156. številka. Ljubljana, sredo 13. julija. \1V. leto, I8M SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, i/.vzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter vetja po p o * t i pn-jenian /.a a\ str o- «> g er sU dežel.- /si eelo leto Iti »rl., /a pol tet« 8 gU{ za četrt leta 4 gi — Za Ljubljano brez pošiljanjsi na dom m celo leto 18 -Id. m četrt leta S gld. ."»o kr., /.a en mesec 1 |r,l o š t i prejemati M «"etrt leta .5 gold. — Za 0 I ■ I ti i 1 a se pla.-ujo od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr.. če se dvakrat, in I kr., «1 rž***«*. Žalostne so razmere v Holg-ariji. Kne zeve namere, ljudstvo vkovati v okove abso-lutizma razširile so po eelej deželi bojazen. Radi tega so se obrnili odlični može do Gladatona, Mancinija, Gambette, Ignatijeva, Gorčakovega ... in prosili pomoči. Zam&n so bile prošnje! Naposled sklenili so, obrniti se naravnost do ruskega carja v adresi, katero je podpisalo 200 meščanov. Adrese te pa ruski — agent v Sofiji nij hotel sprejeti: odločili so se torej, da se hote obrniti tele-grafiono do Gorčakovega, pojasniti stanje Bol garov in ga prositi, naj to pojasnilo predloži caru. Telegrafirali bo: Vaše veličanstvo 1 Oprostite velikodu-no. da se obračamo do vas. Pomenljivost in važnost momenta nas sili. Čas je kratek, nož nam je nastavljen na vrat. Ce Vaše veličanstvo ne stori konca izgubljeni -mo . . . Kaj bede car storil tem prošnjam nasproti v Rusija se je prej izjavila, da se neče vmešavati v bolgarske razmere, in vendar so ruski oficirji r.aj bolj delavno orodje v rokah kneževih. Uporniki v Tuiickjjš branijo se odločno. Bombardiranje mesta Sfaks jih je nekoliko prestrašilo, a nikakor jim ne vzelo po guma. Mesto se bode moralo popolnoma raz«1 dejati, ker prebivalci se ne hote še udati. Upa se, da se bode aituvacija kmalu zboljšala, ker od vseh krajev prihajajo francoske ladije z vo jaki, da se bode bila odločilna bitka. Tudi v Aigerijo se pošiljajo nove francoske moči, vendar baje tu ne upajo pred jesenijo konec storiti uporu. lviada neče španskim beguncem iz Aigerijo dati nikakega odškodovanja. Republika pa vendar zlatno podpira nesrečne Špance, ki so vsled vstaje v Algeriji zgubili zaslužek. V MemčIJi sa uže skrbno pripravljajo na prihodnje volitve: oiicijozni berolinski Listi dan ua dan agitirajo za volilno politiko Bis-markovo. Kiiln. Ztg.u pa tem ofieijozom kar naravnost pove, da Bismark ne ume svojega časa in svoje lastne preteklosti. (»arficlcl se vedno bolje počuti. Proti morilcu se ne bode pričelo prej preiskavauje, dokler se za gotovo ne ve, ali bode Garfield okreval ali ne. — V ladirjej seji trgovske zbornice v Novem Jorku so nekateri udje sklenili, da nabeio 20O.OOO dolarjev, kateri se nalože v amerikanske državne obligacije, obresti njihove pa da se dado soprogi Gartieldovej, ' po smrti njeuej pa otrokom. Tako hote prak- tični Amerikanci izkazati predsedniku svoje simpatije. Dop lsi. * Dunaja 10. julija. (Na premišljaj!) Kako se povsod za nemštvo iu pred vsem za nemški „šulverein" agituje, naj kaže sledeče: Na vseh dunajskih visokih šolah so nalepljeni velikanski plakati, podpisani od načelnikov raznih nemških društev, pred vsem mnogih „bursehenschaften", v katerih se bombastično po/ivljejo dijaki, ki lahko imajo toliko vpliva, naj povsodi, kamor pridejo, agi-tujejo za nemštvo in blaženi „šulvereinK. Dvomimo, da bi slavna rektorstva bila tako radodarna z dovoljenjem, ako bi Slovani prišli le z blizu jednakim! stvarmi. Pa bodi njim! Saj s tem tudi nas o p o m i n a j o , kaj je naša svetu dolžnost, kedar pridemo mej narod. Bratje, učimo se tedaj od neprijatelj a! Šolsko leto se tudi na naših srednjih šolali bliža svojemu koncu in bvala Bogu mnogo slovenskih dijakov bode zopet lahko prestopilo na višje šole. Vsakdo ve, da je volitev stana večkrat jako težka in osodepolna za tielo življenje. Treba je si tedaj vse prej dobro premisliti. Lepo je sicer, ako se kdo ravna po ljubezni do tega ali onega predmeta. Ali preveč idealno mišljenje pri tem vendar nij dobro in kakor skušnja uči, se marsikdo v katerem koli stanu, ako se mu popolnoma uda, prav dobro počuti. Nekaj praktičuega I premišljevanja je tedaj tudi treba pri tej važnej izvolitvi. Zarad tega ne morem razumeti, kako še danes toliko slovenskih dijakov siii k filo-j zofiji, posebno k filologiji in še celo k mate-matiki, dohajajo vsako leto novinci, sikoravuo ! je uže vlada sama izrekla, da je y štitMb*-; ti ko preskrbljena za celih osem do deset let. i Potlej pa se nam izgubljajo slovenski izobra-. ženci kot domači učitelji —v tujini. Kaj nam 'tedaj koristi mladi narastaj, ako ga nemamo kolikor mogoče doma V! Gotovo bi nam kdo, i ki te razmere boljše pozna, jako ustregel, ako i bi vse natančneje, posebno s pomočjo stati-■ stike osvetlil. Neumevno pa mi je, zakaj da se Slovenci ne poprijemljejo bolj medicine. Mej tolikimi i slovenskimi visokošolci na Dunaji uij letos niti jed neg a medicincu. Večkrat mije češk rne-I dicinec pravil, da je to jako obžalovanja vredno in škodljivo za naš narod, ako se naši mladeniči ne posvečujejo tudi temu stanu, ki ima lahko tolik vpliv na narod in ki je več ležili, bi predolgo trajalo. Ko so »izvoljeni" Opravili, smo se vsi začeli naprej gnesti in res smo tudi vsi prišli ad pedes. Pri poljubovanji je tudi vsak, ki je imel kaj papežega vinarja, izročil svoj dar. Ko je bilo vse opravljeno, se vzdigne sv. Oče ter se vrne v svoje prostore zopet po sredi mostovža, blagoslavljajoč nas. Ko nam izgine izpred očij, je bila ura uže polu štirih iu tudi mi smo zapustili Vatikan, srečni, da smo videli sv. Očeta, a tudi otožni, ker večina izmej nas ga gotovo ne oode več videla. O polu šestih zvečer smo se zbrali zopet pri sv. Klementu. Pridigoval je po laški kardinal Scbiaffino. Omenjal je delovanja in trpljenja slovanskih apostolov in posebno njiju zveze z Rimom. V imenu rimskega mesta je izročil pozdrav nam, ki nas je v teku svojega govora večkrat imenoval wvoi Slavi, nostri fratelli". Daue6 zjutraj je rnaševal Strossmaver in pridigoval je slovenski starološki g. dekan Ko- žuh. Zalibog da slučajno zadržan ravno pri slovenskej pridigi nijsem bil navzočen, dočim sem vse druge pridige zvesto poslušal, ter tudi po moči notiral. Hvalili so, da je bila izvrstna pridiga. Razlagal je g. dekan, kako si mi Slovenci prizadevamo za versko jedinost mej Slovani bodi si materijalno z denarnimi prispevki za bolgarski misij on, za ubožue jugoslavanske cerkvu, bodi si duševno z družbo ss. Cirila in Metoda. Nasvetoval je tudi ustanovo občeslo-vanskega časnika v svrho verskega zjedinjenja. Sicer pa mislim, da bode g dekan sam v katerem slovenskem časniku priobčil svoj govor. V svršetek vse slavnosti je bila dopoludne še „accademia poliglotta" v Vatikanu. V daljšem govoru nas je sočutno pozdravil kardinal Alimonda. Potem so se vrstile v latinskem, laškem in vseh slovanskih jezicih deklamacije pesniških proizvodov, katerim predmet je bila zadnja Cirilo-Metodova slavnost in vmes je svirala po vsem svetu znana papeževa kapela. Slovenski je izvrstno deklamoval kn. šk. kaplan g. Koblar Lotričevo pesen „Triglav Balkanu". Nazadu'e se je papežu zahvalil krakovski škof l)unajewski, brat našega finančnega ministra in papež je izročil svoj zadnji pozdrav. S tem se je končala slovanska cerkvena slovesnost, ki je in bode ostala važna za cerkev in za Slovanstvo. Vsi romarji smo jednih mislij, da se smemo srečnimi šteti, ka smo bili navzočni, pak videli Rim in papeža. Izmej imenitnejših slovanskih potnikov naj omenim tu še nekatere: grof Brandis, knez Leo Sapieha, grof Szezeptvcki, grof Bauoroski, grof Tamoski, conte Konstantin Vojnovic; izmej Slovencev kanonika Kosar in Urbas in poslanec Kukovič. Vrnili se bodemo zopet v mili dom. Slovenci so uže večinoma danes zapustili Rim ter se vrnili, bodi si do Ankone in potem po morji, bodi si ves čas po kopnem. Jaz jo z nekaterimi tovariši odrinem jutri zjutraj proti Florenci. ali manj vendar samostalen. „Hočete li, da se židji tudi pri vas vgn jezdijo," vprašal me je. No, to še hvala Bogu dozdaj pri na« nij res, ali oglejmo si, imamo li zadostno število narodnih zdravnikov. Kolikor jaz razmere vsaj na Štajarskem poznam, moram pač to zanikati. Res da je študij teževnejši, dražji ia dalje trnjajoč kot drugi, ali vprašam, dohode li dandanes izpit an filozof prej mesto nego lahko postane graduiran zdravnik? Materijalne zapreke pa se bodo posebno pri slovenskih dijakih iz Kranjskega kolikor mogoče dale odstraniti, ker v drugem letu uže skoro vsak dobi štipendij. K temu še nekaj podpore od drugod, pa pojde uže brez instrukeij, katere vsakdo upa kot filozof dobiti. Sploh pa je tudi resnega pretehtanja potrebno pitanje, je li dobro, da se toliko slovenskih dijakov poprijema dolgo trajajočih in mučnih fakultetnih študij. V vseh slojih našega društva potrebujemo izobraženih in izurjenih narodnjakov, ako si hočemo ustvariti toliko nam potrebni srednji stan. Obrtnijske in druge šole bi tedaj zaslužile več pozora! Jako bi me veselilo, ako bi s temi površnimi vrsticami pro-uzročil nekoliko premišljevanja o takih in jednakih stvareh in da bi skušeni možje tudi javno svoja mnenja izrekli. —ur— Iz ilirsko Hi*. juiija t. I., dobi lahko celo krivo pojme o prvem slovenskem dijaškem društvu, kakor da hi bilo njega načelo: razpor mej dunajskimi dijaki in ohmcjevanjo govorniške svobode. V pojasnilo podajemo tedaj najprej dotični oddelek i/, zapisnika seje, 2. julija t. I., da se pokaže praVO lice dotične resolucije in kako je .,l»rez de« l»ate pala." Pri točki ,, slučaj nosti in interpelacije" stavi g. Majaron sledečo interpelacijo do odbora: 1. Ali je odbor bral dopis v 112. štev. „Sl0V. Naroda", ki govori o razmerah mej ,,Slovenijo" in „8lov. literarnim društvom"? 2. Kaj meni odbor o tem? (!. predsednik Pukl odgovori, da je to jako važna stvar, katero bi moral prej eeli odbor sani pretreaovati, in da se bodo o tem gotovo tudi debata v društvu razvnela: noeojšni svceauostui večer, posvečen spominu sv. blago vestni kov slovanskih in prijateljski zabavi pred razhodom, pa že tudi zarad mnogih gostov, ki so nas počastili, ne bomo debati »vali: odbor bode tedaj v prvi prihodnji seji meri torieuo na interpelacijo odgovorili (t. Al. z odgovorom ni zadovoljen ter želi, naj se se vsaj v tem tečaji skliče izvanredna seja. (i. predsednik so iz mnogih tehtnih razlogov izreče zoper to; sicer pa, ako društvo sklene, naj se skliče izvanredna -tja, ali ako jo v teku prihodnjih dni pravilno Število- 15 udov zahteva, bode so seja seveda sklicala. Društvo se zadovolji t veliko večino z odgovorom predsednikovim in zuvrže predlog g. M. (1. Skolic predlaga DO tem, naj društvo izreče svoje obžalovanje, da odbor v 10. dneh ni imel priliki-, o tako , neopravičenem, nesmiselnem, nejuridič-nem" dopisu se posvetovati. Predsednik izjavi, da ni odborova dolžnost dopise z Dunaja študirati in o njih izrekati svoje mnenje; sicer pa se on izreka odločno zoper tO, da je dopis neopravičen in nesmiseln, temveč je on slišal mnoge pohvalne glase. (J. Z. protestuje zoper to, da se tak predlog sploh da na glasovanje, ker žali društvo, ki bi naj nad svojim ravnokar storjenim dejanjem izreklo bvojc obžalovanje. G. Majaron predlaga po tem. „ker sc ne more varovati pred terorizmom društva" sledečo resolucijo: „Akad. dr. Slovenija" na Dunaji perhoreseira dopis v „Slov. Nar." št. 142 kakor oba o j uje vse dopise, ki kalijo slogo mej „Slovenijo" in ,fslov. lit. društvom". Predsednik zavrne odločno izraz terorizem, ker se vrši razpravljanje dostojno in pravilno in se izjavi proti resoluciji posebno zarad tega, ker bi zbor ž njo ovrgel vse svoje prejšnje sklope in prejudiciral pravo, katero jo inalo prej potrdil odboru. (J> prof. H. kot gost dokazuje obširno, da je celi prepir brez smisla; on je čital dopis ali ne nahaja v njem nič posebtiega. I'o njegovem mnenji bi morala „Slovenija" biti pred vsem zabavno društvo. G. Z. pravi, da o teh stvareh ima lahko vsakdo svoje mnenje, ali on je od več strani slišal odobravanje dopisa. Da pa „Slovenija" ni samo zabavno društvo, ampak tudi i zo b r až e v a 1 n o -1 i t e r a r n o, pravi I naših pravil, katerega prečita. On še bi imel o tem mnogo povedati, ali o tem bi le v stare stvari zagazil, katere smo že za ta večer odložili. G. prof. O. z ozirom na pomen današnjega večera in mnoge goste in z ozirom na to, da smo celo stvar u/.e zadasta razpravljali in jo še bomo, predlaga konec debato in oficijalnega dela, kar se so-g I a i n 0 is p r ej m e. Za besedo še prosi zopet g. Majaron in predsednik mu jo dovoli. On pravi, da stvar nij tako malenkostna, da bi takoj ne bila vredna meritorične razprave; (i ali 7 udov ^Slovenije" so tudi udje -slovenskega literarnega društva" in tem ne more biti vse jedno, ako sc jim v prvem narodnem glasilu očita, da delajo za razpor. Predsednik izreče še jedenkrat, da je društvo uže govorilo in da daljna razprava nij mogoča; prvo naše narodno glasilo pa odločno brani proti g. govorniku. Izvanredno pa še predsednik zopet dovoli besedo g. M. o tej stvari. Koje govornik končal, opomni g. O., da je bil njegov predlog „konce debate" sprejet iu da tedaj nijiua nihče več besede. Resolucija so potem s IU proti 5 glasom zavrže. Akoravno je bila cela razprava o jeducj in istej stvari, vzemimo v poštev samo razpravo o resoluciji. Ta je ,,l»re« debate — pala!" K temu pač nij treba komentara! Resolucijo je stavil g. Majaron v svojem, ne „v podpisanih imeni", ker nij izjavil, da jo še kdo podpira. Glasovalo je sicer za njo 6 gospodov (udov „slovenskoga literarnega društva"); izstopilo pa jih je (i, tedaj so še jednega pridobili. Izmej te šestorice pa zopet jeden nij podpisal .poslanega" ; dva, v katerih „inieni" se je tudi resolucija stavila, še navzoča nij sta bila! (Sicer pa niti pravila niti poslovni red, pooblastil ali kaj jednakoga ne poznajo.) Svoj izstop sta naznanila drugi dan z motivacijo „zarad sinočnih dogodkov''. No, dobro sta se dala podučiti! Tudi ko bi dotična resolucija res bila pala brez debate, pričalo bi i to jasno, da je zbor koj sprevidel neopravičenost g. M. resolucije, ter da za njegovo na-gajivost nij imel nikdo niti besedice. G. M. in drugovi bi tedaj bolje storili, ko bi no bili nesli svoje unesrečene resolucije v javnost in pri tem resnice ne pačili. To vedenje so ravno tako obče obsojuje, kakor so je obsojalo njih ravnanje tist večer, ko jim nij bila draga svetost večera in so trdovratni ostali nasproti dobro hotečim sklepom zborovim, da bo gostje celo hoteli otiti. Ko so pa gospodje inscenirali svoj „exodusu, vpisalo seje 17 novih udov! S to demonstracijo je onih 7 gospodov pokazalo, koliko jim jo za slogo in za „Slovenijo". Ako pravijo, da prenehajo biti tako dolgo udje „Slovenije", dokler v njej vladajo „taka načela, tako težnje", 'odgovarjamo na to, da so „Slovenijina" načela še zmi-i( > m jedna in ista, katerih pa oni n e h č e j o poznati: I/o m i k a njenih članov v vodah s p o s e h n i m ozirom nato, kar jim bode pozneje v javnem življenji pri delovanji za naš mili narod koristilo, kar so d o s e z a po proda-vanjih, razgovorih in kri tik o van j i v pleli u m u i n o d s ek i h, pospeševanje m ej soboj n e ljubezni in prijateljstva mej slovenskimi dijaki, poštena domača zabava, gojenje s 11) v enake in slovanske pesni in bratske I j n besni z drugimi slovanskimi akademiki na Dunaji in drugod in častno zastopanje slo ven skega Življa v avstrijske j metropoli, v prve j vrsti pred ostalim tukajšnjim slovanskim svetom. To so velika načela, težavni smotri, in te goji „Slovenija" uže celili 12 let, njim je zvesta tudi sedaj, ter je b od e poštovala, kolikor jej bode mogoče, i na dalje navzlic temu, da se jej je izneveril nže marsikateri ud iz teh ali onih neopravičenih uzro-kov. Kdor „Sloveniji" spotika sumljiva načela, nepravo težnje, ta ne more imeti plemenitega srca, ker trdi neresnico, ker zlovoljno sumniči. Podpisani odbor moro tedaj odločno odbijati v .poslanem", 7 udov „slovenskega literarnega društva" proti „Sloveniji" naperjena, sakerlna si bodi načela ali težnje. Ali Bog daj, da bi i oni i drugi udje „sloven-skega literarnega društva" hoteli uvideti pravi smoter „Slovenije" in skoro pripoznali potrebo združenj a vseh močil Na Dunaji, 11. julija 1881. Odbor akad. društva „Slovenija na Dunaji". Dunajska borza 12 julija. 'Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 25 Zlata renta.........93 „ 80 1860 drž. posojilo.....132 „ 75 Akcije narodne banke..... 837 „ "n Kreditne akcije....... 357 , 70 „ London ..........117 „ 05 l Srebro............ _ Napol...........9 30 " C. kr. cekini........5 „ 49 „ Državne ma. ke.......57 „ _ n Dve lepi sobi s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrac ja „Slovenskoga Naroda". Knjige za solsta flarila, slovenske in nemške, lično vezane, v obilnej izbirki priporoča J. Giontinijeva knjigarna V I . j 11 1 > I j; i 11 i. (399—2) Proda se iz proste roke radi starosti posestnikove še delujoča '»•ninijii na Spodnjem fttujarNkeni, namreč hiša s gospodarskim poslopjem, novo zidana, nekaj let davkov prosta, v prijetnem kraji. Pogoji ugodni. Natančneje pove opravništvo „Slov. Nar.". (38'i—3) Dobro obiskovana gostilna z branjarijo se da takoj v najem. — Natančneje se zve pri Edvardu I NHiirji v Kočah, pošta in železniška postaja IV*-* i m u <-h. (409 — 1) z namestovalno prakso išče Dr. A. Gregorič, (408—1) odvetnik v Ptuji. rriii«»i. 9 julija: Pri ttlonu: Borngut, Kolner, Haron, pl. Groler z Dunaja. — Pleiselnnan iz (Jradea. — Debevec iz Trbovljega. Pri ttntlu-t i Kronavvetter iz ltoko. — Sanol iz (Jradea. - K uliti, Uerner, Kotli z Dunaja. — VVeis ser iz Zagreba. Pri avstrijskem cesarji: Lser, Jundj z Du naj a. — VVeiss iz Trsta. Grlasovir se šestimi oktavi, dobro ohranjen, proda ali posodi prav ceno nadučitelj v liliji- (400—1) Za hlapca vzamem v službo poštenega, treznega in urnega človeka. — Natančnejše se zvč pri meni Albinu Blteer-JI, trgovci z železom in špocerijo na (410—1) dunajskoj cesti v Ljubljani. Učenec, pošten, z dobro Šolsko odgojo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, 14 let star, so takoj sprejme v mojej prodajalnici z raznim blagom. T- X_i. Ta,sclxls:e (411—1) v Trbovljah (Trifail). Praktikanta sprejmem v pisarno glavnega zastopa društva ..Foiiciere*'. (407—1) Franc Drenik. Kdor hoče (389—3) ohraniti. izptile nudoiuestiti b umeteljnimi, dobi sovet in pomoč pri Ehrwerthu, zdravniku za zobe, grospoćLsica. -u.13.cgl žt. 1. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migrGno> feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenjc, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosL in vročino, Če se zavživajo, po '/■ žličke vsako nro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskuBi z majbenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—18) Izdatelj m urednik Makso A r ra i ft. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*