Pofttntna plaćana v gotovini. Leto LXV., št. 64 Ljubljana, petek 18. marca 1932 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2fSu od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica s t. 5 Telefon St. 3122. 3123. 3124. 8125 in 3126 podbdzn1cg: MARIBOR, Grajski trg št. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. — PaL 19o. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. IZJALOVLJEN HITLERJEVSKI PUČ Senzacijonalno razkritje pruske policije — Hitlerjeve! so namera' vali izvesti pohod na Berlin in se polastiti oblasti Berlin. 18. marca. Šele sedaj se doznava jo podrobnosti o pripravah narodnih socialistov, ki so nameravali za primer, da Hitler ne bi bil izvoljen za predsednika nemške republike, izvršiti državni udar. Le čuječnosti državnih oblasti je pripisovati, da se je ta nakana Hitlerja izjalovila. Glavno vodstvo Hitlerjeve stranke je izdalo v četrtek pred volitvami tajna navodila vsem svojim organizacijam, v katerih se naglasa med drugim: Za primer, da Hitler ne bo izvoljen za predsednika, naj izdajo voditelji napadalnih čet svojim podrejenim nalog, naj ostanejo mirni in naj nikar ne izzivajo nasprotnikov. V teku leta 1932 bo Hitler svečano prevzel oblast v Nemčiji, če ne legalnim potom, pa s silo. Napadalne čete Hitlerja štejejo trenutno 520.000 dobro oboroženih mož. Razpolagajo z velikimi zalogami orožja in municije ter jih je mogoče v 48 urah transportirati na poljubni kraj v Nemčiji. V navodilih se dajejo nadalje instrukcije motociklističnim oddelkom in mitraljeskim oddelkom, tehnični oddelki pa so dobili nalog, da morajo takoj po odhodu napadalnih čet v bližini gar-nizij državne vojske razdreti železniške proge, da se tako onemogoči transport čet. Ta navodila veljajo tudi za člane policije in državne brambe, ki so člani narodno socialistične stranke. Vodstvo narodnosocialistične stranke skuša vse te vesti zanikati, vendar pa je uradno ugotovljeno, da niso brez vsake osnove. Prusko notranje ministrstvo je na dan volitev odredilo hišne preiskave pri raznih znanih voditeljih narodnih socialistov ter je o rezultatu teh preiskav izdalo obširno uradno poročilo, ki ugotavlja med drugim: Policijske ugotovitve na Pruskem dokazujejo, da so bile na dan volitev tako zvane napadalne čete narodnih socialistov v strogi alarmni pripravljenosti. Nalog zato je bil izdan od vrhovnega vodstva stranke v Monakovem. številne ugotovitve policije v vseh delih Pruske dokazujejo, da so bile te priprave izvedene sistematično in da se je resno mislilo "na nasilno akcijo. V Holstei-nu so dobili člani napadalnih Čet strog nalog, da morajo 12. marca biti pripravljeni ter se oskrbeti tudi z živili za daljšo dobo. Obstojal je namen, da bi se te ljudi z avtomobili prepeljalo v Berlin. V očitem nasprotju z zapriseženo izjavo voditelja narodnosocialistične stranke, da ne misli na nikako nasilje, je dejstvo, da so bile pri pripadnikih narodnosocialistične stranke najdene velike zaloge orožja in municije. Tudi izgredi zadnje dni pred volitvami dokazujejo, da so pristaši narodnosocialne stranke brez dovoljenja imeli orožje. Pa ne samo to, pri hišnih preiskavah v Berlinu so bili najdeni tudi točno izdelani napadalni načrti. Narodni socialisti so nameravali obkoliti Berlin in ga popolnoma izolirati. Vse te priprave so dokaz, da so narodni socialisti pripravljali državljansko vojno ter se nameravali pri tem sklicevati na borbo proti komunizmu. Poročilo zaključuje, da pruska državna vlada takega početja ne more več mirno gledati. Tudi pod pri- sego podane izjave, da narodnosociali-stična stranka ne misli na nasilno iz-premembo reda in režima, oblasti tako dolgo ne morejo več upoštevati, dokler delo voditeljev narodnosocialne stranke ne bo v skladu z njmovimi izjavami. Pruska vlada tudi ne misli na to, da bi mirno gledala, kako se javno oborožuje cela armada, ki ne stremi samo za pobijanjem državne avtoritete, marveč predstavlja glavno povzročiteljico vseh nemirov in neredov. Vsa javnost z napetostjo pričakuje kako stališče bo zavzelo vodstvo narodnosocialne stranke k temu razkritju pruske vlade. Se nova odkritja Berlin, 28. marca. Hišne preiskave pri narodnih socialistih se nadaljujejo. V teku včerajšnjega dne je policija zaplenila ogromno korespondenco med rrhovnim vodstvom stranke in berlinskim vodstvom napadalnih oddelkov. To korespondenco proučujejo sedaj na policiji in zatrjuje se, da bodo prišla na dan še nova senzacijonalna odkritja. Kaj pravi Hitler Berlin, 18. marca. DanaSnji listi objavljajo kratko izjaro Hitlerja, ki pravi, da koncentracija napadalnih oddelkov Borodno-*«-eialisticne stranko m nič novoga. To se jo zgodilo ie prod vsakimi volitvami, ker hoče stranka »ščititi svoje pristaš« pred pokoljem s strani komunistov in sodjafaih demokratov. Hitler tudi trdi, da je o vsem toni že teden dni pred volitvami obvestil notranje ministrstvo. Tardlen ladovoljen Ženevski razgovori o podunavski federaciji zaključeni Sledila bodo diplomatska pogajanja ženeva, 18. marca. Francoski ministrski predsednik Tardieu je snoči odpotoval v Pariz. Pred svojim odhodom je ponovno pose ti 1 jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkovića ter ga pri tej priliki obvestil o poteku svojih razgovor v, ki jih je imel zadnje dni v Ženevi z zbranimi državniki. Ženeva, 18. marca. Razgovori o načrtih za gospodarsko pomoč podunavskim državam, ki so se vršili v Ženevi med zastopniki zainteresiranih držav, so v glavnem zaključeni. Glavni rezultat teh razgovorov je v tem, da je bilo sklenjeno, naj se vprašanje podunavske federacije razpravlja med diplomati ter v prvi vrsti poskuša doseči sporazum med zainteresiranimi evropskimi velesilami, to je Francijo, Anglijo, Italijo in Nemčijo. Razpravlja se tudi o finančni akciji eventuelno s pomočjo posebnega posojila Društva narodov. O tem vprašanju bo razpravljal tudi finančni odbor Društva narodov, ki zaseda v Parizu. Pariz, 18. marca. Objava nove nemško-runi unske pogodbe je izzvala v francoskih političnih krogih veliko razburjenje. Listi povdarjajo, da gre pri tem za protiakcijo Nemčije proti Tardieu jevemu načrtu. »Pertinax« piše, da bi pomenilo uveljavljenje te pogodbe definitivno uničenje Tardieujevega načrta. Uveljavljenje te pogodbe pa je odvisno od pristanka rumunskih sosednih držav, ki pa skoro gotovo ne bodo mogle v to privoliti, ker bi to pomenilo popolno uničenje njihovega proračunskega ravnotežja. Pariz, 18. marca. »Temps« poroča, da je Tardieu s potekom svojih razgovorov v Ženevi prav zadovoljen. Prepričan je, da bo kljub vsem oviram, ki so se pojavile, njegov načrt vendarle predrl, ker je jasno, da v sedanjih gospodarskih in finančnih prilikah ni drugega izhoda. Prva etapa njegovih razgovorov je končana in sedaj se bo pričela druga etapa, ki se bo nanašala predvsem na vprašanje kreditne podpore podunavskim državam. Zastoj v trgovinskem prometu z Avstrijo Predsednik avstrijsko-jugoslovenske zbornice na Dunaju o položaju Nevzdržni kliring povzroča ogromno škodo Dunaj, 18. marca. AA. Predsednik jugo-elovensko-avstrijske trgovske zbornice na Dunaju dr. Eduard Lichtenstein je imel snoči v veliki dvorani Kursalona predavanje o trgovinskih odnosa.] i h med Avstrijo in Jugoslavijo v zvezi s sedanjo devizno politiko. Predavanja so se udeležili odlični številni zastopniki avstrijskih gospodarskih krogov. Govornik je najprvo predložil statistične podatke o skrajno nepovoljnem razvoju obojestranskega trgovinskega prometa v zadnjih mesecih. To velja zlasti za čas, odkar so stopile v veljavo devizne odredbe. Govornik je ostro obsodil, da se zaradi za ščite domače valute izdajajo tako dalekosežni ukrepi o deviznem prometu brez predhodnega dogovora z neposrednimi interesenti. Mislil je predvsem na ukrepe, ki jih je izdala avstrijska vlada. Govornik je obsodil tudi obstoječi jugoslovensko-avstrijskl sporazum o kliringu, ki ne upošteva interesov obojestranskih uvoznikov in izvoznikov. Avstrijski vladi je bilo pri tem le za to, da zaščiti svojo valuto in da da šilingu vrednost, ki jo v prometu nima. Zato leži pri avstrijski narodni banki kakih 40 milijonov Din brez vsakih obresti in v ogromno škodo interesentov. Klirinški sporazum je zadal avstrijski trgovini strahovite udarce. Govornik je mnenja, da bi kazalo ure- diti bodoče odnošaje na podlagi zasebnega kliringa. Avstrijska narodna banka je še vedno na stališču, da obdrži tuje valute iz tranzitnih poslov, Čeprav pripadajo te valute državi odkoder je blago, ne pa Avslrji. Na kraju svojega predavanja je govornik priporočal gospodarskim krogom Avstrije, naj usmerijo svoj izvoz na Jadransko morje. Amerika za Evropce zaprta Washington, 18. marca. Gospodarska komfsiia reprezentančne zbornice je sprejela zakonski načrt, po katerem se prepoveduje do nadaljnjega vsako priseljevanje iz Evrope. Iz državne službe Beograd, 18. marca. Vpokojeni so Karel Pribil, prof. ženskega učiteljišča v Mariboru, dr. Vladimir Herle, prof. realne gimnazije v Kranju in Fran Zupančič, učitelj v Gerlancih. Z odlokom m in istra za socialno politiko je postavljen uradniški pripravnik dr. Anton Bajec, za sekundarnega zdravnika pri državni bolnici v Ljubljani tn uradniški pripravnik Ivan Genusi za tehničnega uradnika pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Za pocenitev posojil in kreditov novfm zakonom o določitvi najvišje obrestne mere se bodo znatno ili krediti in posojila, kar bo nedvomno pripomoglo k omiljenju sedanje gospodarske stiske l Al*'-, I Beograd, 18. marca. Kakor smo že napovedali, je ministrski svet sklenil predložiti Narodnemu predstavništvu v u zakon jen je zakon o maksimiranju obrestne mere. Po zakonskem načrtu, ki Je že sestavljen, bodo smeli denarni zavodi zahtevati za posojila največ dvakrat tako visoke obresti, kakor jih plačujejo za hranilne vloge. Da pa se prepreči oderuštvo, zlasti tako zvano »zelenja-štvo«. ki si je razpaslo v nekaterih pokrajinah, določa zakon, da smejo privatne osebe zahtevati samo obresti, ki so za dva odstotka nižje, kakor najnižja obrestna mera denarnih zavodov v 6jo-tičnem okolišu. Ce bodo torej denarni zavodi po določbah tega zakona smeli zahtevati 10 odstotkov, bo smel privatnih zahtevati največ osem odstotkov. Obresti, ki bi bile višje, kakor določa ta zakon, dolžniku ni treba plačati, pa tudi ne v primeru, da bi višje obresti prisodilo sodišče s pravomoćno razsodbo. Z dnem, ko bo stopU ta zakon v veljavo, se bodo morale avtomatično znižati na najvišjo dopustno mero vse višje obresti, tudi za stara posojila, U so bila najeta pred uveljavljenjem tega zakona. Načeloma se obresti ne smejo zahtevati v naprej, prav tako pa tudi ne posebne dajatve, kakor takse, stroški itd. Vsako izpremembo obrestne mere morajo denarni zavodi objaviti 15 dni prej, prodno se uveljavi, obenem pa prijaviti pristoinl nadzorni oblasti. Za kršitve tega zakona so določene zelo stroge kazni. Denarne globe znašajo do 100.000 Din, razen tega pa se lahko krivec kaznuje z odvzemom koncesije. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da od časa do časa predpiše obrestno mero za zastavljalnice. Znižanje obrestne mere bodo gotovo toplo pozdravili vsi gospodarski krogi, a prav posebno še kmetje in nameščenci, saj je danes skoro vsak zadolžen in mora često plačevati pretirano visoke obresti, ki dosegajo skupno z raznimi drugimi postranskimi dajatvami navadno 16 odstotkov, ne redko pa celo še več. Ta pocenitev posojil In kredita bo gotovo tudi mnogo doprinesla k splošni pocenitvi m omiljenju sedanje gospodarske stiske. Razprava o likvidacij žitnega režima Pričetek razprave v Narodni skupščini — Senat nadaljnje proračunsko razpravo Poetično premirje v Nemčiji BeriLn, IS. marca, AA. TVoiffov urad poroča: Danes je kila objavljena naredba predsednika republike, ki ž njo odreja mir za časa velikonočnih praznikov. V tem času so prepovedani politični shodi, manifestacije, razširjanje političnih brošur in plakati politične vsebine. Premirje bo trajalo od 20 marca do 3. aprila. Beograd, 18. marca. Narodna Skupščina je včeraj osvojila lrpremeiabe davčnih zakonov, ki jih je predložila vlada v svr-ho omiljenja davčnih bremen. Današnja, seja Narodne skupščine se je pričela selo kasno šele okrog 11.15» ker se je poprej vršila seja poslanskega, kluba. Pred prehodom na dnevni red je bOo pročitanih cela vrsta prošenj ln pritožo ter dve interpelaciji na ministra za trgovino in industrijo glede žitnega režima. Nato je prešla Narodna skupščina na dnevni red ter pričela razpravo o likvidaciji žitnega režima- Več govornikov je uvodoma zahtevalo, naj bi se o tem vršila obširna razprava ter naj bi zaradi tega minister odstopil od zahtevane nujnosti. Ministar za trgovino in industrijo dr. Kramer je to zahtevo odklonil, opozarjajoč na nujnost tega zakona. Nato je bilo pročitano poročilo skupščinskega odbora, ki je zakon proučil. Odbor je predlagal nekatere izpremembe. Seja je bila nato zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Beograd, IS. marca. Senat je včeraj popoldne nadaljeval proračunsko razpravo. Govorilo je večje fttevSo senatorjem, njimi tudi senatorja dravske banovine gg. dr. Ploj m Ivan Hribar. Danes dopoldne js senat nadaljeval načelno razpravo o proračuna. Govorili so senatorji Anton Vida-kovic, Pavle Vtrjič, dr. Glušac in dr. Gavrilo, Seja se bo popoldne nadaljevala. Jutri bo senat končal načelno razpravo ter se bo bržkone se na popoldanski aerJL w&lk» načelno glasovanje o proračunu. Znižanje plač uradniških pripravnikov, dnevni-čarjev in honorarnih uslužbencev Nova uredba finančnega ministra — Prejemki se znižajo za 5 do 10 odstotkov 1450.000 brezposelnih v Italiji Rim, W maTca, i. 2e kon*cem januarja je Število nezaposlenih v Italiji po starti-stičmh podatkih presegalo milijon ljudi. Tedaj so zaT^amovali 1,051.321 brezposelnih delavcev in delavk. Do konca februarja je nezaposlenost, ki jo toknačajo poleg drugega kot posledico zime, narastla za novih 100.000 ljudi na 1,147.945, m sicer 903.709 moških in 244.236 žena. V Julijski Krajini so našteli 43.793 nezaposlenih delavcev m delavk. Ghica namerava odstopiti Bukarešta, 1C marca s. V političnih krogih krožijo govorice, da namerava zunanji minister Ghica podati ostavko. Kakor pravijo, bi se rad vrnil na svoje po-slaniško mesto v Rimi i. Vlada pa zaenkrat noče ničesar vedeti o njegovi nameri za demisijo, ki jo je že ponovno izrazLL Upoi Beograd, 18. marca. AA. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah z dne 29. oktobra 1931. ČL 1. V § 1 je treba dodati tele nove člene: 3. Od L aprila 1932 prejemajo uradniški pripravniki svojo mesečno plačo po dravinjskih razredih in sker: I. V strokah, kjer so zvanja razporejen« v osom skupin, v prvem draginjskem razredu 1-525 Din, v drugem draginjskem razredu 1.275 Din in v tretjem draginjskem razredu 1.175 Din. II. V strokah, kjer so zvanja razporejena v devet skupin, v prvem razredu draginje 1.320 Din, v drugem draginjskem razredu 1.070 Din, v tretjem draginjskem razredu 970 Din. III. V strokah, kjer so zvanja razporejena v deset skupin, v prvem draginjskem razredu 1.205 Din, v drugem draginjskem razredu 955 Din, v tretjem draginjskem razredu 905 Din. IV. Poleg plače iz prejšnjega odstavka pripada uredniškim pripravnikom še rodbinska draginjska doklada mesečnih 140 Din. Čl 1 § 2 preneha veljati s 1. aprilcra 1932. * ČL 3. V § 3 je treba dodati nov odstavek, ki se glasi: Z Rodbinska draginjska doklada, predvidena v ČL 10 in 14 uredbe o dragmjskih doki a da h duhovnikov vseh, v ustavi priznanih veroizpovedi (D. R. br. 88900 z dne 28. julija 1925) znaša mesečno 140 Din. ČL 4. V § 4 se pristavita dva nova odstavka, ki se glasita: 2. Nagrade dnevniearjev in honorarnih uslužbencev se znižajo s 1. aprilom 1932 za 5 odstotkov od brutto zneska njihovih prejemkov na dan 31. marca 1932. Če tako znižana nagrada ne dosega najvišje začetne nagrade, predvidene v uredbi o velikosti nagrad dnevničarjem dotičnoga resora, tedaj je treba rok. ki je predpisan za povišanje nagrad, računati z dnem sprejema v službo države oziroma z dnem zadnjega povišanja 3. Nagrade pogodbenih uradnikov se zmanjšajo s 1. aprilom 1932 za 10 odstotkov od brutto zneska Tako zmanjšane nagrade se ne 6mejo po po*eku pogodbenega roka povečati z novo pogodbo. ČL 5. V § 5 se dodajo tile novi odstavki: 6. Specijalne nagrade in specijalne do-klade k plači v denarju in stalni honorarji, zmanjšani po določbi prvega odstavka tega paragrafa, se znižajo s 1. aprilom 1932 za 10 oziroma 5 odstotkov od brutto zneska 7. Dotacije po drugem odstavku tega člena se ne bodo znižale po l. aprilu 1932 na kakršenkoli način ustanovljene tantijeme pa se znižajo za 20 odstotkov od brutto zneska. 8. Prejemki poedincev, znižani po določbi tretjega odstavka tega člena, se znižajo s 1. aprilom 1932 še za 4 odstotke od brutto zneska ČL 6. Ta uredba stopi v veljavo 1. aprila 1932. Spil' ►r mornarjev na Lloydovi ladji 1*. marca, n. Tovorni pa mik »»Makri j a Račić*-, last Jugoslovenskga Lkrvda, >e včeraj prispel v tukajšnjo luko ter jc nato voril gradbeni materijal, namen jeo za izvoz v inozemstvo. Davi je parniflc odplul iz kike. Ko jo prispel na široko morje, »o je posadka uprla in prisilila kapitana, da je krenil nazaj v Luko. Do upora je prišlo zaradi tega, ker Jugoslovenski Lloyd ni hotel podpisati kolektivne pogodbe z mornarji Z zadevo se bo sedaj bavilo sodišče. Novi samomori zaradi Kreugerja Berlin, 1 i marca s. V Weisensteinu na Estonskem se je obesil vodilni ravnatelj tovarne za vžigalice, ki je bila last Kreu-gerjevega koncerna. Ravnatelj je Izgubil vse svoje premoženje zaradi padca Kreu-gerjevih delnic. V Stockhoimu se je iz obupa zaradi krize v Kreugerjevem podjetju sam usmrtil trgovec Lorenzen, ki je naložil vse svoje premoženje v Kreugerjeve delnice. Razen njega se je v Stockhoimu usmrtil še neki knjigovodja, ki je zaradi padca Kreugerjevih vrednosti izgubil mnogo denarja. • ■ Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2281.74_2293.13, Berlin 1343.03—1354.83, Bruselj 790.13 do 794.07, Curih 1004.35 _ 1099.85. p^n<)t(jiiia«< >amo z Din 25.— dnevnega zaslužka. Med krizo je pa podj^tnki reduciral plaćo od Din 30.— na Din 25.— dnevno. Takih krajšanj dela vs k ih plač O UZD ne more upoštevati v statistiki in tako izkazana povprečna zavarovana meda holj počasi pada, nego taktičen zaslužek delavca. ASoriztni Človek se lahko češče zmoti, ne more pa tega navadno niti enkrat priznati. Ko človek menja nazore, se navadno prejšnjih več ne spominja. * Prijateljstvo je lepo. dokler si prija-tej, pozneje se ti pa gabi ter se ga sramuješ. Najboljši prijatelj je navadno le tisti, ki ga niti ne poznaš in dokler ga ne spoznaš. * Ljudje vedno priporočajo močno . o-ljo, ne puste pa nikomur proste volje. Nikdar ne govori glasno o ~.ojih bolečinah in prijateljstvu, ker se tuje bolečine vsak veseli, prijateljstvo ti pa zagrene najzaupljivejši prijatelji. # Zlato je med ljudmi boljši posreuuiK kot miroljubna beseda. Učiteljev je vedno več kot uceuce/. Godovanje v Mladiki Ljubljana, 18. marca. trmoglavo z;mo opravljamo in brozgo preklinjanK). pa vendar se smejejo pisane butare ob Ljubljanici in ptički žvrgole po vrtovih. Pomlad bo — prav gotovo bo prišla, saj so se tudi deklice v Mladiki oživele in se nam pokazale kakor vsako leto dva dni pred sv. Jožerom. ko tisti dve luškani miški v pratiki splezate na preslico. Pomlad je v deklicah in lepo je. da jo pokažejo tudi nam. ki je že davno šla mimo nas. In črm dalje je za nami, vedno je lenša. zato nas pa ob sv. Jederti vedno toliko pride. In prav ta svetnica z miškami je tisti veliki pomladanski praznik, ki privabi v Mladiko toliko gostov, saj vendar deklice ta večer obhajajo god svoje splošno priljubljene ravnateljice ge. Jerice Zemlja-nove. Velika dvarana. ki je bila prav originalno in efektno okrašena z veltikimi cvetlicami, ie že sama s to dekoracijo pokazala, koliko se da doseči z malimi stroški in dobrim okusom, kar je tudi princip vsega delovanja Mladike, namreč praktičnost združena z lepoto. Dvorana je bila seveda nolna najodlačnejšega ljubljanskega občinstva, ki* je v tako mladostni in lepi družbi moralo biti najboljše volje. Med gosti smo opazili župana dr. Dinka Puca z gospo soprogo, soprogo senatorja gospo Milko dr. Rožičevo. češkoslovaškega vicekonzula g. Cihelko. zastopnika vojske, popularnega Dolkovnika g. Ljubo Novakoviča in pomočnika komandanta Štaba g. kapetana Mihiča. občinske svetovalec dr. Fetticha, dr. Su-bica, Likozarja in druge, mestnega fizika g. dr. Rusa in direktorja g. Jančigaja. konzula Hienga. gospo direktorja Pečanke. direktorja g. dr. Laiovica, industrijalca gosp. rtinka Pranzla. veČSno seveda s soprogami prav mnogo Je bilo seveda starih In mladih fantov. Posebno Častno mesto ie pa na prireditvi zavzema kot prvi strokovniak v mestu in najvišji sodnik v takih zadevah g. Krapež iz »Zvezde*-, ki je bil pa v včerajšnji funkciji izredno zadovoljen in poln najlaskavejše hvale. In tako zadovoljna so bili tud: vsi gostje, da sta bila direktor g. Jug in s čestitkami obsipana ravnateljica ga. Jerica Zemljanova upravičeno ponosna na svoje sojeuke, ki jih naše najboljše hiše že z vseh strani države pošiljajo v to slovito gospodinjsko šolo. Deklice so se predstavile kot ljubke kuharičice z belimi predpasniki m koketnimi čepicami ter nam s krožniki in brisalkami zaplesale vesel balet. Tudi zapela ie nagajiva Erza, njo je pa spremljal lepi zbor z veličastno šaljivo himno o kuhariji in njeni poezij\ ki so pa pevke protestirale proti njej, a vendar opevale njene dobre posledice v, ah, v tako zaželjenem zakonskem stanu. V stranski sobici so gospodične aranžirale prekrasno razstavo vseli lepot, vse sladkosti in vseh dobrot, kar jih zmorejo njih drobne ročice in bistre glavice. Pa so svoje umetnine raztrgale in raznesle po dvorani, da so razstavo morale obnavljati zopet in zopet. Končno so pa tudi najdostojanstvenejši gostje zaplesali z mladimi kuharicami in vsem svojim plesalkam želeli, da bi srečno in veselo nnplesale v ž;vljenje. ki se nanj tako. temeljito pripravljajo v Mladiki. — Iz upravnega odbora motokole-ar-kr Ilirije. Vsi do sedaj verificirani vozači mo-toodseka se opozarjajo, da vpošijejo, ozi roma predajo tajništvu kluba vsaj do 23. t m. dosedanje licence, radi obnovitve istih za letošnje prireditve. Vozači, kateri bi postavljenoga roka lieenc ne vposlali. se radi skupnega verificiranje na Savez na pozneie dospele verifikacije ne bo moglo ozirati Licence je vposlati na tajništvo kluba. Oo sposvetska c. 14 Upravni odbor. Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige i (Sesecto imajo noLSt čitatelji Kolosalna kulturna pridobitev Zima je še m mesec marec je ie. Hitim na delo, po pločniku mi prihaja naproti mlad. elegantno oblečen gospod. Poznam ga. višji uradnik je -o še doktor povroj. ivo se mi približa na nekaj korakov, be .istavi, razkorači. odkašlja. pljune junašk--na pločnik in odhiti naprej, ne da bi se zavedal, kaj je storil. Ali ie to kultura 20 stoletja? Zgražamo se nad ljudmi, ki pljujejo na tla v sobah; ah mislite, ljudje božji, da je to kaj bolj naprednega če opljuvate ceste in stopnice navih hiš It javn'h uradov? Preprost človek, ki pljuva v sobi na tla, morda še nikoli ni slišal predavanja, ali čital knjige ali članka o h priv tistimi ("evlji. kakor smo hodili zunij po pljirn kui. Ko nastopi znma ;n z n:i> prehladi, bi n-.orali po naš;h mesr h viseti nap«! v oVvirju in pod šipo. s katerem bi naše spoštovano občinstvo pr>s"; naj ne up' rablja tvočnikov za pljuva'mke. temveč naj se v ako nima pri ser' kosa paoirj? kamer b" Eavil svoj pljunek, p.->5iii/; t:stih r.:-cža-stih odprtin, kamor se v deževju izteka voda. Pljuvat: v žepni robec je enako nedopustno: pri nas še nimamo . trojev za ^Tiinje, pri katerem t »k 1 per:ce m pride y ■ lc tiko s pljunki. Tudi pliMvainik v štovan ju je /e nekaj oga ^neg* sam na sebi in ncot pustljivo je, da m' zdravi !ju-d}e zahtevamo, da čisti za iani pljuvalnik /er.a, k: tam istočasno odga'a m neguje rieco in nam pripravlja h m no. Morda se bo kdo čutil prikrajšanega na svobodi? Temu svetujem, naj si poišče zadoščenja pri mestni občini ljubljanski. Če bo pri toženec imel dobra priporočala od Higienskega /»voda m od jfg. mestnih pometačev, ki so nastavljeni za to, da pometajo po cesta-h prah m smeti, ne pa pljunke, bo morda dwsegel, da bo dala mestna občana postaviti po mestu, po naši lepi beli Liu;bl>ani javne pljurwainike. Kakšna kolo-*^lna pridoi>rtev za tako lepo mesto! Ljiib-!j*n«a bo prav gotv-.vo rirvo me&to na svetu, ki se bo ktbko ponašalo s takim velikim kurturn-rm napreeficom. Jujid M. Še Streliška ulica V »r^io se j*» v aašem listu neki G. v svojom upravičenem navdušenju za sokoJ-stvo zavrel, naj bi se eedanja Strelie-ka ulica rmeriovala TyT6«?va. Svoj predioi? utemeljaje tako-le: >Pred mnogim! d-eact-le-tji — mesnda bo s4foro polatoletja — ^ bila na sedanjem Tjjubljan?kem domu nemška: -*Sohiss«tatTe*! Društvo je bilo takrat čisto nilsko.. . »Bre« komentarjev, ki sicer sek) silijo v pero-r. Xe prej pisec vprašuje: Komu na ljubo in čast je ta sta-rl naziv ?< Gospodu G. tor«o za dane* v naglici nekaj komentarjev, 8 mestni svet naročil postaviti novo. V*še polstoletje. gospod G., se je torej kaj i.'-tro izpremenilo v poltisočletja: Poleg meščanskega srrelišča je oilo pa tu tudi strelišče >plemiške In civilne strelske čete — adeiige und Civil - Sohie^s eompagnie-.. ki jo je 1- 1707. ustanovil Krisostom p i. Guetthaimb ia so bili nje.ui člani meščani in tudi študentje, a visok-"-plemstvo je imelo svoje strelišče na vr'-u Turjaških v Gradišču. Strelišče strelske čete so morali že 1732. podreti In prestaviti na grajski hrib. Na strelišču Družb** ostrostrelcev so pa streljali tudi razni me- ščanski kori in garde, namreč Meščanski hramba, k! se je 1. 1711. razvila iz Drulbe ostrostrelcev, nadalje Meščanski Infatt* rijaki ibor, ki se je pozueje imenoval Gr*-nadirska divizija, pozneje tudi l. 170'J. ustanovljeni Meščanski loveki zbor. od 1. 1816. do 1820. Meščanski zbor in končno tudi Narodna garda, ki je L 1848. vzdr zevala pod slovensko zastavo mir }n f04 v Ljubljani. V vseh te.i organizacijah so bili meščani, zlasti pa obrtniki, trgovci j» študentje, ki so bili seveda po ogromni večriui vedno za varnost mesta vneti Sio-venci. In prav tako je z Društvom ostrostral-eev, ki je bilo res nekaj desetletij -»red pre vira tom v rokah nemško misleči ii someščanov, dolga stoletja prej pa ni bilo noben*- razlike med ujimi. O streiskih tek mah so ponvalno pisah' 1. 17J*K. Vodnikov.' >Xovice„. a vodnik sam je bil Corps^a-ter^ meščanskih grenadirjev. ko je druž »a 1. 1804. pričela graditi mogočno novo Stre-tiKO, Sedanji Ljudski dom. je njen pred-fl 'nik. slovenski meeen 7.iga Zois daroval 2000 goldinarjev, nad 25 let je d«ruzbi predsedoval po Prešernu opevani slovenski župan Hradeekv in ko so mu ob K-lOtOiei vzida!: L 1S45. mratnoruo ploščo, ga je naslikal «!avni naš slikar Miha Stroj, deklamirali so pa slovensko prigodno pCOetil t Lovra Tomana. Prešernov šef in pisatelj dr. Grobath je bil l. 1847. \ išjl stre»Rki mojster, najrniljši Prešernov prijatelj Andrej Smolo pa že 1. 1833.. a Miha Smole fe bil strelski mojster od L 1834. do 1842. m od 1836. do 1842. Ali ne poznate tare.- b 1. 1814. z najbrže Vodnikovimi verzi: Odrešen je svet . . .? Drugo tarčo je L 1S33. dal Andrej Smole t napisom: TuTte, miaute. lajate do j pot mi ne srvreliodite. Ob JiOO-ietnici družbe 1862. je oosu:k Miroslav Vilhar dobil pri streljanju erebm pokal in dal tarčo z napsom: Tudi sle«pa kura zrnje najde, t^daj je pa dobil L:di zdravnik Gregorič 4 dukate, a poznejši dež. glavar in ustanovitelj čilalniee v škofji I»ki in Kranju Detela • bila ta ceeta do 1. 1774.. ko je Gruber zgradil most čez .Cesarski kanaU. *4idi glavina oesta t Dolenjske, k^ ye šla mimo sedanje V e-strove vile t Strelsko urico do trdn ari podobn'-h Krančiškanekih vrat oto s^lar-Jl Manrovi bišL T*, ogromna m najimočuejšri ljubljanska utrdba je naona-eč branila ^ubijano pred Turki, ki so z Doletnjske pt-Lha-jaH po Streliški uljci mimo »treh^č »ad naše mesto. To častitljivo, na jenaštvo n«r ših prednikov sporni njajoče ms# torej ohraui«mo, Tyršu pa d*j.mo kako Vsoo In moderno novo ulico. A. G. Usoda motociklizma Ta sport je po splošjiean mtn-euju domena bogate^i-h ljudi, r praksi p*, a. pr. ▼ naši državi ni tako. Kdor je vnet sa ta sport in ee ga je vnema prijela kot naravna posledR-a pri nae tako raz,v^ite#ra kote-sarenja, se prej ali sloj * po*rt^ova.hiton varčevanj-em p ko« i leta le dokopr+e do nakupa motocikla. Tako je r splošnem te-vzemšA premožnejše ljudii, kn goje ta sport. Ljudje pa, ki ai soraamemo lahko nabavno motocikel, se na>vadno posneje oprimejo a\rTtomobilzma. Resen motociklist pa se x te*ko dobavljenim motorjem tolče okori vse ne«prijetnosti in doprlnaša t. ▼atrajno-stjo vse mat eri jalne žrtve tako. da se mora na ta račun če^to «ek> omejtti v drugih izdatkih. Vse to ie bvlo do sedaj kolikortottko možno in še dosegljivo, prenehalo pa bo z nov:mti brememJ. Pri ranogili, ki posedujejo motor in ki so že dosedaj težko zmagovali izdatke, je dvomljivo, če ga bodo mogli obdržati, oni pa, ki so morda hoteli nabav.it: s-i ga. bodo to misel opustili, kajti stroškov imajo pri nabavi takoj na taksah nad 560 Din ji pri povrečni teži 130 kg 1105 Din obdavčenja letno. K te»mu računajmo še vzdrževalne stroške, pa pridonio do zaključka, da bo vzdrževanje motocikla mogoče le še poed-incein. Pomisliti je Se, da so vsi motocikli prijavljen.' vojašk.; oblasti, ki bo v gotovem primeru razpolagala z njimi. Motocikliat. * • i Upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Pišejo nam: Ob vhodih v dramsko gledališče so ves čas, kar imamo letošnji sneg, kupi snega in je do dveh vrat, kjer dohaja največ ljudi, narejena tako ozka gaz, da je zelo težko in tudi nevarno hoditi po nji. Zdi se nam upravičena želja, naj sneg čim prej izgine izpred gledališča ali pa naj se vsaj gaz nekoliko razširi, da se l.kidem ne bo treba loviti po ii j i in paziti, da na poledenelih tleh ne padejo. Pa še eno. Zadnj; čas se je v gledališču razpasla navada, da gg. posetniki in posetnice prihajajo k predstavam do četrt na 9 in tako motijo igro. Uprava tudi tega ne Vidi. dasi io moramo vsako leto opozarjati, naj napravi red. — Ižanska ce&ta. Usmiljenja vredni *o vsi tisti, ki jo morajo uporabljati peš ob tem vrf-men«. Radi tega menda pogrešani c že dalje časa tudi šosp. cestarja, ki je dru gace stakio na svojem mestu, ki pa b' ^ sedaj tamkaj tem bolj potreben, saj mla-kuže same ne znajo najti izhoda v jarek Tako zvani hodnik je še tudi neuporabljiv, ker niso zorah' snega. Tem žalostneiša pa je tudi pot, ki se odcepi proti mestnemu kopališču ia ki ji je tudi ime »Ižanska ce- sta*. Ta je pa sploh po1 vodo, hodnik je zasnežen in neuporabljiv potebiio ptc t mestnima stano\«in iskima barakama. kc" tamkaj najbrža nikdo hl- ve, da sc -» ^ mora odkidat:, ali pa še ni nikdo JoIočlm za to. Prosimo torej, da «^ josp cestar ali p>ac nekdo, ne samo ob Vtem pr lik i nego tudi neprilikah ojjlal>rb, OSrtU pravoslavoi: 5. marea Jutri: Sobota, IS. marca katoličani: Jožot, Zlata, pravoslavni C maroa. Pojutrišnjem: Nedel/a, 20. mirvs kav> ličani: Cvetna nodelja. Vlada, pravonlav« 1. marca. Današnje prireditve. Kioo Matica: >Dve «rd — en «trip< K4«o local: Ben Hoj. Nadaljevanje predavan>a »odmira de, Bajiča ob 20.16 r Kantov«. Ljubljanska inženjerska komora. Predavanje ttntv. prof. dr. taA. KaaaJa ob V? v maM dvorani Zboratee TO' Akademska podružnica CM: Preo^-a nje prot Kanda is Maribora ob IS DnHrtv«o prijateljev PoJjafce Tvroel»v* godil maršala Pilsudakegra ob IS. t s>ato dvorani Un^ona. Razstava «i*k Matije Jami ▼ J^vkoM-6ev«ott nOkViljonn. Prireditve aa Jotefovo. Ktno Matica: >J>vo and — en utr4r«<- K*no Ideal: Bes Har. DruatMo troovoklh potnikov In zastopnikov v LJuoJjani, občni abor ob poi 9. v reMki dvtoraai Trgovskega doma. Dnoatvo kmetijaklh strokovnjakov ->r>^ M. «bor ob 9.30 v Zvetsdi. Razstava siMt Matij« Jamo v JatoopuO«-vesn p«mHJonia. Prtrrditve v rxad«*r>rx Kino Matica: >Dve srci — an nt • ^< Kino Ideal: Bon Kur. Kmetijska družba v Ljufcrjaa*: Zborovanje kUDjcere^cev ob 1A. dojk. ▼ prontor^r KrnetlJBLke dru&be. Šentjakobski gtedait&ki oder >S«x1nrn nt^epoviži fcreoo*r< gostov?vrv>e ▼ SolcoTnkom doora na V1čn ob 30 lf. Dežurne lekarna. Danes: Dr. PioooLj, Dnnaaka costa ^ in Bakarolč, Sv. Jakoba trg 0. Jutri m v nedeljo: Banovoc, Kou,;n»-al trsr 1», TJ star. Sv. Petra cesta 7S n Bo-čevar, TJub-Ijana VWL Crkrv^ka eaata W Partner dražestne LiJan IIar\e> je mladi, elegantni kavali: &lhach Jtvttij Muzika in šla&erji Jean Gilbert Film, ki bo vsakega očaral in strnil vsa srea v en sam utrip sreče in zadovoljstva! Predstave ob 4., %8 in 9V4 zv. in uttri ob 3., 5„ 7. in 9. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. »8LOTENSK! lfARODf, čom A mare* t« Premostitev reke Ljubljanice v Ljubljani Mesto bi pridobilo z njo lep trg in velik prostor za živilski trg EBEBEEUa Uhkr I [I Jh I |AL1K > V I |Ubl|ALII J) UA/ftUII LV □ AVLIH.A >lVl!iKM.A 35 LlOVO BHJSl UAiLin ununi|r uaiui.ii aa i lili ur Ljubljana, 18. marca. Razvoj vsakega večjega mesta prinaša od časa do časa s seboj potrebe do novih javnih zgradb in naprav. Isto velja tudi za naše mesto Ljubljano. Pred kratkim je mesto zgradilo veliko klavnico, razširilo tramvajsko omrežje, obnovili amo regula-* cijska dela v strugi reke Ljubljanice in so dovršit vena dela v polnem teku, zgradili smo brez števila stan o van j siki h hiš in drugih poslopij za omiljen je stanovanjske krize itd. V zadinjem času pa so aktualna velika vprašanja o zgradbi šole za Bežigradom, delavskega azila, mrtvaške veže, o ureditvi glavnega trga oziroma živilskega trga in o zgradbi novega magistratnega poslopja. V svoji Študiji sem se lotil idejne rešitve situiranja novega magistratnega poslopja in pa razširitve glavnega oziroma živilskega trga, vse to v zvezd s premostitvijo reke Ljubljanice v Ljubljani. Za oba proSlema namreč primanjkuje mestu primernega prostora. 2-ivilski trg je postal za mesto premajhen in je treba tudi splošno misliti na ureditev in na razširitev tega trga. Na drugi strani je pa za mestno občino nadvse važno vprašanje, kam naj se postavi novo magistratno poslopje. Brez dvoma bi imelo to posslopje najidealnejšo lego na glavnem trgu, kamor pa bi se dalo situirati le tedaj, ako se razširi ali premesti živilski trg. Kakor razvidno iz načrta, je v projektu namišljena premostitev reke Ljubljanice in sicer: (A) premostitev med frančiškanskim in zmajskim mostom — za razširjenje živilskega trga. (B) premostitev med frančiškanskim in čevljarskim mostom in (C) eventuelna premostitev med zmajskim in sv. Petra mostom. Predlagana premostitev reke Ljubljanice je v tesni zvezi z regulacijo te reke, kajti obstoja upanje, da se bo regulacija v nekaj letih dovršila. Ce pa bi se merodajni faktorji odločili za zamišljeno premostitev, potem bo treba na izvedbo tega projekta, radi temeljev premostitve, misliti že pri dovršitvenih delih regulacijskih del v strugi Ljubljanice. Iz tehničnega vidika je ideja premostitve tako z ozirom na konstrukcijske kakor tudi na hidravlične razmere popolnoma enostavna in povsem izvršljiva. Obstoječi zidovi ostanejo neizpremenjeni. Posebno zamišljena dvopoljna konstrukcija premostitvi ne dela nobenih težkoč in bi bila zelo poceni. Premostitev (A) bi bila v prvi vrsti potrebna za novi živilski trg. T premostitev bi obsegala ca 7000 m2 žele zobe tonske nosne konstrukcije med opornimi zidovi, skupno z nabrežji pa bi mestna občina s to premostitvijo pridobila nad 15.000 m2 sveta, na katerem bi se razvil novi trg (1). Na premoščeni konstrukciji bi se lahko zgradila tržna lopa z asfaltiranin tlakom s streho na stebrih. V tržni lopi (1) bi imeli svoje stojnice mesarji, prodajalci živil, cvetlic, suhe robe itd- Posamezni oddelki prodajnic bi bili v tržni lopi predeljeni in bi vladala na tržišču red in snaga. Higijena tržišča bo dosežena, ker bi se dala asfaltirana tla enostavno snažiti, medtem ko bi na obeh bregovih reke Ljubljanice zgrajeni zbiralni kanali hitro odvajali nesnažne vode. Stroški za premostitev (A) v dolžini ca 230 m bi znašali za premostitev in ostalo ureditev tržišča ca 3.000.000.—, eventuelna naprava tržne lope pa ca Din 1300000— ali skupaj Din 5.400.000.—. Ti stroški bi se krili z najemninami za pro-dajmee in stojnice. Prepričan sem, da bi se našla celo kaka privatna družba, ka bi bala pripravljena uresničiti ta progekt. Predlagana prestavitev živilskega trga s premostitvijo (A) je pa tudi radi tega zelo ugodna, ker bi ostal živilski trg deloma na dosedanjem mestu, deloma pa v neposredna bližini. Predvsem pa bi ležal novi tržni prostor v središču mesta in na kraju, ki ni izpostavljen prevelikemu prometu in prahu. Glavni pogoji, ki jih stavljamo na dober tržni prostor, bi bili torej dani. Oim pa bi preložili živilski trg na premoščeni prostor (1), bi se izpraznil Vodnikov trg, ki služi sedaj za prodajni prostor sedanjega živilskega trga. Ta izpraznjeni trg bi bil namenjen novemu magistratne-mu poslopju (2). -Mestna občina bi na ta način prišla poceni do sveta za novo poslopje, medtem ko bi palača novega rotovža na velikem in odprtem Vodnikovem trgu bil veliik monument in kras mesta Ljubljane. V bodoče svrhe naj bi se pri dovršitvii regulacijskih del reke Ljubljanice upošteva La tudi možnost premostitve (B) pod Kongresnim trgom, med frančiškanskim in čevljarskim mostom. Ta premostitev naj bi služila vezi pešprometa med Kongresnim trgom (5) in Mestnim ter Starim trgom (6). Predvsem pa naj bi služila bodoči potrebi razširjenja živilskega trga. Razume se, da bi taki potrebi lahko služila tudi premostitev struge Ljubljanice med zmajskim m sv. Petra mostom (C)- Premostitev (B) obsega po projektu ca 4500 m2 prostora, ki se premosti v dolžini ca 180 m. Z nabrežji vred pa bi premostitev (B) izkoristila ca 9000 m2 javnega prostora in bi znašali stroški le ca Din 2,500.000.—. Razume se, da bi se premostitev (B) zaenkrat lahko izvršila samo v zmanjšanem obsegu, ali samo delno, recimo podaljšek Gerberjeve ulice, s čimer bi bilo stalnim prošnjam okoLišn/ih posestnikov ustreženo. Vse navedene premostitve struge reke Ljubljanice so zamišljene tako, da ostanejo obstoječi mostovi netangirand. Struga reke Ljubljanice bi ostala namreč v okolici mostov na gotovo razdaljo nepokrita, z namenom, da se arhitektonsko ne ubijejo obstoječe zgradbe in da ostane okrog mostov pogled vode odprt. Odprti deli struge okrog mostov naj bi služili za pristanišča čolnov, bodisi za vodni promet prevoznih družb, bodisi za športne svrhe, ali pa za pristajanje trgovskih čolnov, s katerimi W prodajalci na živilski trg dopeljevali svoje blago n. pr. Trnovčani, Krakovčam in Bar-jani sploh. Kakšne koristi bi imela Ljubljana od predlaganih premostitev? Mestna občina ljubljanska bi pridobila na cenenem javnem prostoru, ki bi ga izkoristila v javne svrhe za trg, nadalje bi občina pridobila Vodnikov trg, ki bi ga izrabila za postavitev novega m onu m en talnega magistratnega poslopja. Ta trg bi lahko služil javnim zborovanjem, manifestacijam in drugim prireditvam. Peš promet ljubljanskih meščanov pod poljanskim in sv. Petra predmestjem bi se v smeri (3) in (4) dokaj ugodno razvijal. Tsto velja tudi za pešpro-met med Kongresnim trgom in Mestnim trgom v smeri (5)—(6) v primeru premostitve (B). Uredila in olepšal* bi se nabrežja Ljubljanice, ki so sedaj T^ zanemarjena in neizrabljena. V tem pogledu prednjači jo bližnja inozemska mesta, kjer na ,-ireiitev »-^ćnih nabrežii ^-'agajo največjo pažnjo. Pri tem je seveda upoštevati, da je pri nas ureditev pobrežij ob reki Ljubljanici stalno zadrževala nedovršena regu- lacija. Vsdo&ž predlagžmih premostitev (A), (B), (jG) bi nastale nove trgovkve, brise bi « v to svrho preurejale in obnovila ter bi mesto v trgovskem ki arhi tek tonskem ter tudi prometnem, predvsem pa v tujsko-prometnom ozira na ta način mnogo pridobilo. Tudi vrednost hiš bd ob nabrežjih a tem porastfet. Promet na obstoječih mostovih bi bU znatno razbremenjen, ker bi se prehod pešcev zelo zmanjšal. Predlagana premostitev reke Ljuoljonice torej ni samo javnoga značaja, temveč je 7. ozirom na apdosne koristi oele okolice in celega mesta tudi sp4o*nega značaja. ' Ing. F. Klopčar. Narodno gledališče drama Začetek ob 20. Potok, 18.: Zdravnic na razpotja. Red A Sobota, 19u: ob 20. Jubilej. Isven. Znlžine cene. Nedelj*, *).: ob 16. Jurček. Izven. Znižane cene. Mladinska predstava; ob 20. Gospoda GienmajevtL Izven. Znižane čase, • Opozarjamo na noeojBnjo reprizo Shavrove drame Zdravnik na razpotju, ki bo za red A. Zasedba običajna. Začetek točno ob 20. uri. Na Jožefo-vo 19. t. m. je v drami samo ena predstava in sicer ob 20. uri. Ponovi se izvrstna sodobna komedija iz beograjskega življenja Jubilej, ki jo je napisal g. Momčilo Milošević. Režija prof. šeštova. V glavnih vlogah, nastopita grg. Gregorin in Cesar. Ostala zasedba kakor pri premijeri, V nedeljo 20. t. m. popoldne ob 15. url se uprizori mladinska igra Jurček po globoko znižanih cenah. Igra je veleza-bavna, namenjena naši mladini, zabava pa staro in mlado. Cene so od 20 Din navzdol. — Zvečer ob 20. uri ponovi naša drama hrvatsko dramo Gospoda Glemba-jevi v režiji g. Branka Gavelle. Za večerno predstavo veljajo običajne znižane dramske cene. OPERA Začetek ob 20. Petek, 18.: zaprto. Sobota, 19.: ob 15. Tosca. Izven. Znižane cene; ob 20. Grofica Marica. Gostuj*1 gdč. Lubejeva. Izven. Znižane cene. Nedelja 20.: ob 15. Evgenij Onje^In. Izven. Znižane cene; ob 20. Robinzon ada. Izvem- Znižane cene. • Na Jožef ovo 19. t. m. sta v operi dve predstavi. Popoldne ob 15. ura se poje Puccialjeva večno lepa opera Tosca. V naslovni vlogi Tosce nastopi ga, Tnirrv-Kavčulkova, Cavaradossija poje g. Ivič. Scarpio g. Primožič. V ostalih vlogah nastopijo: gg. Zupan, Janko, Mohorič, Men-cin, Perko in gdč. španova. Opero dirigira kapemik Neffat — Zvečer ob 20. uri J9 Grofica Manica Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. Gospodična Lubejeva, članica zagrebške opere gostuje v soboto 19. t. m. zvečer ob 20. uri v naslovni vlogi izredno priljubljene operete Grofica Marica, V vlogi Tasila nastopi g. Gostič, Llzo poje ga Jeromova V ostalih vlogah nastopijo: ga Rakarjeva, g. Peček, g. Povbe, g. Janko In drugi. Za predstavo veljajo znižane operne cene. V nedeljo, 20. t. m. se poje popoldne ob 15. uri CaJkovskega opera Evgenlj Onje-gin Glavne vloge so v rokah: ge. Gjungje-nac, g. Banovca, g. Primožiča In g. Rmpla. _ Zvečer ob 20. uri pa se ponovi Offen-bacnova komična opera Robinzon ada v premijersk' zasedbi. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. Razglas Slo\*enski domovini se je približal vetih praznik in na najs\fečanejše vezovanje se pripravlja sam stari in vedno krotki deželni patron, rednik sv. Jožef. Južni vetrovi ga oznanjajo in visoko proti nebu se s tisočerih in tisočerih žrtvenikov že danes dviga dim blagega vonja po krofih in flan-covtih. .Ve samo zaprašenih steklenic in prozaičnih zelenk, tudi po starosti in obsežnosti najčastitljivejših sodov se je polastilo hrepenenje, da izlijejo svoje mamljive sladkosti v čast Pcpetov in vedno se pomlajujočo slavo Pepic. £>olžnost naša je sicer, da bi se spominjali takega svetnika in svefmce božje, ali ker smo Slovenci skoraj brez izjem sami Janezi in Pepeti, smo prisiljeni urediti tako, da kar generalno čestitamo le ob teh dveh godovih, saj jih itak slavi ves naš lepi slovenski svet. Vsem Jožicam in Jožefom veliko srečo! Kaj je naloga * dobre sobne paste? Naj nadomešča zobozdravnika? Ne! Kdo opazi na svojih zobeh kake nenormalne pojave, naj kakor hitro mogoče obišče zobozdrav nika. Dobra Zobna pasta ima same eno nalogo: vaše zobe vzdržati lepo bele.To nalogo izpolnuje ODOL- zobna pasta na idealen način. Delo je največja zabava, toda ljudje ga zanemarjajo baš zaradi zabave. Gradnja mostu Beograd ■ Pančevo Iz predavanja šefmženjerja Siemens Bau - Union .Joostena Ljubljana, 18. marca. Pod okriljem Udruženja jugoslovenskih inženjer je v in arhitektov — sekcija Ljubljana, je snoči predaval v mineraloškem institutu ljubljanske univerze vladna gra i-beni svetnik ing. Joostcn, sofinženjer Siemens Bau-Union, o z*jradbi novega mostu čez Dunav: Beograd-Pančevo. Predavanje je bilo prav dobro obiskano, prisostvovalo mu je mnogo članov inženjerske ko- more, pa tudi slušateljev ljubljansko tehnike. Predavatelja je predstavil predsednik sekcije arež. Močkovsek in se obenem xa-hv&Kl navzočemu umi v. prof. dr. HAneer-ltchnerju kot domačimi, ki je dal dvorwvo na razpolaga Iz zanimivega predavanj«, ki je trajalo skoraj dve uri, posnemamo med drugim: Točno na kraju, kjer jo 1. 1717 princ EvKjen zgradil svoj1 most na čoWh čez EHj-nav, ko se je lotil obleganja Beograda, so v letu 1927—31 zgradile nemške rvrdfke železniški in cestni most, ka je najdaljši čez Dunav rn gotovo eden najdaljših v Evropi, Most leži neposredno pred Beogradom ao imenujejo ga pančevs&ci most, ker vodi čezenj železnica in nova cesta iz Beograda v 15 km oddaljeno Pančevo. Srbija namreč dozdaj ni imela dčrektne zveze z Banatom, tako da so morali potniki pozimi, ko Dunav često zamrzne, potovati v Pančevo po ovinku preko Novega Sada. Zato je bil novi most preko Dumava res nujno potreben. Pančevački most je približno 1500 m dok;. Srednji del čez reko obstoji iz 7 že-lern/ah polparabiinih nosilcev s 160 m raz-petme. Na beograjskem obrežju je priključek petih železobetonsikih lokov v dolrini 136 m, na zapadnem obrežju pa priključni most z 8 otvori v skupki dolžina 250 m. V celem so morali postaviti 21 opornikov, od katerih jih stoji 10 v vodi, drugi p« na suhem. Sedem opornikov so morala postaviti sek> globoko, povprečno 28 m pod gladino reka, ker tvori rečno dno fin pesek in so sose v globini 28 m nalet eh na trdnejše te melje. Zanimivo je, da so pri kopanju temeljev naleteli v Dunavu na predpotopna okostja mamuta, bivolov in jelenov iz di-fturvj*. Izkopali »o okrog 100 ton dobro obranjenoga okostja in ga izročili beograj-sfeeauo muzeju, kjer so učenjaki ugotovili, da J* staro najmanj stotisoč let. "Je Hudi, da >e vidna del oporo Ska ena šestina tega, kar je pod vodo. M>, da je stala gradnja takojja približno II mrli ionov Dttl, in «n del pod vodo 10. ruvd vodo pa 1 mBijon Dfei. Sedem opomflrov Je te*oj vezalo 77 mttjomm Dm Temerje za oprnifae so kopcM in zgradftt • pomočjo velfloii železnih kasonov v obse ga 123X39 m in visini 75 10150 m. tr*-kd pa so brli okrog 200 ton. Kasone mm montirali na posebna ogrodja in jih plavajoče spravila do kraja, kjer so kopali temelje za opornike, nato so jfa pa polagoma potiskai! v vodo do globine 28 m. Voda jo bila odstranjene na zračna pritisk. Vsega akupaj so za temelje izkopali okrog 66.000 kub. m zornije, za opornike in droga dela so pa porab rli 88.000 kub. betona. Z* betom so porabili dober krememjsk « VtSegrada*. Za nosilce in drviga moevtafa** dela ja bilo porabljenih 20.000 trm jeJdo. Gradbena dela so trajala tri leta. zaposlenšh je balo okrog 600 delavcev, večinoma domaetih, 10 odstotkov je pa bilo i»oiiiSkii strokov-nJakov. Zgradba mostu je veljala 340 nrfrV jonov Din, od česar odpade na račun nem-gkih reparacij 250 milijonov Din, 90 -rrtih-(jcoov Din je pa prispevala naša država. Tragedija mladega visokošolca V Kranju je snoči brzovlak do smrti povozil gradbenega tehtrika Jožeta Tajnika Kranj, 18. marca. V Kranju se je snooi pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal mladi in talentirani gradbeni tehnik Jože Tajnik, san uglednega višjega davčnega upravitelja g. Josipa Tajnika iz Kranja. Snoci ob 17.15 je odšel Jože Tajnik iz Kranja in se je hotel odpeljati v Ljubljano. Odšel je po starem drevoredu čez železniški most ob progi, ki vodi v Tržič. Prišel je na tako rvani tir gorenje Save. skoraj istočasno je pa privozil brzovlak. Kako je prišel Tajnik pod vlak, še ni pojasnjeno. Lokomotiva je nesrečneža zgrabila, odrezala mu jc obe nogi, zdrobila glavo in ga strahovito razmesarila. Malo pozneje je šel ob progi železniški čuvaj. Najprej je našel galose, potem pa še čevlje. Mislil je, da jih je morda kdo vrgel iz vlaka, ko je šel pa naprej, se je nenadoma spotaknil ob moško truplo in pa-ael. Ko je posvetil neznancu v obraz, jc prestrašen odskoči 1 kajti pred njim je leža! strahovito razmesarjen moški. Čuvaj je odhitel na postajo in obvescl posta jena čelnika, orvešćeni so bili tudi or«vsrn:ki in pa zdravnik dr. Fajdiga. Mitvs-«:a riso mogli spoznat« .ijegovo ideo- ite*o so ugotovili šele na podlagi legitimac-ie, ki jo jc im pri 6eb.. P: kc.n Jože Tajnik je bil rojen leta 1«*07. O rnrazijo je dovršil v Kranju, sedaj pa ]*• šluciral gradbeno tehniko in 6e je baš pripravljal za diplomski izpit Bil je zelo nadarjen in marljiv student, zadnje čase je vsak dan študiral po 12 do 16 ur. Prenaporno studiranje mu je šlo na žrvce in je bil zadnje čase nekam zmeden. Zato je verjetno, da v svoji zmedenosti ni čul prihajajočega vlaka, ki mu je pretrgal nit življenja. Tajnik je bil v prejšnjih letih tudi agilen sodelavec in član Sokola v Kranju, v Ljubljani pa inicijativen in požrtvovalen delavec v akademskem društvu »Triglav«, katerega predsednik je bil nekaj časa Osebno je bil zelo simpatičen in priljubljen med tovariši, zlasti pa v akademskem kolegiju, kjer je preživel štiri leta. Truplo nesrečnega mladeniča so prenesli v mrtvašnico, o pretresljivi tragediji je bil pa obzirno obveščen tudi pokojnikov oče. Tragična nesreča je vzbudila v Kranju splošno sočutje, zlasti pa pomilujejo ljudje nesrečnega očeta, ki ga je že pred leti do-letel enak težak udarec. Leta 1915.. v času ■vojne vihre, je namreč nemški t m-orni avto, ki je vozil skozi Kranj nemške vojake k ofenzivi pri Kobaridu, povozil do smrti osemletnega Jožetovega brata. Pač kruta usoda. In nesrečni Jože je moral umTeti strašne smrti baš na predvečer 6vojega godu. Težko prizadetemu očetu naj bo v tolažbo zavest, da globoko sočuvstvujejo z njim vsi, ki poznajo njega in ki so poznali njegovega nesrečnega sina. NCCAVICt KUUC Vremensko poročilo Povsod dež — smuka neugodona* Ljubljana, 18 marca. JZSS je davi prejel vremenska poročila iz raznih krajev, tako iz Kranjske gore, iz Bohinja, z Blok i i drugod, da povsod dežuje in da je smuka neugodna. Morda je v višinah vreme ugodnejše, vrejetno pa nL Za praznike bodo torej morali smučarji ostati doma! Samo napol. — Zaljubil sem se tako v Ančko, da sem že napol nor. — Pa se oženi z njo. — Saj sem ti rekel, da sem samo na po! nor. Stran 4. »SLOVENSKI N AR JDr. dne 18. marca 1932 Stev. M Dnevne vesti — Naša umetnica v Osijeku. Agilni Klub likovnih umetnic, ki se nam je tako sijajno predstavil ob svečanostih odkritja spomenika kralju Petru, je pravkar otvori! večjo razstavo del slovenskih in hrvatskih slika-ric v Osijeku. Umetnice so zbrale zopet uo-ve ki še oe razstavi jene motive, tako da je •a razstavi približno toliko slik. kakor jih le bilo lansko jesen v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, a razstavile so v Osijeku: j& Mara Jeraj-Kraljeva. gdč Elda Piščan-*eva. gdč. Avgusta tn Henrika šantel ter ga. Anica Zupanec-Sodnikova. torej najboljše reprezentantke likovne umetnosti slovenskih žena. Po vsebini so slike izraz našega narodnega življenja tn lepote naše dežele, mnogo je pa tudi tihožitij, reiigijoznih kompozicij ter nekaj kipov. Osiječanom se nase umetnice predstavljajo vsestransko, saj so njib dela izdelana v olju. akvarelu in grafiki. Sicer ><■ nismo prejeli hrvatskih listov z ocenami, vendar smo pa trdno preverjeni, da bodo naše umetnice dosegle najlepši uspeh. Ker je razstava odprta čez Veliko noč, ko ljudje mnogo potujejo, jih opozarjamo, naj si je ogledajo, 6e se pripeljejo mimo Osijeka. — Iz zdravniške shižbe. V imen k zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani: zdravnik v Ljubljani dr. Boris Krištof, zdravnik v Ljubljani dr. Ivan Pod-pečan in zdravnik-volonter v Ljubica« dr. Janko Lovšin. — Odvetniška vest. V menik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Frane Scnaubaeh s sedežem v Mariboru. — Razpisana zobozdravn iška služba. OUZD v Ljubljani razpisuje za zomv aru-bnlatorij v Mariboru pogodbeno mesto zobozdravnika odnosno zobotehnika - dentista Prošnje je treba vložiti do 2. aprila. Razi d društva. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Rakitni se je po sklepu obč-negra zbora prostovoljno razšla. Likvidacija registriranih pomožnih blagajn. >Unitas< in >Vzajemnostc. Ban dravske banovine je razveljavil vpis v register pomožni a blagajn registrirane pomožne blagajne >Unitas< v Ljubljani in registrirane pomožne blagajne >Vzajemnost v LJubljani. Likvidacija obeh se mora izvršiti v enem mesecu. — Dražba lova. Lov agrarue skupnosti (srenje) Stara Fužina - Studor (lovišči >Peršivec'h. in > L kanca«:) se bo oddal na javni dražbi 30. t. m. ob 13. v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru v zakup za dobo od 1. aprila 1932 do 31. marca 1937. — Razpust društev. Društvi Rdeči križ v Ormožu :n podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Emi sta razpuščeni. ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Za zboljšanje telefona. Jasno ie, da je telefonska celica bistven del telefonskega urada. Kjer je telefonski aparat obešen na zid, ga občinstvo rabi le v si M. Zato je poštna uprava sklenila, da bo preskrbela telefonske celice vsem telefonskim uradom, ki jih še nimajo. Lansko jesen je dobilo 2$ pošt telefonsko celico. Spomladi bo narejenih v poštni delavnici v Robbovi ulici še 10 celic, ki jih razpošljejo poštnim uradom v izpopolnitev telefona. čuješ jo: Velika noč bodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavi. Vrata na stežaj odprimo! Okna s cvetjem okrasimo! Ca po po! bo veselje, Izpolnjen«, slednje želje, mizo s prtom pogrnimo. nanj Jajnine pcetavlmo. Vsa družina bo vesela, ko bo v skledi jed diVbtela. — Avtomobil \ poštni službi. Poštna uprava v dravski banovin: rabi med večjimi kraji avtomobil za prevažanje pošte in Hudi. Poštne avtomobilske vožnje dobro uspevajo na vseh cestah. Največ pa donaša državni poštni avtomobil, ki obratuje med Novim mestom in Brežicami. Ker sedanji avtomobil ni več kos svoji nalogi, stopi v rabo še pred praznik" veči avtomobil, v katerem bo baje prostora za 30 oseb. To priča o številnem osebnem prometu na rečen' progi ali o rentabiliteti poštnih avtomobilskih voženj Zanimivo pri tem pa je to. da se avtomobilske poštne vožnje nnso obnesle ne v področju zagre-bške in ne sarajevske poštne direkcije. Moderno vozilo pospešuje poštni in osebni promet in ravno v tem ie njegov veliki pomen. In zato bi bilo želeti, da bi se avtomobilske poštne vožnje vpeljale še na marsikateri cest', po kateri se vrši prevažanje poštnih pošfffk s konisko vprego. — Izplačevanje kupona št. 21, obveznic 7% investicijskega posojila iz leta 1921 se je pričelo dne 15. t. m. — Društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo o sedežem v Ljubljani svetuje vsem svojim stanovskim tovarišem, naj se v vseh nejasnih položajih informirajo pri društvu. Tako n. pr. sedaj glede prijav, ki jih še vedno niso vsi predložili, potem pri raznih nepojasnjenih odtegljajih, v zadevi drugih težnjah. Javijo se naj tudi vsi oni. ki za dobo po letu 1924 dalje še niso ničesar ukrenili za ureditev nepravilno izplačanih drag. doklad. To pa zato, ker zaradi obsežnosti tozadevnega delovanja, finančna direkcija ne more vsem posameznim na vprašanja odgovarjati Posamezniki pa tudi ne morejo zahtevati informacij pri finančni direkciji o stvareh, ki so po dnevnikih te išli h uredbah obširno razglašene. Vendar mnogi vse to prezro in po laseni krivdi zapadejo neljubim posledicam. Oni. ki do seda i novo predpisanih prijav niso predložili, naj L aprila ne pričakujejo draginjskro doklad.« — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 22. z dne 18. t m., objavlja zakon o konvenciji o mednarodni mriji za pomoč, uredbo o prometu s filmi, pravilnik o kontrol izvoza živine, žrvarskih proizvodov in iz- delkov, pravilnik o taksah pri izvozu živine, živalskih proizvodov in izdelkov in tri objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. — Učiteljevo nima ničesar od stanarin, kj jih plačujejo občine. Županska zveza je oojavria številke, ki kažejo, koliko znašajo stanarine, ki jih morajo občine po zakonu plačevati učiteljstvu. Da ne bo napačnega umevanja v javnosti, objavljamo, da odteguje ravno toliko država na račun stanarin učiteljstvu od draginjskih doklad tako, da učiteljstvo od občinskih stanarin nima ničesar — razen velikih neprijetnosti in *»podtike od občin. — Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino. — čebelarjem: čebelarsko društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da je ministrstvo financ na ponovno prošnjo končno dovolilo za pitanje čebel trošarine oproščen sladkor, ki pa mora biti denaturiran na 3% z ogljenim prahom. Oglje je dobro denatur1 jsko sredstvo in je čebelam neškodljivo. Raztopina kuhanega takega sladkorja je sicer črna, toda naravnega okusa. Množina sladkorja na panj ni določena. Vsak ga lahko dobi kolikor ga primerno potrebuje. Odbor bo naročil rafiniran (bel) kristalni sladkor. Cena sladkorju franko Ljubljana je 8 Din. Ker moramo sladkor plačati vnaprej, bomo vsem. ki so do sedaj sladkor naročili, poslali položnice za nakazilo zneska, člani naj na-roče sladkor le na okroglo težo 50. 100. 150, 200 kg itd. in to zaradi zmanjšanja prevoznih stroškov. Vsled tega naj se združi več naročil. Čebelarji, ki še niso poslali naročila, naj tx> store naknadno takoj ter naj pošljejo potrebni znesek društvu po položnici s pripombo i>za sladkor«. Društvo bo sladkor naročilo takoj, ko bo ciobilo vsa vplačila, čebelarji hitite. Poleg naročila naj navedejo naročniki svoj točen naslov, pošto in železniško postajo ter število panjev. Čebelarji, izrabite ugodno priliko in naročite sladkor, da rešite svoje čebelne družine. Sladkor dobe le člani čebelarskega društva. Tajnik. — ELEGANTNA DAMA se poslužuje edinole trajne in vodne ondulaeije. strokovnjaško izvršene z najmodernejšimi aparati v frizerskem salonu za dame in gospode: Ante Blažie, Pred Sko lijo 10. Za dame poseben vhod. Cene konkurenčne! — Pevskim /.borom Hubadove župe JPS! Sporedi za župni koncert »pevsko pr 'dtek-mo) <_>redo v tiskarno v pondeljek. Kdor se za sodelovanje se ni priglasil, naj to stori še danes. Dosedaj nastopi lo društev. — Župni pevovodja. — — Znižanje najemnin v Zagrebu Najemnine v Zagrebu -o se znižal? zadnjo ras? 10 do 40n/t>. v Zagrebu seveda ni preveč" stanovanj, kar bi tudi jK>tisni!o najemnine navzdol, temveč so srednji in nižji sloji lako obubožali, da najemnin ne zmorejo vel pa naj bodo še 1nko ni/.k<\ _ Tujci v Zagrebu. V Zagrebu so obla- 1 2*ti odredile revizijo tujcev, ki j<- pwa....... da je v mestu zaposlenih J 400 tujcev, med njimi 1000 takih, ki nimajo dovoljenja. Večina teh bo iz mesta izimana. — Nova vas na Blokah. Snega imamo toliko, da ie oviran osebni promet: v šolo prihaja le malo otrok. Živahno pa je smučarsko gibanje. Donia'a vsi hribi, kri obdajajo visoko našo planoto, ponujajo smučarjem najusodnejši teren. Med vsem: pa se ođM'Vnje Prškovec ter je kakor ustvarjen za smučarje, katerih imamo letos 'epo število. Piškovec je pa še v drugem oziru zanimiv. Na vrhu je moral stati v davnih časih tabor, ka se še dandanes očituje po svojem obsegu. Morda bodo te vrstice opozorile starinoslovce. da s: ob priliki ogledajo tisti svet. Na vrhu Piškovca je pod rušo čisto črna prst, vse drugje je pa peščen svet. Pr: Metlah ;e bilo nekdanje mesto Metulum. Vaščani iz Me-Han se pa imenujejo Metulci. a ne Metljani kakor smo že čitali v časnikih. Vrh Piškovca je bilo pa nemara nekako gradišče. — Bloke so zibelka smučarstva. Smuči so ljudem življenjska potreba zaradi veMkffa žametov. Zgodilo se je že. da je kmet iz Topola za-gazil ponoči ne daleč od doma v velik zamet, v katerem je obtičal in naše! v njem preran; svoj grob, ker ni imel s seboj smuči. Kadar vabiš goste, kadar hočeš obdarovati otroke, kadar obiščeš prijatelje ali znance, kadar greš na potovanje, v kino ali gledališče — ni ga bolj primernega darila, ni ie okusnejše slaščice kakor je *>Sadvita« sadje v čokoladi. Vrečica Din 5. — Nova izdaja splošne carinske tarife. Zbornica za TQI opozarja vse tvrdke svojega področja, da sta izdala tajnika ministrstva financ Dragotin 1. L rose vic in Bori-voje A. Miletir splošno carinsko tarifo naše kraljevine z vsemi izpremembami in dopolnili do 10. februarja t. 1. Tarifa je tiskana v latinici, vsebuje vse naredbe in predpise z označbo maksimalnih, minimalnih ter pogodbenih carinskih postavk in obsega z obširnim strokovnim kazalom "30 tiskanih strani Ker so postale vse dosedanje izda je radi mnogih sprememb skoro brezpred metne, se priporoča nova izdaja vsem interesentom. Tarifo se dobi pri g. Ernianu Go-luboviču. cariniku pri Glavni carinarnici v Ljubljani telefon 28-84. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do '30 t. m ponudbe glede dobave B00 komadov sirkovih metel. — Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku _ Oddaja zakupa restavracije oa postaji Zidani most se bo vršila potom licitacije dne 23. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Oglas je na vpogled v pi sarmi Zbornice za TOT v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji (Ljubljanski dvor). — Delavskih shodov in sestaako? ae bo. Včeraj smo poročali, da bo v nedeljo v dravski banovini 28 velikih ter več manjših shodov in sestankov. Vsi napovedani shodi m sestanki pa odpadejo. — Iz kamniškega okraja. Tudi med fcroe-tiškirari posfo rase število brezposelnih. Pod silo razmer objavljajo posesitniki hlapce in dekle. češ. obdelal bom samo toliko polja, kar je treba za družino, sicer pa bom pustil njive, naj rase na njih trava ali kar hoče. Dve dekli staneta kmeta letno 6000 Din. ki jih ne zmore, ko ni ne pni živim ne prt poljskih pridelkih nobenega zaslužka več. Tako se siri brezposelnost na vse strani. POJAVILO! V nekaterih časopisih je pred kratkim izšlo poročilo, da je naš že 30 let znani Maltinkakao, kateremu imajo milijoni otrok zahvaliti svoje uspe van je. brezštevilni rekonvalescenti pa popolno okrevanje s pšenično moko ponarejen proizvod. To popolnoma nasprotuje resnici. S tem izjavljamo zavedajoč «e popolne odgovornosti, da naš Maltinkakao ni nikaka mešanica kakaoa in pšenične moke, temveč proizvod, sestavljen po že od leta 1901 patentiranem postopanju iz čistega kakaoa m iz prvovrstnega, po posebnih predpisih izdelovane-ga pšeničnega slada ter ne vsebuje niti najmanjšega prida tka pšenične moke. (Odstotna mera pšeničnega slada znaša pri vrsti Extra Maltin 459r. pri vrsti I : 50ro. Ostalo je pa čisti kakao.) Maltin-kakao je vsled te sestavitve visokovredno hranimo sredstvo. Na tej visoki hranilni vrednosti kakor tudi na izredno lahki prebavljivosti sloni krepimi in dobrodejni vpliv Maltinkaikaoa na človeški organizem. Naš Maltinkakao ima edini ne-dostatek: on je cenen in radi tega mnogim konkurentom in ponarejevalcem, katerih proizvodi ne presegajo krepilne vrednosti našega Maltinkakao, ki pa so nasprotno večkrat dražji, trn v peti. JlflJO MHNL d. d. — Pritožba beograjske trgovske zbornice, da se za medkrajevne telefonske pogovore računa več kakor bi se **melo. Zbornica prejema pritožbe, da pristojni organa zabite vajo /a medkrajevne pogovore več kakor hi glede na trajanje pogovorov smeli. Dogaja se baje, da trajajo pogovori recimo dve, dve m pol ali tri minute. i2terj;i pa sc dvojna ali celo trojma pristojbina. V ostalem se je že tej ^oomfei odroma njenim uradnikom pripetilo, da ao Kili med svojimi slu/tbenčrni pogovori po end in pol aH po dveh minucah opozorjeni, naj končajo svoj govor, češ da je čas za eno govorilno enoto že potekel. V tej doftvi gospodanske stiske, ko je vsak dinar dragocen, je tako zaračunavanje vkšjih pristojbin najmanj daneJutrac. Svoje življenje je pokojna žrtvovala tako, kakor jih žrtvuje stotine naučenic najveličastnejše naloge človeka: materinstva. Pretresena Ljubljana in vse Sokoliće naše banovine, pa tudi mnoge sokolske prijateljice v državi in onkraj meja ne morejo verjeti, da je zlomila smrt tako krepko in zdravo ženo. Preverjeni smo, da bo sočutje jutri popoldne ob pol 16. pripeljalo pred Leonisce. kjer je izdihnila, tako velike množice, kakor jih že dolgo nismo videli. Spremile jo bodo k Sv. Križu z največjim spoštovanjem njene velike žrtve, obenem pa s spomini in zahvalo za njeno veliko in nesebično sokoJ9ko delo. Gospe Veri je zagotovljen trajen m lep spomm, potrtega mor.a naj pa tolaži splošno gio-ooko sočutje! —lj Prometne omejitve v Selenburgovi ulici. Na poštnem poslopju v Selenb-urgovi ulici e»o nabili v sredo rdečo svarilno tablo glede na prometne omejitve. Y tej ulici namreč ne smejo voz.iti s tovornimi vozovi in tovorntrni avtomobili s polnimi gumijastimi obroči. Ta vo/ila se sm^.jo uporabi jer i tu le za krajevno potrebo. Prav tako ne smejo postajati vozovi v tej ulici, izjemoma le v najnujnejših prrmcrih. Za prestopke so predpisane stroge karmi. Sva rima tabla je bila pač potrebna, samo ma!o previsoko so jo notrili, preveč je na nji črk in predroone so. POBIJAMO KRIZO! Obleke, površnike, trencbcoate, vetrne jopiče in vsa druga oblačila za gospode, ter blago zadnjih novosti oddajamo po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana —lj Rdeee morje na N«.bret? yu 20. septembra. Prodajalci btrtar letos nimajo src če. Najprej so pošteno srnrzovali ter hrepeneli, po pomladnih sapicah, včeraj so pa doživeli pravo pravcato poplavo. Začel jc kopneti sneg, ki so ga pred dnevi zmetati s strehe na nabrežje, da so nastala kar cela jezera, dež pa poleg tega še spira butare •ter se mu rudi naJEolidnej-še barve na obla-nju ne morejo upirati. Če dezaije ves dan. Luže ob butarah so /i*nadi tega postale rdeče kot njega dni reke v nunskih vojnah. _lj Zgradarina in samski davek. V srni slu flerta 131 o ne{>osrednih davkih razglaša davčna uprava za mesto Ljubljana, da j> razpored o odmerjeni xgradarini in samskem davku na zgradarino za dnvfno i -lo 1932 od zgradb v območja i mestne občine ljubljanske, razgrnjen na javen vposieo: med uradnimi urami v času od 2*2. do vštetega 29. marca 193*2 pri davčni uprav- za mesto Ljubljana, Vodnikov trg St. S II nadsu. soba štev 13. Pripomnim, da se bodo hipnim posestnikom cimpreje dostavili za leto 193*2 plačilni nalogi za zgradarino. Morebitne pritožbe je kolkovati s kolekom po 20 Din. —lj l. delavski kont-ertni >ečer »Zarjoc. ki bo v ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, bo imel bogat in lep spored. Igral bo trio (flauta, klarinet, fagot), kvartet (flauta, klarinet, fagot, rog) in orkester ^Zarjet. Sodelujejo člani opernega orkestra, koncertna pevka in so-pranistka Kr. opere Anita Mezetova, koncertni pevec m tenorist kr. opere Joža Go-stič. Konservatorist Drago Žagar spregovori uvodno be*>edo o komorni glasbi na pihala. Pri klavirju konservatoristki Bofena Sapi jeva in Pia Menardijeva. _ Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici h nadstropje (Strokovna komisija) Sedeži po Din 8, 6. 4, stojišča po 2 Din —lj Smeh in izvrstna labava bo v sob«*-to 19. marca na Šentjakobskem odru pri predstavi burke >8ed*m njegovih grehov« Besedna in situacijska komika sta na višku. Publika ne pride iz smeha, ter se dve uri res izborna zabava. Pri predstavi sod^ lujejo poleg izvrstnega komika Lavrica, k dame Wriscberjeva v vlogi lepe gospe See man nove, Bučarjeva kot perica. Pirčeva kot hčerka predsednika deželnega sodišča Wal tersheima Košcakova kot maserka, ler škerlj. Petrovčic. Moser. Karus. Kune. Kuk man, Hanžič, Novak, Zalaznik in Tavčar. — Režijo ima PetrovčiČ, Predigro i*>j« izvrstni kupletist Danilo Bučar * Boremljevanjeni celokupnega ansambla. — V nedelj)* 80 marca gostuje Šentjakobski oder / ♦ burko v Sokolskom domu na V&u. Vabljenj, —lj Ravnateljstvo dri. konzervatori :a * Ljubljani priredi v torek dne 22. t m 6. uri pop. v dvoran« Filharmoniji* .lr;ižb& o dobni Nemčiji se bo nadaljevalo jutri ob 20.15 v Kazini. To pot bo g. predavatelj za ključil svoje predavane z opiaom nen političnih skupin, predvsem rentruma, na-cijonalcev in raznih socijal i stičnih struj ter se dotaknil še nekaterih drugih Tpcataanjj. Zanimiva izvajanja predavatelja so na jelkovem predavanju vzbudila v naii javurv-ti veliko pozornost. Ker je število vsL>, omejeno, sa jih pravočasno nabavile ali rezervirajte v tajništvu ZKD, Kazino U„ M. 21—23. —lj Ustanovna «lrnpseina kolij^k« krajevne organizacije J. R. K. D. se bo vršila drevi ob 20. v salonu re**tavracije pri jl-evu«. Goaposveteka cesta 16. Somiš1 ki in prijatelje so vabljeni. —lj Predavanje o Poljakih m Potiski. Na predvečer dno, ko PWjaka obhajan* god svojega današnjega vodie, rntlil i Joseia Pifcudske^i. bo IjirtVjansko Dtu*J prijateljev poij-SAega naroda priredilo da« nes ob 18. ari v verandnd dvorana Union a dve kratki predavanju ProL dr. R, Mole bo predaval o poti stik osvobodilnih bojih, konservator dr. Stelc pa o poljskih nu (s skioptičmnii sJ^kami). Vab*jem ^ vsi prijatelj poljaketia naroda. Vstop prost! —lj Sokol I. na Tabom sporoča vsemu članstvu ža'loe*ino vest, da je preminula njena ustaaovnica, večletna telovadka va lika. sestra Vera Derganc roj. Po-gačpik, Uprava poživlja flanfitvo, da se njenoga pogreba udeleži v kar najv* «jem številu, ki bo v soboto 19. marca ob pol 4. uri pop. iz mrtvašnice LeoniSža k Sv. Križu. Kroj civilni z znakom. —lj »Tabor« — pevski zbor. Točno ob 20. »r. bo nocoj skupna vaja moških n ženskah pev^cev na kora šenrjakob^ke cerkve Prid&to vs-. in točno! —ti Vič pri LjubUani. V nedelo 30. marca pridejo k nam v po sete ^entjakob-čam irz Ljubljane z izvrstne burko v treh dejanjih »Sedem n jezovih zrehov«, ki je novost in letošnji šlager *3enrjakobsK usira. Pradi/te, smetoa bo dovolj. Vstopu ce se dobe v Sokolskem domu iro pn g. Jc-iečoikn v Rožnf dohaiL Opozarjamo cenjene pose-tnake, da bo začetek točno ob 20. ori in prosimo, da par mimst pred 20. uro zasedejo svoje prostore, če nočejo iamu-dNi pevske predizre. —11 LurVovno gledališče na Tabora \-orizori etne 19. in 30. l m. vselej oh 15-uii tra^kornjčno igro v treh dejanjih »On-šperček dvorni zdravnik* po znižaraih cenah 5, X 2 in 1 Din. —I] Toplo pomladno solnce je privabilo krasnega rnetaJja iz Španije. LTjeld so za na Jurčičevem trgu ter bo v soboto n nedelio razstavljen pri tvrdk! Ieitceb v Ljobljani »M —C Obrtniško društvo v Ljubljani, \a-jeniški odbek, naproša vse gg. mojstre, da opozore svoje vajence in vajenke :ia skSoptično predavanje o oberammergausk h pasijonskih igrah, ki jih prired: vajeniški odsek brezplačno za vajence in vajenke v ponedeljek, dne 21. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predava tajnik Prosvetne Zveze g. Zor. 301-n —IJ Obrtniško društvo v Ljubljani obvešča vse svoje člane in ostale gg. mojstre, da odpade zaradi nepredvidenih zaprek na Tožefovo določeno obrtniško zborovanje v Kazini. Predsednik. —lj Hote! »Tivoli« sporoča cenjen in gosvom, da ie daneng 15. marca MadjuiSil. —lj Redni obrni zbor Krajevnega odbora Jadranske Straže se bo vršil dne 31. marca t. 1. ob pol 9. uri zvečer v pro.* >• h restavracije »»Glavni kolodvor- / običajnim dnevnim redom. CUni in priiatclji Jadran ske Straže se vljudno vabijo da ?>c tega občnega zbora v čim veojein Heviru udclc-že. 199-n —lj Za Spomladno ^ezono kupite trp ne in lepe čevlje no najnižjih cenah pr; A. Gorše. Stari trg 15. 32 T —lj Dunajsko pran.'e. svetlolikanje Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Poslano V svojem poroći'u o »Robinsonadi< (SI. Narod z dne 14 t m.i piše g. Fr. G. med drugim naslednje: •*Pri Robinso-nadi ti ostaja vendarle vtisk, da jc delo zastarelo in nekam šolski primitivno, napisano za dobre diletante a'.i recimo za nadebudne konservatoriste.« Ker je gorenje besede (. . . primitivno, napisano za ... ecc.) možno tolmačiti na več načinov, vljudno prosimo gospoda Fr. G., da nam jih razloži. Udruženje ljubljanskih konserv atoristov. Stev. 64 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 18. marca 1932 Stran 5 Bolniška blagajna mestnih nameščencev Tudi tej socijalni ustanovi gospodarska kriza ni prizanesla Ljubljana, IS. marca Nasi mestni nameščenci imajo svojo, vzorno organizirano Bolndško blagajao. Kako važna socijalna ustanova jc to, je pokazal njen občni zbor, ki je bil snoci v zbornični dvorani na magistratu. Ta Bolniška blagajna je bila us;u>dov-Ijena L 1921. Da dobro uspeva, je pač za sluga načeistva, pa tudi članstva, ki se živo zanima za njeno delovanje .n v i plodnem skrbe vsi za njen procviu Odbor tvorijo šs.: načelnik dr. R. Fux. podnaeehiifc. M. SirieKar, blagajnik »MHL, blagajnik L<» vro, Šuštar, mestni rač. insp., tajnik D. Moburč, mesta, nadoficijal; odbornik.'. Pavla Konjar, lv. Zupan, A. Mijič, K. Oblak. J. Slapnočar in J. Ogrin ter 3 aa-luestniki odbora, U člani nadzornega od-bora in 3 člani razsodišča. Udeležba je bila zelo u_pa. Načeln.k z. dr. Fux je otvorii občui zbor pozdravljajoč navzoče, posebej je pa pozdravil občinska svetnika gg. Ludvika in čotar^a. V svojem govoru je omenjal, da se .uli Bolniška blagajna ni mogla izogu.ti posledicam gospodarske krize kot se je ne more nobena socijalna ustanova. Vaendar je pa splošno stanje še dokaj ugodno, zlasti, če upoštevamo, da je imela Bolniška bia-gajua v preteklem poslovnem letu mnogo izdatkov za težko bolne člane. Kaže, ia tudi nastopajoče poslovno leto ne bo ugodnejše, kar se tiče gospodarsklb prilik. Zato je pozval članstvo, naj se zaveda, da je njihova bolniška blagajna socijaiaa ustanova, ki sloni na vzajemni pomoči članstva m da je nudila članstvu vedno pomoč ter podporo v težkih prilikah ter ji je marsikdo dolžan zahvalo, da je preeT.a! težke dni. Zhvalil se je za naklonjenost MOL «j IM.HL, blagajniškim zdravnikom pa za njihovo požrtvovalno delo. Spominjal se je umrlih tovarišev cer pozval prisotne, da so počastili njih spomin Tajniško poročilo je podal g. D. M o -horč. I^rpno, na statističnih podatkUa bogato poročilo dokazuje, da si je aačeV-stve Bolniške blagajne res prizadevalo vsestrausko zadovoljiti članstvo. Vložni zap.snik izkazuje 34S številk. Ob koncu l 1031 je bilo 15S2 članstva, meti n;imi «"87 družinskih glavarjev. Članstvo se je i>orunoži!o v preteklem poslovnem letu za 22. Umrlo je 20 članov in članic. Umrljivost je znašala 12.6 odst. Za pogrebe odraslia je plačevala BB po 2165 T>in. Da mi'šUi, nameščenci radi bolehajo (s ved a pa ne z veseljem), nam dokazujejo naslednje številke. Nakaznic za zdravljenje je bilo izdanih 4026 in sicer 2001 pa zdravljenje splošnih bolezni, 425 za zdravnike specijaliste, 4 za. zdravljenje z diater-mijo ordinaoij), 433 za zobozdravnike, 133 za splošno in žensko bolnico, 5 xa iliri: ko v Zagrebu, 1 za zdravilišče na Golniku, 1 za bolnico za duševne bolezni, 1 za prcisKavo krvi, 77 za rentgeniziranje .u 3S za zdravilne kopeli. Ta statistika nam tudi nazorno dokazuje, da je BB res pri srcu zdravje članstva. Samo pomiolimo, kaj pomenijo te številke v primeru s številom članstva. članstvo ima na razpolago 12 praktičnih zdravnikov in 8 speoijalistov, pol3g tega pa še 3 zobozdravnike in 3 dentiste. V bolnicah in zdravstvenih zavodih se je zdravijo 114 članstva, 65 član4c in 49 članov in sicer 1664 oskrbnih dni v K. in 569 v ITI. razredu. Na članice odpade 1165 dul v £1. in 386 v IE. razredu. Članice potem takem mnogo bolj bole hajo kot člani. Zdravila so se razen v splošni in ženski bolnici še v zdravilišča na Gorniku. Leoniiščn, kliniki v Zagrebu itn kopališču v Laškem. Zvišanje oskrbnine v bolnicah je precej obremenilo tozadevno postavko v proračunu BB in je zaradi tega nastal primanjkljaj. Pod okriljem BB je tudi pogrebni sklal, ki ima svoje članstvo (5S6). Izplačuje svojcem umrlila posmrtnine, lani so izplačali nad 86.000 Din. rezerva sklada zor ša 29.730. V Kamni gorici trna BB svoje oareva-Mšče. ki ga imenujejo pension >Jelovca«;. Lani je bilo v njem v oskrbi 46 članstva itn 58 drugih gostov, med njimi 20 otrok. Lani so tudi naredili brv čez Savo pri Radovljici, da je omogočeno posetnikom Je-lovce kopanje in da imajo bHže na železniško postajo. Na zadnji seji je načelstvo sklenilo organizirati na letošnjih počitnicah počitniško kolonijo v Kamni gorici za otroke mestn .i nameščencev. Tajn 1 se je zahvaljeval za požrtvovalno utit.jfctvovanje g. načelnik, ki je še omenjai. kako važno socijalno delo opravlja BB V 10 letih je izplačalo za svoje zave zavarovane nad 5,000.000 Din, povprečno 510.000 Din na leto. O blagajnišKem stanju ;e poročal blagajnik g. 'ui. šušrar. Imovinsko stanje je povoljno, izdatki za zdravljenje v bolnicah so se pa izredno povišali, česar seve- da n.so mogli predvidevati. Izdatki »o torej nekoliko prekoračili proračun, kar se bo pa lahko pokrilo v tekočem poslovnem letu. Umrljivost članstva je bila v preteklem letu izredno visoka, saj je v primeri s splošno umrljivostjo v mestu za 50 odst višja. Načelnik je razpravljal o imovinskih zadevah in primajKljaju, ki bi se naj pokril s pristojbino dinar na mesec za člana V debato je poseglo reč zborovalcev, ki so pokazah smisel za zdrav kriticizam. Končno so se tovariško sporazumeli in je bilo blagajniško poročilo sprejeto soglasno in prav tako predlog načelnika glede kritja primanjkljaja. Za nadzorstvo je poročal g. J. Mešek ter predlagal načel-stvu absolutorlj. blagajniku pa pohvalo. Predlog so sprejeli soglasno O proračunu je poročal g. Šuštar, da bazira na podlag"! računskih zaključkov lanskega leta. Pr; raznoterostih so živahno razpravljali o organizacijskih zadevah v prid BB. Osvoji H so predlog, da bo načelstvo vodilo statistiko o obolenjih v posameznih resori a v svrho ugotovitve, kje najraje obolevajo ter zaradi nadzorstva nad bolniki. Som, Ritmičan in butare Tudi prodajalci butar čutijo letos posledice gospodarske krize Ljubljana, IS. marca. Ta som ni prilezel iz Ljubljanice, ne-jo iz Ribnice. V Ribnici sicer ni morja, vendar pa imajo tudi some, če treba. In naš Ribni-čan ni po vsem sv7«tu znam Urban, najbrž ga v Ljubljani sploh nihče ne pozna, čeprav je že 18 let vsem na očeh. Te dni smo s»a odkrili sredi butar, kjer sedi kot filozof, zamišljen, včasib pa tudi s kakšno oguljeno knjigo v roki kot Anton Puščavolk Mož ne prodaja loncev in ne sune robe, pač pa razno živiuico. piti pa noče nihče. In poglejte, koliko nas je! Vse bi rade zaslužile in delajo škodo nam starim butarjeni. Takrat, ko smo mi že delali butare,, še tile niso niti vedeli, kakšna žival je butara. Saj se mora človek re jeziti, ko pa bodo km: iu začeli prodajati 5e brezove metle za butare. To ni kar tako, delati butare!! Kaj bi vam pravila, posebno letocs je križ, ker je sneg zapadel na resje. Zato smo morali pobarvati mnogo več obla-nja kot navadno. Do pasu sesa nazala sneg, da sem prišla vsaj do smrečja. Ni pa dovolj — Kakšna strašna žival je pa to? — To so peski, tole jeleni, ti stole je pa morski som. — Kaj, takšen je morski som? — I, kajpčk, prav takšen je. saj sem ga videl, ko sem se peljal v Ameriko. _ Bili ste tudi v Ameriki? — Seveda, saj smo Ribničani povsod co-ma. Zdaj pa prodajam to:e živinico. Ze osemnajst let sem v Ljubljani. — Ali ne hodite domov? — Saj še za kvatir ne zaslužim, Kajbni-ca je daleč. Zdaj so hudi časi, včasih sem prodal tale zaboj blaga na dan, zdaj j>a prodajam že 14 dni in je še vedno več t i ti zlu djevi h piščalk. — Ali vam jih pošiljajo Iz Ribnice? — Sam hodim ponje. O božiču sem >i jih pripeljal, pa še nisem skoraj nič prodal. Saj mi ni za profit, samo zebe m?, ker sem že star. Lani sem se prehla.lil na velesejnm, ko je tako deževalo, pa nisem mogel več prodajati, kar tresti me je začelo. Potem sem ležal v bolnici, pa je zguba. — Po čem je ta som? — Dva dinarja in pol. Zdaj sem znižal cene, ker je takšna kriza. « — Ali se tudi vi pritožujete nad slabini časi? sem vprašal prodajalko butar. — Poceni vam jo dam, tale ;e največja, pa stane samo 6 Din. — Ali ste ze mnogo prodali? — Bolje, da ne vprašujete. Sa; veste, da ljudje danes samo vprašujejo po »-eni. ku- samo smrečje, mora biti tudi bršljan m brinje, saj ni vseeno, kakšna je butara. — Koliko jih pa naredite na dan? — To ne gre kar tako od rok kot peku žemlje. Samo pomislite, koliko imamo dela z barvanem, in vsaka barva ni dobra. Barve morajo biti žive, da kriče kot straši!© iz prosa, ne pa kot bi oblanje pobarval dimnikar. In vezali butare tudi ni šala. Moraš jih povijati kot otroka. — No, kako torej povijate in kako je treba barvati te trske? — Ali jih mislite tudi vi delati? Mislila, da smo tako neprevidne! No. ali jo nameravate kupiti ali ne? Te, najmanjše, prodajam [»o '2 Din. — Pa drugič! * — No. mamica, ali vam je kaj ioigčas? sem vpraša] ženico, ki si je obupano podpirala glavo in strmela predse gluha in slepa za vse okrog sebe. Nič___ Boirme, žalostno je dandam-^ na svetu. — Po čem pa imate vi butare? Še vedno tišina. __Takšno butnrico bi rad kupili — Nikar se ne norčujte! Ze \*o glasu vas poznam; sem prestara, da bi vas brigale moje butare. Me stare >butare< gremo v penzijon. Nič ne pomaira. — Ali ste zato tako zamišljeni? — Zato, zato. spomine obujam. Veste, ko sem bila še mlada ... — Vem! — Nič ne veste! Mladi ljudje sploh na morete razumeti, kako imenitni časi so bili nekdaj, zdaj je vse narobe . . Ne pomnim, da bi kdaj prodajali butare v snegu. Zopet si je podprla glavo in ni več ničesar videla, ne slišala. Pred Figovocem. — Butare, butare, poceni« Napol zastonj, napol za denar! je kričal možak obložen z nenavadno kričečimi butarami — Vas na poznam. Ali niste bili agent za posmrtnine ali za nekaj takšnega? _ Seveda sem bil. S posmrtni nami pa zdaj ni nič več kupčije. Poleti sem delal pri zidarjih. Cloveč si peč mora pomagati kakor ve in zna Brezposelnost je hudir. — Kje ste pa dobili butare? Sami jih menda ne delate? _ Na trgu sem jih kupil; kmetje jib prodajajo na debelo, jaz pa na drobno, 'o par zaslužim pri komadu. In s tem podpiram tudi kmete, ki sicer skoraj ničesar ne prodajo. Tudi pri nas esperanto lepo napreduje Dobro obiskan občni zbor ljubljanskega Esperantskega kluba Ljubljana, IS. marca. S noči sc je vršil v Narodni kavarni dobro obiskan občni zbor ljubljanskega esperantskega kluba, ki ga je otvoril klubov predsedmik g. H e r k o v. G. Herkov je v uvodu pozdravil navzoče novinarje, članstvo in goste. Zahvalil se je odlboru, katerega zasluga je, da je klub žel mčnulo leto toliko uspehov. Naredilo se je celo več, kakor se je predS-idevalo. To zmore le Predsednik kluba Herkov idealizem, kar je pač zaenkrat še esperiUTt-sJri pokret, Esperatn tsko gibanje se zadnje čase tudi v naši državi prav razveseljivo širi zlasti v janžnih krajih. Pred n-edavnim je ministrstvo notranjih del odobrilo pravila Jii-goslovansike esperantske lige. ki bo imela svoj sedež do 1. prihodnjega kongre sa v Beogradu. Esocranto pa zmaguje tudi drugod po svetu, njegovo važnost u videvajo danes že državrf'ki, zlasti pa časopisje. Predsednikov govor k' Kil spre-tet z aplav- zom. Tajniško poročilo poda g. K o 11 e v-čar. Iz njega je razvidno, da ima klob 125 članov in sicer 2 častna. ° ustanovndi \ podporne m 112 rednih. V minulem letu so se vršili trije tečaji za --speTaoto, v katere se je vpisalo nad 70 interesentov. Veliko dek> je bilo izvršeno na toj&kopromet-nem polju potom esperanta. Esperanisk Kstd so prinesli članke s slikami o Ljubljani in Sloveniji, kar je oskrbel ljubljanski klub. Izsol je laćen prospe' t Ljubljane v esp. jeziku, pa tudi razne knjige 90 vsebovale esperantske prevode. Največjo tujsko prometno propagando pa vrši klub potom radia, kjer se vrše vsako nedeljo polurna predavanja o naših krajih, o naši literatur, o gospodarstvu in drugih panogah v eep. jeziku. Meteorok>>ki zavod je izdal znan-»rvesio brošuro v esperantu, ki je vzbudil a. ogromno zanimanje v inozemstvu. Klub je minulo leto presikrbel več zanimivih skiop-tičcuh predavanj. Dalje odi csperant&ko gibanje v Slovenija, kjer je veliko naredil v organizacijskem pogledu. Koncem lanskega lota je proslavil lOletnioo svojega obstoja s celodmevndm spo dom. Končno se g. tajnik zahvalil slovenskemu časopisju, ki je esperantsko g-banje hvalevredno podpiralo. Tajniško poročilo so navzoči spre-jeM s ploskanjem. Iz blagajniškega poročala jc razvidno, da so fiaianoc khiba prav zadovoljive. Knjižnica šteje nad 3X> dobrih esperantskih ka»ji»g. Pni volitv2*h je bi soglasno izvoljen prodseejnikom do*edar\ri desetletni predsednik g. Herkov Danilo, v ostali odbor pa sledeči gg.: Dr. Reva Oskar. Kozlevčar Jože, Kralj Ivan. Jereb Miloi, Zupan Marija, Korene Riko, Sajko Maks in Pire lvatn. Revdzorja pa sta gg.: Kramar Jo&ko tn Pe-ir * Mara. Pri slučajnostih »e je poudarjalo še ve-Rko važnost prihodnjega ju^sJovenakefta kongresa. Id se bo vršil letos o binkostih v Slavonskem Brodu. To bo že V. kongres jugoslovanskih espcrantrJstov. G. predsed mk je še opozarjal članstvo, naj pridno po-soea redne članske sestanke, ki se vrše vsak četrtek v Neiodn« kavami, nakar je z=ikljtxHl prav dofcro uspofc občne zhor. Agilnost naših Sotoamaterjev I. recftn občni zbor Fotokluba — Uspešno delovanje rn važne naloge Ljubljana. 18. marca. Sooči je miel Fotoklub v prijazni lovski sobi pri >Sokoiu^ svoj redni občni zbor. k t je bil prav dobro obiskan. Predsednik g. PeagaJ je predvs« m konstatirah da se je Članstvo po izrednem obenem zboru prav znatno zvišalo, med drugimi zanimivostmi je pa tu« 1 i povedal. Fotokhlb v majniku priredi v Jakopičevem paviljonu svojo razstavo, ki bo legitimacija, po kateri naj ob-čin>tvo klub spozna. Članstvo se prav živahno pripravlja na to vu:>no prireditev in že mnogo je za razstavo pripravljenih slik prav visoke umetnostne kvalitete, o-sradu se zanimajo zu razstavo in vprašujejo za pogoje udeležb«.-. Se večje zanimanjje je pa po vsei naši javnosti, saj nam dobrin fotografij manjka as vseh krajih io koncih, zlasti pa ta tujski promet. Vse delovanje kluba se pa rodi 12 najčistejšega idealizma članov in iz ljubezni /n važne naloge, tvi ji u je klub sprejel in sklenil tudi rešiti. Prav obširno je bilo poročilo tajnika g. Karla Korjančifa. ki je v uvodu ]K>/.larjai, da se je resno nesrečno creme de menthe. Tn poravnal bi račun tako samozavestno, kot da to ni skoraj nič. Ne bilo bi ji dovoljeno zvedeti, da si njegova roka. tipajoč skri- vaj po žepu na vse načine prizadeva dognali, ali mu ostane še dovolj za dva sedeža v kinu — vrag vzemi vse to! — tisti nesrečni novčič v temi njegovega siromašnega žepa je penny ali mnogo bolj zaželjena no-lkrona. Ah. slabo znamenje! Pot do bankrota je tlakovana z banan je m. neiskrenostjo in drugimi rakimi nenaravnimi izlivi. Cim pa najde svojega deklica, se spusti z grozečim življenjem k resnici in ona zve, da ni lord. ki se je zanj izdajal, da ne zasluži pet funtov na teden, temveč samo dva funta in deset šilingov-. Kriza? O. dragi moji, nikakor ne! Potem nastane boj s tajno, ki se skriva v obliki računa v banki. Oba to tajno skrbno stražita. Prekomerna škatlica cigaret je izdajstvo, nepotrebni izdatki za kino so zločin nad novim, udobnim domačim ognjiščem, ki ga pa ni nikjer drugje razen v dveh srcih. In tako poravna on svoj račun, ona pa svojega in ves ra čas skromen majhen kupček narašča, vodeč ju k onim pomožnim organizacijam, ki nudijo premoženje 200 funtov proti desetini odstotkom in povrhu še večni pokoj. ♦ Ti londonski zaljubljenci so srečni: srečni so. kakor so srečni vsi pošteni, preprosti ljudje. Nobene silne vihre stra- sti ali častihlepja ne divjajo v njdhovih srcih. Radi bi ušli iz svoje okolice v nekaj, kar bi bilo samo njihova last. Sanjajo o majhni hišici, ki bri bila do piči-ce podobna vsaki hišici v ulici, in sanjajo o tem, kako bi zaklenili vrata pred življenjem .n kako bi razprostrli svoje naročje samo sebi vzajemno. V velikem londonskem ulju jih lahko vidiš, kako željno kradejo trenutek iz svojih razJičnih poklicev, ki so baš samo sredstvo za dosego cilja. Prihaja v City. da bi razsvetlila njegovo srce s svojo lepoto, in odhaja, zapuščajoč ga z občurkom. da je svetlobo zaprl vase. V Kew jih najdete v sladko duhtečih zelenih alejah, ko cvete španski bezeg: rdeči omnibusi iih odvažajo z njihovimi sanjami vred na kmete: in nekega dne jf srečate v vagonu podzemne železnice, kako se samozavestno sklaniain nad cenikom pohištva ... Dante in Beatrice sta se zdramila iz svojih san' ob Temzi in odšla. Dantejevi novi čevlji so škripali. Roko v ro-k; sta stopala po stezici, ki jo je obse vaio v meglo zavito solnce. dva navadna, neznatna fsrralca veHke igTe. zavite v ono tišino, ki priča, kako znata b'> dve srci polni .. Ko bi bilo mogoče pogledati v njuno žMjenje zopet čez deset let! To pa prepustimo usodi. sprejeli vest, da bodo najboljša dela na raz-slavi tudi nagrajena. Navzlic temu, da bo že ta razstava tudi pred najstrožjim kriterijem afirmirala Fotoklubovo važnost, jo odbor smatra vendarle samo za pripravo za veliko raistaro na >es«Mi-kem relesejmn. slikovna centrala ima namen zbrati slike, da z njimi pokažemo slovensko prestoli co našemu človeku in tujcu tako, kakor jo občuti estetsko izšolano in izvirno opazujoči* oko fotografa-umetnika Nekaj materijala je že pripravljenega, vendar naj pa vsi člani predlože čim največ posnetkov, da bo 1. serija čimprej zaključena Udeležujejo naj se z vso vnemo tudi internih nagradnih lefc-movanj, ki člane izpodbujajo k živahnejš«^ mu delu. Ne samo razglednice in album Ljubljane, temveč tudi album najboljših rt--! članstva, nadalje pa tudi serijo diapozitivov za predavanja itd. šo v načrtih slikovne centrale. Članstvo bo klub olajšal materija! ne žrtve z matcrijaluinii in denarnimi n* gradami. 2e sedaj vživajo člani velike ol»j->ave iu popuste pri nakupu materijala, res materijal za poizkuse v kluboveiu laboratoriju je pa vsem članom breiplačen. V !a boraU>riju so namreč >talna predavanja >a praktične vaje o vseh tehničnih novostih. Posebno je pa treba poudariti, da Fotoklub ni posnemal samo tujih dobrih metod, temveč preizkusil tudi nove domače iiume, /Jasli pa one člana ing. Michielija, ki je pred kratkim s Cetinja poslal klubu na razp«nago svoj najnovejši izum, drobnozrni izenačevale*, ki prekaša vse dosedanje razvijalce. Članov ima klub 110, a vsak dan se prijavljajo novi iz vseh strani banovine. Osnujejo se odsek za razstavo, za tehnično delo v temnici, za predavanja in druge prireditve, za slikovno centralo, za društveno propagando i. dr., takoj po veliki nooi pa priredi :lub javno predavanje, ki ga je prevzel član g. Cvetko švigelj, opremljen s 00 do «S0 novimi diapozitivi in tudi novim tekstom. Isleti in izprehodi so prav dobro uspeTi, vpeljani so pa na novo tudi članski **Man ki, ki bo drevi že prvi pri Sokolu, nato pa sledi obisk Fotokluba v Litiji. Na predlo« g. tlabiča je bU po tajniko-vern poročilu poslan pozdrav požrtvovalnemu članu inž Micbaeliju na Cetinje, nato je pa blagajnik g, Cvetko ftvigelj podal svoje poročilo, ki iz njega posnemamo, da je finančno stanje kluba razmeram primemo prav ugodno. Pri volitvah so bili z vklikom izvoljeni gg.: za predsednika Lojze Pengal, za podpredsednika Karlo Sketelj, za 1. tajnika Karlo KocjančiČ. za 11 tajnika ing. (rustav Ogrin. za blagajnika Cvea, frrtfaflj m za odbornike Viktor VodttNl to| Janko Vp>rtjn. a za namestnika .'osip Slajmer fn prof. Avgust fvanfič. v razsodišč**, ki ocenjuje tudi slike pa Peter KocjančiČ, Ivo Go-^ola m Ante Gaber, a za preglednika Mal%« Kajfež in Tone Kunstelj Po v?žnih razgovorih o novib predlogih je predsednik ob 28 s pozivom k delu zaključil dobro uspelo zborovanje. >«coyew*ct nafto**, m Štev. 04 Goethe in Mina Herzliehova Zaljubil se je v njo, čeprav je bil star že blizu 60 let Z Mino Herzliebovo se je Goethe seznanil v Jeni Jena je bila zbrala v svojih salonih družbo umetnikov in litera-tov, tu so bih zbrani slavni možje in junaki pesniškega sveta. V hiši knjigotrž-ca Frommana je bilo središče odlične družbe. Fromman in njegova žena sta bila vzor rodbinskega življenja in vsi odlični možje so ju imeli radi. Goethe Fronimanova kuharica mu je kuhala. Vsak dan je sestavil svoj jedilni list in ga poslal kuharici. Bilo je pa še nekaj v Frommanovi hiši, kar je vabilo slavnega pesnika v njo. To je bila skromna vijolica From-manove rodbine, sirota Mina Herzlie-bova, Fronimanova varovanKa. Boljšega zavetišča si dekle ni moglo želeti. Njeni* duša se je lahko v tej vzorni meščanski hiši nemoteno razvijala. Prevelika dobrota Frommanovih ji je bila morda celo v škodo, malo več energije in strožje vzgoje bi ji ne bilo prav nič škodovalo. Morda bi ne bila tako rarni-šljena, sanjava in raztresena, če bi jo bili nekoliko strožje vzgajali. Ljubko dekle ni bilo sposobno odločevati o čemerkoli samostojno. Bilo je pa tako očarljivo, da se je Goethe kmalu zaljubil v njo. Njena nežnost in tiha veselost, njen poseben način ironizirati samo sebe, njeni telesni čari, njene globoke temne oči, ki jih Goethe v svojih je bil tu domač prijatelj in najraje je preživljal proste večere pri Frommanovih. Njegovo prijateljstvo je šlo celo tako daleč, da se je pozneje, ko je zopet posetil Jeno, nastanil v bližnji vili, a delih tako rad opisuje, lepo okroglo obličje v črnem okviru las, okusna obleka in lepa postava, vse to je očaralo marsikaterega moškegra. 2e kot dete je bila Goetheju všeč. In ko je prišel leta 1807 za delj časa v Jeno, ga je lepa Mina tako očarala, da jo je začel opevati. Mini je bilo takrat 19 let. Pa tudi drugi so se potegovali za njeno ljubezen. Nihče ni opazil, da je Goethe zaljubljen, samo Fronimanova žena je kmalu prišla na to in je obzirno, toda odločno nastopila proti. Goethe se je pa že sam zavedel posledic svojega početja. Saj se je bil pred letom dni kot skoraj 60-letni mož oženil s Christino Vulpijevo. Leta 1809 je odpotovala Mina v svoj rojstni kraj, kamor jo je poslala Frommanova, ki je hotela pretrgati njeno prijateljsko razmerje z Goethejem. Mina je ostala v rojstnem kraju štiri leta in dvakrat se je tam zaročila, prvič z mladim plemičem, ki ga je zapustila, ker njegova mati ni hotela imeti za snaho meščanke, drugič pa z nekim gimnazijskim profesorjem iz Berlina. Vrnila se je kot nevesta v Jeno. toda njena zaroka se je zaradi hladnega vedenja in odpora napram ženinu kmalu razdrla. Tega leta je Goethe že ovekovečil njeno postavo v svojem delu. Njuni stiki so se obnovili in Mina je dobila od njega za god zbirko pesmi. Splošno je prevladovalo nazdranje, da zadržuje Goetheja od poroke z Mino \ samo njegov zakon. Toda 1. 1817 je bil Goethe že vdovec, nobene ovire ni bilo več in vendar se ni oženil. Mina se je ta čas zopet zaročila, pa se je kmalu razdrla tudi njena tretja zaroka. Bala se je zakonskega življenja. In vendar je končno našla moža. V Jeni je živel višji svetnik apelacijskega sodišča Walch. Bil je baje zelo grd, toda dobrega srca. Dolgo si je prizadeval omehčati Minino srce, dvakrat ga je odločno zavrnila, nazadnje se ga je pa usmilila. Očividec pripoveduje, da je bila to zelo žalostno svatba. Mina je bila krasna, toda hladna nevesta, Walch pa grd, toda vesel ženin. In tako je postala dražestna, v mro- Brezdomna deca v Rusiji Kaj pripoveduje o nji francoski novinar PhiUppe Soupault gih Goethejevih stihih ovekovečena lepotica žena najgršega moža v mestu, ki je proti njemu čutila nepremagljiv odpor. Svatba Mine Herzliebove se je vršila 14 let po njenem prvem srečanju z Goethejem. 70-letni Goethe se ni več zanimal za njo. Takoj po poroki jo je napadla duševna bolezen in zbežala je od svojega moža. Nekaj let je preživela v sanatoriju in ko je ozdravela, se je vrnila k možu. Komaj je pa preživela nekaj dni pri njem, so se pojavili novi znaki duševne bolezni in zopet se je morala zateči v svoj rojstni kraj Ziilli-chau, kjer je živela od prispevkov, ki jih je dobivala od moža, pozneje, ko ji je mož umrl, pa od pokojnine. Vedno se je z hvaležnostjo spominjala Frommanovih, kjer je preživela najlepšo mladost. Umrla je v 70. letu starosti v umobolnici. Ženitev švedskega princa Švedski princ Lenart se je oženil z bogato meščanko in se odrekel vsem vladarskim pravicam. Na njegovo svatbo je prispela iz Amerike tudi njegova mati, ruska velika kneginja Marija Romanova, ki že 18 let ni videla svojega sina. Ko je zvedela, da se hoče oženiti z dekletom iz meščanskih krogov, je stopila na njegovo stran, toda med sinom in materjo je prišlo kljub temu do ponovnega razkola, ker je princ odločno odklonil cerkvene poročne obrede. I Velika kneginja Marija je bila vedno demokratična. Poročena je bila s švedskim princem Lenartom, toda zakon ni bil srečen, na švedskem dvoru se ni počutila dobro. Zato je zapustila svojega moža in zakon je bil razveljav- ljen. Po revoluciji ji je švedski dvor izročil del dragocenosti, toda njena dota je ostala v Stockhoimu. Iz obresti tega denarja dobiva njen sin rento. Po revoluciji je morala tudi velika kneginja Marija skrbeti zase, ker je bivši mož in sin nista podpirala. Ko je zvedela, da se namerava sin poročiti, je takoj odpotovala iz Amerike. Bila je neprijetno presenečena, ko so ji povedali, da se hoče prnic poročiti civilno. Opozarjala ga je, da je član starega vladarskega rodu ruske države. Prosila ga je, naj se da poročiti cerkveno, toda sin je ni hotel ubogati. Z očetove strani se ni nihče udeležil svatbe. Tudi mati se je ni udeležila, ko ji je sin telefonično odgovoril, da se pod nobenim pogojem ne poroči cerkveno. Brat velike keginje Dimitrij je obvestil princa, da Romanovi ne priznavajo njegovega zakona, za kar se pa princ prav nič ne zmeni. 82 let v samostanu V Angliji je umrla te dni najstarejša redovnica, ki je praznovala že 1. 1926 75-letnico življenja za samostanskimi stenami. Sestra Marija Marta Bulti je vstopila v samostan frančiškanskega reda v Tauntonu, ko ji je bilo 16 let. Umrla je v visoki starosti 98 let, tako da je preživela za samostanskimi stenami celih 82 let. Ves ta čas, torej od 1. 1850, ni prestopila samostanskega praga, tako da življenje zunaj sploh ni poznala. Videla ni niti avtomobilov, niti železnic. V dotičnem samostanu celih 400 let niso imeli redovnice, ki bi bila tako dolgo živela ločeno od sveta. Njeno življenje, posvečeno molitvi in dobrodelnosti, je šlo skozi cela desetletja mirno svojo pot. Samo nekoč je prišla v stik z zunanjim svetom in sicer 1. 1926, ko je prišla od papeža posebna deputacija in ii prinesla k jubileju njegov blagoslov. Sestra Marija Nje bila zelo inteligentna ^n vse življenje trdnega zdravja, šele zadnje čase jo je napadla hripa, ki ji je podlegla. Rojena je bila tri leta pred nastopom vladanja kraljice Viktorije. Dočakala je moderno dobo, ki je pa ni poznala. Eno najbolj perečih vprašanj, ki jih je imela rešiti sovjetska vlada po prvih letih svojega obstoja, je bilo vprašanje, kam z brezdomno deco, produktom svetovne vojne, revolucije in državljanske vojne ter vsemu temu sledečih razrva-nih razmer. Kako so v Rusiji ta problem načeloma rešili, nam pripoveduje sotrudnik pariške revije »Vu« Philippe Soupault, ki je lam potoval po Rusiji in jo temeljito proučeval. V naslednjem prinašamo nekaj njegovih izvajanj. — Kdor je 1. 1927 potoval po Rusiji, je dostikrat vide] bloditi po ulicah gruče razcapancev. ki so raztrgani beračili, kradli in celo morili. L. 1931 pa tega vsega ni bilo več. Res je, videti je bilo še tu in tam kakega brezdomca, vendar pa je bila ta nadlega v splošnem odstranjena. Informiral sem se o tem in dejali so mi, naj si ogledam film »Pravica do državljanstva«, v katerem nastopajo sami bivši brezdomni otroci in prikazujejo svoj razvoj od klatežev do polnopravnih državljanov. Par dni ka sneje sem obiskal zavod za brezdomno deco, ki stoji sredi Moskve in kjer vzgajajo nesrečne žrtve revolucijskih let za poštene državljane. V tem zavodu ni nobenih upravnikov in čuvajev, učitelji so tovariši in svetovalci. Brezdomci se uče čitati m pisati, mnogi so postali dobri delavci in vodje udarnih brigad. Posebno dobro se spominjam na ma- Iskanje Llndbergho-vega sinčka Brezuspešno iskanje ugrabljenega Lindberghovega sinčka je največja blamaža, kar jih je doživela kdaj ameriška policija. Zdaj iščejo sledove samo še iz obupa. Detektivi so že opetovano mislili, da se jim je posrečilo najti sledove za banditi, pa so se vsakokrat zmotili. Policija zdaj priznava, da je bila v prvotnem pismu Lindberghu glede odkupnine v znesku 50.000 dolarjev tudi grožnja, da se bodo banditi osvetili njegovemu sinčku, če črhne le besedico o tem, kaj se je zgodilo. Policija tudi priznava, da so odtisi prstov na oknu Lindberghove otroške sobe pričali, da sta otroka ugrabila dva moška. Policija pa nobenega ne pozna. Ugrabljenega otroka so iskali zadnje čase tudi po parnikih. Celo hambur-ške pristaniške policije se je že pola- stila nekakšna lindberghovska psihoza, ki jo je zanesel veter tudi na naša tla. Včeraj se je namreč zglasil v našem uredništvu gospod, ki je izjavil, da ima že zasnovan načrt, kako bo našel LAnd-berghovega sinčka. Vedeti je hotel samo, kako bi o tem obvestil nesrečnega očeta. Svetovali smo mu, naj se obrne kar na ameriške konzularne oblasti, pa bo lahko kmalu milijonar, seveda če se mu posreči to, kar se ni celi armadi detektivov. Iz New Yorka poročajo, da je policija zvedela, da je neki jetnik pred šestimi meseci predlagal drugim jetnikom, da je treba nekaj napraviti z Lindberghovim sinčkom. Policija misli, da je prišla s tem na novo sled. V iskanju ugrabljenega Lindberghovega sinčka so potegnili zdaj celo dve nemški služkinji. Neka gospa Lightfootova iz New Brunswicka v državi New Jersev je sporočila policiji, da sta odšli njeni dve služkinji z doma istega večera, ko je bil otrok ugrabljen. Odpeljali so se z avtomobilom in drugo jutro je gospa ugotovila, da sta prevozili 75 km. Čez nekaj dni sta obe službo odpovedali, češ, da se hočeta vrniti v Nemčijo. Gospa je pogrešila tudi dleto, ki utegne biti identično z dletom, najdenim pod oknom Lindberghove vile. čuden ded V angleškem New Castlu je slavil v ponedeljek mr. Bone svoj 19. rojstni dan in čestitat mu je prišlo šest lastnih otrok, 32 vnukov in 13 pravnukov. Tu bo pač vsak čitatelj zmajal z glavo, češ, saj je gotovo pomota, mož je star 91 let, ne pa 19 let. V resnici pa ni nobene pomote, srečni ded je res slavil 19. rojstni dan, pa ima kljub temu že 32 vnukov in še 13 pravnukov povrhu. Bone je namreč zavidanja vredni »prestopnik«. Rojen je bil 29. februarja 1856, torej zadnji dan februarja prestopnega leta, tako da ima rojstni dan samo vsako četrto leto. Mož je bil pa prikrajšan še za tri lega mizarja, ki je bil vodja delavnice. Dobil sem ga ravno pri delu. Vsak čas so ga hodili tovariši povpraševat za svet. Vprašal sem ga, kaj dela najrajši, pa mi je odgovoril, da najrajši sodeluje pri godbi; skoraj še rajši pa da igra nogomet. Pozneje so mi povedali, da je bil deček morilec in da je ubil pet ljudi. Skoraj vsi brez izjeme so zadovoljni s svojim novim položajem in se neradi spominjajo časov svojega potepuštva. Le nekateri se ne morejo sprijazniti z življenjem v »komuni«, toda povečini so to dedno obremenjeni otroci, katere pošiljajo v posebne oddelke, kjer skrbe zanje psihijatri. 90% pa jih ostane in časih se razvijajo iz njih veliki talenti. Obiskal sem tudi komuno brezdomnih otrok in videl, da tudi tam ne manjkajo običajni stenski listi, gledališka dvorana i. dr. V zadnji številki stenskega lista je ravno nekdo opisoval svoje doživljaje s počitnic, ki jih je komuna v septembru prebila na Krimu. Članek je napisal mlad ključavničar, v katerem sem na svoje veliko začudenje spoznal enega izmed glavnih junakov filma »Pravica do državljanstva«. Komuna, ki sem jo obiskal, ni edina v Rusiji. In po zatrdilu mojega spremljevalca, ki mi jo je razkazoval, tudi ne najmodernejša. Sklepajoč po njegovih besedah, kmalu v Rusiji ne bo nobenega brezdomnega otroka več. rojstne dneve in sicer leta 1896, 1900 in 1904. V teh letih smo morali po želji astronomov prestopna leta skrajšati, da smo prišli v potrebno harmonijo s časom celega stoletja. Tako je bil letošnji jubilejni dan mr. Bona šele 19., kar smatra 76-letni starček za veliko srečo, kajti kam bi prišel z darili, če bi mu prišlo čestitat vsako leto 45 vnukov in pravnukov, da ne računamo njihovih roditeljev, pa tudi babic in dedov. Rak pri ženskah Rak zahteva mnogo več žrtev med ženskami kakor med moškimi. Dosedanji nedostatki organizacije zatiranja raka pri ženskah imajo več vzrokov. Prvi je pač ta, da se zateče dobra polovica žensk, ki jih je napadla ta strašna bolezen, k zdravniku prepozno, navadno šele tedaj, ko je operativno lačen je že izključeno in ko more tudi tečenje z radiem rešiti le neznatno število bolnih. Drugi vzrok je pa ta, da se borne ženske z redkimi izjemami boje zdravniškega pregleda. Pomanjkanje denarja tu ne more biti merodajno, saj imajo siromašni ljudje vsaj po mestih in v većini primerov na razpolago brezplačen zdravniški pregled. Zek> važno in nujno potrebno je, da ne da vsaka nad 30 let stara ženska vsaj dvakrat na leto zdravniško preiskati, tudi če se počuti docela zdravo in ne čuti nobenih znakov bolezni na maternici Rak v začetku ne povzroča bolečin in tudi sicer se ne pokažejo nobeni znaki bolezni Kadar začutimo bolečine, je navadno ie prepozno. Marsikatera ženska bi ušla prerani smrti, če ta ee zavedala, kako važna so redni sat av iirsKi pregiem. fesor je ugotovil, da sta papigam najtežja jezika angleščina in nemščina. Angleži in Nemci seveda ne smejo biti užaljeni Groiicu, svariš te de Maigret je postala žrtev avtomobilske nesreče Papige in jeziki Učenjaki se bavijo z najrazličnejšimi problemi in tako je prišel neki profesor v Kolumbiji na idejo ugotoviti, v katerem jeziku najraje govore papige, S papigami je tako, kakor z ljudmi, tudi one se ne nauče vsakega jezika enako lahko. Profesor je prišel do zaključka, da je papigam najprikladnejša španščina. O tem je napisal celo razpravo in zanimalo ga je, zakaj španščina papigam najbolj ugaja in zakaj se je tako lahko nauče, španščina je baje očetovski jezik papig, ker so njihovi praočetje govorili špansko. V Španiji je namreč v 16. stoletju prvič prišel nekdo na to, da bi lahko papiga govorila in da bi se dalo s tem nekaj zaslužiti. In ker je bil prvi jezik papig španščina, so našli tudi potomci prve govoreče papige v tem jeziku mnogo znanega. Drugi jezik, ki je papigam najljubši, je japonščina. Kakor pa gredo nekatere besede papigi lahko v glavo, ima z drugimi hude preglavice. Pro- Kralj vžigalic I var Kreuger, ki si j« končal življenje. Še en recept Vasica Celtio v Piemontskih Alpah je posebno zdrav kraj, čeprav ima ze4o ostro podnebje. Vasica štede malo prebivalcev, ki pa dosežejo zek> visoko starost- Nedavno je praznovalo 5 vasva-nov stoletnice rojstva. 33 jih je pa že prekoračilo 90. leto. Prebivalci gorske vasice so siromašni ta redko vidijo rta mizi meso. Mnogi mesta še nikoli niso videli m seveda nimajo pojma, kaj je kino afl fiocbritslce. £rve torej primitivno žtvrjenje, pa so kt)ub temu sft bas* zaradi tega zdravi ta dočakajo visoko starost. Za vasico s« ie zanimal mani ttaft-janskl zdravnfk senator Umberto Oab-bi, ki že več let proučuje nad 100 krt stare ljudi. Osebno se je zglasifl pr! mnogih in ostal nekaj časa v njihovi bfržini. Tako se je zanimal todi za Me-toza leme iz Celha in vprašal jrh je, kako so dočakal! tako visoko starost. Ugotovil je, da dočafcaoo tako visoko starost vod notna samo Ijmrjc na kmetih. Spe taki rjodje malo- Skoraj vsi so vegetarijanci, opojnih pijač ne pijejo m Hacft ne kade. Godno je pa, da je visoka starost v tej vasici dedna. In zanknrvo Je tudi, da »a starci ne prištevajo k nobeni poHtIOnt stranki. PaMka torej zdr»vjo škodrge. Je pomlajevanje sugestija ? Nobeno odkrfrrje ni bodlo po svete toliko zanimanja, krkor umetno pomlajevanje. Saj pa tudi ni čuda, ker vse, kar počenja človek od trenutka, ko se zarve, da bo moral umreti nI v btsrrvn nič dragega, kakor prizadevanje čim bolj oddaljiti ftenoioslce posledice staranja odnosno starost samo- Zadnje Čase so pa začeti učenjaki strogo kontro-rrran" posledice porrtlajevaoja, Srrass-borsTd prof. Lericne trdi, da Je prenos tkrva enega organizma na drugI organizem sam po sebi brez uspenn tudi takrat, če gre za dve zoološko sorodni vrsti. S prenosom spravimo v organizem nekako rmnkatirino lekarno. Trans— jJMJMfc okrne, jpectfKne snovi ki no Jh 2 njo py—I v wprtw, pa ostanejo ki UMho v gotovem pomenu delujejo* Senilnost se razlaga kot neposredna ki rz^bočna posledica pešanja genitalnih žlez. Prof. Glev se je pa temo na-ziranju odločno opri. Po njegovem mnenju je staranje preveč komoliciran po-|av, da bi lahko naprtili odgovornost zanj samo enemu organu- Će bi bila sporna žleza res tak samodržec, kako bi si mogli potem razlagati, da atributi mladosti pri normam m živalih ne trajajo dabe kakor pri kastriranih? Izvzern-šn individualne razlike in do gotove meje dednost je glede starosti vse stvarstvo enako. To je tudi edina resnrčna enakost na svetu. Mnenje prof. Gleva deli mnogo fiziologov ta nekateri celo menijo, da gre pri umetnem pomlajevanju za navadno sugestijo. Drugi zopet odrekajo genitalnim žlezam sploh, da bi bila njihova funkcija v regulacij prehrane, kaj šele v prerani senilnosti tako pomembna, še manj pa odločilna. Navajajo primere 80 letnih evnuhov, ki so na zunaj mnogo mlajši, kakor bi človek mislil. Znano je tudi, da so dočakali nekateri rumunski kn-strati, ki jih je opazoval VValter Koch, visoko starost 90 let, pa so imeli še čisto črne lase ta zdrave zobe. V splošnem začenja prevladovati naziranje. da za starost ni odgovorna samo ena žleza. Ce se hočemo torej uspešno boriti proti starosti s sredstvi, ki delujejo na žlezo, moramo vplivati na razne žleze, ne pa samo na genitalno- Nadebudni najemnik. — Samo opozoriti vas moram, mladi gospod, da ključa ne dobite in da ob 11. zaklepam stanovanje. — 2e dobro, gospa, samo povejte mi, kdaj zjutraj odpirate. V znamenju krize. Odvetnik zagovarja kleptomanko: Moja klijentka sicer ne more premagati strasne bolezni, ki jo sili krasti, kar ii oride pod roke. vendar pa moram prositi visoko sodišče, naj ne prezre ničnega blagorodnega narodnogospodar-sko orientiranega oatrijot'zma. ki se ka^e v tem, da krade vedno samo do-rriče izdelke. >tev o<* >S L O V E N 8 K I N A R O Dc, dne 18. marca 1932 Stran 7 53 Afi>©rt Soreii v čudodelni azdravtiifi Roman — Ti se pa pustiš izrabljati kakor dete; vsak slepar te spelje na led; hčerko hočeš dati tujcem, ki se ti rogajo in hrepene samo po tvojem bogastvu . . . Rofose se je hotel že zopet udati. Enima je opazila 10 ir» dejala: — To pa ni res, teta. — Ti si še otrok. Ti ničesar ne razumeš. Dobro vem, kaj govorim. Res je, kar pravim. — Teta, če se omožim. se omožim brez dote. — Beži no! Kaj vse ti pride na misel. Torej si se zopet sestala z njim? To roganje je pa zabolelo barona. Znova ga je obšla jeza. — Ne, pač sem pa dobila zagotovilo o namenih gospoda Mayliana v tem pogledu, — je odgovorila Emma. — Kdo ti je pa natvezil to neumnost * O a uberge ? — Ne, teta, — Doktor? Emma je povesila oči in molčala. — No dobro. Pa ga preizkusi tega junaka. Bomo videli. — Saj ga tudi preizkusim, — je dejala Emma in pripomnila: — Mojo doto hočete, teta; dobro, dam vam jo, storite z njo, kar hočete. ~ Torej zapustiš svojo rodbino, od-rečeš se svojemu imenu, za vržeš svoja načela, izneveriš se svojim dolžnostim, ki te vežejo na mater in k; je od njih odvisna rešitev nas vseh, pa tudi tebe same... — Toda teta, saj ne storim nič hudega, če vzamem poštenega fanta; mamici bom lahko stregla, kakor zdaj, in tudi vsa druga dela bom lahko opravljal, če mi nakloni usoda srečo, ki si jo tako vroče želim. — Evo vidiš. — se je smejal Fon-temors; to ni slabo in priznati moram učinek avtoritete, ki jo kaže gospodična. Tako se torej vzgajajo dekleta v naročju matere cerkve. — Athenaida ga je zaničljivo pogledala in se obrnila k Emmi, rekoč: — Ponavljam, da so ti zmešali glavo. Vse življenje se boš kesala, da si bila tako nespametna. Ta zakon bo proklet, ker je zločinski. — Obžalujem, da vam moram ugovarjati, teta, — je odgovorila Emma: — toda to se tiče samo mene in v tem pogledu sem brez skrbi. — Tvoja blazna strast te zapeljuje! — je vzkliknila teta, — in bog... — Teta, nikar me ne silite. Preveč zla ste mi že nakopali na glavo. Vzemite mojo doto, z veseljem jo vam prepuščam . . — Emma. ne pozabi, s kom govoriš. — jo je posvaril oče. — Saj nisem pozabila, papa; teto spoštujem, toda ljubit? je ne morem več. Athenais je stopila k Rofossu. — Ti prepiri me ubijejo, — je dejala Emma in odšla. Rofosse je hotel stopiti za njo. toda Fontemors ga je zadržal, rekoč: — Pustite jo. Ta stvar mora biti čim prej končana in slepar razkrinkan. Vaš zdravnik je slepar in drevi bo aretiran. Te besede je izgovori! z močnim glasom. Emma je napravila na hodniku samo nekaj korakov, naprej pa ni mogla; morala se je oprijeti zidu in se nasloniti nanj; vrata v salon so ostala samo priprta in tako je lahko slišala zadnje stričeve besede. Prva njena misel je bila zbežati: ko se je pa vzravnala, je sklenila drugače; stopila je k vratom in za mrmrala sama pri sebi: — Položaj je obupen. Če pa da stric aretirati doktorja izgubim edinega prijatelja in edinega prijatelja moje uboge mamice. Poslušala bom do konca. Fontemors je nadaljeval: — Zanimali ste se za preteklost tega zdravnika, za nagibe, ki so ga privedb sem. V interesu rodbine sem poizvedoval m zvedel sem ... — Zakaj mi pa niste tega povedali? -r je dejal baron. — Mislil sem, da ta fant ne bo tako predrzen, da bi še enkrat prišel sem, — je odgovoril Fontemors. — Ker je pa prišel in ker se vmešava v naše zadeve, morate vedeti, kdo je. Athenaidi se je že na obrazu poznalo, da je našel njen gnev dovolj hrane. — Dobro veste, da je nam ostalo vprašanje dijamantov nepojasnjeno. — je začel Fontemors; — vedno sem vam pravil, da bi se dala ta zadeva pojasniti samo s pomočjo Mauricovega tovariša . . . — Da! — je pritrdila Athenais. — No in? — je vprašal Rofosse težko sopeč. — Mauricov tovariš je nam zdaj znan. To je Chebskv. Dokaze imam v rokah. Mauricovo pismo, ki mi je pri- šlo po dolgem iskanju v roke, je nepu-biten dokaz, da sta si bila Maurice in Chebskv tovariša. Povpraševal sem in zvedel, da je bil Chebskv L 1848 v Pa rizu. Z Mauricom sta stanovala skupni, potem sta pa odpotovala pod tujimi imeni v Švico. Chebskv je torej kaj i ko je trdil, da se je seznanil z Mauricom šele ko je bil Že na smrtni postelji, —Ta laž ovrže vse druge njegov« trditve. — je pripomnila Atnenaid;. Rofosse je bil uničen. Sum, ki zjutraj še ni imel nobene trdne podlage, jo dobil zdaj konkretne oblike. — Bil bi vam to takoj povedal, —■ je nadaljeval Fontemors. — pa niso m hotel govoriti vpričo Emme. — Wwid pogrevam spomine na ta proces, toda moram jih Ta človek ima skrivne namene; prepričan sem. da jo nam hoče pošteno zagosti. In to je treba preprečiti. Rofosse je gledal v tla in sam ni vedel, kaj bi dejal. — Chebskv mi je dejal, da jutri odpotuje iz Francije. — Hm! — je menil Fontemors; — spotoma se ustavi in nas obvesti o vsem. kar nas bo zanimalo. Rofossova zadrega je bila vedno večja in komaj je spravil iz sebe: Cene, ki odgovarj času! ČEVLJI Otroški zbiti Otroški šivani „ Deški od št« 36—39 iz močnega boksa „ Moški amerikanske oblike iz boksa „ Moški nizki, ruja vi in črni šivani „ Moški visoki, rjavi in črni šivani „ Din 20. 40. 100. 125. 135. 150. NOGAVICE Otroške od Din 4*~ naprej Moške Din 3.75* 4.7S, 6.—, 9*—, 12,— Ženske Kor Din 7-75, $.£0 Ženske svilene Din Ri- tenske flor Din 13.—, 14-—, !§.—, as.— Ženske iz Bemberg svile Din • ČEVLJI Damski z zaponko in zadrgo Din 85 &£*sss&i z leseno peto „ 110 Dairskl Tcp barve z leseno peto - 120, Damski v madnih barvah z leseno 49K aH i£5£aja£o peto „ l%$3< 36.- Uamski pomladanski plašči Din £20.—. . &80.— nii 10 mestni trg: št. 26 Stritarjeva nI. 1—3 > mM al i oglasi< Vsaka, beseda SO far. Plača me lahka tuđi v Za odgovor znamko i — Ha vprašanj* bram um odGovarUm*. - Najmanjši a^lam Of» VOUGUKT Dolgarsko Kislo mleko, vedno sveze, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T VOLNO ZA MODROCE zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1066 Tednik »ZABAVNI LIST« Strazisce pri Kranju. — Vsaka številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 377T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strguleo, Ljubljana, Gosposvetska c 13 (Kolizej) poleg skladišča >A1-koc. 125/L. ČEVLJI NA OBROKE i TEMPO«. Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROKE, Ljubijaoa, GosposvetsK* o sta St. 16 (pri Levu) 2b/T 32.000.— Din HIsA (VILA) 4 sobe s pritikHnaml to kletjo zgradi stavbna družba »Jugo-jjrad«. — Informacije: Ing. Pust, Streliška ulica 33. 34/T 7 PARCEL skupno 6.500 m* v prvem mestnem okraju naprodaj, posamezno ali skupno. Informacije ing. Post. ^-eliska uL 31. DIN 125.— 1 ma žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23fT POSTREŽNICO za večerne ure, strogo pošteno, natančno in točno za pospravljanje parke tov, rejmem. Celovška cesta 14. KLAVIRJI Preden Kupite Klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — WARBU* *5K, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. 1166 KNJIGOVODEVJA (z nemško stenografijo), vestna, ki dovršeno dopisuje hrvaško in nemško, je brza strojepiska, ki bi popolnoma sama i samostojno oskrbovala vse pisarniško delo, "r zr 1. majnik. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahteve plače in starosti pod >Samo-stojnr spretna moč« na upravo »Siov. Naroda« pod »Samostojna spretna moč 1226* MODROCE af rik. vsakovrstne žimnate. otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-niku Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 Telefon 2622. 14/T 2 ENODRUŽINSKI HISI z lepim vrtom takoj naprodaj. Plača se lahko tudi s hranilno knjižico. Studenci pri Mariboru. Rad vanjska cesta štev. 6. 1220 ^ŽfvAtlCA POSETITE razstavo na Velesejmu od t do s. aprila DRAGA JOŽICA! Da počastiva najin skupni imendan kar najslavneje, se-staneva se v soboto popoldne v »Daj- Damu«. Izredni vinski blagoslov in druge dobrote. Ne bo Ti žal! Pridi sigurno! Tvoj Jožek. KITARO dobro ohranjeno kupim. Primerno ceno želim. Ivo Madro-nič, dijak. Krk. GOSPODIČNA s premoženjem išče znanja v svrho ženitve z dobrosrčnim solidnim gospodom v stalni službi, starim nad 35 let. Resne, neanonimne dopise na upr. Slovenskega Naroda pod -Po-mladc/1216. SOSTA NOVALCA za 120 Din sprejme na Vidov-danski cesti 3 hišnica. CENJENIM GOSTOM sporočam, da bom sama vodila gostilno pri »Krofu« in se toplo priporočam. Josipina Pu-kelstein, gostilničarka. MESARSKEGA VAJENCA ne izpod 17 let starega, ki ima veselje do te obrti, sprejme šte-j fan Turk, mesar v Spodnji Hu-I dinji ; ri Celju. 1222 Znižane cene vsem pištolam, revolverjem in municiji Fr. ševčik Ljubljana, Židovska ul. 8 Starno aa skladišču puške tvornic Stever, Sauer & Sohn, Sim-son, Remo, Bavard, F. N. TTeumann, Reming-ton, Walther, boroveljske itd. Lovske puške s petelinom od Din 850.— naprej; lovske puške brez petelina od Din 1400.— naprej. Za nakup in nošenje brez dovoljenja preporocam Em-Ge strašilne pištole od Din 45.— naprej na 2, 5, 6 in 10 strelov. Zahtevajte cenike. — Vabim na brezobvezen ogled v trgovini. KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih ina:1 tli od 11.000 Din naprej (Musika), Sv. Petra c. 40. iS/T KDO BI PREPELJAL pohištvo iz Polhovega gradca na Rakek. Ponudbe z navedbo cene prosi Manica Deržaj, učiteljica, Rakek. 1221 PEKOVSKI POMOĆNIK dobro izurjen, želi zaposlitev v pekariji. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod značko Izurjen pek 1223«. ^ ___— URADNIK z daljšo sodno prakso, želi primerno mesto. — Ponudbe na upravo i>Slov. Naroda^ pod -Oskrbnik 1224<. PUHASTO PERJE čito, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 dinarjev belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpo-sL b pc po5tTom povze'.-j L. Brezevič. Zagrf o Ilica S? 1225 STANOVANJE treh sob, kopalnice in pritiklin šče obitelj dveh oseb. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Lepa točka 394in 125- Din 145*- I>in §5*- Din 1G5-- Čevlji za deklice iz črnega ali rjavega boksa iz laka in v kom binacijatu Iz Črnega ali belega Crepe de China! Za šetnjo in večer. Imamo jih tudi v pumpe obliki. Najnovejši model, usnja. Iz črnega ali rjavega Za pomladanski sprehod! Iz najboljšega laka, pumpa ali na zaponko z visoko ali pol visoko peto, Din 85*- ZA VELIMO NOČ! Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje! — Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo. PEKO čevlji pa so izdelek domače podjetnosti tn domačih delavnih rok. — PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. »in 105-- Deški visoki čevlji iz črnega ali rjavega usnja z dolgotrajnimi podplati. Iz laka ■ crnim semišem kombiniran! Najnovejše pete! Isti čevelj imamo tudi v pumpa ohnkl, in IMn 2 čevlji so iz prvovrstnega usnja, s čvrstimi podplati. »in 195'- Din Za pomladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušeni haferl Čevelj. Šivan čevelj v Original Goodvear Welt izdelavi. Je trajnejši in odgovarja bolj higijenskim zahtevam nego vsaka druga obutev. K novi obleki morate nositi ta čevelj hi črnega ali rjavega boksa. Neobhodno ©o-treben za elegantnega gospoda. gornjega Tovrstnih podplatov. Vasa ta Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižjih ge—fcf Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost Magai SITAR KAROL, Št. 12 Normirane originalne platnice Izdeluje najmodernejše spalne divane. Solidna izdelava! PO NA CRTU G. PROF. FRANKETA VEDNO V ZALOGI. — KNJIGOVEZNICA IV. BONAč, Ljubljana, šelenburgova 5 Mizarji! zanesljivo suhe deske dobavlja FRAN ŠUŠTAR, parna žaga, LJUBLJANA. Pri naročilu nad 2 m* popusta 10 do 20 %. — Mizarski motorni stroji za obdelavo na razpolago. 30 m* več let starih hrastovih plohov po isti ceni kot mehke deske. 1152 voa&Cko^ *K»kplsss, ttvami stroji In motorji. Velika Izbira. Naj-CenĐd m otročkih 4. Umrla mi ie, zapustila nas je kot žrtev materinstva, iskreno-ljubljena Pogreb se bo vršil v soboto, dne 19. t. m. ob % 4. uri iz mrtvašnice Leonišča, Stara pot %• Ljubljana, dne 17« marca 1932« STANE DERGANC, trgovec in ostali žalujoči ■ Nov poklic za dame in gospode s ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker napleteno Dlago prevzamemo; plačamo trud za pletenje in dobavimo prejo za predelan je. Pišite po brezplačne prospekte se danes na: Domača pletarska in-lustrija Nr. 11 Josip Ka-lis, Maribor, Trubarjeva *t. 2. frCaxr»ani)c otvoritve t Cenjenemu občinstvu naznanjamo OTVORITEV LESOSTRUGARSKE DELAVNICE ▼ Ljubljani, Zalokarjeva unca štev 13. Izdelujemo vse lesostrugarake predmete ter razno galanterijsko blago, kuhinjske potrebščine, igrače itd. Imamo stalno zalogo na izbiro, izdelujemo po naročilu najhitreje, najt očne je in najceneje. Priporoča se tvrdka H. PEČJAK & DRUG družba z o, z. VOLNO, BOMBAŽ, SVILO, SUKANEC, GUMBE, ZAPONE in ves ortall PRIBOR za pletenje nndl najceneje tvrdka ADAMIČ-lira u s RABLJENI PLETILNI STROJI vedno na razpolago po zelo ugodni ceni \ Znižane cene tnalih oglasov [bbw 0 Slovensicem aVarccfit (Uprava „Slow>ens/ce£a tVoroda^ Hjublfana tJCtiaftieva ulica sieo. S Zaradi splošne denarne krize smo znižali cene makm oglasom na 0.50 par z; besedo brez kake druge pristojbine. Več'© inserate. oglase med tekstom, notice, smrtna oznanila, zahvale ter druge objave računamo po najnižji ceni. Pri večkratnem naročilu še poseben popust po dogovoru. Oglasi se lahko naročejo tudi v naših podružnicah: Maribor. Grajski trs it 8 Celje, Kocenova uL 2 Novo mesto. Ljubljanska cesta Jesenice, Ob kolodvoru 101 Poslužite se ueodne prilike, uspeh bo siguren! Opozarjamo zlasti na velikonočno številko, ki izide v prav posebno pomnoženi nakladi Urejuje Josip Zupančlo, mm Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek, m Za opravo in Inaeratni dej Usta: Oton Ouitož. — Vrni » izubijani. 83