel tudi svoj »hit« Stan Pjer in gledalci so mu zaploskali med petjem pa še ponavljati je morai. Ib je bil dokaz, da smo tOKrat z našim gostom zdoeli žebelj na gla/^o, kot se temu pravi. Seveda ne smemo poza- biti tudi domače dramske skupine, ki se je pred- stavlja s krajšim dram- sk.'m odlomkom pa Šte- fana žvižeja, ki je go- voril o načrtih njihove i'kupme, ter predsednika krajevne skupnosti ing. Daniela Škodnika, ki je na kratko orisal vse, itar so naredili in kaj bi še radi. V nagradni igri so se trije pomerili v reci- tiranju in zanimivo, fant z Ljubečne se je korajžno lotil samega uvoda h Kr- stu pri Savici ter ga na veliko presenečenje vsoh — prav povedal! Dobil je zaslužen aplavz in še da- rilo Opekarne Ljubečna. Trnovelj ske oddaje pa ne bi bilo, če ne bi so- deloval tudi PETROL, ki ima sedež poslovne enote v Tmovljah. Ljubeznivo so sprejeli pokrovitelj- stvo, v oddaji pa je po- močnik direktorja Karel Privšek med dru^gim po- vedal: »Naš največji problem je novo skladišče, saj je sedanje premajhno. Lo- kacijo že imamo in to v bližini gajev v Trnovljah in upamo, da bo vse na- red do prihodnjega leta. Prizadevamo si tudi, da bi na vseh črpalkah kup- ci dobili vse, kar po- trebujejo za varno vož- njo. Poleg izgradnje skla- dišč pa čaka kolektiv Pe- trola in poslovne enote v Celju še precej vsebin- skega dela pri uveljav- ljanju določil zakona o združenem delu.« Javna radijska oddaja v Tmovljah je tako za nami. Sedmo leto jih že prirejajo po različnih krajih in občinah. Vidi- mo^ da nas ljudje radi sprejmejo, zato bomo z oddajama nadaljevali tu- di v prihodnje in to v ti- stih krajih, kjer zelo red- ko posije kulturni žarek. Za letošnje leto imamo v planu še pet oddaj. Upa- mo, da bodo vsaj tako tispešne, kot zadnje in da bodo ljudje z našim po- slanstvom zadovoljni. TONE VRABL za fotografijo je poskrbel DRAGAN rVANOVie Daniel ing. škodnik, pred- sednik Krajevne skupno- sti Trnovlje Karel Privšek, pomočnik direktorja Petrola, poslov- na enota Celje. »Stari Pjer« Ivica Percl je bil gost javne radijske odda- je v Trnovljah. Ivica je tudi tokrat navdušil »staro in mlado« 8 kitaro, orglicami, brado, uglajenim nasto- pom in predvsem glasom! 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 15. september 1977 i DRUGI KOZJANSKI KULTURNI TEDEN SAMOZADOVOLJSTVO NE PRINAŠA NAPREDKA Začelo se je pravzaprav pred tremi leti, ko so se pr- vič spontano in prisrčno sre- čali igralci SLG Celje z obi- sikovalci tedaj porajajočega se Kozijanskega abonmaja. Več kot dva polna avtobusa ljudi se je zbralo iz vse šmar- ske občine na Pilštanju in ro- dila se je iskrena in plemeni- ta misel o Kozjanskem kul- turnem tednu. Ta je razširil Svojo krošnjo lani na razsta- vo NOB v osnovni šoli v Le- sičnem, na literarni večer na Pilštanju, razstavo likov- nih del Goceta Kalajdžiskega in Danice Kočice, obnovile so se vezi med ponovnim sreča- njem gkdališčnikov iz Celja in »kozjanskim abonmajem.« Srečali so se pevski zbori, v Kozjem pa so videli predsta- vo Tmoveljske Zarje »Talec«. 2e lani so nastali zapleti v organizaciji, ki ni bila dore- čena na relacii Pilštanj — Kozje. Tuidi obiskovalcev je bilo občutno manj, razen predstave v kozjem, ki je uspela napolniti dvorano, kljub skoraj istočasnemu na- stopu nekega hipnotizerja v dvorani gasilskega doma. Letošnji program pa vsebi- nsko ni krenil niti pedi dalje od lanskega. V isti šoli so od- prli isto razstavo kot lani, razlika je le v tem (pripra- vil jo je Muzej revoliicije v Celju), da bo ostala v Lesič- nem — torej bo trajnega zna- čaja. Tudi srečanje z gleda- liščniki je bilo prisrčno, med občinstvom je bil tudi repu- bliški sekretar za kulturo r)ri IS SRS Andrej Ujčič, toda škoda je bila le v tem, da je bilo občinstva skoraj manj kot nastopajočih. Prijazna Jazbečeva domačija je spet ponudila streho likovniku Go- cetu Kalajdžiskemu (kot la- ni). O njegovem delu je iz- črpno , prisrčno in pozorno govorila kustosinja Pokrajin- skega muzeja iz Celja Milena Moškon. Nekaij pesmi je za- pel pilštanjski moški pevski zbor pod vodstvom Andreja Kelemine. Toliko na Pilštanju. V soboto dopoldne so v os- novni šoli v Kozjem odprli razstavo znane in priznane oblikovalke Ljubice Kočice — Ratkajčeve. Zvečer bi naj §e pod naslovom Kozjanske- ga kulturnega tedna, ob sre- čanju tabornikov na mitingu bil tudi literarni večer Mile- nka Straška. Njegovo prozo naj bi posredoval igralec SLG Celje Miro Podjed. Spet se je ponovila lanska napaka. Nedogovorjene organizacijske podrobnosti so povzročile iz- pad literarnega večera, ki naj bi predstavil pilštanjskega ro- jaka in enega od ustanovitel- jev omenjene kulturne mani- festacije. Tudi nobenega predstavniika iz Pilštajna ni bilo v soboto zvečer na pri- reditvi. Lahko bi rekli, da je vsak komentar odveč, pa ni res tako! Ni odveč, ker ne more biti! Ker je škoda, da bi samozadovoljstvo hromilo dobro zastavljena prizadeva- nja širiti kulturo v vsak ko- tiček naših krajev in v zave- st slehernega med nami. Ker je nevzdržno, da zaradi slabe organizacije hodijo celjski gledališčniki skoraj dobesed- no srečevat sami sebe na Pil- štanj. Ker je nemogoče, da bi iz leta v leto bile na sporedu iste stvari. Nemogoče zaradi tega, ker je mogoče tudi dru- gače. Kdaj se je že utrnila mi- sel, da bi Kozjanski kulturni teden moral biti odsev akti- vnosti več krajev. Tako Pil- štanj a, Kozjega, Planine in še katerega?!. Kaj bi stalo kul- turne, prosvetne in družbene delavce teh krajev, da bi sed- li za skupno mizo in dogovo- rili skupno akcijo za skupno dobro. Do kdaj bodo krajev- ne meje večje in trdnejše od kitajska zidu? Kje je čutiti prisotnost kulturne skupno- sti? Združenega dela s finan- čno pomočjo? Čudovito pre- prosto: če je nihče niti ne za- hteva ... Bolnika je treba takoj zdra- viti. Najprej na duhu, potem na telesu. Kajti če bo duh zdirav, bo lahko telo kljub svoji zgolj dvodnevni postanri nosilo ime tedenskega pred- stavnika. A to ni niti ni tako pomembno. Tisto o diihu, ti- sto, je bolj zaskrbljujoče! DRAGO MEDVED V ponedeljek popoldne so v prostorih osnovne šole Dušana Jereoa v Slovenskih Konji- cah odprli razstavo fotografij Dragana B. Ivanoviča, ki govori o gradnji objektov II. sa- moprispevka v občini Slovenske Konjice. Razstava sodi v sklop sedanjega referendumske- ga animacijskega programa za uspešno izvedbo III. samoprispevka, predstavlja pa tudi izredno dokumentarno in tudi umetniško vrednost in še enkrat potrjuje izredno sodelovanje med celjsko gamizijo in občani — ti so na otvoritveni slovesnosti v velikem številu (okoli 200) toplo z aplavzom nagradili a/otorja razstave vojaka Draga B. Ivanoviča, ki je svoje slike &e razstavljal tudi v celjskem Likomem salonu. Foto: D. MEDVED Z otvoritvene slovesnosti v Pilštanju ZARJA TRNOVLJE PRIKAZ DRAMSKE DEJAVNOSTI ZADNJIH LET V petek, soboto tn nedeljo je tmoveljska Zarja prikazala prerez svoje gledališke dejav- nosti zadnjih let. Tako smo lahko še enkrat videli Javor- škove Manevre, pa Beha- novega Talca in Majakovske^ ga Veliko žehto. Posebnost vseh treh upri- zoritev v Tmovljah je bila v tem, da so bile vse tri na prostem, pred kulturnim do- mom, ki niti ene od omenje- nih postavitev ne bi mogel sprejeti na svoj skromni (po dimenzijah) oder. Nanj ne bi spravili niti kulise Krpanove kolibe, niti Patove beznice, še manj čudežni stroj, ko vozi preko sedanjega v novo tisoč- letje ... Zakaj ta prikaz gledališke dejavnosti? — se nehote opa- zovalcu vsiljuje vprašanje. Odgovor je preprost: tmovelj- ska Zarja opozarja nase. Opo- zarja na svoje delo, ki se preko leta porazgubi v števil- nih vajah in v nekaj pred- stavah na vseh rednih sreča^ njih gledaliških skupin, se kakšno posebej dogovorjeno gostovanje in konec. Ce gle- damo repertoamo usmeritev skupine, sodi med najsodob- nejše v Sloveniji. Tudi po izkvedbi, čeprav se otepa še z nekaterimi težavami, pred- vsem kar zadeva dramaturgi- jo, medtem ko je skupina znana po ustvarjalni režiji Štefana Zvižeja in tako ime- novani kolektivni igri skupi- ne. V vseh treh omenjenih deUh smo laliko brez težav tudi zasledili specifično žlaht- nost amaterskega dela, pre- cej mladih, preko leta pa tu- di v mestu najdemo kakšen lepak, ki vabi občane k so- delovanju pri Zarji. Znano je že, da je novi sa- moprispevek odmeril iz svoje malhe, v katero bomo zbirali vsi, tudi nekaj denarcev za kulturo — neposredno. Med projekti je tudi obnova kul- turnega doma v Tmovljah. Zato si Zarjani želijo, da bi njihov dom res enkrat dobil nedeljsko obleko in so pri- pravljeni vanj vložiti vse svo- je sile. 2e v minulih letih so delali na obnovi doma sami, opravili preko 2(XK) prostovolj- nih delovnih ur itd. Več po- moči pričakujejo tudi od kra- jevne skupnosti, saj jim je v času obstoja (Zarje) name- nila le starih petdesettisoča- kov. Znano je namreč, da Zarjani niso doma samo na odru, ampak so aktivni tudi v tmoveljskem dnažbenem življenju, čeprav vsaj polovi- ca igralcev ni doma v Tmov- ljah. Vsi skupaj kot eden predstavljajo nedvomno ene- ga najmočnejših amaterskih gledaliških stebrov pri nas in bi bila neprecenljiva škoda, predvsem pa velik absurd tn ironija, če ne bi dobila sku- pina primemo obnovljenih prostorov za svoje delo, saj poznamo vrsto primerov, ko imajo kraji, kjer nimajo svo- je lastne dramske dejavnosti, primeme prostore. Saj ni, da bi očitali nedelavnost drugih, 530 številna medsebojna go- stovanja dovolj grejejo odr- ske deske — gre le zato, da iam, kjer je že zdravo žari- šče, dovajamo dovolj kisika, ti daje možnosti še večjega lasplamtevanja. Pri tmovelj. ski Zarji ne smemo namreč pozabiti že večletnega delbva- ija v množičnem vzbujanju istvarjalnega prizadevanja, ro pa je dolgoročna delovna in vzgojna politika društva, !ci v času nenehne kulturne Sikcije in v trajnem procesu podružbljanja kulture lahko mnogo pomeni. Zato je bil tridnevni prikaz ^arjine gledališke dejavnosti i^elik kulturni dogodek, ne toliko po obrtni plati odrske igre in gledališke očarljivosti, bolj kot glasno prebiranje kulturniške abecede, netenja ognja, ki zna v amaterizmu tako zažareti tn oddajati top- lino tudi dmgim. In hoteli so seveda opozoriti, da je zdaj morda trenutek za to, ko bi se dalo doseči še kaj več. Tisto o ogniju namreč. V njih samih in še kje dru- gje. DRAGO MEDVED JAKI TRADE MARTU Pred dnevi se je vrnil do- mov Joža Horvat Jaki, ki je bil v Bruslju, kjer se je na velikem sejmišču predstavila naša domovina v okvim »Jtu goslovanskih dni« na veliki tržni manifestaciji Trade mart. Jaki je razstavil svoje izdelke, ki smo jih videli že v Ljubljani na Idnartu. Tud/ v Belgiji je Gospodarsko raz stavišče oi^raniziralo predsta vitev okoU 40 proizvajalce-? iz Slovenije, kjer so v glav nem tekstilci, lesninarji ii drugi. V soboto pa je odpotova Jaki v Grčijo na pvogovore < nadaljnjem sodelovanju. FVe( dnevi je trdi Rewiev — ilus trirana barvna revija o Jugo slaviji na angleškem jeziki objavila dvostransko reportE žo s štirimi barvnimi reprc dukcijami o Jaki ju. D. W A. ^JniC v IIKOV- NEEVI SALONU V Likovnem salonu je pre dnevi bila odprta razstava 1 kovnih deQ akademskega si karja Andreja Ajdiča, ki t( krat prvič razstavlja v te: razstavnem prostoru v Cel ji Pred časom je ponudil Celj zamisel o postavitvi spomer ka samoupravljanju. Zdaj . maketa, ki predstavlja najbo bistven del zamisli o spom niku, tudi na ogled v salon kjer lahko spoznavamo tu njegove slikarske tehnike, o likovne in kompozicijske o redelitve in lažje ugotavljan kontinuiteto dela Ukovnil Andreja Ajdiča. D. 1 KINO ABllNMA ZA dPHASLE Ob tem, ko sporazum s kulturno skupnostjo občine Celje o sodelovanje pri oblikovanju vrhunskega spo- reda filmov celjskih kinematografih še ni podpisan (podpis naj bi bil še ta mesec), je Kino-podjetje pri- čelo s pripravami na izvedbo prve akcije, ki naj bi zagotovila bolj kakovosten spored kinematografov. Gre za abonma za odrasle, v katerem naj bi videli devet filmskih predstav. Filmsko gledališče za odrasle naj bi bilo vsak drugi četrtek v mesecu, prva filmska pred- stava pa bo 13. oktobra, ko bodo zavrteli italijansko komedijo Kruh in čokolada. Ob tem filmskem delu bomo videli še: ameriško dramo Lenny, nemško dramo Vsi dmgi so se imenovali Ali, ameriški akciji film Odrešitev, ameriški vestem Butch Cassidy, madžarsko dramo Posvojitev, jugoslovanski film Beštije (Zveri), angleški glasbeni film Gustav Mahler, ter ameriško dramo Ameriški grafiti. Resnično gre torej za kakovo- sten in pester spored. Pester tako po žanrih, kot tudi po deželah izvora. Tudi v prihodnje, torej v naslednji sezoni, naj bi program vselej vseboval vsaj en film iz dežel, katerih kinematografija je na naših platnih šibko zastopana, vsaj en domač film, zagotovljena pa mora biti žanrska pestrost. V teh dneh bo .stekla akcija za filmslci abonma in sicer preko kulturnih animatorjev in sindikalnih orga- nizacij v delovnih organizacijah. Abonma, ki bo veljal 50 dinarjev, bo prenosljiv. Cena za posamezno pred- stavo brez abonmajske vstopnice pa bo 12 dinarjev. Ob pionirskem in mladinskem filmskem gledališču tako Celje končno dobiva tudi filmsko gledališče za odrasle in prepričani smo, da bo odmevnost tega gle- dališča velika. B. S. SLOVENSKE KONJICE ZENSM GRLA USTANOVILI ŽENSKI PEVSKI ZBOR V začetku letošnjega leta so v Slovenskih Konjicah us- tanovili ženski pevs^ zbor. To je bil velik dogodek za vse tiste, ki se ukvarjajo z amatersko kultumo dejavno, stjo, saj domala trideset let v Slovenskih Konjicah ni bi- lo tovrstnega zbora. Pevke so se zbrale na pobudo go- dbe na pihala, ki jim je od- stopila tudi svoje prostore za -^UGtlTJ OJ^n^A 'OflJA 85IStI0p9^ no podporo pa jim je v za- četku dal Dravinjski dom. V pevskem zbom poje sedaj 32 pevk, težave so bile le na začetku, ko je na prve vaje prihajalo le po sedem i>evk. Predsednica upravnega od- bora ženskega pevskega zbo- ra je Berta Hlastec, ki nam je povedala: »žal mi je,« je dejala Ber. ta Hlastec, »da v našem pev- skem zboru ne poje več mla- dih deklet. Povprečna starost pevk je trideset do štirideset let in zato je jasno, da nam primanjkuje mladih grl. Doslej smo imele v na- ši občini že tri nastope v ok- viru različnih proslav in mo- ram reči, da so nas poslušal- ci lepo sprejeli. Ne toliko za- radi kvalitete našega petja kot zaradi radosti, da je i>o tridesetih letih končno pričel delovati v Konjicah ženski zbor. Sicer pa pojemo naro. dne pesmi, pa ne samo Slo- venske, ampak tudi drugih jugoslovanskih narodov. Ka- kih velikih načrtov za pri- hodnje nimamo, želimo le, da bi še več nastopale in da bi s pridno vajo naše petje še izboljšale.« D. S. §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 ZANIMIVOSTI OB PROGI BEOGRAD—BAR Nekateri udeleženci izleta so si v beležnice zapiso- vali število predorov in druge podrobnosti. Vsi so četz nekaj časa odjenjali, ker ves čas niso mogli zKlržati na preži. Za te, za vse ostale in tiste, ki še nameravajo na to pKJt, nekaj najvažnejših podatkov: Dolžina proge je 476 kilometrov, od tega po ozem- lju SR Srbije 301, po ozemlju SR BiH 8 kilometrov in 810 metix>v (od tega amo 3 kilometre »pri dnevni sve- tlobi«) in v SR Cmi gori 175 kilometrov. Predorov .je 254, ki skupaj zjnašajo nekaj čez 114 kilo- metrov dolžine, kar pomeni, da proga Beograd—Bar en odstotek manj kot četrtina poteka i>od zemljo. Mostov je 234 v rfoipni dolžina 14.593 metrov. Naj- daljši je Mala reka, ki je dolg 498 metrov, ki je hkrati tudi najvišji, saj se pne 220 metrov nad kanjonom. Navišja nadmorska višina je pri Kolašinu, kii znaša 1.032 metrov, najnižja pa 3 metre, kakšnih 70 kilome- trov proč proti morju. Živimo v času, ko vsi, ki to zmorejo, trmasto jahajo svojega lastnega jeklenega konjička v beli svet, vidijo pred seboj le belo cesto. Čim lepša je pokrajina, tem bolj nevarne so ce- ste skoznjo in tem več tvega popotnik za volanom, če hoče kaj videti. Ko da smo pozabili na starega zvestega konjiča na železnih tračnicah, preizkušenega zmagovalca daljav, kompozicijo potujočih hišic, kjer se lahko pretegneš, kjer stopiš do jedil- nega salona, kjer ni treba zaustavljati šoferja, da bi rad šel nekam in kjer, ko nastopi noč, nasloniš glavo na oblazinjeno oporo in zadremlješ. Vlak pa svoje goste zaziblje v sen s svo- jim enakomernim udarjanjem koles na stike tračnic: tok tok toktok tok ... Takšno potovanje, dva tisoč kilometrov dolgo, so pred dnevi opravili člani celjskega dru- štva invalidov. Od Celja, preko Beograda do Bara. V aranžmaju celjske poslovalnice TTG so invalidi brez težav premogli daljave, ki bi bile v stisnjenem avtobusu v takem času prava muka, videli lepote,.ki jih ni moč videti s pomočjo nobenega drugega prevoznega sredstva. Tudi peš ne, kajti skozi predore je prepovedana hoja. PROTISLOVJA NA BEOGRAJ- SKI POSTAJI Preskočimo 500 kilomet- rov dolgo pot od Celja do. Beograda. Tudi nepregled- nih njiv s koruzo, sončni- cami in sladkorno peso se nagledaš hitro. Nihče ne ostane na se- dežu, ko pri Zemunu vlak skozi predor plane v svet- lobo Novega Beograda. Naselja, soliterji, palača izvršnega sveta, palača (kongresna, kjer potekajo pogovori in konference o evropski varnosti), elegan- tna gazela, eleganten cest- ni splet, ^ki se iz Novega Beograda pne čez Savo v stari Beograd, tudi ves prenovljen. Ko bomo nekoč v Jugo- slaviji dosegli, da bodo vlaki vozili po voznem re- du, bodo potniki imeli čas skočiti v glavno mesto, si ga ogledati vsaj bežno, ob- čutiti njegov utrip. Tako pa v zamudi ob prihodu in z upanjem na točni od- hod, ki je prav tako re- dek, preostane malo časa. In kdor sodi Beograd po stari, dotrajani in stokrat preslabotni železniški po- staji, kdor opazuje meha- nizem funkcioniranja, ki je še vedno odvisen od Ijudii, ki žvižgajo in ma- hajo z umazanimi rdečimi praporci, ta Beograd sla- bo oceni. Pravo protislov- je je, da v tem milijon- skem mestu, kamor se stekajo vlaki z napisi vseh evropskih prestolnic, že- leznica ni drugačna kot pred desetletji. Vendar samo še eno le- to... Pod Beogradom nekje rijejo stroji in gradijo no- vo potniško postajo, ki bo zadnji krik z zapletenim mehanizmom pretkane ar- hitekture in gradbeništva. Cez leto se bomo peljali gledati beograjsko železni- ško p>ostajo. To bo nam- reč prava podoba Beogra- da. Tam vse skače čez noč iz prejšnjega v prihajajo- če stoletje. BESEDA O POTNIKIH, KI NOČEJO BITI BREME Ker zaradi neusklajeiio- sti republiških železniških transportnih podjetij ni bilo mogoče dobiti »son- čnega vlaka«, torej garni- ture prirejene za izlete, so invalidi, vezani na vo- zičke, ostali doma. Udele- ženci izleta, vojni in de- lovni invalidi, se v niče- mer niso razlikovali od potnikov, ki so vstopali v ostale vagone kompozicije, ki je vlekla tudi dva po- sebna vagona. Bili so ena- ko radovedni, enako zgo- vorni, niso hoteli izstopa- ti, razen v tern, da so bili ves čas prav dobre volje in če je kdo med njimi imel kakšno pripombo, ni bila izraz zagrenjenosti, jeze na p)ol sveta in še na- se vrh vsega. Med potniki je bila po- sebne pozornosti vredna 89 letna Urška Pražnikar iz Celja, mati štirih otrok in sina, ki je padel kot borec NOV. Ta železnica je popotnik v pravem po- menu besede. Videla je že vso zahodno Evropo. Ce le more gre na pot. In ta- kih je bilo veliko — inva lidov, ki se nočejo odpo- vedati nečemur kar je do- segljivo in ki nočejo ni- komur biti v breme. Pa se ob tem zamislimo štiri desetletja nazaj v čas, ko so invalidi poznali sa- mo za p>ot od cerkve do cerkve, od proščenja do proščenja, kjer so z raz- kazovanjem svoje nesreče trkali na dobrosrčna srca zdravih soljudi. ČEZ HRIBE IN DOLINE — ČEZ TRI REPUBLIKE Nova proga Beograd- Bar je ena najtežjih, naj- dražjih, najlepših v Evro- pi. Težko, če se z njo lah- ko meri Simplon v Švici? Ideja o železnici od Beo- grada po najkrajši poti do Jadrana je stara. Avstrija in osmansko cesarstvo ni- sta bila za to, da se bi Sr- bija z železnico povezala s črno goro. Zato je bila izgradnja odlagana, v sta- ri Jugoslaviji niso nikoli mogli zbrati dovolj denar- ja za tak projekt, ki je p>ot od Beograda do Bara po železniških tirih normalne in ozkotirne železnice skrajšala od štirideset na devet ur vožnje. Po kosih so jo začeli graditi leta 1952, osem let po osvobo- ditvi. Gradnja je tekla po- časi, nastajali so posame- zni odseki, v večjem za- mahu pa so progo začeli graditi pred petimi šesti- mi leti. Odprta je bila la- ni in od takrat se neneh- no vrstijo izleti, prihajajo potniki, ki bolj iz radove- dnosti kot iz potrebe kre- nejo na pot. To seveda ve- lja za Slovenijo, Hrvaško in Bosno, pa tudi Makedo- nijo, ki imajo druge pori do morja. Beogradu je proga korak k morju m vsej Srbiji izredno po- membna žila za prevoz blaga v izvoz in iz uvoza. Ravno v teh dneh tovori- jo čez planine in doline v notranjost težke tovore pšenice, ki je prek morja prišla k nam in povečala skrbi, kje dobiti dovolj skladišč ob letošnji dobri ietini doma. Od Beograda pelje pro- ga čez šumadijo, v dolino Kolubare, skozi Lazare- vac, Valjevo in Požego. Tu se vzpne v strmine mimo Titovega Užica v pogorje Zlatibora. 6.169 metrov dolg predor popelje vlak na južno stran pogorja proti Priboju. Na tem 33 kilometrov dolgem odse- ku od Zlatibora do doline Lima je 18 kilometrov tu- nelov, tako da vlak vozi več kot polovico odseka pod zemljo. Iz doline Li- me ponoven vzpon. Tokrat v pogorje Bijalasice, ki pri Kolašinu doseže najvišjo vzpetino 1.032 metrov, od tu pa se spusti nad kanjo- nom Morače do Titograda, čez del Skadarskega jeze- ra in skozi največji pre- dor na p>rogi (Soznica, 6.970 metrov) na čmc^or- sko obalo znano po svo- jih toplih peščenih plažah. S PRIRODO SE KOSA DELO ČLOVEŠKIH ROK Težko je reči, kaj na človeka naredi večji vtis: veličastnost prirode v tem razdrapanem dinarskem svetu, upornost človeka, ki je v svoji bitki za ži- vljenje prodrl v to divjino prav v vsak predel ali pa nova proga dosežek grad- beništva in tehnike, ki je na mah te kraje približa- la Svetu, civil'.2;aciji, razvo- ju. Tu je Titovo Užice, me- sto heroj, jedro užičke re- publike v letu 1941. Nekoč zavržena odročna varoši- ca, danes moderno mesto, kjer stolpnice tekmujejo v višini in javne zgradbe v svoji pestrosti in prosto- rnosti . . . Tu je pogled na veliko društveno palačo v Kola- šinu, ki so jo postavili sredi polj odmaknjeno od starega mesta, v središče urbanistično predvidenega novega Kolašina. In tu je tudi osamljena pastirska koča, visoko v strmem pobočju nad kan- jonom Morače. Dim se su- klja nad streho. Nekdo živi v tisti koči daleč od sveta, daleč od vsega. Zanj je železnica samo ču- dežna kača, ki se ponoči svetlika kot vrste kres- ničk na nasprotni strani kanjona. Je tisti človek morda pastir, ki ni nikoli videl železnice od blizu, ki morda mish, da so Tu- rki še vedno za prvim hri- bom? Je morda- ubežnik pred krvnim maščeva- njem, kajti črna gora je še vsa polna preteklosti i^red stotih let in hkrati prepredena z glasniki jut- rišnje ere. In tisti večer, ko smo nad kanjonom Morače, 1000 metrov visoko čakali na križanje, kii ga ni bilo, je bril oster veter, ki je že dišal po snegu. Zagrni- la nas je noč in tri ure po- zneje smo se v Sutomoru slačili, kako topla noč je bila. Zvečer smo se zavi- jali v jopiče, drugi dan smo se kopali v top- lem morju. Prišel bo čas, ko se bo moč na Bjelasici smučati in še isti dan oko- pati v morju. Vsak kraj ima svoje lepote, le da je človek skrajšal, pot in čas med njimi. OJ, SVIJETLA MAJSKA ZORO, MAJKA NAŠA ... Črnogorci se radi ime- nujejo brate. Sicer pa so vsi med seboj vsaj brat- ranci, kajti nekaj rodov v Črni gori pomeni raz- prostranjeno sorodstvo, ki v tej republiki še nekaj velja. Zal na takem poto- vanju ni moč dihati tega zraka, občutiti prisot- nosti starodavnih medčlo- veških vezi iz obdobij, ki so bila težka, krvava, po- nosna, junaška. Je pa črno goro oplazil turizem. Oplazil jo je brezkompromisno in spre- minjajoče in to po vsej obali od Hercegnovega do Ulcinja. Črnogorec od vče- raj je v zadregi, se ne znajde v času, ko je gos- tov toliko, da bi propadel, če bi jim izkazoval v teh krajih tolikanj znano go- stoljubnost. Gost je bil v Črni gori vsak, ki se je pod krov zatekel na E>oti. ' Naj bodo danes vsi turi- sti gostje v tem smislu? In ker se je ta vrednota temeljito porušila, sd ob obali črne gore v nevarno- sti, da boš žrtev legalnega ropa. Najbolj izpričan do- sežek modernega turizma so tu visoke cene. Nekaj se je moralo zgoditi v tej deželi časti in poštenja, da je našemu »bifedžiju« zmanjkalo čez noč za 150 starih jurjev pijače iz za- bojev. čas, ko je bilo ne- zaslišano okrasti brata, še bolj gosta, je v mineva- nju. Brzovlak, ki pridirja čez prepade in skozi vrša- ce, letala, ki sedajo kot črni gavrani na tlo, velike ladje, ki priplujejo v jpri- stanišča, prinašajo s se- boj z dobrim tudi dosti slabega. In skoraj postane človeku žal, da je konec rodovne idile črnogorske- ga naroda, da je konec težke pristopnosti do te dežele. Nikoli jo ni mogel pokoriti tuj vojščak, da- nes postaja črna gora od- prta dežela za vse dobro, pa tudi za slabo, izrojeno. In ker so pozneje razkrili turizem, kot druge pokra- jine ob Jadranu, bi se la- hko izognili napakam, ki so jih mogli videti pri drugih. In kar je najbolj čudno za našega človeka je to, da so začeli >.mali- kovati« tujce in zapostav- ljati domače goste. To bd si lahko ob svojem pono- su prihranili. Dovolj je teh miselnih sprehodov. Potrebni so bi- li zato, ker so tudi naši potniki — invalidi različ- no ocenjevali razmere v Baru in Sutomoru. žal prave, neokrnjene Črne gore nismo doživeli, samo peljali smo se skoznjo. Polni doživetih, neužit- nih prirodnih lepot, po- nosa nad napredkom kra- jev, ki so jih videli, so se se izletniki — invalidi vr- nili v Celje. Večina je bila nad vse zadovoljna. Vsi ne. Vsem nikoli ne ustre- žeš. In ker je bil konec dober, je bilo vse dobro. JURE KRASOVEC Zvečer smo se pri Kolašinu zavijali v jopiče, drugi dan smo se v Sutomoru kopali v nara\niost toplem morju. Kakšen skok. Tisto kar je bilo vmes, hladna večerja zaradi zamude, iskanje bungalovov v trdi temi, malce nevolje — to ne šteje. KAKO JE Z DOSTAVO POSTE V CRESNJICAH? Prejeli sino pismo. Prav- zaprav anonimno, saj se je eden podpisal v imenu »pri- zadetih« Orešnjičanov. Toda, ker ne gre za problem, ki bi lahko žalil, smo glarao vprašanje iz malce nerazum- ljivega pisanja vendarle pov- zeli. Gre za delo pošte v Franko- lovem in seveda za dostavo pK>šte, časopisov in drugega. Kot se da razbrati iz pisma, se »pnzadeti« pritožujejo, ker je dostava neredna in se zato tudi vprašujejo, ali ima smisel imeti naročen ča- sopis (bržčas so mislili na Novi tednik), ki izhaja ob četrtkih, pa ga do nedelje, ko imajo najvw časa za branje, ne dobijo. Ce smo prav razbrali vse- bino pisma, bomo veseli. Ne glede na to pa vendarle pro- simo odgovornega delavca na pošti v Frankolovem, da nam odgovori, kako je urejena dostava pošte na frankolov- skem poštnem področju. Ali gre v vseh primerih za do- stavo trikrat na teden? Od- govor bo za domačine prav gotovo zanimiv, i>a tudi za nas, saj nam v resnici ni vse- eno, kdaj prejemajo naroč- niki Novi tednik. 2e vnaprej hvala za odgo- vor! Uredništvo NT GNEČA NA TENiSKiH IGRIŠČIH Rada bi seznanila celjsko športno javnost, kiik.šne ne- ljube scene se dogajajo na teniških igriščih v Mestnem parku, s katerimi upravlja HDK Celje. Ta igrišča so namenjena rekreaciji vseh ob- čanov, vendar je v zadnjem času nastala na štirih igri- ščih ob Savinji precejšnja gneča zaradi vedno večje po- pularnosti tega športa. Z res- no organizacijo in dosled- nim izvajanjem bi bile teža- ve glede razporeda in časa igranja le minimalne. In če bi se temu pridružil še špKvrt- ni duh in tovariški odnos med obiskovalci igrišč, o te- žava.h sploh ne bi več izgub- ljali besed. Tako pa nekate- ri igralci izkoriščajo svojo av. toriteto, ki so jo deležni za- radi svoje že častitljive sta- rosti, družbenega položaja ali položaja v upravi teniške sek- cije, in igrajo krepko čez do- menjeno uro, medtem ko os- tali čakajo na prosto igrišče in se nemalokrat celo naveli- čajo brezplodnega čakanja. Toda vselej in vsakdo le ne prenaša tega povsem stoično. In takrat izbruhne; ena ali dve neprimerni besedi in pre- pir je tu. Morda bi omenila še to, da si mora marsikdo sam pripravljati igrišče, čera\-no je v ta namen treba porav- nati igralnino in da si oskrb- nik občasno privošči nad marsikom »pK>kroviteljski<( nastop, ki še daleč ni v nje- govi pristojnosti. Resnično upam, da bo upravni odbor vpeljal na ig- rLščih red, čeravno se igral- na sezona že bliža koncu in da bo spet vsak z veseljem zavil v celjski park na teni- ška igrišča. ANDREJA KOPUSAR, Celje, Stegenškova 14 Prepriruni sni(», tla st* l)<) zgodil«) ti.st«, o čemer govo- rite ozininia pišete na koncu, da bo iii)ravni otllior uvedel red na i.ijrišoih. Tak red je potrel)en, da hodu igrišča iia vol,jo ti.stiiri Igralcem teiii- ■sa, ki se s to športno igro ukvar.ja.j« športno in potreliu- jejo za to tu(Ji precej več ča.sa za vadho, kot oiiini, ki jim ta le[)a igra prinaša le razvtMhilo. Idealna rešitev je seveda v natančnem urniku, ki naj hi povedal, kdaj in koliko časa se lahko na enem igrišču zadržuje d(»ločeni par igralcev. Druga pa je v tem NE POZABITE Od 23. septembra do 2. 3ktobra v dvorani Golovec / Celju DESETI JUBILEJNI SEJEM OBRTI — to prakso pozna.jo marsi- kje — da igralci i.grišče spro. ti odkupu.jejo in si ga tako povsem zagotovijo za (ioločen čiis. Tako ni nobenega godr- njanja, nič slabe volje. Pri- deš, plača,š za določen čas igranja na določenem igrišču določen znesek in konec. Klubska pripadnost pa naj bi veljala le za tekmovalce, ne pa za tiste, ki jim tenis pomeni rekreacijo. No, seveda, to so le razmiš- ljanja, upravni odbor teniške sekcije pri HDK C:elje pa bo prav gotovo našel ključ za rešitev problema, ki ga naka- zujete. UREDNIŠTVO Sili ČLOVEK Obveščam vse, ki ste brali v rubriki »PISMA« sestavek {X)d naslovom »Biti človek«, da omenjeni avtobuvs ni peljal v Virštanj, ampak v Krško. Zato .sem dobila nepravilno informacijo o voznikovem priimku. Tovarišu Jožetu Dimcu se iskreno opraviču- jem. ROZIKA STURBEJ, Virtski vrh pri Slivnici Opravičil«* .je seveda na nie. slu in nujno. Napačna infor- macija ,je rodila obtožbo na nepravern mestu. In po.glejte, tisti, ki si .je va.šo kritik(» za- služil, je bil tiho! Kaj pravi- te na to? Mar ne hi hilo v duhu vaše misli »Hiti čl(»vek«, (la hi se človek, na katerega je kritika letela, sam (»gla- sil in povedal: napak ste za- pisali, kriv .sem jaz. Pa .se to ni zgodilo. Najhr/ se je nek.je v ozadju smehljal in mislil — odnesel sem jo. Sko- da, da tudi zdaj nimamo imena tistega voznika, ki hi ga morali pokarati. iVlorda pa nam ga bo posredoval(» vodstvo TOZD Potniški pro- met celjskega Izletnika? UHEDMj^TVO HVALA ZA LEP IZLET Proti koncu avgTiSta smo bili člani Zveze borcev Ma- rija Gradec — Laško na iz- letu, ki je lepo uspel. Zato sem se odločila, da se v imenu udeležencev zahvalim vsem organizatorjem te pre lepe poti. Posebna zahvala velja tovarišu Knezu pa no- vinarju Juretu Krašovcu in ne nazadnje šoferju Lojzetu, ki nas je srečno pripeljal tudi nazaj. Hvala tudi onim, ki so nas zabavali z »vici« in z lepim petjem. Doslej sem se .udeležila že treh takšnih izletov s člani Zveze borcev. Želim si, da bi bila še med njegovimi ude- leženci. Ce bo le zdravje na- klonjeno. ANGELA HLADIN SPORED 0015.00 21.9.1977 ČETRTEK, 15. 9.: Dopoldne: 8.10 Poročila, 8.1.5 V živo — o izobraževanju mladih, 8.50 Pod Konjiško goro, 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz studia, KJ.OO Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Aktualno — uresni- čevanje zakona o združenem delu v celjski občini, 17.45 Domači ansambli — ansambel Toneia Žagarja, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 16. 9.: Dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — pred novo sezono SLG Celje, 8.50 Po laški občini, 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45: Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo, Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 17. 9.: Dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Žalske prometne zagate, 8.50 Celjski odmevi, 9.00 Za- ključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši pKJslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Za prijeten konec tedna, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 18. 9.: 11.15 Poročila, 11.25 Predstavlja- mo vam: Drago Kumer, 11.40 Obvestila, 12.00 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Literarna od- daja, 13.15 Zabavni globus, 13.25 Kmetijska oddaja, 13.45 Vedri zvoki, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 19. 9.: Dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 V živo o rekreaciji, 8.50 šentjursko-šmarski utrin- ki, 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz studia, 16 00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 športni pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 20. 9.: Dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — o obrtnem sejmu, 8.50 Po Savinjski dolini, 9.00 Za- ključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci častitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Srečanje borcev na Cre- ti, 17.45 Naši zbori — MPF (Delje, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 21. 9.: Dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 V živo s celjskimi rokometaši, 8.50 Mozirski zapisi, 9.00 Zaklju- ček sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Porčila, Naši poslušalci čestitajo iio pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Med delegati, 17.40 Iz arhiva resne glasbe — Znane arije v iza tudi politič- la dejavnost, ki se je .še povečala s )rili(xlom XIV. udarne divizije na šta- ersko pa tudi s samim delovanjem lomačega. Kozjanskega CKii^eda. Zadnja tri leta je krajevni odboa- ?;ZB NOV oskrbel kar šest spominskih )beležij na najvažnejših krajih, pred- videvajo pa, da bi v bližnji prihodnosti aredili še skrivni izhod k potoku iz liše Grabenske mame, kjer je bila ti- skarna in pa znano skrivališče in za- točišče vseh kozjanskih aktivistov in cjer se je večkrat zadrževal tudi se- kretar kozjanskega okrožja, Sergej iCraigher. Na ureditev čakata tudi grob- lica in spomenik borcem in žrtvam >kupatorjevega terorja v trgu, ki sta jila zaradi širitve ceste in pločnika >krnjena. Računajo, da bodo oboje postorili še letos, odnosno naslednje eto. S to akcijo bi bila označena vsa lajpomembnejša mesta, znana iz NOB. mst ROGAŠKA SLATINA: IVIODNA REVIJA v počastitev svoje 30-letnice je Konfekcija oblačil Rogaška Slatina pri- redila prejšnji teden v zdraviliški dvo- rani modno revijo. Vstop na to prire- ditev je bil za občane prost. Z modeli so sodelovali: KORS, ITni- verzale Domžale, Rašica Garneljne, PIK Maribor, MTC Cakovec, Tovarna noga- vic Polzela in TOKO Domžale. Priče- ske pa je uspešno pripravil fiizerski , salon Ela.iz Rogaške Slatine. Proizvajalci so predstavili modele oblačil za jesen in zimo 1377/78, v drugem delu pa tudi oblačila za pri- hodnjo pomlad in poletje. Modno revijo je popestril ansa.mbel iz KORS, predstavil pa se je tudi pred kraktim ustanovljeni moški pevski zbor iz istega podjetja. Po reviji za občane je KORS pri- pravil naslednji dan še enako prire- ditev za člane svojega kolektiva. BETKA ŠELIGO oeejE PRI ?imm\: KOr^OERT NA PROŠTESVi Prosvetno društvo »Franc Vrunč« Dobje pri Planini prireja v nedeljo, 18. t. m. z začetkom ob 12. uri na prostem v domačem kraju koncert, na katerem bodo nastopili: Kvintet doma- čega prosvetnega društva, ansambel Prijatelji s Podreške planine s pevka- ma. Na citre in violino bosta zaigrala Cita in Erika, zmagovalki ptujskega festivala. Za humor pa bo poskrbel »(ieljski Poldek«. Tako prihaja zanimiv koncert v Času, ko so se v Dobju že lotili grad- nje kulturnega doma. Vsi si želijo, da bi bil dom do zime pod streho. JOŽICA SALOBIR TRi IZ SIVIARTNEGA 08 PAKI DELA GREDO H KONCU — Gasil- ski dom bo kmalu dograjen. Zdaj na- peljujejo v stavbo vodo in urejajo cen- tralno kurjavo. Ko bodo uredili to, se bodo lotili okolice doma. Zanimiv je tudi prispevek slikarja Jakija na pro- čelju novega poslopja, ki ga je gasil- cem podaril. UDARNIŠKO DELO — Na cesti Podgora—Veliki vrh se udarniki-pro- stovoljci pridno zbirajo. Zadnjo sobo- to so prišli na pomoč mladi. Bilo jih je sedemnajst, (xi tega trije iz Podgo re, ostali pa iz šmartnega. Le mladih iz Rečice ob Paki ni bilo videti. Mor- da bodo svojo obljubo izpolnili kakšno drugo soboto? OBNOVA CRK NA CENTR.VLNEM SPOMENIKU — Na centralnem spo- meniku žrtvam fašazma v šmartnem .ob Paki 1 črke, ix>i, na kater [ svobm delu Pohorja LUKA VIDMAR kovanega orodja > smo ga vprašali, 1 referendumu za samoprispevka v ek je nujen :n po- 0 bomo zadostili Jdi in občanov na ^ na našem zreš- Zreče se v zad- 'ijajo in postajajo središče. V kraj ' ljudi. Zreče rase- zahteve :n po- infrastrukturne [^je za pomoč Vi- J^lim, da bi refe- MB iDRUZiN oreške Dobrave je 1 'tanovanjski blok. 'ftajhnem naselju i lokov, ki so jih v ! .Vanj se bo vse- družin, med ^užin delavcev, ki 1 To je tretji od i; blokov, ki so in še zadnjega pa že .'i®- Denar za zgra- i i^bkov sta name- Zreški tovarni — ' Comet — ki tudi ? ^bratih največ de- 1 -ds VINSKA GORA: TRIM KOLESARJENJE - TRISTO U0ELE2ENCEV Tristo občanov se je udele- žilo ziidnjcga TRIM kolesar- jenja v organizaciji TVD Par. tizan Vinlha gora. Najstarej- ši udeleženec ,je bil 7(>-letni kmet Miha VH)P:>IŠEK: »Do- ma je seveda veliko , dela, kljub temu pa smo od hiše tukaj tri.ie — sin, žena in jaz. Vsa čast takšnim akcijam, ki se jih bom tudi v bodoče re. dno udeleževal.« FOTO: L. O.ISTERšKK ŽALEC: BRKINI 77 DOBER USPEH BRIGADE »SLAVKA ŠLANDRA« Iz brkinske vasice Tatra, kjer so domovali brigadirji mladinske delovne akcije »Brkini 77«, so odšli tudi bri- gadirji četrte in zadnje izme- ne velike akcije. Med njimi so bili tudi mladi iz žalske občine, zbrani v brigadi »Slavka šlandra«. Tako, kot njihovi vrstniki v brigadi »Prve Savinjske če- te«, ki je delala v Kruševcu, so se tudi slednji vrnili z najboljšimi uspehi. In še več, dosegli so vsa možna odličja in priztnanja. V povprečku so na celot- ni akciji dosegli 143,5o/o nor- me, za interesne deja\aiosti pa so dobili 10,5 odstotno oceno.' Na obeh udarnih dne- vih so postali udarni, ob kon- cu pa so dobili tudi najvišje priznanje — trak akcije. Od 49 brigadirjev jih je kar 14 postalo udarnikov. In kaj so povedali po pri- hodu domov? JANKO NAPOTNIK, udar- nik in predsednik brigadne konference: Z uspehom sem zelo zadovoljen. To še toliko bolj, ker nisem pričakoval, da bo brigada, za katero za- radi poma^njkanja kadrov ni bilo skoraj nobene selekcije, nastopila tako uspešno. Bili smo homogena celota. Disci- plina skorajda ni bila pro- blem. Na delovišču, na pod- ročju interesnih dejavnosti in v ostalem brigadirskem življenju je vladalo veliko tovarištvo. BORISLAV TOMAŠ, udar- nik in komandant brigade: Ker smo vedeli, da si bomo le z delom zaslužili zaupanje tamkajšnjih ljudi, smo vzeli svoje poslanstvo resno in ta- ko dosegli največ, kar smo lahko. Tako smo povsem upravičili ime brigade, ime velikega revolucionarja in na- rodnega heroja Slavka šland- ra. CVETKA NAPOTNIK; Ži- vljenje v brigadi je bilo vse- stransko zanimivo in z>ahtev- no. Sodelovala .sem pri izda- janju biltenov. Tudi zato je bilo malo prostega časa za razvedrilo. Brigadirsko ži- vljenje mi bo ostalo v nepo- zabnem spominu. MIRO NARAKS, referent za idejno politično del© in sekretar aktiva ZK: življenje v brigadi mi je pustilo veli- ko spominov. Trasa, delo v naselju. . . Spominjal se bom komandanta, ki je z delom dokazoval, kako je treba vo- diti brigado. Prav tako pred- sednika brigadne konference, ki nas je s preprostimi besedami in humorjem sprav- ljal v dobro voljo. Tovarišt- vo, ki nas je družilo tri ted- ne, bo ostalo moj najlepvši spomin na mladinsko delov- no akcijo. Obe žalski brigadi, ona v Kruševcah in slednja v Br- kinih, sta preživeli svoj krst. Uspešno. Obe sta dosegli iz- redne uspehe in prav ti porok, da bodo brigadirji tu- di v naslednjih letih stopali po teh stopinjah. Cez dober teden dni .se bodo konjiški ol>čani zgr nili na volišča in se z referendumom izrekli o uvedbi novega — tretjega po vrsti — samoprispevka. Ghiso- vali bodo o programih, ki so jih skupaj izdelali in jih tudi sprejeli v vseh krajevnih skupnostih. V njih so izrazili vse potrebe svojih krajev in vnesli vanje tud) želje po nadaljnjem razvoju vseh dnižbenih dejavnosti v občini. Z malo anketo smo želeli izvedeti, kaj menijo obča ni o samoprispevku, v kolikšni meri so zadovoljni z re zultati drugega referendumskega obdobja in česa .«>i v razvoju svojih krajevnih skupnosti najbolj želijo. MILAN ZAZ.IAL, pek iz Ljubnice pri Vitanju: »Me. nim. da smo v naši kra- je\Tii skupnosti veliko sto- rili s sredstvi drugega sa- mopri-spevka. Vendar, nis- mo zadovoljni. Želimo še več, še bolj urejen kraj, žeUmo vrtec in razširitev osnovne šole. Zato smo pripravljeni glasovati tudi za tretji samoprispevek, saj se zavedamo, da bo- mo le skupaj lahko pri- spevali k nadaljnjemu raz- voiu našega kraia.« JOŽE KEBERNAK, pek iz Zreč: »Mi v Zrečah se res lahko pohvalimo, da smo s- sredstvi drugega samoprispevka uredili vr- sto perečih problemov v našem kraju. A kaj, ko se z razvojem kraja pojavlja- jo vedno novi in novi pro. blenai. Zgradili smo vrtec, pa je že premajhen. Zato vsi čutimo potrebo, da tudi v bodoče združujemo svoj denar in še naprej urejamo svoj kraj tako kot smo ga doslej,« IRENA PORTENSCHLA GER. delavka iz Konjic: »Vsi občani dobro vemo, kaj vse smo z denarjem drugega samoprispevka v Konjicah zgradili. Vendar pa želimo še novih vrtcev, šel, nov:'h kulturnih in te- lesnokiilturnih objektov. Vse te želje smo vklju- čili v programe, o kate- rih smo tako v tovarnah kot tudi v krajevnih skup- nostih obširno razpravlja- li. In če vse to želimo, bomo tudi prispevali svoj dena.r za uresničitev teh programov.« JOŽE STR.MŠEK, poštar iz Kobelj pri Ločah: »Me. nim, da smo vsi občan: odgovorni in dolžni glaso- vati za samoprispevek. Po. vedali smo namreč svoje želje, izdelali programe, jih na zborih krajev- nih skupnosti že po- trdili in zato jih mo- ramo v končni fazi tudi uresničiti. Pri nas v loški ki-ajevni skupnosti smo z drugim samoprispevkom veliko zgradili, posebej pa smo občani ponosni na nov kulturni dom. A ne Srinemo zastati. Tudi v pri- hodnje si moramo priza- devati za vsestransko ure- ianje našega kraja.« SLAVKA ŽNIDAR, tr govka iz Zbelovega: »Pri nas smo ljudje zadovoljni, če .se naš kraj razvija. Zato želimo boljše ceste, urejeno kanalizacijo in še marsikaj. Mislim, da do- slej v Zbelovem še nismo veliko storili, zato pa so nasi načrti za prmooiije precej obsežni in vključu- jejo celo vrsto del na raz- ličnih objektih. Občani smo veseli tudi zato, ker bomo kmalu dobili vse do Zbelovega asfalt. To pa nas spodbuja še za delo v prihodnje.« Mnenja občanov so jasna. Zavedajo se, da je razvoj krajevnih skupnosti na njih samih, da bodo lahko oko- lje, v katerem živijo, urejali le s skupnim denarjem ter skupnim delom. In seveda s samoprispevkom kot najširšo obliko zbiranja sredstev občanov za zadovo- ljevanje skupnih potreb. DAMJANA STAMEJCIC 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 15. september 1977 i KAM BO ŠLO VIRŠTANJSKO GROZDJE? OB NOVI VINSKI KLETI KONEC ZAPLETOV? PIŠE MILENKO STRAŠEK Se slab mesec nas loči od trgatve ijn bržkone tudi od nenehnih razprav o ceni gro- zdja pa še o čem drugem. Gotovo je le, da bo letos pri- delek precej manjši, če sme- mo verjeti nenehnim zagotovi- lom vinogradnikov od letoš- nje spomladi naprej, ko je pozeba zelo prizadela vinogra- de. Odstotek uničenega pri- delka bo po vsej verjetnosti nekoliko manjši, kot sO pre- rokovali, kljub vsemu i>a se bo vendarle močno poznalo na vinski letini. Letošnja jesen bo za vino- gradnike šmarske občine še posebej zanimiva in najbrž tudi »vroča«. Četudi je lansko leto, ix>zno v jesen, SLOVIN, TOZD Brežice, vendarle neka- ko uredil odkupne cene in jih vskladil z domačimi, to je a cenami, ki so veljale za območje Bizeljskega, s tem podjetjem še vedno niso raz- čiščeni računi. Lep čas se že TOZD Kmetijstvo Šmarje do- govarja s SLOVINOM, da končno le omogoči vinograd- nikom šmarskega območja prodajo vina pod lastno zar ščitno znamko (imenovano bržkone Virštanjčan), česar , pa se omenjeno podjetje ote- pa z vsemi štirimi in odkupu- je virštanjsko grozdje za pre- delaATo v znanega Bizeljčana. Kljub dolgoročni pogodbi, kljub nenehnim prizadeva- njem in, recimo tako, tudi čudnim izmotavanjem, med- sebojni odnosi med SLOVI-1 NOM TOZD Brežice in TOZD j Kmetijstvo Šmarje še vedno : ne aagotavljajo dolgoročno gotovost prodaje grozdja s šmarskega območja. Odraz takšnih odnosov, ki so bre- i žiškemu podjetju vse prej kot v čast, je majhna organizira- na prodaja grozdja s strani privatnikov minuli dve leti. Obe strani sta se pred ne- davnim odločili za krepke spremembe: Brežičani name- ravajo razširiti svoje prede- lovalne kapacitete (menda za natanko toliko, kolikor je po- trebno za celoten pridelek šmarske občine!), Šmarčani pa nameravajo prav kmalu graditi svojo vinsko klet! Utemeljitev je več kot razu- mljiva: v Šmarju upravičeno pričakujejo, da bodo z novo kletjo, ki bo predelala ves domači pridelek in zfigotovi- la normalen, organiziran od- kup, končno urejeni tudi že močno skrhani odnosi med TOZD Kmetiljstvo Šmarje in zasebnikom, ki je bil vse do- slej razpet med minimalno gotovostjo in negotovostjo. Nova klet (z njo pa seveda povečano zanimanje za pri- delovanje grozdja) bi vnesla na vinogradniška območja občine mnogo novega: naj- bolj aanimiv za kmete vino- gradnike bi bil brez dvoma skupen nastop na tržišču z vstekleničenimi vini Viršanj- čan in Modra frankinja. Do- sedanja, morda celo premalo intenzivna modernizacija vi- nogradnih površin, predvsem na območju Virštanja, Buč, Imenske tn Bučke gorce ter Sladke gore, bi v takšnih po- gojih gotovo dosegla svoj na- men: urediti kar največ kme- tijskih površin v vinogTade in vrniti območju nekdanji vino- gradniški pomen. Odločitev o novi vinski kle- ti za šmarsko vinogradniško območje bo znana prav kma- lu, s tem pa bo tudi konec večletne negotovosti. MLAKARJEVA DOMAČIJA MOČI PEŠAJO, DELO PA OSTAJA »Kar v hišo, kar v hišo«, gostoljubno povabi kmet Jože Mlakar, ko se nenapovedani ustavimo na dvorišču pred njegovo domačijo. Seveda ga potem takoj zanima po kak- šnih opravkih smo prišli. »No, kaj dosti časa sicer ni- mam za klepet, se boste pa z ženo pogovorili. Delavce imam pri hiši. Novo gospo- darsko poslopje postavljamo, lopo vreme je in ne velja ga zamuditi. Ko utegnem, se pogovoru pridružim še sam.« Potem kramljava z ženo. Petčlanska družina da so, po- ve in da se preživljajo iz- ključno s kmetijo. 16 ha zemlje imajo, od tega 8 ha obdelovalne. Saj je kmetija še kar dobro mehanizirana, pravi gospodinja, a kaj, ko tudi stroji potrebujejo celega človeka. Delo ostaja v glav- nem na njimih ramah. Vse- ga zato niti no zmoreta ta- ko, kot bi želela. Starejša hči hodi na Tehniško šolo. Niso ji branili, izbrala si je pač poklic po svoji želji. Mlajša hodi še v osnovno šo- lo, ki je na Ponikvi celo- dnevna in kaj dosti tudi ona ne pripomore k delu. Otrok je še. Gospodinjstvo, zemlja, 16 glav goveje živine, 10 svinj, kokoši. Vse to terja delo in skrb od zore do mraka. Medtem se vrne Jože. »Ja, delo nam ostaja. Komajda ga zmoremo. Veste, dandanes je že tako, da ni nihče rad kmet. Delovni dan je dolg, daljši kot v tovarnah. Spe- cializiral sem se na govedo- rejo, zato tudi gradimo nov hlev. Starega je potres po- šteno razmajal. Pri Kmetij- skem kombinatu Šentjur sem dobil kredit. Ah, saj druga- če ne bo šlo! Pa tudi hiša je ob potresu razpokala, saj vidite. Ocenjen sem bil v tretjo kategorijo. Žal mi je, da mi niso dodelili še po- trošniškega kredita za popra- vilo hiše. En prostor je zdaj neuporaben, drugo smo ne kako za silo zakrpali.« S pest- jo nato potrka po steni. »Vi- dite, vse »škraboče«. Votlo je znotraj. Ko sem zbral in zlo- žil vse tiste papirje za kre- dit in jih odnesel tja dol v Šentjur, so mi rekli, da ga ne morem dobiti, ker da imam že kmetijskega. Kaj sem hotel. Vzel sem papirje nazaj in rekel, da jih bom imel pač za spomin. Fasado bi bilo, poleg tiste sobe tam, nujno treba popraviti. Stre- ho tudi. .. Kaj vem, nekako bo pač treba narediti tudi to.« Delo kliče oba, zato se po- slovimo iz gostoljubne Mla- karjeve domačije. M. PODJED VIBSTAMJ: VINSKA CESTA Prvi objekt, ki naj bi bil hkrati temeljni kamen za široko zastavljen pro- jekt vinske ceste v ob- močju krajinskega parka Kmnrovec—Kozjansko, bo v nemara ne tako daljni prihodnosti takoimenova- no gostišče Banovina na Virštanju, ki je v pretek, losti menjalo ničkoliko lastnikov in upravnikov. Danes je razmeroma do- brb ohranjeno poslopje, značilno za arhitekturo višjega sloja nekdanjih lastnikov vinogradov, v posesti TOZD Kmetijstvo Šmarje. Ureditev gostišča na Virštanju je hkrati tudi začetek spogledovanja s turizmom, ki bi po vseh predvidevanjih moral kaj kmalu pognati tod trdne korenine. V Šmarju me- nijo, da je takšna odloči- tev na mestu: že sedaj pri- haja na Virštanj in od tod na Kozjansko precejšnje število obiskovalcev, prak- sa preteklih let pa je po kazala, da je urejeno go- stišče tukaj celo zelo zaže- Ij^no. Prav zaradi tega so se šmarski kmetijoi odlo- čili, da stavbo preurede tako, da ne bo izgubila svojih značilnosti, dodati pa nameravajo sodobno urejeno kuhinjo in pa dve al: tri tujske sobe. Hra- na bo, razumljivo, izrazito domača, enako vino: le virštanjsko. Napisali smo: spogledo- vanje s turizmom in prav smo napisali. Danes je do Virštanja že asfalt, nasled- nje leto pa se bo asafltni trak sklenil z Lesičnim ter v naslednjih dveh letih ob. jei Kozjansko v celoti. Ne nazadnje naj omenimo še, da so nekateri kraji na Kozjanskem, Kozje pa bl-'žnja Planina pri Sevni- ci pred vojno že imeli razvit turizem, turizem, ki bi mu danes skorajda lahko rekli kmečki, izlet- nški pa vsekakor. Da je vse to izginilo, so bile krive zgolj slabe ceste. XJostišče na Virštanju bo v sklopu krajinskega parka, torej tudi vinske ceste, izredno pomemben člen v turističnem razvoju tega predela. MILENKO STRAŠEK Nič čudnega ni, če naši južni bratje govedu rečejo »blago«, kar pomeni isto kot zaklad. Tele lepotice v hlevu v Rimskih Toplicah so bile kupljene za dva in pol do tri milijone starih dinarjev. To pa je že zaklad, zlasti če računamo, da bo čez leta v hlevu stalo okoli 8« do 100 govejih »draguljev«. (FOTO: J. KR.) RIMSKE TOPLICE USMERITEV V MLEKO IN PLEMENSKO REJO v Rimskih Toplicah so ne- davno tega zgradili nov hlev kmetijske zadruge Laško, v katerem je prostora za 80 do 100 glav živine. Ob hlevu sta dva silosa, vsak za 300 ku- bičnih metrov silirane krme. Hlev je izredno moderen, ži- vali v njem niso privezane. Blato pada skozi betonske re- šetke v kanale in se spira v velike gnojne jame, oziroma cisterne. Hlev v Rimskih Toplicah, kjer čakajo samo še na mol- zne naprave iz uvoza, bo po- memben zaradi mlečne pro- izvodnje tn hkrati kot vzre- jališče pasemske živine. V .hlevu bodo zaenkrat imeli še dosedanjo čredo sivorjavo, vendar a nakupi prehajajo na novo pasmo, na lisasto gove- do. Lisastih krav imajo že okoli 35, kupljene pa so bile v Prekmurju po 20 do 25.000 dinarjev za glavo, tiste iz Nemčije pa imajo celo ceno 30.000 dinarjev. Prve med njimi so že telile in kažejo, da bodo dosegle visoko mleč- nost. Pomembnost tega novega hleva in njegove izbrane čre- de je, da bo od tu šlo po občini v zasebne hleve veliko kvalitetnih telic. Zaenkrat bo- do povsem poskrbeli, da na. polnijo lasten hlev z lisasto pasmo, pozneje pa bodo te^ ličke prodajali, Tako bodo 7 občini Laško lahko hitreje menjavali i>asemsko sestavo črede k višji kvaliteti, pred- vsem pa večji mlečnosti mol- znic. Kmetijska zadruga še sedaj nabavlja plemensko ži- vino za svoje kooperante, ven- dar računajo, da bodo z Uist no reprodukcijo mogU nudi- ti kmetom živali ceneje in vo- dili lastno selekcijo. J. KR, GORNJA VAS: PRIZADEVNI GASILCI Tudi člani Prostovoljnega gasilskega dmštva iz Gornje vasi pri Preboldu so eni iz- med tistih v žalski občini, ki so izredno aktivni. Gasilci ne skrbe le za svojo dejavnost, pač pa opravljajo tudi števil- na druga, predvsem komunal- na dela v njihovem kraju. Lotili so se gradnje prizid- ka h gosilskemu domu, ki bo veljal okrog 300.000 dinarjev. Sredstva so prispevali pred- vsem krajani, del pa sta na- menila tudi krajevna skup- nost ter Občinska gasilska zveza. Seveda pa sredstva ne zadostujejo povsem, zato je treba precej opraviti s pro- stovoljnimi delovnimi akcija- mi. Ena takih je bila tudi minulo nedeljo, ko se je na gradbišču zbralo okrog dvaj- set gasilcev. Sicer pa velja za- pisati, da so do sedaj opra- vili že okrog 3000 prostovolj- nih delovnih ur, približno to- liko pa jih še bodo. JANEZ VEDENIK §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 25. septembra bomo občani konjiške občine po- stavljeni pred pomembno odločitev. Izreči se bomo morali o samoprispevku in ob tem tudi o nadaljnjem razvoju vseh krajevnih skupnosti in občine kot ce- lote. Kajti samoprispevek resnično pomeni naš raz- voj. Pomeni delež vseh občanov, ki je kako pomem- ben pri združevanju sredstev za izgradnjo objektov skupnega pomena. Ko smo se spomladi leta 1973 prebivalci občine Slovenske Konjice odločali o drugem samoprispevku vsi niti nismo verjeli, da bomo skupaj res uresničili vse zastavljene programe. A rezultati, ki smo jih do- segli v tem obdobju, vendarle govorijo drugače. V ne- polnih petih letih smo v krajevnih skupnosti zgradili ali obnovili preko petdeset objektov. Med njimi osem šol, tri kulturne domove, šest objektov za te- lesno kulturo, tri gasilske domove, štiri vrtce, ben- zinsko črpalko, mnoge komunalne objekte in ceste. Vendar pa je v razvoju krajevnih skupnosti značilno, da se za uspešno razrešenimi problemi pokažejo ta- koj novi, še zahtevnejši. Zato nas uspešni dosežki minulih prizadevanj ne morejo uspavati. Kajti s sa- moprispevkom. ki se izteka, smo si zgradili temelje. Takšne, na katerih lahko gradimo naprej. Gradimo vse tisto, kar v okolju, kjer živimo in delamo, naj- bolj potrebujemo in želimo. Vsak napredek zahteva napore, ki obrodijo sadove. Prav ti sadovi pa znova pogojijo nove potrebe. Takšne, kakršne lahko zgra- dimo le skupaj s tvorno in solidarno združenimi moč- mi in s skupnim delom. Ob izteku drugega samoprispevka si moramo občani konjiške občine zastaviti jasno vprašanje, kako dalje. Ali smo pripravljeni še naprej tako za- vzeto, solidarno, uspešno in učinkovito razreševati vsa tista skupna vprašanja razvoja družbenega stan- darda, za katera smo vsi zainteresirani. Gotovo pa vendarle je, da se vsi brez izjeme zavzemamo za to, da bi bilo, ko smo možje in žene zaposleni, našim otrokom dostopno in zagotovljeno prdšolsko varstvo, da bi vsem učencem zagotovili enake pogoje šolanja, da bi se v zdravstvenih zavodih skrajšala čakalna do- ba, da bi bili deležni hitrejše in učinkovitejše zdrav- stvene pomoči, da bi razširili in povečali socialno varstvo in da bi izboljšali pogoje za vsestransko, množično, vsebinsko bogato in zanimivo kulturno in telesnovzgojno življenje v krajevnih skupnostih. Plod takšnega razmišljanja in zavzetosti občanov so seveda programi samoprispevka, ki smo jih obli- kovali v posameznih krajevnih skupnostih. In če bi te programe splošno ocenjevali, bi lahko našteli ne- kaj skupnih ugotovitev. Najprej to, da so programi resnično izraz potreb, ki jih občani v krajevnih skupnostih čutimo. Ker pa so te potrebe največ- kraj izražene v željah občanov po komunalni ureditvi krajev, so v programe .vključene številne obnovitve lokalnih cest, napeljave vodovodov in ureditve kana- lizacije v krajih. Kot drugo bi morda navedli ugotovitev, da se pro- grami, ki smo jih izdelali v krajevnih skupnostih, kvalitetno po mnogočem razlikujejo od tistih, ki smo jih izdelali v prejšnjih referendumskih obdob- jih. To je seveda razumljivo glede na hiter in vse- stranski razvoj krajevnih skupnosti. Obenem pa se to kaže naprimer tudi v dejstvu, da občani ne vklju- čujemo v referendumske programe samo elektrifika- cijo kraja ali morda ureditve ceste, ampak skladno z utripom današnjega družbenopolitičnega življenja v veliki meri vključujemo v svoje programe tudi izgradnjo ali ureditev večnamenskih prostorov v kra- jevnih skupnostih. Razgibano delegatsko življenje, obsežno delo družbenopolitičnih organizacij, kulturna dejavnost in potrebe občanov po širšem združevanju interesov so pogojile potrebo po prostoru, kjer bi vse te svoje interese skupaj izražali. Rezultat tega je domala deset objektov, ki jih želimo občani postaviti ali urediti za svoje družbenopolitično in kulturno delo. In slednjič solidarnost. Solidarnost je verjetno najbolj bistvena značilnost, ki veje iz referendum- skih programov konjiških krajevnih skupnosti. V vseh dosedanjih referendumskih programih smo ob- čani že zagotavljali solidarnostna sredstva, ki so se prelivala v manj razvita območja naše občine. Pa vendar nikoli doslej solidarnost ni bila v tolikš- ni meri izražena, kot je ravno v programih tret- jega samoprispevka. Doslej namreč nismo v pro- grame jasno zapisali, v kolikšni meri je referen- dumsko območje solidarno do drugega — ali kon- kretneje — koliko denarja bodo občani krajevnih skupnosti zreškega in konjiško-loškega območja so- lidarno namenili uresničevanju programa, ki so ga sprejeli občani vitanjskega območja. Ob tem pa smo občani res lahko ponosni, saj tako tvorno v pra- ksi uresničujemo ustavno misel o solidarnosti kot vodilu vseh odnosov v naši družbi. Obsežni programi, ki jih menimo v konjiških krajevnih skupnosiih uresničiti v obdobju tretjega samoprispevka bodo terjali tudi velika finančna sredstva. Izračuni kažejo, da bomo potrebovali za uresničitev vseh zastavljenih nalog v občijii kar 182 milijonov dinarjev. Toliko denarja seveda ne bomo mogli zagotoviti občani sami, ampak bomo v konji- ški občini zbirali denar za uresničevanje referendum- skih programov tudi iz drugih virov. Tako bodo v veliki meri prispevale denar naše tovarne in občin- ske samoupravne interesne skupnosti. Ko govorimo o samoprispevku, o katerem bomo čez dober teden dni glasovali na dvainšestdesetih ob- činskih voliščih, moramo vedeti še eno. Referendum- sko obdobje vsaj na začetku sovpada s srednjeroč- nim. obdobjem razvoja naše občine in o tem tudi s plani krajevnih skupnosti. Zato ni potrebno posebej podčrtati, da je tudi samoprispevek vseh nas obča- nov v bistvu pot, ki smo si jo začrtali že v srednje- ročnih programih. Zato smo dolžni, da z izglasova- njem samoprispevka trdno stopimo po tej poti, ki pelje v jasnejši dan in svetlejšo prihodnost. In če se ob koncu povrnemo še na uvodno misel: s prvim in drugim samoprispevkom smo postavili trdne temelje našemu razvoju, če svojega razvoja ne bomo spodbujali, če ga bomo pustili, da gre mimo nas, bodo ostali to le temelji nedokončane hiše. Mi pa hočemo in želimo napredek, zato bomo počasi, kamen za kamnom zidali svojo hišo druž- bene blaginje. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 37 -- 15 S SAMOPRISPEVKOM BOMO GR Telovadnic« Zreče V minulem referendum- skem obdobju smo v naši ob- čini vložili znatna finančna si-edstva v obnovitev in iz. gradnjo osnovnih šol. S štiri- indvajsetimi milijoni dinar- jev smo postavili novo šolo v Stranicah, zgradili osnovno šolo »Pohorski odred«, do- gradili oziroma uredili osnov- no šolo »Dušana Jereba« in II. osnovno šolo v Sloven- skih Konjicah, obnovili šolo v Jerneju, žičah, Gorenju in Tepanju ter zgradili telovad- nici pri osnovnih šolah v Lo- t«h in Zrečah. Kljub temu pa še vedno ugotavljamo ve. like potrebe po ntidaljnjem urejanju šol v nekaterih kra- jevnih skupnostih naše obči- ne. Zato smo v referendum- skih programih za naslednje petletno obdobje zagotovili prec-ej denarja, ki ga bomo namenili nadaljnjem urejanju centralnih in podružničnih 60I. Kajti zavedati se mora- mo velikih nalog celotne dru- žbene skupnosti pri uvajtmju celodnevnega pouka v osnov- lie šole in ob tem vedeti, da te za nas in naše otroke ta- ko pomembne naloge ne bo. nio mogli uresničiti brez tru- da. Posebej, če se bomo za- dovoljili s pogoji dela in pro- stiorsko stisko, ki vlada na nekaterih naših šolah. Sicer pa si (glejmo, kaj bomo s sredstvi tretjega sa. mopri.spevka storili na p onx)go6ili, da bodo v kra. je\qii skupnosti Jernej dokon- čix) obnovili svojo šolo — podobno bomo storili v Zičaih, kjer ravno v tem času KI ključu jejo obnovit verni de- la na tamkajšnji o.snovni šoli — v Ločah bomo s sredstvi samoprispevka dozidali pri- judek k osnovni šoli, v kate- rem bodo štiri nove učilnice — v Tepanju bomo tako kt>t v Loteh omogočili dozi- davo osiiovne šole, ki je za- radi vse večjega priseljeva- nja Ljudi v ta kraj že zelo te- sna — v fepitalični bomo za obnovitev šole porabili mili- jon dinarjev — v Konjicah s skupnim denarjem dozidali osnovno šolo Dušana Jereba. Ta šola bo prva centralna osnovna šola, ki bo že prihodnje leto uvedla celodnevni pouk — dobršen del denarja bomo namenili dozidavi osnovne šole v Zrečah — obnovili bomo osnovno šolo v Skorharju — uredili šolo na Resniku — prav tako pa bomo omo- gočili prijetnejše bivanje v šoli vitanjskim otrokom, saj bomo tudi za dozidavo tam- kajšnje šole namenili znatna sredstva. Skupaj bomo v petletnem referendumskem obdobju vložili v obnavljanje in izgra. dnjo t>snovnih šol v naši ob- čini preko :i8 mtlijomn' dinar- jev. Ce se («remo na sliko dru žbenega standarda naše ob. čine, kakršna je bila še kakih pet let nazaj lahko brez za- drege rečemo, da smo imeli tedaj več kot neurejeno pred- šolsko varstvo naših otrok. V celotni občini smo imeli pra- ktično le vrtec v Slovenskih Konjicah, ki pa zdaleč ni mo. gel sprejeti v svoje okrilje vseh varstva potrebnih otrok. V zadnjih nekaj letih pa se je slika tega za nas tako po- membnega področja močno razja.snila. V Konjicah smo se delavci v tozdih enotno dogovorili, da bomo prispe- vali 1 odst. bruto osebnih dohodkov za razširitev dejav- nosti .otroškega varstva. Re. zultati so vidni. Zgradili smo . nov otroški vrtec v Konjicah, zrasla sta vrtca v Ločah in Zrečah, pripravili pa smo že vse potrebno za izgradnjo vzgojno varstvene ustanove v Vitanju. Kljub temu pa ima- mo oljčani še vetlno vrsto te- žav v zvezi 7. varstvom naših o^rok. Veliko je zaposlenih staršev, ki v delovnem času nimajo poskrbljenega varst- va za svoje otroke. In ravno ntinje bomo morali misliti, ki> se bomo odločali o tret. jem fiamoprispevku. Kajti njim in njihovim otrokom bomo morali omogočiti veli- ko bolj brezskrben vsakdan, kot so ga imeli doslej. S sa- moprispevkom nas občanov pa ne bomo mogli storiti vse tisto, kar bi želeli. Skupaj s samoupravno interesno skup- nostjo za otroško varstvo pa bomo 2 izgradnjo objektov z» predšolski) rarstvo otrok ven- dar izboljšali današnje stanje na tem področju. V otroškem varsitvu z;ito- rej mislimo uresničiti nfusled- nje programe: — v Konjicah bomo zgra- di'li nov vrtec, v katerem bo taidi oddelek za dojenčke. Po- treba po oddelku za najmlaj- še se je namreč pokazala že pri i7gradnja sedanjega vrtca v Konjicah — p>oskrbeli bomo, da se bo v7gojnovarstvena dejav. nost preselila tudi izven ob- činskih središč. Zato bomo pet milijonov dinarjev pora- bili za organiziranje dejavno- sti otroškega varstva v od- roonejših krajevnih skupno- stih tako, da bomo organizi- rali potujoče otroške vrtce — v Zrečah so podobno kot v Konjicah prostori ncivega vrtca že pretesni. Zato bomo samoprispevka zagotovili del sredstev za izgradnjo no- vega vrtca v Zi^ah. — tudi v Vitanju bo v na- slednjem referendumskem ol>dobju podobno kot v Zre- čah in Konjicah zrasla nova vzgojno varstvena ustanova za varstvo predšolskih otrok. Skupaj bomo v petletnem referendumskem obdobju trettjega samoprispevka vlo žili na področju otroškega ! varstva preko 16 milijonov dinarjev. Vsi občani vemo, kako ze. k) je v krajevnih skupnostih naše občine razširjena kul- turna dejavnost. Predvsem amaterska dejavnost, po ka- tere množičnosti in delavno- sti sodimo v sam vrh .siloven. skega kulturnega prostora. Zato ni naključje, dti je Ijila skrb v.seh nas občanov že v zadnjih letih posvečena ure. janju kulturnih objektov, ki so eden od zelo pomembnih dejavnikov v razširjanju ama- terske kulturne ustvarjalno- sti. Veliko denarja smo v preteklem obdobju namenili urejanju kulturnih objektov, saj smo v občini zgradili tri sodobne kulturne domove. A še vedno so vrzeli, ki jih moramo zapolniti 1 denar- jem tretjega samoprispevka. Zato bomo: — v žičah obnovili kultur- ni dom — v Ločah zagotovili manj- kajoča sredstva za izgradnjo kulturnega doma — v Slovenskih Konjicah zgradili nov kulturni dom, ki ga vsi občani že težko pri- čakujemo. Star Dom kulture je po mnenju vseh nas že da- vno odslužil svoje v Tepanju bomo iz sanio- prispevka podobno kot v Lo- ! čah zagotovili manjkajoči de- , nar za izgradnjo kulturnega doma — v Vitanju pa bomo s skupnim denarjem obnovili tamkajšnji kulturni dom. Za vsa ta dela, ki smo jih vkljtičili v programe krajev, nih skupnosti, bomo potre- lx>vali domala 1.5 milijonov dinarjev. To je precej, ven- dar bo naše zadovoljstvo ob zaključku vseh zastavljenih del neprecenljivo. Delorai ljudje in občani konjiške občine smo vrsto let pogrešali lu-e.jenih telesno- kitltumih objektov, kjer bi preživeli prijetne uric.e rekre- acije in oddiha. Pa tudi športnih igrišč nam je manj- kalo, dasiravno aktivno delu- je v naši občini vrsta šport- nih društev. V zadnjih letih pa smo marsikaj zgradili . in Če že ne omenjamo vseh ig. rišč pri osnovnih šolah, se lahko pohvalimo vsaj z lepi- ma bazenoma v Konjicah in Zrečah. v naslednjih letih bomo za športno-rekreacijsko dejavnost storili še več: — v Draži vasi bomo ure- dili športno igrišče — v Zrečah bomo dogradili bazen in uredili vrsto prijet, nih športnih objektov — športna igrišča bomo uredili tudi v Zbelovem, Po- lenah, Jerneju, Tepanju, v Konj:iški vasi, 2ičah in špi- taliču — v Slovenskih Konjicah pa bomo zgradili športno-re. kjeacijski center v parku, dogradili bazen in obene uredili tudi njegovo okolic V naslednjem referendm skem obdobju bo zrasla naši občini vrsta novih špoi no.rekreativnih objektov, ■i nje pa bomo vložili sedei^ naj št in pol milijonov dim jev. Nekje v uvodu smo zapis li, da želinv) z iiašim sam Motiv u Slovenskih Konji« Ptavalm bazen v Slovenskih Konjicah Vrtec v Ločah rtiber 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 spevkom skrajšata čakalno K) v zdravstvenih ambu- !ah in poskrbeti še za j€ zdravstveno varstvo h občanov. Takšna nalo- terja od nas veliko napo- , obenem pa tudi denar, za ureditev ambulant. Iz dstev samoprispevka bo- 1 razvoju zdravstvenega ■stva namenili skoraj tri lijone dinarjev, večji del I sredstev pa bomo vložili obnovitev zdravstvene am- ante v Slovenskih Konji- Stalna naloga vseh nas je !ii pozornost do o.starelih Ičanov. Lambrehtov dom v Konjicah smo nekoliko ob. novili, vendar še vedno ne v tolikšni meri, da bi v njem udobno živeli vse oskrbovan- ci. Zato bomo v naslednjem oibdobju zbrali še dodatna sredstva za njegovo razširitev oziroma za pred leti predvi- deno drugo fazo izgradnje doma. Za to bomo porabili tri in pol milijona dinarjev, ki jih bomo 2iagotovili iz vseh virov .saanoprispevka. V naši (>bt""tni smo v zaidnjih letih premalo storili za ure- ditev številnih lokalnih cest. Čeprav so le.te zelo pomemb- ne pri povezovanju posamez- nih krajev med seboj in se- veda z občinskimi središči, so ceste največkrat zapušče- ne, prašne in luknjaste. Ne. zadovoljstvo občanov je ob tem .seveda razimiljivo, pred- vsem za Tiste, ki se iz od- daljenejših vasi vozijo po takšnih cestah na delo. Zato nd naključje, da je kar devet- najst krajevnih skupnosti iz občine vključilo v svoje re. ferendumske programe tudi urejevanje in asfaltiranje lo- kalnih cest. Ceste bodo ob- navljali: — v krajei-ni skupnosti Stranice bodo obnovili cest« na Križevec, Malo goro in ce-sto do Lindeka — v krajevni skupnosti Draža vas lx>do asfaltirali cesto Marguč—Leskovar — v krajevni skupnosti Zreče bgrame vključili izgradnjo večnamen- skih prostorov. To so: Jer- nej, Stranice, Konjiška vas, Sojek, Vešenik—Brdo in Slo. venske Konjice. Mnogo osta- lih pa si bo podobne prosto- re zagotovilo v že zgrajenih kulturnih, gasilskih in dru- gih domovih ter v osnovnih šolah. Skupaj bomo v naši občini porabili za izgradnjo oziroma ureditev večnamen- skih prostorov nekaj nad deset milijonov dinarjev. Komunalni problemi so bi- li in so še osrednji problem številnih krajevnih skupnosti. Zato smo že v obdobju dru- gega samoprispevka nameni, li dobršen del denarja za ure- ditev krajevnih središč, za napeljavo vodovodov, uredi- tev kanalizacije in drugo. Vendar se v razvijajočih se krajevnih skupnostih naše občine porajajo vedno novi in novi koaninialni problemii. ! Zato bomo tudi v petletnem obdobju tretjega samopris- pevka zbrali in namenili veli. ko v.sotx} denarja ureditvi prav t.eh perečih vprašanj. Tako bomo — v Draži vasi uredili ka- nalizacijo, ki je bila še lani Vir okužb občanov — v Jerneju uredili vodo- vod ^ v Zičah d<^grad'ili kjmali- zacijo — v Stranicah zgi-adili vo. dovaMšč in mrliških vežic in nenazad- nje je treba omeniti tudd iz- gradnjo centra strokovnih služb in usmerjenega izo- braževanja v Slovenskih Ko- njicah. Vse to so objekta, o katerih pravzaprav m tifeba veliko pisati. Morda bi cone. nili le izgradnjo hotela v Slo- venskih Konjicah, ki ga bo- mo delno financiraU tudd s skupno zbranim denarjem, pa veleblagovnico v Zrečah, trž- nico v Slovenskih Konjicah in ureditev pokopališč v 1». čah in Zrečah. Za izgradnjo vseh teh objek. tov bomo občani združili ena- intrideset in poi aiilij^v dinarjev. Gasilski dom Vitanje Stanovanjski bloki v Zrečah 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 15. september 1977 i Oglejmo si še, kateri so po programu referenduma viri za financiranje naštetih del: 1) Prvi vir financiranja bomo zagotovili od neto osebnih dohodkov zaposlenih. Iz tega vira bomo v petih letih zbrali na vseh treh referendumskih območjih sku- paj 37.520.000 dinarjev. 2) Drugi vir bo prispevek od kmetijske dejavnosti in poseke lesa. Iz tega pri- spevka bomo v petih letih zbrali 495.000 dinarjev. 3) Za uresničitev programov bomo zbi- rali denar tudi od obrtnih in intelektual- nih storitev. Od tod bomo dobili 2,320.000 dinarjev. 4) Tudi u|X>kojeinci bodo prispevali svoj delež od neto pokojnin. Iz tega vira bo- mo zbrali 4,150.000 dinarjev. 5) Uresničevanje referendumskih pro- gramov bonoo namenili tudi sredstva, ki jih delovne organizacije namenjajo kra- jevnim skupnostim po številu zaposlenih delavcev. V naši občini velja dogovor, da izplačujejo delovne organizacije po zapo- slenem delavcu 500 dinarjev letno. Iz tega vira bomo v petih letih zbrali 14,625.000 dinarjev. 6) Pomemben vir sredstev za uresni- čitev samoprispevka je tudi denar samo- upravnih interesnih skupnosti. Te bodo vložile na področje vseh družbenih dejav- nosti v petih letih 42,950.000 dinarjev. 7) Ko govoriOK) o uresničevanju pro- gramov samoprispevka računamo pri tem tudi na dodatne prispevke občanov v |X>- sameznih krajevnih skupnostih. Že do- slej se je namreč izkazalo, da so vsako podobno akcijo (ko je šlo za izgradnjo re- ferendumskih objektov) s svojimi prispev- ki vselej podprli tudi občani. Računamo, da bomo zbrali na ta način za 9,150.000 din prostovoljr>ih prispevkov občanov v petih letih. 8) Pomemben vir, s katerim v obdob- ju tretjega referenduma računamo, so tudi krediti. Njihov delež v skupnih sred- stvih bo znašal 37,950.000 dinarjev. 9) In slednjič bodo predstavljala po- memben vir sredstev tudi drug-" sredstva Iz bruto osebnih dohodkov, amortizacije in ostanka dohodka naših tovarn. Skupaj jih bomo v petih letih zbrali za 33,500.000 dinairjev. če seštejemo vseh devet virov sred- stev, s katerinfM bomo uresničili zastav- ljene referendumske programe, dobimo zelo veliko vsoto denarja. V naši občini bomo skupaj zbrali v petih letih 182,660.000 dinarjev. To pa je brez dvoma dovolj močna osnova, za katero bomo v prihod- njih petih letih lahko dejansko uresničili obsežen program, ki sii ga zastaviJanrK). Kulturni dom Tepanje Cez dober teden dni se bo- mo občani konjiške občine izrekali o tretjem samopri- spevku. Vendar pa 'ne bo- mo glasovali za samoprispe. vek v celotni občini, ampak samo za območje, na kate- rem živimo. V naši občini smo se namreč že v času priprav na drugi samoprispe- vek dogovorili, da bomo ob- likovali več referendumskih območij. In prav v zadnjem času, ko smo v občini izde- lali več celovitih ocen za preteklo referendumsko ob- dobje se je izkazalo, da je bila tedanja odločitev pravil, na. Več je dejstev, ki potr- jujejo trditev. Kot prvo bi lahko našteU dejstvo, da so ljudje pokazali veJiko večjo iniciativnost in podali mnogo koristnih pobud potem, ko jih je združilo eno od refe- rendumskih območij. Tako so namreč veliko lažje nadzo- rovali porabo denarja, ki se je natekel m virov samopri. spevka in podali vrsto pred. logov za njegovo čimbolj smo- trno porabo. Nadalje je treba ugotoviti, da se je po de- litvi na tri referendumska območja pričelo soočati s problemi krajevioih skuphosti veliko več ljudi kot dotlej. Kajti mnogo večje število občanov je bilo zainteresira- nih za uresničitev programov krajevnih skupnosti določe. nega območja in občine kot celote. Slednjič pa velja še ugotovitev, da je tudi odgo- vornost občanov na posamez- nem referendumskem območ- ju mnogo večja kot prej, ko območij še ni bilo. Kajti nih- če od občanov ne more oči. tati komurkoli napake, če programi krajevnih skupnosti niso bili v celoti uresničeni. Občani oblikujejo programe, jih na posameznih območjih izglasujejo in slednjič tiadi odgovarjajo za njihovo ure- sničitev. Ob takih ugotovitvah je se- veda razumljivo, da bomo tudi ietos izvedli referendum o samoprispevku v naši ob- čin: na treh območjih. Pa tu. di dogovorjene samoprispev. ne stopnje občanov bodo na konji.ško-loškem, zreškem in vitaiij''^kem območju razUčne. Oočani konjiško-loškega in vitanjskega območja bodo namreč glasovali o dvood- stotnem samoprispevku od neto osebnih dohodkov, med. tem ko bo znašal ta prispe, vek na Zreškem območju tri odstotke. Zdravstvena postaja tn blok v Vitat^u NAŠE VODILO JE SOLIDAR- NOST Ko smo v preteklosti uresničevali programe samoprispevka smo vedno skrbeli za to, da smo določena sred- stva prelivali tudi v manj razvite kra- jevne skupnosti naše občine. Vsi vemo, da največ denarja zberemo v Sloven- skih Konjicah, Zrečah, Vitanju in Lo- čah, ker so v teh štrih krajih vse naše tovarne. Vendar pa nikoli doslej nismo solidarnosti v tolikšni meri izrazili, fcot smo to storili tokrat. Nikdar nLsmo posebej poudarjali, kako je ena krajev- na skupnost izrazila svojo solidarnost do druge, oziroma eno referendumsko območje v celoti do drugega. To pot smo v programe samopri- spevka zapisali drugače. Jasno smo povedali, koliko bosta industrijsko bolj razviti območji Konjic in Zreč so- lidarno prispevali za razvoj krajevne skupnosti Vitanje. V razpravah, ko smo .se o pro.gra- mih samoprispevka v krajevnih skup- nostih šele dogovarjali, smo se že okvirno domenili tudi o vsoti denarja. Tako smo sklenili, da bo konjiško- loško območje solidarno prispevalo vi- tanjskcmii 7.10.000 dinarjev, zreško pa 250.000 din. Skupaj torej milijon dinar- jev, s katerimi bodo na vitanjsliem območju hitreje razvili svoj družbeni standard in tako zmanjšali razkorak, ki jih loči od obeh hitreje razvijajočih se območij. To pa je čvrst dokaz, da je bilo pri oblikovanju programov refe- renduma na.še vodilo — solidarnost. §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 To je znak FORMATORJA, to je znak poslovnega združenja, ki je letos že desetič zapovrstjo prireditelj In organizator tradicionalnega sejma obrti v Celju. Poslovno združenje za obrt, gostinstvo, malo industrijo in komunalo »FORMATOR« v Celju posluje že dvanajst let ter ima včlanjenih 85 delovnih organizacij obrtne in gostinske dejavnosti ter industrije, članice poslovnega združenja niso samo s celjskega območja, marveč tudi iz Maribora in Ljubljane. Samoupravni organi — izvršilni odbor, zbor pogodbe- nic in delovna skupnost, ki šteje petindvajset delavcev — sprejemajo vsako leto program dela, katerega sestavni del je komerciala — prodaja blaga za članice, zatem zunanje- trgovinska dejavnost, v katero sodi zlasti uvoz opreme, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov ter izvoz izdelkov obrtnih delovnih organizacij. V delovni načrt FORMATORJA sodi tudi prirejanje in organizacija sejmov, nadalje izobraževanje kadrov ter opravljanje poslov skup- nega pomena pravnega, firuinčnega, kadrovskega in druge- ga značaja. V delovni kroniki FORMATORJA je 1966. leto pome- nilo začetek močnejšega poslovnega delovanja s preskrbo- vanjem reprodukcijskega materiala domače proizvodnje in iz uvoza, skupna nabava alkoholnih in brezalkoholnih pijač za gostinske delovne organizacije, porcelana, pribo- ra, opreme in drugega. Organizirani so bili skupni nastopi na razstavah, kjer je sodelovalo od enajst do šestnajst delovnih organizacij na spomladanskih zagrebških velesejmih, na sejmih Alpe Adria, na graškem spomladanskem in jesenskem sejmu ter na mednarodnem obrtnem sejmu v MUnchnu. Na sled- njem so tako FORMATOR kot delovne organizacije pre- jele diplome in medalje za razstavljene eksponate. Ker je bilo v združenju vključenih večje število de- lovnih organizacij tekstilne panoge, so bile modne revije v Celju in Mariboru, na katerih so bili prikazani dosežki te dejavnosti. Sodelovanje na sejmih in velesejmih je spodbudilo samoupravne organe združenja k samostojni organizaciji sejma obrti. Tako je bila na prvem obrtniškem zboru na Dobrni v letu 1967 pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije organizirana tudi razstava strojev, orodja in reprodukcijskega materiala za potrebe obrti, zatem razstava izdelkov učencev strokovnih šol in razstava zlatarskih izdelkov Zlatarne Celje. Sodelovali so tudi pri- vatni zlatarji. Tej pobudi FORMATORJA je sledil 1968. leta že prvi sejem obrti in potem vsako leto takšna prireditev, ki je prinesla ugled ne samo FORMATORJU, marveč tudi Ce- lju kot sejemskemu mestu. Sicer pa je bilo delo poslovnega združenja FORMA- TOR, vseskozi zahtevno, odgovorno in prilagojeno času in njegovim zahtevam. Tako so zlasti smernice in izho- dišča za delo v letošnjem letu osredotočene na i^ajanje zakona o združenem delu. Tako je FORMATOR pripravil tolmačenje določil zakona, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ki jih je posredoval tudi vsem članicam združenja. Letos je bilo poleg tega veliko dela vloženega v pri- prave samoupravnih sporazumov za ustanovitev poslovnih skupnosti, transformacij poslovnega združenja in pripra- vam za organizacijo in izvedbo desetega jubilejnega sej- ma obrti. MAJDA TROGAR JOBglEJi^l UTiliP Se teden in en dan, in Celje bo zmova zaživelo svoje sejemsko življenje. Po zaslugi poslovnega združenja Formator in desetega sejma obrti. Letos jubilejnega. Tudi tokrat ali že drugič zapovrstjo bo tradicionalna sejemska prireditev obrtništva v dvorani Golovec. Ne samo zaradi desete številke, ki jo pišejo v na- slovu, ne amo zaradi jubileja, tudi sicer bo letošnji sejem obrti prav gotovo največji doslej. Tudi najbolj obrtniški, tudi najbolj mikaven. Na vsak način pa zrcalo moči in sposobnosti obrtnih delovnih organizacij in zasebnih obrtnikov, v nekem pogledu tudi pregled skOBi čas, opoisorilo na domačo in umetno obrt, utrinek časa, v katerem obrt živi in se razvija. Obrt postaja vse bolj sestavni del našega življenja. Kaj bi brez nje? Bili bi siroma5.ni, bili bi prikrajšani za marsikaj. Zato je tudi vsakoletna sejemska prire- ditev opozorilo, kaj nam obrt pomeni in kakšna bi morala biti, da bi bili zadovoljni vsi. Letošnji deseti jubilejni sejem obrti v Celju bo od 23. septembra do 2. oktobra. Po E>odatkih, ki niso dokončni, bo na njem sodelo- valo okoli 280 razstavljalcev, prodajalcev in drugih, številka, ki pKDve, kaj ta prireditev pomeni, kakšen ugled si je pridobila ne samo na širšem celjskem ob- močju, majveč prav tako v Sloveniji, Jugoslaviji in celo v tujini. Celje je torej na pragru svoje tradicionalne obrtne sejemske prireditve, na pragu tistega dogodk^a, ki vsako leto privablja na desettisoče ljudi. Tako bo tudi letos! VSAiC PAN mminmmh s sejmom obrti so vselej ix>vezane še druge prire- ditve, ki tako ali drugače dopolnjujejo osrednjo točko, sicer pa prinašajo Celju in med obiskovalce velike raz- stave tudi ustrezno živahnost. Tudi letošnji program sejemskih prireditev je lep in bogat. Vsakodnevne modne revije ob 17. uri v klub- skih prostorih dvorane Golovec so in bodo tiste, ki venomer privabljajo številne obiskovalce. Posebno mesto v sporedu so dobile športne igre obrtnih delavcev, ki se bodo v posameznih disciplinah začele že v soboto, 24. t. m. in potem nadaljevale vse do četrtka, 29. septembra. Tudi medmestno tekmovanje učencev frizerske stro- ke ima že več ali manj tradicionalno obeležje. Modna revija in revija zlatega nakita, ki bosta doži- veli dve predstavitvi, sta tisti točki skupnega sporeda, ki venomer navdušujeta, saj gre za oblačila, nakit, za okus in lepoto. In koga bi torej vse to ne zammalo! V času sejma obrti je napovedana demonstracija nekaterih izdelkov kolektiva Tekstilne tovarne v Pre- boldu. V tem času bo ustanovljena Poslovna skupnost za turizem. Vrh tega bo redna seja članov izvršilnega od- bora Formatorja oziroma bo zbor pogodbenic. Seja izvršnega odbora TOZD obrti pri republiški Gospodar- ski zbornici pa bo posvečena vprašanjem kooperacije. In če k temu dodamo še komercialne dneve posve- tovanja in srečanja s kupci in vse tisto, kar prinaša Sejemsko življenje, še nismo zapisali vsega. Na vsak način pa velja nekaj: vsak dan nekaj no- vega, vsak dan nekaj zanimivega in privlačnega! Celje se je že v letih pred vojno, zlasti pa po njej za- radi močnega gospodarstva, zaradi izredne lege uveljavi- lo kot organizator gospodar- skih razstav, med katerimi so seveda prevladovale obrt- ne. Pobuda o organiziranju stalnih sejmov obrti pa je zrasla pri poslovnem združe- nju Formator, tedaj še Agens. Rodila jo je želja po močnejši uveljavitvi obrti v širšem prostoru, po uvelja- vitvi mesta ob Savinji kot go- stitelja takšnih prireditev. Končno je tii zamisel poslov- nega združenja dobila mate- rialno osnovo na prvem obrt- niškem srečanju, 2. in 3. sep- tembra 1967. leta na Dobrni. Tedanji zbor slovenskih obrt- nikov je namreč sprejel sklep — v Celju in v organizaciji ter izvedba poslovnega zdru- ženja Agens naj bodo vsako leto sejmi obrti. Čeprav je že zbor na Dobr- ni spremljala manjša razsta- va strojev, orodja in repro- dukcijskega materiala za po- trebe obrti, nadaJje razstava izdelkov učencev strokovnih šol pa tudi zlatarska razsta- va, je bilo do prvega urad- nega sejma obrti treba čaka- ti eno leto. Prvi sejem obrti je namreč bil od 28. septem- bra do 6. oktobra 1968. leta. Na njem je sodelovalo 125 razstavljalcev, prodajalcev in drugih. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je imela Gos- podarska zbornica Slovenije. Tak je bil začetek. Pogu- men in odločen. Tudii zavoljo ljudi pri poslovnem združe- nju, ki so se dela lotili z naj- večjo odgovornostjo. Sprem- ljala jih je zavest, da morajo vztrajati, čeravno naloga ni bila lahka. Od tedaj naprej je Celje imelo vsako leto svoj sejem obrti. Njegova krivulja je ve- nomer rasla, čeprav število udeležencev ni bilo vedno enako. Toda, vedno se je us- tavljalo pri nas okoli 120 do 140, le na tretjem sejmu obr- ti, od 15. do 23. avgusta 1970. leta, se je zbralo 189 razstav. Ijalcev, prodajalcev blaga in drugih. V istem času ali skoraj v istem času so bile vselej tu- di mednarodne zlatarske raz- stave. Letos bo na vrsti že enajsta, toda, tokrat le z do- mačo udeležbo. Spored petega sejma obrti od 28. septembra do 8. ok- tobra je dopolnila prva turi- stična razstava, ki pa je bila žal tudi poslednja v takšnem obsegu. Zato pa so sedmi, os- mi in deveti sejem obrti ime- li za spremljevalca razstavo igrač, ki bo letos, saj tako je napovedano, doživela v drugi polovici oktobra širša obseg in bo prirejena pod naslovom »Vse za otroka«. Celje je imelo v tej verigi in po zaslugi Formatorja (prej Agensa) doslej devet sejmov obrti. Cez osem dni bodo odprli vrata desetemu, jubilejnemu! Na vseh dosedanjih deve- tih sejmih je sodelovalo 1255 razstavljalcev, prodajalcev blaga in drugih. Vsi so uspe- li. Zato ni naključje, da je tudi število obiskovalcev ras- lo iz leta v leto, dokler ni lani doseglo že številko 100.000! Sejmi so uspela tudi v po- slovnem pogledu, saj so mno. gim obrtrtim delovnim orga- nizacijam in zasebnim obrtni- kom odprli vrata na tržišče bolj na široko, tudi na tuje! Podpisane pogodbe o naroči. Idh za delo in izdelke pa so pres^le vsa pričakovanja. Tudi zaradi tega tolikšno za- nimanje za celjski sejem obr- ti In tolikšna bitka za ustre- zen razstavni prostor. Tradicionalni sejmi obrta so tudi opozorili, da CeJje brez večje prireditve ali raz- stavne dvorane ne bo moglo dolgo hoditi po zastavljeni poti. In tako se je prav na teh prireditvah uveljavila za- hteva po gradnji večje dvora- ne. Tu, pri Formatorju, se je rodila prva pobuda o gradnji prireditvene oziroma sejem- ske dvorane. S takšno legitimacijo stopa torej Formator svojemu in celjskemu desetemu sejmu naproti! Spomin na proslavo desrte obletnice poslovnega združneja F011M.'\TOR. Slavnost je bila v veliki dvorani Narodnega doma. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 15. september 1977 i §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 SPOMINI NA VOJNA LETA OBISK PRI HEDVIKI ROMIH IN FRANCU TER HEDVIKUAZBINŠEK Njihova kmetija stoji sre- di travnikov p(xi naseiijem planina. Ob vratih domačije piše Visoče 20. Tii stanuje Iledvika Romih, vitalna že- nica, ki si je v avgustu nalo- vila že 89. križ pa njena hčerka Hedvika z možem prancom... Sedli smo za veliko mizo v prostorni kme- čki sobi. Najprej je padlo ne^laij besed o letošnji letini pa novi cesti, ki je spelja- na malo vstran od njihove hi.še, o vremenu, zdravju ... Potem .smo film zavrteli v leto 1941 . .. Hudi in težki so sipomini na vojna leta. Takrat je Pla- ninii doživljala hude dneve in z njo vsi, ki so tam pre- bivali. Med prvimi, ki ' sp bili izseljeni, so bili prav Romihovi. Mati Hedvika se tistih dni spominja tako ži- vo, kot da bi se vse skupaj zf^odilo prejšnji teden: '»21. jvmij 1941! To je dan, ki ga nikoli ne bom pozabila. Zjutraj so prišli do naše hi- še trije Nemci in žandar, ki je bil Slovenec. Rekli so, naj se pripravimo za odhod. Poskusila sem jih pregovori- ti, da smo ravno pri zajtr- ku . .. vsaj pojemo rftij . . . očeta, ki je bil na Planini župan, so odp>eljali že pred tem . . . potem so nam ugo- dili, da pojemo... pa nismo mogli... žlic^ so ostale v polnih krožnikih ...« Mati Hedvika si obriše oči z velikim predpasnikom. Be- sede so se ji razsekale v spominih na tiste hude dni, ko so zapuščali domačijo in se podali v neznano. »Odpeljali so nas v Mari- bor in od tam v Srbijo, v Gornji Milanovac, Maj dan . .. Doma je "ostalo vse... V Srbiji so nas izredno leipo sprejeli. . . kot brate ... tam smo bili do 13. julija 1945, ko smo se vrnili... z vla- kom smo se pripeljali v Se^vnico, od tam pa s tovor- njakom do Planine, rodnega kraja ... naslednji dan smo šili do domačije ... bila je požgana . . .« Potem je močno izti^aiila iz sebe, kot znajo samo slo- venske matere: »Preživeli smo hude čase, samo pozabili jili nikoli ne bomo. Sin Mihec je takrat rekel: ,Mati, vse bomo obno- vili!' In res smo! Tudi z ve- liko pomočjo drugih. Hvalež- ni smo jim. Samo, v Srbijo nas je šlo devet, vrnilo se nas pa je sedem. To pa je huj.še od požganosti hiše, hleva in izgnanosti...« Hčerka Hedvika z možem Francom Jazbinškom pa je dodala: »Bili smo edina družina poleg župnika in učitelja, ki smo bili izgnani, še danes se srečujemo z ljudmi, ki so nam v Srbiji nudili zatoči- šče pred izgubljenim domom. Tako so nas že obiskali Mi- lic Aleksič ter dmžina Gli- šovič. Tudi mi smo že bili v povojnih letih pri njih.« Rane niso vse zaceljene. Sonce dtuies prav tako lepo sije nad Planino in vsemi do. mačijami, kot nekoč. Vmes je žal prišlo nekaj slabega, kar poskušamo pozabiti. Vezi pa ostajajo in tudi optimi- zem v prihodnost, ki zahteva še lepše in sončne j še dneve, kot so bili tudi za Romihove' B Planine med letom 1941 in 1945. TONE VRABL Mati Mfil\ikH Koiiiili s htVrko lleclviko in njenim Francem pred obnovljeno domačijo. I oto: MILEN KO STKA.ŠEK OŠ PLANINA DELO \H SADOVI IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI Iz šolske kronike mi- nulega leta smo, ko smo obi-^^kab Planino, izbrska- li ne.-:aj zanimivih pc^dat- kov o delu in dejavnostih učencev* in učiteljev na šoli ki nosi naslov Koz- janski odred. Jvlec, zanimivostmi iz pe- srroga vsakdana te šole velja omeniti predvsem v lansi-em letu začeta pie- daviiKja za starše osnov- nofrCiskih otrok. Pa v na- prej predvidenem progra- mu &o se starši m učite- lji .srečevali vsak mesec .n £.voja srečanja poime nc\ai' »šola za starše.« Ker so predavanja v mi- nulem šolskem letu izred- no uspela, so se na šoli domtuiL, da z njimi na daljujtjo tudi letos. Star- ši so namreč to obhiio skupnega sodelovanja sprejeli z velikim zado- voljstvom. Teme razgovo- rov niso bile naključne, temveč skrbno izlorane. Prvo predavanje v šoli za starše je nosilo naslov: Podoba oblikovanja mfi aosti, naslednje pa: Se starši in vzgojiteji dovolj potrudijo, da bi razume- li svojega otroka. Posiu šali so tudi strokovno predavanje o nalezi,ivih boleznih in o življenju mladih. Vodstvo šole pa stremi za tem, da bi z dobro začetimi predavan;, na šoli nadaljevali in v svoj krog pritegnili vrsto stro- kovnjakov; od socialnega delavca, medicimkih se ster do psihologa. Vseka- kor so take oblike sootrftsn:h zgradb in družbenih objektov bodo še tudi letos kaaali po- sledice te katastrofe. Vendar vzrok ni v pomanjkanju sredstev, sao je sode- lovanje z Ljubljansko banko izredno dobro. V tem primeru gre namreč za vsesplošno pomanjkanje cementa, brez katerega ni možna še tako maj'hna adaptiicija mp ŠENTJUR JE POIMENOVAN Z ULICAMI Akcija poimenovanja ulic v krajev- ni skupnosti Šentjur se je iztekla. Tab- lice z naslovi ulic in hišnimi številka- mi so v veliki večini že na svojih me- stih. Poštarjem, pa tudi prebivalcem Šentjurja in okol.ce bodo zdaj olaj- šane težave pn iskanju pravega na- slova, saj vemo, da se Šentjur s sivojo bližnjo okolico hitro širi in da nara- šča tudi število prebivalcev. Ob tem je treba zapisati samo še to, da jie komisija, ki je pripravljala osnutek za imena ulic, le-tega skrbno pieudarila. Tako najdemo zdaj v Šen- tjurju ulice poimenovane po njihovih rojakih, glede na solidarnost ljubljan- skih občin — Ljubljansko cesto in ne- katera pristna, domača imena, kot na primer: Na vrbco. Pod lipoo m po- dobno. mp POMOČ UZICKIPOZEGI Prebivalci šentjurske občine niso pozabili na solidarnost, ki so jio ob potresu leta 1974 izkazali delovni ljudje. To so ponovno dokaaali pred dnevi, ko so se odločali, da bodio priskočili na pomoč pobrateni občini Užička Po- žega. Tu je namreč hudo neurje s točo povzročilo m 60 rtiiilijard škode. Pogo- vori o akciji in pomoči so v polnem takti. mp CESTNA BAZA Cestno podjetje Celje bo v Šentjur- ju predalo svojemu namenu prvo cest- no bazo izven mesta Celja. Slanmostna otvoritev s kultuiTiim programom bo v soboto. Nov objekt bo sodobno ure- jen in delavci, ki bodo nastanjen: v njem, bodo oskrbovali ceste na širšem kozjanskem območju. mp REGULACIJA VOGLAJNE Del Voglajne, ki teče akoza šentj.ur bo reguliran. Dala so že stekla, in si- cer bodo najprej uredili stioigo Vo- glajne v bližini tovarne Alpos. Napra- vili bodo namreč zajetje za hladilno vodo. Območna vodna skupnost sku- paj s Komunalno skupnostjo Šentjur pripravlja tudi celotno ureditev šen- tjurskega vodnega križišča. mrp SZDL iN OSS V mesecu oktobru bo v Šentjurju skupna konferenca SZDL in občinske- ga sindikalnega sveta. Na njej bodo dokončno podali oceno delegatskega sistema v tej občini. Hkrati pa se bo- do dogovorili o organizacijskih in dru- gih spremembah za volitve v prihod- njem letu. mp SKUPNOST ZA POŽARNO VARNOST V soboto bodo v Sentjuirjiu na sivoji prvi redni skupščini konstituirali Skup- nost za požarno varnost. Sprejedi bo- do akci,iski program in potrebne akte za redno delo te skupnosti. Na tak način bo tuda gasilstvo dobilo svojo materialno baao in bo bo vzpodbuda za nadaljnje delo. mp OOGOVOB PREDSTOJNIKU OČESNEGA ODDELKA z vašim odgovorom v No- vem tedniku se ne strinjam povsem. Zato odgovarjam in protestiram. Nisem prišel na pregled zato, da bi dobil sta- rositna očala, temveč me je poslal splošni zdravnik. Za- kaj sem prišel, je moč ugo- toviti, saj je napotnica osta- la v ambulanti. Do številke sem prišel po vrstnem redu pri vratarju in ne z izsilje- vanjem. Sam sem vprašaji vratarja, kdaj bo približno na vrsti moja številka. Navedli ste rok pregleda m to, da traja čakalna doba dva meseca. Pred meseci sem sli- šal po radiu, da je čakalna doba za pregled največ od deset do petnajst dni. Da je šlo takrat vse po vrsti, da bi ta dan jemala sestra otroke naprej, kot ste navedli, to ni res. Kot san že zadnjič navedel, je bila v čakalnici tudi mati z otro- kom. Prosila je sestro naj jo vzame, ker je imela prevoz ob trinajsti un. Pa je sestra ni vzela. Če je res jemala otroke naprej, bi bilo to vred- no vse pohvale. Tako pa je samo s prstom odrejaJa, kdo naj pride v ambulanto. Za ime Mire Iskrač, ki sem jo v prvem pisanju mvedel, sem zvedel od zdravstvenih delavcev. Trikrat sem vpra- šal, če je ime točno. Zato se ji oproščam. Žalostno pa je to, da so mi _ njene so- delavke dale napačen naslov. Po vsem tem sklepam, da med njimi m složnosti. Tovariš primarij v odgovo- ru omenja, da prihajajo bol- niki v to ambulanto z vseh strani. Moram reči, da ni- sem videl veliko avtomobilov drugih registracij, kot je to na primer v Slovenjem Grad- cu, kamor hodi tudi veliko Celjanov na zdravstvene poe- glede. Razumem tovariša pri- marija dr. Jurka, da zagovar- ja svoje sodelavce, toda, če bi bil sam pacient, bi bil za- gotovo drugačnega mišljenja, ko bi sam videl in slišal, kaj 98 dogaja v čakalnicah STANE ZALOŽNIK Arclin 16, škof 'a vas UREDNIŠTVO. Čeprav nas je pisec odgovora predstojni- ku očesne.ua oddelka celjske bolnišnice prim. dr. Jurku prosil naj v podpisu navede- mo samo njegovi inicialki, tega nismo storili, ker ge za dialog, ker gre za odgovor na odgovor, ki pa v nobenem primeru ne more biti anoni- men. No, pa še nekaj nas je zbodlo v oči. Tisto, da pred celjsko bolnišnico ni toliko avtomobilov drugiii registra- cij kot pred slovenjegraško. Ne gre zdaj za to, kje jih je več. Toda, če bi merili pri- hod pacientov na preglede v naše ambulante samo po tem, bi ravnali hudo narobe. Zdi se nam namreč, da je dosti več tistih, ki prihajajo do ambulant peš, ker so se v celje pripeljali z vlakom, avtobusom in prišli kako drugače. Sicer pa menimo, da ta odgovor ne prispeva bist- veno k razjasnitvi problema Nas bi veliko bolj zanimalo, kaj so v zdravstvenih domo- vih in bolnišnici napravili, da bi bila čakalna doba čim krajša, da bi bile ambulante odprte v času, kot je napi- sano in da bi pacienti priha- jali na pregled k zdravniku samo pri enih vratih. OBSOJAM Kakor mnogo drugih, je tu- di mene zelo prizadel članek o pomoru naših priljubljenih ptic lastovk. Vprašujem se, kje so človeška srca, ki zmo- rejo takšno grdo dejanje? Upam, da bo bela fasada njene hiše zdaj grša kot so lahko madeži nedolžnih las- tovk! Zanima me, kakšen občutek bi imela tista ženska, če bi kdo njo ali njene otroke vr- gel iz tople p>ostelje? Pravijo, da se vsaka krivič- na reč sama maščuje. Ce prej ne, čez sedem let. A. Ž. štore SE O NEOBDELANI ZEMLJI V Novem tedniku -z dne 11. i avgusta sem prebral članek j Jožeta Petka -Izboljšaj ali i pusti«, v katerem razglablja, j kako je z neobdelano zemljo i pri nas. S pisanjem tovariša Petka i se ne stnnjam, ko le-ta vali i krivdo sa neobdelano zemljo pri nas predvsem na tiste ta- ko imenovane dvoživke. Po- zabil pa je, kako je s tisto zemljo, ki jo upravljajo kme- I tijske zadruge. Ni še dolgo ; tega, ko so kmetijske zadni- ge z vročo željo odkupovale zemljo in pri tem zagotav- ljale, da bodo več in bolje pridelale, kakor pa so naši zaostali kmetje. Poskušale so z raznimi posevki, uspeha pa je bilo malo. Zdaj dajejo to zemljo kmetom nasaj v na- jem. Včasih se je dogajalo in morda se še, da je prav ti- sta zemlja ostala neobdelana. Jože Petek omenja, da stro- ji lajšajo kmet.u delo, ne po- ve pa, s kakšno težavo je kmet prišel do strojev, saj ni še dolgo, ko so stare stro- je raznih tujih znamk več ali manj ilegalno kupovali v tu- jini. Malo pred tem pa se je pri nas razpravljalo, ali ima naš kmet sploh lahk- traktor ali ne! Kmet pa tudi ni bil deležen ugodnosti posojil, kot jih ima delovni človek na primer pri nakupu avtomobi- la. Tako je bil kmet potis- njen na rob dogajanj in mo- ral se je nekako samorastniš- ko prebijati iz dneva v dan, da je lahko obstajal. Poiskal si je dodatni zaslužek v to- varni. To je privedlo do tega, da je nastalo vprašanje pri- delovanja hrane pereče. Več- je pridelke pa bi seveda lah- ko dosegli z združevanjem zemlje. Za te zadeve pa se naši kmetje p>očasi in težko ogrevajo. Morda so upraviče- ni? Nastaja bojazen, da bo naš dvojno zaposlen kmet prehit- ro FK>stal delovni invalid in družba mu*bo morala dajati invalidsko pokojnino. Pozabljamo pa, da on s svojim dvojnim delom druž- bi tudi dvojno prispeva. Več bo prispeval kakor tisU, ki po delu išče razvedrilo drug- je. Tale naš dvojni delavec pa za rekreaci,io pase krave aU napravi obhod po svojem »gruntiču«, da vidi, kako mu rase fižol, zelje in drugo. Spomnimo se samo naše lepe stare pesmice: »V-ik kmetič ma svoje veselje. ..« In res je tako. Prepričan sem, da bo še ve- liko naših kmetov raje iz- boljšalo kmetijo, kot pa da bi pustili vse v nsmar. Seveda, če jim bodo dane možnosti. Saj vendar naši preprosti ljudje znajo ceniti svojo zem- ljo in se predobro zavedajo, da jim daje življenje. BENO CEGNAR UREDNIŠTVO: Vaše pismo objavljamo, četudi se ne strinjamo povsem, kar nava- jate. In še nekaj — pravza- prav ste anonimni, saj ste nam »pozabili« napisati svoj naslov. Škoda, resnično ško- da. Ce bi vedeli, od kod ste, bi se lažje pogovarjali. Tako pa. .. Navzlic temu nič kaj pri- jetnemu občutku, saj najbrž tudi vi radi pogledate sogo- vorniku v oči, opozarjate na problem kmetov in delavcev. Ta resnično obstaja. Čuti ga zemlja in čuti ga tovarna. Slednja še posebej. Ce bi vedeli od kod ste, bi tudi probleme, ki jih navaja- te laže krajevno določili, in pristojne bi tudi vprašali, ka- ko je s posojili za specializa- cijo kme-tijske proizvodnje na vsem območju, kako s preusmerjanjem kmetij. Tako pa ostaja tudi ta problem preveč splošen. Zato vas vabimo, zgiasite se še s kakšnim pismom in ne pozabite navesti svojega toč- nega naslova. Z& danes pa hvala za sode- lovanje. PRIPOROČA Tokrat vas vabimo v Tehnomercator- jevo prodajno enoto Elektro na Titovetn trgu. Res da še sije na nebu toplo sonce,- upajmo da nas jeseni ne bo zapustilo, toda kljub upom se zima vendarle poča- si, a vztrajno približuje. Zato bo treba pravočasne poskrbeti za tople prostora in pri tem problemu vam bo pomagal — kot vedno — tehnomercator. V prodajni enoti Elektro so vam na voljo najrazlič- nejše peči (električne in plinske), s ka- terimi se boste lahko greli v zimskih dneh. o'cer pa si sami oglejte bogato zbiro. §t. 37 — 15. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 21 OŠARKA TAKO NAJ Bi BILO TUDI V DRUGI LIGI (K C^lje se sistema/tičiio ipravlja na start v II- jj. Tokrat je orgčuiizira. jdnevni turnir z udeležbo [. štirih članov lige, kjer l>odo čez dober mesec ,prijemali za točke. Tudi lijonov«, trenerjev ostalih p v tej ligi, j^ kar mrgo- 3 v Celju. Vsi tipajo, išče- vrzeli v svojih nasprotni- delajo analize, študira- variante, da bi dodobra jznali svoje tekmece. Vse ie, da si vsak obeta kar fveč od le^tošnjega prven- a. Kaj lahko zapišemo o Ijanih? Na tem turnirju v lju so izšli kot zmagoval- V trdem boju, kjer so eli igro v svojih rokah •h 40 minut, so premagali inirano ekipo 2KK Mari- r s 105:97. Iniciativa je a na strani Celjanov, ki so odlikovali tako v igra pod ši kot v polju, čeprav sta a trenerja močno taktizi- a in pošiljala v ogenj vse alce, pa se je izkazalo, imajo Celjani trenutno liko orožje v odličnih Gol- lec, Pipan in Rozman. Ta- ou, in Pipanu, zelo solidne- mu centru Polancu, da pa drugi v tem času še niso po- vsem uigrani. Močno se po- zna odsotnost Sabolčkega. ki je še poškodovan in se ne more vključiti v redne pri- prave. Srečanje Celja z In- dustromonta^, bivšim čla- nom I. ZKL, je bilo drama- tično po .svojem poteku zla- sti v zadnjih minutah. Celja- ni so krepko vodili tekmo, v I. delu že s 15 koši pred- nosti, da so gostje razbili celjsko zbranost in mirnost v 36. minuti, kjer so že po- vedli s 75:71. Nervoza Celja- nov, več slabih podaj in iz- gubljenih žog, je botrovalo takšnemu preobratu. Zadnja minuta je po zaslugi Rozma- na, Pipana in predvsem Gol- ca, ki je 3 sekunde pred koncem poraz spremenil v zmago, dokazala, da ob bor- benosti, zbranos-ti, pa tudi z delčkom športne sreče, lahko košarkarji dosežejo marsi- kaj. V tem srečanju, ki se je končalo s 83:82, so brez dvoma bili junaki Gole, Po- ko so Ceiljani izšli s turnir- ja kot zmivgovalci pred In- dustromontažo, Mariborom in Slovfmom-Ilirijo iz Ljub- ljane. V prvenstveni tekmi pa so članice 2KK Celje premagale Maribor s 65:45 (.'14:21) in se tako utrdile na 2. mestu v vzhodni repui>liški ligi. Ob tako uspe.šnem nadaljevanju imajo vse pogoje, da se bodo Ix>novno uvrstile v finale, pa morda z dobrim nastopom v enotno republiško ligo. To- krat so bile najbolj uspeš- ne — Kunej 25, Macerl 14, Rozman 8, Bela ,11 in D. Bo- rovšak s sedmimi koši. Tek- me moških ekip so prav do- bro vodili sodniki Pur in Kveder iz Žalca, Zule iz Slo- venskih Konjic in Zalesnik iz Celja. Zal je upadel obi.sk tako kvalitetnih športnih pri- reditev, saj je bilo zbranih le 200 do 300 gledalcev. Upaj- mo. da bo ob prvenstvenih tekmah ponovno porastefl in- teres ljubiteljev celjskega športa, še predvsem pa zve- stih košarkarskih zanesenja- kov. PCAREL .JITG NA KRATKO Kokonietaši Triin tea- ma so se vrnili iz .svice, kjer so odigrali .štiri tek- me. Dve tekmi z moštvi švicarske druge lige .so zmagali (.Stiila 13:1 i. Hiing 16:9), z eki])ama pr- ve lige i)a so igrali ne- odločeno 12:12 in 13:13. XXX Na drugi letalski bal- kaniadi, ki je bila v bol- garskih mestih šuman in Vama so predstavniki celjskega Aero kluba do- segli odlične uspehe. Roj- mk Črtomir je v jadral- nem letenju standardne klase bil dmgi, Lilija Bo- gdan pa je bil v tako imenovani (jdprti klasi če- trti, V akrobatskem lete- nju je pa Kamer Peter zasedel šesto mesto. XXX Zbor delegatov za špor- tno rekreaci.jo (lel.je bo še enkrat organiziral Irim akcijo hoje. ki bo v so- boto. 17. 9. in nedeljo IX. 9. (Ki 9. do 12. ure. na Gričku (krožna pot), iz Skalne kleti na CJeljsko kočo ter iz Štor na Sve- tino. Vabijo vse, ki še niso osvojili značko trim- čka hodača, kot tudi vse tiste, ki bi se radi raz- gibali v naravi. I RANCEK PUNGEitCIC ROKOMET ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ i^M ^^^ i^i ^^ il^i PRESENETILA TUDI MINERVA Tudi v drugem kolu I. zve' zne lige so Celjani gostova- li in to proti Medveščaku v Zagrebu, torej ekipi, katera je letos ostala brez svojih dveh najboljših igralcev bra- tov Zovko, ki bi rada igrala v Celju. Različne komisije še niso izrekle svoje, razen tista, ki je »pripeljala« nazaj v celjsko eikipo Miho Bo- jeviča, da bo še v.saj eno leto branil celjske vrste. Rokometaši Celja so tek- mo v Zagrebu dobili ter ta- ko osvojili prvi par drago- cenih točk. Tekma je bila razburljiva, Celjani so bili vse.skozi boljši, žal pa je ob koncu tekme tudi po zaslugi sodnikov prišlo do manjših težav. Vse skupaj pa se je srečno končalo, zlasti seveda za Celjane. Ekipa je dokaza- la, da zna igrati in da lah- ko od nje tudi v tej posta- vi še veliko pričakujemo. Končni rezultat: 28:21! Naj- boljša strelca sta bila Vlado Bojevič in Vukoje. Po dveh kolih so Celjani na pete'm mestu z dvema to- čkama, v tretjem kolu pa bodo igrali doma proti ni- škemu Železničarju. To tek- mo bo po vsej verjetnosti prenašala t\idi ju.goslovan&ka televizija. Izkazali so .okoj. ntne dobivajo v tem prime- ru še plačo, ki je nekoliko vi- šja od tiste, ki bi jo zaslu- žili, če bi delali pred upoko- jitvijo. če je še pred leti vse njihovo gospodarstvo slone- lo predvsem na živinoreji, p>otem je treba zapisati, da v tej petletki predstavlja raz- voj industrije prioritetno na- logo. Žal je na voljo premalo sredstev za izkoriščanje rud, s katerimi je ta dežela izred- no bogata, še posebej velja to za baker, zlato, srebro in cink. Tujo sem vprašal, kolilco besede imajo delavci pri od- ločanju v njihovih tovarnah. Tuja mi je lepo odgovorila, da ima vsaka tovarna svoje- ga direktorja, ki ga na to mesto postavi vlada in ta po- tem o vsem odloča. .'Pristavi- la je še, da bi v primeru, ko bi lahko odločali delavci, vla- dala popolna anarhija, ker tako pač ne more in ne sme biti. Tudi v Sovjetski zvezi ni tako, je še dodala. Beseda je potem nanesla na njihovo mladino, ki po Tujinih be- sedah nima nikakršnih pro- blemov in živi vsa srečna, šolanje pa je tako ali tako vsakomur omogočeno. Zani. miv je podatek, ko je govo- ri'la o vlogi žensk. Na uni- verzi predstavljajo študentke petdeset odstotkov, ženske so popolnoma enakovredne z moškimi. In nekaj si lahko dovolijo. Pravijo, da Mongol- oi sploh niso ljubosumni, če jih žena prevara. »Verjetno vedo, da imajo tako tudi oni manj problemov«, je nekdo iz naše skupine hudomušno odvrnil, drugi pa je dejal, da je prevara nesramnost, ko mu kaj takega povedo šele dan pred odhodom. Pa še en podatek. Abortus v MongolL ji ni dovoljen. To lahko razu- memo, saj si vlada na vse načine prizadeva, da bi šte- vilo prebivalcev naraslo. Prav zaradi tega uživajo dru- žine, predvsem pa matere, ki imajo več kot pet otrok, po. sebne olajšave. Ponosni očet- je pa dobijo celo red zaslug za narod. V Mongoliji dajejo velika sredstva za informiranje dr- žavljanov. Televizijski —pro- gram se prične že dopoldne in traja pozno v noč, prav tako pa tudi radijski, izhaja pa tudi cela vrsta časopisov. Osrednji dnevnik je U1 Men, ki ga izdaja Centralni komite, izhajajo pa tudi sindikal- na glasila in mladinski tisk. S podobnimi izdajami kot so naši Doktor romani. Stop, Adam in Eva, Antena, Start in čik se ne ukvarjajo in ko sem nekemu Mongolcu poda- ril Start, ki sem ga slučajno imel s seboj; sem mislil, da bo ponorel od sreče. Zahva- Ijevanju ni bilo ne konca ne kraja. PIŠE JANEZ VEDENIK Kdor je previsok, se mu zgodi, da če se pripogne, se mu v glavi zavrti. TOPER: VEDNO BOLJE Kar tri tedne je v prebold- skem hotelu potekala Topro- va prodajna akcija oziroma »poslovni dnevi«, na katerih sd kupcem iz Slovenije in Jugoslavije prikazali oblačila in ostalo za pomlad ter po- letje 1978. Izredno dobro or- ganizirani »poslovni dnevi« Topru zagotavljajo prodajo kar 70 V« celoletne proizvod- nje. Toper je s prikazanim zno- va opozoril na svoje izredno kvalitetne proizvode: moške srajce, športno konfekcijo, žensko perilo, oblačila za prosti čas itd. Kot zanimivost so pokazali tudi tenis kolek- cijo s paralelno uporabo za prosti čas. žal pa tu zraven ni nogavic, ker niso uspeli v dogovorih. Prijetna je tudi nova ko- lekcija dresov za lažje ozi- roma dvoranske športe, naj- bolj pa navdušujejo nove tka- nine, ki se resnično ponašajo z izjemno kakovostjo. Pozornost je vzbudila tudi kolekcija nahrbtnikov, pri- pravljenih za vse, od lovca do avtostoparja. Domač ma- terial in dostopne cene. S te- mi nahrbtniki je bila oprem- ljena tudi naša alpinistična skupina na Ande. Skratka, s »poslovnimi dnevi« v Pre- boldu je Toper znova doka- zal, da hoče potrošniku po- nuditi vedno več in vedno boljše. ■an Ulica v predmestju Ulaii Batorja SVET V STEKLENEM VRTU (2) ZARADI SPREMEMB SELITEV KMET. POVRŠIN Toplejša klima bi pov- zročila tudi hitrejše toplje- nje ledu-na Antarktiki in Gronlandu, povečanje čvr- stosti ledu in s tem teže zemeljskih »ledenih kap«. Te spremembe bi lahko povročile tudi pomikanje ledene mase na Antarktiki k morju, kar bi združe- no s povišano temperatu- ro morja, povzročilo z\'i- šanje nivoja morja za pet metrov — v naslednjih tristo letih. To pa pome- ni, da bi bila mnoga sve- tovna pristanišča — po- plavljena. X če bi se res zgodilo to, kar predvidevajo ameriški znanstveniki, bi živele čez sto do dvesto let v takš- nih klimatskih pogojih, ki s^ bili značilni za , dobo mezozoika — pred 70 do 100 milijoni let. . Vpliv takšnih pogojev na sve=- tovno poljedeljstvo bi bU vsestran^. čeprav bi povečana ko- ličina ogljikovega dioksi- da v zraku olajšala foto- sintezo rastlinam in s tem povzročila večje pridelke, bi visoka temepatura, zmanjšana preskrba kore- nin s kisikom in porast obdelovalnih površin po- krtih z oblaki, lahko pov- zročili znatno zmanjšanje poljedeijske proizvodnje. Že omenjen porast tem- perature bi povzročil tudii premik poljedeljskih j^b- močij na območja večje geografske širine. Tako bi na primer koruza v ZDA ne uspevala več na seda- njih območjih, ki so tre- nutno najbolj ugodna, temveč bi rasla severneje, kjer je zemljišče manj plodno. To pa bi prisililo poljedelce k intenzivnejše- mu gnojenju, da bi obdr- žali primemo količino pri- delka. X Zato poročilo Narodne- ga raziskovalnega sveta še dodatno poudarja mož- nost resnega vpliva na premik klimatskih regij, kakor tudi na spremembe znotraj, teh območij. Vse to bi povzročile spremem- be v odnosu med tempera- turo, količino vode, oblač- nostjo tn radiacijskim rav- notežjem. Sedanja poljedelska tehnologija je zasnovana na dolgoletnih ustaljenih ocenah teh odnosov. Tako bi spremembe lahko pov- zročile pravzaprav popol- noma nepredvidljive spre- membe v poljedelski teh- nologiji. Kako :n kdaj pa bi vse takšne spremembe osvojile človeštvo, za kate- rega predvidevamo, da bo v bodočnosti eden osnov- nih najtežjih problemov prehrane — tudi danes trpi stotine milijonov lju- di zaradi podhranjenosti — je vprašanje, na katere- ga trenutno ni odgovora. (se nadaljuje) NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih org-inizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina tn oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jvu-e Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia CJelje), Damjana Stainejčič, Zden- ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedemk. T/ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »Del."w, Ijubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — CJeloletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za Inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račim 50102-601-'^0012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi m naročnina 22 800. mm^mmmmmmmmmmmmmmmma^mi^^mmmi^m^mmmmmmmammmmmmmmKammmmmmm ................... ^^