Izhaja vsak petek.
■ ■
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
■■■■■■■■■■DB■■■■■V■■■■■■■■■CBV
Sardnina znaša:
celoletna .... K 4 —
polnletna...........Z —
četrtletna..........V—
Posamezna štev. .. OiO
BBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB » ■ ■■na*« bbbIib a b b a bbb b b ■ si a bbbbbb
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
Št. 49.	'	V Ljubljani, dne 5. decembra 1913
Leto VI.
Od šroch njst smo mero vzeli.
(Ribniška pesem.)
Socialna demokracija sedai obstoječega družabnega reda sploh ne prizna. Ne prizna dežele, države, ustave in vladajočih vladarskih rodbin. Da se ne bi umazala ob njih, tudi noče nikjer sodelovati. Socialno demokratičnim poslancem je prepovedano tvoriti v državnih in deželnih zborih vladajočo večino, vstopali v ministrstva, glasovati za proračun in poklanjati se vladarjem. Seveda je v socialnodemokratični stranki zelo močna struja, ki hoče podreti ta plot, to so revizijonisti, vendar dozdaj še nimajo večine, toda o revizijonistih enkrat drugič več. In kot stranka, ki sedaj obstoječega družabnega reda in političnih razmer sploh ne prizna, socialna demokracija v postavodajalnih zborih tudi nič dejanskega za delavstvo storiti ne more.
Socialnodemokratična stranka, če Se hoče držati dosledno svojih naukov, hiora v parlamentih stati kot svareča sfinga, ki kliče vladarju in ljudskim zastopnikom: »Po krivici ste tukaj, toda Pride čas, ko boste vsi skupaj prah in Pepel in na tem pepelu bo zrasla naša država bodočnosti.« Na ljudi, ki še verjamejo v strahove, sicer morda ta sfinga mistično vpliva, toda v parlamente se volijo navadno resni, trezni ljudje, ki jih pusti ta sfinga popolnoma hladne.
In tako se zgodi vedno in vedno, da je socialna demokracija v teh zastopstvih, če je še tako močna po številu, za delo nezmožna, neporabna in zato brez moči, ugleda in pomena. Tudi v avstrijskem državnem zboru ie tako. Nikoli se še ni pri nas za delavstvo tako malo storilo, kot sedaj, ko je socialna demokracija najmočnejša stranka v Parlamentu. V prejšnih časih, ko še ni kilo splošne in enake volilne pravice, ko je imelo delavstvo še zelo malo zastopnikov, je državni zbor sklenil veliko socialnih zakonov, sedaj socialna ^konodaja popolnoma počiva. Vsak lePec mora to videti.
»Delavstvo pa hoče videti dejanja«, kravi socialni demokrat Vliegen v »Sozialistische Monatshefte«, to je vsa ^krivnost.« Dalje razlaga imenovani Pisatelj, če se delavstvu reče, mi tega j16 moremo, ker je zoper naš program, lo morajo storiti druge stranke, potem si misli delavstvo, dobro, bomo pa še pasove dali drugim strankam. Komur '’eto, temu plačilo. Zato se čedalje pogosteje sliši o socialnodemokratičnih Porazih.^ Tudi avstrijskih socialnode-aiokratičnih vrst se polašča nezadovolj-
Ö planinstvu.
(Napisal I. Dolenec.)
Različna so pri nas mnenja o pla-khistvu. Eden pravi: »Gora ni nora, tist’ to hor, ki gre gor’,« drugi poje: »Planine ^°tnčne, ve moj raj!« Izkušajmo si pri-pdbti pravo naziranje o planinstvu na hačin, da se ozremo na njegov posta-v ek in na vzroke, ki so blagodejno vpli-^kli nanje v teku časa, da se je razvilo k današnje višine. — Takoj moram Jkeniti, da pod planinstvom ne raz-Jkem istega, kar znači izraz hribola-s,v° ali turistika. Hribolasca si pred-vflvijamo, kako po visokih gorah lazi pravom pomenu besede po vseh šti-j.a Cez strme pečine. Pod planinstvom ko 1111:16111 tmj0 po gorah sploh, prav ta-gozdnatih gričih kot Po( sivih flezhikih.
Prvi planinci — naši kmetie.
w.^do so bili pri nas na Slovensken Planinci? Naši kmetje. Številni d 1 Za to dejstvo so naše cerkvice f kiki ' 'Zakai I1!1 niso zidali naši pre< lo k raje samo po dolinah? Saj bi se b
l)Jj.j0 zgodilo z manjšim trudom — ' le bi bilo do njih. Od nekdaj je
mo
L
kr-jj kaš človek z ljubeznijo hoditi p Q^jkh. Vstopil se je na vrh gore in gb zadovoljen po okolici, gledal na p<
nost. Delavstvo ni pozabilo, kaj so vse obetali socialni demokrat i e ob volitvah. Obljuba pa dela dolg, sedaj je pa socialna demokracija falitna in ne plača nobenega dolga. Socialnodemokratični strokovni listi sedaj sami obsojajo te obljube. Socialnodemokratično glasilo zidarjev »Maurer« piše: »V naslednjem volilnem boju in žalibog pri vseh volilnih bojih so se delale doslej obljube, ki se niso mogle izpolniti. To je druga težka napaka, ki se mora bridko maščevati. Volilni boj naj se bije ne toliko za mandat in ne tako osebno, strankina načela morajo priti v ospredje.« Na letošnjem strankinem shodu je dejal sudrug Regner iz Knittelfelda: »Mase nam je odtujilo dejstvo, da se niti del obljub, ki so se delale v volilnem boju, pozneje v parlamentu ni izpolnil. Široke mase imajo obljube pred očmi in vidijo sedaj slabe uspehe ljudskega parlamenta. Široke mase hočejo od parlamenta kaj imeti, nekaj od tega, kar so upali, in sedaj vidijo samo govorniški oder, kjer govore naši poslanci lepe in krepke govore, ki pa širokim masam čisto nič ne koristijo.«
Take in podobne misli so med socialnimi demokrati silno razširjene. Široka usta so za volilni boj zelo pripravno orožje, pozneje se pa maščujejo. Samo slovenska socialna demokracija ima v tem oziru čisto posebno, silno ugodno stališče. Ker pri nobenih volitvah ne zmaga, ima lahko neprestano usta na stežaj odprta brez skrbi in strahu, da bi jo kdo prijel za jezik.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
SOCIALNI TEČAJ J. S. Z. NA SAVI.
Načelstvo J. S. Z. je v svoji načel-stveni seji dne 1. decembra 1913 rešilo vlogo svoje skupine na Savi glede na prireditev socialnega delavskega tečaja takole:
Delavski socialni tečaj bo v nedeljo dne 7. decembra 1913 v Društvenem domu.
Traja od 9. do 12. ure dopoT-d n e in od 3. do 6. u r e p o p o 1 d n e.
Načelstvo pričakuje, da bo tečaj dobro obiskan. Spored predavanj se ob otvoritvi naznani.
Načelstvo J. S. Z., dne 1. dec. 1913.
Dr. J. Zajec,	Fran Kerbne,
načelnik.	zapisnikar.
Za delavske pravice. Poslanec Gostinčarje vložil sledečo interpelacijo v državnem zboru: Dne 12. avgusta t. 1. je bilo 15 gozdnih delavcev zaposlenih pri stavljenju telefonskih drogov pri takozvani »Suhi Idrijci«. Ob tem ča-
Ija, valujoča v žitu, ki jih deli srebrni trak potoka, gledal na vasi in sela, počivajoča med drevjem, gledal na ljubke doline ob šumeči reki in sinje gore ob dolinah. Okrog njega je vladala sveta tišina, pod njim v dolini so bile njegove skrbi, je bil hrup ljudi, so bile solze in krivice; tu pa je bil sam sredi lepega stvarstva, vzvišen nad skrbi in nadloge vsakdanjega življenja. Od lepote stvarstva se mu je obrnilo njegovo verno srce do mogočnosti in ljubezni Njega, ki je ustvaril ta kras. Ta točka, s katere ise tako lepo vidi Njegova mogočnost in ljubezen, naj ho Njegovo bivališče, naj vabi k sebi ljudi in naj jim bo živ izraz onih čustev, ki jih prevevajo, ko občudujejo kras Njegovega stvarstva. Na gori je naš prednik čutil živeje bližino božjo, tem živele, čim dalj je bil od ljudi in svojih skrbi in težav. Lepi gorski svet in sveti mir, ki ga je obdajal, je dal moči njegovemu srcu, ki je pozabilo na dolinske reve in nadloge in živo, kakor nikdar preje, se razgovorilo s svojim Bogom o svojih željah.
»K Tebi na goro.
Mati planinska,
romajo težka
srca dolinska.«
Sardenko.
su pa je bil ukraden, to je, posekan in odnešen nek jesen (jesenovo drevo). Proti koncu meseca septembra se je izvedelo, da se sumijo tega dejanja delavci, ki so bili označeni čas tam zaposleni. Delavci vsi odločno zanikajo, da bi bil kdo izmed njih zakrivil omenjeno kažnjivo dejanje ter je vsakdo pripravljen dokazati nekrivdo, ako potreba tudi s prisego. Nobenemu delavcu se ni moglo dokazati niti sence suma o tem dejanju. Vkljub temu pa* je c. kr. gozdno in domensko oskrbništvo v Idriji obsodilo vseh 15 mož, da so morali dne 15. oktobra plačati dotično jesenovo drevo v znesku 2 K 82 vin., to ie vsak po 18 v. Obsodba se je izvršila no § 31. službenega reda. Ker iz zgoraj navedenega sledi, da je obsodba c. kr. gozdnega oskrbništva v Idriji popolnoma neutemeljena in se nikakor ne more in ne sme brez vsake podlage trditi, da bi bil kdo izmed gozdnih delavcev posekal in odnesel dotično jesenovo drevo, vsled česar bi potem'glasom § 31. službenih pravil cel oddelek moral poravnati škodo in izgubiti dobro ime, vprašajo podpisani: »Ali hoče Vaša ekscelenca zaukazati o tej zadevi naj-^ strožjo preiskavo in ukreniti vse potreb no, da bodo erarični gozdni delavci v idrijskem okrožju varni svoje časti tudi od strani predpostavljenih
uradnikov?«
Gorje. Skupina J. S. Z. v Gorjah je priredila v nedeljo dne 30. novembra javni delavski shod v cerkveni dvorani. Tovariš predsednik skupine pozdravi navzoče in prebere zapisnik iz zadnje seje. Udeležencev je bilo čez 50. dasirav-no je bil shod ob 11. uri dopoldne. Tovariš Slamnik je govoril o delovanju deželnega zbora. Odgovarjal je na vprašanje, ali res ni S. L. S. v deželnem zboru za delavstvo nič storila, kakor pišejo socialdemokratični in liberalni listi. Govoril je tri četrt ure in nam vse delovanje S. L. S. za delavstvo natančno opisal. Grajal je socialno demokracijo, ker se je sedaj ob času volitev združila z liberalno stranko in rekel med drugim, da se ima socialna demokracija ne samo v Idriji, ampak povsod na Kranjskem zahvaliti edino S. L. S., da je delavstvo dobilo prosto volivno pravico ne le v deželni zbor ampak tudi v občinske zastope. Medtem ko je govoril tovariš Slamnik, so prišli trije socialni demokrati, med njimi že znani rdeči agitator Sušnik s Save. Začeli so govornika motiti in mu z raznimi umazanostmi ugovarjati. Govornik Slamnik jih pozove k redu s tem, da naj sedaj molče in potem, ko on konča, lahko govore drugi. Za njim se oglasi k besedi rdeči agitator Sušnik, katerega poznamo že iz
Žive vere naših prednikov dokaz so cerkvice po gorah, prav tako na tudi dokaz njihovega smisla za lepoto narave in njihove ljubezni do gora.*
Lepoto hoje na naše gore ie čutil torej najprej naš kmet. Ni ga odvrnila ne oddaljenost, ne težava dobave stavbenega materiala in tudi ne visokost gore, da bi ne bil kronal naših hribov z dokazi svojega fino čutečega srca za lepoto stvarstva in božjo. Nad 1200 m visoko je zidal romarsko cerkev na divno razgledni višini Svetega Kuma: sredi med divjimi, a vendar veličastnimi pečinami je sezidal 1800 m nad morjem cerkev Materi Božji na Sv. Višariah.
Te cerkve je pomagal zidati in je romal nanje brezdvomno tudi naš meščan. Isti vzroki so ga gnali na gore kot našega kmeta, poleg tega pa še potreba po svežem zraku, solncu in pote-
Naj omenim še pri tej priliki izredni čut za lepoto, ki ga je dokazalo naše ljudstvo s slavljenjem cerkvic po hribih. Kakor šopek za klobuk krep-mu fantu, tako in še bolj se poda cerkvica na marsikakem hribčku. Koliko bi izgubila Šmarna gora ali Sv. Jošt na lepoti, ko bi jih ne krasila na vrhu cerkvica. Podobno zamoreš opazovati še pri nebroju drugih hribov.
za časa državnozborskih volitev. Na to, kar je klobasal, so mu naši sproti odgovarjali in njegove trditve ovrgli.
Iz Idrije. Kak ugled lahko priprost delavec doseže. Cerkveni in pevci kat. del. družbe so minulo nedeljo napravili velik koncert na čast sv. Cecilije, patrone lepe umetnosti. Mi bi o tem ne pisali, ker so znani ti koncerti, kot naj lepši večeri v letu in marsikateri glasbenik pride od daleč na ta dan v naše mesto. Letos sta pa bila navzoča tudi dva visoka uradnika od ministrstva za javna dela z Dunaja. Mudila sta se pri nas službenim potom, pregledovala sta jame in druge naprave. Ker je koncert vsakemu prost tudi brez vsake vstopnine, ker sta slišala, da se načelnik rudnika z gospo udeležita koncerta, sta tudi onadva iz radovednosti posetila naš večer. Dunaj jim nudi takih zabav v izobilje, tedaj sta precej razvajena in stroga kritika v glasbi. Ko je velik zbor 65 grl — odpel dolge težke pesmi »Križaci na morju«, vprašata g. dekana, kaj so te pevke in pevci v zasebnem življenju. Odgovor je bil, to so sami rudniški uslužbenci, le rudarji. Neverjetno gledata nekaj časa g. dekana, da mora še enkrat ponoviti. Le en pevec ni pri rudniku, a njegov oče je bil jamski paznik, drugi vsi so le rudarji. »Koliko je pa vmes skritih dijakov tukajšne realke, ali kak učitelj je zraven?« Niti enega dijaka ni na odru in nobenega učitelja ni med pevci, le priprost delavec deluje, še enkrat zatrdi g. dekan. Sedaj sta bližnjim pri mizi pravila, da potujeta po celi Avstriji, vsi rudniki so jima znani, a kaj tacega nista še našla nikjer. Saj imate Pribram, ali Most na Češkem štirikrat toliko rudarjev kot Idrija, in Čehi so sploh znani muzikanti, pa kaj enacega se ne dobi. Tu so glasovi uglajeni, težke poteze imajo v klasični skladbi, a jih tako lahko premagajo. Ali so Slovenci bolj nadarjeni za godbo, kakor Čehi? Gospod dekan pojasni, da to narede le trajne stalne skušnje, to je sad večletnega dela. »Glejte no in Idrijo smo imeli kot rusko Sibirijo, kjer je vse ledeno mrzlo, a tu se človek tako prijetno ogreje. Da bi se navadni delavec do tolike inteligence povspel. še nisva nikjer videla.« Ko sta se ob koncu koncerta zahvaljevala g. dekanu za izvanredni užitek, se jima je videlo, da ne ponavljata navadnih fraz, temveč jima iz srca gre. — Tu saj so tudi drugi strogi kritiki očitno rekli, da tolike dovršenosti pri tako težkem vsporedu niso pričakovali. Vsekako je to dokaz do kake veljave pride lahko navaden delavec, ako je vstrajen in dosledno priden v kaki stroki.
n ju. Sicer si pa moramo vsaj po naših mestih — meščana prejšnjih časov predstavljati bistveno drugačnega kakor v naši dobi. Meščan je bil v preteklih stoletjih večinoma v mestu bivajoč kmet, ki je imel v okolici svoje njive in travnike, ki jih je sam obdeloval, ali pa rokodelec. Trgovec in uradnik sta bila v neznatni manjšini. Ni še dolgo, kar je izumrl rod, da je bila v Škofji Loki ena sama neznatna trgovina, kjer se je dobila kava in sladkor. Kmet se je pač takrat še hranil in oblačil s pridelki svojih rok. Zato pa tudi meščan, živeč večinoma od dela svojih rok, ni tako čutil potrebe, hoditi na gore radi zdravja.
Planinstvo je bilo seveda omejeno na. nizke hribe, zlasti take s cerkvicami. Da bi bil kdo šel n. pr. na Triglav, o tem se do 1. 1778. ne sliši ničesar. In še takrat je bil tak slučaj nekai osamljenega. In ni čudno! Saj takrat pot na Triglav za Ljubljančana ni bila šala. Par dni je rabil, da je prišel do podnožja, istotako za nazaj. Roparske dru-hali so ob cestah in tudi po popotnih gostilnah prežale na potnike.
Skupina J. S. Z. Sradec. Sestanek, katerega je priredila naša skupina v nedeljo dne 23. novembra, je prav lepo uspel. Udeležilo se ga je okrog 50 delavcev. Govoril je tovariš predsednik. Naj omenimo samo nekoliko iz njegovega govora. Soc. demokrati sami priznajo, da je polovica organiziranega delavstva v Gradcu Slovenec. Ravno oni, kateri trdijo, da je njih organizacija mednarodna, niso za slovensko delavstvo v Gradcu še ničesar storili. S težko prislu-ženim denarjem, katerega so slovenski delavci skupaj znosili, so si sezidali cele palače, od katerih pa nimajo delavci nobenih koristi. Da celo tako daleč si upajo njihovi voditelji, da v deželnem zboru protestirajo proti slovenskim šolam. Nato poživlja tovariše, naj pristopijo vsi k Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Jugoslovanska Strokovna Zveza je že v teku enega leta veliko storila za svoje člane (več kakor socialna demokracija mogoče deset let). Samo na programu, katerega stavi J. S. Z., je mogoče še rešiti slovenske delavce in jih rešiti židovskega suženjstva. Predsednik potem prebere resolucijo J. S. Z., katero je vložila ob priliki na slovensko-hrva-škem katoliškem shodu v Ljubljani, na kar lepo uspeli sestanek zaključi.
Delavske plače v tekstilni industriji na Angleškem. Po nainovejših poizvedbah so zaslužili delavci in delavke 1. 1911 v tekstilni industriji na Angleškem v nemškem denarju.
		Odraščeni		Mladoletni	
		Moški	Ženske	Delavci Delavke	
		Mark	Mark	Mark	Mark
Izdelovanje bombaža		30-28	18-63	11-85	10-4
5?	volne .	27-80	14-37	9-15	8-58
	platna .	23-10	11-05	7-90	6-60
	jute . .	2240	13-85	11-30	9-95
	svile .	.	25-83	11-50	8-30	6-52
Tkanine		31-90	14-68	9-75	7-95
Špice .		40-68	13 85	13-00	7-30
Druge tekstil, stroke		24-73	11-07	995	8-34
To kaže, koliko več zaslužijo delavci in delavke v predilnicah na Angleškem. Pripomniti moramo še. da se dela v angleških predilnicah na dan po 9 in pol ure in da se ob sobotah popoldne ne dela.
Napredovanje popirne industrije v Nemčiji. Popirna industrija v Nemčiji je močno napredovala. Izvaža še enkrat toliko blaga, kolikor ga je pred 10. leti. Od leta 1908. do 1. 1912. je napredovala za 47,000.000 mark ali za 26 odstotkov. Popirna industrija v Nemčiji izvaža blago v Ameriko, Avstro-Ogrsko, Francijo, Nizozemsko, Japonsko, Argentini-jo in na Angleško, kjer sokraj ves popir iz Nemčije izvažajo.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
CESAKJE¥A 65LETNIGA.
Dne 2. t. m. je 65 let, ko je zasedel vladarski prestol cesar Franc Jožef L, angleška kraljica Viktorija je vladala 64 let, angleški kralj Jurij 60 let; Ljudevit XIV. je vladal le navidezno dalje, a prezreti se ne sme, da sta nrva leta vladala kraljica Ana in kardinal Ma-zarin. Med Habsburžani vlada cesar Franc Jožef I. najdalje; Friderik III. je vladal 53 let, Karel V. pa 37 let. Nihče prednikov Franca Jožefa I. se ne more primerjati z delom, ki ga opravlja sedanji naš cesar. Pred petimi leti je slavil cesar Franc Jožef I. jubilej, ki ga Angleži nazivaj o diamantni jubilej. Od takrat ni minulo leto, ko bi ne bile staročastitljive naše monarhije pretresali viharji in sicer hudi viharji. Naj bi ne bil naš cesar tako moder in miroljuben, bi najbrže ne bilo lani in letos ostalo le pri vojnih pripravah, marveč bi imeli najbrže vojsko, strašno, kakor more biti vojska v sedanji dobi brzostrelnih pušk, topov, strojnih pušk; vojsko, kakršne prejšnji veki niso poznali v sedanji njeni strahoti.
Delavstvo se ima svojemu cesarju veliko zahvaliti. Izključno cesarjeva zasluga je, da ima delavec tudi v državnem zboru svoje zastopnike. Tobačno delavstvo je pa še posebej hvaležno cesarju Franc Jožefu L, ker ie ,0P podelil tobačnemu delavstvu pokojniino. Sla4 vili smo že s sv. mašo 651etnico cesarja Franc Jožefa I. in kličemo:
Bog ohrani, Bog obvaruj.
Nam cesarja, Avstrijo!
XXX
C. kr. tobačna režija je uvedla 51ur-ni tedenski delavni čas za vse delavce zaposlane pri tobačnih tovarnah. Sa-moposebi je umevno, da tvori določeni delavni čas en del in sicer zelo važni del delavnega reda, ki ga mora vpošte-vati vodstvo in delavci. Toda tobačna režija je včasih drugačnega mnenja, ter ukazuje delavcem brezplačna čezčasna dela. Tako morajo kurilci in prižigalci priti zjutraj eno uro pred pričetkom rednega dela v tovarne brez. da bi zato dobili kako plačo. Vsak privatni tovar-
nar ali obrtnik plača razmerna dela, le tobačna režija tega ne stori. Zaradi tega je poslanec Gostinčar vložil interpelacijo na voditelja finančnega ministrstva, ki se glasi:
Interpelacija poslancev Gostinčarja in tovarišev na N j. ekscelenco gospoda voditelja finančnega ministrstva v zadevi tobačnega delavstva.
Tobačno delavstvo vseh tovarn je dobilo od tobačne uprave zasiguran 51 urni tedenski delavni čas. Ta Uoioč-ba tvori dei službenega reda. katerega mora vsakdo spoinovati.
Zasigurani in predpisani 51urni delavni čas se je po nekem odloku c. kr. tobačne režije prekršil s tem, da se je kurjačem pod pretnjo disciplinarnega postopanja zaukazalo eno uro pred pričetkom navadnega dela priti v tovarno in pričeti z delom. Temu bi ne bilo ugovarjati, ker je zgodnji pričetek dela te vrste delavcev potreben, ako bi bili delavci za to delo tudi odškodovani. Temu pa ni tako. Delavci morajo nji ukazano delo storiti brezplačno.
Ker tvori tozadevno postopanje c. kr. tobačne režije nasproti delavstvu oškodovanje delavstva in kršitev delavnega reda, vprašajo podpisani:
Je li Vaši ekscelenci zgoraj opisano postopanje c. kr. tobačne režije znano?
Ali hoče Vaša ekscelenca skrbeti za to, da se delavcem v c. kr. tobačnih tovarnah zaukazana čezčasna dela tudi primerno plačajo?
39 LET ŽE NE BO RDEČE BODOČE DRŽAVE.
Nemško časopisje se zdaj zelo bavi z nekim sicer samoobsebi malopo-membnim dogodkom, ki pa le kaže, kako slabo da je podprt nauk o bodoči rdeči državi. Občinski svet v Grebi pri Riesi je potreboval denar, da napravi razsvetljavo. Potreboval je za to 300.000 mark. Denar si je pa izposodil pri socialno demokraški velenakupovalni zadrugi nemških konsumnih društev. Posojilo so rdečkarji občini dali proti 4% odstotki. Vsako leto vrne občina 10.000 mark. Posojilo se je najelo za dobo 30 let. Socialna demokracija je v Nemčiji nagromadila že velike denarner vsote. Zato izkuša kakor kapitalisti kolikor mogoče na visoke obresti denar nalagati. Tisti, ki se boje bodoče rdeče pre-kucije, se lahko potolažijo, ker previdni voditelji nemških rdečih konzumov morajo že znati, da vsaj 30 let ne bo socialne prekucije. Narodno-1 iberalno glasilo »Kölnische Zeitung« piše oh tej priliki: Vedno bogatejšo socialno demokracijo doleti znamenit notranji spor. Svoje nabrane zaklade, ki jih ie že zdaj več milijonov, mora čuvati, kakor jih čuva »meščanstvo«. Želeti mora zato mirne in vrejene razmere. Smoter rdeč-karije je pa, da na način, ki bolj deli, im m' dobi, spodkopava tla »kapitalistični« državi. Praktično mora socialna demokracija nalagati velikanske vsote. Učiti in agitirati pa mora, da tistim, ki njene zaklade čuvajo, kolikor mogoče zagreni življenje. Delati mora skupno z velikimi bankami, ki tvorijo s socialističnega stališča največjo nevarnost; s svojim denarjem še množe moč bank. Njih vojni zaklad, ki je naložen pri neki banki, ni bil še nikdar tako velik, kakor je zdaj. Ta vojni zaklad naj bi dobavil sredstva za uničenje tistega zistema, katerega vzdržuje. Čim močnejša postaja rdečkarija, tem bolj se zapleta v zanjke »buržuazije«. V 30 letih se meščanska država ne razsuje, marveč potrpežljivo plačuje rdečkariji 4%% ! Hud poper, a resničen. Pristavili bi še lahko, da že danes nadvladujejo v socialni demokraciji tisti, ki vodijo gospodarske organizacije. Denar sveta vladar, je te dni zapisal samozavestno nekje znani Anton Kristan. Če je to res, nai odgovori Etbin Kristan, a ne bo odgovoril, ker Tone danes nadvladuje Etbina, ki zna sicer dobro in slabo govoriti, ne zna pa gospodariti in zato mora odnehati, kadar Tone le postrani nani z očmi migne.
X. strankarski shod avstrijskega
krščansekga delavstva (nemškega) zboruje 7. in 8. decembra na Dunaju, 1. okr. stara mestna hiša. Spored mu je: 1. Konstituiranje. 2. Poročila. 3. Nova društvena postava (poroča Fran Ullreich). 4. Organizacija in taktika, poročata Fr. Spalo\vsky in Heinl. 5. Volitev strankinega zastopnika. 6. Mladinska organi-acija. Poroča Fran Hemala, 7. Revizija strankinega programa. 8. Predlogi in slučajnosti.
S trga ženskega blaga. V Združenih državah se poslužujejo trgovci z deklicami najgrših sredstev, da vlove v svoje mreže uboge deklice, ki ne znajo, kakšna usoda jih čaka. »The Womans Journal« opisuje dva slučaja, v katerih se je posrečilo žrtvi trgovcem iztrgati. V New Yorku sta šli mati in hči na trg. Da blago hitrejše nakupita, se ločita in dogovorita, da prideta na določenem kraju skup. Mlada deklica je bila prej
kakor mati z nakupom gotova. Ogledovala je neko izložbo, ko čuti na roki vbodljaj, kakor da bi jo kdo sunil z šivanko. Na to ni pazila, marveč šla v lokal, da počaka mater. Komaj stopi v lokal, omedli. Poklicali so gostilničarko in zdravnika, ki je pa rekel, da je deklica pijana in da bo pri oknu kmalu dobra. Zdaj pristopi neki mož in izjavi: To je moja žena; večkrat je pijana. Pred vratmi stoji kočija, da se ž njo domov odpeljeva. K sreči pride v tem trenutku mati, ki je že hčer iskala. Mož je nato takoj izginil. — Neka mlada žena tudi v New Yorku gre v kino. Ko nekaj časa na svojem sedežu sedi, čuti vbadljaj na vratu. Obrne se. Za njo sedita neki mož in žena, ki navidezno gledata popolnoma zatopljena le v žive podobe. Mlada žena čuti, da jo omedlevica objema. Hiti k policistu in ga prosi obrambe. Policist jo pelje na policijsko postajo, častnik zakliče: Zopet eden teh sumljivih slučajev. V teh dveh slučajih sta se žrtvi rešili, koliko je pa slučajev, ko padejo uboge žrtve v roke trgovcem z deklicami in mladimi ženami!
Nazadovanje rojstev v Avstriji. Tudi v Avstriji se opaža, da kakor napreduje moderno svobodomiselstvo, tako pada tudi število rojstev. To dokazuje sledeča statistika, ki nam kaže. koliko da je padlo število rojstev od 1. 1871. do 1911. v Avstriji. Na tisoč prebivalcev je odpadlo:
rojstev
1871	do	1880 ........ 39-4
1881	„	1890 ........ 38-1
1891	„	1900 ........ 37-5
1901	„	1910.........34-7
1911.................31-5
Vsled manjšega števila rojstev se pa le ni število	prebivalstva znižalo.
Padlo je namreč tudi število smrtnih slučajev. To dokazuje sledeča primera:
Povprečno na leto 1871 do 1880	1901 do 1910
Število rojstev . .	831.274	948.247
Štev. smrtnih sluč.	670.444	637-76
Tj- rojstev .	160.830	310.482
Za narodno gospodarstvo ie ta slika žalostna, še žalostne j ša pa z moralnega stališča.
Katoliška društva rokodelskih pomočnikov leta 1012.
Zveza katoliških društev rokodelskih pomočnikov objavlja pregled o stanju slavnoznane Kolpinkove ustanove. Pregled je razveseljiv in zanimiv.
Društva in člani.
Zvezi je bilo koncem leta 1912. priklopljenih 1259 (1. 1910. 1221) društev s 84.021 (1. 1910. 79.342) člani. Pristopilo je torej 77 društev z 10.513 pravimi in s 16.601 izrednim članom. Katoliških društev rokodelskih pom. je v Nemčiji 954, v Avstriji 162, na Ogrsem 80. v Švici 36, na Nizozemsem 10, v Severni Ameriki 7. Članov štejejo v Nemčiji 64.988, v Avstro-Ogrski 13.418, v Švici 2097, na Nizozemskem in v Ameriki 3018, 500 drugod. Novih članov je prislonilo leta 1912. 21.646 in sicer jih je bilo med njimi v starosti od 17. do 19. leta 30, od 20. do 25. leta pa 53 odstotkov. V krščanskih strokovnih organizacijah jih je bilo organiziranih 20.351. Društva v večjih mestih in v krajih, kjer obstojajo podružnice kršč. strok, društev, pa štejejo do 95% strokovno organiziranih članov. V notranjem društvenem delovanju se dela na poglobitev verskega čuti članov in so katoliška društva rokodelskih pomočnikov na verskem polju dosegla zelo lepe uspehe.
Skrb za potnike in za neoženjene
se je od 1. 1908. zelo dvignila. Lastne Domove je zgradilo 50 društev, druga so pa stara poslopja primerno povečala. Zveza razpolaga zdaj s 408 lastnimi domovi, ki so vredni 31,000 000 mark. Stanovalo je v njih 1.1912. 6486 članov, med tem ko jih je še 1. 1908. v njih prebivalo 4390. Brezplačno prenočišče so dobili člani potniki v 95.997 slučajih, v 16.510 slučajih pa tudi brezplačno hrano.
Pouk in izobrazba.
Poučnih tečajev je bilo 1. 1912. 1093 z 18.331 udeleženci. V 811 tečajih so se udeleženci (12.629) poučevali v Disanju, računstvu, nemščini, v dopisovanju, knjigovodstvu, kalkulaciji in v risanju; nadalje so vprizorili 282 posebnih tehničnih tečajev s 5702 udeležencema. Obstajalo je tudi272 strokovnih oddelkov v večjih društvih. Mo j sirsko^ izkušnjo je napravilo leta 1912. 1394 članov (1. 1910. 1187, 1. 1908. 680.
V 654 društvenih hranilnicah se je vložilo 1. 1912. 2,344.249 mark: vseh vlog je 6,579.593 mark. Osrednja mrtvaška blagajna šteje 145 plačilnic s 4500 člani; bolniška podporna blagajna sv. Jožefa pa 95 plačilnic s 4200 člani.
Telovadbo je gojilo 278 (1. 1911. 197) odsekov s 6143 člani.
Redne tedenske shode je prirejalo 805 društev. V 954 nemških društvih je letno nad 18.000 poučnih predavanj in nad 9000 članov.
Te številke zadoščajo. Naša doba, ki vsebuje toliko protiverskih nevarnosti, zahteva, da je vsak rokodelski pomočnik, ki še ni vere izgubil, tako član katoliškega društva rokodelskih pomočnikov kakor tudi strokovne organizacije, ki sloni na krščanskem temelju. Na to naj se gleda tudi že na deželi, ko pošiljajo stariši svoje otroke v mesto, da se nauče kakega rokodelstva. Moderno svobodomiselstvo steza svoje mreže med rokodelske pomočnike. Otmimo, kar moremo in preprečimo, da novih žrtev ne vlove.
S črne zemlje.
V	južni Afriki, tam kjer kopljejo zamorci in Indijci zlato, ki pomori vsako leto od 100 eno četrtino delavcev, se dogajajo stvari, ki belijo lase naivečjim krvosescem, ki so radi zlata potlačili Bure. V provinci Natal namreč Indijci niso več zadovoljni.
V	celi južni Afriki prebiva do 150 tisoč Indijcev, v Natalu samem jih je nad 130.000. Približno toliko kolikor indijskih kulijev, biva v Natalu tudi belcev. Indijci delajo večinoma na posestvih, kjer se pridelujeta sladkor in čaj, ostali pa delajo v rudnikih, tvornicah, kot posli in kot krošnjarji. Približno štiri petine Indijcev v Natalu delajo na podlagi pogodb. Odkar so namreč suženjstvo odpravili, na ta način izrabljajo ljudi po vseh tropičnih naselbinah. S pomočjo vlade izvabijo iz Indije ku-lije, bodočnost jim slikajo v najpestrej-ših bojah, češ, da bodo ž njimi, ki so angleški podaniki, lepo ravnali in da bodo pocl obrambo lastnega angleškega pra-porja. Postopajo pa ž njimi v Afriki tako grdo, da je že indijska vlada pri angleški osrednji vladi ugovarjala in da sama ovira izseljevanje Indijcev v južno Afriko.
A naj zanimivejše je, da radi postopanja s kontraktnimi delavci ne prihajajo nazvečje pritožbe, dasi ž njimi zelo nečloveško postopajo in da vse človeške pravice tam v južni Afriki Angleži z nogami teptajo. Indijci upajo, da ta sužnost ne trpi večno. Ko potečeio dogovorjena leta, se bodo že kot svobodni delavci ali kakorkoli mogli preživeti. Angleški kapitalisti v Natalu ravno o tem nečejo ničesar čuti. Kot sužnji trpe indijske kulije, svobodni so iim pa trn v peti in se jih boje. Indijce, ki so pogojena leta kot delavci doslužili. kakor tudi njih potomce že desetletja preganjajo, jim jemljejo pravice in iih socialno ne vpoštevajo. Osobito grene življenje malim indijskim branjevcem, ki konkurirajo belcem. Indijcem branijo lastne posle in jih izganjajo. Prisiliti jih hočejo, da sklenejo dolgoletne pogodbe ali pa, da se izselijo. Najbolj nezadovoljni so pa Indijci radi 1. 1901. sklenjenega davka treh funtov, ki ga mora vsak Indijec, ki ni kontrakten delavec, plačati.
Proti zatiranju v Natalu se Indijci že več let branijo. Plačevati nočejo davkov, zato jih pa v ječe mečejo.
Vse to je pa Indijce razjarilo. Indijski natalski sužnji v pravem nomenu besede so se uprli. Zapustili so posestva, kjer so jih valpeti kulturnih Angležev pretepavali in jih tudi brez kazni morili začetkom — prosvitljenega dvajsetega stoletja.
Vlada je odposlala nad Indijce vojake. Zapidi so njih voditelje. Zamorce so pričeli po posestvih nastavljati, da Indijce nameste. Proti zamorcem so Indijci rabili silo kakor tudi nroti vojakom in policiji. Zažigali so tudi sladkorni trst. Celo veliko zamorcev so pregovorili, da so se jim pridružili v boju proti zlata željnemu evropskemu kapitalističnemu brezverskemu hudiču.
Mogočno Anglijo, to svetovno državo na lončenem podstavku vstaja Indij' cev v južni Afriki seveda skrbi. Ne Že toliko zaradi tistih 130.000 indijskih za-tirancev v Afriki, marveč zaradi njih rojakov, ki žive v po Angležih pod j arh1/ Ijeni Indiji, kjer živi do 300,000.000 ljudi' In v Indiji je usoda Indijcev v AfruD pretresla njih rojake. Na shodih so Ih' dijci proti afrikanskim nasilstvom pa' stopali. V enem tednu so za afrikansk6 Indijce nabrali do 160.000 kron našeR^ denarja. Indijska vlada je že tudi rad1 razmer v južni Afriki posredovala, ke sc boji, da tudi v Indiji sama vstaja h izbruhne.	•
Bila bi strašna. Saj gospoda1 300,000.000 Indijancem le 6500 angl6^' uradnikov in 78.000 angleških vojakO" Indijci se zdaj več ne boje tako evr£^ skega orožja kakor pred leti. ko so, k . kor piše »Bipia Chandra Pal«: »Ang1 Indijo osvojili ne z mečem, marveč V slučaju in ki Indije tudi z mečem nadvladajo.«
Sedanji Indijci so evropsko vzgojeni; v bengalskih vaseh obstojajo Rajf-ajznovke. Ljudske šole so povsod. V telovadnih društvih se združuje delavska mladina, časopisje je zelo razširieno.
Angleži se zato Indijcev že boje. Boje se pa tudi sužnjev dela. Kaj prinese bodočnost, kdo ve?
0 alkoholizmu in pavperizmi.
Pismo izpod krampa in lopate (št. 1).
Koliko pridelamo raznih poljskih pridelkov na leto na Slovenskem? Koliko so vredni? Najboljše in najcenejše izboljšanje polja in travnikov in gozdov in planin bi znabiti bila tudi abstinenca.
V	deželnem zboru v Ljubljani je menda pred dvema letoma rekel gosp. Oton baron Apfaltrern, da je živina na Kranjskcem vredna okrog 79,000.000 kron. Ako bi bile na vsem Slovenskem enake razmere v tem oziru, tedaj bi znašala vrednost vse živine na vsem Slovenskem 3.470,000.000 K = 210 milijonov kron.
Vso to živino bi tedaj lahko kupili v dobrih dveh letih s tem denarjem, ki ga izdamo za alkohol.
Zboljšanje naše živinoreje!
V	socialnem, zdravstvenem in etičnem oziru igra v današnjem času tudi stanovanjsko vprašanje važno vlogo. Koliko hiš dobimo za vsoto, ki jo izmečemo na leto za alkohol?
Za 100,000.000 K dobimo
100.000 hiš ä 1.000 K 50 hiš ä 2,000.000 K
10.000 „	„ 10.000 „	111.111	11	11	9oo„'
1.000 „	„ 100.000 „	125.000	11	11	800 „
500 „	„ 200.000 „	143.857	H	11	700 „
100 „	„ 1.000.000 .,	166.668	11		600 „
V »Naši Moči« z dne 13. junija t. 1. je g. dr. Adlešič pisal, da je stalo ono poslopje za prenočevanje za moške revnejših slojev na Dunaju »Männerheim« v Brigitenauu (XX., Meldemanngase št. 26, 27) okrog 600.000 K. Takih važnih in modernih stavb (v tem poslopju sem že večkrat sami prenočeval) bi se dalo tedaj z vsoto, ki jo izdamo vsako leto
za alkohol na Slovenskem — 166 na leto zgraditi:	Takih stavb, kakor je
ona v Hernalsu, katera stane, kakor piše dr. Adlešič menda okrog 1 milijon, kron (videi te stavbe jaz še sam nisem), pa bi sezidali z vsoto 100 milijonov K ravno okoli 100 na leto z denarjem, ki ga vržemo vsako leto proč za alkohol.
Koliko dobimo zemljezapolje-d el s t v o za 100 milij onov K ?
Ako bi stal 1 oral rodovitne zemlje n. pr. 600 K, tedaj dobimo za vsoto, ki jo vsako leto potrošimo za alkohol — 166.666 oralov zemlje. Ako bi računali na eno posestvo n. pr. ä 50 oralov, tedaj bi dobili na ta način 3333 takih posestev. Posestev ä 25 oralov pa dobimo 6666. Ge pa bi računali posestvo ä 12'5 oralov, pa bi dobili okrog 13.333 takih posesetev za 100 milijonov kron.
Pravijo, da ima zemlja najtrdnejšo vrednost. Tako so mislili včasih, a tudi danes nekateri veliki ekonomi tako sodijo, zato klic teh narodnogospodarskih politikov: »Nazaj k grudi!« Kje bi tedaj dobili najlažje in naj hitrejše in naj cenej še potrebni kapital za nakup in obdelovanje zemlje? —
Jaz nisem pisatelj, ampak delavec-težakj podnevu namreč poje v mojih rokah kramp, zveni lopata in žvižga samokolnica. Zato se spodobi, da se spomnim tudi delavskega vprašanja. — Veliko vlogo v modernem delavskem vprašanju igra, kakor znano, med drugim tudi takozvani kapitalizem. Nekdo je izračunil, da znaša dobiček nemških podjetnikov na leto okrog 500 milijonov mark, t. j. 600 milijonov kron. (Primerjaj Maier, Soziale Theorien und Bewegungen bis zur modernen Arbeiterbewegung. Aus Natur- und Geisteswelt. Leipzig. Verlag Teubner.)
Koliko je delavstva na Nemškem mi danes še ni znano. (V Avstriji je, ali je vsaj pred kratkim menda bilo okoli 16% industrijskega prebivalstva.) Vzemimo pa, da bi bilo delavstva na Nemškem n. pr. eno šestino vsega nemškega prebivalstva. Recimo, da ima nemška država okroglo 60 milijonov duš. Ako bi računali pet duš na eno družino, tedaj bi dobili nekako 12 milijonov dru-
Varim biti
ni teško, ako se pri pripravljanju kave uporablja staropreidkušeni, najbolj razširjeni
pravi Brandtov:
kavin pridatek, ker se od istega rabi manjša porcija, nego od dmgib kavinitf pridatkov.
žin. Ako bi vzeli izmed vseh teh družin dva milijona družin kot delavskih družin in bi na te družine razdelili ves dobiček nemških podjetnikov, tedaj bi dobil vsak delavec (v vsaki družini raču-njen samo po en delavec, oče-gospodar) na leto nekako 300 K več plače za svoje delo.
Izdajatelj Fran Ullreicli, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
j //	7/	//"
'l Solidno izdelane
3 dežnike m ] solnčnike
priporoča ^
po nalniijiš? e@^ah
L. Mikusch,

:7z__A_ vz:
Tovarne za asbesllkrilj ..ZEHir
družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
kronski materijal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
O	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik |?ri CešnikuJ LJSiBLJHElH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše biago za ženska in moška oblačila.	1 i- f
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	a
IBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. ieršol
TroovM z modelni is drobnim blonom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlc, volne, bombaža, sn-kanca itd.
Skedtiskanje in vezenje monogramov vsakovrstnih drug’h risb.
1

Mm & Meječ
Ljubljana, Prešerna va ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
fisvosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrkl
ffplJ 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! dose-
S\ri ■ žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mnrl vec*n0 bolj priljubljen. Povsod >/4 kg zavoj 60 vin. UIULS Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s slädnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7flviafli0l käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUi d w JK ! Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Vnrstvena znamka.
Tovarna ševliev v Tržiču, Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
* E E* 0
I la fM
M štel. 20 {Copia Mi).
— 184 —
rpiše v delavsko knjižico in krajevno policijsko oblastvo naj jo poveri stroškov in kolka proste.
Imetnik obrta, kateri se brani dati izpričevalo, ali pomožnemu delavcu vedoma da resnici nasprotno izpričevalo, zakrivi prestopek obrtnega reda in poroštvuje za škodo, ki nastane iz tega.
Glede vajencev ima § 104. nadaljne predpise.
Izpričevalo, ki ga napiše gospodar v delavsko knjižico, je prosto kolka. Ako se pa izpričevalo izda posebej, treba je kolka za 30 vin.
Obrtnikova dolžnost je, da izpolni v delavski knjižici razpre-delke, kakor je zahtevano v § 81., odstavek 1., izpričevalo o vedenju, sposobnosti in pridnosti pa mora napisati samo tedaj, ako delavec to zahteva.
Ravnanje proti tem določbam je kaznivo po § 133. o. r.
§ 82.
Razveza delovnega razmerja.
Preden poteče izrečno ali molče pogojena doba delovnega razmerja, se more pomožen delavec brez odpovedi iz službe odpustiti v naslednjih primerih:
a)	če je sklepaje delovno pogodbo prekanil imetnika obrta, pokazavši neprave ali popačene delavske knjižice ali izpričevala, ali ga je prevaril o obstanka drugega delovnega razmerja, ki istočasno veže pomožnega delavca;
b)	če se pokaže, da je nesposoben za dogovorjeno delo;
č) če se vda pijančevanju in je bil opetovano zastonj posvarjen;
d)	če se krivega stori tatvine, poneverjenja ali kakega drugega kaznivega dejanja, ki ga naredi, da je nevreden zaupanja obrtnega imetnika;
e)	če izda kako opravilno ali obratno skrivnost ali brez privoljenja obrtnega imetnika vrši postransko opravilo, ki ga ovira v delu pri obrtu;
f)	če je neupravičeno popustil delo ali stanovitno zanemarja svoje dolžnosti ali pa druge pomožne delavce ali domačine zapeljuje ^nepokorščino, v upor proti imetniku obrta, v neredno življenja ali v nenravna ali nezakonita dejanja;
g)	če zakrivi grobo razžaljenje časti, telesno poškodovanje ali nevarno pretenje zoper imetnika obrta ali njegove domačine ali zoper drugs pomožne delavce, ali kljub prejšnjemu svarjenju neprevidno ravna z ognjem in lučjo;
h)	če ima bolezen, da se je človek ustraši, ali postane po svoji krivdi nesposoben za delo ali ako nesposobnost za delo, katere ni sam kriv, traja čez štiri tedne;
— 181 —
Mladostni pomožni delavci so oni, ki še niso dopolnili svojega 16. leta (§ 93 o. r.).
Po besedilu § 80 b) o. r. bi bilo soditi, da velja za mladostne pomožne delavce enkratno privoljenje očetovo, oziroma varihovo, tudi za pozneje slučaje, kadar se vnovič sklene delovno učno razmerje.
§ 80 c.
Delavsko knjižico naj imetnik obrta ob vstopu v delovno ali učno razmerje vzame v shrambo.
Imetnik obrta je dolžan delavsko knjižico na uradno zahtevo predložiti, in potem, ko se je redno razvezalo delovno ali učno razmerje, zopet vročiti pomožnemu delavcu, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.
Ako bi pomožni delavec natihoma popustil službo, ne da bi jo poprej odpovedal, ter bi gospodar niti njemu, niti njegovemu zakonitemu zastopniku ne mogel izročiti delavske knjižice, izroči naj jo oblastvu. — V slučaju pa, da bi se gospodar branil dati nazaj delavcu njegovo knjižico, sme delavec zahtevati, da se mu pri občinskem uradu bivališča napravi nova delavska knjižica na gospodarjeve stroške (§ 80 g o. r.).
§ 80 d.
Ob rednem izstopu naj obrta imetnik s črnilom izpolni razpredete delavske knjižice, podpiše jo in dobi potrdilo zadružnega načelnika ali pa, kjler ni zadruge, krajevnega policijskega oblastva.
V	izpričevala (§ 81.) je zapisati samo toliko, kolikor se glasi ugodno za pomožnega delavca.
Vpise glede izpričevala naj, če zahteva pomožni delavec, stroškov in kolka prosto poveri krajevno policijsko oblastvo.
Izpričevalo, ki se da pomožnemu delavcu, ima namen obvestiti prihodnjega delavčevega gospodarja o sposobnosti, vedenju in pridnosti pomožnega delavca. Ta namen pa izgubi mnogo pomena, ker se sme v delavsko knjižico napisati samo delavcu ugodno izpričevalo. S tem se namerava preprečiti, da ne bi delavec imel prevelikih ovir in težkoč pri iskanju nove službe.
V	posebnega ozira vrednih slučajih sme obrtna zadruga, oziroma krajni policijski urad (po navadi županstvo) dati potrdilo tudi tedaj, ako gospodar ni izpolnil rubrik v delavski knjižici.
§ 80 e.
Če v kaki delavski knjižici ni več prostora za nadaljnje vpise, izda se pomožnemu delavcu k njega prejšnji delavski knjižici druga in oznameni kot nadaljava prejšnje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
sr BR. KOVJIROVlC
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
f&Satni/ei. 'o- tJ&m&r-iJco 2S£atieri teiijo 4\vt>rv. po cvrti in -mmvncol/ivtf potcnHtb' na/so obme/»
fSimon^^fmetelXn
»S/uhtftavi iižbloinforsktr u&coJZff. VkAMmsbtetin/asnila dg/oseteerpla&tp
Lefearna Jri kroni“ Mr. Pb. l Bomnc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Uaplj'Ce za želodec, izvrstno, krepil o in slast do jed' pospešujoče sre stvo, steklenica 40 v.
Ka, Ijice zoper želodčnf krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, stenlenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev ku, jih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 t.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Svoji k svojimi
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št.IS.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
Edma in siaptrapa linija o ESisigriko!
Samo 5 dni! f
iz Hawre v New-York
francoska prsk-morska družba.
Veljavne vozne liste išifkarte) za francosko liniio iz
Havre v Mew-York in listke za ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
iLÄÄ ED. ŠMAROA
potovalna pisarna v Ljuftljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVffl MXmSIH ÜjÜS
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
Haihnliša, iiaisifliiriieiSa prilika za štedeniel
Ljudska Posojilnico
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
¥ Ljuilaiil, Miklošičeva cesta št. 6
prilj'8, v lastni lil, nasproti iiotola Julon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 0
u
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 182 —
Delavsko knjižico izda tudi v tem slučaju z ozirom na § 80. o. r. občinski urad bivališča pomožnega delavca.
§ 80 f.
Ako pomožni delavec izgubi svojo delavsko knjižico, naj prosi pri občinskem oblastvn svojega bivališča, da se mu izda nova delavska knjižica proti povračilu nabavnih stroškov, in vročiti mu je, če ni nikakršnega pomisleka, novo delavsko knjižico, oznamenjeno kot drugopis (duplikat); v nji je povedati vzrok izdaje drugopisa ter zapisati dan vstopa v poslednje opravilo in dan izstopa iz njega.
Ako prosi delavec pri občinskem uradu svojega bivališča, da naj se mu izda nova delavska knjižica, ker je prejšnjo izgubil, potem bode dotični županski urad poizvedel najprej potrebne podatke pri občinskem uradu onega kraja, kjer je delavec najzadnje imel službo, oziroma pri onem, ki je izdal izgubljeno knjižico. Šele po teh poizvedbah bode občinski urad izdal dvojnik.
§ 80 g.
Če je delavska knjižica pri imetniku obrta nerabna postala, se izgubila ali uničila, ali če je imetnik obrta kaj nedopustnega vpisal ali pripomnil v delavski knjižici ali na nji, ali če se imetnik obrta brez pravega razloga brani izročiti delavsko knjižico, sme se zahtevati izdaj'a nove delavske knjižice ob stroških imetnika obrta pri občinskem oblastvn bivališča pomožnega delavca.
Imetnik obrta, kateri proti svoji zakoniti dolžnosti ni o pravem času izročil delavske knjižice, ali pa ni opravil predpisanih vpisov vanjo, ali pa je vpisal ali pripomnil kaj nedopustnega, je odškodnino dolžan pomožnemu delavcu.
Pravica do odškodnine mine, ee se ne zglasi v štirih tednih pri pristojnem sodišču.
Nedopustni vpiski v delavsko knjižico so oni, ki bi delavcu pri sklepanju nove delovne pogodbe lahko škodili.
Ako gospodar ne izroči' delavske knjižice, ali ako je vpisal vanjo nedopustne opombe in beležke, mora trpeti stroške, ki nastanejo vsled tega delavcu, zlasti nabavne stroške za novo knjižico in za morebitno popotno legitimacijo.
§ 80 h.
Kdor ponaredi ali popači delavsko knjižico ali pa da vedoma neresnične povedbe o svoji osebi vpisati vanjo, ali za poverilo rabi tujo delavsko knjižico ali svojo delavsko knjižico drngemu prepusti v ta namen, ž njim se ravna po kazenskih zakonih.
— 183 —
Ker ima delavska knjižica značaj javne listine, kaznuie se ponarejanje iste po kaz. zak. kot pregrešek goljufije po § 199. z zaporom 6 mesecev do enega leta. Kot prestopek (ponar. brez hudobnega namena) se kaznuje z zaporom 3 dni do enega meseca.
§ 80 i.
Obrazec delavskih knjižic, ki naj obsega dotična določila tega zakona, ustanovi trgovinski minister in minister za notranje stvari ukazoma.
Tiskanje delavskih knjižic se vrši uradoma. Stroški za nakup se določijo v vsaki kronovini posebej, in občine jih ne smejo prodajati za višjo ceno.
Razpredelke (rubrike) za popis osebe mora izpolniti občinski načelnik, ki izda delavsko knjižico. — Ako so rubrike za popis osebe (stran 2. delavske knjižice) napisane v kakem drugem nego v nemškem jeziku, tedaj oblastvo, kadar pridene dovoljenje za popotno legitimacijo, prevede dotični popis v nemščino, da postane delavska knjižica kot popotna legitimacija kolikor mogoče splošno razumljiva. (Trg. min. ukaz. 12. maja 1885, št. 12.439.)
Samo kadar služi delavska knjižica kot popotni list in obsega popotno legitimacijo pristojnega političnega, oziroma policijskega oblastva, mora biti kolekovana s kolekom 30 vin. (Fin. min. ukaz 23. maja 1885, št. 15.861.) Drugače je koleka prosta. — Vpis podaljšanega dovoljenja, da sme delavska knjižica služiti tudi nadalje kot popotna legitimacija, ni podvržen nikaki pristojbini, brez ozira na trajno dobo podaljšanja. (Fin. min. ukaz 4. nov. 1885, št. 31.675.)
Na strani 2. delavske knjižice se nahajajo oddelki za popis osebe, na strani 3. pa slede dodatki za mladostne pomožne delavce, oziroma vajence. Stran 4.—9. obsega prostor za uradne popotne legitimacije. Nadalje slede do strani 73 razpredelki za vpisovanje delovnih, oziroma učnih razmerij. Potem so tiskani predpisi glede delavskih knjižic, in sicer §§ 79., 80.—80. h, 81., 99., 102. in 104. obrtnega reda.
§ 81.
Izpričevalo.
Vsak imetnik obrta je dolžan, pomožnemu delavcu, če zahteva, ob rednem izstopu iz delovnega razmerja izdati izpričevalo o tem, kako opravilo in koliko časa ga je imel pri njem; to izpričevalo naj se, če zahteva pomožni delavec, razširja tudi na njegovo nravno vedenje in vrednost njegovega delovanja.
Vsebina tega izpričevala naj se, če zahteva pomožni delavec,