Poštnina plačana v gotovini. x Leto XIV., štev. 19$ Ljubljana, sobota 19« avgusta 1933 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposk^ ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. NaroCnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Ob učiteljskem kongresu Ne samo zaradi mladine, M jo vzgajajo v šoli, temveč tudi zaradi splošnega narodnega izobraževanja nam mora biti drag in važen učiteljski stan. Vele-važna pa je tudi učiteljska stanovska organizacija, ki pošilja svoje delegate po desetih letih zopet v Ljubljano na svojo glavno skupščino. Močna in složna stanovska organizacija je učiteljstvu potrebna tudi zaradi njegovih velikih nalog v šoli in pri splošnem narodnem izobraževanju, vsa javnost pa posveča tej stanovski organizaciji posebno pozornost, ker je narodno izobraževanje s pomočjo učiteljstva za narod in državo tako silno važno. Vprašanje intenzivnejšega narodnega izobraževanja je posebno aktualno v onih državah, ki so bile zapletene v svetovno vojno. Povojne generacije so namreč tudi etično oslabele in to se občuti zlasti pri narodih, katere je vojna zaustavila v kulturnem razvoju. Narodno izobraževanje stavi povsod največje zahteve na osnovnošolskega učitelja. Pri nas so bile te zahteve posebno ogrfcmne zaradi tega, ker se je naša država ustvarila na toriščih stoletnih krvavih bojev in ker smo tudi v onih pokrajinah, ki so že poprej imele svoje visoko razvito šolstvo, začeli šele po svetovni vojni svoje svobodno in samostojno narodno in državno življenje. Učiteljstvo se je zavedalo svoje težke naloge in je na svojem prvem kongresu 18. julija 1920. v Beogradu naglasilo med drugim tudi tole: »V zgodovini južnih Slovanov se je začrta nova epoha. Narod enega porekla in pno duše, ki pa je bil skozi veke pod pritiskom sil vzhoda in zapada, severa in ju-jra, ogrožan skozi vse veke do današnjih dni od držav in sil, ki so ga smatrale za svoj plen in za zapreko pri svojih načrtih, izročen vplivu raznih kultur, je vendarle prestal vse strašne preizkušnje ter po tolikih vekih neizmernega trpljenja in žrtev ustvaril svoje narodno zedinjenje. Da bi se ugonobile vse kali stoletnega duševnega, političnega, gospodarskega in verskega raz-edinjenja in tlačenja, morajo pasti vsi predsodki in vse umetno napravljene ograje mt*d nami.« Naše učiteljstvo je ostalo zvesto tem mislim in smernicam prvega manifesta svojega stanovskega udruženja in na svojem obširnem in silno težavnem področju šolskega in izvenšolskega dela je ustvarjalo v pravem pomenu besede čudeže vneme, požrtvovalnosti in junaškega premagovanja vsakovrstnih zaprek. Statistično je ugotovljeno, da odpade na vsakega slovenskega učitelja po več odborniških, najaktivnejših mest v raznih kulturnih, prosvetnih, gospodarskih in drugih organizacijah. Tako je pri nas, kjer imamo močno razvito društveno življenje in kjer delujejo v organizacijah za narodno izobraževanje in njegov gospodarski napredek tudi zastopniki vseh drugih stanov in slojev. Kakor pri nas. tako je tudi v mnogih drugih naših pokrajinah, vidi pa se vendarle, da so učitelji izmed vseh slojev razmeroma najbolj zaposleni pri narodnih, kulturnih, prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Imamo pa v naši državi tudi kraje, kjer predstavlja učitelj sam vso narodno izobraževalno delo in vse to, kar se pri nas deli na področje mnogih organizacij. So kraji, kjer je učitelj duševni. prosvetni in gospodarski voditelj in vzgojitelj vseh prebivalcev. Poleg šolarjev nauči pisati in brati tudi odrasle in vsem mora dajati ono umstveno in moralno oporo, za katero v večjih krajih skrbijo številna, dobro organizirana društva. Narodno izobraževanje, ki ga v toliki meri izvršuje jugoslovensko osnovnošolsko učiteljstvo, je zelo naporno, ker učiteljske šole same ne dajejo prave podlage za tako delo in ker so dostikrat zelo pomanjkljiva tudi navodila oblasti v tem pogledu. Največjo težavo pa dela v mnogih krajih seveda trda ledina. Delo pa vendarle napreduje, presenetljivi so njegovi uspehi tudi na najtrši ledini in ker ima pri tem delu največji, ponekod pa celo edini delež naš učitelj kot mladinski vzgojitelj in kot kulturno nacionalni delavec, so zasluge učiteljstva za narod in državo neprecenljive. V zavesti velika in odgovorne* naloge in težkega dela pa si je učiteljstvo zgradilo svojo stanovsko organizacijo, ki je ena najodličneiših in najvažnejših med vsemi stanovskimi organizacijami v državi. Ona ne rešuje samo stanovskih in strokovnih zadev, temveč daje tudi smernice in vso pomoč pri delu, ki si ga je učitelj stvo v svoji požrtvovalnosti in v svoji narodni in c»r?avljanski zavednosti naložilo daleč preko svojih poklicnih dolžnosti. Od ene do druge glavne skupščine učiteljske stanovske organizacije stavlja resna življenjska realnost nove naloge, da bi se naša. po tolikem trplieniu ustvarjena država obogatila z vsem lepim in dobrim. Kakor je učiteljstvo na svojem prvem kongresu naglasilo, -a so pri reševanju vseh težkih nalog potrebni bratska ljubezen, globoka stanovska zavest, in pravo edinstvo ter trdna in neomajna volja do dela, tako se v ime- BOLGARIJA GRE V HUDE NOTRANJE POLITIČNE BOJE Ustanovitev opozicijske »Stranke Stambolijskega" - Herriotov poset je omajal položaj vlade — Cankov je sam insceniral atentat nase Sofija, 18. avgusta, r. Dogodki zadnjih dni v bolgarski prestolnici so pokazali, da se pripravljajo v bolgarskem političnem življenju zopet velike in važne odločitve. S povratkom emigrantov je bil znova oživljen zemljedelsiki po-kret, kar je izzvalo v bolgarskem političnem življenju značilne pretresla je. Kakor znano so prvič po umoru Stamibolijskega zopet zastopani v vladi zemljedelci. Njihov vstop v vlado je vzbuditi velike nade, da bo bolgarska domača in zunanja politika krenila se-daj v smer, ki jo je nakazal veliki Aleksander Startibolijski. Množice pristašev pa so se morale kmalu prepričati, da zemljedelski zastopniki v vladi nimajo skoraj nobenega vpliva, in so se jim začele zato vedno bolj odtuievati. Nastala je tako v zemljedelski stranki, ki je nastopila še pri zadnjih volitvah enotno, velika razcepljenost. Oni zem-tiedelci, ki so prešli v opozicijo, niso imeli enotnega vodstva ter so se zato delili na več frakcij, ki so se medsebojno deloma hudo pobijale, kakor je to v bolgarskem javnem življenju že običajno. Prizadevanja iskrenih učencev Stam-bodijskega, da bi se ustvarila zopet enotnost z e mil jede teke stranke, so ostala brez uspeha. Preokret v tej situaciji pa je nastopili v zadnjih dneh, ko sta se iz emigracije vrnila v Bolgarijo dva najuglednejša s ot rudnik a pokojnega Aleksandra Stambolijskega, Kosta Todorov i.n Aleksander Obov. Njunim naporom in njunemu ugledu se je posrečilo, da sta združila vse frakcije opozicijskih zemljedelcev v novo stranko, ki ima že danes brez dvoma za seboj ogiromno večino bolgarskega kmečkega ljudstva. Ta nepričakovani usipeh zemljedelskih . voditeljev je razburil nele ono frakcijo zemljedelske stranke, ki sodeluje v vladi g. Mušanova, temveč tudi celotno vladno koalicijo. Splošno se govori, da je položaj vlade zelo omajan. K temu prihaja še dejstvo, ki ga sedaj ni mogoče več prikrivati, da je poset uglednega francoskega državnika, bivšega ministrskega predsednika Herriota v Sofiji, čeprav mu je bil prirejen siprejem v naravnost grandloz-nem obsegu, ostal za bolgarsko vlado brez vsakega uspeha. V tej situaciji smatra zlasti desničarska opozicija pod vodstvom dr. Aleksandra Cankova, da je prišel čas, ko bo zopet ona prevzela vods«tvo bolgarske države in uvedla na novo svoj prosluli »režim železne roke«. ZnačMno je, da se širijo v Sofrji vesti, ka spravljajo včerajšnji atentat na Cankova že v zvezo z opisanimi izipremembami v politični situaciji. Ljudje namreč govore, da je bil atentat na Cankova le komedija, insceniran od Cankova in njegovih pristašev samih. Atentat naj bi bil dokaz, da rabi Bolgarija zopet oster desničarski režim, ki naj bi ga vodili seveda Cankov in njegovi prijatelji. Vsekakor je postala politična situacija v Bolgariji zelo napeta in nujno dozoreva k razčiščenju. Združitev zemlje-delske opozicije Sofija. 18. avgusta. P- S povratkom Koste Todorova in Aleksandra Obova v Bolgarijo so bolgarski opozicijski zemljedelci pričeli znova obravnavati vprašanje o združitvi vseh njihovih frakcij. Zemljedelski pokret ji v zadnjem času zelo zastajal zaradi nesoglasij, ki so nastala med njegovimi voditelji. Nerešljivo je bilo vprašanje, kdo izmed njih naj bi prevzel vodstvo zedinjene zem-ljedelske opozicije- Zelo je oviral akcijo za zd r iži lev tudi Georgije Markov, ki je hotel Razdvojenost velesil podpihuje Nemčijo !->I>li UliO Pogajanja za skupne korake v Berlinu niso rodila še nobenih uspehov — Italija izigrava Francijo in Anglijo Parzi, 18. avgusta r. -Izmenjava misli med Londonom, Parizom in Rimom, ki j*3 postala po povratko ^Daladierja in Macdo-nalda še živahnejša, dosiej v pogledu nadaljnjih ukrepov velesil v zadevi avstrij-sko-nemškega spora ni rodila še nobenih pozitivnih sklepov. Tako v Londonu, kakor v Parizu sicer poudarjajo, da je treba nemudema nekaj ukreniti, ker bi se sicer smatralo oklevanje velesil za njihovo slabost in bo to narodne socialiste v njihovi ofenzivi proti Avstriji le še bolj ohrabnlo. toda glede načina -intervencije se velesile ne morejo zediniti. Dočim se v francoskih krogih nagibajo k energičnim ukrepom, ki naj bi enkrat za vselej napravili konec neprestanemu rovarenjn iz Berlina, se v Londonu za to še ne morejo odtočiti. Res je, da Anglija ni neposredno prizadeta, in zdi se, da se nagibajo v Londonu zopet k stari taktiki čakanja, da bi šli drugi po kostanj v žerjavico. Pakt velesil, ki je tvoril osnovo ptrve intervencije Am-glije in Francije v I erlinu, je stopil sedaj docela v ozadje ter Be sploh več niti ne omenja. Toda Anglija in Francija bi se glede na to, da smatrata obe položaj za zelo resen, morda še sporazumeli, če bi ne bilo Italije. Italija se tudi sedaj, ko so najbolj prizadeti njeni lastni interesi, noče pridružiti skupni intervenciji ter z razgovori le zavlačuje morebitno skupno akcijo Pariza in Londona. Stališče, ki ga zavzema Italija, je tudi glavni predmet razgovorov inad velesilami. V rimskih krogih namreč poudarjajo, da niso posebno presenečeni nad tem, da Nein-čiia ni izpolnila danih obljub. Smatrajo pa. da ne gre za to dolžiti nemške vlade, ker se vodi vsa akcija iz Bavarske, kjer so bili narodni socialisti že od nekdaj najbolj eks-tremni. V Rimu so naziranja, da si Bavarska sama najbolj želi »anšlusa«, ker bi se na ta način okrepi) katoliški element t Nemčiji. Rimska vlada je obvestila francosko in angleško vlado, da bo še nadalje skušala s prijateljskim prigovarjanjem posredovati med Avstrijo in Nemčijo. Zato naj v Parizu in Londonu ne računajo na to. da bi se Italija priključila skupni intervenciji. To stališče narekuje rimski vladi dejstvo, da 60 v Berlinu že začeli sumiti v iskrenost italijanskega prijateljstva; zato se hoče Italija za vsako ceno izogniti vsemu, kar bi maglo ta dvom še povečati. Na drugi strani pa hoče Italija s tem onemogočiti akcijo drugih držav, da bi se na ta način ie bolj poudarilo, da igra samo Italija glavno in nu teh načel sestaja tudi 13. glavna skupščina v Ljubljani, kateri iskreno želimo največje uspehe v prepričanju, da bosta učiteljski stan in njegova organizacija vedno deležna spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti naroda. odločujočo ulogo v Srednji Evropi. Ta razcepljenost velesil bo tudi največ kriva, oe se bodo odnošaji med Avstrijo in Nemčijo še nadalje razvijali taio, kakor ee sedaj, ko predstavljajo vedno d>oii resno nevarnost za evropski mir. Kopica protestov v Berlinu London, 18. avgusta g. Kakor poroča »New Chronicle«, je italijanska vlada včeraj v Berlinu ponovno- protestirala proti nemškim brezžičnim napadom proti Avstriji. Isti list poroča o drugem protestu v teku včerajšnjega dneva, ki ga je vložila Anglija v Berlinu proti ukrepom, ki jih je državna vlada izvedla glede kon-tingentiranja paroplovbe. Razen tega se je pritožila tudi Amerika pri berlinski vladi, ker so narodni socialisti slabo ravnali z nekim ameriškim zdravnikom, medtem ko je sovjetska vlada protestirala zaradi članka, ki je izšel v nekem oficioznem strokovnem glasilu, v katerem se nepovoljno izraža o ljudskem komisarju Litvinovu. Končno je v kratkem pričakovati še protest Francije proti kantingentiranju inozemske paroplovbe. Avstrijska propaganda na Angleškem London, 18. avgusta. AA. »New Chronicle« podaja tole tezo britanskih uradnih krogov: Težave, ki so nastale z nemško-avstrijsko napetostjo, zahtevajo pred vsem zadovoljive ureditve raznih problemov, ki jih je usivaril splošni položaj Srednje Evrope. Sedanje stanje v Srednji Evropi ne more trajati v neskončnost. Ce hočemo, da bo Avstrija v bodočnosti na varnem pred slehernim prevratom, tako nacionalno socialističnim kakor komunističnim, ▼ svojem lastnem kakor evropskem interesu. ji moramo dati svobodno dihati, ji moramo daci motnost znosnega gospodarskega živi jen ia. Če pride avstrijsko vprašanje pred Društvo narodov, se mora to zgoditi v sr'o«ni obliki, ne p* samo v okvirju avstro-nemškega spora. Velesile ne bodo smele niti mogle venomer postavHnti svoi veto taki ali taki ureditvi tega vprašan'n. temveč bo^i morale brez odloga predlagati kaj tnkeaa. kar se d* izvesti v interesu Avstrije i*". Sredni^ Evrope. Premožen??*** *T~~*!skacije v Avstriji Dunaj, 18 avgusta r. je danes f.e izdala navodila za takoišnio Izvedbo vče-raišniih skleoov slede zanlombe nr«*može-nja prntlrežimskim aeltatortem. o'-« o zaplembi premoženja In izgubi državljanstva ne bodo izdajalo sodišča. marveč politične oblasti I. stopnje. Prizadetim se more zanlenitl vse premično in nepremično nremožente. P" (''♦"•edanilh ugotovitvah je število onih, ki bodo prizadeti s tem ukre- za vsako csno postati predsednik združene zemljedelske opozicije, čeprav se Je zbiralo okrog njega le malo pristašev, dočim ostali zemljedelski voditelji niso hoteli pristati, da bi napravil politično kariero na račun njihovih organizacij in pristašev. Danes je končno prišlo do sporazuma o združitvi vseh opozicijskih zemljedelskih frakcij. Združena opozicija se bo imenovala >Uedinjena zemljedelska zveza Aleksander Stambulijski«. V zvezi Markov ne bo eede-loval, ker so mu ostali voditelji odrekli sleherno pravico do vodilne uloge. Zveza je danes izdala manifest, ki izzval v vsej bolgarski politični javnosti prav senzacionalno zanimanje, ker so bili vsi politični krogi prepričani, da sporazum med zemljedelskimi opoziciortalci sploh ni mogoč. Naravno je, da je med vladnimi zemljedelci zavladalo silno nezadovoljstvo. Za sedaj eo v vodstvu zveze Hristov-Sto-janov, Aleksander Obov, Kosta Todorov in Nedeljko Atanasov. Glavni tajnik je Hristo Stojanov, urednik zveznega glasila pa je Nedeljko Atanasov. Značilno je. da ee je novi politični skupini pridružil tidi Jurij Jordanov, stari zemljedelski vodja in bivši minister v sedanji vladni koaliciji Narodnega bloka. Ustanovitev nove zv?ze je povzročila tudi razcepitev zemljedelskih vrst, ki sodelujejo v vladi. Razen Jordanova bo v bližnjih dneh, kakor zatrjujejo politični krogi, izstopilo iz vladne koalicije še kakih 10 zemljedelskih poslancev, ki se bodo pridružili zedinjeni opozicijski zemljedelski zvezi. Preiskava o atentatu na Cankova Sofija, 18. avgusta AA. Preiskava o atentatu na bivšega ministrskega predsednika in vodiitelja »Demokratičeškega zgo-vora-c Aleksandra Cankiova še ni rodila končnega uspeha. V CetinoJbanjji je polici, ja aretirala več osumljencev, toda atentatorja med nijiini ni bilo. Aleksander Cankov je novinarjem rekel, da je atentat delo pristašev zemljedelske stranke v Cetlno-banji, ki so bili nezado- voljni z njjegovim prihodom v ta kraj in oo to nezadovoljstvo tudi javno kazali. Ko je prispela vest o atentatu na Cankova v Sofiijjo, je nastalo med njegovimi pristaši silno razburjenje in ogorčenje. Mnogi med njimi so se zbrali v strankinem klmbu in začeli razpravljati, kaj naj store. Šele, ko se jim je Cankov javil po telefonu, so se nekoliko pomirili. Včeraj je odlpotovalo iz Sofije v Cetino-ba.njo okoh 200 pristašev Cankova z bivšim ministrom in reiervnim generalom Ivanom Ruševomi in poslancem Nikolo Kjamile-vom na čelu, da Cankovu čestitajo k srečni rešitvi in da se mu dajo na razipolazo za obraonbo njegove osebe. V političnih krogih sodijo, da bi utegnile biti posledice atentata na Aleksandra Cankova za razvoj političnega življenja v Bolgariji zelo resne. Atentat le komedija ? Sofija, 18. avgusta č. Bolgarski tisk obširno komentira poizkušeni itentat na Cankova. Zanimivo verzijo podajajo listi, ki Cankoivu niso naklonjeni in ki pravijo, da je Cankov sam dal pobudo za ta atentat, ker bi drugače prav gotovo uspel. Cankov je s tem hotel dobiti argument, da bi lahko nastopil ostreje proti svojim nasprotnikom. Listi podčrtujejo okoliščino, da je izvedba resničnega atentata na Cankova naravnost nemogoča. Razen tega bi njegovim trem osebnim detektivom prav lahko uspelo, da bi dohiteli In prijeli atentatorja, ako bi resno hoteli. Poulični boji v Plovdivu Sofija, 17. avgiusta AA. Zaradi atentata na Cankova so pristaši bivšega predsednika vlade sklicali snoči v Plovdivu javno zborovanje, policiia pa je prepovedala vsako manifestacijo na prostem in je na konjih in peš zasedla trgi kjer bi se imel vršiti shod. Kljub prepovedi so se pristaši Cankova vseeno zbrali v parku pred trgom in nato korporativno odšli v kino »Astorijoc, kjer so imeli javen shod. Po končanem zborovanju so začeli na ulici javno manifestirati. Policija je skušala manifestante razgnaiti, ker pa so se ji uprli, je začela streljati iz revolverjev. Manifestanti so odgovorili s streli iz e-volverjev, nakar jih je naskočila ooliciia na konjih m jih razgmala z golimi sabljami. Več manifestantov je bilo ranlenih. med njimi' nekateri tudi nevarno. Tudi na strani policije je več rančencev; stanje nekesa stražnika je zelo resno. pom vlade, mnogo večje kakor pa se je sprva mislilo, že po dosedanjih podatkih bo zaplenjeno premoženje nad 7000 osebam, večinoma bogatejšim ljudem. Vse to premoženje se bo po odloku vlade uporabilo za pobijanje narodnega socializma v Avstriji. Zaplemba premoženja se nanaša tudi na bivšo narodno socialistično in komunistično stranko in na heTmwehrovske di-sidente. Hitlerjevski izgredi pri pogrebu Solnograd, 18. avgusta, s, V Rauritzu blizu Solnograda je prišlo pri pogrebu bivšega narodno-socialističnega ^deželnozborske- ga podpredsednika Kowaindla do burnih narodno-socialističpih demonstracij. Narodni socialisti so postavili ob krsti pokojnega častne straže v uniformah, ki pa so jih morali pozneje po odredbi okrajnega glavarstva zamenjati s telovadnimi oblekami. Pogreb se je skoraj do zadnjega izvršil popolnoma mirno, dokler ni ob grobu neki navdušeni Hitlerjevec vzkliknil »Heil Hitler!«, kar je dvignilo vso tisočglavo množico, ki je pričela prepevati narodno-socia-listično himno. Ker se je bilo bati večjega nereda, je poseglo vmes orožništvo, ki je šele po trikratni akciji z nasajenimi bajoneti razgnalo pogrebe Borba nemškega režima s tajnimi organizacijami Vsak dan nove aretacije — Talci za tuje zločine — Beg iz koncentracijskega taborišča Berlin, 18. avgusta- AA. Policija je izvršila v Gleiwitzu, Hindenburgu in Beuthnu mnogo hišnih preiskav in zaplenila orožje in razne dokumente. V Gleiwitzu je bilo aretiranih 50 osumljencev, v Hindenburgu 15 in v Beuthnu 13- V Berlinu so ar »tirali tudi tri komuniste, ki so prenašali subverzivne letake. V Stettinu je policiia odkrila 9krito zalogo razstreliv. Dva komunista sta bila kot osumljenca aretirana. Wiesbaden. 18. avgusta. AA. Ker je nekdo ranil hitlerievskega miličnika in krivca niso mogli izslediti, je policija aretirala več ljudi, ki so na glasu nasprotnikov narodnega socializma. Varšava. 18. avgusta. AA. Iz Grodna poročajo. da je pobegnilo več jetnikov iz tamkajšnjega koncentraciiskerra taborišča na Politfko. Mpd niimi je tjdi bivši socialistični poslanec Willoro Nemška radijska razstava Berlin. 18. avgusta. A A. Dopoldne ie minister za nacionalno propagando Gnbb^ls otvoril 10- nemško nacionalno radiofonsko razstavo. GobbMs je v svoiein govoru med drugim om ^ni"! rpdiisko n^slanstvo v narodno ~ socialistični Nemfiii in vladne načrte v tem pogledu. Deial je: >Ho?fm.t radiofo-niio. ki bo š'a vštric 7 li-dstvom. ki bo delala za Hudfitvo. radfofoniio. ki bo onstran nnših me'a «>e7nani^la svet z našimi rni. na^im življ^niem in našo delavnostjo.« Ob zaključku ie Gobhels nfl"lnsil. da bo ta razstava pomenil« začetek novP"a vala pr> mgandp z zgradbo novega ljuds&ega apaia-ta ?301«. Industrija hi rada Izvajala na Kitajsko Berlin. 18. aveusta AA. Razvoj nemško zunanje trgovine navdaja nrizadete nem-šike kroge z velikim vznemirjenjem Zato skušajo najti, k,'er bi le bilo mouoče. novih zunan.iil, tržišč za nemško blago. Ko. kateri industrijski krogi so upali, da b' Kitajska dala nemški industriji kaj perspektiv ln so zato z velikim interesom sprejeli obisk dr. Suna, ki je imel v«»č razgovorov z vodilnimi osebami nemškega gospodarstva. Pri tem je bilo, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, govora tudi o velikih nemških dobavah na Kitajsko. Toda v nems/kih krogih si ne prikrivajo, da bi bilo treba le morebitne nemške dobave na podoben način financirati kakor ruske, namreč, da bi morala nemška vlada jamčiti za nje. Razen tega bi Kitajska zahtevala še daljši kredit kakor sovjetska Rusija; govori se celo c roku desetih let Poljsko povračilo Varšava- 18. avgusta, d. Poljsko obrambno društvo v Vzhodni zgornji šleziji je predlagalo vladi, naj odpravi vsa nemška krajevna imena v Vzhodni zgornji šleziji ter jih nadomesti s poljskimi kot protiukrep proti zamenjavi poljskih krajevnih imen v Zgornji šleziji z nemškimi Žita in Oton obiščeta Rim Rim, 18. avgusta, č. Tukajšnji listi potrjujejo vest. da bo bivša avstrijska cesarica Žita v spremstvu bivšega prestolonaslednika Otona v kratkem prispela v Rim, kjer se nameravata udeležiti verskih svečanosti v okviru prireditev svetega leta. Žita in njen sin bosta ostala v Rimu !e nekaj dni. Papež Pij XI. ju bo sprejel v posebni avdijenci. Lunačarski poslanik v Madridu Pariz, 18. avgusta. AA. Iz Madrida po ročajo. da je sovjetska vlada zaprosila za agreman za bivšega sovjetskega komisarja za prosveto Lunačarskega. ki naj bi postal sovjetski poslanik v Madridu. Pravijo, da je španska vlada dala zaprošeni agreman in se pri tej priliki zelo laskavo izrazila o osebnosti Lunačarskega. čehoslovaki zahtevajo obračun s separatizmom Oster članek vodilnega češkega lista — Zopet enkrat nepotrebna in sumljiva zadirčnost »Slovenca" Pod neokusnim naslovom »Separatistična čreva« je včerajšnji »Slovenec« priobčil še neokusnejši napad na naš list, ki je objektivno poročal o separatističnih izpadih slovaškega patra Hlinke na nitranskih svečanostih. Te narodne in cerkvene slavnosti bi morale biti manifestacija češkoslovaške skupnosti, bojeviti pater pa jih je zlorabil v strankarsko klerikalno ščuvanie. Ogorčenje nad Hlinkovo netaktnostjo je prevzeto vso češkoslovaško javnost in »Jutro« je o tem poročalo po svoji dolžnosti. Vsi asi. listi — izvzeti so seveda Ie slovaški klerikalni in madža-ronski, so obsodili HiMnkov nastop kot škodljiv državi in narodu. »Slovenec« pa si upa zapisati naslednjo trditev: »Čitali smo vse resne in ugledne češke časopise in nismo nikjer našli tistega strašnega ogorčenja nad početjem slovaških klerikalcev, s katerim je zabelilo svoj izvirni telegram naše nad vse resnicoljubno »Jutro«. — Da izpolnimo vrzel, ki je nastala pri »Slovencu« ob čitanju »vseh resnih in uglednih čeških časopisov« in da pokažemo, kje je doma resnicoljubnost, priobčujemo glavne odstavke iz uvodnika »Lidovih Novin« z dne 17. t. m., ki so ga pri »Slovencu« namenoma prezrli, dasi bi v njem lahko našli vse ono »ogorčenje nad početjem slovaških klerikalcev,« ki ga tudi v drugih listih niso hoteli opaziti. Pripominjamo, da so »Lidove Noviny« ravno eden narresnejših in najuglednejših čeških listov. Njihov uvodnik pravi med drugim: »Nepozabni prizor z nedeljske manifestacije v Nytri. ko je fanatični duhovnik, na videz svetnik, v duši pa zabavljaš in ironik, zapeljal tolpo svojih zvestih v revolucijsko vretje, bo postal in mora postati mejnik v razvoju češkoslovaških odnošajev. Za cerkev, domovino in narod — to so običajna gesla, s katerimi si Hlinka pridobiva zaupanje svojih pristašev, v bistvu pokornih in primitivnih ljudi, slepo in nekritično vdanih, prepričanih in verujočih, da duhovni oče, ki je nekdaj trpel za slovaške pravice, ne more ubrati krive poti in da je vse, karkoli dela, kakor po božjem navdahnjen ju edino prava in pravilna kot k razvoju slovaške nar. miš!« in celega narodnega življenja. V njem je divjala strast, mržnja in zloba, ljudstvo pa je verjelo., da je poln svetosti, ljubezni in vdanosti; v njem je vrela kri večnega častihlepnega nezadovoljneža z dušo negacije, ljudstvo pa je videlo v njem neumornega stražarja svojih najvišjih vrednot. Tako je rušil in ščuval ter uničeval globoko slovaško zavest, sejal neslogo v imenu pogrešnega slovaškega nacionalizma in je zaradi svoje odločnosti marsikdaj vzbudil tudi občudovanje kritičnih ljudi. Vendar pa je ostajala vera. da bodo čas in prilike vse uredile in da se umiri s časom tudi kolerik iz Ru-žombe-rka, zlasti ko je v času sodelovanja slovaških klerikalcev v vladi nastalo na Slovaškem razdobje mirnejšega življenja. Toda od leta 1929., ko so bili slovaški klerikalci po Tukovem procesu izločeni iz vlade, ie prišla zopet recidiva notranje slovaške bolezni, postajala je čedalje hurša in dosegla vrhunec z OT>ečaščen?em nedeljskega veli- kega narodnega in cerkvenega praznika. S potnpljenjem in prizamašanjem smo prestrezali izstrelke slovaških avtono-mistov in iskali orožja proti silno se napihujočemu gibanju. Nismo se menili za to, da narodu in ljudstvu, ki je šlo skozi trdo šolo madžarske nadvlade, imponirajo le odločnost in sila, jakost in strogost, trda beseda in udarni čin. Hoteli smo postopen razvoj za ureditev pril?k na Slovaškem in vsak hujši udarec smo smatrali naravnost za greh proti češkoslovaški vzajemnosti in edinstvu. Vedeli smo, da so v državnih in javnih uradih na Slovaškem še vedno Slovaki z madžaron-sko dušo, da se v šolah čujejo ironične opazke o naših narodnih vrednotah in temeljnih idejah naše države, vedeli smo tudi, s kakšnim duhom je prepojen znaten del slovaškega katoliškega du-hovništva in kakšnih nazorov je eden del slovaškega visokošolskega dijaštva, zaslepljen po Hlinkovi demagogiji. Medtem pa so iz avtonomističnega duha ras.tli notranji uporniki, ki so oholo in zoprno silili na dan s svojimi separatističnimi težnjami in se niso brigali niti za notranji red, niti za zakone države. Z nasprotovanjem, upornostjo in grožnjami so hoteli ostati zmagovalci tam, kjer se je treba samo ukloniti in poslušati. Tako je pri njih dozorevala demokracija k anarhiji, disciplina in red sta se preobrnila v razbrzdano strast, katere ost je bila naperjena proti temeljnemu stebru države, proti češkemu življu in proti vsem, ki so iskali razvojno možnost v zbližan ju Cehov in Slovakov ter v edinstvu obeh plemen. Od lanske pomladi se je dvignil ta hudi separatistični in partikularistični val na Slovaškem do o>p a sne višine. In sedaj ni pojenjal niti v trenutku, ki bi imel biti vsemu narodu svet.« Na koncu, svojega uvodnika pravijo »Lidove Noviny«: Gotovo je, da v slovaški krčmi zmaga pri debati tisti, kdor ima kaj fcrepkejšo pest in kdor svojega nasprotnika lahko preje in jač-je zagrabi. To spada k psihologiji Slovaka, da hoč^ videti močnega fanta in čutiti njegovo/krepko roko. Tudi Hlinka bi ne imet toliko simpatij, ako bi ne imel te lastnosti, ki ga povišuje nad fanta iz slovaške krčme. Država bi mogla sedaj prevzeti vlogo tega krepkega dečka, toda treba se je fudii tu držati pedagoškega načela Komenske-ga, ki je svetoval uporabo šibe šele v najskrajnejši potrebi.« Tako torej pišejo »Lidovč Noviny«. Ogromna večina drugih češkoslovaških listov je pisala še minogo ostreje. Mislimo, da bo to dovolj za naše čitatelje. ki lahko iz Citiranih odstavkov razvi-dijo, da je bilo;.naše poročilo ne le točno, marveč ttidi zelo, zelo obzirno, saj je šlo za notrSnio zadevo bratskega naroda. Dovotr pa bo najbrž tudi za gospodo pri »Slovencu«, ki bo menda že vendar eJ&rat uvidela, da ima vedno smolo, kadar se obregne ob »Jutro«. V češčini so Slovaki Slovenci in slovaško je slovensko. In ko smo čitali citirani uvodnik, se nam je pri mnogih stavkih zdelo, da bi tudi v prevodu lahko ostal izraz »slovenski«, pa bi tudi držalo. Zato najbrž se je »Slovenec« tudi tako zelo razljutil. Občinske volitve Kakor poročajo beograjski listi, se bodo občinske volitve v drinski, dravski in du-navski banovini vršile v nedeljo, 24. sep tembra. Vršile se bodo za vse občine, za katere velja novi občinski zakon. Uradno razpis volitev še ni objavljen. Jugoslovenska nacionalna stranka Beograd, 18. avgusta. AA. Uradno se razglaša: Notranji minister je s svojim odlokom it. 28.356 z dne 17. avgusta 1933 na podlagi čl. 12., 13., 15. in 16. zakona o društvih, zborovanjih in sestankih dovo lil, da politična stranka Jugoslovenska ra dikaino kmetska demokracija izpremeni svoje dosedanje ime v »Jugoslovensko nacionalno stranko«. Z istim odlokom so odobreni definitivno redigirani program in statuti te stranke, ki jih je sprejel njen Drvi državni kongres. Naša delegacija na mednarodnem kongresu bojevnikov Beograd, 18. avgusta p. Od 6. do 15. septembra se bo vršila letošnja skupščina Fi-daka v Casablanci v Maroku. Kongresa se udeleži tudi jugoslovenska delegacija. Naši delegati odpotujejo iz Beograda ob pri-četku meseca septembra preko Jesenic. Curiha in ženeve v Francijo in od tam preko morja v Maroko. Primorski akademiki v Skoplju Beograd, 18. avgusta p. V Skoplje so prispeli snoči primorski akademiki iz Ljubljane. Na postaji so bili izredno prisrčno sprejeti. Akademikom so priredili banket v Oficirskem domu. g< Železniški popusti za kongrese Beograd, 18. avgusta p. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično ceno za vožnje z vlakom udeležencem kongresa trgovskih združenj, M se-bo vrSil v Beogradu od 26. do 28. t. in., 75-odstotni popust na železnicah pa bqdo $meli odvetniki, ki se udeležijo mednalbdnega kongresa odvetnikov v Dubrovniku.; Obsodba nove skupine liških »astašev« Gospič, 18. avgtista n. Danes je bila razglašena sodba v procesu proti drugi skupini liških »ustašev«. Glavni obtoženec je bil obsojen na 5, dva nadaljnja obtoženca na 4, dva na 3 eden na eno leto ječe, dočim je bila soobtožena ženska zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Poset nemških hitlerjevcev na Madžarskem Budimpešta, 18. avgusta, č. Nocoj je prispelo v Budimpešto 80 članov hitler-jevskih mladinskih organizacij, ki bodo potovali dva tedna po Madžarski. Mladi hitlerjevci so gostje madžarske vlade. Ob prihodu jih je pozdravil predsednik zveze madžarskih patriotskih društev. Madžarski pevski zbori so zapeli več nemških pesmi, med njimi tudi Horst-NVesselovo himno. Jutri bo hitlerjevce sprejel ministrski predsednik Gombos. Japonci napovedujejo vojno z Rusijo London, 18. avgusta, g. Na zasedanju zavoda za odnošaje na Tihem oceanu, ki se je vršil v Banfu v Kanadi, je napovedal vodja japonske delegacije Nitobe skorajšnji izbruh rusfctr-japonske vojne, predvsem pa končnovel javno premoč Japonske v Vzhodni Aziji, Najbolj pa na Kitajskem in v Mandžuriji. Vsi znaki kažejo, da bo ta vojna izbruhnila^ čim bosta obe državi končali za to potrebne priprave. Da se ta vojna res pripravlja, kažejo najbolj zgovorno mrzlične gradnje vojaških naprav in tovarn v Vzhodnl^ibiriji ter gradnja dru Drug! dan banovinske učiteljske skupščine Ljubljanska sekcija JUU Šteje 3281 članov — V Sloveniji je 700, v vsej državi pa 3000 učiteljev in učiteljic brez službe — Razprave so bile živahne, « stvarne in resne Ljubljana, 18. avgusta. Davi ob 8. so člani sekcijskega upravnega in nadzornega odbora ter delegatje 32 sreskih društev, ki so se sestali že včeraj k banovinski skupščini JUU, spet napo1-nili dvorano Delavske zbornice. Došli so med drugimi že urednik beograjskega stanovskega lista »Učitelj« g. Vujica Petrovič, stara učiteljska veterana višji šolski nadzornik v pokoju g. Gabršček ter šolski upravitelj v pokoju g. Andoljšek Bernard, predsednik sekcije JUU za primorsko banovino g. Grego in še nekateri, ki iih je predsednik skupščine g. Dimnik toplo pozdravil. Današnje zasedanje se je vršilo ves dan do trde noči, s kratkim opoldanskim premorom. Izčrpno tajniško poročilo je podal po-slevodeči tajnik g. Metod Kumelj. Poročilo obsega odmala vso povečano zadnjo številko »Učiteljskega tovariša« in ga \t sprejela delegacija soglasno. V bežnem pogledu posnemamo iz njega, da je rano-vinska sekcija nastopila v &K) primerih za obrambne zadeve svojega članstva. Opravilni zapisnik izkazuje 2700 številk, kar jasno priča o tesnih odnošajih sekciie in sreskih društev. Med letom sta se večkr?t sestala upravni in nadzorni odbor, ki ga tvorilo člani iz vse banovine, tekoče zadeve pa je reševalo ožje vodstvo, ki ga tvorijo ljubljanski člani vodstva sekcije. Med letom se je sestal zbor vseh 33 predsednikov sreskih društev iz naše banovine dvakrat k zborovanju in sicer enkrat v Mariboru, drugič v Ljubljani. V dravski banovini je v JUU organiziranega članstva 3281; naraslo je od lani za 52. Učiteljstvo smatra, da je za prospeh šolstva nujno potrebna službena stalnost, vsa prosta mesta pa se naj razpisujejo. Disciplinski postopek naj s? preuredi tako, da bo imel obtoženi u?.telj pravico pogleda v disciplinske akte ter pravico obrambe. Poročene učiteljice izvršujejo isto delo. kakor ostali njihovi tovariši in tovarišice. zata naj prejemajo iste prejemke in stamrino. Poslovanje današnje skupščine je močno olajšalo včerajšnje zasedanje v odsekih, ki so pripravili predloge za današnje zborovanje. Šolsko-upravni odsek je podal med drugim žalostno sliko nenameščenih učiteljskih abiturientov, ki jih je v naši banovini že 700, v vsej državi pa nad 3000. Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci predlog, naj se vsa prazna učitelj- ska mesta razpišejo, a učitelji, ki so dovršili že 35 službenih let in dosegli V. pla-iilno skupino, naj se upokoje. Grajali so tridi monopolske zvezke, ki so mnogo slabši in dražji, kakor prejšnji iz zasebnih založb. Zato naj se monopol za šolske zvezke ukine. Glede na hiperprodukcijo učiteljskega naraščaja naj se ukinejo vse zasebne učiteljske šole. Pripravljajo se nova enotna pravila za vse banovinske sekcije in centralo JUU. Odsek za spremembo pravil je podal zadevne predloge, ki so bili po daljši debati soglasno sprejeti. Da se spozna nase učiteljstvo z delom centrale in ostalih bano-vinskih sekcij, bo prejemalo odslej vsako sresko društvo »-Narodno prosveto«. Iz poročila pevskega odseka posnemamo, da je nastal v UPZ zadnje čase spor, ki je privedel do odstopa celotnega odbora UPZ, ki sta mu načelovala g. Drago Supančič in ga. Pepca Miheličeva. Odstopajoči odbor UPZ je dobil razrešnico s pohvalo. UPZ pa ima za urejevanje tekočih poslov začasni odbor, ki mu predseduje g. Ivan Dimnik. Močno se je ventiliralo vprašanje pravnega konzulenta. Prvotni predlog se je razširil v ustanovitev obrambnega odseka, o višini prispevkov in o načinu plačevanja pa bodo sklepala posamezna sreska društva na prvem jesenskem zborovanju. Živahno se je razpravljalo tudi o stanovskem tisku; bili so sprejeti predlogi mariborskega učiteljskega društva, ki je stavilo gotove norme za urejevanje »Učiteljskega tovariša«. V znamenju štednje so predlagali nekateri delegatje uredniku »Našega roda« zmanjšanje honorarja ter ukinitev nadaljniih izrednih izdaj »Mladinske Matice«. V debati, v kateri so urednik »Našega roda« in zatem ves upravni odbor »Mladinske Matice« ponudili svo.i odstop, se je stavljeni predlog odklonil in je dobila uprava MM zaupnico. Živahna udeležba domala vseh zastopnikov sreskih društev, ki ni prav nič popustila do kasnih večernih ur, kaže visoko zanimanje članstva za složno sodelovanje pri reševanju skupnih stanovskih zadev. Podčrtavamo, da so bile vse debate in ves potek skupščine v obeh dnevih na dostojni in visoki stopnji ter ni prišlo kljub mnogim delienim mišljenjem do nikakih incidentov. Učiteljstvo dravske banovine ie s tem napravilo najlepši uvod za učiteljski kongres, ki se ga bo udeležilo učiteljstvo iz vse države. Boljševiški delavci dezertirajo v masah Obupne življenjske razmere delavstva - Druga petletka je propadla že v naprej Pokolj krščanskih Asircev v Iraku Velike skrbi angleške vlade - Pritisk na kralja Fejsala Asirski patriarh izgnan v Palestino London. 18. avgusta, č. V Iraku je prišlo v poslednjih dneh do hudih izgredov, ki so izzvali zaradi svojega versko-politič-nega ozadja silno vznemirjenje. Več oddelkov iregularnih iraških čet je pobilo večje število krščanskih Asircev. Izgredi so izzvali pri angleških oblasteh v Arabiji tako hud odpor, da so se pričele že širiti govorice, da bodo spravili vso zadevo pred Društvo narodov. Včeraj je Macdonald sprejel angleškega poslanika v Iraku Hum-hrvsa, ki se je mudil na počitnicah na S Norveškem in je bil brzoiavno pozvan v London. Po sestanku z Macdonaldom je poslanik nemudoma odpotoval z letalom na svoje službeno mesto v Bagdadu. Zelo globok vtis je napravilo na angleške politične kroge brezbrižno zadržanje iraškega kralja Fejsala. k: se je kljub izgredom že pripravljal da se odpravi na daljše potovanje po Evropi. Jutri bi moral z letalom odpotovati v Švico, odpravnik poslov pri angleškem poslaništvu v Bagda- du pa je dobil takoj naročilo, naj prepreči Fejsalovo potovanje. Iraški kralj Fejsal, ki je hotel prvotno odpotovati v Švico, je odgodil zaradi najnovejših dogodkov v severnem Iraku svoj odhod. Irak je postal oktobra meseca član Društva narodov, s tem pa je tudi prenehal mandat Velike Britanije in njena odgovornost za to deželo. Navzlic temu je Irak zvezan z Veliko Britanijo s posebno zavezniško pogodbo. Iraška vlada je sklenila izgnati asirskega patrijarha Mara Šimuna, ker ga smatra za odgovornega za prevratni poizkus Asircev v severnem Iraku. S tem v zvezi je iraška vlada zaprosila angleško vlado, naj olajša deportacijo patrijarhovo v varno zavetišče. Angleška vlada je tej prošnji ugodila. Na podlagi tega je bil patrijarh s svojim očetom in bratom prepeljan davi z letalom v Palectino, odtoa pa ga bodo spravili na otok Ciper. gega tira na dosl železnici. Glede 'j sproti obema osta enotirni prekosibirski izmerja Japonske na-ima sosednima država- ma Kitajski in Ameriki je izjavil Nitobe, da so se vojni za Kitajsko nekako no z Ameriko v »leti ja ji med Japosko in lključili, dočim na voj-idločilnih japonskih kro- Državna razredna loterija Žrebanje 15. avgusta. Din 10.000 srečka št.: 4.422. Din 1.000 srečk« gt.: 5.934. 10.853. 10^63, 10 900, ?2.7f>4, 37 013, 37.0*1, 37.069, 37.073, 42.521, 45.724, 45.757, 45.763, 45.791, 58.314, 58.368, 62.284. Žrebanje 16. avgusta. Din 2.000 srečka št: 58.313. Din 1.000 srpčkft št.t 4426. 4.428 * 480. 10.S7R 731 9? 741 22 771 37.047. 37.076, 37.079, 42.503, 58.311, 58.316. 73.325. 73.330, 88.211. Žrebanje 18. avgusta. D'n 80.000 srečka Stev.: 20.141 M Din mOOO srečke štev.: 2.948, 13.567, 35.053, 40.788, 57.994, 69.005, 72.550. 81.639, 84.606. Srečke za tekoče kolo so vse razprodane! Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra o, 19 gib sploh ne mistiko. Rumunski transferni moratorij Bukarešta, 18. avgusta. AA. Finančni minister Madgearu je včeraj podal zastopnikom listov izjavo o transfernem moratoriju in hkratu tudi odgovoril na kritike, ki so vstale proti "temu moratoriju. Madgearu je pri tem naglasil, da se je država zatekla k temu sredstvu zato, ker je velik del držav povzročal težkoče Rumuniji pri njenem izvozu, s« čimer se je trgovinsko ravnotežje Rumuntje znatno omajalo, tako da je trgovinski prebitek v prvem polletju t. 1. znašal 500 milijonov lejev, dočim je lani znašal v istem razdobju 2 milijardi lejev. Rumunska vlada ni mogla čakati začetka pogajanj z zastopniki lastnikov romunskih obveznic v inozemstvu, toda transferni moratorij . ne bo škodoval tem pogajanjem, ki se bodo pričela 5. septembra in pri katerih bodo razpravljali o možnosti novega znižanja romunskih inozemskih dolgov. Španska oceanska letalca sestreljena na Kubi Pariz, 18. avgusta, s. Španska prekooce-'nska letalca stotnik Barbera in poročnik Collar, ki sta dne 21. julija startala za polet iz Havane v Mehiko, sta od onega dneva izginila brez sledu. Šele sedaj se je po ovinku preko Amerike izvedelo iz Havane, da je bilo njuno letalo sestreljeno po tajnem nalogu bivšega kubanskega predsednika Machada. Ta informacija, ki je precej fantastična, izvira od bivšega vojnega ministra pod Machadom, Herere. Madžarski kmetje bodo lahko plačevali davek z žitom Badimpetita, 18. avgusta AA. Madžarska vlada pripravlja uredbo, po kateri bo dovoljeno kmetom plačati davke s pšenico in ržjo. Moskva, 18. avgusta d. Beg delavcev iz ruske industrije je v zadnjem času zavzel naravnost ogromen obseg, število delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji 10 važnih strojnih tovarn, se je do srede avgusta zmanjšalo za 40 odstotkov napram stanju v mesecu juliju. Delo v Industrijskih in stavbnih podjetjih zapuščajo tudi najbolje kvalificirani delavci. O begu delavcev poročajo tudi iz premogovnih revirjev Donca in Kuzneckega. Enake vesti prihajajo iz ljeningrajske industrije in iz Ukrajine. Povod temu begu so skrajno slabe prehranjevalne razmere, v katerih žive ruski delavci. Kakor znano, prejemajo delavci zelo nizke plače za izredno težko delo in zaradi naraščajočega pomanjkanja živil, kakor tudi plačilnih sredstev jim sploh ni več mogoče nabaviti si zadostne hrane. Jasno je, da spravljajo ti dogodki rusko industrijo v skrajno težaven položaj. Da v takih okoliščinah ni mogoče misliti na točno izvajanje druge petletke, se zavedajo tudi sovjetski vodilni krogi sami, ki skušajo sedaj samo prikriti polom svojega sistema napram inozemstvu čim dalje bi bilo mogoče. Velika špijonažna afera v Parizu Pariz, 18. avgusta r. V stanovanju 231et-nega D-u Quenneva je nastal neznaten požar, ki so ga gasilci takoj pogasili, policijski uradnik, ki je izvršil uradni pregled, pa je v stanovanju odkril velike zaloge komunističnega propagandnega gradiva. Komunistični letaki so bili tiskani v angleščini, francoščini in nemščini. Pri nadaljnji preiskavi so dognali, da so bili letaki namenjeni za Francijo in francoske kolonije. Poleg letakov so našli tudi veliko množico brošur, v katerih pozivajo komunisti Francoze in domačine v francoskih kolonijah, naj se uprejo kapitalističnemu režimu. Nekaj brošur je bilo namenjenih tudi francoskim vojakom. Končno so pri preiskavi našli tudi mnogo gradiva, ki se je nanašalo na francosko narodno obrambo ter na francoske mobilizacijske načrte. Du Quenneva je policija že doslej zasledovala kot nevarnega komunista. Vojaški rok je odslužil v Metzu, kjer je bil v pisarni glavnega štaba in je imel zveze z osebami, ki se bavijo z načrti za francosko narodno obrambo. Mladi komunist je bil aretiran. Oblasti čuvajo podrobnosti še v tajnosti, zatrjuje se, da gre pri vsej stvari za senzacionalno špijonažno afero, ki vodi predvsem v Berlin in je komunizem samo krinka za protifrancosko rova-renje. - Nočni napad na Sokole Dobova, 18. avgusta. Na praznik 15. t. m. se je vračalo 20 članov Sokolskega društva Dobove s tovornim avtom iz Stenjevca, kjer so bili pose-tili letni telovadni nastop. Okrog polnoči je neka znana trojica ustavila avto na cesti med vazema Senkovcem in Harmico. Na izzivajoče vzklike glede Hrvatske je prihi-tel iz teme še trop s koli oboroženih ljudi. Prišlo je do prerekanja in pretepa, pri čemer je bilo več sokolskih članov ranjenih. V avtomobilu je nastala panika: članice in naraščajniki so se razbežali v temno noč. nustivši nekaj telovadne obleke v avtomobilu. Druhal je naskočila avto, prisilila šoferja. da je obrnil in vozil nazaj. Napad je bil seveda organiziran, je pa dovolj obžalovanja vreden, ker spravlja vc znašala v zaledju 16 do 21 stopinj. Dunajska vremenska napoved za soboto: Še spremenljivo in nezanesljivo. V nedeljo najbrž boljše in toplejše vreme. TURNI PEEGLED Kulturne prireditve Mariborskega tedna Kreftovi »Celjski grofi«, šimenčev koncert in nastop malih harmonikarjev Mariborski teden. ki ie postal stalna iu-ptit.ieiia. ni samo tuiskoprometnega, marveč tudi kulturnega pomena. Središče in torišče kulturnih prireditev, gledaliških predstav in koncertov na prostem, ie postal letos starinski Rotovški trg. ki je v ta namen kakor nalašč ustvarjen. Trg ima samo dva o/,1.a dohoda, enega skozi magistratni portal z Glavnega trga, drag?ga pa s Slomškovega trga Prvega so prireditelji zaprli, tako da so gledalci pri vseh predstavah in koncertih prihajali in odhajali skozi drugega. Ozadje in del pozorišča je tvorila srednja zadnja in leva stranska stran magistrata v pritličju in nadstropju, ki sta ob; opremljeni z arkadami- K tei naravni kuliseriji sta pa režiser g. Jože Kovič in gledališki deko-rater g. U s a r dodala še stasit grajski stolp z vzvišenim prodorom, ki je služil za središče pozorišča. Naposled sta vs^mu pridr.1-žila še razne omamente in embleme. Boljšega okol ja za Kreftove »Celjske groTe«, kakor tudi za druge nastope, v Mariboru gotovo ne bi mogli najti, zlasti S a, ker je trg zelo akustičen. Tako so dobili »Celjski grofi« zares zgodovinsko ozadje; v=e scene so se mogle odigravati realistično naravno, kakor v življenju. Za take pred- stave so prikladna le krepka dela z velikim ansamblom, zato je režiser spravil na pozo-rišče še mnogoštevilno komparzerijo. Nastopilo je skupno preko 200 ljudi; nekateri so prihajali tudi na konjih. Vendar s to množico ni imel popolne sreče. Skupine statistov so bile preveč zgnetene na enem samem mestu in preveč nerazgibane. Mimo tega je bil prizor, ko vdro kmetie in meščani v grad, nedodelan in ni učinkoval umetniško-prepričevalno. Zdi se mi, da je bilo tj premalo vaj? Sicer pa so »Celjski grofi«, ki so bili trikrat uprizorjeni, zelo dobro uspeli in so bile tudi vse predstave razmeroma (prostor ie ogromen) zelo dobro obiskane. Velik uspeh so dosegli zlasti nekateri posamezniki, v prvi vrsti Maks F u r i i a n kot grof Herman II. Vdahnil mu ie še več sile in pristnosti kakor v gledališču. Silna je bila oo globini upodobljene tragike V^romki Elvire Kraljeve; prepričeval in osvajal ja pravdač Vladimirja S k r b i n š k a, po tudi knez Piccolomini je našel v ognjevitem Radu Na krstu dobr-ga inlfrpreta. Močan Jošt je bil Pavle Kovič. pater Gregor Jože Kovič, gvardijan Danilo G o r i n -še k, ki sa je tokrat leipo uveljavil ter na- posled tudi mladi grof Ulrik Franja Blaža- Kraljica Barbara je v Emi Starčevi zaživela resnično, toda ne vedno enako močno učinkovito življenje. Isto bi veljalo tudi za gTofa Friderika Eda Groma. Ostale uloga so odigrali več ali manj posrečeno: sodnika Tovornik, peka Harastovič, trgovca efektno Medven, in dvorjana Verdonik. Mimo treh predstav Kreftovih »Celjskih grofov« s prisotnostjo avtorja pri premieri, nam je dal Mariborski teden na Rotovškem trgu še koncert našega tenorista Marija § !-menca in koncert mladih harmonikarjev I. SSK Maribora. Šimenc je star znanec in ljubljenec Maribora, zato so njegovi koncerti vedno dogodek. Obisk sicer ni bil tako velik, kakor pri premieri »Celjskih grofov«, toda za koncert solista še vedno zelo časten. Pevec si je izbral za ta nastop vrsto naših slovenskih pesmi in opernih arij, katere }e razvrstil tako, da 60 se po notranji moči in podajanju stopnjevale od začetka proti sredini in koncu. Najmo-gočneje pa je zadonel njegov junaški tenor gotovo v pravljici o Gralu iz Wagnerj^veiga »Lohengrina« Ob koncu je dodal na zahtevo navdušenih poslušalcev še eno Gotovče-vo in dve Parmovi skladbi. Na klavirju ga ie spremljal g. N e f f a t iz Ljubljane. Mali harmonikarji g. šušteršiča in organizatorke se. Zore Ravnikove so imeli manj sreče, pa le z vremenom, kajti obisk je bil naravnost ogromen. Njihov ispeh na Bledu, kjer so nastopili pred našo kraljico in princi ter pred mednarodntm občinstvom, i a dvignil na noge tudi sicer leni Maribor. Mladi umetniki 6o navdušili že s prvimi pesmimi, toda prav 9redi sporeda je nenadoma nastala silna nevihta, ki je na mah pregnala godce in tisočglavo množico. Tako smo slišali komaj polovico sporeda, pa že to nas ja prepričalo, da nam rase v tem zboru malih harmonikarjev skupina, ki jo bomo lahko kmalu postavili ob bok trboveljskim »Slavčkomc. Talko je^ torej Maribor v Mariborskem tednu zaživel tudi kulturno. Razstava sodobnih slikarjev in razstava starih umetnin Med mnogoštevilnimi razstavami letošnjega Mariborskega tedna sta bili dve izrazito kulturnega značaja. To sta bili razstavi mariborskih sodobnih slikarjev in starih umetnin iz m jzejskih in zasebnih zbirk. Prva je obsegala deia akad. slikarja Alberta Sir-k a, Ivana Kosa, Karla J i r a k a, Antona G v a j c a in še 9likarja L. Kavčiča. Sirk ie razstavil dve olji in tri akvarele, same krajine, vse močno zajete in mirno dogna-ne, kar dokazuj? umetnikovo dokončno zorenje. Najboljše njegovo delo je morda akvarel »Most čez Pesnico«, ves poln pestre harmonija. kr.«pkih linij, pa vendar pesniške mehkobe. Tik za Sirkom je obesil svoja platna in akvarele Ivan Kos. On še ni tako enoten tn ustaljen kakor Sirk. V marsičem še iš5e, vendar se vidi. da je že za9lutil svojo podobo in se dotipal do svojstvenega stila. Dočim je v oljni tehniki še neuravnovešen, je v akvarelu že dozorjen. Razstavil je tri por trete in šest krajin. Dočim sta portreta na platnu (Deklica z oranžo in Portret) di loma še trda, je tretji (akvarel Hlapec Jernej) ves mehak in razgiban- Najbolj mi je pa ugajal akvarel »Koroška bajta«. Primitivist Ji rak, tretji razstavljali«, se je sodeč po delih na tej razstavi, znatno unesel; iz svojih prejšnjih hotenj si je pa pridobil neko svojstveno linijo, ki obeta lep razvoj v zdravo smer. Na prejšnja njegova dela spominja v celoti le »Kmečka 6vatba« (olje). Pokazal je pa z »Gospodično R.«. da je tudi dober portretist Kompozicija je odlična, izrazna zaokroženost globoka in tudi celota naprav-lja močan vtis. Ostalo 6o sami pasteli, večinoma v celoti ali vsaj v detailih vsi dobri. So to domače krajine z obal Drave, Dravskega polja in okolice Maribora. Bolj osamljen med svojimi tovariši stoji Anton Gvajc, ki je razstavil tokrat Rama olja in vse samo krajine. Neuoogljivo. je preživel vse izmed zadnjih tridesetih let in dosegel zmago v tem, da je s svojim realizmom sedaj dosti bližji sodobnikom kakc.r n. pr. impresionistom in ekspresionistom Ljubi svetlobne igre in razpoloženja: fjtr-nia, dnevna in večerna, oblačna in solačna. Samo po tem ee razlikujejo njegove krajine druga od druge. Razstavil je skoraj več kakor vsi drugi in tudi po obsegu največja dela. L- Kavčič se jie pa predstavil samo s kompozicijo »Ideal«, ki ja premalo izrazila za kakšno oceno. Namen druge razstave, fcatero Je v Imenu Muzejskega društva organiziral arhivar prof. Fr. Baš, ja bil, pokazati javnosti ne- Karadjordjev konak v Topoli Kakor smo že poroča li, je bil v nedeljo blagoslovljen in otvorjen v Topoli Karadjordjev konak, pri katerem so z moderno dozidavo združeni še ostanki nekdanjega zatočišča narodnega junaka Ka-radjordja. Njegov ka-nak je že knez Aleksander Karadjordje-vič razširil v toliki meri, da so bile v njem združene vse kulturne ustanove Topole. Med vojno pa je bilo poslopje skoraj popolnoma uničeno in so ostali nepoškodovani samo še trdni zidovi nekdanje Karadjordjeve utrdbe. Kakor smo že poročali, je bil sedanji Karadjordjev dom po iniciativi Nj. Vel. kralja Aleksandra obnovljen, kakor nam ga predstavlja slika, v kratki dobi dveh in pol me-mesecev. Obnovljeni dom predstavlja lepo arhitektonsko zgradbo, ki pa je ohranila tudi obeležje dragocenega zgodovinskega spomenika. Starinski del poslopja, v katerem je prebival Karadjordje, bo služil muzeju raznih predmetov, ki spominjajo na življenje in delovanje Karadjordjevo. Zadnje priprave na aerodromu Ljuoijana, 18. avgusta. Nad desnim hangarjem se že vije belo rdeče progasta orjaška klobasa, ki griha-jočim letalcem kaže smer vetrov, po letališču pa skačejo uslužbenci in prinašajo več metrov dolgo in široko črko »Ta iz belega platna, ki označuje letalcem, kam naj se spuste. Davi sta priletela na aerodrom že dva velika aviona. S »Potezom«, ki ima motor »Jupiter« s 420 HP, je priletel iz No vega Sada letalski kapetan Kostič, a naš znameniti rojak pilot Ernest Turko je pripeljal z »Breguetom«, \fi ima motor Hi-spairo 500 H P, tudi letalskega poročnika Subana iz Zagreba. Čitamo v »Nandu«, da nam je g. Turko prinesel polno novic. Ne. Niti ene novice nismo mogli iztisniti iz njega, saj je dajanje kakršnih koli informacij vojnim pilotom najstrožje prepovedano. Na to zlasti opozarjamo občinstvo in tudi tovariše, da ne bodo povpraševali za informacije niti vojaškega riti civi'iega osobja na aerodromu, ker bi jih s tem le brez uspeha motili in zadrževali pri težkem delu. Vse podatke o letalcih in letalih ter sploh o poteku letalskega dne dobe interesirani pri tiskovnem referentu Aerokluba. Dopoldne se je na aerodrom pripeljal tudi divizionar Cukavac v spremstvu bri-gadneffa generala Pekiča. Z največjim za-r manjem si je ogledal oba hangarja in aerodrom, še posebno se je pa zanimal za našega »Lojzeta« in si ogledal v vseh podrobnostih celo njegov motor in notranjost. Z občudovanjem je pohvalil iskre-ga ptiča, nato pa še brezmotorno letalo, in se je z največjo ljubeznivostjo posl >-vil od fantov in funkcionarjev, zagotavljajoč, da obišče tudi letalski miting. Z vlakom je davi prispelo tudi že 8 vojaških letalskih mehanikov, pod vodstvom svojega vodje Šimenca, ki je mengeški rojak in v letalskih krogih priznan strokovnjak. Po gozdiču z vso naglico postavljajo drogove za električno in telefonsko napeljavo. Elektriko za razsvetljavo bo dobav jala Česnova elektrarna iz Tacna. Na mitingu bo tudi največja i^u-watna Phil-lipsova radijska naprava in bodo zvočniki Naval krvi. tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-Čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tmassmmmmm nameščeni na strehah hangarjev ter v prostorih za gledalce. Zvočniki bodo oddajali vse slavnostne govore in tudi razlago o poteku programa z vsemi potrebnimi podatki. Na letališču bo tudi 6 poštnih nabiralnikov ter 3 trafike. Ker se Aeroklub zanese na discipliniranost našega občinstva, ne bo na letališču pri mitingu gostega vojaškega kordona, pač pa bodo delali red policijski stražniki in orožniki. Aeroklub ne mara občinstva zadrževati z oboroženo silo, pač pa naj občinstvo samo vzdržuje najstrožji red s svojo pametjo. Gledalci naj se ravnajo po visokih drogovih z narodnimi zastavami ter no nizkih belih zastavicah, ki bodo postavljene namesto ramp in ograje. Ker vsi naši avtobusi nikakor ne bodo mogli prepeljati ogromnih množic na aerodrom, naj se obiskovalci mitinga predvsem poslužujejo električne železnice, saj je od zadnje postaje tramvaja pri garnizijski bolnici skozi Selo po Predovičevi ulici in skozi železniški prelaz kraj nje le pol ure zložne hoje do letališča. Vse ceste in pota, ki vodijo na aerodrom, bodo škroplje-ne in brez prahu. V ostalem: saj bosta vozila dva posebna vlaka! Fso soboto od ranega jutra pa do 14. ure v nedeljo pred pričetkom mitinga bo aerodrom najstrožje■ zaprt vsakomur in tudi najstrožje zastražen z vojaškimi in policijskimi stražami. Dostopa na aerodrom oba dneva do mitinga nima brez izjeme nikdo, zato naj pa občinstvo ne sili tja, ker bi bila vsaka intervencija brez uspeha. Vse boste videli v nedeljo popoldne. In tega bo mnogo, izredno mnogo! Vladar na daljšem lovu v Kamniški Bistrici Kamnik, 18. avgusta. Našemu vladarju se je Kamniška Bistrica zelo priljubila. Pretekli ponedeljek je spet pohitel v bistriško kotlino na daljši oddih in prijetno lovsko razvedrilo. V opoldanskih urah je prispel v Bistrico, kjer je ostal dva dni in pol. V njegovem spremstvu sta bila samo dvorni maršal in pa ravnatelj dvornih lovišč šumski svetnik inž. Ciril Dimnik. Nj. Vel. kralj Aleksander je v času svojega bivanja v Bistrici napravil več lovskih izletov v okolico Kamniške Bistrice. Vreme je bilo izredno lepo, kakor pri prvem lovu. in vladar je ponovno izrazil svojo zadivljenost nad lepoto bistriške doline. Nj. Vel. kralju Aleksandru se tudi to pot ni izneverila lovska sreča. Ustrelil je štiri gamse in prav lepega srnjaka. Na svojih lovskih izletih se je naš vladar ljubeznivo in pTav po domače pogovarjal z lovskimi čuvaji, ki so ga spremljali na stojišča. Pri odhodu jim je podaril za uspeli lov lepo nagrado. V sredo zvečer se Je vladar okrog pol 21. vrnil iz Kamniške Bistrice na Bled. Dvorni avtomobil je pasi-ral Kamnik ob 21. Eden naših najstarejših Sokolov je umrl Ljubljana, 18. avgusta. 'Danes po polnoči je zadet od kapi legel k večnemu počitku poslovodja tvrdke Ma-yer in soustanovitelj Ljubljanskega Sokola g. Franjo Mulaček v visoki starosti 83 let. Kakor skozi blizu 65 let svojega službovanja je bil marljiv tudi zadnji dan svojega življenja, kajti zjutraj ob 7. je že odšel zadnjič na delo. Telesno in duševno še čilega in zdravega ga je sredi noči iztrgala usoda svojcem in mnogoštevilnim nrijateljem, ki si jih je pridobil s svojim blagim značajem in s svojo idealno poštenostjo. Pokojni Franjo Mujač^k je bil ljubljanski rojak, trgovine se je izučil pri Ivanu Verču pri »Solncu«, potem pa je služboval pri trgovcu Francu Rebdjšku, druga in zadnja njegova služba pa je bila pri tvrdki Maver, kjer so visoko cenili njegove sposobnosti in njegovo vestnost ter so mu kmalu poverili vodilno, mesto v trgovini. Postal je vodja suknenega oddelka in se je do svoje smrti udejstvoval kot poslovodja. Leta 1928. je praznoval 501etnico svojega službovanja pri tej ugledni tvrdki. Kot soustanovitelj Ljubljanskega Sokola je deloval v tej organizaciji od leta 1866. kot načelnik in kot odbornik. Izvoljen je bil tudi za častnega člana. Bil je tudi dober pevec in je pel v stari Čitalnici od leta 1868. do ustanovitve Glasbene Matice. Od nadaljnjega udejstvovanja ga je odtegnilo poklicno delo. Poleg sinov, upokojenega podpolkovnika Franca in uradnika pri Kmetijski družbi Josipa ter hčere Vere, vdove po vladnem svetniku dr. Tomažiču, vnuka in vnukinj žalujejo za njim mnogoštevilni prijatelji, poklicni tovariši, Sokoli in pevci. Pogreb bo jutri v soboto ob 17. iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 7. — Franjo Mulaček, vzor narodnjaka in človekoljuba, bo ohranjen v častnem spominu. DANES PREMIERA H D O L L T JHAAS in v WILLY FORST 17} v sladki veleopereti br NEPOZABNO PAUL IlttRBIGER, IDA Wt)ST, JULIJ FALKENSTEIN Režija: Fritz Kortaer. Glasba in šlagerji: Ralph Erwin. Dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik Predstave ob 4., %8. ln %10. url. Elitni kino Matica Telefon 2124 V NAJLEPŠEM KRAJU SLOVENSKE ZEMLJE STA SE SREČALA. ON — SIROMAK. ONA — BOGATA DEDIČNA. V JEZERU LJUBEZNI SE JE ZRCALILO PRVO HREPENENJE DVEH MLADIH DUŠ ... NAJGLOBLJE BREZDNO ZIJA MED NJIMA; PREPAD MED REVŠČINO IN BOGASTVOM. NAJHUJŠI SOVRAŽNIK JU ZALEZUJE: TEKMEC — TUJEC... ŽRTVE PADAJO... VRATA JEČE SE ODPRO — EN ZAPRO... ALI JE ELLEN DALA SVOJE SRCE NEVREDNEMU? KAJ JE NA KONCU? LOČITEV NA VEKOMAJ — ALI ZDRUŽITEV NA VEKOMAJ? GORJE ALI SREČA? Pričetek v nedeljo, dne 20 t. m. Naročite „ Jutro"! Berite novi roman „Jutra"! Naročite „ Jutro"! Italijanski fašizem v Jugoslaviji Novi podatld o fašističnih gnezdih v naši državi Beograd, 15. avgusta. Ker je že minil prvi štiritedenski tečaj letovanja inozemskih italijanskih fašističnih omladincev v Italiji, so se te dni ude-ležniki tega prvega tečaja vrnili v svoje domače kraje. Na njihovo mesto pa sedaj prihajajo drugi. Poročila v fašističnih listih o tem vračanju in prihajanju so zelo skromna, zlasti pa še kar se tiče fašističnih omladincev iz naše države, tako da se zdi, kakor bi se sedaj hotelo nekako skrivati, kar se je prej, pa tudi tedaj, razkrilo le nehote. Tako ni v nobenem fašističnem listu niti najmanjše omembe o vrnitvi vseh onih beograjskih, ljubljanskih, sušaških, sarajevskih in dalmatinskih »balil«, »malih Italijank« in »avanguardistov«, o katerih se je prej poročalo, da so potovali v to ali ono fašistično letovišče. Edina reška »La Vedetta d' Italia« je javljala, da se je vrnilo 15 »italijanskih dečkov, ki prebivajo v onem delu Drenovega, ki je pripadel Jugoslaviji«. Drenovo je vas nad Reko na desni strani Rečine in je torej jugoslovenski del te vasi tudi gne|Jo italijanskega fašizma. Značilno za reški list je dejstvo, da je ob tej priliki gnusbono napadel naše obmejne straže, češ, da so strahovito ozmerjali, preiskali in sirovo pretepli otroke, katere so potem prisilili, da so prenesli na drugo stran meje, kar so prinesli s seboj, namreč čepice in neke fotografije. Koliko je resnice na tem bevskanju reškega lista, ki je seveda izkoristil to priliko, da je udaril po »jugoslovenski omiki« in »sirovi duševnosti«, si je lahko misliti in še tem bolj, ko si ni težko predstavljati, kako so se predrzno, pač v smislu vzgoje v fašističnem letovišču, ponašali ti dre-novski balilovski paglavci, ko so naše straže in cariniki, namesto da bi bili izzivalne fašistične čepice in fotografije enostavno zaplenili, zahtevali samo. da jih vrnejo na ono stran meje. Reški list pa je vkljub te- mu toliko nesramen, da celo zahteva, da naj bi naše oblasti obžalovale postopek obmejne straže in carinikov ter — »kaznovale krivce«. »Malim napadencem pa z ljubeznijo izreka sožalje vsa Reka, to se pravi: vsa Italija«. — Kaj bi se neki zgodilo primorskemu slovenskemu otroku, če bi ga fašistična obmejna milicija zalotila n. pr. s sokolsko čepico na glavi?! Kaj njemu in kaj vsej njegovi rodbini?! Kar se tiče novega fašističnega letovanj-skega tečaja, je poročal tržaški »II Picco-lo«: »11. in 12. t. m. je prispelo več dečkov s Sušaka, namenjenih v Pescaro, in iz Dubrovnika, namenjenih v Cortino d' Ampez-zo«. List pravi, da je vseh skupaj šlo skozi Trst doslej nad 300 italijanske omladine, moške in ženske. Ker od drugod pač ne vodi pot skozi Trst, "io bili vsi ti pač iz — Jugoslavije, kar je še tem bolj gotovo, ko list zamolčuje kraje, i«, ''aterih so prišli. Na drugem mestu pa javlja isti list, da so oni »dečki s Sušaka — italijanski avan-guardisti«, torej pripravniki za fašistično milicijo in članstvo fašija, »katerim so tržaški tovariši in meščani, ki so se zbrali na postaji, priredili prisrčno manifestacijo.« Naposled so skoraj vsi fašistični listi objavili vest z datumom 12 L m., da so prispeli v Ancono (Jakin) »iz Sarajeva avan-guardisti tamošnjega fašija«, namenjeni v Pescaro, in da so bili »silno navdušeni« (»animati da altissimo entusiasmo«). — Ge je bilo doslej kaj dvoma, je moral sedaj popolnoma izginiti: v Sarajevu obstoji italijanski »fascio« in ravno tako na Sušaku. Brez »fašija« ni »avanguardistov«! Ali so te organizacije prijavljene naSim oblastvom? Če niso, ali vedo zanje naša oblastva? Če vedo zanje, zakaj jih ne raz-ženo zaradi njihovega tajnega obstoja? Čložajno sknupino I. kategorije dr. Milko Kranjc in dr. Anton Št/uhec, oba sodnuka apelacijiskega sodišča v Ljubljani. ♦ Napredovanje v železniški službi. Z odlokom ministra za promet so imenova ni: Jože Bertoncelj v Ljubljani za pomožnega oficijala, za oficijale pa zvaničmki Jože Porenita v Kranju, Marcel Skočir v Bohinjski Beli, Martin Lubej v Bistrici, Janez Sodja v Medvodah, Alibin Kolarič v Rušah, Karel Rikauf v Trbovljah in Maks Simončič v Braslovčah za pomožne prometnike, nadzornik vozov Alojzij UjeLs v mariborski kurilnici pa za (preglednika Vozov. ♦ Jubilej najstarejšega društva žalske gasilske župe. Jutrišnjo nedeljo priredi gasilska župa žalska svoj izlet v prelepi St. Pavel pri Preboldu, kjer slavi gasilno drušitvo ondotne tkalnice svojo 60 letnico Šentpavelčani se pripravljajo, da dostojno sprejmejo drage goste, ki hočejo s svoijo navzočnostjo povzdigniti slavnost najstarejšega društva. Pri tej priliki bo društvo blagoslovilo tudi svoj gasilski avtomobil, 'kateremu kuram je ga. Temlerjeva. Društvo bo tako tehnično dobro opremljeno. Saj ima. poleg avtomobila, ki omogoča hitro pomoč t/udi oddaljenim krajem, močno mo-toriko m najtežjo ročno brizgalno, ki se mora kosati z vsako motorko. Povod ustanovitvi društva 1873. je dal velikanski požar v tkalnici, ki jo je 1. 1866. popolnoma uničil. Ogenj je bil strahovit, saj je goreči bomlbaž ogražaj naselje 10 km na okrog ter so izgubile življenje štiri osebe. Dolga leta je bilo društvo edina nada prebivalcev Savinjske doline, 6im je kje nastal požar. Sodelovalo je pri neštetih prilikah ter rešilo ogromno narodnega premoženja, •Društvu želimo ob mjegovem redkem jubileju še lepšega razmaha in obilo moralnega in gmotnega uspeha, da bo tiudi v bodoče kos svoji nalogi! ' ♦ Književnik Toller je zapustil Dubrovnik. Od zaključka kongresa Pen-kliuba pa do 16. t jm. se je mudil v Dalmaciji znani nemški književnik Ernest Toller. Napravil je v tem času le izlet v Bosno in Hercegovino ter v Zagreb, sicer pa je bival v hotelu >Lapaid« pri Dubrovnifou, ki ga je zdaj zapnstil. Kje se bo poslej nastanil, ni znano. ♦ Kongres naših Sumarjev, Jugoslovensko šumairsko udruženje bo imelo 3. sept. in nasleduije dni v Banjaluki gilavno skupščino. Zborovali bodo 3. m 4. septembra, naslednje dneve pa bo ogled šumskih po_ dr oči j vrba/ske banovine. Udeležencem kongresa je odobrena četrtimska vozna cena na želeanici. Olajšave bodo veljavne od 31. avgusta do 10. septembra. ♦ V državno strokovno pletarsko Solo 'v Ptuju se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje aH meščanske šole ali šest letnikov osnovne šole in so najmanj 14 let stari. Ptujska šola jih izvežba teoretično in praktično v vrboreji in pletanstvu, ki more muditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. V šolo se prijavite najkasneje do 1. septembra. Upr a v it e 1 js tvo šole vam da potrebna pojasnila. • ♦ Polovična vožnja za člane SPD. Osrednji odibor v Ljubljani naznanja članstvu, da bo organizirala društvena pisarna skupinske vožnje po 6 oseb na uverenja s RECEPT za vlaganje celih paradižnikov v slano vodo Oprane in dobro obrisane zrele paradižnike vložimo v snažen zemljen lonec, na katere vlijemo močno raztopino slane vode (na 1 liter vode eno jedilno žlico soli). Pred tem smo še primešali na 1 liter vode 1 raztopljeno HADENON-tableto in 1 žlico kisa. S tem načinom vlaganja se paradižniki ohranijo za dolge mesece ter se uporabljajo za juhe in razne omake. HA-DENON se dobi v Drogeriji Gregorič v Prešernovi ulici. 50% popustom t vse smeri iz Ljubljane. CJanJ naj se prijavljajo v društveni pisarni med uradnimi urami od 8 .do 12. in od 3. do 7. v teku tedna. Prijave se sprejemajo do 12. ure vsake sobote. S tem omogoča društvo, da članstvo izkoristi sobotne redne popoDdansike in večerne vlaka v vse smeri in tako na enostavnejši na-čin doseže polovično vožnjo, ker je z gotovostjo računati s tem, da se bo v pisarni javilo vedno zadostno število turistov. * Novi grobovi. V Ribnici je umrla gospa Marija Podbojeva. Pogreb ugledne gospe bo jutri ob 8. v Hrovači. — Izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu bodo jutri ob 16. spremili k Sv. Križu gospo Matildo Matjaščevo, ki je umrla v starosti 61 let. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Opozorilo turistom In Izletnikom. SPD- opozarja turiste in izletnike, da je pričela Meščanska korporacija v Kamniku s sečnjo kompleksov na Dolu pri Veliki Planini. Ves les se bo spravljal po Dolskem grabnu proti Kopišu. Po tem grabnu je speljana tur iste vska pot in pa nanovo zgrajena jahalna lovska pot. Za spravilo lesa se vrže razna dela, tako razstreljevanje skal po grabnu, posek lesa za gradnjo riže itd. Les se seka tudi nad skalnatimi stenami na obeh straneh in se spušča preko teb strmin v graben. Iz gornjih vzrokov je vsaka hoja po grabnu, zlasti pa v dnevih spuščanja lesa po grabnu, življenjsko nevarna. Konec avgusta t. 1. se prične stalno spravljanje lesa po zgrajeni riži in bo zaradi velike življenjske nevarnosti vsaka hoja nemogoča. Vsled tega je Kamniška korporacija že vsak prehod zaprla in namestila v ta namen vidne napisne deske na vrhu Dola, dalje na Kopišu ob začetku poti na Dol. Pot bo zaprta dalj časa* bo pa prehodna v nedeljah in praznikih (cerkvenih) od septembra dalje, ko bo riža že zgrajena povsem. SPD opozarja turiste in planince, da se drže gornjih navodil, tako da bo vsaka nesreča izključena. ♦ čebelarski oddelek na letošnjem jesenskem velesejimu 'od 2. do U. septembra v Lfiiulbfljani bo pokazal, da so se čebelarji gilede izdelave in dobave čebelarskih potrebščin popolnoma osvobodili tuje konkurence. Ne samo panji, temveč matične rešetke, razne posode itd. bodo pokazale -usposobljenost in podjetnost domačih obrtnikov. Da na razstavi medu, voska in medenih izdelkov ne bo manjtoalo, se razume. Točila se bo tndd pristna medica. ♦ Razstava modelov slovenskih cerkva. V paviljonu >M, na velesejimu bo razstavljenih od 2. do 11. septembra kakih l\ modelov najrazličnejših oblik naših cerkva. Zastopane bodo cerfkve iz romanske, gotske, baročne in novejše dobe. Gotakio dobo bodo kazali modeli kranjske župne cerkve, šentpeterske certeve, novomeške kapiteljske, cenkve na Ptujski gori, stare samostanske cerkve v Pileterjah, iz baročne dobe žiupna cerkev na Dobrovi itd. Ti modeli so natančni posnetki omenjenih cerkva. V »K« paviljonu na velesejmu od 2 dto 11. septembra se mladi pari v gospodinjski razstavi lahko poučite, kajko naj si ustvarite svoj dom, kaj ni kako morate kupiti, da bo dom urejen koristno, praMično, zdravo in lepo. ♦ Koroške vesti. Svečanosti ob priliki otvoritve ljubljanskega letališča se udeležita kakor poroča »Koroški Slovenec« tudi deželna glavarja Koroške in Solnogra-da ter župana mesta Celovca in SoLnogra. da. — Minili teden so vlomili neznanci v stanovanje ministra Sohumyja v Celovcu. | Govori se, da ima vlom politično ozadje. — V Spitalu ob Dravi so že tretjič brezuspešno volila župana. Vse kaže da dobi mesto vladnega komisarja. — V železni Kaplji je višji sodni uradnik Simon Hašel praznoval zlato poroko. ♦ P red historična Jama v Dalmaciji. Profesorja dr. Rubič in Mamgetifi sta se y zadnjem času mudila na otoku Sveou, ki sta ga prepotovala v znanstvene svrhe. Naletela sta na neko predhistorično jamo, kjer sta našla kamenito sekiro, nekoliko nožev iz kremena In ostanke raaibitih žar. ♦ V Parkhotelu Kazino na Bledu bo v soboto 19. t m. velika gala soarčja, zvezana z izbranimi pevskimi točkami ge. Gj.unigjenac-GaveIlove in tenorista g. Go-etiča. Vstop prost. ♦ Nevarni cigani. Oib meji dravske banovine po Beli Krajini se letos prav posebno udejsfcvujejo številne ciganske tol- pe, ki postajajo pravcati strah za tamoS-nje prebivalstvo. Te dni so se potikali številni cigani v okolici Predgrada, kjer so obiskali razna naselja in vlamljali zla-sti v hiše, katerih stanovalci so se mudili pri deloi na polju. Vlomili so v podstrešje posestnika Jurija Butale, Ivana Ko-beta, Rudolfa Kobeta ter Petra Fugine v Gornjih Radencih. Odnesli so veliko raznega perila, najrazličnejšo moško in žensko obleko, čevlje, domače platno ter posteljno "odejo v vrednosti nad 2000 Din. Ponoči so vlomili tudi v hišo delavca -Ivana švegia v Srednjih Radencih ter mu ukradli več obleke, razno orodje ter nekaj drugih predmetov v vrednosti okrog 600 Din. Pozneje so obiskali še več hiš v ta-mošnji okolici, ki so jih oplenili nato pa se pridružili drvem tolpam ciganov od hrvatske strani. Vsi stoupaj so jo nato uda. rili preko Kolpe. Ljudje so Jih videli nato v vasi Kavrani in Lamani, ko so hiteh, oprtani z napolnjenimi košarami proti gozdu. Na cigane sp bili takoj opozorjeni orožniki, cigani pa so pobegnili v gozd in med begom odvrgli tudi del ukradenih predmetov. Tatinski cigani, ki Jih orožniki še vedno preganjajo, so večinoma iz družin Hudorov,čev in šajnovičev. • Obledele oir!eke barva v različnih bar. vah in pli&ira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Koncert Učiteljskega pevskega zbora na Taboru bo drevi ob 20.30. Vab Ijeno vse ljubljansko meščanstvo, prijatelji učiteljstva. da se koncerta kakor tudi Proste zabave v čim. večjem številu udeleže. Na siporedn so zastopani s skladbami skladatelji: Lajovic, Tajčevič. Adamič, Milojevič, Osterc,' šitbfcer-Sl a venski in Hu_ bad. Vstopnice za koncert se dobe uro pred koncertom na'Taboru. Cena ie minimalna: sedeži po 10 Din, stojišča pa po 5 Din. Po koncertu - bo v primeru lepega vremena prosta zabava na letnem telovadišču Sokola I. V primeru dežia bo družabni sestanek t? dvorani do 2. zjutraj. u_ Sestanek učiteljstva JNS bo danes ob 18. v veliki dvorani Kazane v zadevi formiranja učiteljskih klubov. Na sestanku bo zastopano učiteljstvo JNS vse države. Pričakuje se polnoštevilna udeležba učiteljstva in dravske banovine. u_ Seja akcijskega odbora za proslavo septembrskih dogodkov bo v ponedeljek ob 18. v magistratni zbornici. Vabljeni vsi odseki naj ae točijo (n zanesljivo udeleže u— Ljubljanska strelska družina ponovno obvešča svoje članstvo in prijatelje strelskega športa,'da' se vršijo strelske vaje redno vsako nedeljo od 8.30 do 11. ure na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Na razpolago so tudi lovsike tarče. Pušike in municija je nova ter je cena municiji znatno znižana (5 strelov 3 Din). Obenem opozarjamo članstvo, da ima pravico ude_ ležbe pri krajevnih, okrožnih m državnih strelskih tekmah le oni strelec, ki se je udeležil vsaj desetih strelskih vaj in ima poravnano članarino za tekoče leto, kakor to predpisujejo pravila ljubljanske strelske družine in 61. 26. savezne odredbe. Ker se bližamo okrožni strelski tekmi, za katero so pripravljena številna in lepa darila, pričakujemo pri vajah čim večjo udeležbo. u_ Reditelji pri civilnih letalih ge ?ft>e-ro jutri ob pol 8. pred kavarno »Evropo«, odkoder se odpeljejo z avtobusom na letališče. u_ Na aerodrom vozi v nedeljo 20. t m od 14. (2.) popoldne vsake pol ure avtobus izpred Mestnega doma, Tabora, šmartinske ceste na letališče. II. proga: Mestni dom, Tabor, mimo šarabona in bolnice po Zaloški cesti skozi Moste na letališče. Istotako je avtobus na razpolago izpred Mestnega doma vsako uro In obratno pred Mestni dom. — Avtobusno podjetje Grad Fran, Zg. Kašelj. u_ K Ljubljanici'in v Ljubljanico. Solnce med tednom neusmiljeno greje pa je upati, da bo grelo j® peklo tudi v nedeljo. Nikjer pa ne sme in ne more biti v nedeljo bolj prijetno^ kakor na Ljubjanici. V nedeljo bodo ko*čno zares in po vseh pravilih izvedene- volitve najbolj črne ln najbolj črnega kopalca, pa bi blilo res nerodno, če ne bi bifl zraven vsi, ki obraj-tamo našo zeleno Ljubljanico In njene čare. Razpoloženje pa bo tam že danes popoldne na višku. Od 4. naprej igra na Ljubljanici godba Sokola L Vsi gostje bodo prišli na svoj račun, tudi sladkosnedči: Tinca se je pobrigala ln nabavila celo skladovnico najimenitnejših rib pa rakov Vsakdo si jih bo lahiko privoščil za zmerno ceno, rilbe po 6—8, rake pa .po 10_14 Dfin lepo porcijo. Pre imenitni žlvžav na Ljubljanici Bi bomo torej ogledali vsi Ljubljančand, posebno pa so vabljeni tudi udeleženci učiteljskega kongresa. u— Mnogokratnik za odmero prlrastJka-rlne v okolišu mesta Ljubljana se je do_ ločil za mesec junij in julij 1933 na 7. u— Dve žrtvi napada. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 29 letnega mehanika Franca Kremžacja iz St Vida nad Ljubljano. Imenovani se je predsinočnjim vra_ Zakaj se ne razburja danes gospodična Štefka, ko mora vendar čakati že nad četrt ure svojega fanta? Ali nI nestrpna? Nikakor ne! Saj ona je odlične & bonbone in $ pri tem čas tako mine hitro je |// »// počni Je KCKL M počuti se bolje dobre volje. čudo osvežuje, se prfleže, prlja. PROIZVOD: UNION, ZAGREB čal lz mesta domov. Prav pred domačo hišo so ga pričakali neki fantje, kd so navalili nanj in ga hudo pretepli s palicami. V Račni je nekdo napadel posestnika Alojzija Podržaja in ga s steklenico udaril po glavi ter mu jo prebil. V Planini pri Rakeku je padel s hruške 10 letni sinček posestnika Ivan Težak ln se občutno pobil po glavi. u_ Tatovi kolea še ne mirujejo. Vsa kolesa morajo biti po novi uredbi opremljena z evidenčnimi številkami m ima lastnik tudi posebno legitimacijo izstavljeno od oblasti. Zaradi tega smo mislili, da bodo prenehale tatvine koles. Ušteli pa smo se tudi v tem, kajti tatovi koles »de-lajo< naprej. V zadnjem času je biLo v Ljubljani in okolici ponovno odpeljanlh več koles, prav tako pa jih kradejo tudi na deželi. V četrtek dopoldne je neki pa-sant opazil na prulskem mostu neznanega kolesarja, kd se je vozil na dobrem, pa-santu zelo znanem kolesu. Ustavil ga je in spoznal, da je kolo njegovo, ukradeno mu pred nekaj tedni. Kolesarja, bivšega železničarja S. B. je izročil stražniku. V zvezi z zadevo je bil popoldne aretiran Se neki njegov tovariš, ki je priznal, da »ta se pečala s tatvinami koles po mestn. u_ Vlom v stanovanje. V hišo posestnika Karla Peftkovška v Hrastju je predvčerajšnjim popoldne vdrl neznan zmikavt. V hišo je prispel skozi o kino in se ustavil najprvo v spalnici, kjer je našel nlkelna-sto uro z verižico. Zadovoljil pa se ni samo s tem, marveč se je splazil nato še r podstrešje, kjer je pretaknil vse prostore m našel v obleki zlato uro z verižico, vredno 1000 Din in pa nekaj gotovine. Zmikavt je oškodoval Petikovška za okrog 1400 Din. Internat dekl. zavoda „VESNA" V MARIBORU sprejema učenke vseh srednjih Sol. Dobra oskrba, skrbno nadzorstvo, pomoč pri učenju. Pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. 8726 Iz Maribora a— Na državni realni gimnaziji v Mariboru bodo nižji tečajni popravni Izpiti v ponedeljek 2«. t. m ob 8. Višji tečajni popravni izpiti bodo istega dne in ob Isti uri pismeni, v torek 29. t m. ob 8. uri pa ustmeni. Ostali popravni iiapdti bodo v petek 25. t m ob 8. uri. Vpisovanje bo 1. septembra ln naj oddajo učenci svojim razrednikom listine: šolsko iapričevalo, davčno potrdilo, izjavo staršev, ali se bo starejši brat oziroma sestra vpisal na univerzo. V soboto 2. septembra ob 8. se plača razredniku šolnina, vpisnina 50 Din. prispevek za zdravstveni sklad 20 Din. za tiskovine 12 Din, skupaj torej brez šolnino 82 Din. a— Nesreče. Predvčerajšnjim je padel 22 letni brivski pomočnik Anton Fliger la Gregorčičeve ulice tako nesrečno, da si je nevarno poškodoval levo roko v komolcu. Podobna nezigoda je doletela 52 letnega mizarja Franca Zorca, ki si je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Pn spravljanju sena si je zlomila desno nogo 35 letna delavka Ivana Muršeceva od Sv. Martina pri Vurbengni. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. a— Tatvina na trgu. Predvčerajšnjim dopoldne Je izmaknil neznan tat zasebni-cl Štefaniji Lušdokijevl med nakupovanjem na trgu listnico, v kateri je Imela 190 Din gotovine. Z Jesenic s— Šahovsko življenje bi se še bolj razgibalo, ko bi imeli svoj klub. Upamo pa, da tudi do tega ni več daleč. V nedeljo 20. t m. se bo otvoril v Krekovem domu šahovski turnir, ki nam bo podaril prvaka Jesenic. Prijavnina znaša 10 Din, kavcija 10 Din. Kdor ne bo odigral vseh partij, izgubi kavcijo. Začetek turnirja ob 3. popoldne. Prijatelji kraljevske igre, pridite in prinesite »bojno orožje« s seboj. Prijave sprejema Golobič Peter, šol. uprav. Jesenice. Aljaževa c. 5. Iz Kamnika ka— Letoviška sezona je na višku in lahko se pohvalimo, da bo tudi letos prav uspešna. V izredno lepem vremenu in ob topli vodi v našem kopališču se letoviški gostje prav radi mudijo dalj časa v našem planinskem raju. Med številnimi odličnimi gosti se mudita že dalj časa na letovišču v Kamniku tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj in bivši kmetijski minister dr. Juraj Deme-trovič z družino. ka— Strelišče bo otvorjeno v nedeljo popoldne v mestnem parku na prireditvi mestnega godbenega društva. Ljubitelji strelskega športa bodo lahko preizkušali svoje zmožnosti v tekmovanju za lepe nagrade, katerih je dozdaj že 8. Za prvaka je določena lepa srebrna ura najmodernejšega izdelka. Iz Novega mesta n— Podružnica železničarske »Sloge« priredi v nedeljo 20. t m. ob 15.30 na vrtu Ferlič-2ic koncert, ki ga bo izvajala polnoštevilna godba in pevski zbor »Sloge« iz Ljubljane. Vabljeni vsi! n— Kino »Dom« v Sokolskem doma predvaja danes v soboto ob 20.30 in Jutri v nedeljo ob 18.15 in 20.30 sijajno komedijo v zvočnem filmu »Za ljubezen ni zdravila«. Predigra zvočna. Iz Ptuja J— Tyr5ev trg dobiva velikomestno lice. Na Tyrševem trgu se dovršujejo zadnja dela, katera morajo biti izvršena še pred slavnostnimi dnevi, da se bo trg lahko pokazal širši javnosti, da je vreden tega imena. Sedaj se dokončuje postavitev betonske ogTaje, nakar se bo uredilo še moderno javno skladišče, s čimer bo trg popolnoma gotov. Na sedanjem prostoru, kjer stoji občinski vodnjak, pa je zgradil naš domači trgovski vrtnar g. Vincekovid ličen zidan paviljonček za cvetlice. Vsa dela na restavriranju novega trga je vodil mestni upravitelj g. Horvat j— Truplo četrtošolca Antona Pavka, ki se je utopil pred tednom, so vendarle našli v Gajevcih. Našel ga je posestnikov sin Martin Krajnc iz Stojnc. O najdbi je bila takoj obveščena pokojnikova mati. Truplo so prepeljali v Ptuj, kjer jc bil v sredo pokopan na mestnem pokopališču. j— Zapori ptujskega okrajnega sodišča so se od 72 kaznencev spraznili na 20. Sodišče je v kratkem razposlalo nad 50 pozivov za nastop kazni, odziv pa je bil malenkosten, zato ima sedaj orožništvo nalog, da privede vse one v zapor, ki »o bili bto-ječasno poslani na dopust Iz Celja katera dela polpreteklih in preteklih dob, ki jih hranijo večinoma zasebniki in zato niso splošno dostopna. Razstava v tem ozl-ru ni bila popolna (9aj tidi biti ne more), je pa vendar vsaj deloma d os igla svoj namen. Tako smo spoznali, da hranijo tudi nekateri Mariborčani nekaj lepih umetnin. Med najmlaišimi so bili predstavljeni Pi-stor, Bužan, Crnčič, Ajlec in Žmitek, med starimi, starejšimi in najstarejšimi pa Hochenberg (tihožitja), Parcar (tuširana risba), Becksr, Šerak (portreta dveh Lipol-dov), Hackl, Svoboda, Senczey, Cranach, Hanson, Uitz, Roedler in Omeseder ter razni neznani slikarj domače, italijanske in holandske šol3 raznih dob. Med lastniki razstavljenih del najdemo: Muzejsko društvo, mariborsko škofijo, Ivanko Lipoldovo. senatorja dr. Ploja. G. Zeimko, dr. Krau-ea. Kohnsteina itd. Bilo bi dobro, da bi se prihodnje leto ta revija iz naših javnih in zasebnih zbirk ša izpopolnila in da bi se napravil tudi prepotreben kataster. R. Reha». Ruško letno gledališče Diletanteka gledališka umetnost je pri nas Slovencih razvita menda tako, kakor pri nobenem drugem narodj, vendar naše podeželje ne kaže Bog ve kakšnih novih stremljenj in razvojev. Zadovoljuje se večinoma s staro šablono. Predvsem je pa značilno, da nikjer še niso spoznali potrebe po poletnih predstavah na prostem. Mimo Ljubljane in Maribora, kjer pa prirejajo take predstave poklicni igralci, imamo v Sloveniji edin tak poizkus v Rušah. Led je prebil lani ljubljanski operni pevec, Rušan Veko9lav Janko z »Divjim lovcem«. V ta namen je izbral idealno pozorišče na obronku Pohorja nad vasjo, tam, kjer se neha gozd in se pričenja Dravska dolina s travniki, sadovnjaki, njivami, vrtovi in hišami. Prostor za gledalce je razvrščen amfitea-tralno po bregu idiličnega zakotja, skrit ves v senci jelk in 9mrek, pozorišče je pa spodaj, tako da tvorijo ozadje Ruše in obronki lepega Kozjaka onkraj Drave. Tako l|Jpe naravne kuliserije nima nobeno gledališče ne pri nas, ne drugod. __ R JŠani so stari igralci. V prejšnjih stoletjih, ko so še imeli gimnazijo, so igrali med prvimi na Slovenskem duhovne igre, in sicer tudi v slovenščini. Tako eo Ruše stara slovenska kulturna tla in brez dvoma kulturno najvišje razvita slovenska vas, ki ee more samozavestno kosati tudi z našimi večjimi podeželskimi mesti Pozimi prirejajo stalne gledališke sezone, koncerte, predavanja itd. Imajo prekrasen Sokolski dom z ogromno dvorano in velikim modernim odrom, morda najlepšo podeželsko šolsko poslopje na Slovenskem itd. Nič čudnega ni tedaj, če so si prav Rušan i prvi omislili letno gledališče, ga leoo uredili in uprizorili l'eto9 za otvoritev »Rokovnjačec v novi Jankovi priredbi. Premiera je bila 6., prva re-priza pa 13. t- m. Pri premieri se je zbralo, od bliža in daleč, tudi iz Maribora, preko 1000 gledalcev, med njimi mnogo odličnih osebnosti; celo praško Narodny divadb je bilo zastopano. Predstava je uspela skoraj v celoti. Riii-eer Janko ni bil tu omejen ne na prostor ne na ansambl. Izbral si je med Rušami ljudi tako, da je vsak že po evoji zunanjosti in =m* starosti ustrezal ulogi, ki jo je igral. Mar ni to idealno, saj je vsak igral samega sebe brez pretvarjanja? Med igralci so bili delavci, kmetje, trgovski pomočniki, hčerke vaščanov, uradniki in celo akademsko na-obraženi domačini. Prizori so se razvijali neprisiljeno, igralci eo se gibali nemoteno, saj je bilo dovolj prostora tudi za kočiie in jezdece na griču v gozdu za taborišče rokov-njačev in njihovo bitko s Francozi. Nekateri igralci so kazali odlične sposobnosti, ki bi jih mogli s pridom uveljaviti tudi v poklicnem gledališči. Sedaj pripravljajo že drugo igro. Ruško letno Sfledaiišoe je zato naša znamenitost in bi lahko dalo vzpodbudo tudi našemu ostalemu podeželiui R. Rehar. Smrt arhitekta Cirila M. Ivekoviča. V Zagrebu je umrl profesor arhitekture na tamo-šnji univerzi, arh. Ciril M. Ivekovič. Bil je pravi član Jugoelov. akademije in odlični raziskovalec arhitektonskih del v Dalmaciil. L. 1910. je izdal na Dunajj knjigo >D1e Ent-wicklung de mittelalterlichen Baukunst in Dalmatien« in spisal dolgo vrsto razprav, ki se pretežno tičejo zgodovine stavbne umetnosti, delno pa tudi problemov sodobne arhitekture- Njegove razprave so izšle v »Radu Jugoslov. akademije«, v »Narodni starini«. v »Godišnjaku« zagrebške univerze itd. Pred dvema letoma je izdal monografijo o »zadužbini« hrvaških kraljev v Zadru z naslovom »Crkva i samostan sv. Krševana j Zadru«. V zadnjih letih se ie mnogo bavil z raziskavanjem zgodovinskih spomenikov v Biogradu na moru in njegovi okolici. Pravkar se j>e pripravljal, da ee napoti tia, pa ga je nenadno požela smrt. Bil je star 69 let. e—• Iskanje ležišča zlata v celjski okolici. Kakor znano, je prispel pred dnevi v Celje g. inž. Levi z Dunaja, ki išče s posebnim, patentiranim aparatom, ki ga je sam konstruiral. ležišča rud in kovin. Najprej je kopal na Ostrožnem pri Celju, kjer je baje našel ležišča soli, na dveh drugih mestih pa ležišča nafte. G. inž. Levi se je podal iz Celja v spremstvu upokojenega poštnega uradnika g Ermana iz Celja v Trbovlje, kjer je iskal ležišče zlata. Izkopavanje pa je zaenkrat ustavil, ker je ležišče zlata baje mnogo globlje, nego se je zdelo. Vrnil se je v Celje. Sedaj išče ležišče zlata pod Pečovnikom. Prebivalstvo se živahno zanima za uspeh tega izkopavanja. e— Umrla je v četrtek 17. t m. v Celju (Gosposka ul. 13) v starosti 78 let gospa Terezija Plankova, žena krojaškega mojstra g. J. Planka. V torek pa je umrla T Celju (Gosposka ul. 9) 76 letna delavka Julijana Čatrova. e— Žrtve nesreč. V neki ključavničarski delavnici v Rogaški Slatini je v četrtek stroj zgrabil 17 letnega ključavničarskega vajenca Ivana Pelka s Sp. Sečovega za desnico in mu zmečkal kazalec. Ko je 201etn! delavec Konrad Kozovinc v četrtek zjutraj krmil konja v hlevu posetnice Pospehove v Kasazah pri Petrovčah, ga je konj brcnil v trebuh in ga težko poškodoval. V sredo si je 14 letni sin delavke Franc StOT iz Zagrada pri Celju pri padcu v gozdu zlomil desno roko V Bukovem žlaku pri Celiu si je 45 letna posestnikova hči Mari-ia Kačeva pri delu s srpom urezala globoko v desno nogo. V Podgradu pri St Juri-iu ob inž. žel. je padel v četrtek 70 letni Anton Komnolšek s slive in si zlomi! levo kliučnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 20.30 ponovna otvoritev z zvočnim velefilmom »Saj je bil le radio sen...« in Fosov zvočni iur-nal. Iz življenja na deželi LAŠKO. Prostovoljno gasilno društvo Rečice pri Laškem priredi v nedeljo 20. L m. na prostoru gostilne Trbovc, po domače Grešak v Sp. Rečici svojo tombolo. Priporoča se za obilno udeležbo! RADEOE. — Te dni nas je zapustil podpreglednik finančne kontrole gospod Tomo Sekulič s svojo soprogo go. Natalijo. Skoraj devet let je g. Sekulid služboval v Sloveniji, najprej v Trbovljah, zadnja tri leta pa pri nas in v tem času si je v Trbovljah in v radeški dolini, prav tako pa tudi po vseh hribih od Mrzlice in Kuma pa do našega Brunka pridobil brez števila prijateljev. Služba finančnega uradnika ni, da bi človeku že sama od sebe pridobivala simpatij, toda g. Sekulič je enal biti vzoren uradnik na ta način, da si pri ljudstvu ni nakopaval nobenega sovraštva niti zamere. Zaradi bolezni je moral pred časom nastopiti pokoj. Odpeljal se je v svoje rojstno mesto Bjelovar. — Prav kakor njega, tako Radečani in Trbovelj-čani ne bomo nikdar pozabili njegove soproge Natalije, ki je v naših krajih vršila službo babice. Njeno požrtvovalnost in prijazno dobroto bodo zlasti pomnile številne kmečke matere po oddaljenih hribih, ki se jim niti v snegu niti v dežju ni bala hiteti na pomoč. VELENJE. Preteklo nedeljo so priredila vsa tukajšnja narodna, kulturna in do-brotvorna društva iskreno odhodnico gospodu dr. Franu Podkoritniku, ki je kot banovinski zdravnik premeščen v Grosuplje. Zastopniki trške občine, občinskega pomožnega odbora za brezposelne, drž. železnice in rudnika, podružnice Rdečega križa, koje podpredsednik je bil g. dr. Pod-koritnik, udeležencev samaritanskega tečaja, katerega je imenovani skupno z g. dr. Kolškom vrlo uspešno organiziral m izvedel, sokolskega in gasilskega društva so se v prisrčnih besedah poslovili od g. dr. Pod-koritnika, ki je v vseh korporacijah zavzemal ugledna mesta in se zaupanju javnosti tudi v polni meri oddolžil s požrtvovalnim sodelovanjem. Zlasti se je tudi poudarjal plemenit značaj in dobro srce g. doktorja, ki je revnemu sloju v našem okraju storil v razmeroma kratkem času svojega bivanja v Velenju mnogo nepozabnih dobrot Presrčnost slovesa, h kateri je pripomoglo tudi ubrano petje, bodi g. doktorju in gospej soprogi znak vsaj Bkromnega priznanja njune priljubljenosti, Grosuplju pa le čestitamo na tej pridobitvi. fio spodarstvo Dvig tečajev državnih papirjev Tagaji državnih papirjev bo se v tekočem tedffj znova precaj dvignili in včeraj »> bili na zagrebški borzi zabeleženi že zaključki v Vojni škodi po 248 in 250, torej po tečajih, kakršnih nismo videli že več kakor poldrugo lerto. Je to vsekakor razveseljiv pojav, kajti gibanje tečaja Vojne škode, te naše najvažnejše državne obveznice, t* nekako zrcalo ti'»otnega stanja državnega kredita; v tem gibanju pa se izražajo tudi izgledi za bodoči razvoj našega gospodarstva in naših državnih financ. 2e v februarju pret. leta smo zabeležili prav živo boso v naših državnih papirjih in Bi je tečaj Vojne škode takrat že precej (f vi gnil prjko 200, vendar je bila ta hosa zelo kratkotrajna in ji je kmalu sledila občutna reakcija. Dviganje tečajev državnih papirjev, ki ga beležimo v zadnjem času, pa očividno nima takega bežnega značaja in je menda bolj utemeljeno, kakor so bili slišni pojavi v lanskem letu, kajti hosa. ki io sedai beležimo, traja z malimi presledki manjših reakcij že 5 mes?cev, namreč od srrede marca t. L, ko smo zabeležili letošnje nainižj* stanie. Kako so se razvijali tečaji naših dinarskih državnih papirjev na zagrebški borzi (srednji tečaji) v zadnjem času, nam nazorno kaže naslednja primerjava: 2.5% 7cf0 inv. 4% 6% voj. škoda pos. agTar. begi. STedi marc* 177 42.50 22.50 31.— konec junija 194 44.50 26,— 33,— STedi Julija 203 45.— 26.50 34.— 10. avg. 228 51.25 28,— 36.75 18. avg. 249 52.— 30,— 38.50 Vojna Skoda se je od srede marca dvignila že za 41 odst. in tudi ostali dinarski državni papirji beležijo precejšen dvig. Značilno pa je. da je prišlo do tega dviga baš v času, ko je stanje državnih financ (tik pred vnovčenjem letine) običajno slabo, ker se vsako leto davčni dohodki dvignejo šele proti jeseni, in ko je trenutno zaradi sezonskega zastoja pri državnih dohodkih finančno ministrstvo v stiskah za denar, ki je potreben za kuponsko službo. Da je baš v tem času nastopilo večje povpraševanje po državnih papirjih, je le dokaz, da so v sedanjih višjih tečajih v prvi vrsti eskontirana pričakovanja za boljši bodoči razvoj državnih financ in gospodarstva sploh po končani novi letini. V večini držav se gospodarsko stanje obrača na bolje in preobrat mora priti tudi pri nas, kolikor že niso vidni znaki zboljšanja, n. pr. pn izvozu. Svetovno gospodarstvo se polagoma konsolidira in tudi pri nas bomo morali prej ali slej prebroditi kreditno krizo, ki je še precejšnja ovira za splošno gospodarsko ozdravljenje. Ko je Vojna škoda sredi marca padla pod 180 Din, si je moral marsikdo misliti, da tega papirja ceneje ne bo več mogel kupiti, saj je nudil nakup tega papirja po tečaju 180 obrestovanje od približno 17 odst. letno. Mnogi, ki so pravilno presojali situacijo in dane možnosti, so že takrat pričeli kupovati. Zanimanje za ta papir pa je v zadnjem času raslo in je zelo verjetno, da je del dvignjenih vlog našel pot na borzo. Morda še bolj, kakor večje zanimanje za ta papir, je povzročila dvig tečajev rezerviranost imetnikov drž. papirjev, ki iih ni prišlo mnogo na trg, ker jih je vsakdo, ki je le mogel, zaenkrat še držal. Zadnji skok ,ki je bil zabeležen ta teden, pa je menda pripisati ugodni ureditvi naših zunanjih dolgov na podlagi sporazuma z inozemskimi upniki Na vprašanje, ali se bodo tečaji nadalje dvigali, ali se bo dviganje ustavilo odnosno ali bo nastopila reakcija, je danes težko odgovoriti. Tudi dolarski državni papirji so se od letošnjih najnižjih tečajev nekoliko dvignili, vendar v manjši meri, ker obstojajo še gotovo nejasnosti glede tečaja, po katerem se bodo v bodoče izplačevali kuponi. Kaj je z gospodarskim svetom Pod gornjim naslovom prinaša beograjska »Pravda« zanimiv uvodni članek Ace Dindča, ki izraža naslednje misli. Najboljši zdravnik gospodarstva Je sam gospodarstvenik. Mi gospodarstveniki pa smo včasi ravnodušni za vse, kar se dogaja okoli nas. Krivdo zaradi gospodarskih težav nosimo zaradi tega tudi sami, ker si v dobri konjunkturi manemo roke, v krizi p«, jadikujemo in dolžimo druge. Gospodarstvu mora naša država poklanjati več pažnje, saj je gospodarstvo srce vsake države. Danes, ko v vsem svetu vlada kriza, moramo naše gospodarstvo zdraviti, dvigati in krepiti že iz ljubezni do domovine in njenega prestiža. Težaven je danes zlasti položaj trgovca, ki se mora sredi usodnih gospodarskih, valutnih in drugih kolebanj mnogo truditi, da sebi zajamči boren zaslužek, upniku obresti in državi davke. Naši trgovci iznašajo svoje težkoče ▼ blagi formi, držeč se umerjene linije, da državi in njenim predstavnikom ne otežujejo dela in sicer težavnega položaja. Pretrpeli so že mnoge udarce, pa si mislijo, saj je še mnogo drugih poklicev, ki so v enakem težavnem položaju. To drsanje trgovcev pa se ne sme tolmačiti, češ da jim gre dobro. Naši gospodarstveniki se morajo baš danes uveljaviti. Treba je poslušati njihov glas, četudi si v nazorih nasprotujejo. Le tako bomo prišli do jasnih ciljev, kako je treba pomagati, da se dvigne blagostanje naroda. Ze v ustavi je izražena ideja sodelovanja predstavnikov gospodarskih stanov s predstavniki države. To sodelovanje je v obliki gospodarskega sveta danes nujno potrebno. Na podlagi čl. 24 ustave je Narodno predstavništvo že 18. marca 1932. sprejelo zakon p, gospodarskem svetu, ki določa, da se mora gospodarski svet najkasneje v 3 mesecih po uveljavljenju zakona sklicati k zasedanju. Navzlic tej določbi pa še danes, eno leto po preteku predpisanega roka, nimamo gospodarskega sveta. In vendar more gospodarski svet, ki je dobro sestavljen, prinesti velike koristi državi in vsemu narodnemu gospodarstvu. Zato morajo gospodarstveniki, ki nosijo na svojih ramenih velik del državnih bremen, priti čim prej do izraza pri vodstvu gospodarske politike, da lahko z delom za dvig narodnega blagostanja ko ristijo državi in narodu. Občni zbor Hmeljarske zadruge Žalec, 18. avgusta. Hmelj je dozorel in se ravno te dni pričenja splošno obiranje. Tik pred novo sezono se je vršil včeraj v Žalcu tretji občni zbor Hmeljarske prodajne zadruge, ki so ga je udeležilo poleg članov tudi lepo število nečlanov in zastopnikov hmeliske trgovine. Načelnik g. Alojz Mihelčič je orisal namen zadruge in zlasti poudarjal, da zadruga ni naperjena proti solidni hmeljski trgovini, marveč jo hoče še podpirati. Član nadzorstva g. Žumer je poročal o reviziji zadružnih knjig. Zadruga ima 87 članov in zbira poseben fond za selekcijo hmelja; fond znaša danes 16.000 Din. Lanski vzorčni sejem se je prav dobro obnesel, saj je nudil trgovini v hmeljskem središču, Žalcu, priliko, da pregleda kakovost pridelka. Zadruga je lani vnovčila za svoje zadružnike nad 600 metrskih stotov hmelja. Poizkusi s pivovarskim ječmenom se uspešno nadaljujejo in bo postala ta panoga v nekaj letih tudi lepo donosna. Poslovodja zadruge g. inž. Dolinar je orisal težave, ki jih je prebredla zadruga doslej in primerjal njeno delovanje s slič-nimi organizacijami na Češkoslovaškem in v Nemčiji, ki pa imajo državne podpore. Sedaj je treba stremeti za tem, da se odpravi prevelika razlika med hmeljskimi cenami pri nas in na svetovnih trgih. Govoril je nato še o takozvani pfenigovi akciji v Nemčiji, ki je dokaz, kaj vse se da doseči t dobro voljo. Razvil se je razgovor, v katerem je znani napredni hmeljar baron Warsberg opozoril zlasti na smernice v »Jutrovem« članku vO hmeljarski samopomoči«. Zboroval-ci so osvojili te nazore in prepustili načel- Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v •/». 5 smer Id brzina vetra, 6. oblačnost 1—10 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj-viSjo, druge najnižjo temperaturo. 18. avgiusta Ljubljana 7, 764.3, 17.2, 78, ENEl, 0, —. _; I^jiubljana 13, 762.6, 27.7, 48, BI, 2. Maribor 7, 763.4, 16.0, 80, mirno, 3. 21.6 dež Zagreb 7, 764.1, 18.0, 90, SSE1, 0, 16.0, dež; Beograd 7, 762.1, 18.0, 90. SW1. Sarajevo 7, 763.9, 16.0, 90, mirno, 6, Skoplje 7, 761.8, 21.0, 70, W2, 0, _, _; Split 7, 761.1, 25.0, 70, mirno, 3, _, Kumbor 7, 760.8, 23.0, 90, mirno, 4, Rab 7, 762.0, 22.0, 70, NE3, 0, — Temperatura: Ljiubljana —, 16.4. 29.5. — Maribor 26.4, 15.0; Zagreb 31.0, 17.0, Beograd 29.0, 16.0; Sarajevo 30.0, 14.0; Skoplje 32.0, 18.0; Sni it 32.0, 21.0; Kumlbor —, 22.0; Rab 20.0. Sonce vzhaja ob 5.4, zahaja ob 19.3. Luna vzhaja ob 1.25, zahaja ob 18 7 stvu zadruge, da določi način podporne akcije. S soglasnim sklepom se je poslala kabinetni pisarni Nj. Vel. naslednja brzojavka: »Člani Hmeljarske prodajne zadruge v Žalcu, zbrani na občnem zboru, pošiljajo Vašemu Veličanstvu, najvišjemu pobor-niku zadružništva, izraze svoje globoke vdanosti.« H koncu je g. poslovodja položil hmeljarjem na srce, naj posebno letos pazijo, da bo blago res prvovrstno obrano, prebrano in sušeno, ker bo prišlo med povsem nove odjemalce, katere moramo baš v dobrih letih pridobiti za stalne odjemalce tudi v slabih časih. Stanje Narodne banke Iz najnovejšega izkaza Narodne banke od 15. t m. je razvidno, da se je zlata in devizna podlaga v drugi četrtini avgusta povečala za 1.4 na 1902.2 milij. Din. Tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 4.8 na 50.5 milij. Din, rezerve kovanega denarja v srebru in niklju pa za 10.7 na 262.8 milij. Din. Menična posojila, ki so po zadnjem izkazu nazadovala za 17 milijonov, so se v drugi četrtini avgusta zopet povečala za 13.5 milijona Din in znašajo sedaj 1931.7 milij. Din. Lombardna posojila pa so le za malenkost nazadovala na 316.7 milij. Din. Obtok bankovcev je nadalje izredno nizek. V drugi četrtini avgusta je popustil za 33.7 na 4270.8 milijona Din in je sedaj za 528 milijonov manjši nego lani in za 740 milijonov manjši nego predlanskim na isti dan. Skoro za isti znesek, kakor se je zmanjšal obtok bankovcev, so se povečale obveznosti na pokaz, namreč za 33.7 na 1082.5 milij. Din. Ugodno se razvijajo privatne žirovne vloge, ki so narasle za 44.2 na 445.9 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno in znaša kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 35.53 odst. (zadnji izkaz 53.50), v samem zlatu pa 33.57 odst. (33.57). Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): podlaga 1902.2 (+ 1.4), od tega v zlatu 1797.4 (—), v valutah 0.3 (—0.1), v devizah 104.5 (+1.4); devize, ki se ne vštejejo v podlago 50.5 (-1-4.8); kovani novci 262.8 (+ 10.7); posojila na menice 1931.7 (4-13.6); lombard 316.7 (—0.2); stari državni dolg 1816.3 (+0.2); začasni drž. avans 600.0 (—): pasiva: obtok bankovcev 4270.8 (—33.7): obveznosti na pokaz 1082.5 (+33.7), od tega nasproti državi 3.9 (—0.5), po žirovnih računih 445.9 (+ 44.2), po raznih računih 632.7 (— 10.0); obveznosti z rokom 1316.2 (+1.1). Pristonafte k »Jadranski straži"! Gospodarske vesti a podrobna navodila sa pobiranje teka od pogodb glede službenih odnošajev ie objavilo finančno ministrstvo ▼ »Službenih Kovinah« od 16. avgusta. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 10 garnitur šamotne opeke. Dne 18. t. m. se bo vršila pri komandi 39. pešpolka v Celju licitacija glede dobave kvasa za čas od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1934. Dne 29. t m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 30.000 komadov plutovina-stih zamaškov in 33.000 komadov medicinskih stekel. Dne 18. septembra se bo vršila pri skladišču 1. oddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 80 komadov jeklenih steklenic za kisik. Borze 18. avgusta. Na ljubljanski borzi je dane3 dolar v skladu z inozemskimi notacijami popustil. Ostale devize pa so razen Amsterdama, ki je čvrstejši, obdržale stare tečaje. Avstrijski šiling se je trgoval po 8.65 (v Zagrebu 8.69, v Beogradu 8.60). Grški boni pa opuščajo; v Beogradu se nudijo že po 29.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje čvrsta; trgovala se je danes po 248 in 250, za december pa po 247, 248 in 249. Tudi dolarski papirji so nekoliko čvrstejši in je bil zabeiežen promet v 7 odst. Blairovem posojilu po 35. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2318.18 — 2329.54, Beri in 1365.14—1375.94, Bruselj 801.07 do 805.01, Curih 1108.35—1113.85, London 189.03—190.63, Newyork ček 4197.16 do 4225 42, Pariz 224.88—226, Praga 170.01 do 170.87, Trst 301.24—303.64 (premija 28.5%7 Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.65. Zagreb. Amsterdam 2318-18 — 2329.54, Berlin 1365.14 — 1375.94, Bruselj 801.07 do 805.01, London 189.03-190.63, Milan 301.24 do 303.64, NewVork kabel 4197-16-4247.42, ček 4219.16 - 4225.42, Pariz 224.88 — 226, Praga 170.01 — 170-87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih Pariz 20.295, London 17.13, New-york 379, Bruselj 72.275,, Milan 27.23, Madrid 43.30, Amsterdam 209.20, Berlin 123.35, Dunaj 58.30, Stockholm 88.20, Oslo 86.10. Ko-benhavn 76.40, Praga 15.36, Varšava 57.85, Bukarešta 3-08. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu-) Beograd 11.61, London 30.09, Milan 47.71, New7ork 663.66, Pariz 35-55, Praga 25.33, C jrih 175.15. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 248 den., 7 odst. invest 51 den., 8 odst. Blair 36.75 den., 7 odst. Blair 35 den., 7 odst. Drž hip. banka 47 den., 4 odst. agrarne 27 den., 6 odst begluške 37 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 248—250, za oktober 248—251, za december 249—250, 7% investicijsko 51—53, 4% agrarne 28—32, 6% begluške 37.50—39.50, 7% Blair 35—35.75, 8% Blair 35.75—38, 7% Državna hipotekama banka 50 blago, bančne vrednote: Narodna banka 3600 do 3800, PAB 233—238; industrijske vrednote: šečerana Osijek 160—180, Trbovlje 125 bi. Beograd. Vojna Skoda 249, 248 zaklj., za oktober 250 bi., za december 251 zaklj., 7% investicijsko 53—54.50, 6% begluške 38.50 zaklj., 8% Bialr 36.50—39, 7% Blair 34.50—36.50, 7% Drž. hip. banka 48 den., PAB 235 zaklj. Dunaj. Državne železnice 1560. Trboveljska 14.35, Alpine - Montan. 11.30. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borsa (18. t. m.) Tendenc« za les bolj živahna. Promet: 3 vagoni tra- mov. 2ITO. + Chicago. 18. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 90.50. za december 93.25, za maj 93.25; koruza: za september 52, za december 57, za maj 63.75. + Winnipeg, 18. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 74, za december 7650. + Ljubljanska borza (18. t m.) Teudenca za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška, 79/80 kg 157.50 — 160; nova sremska, 78/79 kg 145 — 147.50; koruza (po mljvski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za avgust 112.50 — 115; moka: baška, >0«, iz nov>3 pšenice 325 — 330, banatska, >0«, iz nove pšenice 335 — 340. + Novosadska blagovna borza (18. t. m ) Tendenca omahujoča. Promet 51 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad. srednjebaška, gornjebanatska 105 do 107.50; baška. okolica Sombor 100 — 102.50; gorniebaška in baška potiska 107.50—110; sremska, slavonska, južnobanatska 97.50 do 100. Koruza: baška, sremska, baška, okolica Sombor 62 — 64; slavonska 65 — 67; banatska 60 — 62; baška, ladja Dunav in Sava 65 — 67. Oves: baški, 9rsmski in slavonski 57.50 — 60. Ječmen: baški. sremski. 64/65 kg 62-50 — 65. Moka: baška. banatska »0g« in »Ogg« 210—230; >2« 190-210; ,5« 170 _ 190; »6« 140 — 160; >7« 100 do 110- >8« 50 — 52.50; sremska, slavonska >0g« in »Ogg« 200 — 215; >2« 180 — 195; >5« 160 — 170; >6« 130 — 145; >7« 95 do 105; »8« 50 — 52.50. Otrobi: baški. sremski 42 - 44; banatski 39 - Al + Somborska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 67 vagonov. Pšenica, baška, okol. Sombor 102.50 do 105; gornjebaška, banatska 107.50 do 110; sremska, slavonska 100—102.50; banatska in baška potiska 110—112.50. — Ječmen: baški, sremski in slavonski, 63-64 kilogramov, 57.50—62.50: banatski pomladni, 67-68 kg, 70—72.50. Koruza : baška, 63 do 65; baška bela 70—72; baška, ladja Dunav in Tisa 66—68. Moka: banatska »Og« in »Ogg« 210—230; »2« 190—210; »5« 170 do 185; »6« 150—155: »7« 105—115; »8« 52.50 do 55. Otrobi: banatski 42.50—45. Fižol: banatski uzančen 95—100. + Biidimpeštauska terminska bori« (18. t- m.) Tendenca prijazna, le za koruzo slaba, promet živahen. Pšenica: za ,>k»ober 8.61 — 8.63. za marc 9.64 — 9.65; kornza: za avgust 7.40 — 7.45. za september 7.45 do 7.50. za marc 8 02 — 8.0-1 §porl Nogometna tekma naših izbranih Jutri se bo vršila na Igrišču ASK Primorja zanimiva tekma med dvema moštvoma, ki bosta sestavljeni iz naših najboljših nogometašev. Ta prireditev ima namo™ da se ves njen čisti dohodek preda olimpijskemu fondu, ki naj bi na ta način že sedaj začel zbirati sredstva za prihodnjo svetovno olimpija-do. Upoštevajoč ta važen razlog je LNP odredil, da bosta nastopili dve moštvi naših najboljših, ki naj bi nudili publiki lepo nogometno prireditev. Istočasno bo imel LNP tudi pregled in možnost, da vzame v evidenco vse one igralce, ki bi prišli v poštev za medmestne tekme v bližnji bodočnosti. Tekma se bo pričela ob 17.30, tako da občinstvo lahko po končanem letalskem mitingu obišče to zanimivo športno prireditev. Izpopolnimo znanje v plavanju! Kakor smo že objavili, se bo v ponedeljek 21. t. m. pričel že tretji plavalni tečaj v letošnjem poletju. Neplavači se v ta tečaj ne sprejemajo. Kdor pa zna vsaj malo plavati, naj pride in izpopolni svoje znanje, v kratkem času se bo priučil crawlu, prsnemu in hrbtnemu plavanju. Uprava kopališča je ponovno znižala vstopnino za tečajnike od 2 dinarja na 1 dinar. Prinesite s seboj brisačo ali* kopalni plašč! V nekaj vrstah. Za bivanja v Češkoslovaški je zagrebška Concordia odigrala tri nogometne tekme; tretjo proti SK Bratislavi je s 3:1 (0:0) tudi sigurno odločila v svojo korist. — Prihodnje državne prvenstvene tekme sodijo: Jugoslavijo - Vojvodino g. Podupsky iz Zagreba, Bask - BSK g. Kap iz Sarajeva, Concordljo - Hajduk g. Mika Popovič, Hašk - Slavijo (O.) pa g. Dušan Petkovič. oba iz Beograda. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 20. t. m. v Ljubljani na igrišče ASK Primoria ob 17.30 g■ Jordan, v Celju pok. tekma SSK Celje ; Atletiki g. dr. Planinšek (rez. g. Nemec). V prime ru. da se ta tekma ne bo vršila, mora MO obvestiti oba omenjena sodnika. Jugoslovenski table-tenis savez. Drevi ob 20. seja pripravljalnega odbora pri Kerši-ču za ustanovitev podsaveza. Udeležba za vse odbornike obvezna. ASK Primorje (nogometna sekcija). Sekciiski izredni občni zbor se vrši v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v zeleni dvorani hotela Uniona. Zaradi potovanja v Zagorje morajo biti danes ob 19. pred Emono: Hvastja. Jug II., Bervar, Pišek I. in IL, Baum, Pupo, Caleari, Golob, Petelin, Str-nad. Petrič, Ulaga. Juniorji II. igrajo v nedeljo ob 10. na našem igrišču g SK Mladiko. ŽSK Hermes (uprava igrišča). Drevi ob 20.30 zelo važna seja odbora uprave igrišča pri Beliču. Sernec sigurno! Vsi polno-številno. Načelstvo. SK Grafika poziva igralce Trpin, Meki-na, Strohmajer, Ustnik, Potrato, Trobev-šek, Verčnik, Katavič, Frelih, Zaje, Ploh, Martinčič, da se zglase danes med 18. in 19. na igrišču Primorja ter dvignejo opremo. Omenjeni nastopijo v nedeljo v Trbovljah. — V torek, dne 22. t. m. se bodo pričeli redni treningi, nakar posebno opozarjamo obe skupini. — Načelnik. SK Reka. Jutri morajo biti na glavnem kolodvoru ob 11.30 za tekmo proti SK Ko-rotanu v Kranju: Pikič, Furlan, Bojan, Drage, Korle, Nani, Zinke, Pino, Broni, Ane, Nino, Korli. NSK Sparta. V nedeljo ob pol 9. uri igrajo na igrišču Panonije ob Večni poti: Zavrl I, Dolinar, Pogačar, Humar n, Krašovec, Zavrl n, Vrhovec, Zupančič, Zupane, Otič, Zadnik, Jereb in Burger. Vsi točno 1 MK Ilirija. Za nedeljo, dne 20. t. m. je razpisana Ogrinova spominska kolesarska dirka za prehodni pokal na progi Ljubljana —Celje ln obratno, 150 km. Start bo točno ob 6.30 v Ljubljani pri km 1.200 na Dunajski cesti (pri restavraciji Kačič). — Drevi ob 20. odborova seja in sestanek dirkačev v restavraciji Fritz, Tavčarjeva ulica 4. Obenem je zaključek prijav in razdelitev dirkalnih številk. P. n. člani moto-sekcije, ki bodo prevzeli službo ob progi, naj se prav sigurno udeleže sestanka. — Upravni odbor. Plavalna tekma na Ljubljanici. SK Ilirija bo priredila prihodnjo nedeljo 27. t. m. tekmo v plavanju in skokih v kopališču na Ljubljanici. Pravico do tekmovanja imajo izključno le plavačice in plavači, ki niso včlanjeni pri nobenem klubu kot plava«. Za tekmovanje bo najemnica kopališča, ga. Tinca Grošel, poklonila lepe nagrade. Pazite na razpis, ki bo izšel v prihodnjih dneh. Lovske strelske tekme mariborske podružnice SLD Vsakoletne strelske tekme SLD, podružnice Maribor, so si že pridobile sloves med lovci vse države. Izredno zanimanje Je bilo tudi za letošnje tekme, ki so se vršile o priliki Mariborskega tedna, posebno še zato, ker se je tekmovalo prvič za prehodni pokal ,ki ga je mestna občina mariborska poklonila SLD podružnici Maribor v priznanje zaslug, ki jih ima to društvo za Maribor in mariborski teden, zlasti letos s svojo lovsko razstavo, ki je bila tako vzorna in lepa, da bo šel glas o njej po vsej Jugoslaviji Lovsko tekmovalno streljanje so počastili s svojim obiskom protektor župan dr. Lipold, sreski načelnik Makar, general Hadžič in mnogo drugih odličnih predstavnikov. Rezultati tekme, ki Je potekma v vzornem redu, so bili naslednji: I. Prehodni pokal mestne občine si Je priboril za leto 1933 v ostri konkurenci pri-marij dr. Robič s 134 točkami. n. V skup;ni gostov je zmagal tovarnar Jakil iz Karlovca s 133 točkami. III. Skupina mojsterstva podružnic®: 1. dr. Robič 134, 2. Vukmanič 120. 3. dr. Ko-vačec 120 in 4. ravn. Sterger 105 točk. IV. Skupina seniorjev podružnice: 1. Spranger 90, 2. Gošler 87, 3. Rud. Janežič 80 in 4. Wogeror 74 točk. V. Skupina juniorjev podružnice: 1. A. l,inning«»r 61. 2. inž. Scherer 60, 3. Vodopi-vec 44 in 4. Pleiner 43 točk. VI. Skupina lovskih paznikov podružnice: 1. Majhenič 24 točk. Častno darilo za dame si Je priborila » lepim uspehom ga. Kušarjeva. Po tekmi so se na prijateljskem sestanku zbrali lovci v lovski sobi hotela Orel, na katerem je bilo izrečenih več prisrčnih govorov. Sokol 2upni prosvetni tečaj na Taboru Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana priredi v svrho čim intenzivnejšega prosvetnega dela v zimski sezoni n. prosvetni tečaj, namenjen v prvi vrsti bratom in sestram prosvetarjem. Prosvetni tečaj bo od 23. do 26. avgusta v mali dvorani na Taboru. Predavali bodo najboljši sokolski delavci,savezni načelnik Miroslav Ambrožič, dr. Pran ta Mis, dr. Viktor Murnik, savezni predsednik prosvetnega odbora dr. Vladimir Belajčič, dr. Fran Kandare, Lavrenčič Ivan, Tratar Marjan, Jaka špicar, Jaka Jesih in člani župnega prosvetnega odbora. Tečaj bo vodil predsednik žPO Janez Poharc. Vsako jutro bo eno uro telovadbe pod vodstvom župnega načelnika Lojzeta Vrhovca, ki bo imel tudi predavanje o temeljih sokolske telovadbe. Poleg rednih predavanj bosta za tečajnike tudi ena lutkovna in ena kino-predstava. ŽPO pa bo skušal izposlovati tudi brezplačen poset narodnega muzeja. Vsa bratska društva in čete ponovno prosimo, oa pošljejo prijave udeležencev ŽPO najkasneje do nedelje 20. t. m. ŽPO na Tabor. Tečaj se prične v sredo 23. t. m. točno ob 8. zjutraj in morajo biti vsi tečajniki zbrani v mali dvorani na Taboru. Vsa ostala navodila glede prehrane in prenočišč bo dal na dan otvoritve tečaja predsednik Poharc Po tečaju bo 27. t. m. ob 9. dopoldne prosvetna konferenca na Taboru, ki je strogo obvezna za vse društvene in četne prosvetarje. Konference se bodo udeležili podstarosta SKJ Gangl, predsednik savez-nega PO dr. Belajčič, župni starosta dr. Pipenbacher ter člani žPO Ljubljanskega Sokola Je zopet zadela težka izguba. Preminul je nepričakovano eden najstarejših njegovih članov bivši Južni Sokol brat Franjo M u 1 a č e k. Ko naznanjamo to žalostno vest svojemu članstvu, vabimo, da se pridruži v mnogobroj-nem številu društvenemu odposlanstvu, ki bo spremilo svojega, do zadnjega diha zvestega člana, na njegovi poslednji poti z društveno zastavo. Vabimo pa tudi vsa bližnja okoliška društva, da izkažejo svojo čast članu, ki je v davnini neustrašeno in požrtvovalno pomagal graditi našo viteško sokolsko organizacijo, žalni sprevod se bo pomikal iz hiše žalosti na Resljevi cesti št. 7 danes ob 17. uri. — članstvo našega društva v kroju ter deputacije drugih društev se zbirajo na vrtu Narodnega doma ob pol 17. uri. — Uprava. Sokolska iupa Ljubljana. Pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se v čim večjem številu udeleži pogreba blagopokošnega brata Frana Mulačika. ki je bil član sokolske organizacije nad 60 let in v njej dolgo vrsto let zelo aktiv no sodeloval. Zlbirališče v kroju je danes 19. t. m. ob 16.30 pred Narodnim domom Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil ob 17. Iz hiše žalosti Resice v a cesta 7. — Župna uprava. Jezdni odsek >J_Jubljan«kega Sokola« poziva svoje člane in člane > Sokol a III«, da se danes polnoštevilno udeleže do-greba nenadno preminilega brata Mulačka Franca soustanovitelja ^Sokola« in člana »Južnega Sokola«. Zbirališče vsega članstva je oib 16. uri popoldne v vojašnici 16. art. polka. Sokol Ljubljana U. poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži danes ob 17. pogreba blagopokojnega ustanovitelja Južnega Sokola br. Josipa Mulačka v slavnostnih krojih. Zbor članstva ob pol 17. na vrtu Narodnega doma, odkoder bo skupen odhod pred hišo žalosti na Resljevi cesti. Sokolske tekme v odbojki v Celju. V nedeljo 20 t. m. ob 9. dopoldne bodo na dvorišču mestne narodne šole tekme v odbojki med moškim naraščajem iz Šoštanja in Celja ter člani iz Celja. Tekme bodo gotovo zanimive in napete, saj je šoštanj okrožni prvak v Savinjsko-šaleškem okrožju in resen konkurent za naslov prvaka celjske sokolske župe. Radio Sobota, 19. avgusta. LJUBLJANA: 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: Cas, plošče. — 19.: Radio - orkester. — 19.30: Svetona kriza in njena rešitev. — 20: Pregled zunanjepolitičnih dogodkov. — 20.30: Koncert delavske godbe »Zarje«. — 21.30: Čas, dnevno vesti. _ 21.45: Radio - orkester. Nedelja, 20- avgusta. LJUBLJANA 8.15: Dnevne vesti. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.80: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Potovanje po Evropi in tujski promet. — 10-30: Pasiviz3m in aktivizem. — 11: Operne arije pojeta ga. Čadeževa in g. Marčec. — 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13: Vreinsn^ka napoved. — 15: Kmetijska ura. — 15.30: Zabavna ura. — 16.30: Harmonika. — 20: Pevski koncert gdč. Majdi-čeve. — 20 45: Radio - orkester. — 21.30: Čas, poročila. — 22: Jazz. BEOGRAD 12.30: Orkester. — 15: Pesmi. — 20: Orkestralen koncert — 20.50: Arije in pBsmi. — 21.30: Slušna igra. — 22.30: Plošče. — 23: Ciganska godba. — ZAGREB 12: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Lahka godba. _ PRAGA 19.05: Mandoline. — 19.50: Lahka godba. — 20.40: Veseloigra. _ 21.25: Poletni večer na vrtu. — BRNO 19.50: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Orkester fn solisti. — 21: Zabav?tn program. — 22: Plesna glasba- — DUNAJ 9.30: Orgle. — 11: Simfoničen koncert. — 13: Lahka glasba. — 15.35: Komorna glasba. — 19: Moderne pesmi. — 20.25: Orkestralen koncert. — 22.15: Lahkn glasba. — BERLIN 20: Mešan program. — Lahka in plesna glasba. — KčNIGSBERG 20: Nabožna glasba. - 21: Orkestralen koncert. — Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER 2010: Program kakor v Berlinu- — 23: Nočni koncert iz Monakovega. - BUDIMPEŠTA 17.20: Lahka godba. — 19: Madžarske pesmi. — 21. Orkestralen koncert. — Godalni kvartet. — 23.30: Lahka glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.30: Operni večer. !> JUTRO« SL 193 6 T SoSota, 18. Vm. 1933. Iz življenja in sveta Socialne borbe ▼ Zedinjenih državah Na ZCltlljl TUdI ljudi še nI preveč... je še dovolj prostora! Ob smrti nmskega cesarja Avgusta — po našem štetju L 14. — je bilo v rimskem cesarstvu ljudsko štetje, pri katerem so našteli v Italiji šest milijonov ljudi. Ko je prebivalstvo izvedelo, koliko ljudi so našteli, se jih je lotil velik strah, da je na svetu preveč ljudi in da se človeštvo ne bo moglo prehraniti. Toda strah ja Imel prazne oči. Tedanja Evropa je bila še redko obljudena. Španija je preživljala šest milijonov prebivalcev, Grčija tri milijone, Galija tri milijone, ostal svet nekaj čez štiri milijone. Vsega skupaj je bilo tedaj na svetu kakšnih 23 milijonov ljudi. In vsi so se tresli, češ, kaj bo. ko nas je toliko! Povsod je bilo slišati zdihovanja, da zemlja ne bo mogla prehraniti človeškega rodu. Danes živi na svetu 2.3 milijarde ljudi, pa še to število ni popolno. Glede ozemelj, ki niso dostopna civilizaciji, se moramo namreč zadovoljiti samo s približnimi cenitvami. To so zlasti tropske in arktične dežele, o katerih ne vemo, koliko prebivalcev imajo, o katerih pa lahko domnevamo, da imajo več ljudstev, kakor jih poznamo. Hiter prirastek zemskega prebivalstva datira zlasti od 1. 1910 do 1926. L. 1910 je imela Evropa na 9 in pol milijona četvor-nih km površine 447 milijonov prebivalcev, šestnajst let pozneje se je to število povečalo na 478 milijonov ljudi. Amerika s 34 milijoni četvornih km površine je imela leta 1910. komaj 180 milijonov prebivalcev, 1. 1926. pa že 235 milijon. V Afriki, ki meri 28 in pol milij. četvornih km so našteli leta 1910 126 milijonov, 1. 1926 pa že 139 milijonov ljudi in v Aziji, ki je najprostranej-ša dežela sveta ter ima 44 milijonov četvornih km površine, so našteli 1. 1910 šele 858, 1. 1926 pa že 1032 milijonov ljudi. Avstralija je najmanjši del sveta ter meri 8 in pol milijona četvornih km. Leta 1910 je imela 6 milijonov, 1. 1926 pa že 10 milijonov ljudi. V razmeroma kratki dobi šestnajstih let je torej človeštvo naraslo za ogromne številke. Svetovna vojna, ki je uničila toliko dragocenih življenj, pomeni v skali naraščanja prebivalstva samo kratek odmor, nič več. Ce pravijo statistike, da živi danes na zemlji 2.3 milijarde ljudi, s tem ni rečeno, da ni več prostora na svetu. Nasprotno, zemlja jih lahko preživi mnogo več, na nji je prostora in življenskih možnosti za tri do štirikrat toliko prebivalcev, kakor jih ima sedaj, šest do sedem milijard ljudi preživi zemlja b>"ez težave. Pri tem pa je važno vprašanje gostote poseljenosti. Razdelitev ljudstev je namreč na zemlji jako različna. V Evropi pride danes na če-tvorni km ozemlja 48 ljudi, v Aziji 23.4, v Ameriki ne glede na gosto poseljenost v Zedinjenih državah in na redko gostoto prebivalstva v Južni Ameriki 4.5 ljudi, v Afriki 4.8 ljudi, v Avstraliji odpade na četvorni kilometer ozemlja celo en sam človek. Napaka je torej v nepravilni razdelitvi, t. j. v slabi organizaciji poseljenosti na zemlji. V Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji čakajo še ogromni predeli na kolonizacijo, a tudi bogastvo ondotnih krajev je dosti večje kakor bogastvo krajev, v katerih živimo mi. Mati zemlja ni torej prav nič kriva, da ljudje stradajo. Ona ima dovolj kruha za vse in ga je pripravljena dati vsakomur. Nesreče pomanjkanja je kriva le slaba organizacija, ki je ponekod naselila ljudstva na gosto v tesnem ozemlju, drugod pa je pustila ogromne komplekse prazne. In tu se začenjajo novi gospodarski in politični problemi. K dogodkom na Irskem Položitev venca na grobovih žrtev naj bi bil za irske »modre srajce« znak k fašistični revoluciji Italija v posesti »sinjega traku" Italijanski prekomornik »Rex« Je te dni iztrgal Nemčiji »sinji trak«, t. j. prvenstvo za najhitrejšo prekomorsko vožnjo iz Ev-, rope v Ameriko. Do nedavno je bil sinji trak v angleški posesti, potem si ga je priborila Nemčija s svojimi prekomorniki »Europa« in »Bremen«. Ti dve ladji sta rabili iz Bremena preko Cherbourga do New York 4 dni in 17 ur. »Rex« je zdaj napravil isto pot v 4 dneh, 13 urah in 58 minutah. Omiljenje prometnih kazni v CSR Na Češkem zelo strogo postopajo proti avtomobilistom, ki imajo grdo navado, da dirjajo vsevprek in često s pomanjkljivim signaliziranjem ogražajo življenje potnikov na cestah. Csl. avtomobilski klub je zato sklenil izposlovati omiljenje zadevnih predpisov in je res dosegel, da je policijsko ravnateljstvo opremilo prometne redarje z znamkami, ki jih v primeru prestopka prilepijo na avtomobil. Znamke nosijo številke in se ne smejo odtrgati. Avtomobili s takšnimi znamkami pa so tudi pod strožjo kontrolo, kajti vozilo, ki je enkrat oblepljeno, bo gotovo previdnejše vozilo kakor avto-mobilist, ki ni še nikoli plačal kazni. To omiljenje velja za Prago in okolico, češki avtomobilisti pa si prizadevajo, da bi se ti predpisi razširili na vso državo. Zvišane pristojbine za čast Francozi so bili vedno ponosni rut to, če so smeli v svojo gumbnico vtakniti rdeči trak Častne legije. Francoska državna blagajna je tudi vedno z uspehom špekulirala na to slabost svojih državljanov in Je imela od nje znaten dohodek. Ta dohodek je odslej še večji, kajti pristojbino za podelitev te časti je v zadnjem času zelo zvišala in povprečno podvojila. Najnižja stopnja častne legije je stopnja viteza. Ta je veljala doslej 50 frankov in jih bo veljala odslej 100. Naslednja stopnja častnika Častne legije bo veljala odslej 200 frankov namestu 100, komandirji bodo plačevali 300 frankov, veliki častniki 500 frankov, veliki križec pa bo zahteval celo 800 frankov. Francoska vlada pa navzlic tej podražitvi časti prav nič ne verjame, da bi Francozi v bodoče odklanjali križce, trakove in častne naslove in ker podeli večkrat na leto po več sto odlikovanj, bo imela državna blagajna odslej še lepše dobičke. Nevesta na tenišču Neka navdušena teniška igralka na škotskem je odšla takoj po poroki s svojim spremstvom na tenišče Nova antarktična odprava Polarni raziskovalec admiral Byrd se mudi trenutno v Oslu in se bo v kratkem vrnil v New York, kjer bo začel organizirati novo odpravo v antarktične kraje. Na Norveškem je pridobil za svoje podjetje kapitana Gjerstena, ki je znan veščak v polarnih vprašanjih. Poljski Kiirten v rokah pravice Aretacija nevarnega zločinca, ki Ima na vesti več umorov Lowicz, mestece med Lodžem in Varšavo, se je po dolgem vznemirjanju krepko oddahnilo, posebno ženski svet se čuti svobodnejšega, ker je prost skrbi, ki so ga trle v zadnjem času. Oblast je namreč prijela človeka-zver, poljskega Kiirtena Ensteina. Nedavno je neka mlada dama čakala na provincialnem kolodvoru na svoj vlak. Pred njim je prišel drugi vlak, ki je po kratkem postanku vozil dalje. Tedajci so se nenadoma odprla vrata nekega vagona, Francija slavi svoja vina V mestu Maconu na Saoni so imeli te dni veliko prireditev v čast francoskim vinom, »ki jasnijo duha in pomirjajo duše«. Udeležili so se je zastopniki vseh vinorodnih krajev Francije, zlasti iz Burgundske. Vršili so se veliki sprevodi v narodnih in zgodovinskih nošah, igre na prostem, razstave vin itd. Slika nam kaže prizor iz gledališke igre na prostem z rekonstrukcijo dvora nekdanjih burgundskih vojvod. Da so ob tej priliki izbrali tudi »kraljico francoskih vin«, se razume samo po sebi. iz njih se je prikazala moška roka ter je hotela potegniti deklej's silo k sebi. Dekle se je z vso močjo uprlo — in rešilo. To se je odigralo tako hitro, da je dekletu naravnost manjkalo besed, da bi natančno opisalo doživljaj. SaffiO praske na dekletovih rokah so pričale, da jih je imel ie napol v oblasti napadalec. Nekaj dni po tem dogodku se je mlada dama mudila pred neko izložbo v Lowi-czu. Tedajci se je pred njo ustavil moški, na las sličen onemu iz vlaka. Dekle se je prestrašilo, kriknilo ter pokazalo stražniku postavo poleg sebe. Tako je prišel napadalec pravici v roke. Policijsko ravnateljstvo r Lowiczu je preverjeno, da je prišlo na sled izrednemu kriminalnemu tipu. Ta človek je namreč že dolgo ustrahoval ves ženski svet med Lodžem in Varšavo. Nagovarjal je žene in dekleta ter jih skušal zapeljati, če mu pa niso bile pokorne, se jih je skušal polastiti s silo. Kjer pa je odpornost dosegla skrajno mejo, se ni plašil niti zločina in je svojo žrtev umoril. Število zločinov, k' jih ima poljski Kiirten na vesti, še ni dogna-no. Domnevajo pa, da je izvršil osem do deset umorov, kajti mnogo znamenj kaže na to, da je storilec Enstein. Značilno pri njem je posebno to, da je napadal samo mlade žene in dekleta, nikdar pa otros ali starcev. Enstein taji razen svojega imena vse. Povedati noče niti svojega poklica. Zdi »e, da ne pripada delavstvu, ker napravlja dovolj inteligenten vtis. Sam veli, da je brez poklica. Prav to pa zbuja sum, da je vse prej kakor nedolžen. Ko bodo oblasti zbrale dovolj obtežilnega gradiva proti njemu, ga bodo postavile pred sodišče. Povratek mrtvega vojaka L. 1914 Je odrinil na bojišče čmovojnik Josetf Friess iz Kromeriža. Dve leti Je sporočal domov, da je živ in zdrav, potem je prišel seznam mrličev, v katerem je bilo tudi njegovo ime. Vsi so ga odtlej smatrali za mrtvega in oblast ga je na podlagi vojnega seznama proglasila za padlega. Nedavno pa je prišlo iz Rusije pismo, v katerem je Friess poročal, da je živ in zdrav in da se vrača domov. V Rusiji, je pisal, se mu ne godi slabo, toda domotožje mu ne da, da bi ostal tam še dalje. Svojce je prosil, naj mu priskočijo na pomoč z denarjem za pot in vožnjo. Naznanil je, da bo pripeljal s seboj tudi ženo in štiri otroke. Friess se je te dni res pripeljal v Kro-meriž. Njegova prva pot je bila v roditeljsko hišo, potem pa je odšel s prijatelji pred spomenik padlim domačinom in se je bridko razjokal, ko je na nlem našel tudi svoje ime. Zdaj se bo naselil v vasi Mau-tern in bo začel novo življenje v stari domovini. 20.000 rudarjev v Pensjlvaniji je pričelo stavkati v protest proti odredbam predsednika Roosevelta Kaj moramo vedeti o električnem toku Nekaj besed za gospodinje in druge konsumente električne sile živimo v času, ki se giblje in deluje z elektriko. Povsod se nam ta predstavlja s skrivnostnimi znamenji. Celo na računih, ki nam jih prinašajo iz elektrarne, dobimo skrivnostne izraze in oznake. Ce jih hočemo razumeti, moramo vedeti vsaj za neke temeljne pojave električnega toka. Električni tok se pretaka iz svojega vira (stroja) skozi napeljavo do kraja, kjer ga izkoriščamo. Sliči tedaj vodi, ki teče od vira skozi strugo do mlina. Ce hočemo vedeti, kaj zmoremo s to vodo, moramo poznati najprvo množino, ki se v določenem času pretoči na mlinsko kolo; potem moramo poznati tudi pritisk, ki ga ima ta voda. Isto je z električnim tokom. Silo električnega toka merimo s tem, da določimo količino elektrike, ki se v sekundi pretoči skozi napeljavo. Enota te količine Je »amper«, tako imenovan po slavnem fiziku Amperu. Pritisk toka ali, kakor ga imenujemo, »napetost« merimo z »volti«, ki se imenuje tako po fiziku Volti. Količina in pritisk, ki ju med seboj pomnožimo, nam kažeta razpoložljivo energijo.' Silo toka ali »ampere« moramo tedaj pomnožiti z njegovo napetostjo ozir. »volti«, da dobimo razpoložljivo energijo našega električnega toka. Enota te energi- je, to je 1 volt krat 1 amper, se imenuje »vat« po inženjerju Wattu. Vati se označujejo običajno s črko »W« (včasih tudi »v«). Tisoč vatov imenujemo kilovat, če se pretaka l kilovat l uro skozi električni vod, pravimo ,da je ta množina toka enaka »ki-lovatni uri«, ki jo poznamo iz računov za elektriko v gospodinjstvu. Cena električnega toka se računa po porabljenih kilovat-nih urah, ki se označujejo tudi z znakom KWh (h = hora, latinski izraz za uro). Najstarejša znana vrsta električnega toka je tako zvani »istosmerni tok«, ki teče neprekinjeno vedno v isti smeri skozi električni vod. »Izmenični tok« pa spreminja toliko in tolikokrat v določenem času svojo smer, to se pravi: najprej od desne proti levi, potem od leve proti desni, nato spet od desne proti levi, neprestano sem in tja. Istosmerni tok bi primerjali z vodo, ki teče skozi cev iz višje posode vedno enako v nižjo posodo. Ce pa obe posodi izmenoma in hitro premikamo tako, da je zdaj ta posoda višja in druga nižja, potem druga višja in prva nižja, nato od početka, se bo voda pretakala zdaj v tej, potem v drugi smeri skozi cev. »Vrtilni tok« imenujemo končno tok, pri katerem si trije izmenični toki v določenem časovnem redu sledijo drug drugemu. Lednik ju je vrnil čez 27 let Narava pojasnila izginotje dveh mladih turistov, ki sta zmrznila na ledniku 8. avgusta 1906 sta odšla dva inomoška turista, mlada magistratna uradnika Albuin Konrath in Josef Villgrattner na Fernerko-gel v Sellrainske gore. S ture se nista nikoli več vrnila. Tedne in tedne so ju pozneje iskale reševalne ekspedicije, toda njihov trud je bdi zaman, šele zdaj je narava sama odkrila skrivnost njune smrti. Ob Pariška eleganca Eleganten kostum z globokim hrbtnim izrezom Breznogi plavač ni uspel Poročali smo, da je tekmoval breznogi Američan Charles Ziebelman, ki je izgubil obe nogi pri neki avtomobilski nesreči pri poskusu za preplavanje Rokavskega preliva od Dovra proti Calaisu. Ziebelman je starta! v ponedeklej zvečer in je ostal v vodi do torka zjutraj, preplaval pa je komaj 15 kilometrov proge. Pravi, da je tekmovanje opustil zaradi tega, ker ga je vgriznil v ustnico morski klobuk. vznožju Fernerkogla so našli dve človeški okostji in kmalu je postalo jasno, da gre za ostanke nesrečnih dveh inomoških turistov ,ki sta izginila pred 27 leti v planinah. Takoj se je odpravila iz Inomosta posebna deputacija z zdravnikom, da preišče okostja.. Odprava je ugotovila naslednje podrobnosti: Konrath in Villgrattner sta imela za turo samo dva dni časa. Ker sta hotela za vsako ceno prit. na vrh Fernerkogla, je bila tura naporna in nista šla po običajni poti na levi strani lednika, marveč sta plezala nanj po desni, ki ima mnogo manj zasek kakor leva stran. Trupla so našli zdaj nekoliko vstran od običajne poti, kakšnih 2700 m pod skalovjem Fernerkogla, sredi zasek. Vendar sodijo planinci, da je morala biti prvotna lega trupel vsaj 50 m višja. V teku 27 let se je tudi pozicija lednika nekoliko spremenila. Trupli sta torej tičali v ledniku in mrliča sta se z njim vred premikala in menjavala lego. Kako globoko sta ležala v zasekah, ee ni dalo ugotoviti, kajti okostja so ležala prosto na ledu. Posebno pretresljive pa so bile naslednje ugotovitve zdravnika: Nobeno truplo ni kazalo v okostju kakšne poškodbe. O nesreči tedaj ni mogoče govoriti. Trupli sta ležali tesno drugo kraj drugega. Poleg okostij so našli tudi neke papirje z zapiski, ki pa jih je vreme tako iz~ pnalo, da niso bili več čitljivi. Toda že iz tega se da sklepati na žalosten položaj nesrečnikov. Ni dvoma, da Je eden od njiju padel v ledniško zaseko. Tovariš ga ni mogel držati s cepinom in Je moral za njim. O tem priča zlomljena palica cepina, v zaseki ujeta sta čakala na rešitev ki je bila gotovo blizu, a ni prišla do ciljal Tako sta turista zmrznila in umrla od lakote. 27 let Je hranil lednik njuno skrivnost, letos pa se Je led tako od tajal, da je spustil okostji iz sebe ln nesreča Je prišla v vsej svoji grozotni tragiki na dan. ANEKDOTA Sloviti klinik Teodor Frerichs je bil takšen cinik, da ni imel obzira niti proti drugim niti proti sebi. Nekega dne je prosil neko damo za roko z besedami: »Gospodična .dovolite, da vas vprašam, če hočete postati moja vdova?« • »Gospodje,« Je dejal profesor na nekem majhnem vseučilišču v svojem predavanju, »nekateri smatrajo dušo za neumrljivo, drugi ne. Resnica bo tu, kakor po navadil v sredini.« VSAK DAN ENA On: »Oh, deklica, ti postajaš vedno bolj dražestna in vedno bolj lepa.« Ona: »Zal, da jaz tebi ne morem napraviti enakega poklona! On: »Zlaži se kakor jaz.« James OUver Curwood: 82 Hči divjine Roman Obmolknil je. Očividno je bil razburjen. In Davidu se je zdel njegov obraz tu v mesečini za mnogo let mlajši, in ko ga je prijel za komolec in krenil z njim po dolini nizdol, je bila v njegovi hoji vsa prožnost mladosti. Čudna moč je branila Davidu da se ni upal govoriti, in nedoločljiva slutnja ga je obhajala, da se bliža nekaj silnega, nepričakovanega. Slišal je, kako je tovariš naglo sopel, in vznemirjen opažal, kako so mu tlele oči. Stopala sta tako hitro, da se mu je zdelo le nekaj trenutkov, ko sta prišla do majhne skupine nizkih dreves. Oče Roland, ki je zdaj tiho stopal in burno, pretrgano dihal, je prijel Davida za roko in ga odvedel med ta dre- "V V naslednjem trenutku sta stala zraven nekoga, ki je spal. Oče Roland je pokazal nanj, ne da bi rekel besedico. Bila je ženska. Mesečina je padala nanio in se svetlikala v gostem vaiovju temnih las, ki so jo oblivali in ji zakrivali obraz. Davidu se je mahoma zdelo, da ga duši. Srce mu je zastalo. Sklonil se je k njej. Rahlo je privzdignil težke kite in zastrmel v prečudni, ■speči obraz pod njimi — v obraz žene, ki jo je bil srečal tisto noč v transkontinentalnem vlaku! Nad seboj je začul šepet: »Moja žena, David!« Opotekel se je nazaj in zgrabil očeta Rolanda za ramena, in glas mu je malone hlipal od razburjenja, ko je šepetaje vzkliknil: »Tedaj ste vi — Mihael 0'Doone — Margin oče — in Tavish -— Tavish —» —« Glas se mu je utrgal. Misijonarjev obraz je bil bel kakor prt. Tiho sta se vrnila v mesečino, da ne bi zbudila speče žene. ★ Tam zunaj, tako tesno drug zraven drugega, da se jima je skoraj zdelo, kakor da bi bila objeta, sta si povedala svoji zgodbi. Najprej je David kratko in hitro povedal svojo, in ko je Mihael 0'Doo-ne slišal, da je njegova hči v Davidovem taboru, je skril obraz med dlani, in David ga je čul, kako je hvalil Boga. Nato je tudi misijonar povedal, kaj se je bilo zgodilo — in tudi on je skoparil z besedami, zakaj minute nocojšnje noči so bile predragocene, da bi jih bila smela mnogo zapraviti. Tavish je bil v svo.u blaznosti prepričan, da je strašna kazen blizu; misleč, da je naključje, ki ga je privedlo v najbližjo bližino moža, kateremu je uničil žviljenje, poslednje svarilo, je bil. preden se je obesil, napisal svojo popolno izpoved Mihaelu 0'Doonu in s slovesno prisego potrdil nedolžnost ukradene žene. »In prav tedaj, ko si je končaval življenje, je božja roka vodila mojo Margareto k meni,« je težko dihaje pripovedoval misijonar. »Vsa ta leta me je iskala, in nazadnje je v Nelson Houseu slišala o nekem očetu Rolandu, ki nihče ne ve njegovega pravega imena. Skoraj ob istem času je v Le Pasu dobila fotografijo, ki ste jo našli v vlaku, in pismo, ki ji je sporočalo, da živi najino dekletce v kraju, ki ga vi imenujete Gnezdo. Hauckova žena je poslala pismo in sliko jezdni policiji, in tako je romalo oboje od nadzornika do nadzornika, dokler je ni našlo v Le Pasu. Prišla je v Chateau. A naju dveh — mene in vas — ni bilo doma. Krenila je za nama, in ko sva bila z Metusinom na povratku, naiu ie srečala. Lahko si mislite, da se nisva vrnila v Chateau. Obrnila sva se nazaj in zasledovala vašo pot, da bi našla svojo malo Marge. In zdaj--« Ta mah ju je dosegel plah, nežen gtes iz sence dreves. »Napao! — kje si?« »Moj Bog!« je zašepetal Mihael 0'Doone. »S tem starim, sladkim imenom me je klicala pred mnogimi leti... Zbudila se je. Pojdiva!« David ga je za trenutek zadržal. »K Margi pojdem,« je hitro dejal. »Zbudil jo bom. Vi pa — privedite njeno mater. Razumete, očka dragi? Privedite jo gori, tja, kjer Marge spi--« Tisti glas se je spet začul: »Napao! Napao!« »Grem, dragica — že grem--« je zaklical misijonar. Obrnil se je k Davidu. »Da, gori jo privedem, v vajin tabor.« In ko je David odhitel, je spotoma še enkrat slišal tisti sladki glas: »Nikar me ne puščaj same, Napao — nikoli, nikoli več, dokler bova živa--« David je nekaj minut klečal zraven dekleta in čakal, preden se je oddahnil. Z obema rokama ji je brodil po laseh; čez nekaj časa jo je poljubil na ustnice in na oči, in ko se je zganila, jo je slišal, kako je z dremavim glasom zašepetala njegovo ime. »Zbudi se, ljuba,« je z rahlim glasom zaklical, »zbudi se!« Iz sanj je iztegnila roke proti njemu in mu jih ovila okoli vratu. »Sekivevin,« je zamrmrala, »ali je to že jutro?« Objel io je in jo stisnil k sebi. »Da, ljuba, najin svetli, svetli dan. Zbudi se!« KONEC Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem nodporo. PREDČASNO ŽIVČNO RAZRVANIM! Sodobni č ovek ii-r! t razmerah okrajne Kvčne r» pe &oeti: depresija, neapečoo*t, predče«.n« o hrome lo«t, prtutrujenos; finčna in živčna poin,a n*vra-»ienija. eto, na čem mnogi trpe. Med tem j® znan-»tve.no n goto vi j en o. da re^ulma ekstrakt u življenjska žieze t,irave in močne živali (»KALEFLUID«) ko priie v 9Taa. Njegn&pv« 5. Mvl-oi Markovi. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah :J) dr^gerijeh. « 8514 Odobre-no od man. idr. 8. br. 10.987, 1938 1. una Odpravljajte BLESK 3. do 1©. septembra 1933 (JUBILEJNI SEJEM) Posebne razstave: Razstavi oiprem-e: »Elektrika v £0fp0d:iijs.tviic — »X.>vtava — Razstavi avstri t-kega Radio-Verkehre-A. G. (»Kavag«) DtKiajtka mod« pl-eteoio. — Krznena moda-Salon — »Narodna ročna dp'a< Stavbna im cestograd:ia razstava — »Rastoč« hifca« — Gradnja naselbin. Sejem iznajdb — Zimsko-sportna razstava »Realitetnd posredovalce« io upra.vf.telj« — »250 '-et dunajske kavarne«. Razstava živil — Poljedelska in šumars&a vzorna razstava. Srez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Madžarski tranzitna vizum «e podeljuje proti predložitvi sejmi? k e izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na j'Ugoslo-v., madžarskih :i avstrijskih železnicah, po Do-navi. Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Vsestranska pojas-nila. kakor tudi sejmfke izfcazinice ee dobe pri Wiejser Messe — A. G. WIEN VII. odnosno pri častnih zastopstvih t Ljubljeni: Avstr.sk: konzulat, Tyr#ev« cest« Štev. 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji ('».Putnik«) Tvrševe cesta 1; Zveza za tujski promet v S'"oveniji (»Put.niik«), fi'ijal>ka "hotel Mlkiič. nasproti glavnega kolodvora. 85&4 na najbolj izrazitih mestih. Na treh mestih Vašega obraza dobi koža običajno blesk: na nosu, na licih in na bradi. Če boste uporabljali rižev puder, ki popolnoma vstreza Vaši polti, ne boste nikoli več ozlovoljeni zaradi tega bleska. Poskusi so dokazali, da puder Tokalon štirikrat dalj časa zadržuje blesk, kot katerikoli drug puder, a napravi vrhu tega še baržunasto kožo. Vzemite ta puder enkrat, kar zadostuje vzlic znojenju, za ves dan; ne odpada na vetru niti če dežuje. Naravna barva kože postaja z uporabo pudra Tokalon izrazitejša v vstrezajoči nijansi. Naturelle, za blondinke z zelo svetlo kožo; Rachel za brinetke s svetlo kožo; Roza-Ocre za blondinke z živim tonom kože; Rachel Dore za brinetke s temno kožo. Jffp" - t -V 3$» Najina ljubljena mati, gospa Matilda Matijašec roj. Kovačevič je danes, dne 18. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m., ob 4 uri popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu Ljubljana, dne 18. avgusta 1933. Svetozar in Janko Matijašec, sinova. 8757 VEČ NE DVOM! da je »Jutrov« čitateljski krog največji in po kupni moči najmočnejši. Saj se na vsak oglas oglasi mnogo kupcev, prodajalcev ali drugih zanimancev zato danes zopet toliko ponudb in povpraševanj. PreseEtve&o naznanilo! Cenjeno občinstvo obveščamo, da se je manufakturssa trgovina MARA RAMOVŠ LJUBLJANA, preselila iz Tavčarjeve ulice štev. 2-1. sedaj na Sv. Petra cesto Stev. 26 v prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj. 8706 Bre« poaoooega t>bvee«ii« V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je zatisnila svoje blage oči naša predobra in skrbna mamica, stara mama, prastara mama in tašča, gospa MARIJA PODBOJ Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 20. t. m., ob 8. uri zjutraj na pokopališče v Hrovači. Ribnica, dne 18. avgusta 1933 8754 Žalujoči ostali. nase sezonske predaje S IZKORISTITE PRILIKO !! ^Soferat hočemo temeljito izprazniti* Sedaj je čas, da si vsakdo, pa tudi oni z manjšo denarnico, kupi čevlje dobre rc:\ i kakovosti po nizki ceni. Za dame, gospode in otroke boste našli največjo izbiro, posebno lahkih letnih vrst. LJUBLJANA MARIBOR Tyrševa c. la (Petovia) Gosposka ulica 17 CELJE Aleksandrova cesta 1 .'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o IGola resoka R * □ ^ je in to ve že tudi vsak razsoden človek v Sloveni-ji, da ima □ □ »Jutro« največji čitateljski krog. Njegovi oglasi imajo zato □ — tudi največje uspehe. S □ T.__n -— MATERE! • T Za7 čjfis velike vročine je najboljša hrana za Vaše otroke NEST LE-Jeva OTROŠKA MOKA 8518 MEDNARODNI VELESEJEM v PRAGI 3.—10. septembra 1933. so SVETOVNI VELESEJEM NA KATEREM ZASTOPANI NARODI IN DRŽAVE. ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne "vlake: Jugoslavija 25%; Češkoslovaška 50%, Avstrija 25%, Madžarska 25%. Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v češkoslovaški prej 33% sedaj 50% popusta. Pojasnila in legitimacije daje: Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. 2 Češkoslovaški konzulat Putnik, Gajeva ulica (za nebotičnikom) in njegovi podružnici hotel »Metropol«. 8628 Prvovrstni HOTEL v mestu z restavracijo in kavarno in opravo ter 25 tujskih sob in stanovanja 8738 se odda v najem 1. oktobra 1933*» oziroma 1. januarja 1934. Ponudbe je poslati na g. Osterberger Aleksander, Ptuj. krepi kri, živce in apetit! Odraslim in otrokom! Za popolno okrepitev otrok S velike steklenice, za ddrasle 3 do 6 steklenic. — V apotekah pol litra Din 35.—. Po pošti razpošilja laboratorij »Alga«, Sušak. — 3 steklenice Din 110.—. 6 steklenic Din 220.— in eno zastonj, 12 steklenic Din 440.— in dve zastonj. (Odobreno od min. »ocijal n« politike io nar. zdravja S. Br. 4787, 23,/IIL 1932. '■•'• ftv^V^vO^V.-v.-.'^ • -v/.--.-,* Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din L_ za besedo ss zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »informacije«, »-Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10 — pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službe išče Vsaka besed« 50 par; s« dajanje naslova aii ta Šifro pa 3 Din. (2) Absolvent meščanske šole i.n trgovskega tečaji, zmožen po leg slovenščine tudi nem 8č :n« v govoru in pisavi išče kakršnokoli zaposle-tbje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praktik ant 122«. 24156-2 Službo potnika k a kršinekoid stroke, inka lanta ali skladiščnika -iščem v večjem industrij, podjetju. — Na razpolag® vinam lastno kolo in pisa.-i»i stroj, kakor tudi 10 do 21'.000 'Din kavcije. ;Po-mindbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sprema.n«. 24101-2 Manufakturist prva moč, z dvanajstletno pra.kso. izložben« aranžer, prameni takoj službo. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Aranžer«. 24249-2 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stalno sužbo Šoferja ali ključavničarja. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 21243-2 Brivski pomočnik starejši. prvovrsten, dober pedrker, z znanjem nem šči.oe m madžarščine, išče službo s 1. ali 15. oktobrom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 24121-2 Mlad pek. pomočnik vojaščine prost, zmožen vsakega de'a, ki bi raz našal pecivo, išče službo. Naslov: I. P. R e ft m a n, Zg. Sio-veiaska Bistrica. 21234 2 Lesni manipulant vešč italijanskega in nemškega jezik«, išče za takoj službo. Dopise na ogl oddelek »Ju.tra« pod ši'fro »llanipularit«. 24314-2 Učenko za trgovino z mešanim blagom, na deželi blizu Ljubljane, 3 primerno šolsko izobrazbo sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe je poslati na oglasni oddeJek »Jutra« pod šifro »St. 16.833«. 242.46-44 Vajenke za šivanje sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. — IstotatB pa sprejmem tudi dekle k-ot pomoč gospodinji. — SokliS. šivilija, Ljubljana Vudmatska 14. 24307-44 Službo dobi Poslovodinjo s spričevalom, zmožno tudi hišnih del, sprejmem s 5 .septembrom v mešano trgovino pri Ljiib!jand. — Ponudbe r navedbo plače na oglasni oddelek Jutra pod »2539«. 24210-1 Sobosiikarskega pomočnika sprejme ta.koj v deio Adolf Zelnik, Ljubljena Celovška cesta štev. 41. 24291- Gospodično perfefctno v knjigovodstvu in korespondenci, samostojno pisarniško moč — sprejme v stalno službo tvrdka L. Ku.harič, Qrmož Nastop takoj. 24257-1 od Hranilne knjižice Preštedione. z vlogo 10—20.(100 Din topimo. Ponudbe pod »Duižnik« na og'asni oddelek »Jutra 24325-16 Vsalca beseda 50 par; za dajanje naslona ali za iifro pa S Din. (1) Gospodična »'ara 21 let. vajena vsega gospodinjskega dela. kakor tudi vzgoje otrok, išče službo — najraje izven Ljubljane. Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 24206-2 Trgovski pomočnik (šofer) W Je prišel iz inozemstva, zmožen nemščine in bole ndščine, gre tudi kot šofer k bolSi družini. — N i slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24173-2 Dekle pošteno in krepko, tmdi začetnico sprejmem v tr govi.no. Ponudbe na ogl odelek »Jutra« pod šifro »Takoj nastop I«. 24139 1 Frizerka dobro izurjena v vseh delih damske stroke, z znati :em nemščine, išče stalno mesto. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24:309 2 Mlado dekle v*-'eno v*eh del, z zna-n!'"m t" čin orna n em šk ga jezika, želi stalno službo. Nas'ov pri podruž. »Ju.tra« v P. ulju. 24335-2 Uradnik vs»h p:sarn'ških del. kakor »lov. in npmške korespondence, knjigovodstva itd., starejši, ki lahko položi tudi nekaj kavcije, išče primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek ».T;rtra« nod značko »K«v "'ia S000«. 24118-2 Biro »Central« Vaaina 6. Beograd, telefon 26-228. namešča v prvorazrednih hišah in hotelih kuharice, sobarice, vzgo jiteljice ln vse ženske posle. S3721-1 Trg. pomočnika (co) (mlajšega) zmožnega Din 30—50.000 kavcije, sprejmem takoj v službo. Po nudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Manufakturist«. 3425.1--1 Tkalskega mojstra za izdelavo tkanine in naravne sviie. iščem. Ponudbe na Publicitas. Zagreb, flica 9, pod »35.003« 24260-1 Plačil, natakarja samostojnega, inteligentnega in solidnega, kavcije zmožnega, takoj sprejmem v restavracijo v večjem mestu. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma ribnru pod šifro »Stalno mesto«. 24239-1 Brivskega iMHnočnika popolnoma samostojnega, starejšega p« možnosti z znanjem nemščine, išče s 1. septembrom Gjnd Aleksander, Ljubljana. Kn^ grešni trg 6. V oferti navesti dosedanja službena mesta ?48!5-1 G Th. Retman: Nove prigode gospoda Kozamurnika Oskrbnico (Wirtec.bafteri'n) srednjih let. popolnoma neodvisne*, resno in poverljivo, do brž kuharico, verzira.no v vseh poslih restavracijske kuhinje in ostalega gospodinj stva, iščem za boljšo re st3vraoijo v Zagrebu-. Začetna plača 500 Din io vsa oskrba. Pismene ponudbe na I.nterrekletn. Zagreb, Masarvkova 28, po.d šifro »K-2282«. 24261-1 L>giasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 pa.r: za 'lajanje naslona ali i* šifro p« 8 Din. (7) 2 izložbeni okni »a trgovino, z roleti, v dob-em stanju kupim. Po nudbe na naslov: Adolf Remic, Mirna peč. 24250-7 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali ta šifro S Din. — Oglasa socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslo-va aii za | šifro p« 8 Din. (6) Nagrobno ograjo betonsko, fino brušeno, e spomenikom ali brez, za 2 groba, poceni proda Maks Gaile, Zg. šišk« štev. 174. 24201-6 3 lepe velike palme prodam, in kupim gumijasto cev za škropljenje. Naslov v oglasnem • oddelku »Jutra« 24025-6 Otroški voziček glubok, v dobrem stanju prodam ali zamenjam za športnega. Naslov v ogl. oddelku ».Tjtra«. 24343-6 Pohištvo 100.000 Din posojila iščem. V varnost zastavim hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico. Event knjižice gornjih zavodov (300.000—400.000 Din) tudi prodam. Ponudbe z nave-d bo obresti posojila za dobo 1 leta, odnosno pri prodaji knjižic navedbo naj višjo oene pod šifro »To varna.r« na ogl. oddelek »Jutra«. 24134-16 za Besedo. Oglasi ao-cijalnega inatla ja po 50 pa.r beseda. Za dajanje naslova aii šifro S Din. oairoma 5 Din. pil) Novo kolo ugodno naprodaj v DvoJa-kovi ulici štev. 3/1. levo. 24342-1! Moško kolo malo rabljeno, kupiim. — Selenburgova 6, vrata 8 83574 11 tanifvMnje as 3 Vsaka beseda 1 Din; i za da.janje naslona ali j za šifro pa 6 Din. (31) Dvosob. stanovanje pritiklinami oddam z novembrom v Lavričevi ul. št. 6 — zia Bežigradom. 24278-21 Dvosob. stanovanje pritiklinami po nizki ceni oddam v Rožni do Mini, cesta lil/7. 24293-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico za 650 Din mesečno oddam s 1. novembrom v Podmi^čakovi ulici 16. 24290-21 )vosob. stanovanje tik Mestnega doma, oddam s 1. septembrom mir-osebi ali dvojici za 500 Din. Naslov: Ljubi ja na, poštni predal št. 135. 24)164-21 Trisob. stanovanje družinsko, oddamo takoj. V is J biši na razpolago opremljena soba za samca, s 1. septembrom Oboje moderen komfort! Cen.trum mesta. Poizve se v pisarni Hranilnega io posojilnega konzorcij« _ Oajeva ulica 9. 24340-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 8 Din. (21-*) Komfortno stanovanje dvo- ali trisobno, s kopalnico, v centru mesta išče majhna družina. Ponudbe na og!as.ns oddelek Ju.tra pod značiko »Velike sobe« 24185-21/a Drž. upokojenka išče s 1. novembrom lepo enosobno stanovanje s pritiklinami v centru mesta. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Točna«. 24280-21/a VJ.rn 'j's*. Vsaka beaeda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23) Kot sostanovalko k domači hčerki sprejmem dijakinjo, ki pnseča prvi razred dvora zred ne trgovske šole. Glince, c. XIII št. 8. 24295-23 Sobo z 2 posteljama !ah.ko tudi g kuhinjo, teraso in prho oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 24:86-23 Sobo z 2 posteljama oddam v Rožni ulici 15. 24273-23 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo iin parketom, tik gorenjskega kolodvora oddam s 1. septembrom. Polak.ova št. 11. 24135-23 Dijaka ali dijakinjo z zajtrkom sprejmem na stanovanje po nizki ceni. Istotam pa sprejmem tudi dijaka (injo) brezplačno, proti inštruk-ciji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24287-22 2 mlajša dijaka(inji) vzame boljša družina v oskrbo po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jmtra«. 24320-22 Parcele za knjižice Ljudske ali Kmetske. Bat-te'ino Angelo, Ljubljana VII, Aljaževa. 227-20 Parcele b'izu Dunajske ceite (Sto-žic«) prodam — tudi na knjSžice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 243u0-20 Opremljeno sobo s posebnim vbodom in z dobro hrano, išče gospod ,v centru mesta. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Soba in hrana«. 24294-23 Vsaka baseda 1 Din; za dajanj« naslorva ali za šifro pa 5 Din. (20) Sobo fl souporabo klavirja od dam v centru. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra. 24276-23 Sobe išče Opremljeno sobo s strogo eepariraoim vhodom oddam v centru mest«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24195-23 Opremljeno sobo lepo. z oskrbo io hrano po 600 Din mesečno oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Franja Buh, Rimska cesta št. 23/1. 24217-23 Separirano sobo so! nčno in čisto. « souporabo kopalnice, v centim mesta oddam 2 boljšima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24273-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, »uho, sol nčno. zračno, z elektriko, parketom in centralno kurjavo, v sredini mesta oddam s 1. septembrom po nizki ceni — najraje solidni in sita 1 ni gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. , 24299-23 Vsaka beseda 50 par; a dajanj« naslova ali za iifro 8 Din. (23-a) y Opremljeno sobo tisto, s posebnim vhodom, išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ••Oeatruim mesta«. 24322-23/a Vaa*a beseda 50 p&r; m dajanj« naslov« ali z« šifro 3 Din. (22) Dijakom (srednješolcem) oddam veliko. svetlo in zračno so bo po nizki ceni, poleg II. arž. gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24144 22 Dva dijaka eredmješolca sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo io strogo nad zorstvo. v neposredni bližini realke in obrtne šole. Pomoč pri učenju brf^ plačna. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24048 22 Vsaka beseda 1 Di.n. za dajanje naslova ali za šifro pa S Din. (29) Pisalni stroj »rnderwood«. v prvovnst nem stanju rs prodaj. Na ogled na Mirju, Groharje-** štev. 25, pritličje. 24339-28 K Mlekarno z*'o dobro vpeljano, takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ;>od šifro »Izredna prilika«.' 24296-19 Vogalno parcelo 650 m' veliko. 100 m o-d cestne železnice ob Gra daščici prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »i Din 45«. 23575-20 Enodružinsko hišo (vilo) z vrtom kupim. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dom 55«. 23612-21' Majhno posestvo ali vinograd kupim proti takojšnjemu plačil-u v gotovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kupčija«. 24.50-20 I I Vsaka be&eda 2 Din: i tt dajanje naslova ali I Stre pa 5 Din. (34) M. M. H. Oprostite, preproz.no prejel. Prosim za soboto isto-tem zanesljivo. 24284-24 Puči poStn 8 dana nišam dobio, dofctiore još odsutan 3 dana! Čekam da nas i sntra 9 sati prijepodne u kavami. Dogovor putovanja na more ai planine. 24345-24 Vsaka beseda 2 Din: M dajanje naslov« ali šifre pa 5 Din. (25) Udovec večji posestnik, trgovec in gostilničar, išče v sivrbo žefritve premožno, trgov-eikb naobraženo gospodično, pridno in čiste preteklosti, v starosti 24—32 let. Vdova brez otrok ni i«iključena. Resne ponudbe na oglasni oddelek J-u: re pod značko »35 let«. 24202-25 i Vsa-ka besel : r , A ■ %'; « j^-či i . -T i i;'^ ' ^'nfv,- •>v. Tvrdka J. C. Maye? v javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni sodelavec in poslovodja, gospod Franc danes nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil danes, v soboto, dne 19. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Resljevi cesti št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. Tvrdka J. C. Mayer bo ohranila blagopokojniku kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 18. avgusta 1933. 8751 - v -' - - ... v;', i'-V -»•-."•. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.