Poflnlna plačana v gotovini. Leto XX., št. 215 Ljubljana, petek lg. septembra 1939 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek? Ljubljana, Šelen-burgova ul. - Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Razvoj vojne na odprtih morjih Prvo uradno poročilo o akcilah angleške In francoske mornarice v boJu z nemškimi podmornicami in o dosedanjem poteku blokade Pariz, 14. sept. br. Danes je bil objavljen prvi daljši komunike o angle-ško-francoski akciji na morju. Komunike vsebuje zelo zanimive podatke o vojni na morju in ugotavlja med drugim: Angleško in francosko vojno brodov-je že deset dni vrši težavno nalogo, da izvede popolno blokado Nemčije z morske strani ter očisti vsa morja od nemških podmornic in piratskih ladij. Ta akcija je od začetka sovražnosti do danes dosegla naslednje važne rezultate: 1. Nad 1,105.000 ton nemške trgovske mornarice je praktično izločenih iz prometa, bodisi, da so bile nemške trgovske ladje, potem ko so bile posadke spravljene na varno, od angleških in francoskih vojnih ladij potopljene na odprtem morju, bodisi, da so se zatekle v nevtralne luke, ker nimajo več možnosti, da bi se vrnile v nemške luke. 2. Z izvajanjem najstrožje kontrole vsega pomorskega prometa je onemogočeno vsakršno tihotapstvo in sleherna preskrba Nemčije z vojnimi potrebščinami in živili z morske strani z izjemo Vzhodnega morja, ki pa ga je Nemčija sama zaprla z minami, tako da je plovba tudi tu onemogočena in ob-Sitaja le še zveza s Švedsko. 3. Vkrcanje in izkrcanje angleških čet na angleški in francoski obali se je izvršilo brez sleherne ovire, ker transportov niso mople ovirati niti nemške podmornice, niti nemška letala, čeravno so trajali več dni in je prišlo preko Rokavskeera preliva več stotisoč angleških vojakov. Po izgubi nekaj trgovskih ladij v prvih dneh po izbruhu sovražnosti so sedaj vsa morja malone očiščena od nemških podmornic, ki Ie še v prav neznatni meri motijo neoviran pomorski promet. Piratske ladje, ki so jih Nemci oborožili s topovi, so pregnane z vseh morij in se skrivajo v nevtralnih, lukah, ki jih sedaj ne morejo več zapustiti. V tem pogledu je položaj na morjih docela drugačen, kakor je bil leta 1914. in snlob med svetovno vojno. Takrat je velika nemška križarka »Graf, v. Spee« ogražala ves promet v Južnem morju in Panamskem prekopu, znamenita »Emden« pa ves Indijski ocean. Danes ni na odprtem morju niti ene nemške ladje. Izguba nekaterih trgovskih ladij nevtralnih držav je posledica min, ki so jih položili Nemci v Severnem in Vzhodnem morju. Nemške podmornice niso dosegle svojega cilja. Tako je na primer bilo pet angleških ladij napadenih od nemških podmornic, toda samo ena je bila zadeta od nemškega torpeda, dočim so vse druge s spretnim manevriranjem ušle. Naši tovorni parniki so sedaj oboroženi s topovi in se lahko tudi sami uspešno branijo proti podmornicam. Tudi so vse trgovske ladje opremljene z radijskimi postajami, preko katerih so v stalni zvezi s patrolirajočimi vojnimi ladjami, ki nadzirajo morsko plovbo. Borba proti podmornicam se energično nadaljuje, toda o tem čuvajo me-rodajne mornariške oblasti najstrožjo tajnost. Poučeni francoski krogi pa izjavljajo, da so bili na tem področju doseženi zelo važni uspehi. V ostalem ugotavljajo, da ima Nemčija sedaj manj podmornic, kakor jih je imela v svetovni vojni. Ce se lahko verjame nemškim uradnim podatkom, je imela Nemčija 1. januarja 1939 vsega 43 podmornic s skupno tonažo 16.445 ton. Verjetno je, da so odtlej zgradili še nekaj novih podmornic, toda bistveno se položaj ni spremenil. Nemčija je šele leta 1935 začela graditi podmornice. Strokovnjaki ne verujejo, da bi jih danes imela več kakor 60. Med temi pa je samo 5 modernih s 70 tonami, ki lahko krožijo dalje časa na odprtem morju. Te podmornice imajo po 6 lan-cirnih cevi za torpede in so oborožene s topom 10.5 cm. 13 nemških podmornic ima po 500 ton, ki imajo 5 lancirnih cevi za torpede in top kalibra 8.5 cm, 25 podmornic ima po 250 ton s tremi lancirnimi cevmi za torpede ter so oborožene samo s strojnico. Te podmornice morejo operirati samo v bližini nemških oporišč. vojne mornarice, v katerem odločno de-mantira vesti, da namerava nemško vojno vodstvo v raznih južnoameriških državah urediti letalska in pomorska oporišča, na katerih bi se mogle nemške podmornice, ki križarijo po Oceanu, preskrbovati s kurivom in drugimi potrebščinami. Komunike označuje te vesti za novo intrigo angleške propagande, ki bi hotela na ta način na-hujskati Ameriko proti Nemčiji in ustvariti v ameriški javnosti vojno razpoloženje. Naplavljene mine Bruselj, 14. sept. AA. Morski tokovi so naplavili mnogo angleških min na belgijsko obal. Tudi drugod so opazili ^ belgijskih vodah mine. Oblast je ukrenila vse potrebno, da se mine uničijo . Pogrešana nizozemska ladja Amsterdam, 14. sept. AA. (DNB): »Te-legraph« poroča, da vlada velika skrb za usodo holandskega parnika »Neuf Amsterdam«. Ladja je odplula iz New Torka v Rotterdam. Pričakovali so jo tam še v torek toda doslej ni o ladji ne duha ne sluha. Vpliv blokade Kodanj, 14. sept. br. Danska vlada je službeno demantirala vesti v tujem tisku o tihotapstvu gotovega blaga na dansko-nemški meji. Med Nemčijo in Dansko ob- stoji trgovska pogodba, po kateri se tudi sedaj trgovina med obema državama razvija normalno brez najmanjših omejitev. Kovno, 14. sept. br (DNB) Po trgovinski pogodbi so ostali medsebojni trgovski od-nošaji med Nemčijo in Litvo še nadalje normalni. Curih, 14. sept. br. (DNB) Švicarski tisk razpravlja o angleški blokadi in naglaša, da bo zaradi nje znatno prizadet švicarski izvoz Razpoloženje v Angliji London, 14. sept. z. Dopisnik »Neue Zur-cher Zeitung« poroča svojemu listu o razpoloženju v Angliji in pravi med drugim, da Chamberlain v svoji včerajšnji izjavi v spodnji zbornici ni mogel povedati nič bistveno novega. Le z večjim poudarkom je mogel podčrtati nepopustljivo stališče Anglije. Nikogar ni presenetilo, da je Chamberlain odklonil vsaka mirovna pogajanja s sedanjo Nemčijo. Predvidno pa se je Chamberlain izognil točnejši definiciji angleških vojnih ciljev, dasi je izjavil, da spada obnova samostojne češkoslovaške v okvir angleško-francoskih mirovnih pogojev. Angleški vladni krogi pa pripisujejo velik pomen »bombardiranju« Nemcev z letaki in smatra, da hoče Chamberlain na ta način nemškemu narodu pustiti odprta vrata, da najde Izhod iz seda- njega položaja. Kako dolgo bodo ostala ta vrata še odprta, ne ve nihče. Morda še samo par tednov, morda tudi več mesecev ali let. Grožnje nemškega vojaškega vodstva, da bo odslej brezobzirno bombardiralo civilno prebivalstvo na Poljskem, bi utegnile imeti za posledico, da se bodo ta vrata nenadno zaprla in da bo Anglija s svojimi zavezniki odgovorila z enakimi metodami, predvsem pa, da bo prenehala s svojim miroljubnim »bombardiranjem« z letaki. Narod, ki brani svojo svobodo in neodvisnost, se ne more obtoževati kršitve mednarodnega prava in se tudi tedaj, če se v svoji obrambi poslužuje vseh sred-tev, ne morejo proti njemu uporabiti take metode, kakor jih napoveduje nemško vrhovno poveljstvo. V ostalem se Nemci po mnenju londonskih krogov niti ne morejo sklicevati na mednarodne določbe, ker so jih sami prekršili s tem, da so brez vojne napovedi izzvali vojno s Poljaki. »Bremen" v neki nevtralni luki Berlin, 14. sept. br. DNB demantira v inozemstvu razširjene vesti, da je nemški veleparnik »Bremen« na odprtem morju spremenil svoje ime, skril nemško zastavo ter da plove sedaj pod italijansko zastavo. Po nemških informacijah se nahaja »Bremen« v neki nevtralni luki in čaka prilike, da se vrne v spremstvu nemških vojnih ladij v domovino. Nemški odgovor na blokado Nemška vlada je sprejela zakon, s katerim je v odgovor na angleške blokadne ukrepe zelo razširila listo absolutne kontrabande Berlin, 14. septembra. AA (DNB). Nem- { kor je Anglija lokalni spopad na vzhodni r* vUA* " —— A- I—lil— — • mejj razširila v evropsko vojno. Tako je ška vlada je z namenom, da kolikor mo goče spoštuje interese pomorske trgovine, izjavila v odloku, sprejetem 28. avgusta, da bo kot absolutno kontrabando smatrala vse predmete, ki se uvažajo na sovražno ozemlje za sovražno oboroženo silo in ki so v zvezi s kopno, pomorsko in zračno oborožitvijo sovražnika. Ker je angleška vlada objavila listo absolutne kontrabande, ki je mnogo širša ter gre preko omenjenega okvira, je bila nemška vlada prisiljena tudi s svoje strani razširiti listo absolutne kontrabande. Nemška vlada je objavila naslednji zakon, ki določa, kateri predmeti se bodo odslej smatrali kot absolutna kontrabanda: Kot absolutna kontrabanda se bodo smatrale sledeče materije, v kolikor so namenjene sovražnemu ozemlju ali sovražni oboroženi sili: 1. orožje vsake vrste, posamezni deli orožja ter pritikline; 2. muni-cija, deli municije, bombe, torpedi, mine, in druge vrste granat, aparati za izstrelje-vanje omenjenih projektilov. smodnik, eksplozivne šibre in sredstva za zažiganje; 3. vojne ladje vseh vrst, deli in pritikline; 4. vojna letala vseh vrst, posamezni deli in pritikline; 5. oklopni avtomobili, blindira-ni avtomobili, blindirani vlaki, plošče za blindiranje vseh vrst; 6. kemične materije, ki se uporabljajo v borbi, kakor tudi stroji za uporabljanje teh materij; 7. vojaška obleka; 8. vojna sredstva za obveščanje, signalizacijo, razsvetljavo, ter posamezni deli teh sredstev; 9. vojna prevozna sredstva; 10. goriva in pogonska sredstva vseh vrst kakor tudi olje; 11. zlato, srebro, denar in obveznice; 12. orodje. Ta odredba stopi v veljavo takoj po objavi. Komentirajoč vladne ukrepe, pravi »Ber-Iiner Borsen Zeitung« med drugim: Anglijo bo odslej zadelo vsako orožje, s katerim misli angleška vlada zadeti nas. Proti gospodi v Downingsstreetu se bomo posluževali istih sredstev, s katerimi nas napadajo. Na ta način bo vojna dvakrat prej končana. »Hamburger Fremdenblatt« pravi, da je bila Nemčija prisiljena prilagoditi metode pomorske vojne angleškim metodam ter s svoje strani razšuiti listo blaga, ki se smatra kpt vojno tihotapstvo. Na ta način sledi Nemčija samo zgledu Anglije. Nemčija je želela ohraniti normalne trgovinske odnošaje z nevtralnimi državami. Ta namen nemške vlade je preprečila Britanija s svojo delno blokado, enako ka- napravila tudi z blokado na morju. Nova skupina nemških podmornic v Atlantiku London, 14. sept. AA (Havas): »Daily Express« prinaša članek svojega strokovnjaka za» pomorska vprašanja in pravi, da je nova skupina nemških podmornic krenila v Atlantski ocean na pomoč nemškim podmornicam, ki so prve začele boj proti britanskim trgovskim ladjam. Pisec članka misli, da je prva skupina podmornic odplula iz Kiela in Wilhelmshavena med 20. in 28. avgustom, čeprav se da iz poročil nemškega radia sklepati, da so nekatere nemške podmornice že v začetku avgusta od-plule v zapadno vodovje Irske za nadziranje britanskega brodovja in na posebne vaje . Podmorniška vojna tudi proti nevtralnim ladjam Berlin, 14. sept. br. (DNB) Berlinski pol-oficielni »Lokal Anzeiger« razpravlja o proglasu, ki ga je izdala angleška vlada glede blokade in pravi med drugim: Zaradi angleškega proglasa o gospodarski blokadi, ki so z njo prizadete tudi nevtralne države, bo nemška vlada vrnila milo za drago in se odslej pri podmorniški vojni ne bo ozirala na ladje nevtralnih držav. Krivda zaradi zadevnega najnovejšega ukrepa Nemčije zadene Anglijo. Blokada in nevtralsi Washington, 14. septembra AA. Zunanji minister Hull sestavlja uradno izjavo, v kateri bodo Zedinjene države podčrtale pravice nevtralnih držav glede na morsko blokado. Ameriško zunanje ministrstvo je dobilo od nemške vlade seznam blaga, ki spada pod določila o vojnem tihotapstvu in pričakuje zdaj podobne sezname od Velike Britanije in Francije. V svoji izjavi se bo vlada Zedinjenih držav sklicevala na pravice nevtralnih držav Zvedele se je, da bo vprašanje pravic nevtralnih držav med vojno eden izmed glavnih problemov, ki bodo o njem razpravljali na vseameriški konferenci v Panami, ki se bo začela 23. tega meseca. Nemška oporišča v Južni Ameriki ? Berlin, 14. sept. br. DNB objavlja uradni komunike vrhovnega poveljstva nemške ObkoJjevanie Saarbriickna Srdita obojestranska kanonada med Mozelo in Reno, kjer so Francozi močno utrdili vse na nemškem ozemlju zavzete postojanke Pariz, 14. septembra. AA. (Havas) Ju-trnje vojno poročilo z dne 14. septembra pravi: Hudo obstreljevanje težkega sovražnega topništva na vrhovih južno od Saarbriickna. Večerno vojno poročilo pravi, da so francoske čete potisnile na nemško ozemlje vse nemške oddelke, ki so pred dvema dnevoma pri Siercku vdrli na francoski teritorij. Boji se zdaj na vsej črti vrše samo na nemškem ozemlju. Francoske čete so v teku današnjega dne napredovale za več kilometrov. Zvečer je bilo objavljeno še naslednje dodatno vojno poročilo: Danes je nemško težko topništvo silovito obstreljevalo postojanke, ki so jih zasedle naše čete. Francosko topništvo je odgovarjalo. Francoske čete krepko zasledujejo nemške oddelke, ki se umikajo proti Siegfriedovi črti. Letalske akcije so bile danes zaradi slabega vremena onemogočene. Pariz, 14. septembra AA. (Havas) Na fronti pri Saarbrucknu, kjer smo doslej zabeležili lepe uspehe in prodiranje francoskih čet. je od včeraj v glavnem na delu topništvo. Nemško poveljstvo je sklenilo uporabiti težko topništvo, ker ga vznemirja prodiranje francoskih prednjih čet Nemško težko topništvo skuša streljati v zaledje sprednjih francoskih oddelkov, da preseka zvezo med njimi in oddelki v zaledju. Toda francosko topništvo ni molčalo in je takoj začelo odgovarjati z živahnim ognjem. Prvo jesensko deževje je oviralo obe letalstvi. Kljub razmehčanemu terenu prodirajo francoski oddelki proti Siegfriedovi črti in so zavzeli že več postojank, ki bodo mogle služiti kot dobra izhodišča za poznejše operacije. Imen zavzetih krajev francosko vojaško poveljstvo ne objavlja, ker so operacije še v teku. Pariški listi obširno komentirajo ugoden razvoj vojnih operacij. »Journal« omenja, s kako metodičnostjo se vršijo operacije na bojišču. Predvčerajšnjim smo napredovali, pravi list, na boiišču med Saar-gemiindom in Bitschem. Naše napredovanje se je nadaljevalo tudi včeraj. Artile-rija je aktivna z obeh strani. Včeraj so izvršili Nemci ofenzivo na bojišču pri Siercku, toda so bili s protinapadom vr- i vo črto in ki ga od treh strani oklepa francosko ozemlje, proti našim predstra-žam močnejše oddelke kot doslej. Obležali so na minskih poljih in v ognju obrambnega topništva. Deževje tudi na zapadu Pariz, 14. septembra, z. United Press poroča, da deževno vreme zelo ovira tudi vojaške operacije na zapadni fronti. Le topništvo je bilo na obeh straneh ves dan v akciji. V bližini Strasbourga so Nemci napadli francosko prednjo stražo ki je tam kopala strelske jarke. Predstraža je imela pri tem izgube. Francosko topništvo je takoj reagiralo in uničilo nemško baterijo. Francoske čete so na to zopet osvojile izgubljeno postojanko in nadaljevale svojo akcijo. Maginotova linija dobila nove topove Pariz, 14. sept. o. V pretekli noči so bili izvršeni nemški protinapadi pri Buschdor-fu in proti francoskim postojankam v gozdu Warndt, vendar pa so bili vsi odbiti z ognjem iz strojnic. V teku noči je bila Maginotova črta ojačena z novimi daljnostrel-nimi topovi, ki streljajo na objekte, za sovražnikovim hrbtom. V gozdu Warndt se je prvič posrečilo postaviti na nemškem ozemlju francoske topove, ki razbijajo sedaj nemška gnezda strojnic in topov. Francoske čete so prišle v protinapad ter so na obeh straneh Mosele dospele do Volklinge. na in Klarenthala. S teh postojank prodirajo francoske čete na obeh bregovih Blie-sa, kjer se pripravlja napad na Saarbril-cken. Dva nemška protinapada v smeri pro ti gozdu Warndt sta bila odbita. Francoske čete so potrebovale 24 ur, da so prodrle 1600 m daleč. Proga Perl—Trier porušena Pariz, 14. sept. z. United Press poroča iz Schengela, ki leži v neposredni bližini meje na luksemburškem ozemlju, da so Nemci pognali v zrak del železniške proge Perl—Trier. Eksplozija je bila tako huda, da so posamezni drobci prileteli celo na luksemburško ozemlje. Dva kilograma ženi ponovno nazaj ter celo čez začetne j težak kos železa je prebil vrata neke cer » -1 - _ T _.... . Mwn«t< /]« £ _ ^fnM AAnlrn i 1,.,. IJiiJa Atrovtl P/S V\ll i «MMiMtM/)l * položaje. »Jour« pravi, da je francoska vojska navzlic nemškim protinapadom nadaljevala z metodičnim in zelo modrim napredovanjem vzhodno od Saare na obeh obalah reke Mozele v smeri proti Volk-lingenu Tako je mesto Saarbriicken neposredno ogroženo ter bo predmet prihodnjih operacij »Petit Parisien« pravi, da noben nemški vojak ni stopil na francosko ozemlje Nasprotno pa je napredova-nie Francozov v pokrajini med Reno in Mozelo severnovzhodno od Siercka globoko več kilometrov Pri Hornbachu, kjer so francoske čete znatno napredovale, je prišlo do srečanja med francoskimi in nemškimi patrolami Sovražnikovo topništvo močno strelja, da bi omogočilo umik pehote. Letalstvo obeh sil je bilo zelo živo v toku ponedeljka in torka. Nemci so javili, da so tri francoska letala padla na nemško ozemlje. Dovolieno nam je potrditi, da je število nemških letal, ki so jih sestrelile naše čete in ki so padla na naše ozemlje, mnogo večje. Berlin, 14. sept. br. Na zapadu so poslali Francozi v predel med Saarbrucknom in Hornbachom, ki leži daleč pred Siegfriedo- kve. Hudo poškodovani so bili vinogradi v obmejnem ozemlju, zaradi česar je obmejno prebivalstvo Luksemburga zelo razburjeno. Ameriška sodba o položaju na zapadu London, 14. sept. AA- (Havas): Urednik lista »Yorkshire Post« za vojaška vprašanja analižlra položaj na zapadni fronti in pravi, da se nemški morriarici in letalom ni posrečilo ovirati izkrcavanje britanskih čet na ceKni. Medtem francoske čete nadaljujejo svoje operacije. Francozi zavzemajo kos za kosom ln tako je Saarbriicken že brez vsakega zavetišča ob reki Blies, ki je prešla v francoske roke. Saarbriicken je torej od zunaj že nezaščiten ter kot industrijsko središče ne pomeni nobene koristi več za Nemčijo ker ne more nihče v mesto in ne iz njega. List pravi dalje, da bi padec Saarbriickna pomolil veliko izgubo za Nemčijo, ker bi bila s tem Francozom odprta pot za novo prodiranje proti naslednjim utrjenHm nemškim črtam. List meni, da mora biti Nemčija vznemirjena zaradi francoske grožnje, da bo našla pot skoal orjaške nemške utrdbe. Angleški listi o vojaškem položaju Nemčije LOndon, 14. sept. AA. (Havas): Londonski listi komentirajo vojaški položaj in navajajo nemški komunike, ki napoveduje bombardiranje odprtih mest in vasi. Listi pravijo, da je to dokaz, da se operacije na Poljskem ne razvijajo po nemškem načrtu, »Daily Telegraph« pravi: Hitlerjeva navzočnost na bojišču in prihod Goringa, da prevzame vodstvo nad letalskimi operacijami, sta dejstvi, ki tudi silita k temu sklepu. Morala poljskih vojakov je nedotaknjena in municija ni izčrpana. Isti list p'-3e tudi o organiziranju poljskih četniških oddelkov, kar je že rodilo pomembne uspehe, ker je teren ugoden. Glede bojev na francoski fronti pa poudarja list oprezno prodiranje in konsoll-diranje zavzetega ozemlja. Operacije se vrše krepko in vodstvo se izogiba napak iz leta 1914. List komentira dalje Halifaxov govor v lordski zbornici in njegovo grožnjo z represalijami, če bodo Nemci začeli bombardirati divilno prebivalstvo in pravi, da je ta grožnja dokaz razočaranja Neirn čije glede nagle osvojitve Poljake. »Times« piše v zvezi s tem med drugim: Lord Halifax je včeraj jasno posvaril: Naša obljuba, da bomo bombardirali samo vojaške objekte, velja le pod pogojem vzajemnosti. Če se sovražnik ne bo ravnal po tem, bomo tudi mi imeli proste roke. ★ Češka vlada v Parizu Pariz, 14. sept. o. Diplomatski krogi v Parizu zatrjujejo, da so med angleško in francosko vlado v teku pogajanja za priznanje začasne češke vlade s sedežem v Parizu. V začasni češki vladi bi bil predsednik dr. Edvard Beneš, zunanji minister poslanik Osuski, vojni minister general Ingr, finančni minister pa Outrata. Francoski diplomatski krogi opozarjajo na dejstvo, da zapadni velesili nista priznali če-škomoravskega protektorata. Nova češka vlada namerava mobilizirati vse čete in se bo nesodelovanje smatralo kot dezerter-terstvo. V Franciji živi mnogo bivših češkoslovaških oficirjev in podoficirjev. Računajo, da se bo mogla v Franciji že v najkrajšem času organizirati češkoslovaška vojska, ki bo štela 50.000 ljudi. Aretacije v českomo-ravskem protektoratu Praga, 14. sept. AA. (DNB): Iz varnostnih razlogov so oblastva izvršila neznatne aretacije v češkomoravskem protektoratu. Glasovi, razširjeni v tujini, da so prijela 400 talcev, so brez vsake podlage. Netočne so tudi vesti tujih listov, da je ukinjena češka polidija ker vrši slej ko prej svojo službo. Srbohrvaška oddaja ▼ angleških radio-postajah London, 14. sept. c. Začenši s petkom 15. septembra bodo oddajale angleške radijske postaje redno vsak dan ob 21.45 poročila ▼ srbohrvaškem jeziku in ob 21. v rumun-skem jezika. Na Poljskem ogorčeni boji Po poljskih poročilih je nemško napredovanje v glavnem že ustavljeno, Nemci pa zatrjujejo, da prodirajo proti Brestu Litovskemu in se bližajo Lvovu divizijskim štabom predala. Ujeli smo 6000 Poljakov in zaplenili 30 topov. Čete, določene za prodiranje proti Brestu Litovsku, se naglo bližajo mestu. Vzhodno-pruske čete so včeraj zavzele Osoviece, edino še preostalo poljsko obmejno trdnjavo ob Vzhodni Prusiji. Kljub neugodnemu vremenu so letala z uspehom napadla ozemlje vzhodno od Varšave in razdejala prometne zveze. Dve poljski letali sta bili sestreljeni. Gdynja zasedena Berlin, 14. sept. br. Vrhovno armadno poveljstvo je ob 13. sporočilo, da so danes ob 10.15 nemške čete zasedle Gdynio. Poveljujoči poljski general je mesto predal. Severno od mesta so boji še v teku. Mesto je zelo malo poškodovano, kar dokazuje, da se nemško vojaštvo strogo drži naloga voditelja rajha, da bombardira samo vojaške cilje. Električna centrala in vodovod sta nepoškodovana. Na zidovih hiš še zmerom vise lepaki, ki pozivajo ljudi, naj sodelujejo s poljsko vojsko proti sovražniku. Zdaj že popravljamo mostove, ki so jih Poljaki porušili, v mestu pa odstranjujemo barikade. Vse trgovine so zaprte, izložbe pa zadelane z deskami. Prebivalstvo že dva dni ni dobilo živeža. Ukrenili smo vse potrebno, da se trgovine z živežem spet odpro. Berlin, 14. sept. br. V zvezi s predajo Gdynje poročajo, da se je poveljnik odločil za predajo predvsem zaradi tega, ker je primanjkovalo vode in živil. Pri nem- škem bombardiranju je bil poškodovan glavni rezervoar vodovoda, zaradi česar je bila dobava vode onemogočena. Razen tega so pošla vsa živila in je bilo prebivalstvo s posadko vred že dva dni brez vsakega grižljaja. Kakor za Westerplatte, priznavajo nemški vojaški krogi tudi glede posadke Gdynje, da se je do zadnjega junaško borila. Nemški pogoji za mir s Poljsko Berlin, 14. sept. br. (Havas) Današnji nemški listi poročajo, da je Nemčija pripravljena takoj skleniti mir s Poljsko, toda samo s tako vlado, ki se ne bo ozirala na angleške in francoske garancije. Štirje poljski bombniki zajeti na Ruskem Berlin, 14. sept. AA. DNB poroča :z Moskve, da so po vesteh sovjetske agencije Taas poljska vojaška letala v toku 'zadnjih dni večkrat preletela sovjetsko mejo. Sovjetska lovska letala so prisilila neki dvo-motorni poljski bombnik, da se je spustil na sovjetskem ozemlju. Vsi trije člani posadke so bili ujeti. Istega dne so trije poljski bombniki preleteli sovjetsko mejo v pokrajini Mozir v Beli Rusiji in so morali pristati na sovjetskem ozemlju. Posadke vseh treh bombnikov so bile ujete. Bojazen Vatikana Vatikansko glasilo je mnenja, da so se vsi poizkusi za obnovitev miru izjalovili V . A * * * Vatikan, 14. sept. p. Kljub akciji za po-mirjenje, ki jo je započela Italija v glav-nih mestih sprtih držav in kljub ponovnim pozivom papeža v korist miru smatrajo v Vatikanu, da se na vseh črtah opažajo pospešene priprave za največjo vojno, ki je bila kdaj v zgodovini sveta. Merodajne angleške osebnosti izjavljajo, da se Anglija pripravlja za triletno vojno. Francija je mobilizirala svoje kolonije in isto je storila tudi Anglija. Mobilizirajo se vse materialne sile sveta. To je najboljši znak, pravi današnji »OsserVatore Romano«, da so propadli vsi poizkusi za obnovitev miru, da nihče noče poslušati miroljubnih besed in da je svet sklenil, da se spusti v največjo borbo v zgodovini. V Vatikanu ne verujejo, da bi se mogel sedanji spor ohraniti v sedanjih mejah, f t ■» t » Y r i ' i j *" / , v i * * » S v I- „• * -f ' ' ' ' ' ~ ^ * Rim, 14. sept. AA. (DNB). V vatikanskih krogih zavračajo vest, ^i se je razširila v tujini, da pripravlja papež predlog Angliji za sklenitev premirja. Rim, 14. sept. c. Ob priliki nastopne av-dience novega belgijskega poslanika je izjavil danes papež Pij XII., da je storil vse, da bi poskusil preprečiti vojno. Nadaljeval bo tudi sedaj svoja prizadevanja in iskal možnosti za časten mir. če pa tega ne bo mogoče doseči, bo skušal zmanjšati strahote vojne. Skrbel bo za spoštovanje mednarodnih obveznosti, za zaščito civilnega < A fei * 4 t « * i « prebivalstva, dobro ravnanje z ujetniki In za preprečenje vojne s plini. Rim. 14. sept br. (DNB). Papež Pij bo pozval vse nevtralne države, da sklenejo zvezo nevtralnih držav. Italija Se vedno na delu za mir Berlin, 14. sept. o. Kakor poroča »United Press« govore v dobro poučenih narod-no-socialističnih krogih o spomenici, ki jo bo v teku tedna poslala Italija Franciji v svrho omogočenja mirovnih pogajanj. Italijanski poslanik v Berlinu Attolico, ki je imel zadnje čase skoro vsak dan posvetovanja z zunanjim ministrom Ribbentro-pom in maršalom Goringom, je prispel v Rim, kjer bo sporočil Mussoliniju in Cianu stališče nemške vlade glede na italijanska stremljenja za obnovo miru. V istih krogih izjavljajo, da Attolico ne prinaša v Rim samo ustnih izjav nemških državnikov, temveč tudi pismen elaborat o nemški zunanji politiki. Tudi nemški poslanik v Rimu Mackensen je imel vsak dan razgovore z Mussolinijem in Cianom. Sedaj se pričakuje povratek italijanskega poslanika Francois Ponceta iz Pariza v Rim. Italijanski mirovni akciji se bo pridružil tudi Vatikan, ter računajo, da bo papež imenoval nekega francoskega kardinala za svojega predstavnika pri teh pogajanjih. Govore tudi, da bo dal papež pobudo za sklicanje konference vojujočih se držav na nevtralnem ozemlju, najbrže v S!"""«na-viji. Nove Chamberlainove In Halifaxove izjave Zapadni velesili in poostritev vojne na Poljskem Plinske vojne nikdo ne izvaja Vojna vlada v Franciji Daladier je prevzel štiri v sedanjem položaju najvažnejša ministrstva, med njimi tudi zunanji resor Pariz, 14. sept. br. Ministrski predsednik Daladier Je imel včeraj popoldne celo vrsto razgovorov z zunanjim ministrom BOnnetom, kolonialnim ministrom Mande-lom, letalskim ministrom Guy La Cham-brom, mornariškim ministrom Campin,-chijem in vrhovnim poveljnikom vojnih sil generalom Gamelinom. Zvečer ob 21. se je odpeljal v Elizejsko palačo, kjer je praidentu republike na osnovi svojega posebnega mandata, ki ga je dobil že pred dnevi, predložil v odobritev naslednjo listo novega vojnega kabineta: Daladier, ministrski predsednik, minister za narodno obrambo, vojni minister in zunanji minister, Dupoot, državni pod tajnik v ministrstvu narodne obrambe, De Ribes, državni pod tajnik zunanjega ministrstva, Pemot, minister za koordinacijo, Bonnet, pravosodni minister, Delbos, prosvetni minister, Bais, minister za pokojnine, Riot, minister za trgovsko mornarico, Dotruit, minister za oboroževanje. V ostalem se dosedanji sestav vlade ni izpremenil. Chautemps je ostal podpredsednik vlade. Sarraut notranji, Guy la Chambre letalski, Campinchi mornariški, Reynaud finančni, Mandel minister za kolonije, De Monzie minister za javna dela, Julien minister za informacije. Predsednik republike je listo nove vlade odobril in še ponoči zaprisegel njene nove člane. Dosedanji francoski poslanik v Berlinu Coulondie je imenovan za kabinetnega šefa predsednika vlade Daladiera. Osebnost novih ministrov Nova Daladierova vlada se sme z vso pravico imenovati vojna vlada. Najuglednejše osebnosti, ki so spremenile ali pa izpopolnile prejšnjo ministrsko listo, so vredne, da vodijo vojno leta 1939, ker so se same od leta 1914 do leta 1918 slavno borile. Daladier, ki združuje v svojih rokah zunanje ministrstvo in narodno obrambo, je dobil več odlikovanj za svoje zadržanje na fronti. Delbos, ki je kot prosvetni minister prevzel mesto Jeana Zaya, ki je prostovoljno odšel pod zastavo, je bil najprej pe- hotni narednik, nato pa letalski pilot. M svetovne vojne ima dve rani, in dnevno povelje ga je dvakrat omenilo kot zgled. Kot profesor za književnost ima za seboj slavno in naglo kariero v radikalskem časnikarstvu, že celo vrsto let je ena izmed vodilnih osebnosti v uredništvu lista »Depeche de Toulouse«, najuglednejšega provinčnega demokratskega lista. V zadnjih 15 letih je bil neprestano poslanec in večkrat minister. Od leta 1936 do 1938 je vodil francosko zunanje ministrstvo. Na tem mestu si je mnogo prizadeval za pomirjen je v Evropi in je skušal pritegniti čim več prijateljev okoli Francije. Sprejel je v Parizu maršala Rydza in sklenil V septembru 1936 francosko-poljsko zvezo. Neposreden sodelavec bo Daladiem v zunanjih zadevah Champetler de Ribes, ki je prav tako junak iz svetovne vojne. Bil je tudi nevarno ranjen. Zdaj predseduje demokratski ljudski stranki, katere program je stremljenje, da se v političnem in mednarodnem življnju uveljavijo načela papeških enciklik. Eden izmed starejših, ki se bo pobrigal za koristi borcev je Ren6 Bais, vojni invalid, ki ga ves parlament spoštuje. Oseba, ki se o njej ne da diskutirati, je Georges Pernot, minister za blokado: ugleden pravnik in odličen branilec francoske družine. Ima 10 otrok in je predsednik društva »očetov mnogoštevilnih družin«. Igral je bistveno vlogo pri izdelavi francoskega družinskega zakona, poslednje in velike socialne reforme francoske vlade. Raoul Bo-truit, novi minister za oboroževanje je napisal klasično knjigo pod simbolnim naslovom »človekov poklic«. Ta poklic vrši Dotruit z enako srečo v vseh mogočih panogah. Dotruit je veliki organizator francoskih železnic, pisec dveh blestečih poročil o letalstvu in urbanizmu ter tvorec najlepših delavskih mest na Francoskem. V političnem življenju je doslej še neznan. Dotruit je tehnik-inženjer in šef, ki bo Franciji dal zmagoslavno orožje. London, 14. sept. br. Nova francoska vlada je naletela v angleških političnih krogih na zelo ugoden sprejem. Predvsem pozdravljajo, da je Daladier prevzel sedaj tudi vodstvo zunanjega ministrstva. V tem vidijo dokaz, da je tudi Francija trdno odločena, da s sedanjo Nemčijo ne sklene nikakega premirja in sploh ne pristane na nikaka pogajanja. Roosevelt ne bo odnehal Prezident Zedinjenih držav hoče za vsako ceno doseči izpremembo nevtraltaostnega zakona Washington, 14. septembra. AA. (Havas): Rooseveltov sklep o sklicanju kongresa za 21. seeptmber je bil sprejet po številnih razgovorih med obema strankama. Rooseveltova odločitev dokazuje odločno njegovo voljo razbiti izolacionistično opozicijo in jo pripraviti do tega da sprejme tak zakon o nevtralnosti, ki bo omogočil Zedinjenim državam prodajati orožje zapadnima demokracijama. Pričakuje se težka borba posebno v senatu z republikanskimi senatorji Borahom, Van Bergom in Neyem. ki bodo skušali zavlačevati debato. Predsednik Roosevelt je sklenil po- spešiti revizijo zakona o nevtralnosti, ker smatra to njegova vlada za neobhodno potrebno za življenjske interese Zedinjen'h držav v sedanjih razmerah. Mila«, 14. sept. AA. (DNB): Italijanski tisk smatra, da bodo sklepi ameriškega kongresa, ki je sklican na izredno zasedanje, pokazali, ali je močnejša diplomacija ali pa trgovski duh širokih slojev miroljubnega ameriškega naroda. Ameriško gospodarstvo, po mnenju rimskih listov, ne bo dovolilo, da bi se Zedinjene države udeležile evropske vojne. Beležke Berlin, 14. sept. z. »Neue Zurcher Zei-tung« poroča, da napredovanje nemških čet na Poljskem spravlja v ospredje spet politične probleme. V berlinskih krogih smatrajo za nedvomno, da bo Nemčija obdržala vse zasedeno ozemlje. To dokazuje tudi dejstvo, da je za bodočega šefa civilne uprave zasedenega poljskega ozemlja določen vodja narodnih socialistov v Gdansku Greiser. V Berlinu so prepričani, da zaradi tega ne bo prišlo do nikakega spora z Rusijo. Zatrjujejo celo da je bil že ob pril-ki podpisa nenapadalne pogodbe med Ribbentropom in Stalinom sklenjen dogovor o razdelitvi Poljske. Obnovljen bo tako zvani brestlitovski dogovor, po katerem so vse vzhodne poljske pokrajine pripadle Rusiji, ki pa jfih je morala leta 1921. odstopiti Poljski. Poljska vojna poročila Pariz, 14. sept. AA. (Havas) Iz Varšave poročajo: Poljske čete niso odstopile niti pedi zemlje in so dokončno strle sovražni napad. Poljski vojski na Pomorjanskem se je celo posrečilo približati se reki Visli, kjer je trčila ob nemške čete, ki napadajo Varšavo. Napadeni z dveh strani, so se Nemci umaknili v hitrih manevrih, pri tem so pa izgubili mnogo ljudi. Razen velikega števila ujetnikov so pustili na bojišču tudi več tisoč mrtvih. Tudi nemška ofenziva iz Vzhodne Pru-sije je ustavljena. V začetku so Nemci prodirali z uspehom, zdaj smo jih pa zavrnili in se umikajo proti reki Bug. Na tej fronti se že pet dni bijejo krvave bitke. Ker Nemci ne morejo doseči nobenega uspeha, pišejo v svojih poročilih, da so zavzeli nekatera mesta, med njimi tudi Lomžo, in sicer že pred osmimi dnevi, čeprav imajo dejansko to mesto še zmerom Poljaki v svojih rokah. Nemška ofenziva na jugu doslej še ni trčila ob večji odpor Poljakov. Nekatere nemške motorizirane enote so mogle prodreti na tem terenu, ki je precej ozek, vendar ti oddelki ne pomenijo velike nevarnosti za Poljake. Tu mislijo, da bodo Poljaki začeli ofenzivo iz srednje Poljske in potisnili Nemce v Karpate. Upoštevati je treba, da operirajo v tem odseku Nemci na terenu, kjer ni trdnih cest in tudi ne drugih prometnih zvez ter so zato njihove operacije zelo otežkočene. London, 14. sept. AA. (Reuter) Iz Poljske prihajajo kar najugodnejša poročila. Vsi vojaški opazovalci so si edini, da bo slabo vreme Nemce ustavilo. Primitivne ceste na Poljskem morajo biti že zelo pokvarjene od koles motoriziranih enot in drugih vozil. Če bo dež še nekaj časa trajal, bo premoč nemških motoriziranih enot zelo padla. Blatne ceste pomenijo za nemške vojake veliko nevarnost. Po drugi strani pa ne pomeni ponovno zavzetje Lodža samo velikega moralnega uspeha, ki bo vlil poljski vojski novega poguma, temveč pomeni tudi direktno ogrožanje iz bokov proti tistim nemškim oddelkom, ki napadajo Varšavo z zapada. Priznati je treba, da zbuja nemško prodiranje na južnem Poljskem proti Lvovu resne skrbi, toda podčrtati velja, da so doslej prodrle pred Lvov samo najhitrejše motorizirane enote, ki bi pa utegnile doživeti isto usodo, kakršna je čakala nemške motorizirane enote v varšavskih predmestjih. Vsekakor drži, da so Nemci na Poljskem razvili vse svoje moči in izrabili vse kopne in letalske sile, s katerimi razpolagajo. Padec Lvova bi pomenil za Poljake izgubo bogate žitnice in velikih pe-trolejskih vrelcev. Brezobzirna vojna se je že pričela London, 14. sept. br. (Havas) Po angleških ugotovitvah so nemška letala od proglasa brezobzirne vojne proti civilnemu prebivalstvu in nezavarovanim krajem bombardirala doslej že 28 odDrtih mest. t « I i ' . 1 ' . 1 1 (V.1^1' i 1 * v * \ i . . i i 4 i t h i L 11 nemških divizij odpremljenih na zapad London, 14. sept. AA. (Reuter) Tuji vojaški opazovalci na Poljskem zatrjujejo, da je Nemčija odposlala s Poljskega na zapadno fronto že 11 divizij. Prej je imela na Poljskem 70 divizij. Če se vpošteva, da razpolaga Poljska s 30 divizijami, se je upanje Poljske v uspeh popravilo. Hudi nalivi na Poljskem London, 14. sept. br. Reute- poroča, da po vsej Poljski močno dežuje. Ponekod so nastali hudi nalivi. Močvirja so postala docela neprehodna. Že prej od nemških motornih vozil razvožene ceste so postale sedaj za tanke in težke topove neprehodne. To bo vsekakor v veliki meri vplivalo na nadaljnji razvoj vojnih operacij na Poljskem. Nemška vojna poročila Berlin, 14. sept. br. Vrhovno armadno poveljstvo je danes opoldne izdalo naslednje poročilo: Na južnem Poljskem prodira jočim četam nudi sovražnik le še majhen odpor in zato naglo pridobivajo na terenu proti vzhodu. Močni nemški oddelki so na črti Rava Ruska—Tomašev dosegli cesto Lu-blin—Lvov, Visla pa je bila severno San-domierca na več krajih prekoračena. Po še ne končanih ugotovitvah je učinek uničujoče bitke pri Radomu naslednji: zajeli smo 60.000 ujetnikov, med njimi več generalov, 143 topov in 38 tankov. Obkoljevalni napad na poljske divizije, Id so obkoljene okoli Kutna, napreduje. Obroč okoli Varšave je bil včeraj strnjen tudi na vzhodu, čete, ki napredujejo vzhodno od Modlina preko reke Narev, se tudi s severozapada bližajo poljskemu glavnemu mestu. Preko ceste Varšava — Siedlce prodirajoče nemške čete so z nekaterimi svojimi deli napredovale proti severozapadu in zapadu. Med Ostrovom in Mf»zowieckom zajeta 18. poljska divizija se je včeraj z vsem London, 14. sept. c. V spodnji zbornici je ministrski predsednik Chamberlain na vprašanje o včeraj objavljenem razglasu nemškega vojaškega poveljstva, da bo odslej nemško letalstvo bombardiralo tudi nezaščitena poljska mesta in civilno pie-bivalstvo, odcovcril: Vlada je slišala o tej objavi, ki je v popolnem nasprotju s Hitlerjevo lastno izjavo, da ne bo dopustil bombardiranja žen in otrok. Omejitev, ki smo jo v tem oziru prevzeli v odgovor na Rooseveltov apel, je temeljila seveda na enaki omejitvi z nasprotne strani. Seveda mora angleška vlada sedaj smatrati, da ima proste roke za vsako akcijo. Želim pa dodati, da mi, četudi bi šla v tem oziru Nemčija še tako daleč, ne bomo nikdar premišljeno in radi samega terorizma bombardirali žen, otrok in drugih civilistov. Moramo se zavedati, da naša strategija in taktika izhaja le iz enega samega preudarka, kako bi najuspešneje vodili vojno akcijo. Če pa bo Nemčija res izvršila svojo grožnjo, bo to med zavezniki samo utrdilo odločnost, da se končno odstrani nevarnost, proti kateri se borimo. Na vprašanje, ali bo ustanovljeno ministrstvo za municijo, je izjavil Chamberlain, da ima že ministrstvo za oboroževanje dovolj širok delokrog in da dobro posluje, tako da novo ministrstvo ni potrebno. Glede zavezniške pogodbe z Irakom je izjavil podtajnik za zunanje zadeve But-ler: Zvezna pogodba med Anglijo in Irakom določa, da druga stranka takoj priskoči na pomoč, če je ena angažirana v vojni. Iraška vlada se po besedi in duhu drži te pogodbe. Prekinila je že odnošaje z Nemčijo in podvzela pripravljalne varnostne ukrepe, ki so popolnoma zadovoljivi. Iraška vlada je stavila Angliji med drugim na svojem ozemlju vsa prometna sredstva na razpolago. V zgornji zbornici je zunanji minister lord Halifax na vprašanje o uporabi strupenih plinov v vojni izjavil: Ko je naš poslanik v Berlinu prosil za potni list, je obenem izročil nemški vladi noto z vprašanjem, ali se bo Nemčija v vojni država ženevske konvencije proti plinski in bakteriološki vojni. Nemška vlada je sedaj preko švicarskega poslanika v Lon- donu Izročila odgovor, da se bo tekom vojne držala obveznosti te konvencije, dokler ne bo prekršena od nasprotne strani Na dodatno vprašanje je izjavil lord Halifax, da se mu zdi, da to nemško zagotovilo ne vsebuje nobene omejitve in se nanaša na vse države, ki so v vojni z Namčijo. Na vprašanje o bombardiranju civilnega prebivalstva na Poljskem, je odgovoril lord Halifax, da je Hitler sam nedavno izrazil namen, da omeji vojaške letalske operacije na vojaške objekte. Halifax je nato brez komentarja doslovno citiral tozadevno Hitlerjevo izjavo v rajhstagu in Hitlerjev odgovor na Rooseveltov apel za cmejitev bombardiranja civilnega prebivalstva. V debati o včerajšnji vladni deklaraciji je vodja opozicije lord Sneli je poudaril, da so novice iz imperija kar najbolj ugodne. če je sovražnik računal na needinost angleškega imperija se je močno zaračunal in je doživel veliko zaročaranje. Angleški imperij je vedno enoten, kadar je treba braniti skupne vrednote. Nemška pomorska aktivnost kaže, da je Nemčija bila že vnaprej pripravljena, da udari v gotovem času. Ta njena začetna prednost pa bo kmalu izginila. Metanje letakov namesto bomb nad Nemčijo je označil govornik kot velik uspeh za Anglijo. V Nemčiji je bilo z grožnjo smrti prepovedano pobirati angleške letake. Lord Sneli je nato kri. tiziral informacijsko ministrstvo, ki doslej ni popolnoma zadovoljilo. Duh angleškega naroda v prvih tednih vojne pa je izvrsten. Nobene panike ni bilo in nobenih iluzij. Vsi se zavedajo resnosti svojih nalog. Nobene besede sovraštva proti Nemčiji ni bilo slišati in nobena želja ni bila izražena, da nemški narod ne bi imel svojega odrejenega prostora v svetu. Angleški narod pa točno ve, kaj hoče, bori se za pravico • K V v. v Minister za Informacije Macmellon je dejal, da hoče povedati resnico, kako vlada dela in misli. Informacijsko ministrstvo je začelo z velikim handicapom napram nemškemu propagandnemu ministrstvu. Mi dajemo raje manj Informacij, toda resnične in spustimo nezanesljive in neresnične. Z bojišč je zaenkrat malo novic, zato smo jih tudi malo objavili, Pobijanje neupravičenega dviganja cen V ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja je bila v sredo popoldne konferenca predstavnikov zainteresiranih ministrstev glede ukrepov proti neupravičenemu dviganju cen. Po končani konferenci je bilo izdano naslednje obvestilo: »Danes ob 17. se je v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje pod predsedstvom dr. Srdjana Budisavljeviča, ministra za socialno politiko in narodno zdravje, nadaljevalo delo konference o pobijanju draginje živil in brezvestne špekulacije. Na konferenci se je pretresal že pripravljeni načrt uredbe in redigiralo de-finitivno besedilo, ki bo predloženo ministrskemu svetu v odobritev. Konferenca je poudarjala mnoga važna vprašanja, ki so v ozki zvezi s to važno uredbo. Konference so se udeležili predstavniki vseh zainteresiranih ministrstev, glavne zadružne zveze in raznih gospodarskih ustanov.« Nov župan in nov mestni svet v Beogradu Z ukazom kraljevih namestnikov je bil na predlog notranjega ministrstva, kakor smo kratko že včeraj poročali, razrešen župan beograjske občine Vlada Ilič in je bil za župana imenovan Vojislav Djuričic, bivši finančni minister. Hkrati je notranji minister razrešil ves dosedanji mestni svet in postavil 73 novih občinskih svetnikov, med njimi bivšega ministra za socialno politiko Miloja Rajakoviča. Med novimi mestnimi svetniki je tudi univ. prof. dr. ing. Slobodan Petrovič, bivši upravnik mestnega vodovoda, ki je prišel v kritičnem času ko je v Beogradu v letošnji suši primanjkovalo vode, navskriž z občinsko upravo in je bil razrešen kot upravnik vodovoda. „ JNS in sporazum" Pod tem naslovom se včerajšnji »Slovenec« razburja zaradi komunikeja banovin-skega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke v Splitu, ki izjavlja, da bo stranka tudi v naprej ostala zvesta načelom narodnega in državnega edinstva. Gospodje v Kopitarjevi ulici vidijo v tem sklepu željo JNS »pri vsaki priliki in nepriliki in-trigirati proti sporazumu.« Mi se gospodom pri »Slovencu« res čudimo, da vidijo v vztrajanju na načelu narodnega in državnega edinstva nekake želje intrigirati proti sporazumu. Kolikor je nam znano in z nami vsej jugoslovenski javnosti, stoji tudi Jugoslovenska radikalna zajednica neomajno na stališču narodnega in državnega edinstva ter je ta točka njenega programa še vedno v veljavi. Glavno strankino glasilo, »Samouprava«, je že tudi po sklenjenem sporazumu z dr. Mačkom ponovno naglasila, da stoji na sta- lišču, da smo Jugosloveni en narod ter Srbi, Hrvati in Slovenci tri plemena istega naroda. Dosledna temu stališču »Samouprava« tudi načelno porablja naziv »pleme«, kadar govori o Srbih. Hrvatih ali Slovencih. In vendar ni nikogar, ki bi zaradi teh dejstev očital JRZ, da je proti sporazumu. Ako kdo želi intrigirati, potem so to gospodje pri »Slovencu« s takimi noticami, kakor je gori omenjena. Njihove spletke pa so preveč prozorne, da bi jim kdo nasedel. Razrešeni mestni sveti na Hrvatskem Hrvatski ban dr. Ivo šubašič je podpisal odlok, s katerim je razrešil imenovane občinske svete v mestih Koprivnica, Slavonski Brod, Sušak, Sisak, Vinkovci, Čakovec, Križevci, Slavonska Požega, Bakar m Pe-trinja. Na mesto razrešenih občinskih odborov je postavil ban komisarje, ki bodo upravljali občine do razpisa tajnih m svobodnih volitev v mestne občine. Predsedništvo zagrebške Industrijske zbornice je obvestilo s posebno spomenico bana dr. šubašiča, da je podalo ostavko. V spomenici predlagajo hrvatski indu-strijci postavitev komisarja za Industrijsko zbornico, dokler ne bodo razpisane volitve novih svetnikov. Doklade za plovbo v vodah vojne nevarnosti Sušaski listi poročajo, da je bil med zvezo jugoslovenskih paroplovnih podjetnikov in sindikatom mornarjev sklenjen sporazum o posebnih dokladah za plovbo po vodah, kjer so ladje izpostavljene vojnim opasnostim. Doklada znaša 100% na običajno plačo. Kot vode in luke, ki so izpostavljene nevarnostim vojne, je označeno predvsem vse Baltiško morje z vsemi svojimi lukami. Dalje je kot tak označen Atlantski ocean v svojem evropskem delu od Kanarskih otokov proti severu. Doklada se plačuje za vse dni, ko ladja plove v teh vodah ali se mudi v kaki luki teh vod. Sredozemsko morje zaenkrat še ni označeno kot področje vojne nevarnosti. Odlikovanja Beograd, 14. sept. AA. S kraljevim ukazom sta odlikovana: z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje Jelena Nedič, soproga Miljutina Nediča. ministra vojske in mornarice n. r. iz Beograda; z redom sv. Save 2. stopnje pa Anastazija Spasičeva, predsednica jugoslovanske unije za varstvo otrok v Beogradu. Vremenska napoved Zemmiska: Večja pooblači te v, od časa do časa slaboten dež, ohladitev v večji severni polovici države. Gdinja je padla po junaški obrambi Kakor poročamo na drugem mesta, se je včeraj po dolgi junaški brambi vdala maloštevilna posadka v Gdinji daleko močnejšemu napadalcu. O poljski ljubezni do morja in o žrtvah govorijo naslednji podatki: V času, ko se je Poljska zedinila, je bila Gdynia majhna ribiška vas. Le redko-kateri Poljak je poznal njeno ime. Prednost tega kraja je bila v tem, da leži ob morju v zelo pripravni legi; na zapadu ga krije polotok Hel, morje pa je takoj pri obrežju globoko 10 do 20 m. Zaradi te naravne prednosti so si Poljaki izvolili Gdy-nio za svoje pristanišče in pokazali v ne- Strahovito neurje nad Sušakom Voda je po trgovinah napravila milijonsko škodo Sušak, 14. septembra Orkansko neurje je v torek zjutraj pustošilo po Sušaku in Hrvatskem Primorju. Ze kmahu po 3. uri zjutraj je začelo siio-vito grmeti, padala je toča z dežjem Hudourniki so drveli v dolino, v Sušak je zlasti priteklo vodovje s Trsata. Kleti so bile kmalu zalite, zlasti so bile poškodovane nekatere trgovine in skladišča živil. Deževalo je neprestano do 7. ure. Po kratkem premoru se je neurje ponovilo in je trajalo do 11. Popoldne se je ozračje umirilo, ali zvečer je znova začelo grmeti in liti. Gasilci so bili neprestano na delu. Reševati je bilo treba zaloge iz zalitih trgovin in skladišč, popravljati je bilo treba telefonske naprave. Izmed trgovin je silovito poškodovana velika trgovina z živili, last Nikole Bolfa. V njej je stala voda 2 m visoko. Na oglu proti tržnici je zlasti prizadeta trgovina Josipa Ribiča, kjer je bilo v skladišču vagon moke. pol vagona fižola in več »to litrov olja. Vse to je uničeno. Pri hotelu »Continentalu« je voda vdrla v skladišče trgovca Ribariča ter je uničila pol vagona moke. vagon pšenice, 50 vreč fižola in znatno množino drugih živil. Takisto so prizadete zaloge povrtnine. Škoda še ni ocenjena, znašala pa bo gotovo več milijonov din. Izmed ostalih podjetij je zlasti prizadet Stamparski zavod. Papir v skladišču te tiskarne je uničen, prizadeta je tudi tiskarna sama, da znaša skupna škoda nad 200.000 din. Potok Rečina, ki je sicer dovolj pohleven, je takoj dopoldne po nalivih začel naglo naraščati. Hudourniki so pritisnili z vso silo v strugo in je voda odnesla okrog 20 čolnov, ki jih je gladko odtrgala z verigami vred. Voda je odnesla čolne proti železniškemu mostu, kjer so se ob tramovih razbili. Kakor Sušak je bila hudo prizadeta tudi Reka, zlasti ves del mesta ob Rečini. Tramvaj na Reki je moral ustaviti promet, ker je strela poškodovala električno instalacijo. Ukinjen je bil tudi avtomobilski in avtobusni promet, ker je voda ponekod stala meter visoko. Zverjad pustoši kočevska polja Težave kočevskega kmeta — Lovsko življenje zamira Kočevje, 13. septembra. Iz daljave nas že pozdravlja jesen. Rahlo orumenelo listnato drevje nam kaže, da bo kmalu spodrinila usihajočo poletno vročino. Kočevski kmetje pa se letos nič kaj ne vesele jeseni. Trikratno zapovrstno deževje s poplavami je storilo svoje, v nekaterih krajih je močno pustošila toča, kakršne kmetje že dolgo ne pomnijo. Konec avgusta je nato nastopila suša, zmanjkovalo je vode, kar poljskim pridelkom tudi ni koristilo. Najbolj tožijo kmetje, da ne bo krompirja. Tako malo ga je kakor že dolga leta ne. Ostalim pridelkom so prav tako škodile vremenske neprilike. Edino sadja bo kljub nasprotnemu pričakovanju še dokaj, zlasti češpelj. še teh pičlih pridelkov se sedaj na jesen loteva zverjad. Iz raznih vasi prihajajo poročila o škodi, ki jo delajo na poljih merjasci, dehorji in medvedi. Zlasti trpita koruza in krompir, ki je letos tako pičel. V obrambo zažigajo kmetje ognje in postavljajo straže. Vendar oboje dosti ne zaleže, zverjad kljub vsemu opravlja svoje škodljivo delo. Ata medved so poleg vsega še zaščiteni od banske uprave, zato lahko tembolj hodijo na obiske po poljih. Kmetje bi želeli, da se zaščitni odlok banske uprave ukine, ker imajo preveč škode, lovci pa imajo starega godrnjavca preradi in se temu seveda upirajo. Sicer pa ata med- ved ravno niso med največjimi škodljivci, saj njegov zarod ni več taka razširjen kakor nekdaj. Lisice, ki vdira med perutnino, ne ščiti noben odlok, pač pa jo ščiti zdaj v jeseni kožuh, ki bo šele pozimi dobil svojo ceno. Take težave imajo kočevski kmetje, Id žive trenutno še v posebni napetosti in razburjenosti. Vneti radio-poslušalci jim prinašajo vse mogoče vesti in fantazije o bodočnosti, tako da marsikdo pravi: »Kaj bi kopal te bore krompirje, saj ne vem, če jih bom sam pojedel.« Ali pa: »Krompirja bomo imeli dovolj, ker bodo prišli drugi časi.« In podobno. živahno lovsko življenje, po katerem je bila včasih Kočevska znana, zadnja leta vedno bolj pojenjava, tako da naši lovci nič kaj ne koristijo kmetu v njegovih težavah. šele sedaj bodo začeli hoditi večinoma posamezniki — na prežo. Večji lovi z vsem svojim hrupom in zabavami se ne vrše več, ker se ne izplačajo. Poleg tega se tudi v lovstvu čutijo narodnostna nasprotja. Lovskih družb, ki bi jih družil samo lov, ni več. Skoraj vsa kočevska lovišča so v nemških rokah, stiki med obema narodnostima so pa skrčeni na minimum. Zverjadi torej, kakor vidite letos pri nas ne manjka, če bo tudi pozimi tako in če bo ta ostra, potem se lahko po vaseh kar pripravijo, da se bo priklatil do hlevov marsikak sestradan volk. Pa brez strahu! Prekmurski evangeličani so zborovali Nekaj podatkov o naših evangeličanskih rojakih, ki so zelo narodmo zavedni Murska Sobota, 14. septembra. V petek 8. t. m. je bil letni senioratni zbor, kakor imenuje ustava evangeličanske cerkve pri nas skupščine zastopnikov več v seniorat združenih evangeličanskih cerkvenih občin, njih župnikov in podobnih funkcionarjev. Naloga teh zborov je po omenjeni ustavi razpravljanje o "seh cerkvenih in upravnih vprašanjih, ki se tičejo senliorata. Bila bi to torej bolj ali manj notranja zadeva verske edinice prekmurskih evangeličanov, vendar je potek zborovanja in njegov uspeh zanimiv za širšo javnost, če se upošteva, da so prekmurski evangeličani Slovenci in da pritiče njihovim prednikom po vsej Sloveniji neprecenljiva vloga pri izgraditvi slovenskega književnega jezika. Zbor je bil tokrat v Moravcih, prijazni vasici blizu Murske Sobote. Zbrali so se poleg seniorja župnika g. Štefana Kovača in inšpektorja prekmurskega senfforata in-dustrijca g. Josipa Benfca vsi župniki, dva pridigarja in številni svetn/i delegati ver-slrih občin. Zanimanje 'je privabilo tudi mnoge poslušalce iz vrst mlajše generacije. Zbor je začel svetni predstavnik prekmurskih evangeličanov g. Jože Benko ter naslovil na navzočne lepe besede, s katerimi jih je pozval k složnosti, skupnosti in bratski ljubezni, kar prav v sedanjih hudih časih pogrešamo. Umestne besede so napravile pri vseh najgloblji vtis. Izčrpno poročilo o vseh dogodkih v preteklem letu na področju prekmurskega; seniorata je podal g. Kovač. Po tem poročilu se je rodilo v preteklem letu v vseh prekmurskih evangeličanskih župnijah 287 otrok, umrlo je pa 336 oseb, V evan- geličansko vero je prestopilo 16, izstopilo j pa 11 oseb. Na gimnaziji študira 105 dijakov (-kinj), na meščanski šoli 17, na kmetijski šoli dva, ljudsko šolo pa poseča 2921 učencev (-enk). Vsa ta šolska mladina je bila doslej brez učnih pripomočkov pri učenju veronauka ali pa so uporabljali Knjige, ki današnjim razmeram več ne ustrezajo. Navzočni so pozdravili vest, da bo kmalu izšel slovenski učbenik, ki ga je napisal g. Vladimir Darvaš iz Murske Sobote. Sam g. Darvaš je nato podal poročilo kot ravnatelj Evangeličanskega doma v Murski Soboti. Izjavil je, da je '>ila nujna dozidava dijaškega doma glede na to, ker se je soboška gimnazija postopno iz-premenUa v popolno. Novi diijaški dom bo lično urejen: V preteklem letu so imeli dva prefekta: jurista Kolomana Horvata in učitelja Carnija. Letos bo prevzel to mesto diplomirani teolog g. Ludvik Gurman, ki se je pravkar vrnil iz Nemčije, kjer je dokončal svoje študije. Evangeličanski dijaški dom je imel preteklo leto 41 gojencev, od teh 13 neevangeličanov. čisti dobiček zavoda znaša. 22.282 din. Več Siromašnih dijakov je dobivalo zastonj hrano in stanovanje. Povprečno je plačal vsak gojenec letno 2262 din, medtem koso znašali stroški najmanj 2162 din. Nova dozidava doma meri v dolžino 22 :n, v širino pa 4.5 m. Tako bo mogoče z letošnjim letom ugoditli vsem prosilcem. Med drugimi poročili je bilo tudi ugotovljeno, da sta bila letos diplomirana dva evangeličanska teologa: Gurman in Lepo-ša. Poslednjd se mudi zdaj v Nemčiji kot izseljenski duhovnik. Z narodnega stališča j je to izredne važnosti. Sledili sp razni celih dvajsetih letih na teh peščenih tleh ob Baltiškem morju pravo čudo podjetnosti in dela. Še leta 1927 je štela Gdynia okrog 3000 prebivalcev. Ko jo je leta 1931 obiskal slovenski novinar in v potopisnem članku seznanil z njo našo javnost, je že mogel navesti, da šteje 48.000 prebivalcev. Danes je Gdynia že tako velika kakor Ljubljana z okolico, če ne večja. To mesto je raslo v tempu, ki je za Evropo nenavaden; poznamo ga iz zgodovine ameriških mest. Naglemu dotoku prebivalstva ustreza tudi razvoj mesta samega. Pred osmimi leti ni bilo več videti nobene hiše vaških ri- bičev, ki so bili še leta 1920 gospodarji teh tal. Toda gdynski Poljaki so tujcu kazali celo vrsto nizkih, še pred desetimi leti postavljenih hiš, ki jih nameravajo v kratkem porušiti. Bile so hiše tako zvanih pionirjev. Na njihovem mestu so zgradili visoke palače. Ob morski obali in po nizkih hribih okoli mladega mesta so se začele vedno bolj množiti krasne vile. Sloves mesta je očitno rasel, Gdynio je hotel videti vsak Poljak, postala je tako rekoč nacionalna božja pot. Iz nje so mogli Poljaki svobodno občudovati morje — svoje morje. Saj so svoj kos Baltika ponosno imenovali Poljsko morje. Čim bolj je neprijazna mentaliteta prebivalstva j>svobodnega mesta Gdanska« ovirala razmah poljske pomorske trgovine v tedanjem najnaravnejšem poljskem pristanišču, blizu izliva Visle ležečem Gdansku, tem bolj je Poljska razvijala lastno pristanišče. Težki milijoni zlotov so šli za razvoj Gdynie, zlasti za napravo pristaniških naprav. Te naprave so bile izdelane in urejene po najmodernejšem sistemu, tako da je Gdynia v marsikaterem pogledu prekosila Gdansk. Poljska vojna in trgovska mornarica sta dobili tu svoje najvažnejše pristanišče. Kdor ve, kaj pomeni morje za življenje narodov, bo razumel to poljsko požrtvovalnost za Gdynio. Za njo je stala vsa Poljska, ki je bila upravičeno ponosna na svoje najmlajše in najlepše rastoče mesto. Gdynio so imenovali »čudež ob Baltiku«. sklepi verskega značaja. Zahtevo ljudstva, da se razpravlja ob njih navzočnosti o novi sekti, tako imenovani veščički veri (tako se imenuje, ker se širi iz Veščice pri Murski Soboti), je predsedništvo zbora prezrlo, češ da se bo o tem sklepalo na skupščini duhovnikov. Gre za tako zvane bin-koštnike, o katerih pripoveduje ljudstvo v prekmurju čudovite reči z njih večernih sestankov. Oblastva ponekod strogo nastopajo v smislu zakona. Sekta ima vsestransko oporo v Ameriki. Zbor je prav lepo potekel in tudi oni šo-lancii, ki še danes radi debatirajo v tujem jeziku, so se morali vdati zahtevi kmetov, naj se razpravlja samo v slovenskem jeziku, kar kaže na odločno narodno zavednost. Spomenik padlim vojakom pri $t Petru je prenovljen Ljubljana, 14. septembra Hrvatski trg pri šentpetrski cerkvi, ki je eden izmed najlepših v Ljubljani, je obogatel za lepo pridobitev. Spomenik padlim vojakom šentpetrske fare, ki je doslej stal ob levi strani šentpetrske cerkve, se je moral umakniti, ker sta to zahtevala cestni promet in pa preureditev vsega okolja prenovljene cerkve. Spomenik, originalen v svoji zamisli, je bil doslej zaokrožen; zdaj pa so ga razčlenili in ga frontalno postavili k vhodu na Hrvatski trg, vzporedno s cesto in s podolžno stranjo cerkve. Prav te dni, ko delavci marljivo preurejajo dohod k cerkvi, so obenem uredili tudi okolico novo postavljenega spomenika, da bo za nedeljo vse lepo pripravljeno. Slovesna prestavitev šentpetrskega spomenika bo v nedeljo 17. t. m po obsežnem sporedu. Ob 9. bo cerkveni govor v spomin žrtvam svetovne vojne. Ob pol 10. bo nato opravilo za padle. Ob 10. bo začetek slovesnosti pri spomeniku. Godba bo zaigrala žalno koračnico. Nato bo blagoslovitev spomenika, polaganje vencev in prevzem spomenika od predstavnika mestne občine. Ko bodo pevci zapeli žalostinko »Usliši nas, Gospod«, bodo sledile molitve za mrtve, slovesnost pa bo zaključila godba z žalnim koralom. Kot tretji del prireditve bo sledil tabor pred spomenikom ki ga bo otvoril g. Polde Zupančič kot predsednik šentpetrskih bojevnikov. Sledili bodo še drugi govori, godba bo zaigrala slavnostno koračnico, pevci pa bodo zapeli »Oj Doberdob«. Pri proslavi bodo sodelovali vojaška godba in pevski zbori šentpetrske in mo-ščanske župnije. Prireditelji vabijo Ljubljančane in okoličane, da se slovesnosti udeleže in pokažejo, da prav v sedanjih usodnih časih znajo ceniti žrtve svetovne vojne Svojci onih, katerih imena, so vklesana na spomeniku, pa naj blagovolijo okrasiti prenovljeni spomenik s cvetjem in naj polože k spomeniku vence. Svečanost bo ob vsakem vremenu Motorist je izdrl veliko smreko Polšnik. 13. septembra V vsem litijskem okraju imamo pri nas najbolj strme ceste. Tisto motorno vozilo, ki dospe k nam iz zasavske strani do vrha. slemena na Preski, štejemo za dobro. Mnoga vozila sredi klanca odpovedo. Na naših klancih se je dogodilo že več nesreč. Nedavno je popustila zavora nekenu motornemu vozaču. Vozilo s prikolico se je trikrat zasukalo preko klancev in za čudo sta oba sopotnika dobila le majhne poškodbe. Vozilo se je polomilo, vožnjo v dolino pa sta morala nadaljevati s konjsko vprego. Podobna nesreča se je zdaj primerila ljubljanskemu magistratnemu uslužbencu Vladimirju Wissiaku. Izkoristil je sončen dan in pohitel v naš revir na lov. Na Polšnik se je namenil z motornim kolesom, za njim je sedel na sociju prijatelj. 2e sta privozSla mimo slemena na Preski, nato sta prišla do Slopa. strmin nad Folšnikom. Tam so hudi klanci in vozača sta imela smolo. Zavora je popustila in sta zdrvela po cesti navzdol. Vozilo je bilo v tako naglem dF.ru, da sta se zaletela Wissiak in njegov sopotnik v smreko ob cesti. Za moč sunka naj govori to, da sta podrla 8 metrov visoko smreko in jo izruvala s koreninami. Oba vozača sta odletela po tleh, vozilo pa je nato padlo nekaj metrov pod cesto. Odletelo bi seveda še dalje, pa ga je zadržal sunek ob smreko. Po udarcu so se zbrali okrog ponesrečencev, ki sta se junaško držala, prebivalca s Folšnika. Wissiak ni mogel stopiti na nogo. Očitno si je zdrobil kost v gležnju, ko ga je pritisnil motor ob smreko. Na hitro roko so napravili iz palčic in tresk žleb ki mu pavtti vanj nogo. Oba pone- srečenca sta tožila tudi o notranjih poškodbah. S Polšnika smo nato poslali voz n oba prepeljali na Savo. Takoj po karambolu je dospel mimo s svojim motorjem litijski sodni dostavijač S- Mlakar, ki sta ga ponesrečenca napro- sila, da je odhitel naprej na Savo in telefonsko zaprosil ljubljansko reševalno postajo za reševalni avto. Ko je ta dospel do Save, je sprejel pri Drnovškovi gostil-nli oba ponesrečenca in ju prepeljal v Ljubljano. Najlepša je jesen v planinah Govorice o omejenem dostopu niso resnične V jasnih in sončnih jesenskih dnevih je bivanje v gorah posebno doživetje. Prijetna tišina vlada med skalami, visoko nad vrhovi plavajo beli oblački, ki se zgubijo v vsemir. Koliko čarov nudi počitek na vrhu, ko je spodaj dolina bogato obložena z dozorelimi polji, v obsežnih gozdovih rumeno listje, sosedni vrhovi žare v jesenski luči prav posebno prikupno. Obetajo se nam še sončni jesenski dnevi; planinec ima priliko, da izkoristi lepe dneve v planinah. Oddih v planinah je sedaj tembolj priporočljiv, ker vojna razburja duhove. Slovensko planinsko društvo opozarja planince, naj ne nasedajo raznim nesrečnim govoricam, da so naše planine sedaj nedostopne Pojdi- te v planine in sami se prepričajte, da to ni res. Povsod so pota dostopna, naše državne meje čuvajo graničarji, katerim je treba pokazati legitimacijo in pot je prosta do meje. V Triglavskem pogorju je sedaj najlepše vreme, dostop je najpriklad-nejši iz Aljaževega doma čez Prag ali po Tominškovi poti. Dolina Triglavskih jezer ima bujno in pestro jesensko cvetano. Z Doma na Komni je edinstven pogled na Bohinjsko jezero. Pot na Ratitovec, od Ra-titovca do Malnarjeve ali Orožnove koče na Črni prsti je prehodna na jugoslovenski strani. V Kamniških planinah so vsa pota prosta: iz Kamniške Bistrice na Jamanovv Vra- ta, Planjavo, Brano, Skuto. Grintovec, Ko krško sedlo in vse ostale vrhove. Krvavec vabi na svojo edinstveno razgledno točko. Na Veliki Planini je mirno Karavanke ležijo ob jugoslovanski-nemški meji. Planinci, ki žele obiskati tamkajšnje vrhove, naj se prej informirajo v društvu. Planinci, ki posečajo Karavanke naj se pokorijo predpisom graničarjev, ki ne ovirajo poseta iz-vestnih planinskih predelov, ako ima planinec izkaznico v redu. Preskrbite si pred vhodom v gore vsekakor informacije v društvu. Planinske koče so še oskrbovane in sicert do vključno 19. septembra 1939: Aleksandrov dom pod Triglavom, Češka koča pod Grintovcem, Vodnikova koča na Velem Polju, Staničeva koča, Orožnova in Mal-narjeva koča pod Črno Prstjo, Krekova koča na Ratitovcu, Koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na Vršiču; do vključno 2. oktobra 1939: Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici; do vključno 25. septembra 1939 stalno, nato do 30. oktobra ob nedeljah: Koča na Jermanovih Vratih, Cojzova koča na Kokrškem sedlu. Vse leto so stalno oskrbovani: »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, Dom na Komni, Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in Koča na Veliki Planini. Vse informacije o planinskih izletih in planinskih postojankah dobite v pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1, telefon 40 — 56. Rdeči križ nas kliče Letos je še prav posebno potreben podpore Rdeči križ nas kliče na pomoč. Ne samo nas, temveč ves svet opozarja to krvavo znamenje, da besni nova vojna in da se morajo zbrati okrog Rdečega križa vsi, ki čutijo človeško in ki so voljni plemenito pomagati žrtvam nove velike vojne. V viharni dobi, ki je znova zavladala v Evropi, je letošnji teden Rdečega križa krvavo aktualen. Teden Rdečega križa bo letos trajal od 17. do vštetega 23. septembra. Zakon o Društvo Rdečega križa določa tako, da je od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote vsako leto posvečen propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno dr u go društvo zbirati prispevkov in imeti prireditve drugače kakor samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ. Naš narod je že vajen obveznosti v tednu Rdečega križa in upamo, da se jim bo letos še posebno rade volje odzval. Da pa si bo vsakdo na jasnem, kaj terja od njega Rdeči križ, navajamo naslednje podrobnosti, ki bodo te dni po vsej naši domovini razglašene tudi s posebnimi letaki. Po zakonu o Društvu Rdečega križa se bo od 17. do 23. septembra pobirala za vožnjo po železnici, z ladjami, letali in vskmi ostalimi prometnimi sredstvi med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist RK in sicer: pol dinarja za vsako vozovnico do 100 din in še po pol dinarja za vsako začeto stotico nad 100 din. Nadalje se poleg rednih poštnih pristojbin pobira ves teden za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po pol dinarja v korist RK in se na pošiljko prilepi posebna propagandna znamka RK, ki se more kupiti na pošti ali pri vsakem prodajalcu znamk, če pošiljatelj opusti plačan je te takse, naj jo plača prejemnik. Če je ne plača ne eden ne drugi, se pošiljka vrne kot nedostavljena v oddajno mesto. Taksa po pol dinarja se plačuje tudi pri oddaji priporočenih pisem, dopisnic, navadnih in vrednostnih paketov ter brzojavk v notranjem prometu. Za pošiljke v inozemstvu taksa ni obvezna, vendar pa priporočljiva. Nadalje se mora taksa po pol dinarja plačati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga zabavišča. Dogodki sami letos na j prepričeval ne je dokazujejo pomen in potrebe Rdečega križa. Razen pomoči vojni saniteti za nego ranjencev in bolnikov v vojni je Društvo Rdečega križa tudi dolžno sodelovati pri organizaciji zaščite prebivalstva proti napadom iz zraka. Sredstva Rdečega križa ne zadostujejo za naloge, ki čakajo to človekoljubno društvo v vojni. Zato moramo letos vsi brez razlike izpričati svojo plemenitost in sočustvovanje z vojskujočimi se borci s tem, da postanemo člani Rdečega križa in da v letošnjem tednu Rdečega križa s prostovoljnimi prispevki podpremo njegovo delovanje. Ali se izplača kopičiti živila? Pojasnilo na vprašanja nekaterih čitateljev Od strani nekaterih čitateljev in či-tateljic smo prejeli vprašanja, kako in katera živila se najdalje ohranijo. Ne da bi hoteli priporočati prekomerno kopičenje živil, ustrezamo vpraše-valcem z naslednjimi nasveti: Posamezna živila hraniti za daljšo dobo. je vedno tvegano. Imeti moramo predvsem za to suh. zračen in hladen prostor. Najvažnejše živilo Je moka vseh vrst Pše-nična moka se ohrani najbolje in je stara še izdatnejša in okusnejša, kakor sveža. Seveda mora biti pravilno hranjena in tudi negovana Ce jo damo v vrečo, moramo to vrečo večkrat obrniti, tako, da ni vedno v isti legi. Tudi moramo moko vsaj enkrat na teden zrahljati z vevnico in enkrat na mesec presejati. Moka se strne v kepice; če je na miru. se nekako sesede, kar lahko opazimo že, če jo imamo v prav majhnih količinah, to je par kilogramov v papirni vrečici. Moramo jo večkrat prerahljati in če jo potrebujemo za kakršnokoli pecivo, jo moramo presejati, da se moka prezrači pri tem le potem se nam pecivo posreči. Bela moka se s skrbno nego ohrani tudi par let Ržena moka je manj odporna. Ravnati moramo prav tako skrbno z njo, toda ržena rada prej zagreni. V ajdovi moki se zaredijo kaj radi molji in tudi kmalu zagreni, ni varno, da bi se z njo veliko založili. Ista je s koruzno moko, koruznim in pšeničnim zdrobom V koruznem zdrobu se zaredijo kmalu črvič-ki. če je večkrat ne preveiamo in prese-jemo. Prav taka. je s pšeničnim zdrobom. Prav zato se hranijo ta živila bolje v zrnju in se sproti dajo v mlin, ker je zrnie žita lažje hraniti, kakor mlevke. Tudi žita je treba vedno orevejati in premetati v drugo posodo. Kaše tudi ne moremo dolgo hraniti. ker hitro zaereni, ječmen se ohrani daljšo dobo, tudi leto dni Pri vseh teh živilih pa velja isto, kakor za moko. Večkrat sa je treba prezračiti, orerahljati. in preložiti v drugo posodo ali vreče. Tudi kašo in ječmen 1e treba presejati, da se uri tem otrese moka, ki se nabere na zrnju in pospešuje črvivost in grenkobo. Fižol, grah in leča se dolgo ohranijo, najmanj od ene žetve do druge. Fižol moramo skrbno izbrati, vse smeti in snetja-vost izločiti, nato ga hraniti v vrečici aM lesenem zabojčku. Pri leS moramo paziti, da ni zarodek kukca v njej. To je majhen črn hrošček. ki ga včasih opazimo v leči. šele tedaj, ko jo namočimo, toda, če nam je ta škodljivec znan, bomo to že opazili. Lahko eno samo zrnje okuži vso zalogo, ker se hitro razmnožuje. Moramo jo skrbno prebrati, morda tudi oprati, in potem dobro posušiti, predno jo hranimo. V grahu se rad zaredi črv. Skrbno je treba pregledati tudi tega od časa do časa in načeta zrnja izločiti. Riž se ohrani za dolgo dobo. Škodljivec mu je pa tudi kukec. Toda med rižem ga laže opazimo in odstranimo, kakor med lečo. Testenine, kupljene, niso dobre niti presveže, niti prestare. V obeh primerih se razkuhajo, stare razpadejo v kropu takoj. Dobro morajo biti zavite, od časa do časa zavoj premeniti ne škodi. Olje se v oljnatih kantah ali steklenicah v hladnem, a zračnem prostoru dolgo, tudi eno leto ohrani dobro. Dobro pa je posodo z oljem postaviti še v zaboj, ki se dobro zapira ter v teman prostor. V toplem prostoru ali vlažnem pa postane že v nekaj mesecih žarko (žaltavo). Ista je z mastjo. Brez prav tehtnega razloga pa nikakor ne kaže kopičiti zgoraj navednih živil za nedogleden čas, ker je narava že tako* urejena, da nam vsako leto nanovo deli svoje sadove. Letalski promet med Splitom in ostalimi letalskimi središči se z današnjim dnem za letos ustavi. Kakor beležijo zagrebški listi, je bil letalski promet na progi med Zagrebom. Splitom. Dubrovnikom in Beogradom letos kar izvrsten. Letala so bila skoraj vedno polna potnikov. Iz Splita sta letos poletela 402 potnika, v Split pa jih je priletelo 300. Za prihodnje leto bi kazalo letalski Dromet med Splitom in Zagrebom še ojačiti, v kolikor seveda ne bodo nastopile izpremembe, ki niso odvisne od nas. Kar se tiče ladijskega nro-meta. so bile paroplovne družbe letos že zgodaj prisiljene uvesti zimski vozni red. 2e s 4. septembrom so bile ustavljene glavne brze in turistične proge. Za lokalne proge pa stopi zimski vozni red v veljavo z današnjim dnem, torej mesec dni prej, kakor IWf FCX1H1 neposredno, ali po izvoznikih sadja, ki jim , bo v to svrho izdajal izvozna dovoljenja. Prizad bo odobril prodajo suhih sliv letine 1939, če bodo izvozniki v roku 5 dni po objavi te uredbe doprinesli verodostojne dokaze, da so sklenili prodajo že pred objavo te uredbe, ki je stopila z včerajšnjim dnem v veljavo. = Nova državna tvornica celuloze bo zgrajena v Bakru. Prejšnji mesec je izffla uredba o »Jugoslovenski celulozi«, ki prevzame državno tvornico celuloze v Drvarju in zgradi dve novi tvornici celuloze. Za eno teh novih tvornlc je bil Se v naprej določen sedež v Zavidovičih v Bosni. Druga naj bi se zgradila nekje v bližini Gorske ga Kotarja. Sedaj poročajo iz Beograda, da je prišlo do končne odločitve glede sedeža te druge tvornice, ki bo zgrajena v Bakru. = Mezde dnevničarjev oddelka za gradnjo železnic v času vojaških vežb. V Službenih novinah od 13. t. m. je objavljen odlok prometnega ministra, ki pravi, da se člen 1. navodil za sprejemanje dnevničarjev na delo v oddelku za gradnjo železnic dopolni z novo določbo, ki pravi, da imajo dnevničarji oddelka za gradnjo železnic iz člena 1. navodil (številka 1 do 11) v času, ko so vpoklicani na vojaške vežbe, pravico na redno mezdo, ki jo izplača oddelek za gradnjo železnic, in sicer tedaj, kadar dotični dnevničarji ne dobijo prejemkov, od vojaških ustanov. = Zopetna otvoritev švicarske deželne razstave. Veliko švicarsko deželno razstavo v Curihu, ki je bila otvorjena letos 6. maja, so zaprli prvi dan mobilizacije v Švici. Razstava bi morala biti po programu odprta do konca oktobra. Medtem pa so nadomestili vpoklicano osebje in so razstavo znova odprli. V tej zvezi poročajo, da je razstavo doslej posetilo 7,749.600 ljudi, medtem ko je razstavni odbor računal, da bo število posetnikov znašalo do konca oktobra največ 4,500.000 ljudi. Stroški za razstavo so že sedaj v celoti pokriti. == Zboljšanje industrijske konjunkture v i Ameriki. Po naglem zboljšanju konjunkture v letu 1937. je lani v industrijski produkciji Zedinjenih držav nastopila občutna reakcija. Letos pa se je stanje zopet zboljšalo. Bilance vodilnih 15 delniških družb v Zedinjenih državah izkazujejo za prvo letošnje polletje 209 milijonov dolarjev čistega dobička nasproti 95 milijonom v istem razdobju lanskega in 317 milijonom v istem razdobju predlanskega leta. Koncern . avtomobilskih tvornic General Motors izkazuje v prvem polletju t. L 101 milijon dolarjev (5.5 milijarde din) čistega dobička nasproti 33 odn. 110 milijonom v prvem polletju prejšnjih dveh let na Hrvatskem Zagreb, 14. sept. o. Podpredsednik vlade dr. Maček je prispel davi iz Beograda v Zagreb, kjer je najprej obiskal novo tajništvo HSS v domu Gospodarske sloge, nato pa je v uredništvu »Hrvatskega dnevnika« konferiral z inž. Košutičem m dr. Kr-njevičem. Zvedelo se je, da bo uradništvo na področju banovine Hrvatske, v kolikor spada pod pristojnost bana, postavljeno za tri mesece na razpoloženje, da bo mogel ban dr. šubašič izvršiti potrebne spremembe v uradniškem staležu. Z uredbo o banovini Hrvatski je bila pre-nešena v pristojnost bana tudi vsa socialna zakonodaja ter skrb za narodno zdravje. S tem je v zvezi tudi reorganizacija Osrednjega urada za zavarovanje oelavoev, ki bo prenehal obstojati kot tak. Preden bo izvršena ta izprememba bo zamenjano sedanje ravnateljstvo Osrednjega urada. Vodstvo HSS zahteva, da se za Osrednji urad imenuje komisar, dokler ne bo izvršena reorganizacija te ustanove, oziroma izločitev njenega hrvatskega dela. Vodja uprave v bivši primorski banovini Split, 14. sept. o. Z odlokom bana dr. Subašiča je bil določen za vodjo izpostave hrvatske banske oblasti v Splitu Umbert Luger, pomočnik bana bivše primorske banovine. Dosedanji ban dr. Buič je že izročil Lugerju posle ter se je poslovil od uradništva. Imenovanja v kmetijskem ministrstvu Beograd, 14. sept. p. Za pomočnika ministra za kmetijstvo je imenovan Jovo Popovič, kustos državnega muzeja v Sarajevu. Za direktorja novoosnovane direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho zagotovitve prehrane pri ministrstvu za kmetijstvo je bil imenovan inž. agr. dr. Dragomir Stošič, direktor kmetijske ogledne in kontrolne postaje na Top-čideru. Silno neurje v Italiji Milan, 14. sept. w. Po poletni vročini, ki je vladala v Severni Italiji vse zadnje tedne, je nastal v torek ponoči nenaden •vremenski preokret. Vrst' li so se silni nalivi, ki so jih spremljali hudi viharji. Neurje je povzročilo mnogo škode in je zahtevalo tudi več smrtnih žrtev. V Brescii je strela udarila v glavni transformator, tako da je vsa pokrajina ostala brez električnega toka. V dolini Trempia je voda tako narasla, da je dosegla prvo nadstropje nižje ležečih lr'š. Trije otroci so utonili. V Vatriu, v okolici Novare je strela ubila dve osebT:. V Vicenci in okolici so veliki plazovi zasuli ceste in železniško progo. Tudi Suganska dolina j« na več krajih zatrpana s plazovi. Nad Gradom je besnel silen orkan, ki je razkrival hiše in ruval drevje. V Milanu pa je padala debela toča, ki je napravila obilo škode. Poslanik Jurišič pri Kjoseivanovu Sofija, 14. sept. e. Opolnomočeni jugo-slovenski minister na bolgarskem dvoru, dr. Mosmčilo Jurišič, je včeraj popoldne obiskal predsednika vlade dr. Kjoseivanova in je ostal z njim v razgovoru od 17. do 18. Pridobivanje mangana iz drugih rud New Yor«, 14. sept. AA. (Štefani): Na elektrotehničnem kongresu so podali ražno sporočilo o novem postopku za pridobivanje mangana iz drugih rud. Doslej se je mangan pridobival samo v Braziliji, Indiji, Rusiji in Afriki. Iz državne službe BeogTad, 14. sept. p. Napredovali so: v 4-1 višji veterinarski svetniki Peter Rih-tarič v Šmarju pri Jelšah., Jakob Vizjak v Brežicah, dr. Filip Jedlička v Ptuju, Ar-ko Stanko v Vukovaru, Anton Sok v Dolnji Lendavi, v 5. pol. skupino pa vet. svetnik Ivan Svetlič v Prištini. Premeščen je podpoverjenik finančne kontrole Vekoslav Lokin iz glavnega oddelka v Ljubljani k glavnemu oddelku v Zemuniki. Še o celjskem procesu zaradi »Ilirske rudarske družbe« Borze 14. septembra Na jugoslovenskih bormh notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30, Grški boni so se v Zagrebu nudili po 29.75, v Beogradu pa je bil promet po 29, bolgarski klirinški čeki so se v Zagrebu nudili po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 56 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 418 (V Beogradu po 419). Promet je bil še v 6% begluških obveznicah po 78 (v Beogradu po 77.75), v 6"/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 74 (v Beogradu po 75) in v 8% Blairovem posojilu po 90. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 1715190—179.10, Pariz 99.35—101.65, New York 4383—4443, Curih 995—1006, Amsterdam 2333.50—2371.50, Bruselj 754 do 766. Tečaji na svobodnem trgu: London 218.52—221.72, Pariz 123.48—125.78, New York 5480—5520. Curih 1235.13—1245.13, Amsterdam 2898.40 — 2936.40, Bruselj 936.49—948.49. Curih. Pariz 10.05, London 17.7250, New York 444, Bruselj 76, Milan 23, Amsterdam 235.25 Stockholm 105.50, Oslo 100. KSbenhavn 85.50. GFKRTt Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda — (418) 4®/0 severne agrarne (41), 4»/« agrarne 58 bi.. 6% begluške — (78), 6«/o dalm. agrarne — (74). 8«/0 Blair — (90); delnice: PAB 185 bi., Trboveljska 177 bi., Gutman 51 den., šečerana Osijek 80 den. Beograd. Vojna škoda 419—420 (419). 4% agrarne 58 den, (58), 4"/0 severne agrarne 55 den (56), 6»/0 begluške 77.50 do 78 (77.75)). 6<>/0 dalm agrarne 74.50 do 75.50 (75), 6°/o šumske 73 50 -76 «74 do i 76), 70/0 stabi'iz — (96). 7% investic. — (95.50) 8»/o Blair — (92.22). vest? = Novi pomočnik finančnega ministra. Poročali smo že, da je bil objavljen ukaz. s katerim se upokoji pomočnik finančnega ministra dr. Anton Sladovič. Obenem je bil objavljen drug ukaz. s katerim je postavljen za pomočn ka finančnega ministra dr. Antun Filipančič. tajmk Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Novi pomočnik finančnega ministra je po rodu iz Bosne in je star 52 let. Po svetovni vojni je bil dolgo vrsto let v državni odnosno davčni službi, nakar je bil leta 1933 imenovan za drugega tajnika Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Dr. Fi-lipanč;č je znan kot strokovnjak v finančnih vprašanjih ter vprašanjih državne finančne in davčne politike. Njegovo ime se je pogosto čulo zlasti v zadnjih mesecih v zvezi s pogajanji za sporazum med Srbi in Hrvati, kjer je vidno sodeloval kot strokovnjak. posebno v zaključni fazi pogajanj. Bil je član šestorice strokovnjakov ki so podrobno obdelali in stilizirali določbe sporazuma, in sicer poleg Mihajla Biča, Djor-dja Tasiča. univ. prof. Mihajla Konstanti-noviča, univ. prof. dr. Iva Krbeka in sedanjega finančnega ministra dr. šuteja. = Izvozni monopol za suhe slive. »Službene Novine« objavljajo uredbo o izvozu suhih sliv. Po tej uredbi si pridržuje država izključno pravico za izvoz vseh vrst Blagovna tržišča «ITO + Chicago. 14 septembra. Zay->tni tečaji* pšenica: za dec. 86, za maj 87 375; koruza: za sept. 57.625, za dec. 57.50, za maj (50.125. + Winnipeg, 14 septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 75.625, za dec. 78, za maj 81.75. 4- Novosa^ska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara 78 7J- sreu.sKn . 14 14« bi?'" bar 14fi 14« R»- nov*> 127 — 129 Ječmen: baški sremski nov 140 — 142.f 1 Koruza: bafk® m pariteta lr djiia 117 - 118 Moka: baška in banatska »Oe« in »Ogg« '230 - 240. »2« 210 -220: »5« 190 200; »6« 170 do 180; »V* 145 155 »8« 117 50 do 122 50 K«oi baški sremski beli brez vreč novi 287 50 - 292.50 Otrobi: baški v jutastih vrečah I0f> 107: sremski v lutastih vrečah 102 - 104: v banatski v jutastih vrečah 10< - 102 Neurfe na Sušaku Snšak, 14 sept. o. Škodo, ki jo je povzročil včerajšnji prelom oblakov na Su-šaku. cenijo na 10 milijonov dinariev. Voda je vdrla v mnoge kleti in skladišča velikih treovin ter povzročila ogromno škodo. Poškodovane so bile na Sušaku vse tiskarne in dnevnik »Primorske novine« ne bo mogel izhajati več dni. Voda je vdrla tudi v kleti poštneea poslopja ter je povzročila pri telefonskih in brzoiav-nih napravah mnoge škode Tudi na Reki je prelom oblakov napravil mnogo škode in jo cenijo na več miliionov lir. Gasilci so bili pozvani na pomoč v več sto primerih. Poročali smo sproti na kratko o poteku večdnevne sodne razprave, ki je bila pred celjskim okrožnim sodiščem o zadevi Ilirske rudarske družbe. Vsi štirje toženci — notar Dušan Senčar na Prevaljah, lesni trgovec in posestnik Kari Sedej na Prevaljah, lesni trgovec in posestnik Ivan Ver-žun v Meži pri Dravogradu ter posestnik Matevž Kralj na Prevaljah — so bili, kakor smo tudi že poročali — 2. t. m. v celoti oproščeni. O procesu in njegovem poteku smo prejeli naknadno od zainteresirane strani še obširno poročilo, iz katerega posnemamo: Razprava je trajala skoraj cel teden. Začela se je 29. avgusta, nadaljevala 30. in 31. avgusta ter l septembra, sodba pa je bila razglašena 2. t. m. Zaslišanih je bilo veliko število prič. Od strani zasebne udeležbe so bili predlagani kot priče prejšnji ravnatelj in sedanji zasebni udeleženec v procesu ravnatelj Flaschberger, odvetnik dr. Pichler iz Maribora, ki zastopa ravnatelja Flaschbergerja v civilni tožbi pri okrožnem sodišču v Mariboru, lesni trgovec Pernat Anton iz Meže, lesni trgovec Čepin, pek Grošelj, višji sodni oficial Ferjančič Franc, vsi iz Prevalj, ter kot izvedenca stavbenik Glaser iz Maribora in Lečnik Ferdo, posestnik v Guštanju. S strani obtožencev pa so bili predlagani sodnik Habcrmuth Avgust iz Maribora, bivši starešina okrajnega sodišča v Prevaljah dr. Reichmann Blaž, sedaj starešina okrajnega sodišča v Kočevju, višja sodna oficiala Čegovnik Filip in Verhovnik Oroslav na Prevaljah. zadnji sedaj v pokoju v Mariboru, ravnatelja Praštedione Zupane in dr. Orožen v Mariboru, odvetnik dr. Ferdo Miler v Mariboru kot bivši konkurzni upravitelj Ilirske, bivša uradnika Ilirske Langeršek Franc in Lakovšek Franc na Prevaljah, posestnik Hrast iz Poljane na Pretaljah, ravnatelj Konzumnega društva za Mežiško dolino Topolovec na Prevaljah višji upravitelj grofovih posestev Pleinei Rudolf v Črni ter lesni trgovec Čas Franc iz Dovž pri Mi-slinju kot izvedenca ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru dr Sušnik Franc, bančni prokurist Kramar Jože iz Slovenjega Gradca in notarska uradnica Obreza Marija iz Prevalj. Prvi dan je bilo po prečita n ju obtožnice zasipanje obdolžencev ter je zlasti dr Senčar v skoraj celodnevnem govoru točko za točko pobijal navedbe obtožnice. Posebno je navajal: da je bila cenitev v A 88/23 izvršena radi določitve nujnega deleža silno pretirana in kot taka tudi pobijana od dediča in da je bila po sporazumu z nujno dedinjo od dediča podana prisega nado-mestujoča napoved imovine, v kateri so se ocenile nepremičnine, ki so bile kasneje predmet cenitve v letu 1935, nižje na samih 2,550.000 din; da je zas. udeleženec, Flaschberger v svoji vlogi na davčno upravo z dne 22. 7. 1930 sam pobijal, gornjo cenitev kot nepravilno in brezpredmetno z navedbo, da so hoteli grofi Henckel prodati posestvo s premogovnikom za 1,500.000 din, da pa niso dobili kupcev; da je 1. 1930 Ilirska rudarska kupila od grofov Henckel vso prevaljsko nepremičnino s premogovnikom vred za 1,500.000 din; da je občina Preva-Ije s pritegnitvijo dveh sodnih cenilcev 1. 1930 na zahtevo davčne uprave ocenila prometno vrednost vsega zemljišča in gozdov ter stavb na 1,794.000 din; da je Flaschberger izjavil tudi proti sodniku Ha-bermuthu, da posestvo s premogovnikom vred ni več vredno kot kaka dva milijona din; da je Flaschberger sam v začetni bilanci Ilirske ocenil zemljišča in gozdove na 779.660 din, stavbišča pa na 1,395.236 din; da je bila v zapuščinski zadevi A 131/30 podana od Flaschbergerja kot zastopnika dediča prisego nadomestujoča napoved imovine, v kateri je najprej ocenil vrednost nepremičnin Ilirske s premogovnikom na 1,500.000 din, potem pa zvišal na 2,500.000 din; da sta tudi ravnatelja Praštedione 1. 1930, ko se je šlo za dovolitev kredita Ilirski ocenila vrednost nepremičnin Ilirske na ca. 3,000.000 din; da je podal Flaschberger meseca marca 1935 St 4/35 prisego nadomestujočo napoved imovine, v kateri je ocenil zemljišča in gozdove na 779.564 din in stavbe na 1,386.536 din; da je Flaschberger po končanih dražbah nepremičnin Ilirske v mesecu marcu 1936 v pisarni svojega zastopnika dr. Ste-fanoviča ves vesel izjavil, da znaša izkupiček 3 milijone dinarjev in da je šele več mesecev po dražbi meseca avgusta 1936 začel trditi, da je šlo za ogromno milijonsko premoženje, ko je dobil impuls k takim trditvam z gotove strani. Navajal je, da se tudi v drugih sodnih cenitvah v 1. 1934, 1935 in 1936 ni drugače cenilo kot v inkriminirani cenitvi. Drugi in tretji dan razprave je bilo zaslišanje zgoraj navedenih prič, četrti dan popoldne pa so bili prečitani številni spisi in listine ter je šele kasno zvečer prišlo do končnih govorov, ki so trajali do polnoči. Glavni očitek obtožnice, da sta sodna cenilca Kralj in Sedej 1. 1935. izvršila namerno nizke cenitve, je bil ovržen po izpoved-bah prič dr. Reichmanna ter viš. sod. ofic. Čegovnika in Verhovnika. Dr. Reichmann je cenilni elaborat predlagal, odobril in vzel za podlago dražbe ter je bil zaradi obupnega stanja hiš celo mnenja, da ne bodo prodane niti za cemlno vrednost; viš. sod. ofic. Čegovnik in Verhovnik pa sta tudi pregledala cenitev in jo smatrala razmeram I. 1935 popolnoma primerno. Oba sta navajala v kako nepovoljnem stanju so bile hiše Ilirske. Odvetnik dr. Miler iz Maribora je kot bivši konk. upravitelj Ilirske pojasnil, da je on stavil predlog na ustavitev konkur-za zaradi pomanjkanja gotovine za stroške viic zadržal v mestu. Po- udarja se, da je doslej prevoz še brezplačen in vsako dete dobi primerno prebivališče na deželi. Kasneje se obramoa mesta morda ne bo več mogla brigati za de-co. Obenem z otroci lahko odpotujejo tudi starši ter so tudi zanje pripravljena nova bivališča, železnica objavlja ,da ima še vedno dovolj vez za prevoz, dasi je mnogo vlakov opuščenih ,samo za točen vozni red ne more več jamčiti. Veliko pomoč pri izpraznjen ju mesta nudijo oblastem skavti. Telesno najkrep-kejši so razdeljeni po kolodvorih, kjer pomagajo potnikom, zlasti otrokom, ženskam in stuicem pri vstopanj-* % vlake m prenašam u prtljage. Drugi, posebno oni. ki imajo kolesa in motorna Kolesa, pa silu-žijo kot raznašalci pisem med posameznimi uradi. Večja skupina skavtov je zaposlena s kopanjem jarkov, to je zasilnih zaklonišč za primer obstreljevanja. Skavti opravljajo svoje delo zelo vestno ln resno in so se vrli dečki vsej javnosti zelo priljubili. f Zanimiva je bila izpraznitev jetnišnice Sante. Okoli tisoč jetnikov so prepeljali v zaprtih avtomobilh v razne podeželske jetnišnice. Pred vsem so odpeljali one jetnike, ki še niso imeli razprave, med temi je precej sumljivih inozemcev. V Palais de Justice so te dni začela poslovati tri vojna sodišča, tvorili jih bodo mobilizirani sodniki in odvetniki Na olimpijskem stadionu v Colombesu je pravkar zgrajeno prvo taborišče za in-ternirance. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo nalog nemškim državljanom, da se morajo takoj javiti na zbirališču (Centre de rassemblement) za tuje podanike. Vsakdo mora prinesti s seboj hrane za 2 dni in vse neobhodno potrebne predmete, kakor odeje, jedilni pribor itd. Nemci bodo nato skupno odpravljeni v internacijo. Nov vojaški guverner Pariza General Bilotte, dosedanji vojaški guverner Pariza, je odstopil in se vrnil na svoje prejšnje mesto v vrhovnem poveljstvu francoske vojske. Njegovo mesto je /revzel general Hering, dosedanji vojaški guverner Strassbourga. BaUotte je bdi v Parizu dve leti, od leta 1937. Rodil se je 10. februarja 1875. v Sammevalu, departement Aube, in je eden izmed francoskih oficirjev, ki so pomagali maršalu Lyauteyu organizirati upravo v Maroku. Po premirju v svetovni vojni je odšel na Poljsko, od tam pa se je zopet vrnil v Francijo. Prepovedana ročna dela Ker imajo ročna dela za posledico porabo volne, sukanca in šivalnih potrebščin, je izšla v Nemčiji odredba, po kateri so trgovci s takšnimi potrebščinami dolžni voditi sezname svojih odjemalcev, šivalne potrebščine bodo smeli v bodoče prodajati samo odjemalcem, ki so v takšnih seznamih, a vsak potrošnik sme biti zapisan samo v enem seznamu. Da bi preprečili uporabljanje niti za ročna dela, je vlada že izdelovanje teh niti prepovedala. Junaški branitelj Poveljnika poljske posadke na Westerplatte pri Gdynji so Nemci v priznanje njegove hrabrosti pustili sabljo Obisk v kondorju Vtisi ameriškega poročevalca pri nemški vojski F. C. Oechsner, dopisnik »United Press« poroča o svojem pohodu z nemško vojsko skozi koridor naslednje vtise: Potem, ko smo bili na poti šest in trideset ur, smo prišli približno 65 km globoko v vojno področje, na severno bojišče. Podoba je, da so se Poljaki tukaj umaknili brez organičnega odpora. Večina kmetij, mimo katerih smo šli, je bila popolnoma zapuščena. čim globlje pa smo prihajali v deželo, tem več znakov je kazalo, da so se tod okoli vodile ogorčene borbe. Sredi gozdov in polj ležijo ovire iz bodeče žice. Tu in tam je videti tudi kakšno barikado proti tankom. Približno polovico mostov ob cestah je razstreljenih z dinamitom. Ponekod so nemške čete zgradile začasne prehode. Na nekem griču sem opazil prvi križ iz lesa. Pod njim počiva vojak. Na križu visi njegova čelada. Pozneje sem videl še več takšnih znakov vojne. Približali Francoske vojne pilotke smo se tudi kmetiji, ki še ni bila povsem izpraznjena. Na strehi je visela na roko sešita zastavica s kljukastim križem. Kmetje so pozdravljali z dvignjeno roko. Obiskali smo tudi Bydgosi. To mesto je silno trpelo zaradi bojev. Veliki mostovi, ki drže v mesto, so razdejani. Cele skupine hiš so v oknih brez šip. Pročelja predmestnih bivališč so vsa preluknjana od izstrelkov, ki pričajo, da so Poljaki branili tod vsako ped svoje zemlje. Pripovedujejo, da so se zabarikadirali za stenami ter so streljali skozi okna na nemško vojsko. Izven mesta sem videl trupla nemških vojakov. Povedali so nam, da so to žrtve poljskih vojakov in civilistov, ki so jih ubili, ker so hoteli pobegniti. Kmalu nato sem se mogel prepričati, da pride tudi maščevanje. Videl sem množico mladih ljudi, ki so jih vodili po ulicah. Morali so držati roke v vis. Tirali so jih nemški tajni policisti (Gestapo). Videl sem tudi štiri mlade Poljake, očividno kmečke sinove, ki so jih peljali v avtomobilu. Stražili so jih nemški vojaki s pištolami v rokah. O teh so pripovedovali, da so poljskim vojakom izdali postojanke nemške vojske, na katero so potem streljalS. Vprašal sem, ali bodo ti mladi možje usmrčeni in sem dobil v odgovor: »Po vsem tem, kar so storili, se zdi, da jih bodo ustrelili«. Pogreb dveh francoskih letalskih častnikov Te dni so v mestecu Karlsruhe jtokopa-li dva francoska letalska oficirja, ki sta b-iila sestreljena nad nemškim ozemljem. Njuni krsti je spremljal oddelek nemške vojske do groba. Tam je spregovoril duhovnik poslovilno besedo, vojaki pa so oddali v zadnji pozdrav tri salve. Ne tnja moč — lakota P Poljska posadka z Westerplatte, ki se je borila z nepopisno hrabrostjo in se je predala napadalcem šele po 3 dneh lakote Mesto ob Visli Predmestje Praga — Dve Hči poljske prestolnice Kdor je kdaj videl Varšavo, ve, kako veliko ozemlje pokriva poljska prestolnica in kako zamotano in zavito je postavljena. Varšava šteje 1.25 milijona prebivalcev, razdeljena pa je po Visli v dva dela. Stara Varšava leži tik ob zapadnem, levem bregu Visle. Okrog tega starega, tesnega dela z mnogimi ulicami in uličicami se je širil glavni del milijonskega mesta. Tu so v stiku s srednjeveško Varšavo velike poslovne ceste, krasne palače iz dobe baroka in rokokoja, čedalje bolj proti zapadu pa se širijo četrti tvornic, poslovnih in stanovanjskih cest Kar se tiče stanovanjskih četrti, so bile zgrajene večinoma za najširši delavski sloj, gre tedaj za bolj ali manj enolične in dolgočasne najemniške kasarne novejše vrste. Le ob zunanjem robu so nastale nekatere modernejše naselbine vil. V zapadnem delu, nekako v njegovem osrčju leži tudi glavna železniška postaja. Vzhodni predeli Varšave ležijo na desnem bregu Visle. Tam je nastalo predmest- je Praga z modernimi stanovanjskimi četrtmi. Tu prebiva bolj srednji m imovitejši sloj, v kolikor nima svojih velikih in manjših palač ter vrtom na onem bregu. Na vzhodnem bregu Visle so sredi stanovanjskih četrti tudi veliki parki, ki so jih skrbno negovali že v ruski dobi. Tam naletiš na četrti najmodernejših vil, ki so pa bile pred pričetkom vojne šele v polnem razvoju. Mnoge hiše so nedodelane, mnoge ceste netlakovane. V vzhodnem delu predmestja Prage leži tudi vzhodna postaja, ki so jo omenjala te dni vojna poročila v »vezi z letalskimi napadi. Visla se je med oba mestna dela globoko zajedla, 30 do 50 m pod pravimi mestnimi predeli je travnata nižina, ki je v dobi deževja pogostoma poplavljena. Mesto samo ima čez Vislo in preko te nižine štiri velike mostove, ki so odprti za železniški in ljudski promet. Mesto se širi precej daleč, v svojem osrčju pa je zelo gosto obljudeno. Poslušal je tujo radio postajo V eni izmed zadnjih noči je patrulja hi-tlerjevskega napadalnega oddelka v Biele-feldu kontrolirala po mestu, kako izvršuje prebivalstvo zapovedi glede zatemnitve pred letalskimi napadi. Pri tem je opazila, da hiša nekega žida Rubena ni bila zadostno temna. Obenem je slišala, da je Rube-nov radijski aparat naravnan na neko tujo radijsko postajo. Poslušanje tujih radijskih postaj je v Nemčiji, kakor znano, najstrožje prepovedano. Patrulja je zasačila še več stanovalcev te hiše, ki so poslušali tuja poročila, in jih z Rubenom vred aretirala. Da bi preprečili nadaljnje poslušanje tujih postaj, so vsem Židom v Bielefeldu radijske aparate zaplenili. Angležinje v vojni službi Angleško ministrstvo za letalstvo objavlja, da se sprejemajo ženske od 18. do 43. leta starosti, v posameznih primerih tudi do 50 let stare v pomožno letalsko službo (Vomens Auriliary Air Force). Te ženske bodo opravljale pomožna dela kot stenografinje, strojepiske in strežnice v letalskem prometu. Drugod bodo ženske nadomestili kot kuharice in voditeljice oficirskih kabin. Vojni davki v Nemčiji Državni tajnik v nemškem finančnem ministrstvu Reinhardt je izjavil, da bodo morali plačati nemški državljani prihod-nie leto 24 milijard mark vojnih davkov L. 1933 so znašali davki v Nemčiji sedem milijard mark. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Zemljevid Posaarja Saarbriicken, za katerega se vodi zdaj borba je glavno mesto v posaarskem industrijskem področju Ničesar ne vedo • • • Agencija Havas poroča iz Varšave, da so nemški vojaki, ki so jih Poljaki zajeli pri Varšavi izpovedali, da ne vedo še ničesar o vojnem stanju Nemčije z Anglijo in Francijo. Ruski Usti in vojna na Poljskem Ameriški listi citirajo članek moskovskih »Izvestij«, ki se bavijo z vprašanjem nemško-poljske vojne. Članek se začne z besedami: *Ob zori dne 1. septembra so nemške čete ob 5.35 prekoračile poljsko mejo. S tem se je vojna začela.« t— - - J Svila iz stekla Nitke iz drobljivega stekla za prejo in tkanje Francija snuje poseli oddelek žensldh pilotk. Njih voditeljica je ga. Madeleine — Charnauxova, ki ima majorski čin V malem turinškem mestu Ilmenau imajo poskusni zavod za steklarsko tehniko in fino mehaniko, v katerem ravnajo možje v belih plaščih s steklom tako, kakor da nevarnosti steklenih drobcev in Srepinj sploh ni. Iz drobljivega stekla jc danes mogoče izdelovati nekoliko tisočink milimetra »debele« niti, ki se dado izvrstno presti in tkati. Uporaba steklene volne je postala v zadnjih časih zelo mnogostran-ska, iz nje izdelujejo nekakšno negorljivo svila Preproge iz stekla niso nič novega, pač pa je nova uporaba steklenega prediva za zastore zoper hrup. Med šipe dvojnih oken postavljajo takšne zastore iz steklenih niti. Ti zastori propuščajo svetlobo in delajo vtis zelo svetlega mlečnega stekla. Svetlobo razpršujejo kakor tisoči in tisoči majhnih prizem, tako da nastane ▼ prostoru svetloba skoraj brez vsake sence. Poleg tega, da takšni zastori ne morejo goreti in da so zelo trpežni, imajo še to prednost, da blažijo cestni hrup. NAMESTO A_N E K D O T E Meči, ki so jih kovali v stari Šparti, so bili kratki. Neki mladenič se je zavoljo tega pritoževal. »Loti se sovražnika iz najbližje blfiBne, potem boš videl, da je tvoj meč dovolj dolg, je odgovorila mirno njegova mati. VSAK DAN ENA »AE kliče mene, Llza?« »Ne vem, milosti va. Slišala sem besede: Dober dan, ljubica!« Kulturni pregled Poljski narodni svetovni nazor narodnega poslanstva. Ti so sicer pri vsakem narodu v manjšini, vendar so pa edini tvorci zgodovine, kulture, tradicije ter šeg in navad svojega naroda. Medtem ko se plemena med seboj prezirajo, sovražijo in bojujejo, so pravi narodi (in ti so prav tako redki kakor poklicani poedinci med ljudmi) za vzajemno harmonično sodelovanje. Vsak pravi narod ima v življenju človeštva svojo posebno nalogo, ki je ne more namesto njega opraviti noben drug narod, zato ne bo podjarmljal drugega, saj ve, da se narodna zavednost ne da s silo vbiti, temveč je koncem koncev božja milost in navdihnje-nje. Zato izvrševanje narodnega poslanstva ne vodi do sporov med otroki božjimi, temveč do vzajemnega umevanja in ljubezni. Pravi narodi so s svojimi razlikami za blaginjo človeštva ravno tako potrebni kakor različni organi in njihovo harmonično delovanje za življenje organizma. Le tedaj, če se bodo mnogoštevilna obstoječa plemena združila v majhno število pravih narodov s prvenstveno duhovnimi, versko-nravnimi cilji, bo človeštvo doseglo oni trajni mir, po katerem že tako dolgo hrepeni. * Za to je pa treba posebnega naroda, ki bo nastopil kot narod-mesija ali n arod-zveličar. Da v političnem in socialnem življenju človeštvu res zmagata prava krščanska ljubezen in pravičnost, je potrebno, da en narod zgubi svojo državno svobodo in pride pod jarem silovitih sosednih držav, a pozneje kakor Kristus spet slavno vstane, pozabi in odpusti vse nasilje in preganjanje, ki ga je pretrpel, ter svoje nasilne sosede, preko njih pa vse človeštvo spreobrne k idealom pravega narodnega življenja in harmoničnega med-sorodnega sožitja. Tega zveličarja so odkrili poljski mesijonisti v poljskem narodu ker je 1. 1793. izgubil svojo svobodo in kakor Kristus vzel nase križ trpljenja. Zato so, verujoč v vstajenje svojega naroda, rotili svoje rojake, da bi se zavedli svojega poslanstva in po božjem načrtu preoblikovali človeška plemena v narode, češ očenaša, posebno onega mesta v njem, ko kristjan prosi: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« — bi Kristus ne bil učil in priporočal, če bi se to kraljestvo na zemlji nikdar ne dalo uresničiti. Poljski mesijanisti trdno verujejo, da bi niihov nauk. če bi se splošno sprejel in Srednjeevropsko središče ca italijansko knjigo. Pri budimpeštanskem Institutu italijanske kulture je bil ustanovljen poseben oddelek, ki naj skrbi za širjenje italijanske knjige ne le na Madžarskem, marveč v vsej srednji Evropi. Češka provincialna gledališča. Češko gledališče v Moravski Ostravi je moralo za čas od 15. decembra do 15. marca pre- pustiti gledališke prostore Nemcem. V tem času bo lahko dalo v gledaliških prostorih 40 predstav, vendar bo zato moralo od 15. marca do konca sezone, ko mu bo teater zopet na razpolago, prepustiti 40 večerov za nemške predstave. Češko gledališče se bo za čas od 15. decembra do 15. marca zateklo v Narodni dom, ki bo zopet adaptiran v te namene. ŠPORT Dirka z motorji na Rašico Številna udeležba Hermesovih vozačev iz LJubljane in z dežele obeta napeto konkurenco To nedeljo, dne 17. t. m. bo agilni Moto-klub Hermes priredil II. gorsko motoci-klistično dirko na Rašico pri Ljubljani. Ob 14.30 se bo pričela ljuta borba, v kateri bo vsak skušal doseči s svojim motorjem najboljši čas. Znani dirkači Blatnik, Derganc in mladi Šimenc si že dolgo časa belijo glave, kako bi izpopolnili svoje 100 ccm stroje, da bi premagali veščega Fan-tinija, ki je letos v tej kategoriji zasedel vsa prva mesta. Hermežan Puhar bo dal vse iz sebe, da potrdi svoje sposobnosti. Ta mož je zrasel v Hermes u. Postal je dirkač takšnih kvalitet, da bi ga radi pridobili v svoje vrste vsi motoklubi. Odličen dirkač Rosenwirth, ki je bil zmagovalec pri letošnji gorski dirki na Čatež in si je lani pri dirki na Ljubljanski grad priboril pokal ministra za vojsko, se bo potrudil, da obdrži svoj sloves. Ne bo se dal ugnati eden izmed najdrznejših naših dirkačev Kaučič. Nemogoče je prorokovati, kdo bo zmagovalec, kajti startali bodo tudi rutinirani dirkači Djordjevič, Hribernik, Kunaver, Križ, Mrak, Trobec in Pirnat, ki si je nabavil nov, krasen dirkalni stroj. Na startu se bo baje pojavil tudi Ponikvar Leo, ki obeta postati najnevarnejši tekmec vsem navedenim. Pravijo, da Poljšakov B. S. A. stroj tokrat ne bo nagajal. Veteran po letih, Grudnik, ki pa se na motorju obnaša drzno kot mladenič, bo dokazal kvaliteto Ardie motorjev. Ti in še mnogo drugih ljubljanskih dirkačev bodo branili čast ljubljanskega Hermesa. Tudi sekcije Hermesa v Celju, Novem mestu, Trebnjem, Stični, Ribnici in na Vrhniki bodo poslale svoje najboljše. Iz Ce- lja bo startal simpatični in zaradi zmožnosti občudovanja vredni Toplak. Celjske barve bo razen njega branil tudi drzni Cokan. čuje se, da bo iz Celja prišla močna ekipa. Vrhnika bo med drugimi poslala divjega vozača Trobca. Kako vroče krvi so Dolenjci, bodo pokazali sledeči: Zaje Lojze iz Stične, Murn Jože iz Novega mesta in Bule iz Mirne. Agilni Hermežani iz Trebnjega Rebernik, Tomšič, Pavlin in Kladovšek, ti divji mušketirji nikakor ne bodo dopustih, da bi zmagal kdo drugi, ki ni Trebanjec. Najzanimivejši dogodek na tej dirki pa bo posebna točka, ko bodo dirkale tudi naše dame. Danes so časi takšni, da morajo junaštvo pokazovati tudi žene. Zmagovalka v ženski kategoriji v dirki na Čatež, Vrhovnikova iz Novega mesta je pokazala, da ima takšne vozaške sposobnosti, da se lahko meri z vsakim moškim. Tudi Pickova iz Novega mesta v ničemer ne zaostaja za njo. Ti dve pa ne bosta edini. Da so na Dolenjskem dirkale tudi žene, se je razneslo po svetu. In za dirko na Rašici prihajajo prijave motoristinj iz vse Slovenije. Pričakovati se more, da bo v nedeljo dirkalo na Rašico najmanj 12 zastopnic nežnega spola. Velika bo ta hermežanska prireditev. Vršila se bo v bližini Ljubljane, start bo v Srednjih Gameljnah, cilj pa na Rašici. Tam bo v nedeljo zbran cvet naše športne mladine, tam bo revija športnih in turnih motorjev, tja bodi v nedeljo izlet vsega športnega občinstva. A. L. Konec domačega prvenstva v tenisu Šivic je postal klubski prvak Ilirije za L 1939, Milavec pa prvak med srednješolci izvedel, ustvaril politično zvezo vseh plemen in narodov ter sodelovanje vseh stanov. združil vse veroizpovedi v eno samo katoliško Cerkev ter dokončno rešil spor med verovanjem in znanjem, med religijo in znanostjo. Te štiri cilje na kratko izraža tradicionalno poljsko geslo: »Ko- chajmy sie!« (Ljubimo se!) — ★ Tak je torej v glavnih obrisih nauk poljskega mesianizma. Izvirnosti, globine in širine, poleta in topline mu pač nikdo. ne more odrekati. Le če njega poznamo,, bomo razumeli bratske Poljake, ker je v vsakem poljskem človeku manj ali več mesianista. In ume vanje je glavni namen teh vrstic, saj za kako kritiko zdaj ni primeren čas. Dr. Maks Robič V torek je bila odigrana finalna partije za klubsko prvenstvo Ilirije med šivicem in Smerdujem. Zmagal je šivic v treh se-tih 6:3, 6:3, 6:4. šivic je imel zelo dober servis in je skoraj na vsak svoj servis dobil game love. Bil pa je nesiguren na mreži, posebno v volley žogah. Smerduje-vo najmočnejše orožje je njegova vzdržljivost, borbenost in pa forehand. Zelo slab pa je njegov drugi servis, ki si ga bo moral popraviti. Igra je bila zelo zanimiva in sta bila oba igralea*— posebno šivic— deležna živahnega agiavza pri . publiki. Na drugem igrišča se je pa medtem razvijala borba za naslov srednješolskega prvaka. Sestala sta se »stara« rivala Luk-man in Milavec. Lukman je lani premagal Milavca in je bilo to prvo oficielno srečanje med njima. Takoj v početku se je videlo, da je Milavec daleko bolj siguren v udarcih kakor Lukman, čigar udarci so bili sicer bolj ostri, toda neprecizni. Božja milost deluje pred vsem v narodnem življenju po poklicanih dušah. Navdušeni, z ljubeznijo med seboj združeni otroci božji predstavljajo prave narode, ti narodi pa vršijo vsak svoje poslanstvo in v harmoniji delujejo za blaginjo vsega človeštva. Namen človeškega življenja je, da se telesnost postopno po-duhovi ter se tako odpravi nasprotje med tostranstvom in onostranstvom. Ko se bo to doseglo, bo božja milost zavladala na zemlji, zemlji bo vrnjena njena lastna svetloba, ki jo je izgubila zaradi človeške grešnosti, človeškemu telesu pa njegova prvotna nesmrtnost. Najvažnejše sredstvo, da se ta namen doseže, je zbujanje in širjenje prave narodne zavednosti med vsemi človeškimi rodovi, dokler se človeštvo ne zor-ganizira v prave narode. Poljski mesijanisti ostro ločijo ljudstvo (pleme«) in narod. Pleme jim je naravni učinek skupne- Pesnik Adam Mickiewicz ga pokolenja mnogih ljudi, skupno poslanstvo druži ljudi pa različne krvi V en (duhovni) narod. Rasna čistost jim torej ni nikaka prednost, temveč nedostatek, in lasno najčistejša plemena se po njihovem nauku ne morejo dvigniti do prave narodne zavednosti. Stari vek po tem nauku ni poznal niti pravih narodov niti prave narodne zavednosti. Ta se je prvič razodela z Dantejevo umetnostjo in z življenjem Orleanske device, pa tudi poljsko narodno življenje se je začelo že v 13. stoletju po Kr. Poljaki so po svojem osrednjem položaju med Slovani, z roman-sko-germanskimi plemeni na zapadu in finsko-turanskimi na vzhodu asimilirali rasno posebno veliko plemensko pestrost: v svoji zgodovini so se družili z Litvanci, Prcrai, Letonci, Čehi, Ogri, Rusini, Rumuni in drugimi ter imajo že zato prednost pred ostalimi. Vendar pa pravega naroda, nastalega iz različnih plemen, ne sestavljajo vsi poedinci istega narodnega imena, temveč samo tisti poklicani, ki so v svoji duši izvršili prerod in se jasno zavedajo svojega Iz Italijanske literature I V predzadnji številki literarnega tedni- | ka »Meridiano di Roma« je izšel članek rimskega ministra Giuseppe B o 11 a i a »Funkcija dežele v umetnosti«. Eden iz- j med krmarjev kulturnega življenja, ki v i sodobni Italiji nemalo zavisi od države, se | tu bavi z zanimivim in značilnim pojavom prevelike centralizacije umetnostne tvor- i nosti in nepotrebne oslabitve funkcije, ki ni j jo ima provinca v italijanski umetnosti. V prejšnjih stoletjih je imela italijanska umetnost svoja lokalna središča v manjših mestih in v mnogih primerih so odtod izšla pomembna dela in važne pobude za celotni umetnostni razvoj. »Ta množina šol in struj ni imela nobene zveze s politično razkosanostjo Italije, marveč je samo razodevala različnost pogledov v eni in isti civilizaciji, razne pregibe enega in istega jezika«, pše mnster Bottai in navaja velike prednosti, k-i so izvirale odtod za italijansko umetnost. Na tej poti je imela umetnost večjo možnost neprestane obnove svoje tradicije in je mogla v polni meri izražati življenje, izogibajoč se slehernemu akademskemu shematizmu. Nato pravi pisec, da bo treba v Italiji zopet obnoviti do malega pozabljeno vlogo dežele ^ umetnostni tvorbi, če nočejo, da se italijanska umetnost omeji zgolj na nekoliko stilnih formul. Pomembne so besede, ki jih je zapisal oficielni predstavi tel j italijanske kulture glede mnogo-smernosti v umetnosti. V nasprotju s službenim stališčem v nemškem umetnostnem svetu poudarja minister Bottai. da je vsaka struj a, vsaka smer in naposled slehern umetnik našel za svojo umetnost globoko opravičilo v kulturni sprejemljivosti, v čustvih, v duši ljudi, ki se je med njimi rodil in zrasel... »Ne verujem, da bi se dala največja skladnost umetnosti z dušo množice vzdržati samo tako, da si umetniki izbirajo lahke teme, da vztrajajo pri .realističnih oblikah in da ponavljajo kon-vencionalno vsebino, narobe, menim, da je odnos med umetnostjo in ljudstvom mogoče postaviti na svobodnejšo razlago vsega resnično človeškega v umetnosti.« Umberto Urbani v Trstu nadaljuje s svojimi prevodi iz poezije Milana Rakiča V »Meridiano di Roma« z dne 3. septembra je priobčil nov prevod: pesem »Simonida« iz Rakičevega Kosovskega cikla. ★ Med najbolj čitanimi knjigami zadnjega časa nnavajajo Pazinijeve »Seiromanzi«, Francesca Salata »II nodo di Gibuti«, P. Monellija »In Corsica« R. Martinellija >Laggiu«, O. Verganija »Basso profondo« in g. M. Sangiorgia aktualni spis »Impe-rialismi in lotta nel mondo«. —o. Kako je z uvozom francoske knffpe ? Francoska knjiga si je v zadnjih letfh tudi pri nas utrdila svoj tradicionalni sloves in njen konzum je bil od leta do leta večji. Ta uspeh ni posledica kakšnega posebnega propagandnega prizadevanja, ampak je rezultat srednjih šol, ki so razširile vsaj pasivno znanje francoščine in nor- malnega delovanja Francoskega instituta in francoskih krožkov, ki jih Imamo dandanes že celo v manjših slovenskih mestih. Prav tako velik in v marsičem še večji uspeh zaznamujejo francoske revije, tedniki in dnevniki, čijih konzum je v naših trafikah v zadnjih letih močno narasel. Sedaj ,ko je Francija stopila v vojno, nastane veliko vprašanje, kaj bo z izvozom njene knjige? To vprašanje zanima vse prijatelje francoske knjige v nevtralni hdržavah in bo gotovo še večkrat stopilo pred javnost. Za nevtralce velja v polni meri pravilo, da je knjiga kot orodje duha izven borbe, ki se odločuje na bojiščih in da kulturni stiki ne smejo biti prekinjeni. Ni dvoma, da so na teh stikih zainteresirane tudi vojskujoče se države. Vprašanje je samo, kako jih urediti v sedanjih nenormalnih razmerah in prilagoditi novim, izredno težkim okoliščinam. Pri knjigi je posebno važno vprašanje načina izvoza in plačila. Glede uvoza francoske knjige smo se obrnili do ravnatelja tukajšnje francoske knjigarne (Akademske založbe) S. šker-Ija, ki nam je izjavil, da je trenutno položaj zelo nejasen. Izvzemši posamezna periodika je uvoz za enkrat popolnoma ustavljen. Vzrok je v tem, da je 'splošna mobilizacija močno prizadela velike založniške tvrdke in razpošiljalnice knjig, poslovanje je povsod zelo skrčeno in je verjetno, da inozemska naročila zadržujejo še bolj kakor domača. Dosedanja pota za prevoz knjige so prekinjena, treba je najti nova, in to ne gre kar čez noč. Obnovitev prometnih in trgovskih vezi med Italijo in Francijo bo gotovo koristna tudi izvozu francoske knjige v balkanske države, ter se bo ves promet poslej usmeril preko Italije. V ostalem pa bo treba poslej vedno upoštevati, da je Francija v vojnem stanju. To dejstvo je imelo prvi teden porazen učinek na knjižno produkcijo; tedenska bibliografija omenja samo pet, šest novitet, čeprav ne bo ostalo prt tako skromnem številu, je vendar računati s mnogo skromnejšo knjižno produkcijo. Zapiski Popravi. V včerajšnji članek »Pesnica Bagrjana med Slovenci« je tiskarski škrat vrinil nesmiselno napako in se prizadeti citat iz N. Dončeva glasi pravilno: ... kjer se njen spoštovanja vredni talent izživlja v drobnih in ljubkih drobcih, izhajajočih iz slastnega lirizma ...« V vsako stanovanje knjižnico! Nemška pisateljska zbornica je nameravala prirediti v oktobru »Teden nemške kulture«, ki bi bil posvečen poglobitvi odnosov med pisatelji in širšimi ljudskimi sloji. Za pripravljene prireditve je bilo angažiranih okrog tri sto pisateljev. Med propagandnimi gesli je bil tudi poziv, da imej vsaka nemška rodbina svojo domačo knjižnico. V ta namen so hoteli prirediti mnogo predavanj o knjigi in posebne tečaje za čita-telje. ki bi uvajali ljudi v pravilno čita-nje in uživanje knjig ter jih naučili, kakšne in katere knjige naj prebirajo. Vojni vihar je prekrižal ta načrt, ki pa je vreden priznanja in zabeležbe v vzpodbudo našim pitateljskim organizacijam. Atletska olimpiada 1939 »na papir ju« Tekmovanja v lahki atletiki bodo na prihodnji olimpiadi — če bodo med tem narodi spravili orožje in se spet, vrnili na delo in v šport — v času od 21. do 28. julija. Vse do pred kratkim so se športniki vsega sveta pridno pripravljali za te najtežje preizkušnje in športni tisk je objavljal že razne napovedi o bodočih olimpijskih zmagovalcih. Do 28. julija t. 1., do dneva torej, ko bodo prihodnje leto — spet, če bo šlo vse po sreči in ne tako kakor gre danes — lahkoatletska tekmovanja na olimpijskih igrah v Helsinkih končana, je bil seznam olimpijskih zmagovalcev, mislimo atletov, kl so do tega dneva dosegli najboljše rezultate, »na papirju« naslednji: 100 m: Jeffrey (Amerika) 10.2, Eller-bee (Am.) 10.2, Neckermann (Nemčija) 10.3. 200 m: Jeffrey 20.7, Lewis. 20.7, Led-ford (vsi trije Amerika) 20.8. 400 m: Harbig (Nem.) 46.7, Lanzi (Italija) 46.7, Woodruff (Am.) 47 0. 800 m: Harbig (Nem.) 1:46.6, Lanzi (It.) 1:49, Brandscheidt (Nem.) 1:50.3. 1500 m: Anderson (švedska) 3:48.8, Jansson (Šved.) 3:49.2, Hartikka (Finska) 3:50. 5000 m: Maki (Fin.) 14:08.8, Pekuri (Fin.) 14:16, Jonsson (Šved.) 14:18.8. 10.000 m: Maki (Fin.) 30:35.4, Salminen (Tin.) 30:35.6, Tillman (Šved.) 30:42.2. 3000 m zapreke: Kaindl (Nem.) 9:06.8, Iso-Hollo (Fin.) 9:08.8, Larson (Šved.) 9:09. 110 m zapreke: Battiste (Am.) 14.1, VVolcott (Am.) 14.1, Lidman (Šved.) 14.2. 400 m zapreke: Holling (Nem.) 51.6, Cochran (Am.) 51.9, Glaw (Nem.) 52.0. 4X100 m: Nemčija 40.1, Italija 40.8. 4X400 m: Nemčija 3:10.4, Italija 3:12. Daljina: VVatson (Am.) 775, Brown (Am.) 772. Maffei (It.) 758. Višina: Steers (Am.) 203, Wilson (Am.) 200. Devall (Am.) 200. Palica: Warmerdam (Am.) 442, Day (Am.) 440, Meadows (Am.) 438. Troskok: Rajasaari (Fin.) 15.52. Kin (Japonska) 15.34, Ilovaara (Fin.) 15.11. Krogla: Hackney (Am.) 17.04, "VVatson (Am.) 16.47, Wollke (Nem.) 16.45. Disk: Fox (Am.) 52.55, Wotapek (Nem.) 51.53, Berg (Šved.) 51.18. Kopje: Jarvinen (Fin.) 74.79. Nikka-nen (Fin.) 74.67, Autonen (Fin.) 73.90. Kladivo: Blask (Nem.) 58.05. Storch (Nem.) 57.10, Hein (Nem.) 56.23. Desetoboj: Muller (Nem.) 7267, Glotzner (Nem.) 6790. Hilbrecht (Nem.) 6682. Rezultati v maratonskem teku v tem pregledu niso navedeni, ker imajo v raznih državah za to disciplino različno dolge proge in je tudi ne prirejajo povsod enotno. Gornji seznam vsebuje vse najboljše rezultate do 28. julija t. 1. Toda že teden dni M31avec je igral taktično popolnoma pravilno; dolge počasne žoge na backhand, potem pa ostro na forehand, ki jih Lukman po tem ni mogel več doseči. Prvi set je dobil Milavec 6:3, drugega pa w. o., ker se je Lukman poškodoval na nogi! Lukman se je zelo trudil, toda ni imel sreče, igral pa je tudi zelo nepremišljeno in nezbrano. Ima zelo dober volley odličen servis toda igra premalo taktično. Brez dvoma je daleko boljši za double kakor pa za single. Milavec ima lepe izenačene udarce; ko bo postal še bolj ofenziven, bo pripravil še marsikatero presenečenje. Na tem turnirju je dosegel junior Milavec zelo lepe uspehe 1. mesto v kategoriji gospodov B, in 1. mesto pri srednješolcih. Ekipa Ilirije Smerdu, Milavec in Perless potuje jutri v Celje, kjer se udeleži velikega turnirja za prvenstvo Savinjske doline. S. senskega izleta v Novo mesto, Metliko in Črnomelj, ki ga priredi motosekcija Ilirije v Novem mestu. SK Ilirija (lahkoatletska). Pozivam vse atlete, juniorje in ostale, da se udeleže klubskega mitinga jutri v soboto ob 15. na našem igrišču za Kolinsko tovarno. Na sporedu je juniorski dvoboj Ilirija—Litija in seniorsko tekmovanje. Iz Ptuja J— Borba s podivjanim bikom. Posestnik Franc šošterič iz Dragoviča je gnal na sejem težkega bika. Ko ga je vodil čez travnik, je bik naenkrat podivjal, zaletel se je v gospodarja in ga vrgel na tla, kjer ga je obdeloval z rogovi in nogami. Gotove smrti so ga rešili prihiteli ljudje, ki so šošteriča iztrgali izpod nog divjega bika. Hudo poškodovanega so ga pripeljali v ptujsko bolnišnico. j— Ogenj uničuje. Hudinjska kronika spet beleži dva požara. Pri posestniku Vin-cencu Šalamunu so se v skednju igrali z vžigalicami otroci. Posledica te igre je bila, da se je vžgalo in zgorelo celo gospodarsko poslopje z vsemi že spravljenimi poljskimi pridelki in orodjem, škodo cenijo na 40.000 din in je le delno *rita z zavarovalnino. Pri posestnici Rozi Lesjakovl pa se je zaradi slabega dimnika vnela stanovanjska hiša in postala žrtev plamenov. škoda znaša 20.000 din. ★ NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokol-skem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.15, ter v nedeljo ob 15.. 18. in 20.15 zabavno komedijo »Večni zaročenec«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Prihodnji film: »Seviljski brivec«. (—) Diplomatski slovar Citatelji so gotovo že sami razumeli moja dosedanja pojasnila o omejitvah, ki jih postavlja mednarodno pravo nevtralnim državam, v tem smislu, da so te omejitve maksimalne ali najvišje in da jih višjih nobena država nevtralcem ne more vsiliti, ako ni sporazuma o tem. To pa seveda ne izključuje, da si posamezne nevtralne države, ako to hočejo, same lahko postavijo večje omejitve kakor jih predvidevajo v splošnem priznane mednarodne določbe. Določbe o dolžnostih nevtralnih držav so torej maksimalne ali najvišje le v pogledu mednarodne odgovornosti teh držav, prostovoljno pa jih posamezne nevtralne države lahko poljubno povečajo iz razlogov večje varnosti ali večje sigurnosti glede ne-vmešavanja lastnih državljanov v sovražnosti vojskujočih se strank. Primer takih prostovoljnih omejitev nam nudi ameriški nevtralnostni zakon, pozneje so se te znamke v raznih disciplinah spremenile in nova imena so prišla v ospredje. Tako je tekel Finec Tuominen prve dni avgusta 10.000 m progo 30:07.6, medtem ko sta njegova rojaka Pekuri in Salminen beležila časa 30:10.6. Prav tako je Finec Veirila vrgel v onih dneh kladivo 58.67 m daleč, Nemec Schroder pa je zalučal disk 51.95 m. Tudi Nemec Harbig je še izboljšal svoj čas na 400 m in dosegel z natančno 46 sek. nov svetovni rekord na tej progi. Mnogo se od tedaj v letošnji atletski sezoni glede vrhunskih izidov ni več spremenilo, kajti proti koncu avgusta so nastopili resnejši časi in so morali športniki orodja na tekališčih zamenjati z orožjem. Tako se mora ta seznam letošnjih najboljših atletskih reuzltatov smatrati kot dokončen, če morda ne bo iz daljne Amerike prišla še kaka vest o novih in še boljših podvigih tamkajšnje atletske elite, ki se lahko še nemoteno posveča svojemu športu. Ilirija bo imela miting Jutri popoldne ob 15. na igrišču za Kolinsko tovarno Jutri popoldne ob 15. bo atletski miting SK Ilirije na njenem igrišču za Kolinsko tovarno. Na sporedu je juniorski dvoboj med Litijo in Ilirijo ter seniorsko tekmovanje. Juniorji tekmujejo v dvoboju v naslednjih disciplinah. 100 m, 1000 m, 4X100 m, skoki: v daljina, višina, troskok in ob palici, ter meti: disk, kopje, krogla. Seniorji pa 200 m, 400 m. 800 m, 1500 m, 5 km, 4X100 m, skoki: daljina, višina, palica in met krogle. Izven dvoboja morejo nastopiti samo seniorji in omladinci. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Za skok ob palici naj prinese vsak palico s seboj. Pester spored bo gotovo privabil mnogo gledalcev za Kolinsko tovarno. Prireditelj prosi obenem sodnike, da se udeleže mitinga v čim večjem številu. SK Slavlja. Drevi ob 20. članski sestanek vsega članstva. Važno! Po sestanku odborova seja. Vabi se na sejo g. Svetozar Hribar. Tajnik II. SK Svoboda. Drevi ob 19.30 obvezen članski sestanek v Delavski zbornici. Po sestanku odborova seja. Igralci I. moštva naj bodo v nedeljo ob 14.30 na igrišču Ljubljane, juniorji pa ob 9. na igrišču Jadrana. ŽSK Hermes, nogometna sekcija. V nedeljo dne 17. t. m. igra I. skupina popoldne v Domžalah. Opozarjam vse igralce, da bo postava moštva pravočasno objavljena na običajnem mestu. Vsak naj skrbi za svojo opremo! Načelnik. Moto-sekcija ŽSK Hermesa poziva vse člane in odbornike, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo drevi ob 20 v restavraciji pri šestici zaradi razdejitev funkcij in ostalih del za dirko na Rašico. Tajnik. Motoklub »Ilirija«, članski sestanek bo drevi ob 19. v klubskem tajništvu, Miklošičeva 15. Razgovor zaradi klubovega je- ki vsebuje poleg drugih omejitev tudi em-bargo (prepoved) nad izvozom orožja in municije. Toda znano je, da se ameriški prezident Roosevelt zelo zavzema za odstranitev te določbe, odnosno za njeno spremembo v tem smislu, da bi bila dovoljena prodaja orožja in municije onim državam, ki lahko oboje takoj plačajo in same odpeljejo iz Amerike (na svoj riziko in s svojimi ladjami). Ako bo Roosevelt v tej svoji borbi uspel, Zedinjene države Severne Amerike seveda ne bodo že samo radi te spremembe izgubile svoje nevtralnosti, ki na tako določbo ni vezana. Seveda pa je gotovo, da bodo v odnošajih Zedinjenih držav do vojskujočih se strank nastopile dejanske spremembe, ki utegnejo oškodovati predvsem one, ki nimajo denarja za nakup orožja in municije, kakor je na drugi strani res, da sedanja ameriška določba glede embarga na orožje posredno ščiti države brez denarja. Že sam ta primer, ki se tiče nevtralne velesile, pa nam dovolj zgovorno kaže, kako gibčen in ohlapen je lahko v praksi pojem nevtralnosti. Zlasti si lahko dovoli večjo gibčnost v tem pogledu velesila, ki ima zadostna oborožena sredstva, da lahko vedno izsili spoštovanje svojih nevtralnostnih določb. Zato nas tudi ne preseneča, ako je Roosevelt ob uve-ljavljenju nevtralnostnega zakona z vsem poudarkom izjavil, da nevtralnostna zakonodaja niti najmanj ne omejuje posameznim državljanom * svobode izražanja simpatij in antipatij nasproti vojskujočim se strankam. Te svobode, kakor smo videli, določbe o dolžnostih nevtralcev ne omejujejo. Sleherna nevtralna država ima potemtakem pravico, da to svobodo svojim državljanom pusti neokrnjeno navzlic svoji nevtralnosti. Nihče je zato formalno ne more klicati na odgovor. Toda jasno je, da je jamstvo za nemoteno izvajanje te pravice samo v sposobnosti in pripravljenosti nevtralne države, da si jo, če treba, zagotovi tudi z orožjem. Zato se ne smemo čuditi, ako se nekatere države prostovoljno odločijo za nekatere omejitve svobodnega izražanja misli, simpatij in antipatij svojih državljanov v pogledu vojskujočih se strank, da se tako izognejo nevšečnostim. Te lahko nastopijo zlasti v primeru, ako se katera izmed vojskujočih se strank postavi na stališče, da priznava samo tako zvano »kontrolirano nevtralnost kakor so ponekod že označili ta novi pojem nevtralnosti, ki je seveda v popolnem nasprotju z bistvom prave nevtralnosti, kakor se je ta razvila ne šele včeraj, temveč v dolgih desetletjih in celo stoletjih. Prepričan sem, da bom na posameznih konkretnih primerih iz novejšega razvoja lahko še večkrat ponazoril to netočno in za nevtralce vsiljivo, če ne celo ogražajo-če tolmačenje nevtralnosti. Za sedaj pa se tu omejujem le na pripombo, da poznamo že dve vrsti take potvorjene nevtralnosti, in sicer: 1. materialno kontrolirano nevtralnost, kadar zahteva katera izmed vojskujočih se strank neposredno ali posredno nadzorstvo nad izvrševanjem dopustnih ali tudi nedopustnih materialnih omejitev nevtralnosti (kakor n. pr. kontrolo nad železnicami itd.) ih 2. duhovno kontrolirano nevtralnost, kadar katera izmed vojskujočih se strank zahteva, da se tudi javno mnenje v nevtralni državi, dasi je po dosedanjih mednarodnih določbah svobodno, podredi njenemu nadzorstvu. Jasno je, da v nobenem izmed teh dveh primerov ne moremo več govoriti o pravi nevtralnosti in tudi ne več o »dobrohotni nevtralnosti« (ki je, da ne pozabimo, vselej prostovoljna!). temveč samo o vsiljeni ali, lepše povedano, »kontrolirani« ali »nadzirani nevtralnosti«. M. BRAND Sest zlatih angelov Roman 28 »Nu, vsekako se vam bo ponudila prilika, da marsikaj popravite.« »Ali mi boste mogli zaupati, gospod, po tem, kar se je nocoj zgodilo?« je klavrno vprašal Martin. »Mislim, da. — In zdaj se spravite spat.« »Da, gospod.« Kakor skrušen starec se je komorni sluga splazil iz sobe, Ryder se je pa vrgel na posteljo in takoj znova zaspal. Ko je hotel Martin mimo dvornikove sobe, je ta odprl vrata in mu mignil, naj stopi noter. »Si ti ustrelil spodaj?« je radovedno vprašal. »Da sem to storil, bi bil zdaj ali gospod Ryder mrtev ali pa jaz v rokah policije — mar ne?« »Saj bi ga bil tudi lahko zgrešil«, je odvrnil Gains. »Tedaj bi me bil najbrže zgrabil in mi zavil vrat — močan je dovolj.« »Tak za Boga, kako je bilo po tem takem?« je vprašal Gains ves zmeden. »Strel sem vendar slišal, smodnik sem duhal in videl sem, da sta bila oba v sobi!« »Reci si za zdaj, da sem ustrelil jaz in sem ga zgrešil, on mi je pa mirno vzel pištolo in rekel: .Videti je, da ste mesečni, Martin — pojdite spat in zbudite me jutri ob osmih!'« »Kakšne neumnosti čenčaš?« je vzkliknil dvor-nik, očividno v strahu, da se ne bi bilo Martinu zmešalo. »Ali še vedno ne izprevidiš, da sva nocoj našla mojstra, ki nama je kos?« je odvrnil sobar in naglo odšel. Jimmy Hickey si je dal pošto, ki je prišla za dne, vselej zvečer v mapi položiti na posteljno mizico, in kadar se je zjutraj prebudil, je zmerom najprej segel v to mapo ter brez izbiranja potegnil iz nje šop pisem. Po večini so bila v barvastih ovojih in parfumirana, tako da bi se bil mogel z zaprtimi očmi že po duhu odločiti, katero je najbolj vredno, da ga odpre. Med tem je pozvonil svojemu sobarju, ki mu je prinesel veliko skodelico močnega angleškega čaja, in ko je Hickey nekajkrat srebnil čisto, rezko tekočino, ej jel čitati pisma. ki jih je. izbral. Skoraj vsa so bila od preplašenih žensk — nekatere so pisale ogorčeno, druge so se branile. Bile so pa tudi take, ki so se veselile, da so bile njegove puščice zadele sloves kake vrstnice, in mu hudobno sporočale reči, ki naj bi dale njegovemu prihodnjemu strelu še večjo ranilno moč. Držal je tako rekoč nevidne žice v rokah, in strah in zloba sta v teh žicah nenehoma zbujala indukcijske toke. Na nekatera izmed pisem si je delal kratke opombe — zadostovale so mu, da je zlahka se- stavil članek, ki ga je moral napisati za svoj list Ostale je metal na tla, od koder jih je potem komorni sluga pobral, da jih je v svojo lastno zabavo z užitkom prečital. Kadar so znanci vpraševali Jimmyja Hickeya, zakaj ima takšnega radovednega, nezanesljivega človeka v službi, je odgovarjal, da zato, ker ga nepridiprav spominja, kako čudna so božja pota. Kaj naj to pomeni, Jimmy Hickey sam ni vedel, toda ljubil je temne izreke, ki so nekoliko zaudarjali po brezboštvu in dopuščali najpredrznejše razlage. Kadar je imel potem dovolj snovi za svoj članek, je malomarno porinil ostalo pošto v kraj, se oko-pal in se z vso naglico oblekel, da ne bi predolgo gledal svojega klavrnega telesa. Nato je zaradi boljše prebave odšel na vsakdanji izprehod v park — pogled na zeleno drevje ga je poživljal, in v primeri z igrajočo se deco mu je bilo prav zares moško pri duši. Tudi danes je spet zložno kolovratil tja v en dan, ko mu je s prožnimi koraki treniranega lah-koatleta prišel naproti vitek mlad mož. Strupena zavist se je zganila v njem, in nato je spoznal v tem mladem polbogu Charlesa Ryderja. Na pol sladko, na pol kislo ga je pozdravil. Ryder se mu je pridružil in kakor mimogrede povprašal: »Kaj ste prav za prav mislili ondan v svojem članku s tisto opombo o Porterju Brantu in ovoju etalske pošte?« Jimmy Hickey na to ni odgovoril. Prijateljsko je segel Charlesu pod pazduho, da je z nevoščlji-vostjo začutil njegove krasne mišice, in vprašal po nekaj korakih: »Ali delajo ti ljudje po vašem naročilu?« »Kakšni ljudje?« »Dedci, ki me nenehoma zasledujejo in ki so vam povedali, kdaj in kam hodim na svoj vsakdanji jutrnji izprehod.« »A, tako — opazujejo vas?« je Ryder odvrnil. »Nu, prav za prav je to razumljivo, saj se gotovo ne manjka ljudi, ki se živo zanimajo za vas.« Hickey se je zasmejal. »V tem utegnete imeti prav«, je rekel, »kajti s tem se preživljam, in če človek ne more biti zelo priljubljen, mora pač skrbeti, da je zelo nepriljubljen. Vsekako vam lahko zatrdim, da vas večkrat vabijo in bolje goste, ako se vas gospodar in gospodinja bojita, kakor če vas čislata kot dobrega družabnika... Pa da se vrneva k detektivom, ki jih plačujete — « »Ko bi to delal, bi jih bili najbrže zdavnaj porabili za kak članek«, mu je Ryder smehoma segel v besedo. »Ta prav za prav ni slaba misel. — Neverjetno, kako poživljajoče vplivate mladi ljudje na stare možgane.« »Ali smem ponoviti svoje vprašanje zastran ovoja letalske pošte?« »Ki ga je Porter Brant pritiskal na srce? — Kaj je s tem ovojem?« »Seveda nič, če ga je imel tisti večer že od kraja pri sebi — a marsikaj, če je bilo drugače.« »Ali bi bil pismo vobče omenil, da ga je imel že od kraja v žepu?« je z vsegavednim obrazom odvrnil Hickey. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM paLza besedo, Din 3,— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Denisi in ženitve se zaračunajo po Din za vsako besedo, Din 3<— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratne objavo oglasa Din 20.-^, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din lv— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.- ,. turnim Postrežnico za popoldanske ure iščem. Zglasite se od 10.—12. ali 4.—6. ure. Zor, Tavčarjeva 4-III. 25511-1 Postrežnico Zs: stalno, mlajšo in čisto, iščem za popoldanske ure. Ižanska cesta 3-1. 25517-1 Mizarskega pomočnika potrebujem za takoj (za pohištvo). Bitenc, Gosposka hI. 10. 25518-1 Javorjevih desk suhih, različnih dimenzij, imam naprodaj večjo množino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25476-15 V Mariboru iščem dve sobi, kuhinjo, najraje v vili. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Stanovanje«. I 25455-21a Prodajalko pridno in pošteno, veščo trgovine z meš. blagom, — sprejme takoj Leo Mlinarič Stara vas p. Brežice. 25492-1 Natakarico sposobno, pridno, simpatično, mlajšo, pošteno, sprejme boljša gostilna v Ptuju. Nastop takoj. Roža Jelinek, Ptuj. 25481-1 Služkinjo ali postrežnico, mlado, — sprejmem k trem odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25498-1 Mlada natakarica pridna ter poštena, išče službe za takoj. Zaželjen Maribor, Ljubljana ali pa kje v okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč«. Npo- o e rdgov c caca 25510-2 Mlad trgovski pomočnik ki je tudi ekonom, vojaščine prost, želi primerne službe na deželi. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Želim dela«. 25486-2 Kot vratar Za hotel ali privatno iščem službo. Govorim več jezikov. Kavcija razpoložljiva. Ccnj. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Vesten 501«. __ 25501-2 miMmMffiBffimimiiimmiintim^' Vajenci (ke) ....."''i^rnminiiPiiiimiininMiairiiP: Pekovskega vajenca Sprejme Ivan Per, Mengeš. 25490-44 [2223EEBIP Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, »sa kcvrstne antikvitete kuput-po najvišji ceni. A. Božič Ljubljana, Frančiškanska i 294 U Kolobarjev in žamanja kupim večjo množino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 25491-15 1NSEBIRAJTE V »JUTRU« 1 Kupim Zastavne listke kupim. Ponudbe z označbo predmetov in cene na ogl. odd. Jutra pod »Točno 500«. 25500-7 fEDSEHE Krupp Junkers Diesel, 4 in pol ton»čiste nosilnosti, 90 KS skoraj nov, naprodaj radi nabave večjega. Nadalje Blitz 3 in Chevrolet 2-ton-ski. O. žužek, Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. 25352-10 Mercedes Benz Typ 130 proda Jugopromet Celje, Krekova U. 25521-10 Lokali Mlekarno s kuhinjo takoj prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25484-19 Dijaške t obe Dva dijaka sprejmem v želo dobro oskrbf v neposredni bližini realne in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25415-22 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom, svetlo zračno, 2 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, černe-tova ul. 31, I. nadstr., vrata 3. 25509-23 2 opremljeni sobi veliki s posebnim vhodom, kopalnica, takoj oddam 2 boljšima gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25505-23 Opremljene sobe oddamo za eno ali dve osebi z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25488-23 Realitetna pisarna Ljubljana, Gosposvetska 3 najugodnejše prodaja in kupuje hiše, posestva, parcele. Oddaja in najemanje stanovanj, lokalov, gostiln itd. 25504-20 S22IHB Moderno stanovanje 3-sobno, na Aleksandrovi csti, oddam 1. novembra t. 1. boljši stranki. Pismene ponudb na ogl. odd. Jutra pod »Lepa točka«. 25516-21 Trisobno stanovanje kopalnica, pritikline, oddam 1. oktobra ali takoj. Mirna lega sredi mesta. Vprašati Reber 7. 25482-21 Trisobno stanovanje Tavčarjeva ulica, drugo nadstropje, solnčno, z balkonom in kopalnico, — odda 1. oktobra za 1250 din Uprava, Novi trg 3. 25436-21 Koledar Mohorjeve družbe iz 1. 1900 kupim. Ponudbe ca podružnico Jutra Ptuj pod »Dobro plačam«. 25480-8 INSERIRAJ V „ JUTRU" Drva za kurjavo kupujemo, cepanice, večje in manjše količine, postavljeno vagon nakladalna postaja. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Bačka«. 25477-15 Enosob. stanovanje majhno, takoj oddam, izključno samo za eno ali dve starejši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25494-21 Trisobno stanovanje Tavčarjeva ulica, drugo nadstropje, solnčno, z balkonom m kopalnico, odda 1. oktobra din 1250. Uprava Novi trg 2. 25436-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje ali veliko kuhinjo in sobo iščeta zakonca za 1. okto-br v bližini glavnega oziroma gorenj. kolodvora ali tramvajske proge. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zanesljiv plačnik«. 25508-21a Mesečno sobo lepo, v centru oddam takoj. Turk, Gledališka 7-11. 25485-23 Elegantno sobico večjo in manjšo za 2 osebi takoj oddam. Nebotičnik V. nadstropje. 25473-23 Sobo s hrano oddam, event. z uporabo klavirja. V bližini III. drž. gimnazije. Lavričeva 9. 25496-23 Prazno sobo solnčno, z vhodom s stopnic, oddam 1—2 boljšima osebama z oskrbo ali brez. Ciril Metodova 19-I-, levo. 25519-23 Prazno sobo za učilnico, iščem sredi mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmalu 515«. 25515-23a Zakonca iščeta za 15. okt. lepo opremljeno in svetlo sobo, s souporabo kopalnice, po možnosti s posebnim vhodom v severnem delu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačilo«. 25499-23a Sobo s predsobo ali večjo sobo, če mogoče prazno, iščem za Bežigradom ali v bližini.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«. 25502-23a INSERIRAJ V „ JUTRU"! Dopisi Mucika Prosim pridi 15 popoldan k meni sigurno, p. javi? 25497-24 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Bodočnost 333, Beograd, Dober, Dolenjska stran, Dobra kuharica, Dve mirni osebi, Delavski dom, Gotovina 33333, Gorenjska, Izobražena gospodinja, In-teresantna, Klic iz samote, Krasna lega, Kuhar, Lepa, Ljubljana in okolica, Lepo razumevanje, Mirno, Mir dobro plačam, Narava, Pošten, Pri Ljubljani, Pošten - trezen, 'Poštena in marljiva 20, Poletna sreča, Poštenost, Poletje št. 3, Redka prilika, Samostojna kuharica, Snažna, Samostojno vodstvo, Samo prvovrstna moč, Snažnost, Samostojna gospodinja, Točaj, Tajnost in iskrenost, Trije odrasli brez otrok, Uradnica, Vrnitev 1939, Zmožna 351. Za takoj 18—25, Želim dobre službe, 615, 15.000 din 450, 150—200, 5000, 150, 400, 125.000, Zdrave slive. Poslednja enorazrednica v celem okraju Zadovoljiv primer ljudskošolskega napredka Razno Neuspeh v življenju ? obrnite se na graf o! os? Karmaha, o se odlikuje posebno analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije, in daje Tskemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, Id Vam bodo koristili vse Vaše Dodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani hotel »SOČA«. Sv. Petra cesta, ysak dan od 9.—12. in od 15.—19. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V l.iubljani ostane do 20. »ep tembra. GROZDJE smederevskr dobite že pri GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana, Tyrševa 29 tel. 2770. Od Vas je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično čistiti al barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralulc« — SvetloKkalnu litija, 13. septembra Te dni otvarjamo novo šolsko leto. Ob tej priliki bo zanimalo našo javnost, kako napreduje naše šolstvo. V litijskem okraju, ki šteje okrog 40.000 prebivalcev, je 7042 šolarjev in sicer 3569 učencev in 3473 učenk Vse šole našega okraja štejejo skupno 157 razredov, odnosno kakor pravimo po novem oddelkov. Doslej smo imeli za naš okraj enega samega šolskega nadzornika; zdaj, ko je število učiteljstva toliko naraslo, da je ene mu samemu okrajnemu šolskemu nadzorniku nemogoče obiti ves okraj, je deljen srez v dva prosvetna inšpektorata in sicer v okraj I. in n. Prvi okraj tvorijo šole na severni polovici, ostale na južni polovici, ki jo tvori v glavnem višnjegorski sodni okraj pa spadajo pod inšpektorat H. število šolarjev je poslednji čas močno naraslo. Do poslednjega smo imeli še precej enorazrednic, zdaj pa so z izjemo edine enorazrednice na Sv. Planini vse ostale razširjene v dvo ali več razrednice. Z letošnjim šolskim letom se spremene v dvo-razrednice šole na Savi pri Litiji, v Ribčah ob Savi, v Znojilah itd. Prav tako tudi dve doslej zasilni šoli, kjer so poučevali župniki in sicer na Jančah, ki so 800 metrov visoko, in na Konjščici, kjer je bil svoje čase za župnika pesnik Anton Medved. Na navedeni šoli bo zdaj dodeljen poklicni učitelj kot druga učna moč. Močno je naraslo število otrok tudi na Krki na Dolenjskem. Tam so imeli doslej 6 oddelkov, zdaj pa je otrok celo za 8 razredov. PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. KLIStJt ENO VEČBARVNE JUGOORANKA SY PET^A HASIP23 Državna tovarna avijonov v Kraljevu sprejme takoj večje število: strugarjev, rezkarjev (farjev), orodničarjev, ključavničarjev, in kleparjev. Plača ln pogoji ugodni; javiti se je osebnemu oddelku tovarne, pismeno ali osebno, z delavsko knjižico. šola na Sv. Planini, ki jo poznajo dobro tudi turisti — leži med Zagorjem in Trbovljami v višini 985 metrov — ima najmanjše število otrok in sicer samo 29 učencev in učenk Vkljub temu je tamkajšnji šolski okoliš zelo raztegnjen, saj imajo otroci pa več kilometrov daleč v šolo in to mestoma po samotnem planinskem svetu. Posebno težko pot pa imajo v slabem vremenu ali celo pozimi, ko je vse zasneženo. Znano je, da so na Sv. Planini najlepši smuški tereni v vsem Zasavju. Svoje čase je ostajala svetoplaninska šolska mladina pozimi doma. zdaj odkar poznajo šolarji smuči pa si nataknejo na noge smuči in se prismučajo v šolo. Zimski šolski poset se je s tem razveseljivo dvignil. V našem okraju imamo nekaj zelo slabih šolskih poslopij, ki ne odgovarjajo so. dobnim gihienskim zahtevam. Tem krajem bo treba postaviti nove šole. Poleg dosedanjih 40 šol si žele novo šolo tudi v Temeni-ški dolini na Dolenjskem. Vrše se že priprave za novo lastno šolsko poslopje. Spričo naraščajočega števila dece bo treba misliti, da se že v kratkem ustanove še nekatere ljudske šole posebno v hribovskih krajih in bo tako mladini skrajšana pot do šole. Glavni smoter naše prosvetne po. litike naj bo ta, da omogočimo poset ljudske šole povsod in prav vsakemu, za šolo sposobnemu mlademu državljanu. Ljubljanske srednje šole so polne Stanje dijaštva in Sol Ob začetku šolskega leta f Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je tragično preminul naš dobri soprog, oče, brat in svak, gospod ČUDOVAN JOŽE POSESTNIK Pogreb bo v soboto 16. septembra 1939 na farno pokopališče, čadreže pri št. Jerneju, dne 14. septembra 1939. ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI IN OSTALI SORODNIKI Zahvala Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega MIRKA in ste mu darovali toliko krasnega cvetja, ki ga je tako ljubil, vsem, ki ste nam na katerikoli način lajšali našo bol in ste osebno ali pismeno izrekli sožalje bodi tem potom izrečena naša prisrčna zahvala. Pred vsem najlepša zahvala za veliko požrtvovalno delo medicincu g. Fr. Lahu iz Loža, sokol-skemu društvu Loška dolina za častno stražo, spremstvo in ganljiv govor ob odprtem grobu, gasilski četi in godbenemu društvu iz Loža ter pevcem za v srce segajoče žalostinke. Vsem korporacijam in vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli in v tako velikem številu spremili ljubljenega Mirka do preranega groba. V LOŽU, 13. septembra 1939. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA SKRBEČ Ljubljana, 14. septembra Šolsko leto se je pričelo, vrata učilnic se odpirajo in ljubljanske ulice so spet dan za dnem poplavljene z razigrano mladino. Statistika ljubljanskih srednjih šol nam zopet pokaže precejšen letni narastek in so nanovo oživele prenekatere senčne strani našega šolstva, zlasti, kar se tiče šolskih prostorov. Ljubljana, mesto osemdesetih tisočev z zelo obširnim in številnim okolišem srednje šolske mladine potrebuje še najmanj dve veliki, novi srednješolski zgradbi, kajti vsa ljubljanska srednješolska poslopja so z izjemo nove bežigrajske gimnazije trikrat premajhna in zaradi prenatrpanosti učilnic trpi pedagoški uspeh, da ne omenjamo higienskih neprilik in nedostatkov. Za prvi silo si pomagajo posamezni zavodi z uvedbo deljenega pouka, ki pa je zelo nepraktičen in zaradi zgoraj navedenih dveh dejstev celo škodljiv. Na prvi državni realni gimna^i^ v Vegovi ulici se je vpisalo v prvi razred 219. Od pete gimnazije naprej ima zavod tudi realčne oddelke, ki imajo v prvem letu 23 dijakov, vseh realčanov pa bo to leto 112. Celotno število vpisanih je na tem zavodu 1427 dijakov, lani jih je bilo 1447. Druga državna realna gimnazija na Poljanski cesti šteje letos v 28 oddelkih 1173 učenk in učencev (1070 učenk in 103 učence). Na novo je vpeljan letos v prvem razredu ženski klasični oddelek, v katerega se je vpisalo 62 učenk Iz leta v leto bodo potlej preseljevali dekleta s klasične gimnazije na te ženske paralelke. V realno-gimnazijski prvi razred pa se je vpisalo 50 učencev in 182 učenk, ki bodo razdelje. ne v 4 oddelke. Najmočnejši ljubljanski srednješolski zavod in gotovo eden najštevilnejših v državi je tretja državna realna gimnazija za Bežigradom. Novo, impozantno šolsko poslopje bo obiskovalo vsega skupaj 1587 dijakov. Lansko leto pa je bilo 1556. Samo v prvi razred se jih je vpisalo 225. V prvi razred državne klasične gimnazije so se vpisali letos 174 učenci in to brez deklet, ker se je, kakor rečeno na n. drž. realni gimnaziji otvoril klasični ženski oddelek Vseh učencev pa bo letos na zavodu 1132, med njimi 182 učenk Paralelk letos niso dovolili, tako da bodo zlasti višji razredi čez mero številni, po 45 ln celo 50 učencev bo v razredu. Vprašanje ženskih gimnazijskih zavodov v Ljubljani še daleč ni rešeno. Mestna ženska realna gimnazija na liceju počasi likvidira in bodo ostali letos samo še po- slednji trije razredi, ki bodo imeli skupaj 228 učenk. Državna ženska realna gimnazija pa se mora boriti z velikimi težkoča-mi zaradi prostora, saj se stiska kar v dveh šolskih poslopjih, nekaj razredov z ravnateljstvom vred gostuje v prostorih uči teljišča na Resljevi cesti, nekaj pa v prostorih liceja. Pred leti nanovo ustanovljeni zavod je dosegel letos pet razredov, ki šte. jejo skupaj 750 učenk. V prvi razred se je ■vpisalo 190 učenk. — V Uršulinsko žensko realno gimnazijo se je vpisalo v prvi razred 92 učenk. Gimnazija je popolna in je bil letos postopno otvorjen peti razred, število učenk vseh razredov je 288 (lansko leto 336). Uršulinsko žensko učiteljišče letos nima prvega letnika. V ostalih letnikih je 51 učenk Državne učiteljske šole na Resljevi cesti tudi letos ni zadel numerus clausus in se je vpisalo v moški prvi letnik 52 učencev, v ženski prvi letnik pa 40 učenk, število v vseh letnikih je 219 in sicer 147 fantov in 72 deklet. Državni trgovski akademiji na Bleiwei-sovi cesti bi bili potrebni v novem poslopju novi oddelki. Kajti od 120 v prvi letnik prijavljenih je bilo možno sprejeti samo 42, in to samo odličnjakov meščanskih šol in prav dobro uspelih iz nižje gimnazije. Vsi letniki štejejo 240 učencev i učenk, nekoliko manj kakor v preteklem letu, ko jih je bilo 259. Zavodu so nujno potrebne nove paralelke, saj je njegov šolski okoliš ze. lo obsežen. Poleg ljubljanske okolice, vsega Gorenjskega, Notranjskega in Dolenjskega obsega še ves celjski srez. Isto usodo deli tudi državna dvorazred. na trgovska šola, ki je mogla letos sprejeti v prvi letnik samo 40 fantov in 40 deklet. Odklonjenih je bilo 15 fantov in 120 deklet. Vseh obiskujočih bo letos 215 (160 deklet in 55 fantov). Na srednji tehniki kaže letošnji vpis, približno tole sliko: v prve letnike tehnik ške srednje šole se je vpisalo: na gradbeni oddelek 42 učencev, v strojni oddelek 41 dijakov in na elektrotehniški oddelek 34 dijakov. Delovodska šola ima na gradbenem oddelku 4 učence prvega letnika. Moška obrtna šola ima v kiparskem oddelku 5 učencev, v keramiškem 4 in v gravar-skem 4. ženska obrtna šola pa ima v oddelku za obleko 28 učenk v oddelka za perilo 23 učenk in v oddelku za vezenje 4 učenke. Banovinsko šolo za glasbila bodo obiskovali 3 učenci. Celotno število dijakov srednje tehnike letos ne bo presegalo števila 500. Kirurški paviljon bo izročen namenu Veliki prizidek kirurgičnega oddelka v I že vse instalacije. Tako je prizidek na zno-iošni bolnišnici ho menda vendarle v ' traj že po večini urejen ter manjkajo le še podrobnosti, kakor kljuke pri vratih, ogra- splošni bolnišnici bo menda vendarle kratkem izročen svojemu namenu. Iz največje stiske je saj začasno rešeno vprašanje pomanjkanja prostora v ljubljanski bolnišnici. Novi prizidek pri kirurgičnem oddelku, ki je bil že pomladi pred dvema letoma v sirovem dograjen in pokrit je čakal zaradi nedostojanja denarnih sredstev v takem stanju do letošnjega leta. V zadnjem času se je pa po premnogih intervencijah pristojnim krogom vendarle posrečilo, da se je otvoril kredit za dokončno dograditev tega enonadstropnega prizidka, ki je 90 metrov dolg in 13 metrov širok ter je na zunaj že ves ometan. Ločen je v dva dela, in sicer v septični in asep-tični oddelek. Imel bo 25 sob za bolnike in bo v njih prostora za okrog 130 postelj. Tudi v notranjščini je stavba že vsa ome-tana, prebeljena in poslikana. Stopnišča in hodniki so po stenah že dva metra visoko prepleskani z oljnato barvo, kar je z higi-eničnega stališča povsem praktično. Na hodnikih in v stranskih prostorih, kakor v kopalnicah in laboratorijih je tlak napravljen iz teraca. Dalje so ograjena okna in v nje vstavljene šipe, istotako so v podbojih vstavljena posamezna vrata. Razume se, da so vsa ta mizarska dela že pre-pleskana. Pod omet so spravljene tudi ja na stopniščih, svetilna telesa in drugo. Po sobanah manjka le še gladki parket. Ko bodo v novo zgrajene prostore postavili še posteljno opremo s pripadki, smemo vendarle pričakovati, da se bo še letos mogel sedanji, tako stisnjeni in obremenjeni kirurgični oddelek raztegniti v novi prizidek in da bo tako odpomagano najnujnejši potrebi. Usnje iz ribje kože Na Danskem so že delj časa proučevali uporabnost ribjih kož za obrtne namene in poskusi v to smer so bili tako uspešni, da so sedaj zgradili prvo dansko tvornico za izdelovanje ribjega usnja. Tvornica izdeluje čevlje, rokavice, pasove, ročne torbice, okraske za klobuke, knjižne platnice ki podobne stvari po posebnem postopku iz kož morskih somov, polenovk in drugih rib Ostala čevljarska in usnjarska industrija gleda na to proizvodnjo ta čas še s skepso. Novo usnje je drago kakor normalna luksuzna usnja. INSERIRAJTE V »JUTRU" Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja ga konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni dal je odgovoren Akp Novak. - Vsi v Ljubijo* Gospodarstvo Rusija ne more dobavljati velikih količin nafte Vprašanje, v kakšni meri bi bila Rusija sposobna oskrbovati druge države s surovinami, ki so važne v vojnem stanju, je v današnjih dneh postalo zelo aktualno. Med temi surovinami je gotovo nafta za pridobivanje pogonskih goriv na prvem mestu. Vprašanje je predvsem, v kakšnem obsegu bi lahko Rusija kot nevtralna država dobavljala vojskujočim se državam nafto in ostala pogonska goriva. O produkciji in potrošnji nafte v Rusiji so podatki zelo skromni in so na razpolago le s precejšnjo zakasnitvijo Zlasti ni znano, kakšne so zaloge rezerv v sami državi. Navzlic tem pomanjkljivostim pa si vendar lahko ustvarimo približno sliko o sposobnosti Rusije kot dobaviteljice nafte. Če predpostavljamo, da ustrezajo izvožene količine produkcijskim presežkom, tedaj moramo priti do zaključka, da je sposobnost Rusije za dobave mineralnega olja drugim državam zelo maihna. Čeprav se je od leta 1932. do lanskega leta po ruskih podatkih produkcija nafte v Rusiji dvignila od 21.4 na 30.1 milijona ton. je vendar izvoz stalno nazadoval, in sicer od 6.1 milijona ton v letu 1932. na komaj 0.9 milijona ton v lanskem letu. Leta 1932 je Rusija izvozila še 28.5% celotne produkcije, lani pa le še 3.1%. Nazadovanje izvoza nam kaže, da se je potrošnja mineralnega olja v sami Rusiji zadnja leta mnogo hitreje dvigala nego produkcija. Danes cenijo domačo potrošnjo mineralnega olja v Rusiji na 28 milijonov ton in je zelo verjetno, da bi bila v Rusiji potrošnja mineralnih olj še večja, če bi bile na razpolago zadostne količine. Naglo povečanje potrošnje mineralnih olj v Rusiji je deloma pripisati forsirani industrializaciji in mehanizaciji produkcije, uvedbi motornega prometa in traktorjev v kmetijstvu, zlasti pa znatno narasli potrebi vojske in mornarice ter letalstva. Glede na naglo naraščajočo potrošnjo je že druga petletka predvidevala povečanje produkcije surove nafte v letu 1937. na 69 milijonov ton; vendar ta načrt niti iz da-leka nI bil dosežen in je v tem letu produkcija dosegla le 28.5 milijona ton, lani pa 31.1 milijona ton. Po novem načrtu naj bi se produkcija do leta 1942. povečala na 48.5 milijona ton. Četudi bo dosežen ta načrt, je vendar pričakovati, da se bo znatno dvignila tudi domača potrošnja, in je malo verjetno, da bi mogla Rusija tudi pri forsirani produkciji doseči znatnejše presežke za izvoz. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da se produkcija nafte ne da dvigniti kar preko noči, četudi so na razpolago ogromna ležišča nafte, ki so še neizkoriščena, kajti organizacija povečane produkcije zahteva tudi vzporedno funkcioniranje vseh obratov, ki so s produkcijo nafte neposredno ali posredno v zvezi. Od danes naprej se pobirajo dodatne sodne takse Dne 17. julija t 1. je bila v »Službenih novinah« objavljena uredba o gradnji in opremi sodnih zgradb in o urejanju zemljiških knjig. Ta uredba stopi v veljavo v 60 dneh po razglasitvi, to je 15. septembra. Za kritje stroškov za gradnjo sodnih zgradb ter za njihovo popravilo in za urejanje zemljiške knjige se s to uredbo ustanavlja poseben fond, v katerega se steka (poleg dotacije iz državnga proračuna in izkupičkov od prodanih nepremičnin, ki so pod upravo pravosodnega ministrstva, in nekaterih manjših dohodkov) predvsem novi dodatni sodni prispevek, ki se pobira v obliki takse na ta način, da se nalepijo posebni v ta namen izdani kolki. Ti kolki so že natiskani, in sicer v vrednosti 0.50. 1, 2, 5, 10 in 25 din in se prodajajo na enak način, kakor državni kolki. Sodni prispevek se pobira v višini ene desetine takse, predpisane z zakonom o sodnih taksah, vendar ne more biti manjši od 0.50 din in ne večji od 25 din. Vrhu tes?a se sodni prispevek plačuje za vknjižbe in predznambe lastninske pravice na nepremičnih stvareh in rudniške lastnine (po vrednosti predmeta v višini 2 do 25 din), nadalje za sestavo listin, ki so potrebne za vknjižbe in jih sestavi sodišče po uredbi o sestavljanju listin v zemljiško-knjiž-nih stvareh (po vrednosti predmeta v višini 2 do 50 din) in za potrdila izvršnosti sodnih odločb ne glede na to ali se izdajo na ustno ali pismeno prošnjo v višini 2 din Uredba nadalje določa, da je treba ta sodni prispevek takoj plačati. Ce osebe, ki so zavezane plačati ta prispevek ali zanj jamčijo, prisostvujejo sodnim dejanjem, morajo prispevek takoj plačati, če pa ne prisostvujejo sodnemu dejanju, jih pozove sodišče, da plačajo prispevek v osmih dneh. Če se prispevek ne plača o pravem času, pozove sodišče zavezance, da plačajo redni in za dvakratni znesek zvišani prispevek v osmih dneh Če se tudi ta zvišani prispevek ne plača, ga izterja sodišče z izvršbo. Načrt uredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili Pred dnevi smo objavili med brzojavkami vest iz Beograda, da je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o omejitvi potrošnje bencina za luksuzne avtomobile. Ta vest, ki so jo objavili tudi beograjski in zagrebški listi, pa iii docela točna. V trgovinskem ministr stvu so izdelali šele načrt take uredbe. Za radi končne redakcije tega načrta uredbe bodo še konzultirani pristojni činiteiji, zlasti v Zagrebu, da bi tudi banovina Hrvatska izdala enako uredbo. Navzlic temu je pričakovati, da bo uredba izdana v nekaj dneh. Namen omejitve je ta, da se predpiše štednja pri uporabi bencina Tudi št?vilne druge države so uvedle slične in tudi strožje ukrepe. V našem primeru bodo omejitve predpisane le tam, kjer se uporaba privatnih avtomobilov lahko omeji brez škode za vzdrževanje potrebnega prometa. Med drugim je predvideno, da se omeji promet na avtobusnih progah, ki so konkurenčne državnim železnicam. Kakor rečeno bo načrt uredbe še ponovno redigiran. V poučenih krogih zatrjujejo, da ne bo omejen nakup bencina, temveč bo omejena njegova potrošnja. Zato ne bi bilo na mestu, da se avtomobilisti založijo z večji mi rezervami, zlasti ker ni bojazni da bi nam zmanjkalo bencina. Potrebno je le uvesti štednjo pri njegovi uporabi glede na obče interese in interese narodne obrambne. Naše zaloge nafte so letos glede na nove predpise znatno večje nego so bile prejšnja leta. Iz »Statistike zunanje trgovine« za prvo letošnje poletje, ki je pravkar izšla, je razvidno, da smo v prvem poletji; t. 1. uvozili 7630 vagonov nafte, medtem ko je lani v istem poletju znašal uvoz le S099 vagonov (vrednost uvožene nafte pa je narasla od lanskih 51.3 na 57.1 milijon^ din). Tudi glede bodoče oskrbe ni povoda 23. bojazen, kajti skoro vso potrebno naft-uvažamo iz Rumunije. Od celotnega uvoz nafte smo letos v prvem polletju uvoz'i 7329 vagonov ali 96"/0 iz Rumunije. Po informacijah iz Beograda razmišljp tudi o tem, da bi se povečal odstotek špir ta v bencinski mešanici. Sedanja benci ska mešanica vsebuje 20"/o alkohola. T odstotek pa se da praktično povišati tu do 50 ali 60"/o. Vendar tako znatno po\ Sanje obveznega odstotka špirita ne pri^ v poštev ker znaša produkcijska ''apacit ta naše industrije špirita največ 1500 vs gonov na leto. Vrhu tega tudi državn fiskalni interesi narekujejo omejitve pr določitvi odstotka, v katerem je treba pr" mešati špirit Nova železniška proga Ustiprača—Foča V nedeljo 17. t. m bodo svečano otvo-rili novo železniško progo Ustiprača -Foča. Posebna komisija je te dni že pregledala progo po vsej dolžini. Proga Ustiprača - Foča je ozkotirna in je dolga 12 km. Priči21: so jo graditi pred tremi lpt: in so bila gradbena dela oddana v petih odsekih. Proga se odcepi pri postaji Uitiprača od že obstoječe ozkotirne proge Sarajevo - Višegrad - Užice Čačak proti jugu. Po vsej dolžini je speljana ob ozki dolini Drima. Proga Ustiprača - Foča predstavil prvi del bodoče ozkotirne železnice, ki bo Izpeljana preko črne gore do morja. Od Foče bo ta bodoča proga tekla po dolini Drima in Pive preko Gackega do Bileče, od tu pa ir> Kotrrskega zaliva. Vsa proga od Ustiprače do Foče je zgrajena v zelo tež?vnem terenu. Čeprav teče ves čas ob Drimu. vendar os jo morali speljati tako. da so dvakrat premostili Dri.ri Poleg teh dveh velikih mostov preko Drima, ki sta postavljena v železni konstrukciji, so zgradili dva velika viadukta. tri manjše mostove r velijo šle-vilo propustov in podpornih zidov. Vojnogospodarski ukrepi Zaplemba avtomobilskih gum v Nemčiji Nemški gospodarski minister je odredil, da so z veljavnostjo od 11. t. m. zaplenjene vse gume za motorna vozila ne samo pri trgc-vcih. temveč tudi pri zasebnikih. Lastniki motornih vozil ne smejo razpolagati z gumami za avtomobile in ostala motorna vozila brez posebnega dovoljenja. Zaplenjene avtomobilske gume se moraio za državo hraniti v stanju, kakor so bile 11 t. m Lastniki motornih vozil., ki imajo za svoja vozila pos. '.na uporabna dovoljenja in posebna dovoljenja za nakup bencina, smejo nadalje uporabljati avtomobilske gume. ki so montirane na vozilu in re7ervne avtomobilske gume Vse avtomobil=ke fnrnne ki niso montirane na vozilu ne glede na to ali so nove ali že uporabnine, se morajo oddati. * Devizna kontrola v Franciji Glede na voino stanje z Nemčijo 1'e Francija uvedla devizno kontrolo Vlada je prepovedala nakup deviz in zlata in njihov prenos v inozemstvo Za izvoz ali uvoz zlata ie potrebno posebno dovoljenje Francoske banke. Pred uvedbn monopola za zunanjo tr govino v Nizozemski Iz Amsterdama po ročajo, da je nizozemski parlament spre jel zakon ki omogoča v'adi da centrali žira uvoz in izvoz in da uvede državni mo nopol za zunanjo trpm ino. * Uvedba nemške marke na oodročju Gdanska. Po zasedb' C!dan=ka je nemška vlada proglasila da velja na področju Gdanska nemška marka kot rnkonito pla čilno sredstvo Za zamenjavo gdan«kega goldinarja ie bil določen tečaj 0.70 marke za goldinar, čeprav je znašal doslej uradni tečaj le 0.47 marke Viši' te<*ai za goldinar je bil določen zaradi tega ker ima marka sorazmerno manjšo kupno moč Z likvidacijo gdanske novčanične banke je poverjena Reichshanka ki ie v prostorih Gdanske banke že otvorila svojo podružnico. suhih sliv, ki ga bo izvrševala preko Pri-zada. Prizad bo izvrševal ta izvoz bodisi neposredno, ali po izvoznikih sadja, ki jim bo v to svrho izdajal izvozna dovoljenja. Prizad bo odobril prodajo suhih sliv letine 1939, če bodo izvozniki v roku 5 dni po ob. javi te uredbe doprinesli verodostojne dokaze, da so sklenili prodajo že pred objavo te uredbe, ki je stopila z včerajšnjim dnem v veljavo. = Nova državna tvorni ca celuloze bo zgrajena v Bakru. PrejšnjS mesec je izšla uredba o »Jugoslovenski celulozi«, ki prevzame državno tvornico celuloze •/ Drvarju in zgradi dve novi tvornici celuloze. Za eno teh novih tvornic je bil že v naprej določen sedež v ZavidovičSh v Bosni. Druga naj bi se zgradila nekje v bližini Gorskega Kotarja. Sedaj poročajo iz Beograda, da je prišlo do končne odločitve glede sedeža te druge tvornice, ki bo zgrajena v Bakru. = Mezde dnevničarjev oddelka za gradnjo železnic v času vojaških vežb. V Službenih novinah od 13. t. m. je objavljen odlok prometnega ministra, ki pravi, da se člen 1. navodil za sprejemanje dnevničarjev na delo v oddelku za gradnjo železnic dopolni z novo določbo ki pravi, da imajo dnevničarji oddelka za gradnjo železnic iz člena 1. navodil (številka 1 do 11) v času, ko so vpoklicani na vojaške vežbe, pravico na redno mezdo, ki jo izplača oddelek za gradnjo železnic, in sicer tedaj, kadar dotični dnevničarji ne dobijo prejemkov, od vojaških ustanov. =■ Zopetna otvoritev švicarske deželne razstave. Veliko švicarsko deželno razstavo v Curihu. ki je bila otvorjena letos 6. maja, so zaprli prvi dan mobilizacije v Švici. Razstava bi morala biti po programu odprta do konca oktobra. Medtem pa so nadomestili vpoklicano osebje in so razstavo znova odprli. V tej zvezi poročajo, da je razstavo doslej posetilo 7,749.600 ljudi, medtem ko je razstavni odbor računal, da bo število posetnikov znašalo do konca oktobra največ 4,500.000 ljudi. Stroški za razstavo so že sedaj v celoti pokriti. = Zboljšanje industrijske konjunkture v Ameriki. Po naglem zboljšanju konjunkture v letu 1937. je lani v industrijski produkciji Zedinjenih držav nastopila občut-I na reakcija. Letos pa se je stanje zopet zboljšalo. Bilance vodilnih 15 delniških družb v Zedinjenih državah izkazujejo za prvo letošnje polletje 209 milijonov dolarjev čistega dobička nasproti 95 milijonom v istem razdobju lanskega in 317 milijonom v istem razdobju predlanskega leta. Koncem avtomobilskih tvornic General Motors izkazuje v prvem polletju t. 1. 101 milijon dolarjev (5.5 milijarde din) čistega dobička nasproti 33 odn. 110 milijonom v prvem polletju prejšnjih dveh let. Borze 14. septembra Na jugoslovenskih borzah notlrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30, Grški boni so se v Zagrebu nudili po 29.75, v Beogradu pa je bil promet po 29, bolgarski klirinški čeki so se v Zagrebu nudili po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 418 (V Beogradu po 419). Promet je bil še v 6% begluških obveznicah po 78 (v Beogradu po 77.75), v 6«/« dalmatinskih agrarnih obveznicah po 74 (v Beogradu po 75) in v 8% Blairovem posojilu po 90. DEVIZE Naša poročila po polnoči Balkan in blokada V Berlinu so mnenja, da bodo balkanske države ostale obvarovane pred posledicami blokade in da bo Nemčija še vnaprej glavni njihov kupec in dobavitelj Beograd, 14. sept. p. »Politika« objavlja obširno poročilo iz Berlina o položaju, nastalim z novim zakonom o tihotapstvu, ki ga je izdala nemška vlada v zvezi z angleškim zakonom o blokadi. V Berlinu so mnenja, da bodo nevtralne države na jugovzhodu Evrope ostale obvarovane pred posledicami gospodarske vojne. Nemčija iskreno želi vzdržati trgovino s temi državami v istem obsegu kakor pred izbruhom vojne in se čuti povsem zmožna, da izpolni vse trgovske obveznosti napram njim. Za prevoz blaga iz jugovzhodne Evrope v Nemčijo ni nobenih težkoč, ker se je že doslej razvijal po kopnem. Položaj Jugo-| slavije je še bolj ugoden, ker ima skupne meje z Nemčijo, s katero jo veže cela [ vrsta solidno zgrajenih železniških prog. Pri pristojnih nemških činiteljih prevladuje mnenje, da bo Nemčija ostala dober m j zvest kupec jugoslovenskih proizvodov in da bo s svoje strani lahko našla pota in | sredstva za odstranitev vseh zaprek, ki bi morda ovirale dobavo njenih proizvodov jugoslovenskim kupcem. Nemčija želi še nadalje ostati vodilna moč na jugosloven-skem trgu ter bo tudi ostala. Za zagotovitev miru na Balkanu London, 14. sept. br. Iz Rima poročajo, da so med balkanskimi državami trenotno [ v teku pogajanja, ki naj zagotovijo nevtralnost in mir na Balkanu. Madžarska za politiko mirnega dela Budimpešta, 14. sept. p. Predsednik madžarske vlade Teleky je imel snoči pred poslanskim klubom vladne stranke obširen ekspoze o mednarodnem položaju. Govoreč o madžarski zunanji politiki je izjavil, da je to politika mirnega dela, kakršno vodijo tudi Italija in Jugoslavija ter mnoge druge države. Nemčija in sploh vojujoče se države imajo interes, da se ohranita v Podunavju mir in mirna proizvodnja. Rumunsko-madžarSka pogajanja Bukarešta, 14. sept. p. Za jutri pričakujejo v Bukarešti prihod zastopnika nemškega gospodarskega ministrstva Clodiusa, tvorca trgovsko-gospodarske konvencije med Nemčijo in Rumunijo. V diplomatskih krogih trdijo, da se pogajanja med Bukarešto in Budimpešto o zaključitvi pakta o nenapadanju nahajajo na najboljšem potu, da bo ta pogodba podpisana v najkrajšem času in da bo trajala tri leta. Evropa na tragičnem razpotju Milan, 14. sept. z. Italijanski listi se ba-vijo z napovedjo vrhovnega poveljstva nemške vojske, da bo bombardirala civilno prebivalstvo in nezaščitene kraje na Poljskem. bežen pregled teh ranjencev daje približno sliko krvavih borb, ki se vodijo na Poljskem. V listih se pojavlja vedno več osmrtnic. Poljska vlada v Zaleščikih Berlin, 14. sept. br. (DNB:) Zaradi ponovnih zračnih napadov in naglega prodiranja nemških čet se je poljska vlada preselila v Zaleščike ob Dnjestru, ki leži tik ob poljsko-rumunski meji! Mobilizacija v Rusiji končana London, 14. sept. br. »Daily Telegraph« poroča iz Moskve, da je ruska mobilizacija popolnoma končana. Pri tem pa ne gre le za delno mobilizacijo, kakor se je sprva domnevalo, nego za splošno mobilizacijo. O ciljih velikanskih ruskih vojnih priprav čuvajo merodajnl moskovski krogi najstrožjo tajnost. Dejstvo je, da je bil večji del mobiliziranih rezervistov poslan na zapadno rusko mejo. Boj proti nemškim podmornicam Pariz, 14. sept. br. Zastopniki francoskih paroplovnih družb so danes obiskali mornariško ministrstvo, da bi se informirali o možnostih pomorske plovbe. Na oddelku, ki mu je poverjeno skrbstvo nad morskim prometom, so dobili zagotovilo, da bodo obstoječe omejitve trajale le še malo časa. Nemška vojna mornarica razpolaga le s 15 do 20 velikimi podmornicami z velikim akcijskim radijem, ki pa bodo kmalu porabile gorivo in tudi torpede. Nekaj teh podmornic je že bilo uničenih, vendar ministrstvo iz strateških razlogov še ne more sporočiti, na katerih mestih je plovba žs sedaj brez nevarnosti. Francosko in angleško mornariško vodstvo je poskrbelo, da preostale podmornice ne bodo mogle po nadomestilo goriva in municije v domača pristanišča. Tudi za primer, da bi se te ladje hotele z vsem potrebnim založiti v kaki nevtralni evropski ali južnoameriški državi, je vse poskrbljeno in so bili storjeni ukrepi, ki bodo vsako tako namero onemogočili. Francoski in angleški rušilci neprestano zasledujejo nemške podmornice. Glede ostalih nemških podmornic se ni bati, da bi prišle na odprto morje, kar zaradi manjše tonaže lahko operirajo le v bližini domačih vod. Berlin, 14. sept. br. Nemški poročevalski urad odločno demantira vest, da bi admiral Raeder izjavil, da bo Nemčija začela brezobzirno podmorniško vojno tudi proti ladjam nevtralnih držav. Zopet en angleški parnik potopljen New York, 14. sept. c. Z ameriškega parnika »Prezident Roosevelt«. javljajo, da je bila danes ob irski obali torpedirana i>* potopljena angleška ladja »VancouverT Ljubljana. Oficielni tečaji: Tondon | Turinska »Stampa« piše, da pomeni to (4955 ton). Ladja je bila na povratku iz —vest? = Novi pomočnik finančnega ministra. Poročali smo že, da je bil objavljen ukaz. s katerim se upokoji pomočn:k finančnega ministra dr Anton Sladovič Obenem je bil objavljen drug ukaz s katerim je postavljen za pomočn ka finančnega ministra dr Antun Filipančič tajn k Saveza aenarnm in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Nov' pomočnik finančnega ministra je po rodv iz Bosne in je star 52 let. Po svetovni vojni je b1'! dolgo vrsto let v držnvni odnosno davčni službi, nakar je bil leta 1933 imenovan za drugega tajnika Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Dr. Fi-Hpančič je zaian kot strokovnjak v finančnih vprašanjih ter vprašanjih državne finančne in davčne politike. Njesrovo ime se ;e pogosto čulo zlasti v zadnjih mesec'h v 'vezi s pogajanji za sporazum med Srbi n Hrvati, kjer je vidno sodeloval kot stro-ivnjak. posebno v zaključni fazi Dogajanj ti je član šestorice strokovnjakov ki so "drobno obdelali in stažirali določbe spo--zuma. in sicer poleg Mihajla 11*ča. Djor-!a Tasiča. univ prof. Mihaila Konstanti-->viča, univ. prof. dr. Iva Krbeka tn se-njega finančnega ministra dr. šuteja, = Izvozni monopol za suhe slive. »Služ-?ne Novine« objavljajo uredbo o izvozu 3uhih sliv. Po tej uredbi s? prjdr?.ui" država izključno pravico za izvoz vseh vrst 175w90—179.10, Pariz 99.35—101.65, New York 4383—4443, Curih 995—1005. Amsterdam 2333.50—2371.50, Bruselj 754 do 766. Tečaji na svobodnem trgu: London 218.52—221.72, Pariz 123.48—125.78, Nevv York 5480—5520. Curih 1235.13 1245.13. Amsterdam 2898.40 — 2936.40, Bruselj 936.49—948.49. Curih. Pariz 10 05, London 17.7250. New York 444, Bruselj 76, Milan 23, Amster dam 235.25 Stockholm 105.50, Oslo 100 Kobenhavn 85.50. EFEKTI Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda — (418) 4»/o severne agrarne (41), 4®/0 agrarne 58 bi.. 6% begluške — (78), 6«/0 dalm. agrarne — (74). 8«/0 Blair — (90): delnice: PAB 185 bl„ Trboveljska 177 bi Gutman 51 den., šečerana Osijek 80 den Beograd. Vojna škoda 419-420 (419) 4% agrarne 58 den, (58). 4«/» severne agrarne 55 den (56). 6«/0 begluške 77.50 do 78 (77.75)). 6«/„ dalm agrarne 74.50 dc 75.50 (75), 6o/„ šumske 73 50 76 (74 do 76). 7«/„ stabiMz. — (96). 7% mvestic (95.50) 8% Blair — (92.22). Blagovw» tržišča ŽITO + Chicago. 14 septembra Začetni te čaji pšenira: za dec 86 za maj 87 375 koruza: za sept 57.625, za dec. 57.50. za maj 60 125. + Winnipep. 14 septembra Zajetni te čaji: pšenica za okt. 75.625, za dec 78, za maj 8175 4- Novo^a^fk^ blagovni borza C14 1 m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stare 78 '<'!- oaškf, sremsk* *lav>n.»K* n 140 'Ilir,. Kir '4fi 14P R* nov> 127 — 129 Jermen: baški sremski nov '40 - 142.r • Koruza: hn*i

2« 210 '20 »5« 190 200: »6« 170 do 180; » 45 155: »8« 117 50 do 122 50 Vit" ^aškl sremski beli brez vreč novi 287 5< - 292 50 Otrobi: baškl v juta stih vre^ ofs - 107: sremski v lutastih vrečah 1<"> 104 v banatski v jutastih vrečah 1° 102 Nedrje m ? * ku Sušak, 14 sept o Škodo ki io je r 'očil vče'-p;snii prelom ob'ak^v na S1 *aku. cenijo na 10 milijonov dinar;e" Voda ie vdrla v mnoge kieti in skladiščr-velikih trpovin ter povzroča offromno ?kodo Poškodovane bile na C- S?ku vse tiskarne in dnevnik »Primorce novine« ne bo mosel izhaiati več dni. Voda je vdrla tudi v kleti poštnega po.dopia teT je povzročila pri telefonskih in brzoiav nih napravah mnogo škode Tudi na P»' ie prelom oblakov napravil mr-n-^ • in io cenijo na več miln^Ti' V- ~ so b'1' pozvani na pomoč v ve: merih. pričetek totalne vojne brez izjeme, kar Paname v Anglijo. Posadko je rešil neki predstavlja skrajno dalekosežen in nevaren i holandski parnik. poskus. »Giornale dTtalia« smatra, da je j prišla Evropa sedaj na tragično razpotje svoje zgodovine. Ce se uresničijo nemške napovedi in če bosta Anglija in Francija odgovorila z enakimi metodami, potem lahko pomeni to konec evropske civilizacije. Italija z mirno vestjo spremlja razvoj dogodkov, ker jo vodi mož, ki gleda v bodočnost. Mussolinijeva Italija lahko postane odločujoč mirovni faktor in si bo tudi prizadevala, da pripomore k ustvaritvi mirovne fronte. Rim čaka velika naloga, toda Italija bo dokazala, da je dostojna, da jo izvede. Tajna pogajanja med Italijo in Francijo Bern, 14. sept. o. Iz nevtralnega vira se :uznava, da se med Francijo in Italijo vodijo tajna pogajanja. Gre za sklenitev prijateljskega sporazuma med Francijo in Italijo Baje se vodijo ta pogajanja v San flemu. Posredovalna akcija Italije Berlin. 14. sept. z. Italijanski poslanik v . linu Attolico je danes odpotoval v Rim. Uradno sicer poročajo, da je nastopil kratek dopust, v diplomatskih krogih pa so slej ko prej prepričani, da je potovanje italijanskega diplomata, ki je imel zadnje dni dolge razgovore z Goringom v zvezi s posredovalno akcijo Italije, ki stremi za tem, da bi se sklenilo premirje. V berlinskih krogih nimajo upanja, da bi ta Mussolinijeva akcija rodila zaželeni uspeh. »Hamburger Handelsblatt« piše, da tako dolgo ne bo mogoče govoriti o miru, dokler bo v Parizu na krmilu »vojna stranka«, Anglija pa itak odklanja mirovna pogajanja. Vprašanje je sedaj le, piše list, pod kakimi pogoji bo Italija voljna ostati še lartolje nevtralna. Poljski vojni plen Varšava, 14. sept. (Pat). Po začasnem ogledu, ki ga je sestavilo vrhovno poveljstvo poljske vojske, je nemških neranjenih ujetnikov 13.000, med njimi 350 častnikov po večini letalskih. Nadalje je poljska ve' ska zaplenila 48 topov, 215 strojnic, 17 tankov in več tisoč avtomobilov. Doslej r na Poljskem sestrelili 280 nemških letal. " j liki transporti ranjence' Curih, 14. sept. z. »Neue ZUrcher Zeitur roča lz Berlina, da dosedaj niso bile ob-iavljene še nikake uradne številke o nemških Izgubah na Poljskem, niti o števil -mjencev, neprestano pa prihajajo v Berlin - tudi druga nemška mesta veliki trar-1 ranjencev Bolnice in v zasilne bo' . ^ .nonj^n,; šole so £rena£olnjene. 2t Komisija za prenos poslov na banovine Beograd, 14. sept. p. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je danes imenoval posebno komisijo, ki ima nalog, da pripravi zakonske predloge za prenos kompetenc v smislu določb uredbe o razširjenju predpisov za hrvatsko banovino na druge banovine. Finančni minister v Zagrebu Zagreb, 14. sept. o. Davi je prispel v Žagi eb finančni minister dr. Šutej v spremstvu svojega novega pomočnika dr. Fili-pančiča. Pri podbanu dr. Krbeku je bila konferenca o poslovanju finančnih direkcij v hrvatski banovini. V Zagrebu se mudi tudi finančni nadsvetnik Rukavina iz Sarajeva, ki po nalogu finančnega ministra pregleduje poslovanje finančne direkcije glede na novo ustvarjeni položaj. Inšpekcija poštnega ministra Beograd, 14. sept. AA. Včeraj je minister za pošte Josip Torbar v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Mladena Hik-ca obiskal poštno ravnateljstvo v Beogradu in si ogledal vse njegove odseke. Nato je pregledal glavni telefon ter avtomatsko in medkrajevno centralo. Minister je tudi inspiciral glavni brzojav v Beogradu in vse njegove naprave. Vodja uprave v bivši primorski banovini Split, 14. sept. o. Z odlokom bana dr. Subašiča je bil določen za vodjo izpostave hrvatske hanske oblasti v Splitu Umbert Luger, pomočnik bana bivše primorske banovine. Dosedanji ban dr. Buič je že izročil Lugerju posle ter se je poslovil od uradništva. Imenovanja v kmetijskem ministrstvu Beograd. 14. sept. p. Za pomočnika ml-tra za kmetijstvo je imenovan Jovo F po vid, kustos državnega muzeja v Sa-1 jevu. Za direktorja novoosnovane direkcije za oučevanje in organizacijo kmetijstva v rho zagotovitve prehrane pri ministr-- ni za kmetijstvo je bil imenovan inž. 'r. dr. Dragomir Stošič, direktor kmetij-' e ogledne in kontrolne postaje na Top-s 'aru._ j stanfin ottani član a dniU ov e družbe! Ulica ▼ Lodžu Angleški radi] na varnem »Manchester Guardian« poroča, da so angleške oblasti poskrbele za to, da je ves angleški radij varno spravljen. Zakopali so ga 15 m globoko v zemljo, v katero so izvrtali luknje s svedri za arteške vodnjake. Angleži so storili to ne samo zaradi radija samega, ki predstavlja ogromno vrednost, ampak tudi zaradi tega, ker predstavlja radij veliko nevarnost, če se ne ravna z njim kakor je treba. To mesto ima za Poljsko velik industrijski pomen Prvi dnevi vojne v Parizu Alarmi zaradi letalskih obiskov — črni poslanec sili na fronto — Prehrana — Otroci — Skavtska pomoč Nemci v Colombesu P. N., Pariz, 7. septembra. Pariz se polagoma privaja vojnemu stanju. Prvli alarmi po dnevu in prve zatemnitve po noči, so bile novost in vsakdo je vestno izpolnil naročila in odredbe oblasti, za primer sovražnega napada. Ker pa se je poplah ponavljal po trikrat alii štirikrat na dan, ne da se je zgodilo kaj hudega, se je prebivalstvo privadilo, nekoliko otopelo in ne jemlje alarmov več tako resno. Za-čuli so se glasovi, naj se za božjo voljo ne vznemirja ves Pariz, kadar kako sovražno letalo preleti mejo. Discipliniran Parižan se je naveličal begati po trikrat na dan, ob vsaki dnevni in nočni uri, v skrivališča in klet ter si je zaželel mirnega spanja in zlast miru pri jedi. General Duval je prvi dal duška tej nejevolji, ko je v listih objavili poziv ,naj se vendar ljudi večno ne plaši .naj se jim dovoli, da mirno spe in jedo ter čuvajo svoje živce. Oblast, ki čuti veliko odgovornost, pa se ne da preprositli, marveč zahteva strogo izpolnjevanje odrejenih varnostnih ukrepov. »Danes ali jutri« pravi D. C. A. (protiletalska obramba), »lahko pride sovražniku na misel, da bo začel metati bombe, kar bi šlo Parižanom mnogo bolj -»a živce, kakor sedanje beganje po zakloniščih in kleteh.« Vrhu vsega je obramba poskrbela za nekoliko udobnosti: v zakloniščih, postavila je vanje klopi in stole ter dala na razpolago pitno vodo, mnoga zaklonišča je celo opremila z električno razsvetljavo. Veseli Parižani so nad tem komfo-rom zelo navdušeni in pravijo, da bo življenje v podzemlju še zelo prijetno. V parlamentu imajo za poslance, poročevalce listov in uradnike posebno zaklonišče in kadar zatulijo sirene, stopi v akcijo polkovnik Michel, ki je načelnik varnostnih operacij v poslanski zbornici. Poslancev je sedaj malo v zbornici. Mlajši so mobilizirani v svojih letnikih in se pretežna večina ni poslužila ugodnosti, la bi bila oproščena vojne službe. Izvzeti so le oni, ki jih je predsedstvo izrecno zahtevalo od vojaške oblasti, ker imajo važne funkcije v raznih parlamentarnih odsekih. Zamorski poslanec Galandon Diouf, ki je poročnik v rezervi, je bil zaradi starosti izbrisan iz vojaškega spiska, toda vrli črnec se je takoj javil v legijo Garibaldija za primer, da bi vojaška uprava ne preklicala svojega odloku, za kar se poslanec Diouf silno poganja. Glede prehrane se v Parizu močno čutijo izredne razmere. Ne da bi primanjkovalo žiVil, pač pa je mnogo gostiln zaprtih, ker so njih lastniki in strežniki pod orožjem. Zato pa so druge gostilne tem bolje obiskane. Mnogo mož je poslalo svoje rodbine iz mesta in morajo hoditi na hrano v gostilno. Odličnejši restorani so prišli v težkoče zaradi nedostatka kuharjev in natakarjev. Te sedaj nadomestuje-jo ženske lin mlajši moški naraščaj. Kar se pa tiče raznolikosti jedi, ki se po nji odlikuje francoska kuhinja, je še vse po starem, vsega je še dovolj: zelenjave, so-čivja, medu vseh vrst. rib itd. Prevoz otrok iz Pariza na kmete je do malega končan, vendar oblastva še vedno nujno priporočajo prevoz otrok onim staršem, ki ^ r->>lic zadržal v mestu. Po- udarja se, da je doslej prevoz še brezplar čen in vsako dete dobi primerno prebivališče na deželi. Kasneje se obramoa mesta morda ne bo več mogla brigati za ae-co. Obenem z otroci lahko odpotujejo tudi starši ter so tudi zanje pripravljena nova bivališča, železnica objavlja ,da ima še vedno dovolj voz za prevoz, dasi je mnogo vlakov opuščenih ,samo za točen vozni red ne more več jamčiti. Veliko pomoč pri izpraznjen ju mesta nudijo oblastem skavti. Telesno najkrep-kejši so razdeljeni po kolodvorih, kjer pomagajo potnikom, zlasti otrokom, ženskam in stuicem pri vstopanj-. \ vlake m pre-našani; prtljage. Drugi, posebno oni. ki imajo kolesa in moto/na Kolesa, pa služijo kot raznašalei pisem med posameznimi uradi. Večja skupina skavtov je zaposlena s kopanjem jarkov, to je zasilnih zaklonišč za primer obstreljevanja. Skavta opravljajo svoje delo zelo vestno in resno in so se vrli dečki vsej iavnosti zelo priljubili. f Zanimiva je bila izpraznitev jetnišnice Sante. Okoli tisoč jetnikov so prepeljan v zaprtih avtomobilh v razne podeželske jetnišnice. Pred vsem so odpeljali one jetnike, ki še niso imeli razprave, med temi je precej sumljivih inozemcev. V Palais de Justice so te dni začela poslovati tri vojna sodišča, tvorili jih bodo mobilizirani sodniki in odvetniki Na olimpijskem stadionu v Colombesu je pravkar zgrajeno prvo taborišče za interni ranee. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo nalog nemškim državljanom, da se morajo takoj javiti na zbirališču (Centre de rassemblement) za tuje podanike. Vsakdo mora prinesti s seboj hrane za 2 dni in vse neobhodno potrebne predmete, kakor odeje, jedilni pribor itd. Nemci bodo nato skupno odpravljeni v internacijo. Nov vojaški guverner Pariza General Bdlotte, dosedanji vojaški guverner Pariza, je odstopil in se vrnil na svoje prejšnje mesto v vrhovnem poveljstvu francoske vojske. Njegovo mesto je /revzel general Hering, dosedanji vojaški guverner Strassbourga. Bdlotte je bal v Parizu dve leti, od leta 1937. Rodil se je 10. februarja 1875. v Sammevalu, departement Aube, in je eden izmed francoskih oficirjev, ki so pomagali maršalu Lyauteyu organizirati upravo v Maroku. Po premirju v svetovni vojnfi Je odšel na Poljsko, od tam pa se je zopet vrnil v Francijo. Prepovedana ročna dela Ker imajo ročna dela za posledico porabo volne, sukanca in šivalnih potrebščin, je izšla v Nemčiji odredba, po kateri so trgovci s takšnimi potrebščinami dolžni voditi sezname svojih odjemalcev, šivalne potrebščine bodo smeli v bodoče prodajati samo odjemalcem, ki so v takšnih seznamih, a vsak potrošnik sme biti zapisan samo v enem seznamu. Da bi preprečili uporabljanje niti za ročna dela, je vlada že izdelovanje teh niti prepovedala. Junaški branitel) Poveljniku poljske posadke na Westerplatte pri Gdynji so Nemci v priznanje njegove hrabrosti pustili sabljo v kondorju Vtisi ameriškega poročevalca pri nemški vojski F. C. Oechsner, dopisnik »United Press« poroča o svojem pohodu z nemško vojsko skozi koridor naslednje vtise: Potem, ko smo bili na poti šest in trideset ur, smo prišli približno 65 km globoko v vojno področje, na severno bojišče. Podoba je, da so se Poljaki tukaj umaknili brez organičnega odpora. Večina kmetij, mimo katerih smo šli, je bila popolnoma zapuščena. čim globlje pa smo prihajali v deželo, tem več znakov je kazalo, da so se tod okoli vodile ogorčene borbe. Sredi gozdov in polj ležijo ovire iz bodeče žice. Tu in tam je videti tudi kakšno barikado proti tankom. Približno polovico mostov ob cestah je razstreljenih z dinamitom. Ponekod so nemške čete zgradile začasne prehode. Na nekem griču sem opazil prvi križ iz lesa. Pod njim počiva vojak. Na križu visi njegova čelada. Pozneje sem videl še več takšnih znakov vojne. Približali Francoske vojne pilotke smo se tudi kmetiji, ki še ni bila povsem izpraznjena. Na strehi je visela na roko sešita zastavica s kljukastim križem. Kmetje so pozdravljali z dvignjeno roko. Obiskali smo tudi Bydgosi. To mesto je silno trpelo zaradi bojev. Veliki mostovi, ki drže v mesto, so razdejani. Cele skupine hiš so v oknih brez šip. Pročelja predmestnih bivališč so vsa preluknjana od izstrelkov, ki pričajo, da so Poljaki branih tod vsako ped svoje zemlje. Pripovedujejo, da so se zabarikadirali za stenami ter so streljali skozi okna na nemško vojsko. Izven mesta sem vfidel trupla nemških vojakov. Povedali so nam, da so to žrtve poljskih vojakov in civilistov, ki so jih uibili, ker so hoteli pobegniti. Kmalu nato sem se mogel prepričati, da pride tudi maščevanje. Videl sem množico mladih ljudi, ki so jih vodili po ulicah. Morali so držati roke v vis. Tirali so jih nemški tajni policisti (Gestapo). Videl sem tudi štiri mlade Poljake, očividno kmečke sinove, ki so jih peljali v avtomobilu. Stražili so jih nemški vojaki s pištolami v rokah. O teh so pripovedovali, da so poljskim vojakom izdali postojanke nemške vojske, na katero so potem streljali Vprašal sem, ali bodo ti mladi možje usmrčeni in sem dobil v odgovor: »Po vsem tem. kar so storili, se zdi, da jih bodo ustrelili«. Pogreb dveh francoskih letalskih častnikov Te dni so v mestecu Karlsruhe pokopali dva francoska letalska oficirja, ki sta bila sestreljena nad nemškim ozemljem. Njuni krsti je spremljal oddelek nemške vojske do groba. Tarn. je spregovoril duhovnik poslovilno besedo, vojaki pa so oddali v zadnji pozdrav tri salve. Ne tuja moč ~ lakota Poljska posadka z Westerplatte, ki se je borila z nepopisno hrabrostjo in se je predala napadalcem šele po 2 dneh lakote Mesto ob Visli Predmestje Praga - Dve Hči poljske prestolnice Kdor je kdaj videl Varšavo, ve, kako veliko ozemlje pokriva poljska prestolnica in kako zamotano in zavito je postavljena. Varšava šteje 1.25 milijona prebivalcev, razdeljena pa je po Visli v dva dela. Stara Varšava leži tik ob zapadnem, levem bregu Visle. Okrog tega starega, tesnega dela z mnogimi ulicami in uličicami se je širil glavni del milijonskega mesta. Tu so v stiku s srednjeveško Varšavo velike poslovne ceste, krasne palače iz dobe baroka in rokokoja, čedalje bolj proti zapadu pa se širijo četrti tvornic, poslovnih in stanovanjskih cest. Kar se tiče stanovanjskih četrti, so bile zgrajene večinoma za najširši delavski sloj, gre tedaj za bolj ali manj enolične in dolgočasne najemniške kasarne novejše vrste. Le ob zunanjem robu so nastale nekatere modernejše naselbine vil. V zapadnem delu, nekako v njegovem osrčju leži tudi glavna železniška postaja. Vzhodni predeli Varšave ležijo na desnem bregu Visle. Tam je nastalo predmest- je Praga z modernimi stanovanjskimi četrtmi. Tu prebiva bolj srednji in imovitejši sloj, v kolikor nima svojih velikih in manjših palač ter vrtom na onem bregu. Na vzhodnem bregu Visle so sredi stanovanjskih četrti tudi veliki parki, ki so jih skrbno negovali že v ruski dobi. Tam naletiš na četrti najmodernejših vil, ki so pa bile pred pričetkom vojne šele v polnem navoju. Mnoge hiše so nedodelane, mnoge ceste netlakovane. V vzhodnem delu predmestja Prage leži tudi vzhodna postaja, ki so jo omenjala te dni vojna poročila v zvezi z letalskimi napadu Visla se je med oba mestna dela globoko zajedla, 30 do 50 m pod pravimi mestnimi predeli je travnata nižina, ki je v dobi deževja pogostoma poplavljena. Mesto samo ima čez Vislo in preko te nižine štiri velike mostove, ki so odprti za železniški in ljudski promet. Mesto se širi precej daleč, v svojem osrčju pa je zelo gosto obljudena Poslušal je tujo radio postajo V em izmed zadnjih noči je patrulja hi-tlerjevskega napadalnega oddelka v Biele-feldu kontrolirala po mestu, kako izvršuje prebivalstvo zapovedi glede zatemnitve pred letalskimi napadi. Pri tem je opazila, da hiša nekega žida Rubena ni bila zadostno temna. Obenem je slišala, da je Rube-nov radijski aparat naravnan na neko tujo radijsko postajo. Poslušanje tujih radijskih postaj je v Nemčiji, kakor znano, najstrožje prepovedano. Patrulja je zasačila še več stanovalcev te hiše, ki so poslušali tuja poročila, in jih x Rubenom vred aretirala. Da bi preprečili nadaljnje poslušanje tujih postaj, so vsem Židom v Bielefeldu radijske aparate zaplenili. Angležinje v vojni službi Angleško ministrstvo za letalstvo objavlja, da se sprejemajo ženske od 18. do 43. leta starosti, v posameznih primerih tudii do 50 let stare v pomožno letalsko službo (Vomens AuriKary Air Force). Te ženske bodo opravljale pomožna dela kot stenografinje, strojepiske in strežnice v letalskem prometu. Drugod bodo ženske nadomestili kot kuharice in voditeljice oficirskih kabin. Vojni davki v Nemčiji Državni tajnik v nemškem finančnem ministrstvu Reinhardt je izjavil, da bodo morali plačati nemški državljani prihod-nfe leto 24 milijard mark vojnih davkov L. 1933 so znašali davki v Nemčiji sedem milijard mark. INSERIRAJTE V »JUTRU"! Saarbriicken, za katerega se vodi zdaj borba je glavno mesto v posaarsksm industrijskem področju Ničesar ne vedo • • • Agencija Havas poroča iz Varšave, da so nemški vojaki, ki so jih Poljaki zajeli pri Varšavi izpovedali, da ne vedo še ničesar o vojnem stanju Nemčije z Anglijo in Francijo. 4 Ruski listi in vojna na Poljskem Ameriški listi citirajo članek moskovskih »Izvestij«, ki se bavijo z vprašanjem nemško-poljske vojne, članek se začne z besedami: »Ob zori dne 1. septembra so nemške čete ob 5.36 prekoračile poljsko mejo. S tem se je vojna začela.« _ tj L. . . 4 i W « » r 1. \ . Svila Iz stekla Nitke iz drobljivega stekla za prejo in tkanje Francija snuje posehe" oddelek ženskih pilotk. Njih voditeljica je ga. Madeleine Charnauxova, ki ima majorski čin V malem turinškem mestu Ilmenau imajo poskusni zavod za steklarsko tehniko in fino mehaniko, v katerem ravnajo možje v belih plaščih s steklom tako, kakor da nevarnosti steklenih drobcev in črepinj sploh ni. Iz drobljivega stekla je danes mogoče izdelovati nekoliko tisočink milimetra »debele« niti, ki se dado izvrstno presti in tkati. Uporaba steklene volne je postala v zadnjih časih zelo mnogostran-ska, iz nje izdelujejo nekakšno negorljivo svilo. Preproge iz stekla niso nič novega, pač pa je nova uporaba steklenega prediva za zastore zoper hrup. Med šipe dvojnih oken postavljajo takšne zastore iz steklenih niti. Ti zastori propuščajo svetlobo in delajo vtis zelo svetlega mlečnega stekla. Svetlobo razpršujejo kakor tisoči in tisoči majhnih prizem, tako da nastane v prostoru svetloba skoraj brez vsake sence. Poleg tega, da takšni zastori ne morejo goreti in da so zelo trpežni, imajo še to prednost, da blažijo cestni hrup.' NAMESTO ANEKDOTE Meči, ki so jih kovali v stari Sparti, so bili kratki. Neki mladenič se je zavoljo tega pritoževal. »Loti se sovražnika iz najbližje blEBne, potem boš videl, da je tvoj meč dovolj dolg, je odgovorila mirno njegova mati. VSAK DAN ENA >AK kliče mene, Ltza?< »Ne vem, milostiva. Slišala sem saznoi besede: Dober daa, ljubica!« JpTkbaae Tegaeft