SAVINJSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA I Celje, petek 2^. julija 1954 | LETO VII. — ŠT. 29. — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbot. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov tre 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRj v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125. polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poitnina plačana v gotovini. Zamenjova kolektivnih pogodb Kmalu bo poteklo dve leti, odkar so po tedanjih predpisih Uredhe o skle- panju delovnih pogodb bile le-te uve- ljavljene in v taki neizpremenjeni obli- }ci ostale še do danes. Le malo podatkov imamo o tem, če so se pogodbe v celoti izvrševale, kajti okrajna in tudi mestna arbitraža, ki sta pristojni za reševanje vseh sporov na- stalih iz neupoštevanja določil te Vi- stine, nista obravnavali niti enega spor- nega primera. Dvomimo, da so se vsi delodajalci v celoti držali obveznosti, ki so bile navedene v obširnem bese- dilu, vemo pa, da delavci mnogokje niso uveljavljali riseh njim. priznanih pra- vic. Cas dveh let je potekel in bo sedaj težko ugotavljati vse nepravilnosti, ki so verjetno v praksi obstajale, še težje pa bo te nepravilnosti popravljati. Ugo- tovimo pa vseeno lahko, da so pogodbe kljub morebitnim napakam odigrale svojo vlogo in da so delavcem v pri- vatnem sektorju bile zagotovljene pra- vice, ki jih je ta razvojna doba zahte- vala in uzakonila. V tem času se je v našem razvoju marsikaj spremenilo. Izdane so bile šte- vilne nove uredbe in drugi pravni pred- pisi, ki so prejšnje izpopolnjevali ali jih spreminjali, v mnogih primer,ih pa celo razveljavili. V naših gospodarskih organizacijah že zaključujejo delo na izdelavi novih tarifnih pravilnikov, ki upoštevajo spremenjene zakonite pred- pise, celotno življenje v podjetju se pravno formulira in uzakonjuje s pra- vili podjetja ter posebnimi dodatnimi pravilniki — skratka naše življenje se prilagaja novi naprednejši zakonodaji. Spričo vseh teh sprememb v našem gospodarstvu ne more ostati stanje po starem v privatnem sektorju. Tudi za to dejavnost so izšli novi predpisi in le-tem se morajo prilagoditi obveznosti in razumljivo tudi pravice privatnega delodajalca in pri njemu zaposlenega delavca. Z drugimi besedami stare, ne- popolne in v nekaterih določilih že ne- veljavne pogodbe moramo zamenjaU z novimi, današnjemu razvoju primer- nejšimi. Tudi te nove pogodbe bodo v imenu svojega članstva sklepale sindikalne organizacije, vendar pa je pri tem pa- ziti, da bodo pri razpravi sodelovali vsi prizadeti delavci — člani neke obrtne stroke. Nikakor se m sme ponoviti pri- mer, da bodo pri sklepanju in sestav- ljanju tako važne listine odločali samo mojstri — delodajalci, kakršne primere smo imeli pri prvih pogodbah, temveč da bodo sodelovali zlasti tisti, katerim je pogodba namenjena. Tako naj n. pr. sklene pogodbo za kleparje, mizarje ali krojače zastopnik njihove strokovne organizacije in le če te na področju ob- čine ni, temveč je samo enotna sindi- kalna organizacija, potem naj to stori ta podružnica odnosno KSS in OSS, če v občini ni samostojne sindikalne or- ganizacije. Pri vsebinski sestavi pogodbe bomo najprej obdelali in v isto vnesli določila o plačevanju ter pri tem ne bomo po- zabili na predpise o nadurnem, nočnem in delu ob državnih praznikih, ob pre- kinitvi dela, v rednem letnem dopustu, v primerih odpovedi, vpoklica na od- slikžitev kadrovskega roka ter orožnih vaj, skratka vnesli bomo vse, kar bi moglo vplivati na pravilno plačevanje. Nikakor ne smemo pozabiti na določilo o plačilnem seznamu, ki ga mora redno voditi vsak delodajalec tako, da bodo iz istega razvidni vsi prejemki in obra- čun delavčevega zaslužka. Nadalje bomo v pogodbo vpisali vse potrebno o de- lovnem času, o odmorih, letnem dopustu, zlasti o njegovem trajanju (upoštevajoč celotno dobo zaposlitve). Vnesli bomo predpise o dopustu v času odpovedi, o izrednem plačanem in neplačanem do- pustu in dodali bomo še podatke o pot- nih stroških. V posebnem poglavju pogodbe bomo pretresli in vnesli predpise o postopku pri sprejemanju in odpovedi ali dru- gače rečeno pri nastanku ter preneha- nju delovnega razmerja. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bilo glede teh predpisov sorazmerno največ nepravilnosti in s tem tudi posredoval- nih posegov pristojnih organov. Delo- dajalci na primer niso pri sprejemanju upoštevali posredovalnice za delo, šli so niimo predpisov o delovnih knjižicah, Večkrat so opustili prijavo socialnemu zavarovanju, malo so skrbeli za higien- sko-tehnično zaščito svojih delavcev itd. Se večje napake so se dogajale pri pre- nehanju delovnega razmerja. Večina de- lodajalcev ni upoštevala Uredbe o po- ' stopku pri odpovedi, o odpovednih ro- ^ih, o pravicah do pritožbe, ki jo imajo delavci v takih primerih in kar mora -. hiti v odpovednem aktu posebno nave- deno, nadalje niso upoštevali določil o nedopustnosti odpovedi in še drugih predpisov, ki obojestransko vežejo de- lodajalca in delavca. 1 Tudi v to novo, popolnejšo delovno pogodbo bomo vnesli predpise o posebni firhitraži, ki rešuje spore v zvezi z de- lovno pogodbo. To arbitražo sestavljajo okrajni inspektor dela, zastopnik sindi- kalne organizacije in zastopnik deloda- jalca. Na zaključku pogodbe bomo še "f^nesli podatke o njeni veljavnosti ter ^^ttíÍ20Tstuu nad pravilnim izvajanjem "sega, kar je v pogodbi predpisano. Stare pogodbe bomo torej zamenjali ^ najkrajšem času, najpozneje pa do prvega avgiLsta, ker nam to nareku- je naš sedanji razvoj in na podlagi le tega izdana zakonodaja. K delu moramo pristopiti takoj, da bomo lahko vskla- dili življenje in pravice delavcev v pri- vatnem sektorju s pravicami in dolžno- stmi, ki iih imajo v gospodarskih or- ganizacijah in ki so zapisane v pravilih podjetja in v njihovih tarifni pravilni- kih. Sindikalna organizacija bo imela pri tem delu veliko in ne lahko, vendar iz- redno pomembno nalogo, in sicer pred- vsem v tem, da bo vsestransko tolma- čila vlogo in pomen novih delovnт po- godb in čim bolj temeljito sodelovala pñ sestavi in sklepanju le-teh. Zavedati se morajo pri tem, da so dolžne in so- odgovorne za to, da se bo vsebina po- godbe v celoti izvajala, ker so v njej zajete pravice delavcev v privatnem sektorju. VSA Slovenija je veliiastno proslavila Dan vstaje Povsod po Sloveniji so 22. julija svečano slavili Dan vstaje Razen v Celju so bile večje proslave tudi v celjski okolici, kot n. pr. v Grižah, kjer so na ta dan odkrili tudi spomenik žrtvam padlih v NOB, v Dram- Ijah. na Rudnici pri Podčetrtku, na Svetim in drugod. — Najbolj svečano so pa proslavili Dan vstaje v Beli krajini — zibelkH partizanstva, ki je sprejela na deset tisoče gostov iz vse Slovenije in sosednje republike Hrvatske. Osrednja proslava je bila v Črnomlju. — V okviru teh proslav so odkrili 25 spominskih plošč in spomenikov. — Bela krajina je bila prizorišče zgodovinskega razvoja našega političnega, oblastnega, gospo- darskega in kulturnega življenja. Celje je svečano proslavilo svoj občinski praznik in Dan vstaje slovenskega ljudstva Ze na predvečer je imelo Celje slav- nostni izgled. Na pročeljih hiš so bile izobešene zastave in na Titovem trgu so se zbrali številni Celjani k sprejemu štafet. Štafetni tek je organiziral OSS. Tekli so športniki iz delovnih kolekti- vov. Ob tej priliki je pred železniško postajo izgrala godba SKUD »France Prešeren«, na starem gradu pa so pri- redili ognjemet s svetlečimi raketami. SLAVNOSTNA SEJA LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE CELJE V torek, na občinski praznik Celja, so se v sejni dvorani mestnega odbora zbrali odborniki LOMO Celje k slav- nostni seji.. Zbranim odbornikom je govoril tov. Vlado Bogataj. V svojem referatu je orisal pomen 20. julija, praznika mesta Celja. Izčrpno je poročal o prvih začet- kih odpora proti okupatorju, o težkem položaju aktivistov in borcev v Celju, ki je bilo znano leglo nemčurstva, izdajal- cev in hkrati ena najmočnejših nem- ških postojank na Štajerskem. Dalje je tov. Bogataj govoril o ustano- vitvi celjske čete, o njenih pohodih in zmagah, kakor tudi o žrtvah, ki jih je oborožena vstaja terjala kot krvni da- vek za svobodo. Govoril je še o osvobo- ditvi Celja, o naših skupnih naporih, da se mesto čimprej dvigne iz ruševin in začne novo življenje na ruševinah stare- ga. Nanizal je vrsto delovnih uspehov, vrsto novih pridoibitev, ki so zrasle v svobodni ljudski državi. V referatu se je dotaknil tudi zahrbtnega napada Kominforma in našo vztrajnost, ki je ves ta pritisk zdržala in si s svojo pra- vično borbo ustvarila še večji ugled v svetu. Končno je tov. Bogataj omenil velike uspehe pri demokratizaciji naše- ga družbenega življenja, o velikih uspehih delavskega in družbenega sa- moupravljanja. Referat tov. Bogataja je . bil nekak zgodovinski presek iz življe- nja in dogajanj mesta Celja od prvih dni odpora pa do danes. SPOMNILI SO SE TUDI PADLIH ŽRTEV ZA SVOBODO Na večer pred praznikom mesta Ce- lja so člani Zveze borcev iz prve četrti, katerim so se pridružili tudi številni meščani, položili vence pred Skaletovo spominsko ploščo na Slomškovem trgu. Nato so odšli pred spomenik padlim po- štarjem na Titov trg in na peron želez- niške postaje, kjer je vzidana spomin- sika plošča padlim železničarjem. V ime- nu Zveze borcev je pred Skaletovo spo- • minsko ploščo spregovoril tov. Cevnik. Pred pošto in na postaji pa so počastili spomin padlih njihovi stanovski tova- riši s kratkimi govori. Po polaganju vencev so počastili njihov spomin tudi z enomanutnim molkom, godba na pi- hala SKUD France Prešeren pa je igra- la žaiostinke. SLAVNOSTNA SEJA MESTNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV Na Dan mesta Celja ob 10. uri dopol- dne je !bila v dvorani starega gledališča slavnostna seja Mestnega odbora Zveze borcev, katere se je udeležilo poleg od- bornikov tudi veliko število Celjanov. O pomenu praznika mesta Celja ter o po- menu Dneva vstaje je govoril predsed- nik Mestnega odbora ZB tov. Loštrk. V svojem govoru je obširno orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Celju, herojske podvige Celjske čete ter prika- zal borbene tradicije Celjanov, od ka- terih so mnogi kot borci in talci daro- vali svoja življenja. Seji je dal še bolj svečan čzgled predvsem pevski zbor celjske Svobode, ki je pod vodstvom tov. Ferlimca ubrano zapel nekaj bor- benih in partizanskih pesmi. Sledili sta tudi dve recitaciji, ki sta segli navzo- č)im do srca. Takoj po seji je sledila spominska slovesnost na Šlandrovem trgu ob grob- nici herojev. Mnogi delovni kolektivi lin ustanove so položile na grobnico šte- vilne vence, ipevski zbor celjske Svobo- de pa je zapel žalostinko. Spominske svečanosti so sledile tudi pred spomin- sko ploščo na Trgu svoibode ter v Sta- rem piskru. VELIKA ŠPORTNA PARADA IN PROSLAVA V MESTNEM PARKU NA PREDVEČER DNEVA VSTAJE Okoli osme ure so streli možnarjev naznanili začetek proslave 22. julija v Celju. Z Glazije, kjer so se športniki Zbrali, je krenila po celjskih ulicah po- vorka z godbami med posameznimi sku- pinami. Na čelu so jezdili cani kluba »Savinja«, za njí'.mi pa so stopale sku- pine športnikov AD Kladivar, SD »Par- tizan«, člani Ljudske tehnike in še dru- gih telesnovzgojnih organizacij. Med vrstamt, od najmlajših do članov, so bili nogometaši, odbojkaši, telovadci, atletičarji, smučarji, alpinisti, drsalci, plavalo:, jedriličar j i, padalci, skratka vse panoge telesno vzgojnega udejstvo- vanja. Povorka je šla po glavnih celj- skih ulicah in s Titovega trga zavila v Razlagovo ulico, čez kapucinski most in v park pred nov godbeni .pavildjon. NA PROSLAVI V PARKU JE GOVO- RIL PREDSEDNIK TOV. LOŠTRK Medtem se je pred paviljonom, kjer je igrala godba, zbralo lepo število Ce- ljanov. Bilo jih je neprimerno več, kot J:ib je moglo slišati govor, ker prostor ni bil ozvočen. Na proslavi so sodelovali pevci de- lavsko prosvetnih društev »Svobod« iz Celja lin Štor. Najprej so pevci obeh društev, združeni v moški zbor, pod vodsvom dirigenta Ferlinca zapeli ne- kaj partizansikih pesmi. Veličino vstaje slovenskega naroda 22, julija leta 1941 je v slavnostnem re- feratu opisal predsednik MO ZB tov. Lsštrk. Pripovedoval je, kako se je od- por takrat začel pod iniciativo Komu- nistične partije, da so po vsej Sloveniji nastajale partizanske enote, med temi tudi Celjska četa. Celjski četi je tov. Loštrk posvetil iprecejšen del svojega referata. Omenil je najvažnejše njene člane, njene najvažnejše borbe in žrtve, ki jih je utrpela. (O tem prinašamo čla- nek na 3. strani.) Po govoru je nastopal združeni moški zbor, dalje mešani zbor, moški pevski zbor iz Štor in moški zbor »Svobode« Celje. Srečanje dveh velIRih mož Etiopski CBSQP Haiie Seliassie na obisku v Jugoslaviji v torek je na povabilo predsed- nika naše republike tov. Tita pri- spel v našo državo etiopski cesar Halle Selassie s svojim visokim spremstvom, v katerem so tudi njegov sin in vnukinji, zunanji minister in drugi vidni predstav- nik političnega življenja Etiopije. Naš visoki gost in iskren prijatelj bo ostal v Jugoslaviji sedem dni. Visoke etiopske goste je sprejel Beograd, ozaljšan in okrašen, v takem vzdušju, ki ga še ni doživel nobeden tuji državnik v naši deželi. To je samo po sebi umevno, saj sta se Abe- sfnija in Jugoslavija domala goloroki in brez sodobne tehnike prvi uprli skup- nemu sovražniku — italijanskemu fa- šizmu, in to v času, ko je bil na višku svoje moči. Etiopskega suverena smo sprejeli kot borbenega heroja in nosil- ca napredka v njegovi deželi, kot vodi- telja zavezniške države, s katero ima- mo najbolj prisrčne in iskrene odnose. Cesarja Haile Selassija so v Beogra- du sprejeli naši voditelji. Ko se je pe- ljal skozi mesto, ga je večtisočglava množica Beograjčanov navdušeno po- zdravljala ia s tem izrazila svojo veli- ko ljubezen do njegovega junaškega ljudstva. Program njegovega bivanja v naši državi je zelo pester; slavnostni sprejemi in kosilo pri predsedniku re- publike tov. Titu in predsedniku repub- like Srbije tov. Stamboliču, izročitev diplome častnega meščana mesta Beo- grada, ogled vojnega muzeja na Kale- megdanu, slavnostna predstava jugoslo- vanskih narodnih plesov, mimohod edi- nic JLA in vojne mornarice itd. — vse to bo njen^ in njegovemu sprem- stvu napravilo prijetno bivanje v de- želi, ki ima enako bližnjo preteklost kot zemljepisno sicer zelo oddaljena Etio- pija. Nj. Vel. cesar Haile Selassie I. z Vnukinjo, princezo Seiba Desta in sinom, princem Salile Selassie. V Beograd je prispela tudi princeza Sofija Desta, ki je ni na sliki. Praznik kmetij cev v Žalcu Okoli 1500 ljudi se je zbralo v nedeljo, dne 18. julija v Žalcu na velikem pra- zniku kmetijstva. Organizacijo so vodili uslužbenci OZZ Celje z inž. Pa'Jenkom, Lavrenčičem in Maroltom ter amaterji Ljudske tehnike. Predsednik Ljudske tehnike, tovariš Jože Piki, je v pozdravnem govoru po- udaril, da je sodelovanje med Ljudsko tehniko in kmetij ci pomembno, ker le tako bo mogoče uvesti mehanizacijo na vas in z njo doseči zaželene uspehe. Ljudska tehnika je doslej dala dosti avto- moto-, foto- in drugih amaterjev, vendar zahteva razvoj večje sodelova- nje med amaterji in kmetovalci. S pre- davanji, filmi in praktičnim delom bodo amaterji Ljudske tehnike vzgojili med kmečko mladino kader, ki bo sposoben pravilno ravnati s stroji, ki jih bo znal čuvati iin z njimi delati. »Ta prireditev,« je zaključil tovariš Piki, »je prvi po- skus, ki bo pokazal, kako smo doslej uspeli.« Predsednik OZZ, tovariš Franc Lubej, je povedal, da je na prireditvi zasto- pana tretjiina vseh strojev, ki so doslej na razpolago v celjski okolici. Večino- ma so to stroji za osnovno pomoč, po- trebni pia бо še istroji za obdelavo. Razvoj našega kmetijstva je odvisen od tega, kako bomo uporabili, kar imamo ¿n kako bomo nabavili, kar potrebuje- . mo. Ljudska oblast vsestransko podpira prizadevanja kmetovalcev in razvoj in- dustrije je porok, da se bo kmetijstvo lahko uspešno razvijalo. Savinjske za- druge so uspešne in kažejo, da bodo še bolj. Kmetijske zadruge so edina kme- tijska linstitucija, zato morajo skrbeti, da omogočijo sodelovanje med kmeto- valci in tehniki, da bo mehanizacija pripomogla do uspehov, ki so začrtani pred nami. V limenu Društva kmetijskih inženir- jev in tehnikov je pozdravil prireditev inž. Cizej in želel tekmovalcem velike uspehe, v imenu Občinskega ljudskega odbora Žalec pa župan Ivan Bozovičar. Tekmovanje je prikazalo razloček med ročnim delom in strojno obdelavo. Prvi so tekmovali mali Steyerji v košnji. Zmagal je Avgust Po teko, kmetijsko gospodarstvo Višnja vas. Pri košnji z ročnimi strojnimi liosilnicami je zmagal Franc Zemva, KZ Dobrna, pri košnji se je izkazal Ernest Poteko, kmetijsko gospodarstva Višnja vas, najboljša žanjiica je bila Ida Pirnat iz Griž. V strojni žetvi s snopovezalkami se je izkazal Rudi Korvat iz Vrbja, najboljši orač z velikim Steyerjem je bil Vlado Gajšek, kmetijsko gospodarstvo Šentjur, in najboljša grabljica Angela Jelerčič, kmetijsko gospodarstvo Ar j a vas. Gledalci so navdušeno in z zanima- njem spremljali tekmovanje in so mo- rali priznati, da je delo s stroji veliko lažje, hitrejše in bolj uspešno. Poleg tekmovanja je gledalce navdušilo le- talo, ki je v nizkem letu prikazalo škropljenje hmeljišč. Z zanimanjem so opazovali tudi demonstrativno streljanje proti toči in gost dim, ki ga je nosil veter iz dveh bomb, ki so jih zažgali, da bi pokazali, kako se bori proti slani. Tudi pašnik, ograjen z električno žico, je pritegnil veliko opazovalcev, prav tako vseh šest škropilnic, ki so z raz- ličnimi načini škrapljenja pripravne za razne nasade, hmeljišča in za škroplje- nje drugih kultur. Popoldne so zmagovalcem razdelili nagrade, zvečer pa je bila v domu Par- tizana ljudska veselica, ki je zaključila uspešen dan. Gostovanje grških in turških atletov v Celju Reznltat tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja balkanskih narodov — Grčije, Turčije in Jugoslavije — se v zadnjem času odraža tudi na športnem področju. Sport je prav tako močno sredstvo za zbliževanje in poglabljanje prijateljskih stikov med zavezni- škimi državami. Nič ni čudnega, če so prav v tem času bile obnovljene »Balkanske igre«, ki bedo po dolgih letih prvič po osvoboditvi v dneh 24. in 25. t. m. v Beogradu pod pokroviteljstvom > maršala Tita. Pred vojno smo imeli že 10 bal- kaniad, na katerih so bili grški atleti vedno zmagovalci. Razmerje atletskih sil se je po vojni precej spremenilo na Balkanu. Jugoslovani so napravili velik korak naprej in so po kvalitet- nih storitvah že prekosili svojega večnega pred- vojnega rivala iz Grčije. Prve »Balkanske igre« po osvoboditvi v Beogradu naj bi uradno po- trdile to našo premoč. Celjani smo lahko po- nosni, da bodo naše državne barve zastopali na tej edinstveni prireditvi kar štirje celjski atleti: Lorger, Zupančič, Vipotnik in Marijan Kopitar. Še večji dogodek za Celjane pa bo gostovanje polovice reprezentance Grčije in Tnrčije po končani Balkaniadi v našem mestu. Kladivar prireja Celju edinstveni mednarodni miting, ki bo v sredo. 28. julija ob 18. uri na atletskem Bt«ilioBB. Na tej prireditvi bomo videli zbraa«- vse celjske atlete v družbi z državnimi repre- zentanti iz Grčije in Turčije. Javnosti predstav- ljamo le najpomembnejše goste: Grka Kampa- delisa, namestnika slavnega Mantikasa, naj- boljšega zaprekaša na Balkanu. Kampadelis bo Lorgerjev največji konkurent, saj je v letošnji sezoni dosegel že čas na 110 m zapreke ii,7 sek. Nadalje Grka Jataganosa, ki meče kroglo preko 15 m, disk pa preko 49 m. Grka Pelrakisa, od- ličnega sprinterja, ki je že letos premagal Lor- gerja na 100 m. Njegov letošnji najboljši čas na 100 m je 10,?! Turka Akarbeja, nasprotnika Zu- pančiča in Marijana Kopitarja na 400 m in 400 m čez ovire. Akarbej ima na teh progah čase 49,2 in 53,0! Pa še Turka Onela. nasprotnika našega Vipotnika, ki premaga progo na 1500 m v času 5:51,6! To so le glavni predstavniki 12 gostov, ki jih bomo v sredo pozdravili v našem mestu. Kdo bo zmagal? To vprašanje je odveč. Za gledalce je bolj važno, da bodo borbe v posa- meznih disciplinah napete do maksimuma in da bodo uživali v izenačenih borbah med atleti. Dolžnost športnega Celja je, da v sredo, dne 28. t. m. napolni atletski stadion Borisa Kidriča in s svojo navzočnostjo manifestira prijateljstvo in ljubezen, vdanost mednarodnemu sodelovanju in miru treh prijateljskih in zavezniških držav na Balkanu, ki jih bodo nastopajoči atleti za- stopali. nove stanovanishe najemnine v VELJAVI OD 1. AVGUSTA Sporočamo prebivalstvu, da se prično pobirati nove stanovanjske najemnine s 1. avgustom 1954. Stanovanjska na- jemnina se bo pobirala po tarifi, in sicer 0,30 din, 0,25 din in 0,20 Hin za obračun- sko točko. Najemnina se bo izračunala tako, da se bo šitevilo točk iz kategori- zacije stanovanja pomnožilo s kvadrat- nimi metri, ta zmnožek pa s pravkar navedenimi tarifnimi postavkami. Pro- stornine za posamezne prostore, ki pre- segajo 30 kvadratnih metrov, se ne za- računavajo. Stanovanjska uprava (do- sedanja uprava nepremičnin) pristopi takoj k sklepanju pogodb. Opozarjamo tudi zasebne lastnike hiš, da so dolžni skleniti najemne pogodbe s stanovalci ter jih registrirati pri Stanovanjski upravi. Pogodbe morajo biti sklenjene na splošnem obrazcu, ki je na razpolago v knjigami Celjske tiskarne. Ljudski odbor mestne občine Celje Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve STRAN 2 »Sarinjßki vestnik«. dne 24. јиДја 1854 Ster. 29 POGLED PO SVETU Eden od velikih zagovornikov fran- tosko-nemškega prijateljstva je bil tudi Romaiin Rolland, čigar veledelo Jean Christophe smo končno prevedli tudi v naš jezik. Iz svoje vile v Villeneuve v vzhodnem kotu Ženevskega jezera je pošiljal entuMi&stične mirovne pozive, da bi poravnal krvave dolgove, ki so se nabrali v tisočletju, v katerem so zgodovinarji našteli 32 vojn med obema rturodoma, ki sta za enotnost Evrope, danes na zahodu, na Daljnem zahodu tako hudo zaželene, najvažnejša. Te dni se Rollandovih idej premnogi spomi- njajo, ko se ob Ženevskem jezeru skle- pa marsikaj, kar bo vplivalo na bodoče odnose med obema velenarodoma. Pa- tHS/cì sestanek, uvertura v drugo Žene- vo, na katerem so se ZDA, Anglija in Francija sporazumele oziroma sklenile neloak azijski kompromis, je pokazal, da za zdaj nikomur ni do vsesplošnega poloma, da je treba najti zasilen izhod ij mednarodne zagate. Churchillovo po- ročilo v angleškem parlamentu o raz- govorni v Beli hiši je bUo nedvomen poziv Francija, da bo na nek način vendarle morala sprejeti »utesnitev v evropskem stanovanju*:. Tudi debata o Suezu je dala čutiti, da sta se anglo- saška brata tehtno pogovorila, kajti Churchill, hi bi bil gotovo zadnji za to, da Anglija nekje izprazni Icako svojo postojanko, je to pot ostro nastopil proti tistim svojim kolegom v torijevski stranki, ki trmasto vztrajajo na angle- škem Suezu. »Cas je, da gremo«, je za- pisal mk angleški list in prav tako je izzvenelo Churchillovo prepričevanje. Posebni odposlanci iz Bele hiše, ki švi- gajo po vsej zemeljski obli, so opravili svoje in »bolni mož ob Suezim bo moral res izročiti ključe tistim, k jim edino pripadajo. Tista klavzula, da jih dobi nazaj, če bo napadena Turčija ali ka- tera od drugih dežel okoli Levanta, je bolj na papirju, muzika prihodnosti, ki i% dirigenta še ne vemo. Kljub temu se ocenjuje paniki kom- promis kot Mendès-Franceov uspeh, če bo z njim pnšel do častnega miru v In- ' dokini. Politični, vojaško politični pro- blemi, ki se gneto okoli Indokine, Kam- bodže in Laosa bodo dali pač še mnogo opravka, preden bo utihnil grom orožja, vendar se slišijo glasovi, da je svet t reprizo v Zenexñ ušel veliki katastrofi —■ vojni. Francija ne bo kapitulirala, toda z izpraznitvijo južnega dela Delte je pokazala, da bo vse stor'ila za pre- mirje. Kitajska kaže precejšnjo neod- visnost od SZ in nastop Cu En Laja je pomirljiv. SZ pa noče biñ kriva neuspe- ha v Ženevi, saj je že v Berlinu padla nanjo pregosta senca. Indokinske dr- lave, Vietnam, Laos in Kambodža ni- majo pravzaprav velike besede, z njimi bodo že opravili. Eden v svof\ vlogi po- sredovalca vzgledno vztraja in tako tudi Američanom ne kaže drugega, kakor da sodelujejo pri ponovnem krpanju planeta, ki je vedno pripravljen, da začne bruhati uničujočo lavo vojne. Upajmo, da ne pride spet kaj vmes. In da ne bo prehudega ponižanja, ker se je Dulles res pošteno kujal, da ne gre Џ Ženevo, so Franciji dali ultimat: do 15. avgusta treba ratificirati pogodbe in pfistatt na EOS, sicer — / Ta sicer je na dva načina povedal Adenauer, ki je brutalno zagrozil z nemško nacionalno vojsko, oprt na an- gleško-ameriški sporazum, kmalu nato pa — kdo bi to pričakoval — spustil sirenski glas o zlati dobi nemško-fran- coskega prijateljstva, ki ga bo omogo- čila EOS. Romain Roland bi bil gotovo vesel tega glasu iz onstran Rena. H koncu nekaj drobnih novic: Dalai- Lama gre iz Lhase v Peking, tja potuje tudi Nehru, čeprav datum še ni znan; etiopski cesar končuje svojo svetovno potovanje pri nas prav v trenutku, ko pričakujemo finale v tržaškem dvoboju med Italijo in nami. Združujejo nas isti nazori o neodvisnosti države in še bolj skupni boji proti fašizmu, ki v Trstu in v Italiji spet ošabno pokoncu nosi glavo; Perzija je ponosno odklonila sovjetsko noto zaradi glasov, da bo pri- stopila k turško pakistanskemu paktu; v ZDA pa so nekako izgubili upanje, da bi akcija proti Mc Carthyju kot sena- torju uspela. Edini, ki se upa javno dosledno nastopati proti nosilcem proti- komunistične in moderne inkvizicije, je demokratski senator Flanders. Ob tem bi se človek spomnil na, Arthurja Mil- lerja dramo »Lov na čarovnice^, v ka- teri je ta m.oderni ameriški autor po- vedal (tudi naši odri so ga po vojniigra- U), da ne gre samo za čarovniški pro- ces 1. 1692 v Salemu v državi Massa- chussest, marveč, da do takih procesov pride vselej iru povsod tam, kjer ideo- logija preplavi zdrav človeški razum, kjer zdrav človeški razum klone v ime- nu nekega absolutista oz. absolutnega. Flandersov boj proti Mc Carthyjevi ideološki histeriji in blaznosti utegne biti grozotna orjaška zgodovinska ku- lisu temu Millerjevemu delu. T. O. Zasedanje skupščine Zavoda za socialno zavarovanie v soboto, dne 17. t. m. бо Izvoljeni delegati pregledali delo in poslovanje Zavoda za socialno zavarovanje v Celju za prvo polletje. Vsi člani skupščine so prejeli že poprej izčrpno poročuo o delu Zavoda s tabelami in grafikom, kakor tudi poročilo o finančnem stanju, tako da 60 na skupščini razpravljali o pro- blemih, ki so jih nakazala poročila. V poročilih je bilo namreč prikazano delo Zavoda v celoti, kakor tudi po- družnic v Rogaški Slatini, Konjicah in Žalcu, kajti poleg skrbi za uveljav- ljanje družbenega samoupravljanja, je bila ix)isvečena letos posebna skrb utr- jevanju formiranih podružnic kot ukrep, ki naj socialno zavarovanje čim bolj približa zavarovancem kot neposrednim upravljalcem. Na področju Zavoda je bilo eadnje dni junija t. 1. 32.370 aktivnih zavaro- vancev in 8.582 upokojencev. Kot poseben ukrep proti raznim iz- koriščevalcem lin simulantom, je izvr- šilni odbor uvedel zdravniške nadpre- glede. V treh tednih po uvedbi nadpre- gledov, je bilo od 707 bolnih zavaro- vancev izločenih iz staleža bokali 140 zavarovancev, ali 19,8%. Ena petina za- varovancev, ki so bili v staležu bolnih, so biü simulanti in izkoriščevalci. Za- nimivo je, da se izločeni zavarovanci ne pritožijo, kar potrjuje pravilnost izlo- čitve. Otroški dodatek prejema 9.835 zava- rovancev za 19.167 otrok in 1.189 upo- kojencev za 2.080 otrok. Otroške do- daüke izplačuje Zavod torej 21.247 otro- kom in so jim v prvem polletju izpla- čali 273,190.308 din, aH več kot četrt milijarde v pol leta. Upokojencev je 8.582 lin jim je büo v istem času izplačanih 328,512.650 din. Povprečna starostna pokojnina znaša 6.970 din, družinska pa 3.645- din. Ker se stanje v drugem polletju bistveno ne bo izpremenilo, lahko zaključimo, da bo letos izplačanih na pokojninah in otroških dodatkih nà področju okraja Celje ena milijarda in 200 m'ilijonov dinarjev. Poleg tega so še stroški bol- nišnic, ambulant, zdravil, hranarine itd. Higiensko-tehnična komisija je po- ročala, da je bUo v letu 1953 največ bo- lezni dihal. In sicer 6.131, slede nezgode pri delu, katerih je bño 4.982, tuberku- loznih obolenj je büo 362, novotvorb 79, porodnic 601 itd. Zanimiva je še primerjava po dobi trajanja posameznih bolezni, pri čemer prednjači tuberkulo- za s 143 dnevi, F>orodnice 78 dni, novo- tvorbe 68 dni, nezgode 15,5 dni itd. Se vedno posvečamo dosti premalo E>ozornosti nezgodam pri delu, saj je na osnovi gornjih podatkov razvidno, da je bilo v letu 1953 izgubljenih 77.221 delovnih dni, ali z drugimi besedami P9vedano, da je büo vsak dan v bol- niškem stanju zaradi nezgod 275 IjudL Posebno slabo je stanje v industriji obutve in usnja (Копш Konjice) ter v lonetijstvu in gozdarstvu, kjer je znat- no večje števuo nezgod, kot znaša re- publiško povprečje. V živahni in plodni razpravi: so nato temeljito pretresli vse nakazane proble- me. Posebno živahna je bila razprava o predpisu splošnega dopoinünega pri- spevka, katerega bo letos verjetno tre- ba predpisati, da se ix>krije sedaj v pol- letju izkazani primanjkljaj. Dokončno rešitev tega vprašanja so odložui do prihodnje skupščine, ker je po eni stra- ni res težko delegatom zagovarjati pred kolektivom zvišanje njihovih obvez do socialnega zavarovanja, ki že tako zna- šajo 45% njihovih plač, po drugi strani pa izkazuje polletna bilanca Zavoda pri- manjkljaj. Zaradi tega se bo mogoče na drugi skupščini temu perečemu pro- blemu izogniti, če bodo vsa podjetja in vsi zavarovanci takoj razkrüi vse izkoriščevalce in ukrenüi vse potrebno, da se omeji število nezgod pri delu, kaj- ti sicer bo prihodnja skupščina, ki bo v septembru, morala predpisati i>ovi- šanje prispevka za socialno zavarovanje, kar bo verjetno negativno vplivalo na (gplošno življenjsko raven. H. A. Sestanek SZDL na Jožefovem hribu v četrtek, 15. t. m. je bü na »Skalni kleti« množičen sestanek članstva SZDL za teren Jožefov hrib. Predsednik okrožnega sod'išča tov. Sok je podal .po- ročuo o političnih dogodkih v svetu in v domovini. Zanimivemu p>oročilu je sledila živahna debata. Ljudski odbornik tov. DeUa Mea je podrobno razlagal mestni proračun — poročilo o proraču- nu ye bilo v grobem podano že na zad- njem zboru volivcev — posebno kako se bodo uporabüi v proračunu predvi- deni izdatki Poročal je tudi, koliko in kako se je v denarju in blagu razdelüo po poplavi oškodovanim na terenu. Na- vzoči so se zanimali, kako je z regula- cijo Voglajne, ki je ob pruiki zadnje povodnji povzročila tako velikansko škodo, kdaj bodo uredüi poškodovane ceste na terenu, za razsipanje gramoza, kadar ibo navožen, so obljubüi tudi po- magati s prostovoljnim delom. Nevolja je bila izražena tudi, ker se doslej vkljub večkratnim obljubam še ni ure- du podvoz pod pošto. Obljubili so sicer, da bodo nad hodnikom za pešce name- stili pločevino, da bi bili pešci obvaro- vani pred nesnago od zgoraj. Pa tudi tega še do zdaj niso uredüi, dasiravno ta začasna ureditev v siplošnui proble- mih predstavlja tako malenkost, o ka- teri se ne bi izplačalo na vsakem se- stanku razpravljati. Po poplavi oškodo- vani tovariš je v imenu poplavi j encev na terenu izrelcel zahvalo za vso i>omoč in skrb, ki so je bili oškodovanci de- ležni v težkih dneh po katastroñ. Izrazu je tudi začudenje, da je bilo na sestan- ku navzočih le malo števuo tistih, ki so v nesreči prvi iskali pomoč in jo v iz- datni meri tudi prejeli M. C. Avstrifskt ambasador g. dr, Walter Wodak ¡e preteku četrtek obiskal Celje Pretekli teden je po Sloveniji potoval avstrijski ambasador v Beogradu go- spod dr. Walter Wodak. Najprej se je ustavil v Ljubljani, kjer je bil gost IS LRS in mestnega ljudskega odbora, i>o- tem pa je njegova pot peljala na Šta- jersko. V četrtek dopoldne je obiskal Celje. Najprej se je ustavu na LOMO Celje, od tu pa v spremstvu predsednika MO tov. Fedorja Gradišnika in še ne- katerih predstavnikov ljudskega odbora in množičnih organizacij obiskal Tovar- no emajlirane posode. Tovarno »Metko« in Mestno gledališče. Po ogledu mesta in tovarn je pred- sednik LOMO Celje tor. Fedor Gradi- nik prired'il visokemu gostu kosilo v vrtnem salonu hotela »Evrope«. Kosila so se udeležili poleg g. veleposlanika še predsednik OLO Celje tov. Јегпиш Ri- ko, predsednik LOMO tov. Fedor Gra- dišnik, predsednik OSS tov. Medved Albin, ixxipredsednik LO MO tov. dr. Lovšin e soprogo, predsednik Sveta za gospodarstvo in komunalo tov. Uranjeik Ivan, tajnik LOMO Celje tov. Felke Florian, predsednik Turistično olepše- valnega društva tov. Jenko Rado, direk- tor Cinkarne tov. ffilbert Kamilo, di- rektor Tovarne emajlirane posode tor. Veber, direktor »Metke« tov. Ferian, dalje tov. Urbančič Anica, tov. Vudler Zoran, tov. Zapušek in še drugi Ob tej priliki je avstrijski ambasador v svoji zdravici naglasu, da je presene- čen nad napredkom naše države in da je odnesel najlepše vtise e svojega po- tovanja, zlasti pa iz Celja, Po kosüu je g. Wodak nadaljeval pot proti Stmišču, Ptuju in Mariboru, Znanstvena komisija evropskega hmeijskaga biroja bo zasedala v Dobrni Odkar je ibil ustanovljen erropski hmelj ski biro. se njegovi cani vsako leto sestajajo k zasedanju, da med seboj izmenjajo in pre4Ìebatirajo znanstvene izkušnje hmeljskih držav. Prvo tako zasedanje je bilo leta 1951 v Strassburgu, naslednje leto v Brüslu, lansko leto v Münchenu — letos pa se bodo kemiki - hmeljski znanstveniki sestali v Dobrni pri Celju v dneh od 22. do 25. jiüija. Za predsednika letošnjega zasedanja znanstvene komisije evropskega hmelj- skega biroja je bil že na lanskem zase- dam j u v Münchenu izvoljen vodja hmelj- Bkega instituta т Žalcu inž. Petričeik. {Jugoslavijo bo zastopal kot član te ko- misije tudi inž. Kač iz Žalca.) Priznani strokovnjaki so si za ta ae- stanek izbrali zelo zanimiva in aktualna predavanja. Anglež F. C. Thomson, pred- stavnik Wye CoUege bo predaval »O preskrbi hmeljskih rastlin z rudninski- mi gnojüi«. Francoz Meneret, šef Insti- tuta za proučavanje hmeljarstva v Di- žonu, bo govoru »O oblikah braktej pri kultiviranem hmelju«, Gouin, direktor zoološkega muzeja v Strassburgu, ki se bavi izključno s proučavanjem živalskih škodljivcev na hmelju, si je izbral te- mo »O hepialusu, škodljivcu na hmelj- ski trti — in načinu zatiranja«. Nemec Zattler iz Münchena, direktor oddeU^a za zaščito rastlin na Ministrstvu za po- ljedelstvo v Münchenu, bo govoril »O vpl'ivu predčasnega odrezanja hmeljske trte na donos in kvaliteto«. Naš domači znanstvenik tov. Petriček pa bo preda- val »O sestavinah hmeljskega storžka«. Hmeljarji v Savinjski dolini se zelo zanimajo za ta sestanek hmeljksih stro- kovnjakov in težko čakajo širših xx>ročil v Hmerljarskem vestniku. V. 6. Kozjansko na Ostrožnem Bliža ee veliki praznik našega de- lovnega ljudstva na Ostrožnem, zato se SZDL in od'bori Zveze borce\'-, v poedi- nih krajih Kozjanskega pripravljajo nanj, da jih ne bo »Štajerska v borbi« prehitela. Občinsiki prazniki, ki bodo večji del pred pohodom štajerskih bri- gad in tudi partizanski zbor kozjanske- ga odreda na Zupanovem hribu pri Ve- temiku, dne 8. avgusta, so uvod k sep- temberski proslavi Da se naše organizacije seznanijo e obsegom in predvidenim siporedom pro- slave na Ostrožnem, je tov. Stanko Sai- ler dz Stor obiskal Planino, Pilštanj in Kozje. Tako so prišle sedaj priprave občinskih organizacij na pravi tir. Iz priipovedovanja borcev, ki so posegli ▼ borbo že leta 1942 na Planini je več primerov — se bodo izluščila junaška dejanja in samoodpovedi, na katerih se bodo naša mlada pokoienja še dolgo Tzgledovala. Prav je, da bodo takšna dogajanja rešili ^pozaibe novinarji. — V Koajem bodo prijavljenci za Ostrožno plačali že sedaj 100 din, da si zagoto- Tijo prostor na Totüu i¡n vBlop na ide- toiče. O cenah hmelja letnika 1954 Do odpravimo nejasnosti pri naših proizvajalcih o ceni letošnjega pridelka hmelja, je bilo potrebno dobro proučiti tržno situacijo in na podlagi te določiti letošnje odkupne cene. Cena na svetovnem tržišču ni ustvarila ravno najboljših pogojev pri plasiranju pridelka 1954. Vzroki za to so predvsem lanskoletna nad- produkcija žlahtnega hmelja, ki je ustvarila ogromno ponudbo ter istočasno padec cen in sti je tako pivovarniška industrija ustvarila pre- cejšnje zaloge. Na vse to letos še vpliva slabo vreme, ki zmanjšuje potrošnjo piva in s tem tudi cene hmelju. To je seveda pri hmeljski trgovini normalna stvar, da pñdejo od časa do časa manj konjunkturna leta, najmanj pa je misliti, da hmelja ne bi prodali. Povpraševanje po njem je še vedno veliko. Osnovni problem je v tem, da nekvalitetni hmelj, to je III., predvsem pa IV. vrsta gre vedno težje v promet. Zaradi tega je potrebno, da nagradimo tiste pridelovalce, ki pridelujejo hmelj boljše kvalitete. Na skupnem sestanku z Okrajnim ljudskim odborom. Glavno za- družno zvezo, Okrajno zadružno zvezo in HMEZAD ter upoštevajoč predlog Hmeljarskega odbora v Žalcu je bilo zaključeno, da se cena pT^delku 1954 dvigne v odnosu na lanske cene, do. bi se na ta način sti- mulirala kvaliteta pridelka in vestnost pri spravilu. Povprečna odkupna cena, ki jo bo plačalo podjetje HMEZAD bi zriušala 38S din, po vrstah pa: I. vrsta....... 450 din II. vrsta....... 430 din III. vrsta....... 320 din VI. vrsta....... 200 din ^ Poleg omenjene cene, ki je zagotovljena proizvajalcu, je predvidena višja provizija kmetijskim zadrugam, da se na ta način poveča investi- .cijski fond posamezniim kmetijskim zadrugam, kar bo brez dvoma po- jačalo dejavnost hmeljarskih odborov. Ta fond bo šel na račun investicij kri kmetijski zadrugi in se bo uporabljal le za investicije. V največji meri pa je kvaliteta odvisna od pridelka in s tem tudi njegov plasman, od hmeljarjev. To bodo dosegli samo z vestnim škrop- ljenjem, obiranjem in sušenjem hmelja. Samo tako, se pravi s kvali- tetnim blagom, bomo mogli obdržati na svetovnem tržišču dober glas, ki si ga je ustvaril savinjski hmeljar. HMEZAD Otroci 50 se poslouili... 40 pionirjev in pionirk celjskega okro- žja se je v torek zvečer ix>slovüo od domačinov Bočne, kjer je ta mesec le- tovala prva skupina otrok Okrajne po- čitniške kolonije. Kakor vsako leto, je tudi letos or- ganiziralo Tajniiátvo za zdravstvo ia socialno politiko počitniško kolonijo v Bočni kjer letujejo otroci v triteden- sikih izmenah. In prav te dni se prva Izmena poslavlja od gostoljubne Bočne, kjer so otroci preživeli tri res bolj de- ževne, vendar vtisov poJne tedne. Otroci 60 bul nastanjeni v i>rostorih osnovne šole v Bočni Spalnice so bue urejene v učunicah in so bue zelo lepe in zračne. Ostali prostori niso bui tako primernli, kot n. pr. jedilnica, ki je bua kar v hodniku, kuhinja, ki je občutno premajhna in shramba živu, ki je bua istočasno tipravna pisarna. Toda z do- bro voljo osebja in otrok, se tudi te po- manjkljivosti lahko ublažijo. Razpoloženje otrok je büo veselo in jim niti slabo vreme ni moglo vzeti dobre volje. kopanje res ni büo pri- mernih dni, zato pa je büo za ostale, prav tako prijetne zaposlitve, toliko več časa. Te zaposlitve so bue v glavnem igre, telovadba, učenje raznih dekla- macij in iger, pisanje pisem in podobno. Direndaj se je pričenjal že zjutraj ob 7. uri, ko je büo treba vstati in od- iti na dvorišče k umivanju. Marsikate- rega zasipanca, ki zvečer predolgo ni hotel zaspati je büo treba za nogo po- vleči iz tople postelje. Umivanju je sle- düa jutranja telovadba, nato izdaten zajtrk. Po zajtrku so jo mahnili na bliž- nji travniik, kjer so imeli igrišče. To vam je büo zabav, seveda vse pod skrb- nim vodstvom vzgojiteljic in bolničar- ke, ki je bua stalno zraven. Ob 10. uri so malicali, da so s svojim »delom« lahko nadaljevali do kosüa. Hrana je bila res doibra in izdatna, za kar gre v veliki meri zahvala ekonomu, tov. Sve- telšku. Po kosüu je büo obvezno spanje; kjer so sti otroci nabirali moči za po- ipoldanek« dogodke. Vmes, med običaj-, cim dnevnim redom, se je še reanp našlo dovoij časa, da so se otrod na- učui raznih deOdamacij in pa igrice »Čevljev n)i« s katero so nastopui tudi torek zvečer, javno seveda, kot za- ključek njihovega letošnjega letovanja. Celotna kolonija je bua namreč pri domačih zelo prüj ubij ena, in so doma- čini izkazovali vodstvu kolonije vsako- vi-stne usluga in je büo zato tudi slovo tem bolj prisrčno. Prepričani smo, da so otroci te äzr- mene, ki je bua pod vodstvom uprav- nice tov. Sande Müice mnogo pridobili, ne samo na teži, za kar gre zahvala predvsem pridnim kuharicam, temveč tudi vzgojno. Naučui so se življenja pod novimi pogoji, kjer so jim skrbne starše na- domeščale prav tako skrbne vzgojite^ Ijice. Otroci jih verjetno ne bodo kma- lu pozabui, posebno ne tovariša, ki jim je vsañc večer tako lepio pripovedoval pravljice. Otroci so pridobüi na samo- stojnosti, učui so se reda in spošto- vanja svojih sotovarišev. Poleg tega so spoznali nove kraje. To velja posebno za partizansko Bočno, poleg tega so pre- teklo nedeljo z avtobusom obiskali Lo- garsko dolino, izlet, ki bo ostrü marsi- komu v spominu še v poznejših letüi. Ravno pri počitniških kolonijah se zopet najlepše kaže skrb naše sociali- stične skupnosti, ki jo posveča naši mladim. Saj omogoča danes to\tstna razvedr'üa iñ počitek otrokom naših de- lovnih ljudi, omogoča jim v ceiot', kar je büo nekoč rezervirano eemo za n»- NOVA LEKARNA velika pridobitev za Celje Stopnjo kulturnega razvitka nekega mesta merimo prvi h¿p na splošno, po- tem i>a v prvi vrsti po stanju zdrav- stvenih ustanov in higienski ureditvi prodajaln živu. Pred štirinajstimi dnevi se je II. Mest- na lekaiTia preselila iz Prešernove ulice v novo urejene prostore na križišču Stanetove in Vodnikove ulice. Nova lekarna je zasedla vse pritlične pro-, store v na novo preurejeni hiši Tu je neprimerno več prostora, vrh tega pa so vsi oddelki najbolj moderno urejeni, da je opuščena lekarna v primeri z njimi, prava kuhinja zeiiščarice iz preteklosti. Oficina, kakor se po latinsko pravi prodajalni zdravu, je v novi lekarni svetla, higienična, obložena z marmor- jem tn razsvetljena s flurescentnimi ' lučmi. V i>osebno veselje čakajočih strank, so pred prodajalno mizo posta- vili vrsto udobnih foteljev. Oficino krasi portret maršala Tita, ki ga je izdelal akad. kipar Ciril Cesar. Poleg glavnega prostora ima nova le- karna še štir*i stranske; nekalSavlQJski vestnik«, dne 24. julija 1954< Stan 3 Celjska četa je izvršila svoje poslanstvo 20. julija je minilo 13 let odkar se je iistanovila na Razsevnem pri Sv. Ju- riju Celjska četa. Cetudi je delala ta 5eta komaj mesec in pol, je v tem času preseljevanja lin zatiranja slovensilcega iloveka izvr.iila svoje veliko poslan- stvo. Po žrtvah jo lahko primerjamo najslavnejši štajerski partizanski edini- ci, legendarnemu Pohorskemu bataljo- nu. Izmed vseh partizanskih edinic, ki 90 se v tem času ustanovile, je imela Celjska četa najtežje naloge z ozirom na teren po katerem se je kretala in vr- šEa akcije. Celje, ki je bilo že v pred- aprilski Jugoslaviji eno najmočnejših središč nemške propagande, je bilo tu- di v dobi okupacije pravo sršenovo gnezdo. Ce pogledamo seznam borb in sa- botažnih akcij v našem območju vidi- nno, da je bila ravno Celjska četa v tej prvi dobi najaktivnejša in to v ne- posredni bližini Celja. V tem času so vodui borci Celjske čete naslednje bor- be: 11. avgusta v Slivnici, 16. avgusta na Javorniku, kjer je bil ranjen ko- niandir Stante Peter-Skala, 27. avgu- sta v mlinu pri Sentrupertu,. občina Laško, kjer je četa propadla. Vtem času navaja general Stante Peter-Skala v svojih Spominih še nekatere napade okupatorskih sil na njihov bunker. Kdaj se je vršila borba pri Planini je nezna- no. Vršiti se je morala med 16. in 27. avgustom. Kraj je še do danes neznan. V tej borbi bi naj padel tudi zadnji komandir Celjske čete Vilč Slander. Ni pa izključeno, da je padel Vilč pri napadu na mlin v Sentrupertu. Kako je prišlo do propada Celjske lete in kdo je krivec? Vsi, ki so imeli stike s Celjsko četo povedo, da je bilo izdajstvo na vsakem koraku. Tov. Novak, ki je bü v četi do borbe na Javorniku trdi, da je bila nemška obveščevalna mreža tako dobro organizirana, da so jih zasledovali že po dveh urah, ko so jih vohuni javili najbližji žandarmerijski postaji. Ohra- njen je dokument v oddelku NOB ^ Celju, ki nam to iX)drobno dokazuje in nam popolnoma jasno pove kdo je izdal prvoborce Celjske čete na Javor- niku in v mlinu pri Sentrupertu, kjer je četa propadla. Dokument se v prevodu glasi: Zandarmer i j ska postaja Store Okrožje Celje Spodnje Štajerska Dnevnik štev.: 467 Store, 2. sept. 1941 Političnemu komisarju za okrožje Celje v Celju Zadeva: Starki Matija, posestniški sin v Javorniku, predlog za nagrado. Predlagam nagrado v znesku RM 500 za posestriiškega sina Matijo Starkla, stanujočego, v Javorniku štev. 6, občina Teharje, okrožje Celje. Starki je bil najet od žandarmerijske postaje Store kot konfident in je v teku zadnjih treh tednov stalno obveščal o banditih žan- darmerijsko postajo v Storah. Zaradi njegove hitre prijave se je po- srečilo, da je žandarmerijska patrola dne 16. Vin. 1941 odkrila skrivališče banditov in je pri tem padla v roke žandarmerije vsa njihova oprema, 4 puške, municija, dinamitni naboji. Večkrat je opazoval bandite in o tem žandarmeriji poročal. Njegove prijave so pripomogle, da je bilo mogoče 27. avgusta 1941 del teh banditov uni- čiti. Sedaj se boji za svoje življenje, ker ga banditi sumijo, da vrši za žandar- m.erijo konfidentske posle. Zaradi tega noče več ostati zunaj. Ker je za žan- darmerijo zelo važno, da ostane pri svo- jih starših, ker le od tam lahko opa- zuje in žandarmerijo stalno obvešča, smo mu priporočali, da naj ostane še nadalje tam in mu obljubili primerno nagrado. On je tudi obljubil, da bo ostal in nadalje opazoval. Pri tem ri- skira svoje življenje. Za nadaljnjo spodbudo se zato na- proša predlagano vsoto takoj zanj na- kazati preko žandarmerijske postaje Store. Enako poročilo dostavljamo koman- dantu Varnostne policije (S. P.) in Var- nostni službi (SD) na Spodnjem Štajer- skem v Mariboru. Vodja žandarmerijske postaje Petzl Josef, s. r. S čnilom pripisano: Nagrada že na- kazana 12. IX. 1941. Podpis signiran s (H) (aller) Celjska četa je dala tri narodne he- roje: učitelja Franca Vrunča-Buzdo, prvega komandirja in sekretarja ko- miteja v tem času, ki je bil zajet 11. avgusta v Slivnici in ustreljen skupaj z narodnim herojem Slavkom Slandrom dne 24. ali 25. avgvista, kakor navaja razglas o streljanju talcev; ključavni- čarja Ivana Skvarčo-Modrasa, koman- dirja Kozjanske čete, ki je padel 19. de- cembra 1944 pri napadu na Sv. Peter pod Svetimi gorami (Bistrica ob Sotli) in Petra Štanteta-Skalo, sedaj general- major ja JLA. Ob velikih dnevih na Ostrožnem bo ime Celjske čete, ene prvih partizan- skih edinjo na Štajerskem, na častnem mestu. Preživeli borci te čete pa bodo korakali v prvih vrstah partizanskih edinic na Štajerskem. Terčak Stane 8. avgusta bo zbor Kozjanskega odreda v času najhujšega nasUja, ko so nemški osvajaicï zapirali slovenske ro- doljube, odpeljali vso zavedno slovensko inteligenco, preseljevali slovenske kmete in njihove družine, streljali in morili talce, je bila ustanovljena in v krvi rojena kozjanska četa, ki je kmalu bila preosnovana v bataljon, iz katerega se je razvil samostojni kozjanski odred, ki je bil okupatorju trn v peti in mu za- dajal smrtne udarce. Veliki ¿n herojski so bili podvigi Kozjanskega odreda, kar pričajo spomeniki padlim borcem in talcem v Podsredi, Kozjem, Lesiični in Planini. Zeleni in molčeči Bchor skriva v sebi marsikateri prerani grob naših padlih herojev in neznanih junakov. Bohor, srce Kozjanskega in nepremag- ljiva trdnjava z naseljem Vetemik, ka- terega prebivalci so tri leta okupxacije požrtvovalno sodelovali z NOV in katere ni omajal okupatorjev požigalni lin uni- čevalni meč, so skrivali borce in akti- viste, jüi hranili in jim dajali obvestila ter vso ostalo pomoč. Medtem ko so se v Kozjem košatili napihnjeni Nemci, je bilo na pol ure oddaljenem Veterniku gnezdo partizanstva, od koder so se vile niti partizanskih pohodov preko Planine do železniške proge in na Hrvaško. Ker okupator ni bil zmožen zatreti parti- zanskega gibanja, ki se je stalno bolj razvijalo, je neusmiljeno streljal rodo- ljube in požigal slovenske domove. Preživeli borci bivšega kozjanskega področja in aktivisti obujajo spomine na te težke in borbene čase. Zato se bodo sestali 8. avgusta na Veterniku, kjer bo zbor vseh preživelih borcev in aktivistov bivšega Kozjanskega odreda. Spored proslave zbora na Veterniku je naslednji: dne 7. avgusta zvečer se bodo zibrali na Veterniku na Zupanovem bregu borci in aktivisti, ki bodo ob partizanskem ognju obujali spomine slavnih dni naše revolucije. Dne 8. avgusta zjutraj do 10. ure bo sprejem ostalih borcev. , aktivistov in gostov, nakar bo komandant bivšega Kozjanskega odreda postrojil odred. Nato bo sledil govor in ljudsko rajanje. Vabimo vse borce in aktiviste bivšega Kozjanskega odreda, da se tega zbora udeležijo. Dovoz iz Zasavja od Bresta- nice bo z avtobusom do Velikega kamna, od koder vodi pešpot na mesto zbora. Dovoz iz Celja ali Maribora in Zagreba z avtobusom do Kozjega, od koder je pol ure hoda na mesto zborovanja. F. C. Izpod Bohorja Povsod sonce, radost, pesem m ve- selje. Pilštanj vriska. Ljudje, ki po- prej niso vedeli, kaj je svoboda, se z radostjo spominjajo prvega dne, ko so začutili, da so svobodni. Pred desetimi leti so lahko prvič brez skrbi p>ovedali, kaj jih teži. Prvič so brez strahu sto- pili po cesti — bui so svobodni! In teh prvih dni svobode se ljudje spominja- jo z veseljem, s pesmijo in radostjo. Ze od 15. julija dalje je Pilštanj v slavnostnem razpoloženju. Slavi svoj prvi občinski praznik. Slavi 10. oblet- nico dneva, ko je bü prvič osvobojen. Kot zaključek teh dni je bua v nedeljo, dne 18. julija zaključna proslava. V toplih besedah se je delegat okrajnega odbora ZB zahvalil kozjanskemu ljud- stvu za sodelovanje in razumevanje v NOB. Mnogo spominov ga veže na te kraje. On je bü prvi, ki je prinesel Pu- štanju svobodo in sedaj se je v krat- kih besedah spomnil tistih težkih dni, mnogih preizkušenj in težkih bojev. Pester kulturna spored, ki ga je pri- pravila tov. Marica Kotnikova z osta- limi požrtvovalnimi tovariši, je zelo dobro uspyeL Vsekakor zaslužijo naj- večje priznanje pevoi »Ljudske pro- svete« iz puštanja pod vodstvom tov. Regvatove. Izvajali so pevske točke tako dobro, da bi se mogli primerjati tudli s številčno močnejšimi zbori daleč naokoli. Prav tako sami, brez kakršne- koli režiserske pomoči, so kar dobro naštudiraH dve enodejanki. Seveda bi režiser z iskušeno roko lahko i>opraviI marsikatero napako, vendar so se zelo dobro izkazali. Vse to je plod mnogih izkušenj lin dela mnogih večerov. Ni bil zaman trud tistih, ki si prizade- vajo, da bi v ta, nekako zaostali del naše domovine, pnrinesli razvedrilo in izobrazbo. Enodejanko »Zadnje srečanje« so zelo dobro predstavili, vendar je občinstvo ni razumelo. Bolj je ugajala komedija »Idealna tašča«. Kulturni program je bü zelo dobro pripravljen in se moramo zato zahva- liti predvsem tov. Kotnikovi, ki vse svoje moči žrtvuje za kulturni dvig Kozjanskega. Ce ne režira, igra ali po- maga z nasveti. Mnogo večerov žrtvuje mladini in njenemu razvedrüu. Njej se mora Pilštanj zahvaliti za številne uspe- he na kulturnem polju. Ravno tako moramo za uspeh programa priznati delo tov. Regvatove, ki žrtvuje mnogo prostih,ur pri pevskem zboru, katerega vodi že več let z velikim uspehom. Vsekakor je bil to nepozaben dan za Kozjanske borce, ki so se spominjali na težke in trudapolne dni naše slavne preteklosti Pozno ponoči je utihnil zadnji glas na Puštanju, le Bohorski gozdovi so peu svojo pesem naprej. Bohor tiho šu- mi. Mogoče se tudi on spominja tistih dni, ko je skrival v sebi borce Kozjan- skega odreda. Mogoče se spominja dni, ko so njegova mogočna prsa trgali iz- strelki minometov in pušk, ko so na njegovih meh krvaveli lin izkrvaveli mnogi sinovi naše domovine. A danes je svoboden! Nemoteno živi svoje tiho in mimo življenje rod pod njim. Gradi si danes lepšo in srečnejšo prihodnost. Le spomin ga veže na usodne dni in težke borbe. In ta spo- miin bo živel večno v narodu. Ne bodo pozabljeni naši možje, bratje in sinovi, ki so darovali za svobodo svoja živ- ljenja. Večna hvaležnost naroda — to je in bo najlepši spomenik mnogim, ki so svoja življenja darovali za domovino! -vc Partizanske tiskarne net Štajerskem v borbi za sv^obodo Gojmir Melik: Z velikimi prevoznimi in terenskimi težkočami je bil v začetku septembra 1944 prepeljan iz Moravč na Gorenj- skem na osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini pr\'i tiskarski stroj znamke »Victoria-Mercur«, ki je bil last tiskamarja Veita iz Vira pri Domžalah. Po prevozu tega prvega tiskarskega stroja pa smo talco j pristo pUi k pre- stavitvi dveh partizanskih tiskam z Go- renjeke na Štajersko, kjer zaradi vedno večjega kontroliranja sovražnika in do- mačih domobrancev nista mogli na tem mestu več zadostiti .jxDtrebam tiska tudi za Štajersko v taki meri, kot se je to lahko doseglo s prestavitvijo tiskam na osvobojeno ozemlje, kjer so bile dane večje možnosti dela. Tiskarna »4-M«, ki je imela mali tiskarski stroj znamke »Victoria« in ki je bila nastanjena v leseni baraki, imenovani vüa »Jur«, v hosti Vinje nad zasavsko vasico Dolsko, je bila vsak dan dobesedno opazovana, tako da se je moralo delo skoraj pre- kiniti. Podobno stanje je bilo tudi v drugi tiskarni »8-M«, ki se je nahajala v dobro zavarovanem bunkerju v hiši nekega posestnika na Vrhu sv. Trojice nad Moravsko dolino. Tu je vsako- dnevnim racijam kljuboval edini avto- (Nadaljevanje.) matski partizanski tiskarski stroj v Slo- veniji znamke »Super-Heidelberg«, kljub temu, da je bil njegov krov tista ne- srečna točka, kamor je padla sovražni- kova mina za časa obstreljevanja vasi, ko so naše brigade vodüe tu srdite borbe z Nemci. Toda kljub temu, da je poslopje popolnoma zgorelo, je ostal ti- skarski bunker z vsem inventarjem in strojem poiFKDlnom.a nepoškodovan. S tem je bilo vsako nadaljnje delo tu otežkočeno, ker je vsaka partizanska stopinja okoli iF>orušene hiše dajala sum. S pomočjo štaba IV. operativne cone NOV in PO Slovenije ter Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko smo napra- vili podroben načrt o prevozu teh dveh tiskam na osvobojeno Štajersko. V sre- dini meseca septembra se je že pomikal transiport na navadnih kmečkih vozo- vih, pomešanimi s konjsko in govejo vprego, s celotnim tiskarskim materi- alom in osebjem, v spremstvu dveh ba- taljonov Zidanškove in Slandrove bri- gade, iz Moravske doline proti osvobo- jeni Zgornji Savinjski dolini. Prevoz je trajal cela dva dni, ponoči in ,F>odnevi. Pot je bila zelo dolga in težavna, ker je vodüa po ozkih ter do skrajnosti slabih poteh. Vodila je od Moravč do Medije, čez Trojane, skozi Motnik, preko Menine planine, kjer je bilo tedaj že precej snega, v Zadreško dolino v vas Bočno. S prevozom je bUo izvršeno delo, za katerega bi danes marsikdo rekel, da je nemogoče. S tem transpor- tom je bilo opravljeno najtežavnejše delo v zvezi s postavljanjem partizan- skih tiskarn na Štajerskem, saj so bih. sedaj na osvobojenem ozemlju že trije tiskao-ski sti-oji z najnujnejšim tehnič- nim materialom in osebjem. Treba je bilo samo še najti primerne prostore za namestitev strojev in materiala. Prvi tiskarski stroj, ki je bil pre- peljan na Štajersko, in s':cer »Victoria- Mercur«, smo namestUi v kleti hiše po- sestnika Krefla na Brdu nad vasico Šmartno ob Dreti. Ker je bü stroj na električni pogon, smo morali poskrbeti za napeljavo električnega toka in to 60O m daleč. Iz konspirativnih razlogov so bili pri tem delu zaposleni le ljudje, ki so potem tudi delali v tej tiskarni. Čeprav je tiskarna delala na osvoboje- nem ozemlju, je morala biti dobro skrita, kajti okupator in domači izda- jalci bi tvegali vse, da bi jo uničili. Za stavnico pa smo izbrali prostor v mali, dotlej prazni kmečki hišici v bližini stroja. V začetku oktobra 1944 je ta tiskarna izdelala svojo prvo tiskovino. Ker je büo v njej zaposleno v glavnem tehnično osebje iz nekdanje gorenjske tiskarne »4-M«, je to š-ifro ta tis'kama še za naprej obdržala. Na tiskovinah te tiskarne pa je bilo natisnjeno Tiskarna »Krim«. S tem je pravzaprav tiskarna dobila svoje pravo ime. Vendar je ta naziv smela tiskarna viporabljati samo na tiskovinah. V službenem in privat- nem dopisovanju pa se je zaradi kon- spirativnih razlogov za tiskamo »Krim« smela uporabljati le šifra »4-M«. Ti- skarno je vodu stavec Pirnat Ivan-Ivče. Ko je büo ipotrebam prvega tiskar- skega stroja zadoščenj je seveda želja po napredku in tudi potreba po tisku zahtevala še nove tiskame. Kljub temu, da je bil tiskarski stroj tiskame »Krim« v pogonu noč in dan, se je delo ko- pičilo. Rokopisi »Slovenskega poroče- valca« in »Ljudske pravice«, ki so pri- hajali preko relejnih postaj iz ured- ništev z Dolenjske, so čakali na tisk. Nastala je dmga partizanska tiskama z imenom »Podružnica Partizanske ti- skame« s šifro »8-M«. Šifra je namreč ostala ista, kot jo je imela tiskama na Gorenjskem. Imela je tiskarski stroj »Super-Heidelberg«, vodu pa jo je ti- skarski strojniški učenec Dolane Drago- Dušan. Prostor, ki je bil iz konspirativ- noga vidika dosti bolje izbran kot pro- stor tiskarne »Krim«, se je nahajal skupno s stavnico in strojnico v za- puščenem kegljišču, mlinarja v Kropi pri Bočni. Ustroj te tiskame je pomenu precejšnje olajšanje kompaktnosti dela med stavnico 'in strojnico zaradi skup- nih prostorov. Za pogon stroja, ki ga je imela ta tiskarna, je prišla v poštev le električna energija, zato je bua tudi tu potrebna električna napeljava, ki je bila sicer kmalu izvršena, vendar z velikimi težavami. Prve dni oktobra 1944 je büo delo v tej tiskarni kronano s prvimi uspehi, s prvo tiskovino. Delavci v tej tiskarni so živeli kot na otoku, popol- noma odrezani od sveta. Pot iz parti- zanske tiskame je bila tako redka, kot da je niti ni bilo. Obiskov tiskama ni poznala. Edina nit, ki je i)eljala do nje, je bua pot partizanskega kurirja, ki je prinesel rokopis in odnesel tiskovine. Druga pot, po kateri je prihajala hrana, pa je bila skrivnost centralnega foruma, za katero nihče drugi ni vedel. Življenje tiskarjev je bilo trdo. Dnevne svetlobe sploh niso poznali, toda kljub temu je v tiskami vladalo tovarištvo, kot ga je büo le redko kje najti. Zaradi visoke kapacitete tiskarskega avtomatskega stroja, ki je lahko v kratkem času na- tisnil visoko naklado, so tu v glavnem tiskali »Slover^skega jxjrocevalca«, ker je bü tiskan v več tisoč izvodih. Pogosto so se tu tiskali tudi razni letaki, ki smo jih morali v zelo kratkem času na- tisniti. Tu je bila natisnjena tudi knji- žica »O agrarnem in kmečkem vpra- šanju«. (Nadaljevanje sledi) Zapuščeno kegljišče ob cesti pri Bočni pri Kranjc Francu, ki je bil že leta 1942 izseljen v .^ležijo, v katerem se je nahajala »Podružnica Parti- zanske tiskarne<. O sireishi družini v Rogaški Slatini Strelska družina »Partizan« v Roga- ški Slatini je aktivna že od leta 1953, vendar ima nekatere težave. Za uspešno delo družine je potrebno orožje, strelivo in drugo. Člani so za- prosüi za materialno in finančno pomoč razna podjetja, vendar so naleteli na nerazumevanje, predvsem pri Zdravili- šču oziroma sedanjih zdraviliških pod- jetjih. Vse pismene prošnje so romale v predal. Prav takšen odnos ima trgov- sko p>odjetje >Izbira«. Samo člani de- lavskega sveta, upravnega odbora in sindikata Steklame »Boris Kidrič« so razumeli potrebe družine in so jo iz- datno p>odprli. Dober odnos je pokazalo tudi Komunalno podjetje v Rog. Slatini. Značilen primer je ravnanje uprav- nega odbora sindikata Zdravilišče, ozi- roma nekaterih članov odbora. Ko jih je strelska družina prosila, naj ji — če je ne morejo finančno podpreti — dajo brezplačno na razpolago zračno puško, ki že okoli tri leta leži v omari, so od- govorüi, da jo dajo proti plačilu 60OO dinarjev. Na sestanku ZK so to vpraša- nje zopet sprožili in ugotovili, da je stala pred tremi leti puška samo 5000 dinarjev. Kaj mislijo člani ZK, ki so člani upravnega odbora sindikata, da imajo tak odnos do dela strelske dru- žine? J. K. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 24. j lilij a 1954.^ Stev. 29 IZ CELJA... Otvoritev godbenega pavitiona v mestnem parku USPEL NASTOP GODBE NA PIHALA SKUD «FRANCE PRESEREN» Preteklo soboto in nedeljo je odprlo marljivo Olepševalno in turistično dru- štvo CelJ'e svoj novi godbeni paviljon v mestnem parku z dvema uspelima promenadnima koncertoma v izvedbi godbe na pihala SKUD »France Pre- šeren« in pod taktirko kapelnika tov. Karlovčec Ivana. Godbeni paviljon je hi\ nujno potre- ben za izvajanje promenadnih koncer- tov. Je lično izdelan, in kar je najvaž- nejše, ima izborno akustiko tako, da bodo prišli v njem do lepe veljave tudi vokalni koncerti in pa nastopi manjših ansamblov. Oba koncerta sta bila dobro obiskana. Sobotnemu je prisostvovalo okoli 500 oseb, nedeljskemu pa okoli 1000. In pri vsem tem velikem obisku so dosegli prostovoljni prispevki komaj znesek 4 din na osebo. Ce hočemo, da bomo imeli redne koncerte, se morajo prostovoljni prispevki dvigniti vsaj na 10 din za poslušalca. To pa je res miniimalen zne- sek, katerega bo vsakdo z lahkoto od- rinil. Olepševalno in turistično društvo je odštelo velik znesek za pk)stavitev pa- viljona, stroške posameznih koncei^tov, ki znašajo okrog 7.000 dlin, pa bi morali kriti prostovoljni prispevki. Olepševalno in turistično društvo nam obeta letoš- nje poletje še vrsto promenadnih kon- certov raznih godb. Ker redkokedaj spregovori kdo kako besedo o naši godbi na pihala, čeprav bi si to zaslužua po svojiih številnih nastopih na vseh mogočih prireditvah, še o njej nekaj besed. Celjska železničarska godba, kakor se je imenovala pred vojno sedanja godba na pihala SKUD »France Prešeren«, ima že lepo tradicijo. Amaterska združ- ba je z vztrajnim delom postala homo- gena godbena enota, ki dosega kvalite- to že manjših profesionalnih godb. So- botni in nedeljski program sta bila lepo izbrana. Poleg nekaj koračnic in harmo- nizacij slovenskih pesmi in pesmi z naših južnih krajev, je bilo dovršeno zaigrano »Morie adriiansko« in najza- htevnejša skladba večera Offenbachov Orpheus iz podzemlja. V tej skladbi so prišla trobila do polnega izraza — god- ba je dokazala, da obvlada maksimalni tempo, ki ga ta skladba zahteva, potre- ben forte — občasen piano — oba so- lista pa sta izvedla soli vsem zahtevam odgovarjajoče. Z nadaljnjim sistema- tičnim delom bo ta naša godba gotovo še napredovala, vendar pa bo godbi čim- prej potrebna še močnejša moralna, predvsem pa materialna podpora. Vse to postaja vsak dan bolj naša dolžnost, saj godbo potrebujemo ob neštetih prili- kah, proslavah, prireditvah in nastoplih. S temi vrsticami sem hotel načeti pro- blem naše mestne godbe, za katero se bomo morali slejkoprej odločiti. Vran. ODSLEJ VSAKO NEDELJO DOPOLDNE KONCERT V MESTNEM PARKU Olepševalno in turistično društvo v Celju bo prirejalo odslej vsako nedeljo dciphdldne koncert v mestnem parku. Koncert bo trajal od 10,30 do 11,45. — Vabimo prebivalce, da se udeležujejo koncertov v čim večjem številu. Vstop- nina je prostovoljna. KAJ PRAVITE? Ali je trgovina zaradi poti'ošnika, ali obratno — potrošnik zaradi trgovine? Zakaj to vprašanje, če je vsaj pni nas danes končno jasno, da je trg-ovina za- radi potrošnika? Zato, ker obstaja v na- šem mestu trgovinica (naslov dobite v uredništvu!), kjer niso pripravljeni kup- cu prodati blago, ki ga imajo samo še v izložbi. Če se v prodajalni izgovarjajo na »upravo«,' ki meni, da je treba počakati na sprememibo izložbe, to ni samo šolski primer nekulantne postrežbe, temveč tudi nesodoben izgovor, kajti za upra- vo je prodajalec najmanj toliko odgo- voren in odločujoč, kakor trgovski bi- rokrat za pisalno mizo. HIŠA ŠT. 14 V AŠKERČEVI ULICI Človek je vesel, če se sprehodi po celj- sikih ulicah, kajti skoro vse hiše so re- sta vrirane n. pr. v Cankarjevi, Vodni- kovi (razen II. gimnazije), Razlagovi itd. Žalosten pogled pa nudi Aškerčeva uli- ca kot važna prometna pot. Posebno je zapuščena hiša št. 14. Stanovalci so se sicer že večkrat obrnili do njenega иргалтплка, ki zastopa hišnega lastnika Kudiša, ali bilo je vse zaman. Star od- govor: »Denarja ni.« Sicer pa upravnik ne ve, v kakšnem stanju je zgradba, ker ga še nihče izmed stanovalcev že nekaj let ni videl v njej. Po katastro- falni poplavi, ki tudi tej hiši ni priza- nesla, še ni našel upravnik časa, da si pogleda, v kakšnem stanju je hiša po poplavi. Vhodna vrata (zalepljena zgo- raj z lepenko) in hodnik, ki sta bila že prej v slabem stanju, sta sedaj prava atrakcija za pešce. Ob nedeljah se ljud- je kar zaustavljajo in gledajo čudo sre- di mesta. Stanovalci so namreč zasilno uredili vhod iz desk, ki so jih rešili po ¡poplavi. Na srečo so vsi stanovalci za- varovani proti nezgodam, kajti ne bi büo čudno, da si polomijo noge in roke na teh deskah, ki so podobne vzmetem. O notranjosti hiše ne mislim razglab- ljati. Ce bi g. Kudiš videl svojo hišo, bi pobegnil, ker bi mislü, da je zašel v kakšen stari grad. V I. nadstropju ra- stejo gobe po hodniku od vlage, a v pri- tličju je skoraj pol ometa odpadlo. Okna gledajo prazno na dvorišče, ker so sta- novalci odstranüi zaprašeno in raztrga- no Jepenko z njih. Klet je takšna po pelavi (kljub čišče- nju), da se vsakdo boji stopiti po drva. Kdo je za to odgovoren, naj se pdbri- ga, ker sramota bo padla nanj ob slav- nostnih dneh Ostrožna. KOKOŠJA FARMA V VODNIKOVI ULICI Na dvorišču Kovinskega podjetja v Vodnikovi ulici, je poleg hrupa, ki ga čez dan povzročajo nujna kovinska dela, kar präbivalci v Vodnikovi ulici lahko razumejo in opravičijo, slišati še vreščeče kokodajskanje števune kokoš- je družine. Vemo, da je z odlokom mest- nega občinskega odbora strogo prepove- dano gojiti kakoši v središču mesta. Za- to se čudimo, kako je mogoče, da vrešče pegatke in druga perutnina od ranega jutra do poznega dne in tako vznemir- jajo prebivalce v Vodnikovi ulici in okoli dvorišča. Potrebno bi büo, da se zadeva uredi, kakor zahtevajo mestni predpisi! Prebivalci Vodnikove ulice ZAKAJ »CENTRALNA«? Ne vem, kje sem bral, da se bo novo odprta lekarna v Vodnikovi ulici ime- novala »Centralna lekarna«. Sel sem ta- koj gledat, pa za enkrat napisa še ni- sem našel, zato hitim, da ugovarjam te- mu naslovu in z menoj še marsikdo, ki mu je mar čistost slovenskega jezika. Ako je lekarna res osrednji obrat te vr- ste v Celju, ne vem, zakaj bi se lepo .po slovenski ne imenovala »Glavna le- karna« ali »Središnja leikama«, kar po- meni prav isto. s to razliko, da je po domače. Upam, da še nisem prišel pre- pozno! Kako gradijo Partizansko cesto Pred kratkim smo poročali, da je gradnja Partizanske c2ste Braslovče— Dobrovlje—l^azarje postala stvarnost. Od 50 do 80 delavcev pridno dela in niti dsževno vreme jih ne ovira. Po od- hodu mladinske brigade, prihajajo ved- no nove delovne sile, ki rijejo po kame- nitem gorskem terenu, razstreljujejo skale in utirajo novo sodobno pot na partizanske Dobrovlje. Izletniki, turisti in domačini se čudijo živahnemu giba- nju delovnih rek, ki puščajo za sabo temelje nove ceste. Na njenih pobočjih jo že ščitijo kamenite škarpe. Ogromne gmote razstreljenih skal razvažajo po terenu, čigar prvi kilometer že kaže obrise moderne ceste. Ne samo obrise. Po njej že vozijo kamioni in ni več da- leč čas, ko bodo načeli že tretji kilo- meter. Da bi \àdeli, kako jim gre delo cd rok! V nedeljo, dne 4. julija, so prispeli na teren minerji iz Kamnika. S seboj so pripeljali razstrelivo, ki ga je poslala Tovarna smodnika v Kamniku in odde- lek njenega kolektiva je s prostovoljnim delom prišel graditeljem ceste na po- moč. Strokovni aki-miner j i so razstre- Ijevali ves dan in žrtvovali svoj nedelj- ski počitek za gradnjo ceste. Uspeh je bil sijajen. Grmade kamenja so več dni razvažali po začrtani trasi. Dobroveij cani in grad'itelji ne bodo pozabui njj hove izdatne pomoči. ì Prijavljene so že tudi nove delovђ| brigade, med njirni tudi bivši borci j, cddelelc naše ljudske armade. Vse til uspešno d^io, je cdraz dobre organiza» cije Režijskega odbora, ki gradi PartiJ zansko cesto. Ste sami sebi noj* bîizii prifateli ? Nekam egoističen naslov, toda tudi ta ne drži. Ljudje niti sami sebi nismo najbližji prijatelji. Sami drvimo v ne- srečo, sami pc-dlegamo škodljivim stra- stem. V prvi vrsti pa je vaš osebni in za družbo naš skupni najnevarneja sovražnik alkohol. MI SLOVENCI VINCA NE PRODAMO ... Na žalost, poleg drugih dobrih last- nosti, Slovenci na daleč slovimo zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijača Je res treba, da pijančevanje Slovence? slovi v svetu prav tako, kot za Skote varčnost in stisnjenost? Na nesrečo je res, čeprav ni treba. Kako žalostna je izjava premnogiH: — Strela, sem bil včeraj trd. Dva: jurja sem zapil! ŠTEVILKE, KI JIM KOMAJ VERJAMEŠ Leta 1951 smo v Jugoslaviji pridelali 877 milijonov 418 tisoč in 600 litrov vina, žganja lin piva. Polovica te pijače je šla v izvoz, drugo piolovico pa smo leçw sami pcipüi. Statistika kaže, da smo v letu 1951 spili alkoholnih pijač v vred- nosti 107 milijard 816 milijonov in 834 tisoč dinarjev. Isto leto je znašal držav-i ni proračun brez investicij nekaj več^ kot 106 milijard dinarjev. EVROPA BO V 300 LETIH NORIŠNICA... Ameniški statističar Hill je izračunal, da bo Evropa v treh stoletjih pravcata norišnica, če se ne omeji alkoholizem. AlkohoLizem je glavni povzročitelj du- ševnih bolezni, ki na našem kontinentu od leta do leta rastejo. Lepo bodočnost gradimo s\^ojim naslednikom, za katere trdimo, da jih imamo radi in bi celo življenje žrtvovali zanje. In če kaj ta- kega zine še pijanec, je to najbolj laž- njiv patos, ki ga človek lahko izusti. VES SVET V BORBI PROTI ALKOHOLU... Organizacija združenih narodov ima poseben biro za po'bijanje alkoholizma, ki ga vodi g. Archer Tongue, ki je letos obiskal tudi Jugoslavijo. V njegovem poročilu stoji: da je na Finskem borba proti alkoholu v rokah vlade, prav ta- ko na Švedskem in Norveškem. Na Islandiji 10% prebivalcev sploh ne pije alkoholnih pijač, medtem ko na vsa- kega prebivalca pride nekaj več kot li- ter alkoholnih pijač letno. V Turčiji vlada pobija alkoholizem. V Ameriki je v državah Oklahoma in Mississippi še danes prohibicija. V Siriji in Arabiji so prep>ovedali uvoz alkohola, v Iranu so uvedli prohibicijo, v Indiji traja že pro- hibicija dlje časa. Ce se postavimo ob bok Franciji in Južni Afriki, potem smo v Jugoslaviji na prvih mestih nasprot- nega bloka. IN CELJE Z OKOLICO? Verjetno itak nosimo zastavo v Slo- veniji, ki bržčas nosi ta prapor sramote v državi. Žalostno je, da celjska tovarna SAD proda v Celju najmanj brezalko- holnih pijač, čeprav so pred nosom in najcenejše. Tovarna dobiva pohvale iz skandinavskih držav, da je njihov sadni sok najiboljši na trgu. Iz Ljubljane sporočajo (na osnovi izjav tujcev), da je borovničev sok eden najboljših v Ev- ropi. In kaj izjavljajo zdravniki, psihi- atri, učenjaki in sodniki? Dr. Dojč, psihiater ia Zagreba piše, da sadili sok vseibuje vse kar ima hran- ljivega zdravo sa)dje, razen trdih nepre- bavljivih snovi. To se pravi, da je na- ravnost zdravüo, ne samo zdravüen. Si- cer ni čudno, saj je v enem litru sad,nih sokov 1 kg lin pol svežega sadja. Polea tega je pijača okusna, osvežujoča, če se razredči prežene žejo bolj kot vsak »ki- sel jabolčnik« ali dvomljivo vino, je ra- zen tega mnogo cenejša, zdrava, samo tega ji manjka, da bi ljudem zavrtela glave, jiii onesposabljala za delo, po' vzročala zapravljanje otroških dokladt pretepe, uboje étd. Toda vsak pameten človek, se ibo tem »dobrinam« rad od- rekel. gibanje prebivalcev v celja v času od 12. do 20. julija 1954 je bilo rojenih 21 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Žgank Jože, avtomehanik in Platovšek Anica, kuharska pomočnica, oba iz Celja; Inž. Kloar Igor in Prajnik Marija, pripr. prof. angleščine, oba iz Celja; Gomilšek Franc, tesar in Ferlez Terezija, šivilja, oba iz Celja; Farčnik Milan, predmetni učitelj in Janežič Angela, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Lampe Frane, topilni- čar in Zorzini Dragica, delavka, oba iz Celja; Tržan Jožef, avtomehanik in Ivanko Blanka, kontrolorka matric, oba iz Celja; Korošec Ladi- slav, šofer iz Stare vasi in Mogu Frančiška, uslužbenka iz Celja; Fenzer Leopold, kurir »Slo- venskega poročevalca« in Zmrzlak Ema, cestna delavka, oba iz Celja; Jurak Miroslav, avto- klepar in Breznik Marija, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Jurko Terezija, gospodinja iz Žalca, stara 56 let; Krk Zorica, otrok iz Celja; Pečnik Lidija, otrok iz Velike Pirešice; Kolar Olga, upokojen- ka-delavka iz Celja, stara 28 let; Gros Marija, upokojenka iz Celja, stara 88 let; Plevčak Ma- rija, gospodinja iz Celja, stara 43 let; Selšek Hilda, delavka iz Celja, stara 16 let; Vidmajer Franc, upokojeni nameščenec iz Celja, star 69 let; Dereani Ana, gospodinja iz Žalca, stara 54 let; Pečnik Vlasta, otrok iz Velike Pirešice; Skale Martin, upokojeni kletar iz Celja, star 76 let. CIRKUS ELKINS V CELJU Celje je po vojni videlo že nekaj cir- kuških programov, seveda ni bil nobe- den od teh velikega formata. Tudi to- krat smo ob branju lepakov nekoliko z rezervo brali o nastopu inozemcev, češ, zaradi reklame. Toda kakor kaže ima zamejstvo zelo močne skupine, da je gostujoči cirkus »Elkins«, ki je po ob- segu sicer majhen, priredü kvalitetno tako dober program. »Elkins«, po katerem nosii skupina ime, izvajajo predvsem artistične točke na orodju (sin in oče) ter točko z dresi- ranima opicama. »Elkins« nuajši je brezdvomno med najboljšimi artisti, kar jih imamo prüiko videti. Njegova toč- ka, ko na letečem trapezu drži stojo, kadi, pije in igra tamburico, je narav- nost vratolomna. Presenečenje zase je Charles; deček, ki v točki »žaba«, menda prekosi vse dosedaj (v Celju) znane »gumijaste lju- di«. Enako pohvalo zasluži deklica para »Marelis« s podoibnim nastop)om. Njen partner se je kot 17-letni žongler ena- ko izkazal. Skoraj neverjeten pa je artist »Küii«, ki nastopa dvakrat; zlasti uspe v stoji na kazalcu desne roke. Anita del Monte s svojimi dresirani- mi psi prikcizuje odlično, če ne celo vr- hunsko dresuro. Dalje nastopa še starejši par »Mare- lis« z ekvilibristično točko, ki terja ve- liko telesno spjosobnost in vajo. Raz- treseni profesor »Kliks« je pri svoji točki sipreten in zabaven žongler. V skupini sta tudi nepogrešljiva av- gusta, ki sicer presenečata, sta nekoliko krajša in imata med znanimi tudi noye humoristične točke. ... IN ZALEDJE uovo planinsko zavetišče na klemenškoi'i planini pod gjstrico Planinsko društvo Solčava je z leto- šnjo sezono gospodarsko zaživelo. V biv- ši karavli v logarski dolini, ali kot jo sedaj imenujejo »Na razpotju«, so odprli že 1. maja gostišče, kjer znani in pri- ljubljeni dolgoletni planinski oskrbnik Jaka Robnik dobrodušno postreže. Uro hoda od tod, na Klemenškovi .planini (120'б m) pod Ojstrico, pa so obnovili obe bajti, ki sta že pred vojno služili iste- mu namenu. V prvi je kuhinia z gostin- skim prostorcm, v drugi pa 16 ležišč. 13. junija je bila prisrčna otvoritev, ka- tere se je udeležilo nad 100 planincev. Z obnovitvijo zavetišča na Klemen- škovi planini je zcpet položen nov ka- men k poživitvi turizma in alpinizma v naših planinah. IZFOĐ BOHORJA Nezgode Sedemletni Stanko Jekuš 'iz Puštanja je padel z obzidja na kol in si prizade- jal težko rano na nogi. Takojšnja zdrav- niška p.omoč ga je rešila pred huduni posledicami. — Petnajstletni Vlado Resnik iz Lesičnega se je nataknü na železne vile in se zdravi v bolnišnici. — Mala Pcdpečanova iz Loga je padla s češnje, posestnica Marija Brüej iz Starega trga pa z nezavarovanega hod- nika. Obe sta si zlomili nogo, šli sta po pomoč v bolnišnico in se zdravita sedaj doma. Z GOMILSKEGA Čeprav je büo pred meseci na zborih volivcev precej govora o popravilu ob- činskih cest, vendar do danes še ni bilo mnogo storjenega v ta namen. V de- ževnih dneh, ki jih letos res ni malo, je na vseh cestah mnogo blata in mlak. Najbolj nezadovoljni so pač stari ljudje, ki niso več tako gibčnih nog, da bi še lahko preskakovali jame na cesti. Najslabša je cesta, ki pelje na Gomü- sko, na kateri so vidni že debeli temeljni kamni, ki najbrž ne dajejo prijetnih občutkov niti vozniku niti kolesarju,- še manj pa šoferju ob volanu. Občinski ljudski odbor bo verjetno uvidel, da bi se z malenkostnimi stroški cesta le dala popraviti. Počitniški dom Beton na Gomüskem je dobu svoje kopališče. Vendar oba kopalna bazena ne Ibosta mogla zadovo- ljiti plavalcev, saj sta tako majhna, da se v njih »iliomaj pošteno obrneš«... Mnogi so mnenja, da je büo škoda de- narja za graditev tako majhnega kopa- lišča, saj ne bo moglo služiti širšemu krogu delovnih ljudi. Tudi gasüci imajo svoje izpite. Pre- teklo nedeljo so gasilci v Grajski vasi polagali izpite, ki so jiih vsi z uspehom končali. IvInogi grobovi na gomüskem 'pokopa- lišču so zelo zapuščeni in na njih raste visok plevel. Nekateri ljudje so do skrajnosti nedisciplinirani in se sploh ne pokoravajo navodüom, ki jih daje grobar. M. bibanjs prebivalcev v celjski olcoiici v času od 12. do 19. julija 1954 je bilo rojenih 16 dečkov iu 15 deklic. Poročili so se: Sem Alojz, tovarniški delavec iz Pariželj in Zvar Marija, tovarniška delavka iz Pariželj; Povh Martin, upokojenec iz Kristan vrha in Jerncjšek Jožefa, šivilja iz Tlak; Stojnšek Simon, kmetovalec iz Sv. Ane in Vrhovnik Kozalija, go.spodiiija iz Strmca; Roršek Janez, kmetovalec iz Sv. Ane in Kunstek Alojzija, kmetovalka iz Strmca; Žalar Stanislav, delavec iz Hrastja in Planko Ana, poljedelka iz Proseniškega; Zu- pančič Konrad, šofer iz Šentjurja in Cepin Alojzija, uslužbenka iz Nove vasi; Dečman Ru- dolf, tovarniški delavec iz Škofje vasi in Pubec Angela, poljedelka iz Sv. Uršule; Kitak Rudolf, trgovski pomočnik iz Sp. Negonja in Levari An- tonija, uslužbenka iz Tržišča; Cmager Janez, vratar iz Rogaške Slatine in Mikše Terezija, sobarica iz Rogoške Slatine; Pustavrh Franc, rudar iz Sv. Pankraca in Brezovšek Viktorija, brivska pomočnica iz Zabukovce; Ramšck Avgust, rudar iz Zabukovce in Špajzer Marija, kmečka hči iz Sv. Pankraca; Mastnjak Franc, mesar ia Pirešice in âpegel liernardka, sobarica iz Dobrne. Umrli so: snidar Marija, posestnica iz Lipoglava, stara ?7 let; Leskovar Neža, posestnica iz Lipoglava, stara > let; Plevčak Jakob, kmetovalec iz Stoj- nega sela, star 58 let; Graselli Jožef, prevžitkar iz st. Jakoba, star 87 let; Prah Jožef, poljedelec iz Kamnice pri Mariboru; Jereb Drago, otrok iz Podgrada; Pečar Anton, kmet iz Crnolice, star 72 leí; Napotnik Ana, gospodinja iz st. Pankra- ca, «tara 49 let; Tacar Marija, kmetica iz Ce- г«тсв. ktara 83 let. pogot;or z NAŠIMI DOPISNIKI Uredništvo sprejema dokaj do- pisov, ki so često povsem oseb- nega značaja in jih zato ni mogo- če objaviti. Poleg tega so med njinii dopisi, ki so zelo netočne napisani, da je nemogoče uganiti, kaj hoče pisec povedati. Zato ne- kaj odgovorov: I. M. iz Šentjurja pri Celju: Vaš dopis o konjiški ozkotirni že- leznici nismo mogli sprejeti, ker razen zgodovinskih podatkov o gradnji proge in nekaterih na- svetov, da bi morali delati kakor v Bosni, ne pišete o potrebi, da bi konj'ško železnico spremeniU v normalnotirno. Da je danes po- trebno skrbeti za sodobne komu- nalne naprave, je neizpodbitno, vendar morate iskati vzroke, za- kaj konjiške proge ne normali- zirajo in kdo bi jo moral, verjet-- no lahko tudi svetujete, kako bi k delu pristopili. B. K. iz Bočne: O Bočni je bilo poslednji čas že precej napisa- nega, vendar s tem ni rečeno, da je nadaljnje pisanje o prijetni iz- letniški vasi odveč. Posebno pri- meri, o kakršnem nam pišete Vi, so potrebni pojasnila in kritike Vendar Vašega dopisa nismo ob- javili, ker niste primera točno opisali. Vedeti morate, da spada v dopis samo bistvo. Povedati je potrebno kdo in kaj stori, kdaj, kje, zakaj, liako in s kallšnimi sredstvi. Vaše poročuo pa ome- nja neko beograjsko družmo, ob- čino, oziroma gosipodarski svet, nekatere družine, nejasno pa ostane vse, kaj so ti počeli in česa niso. V prihodnje zato ipremüslite, kaj hočete povedati in če boste vedeli, ne boste mogli pisati sa- mo zato, da pišete! Uredništvo Ođi»ađni SVINEC kupimo vsako kolicino po najvišji ceni. OdpadpiTomet Laško Stev. 29 »ì5avÌAJaiÈ vwrteikc, dne 24. juüja 1954 Stran 5 HAILE SELASIE I. na obitku v Jugoslaviji Jugoslavija in Etìogpija imata v mno- gih ozirih zelo sorodno usodo, čeprav sta sicer kot deželi skoraj docela različ- ni. Obe sta se morali nenehno boriti proti evropskemu imperializmu, proti fašističnim zavojevalcem, borili sta se za enakopravnost med narodi in proti do- mači zaostalosti. Tudi danes še ni pone- hal boj za uveljavljanje doslej neprizna- nih narodov, še danes morata obe državi posvečati dosti moči, da se razvijeta sa- mostojno in lahko enakopravno odlo- čata o lastni usodi med ostalimi narodi na svetu. Zato je prijateljstvo med nami in Etiopijo veVikega pomena in sre- čanje dveh voditeljev, kot sta maršal Tito in Haile Selassie, zgodovinski do- godek. ETIOPIJA NEKOC Dežela med Ekvatorjem in Rdečim morjem, obdana s pustinjami in nedo- stopna v goratih predelih, je bila še do nedavnega skrivnostrm pokrajina. Raz- kosana v številna kraljevstva, ki so si nasprotovala med sabo, z vojščaki, ki so nosili ščite iz bivolje kože in meče v rdečih tulcih in z vojskovodji s ti- grovo kožo na plečih ter levjo grivo na glavi, ki so jih spraševali strežaji šepe- taje, katera jedila jim prepovedujejo zli duhovi, dežela svečenikov z mračnimi obredi in zakletvami, to je bila Etiopija še pred malo leti. Celo cesar Menelik II. (ufnrl leta 1908), ki je združil pod svojo oblastjo velik del etiopskih dežel, je moral prepričevati svečenike, ko je uve- del prvi telefon in železnico, da v na- pravah ni hudiča. Menelik II., prvi večji reformator, ni dosegel tega, kar se je posrečilo Haile Salassiu. LIDJ TAF ARI IN POT DO NEGUŠA NAGASTA »HAILE SELASSIA I.« Ko je cesar Menelik II. slišal o ne- verjetno nadarjenem sinu dedžazmača Rasa Makonena, ki je potolkel Italijane pri Adui (1896) in je bil cesarjev ljub- ljenec, je poklical sirm takratnega gu- vernerja pokrajine Harar, Ud ja (otroka) Tafarija k sebi na dvor, kjer so ga pri- čeli vzgajati za državnika. S šestimi leti Зе deček znal vseh 230 črk etiopske abecede, s sedmimi leti je govoril fran- coski in s štirinajstimi leti je postal dedžazmač (general) Tafari Makonen guverner gare Mulete. Poslej je zavze- mal še višje položaje. Se isto leto je postal guverner Selalea v pokrajini Soi, leta 1907 guverner pokrajine Boso, leta 1908 guverner večje pokrajine Sigamo v južni Etiopiji in leta 1910 guverner pokrajine Harar, kjer je zamenjal očeta. Čeprav je cesar Menelik II. umrl že leta 1908, je njegova smrt ostala tri leta ptikrita celo najuglednejšim oseb- nostim. Sele ko so po naključju našli njegovega izgubljenega sina lidj Jasa, je ta Zasedel prestol. Ker pa je bil Jasu silno neuravnovešen in nepremišljen vladar, so ga 1. 1916 strmoglavili, kljub Menelikovi kletvi, da »kdor ne posluša. ee mu naj rodi namesto sina črn goba'» Ves«. Makonen si je že kot guverner pri- dobil veliko prijateljev ker je govoril, da je v Etiopiji treba odpreti več šol in izobraževati ves narod, treba je sezidati i>olnišnice in se boriti proti boleznim, "Uvesti je treba enakost med vsemi nje- nimi prebivalci, uveljaviti pridobitve пгоаегпе tehnike in prevzeti čim več običajev tujega civiliziranega sveta, na- daljevati je treba boj proti fevdalcem, okrepiti osrednjo državno oblast in hkrati ustvariti močno vojsko, ki bo lahko branila državo pred sovražniki. Leta 1917 so proglasili Menelikovo hčerko Zaodito za kraljico, Makonena za regenta in prestolonatlednika. Se- daj je pričela Etiopija naçfio napredo- vati. Leta 1923 jo sprejmejo v društvo narodov, leta 1924 Ras (knez) Tafari delno odpravi suženjstvo z odlokom, da so odslej vsi otroci sužnjev svobodni ljudje in leta 1928 se proglasi za ce- sarja ob kraljici Zaoditi, ki postane ce- sarica in 2. aprila 1930 kronajo Tafa- rija za neguša negasta (kralja kraljev) z vladarskim imenom Haile Selassie I. Ze naslednje leto uveljavi Haile Selassie prvo pisano etiopsko ustavo, ki je dobi- la popolnejšo obliko leta 1942, ko so te zopet otresli Italijanov. Leta 1934 so Italijani napadli Etiopijo. S cesarjem na čelu so se etiopski vojščaki hrabro borili proti osvajalcem, a zaradi po- manjkanja orožja so klonili in Haile Selassie je moral v pregnanstvo. Toda Že leta 1941 se je vrnil. Etiopija je bila spet svobodna. Leta 1945 so jo sprejeli v Organizacijo združenih narodov in leta 1952 je bila ratificirana pogodba o federaciji med Etiopijo in Eritrejo. ETIOPIJA DANES Ko danes potuje cesar Haile Selas^ po Evropi, mu ni treba skrbeti za nere- de doma kot je bilo to ob prvem poto- vanju po Evropi, ko je vzel s seboj vse kneze, plemiče in kralje, da bi se doma ne stepli. Tudi mu ni treba voditi s sabo dvoje belih etiopskih psov, da bi po njunem renčanju lahko sklepal, s kakšnimi ljudmi se druži. Danes je Eti- opija dežela, ki stopa vzporedno z ev- ropskima narodi in njenega cesarja so povsod sprejeli prijazno, posebno še pri nas, saj hočemo mi kakor Etiopci 9 miru graditi napredno državo, ki ho lahko izkoristila dobrine, katere ji nth- dijo naravna bogastva. Etiopiji ne manjka naravnih bogastev. Veliki predeli, ki skrivajo rude, so še skoraj neraziskani. Dežela potrebuje samo sredstva, da zgradi potrebne pro- metne poti, da si uredi naprave, ki so potrebne sodobni industriji in zato ji je potrebna pomoč. Njegovo veličanstvo, cesar Haile Selassie ne potuje po svetu zaradi zabave, ampak hoče videti, kako je urejeno gospodarstvo drugih, zato mu bo tudi obisk v naši domovini utrdil prepričanje, da zmore tudi ljudstvo, ki je še do nedavnega veljalo za zaostalo, ustvariti vse, kar imenujemo danes ci- vilizacijo, nam pa pomenA prijateljstvo г Etiopijo združenje prizadevanj za uveljavljanje doslej manj priznanih na- rodov. Haile Selasei« I., cesar Etioipij« Pi-vi jugoslovanski državni'k, ki je ob- iskal Etiopijo, je bil naš poslanec in. častni meščan tov. Franc Leskošek. Slika ga prikazuje z etiopskimi držav- niki t Adi« Abebi. CELJSKE BODICE TESELA POT Direktor se pelje v Milan, ker videti mora razstavo, krepko mu je v roki volan, ko z avtom se spušča v daljavo. Direktor te pelje v Milan in administratorka mlada je z njim., da olepša mu dan -- to mladih ljudi je navada. Direktor se pelje v Milan brez vsakih skrbi za devize, vsekakor dosežen bo plan brez omahovanja in krize. Podjetju grozi primanjkljaj, milijončki zares niso fige, a kdo hi zdaj gledal nazaj in delal nevšečne si brige! Di%ektor te pelje v Milan in cesta pred »Buickom<^ je bela, direktor je ves nasmejan in deklica z njim je vesela. Direktor te pelje » Milan, Л v Celju rohni gospodinja, na trgu predragem vsak dan krompirček, tolato preklinja. TOČILNA MIZA 7e dni prijatelji mladine lepó so mislili na nas, na stiske in na bolečine, hA nam težijo mladi čas. O celjskih šolah govorili so brižno tudi marsikaj, ki vanje bomo mi hodili na tri izmene krruilu zdaj. Zašle so šolske stavbe v krix>, kateder šolski maje se, če gre pa za točilno mizo, milijonček hitro daje se. Predlagamo, da se postavi točilna miza v razred vsak in konec vsaki bo težavi, s krediti posel ho láhák. Postala šola bo aktivna in dajala bo lep donos, na mokrih temeljih masivna vsem tvojim bo tegobam kos. СБ NE BO REGRESA Kam pa letos na dopust če ne bo regresa? Takšna skrb že dan in noč misli nam pretresa. Tja na Bled in v Omišalj ali pa do Cresa, da nam sonce prežari z zdravjem spet telesa! Kranjska gora, Plitvice — tam mi bo adresa, ali pa Tolminski kot, kjer so res nebesa. Nič! Jaz pojdem v Anski vrh, » senco med drevesa, borovnice zobal bom, če ne ho regresa. Raje bom Savinji zvest, svetla kot princesa me sprejema naj v objem, pere prah s telesa! V Opatijo, Dubrovnik hodi naj nohlesa, ki ji prav nobenega treba ni regresa. Tjakaj naj vrtijo »c limuzin kolesa, pešcu dobro ho аопш, če ne bo regresa. Lep je dopust na Rabu Rab je znan kot eno najlepših letovišč v severnem Jadranu. V juniju in v prvi polovici julija je letoviščarjem precej ponagajalo vreme, zadnje dni pa se je vreme na Rabu izboljšalo. Na Rabu letuje poleg Avstrijcev in Nemcev največ Slovencev. Tudi Celjanov ne manjka. Največ jih sprejme Počitniški dom Železarne Store, kjer stane dnevna oskrba 450 din. Zraven doma je taborila tudi skupina celjskih dijakov. — Lepi so sprehodi oh morju, še lepši pa to izleti z jadrnico v bližnji Barbai in Matovico, kamor Celjani tudi radi zahajajo IGRA S SMRTJO Motorni čoln je prîipluî skoraj pod obok enega izmed številnih mostov čez Temzo. Moža v vreči bodo vrgli v vodo! Na mostu so se začeli zbirati ljudje. Trikrat dnevno, vedno znova, se je Nick Jakson rešn policajsiküi lisic in je pri- lezel .iz zvezane vreče, v kateri so ga vrgli v Temzo. Ljudje so bili presene- čeni, a na tihem so pričakovali, da mu enkrat vendarle ne bo uspelo. Triindvajsetletni Nick, po poklicu ključavničar, se je smehljal kot vedno. Pokazal je bele zobe množici, ki je zrla z mosta, in jo s srepim pogledom pre- meril. Za hip mu je oko obstalo na postavnem možaku v svetlomodri obleki s sivim klobukom. »Z njim,« je ipo- misilü, »je sedaj že nekajkrat govorila. Mary! In nič mi ne pove. To m¿ nI všeč.« Obmü se je. Ljubezniv pogled nje- gove žene Mary ga je pomiril. »Nick, naj bo to poslednjič!« Začudeno jo je pogledal, saj mu že dlje ni prigovarjala, ko je videla, da ni nevarnosti. — »Zakaj?« je mrko vprašal. »Ni mi všeč!« Pri tem je mislila na stalne ponudbe vseh mogočih cirkuških direktorjev, ki so hoteüi najeti Nioka za mastne za- služke, a jih on ni maral sprejeti, njen ženski čut je bil ranjen, ko je videla množico, kako opazuje dogodek s pri- krito zavistjo in željo, da hi se njen mož ponesreču. Želela si je drugačno življenje. In sedaj, se ji je zdelo, je napočil trenutek, ko bo vse urejeno. Samo, kako pregovoriti moža, ki je bil prepričan, da je ta način edina reklama za njegovo podjetje! Niok je stopil v vrečo in ni več spre- govoril. Mary mu je nataknila lisice ia jüi privila, nato ga je zavezala v vrečo. Dvoje mož je dvignilo sveženj, ki je т loku padel v vodo in se potopu. Vsi so molče pričakovali. Cez štiri sekunde se mora zopet prikazati, brez vreče in ibrez lisic! Ena — dve — tri — štiri: nič. Kaj se je zgodilo? Sökunde tečejo. Pet — deset! Še vedno nič. Množica prične mrmrati, Mary stiska ustnici, mož v sveuomodri obleki stisne klobuk sosedu v roke. Nick je še vedno razmišljal, kaj po- menijo ženine besede. »Ali je tisti mož v svetlomodri obleki zopet kakšen cir- kuški direktor, ki je ponudu mamljivo vsoto? Morda je rekla kar tako. Zene včasih ne mislijo, kaj rečejo! Mogoče.« Medtem je segel v šiv v vreči. Voda je bua hlaidna, a tega je bU. vajen, toda streslo ga je. V šivu bi morala biti po- sebna pila, ki jo je uporaMjal. Ni je büo! »Mož v sivem klobuku! O čem je govorila z njim Mary? Ali — ali...« Ni si upal misliti dalje. Samo. da se reši iz vreče! Porinil je prste med šiva Nemogoče! Zaikljevina je bua premočna. Blazne misii so ga obhajale. Žena — mož v sivem klobuku — kdo je — kaj hoče — sapa mu pohaja — pritisk vode je vse močnejši — kje je püa — zakaj to pot iposlednjič? Ni več maslu, vsega se je spomnü v enem samem trenutku. »Sedaj, da. kaj bo sedaj? Ali bo šla z njim? Vrag vzemi vse, če jeanlje že mene!« Mož v svetlomodri obleki je stopu na ograjo mostu. »Dobrih deset metrov!« je pomisMl in že je pljusknüa voda Temza je bua precej motna, nič ni videl. »Malo ga je moralo zanesti, za kakšen meter, nič več!« Plaval je do dna. Ničesar ni otipal. Vrtel se je kot maček, ki lovi svoj rep. Tedaj, da, to je vreča! Poskusil jo je dvigniti, a bua je pretežka. Izvlekel je žepni nožič in prerezal vrečo. Moža sta se v kalni vodi začudeno spogledala in splavala na vrh. Ob ladijski lestvi sta se ustavüa. Mož — sedaj zaradi mokrote v temnomodrl obleki — je izprožil roko: »Wüliam Lloyd, privatni detektiv bančne agen- cije Baimsh Bloodstead. če dovolite. — Mr. Jackson, prosu bi vas, če bi ^ nekaj dni prenehali s svojimi poskusL Moja agencija ima za vas naročuo. Toda o tem kasneje! Kaj se vam je pri- merilo?« »Da, kaj?« je vprašal tudi Nick in še vedno z nezaupanjem ogledoval moža. »Skočil si v napačni vreči,« je vzklik- nila Mary in hitro nadaljevala: »Bilo je poslednjič!« Nick je prikimal. Tedaj je detektiv rekel: »Drži! V imenu agencije vas sprejmem. Toda dovolite majhno pojasnilo. Vreča je bila prava, le da ;:em jaz vzel püo, sicer bi vas ne mogel piagovoriti. Vzel je püo iz žepa ia т dveh potezah osvobodü Nicka lisic. Xli veste ... 1. Na katerem mestu je naša dr- žava glede naklade časopisov? 2. Kako so nekoč celjski občin- ski možje kaznovali peke, ki se glede peke in prodaje kruha niso pokoravali predpisom? 3. Kako dolgo že stoji Eifflov stolp? 1. Po statistiki iz leta 1950 je naša država glede naklade časopi- sov na 28. mestu, ker odpade na 1000 prebivalcev nekaj manj kot 100 izvodov časopisov. 2. Peke, ki se 0lede peke in prodaje kruha niso ravnali po predpisih, je celjski občinski svet kaznoval med drugimi tudi s tem, da so peke ženskega spola (peka je bila dovoljena tudi revnim že- nam, n. pr. vdovam) postavljali na sramotilni steber poleg pro- dajnega prostora, moške pa so s prožno desko gledalcem v zasmeh metali v Savinjo in jih potem lo- vili iz hladne kopeli. V drugi po- lovici 18. stoletja pa te kazni že ni bilo več, pač pa so peke, ki so pekli premajhne hlebce, zapirali v železno kletko, ki se je v ta namen nahajala na današnjem Tomšičevem trgu. 3. Letos 31. marca je poteklo 65. leto, odkar je bil Eifflov stolp leta 1889 dovršen in nekaj dni pred otvoritvijo svetovne razstave izročen prometu. Po enem letu obratovanja so pobrali za 7,8 mi- lijonov frankov vstopnine, s če- mer so bili več kakor poplačani vsi gradbeni stroški. Strokovnjaki so oh otvoritvi izrazili mnenje, da ho vzdržal največ deset let. Kakor vidimo, so se temeljito zmotili, kajti tudi po 65 letih ne kaže nobenih starostnih zrmkov. OPOZORILO Obreščamo Tse koristnike mestne Tode na področju mesta Celja in okolice, da bo т ne- deljo, dne 25. julija od 4. do 12. ure zmanjšan pritisk Todp, zaradi ukinitve električnega toka! Plinarn a-vodovod Celje stran 6 »Savlaajski vestnik«, dne 24. julija 1954 Štev. 29 Telesna vzgoja Atletika ATLETI KLADIVARJA V POČASTITEV DNEVA VSTAJE Na občinski praznik Celja so atleti Kladivarja priredili društveni miting, na katerem je bilo postavljenih več prav dobrih rezultatov. Pri moških je bil Vipotnik na 800 m s časom 1:52,7 le desetinko sekunde prepočasen od slove^f- skega rekorda. Na ovirah na 110 m sta Zupančič in Kovač dosegla letošnja svoja najboljša re- zultata 15,6, Lorger je zopet z 10,8 slavil zmago nad celjskimi sprinterji. Peterka je ponovno dokazal v metu kladiva s 47,82 m, da se vztrajno približuje željenim 50 ш, v metu diska pa je dosegel 43,34 m, Polutnik je presenetil pri metu krogle s 15,08 m, Jože Kopitar pa je v metu kopja z 58,27 ш zopet pokazal svojo ustaljeno formo. Pri skoku v daljino je tokrat zmagal Celik s 6,15 m, v višino pa Kovač s 165 cm. — Ženske so po zadnjih neuspehih pokazale, da izboljšujejo svoje rezultate. Majcnova je pre- skočila v daljino zopet krepko preko 5 m (5,18), Pristovškova je presenetila pri metu kopja z odličnim rezultatom 38,25 m in v metu diska s 34,90 m, ostali rezultati zmagovalk pa so: 100 m Jagrova in Majcnova 13,1, na 60 m Jagrova 8,1 in met krogle Pristovškova 10,34 m. Pri moških omenjamo še rezultata Brodnika in Leska, ki sta oba dosegla v skoku s palico 3,48 m. ŠTAFETNI TEK PO CELJSKUI ULICAH v počastitev Dneva vstaje je bil v ponedeljek, dne 19. t. m. po celjskih ulicah štafetni tek, na katerem je sodelovalo 10 moških in le 2 ženski ekipi. Tekmovalci so se borili za prehodne po- kale Mestnega odbora Zveze borcev. Letos je uspelo članicam sindikata drž. ustanov Samčevi, Veselakovi, Sinkovičevi in Zgurjevi premagati zmagovalno ekipo iz lanskega leta — Ljudski magazin. Cas zmagovalne štafete na progi 800 m je 1:44,2. Pri moških je bila konkurenca moč- nejša in je na progi 1200 m po menjajočem se vodstvu šele v tretji predaji uspelo uslužbencem državnih ustanov prehiteti štafeto iz Cinkarne in s tem osvojiti 1. mesto. — Vrstni red ekip: 1. Državni uslužbenci — 3:20, 2. Cinkarna I. — 3,26, 3. Cinkarna II. — 3:33, 4. Emajlirana — 3:38, 5. Graditelj I. — 4:09,6, 6. Stavbenik itd. Izven konkurence je najboljši čas dosegla štafeta Betona s 3,04, ki so jo sestavljali znani atleti Kladivarja Zupančič, Celik, Videtič — vsi štu- denti-štipendisti Betona. Tudi letošnji tek po celjskih ulicah je uspel, preseneča le 'odsotnost štafet iz naših večjih delovnih kolektivov, kot so Metka, Toper, SAD, Celjska tiskarna. Tovarna tehtnic. Kovinsko podjetje itd. Vse priznanje zasluži podjetje Graditelj, ki je na tem teku sodelovalo kar s tremi ekipami. Namen te pri- reditve ni le v postavljanju nekih rekordov, gre le za povezovanje naših vseljudskih praznikov s športnim, življenjem naših delovnih ljudi. Zato bi naj ob podobnih manifestacijah našli pot na to prireditev tudi vsf tisti delovni kolektivi, ki so v letošnjem letu stali ob strani. ATLETIKA VSE BOLJ PRODIRA NA PODEŽELJE Na Gomilskem, centru atletske aktivnosti v Savinjski dolini, so v nedeljo zopet organizirali veliko atletsko tekmovanje, ki se ga je udele- žilo 36 atletov in atletinj — 29 z Gomilfekega, 6 iz Braslovč in 1 iz Tabora. Prireditelj je po- vabil vsa sosednja partizanska društva, izgleda pa po nastopajočih, da v Polzeli, Preboldu in na Vranskem ni zanimanja za to važno panogo te- lesne vzgoje, ki bi naj v poletnih mesecih iz- popolnila redne vadbene ure v društvih Partizan. Brez vsakega tekališča so se atleti pomerili kar na občinski gmajni, na »tekališču«, poraslem s travo. Prav zaradi tega smo lahko z doseže- nimi rezultati kar zadovoljni. Največ uspeha so imeli na tem tekmovanju domačini, ki so po- brali skoraj vsa prva mesta. Iz Braslovč je na- stopila okrnjena ekipa, saj smo prepričani, da tudi v tem sosednem kraju zmorejo mnogo več. Podrobni rezultati: moški — 100 m — Primožič 11,9, Zilnik 12,0, Cizej 12,1; 400 m — Cizej 56,6, Primožič 56,6; daljina — Cizej 6,02, Žilnik 6,0, Primožič 5,77; met krogle — Rak 10,34, Kramar 9,69 in Rovšnik (BR.) 9,03; met diska — Rak 30,59, Natek 30,0, Končan 29,08; met kopja — Kramar 38,47, Cizej 34,50 in Jančigaj (Tabor) 33,76; skok v višino — Zilnik 155, Rovšnik (BR.) 153 in Kramar 153; tek 5000 m — Vitanc 10:26,6 in Rotar 10:38,0. — Ženske: 60 m — Žilnik 8,2, Krašovec (Br.) 8,8), Vitanc 8,8; 500 m — Soline (Br.) 1,35, Zilnik 1,55, Basle 1,40; višina — Turn- šek 120, Zilnik 115 in Fonda 100 cm; daljina — Žilnik 4,68, Praprotnik (Br.) 4,09 in Fonda 4,02; krogla 3 kg — Zilnik 10,34, Piki 9,73 in Soline (Br.) 9,59 m. Vseirn društvom Partizan v celjskem okraju priporočamo več atletske aktivnosti, da bodo na okrajnem atletskem prvenstvu y Celju v mesecu septembru pokazali uspehe svojega dela. Kegljanje__ KEGLJACI SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO V nedeljo je bila v Celju III. redna skupščina kegljaškega centra Celje, ki je po svojem plod- nem delu pokazala, da se kegljaški šport v celjskem bazenu vedno bolj uveljavlja v vrsto z ostalimi športi. Kar 14 klubo^ z okrog 400 kegljači že imamo v Celju in bližnji okolici. Koliko je tu še neregistriranih članov, ki jih je ta šport prav tako priklenil na kegljišča, pa statistika ne pove. Spomnimo se le internega celjskega tekmovanja med delovnimi kolektivi, ki je zbralo kar 200 takšnih kegljačev. Število teh-športnikov je že tako naraslo, da vedno bolj stopa v ospredje vprašanje sistematičnih tre- ningov, ker v Celju in na terenu primanjkuje potrebnih kegljišč. Ni časa niti prostorov za pravilno športno vadbo kegljanja, zato tudi ne moremo pričakovati kvalitetnega dviga te šport- ne igre, dokler ne dobimo novih športnih ob- jektov — modernih kegljišč. V Kranju, kjer so v zadnjem letu dosegli tako viden napredek, trenirajo dnevno in vsak kegljač meče po 600 lučajev! V Celju tega ne zmorejo . . . Kljub po- manjkanju kegljišč pa so bili doseženi vidni tispehi. Ženske Kladivarja so osvojile prvenstvo Slovenije, na državnem prvenstvu pa 5. mesto. V slovenski ligi so bili moški zastopani z dvema, društvoma — Betonom in Kladivarjem. Na tek- movanju Abrahamov so Celjani imeli največ uspehov. Uveljavljajo se mladi kegljači. Potreba je pokazala, da se ustanovi posebni kegljaški center za Zasavje. Skupščina je sprejela še vrsto pozitivnih sklepov, ki bodo s požrtvoval- nimi delavci z Zorkom na čelu brez dvoma v letošnjem letu izpolnjeni in s tem prispevali k novi krepitvi tega športa v celjskem bazenu. Nogomet NAPREDEK MLADIH SLOVENSKIH NOGOMETAŠEV Mladinski nogometni turnir, ki ga je priredil Kladivar pod pokroviteljstvom SZDL Celje v počastitev Dneva vstaje, je teden dni pritegoval na stotine gledalcev na Glazijo. Ob zaključku tçga turnirja lahko trdimo, da so slovenska moštva pokazala na turnirju solidno znanje. Morda so gledalci le nekoliko preveč razočarani, ker se domači Kladivar ni uvrstil v finale, saj smo od mladih nogometašev Kladivarja pričako- vali nekoliko več, vendar pa nas je vse prijetno presenetilo znanje nogometašev Odreda in Bra- nika, ki sta od lanskega leta pokazala viden napredek. Tudi ostala sodelujoča moštva niso zaostajala za slovenskimi udeleženci. Vardar je brez dvoma pokazal najbolj dovršeno tehnično igro, lepo za gledalca, čeprav ne efektno po rezultatih. Nogomet je navsezadnje le igra, kjer odločajo goli in prav tega so se mladi Skopljanci premalo zavedali. Pretirane kombinacije Vardar- ja so bile podobne igri naše državne reprezen- tance, katerih končni efekt je — neučinkovitosti Nesrečni Splitčani so izgubili vsa srečanja, toda le po zaslugi slabega napada, saj so sicer več- krat pokazali premoč nad nasprotniki т terenslù igri. Najbolj simpatični njihov igralec je bil vsekakor >dekoltirana šestica«, boljše moči pa so imeli v krilski in obrambni vrsti. Tako so Splitčani igrali, zmago pa so odnesli Dinamovei in Branikovci . . . Rade Končar je imel to smolo, da je večino tekem odigral na težkem terenu, je pa zaslužen za izločenje Kladivarja, ki mu je z neodločenim rezultatom preprečil vstop v finale. Moštvo se je močno popravilo od lan- skega leta. Igralci Borova so predstavljali na tem turnirju najšibkejšega predstavnika. Od vseh pa je najbolj razočaral lanski zmagovalec Dinamo iz Zagreba, ki je sicer prišel na ta turnir močno oslabljen. Neodločni rezultat z Branikom je le srečni izid tega srečanja, kajti Branik je pokazal mnogo zrelejšo igro. Ista ugotovitev velja za tesen poraz od Vardarja in za zmago nad Splitom. Odred in Branik sta se borila prav moško in med drugim znanjem po- kazala največ smisla za pravilno taktiko. V od- ločilni tekmi Odred : Kladivar, ki je odločala finalista B-skupine in ki je bila najbolj živčna tekma celotnega turnirja, je taktika Odreda kljub premočni igri Kladivarja prišla do naj- večjega izraza. Mladim igralcem Odreda lahko le čestitamo k njihovemu uspehu. Od kod ne- uspeh Kladivarja, ki sicer ni doživel na turnirju nobenega poraza, pa je le moral kloniti na 2. mestu svoje skupine? Tovariš trener Medved je dejal, da je bilo pri mladincih nekoliko preveč samozavesti. Zato so tudi zadnje časa močno izostajali od treningov, kot češ — saj znamo dovolj! Ta pretirani optimizem je bil povsem odveč . . . Turnir in pred njim še prven- stvo LRS ter turnir na Reki so pokazali, da so drugje mladi nogometaši bolj napredovali. To je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati. Spanje na prejšnjih lavorikah je bilo povsem odveč. Mladi nogometaši Kladivarja so na celjskem turnirju pokazali, da nimajo vigrane ekipe, da je njihov napad neučinkovit in da jim manjka — vsaj nekaterim — lepega športnega ponašanja! Ne- uspehe na športnem igrišču je treba športno prenašati. Prav tega pa mladi nogometaši Rojnik, Kokotec in Hribernik v srečanju z Odredom niso pokazali. To je vse, kar bi jim lahko za- merili. Pokali so v letošnjem letu šli iz Celja. Nič zato! Zmagovalcem in najboljšim moštvom čestitamo k uspehom z željo, da jih naslednje leto zopat pozdravimo v našem mestu. Priredi- telju ND Kladivar gre vse priznanje za organi- zacijo turnirja s tolikimi udeleženci, ki bo brez dvoma močno obremenil društveno blagajno. — Celjski sodniški zbor pa z redkimi izjemami kljub fair igranju mladih nogometašev ni bil dorasel vodenju posameznih tekem in so pri- znani nogometni strokovnjaki — trenerji in vodje sodelujočih ekip — odšli s tega turnirja z nič kaj pohvalnimi mnenji o kvaliteti našega sodniškega zbora. O rezultatih in tabelah pa nekoliko več v pri- hodnji številki. LEPA GESTA »KOVINARJA« IZ ŠTOR V nedeljo, dne 18. 7. je nogometni klub »Ko- vinar iz Štor odigral v Kozjem prijateljsko nogometno tekmo s TVD Partizanom iz Kozjega. Domačini se nikakor niso mogli uspešno upirati slovenskemu ligašu, ki je pokazal zelo lepo tehnično igro, s katero je zmagal s 14:1 (7:0). Igra je bila z obeh strani zelo fair. Na začetku tekme so Kovinarji podarili Kozja- nom popolnoma novo nogometno žogo in kom- pletno garnituro nogometnih dresov. Po prejemu lepega darila so dobili Kozjani kljub velikemu porazu novega poleta in so obljubili, da bodo pridno trenirali in pri povratnem srečanju vse- kakor dosegli boljši rezultat. Partizan PARTIZAN POROČA Zibelka telovadnega življenja v Celju je bila v telovadnici 11. osnovne šole, sedaj sedežu TVD Partizana Celje-mesto. V tej telovadnici je bilo vzgojenih na stotine delovnih državljanov in dobrih patriotov. Kar 64 let je že poteklo od ustanovitve prvega telovadnega društva y Celju. Prostor, kjer se je vzgajala mladina, pa je sedaj popolnoma uničen in čaka pridnih rok, da bi ga zopet usposobile za društveno življenje. Tri poplave je vzdržala ta telovadnica — leta 1929, 1933 in zadnjo v letošnjem letu, ki ji pa ni prizanesla. Dvignila je parketna tla in jih zve- rižila. Isto razdejanje pa je bilo tudi v vseh stranskih prostorih. Dvignjen parket je pokazal vso trohnelost slepega poda in blato pod njim. Telovadce čaka sedaj trdo delo, da s prostovolj- nim delom — kolikor le gre brez strokovnjakov — opravijo vsaj tista dela, ki jih zmorejo, društvu pa s tem le močno prispevajo. Zato ne bo odveč, če ponovno apeliramo na društveno zavest članstva Partizana Celje-mesto, vseh di- jakov učiteljišča in učencev 11. osnovne šole, da pomagajo pri urejevanju telovadnice, kajti sicer bo v jesenskem in zimskem času Partizan brez društvene telovadbe, z njim pa tudi vse priza- dete šole. To bi bil močan udarec za nadaljnji napredek telesne vzgoje y našem mestu. Prosto- voljno delo je vsak dan od 8. ure zjutraj pa tja do večernih ur. Zato — zbor v telovadnico! Streljanje OKROŽNO PRVENSTVO V STRELJANJU V nedeljo je bilo v Celju okrožno prvenstvo v streljanju, katerega se je udeležilo 80 strel- cev in strelk iz okrajev Celja, Šoštanja in Slo- venj Gradca. Najbolj številčno so bili zastopani strelci iz Celja in Štor. Izredno močan veter je motil tekmovanje, ker je trgal tarče, kar je se- veda strelce zelo razburjalo, zaradi česar tudi niso rezultati najboljši. Kljub temu sta Pavlic Vlasta in Vrabl Alenka izboljšali dva celjska re- korda, prva z malokalibrsko puško za ženske z 238. krogi, druga pa z vojaško puško za žen- ske s 174. krogi. Jager Tonček pa je izenačil rekord v hitrem streljanju z vojaško puško z 10/68. Najboljši rezultati so bili naslednji: Vojaška puška — Titova tarča: 1. Cater Dra- go »Tempo« 205 krogov, 2. Krošelj Lado >Kovi- nar« 194, 5. Jager Anton »Tempo« 193, 4. Roz- man Anton »Kovinar« 190, 5. Dobovičnik Marjan »Tempo« 181 itd. Vojaška puška — hitro streljanje: 1. Jager Anton »Tempo« 10/68, 2. Vaguer Veno »Ivo Lola Ribar« 10/65, 3. Dornik Alojz »Kovinar« 10/65, 4. Štrajhar Jože »Tempo« 10/51, 5. Cater Drago »Tempo« 9/55 itd. Vojaška puška — Ljudska tarča: (strelci iz Celja in Stor niso tekmovali na tej tarči) 1. Furjan Stane SD »Pohorski bataljon« Mislinja 49 krogov, 2. Hodnik Alojz 42, 5. Gregi Franc 42, oba SD »Bratov Dobrotinškov« Vojnik, 4. dr. Anionic Josip, SD »Pohorski bataljon« Mislinja 38, 5. Korbar Marjan, SD »Tone Meliva« Slov. Konjice 36 itd. Vojaška pištola: 1. Mejavšek Mirko 153, 2. dr. Pavlic Marjan 150, 3. Jager Anton 131, 4. Štraj- har Jože 121, 5. Tržan Jože (vsi »Tempo«) 113 itd. Malokalibrska puška — mladinci: 1. Tržan Jo- že 245 krogov, 2. Dobovičnik Marjan 227, 3. Ja- ger Anton (vsi »Tempo«) 223, 4. Bule Vinko »Ko- vinar« 223, 5. Krošelj Lado »Kovinar« 199 itd. Malokalibrska puška — ženske. 1. Pavlic Vla- sta 258 , 2. Vrabl Alenka 218, Krašovec Zvonka 206 (vse »Tempo«) itd. Najboljši strelci s tega prvenstva se bodo v dneh od 28. julija do 1. avgusta udeležili prven- stva LRS v streljanju, katero bo tudi letos v Ljubljani. REZULTATI MESTNEGA PRVENSTVA v STRELJANJU Na letošnjem mestnem prvenstvu v streljanju za mesto Celje so bili doseženi naslednji naj- boljši rezultati: Vojaška puška — Ljudska tarča: 1. Cater Dra- go 81, 2. Romih Anton 75, 3. Tržan Jože 74, 4. Cendak Ivan 73, 5. Jager Anton 71 (vsi »Tem- po«) itd. A^ojaška puška — Titova tarča: 1. Cendak Ivan »Tempo« 211 (nov celjski rekord), 2. Tržan Jože »Tempo« 210, 3. Vagner Veno »Ivo Lola-Ribar« 188, 4. Jager Anton »Tempo« 180, 5. Cater Drago »Tempo« 175 itd. Vojaška puška — hitro streljanje: 1. Cendak Ivan »Tempo« 10/68 (nov celjski rekord), 2. Štrajhar Jože »Tempo« 10/64, 3. Vagner Veno »Ivo Lola Ribar 10/57. 4. Apat Franc »Tempo« 10/52, 5. Dobovičnik Marjan »Tempo« 10/49 itd. Vojaška pištola: 1. Mejavšek Mirko »Tempo« 159 (nov celjski rekord), 2. Tržan Jože »Tempo« 159, 3. Jager Anton »Tempo« 116, 4. dr. Pavlic Marjan »Tempo« 105, 5. Štrajhar Jože »Tempo« 105 itd. Malokalibrska puška — mladinci: 1. Tržan Jo- že 259, 2. Jager Anton 219, 3. Dobovičnik Mar- jan (vsi »Tempo«) 202 itd. Malokalibrska puška — ženske: 1. Pavlic Vla- sta 218, 2. Krašovec Zvonka 216, 3. Vrabl Alen- ka (vse SD »Tempo«) 215 itd. ŠČITIMO FAZANE IN JEREBICE Povojna leta so nas »oibdarila« s kolo- radskim hroščem, ki v Evroipi osvaja zemljišča in mu do sedaj še nikjer niso bili kos. Pri nas in v tujini ga uničuje- mo z raznimi strupenimi kemičnimi preparati ali z množičnim preiskova- njem njiv. Toda eno in drugo sredstvo se je izkazalo za nezadostno. Množični pregledi njiv se radi izjalovijo zaradi slabe organizacije, nediscipline itd. Ce pa se že pregled vrši, se ljudje ne za- vedajo važnosti te akcije, pregled vrše površno ali vestno le nekaj časa, nato pa pozornost popusti. Ne moremo pa tudi zahtevati od ljudi, da obrnejo vsak list posebej. Tudi škropljenje nam da le delni uspeh. Škodljivci se varno skrijejo na sE>odnjo stran listov, kamor škropivo ne doseže. Poleg tega imajo ti preparati po večini še to senčno stran, da so hudo strupeni za toplokrvne živali (svinčeni arzenat) ter pride kaj lahko do hude zastrupitve ljudi, domačih živali in tudi divjadi. Pri vsem tem našem prizadevanju smo popolnoma pozabili na največje naravne sovražnike in uničevalce kolo- radskega hrošča — na poljske jerebice in fazane. Med prvimi so postali pozorni nanje Nemci in Avstrijci, ki so 0:pazili, da v dobro negovanih loviščih z za- dostnim številom poljske per j adi kolo- radskega hrošča skoraj ni bilo. Pričeli so s sistematičnim raziskovanjem in ugotovili presenetljivo dejstvo, da so se v okuženih predelih poljske jerebice, posebno pa še fazani, hranili skoraj iz- ključno le z ličinkami in koloradskim hroščem. Seveda so takoj spoznali velk pomen poljske per j adi pri uničevanju kmetijskih škodljivcev ter so s primer- nimi ukrepi, to je s prepovedjo škrop- ljenja z nevarnimi strupi, z ustanavlja- njem fazanerij, z omejitvijo ali prepo- vedjo odstrela ter s široko propagando med kmečkim prebivalstvom poskrbeli za nemoten razvoj teh neutrudljivih uničevalcev koloradskega hrošča. Da je to pravilen način, ni dvoma. S takimi ukrepi si zagotovimo na krompiriščih dnevno in ob vsakem vremenu nešteto »množičnih pregledov«, noibena ličinka aii hrošč ne uideta bistremu očesu, pa naj bi bila še tako skrita pod listom. Način uničevanja koloradskega hrošča s pomočjo njegovih naravnih sovražni- kov je pač najibolj zanesljiv, učinkovit in cenen. Pri nas se sicer agilno borimo proti koloradskemu hrošču, žal pa ne dose- gamo vidnih uspehov in je okuženih vedno več krompirišč. Zato je potrebno, da posežemo prav po vseh sredstvih, v prvi vrsti pa po najučinkovitejšem, t. j. zaščiti in razmnoževanju poljske psrjadi. Lovska organi.zacija se že nekaj časa z vso agilnost j o posveča temu pro- blemu. Ustanovila je fazanerij o v Vur- bergu pri Ptuju, v tu in inozemstvu kupuje jajca poljske per j adi ter nato po zmernih cenah dodeljuje per j ad v najbolj primerna lovišča. Lovske dru- žine pa fazane in jerebice kupujejo, jih ščitijo pred škodljivci in jih v pozni jeseni in pozimi krmijo v nalašč zanje pripravljenih krmiščih. Toda vse to ni dovolj. Dokler namreč kmečko prebi- valstvo ne bo uvidelo, da ima v poljski per jadi najboljšega zaveznika v uniče- vanju škodljivcev, ne bo vidnih uspehov. Danes se žal še vedno dogaja, da marsi- kdo brezbrižno dopušča, da potepuški psi in mačke uničujejo gnezda, mnogi se skušajo v zimskem času okoristiti s prezeblo in sestradano perjadjo, skoraj nihče pa se ne spomni, da bi izkošena gnezda takoj prijavil najbližjemu lovcu ali pa jajca dal pod domačo kokljo. Vse to je za našo naprednost kaj slabo spri- čevalo in bi se vsakdo moral zavedati, da gre škoda, ki jo na kakršen koli način naredi poljski per j adi, na rovaš njemu samemu in skupnosti. S. Kovač. Želodec fazana, napolnjen z ličinkam; in koloradskim hroščem NOVOST PRI TRGOVSKEM PODJETJU VOLNA V CELJU Trgovsko podjetje »Volna« izpolnjuje svoje poslovanje v skrbi, da čim bolj olajša strankam izbiro in odločitev. Vsaka stranka, ki mora v neurejenem lokalu tekati po vsej trgovini preden najde potrebne predmete, nerada še kdaj stopi vanjo. Navadno ob taki priliki stranka vedno kaj pozabi, se jezi, čeprav je dejansko kriva trgovina. Trgovsko podjetje »VOLNA« s 1. avgustom odpira POSEBEN ODDELEK POSTELJNINE V tem oddelku bo na razpolago vse kar družina potrebuje za opremo spalnice, razen pohištva in galanterijskih predmetov. Kakor vidite, je ta oddelek namenjen predvsem novoporočencem. Le-tem se podjetje »Volna« najtopleje priporoča in jih vabi, da si ogledajo in nakupujejo posteljnino v imenovanem oddelku. Postelja je prva, zato začnemo z njo: V obilnih količinah bo na razpolago platno za rjuhe vseh vrst, na- vadne, dvojne in trojne širine. Pravtako flanela za rjuhe, vseh kvalitet ir. širin. Dalje platno za prevleke, damasti, inlet za pernice in blazine, kloti in brokati za prešite odeje ter kanafas v vseh širinah in kvalitetah. Na posteljo spada odeja. Na razpolago bodo prešite odeje iz brokata in klota, volnene odeje in navadne odeje. Dalje bo na zalogi dekorativno blago vseh vzorcev in kvalitet za kavče in divane. Trgovsko podjetje »Volna« ima edino na zalogi velike količine perja od navadnega do najfinejšega izvoznega puha. V tem oddelku bo blago za zavese, gotove zavese, namizni prti, po- steljnina iz blaga, preproge, tekači itd. Opozarjamo cenjene stranke, zlasti mlade pare, ki si spravljajo »za gnezdo«, da bo razpoložljivo blago v tem oddelku na potrošniško posojilo, in kar je jasno, tudi za gotov denar. Zapomnite đi: Trgovsko podjetje »Volna« z avgustom odpre oddelek za posteljnino. Bogata izbira, cene konkurenčne. Prodaja tudi na obroke. Pridite! Na- kupovanje v tem oddelku Vam bo v užitek in korist! Mlada, bodoča gospodinja! Brez skrbi zaradi neizkušenosti. V tem oddelku ne boš mogla ničesar pozabiti. OBIŠČITE ODDELEK ZA POSTELJNINO PRI TRGOVSKEM POD- JETJU »VOLNA« CELJE! OBJAVE IN OGLASI RAZPIS POSLOVODSKIH MEST V TRGOVSKIH PODJETJIH Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljud- skem odboru mestne občine Celje razpisuje v zvezi z 89. in 90. členom Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov mesta poslovodij za naslednja trgovska podjetja na drobno v Celju: 1. »Center«, Tomšičev trg 3 2. »Savica«, Trg V. kongresa 10 3. »Soča«, Stanetova ulica 15 4. »Na križišču«. Cesta na Dobravo 1 5. »Bohor«, Zidanškova ulica 7 6. »Voglajna«, Teharska cesta 39 7. »Delavska«, Delavska ulica 12 8. »Enotnost«, Mariborska cesta 61 9. »Pečovnik«, Zagrad 114 10. »Pri gledališču«. Gledališka ulica 5 11. »Trnovlje«, Trnovlje 6 12. »Cinkarna«, Mariborska cesta 31 13. »Golovec«, Mariborska cesta 95 14. »Korotan«, Stanetova ulica 2 15. »Logarska«, Ljubljanska cesta 8 16. »Ložnica«, Ljubljanska cesta 67 17. »Metka«, Ipavčeva ulica 23 18. »Merkur«, Gubčeva ulica 3 19. »Planina«, Prešernova ulica 1 20. »Pod gradom«. Cesta na grad 9 21. »Rimski dvor«, Zidanškova ulica i 22. »Turist«, Stanetova ulica 32 23. »Zvon«, Stanetova ulica 11 Pogoji: Za navedena mesta se zahteva srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso v komer- cialnih in trgovskih poslih. Poleg navedenih se razpisuje mesto direktorja za novo ustanovljeno trgovsko podjetje »Vele- trgovina Potrošnik« v Celju. Pogoji: Višja ekonomska izobrazba z vsaj pet- letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v trgovskih in komercialnih poslih. Vse ponudbe je poslati z obširnim življenje- pisom, opisom kvalifikacij in dosedanjih službe- nih mest na tajništvo Ljudskega odbora mestne občine Celje najkasneje do 28. julija 1954. DOPISNI TEČAJ ESPERANTA Z dopisnim tečajem se hitro naučite med- narodnega jezika esperanta. Prvo lekcijo Vam pošlje brezobvezno Zveza esperantistov Slovenije v LliiblJAni, Miklošičeva cesta 7. — Pošljite ШИКа «• 50 din. PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Elektro Celje, Tehniška izpostava Celje-mesto obvešča svoja odjemalce električne energije, da bo v nedeljo, dne 25. 7. 1954 prekinitev dobave električnega toka na področju: Lisce, Babno, Medlog od 4. do 12. ure; na področju: Pečovnik in Zagrad pa od 6. do 8. ure zaradi obnove električnih naprav. Zaradi varnosti je smatrati, da bodo elektrO' naprave pod napetostjo. Elektro-Celje UGODNO PRODAMO kompletno hmeljsko sušil- nico »Lorber« 6m2. Kmetijska zadruga Gotovi je. VRTNARSKEGA VAJENCA sprejme takoj »Vrt- narstvo« Berlič Andrej, Ljubljana, Celovška cesta 103. Hrana in stanovanje pri mojstru. VAJENCA SPREJMEM. Frizerski salon Grobelnik Riko, Celje, Kocenova ulica 2. SPREJMEMO treznega in poštenega kmečkega fanta, vajenega konj in poljskega dela. Naslov v upravi lista. SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA finančne stroke s petletno prakso v trgovsko industrijskem knjigovodstvu želi spremeniti službeno mesto, najraje v Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. ZAHVALJUJEM SE primariju dr. Pehaniju ter vsemu bolniškemu osebju ginekološkega od- delka v Celju za trud pri zdravljenju moje žene. Pilih Martin, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 25. 7. 1954: tov. dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva ulica 7. KINO UNION, CELJE Od 21. do 25. 7. 1954: »LA RED« — mehiški film Od 26. do 30. 7. 1954: »KAPITANOV RAJ« - ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 23. do 29. 7. 1954: »RDEČI ZNAK HRABRO- STI« — ameriški film Od 30. 7. do 6. 8. 1954: »BANKET TIHOTAPCEV« francoski film LETNI KINO, CELJE Predstave dnevno ob 18,15, ob nedeljah ob I6,l5 in 18,15. Predstave iste kot kino Dom, predvaja dnevno* ob 20,15.