110. številka. Ljubljana, v soboto 13. maja 1905. XXXVIII. leto. i vsak dan zvečer, izimai nedela in praznike, ter veMa po posti prejemzn za avetro-ograke dežela za vte leto 16 K, za pol leta 18 K, aa zatrt leta 6 K 60 h, za en meaee S K 80 h. Za LJubljano ■ posipanjem na dom za vas **v t4 K, &a pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, za en meaee S K. Kdor hodi aam ponj, plaSa za ves leto ti K, za poi leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuje dežel« toliko več, kolikor t..aša poštnina. — uaročb* brez istodobne vpošujatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petlt-vrat« po 12 h, če ae ae oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, ce ae dvakrat, in po 8 h, Če ae tiska trikrat ali »ateist. — Dopiil ]x s* iiTole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlžtvo je v Knaflovih ulicah it 6, in aieer oredniatvo v I. nadetropja, opravniatvo pa v pritličja. — Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročutae, .ekUmtciJe, oznanila, t J. adminiatrativne atvari. Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Učimo se od Nemcev! Ob priliki stoletnice Sohillerjeve srrrii je vesoljno nersštvo kot eden mož slavilo spamin tega slavnega svojega duševnega heroja in menda ga ni kraja na sveta, kjer živi le peščica Nemcev, kjer bi se v teh dneh ne darovalo manom velikega lega moža. To je sijajen zgled, kako Nemci vedo ceniti svoje velemože, kako jih daste in kako skrbe za *of da postanejo njih dela splošna narodova last, da preidejo ideje teh veieuniov narodu v kri in r^««n j s rrru pcsta-nejo avezde-vcdnica na trnjevi poti E k c z i življenje. Tjsoč in tisoč knjig in knjižic, ki v vznesen h beseda proslavljajo narodne veleume, kroži med narodom, prosvitljeni krogi se trudijo z živo besedo ^cepiti narodu v srce pojem o pomenu in važnosti idej, ki so jih zastopali in propagirali narodni velikani, ljudstvo se vzgojuje v spcšto- u do njih in se navaja k temu, led napačnih računov veliki zahtevki z že uLvno zastarelimi obrestmi. Vse to je prišlo na aan ui Neuhold je bil kazenskim petem — umirovljen. Če je ta kazen za take prestopke prava, ne bomo preiskovali, najbrž je nekoliko premila. Glavna stvar je, da je za Neuholdove nepoštenosti vedel dvorni svetnik Scheriibel, ki ni ganil nobenega prsta proti svojemu ljubljencu, ki je pod njegovo zaščito stekel si nevenljivib zaslug za sebe in svoje sorodstvo. Nas Slovence zanima v celi tej stvari samo postopanje dvornega svetnika Scheriibla. Scheriibel je oni referent v jnstičnem ministrstvu, kateremu 80 slovenski sodniki v osebnih zadevah izročeni na milost in nemilost. Tudi je referent v pomiloŠČevalnih zadevah. Mož m zmožen niti besedice slovenski in Čuditi se moramo, kako more na podlagi slovenskih aktov staviti predlog, naj bo ta ali oni obsojeaec po« milosten ali ne, ali naj se ga obesi ah ne. Če to dejstvo spravimo v zvezo a postopanjem ScherUblovim proti Neu-holdu, vsiljuje se nam sumnja, da dvorni svetnik tudi drugih kvalifikacij pogreša, ne samo jezikovnih. Janka Kersnika zbrani spisi. Zvezek IV. V Ljubljani 1905. »Gori v gozdu, v temnem zatišju pod veliko skalo, tam vam je krasno. Okroginokrog stoji mnogo starih dreves, hrastov in smrek, nekoliko košatih jelk, in skalo je zasedla debela, okorna bukev. — Tam je bil časih čuden pogovor, posebno na večer, kadar je hladen piš potegnil skozi veje, poslušat sem bodil tja ter se smejal robatim dovtipom starikavega, razzeblega hrasta, ki je s kosmato, z mahom obrastlo vejo poizkušal božati vitko jelko poleg sebe." — Tako začenja Janko Kersnik svojo kmetsko sliko „ Rojenica". Harmonična je in polna poezije, a vendar preprosta in jasna. Že samo na tej sličici se vidi, kakšen umetnik je bil Kersnik; v njej Se Pregihlje in pretaka zdravo in resnično življenje, brez vsega nakita, brez bohotne romantike. Rojenica je prorokovala slavo novorojenčku, in izpolnilo se je: .Sam cesar je pozdravil svojega mrtvega vojaka, ko so ga nesli k pogrebu. Kratka in skromna slika, a fino Pointirana! Na njej se vidijo vse prednosti in posebnosti Kersnikovega pe-resa. Nič nenavadnega ni tu, vsakdanja povest, kot se dogajajo stoinstokrat, a vendar je vtisk globok, umetniški. Kersnikove „Kmetske slikeM so edine v svoji preprostosti in realnosti v našem slovstvu. V njih so v kratkih in lapidarnih potezah narisani naši kmetje, kakor žijejo in bijejo, se pravdajo in umirajo. V njih je življenje trdo in istinito, suha filozofija, kakor jo umu-jejo stari očanci po vaseh. A nad njimi gre usoda, gre gosposka pravica, in v par krepkih izrazih da kmet duška svoji topi nevolji nad nesrečo in resig niran gre zopet na delo. „Ponkrčev oČau je bil za mladosti študent; gori v grada je bil domači učitelj in hodil je v vas k lepi Urški. Čez trideset let je umiral, razcapan berač, na gnoju svojega sina, ki ga nikdar poznal ni. — Kersnikova fantazija, ton njegovega pripovedovanja, včasi mrzlega in ironičnega, frapira čitatelja. — „Ta ne bo krave kradel," si je mislil Ponkrc, ko je bil ogledal starca. — In par trenotkov pozneje „se je capin vzpel kvišku in zaječel: „Jaz sem tvoj oČa." PreČitaš takšno mesto in zatopiš se v vso brutalnost tega življenja; pisatelj je navedel samo par markantnih potez, a ti vidiš, kako je tu vihtela usoda svoje kladivo. Visoka umetnost je v vsaki teh sličic, in ne moreš se vzdržati občudo- vanja nad duhom, ki je vodil pisatelja. V njih je povedal toliko, kolikor drugi i morda v celem romanu ne, a samo na-značil je osebe, dogodke, zapletke ter pustil domišljiji čitateljevi prosto pot, da se kreta med njegovimi junaki, da se uglobi v to okolico. Duhoviti bleski spreletavajo te slike, hladne in presrČne; v njih delnje kri, in vriska in joka kmečka duša. Pristno naroden je kolorit v teh slikah, kot bi se odprla pred Čitateljem gorenjska krajina z dolinami in griči, kjer puhti iz zemlje delo in trud. Iz noči done hripavi vriski fantov, ki va-sujejo pod okni, iz hiš se sveti luč, in ob javorovih mizah sede očetje ter raz kladajo svoje skrbi. Fatalizem drži v pesteh vse njihovo življenje: Moralo je tako priti! — Nič ne vzdihujejo, nič ne tožijo, in kadar umirajo, jim je le za to, da urede svoje posvetne stvari. Sinu prepusti gospodarstvo, pove, kaj je z dolgovi, in tako spravljen z Bogom in ljudmi, leže na oder. Ako sta Jurčič in Trdina imenitno poznala ter opisala dolenjsko ljudstvo, ne zaostaja za njima Kersnik glede Gorenjcev. Kersnikove „Kmetske slike", — samo osem jih je pod tem naslovom — so verna podoba slovenskega kmeta. Klasične so, kot isklesani stoje pred nami ti koščeni junaki v hodniku. Dra- j gocene so za naše slovstvo in najlepše | prvi dve sta pisani z veliko ljubeznijo so prevedene na nemški in nekatere ; slovanske jezike; to je dokaz, da se zavedamo njihove cene. Novela „Gospod Janez" zaostaja glede vrednosti in umetniške kakovosti za temi blestečimi skicami, čeprav je tudi v njej mnogo lepot Kersnikovih. To 80 dijaški spomini, malo romantični, malo sentimalni, v njih se poje večna pesem o ženski nezvestobi. Značaji so dobro orisani, a brez originalnih obrisov. Moderni kritiki bi se dandanes spodtikali nad komodno tehniko v tem spisu, ki je dosti naivna. V nHumore8kah" je mnogo zdravega humorja in tudi nekaj duhovitosti, elegantni dovtipi se zaiskre vČasi, lina ironija se plete med pripovedanjem. Nikjer ni opaziti nič pretiravanja, vse je naravno, kar je v humoreskah dostikrat težko. Globoke niso a pisane s prijetnim smehom, Šegavo in ljubeznivo. Vzete so iz našega srednjega stanu, ki iŠČe zabave in užitka edino po krčmah. Zato je pač na mestu oni ostrejši ton, pereč sarkazem, ki tuintam žge in peče iz njih. Drugače pa so prav nedolžne in vzbujajo s svojim lepim slogom in veselo pisavo le dobro voljo. V „Povestih za ljudstvou pa se srečamo tuintam z ono krepko karakteristiko in onim sočnim koloritom, ki se mu divimo v „Kmetskih slikah". Vsaj in umetniškim čutom. V njih je Kersnik j združil tragikomiČnost z resnim življe-j njem; hotel je samo zabavati preproste Čitatelje, a se vzdržal vkljub temu na umetniški višini. Tretja Črtica rZa Čast" se sicer res odlikuje s pristnimi kmet-skimi značaji, a je pač neverjetna. Opis Vidovih sanj je preveč veren, se preveč bliža resničnosti belega dneva. „Rejen-Čeva osveta" pa je sploh zadnji spis Kersnikov, ki je bil tiskan v Mohorjevem koledarju 1896. Vanj je vpleten celo ljubljanski potres, pa seveda precej prisiljeno. No, vidi se, da tedaj ni pisal več iz umetniškega nagona, temveč družbi na ljubo, ki je Štela Kersnika med svoje najljubše sotmdnike. 1'redil je četrti zvezek dr. Iv. Prijatelj zelo skrbno, celo preskrbno. To rubriciranje in razpredeljevanje povesti pod razne naslove je čisto odveč, to je pedanterija. Res ne vem, zakaj bi povest „Kako je Molek tatu iskal" ne mogla biti kmetska slika. Razlike ni, vsaj bistvene ne. S tem zvezkom je zaključeno izdanje Kersnikovih beletristiČnih spisov. Z njimi si je oslavil ime in zagotovil spomin. Ostal bo v naši književnosti kot vitek obelisk na razdobju treh najvažnejših literarnih struj, ki so vladale našo knjigo G. Ce je Scheriibel svojemu prijatelju Nenholdn Šel povsod ua roko in molčal pri vseh njegovih nepostavnih dejstvih, o katerih je bil poučen, upamo si dvomiti z vso gotovostjo, da bi s slovenskimi sodniki, katerim je vedno sovražen očim, postopal tako, kot veleva postava in vest. Kajti znano je, da se slovenskega sodnika za vsako najmanjšo stvarco spravi v dolgotrajno kazensko preiskavo in da se ga za vsako malenkost, ki se mu dokaže (Če se mu dokaže!), strogo kaznuje. Deželno sodni svetnik je umirovljen kazenskim potem. Kakor on tako je tudi dvorni svetnik Scheriibel kriv vseh tistih dejanj, in pravičnost, Če je je še kaj v Avstriji, zahteva, da se tudi Scheriibel odpravi in da pride njegovo mesto v roke Človeka, ki bo ravnal nepristransko in ki bo pri tem tudi zme-Žen slovenščine. Vojna na Daljnem Viiokn. O ruskem brodovju. »Daify Mailu« se brzojavlja ii Singapors, da je videl kapitan M o n t-fort s parnika »CoromandeU, koje plul 8 t. m. ob 4 uri 30 minut popoldne mimo Vanfonga, v zalivu usidranih 2 2 vojnih ladij in 10 transportnih parnikov. Istega dne ob 11. uri 30 minut zvečer je srečal pri rtu P a d a r a n zopet štiri vojne ladje, ki jih je smatral za brodovje admirala Nebo-gatova, ki se je pripravljal, da se združi z eskadro admirala Rožde-Btvenskegs. Vladivosioška eskadra. »Eoho de Pariš« poroča iz Pe-trograda: Iz glavnega ruskega taborišča je došlo poročilo, da ste »»fj. ■ 8a8no s torpedovkanj; ^l^Jj diTostok tg#»Stoki ,Qr o m o b o j. 53 »K o s i j a«. Križarki ste pluli daleč proti jugu ob japonski obali, ne da bi kje zapazili japonsko brodovje. »Gromobej« in »Rcsijs« sta se vrnili v Viadivostck z važnim poročilom, da so Japonci opustili blokadopristanišča. Križarki ste dva dni križarili v Japonskem morju, Z mandžurskega bojišča. Kakor se uradno poroča iz To kija, so Rusi 9. t. m. z dvema polkoma pehote, pet stotnijami in eno baterijo napadli Japonce pri J e n g • S e n g u. Ob 2 uri popoldne je pričel sovražnik pod zaščito artiljerijskoga ognja ljut napad in pehota se je približala našim pozicijam do sto korakov. Na to bo naši voji stopili v ofenzivo in pregnali sovražnika, ki je pustil na bojišču 60 mrtvecev in 160 ranjencev. Med padlimi je bilo mnogo takih, ki so nosili kitajsko obleko. Sovražnikove izgube se cenijo na sto mož Na naši strani je pal en mož, ranjenih pa je bilo 50. Rusi so se umaknili proti Kirinu ? List »Asahi« v Tokio poroča, da se je levo krilo ruske armade umaknilo proti Kirinu in da se koncentrira zdaj ondi. Bitka se vname ▼ najkrajšem času. »Eoho de Pariš« pa poroča ia Petrograda: Iz zanesljivega vira ae potrjuje vest, da se je iidal ukaz, da ae naj ruska armada umakne iz Harbina in se konoentrira pri C i t i v Sibiriji. Nove ruske bojne ladje. Petrovsko luko so zapustile sledeče ladje: 4. t. m. oklopnioa »Slava«; 5. t. m. obrežni oklopnioi »Pervenec«, »Netronj menja«; križarka 2 razreda »K r e j s e r«, torpedni križarki »Vojevoda« in »Jerša; rušiloi torpedov »Pod v i ž n i«, »P o slušni« in aRe-ti vi« ter torpedovke štev. 102, 123, 124, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220 in 223 11. t. m. so v novi admiraliteti v prisotnosti general - admirala velikega kneza Alekseja Aleksandroviča spustili v morje topničarko z 858 tonami »G i 1 j a k« in topničarko »K i-v i n e o« in na bližnjem otoku veliko moderno oklopnioo »A n d r e j P e r t o z t a u i«. Odhod nemških transportnih parnikov za četrto rusko brodovje, Iz Hamburga se poroča, da je včeraj popoldne cdšlo s parnikom »Pozejdon« Hamburg - Amerika črte 220 ondi nabavljenega moštv.g.r bavo^J* iTabfopifo tam službo na petih parnikih, ki so prodani Rusiji. Transportni parniki,kiso določeni za četrto rusko brodovje, zapuste L iba v o v sredi prihodnjega tedna. Koliko je trpelo japonsko brodovje pred Port Arturjem? Doslej se je le malo ali celo nič izvedelo o poškodbah in izgubah japonskega brodovja pred Port Arturjem. Japonci so skrbno prikrivali vse, iz česar bi sa dalo sklepati na njihove izgube. Toda na svetu ni ničesar tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Polagoma se razredčuje tudi megla neizvestnosti, v katero je bilo doslej zavito vse, kar se tiče japonskega brodovja. Iz Jokohame se namreč v privatnem pismu poroča v London, da je japonsko ladjevje veliko bolj tr pelo, kakor se je splch domnevalo. V pismu se navaja več slučajev, v katerih so bile japonske vojne ladje močno poškodovane. Oklopnica »J a š i m a« je zadela v bližini Daljnega na rusko mino in bila na krmilu tako nevarno poškodovana, da je niso mogli spraviti v pristanišče. V pomorski bitki dne 10. avgu- sta m. 1. je zadela v levi bok admiralske ladje »Mikaš a« japonska mina, ker je neka japonska torpe-dovka po pomoti smatrala to oklopnioo za rusko. Na oklopnioi »Siki-8 i m a« je bil močno poškodovan vijak, vsled česar se je ladja do meseca decembra popravljala v ladjedelnici. Oklopnioa »Fudži« je bila v ladje delnici do meseoa januarja tega leta; njen vrhni krov je namreč prebila bomba is obrežnih baterij, vrh tega pa je granata iz 21 centimetrskih havb c razbila bronirano palubo in poškodovala tudi stroje. Tudi japonske križarke so v pomorski bitki dne 10 avgusta silno trpele. Dopisnik pravi na koncu svojih izvajanj, da bo z ozirom na to, da ima sedaj admiral Togo v celem samo štiri za silo popravljene oklop-nice, dočim imajo Rusi 7 popolnoma neđotaknenih oklopnic, jeli Japonci dvomiti na svojo zmago na morju. Državni zbor. Dunaj, 12 maja. Posl. Žičkar je interpeliral justiČnega ministra v zadevi sodnega zdravnika v Ljutomera. — Potem se je nadaljevala debata o carinskem tarifu. Na vrsti je bilo poglavje železo, stroji itd. Posl. dr. Schreiner je opozarjal, da se je prejšnji dan zavrgla najvažnejša zahteva kmetovalcev, da bi se uvedla carina na uvo* prediva, platna in sploh platnenih izdelkov. Zato je predlagal, najje ne L'^^fcapi'taiistom ter se naj zavrne tudi višja carina na uvoz železa in železnih izdelkov. Trgovinski minister baron Call je z veliko vnemo branil carino na železo. Govorili so še poslanci Sohopfer, Pfaffinger, Fresl, Grabinski, Sohraffi, sekcijski načelnik Ross-ler. Glavna govornika sta bila dr. Le mi s oh (oontra) in Seitz (pro). Poglavje se je nato sprejelo z resolucijami vred, doČim so bili vsi spre-minjevalni predlogi odklonjeni. — Prihodnja poglavja »usnje«, »kemikalije« itd. so bila sprejeta skoraj brez debata. — Nato se je začela takoj podrobna razprava ter je bil ves carinski tarif sprejet v drugem in tretjem branju. — Jutri pride na vrsto zakon o kroš-njarstvu in prvo čitanje o italijanski pravni fakulteti v Rover e tu. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 12. maja. Posl. vitez Plače k, član parlamentarne komisije mladočeškega kluba, je vsled nesporazumljenja s predsednikom stranke izstopil iz mladočeškega kluba. — Predsedstvo češkega kluba je imelo danes z načelnikom poljskega kluba in popoldne z načelniki slovensko - hrvatskih klubov daljše konference o parlamentarnem položaju. Všenemške želje. Dunaj, 12. maja. Posl. Sohd-nerar je v imenu svojih tovarišev vložil danes v poslanski zbornici obširno utemeljen predlog, ki zahteva z ozirom na zgodovinski razvoj Ogrske in na sedanje dogodke na Ogrskem, naj se začnejo razprave, da se pripravijo zakonske predloge, v katerih se določi: 1 sedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko se nadomesti s personalno unijo; 2. Galioija in Bukovina se naj združite i Ogrsko, Dalmacija pa s Hrvatsko in Slavonijo; 3.uprava Bosne in Hercegovine se naj prepusti Ogrski. — Seveda ostane predlog le pobožna želja Nemcev, ki bi na ta način seveda napravili iz slovanske večine v Avstriji brezpomembno manjšino. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 12. maja. C^sar pride šele zadnje dni meseca maja ali pa prve dni junija v Budimpešto. Pogajanja o sestavi poslovnega ministrstva se bodo vršila na Dunaju. Budimpešta, 12 maja. Razširja se vest, da pride prihodnji teden baron Buri a n v Bapimpešto, toda ne prevzame misije ministrskega predsednika, temuč se bo le v cesar jevem imenu pogsj&l s strankami. Budimpešta, 12. maja. V zbor nici se je adresa še enkrat preČitala, nato sta jo predsednik in zapisnikar podpisala ter zapečatila. bUenilo se je, da pošlje ministrski predsednik ZČTatiO cesarju po pošti. Budimpešta, 12. majs. Ako se sestavi poslovno ministrstvo,se bo takoj odgodii državni zbor do jeseni. Mogoče ja tudi, da se zbornica sploh razpusti. Dogodki v Macedoniji. Belgrad, 12. maja. V okolici Kumanove je bila velika bitka med srbsko četo in turškimi vojaki. Četa je bila razpršena šele potem, ko je padlo blizu 150 Turkov, ki so jih odnesli v Kumanovo. Solun, 12. maja. Blizu mesta Njauste so Grki zasačili na svojem pokopališču 5 Bolgarov. Takoj so jih zvezali in odvedli v gore, kjer so jih grozovito trpinčili do smrti. Solun, 11. maja. V zaliv Orfani je priplula te dni grška četa, ki so ji poveljevali častniki. Dra dni pozneje se je četa zgrabila s turškim vojaškim oddelkom pri Kasandri. Izid ni znan. Carigrad, 11. maja. Vsled od ločnega nastopa poslanikov poklicanih velesil pri turški vladi je ista naročila Hilmi paši, naj energično zasleduje početje grških čet. Ujete Grke sodi izjemno sodišče, ki je veljalo sedaj le za Bolgare. Vstaja na Kreti. Carigrad, 12. maja. Vrhovni komisar princ Jurij je poslal vsem štirim varstvenim velesilam brzojavni protest, v katerem pravi, da vbI neprestanih izgredov in spopadov mogoče več zdržati dosedanjega p ložaja na Kreti ter prosi, naj se skoraj reši krešansko vprašanje zmislu soglasne želje domačinov, t. da se priklopi Grški, češ, da mo sicer odkloniti odgovornost za vi kar bi znalo priti. — Značilna je i java prinoa Jurija na neko očitanj da zasleduje le cilje svoje častil komnoati ter si hoče Kreto napravi za nekako svojo domeno. Princ j odgovoril samozavestno, a dvoumno »Nisem prišel na Kreto, da\£i okr del svojega očeta« / Nemiri na Ruske Petrograd, 12. maja. Protii dotske nemire v Žitomiru in drugi mestih so izzvali Zidje sami; tako v Žitomiru imeli carjevo sliko t| tarčo, v katero so streljali. Tudi b že dlje časa na ulicah nalaSč nravn žalili kristjane. Petrograd, 12. maja. Ie M-i topola ae poroča, da so delavci ii kmetje s sekirami oboroženi oropal in razdjali vsa židovske hiša in zal Dopisi. Z Bleda« V nedeljo mislijo okli cati v Zasipu nekega cerkvenega kiju carja, katerega je župnik stavil vsem fantom za vzgled in pri katerei najde nobenega zakonskaga zati četudi cela fara o tem govori. Ne v ah je gosp. Ignac pozabil, katere s t ari se štejejo med zakonske zadržke, al je tako slabo poučen o tem fantu, — kar pa zelo dvomimo. V&c&u^ p~ ! ta slučaj, kaj sme vse počenjati tak cerkveni ključar, če je všeč gospodu — (No seveda, če jim pa všeč ni, tako ne more doseči tega dostojanstva. Za-spiski ključar, pobožen fant, ni I okoli bab, kakor so rekli g. fajm na prižnici ko so ga stavili v zgled drugim fantom. No, seveda ta Brso? Tone je imel tudi vzrok, da je ost* il doma, saj je imel doma fest sesti s katero sta živela skupaj, nemoten rajsko Življenje, kateri je obljubil, da jo vzame za ženo rekoč: „Le fest de lajva, saj sama zase delava". — Da pa ljudje niso zapazili te ljubezni zal je naučil svojo ljubico, da sta se vprič ljudi kregala. — Seveda se se potcc kmalu pokazali nasledki tega krega. V kratkem gre dekle v Rim. Sicer bi t ne bilo Še tako hudo in in grdo, Če bi jo zdaj vzel za ženi — a zdaj se h h oženiti z drugo. — Kakor je nam zuan<] in kakor je delal župnik pri drugih Je zakonski zadržek, če je kdo obljubil zakon in imel z dotično osebo razmerje — toliko Časa zakonski zadržek dokler se med seboj nista pobotala, U če župnik ni hotel druge oklicati predm so uredili in doravnali stare račune zakaj dela tu izjemo? Menda še ni r tako daleč, da bi za vsakega mežuarji in ključarja veljale pri cerkvenih obla stih izjeme. — Če župnik ne ve o tem^ naj malo povpraša, kako se godi >eda tisti zapeljani rcvici in primora ključarja, da popravi krivico. Iz cei*fcni6ke okolice. Di 7. t. m. je bilo oddano na javni dra/ stavbinsko delo nove šole v Begunj u Udeležba je bila velika. Iz raznih ki Dalje v »nilooi« Koristka. Povest. (Dalje.) Polnoč je bila že minula, ko je prišel Jaklič v kavarno na Sv. Jakoba trgu. Obredel je bil skoro vse gostilne, kar jih je poznal, a nikjer mu ni bilo obstanka. Pil je naglo in vsled tega mu je vino hitro šinilo v glavo. Kmalu je postal njegov korak negotov in ko je prišel v kavarno, se je le še iztežka držal na nogah. V kavarni je bila zbrana velika družba in se zalivala z različnimi likerji. Lipe je sedel sredi te družbe z obligatno pipo v ustih in krpal svoj Članek za naslednji dan. Tovariši okrog njega so razsajali in vpili, a Lipeta to ni motilo. Pisal je mirno naprej, dasi že davno ni bil več trezen. Ko je Jaklič vstopil v kavarno, so gostje na mah zagnali huronski krik. Marker je prestrašen pritekel iz kuhinje, gledat kaj da je, kasirka, ki je dremala, pa se je tako stresla, kaker da je .rdeči Železuik- res zagnal diua-mitno bombo, ki jo je obljuboval ka-varnarju Že mnogo let. Jaklič se je počasi bližal mizi, okrog katere so sedeli njegovi prijatelji. Roke je držal v žepu; cilinder je imel po strani in obleka je bila precej de-ranžirana. Izzivajoče se je postavil pred mizo, si ogledal vsakega posameznega in se končno obrnil do Lipeta. „Frere et cochon," ga je ogovoril in mu ponudil čez mizo roko, „kaj zopet delaš za narod?" „Vse za narod in za domovino," je zakričal Lipe, in hitro izpraznil Čašico brinjevca. „Dovoli, da ti izrečem svoje spoštovanje," je rekel Jaklič in prisedel družbi. „ Spoštujem te, frere et cochon, čeprav se mi zdi, da si se čisto po nepotrebnem posvetil politiki." Lipe je bil vedno razžaljen, če je kdo dvomil o njegovih politiških zmožnostih. Tudi zdaj je hotel ogorčeno protestovati, ah Jaklič je kar naprej govoril, tako da Lipe ni prišel do besede. „Čisto po nepotrebnem si se posvetil politiki. Ali jaz ti rad priznam, da služiš svojemu narodu pošteno. Da, pošteno in nerodno. Tako politiko delaš, kakor bi bil v državni službi." In obrnivši se k drugim tovarišem, ki bo se glasno smejali Lipetovi jezi, je Jaklič nadaljeval. „Gospoda slavna! Slovenci smo angažirali najboljše politike, kar jih je dobiti. Same izvrstne moči. Vsi imajo eden in isti cilj pred očmi — red Železne krone tretje vrste." Lipe je sicer sam jako rad zabavljal na slovenske politike, a Če je to kdo drugi storil, se je čutil solidarnega z listom, za kateri je pisal in je vedno razburjeno ugovarjal. Tudi zdaj je začel kričati in razgrajati in ker je bil popolnoma osamljen s svojimi nazori, je njegova razburjenost čedalje bolj naraščala. Vnel se je prepir, glasen in ljut prepir, da si kavarnar ni znal drugače pomagati, kakor da je svoje goste potisnil na cesto. Prepir se je tudi zunaj nadaljeval. Med tem prepirom je Lipe kihnil, tako mogočno, da je mislil pred kavarno stajeČi marker, da je kdo zavri s k al, v bližini stoječemu redarju pa se zdelo, da kliče kdo na pomoč. Redar je tudi takoj tekel in planil na družbo. „Kaj se je zgodilo? Kaj pa delate tukaj." „Pasja dlaka," se je jezil Jaklič, ko je ugledal redarja, „to je pa vendar čudno. Kadar sem pijan, jo kuj kak policaj pri meni, kadar sem pa žejen, me neče noben hudič poznati." „Prosim, govorite, kakor se spodobi," je ukazoval redar. „V imenu postave povejte, kdo ste?" „Ha, v imenu postave," je vzkliknil Jaklič. „Kaj pa je postava?" „Postava je postava," je odgovoril policaj osorno in začel nekam pisano ogledovati družbo. „Ne, gospod policaj; postava ni postava. Postava je pajčevina. Muha se vanjo ujame, brencelj jo pa raztrga. Ali me razumete?" „Ne!" je s preprosto odkritosrčnostjo rekel redar in vzel iz žepa svojo beležaico. „Prosim pa, kako se pišete?" „Kdo? Jaz?" je vpraševal Jaklič. „Da, vi!" ..Jaz se pišem za Jakliča, v delavnikih s „č" na konci, ob nedeljah pa s „tsch". „In kako vam je ime?" „Meni je Viktor ime. Vi ste pa Janez, kaj ne, gospod policaj." „Da, jaz sem Janez," je dejal nedolžni policaj. „Ali me poznate?" „Ne, ali vidi se vam, da ste Janez, in sicer pravi Janez, morda celo najboljši vseh Janezov." Redar niti slutil ni, da se Jaklič iz njega norčuje. Ko je bil s težko roko zabeležil ime, je vprašal: „Kaj pa ste?" „Oh, gospod policaj," je vzdihoval Jaklič, „nikar me ne izprašujte. Moj poklic je strašen. Tudi vaša služba je težka, ali moj poklic je še veliko te; Nikdar nimam dopusta, nikdar nisei: prost, da bi si privoščil malo počitka In moj poklic zahteva veliko spret in raznih prirojenih darov." „Kaj pa ste vendar,4- je vpraševa zopet redar, ki je postal Že nepo trpeŽljiv. „PostopaČ ali, kakor vidite, pe stopač, ki nosi cilinder in rokavu e Družba je udarila v smeh, red* pa je jezno zgrabil Jakliča za rani. -zarohnel: „V imenu postave — pojdite ; menoj." „Z veseljem," je dejal Jakliž „Osobita čast mi bo, če me spremite Ako se hočete morda še v moji sp*> minski knjigi ovekovečiti, mi bo jak drago." Zdaj so se tovariši zavzeli zi Jakliča in redarja pregovorili, da gi je pustil v miru. Lipe in Sodar sta pri jela vsak z ene strani Jakliča za rok( in ga deloma izlepa, deloma izgrdi vlekla domu in ga položila na posteljo Nekaj časa je Jaklič Še zabavljal ia fantaziral, potem pa se naenkrat raz jokal, da so se prijatelji strahoma spo gledovali, kaj da je Jakliču, ker si ui*' mogli tolmačiti teh solza. (Dalje prih.) 1. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 110, dne 13. maja 1905 iev so pnšli razni obrtniki in podjetniki- Vsi so bili delelni dražbe, katera ge je vršila v najlepšem redu brez naj m»jžega ugovora pod nadzorstvom g. i kr. vladnega inženerja JakŠeta iz Postojne. Javna dražba je prihranila davkoplačevalcem 6000 K. Po končani j^radbi sledi natančnejše poročilo. — pred 14. dnevi je bila javna dražba ja novo šolo pri Sv. Trojici. Vso zadevo je imel v rokah sam „gospud* župnik. Ta prijatelj našega kmeta je obljubil oddati delo nekemu svojemu prijatelju, domačinu iz Vipave. Da bi to nakano ložje izvršil, m povabil k dražbi g. inženirja, Češ, tega bo treba plačati, to lahko izvršim sam, kmeta je treba hrasti stroškov. Javne dražbe so se ud o ježili tudi naši obrtniki iz Cerknice, kateri so imeli namen prevzeti delo. pražili so tako, da je prihajalo „go-gpndn" vroče. A znala si je pomagati ivita buča iz zadrege, ko je njegov prijatelj znižal Še nekaj kronic in je videl naše domačine pogovarjati se med seboj, jehitro zavpil „k prvemu, drugemu in tretjemu" — in domačini so ostali z dolgim nosom, Čeprav so imeli namen še zdatno znižati ceno. Na tak podel način je ta prijatelj našega kmeta in obrtnika ociganil za lepo vsoto davkoplačevalce ter požrl delo in zaslužek domaČim podjetnikom. Nastal je prepir, a vse zaman. „Gospud" je oddal delo svojemu rojaku. Naši obrtniki so se pritožili pri glavarstvu v Logatcu, nadejamo se, da bo ta sramotna javna dražba ovrže1 a. Če bo vsled tega dolgo zaželjena nova šola pri Sv. Trojici nekaj časa kasneje dozidana, naj se zahvalijo za to kmetje modrosti svojega „gospudatt. — Ta teden se je vršila v Cerknici občinska volitev popolnoma mirno in tiho, ker „gospudje" se niso upali na dan radi propalega konsuma. Udeležuite. O miiiariji. Iz Novega mesta, 11. maja. Ker se ta bolezen v novomeškem okraju čedalje bolj razširja, ni odveč, ako jo v naslednjem opišem in objavim to, kar more zanimati Širše občinstvo. Nemci jo imenujejo „Schweissfrie ielK ali pa „Englischer Schweissu, sled-radi tega, ker se je na Angleškem e:a 1551. pojavila prav hudo. Tehnični iraz ji je: Morbus miliaris ali miliaria mdatoria. Najprvo so opazovali to bo-ezen L 1480. na otoku Rodosu, ter se e razširila odtod 1486, 1508, 1518, 1528 po celem Angleškem, najhujše pa L 1551. Potem je prišla leta 1529. na Nizozemsko, odtod na Nemško in odtod 1561. zopet na Angleško. Bolezen je ato za eno stoletje izmrla. Sredi 17. toletja se je zopet pokazala v srednji Nemčiji, v 18. stoletju v Franciji in zgornji Italiji, kjer se je udomačila. Na Kranjskem so jo zasledili prvikrat 1. 1863. v postojnskem okraju, na Goriškem v Rihenbergu 1. 1872, potem zopet na Kranjskem v postojnskem kraju 1. 1873. Nato ie nekaj časa vse tihnilo. L. 1892. se je pa bolezen po-avila nanovo v krškem okraju in je iČas osrednja vlada odposlala z Dunaja proučevat bolezen dva profesorja dunajske medicin, fakultete. V aprilu 1900. sta bila naznanjena zopet dva lučaja v Šmarjeti, oziroma v Skocjanu. F^en bolnik je umrl ter bil raztelešen prof. graškega vseučilišča dr. Kppin-?erju. Niti dunajski niti graški bakte-ijologi niso zamogli najti bolezen pro-zročujocega Škodljivca. Brez dvoma je ta bolezen )o celem Dolenjskem endemična. Dokaz temu so moji zapiski d L 1893. do sedaj. V tem času sem dra vil 11^ bolnikov iz vseh krajev Dolenjske. Med njimi je bilo 109 žensk 3 moški. Kolikor sem mogel izvedeti, Bi umrl nobeden, pač pa je trajala borzen pri nekaterih 2 — 3 leta. Navadno 0 prihajali bolniki k meni iz diame-ralno oddaljenih krajev. Po 2 naenkrat 1 ene vasi nisem videl nikdar. V bče so bili le kronični slučaji, redkokdaj akutni. Gotovo je tedaj, da e ta bolezen na Dolenjskem d o m a e e n a. Na novo oboleli bolniki so me kli-ali navadno prvi ali drugi teden po tetopivšeni izpuščaju. Tožili so, da so izprva čutili zelo trudne in so jim dpovedali vsi udje. Kmalu se je pri-Irižil tudi glavobol, potem bolečine v lički in sploh v vseh sklepih. 2—4 dni ozneje jih je stresla zima, a telesna forkota je zelo poskočila: zelo so se IČeli potiti in srce je kaj nemirno in ^prijetno bilo. Tupatam je mislil kak Cinik, da bo izgubil srce in takoj umrl. roeina v glavi, huda Žeja in suha usta l jezik ne suh) so zelo trpinčile bol-ike. Tupatam je kateri bljuvaJ, vsi so & zelo slabo prenavljali in bih zadeni. Euak značaj ima bolezen tudi sedaj, avadno sc pokaže izpuščaj drugi ali ;trti dan po nastalem potu, telesna plota ni preveč visoka, povprečno k Mjernu 39", v izrednih slučajih pa di 40°! Bolniki čutijo boden je in "ikazujejo se kakor proso (grano ili I similis nuliaris) velike pa di večje rdečkaste pege, na katerih se skoro pred očim naredi m al mehurček, imajoč v sebi spočetka svetlo, prozorno tekočino, katera se pa kmalu skali. Omenjene pege, oziroma mehurčki se včasih tudi združijo in napravijo potem kakor lečo velik mehur. Tipatam nimajo mehurčki rdeče barve in so potem zelo podobni prosu. Izpuščaj se navadno najprvo pokaže na prsih in na hrbtu, potem na zgornjih in spodnjih udih in na obrazu redkokdaj na sluznicah. Ko se je izpuščaj pokazal, nehajo navadno neprijetni občutki. Čez 3—5 dni se mehurčki posušijo, prikažejo se drugi, in zopet se povrnejo neprijetnosti. Opazoval sem včasih tudi krče in popolno zmedenost. V lahkih slučajih — a to redko kdaj — odneha čez kakih 10 dni vročina, se ustavi potenje, ne ponav ljajo se več novi mehurčki, a posušeni se začno sušiti. Včasih se ne pokažejo izpuščaji, pač pa vsi drugi opisani znaki Miliarija (prosasti osip) vobče ni nevarna za življenje, le kadar nastopi epidemično, bati se jo je zelo. V postojnskem okraju zbolelo jih je 1. 1873. 4*8%, a od teh umrlo 5*3%« Dosedanje skušnje nas uče, da postaja bo lezen Čedalje milejša, Čim več časa traja. Upati je tedaj, da je epi demija v novomeškem okraju že prekoračila svoj vrhunec. Kaj je pravzaprav bistvo te bo-lezui? Akoprav nadleguje ljudi 600 let, jo vendar niso spoznali do dobrega. Brezdvomno je ta bolezen kužna tako, kakor kolera. Francoski zdravniki jo imenujejo kožno kolero, ker sta si bolezni slični v bistvu v nasprotnem razmerju. Pri koleri sta karakteristična 2 znaka: driska, ter suha, mrzla koža, pri miiiariji pa zapeka ter znojna vroča koža. Ker se je pri prejšnjih epidemijah dokazalo, da so ljudje bolezen raznesli na razne kraje med seboj občujoč, ker se e pa tudi bolezen na raznih krajih naenkrat pojavila, si moramo misliti, da je miliarija kontagijozne mijazmatične nravi. Hazneso jo tedaj lahko ljudje z medsobnim občevanjem, razširi se pa tudi sama po zemlji, po zraku ali po vodi. Kako naj tedaj postopamo, da ustavimo razširjevanje te bolezni? Odrediti je treba sledeče: 1. Zaukazati vsem prebivalcem okužene vasi, da morajo do preklica ostati v vasi. ne smejo tedaj niti v cerkev in šolo, niti v sodnijo itd., za potrebščine se mora od zunaj skrbeti; 2. Ob vstopu v vas je nabiti na prvi hiši razglas, da je vas okužena: 3. Obiskovanje bolnikov je nedopustno, sploh se imajo vsi stanovalci hiše, v kateri se nahaja bolnik, strogo kontumacirati. V vsaki okuženi vasi naj se zato postavijo zapriseženi stražniki; 4. Perilo bolnikov se mora v lugu skuhati, in hiše po prenehani bolezni desinficirati; 5. Mrliči naj se takoj po konstatirani smrti zabi-jejo v krsto, preneso v mrtvašnico in, kakor hitro dopustno, pokopljejo. Samo ob sebi je umevno, da je prepovedovati javen pogreb in obiskovanje mrli-čev; 6. Vodo je piti le kuhano ali zanesljivo studenčnico; 7. Imenovati je 2 epidemična zdravnika, ker eden ne more vsega zmagati. .Stavil sem tako energične predloge, ker se bojim, da se bo bolezen razširila po Krki navzdol. Ne kaže tedaj tu omahovati. Dr. Peter Defranceschi. Opomba uredništva. Infor mirali smo se o ti stvari na pristojnem mestu in izvedeli smo tam, da še nikakor n i absolutno dognano, da bi bila milijarija kontagijozaa bolezen in da bi se prenašala od človeka do človeka, marveč kaže vse na to, da je vzrok bolezni iskati v lokalnih terenskih razmerah. Vsekako je čudno, da obole skoro izključno samo ženske v najboljši dobi, torej osebe, ki imajo polno opravila na poljn, da otroci, ki so z bolnimi v neposredni dotiki, ne obole, in da tudi stari ljudje ne dobe te bolezni. To kaže vse, da se bolezen n e prenaša od človeka na človeka. Vzlic temu je pa sanitetna oblast takoj iz početka bolezni že vse storila, da se razširjenje bolezni omeji, in tudi skrbela za slučaj, da bi se vendar zamogla bolezen od osebe do osebe zanesti. Odredila je kolikor mogoče izoliranje bolnih, razkuževanje perila in posteljne oprave ter sploh okuženih objektov, si zagotovila točit* naznanjanje vsakega slučaja obolenja in permanentno zdravniško pomoč na ta način, daje imenovala distriktnega zdravnika v Toplicah epidemiČ-nim zdravnikom. Ta mora vsak dan vse okužene okraje obhoditi, bolne zdraviti in nadzorovati izvršitev sani tarnih naredb. Vrhtega obiskuje tudi prav pogostokrat o k r a j n i zdravnik iz Novegamestavse okužene kraje, poizveduje po bolnikih in ukrene, kar je potrebno glede zdravstvenih odredb, in nadzoruje njih izvršitev. Sanitetni inspektor dr. Sterger je bil že parkrat na licu mesta in ko se je na znanil prvi slučaj smrti (24. aprila), je bil takoj iz Ljubljane odposlan veščak dr. Plečnik, da je napravil obdukcijo ; tozadevne bakterijologične preiskave, ki se tnkaj nadaljujejo, še niso dovršene. Iz vsega tega je razvidno, da je sanitetna oblast ukrenila vse, kar je res potrebno; nmevno pa je razburjenje prizadetega ljudstva tembolj, ker je bolezen tako intenzivno nastopila in je več ali manj kot epidemija nepoznana. Kolikor se da soditi po razvoju, katerega so imele slične epidemije na Kranjskem (leta 1873. v postojnskem okraju in 1. 1892. okoli ot. Jerneja) smemo upati, da bode epidemija ostala več ali manj lokalizirana, ker, kakor je omenjeno, je vzrok postanka te epidemije najbrž iskati v razmerah talne vode in terena sploh. Šola v Ribnici. Na adreso deželnega šolskega sveta in drugih merodajnih oblasti. Krajni šolski svet v Ribnici razpisuje do dne 15. t. m. oddajo zgradbe „nove šole" za 78.000 K. Proti tej zgradbi bi morale vse oblasti ugovarjati in sicer iz naslednjih vzrokov, kakor ugovarja trg Ribnica. 1. Iz stare šole hočejo narediti novo šolo, to je suknja dobi nove rokave, v ostalem pa ostane šola le stara razvalina in ako jo še tako popravite, podirate in zidate. In to vse zato, da se ustreže ljudem, kateri imajo o Šoli toliko pojma, kakor zajec o bobnu. Namesto da bi oblasti že same ob sebi prepovedale zidanje šole na tako majhnem prostoru iz zdravstvenih ozirov, so se še oblasti Dridružile mnenju, češ šola mora biti pri cerkvi. Zvonenje ne vpliva posebno ugodno na šolski pouk, to mora vsakdo vedeti, ravno tako neprimeren je pa ta prostor tudi zaradi svoje nesrečne lege tik vode, ker bodo stene še bolj vlažne kakor so sedaj, poleti pa zopet vodni smrad z ene, a cestni prah, kričanje voznikov in branjevcev z druge strani. To naj bode moderna, dvonadstropna šolska zgradba, katera bode stala 78.000 K. Mi Ribni-čanje zahtevamo, da se oddaja zidanja prekliče, ker nikakor nočemo imeti šole na tem prostoru, kakor je sedaj, namreč za tako velikansko vsoto. Zahtevamo, da se šola zida na prostem, kjer bode kaj vrta, da se otroci o prostem času lahko malo razvedre, da jim je na raz polago lep senčnat vrt, ne pa kakor pri nameravani stavbi, ko se ves prostor zazida — in potem tudi ne bode take nevarnosti za otroke, da bi jih kak voznik povozil, kakor se je to že zgodilo. Vprašamo: bode li velika stavba imela dovolj svetlobe in zraka? Ne! ker se bo morala svetloba dobiti z velikimi stroški takorekoč umetnim potem ! Je li to na deželi potrebno, ko imamo stavbnih parcel na izbero? Vsak razumen človek bode potrdil, da je taka svetloba slaba in draga. Neki podjetnik se je izrazil, da sezida za to vsoto popolnoma novo šolo, ker zidovje, kar ga ostane od stare šole, ceni na 2000 K. Stara šola se ceni sedaj na 20.000 do 30.000 K s prostorom vred, torej bi imel trg Ribnica za 78.000 K s potrebnim prostorom za novo zgradbo, kateri pa ne bi presegel 6000 K, dve lepi šoli in sicer stara naj bi se pri merno popravila in bi zadostovala popolnoma kot dekliška, a nova naj bi se zidala tako, da bi bila za sedaj za dečke, a sčasoma naj bi se na istem prostoru tik deške šole postavila samostojna dekliška šola. Staro šolo naj bi kupil trg za svoje potrebe, ker vendar moramo misliti na to, da bode trg še napredoval in otrok bode vedno več. Ako so pa občine Jurjevica in Dane proti temu, zidajo naj na svoje stroške šolo tik cerkve ali pa kje pod Jurjevico, pa bo mir besedi. Rihaičanje zahtevajo v teku 48 ur sejo, kar se je že ngodilo. Dnevne vestL V Ljubljani, 13. maja. — Italijansko vseučilišče in »Slovanska zveza«. Pred par meseci je prsal »Slovenec« tako, -4a je vsakdo misliti mGra!; da je Suater&eev klub »-esitev vpreSanja o slovenski univerz' viel v zaiiup in da bode v zvezi s C^hi brezdvomno Slovencem itpoaloval toliko zaže-Ijeno in potrebno univerzo. »Slov. Narod« je tokrat odkrito izjavil, da bode v prvi vrsti med iBtimi, ki bodejo »Slovanski ivtzi« hvalo vedeli, če Fes izpoVuje v zvezi a svojimi prijatelji Jugoslovanom univerzo. Sedaj Be je pa pokezalo, koliko vred nosti se sme polagati na besede »Slovenca«, kajti ko so se oglašali dne 3. maja govorniki za debato 0 vladni predlogi radi italijanske uni verze, ni bilo od vse Slovanske zveze« ne enega Člana blizu in tako ho se vpisali le Italijani, napredni Slovenci in Nemci. Ne en član Susteršičevega kluba ni prišelj na Donaj, da bi oe kot govornik v tej za nas Jugoslovane tako silno vaini zadevi oglasil. To dejstvo se je v »Slov. Narodu« javno pribilo, da razvidi Slovenija, kako grdo se kierikalsi vedno lažejo, če n s glasa j o, da Jim je v resnici toliko do ugodne rešitve vseučiliškega vprašanja Prej so kričali, da hočejo napraviti junk tim med slovensko in italijansko univerzo in sedaj, ko pride ta stvar na razpravo, se poskrijejo gospodje klerikalci kakor murenčki po luknjah, da jih človek ne more najti. Tako izpolnjujejo dane obljube, ki so jib v svojem lainjivem organu »Slo-venou« med svet trosili. Ker jih je pa vendar nekoliko sram, da je »Narod« pojasnil njihove politične grd o bije, skrpucali so s težkim trudom notioo, koja je v »Slo venou« dne 11. majnika t. 1. dan zagledala. Dotični politikus se hoče norčevati z dopisnikom »Naroda«, kojega imenuje težaka, in blebeta, da je vendar vsakomur znano, da lahko vstopi govornik do zadnjega trenotka v vrsto vpisanih govornikov, da ni torej treba bilo, da bi ae bili klerikalci takoj dne 3. maja kot govorniki vpisali. Temu nasproti moramo sledeče odgovoriti. Res je, da se pred sklenjeno debato vsak čas labko oglašajo novi govorniki, res je pa tudi, da pridejo vobče samo tisti govorniki do besede, ki so se prvi oglasili. Običajoo je namreč, da ae puati od pro in kontra govornikov navadno le po 3—4 govoriti, izjeme so le pri velikih debatah, — da se pa potem zaključi debata, kar se bode gotovo tudi sedaj zgodilo, ker mora zber niča svoja zasedanja za tri tedne prekiniti. Do 10. t. m. je bilo pa že 9 pro• govornikov in 15 proti-govornikov vpisanib, tako da je nemogoče, da bi vsi ti do besede prišli. Sedaj so pa tudi Saateršičevi gardisti pogumni postali in včeraj zglasili so se kot pro-govorniki: Ploj, Spinč ć in Žitnik. To je bum-bug najgrše vrste, kajti kako je mogoče misliti, da bi klerikaloi kot deseti, enajsti in dvanajsti govorniki na vrsto prišli, če se že po četrtem do petem govorniku debata zaključi! To je pesek, ki ga mečejo klerikalci svojim volilcem v oči. Jasno in gotovo je, da ne more nobeden od klerikalcev do besede priti in to so hoteli tudi doseči. Ia taki l;udje hvalisajo se sami kot zastopniki in rešitelji slovenske narodnosti in slovenske univerie? To je skrajna predrznost, da ne rabimo hujšega izraza. Značilno je tudi to, da so se Saateršičevi pristaši vsi kot pro govorniki za italijansko fakulteto oglasili, dočim so prej na polna usta po »S'oveneu« r juli: le takrat ae Italijanom fakulteta dovoli, če se obenem tudi za Slovence univerza ustanovi. Danes so pozabili na svoje obljube, ker jih nočejo izpolniti in ker jim je deveta briga slovenska univerza. Kar pa besedici »Slovenec« o neresničnem poročilu o včerajšnji seji »Slovanske zveze a ja Bmečno, kajti kar je »Slavische Korrespondenz« o tem prijavila, izvedela je iz kluba samega. To je tudi resnica. P. — Najnovejši načrt dr. Turne. Največji „projektenmacker** na Slovenskem je gotovo goriški dr. Tuma. Vsak teden ima druge politične nazore in vsak teden ima druge projekte. Na ta način je srečno prišel tako daleč, da je na Goriškem popolnoma osamljen. Mož, ki je imel še pred nekaj leti na Goriškem najsijajnejŠe stališče, ki bi bil porazil pri državnozborski vo-litvi dr. Gregorčiča, če bi temu ne priskočili Italijani na pomoč, ta mož je danes na Goriškem docela dogospodaril. Na sreJSo je dr. Tnma sam v sebe tako zaljubljen, da mn premnogobrojui njegovi neuspebi ne kratijo zaupanja v prihodnjost. Trdno veruje, da mu bodo še sijale milejše zvezde, neomajano je njegovo prepričanje, da pride vendar še na konja. Zdaj je skoval nov projekt, res fenomalen projekt, vreden, da zanj izve slovenska javnost. Kakor znano, je dr. Tuma advokat v Gorici. To svojo pisarno hoče zdaj prodati. To e prvi projekt, prvi Člen v dolgi verigi njegovih najnovejših projektov. Če se mu posreči, svojo odvetniško pisarno prodati, seveda dobro prodati, se preseli v Trst. To je njegov drugi projekt. Če se mu posreči dobiti v Trstu trdna tla — npeljal se je s predavanjem na nekem zborovanju socijalnih demokratov — potem izvede svoj tretji projekt. Ta je že nekaj posebnega. Ustanoviti hoče dr. Tnma komanditno družbo, ki naj ustanovi nov slovenski dnevnik. Ta dnevnik naj bi izhajal v Trstu, ali nekaj denarja upa dr. Tuma, da dobi tudi iz Ljubljane. Ne mnogo. Dr. Tuma je skromen. Samo osem mož upa, da dobi v Ljubljani, ki pristopijo njegovi družbi in vsak naj da samo neznatno vsotico 10.000 — ne verna ali goldinarjev ali kron. Samo 80.000 zahteva dr. Tuma, prav nič več. Tudi izbral si je že dotične gospode, ki naj odrinejo teh 80.000 goldinarjev ali kron. Ne upamo se reči, kako mnenje imajo ti gospodje o ponižnem projektu dr. Turne, enega pa poznamo, ki bo z veseljem odštel deset tisočakov. To je tisti gospod, na katerega se dr. Tuma najbolj zanaša, namreč gospod dr. Josip Stare. Za tega lahko garantiramo, da komaj čaka, kdaj bo izvolil dr. Tuma zahtevati deset tisočakov, bojimo se Ie, da bo gospod dr. Stare razžaljen, da dr. Tuma za svoj izvrstni projekt ne zahteva več. Sodimo pa, da tudi drugi gospodje, ki so deležni specijalnega zaupanja dr. Turne, ne zaostanejo za dr. Staretom in da torej ne bo nobene ovire uresničenju rečenega projekta. Kadar bode ustanovljen novi dnevnik, potem se loti dr. Tuma nadaljnega projekta. Iz Trsta se preseli v Ljubljano, a ne sam, nego s svojim listom. Tu odstavi dr. Tavčarja, ugonobi „Slovenski Narod" in prevzame poleg vodstva lista in odvetniške pisarne tudi vodstvo ne vemo ali samo napredne stranke ali kake nove stranke ali kar vsega slovenskega naroda. Kakor se vidi, so projekti dr. Tume res fenomenalni in imajo to prednost, da jih jc jako lahko izvršiti. Vse je tako preprosto, prava igrača, posebno tistih 80.000 ali goldinarjev ah kron dobi dr. Tuma v Ljubljani vsak trenutek, če le hoče, če ne drugje, pa v uredništvu „ Ježevem". Nadaljnih projektov dr. Tume ne bodemo preiskovali. Morda proda tudi ljubljansko pisarno in se preseli na Dunaj ter prevzame ministrsko predsedstvo, užene Madžare, reši narodnostni problem in izvede socijalno reformo tako, da bodeta zadovoljna Bebel v Berolinu in Krek v Ljubljani Vsekako daj Bog dr. Turni zdravja in in veselja za delo, da izvrši vsaj prvo serijo svojih znamenitih projektov! — C. kr. deželno sodišče v Celovcu in slovenski časopis jiMsr". Kakor smo žc zadnjič poročali, si je postavilo nemško koroško nacijonalstvo kot prvo in glavno nalogo, da ugonobi „Mir", ker ve, če bi te^a Časopisa ne bilo več na Koroškem, je njihov „Drang nach Siidenu umo^o olajšan. V ta namen se uporabljajo najpodlejša sredstva, le da bi prišli do zaželjenega cilja. Najznačilnejši pojav nemškega nacionalizma je pač kazenska zadeva, ki je naperjena proti odgovornemu uredniku „Mira*, Ant. Ekarjn. nMir* je L*, svečana 1905 priobčil pod naslovom „Vrba" (vI«Oi von Rom4 in slovenski otroci) dopis iz vrbske okolice, v&Ied katerega se je čutilo nekaj oseb prizadetih, da so tožile odgovornega urednika „Mira-. Deželno sodišče v Celovcu bi bilo na vsak način rado zvedelo, kdo je dopisnik ..Mirov* v vrbski okolici, zatt je poslalo orožnika v vrbsko okolico, kjer je poizvedoval po vseh naročnikih „Mira-. Tudi je hotel zvedeti, ali ta ali oni naročnik tudi plačuje list, ali ga dobiva zastonj, kar orožnika in sodišče čisto nič ne briga. Posledica tega poizvedovanja ie bila, da je bilo v torek 2. t. m. dopoldne poklicanih triindvajset naročnikov „Mira" v obČin- sko pisarno v Vrbi, da bi kot priCC izpovedale. Od vseh triindvajsetih poklicanih naročnikov „Mira* pa je prišel samo eden! Ko jc uredništvo „MiraJ zvedelo o tem, se je pritožilo proti takemu nezaslišanemu postopanju preiskovalnega sodnika na svetniško zbornico c. kr. deželnega sodišča v Celovcu. Zbornica je pa pritožbo zavrgla in utemeljila ta svoj sklep med drugim zlasti s tole motiva- cijo: „Ta poizvedba se lahko izvrši z zaslišanjem naročnikov in drugih poizvedencev, ter ni v kazensko-pravdnem redu ni-nikake določbe, po kateri bi imel toženec pravico, okolšČine, v katerih naj se priče zaslišijo, posebej določevati, temuč je stvar preiskovalnega sodnika, na vsak po postavi dopusten način vse potrebno ukreniti, da se pojasni dejanski položaj in poizvedo sokrivci. § 91 k. pr. r.w — Zdaj pa pomislimo, kake posledice nastopijo, ako začno sodišča tudi drugod tako postopati proti slovenskim časopisom. Vzemimo le slučaj, da se toži radi kakega dopisa iz kraja, kjer ima list sto, dvesto ali več naročnikov. Če se pozovejo vsi naročniki in vsi zahtevajo oškodnino za zamudo časa itd., kaki bodo potem stroški! In koliko ljudi bo opustilo list, ker nečejo imeti potov in sitnosti. Cisto gotovo je, da ima to nadlegovanje in zasliševanje naročnikov le namen, škodovati listu, vzeti mu naročnikov, preplašiti bralce. To je nasilstvo, navadno nasilstvo in popolnoma protizakonito. Vsled te nasilnosti celovškega sodišča napram edinemu slovenskemu listu na Koroškem apeliramo v „M i-romu vred tudi na vse slovenske državne poslance, da se skupno z vsemi slovanskimi državnimi poslanci na najbrezobzirnejši način zavzamejo za naše koroške brate in njih list. — Pojasnilo. Pred kratkim smo izrazili svoje opravičeno začudenje in ogorčenje nad tem, da naše o. kr. sodnije po kranjski deželi razpošiljajo svoje odloke v zavitkih in dostavnioab, ki so tiskane edinole v nemškem jeziku. Mi smo označili to postopanje naših sodnij kot nečuveno provokacijo, stoječ na stališču, da ga ni razloga, zakaj da bi se v slovenski deželi in v slovenskih pravnih zadevah dostavljali sodni odloki pod »nemško firmo«. Da se je to v resnici godilo in da ae še godi, je Dotorično. Toda krivda glede tega ne zadene naših sudišČ in naših sodnikov, marveč jo je poiskati na višjem mestu. In Bc*r nikjer drugje negp v Gradca pri ljubeznivem nadsodišču. Pri tej Gleispaobovi instanci se nahaja posebni urad, namreč ekonomat. Ta urad ima edino opraviti a sodnimi tiskovinami. On jih da tiskati in določa njihovo obliko Kadar rabi kako sodišče v graškem ckol su večjo ali manjšo množino tiskovin, se mora obrniti na graški ekonomat, kateri mu potem vpošlje naznanjeno kvantiteto. Sodišče, ki je prosilo za tiskovino, pa seveda nima prav nobene besede glede oblike, vsebine in jezika dotične tiskovine. Tako prihajajo tedaj ves čas iz Gradca na naša sodišča omenjene nemške dostavnice. In sodišča morajo tiste kuverte rabiti, kakršne dobe iz Gradca, ne da bi imela pravioo remonatrirati zoper ta jezikovni abusus. To bi bilo vseka kor izključeno, kajti gorje sodniku, ki bi si upal kaj takega storiti. Tako 80 tedaj sodišča sama povsem nedolžna glede nemškutarenja na sod nih kuvertih. Pač pa zadene graško nadaodišče in njegov ekonomat vsa krivda, kateremu se z vso pravioo lahko očita, da uganja pri justici svojo nemško-nacionalno politiko, kjer le more, še oelo na sodnih, slovenskim strankam namenjenih kuvertih. Pa še nekaj imamo navesti v tem po] glavju. Imamo več slučajev, da je graško sodišče naravnost naročilo našim sodiščem, da morajo na te izključno nemške kuverte pisati tudi slovenskim strankam v slovenskih zadevah naslove v nemškem jeziku. Kajti adresa je namenjena edinole za o. kr. poštni urad. Obče-valni jezik med cesarskimi uradi pa je strogo predpisani nemški jezik. Ergo je treba napisati vselej nemško adreso, s a adresata pa se ni treba brigati, ker tudi njega adresa prav nič ne briga. In takih nazorov bo juristi pri graškem nadsodišču. Čast jim! — Kaj pa to 1 Z Dunaja nam piše odličen rodoljub: V štev. 105 od 8. 1 m. ste po uradnem obvestilu objavili, da je bil imenovan avskul-tant g. dr. Jakob K u še j v Celovcu sodnim adjunktom ia Črnomelj. Gospod dr. Kušej je koroški rojak in kolikor je meni znano, is-vriten jurist, izredno dobro kvalifi oiran sodni uradnik ter ljubezniv družabnik. Ker je zmožen poleg slo venakega in nemškega tudi hrvat skega in italijanskega jezika, je mogoče, da je ti jezikovno znanje deloma tudi vplivalo na imenovanje za ta sodni okraj. S tega stališča moram torej okrajnemu sodišču v Črnomlju le čestitati na pridobitvi te izvrstne mlade moči. — Z druge strani pa je obžalovati, da mora ta talentirani alovenaki koroški rojak zapuatiti svojo ožjo domovino, kjer se tako krvavo potrebujojo slovenski uradniki, a jim ▼ svoji domovini ni mesta. Kakor njegovi predniki, tako bode moral sedaj tudi g. dr. Kušej poprijeti za svoto potno palico ter se podati v drugo kronovino, kakor je moralo atoriti to tudi že prej več njegovih prednikov, da ae najbrže nikoli več ne povrnejo v svojo ož o domovino kot o. kr. aodoi uradniki — slovenskega rojstva. — Tako se je prakticiralo vedno prei in se prakticira tudi še danes. G'eiapachov ziatem nam ne neha rezati ran v naša telesa in 130000 Slovencev na Koroškem ne sme imeti prilike, v deti avoje rojake domačine pri tamošnjih sodiščih nastavljene. Proč ž njimi čre« meje, da se Koroška hitreje po-nemči. Vidi se jasno, da so vsi sodni okraji po slovenskih del h Koroške tudi že več ali manj nemška posest in na ta mesta se v istini nastavljajo če ie ne trdi Nemci, gotovo pa tisti parade-uradniki, nemški kurzovoi, ki slovenski jezik le lomijo in sloven ske rojake s svojim norsktm volapil kom mučijo in trpinčijo. Razume jib itak nobeden. — Naše državne poslance pa vprašam, ali se res ne bode nič poskrbelo, da se pride ie enkrat v okom tem očividnim krivi cim, ki se gode s tem Slovencem? Skrajni Čaa bi že bil, da ae obrača več pozornosti tudi na personalije po raznih naših slovenskih pokrajinah, nego se je to storilo do sedaj, potem bodo postala taka presenečenja za nas v prihodnje nemogoča. Obraćajmo torej svoja očesa tudi na to stran, da ne bode enkrat vse zavoženo in zgubljeno. — Kongres slovanskih časnikarjev. Kakor čujemo, ae od Poljakov udeleže kongresa v Volo-skem Opatiji poslanca B r e i t e r in dr-Danielak in slavni poljski pesnik Tetmajer iz Varšave; izmed časnikarjev: K w a s z e w s k i (»Dzienik pol-8kia), dr. Beaupre (»Gtofl Narodu«), S tam s ze ws ki (»Gazeta Iwowska«), Serwin (»Nowa Reforma«), Smol-s ki (»Nowa Reforma«), Szezepan-aki, A s t a a z e w a k i - B a r a n s k i (•Dzienik polski«) inKrzywose w-s k i, predsednik »Zvratku lit« — Nemška dola v Šiški. Lepe stvari se čujejo iz Šiške. Tam je nekaj ljudi, ki hočejo po vsi sili delati zgago. Zidaj so si naenkrat izmislili, da hočejo imeti v Š.ški — nemško šolo, dasi tam ni nemških otrok. To stvar goni neki železniški uradnik, b katerim ae bomo že še pečali. Na njegove limanioe se je usedlo nekaj scoislnih demokratov. To je vendar čudno, da postanejo socialni demokratje vedno nemšku-tarji. Na Francoskem, na Nemškem in v Italiji so socialni demokrate vedno narodni. Poglejmo samo, kako bo nemški socialni demokratje slavili Sohillerja. Pri nas pa začne človek, ki postane socialni demokrat, takoj napeljevati vodo na nemŠkutarski mlin. — Leks Heinze na Jesenicah ali kaj interpelira zblazneli župnik Janez Za-bukovec v seji krojnega šolskega sveta. Ves slovenski svet dobro pozna župnika Janeza Zabukovca, ki se je na prav lahek način prodal ravnatelju Lukmanu in tako izdal slovenske Jesenice Nemcem. Znano je tudi, da je poslal svojim župljanom nekak pastirski list, v katerem govsri v prav srednjeveškem jezuitskem tonu o raznih liberalcih, ki jih je po njegovi teoriji spočel sam Lucifer. Že takrat smo prišli do prepričanja, da spada ta župnik v zdravniško oskrbo, ker mu možgani ne delujejo popolnoma redno in pravilno in smo se vedno bali, da pride zopet s kako budalostjo na dan. In mož res ni čakal dolgo, da se zopet enkrat pošteno osmeši in blamira. Stvar je naslednja : Fotograf g. J. Pavlin je naslikal malo družbo, na kateri se nahajajo med drugimi tudi gg. tiskar I. P.Lampret, cand. iur. E. Cham in učitelj F. Fabinc. Na sliki ima g. Cham v roki „Slovenski Narodu tako, da se ime lahko Čita, na mizi leže poleg tega še »Jeseniška Straža- in „ Gorenjec", a so imena skoraj neČitna. Fotograf Pavlin je to sliko razstavil na Hrovatovi hiši, kjer se nahaja c. kr. orožniška postaja. To je dalo župniku Zabukovcu povod, da je spisal celo polo dolgo interpelacijo na krajnega šolskega nadzornika g. A. Schreva in jo pri seji predložil. Z velikim pompom pripoveduje tamkaj, kako se mora ka-tehet v Šoli bojevati proti veri sovražnim listom, a učitelj mu podere ves uspeh, ker se pusti slikati med „ priznano brezversko družbo" (sic) in na kateri se še celo čita i m e najbolj brezverskega slovenskega lista. Nesramnost tega zme-Šanega fajmoštra sega potem tako daleč, da vprašuje g. Schreva, če dovoljuje šolska oblast, da „učitelj F. Fabinc na ta način pohujšuje jeseniško mladino" (sic). Fajmošter Za bukovec sovraži gg. Schreva in Fa-binea iz dna duše, zato vlači take neumnosti na površje. To početje je pravi škandal za nase stoletje, da si upa tako nesramno Človeče označiti popolnoma nedolžno fotografijo za javno pohujšanje mladine. Mi smo po vsej pravici dolžni vprašati ljubljanskega škofa Bonaventuro, Če misli še nadalje puščati tega norega fajmoštra v naši fari. To že ni več delovanje fanatičnega kranjskega klerikalca, tojepočetjeversko blaznega Človeka, kimoracelo občino v par letih pritirati v popolno versko zmedenost. Razume se, da bo ostala označena brez-verska fotografija še nadalje na svojem mestu v nadaljuo »pohujšanje jeseniške mladine" in v jezo naših zbesnelih črnuhov. Radovedni smo samo, kam pošlje Zabukovec sedaj svojo interpelacijo. — Kaj je z zirovskimi častnimi občani? Z veliko ba- havostjo je dr. Šasterštč razglaša), kaj je vse storil, d« se razveljavi izvolitev častnih občanov v Ž reh. Gnal je stvar do najvišje instance, ker je pri nižjih instancah pogorel. Zdaj bi radi vedeli, kaj je opravil dr. Šuster sič pri zadnji instanci, kajti zdi se nam, da je obravnava že bila, a sicer tako gostobesedni dr. Susteršič molči kakor grob. — Prepovedana kupčija z molitvenik!. Pojasnili smo umazano kupčijo, ki so jo poskusili napraviti klerikaloi z nekim novim molitvenikom sa šolarje. »Slovenec« je opravičeval to nesramno fruktifici-ranje šolarjev oziroma staršev z najbolj bedastimi argumenti, Češ, da je treba enotnega molitvenika itd. Kakor bi ne bilo vseeno, iz kakšnega molitvenika kdo moli. No, mestni Šolski svet je tej umazani kupčiji napravil konec. Prepovedal je strogo, da bi katehetje po šolah usiljevali te nove molitvenike. Kar so katehetje teh novih ounj že usilili, jih morajo nazaj vzeti in povrniti denar. Tudi je mestni šolaki svet odredil, da ae smejo rabiti kakršnikoli molitveniki in da v tem oziru nimajo katehetje prav nič ukazovati. To je jako pa metna odredba. »Slovenec« je to zaušnico mirno spravil, in to je bilo še najpametneje, kar je mogel atoriti. — Dr. Mauring — nennaga dr- Tavčarjeve pisarne. To se lepo ujema. Tuđi je istina, da ima dr. Mauring veliko — umazanega perila. Kar on uganja tam na Igu, je zelo nesnažno in vsak Ižaneo se mora sramovati Bvojega fajmoštra! Pomisliti pa je treba, kaj bi dr. Mauring še vse drugo uganjal in kako bi še drugače izpolnjeval svoj duhovni poklic, ko bi ne bilo »Slovenskega Naroda«. Sodnije se ta mo« derni far ne boji prav nič več. Prvič, si misli — imam dovolj denarja aa kazni ; drugič pa imam svojega »Haua- und Hofadvokata«, ki hodi ia me v ogenj, tako, da mi k sodniji ■ploh ni treba hoditi. Tako se boji dr. M auri n g edino še »Slovenskega Naroda«, ki včasih malo posveti v ižanski farovž. Radi verjamemo d r. Mauringu, da mu je ta kontrola neprijetna. Ali pomisliti mora, da se le na ta način da vsaj nekoliko, — čo tudi s moralično silo — vzdržati hišni red v krasnem farovŽu. Sicer bi vladala ondi prevelika nevarnost za dekliško Čaat in zakonsko zvestobo. Ia ta nevarnost se je sedaj še potrojila, odkar zabaja veleumni dr. Poček k vam v vaa, če je treba pravne pomoči v hiši. Pomislite vendar dr. Mauring, daje dr. Poček vdoveo in to vam — pove vse. Zatorej varujte te ptičice ižanske. Ivana Videmšek jo je že staknila. D-tkle je trdila, da so ji hoteli gosp. Mauring pred kratkim — do živega. Toda ta nevarnost je šla srčno mimo nje, ker se nt pa stila ob tla vreči. R.di tega resničnega govorjenja jo je zadela dvojna kazen. In sicer jo je dr. Mauring sam osu v*!, kakor smo zadnjič poročali. Potem jo je pa dr. Poček tožil. Ker je dekle obstalo pri svojih trditvah in ni imelo prič — dr. Mauring si vendar k takim naskokom ne bode jemal prič in opravi kaj takega kakor vsak drug vedno brez prič — je bilo obsojeno na teden zapora. Ia tako bode tudi v prihodnje vsaka devica, po kateri bode stezal dr. Mauring svoje dolge prste, obsedela, ker bode brez prič in se jej bode dokaz resnice eventualno tudi zavrnil po §§ 383 m 390 k. z. Zitegadel) še enferat pra vimo: varuj se ptičica! Sioer pa moramo še omeniti, da je dr. Poček tudi pri tej kazenski pravdi imel smolo, ker je bil soobtoženi Anton Mežan zopet sijajno oproščen od dr. Mauringove obtožbe. Tega liberalca je pač malo težje spraviti v kazen in stroške, kakor osuvano Ivano Videmšek. Zato vpije dr. Poček, ta penzijonirani adjunkt in odklonjena dika odvetniškega stanu, po »Slovencu«: »nesnaga v pisarni dr. Tavčarja« — Eraričen delavec v Idriji na cesti. Ni še iz spomina sodnijsko deležiranje rudniškega delavca J. L., že zopet se je prigodil slučaj, ki jasno kaže, kako slabo skrbi rudniški erar v Idriji za svojega delavca in da visoki gospodje nimajo srca za rudarja trpina. Rudniško ravnateljstvo v Idriji je odpovedalo stanovanje svojemu delavcu Antonu Lapajne in ker imenovani nikakor ni mogel dobiti drugega stanovanja, je 8odnija izvršila deloŽiranje eraričnega delavca iz eraricnega stanovanja na — cesto. Povod odpovedi je bilo baje resporazumljenje strank v dotični erarični hiši, in se li ni mogel vzdržavati red s kako drugo odredbo, recimo, da bi bilo eni ali dragi stranki stanovanje odkazano v drugi hiši, ne pa takoj z največjo krutostjo spoditi delavca s 36 službenimi leti na cesto, kjer biva sedaj že tretji dan. Tako postopanje mora pač vzbuditi največje ogorčenje! Kako si vendar predstavlja gotova gospoda življenje rudarja. Kako more prebivati le ta s svojo družino na cesti. Ali je to človeka dostojno! Pač žalostno spričevalo si je dalo rudniško ravnateljstvo s tem svojim Činom. Koliko bolje skrbe zasebna podjetja za svoje delavce I Bogati rudniški erar pa nima denarja, da bi sezidal dovelj delavskih stanovanj, tako da mora idrijski rudar bivati v nainezdravejših luknjah ali celo na cesti. Pribiti moramo še nekaj. Ko je Anton Lapajne tožil ravnateljstvu, da ne more dobiti drugod stanovanja, so mu rekli, naj gre k občini, da mu morajo tam preskrbeti stanovanje. Pri občini pa so mu pojasnili, da so tam zavezani skrbeti le za uboge, za svoje delavce pa je v prvi vrsti zavezan erar. Pa ne da bi smatralo rudniško ravnateljstvo svoje delavce za siromake, pač lahko, saj so res siromašno slabo plačani. KonŠtatujemo še dejstvo, da ni darska zadruga ne more v takih slučajih posredovati za svojega Člana - delavca, ker tega ni v pravilih! Kak pomen pa imajo potem zadruge?! — Himen. V ponedeljek, dne 15 t. m. se poročita na Kolovškem gradu gdč. Mihaela Stare, hčerka gospe Josipine Stare ter g. Pelikaa Stare, grajfičaka in tovarnarji na K -lovcu, ter g. dr. med. Mavri ctj Rus, aekundarij deželne bol niče v Ljubljani. NaŠe najiskrene|g, čestitke! — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opi zarja svoj« Člaoe in i>ri|at~||e društva na svo današnji »jour fix*«, ki se vrši ob Q uri zvečer v areni »Narodne^ doma«. Posebno opozarjamo, da bq bode proizvajalo več komičnih prt. zorov. — Slov. pevsko društvo „Zvon(< opozarja še t nferat n« u inšojo veselico, katera se vrši na vriQ gostilne ar. I Pavška na Sv. Mirtiru cesti št 36. V slučaju neugodnegi vremena sh vrši veselici v salonu — Zadruga k roja če v itd, opozarja vse krojače in šivilje ia razglas z»dru?" v današnji številki — Potrjena »mrtna ob« Sodba. Kaa»cijsiti d vor je * * v r ničnostno pritožbo M«ri|« Smuk* veo, ki jo je obsodilo porotno hA diš£e ljubljansko z njenim sokrivcem Josipom J uri št če m vred zaradi umora s >pro«a Smukavca na smrt na veš ali h Kaaacijaki dvor je po trdil smrtno obsodbo — ali je ob* obso;enca priporočil v pornilo-ščenje, t še ni znano. — Zabavni večer drama« tične šole jutri v nedeljo, dne 14 mata 1905 v salonu restavracije Trauo na G incah Z *čne se ob 7. uri z* -čer, vstopnina i<* 30 h in se bo<1* raeen burko »G »stilna pri zlat1 g) ski« in komičnega prizora »Črer-Ijarsko krojaški dvoboj« vršila tudi šaljiva podt«, ples, korijandoli - korgo, proda|a narodnega kolka in prosu zabava. — Svetnika so prodali. V Hruševi pri Dobrovi orebiva »dobro naša ljudstvo«, aami Susteršičevt vo lilol. Vaščani tmajO neko kapelico, ki je last vseb. In v tej kapelic je jt»t-dil od pamtiveka leseni sv. Jari lesenega konja Zi kakšno korist pri ljudeh ali živini je sv. Juri, nam ai cer ni znano, no Hruševljani morajo to že vedeti, ker so imeli vedno neizrečeno zaupanje do lesenega viteza in njegovega konja. Umevno je tedaj, da je nastala med vaščani pravcata revolucija, ko jim je te d 1 sv. Juri nenadoma odjezdil na svo jem lesenem konju. Da bi ga bil kdo ukradel, ni bilo verjetno, ker ni imel ne vitez ne konj ničesar dragocenega na sebi, razen živih barv. Gsla vas je bila pokoncu ter iskala k valerijakega dezerteria. In res 00 ga našli nekje v dolini pri cesti, tdko-dtr bi jo bil baje ponoči poo hal v lesenem zaboju nekam na Koroško. Neki ŽTovnik Fr, b'vši cerkveni ključar, je namreč lesenega vileia s konjem prodal dvema »Korošcem** za 50 K Ker pa se je denar dobil pri dobrovskem župniku, je sum pač opravičen, da je bil Žirovnik le mešetar župnikov pri predaji svetnika. Seveda se je župnik ustrašil razkačenih Hruševljanov ter vrnil 50 »srt-nernjakov«, vašiani pa so zmag -slavno zavitku svetnika in konja v cerkev, kjer ho ped vedno kontr o mežnarjevo in cerkvenih k!ju hotelo prodati za 50 K! Ka;, 3000 gld. ali 6000 K sta vredna sv Jurij in konj, če bi se dal »imtvar« tudi po vrbu. Prmojver, da je tako!« — „Sokol11 v Idriji priredi 21. t m. ob 4. uri popoldne vrtno veselico na »Zemlji«. Spored: 1) Godba. 2) Telovadba. 3) Ples. 4! Razne zabave. Vstopnina 20 st. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo 28 t. m. — Prekinjen pogreb. Vče raj smo poročali, da so v četrtek zjutraj ustavili v omihelu pri Novem mestu orožniki pogreb neke naglo umrle ženske iz Podljubna, ker ae je sumilo, da je bila ženska ubita Danea se nam pa poroča, da je ženska bila podvržena krču, ki jo je napadel tudi v ponedeljek in ker je bila sama in brez pomoči, je umrla, a šele v torek zjutraj. O ubitju torej ni nikakega govora. 0*F~ Dalja v prilogi. 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št, 110, dne 13. maja 1905 — Nova sola v Prečni pri Novem mestu še ni dozidana, kakor se oam iz verodostojne strani poroča* 1D naje tudi še kmalu ne bo, torej ista še ne stoji, pač pa je že r3?iaana na podlagi nemških »planov« in zaračunjena na podlagi Detrškega stroškovnika. To bodi v pojasnilo onim, ki so iz naše zadnje notice domnevali, da je šola že gotova v drugi vrsti pa vsem onim slovenskim občinam, ki mislijo T bodoče za svoje slovenske šole »muster« vzeti po občini Prečni. — Občni zbor »Pedagoškega društva" v Krškem bode v četrtek, dno 18. maja t. I, ob 10. uri v krški šoli. Razven običajnih točtk se bo razpravljalo: 1) J. Adlešič: Crka K, Pisanje brez Hnea-ture. Hospitacija v 4. razredu. 2) Lj. Stiisny: Kako se poočituje na zemljevidu oddaljenost dveb krajev. 3.) J. Magerle: O pouku v oddelkih. — Vrsta porotnih obravnav v Novem mestu. Dne 5. junija: Ana Kuhar radi hudodelstva detomora, Martinčič Urban radi renrftvnosti. Obravnava je po poldne oziroma drugi dan; 6. junija: Pungerčar France radi poskusnega ropa; 7. junija: Koče-var Ivan radi goljufije. — Ker je pretepal očeta, je bil obsojen pred goriško okrožno ? idnijc 29letni A. Klaviar iz Zikriža pri Cerknem na pet mesecev ječe s nostom vssk mesec. — Generalsko potovanje v Postojno« Piše se nam iz Postojne : V neki notici zadnjega „No-rranjca*1 o tem potovanja je bilo nekoliko neutemeljenih opazk in vsak, ki je o stvari poučen, je lahko v prvem hipu videl, da pisec dotičnih vrstic ni bil o stvari dobro informiran iu da so vsled tega tudi vsa dotična izvajanja večinoma neutemeljena ali celo neumestna. Samo ob sebi se razume, da merodajni krogi in sploh prebivalstvo postojnskega trga ni v nobeni najmanjši dotiki z dotično notico. Dotični oddelek dvorne kuhinje, kakor tudi vso postrežbo ne plačuje vojaštvo, marveč cesar sam iz svoje privatne imovine. O takih potovanjih, kakor tudi o takoimenovanih cesarskih manevrih daje cesar vedno en oddelek svoje dvorne kuhinje visoki generaliteti na razpolago. Da je taka kuhinja opremljena z vsemi udobnostmi in preskrbljena tudi z vsemi malenkostmi tako, da lahko v vsakem kraju samostojno in dvorni kuhinji primerno in dostojno deluje — to ni treba še posebej poudarjati. Take kuhinje tedaj ni šteti med potrato, ker dobro vemo, da pride vo-a::vo prepogosto v take kraje, kjer ni dobiti za dober denar primerne hrane in je zato potujoča kuhinja prava živ-Ijenska potreba za višje oficirje. Seveda, v Postojni bi izhajali tudi brez nje, a za en sam kraj se ne more delati izjem. Trg postojnski je vi3oke goste slovesno in vseskoz dostojno sprejel in se po možnosti trudil vse storiti, kar bi tako odlično gospodo najbolj zadovoljilo. Naravnost zlobno bi bilo podtikati postojnskemu trgu zaradi „Notranjčeve" neutemeljene notice kako nepatrijotično, vojaštvu sovražno mišljenje. To storiti bi zamogli le taki, ki niso zmožni ločiti stvari od oseb in ki nimajo nobenega pojma o ljudski svobodi in državljanskih pravicah sploh. To v pojasnilo vsem onim, ki se po nepotrebnem razburjajo, osobito pa onim, ki pospešurejo tako razburjanje. — Radovljiška podružnica slov. planinskega društva prlred v nedeljo 14. m.3ja izlet k Torr^vi koči fn k rodetepem ~3 Begunjšici, odtod p« po doiini Završnice v Moste ali Ž^ovnco. Oibrd ob 6. uri zutraj od gostiln g. A?cenika v Begunjah. Vsi Slani in prijate Iji drusivfc 9« - : , &± se udeleže ie£3 len*g * izleta. Žefeznrška zveza na Go-refs|sHienic Pri sestavi voznega reda, ki je stopil v veljavo 8 1. majnikom t. L, se ni jemalo v poštev, da zahaja ca Gorenjsko v par letnih mesecih leto za letom mnogo tujcev, ki puščajo ondi lepe denarje. Ta vozni red je sposoben, da naval tujcev občutno reducira. Po tem voznem redu je namreč v letnem času, ko se na progi Trbiž - Ljubljana najbolj razvija osebni promet, cela Gorenjska od 7 h zvečer do 2 h ponoči brez železniške zveze z Ljubljano. Do-sedaj je hodil večerni vlak kasneje v Ljubljano; sedaj se ga je premaknilo za pol ure naprej. Opozarjamo na ta nedostatek merodajne Činitelje in upamo, da se mu odpomore ali z uvedbo še enega vlaka v smeri Trbiž - Ljubljana ali pa s spremembo za Gorenjsko skrajno neugodnega voznega reda z dne 1. maja t. 1. sosebno glede večernega, s Trbiža proti Ljubljani odhajajočega vlaka. — Ceste na Gorenjskem. Iz Gorenjskega se nam piše: Vozeč se po okrajni cesti iz Tržiča v Lesce, sem opazil, da je na cesti skozi Begunje proti Lescam sedaj cesta posuta z novim gramozom (Šodrom). Med tem Pa je robato kamenje, ki je debelo po pest in tudi po dve pesti, vmes pa drobno, prsteno, ki nareja dosti blata. Kakor smo zvedeli, je v radovljiškem okraju voljen nov okrajni cestni odbor, ki se pa menda Še ni konstituiral. Zato bi bilo toplo priporočati novemu načelniku cestnega odbora, kadar se isti izvoli, da gleda na to, s kakšnim gramozom in kako se posipajo ceste, da ne bode trpela naša živina in naši vozovi. Omeniti nam je pa še to, da se sedaj nekaj let sem posipajo naše ceste v jeseni in spomladi in to napravlja, da se vzdigujejo iste vedno višje, a poslopja poleg njih se pogrezajo zaradi tega vedno nižje. Naše mnenje je, da se imajo s posipanjem ceste le utrjevati in paziti, da se ob hišah ne nasipa toliko, da bi v vežo ali na dvorišče prišla ob deževju cestna voda. Treba bi bilo tudi cestno blato ob poslopjih vselej postrgati, kar bi gotovo tudi pripomoglo, da ostane cesta aa isti višini. — C kr. uradnik in agitator. „Domovina" poroča: C. kr. nadgeometer Emanuel Martini je bil svoje dni v Celju in je kazal povsod svoje sovraštvo do Slovencev. Zdaj je postal v Mariboru kaj marljiv vsenemŠki agitator. Emanuel si je vzel dopusta za 4 tedne, kar misli porabiti za agitacijo pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Tako je v ponedeljek 8. t. m. sklical na lastno roko volilni shod, na katerem je kaj toplo priporočal novega svojega malika vsenemca Wastiana, ki se tudi poteguje za mariborski državnozborski mandat. Slovenci protestujemo proti takemu postopanju c. kr. uradnika! Slovenskemu uradniku je samo treba, da v slovenščini zahteva pri železnici voznega lista in že se ga prestavi kam med gornještajerske todlne, češ, da je političen agitator! Nemškemu uradniku pa bi bilo že celo aktivno poseganje v politično življenje dovoljeno!? — Obesil se Je pri S/. Mi-kiaviu tri Ormožu p*k Tramsefc. — Ustrelil se je v Trstu v četrtek zvečer c. in kr. strojni vodja 1. razreda v p. Konstantin Zaje v svoji sobi v neki restavraciji. Zadel se je v sence in je bil takoj mrtev. Zaje se je bavil zadnji čas z različnimi tehničnimi problemi in je hotel med drugimi izumiti tudi stroj za letanje. Bil je star 48 let. — Drug samomor je izvršil v Trstu včeraj zjutraj lSletni pisar Josip Kreuzmaver, ki si je tndi v sence pognal kroglo. Vzrok samomora ai znan. — Z odra je padel v Trstu 34'etni Franc Golabrič, kije bil uslužbenec v L'ovdovem arzenalu. Prepeljali so ga v splošno bolnico. — 40ietni Mirko Marzanovićv Trstu je pri delu pri novi železnici prišel pod voz, ki mu je levo r^go zelo poškodoval. Tudi njega so prbpeljali v bolnico. — Izlet koperskih učite-lijščnikov na Kranjsko. Kakor vsako leto, tako tndi letos prirede izlet četrtoletniki c. kr. koperskega učiteljišča. Tudi letos bodo priredili krasen izlet in sicer na Kranjsko pod vodstvom g. prof. Spintreta. Z veseljem pričakujejo dijaki trenutka, ko bodo gledali deželo, katera se je povzdignila do skoro neverjetne stopnje napredka v tako kratkem času. Vzpored je: 15. t. m. odputujejo iz Kopra. Ob 6. zvečer se odpeljejo iz Trsta in se pripeljejo naravnost v Krško. Potem si še ogledajo kmetijsko šolo na Grmu, Rudolfovor belo Ljubljano. V Lubljano dospejo 17. t. m., kjer ostanejo 1 dan. Potem se odpeljejo v Postojnsko jamo in od tar zopet v Koper. — V Ameriko potujočemu obČi'.st»u v preudarek. Kako lahkomišljeno postopa naše ljudstvo, kaže nastopni slučaj. Neka Frančiška P. iz Kamnika se je napotila v družbi še treh drugih znancev v Ameriko. Ker pa dotičnica ni imela potrebnega denarja, si ga je izposodila od nekega Franceta 1., posestnika isto tam. Ta France I. ji je izročil, ker ni imel doma v gotovini naprošenega posojila, hra-nilnično knjižico Ljudske posojilnice z glavnico 4000 K v mnenju, da ji je izročil enako z 400 K, z naroČilom, da naj vsoto dvigne in si pridrži to za stroške. Frančiška P. je dvignila v istini teh 4000 K pred tremi tedni in nosila ta denar pri sebi v svesti, da ima 400 K. Pri plačevanju vozne karte pri agenturi Hamburg Amerika Linie položi 4 tisočake k blagajni, na kar jo zastopnik g. Fr. Seunig opozori. Vsa iz sebe začne žena pripovedovati slučaj, kako je prišla do tega denarja. Zastopnik g. Fr. Seunig je vzel ostalo vsoto 3600 K v varstvo, naložil taisto zopet v posojilnico ter izročil nato razočaranemu posojitelju knjižico. Omenjeni slučaj navajamo v varstvo izseljencev, da naj se poslužujejo domačih agentur, kajti v tujini bi se kaj lahko pripetilo, da bi se Frančiška P. in France I. kratkomalo obrisala za omenjeno vsoto. — Dober kup je napravil znani »agent za vse«, Makao Bukov-vnik, ki je imel svojo firmo po raznih gostilnah v Kolodvorskih ulicah pod pretvezo gostilniškega naiemŠčka. Ker mu ta »kšeft« ni dobro šel, si je izmislil novega. Šel je na magistrat, vzel potni list za tujezemstvo, ki stane le 2 K in ga prodal nekemu Francetu Anderliohu za 8 K. Ta je pa a »blagom« poskočil in ga prodal peku Alojziju Avcinu za 10 K. Poli-oija je ia to novo »podjetje« izvedela in dejala Bukovnika, od ;- • ■ -ga se pričakuje, da postane še »lep ljubljanski cvet«, pod ključ. Bakovnik je Že imel en potni list, je pa rekel, da s?a je izgubil in dobil nato drugega. Tudi a prvim je najbrže kje na ta način »baranta!«. — Po nedolžnem je sedel nekaj dni fjjaksrski hlapec Lovrenoij Skofio pri deželnem sodišču v preiskovalnem zaporu Poročali smo že, da je posestnik Jernej T eni z Iga dne 8. t. m. s Šfcofiaem, kateri ga je tudi vozil po mestu, popival in se naenkrat spomni), da mu je fijakar iz žepa ukradel 205 K in obdolžil tatvine Škofioa, katerega je policija aretovala in izročila sodišču. Ko je pa Toni prišel domov, je opazil, da je svoj denar, kateri bi mu imel biti ukraden, pozabil doma in to koj tudi naznanil sodišču, ki je Škofioa izpustilo. Takih »pomot« naj bi se »oČa« Toni drugič vzdržali, ali pa nekoliko manj pili. — Teleta v prostosti. Včeraj ob polu 8. uri zvečer je pripeljal Cuz&kov hlapec Fran Lavtižar na vozu 10 telet na dolenjski kolodvor. Med tem, ko je hlapec sedel na vozu, so se pomaknila vsa teleta na eno -itrau in se je vsled tega preobrnil voz s kurnikom, konj je pa padel. Tudi hlapec se je zvrnil, kateremu se pa ni ničesar zgodilo. Kakor čebele iz panja, so skočila teleta iz kurnika in se razpršila na vse strani, katere so potem ljudje polomili in naložili zopet v kurnik. — Neprijetno vožnjo je imel včeraj zvečer po Kolodvorskih ulicah hlapec Karel Gabreek, ko je peljal blago na kolodvor in sedel na vozu. Ker je bil v »ružcah«, je loputnil z voza tako, da se je na glavi poškodoval in komaj se je zopet izkobscal nazaj, je bil že drugič na tleh. Ni kazalo drugega, da ga ie policija odstranila, konja pa izročila nekomu drugemu. — Čega vi soservijeti? Vrhniško orežništvo je dne 9. t. m. za-radi vlačaganja prijelo nekega Jožefa StipetiČa iz Ogulina in našlo pri njem 14 finih servijetov s črkama S C, za katere se aretovanec izgovarja, da jih je našel. Kdor jih pogreša, naj pride naznanit policiji. — Sam se je zglasil vojaškemu sodišču v Trstu prostak tukajšnjega 27. domobranskega polka, ki je bil pobegn:i od svoje r.totnija š-3 mest ca januarja. Presedalo mu je najniže vedno skrivanje pred crožoištvona. — Tatvina. Antonu Mezzelu, polirju, je bil včeraj popoldne na Sta rora trgu iz hiše šs. 21 ukraden črn dežnik. — Delavsko gibanje. Včeraj 90 se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvat:, nazaj je pa prišlo 6 Hrvatov in 4 Slovenci. V Heb je slo 25, v Inomost 15, v Hrušico 10, v Bohinj 18, na Jesenice 16, z Jese nic je pa prišlo 20 Hrvatov. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ltoyd« (Sv. Petra cesta) koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. — Jutri zvočer 14. t. m. je društveni koncert začlanev hotelu »Piri ja« (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Čoketova voda. Tako jo krstil g. S t. Bergant izvirek na svojem zemljišču v Črnučah. K*knr kanejo pismena potrdile, je ta voda ozdravila že več oseb u-oše (Krofa) m vnetja oči. Več o tem pove da* našnji oglas. * Izganjanje hudiča. Duhovnik dr. Teobald Bischofberger je ravnokar izdal v drugi nzboljšaniu in „pomnoženi" izdaji knjižico „Eksor-cistat (izganjanje hudiča) po rimskih blagoslovih." V tej knjižici pripoveduje „doktor sv. pisma" nazore in svojo „prakso," ki si jo je pridobil v zaklinjanju in izganjanju hudiča za časa svojega 371etnega „dušnega pastirstva". Podrobno pojasnuje, kaka je razliku med božjastnim in obsedenim človekom. „Čestokrat je hudičevo obsedenje v zvezi s kakim krajem, posebno tedaj, ako se je hiša zgradila ua kraju, kjer se je dolgo poprej zgodilo kako hudodelstvo. Na takih krajih se stoletja valjajo hudiči" (str. 32.) — Nadalje pripoveduje, da so najboljše zdravilo sv. zakramenti. Neki mož, ki je bil že hudo jetičen, se je drgnil po prsih z blagoslovljeno vodu skozi celo Četrtletje, in ozdravel je (najbrže je bilo to blagoslovljeno olje — „francovo žganje"). Vselej pa tudi zakramenti ne pomagajo, in tedaj je vedno treba iskati gotovih vzrokov. Tako pove ime kraja in moža, ki m 11 ni nobeno zdravilo pomagalo, dokler se ni izkazalo, da ga je bila krstila pijana babica. Pisec ga je znova krstil, in možn je odleglo „ter je kmaln nato umrl" popolnoma z Bogom spravljen. Hudič pa tndi obsede živali, posebno rad se vpleta med konjske grive. Zbeži pa tudi v pumpo pri studencu, krade jajca in maslo ter uganja še druge take alotrije. — Kakor vidimo, je hudič res brezmejen Škodljivec našega vernega ljudstva. V hndobijab ga prekašajo edinole — duhovniki s takimi oslarijami. * „Milostiva". V »Hrvatskem Pravu" čitamo razpravo, v kateri se opravičeno biča germanski pozdrav „Poljubljam roko," posebno pa Še nagovor „milostiva". Tam čitamo: Tak pozdrav je poln paČenja in laskanja, a rabi se nehote, in bi dobro pristojal ako bi živeli v srednjem veku, ko se je naslov „milostiva" rabil samo za tiste gospe, ki so vsled svoje velike darežljivosti ter milostnega srca proti svojim podanikom in revežem tak naslov res zaslužile. Tedaj beseda „milostiva" je vsekakor tradicija ter ima svoj izvor nekje v srednjem veku pri Germanih, odkoder je prišla k drugim narodom. Beseda „milostiva" je danes splošna, toda zelo neprimerna, tistim pa, ki vedo, da jim tak naslov ne gre, je naravnost zoprna. Dandanes je vsaka gospa, ki nosi klobuk na glavi, „milostiva". V našem prosvitljenem času, ko se opuščajo naslovi „preblagorodni", „preČastiti" itd., bil bi čas, da tudi nase „milostive" odlože svojo Čast ter, se zadovolijo z naslovom „gospa". Drage milostive, ne mislite, da je naslov „gospa" preveč preprost, ravno nasprotno. Naslov domina ali gospa je veljal za časa grške in rimske mitologije samo za boginje, in Šele pozneje so si prisvojile ta naslov, ki je obsegal vso moč: gospodstvo, božanstvo in dostojanstvo, tudi polboginje, t. j. soproge rimskih cesarjev. Ravno tako je bilo z naslovom dominus gospod, ki so si ga začeli pridevati šele rimski cesarji ter je bil Julij Cezar prvi „do-minus imperator". V starih krščanskih časih ni bilo nobeno živo bitje dominus ali domina, temuČ sta ta naslov imela le Bog (dominus deus) in Marija (do-miua-dona). Potemtakem obsega naslov „gospa" vse tiste lastnosti in še več, kakor zahtevajo nase „milostive" zase. Na Francoskem, v tej deželi prevrata, mode, etike in estetike, ne poznajo naslova: presvetli, velerodni, milostiva itd. temuč je tam vsak inteligentnejši moški, od delavca do predsednika republike samo „gospod", in vsaka ženska samo „gospa". Francoska statistika Otrok. Francija je na glasu, da ima najmanj otrok med vsemi evropskimi deželami. Da pa glede sistema o enem otroku v rodbini ni tako slabo, dokazuje najnovejša statistika. Ta statistika izkazuje, da je na Francoskem še vedno 251.696 rodbin, ki imajo najmanj 7 otrok. 322.657 rodbin je s 6 otroki, 973 337 rodbin s 5 in 981432 rodbin s 4 otroki, I« tega sled?, daje izmed 12,700000 francoskih rodbin še vedno 2 500000 rodbin, tedaj V*i ki 80 Pr*v bogate otrofc; 15% rodbin ima po 3 otroka, seveda j« največji odstotek še vedno takih rodbin, ki imajo po 2 in po 1 c treka, namreč 22% po 2 in 24% po 1 otroka. * Premeteno tihotapstvo. Francoski carinski uradniki se jako trudijo, da bi uničili organizacijo tihotapcev, ki ob belgijski meji utihotap-ljajo tobak. Zadnjih štirinajst dni so imeli uradniki večkrat srečo. Tako so zaplenili med drugim neki belgijski ribiški čoln na cesti od Dovra. Ladjica je imela tobaka za 24.000 K Tobak so konfiscirali, čolnov posestnik je moral pa 24.000 K kazni plačati. Tihotapci so pa jako premeteni in vedno na kak umeten način spravljajo tobak na Francosko. Tako se je neki tihotapec preoblekel v duhovnika, ki je prihajal vsak dan iz obmejnega belgijskega mesta na Francosko in pod svojo obleko nosil velike množine tobaka. Nazaj grede je pa korakal kot suhljat droben možic. Ko so tega dozdevnega duhovnika prijeli, so zapazili več nun, ki so vsak dan prihajale čez mejo na Francosko. Natančna preiskava je dognala, da to niso bile prave nune, ampak tihotapci, ki so pod svojimi plašči več kilogramov tobaka in cigar utibo-tapili. Sumljivi so bili tudi strojevodje, kurjači in sprevodniki vlakov, ki vozijo med Brusljem in Parizom. Več dni so preiskavah vse vlake in skoraj vselej so našli pod premogom več sto kilogramov tobaka, blazine nekega voza so bile pa vse napolnjene s tobakom. Tudi popotniki na teh vlakih so bili vsi s tobakom obloženi. Bolnik, ki je ležal na zračnih blazinah, ni bil nikak bolnik in blazine so bile napolnjene s tobakom. Krsta, v kateri je ležal neki Francoz, ki je v Belgiji umrl, je bila polna samih smodk. Pred nekoliko dnevi so ustavili nekega kmeta, ki je peljal zelje in svojega postarnega sorodnika Čez mejo na Francosko. Ko so preiskali zelje, so bile vse glave napolnjene s tobakom, sorodnik je bil pa sam tobak zavit v obleko. * Previden krčmar. Neki zagrebški krčmar, pri katerem so pretepi na dnevnem redu, je zaradi previdnosti dal v svoji gostilni nabiti več napisov sledeče vsebine: »Pri vsakojakem pretepu se pros jo cenjeni gostje, da ne rabijo stolov in miz, vilo časopisov, ki " ženih državah, je 22HPB^BBlB^lB^^ vred pa 23.480 V tem Z- se ženi dnevniki političnt\' ^ ■ L trgovske, znanstvene, cerL*1|S| mešane vsebine, potem vsi tf*** in mesečniki, strokovni listi in t št vena glasila. To število je to hi*" večje, Če se ga primerja s statistiko Časopisja v Evropi. V Ameriki pride že na 3400 liudi en časopis, v Nemci si šele na 7500, in Evropa ima za 400 milijonov ljudi manj takih časopisov, kakor Združene drŽave samo za 70 milijonov. Trditev, da časopisje izhajajoče v jeziku priseljenih narodov izumira, je rrognovana. Časniki izhajajo v Severni Ameriki v nad 40 jezikih in narečjih. Največ jih je seveda angleških; za temi pri« dejo nemški, ki j?h ie 660 Francoskih časopisov je 42, norveških 54, švedskih 52, danskih 40, čeških 16, hebrejskih in židovskih 18, italijanskih 58, holandskih 17, ogrskih 7, pojs'iih 44 R'izen tega so časopisi v arabskem, armenskem, litavskero, finskem, irskem, grškem, havajskem, islandskem, japonskem, kitajskem, slovenskem (6), hrvatskem in drugih jezikih. Tudi Indijanci imajo svoje časnike. * Premeten slepar. Karolinške hotele ie obiskal zadnje Čase zelo navihan slepar. Bil je elegantno oblečen ter nosil ličen kovček v roki. Dal si je v prvem hotelu odkazati sobo. D/ugo jutro je sklical vse hotelske uslužbence z močnim zvo-nenjem v svojo sobo ter jim ves razjarjen pr"p~. vsdoval, da mu je nekdo ukradel hlače, ki jih je obesil pred vrata v svrfao sneženji. Vse iskanje je bilo zaman. Da bi ne prišel hotel na slab glas, ie prosil hotelir gesta naj molči ter mu kupil nove huče, pa tuii 90 mark mu je povrnil, o katerih je gost trdil, da jih je irrel v hlačnem Žepu. Soveda so vsi lepo molčali o tatvini. Pczneje pa se je hotelir sestal s tovarišem, ki ima tudi velik hotel, in ta mu je prav), da se je pri njem zgodil enak slučaj, samo da je moral gostu povrniti 120 mark, ki jih je baje imel v ukradenih hlačah. ' Honorar pevke. Ameriška pevka Vesta Tiliey dobi za vsako minuto, ko poje v gledal šču Percy \Villi&m, 40 K. Ker nastopi dvakrat ni dan ter poje vsakikrst oovprečno 20 minut, dobi na teden * 10 000 K. Gostovanje se začne 30. aprda 1906; plača se le čas, ko poje, »priklanjanje se ne šteje«. Trije »zapriseženi« možje bodo šteli čss na ur&b, ki kaže P vidno tudi minute, da ne bo pevka onkrajšana pri honorarju. Boj za čredo vernikov. Malorusi na gornjem Ogrskem so bili dosedaj grško katoliške vere, ki priznava rimskega pspeia zs svojega vrhovnega poglavarja. Njihova ven se razločuje od rimsko katoliške le po neznatnih cerkvenih obredih. Zadnji čas pa prestopajo Malorusi trumoma k pravcsUvju, na kar deluje posebno njihov rojak, župnik Gebe, ki je služ'1 v tč let za profesorja na Ruskem Klerikalni listi kličejo hudiča in oboroženo moč na Gebeta in »odpadle« Maloruae. Seveda jim ni za maioruske duše, temuč za njihove mošnjičke. Saj pa so Malorusi na Ogrskem tudi plome uprav po božji volji za klerikalno malho. Čujmo. kako jih opisuje klerikalno glasilo »Alkotmanj«: »Malorusi so zapuščen, zanemarjen dober narod, preprostih, čistih in krotkih značajev. Večinoma so še pisanja in branja nevešči« — Ej. tak narod bi si pač klerikalci povsod Žaleli! • »Primeren kerl". Neka posredovalnica za zakonske zveze v državi Illinois je debila od neke lepotice z dežele slrdeče pis'sio: »Dr^gi gospod! S tem vam naznanjam, da sem vdova s 13 zdravimi otroki ter sem imela tri može, ki so vsi šli v miru, četud: vsak na drugačen način, v boljše življenje. Imam malo posest ter bi si rada privoščila četrtega mcža9 ako bi mogla dobiti mlad eksemplar. Star trdog av suh slanik je ia nič, takega bi ne marala vzet*. Taki, ki znajo krave molzti in gnoj voziti imajo prednost Deset dolarjev nagrade dobite, »ko mi pošljete primarnega kerla." ' Zamorci uče Evropejce. V prestolnici Gendomaka v Afriki vlada mladi zamorski knez Masakoa Momu'u, ki je preživel avojo mlado»t v Ameriki ter se mnogo učil. Ii s?ojih skušenj je spoznal, odkod prihajaj > njegovim rojakom vsa zla. Nedavno je izdal knjigo pod naslovom »Krščansko prizadevanje v Afriki«. V knjigi pravi, da si sicer želi, da bi prišlo tudi med njegov rod krščanstvo s kulturo, toda krščanstvo, oziroma katoliški misijonarji prinašajo med zamorce vsakovrstna zla, predvsem žganje in grdih psovk cijo: Ja poizvedba 8 ... izvrSi z za8liSan,đ|| E?TOpej. nikov 10 drugih prnali be8e(| Ba ter ni v kazensko-pr nikake določbe, pc-ivi upniki. »Ka- ienec pravico, o\ « ,danemB BPal *° se orice zae-*VeŠ' đru«lkrat vedn0 se priee za? upnik ob Beđmib ki temuč je *\ toda že viđim, da se na vsak na nobenega človeka ved potreti'« 8k* * Nevidno. Učiteljica je raz-igala v šoli pojma »vidno« in »nevidno«. Otroci so naštevali za vidne pojma razne dele telesa: glava, roke, nos, usta itd. — Učiteljica: Tedaj stvari, ki jih moremo videti, imenujemo vidne. Kako pač imenujemo stvari, ki jih ne moremo videti? — Lojzika: Stvari, ki jih ne moremo viđeti, imenujemo nedostojne. * Ameriško veleposestvo. Leta 1850. je odšel v Ameriko mesarski pomočnik Miller. Sreča mu je bila posebno mila. Zakaj danes ima 14539 200 oralov zemlje. Njegovo posestvo je potemtakem dvakra večje kot kraljevina Balgija in večje kot Švica, Danska in Grčija. * Klub samomorilcev v Lvovu. V Lvovu so razkrili klub samomorilcev. Klal) obstoji iz 7 Članov, med temi so akademiki in igralci. Po enkrat v letu se z žrebanjem določi, kateri član si mora vzeti življenje. Raz sodba se naznani izžrebancu z žalobnimi svečanostmi. Dozdaj se se ni noben član odtegnil razsodbi. Klubovi člani so nosili tajna, le njim samim znana znamenja. Ko je list „Viek Novy- prvikrat omenil o tem klubu, izginila so takoj znamenja. Klub ima svoje seje v neki majbni gostilni. Neki član igra pri tem na citre žalobne koračnice. Od tam se podado člani na pokopališče na grob člana, ki je držal svojo obljubo; tam imajo žalobne govore. Če le „Viek Novyu resnico poroča ! * Ptic-pajck. Trga etičnega ptiča so sedaj prvič prinesli v Evropo, in sicer ga je dobil zoološki muzej v Londonu. Ptič-pajek lovi znale ptice v svoje mreže kakor pajek muhe. Njegove mreže so nenavadno močne in debele, tako da se jih boje celo potniki v južnoameriških šumah. Marsikateri jahač in pešec si je ob teh mrežah že ranil lice, ako js nepričakovano zadel ob nje. Ptiči-pajkarji so gnusne prikazni. Telo jim je tri palce dolgo, velikosti kokošjega jajca, a noge imajo poraščene z gosto dlako. * Ubogi mož. Dunajski krojač Al Rižarik živi s svojo ženo Frančiško v bojnem razmerju. Vložena je namreč tožba na ločitev zakona, a vendar živita še skupaj, ker je žena močnejša ter noče oditi. Sedaj je žena moža ovadila sodišču, da ji je poškodoval pohištvo. Pred sodiščem je mož dokazal, da je pohištvo njegovo, razen mize, katero pa je žena že v zakon prinesla tako slabo, da jo je moral mož z žeblji skupaj zbiti. In mož je priznal, da si je vzel sedaj te žeblje nazaj, nakar je miza razpadla. In to poškodovanje je krojač utemeljeval, da je žeblje moral izpuliti, ker jih je nujno potreboval. Na sodnikovo začudenje je pripovedoval: „Stara spi v sobi, a jaz v kabinetu, ker pa je stara besna in veliko močnejša od mene, imam strah pred njo. Ker pa je na kabinetu ključavnica pokvarjena, potegnil sem žeblje iz mize ter ž njimi vrata v svojo spalnico zabil." In vendar ga sodnik ni oprostil, temuČ je obravnavo preložil. * Cene, lepe preproge in zastor ji. Preprogama O rend i na Dunaju (L okr.) razpošilja gratis in franko najnovejši, v prirodnih barvah izvršeni cenovnik. 695-6 * Prebav I janje je najvažnejši pogoj življenja, ki odvisi od njega splošna dobrobit Človeka. Motenje pre-bavljanja se vobče pokaže s pomanjkanjem slasti. Zdravniki so dognal', da iz mesa napravljena Somatoza pomnoži tvoritev želodčnega soka in zatorej pr vači vsem beljakovinam glede na vzbujanje teka. Kot resničen izvor moči Somatoza povzroči pogosto po kratki rabi povečanje telesne teže in ojačenje moči. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Stev. 19. Vsebina: Učiteljskim društvom. — Zakaj pri nas izjeme? — Naš denarni zavod. — Varčenje mladine. — V ofnzivi. — Dopisi. —Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva — Uradni razpisi učitelj-sših siužb. — InBerati. f etofonska m brsoja?ia poročila. Dunaj 13. maja. Poslanska zbornica je danes razpravljala o sklepu, s katerim je gosposka zbornica premenila določbo obrtnega reda o prepovedi krošnja-renja. Poslanska zbornica hoče, naj imajo občine pravico, prepovedati krošnjarenje, odobrenje do* tičnega sklepa pa da naj pristoji deželni vladi. Gosposka zbornica in vlada hočeta, naj pristoji odobrenje trgovinskemu ministrstvu. Poslanska zbornica je danes ob novila svoj prvotni sklep in se mora vsled tega zakon iznova predložiti gosposki zbornici Seja se je radi Strobachovega pogreba prekinila. Dunaj lo. maja. Jutri izide cesarski patent, s katerim se sklicuje Češki deželni zbor na dan 18. t. m Dunaj 13. maja. Danes je bil grof Tis za zopet pri cesarju prosit, naj mu odvzame provizorno vodstvo ogrske vlade. Tej prošnji ni bilo mogoče ugoditi. Prihodnji teden pojde skupni finančni minister Burian v Pešto, da kot homo regius poskusi kompromis z večino. Dunaj 13. maja. Nemški poslanci iz Češke imajo danes popoldne z ministrskim predsednikom baronom Gautschem odločilno konferenco glede češkega deželnega zbera Budimpešta 13. maja V poslanski zbornici se razpravljajo danesimunitetne zadeve; prišlo je že do silno burnih prizorov. Petrograd 13. maja Car je odobril celo vrsto novih davkov. Posebno velik je davek na ž ve-plenke in vžigalice. Petrograd 13. maja. Ministrski svet razpravlja o uredbi katoliške cerkve na Ruskem in o pravicah, ki naj se pripoznajo Zidom Petrograd 13. maja. Socijalni demokratje so izdali oklic, v katerem skušajo meščanstvo prepričati, da si delavstvo ne more drugače pomagati kakor s silo in da je vsled tega revolucija neizogibno potrebna. Gospodarstvo, Tržno poročilo. Tendenca žitnega trga je bila v tekočem tednu vseskozi nestalna, lavirala je semtertje, vendar pa v celoti dospela na nižji nivo, nego koncem preteklega tedna. V začetku tedna zaznamovala je najvišje cene, odnebavala pa potem skokoma, pa se istim potom zopet ojačevala. Obsežno laviranje one-mogočuje trditev, katera smer bo prevladala in katera približna cena se bo stabilizirala Dasi brez pravega povoda so vendarle motivirali zadnje poviške z baje slabo uspevajočo ozimino — to vsled nezadostne moče. Ta teden pa je po večjih žitnicah dovolj deževalo, cene so vsled tega odjenjavale, nategnile pa so se vzlic temu, čim se je pojavil večji konzum — iz teh dveb premis napraviti si potem jasno sliko saj za bližnjo bodočnost je naravnost nei >goČe. Pšenica je tekom tedna a, termin znatno odnehala, odnehalo pa je tudi efektivno blago, ki pa ni dosti nad 20 vin. ceneje dobavno nego koncem prejšnjega tedna. Vidnih zalog namreč ni preobilo, zato se efektivno blago ne more priklopiti izgubam terminov. Koruza je za termin v teku tedna sicer nekoliko izgubila, točno blago pa se z malenkostnimi izjemami vzdržuje na predtedenskih cenah. Oves se istotako vzdržuje na nespremenjenih cenah, sempatje no-tirajo za kako vrsto celo boljše cene. Sladkor. Cene za surovino so pridržale popustljivi značaj, prav izza zadnjih dni se šele opaža, da .se obrača na bolje. V prihodnjih časih bomo imeli najbrže precejšnje gibljivosti. Rafinadase je priklopila v ceni surovini. Ponudbe pa niso več tako silne ter je čutiti, da blaga ne bo zadostovalo do konca kam-panije. Rafinerije že povprašujejo po sortimentih na sklep prodanega blaga. Špirit. Občutljiv pritisk, kate rega so provzročile ponudbe, traja dalje ter je provzročil nadaljno redukcijo cene. Proti najvišjim cenam, ki smo jih v kampaniji imeli, imamo danes za 12 K nižje cene. Zbog tega imajo vsi trgovci z rafinerijami vred v celi Avstriji občutne izgube. Petrolej. Poroča se, da pričakujejo v drugi polovici tega meseca redukcijo cene za 50 vin. pri 100 kg. R i ž. Mlini razpošiljajo sedaj avtentične vzorce, ki so v celem lepi, le Arracans je zaostal za lansko kako vostjo. Cene so prav trdne, ker so se mlini kartelirali, dočim surovega blaga nedostaje. Laški Glage-riži so Še poceni. Kava notira nespremenjeno, kakor v preteklem tednu. Poslano/' Odgovor jeseniškemu župniku g. Janezu Zabukovcu na njegovo pismeno interpelacijo v seji krajnega šolskega sveta z dne 9. maja t. I. Fotograf g. F. Pavlin je izpostavil nad delavnico urarja G. AmbrožiČa sliko, na katen se nahaja med priznano „brezversko" družbo tudi moja malenkost, kakor ste se izraziti blagovolili. Po vašem mnenju dajem s tem jeseniški mladini javno pohujšanje in še zlasti s tem, ker drži na sliki g. iur. Cbam v roki „Slov. Narod". Vem, da ste hoteli s to vašo infamno lemena-tarsko denuncijacijo šikanirati mene in g. nadpoštarja A. Schreva in ker se imenovani gospod ne čuti kompeten-tnega odločevati v tej zadevi, vam odgovarjam sledeče: 1. Slika je bila izpostavljena brez moje vednosti in sem o njej zvedel šele od vas, ki vse najprvi ovohate. 2. Zaukazal pa [sem sedaj g. Pav linu izrecno, naj bo slika izpostavljena, da si ne boste morda domišljevali, da se kdo vaše neznatne osebe boji. Čuditi se moram le, da se sploh predrz-nete brigati se za take popolnoma privatne zadeve, ko imate dovolj smeti pred lastnim pragom, kjer vaš najbližji krvni sorodnik s svojim pohujšljivim življenjem propagira razširjanje alkoholizma, ki je pri nas že itak dovolj razširjen. 3. Kadar zvem, da vas je kaka c. kr. oblast imenovala za cenzorja javne morale na Jesenicah, takrat se bom tudi vdal vaši iokvizitorski zahtevi. Dotlej pa se lahko brigate za življenje svoje kuharice in svojih kaplanov. Jesenice, 12. maja 1905. S primernim spoštovanjem _Fran Fabinc. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno lo toliko, kolikor določa zakon. Izjava.' Podpisani izjavljam, da nisem identičen z istim Jelovškom, o katerem se zadnji Čas dosti po časopisih piše. Vrhnika, dne 11. maja 1907). Karel Jeiovšek. l.">03 posestnik in tovarnar za opeko. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko kolikor določa zakon. Poslano.*) Podpisanima se predbaciva, da sta v zvezi z dopisi, zadevajočimi poročila o štirirazrednici, da sta ali iste pisala, ali pa za iste podatke dala. Ker imenovana ša dosedaj o tej zadevi nista nič pisala ali tretjim osebam kake podatke dajala, prosita, da jih dotični Krogi proti izogibu tožbe dalje ne nadlegujejo, kajti gradiva o tej stvari imajo izvenmozirski krogi dovolj za razna poročila. 1575 Mozirje, dne 7. maja 1905. Rudolf Pevec, Ivan Lipold, t. č. predsednik Čitalnice. gostilničar. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakoo. Narodovo zdravilo. ia. v vafeh lekarnah. Edini od profesorjev in zdravnikov preizkušeni in priporočeni zobni 1 e k brez kisline je c. in kr. dvorn. zobozdravnika drja J. G. Poppa na Dunaju, XllI/6, pristni Artatherm A Pristen le v gorenji steklenici z modro franc. etiketo v zlatem tisku in mojo firmo po K 2 80, 2 K in 1 K. „Vašo Anatherinovo ustno in zobno vodo rabim že več let in se bojim, da me začno takoj boleti zobje, ah pa da jih celo izgubim, če je ne rabim. VaSa ustna voda mi ohrani zobe sveže in zdrave.- A. Spi t a le k y, veleposestnik. Anatherinov zobni creme v lonC-kih brez tako škodljivega .mila" je zelo prijeten, osnaži zobe popolnoma, da postanejo bleščeči, beli in zdravi Cena 60 h. Dobiva se povsod, kakor tudi v glavm zalogi pri gosp. lekarnarju J. Mayerju v Ljubljani. 4 c546—3 Protin revmatske bolečine ? 784-6 mazilo Zoltan! Tako priznano dobro sredstvo za vdrgnenje se dobiva po vseh večjih lekarnah steklenica po 2 K. — Po pošti razpošilja lekarna Zoltan v Buda-Pešti, V., Szabadsag-ter. Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Camis l Mi Trst-Barkovlje. Vi steklenica X S'—, Vi sta klenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 44 Darila. Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluj« dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno sapo tz uM. 1 etehienlea z navodom i 14. Blagorodnemu gospodu JI. Levstiku, lekarnarju v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato 70 vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melua. ustne in zobne vo e. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905. Dež. lekarna MU. Leusteka v Ljubljani, Resljeva casta it. 1 c l le« novozgrajenega Pran Jožeiovega iubiL mosta. 22-19 Zahvala. 6lav. posojilnka in hranilnica za Stari Trg-Lož in sosedstvo je tudi letos dovolila pri svo;em občnem zboru dne 30. maja 1905 za šolsko knjižnico v Starem Trgu pri Ložu svoto 50 kron. Za ta blagi dar se podpisano šolsko vodstvo v imenu krajne učiteljske konferencije, kakor tudi čtiva-željne šolske mladine kar najvljudneje zahvali. -- Bog povrni! Vodstvo 4razredne ljudske iole v Starom Trgu pri Ložu. Jakob Zebre, šol. vodja in naduč. Upravmfitvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp Fr. Maflelj. Olomnc 20 K, mesto venca na krsto g. Zvonomira Zora. Za Prešernov spomenik: Gosp I. San- truček, obrtni nadzornik v Ljubljani K 1 20. — Pravdni spisi C II 315/5 K 50 z geslo m »Sledu ni več zdaj vnanjega viharja". -Skupaj K 51 20. — Živeli! Umrli so v Ljubljani: Dne 11. maja: Rihard Ruttner, hlapec 21 let. Poljanski nasip Št. 56, Meningit:« — Raiko Ješenag, umirovljeni vladni < . cijal, 67 let, Japljeve ulice št. 2, Carcinoma borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradu. fcurz.i dan. torrca 12. uiaU i905. *.■ i * :,«■!!■. papirji. ji Osaar l Bltfa majeva renta..... 100*50 100 70 •rebrna renta.....100*SM 100-55 tvitr. kronska renta . ij 9790J 98*lo a zlata „ . . 11'.'r ogrska kronska „ . . . j 98 10 9&- >j „ zlata „ . . . : 118*15 11* posojilo dežela Kranjska . ' 99*', > 4V0 posojilo mesta Spllet . 100*1 •Vi0/, bos.-her«. Sel. pos. 1902 4°' ceSka dež. banka k. o. 4°/o 1 /u 4% ž. o. 100*- 101*501 10 ioois| 10 10016 10115 IVi°/o Est. pisma gai. d. bip. b. t'/V/'c P0***- fc°m* ** ■■ 10% pr.......ji 10780 4 109 — 143 75 Ž7-10 485* -78-— ?8 - 57 25 37-35 IV— 74*— •40 — 91 50 867 M 1647-— 665*50 776-50 661 — 532-50 2668 — 10« v 101-50 lorij loi ii 101-101*7» 10o- 825 <)h 101 95 |fft*4l «»5-50 173 -315 -315 -S84 2i 114-KO 144*7] *9i(i 490 - SB-M 51 7 - M 69-25 69' 83 70 *50 — č68 "v 1656 666 777 247 668 - 533 ' 267B - 657- 276 6-J + I> t) in 1(9* Južne železnica .... Državne železniea . . . Lvstr.-ogrske bančna delniaa A.Tstr. kreditna banke . . Ogrske „ . . 2ivnostenske 0 . . Premogokop v tfosta (Brda) Ai-jinake znontan .... PraSke 2eL tndr. dr. . . . Rtma-Muranvl 556 — Trbovllake prem. družbe . . j 270- — a.vstr. orožne tovr. družba . . ' 620*— Češko sladkurae dražb* . . :69*— Tatirti C. kr. eekin . ... j 11*31 tO franki........ 19*08 ,f•■: 20 marke........ 93*47 13*54 Sovereign« ..... *3*98 94*06 Marka......... j 117*40 11"»;. Laški banko ve:...... 95 45 Sf Eublji......... 9B3 25 254 J Dolarji..... | 4*84 Žitne Cd*i6 v Budimpešti Dne 13. maja 1906. Ter ml si. Pšenica aa maj , . . . „ 100 kg K Pšenica „ oktober . . RS „ oktober . . Koruza „ maj . . . ■ B julij . . . Oves „ maj . . . „ „ oktober . . Nespremenjeno. 100 100 10C 100 100 100 , 16-4, . 19« > »4 M * 1134 Meteoroiogično poročii Vlilnra uad morjem £06*8 đređojl sr&cm tlrtk ftt'C čas opazovanja Stanje barometra v mm *•- Vetrovi m 12 9. zv. 736 8 117 al. j vzhod oblači 13 733 4 115 si. svzh oblači 2 pop 732 1 14 2 brezvetr. obl?. Srodnia rsišnja temperatura: 119 aormale: 13 7". — Padavina 0 2 mm t i Vltirljt« OJ etri ei nazuanj;i \ svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužrfo vest, da je njen sreuo ljubljeni sin, gospod Karel Ojstriš danes v soboto ob polu 7. uri zjutr.ij pa dolgi in mučni bolezni, previden -s sv zakramenti ia umirajočo v 23. letu starosi mirno zaspal v Uospodu. Pogreb bo v nedelo dne 14. maja t. 1. ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poganska cesta 38 na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru. Dragega rajnika priporočamo v bla# spomin in molitev. V Ljubljani, dne 13. maja 1905. 1673 Žalujoči ostali. 5826 i Zelocdne bolezni, slabosti, vzdigovanje, pomanjkanje eka, zagatenje, gorecica, krč in nervoznost provzrocajo, ' če jih zanemarjamo, velike neprilike. Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v takih slučajih i Fellerje e kroglice iz rabarbare z znamko „kroglice Elsa", 1 zavitek (6 škatljic) 4 K ali pa Fellerjev rastlinsko esenmi fluid E. V. Fellerja v Stubici, Hrvaško, Eizin trg, 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 5 K. z znamko 389K> Priporoča se, paziti'na to znamenje, nž^ano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo i>onaredbe Mattoni-eve Giesshiibler slatine. ■i uljani so dobiva pri Mihaelu Kastner-ju jc Petru Lasntk-u in v vseh lekarnah, vetjih š» -eceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah. lita blB Ml Izvir moči za vse, ki se Čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energ.čne, je Sanatogen JSt ki ga jć sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela. rk. si«*lienhlrt^ n pri Dunaju. 1464 1 mizarski mojster \ Ljubljana, Cerkvene ulice 21. I Delo hitro in solidno. Piva hrvatska t&¥ag*na žaiuzij, rolet, lesenih in železnih zatvor-nio za okna in prodajalnice. G. SZHB3 Zagreb, liica 40 priporoča 505— 8 s veje priznano solidne, točne in cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Pozor! £2L Pozor! vrtu 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. VnI 4 pari samo 5 14. Za naročitev zadostuje dolgost. 1557 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Nengajajoče rad zamenjam. 5rTV- .>v _ Ustanovljeno jeta 1842. V* CRKOSLIK/1RJ/1, SLIKARJA cJ *s narisov in qrbo\/ ^ uusi že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in sfužer G. PLUX i iizl 1 )o*«»ni cesti se bo vršil v nedeljo, dne 14. iliaja Ceno in pod jako ugodnimi pogoji se proda ii vojaški koncert godbe c. in k-, pešpolka štev. 27, Leopold II , kralj Belgijcev. Začetek ločno ob polu 4. uri popoldne, Vstopnina prosta. Za pristno pijačo, okusno prirejena gorka in mrzla jedila ter točno in hitro postrežbo je najbolje preskrbljeno. Za mnogoštevilni ob'sfc se najvljudneje priporoča 1547 Fran Remic, restavrater. NB: V slučaju slabega vremena se preloži koncert na drugo nedeljo. •o Femolendta NiGRIN ^ je zlasti priporočljiv za chevreaux, box-~ calf in lakaBto usnje, daje usnju najlepši ^ blesk in je ohranja stanovitno. — Pa-zlte vin zfforajHno varstieno znamko. I>oI»Itr Ne povNocl. HRIST0FL Gosposke ulice št 6 lbso | - razpolaga s 30—JiO mesti za navadil« in holjče jsv-i vatne kuhartee (tudi k 1 ali 2 osebam , za >obl>arice, pestunje, de* kleta za \*al4o opravilo, za kuli i ii J nIv n in poMebnu dekleta, re-intavrueljiike kulinrlee za v kopališča. letovISča in oskrbovališča; prlporoea pa kar najboljše spretne, popolnoma samostojne, brhke, mlajše in staroiše natakarice, tndi s kavcijo, z zelo dobrimi izpričevali in slovesom. LlCJSLIfllNR Mik,°2'«eva cesta št. 6. J* uuounnn, Igrižke u(2ce |t 6 _ ^ __s2 slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalit") telo po kratki rabi moje odlikovane redilne moke Kathe (zdravniško priporočeno). Damam bujen sta«. Strogo poSteno. Karton stane fl 1 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpošiljalnica gospa Kathe Menzel n-ig Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I. nadstr. 64. Svoj i i* ^i'ojiiii! Opozarjamo vsakega varCnega rodoljaba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA' pod p krovitoljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, Živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. 15BJ 1 Vsa pojasnila daje : Podružnica „CR0ATIE" v Trstu. Zastopniki se ifidejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. na Spodnjem Štajerskem v kopališkem in božjepotnem kraju, bliza cerkve in 10 minut oddaljena od kolodvora, z dobro idoČo renomirano staro trgovino z mešanim blagom. Hiša ffla tudi vrt in vodnjak in ker leži ob glavni cesti, je tudi pripravna za pekarno, mesnico ali gostilno. 1665—1 Ponudbe pod „Zadovoljnost" na Qpiavništvo „Slov. Naroda".]^, ■ n Jedilne in uamizne *redje l*riznnnn n«/r>0ljše posrebreno. NAJLEPŠE OBLIKE Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE. KAVNI In ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 8311-21 Edino nadomestila za prm irebrt. Specialni predmeti ea kotele, restavracij« in kavarne ter za pen-sione, neftaSe itd. C. in kr. dvorni dobavitelji GHRISTOFLE&Cie. DUNAJ I. OPERNRINO 6 (ILEINftlOmSHOF). DnttrevftHl < cnoTnlk ui|«^. Pi ml mislili nstipnikl-pnhjilcl. 8» Janatra priitaoati batu. t »i iadalki po Ug m tT«raiiko n»mke m pela« im* CHRISTOFLL h JrsaikoveiB vrhu" Žalne tlobnl v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 20 salon modnih klobukov Benedikt, Ljubljana. Vsak dan sveži sladoled se dobiva 1030—7 v kavarni in slaščičarni Jakob Zalaznik Stari trg štev. 21. bode v nedeljo, dne 14. maja 1905 i n popolne Društvene godbe. Za prostor obiskovalcem in za točno postrežbo je preskrbljeno. Začetek ob \ ,4, popoldne. Vstop prost. Za obden obisk se prijazno priporoča z vsem spoštovanjem 1642—2 Alojzij Rus, gostilničar. V:rst. icimta: Sidro. Liniment. Caps ci comp. nadomestilo za 3048—34 Pain-Expeller friznano izborno, bolečine tola-eče mazilo; po 90 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v Skatljicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Kletiterjevat lrltarnapri Zlatem levu v Pragi, I., KUi oi u * o. b. Raspoiiljfcnje r*Ak. din. Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov In navadne do najfinejše žime. H. Pakič v Ljubljani. Maznanlm naročnlkoos st pošilja i povzetjem. tTTA oTa, gTft.fi.Tft fiTftjeTftjBTft a4Q.tfXa.gAft Pozor prijatelj z mesta in z dežele! Ne zamudi, da stopiš mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno C. Auerjevih dedičev v WoIfovih uiio*tli. Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne in iudi mnogovrstna pristna prirodna vina in okusna jedile. Za točno postrežbo in solidne tene skrbi —_ A J, Spunt 810—17 gostilničar. tif nt rn trIk :i: nt r*i Ivan Jax ln sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo vnih U% glasbenih avtomatov in pisalnih B strojev. I Veliko zalogo rokavic gospode kravat za gospode toaletnega blag dalje šSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Porsche Ljubljana 20 Pred škofijo št. 21. 1 r O M II a K i* A mi J> <3 >« H 3 H •H 13 d Ji o •H Sprejema aavarovanja čl redkega Siv-i,c.,:u po uajra2ttovr8tnejeih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji ko uobena tir aga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanja na doživetje tu ara rt ■ imaiijftojo&mi ae »nlaftu. Vaak cian ima po preteku potih 4i zavaruje poulr.pja m premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode oenjuje takoj iu najku'antoeie rj^iva naihoJjft! gloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokuristno namena. i od tiskarja, Ce se kupite rn .j aparat za tiskanje s ti parni. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitmee, adresne karte, aviee, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi "tki tiskarski stroji m stane z vso opremo: - • 65 črkami fl. —*70 0O „ —85 127 u „ I-20 I40 n h l'60 211 .. „ 2"— 253 črk n 2-40 354 n n 3- 468 j j u 3-60 640 N H 5-- 809 m 6-~ J. LEVVINSON. tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. Dunaj I., Adlergasse 7 (teletom 12.179) Zastopniki ne tarejo, IVeuKuJoee ^ - »/.«»»«■ nazaj. cenovnik o vsako vrst. nih stampilijah. Najnovejši stroji aa numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbocenim tiskom. Prese za vzbočeni tisek Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za penio, solidon izvrSeni OIIESA na Ruskem, Puskinskaja 16. tenoinlbl zastonj. 246—17 in jj <3®o «cx$o- -caq$o. -a^ 1 Kol gospodinja želi vstopiti starejša ženska, vajena vseh domačih poslov in ki je dobra kuharica in Šivilja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". . 15^4—2 Specialiteta! Zajamčeno pristen vinski kis šz grških vin v steklenic ,b priporoča 1519 2 F*.rastja Kham trgovina špecertje. delikates in vinarna v Ljubljani, MiklošičevaeesU. Specialiteta! Cunard-Line. Prva direktna parobrodna vo?nja Trst - New-York in nazaj. Vozna cena v III razredu Ljubljana New-York K 186- s rrosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg prtljage že od Ljubljane. Najpri-pravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Poiasnila in vozne listke pri F. Nowy, agent v LJubljani, Marijin trgat. 1. 3633 22 ^srigkp svetovna razstava 1900 Ljudevit Borovnik puškar v BorovIJBh (Ferlaeh) nu Horoikeni p" ji oca v Lzadovanje vsakovrstnih pus 'a lovce in strelce po nainovejeih bie - po d popcrniui jamstvom Tudi predeluj«? stare «amck-esnice. vsprvjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrguje. Vse puBke so na c. kr. preskuee-vahpra lo od mene preekušene. — llustro-1 vanl ceniki zastonj. 19 Vino ž izvrstn-, Ia, belo ali rdeče, lastnega pridelka, se dobiva liter po 21 kr. franko postaja Videm Krško pri Gustav Schalku v Sevnici. £4lr BENTIFBlM ^DOCIEUR HEBBB PARIŠ ^ Dobiva ae povaoo. 1445-3 V Št. Vidu pri Zatičini se proda ali da pod ugodnimi pogoji za več let v najem i5^i 2 eiittofli Uša ki ima v pritličju dobro vpeljano peka-rijo, prodajalno in klet, v I. uadslr. pa dvoje stanovanj. Pri hiši je tudi vrt poleg tekoče vode. Hiša bi dobro služila ka kemu peku, primerna je pa tudi za kakega upokojenega uradnika ali duhovnika. Kupec ne potrebuje mnogo gotovine. Več pove g. Fran Zoreč, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 21. p liiss-Staufer-jev kleji neprekosljlv za lepljenje strtih predmetov. Naprodaj ima Fran KoUlmann vi IJ u hI Jan I. 696H Dva slikarska in pleskarska153 pomočnika sprejme takoj v stalno delo IVAN INOGENTE dekoracijski slikar v Postojni. Prodasta se v Spodisji Si>ki tik cerkve Sv. Jerneja štev. 2 in glavni cesti dve hiši z več stanovanji in dvema prodajalni cama. Pogoji so jako ugodni in bi bil< takoj plačati samo 10.000 gld., dru. pa bi lahko ostalo na hiši. Več se izve pri lastniku Jožefu Seid v Spodnji Šiški ali pa v _• . stilni flpri Fjgovcu" v Ljubljani vsak dan ob 9. uri dopoldne. 1434-e Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače ž>vali k 80 vin , in 12t! vir.arjev se dobiva samo v Uezelnl leZtarnl ,,pri CTarfJI po-magaj** 31* fjeuate-ka In v le Boarnl Vnalfl pl. Trnko«»/.-ja v I^J ubijani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen Po prvem nastavljenju sam našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam lo sredstvo. Schweinfurt, dre 11 tebr. 1H99. 854—IS JLim Mal***e?»» mlekarija. rjatu!- — „1, nu, kaj ce 8piet?" — „E, vajš kaj samu najkaj te buoui uprašeu S neruocu kaj ruobe od A Merbarja iz Trsta, poštni pre predali 66?u — „Aaa tok neruočl sem, kofe, rajŠ in lmone pa pomaranče, kofe je bla tok duobr, de je moja žena štir' šale po večerji snajdla Zdaj ga buom tiid' jest prporuoču i boum ne Diinaj maroni piaku.~ „1 nu al sJ vidu de sem t' duobr avajtB dan, kukr mnj rank uoČa (Bug jim daj« duobru) snj cajt Žužemberčanom ir]J Višnjogorčanom. Zdej muorm ir. naj cajt.u — .Pa spet an driikrat. H pram 1-H6 -• D= IVAN ORAZEN daje ca znanje, da je ne Turjaškem trgu št« 4 v I« nadstr. ortBgeiiDno -xdraviM zavod v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, skrivljeney plos! e in čokaste noge, neenaka ledja itd Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranijo taka 334_i5 pohabljeni a. (Proste v*je in vaje na aparatih.) -^>JE" lvi:©,sa.ž& za odrasle. Vse ti $~ bo izvrdavalo pod osebnim nadzostvom dr O razna, ki daje pojasnila ob svojih ordinac;jskih urah od 9 10 dopoldne in od 2—3 popoldne gfl^ v Vvolfovih ulicah št 12, L nadstr. Mednarodna panorau ; Ljubljana, Pogačarjev trg ; Prvi in največji izposojevalni zavx za slike na svetu Ideal vseh nazornih sredstev. V soboto, dne 13. maja 1905 zadnji dan razstave: Udobno potovanje i po prekrasnem Savojskem Novo! Noio! Razstavljeno od nedelje, 14. maj do vštete sobote, 20. maja 1905 Velezanimivo potovanje po Vzhodni Aziji med = = raskc-Japonsko vojno Od Bajkalskega jezera skoz Man džunjo. Kino, Korejo v Jaoan. 2 zanimivirrivimi prizeri iz prometa V Njučvangu Harbinu, Tientsinu, Pe kinu, Čemufpu, Tokiju itd. VN»k dan — tutll ob nedeljah H prn7.nll4.llt — odprto od t*, do l« ure dopoldne %ti opolduae. Za šole in društva znižana vstopnina. Z odličnim epoStovaniom 14'* Dobra kuharica je izšla ; je izšla v založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. 0>ega »;a rstraieh vet i3r(i re eptev 73. pripravljanje ^ajikutsncjSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in i o trdno in elegantno v platno vezane. Hvali jo vao: kuharica a svojega stri.kovnjafikega fctalifiča. 1 j teran: a kritika zaradi lepega lahko umevnega jezika fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konCno varčna ogpodinja zaradi njeno cene, ker ni ntC dražja, nego znane nemftke kuharske kniige. 80—19/ M4 2X QX Proda se 150 centov lepega sena cent po 3 krone. 1630-2 Ponndbe naj se naslovijo na gosp. Jožefa Šircelj, trgovca v Mokronogu. proda se takoj dobro idoča ca co pekarna. Blagohotne ponudbe na upravništvo Slov. Naroda" pod „^ekarna". Cena stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25°/8 pod tarifo. Od 1 junija interurbana telefonska zveza. Krapinske m Toplice Hrvatskem Sezona od 1. maja do konca oktobra. Leta 1904 je bilo 5120 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel Gr-belno- Rogatec, pa dve uri vožme Od 1. maja vsak dan omnibus k vsak. mu viaku proge Zabok-Krapinske toplice k p' staji Rogatec k popoldanskemu vlaku.'— 30 do 35n R i37v° do 435" C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členskl revml In njih posledičnim boleznim, pri Ishiji, nevral-gi]], kožnih boleznih in ranah , kronični 3rightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnlce (sjdariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ce drage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nls-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasu da pošilja 1340—5 kopališko ravnateljstvo. Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorgni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-♦rpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedflna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani namki. 1255—2 Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph" S. Ooldscli naicl t «V Kaiu els IS, O-oreiaa"« Avotrl'slca. zni po ceni in so moji visokoramni Singerjevi šival, stroji in vozna kolesa: Sin- s ger. se goni ca noge, s pokrovcem 51 K, Ringschiff 79 K, Cen-tral-Bobbin (19 K, 5 let reelne garancije, 15 K naprej, drugo po poveljo. Vozna kolesa, model 19 5 rove zvončasre lege, lahek tek, z spravo 120 K. Cevi 4 in 5 K, plašči 7, P. 9 K. sesalka 80 h, eeaalka na noge K, oljnata evetiljka K 190, 890, acetyle-jva svetilka K 3 20, K 370, 4'50, veriga 2-80 do 3 20, pedal K 360 in K 4—, pri-rava za ponikJjanje K 170. emajlni lak i h, sedlo K 3-60, 4—. Za kompletno najhranje vseh svetlih delov kolesa kakor jaiacce, prečk in za izbrušenje konusa, da e kcio kakor novo K 24 — Naprava za rosta tek z zanožno zavoro, model 1905 28. VB različnih rabljenih koles najnovej-modelov K 45, 65, 75, 80, kompletni, pošilja se le proti povzetju. Plačna na uroke izključena. Cenovnik o voznih kole-h in šivalnih strojih zastonj. Velik bo-ilustrovan cenovnik o vseh mogočih ::iklinah za kolesa se pošlje proti vpo-šiijatvi 60 h franko. -04 i—2 'UNAd, Lichtenstelnstr. 23. Ustan. 1874. ti opustitve opno se proda 172-22 vse blago 1W po znatno nižani ceni v modni trgovini udolf Jesenko Stari trg št. 13 SRK? preselitve. P. n. slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej lekarna „Pri zlatem jelenu" ir moji novi hiši 1514 3 i Marijinem trp pd frančiHo cerkvijo. Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, ter prosim, da mi jo tudi nadalje ohraniti blagovoli. Ljubljana, 8. maja 1905. lekarnar. um Nujno svarilo. Častito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi meni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni KUNEROL je dokazano prva In najboljša rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna mast priznana od avtoritet. 25^8—33 Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. Zahtevajte ,,Kunerolu v vsaki boljši prodajalni« jestvin. V kraje, kjer ae „Kunerol" te ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za škatljo, Iranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po Vi *li 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej. Za grosisie prednostne cene! Brošure in zdravniška izpričevala zastonj. Prva ID najstarejša tovarna za rastlinsko mast v monarh tj I Emanuel Khuner & sin Ounai XIV 2. Etablirana 1880. „Pri Bučarju!" Premenitev trgovskih prostorov Zaradi demoliranja svoje hiše na Marijinem trgu št. 6 otvorim prodajalniške prostore začasno y WolfoYih ulicah štev. 8 na dvorišču na levo = hrino va li i *s n). — Ivan Ev. VVutscherja nasl. VIKTOR SCHIFFER. Popolnoma opravljeni prostori za manufakturno trgovino v hiši št. 26 na Mestnem trgu v LJubljani se dajo v najem. Ravnotam so tudi ceno naprodaj štelaže, pndelni itd. Več v zavarovalnični pisarni v I. nadstropju iste hiše. 1436—3 stoji tfpfovpnn! stoj! 500 komadov za samo g 1 d. 1*80. Prekr pozlač 36urna preciz. ura na sidro z venž.. gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod sviln mošta kravata, 3 fini Žepni robci, moški prstan z imit. drag. k-menom, jantarjev > stni* za smodke. eleg damska broša 'novost), prekr. žepno toal. ogled, usnj. denanvca, žepni nožek s pr-pr, par manš. gumbom, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s paf.. zap no, mičen album s ob' najl. slikami sveta, 5 šaljivih predm. v veselje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 2u koresp. predm m še 400 ra/Jičr.ih predmetov pri hiši neutrpljivih Vse skupai z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 1 H >. Razpošilja po po-povzetju ali denar naprej 1555 W1d di sch, izvoz ur P-Fach 16, KRAKOV st. Z 75. NB. Za neugajajoče se denar vrne. „Kathe" voda za prsi. Najlepši kras za Ženske so lepe prsi. Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino pp svojem presenetljivem učinku. »Kathe* voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane A gld.v poskusna steklenica pa 2 gl. BO kr. z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetjem 63—19 Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi: gospa KATHE M EN ZEL Dunaj, 18. okr.t Scholg. št. 3., I. vr. 39. gar Od leta, 186a se ^ Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični idravniki, ikoro t vseh evropskih državah s odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem »lasti proti kroničnim liiajem in paraš, izpuščajem, dalja proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenja nog, luskinam na glavi in t bradi. HeryerJ*^o kotranovo milo ima t ■ebi 40 odstotkov lesnega katrana in se razlikuje bistveno od vaeh drugih kontranovih mil, ki se nahajajo ▼ trgovini Pri potoniti boleznih rabite ako uspešno Bergerjevo kotranovo zvepleno milo. Kot biatje kotranovo milo aa odpravljanj« vsa nesnage s polti, proti spuščaj em na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot uenadkriljivo kosmetično znalo ca umivanj* in kopanje ma vsakdanjo rabo sluzi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. v katerem je 35 odet. glicerina in ki je parfum o vano Kot odlično sredstvo za glavo ae rabi dalje z izvrstnim uspehom Bergerjevo bcraksovo milo in sicer proti obrćem, ogoi-enju. p«*K»m uio* »olj «-n» iu drugim neprilikant koš«. Cena kom&dn vsaka vrste % navodilom o uporabi 70 v. Zahtevajte po lekarnah in aadevnih tr* govinah iaključno ftrrj/rr/mi kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno znamko in na polegstoječi flrmin podpis O. Mrli Jt Co, na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1863 in ■ alMto .Kiiiilii ntk Rvelovul rmiinti ▼ I' triy u l»0O. Vsa druga medio, in higien. mila znamke Berjrer io našteta v navodilu, ki ae pridane vsakemu mila. Naprodaj v vseh lekarnah in aadavnih trgovinah. Na debelo : G. Hell A Comp., Dunaj, I., Blberstrasss 8. V I Juti IJaiit sej dobiva v lekarnah: Vliluii I eiiNlek. HI. TlurdelHililU-Majr, <-. Plrroll, I . pl. Irnkof 2. j in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem. 861 — 9 voda najboljše zdravilo proti goši, oteklemu vratu, bolečim očem, težki sapi, pokvarje nemu želodcu, otekle mu trebuhu itd. Dobiva se pri lastniku Štefanu Bergant posestnik na Črnučah pri Ljubljani Ljubljana, ouujski usta ia. ^306 OF7 FJ Soitioitosc Naj odličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. 709-7 Dobiva se v lekarnah in drogerijah Gostilničarji, trgovci! Ponudim vam svoje lastne, odlikovane izdelke, kakor: Kranjske klobase, majhne, 12 kosor .... gld. h— Gnjati s kožo. a la praške.....I klg. „ -80 Salame (brunšviške)....... •« » '70 „ (krakovske)....... » » I"— Vse to razpošiljam od 5 klg. naprej po povzetju. — Salame (brunšviške) dajem od 50 klg. naprej klg. po 60 kr. Se priporočam 1558 -2 mesar in prekajevalec v Spod. Šiški št. 150. 3 ||{Xa AvniA9fl nahajajoča se v jako dobrem stanu, l ve a 11159 V VI IIIUZU9 liko kletjo, z lepim sadunosnikom, njivo, vrtom, vse arondiranoj ako pripravljeuo za vrtnarstvo, meri skupaj 1 pl 682 □ K; MtMUMM^fl obstoječ iz 8 pl 934 □ K skoraj vse ua novo nasaje-h) VIIiOgrall| ulh goric, 10 pl 1159 □ K šume, 4 pl 1349 □ K njiv 5 pl 1153 □ K travnikov iu 2 pl 916 □ K sadunosnika in pašnika, vse arondirano, tik Jeruzalema v najboljšem kraju ormoško ljutomerskih goru t«2f»9 %• IVftlial fl%t 4*1 ti oddaljena deset minut od župne C) 11153 V JflincIlUVCIIlj cerkve pri Svetinjah, sposobna za kakega umirovljenega č. g. duhovnika, s popolno gostilniško koncesijo in veliko kletjo: k hiši spada 3 pl 971 □ K zemljišča, med temi 1 pl 103 □ K obnovljenih goric, drugo so njive, travniki in sadunosnik. Plačilni pogoji so pri vseh treh zemljiščih prav lahki, ker je treba le četrtino kupnine v gotovini položiti, ostanek pa po dogovoru. Podrobna pojasnila daje biležniška pisarna v Ormožu. 1568-1 ± 4 4* A A ^ k£ć ž& lno 4. ± x 4» * * -K Preselitev gostilne. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da s .m iz Miklošičeve ceste št. 36 na Sv. Jakoba trg št. 8, kjer sem bila že prej. Zahvaljujem se prav iskreno vsem svojim dosedanjim gostom za obisk in se priporočam tudi na novem kraju prijazne naklonjenosti ter vabim k mnogobrojnemu obisku 1574—1 z vsem spoštovanjem Nežika Kralj, gostilni carica. Znižane cene! ca aloga čevlje najnovejših oblik po znižanih cenah v prvem in največjem zavodu za čevlje na Kranjske?" J ran Szantner, Ljubljana, Šelenbnrgove ulice št. 4. "Lawn -tennis in 1256-5 turistovski čevlji v bogati Izbiri. Gamaše vseh vrst. Racijonalni čevlji za otroke po najnžjih cenah. 0) cl N< O TJ O < O)" "D O TJ O < N (D Znižane cene! Zavarovanje zoper škodo po toči sprejema po najnižjih cenah glavni zastop ogrsko-francoske zavarovalnice jFranco-Hongroise' 15(56 (obstoječa >>o 25 let.) v Ljubljani, Mestni trg štev. 25. Škode se kulantno likvidujejo in točno plačujejo. Od leta 1880 do konca 1904 je zavarovalnica izplačala odškodnine svojim zavarovancem nad 160,000.000 kron. Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovalci, AVGUST REPIC i sodar ao % Ljubljana, Kolezijsko ulica 16 t (tt Trnov« aaa.) J izdeluje, prodaja in popravlja 9 vsakovrstne JUST esoti«3 Ttoj i p« MMjnliJIh MBS.. I i J'rodaja stare^vinske sode^ t * KAREL JANUŠ 1 juvelir in zlatar I v Ljubljani, v Židovskih ulicah št. 3 priporoča svojo veliko zalogo v (| briljantov in diamantov, |) 1 zlatnine, srebrnine, zlatih g in srebrnih ur ter verižic v*) f) itd. itd. Zadruga <*rojačev, klobučarjev rokavičarjev in krznarjev v Ljubljani. • % »ti I« o « i Miki popravila in nova dela izvršuje točno in ceno w lastni delalnlcl @ v Rožnih ulicah št. 21. I 9 J. S. Benedikt v Ljubljani, Prešernove ulice v poslopju ~„ Mest ne hranilnice". Največja zaioga klobukov najnovejše fapone. IW1 5K Jft*^» «T» Rfc «^ • Prodaja na drobno In debelo. Ceniki hre>S|»lac*no. «^^5Z5 ■j. s 7PZ aa i« PekaHja i slaščičarna i g kavarna J. ZALAZNIK Stari trg št. 21. = JiUjalke: = Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26 aa Hi s« ž« H« m I« Avg. Agnola Ljubljana, Dunajska cesta 13 Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda po najnižjih cenah. i? m iiiii Mi tU Na poziv mest. magistrata in po sklepu občnega zbora poživlja načelništvo zadruge vse one krojače in šiviljej ki izvršujejo samostojno krojaški obrt brez obrtne pravice, v njih lastnem interesu, da naj se nemudoma zglase pri zadrugi oziroma pri mestnem magistratu, da dobijo obrtno pravico, sicer je zadruga primorana vse one naznaniti obrtni oblasti in se bode proti njim postopalo kazensko. 1551 _Zadruga krojače v Itd, v Ljubljani. Podpisani vljudno javlja slavnemu občinstvu, da otvori v soboto« dne 13. maja na Tržaški cesti nasproti tobačni tovarni & W a> 9 mesnico in se priporoča vsem p. n dosedanjim odjemalcem kakor tudi ostalemu občinstvu za obilen obisk, obetajoč točno in dobro postrežbo Z odličnim spoštovanjem ^ 1532 3 Jožef Podkov, mesar. >c Traberjev anatomični muzej Latermanov drevored. Od danes naprej znižana vstopnina TJA \m m = in sicer za osebo samo Up s l 1562 Primerna birmska darila Najlepše in najfineje izdelane obleke za dečke in deklice po čudovito nizkih cenah v ..Angleškem skladišču oblek" kjer je tudi najvačja izbira najfinejše moške in damske konfekcije. O. BERNATOVIG v Ljubljani, Mestni trg št. 5. 1567—1 Ces. Ki. avstr K 6 državno železrice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Belj^fc. Izvcd iz voznega reci a. Veljaven od dne i. maja 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jo*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 18, url 24 m po^,c. ▼lak v Trbiž. Beljak, Celovec, Fraozensfeste, Inomost, Mo^akovo Ljnbno. t'et Selztnal v Solnograd, tet. Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstettsn. — Ob « ar. tjatraj osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec. Franzi'n-ifest* Ljubno, Dauaj, frr :■ v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reifling v Steyi, Line. Bodefeviot, Plzen, Marijine -art rit , Francove vare, Prago, Lipsko. Cez Ainstetten na Dunaj. — Ob 11. iri 44 m dopoldne oisobin vlak V Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthul, Solnograd, Inomost, Dfgtuc, Žeu* I Panz Dunaj. — Ob 3. uri 6S oa popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen-' Ljnbno, cez Klen Reifling v Steyr, Line, Budej^vice, Pizen, Manjine vare, Heb, Franccv^ v . -Karlove vare. Prago direktni voz I. in U. razr.^, Lipsko, na Dona; čez Amstetven. 10. ari ponoći osobni vlak v Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Inomoat, Ifoaalu vo < voz 1. in 11 razreda). — PROGA V* NOVO MESTO IN KOČEVJE Ottbai vlak. 7. tu* 17 m zjutraj » Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri f> m pop. iti — Ob 7. un 8 m zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri %J> m zjutraj osobni vlak z Dun\ja *ez A n, Mol Inomost, direkt. voz 1, II. raz). SolnopTad Franzeusfeste Line, Stevr, Ljabno, Celovec, Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. uri 10 m dopoldne naja čez Amstetten. Prago (direktni voz I. in II. ranod i ■ rai I nj!ue vare, Plzen, Bndejevice, Sc.lnograd, Lmc, «3teyr, BartS, Ženevo, Inomost, Zeli ob Jezeru. Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, .^mobor. Poatabol — Ob 4. '29 m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovce, Mon:%k»^ mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. on u»> m z\ečer osobui vlak z Dun.»i.- Ljuba:*, Be Celovca, Pontabla, čez Selztbal in Inom*»sta, in Soino 8, mri 44 Sovcga idmU Kočevja, ob 2 uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta &06tv)a ob B. ui zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK Mešam vla«i: 01 'J8 m zjutraj, ob 2. nri 5 m popoldne, ob 7 uri 10 m zvečer — Ob 10, 15 m , samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dj KAVN Mešani vlaki: Ob 6. uri 4y m ziutra.i. ob 10. nri f>!- m tiouolilim, ob uri I Ob 9. nri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih C je o' srednlpevrcpskero ^asn ^» *e 9 m*v -..red fc-»-aiPwrirp •' ^ —^' o M. ZARGI Ljubljana. * Sv. Petra cesta št. 2. Ljubljana. Zaloga raznega perila za moške in ženske, srajc belih in pisanih, srajc za turiste, ovratnikov, kravat najnovejše vrste, dežnikov, klobukov, čepic itd., dalje ženskih srajc, korzetov, modrcev, nogavic, rokavic, predpasnikov, otroških predpasnikov in obleke tudi za dečke; velika izbira vencev in Šopkov. Zaloga potrebščin za krojače in šivilje 1572 po xiajn!±ji ceni. 5 alka Slatina Štajersko. Železnica, pošta in telegraf. Prospekti zastonj. Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Modemi komfort, živahno družabno življenje. — Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišča v velikem in modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo« električne svetlobne In kopeli v banjah, InhalatorIJ, pneumatski aparat In parova celica, celice za segret zrak, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, na Jetrih In ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In jabelku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh. Za snaženje oken in stanovanj se priporoča 1408-3 po najnižji csni nanovo ustanovljena tvrdka Alojzij Malj Trnovski pristan št. 8. Lovske puške vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 597—12 Peter VVernig c. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem. Ceniki zastonj in poštnine prosto. avarna ob praznikih, sobotah in nedeljah vso noč odprla. kavarnar 73—21 Kolodvorske ulice št. 22. Pred pondrean , ,n se hrani z vzorcem in znamko. olzaželodec Julila deželnega lekarnarja v Stoekeravl. 164—6 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Cena I škatljice K l'75. M" Dobiva se v vaeh renum. lekarnah avatr.-ogrske države. če se naročita uajmanj 2 čkatljici. Glavna zaloga; deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Jtozitasiilo otvoritve najmodernejše opremljenega fotografskega umetniškega zavoda = prve vrste = Jl>ga$ta Jcrtljold v Ljubljani v 5cdnij5ltfr) olicorj $t. 11. podpisani se priporoča visoki gospodi in p. n. občinstvu v £jnbljant in okolici v prevzetje fotografskih del kakor potretov, pokrajin, notranjih prostorov, športnih in skupinskih stik, reprodukcij vseh vrst, povečanj, platinskih gumastih in ogljastih posnetkov in zagotavlja umetniško izvršitev, solidne cene in najhitrejšo dovršitev. Fctegrofeuanjc zunaj ateljeja zaračunam najceneje, sesa $telje je edprt tudi cb nedeljah) in praznit^ ama^ma Jtfnogoštevilnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem $ugti5t TJei-t^clel, fotograf. W Ejnbljani, dne 6. maja 1905. j Pozor! I- kranjsko reklamno podjetje W. K. NUClC, Ljubljana, Šelenbnrgove ulice Št. 6 naznanja da izide v kratkem 1436—3 Izdelovatelj vozov FRANC VISJAN LJubljana, Rimska cesta it II priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 373—15 VOZOV. ne dobiš za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno Bergmannovo lilijno mlečnato milo (zn.'.mka 2 škrata) Bergmann & Co.; Dečin ob Labi. Prodajajo kos po 80 vin.: J. VVutscherja nasi. V. Schiffer, drogerija Anton Kane in Oto Fettich-Frankheim v Ljubljani | 2 930—4 P ponedeljek, dne 1« maja 69/ 20 se prične modnega volnenega blat a, svile, raznih baiistov, ^ narejenih bltsas in površnih črnih jopic zaradi popolne opustitve teh stvari. I Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedi znamko Varstvena znamka, Ono je HP"~ zajamčeno čisto 'V in brez vsako škodljive primesi. - Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno^ perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 108«~81 Ustje (CeSko) Juri Schieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu, Dobiva se povsod! Ustje Ceuo ćesko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K 12—; belega, jako mehkega skubljenega K 18*—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 3G-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.^ 1375-2 Benedikt Sachsel, Lobts 35. pošta P Iz en ti 3 Češkem. NOVO! 1 Jvau Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, 8e bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,Hi§a Marije Pomočnice41 in brani avoje umetniško stališče. Izza Prešernove ,,Nove pi-pozneje več* napisana in ostrejša satira. Da Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23-54 Cena: broš. 2 K; po poŠti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 30 v. Založništvo £. Schvientner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. sanje" ni bila nobena boljša se je pokazal Službe išče kot prodajalka ali voditeljica ti lij alke mlada ženska oseba, ki je popolnoma izurjena v Špecerijski stroki. Gre tudi ua deželo. Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 1504 3 se uiortO" (*krbuu varo* t <»t 1 preti »-..»i... ... im| u ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v selo hudo, taiko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mašilo, tako imenovano praško domuče maBllo kot zanesljivo sredstvo sa obvezo. To dri uje rane čiste, obvaruje iate, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. fpgT Raspošlljtt t»e vsak tiaii. Proti predplačilulJK 3 16 se pošljejo 4/1 pušioe ali S 36 6 2 pušice ali 4 60 61 ali 4'96 9j% pušici poštnine proBto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. V»i deli embalaže Imajo lakoiilto de« pouovnuo varstvene biihuiI*.** 4-!u% tm . uloaii B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna *rneii» orlu" a l*i«aga 2678-16 Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: C. Piccoll, U. pl. Trnkoczv, M. MardeUchla »03 1 Novozgrajena ob glavni cesti w Spodnji Ši&ki St. 22 se proda. Pripravna je za vsako porabo, bodisi za trgovino, gostilno ali kavarno. 15£6-2 Pojasnila daje lastnik istotam. Najbolje za zobe. in učenec se takoj sprejmeta pri F. ŽUŽEK kleparju na Bledu. 1478-3 Kašelj! Kogar nadleguje kašelj, naj poskusi preizkušene, kašelj ublažu-joče in veleokuane 3U7—24 Kaiserjeve Prsne karamele |\*7 I A nulu rnlio O v*-- mu *■ I T W fftal Jaiuei /a fifi gotov uspeh pri kačlju, lirlgiavoeitl, katarju in zacfllzeuju. Le pravi z varstveno znamko H „Tri jelke" Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarn poleg železnega mostu v Ljub Ijanl, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koezvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladović. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Franc VVacha. S? motor - kolesa i» vozna kolesa najcenejše. Prva moravska tovarna voznih koles in motorjev, Brno. 7 Založnik zveze c. k. av. drž, uradnikov K. Košak Ljubljana, Prešernove ulice 5 priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine briljantov in diamant* in drugih v njegovo stroki 142 spadajočih stvarij po najnižjih cenah. ki bi poučeval že nekoliko izučene^ osebe godbe na pihala «e ttilioj^ sprejme. "91 Vprašanja in ponudbe z navedbo plačila sprejema Nečelstvo vojaškega veteranskega:društva vlSt Vidu nad Ljubljano. 1B50—1 Fr.?iSu#tai»§«č, načelnik. SI mM Kupuj pa „le v steklenicah"! Iv. Fabiana nasl Anton Korbar. F. Grošelj. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran. V Ijjuhljanl pri ^OMpndlli: Ant.Karc. drog Alojzij Lilleg. A. Sušnik Mihael Kast^er Edmund Kavčič Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Mu mik. J. Perda.i Vaso Petričič Ferd. Terdina. M. E. Supan- Uradnisk« kon-A. Sarabon. sumno di Stvo, Viktor Schiffer. M, Spreitzer. Anton StarnJ. Kari PlaninSek. Fran Stupica. Bled: Pavel Homann, Oton W6Tfling. Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger. Anton Zurc. Draga : P. S. Turk Hrib : A. Bučar, Fran Kovač Idrija: A. Jelenec, Josip Se- petavec, Valentin Lapajne. Kamnik:E HavekJ.Klemen- čič, J Koschkr, Fr. Šubelj. Kočevje: Fr Jonke nasl. Robert Koritnik,Fran Loy, Peter Petsche, J. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger. Kranj: Fran Doleac, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar «pri sv. Trojici4', J. Krenner, R. & E Ross. Litija: Lebinger & Berg-mann. Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,! „pri Škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon čan, APauser, F.PIetersky. Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojina: Anton Ditrich, G. Pikel. Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-ško konsumno društvo. Radovljica: L. Fursa^er,Fr. Homann, Oton Homann. bodražica Ivan Levstik. Šiška: J. C. Juvančič. Skofja loka: E. Burdvch, M.Zigon. 1301—3 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič, Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Fran Kobal. Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje: R. F. MihelčiC, Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Dereani. Kdor je vajen piti kakao, naj v svoj prid poizkusi novo vrsto Ivana Koffa KANDOL-KAK/. D ki zaradi svoje neznatne tolšča-tosti ne moti prebavljanja, amp:- - je jako lahko prebaven. Kandol-I ,kao ima mimo vseh drugih kakaovskih vrst vrh u tega to odločilno prednost, da je ob najboljšem okusu dokaj cenejši in zaradi združitve s sladom tudi jako redilen. F. P.VIDIC 8l Komp. Ljubljana, Kdor poizkusi Kandol-kakao, ga rabi v se dobivaj Zavoji po1 4 ki;-90 vin. j v vseh trnovi > s specei iiskii ponudijo vsako poljubno množino strešne opeke 1238-9 (Strangfalzziegel). Barve; aj rdeči naravno žgani, b) crno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovanl v ml kilM državah. — Lastniki patentov: l P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA. MF Najiičnejše, najcenejše in priprostejše strešno kritje, —i^—^^^— Vxtrc« in prospekte pošljemo na željo brezplačno. -™—■ Sprejmejo se zastopniki. ~mp& MT Takojšna In najzanesljivejša postrežba. ĐV Sprejmejo se zastopniki Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".