P.b.b l&vj' s v e tos/nih in domačih dogodkov PoStni urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt KJagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungjort klagenfurt LETO XV. / ŠTEVILKA 42 _________ CELOVEC, DNE 17. OKTOBRA 1983 CENA 2.— ŠILINGA ——————»’l milil I..............................nr~nnWlTTl«ll lil ■ ll mam,JUHI Hill IIIIMMIMIMIII lili IHI—IIHH ■IIIIIIII■IH II ——M—MII«—— lili—III lili—■■■Ml lil— Pismo celovškemu škofu Prevzvišeni gospod škof! Slovenska kulturna akcija, ena najpomembnejših slovenskih kulturnih ustanov v zamejstvu, ki združuje umetnike in znanstvenike z vseh celin z namenom, da v krščanskem smislu ustvarjajo in posredujejo vrednote duha, se z globoko užaloščenost-jo obrača na Vas, Prevzvišeni, s svojo prošnjo v zadevi, ki spada sicer v Vašo pristojnost, ki pa vendarle zadeva tudi naše čutenje. Brali smo o težavah, ki jih imajo v Vaši škofiji slovenski starši pri uveljavljanju svoje narodne pravice, da otrokom dajo pouk verouka v svojem jeziku; izvedeli smo o dogodkih v Dobrli vesi, ob katerih je celo svetna oblast kazala več razumevanja za Pravične težnje slovenskih ljudi kot Vaš ordinariat. Vemo, da so vse številne intervencije na ordinariatu ostale brez uspeha, kar vse nas nujno vodi v prepričanje, da so gotovo mimo Vaše volje prišle do veljave moči, ki načrtno izvajajo raznarodovalni Pritisk na slovensko manjšino na Koroškem v Vaši škofiji. Naša ustanova si šteje v dolžnost, da Vas, Prevzvišeni, z vso spoštljivostjo opozori na nepravičnost takega ravnanja in na njegove škodljive posledice za uspeh Vaše vzvišene službe med Slovenci. K temu nas je posebej Pobudila zadnja okrožnica pokojnega velikega papeža miru in ljubezni med narodi, Janeza XXIII., ki jasno določa, da „vse, kar °vira življenjsko silo in razvoj narodnih manjšin, hudo krši pravičnost", ter: »Nasprotno pa pravičnost zahteva, da se javna oblast učinkovito zavzame za rast človeških vrednot pri teh manjšinah, posebno njihovega jezika, kulture, tradicije in gospodarskih sredstev in pobud." - če torej to Velja za civilno oblast, gotovo velja še bolj 2a cerkveno vodstvo, ki mu brez pridržka vedno priznavamo značaj javne oblasti. Po svojem božjem Ustanovitelju ima Cerkev Poslanstvo, učiti vse narode. Velika škoda ki bila, če bi metode njenega dela na Koroškem bile v oviro slovenskim vernikom na Poti k Njemu, ki je Pot, Resnica in Življe-nie. Narod, ki živi na Koroškem že pol-^rugo tisočletje in ki je tam ustoličeval svojo svobodne kneze, mora zdaj prositi milosti, da se mu dovoli poučevati otroke v Svojem jeziku, ko bi se vendar Cerkev mo-rala sklanjati k njemu in na njemu prime-ren način reševati duše, da jih ne zajame krezboštvo, ki grozi od sonarodnjakov z drilge strani meje. Zato z zaskrbljenostjo gledamo na dogodke na Koroškem in se bo-j*mo, da naši rojaki tam zaradi neprimernih •ttotod ne bi več gledali na Cerkev kot na ».Mater in Učiteljico" vseh narodov. Kot kulturni delavci, ki so nam duhovne Vrednote več kot materialne dobrine, smo šli v brezdomstvo prav iz ljubezni do religioznega oblikovanja naše narodne dušev-n°sti in iz tega namena gojimo kulturne Vredr,ote v duhu naše krščanske tradicije. ^ato se obračamo na Vas, Prevzvišeni, z uPanjem, da boste prisluhnili zaskrbljeno-sti slovenskih duš, ki nihajo med pokorščino in odporom, pa bi rade našle v Vas Iju- p.čoga očeta, ki bi jih razumel in z ljubeznijo sprejemal v naročje Cerkve, katera je 'la vedno najmočnejša opora slovenskemu J-odu v njegovem boju za obstanek, pa tu- ! oavdih njegovemu ustvarjajočemu ge- n,ju. , ^Prejmite, Prevzvišeni, izraze našega glo- °l), kar je še vedno možno. Toda socialisti se dobro zavedajo, da bi tak korak vzbudil mnogo nevolje med njihovimi člani in pripadniki, zato je upati, da do popolnega preloma vendar ne bo prišlo. DR. KREISKV SE JE VRNIL IZ ZDA Zadnjo soboto se je vrnil zunanji minister dr. Kreisky iz New Yorka, kjer je vodil avstrijsko delegacijo pri zasedanju glavne skupščine ZN. Tam je zastopal interese Avstrije v zadevi južnotirolskih pogajanj z Italijo v posebnem govoru, kar smo že poročali. Tudi je tam prišlo do dogovora z italijanskim vodjo delegacije, ministrom Pic-conijem, da bo prihodnje pogajanje o južno-tirolskem vprašanju 23. oktobra v Ženevi. Tudi je že določeno, da bodo na tem sestanku obeh ministrov predložili poročilo komisije 19-ih, v katerem so ugotovitve in stališča Italijanov in tirolskih Nemcev. Minister dr. Kreisky je bil sprejet tudi pri predsedniku Kannedyju. Po svojem povratku na Dunaj je dr. Kreisky povedal, da je v svetu ugotovil veliko razumevanje za avstrijsko nevtralnost, kar bo močno olajšalo pristop Avstrije k EWG. Gospodarske težave v Rušili MACMILLAN RESNO BOLAN V Angliji pa je tamošnji ministrski predsednik Macmillan toliko obolel, da je vsaj nekaj mesecev nezmožen dela, zaradi česar se je odločil, da se bo za ta čas umaknil iz vsega političnega življenja. Ta vest je kot strela z jasnega učinkovala, nakar se je morala konzervativna stranka podati na iskanje naslednika. Največ izgledov ima poslanec Butler, ki velja za precej spretnega, a tudi radikalnega politika. O bolnem predsedniku pa zlasti po operaciji zdravniki ne dajejo nikakih izjav, kar je vsekakor slabo znamenje. REVOLUCIJA V ALŽIRU Kot smo že poročali, je v Alžiru prišlo prejšnji teden do organiziranega upora proti Ben Belli, ki hoče vpeljati v deželi nekak diktatorski komunizem. V teh dneh je tudi prišlo do prvih oboroženih spopadov, čeprav so se uporniške in vladne čete izogibale krvoprelitja. Brez večjih težav so vladne čete zavzele del področja Kabilije, kjer so imeli uporniki svoj glavni stan. Po trditvah upornikov so se ti umaknili v pogorja, kjer bodo začeli z gverilskimi metodami vojskovanja. Vendar je računati, da se bo Ben Belli posrečilo zatreti upor, kajti njegovi vojaki so baje dobro oboroženi z ruskim orožjem. SPOR OB BERLINSKEM PREHODU V času, (ko je „hladna vojna** skoro že ponehala in se še kar naprej nadaljujejo razgovori med ameriškimi in sovjetskimi politiki — saj je celo Kennedy sprejel prešnji teden sovjetskega poslanika na daljši razgovor —, je porazno vplivala vest, da so sovjetski vojaki z oklopniki ustavili a- „Ne rečem leta 1965, kot prvotno mišljeno, niti 1970, ampak leta 1980 bomo na vseh področjih, od industrije do kmetijstva, v tolikšni meri prekosili v proizvodnji Združene države Amerike, da bomo lahko vsem sovjetskim državljanom nudili glavne potrošne dobrine in druge javne usluge (kruh, prevozi, stanovanja, električno energijo, bivanje v hotelih med počitnicami in podobno) zastonj, po komunističnem načelu: Vsakemu toliko, kolikor potrebuje.** (Hruščev na 22. kongresu SPSZ, oktobra 1961) . Komaj sedem mesecev za tem (maja 1962) je sovjetska vlada čez noč naznanila povišanje cen mesu in maslu ter drugim živilom za 30%. Pred nekaj dnevi pa je Hruščev v govoru v Krasnodaru v Ukrajini naznanil: „Zaradi slabih vremenskih prilik v zahodni Sibiriji, Kazakistanu, na področju Volge ter v južni Ukrajini smo bili prisiljeni kupiti pšenico v tujini: 6.800.000 ton v Kanadi, 1.800.000 ton v Avstraliji ter manjše količine v drugih deželah. Hvaležni smo romunskim tovarišem, da so nam priskočili na pomoč ter nam posodili 400.000 ton pšenice.** Vzroki krize v kmetijstvu Ves svet se je zdrznil ob dejstvu, kako da država s tako razsežnimi in rodovitnimi področji, ki je bila pred boljševiško revolucijo žitnica Evrope, kljub vsej mehanizaciji in tehničnemu napredku ne uspe pridelati žita niti za svojo domačo porabo. Zadnje tedne so morali zaradi tega v Sovjetski zvezi omejiti prodajo moke in kruha. Vsaka oseba je lahko kupila le kilogram in pol kruha. Ker sila kola lomi, se je sovjetska vlada morala obrniti za nakup potrebne pšenice, da ne bi sovjetski državljani bili prisiljeni stradati kruha, na Zahod. Pa ne samo Rusija, ves vzhodni tabor se je znašel v stiski, kje dobiti žito za prehra-nitev svojega prebivalstva čez zimo. To pomeni, da je kriza kmetijstva značilen ter neizbežen pojav za vse države, v katerih so komunistični režimi izvedli kolektivizacijo zemlje. Po vsem tem se je treba vprašati, kakšni so vzroki, da imajo komunistične države s Sovjetsko zvezo na čelu stalne težave s preskrbo prebivalstva z živilskimi potrebščinami. Sedanja kriza ni prva v sovjetskem kmetijstvu. Najbolj zgovoren dokaz, da tiči glavni vzrok nizke kmetijske proizvodnje v komunističnem sistemu kot takem, ki oropa človeka vsakega veselja in zadoščenja pri delu, nudi Sovjetska zveza sama s svojo kmetijsko politiko zadnjih 40 let. Čimbolj je sprostila kmetijsko proizvodnjo in pustila kmetom, da svobodno razpolagajo s svojimi pridelki, tem bolj se je proizvodnja povečala. Kakor hitro pa je omejila prosto razpolaganje pridelkov, je kakovost in količina pridelkov (kritično padla. Dovolj prepričljiv dokaz za to ugotovitev je primerjava proizvodnje v raznih obdobjih. Višek krize je kmetijstvo v Rusiji doživelo okrog leta 1920, ko je zaradi nasilne odprave privatne lastnine zemlje padla proizvodnja žita od 800 milijonov stotov leta 1913 na 422 milijonov stotov leta 1921. Nastopila je lakota in boljševiški revoluciji je grozil propad, da ni Lenin popustil kmetom s tako zvano Novo ekonomsko politiko (NEP), ki je v bistvu negiranje kolektivističnih načel ter povratek h kapitalističnemu tržnemu gospodarstvu. Pridelek pšeni- SLOVENCI cLonia in po smta Dva redovnika iz slovenske Benečije Pred nedavnim je prišel na obisk v domače kraje p. Lovrenc Ošnjak, misijonar kombonijanec, doma iz Sv. Lenarta v Beneški Sloveniji. Trinajst let je prebival na Portugalskem. Do zadnjega je bil ravnatelj misijonskega semenišča v mestu Viscu; oljenem je poučeval tudi portugalščino. Sedaj so pa predstojniki določili, da ga pošljejo v Afriko, in sicer v Mozambik. Preden odide na novo odgovorno mesto, je prišel domov na kratek oddih. Iz severnoameriške prestolnice pa so sporočili, da je benediktinec č. o. Avguštin Ošnjak, rojen v fari Št. Lenart v Benečiji, praznoval 50-letnico redovnega življenja. Slavljenec uči filozofijo (modroslov-jc) v St. Martin College v Washingtonu. Je zelo učen in obvlada slovenščino, italijanščino, angleščino, nemščino in poljščino. 60-letnica škofa dr. Držečnika Dne 5. oktobra 10C3 je praznoval v Rimu, kjer se udeležuje koncilskih del, 60-letnico rojstva mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. V nedeljo, 6. oktobra, je vsa mariborska škofija proslavljala njegov jubilej z zahvalno pesmijo po sveti maši in z molitveno uro za škofa v vseh cerkvah škofije isti dan popoldne. Zveza katoliške prosvete v Gorici Da bi med Goriškimi Slovenci bilo kulturno življenje oblikovano po krščanskih načelih, se vztraj- \ no trudi Zveza katoliške prosvete v Gorici. Prav i gotovo ni to lahko delo, ker opažamo, da povsod zgublja mladina smisel za kulturno delo. Moderne pirdobitve tehnike in načina zabave ter življenjski materializem usodno zastrupljajo vsako kulturno dejavnost. Vendar pa goriška kulturna zveza dobro deluje v centrali in svojih edinicah, na podeželju, zlasti v Števerjanu in v Pevmi. Tudi sc je območje zveze razširjalo v minulem letu na skupine katoliške mladine in pevskih zborov, ki delujejo v vseh župnijah na Goriškem. Hkrati so za bodoče sklenili, da hočejo vse katoliške organizacije povezati medsebojno; zlasti pridejo pri tem v poštev pevski zbori, ki so doslej nevezano delovali, v kolikor jih ni povezovala izredno močna osebnost rajnega profesorja Mirka Fileja. Na nedavnem občnem zboru zveze je bil potrjen stari predsednik zveze dr. Mirko Humar. Ob slučajnostih pa je števerjanski župan, kat. prosveti zelo naklonjen g. Podvcršič vprašal, kje je slovenska inteligenca, ki je vendar prva poklicana, da sodeluje v kulturnih organizacijah. ce se je takoj dvignil in dosegel leta 1925 746 milijonov stotov. Zdravilo (kapitalistično!), ki ga je uvedel Lenin, je torej učinkovalo. Toda leta 1928 je Stalin vse te koncesije odpravil in začel z nasilno kolektivi- ; zacijo kmetijstva. Kmetje so skrčili obdelovalne površine in živino raje poklali, kakor da bi jo dali zastonj državi. Tako je število glav živine od 68 milijonov leta 1929 padlo na 38 milijonov leta 1933. Stalin se je nad kmeti maščeval tako, da jih je dal odpeljati v Sibirijo (Churchill pravi v svojih spominih, da mu je Stalin zaupal, da je na ta način odstranil okrog 10 milijonov kulakov). Toda tudi Stalin je moral popustiti. Vsaki družini, 'ki dela v kolhozu, je dovolil tako zvane ohišnice, to je skromno površino, da jo svobodno obdelujejo in razpolagajo s pridelki. Ta skromna koncesija je kmete tako zainteresirala, da se je prodaja kmetijskih pridelkov na kolhoznih trgih povečala od 7 milijard rubljev leta 1932 na 18 milijard leta 1937 ter na 24 milijard rubljev 1938. Drug tak neizpodbiten dokaz, da je glavni vzrok krize v .Sovjetski zvezi zatiranje vsake zasebne zainteresiranosti pri delu, je v naslednjih statističnih podatkih: Na pri' vatnih ohišnicah, ki predstavljajo le par odstotkov (od 2 do 3,5%) vse obdelovalne površine, preredijo kmetje 32% vseh prašičev, 16% ovc, 42% goveda, 84% koz, 84% kokoši in piščancev ter 26% krav ter pridelajo 82% vseh jajc ter 50% zelenjave- Navedeni podatki, ki so vzeti iz sovjetskih virov, govore zgovorno, kje so vzroki, da se sovjetsko kmetijstvo premetava * * * * v stalnih krizah. Ce znajo sovjetski kmetje na tako majhnih površinah in brez vsakih tehničnih pripomočkov pridelati skoro polovico vseh glavnih življenjskih potrebščin (mleko, meso, jajca in zelenjavo), bi gotovo še bolje znali na večjih, na katerih bi lahko uporabljali stroje in druge tehnične pripomočke, ki jih nudi današnji napredek. Sv. Ciril in Metod (Govor dr. Stanka Janežiča ob proslavah 1100-letnice na Koroškem) Pred 1100 leti sta učenca in sveta solunska brata Ciril in Metod zapustila vzhodno kulturno prestolnico Carigrad, samostansko samoto in ves svoj rodni grško-bizantinski svet ter se v .svoji najlepši moški dobi podala med preprosta slovanska ljudstva razglašat rešnjo blagovest Kristusovega evangelija. Na pot med daljne nepoznane prostake ju je vodila zvestoba poklicu in apostolska gorečnost, ki ne stavi pregrad. Z vso dušo in z vsem srcem sta verovala v Kristusa, učlovečenega Boga, ki je prišel na svet, da obnovi božjo podobo v človeku in tako vnovič pridobi vsem Adamovim potomcem izgubljene pradedne časti. Zavest božjega o-troštva, veličino duhovne svobode in vesoljnega bratstva v Kristusu sta sv. Ciril in Metod hotela uspešno zasaditi v žejna in uepopačena srca slovanskih rodov. V svoji modrosti sta se sv. brata zavedala, da je ljudstvu mogoče priti do duše le Preko tega, kar mu je najbližje in najdražje: Preko rodne materine besede. Zato sta prisluhnila zvokom slovanske besede in jim v glagolskem črkopisu dala posodo za vino božje resnice. Prevedla sta v slovansko govorico najprej nedeljske evangelije in pozneje še druge bogoslužne in svete knjige. Daritev sv. maše sta opravljala s svojimi Posvečenimi učenci v živem, vsemu ljudstvu razumljivem slovanskem jeziku, naj je bil obred že bizantinski ali pa rimski. Vso Kristusovo blagovest sta razglašala v slovanski ljudski govorici in zares ni čudno, da so naši pradedje prisluhnili in se z vso dušo vneli za krščanstvo. 2e dokaj let so se poprej med našimi ljudmi trudili tuji misijonarji z nemškega severozapada ter z latinskega juga, toda njihovi uspehi so bili komaj zaznatni. Ko Pa sta po domače spregovorila in zapela sv. Ciril in Metod, se je odprla duša naših prednikov na stežaj in Kristusova milost je zadela plemenititi zdravo bit velikomoravskih in panonskih kmetov ter pastirjev. V svoji samoljubni nekrščanski ozkosti 50 tuji knezi in z njimi povezani hierarhi zagnali krik. Tožili so sv. Cirila in Metoda kot heretična novotarja v Rim. Toda sv. brata sta svojo moderno in edino pravilno misijonsko metodo sijajno zagovarjala v Prestolnici krščanstva in rimski apostolik Papež Hadrijan II. je slovesno potrdil slovansko bogoslužje in vse njuno apostolsko delo. Za uspeh tega apostolata je sv. Ciril, bo-lahen in neutrudljiv, leta 869 v Rimu daroval svoje mlado življenje. Sv. Metod pa je kot nadškof in papeški legat za slovanske dežele nadaljeval z delom, žel lepe uspehe, a bil zaradi trdovratne slepote svojih nasprotnikov tudi v ječo zaprt in preganjan, ^o Metodovi smrti leta 885 so bili številni Metodovi učenci izgnani iz Moravske. Kma- lu so vdrli Madžari v Panonijo in sijajna zamisel samostojne enotne cerkvene pokrajine med Slovani z domačim cerkvenim predstojništvom je padla v vodo. V veliki meri je bila tega kriva tudi kratkovidnost in nesloga slovanskih knezov. Slovansko bogoslužje v bizantinskem o-bredu so učenci sv. Cirila in Metoda ponesli v Makedonijo in v ostale vzhodne slovanske dežele. Slovansko bogoslužje v za-padnem rimskem obredu pa se je pomaknilo na jug in je med boji in stiskami ostalo živo do danes v Hrvatskem Primorju. * Kaj nam govorita velika slovanska apostola sv. Ciril in Metod ob 1100-letnem jubileju, ki ga danes obhajamo? Tri reči nam posebno polagata na srce: 1. ostanite zvesti veri svojih pradedov. Poživite svoje krščanstvo. Oklenite se vnovič z vso živo zavestjo in dejavno doslednostjo Kristusa in njegove rešnje blago-vesti. Le v združenju s Kristusom morete biti deležni pradednih časti svobodnih božjih otrok. 2. Spoštujte domačo materino besedo, vsem drugim jezikom enakovredno, posvečeno in dvignjeno na oltar. Spoštujte jo in nikar se je ne sramujte. Znajte se zanjo tudi boriti. Ljubite vse človeštvo. Toda najprej in najbolj ljubite svoj rod. Ljubite ga z naravno in nadnaravno ljubeznijo. Ljubite ga ne le s čustvom in besedo, temveč tudi in predvsem z dejanji. 3. Bodite vez edinosti med krščanskim Vzhodom in Zapadom. Zvesti Petrovi skali, glavarju vesoljne Cerkve, znajte spoštovati in ljubiti vzhodne krščanske brate in njih duhovno bogastvo. Ne brskajte po tem, kar nas loči, temveč zidajte na tem, kar nas druži. Bodite sejavci edinosti in sloge najprej v ožji skupnosti rodne dežele, bratske krvi in istih nazorov. Bodite glasniki vesoljnega krščanskega bratstva med vsemi narodi. Tako rastite v en sam vesoljni, večno se objemajoč Kristusov rod. Da, dragi bratje in sestre: to je duhovna poslanica, ki nam jo za današnji praznik in za bodočnost klešeta v srce velika slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Med gradiščanskimi Hrvati Pred kratkim je izšla nova knjiga, ki jo je napisal Petar Grgec. To je že četrta knjiga zbirke „šolske knjižnice", ki jo ureja šolski nadzornik Konrad Meršič. Naslov knjige je „Od Hrvatske do Indije". V gradiščansko hrvaščino jo je predelal uradnik Štefan Gregorič. Knjigo priporoča tudi nabožni list „Crikveni glasnik Gradišča". Po dolgem času so gradiščanski Hrvati v Cikljinu dosegli, da je prišel k njim žup-nikovat dušni pastir domačega jezika. Te dni so namreč veselo pozdravili novega župnika pri Sv. Martinu č. g. Jožo Buzaniča. „Tuje spoštovati, svoje ljubiti", pod tem geslom so v Cirndorfu osnovali krajevni odsek Hrvatskega kulturnega društva. „Vsak človek sam ustvarja svojo bodoč- nost, tako tudi mi gradiščanski Hrvati," je poudaril predsednik društva. Med drugimi točkami svečanosti je bila tudi deklamacija Miloradičeve pesmi „Bog i Hrvati" in nastop tamburašev. Dne 2. oktobra so nastopili v Zeleznu (Eisenstadt) pred 100 uglednimi gosti za-padne Evrope hrvatski tamburaši iz Traj-štofa z glasbenim koncertom. Dirigiral je upokojeni šolski ravnatelj Adalbert Kuzmič. Nekatere pesmi so morali tudi ponoviti („Marica divojko", „Sve ptičice iz gore"). — Tamburaši iz Klimpuha so nastopili teden dni kasneje v okviru slavja Električnega društva BEWAG, (podobno našemu KELAG-u). — Sedaj pripravljajo ustanovitev Tamburaške zveze v okviru Hrvatskega kulturnega društva. Poprava bazilike Božjega groba Francoski arhitekt, strokovnjak za katedrale, Henri Deschamps je pred kratkim začel popravljati cerkev Božjega groba v Jeruzalemu. Zadeva se je vlekla poldrugo stoletje. Samo v zvezi z nujnimi popravili so si v tem času izmenjali 20 stotov pisem in zapisnikov med rimsko-katoliško, grško pravoslavno in armensko Cerkvijo. Vprašanje temeljite obnove mogočne bazilike je postalo posebno pereče po potresu 1. 1927 in po bombnem napadu leta 1948. Arhitekt Henri Deschamps nima lahkega dela, pomagati si mora s tremi drugimi arhitekti, ki so mu jih dale na razpolago vse tri krščanske Cerkve. Okrogla konstrukcija Božjega groba je obdana od stebrov, od katerih pripadajo po štirje rimsko- katoliški in armenski in trije grško-pravoslavni Cerkvi. Ti stebri stojijo pomešano. Henri Deschamps, ki je med drugim že restavriral pariško Notre Dame, se mora boriti z raznimi težavami. Duhovniki posameznih ver poznajo do milimetra natanko nevidne meje v zidovju in je nemogoče, da bi obnovili kak armenski kamen tako, da bi na primer molel v pravoslavni zid, četudi le za en prst. Za obnovitvena dela je predvideno 400 milijonov šil.; dela pa bodo trajala približno 15 let. “r. Janez Vodopivec: (Nadaljevanje) PRED NOVIM ZASEDANJEM KONCILA Diskusija skoz šest zasedanj je bila še Do'j bogata in zanimiva ko tista o virih raz°detja. Gre v prvi vrsti za to, kako Podstaviti Cerkev modernemu človeku, a ne bo videl v njej le duhovno strašilo le kopico prepovedi, ampak to, kar Cer-Kev zares je: Telo Kristusovo in duhovna jhati vseh vernih, učiteljica vseh ljudi. Mnogi se danes od Cerkve odvračajo, ker £ njej sploh nimajo pravega pojma. Cer-ev je znamenje zveličanja za vse ljudi, erkev je znamenje Kristusove navzoč-n°sti med nami v rešenje sleherne duše. »Vse to je treba postaviti na prvo me-. n> ko danes govorimo o Cerkvi," so de-Ja,> škofje v svojih intervencijah (govorilo Je 76 koncilskih očetov, skupno 78 govo-r°v). „sicer bomo zgrešili cilj." Lahko je uvideti, kako važne so te mernice za vse nadaljnje učenje, pridi-fnje in pisanje o Cerkvi in obenem tudi, ako težko je ubrati prave strune. Osnutek je bila sestavila teološka komi-‘]a> a v bolj tesnem in trdnem juridičnem Oljenju. Najbrž je bil to glavni razlog, da Pi bil Potrjen. Cela vrsta govornikov je po- ar'la v svoji kritiki: seveda je Cerkev tu-' juridična družba, a je tudi in še bolj ^ r,vnost vere, skrivnostno Telo Kristuso-’ to pa se v osnutku vse premalo odraža. •‘MMje je povsod do skrajne mere poudar-^a oblast papeža, zelo v temi pa ostane p Plen škofovstva in vendar je zbor ško-v naslednik apostolskega zbora. Prvi vatikanski cerkveni zbor je razglasil nezmotnost papeževo, vzporedno s tem je nujno potrebno jasno opredeliti kolegial-no vlogo episkopata. To so mnogi naglasili, posebno krepko monakovski kardinal Dopfner. Francoski škof msgr. Guerry je podčrtal, da je treba o škofovski oblasti na prvo mesto zapisati, da mora biti škof v prvi vrsti oče. Papež Janez XXIII., ki je sledil debatam po radijskem prenosu v svoji sobi, je bil tega govora tako vesel, da je še isti večer poslal temu škofu pismo v priznanje in tri knjige v darilo. Taka prisrčnost papeža Janeza je v dobi koncila z nedopovedljivo silo pridobila škofe zase. K besedi se je oglasil tudi kardinal Mon-tini (sedanji papež Pavel VI.): izrazil je sodbo, da je treba bolj jasno v osnutku pokazati, da je ravno Kristus, ki živi in ki deluje v Cerkvi; vse pa predelati bolj v teološkem, ko zgolj juridičnem gledanju. Bolonjski kardinal Lercaro je na široko dokazoval, da se mora Cerkev posebej približati ubogim in revnim in da mora zato sama biti uboga, kot je bil Kristus ubog. Zastopniki Vzhoda pa so predlagali, da mora nauk o Cerkvi dosti bolj upoštevati stara izročila vzhodnih cerkvenih očetov, ki so Petrov primat vedno pojmovali v okviru bratsko kolegialne skupnosti apostolov in njih naslednikov, ker šele tako zadobi avtoriteta v Cerkvi pravi evangeljski smisel. V smeri, ki so jo nakazale te ideje, je bilo določeno, naj teološka komisija izdela s sodelovanjem novih članov drugi „shema“ o Cerkvi. Zadnji dnevi prvega zasedanja Po tolikem delu se je občutek trudnosti jel polaščati malone vseh. Treba je pomisliti, da škofje niso govorili na zboru kar tako, ampak da je vsak desetminutni govor zahteval cele dneve priprave ne le enega, ampak mnogih, s katerimi so se morali posvetovati, misli izklesati, pripraviti latinsko besedilo in ga predložiti tajništvu. Samo tako je mogoče v kratkem dosti tehtnega povedati. Bolj in bolj se je čulo vprašanje, kako organizirati delo, da bo prihodnje obdobje koncila bolj plodovito in naglo. Dosedanje izkušnje so bile dragocene. Sveti oče je naročil, naj izberejo najbolj važne stvari, naj material, ki je bil pripravljen za koncil, skrčijo na bistveno. Predloženih je bilo namreč 73 osnutkov s skupno 2.700 stranmi besedila v velikem formatu, to je trikrat več, kot obsega material vseh dvajset koncilov skupaj, ki so bili do sedaj. Izbrali so torej le 20 osnutkov, ki jih naj predelajo odgovorne komisije tako, da bodo bolj odgovarjali modernim potrebam in da bodo bolj razumljivi za sodobno miselnost. Zaključek Praznik Brezmadežne je bil pred durmi. Dne 7. decembra 1962 ob 11.15 je bila zaključena 36. — zadnja skupščina prvega zasedanja II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Zaključka se je udeležil tudi sveti oče Janez XXIII., čeprav je bil bolehen in vidno oslabljen. S škofi je molil angelovo češčenje. H&atke' UaiiucHC u&sti Ameriški pisatelj Cornelius Ryn, ki je napisal zelo uspeli roman „The longest day“, ki je doživel tudi filmsko priredbo, piše zdaj nov roman „The Last Battle, o zadnji bitki za Berlin. Zato zbira gradivo pri vseh živih udeležencih, ki mu jih tudi dajejo, razen — Žukova, ki se je zaprl vase. Zanimivo je, da so mu Rusi dali pogled v arhiv in tudi sicer dali razne podatke. Tako je maršal Sokolovski priznal, da so našli Hitlerjeve ostanke v berlinskem bunkerju, katerega so zavzele sovjetske čete. Truplo ni zgorelo do nespoznanja, tudi obraz ni bil ves razbit, čeprav si je pognal strel v glavo. Del čeljusti je bil le malo pokvarjen, tako da je Hitlerjev dentist z lahkoto ugotovil identičnost s Hitlerjevim zobovjem. Ryn je interveniral okrog 50 ruskih generalov, med njimi. Konjeva, Rokosovskega, Cuj-kova, Tolbuhina itd. Gen. Sokolovski je priznal, da se je ob koncu bitke za Berlin prijavil k njemu nemški general Krebs, ki mu je predal orožje, obenem pa tudi Hitlerjev testament, pismo Bormannu in spričevalo o Hitlerjevi smrti. * Miguel Unamuno na soški fronti 1. 1917. — Veliki španski filozof, dosmrtni rektor salamanske univerze, je bil dvakrat v Italiji, o čemer se pa dozdaj ni veliko vedelo. L. 1954 je pisal o tem prof. M. Carica Blanco. Prvič je bil tam 1. 1899 kot mlad zaročenec, drugič pa je bil tja poklican od italijanske vlade med prvo svetovno vojno 1. 1917, da obišče skupno z Azano, Casa-rom, Bello in Rusinolem — soško fronto. O tem obisku je napisal več člankov, ki so izšli v španskih in argentinskih listih, in iz katerih se vidi, da je bil na Soči, Piavi, na Krasu, ki ga spominja aragonske planote, se vkrcal na San Michele in blizu Miramara gledal na Trst. * Dr. Niko Kuret, ki je zdaj uslužben pri etnografskem institutu v Ljubljani, se peča posebno z znanstvenim problemom mask. V VIII. zv. velike francoske umetnostne enciklopedije je izšel njegov članek o maskah. Za dunajsko revijo je napisal 1. 1955 pregled slovenskih mask in dobil nagrado P r e m i o internazionale folklori-stico G. Pietre (Palermo). Na prvi evropski folkloristični konferenci v Bruslju 1. 1962 je imel predavanje o tipologiji evropskih mask, obenem pa je bil imenovan za predsednika evropske komisije za raziskava-nje karnavala. * 9. julija je nastopil v Londonu Veliki balet (Balet Boljšoj) iz Moskve v londonskem Convent Garden in sicer s klasičnim baletom Čajkovskega Labodje jezero. Pri premieri je bil predsednik angleške vlade Harold Macmillan in gospa, sovjetski veleposlanik in gospa ter sovjetska mini-strovka za kulturo gospa Furcova. Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, je bila liturgična zaključna slovesnost in Janez XXIII. je imel sklepni nagovor. ~ »Škofje bodo odšli domov, a koncil se nadaljuje," je dejal in isto je ponovil v pismu škofom na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja 1963. Izrazil je to, kar so vsi notranje čutili: vsa Cerkev, hierarhija in verniki, smo trajno v koncilu. Ne sme preteči ne mesec ne teden ne dan, da ne bi koncilsko delo vidno in nevidno dozorevalo, kakor zori setev na polju. Koncil je opravil ogromno nalogo, ko je dal vsemu cerkvenemu delu in življenju novo usmeritev. O tem nihče ne dvomi. Recimo še to, da bo stvar jasna: tudi ko bi o-stalo samo pri tem prvem zasedanju in bi se koncil ne sestal več na plenarnem zasedanju, bi vendar imel v zgodovini silen vpliv. Otipljivih rezultatov je res malo, noben koncilski dekret ni bil dokončno izglasovan, noben potrjen od papeža, noben še ni pravno v veljavi. Teža dognanj je drugod: koncil je v tej dobi iskal svojo pot in jo je uspešno našel, mnogo bolje, kot je bilo v začetku pričakovati. Vsa priprava je bila kakor tipanje in iskanje. V nekem smislu je bilo nujno, da so spočetka študirali veliko osnutkov in dekretov zato, da se je končno izcimila osrednja misel. Ta pa je zavest, da mora Cerkev tudi danes biti „luč narodov", kot je ta svetopisemski izrek porabil o Cerkvi papež Janez sam in so ga ponavljali govorniki posebno zadnje dni v skupščini. (Konec) Podjuna časti sv. Cirila in Metoda Lepa proslava 1100-letnice njunega prihoda v naše kraje T Ravnatelj Ignac Blazovic Naše drage prijatelje gradiščanske Hrvate je pred kratkim zadela velika, komaj nadomestljiva izguba: v Filežu je umrl šolski ravnatelj Ignac Blazovič, star šele 60 let. Pokojni je bil rojen v Frakanavi v odlični katoliški in narodno zavedni družini. Posebno njegova mati je bila vzorna, izredno dobra katoliška žena, od katere je pokojni ravnatelj prejel te dobre lastnosti v obilni meri. Kot šolnik je deloval 40 let v Filežu. S svojo temeljito in odlično vzgojo in javnim delovanjem je vtisnil kraju in vsej okolici tako rekoč neizbrisen pečat svoje značajne in vzorne osebnosti. Smrt pokojnega gospoda ravnatelja je globoko pretresla ne samo njegovo družino in sorodnike, ampak v enaki meri tudi njegove stanovske sodruge, številne prijatelje in velik del hrvatskega naroda. Kajti vsi ti so cenili v blagem pokojniku ne samo odličnega vzgojitelja in učitelja mladine, temveč v enaki meri tudi narodnega, kulturnega in gospodarskega delavca in organizatorja. Njegova velika priljubljenost se je še posebno pokazala ob pogrebu, katerega se je udeležilo zelo veliko ljudstva, nadalje 17 duhovnikov, zastopniki šolskih in drugih civilnih oblasti, občine in različnih društev. Več govornikov je ob grobu naglašalo pokojnikove številne zasluge in njegovo neumorno delo za Cerkev in narod. Tudi naš list izreka ob izgubi g. ravnatelja Blazoviča našim dragim gradiščanskim Hrvatom iskreno sožalje! NAŠIM DEKLETOM! Gospodinjski šoli v Št. Jakobu in Št. Rupertu še vpisujeta nove gojenke za gospodinjski tečaj, ki se začne vsako leto z začetkom novembra. Opozarjamo dekleta, ki se ga žele u-deležiti, da se čimprej pripravijo! Vodstvo šol Klub slov. študentov na Dunaju LETOŠNJI OBČNI ZBOR Dne 11. oktobra je imel Klub slovenskih študentov na Dunaju svoj redni letni občni zbor. Ob tej priložnosti je pozdravil predsednik Feliks Bister vse, predvsem pa nove člane kluba, po večini prve maturante slovenske gimnazije iz Celovca, in tri goste iz Slovenije. V svojem nagovoru se je zahvalil poslavljajoči se predsednik odboru in vsem klubskim članom za sodelovanje v preteklem letu. Zatem so sledila poročila odbornikov in klubskih funkcionarjev (Lojze Popitsch za zbor in tajništvo: 21 sestankov, prireditev v KHJ v Ebendorferstrasse, pustni ples, spominska proslava v čast žrtvam nacizma, ciril-metodijska proslava, 40-letnica kluba; Miško Kulnik kot knjižničar; Jčže Wakou-nig za časnikarski referat). Po sprejemu novih članov in po branju klubskih pravil je bil izvoljen nov predsednik. Za to odgovorno mesto .so izvolili člani s precejšnjo večino Miška Kulnika, stud. phil., ki se je zahvalil vsem za ta izraz zaupanja, bivšemu predsedniku pa za ves njegov trud in uspeh, ter nakazal za bodočnost klubsko pot, ki bo ..nadstrankarska in neodvisna". PEVSKI ZBOR JAKOB PETELIN-GALLUS Prihodnja pevska vaja bo v soboto, 19. oktobra, ob pol treh popoldne v Heimlingerju. Pevovodja PRIBLA VES (Novosti v naši cerkvi) Dolgo smo molčali, zato bomo danes več poročali. Na petnajsto nedeljo po binkoštih smo praznovali veselo slavje — kot pred dobrimi šest sto leti naši predniki — ko so na isto nedeljo blagoslavljali našo staro po-družno cerkev sv. Nikolaja. Kljub ljutim turškim napadom je kljubovala vsemu, kar je prišlo od tistega časa nadnjo, ter se še dandanes ohranja s svojima čez šest sto let starima zvonovoma, kar priča napis in letnica na njih, v najlepšem stanju. Zadnji dve svetovni vojni sta morali prizanesti zvonovoma, ker jih ni bilo mogoče rabiti in jih preliti v morilno orožje zaradi njih starega in dobrega materiala, iz katerega sta vlita. Pač pa je druga vojna vzela najmanjši zvon; ali, hvala Bogu, vrnil se je Kakor je bila pred tremi tedni v Rožu proslava svetima bratoma Cirilu in Metodu na čast ob 1100-letnici njunega prihoda med Slovane, tako so zadnjo nedeljo tudi v Podjuni obhajali podobno slovesnost. Tokrat je dal na razpolago farno cerkev in lepo dvorano č. g. župnik iz Globasnice, ki leži v sredi med dobrloveško in pliberško dekanijo. Ob krasnem jesenskem dnevu je kmalu popoldne začela prihajati mladina, ki naj bi pri proslavi sodelovala. Okrog druge ure pa se je zbrala množica vernikov, ki je napolnila prostorno globasniško cerkev, da prisostvuje bogoslužju po bizantinsko-slovan-skem obredu, katerega je sestavil sveti Janez Zlatousti. Ta obred svete daritve je še danes v rabi pri večini vzhodnih kristjanov, pa naj so ločeni (pravoslavni) ali združeni (uniati) s katoliško Cerkvijo. Tudi sveta brata sta maševala v tem obredu in ga prevedla na slovanski jezik; poleg tega pa sta prevedla tudi sveto mašo našega (latinskega) obreda v staroslovenščino, kar se je do danes ohranilo v Dalmaciji. Med uglednimi udeleženci sta bila mil.. g. kanonik Aleš Zechner in škofijski tajnik msgr. Jožef Kanduth. Sveto liturgijo-mašo je opravil dr. Stanko Janežič iz Trsta, ki je študiral na ruskem zavodu v Rimu in ima sedaj dovoljenje, da mašuje v obeh obredih. Po mašni pripravi je vernikom razložil pomen in potek svetih obredov, nakar se je začela sveta daritev, ki je vsa prepletena s svetimi spevi duhovnika in zbora pevcev, kar so izvajali pod vodstvom g. Holmarja obirski pevci prav strokovno dovršeno. Ljudstvo je z veliko pozornostjo sledilo pomenljivim obredom in ob koncu sprejelo tudi blagoslovljeni kruh. nepoškodovan. Gotovo je tukaj čudežna pomoč Nje vmes, na katere praznik je bilo vse posvečeno — na praznik Marijinega imena. Ali eno je sprhnelo v cerkvi in to so bile klopi oziroma sedeži. Pa še nekaj je tudi manjkalo v cerkvi — to je spovednice in obhajilne mize. Zato smo se odločili, da vse to nadomestimo z novim. In res smo dočakali in doživeli veseli dan, ki smo ga praznovali obenem z našim glavnim cerkvenim žegnanjem 15. septembra, na nedeljo Marijinega imena, ko je bila blagoslovitev omenjenih predmetov. Blagoslovitev je opravil mil. g. prošt iz Dobrle vesi in nam pojasnil veliki pomen vsake posamezne stvari: sedežev, da se odpočijemo od vsakdanjega trudapolnega dela; spovednica nas opozarja in vabi, da lahko odložimo dušno breme — da se spravimo z Bogom; obhajilna miza pa naj nam kliče, da nas Odrešenik vabi: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil." Da se je vse to moglo izpolniti, gre posebna zahvala mil. g. proštu in kaplanoma gg. Adamiču in Davidu, ki so se neumorno trudili s svojimi nasveti in pomočjo; nadalje vsem vaščanom, ki so velikodušno darovali in še pomagali pri delu. Posebna zahvala velja tudi tvrdki L e i t g e b , ki nam je po znatno znižani ceni dobavila deske in les, ter mizarskemu podjetju Eržen v Lovankah, ki je izvršilo vsa v to stroko spadajoča dela pohvalno in vsem v zadovoljstvo in še vse po primerno nizki ceni. Oni pa, katerega čžsti je vse to namenjeno, naj vsem vse stotero poplača! ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU (Prezgodnja smrt) V teku enega meseca smo dva šoloobvezna otroka v šentrupertski fari pokopali. Prvi je bil Franci Sagmeister iz Ricinje. Bil je sedmi, predzadnji otrok iz verne, krščanske družine, vedno prijaznega, nasmejanega obraza, uslužen za vsako delo, tako da ga je vsakdo vzljubil. Po zlatenični bolezni se je pojavila še hujša bolezen, katere niso takoj spoznali. Po sveti maši je pred cerkvijo čakala na vernike globaška godba, da jih pelje v farno dvorano k slavnostni akademiji. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna, na odru pa je mladina brezhibno izvajala bogati program. Po pozdravu in napovedi programa dr. Vrbinca, podpredsednika Krščanske kulturne zveze, v katere okrilju je bila proslava, so zaigrali tamburaši dve udarni skladbi, nakar je združen podjunski mešani zbor zapel pesmi ..Nedeljsko jutro" in ..Karantanija", obe po besedilu in napevu Milke Hartmanove v kompoziciji dr. Cigana. Sledili sta še dve pesmi rožanskega moškega zbora: ..Molitev za slovenski rod" Em. Fajgla in ..Pradedom" Vasilija Mirka. Tamburaški in oba pevska zbora je vodil Hanzi Gabriel. Mogočne pesmi s pomenljivo vsebino so bile nagrajene z navdušenjem gledalcev. V drugem delu proslave je najprej dr. Janežič v izklesanem govoru, katerega prinašamo na drugem mestu v celoti, govoril o pomenu apostolata svetih bratov za nekoč in danes. Kot zadnja točka pa je bila igrska slika „Luč“ iz življenja sv. Cirila in Metoda, ko prideta na Moravsko, kamor prineseta luč vere med poganske Slovane. To vero pa sta posredovala v materinščini ljudstva, kar je odločilno pomagalo k uspehu njunega misijona. Igro je napisal nekdanji primorski prosvetni delavec, sedaj rajni duhovnik Filip Terčelj, igrala pa je šentjanška kat. mladina v splošno zadovoljstvo. Igra je izzvenela v doživeti „Hvala večnemu Bogu ...“ — v zahvalo za milost svete vere, ki sta jo našim prednikom vsaj posredno prinesla sv. Ciril in Metod ter za lepo doživetje pri liturgiji v cerkvi in ob proslavi v farni dvorani. Ker glavobol ni odnehal, je zdravnica ugotovila tumor v glavi. Prišel je na Dunaj, kjer so ga operirali; po prestani operaciji se je vrnil vesel in dobre volje k svojim dragim domačim. V šolo je rad hodil in se tudi pridno učil. Z velikim veseljem in hrepenenjem se je začel pripravljati na prvo sv. obhajilo, ki pa ga žalibog ni mogel doma sprejeti, temveč na Dunaju, ker se je moral že prej podati spet v bolnišnico. Da je bila ljubezen do Jezusa res odkrita, je pokazal tudi doma s pogostim sv. obhajilom in lepim obnašanjem v cerkvi. Proti koncu počitnic ga je spet začela napadati bolezen tako, da so ga morali ponovno peljati na dunajsko kliniko, od koder se ni več vrnil živ. Zelo je spoštoval tudi svoje predstojnike, nikoli ni pozabil pozdrave naročiti za svojo ljubljeno razredno učiteljico in tudi veroučiteljico. Tako je prišel Gospod po svojega dobro pripravljenega otroka, katerega je samo za kratek čas posodil temu svetu, da ga je sprejel v pravo, nebeško domovino. Dne 1. oktobra se je pripetila blizu mosta nad Mlinskim grabnom huda nesreča: avtomobilist je povozil učenca II. razreda Roberta Gutsche, ko se je vračal iz šole domov. Ubogi fantek je iz družine, ki se je šele v jeseni iz Suhe priselila sem v svoj novozgrajeni, majhni dom. Nesrečna smrt je družino toliko huje zadela, ker je Robert najstarejši otrok in edini fant. Pri obeh pogrebih je ljudstvo z izredno udeležbo pokazalo svoje globoko sočutje, otroci pa so obema zapeli v slovo lepe žalo-stinke. Zdaj počivata oba ljubljenca dveh žalujočih družin drug zraven drugega, kakor bi si delala družbo. — Žalujočim ostalim naj bi bil dobri Bog tolažnik! SELE (Mlad poročni par) Že od predpusta sem ni bilo v naši cerkvi nobene poroke več. Zato je zbudila poroka v nedeljo, 13. oktobra, veliko zanimanja. Pa še iz nekega drugega vzroka. G. župnik so v poročnem nagovoru omenili, da so v svojem dolgem pastirovanju poročili že okoli 300 parov, a nikoli še tako mladega kakor tokrat. BRALCI PIŠEJO: Zcddeve šUtfai/ - pcaduld natianaUczftta ? (Ob vprašanju povečane rabe narodnega jezika v bogoslužju) Vsem nam je znano, da si prizadevajo cerkveni krogi — sedaj celo tudi na koncilu —, da bi bilo dovoljeno uporabljati v bogoslužju, če že ne v polnem obsegu, pa vsaj v večji meri kot doslej, narodni jezik, kar je tudi želja ljudstva. Kdor pa je bral članek župnika Mucherja iz Gospe Svete, v katerem le-ta očita in podtika svetima bratoma Cirilu in Metodu nacionalne težnje v prizadevanju za slovansko bogoslužje, bi mogel nujno priti do mnenja, da vodi sodobne katoličane in zlasti škofe pri njihovem prizadevanju za večje pravice narodnega jezika v bogoslužju zgolj nacionalizem. Mislim, da je po besedah g. Mucherja le tžko sklepanje opravičeno in možno. -Če pa to po njegovem mnenju ne velja več za sedanje čase — zlasti seveda ne za nacionalistična prizadevanja germanskih, romanskih in neslovanskih škofov, tedaj pa gre za dvojno mero, kar bi pri šovinističnem Nemcu ne bilo čudno. Saj vidimo, kaj vse zahtevajo za Južne Tirolce, kaj vse pa že desetletja in zlasti še dandanes odrekajo Slovencem na Koroškem! Jasno pa je, da ne moremo škofom in nobenemu dobremu katoličanu podtikati nacionalističnih nagibov zaradi tega, če zahtevajo večjo uporabo narodnega jezika v bogoslužju. Razlogi so jasni in upravičeni. Gre za dušnopastirske razloge. Če je danes tako in če sta sveta brata pred 1100 leti že to uvidela in iz teh razlogov prosila v Rimu dovoljenje za uporabo slovanskega jezika v bogoslužju, in če jima je papež to odobril, potem smemo z isto pravico kot danes le potrditi pravilnost te prošnje in tega dovoljenja. Reči moremo, da so bili sveta brata kot tudi tedanji papež daljnovidni, ne pa nacionalistično zagrizeni, kot se to vidi pri nekaterih, ki še posebno danes, v dobi, ko se vsakemu narodu, pa najsi bo na azijskem, afriškem ali kakem drugem kontinentu, dovoljuje uporaba njegovega jezika v pouku krščanskih resnic, slovenskemu narodu to pravico odrekajo in sicer iz „dušnopastirskih razlogov", kot pravijo. Mislim, da je to vsakomur jasno, če njegovega razumskega sklepanja in srca ne oklepajo mrzli samoljubni nacionalistični razlogi. M. * v Ženin, mehanik Hanzej Oraže, p. d. Kvadnikov, je šele lani postal polnoleten, nevesta Lidija Olip pa je šele v 18. letu, oba skupaj še torej nimata 40 let. Zato pa lahko upata, če jima Bog nakloni dolgo vrsto let skupnega življenja, da bosta nekoč obhajala zlato in morda celo biserno poroko, kakor pred leti stari Kvadnik z ženo Ano. K poroki ju je spremilo veliko svatov, ker imata mnogo sorodnikov in prijateljev. Pa tudi otročadi se je veliko nabralo, da je pobirala novce, ki sta jih ženin in nevesta iz cerkve grede trosila. Sonce se jima je na ta lepi jesenski dan ljubko smehljalo, prijetno je bilo na ženitovanju pri Trklu. Naj bo tudi na njuni skupni zakonski poti prav mnogo prijaznih in srečnih dni! ŠT. JANŽ V ROŽU (Razne novice) Dne 21. septembra se je poročil Franci Jenko, doma iz Kožentavre, z gospodično Štefko Meglič iz Begunj na Gorenjskem. Ker se bosta mlada zakonca s časom preselila v Št. Janž, sta si zakonsko zvestobo obljubila že v bodoči domači cerkvi, kjer ju je v moža in ženo povezal č. g. župnik Vošnjak. Veseli del ženitovanja se je pa nadaljeval v prostorih Tišlerjeve gostilne. Ker je ženin vnet pevec in član moškega okteta, mu je ta z lepo domačo pesmijo o-venčal vstop v zakonsko življenje. Pri dobri vinski kapljici so se glasovi prav dobro u-jemali, želodec pa je imel tudi dosti dela. Prehitro je potekel ta večer in raziti smo se morali iz te pristne domačnosti. Lep jesenski dan je olepšal to slavnost, sonce je s svojimi zlatimi žarki obsijalo P°' ročni oltar. Naj njima obseva zakonsko srečo še v naprej do zatona življenja! Iz dolgoletnega spanja se je prebudile nekdaj tako sloveča gostilna „Pri Gašperju" v Podsinji vesi. Nacizem je v zadnjr (Nadaljevanje na 5. strani) Srečanje absolventk gospodinjskih šo! v št. Jakobu V nedeljo, dne 6. oktobra, smo se zbrale absolventke v samostanu naših sester v Št. Jakobu na sestanek, ki je bil letos v drugačni obliki kot prejšnja leta. Naše dobre sestre so nas že čakale na dvorišču in vsako prisrčno pozdravile. Segale smo v roke druga drugi in se v lepem jesenskem in nedeljskem popoldnevu veselile, da smo se spet našle. Bilo nas je okrog 40 — kar lepo število, vendar bi nas bilo lahko še enkrat toliko in jšal nam je bilo, da niso vse slišale toliko lepega in izpodbudnega na našem zborovanju. Po pozdravu naše predsednice gospe Rezike Novak nas je razveselila naša draga gospodična Milka Hartman s svojim zani-mivim in prisrčno domačim predavanjem: ..Kakšen naj bo naš dom, da bo bolj privlačen in praktičen?1' Pozorno smo sledile njenim besedam. Saj smo bile vesele že same njene navzočnosti. Gotovo je bila to zanjo žrtev po prestani bolezni. Zato, gospodična Milka, hvala Vam in Bog Vam daj zdravja, da nas boste še učili in razveseljevali s svojimi nasveti in s svojimi pesmicami v naših „Odmevih“, kjer jih kar ne moremo pogrešati. Sledil je govor g. profesorja dr. Zwittra Pod naslovom: „Polje, kdo bo tebe ljubil?11 Navdušil nas je za našo domačo grudo, za dediščino naših očetov, kateri moramo o-stati zvesti. Višek tega popoldneva pa je dosegel v srce segajoči govor preč. g. župnika Tomaža Holmarja. Razložil nam je pomen „Be-sede“. To je najprej ime, ki ga je Bog dal svojemu Sinu: „In Beseda je meso postala ...“ Ali smo že mislili, kaj molimo v angelovem češčenju? — Še eno besedo nam je dal Bog — besedo materino. Spoštujmo jo! Ne, ljubiti jo moramo! Bodimo ponosni pa ta veliki zaklad, ki smo ga prejeli od svojih mater, in izročimo ga oplemenitenega in še bogatejšega našim otrokom! „Dekleta, bodoče matere! Vam je dana vzvišena naloga, da to našo govorico rabite, čuvate, jo dajete naprej svojim otrokom kot svetinjo, dediščino pradedov. Branite to našo besedo in njeno pravico junaško, kot je tvegala svoje življenje junaška Judita, da je rešila svoj narod propasti...!“ je obirski gospod zaključil svoj govor. Naj mu bo tu povedano, da so njegove besede zbudile v nas tako duhovno silo, da bo kos nalogam, ki nas čakajo. Navdušeno je donela potem naša slovenska pesem. Končno je č. s. Gonzaga, ki je pravzaprav to srečanje pripravila, povezala vse besede govornikov in pesmi deklet ter nas spodbudila k še bolj zavedni volji, ki naj nas vse neštete absolventke druži v močno družino, v organizacijo, v kateri je ljubezen in zvestoba in moč. Nato so nas častite sestre gostoljubno Povabile k obloženi mizi, kjer se je razvil žuboreč, prost razgovor. Tako so se zopet utrdile vezi med nami. Ta lepi popoldan smo zaključile v kapeli. Spomnile smo se v molitvi tudi vseh, ki so uiorda bile zadržane in se niso mogle udeležiti našega sestanka. Drugo leto pa na veselo svidenje! Pridite, kadar boste dobile vabila, da bo naša pesem še mogočneje donela v božjo čast in uam v veselje. Vsem govornikom in čč. sestram prisrčen Bog plačaj in Bog daj srečo! Absolventke nai na DCarolketn (Nadaljevanje s 4. strani) vojni pregnal svojce iz doma in tako je bila gostilna uničena. Juli Burnik in njen mož sta se že dolgo trudila, da bi dobila koncesijo zopet nazaj. p° težkih ovirah jima je vendar to uspelo bi dne 15. septembra so imeli otvoritveni ki je potekel prav živahno. Prostori so sedaj večinoma prenovljeni; upamo pa, da bo tudi v teh prostorih vladala tiha stara domačnost, katero so v predvojnem času Sojih rajna Gašperica Ana Malle, babica našega vrlega pevovodje in organista Han-Gabriela iz Št. Janža. Tudi smrt se je oglasila spet v naši žup-n'ji- Dne 21. septembra smo spremili k ze-*UeJjskemu počitku na kapelsko pokopali-upokojenca Martina Milpetra v 78. le-u starosti. Umrl je v celovški bolnici. Zad-uj> Čas je zelo hiral. Živel pa je osamljeno. . °g je storil dobro delo, da ga je poklical 12 tega sveta in ga tako rešil muk in trplje-nju. Naj mu sveti večna luč! (Nadaljevanje na 8. strani) Nov tekmec - zemeljski plin Zemeljski plin si v zadnjih letih čedalje bolj utira pot med energetske vire in nastopa kot nevaren tekmec premogu, električni energiji pa tudi nafti. V tem pogledu lahko prištevamo Združene ameriške države med prve na svetu; potrošnja zemeljskega plina na posameznega prebivalca je namreč v Ameriki izredno visoka in energija, ki jo daje zemeljski plin predstavlja že tretjino vse pridobljive energije; zato je energija v Ameriki cenejša kot drugod. V povojnih letih se je uporaba zemeljskega plina močno razširila tudi v Italiji, v zadnjem času vedno bolj izkoriščajo zemeljski plin tudi v Jugoslaviji. Ni dvoma, da se bo tudi v Srednji Evropi zemeljski plin kmalu pojavil kot tekmec premogu in tudi petroleju. Tako je v zadnjem času holandski tisk opozoril na odkritje važnih plinskih ležišč ob holandsko nemški meji, za katera so se pričeli zanimati tudi v Zahodni Nemčiji. Še pred kratkim so cenili ležišča zemeljskega plina na Holandskem na okoli 400 milijard kub. metrov, pozneje pa so to število celo podvojili, ter pišejo že o možnosti, da je na Nizozemskem pod zemeljsko skorjo okoli 1000 milijard kub. metrov zemeljskega plina. Nemški strokovnjaki domnevajo, da se utegnejo ležišča zemeljskega plina raztezati tudi na zahodnonemškem ozemlju. Po vrednosti ustreza ena milijarda kubičnih metrov zemeljskega plina približno eni milijardi ton črnega premoga, to je približno polovica premoga, ki so ga lani porabili na vsem svetu. Premogovniki so namreč lani dali 2,11 milijarde ton premoga, v sami Evropi 600 milijonov ton. Holandskega zemeljskega plina ne bo seveda možno izkoriščati tako naglo, vendar računajo, da bi nekako v desetih letih že lahko pridobivali velike količine nizozemskega plina, ki bi ga seveda izvažali v sosedne države, zlasti v Zahodno Nemčijo. Zahodnonemški strokovnjaki in predstavniki velikih energetskih podjetij so že navezali stike z nizozemskimi podjetji glede morebitnega sodelovanja na tem področju. Med zahodnonemškimi podjetji prihaja v ta namen v poštev predvsem družba Ruhr-gas AGE, ki je bila ustanovljena pred 20 leti ter izkorišča zlasti pline, ki jih razvijajo v koksarnah; v zadnjem času izkorišča ta družba tudi pline, ki nastajajo pri čiščenju petroleja. V Zahodni Nemčiji je uporaba zemeljskega plina v industrijske namene razmeroma še malo razvita, pa tudi v svetovnem merilu je potrošnja zemeljskega plina še majhna. Tako računajo, da so lani na vsem svetu iz zemeljskega plina pridobili 15 odstotkov vse energije. Poleg Zahodne Nemčije se za nizozemska ležišča zemeljskega plina zanimajo tudi Belgija, Francija in Anglija. V vseh državah proučujejo vprašanje napeljave plinovodov. V načrtu je napeljava takšnega plinovoda od Bentheima na nizo-zemsko-nemški meji čez Dusseldorf, Frankfurt in Meinheim do Stuttgarta in Munche-na. Prav do teh mest (Stuttgarta in Mun-chena) bodo speljali tudi nove naftovode iz luk ob Sredozemlju. Sadjevec Sadjevec, jabolčnik ali hruškovec je lahka, zdrava in osvežujoča alkoholna pijača, ki pa jo moramo vseeno zmerno uživati. Mošt vre kakor vinski in ga moramo spomladi pretočiti. Če dobi okus po gnilobi, posodi ali plesnobi, mu primešamo ob prvem pretakanju nekoliko eponita, rastlinskega ogljenega prahu: 40 do 100 g na hi takoj vzame zoprni duh in se potem vsede z drugo goščo vred. Če pa je mošt kalšn, z dovoljno ali preobilno čreslovino, ga očistimo s segreto želatino, 8 do 20 g na hi, ali s stolčenim beljakom dveh jajc na 1 hi. Pozimi je čiščenje bolj uspešno kakor v pomladnem, toplejšem času, ko mošt zopet kolikor toliko pokipeva. Če pa mošt zaradi preobilice sladkorja, nizke temperature ali iz kakšnega drugega vzroka še ni popolnoma pokipel, moramo to pospešiti spomladi z zgodnjim pretakanjem; če treba, dodamo nekaj umetnih kvasnih glivic. Za naše gospodinje Sadni madeži Sadni madeži se dajo odpraviti, če so še sveži, s tem, da tkanino napnemo čez odprtino lonca in nalijemo nanjo vrele vode, v kateri smo raztopili nekoliko boraksa; drugače pa je najboljša citronova kislina; namesto limone lahko vzamemo tudi sok zrelega belega ribiza. Nadalje odpravimo sveže sadne madeže, če jih čez noč namočimo v mleko, nato pa speremo. Na svili navlažimo madež z vodo, nato pa potresemo z boraksom in izperemo s čisto vodo. Na volni in bombažu navlažimo madež z mešanico, ki jo naredimo iz 100 g salmiaka in 100 g deževnice ter dodamo še 5 g vodikovega superoksida; po 5 minutah lahko že speremo. Madeže borovnic odpravimo z limoninim sokom ali s sokom zrelega belega ribiza ali z brusnicami. Tudi ustnice, zobe, prste, ki so umazani od borovnic, odbarva-mo z brusnicami ali s citrono. Sadje in zelenjavo lupimo le z mokrimi rokami, voda naj kaplja od rok. Tako si prihranimo neprijetno rjavino na prstih. šivalni slroji znamk: Gritzner, Rast & Gas-ser in Jax — najnovejši izdelki — popolnoma avtomatični Zick-zack-šivalni stroji so ponos gospodinje in šivilje, kateri jim olajšajo in skrajšajo delo. Naročite si ga takoj v strokovni trgovini šivalnih strojev: J 0 Ei A ^ L0MŠEK Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Eberndorf, Telefon 24 7. Zahtevajte cenik. — Ugodni plačilni pogoji. Vlaga v stanovanju Vlaga v stanovanju je človeškemu zdravju škodljiva in nevarna, zato jo moramo, če le mogoče, čimprej odpraviti. Za prvo pomoč postavimo v vlažno sobo posodo s kuhinjsko soljo, kajti sol vsrkava vlago v zraku. Nadalje vsaj nekoliko ozdravimo vlažne stene s tem, da postavimo v sobo staro posodo z žganim, živim apnom ali klorovim apnom. Tudi te dve snovi vsrkavata vlago. Lahko ju posušimo in vnovič uporabimo. Najnujneje pa je, da prostore z vlažnimi stenami pridno zračimo ob suhem vremenu, če le mogoče s prepihom, pozimi pa pridno kurimo. V kuhinjah preprečujemo vlago s tem, da imamo med kuhanjem okno odprto, pozimi pa naj bo vsaj priprto. Pokrivajmo posodo med kuhanjem! Tudi vlažno klet izsušimo s tem, da postavimo vanjo posodo s klorovim ali živim apnom. Vlažne stene je dobro večkrat oprašiti z živim apnom, zlasti če je omara prislonjena k steni in je nevarnost, da začne plesniti. Dokončno zavarujemo hišo pred vlago in proti zamakanju s cementnim ali firneže-vim pleskanjem, z asfaltom in podobnim. Sicer pa je težko osušiti vlažna stanovanja, kamor ne posije sonce. Revolucionarna novost v kmetijstvu: „Naočniki" za kokoši Danes ne vemo, v kateri glavi se je porodila misel, da bi kokošim nadevali naočnike, a vso zadevo je podrobno proučila ameriška družba „Wetersin - Incubator Company“. Ta je ugotovila, da se s tem navadnim predmetom, postavljenim nad kljun perutnine, znatno zboljša reja in poveča donosnost živali. Statistični podatki navedene ameriške perutninske farme pravijo, da jata kokoši z naočniki znese 30 odst. več jajc kot enaka jata v istih razmerah, a brez naočnikov. Nadalje trdi statistika, da so jajca, ki jih daje perutnina z naočniki, bolj debela in za 9,7 odst. težja ter za 19 odst. rodovit-nejša, tako da je med njimi znatno manj klopotcev. Kar se tiče smrtnih primerov zaradi kanibalizma — da se kokoši pikajo, izpulijo in pojedo perje in marsikatero kokoš tudi ubijejo — pravijo statistike „We-tersin - Incubator Company“, da jih sploh ni. Kokoš z naočniki namreč ne vidi drugih in zato ne more biti razdražena, marveč je ves dan mirna, mirno uživa krmo, se redi in nese jajca. Ameriški znanstvenik Boyd A. Wivori, ki je strokovnjak za živinorejo in še posebej za perutninarstvo, je izjavil na zadnjem kongresu v Avstraliji, v Sidneyu: „Naočni-ki iz plastike podvojijo čisti dohodek perutninarske farme11. Za naše matere Oh, ti otroci... „Stanko naju mrzi...“ ... zaradi tega sem ga morala poslati k svojemu stricu na deželo; poleg tega sem pa še bolj šibkega zdravja in res nisem mogla več vzdržati z vsemi otroki... Po enem letu se je Stanko vrnil silno spremenjen. Z bratci je ljubezniv in prijazen kot prej. Toda z očkom in z menoj je, kako bi vam rekla, skoraj sovražen, uporen, mrzel. Zanimivo je ravno to, da pri stricu ni dajal nobenega znaka neubogljivosti ali neprijaznosti; ravno tako se niso pritoževali nad njim ob zadnjih počitnicah, ki jih je preživel na neki počitniški koloniji. Zakaj je torej do nekdaj svojega ljubega „očka in mamice11 tako mrzel, kot bi občeval z dvema tujcema? Kaj naj storimo? Gospa, gospod! Veste zakaj morda „zgle-da“, da vas Stanko več ne ljubi, da vas nima več rad? Toda verjemite, on vas še vedno ljubi, le, da ste vi morda kdaj storili nehote kak korak, po njegovem mnenju napačen in ga je on razlagal kot znak vaše hladnosti do njega. Stanko ni, čeprav morda zgleda, do vas sovražno razpoložen, čuti se le užaljenega (v svoji še vedno prisrčni in globoki ljubezni), zapuščenega, odkar ste ga poslali k stricu. On je to vzel, kot da se ga hočete iznebiti. Verjetno je duševno veliko trpel, kot pač trpijo otroci, ne da bi se o tem z Vami pogovoril, in je raje požrl marsikako solzo... To ga vznemirja, kadar je v vaši navzočnosti in iz te ..zapuščenosti11 (po njegovem mnenju) izvirajo čustva užaljenosti, zamerljivosti. Na vse načine skuša najti dokazov, da bi z njimi upravičil „veliko krivico, ki se je z njim zgodila11, ko je bil „iz-gnan“ iz hiše ... Vaš Stanko, gospa, se mora v rojstni hiši „znova roditi11. In to je v glavnem delo vas in vašega moža. V začetku skušajte popolnoma mirno prenašati njegove nespoštljivosti, zadirčne odgovore itd. Vedno imejte pred očmi pregovor, da se ujame več muh na eno kapljo medu kot pa na skledo kisa! Predvsem Ti, oče, bodi Stanku res oče in prijatelj. Prezirajte nekaj časa njegovo mrkost, predrznost itd. Preden od njega kaj zahtevate, ukažete, naložite odgovornejše delo, mu morate prej izkazati popolno zaupanje in tudi on mora to čutiti. S potrpljenjem in s tesnim sodelovanjem očeta in matere se bo v domačem ognjišču spet zaiskril navidezno pogašen ogenj Stankove ljubezni do vaju in bo s svojo toploto spet napolnjeval vso hišo. Včasih zadostuje le majhen, toda pravilno storjen korak, pa se dosežejo popolnoma nepričakovani uspehi. Poskusite! Ni torej časnikarska raca trditev, da je koristno nadeti kokošim naočnike, s čimer preprečimo v kurnikih piko ali kanibalizem in imamo še druge koristi, in sicer: mena ne nastopi tako hitro, v kurniku je večji mir, ne vidimo več golih in krvavečih kokoši, nesnost je večja in rednejša, krmo se manj trati, ni več ubitih dn izkljuvanih jajc. Ročno kolo Na angleškem trgu so se pojavila tako imenovana „mini-bik“ ali ročna kolesa. Izumil jih je mehanik Monton, ki se je ukvarjal 3 leta z novo iznajdbo. Kolesa imajo v premeru le 45 centimetrov, višina ogrodja je pa primerna za odraslega kolesarja. Posebnost ročnega kolesa obstaja v lahkem materialu in v možnosti, da vozilo v dveh minutah spraviš skupaj kot kak dežnik in ga lahko neseš v roki. Ta vrsta koles, ki imajo zdaj še ceno 2.000 šilingov, bodo prav prišla turistom, ki bodo kolo v breg vzeli kar pod pazduho, po klancu ga pa spet raztegnili in hajdi veselo naprej. Dco&iiz 2e pred nekaj leti je japonsko notranje ministrstvo priporočilo prebivalcem področij, kjer so potresi zelo pogosti, naj imajo doma ribe v akvarijih. Ugotovili so namreč, da postanejo ribe že nekaj ur pred potresom nemirne in švigajo po vodi. Na ta način ljudje lahko pričakujejo potres že vnaprej in se nanj pripravijo. Za prebivalce Japonske, kjer zaznamujejo po-tresomeri povprečno tri do pet potresov dnevno, je ta pripomoček velikega pomena. Z A MLADINO IN P P O S VET O Zadnja papeža in človeška družba S smrtjo papeža Pija XII. se je nehala pisati zelo bogata knjiga cerkvene zgodovine. Z izvolitvijo papeža Janeza XXIII. se je začela pisati nova, nič manj zanimiva in bogata. Z njegovo smrtjo se je tudi ta knjiga zaključila. Dne 21. junija — z izvolitvijo sedanjega papeža Pavla VI. — pa se je začela pisati nova. Pisala se bo ves čas, dokler bo živel papež Pavel VI. Ko je bil po smrti papeža Pija XII. (f 9. 10. 1958) izvoljen za naj višjega poglavarja Cerkve beneški patriarh, kardinal Angel Jožef Roncalli, star 77 let, je tudi mnogo katoličanov zmajevalo z glavo. Kako naj vodi Cerkev starček, ki je bolj potreben počitka, kakor pa dela in skrbi, ki jih nalaga odgovorna papeška služba? Ti katoličani se niso zavedali, da Sveti Duh veje tam, kjer sam hoče. Z veliko ponižnostjo, toda z brezmejnim zaupanjem v Boga in njegovo pomoč je papež Janez XXIII. vzel v svoje roke krmilo mogočne ladje Kristusove Cerkve. Začel je pogumnp sejati seme božje besede. Svojo setev je zalival z obilno molitvijo, s svojo izredno dobroto in ljubeznijo. Znal je zabrenkati na tiste strune, ki so našle v človeških srcih najgloblji odmev. Vedel je, da so nesrečni ljudje na zemlji dobrote in ljubezni najbolj potrebni. S svojim očetovskim srcem ni osvojil samo katoličanov, ampak tudi druge kristjane in razorožil celo nasprotnike. Njegovi izredni dobroti se niso mogli ustaviti, ampak so ji odpirali svoja srca in jo hvaležno sprejemali. Dali so mu ime „papež Janez Dobri". Njegovo izredno ljubezen do človeške družbe nam posebno dokazujeta okrožnici „Mati in učiteljica" in „Mir na zemlji". S tema okrožnicama je papež Janez XXIII. posegel v vse globine življenja današnje človeške družbe. Opozoril je na vsa važna pereča, zapletena vprašanja, ki ogrožajo njen obstoj. Toda ni opozoril samo na ta vprašanja, ampak je tudi dal jasna navodila, kako naj se v časni in večni blagor vse človeške družbe rešijo. Z omenjenima okrožnicama je pridobil Cerkvi in njenemu socialnemu nauku izreden ugled. Ves svet ju je hvalil in občudoval. Njegovo najvažnejše delo pa je sklicanje vesoljnega cerkvenega zbora. Tudi prejšnji papeži so mislili nanj, pa se ga niso upali sklicati. Papež Janez XXIII. pa ga je sklical in začel. Vrgel je seme v zemljo. Z njim je hotel Cerkev in katoličane preroditi s Kristusovim duhom, vse ljudi opozoriti na Cerkev in jim jo približati, obenem pa pospešiti zedinjenje vseh kristjanov v Kristusovi Cerkvi. Toda sredi ogromnega dela je papež Janez XXIII. zbolel in umrl {3. junija letos). Toda že 21. junija je prvi kardinal diakon v Rimu sporočil vsemu svetu, da je izvoljen novi papež. Kardinali so namreč izbrali za Kristusovega namestnika na zemlji milanskega nadškofa in kardinala Janeza Krstnika Montinija. Božja Previdnost ga je 30 let pripravljala na najvišjo službo v Cerkvi. Ko je bil še mlad duhovnik, je že dobil odgovorno službo v vatikanskem državnem tajništvu, kjer ZA FANTE: Izobražen fant V nekaj odlomkih smo govorili o dekliški lepoti. Saj je to tako tesno povezano z dekliškimi problemi. In videli smo, da je tudi te probleme treba znati prav reševati, jih spraviti v sklad z zahtevami Onega, ki je početnik vseh darov in zmožnosti. Pa tudi fantom je treba dati nekaj pobud, da bo njih življenje bogato in plodno. O lepoti njim govoriti, bi bilo verjetno zgrešeno, čeprav jim okusa za lepo nikakor ne smemo odrekati. Toda vse bolj ,.fantovsko" je, če se fant zanima za to, kar je koristno, kar je v zvezi z izobrazbo, napredkom. Zato bodi par odstavkov posvečenih fantom, ki hočejo veljati za modre, pametne, izobražene. Staroveški Grki so že stoletja pred Kristusom postavili človeku za življenjski vzor negovanje telesa in vzgojo duše. Imenovali so ta dvojni cilj „kalogathia“. „Kalos“ pomeni lep, „agathos“ pa dober; torej lepota telesa in dobrota duše, oboje združeno v ubrano enotnost. Povsem pravilno so spoznali, da ima človek dušo in telo. In za dosego svojega življenjskega ideala mora posvečati skrb obema sestavnima deloma svoje narave. Podobno je tudi starim Rimljanom v prvem stoletju po Kristusu zapel poganski pesnik Juvenal, da je bogove treba prositi, „da bo zdrav duh v zdravem telesu". Prvenstvo ima torej duša. Telo je posoda zanjo. Glavna skrb gre duši; a tudi telesa ne smeš zanemarjati. Ne smeš zanemarjati zunanjosti, ker zaradi tega lahko trpi tudi notranjost. Le prerado pa se zgodi, da se zlasti mlad človek preveč vda športu, ki se lahko sprevrže v pravcati kult telesa. To je znak, da smo zgubili prave življenjske nazore ter smo ob zgrešenih smernicah zašli na materialistično stranpot. Človek kot družabno bitje sprejema vzgojo in izobrazbo od svoje okolice. V domačem okolju je ves ta vpliv domač, ponaj-več še slovenski. Vsa okolica diha domačnost, ki ima svoje temelje v tradiciji. Tako raste mlad človek iz slovenskega doma in krščanske družine. Prve temelje izobrazbe črpa v domači hiši, farni cerkvi in šoli, v kolikor ona gradi na narodni tradiciji. Po izstopu iz šole je odločilne važnosti, da se fant priključi ver-sko-kulturnim organizacijam in se posveti kulturnemu delu s petjem, igranjem, športom in podobno. Važen pripomoček k temeljiti izobrazbi je veselje do knjig; čitanje knjig in revij ima čudovit učinek. Načitan človek poseduje neprecenljiv zaklad. Marsikaj, kar je mlademu človeku ideal, združen z velikimi žrtvami in stroški, v poznejših letih izgubi veljavo, znanje pa mu je zvest spremljevalec skozi vse življenje. Izobražen fant še vedno uživa ugled! Zares je vredno, da slovenski fant vsaj toliko žrtvuje za izobrazbo svojega duha, kot za šport ali kaj podobnega. Tlcož. s fcavami! Fraze so prazne in zveneče besede, ki največkrat ne prihajajo iz srca. Navadno so nekaj priučenega, brez globlje vsebine. Poslužuje se jih diletantizem, ki v puhlih frazah oznanja svojo modrost. Imajo pa fraze moč, da nevedne in lahkoverne očarajo, zapeljejo. Seveda je prav, če se tudi resnica podaja v lepih besedah. Toda besede se ne smejo vrivati namesto resnice in za resnico. So pa ljudje, ki se delajo silno učene, a učene so le njih besede, če pa hočemo tem besedam priti do dna, se pokaže, da sploh nimajo nobene podlage; videz je globokoumen, notranjščina pa je prazna. Navadno taki ljudje sami niti ne razumejo tega, kar govore in pišejo. Fraze, same fraze! 2e stari kitajski modrec Konfucij je baje dejal: „Vrnite besedam njih pravi pomen!" Papež Pij XI. pa je poudaril isto: „Vrnite rečem njih pravo poimenovanje!" Le v zmešnjavi pojmov je frazerstvo možno. Koliko je besed, ki se rabijo kot fraze, ne da bi se določil njih pravi pomen. Kako zelo se n. pr. zlorabijo besede svoboda, pravica, kultura, demokracija, socializem, da imenujemo samo nekatere. Prav tako pa se tudi premnogokrat resnično stanje zakriva s frazami zlasti v političnem življenju. Najhujša zločinstva in pomori tisočev nedolžnih ter kazenska taborišča se opravičujejo s frazo napredka, progresivnosti, graditve socialistične družbe. Isto se dogaja tudi v umetnosti, znanosti in celo filozofiji. je bil najožji sodelavec papeža Pija XII., : potem pa svetovalec in pomočnik tudi papeža Janeza XXIII. Drugi dan po izvolitvi je novi papež Pa- ; vel VI. že govoril kardinalom o svojem de- ; lovnem načrtu. Z brezmejnim zaupanjem v božjo in Marijino pomoč prevzema službo ; vodstva katoliške Cerkve. Nadaljeval bo delo svojega velikega prednika, papeža Ja- > neza XXIII. Izpeljal in končal bo vesoljni cerkveni zbor. Preuredil bo zakonik cerkve- ! nega prava, da bo bolj odgovarjal modernim razmeram. Vsem ljudem bo dober pastir in skrben duhovni oče. Posebno bo ljubil dušne pastirje in vernike, ki nimajo svobode. Misijonarji mu bodo dragi kakor punčica v očesu. Odpiral bo svoje srce mladim, učiteljem, časnikarjem, znanstvenikom in državnim poglavarjem, zlasti tudi obrtni- 1 kom, rokodelcem in delavcem. V Milanu se , je za delavce tako zanimal, da si je pridobil naslov ..delavski nadškof". Končno bo ljubil vse trpeče: bolnike, reveže, preproste, ponižne duše, begunce in izseljence. Za vse delavce je posebno razveseljiva napoved novega papeža, da bo z veliko vne- ; mo učil in širil socialni nauk Cerkve in delal za mir in za zedinjenje vseh kristjanov. Gregor Mali Jz filmskega sneta SORAVA PRVIČ V FILMU Kot je že znano, se je bivša perzijska kraljica posvetila filmu, kar je med Perzijci povzročilo mnogo nevolje. Prvi njen velik nastop bo v filmu „Carica“, v katerem bo prevzela vlogo Katarine Velike. To je povedal Italijanski filmski producent Di-no de Laurentis, režiral pa bo film Alberto j Lattuada. Film bodo začeli snemati sredi prihodnjega leta v Jugoslaviji. TELEVIZIJA OSVAJA UMETNOST V Tokiu so ugotovili, da postaja televizija prava velesila sveta. V nekem tamoš-njem strokovnem listu so zapisali, da je že 132 milijonov televizijskih sprejemnikov v obratu v 86 deželah sveta. Vseh televizijskih oddajnikov pa je na svetu 3672. V prihodnjem letu bo 17 nadaljnjih držav dobilo televizijsko omrežje s 24 oddajniki. Prvo mesto zavzemajo seveda ZDA, kjer je v obratu 58 milijonov sprejemnikov in deluje 550 zasebnih oddajnikov. Poleg teh je še 62 oddajnih postaj, ki oddajajo zgolj kulturne in vzgojne programe. FESTIVAL V MOSKVI Na moskovskem mednarodnem filmskem festivalu je prejel prvo nagrado Fclinijev film „Osem in pol" Tretjo nagrado je prejel jugoslovanski film ,,Kozara“. Festivala se je prvič udeležila tudi večja skupina a-meriških filmskih umetnikov in je zlasti Dany Kaye postal zelo popularen, ko je na javni prireditvi poleg ameriških zapel tudi eno rusko pesem. Helena Haiuschka: 16 LAMOTSKI 'hipnih To je bilo preveč smešno. „ Sovražnik" je osupel, rdečica je oblila obraze. Neki mali Parižan, Fifi po imenu, je s prstom pokazal na smešne hlače — hlače pa, bodi jim odpuščeno, so nato pokazale svojo zadnjo stran, na kar jim je užaljeni Parižan zaklical „Boš“. „Schwein,“ je odgovoril Dunajčan. Kaj pomeni „boš“, kaj „švajn“, ni nihče vedel, vsak je pa pod tem sumil cel svet zaničevanja. „Boš, boš, boš," so kričali nekateri glasovi, „vol, osel, kamela, dromedar, krokodil," je donelo sem ter tja in že so si vsi bili v laseh. Bil je krasen boj. Nihče se ni bojazljivo zadaj skrival, videti je bilo, da je izročilo ali predanje v korenjačkih. Fifi, junak, je bil napadel največjega nemškega plavolasca, bevskal je okoli njega kakor mali kužek pinč okrog psa bernardinca, skočil mu je med noge, plezal kvišku po njegovih nogah, spretno in naglo se mu je izmuznil iz prstov, tako da se je Nemec v najboljšem primeru še mogel braniti. Za to so se pa bile irhaste hlače z Dunaja zmagovito obnesle nasproti tistemu, ki je nosil patenta vredne motvozne naramnice, tako da se je Tintin v svojih gatah ali spodnjih hlačah z eno hlačnico skoraj moral umakniti. Boj je divjal dalje. Zaman se je voditeljica, smrt prezirajoč, vrgla med junake, dobila je le modre lise od bunk. Otroci so bili pripravljeni umreti za domovino. Župniku pa je šinila pametna misel v glavo. Svoj modri dežnik je potegnil iz ovoja ter mlatil ž njim, kar je mlatiti mogel, tolkel je po prijatelju in sovražniku, tako kakor naš Gospod Bog daje dežiti na pravične in krivične. To je izdalo. Krdeli sta se morali pred svetlim orožjem skupno umakniti in zapustili sta bojišče, posejano s pisanimi zmagovalnimi zastavami. Tako je potekel „praznik sprave" pravzaprav ne povsem tako, kakor bi si bilo želeti. * Odslej je bil naš župnik previdnejši, skrbel je najprej, da se krdeli navadita od daleč na svoj medsebojni pogled. Pri igri si otroci niso več prišli tako blizu, da bi se spet mogli zagrabiti za ovratnike, toda vsekakor zadosti blizu, da so se mogli opazovati med seboj. V obeh taboriščih je vladala častiželjnost, da bi se nasproti sovražniku ižkazali, češ da ga v vseh rečeh prekašajo. Pogrešali so drug drugega, če so se morali igrati, ne da bi jih drugi pri tem opazovali. Brez dvoma so bili Francozi bolj živi, bolj iskri in odločili so se hitreje za kako početje, toda Nemci so pa spet imeli več smisla za šport ali določeno igro, več discipline ali redoljubnosti, več temeljitega znanja. Francozi so bili intuitivni ali gledajoči, Nemci refleksivni ali razmišljajoči; Parižanom sta bila šport in telovadba prav- zaprav tuja, toda bili so rojeni akrobati ali vrvohodci, ki se ničesar niso ustrašili. Nad vse so ljubili nevarnost ter se igrali s tem. Nemci nikoli niso izgubili cilja iz oči; vsaka kretnja je bila preračunana na določeno namero, znali so podrediti osebno častiželjnost splošnemu uspehu v korist. Prijetno je bilo tudi opazovati razloček v obnašanju otrok v obeh občinah. Navihanci so bili vsi. Ali naj so Parižani utegnili narediti karkoli, za nje se je vse ugodno izteklo. S čudovito ljubkostjo so se izmuznili iz vsakega položaja, ki bi jih utegnil osramotiti in spraviti v Slab glas. Kakšen dovtip, smehljaj, priliznjena beseda, in vse je bilo spet dobro, če je kateri berlinski mladec prav isto storil, je žalostno ostal v stiski in zagati. Naj je poskušal kakorkoli, da bi se opral ter opravičil, ga je vseeno zadelo osramočenje. Večinoma niti poskusil ni. Francozi so znali ravnati z ljudmi in priznati jim moramo: bili so tudi postrežljivi in zaupno domači. Naravi in živalim so pa ostali tuji. Povsem drugače Nemci. Ljudem so se le plaho približevali, namesto tega so pa bili eno z božjo lepo prirodo in tudi veliki prijatelji ter ljubitelji živali. Nikoli ni bilo videti, da bi kdo izmed njih mučil kakšno žival ali cvetlice trgal na koščke. Samo po sebi umevno je, da je voditeljica prisegala na svoje Francozke, Avstrijka pa na Nemce. Župnik je pa nad obojimi stal blagoslavljajoč in vzdihujoč. Zaupal pa je samo še na — čudež božji. čudovita ter pomenljiva so pota Gospodova: čudež se je zgodil. Preden pa bom to reč pripovedovala, mi dovolite, da vam predstavim kraj dejanja. Komaj boste verjeli: to je gnojna jama Nar-dinove mame. Dokaz za to, da najbolj žlahtne cvetlice morejo na gnoju uspevati; sploh pa temu dejstvu rastlinoslovje nikoli ni oporekalo. Nekega dne torej je bila imenovana jama odprta, smrdela je v svoji kakor bre-1 zno globoki črnini. Višji hlapec je bil pozabil zapreti železno omrežje, potem ko je polival na vrtu z gnojnico. Na stotine ko-vinasto modrih muh je brenčaje letalo okoli tega veselega dogodka in nepremagljivo pri-1 vabilo male Francoze. Kar mika mesarsko muho, to ne pusti pravega pariškega fan-' talina nikoli hladnega. Na robu čepeč, so si ogledali črno globočino, metali noter kamne in se blaženo radovali, če je pljusknilo tako visoko, da je enega izmed njih zadelo. Ko je bila ta igra zadosti dolgo trpela, so s tekom in zagonom skakali čez ja-; mo, od enega roba do drugega. Tudi najmanjšemu se je posrečilo ... zakaj iz daljave, polne spoštovanja, so jih vendar Nemci gledali. Le-ti še nikoli niso bili poskusili tako nevarne zgodbe. S smehom in šalami so jih Francozi izzivali. Nemci so mahedrali bliže — Francozi so se odstranili, na videz malomarno. Nemci naj le poskusijo, če bodo zmogli kaj takega. Justav, berlinski mladec, korenjak, dolg kakor drevo, je kot prvi izzval usodo, z zaničljivim smehljajem na ustnicah. Ne da bi se količkaj zaletel in zagnal, je skočil z obema nogama — v gnojnično jamo. En sam prestrašen krik — njegovi spremljevalci so P*!*S*A*N*0 * B*R*A*N*J* E ŽENIN V KADUNJAH ZGODBA IZ DOMAČIH HRIBOV Ravnjakov Tonč z Raven je bil res sre-čen: mlad je bil, postaven, imel je velik grunt brez dolgov — oče mu ga je že pred leti izročil —, njegov svet je bil rodoviten, po petnajst repov je imel v hlevu, povrh še zmeraj nekaj denarja v skrinji, tudi glave je bil bistre in dober gospodar. Ena reč pa ga je kazila: Bil je neroden 'in strahopeten in se je ljudi bal. če si videl Tonča med znanci, si menil, da je bolj živ in pogumen kakor vsak drug. Smejal se je in šalil, da mu jih ni hotelo zmanjkati; kakor hitro pa je stal pred kakim neznancem, mu je jezik v ustih zamrznil, oči pa je pobesil in si jih ni upal dvigniti. Če ga je še celo kak tujec nagovoril, tedaj je kar ves zardel, ječal je in bleknil prav kako neumno, z rokami pa od same zadrege ni vedel kaj početi. Pri Ravnjaku bi bila že davno potrebna mlada gospodinja. Stari Ravnjak je mladega zmeraj bolj naganjal, naj že pripelje ženo na dom. Tonč je sicer imel že dalj časa Rutnikovo Jerčko, čedno dekle iz Bistre, na piki. Toda najsi je še tako meril nanjo in si jo želel, tega poguma pač ni imel, da bi jo bil vprašal. Stari Ravnjak je videl, v kaki stiski je sin; odločil se je, da bo s starim Rutnikom ; sam opravil in tako sinu olajšal snubitev. Tisti teden pred svečnico je šel v Bistro in ga ves dan ni bilo nazaj. Ko se je pozno na noč vrnil, je bil Židane volje. Poklical je sina in mu dejal: „Tonč, zdaj pa ne smeš več odlagati! Na 1 svečnico te morajo z Jerčko oklicati." Tonč je stopil korak nazaj in je zaječal: „Mene? Na svečnico?" „Da, tebe in Jerčko." „Ko bi bilo Jerčki prav in staremu!" ža Mit mifa Otroška. — Mama vidi, da Petrček jč čokolado, in ga vpraša: „Kdo pa ti je ku-Pil čokolado?" — „Sam — z denarjem, ki si mi ga dala za pisemsko znamko." — Ali nisi kupil znamke in je nalepil?" — „Ne, saj ni bilo treba! Pismo sem tako spretno yrgel v nabiralnik, da ni nihče opazil, da je brez znamke," se Petrček odreže. Najlepša muzika. — Oče in sin sta čakala na kosilo. Obetali so se jima zabeljeni koruzni žganci, ki jih je mati pravkar pripravljala. Ko so bili že v skledi, jih je polila z vročo mastjo, da je močno zašumelo. »Vidiš, fant, to je pa lepa viža," pravi °če. — it2e, že, samo prekratka je!" zavzdihne sin. ,.Mislim, da se ti ni treba bati." „Pa jaz z Jerčko še nisem govoril." „Boš pa zdaj moral! Glej, da boš prav zinil!" „Pa Rutnikovi bodo gledali! Saj si nismo dosti znani." „šleva, ti! Naj gledajo, saj se ne boš stajah Sicer pa sem ti že jaz pot pripravil. Danes sem bil tam; boš videl: šlo bo ko namazano." ,,Kaj? Tam ste bili? Ali je Jerčki po volji? Ali me mara?" „Meni se zdi, da ji je prav. Več jo moraš pa sam vprašati, saj zaradi tega boš šel tja." „Ali boste šli z menoj?" „Kaj še! Svoje sem opravil. Snubiti moraš sam." „Kako pa moram?" »Nedeljsko se pač obleci, pojdi k Rutni-ku in ga prosi za dečvo!" »Kako moram reči?" »Ali si šele včeraj prišel na svet, da ti je treba tako rekoč žlico v usta nositi? To si grede namisli, kaj boš rekel! Pri takih rečeh je glavno, da besede lepo postaviš." Tonč je pobesil glavo in je gledal plaho v tla. Staremu se je skoraj zasmilil; zato je dejal čez nekaj časa: »Nikar si ne delaj takih skrbi! Bo laže, kakor si misliš. Ko boš v hišo stopil, pozdravi, potem bo že beseda dala besedo." »Pozdraviti?" »Da, reci: Dober dan! ali: Dober večer! Potem se jim bo že posvetilo, ko te bodo videli v nedeljski obleki. Bodo že oni začeli. Nekaj časa sta oba molčala. Nazadnje je vprašal sin: »Oče, ali ne bi bilo še dovolj zgodaj, če se o Veliki noči oženim?" „Ne,“ je odgovoril stari odločno, »zdaj o pustu! Hočem! Jutri boš šel in boš opravil. To je moja zadnja beseda. Zdaj pojdiva večerjat!" * Drugi dan se je nagibal h kraju. Mračilo se je. Počasi je šel Tonč proti Bistri. Bil je pražnje oblečen, svojo najboljšo obleko je imel na sebi. Kar dobre volje je bil. Oče ga je pri odhodu še vzpodbudil in zdaj je tudi sam verjel, da bo res šlo vse po sreči. Lepo si je tudi namislil, kako bo rekel, ko bo Jerčko zasnubil, in je besede vso pot ponavljal. Vtem je prišel v Bistro. Zdaj je stal pred Rutnikovimi durmi. V hiši je gorela luč, čul je govoriti. Zdaj pa, ko je napočil slovesni trenutek, mu je srce spet »ušlo v hlače". Gotovo je že desetič prijel za kljuko, ali srce mu je tako burno tolklo, po hrbtu mu je letelo vroče in mrzlo, da je postal čisto zbegan. Sezul si je čevlje, da bi ga notri nihče ne čul. Nekaj časa je okleval. Že jo je hotel pobrisati, tedaj se je spomnil očeta. Ves obupan je pritisnil kljuko, duri so se odprle. Iz sobe je zaslišal molitev; bili so pri rožnem vencu. To mu je bilo po volji. Zaprl je duri in obstal v temni lopi. Počasi bo že šlo, si je prigovarjal. Vtem so v sobi umolknili. Moški glas je rekel: „Duri so se odprle." „A, to se vam le zdi," je odgovoril mla-dikast glas. „Ne, razločil sem. Jerčka, poglej!" Tonč se je silno ustrašil. Na prstih se je splazil pod stopnice in se je skril v kot. Dekle je prišlo s svečo, se je ozrlo, stopilo k durim in jih odprlo. »Nikogar ni," je zaklicala v sobo. „Zakleni! Vedno se potikajo kaki brezposelni okoli," je ukazal oče. Dekle je zaklenilo, ključ je zaškripal, po- Bajta je bila ozka in stara. Tujec je strahoma stopil vanjo, zakaj zidovi so križem kražem popokali, stene so se nagnile kot starec, ki ga starost vse bolj ključi, nagniti tramovi so lezli k tlom. Bajta je bila kot revna, umazana igračka, prilepljena k veliki, novi in ko sonce svetli trgovini vaškega trgovca. Ta je že desetkrat preklel to sramotno beračijo, pa ni nič pomagalo. V bajti sta prej ko slej živela starca svoje tiho, skromno življenje. Vstajala sta navsezgodaj, hodila na svojo njivico v breg, gonila past kravo edinko, vsa trudna zvečer odmolila rožni venec pa mirno in vdano legala spat. Dan za dnem tako. Enkrat, včasih dvakrat na dan se je pokadilo iz razdrtega dimnika — znamenje, da sta mož in žena še pri življenju. Pozimi je bajto malo pogrela kravica, malo pa čoki in suhljad, nametana pred vrati, čoke je z velikim naporom izruval mož, suhljad je potrpljivo nabrala žena. Tako sta se grela ob starem, očrnelem ognjišču. * Zdelo se je, da bo za večno tako. Tisto zimo pa je osemdesetletni starec Matija obležal. Žena Tona, ki jih je štela pol desetletja manj, mu je stregla, kuhala čaje. Dvignila ga je na noge, a takrat je legla sama. Ležala je v edini sobi in strmela v leseno tramovje nad seboj, od koder so vdano viseli živorumeni storži koruze, nekaj ovenelih grozdov in kos svinjine. Matija je torkljal okoli nje, popravil strgano plahto, ponudil lonček kamiličnega čaja pa se počasi, previdno, momljajoč sam s se- tem se je vrnila v sobo in molili so dalje. Tonču ni bilo lahko pri srcu, ko je čepel pod stopnicami. Kaj zdaj? Da bi po rožnem vencu stopil v sobo in zdrdral, kar si je za snubitev zložil? Ne, nikakor ne! Ljudje bi si bogve kaj mislili; še za tata bi ga spoznali! Da bi kar zbežal? Pa bi ključ zaškripal in, če bi ga na begu ujeli, bi bila sramota še hujša. Preudarjal je sem in tja, pa ni našel nobene poti. Nazadnje se je odločil, da bo v svojem skrivališču počakal, dokler ne pojdejo vsi spat, potem jo bo pa prav hitro odkuril. Rožni venec so odmolili, spat pa se Rut-nikovim še ni mudilo. Smejali so se in šalili še dobro uro. Tonču se je zdelo, da ne bo konca. Ko so se ženske spravile v gornje kamre, so tudi moški iztresli svoje pipe in se podali k počitku. Vse je bilo tiho. Zdaj je prišel Tončev čas. Splazil se je k vratom in jel za ključem tipati. Toda — kri mu je obstala v žilah — nikjer ga ni bilo najti. (Konec prihodnjič) boj, zopet odpravil po nerodnih, visokih, iz neobdelanega kamna postavljenih stopnicah v spodnji prostor. »Bo ali ne bo? Bo ali ne bo?“ je vprašal kravo, ki je zadovoljno prežvekovala in ga radovedno pogledovala iz svojega kota. »Kakor bo božja volja," si je odgovarjal sam in doložil k dogorevajočemu ognju. Prišel je duhovnik — mlad in rdečeličen kakor češnje sredi pomladi. Z Bogom je ^pravil njo, z Bogom je spravil njega. In je molil za dvoje duš in za dvoje dogorevajočih teles. Najprej je usahnila ona, nekaj dni za njo še on. Mirno in vdano — brez zaskrbljenosti, ne da bi koga vznemirjala. Prodali so kravo, prodali so bajto z njivico in so plačali pogreb. * Ni bajte več. Tam, kjer je stala, je trgovec pozidal novo gostilnico. Imoviti, surovi ljudje v njej sedč, se opijajo in se o vsem mogočem vreščeče prepirajo ... Izšla je NOVA DRUŽINSKA PRATIKA za prestopno leto 1964 z bogato vsebino. Dobite jo pri poverjenikih in v naši knjigarni. Toplo jo priporočamo! Družba sv. Mohorja v Celovcu. ^ STARCA se razpršili in klicali na pomoč. To uro je bila vsa vas pri delu na polju — klicev ni sbšal nihče. Tintin, Parižan z motvozno Naramnico, je hitro pritekel, se zleknil ob r°bu jame ter stegnil in pomolil navzdol svoje roke. Dolgi Justav je v svoji temni 0lnaki naredil obupne plavalne kretnje, ni Pa mogel doseči ter prijeti rok, pomoč nu-i dečih — manjkalo je pol metra. »Držite me za noge," ukaže zdajci Pa-r‘žan in se dd z glavo naprej spuščati na-; ^zdol, medtem pa ga njegovi prijatelji krčevito drže za noge in za hlače. Tako je ravno še dosegel Justavove roke. Tačas je Pa bil mali Fifi privlekel neko lestvo. Le-so spustili navzdol in tako je bil dolgi . ustav spet spravljen na dnevno svetlobo lri z njim vred njegov reševatelj Tintin. Kot zamorček je prišel Justav ven iz ja-me- Tintin je bil pa vijoličast v obraz, roke 's° bile nabuhle, komaj je še mogel dihati, bri mu je iz nosa tekla in bil je zelo omam-ien. Dolgo je trajalo, preden se je spet opo-Togel. Toda potlej so ga proslavljali kot Junaka in ,,zamorec" Justav iz Berlina se je oklenil okrog vratu. » Camerade, camerade,” mu je zagotavljal intin ter ga ginjen potrepljal po ramah. Nato sta šla skupaj pod vodno črpalko, in 0 sta se temeljito osnažila, sta šla na son-Ce> da ju je peklo in osušilo. Oba tabora ?a se zbrala okoli njiju ter si tiščala nos. . °bila sta tudi novi imeni. Dolgi Justav se Je 'menoval »Jauchenfatzke" in njegov re-ltelj »la Melasse". . č)d te ure sta „Jauchenfatzke“ in pa »la Melasse" postala neločljiva prijatelja. Zakaj na nobeno reč se Francoz bolj ne naveže kakor na človeka, kateremu je smel viteško pomagati in Nemec ne pozna ni-kake večje sreče kakor zvestobo. Našli so se. Mali Fifi se je bil seveda pridružil največjemu Dunajčanu, dal se je nositi od njega na ramah ali štuporamo ter mu je zato podaril lepo stekleno kroglo. Kmalu so začeli reči sploh zamenjevati med seboj. Kar se je le našlo v preluknjanih žepih: razglednice, znamke, špagat ali motvoz, gumbi, denar in nožički, vse je spremenilo lastnika. Kmalu so si med seboj povedali tudi prve misli s posnemajočimi kretnjami. Irhaste hlače ... vezena naramnica ... „Qu’est-ce que c’est? Qu’est-ce que c’est?“ Dunajčan je z vojaškim pozdravom položil roko na kapo ter nato pokazal proti nebu: „Grufi Gott!" „On meni," je učeno razlagal Tintin, „najbrž je spomin na njegovega očeta, ki je padel kot vojak." »Pauvre, pauvre!" Potrepljali so ga po rami. Smejal se je dobrodušno. „Was ist das?" (Kaj je to?) Gustav je pokazal na fotografijo, ki jo je bil Tintin potegnil iz svojega hlačnega žepa. »Maman". To besedo so vsi razumeli. Bila je skupna dobrina, najbolj prisrčna izmed vseh. „Voil& mon papa, voil& ma soeur," tako je zvenelo nato sem in tja. Mali Fifi je pokazal podobo lepe žene v krasnih oblačilih. „Kaj je to?" „Qu’est que c’est?“ „Ma bonne amie," se je lagal mali pored-než. „Was ist das?“ Fifi je našobil usta, zasukal oči, stopical in se gugal kakor gospodična ter z roko izročal poljube. „Sein Pupperl," je menil zdaj na pol osupel, na pol začuden Dunajčan. »Bonne amie, poupee, oui oui.“ Fifi je v očeh Nemcev zrastel neznansko visoko. Po osmih dneh takšnega medsebojnega dušnega raziskovanja sta se oba tabora že prav dobro razumela. Tudi so imeli skupen jezikovni zaklad, ki so ga na obeh straneh obvladali, če je bilo kaj komu nadležno, je Francoz rekel nekako tako: „Tsut“ ali »fous moi la paix,“ ali še bolj krepko, prepričevalno besedo, ki je nočem ponoviti, Nemec pa: »rutsch mir den Buckel runter," ali „halt’s Maul" itd. — Kdor je pa bil nasprotno zadovoljen, je imel navado reči: »Ca y est“ ali »Knorke" ali „Dulli“. Zelo navadne rečenice so bile tudi: »Ferme ta queule“, »lialt die Pappen", „oh la-la““, »so, so", »comme ca", »tiens", „los“, »feste druff", »ziag a“. če k temu prištejemo še nekaj švicarske nemščine, Schwy-zer Dutsch", dobimo jezikovno mešanico, ki po jasnosti in krepkosti prekaša vse jezike sveta in ki so jo v obeh taborih izvrstno razumeli. Dolgo časa sta imela Tintin in Justav glavno besedo. To je prišlo od njunih junaških del, od njune velikosti in od njune starosti; nato so ju pa drugi izpodrinili. Eden je bil nekoč pri neki otroški slavnosti segel v roko ce- sarju Viljemu, drugi je bil v Parizu doživel resničen požar. O tem niso mogli zvedeti dovolj podrobnosti, zlasti cesar Viljem je bil za francosko domišljijo vedno nova mikavnost. Pri tem se je sprava zmeraj bolj poglabljala. To so občutili kmetje, zakaj »pariški fantalini", »berlinski mladiči" in »dunajski štrukeljčki" so kmalu sestavili tatinsko drhal, ki je huje divjala kakor pa — Atila blaženega spomina. Blagovolite si le enkrat v duhu predstaviti francoski temperament, združen z nemško temeljitostjo — na roparskih pohodih po sadovnjakih in preko njiv, na katerih je zorel krompir! Naš župnik je imel z vsemi rokami dosti opraviti. Prisilil je otroke, da so se poprijeli rednega opravila. Francoski krušni starši so sprva godrnjali, ker so se bali, da bi utegnili njih piščanci zgubiti nekaj gramov maščobe. Potem so se pa vdali. Pariz, Berlin in Dunaj so se učili obdelovati polje, žeti žito, sušiti seno, napregati konje, živino pasti in krmiti; postali so bolj mirni, navadili so se na tiho življenje in čustvovanje ljudi, ki so združeni z naravo, navezani na prirodo, navadili so se na njih prekašajoči mir v besedi in pri delu. Kmalu so posnemali celo kmetiško hojo, kmetiški slovesni način načeti hlebec in rezati kruh, kmečki trdni nastop, navadili so se po načinu kmetov dvigniti kozarec z vinom do oči ter ga počasi približati ustom, celo naglaševanje in višino njih glasov so posnemali. (Dalje prihodnjič) ..— Pri nas na (Nadaljevanje s 5. strani) BAJTIŠE (Poroka) Pri nas se redkokdaj zgodi kaj posebnega. Pretekli teden pa se je po vasi hitro razširila novica: Birtova Zofi in Gustl Gartner se bosta poročila. Gostilničarka Zofi je po smrti svojih staršev ostala sama in je živo DIJAŠKI MISIJONSKI KROŽEK v Celovcu bo kot vsako leto tudi letos priredil MISIJONSKO AKADEMIJO v nedeljo, dne 27. oktobra 1963, ob 2. uri popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Na sporedu je igra „Indijski siroti", nekaj krajših prizorov in več pevskih točk. Vabimo vse misijonske prijatelje, da se prireditve v čim večjem številu ude-ležč. Vstopnine ni. Prostovoljne darove bomo poslali slovenskim misijonarjem. Dijaki čutila, da človeku ni dobro samemu biti; isto je občutil tudi 62-letni rentnik Gustl Gartner. Poročila sta se na tihem v četrtek, 10. oktobra, v Beljaku. Komaj se je razglasilo, da bosta postala zakonski par, so že prihajali voščilci, nekateri gotovo tudi s tem namenom, da bi pijača iz gostilniške kleti namočila njihova žejna grla. A so se varali. Poročenca sta •namreč sklenila, namesto pijače ljudem dati bajtiški cerkvi precejšen dar v denarju. S tem dobrim delom si bosta gotovo bolje od Boga izprosila varstvo in pomoč za skupno zakonsko življenje. DJEKŠE (Misijonar dr. Mikula pri nas) Na zahvalno nedeljo ali na nedeljo posvečevanja cerkvi ali, kakor nekatera pravijo: na Cahevzovo nedeljo, nas je obiskal naš k koroški rojak preč. g. dr. J. Mikula. Imel je tukaj dve pridigi. Redko poslušajo naši verniki pridige s tako pozornostjo, kakor so poslušali pridigi g. dr. Mikule. Saj tudi ni čuda. Deset let je bil v Avstraliji in potem če eno leto v Ameriki in, če človek obhodi toliko sveta, potem že ve nekaj povedati. Saj nam je posebno Avstralija tako neznan svet. In vendar nudi toliko zanimivosti. Želeti bi bilo samo, da bi nam gospod misijonar kaj napisal v naše liste. Gotovo bi vsi radi in z zanimanjem brali. Saj bi nam bilo skoro vse novo, kar bi napisal o Avstraliji. Koliko pa jih je, ki so že bili v Avstraliji, v tej daljni deželi? Prav redki so in Avstralija nam je prava Indija Koromandija, dežela, v kateri tako rekoč ni zime; dežela, v kateri tako strogo posvečujejo nedeljo in ki ima po mnenju gosp. misijonarja prav zato poseben božji blagoslov. Velika je kakor Evropa, a ljudi ima komaj 11 milijonov: torej kakor kaka srednje-velika država. Seveda, Japonci, Kitajci, Indijci bi jo kmalu obljudili, a teh ne puste noter. Gospodu misijonarju smo za njegov obisk in lepi pridigi jako hvaležni! ŠKOFIČE (Sv. misijon in „protimisijon“) Že leta smo se pripravljali, da bi vsaj nekoliko prerodili naše duše v sv. misijonu, pa je vedno spodletelo. Preobloženi delavec v vinogradu Gospodovem g. Luskar nam je ob misijonu leta 1956 obljubil svidenje ob misijonski obnovi v treh letih. Koroškem____________________ Iz 3 let pa je nastalo 7 let. In hvalo Bogu moramo reči, da je mil. g. kanonik Zechner bil takoj pripravljen prevzeti sv. misijon v naši župniji. Naš župnik je takoj po tej privolitvi prepotoval vso župnijo v rekordnem času 6 dni, razdelil dnevni misijonski red, tiskan v obeh deželnih jezikih, in vse povabil k misijonu. Samo tu in tam je slišal pomisleke zaradi jesenskega dela. Toda protiutež temu je bil: molitveni dan na nedeljo. Duhovniki sosedje bi ne bili mogli priti. In tako je bila najboljša rešitev: sv. misijon od 22. do 29. septembra. Toda glej zgago! Podgano v grozdju — škorca na hruški — muho v močniku! Imeli smo še drugega „misijonarja“ — kot pro-timisijonai*ja. Značilno: bil je tiste dni na vse „Haushalte“ pri nas razposlan letak „Un-sere Heimat“. Kam vodi zaletelost, šovinizem, fanatizem! Duhovnika ščuvajo zoper duhovnika. Upamo, če je upanje še opravičeno, da bo g. župnika Mucherja, ki tako poniževalno piše o svetnikih in papežu, to spametovalo, ter bo spoznal, v kakšno druž- bo je zašel, in zmoto popravil. Kajti, če kaj, potem je bil naš misijon dokaz in odgovor, kje so šovinisti, fanatiki. Vse pridige razen ene (na željo poslušalcev) so bile v obeh deželnih jezikih. Nismo pa videli v cerkvi tistih, ki drugače stojijo kvečjemu zunaj cerkve tudi ob nemški pridigi, oni, ki so verjeli, poslušali „protimisijonarja“. Iz srca smo hvaležni našemu navdušenemu misijonarju. Njegovi nagovori so prišli iz dna srca in našli pot k vernim, stiskanim srcem, čeravno ob neugodnem času, udeležba ni veliko zaostala za drugimi misijoni pri nas. Posebno lep obisk je bil v nedeljo, 22. septembra in v soboto, 28. septembra. Nadvse lepo pa je bilo na naš molitveni dan, t. j. dan vednega češčenja, 29. septembra, ki je bil nekak naš farni praznik. Bila je lepa udeležba pri dopoldanskih službah božjrh in pri večerni ob zaključku češčenja in sv. misijona. Nismo mogli verjeti, da je že konec teh srce in dušo poživljajočih dni. Drugi dan, v ponedeljek, ko smo še naše rajne vključili v naš misijon, je bila cerkev spet polna in podeljenih je bilo 57 sv. obhajil. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU SOBOTA, 19. akt.: 9,00—10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,25—18.45 Na dom obujaš mi spomin ... — NEDELJA, 20. okt.: 7,30—8,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 21. 10.: 14,15 do 14,55 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Kar po domače. — 10 minut za Športnike. — 18,00—18,15 Za naše male poslušalce. — TOREK, 22. okt.: 14,15 do 14,55 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled. — Slovenske umetne pesmi. — SREDA, 23. okt.: 11,15—14,55 Poročila, objave. — Kar želite, za- Šport .NOGOMET: Avstrija — Irska 2 : 3 Pred 40.009 tisoč gledalci je zgubilo avstrijsko državno moštvo v Dublinu nesrečno 3:2. š£ dve minuti pred koncem je bil rezultat 2 :2 in šele tik pred koncem jc padel odločilni gol za domače. Gola za Avstrijo sta ustrelila Koležnik in Flogel. igramo. - ČETRTEK, 24. okt.: 14,15-14,55 Poročila, objave. — Beneški fantje igrajo in pojo. — PETEK, 25. okt.: 14,15-14,55 Poročila, objave. -Od petka do potka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Oddaja Mlaidjevcov: „Novi človek, nov izraz”. - SOBOTA, 26. okt.: 9,00-10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 27. okt.: 7,30—8,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. filmska ocena BaBBKBaHHHMBSSinHBBmBIt Bistrica v Rožu. — Sobota, 19. 10.: Tas Testament des Dr. Mabuse (IVa). (Blazni genij skuša iz norišnice izpeljati zločinske načrte.) — Nedelja, 20. 10. Denen man nicht vergilbt (IVa). (Pri rejenki neke farmarske družine v Teksasu odkrijejo njeno indijansko poreklo, zaradi česar pride potem do krvavih spopadov.) — Sreda, 23. 10.: Tcehauser, Tem-pel, VVolikenkratzer (II). (Barvni, kulturni film o današnji Japonski.) Dobria ves. — Sobota in nedelja, 19. in 20. 10.: Musific am VVorther See (III). (Doživljaji glasbene HOKEJ NA LEDU: KAC — Dynamo Berlin 3:4 Zadnjo soboto je v zelo kvalitetni igri zgubilo Celovško hokejsko moštvo pred 4.000 gledalci 4:3. Kljub zgubi so bili gledalci zadovoljni; čc mislimo, da ima Dynamo Berlin 8 reprezen-lantnih igralcev v moštvu, je rezultat uspeh. Najboljši mož na ledu jc bil zopet Tambelini, ki je ustrelil svoj 13. gol v petih tekmah. Golc so tokrat ustrelili: Kryza, Tambellini, in Puschnik za KAC; za Berlin: Zische (2) Schnitzler in Kliigel. Tambellini pred golom nasprotnika. Iz igre: KAC— Dynamo Berlin 3 : 4. t.' -•. C ‘ .. ,> '■ H , ' ■ fk - 'V' STADLER i - STADLER, 11 € vi. r ■!"j ! I' ______J VOM BILLIGSTEN BIS ZUM LUXUSMOBEL EINFACH ALLES FUHRT EINRICHTUNGSHAUS STADLER EIN BESU C H LO H NT SICH UNBEDINGT KLAGENFURT, THEATERGASSE 4, TEL. 70-4-31 skupine na Vrbskem jezeru. Film z mnogimi popevkami.) — sreda, 23. 10.: Auf Ihr Wohl, Herr Interpol (IV). (Kriminalne pustolovščine.) Miklavčevo. — Nedelja, 20. 10.: Ein Stem fiillt vom Hiramel (Ha). (Umetna d realka na ledu reši neko tevijo na ledu s tem, da se zaljubi v mladega sodelavca te revije.) Pliberk. — Sobota, 19. 10.: Fraucnairzt Dr. Ber-tram (IVa). (Vojak, ki se pozno vrne iz vojne domov, hoče pri svoji nezakonski hčerki, ki ga še ni spoznala, napraviti z zdravniško pomočjo nedovoljen poseg, da bi ji odvzel nezaželenega otroka. Za od rasle s premislekom 1) — Torek, 22. 10.: Das Freu-denhaus von Vokohama (V). (Japonski film, ki hoče pokazati nravno opustošenje, ki ga napravi vojna. Ker film oprošča prostitucijo, ga je treba odklanjati.) — Četrtek, 24. 10.: Scheinheilige Florian (IVa). (Kmečka komedija iz Bavarske o neki zavarovalni goljufiji.) Sinča ves. — Nedelja, in ponedeljek, 20. in 21. 10.: Heut’ spielt der Strauss (IVa). (Film iz življenja v stari Avstriji.) — Sreda in četrtek, 23. in 24. 10.: Der Frauenfresser. — Petek in sobota, 25. in 26. 10.: Das kann jedem passiercn (IV) (Zabavni film.) Št. Jakob v Rožu. — Sobota in nedelja, 19. in 20. 10.: Ein Sommer in Florida (III). (Zabavni film — mnogo petimi.) — Sreda, 23. 10.: Eddie, Tod und Teufel (IVb). (S pomočjo svojih kolegov reši neki londonski taksi-šofer neko Francozinjo iz rok zapeljivcev. Radi brutalnosti z resnim premislekom!) Mali oglasi TRGOVSKI POMOČNIK (POMOČNICA) Službo dobi podjeten trgovski pomočnik (pomočnica), ki je zmožen samostojno voditi podružnico prodaje devocionalij, knjig in papirja. — Pogoji in plača po dogovoru. Ostala pojasnila daje pisar-n a Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Volnene pletenine, ne več porabne, zamenjamo za novo volno. Vzorce in doplačilne pogoje vam pošlje TIROLER HAUSWOI.LE, Wien V., Ein-siedlergosse 50. Uršulin letni semenj: Ne pozabite ob tej priliki obiskati tudi trgovino SATTLER, Klagcnfurt-Celovec, Heuplatzl LAVAMAT II.. Vorfiihrung zu Hause 21. Oktober - 6. November Wenn Sie sich fiir den LAVAMAT interessieren, dann verstandigen Sie doch bitte Ihren Fachhandler. Punktlich zum vereinbarten Termin ejseheint der AEG-Vorfuhrwagen zu einerVVaschvorfiihrung —aufVVunsch auch mit IhrerVVasche! Naturlich kostenlos und unverbindlichl Sie konnen sich dann ganz in Ruhe von den vielen Vorzugen des AEG-Vollautomaten LAVAMAT iiberzeugen. Der Waschvoliautomat von deri aus Erfahrung gut List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Vikiringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. /