Vrste pred vrati Cero zgrajen - za dobrodelnih organizacij začetelc dela poskusno 9 f / v ^ J ."i /^HU/U Stran 2 Stran 2 Št. 2/ Leto 63 / Celje, 8. januar 2008 / Cena 0,81 EUR Folo: GREGOR KATIČ Celjmkam pokal četrtič zapored STMN12 9770353734020 DOGODKI novi tednik Za pragom revščine Podražitve podaljšale vrste pred pisarnami Rdečega križa in Karitas - Vse več obrokov v javni kuhinji Razmeroma Idilična podoba socialnega miru in vsa] sprejemljivega socialnega ravnovesja v državi se ruši. Nizke plače» pokojni-ne in drugi prejemki žene-jo vse več ljudi na prag, številne tudi že čez prag revščine. Mnoge (udi, kljub temu, da so zaposleni, da delajo. »Kako preživeti s skromnimi prejemki?« To je vpra&anje, ki si ga zastavlja tudi vse več ljudi na Celjskem. Vrste pred pisarnami Rdečega križa, Karitas, centra za socialno delo in drugih so vse daljše, na mi-zah se kopičijo proânje za pomoč - v denarju, z oblačili in, kar je Se posebej boleče - s hrano. Na centru za socialno delo (CSD) v Celju pravijo, da se težave ljudi stopnjujejo in da so stiske vse večje. Vsak mesec rešujejo več prošenj za izredne denarne pomoči. Teh se mesečno nabere skoraj sto. »Kljub temu, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaostrilo merila za dodelitev izrednih denarnih pomoči, je prošenj vse več. Čeprav morajo prejemniki v 14 dneh dokazati namensko porabo prejetega denarja. Lani smo odobrili okoli 2.500 takšnih pomoči. V zadnjih mesecih prejme izredno denarno pomoč v po-prećju po 300 ljudi meseč-no. Socialne stiske so vse večje,« pravi Zinka Romih iz CSD. Javna kuhinja skuha 240 obrokov Zgovoren je tudi podatek o uporabnikih celjske javne kuhinje, kjer Gostinstvo Celje po spisku CSD in ob financiranju Mestne občine CeJje dnevno zagotavlja že Vskladiscu celjskega Rdečega križa okoli 240 obrokov za upravičence do te pomoči. Javno kuhinjo so ustanovili za potrebe zavetišča za brezdom- Odvisno od dobave dobi-jo upravičenci te prehran-ske pakete na Karitas dva do trikrat, pri RK petkrat letno. Paketi vsebujejo mleko, testenine, sladkor, koruzni zdrob, čokoladno mleko in druge prehranske izdelke, odvisno od tega, kakšni pač so viški v uniji. Škofíjska Karitas dodatno kupi še mleko, olje, pralni prašek in pakete ustrezno dopolni. Enako ravna tudi RK. ce in vame hiše, a ija dostavljajo trenutno le 29 obrokov. Vsi ostali so namenjeni pomoči potrebnim občanom, ki tako vsaj enkrat dnevno zaužijejo topel obrok. »T\idi prošenj za to obliko pomoči je vse več, oglašajo se upokojenci, pa tudi družine. K sreči dobro sodelujemo z Mestno občino Celje, zato pričakujem, da ne bo težav, ko bomo predlagali Se vsaj za 20 oseb razširjen spisek upravičencev do brezplačnega toplega obroka,« pravi Romi-hova. Prave slike prejemnikov pomoči še ni oziroma je zelo različna. V več primerih gre za nezaposlene in za upokojence, vse več pa je med dobitniki pomoči tudi družin, «Potrebna bo drugačna metodologija spremljanja oseb, ki dobivajo pomoč,« pravi predsednik Območne organizacije Rdečega križa Celje Aleš Vrečko. »Očiten trend naraščanja prošenj za prejemnike pomoči tako v hrani kol v oblačilih zahteva od nas, da podrobneje spoznamo socialne stiske ljudi, njihov status in potrebe.« Več tisoč paketov hrane Celjski RK je lani razdelil L137 prehranskih paketov pomoči, največ februarja. Število razdeljenih paketov je sicer nihalo v posameznih mesecih delitve. »A zelo očiten trend povečanja prošenj smo zabeležili decembra, ko smo razdelili 184 standardnih paketov pa še 14 paketov plenic in tudi veliko oblačil in obutve.« pravi Vrečko. Samo decembra so tako prosilci dobili preko 300 kilogramov prehranskih paketov, s katerimi so pomagali 276 osebam. 1\idi na Škofijski Karitas v Celju ugotavljaj o, da se socialne stiske ljudi večajo. »K sreči sodelujemo pri projektu Evropska hrana, kjer dobivamo prehranske pakete iz intervencijskih zalog evropske skupnosti.« je povedal generalni tajnik Škofijske Karitas Darko Bračun. Pake- te sestavljajo iz tržnih viškov v uniji, preko agencije za kmetijske trge pa jih dobivata tako Rdeči križ kot Karitas, ki jih delita pomoči potrebnim. »V mreži 42 župnijskih Karitas naše škofije smo ugotovili potrebe socialno ogroženih. Iz teh izhaja, da je za pomoč s pre-hranskimi paketi upravičenih 4.487 posameznikov in družin,« pravi Bračun. Lani je bilo takšnih prejemnikov okoli 2.SCO, kar le potrjuje dejstvo, da je vse več družin in posameznikov že prestopilo prag revščine. Tudi v Celju je slika podobna. Obe celjski župnijski Karitas sta lani dosegli 170 upravičencev, število pa narašča. Njihovi pomoči bo škofijska Karitas dodala še 200 upravičencev,« pove Bračun. I\idi prošenj za denarne pomoči je vse več. Škofijska Karitas pomaga po svojih možnosti. Novembra so pomagali 18 ljudem s skupnim zneskom 1.740 evrov, decembra 16 ljudem s 1.746 evrí, nove prošnje prihajajo in upravičencev je, tudi po tem, ko uskladijo podatke z Rdečim križem in CSD vse več. Približen povzetek podatkov pove, daje ob zadnji delitvi v decembni prehranske pakete v občini Celje dobilo okoli 650 upravičencev, v javni kuhinji se je hranilo 270 ljudi. Približno 5 odstotkov vseh prebivalcev v občini je torej že na dru^ strani praga revščine. Podražitvam najbolj občutljivih prehranskih izdelkov pa Še kar ni videti konca ... BRANKO STAMEJČIČ Foto: AŠ Cero zgrajen V objektih prve faze kmalu začetek poskusnega obratovanja Marka Zidanšak Prva faza projekta izgradnje Centra za ravnanje z odpadki (Cero) je uspešno zaključena In v prihodnjih dneh naj bi vsi novi objek-ti začeli z enoletnim poskusnim obratovanjem. V prvi fazi so zgradili sor-tirnico, novo odlagališče odpadkov, kompostarno in spremljajoče objekte. Direktor Javnih naprav Marko Zi-danšek je ob tem poudaril, da bo prav čas poskusnega obratovanja najpomembnejši, saj bodo morali zelo hitro osvojiti vse tehnologije, ki omogočajo ekološko in odgovorno ravnanjez odpadki, projekt spraviti v življenje in doseči cilje, zaradi katerih so jih sploh gradili - lopa je eko- loško odgovorno ravnanje z odpadki. Túái gradnja druge faze Cero dobro napreduje. Že poleti naj bi bili tako zgrajena toplarna in obrat za mehansko biološko obdelavo odpadkov, do konca leta naj bi oba objekta že delovala s polno zmogljivostjo, V projektu sodeluje24 občin Savinjske regije, ki imajo skupaj 216 tisoč prebivalcev. Gradnja obeh faz je med največjimi ekološkimi naložbami v Sloveniji, v veliki meri pa jo z nepovratnimi sredstvi sofinancirata Evropa iz kohezijskih skladov in država iz okoljskih taks. Celotna naložba bo stala 50 milijonov evrov. »Ce- ro ne bo skrbel le za odlaganje odpadkov, ampak za njihovo celovito obdelavo. Ta vsebuje tako recikliranje kot izločanje posameznih frakcij, sežig gorljivih delov, proizvodnjo komposta za nasipni material na deponiji in kasneje tudi za prodajo, na odlagališče pa bo šel le preostanek odpadkov, ki jih ni mogoče predelati,« pravi Zidan šek. Projekt je prvenstveno namenjen 24 sodelujočim občinam, toda naprave so dimenzionirane na 250 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da bo nekaj zmogljivosti še prostih. »Če bodo partnerji soglašali, bomo sprejeli še kakšno ponudbo iz ostalih ob» Čin, za kar je zanimanje izredno veliko. Radi bi namreč poslovali kar najbolj gospodarno, izkoristili vse zmogljivosti naprav, kar bi zagotavljalo rentabilnost, na koncu pa se bo to poznalo tudi pri stroških za obdelavo odpadkov, ki bodo na po- samezno gospodinjstvo ob polni zasedenosti naprav lahko nižji,« je povedal Zidan-Šek. Za zdaj kaže največ zanimanja za obdelavo odpadkov-Občina Domžale, po možnostih, da se vključijo, povprašujejo tudi iz gorenjskih občin in Še od kod. V Javnih napravah so zgradili ludi dodatni modul plinske elektrarne, ki proizvaja megavat električne energije. Elektrarna kot gorivo izkorišča deponijski plin, ki sodi med toplogred-ne pline» proizvedena elektrika pa je dodaten vir prihodka za podjetje. Naložba je torej opravičljiva tako z gospodarskega vidika, kot še zlasti z ekološkega, ki je primaren. Kot zelo uspešen, je Marko Zidanšek ocenil tudi začetek ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov v Mestni občini Celje, pri čemer so nepričakovano dobri rezultati ločenega zbiranja pri individualnih uporabnikih, nekoliko slabše je v strnjenih naseljih in pri večstanovanjskih objektih. »Prepričan pa sem, da bomo tudi tam dosegli rezultate, ki jih pričakujemo, saj zavest o potrebnosti ločevanja odpadkov vse bolj raste,» je povedal Zidanšek, ki je za leto 2007 omenil Še skoraj 20 odstotkov več sodelujočih v akciji zbiranja posebnih odpadkov in skoraj če-trtinsko rast ločeno zbranih odpadkov v ekoloških otokih. BRANKO STAMEJCIČ www.rddloceije.com novi tednik 0VÀKTUALNO Podražitve zasenčile razprodaje Že tako poceni oblačila še cenejša, že tako draga živila še dražja Včeraj so se začele pred leti težko pričakovane zimske razprodaje, ki pa so }ih skorajda povsem za-senčile napovedane podražitve živil. Te so namreč prav tako včeraj kupce precej bolj »Šokirale« kot tudi do 50-odstotna znižanja oblačil, obutve in športne opreme. Trgovci so opravili nalogo, ki 80 jo pred lem napovedali proizvajalci živil, in dvignili cene, ne glede na zaloge in na police že naložene artikle. Če je Še v soboto olje na trgovinski polici stalo 1,64 evra. je bila včeraj ista plastenka olja vredna kar 2.14. Zakaj so tudi v takšnih primerih krivi le proizvajalci, ne pa tudi trgovci, je težko razumeti. Težko pa je razumeli tudi» kako lahko imajo trgovine s tekstilom, obutvijo in zimsko opremo še vedno dobiček, če blago ponujajo do 50 odstotkov ceneje. Koliko pa potemtakem znaša trgovinska marža? Po pričakovanjih tudi odgovora na to vprašanje nismo dobili... Kljub do 50 odstotkov nižjim cenam v ponedeljek zjutrej v trgovinali ni bilo gneče. Pa še druga plat zgodbe o sezonskih razprodajah. Na le-teh je namreč iz leta v leto manj kupcev. Če so še pred tremi leti ljudje tudi opolnoči vstali in odšli v vrsto čakajočih v trgovino, da bi le dobili želeno Številko in barvo Je danes slika povsem Prvič letos bodo razprodaje trajale le 14 dni, pravila zanje pa ostajajo ena^ kot prejšnja leta. To pomeni, da mora objava o uvedbi razprodaje vsebovati podatek o vrsti blaga in odstotku znižanja. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu» mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, kj je na razprodaji. drugačna, še največja izjema so trgovine z obutvijo, kjer je včeraj gneča le bila precej večja od običajnega delavnika. Kot pravijo trgovci sami, so ljudje tekstil že veliko kupovali decembra, ko so se posamezne trgovske hiše odločale za razne akcije. Miklavževe, novoletne popuste (obleka in obmev sta se decembra v povprečju pocenila za 3,7 odstotka), zato so mlačen odziv pravzaprav pričakovali. V trgovinski zbornici so kljub vsemu prepričani, da ima enotni datum sezonskih razprodaj večji marketinški učinek, obenem pa l^ovci laliko izven rokov in pravil prí sezonskih razprodajah kadarkoli prodajajo blago po znižanih cenah. Če pri oglaševanju uporabljajo na primer decembrski aii Miklavžev popusi, pogoji za te oblike prodaj po znižanih cenah niso zakonsko regulirani, za sezonske razprodaje pa velja cel kup pravil, nad izvajanjem le-teh pa bdijo tržni inšpektorji. zaradi natančnih pravil zaščiti potrošnika. ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIČ Šok v živilskih trgovinah Če je tudi vas v soboto pot zanesla v trgovine, ste najbrž opazili, da s(m]o potrošniki na veliko kupovali izdelke, ki so zdaj dražji za 20 do 30 odstotkov. Bodo 2a-loge zalegle, da bomo prebrodili skozi mesece? Marjeta Jazbec. Celje: »2e včeraj sem opazila, da so cene hrane spet višje. Bila sem zelo šokirana, ko sem šla v trgovino in videla, kako drage so vse stvari. Ne vem. kaj bo, če bodo cene še zviševali. Naredila sem zalogo mle- ka, ko je bilo še cenejše, Sicer ga ne porabim veliko, ampak se splača, ker ima dolg rok trajanja. Kersvavnašem go5poclinjstv\i samo dva. za hrano ne porabiva lako veliko. Vendar pa paziva na cene in kupujeva v tisti trgovini, kjer je ceneje.« Tej a Horvat, Šentjur: »Opazila sem, da so se stvari spel podražile. Mislim, da to ni dobro niti zame niti za druge ljudi. Zalog hrane, ko je bila še cenejša» doma nisem naredila. Kupujem le tisto. kar porabim vsak dan sproti, tako kot prej. Za hrano na mesec porabim kar precejšen del svojih dohodkov, okoli 200 ali 300 evrov.« Franc HruŠovar, Celje: »Nisem opazil višjih cen v trgovinah, me je pa na to opozorila žena. O tem nimam pozitivnega mnenja. Mislim, da ni več prave kontrole nad cenami hrane. Ponavlja se zgodba izpred 30 lel. Zalog z ženo nisva napravila, saj pri naju Še ni potrebe po tem. Tisti, ki bi morali naredili za- loge, pa nimajo denarja za to. Na mesec za hrano porabim približno 40 odstotkov pokojnine. Peter Kišek, Radeče: »V trgovinah še nisem opazil, da so se spet podražila živila, sem pa to že prej izvedel iz medijev. V Sloveniji so podražitve pretirane, če jih primerjamo s tistimi v drugih delili Evrope. Zaloge hrane za naprej nisem naredil, ker je za lo zmanjkalo Časa. Mesečno za živila namenim približno eno Četrtino svojih prihodkov.« KŠ ANKETA Samo cena še ni razlog za nakup Kot je pokazala včerajšnja jutranja slika> sezonske razprodaje nimajo več pravega pomena, saj so trgovci različne popuste ponujali že ves december. Rav-ao zato ni bilo gneče tudi v edini športni trgovini v Ce-lju> ki je na prvi dan razprodaje vrata odprla že ob 6. uri zjutraj (pred leti je ob tem času beležila 200 kupcev). Nekateri so trgovino zapuščali celo praznih rok. njo jutranjo uro sem izkoristil, saj zaradi podaljšanega delavnika ne vem, Če bom popoldne imel čas. Poleg tega bo takrat najbrž vse črno ljudi.« Marija Železník, Fran-kolovo: »Malo prej sem vstala in prišla pogledati smuči za sina. saj tako ali tako delam v Celju. Ker nisem naSla prave barve, ne bom ruč kupila. Saj ceneje je že, vendar sama redkokdaj čakam na razprodaje, temveč kupim takrat, ko je potreba.« Tomaž Marovt, Celje: »Zgolj zaradi razprodaj nisem tako zgodaj vstal, pač pa sem spremljal hči v službo. Iskal sem prišel tekaške čevlje, koliko bom ob tem prihranil, pa niti ne razmišljam, saj jih tako ali tako potrebujem. Sicer razprodaj ne čakam, danes je zgolj slučaj.« v ^ X i i . TomaŽ Cink, Šešče pri Preboldu: »Prišel sem kupiti čelado, ki jo kupujem že tri leta. Tudi danes še ne vem, če se bom kljub ugodni ceni zanjo odločil, ker ni ravno najbolje izdelana. Zgod- Cvetka Šporn, Parižlje: »Našla sem nekaj stvari za sina, ki so občutno cenejše, lako da se je zjutraj splačalo prej vstati. Mislim, da je zgodnejše odpiranje na prvi dan razprodaj dobra ideja, saj imamo po večini vsi takrat Čas, potem pa smo zasedeni. TXikaj sem zato, ker ravno potrebujemo zimsko opremo. Da bi pregledala vsa ostala znižanja tekstila in obutve in tekaia od trgovine do trgovine, pa nimam časa.« RP. foto: GK Marjeta Jazbec Te|a Horvat Franc Hrušovar Petar Kišek GOSPODARSTVO novi tednik Dohodnina malo drugače Januarja čas za napoved vzdrževanih družinskih članov - Predizpolnjenl obrazci do konca maja Kot se je že lani napove-dovalo, nam letos prvič ne bo potrebno več izpobijevati obrazcev za odmero dohodnine. Vsi> ki smo jih lani oddali, bomo do konca maja predlzpolnejne prejeli kar domov, če se nanje ne bomo pritožili, pa bodo postali odločbe. Olajšav za stroške nakupov učbenikov, zdravil in podobnih pripomočkov, Id so prej Šteli kot davčna olajšava, ni več, zato so lahko izračuni narejeni le na podlagi osebnih dohodkov. Če med letom niste napovedal! vzdrževanih družinskih Članov, morate to storiti sedaj. Natančneje, do konca januarja morajo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vložiti tisti zavezanci za dohodnino. ki med letom (pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine aii drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajSave za vzdrževane družinske člane In zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremenili-PrejSnja leta so zavezanci lahko napovedovali uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov v letnih dohodninskih napovedih, ker pa bodo letos prvič prejeli informativni izračun dohodnine, ki se bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohod- Lestvica za odmero dohodnine za leto 2007 Znesek neto letne davčne osnove v evríh dohodnina v evrih 1 do 6.800 16% od 6.800 do 13-600 1,088 + 27 % nad 6.800 od 13.600 2.924 + 41 % nad 13.600 Opomba: Napoved se vloži, Če so obdavčljivi prihodki presegli 2.800 evrov Posebne olajšave osebam, ki vzdržujejo družinske člane, so se močno povečale: • za prvega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana: 2-066 evrov na leto; » za drugega otroka se poveča za 180 evrov na leto: • za tretjega otroka se poveča za 1.680 evrov na leto; • za Četrtega otroka se poveča za 3.180 evrov na leto; • za petega otroka se poveča za 4.680 evrov na leto; za vse nadaljnje pa 1.500 evrov na leto; « za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7-486 na leto. nine, že izpolnjen, je potrebno spremenjene podatke poslati najkasneje do 31. januarja. S tem si bo zagotovil (seveda le, če bo vlogo oddal pravočasno), da bo davčni organ že pri sestavi informativnega izračuna upošteval pravilne podatke o vzdrževanih družinskih članih in mu zaradi tega razloga ne bo potrebno vložiti ugovora zoper informativni izračun. Potreben obrazec dobite na davčnih uradih in izpostavah, lahko pa ga natisnete z internetne strani Davčne uprave RS. Vsi računi, ki smo jih pretekla leta uveljavljali pri davčni olajšavi, pri izračunu dohodnine za leto 2007 odpadejo, saj so s tem namenom dvignili splošno davčno olajšavo, Vsem zavezancem se lako zmanjšanje letne davčne osnove prizna v višini 2.800 evrov oziroma 233,33 evrov na mesec. Invalidom, starejšim nad 65 let, dijakom, študentom in samostojnim kulturnim delavcem se priznajo še posebne olajšave. Podobno velja za vsakega vzdrževanega družinskega člana, upoštevali (do 2.390 evrov letno) pa bodo tudi olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pred vrati je Še en rok -davčni zavezanci, ki so v letu 2007 dosegli dohodek iz naslova oddajanja premičnega in nepremičnega premoženja v najem, morajo najpozneje do 15. januarja vložiti napoved za odmero akon-tacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Če premoženje ne dajete v najem ali pa število vzdrževanih družinskih članov glede na leto 2006 ostaja nespremenjeno, vam ni potrebno storiti prav nič drugega kot čakati, da predizpol-njen obrazec prejmete po pošti. ROZMARI PETEK Župan UÍ26 Posedal je gospodarstvenikom predstavil uspehe in tudi načrte v občini. Posedel z gospodarstveniki žalski župan Lojze Posedel je na prednovoletnem srečanju gospodarstvenikov žalske občine pozdravil približno sto predstavnikov gospodarstva in ďanov društva menedžerjev ter Golding kluba. Kot je poudaril župan Posedel, sp v Spodnji Savinjski dolini lahko zadovoljni z gospodarskim razvojem, pri čemer imaia veliko vlogo tudi Razvojna agencija Savinja in zbornica zasebnega gospodarstva. Sprejem sla popestrila profesorja glasbe Dejan Tamše in Eva Zavšek na tolkalih. TT - Št. 2-8. januar 2008 - Kakšen bo razplet pri Telekomu? v prvih dne\dh novega leta trgovanje z delnicami na Ljubljanski borzi ni postreglo z bistvenimi spremembami. Potekalo je okoli nivojev s konca preteklega leta, nekoliko bolj opazno pa se je znižala le vrednost delnicam Nove KBM. PREGLf P TEČAJEV V OBDOBJU MED 28.12.2007 in 4.1.2008 Oznaka Ime EnotniteUi PfotnatvđUR %spr. CICG Cinkarna Celje 1H22 11,10 ^ 0.72 CETG Celts 93.15 uo 0.00 6RV6 Gorcnie 42.25 535,60 ^ -OM PILR Pivovarna 88.13 552.80 ^ 1.57 JTKS Juteks 126,00 0.10 0,00 ETD6 Etol 202,00 0.80 0.00 Po visoki rasti ob koncu preteklega leta se je njena cena v preteklem tednu znižala za dobra 2 odstotka, podporni nivo pri 40 evrih pa je zaenkrat še dovolj močan. Kjjub padcu zvezde pa so delnice ostalih pomembnejših podjetij v povprečju malenkostno pridobile, za največ pa so se okrepile delnice Istrabenza in Intereurope, ki so porasle za nekaj več kot 4 odstotke. INDEKSI MED 28.12. in 4.1.2008 fndftks Zadnji taca) SB120 t1.4Đ8.Q0 PiX 7.341,72 810 116.86 %9pf. ^ 0.$4 ^ -0,44 Bolj kot v borzni trg pa je bila tokrat pozornost vlagateljev usmerjena v privatizacijo Telekoma. Rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup nekaj manj kot polovičnega deleža družbe se je namreč iztekel v petek, informacij, na osnovi katerih bi lahko ocenjevali ponudbe in s tem tudi nadaljnjo pot trga, pa zaenkrat ni. Gibanje domaČega uga kapita]a bo namreč v prihodnje pomembno odvisno tudi od razpleta te prodaje in dosežene cene. V tem kontekstu lahko le upamOr da bo ponujena cena višja kot znaša vrednost na Ljubljanski borzi. V tem primeru bo vlada po vsej verjetnosti sprejela ponudbo, čemur bo sledil prevzem, denar pa bi se spet vrnil na Ljubljansko borzo, kar bi blagodejno vplivalo na tečaje debiice. Vsekakor v ^odbi okoli Telekoma obstaja še druga plat, v tem primeru pa je odprta tudi možnost, da država ne proda. Katera različica bo obveljala, bo znano že v kratkem, do takrat pa bo trg bolj ali manj stopical na mestu. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d,d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP. Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Tuš bo ostal praznih rok Po odločitvi Nádákofíje Maribor o umiku svojega kapitalsko večinskega deieža iz telekomunikacijske družbe T*2, so opazovalci med najresnejšimi kupci omenjali celjskega poslovneža J^rka Tuáa in lastnika Tuá Telekoma. A večinski lastniki so se odločili drugače. Kot so skopo zapisali v i^avi za javnost, deleža ue bodo prodali domačim konkurentom, tore) zagotovo ne "Hišu ali ostalim domačim lelekomunikadjskim podjetjem» ampak drugim interesentom, ki ne prihajajo iz omenjene panoge. Na prodaj je tako 45^dstotnL delež »nadškofijskega« podjetja Gospodarstvo Rast ter posredno še Sl-odstot* ni delež holdinga Zvon 1, ki je v večinski lasti nadškofije; skupaj torej 94*odstotnl delež. Za prodajo deleža se je nadškočija odločila zato, ker so se lani vsi slovenski škofle odločiU, da je treba s pornografsko vsebino na T*2 končati. Odločitev za prodajo je padla zadnji petek v letu 2007. RP www.novitednik.coni novi tednik AKTUALNO Nadzor ocen z računalnikom Odločitev o uporabi elektronske redovalnice je prepuščena posameznim šolam - Na Celjskem so se štiri odločile za ta sistem Od začetka šolskega leU naprej imajo vse osnove in srednje Šole možnost, da uvedejo elektronsko redo-vainico. Starši lahko na ta načiD dobijo vpogled v oce-ne svojih otrok preko inter-neta. Do tako imenovane e-redo-valnice, projekta podjetja Logos, ima dostop že več kol 450 od 600 slovenskih šol, aktivno pa jih e-redovalnico uporablja nekaj čez 200. Pozneje bodo lahko starši s pomočjo elektronske redovalnice videli tudi podatke o opravičenih in neopravičenih izostankih svojih otrok ter preverili obvestila razrednika in drugih učiteljev. »Elektronska re doval niča omogoča staršem kadarkoli vpogled preko spleta v ocene njihovih otrok,« je povedal vodja projekta Go-razd Perenič, »na ta način je omogočena boljša komunika- cija med učitelji in starši, kar pomeni hitrejšo rešitev problemov. Za otroke to seveda pomeni večji nadzor, vendar zmanjša obremenitev, kdaj in kako bodo staršem povedali za slabe ocene.« Uporaba takšne redovalnice je za starte in šole brezplačna, vendar pa ra-čunalniški program elektronska redovalnica za šole ni predpisan. Odločitev o uporabi elektronske redovalnice je prepuščena posameznim šolam. Štiri sole na Celjskem i ^ redovalnico Uporaba le oblike sodelovanja s starši je scnkovno vprašanje» povezanozvzgojno-izo-braževalnim delom, zato mora biti odločitev o obveščanju staršev preko elektronske re-dovalnice skrbno premišljena. Šola z uvedbo e-redoval- nice ne nadomesti govorilnih ur, roditeljskih sestankov in drugih že uveljavljenih oblik sodelovanja, ki omogočajo oseben stik strokovnih delavcev Šole s starši. V celjski re-giji se je nekaj srednjih in osnovnih šol odločilo, da elektronske redovalnice ne bodo uporabljali, na nekaterih pa jo bodo uvedli naslednje šolsko leto. Aktivno jo do zdaj uporabljajo štiri osnovne šole: Livada Velenje, Vojnik, Šempeter v Savinjski dolini in Hruševec. »Glede na to. da je komunikacija s starši preko elektronske pošte in spleme strani že dve leti ena od uspešnih oblik obveščanja, smo se za elektronsko redovalnico odločili brez pomislekov,« je povedala ravnateljica Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini Petra Stepišnik, »elektronsko redovalnico smo star- šem ponudili z vidika hitrejšega in objektivnejšega seznanjanja z ocenami, Menim, da elektronska redovalnica ne ogroža niti kvalitete niti količine sodelovanja med šolo in starši.« Med šolami, ki se zanjo niso odločile, je namreč prevladal strah, da bi ta način komuniciranja zmanjšal stik med učitelji in stai^i. Pa tudi vsi šolarji nad to možnostjo niso navdušeni. »Pred leti sem delal mini raziskavo na temo e-redovalnice. Med drugim sem ugotovil, da si otroci želijo, da bi se ocene v tako redovalnico vpisovale z zamikom, saj lahko na način starše prej po svoje pripravijo na slabo oceno,« je povedal ravnatelj Osnovne šole Hruševec Robert GajŠek, »starši pa so videli pri tem načinu komunikacije prihranek časa pri nadzoru otrok.« Plačaj, kolikor odvržeš! Količina odpadkov še narašča, Slovenec jih na leto ustvari 431 kg Količina odpadkov kljub nekaterim ukrepom za znianjševanjevSlovenijiše vedno raste. Po podatkih dr. Marinke Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v tem trenutku recikliramo ali kompostiramo le 15 odstotkov odpadkov, vse ostalo še vedno odlagamo oa odlagališča. Stanje bi bilo treba drastično spremeniti, a ne samo s postavljanjem pravil, ampak predvsem z zgledi. Zato bodo začeli v javnih ustanovah izvajati projekt, s katerim želijo letno količino odpadkov na prebivalca zmanjšati za sto kilogramov (z več kot400). Vovkova poudarja, da obstoječi sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov ni enak za vse. Zlasti tisti s podeželja so zapostavljeni, saj morajo smeti naložiti vavto in jih pripeljali v mesto. Če jihželijo ločeno odložili. Zalo predlaga pravičnejši, dostopnejši in za ločeno zbiranje odpadkov bolj motivacijski sistem »plačaj, kolikor odvr-žeš«» ki ob pobiranju ločeno zbranih odpadkov na domu s pomočjo čipa, vgrajenega v zabojnik, omogoča natančno preverljivost, koliko mešanih komunalnih odpadkov je posamezno gospodinjstvo odvrglo. Del cene odvoza odpadkov bo tako fiksen, četrtina pa variabilna, glede na količino mešanih odpadkov. V ne-katerih občijiali na Kozjanskem in v Obsotelju, kjer so Količina odloženih odpadkov se mora v naslednjih letih zmanjšati za sto kilogramov na prebivalca letno. letos že začeli uvajali sistem rumene vreče za ločeno zbiranje embalaže na domu. lahko takšen sistem pričakujemo kmalu, saj bodo že letos prve zabojnike s čipi dobili v Rogatcu. To naj bi se zgodilo julija, ko bodo na tem območju uvedli zbiranje bioloških odpadkov in bodo s pomočjo čipa kontrolirali, kdo jih ne ločuje pravilno, razlaga dr. Morinkđ Vovk. Projekt sto kilogramov odpadkov manj bo Okoljski raziskovalni zavod ob sodelovanju komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina izpe- Dr. Marinka Vovk navaja nekaj primerov zmanjševanja količine odpadkov: »Količino odpadnega papirja lahko zmanjšamo tako, da papir popišemo ali potiskamo na obeh straneh, da tiskamo le tisto, kar potrebujemo, papirnate serviete pa nadomestimo s pralnimi. Pri bioloških odpadkih moramo zmanjšati vsebnost hrane, ki danes predstavlja kar tretjino odpadkov. Kupovati moramo izdelke v embalaži, ki jo lahko recikliramo.« Ijai z bruseljsko organizacijo ACR+. Spremljali bodo tok in količino odpadkov v lokalnih skupnostih in javnih ustanovah, kot so občine, vrtci in Šole, ter na podlagi tako zbranih podatkov uvedli korake za zmanjšanje koli- čine odpadkov. Hkrati bodo vplivali na zavest ljudi, da bodo že pri nakupovanju pazili na to, da kupijo le tisto, kar potrebujejo, ter da bo izdelke in embalažo po uporabi mogoče reciklirati. ANDREJ KRAJNC »Ne bom povedal« Mnenja šolaijev o tem, ali bi elektronska redovalnica zanje pomenila prednost ali slabost, pa so deljena. Sebastjan Bec z Vranskega: »Za elektronsko redovalnico sem že slišal. Moje mnenje je. da če starše zanimajo moje ocene, naj pridejo v šolo in o tem vprašajo razredničarko. Mogoče bi se lahko zgodilo tudi, da bi kdo vdrl v sistem in spremenil ocene. vendar ne vem, ali je to možno, Prednost pa je mogoče v tem, da lahko vsak od doma preveri svoje ocene. Če bomo elektronsko redovalnico imeli na naši šoli, doma tega gotovo ne bom povedal« Jasmina Flis iz Šentjurja: »Za elektronsko redovalnico sem že slišala. Mislim, da je to popolnoma brez veze. Bolje je. da gredo starši v šolo in se tam pogovorijo z učitelji. Lahko se pojavijo tudi kakšni vdori v redovalnico. Pri lem ne vidim nobene prednosti.« Anja Podlogar iz Sevnice: »Meni je vseeno, ali na naši Šoli uvedejo elektronsko redovalnico ali ne. saj doma vedno povem za vse ocene in s tem nimam težav. Slabo je za tiste, ki za ocene ne povedo takoj, ampak jih želijo popraviti, preden bi povedali doma. S pomoto elektronske redovalnice pa bodo starši za slabe ocene prehitro zvedeli.«» KŠ Jasmina Flis In Anja Podlogar LIFFe po LIFFu V Mestnem kinu Metropol Čaka ta mesec vse flimolju-be zanimiv izbor filmov z lanskega ljubljanskega festivala LIFFe. Odvrteli bodo izbor sedmih filmov, nekaterih res odmevnih in večkrat nagrajenih. Uvod v LIFFe po UFFu, kot so Celjani poimenovali ta posrečen izbor izdelkov sedme umetnosti, je bila že konec tedna predstava presenetljivo prepričljivega in na več festivalih nagrajenega romunskega filma Smo imeli revolucijo ali ne. Že jutri nas čaka biografski film Nadzor, ki prinaša življenjsko zgodbo pevca skupine Joy Division, skoraj ves naslednji teden pa bodo v Metropolu vrteli film, ki je na LlFFu najbolj navdušil občinstvo. Gre za Španski biser Temnomodrasko raj Črna. Do konca meseca se bodo v sporedu zvrstili Še eksperimentalni dokumentarec Zidan, portret 21. stoletja, slovenski film Instalacija ljubezni, ameriška uspešnica Michael Clayton in prve dni februarja še koproducijski film Ti, ki živiš. Programski vodja Mestnega kina Metropol Peter Zupane pravi, da gre za izbor filmov s festivala, ki je eklektični prerez festivalsko najbolj znanih filmskih naslovov. »Tudi sedem filmov, ki jih bomo vrteli v Celju, je takšen poskus prikaza eklektičnega duha. Vneli bomo filme od dokumentarca do glasbene biografije in tudi nekaj uspešnic je vmes. Predvsem pa so celjske prestave priložnost za ogled res kakovostnih na mnogih festivalih nagrajenih filmov, od katerih jih žal veČina ni v redni kinematografski mreži.« BRST IZ NitôlH KRAJEV novi tednik »Korajžnoff zastavljen proračun Laški svetniki so v prvem branju obravnavali proračun za prihodnji dve leti. Za leto 2008 so predvideni prihodki v višini 14>8 mUi-jona evrov, odhodkov pa naj bi bilo za 2,2 milijona vei. V letu 2009 pa naj bi bilo prihodkov zd slabih 12,3 milijona evrov, odhodkov pa za 14,5 milijona evrov. Razliko med odhodki in prihodki namerava občina pokriti z dolgoročno zadolžitvijo. Tbkrat je v LaSkem prvič, da so proračun pripravili za dve leti. »Tako lahko lažje na-Črtujel projekte in porabo sredstev. Mislim, da smo kar >k0rajžn0' zastavili proračun. Upam, da nam bo uspelo uresničili vsaj 80 odstotkov začrtanega,« pravi laški podžupan Joie Senica, Med večjimi projekti, ki se jih bo občina lotila, so izgradnja vrtca v Debru, nova zdravstvena postaja in gasilski dom v Rimskih Toplicah, gradnja vodo- vodov, kanalskega sistema, komunalne incestne infrastrukture, bcA čez Savinjo ... Kljub velikim načrtom pa so svetniki opozorili tudi na nekaj pomanjkljivosti v proračunu. Roman Matek (LDS) je dejal, da občina nima največje vloge pri pospeševanju gospodarstva. Poudaril je, naj se občina pri oblikovanju proračuna usmeri v urejanje infrastrukture in razvoj turizma ter naj se pospešijo aktivnosti z nadaljnjim urejanjem struge Savinje. Prav tako bi bilo treba urediti evakuacij-sko parkirišče v Laškem vpri-meru poplav, Matek pa je opozoril tudi na to, da se meja laške občine ne konča v Rimskih Toplicah in da bi bilo treba k številnim aktivno-stun pristopiti tudi v Zidanem Mostu. Neodvisni svetnik Drago Zupan je izpostavil obvozno cesto Rimske Toplice-Senožete, za katero je v proračunu 2008/09 predvidenih 240 tisoč evrov. »Za ta denar obvozne ceste ne more biti. Predračunska vrednost zanjo je ocenjena na 800 lisoč evrov, cesta pa mora biti zgrajena, preden se bodo odprle Rimske terme. Kje namerava občina dobiti preostanek denarja za obvoznico?« je zanimalo Zupana, Vodja oddelka za okolje in prostor na občini Luka Picej je pojasnil, da je 240 tisoč evrov predvidenih le za pripravo prostorske dokumentacije in projektov, pri čemer za izgradnjo ceste, za katero dokončna trasa Še ni povsem določena, računajo na nepovratna sredstva in druge vire financiranja. Ob lem, da svetnik Danijel Lapomik (SO) v Laškem pogreša Štadion, Silvo Brod (SD) pa je zanimalo« kdaj bodo pristopili k izgradnji žal-nice v Rečici, na katero krajani čakajo že več let, večjih pripomb na proračun, ki naj bi ga svetniki potrdili na januarski seji, nI bilo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Iz Šentjurja v Laško Laška upravna enota ima od 31. decembra 2007 novo načelnico. Potem ko je junija lani potekel mandat načelniku Upravne enote Laško Aleksandru Sabolč-kemu, je bil ta za pol leta imenovan za vršilca dolžnosti načelnika. Funkcija v. d.-ja mu je polekla 28. decembra 2007» tri dni za tem pa je mesto načelnice UE za-sedla nekdanja vodja Upravne enote Šentjur Andreja Slo par. Kot je znano, se je septembra lani iztekel ponovljeni razpis za imenovanje enajstih načelnikov upravnih enot. za katere minister za javno upravo Gregor Virant v prvem razpisu spomladi ni našel ustreznih kandidatov. Kot je potrdil predstavnik za odnose z javnostmi na ministrstvu za javno upravo i^iran Koren, je med dvanajstimi prijavljenimi kandidati za načelnika UE Laško miruster Viiant za novo načelnico imenoval mag. Andrejo Stopar, ki ji je mandat v Šentjurju potekel junija lani. Virant ji tedaj ni podaljšal mandata, zalo preseneča, da se je zdaj Stopar-jeva znašla kot najbolj primerna za načelnico U£ Laško. A kot je pojasnil Koren, je Virant Stoparjevo za načelnico UE Laško imenoval zato, ker je med vsemi kandidati tu naredila najboljši vtis, v Šentjurju pa da ji minister mandata ni podaljšal, ker ga je pač bolj prepričala sedanja načelnica Marjana Metličar. Sicer pa med enajstimi upravnimi enotami v državi na Imenovanje novega načel- Andreja Stopar nika čaka tudi UE Velenje. Končno odločitev glede novih načelnikov upravnih enot naj bi Virant sporočil do sredine tega meseca. BA Denarja za škodo na šoli še ni Pisali smo že. da so v Bra-slovčah pomoč šolskega ministrstva za sanacijo osnovne Šole po neurju, na kateri je nastalo za približno milijon evrov škode, pričakovali že lani. Kol kai^e, Šola interventnih sredstev še ne bo prejela. Ministrstvo mora občini prej nakazati sredstva, potrebna za sofinanciranje redne adaptacije Šole in dozidavo telovadnice. Je pa 31. decembra lani občina na ministrstvo, kol že nekajkrat doslej, poslala dopolnjeno dokumentacijo za redno in interventno naložbo v šolo. v kateri pa še vedno manjka ključni podatek, to je zaključna ocena izvajalskih del v redno naložbo, Vrednost te je bila lani oktobra ocenjena na slaba dva milijona evrov, občina pa je upravičena do največ 23 odstotkov, kar je približno 443 lisoč evrov. Po sklepu o državnem sofinanciranju občini pripada približno 5S0 lisoČ evrov, od katerih je že prejela 417 tisoč evrov, zato je upravičena le Se do razlike. To bo prejela, ko bo na ministrstvo poslala zaključni račun redne naložbe, šele nalo pa bo sledila obdelava dokumentacije del zaradi posledic neurja in za lo odmerjena višina sredstev. MJ Pešpot bodo urediti od zaliva pri brani do Čolnarne MuzelJ, pri čemer bodo jojoro premostiti z brvjo. Ob jezeru bo živahno V dveh letih pešpoti do in ob Šmartinskem jezeru Celjska evropska skupina je od evropskega sklada za regionalni razvoj na dveh razpisih za projekt razvoja Šmartinskega jezera dobila dobra dva milijona evrov, še dober milijon evrov bo občina primaknila sama. Ta denar bo zadostoval za izvedbo nekaterih ključnih projektov za hi' trejŠI ra!:voj Šmartinskega jezera in turizma ob njem. Razvoj turizma ob jezeru je uvrščen med prioritetne projekte Mestne občine Celje, te pâ je prepoznala tudi država, ki zato za to območje pripravlja državni lokacijski načrt. Šmartinsko jezero je s 113 hektari jezerske površine nastalo lela 1970, po izgradnji 18,5 metra visoke in 205 metrov dolge pregrade Loče na potoku Koprivnica. Sprva je bilo namenjeno le protipoplavni zaščiti mesta, a vse bolj postaja tudi prostor, ob katerem želi občina, po vzoru avstrijskih jezer, zgraditi turistični in doživljajski center zbogato ponudbo kmečkih lurizmov. Jezero naj bi tako dobilo povsem novo vlogo v turistični ponudbi in tudi za sproščanje in rekreacijo meščanov. Podrobni načrti razvoja so opredeljeni v posebni študiji, že letos pa bodo ob jezeru začeli s prvimi deh. Uresničili bodo zamisel o mreži pešpoti in tematskih poti ob jezeru. Občina mora zato s svojim in z denarjem iz evropskega regionalnega sklada (skupaj 3,4 milijona evrov) do leia 2009 odkupiti 3765 kvadratnih metrov zemljišč in na njih urediti tri pešpoti v skupni dolžini 3.242 metrov. Tako bodo uredili pešpot od zaliva pri brani do čolnarne Muzelj, pri čemer bodo jezero premostili z brvjo. Druga pešpoi bo vodila od pregrade do Grada, kjer je predvideno javno kopališče. Tretja pešpot pa bo na območju tega kopališča in bo urejena na temo vode. Pred začetkom poti bodo uredili tudi parkirišče, ob začetni točki pešpoti pa Še plato za počitek in sanitarije. Vsa ta dela naj bibila opravljena do konca leta 2009. V vmesnem Času bodo iskali tudi zainteresirane inveslitorje, ki bi bili pripravljeni ob jezeru zgradili še ostale predvidene objekte - doživljajski center (z razglednim stolpom, s plezalno steno» z odrom, s san-kaško progo, z marino, s centrom za smučanje na vodi in podobnim), hotel in naselje počitniških hišic ter goli igrišče z dvorcem Prešnik. Občina pa bo še naprej s posebnim programom spodbujala razvoj kmečkega turizma z usmerjeno ponudbo, ki obsega ekološko kmetovanje In značilno kulinarično ponudbo. Projekt vsebuje za Celje izredno pomembno gradnjo kolesareke steze in pešpoti od Nove vasi do jezera. Tudi ta pot ima zdaj, ko je dogovorno z lastniki zemljišč končno znana trasa, že otipljivo prihodnost. Zgrajena naj bi bila do konca leta 2009, dolga bo dobre tri kilometre in bo vodila od cerkve sv. Duha do pregrade. BRST Rimska cesta kmalu na ogled Med pomembnejšimi projekti celjske evropske skupine» ki se ukvarja s tlsdmi projekti, za katere je mogoče na različnih razpisih pridobiti nepovratna sredstva evropskih skJadov ali denar iz države, je tudi obnova Knežjega dvorca. 2ai bo la nekoliko počasnejša od pričakovanj. Vodja skupine Roman Kramer je namreč povedal da projekt, s katerim so kandidirali na nepovratna sredstva evropskega regionalnega sklada, v Slove ni j i ni dobil podpore. »Čeprav je bil projekt pisan na kožo razpisnim pogojem, je država kot pogoj postavila meni nerazumljiv sklep, da spomeniki državnega pomena ne morejo kandidirati za ta sredstva. Trenutno zato delamo boij majhne korake od načrtovanih,« je razočaran Kramer, A pomembno se zdi, da je vsa projektna dokumentacija za osrednji del $e ne obnovljene stavbe pripravljena in z njo bodo kandidirali še na različnih drugih razpisih, vKmalu bomo pripravljeni za prezentacijo arheološke kleti z Rimsko cesto,« pravi Kramer. Namestili so razsvetljavo, uredili nov vhod, namestili bodo steklene pohodne povrline. pod katerimi bo vidna enkratna Rimska cesta. »Dela bi bila že končana, a zadnji hip smo se odloČili še za dodatna arheološka izkopavanja na Rimski cesti proti zahodu,« pravi Kramer. Gre za izkopavanja, s katerimi bodo ugotovili, ali bo na današnjem parkirišču za dvorcem mogoče zgradili podzemno garažo, na strehi katere bi uredili park - kot izhodiŠ6io točko za sprehod po tako imenovanem Mestnem balkonu - torej po starem mestnem jedru, mimo muzejev in drugih pomembnih stavb v mestu do sotočja Savinje In Vo-glajne in naprej na Stari grad. Kljub počasnejši obnovi dvorca laliko že kmalu pričakujemo, da bo za ogled stalno odprta arheološka klet pod dvorcem z imenitnimi arheološkimi najdbami in Rimsko cesto. BRST novi tednik Odločitev o vodovodu februarja v soboto je bil v B«zini zbor krajanov, na katerega so povabili tudi župana Občine Slovenske Konjice Mirana Gorinška, Člane občinskega sveta in uporabnike vode iz vodovodnega sistema Bezina-GraČiČ iz občin Zreče in Oplotnica. Glavna tema zbora je bil lokalni vodovod, v katerem so že nekaj časa presežene vrednosti herbicida desetil atrazina. Pred mesecem dni je zato Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice svetovaio vsem uporabnikom, ki se oskrbujejo z vodo iz tega sistema, da za prehrambene namene uporabljajo vodo iz drugih, neoporečnih vodnih virov oziroma uporabljajous-lekleničeno pitno vodo. Previsoke vrednosti desetil atrazina v vodi so prvič naključno ugotovili v okviru državnega monitoringa leta 2004, vendar vaški vodovodni odbor ni upošteval priporočil o potrebni sanaciji. Javno komunalno podjetje je bilo s problemom seznanjeno prvič leta 2006» ko je s podatki o kvaliteti pitne vode s pobudo za sanacijo stanja Zavod za zdravstveno varstvo Celje seznanil tudi Občino Slovenske Konjice. To je storil tudi lani, zato je novembra in decembra občina naročila dodatne analize, tudi vodnih virov. Vse so pokazale previ- O rago Alenc soke vrednosti desetil atrazina (od 0,29 do 0,45 Ug/1 -po pravilniku o pitni vodi ga je lahko 0,10 M^l, Svetovna zdravstvena organizacija pa je kot sprejemljivo mejno vrednost za pitno vodo postavila 0,2 ug/1) Krajevni vodovodni odbor, ki ga vodi Marko Obrul, se je Že pred javno objavljenimi opozorili o onesnaženosti vode lotil načrtovanja ukrepov, s pomočjo katerih "bi izboljšali kakovost pitne vode. Usmerili so se predvsem v iskanje vzrokov onesnaženja s pesticidi in v iskanje možnih načinov čiščenja vode. S tem bodo tudi po sobotnem zboru krajanov nadaljevali. Krajani namreč dokončne odločitve, ali bo vodovodni sistem Bezina-Gračič še naprej ostal v upravljanju krajevnega vodovodnega odbora aJi pa ga bodo predali Jav-nemu komunalnemu podjetju Slovenske Konjice, še niso sprejeli. Po obsežni razpravi so se odločili, da bodo to storili, ko bodo poznali vse strokovne podlage in seveda tudi izračune. Krajevna skupnost, vodovodni odbor, pa tudi občina jih morajo pripraviti do konca februarja. Takrat se bodo uporabniki vodovgda ponovno sestali in se odločili. »Na temelju konkretnih podatkov bo odločitev dosti lažja. Zadovoljen sem, da se krajani niso pripravljeni odločati kar tako, na pamet, predvsem pa, da smo dobili možnost izbire,« poudarja predsednik Sveta KS Drago Alenc. Možnost izbire jim je namreč na tokratnem dobro obiskanem zboru krajanov ponudii župan Miran Go-rinšek: »Lahko se odločijo, da vodovod v celoti prepustijo v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju ali pa vodovodni odbor še naprej vodi investicijski del, strokovni nadzor pa zaupa Javnemu komunalnemu podjetju. Izračuni bodo pokazali, ali bi bilo ob vseh potrebnih naložbah lo za uporabnike vode res bolj ugodno.« MILENA B. POKUČ Savinjcani ze berejo V decembru so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli nov projekt - branje za bralno značko za odrasle. Projekt so naslovili SavinjČani beremo. Po dobrem mesecu knjižničarji ugotavljajo, da je zanimanje za branje in druže-nje, kjer izmenjujejo mnenja o prebranem, preseglo pričakovanja. Čeprav so vedeli, da si ljudje želijo tovrstno sodelovanje, so presenečeni nad vzpodbudnim odzivom že takoj v prvih dneh. Povratne in-fonnacjje so dragocene, saj bodo pripomogle k oblikovanju projekta v novi sezoni- Ena od novosti v naslednji sezoni bo ta, da bodo v semam vWju-čeni naslovi, ki jih bodo za branje svetovali nekateri znani strokovnjaki in zanimive osebnosti v slovenskem prostoru. Tokrat je bilo gradivo izbra- Vodja projekta Irena Štusej www.novitednik.com no tako, da k branju vabi raznovrstne okuse. Sicer pa vodja projekta Irena Štusej poud^-ja, da je vedno vredno poskusiti nekaj novega. Četudi ni vsem všeč oziroma se »besede ne uležejo«, kol pravi, je dobro vedeli, kaj čutijo drugi, kako živijo, razmifIjajo in kako znajo to povedati. Nekateri imajo povsem konkretne pomisleke o sodelovanju, saj so obremenjeni z branjem za značko v osnovni Šoli, s preverjanjem, tipanjem po vsebini. Branje za odrasle nima tega namena. Radi bi le ponudili vsebine in se potem na srečanju o njih pogovarjali. Vsi, ki so se odloČili sodelovati, bodo potrebovali nekaj strpnosti, saj gradiva najbrž ne bodo dobili takoj, ko si ga bodo izbrali. Štusejeva priporoča, da skrbno premislijo. kaj bi res želeli prebrati, in si to gradivo rezervirajo. Vsi bodo prišli na vrsto do maja. ko se bo branje končalo s skupnim srečanjem in z obiskom gosta. TT Vodja ekipe je tudi tokrat Jane2 Colnerič, tudi ostali štirje clsni so že del standardnega inventarja - Vojko Božić, Miran Fajs in Marjan Kuzner. Spremifajoco ekipo pa sestavljajo Tomaž Gobec, /Ueš Novak in Blanka CoineriČ. Mestinjski kolesarji vzhodno Večini že dobro poznana ekipa kolesarske sekcije Športnega društva Mestinje ne počiva. Neutrudni kolesarji so si za letošnji spomladanski podvig izbrali destinaci Jo - smer vzhod. Takšna odločitev je glede na njihove pretekle podvige pričakovanaj leta 2006 so se podali na maraton Prijateljstva po drŽavah bivSe »Juge«, lani jih je pot vodila na sever... Tako sta jim ostala le §e vzhod in zahod. Za tokratno destinacijo so kolesarji izbrali mesto Gdansk ob Baltiškem morju na Poljskem, pri čemer se bo maraton lam šele začel, cilj pa bo v Rogaški Slatini. Vračanje v domaČi kraj namreč po mnenju kolesarjev predstavlja močno motivacijsko gonilo. Seveda brez vmesnih prireditev, ki jih v okviru maratona 2008 načrtujejo Se v večjem obsegu kot doslej, ne bo šlo. Zato bodo kolesarji veseli vsakega, ki se jim bo želel pridružiti in pomagati pri projektu. »V kolikor se bo našel kakšen junak, ki bi z lahkoto vse dni poganjal pedale skozi Hrvaško, Madžarsko, Češko in Poljsko, lahko razmislimo tudi o širitvi ekipe, glede na to, da nas čakajo vedno obsežnejši podvigi,« sporočajo maratonci, ki se že s polno paro pripravljajo na pol na vzhod. Fantje pridno obiskujejo fitnes in savno, trenirajo tudi doma» vsak lep dan pa izkoristijo za kolesarski izlet po Sloveniji. BA Za dobro delo občine še pred novoletnimi prazniki je Vinko Jeraj, župan najmlajše občine na Celjskem, Rečice ob Savinji, pripravil prednovoletni sprejem za novinarje, ki so obveščali javnost o delu občine v prvem letu njenega obstoja. Kot je poudaril Jeraj, so v občini veliko postorili, predvsem pa pripravili osnove za nadalj-njedelo, Sicer je druženje mi-rúlo v znamenju prednovo-letne sproščenosti, ki so jo po svoje obarvali gostitelji, DobrovčevisTuristične kmetije Potočnik v Poljanah. Med drugim je Alojz Potočnik županu Jeraju podaril kar nekaj pripomočkov za dobro delo občine. Foto: EM Zadnji rok z Boštjanom Dermolom vsak towék oh 19:30 na Radfu C«l|« 95.1 1 98.9 i 100.3 8 ÎZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Špekulante pritisnili ob zid V Taboru zahtevajo visoko obdavčitev lastnikov nezazidanih zemljišč v Taboru v zadnjih treh leiih resno oviro za razvoj občine predstavlja približno Šest hektarov neizkoriščenih zemljišč. Namen» zaradi katerega so bila pokup-Ijena, se ne uresničuje» in kar je najbolj zaskrbljujoče, prebivalstvo v Taboru se ne povečuje. Delati račune glede razvoja kraja brez njegovega najbolj vitalnega de)a ;e utopija. Edini način, da bi občina prístrígla pe* ruti špekulantom z zemljo, je izdatna obdavčitev njihovega premoženja, so sklenili odgovorni. V zavesti poznavalcev ali spretnih meSetarjev bo zemlja v dolini ob glavni prometni žili vedno bol) dobrina, na račun katere si bo mo- goče ustvariti bogastvo. To je bil za marsikoga glavni motiv, da je po smešno nizki ceni kupil zemljo za grad-njo ht§ in stanovanj, ki jih ni z enim samim namenom. Cena zemljišč narašča in potrebe po hitenju pri gradnji ni, je najverjetneje odločen marsikateri novodoben veleposestnik. Vsaj tako si stanje razlagajo v nepozidanem Taboru. Potem ko so se lotili marketinške-ga pristopa vabljenja novih priseljencev v ta del Savinjske doline celo z objavo oglasov v medijih, so zdaj šli še korak dlje in se odločili za ukrep. »Prazna stavbna zemljišča ne služijo svojemu namenu, to je gradnji od 40 do 50 hiš letno, kot je načrt občine,« razlaga taborski župan Vilko JazbinŠek. V največji meri gre za zemljišča v lasti približno treh »velikih« posameznikov in podjetij s sedežem izven občine, ki so zemljo pokupili iz Spekulativnih vzgibov, da bo njena vrednost z leti še naraščala, je prepričan župan, saj si drugače ne zna predstavljati njihove »neaktivnosti«. Edini način pospešitve gradnje je zato na zadnji lanski seji svetnikov sprejet sklep o občutnem povečanju nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Medtem ko se zdaj iz tega naslova letno nateče malo manj kot 20 tisoč evrov, namenjenih za urejanje prostorskih aktov, »na- meravamo Spekulativne nakupe obdavčiti od 100 do 200 odstotkov«. Potrditev lega odloka predvidevajo v začetku prihodnjega leta, že marca pa izdajo prvih položnic na naslov vseh domnevnih špekulantov, ki v posesti >?držijo« več kot 100 kvadratnih metrov zemlje. Pri tem bodo morali upoštevati, da s sprejeto zemljiško politiko občine ne bodo dodatno obdavčili domačih lastnikov s parcelo» namenjeno njihovim potomcem. Kako se bodo na ukrep občinske zakonodaje odzvali lastniki zemljišč, lahko zaenkrat le ugibamo, a verjetno jih ne bo malo, ki jo bodo skušali izpodbijati. mateja jazbec Dobrodošla darila družinam v prazničnih dneh so predstavniki Lions in Leo kluba Konjice *ob i skal i in obdarili 12 družin na širšem konjiškem območju. V sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Slovenske Konjice so izbrali predvsem družine z več otroki oziroma takšne, kjer je bila njihova pomoč najbolj dobrodošla. Poleg vrednostnih bonov so družinam prinesli tudi različne uporabne predmete- Skupna vrednost daril je presegla dva tisoč evrov. Praznično obdarovanje družin je Uons klub Konjice tokrat pripravil že četrtič. MBP 06l ekipe Lions in Uo kluba Konjice pred odhodom na dobrodelne obiske k dmîinam VODNIK TOREN. a. 1. 10.00 Muzej novejše zgodovine ^je_ Tista o Rdeči kapici Hemumava ustvarjalnica 10.30 in 16,30 Muzej novejše zgodovine Cei je_ DemoDstraci ja obrti, frizer Avgust Čalorič 18.00 DomlLslovenskega tabora Žalec_ Bum fesi« 2. mednarodni festival totkalnih skupin Studio za tolkala akademije za glasbo. Slovenija končen skupine 19.00 Dom sv. Jožef Celje Pogovor o družini o motnjah hranjenja, »mopoi-kodovanju in drogah večer ZÛ starte 19.30 Dom kulture Veienje T. Williams: Tramvaj po* želen je, drama Beli abonma ùi ízim SIUDA<9.1. iO.OO in 16.3Q Muzej novejše _^odovine Celje_ Demonstracija obrti, mo-distinja Marta Žohar 11-00 Muzej novejše ^odovíne Celje__ Nakit iz raâje z ogtedom dmonstrdci je modistinje etTwlû^ usánrídlruca 17.00 Knjižnica pri Mi§ku KnjiŽku_ Pravljica pri M láku KnjiŽku praífljiňie dogodiu^ine z DrQ^£OinM.0)Co 17.00 Knjižnica Velenje. pravljična soba_ G. Lobet: Medvedek Medek hoče obiska ti mesec K. Baumgart Larina zvezdica in pošasti iz sanj ura pravljicza otroke 18-00 Dvoranica Zveze kulturnih druStev Celje literarna delavnica Celjskega literarnega dniStva 18.00 Dom li. slovenskega ___tabora Žalec_ Bum fest; Percussion cla-vler de Lyon. Frandja končat skupme 18,00 iCnjižnica Velenje, Studijska ňialnlca_ Branje je žur> reading is cool 19-00 Celjski Celje, kavama Informativno predavanje o pomoCeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bnma Groenin- ga predavanje ČETRTEK. 10.1. 16.00 Knjižnica Žožtanj_ C. Castle: Beli kosmatin S. Skrinjarić: IVi^e sncžaki ura prai/ljicza otroke od 4. do 8. l£ta 16.30 Mercator center Celje Užitkarije uswarjalnkain zabavnica za otroke 18.00 Mladinska knjiga Celje Zmenek s knjigo Zvone Šeruga: Nazaj v Afriko 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bum íestr John Beck &£astmen pmrussion Ensemble. ZDA feonceffiitupinfi 19-00 Mladinska knjiga Celje Franci Horvat: Provansa v Franciji Cano potopisno pmiavanje 19-00 Knjižnica LaSko_ Svetopisemska razstava s krajšim predavanjem prof. Božene Orožen; Primož Trubar in Laško odprtje razsiave 19,00 Savinov likovni salon Žalec_ Likovna dela Tbmaža Milača odprle razstave 19.19 Knjižnica Velenje, Studijska Čitalnig_ S kolesom tz Slovenije v Nepal 19.30 Likovni salon Celje_ Saetchi collection Nike Oblak in Primoža Novaka odprtje multimedijske razstave Za grad se tožijo V Obsotelju ostaja velik in zahteven izziv zapuščeni grad Podčetrtek, ki je nad lepo urejenimi turističnimi objekti Term Olimia. Grad je nekdanja občina Šmarje pri JelSah leta 1989 prodala poslovnežema Zečeviću in Djo-kiću, ki nista za obnovo gradu storila ničesar. Občina je prejela pred dvema letoma od minisu-stva za kulturo intervencijska sredstva, s pomočjo katerih so grad prekrili ter nadaljnje hitro propadanje končno ustavili. Nato so se lotili pogajanj z lastnikoma oziroma pravde na sodišču» zaradi česar imajo seda) v celjski sodni stavbi dve tožbi, Mogočni grad Podčetrtek je nad trSkim jedrom Podčetrtka ter daje kot takšen pečat širSi pokrajini. Grad je bil v srednjem veku med drugim v lasti ogrske vojske, med velikim kmečkim uporom so ga zasedli podložniki, Dolgo je bil lastnina Tattenbachov, nato so ga imeli od leta 1682 do 1945 grofje Attemsi. Takrat je postal grad »splošno ljudsko premoženje« ter služIl v stanovanjske namene ter za kurjo farmo. Nekaj umetnin iz gradu Podčetrtek hranijo v Posavskem muzeju v Brežicaii» vse drugo je bilo izropano. Solastnik gradu Djokič je na prvem naroku svoj petinski delež prepustil občini, ki se je zato odpovedala odškodninski tožbi zaradi propadanja kulturnega spomenika. »Gospod Zečević se za to še ni odločil, zato sedaj potekajo postopki na sodiSču. Naša tožba drži, saj je v drugem členu pogodbe pisalo, da mora v petih letih z gradom nekaj narediti. To se ni zgodilo.« pravi župan Podčetrtka Peter Mišja. Mišja je prav tako prepričan, da bo obveljala druga tožba, saj je grad v tolikih letih hudo propade), prav tako opozarja, da je bilo iz nezaščitenega gradu veliko odtujenega. »Kot občina imamo zato ogromno škodo,« dodaja. Grad Podčetrtek bo, po rešitvi pravnih zapletov ter obnovi, po vsej verjetnosti služil za turistične namene. BRANE JERANKO Prihaja Trubarjevo leto Letos mineva pol tisočletja od rojstva Primoža Tru* barja, kar bodo po vsej Sloveniji obeležili s Številnimi prireditvami io svečanostmi, ki jih ne bo manjkalo niti v Laškem, kjer je Trubar nekaj časa služboval. Hkrati pa se je zaključilo leto Svetega pisma. Oba dogodka bodo v Knjižnici Laško obeležili v četrtek ob 19. uri s Svetopisemsko razstavo in predavanjem o Pri-možu Trubarju. Svetopisemsko razstavo je ob lanskem letu Svetega pisma pripravila Svetopisemska družba Slovenije. Razstava, ki potuje po slovenskih knjižnicah (na ogled je že bila tudi v Celju), se bo zdaj ustavila še v Laškem. Tudi tu bodo na ogled predmeti iz judovskega verskega Izročila in kulture ter najstarejši slovenski prevodi bibličnih del, med njimi Trubarjev prvi prevod svetopisemske knjige v slovenščino iz leta ISSS Ta evangelij svetiga Matevsha. V delu razstave bodo predstavljene tudi faksimile Trubarr jevih del in biblični prevodi, ki jih ima v svojih zbirkah Knjižnica Laško. Razstava bo na ogled do 22. januarja. V drugem delu prireditve pa bo Božena Orožen v kratkem predavanju predstavila Trubarjev prihod in bivanje v Laškem, kjer je kot vikar tedaj zelo velike župnije preživel vsaj tri, morda celo več let, Tu se je začelo njegovo izrazitejše reformacijsko delovanje ter navezava stikov z znamenitima Laščanoma, plemičem Weichselbergerjem in učenjakom Michaeiom Tiffernusom. Prireditev bodo s prepevanjem koralov obogatili člani P2 Koral Laško pod vodstvom Rebeke Hrastnik. Spremljevalni dogodek ob razstavi bo 18. januarja ob 19. url monokomedija Evangelij po ČuŠinu v izvedbi Gregorja ČuŠina. BOJANA AVGUŠTINČIČ novitednik wiiiniii,novite(lnik.coin novi tednik IZ W\Êm KRAJEV Kfiledmki 12 Nove Cericve so misijonanom pomagali zbreti sredstva za gradnjo šol in vrtca. Koledniki za pomoč misijonarjem Od božiča do sobote so po-novno koledová I i otroci iz Nove Cerkve. Z ostalimi koledniki v Sloveniji so zbrali dobrih 172 tisoč evrov, ki jih bodo namenili za misijonsko delo. Pred leii je pobudo» da bi ludi v Novi Cerkvi obudili star, že skorajda pozabljen običaj, podal domaČi župnik in dekan Alojz Vicman. prva pobuda pa je prišla iz Misijonskega središča Slovenije. Osnovni nalogi koledová-nja, oznanjevanja Jezusove- ga rojstva, se je tako pridružil misijonski namen, saj je zbran denar namenjen projektom slovenskih misijonarjev, Z zbranimi sredstvi bodo tako pomagali dograditi šolo v Zambiji» otroški vrtec v Kongu in šoli na Madagaskarju in v Burundiju. Tri kraljevsko koledo vanje je po izvoru poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto, krščanstvo pa mu je dalo novo vsebino - oznanjevanje Rešen Ikovega rojstva. Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zalo so bili vedno in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. ŽŠ, RP Izgubljenčka Na področju Raduhe sla se izgubila 6-letnj samojed Floki in pol leta star meâan-Ček Bony. Nazadnje so ju videli pri kmetijah okrog Konjskega vrha oziroma Strmca v občini Luče. Njun lastnik in naš sodelavec Darko Naraglav je oskrbnik koče na Raduhi in pravi, da ju je v četrtek, 3. januarja dopoldan, še videl pred kočo. Upa, da bo objava slike pomagala, da ju dobi nazaj, saj sta oba zelo navezana nanj in on na njiju. Kdorkoli bi kaj vedel, naj pokliče na GSM 041 413-111 ali stacionarni telefon 572-48-66. Rez treii trsov v Kloicočovniicu v IXíristiČno-kulturnem društvu KlokoČovnik se vsako leto ob prazniku sv. treh kraljev zberejo in obiščejo vinogradnike v okolišu. Kot je povedal predsednik društva Stâoko KukoviČ> pri vsakem vinogradniku po tradiciji obrežejo tri trse: »Letos smo začeli pri Fevžerju in nadaljevali pri Čemažarju, Zureju, Kukoviču, Zupancu in Gabru ter končali pri Gačniku. Povsod so nas lepo sprejeti in za dobro delo pogostili.« Seveda so takšni dogodki priložnost za prijetno druženje. Da je bilo vse skupaj še bolj veselo, je letos poskrbel harmonikar Ivan Strmšek. JG Novoletni lov Prva nedelja v januarju je že nekaj let namenjena tradicionalnemu novoletnemu lovu lovcev lovskih družin Gozdnik Griže in Žalec. Približno 60 lovcev in gostov se je zjutraj zbralo na 6. tradicionalnem novoletnem lovu pred dvorcem Novo Celje. Pozdravili so jih lovovodja Janez Stebemak, predsednik Lovske družine Gozdnik Griže Iztok Malis, predsednik Sa-vinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Maks Arlič in žalski župan Lojze Posede). Žu- pan je med drugim poudaril, da je vsakoletni lov ob novem letu namenjen druženju, je pa tudi priložnost, da se zahvalijo lovcem za delo, ki ga opravljajo, in za skrb za divjad. Boginja lova Diana tokrat ni bila preveč naklonjena lov- cem, ki so lovili divje race. lisice in fazane, saj je bilo ves čas hladno, deževalo je, zato je bilo spolzko, na drevju pa se je nabiral žled. Ob koncu so se kljub vsemu poveselili, tako kot se za lovsko drušči- no spodobi. TT iUajprej Osanicarica, nato Akonicagva Planinsko društvo Zreče deluje že pet desetletij, pr-viČ pa so se člani lotili res zahtevnega projekta. Odprava šestih planincev bo 15. januarja odšla na pot v Ande. kjer želijo osvojiti sedemtisočaka Akonkag-vo. Claid odprave se že nekaj Časa posvečajo kondicij-skim in logističnim pripravam» ostali pa jim pomagajo pri zbiranju potrebnega denarja. Opremo so s pomočjo sponzorjev že kupili, nekaj denarja pa so zbrali tudi z dražbo slik, ki so jo pripravili v prednovoletnem času v Praznični vasi pred Termami Zreče. Še pred odhodom v Ande je pred zreškimi planinci še organizacija tradicionalnega planinskega spominskega pohoda po poteh Pohorskega bataljona na Osankarico. Že 30. pohod bo v soboto, 12. januarja. MBP Lovski zbor pred dvorcem Novo Celje 10 REPORTAŽA novi tednik Zastrupila ga je žena Ferdinand Zavšek z Ostrožnega že 45 let zbira in goji kaktuse Pred 45 leti je žena Majda svojemu Ferdinandu za darilo kupila prvi kaktus. In ga zastrupila za vse življenje. Kaktusi, njihovo go* jenje, razmnoževanje, posebnosti različnih vrst» vzgoja semen» pikiranje, križanje in še mnogo mnogo več je postalo življenjska strast, kaj strast - poslanstvo. »Prvi kaktus je bil mami-laiia gracilis, kar pogosta in lepo cvetoča vrsta. Spodbudil je moje zanimanje in s kaktusi sem se začel resno uk-varjatj,« pripoveduje Ferdinand Zavšek. V 70. lerih sta se priselila na Ostrožno v novo hišo. »A pred hišo je bil zgrajen in vseljen rastlinjak za kaktuse,« pove Majda, ki moževo ljubezen do skromnih, pikajočih, a Čudovito cvetočih rastlin močno spodbuja. Do danes se je pri hiši nabralo 20 tisoč vrst različnih kaktusov. Čeprav so to res skromne rastline, za pravi uspeh pri gojenju ne smeš ničesar prepustiti naključju. Predvsem je pomembna prava mešanica zemlje. »Prva leta sem hodil po sprano mivko v Savinjo, pa po pravi humus v gozd in sem sam pripravljal mešanico zemlje. Zdaj kupujem že pripravljeno,« pove Ferdinand. In ne pozabi dodati, da so kaktusi tako zanimivi zato, ker le redko veš, kakšni bodo, ko zrastejo. »Nekateri kaktusi, ki so na videz najbolj dolgočasni in pusti, cvetijo najlepše.« Najlepši kaktusi uspejo moškim A dobra zemlja ni vse. Kaktuse je treba znati negovati. Poskrbeti je treba, da imajo dovolj svetlobe, pa spet ne preveč vročega sonca, da pozimi počivajo, da 50 na stalni temperaturi, pozimi tam okoli 12 stopinj, pomembno je zračenje in še marsikaj. Ferdinand se je FedinandZavŠekzdelom svoje velike in zanimive zbirke ferdinand in (Majda ZavŠek moral v letih svojega prijateljevanja s temi rastlinami veliko naučiti. Uči se še danes, ko je član republiškega društva ljubiteljev kaktusov in njegove Štajerske podružnice, ko veliko sodeluje s strokovnjaki vRogaški Slatini, ko dela skupaj tudi s strokovnjaki, ki v laboratorijih poskušajo vzgojiti nove vrste kaktusov. In še vedno bere strokovno literaturo. Pa ga kaktusi pogosto nagradijo s kakšnim bolečim pikom. »Seveda, tudi pičim se mnogokrat, Četudi veliko vrst kaktusov sploh nima bodic ali pa so te tako mehke, da ne bodejo,« pove Ferdinand. In prostodušno prizna, da se ni nikoli naučil delati z rokavicami in je tudi zato kakšen pik več. Prav tako ponosno in hudomušno pove, da najboljši kaktusi uspejo moškim. »Ženske so preveč redoljubne, kar naprej bi nekaj zalivale, moški pa na to večkrat pozabimo in kaktusom to prija.« Zadnje Čase ga najbolj privlačijo sočnice, ki so na svoj način zahtevnejše od mamilarij, a silno zanimive. In kaj je najbolj privlačno pri njegovem delu? »Če nič drugega, celo zimo delam na toplem se pošali. S ponosom tudi pove, da so v njegov rastlinjak veliko prihajali dijaki vrtnarske šole. »Pa tudi iz gledališča so bili nekajkrat pri meni, so hoteli tak velik )kavboj-ski< kaktus.« Ko se mož, ki je iz svoje ljubezni in strasti razvil tudi samostojno podjetje, ne ukvarja s kaktusi, bere lite- raturo in ureja arhive slik z opisi, navodili za gojenje in podobno. Pri tem ne pozabi omenili, da smo Celjani stiskaški do someščanov. »Le malo kaktusov sem prodal Celjanom, Vrtnarstvu nobenega, jih niso hoteli. Po drugih mestih pa šli vedno dobro v promet.« Strast do kaktusov je v družini občuti) le sam. Majda pove, da je kar nekajkrat v življenju obžalovala tisto prvo darilo. »Otroci pa ... Saj veste ...« Počasi ga skrbi, kdo bo podedoval njegovo silno bogastvo. Čudovito zbirko kaktusov, vso literaturo, urejen arhiv. A se bo že našel kdo, le to, ali bo premogel toliko ljubezni, volje in zvedavosti za bodeče rastline, je vprašanje. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Sto let Hedvike Gregorčič Ksdvika Gregornč z gosti, ki so ji voščili ob 100. rojstnem dnevu. Redki so, ki dočakajo sto let, zato jim ob jubileju domaČi in sokrajani posvetijo veČ pozornosti. Tudi Hedvika Gregorčič, doma iz BraslovČ, je bila te dni deležna posebne pozornosti. V Domu starejših Zdravilišča Laško, kjer prebiva zadnji dve leti, so jo namreč poleg domaČih obiskali župan Marko Balant, podžupan Rudi Sedovšek, predstavniki DU s predsednikom Antonom Repnikom, direktor Zdravilišča Laško Roman Matek in zaposleni v domu. Slavljenka se je rodila na Dolenjskem, od koder se je z možem Anionom pred 2. svetovno vojno preselila v Brasiovče. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerki Hedvika in Jerica ter sin Anton. Ko je prišla 2. svetovna vojna, se je tudi Anton pridruži! partizanom in tik pred koncem vojne padel, Skrb za sedem, pet in tri leta stare otroke je padla na ramena matere, ki je kruh zanje in zase služila s priložnostnim delom. Kot se spominja, so bila to zanjo najtežja leta. Pozneje, ko so se otroci osamosvojili, je bilo lažje, saj so ji pomagali, pa tudi sama je vedno rada poprijela za delo. Navajena vsega hudega je za vsako pozornost in dobroto hvaležna, tako je tudi zdaj, saj je v domu zadovoljna. Zdravje ji seveda peša, stara leta pa ji poleg osebja doma lepšajo njeni otroci, šest vnukov, sedem pravnukov in že en prapravnuk. Njen recept za dolgo življenje je podoben kot pri drugih v visokih letih: »Trdo delo, skromna prehrana in ne preveč obremenjevanja,« Ob njenem visokem jubileju so ji vsi obiskovalci čestitali in ji zaželeli boljše zdravje, ji izročili cvetje in priložnostna darila. TT VASE SKRITE ZEUE-"^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN Z Edijem na romba Skrita želja v znamenju rokometa • Bodoča stomatologinja na večerji z Edijem Kokšarovom -J Alja in Eva sta bili s srečanjem več kot zadovoljni: »Splačalo se je pecakati.» V vrtinec sreće sta se tokrat ujeli Alja in Eva. Prva nam je napisala pismo in svojo prijateljico želela presenetili z vei^erjo. A ne s kakršnokoli. Ker sta obe veliki ljubiteljici rokometa, mora z njima večerjati eden najvidnejših predstavnikov celjskih rokome-tašev Edi Kokâarov. In da ne boste mislili, da poslano željo kdaj vržemo v smeti - Alja in Eva sta na srečni trenutek čakali kar le-to dni. Punci sta se izkazali kol dobri poz-navaJki celjskih rokometašev, obiskovalci rokometnih tekem pa boste Evo, sicer študentko stomatologije» celo prepoznali. Morda ste pri nje) že kdaj kupili kokice. »V prvi ietnik hodim, čaka pa me §e pet let in pol študija. Sicer brat Študira medicino,« je hitro začela razlagati- »Pri meni v družini ni bilo nobenega šporiruka,« doda Edi. Led je prebit, zdaj je na vrsti večerja, In kaj bi jedli? Potem, ko smo določili, da se bomo najprej okrepčali z dalmatinskim krožnikom in si privoščili juho, je natakar priporočal glavne jedi: »Kakšen steak. morda teletina, kaj od rib, kakšne-gd malo večjega kovača vam lahko naredimo...« In Edi je takoj povzdignil glas. »Če Novi tednik plača, potem pa lahko. Malo večjega,« se je nasmejal. In zakaj ne bi glavne jedi res izbral kar Edi? In jo je. Romba. pečenega v pečici. Kaj pa ruska hrana? »Podobno kol pri vas. Meso. Malo je razlik. Recimo ena od posebnosti je boršč iz rdeče pese, zelja, krompirja In mesa z veliko začimbami.« Sicer si celjska trLind-vajsetka rad privošči ribe, sam pa odlično pripravi krapa in ribjo ju-ho- »V Celju bom ostal tudi po koncu kariere« Ob jedi seje razvil zanimiv pogovor. Evo je zanimalo, zakaj je Edi kljub mnogim ponudbam ostal v Celju. »Veliko stvari je vplivalo na to, družino imam in tudi po končani karieri nameravam ostati lu.« Edi Kokšarov je vrhunski športnik. Ko je naš kolega Dean Šusler izpostavil nekaj njegovih večjih podvigov, je Ob pogledu na romba, pečenega v peuci, so se Ediju in Evi pocedlle sline. Na zdravjel Alja. Eva, Edi. Andrej in Dean (z leve). ta ugotovil» da vedno, ko je uvrščen v najboljšo postavo, po koncu kakšnega večjega tekmovanja ruska reprezentanca ne dobi medalje. Naš fotograf Gregor KatiČ, ki se še spominja zmagoslavja celjske ekipe leta 2004, ko je stal pod odrom in so po njem polivali šampanjec, je tako Evo in Aljo kot Edija presenetil z uokvirjeno sliko tega celjskega Športnika. Tudi Eva se še spominja tistih trenutkov. »Nisem mogla iti na sprejem rokometašev po povratni tekmi, ker smo bili v toplicah in me starši niso pustili domov. To sem rešila tako, da sem vse skupaj gledala v hotelu na televiziji. Ampak ni bilo isto.« Edi bi dogajanje izpred dobrih treh let Še enkrat ponovil. Čeprav je bila napetost pred odločilno cekmo velika. pravi. O solif rokometu in tračih Alja, ki nam je poslala pismo, je študentka slovenščine, sicer pa ima tudi Edijeva hčerka za najljubà predmet v šoli prav slovenščino. »Ma- tematika mi je kar šla. Nikoli se je nisem učil. znal sem jo pa dobro. Številke mi ležijo.« Alja in Eva potožila, da v gimnaziji dekleta pri športni vzgoji niso igrala rokometa, so imele pa dobro rokometno zaledje. Njune sošolke so bde danes uspešne rokometašice Ula Toplak. Tara Filipovič in Zala Bojo-vič, »Sem slišala, da se boste z družino selili,« namigne Alja. »Zaenkrat ni res, Pred dvema letoma se Je v Rusiji govorilo, da sem kupil hišo z jezerom, pa da sem na Proseniš-kem hišo kupil, vsepovsod imam hiše, zdaj moram samo izbrati, kje bom živel,« pove v smehu. »Ogledujemo si parcele, tudi hiše, ampak zaenkrat še nismo našli nič primernega.« Edi je Evi obljubil, da se bo z om-koma oglasil pri njej In kupil kokice, ona pa ni mogla skriti presenečenja. »Sem mislila, da si bol; vzvišen, pa vidim, da je ravno obratno.« ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATiČ česka Slovenka Lucija Čonkova je najbolj vročo čestitko dobita od bivšega člana laškega Zlatoroga Jacka Ingrama. Sama mu je čestitala, ker je dosegel kar tretjino točk za Helios v zednjem krogu Lige NLB. Romanca očftno prerašča v resno zvezo... Šampanjecso celjske rezervistke ob pomoči trenerja Željka Ciglarja odpirale že pred koncem podaljška, saj je bilo vsa odločeno. Celjankam pokal četrtič zapored Drugič zapored sla se v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja za košarkarice pomerili ekipi celjskega Merkurja in HiU. V dvorani Vitranc v Kranjski Gori so bile uspešnejše Celjanke. ki so odpor domačink strle po podaljšku. Lucija Čonkova je sicer sekundo pred koncem rednega dela tekme neuspešno metala za zmago, a je biîa vseeno izbrana za naj korist nejlo igralko turnirja. V finalu )e dosegla 25 točk Ln ulovila 8 žog- Sploh je blestela v podaljšku, saj je od Î3 celjskih bQo njenih 8 točk. V dodatnih petih minutah so Merkurjevke dosegle 10 točk zapored, ob koncu pa zmagale s 70:59. To je bil nov razlog za slavje, trener Žeijko Ciglar nadaljuje uspešno serijo na celjski klopi, seveda pa bo Se pomembnejša končnica državnega prvenstva. Po enajstih zaporednih pokalnih finalih - skupno dvanajstih - ima Celje pet lovorik. Še pred kratkim so Merkurjevke v prvenstvenem obračunu v Kranjski Gori »razbile« domačinke s 96:75, tokrat pa je bilo zelo negotovo. DS Foto: ALEKS ŠTERN, VIU ŠUSTER, KZS Ev3 Komplet je zaradi poškodbe morala parketzapustitize v uvodni četrtini. Boštjan Kuh Oba dvoboja ekip s Celjskega sta po pričakovanju v 14. krogu Jige UPC Tele-mach pripadla domaČima moštvoma. Zanimivo je» da so celo nekaj več težav imeli Laščani z Zrečani kot pa Hops i s Šent-jurčani. Trojica sama dovolj xa unago Hopsi so pričakali Šentjur-čane, ki so na Polzelo prišli z novim trenerjem Boštjanom Kočarjem. A tudi zamenjava trenerja ni pomagala ekipi Al-posa, kajti ekipa je v resni krizi, Samo v prvi četrtini so namreč uspeli po sicer slabem uvodu držati korak z moštvom Hopsov, ki je nato gospodarilo na parketu na Polzeli. Trojica Jasmin Čatovič (25 toi^k, 9 skokov), Vladimir Rizman (22, 4 trojke) in Rajko Ritu-per (25) je namreč neumorno polnila koš povsem nemočne obrambe Alposa. Z veliko gibanja in tekanja 1er menjavo mest so namreč domačini povsem zmedli Šentjurčane, zato tudi ne čudijo laički koši, ki so prišli po kar 24 asistencah igralcev s Polzele. Ti so tokrat pokazali velik moš-tveni duh, Proti takšni igri, predvsem gibanju, so bili gostje nemočni, prepočasni in so se držali le s trojkami ter tudi zahvaljujoč v prvem polčasu vehkemu številu izgubljenih žog Hopsov (12). Ob glavnem odmoru je bilo še samo +8 za domačine, ki pa so v začetku tretje četrtine hitro pobegnili na-His in nato to prednost samo mimo držali v svojih rokah. Agresivna igra v obrambi in omenjena trojica razpoloženih strelcev sta namreč narekovali potek tekme, v kateri so Hopsi vodili že za »Poškodba Kompletove je bila pravi šoififf Čeprav Je predsednik kluba Urban Majcen že zelo zagret za žensko košarko in stalni opazovalec na tekmah tako doma kot (udi na pomembnejših gostovanjih, pa sta z vsemi dogodki pod slovenskimi in tudi tujimi obroči tako sedaj kot v preteklosti izjemno dobro seznanjena tiskovni predstavnik ŽKK Merkur Uroš Kranjc in seveda direktor Matej Polutnik. Pri obeh je meja med resnimi pogovori in šalo dostikrat prefinjeno zamegljena. Polutnik je tokrat nihal med žalostjo in veseljem. Se je boj za novo lovoriko kaj razlikoval od prejšnjih? Da, kajti prej smo kar nekaj sezon bili nesporni favoriti tako v državnem prvenstvu kot pokalu. Zdaj je bilo drugače, saj so bile Hitovke domačinke v Kranjski Gori. Po spomladanskem porazu v finalu DP smo si začrtali triletni projekt, katerega glavna točka je povrnitev domačega primata. Če smo ga sploh izgubili- Z zmago nismo bili obremenjeni, a smo si jo zeio želeli. Vodstvo kluba ni pritiskalo na trenerja. Zavedali smo se, da bo odločila njegova psihološka priprava. Pritisk so igralke za razliko od zaključka prejšnje sezone dobro prenesle. Kaj pa vi osebno? Zase lahko rečem» da se sploh nisem obremenjeval s to tekmo. Do 15. ure v nedeljo, ko sem bil v bolnišnici pri zeio hudo bolnem očetu (Karel Polutnik je bil v mladosti uspešen celjski atlet, košarkar, rokometaš ..., op. p.). Dejal mi je, da si ze- Matej Polutnik lo žel: celjske zmage. Da se bo mnogo bolje počutil, če nam bo uspelo. Vse se je nenadoma povsem spremenilo v moji glavi in veselje po zmagi je bii o toliko večje. Zgodaj je Merkur v finalu izgubil Evo Komplet. Kaj se je zgodilo? Prodirala je pod koš in s hrbta jo je v koleno zadela nasprotnica. Osebna napaka ni bila storjena namerno. Eva je minuto ali dve vreščala od bolečin. Kolena je polno krvi in vode, šele magnetna resonanca bo pokazala, za kaj gre. Upamo, da ne gre za poškodbo križnih vezi, čeprav vse kaže na to. Njena morebitna daljša odsotnost bo zelo prizadela našo ekipo. Po odhodu z igrišča Kompletove so njetie soigralke obstale od šoka in so bile neprepoznavne v drugi in delu tretje četrtine. Šele tedaj so Ujele prejšnji ritem. Televizija Slovenija spet ni prenašala finalne tekme, na internetu pa je bilo moč videti, da Lucija Čonkova ni bila v ugodnem položaju sekundo pred koncem rednega dela tekme, da bi zadela za zmago. Se strinjate? Zadnji napad smo začeli 27 sekund pred koncem tekme. Domačinke so imele zgolj eno osebno napako. Torej so lahko še trikrat nepravilno zaustavljale naše igralke, ne da bi bile kaznovane s pro-srima metoma. Skupno Četrto osebno napako v zadnji četrtini so storile sekundo in desetinko pred koncem, tako da prave priložnosti v rednem delu ni biio. Kakšno je razmerje med Mateo Tavlć In Merkurjem. Je kaj novega? Z njo smo podpisali Štiriletno pogodbo, potem ko smo preko krovne organlzadje urejevali goro dokumentacije, da je mlada igralka sploh lahko zaigrala. Potem je zbolel njen oče, po operaciji v Ljubljani pa se je vrnil v Bosno in Hercegovino, z njim pa tudi Ma-tea. Stvar smo zamrznili, seveda pa je v tuje roke ne bomo spustili brez finančnega nadomestila. Vrniva se v Kranjsko Goro oziroma v Celje, kjer slavite osvajanja pokalov. Je bilo naporno? Seveda, kajri z Gorenjske smo se v svojo staro bazo, v Hotel Štorman vrnili Šele ob 23. uri. BiU smo precej utrujeni, ni bilo bučno, vseeno pa je trajalo tam do četrte, pete ure... DEAN ŠUSTER a lokalna derbija domaćinom : »Igralci so izpolnili prav vsa navodila!« - Boljša Rogaška kot Radenska Î1 točk (75:54) in lekmo mirio zaključili ob velikem, zasluženem aplavzu gledalcev, ^ri Alposu, kjer sta se sicer vi-leii želja in volja, kar pa je bi-o le premalo, ni bilo izrazite-^ strelca, ki bi znal potegniti / ključnih trenutkih. Kljub šte-nlnim menjavam novi strateg 5entjurčanov ni uspel najti praže peterke oziroma dobilne vek od nekdaj želi razumeti vzroke teb pravilnosti. Razumevanje nam namreč lahko omogoča vpliv na pojav, ali pa vsaj oceno verjetnosti za njegovo realiza* ci jo. Naštejmo nekaj pojavov, ki bi jih zanesljivo radi ime-h pod »kontrolo«: napovedovanje potresov, vulkanskih izbruhov in podobnih naravnih katastrof; Izbruhe epidemij, rakastih obolenj. Širjenje »govoric«, verjetnost revolucij, vojn. zakonskih prepirov, pretepov na nogometnih igriščih; pogostost izgovorjenih besed, pogostost mest z določenim števQom prebivalcev ... Ali imajo ti pojavi kaj skupnega? Pri čisti treznosti trdim, da so vsi ti pojavi »matematično« sorodni in se z matematičnega vidika obnašajo podobno kot kopica peska, na katero stalno nasipavamo pesek. Teorija, ki pojasnjuje stične točke teh pojavov, se imenuje »SAMOORGANl-ZIRj\NA KRITIČNOST«. To je področje znanosti, ki se je razvilo okoli leU Í990. Slednje raziskave so poslale pravi »modni bum«, kar dokazujejo številni citati v strokovni literaturi. Vsaj meni se zdi omenjen pojav izjemno uporaben in preko njega razumem praktično vso povprečno obnašanje ljudi. Tega mnenja seveda ni moja žena, ki je med številnimi alergijami postala alergična tudi na »mojo« samo-organizi-rano kritičnost, zato doma o tem pojavu raje veČ ne raz-prav i jam, Narava in univerzalnosti Pa pojdimo lepo po vrsti in povejmo, kako je z napovedovanjem prihodnosti. Še nedavno nazaj so se z napo- vedmi dogodkov ukvarjali predvsem razni preroki, vrači, Dani z A kiiala, ki pri tem uporabljajo karte, stekle ne krogle in podobne marčne priprave. Toda razvoj znanosti je v polnem razcvem in vse uspešneje dokazljivo razlaga, zakaj se je kakšen pojav dogodil v preteklosti in celo napoved uje prihodnost. Za slednje se lahko zahvalimo predvsem razvoju računalništva, ki dobesedno drvi z nam nepredstavljivo hitrostjo. Številni ugledni znanstveniki napovedujejo, da bodo »običajni« računalniki že v kratkem (nekaj 10 let) dosegli in presegli človeške možgane na skoraj vseh področjih! Statistične računalniške obdelave različnih naravnih pojavov odkrivajo presenetljive »matematične« sorodnosti med različnimi naravnimi poja\n, Posledično se vedno bolj brišejo ostre meje med znanstvenimi področji. Predvsem so' zanimiva t.i. »u-niverzalna obnašanja«, ki napovedujejo povprečno obnašanje kakšnega sistema. Vsem domači primeri univerzalnega obnašanja so npr. trditve, da so SavinjČani skopi, Crnogorci leni, pregovori »mnogo babic kilavo dete« in podobno. Kopica peska in samo-organizirana icriticnost Kdo bi si mislil, da se bodo kdaj vrhunski strokovnjaki, odrasli ljudje, v najpre-stižnejših svetovnih laboratorijih »igrali« s kopicami peska? Slednja kaže univerzalno obnašanje, ki je skupno številnim sistemov, ki jih sestavljajo »nežive« in celo »žive« komponente- Groba izvedba poskusa je prikazana na sliki. Na kopico peska stalno nasipavamo pesek in opazujemo, kako kopica rasle. Po določenem času kopica začnedobivati končno podobo. Kopica stalno raste, toda njena povprečna strmina se ne spreminjal Konstanten nagib omogočajo številni plazi, ki se sprožajo naključno v času in na naključnem kraju na kopici- Velikost plazu določa Število zrn peska, ki se sprostijo v njem. Meritve kažejo, da pogostost plazu določene velikosti opisuje t.i. potenčni zakon (glej dodatek in sliko). Pri tej odvisnosti so mnogo pogostejši »manjši« plazi, zelo redki pa »veliki« plazi. Naslednjič bomo spoznali povezavo med kopico peska in ostalimi številnimi pojavi v naravi (vrsta teh je našteta v uvodu članka) in vzrokih, ki vodijo do takšnega obnašanja v omenjenih sistemih. Matematični dodatek Malo srednješolske matematike nikoli ne škodi. Po-tenčno odvisnost zapišemo z izrazom y=a Pri tem je y odvisna spremenljivka. x neodvisna spremenljivka, a konstanta in n potenca. V primeru opisa velikosti plazov igra X vlogo velikosti plazu. Večji kot je večji je plaz in X ima lahko le pozitivne vrednosti. Verjetnost za plaz velikosti X pove spremenljivka y. Potenca n je za suh pesek grobo enaka -1, kralj SAMO novitednik iiiniiiw.novite(lnik.coin novi tednik 15 Ze 60 let na kraju zločina Celjski forenziki: vsako leto okrog 500 ogledov kaznivih dejanj, od manjših kaznivih dejanj do najhujših zločinov Samo v enem dnevu smo na slovenskih televizijah našteli več kot 10 nadaljevank» ki prikazujejo delo kriminalistov v preiskavah najhujših in najtežjih kaznivih dejanj. Redko katera nadaljevanka pa prikaže» kako so v večini primerov ključnega pomena kriminalistični tehniki ali bolj sodobno - forenzični preiskovalci. Njihovo delo je iskanje materialnih sledov, pri preiskovanju pa uporabljajo različne metode in sredstva s področja naravoslovnih in tehničnih ved. Na celjski policijski upravi deluje oddelek kriminalistične tehnike že 60 let, njihovi forenziki pa so do zdaj pregledali že več de* set tisoč sledov in krajev zločinov ter kaznivih dejanj na Celjskem. Center kriminalistične tehnike je deloval pod okriljem Oddelka za pobijanje kriminalitete v takratnem Poverjen i Sivu za notranje zadeve Celje. V letih po drugi svetovni vojni se je obseg dela kriminalističnih teh- IgorTauses. izkušen celjski hireniični preiskovalec Kriminalistični tehnik Zvonko Cirkulan, nepogreltjiv v preiskavi kraja dočina ni kov zelo razširil, navajajo v brošuri, ki so jo izdali ob 60-lelmci. Kriminalistični tehniki so prisotni pri og- V petek: od tatvine do trupla V petkovi šlevilki Novega tednika bomo delo forenzikov podrobneje opisali. Tako boste lahko Izvedeli» kako blizu realnosti so ameriške nadaljevanke in ali res forenziki lahko po kraju zločina hodijo lako brezbrižno, kot to počno v nanizankah. Prebrali boste tudi, kako lahko ugotovijo» kdo je na kraju kaznivega dejanja pustil svoje sledi oziroma prstne odtise in kako pomembno je delo forenzikov pri ogledu kraja nekega kaznivega dejanja. V prispevku boste izvedeli celo, v kakšnih razmerah truplo najhitreje razpade do nerazpoznav-nosti in Če so na Celjskem že morali kdaj truplo odkopali, da bi poiskali nove sledi in dokaze, s katerimi bi lahko razvozlali zločin. ledih umorov, sumljivih smrti, delovnih nezgod, železniških nesreč, vlomov, tatvin ter požarov. Včasih so se ukvarjali celo s pojavi kljukastih križe v, sovražnih parol 1er s ponarejenimi Številkami na kolesih in orožju. Na terenu torej skrbno zberejo sledi, ki jih v laboratorijih oziroma v za to primerih prostorih obdelajo, ocenijo, pojasnijo. Tako sestavljajo koščke zapletenega mozaika, ki nazadnje pomeni dokazno gradivo, navajajo na policiji. Tesno sodelujejo s kriminalisti, večkrat pa morajo nastopiti na sodišču, kamor jih pozovejo, da bi svoje delo zaradi posameznih primerov preiskovanja obrazložili in (udi sodišču pomagali razjasniti okoliščine pri sojenju, kadar seveda do sojenja pride. Kljub temu, da je v njihovem delovnem nazivu »tehnik«, so visoko izobraženi, bol) kot teorija pa so večkrat za njihovo delo ključnega pomena izkušnje. »Na terenu lahko zbereS ogromno sledi. vendar so tudi izkušnje tiste, na podlagi katerih vidiš, kaj je za nek primer pomembno. In tudi ne moremo reči, kakšen primer je težji, to je odvisno od okoliščin In primera samega,« razlaga kriminalistični tehnik Igor Tauses, ki tudi sodeluje pri izobraževanju policistov za kriminalistično-tehnična opravila, Razvoj tehnologije je prinesel svoje in danes je ekipa celjske kriminalistične tehnike opremljena sodobno in je tako primerljiva z ostalimi v zahodnem svetu, »V Celju smo dobili tudi novo kombinirano vozilo, ki je popolnoma opremljeno za zahtevnejše oglede kaznivih dejanj, posodobili smo tudi sistem za prstne odtise,« dodaja kriminalistični tehnik Zvonko Clrku-lan, tudi avtor brošure, ki je izšla ob 60-1 etnici Oddelka kriminalistične tehnike v Celju. Že vrsto let je strokovnjak za preslikavo sledov in delo s fotografijami ter ugotavljanje ponarejenih dokumentov in drugih listin. Tako Tauses kol Cir-kulan sta bila na skorajda vseh odmevnih umorih na našem območju. Tudi v Tekačevem. Poleg njiju na oddelku za kriminalistično tehniko delajo tudi ostali strokovnjaki, ki so usposobljeni za različna področja kriminala. Tudi denimo za preiskavo manjših kaznivih dejanj do prometnih nesreč, goljufij, ponaredkov ... V zadnjih letih celjski kriminalistični tehniki opravijo okoli 500 ogledov letno in podajo tudi okoli 150 različnih strokovnih mnenj. Poleg tega pa je še tu delo v laboratorijih, kjer denimo v letu dni izvedejo med drugim okoli 450 preliminarnih testov drog oziroma substanc, ki jih zasežejo. V primeru, da se pokaže sum kaznivega dejanja, pošljejo snov čudi v Center za forenzične preiskave v Ljubljano v nadaljnje postopke, v primeru da gre »le« za prekršek, izdelajo poročilo o svoji preiskavi. Ne glede na to. da sta stopnja kriminala in število najhujših kaznivih dejanj pri nas nižja kol na zahodu, pa se tudi naši forenziki dnevno srečujejo z zapletenimi primeri. Vidijo marsikaj, od droge do trupel na kraju zločina in ob obdukciji. SIMONA ŠOLINlC Foto: ALEKS ŠTERN HALO, 113 Prijeli tatice _ v soboto zjutraj je nekdo • vlomil v trgovino v Bežigraj- 2 ski ulici v Celju. Policisti so S v bližini prijeli dva od treh ' osumljencev in jima tudi od- S vzeli prostost. Eden od nji- ® ju je mladoleten. Trije ne- J pridipravi so iz trgovine S ukradli tri prenosne računal- fi nike, ki so jih med begom J odvrgli, trgovino pa so oŠ- js kodovali za skoraj dva tisoč evrov. Neinana voznika Na cesti VoJnik-Frankolovo, izven Ivence, je v petek ob 22.30 uri voznik belega renault megana zapeljal s ceste. Po izjavi voznika naj bi mu nasproti, po njegovi strani vozišča, pripeljalo neznano vozilo. Priče nesreče dodajajo, da sta iz smeri Vojnika proti Frankolovem v omenjenem času vozili dve osebni vozili, eno naj bi bilo rdeče barve. Ravno v neposredni bližini teh dveh vozil, je za zdaj še iz neznanega vzroka voznik osebnega avtomobila renault megane zapeljal s ceste. Zaradi razjasnitve okoliščin in zbiranja informacij policija neznana voznika omenjenih vozil in vse ostale morebitne priče dogodka poziva, da pokličejo številko 113 oziroma anonimno Številko policije 080 1200. Praznični tatovi in vlomilci Konec minulega tedna je z gradbišča športnega parka v Rogaški Slatini ukradenih 100 kosov mavčnih plošč in 120 kosov aluminijastih profilov. Škode je za okoli dva tisoč evrov, storilcev pa še ni. Z dvorišča podjetja v SernČevi ulici v Celju je nekdo med prazniki s tovornega vozQa ukradel aluminijasto stranico, vredno več kol tisoč evrov, z delovnega stroja v tušu pa so neznanci pobrali blatnike. Vlomili so ludi v kletne prostore stanovanjske-ga bloka v Pohorski ulici v Celju, izginilo je več kosov pohištva, televizor in hladilnik. Lastniku so na lak način povzročili 2.500 evrov Škode. Tarča vlomilcev je med prazniki bilo tudi podjetje v Kidričevi ulici v Celju. Tatov so odnesli 1400 kilogramov aluminijastih ploŠČ, vrednih približno šest tisoč evrov. V petek pa je nekdo vlomil v avtomobil, parkiran na Dečkovi cesti v Celju, in odnesel torbo z dokumenti. Čigavi so prstni odtisi na kraju umora? Pretep sredi Celja Celjski policisti iščejo neznance, kj so v soboto, nekaj minul čez 18. uro, na Ljubljanski cesti v Celju pretepli moškega. Po do zdaj znanih podatkih naj bi dve osebi urejevali eno izmed izložb, ko so mimo prišli trije mladeniči in delavca začeli izzivati in brcati v steklo. Delavca naj bi jih poskušala umiriti in se jih rešiti, a so se mladeniči kasneje vrnili nazaj in enega začeli na ulici pretepati. Poškodovani naj bi se po pomoč zatekel v bližji lokal, kamor naj bi mu napadalci sledili in ga s steklenico udarjali tudi po glavi. Napadalci, po opisu sodeč gre za mladoletnike, so zbežali še pred prihodom policistov. Ti so podali kazensko ovadbo zoper neznane osebe, storilce pa še iščejo. K sreči jo je napadeni odnesel le z lažjimi poškodbami. 16 KULTURA novi tednik Malgajdva ulica je v Celju na Otoku. Od Malgaja do Vege V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Mâlgâjeve ulice> ki na Otoku v Celju povezuje Jurči-čevo in Čopovo ulico. Poimenovali so jo po borcu za severno mejo Pranju Mal-gaju. Rodil se je 10. novembra 1894 v HruSevcu pri Šentjurju v železničarski družini. Družina MaJgajevih je veljala za narodno zavedno in tudi napredno. O tem priča tudi to, da je oče kljub borni plači omogočil študij trem sinovom. Franjo je kot najmlajši med njimi po končanem osnovnem šolanju v domači šentjurski ljudski šoli leta 1907 odšel v Celje, kjer se je vpisal v slovensko-nemško nižjo gimnazijo. SlediJ je sodobnemu političnemu dogajanju v Celju in se zato kmalu priključil narodno radikalnemu dijaškemu gibanju. Ta politična smer je po balkanskih vojnah dalo tudi jedro revolucionarno in pro jugoslovansko usmerjenega pre-porodovstva. Z njim se je spogledoval tudi Franjo Malgaj. V poletnih mesecih» ki jih je Franjo Malgaj preživljal predvsem doma, Je z veliko vnemo zbiral domaČe ljudsko blago. V tem času je zapisai več kol 150 ljudskih pesmi, ki jih je zbiral ob porokah in drugih priložnostih, in jih pošiljal Kailu Streklju. Ta je v zbirki Slovenske narodne pesmi med svojimi sodelavci navedel tudi ime takrat Še dijaka Pranja Malgaja. Ko je obolel na pljučih, se je prešolal na kranjsko gimnazijo, toda Že po letu dni je odšel v istrski Paiin. Eden od razlogov za odhod je bila politična in narodna mlačnost gorenjskih dijakov. V Pazinu se je hitro znašel in deloval tudi kulturno. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga že 1. oktobra 1914 vpoklicali v vojsko in postal je vojak znamenitega 87. celjskega pešpolka. Po letu dni šolanja za rezerv-ne oficirje so ga poslali na Soško fronto, kjer je bil v bitki pri Doberdobu ranjen. Po ozdravitvi je morals 87. celjskim peš-polkom oditi na južnotirol-sko bojišče. Na tem bojišču se je izredno izkazal, saj je po izgubi strateške vojaške kote na vrhu Monte Zebia, ki so ga osvojili Italijani, s pomočjo peščice vojakov, ki jih je sam izbral, v nočnem napadu avstrijski armadi ponovno vrnil strateško točko. Za to dejanje je prejel najvišje avstrijsko odlikovanje, zlato medaljo za hrabrost, kar ga je po takratnih vojaških pravilih oproščalo nadaljnjega služenja na fronti. Avgusta 1918 je Franjo Malgaj prebival pri šentjurskem rojaku Osetu na Tolstem vrhu pri Prevaljah, kjer je med drugim tudi spoznaval takratni položaj Slovencev na Koroškem in pomagal pri ustanavljanju narodnih svetov in vaških straž v Mežiški dolini. Zgodbo o Franju Malga-ju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Koso 1. novembra 1918 popoldne vojaki in časmiki celjske gamizije v Narodnem domu postavili za svojega poveljnika nadporočnika San-cina in popoldne v prisotnosti predsednika narodnega sveta za Celje pred sokolsko zastavo prisegli novi drŽavi, je bil Franjo Malgaj že v Celju. S činom nadporočnika je prevzel vodstvo zunanje vojaške službe, ki je s pomočjo manjšega vojaškega odreda in narodne straže skrbela za varnost na železnicah in cestah v Celju in okolici. Ko so nemški oboroženi oddelki iz Celovca zasedli Mežiško dolino, je narodni svet na Prevaljah zaprosil vojaško poveljstvo v Celju za pomoč. Ker celjsko poveljstvo ni imelo dovolj vojakov, se je stvari lotil kar Malgaj sam. Uspelo mu je pridobiti 44 prostovoljcev. pretežno Šentjur-, čanov, Teharčanov In Savinj-čanov.Tiso6- novembra 1918 s štirimi strojnicami krenili proti Dravogradu. Malgaj je s svojimi vojaki, nekaj dni po prihodu so se jim pridružili narodna straža iz Slovenj Gradca, nova četa iz Celja in 40 srbskih pro-stovoljcev, kmalu obvladal Mežiško dolino. Konec novembra je poveljeval 170 vojakom in 23. novembra 1918 je čez Pliberk zasedel tudi vso Podjuno, 30. novembra pa vkorakal v Velikovec, Kljub velikim Mal gajevim uspehom na Koroškem se je tehtnica kmalu obrnila. Nerazumevajoča ljubljanska oblast mu je naročila, da se vrne v Mežiško dolino in tam ustanovi vojaško okrožje. Razočaran nad odločitvami se je Malgaj aprila 1919 vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu. Njegov cilj je bil postati novinar. Aprila 1919 se je situacija na Koroškem kljub navideznemu premirju začela ponovno zapletati. Ofenziva slovenskih čet na Koroškem, ki se je začela 29. aprila 1919, se je že v treh dneh klavrno končala. Franjo Malgaj se je s svojo vojaško skupino vrnil in vkopal na pobočju gričevja okoli Raven na Koroškem in Prevalj, razstrelil železniško progo in tako onemogočil prihod avstrijskih sil. 6. maja 1919 je po uspešni obrambi napada avstrijskih sil Malgaj želel s pobočja Tolstega vrha pregledati, kakšen je položaj. Splezal je na neko drevo, pri tem pa mu je nenadoma eksplodirala ročna granata, ki jo je imel pripeto za pasom, in ga usodno ranila. Kmalu za tem je za posledicami ran tudi umrl, Franja Malgaja so najprej pokopali na ravenskem pokopališču, vendar so njegovo truplo še isto le 10 izkopali in ga 26. oktobra z vsemi slovesnostmi prepeljali v domači Šentjur ter ga tam tudi pokopali. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Vegove ulice, ki jev Celju na Po-lulah. Tolkalni bum v Žalcu Na mednarodnem festivalu tolkalnih skupin bo v petih dneh nastopilo pet skupin Od danes pa vse do sobote se bo v žalskem Domu n. slovenskega tabora dogajalo - Žalec namreč gost! Buro íe$t ti, drugi mednarodni fest i vaj tolkalnih skupin. »S STOP-om, slovenskih tolkalnim projektom, smo veliko gostovali po svetu in na raznih festivalih videli, kako lepi dogodki so to. Seveda se je porodila ideja, da festival pripravimo tudi v Sloveniji. Zaradi lanskega izjemnega odziva se festival spet vrača v Žalec, tokrat še v moČnejšizasedbi,«je na včerajšnji novinarski konferenci povedal umetniški vodja Dejan Tamše. ki skrbi za vsebino festivalskega dogajanja. Za organizacijo stojijo v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem, čigar direktorica Tanja Razboršek Re-har je »priznala«, da so bili lani »naivni in pogumni, ko smo začeli z organizacijo, vendar se je izkazalo, da je šlo za pravo odločitev«. Tamše je prepričan, da je Žaiec pravo mesto za organizacijo festivala, saj ni težav 8 transportom niti namestitvijo, predvsem članov tujih skupin. Sicer se letošnji festival dogaja v trikotniku - poleg Žalca bodo tuje skupine nastopile Še v hrvaškem Bjelovarju in avstrijskem Gradcu. »S tem se cena razpolovi, saj bi bila v nasprotnem organizacija pretiran finančni zalogaj in bi težko pokrili stroške. Tako pa imajo tuje skupine po štiri koncerte.« Proračun žalskega festivala se giblje od 12 do 15 tisoč evrov, večino denarja pa pridobijo Iz vstopnic in žalskega proračuna. Ministrstvo za kulturo jim je lani dodalo 417 evrov. Od »naših« do legend Na petdnevnem festivalu se bo predstavilo pet skupin. Letos še naprej negujejo lani zastavljen koncept, da ponudijo priložnost tudi slo- Prtrfa&or Dejân TamŠe piavi, da med mladimi vlada veliko zanimanje za učenje tolkal, Slovenijo pa v evnip-skemtolkalnem prostoru umelea na sredino. venskim glasbenim skupinam, »ki se drugače težko predstavijo ali jim za nastope ostajajo zakotni prostori«. Slovenske barve bodo letos branili študentje iz ljubljanskega Studia za tolkala Akademije za glasbo, ki bodo danes, torej v torek, tudi odpdi festivalsko dogajanje. Tudi zaključili ga bodo »naši<^, in sicer bodo v soboto nastopili člani Tolkal nega ansambla Glasbene Šole Celje, njihov umetniški vodja je Damir Korošec. »Sodelujejo učenci višjih letnikov, imajo pa izredno zanimiv, gledljiv in p osi uši j iv program na profesionalni ravni.« je povedal Tamše, ki je med tujci» zaradi najdaljšega staža, izpostavil francosko skupino Percussion claviers de Lyon. Člani, ki se bodo v Žalcu predstavili v sredo, se ponašajo z bogatim repertoarjem, od klasične do filmske glasbe, ki menda prepriča še največjega skeptika. V četrtek bo v Žalcu nastopila legenda, John Beck, svetovno znani timpanist, ki je s svojim umetniškim delovanjem pustil pečat po vsem svetu. »Prihod Becka pomeni podobno, kot če bi v Celju nastopil Robin Wi-liams,« je duhovito ponazoril Tamše. Beck bo nastopil s skupino The Eastmen per- cussion ensemble, skupaj pa bodo predstavili ameriški pristop k tolkalom. Kot zadnje, petkove goste, je Tamše napovedal Global percussion network, švedsko-mehiško skupino, v njihovem repertoarju pa se prepletata švedska hladnokrvnost in mehiški temperament. Sicer so organizatorji na drugem festivalu v Žalcu stopili kar za nekaj korakov naprej. Vsako dopoldne bodo namreč pripravljali 1.1 «ma-sterclasse«. »Gre za predavanja priznanih profesorjev, in to brez kotizacije, za kar vlada izjemno zanimanje. Doslej smo to obliko pedagoškega dela poznali le iz tujine, in lahko rečem, da smo pripeljali goro k Mohamedu,« je ponazoril Tamše. Tudi v popoldanskem programu bodo uro pred koncertom skrbeli za neke vrste sejemsko dogajanje, v katerem se bodo predstavljali različni proizvajalci glasbil, na voljo pa bo tudi glasbena literatura. Zadnja dva dneva, v petek in soboto, bodo pred Domom II. slovenskega tabora nastopili še člani laške tolkalne sekcije, kj je znana po »šovih« izven dvoran: »Da bodo raz-b ob nali po Žalcu, kaj se dogaja.« Koncerti tolkalnih skupin se bodo vsak dan v Domu 11. slovenskega tabora v Žalcu začeli ob 18. uri, vstopnice po 5 evrov pa so na voljo v žalskem Ticu. Še eno novost napovedujejo organizatorji, in sicer obogateno sceno z boljšo razsvetljavo. »Lani so nam Avstrijci pokazali, kako se to dela in kako je lahko posamezen nastop atraktiven tudi za oči,« je omenil TamŠe, kot glavni cilj pa upal na »na pol polno« dvorano na vsakem koncertu. Tako bi bil dosežen eden od pomembnih ciljev, ki so si jih zastavili organizatorji, US Tolkalni trio (Eva. Katarina in Damir sicer pomagajo pri organizaciji festivala), so sestavili posebej za včerajšnjo novinarsko konferenco. novi tednik KULTURA Z glasbo od malih nog Celjska hariistka in flavtist Ana in Luka Železnik sestavljata duo Pan'arpa Pred kratkim sta se na Rečici ob Savinji predstavila sestra in brat» Ana in Luka Železnik, ki delujeta v duu Pan'arpa. Harfistka in flavtist izhajata iz celjske glasbene družine in sta že od malih nog v stiku z glasbo. Prvi poskusi skupnega muziciranja so se začeli kot kratkočasje v družinskem krogu. Domača glasbena zabava je kmalu prerasla v prilo^ostne nastope na raznih prireditvah in odprtjih v Celju In okolici. Luka, letnik 1983, se je začel učiti flavto v celjski glasbeni Soli pri Mojci Fideršek. Po maturi je Študij nadaljeval na ljubljanski akademiji za glasbo, kjer je Študiral pri Fed j i Ruplu, medtem ko od leta 2004 Študira na univerzi za glasbo in upodabljajočo umelnosi na Dunaju vraz-redu Hansgeorga Schmeiser-ja. »V lem Šolskem letu končujem prvi del Študija, potem bom videl, kaj bom,« je omenil Luka, ki si med drugim želi, da bi svoje bogato glasbeno znanje lahko delil tudi z drugimi glasbeniki. »Študij na Dunaju je super, saj je to meslo glasbe, prava meka za študente. Dogajanje spremlja velika glasbena ponudba, slišiš veliko zanimivih stvari, tudi univerza je na ravni ... A vendar se je tudi domov v Celje lepo vrniti. Kar se glasbe tiče, si želim, da bi imel možnost na nek način Tnje Železníkovi na koncertu na fíečíci ob Savinji, kjer ja Ano in Luka občinstvo sprejelo s precejšnjim navdušenjem. to znanje posredovati ljudem. Načrt je, da bi delal v kakšnem orkestru ali šoli.« Seveda sta Železníkova, ki ju je na nastopu na Rečici spremljal oče, veliko vadila že v otroških letih. Včasih jima je bilo treba sicer prigovarjati. »Večinoma pa je kar samo šlo, kerimava rada glasbo,« se je prešerno nasmejala Štiri leta mlajša Ana, ki je letos od septembra študentka v razredu prof. Mojce Zlobko - Vajgl na akademiji za glasbo. Sicer je bilo letošnje leto za Ano precej uspešno, saj je med drugim na mednarodnem tekmovanju Ithaka 2007 v Ljubljani in na L mednarodnem tekmovanju harfistov v Velenju osvojila zlato plaketo. »V Ljubljani za-čenjam novo obdobje. Imam veliko dela in vaj, vendar je to tisto, kar hočem,« je pripovedovala Ana, »računam, da bom lahko koncertna harfistka. Sicer si včasih želim, da bi lahko poučevala, vendar se vidim na odru.« Ime Pan'arpa jesestavlje-no tz imena grškega boga pastirjev Pana, medtem ko je arpa italijanska beseda za harfo. Brat in sestra sta svoje glasbeno znanje začela združe- vati ob koncu Aninega srednješolskega Izobraževanja. Sicer sta vmes sodelovala z več glasbeniki, nastopala na različnih prireditvah, pri čemer tudi doma še vedno zaigrata skupaj. Ana obožuje En-yo, Luka se loti tudi džeza, vendar... »Klasična glasba nama ne predstavlja zgolj dela. saj jo imava srčno rada, ker naju sprošča in osrečuje. Zato druge glasbe niti ne potrebujeva,« sta pripovedovala mlada glasbenika iz dua Pan'arpa, ki naslednji celovečerni koncert načrtuje 23. maja v Celju v okviru programa Društva ljubiteljev umetnosti Celje. US _^ Spodbujali bodo branje v Celju od konca lanskega leta deluje podružnica Bralnega društva Slovenije. Gre za tretjo slovensko iokalno podružnico. Njeni začetki so v Šolskem centru Celje, v njej pa je trenutno 30 čianov. V bližnji prihodnosti želijo njihovo Število le povečati. Ustanovitev podružnice ima velik pomen, pravi predsednica Tanja Jelenko. »Gre za to, da se lahko tudi strokovnjaki z našega območja uveljavijo in pomagajo Širiti t. i. bralni virus.« Slovensko društvo je sicer nastalo že leta 1995 in je vključeno v mednarodno bralno zvezo. Člani tako sodelujejo na evropskih in mednarodnih kongresih ter opozarjajo na probleme branja in možne rešitve. Letošnje srečanje bo na Kostariki. »Smo zelo dejavni, bi pa želeli še večjo množičnost, ker se mi zdi, da je zavedanje o pomenu branja in pismenosti še premalo razširjeno.« Z branjem se namreč izboljšuje tudi pismenost in dosedanja prizadevanja različnih društev na tem področju so že dala rezultate, saj se Slovenija po pismenosti uvršča višje kot v preteklosti. V društvo želijo poleg strokovnjakov vključiti tudi dijake in študente, mrežo že širijo v Velenje. Nove člane bodo sprejemali tudi na naslednjem srečanju, ki bo 14. februarja v knjižnici Šolskega centra Celje, oktobra pa želijo pripraviti posvet strokovnjakov s področja bralne kulture iz vse Slovenije. ANDREJ KRAJNC Tanja Jelenko, predsednica celjske podružnice Bralnega društva Slovenije Na pravi poti do uspeiia Eva-Nina Kozmus iz 2alca je obetavna mlada glasbenica, o kateri se bo zagotovo še veliko pisalo in govorilo. Igranje flavte je njeno največje veselje, njen cilj pa nič drugega kot postati uspešna flavtistka. Eva-Nina je osnovnošol-ka. obiskuje 6. razred glasbene šole v Celju, za njo pa so že številni izvrstni dosežki na raznih tekmovanjih. Tako se je že leta 2005 udeležila mednarodnega tekmovanja flavtistov v Požarev-cu, kjer je prejela zlato priznanje, leta 2006 je na državnem tekmovanju v solfeggiu z 99,83 točke prejela zlato priznanje in drugo nagrado. Lani je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja v disciplini flavta osvojila zlato plaketo, prvo nagrado, posebno nagrado za izvedbo obvezne skladbe slovenskega skladatelja, posebno nagrado za osvojenih 100 točk in nastop na koncertu prvo-nagrajencev. Zlato plaketo, prvo nagrado, posebno priznanje žirije in organizacijskega odbora za doseženih 100 točk je kasneje ponovno prejela na državnem tekmovanju, ob tem pa Še nagradno štipendijo, ki jo podeljuje ministrstvo za šolstvo in šport, ter nagradni koncert v dvorani Slovenske filharmonije. Aprila lani se Je vnovič udeležila med-narodnega tekmovanja flavtistov v Požarevcu, kjer je osvojila zlato priznanje in za doseženih 100 točk naslov laureat tekmovanja. Kot najmlajša kdajkoli je imela 13. novembra lani v dvorani Slovenske filharmonije koncert v okviru prireditve Mladi mladim in v organizaciji Glasbene mla- dine ljubljanske. Dober teden zatem se je udeležila tekmovanja mladih flavtistov v Kopru, ki je potekalo pod imenom Flavtlstra v treh starostnih kategorijah. Kot ena najmlajših v srednji kategoriji je osvojila prvo nagrado in naziv zlata flavtistka s pokalom in s tem nastop na zaključni prireditvi. Kot posebno nagrado so ji podellU snemanje tekmovalnega programa v studiu Radia Koper. Z velikim pokalom so jo na zaključni prireditvi proglasili tudi za najobetavnejšo udeleženko tekmovanja nasploh, s tem pa ji za nagrado podelili pokal in javno učno uro na Festivalu flavtistov v Zagorju 2008 ter zbirko skladb za flavto avtorja Bojana Glavine. Eva-Nina Kozmus je članica simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje in GS Risto Savin v Žalcu. Redno se udeležuje tudi poletnih šol flavte in seminarjev, pri čemer ima osmošolka še eno veUko veselje. Ob igranju na flavto trenira karate v KK Žalec, kjer je mojstrski kandidat. >»0s voj enih imam že preko sto medalj in pokalov, tudi na mednarodni Obetavna flavtistka Eva-Nina Kozmus ravni. V zadnjem času, ko imam s flavto in šolo toliko dela, treninge res morda malo zanemarjam, ne mislim pa jih opustiti,« pravi simpatična trinajstletnica, ki se v pogovoru spet vrne k svoji največji ljubezni -flavti. Pravi, da tako zavi- dljivih uspehov zagotovo ne bi dosegla brez pomoči učiteljice flavte Milene Lipov-Šek in pianistke Mateje Ur-banč, s katero sodeluje. Kakorkoli, Eva-Nina je na pravi poti, da se razvije v odlično flavtistko. BOJANA AVGUŠTINČIČ 18 ^BRALCI POROCEVALCI novi tednik Čebelice brenčale v Zrečah Odbojkârskd Sola Čebelica is odbojkarski klub Comet Zreče sta pripravila 3. božično srečanje čebelic. V igri se je pomerilo 130 osnovnošolk, ki vadijo pod okriljem odbojkarske âole Čebelica v Zrečah. Vitanju. Poljčanah. Oplotnici, na Frankolovem in v Ločah. Strokovni vodja šole je profesorica športne vzgoje Lucija Vrbovšek, ki bdi nad strokovnostjo programa, ki ga po posameznih šolah izvajajo Monika Kotnik» Maja Ka- meník, Klementina Mlaker, Laura Ziebarth in Urška Kac-bek. Med najmlajšimi deklicami (1. in 2. razred) je zmagala ekipa čebelice iz Oplotnice, pred Meiuijčicami iz Oplouii-ce in Sindy iz Poljčan. V naslednji starostni skupini (3. in 4. razred) so bile najboljSe Tarantele iz Poljřan, druge so bile Nike iz Poljčan in tretje Super punce iz Zreč, V skupini najstarejših deklic (5. do 9. razred} so postale zmagovalke 3. božičnega turnirja deklice iz ekipe NMN Zreče, 2. mesto si je priigrala ekipa Frankolovo i, tretje so bile Divje mačke iz Oplotnice. Ob koncu turnirja so najstarejše Čebelice, ki že tekmujejo v državnih ligaških tekmovanjih za starejše deklice, prikazale elemente odbojkarske igre na velikem igrišču. Zelo lepe in privlačne akcije so z aplavzi nagradili številni gledalci v športni dvorani. MSP Presenečenje za Bojana Veliko ljudi se je minule iini ^pra^evalo. kA) podariti ZA praznike bližnjim in prijateljem. Darila so bila na vsakem koraku, vabile so razkošno okraiene trgovine. Vendar vsa darila ne morejo nadomestiti tistega, ki so ga prijatelji podarili invalidnemu Bojanu Lipov* skemu. Začelo se je z željo, ki jo je Bojan izrazil večkrat in sicer, da bi se rad rokoval z rokometašem Edijem Kok-šarovom. Ker je Bojan invalid, tudi ne hodi na tek- me, tako je svojega rokometnega asa gledal le na televiziji. Beseda je dala besedo, našli so se prijatelji, ki osebno poznajo KokSa-rova in ljudi iz rokometnega kluba. Tako so 12. decembra peljali Bojana na rokometno tekmo med Pre-ventom in Celjem. Dogovorjeno je bilo> da se po tekmi dobijo v garderobi, kjer se bo Bojan srečal s Kokšaro-vom. To se je tudi zgodilo. Srečanje je bilo za Bojana tako ganljivo, da je od sreče jokal in sploh ni mogel zastavljati vprašanj, ki smo mu jih napisali za razgovor. Tudi KokŠarov je bil vidno ganjen, ko je videl, kakšno veselje je pripravil Bojanu, l^jatelja sta nato zastavljala vprašanja namesto Bojana, ki nikakor ni prišel k sebi. Tako smo vsi skupaj pripravili Bojanu prelep praznični december, ki ga najbrž nikoli ne bo pozabil. Zahvala velja predvsem Ediju Kokšarovu in rokometnemu klubu. DANICA OJSTERŠEK Foto: DANI JAZBINSEK novitednik www.novitednik.com Petdesetletnica mature MinUo je dobrih pet let, ko smo nekateri sošolci, pozneje med drugim tudi dijaki srednje kmetijske Šole, praznovali 50. obletnico absolviranja nižje kmetijsko-živilske šole v Šentjurju pri Celju, že smo dočakali 50. obletnico mature letnika 1953-57 na SKS v Mariboru. Zbralo se nas je kar lepo število, in sicer iz 4. a Bogomil Bratina s soprogo Hedviko, Milan Frece s soprogo Malčko, Božidar Kunej s soprogo Majdo, Otmar Lipov-nik, Simon Petrovič, Jože Pučko s soprogo Anico in Val-ter školaris s soprogo Heleno. Iz 4. b: Leopold Brumec s soprogo Mileno, Franc Jarc s soprogo Marijo. Nežka Medved s soprogom JoŽe-tom, Albert Lichtenegger s soprogo Pavlico, Anica Še-ruga s soprogom Ludvikom, Frančišek Toplak. Bogomir Vavpotič 5 soprogo Justino, Marija Vuherer in Vladislav Žnidarič. Šola nam je nudila veliko teorije in praktičnega izpopolnjevanja. Živeli smo skromno in težko, pa vendar po štirih letih šolanja prišli do mature in do poklica. Tedanji ravnatelj SKS univ. dipl. ing. agronomije Josip Buti-nar nas je bodril in uspešno vodil ustanovo s približno 200 dijaki in 30 profesorji različnih strokovnosti. SKŠ je imela tudi svoj internat z vso oskrbo. Naše druženje je oiganizi-ral naš sošolec univ, dipl. ing, agr. Jože Pučko. Najprej nas je sprejel v šolski kJeti, kjer je degustacijo vin vodil on sam. Z obiskom šole nas je počastil sedanji ravnatelj Šole Anton Krajne. Ogledali smo si tudi fakulteto za kmetijstvo Meranovo, vinograde, prostore, v njihovi kleti pa okušali njihova odlična vina. Od tam smo se odpravili na turistično kmetijo Černe v Razvanju, kjer smo se ob dobri hrani, žlahtni kapljici in domaČi pesmi prav lepo imeli. ALBERT LICHTENEGGER Srečanje upokojencev občine Laško December je mesec za polaganje računov in obujanje spominov na preteklost. Je mesec srečanj in druženj, izrekanj vsega dobrega za naprej. Obenem pa čas za srečanje starih prijateljev, danes upokojenih delavcev in sodelavcev določene organizacije. Eno izmed njih je bilo v ponedeljek, 17. decembra v Gostišču Most v Laškem. Zbrali smo se upokojenci nekdanje občine l^ško. Nekdanje zato, ker je občina danes razdeljena na tri enote: na občini Ijško in Radeče ter na Upravno enoto Laško. Zbralo se nas je šestindvajset. Odzvali smo se vabilo sedanjega župana Franca Zdolška in v. d. načelnika upravne enote Aleksandra Sa-bolčkega. Po pozdravnem govoru župana je sledilo tradicionalno kosilo, nato pa klepet in obujanje spominov Z minuto molka smo se spomnili tudi več kot petindvajsetih nekdanjih sodelavcev, ki jih ni več. Za zaključek je vsak prejel rokovnik in stenski koledar s kuUumozgodovlnski-mi motivi Laškega. Bilo je lepo. Zato se v imenu vseh udeležencev srečanja zahvaljujem obema vodilnimi delavcema občine in UE Laško, vsem ostalim pa v letu2008 obilo zdravja in delovnili uspehov. RUDI VREČAR ^ m ncvi tednik BRALCI POROCEVALCI 19 Praznične lučke tudi v iViaii iiiši Predsednica društva Materina dušica Ada Požeg in skrbnica Male hiše Simona Simon se predano trudita, da se otroci, ki najdejo v hiši toplo in varno zavetje, počutijo prijetno s pridihom družinske topline, za katero so za svojimi štirimi zidovi zaradi različnih družinskih kriz prikrajšani. V minulih prazničnih dneh so Še posebej poskrbeli, da ranjeno otroško dostojanstvo ni preveč pogrešalo vsega tistega» kar imajo na razpolago drugi otroci. Predpraznično veselje so v Mali hiši najprej pričarali Novi apostoli, ko so jih obiskali in prinesli donacijo za ogrevanje in hrano. Pravo božično vzdušje pa so doživeli na bazarju mednarodnega zdru- ženja žensk SILA v Ljubljani, kamor so se odpeljali z lastnim kombijem. Tam so bili obdarjeni, na dobre ljudi pa so se spomnili tudi sami in jim kot simbol varnega zavetja podarili ptičjo hišico z zahvalnim napisom. Takšno hišico so podarili tudi Lions klubu Ljubljana. Praznično vzdušje so si pričarali z lučkami na oknih doma, ga okrasili, izdelovali so viiiike, zase in xa svoje starše pekli pecivo, se udeležili delavnice izdelovanja advent-nih venčkov In vizitk v Kozjanskem parku, na sam božični večer pa skupaj pripravili večerjo. Simona Simon je kot skrbnica od letošnjega julija zaposlena v Mali hiši in sku-paj s Požegovo porabita ve- Društvo Materina dušica se Irudi reševati družinske težke razmere s svetovanjem za s(arše> ki želijo rešiti družinske odnose in poskušati reševati situacijo v dobrobit otroka ob ločitvi. Takšni razgovori so na voljo vsak petek. Enkrat mesečno pa izvajajo skupinsko samopomoč za starše, ki želijo spremeniti stare vzorce obnašanja. Pokličejo lahko na telefonsko številko OS 80 9S 088. liko časa za vzdrževanje hiše, Veliko časa jima vzame tudi iskanje donatorjev, ki s svojimi različnimi prispevki poskrbijo za oskrbne dni otrok in prevoze z lastnim kombijem. Tako sla za ogrevanje Male hi§e v letošnji zimski sezoni poskrbela Kozjanski park in občina Kozje, ker pa drva ne zadostujejo. so s pomočjo mnogih donatorjev nabavili tudi olje. Sicer pa občina Kozje pomaga tudi s stalnimi do-nacijami, v veliko pomoč pa jim je tudi zavod za zaposlovanje, ki pomaga z zaposlovanjem delavcev preko javnih del. Posluh za pomoč ima tudi občina Šentjur, ki jim je tudi že pomagala s svojimi sredstvi. Za učno pomoč so jim po potrebi na razpolago prostovoljke. Ob vikendih in praznikih, če le dopuščajo družinske razmere, lahko oiroci odidejo k svojim, ta čas pa tople prostore napolnijo udeleženci Palčkovih taborov, ki so brezplačni. Tudi tukaj imajo glavno besedo donatorji. MAJDA REZEC Krvodajalske akcije Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije v mesecu januarju. Na Celjskem je bila prva krvodajalska akcija v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici, kri pa bo mogoče darovati Še 10. januarja v Rogaški Slatini v gasilskem domu Steklarne, 16, januarja v Nazarjah v kulturnem domu, 17. januarja v Rogaški Slatini v kul- turnem centru, 18. januarja na Polzeli v učilnici pred cerkvijo, 24. januarja na Vranskem v zdravstvenem domu in 31. januarja v Ločah v osnovni Šoli. V Celju pa je mogoče kri darovati vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku SB Celje od 7.30 do 10.30. KŠ lir Spominske medalje za blagoslov konj Na Štefanovo so v Novi Cerkvi pripravili tradicionalno »žegnanje« konj, ki je vedno tudi prijetna paša za oči. Konje je pripeljalo okoli 40 konjenikov, ki so poleg »žegna« prejeli tudi posebej za to priložnost izdelane spominske medalje. V Novi Cerkvi so vsako leio zvesti različnim tradicijam, ki so najbolj številčne ravno zadnji mesec v letu. Tako je turistično društvo pripravilo še božično tržnico, razne delavnice izdelovanja advenmih venčkov In voščilnic, so pa tudi eni redkih, ki so znova obudili običaj koledovanja. RP SUp Palenk v osrčju Logarske doline.vneposrednlbliilnl Hotela Plesnlk. prav tako navdušujo in preseneča številne obiskovalce. Ledena Logarska Foto: EDI MASNEC Pnzor ledene zavese ob glavni cestije mnogim rimskih obiskovaketn Logarske doline ze dobro znan. Vendarle pa narava vsako leto poskrbi za drugačne motive. 20 NASVETI novi tednik Računalnik je nadomestilo za stik. za odnos. Otrok je preveč za računalnikom »Moj otrok je cele dneve za račimainikom in sptoh noče stran. Včasih moram prdv pošteno povišati glas. da gre stran, polem pa >kon-trira< v vsem: domačih opravilih. noče govoriti z mano ... Ko bi ga vsaj razumela, zakaj mu je ta škatla tako všeč.« Pozdravljeni! V vaših besedah lahko začutimo vašo stisko ob tem, da se ne morete približati otroka, bodisi da je za računalnikom, bodisi da se vam upira In dela vse ravno obratno, kar mu vi rečete. Otrokova ali starševska nedostopnost?! Govorite o razdalji in nedostopnosti. Otrok vas ne pusti blizu. Vendar ravno to Čutenje (ki se preko mehanizma projekcijske in introjekcijske identifikacije preseli od otroka k vam) je prisotno tudi pri vašem mladostniku. "Ridi on se počuti samega, čuti. kot da nima dostopa do staršev, da se ne more približali vam. Računalnik je potem logična posledica, ki zapolni to praznino in samoto. Nadomestilo za odnos. Računalnik je nadomestilo za Stik, za odnos in aktivno varuje pred neprijetnim vzdušjem, v katerem se otrok počuti samega» žalostnega ali depresivnega. Mnogi otroci uporabljajo računalnik ravno za vzpostavljanje stikov s prijatelji ali neznanci preko medmrežja. To jim da občutek, da niso sami, da so v stiku z nekom, Hkrati pa jih taki odnosi ne ogrožajo, ker jih BLIŽINA družinski inštitut lnfo@blizind.si, www.blizina.si lahko s pritiskom tipke kadarkoli prekinejo. V teh stikih lahko zakrijejo svojo identiteto, če ne želijo biti razkriti. kdo so in pogosto je to potem ventil za njihove skrite in zanikane dele lastne osebnosti. Ti odnosi niso odraz realnega stanja, zato se mladi. ki vzpostavljajo večino stikov preko medmrežja, pogosto ne znajdejo v resničnem življenju, kjer je treba vzpostavljati realne odnose. Kaj ponudili v zameno za računalnik? Zelo pomembno je v družini, da imamo zelo jasno strukturo in vnaprej znana pravila, koliko časa smejo otroci biti dnevno za računalnikom ali televizijo; in kakšne so posledice, če se tega ne držijo. Šele potem se lahko začne vzgojni proces, sicer lahko hitro zaidemo v »merjenje moči in preglasovanja«. Ni dovolj, da otroku zgolj nekaj vzamemo. Namreč, prekomerno uporabljanje računalnika, lahko večinoma razumemo kot nadomestilo za nekaj drugega, česar mu nismo Se dovolj dali. Računalnik lahko otroku, ki je veliko sam in ki se morda brez zunanje animacijene HNOMERANIICV DRAGICA DOBRAJC .5.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03M92-61 -20. GSM: 041 ^364^ AKC1J.\ FOTOKOPIRNI STROJ CANON !R 1018 -585,60 EUR (ccna je z DDV-jem) programi Canon. Minolta» DeLa Roue, OljTnpia,— stroji za štetje denaija ostalo... zna več igrati, da možnost, da je hkrati v družbi nekoga in se igra z nekom. Ni mu treba narediti nič drugega, kot da sledi navodilom. Sam doma?! Zavedati se moramo dveh vrzeli, ki sta se zgodili v zadnjih desetletjih. Spremenil se je življenjski slog, kjer mlada družina ne živi več s starimi starši in hkrati se je spremenil delovni čas staršev. Rezultat lega je, da so otroci veliko časa sami doma. In to je prazen Čas za zdravo vzgojo. Le-ta se vrši ob navzočnosU primernega odraslega. Tega problema se v raznih ustanovah in državah lotevajo na različne načine: podaljšano bivanje, varuške, mladinski centri, kamor gredo otroci takoj po šoli ali v njih preživijo tisti del počitnic, ko so starši v službi. Biti ob. Naprimer: v nekaterih evropskih in ameriških mladinskih centrih, v obeh sem sam več mesecev delal, imenujejo sodelavce z besedo asistent, kar dobesednem prevodu pomeni biti ob (asistire). V teh centrih nikoli nisem zasledil, da bi se otroci pritoževali, da ni televizije ali računalnika. Zakaj? Ker je bil z njim nekdo od odraslih, ki je poskrbel za njihovo strukturo dneva, kjer je bilo dovolj vsega, igre, učenja, delavnic, športnih aktivnosti... predvsem pa nikoli niso bili sami. In to je listo nadomestilo, ki ga otrok želi: starševski čas in igro. DRAGO JEREBIC ROŽICE IN CAJCKI čaji za vse leto Že smo veselo v novem letu» a zavedamo se, da se nas bodo tudi v tem letu lotile te Id one tegobe. Tiste bolj mile lahko preženemo zgrenkim ali s sladkim domačim Čajem ali kakšno preizkušeno čajno mešanico. Čaji so namreč prava stvar. Za zdrave in bolne, mlade in stare, vesele in žalostne... Itboljsajmo počutje čajna mešanica za dobro jutro lahko denimo vsebuje meliso, poprovo, jabolčno ali klasasio meto, citronko, žaj-belj, ognjič in kakšen cvet kamilice. Pripravimo jo v obliki poparka. Malčkom bo najbolj prijala kiselkasta me šanica iz šipka in hibiskusa. Čajno mešanico za dobro razpoloženje dobimo, če poparimo janež, meliso, ognjič, kamilico, lipov cvet in jabolčno meto. Če smo otopeli in brez volje si pripravimo čajno mešanico za poživitev v obliki poparka. Ta lahko vsebuje žajbelj, robidovo ali malino vo listje, rožmarin, ci-tronko in vrtnico. Učinkovita čajna mešanica zoper utrujenost je iz poprove mete in brinovih jagod. Nad depresijo in nespečnost čajno mešanico zoper depresijo, zlasti zimsko, pripravimo v obliki prevretka in pri tem uporabimo meliso, baldrijan (pri sočasnem jemanju baldrijana in zdravil se posvetujemo z zdravnikom), kamiiice in rožmarin. Žlico mešanice prelijemo s skodelico vode, zavremo in kuhamo minuto ali dve. pustimo stali še deset minut, nato precedimo. Zjutraj in zvečer spijemo skodelico čaja. Če nam ni dano nemoteno in kvalitetno spanje, si pol ure pred odhodom v posteljo privoščimo skodelico mešanice proti nespečnosti, ki smo jo pripravili v obliki poparka iz lipe, majarona, hmelja in melise. Če si zvečer poleg Čaja privoščimo Še lipovo kopel, bo spanec toliko bolj gotov. Če nas hromijo strahovi, si pripravimo čaj zoper bojazni in strahove. To bo že preprost lipov poparek: posušene lipove cvetove prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in čez deset minut odcedimo. Popijemo skodelico po potrebi, tudi če smo živčni in nervozni. Čajno mešanico za pomirjanje pripravimo v obliki poparka iz melise, šentjanževke (sočasno jemanje določenih zdravil v kombinaciji s šentjanževko lahko povzroči stranske učinke, zato se o uporabi posve-tujmozzdravnikom) inhme-Ijevih vršičkov. Ta mešanica ima sila sproščujoč in harmoničen vpliv na počutje. Spijemo je do tri skodelice na dan. Pripravimo jo tako, da žličko zelišč prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Lahko jo osladimozme-dom. Dobro mešanico za krepitev živcev dobimo denimo tudi iz špajke oz. baldrijana, poprove mete in po-laja OZ- plezajoče mete. ki jim dodamo Še kobulo hmelja. Ta Čaj lahko uporabimo tudi kot lahno uspavalno sredstvo. Zbogom prehlad in kašelj Izvrstno proti prehladno Čajno mešanico lahko zmešamo iz šipka, bezgovega in lipovega cvetja. Štiri žlice posušenih šipkovih plodov vsu-jemo v liter hladne vode, počakamo, da zavre in kuhamo še deset minut, nato odstavimo s kuhalnika, dodamo žlico bezgovega in lipovega cvetja in pustimo pokrito stati še deset minut, nato odcedimo in pijemo večkrat na dan. Prehlad in vročino užene tudi čajna mešanica iz lipovega in bezgovega cvetja. Učinkovita je tudi prsna čajna mešanica iz lipe, timijana, janeža , cvetov slezenovca in tro-bentice. Žiico mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minul in precedimo. Čaj zoper kašelj pripravimo denimo iz ozkolistnega trpotca: žličko zdrobljenih listov prelijemo s skodelico kropa, pustimo Piše: PAVLA KLINER stati deset minut in precedimo. Za izkašljevanje koristi čajna mešanica iz slezo-vih listov, lapuha in islandskega lišaja oz. planinskega mahu. Zoper druge težave Koristna čajna mešanica zoper vetrove Id gnitje v črevesju se sestoji iz kumine, janeža, poprove mete in koprive. Čajno mešanico proti krčem v trebuhu si lahko pripravimo iz popove in plazeče mete oz. polaja. Čaj proti driski pa lahko dobimo, če dve žlici suhih borovnic prelijemo s kropom in pustimo stati do pol ure, nato vse skupaj popijemo. Borovnice ob tem dobro prežvečimo. Čaj zoper bolezni sečil pripravimo denimo iz dveh žličk posušenih češnjevih pec-Ijev, ki jih prelijemo s skodelico kropa. Pustimo stati 15 minut, pijemo do štirikrat na dan. Za Češnjeve peclje velja, da pospešujejo izločanje seča. V iste namene lahko uporabimo tudi peteršiljevo seme. Sečila čisti rudi čaj iz listov gornika, brezovih vršičkov in preslice. Čajno mešanico zoper glavobol lahko pripravimo kot poparek iz citronke, kamilice in materine dušice ali pa iz kamilice, sivke in melise. Čajno mešanico za boljše delovanje srca pripravimo kot poparek iz cvetov črnega bezga, lista melise, koprive in preslice. HyaiANjJi 8 • 12 kg Dr. PIRNAT www.plmat.8l m novi tednik INFORMACIJE 21 Naj bo nolfo leto noii začetek Glava gor, prsi ven, rep pokonci, 2adnje noge malo naraaen, pogled usmerjen v eno točko... in mir-nol Joj, ta vojaška šola pa res ni od muhi Da ne govorim o pesmicah, ki jih moramo peti med vadbo ... (5110) Sem bivši poveljnik tretje pasje vojaške brigade. Služil sam v temnih gozdovih južnoameriškega pragozda, kjer me je moja varovalna barva dobro skrifa pred sovražniki. Sedaj pa sem v novem okolju, v katerem pa se ne morem skriti - vse okoli je namreč befol (5210} Saj vem, da je novo leto nov začetek, razlog za veselje, ampak moje očke so vseeno žalostne. Pogrešam svojega lastnika, želim ga čim prej spet videti in mu pogreti noge. (5209) Konâiot Konec praznikov! Ne razumite me narobe • rada imam praaiike, samo brez mučnih depresij, nakupovalne mrzlice in pokanja petard pod nogami. Verjamem, daje tudi našim ljubljencem odle-gio, ko smo zakorakali v no~ vo leto. Že meni gredo petarde pošteno na âvce, kaj šele kužkom in mucam! Upam, da ste svojim prijateljčkom prizanesli s poki pirotehnike, saj njihova ušesa ne prer^aSajo dobro hrupa. Čeprav se najdejo rudi posebneži» ki se pokanja sploh ne bojijo. Običajen postopek pri pokanju je tâWe: odpremo vhodna vrata, kuža in muca pa hitro v notranjost mimo n^ih nog v prijetno zavetje svojega Človeka. Ver-jemo vam je situacija poznana. Pri nas doma pa je malo dnigače. Naš pes Ron je namreč eden izmed omenjenih poseb-nežev - sploh se ne boji ne pokanja ne samih p«ard. Prav nasprotno, zanj so poki nekakšni vsiljivci na njegovem ozemlju, zato se na vse prelege tmdi pregnati jih z laježem. Ce pa glasno svarjenje ne pomaga, se kratko malo zažene v pokajočega vsiljivca ter ga s praskanjem in z grizenjem poskuša onesposobiti. Naposled mu uspe, akaj ko se od nekod prikrade že drugi, tretji, deseti pokajoči vsilji-vec, ki zahteva ponovitev celotne akcije. Morali bi videti sami, na lastneoči,kakšnescene in komedije izvaja naš Ron, ko se tPidi biti zgleden in koristen pes čuvaj. Joj, kako je super, če se pustfs nositi naokoli! Sploh nimam težav s kolki in sklepi. Pa še razgled imam boljši. Zdaj lahko gledam r»a svet še iz ptičje perspektive, ne le izzat)-jel(5211) Samček On. manjše rasti, star 10 let zdrav, obožuje sprehode, si končno 2eli nekoga, h kateremu se bo lahko stisnil. Kontakt: 041/875 877. Ne da se mi veČ, no. Saj sva se do-volj dolgo igrala. Ali res še nimaš zadosti dho^njs skakanja po snegu? No, dobro, samo le kakšno urico, potem grem pa na to-pk)l(S172) Hrup pokov pirotehničnih sredstev je za muce, posebno pa še za kužke, izredno moleč dejavnik. Živali imajo izredno oster sluh, se pravi, dd zaznajo že zelo šibke zvoke, česar Človek ni sposoben. Predstavljajte si torej pok petarde. 2e za človeka je zvok zelo ^en, kaj šele za kužka, katerega sluh je zelo izostren. Tako glasen zvok se v pasjem uSesu še lO-krat ojača, končni rezultat pa je vefletno za pasjo glavo katastrofalen - verjetno si misli, da mu bo razneslo možgane. Torej je strah nekaj povsem običajnega. Ko boste naslednje leto zopet hoteli prižgali katero od čudes modernega dinamita, pomislite tudi na našein vaše ljubljen.ce. Po- mislite> kako bi bilo vam, če bi imeli pasja uSesa, obkrožali pa bi vas poki petard. Meni osebno bi razneslo glavo. Naái zavetiški prijateljčki so pričakali novo leto v mirnem vzduSju, brez nepotrebnega hrupa. Nestrpno vas že pričakujejo v zavetišču Zonzani vJar-movcu pri Dramljalî, in sicer od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Njihovi lepi portreti so na <^ed na splemem naslovu www.go.to/7nn m vse infoimacije pa lahko dobite na številki 03/749-0(HX). NINA ŠTARKEL HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na tedon, ob toricih in peticih, xaitimhro branje o ihrijenju in delu na obmo^u 33 abeln na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta^ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 JiV^il;» l®*""'^2008 JvTiWtlJ MA iïT^ prilogo TV-OKNOl im Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime inpniroelc Krap Datum rojstva; Ulie»; NaprtU^o namcam Novi tadnï zifiijn)ftnj6me$acev podpis: NT&RC do.o. bo podarb upoxBbljal samo potrebe sliûbe Novcrga teàiika Podjetje NT&RC, d.a.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja Časupísno^ajožnílko, radijsko in agen* cíjsko-rríno dejavnosi N2si0v:PreSernovđ 3ÛÛÛ Celje, le^on (0314225190. íax: (03) 5441 032. Novi tednik izhâja vsak torek In petek, cena torkovega Izvoda }e 0.81 EUR petkovega pâ \JS EUR. 'Hijnica: Teđ PodpeČan Veler. NsroCnlne: Majda MesE^na nars^čniria je 7.50 EUR. Za citjino je letna naroCnina 180 F^K. Številka transakcijskega računa: 06000 002678U20. Nenaroćenih rokopisov in ioio- grafij ne vračaino. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko sredižče. Dunajska 5, direktor (vo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vTçdnost, W0VI TWWIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Nam«stnicďodg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor KatiČ. Računainiákí prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E^mail uredniKva: tedmk^t-nr.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednjk@>ni-Tc,si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brgiez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E'mail: radio@^ni-rc.si. E-mail v studiu: in/o^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. SpeJa Kurali, Rozmari Petek. UrSka Selišnik, Branko Slamejčič, Simona SoJiniČ, Dean Suster, SaSka Tetžan Ocvitk AGENCUA Opravlja trženje oglasne« prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuai ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vtxjja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, ďatko Bobinac. Viktor Kleno vše k. Alenka Zapušck, Rok Zalogi k Teîdon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)S4 43 SU Sprelem oglasov po elekt. po$t>: agendjaca>nt-rc.st MALI OGLASI - INFORMACIJE novi tednik Nisi se uífigníi posiovííí, icûr čez noč od nas si moral iii, morda že kmalu srečamo se spet čez leto, dve, morda čez mno^o lell ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina. brata, vnukd» nečaka in bratranca MATEJA CAKSA iz Repnega U» Šentjur (7.9.198S-27.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cv^je, sv. ma§e in spremstvo na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala g. župniku Vinku ConČu in patru VanĆiju Arzenžku za opravljen cerkveni obred. Hvala g. Jožetu Rataju za besede slovesa, pevcem odpete žaJostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Hvala sosedu Milanu Šolincu za molitve na naSem domu ter vsem sosedom, ki ste nam vsak po svojih močeh tako požrtvovalno pomagali in nas v najtežjih trenutkih tolažili. Hvala gasilcem in gasilkam PGD Lokarde, hvala sodelavcem Celjskih mesnin in Remontu Ceije. HvaJa OŠ Franja Malgaja Šentjur in podružnični OS Blagovna. Vsem in vsakemu posebej le enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: mami Betka. ali Marko, seslra Barbara 1er ostalo sorodstvo W7ÎTTÎ7TÎ VOZILA PRODAM PASSAT brovan Idi 4 moHot) 4*'4, leNiik 2001/02. Mamo.Telefon 031 336-429. M GOlf 2 iteel, Wtník 1989, pnám Telefon 03141 STROJI KUPIM HIŠO oii ponelo zo vikend, lobcija Celje-okolkb, do 2(f km, kupim. Tele^n 04) 397-21). 6755 V CEUU z okolico bpim stoflovonjsko Mšo. hçfH i« sonma lego. Hso je lohko tudi v slobiem stanju. Telefim 04) 601-555. 45 NAJAMEM PRODAM KOSILNICO Gospcrdo, dvojni rez in zgrob* Ijolnik Doji for, prodotr. Telefon 041 324-256. $1 SNQNO frezo zeb ugodno prodom. TeMon 0416S1-242. 0623 KUPIM Hlk) oli stcnovonje, v okolid Vi^nika oli Ljubetne.noiomsm. Telefon 04) 843-904. 6 STANOVANJE P^AM POPÛU10MA oSnoyljet>o enoffifai» slono-vonje, 34 m^ v Zob, v 1. nod$1ropju, prodom zo 51000 EUR. Telefon 040 437-334. 6536 TUKfOH kmetijski stroi, motokuhrvoror in tovo^o vozilo, imini», tudi v okvori, kupim.Telefon04) 407-)30. 6224 POSEST PRODAM HI^O no Pecovju, v^kost 160 m', parceki 500 m^ v»i(iva, prodom zo 98.000 EUR. Možnost menjave zo stonovonje. Telefon &4U34^3e. 6S63 KUPIM V CELfU kui^ dvooli trisobno slonovonje, \i je vnlfivo do 31.3. PÍo5ío labj^ Telefon 041601-555. 45 ODDAM ^OBu [3Q[PE[lE3n0[3n0 iJfthartova Z2. Celje infoebBrzanamimlcnin com 03 4324222 vsakdan od 8.30do 13.00 - odkup vele nepremičnine • ceiUtve nepremičnin • vpisi v zemljiško knjipD - posredinrsnje, svetovanje in varen prenos lastništva pri nopremIČninelt > sesUva kupopfocf ajnih pogodb rn urejanje potrebne dohumentactje OPREMUENOdanovonje^okoTiffl Šentjurja, oddon^ poštenim in mirnim ljudem. Telefon 041793-908. 6619 OPR£MUENO sobo, ^3. ssoupombo kuhV nje in kopolnite, o^m po^ni momid, lohko sludetnko. Resnično ugodno. Telefon 040 6B2-552, (03) 54)-3144. od )2.do2).ure. 3 PRODAM TR05EO, stor ) leto, zelo ugodno prodom. Telefon (03) 5740-753. i6 KUHIHJO, fotelje, hbdilnik. ^nk, posteljo, mizo, stole, joQi in pomrvolno korito prodam. Teiefon 05) 424-303. from et i Mpr«mlČ«Ínami naj bo v*ron» cato aaupa|to nam. Telefon 04t 60t 555 STAMFTOVA. 5redi»e Celjo, ^i», 370 m^ prodom. 5empeter, stanovanje, novo, v stcri meiton^i hiši, 100 m^^ prodom. Teiefon041768-769. 6654 PRODAM BUKOVA ttkono dno, B m^^ prodom. Telefon 04175M3S. 7 Mesec, ki na) bi bil poln veselja m pričakovanj, za nas postal je žalosten in teman. ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedi j a in pradedija MIRKA STOPINŠKA Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami» nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremi)! na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi so Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, neusmiljena le smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš osiaLi, ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, taSČe. sestre, stare mame in prababice MATILDE KEŠE STRAŠEK iz Voduc 2Sf Gorica pri Slivnici (15.3.1923 - 23,12.1007) se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. male. Hvala za Številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala ge. Marjani Planko za molitev, g. Župniku Marku Sramlu za lepo opravljen cerkveni obred, g. Alojzu Jevšniku za besede slovesa, trobentačema za odigrano Tišino, pevcem, pogrebni službi Zagajšek, hematološkemu oddelku bolnišnice Celje, le posebej dr. Mateji Grat in dr. šmidu, D! Kalobje, DU Slivnica, kolektivu Alposa in Cinkarne ter Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah za prijetno bivanje zaiije mesece Življenja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za vse. Žalujoči vsi njeni ês BUKOVA dfVG, polsuho, cepono, prodom. Telefon 0513B)'26Q. » OSTALO PRODAM PROPAM KRAVO si nKfltolko in tiliĆVo, storo 15 dni, prodom.Telefon 04) 324-256. âi TEliĆKO simentolko, stoto Frí tedne, prodam. TelefQn04) 8!9-)16. 6doe THiCO sinentoDio, v S. mesai brejosti, 550 l(g,prQdQnio.T6lefon(M124&-l27. s TELICO, težko 500 kg In bikto, staroço mesec in pol, prodom.Telefon {13) 535-046. 19 T!UO smenloSa, v osmm mosecu bejosti, prodom. Telefon (03) 579).26S.0S) 38^233. 18 OVNj^ storego dve loti, prodom oli menjom. Iel6Íon04}S66-)e7. i7 BIKCA sinwrtob, )40 kg, prudimi. Telefon S886-)90. 22 TQIČKO, 150 kg, zo zakol ali nodaljnjo rejo, prQdoni.TelefQn|03)5791-284. 32 PRÁŠÍCE, rezke odllO do 120 kg, prodom. Telefon (03)54)-4963,0407)2-773. 33 TEUČKO simentolko, mesnote po5me, tezb 220 kg,prodam. Telefon 031 39M52. PMDAM NOVO diotonicnohormonikoS, Es, As, gkisil-ke Amono, »sfi bas, 1 dodoînl gumb, rdeče bone, prodom zo 2.200 EUR, Te]fifon041 939472. 3i KOTEL, 801, ze zganjekuho, pe<1ca potrebno obnove, proííom. Telefon 040 74M35. 6773 APARAT C02 m/m, 400 A, kor nov, brez jeklefike, prodom zo 800 EUR, Telefon 04) 939472. OKROSIE monlni» stopnice, R140,2,80 m, nove, prodom. Telefon 041377-780. 56 ZMENKI^ j Isitfeni fantjd íáčejo pf eproeta, zvest« d^kleiA. Mr>090 tih zeio pun-c«. pozBbds na razočaranj tdfjif» brez stroškov scKttna^a. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 376. lM9»i OraMk w 66, ftMi POSlQfflO uspesen iont išče preprosto de-kk zo trajno, resno razmer^. Telefon 03) 807-376. t2S9 30.000 posredovanj» 11.000 novih poznanstev J« bifo v preteklem latu skler^ertlh z na6o pomočjo. Latos ka* ža, da jli bo ée već. Ženica poštedo* vsirrlca za vsa garveradie. Zaupartja. Oolanja vsa 85. Prebold. 03/57 26 319. 031 90$ 49$. 031 378 POSTEN, slmpoliceit in izobrozen, 29-letnl moiki ieli spoznati žensko do 30 le^ Telefon 04) 248-647; www.supero-lon.si. 2 ŽENilTIA posredovalnica Zouponje, ki je uponje v ljubezen povrnilo ie več kot 10.000 osebotn, posreduje zo vso sio-ros^o obdobjo, breiplotno zo mloj» ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50M95. Leopold Orešnik s. p., Dolenjo vosOS,Prebold. n Vsi bomo enkraî zaspali, v miru počivali vsi. delo za vedno koričali, v hišo očetovo Šli, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka SLAVKA VODENIKA roj. 1926,12 Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremiD na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. hvala podjetju Izletnik za darovani venec. Iskrena hvala patronažnim sestram iz Zdravstvenega doma Celje in negovalkam Doma ostarelih Celje za vso pomoč in nego, ki so jo nudile v Času njegove bolezni. Hvala Gasilskemu društvu Gaberje za opravljen obred, govorniku za besede slove&a, g. župniku za lepo opravljen obred zadnjega slovesa, pevcem za odpete žaiostinke in pogrebni službi Veking» d.o.o. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ga Ijoste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Kaj je življenje^ Odblesk kresnice v noči. Dih v zimskem času. Drobna senca, ki beži čez travo in se izgiibi v sončnem zahoda. (Crowfoot) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka SILVA FENDRETA iz Brezja ob Slooiu. Ponikva (5.12.1916-21.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče tn za sv. maše. Zahvala g. župniku Bohorču, govornikoma g. Zatlerju in g. Groseku ter lovcem in rogistom za opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi 13 SiMPATICKA Côljonko, 4{MetnQ u^u^iv ko ieli spoznoK moškega tfo 57 lel. Resno. Telefon (Ml 246^47; www.su-perolon.si. 2 ZAPOSLITEV i Z ncmm tatom «pnjnienio 6 iinjmih QS9b honorarno bII ntív. Pogoji vosiiikl Qpít&kaisgoriií. Znatektak^. Ififonn»* čije pon. do pet. oQ 0.00 do U.30. Jiko-na, Mariborska a 44,3000 Cè- MEDKAR0DN0podletjez204etniniiizkiiš' njomi pri pro^ji poniznih medinnskih sredstev isće već oseb zo oprovljonje rnzlićnlh del • novo podro^jo • poverón obseg delo. Poklinte (OS) 612-2D14. Fullf^, d.0.0. Koper, Vojkov nobrezje 23,6000 Koper. a ZAPOSUMO visnloi E koleQorfe, ncvoz po $.p.,Or^W546,a30lPe&râ 6597 V okrepčevalnici SABROSO v Celju saposINno natakana. informacije; 041/680 609, Kukovič Srečko, s.p. Leveč 4a. 3301 Petrovce ZAPOSLIMO osebo z znanjem ključovničor-skih del. Dober delovet ' dobro ploćo. PisRS vloge pošljite no nodor. KCAN, s. p.,Pemivtel7o, 3301 Petrovce. T&lefor 031 267-622. 43 Pinerija Bonrta xeposU ŠOFERJA ZA RAZVOZ HRAN£ na obiroSiu Želca in okolice. Možnost zaposSitva za nedoločen čss v pr> jetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. I^so odlični pogoji osebne^sra^ vqa In napredovanja. Prošnje pošljite na naslov SPD d.o.o., Podtog 59.3311 Šempeter Informacije natd. H: 051/630-925. UONKOVIKIsvetavonie v oubnih sti$koh, p$iholosko in psihoteropevtsko ponw, odlcrivonje o»bnih potenuolov delovo-njo nudijo usposoblj&ni pstholosi m psi-hoteropevti. Podjetje Nervo, 6. 0.0., Celje. Oblakovo 20, telefon 041 635-629, Hnoil: nervo@email.si. 4e mm m brezpločna številko 080 12 37) DELOVNI ČAS • NON STOP Zarodi liritve dejavnosti iščemo sodelavke/sodelavce - VOZNIKE • stimulativen OD, ure[ên kolektiv AM MOBIL, Mariborsko 204, 3000 Ceije novi tednik BORZA DELA 23 Pfosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za doloSen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni In manjkajoči podatki so dostopni: ' na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http ://wAvw.ess. g o v.si: • pri delodaiaicih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob-javi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA HA2NA DEU PRI STBOJINH I2K0PIKTP 9STAU m NIZKIH CRAO^U.ttQŽNOST PHiUÍnVE ZA DELO NA MINI BAGRU: Hm LOÍEN CAS. 28.1 JOOa; GMG VINDER. Dil.O.. ZADGBR0VA126,a211^QFJAVAS OEMDVTAIA. montaža oken iN VRAT: NE-roLC^N CaS; OilŠAN GQRČNC. S. P. STANE-T0VAIIUCA24.300QCEUE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 2LfT) kuuCavniCarska m. mmi pomožna deia* m/2: dolqíen Cas. 3 mesece. \2.\2m: kcan. anton tmU .s.p.. petrovce 17 a JÎ01 petrovce UČAR ROCNO LAKIliANJČ RAZNIH KOVINSKIH mm: DOLOCiN CAS. B MČS^. 18.1.2000; KVÍT. 0.0.0. ZiUi. BE2I5RAJSKA 4A.3Q00CEUE OBLIKOVALEC KOVIN HLADNO IN TOPLO PREO&UKOVANJE KOVJN Z ROCNJUI IN STOJNIMI OROOJi; DÛLOCEN CAS. 6 MESECEV. IB.UOOB: W. DO.D. CEU^ BEŽIGRAJSKA 4 A. 3000 CEUE OEU) BRUSILCA OBSEGA BRUŠENJE NA POO-UGI DiLOVNfH NAiOGOV, OAUUiSIRANJE VAUEV. ZUGANJE IN PMIRANJE VAUEV. SKR8 ZA VZDRŽEVANJE STROJA. REO IN ClSTOCO NA DELOVNEM MESTU; NEDOLOČEN Cas. 22.t.200B: MAf4PDWER 0.0.0. PE CEUE. STANFTDVA UUCA 4,3000 DEUE OELD BO OBSEGALO: OBUKOVAfiJE PLOČEVINE {KHOJEUE, REZANJA VARJENJE.-j. MONTAŽA ODSESOVALNIH CEVOVODOV. POPRAVKj^. VZDRŽEVANJE. • M/2: OOLOÍEN CAS. 3 MESEC113.1.2008: SRABAR m DAR S.P, V2DRŽEVAKJE, ELEKTROINSTALA-CUE. P0DVIN21U310 ŽALEC STROJNI MEHAKIK OEIOVNO MESTO ZAJEMA UPRAVLmiE RE2ALÍ4E NAPME PO TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH, NADZOR REALNE NAMAVE. SKRB ZA KODROINACUD DELOVNIH STROJEV. VZDRŽEVANJ! DELOVNÍH SREOSTEV IN NAPRAV. IZVAJANJE AVTOKDNTRDU IN PRIPRAVE VZORCEV. NOTRANJI TRANSPORT KDNÍNIH IZDELKOV. VODENJE EVIDENIIÍ....: ODLOCEN £AS. 12 MESECEV. 13.1200^; MANPOWER 0.00.. PE CEUE. STAf^HOVA UUCA4,3000CEUE POLAGALEC PODOV IN TIAKOV POLAGANJE PODOV (PVC, TEKSTIL GI/MA. LAMINATl. GOTOVI PARKEÏÏ ..}: NEODLJH^N ĆAS, 27.U006; SREČKO HAJN^EK S.P.. ZVO-OND16D.30D0CEUE PRODAJALEC STREŽBA DEUKATESE IN DELIKATESNIH IZDELKOV NA KLASICNI NAČIN PO ŽEUI STRANK...; C^LOCEN CAS 3 MESECI 16.UÛQ8:TllS SUPERMARKH tiUl MARI-BORSKACESTA128.3000 CEUE PRODAJALEC prodaja tehnicneoa blaga v prodajnem centru u lenem oddelku. oddel ku vodovoda in oddelku orodja.' nedoločen Cas. nm: inpos. o.o.d. ceue. OPEKARNI^KACESTAZ. 3000 CEU! SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH POUa VR-âlTF/ DELNEGA GOTOVINSKEGA INKASA....: DOLOČEN CAS, 3MESECa 16.1.200B:T\I§ SUPERMARKET CEUE. MARIBORSKA CESTA 12S. 3000 CEUE CVETUČAR DELO V CVETUČARNI. NA TERENU PRI STRANKAH: DOLOtiN CAS. 6 MESECEV. 9.1.2006: DARBARA AGREŽS.P. RUDARSKA CESTA 1.3320 VELE PLIE NATAKAR STREŽE HRANO IN PUACD. IZSTAVUA RACU NE. KASIRA. OOLI&N ÍAS. 3 MESECE. 16.U00B: 8ESTAVHACUA TUŠ. MARIBOR* SKACESTA 126,3000 CEUE NATAKAR ZACHNIK* POMOČ PRI I^JI PUAC; NEDOLOCEN CAS. 12.1.ZOOB: ANTON ZVONE ŠTDRMAN S.P • GOSTILNE- KOTEU STORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311ŠEMPE-V SAVINJSKI DOUNI KLJHAR s^avua jedilne uste. razporeja delavce. skrbi za kvaliteto odelkov v kuhinji..; določen cas. 3 mesece. 16x200b; restavracua tul maribor skacesta12b.30QOCaJE pripravua razne obroke...; dolocen čas. 3 mesece, i6.u00s: restavracija tbl mmiborska cesta 128.30dd ceue pripravua razne obroke...; dblocen Cas. 3MESECE.15.UBBB:WAMTED.mariborska cesta 12b. 3000 ceue TISKAR ZAT1SKZ1ZB0KUNE kvalitetna priprava in izvedba tiska ter vodenje evidenc, tekoce vzdrževanje. čisčehie in nadzor delovanja samostojnih naprav; doiocen čas. 6 mesecev. 13.3.2008: cetis d.d. copova 0lica24,3000 ceue TRGOVIMSKi POSLOVODJA deldorse6aobičajnatrgovinskaqpra. vila: posthëba strank. prevzemi šlaga. uruanj! trgovine. zakuučevanje blagajne in podobno. m/ž: dold&n čas. 12 mesecev, 9.u008;panapd.d.o.. rogozniška cesta 33.2250 ptuj SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TRGOVINSKEGA BIAGA. RAZVOZ BIAGA Rl SLOVENIJI. FISAUE POmiH NALOeOV. UREJANJE DÛKUMENTACUE (DOBAVNICE}; NEOOIO-CEN ČAS, 18.12008: MANPOWER D.D.O.. PE CEU^ STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE PRIPRAVA BLAGA ZA ODPREMO, PREVZEM BLAGA IN SOfUIRANJE BLAGA PO SKLAD)^ NIH POUCAH, SKRB ZA UREDITEV IN RED NA SKIADlSČNIH POUCAH IN V TRGOVINI. SPREMUAUE ZAIDGE BLAGA IN ROK m RABNOSTI.; NEODLOČEN CAS. 2Í1.200B; MANPOWER D.O.D, PE CEUE. STANETOVA UUCA4,3000 CEUE IZVAJANJ! PREVOZOV IN OPRAVLJANJE S TEŽKO MEHANIZACUO • VZDRŽEVANJE VOZIL IN TE&E MEHANIZACIJE; NEDOlOČEN CAS. 17.12008: ELEKTTIDCEUE. D.D.. VRUN-ČEVA UUCA Z A. 3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DOBRO POZNAVAJilE PROGRAMA OGREVAl-N! TEHNIKE. SKRB ZA OBSTOJECE STRANKE TER PRIDOBIVANJE NOVIH, VODENJE POSLOVNE KORESPODENI^. POGAJANJA. PRI-F?IAVA PONUDB. IZVAJANJE MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI. PLANIRANJE TER IZVAJAUE ANALIZ D REAUZACUl. SPREMUANJE TRŽNIH RAZMER IN KONKURENCE: NEDOLOČEN ČAS, 24.1.2008: MANPOWER D.O.D., P! S-UE. STANETOVA UUCA 4,300C CEUE PRODAJNI INŽENIR SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDOBIVANJE NDVIK OBISKOVANJE STRANKZ NAMENOM PREDSTAVITVE PROGRAMA. PREVERJANJA KUP^H POTREB. PREDLAGAUA BEŠITEV. PRIDOBITVE POVPRAŠEVANJA IN NAROČILA. DISTRIBUIRANJE PROSPEKTOV. PRIPRAVA IN SODELA* NJE NA SEJMIH. SEMINARJIH IN PREDSTAVITVAH^ M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. ta.1.200S; MANPOWER D.O.O.. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 ^UE FOTKRAf NA TERENU • M/Ž: NEDOLOČEN CAS. 10.UOOB; ARTPRO D.O.0.. UUSUAN-SKA CESTA 45.1241 KAMNIK EKONOMSKI TEHNIK VSA FINANČNO RAČUNOVODSKA DELA V PODJETJU: NEDOLOČEN ČAS. 0.1.200S: SUN 64 B.O.D.. IPAVČEVA UUCA 22.3000 C^E VODI DELO V SREDNJI VEUKt POSLOVNI ENOTI. ZADOLŽEN JE ZA DRGANIZACUO DELA...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.UDDB; TUS MARKET CEUE. UUBUANSKA CESTA 16, 3ÛÙ0CEUE v sooeldvenju s posœvoojo oi^an^ žira oeio v pe. pomaga poslovodji pri vodeuu trgovine....: doldčen čas, 3 meses. 16.1.2ddb; m supermarket ce-ul mariborska cesta 128.3dd0 ceue administrativna komercialna dela • m/t določen čas. 12mesecev. 12.1.2008: ev5en kores sf.. borova uuca 10,3000 ceue strojni tehnik CNC OPERATER UPRAVUANJE STROJA. NASTAVUANJ! S^OJA. KORIGIRANJE. MERJENJE. TEST1RANJEPRVIH KOSOV. OEU) PO NAČRTIH.: NEDOLOČEN ČAS, 24.1.200B; MANPOWER Di).D. PE CEUE, STANETOVA UUCA4.3MCEUE EUKTROTEHNIK VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV. IN> HRVENCUE. NAROCAUE MAItRlAUlV ZA VZDRŽEVANJA PREDPISANI OBDDONI PRE-GLEDI. NAROČANJ! SERVISIRANJA. VZDR-^ANJE ZGRADBE IN INFRASTRUKTURE. VZDRŽEVANJE VIUČARJA.: DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 13.1.2008: ZLATARNA CEUE D.D.. KERSNIKDVAUUCAIS.3888^! ELEKTROTEHNIK ELfKTRONIK S!RVI^ ZA BIRO DPREMO VCOJE^R-VISIRANJ! IN VZDRŽEVANJE BIRO OPREMI FOTOKOPIRNI STROJI. FAKSIMOE NAPRAVE TISKALNIKI OPTIČNI ČTTMCI • M/Ž; DOLOČEN CAS. 6 MESECEV, 12.2.2008: BIRING. DM.M0TNICA9.1236TRZIN GRAFIČNI TEHNIK KVALITETNA PRIPRAVA IN IZVE08A TISKA - F^II^AVA IN NADZOR TISKA HR VODENJE EVIDENC. ODREJANJE DEL IN NAL(^ OSKRBOVALCU. TEKOČE VZDRŽEVANJI ČIŠČENJE IN NADZOR DEU)VANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV; 00 LOČEN ČAS, 5 MESECEV. 13^i008; CETIS D.O. ČOPOVA UUCA 24.3000 CEUE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA NEPREMIČNIN^I POSREDNIK TELEFONSKA. ELEKTRONSKA IN OSEBNA KOMUNIKACUA S STRANKAMI. DROANIZADJA TER VODWE mm NEPREMIČNIN. ^REMUANJE KONKURENCE: NEIIDU3ČEN ČAS. 24.1.200B; MANPOWER D.O.D. PE CEUE STANETDVA ULICA 4,3000 CEUE DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS) VISJI SVETOVALEC V PRAVOSODJU KADRIH VIK III - H/Í DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 12.1.2006: OKROŽNO SODiSČE V CEUU, PRE* §ERN[)VAUUCAZ?.3D0DC£UE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) GRADBENI IN§P!KTOR NA OBMOČNI ENOTI CEUE; NEBOLO^N ČAS, OBMOČNA ENOTA CEUL KREKOV ÏÏIG0.3Û00 CEUE UNlVERZrrETNA IZOBRAZBA SODELOVANJ! PRI PRIPRAVI PRORAČUNA. IZDELAVA UKVIDNDSTNIH NAČRTOV. KNJt GDVOOSKO EVIDENTIRANJE OBVEZNOSTI PO POGDOOAH. NAROČNICAH ITD.: ODLOČEN CAS. 12 MESECEV. ig.U008: OKROŽNO SODfË V CEUU. I^EŠERNDVA UUCA 22. 3000CEUE univerzitetni diplomirani ekonomist finančnik • depoziti • ^i/i določen čas. 10 mesecev. 12.1.21X18; okrožno v ceuo. Prešernova ulica 22. 3000 ceue univerzrrnni diplomirani ekonomist KOMER^AUST D!LO V PISARNI. SKRD ZA OBSTOJEČE STRANKL KOMUNICIRANJE Z A6EHTIV NEMŠKEM JEZIKU. SKRB ZA PRA* VDCASNO IZDOBAVO, SPREMUi^E KAČIL PRIPRAVA PONUDB. IZTERJAVE IPD; NEDOTČEN ČAS. 10.1.2008; MANPOWER D.0.0. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3D00 CEUE UNIVERZrTTTNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAZVOJNO PRODUKTNI IN^NIR. IZVAJANJE PROCESA RAZVOJA PO OP 040^1. OSVLAOI> VANJE PROCESA RAZVOJA. POSEDOVANJE m za nove mm in razvoj vsaj eneGA IZDELKA. KATEREGA IDEJO 80 PO^EBO VM. V SVBJI PRODUKTNI SKUPINI SKR8 ZA IZDELAVO OPTIMAUilH nHNOLDŠKIH POSTOPKOV IN s TEM v }zračuna !£•: DOLOČEN čas. 12 MES^, 24.2.2008; CEm D.D.. COPOVA UUCA 24.3000 CEUE univerzrtfrai diplomirani inženir arhitckture PROJEKTANT UDELEŽBA NA POSLOVNIH SESTANKIH. SVETDVAUE. STROŠKOVNA IN CENOVNA OCENITEV PROJEKTA. IZfilRA ma TERfAlOV. PRIPRAVA IDEJNEGA ZASNOVI PROJEKTlRjMlIE IN ZAKUUČEVANJE PROJEKTOV. • M/Ž: NEDOLO&N čas. 24.1.2008: MANPOWER D.D.O.. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE univerzitettji diplomirani pravnik Vl^l PRAVOSODNI SVETOVALK • STROKOVNI SODELAVEC • M/t* ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 12.1.2008: OKROŽNO SODIŠČE V CEUU. PREŠERNOVA UUCA 22,3000 CEUE SVHNIK V PRAVOSODJU NAMESTNIK SE KRETARJA -M/Ž; ODLOČEN ČAS. 38 MESECEV. 12.1.ZOOB: OKROŽNO SOOlŠČEVCÍUU. PREŠERNOVA UUCA 22.3000 CEU! UE LAŠKO VOZNIK VILIČARJA SKL>^IŠCNI MANIPULANT POMOČ PRI PRI VZEMANJU. SKLADIŠČENJU IN IZDAJANJU MATERIALA. TRANSPORTIRANJE, hm-DANJE IN RAZK^NJ! TOVORA - MOŠK(; OOU)Č!NČAS. 8 MESECEV. 2ai.20D8: FRA. OMAT TIM. 0.0. SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK PREVZEMANJE. SKLADIŠČE. rU! IN IZDAJA MATERUUA ^N PROIZVODOV, TRANSPORT NAKLADANJE IN RAZKLADA NJE TOVORA. VODENJ! SKIADIŠČNIH EVK DENC MOŠKI: OOIDČEN ČAS. 6 MESECEV. 20.1.2008; FRAGMAT TIM. D.D., SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA IZMENOVDDJA V PROIZVODNJI EMBALAŽE. USKLAJEVALE DELOVNEGA PROCESA V SKUPINI. MENJAVA DRODi) IN NASTAVUA-NJE STROJEV. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV-M/l ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.1ÍODS; FRAGMAT m. O.D., SPODNJA REŮCAH. 3270 LAŠKO EKONOMIST ZA ANALIZE IN PUNIRANJE REFERENT FINANC IN RAČUNOVODSTVA -M/t' DOLOČEN ČAS. ^3 MESECEV. 13.U008; EKODilD., BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA SERVISA M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 10.1.2008: EHO O.O.O., BREZNO 7 A. 3270 lAŠKO DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS} ZMTIVNEJŠA NEGA NA NEGOVALNEM OD-DEU(U; NEDOLOČEN ČAS. 19.1.2008: ZORA* VIUŠ& LAŠKO D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 4. 3270LAŠiai m MOZIRJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.1.2008: PANKVOtA D.O.O..ARJAVAS 101.3301 PETROV^ KUHAR KUHANJE; NEODLOČEN ČAS. 1Z.1ÍOOB.' PA* NATOR a.aO.. ŠMARTNO OB DRETI 70.334! ŠMARTNO OB DRETI ZDRAVSTVENI TEHNIK IZVAJANJE MEDICINSKO TEHNIŠKIH POSEGOV PO NAROČILU. DEUTEV ZDRAVIL IN NADZOR NAD OAJAUEM ZDRAVIL OOU> CEN CAS. 3 MESECE. 11.200B: P! CENHR STAREJŠIH I^RNJI GRAD, TIAKA 28, 3342 GORNJI GRAD UB SLOVENSKI KOWJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DELOVNO MESTO ZAJEMA STREŽBO HRANE IN PIJAČ!. STIK IN KOMUNICIRANJE S STRANKAMI. DELO Z BLAGAJNO. POPIS MATERIALA. SKRB ZA ŮSTOCD IN UREJENOST MIZ TER TOČOEGA PULTA...; ODLOČEN ČAS. 18 MESE{^, 13.UDD8: MANPOWER 0.0.0. n CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA {DO 2 LET) DELOVNO MESTO ZAJEMA UPRAVUANJE. POSIUÍEVANJ! IN NADZOR NAD DEU)VA. NJEM HIDRAVUČNIH STROJEV. KONTROLI-RANJE KAKOVOST IZDQXOV. VSTAVUANJE MATERIALOV ZA PRIDDBfTEV KONČNIH ZME SI SAMIH IZDEU(OV. RAZVRŠČANJE IZDEL KOV PO DIMENZUAH, PAKIRANJE. ČIŠČENJE DEU)VNEGA MESTA,...; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.U008: MANPOWER UA. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK -M/2: DOLD^ ČAS. 8 ME-SEi^. 10.t.200B: HVVA^ANG D.B.O. ZREČE. CESTANARISmilJ. 32U ZREČE VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETI/ • M/l* DOU> CEN ČAS. 3 MESECE, 27.U008; HAUI2AN. 0.0.0. SLOVENCE KONJICE. UUCA DUŠANA JEREBA3.3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA FOTOGRAF NA TERENU PO SUlVENUl M/2: NEDOLOČEN CAS. 1D.1.2008: ARTPRO B.D.O. UUBUANSKA CESTA4SJ241 KAMNIK PRODAJALEC PRODAJALEC • VZDR^EVj^C. PRODAJA TR* GOV^ESA BLAGA. DELO V AVTOPRALNICI • M/t' OOLD^N ČAS, 3 MESECE. tD.1.200S; JUNID D.O.D.. UPTOVSKA UUCA 46, 3210 SLOVENSKE KONJICE KDMERCIAUSTiVSS) NABAVNO • PRODAJNI REFERENT • M/Ž: ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 12.1.2008; KONITEX O.D.O.. MESTNI TRG 18.3210 SU)-VENSKE KONJIC! UE ŠENTJUR PRI CEUU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MANIPUUNTII. • PRELAGANJE DESK • H/l DOUlČENČAS. 3MESEC& 13.U008:80HOR 0.8.0. ŠENTJOR. CESTA LEONA 008ROTIN-ŠKA 9.3230 ŠENTJUR DELO OBSEGA NAKLADANJ! MATERIAU V TRANSPORTNE VOZIČKE V fAZI PREDPRIPRAVE DELOVNEGA PROCESA. POM(^ PRI VUVANJU KOLUPOV ZA PRIDDDIVANJE KONČNIH IZDEUtK D.D.O.. ŠJkNDROV TRG 1.331DŽALÍC DEU] V TRGOVINI Z MAUMIŽÍVALMI, NEDOLOČEN CAS. 9.Î.2008; 80ŽA 6DJZNIK JELEN S.P. ZEUNA UUCA 18. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI SKR8 ZA UREJENOST PRODAJNIH PDliC. VR-ŠfTEV DELNEGA GOTOVINSKEGA INKASA...C DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 16.1.2008: TUŠ ^PERMARKET ŽALEC. U^ HEROJA STANETA 8.331DŽALEC SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA STREŽBA JEDI IN PUAČ; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 19.1.2008: PAM • CVENK. D.O.O.. BIMSKA (^STA 72.33!t ŠEMPETER V SAVINJSKI OOUNI POSLUŽEVALEC STROJA ZA PROIZVODNO MLEČNIH IZDOKOV: DOLD^N ČAS. 3 ME-S^. 13.1.2008: MLEKARNA CELEIA. D.B.O., ARJA VAS 92.3381 PETROVČE F^ODAJA DELE TEHNIKE IN GRADBENEGA MATERIALA; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 18.Í.20DB: MERCATOR. D.D., DUNAJSKA CE* STA 107.1000 UUBUANA m ^ áíúi David, Tla in Tian Za velika presenečenja in pomoč pri pripravi praznovanja se Slavko Jezemik zahvaljuje vsem gasilskim društvom, Mauhovi pa se za vso pomoč zahvaljujejo sorodnikom» županu Benu Podergajsu ter podjetju Ema iz Celja, ki jim je pripravilo pravo božično presenečenje. Za Jezemikove trojčhe je tudi SlHetnica minila vdnjzbi gasilcev, saj so gasilstvu predani že od malih nog. Poleg Slavka (drugi z leva), ki je preseRBČenje »zakuhalsta jim nazdravila tudi župan Bano Podargajs ter podpredsednik gasilskega dnjstva Drago Založnik (na desni). Trojčki - malo po rojstvu in po abraiiamu Brez večjega števila rok za »cartlanjeu na bi slo vse tako gladko. Poleg babiee Štefke (ne desni), ki Zlatkt vsak danpomagapritrajckih.sotuŠeočiSandi (dnigizleve), stric Robi in seveda »veliki« brat Leonardo (v naročju mamice ZI atke. Aii ste vedeti, da se na leto v povprečju največ dvakrat rodijo trojčki? Pa še to največkrat s pomočjo biomeidicine. V vojniški občini se je to v zadnjih 50 letih zagotovo zgodilo vsaj dvakrat - slavni Jezemikovt trojčki iz Nove Cerkve so namreč konec mi-nulega leta praznovali skupaj ISO let, pr-viČ pa so novo leto Čakali komaj sedemmesečni Mauhovi trojčki iz Podgorja. Čeprav jih loči 50 let, imajo oboji trojčki kar nekaj skupnega. Vsi imajo Šest let starejšega >»veiikega«< brata, obakrat sta se rodila dva fantka in eno dekle, in vsi so bili spočeti na Čisto naraven način. Drobna in prikupna mamica Zlatka sedemmesečnih Davida, Tia-na in Tie se v vlogi mamice štirim otrokom odlično znajde, čeprav je še pred dobrim letom govorila, da bodo ostali kar pri enem. »Ravno dovolj veselja, skrbi, jeze in stroškov je z enim, sem vedno govorila, ampak očitno velja tisto o zarečenem kruhu... Ko me zdaj kdo vpraSa, Če bomo Še kakšnega imeli, raje nič več ne rečem,« smeje pravi ZJatka. Še pred dobrim letom dni je Zlatka zaradi bolečin v trebuhu tekala od enega specialista k drugemu, saj je sprva mislila, da ima kib. Šele po vrsti preiskav so jo poslali h ginekologu. ki je pod njenim srcem odkril tri mala srčeca. »Ko sem lo povedala očetu Sandiju, me sploh ni dobro razumel. Hidi sama sem potrebovala nekaj dni, da sem dojela, da je vse res. Ko pa sem prvo sliko ultrazvoka dojenčkov pokazala teti, me je vprašala, če imam tri žolčne kamne.« Kako so bili »šokirani« pri Jezemikovih, ko so na svet privekali ne eden, temveč kar trije, ni podatkov. A ker so bili rojeni pred Časom ultrazvoka, so bili gotovo vsi po vrsti nemalo presenečeni, »Spomnim se, da so bili Branko, Silva in Ivan za tisti čas prava znamenitost,« pravi starejši brat Slavko. »Spomnim se tudi. da sem jih moral kar precej paziti. No, pa saj so bili pridni. Pa Se ena anekdota mi je zelo ostala v spominu. Ravno na božični večer je zagorela smrečica - in prav vsi trije malčki so jo že takrat pomagali gasiti.« Skorajda je odveč poudarjati, da so ne le trojčki, temveč tudi Slavko že od malih nog predani gasilci. Ravno zato jim je »veiiki« brat za 50-letnico organiziral pravo gasilsko presenečenje. »Za vsakega smo pripravili slavolok 50 curkov, skupaj torej 150, kar je bilo zaradi nizkih temperatur precej težko. Da smo zbrali Î50 gasilcev [med njimi 50 gasilk za Silvo), smo potrebovali pomoč okoliških gasilskih društev, prišlo je tudi pobrateno društvo iz Ja-vorja pri Metliki, Skupaj je bilo na koncu še več kot 180 gasilcev.« Kakšna presenečenja bodo drug drugemu pripravljali pri Mauhovih, je še prezgodaj reči. 2e zdaj pa je jasno, da bo »veliki« brat Leonardo budno pazil nanje, saj je tudi prvi napovedal, da bo dobil dva bratca in eno sestrico. Prvega, Davida, je celo sam poimenoval, njegova ljubica pa je seveda Tia. Ta prva dobi poljubček, ko se Leonardo vrne iz šole. ROZMARI PETEK V Rečici icar dve biserni poroici V Rečici pri Lahkem je bilo pred časom prav veselo, saj sta biserno poroko praznova-ii kar dve družini. Ne povsem po naključju. Pred Šestdesetimi leti sta se namreč sestra in brat, Ivanka in Alojz Brečko iz Rečice, dogovorila, da bi se poročila istočasno. In tako se je rudi zgodilo. Ivanića se je poročila z Albinom Lancnerjem, Alojz pa z Milko Vajde in tako so složno zajadrali v zakonski jarem. Oboji so si ustvarili dom in družino. Prvi v Debni pri Laškem, dt^gl v Rečici. Brečkova imata edino hčerko Dragico, ki si je družino ustvarila kar doma, Lancnerjeva pa imata dve hčerki, Albino in Vido. Njuni družini pa sta se povečali, saj imata Brečkova že dve vnukinji, Lancnerjeva pa tri. Rod njunih potomcev pa se je povečal še za tri pravnuki-nje. Torej pri obeh parih sama dekleta. Praznovanje visoke obletnice porok je minilo v krogu njunih najdražjih- Zmotilo ga je le domaČe petje pevcev, ki so jih prišii pozdravit kot nekdaj v vlogi »kobilčarjev«, in glasba, ob kateri sta se oba para tudi veselo zavnela, saj se za svoja leta slavljenci še dobro držijo. VLADO MAROT Vsi štirje slavljeno! na praznovanju biserne poroke m it. 2 • 8. JaiHiar 2008