38. itevlIkG. V [Mul v sredo. 11 felmiarla 1909. XIII. leto. »Slovenski Narod" velja: f Ljubljani na dom dostavljen: v upravnistvu prejeman: ICJO leto.........K 24 — boI leta........., 12*— & leta..........6*— o raesec......... 2*— celo leto.........K 22*— pol leta.......... 11*— četrt leta..........5 50 na mesec......... 1*90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. vrednMtvo: Knaflove ulice §t 5, (l- nadstropje levo), telefon a* 84. JTfc^j« ¥Sak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin* za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru-Upramistva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ae ozira. „Naredna tlakama" tetefon at. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto . pol leta . četrt leta . na mesec. 25-— 13-6*50 230 celo leto.........K 28*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. it? -• imiru- Lintllonsko stanovanjsko vprašanje. Iz uradniških krogov. Zvišanje stanarino. Mnogo ljubljanskih stanovnikov je v tem mesecu doživelo neprijetno presenečenje, da se jim je povišala stanarina in sicer nekaterim kar za več ko tako da bo n. pr. zana- prej plačeval 700 K. ako je dozdaj njegovo stanovanje veljal«) 000 K. Nekateran hišnim posestnikom se je posebno mudilo in so zvišali že novembra 1908. Hišni posestniki, ki so organizirani v I. društvu hišnih posestnikov, opravičujejo podraženje z znanim sklepom deželnega zbora kranjskega. Poslanec dr. T r i 1 1 <■ r je namreč .predlagal odpis deželnih iloklad za 5 let pri novozgrajenih hišah, ki so oproščene dižavnega davka. Ves ta uopust bi znašal 33.000 K na leto alLokiog 170.000 K v 5 letih. Ako pomislimo, da plačuje Ljubljana sama 40 c/c vseh deželnih pri klad, t. j. več ko pol milijona kron na. leto; ako dalje pomislimo, da je isti deželni zbor sklenil reorganizacijo deželnih uradov, ki bo zahtevala na leto 180.000 K, od katerih bo plačevala Ljubljana okrog 70.000 K: potem je pač ta dar, ki ga je predlagal dr. Triller za Ljubljano, prava bagatela! In vendar se je dr. Trillcrjev i .redlog odklonil! Stališče deželnozborske večiue. S. L. S., ki ima večino v deželnem zboru, ni privoščila ljubljanskemu prebivalstvu t«- malenkosti, do-ehn je z lahkim srcem dovolila več ko petkrat toliko pasta v ko, ki bo deželo trajno obremenjevala, samo da dobi deželno uradništvo, ki bo uslužno izvrševalo razne nepremišljene načrte in obljube, s katerimi je -Iranka omamila in pridobila volii-ee na kmetih. Ali ni prišlo nobenemu poslancu deželnozborske večine na misel, da je to naravno'-, samomorilna gospodarska politika, ki ovira in zadržuje razvoj glavnega vira deželnih dohodkov? Ali si niso preračuni! i, da bi ta podpora gospodarsko dvignila Ljubljano, kar bi zopet prišlo v prid deželnim prikladan!f To bi bila pametna gospodarska politika. Vsakdo je moral vedeti, da teh pri klad ne bodo plačevali hišni posestniki in dejstvo zvišanja najemnine tudi kaže, da so najhuje prizadeti ravno srednji in najnižji sloji, ki morajo računati z vsako kronieo in z vsakim vinarjem. Afi je to plemenita socijalna politika, kako se to strinja s pridevkom utfadskae, ka terega nosi stranka deželnozborske večine v svojem oficijalnein na slovit! Stališče \ lade. Nadalje, kaj je storii.t tem vprašanju visoka vlada. Ali odločujoči faktorji pri vladi niso vedeli, da bo nepričakovano izterjanje omenjenih priklad povzročilo zvišanje stanarine? Hišni posestniki so hladnokrvno to breme odvalili na stranke. — S tem so postali umazani zavezniki skope deželnozborske večine, ker zvišanje stanarine je obenem posredno zvišanje deželnih priklad. Saj vsak hišni posestnik pač dobro ve. da komaj polovica najemnine ostane njemu, vse drugo pa požro davki in prikknle. — Stranke, ki spadajo k proizvajajočim stanovom, bodo si pomagale, da bodo obrtniki, trgovci itd. zopet šli kvišku s cenami svojega dela. In končno zadene vse zvišanje posredno uradnike, ki nimajo nikogar več, da bi od njih prevzel to novo breme. Uradnik torej plačuje zvišanje lastnega stanovanja, on v zadnji vrsti tudi plačuje- zvišanje stanovanj vseh produktivniji stanov, katerih odjemalec je. Ali vlada tega ni vedela .' Ali vlada ni dolžna, biti zaščitnica uradništva ? Ako se vlada sama ni spomnila te svoje dolžnost:, bi jo morali predlagatelji oi>ozoriti na to. Ali so predlagatelji storili vse potrebne korake pri vladi in pri večini, da se sprejme njih predlog.' To je cela vrsta vprašanj, na katera ljubljanski stanovnik i nujno zahtevajo odgovora. Kaj se naj stori? Najprvo se morajo uapeti vse moči. da se zadeva poravna, da se zvišanje stanarine prekliče. Za to pa je potrebno, da se dotični sklep deželnega zbora reasnunira. Posamezniki tv> bega ne bodo dosea^li. Uradniška društva, katerih člani so najbolj prizadeti, se naj Obrnejo na vlado in na politične stranke. To lahko store vsa društva, ker s tem se ae vmešavajo v *>olitiko. ampak le zastopajo gospodarske interese svojih LISTEK. D Itudentovsldh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) VIII. Franek navadno ni prišel dosti na zrak.Na G tal ga na kazalo vuztti, ker je bila pot prestrma in tudi preslaba za primitivni voziček, na katerem so ga spravljali na zrak. Odkar je zahajal k malemu grofu Atemsu, je ostajal le težko doma in je skoro vsako popoldne silil, naj ga kam ju>-ijejo. Ker je Helena malokdaj utegnila zapustiti svoje delo. je naprosila svojo sosedo, da je iantiča peljala na zrak, ne daleč, le v sedanje Stre-liške ulice, kjer je bil Franek prav zadovoljen, ker so se tam vedno po-tlili dečki iz soseščine. To je Francka tolažilo, ko je moral čakati, ia se vrne mali grof s svojo lepo materjo v Ljubljano. Sem in tam je Helena sama peljala Francka za Strelišče in pod kakim drevesom šivala, dočim je Franek opazoval zabave in igre svojih vrstnikov. Takega dne je nenadoma zagledala pred seboj barona Spinettija. frišel je bil okrog Grada, a Helena * mislila, da se je zopet mudil na na kateri jo je veza! tako ljub spomin in je nekoliko zardela, kar je Spinetti smatral za dobro znamenje za svoje namene. Poizvedel je bil že poprej, da vodijo semkaj Francka, a dasi je prišel skoro vsak dan gledat, je vendar slučajno šele zdaj naletel na Heleno. Franek je bil jako venci, da je zopet videl barona Spinettija, kajti smatral ga je za svojega dobrotnika, ki mu bo pomagal do ozdravljenja. Helena sicer ni bila Spinettijeve navzočnosti ravno vesela, a vendar ji tudi ni bilo neljubo, da se je vsedel kraj nje. Nekoliko nezaupnosti je bilo vedno v njej napram Spinettija, a daleč ne več toliko, kakor poprej. Helena in Spinetti sta govorila največ o grofici Liei. Helena je že jako težko čakala, da se grofica vrne s svojega Gradu. Začetkoma je hotela tam ostati samo nekaj dni, toda '«d njenega odhoda sta med tem minula že dva tedna in še ni nihče vedel, kdaj se vrne. Tudi Spinett' ni mogel dati nobenega pojasnila, ali pa ga ni hotel dati, pač pa je obljubil, da bo vprašal in potem Heleni že sporočil uspeh svojih poizvedb. Spinetti ju je to popoldne v družbi malega Franeka in Helene prav prijetno minilo. Živel je v zavesti, da si je popolnoma pridobil malega Franeka in da mu tudi Helena ni nenaklonjena. Občevala je ž njim prijazno in prijateljsko in mu celo razodela, da jo ljubi pijani študent Bernard ter zlaga nanjo poredne članov. Dobro bi tudi bilo, ako bi se ^klical javen shod ljubljanskih stanovnikov, na katerem bi se vprašanje razmotrivulo kolikor mogoče iz vseh strani. To bi bilo za sedaj. Da ee v bodoče takšni napadi na žepe stanovnikov ne bodo ponavljali, *>a bi trebalo organizacije. Hišni posestniki so že davno organizirani v društvo. Zakaj bi se ne mogli združiti tudi stanovniki, katerih je v Ljubljani veliko več? Takšna organizacija bi političnim voditeljem do-povedala, da tvorijo stanovniki veliko večino ljubljanskih volilcev. Posestniki imajo samo v prvem razredu večino, v drugem in tretjem razredu pa odločno prevladujejo startov-nikL Saj je n. pr. v drugem razredu dobra tretjina volilcev samih državnih uradnikov. Oe k tem prištejemo še nedržavne, je drugi volilni razred brez dvoma uradniški! V tretjem so v pretežni večini maii obrtniki in nižji uradniki, posestniki *ja popolnoma izginejo. Se odločnejšo večine iniaje stanovniki za volitve v državni zbor in občno kurijo deželnega zbora. Ce bo enkrat prodrlo to spoznanje v politične kroge, potem se ne bo več dogajalo kakor zdaj, tla je vpliven politik na opazko o razburjenosti stanovnikov samo skomizgriil z rameni, češ, tega je kriv deželni zbor, ne da li se mu sploh zdelo vredno razmišljati, kako bi se ogledom je spreletel skupino, ki je stala pred njim. Poznal je Spinettija, njegov* navade in namene in zato ni bil niti trenotek v dvomu, kaj pomeni ta sprehod Spinettija za Gradom. Potem je baron Plass pogledal na Helena. Vprašujoče ji je zrl nekaj hipov v oči, tako resno, da jo je obšla nekaka plahost, potem je pognal konja in s hladnim :>ozdravom odjezdil po svoji poti. Spinetti je spremil Heleno do doma. Govorila nista skoro nič, kajti Helena je bila bleda in prepadla, v Spinettiju pa je vse vrelo, ne le ker mu je baron Plass slučajno prišel na sled, nego še bolj zaradi tega, ker je u videval, da mu utegne vse pokvariti. Vladno glasilo proti češkemu časopisju. Dunaj, 16 februarja. „Frem-denblatt", pol služb en o glasilo Biener-thove vlade piše: Del češkega časo pisja ima posebno veselje izpodkopa vati položaj sedanjega ministrskega predsednika. Ni pač potrebno dokazovati, kako brezupni so ti poskusi, ki izpričujejo samo, da to časopisje nima nobenega vpogleda v dejanske razmere. Akterjem bo more samo na-8vetovati, naj se ne vdajajo slepiluim nadanj, ki jim bodo donesle samo buda rasočaranjs. K sreči pa imenovanje tega ali onega miuistra in nje* govo vztrajanje v službi ni odvisno od naklonjenosti ali nenaklonjenosti praSke časnikarske oenzure. — Kakor se vidi, je vladno glasilo sedal, ko ni parlamenta, zelo bojevito in nastopa z veo drznostjo proti Češkemu časopisju. Kadar bo pa parlameut zopet zboroval, pa bo to glasilo spet ponižno kakor tepen kužek. Vstaške čete v Hercegovini. Sarajevo, 16. februarja. Šfcra-funi poročajo s črnogorske meje, da opažajo zadnje dni sumljive dogodke ob meji. Vojno razpoloženje v Crni gori je silno naraslo, črnogorski vohuni prihajajo preko meje, preoblečeni kot mohamedanke. V oelem je v Hercegovini že kakih 5 do 6 tisoč mož vstaškihJČet Sarajevo, 16 februarja. Bivšega ured lika „Srbske Rijeci" Vojne -vica so aretirali pri UVacu v trenotku, ko je prestopil bosansko mejo. Dolže ga, da je voditelj srbskih us-aških Čet, ki imajo v kratkem vdreti v Bosno. Srbsko vprašanje še ni aktualno. Dunaj, 16. februarja. „Allge-meine Zeitung", ki velja kot glasilo barona Aehreuthala, javlja: V diplomatskih krogih smatrajo za potrebno, da se najprvo refti avstro-turški in turško bolgarski konflikt, predno bo diplomacija jela razpravljati s stališčem Srbije V sedanjem momentu srbskemu vorašanju Še nedostaje ak tualnosti. Takisto so tudi izmišljene vse vesti o noti, ki jo baje namerava poslati avstro ogrska vlada velesilam. Srbski memorandum. Pariz, 16. februarja. Srbski poslanik dr. Vesnić izjavlja, v „Petit Journal u-*, da je srbska vlada vročitev memoranda od:ožila ne na interven cijo Rusije, marveč na njegov predlog, ki ga je utemeljil s tem, da je treba počakati, da se reši turško boi-grški in avstro turški spor, ker se bodo na to velevlasti veliko intenziv neje in z veliko večjim zanimanjem bavile s srbskim vprašanjem. Premestitev srbske prestolnice v notranjost. Belgrad, 16. februarja. V današnji seji narodne skupščine je stavil staroradikalec Kojić predle g, naj se revidira ustava iz*l. 1903 in naj se prestolnioa premesti v eno izmed večjih mest v notranjosti Zakonski predlog je skupščina odkazala stalnemu odseku. 11 milijonov za oboroževanje. B e 1 g r a d, 16 februarja. Finančni odsek je dovolil vojnemu ministra 11 milijonov kredita za nadaljno oboroževanje, ker je finaučni minister dr. Popović izjavil, da je za to vsoto pokritje v blagajni. Dnevne vesti« V Ljubljani, 17. februarja. — Izredna seja občinskega sveta bo v petek, dne 19 februarja ob petih popoldne s tem le dnevnim redom: Naznanila predsedstva, čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega magistrata poročilo o prošnjah za sprejem v domovinsko zveze mestne občine ljubljanske. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu županovem glede nemškega dopisovanja o. kr. dež. vlade mestnem magistratu v stvarehsamosvojegapodročja. Finančnega odseka poročila: 1) o prošnji „Dramatičnoga društva" za izplačilo polovice dosedanje izredne podpore za tekočo sezono; 2) o dopisu deželnega odbora kranjskega glede prevzet j a deželnega gledališča; 3) o prodaji dveh parcel stavbišča bivšega o. in kr. vojaškega preskrbo valiŠča ob Dunajski cesti. Stavbnega in finančnega odseka poročili : 1) o dopisu mestnega magistrata glede stavbe prizidka k ang-ment&oijskemu skladišču v mestni topničarski vojašnici; 2) o ponudbah se prezidavo Franoovega in Šentpe-trskega mostu Čez Ljubljanico. Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede prepovedi prekupo-Tanja na trgu ob torkih in petkih popoldne. Šolskega in finančnega odseka poročilo o prošnji nSplošnega slovenskega ženskega društva," naj bi se mestna višja dekliška kola vzdrževala Še nadal e. Šolskega odseka poročilo o prošnji vodstva L;ohtentur-ničinega zavoda aa prezplaono porabo vode ia mestnega vodovoda v šolskem poslopju. Odseka za olepšavo mesta poročilo o dopisu županovem glede racionalnejšega gozdnega gospodarstva v gozdih Podturnske graščine Direktorija mestnega vodovoda poročilo o proinji vodovodne zadruge v Spodnji oiški za spremembo nekaterih točk pogodbe z mestno občino radi prejemanja vode iz mestnega vodovoda. V tajni seji se bo razpravljalo o prošnji Helene To in ca ve aa razširjenje gostilniške končenje; o prošnji Frana Meisetea sa zastavtjalnično konoesijo in o prošnji Blaža Steleta za rijakar-sko konoesijo. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 19 februarja 1909 ob 11. dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predlo litev zapisnika sadnje seje. II Naznanila predsedstva, lil Naznanila tajništva IV. Volitev predsed-n ka, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh ramnskih pre-glfdwaloev. V. Sestava odsekov. VI. Volitev treh zborničnih zastopnikov pri Komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. VII. Volitve zborničnih zastopnikov v *olskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Toplicah (Zagorju), S-na rt nem pri Litiji in Metliki. VIII Volitev Člana v obrtni svet. IX Dopis o. kr. deželne vlade kranjske v zadevi samrenja mojstrske bolniške blagajne deželne zveze kranjskib zadrug. X. Prošnja za podporo v prireditev razstave vajenskih del v Metliki. XI Tajna seja. — Rekord v surovosti je dosegla snoči tukajšnja sooijalno-demokratična stranka, stranka kot taka, pravimo, kajti prepričani smo, da je bilo vse, kakor se je zgodilo na snočnjem shodu v Mestnem domu, že zdavnaj prej pripravljeno po vod stvu, da so bili strankini pristaši že zdavnai prej opozorjeni na to in poučeni, kako naj nastopajo, ako pride na shod kak nasprotnik. Pokazala se je ta sooi&lnodemo&ratična surovost že svoj Čas v Rjžoi dolini, zadnjic v Šiški je še bujcejše vzcvetela, a na včerajšnjem shodu je dosegla vrhunec. Zbobnali so socijalni demokratje na ta shod prav gotovo vse, kar leze in gre pod njihovo zastavo v Ljubljani in okolici, bilo je med njimi zlasti veliko nedoraslih, da, naravnost otrok, nezrelih mladičev, pa tudi nekaj žensk. Vseh skupaj je bilo navzočih kakih 400—500 ljudi, a gotovo dobro Četrtino takih, ki niso pristaši socijalnih demo kratov. Ko je sodrug Bar ti otvoril shod. se je začulo žvižganje in vpitje, posebno na galeriji. Kristan vpije: r Reditelj i na galerijo", spodaj pa padajo izrazi, res vredni rčastitihu prirejevalcev shoda in njenih zboro-valoev, kakor n. pr.: „Sram vas bodi. preklete svinje sakramenske !u Med tem udero ^reditelji" na galerijo in začnejo metati ljudi, ki so jih spoznali kot nasprotnike, po stopnicah. Tu je prišla njihova podivjanost do viška. Kakor divje zveri so se vrgli na gospo Feldsteinovo. Eden jo ja pograbil odspred za vrat, drugi jo je vlekel za kite, tretji jo je tolkel e nekim lesom po glavi, Četrti ji je trgal krilo. Vlačili so jo semtertje in končno vrgli po stopnjioah. Ko se je pozneje vrnila s stražnikom, da poizve imena napadalcev, jo je zopet nekdo snnil po stopnjioah, kakor hitro se je stražnik nekoliko oddaljil. Posebno se je tu odlikoval neki Subadolnik, knjigovez v tobačni tovarni, ki je še pred nedolgim časom imel opraviti s sodnijo zaradi nekega dekleta, ki ga je zapiral v drvarnico menda z očitnim namenom, da bi dekle Čimprej poginilo, ker je imelo nekaj denarja. - Ko so se tako na naj suro vej Ši način iznebili nasprotnikov, so prev zeli predsedstvo Koomur, Petrič in Tokan, nakar je govoril Etbin Kristan o zakliučenju državnega zbora. Predvsem je začel obdelavati „Slovenca" in klerikalno stranko, katero je imenoval poosebljeno hinav ščino. (Klio: „ Hudič naj jo vzame za novo leto!"), politične otro čaje, ki mislijo, da so pojedli vso politično modrost, ki se hočejo vzdržati s po-neumnevanjem ljudstva, ki pa sami spoznavajo svojo nezmožnost in svoje laži, kar je pokazala pri starostnem zavarovanju. „Slovenski klub" je izjavil, da odobrava zaključitev drž. zbora, obenem pa je zahteval od barona Bienertha, da ustvari predpogoje za uspešno delovanje parla menta. S tem je izrekel klub Bienerthu zaupnico. Ker pa Bienertb ni pozval dr. Šiišteršiča v novi kabinet, so klerikalci sneli prvo svojo krinko in nataknili drugo maškaro in zato piše sedaj „Sloveneo" o predpustnem kabinetu. Zanimivo pa je, da liberalci k zaključenju državnega zbora molče. Vzeli so je neznanje in prepuščajo sodbo ljubemu Boga. Kle-rikaloi očitajo sooialnim demokratom krivdo na zaključi t vi parlamenta, češ, da niso hoteli dovoliti iz premem be poslovnika. To je laž, ker so sooialni demokrati za ispremembo, moderno, ne pa tako, kakorina se je izvršila v kranjskem deželnem zboru, kjer ima Šuklje moč vreči vsakega poslanca ven, če mu ni ljub. Sooialni demokrati so močna stranka v državnem zboru, a niso za brutalizacijo drugih strank. Dnevni red državnega zbora je bil zastavljen z nujnimi predlogi, a vzrok jim je bil miljeneo klerikalcev baron Bienerth, ki je na-mestno pametne rešitve jezikovnega vprašanja poslal v Prag j vislice in krvnika. Tedaj so socijalni demokrati, pri katerih je vedno beračil Bienertb, rešili parlament. Vložili so potem predlog na rešitev jezikovnega vpra Sanja za celo državo, a predlog je propadel, ker niso zanj gU s ovali Čehi in Poljaki, ki so največji egoisti, ki hočejo imeti svojo državo, Čeprav vse drugo vzame hudič. Klerikalcem bi bilo ljubše, da je bil parlament raz-puščen, ker upajo, da bi dobili potem veČino. Pri nas so pokazali klerikalci vso svojo predrznost pri starostnem ■avarovanju, ki sedaj pravijo, da so učitelji nahuj skali ljudstvo proti zavarovanju. Će je to res, potem se k l eri k al u a stranka ni vdala volji ljudstva, temveč hujskanju učiteljev. Nasprotno pa hujskajo ljudstvo proti učitelj stvu, Češ, da bi denar, s katerim bi se zvišale učiteljske plače, zadostoval za starostno zavarovanje kmeta. Tako hočejo spraviti učitelj -stvo pod svoj jarem. — Sedanje ministrstvo je klerikalno in sooialni demokrati mu napovedujejo neizpro sen boj. Proč z nezmožno vlado, proč s sovražniki ljudstva. — Nato je go voril sodrug Kopač zelo suhoparno, brez vsakega temperamenta o vnem drugem, samo ne o žeiezničarskem vprašanju. Baha se, da se je slovensko šolsko vprašanje v Trstu rešilo ugodno le po posredovanju italijanskih socialnih demokratov, napada dr. Mandiča in „Narodno delavsko organizacijo" v Trstu, Češ, da je to le organizacija delodajalcev in stavko kazov, katere da so privlekli s Krasa v Trst, samo da bi odjedli domačim slovenskim delavcem zaslužek. Govori o znanih „tesserah" in stavki v Llcv-dovem arzenalu, pri čemer da je N. d. O. zopet kazila stavko Očita N. D. O., da je stopila v žeiezničarskem vprašanju v zvezo s češko organizaoijo. Govori o delavcih, ki so v N. D. O., kot o sam h lopovih, razbojnikih in pretepačih, ki nastopajo vedno in vselej z noži, koli, revolverji in žilavkami, ki so tudi ravno tako oboroženi napadli zborujoče socijalne demokrate v tržaškem — nemškem domu, pozneje dne 4. decembra pa v „Narodnem domu". V nadaljnem je postal sodrug Kopač toliko nesramen, da se je začel podlo norčevati iz telesnih hib nekaterih socialdemokratskih nasprotnikov. Iu ker je tu pripomnil nekdo, da je to vendar preveč, je kar zahrumelo v predsedstvu in v dvorani, in okrog poročevalcev so se začeli prerivati individui, ki so jasno kazali silno željo, da bi svojo brutalnost izlili nad časnikarskimi poročevalci. nVun ž njimi! Prokleti otroci! Ven s hudiči!" — to je bilo še naj nežnejše. — Nadalje je Kopač edino še hujskal proti Nar. del. organi zaci i in svaril železničarje pred njo, češ, da je skrajno nevarna. — Za njim je govoril Anton Kristan, ki je metal okrog sebe s zizibambulami, kakor je imenoval Nar. del. organizaoijo. V Trstu, da je stvar že bolj nevarna, v Ljubljani pa ne, kjer imajo sooialni demokratje že 2764 strokovno organiziranih delavcev. Nato se je oglasil zopet Etbin Kristan, ki se je k valil, da je stranka v 10 letih zelo napredovala, da sme edina biti zadovoljna s svojimi uspehi. Pred 10 leti je bilo komaj 100 organiziranih sodrugov, pri zadnjih volitvah pa je bilo oddanih 1700 soo. demokratičnih glasov. A vendar je še premalo. Treba je delati, posebno je treba agitirati za časopisje. Končno seje še predsednik Koomur obregnil ob Nar. del. organizaoijo zaradi znan.h šišenskih dzgodkov ter nato zaključil shod. — Kakor smo že rekli, je ta shod pokazal socialne demokrate v taki luči, da se mora vsak količkaj pošteno in dostojno misleč človek naravnost zgražati ob ob vsej tej podivjani surovosti. In to imenujejo ti ljudje potem naobraženost, olikan ost, pr osvetljenost, ali oelo svobodomiselnost! Fej! Tem žalostnejŠe pa je Še to, da so se vse te podle brutalnosti vršile vpričo o. kr. vladnega zastopnika, ne da bi bil ta našel besedico graje za vse to početje. Pa dovolj, škoda papirja in Časa! — Lat — argument tržaških socl|alnlh demokratov. Dr. Turnovo — oziroma glasiloe tržaških jugoslovanskih s o oi j al demokrat o v, ki sliši na ime „ Delavski list", vedno, ako le more, v avrho blatenja narodne stranke v Trstu in napredne Gorice, kakor tudi njih voditeljev, esjaba kako laž in isto kot „golo resnico" z c breko-valnim namenom na t veza svojim so-dragom, kateri temu lističu sploh še kaj verjamejo. Nedavno temu je z prav hudobnim namenom obelodanil jedro takih laži. namreč, da zahajati hčerki dr. Rybafa v nemško telovadno društvo „Eintraoht". — Ker omenjeno Tumovo glasilce. poleg pojasnila v „Edinoetiu, da dr Rybtf sploh nima dveh hčera, temveč samo eno in da ista zahaja k „Sokolu" in ne v „Eintraoht", in poleg doposlanega popra ka dr. Rybafa, še vedno trdi, da hčerka istega zahaja v družbi z neko drugo gospodično v gori navedeno nemftko telovadno društvo, je dr Rybaf priobčil v torkovi „Elinosti", da v očigled laž nji viru trditvam „De avskega lista" — plača takoj 100 K vsakemu, kdor dokaže, da je njegova hčerka zahajala kedaj sama ali pa v družbi s kako drugo deklico v nemški „Tumverem Eintraoht". V tem slučaju plača tudi 100 K za .Delavski list". — Dr. Rybaf poživlja „Delav-ski list", naj pride tudi z dokazi na dan, ker sicer smatra njega urednike za podle obrekovaloe. »Sodrug" Hinko je res lahko ponosen na svoj obre-kujoči „Lebjournal*! — Radovedni smo, kaj neki pravi predsednik jugo-slov. soo. demokracije v Trstu — gosp. Gaspari k temu obrekovalnemu in lažcjivemu pisanju „strankinega lističa". Se morda tudi on strinja z obrekovanji in lažmi, ki se tiskaju v tej ounji? Njega imamo sicer za pametnega moža, ali na to atran zahtevamo vendar malo pojasnila, ker bi bili sicer drugače primorani soditi po pregovoru: „povej mi, s kom ob čuješ, in ti povem, kdo si!" — Laž ima kratke noge! to naj si zapomnijo tržaški ^jugoslovanski rdečkarji". Is pisarne slovenskega gledališča? V petek se ponavlja opereta „Masootta" (srečonesna vila) z gdč. Hadrbolčevo — V nedeljo, 21. t m. popoldne se poje kot ljudska predstava ob znižanih cenah opera „Zrinj-ski" , — zvečer se igra prvič Sobiller-jev „ Viljem Teli". Slovensko gledališče. Snoči so peli na našem odru prvikrat po s roji starosti častitljivo Audranovo opereto „Mascotte" (srečonosna vila) Na gledališkem listu pa stoji: „opera". V glasbenem oziru se odlikuje ta ope reta po prikupni mel.dičnosti. dejanje je pa precej banalno in burkasto, dov-tipi pa semintam kar otročji in vsaj za naš Čas neprebavni. Gdč. Ha dr bolčeva je jako srečno v pevskem in igralskem oz ru igrala naslovno vlogo Masootte, tudi g. P o v h e (ovčar Pippo) je popolnoma ugajal Gosp. Bohuslav je vzbujal mnogo smeha s svojimi sicer vsakdanjimi dovtipi in karikiranjem ter zapel tudi neke ku plete. Omenimo naj Še marljive gdč. Tnale rjeve in gospoda Hess a, ki je igral dobro svojo neobsežno vlogo, pač pa v pevskem oziru s svojim šibkim glasom ni mogel priti do prave veljave. Sicer nekoliko dolge odmore si tolmačimo tako, da je večkratno preoblačenje zlasti zbora porabilo tisti čas. Gledališče je bilo docela polno. Društva slovenskih knjiže7 nikov in časnikarjev je tovarnar in trgovec gospod Ivan Jelačinv Ljubljani zopet daroval znatno vsoto 100 kron, za kar mu odbor tem po tom izreka toplo zahvalo, priporočajoč slovenskemu občinstvu, naj veliko dušnega darovalca krepko po d p ra sosebno z nar oče van jem njegove iz borne kavne primesi. Narodna čitalnica v Ljubljani opozarja na plesni venček, ki bo jutri v četrtek v mali dvorani „ Narodnega doma". Začetek ob polu 9 zvečer. Vabila sa I. veliki ples narod« nega delavstva, ki se vrši v soboto 20. t. m. so se že pričela raz pošiljati. Ker se pri tako velikem številu prav lahko pripeti, da se tega ali onega prezre, vljudno prosimo naj blagovoli dotični oprostiti. Vabimo pa vse prijatelje delavstva ter upamo, da se odzovejo v velikem Številu našemu pozivu. Predproda]a vstopale za „1. veliki ples narodnega delavstva", kateri se vrši na pustno soboto, dne 20. t. m. v ljubljanskem „Nar. domu" prevzele so iz prijaznosti sledeče narodne tvrdke: J. Lozar na Mestnem trgu. Jak. Zalazni k na Sta rem trga, R. Tenente v Krekovem in I Dolenc trafika v Prešernovih ulicah, nasproti glavne pošte. Nadalje se bodo dobivale vstopnioe na dan veselice pri blagajni v „Nar. domu". Vstopnina znaša 1 krono od osebe, v predprodaji 80 vin. Plesni venček katerega je priredilo pevsko društvo „Slaveo" preteklo soboto v Čitalnični dvorani v „Narodnom domu" kot zaključek društvenih plesnih vaj, je uspel jako lepo in gre vsa čast plesnemu odseku. Ako si pogledal v okusno e zelenjem okrašeno dvorano, dozdevalo se ti je kakor da gledaš v vrt poln svežih živih cvetk, dražestnih gespio, skoraj vse v belih oblekah in dvorljivih plesalcev, kateri so rajali pod spretnim vodstvom svojega plesnega voditelja g. Rado JeloČnika skoraj vse mo- derne plese Za obilen trud, katerega je imel, so mu vročile gospioe krasen dar in velik Šopek cvetja, seveda p* so iz ljubeznivih rok delile tudi vsem ostalim plesalcem krasne pentlje i^ še neplesaloi smo bili deležni teli ljubeznivih daril. Ia tako je trajalo veselo življenje d; ranega jutra pri razhodu smo si želeli na veselo svidenje v pr*hodoji plesni sezoni. Kakor iselej, je tudi to pot restavra. ter „Narod doma" g)ste a iaberno postrežbo povsem zadovoljil. Deželna skupina aa K-aofsao-Primorsko osrednjega društva t. kr. poštarjev in postala odprav, nskov obojega apola ima dne 21. t m. ob 3 popoldne v hotela „Ili. rij a" v Ljubljani svoj redni obćnj zbor, h kateremu ee vsi člani naj. vljudneje vabijo. Tovarši - aeSUai dobrodošli! Poročajo nam naknadno e zanimivem bela med starim Iz mladim $agyjem radi napisa a* njuni železni* s&i trnoviai na Vodni kovem trgu Stari Nagy je nameraval odpraviti po zcauih dogodkih nemško slovenske, ozir. samouemške napise in jih nadomestiti s slovensko-nemškimi Temu se je pa z vso silo uprl njego? zagrizen fein, ki se je sam javno hva lil, da je on naščuval ptujske Nemce zoper Slovence. Zahteval je, da ostanejo nemški napisi na prvem mestu in zagrozil očetu, da ga sicer aapusti. Napo led sta se pa le pobotala in sicer na ta načiu, da sta sploh odstranila vse napise s svoje trgovine. S tem je bda Čast matere Germanije rešena: Nemška zagrizeno!, Na notioo, ki smo jo priobčili pod tem naslovom, nam je pojasnil gosp. Wiadais dotično zadevo sledeče: F rma Fiseh^r, katere Član je gospod Windai-j, a ne imetnik, je dobila od zadruge nemško obvestilo o zadružni nakladi. Firma je poslala denar, a pobotnica se je glasila na ime Wmdais, ne na ime firme. Vsled tega ;e bil vajenec poslan nazaj z naročilom, naj sena po-botnioi popravi ime, da se bo glasilo na firmo Fisoher, ni pa res da fi ma ni hotela sprejeti slovenske pobotnice, saj ima samo slovensko firmo na svojih pismih. V latermanovem drevoredu je fotografska kolib*, ki ima samonem-Ški nap's Prosimo slavni magistrat, da bi se informiral pri, celovški ali celjski občini, kaj bi naprav.la, če bi imela taka koliba na njegovem ozemlju samos;ovenski napis LJubljana-Reka S prvim majem dobi Ljubljana novo zvezo a Rjko Vlak, ki bode odhajal okoli 91/* eju-tjaj iz Ljubljane imel bode d rektno zvezo z vlakom iz S\ Petra na Rsko Eiako bode imel vlak, ki odhaja okoli ene ure popoldne iz Reke, direktno zvezo v Ljubljane in bode nekaj po 5 popoldne dospel v Ljubljano. Boljšo nočno razsvetljavo j« dobilo mesto lir ja poroča nSlovenec" in gerentstvo je s tem nekaj potrebnega ukrenilo, pozabil pa je povedati, koliko je to veljalo in ni bil za bankerotno (po klerikalnem besedičenju) mesto malce dragocen poskus, zamenjati 16 sveČne običajne žarnice, ki stanejo 1 K 12, z novimi po 4 K. Občini so s tem nastali stroški za najmanj 500 K, ki jih najbrže ni v pruraČuau za 1. 1909 Ker se ne ve, koliko časa trajajo nove žarnice, se utegue omenjena svota v letu 1909 še znatno povečati. Prav v soboto, ko je prinesel .Slovenec" slavospev novi mestui razsvetljavi, je bilo večje število novih žarnio uničenih. Kdo jih bo plačal, občina ali elektrarna? Naj pove „Slovenčev" idrijski dopisnik! Ali bodo nove žarnice brez steklenih varoval, ki jih mora nabaviti tudi občina in kaj se bo zgodilo s starimi? Prinesli bomo svoječasno ee natančen račun, da bodo Idrijčani videli, kako je znal gospodariti klerikalni gerent Zazula. Jeli pravilno, da imajo nekateri deli mesta naravnost luksurijozno razsvetljavo, drugi pa petrolejske leščerbe ali sploh nobene, naj razmišljajo idrijski občinci! Poverjeni it vo ..Hrvatske Matice" za Postojno in okolieo je mem izročeno. Zatorej prosim vse one gos pode, ki so bili vpisani pri g. Ceper-niču, da mi nemudoma pošljejo Članarino 4 K in 50 vin. za poštnino, čas je do 10. marca. — Anton Avseo, c. kr. sodnik v "Postojni. Po'tne vesti. V Malmioah. pol. okraj Postojna se je ustanovila v v zvezi s poštnim uradom v SdŽani poštna oddaja potom poštnega sluge pošte Sežane. 2 mesti postnih odpravttelfov sta razpisani v Lupoglavi (III 3) pol. okraj. Koper in v Dutovljah (III/1) pol. okraj Sežana. Prošnje se sprejemajo tri tedne. Is Ilirske Bistrice se nam pile: Vesel je letošnji predpust ph nas. Veselica se vrsti za veseiioo, ena je bolje obiskana od druge. V nedeljo priredil je pevski odsek bistriške BCi-talnioe" pod vodstvom g. F. Lampreta pred pust no veselico. Po igri „Bao uro doktor", ki je prav dobro uspela, (Dalje v prilogi). Priloga „SlovensKemo Narodn" it 38, dne 17, febravarja 1909. zaigral je g. Zupanec nekaj točk na klavir. Kdor pozna gcsp. Zupanoa, bo vedel, da oi treba tega izbe rn* ga talenta Še pesebej hvaliti, paČ pa smo mu priznanja in hvale dolžni, da se je gosp. Zuperjo iz daljn* Savinske doline potrudil med nas. H^ala mu! Olavna točka sporeda pričela se je s petjem nDalmatinski šajkaŠ", pela sta gospođa Prek in Lamprefc naravnost izborno. Ko je zbor zapel „Š*o čuti5 Srbine tužni", ni bilo aplavza konec dokler se ni točka ponovila. V nedeljo ima Čitalnioa svojo veselico, na pustni torek imela bode pa trnovska „Čitalnioa" maškarado. Pa naj Še kdo reče, da nismo pri nas veseli! Zimsko čudo. Znani slap „Pe ričnik" ima lete s kakor se poroča iz krogov planincev in občudovalcev raravnih krasot, krasen leden staže c V izmeri 20 m visočine. Ob solnČnem s.itu se odbijajo barve na njem v nepopisnem sijaju Pet do slapa je izvožena iu dostop k slapu popil noma brez vsake težave. Odlikovan čebelar. Nadučitelj v Račjem, Ivan PavlŠik, je poslal cesarju ob jubileju darilo, obstoječe iz voščenih oelio, ki so bile sestavljene tako, da so tvorile cesarsko krono, začetne črke cesarjevega imana in letnici 1848—1908. Pavlsek je te dni dobil od Štajerskega namest« ništva pohvalno pismo z obvestilom, da se je darilo sprejelo v cesarsko rodbinsko knjižnico. Pismu je bila pridejana dragocena z'ata kravatna ig!a s cesarjevo sliko. Iz Voiniba pri Celju se nsm pile: Tu ntmeravsjo, srčna je to želja dež. odbornika M. Stallcerja, ustanoviti elektrarno, ki bode imela oskrbovati tukajšno deželno hiralnico in trg s potrebno lučjo itd. — Ne bodemo preiskovali, v koliko je na mera opravičena, vemo pa, da se gre v prvi vrsti za ojačitev tukajšnjega nemštva No, če s s gre pa za to, tačas ima naš štajerski deželni odbor vselej novoev . . . Ako pa Slovenci zaprosimo podpore za kako kulturnih svojih potreb, takrat nam pa zakličejo iz Gradca, da ni — denarja. Posledica anonimne ovadbe. Po Časopisih je krožila vest, da je narodni gostilničar v St Petiu v Sa-vinski dolini gosp. Šribar svojega hlapca udaril do smrti, da je bil zaprt itd. Ta vest je izvirala iz anonimne ovadbe, a je neresnična. Dotični hlapec se je namreč sam obesil. Razpisano j a def mesto učitelja na 6 razredni ljudski šoli pri Sv. Marjeti nižje Ptuja (3. plač. rfezr.) ProŠDJe do 15. sušoa. Dobro kupčijo je napravil včeraj nek neznaneo v Mariboru. Elegantno opravljen je obiskal par modnih trgovin, kupil kake malenkost*, kakor par nogavic, žepne robce i. dr. Plačeval je vedno z batk)vci in pri blagajni med menjavanjem umno za-predel v pogovor det čno blagajni-čarko, tako da ona ni opazila, da je tujec odnesel kupljeno robo, odšteti drv biž in še bankovec povihu — vse zastonj. — Navadno je menjaval na ta dobičkanosen način 20 kronske bankovce. — V trgovini slaščic Gripa se mu je pa vsled pazljivosti gospe Gripa ponesrečilo, odkoder jo je nag'o cdkuril. Kavarna „Fabris11 v Trstu noče stovonsfeih plakatov« Kavarna rFabns" v Trstu je obiskovana skoraj izključno od samih Slovencev, a poleg tega nje vodstvo neČe ničesar kar količkaj po slovenskem diši — izvzemši sloveLski denar — ne sli sati in ne vedeti. — O novem letu so slovenskim gostom nekako demonstrativno delili ničvredne samo-italijanske papirnate koledarje, po zneje niso hoteli razobesiti plakatov za akademičen ples, ako tudi je več slovenskih akademikov stalnih gostov kavarne, tudi niso sprejeli plakata za „Ciril Metodov" ples. V torek je pa šel vratar Narodnega doma" v omenjeno kavarno in naprosil ravnatelja, iste, da bi smel v kavarni razobesiti plakat za Sokolovo maškarado. Ali vodja kavarne ga je osorno zavrnil, (seveda v italijanskem jez ku), da oni ne razobesijo slovenskih plakatov, ker ne spadajo med strankarje. — Vratar ga je vprašal, zakaj pa sprejema in razobeša italijanske plakate, kateri so svobodno Šopirijo po stenah, na kar zagrizen italijanček seveda ni dal od govor, marveč trdovratno ostal pri tem, da ne sprejme in ne pusti razobesiti slovenskega plakata pod ni-bakim pogojem. Vratar je moral seveda nekako osramočen zapustiti to ^slovensko" kavarno. — Kakor že gori rečeno, to kavarno posečajo skero izključno sami Slovenci, po* B*bno so kranjski in diugi lesni kgovoi stalni gostje te kavarne. Slov. glasbeno društvo „Trst". Z veseljem beležimo dejstvo, da se J Trstu snuje z največjim zanimanjem to požrtvovalnostjo „glasbeno drn-8tvo Trst". Brezdvomno bi bila ta Ustanovitev takega društva ravno v Tista krasen napredek Slovencev, ka kri, kar se jim mora očitno pripojiti, kljub dvojnim sovražnikom iz- vrstno napredujejo. Pripravljalni od bor ima posvetovanje v četrtrk 18 svečana v zgornjih prostorih hotela „Balkan". Žalimo srečen uspeh ter jim kličemo krepak „Na zdar". Nov slovenski zdravnik v Trstu. Z dovoljenjem namestništva se je naselil v Trstu zdravnik g. dr. Leopold Mraček. Tržaška burja. Vladar letošnje zime v Trstu je burja — Neprestano brije po morju in kopnem ter dela veliko Škodo. — Največjo hitrost je dosegla pred par dnevi, namreč 107 kilometrov v eni uri, nato nekoliko padla in se vztrajno vzdržuje s hitrostjo 70—80 km. — V pristanišču z največjo težavo in pazljivostjo odvračajo nevarnosti, katere povzroči posebno burja v smeri od severa. Dal-matieski parnik „Dauubis" seje včeraj odtrgal in postal igrača valov, ki so ga sukali p d pristanišču. Pri tem divjem plesu je zadal v tamo šoj o tor pedovko in v neko privatno jadrenioo, katere je precej poškodoval. — Z največjim trudom in nevarnostjo se je posrečilo razposajenoa vjeti. V pristanišču samem Čaka mnogo parni kov in velikih jadrenio boljšega vre mena, ker ne morejo izpeljati. Tudi na odprtem morju je več parnikov, ki ne morejo v pristanišče. Na kopnem se igra burja razposajeno s klobučki, palicami itd., katere podi po ulicah in katerih je dosti tudi v morju. — Več nesreč se je pa tudi pripetilo, ko so pri hudem pritisku burje ljudje padali in se je marsikdo i-ri tem nesrečnem padcu občutno poškodoval. — Toplomer kaže nekaj pod nič!o. $tre?a le udarila skozi dimnik V okolici Šibenika v hiši Milana Paujkote so sedeli ob ognjišču v ne deljo zvečer štirje delavci, se pogovarjali in pili žganje. Nakrat udari strela v dimnik, švigne navzdol proti ognju in opeče vse štiri tako močno, da so brezzavestne morali odpeljati v bližnjo bolnico, ter je malo upanja, da bi ekrevali. Ilub XIII V VolOSkl priredi v torek 23. t. m. maskerado v „Naro-dnem domu." Tnjci v Opiti)i. Dne 10. svečana je bilo nastanjenih v Opatiji 1858 tujcev. Reško cerkveno vprašanje se reši kakor poroča „Obzor" na ta način, da pride v Reko prelat, ki bo imel pravico opravljati nekaj škofijskih opravil. Reka pa bo še vedno I spadala neposredno pod rabsko škofijo Za to mesto je določen papežev protunotar gref Peter Vay, ki zna menda tudi hrvaški. Imenovaoie vseuč liftčnih pro lesarjev v Z t grebu Na zagrebškem vseučilišču je prscal izvanreden profesor g. dr I Mavrovič, reden javni pref-sor občnegi državnega prava, in prtf-sorja dr J. Pazman in dr. Hugo pl Mhalovič redna profesorja sa moralno boge slo r je. Veleizdajnik Srb Rebrač, ki je v zagrebških zaporih, se je spri z jet-niškim paznikom, kateri ga je med prepirom s ključi udaril po glavi in precej poškodoval. Boj v cerkvi radi poroke. Iz Zagreba se nam poroča: Predvčerajšnjim popoldne je prišel neki kmet z nevesto in svati v tamoŠnjo cerkev sv. Marka, da ga ondetni župnik po roči. Kljub temu, da se je kmet iz kazal z vsemi za poroko potrebnimi listinami, ga župnik Mrzjak ni hotel poročiti, češ da bi moral priti do poldne. Kmet je iznenađen obstal iu ni vedel, kaj bi počel. Bil je res mučen položaj. Prosil je še enkrat žup nika, naj ga vendar poroči, nakar je začel župnik kmeta in spremstvo poditi iz cerkve. Kmet mu je odgovoril: „No če naju nočete poročiti, živela bova na vero." To je župnika toliko razljutilo, da je v sveti jezi začel kmetu obdelavati s krasnimi priimki „kmetska svinja" i. dr. (— Ne zabiti, da je bilo to v cerkvi —) skočil proti njemu in ga udaril po licu. Kmetu je bilo slednjič preveč; jezen se je vrgel na župnika in mu dal čutiti trdo žu-ljavo kmetsko pest. Občinstvo, kate rega se je precej nabralo v cerkvi, je bilo s svati vred tako razburjeno, da je malo manjkalo, da se niso zgodile večje nesreče Stvar pride seveda pred sedšče, kjer se bo imel župnik Mrzljak — o katerem trdi „Pokret" da je frank ova c, zagovarjati radi skrajno nespodobnega zmerjanja po* ročenoev in nasilnega obnašanja proti kmetu. Svarilo pred sleparskim iz* kupčevanjem srečk Merckelbacba In druga V Utrtchtu. Kakor se nam poroča, prišteti je izkupčevanje srečk tvrdke „M-rokelbach in drug" v Utrech u istim podjetjem, ki se pečajo z izkupčevanjem srečk dvom Ijive vrste in ki iščejo tudi po naši monarhiji svojih žrtev. Ljudstvo se svari radi tega vsake zveze z orne* njenim podjetjem. Obrtno gibanje v Ljubljani, Tekom meseca januarja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Karel Čamernik, prodajo in iz-posojevanje koles, Dunajska cesta 9. Jakob Bončar, komisijsko trgovino, Vegove ul. 6. Fran Sax, inštalacijo telegraf >v in telefonov ter inštalacijo strelovodov, Gradišče št 17. Viktor Kuno, fotografijski obrt, Beethovnove ulice 7. Avgust Tosti, denarno menjalnico, Šelenburgove ulice 7. Ivan Babic, prodajo sadja, Pogačarjev trg. Mar j a Goldmanova, trgovino s kurivom in živili, Rožne ulice 41. JAnt. Petek, sobnoslikarski obrt, Poljanski nasip 52 Franc Kašteli c, mesarski in prekajevalski obrt, Poljanska cesta 75. Ivan Janežič, mesarski obrt, Šolski drevored. Josip Koten, pekarski obrt, Tržaška cesta 4. Ferdinand G-stria, krojaški obrt, Stara pravda 6. Miroslav Pežina, prepro-garski obrt, Šelenburgove ulioe 6. Ivana Vičičeva, modistovski obrt, Šelenburgove ulioe 7. Ana Grajzar-jeva, žensko krojaštvo, Sv. Martina cesta 28. Anton Šolar, črevljarski obrt, Tržaška ce^ta 2. Fraoo Bazlaj, mizarski obrt, Dunajska casta 19. Ivan Zupančič, gostilničarski in krčmarski obrt. Sv. Ma tina cesta 15. — OJglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt sledeči obrtniki: Jakob Troha, branjerijo v baraki na Trnovskem pristanu (na Jeku) Josip Ka stelio, mesarski obrt v Šolskem drevoredu. Leopold Koprivnik čevljarski obrt, Kocgresni trg 3. Ignacij Ku-kovica, pesovski obrt, S/. Florjana uliee 24 Morio Mardetschlaeger, lekarno, prodajo sirupa in izdelovanje sodovioe, Jurčičev trg 2 Ivana Slap niČarjeva, žensko krojaštvo, Prisojne ulioe 7. Prileti morilci triaškib ko- čijaževt? V zaperu tuk. dež. sodišča se nahajata dva brata Karel in Julij Premru, obdolžena, da sta ukradla 5000 K. Tekom preiskave je preisko • valni sodnik spravil na dan stvari, ki so opravičevale sum, da sta brata Premru morda morilca tržaških ko-Čijaiev. Te dni so brate Premru odpeljali v Trst, da jih konfrontirajo s pričami, ki so videle merilca koči-jaža Vidava na Opčinah. Priče so izjavile, da ni izključeno, da bi ne bil eden izmed bratov morilec Vidava. Snoči so oba zločinca zopet prepeljali v Ljubljano. Za izsleditev pogrešane difa* kinje Milene Kniewaldove so obljubili starši 40 K nagrade. Delavsko gib azile, Včeraj se je z južnega kolod?ora odpeljalo v Ameriko 68 Sbvencev in 9 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 24 Hrvatov in 8 Slovencev. 17 Hrvatov jo šlo v Heb, 21 v Beljak, 13 v Buchs, 20 pa v St. Valentin pri Beljaku. Izgublieno in najdeno. Uslužbenka v „Katol ški tiskarni" Marija Fabjanova je izgubila usnjato denar nioo, v kateri je bilo do 8 K denarja. — Orcž. nadporočnik g. Ocokar Se-besta je našel ženski šal. — Usnjarski pomočnik Ivan Kovačič je našel žtn sko rokavico. — Ga. Alioe Bass je našla rečno torbico z manjšo vsoto denarja. — Ga Leopoldina Grosser-jeva je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice. — Monter Jakob Jereb je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolska učenka Ana Ce raijeva je ujela na ulici sivo gos. Poziv. Poživljam tistega gospoda, ki je dne 13. t. m v gostilni pri „Celarcu" v Spodnji Šiški „zamenjal" suknjo in klobuk, pustivši tamkaj avojo raztrgano suknjo in klobuk, da nemudoma prinese nazaj zamenjane reči, ker bi ga sicer meral tirati pred sodišče Je dobro peznau. F. Liker Triglav. Kakor je raz vidno iz današnjega inserata, je prev z --j a tukaj mja tvrdka Janko Popovič edino prodajo cbČeznanega likerja „Triglav". To podjetje je prišlo sedaj v popolnoma narodae roke in je vsled tega gg. trgovcem in slavnemu občinstvu naj topleje priporočamo. Slovenci in Slovenke! Češki državni poslanec Vaclav Klofač je v seji avstrijske delega-oije dne 30 oktobra 1908. govoril d besedno tako le: „Uporabijam, zavedajoč setega, svoio imuniteto v to, da s te delegaoijske tribune naravnost e gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu „Svoji k svojim", pose b n o s e d a j s t r o g o in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nem d k o■ži d o v sk i h trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku vprizoriti čudeže, Če je organiziran in Četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamor ej o razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s oelimi divizijami konj e n i o e nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provo-ograjo, ter jim nosili težko 1 zaslužene g r o š e. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasramujejo in žalijo! Ponavljam: Niti ena če • ška noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Čeh mora podpirati Čeha, Čeh mora kupovati pri Čehu!" Drobne lovlce. — Vulkan Pico de Golima je bruhal, kakor fp poroču 'z MVhiku v ponedeljek med grozovitim bobnenjem vročo lavo in silno mnogo raznih plinov, kakor tudi vodnih parov. Požgana so vsa tla v okolici tako, da letos ni upanja, da bi kaj zrastlo. O eventualnih človeških živili ->c nc poroča. — Potopil se je jadranski parnik »Nagy Lajos« v nedeljo po noći pri izvozu iz reškega pristanišča. — Namenjen je bil v Marselj. — Nesreča v rudokopu. V Fridri-hovem rovu zrušil se je vsled slabih opor rov ter je podsul 7 rudarjev. Dosedaj se izkopali 4 ponesrečence. — Za češki »Narodni dom« na Dunaju je podaril grof L. Sternberg 10.000 K. — Nova vojaška akademija v Rusiji. Rusko vojuo ministrstvo namerava ustanoviti novo vojaško akademijo, v kateri se bodo izobraževali častniki za službo v vzhodni Aziji. — Pod oknom neke prostitutke v Budapešti se je ustrelil 251etni častnik »Donavske parne družbe« Rudolf Rauch. Rožne stvori. * Znani raziskovalec malarije profesor B. Grassi je obolel, tako, da je malo upanja, da okreva. Požrtvovalno se je bavil več let s to boleznijo ter napisal o njenem postanku in razvoju mnogo temeljitih razprav, katere so vzbudile med strokovujaki veliko pozornost. * Z zrakoplovom iz Monakovega na Korsiko namerava ploviti znani francoski zrakoplovec Jneuues Fau-re. Daljava meri 180 km v zračni črti. Zrakoplov, kateri ima njegovo ime, je opravljen z bencinskim motorjem, ki ima 24 konjskih sil. * Maksim Gorkij. Radi prestopka morale v povesti »Mati«, je dvignilo državno pravdništvo tožbo proti pisatelju Maksimu Gorkemu. * Ekspedicija pisma s pomočjo gasilcev. V Glouoestru Mass. je služkinja Mary Pedan, ki služi pri nekem trgovcu, dobila nalog, naj odda pismo v poštni nabiralnik. Pri tem je pa poštni nabiralnik zamenjal s slično omarico za alarm v slučaju ognja. Kakor hitro je pa odprla napačni nabiralnik, že so pridrveli gasilci z vsemi stroji in lestvami na lice mesta. Ko so jo vprašali, čemu je pozvonila, jim je enostavno izročila pismo v svrho nadaljne odpošiljat ve. * Ribič — milijonar. Te dni se je vračal 181etni ribič Lejabertia iz San Sebastiana na Španskem od lova. Na poti ga srečata dva gospoda, ktera sta ga že cel dan iskala, in ko sta se prepričala, da je res Lejabertia, ga vprašala, če pozna svoje starše. — On to zanika, nakar ni u gospoda povesta, da je njegova mati -neka ameriška milijonarka — pred kratkim umrla in zapustila njemu okrog 3 milijone dolarjev. — Gospoda sta bila sodna izvrše vatel ja oporoke. Lejabertia je bil kot najden-ček med ribici vzgojen, za kar je vedela edino njegova mati. * V mrtvašnici se je zbudila neka 401etna ženska, mati štirih otrok, ki je živela v Tausu na Češkem v on-dotni sirotišnici. Zadela jo je kap in odnesli so jo takoj v mrtvašnico, da bi drug dan truplo preiskali. Ponoči pa pokliče nekdo grobarja, češ, da naj gre nemudoma na pokopališče, kjer je v resnici našel žeusko, ki je vsa obupana in prestrašena trgala pokopališka vrata. Odprl je in jo peljal domov, kjer se zopet prav dobro počuti. Književnost — Schiinpffov slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. V dveh delih, katerih prvi obsega 510 strani, drugi pa 481 strani je izšel v Gorici v založbi knjigarne G. Pate r n o 11 i ročni slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Cena? Potreba takega slovarčka je bila že davno občutna, ker je Janežieev slovar za najbolj praktične potrebe vendar nekoliko preobširen, in predebel. Schiinpffov slovarček je sestavljen po načelih, po katerih so urejeni praktični slovarčki Reclamove Universalne biblioteke; obsegajo namreč to, kar je najpotrebneje v praktičnem življenju. Slovenec, ki se je nemški naučil in hoče citati nemške knjige in časopise, bo s tem slovarčkom dobro izhajal in ravno tako Nomec. č>» hoče čitati >!• \«jis-ke knjige ali časopise. Tvarina je spretno in skrbno izbrana, kar je količkaj treba biti v praktičnem slovarčku je vse notri, zato bo knjiga premnogim ljudem prav dobro došla. TelefonsKa in Brzojavni poročilu Enotni slovanski klub. Dunaj, 16. februarja. Vsi češki klubi, oba jugoslovanska kluba in starorusinski klub so se združili v enotno organizaoijo, ki se imenuje rSlo-vanska združitev". Novi klub šteje 125 članov in je torej sedaj najštevilnejša parlamentarna organizaoija v drž. zboru. Pravila, ki jih je sestavil dr. Šušteršič, so bila soglasno sprejeta. Izvrševalni odbor in parlamentarna komisija Štejeta po 16 Članov. V parlamentarni komisiji imata „Zveza južnih Slovanov" in „Slovenski klub" po dva zastopnika. Profesor Ševčik. Dunaj, 17. februarja. Profesor na češkem konservatoriju ševčik je imenovan za vodjo posebne violinske šole, ki se ustanovi na konservatoriju na Dunaju. Zatvorltev zavodovSvobodne šole" — razveljavljena. Dunaj 17. februarja. Namestni-štvo je razveljavilo odredbo okrajnega šolskega sveta, da se imajo zatvoriti zavodi „S7obodne Šole". Oar. Šolski svet bo vložil pritožbo proti namestniškemu odloku. Protest proti preganjanju čeških radtkalcev. Praga, 17. februarja. Predsedstvo Češke narodne stranke je poslalo brzojavni protest na ministrskega predsednika barona Bienertha radi sodnih zasledovanj, ki so se uvedla proti raznim uglednim pristašem češke narodne stranke. Germanizacija na vseh koncih in krajih. Pri ga 17. februarja. „Hlas Naroda" javlja, da se imajo na ukaz novega trgovinskega ministra dr. Weisskirohnerja odslej vsi češki uradniki pri praškem poštnem ravnateljstvu zaprisegati v — nemškem jeziku. Položaj v S biji. Bel grad, 17. februarja. (Pos. brz. „Siov. Nar.") Pogajanja med starimi radikalci in samostalci Še vedno niso končana, ali se skoraj gotovo v kratkem doseže sporazum in odstrani kriza. To soglasno zahteva vsa javnost ki pravi, da sedaj ni Časa za kabinetne krize, nego za resno delo za obrambo državnih nacionalnih interesov, časopisje se peča mnogo tudi z grožnjami, da Avstro Ogrska v imenu Evrope okupira provizorno Srbijo in drugimi sliČnimi pretnjami, ki nikogar ne plašijo. Sicer pa vse mirno pričakuje razvoj dogodkov, ker vsi vedo, da vojni minister ne drži križem rok. Za žrtve potresne katastrofe v Siciliji. Belgrad, 17. februarja. Ob priliki dobrodelnega koncerta za žrtve potresne katastrofe je daroval kralj Peter 5000 dinarjev. Ruski posiamk v Belg-adu na potu v Pfctrogrdl Belgrad 17. februarja. Ruski poslanik Scrgejev je v posebui misiji odpotoval preko Dunaja v Petrograd. Simpatije vse jav osti so na strani Srbije. Petrograd, 17. februarja Z ozi-rom na vesti o predstoječi okupaciji Srbije po Avstro Ogrski piše „Novoje Vremja", da bodo Srbiji v slučaju vojne prišli na pomoč ruski, italijanski, angleški, francoski, da, celo bolgarski in turški prostovoljci, ker je znano, da uživa Srbija v borbi proti Avstro-Ogrski prav tako simpatije vsega sveta, kakor žrtve potresne katastrofe v Siciliji in Kalabriji. Darila Za dražbo av. Cirila In Metoda: Na svatbi g. A Jenčka v Strmici na Notranjskem se je nabralo 4 80 K, g. Andrej Marčan nabral na domari veseliti 10 K, Uradniki juž. žel. v Ljubljani na družinskem večeru 13 februarja t. 1. v restavraciji g. Schreva zložili 8 K, Pri Jakcu „Pod skalco" se je stržilo za eno samo žirovnikovo jabolko 3 K, Narodni radikalci 340 K, ker je Paval govoril. Skupaj 29 20 K. — Srena hvala! — Živeli! Za visokošolce na Dunaju i g Anton Klinar, dež. stavb, nadsv. v Ljubljani 2o K. — Živel! Za alaokololoa ¥ Gradcu: g. Anton Klinar, dež. stavb, nadsv. v Ljubljani 2o K. — Živel! Za visoko žolče v Pragi: g. Anton Klinar, dež. stavb, nadsv. v Ljubljani 20 K. — Živeli Za Sicilijo in Kalubrijo. V. iz* kaz. Nabral g. Tenente, trgovec v, Ljubljani: Čemažer Juri 1 K 40 vin., Koman Josip, sodni sluga v pokoju 1 K, Hren Marija, hišna posestnica, 5 K, Puch Josip, mizarski mojster, 3 K, Švigelj Martin, posestnik, 10 K, Zamik Marjana, branjevka, 1 K, Tenente Marija, posestnica, 5 K, Lu-skar Antonija, služkinja, 1 K, Jerman Kat i, služkinja, 1 K, Knitic Marija, služkinja, 1 K, Jakopin Angela, posestnica, 2 K, Dunda Marija, prodajalka, 1 K, Stroseu Franc 60 vin., Bosak Frančiška 30 vin., Cerar Katarina 1 K, Šusteršič Ivan 4 K 10 v., Šibove Alojzij, strojevodja, 2 K, Šibove Ivana, zasebnica, 1 K, Posavc Florjan, delavec, 1 K, Sonc Jakob, posestnik, 1 K, Steiner Vencelj, posestnik, 4 K, Slanovec Alojzij 1 K, Gabršek Lud. 2 K, Brož Josip 1 K, Sesek Franc 60 vin., Bandelj Jos. 1 K, Stresen Janez 1 K, Kosmač Fr. 1 K, Cerue Marija 3 K, Modic Luka, krojač, 2 K, Vidmar Frančiška 60 vin., Kosmač Helena 1 K, Fuch Fr. 60 vin., Kovačič 1 K, Furlan Ivana 20 vin., Pogačnik Albert 1 K, Endli-cher Ivana 1 K, Kocin ur 1 K, Heliel 1 K, Werner Kari, c. kr. profesor, 2 K, Šušteršič Elizabeta 40 vin., Jarm Josip 50 vin., Flais Janez, delavec, 40 vin., Majnik Lovrenc, delavec, 20 vin., Ham Katarina 1 K. Nabral g. Gabrijel Piccoli, lekarnar v Ljubljani: Uršulinski samostan 15 kron, Rus Franc 1 K, Kousk Alojzija 1 K, Ženko Ana 1 K, Grahek Jos. 2 K, \Velley Albert, c. kr. major 4 krone, Mattossich Joh. 2 K, Štefan Konrad 1 K, Calloretto Viktor 2 K, Randhaskv 2 K, Supančič Filip, stavbni mojster, 15 K, Marica dr. Ponebšek 3 K, Rahn G. 3 K, dr. Be-yer 1 K, Kačič J. 1 K, Sark A. 1 K, Košir A. 1 K, Hronek H. 1 K, Tratnik A. 1 K, Mittermayer M. 1 K, Ju-vanc, okrajni tajnik, 1 K, dr. Tomin-šek, profesor, 2 K, Raktelj Min ki 1 K, A. H. 2 K, Svitil Mar. 2 K, Jel-len Kari 6 K, Štritof Aut. 2 K, Doli-nar Marija, prestojnica »Mladike« 4 K, Vidic Mara 1 K, Drukar Marja-nica 1 K, Mayer Anka 1 K, Repič Mili 1 K, Kunstelj Mira 1 K, Komo-tar Nada 1 K, Janež Mila 1 K, Maj-dič Matilda 1 K, Majdič Vera 1 K, Lapajne Nada 1 K, Bole Cirila 50 v., Jauežič Milica 50 vin.. Pire Erna 20 vin., Lebar Angela 50 vin., Kosi Ela 60 vin., Baebler Emilija 50 vin., Šalamun Mirni 50 vin., Cerjak F.vge-nija 40 vin., Dežman Ana 1 K, Dež-mau Ema 1 K, Faganeli Mileua 50 vin., Kobal Ivanka 50 vin., Pavletič Jožica 50 vin., Babnik Marja 50 vin., Pretnar Iva 50 vin., Kopriva Marija 50 vin., Vidic Minči 40 vin., Skale Milica 50 vin., Smole Berta 50 vin., Petek Nuša 50 vn., Rorman Mici 50 vin., Repič Jelka 1 K, Šavnik Anica 1 K (vse gojenke »Mladike«), Goli Jakob, posestnik, 1 K, Leluier Marija 3 K, Snoj Anton 50 vin., Stonij Eliz. 1 K, Golob Rezika 20 vin., Bregar 20 vin., Rupar Marija 20 vin., Ma-tul Marija 20 vin., Snoj Ivan 50 v., Dolenc Antonija, posestnica 2 K, Te-kauc Kari, skladiščnik, 50 vin., Te-kauc Margareta, skladiščnika žena, 50 vin., Laurin Kristina 5 K, Grom-mer Rud., mehanik, 2 K, Dolinar Fran, zasebni uradnik, 2 K, Žabnikar Marija, branjevka, 1 K, Kraigher Franc, krojač, 1 K, Gestrin Adolf 1 K, Gestrin Franja, posestnica, 2 K, Borštnik Ljudevita, nadućiteljeva vdova, 1 K, Vidmar Valentin, ribič, 4 K, Ruperšek Ivana, vdova, 1 K, dr. pl. Wurzbach sen. in jun. 10 K, Finžgar Neška 3 K, Tičar Rozalija 1 K, Grošelj Katarina 1 K, Arnež Marija 1 K, Rizzi Irma 1 K, Cze-chak Gizela 1 K, Podkrajšek 2 K, Hafner 2 K, Frever 2 K, Kopriva 1 K, Vidic Vekoslav, knjigovodja, 1 K, Lužar Ignacij, c. kr. komisar, 1 K, Bizjak Peter 1 K, R. T. 1 K, Czernv Avguština 1 K, Mache Henrik 40 vin., Stern Josip in Ivana 2 K, Muc Nikolaj 50 vin., Jeran Marinka 50 vin., Dular Terezija 60 vin., Jerep Mari 1 K, Martine Katarina 2 K, Požlep Anton, trgovec, 3 K, Glogovšek Franc 1 K 40 vin., Bol-tauzer Antonija 1 K 20 vin., Man-delj Marijfa 2 K, Jesih Franja 1 K, Spreitzer M. 2 K, Weiss 2 K, Kralj Martin 1 K, Boc 40 vin., Čuk Ivana 1 K, Erben Ignacij 2 K, Več gospodi-čen skupaj na.br. Rihar Mar. 5 K 60 vin., dr. Kremžar Ant., c.#kr. drž. pravdnika nam. 5 K, Bcžek Iv., vdova, 1 K, Martincich Karolina 1 K, Kessler Ig. 2 K, Remic Ivan, c. kr. kancelist, 1 K, Schoss Rudolf 1 K, Skapin Ivan 40 vin., Slave V. 1 K. Žumer Anton 1 K, Garbeis Marija, posestnica, 2 K, Tome Ivo, c. kr. ofi-cijal, 1 K, Peršl Fran, c. kr. asistent, 1 K, Delgos Arthur, mehanik, 1 K, Sever Anton, klepar, 1 K, Bizjak Iv., tesar, 60 vin., Dolenc Nikolaj, mizar, 1 K 20 vin., Črne Mihael, tovarniški delavec, 1 K 20 vin., Parapat Marija, dekla, 1 K, Belič Fran, posestnik, 2 kroni, Gnezda Franc 1 K, Gnezda Marija 1 K, Bruss Julija 2 K, To-mine Anton 1 K, Lampič Marija 1 krono, Wagner Agnes 60 vin., Kovačič Jožefa 60 vin., Slokan Amalija 80 vin., Dacar Josip 2 K, Vider Marija 1 K, Illerschitseh F., mestna na učiteljica, 2 K, Goi* KI., mestna učiteljica 2 K, Ravnikar Thr. 1 K, Naglas Jakobina, učiteljica, 2 K, Kunej O. 2 K, Cidrieh G. 1 K, F. pl. Poka, mestna učiteljica, 2 K, Kersnik V. 2 K, Konschegg Fried. 2 K, Kristanova Ružena 1 K, Heren Elizabeta, posestnica, 5 K, Heren Viktor, železniški uradnik v pokoju, 5 kron, Heren Josipina, soproga, 2 K, Heren Alice, hči, 2 K, Dnu Franc 1 K, Merčun Marija 1 K, dr. Toplak Jakob, c. kr. sodni svetnik, 3 K, Pe-rušek Rajko, c. kr. profesor, 5 K, Schwingshakl A, 2 K, Schwingshakl Henriette 2 K, Oroszy Ottilie 1 K, Ravnik Marija 1 K, Podobnik Minka 20 vin., Tolončič Ana 20 vin., Ka-stelic Helena 20 vin., Habunek Amalija 40 vin., Klemene 1 K, Mozetič 1 K, Zavašnik 2 K, Puc Franc 1 K, Erzer Ivan 20 vin., Jevnikar 1 K, Rosman 40 vin., Murnik J., cesarski svetnik, 20 K, Paič, c. kr. polkovnik, 4 K, Guzelj Franc 4 K, Novak Avgust 40 vin., Gnesda Josip 50 vin., Lotrič Valentin 1 K, Kostanjevic Tomaž 40 vin., Mežik Štefanija 1 K, Neimenovan 40 vin., Neimenovan 10 vin., N. N. 60 vin., Sterlekar Anton 1 K, Treo Josefine, hišnega posestnika vdova, 5 K, Od dobrih src 1 K, Bervar Anton 1 K, Treo Ivana, trgovka in posestnica, 5 K, Giinzler Max 3 K, Mathias vitez pl. Zitterer 2 K, Windischer Arnošt 1 K, A. Vi-vod-Mozetič 1 K, Vehar Ignacij 1 K, Vehar Ana 2 K, Vehar Ivan 2 K, Pirstiz Marija 5 K, Valentin Lucin-ka 2 K 20 vin., Zidar Jos. 10 K, Jaklič Ivan, pisarniški ekspedijent, 1 krono »Lavreneič Jos. 2 K, Novotny Theres. 2 K, Benedik Frančiška 40 vin., Kreč Ivan 40 vin., Camernik Kari 1 K, Turkovič Ivan 40 vin,. Slajnko Marija 2 K, Ecker L. 3 K, Deu Marija 5 K, Weber Peter 1 K, Nepoznani 1 K, Accetto Jakob 3 K, Schober Alojzij 1 K, Stefaneioza Marija 60 vin., Lubeinšegg Štefan 3 K, Ženko Helena 1 K, Vodopivec Filip 1 K, Verbič Marija, posestnica, 8 K, Smolej Neža, kuharica, 2 K, Oevirk Ivan 40 vin., Fugina Oroslav 40 v., dr. Munda Franc 20 K, Umnik Josip 20 vin., Rodbina Čuk 1 K, Poderžaj Marija 1 K, Starec Marija 40 vin., Slapar Vincencij 30 vin., Meh le Martin 10 vin., Rozman Aridr. 30 v., Zalar Marija 50 vin., Kermee Marija 40 vin., Virant Neža 50 vin., Pir Alojzij 1 K, skupaj 494 K 60 vin., zraven že izkazanik 4280 K 75 vin., skupaj 4775 K 35 vin. Narodovo zdravilo. iaKo ao sme imen. rat bolesti u tečni o če, mišice in živce krep kujoče, kot mazilo dobro znano „Moliovo francosko igranje in sol'1, katero se splošno r. nspesno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste denici K 1-90. Po poštnem povzetji razpo ulja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL 3. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuch anben 0. V zalogah po deželi je izrecno za. itevati MOLL-ov preparat, zaznamovan ? 7arstveno znamkn in oodDiRom 2 8 3 Persil je za mlade in stare preobrat vseh dosedanjih vrst pranja Persil se po pravici imenuje dobro, moderno in neškodljivo pralno sredstvo Persil daje bleščeče celo perilo in za dve tretjini skrajša čas pranja. Pecite pražite 536 2 kuhajte samo s Kunerolom! Zlat« J a eroUi9rariz#BiatU. Najbolja* kozm. čistilo za sobe <^^||> ^/Izdelujei ^ X o.sey»f jjjMsai atjat 7. Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Seydlin«\ 1 Povedal sem Vam prav temeljito CVA1* mtlftlti* lfl sedaJ Poslušajte še SVOJC mnenje dober svet: Ako se še kdaj prehlad te, pa si kupite v le-karnici, drogeriji ali v trgovini z rudninskimi vodami škatljico soden-skih mineralnih psstilj ampak pristnih Favevih; rabite jih nato po predpisu, pa se Vam ne more zopet pripetiti, da mo ate po cele dneve Čepeti doma Žkatljica stane samo kron 1*25 in ponaredbe odločno zavračajte Generalno zastopstvo za Avstro - Og sko: W. Th. OUNTZERT na Dunaju IV 1, 125 4 Grosse Neugasse 17. Proti p* aha jem, luskinam in izpadanju las deluj« najbolj*« prlsnana TaMO-cMn Mtma tatara okrepčala laaiace, odstranio!« laske in preprečuje Izpadanja las, I •selLieialeai ■ na« o do na 1 krona. SaspošUJa se a obratno pošto na manj kot dva steklenici Zalogo veeh preb k jSa^ih zdravil, rnodio. mil, medicin i. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiskih obvoz, svetih mineralnih vtid 1.1, d. Dož.lek&rn^Mila&^ Lsnsfcek i i LJubljani, Ri$l|eva csste št. I aolag navoagrajenega Frač JoŽafovagr iabil. manta 19 7 žitne cene v Budimpešti. Dno 17. februarja 1909. Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 13 15 Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K lr.6 Rž za april „ za 50 kg K 10 44 Koruza za maj » za 5C kg K 7 4i □ves za april 9 za 50 kg K S 76 10 vin. višje. Meteorolog pon»; r i!ji3k cid morita* S09 Srtdxži «7*6nl u«k & iam 85*? I Iftćem m« nji o sobo za eno osebo (s postrežbo) od 20 t m Ponudbe pod JfA 8." LJubljana, poste reataate '6 za Špecerijsko tršonfno se vzamejo v nafem v Ljubljani ali Siski. Prevzame ali kupi se tudi špecerijska trgovina. 759—1 VeS pove npravništvo „Slovenskoga Naroda". Uradnik popolnoma zanesljiv, veš5 slovenskega in nemškega dopisovanja, dobro vajen knjigovodstva, s primerno varščino, se sprejme takoj aH začetkom marGa t 1 v stalno službo. (Oženjeni imajo prednost.) 737 3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Vila z orlom na jako lepem kraju v Ljubljani, 15 minut od poŠte se proda pod ugodnimi pogoji. Pr pravna osobito za uradniŠtvo. Ceno in drugo pove upravništvo -Slov. Naroda**. 591-3 februarja 1 Cas opazovanja Stanj* barometra v mm S.«* II Vetrovi Nebo 16. 9. zv. 730 8 -18 brezvetr. pol. obl. 17. 7.zj. 730 6 "-8 4 • meg'a • 2. pop. 730-8 02 si vzsvzh jasno 1 Srednja včerajšnja temperatura —2 7°, norm. - 0i°. Padavina v 24 urah 0 0 mm. 2a izredno obilno udeležbo pri « pogrebu našega dragega c četa, ozir. tasta, starega očeta in strica JAihaela ponebška posestnika v Dobju izrekamo tem potom najtoplejšo in n*jiskrenejšo zahvalo \sem sor d-nikem, prijateljem in znancem, posebno pa g. oskrbniku Vaclavu Po-lanu v Bog* nšperku, ki je kljub te-žani noti spremil dragega rajnika k zadnjemu počitku Vsem presrčna hvala 1 Preska- Ljubljana, dne 15. februarja 19 9. največja izbera ▼ svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročja ob?eka3 priporoča po na|niiiih cenah M. KRISTOFIČ por Bučar STARI TRS št 28. 756 Žalu oči ostslt Restavracija ,Hotel Lloydf Sv. Patra cesta št. 9, Usojam si vse cenjene goste in znanoe vljudno vabiti ca domačo plesno veselico ter pojedino Spi hovke in krofou katera bode na debeli četrtek, 18. svečana Vstopnina prosta. K obilni ndeležbi vljndno vabi 760 Karel Pečlvsvnlk (Brez posebnih vabil) Marije Terezije cesta št, 16» jutri, na debeli četrtek dsmičg plesna lica špehouhe V dvorani bode sulral domači orkester stalnih gostov, v gostilniških prostorih pa klavir. Začetek ob 8. Vstop 40 vin. Za okusno jed in dobro pijačo bode najbolje skrbljeno. Za obilen obisk se priporoča 3>ti Kos 757 restavrateka. Perllnl dan le sedal lobava! Persil ,i.i:*^,iitiaa^iMiMll»Air4iia1a1iliLPJ^ Popolnoma neskodilivo. Ni klor I Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo! Brez drgnjenja in krtačenja! Brez perilnika! JCrani delo, Caa in denar! Enkrat preizkušeno, vodna rabljeno Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem: Oottlteb Voltb, Dunaj III L V Ljubljani se dobva po vseh zadevnih tigovinah. 490 6 Li ilia soia v srecKiil mesta se odda za tako] aH pozneje. Natančnejše v vinski trgovini Selenbnrgovo ulice 6. 75 2 Veliko zalogo gramofonov in plošč tudi s slovenskimi komad plošče od H t-»(ji naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar 347 LjnbUono. S ari trg 26. n Prva (sika tvornico reklamnih trakov S. Čamperiik, Praga VIII. najcenejše vezanje in najkoristnejša reklama. u Ceneje ne a: o motToaE. VABILO k domači plesni veselici katera se priredi na debeli četrtek dne 18. svečana 1909 v gostilni gosp. Pavška na Jttartinovi cesli 36 = Godba na lok. == Začetek on 8. Vstopnina 30 vin. K obilni udeležbi vabita Ivan in Boza Pavftek. 754 r, Ceno posteljno perje. i Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor j puh mehkega 6 K, veleprima pulje- | nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilo gramov naprej franko. tzgot ivlje&e postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga1 pernica, velikost 170X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 3 50, 4 K razpošlje po po vzetju, zavoj zastonj od 10 K naprii franko. 3594-20 Ma^rs Berger Deschenltz št. 225, Šumava, češko. Neugajajoče se zamenja ali denar vrne. i *^ Cenovniki zastonj in franko. M jutri, na Debeli četrtek bode v restavracij ,pri Novem svetu' na Jttarije Terezije cesli ■ : domača plesna: VESELICA s krofi. Solra sloo tomb druStoo Danica. Začetek ob 8. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča Valentin Mrak 761 restavrater. LjubljanBka kreditna Ji a ji k a v Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. fjjlamwnmasam Mat 3,900aOfflO. Stritarjeve alice fttev. 2. Rezervni ffoaaa« Md aprejema vloge na ka)l21ce in «a tekoii račtta ter jih obrestuje od Am vloge po Cistlk II O' 4 Jtopale^iMirod^ po toew^ Dobra prostovoljna prodaja. V vasi Grad (Bled) na Gorenjskem se prodaste 738 2 in Mm\i\ M ležeče blizu zdraviliškega doma" in jes^ra in v kateri ne sedaj vodi gostilna in kupčija* Hiše imajo ve-liko dvorišče, hlev, klet in klet za led, lep vr*! Njiva in travoiki! Posest7o jd brea bremena, proda se brez provizije. Plačilo v gotovini pri podpisu kupnega pisma. Ponudbe v enem mesecu na uprav. nSlov. Naroda" pod flA. M." Predstavo ob dolavntkia ob 4., 5., 6., 7. in 8. on Ob »odeljah i« praznikih: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. V Kako aeboto ta arede nov profjraaa Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pst h* F r tres. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cne prostorom: L prostor 00 Tin., IL prostor 40 fin.: L prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin. Vsul četrtek In soboto od 8. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. 1. prostor 20 vin II. prostor 10 vin. 758 se sprejme gospod. —— Cena K 1 20 brez pijače. — Natančneje pod „8- D- 160" posto restante glavna pošt« 723—2 <& m i ■ ■ inženir-hidrotekt 663 2 VOdOVOdl KonradSachnik,fjubljana kUnnllZDCllB, bOPOlKkS IlOPrnUC Be«H«°vei.ove uli« štev. K. B«oJavi: fachnik-fjubljana. Projekti in izvršitev pri d innači specialni tvrdki (term. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj Ustanovljena leta 1854, Prva Domača slovenska pivovarna Telefon itev. 210. G. Jetrih dedičev fjnbljana Volfove ulice štev. 12 fjnbtjana priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno pivo v sodcih in steklenicah. (O Kavarna MCRKUR" vsak<» sredo, soboto in nedeljo oso noč odprto. Za obilen obisk se toplo priporoča 574-3 JKariJa Jzlakar. Ljudevit Borovnik po i kar v Borovljah (Ferlaeli) na HoroiUem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pesek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-vainici in od mene preizkušene. — lluatro- ' £62 vani oeniki zrston). 3 347—7 Slovenska tvrdka čevljev domačega ia tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v £jubljani se slavnemu občinstvu priporoča. fo meri naročena dela se najsoliOneje izvršujejo • * :. v lastni delavnici. .*. .*. .*. HlultljnnsKa Kreditno banko v Ljubljeni Podružnice u SoDetn, Celovcu In g Trstu. Vabilo na občni zbor kateri se vrši dne 4. marca 1909 on 11. dopoldne zgornjih dantnin prostorih v LluDljanl. Stritarjeve alice it l Predmeti obravnavanja: Nagovor predsednika. Poročilo npravnega sveta o poslovnem letu 1908 in predložitev letne bi-ance per 31. decembra 1908. Poročilo nadzorstvenega sveta. • Predlog upravnega sveta o razdelitvi Čistega dobička. 755 Predlog upravnega sveta za izpremembo dru&tvenih pravil. Volitev upravnega sveta. Volitev nadzorstvenega sveta. Raznoterosti. T Ljulbjani, dne 15. februarja 1908. IJPFflUIlI SOBI. Opombi. § 12. društvenih pravil se glasi: ObČaega ibora se smejo beležiti oni delničarji, kateri so položili pri ti banki v Ljubljani ali pri wn h podružnicah v Spljetu, Celovcu in Trstu 8 dni pred zborovanjem vsaj «set dehre § 14. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas. 3 TrsauskeSD sotrudniko manufakturne stroke, starej&O »OČ, kateri bi imel tudi veselje n potovati, se sprejme takoj. 671-3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Pristni kranjski lanenooljnati f irnež Oljnate barve y posodicah po 72* * kff kakor tudi v več j»k pose j ^ h. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. laki pristni angleški za yozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno | preizkušeno nsfbolfftl. Karbolinej a jftavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—11 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fiMj jCauptmann v f jubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneiev, lakov In steklarskega klela. Zahtevajte cenike! 368 ? Vsa parketska dela prevzema ter tudi daje materijal Josip puh gradaške ulice it. 20, Cjubljana. Ceno! Solidno! Prvi kranjsko - slovanski oglaševalec klavirjev G F. Jurasek £ ju oi jasa, Sv. patra etala 62 a I. nadstropje uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema I popravila vseh sistemov klavirjev in \ preglasuje brezplačno - Uglašuje j tudi „G asbeni Matici". 646—2 Najboljša pristna vina (vipavska, dolenjska, soriška, Istrska, splok iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrug, se dobe po ugodnih cenah pri ?|2 V • • • • Zvezi slovenskih zadrug v f jubljani. ©. kr« avstrijske aržavne 2eleznk>e> Izvleček iz vozrtoga reda f-oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenic* Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, 1 ičiTršt, c. kr. drž. žeL, Beljak čez Po-droijco. Cei o 732 , Prago. 2r*07 utrAj. Osebni vlak v smeri: Gro-r.*p!& RMkShMO. Straža-Toplice, Kočevja. »•26 prn! vlak v smeri: j»-«ar*ic«j_ Trt 15, £>iji^ juž. žet, Golica drž. tel, Trst drž. ici„ Beljak juž. žel., (tem Pocrožčlco). CahoA fia i^nbii*c» etaž. kOeOdv«. < lel^ Trbiža, Jesenic, Gorice^ Trsu, Trži^t a-s-» zjutraj. Osebni vlak iz Kocev;*, Strzu* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja* 11-22 predpoicine. Osebni vlak Ia Pnm* Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrcžčv« in Trbiž, Gorice dri. žet, Jesenic, Tržži* 282 popoldne. Osebni vlak iz Koit-. Straže Toplic, Rudolfovega, Grosupifa. •»•is {••peidno. Osebni v!ak iz Baltaiks luž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (oni Podroićico) Gorice drž. *cl„ Trsr* fr% žeL Jesenic, Tržiča. 3-BO ivooar. OseO. viajc iz P'jtg*, T* iT U I I I Beljaka (čez Podrožčico) /esetne. 8'S7 rveoer. Osebni vlak iz Kočevja, 54ra**~ Toplic, ftudcltovega, Orosuplja. 8-45 zveOer. Osebni vlsk Iz Beljsjr-. > ,t žei^ Trbiža, Celovca, Beljaki (ccjs ^ rožčico) Trsta drž. žeL Gorici dti &\ Jesenic, Tržiča. ii-SO f»<»n»Al. Osebni viak Iz TrWta (*V i ovci, Beljaka (čez PodroiČico- ttmta drž. žel. Gorice drž. žeL, J Menic Prinod v L|BS12aatf Ars, iiciv^vtjr • 0*40 zjutraj. Osebni vlsk fa Kamine« i o-o© prcMipeidvi«. Osebni vlak iz KaaiaSni o-io i*oior. Osebni vlak la Kamnik*. lr-59 pen^dl. Osebe* rbtk ia Ka:m^vx i *b nadeljab In praznikih do 3i. oktebrs.) (Ooaodl ln prikodi ■< ojHvttmni i kr. ^avsateljstvi 4rszwfti iatszat? * ^"*.i^ Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD ao priporoča slavnomu občinstvu za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na Naročila se sprejemajo pri a^a^^^a^a^^^a^a^a^M^^^^^^^^g FRANC VIDALIJU ZZZZIIZIZ^I^ZZZl PreSernove ulice, Izubijana. BMa*BnBnaawaua«anaaana«a«aw 372—9 po jako nizki ceni. JOSIP TURK - a a lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda. Len nsl & Gerkman, LJubljana s priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. Solidne cene in točna postrežba. um ■ oves na im ■ no rrm ns iisi ■ msi ■ ne ms Solidne cene In točna postrežba 9T—9 858— lt 2 A. KUNC Ljubljana, Dvorski trg Ste/. 3. Velika »loga ii izdelovanje oblek za gospode in dečke. Stroga, solidna in strokovnjaka postrežba. to Modni atelije. Opozarjam častite dame, da sem oborila prvi na dunajski način urejeni modni atelije. — V nadi, da me počastijo z obilnimi naročili velecenjene dame zagotavljam, da se bodo preproste kakor tudi najelegantnejše toalete izvrševale fino in strokovnjasko. Kij« se odda v najem. Pojasnila daje kavaroar sam 728—8 J. Zamljen i.f U.r.kl H.|.t.r J ? Ljubi ool, Kongresni trg sle?. 13 * se priporoča za m v svojo stroko I 349 spadajoča dela. ^ \ 3zdelaje prave gorske in j telovadske čevlje. a Ml Bajec nanoanja al. p. n. občinstvu, da se 856- 8 d shaja njegova vrtnarija na Karlovski cesti ŠL 2, cvetlični solon pa pod Trančo. Izdelovanje Šopkov, vencev L L d. Oknano delo in smerne cene. : Zunan|a naročila točno, s JL 2252 35 ^^cđJOLSt txgr©"virxsb ■ F. JUST-MASOHKE ■abljaiaa, Židovske nalfes priDoroča po najnižji oeni srcl dame in otroke naifmejie bluze, spt* d n j a krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo. Zananja naročila točno in vestno. 3zmed najboljšega najboljše. Da zadostim tudi najrazvajenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave ki presega v kakovosti, izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava Je zmes najizbranejšlh vrst, najfinejšega proizvora in nudi čudovito fino, aromst čno In ožlvjejočo pijačo. Z mlekom mešana tvori dober z.jtrk, in podlago k dobri mali Juilnl. Brez mleka kot .,črn" je prijeten zaključek vsake pojedine a i večerje; ima moč m oživlja. 460»—ti Prva Manska veliko prozama jo kavo Karel Planinšek LJubljana, Dunajska cesta, uosol sodnljsklh ulic. i Tvrdka Janko Popovič v Ljubljani naznanja cenjenim gg. trgovcem in slavnemu občinstvu, da je prevzela od gosp. Jos. Kordina edino rnzpošiljeualno prodalo itd. itd. Za nizke cene in točno postrežbo se jamči. m^toisU in e^corecni arodaik Basto PaslosloBiob Lnejjajam in tlak »Narodne tiskarn**. 38637^ 02