Leto LXXVM it. 79 Cena 40 cent. UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCCiUEVA ULICA 5 -IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase U Kraljevine Italije ta taoxemstra trna UMOVE PUBBLICTTA IT ALI AN A 8. A-, MILANO Siloviti letalski napadi na letališča in luke na Malti V Valeti zadeta kriiarka — Hudo razdejanje med vojaškimi napravami na otoku — Pet sovražnih letal sestreljenih TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-15 iS 31-15 Računi pri postno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351 Glavni stan italijanskih Oboroženih Sti je objavil 5. aprila naslednje 6 7 S. vojno poroči**: Topniško streljanje- in deio%anje patrol na cirenai^kem bojiAču. Sovražne letalske sile »o napadle Ben *azi In Demo. Zadeta ni bila nobena na prava, ki bi bila pomembna v vojaškem pogledu. Med domaćim prebivalstvom je bilo nekaj I jadi ranjenik. Protiletalski« obramba v Bengaziju je sestrelila eno sov razno letalo, aem&ki lovci pa so v letalskih spopadih sestrelili nadaljnja tri. Velike skupine nemških letal so ponoči in podnevi silovito napadale Malto ter intenzivno bombardirale letališke naprave \ Ca Venezii. Half ara in hi ki PoskodovaJ« so mnofo letal na letali&Hh In razdejaJe topniške in zaroraetne postojanke. < i Lavni stan italijanskih Oboroženih Sil j< danes objavil naslednje 674. vojno poročilo: Sovražni izvidniški oddelki. ki jih je podpiralo tudi topništvo, so bili odbiti na področju južnovzhodno od Mekilija. Nat istem področju so naša bojna 1« tala napadla t \idnlm učinkom zbirališč*- motornih vozil in jih znatno število poškodovala. Eno letalo se ni vrnilo na svoje o po ri-'M . N asa I« tah* so znova bombardirala /. If/nien Marsa Matruh—Aleksandrija ter so jo na več točkah prekinila. •Jaki oddelki nemških letalskih sil so ponovno ponoči in podnevi napadli otok Malto. Silovito so bili bombardiranj arzena!, delavnice in zaloge pogonskih sredstev v La Valletti. Zadeta Je bila tudi urizarka v tamkajšnjem bazenu. Znatna škoda je bila prizadeta letališčem in vzle-ti-^»*m na otoku. Igotovilo se je. da je t>ilo sovražno letalo tipa Hurricane sestreljeno v letalskem spopadu. Junaška smrt zavednega fašista 7. aprila, s. Divizijski general Gio- r_-_ni Esposito, ki je bil odlikovan z 'Jato svetinja in poveljuje sedaj 5. planinski di--_ziji >Pusteria«, je poslal Tajniku stranke naslednje pismo: Moram vam poročati o dogodku, ki bo vzbudil ponos slehernega fašista, Ko bo zar.j zvedel. Pri zasliševanju, ki ga je opravila posebna komisija, je 6 planincev z bataljona >Bolzano«, ki so 3. decembra preteklega leta prišli v ujetništvo apomikov in so jih nase ćete te dni osvobodile. 3o vsi soglasno izpovedali, da je Dil podporočnik Marini Konstantin iz Štora v pokrajini Trento, ki je prav tako pripadal bataljonu jBoizanob-javilo vrhovno poveljniStvo v zvezi z borbami na vzhodni fronti med 1. januarjem in 31. marcem t. 1. t Lokalanzeiger« p še, da so propadli vsi upi. ki jih je imel ^'a-lin v zimski mraz. Nihče ne bo mogel oceniti sovjetskih izgub v zimskih mesečin. Dejstvo je. da boljševikom v nobenem kia-ju ni uspelo zamajati železne nemške fronte. Sovjetske izgube oklopnih voz n topov so zelo visoke ne samo po številu, temveč tudi relativno, če pomislimo, da so terenske prilike in sneg omejevale gibarje bojnih vozov m da branilci nimajo navade zajemati sovražnega topništva, će je navzlic temu več nego 2500 topov pallo v nemške roke, dokazuje to, da so boljševika po eru strani nakopičili ogromne množine topništva in po drugi strani, da je bila nemška obramba mojstrska. Izguba več nego 2700 letal dokazuje, da je L^jft-vv-affe navzlic neugodnim vremenskim prilikam znala obdržati svojo premoč na sovjetskem nebu. Rustranski kralj med ranjenci Bukarešta, 7. aprila, s. Kralj Mihael in Maršal An ton esc u sta posvetila velikonočne praznike ranjencem in borcem na proti-boljševiski fronti. Vladar je o Veliki noči obiskal vrsto vojaških bolnišnic v prestolnici ter delil med ranjence darila. Povsod je bil sprejet z navdušenimi manifestacijami. mm* I* Hitlerjevega glavnega stan«, 7. apr. s. Vrhovno povelj nistvo nemških oboroženih sil je objavilo včeraj naslednje službeno vojno poročilo* Na vzhodnem bojišča se J* ponesrečilo več lokalnih sovražnih napadov. Pri nemški ofenzivni akciji ki Je trajala več dni. je bil sovražnik na srednjem sektorju bo-iišca pregnan iz 69 krajev. Poleg več sto njevnikov Je bilo zaplenjenih 47 topov, 2? možnarjev 132 strojnic in mnogo prenosnega orožja. Včeraj Je bflo sestreljenih t letalskih spopadih ali uničenih na tleh na vzhodni fronti 46 sovražnih letal. Dve nemški letali se nista vrnili na svoji oporišči. Letalske sile so ponoči uspešno napadle naprave sovjetske letalske industrije v Ribski in vojaške naprave v Moskvi. V severni Afriki Je bilo odbitih več ponovnih napadov vojaških angleških rzvid-niških oddelkov na Mek ili. Z bombami Je bila železniška proga Aleksanrija — Marsa Matruh na več krajih razbita. V valovih so skupine nemških bojnih in lovskih letal napadale vojaške naprave na otoku Malti Opaženo Je bilo. da so bili zadeti arzenali. naprave v laki delavnice, vojašnice, skladišče pogonskih sredstev m drugih vojnih potrebščin ter da so v njih nastale eksplozije in požari. Z bombami so bile poškodovane britanska lažja krirarka v pristanišču, tovorna in petrolejska ladja. Ob južni obali Anglije so nemška bojna letala bombardirala za oskrbo važne industrijske naprave. Angleški bombniki so v pretekli loči napadli stanovanjske okraje v raznih krajih zapadne Nemč:Je, predvsem pa mesto Donn. Med civilnim prebivalstvom Je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Naprav* vojne industrije pa niso b'*Ie poskodovane. pač pa je bilo poškodovanih nekaj javnih poslopij med njimi tudi stavbe visoke kulturne vrednosti Prot:leta!sko topništvo in nočni lovci so sestrelili 5 oapadajoctb letal Zavrnjeni napadi Berlin, 7. aprila, s. Na velikonočno nedeljo se je izjalovilo več novih sovjetskih napadov, kakor poročajo iz vojaških virov. Do teh napadov je prišlo na vseh odsekih vzhodnega bojišča. Posebno jaki »o bili U napadi sovjetskih oddelkov na bojišču okrog Sevastopolja. blizu Harkova in oa srednjem odseku bojišča, toda povsod SO nemške in zavezniške čete sovražnika Odbile to mu prizadejale zelo hude izgrube in materijalno Škodo. Uspeti Fincev Hnlstnki. 7 aprila, s Oddelki fina*« pehote so ob sodelovanju • topništvom in letalskih sil snova zavzeli otok Tltarsaarl ▼ Finskem zalivu, ki ga je morala Finska odstopiti Sovjetski zvezi ob koncu zadnje Umake vojne. Finski napad Je 1—1 Načelnik pn Hitlerju Berlin, 7. aprila, s. V Hitlerjevem glavnem stanu je bilo objavljeno, da je kancelar 5. aprila tam sprejel načelnika romunskega generalnega Štaba generala Štefana, W ta čas potuje po Nemčiji. Na vabilo nemdkega vrhovnega poveljstva je pregledal posamezne večje oddelke nemških čet m opremo nemških oboroženih sil Švedski protest Stoekholm, 7 april as »vedski zunanji ministar j§ odredil diplomatskemu zastopstvu t Kujbisevu. da protestira pn aovj*u 3 ki vladi zaradi okolacine, v kateri so ruska, letala odvrgla 2. aprila bomba s* Hsr Tv»r*Twfo nfl f!n*ko-sVr»rtsM me*. izhaja vsak dan opoldne — Meaečn a naročnina O- Ur, za Inozemstvo 15 JO Ur OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Zopet uniien angleški konvoj pred Malto " ' megli so skušali Angleži spraviti dobro zavarovan konvoj toda italijansko brodovje jim je to preprečilo in konvoj razbilo Rim, 7. aprila, s. Uspeh. Ki ga je do- -grlo italijansko vojno brodovje v bilki dne 22. marca, je logična posledica dogodkov, ki so ta čas dozoreli Oslabitev sovražnega vojnega brodovja in posebno sovražnega oklopnega Ladjevja, je oila dosežena v vrsti drznih operacij, ki bodo postale legendarne spričo izkušenosti in poguma napadalcev. Stalna kontrola, ki so jo dan za dnem izvajala izvidniska letala ln podmornice nad sovražnim vojnim brodovjem, popolna zmešnjava na sovražni strani, ki je bila dosežena s sodelovanjem italijanskih letalskih in pomorskih napadalnih operacij, sta omogočila, da je bilo mogoče uspešno nastopiti proti poslednjemu sovražnemu poskusu, da bi se spravilo nekaj novih sa-log vojnih potrebščin na Malto. Proti konvoju, ki so ga opazile dne 21. marca popoldne podmornice, ki so bile razmeščene na poti proti AJeksandriji in katerega so pričele naslednje jutro napadati skupine torpednih in bombnih letal, sta se pognali dve vojni eskadri. Prva je bila sestavljena iz treh križark in Štirih rušil-cev, druga iz oklopnice rLittorioc in 4 ru-Silcev. Kljub kasni uri. ob kateri je bil opažen sovražni konvoj in kljub veliki razdalji konvoja od naših oporišč, so italijanske bojne ladje spričo velike naglice, s katero so se pognale proti sovražniku, dosegle stik z njim še ob pravem času, tako da so ga lahko prisilile, da je spremenil svojo smer in se nazadnje razpršil. Sovražno vojno brodovje je bilo sestavljeno iz skupine 5 križark in 7 rušilcev ter iz skupine brzin ladij, obdanih od kakih 12 tor-pedovk, je popolnoma odpovedalo. Prva eskadra italijanskih vojnih ladij, ki je pri- čla v stik z nasprotnikom, je bila sestavljena iz 3 križark in 4 rušilcev. Streljanje se je takoj pričelo In je trajalo kake tričetrt ure na razdaljo 15 do 20 tisoč metrov. Sovražnik je izvedel obrambni manever, zakril z umetno meglo tovorno ladjo, in očitno menil, da se bo umaknil spričo izredno slabega razgleda, nastalega tudi zaradi megle, ki jo je jug zanašal na področje srednjega Sredozemskega morja. Sovražnik se je zanašal tudi na svojo premoč. Italijanski diviziji 7 ladij po je v borbi proti 12 nasprotnim ladjam uspelo s spretnimi manevri ne samo preprečiti, da bi se bile sovražne sile oddaljile, marveč jih je celo zvabila nekoliko proti severu, da bi jih pripeljala v območje topov oklopnice >Littorio«. ki je prihajal s svojimi 4 rušilci z nekoliko oddaljenejšega oporišča in je morala zaradi tega prevoziti za 100 milj večjo razdaljo. Angleške kri-žarke so. čim <»o opazile italijansko oklop-nico, skušale izviti se iz ognja njenih topov in so se skrile za umetno meglo, kar jim je bile spričo ugodne smeri vetra toliko lažje. Operacije so se nadaljevale do solnčnega zahoda. Italijanske ladje so zmerom bolj kraišale razdaljo in se približa'e sovražniku do razdalje 12 km kljub vsem poskusom sovražnika da bi se jim umaknil m čeprav je bil spričo vremenskih okoliščin sovražne ladje opaziti le od časa do časa. Nagli nastop noči tn bližnji vihar na morju sta oteže vala streljanje. Morje je bilo vedno bolj razburkano in valovi so močno udariali ob našo ladie. ki so zasledovale sovražnika. Valovi so se vzpenjali prav do vrha ladijskih bokov Kljub temu sovražnik, ki je močno streljal z vsem svojim topništvom, ni dosegel nobenega uspeha, razen, da je z granato manjšega kalibra zadel italijansko oklopnlco ter jo neznatno poškodoval. Italijanske vojne ladje, ki so ob vsakem bežnem trenutku skrbno opazovale streljanje nasprotnika, pa so tako določevale njegov položaj in zato je bik) njihovo obstreljevanje .so\Tažnih ladij toliko boli uspešno. Sovražnik ni mogel dolgo vzdržati njihovega pritiska in je prav zaradi tega pognal svoje rušllce iz megle, da hi s torpedi napadli italijanske vojne ladje in tako pripomogli do tega. da bi se stik med njimi in angleškimi vojnimi ladjami prekinil. Rušilci so se dejansko pognali iz megle proti ftalijanskemu vojnemu brodovju na razdaljo 8 000 m. Italijanske vojne ladje pa so jih pričele takoj silovito obstreljevati, tako da so morali z vso naglico sprožiti svoje torpede. Čeprav so jih sprožili okrap 30, pa ni nobeden zadel cilja, deloma tudi zaradi pravočasnega nasprotnega manevra italijanskega brodovja. Med tem je nastopila popolna tema m razvnel se je silen vihar. Nebo se Je gost« pooblačilo in te okoliščine so angleškim ladjam omogočile, da so se definitivno umaknile italijanskim oddelkom izpred oči. Duce sprejel.Eksc. Visokega komisarja Rim, 6. apr. s. Duce je sprejel Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine, ki mn je podal poročilo. Duce ni u je dal navodila glede dela na gospodarskem in upravnem polju. Račun pa je bil za Angleže znatno pasiven. Ena križarka je bila zadeta v krmo od cele salve z oklopnice >Littorie<. Razdejana sta bila tudi dva njena stolpa. Na drugi križarki so italijanske granate povzročile prav tako - veliko razdejanje in požar. Bila je te dni v glavnem popravljena in nato odposlana v Gibraltar, da bi jo tam ciokončno obnovili. Neki rušilec je bil pri napadu začasno 'mobiliziran od italijanske granate. Ki je povzročila veliko razdejanje na njem, vendar mu je naslednjega dne uspelo pripluli do Malte, kjer so ga morali v vsej naglici spraviti v bazen. Tudi dva nadaljnja rušilca, ki sta prvemu prispela na pomoč, sta bila zadeta od dveh salv z italijanskih ladij. Neko nadaljnjo vojno ladjo, ki je skušala iiiasiednjega dne umakniti se nazaj proti Aleksandriji. pa je torpedirala podmornica pod poveljstvom Bruna Selicha. Sovražnikov poskus, da W se njegovo brodovje ponoči prikradlo do Malte, se je tako izjalovil. Razpršitev prevoznih ladij in škoda, ki je bila prizadejana vojnim ladjam, sta povzročili, da so se ladje zelo zakasnile, tako da so bile 23. marca še na morju in so se izpostavile napadom letalskih sil, ki so se pognale proti njim kljub viharnemu vremenu. Znano je, da je bilo tudi pri teh letalskih napadih uničenih atl poškodovanih nekaj ladij. Japonska in Indija Poziv japonskega ministrskega presednika Indijcem, naj se otresejo angleškega jarma Tokio. 7. aprila s. Tiskovni urad ministrskega predsedstva ie objavil nasiednjo izjavo m. n is trsk ega predsednika Toja- Imperialne sile. ki so po Rangunu zasedle najvažnejša strateška oporišča na Indijskem oceanu, namreč Andamanske otoke, na katere so bili pregnani indijski patrioti, ki so se boril; za neodvisnost sveje rie/ele. so prizadejale angeškim >i!am in njihovim vojaškim napravam v Indiji nove hude udarce. Neomajni namen nafega imperija, da stre silo Zedinjenih držav m Velike Britanije, se sedaj realizira. 'J'oo*r če bi Indija ostala kakor pre>j pod angleško vojaško kontrolo, se bojim, da bi Jo pri operacijah proti angleškim silam dolt tele hude nesreče. Japonci 50 daleč od te-da b; smatrali Indijce za sovražnike m njihovi namen; glede Indije so bili jasno obeleženi v govoru, ki sem ga imel v imperialnem parlamentu 12. marca. Trano sem prepričan, da se je sedaj indijskemu narodu ponudila prilika, da napne vse svoje sile in uresniči svoje aspiracije. Indija Indijcem! Le tako bo Indija dobila svojo pravo ustavno ureditev, kakršno si vsi žele. Britanski vpliv v Indiji je že omajan. Ta trenutek želim ponoviti, da Japonska pričakuje, da hoče 400 milijonov Indijcev ne le odvrniti nesrečo vojne od sebe. marveč da se tudi ne bodo dali zapeljati s praznim; obljubami Anglije, nego da nočejo i.-dcoristiti ugodno priliko, ki se-jim je ponudila in raztrgati verige, ki so iim jih Angleži pritrdili na noge ter se odločno boriti za svobodo in neodvisnost svoje domovine. ga sestrelila tn poleg tega razdejala se trt lovce na napadenem letališču. Blokiranje železniških strojev in vagonov v Ameriki Buenos Aires, 7. aprila, s. Vlada Zedt-njenih držav je blokirala vse železniške stroje ter potniške in tovorne vagone, ki so jih v zadnjem času dogradili v posameznih tovarnah, in še niso izročili posa-c^eznim železniškim družbam. Vlada je prevzela tudi kontrolo nad vso nadaljnjo produkcijo voznega parka. Letalski alarm v Kalkuti Rim, 6. aprila h. Angleška polslužbena agencija je objavila da je bfla v soboto popoldne alarmirana Kalku ta. Ni znano, ali so mesto sovražna letaAa tudi bombar-drra-la. Prvi napad na Cejlon Silovit letalski napad na Colombo — Velika škoda v loki in na letališčih Tokio, 7. aprila, s. Japonski glavni stan potrjuje, da so japonska mornarička letala silovito napadla Colom bo na CVjlonn in vojne ladje, vojaške naprave in rlast* letališča na področju okrog C olomba. Pomen napada na Colsmbo Tokio, 7. aprila s. V tukajšnjih kroerih opozarjajo, da ie bil letalski napad na Čo-lombo bolj političnega kakor strateškega pomena. Napad je bil nov člen v logičnem razvoju operacij, ki so se zaključile z zasedbo Anda^nanskega otočja. Port Bia*r je oddaljen od Colomba 1550 km. Cotombo, kakor Port Blait predstavljata zemljepisno prednji posto anki Bengalskega *aliva. Napad spada natanko v japonski nacrt o blokadi Indijskega oceana. Vojna »z^radnia Colomba je bil v zadnjem času silno pospešena, posebno odkar je padel Singapur. Colom bo predstavlja poslednje oporiSče. ki lahko do neke mere jamči za pomorsko zvezo z Avstrali;o Napad je bij izvršen v trenutku, ko je Cripp? spreminjal svoj nacrt glede ureiitve Indije, da bi «*e ohranila v odvisnosti britanskih interesov, n si je prizadeval najti kompromisno reil-tev med svojim stališčem in stališčem indijskih prvakov. Bombardiranje Colomba lahko postane signal za vae Indijce m klic k njihovi dokončni osvoboditvi. Iikrcanje Ja Z birmanskega bojišča Tokio, 7. aprila, s. Agencija Domej be-[ leži v poročilu z bojišča v Birmi, da so japonske letalske sile dosegle popolno premoč nad Birmanskim področjem. Ko so japonska Mala vč°raj napadla neko sovražno oporišče, se jim je postavilo v bran eno samo sovražno letalo. Japonska letala so 7. aprila, s. Po vsstl afendjs Rsuter lz Stdneya 90 se japonske čete t*-krcale g svojih ladij na več krajih na 3a-tomon sitem otočju- Zasedle ta kraje Kljeto. Kaso In fMfn defci otoka Boun«r»!nvf?l8. Zaslužno delovanje hranilnic Rim, 7. aprila s. Včeraj je bilo tu zborovanje fašistične nacionalne federacij* hranilnic, na katero je prišel tudi guverner Italijanske banke. Zborovanju je predsedoval predsednik federacije De Capitani dl Arzago. Ta je podal podrobno poročilo o poslovanju italijanskih hranilnic v preteklem letu in je opozoril na znatno naiašfta-nje vlog in obsežno sodelovanje pri vojnih posojilih, kakor tudi na velikopotezne kreditne operacije hranilnic v prilog Italiian-3kemu kmetijstvu in krajevnim gospodarskim podjetjem. Guverner Italijanske b*m-ke je v svojem govoru priznal zaslužno delovanje hranilnic. Na občnem zboru je bilo nato sprejeto poročilo o poslovanju federacije v preteklem letu. Tako poročilo, kakor tudi proračun za prihodnjo poslovno dobo sta bila soglasno sprejeta. Bolgarija je pripravljena na vsako preizkušnjo in žrtev Sofija. 7. aprila s. Vojni minister general Daskalov je dal novinarjem nekaj i?-jav o sedanjem položaju Bolgarije. Opozoril je. da je oosegel bolgarski narod v zadnjih 20 letih, kljub nesrečnemu zaključku prejšnje vojne, znatne uspehe na vseh področjih- Rezultat zmagovitega pohoda križarjev novega reda \n pravice, naših osnih zaveznikov na Balkan je bil, da smo dosegli svoje narodno edinstvo. Bolgarski narod se zaveda svoje »rečne bodočnosti m ne poaluia sovražne propagande ter ne hlasta po trnku, ki so mu ga nastavili oni, ki mu obljubljajo »boljševiSkl raje. Bolgarski narod je sedaj pripravljen na vsakršno preizkušnjo, na vsakršno žrtev. Sofija, 7. aprila s. V prisotnosti trgovin-sitega In prometnega, ministra. Kraljevega zastopnika, italijanskega, nemškega turškega poslanika ter diplomatskih zastopnikov V nadaljnjih držav, so včeraj v €ft vtM rt? ^Odrm\*JX! tno^Jneroilnfl sejem«. Otvoritve se je udeležilo nad 50.000 ljudi Sejem je po svoji organizaciji postal najvažnejša industrijska m kmetijska razstava na Balkanu. Trgovinski minister je v svojem uvodnem nagovoru naglasil, kako se je velesejm v Plovdivu priredil sredi vojne in kako se pri vsem tem predstavlja gospodarsko sodelovanje v duhu nove Evrope, za katero se trojna zveza tako zmagovito bori. Največji uspeh je dosegla italijanska razstava, ki je razmeščena v dveh pavi 11-jotiih. V prvem se podaja jasen pregled italijanskih melioracijskih del in razvoj notranje kolonizacije, v drugem so zbrani glavni proizvodi italijanska industrije, kmetijski in tekstilni stroji, avtarkicno tekstilno blago proizvodi kinematografske, mramorne, keramične in drugih industrij. Zastopniki bolgarskih oblasti kakor tuđi tuje osebnosti so izrazile italijanskemu poslaniku svoje občudovanje spričo originalnosti in sijajne organizacije italijanska ki si jo jo včeraj oglodalo še nt* redno ▼elffeo Mev49o lfodL • Stran 1 »§EOVEr?9RI It £RODc>reiL t*, aprila 1$42-XX nočjo Tudi Llubljantepi praznujejo veliko no« po starih oMta)Hi PO JO LJubljana, 7. apri!a Ko jrovorimo o praaničnm običajih, navadno mislimo na na&n feMftegs praznotanja. Toda tudi BSaScSM ima »o svoje običaje, čeprav ne »love tako kakor ljudski in četudi jih ne aasttasss pnfcU-vati med luseihne« pra^nh Umrt i n iti ter obredov. Meščani pravi .jejo m*]0 druga-će kakor kmetj«. M >r J* j* njihovo praa-novanje navlđe2 boij aaat« i :Ahstično ali vsaj ne tako zakrito s sjajem praznične obrednosti, vendar ^ fcarMi j r«ii. na kateri Strani > veO gmote In kje već duha ter idaaUama. Naj bet se meScanskl ooičaji tudi ne zde tako lepi kakor kmečki, ćefi da niao dovolj iavirni, nm tako prisrčni in preprosti in končno tudi ne tako sta.-r Kljub vsemu temu jih pa meščan; spoštujejo ter se jih drle, kakor da so prav tako konservativni in pod vplivom tnj:..;;. Ne bojte se. da vam bomo zdaj še opisovali mešćanske prazniki? običaje. Naj samo omenimo mimogre-is, ksko imo letos praznovali. — Praznovanje je bdo morda bolj skromno, toda odpovedati se ga vendar niso hoteli. — Praznovanje se je v mestu »Celo te v soboto, ki je napol praznik. — Letos so bili meščani praznično razpoloženi Že v soboto Ta dan je bil navadno posvečen nakupovanju Tudi letos je bilo v soboto ti-.-ahnrj&e v trgovinah. V mirni dobi se je velikonočna konjunktura začela ie nekaj tednov prt d prazniki. G;zdalini so kupo/aii klobuke in samoveznice. Ženske so st sestajale dan za dnem v modnih trjjo.-.n m kakor na zborovanjih. Na veliko isr^stB je bilo navadno najživahnejae v it lKatesmh trgovinah. Meščani so bili reiaj sicer žc založeni z vsemi dobrota.ni m prazničnim; prilastki, morali so se pa založiti se z * medicinami«. V starih časih je trajalo praznovanje velike noči štiri dni. Začelo se je v sooo to, pravi delavnck je pa bila šeit sr«da kajti torek je bil še soprazntk. Razumljivo, da so bili tedaj ljudje že zaradi te^s še bolj pod vplivom praznile nj kakor n pr. letos, ko je bil že včeraj na pol de'av-n:k. Včeraj so nekateri meS^^uU delali na vrtovih, dopoldne so bile o Ipfe trgov;ne in delali so tudi nekateri roKorisJci Kar je pristnih meščanov, so seveda prazno- vali tudi včeraj, vsaj popoUne, kakor eo si prisade vali vas čas, da si praantočke< ln »prirejati« podobne revije ob drugih datumih, kadar pač spravijo nakaznico v promet. Ob tej prilika pa niso mogli »paradirati« že zaradi tega, ker je bil včeraj že delavnik. Tudi vreme včeraj dopoldne ni bilo praznično. r>opoldne je deževalo prav po aprilsko. Zato se nam je pa sonce nasmehnilo popoldne ter nam tako za nameček pozlatilo praznike, pirhe in vse. Velikonočni spari Korotancv table teniski turnir V prvi polovici so se uveljavili med seniorji BradeSko, med juniorji Potočnik in med neverificiranim! Mer al a IL Ljubljana 7. aprila V sm^Iu razpsa so včeraj po daljšem igralcev tako da so bila do odločitve potrebna 4 kola V semifmale so *e plasirali Mcrals U B'agne. Lili m n ftkrrfic. Merala tn Lilija sta zmagala brez ve,:ke borbe, v odločilnem medsehomem spopadu pa je Merala 7»slu/eno odnesel palmo zmage v svoji skupini V juniorski skupini le tekmovalo 14 igralcev, med njim vsi k' so se na lcto*njih rum: "h ie izkazali. Favorit je b>1 Potočnik, ki ic tudi smaoal. V po! finale so s-e ■vistMi Pofcčnrk z zmjgo nad Becom. Meden z zrnato nad K lunom. Se v** k I HMfi ned Jankov čem in Purkart i zmago nad Galetom. Največ doia je imel pri tem Purkart. ki je v poIfina4ni igri podlegel Sev^ku. V drugi je Potočnik gladko premagal Me *ojil najpomembnejšo zmago. V številkah so resru/ltati naslednji: _ S verificirani: potfinale: Merala IT—ftla-gne 2:0 in Liliia—Okolic 2:0: finale: Morala II—Lilija 2:0. Juniorfi: tttrtfinmlc: Potočnik—Boc 2:0, Mcsicn—Klun 2:0. Scvsc-k—.Tsnkovič 2:0 m Pi»rkhart—Garle 2:1; pnifinate Poročnik— Meden 2:0. SevMsk—Burkhart 2:0; finale: Potočnik—Sevšek 2:1. Senior fi: četrlfineie: Bradeško—O. K-t-žtč 2:1. Kročič—Keržič Z. 2:0. Bogataj—Bo-/,ič 2 1 m Med\-ed—Recek 2:0; pcJf\nale: Brsdosko— Kročač 2:1 n Medved—Bogataj 2:0; finale: Bradeško—Medved 2:0. Dve mednarodni nogometni zmagi Italije Seniorsko moštvo je na veliko noč v Genovi visoko porazilo Hrvate, včeraj pa so juniorji dosegli čisto zmago proti juniorjetn Madžarske Ljubljana, 7. aprila Italijanska nogometna zveza je pripravila za letošnje velikonočne praznike spored kakor v najboljših časih: v Genovo Je povabila Hrvate in j;m po* tavi la nasproti svoje prvo moštvo, v Torino pa madžar- . ske j umor je. ki so se preizkusili z itali- ] janskimi sovrstniki. V obeh tekmah so zmagali zasluženo Italijani. Evo kratkih poročil. Italija - Hrvatska 4:0 (0:0) Velikonočna tekma v Genovi med repre*-zentaneama Italije in Hrvatske je bila zanimiva z več vidikov. Italija se je pojavila v mednarodni areni po daljšem odmoru, svoje slavno moštvo, ki si je osvojilo že vrhunske trofeje, je močno pom.adTia in tekma je m njo veljala kot generalna preizkušnja za valno srečanje » Španijo. Hrvati pa 90 rud: zbujali zanimanje, saj je moStvo Gradjanskega, ki je nastopilo kompletno kot hrvatska reprezentanca, doseglo zadnje čase nekaj pomembnih mednarodnih uspehov. Pred polnimi tribunami in stojišči sta se moštvi predstavili nemškemu sodniku Fin-ku v naslednjh postavah: Italija: Griffanti — Foni. Rava — Cam-patelli. Andreolo. Grezar — Biavati. Loick, Gabetto. Mazzola, Perrario II. Hrvatska: Urh — Brozović. Dubae — Lehner. Jazbinlek. Kokotm^č — rirheT* manćić. Wd]fl. Lesnik. Antolkovič. Ple«e. K tem postavam je treba pripomniti, da Je moral italijanski zvezni kapetan Pozzo zadnji hip nadomestiti izvrstnega Piolo, ki je blesiran, z mladim Gabettom in vratarja Ferranja z Grifanrijem. Pravico do obrambe hrvatske mreže «i je pridobi Urh glede na uspehe po Švici in glede na Gla-zerjevo blesiranost. Igra obeh moštev ni bila na veliki višini, k čemur je mnogo doprineslo deževje, ki je zelo razmehčalo igrišče. Zlasti v prvem polčasu so bile akcije na obeh straneh močno raztrgane, opaziti je bilo precej treme in neuigranostL Igra je valovila iz polja v polje brez pomembnejših dogodkov. Oba napada sta številne priložnosti sporazumno zapravljala. Sodeč po poteku prvega polčasa nihče ni pričakoval, da se bo zadeva v drugem znatno izpremenila. Vendar je italijansko moštvo, ko je prišlo ponovno iz svodih si«-čilnic. kmalu razveselilo vse gledalce, ht nenadnega, za oko nenevarnega napada, ki mu je bil oče Biavati z žogo po desnem krilu, se je izcimila prva nesreča za Hrvate. Predložek je v čisti poziciji ujel Gabetto in potresel mrežo. To je bil znak za večje Število nevarnih napadov. Italijanov, ki so tudi izrabili vse možnosti. 2e tri minute po prvem zgoditku je zopet vozi: ?tari lev Biavati. podal daleč na arugo stran Ferrarišu in bilo je 2-0. Tretji gol se je zopet spočel na krilih. Ferrario je vodil, podal Biavatiju ln Žoga je obseae'a 3-0. Četrti je padel iz kazenskega strela ki ga je realiziral Grezar Hrvati so v teh minutah vodili obupno obrambno borbo in je pri tem r>ubac, ki je fmel nasproti seb; nevarnega Biavataia. večkrat odločilno pogrešil. Ko so se proti koncu osvobodil- pritiska in zaceli tudi sami napadati pa prekn odlične italijanske branil>ke dvoiice. ki je bila najboljša formacija na igrišču, niso mogli Italija jun. — Madžarska jun. 3:0 (1:0) V Torinu pa sta nastopili včeraj mladinski reprezentanci Italije .n Madiarske. Tekmo je sodil Nemec Ruble, moit\i pa ao sestavljali i Italija: Franzosi — Piacentini, Balisrin — Fattori, Totieschini, Topfan — Fabbri, Ispiro, Cappello. Baldini Puccinelli. Madiarska: Aorvvath — Balog. Onodv — Xagy, Konya. Torok — Holloei, Toth. Bo- nyadi. Lakat. Turbecki. Tekma je bila zelo živahna in borbena. Madžari so se dolgo prav dobro Uveljavljali in so bdi Italijanom enakovreden tekmec. Kasneje pa so popuščali in sredi drugega polčasa so bili Italijan- v precejšnji rvadmoci. kar je prišlo do izruzm tudi v zffoditkih. Nekaj priložnosti so celo zgrešili. Proti koncu so se Madžari ponovno okrepili, toda italijanski vratar je bil na mestu. Prvi gol je padel v 21. minuti prvega polčasa. Na predložek srednjega krilca To-desehinija je togo poslal v mrežo Cappello. V drugem polčasu je najprej v 10. minuti povišal rezultat Puccinelli, ki ga je poslal v ogenj Cappello. nato pa je v 14. minuti postal končni rezultat Fabbri, ki je planiral žogo mimo vratarja, zapustivseg* nepravočasno svoje svetišče. Krožna dirka po Laziu Krrt druga leto^nis klasična dirka, ki štele tudi za »vojno kroino dirko po Italiji«, ie bila včeraj na vrsti krožna dirka po I^ariu. Prijavilo sc je zanio 66 dirkačev, vtartalo na jih ;e W Iz Rome je dirkače vodila cewta strmo navzgor in ie pri °2 km dosegla najvišjo točko na hribu Ci-metra ki je vifro-k I0M m. Odtod se je spu-■^ia zopet navzdol in dosegla najnižjo točko pn Privcrnu (41 m nad m. vls) ob km 154.4. Tn se )e su^iot artlWi rrv^m te prt 178 km je na Bas6r.qmu dosegla 486 m. Padanje tn dviganje se je ponovrlo Se enkrat. Genaano di Ronita — 23 km pred ciljem — je dvrk*5em stavil • svojimi 135 m zadnji napor. Cilj je bil v Romi na dirkališču Ap* pio. tako da j« proga v celoti merila 247.7 km. Ddgo časa m 9 precejšnjo razi ko pred drugimi so se v vodstvu izmenjavali Chiap-pini, Destefanis in Favalli. Kasneje pa jih je dohitela *e šestorica drugih in v zadnji tretjini se je m«vij*U oaorčona borba za mesta, oedem dirkačev je pripeljalo na dir-kaltšč« skoraj istočasno. RazvrstHi *o s»e takole: 1. Osvaldo Bailo iz Serravaila, ki je progo pre\x>zi'1 v 7 urah 0 minutah in 1 sekundi. Povprečna brzina 33.60 km na uro. 2. O. Bizzi iz Livorna. 3. P. Chiappini iz Rome, 4 F. Coppi iz Caatellanie. 5. S. Ca-na\^ess*i «z Gorle. 6. P. Favalli iz Sorc<:na. V oceni za »vojno krožno dirko po Italiji« vodita sedaj Boilo in Leoni s 7 točkami. Hvegerjeva — profesionalka? Danska plavalka Raguh-ld Hvegerjeva. ki je postavila že 44 svetovnih plavalnin rekordov, je baje izjavila, da se je nepreklicno odloČila zapustit; amaterske vrste in se posvetiti poklicu plavalne učiteljice. Ker so določSa mednarodne plavalne zveze glede amaterstva zelo stroga, b; to pomenilo konec njene sijajne plavalne kariere. Vendar iz doWenih vzrokov dvomijo v neprekličnost izjave. Hvagerjeve. Take 7-jave je plavalka že večkrat vrgla v svet in pričakujejo da bo tudi sedanja nepreklicna preklicana. Hvegerjeva Iteje sedaj komaj 21 let in čeprav ;e njena Zbirka srvetovnih rekord že rekord sam na ?ebi, še n: dosegla meje vseh svojih sposobnosti. Nadzorstvo nad napravami in obratovanjem občinskega tramvajskega podjetja v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokraji- | no dobo. katere trajanje določi urad za ► na podstavi člena 3. kr ukaza z dne 3. • civilno motorizacijo. ki nu je treba oroj no maja 1°41 -XIX št. 2°1 in »matraioč za potrebno, da se uvede nadzorstvo nad napravami in obra?*wnn ;cm mestnega tramvaja v Ljubljani, odreja: Člen 1. Naprave in obrarov-an 'e mestnega tramvaja v Ljub'jani *e podrejajo nadzorstvu Visokcjja komisiariata, ki ga :zvr-šujc po uradu za civilno motorizacijo skladno s predpisi iz te naredbe. Cien 2. Ravnatelj rramva;ake3a podjetja mora brri tehnik, prednostno inženir, ki je po vodjri Visrkemu komisarju, pri katerem se mora zaprositi izjava, da n-. zadržka za n;edi. objekti itd.) mora \*saj enkrat na leto natančno pregledati tehnična komisija podjet *a. O pregledu >e treba priTncircn čas poprej aVsJBtfrtl urad aa crvilno motorizacijo m u*ta«o\*o. ki je lastnik oesre (kolikor se tiče objektov vsdoiž cest po katerih je tramvaj speljan), da se p moreta udeležt.i po svojem odposlancu. O vsakem pregledu se mora spisati poseben zapisnik, ki ga j« vTOČrti v izvirniku ki prepisu uradu za civilno motorizacijo. <"*len 5. Promeetna sredstva se ne smejo postavljati ▼ obrat brez pregleda in temu sledeče r*b,britve urada za civilno motori-asciio. Za tipe novih vozil je potrobna odobritev Visokega komi'saTJa. V ta namen mora pnd;etie predložiti uradu za esssfeno m* • .-/.i io ro :• .» k !ko\-ano prošnjo, kateri sr> priloženi tehnično poročiilo m kevn-strukcij-ski č-rteži v dveh kolkovanih pri-merkih. Vozila, ki se na novo prrpustiio v obrat, morflio biti cpremljena z za\\3ro na zračni pritisk. Člen 6. Podjetje mora vozila vsa/ enkrat na lafO pregledati s posebno pažnjo na sestavne dele za vlako in za zaviranje. Pri voz.il.h i to opremo se morajo pregledati in pre^.kift.it' na vodni pritisk z ena in pol-krarno j d krst jo obratnega pritiska zh;ralni-ki stisnjenega zraka. Električni nviterial s*e nra preskusiti glede izolacije posameCTiih elektricnrh vodov Člen 7. Zn \o/n■ red lc potrebna predhodna oilotnitev Visokega komisariata. Zadevni predlogi se morajo poslati v treh pri-nverk:h umdu za civilno motori-zacijo osem dni pred dnevom, ko naj stopijo v veljavo. Člen 8. Za vsako spremembo vozne tarife, ki je v veljavi na dan objave re naredbe, je potrebna predhodna odobritev Visokega komi-sariata. Zadevni predlogi se morajo poslati v treh primerkih uradu za civilno motorizacijo, brez čigar odobritve se ne smejo uveljaviti. Člen 9. Vodilnim osebam podjetje fn usltrzbencem se smejo izdati službene rz-kaznice za vožnjo po vsej afli le po delu tramvajske proge ali omrežja. Prepovedano je izdajati vozovnice ali izkaznice za prosto vožnjo, razen v pT;merih, ki so določeni v koncesiiski listini in odr;+)reni po Visokem komisariatu. Brezplačna vožnja na tramvajih se mora dovo'iti funkcionarjem urada za civilno motorizacijo Visokega ko-mi*ariata, če rmajo posebno legitimacijo. Rrezplaćna vožn}a se mora nadalje dovoliti častnikom ln organom javne orjorožene 4at ki pripadajo temle zborom: 1. kr. ka- _ -abinjerjem. 2. kr. finančni straži, 3. pro-Nton-o'jni milici narodne varnosti. 4. javni varnosti Naštetim zr>orom priparav!co do neomeienih brezplačnih voženj in zasesti pri tem sedež. Podčastniki, vojak; in organi pa smejo uporabljati samo stojišča in aamo po dva na vsak voz. Častniki in organi, ki se voz;'yo v civilni obleki, so doižni na zahtevo poks-zati sprevodniku svojo službeno izkaznico Člen 10. Vozni redi m vozne tarife se morajo izvesiti za občinstvo v vsekern vozu in na tistih postajališčih, ki so pnme--no opremljena, da se lahko pritrdijo posebne tablice. Člen 11. Uradniki in uslužbenci morajo biti sposobm za posle, ki naj iih oorsvlia-'O m si morajo z vso vnemo nrizadevati. da se obdrziio red. točnost in varnost -vbrs-ta tudi v primerih, k' iih ne omenjajo pravilniki Vn navodila. Vsi. ki Imajo opravka /. občmsrvom moralo nositi slsufbeno obleko ali imeti vsa i kak poseben znak Člen 12. Vozači električnih motom'kov *e pripuste v službo samo t usposobljenost nim izpitom po sledeč'h predpleih tlsluž-benci. ki bi Želeli oprivllatl rosaško s»u*-bo, morajo poprej dovršiti posebno poskus* naznaniti začetek in vozni red Z3 nameravane poskusne vožnie: te se opravljato . b pomoči pooblaščenega vozača in nod nadzorstvom tramvajskega tehn:čnega uradnika. Po dovršeni poskusni dobi mora pred'a-gati tramvajsko podjetje uradu za civilno motorizacijo. naj se kandidatom, ki so dobro opravili presicu^nio. dovoli :znit. rred-logu za vsakega kandidata pa je priložiti tčle listine: a) rojstni list. ki dokazuje, da ;e dovršil 21. leto: b) osebn; uslužbenski popis (pr\*otni poklic, vrsta in trajanje službe pri predlaga jočem ali pri drugih podjetjih, trajanje poskusne dobe in uspeh poskusnih voženi): c) zdravniško izpričevalo o sposobnosti kandidata za vo-znško slu/bo. tako glede telesnega ustroja vobče kakor tu di glede vida in sluha: d) kazenski list: e) izjavo ravnatelja tramvaja, da ie kandidat vreden zaupanja. Potrdila po črkah c) m d) ne smejo biti starefSa ko dva meseca irpred dneva vložitve prošnje. Urad za civilno motorizacijo odloči neprizivno o pripustitvi predlaganih kandidatov k izpitu in sporoči seznam pripuščenih tramvajski upravi. Izpitna komisiia, sestoieča iz ravnatelja (ali če je ta zadr/an iz njegovega rednega namestnika) in enega tehničnega uradnika preskusa kandidata z ustnim izpitom ln t poskusno ?lužro na progi. LVni izpit obsega: a) pravilnike in službeni led. b) tehnični del (mehanizme, obratovanje z motomiki, ukrepe ob okvarah itd.). Komisija mora upoštevati tudi nravstveno ponašanje, vnemo in zmogljivost kandidata. Izpitni predmeti se ocenjalo z dvajsetinka-mi in se kandidati rtdu;ejo po skupnem številu točk. ki so jih dosie^li po izpitnem nasssa, sestavljenem v dvojnem izv;rn:-ku, od katerih enega prejme urad tx civilno motorizacijo. Za sposobne proglašeni kandidati se začasno pooblastijo za u pravila i» je motom ikov r>~/ f-nem meseci n opreti gane službe ob Joorem ponasan;M vne-m" in zmožnosti pa ;m urad rh civrnrj motorizacijo izda na predlog podjetja dokončno pooblastilo. D<^končno pooblaščene vozače oskrbi podjetje z legitimacijo s sliko. Vozač, ki sta se mu v enem letu pripetili po nie^ovi krivdi dve nezgodi, se odpusti iz službe. Člen 13. Tramvajsko podjetje priobči uradu za civilno motorizacijo seznam uslužbencev, ki so na dan uveljavitve te naredbe poobla>m;en,i voaači električnih motorni-ko*v. Člen 14. Tramvajsko podietje predloži v enem mesecu od uveljavitve te naredbe uradu za civilno motorizacijo rada odobritve po Visokem komisarju s'Iužbeno pragrnati-ko in pravilnike o vzdrževanju prog ter o tramvajskem obratovanju. Podjetje mora poslati uradu za civilno mote peljal cestni mojster Peter Borec domov posekan jesen. Za nJim }e prldlrjal po cesti motociklist. Borec Je vozil po napačni stran: ceste in zavil je na drugo stran. Motociklist pa nI mogel v zadnjem trenutku zdirjati mimo voza. Zaletel se Je vanj ln se precej hudo poškodoval. Tudi motorno kolo ima precej razbito. 68-letnl železniški vpokojenec Tomaž Bakovnfk tz okolice Kranja je čistil na vrtu drevje ko je padel z drevesa in si zlomil levo nogo. 15-letni tovarniški delavec Anton Rozman se je na svoji prevozni motorni žagi med vožnjo iz Boh. Bistrice v sosedni kraj težko ponesrečil. Veriga motorne žage Je prijela rokav njegove suknje. Poaledica je bila, da mu je potegnilo roko med zobato kolo in verigo ter mu desno podlaket odrezalo. — 22-letni avtomehanik Anton Dolar na Bledu je preizkušal motorno kolo, ki ga je bil popravil. Med vožnjo se Je ozrl na zadnjo kolo in zavozll na rob ceste. Tam se je motorno kolo s prikolico prevrnilo. Dolar je obležal ob cesti s prelomljeno medenico ln desno nogo. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico na Golniku. — Litija za zimsko pomoč. Tudi v Litiji so prlrsdill na dan nemfike vojske javno zbirko BS zimsko pomoč. Nabrali so 12 tisoč 635.06 mark,'kar pomeni, da odpade na vsakega prebivalca 2.51, na vsako gospodinjstvo pa 10.7 mark. — Koti otroški vrtet na Gorenjskem. V Železnikih Je bil te dni otvorjen otroški vrtec za 65 otrok. V kranjskem okrožju s« pripravlja še 43 otročkih vrtcev. Nekateri so že lahko sprejeli otroke pod svojo streho. Nase gledališče DRAMA Torek. 7. aprila: Zaprto, Sreda, 8. aprila- ob 17.30 Konto X. Red A. OPERA Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila: ob 16.30 Fanat. Red ©reda. Otroci so pač otroci Pred so! iščesm v Madridu se Je moral oni dan zagovarjati neki gostil niča?, ki je bil obtožen, da je prodajal močno krščeno vino po pretiranih cenah. Obtoženec Je priznal, da je prodajal vino po previsokih cenah, odločno je pa zanikal, da M bil vinu priliva! vodo. Ce je bilo vino res krščeno, sta zakrivila to njegova dva sinčka. Premeteni gostilničar Je za vsak primer pri vedel svoja nadebudna sinčka seboj, da bi svojo krivdo priznala. Sodnik Je obema temeljito teprasal vest. Dečka stA priznala, da sta res prllila vtrai precej vode. Oče Je hil že vesel, da bo oproščen, pa je naenkrat sodnik Se vprašal dečka., zakaj sta to storila. Tedaj se je pa zgodila ne-m o tem obvestiti urad za civilno motorv j sreča. Dečka sta namreč prostodušno od-zacijo, ki iehko odpošlje k preiskavi svoje- govorila: Očka ava posnemaJa, Po 16 letih kaznovan zločin Sin obesil lastnega očeta — Dve smrtni obsodbi Pred deželnim sodiščem v Grazu 3e Je obravnaval te dni zločin, storjen pred lo. leti. Poleti 1926 so naSli v Nasovi v ljutomerskem okraju obešenega 831etnega izseljenca Ivana H o d 1 a. Visel je na skednju in bil je že mrtev. Oblasti so mislile, da gre Zo. samomor, ker na prvi pogled ni bilo nobenega znaka, ki bi kazal na zločin. Zato tudi ni bila uvedena preiskava, temveč so starega Hodla pokopali. Ko so pa zasedle Sr>odnještajersko nemške čete. so oblasti zvedele, da ai stari Hodi pred 15 leti ni končal življenje, temveč ga je umoril njegov lastni sin Alojz, kateremu Je bil leto dni prej izročil svoje veliko posestvo. Oblastem je bilo sporočeno, da Je Alois Hodi storil ta grozni zločin s pomočjo svoje žene in takratnega hlapca Fran ca Zemljica. B Vsi trije osumljenci so bili aretirani. Alois Hodi je v preiskovalnem zaporu v Mariboru ocetomor odkrito priznal, toda roki pravice se je umaknil, ker je še pred obravnavo umrl Tudi njegov blvSl hlapec Prane Žemljic je zločin priznal. Izpovedal ie. da aa je bil mladi Hodi nekega dne spri a očetom. Med prepirom ga je vr0el po stopnicah, da se je stari hudo pobil. Da bi zakril svojo brezsrčr.ost, je z ženo sklenil spraviti očeta s poti. Hlapcu Zemljicu je obljubil nekaj žita, mladega prašička ln 900 din, če bi mu pri tem pomagaL Vs trije so odšli v Šupo. kjer so zgrabili glasno stokajočega starca, ga odvlekli na skedenj in obesili na gredo. Sin Je dvignil očeta in mu zadrgnil vrv okrog vratu. Tako so ga pustili obešenega, da b{ ljudje mislili, da si je sam končal življenje. Cez nekaj časa je poslala Jožefa Hodi svojega sina na skedenj, da bi odkril tam navidezni samomor svojega starega očeta. Tako se je tudi zgodilo in ljudje so bili prepričani, da se je stari Hodi sam obesil. Sele zdaj Je prišel zločin na dan in zločince je doletela zaslužena kazen. Po kratkem posvetovanju je predsednik sodišča razglasil obsodbo. Oba obtoženca sta bila obsojena na smrt. V utemeljitvi je predsednik naglašai straSno surovost dajanja, ki zahteva najstrožjo kazen. Zločin je bil storjen na tako bestijalen način, da poznajo v Nemčlli malo podobnih. Naloga sodišča 1e poskrbeti, da bo Spodnje-štajerska očiščena takih zločincev. «•». 79 >StOTBHSKl IfAROO«,«"*. * •»*»• »*M«. RM • Divjačina in letošnja uma Poleg hudega mraza tudi divji lovci z M pokončali divjadi Trebnje, 5. aprila Lovci in prijatelji prirode z leto&njo zimo* ki je bila za divjad zelo neugodna, niso zadovoljni. Doćim smo druga leta bili navajeni slišati ali citati o bolesnih in r«varno6tjUfe« Lu KBtach ln dr. Schulz, ravnatelj zunanja oddelka >Ufe«. Ogledala sta si kinematografske ustanove Quadrara in bosta prisostvovala snemanju mednarodne filmske družbe, ki bo od 7. do 10. t. m. — Razburljiv dogodek se je pripetil v ulici Bonito v Napoliju. Mlada žena je bila v dramatičnem razgovoru s MMMi Josipom Moccio Iz Afragole. Sredi razgovora je mlada žena nenadoma potegnili is torbice samokres in sprožila proti Moccil. Id Je obležal ves krvav in negiben, žena. ki se piae Rosa Vitale, Je izpovedala, da je pred dvema letoma spoznala mladega dijaka Moccio ki Jo Je bil zapeljal z obljubo, da jo bo poročil, vendar pa obljube ni izpolnil. — Univerzitetni botanični teč* Ji. Na pobudo poljedelskega in gozdnega ministrstva bodo na kraljevih univerzah v Bologni. Cataniji. Firenzi. Napoliju Parmi. Peru-gil m Romi ustanovljeni posebni botanični tečaji. Av = \vrnti teh tečajev bodo lahko deležni diplome, ki ;ih bo usposabljala za gojitev in prodajo zdravilnih rastlin ter zelišč. — Očeta je rešil pred pobesnelim bikom. V Villanovi del Ghebbo ie pobesneli bik navalil na pel edelca A. Megetta in &a suni z rogmi. V hipu. ko se Je pripravljal bik na nov na pad. pa je priskočil Megettov sin ter udaril bika s palico s takšno silo po nosu. da Je bik odjenjal in da je iahko rešil Je hudo poškodovanega očeta. Bika ao nato zvezali in ukrotili. — Značilni količniki rojstev v zadnjem pet let ju. Agit nam je poslal grafični prikaz razvoja rojstev, kakor so bila zaznamovana v zadnjem petletju v nekaterih državah. Ki so zapletene v sedanjo svetovno borbo. Iz tega prikaza Izhaja, da Je imela največjo število rojstev v tem razdobju Japonska fnatalitetni količnik 29.1) ki ji sledijo Italija (23.2). Nemčija (19.3). Združene države Severne Amerike (17.1). Anglija {15,2) ta Franctja (1-4,4). — F k repi za zaščito, pomoč ln vzgojo gluhonemih. Med socialnimi vprašanji, ki Jim Vlada posveča svojo posebno pozornost. Je omembe vredno zlasti vprašanje zaščite ln vzgoje gluhonemih. Z nekaterimi zakoni Iz prejšnjih let je bilo določeno, da so obvezane k zaščiti ln vzgoji gluhonemih predvsem pokrajinske Tiprave. Enako dolžnost so pokrajinske uprave prevzele tudi glede slepcev, v kolikor seveda za obojne ne skrbijo razna društva m samoupravne institucije. Sedaj Je Vlada o teh vprašanjih ponovno razpravljala ln kmalu bodo Izdani novi ukrepi. Id bodo ustanovili dva zavoda, in slceT Državno združenje žs zaščito in pomoč odraslim gluhonemim !n E>r*avno zvezo vzgojnih zavodov ln delavnic za gluhoneme. Na ta način bo delo pokrajin uspešno dopolnjeno. — Uspehi bančnega zavoda »Baooo dl Roma«. V minulem proračunskem razdobju Je >Banco di Romac tako povečalo svoj uspe&no delavnost, da s svojimi uspehi nima primeri v prejšnjih letih. Kale se to predvsem v gibanju hranilnih vlog in vlog na tekočih računih. Te vloge so se lan' dvignile za 1.900.000 000 Ur. Tako je banki sedaj zaupanih nad 7.000.000 000 lir. Donesek ki ga je »Banco di Roma« prispevala k razpisoma zadnjih dveh emisij zakladnih bonov, cenijo na 3 400.000 000 lir — Is trgovinskega registra. Volta, družba z omejeno zavezo, tovarna elektrotehničnega materiala v Ljubljani: prokura se je podelila Lajovicu MUlvoju ml., zasebnemu uradniku v Ljubljani v polnem obeegru za samostojno zastopstvo. — Nemški optanti Iz Ljubljane. Za prešel 'ev v Xem< :jr> 2*pro£T! na pollaar: italijansko nemškega sporazuma z dne 20 oktobra 1S41-XIX: Janeschitz Jožef, Tratnik Jožefa por. Janeschitz ter njuni otroci Magdalena. Jožef in Demeter. Jak oš Sofija. Schlechan Frieda. Golebiovski Roman. Golebiovsk: Stanalava in Goiebiov-ski Jožef, Košiček Marija. Puschmann E -neat, Strzelbe Ide por. Puschm&nn ter njuna Otroka Horst in Edeltraud. — Izpremembe v hrvatski upravi. V hrvatski upravi so bile izvršene zadnje čase večje notranje izpremembe. Premeščenih Je bilo več velikih županov. Velika Zupana Karlovca in PetruVe sta bila odpoklicana v notranje ministrstvo. Tudi Banja Luka je dobila novega velikega župana. — Zamenjava železniških tovornih listov za notranji promet stare emisije. Na osnovi uredbe o prevozu potnikov prtljage ln robe na železnicah, veljavne od 1. oktobra 1940. priloga IV. S 6. so s 1. januarjem 1942-XX prenehali veljati železniški tovorni listi za notranji (lokalni* promet, ki so bili izdani na osnovi železniško prometne uredbe z dne 1. oktobra 1925, ki je prenehala veljati 1. oktobra 1940. Ker ao se v smislu uvodoma navedene uredbe založili novi tovorni listi ln sicer z ltaJijansko-sIovenskim besedilom, se odreja zamenjava starih železniških tovornih listov za notranji promet. Zamenjavo bolo Izvrševale pristojne krajevne davčne uprav« do vključno 30. aprila. Razlike na taksah ta nabavnih cenah se morajo doplačati takoj pri zamenjavi. Po 30. aprilu izgube dosedanji železniški tovorni listi aa notranji promet vsako vrednost ln veljavo. — Zaloge tlta na Hrvatskem po« tif kontrolo. Da se zagotovi prehrana prebivalstva do nove žetve, j« hrvatski trgovinski minister prepovedal prodajo vseh vrst žita in proizvodov iz njega. Izključno raz. polaganje s vsemi zalogami žita J« pridržano centrali za upravljanje z žitom v Za- LJUBLJANSKI KINEMATOGPAH Predstave ob delavnikih ob *a. ln 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 1630 ha 18.30 KINO MATICA * TELEFON 12-41 Odliesa m lam "t ;•• sito Mlrrjtn sppr« Ptičar lana Harell - Theo Listen - Haw I NO l MON • TELEFON tt-tl Na ulici vel ' >*/-!«- ! »urMnn m Vftrlen les* KINO -I.Oij A • ltLfcFON 37-*U N -v«-*-. •■»•• '«wivi.'n« pa9to4oTMia* pa 'in-Mt »nm masna Eir.il a galft~?a Malajski pirati Vaohno Giroeti. Časniki Pffcrfto. CJani Calftmat grebu. Izvzeta je samo domača poraba kmetovalcev, ki se odmeri po številu družinskih članov, dalje semensko Žito za krmo živine. Tudi v mestih je treba oddati vse zaloge, presegajoče nad 30 kg mlev-skih izdelkov na druiino. Istočasno so bile določene zakonske smernice za državno žitno centralo. Oddelek za zunanjo tigovi-no objavlja, da je dobila Hrvatska iz inozemstva potrebne količine semenskegn žita in drugih semen, da bo mogoče obdelati polja ln vrtove. To Je tem važnejše, ker mora biti po navodilih kmetijskega ministra letoe na Hrvatskem obdelan v§ak košček zemlje ln ker obdelujejo zeml;o tudi meščani, da bi pridelali <*im več sočivja ter tako olajšali svojo prehrano. — Ustaška mladina Je prva poklicana. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel te dni go-;;enke tečaja za izobrazbo ustaških funk-cljonark. V nagovoru na nje je naglalal. da je prav mladina obeh spolov poklicana zastaviti vse sile za notran.o izgraditev države. Poglavnik Je govoril o poiebn'h nalogah uttasev in naglasal zlasti, da je ena najvalnr-jiih preprečiti na Hrvatskem regionalni sli verski fanatizem. Po nagovoru so bile mlade usta^inje zaprisežene. — Nesreća na Donavi pri Beogradu. " četrtek dopoldne se je pripetila pri izlivu Save v Donavo težka nesreča. Parnik »To-mislavc. last parobrodne družbe Makarič. je bil napačno natovorjen tako. da tovor ni bil enakomerno razdeljen na ves parnik Posledica tega je bila. da se je parnik močno nagnil na eno stran. Ves tovor na krovu ;e padel V vodo. Tudi več potnikov je padlo čez krov v Donavo. Vse se pa potegnili iz vode. Tovor je seveda požrla Donava. Parnik »Tomislav« vozi med Beogradom in Velikim Bečkerekom. — Hrvatsko-francoska trgovinska pogodba, že lani jeseni so se pripravljala gospodarska pogajanja med Hrvatsko in Francijo in nedavno so se uspešno zaključila. Gre za izmenjavo blaga med Hrvatsko in nezasedeno Francijo. Agencija »Cro« atia« poroča, da so bila pogajanja zaključena l. aprila in da je bila sklenjena med obema državama trgovinska pogodba, ki urejuje izmenjavo blaga na podlagi kompenzacije. Pobuda za to je prepuščena di-žavn«| organom. Vsaka privatna družba je pri tem izključena. Struktura medsebojne izmenjave blaga se je v primeri s prejšnjo le malo izpreraenila. Plačilni promet se bo razvijal preko hrvatske Ditm ne banke odnosno francoskega kompenzacijskega urada. i|una in francoski frank se bosta računala al pari. Za nadzorstvo nad izmenjavo blaga besta ustanovljena vladna odbora. Poleg ttga je bilo sklenjeno, da odpošlje Hrvatska atalno trgovinsko delegacijo v nezasedeno Francijo. — Šolsko leto na Hrvatskem podalj4a- no. H rva tak a vlada je o. redila, da bo trajalo letos šolsko leto na javnih in zasebnih srednjih šolali do 15. julija. Izvzeti so samo zadnji razredi srednjih šol, ki bodo zaključili šolsko leto ob koncu junija. — .Maksimiranje cen piva v Srbiji. Oblasti v Srbiji so določile prodajne cene pivu, in sicer na 1050 din za 8% in 'JoO din za 6^« pivo hektoliter v sodčkih in 1250 din olnosno 1150 din v steklenicah, kupljeno pri proizvajalcu. Na drobno se prodaja pivo v steklenicah, po 9 do 12 din pol litra. Iz LJubljana —lj Znižana vosnina za vsjenee In vi- jenke. ki obiskujejo strokovno nadaljevalno Soio za Bež gradom. Vajenci in vajenke. ki potujejo z Magistrovim avtobusom, se v oz.:jo po zn:žani voznini na pjro§i mad stadionom in »Evropo*. Povratna vozovnica velja samo 30 stotink. —lj Velik obisk čez velikonočne praznike v Obersnelovi galeriji zgovorno priča, ia so naš' poznan; umetniki M. Gaspari. H. Smrekar. S. Santel. 1. Sajevic in Fr. Smaruu postavili na ogled ses uspele umetnine. PeUiefet njihnih del nudi obiskovalcu razstave res da užitek, saj je razstavljena zb rka noveja.h umetnin smotrno in posrečeno sestavljena in pokaZe slovensko zemljo ln slovenske običaje obenem. Gasparijeva folklora, šantlovi portreti. Smrekarjeve risbe. Saj.-včevi portreti (glave) in Smerdujevi kipci se sp"i-• jajo v harmonično celoto in dajo gornjemu razstavnemu prostoru Obersnelove galerije pr.jetno domače ozračje. Občinstvo opozarjamo, da bo se.anja uspela raista* va na Gosposvetski cesti le kratek ča* občinstvu na ogled, zato naj vsak, ki si jo želi ogledati, pohiti Odprta Je dopoldne in popoldne. _lj Vodstvo glasbene lole -»Slnea« »poroča svojim gojencem, da se bo pričel redni pouk po velikonočni počitnicah že v ?redo dne 8. t. m. — Soi»ko vodstvo. —lj Vse one trgovce in zavode, ki sc niso vrnili vreč za moko. ponovno opozarjs mestni preakrbovalni urad. da morajo vreče za moko zanesljivo vrniti v torek 7 aprila od 14. do 17. v Vidmarjevem skla dišču v Gradišču. Kdor vreč ne bo vrni! ta dan, mu bo zapadla kavcija. Iz pokrajine Gorizia — PCaSakof C. Margottl v GoriZlI Je postal federalu prisrčno pismo, v katerem mu sporoča, da je namenil znesek 1500 lir za svrhe fašistične stranke. 500 lir za voJ-sko, 1000 lir za GIL v Gorizlt. Federale ae Je nadškofu iskreno zahvalil, tudi v imenu isontinskih črnih srajc. — Gospodarske zhrtjenje t Goriš* ter okolici se razodeva v sledečem poroCiln anagrafskega urada, ki ae nanaša na spremembe v trgovini v preteklem mesecu: Na novo je bilo vpisanih 22 tvrdk. spremerabe so bile izvršene pri 23 tvrdkah. črtanih pa ;ih je bilo iz regiatra 21. — Ljudsko glbonje v Gori ril izkazuje za Veliko soboto 3 smrtne primere in 2 rojstvi. — Smrt pod kolesjem traktorja. Po ulici Piazza v Ferrari je vozil traktor, ki %n je vodil 261etni vozač Vittorino Marzola. Na traktorju je bil tudi l7letrri Olao Sof- frittl. Ko se je hotel Marzola izogniti dvema kolesarjema, je z naglim okretom zavadi n* drugo stran. Zaradi nenadnega okreta pa je O. Soffritti Izgubil ravnotežje ter omahnil na tla. Priletel jre pod kolesje traktorja, ki je presekalo njegovo truplo. Nesrečni mladenič je bil pri priči mrtev. — 52 glob zaradi neprijavljenega mletja zlta. V Viareggiu ,'e bila Izrečena denarna kazen proti 52 posestnikom iz frakcije Fib-bialla di Camaiore: skupna globa presega vsoto 25 000 lir Mlinar Guglielmo Andreini bo moral plačati globo 6000 Ur. ker je mlei večje količine Žita ln konjze. ne da bi zabeležil mlete količine v predpisania knjigah. Iz pokrajine Trieste Kulturne vesti. V Verdijevem gledal scu v Triestu je gledališka skupina D. Gali uprizorila z velikim uspehom 3ardoujevo komedijo ? Raz poročimo sec. V dvorani Pollteama Rossetti pa uprizarjajo na pobudo pokrajinskega Dopolavora Pucc!r.ije-vr» »Tosco*. Direktor nemške akademije prof. dr Brahmstraedt je predaval o nemškem pesniku Rudolfa Bindingu. — V Trieste je prispel podtajnik v prometnem ministrstvu eksc. Augusto De Marsanich. Pred Izbranim občinstvom Je predaval o temi: Zmagal bo. kdor hoae zmagati. Predavanja so ae udeležili rudi Številni odličniki s prefektom Tamburini-Jem ter federalom dr. Pivo na čelu. —Nenadna smrt sredi mesta. Po Car-duccljevl ulici v Triestu je sel po opravkih 641etni Karel Marž Iz Servote. Nenadno pa se je starčka polotila slabost ln se je Marz zerrudil na tla. Kmalu zatem Je Izdihnil zaradi kapi. Vettka noč med revolt Tudi v menzi revnejših so bila o priliki velikonočnih praaiikov razdeljena darila- Mestni podporni komite je priredil v obeh. mestnih jedilnicah Izdatno izredno kosilo, ki so ga bili deležni številni r^odporo U»-vftjoči reveži. Predflčdnik komiteja major Campena je opoldne obiskal jedinici m prisostvoval razdehtvi kosila povabljenim levežem ter Jih pozdravi! in Jim voflčfl SS velikonočne praznike v imenu Eksceleoce Visokega Komisarja in njegovega ooebja. Kosilo je bilo zaužito v prisrčnem ozračju in so obdarovanci ponovno dali izraza svoje resnične hvaležnosti. Ludi Jttveniles v kulturi Kakor v vsteh zveznih povefljnistvih, w se na dan 1. apnia rudi v Ljubljani zaćele ra7pnivte o fašistični kulturi — v okviru Ludi Juvenilcs v letu XX. UdeJefitiH so ae* tega nastopa vsi organizirani Italijani v po> polnh krojih, da podajo kakor vsako leto pregled o fasi&tičm kulturi, ki »o jo doae-a!e mladinske organizacije. Točno ob v. so se v veliki avli kr italijanske tjimnazije zbrali zvezni podpovelj-nik. zvezna inspektorica načelnik glavnega .štaba in zadevna komisija nakar so bile v navzočnosti udeležencev otvorjene ko* verte z razpravami, ki j;h je po®lalo gkrv-no povee!jnišrvo in veljajo za zvezno izbiro v Ludi Juveniles. Določene razprave so r.-ke-le: za baliMo: »Deca, *1 morate biti zvesti čuvarji as vse krivljenje v novi heroifiJci civilizaciji. k; jo ustvariš Italija« za male Italijanke: »Duh zmage pomeni: dolžnost, pogum in popolno vdanost domovini«. za mlade Italijanke: »Roma je ime, ki izpolnjuje zgoolm-ino v 20 stoletjih — Roma daje /ig vesoljni civilizaciji« Prireditev Dopolavora Ljubljana b. apn4e Pokrajinski D(*po»lavoro v Ljubljana je poskrbel za razvedrilo tudi na velikonočno nedeljo. Vodstvo je najelo znano potujočo umetniško skupino Sc'aberno. V nedeljo i>b 15. je imenovana skupina priredila zanimivo brezp'aćno predstavo za dopolavori-ste. Prireditev ie uspela in je dopolavori-stom. ki so z vso pozornostjo sledi-li posameznim toćkam. nudila obilico zabave. Velikonočni spored v Veselem teatru je pokaaal, da ima to gledališče sposobne igralec in igralke Ljubljana, 6. aprila G. Bofco Podkrajšek je s svojo skupino postavil na oder že 18. šaljivi spored. Za velikonočne praznike si je še posebno j ri-zo.de vaJ sestaviti res izbran spoi e j ui je v svojem prizadevanju tudi v ceioti uspel. Sicer so bili tudi doselanjl sporedi na potrebni vis.m, za velikonočne prazni ce pa. se je Veseli teater se posebno izkizal. Vte točke so bile zelo učinkovito podane ir. so se s filmsko naglico vrstile pre po posrečenih zamislicah, kakor tudi po brezhibni izvedbi. Svojevrsten je bil 2e sam prič-etek. Spored se je namreč pričal z uvodno pesmijo z velikimi živimi pirhl, kar je na mah ustvarilo prazn.čno razpoloženje. Nato je stopil na oler konferaneje g. Božo Podkrajšek, ki Je poveual nekaj posrečenih domislic — ln že je I filmsko naglico sieUila Jruga locka, v Kateri je g. Verd on ik uspe£no zapel kuplet a sodobnimi motivi. Konferansje je spretno izpolnil prosti čas med drugo in tretjo točko. V tretji točki »Tone Copata« se je posta\ii g. PotuSek, ki je s svojim na#v©pom ae povečaj dobro voljo med občinstvom. S salami izpolnjen odmor — četrta L*>čka. GGe. Kovačeva in Gorinskova in gg. Kovic in GorinSkova so ai ko t kva.ii; v bider-majeiskem siogu privoščili z učinkovitim petjem ljubezen zarjavelih devic. Točka j« močno vžgala. Sledil je skeč >8i slabe volje, golobček?«, kjer to S2 občinsUu prepričevalno predstavili g*ič. Uemčeva, g. VerJonik in gdč. Kovafeva, ki je za zaključek skeča učinkovito zapela kuplet o zaljubljeni kuharici. Ob.MTV.vo je postajalo zmerom bolj razgibano, bledila je glavna točka novega s p >roJa, Komrd^ja- enodejanka ^Burn* pretok'ost g. Ovllidre-te«, v iai ;r> nas: >*a vse Oac-bje Vesel* t a teatra. S ta tu^ko je 18. spored Veselega teatra dosegel VdNC« Komič.ii položa;i. is* vime domislice ln dovršena igra vseh na* atopajočih, so izzvali med gledalkami in gledalci salve smeha. Predstava se je zaključila s ponovnim prizorom živih pirhov. Kakor rečeno, je konferiral g. Podkrajšek, režira.1 pa je novi sporsd g Verdomk. Občinstvo je bilo z nov.m sporedom zelo zadovoljno in je dvora/io Pokrajinske delavske zveze zapiujl i^jb >ijše volje. Tudi na poslednjih predstavah Veselega teatra je bilo videti, da ima to gledalifiče sposobne igralce in igralke, ki so tudi težkim nalogam kos. V zaanjem času Je pričel Veseli teater pOJ: *steje menjavati sporede, kar Je vse^'a UpO&tfcvanjA vredno ln zgovorno dokazuje sposobnost solelujo-Člh, saj vsakdo ve, da nI lahko v tako kratkem času poj.aviti na oder učinkovit spored. Obenem pa tvdi opažamo, da Ima Veseli teater zmerom večji krog prijateljic m prijateljev, ki pri vsaki predstavi polnijo prostrano d-rora.ic Delavsko zbornice na Miklošičevi cesti. HALI OGLASI ANGINO PECTOKIS ali srčno tesnobo zelo uspešno pozdravite, če pijete dnevno Ambro* ževo medico, ki Jo do* bite pristno le v Me- darni, LJubljana, Židovska ulica 6. RAZPRODAJ AMO dalije najlepSih vrat, begonlje, gladiole in druge cvetne gomolja. Zahtevajte cenik! — Sever & Komp., LJubljana. VRTNO SENO in o tavo — več vosov — prodam. — S u »ter, Dolenjska cesta. Inserirajte ,Slov, Naroda4 V I C T O B fBrrTCTraro) Nuovo appareechio ri-marlucalze. Econooiico. Nrsruo cot^sumo di energfa. — R*ndim*nto mjssjmo. — Affidiatno ooaceasstooc (Patentiraoo? Nov t p« rac za krpanje noaavic. Ekonomi (to. Brca porabe kake eoar- Zmogljivo« kar najrecj*. *- Oddifirao dorc ljenji Sr»c. An R- I. M. A. - Via Confalonieri 36 - MllaDO Per la MASSAIE! abbiamo studiato e costrulto questo fornello elettrtco bre-vettato. di alto rendimento e modiro runsnmo. Funziona mento sicuro, rapido, senza perlcoll. Ltdeale ausillarlo della moderna ctielna autarchlca. Indicare voltaggno. — 81 spedlsce inviando vaglia di L. 110 (compreao Imballo e porto) op-pure contrassegno di L. 115 alla Ditta Za GOSPODINJE! smo preučili in sestavili tole patentirano električno peći- 1 co velike zmogljivosti in zmerne porabe toka. Deluje hitro in brez nevarnosti. Idealna pomočnica moderne av-tarhicne kuhinje. Navedite vol-tažol Dobite jo, če pošljete 110 Ur po nakaznici (z zavojnino in poštnino vred) ali 115 lir po povzetju pri tvrdkl SI-VE-RA Via XX settembre 24 La - Milano Per I o v o str a past/ccerio casatinga Lievito in polvere BACKIN Dr. OETKER-jev p«e!ln{ prašek "BACKIN" ta Vas* domača slaščica.' OefL A. OETKER S. A. f. • MILANO • Via Moste S. Oenesio, fp «traD 4 »SLOVENSKI N A R O De.torek, 7. aprila 1942-XX. ste*. /9 Malo zanimive zgodovine o naših mitnicah Od „dacarske" do ozemlje današnje trošarinske &+~2be — Zaprto in odprto ažltninsko Ljubljana. * apiiL* KaKoi jc staro pobuanje užitnine, tako je tuo poznal užitnino koi državn davek, a sčasom je ugubiia ta značaj, kei so pobiranje začel: oddajat: v zakup. Pobiranje užitnine Je bilo prepuščeno včasih začasno stanovom, občinam ah tudi zaseb nikom včasUh pa tud trajno. Trošarina j*, novo :mf za užtnino; ne gre torej za novo davšč.n nina se po nanjansk: imenu je dazio. kar pomen; davek al: dajatev. Oo tega mena zhaja beseda dac. iz nje pa dacar Prav v tistih časih ko je bilo pobiranje užitnine oddano v zakup so jo ljudje po-ebno trna vraži] Tedaj n so gledali n& njo već kakor na davščino. ZiasU čt jo je pobiral zasebn k V za-aipniku so gledaii izkoriščevalca m celo v čast so si štelo, če so pretental: dacarje ter se jim izmuznil: v mesto, ne da bi plačal; užitruno Už t-ninski paznik: so opravljal zelo težko službo, bih so neke vrste gramčarji. Zato je tudi razumi];vn. da niso bi. posebno vljuO-r ljubezniv: možje. Zlast; niso mogl. prizanašat, svojim nasprotnikom, tihotapcem, k. so Mi vedno pripravljeni jim Sko dovati. Užitninski patent Sčasom so seveda sprevidele tudi oblasti, da ima pobiranje užitnine nekatere po-manjklj p vedno bolj se je uveljav- ljalo stremi ien je, da bi už mina postala prava državna davščina. V Avstriji je bil leta 1829. zdan tako zvani uiitninsk; patent, splošni užitninski zakon, ki je razvt-.1 dotedanje običaje ter predpise Hkrati so bile odpravljene dotlej veljavne različne užitninske dajatve al. naklade in bile združene s splošno užitnino. Zakon je predpisal območja užitninskega ozeml]« po užitninskem s-stagnu lombardsko bene-čanske kraljevine; dežela je bila po teh predp.5ih odprto užitninsko ozemlje, mesto pa zaprto. Razlika med odprtim in zaprtim ozemljem je bila v tem. da je bil v zaprtih mest h zavezan plačilu uvoznine uvoz už.tninskih predmetov, v odprtem ozemlju je pa nastopila dolžnost plačeva nje šele. ko je prišlo z užitninskim predmetom do spremembe v gospodarskem prometu, to se pravi, ko so ga začeli porabljati (zakol, točenje, vkletenje itd.). Ve* deVI pa moramo tudi, da so v mest h spadali med užitninske predmete številneiš: predmeti kakor na deželi. Kaj vse je spadalo pod užitnino Videli smo torej da so užitnino morali plačevati v tistih časih tudi na deželi, na tako zvanem odprtem užitninskem ozemlju, če so užitninske predmete sami porabili. Tako so morali plačevat: užitnino na vse vrste alkoholnih pijač, živine in mesa. V zaprtih mest h so pa razen tega plačevali užitnino na živila, kakor peintnino. divjačino, ribe. žito. fino zelenjavo, sadje, maslo in druge mlečne izdelke, jajca, olje. mast. pa tudi na živilsko krmo in kurjavo Tudi po izdaji užitninskega patenta je država oddajala pobiranje užitnine v zakup. Občine so imele prvenstveno pravico do zakupa. Ce občine niso hotele prevzet: pobiranja užitnine, so jo lahko prevzeli tudi zasebniki. Zakupne pogodbe so trajale do treh let, najmanj pa leto dni. Zakupnino je bilo treba plačevati v četrtletnih obrokih. Pobiranje užitnine so radi prevzemali v zakup podjetni zasebniki, kar je bilo navadno zelo donosno podjetje. Ljubljanska občina začela pobirati užitnino L 1884 Liubljanska občina je prvič prevzela v zakup pobiranje užitnine v noči med 31. decembrom leta 1883. in 1. januarjem 1884. Prihodnje leto bo torej minilo 60 let ljubljanske mestne dohodarstvene (zdaj t rosa-rinske* službe. Čudno je. da občina ni prevzela pobiranja užitnine že prej v zakup Prejšnje čase so bili zakupniki državne užitnine v Ljubljani zasebnki in zgodovinski viri nam pravijo, da sta Žida Scrr.varz in Barenfeld. ki sta pobirala užitnino. preden jo je začela pobirati mestna obč.na grdo izkoriščala svoje uslužbence. Kako nepriljubljena je bila mitnina v starih časih, ko so jo pobirali tar; meji pa poslej služijo drugim nenom. po večini so v njih trafike Odkod ime »iblajtar« Uslužbence užitnmskega zakupa še vedno imenujemo mitničarje — Dandanes večina ijud: ne ve več, kaj pomeni beseda iblajtar. — Nastala je iz tujske »Begieiter« (spremljevalec). M:tn čar ji -o namreč spremljali vozn:ke I tranzitnim Dlagom od mitn ce do mitnice. Tudi dan-ianes morajo mitničarji pogosto sprem ]atl voznike, ki vozijo trošarin; podvrženo olago Mitničarji. k: opravljajo težko in ►dgovomo službo, nedvomno zasluž:jo tudi jrimerno stanovanje Lahko trdimo, da je njihova velika posredna zasluga, da ima mesto primerne dohodke, trošarinski uslužbenci so v službi interesov vsega mesta. — V začetku mestnih užitninskih uslužbencev ni mogel nihče zavidati. — Njihove službene razmere n'so bile dolgo urejene. — Prejemali so skromne plače m niso uživali nobenih drugih posebnih pravic n pr niso meh pravice do dopusta. Prav tako ni biLa zajamčena nji- hova starostna preskrba, zato so pa navadno ostali v službi do popolne onemoglosti ali smrti. Kako naporna je bila njihova služba, preden je užitnino prevzela v zakup mestna občna sprevidimo že iz tega. da je delovni čas trajal 36 ur. prosti so pa bili samo po 12 ui Pozneje, ko je začela užitni no pobirati ljubljanska občina, je bil uveden 24 ur trajajoči delovni čas s počitkom po 12 ur. Službene razmere uslužbencev užitninskega zakupa so sc primerna i/boijšaie šele po 25 letih, odkar je mestna občina prevzela užitnino v zakup. Ce bo kdo kdaj pisal o zgodovini naših mitnic ne bo smel pozabiti, da so užitninski pazniki v starih časih mnogo pretrpeli Na to se navadne ne spomnijo tisti, ki gledajo na mitničarja le kot osovraženega v iblajtarja«. V starih časih v mitnicah n: bilo peči Mitničarji, ki so bih v službi vse noči brez spanja, so prezebali v mitnicah n na prostem Meščani so se čudili, ko so jih srečavali oblečene v kožuhe. Mitničarji so si pa morali tedaj sami kupovat: kožuhe. Šele pozneje, ko je bila už tn:na v zakupu mesta, so postavili v mitnice peči. Uprava premoženja užitninskega zakupa V zaščite interesov mestne občine je bil pri užitninskem zakupu uveden direktorij, kj so ga sestavljala župan kot predsedn.k, trije občinski svetnik: in ravnatelj mestnega užitninskega zakupa Direktorij zakupa je imel skoraj neomejena pooblastila. —- Do leta 1896. je bilo vodstvo užt-ninskega zakupa poverjeno vodji, pozneje je pa mestni centralni urad užitninskega zakupa dobil upravno ravnateljstvo na čelu z ravnateljem. Pobirali niso le državne užitnine z 20°/o doklado in deželne ^n občinske doklade na alkohol, temveč tudi teh Larmo, meštari no tlakarino in sej marin o. Poslovanje na linijah so predpisovala »navodila za osebje mestnega užitninskega zakupa ljubljanskega«, vse druge naredbe in navodila so pa uslužbenci prejemali ustno. Nekatere druge zanimivosti in značilnosti poslovanja dohodarstvenega urada, ki se zdaj imenuje trošarins-k: oddelek, bomo opisali še ob drugi priliki. Evropa bo preskrbljena z jajci Smotrena organizacija in pospeševanje pettltninar* stva v bivši Poljski Bivša Poljska je bila vključena v nemško gospodarsko desetletko. Po novih načelih bo organizirano na tem prostranem ozemlju tudi perutn narstvo in ribogojstvo. Bi vsa Poljska naj postane eden največjih izvoznikov peiutnine, jajc in slaa-kovodnih rib v Evropi. Ze prej je igral izvoz perutnine in jajc v poljskem gospodarstvu važno viogo. Poleg Hoiandske -'ti j Danske je bila bivša Poljska največji ao-j bavitelj v Evropi, v pogledu gosi pa sploh največji. Malone vsa trgovina s perutnino in jajci je pa bila v židovskih rokah. Or-| gartzacije, ki bi vodila to važno panogo narodnega gospodarstva in skrbela za njeno povzdigo, sploh ni bila V vsej bivši Poljski so imeli samo tri hladilnice. Ono v Gdinji so bili zgradili Američani in v nji se je hladilo večinoma v Anglijo namenjeno izvozno blago. Druga hladilnica je bila v Varšavi, tretja manjša pa v rCelcu. Po ustanovitvi Generalnega guvernementa je perutninarstvo bivše Poljske močno nazadovalo, ker so j bile velike pokrajine priključene Prusiji. Pozneje je bila pa Galicija zopet priključena Generalnemu guvermentu in s tem se je položaj glede perutninarstva znatno zboljšal. Nemška uprava je takoj organizirala rejo kokoši, rac in gosi na široki podlagi. Posebna pozornost je bila pri tem j posvečena pridobivanju jajc. Zboljšane so bile pasme in prebivalstvo je dob:lo za rejo najprimernejšo perutnino. To prizadevanje je obrodilo že bogate sadove, posebno z ustanovitvijo velikih perutninarskih farm in valilnic. Ze lani se je povečalo število pridobljenih jajc za 30°/o m bilo je za dobrih 100,000.000 večje kakor predlanskim Poleg tega so bile pa zaloge povečane za dobrih 50%. Nad 100 milijonov jajc je bilo pa lani z bivše Poljske porabljeni več v Nemčiji kakor predlanskim. V raznih večjih poljskih mestih so bile izkopane ogromne apnenčaste jame, v katerih se hrani mnogo milijonov jajc. Ustanovljenih je bilo tudi več zaznamovalnic kjer se jajca označujejo. Samo ena zaznamo valnica v varšavskem okrožju je opremila lani z žigom 60.000.000 jajc. V istem okrožju je pa še ena zanamo valni ca. Med njima pa stoji 2.68 zbiralnic, ki imajo 1000 zbiralcev jajc. To je samo v varšavskem okrožju. Dobro je organizirano tudi razdeljevanje, ki je razdeljeno na velike, srednje in male razdeljevalnice. Cilj vsega tega prizadevanja je izpremeruti bivšo Poljsko v prihodnjih letih v veliko skladišče jajc. iz katerega se bo zalagala po potrebi vsa Evropa. Velikega pomena je tudi obnova in pov-zdiga perutninarstva. V Radomu, Kielcu ln Tomaševu so bile ustanovljene velike farme, kjer rede in pitajo perutnino. Samo gosi pitajo tu nad 50.000. V varšavskem okrožju imajo tudi veliko farmo, kjer rede poleg 100.000 gos: 12 do 15.000 rac in 200.000 do 300.000 kokoši. V kmetijsko zelo močno razvitem okrožju Lublin so uspehi tudi zelo zadovoljivi. Količina pitane perutnine se je povečala lanj že za 66* t. Po vojni proti bivši Poljski se je lotila nemška uprava tudi ribolovstva. Vsi ribo-gojci in ribiči so bih" organizirane v enotno zvezo, ki je podrejena centralni ribarski upravi. Obnov'jen h Ln deloma na novo ustanovljenih je bilo več ribogojnic in valilnic. Namen teh ukrepov je bil v prvi vrsti povečati ribji zarod. Velik del vzhodno nemških ribičev se s tem preživlja. Velik del v Generalnem guvernementu izleženih morskih postrvi ujamejo kot odrasle ribe pozneje ob obali Vzhodnega morja. PREPROSTO! —— — Prva človeka sta bila torej sama na svetu. Kaj bi storil ti, Tone, če bi bil aam na svetu. — šel bi v Novo mesto, kjer Imam teto. Tretjič umri in oživel tro vocj uansKi je vzbuuiia veliko pozornost smrt 1.90 m visokega m 112 kg težkega Danca z nekega mesteca na otoku. Bilo je pred petimi leti. ko so našli tega moža, k: je dolgo vrsto let vodil občinsko godbo, »mrtvega* na cesti. Njegovo truplo so položili v krsto. Par ur, preden bi ga morali pokopati, pa se je mrtvec zbudi m prestrašil vse. ki so bili pri njegovi krsti. Lan. so našli zanimivega možakarja »mrtvega* v postelji. Oživel je mrtvec, ko je ravno neki znanec poveličeval pokojnikove vrline ni njegov nenavadni apetit. In sedaj je 65 letni možakar, ki je znan kot velik ljub-telj iobre jedi in svetlega piva. tretjič umrl. Spet so ga poLžili na mrtvaški oder. Po dveh dneh pa je tretjič »vstal od mrtvih^;, se dvignil v krsti, skočil na tla. si pretegnil ude in si brž privoščil danski prigrizek ter četrt vina. Pri tem ni niti utegnil spregovoriti s svojima sinovoma, ki sta osupla strmela v tretjič oživelega oCeta. Atatiirkov mavzolej Komisija za oceno osnutkov Atatiirko-vega mavzoleja je izbrala izmed 40 poslanih osnutkov tri. Kdo so njihovi avtorji nt znano. Po katerem osnutku bo mavzolej zgrajen, bo odločil ministrski predsednik. Za mavzolej je določila turška vlada 3 milijone turških funtov. Dva milijona bodo porabili za gTadnjo samo. 1.000.000 pa za ureditev cvetličnih nasadov okrog mavzoleja. Ladja z 200 mrtveci Obrežni čuvaj v Substentefu ob portugalski obali je opazil kakšne pol ure od pristanišča precej veliko ladjo, ki je oči-vidno pripadala prekoatlantskemu parni- ku. Ko je stopil na ladjo je našel 20 mrtvih trupel žena. mož, dečkov in deklic. Med njimi ni bilo nobeno uniformirane osebe. Usoda mrtvecev je še nepojasnjena in skušajo sedaj oblastva dognati njihovo identiteto. Vsekakor pa je sklepati ob lejri ter izrazu na obličju nesrečnikov, da so prestali svoje zadnje ure v grozi in strahoti. Njihova trupla so zelo shujšana ter poškodovana. Med mrtveci so tudi štiri trupla otrok, katerih konec je moral biti zelo bolesten in pretresljiv. Oblastva si zelo prizadevajo dognati, s katerim preko-atlantskim parnikom se je vozilo teh 20 tragično umrlih potnikov. S Spodnfe štajerske — Vse za zmaaro. štajerski Heimatbund je priredil veliko javno zborovanje tudi na Zidanem mostu in sicer 27. marca. Ni niem je govoril okrožni vodja Eberhardt Zborovalcev je bilo toliko, da so morali nekateri ostati zunaj. Ob koneu je govornik nagrlašal nepremagljivo moč nemštva ln njegovo parolo za leto 1942: Vse za zmago! — Zanimivo predavanje v Trbovljah. Znani nemSki vojni slikar nadnoročnik Trenk je predaval 27. marca v Trbovljah O vojni na Norveškem. Njegovo predavanje so spremliale lepe skioptične slike. Nad poročnik Trenk je bil dodeljen kot vojni slikar ereneralu Dietlu. — Sv. Jurij ob Taboru za zimsko pomoč. Tudi Sv. Jurij ob Taboru je proslavil predzadnjo nedeljo dan nemške vojske. Prirejena je bila javna zbirka za nemško zimsko pomoč. Nabranih je bilo 1007.88 mark. — Kuharski tečaj v Šmarju pri Jelšah. Predzadnjo nedeljo je bil v Šmarju prt Jelšah zaključen drugi kuharski tečaj, ki je trajal tri mesece in ki se ga je udeleževalo 12 deklet. Za zaključek je bila prirejena lepa svečanost, te dopoldne je bila otvorjena kuharska razstava, zvečer so pa dekleta pogostila domače gorrpodinje. Ena udeleženka tečaja se je zahvalila Županu ln materam za izdatno podporo. — Delo kmetic v ptujskem okrožju. S koliko vnemo so se lotile novih nalog tudi kmetice na Spodnjem štajerskem prič3 udeležba na tečajih, ki jih prireja gospodarska svetovalka prehranjevalnega urada Stecherjeva. Poleg raznih praktičnih tečajev v poedinih krajih je priredila krajevna Kmetica Koroščeva v občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju pletilni tečaj, ki je bil nedavno zaključen z malo svečanostjo, na kateri je naslovila voditeljica okrožnesra oddelka Hilda Kasper na udeleženke nekaj toplih besed priznanja. — Iz Brežic, Teharjov in Slov Bistrice. V občinah. Cerklje, Čatež, Velika doline in mestu Brežice je bilo v prvem četrtletju tekočega leta 89 porodov, 65 novih grobov in 4 poroke. Poročili so se Franc Schookal iz Graza z Ljudmilo Gričar iz Brežic, policijski asistent Anton Sabatka lz Celja z Eklito Fischer iz Brežic, Alois Peschetz iz GT-aza z Marijo Pintar iz Pilštajna in carinski asistent Josef Hanscheg iz Cer- kelj s Katarino Marinšek iz Cerkelj. V Teharjih so imeli v zadnjem tednu marca tri porode. V Slov Bistrici je bilo v zadnjem tednu marca rojenih 10 otrolt, novi grobovi so bili 4 in poročila sta se dva para in sicer sodni uslužbenec Rudolf Moško-tevc z Julijano Kroflič in Franc Adam z Marijo Motal. — Novi grobovi. V Mariboru bo umrli hišna posestnica Terezija Polančič stara 67 let, posestnica Amalija Farič, stara 78 let in občinski uslužbenec Franc Dobrajc, star 37 let. V Teznem pri Mariboru jc podlegel težkim poškodbam stavbinski delavec Franc Lesjak, star 50 let. V Slovenski Bistrici je umrla vdova po trgovcu Kristina Reittcr, v Selnici ob Dravi pa zasebnica Antonija Zorko, «?tara 72 let. V Mariboru sta umrla vdova po železniškem iradniku Josefina Friihanf stara 58 let in finančni respecient Jakob Kirndel, star 71 tet V Studencih pri Mariboru je umrl vinogradniški referent Josip Blažcvič., star 70 let. V Dogošah pri Mariboru -e umrla ^ -osestili ca Uršula Gselmann, stara 62 let. V Slov. Bistrici je pa umrl po daljši bolezni ravnatelja hranilnice Oskar Klein. — Ustanovitev radfajznovke v Dobrni. V Dobrni je bila ustanovljena rajfajznov-ka. Za predsednika je bil imenovan krajevni vod;a kmetov Vlncenc Janikai. za poslovodjo pa nadučitelj R. Fabschiitz. — Gibanje prebival8tva v Dobrni V drugI polovici marca so imeli v Dobrni štiri porode in tri nove grobove. Umrli s»o- FT. Kroflič, Justina Banaušek in Marija Žu-panek. — Matura na višji Soli v Mariboru 26. ln 26. marca je bila na višji Soli Tegettho- fove gimn^aije v Mariboru matura. Z uspehom so maturirali Edvard Baiec. Robert Dormovc. Ernest Fanineer. Kar! Fraa, Rajmund Germ. Zeno Gilly^ Edvird Hro' vat. Josip Kitzler, Tugomir Koser, Josip Lehofer, M. Lindenthal. Milan Novak. N. Pečar. Aleksander Ravter. Feliks Reiner, Edvard Sado\vski. Josip Senekovič. Josrp šauč. Alojz Vertačnik in A. Zurk. — Poroka v BraMovčah. V Bras'ovcah se je poročil šolski upravitelj Franc Kontur z abiturijentko učiteljišča Marijo Cim- permanovo iz Sv Križa Ženina, ki je obenem vodja krajevne organizacije nen»S*e mladine, so fantje in dekleta še poseono počastili. Vsi so prisostvovali njegovi \ o-roki in zapeli novoporočencema nekaj priložnostnih pesmi. Župan Rofmianith je imel na mlade lep nagovor, po katerem jima Je podaril Hitlerjevo knjigo ^Mein K.unpf«. — Gibanje prebivalstva v Martb«irn. V drugI polovici marca je bilo v Mariboru rojenih 107 otrok, od teh 62 dečkov in 45 deklic. Novih grobov je bilo 64. Umrlo je 37 moških in 27 žensk. Poročilo se je 70 parov. — Zanimiva predavanja na Spod. štajerskem. Vpokojeni Studijski dlrektoi dr. Gotthart Ost je znan po svojih pt dava-njih in tečajih o nemški zgodovini Na vabilo štajerskega Heimatbunda priredi dr. Ost na Spod. štajerskem več prednvani o zgodovinski podlagi sedanjega svetovnega položaja. Drevi bo predaval v Mariboru, jutri v Slovenjgradcu, pojutrišnjem v Ptuju, v petek v Celju, v soboto pa v Trbovljah. — Gibanje prebivalstva v Celju. V Celju so se poročili Franc Lipotnik z Marijo Bračič, Ferdinand Deželak s Frančiške VVeiss, Anton Weisenbach z Marijo Jaro-mel, Martin čjernec s Karolino Stanjko Anton Filipič z Alojzijo Meh in Janez Divjak z Ano Zorko. Umrli so v Celju Berta Hri-bernik, Franc Breznik, Valentin Hajnšek, Edvard Janežič, Neža Plot, Matilda Sam*»c, Irma Papež, Marija Ogrizek, Josipina Robnik. Marija Horvat in Pavla Pohe. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo v Celju rojenih 98 otrok, novih grobov je bilo pa 55. Radio Ljubljana SREDA, 8. APRBLA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Klarinetni trio. 12.40: Glasba iz XVII. stoletja. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.05: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert violinista Alberta Dermelja, pri Klavirju Marijan Lipovšek. 13.40: Koncert tenorista Antona Sladoljeva. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Sopranistke Pavle Lovšetove in basista Toneta Petrovčiča. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15- Kmečki trio. 17.35: Orkester pod vodstvom dirigenta Zemeja, izvaja filmsko glasbo. 19: >Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesnu" iz vojnega časa. 20.50: Koncert ritmo-sim-fonlčnega orkestra Cora, vodi dirigent Bar_ zizza. 21.40: Donizettijeva glasba. 22.45: Poročila v italijanščini. B. Perowne: 28 Dr. Torridon igra za vse Roman In vendar je obhajal mladega človeka nemir in zavedal se je. da ga je zbudilo nekaj neobičajnega. Dobršno minuto je slonel na komolcu in vlekel na uho. nato se je spustil s postelje in ae bos po prstih približal vratom. Ker Jožefu ni zaupal jih je bil zaklenil. Trenutek ali kaj je prisluškoval pri vratih, nato je obrnil ključ. Z mostovža in spodaj iz veže ni bilo slišati glasu. Skozi okna v veži je padala mesečina po beločrnem tlaku, se dotikala roba mize in daljšala senco pletenega naslanjača. Toda vse je bilo mimo, in Rov se je ie hotel umakniti od ograje mostovža. izza katere je zrl po veži, ko se je tiho in nepričakovano pokazala na tlaku nova senca — senca moža. ki je stal pri oknu ter gledal v notranjščino hise. Ko je ta senca izginila, je bilo takisto, kakor bi jo popili lunini žarki. Rove vi prsti so se oklenili ograje, kakor bi jo hoteli zlomiti, in srce mu je nalik kladivu zabobnalo v prsih. Za hip je negibno obstal, nato je tiho stekel po stopnicah nizdol, se oboroži] z železno palico, ki je slonela blizu vhoda, in odprl hišna vrata. Terasa je bila poplavljena od mesečine, in izza pi- nijevih debel se je v ozadju lesketalo morje. Črički so peli na vse pretege. Roy je stekel po terasi tja do hišnega vogala. Na tisti strani m bilo nikjer steze; neobdelano ozemlje se je izgubljalo na pobočju med skainimi bolvani. S te strani se je bil moral nevabljeni gost priplaziti na teraso. Rov se je naglo vrnil v hišo, zaklenil vrata, jih zavaroval z verigo in planil proti kuhinji, ki je bila na zadnji strani. Pogledal je skozi vsako okno posebej: nikjer ničesar. Vzpel se je v prvo ndstropje in prisluhnil pri Jožef ovih vratih, toda slišal ni drugega kakor njegovo mirno dihanje. Mladi človek se je tedaj vrnil v svojo sobo, si nataknil domačo haljo in se prepričal, da so toki z biseri in listnica še na svojem mestu pod blazino. Baš jih je spravljal v žep domače halje, ko mu je z morske strani udaril na uho neobičajen zvok: slabotno hrlenje oddaljujočega se motornega čolna. Skočil je k okna, toda skozi pinijevce je videl samo pretrgane brazde na vodni gladinL Oddaljeno hrlenje je počasi zamrlo in utihnilo. Rahli valčki so tiho šume oplakovali nevidno peščino; pod pinijevci, čarobno sanjajočimi v luninem svitu, so prepevali črički Čudež sredozemske zarje, prelivanje nežnih otenkov na nebu in morju, daljava, ki se je bolj in bolj poglabljala, čedalje očitnejša jasnost morskega obzorja, vsi ti pojavi nastopajočega jutra so našli Rova še vedno pri oknu, srdito ču ječe ga, dasi so ga skelele zabrekle oči. xrv. PESEK EN PINIJEVCI »Jožef! c »Monsieur?c »Ali je pri hiši kakšna žagi ca?« >2aga, gospod?« Jožef ove oči so se negotovo uprle v Rova; nato se je vrnil k pripravljanju zajtrka na terasi. »V kuhinji je v predalu nekaj orodja, gospod,« je sluga odvrnil. »Pogledati pojdem.« Roy, ki si je spotoma z brisačo otiral plave lase — pravkar je bil prišel s peščine — je krenil po terasi. Zavezal si je prtič okrog vratu, si zadrgnil vrvico kopalnega plašča in sedel za mizo. »Rad bi imel žago za drobna dela, Jožef.« »Takoj pojdem, da vidim, gospod.« Vrnil se je z majhno, zarjavelo žago; Roy si je mazai ta čas že drugi kos kruha z maslom. »Kar dobra bo, Jožef,« je rekel Roy. »HvaJa lepa!« Med jedjo je Roy zarniSljeno gledal proti vratom, ki so se bila zaprla za služabnikom. Nato so mu oči poletele k oknu, kjer je bil ponoči videl senco neznanega gosta. Ali je bil ta v kaki zvezi z oddaljenim hrlenjem motornega čolna, ni mogel vedeti, a stvar se mu je zdela zelo verjetna, Več ko gotovo je bilo, da je pomenil skrivnostni obiskovalec grožnjo, prilajajočo od zunaj, med tem ko je predstavljaj krivogledi Jožef notranjo nevarnost. Roy se vnanje grožnje ni bal — kvečjemu toliko, ker je bilo mogoče, da mu Jožef skoči za vrat, kadar bo najmanj pripravljen. Toda Jožef je nosil pečat svojega značaja na obrazu: natura ga je vlekla k pretvari, hinavstvu, vohunjenju in lažnivim izgovorom. Roy se je namenil, da mu ponudi torišče, kjer bo lahko uporabljal te lastnosti. Ko je prišel Jožef pospravljat z mize, se je Roy raztreseno dotaknil zob na žagi in vprašal: »Oh, Jožef, ali ste priskrbeli časnike, ki sem jih hotel včeraj imeti?« »Nisem še utegnil, gospod.« »Res je. Nu, čujte, nujno jih potrebujem. Vzemite Buicka in se hitro peljite ponje.« Če je Jožef nerad ubogal, je znal to kaj dobro skriti. Odpravil se je takoj. Roy je počakal pri okuu, da je Buick izginil na prašni cesti, nato pa si je izbral mlado drevo in žagal po njem, dokler ni rja izginila z lista. Ko se je vrnil v hišo, je namazal žago z maslom ter jo spravil v kuhinji v predal za orodje. Roy je računal, da si bo Jožef skušal razložiti zahtevo po žagi in svojo nepotrebno odstranitev -z hiše. Mislil bo, da si je hotel Roy v kakem kotičku hiše napraviti skrivališče za bisere; njeeov sum se bo obrnil na drva, ki jih je bilo v vili obilo. Grožnja od zunaj, to je, polnočni gost, je terjala bolj napetega premisijevpnja. »Najprej moram dobiti dober samokres.« je menil Roy sam nri sebi. ko si je v svoji sobi, polni sonca, pred zrcalom zavezoval ovratnico. Urtjujs Josip Zapaočič — Za Narodno dakaroo Fran Jarma — Za lnratnl da! Data: l^ubomlr Volčič — Vsi ? Ljubljani