fbRjdni pft&Sa&s v gdlOvUL Leto XIX., St. 241 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva B — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. < Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koc«aova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zapodili: LJubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št. 105.24L Palestinske težave V Palestini so se v dobi velike evropske napetosti težave še povečale. Nastopi Arabcev so dobivali bolj in bolj značaj upora zoper britanske oblasti in britanske čete. Iz prvotnih demonstracij zoper židovske doseljence se je že davno razvila prava uporniška akcija zoper britansko oblast, dasi še vedno — vsaj na zunaj — le s ciljem, da se prepreči židovsko doseljevanje. V zadnjih tednih so se krvavi napadi arabskih tolp tako zelo stopnjevali in se hkrati razširili, da ni pretirano govoriti o pravem uporu. Gotovo ni le slučaj, da se je uporniška akcija arabskih plemen stopnjevala prav posebno v dobi, ko se je zdelo, da se bo* Velika Britanija zapletla v evropski konflikt. Značilno je, da razpolagajo arabski teroristi z dobrim m obilnim orožjem, kar priča, da denarna sredstva ne dotekajo v pičli meri. Vse ta daje palestinski aferi poseben pomen in poseben značaj. Toda Velika Britanija ureja in premotriva palestinske probleme samo s svojega lastnega vidika, zato se o možnih ozadjih v angleškem časopisju izredno malo razpravlja. V trenutni situaciji je posebno važna csotovitev, da se je mogel položaj v Palestini v tako neugodni meri poslabšati posebno radi tega, ker se v Londonu niso mogli odločiti, da bi bili posegli že zgodaj po energičnih sredstvih, ki bi zastrašila demonstrante, pa zaščitila zmerne in lojalne prebivalce v Palestini. Pokazalo pa se ie, da s svojim prizanesljivim postopanjem britanske oblasti niso dosegle namena in niso pomirile dežele, pač pa oslabile svoje lastne položaje. Zmerni elementi v Palestini, ki jih nikakor ni malo. so se čutili premalo zaščitene in premalo podprte. dočim so istočasno ekstremisti smatrali, da je angleško popustljivo zadržanje že uspeh njihove teroristične akcije in znamenje za bližajočo se zmago. Zato se ni čuditi dejstvu, da se je teroristični tabor kar naprej jačil s sodelovanjem poprej zmernejših elementov, pa da je končno dobil prevladujoči vpliv. Domala vsa dežela je sedaj v gibanju. gele v tem stadiju je London dal dovoljenje za ostrejši nastop. Znatna vojaška ojačenja se dovažajo od vseh strani v Palestino, vrhovni komisar se vrača iz Londona z novimi navodili in podoba je, da se bo v kratkem pričela nova, hujša akcija britanskih oblasti za pomirjenje dežele in s ciljem, da se za-tre teror ekstremistov. Taktika Angležev se marsikomu zdi rteumljiva ali vsaj slabo utemeljena. Vsekakor pa je treba imeti pred očmi, da britanske' težave v Palestini niso majhne. Kakor se tudi trudi britanska zunanja politika, da bi se povsod izognila'načelnim razprtijam in razvrščanju političnih sil po načelnih vidikih, 'kaže razvoj, da se stvari same čedalje bolj zapletajo prav v tej isti smeri in da postajajo težave vedno večje prav iz načelnih razlik. V palestinskih težavah mora Anglija v prvi vrsti gledati na to. da si ne zapravi svojega ugleda na Bližnjem vzhodu. Zakaj povsod po svetu, še prav posebno pa v svetu med Indijo in Evropo, irnponira le močna sila. Anglija si ne sme zapraviti svojega prestiža v Palestini, ne sme dovoliti, da bi se njeni ukrepi omalovaževali in ne izpolnjevali. Toda na drugi strani se večajo komplikacije iz palestinske afere v splošnem političnem smislu. Odpor palestinskih Arabcev zoper doseljevanje Zidov postaja čedalje bolj splošna arab ska zadeva Protižidovski propagandi se priključujejo ostale arabske dežele in države. Vedno bolj na široko sega odpor arabskega političnega sveta. Podoba ie, da je nov0 vsearabsko nacionalno gibanje močnejše nego je bil stari vsemuslimanski pokret, ki pripada danes že preteklosti, tako da od njega ni pričakovati tehtnih političnih učinkov. Seveda pa ne smemo pri tem prezreti, da je arabski nacionalni odpor še bolj krepak prav zato, ker se opira tudi na verske islamske momente in da posega zaradi tega tudi izven arabskega sveta, v kolikor se priznava k muslimanstvu. Za Veliko Britanijo je posebno važno, da se nahaja arabski svet v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kier drži velika britanska imperialna pot v vzhodno Afriko, v Indijo in deželo ob Indijskem oceanu ter v Avstralijo in na Daljni vzhod. V interesu Londona je tedaj, da se nasprotja s palestinskimi Arabci čim prej odstranijo in s tem izločijo tudi oni momenti, ki vznemirjajo arabski svet na splošno. Toda poravnava med židovskim in arabskim stališčem je nenavadno težavna. Arabski odpor zoper Žide je posebno trdovraten, ker mu nudijo sodobne protižidovske akcije v mnogih evropskih državah krepko moralno oporo. Nič ni za sedanjo situacijo zna-čiunejše, kakor dejstvo, d.a je sirski odbor za pomoč palestinskim Arabcem naslovil na vodstvo zioni&tičnega gi- Lfaftlfana, nedelja 16. ofctofcra 1938 Cena ž Wn Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St_ 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65._ Rokopisi ae ne vračajo VELESILE SVETUJEJO MADŽARSKI NAJ OBNOVI POGAJANJA S ČSR Napori bmdlmpeštanske vlade pri velesilah so za enkrat ostali brez uspeha — Zato je verjetno, da se bodo v Komarnu prekinjena pogajanja že v par dneh zopet nadaljevala Berlin, 15. okt br. V tukajšnjih informiranih krogih zatrjujejo, da se bodo pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko najbrže v kratkem zopet obnovila. Ta nasvet so dale velesile tako Pragi kakor Budimpešti. Velesile smatrajo, da so pogajanja v Komarnu sicer prišla na mrtvo točko, vendar pa nasprotja niso takšna, da bi se ne mogla odstraniti. Velesile so na obeh straneh priporočale popustljivost Velesile tolmačijo monakovski dogovor tako, da mora šele tedaj priti do ponovnega sklicanja konference velesil, če v treh mesecih pogajanja ne bi dovedia do nobenega uspeha. Pariz, 15. okt. o. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da je nemška vlada proti temu, da bi se državniki štirih velesil sedaj znova sestali zaradi češkoslovaško-madžarskega spora. O tej stvari je imel Hitler snoči dolg telefonski razgovor z Mussolini jem. Vršili pa so se tudi razgovori med ostalimi prestolnicami štirih velesil. Tudi angleška vlada je mnenja, da zaradi češkoslovaško - madžarskega spora še ni potreben sestanek državnikov, ki so se zadnjič zbrali v Monakovem. Medtem poroča »Matin«, da pripravlja češkoslovaška vlada nove predloge na podlagi katerih naj bi se nadaljevala neposredna pogajanja. Nemška diplomacija je z vso vnemo na delu, da bi se spor rešil po mirni poti. Tudi v Budimpešti se že pojavlja mnenje, da bo treba pogajanja nadaljevati glede na stališče, ki so ga zavzele velesile v tej stvari. Agencija Reuter je nocoj objavila vest, da se bodo neposredna madžarsko-češko-slovaška pogajanja nadaljevala že v najkrajšem času. Šele v primeru, ko bi se pogajanja vnovič prekinila, bi se izvedel monakovski sklep o novem posvetu glavnih evropskih državnikov za ureditev češkoslovaško - madžarskega spora. A v tem primeru bi se ne sestali Mussolini, Hitler, Chamberlain in Daladier, nego poslaniki Francije, Italije, Nemčije in Anglije v Budimpešti. Po tej Reuterjevi vesti je izključeno, da bi posredovala berlinska mednarodna komisija, ki je bila ustanovljena zgolj za ureditev sudetsko-nemškega vprašanja. „ , , Pariz. 15. okt. AA. (Havas). V dobro obveščenih krogih govore o morebitnem sklicanju konference štirih, vendar pa pravijo, da bo že prej sklicana konferenca zunanjih ministrov Francije, Anglije, Nemčije in Italije. V zvezi s to drugo kombinacijo so včeraj v Parizu zelo resno govorili, o arbitraži, ki jo zahteva madžarska vlada zaradi prekinitve pogajanj med CSR in Madžarsko v Komarnu. Z® se, da ro sedaj ta načrt opustili. Po vsem M se dalo sklepati, da je postala Madžarska, ko je bila poprašala štiri velesile za nasvet, pripravljena nadaljevati z neposrednimi pogajanji s češkoslovaško vlado. Italijanski nasvet madžarski vladi Budimpešta, 15. okt. br. Posebni odposlanec madžarske vlade grof Csaky, ki je včeraj z letalom odšel v Rim ter imel dolge razgovore z ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom, se je danes vrnil v Budimpešto. V madžarskih krogih zatrjujejo, da je grof Csaky dobil od italijanske vlade nasvet, naj madžarska vlada nadaljuje pogajanja s Češkoslovaško, ker v sedanjem mednarodnem razpoloženju ne more računati na uspeh kake mednarodne akcije. Rim, 15. oktobra. AA. (DNB). »Tribuna« piše, da so posledice prekinitve razgovorov v Komarnu tako resne, da je težko domnevati, da bi mogle velesile ostati ne-interesirane na nadaljnem razvoja dogodkov. Vendar pa za sedaj prevladuje mišljenje, da bi bilo zelo koristno, ako bi se neposredni razgovori, če tudi po diplomatski poti, nadaljevali. Nobenega dvoma ni, da pomenijo razgovori madžarskega zastopnika v Rimu. kakor tudi razgovori med Hitlerjem in Daranyjem na eni ter Hitlerjem in Chvalikovskim na drugi strani pomemben doprinos k razčiščenju položaja pred novimi pogajanji. Glede na pisanje francoskih listov o dozdevnem nemško-italijanskem nasprotju glede madžarsko-češkoslovaškega spora poudarja današnja »Tribuna«, da je to pisanje še en dokaz več za razočaranje nekaterih francoskih krogov zaradi nespremenjenega nemšiko-italijanskega sodelovanja. List vprašuje, ali je tako gledanje posledica nerazumevanja, ali predsodkov. Vlada že listala ? Budimpešta, 15. okt. p. Kasno zvečer so se razširile vesti, da je madžarska vlada na nocojšnji seji sklenila v najkrajšem času nadaljevati neposredna pogajanja s Češkoslovaško. Politični krogi zatrjujejo, da je bil ta sklep sprejet predvsem po nasvetu Mussolinija in Hitlerja. st In nevzdržnost SlovsšKe ifl Podkarpatfa naj bi se odcepili kraji, kjer so bili Madžari celo po lastni statistiki iz 1. 1910 v manjšini Praga, 15. okt. br. Pri pogajanjih v Komarnu se je madžarska delegacija skl'ce-vala na statistiko iz leta 1910. Današnji praški listi objavljajo nekatere podrobnosti iz te statistike, ki jasno dokazujejo, da je šla Madžarska daleč preko podatkov te statistike in da je zatitevala odcepitev ne samo onih krajev, ki so imeli leta 1910 po uradni madžarski statistiki madžarsko večino, marveč tudi celo vrsto krajev, ki so bili celo po tej statistiki popolnoma slovaški. Tako n. pr. v vsej širši okolici Bratislave leta 1910 po tej statistiki ni bilo niti ene občine z madžarsko večino. V Bratislavi sami je bilo po tej statistiki samo 40 odstotkov Madžarov, pri čemer so šteti za Madžare tudi vsi židje. V okolici Košic je bilo nad 50 občin popolnoma slovaških in Košice same so imele po madžarski statistiki iz leta 1910 10.311 Slovakov, in le 10.007 Madžarov, čeravno so pri tem všteti številni madžarski uradniki in vsi židje. banja apel, naj Židje " sami odnehajo od svoje namere in opustijo program obnove židovske Palestine, ta poziv pa združil s prav krepko pretnjo. Ako Židje ne bodo odnehali, je rečeno v tem apelu, bodo Arabci razširili svojo akcijo" ter proglasili borbo zoper vse židovstvo Po deželah bližnjega orien-ta. To ni nič manj ko napoved, da se bo protižidovska akcija razširila na vse one dežele od Maroka do Irana, v katerih bivajo Židje, kar bi bil0 seveda povsod združeno z novimi zaplet-ljaji. Jasno se razvidi, da vlečejo vzgledi evropske protižidovske propagande tudi na Bližnjem vzhodu, pa da postaja Palestina vedno bolj izhodišče novim zmedam. Na drugi strani Velika Britanija zaradi svojega ugleda noče odnehati od Balfourjeve deklaracije, ki je obljubila Židom naselitev v Palestini. Res je že obilo ljudi v Londonu, ki bi imeli mnogo raje, da bi te obljube ne bilo. Toda židovski svet stoji za njo in izvaja tudi primeren pritisk s svojim orjaškim finančnim aparatom. V tem pogledu lahko nastopijo še nove poostritve mednarodnih nasprotij. Praga, 15. oktobra, A A. (CTK) O vprašanju, zakaj so propadia pogajanja z Madžarsko v Komarnu prinaša »Narodni Politika« uvodnik, v katerem se bavi s podrobnostmi češkoslovaško-madžarskih pogajanj. List poudarja, da je Češkoslovaška pokazala najboljšo voljo, ko je pristala na amnestijo madžarskih političnih .krivcev, ko je začela postopoma odpuščati iz vojske vojake madžarske narodnosti in ko je končno odstopila Madžarski dve obmejni mesti, med njima železniško križišče Novo mesto. V zvezi s tem omenja list, da Madžari svoje obljube, da bodo puščali češkoslovaške vlake še naprej preko Novega mesta, niso držali ter zato ekspresni vlak proti Rumuniji v četrtek 13. oktobra ni mogel peljati preko zasedenega ozemlja. Najboljšo voljo je Češkoslovaška pokazala prav tako tudi v času pogajanj samih. Madžari so zahtevali, da se Madžarski odstopijo ozemlja nekdanje Ogrske. To pa ni v skladu z monakovskim sporazumom, ki govori samo o madžarski ne pa o slovaški in rusinski manjšini. V tem primeru bi Slovaška in Podkarpatska Rusija izgubili dolao vrsto mest, v katerih je večina slovanska, kakor so Košice, Bratislava, Nitra in Užhorod. Poleg tega bi se pretrgale najvažnejše prometne zveze med Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. V češkoslovaškem protipredlogu je bila Madžarski ponujena odstopitev ozemlja, na katerem živi skoro 400.000 prebivalcev, od katerih je 330.000 Madžarov. Prednosti take rešitve so tele: popolnoma se zadovolje madžarske zahteve glede pokrajin z madžarsko večino, drugič pa se vzpostavi nekako narodnostno ravnotežje med obema državama, ker bi na Madžarskem s tem nastala slovaška manjšina, ki bi štela 400.000 duš, a na slovaškem ozemlju bi ostalo le 300.000 Madžarov. Madžarska delegacija se na te predloge sploh ni ozirala. Ko je madžarska delegaciia izjavila, da se stališči obeh delegacij v Komarnu v taki meri razlikujeta, da ni nobenega upa na zbližanje in za dosego sporazuma, se je madžarska vlada obrnila na velesile za posredovanje. Odpor v Rumuniji Bukarešta, 15. okt. br. Zunanje politični komentarji rumunskega tiska so posvečeni izključno pretiranim madžarskim zahtevam. »Universul« piše, da presegajo madžarske zahteve vsako načelo pravice in pravičnosti. Zato jih vsa nimunška javnost enodušno odklanja. Rumunski tisk opozarja dalje tudi na to, da nemški listi zavračajo madžarske zahteve kot pretirane. Listi poudarjajo, da je docela naravno, da morajo štiri velesile zavrniti vse politične zahteve Madžarske, ki segajo preko okvira nacionalnih zahtev, ker te zahteve niso v skladu z monakovskim dogovorom. Konference pri Bonnetu Pariz, 15. oktobra. A A. (Havas). Včeraj popoldne je zunanji minister Bonnet sprejel najprej madžarskega in nato češkoslovaškega poslanika v Parizu. Zastopnik madžarske vlade je francoskemu zur.anjemu ministru najprej razložil razloge, zaradi katerih so bili prekinjeni razgovori v Komarnu. Obvestil je Bonneta, da bo Madžarska zahtevala rešitev svojega vprašanja od štirih velesil v skladu z monakovskim sporazumom. Glede razgovorov med češkoslovaškim poslanikom in Bonnetom se zdi, da so se v glavnem nanašali na vprašanje finančne pomoči Češkoslovaški s strani Anglije in Francije. Ta finančna pomoč je namreč trenutno glavni predmet razgovorov med francosko in angleško vlado, ki se vrše preko francoskega poslaništva v Londonu. Končno jc Bonnet sprejel še odpravnika italijanskega poslaništva in poslanika Argen-tinije. Akcija madžarskih socialnih demokratov Budimpešta, 15. okt. br. Trije vodilni člani madžarske socialno demokratske stranke so danes odpotovali v Pariz, London in Bruselj, da intervenirajo pri ta-mošnjih socialističnih skupinah v zadevi madžarsko - češkoslovaškega spora. Madžarska socialno demokratska stranka se zavzema za nujne rešitev tega spora na ta način, da se Madžarom v Češkoslovaški prizna pravica samodločbe ter da se madžarske pokrajine odcepijo od Češkoslovaške in priključijo Madžarski. Druga in-ternacionala je izdala posebno okrožnico v kateri naglaša, da predstavlja izpolnitev madžarskih zahtev važen prispevek k učvrstitvi miru v jugovzhodni Evropi. Izjemno stanje v obmejnih okrajih Bratislava, 15. okt br. ZaradS napadov madžarskih teroristov, je bilo danes v treh obmejnih okrajih proglašeno obsedno stanje. Pospešeno delo v za novo mejno ureditev Posebne komisije za ureditev vseh vprašanj, ki so nastala zaradi okmitve državnega ozemlja Praga, 15. okt. br. V svrho nagle rešitve vseh vprašanj, ki so nastala v zvezi s teritorialnimi spremembami, je bilo v okviru ministrstev osnovanih 12 komisij, sestavljenih iz štirih ali petih uradnikov do-tičnega resora. Vsaka komisija obravnava poseben kompleks vprašanj, tako med drugim vprašanja razmejitve, vprašanje zaščite imetja češkoslovaških državljanov v zasedenem ozemlju, vprašanja pravosodja, trgovine in prometa, komunalna vprašanja, vprašanja beguncev itd. Vsaka komisija je v stalnih stikih s češkoslovaško delegacijo pri mednarodnem odboru v Berlinu. Predsedniki teh komisij imajo redne sestanke, tako da poslujejo vse te komis;je v popolnem medsebojnem soglasju. Komisije zasedajo permanentno in so dosedaj opravile že velik del odmerjenega jim dela. Velika javna dela Praga, 15. oktobra. AA. ČTK: V svojem včerajšnjem govoru v praškem radiu je minister javnih del general Husarek izjavil, da je glavna naloga njegovega ministrstva, da v čim krajšem času da čim več dela delavcem in tehnikom. Iz tega namena se bodo nadaljevala vsa dela, ki so zaradi mobilizacije v neokupiranih krajih zastala. Nekatere po proračunu določene postavke se bodo iz finančnih razlogov morale kljub vsemu temu zmanjšati. Pri delih za zgraditev 1000 km cest bo našlo delo 50.000 ljudi v času 10 mesecev. Kulturna avtonomija za Nemce na Slovaškem Bratislava, 15. okt. br. Slovaška vlada je ustanovila posebni državni podtajništvi za nemško in madžarsko narodno manjšino. Za državnega podtajnika za nemško manjšino je bil imenovan predsednik nemške stranke na Slovaškem narodni poslanec Karmasin. Karmasin je imel sestanek s slovaškim prosvetnim ministrom dr. Cer-makom, s katerim je razpravljal o uvedbi kulturne avtonomije za Nemce na Slovaškem. Slovaški notranji minister je danes preklical prepoved uvoza Hitlerjeve knjige »Mein Kampf« ter petih nemških dveh poljskih in več italijanskih istjv. Nadalje je odredil takoišnjen razpust prostozidarskih lož na Slovaškem. Poročila ministra Chvalkovskega Praga, 25. okt. br. Zunanji minister dr. Chvalkovskv se je davi vrnil iz Nemčije. Takoj po njegovem prihodu se je sestala vlada k seji, na kateri je Chvalkovsky podrobno poročal o svojih razgovorih s kancelarjem Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Skupna zveza čsl. telovadnih organizacij Praga, 15. okt. AA. (CTK). List »Azet« poroča, da so češkoslovaška sokolska zveza, združenje delavcev, češki orel, zveza čeških legionarjev in zveza neodvumih le-gionarjev sklenili ustanoviti svojo skupno Ivezo, ki bo imela namen sodelovati združeno pri delu za narod in državo. Znižanje oficirskega kadra Praga, 15. okt. br. Ministrstvo za narodno obrambo je izdalo odlok, s katerim je ustavljeno nadaljnje »prejemanje oficirskih aspirantov in prevedba rezervnih oficirjev v aktivno službo. Vsi oni, katerim je potekel rotk poskusne dobe, bodo odpuščeni 7. 31. oktobrom. Prav tako se ne smejo podaljšati službene pogodbe z odsluže- nimi dalje služečimi podoficiTji. Vsi oni, ki so dobili vpoklice za orožne vaje in ki bi morali nastopiti službo po 17. oktobru, morajo ostati doma. Vsi nadaljnji vpoklici so preklicani. čsl. finančna pogajanja v Londonu London. 15. oktobra. AA. (Havas). Češkem slovaška delegacija za finančna pogajanja je danes obrakala finančnega ministra, nakar jc bila prva plenarna seja zastopnikov obeh vlad. Uradno sporočilo bo objavljeno po končani konferenci. Velika pomožna akcija za čsške begunce London, 15. okt. AA. (DNB) Zunanji minister lord Halifax je včeraj sprejel v avdijenci izvršni odbor društva za DN. Namen tega obiska je bil razgovor o vprašanju pomoči češkoslovaškim beguncem. Zastopstvo društva za Društvo narodov je zahtevalo, naj britanska vlada sama prevzame vzdrževanje teh beguncev za dobo 2 mesecev. Lord Halifax je odgovoril. da se angleška vlada v polni meri zaveda, kako nujno potrebna je ta pomoč in da se o tem vprašanju prav sedaj posvetuje z vladami dominionov. čsl. socialni *fen&skrati zapustili interna cionalo Praga, 15. okt. br. Glavni organ češkoslovaške socialno demokratske stranke »Pravo Lidu« objavlja naslednji komunike centralnega tajništva stranke. V smislu včerajšnjih posvetovanj merodajnih krogov, je bilo sklenjeno, predlagati vodstvu stranke, da takoj sporoči izstop češkoslovaške ' socialnodemokratske stranke iz socialistične internacionale. ★ Nemški carinski predpisi za sudetsko ozemlje Berlin, 15. oktobra. AA. (DNB). Finančni minister je s posebno uredbo razširil veljavo carinikih predpisov Nemčije na sudetsko ozemlje. Uredba stopi takoj v veljavo, le za okraje, ki meje na bivšo avstrijsko državo, veljajo do nadaljnjega še predpisi prejšnjih avstrijskih oblasti. Blago iz Nemčije kakor tudi češkoslovaško blago se za sedaj lahko uvaža na sudetsko ozemlje še brez carine. Razpuščene občine na Tješinskem Varšava, 15. Okt. AA. (Havas): Poljake oblasti so včeraj razpustile vse mestne tn podeželske občinske srvete na Tješinskem. Sklicanje sobranja Sofija, 15. okt. AA. Ministrski svet jo sklenil, da skliče sobranje na izredno zasedanje za 25. t m. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 394 malih oglasov. Enkratni poizkus z malina oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, te se Javi dvojno Volilno sodelovanje JNS In združene ©pozicije Pogajanja so se vcera! v Beogradu nadaljevala ln končala Beograd, 15. okt. p. Odločitev glavnega odbora JNS, da v načelu pristane na volilno sodelovanje z blokom narodnega sporazuma, odnosno združeno opozicijo, je še nadalje predmet živahnih komentarjev in vsa javnost jo presoja kot politični dogodek prvorazrednega pomena. Naglasiti je treba, da je bil včerajšnji odločilni sklep sprejet soglasno na seji, ki so se je udeležili domala vsi člani ožjega glavnega odbora stranke. Prisostvovalo ji je točno 126 članov glavnega odbora in 14 drugih strankin h predstavnikov iz vseh delov države. Ožji glavni odbor je odobril tudi vse dosedanje tehnične priprave za sestavo kandidatnih list. Z navdušenjem je bil sprejet tudi predlog, da bo v primeru, ako bi stranka samostojno nastopila pri volitvah, nosilec njene državne kandidatne liste predsednik Peter Zivkovič. Takoj po seji ožjega glavnega odbora se je včeraj sestal politični volilni odbor, M je bil na seji izvoljen in ki bo za časa volilne borbe v tesnem sodelovanju s predsedstvom izdajal vse potrebne ukrepe. Seje so se udeležil, predsednik Peter Zivkovič, oba podpredsednika Jovo Banjanin in J ura j Demetrovič, generalni tajnik dr. Albert Kramer, dr. Peter Zec. dr. Svetislav Popovič, Bogoljub Jevtič. Ivan Pucelj, Ulja Mihajlovič, dr. Grga Andjel novič, dr. Kosta Kumanudi. dr. Ljuba Tomašič in ar. Vladislav Hanžek. Po resumeju na seji ožjega odbora izraženih mnenj, ki ga je podal dr. Kramer, je odbor pripravil navodila za delegate, ki so bili pooblaščeni za nadaljnja pogajanja z vodstvom združene opoz cije. Kakor znano so ti delegati dr. Kramer, dr. Andjelinovič in Mihajlovič. Navodila za delegate so bila soglasno odobrena. Seja je trajala do 20. Pc seji so se delegati JNS okrog 21. ure zglasili pri Miši Trifunoviču, pri katerem so bili že zbrani kot zastopniki združene opozicije Miša Trifunovi«, Božidar Vlajld, dr Momčilo Nmčič, dr. Milan Gavrilovič, Milan Grol in ■ Krsta Miletič. Nj-hov razgovor je trajal približno do polnoči. Pred zaključkom je bil določen poseben redakcijski odbor z nalogo, da formulira rezultate razgovorov. V redakcijskem odboru so dr. Kramer, dr. Andjelinovič, Božidar Yiaj;č in dr. Milan Gavrilovič. Danes dopoldne se je redakcijski odbor sestal ln izvršil svojo nalogo. Na vprašanje novinarjev so člani reaaK-ciiskega odbora danes opoldne izjavili, da se pogajanja razvijajo zelo povoljno, da jim pa'danes ne morejo reči še ničesar konkretnega, ne def:nitivnega. Po sestanku redakcijskega odbora sta se dr. Kramer in dr Andjelinovič podala v prostore glavnega odbora JNS, kjer so ju že pričakovali predsednik Peter žlvkovič, oba podpredsednika Banjanin in Demetrovič, dr. Zec, dr. Svetislav Popovič, dr. Kumanudi, Bogoljub Jevfč. dr. Hanžek, dr. Tomašič in drugi. Dr. Kramer je poročal o razgovorih ^na snočnjem sestanku z delegati združene opozicije in o današnjem delu redakcijskega odbora. Po kratki debati, v kateri so na poziv predsednika vsi prisotni izrazili svoja mnenja, je bil referat dr. Kramerja soglasno sprejet. Božidar Vlajič in dr. Gavrilovič sta medtem obvestla šefe združene opozicije o rezultatih snočnjega in današnjega sestanka z zastopniki JNS. Tudi njuno poročilo je bilo odobreno. Danes popoldne je bilo še precej osebnih sestankov in stikov med posameznimi predstavniki z ene in druge strani. Na vprašanie novinarjev, ali bo potreben še danes ali pa morda iutri nov službeni sestanek med zastopniki JNS in združene opozicije, je bil odgovor negativen. Glavni tajn k dr. Albert Kramer je nocoj odpotoval v Ljubljano. II severstl meji In ©b Sredo- Francija fco zgradila ob svoj zemskem morju oporišča sa sssgSeške letalce Pariz, 15. okt. br. Politična javnost je še vsa pod neposrednim vtisom učinkov mo-nakovjkega sporazuma. Kakor ugotavljajo francoski nacionalistični krogi, ie bila ena i/med posledic poslednje preobrazbe srednje Evrope ta, da je zbudila tako francosko kakor tudi angleško javnost iz letar-giie in jo sprostila oklepa pacifističnih idej, ki so vedno znova onemogočale sleherno akcijo, da bi sc izvršila nujna oborožitev obeh narodov, s katero bi se jima zopet zagotovil mednarodni prestiž, ki sta ga pričeli izgubljati že od 1. 1935 dalje. Sedaj so tudi najširši ljudski sloj: bolj dovzetni za raz-ne vojaške ukrepe in davčna bremena, ki naj bi omogočila naglo obnovo francoskih in angleških vojnih sil. V tem okvira je imela angleška letalska misija, ki sc je teden dni mudila v Franciji poleg vojaSkega tudi poseben politični pomen. Angleški letalski oficirji so bili povsod, kamor so prišli, stalno predmet na- vdušenih manifestacij za angleško-francosko vojaško sodelovanje Misija je danes končala svoje delo in se je popoldne vrnila v Anglijo. Čep.av so o-d vsega početka trdili, da je imela angleška misija le nalogo vrniti obisk francoski letalski misiji, ki je bila pod vodstvom generala Vuillemina pred dvema mesecema v Angliji, se je sedaj pokazalo. da je bil med obema letalskima generalnima štaboma sklenjen daljnosežen sporazum, ki bo že v kratkem prišel ttdi do vidnega izraza. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, pomeni ta sporazum praktično fu-zijo francoskega in angleškega vojnega letalstva. Že v najkrajšem času bodo pričeli v severni Franciji graditi posebna letališča in oporišča za angleško letalstvo. Prav tako bodo v francoskih lukah ob Predozemskem morju zgradili nekaj oporišč za angleške hidroplane in ustanovili tudi celo vrsto zalog bencina ol ja in letalskih delov za angleške tipe vojaških letal. iLm ilf Ponesrečen napad Franeovšla čet pri obstreljevanje Valencije Močno Barcelona. 15. okt. br. čete generala Franca so danes na osrednji fronti pri Toledu pričele velikopotezen napad na republikanske postojanke. Republikanske čete so napad odbile in pognale frankovce v beg. Frankovci bo pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih ter je padel republikancem v roke tudi bogat vojni plen. Frankovjka letala so danes ponovno bombardirala Valencijo 20 letal je skoraj pol ure metalo zažigalne in eksplozivne bombe na mesto in okolico. Mnogo hiš je bilo porušenih, število smrtnih žrtev še ni znano. Sevilja, 15. okt. AA. DNB: Na potu v Cadiz so včeraj semkaj prispeli italijanski prostovoljci, katerim je prebivalstvo priredilo svečan sprejem. Prostovoljci bodo danes vkrcani za odhod v domovino. Pariz, 15. oktobra. AA. Na francosko špansko mejo je snoči privozil prvi vlak: republikanskih prostovoljcev, večinoma Francozov. Prostovoljce razmeščajo v notranjosti Francije in vodi policijska oblast o razmestitvi najstrožje nadzorstvo. Perpignan, 15. oktobra. AA. Havas: Mednarodna komisija, ki je od Društva narodov prejela nalogo, da vrši nadzorstvo nad umikom tujih prostovoljcev iz Španije, je včeraj začela svoje delo z izmenjavo misli o pogojih, pod katerimi naj se stopi v stik s španskimi oblastmi. Komisija bo v nedeljo odpotovala v Španijo. pariz, 15. okt. br. »Matin« je danes objavil vest iz Perpignrua, da je prispelo tja iz Barcelone 14 tovornih avtomobile, s katerimi so pripeljali za 200 milijonov frankov srebra, španska vlada bo s tem srebrom plačala neke svoje dolgove. Kitajci z vso naglico pošiljal© čete na fug, da ustavijo prodiranje Japoncev proti Kanton« hovo življenje. Kakor poroča Reuter, so Japonci izkrcali nove čete v Svatou. Šanghaj, 15. oktobra. AA. DNB: Po zavzetju Hajfunga so japonske čete napredovale v jugozahodni smeri proti Singtangu. Danes se nahajajo 18 km pred železniško progo Hongkong-Kanton. Dozdaj japonsike čete niso naletele na hujši odpor kitajskih čet. Kakor se izve, je kitajsko vrhovno poveljstvo v Kantonu zbralo 200.000 ljudi za obrambo mesta. Hongkong, 15. oktobra. AA, Reuter: Ja-jx>nski generalni konzul je sprejel od svojega zunanjega ministrstva sporočilo, da je treba pričakovati veliko bifcko nekako 200 km od Kantona in 100 km od Svatoa. V zvezi s tem je prosil zastopnike velesil naj opomnijo svoje državljane, ki se nahajajo v teh pokrajinah, da je bivanje v ogroženih krajih nevarno in da japonsike vojaške oblasti ne morejo prevzeti garancije za nji- Japonska letala nad Kantonom Kanton, 15. okt. br. Danes se je nad Kantonom pojavilo večje število japonskih letal, ki so odvrgla na mesto ogromno število letakov, v katerih poziva poveljstvo japonske vojske v južni Kitajski prebivalstvo Kantona, da se v 24 urah preda Japoncem, sicer bo Kanton zasut z bombami. Medtem so pričeli Japonci iz Biaške-ga zaliva v treh kolonah prodirati proti severu in severozapadu. Prvi koloni je uspelo zavzeti mesto Vejčou na železniški progi med Kantonom in Honkongom. Danes so se japonske čete nenadno začele iz-krcavati tudi blizu Nantaua, ki leži v neposredni bližini Hongkonga. Beležke Plebiscitne proslave na Koroškem Kakor razvidimo iz korojk.h listov, obletnico plebiscita na Koroškem tudi letos praznovali kot deželni praznik. V glavnem so bile proslave enaks kakor prejšnja leta, organiziral pa jih ni več znani »Hei-matbund«, kakor vsa leta doslej, temveč organizacije narodno socialistične stranke. V Celovcu je bila proslav* zvezana s počastitvijo Korošcev, ki so padli v predple-biscitnih bojih. Slavnostni govornik je bil referent za manjšinska vprašanja pri deželni vladi Maler Kaibitsch. Omenil je med drugim, da je bila letos dokončana gradnja Velike Nemčije, na koncu pa je dejal: »Prav 10. cktober nam nalaga dolžnost korakati in delati noč in dan. da bo naša Koroška najzanesljivejša pokrajina Velike Nemčije.« Na -»lebiscitni proslavi v Beljaku Je govoril pokrajinski vodja narodno socialistične stranke za Koroško m nister Klausner. Svečanosti so bile tudi po vseh drugih mestih in večjih krajih. Dočim pa so druga leta govorniki vedno več ali manj ostro nastopali proti koroškim Slovencem, v letošnjih govorih, vsaj kolikor so bili objavljeni v listih, teh napadov ni bilo. Mladi Korctan Te dni je izšla v Celovcu prva številka lista za slovensko mladino na Koroškem. Takole beremo v uvodu o namenu »Mladega Korotana«: »Preko tisoč let že živi na Koroškem, po dolinah Žile in Drave, po kmečkih domovih ob Vrbskem jezeru in strminah koroških gora lepa slovenska govorica. Skozi stoletja so jo čuvali vaši predniki kot svoj najdražji zaklad in jo izročali iz roda v rod. Končno so jo zapustil' vam najmlajšim. Čuvajte to najdražjo, od dedov sprejeto doto, vaš materin slovenski jezik!« — »Da bi ta glas iz davnine ne utihnil v naših srcih, da bi tudi današnji mladi koroški rod vzljubil svojo domačo govorico in jo čuval kot svojo najdragocenejšo svetinjo, hoče biti »Mladi Koro-tan« predvsem glavnik ljubezni do materinega jezika.« Predsednik vlade, častni meščan v Noveni Sada Mestni svet v Novem Sadu je imel v petek zvečer svečano sejo, na kateri je bil po predlogu župana Koste Mirosavljeviča predsednik vlade in zunanji minister dr. Siojadinovič izvoljen za častnega meščana Novega Sada. Sarajevo las Niš Da navežejo tesnejše stike med prestolnicama dveh sosednih banov n, je v četrtek več članov sarajevskega mestnega sveta z županom na čelu službeno posetilo niško mestno občino. Mestni svet v Nišu je imel ob tej priliki svečano sejo, na kateri je župan živkovič pozdravil Sarajevčane in izrazil posebno zadoščenje, da j'm more izreči dobrodošlico v mestu, v katerem je bila leta 1915 proglašena zgodovinska borba za končno osvobojenje in zedinjenje Jugoslavije. Sarajevski odposlanci so si potem ogledali razne mestne, banovinske in državne ustanove v Nišu. V kratkem jirn bodo vrnili obisk predstavniki niške občine. »Prosimo, nič spomenikov" Pod tem naslovom čitamo v »Ceskem Slovu« z dne 11. t m. naslednji protest: »Našim prijateljem v Franciji — morda jih je res še kaj — je prišlo na misel, da naj se v Parizu postavi spomenik češkoslovaškemu narodu. Baje bi bili s tem naglašeni prijateljski stila med Parizom in Prago in baje bi naj bil spomenik izraz hvaležnosti pariškega prebivalstva plemenitemu narodu, ki je doprinesel tako velikansko žrtev, da bi od Francije odvrnil grozote vojne. In tako dalje, kakor sedaj v zadregi govore o nas v Parizu in v Londonu. Hoteli bi odgovoriti na to prav kratko: Nismo mrtvi! Naš narod ni umrl, da bi mu bilo treba postaviti spomenik ali nagrobnik. Naš narod hoče živeti in bo živel, čeprav so mu tako strašno puščali kri ravno oni, ki so tolikokrat kričali: Vi ve la Tchecosiovaquie! Nič spomenikov Češkoslovaški! Brigajte se rajši za svoje spomenike. V Versail-lesu je izpadla prva črka iz ponosnega napisa, ki je tam vklesan in ki se glasi: Veliki slavi Francije.« Grenka Izpoved V J-Lidovih Novinah« z dne 11. t. m. razglablja znani češki publicist Petr Bily o vprašanju, v čem je bila zgrešena češkoslovaška politika. Pisec prihaja do naslednjega zaključka: »Naša politika ni bila dobra zato ker bi bili sledili napačnemu nauku, ali ker bi bili šli po napačni poti, marveč zato, ker smo bili premalo dosledni. Ni bila slaba naša politika onih dvajset let, ko smo si prizadevali za bolišo ureditev sveta, pač pa je bila slaba zadnjih šest mesecev, ko smo začeli omahovati in se umikati, slaba posebno zadnjih 14 dni, ko smo se odpovedali borbi. Verovali smo v svojo pravico in smo šli za njo dvajset let; ko bi ji pa bili morali prinesti najtežjo žrtev, se nismo spustili s husitskirn geslom : Na množico ne glejte!« v boj, ki se je zdel izgubljen in nismo znali umreti. To je, prijatelj'. trda resnica in danes si ne smemo več lagati: precenjevali smo svojo moralno silo, nismo znali iti do konca in rajši smo govorili o narodu, ki ne sme biti iztrebi jen, nego o pravici, ki mora bitioču-vana. Ne očitajmo svoji prejšnji vlaoi, da se je vedla tako, kakor se je, bila je naša vlada, mi smo jo izvolili in vzgojili; ne očitajmo zaveznikom, da nido hoteli biti trdnejši in možatejši od nas. N? padajmo v stare napake, bodimo dosledni vsaj danes ko n''mamo več izbire med bojem m življenjem. Bojevati se več ne moremo, smemo samo še živeti ln si prizadevati, da zacelimo svoje rane.« Društvo narodov je odreklo »Koroški Slovenec« razpravlja v uvodniku o treh razvojnih stopnjah povojne Evrope. Prva stopnja se je zaključila z aneksijo Abesinije, druga z okrmtvijo Češkoslovaške, tretja pa se j? začela z no-nakovskim sestankom političnih voditeljev štirih veles!l. List dokazuje, kako je v obeh prvih primerih Društvo narodov nonolnoma odreklo ln se je s tem pokaz*- EABTMIBA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUftCAJI^ RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE LISAJE; IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIHI »1 ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD Zf. JJA ALI MOKREIsJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. Prvi volilni teden V ponedeljek, 10. t m. Je bfla * ukazom kraljevih namestnikov razpuščena dosedanja narodna skupščina, ki je bila izvoljena 5. maja 1935. Z istim ukazom so bile razpisane nove volitve v narodno skupščino za nedeljo, 11. decembra, nova skupščina pa sklicana k prvi seji za 16. januarja 1939. Ko se je že pred razpisom volitev videlo, da bodo volitve po starem volilnem zakonu, ki ie bil uveljavljen leta 1931. in nato leta 1935. v nekaterih točkah spremenjen, so se takoj začeli med raznimi strankami neobvezni razgovori, ali bi bil pri bodočih volitvah mogoč skupen nastop več strank in skupin. Določbe volilnega zakona so namreč take. da prideta pri volitvah resno v poštev prav za prav samo dve kandidatni listi. Pokazalo se je to v praksi tudi 5. maja 1935. Iz vodstva združene opozicije v Beogradu je zato že pred razpisom volitev izšla iniciativa, da bi se pri volitvah združile vso opozicijske stranke. Ko so bile sedaj razpisane volitve. je združena opozicija ta svoj predlog izvedla in povabila k sodelovanju vse stranke in skupine, ki niso zastopane v vladi, v prvi vrsti JNS in Ljotičev »Zbor«. Medtem se je v Ljubljani že v torek dopoldne sestal banovinski odbor JNS. Na seji so zastopniki iz srezov poročali o razpoloženju pristašev in drugih volivcev, da so na ta način podrobno informirali slovenske predstavnike JNS v vodstvu stranke, ki je bilo sklicano k seji za petek, 14. t. m. Takoi po seji je glavni tajnik JNS dr. Kramer odpotoval v Beograd. Spotoma se je v Zagrebu sestal z dr. Mačkom ter imel ž njim daljši razgovor. Na petkovi seji ožjega glavnega odbora JNS, ki predstavlja vrhovno strankino vodstvo, je bilo po daljši razpravi soglasno ski en j no, da stranka v načelu sprejema, vabilo združene opozicije k skupnemu volilnemu nastopu. Za podrobna pogajanja z združeno opozicijo so bili določeni dr. Kramer, dr. Andjelinovič in Ilija Mihajlovič. Za primer pa, da bi bil potreben samostojen nastop JNS, je bil na siji določen za nosilca strankine kandidatne liste Peter Zivkovič. Pogajanja o podrobnostih sodelovanja JNS in združene opozicije sc bila v petek zvečer in včeraj. Njihov izid službeno še ni znan, vendar pa kažejo vse vesti, da je sodelovanje H\TS z združeno opozicijo pri. volitvah že skoiu gotova stvar. Združena opozicija je medtem na skupnem posvetovanju svojih beograjskih in zagrebških delegatov sklenila, da bo nosilec njene liste zonet dr. Vladimir Maček. Nosilec liste JRZ bo predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je obenem predsednik stranke. Skupno z JRZ bo šla na volitve tudi stranka Svetislava Hodžere, ki je bil v ponedeljek imenovan za ministra brez portfelja. Dr. Stojadinovič bo službeno proglašen za nosilca liste najbrž drevi, ko bo v Beogradu zborovanje odbornikov vseh beograjskih organizacij JRZ. Dr. Stojadinovič bo imel ob tej priliki svej prvi voliln' govor, ki ga bodo prenašale tudi vse tri radijske postaje. Ker ni verjetno, da bi megla ali hotela ko.ka stranka postaviti še svojo državno kandidatno listo, bomo pri volitvah skoro gotovo imeli samo dve kandidatni listi: vladno z nosilcem dr. Stojadinovičem in skupno opozicijsko listo z nosilcem dr. Mačkom. Židje v izločeni is advokature Berlin, 15. ckt. br. Danes je bil objavljen peti zakon proti Zidom Z novim zakonom se prepoveduje Zidom nadaljnje izvrše\anje~ odvetniškega poklica. Za Nemčijo je bil že leta 1935. izdan zakon, s katerim so bili Zidje izločeni iz odvetniškega poklica. Izjema je bila dovoljena samo za one Zide. ki so se borili med svetovno vojno na fronti in za one, ki so izvrševali ta poklic že pred 1. avgustom 1914. Z novim zakonom so bile tudi te izjeme odpravljene in morajo vsi še poslujoči židovski odvetniki najkasneje do 1. januarja likvidirati. Zakon proti židovskim odvetnikom je obenem razširjen tudi na bivšo Avstrijo. V kolikor gre za bivše bojevnike, lahko prosijo za priznanje državne podpore, ki pa se bo dovoljevala le v res upoštevanja vrednih primerih. LStt&ftJ tz MM iTfc lanski diplomaciji Beograd, 15. okt p. Po informacijah tukajšnjih listov se v italijanski diplomaciji pripravljajo velike spremembe v zvezi z novim mednarodnim političnim položajem, ki je nastal po monakovskem sporazumu, in sklepom francoske vlade, da imenuje poslanika pri italijanskem kralju in cesarju Abesinije. Listi zatrjujejo, da bodo odpoklicani Fulvio Suvich iz Washingtona, Attolico iz Berlina, Indelli iz Beograda, nadalje poslaniki iz Moskve, Varšave, Bruslja. Rio de Janeira, Santiaga, Bukarešte, Budmpešte in Haaga. Slovo poslanika Vukčeviča v Budimpešti Budimpešta, 15. okt. AA. Jugoslovenski poslanik dr. Aleksander Vukčevič je danes odpotoval na svoje novo službeno mesto v Varšavo. Dr. Vukčeviču in njegovi soprogi so priredili prisrčno slovo. K slovesu sa je zbralo veliko število najuglednejših osebnosti iz vseh krogov madžarske prestolnice. Pred odhodom vlaka je prišel tudi osebni adjutant regenta Horthyja, major So-loz, ki se je v imenu regenta in njegove soproge poslovil od poslanika in njegove soproge ter izrazil obema najboljše želje za srečno potovanje. V imenu predsednika vladu Imredyja se je poslovil državni tajnik Barcsy, osebno pa se je prišel poslovit tudi zunanji minister Kanya. Nemške vojne ladje v Tangerju Tanger, 15. okt. AA. Danes Je prvič po svetovni vojni priplula v Tanger nemška pomorska eskadrila. Eskadrilo tvorijo oklopnica »Graf Spee« ter tri kontra-torpedovke. Nemška podmornica, ki je včeraj priplula v Tanger, je danes odplu-la iz pristanišča. Stavka pristaniškega delavstva v New Yorku New York, 15. okt. br. V newyorški lu-ki je danes zaradi mezdnega spora začelo stavkati vse pristaniško delavstvo. 200 parnikov čaka na izkrcanje odnosno na vkrcanje. Ves blagovni promet je zaradi stavke onemogočen. Obstoja nevarnost da se stavka razširi tudi na druge ameriške luke. _ _ la nujna potreba drugačnega urejevanja mednarodnih zahtev. Med drugim pravi: »Društvo narodov je bilo odreklo, ker teorija mednarodne družine ni odgovarjala praktičnemu udejstvovanju Društva narodov, oziroma njegovih članic. Zato sta se v prosti diplomatski tekmi ustvarjala dva nasprotna si evropska tabora in vedno bolj ogražala sožitje v Evropi. Evropski mir naj sedaj zajam« sporazum štirih veles'1: Anglije, Nemčije, Francije in Italije. Praktično gre pri tem za izmenjavo misli štirih vodilnih državnikov... Novi načrti mednarodnega sožitja v novem razdobju se torej že pojavljajo in kmalu bomo zamogli o njih zapisati 0e kaj Beograd, 15. okt. AA. Z jutranjim br- zim vlakom so cdpotovali v Beograd slovenski obrtniki, po številu 400, organizirani v zvezi obrtniških združenj. Na postaji so slovenske obrtnike prisrčno pozdravili predsednik državne zveze obrtnikov Milošcvič in velika skupina beograjskih Slovencev, organiziranin v tamkajšnjem prosvetnem društvu. Po krajžem postanku so slovenski obrtniki odpotovali na Oplenac, kjer so j/oložili srebrn venec na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Zcdinitelja. Slovenski obrtniki bodo estali v Beogradu dva dm ter bodo obiskali obrtniško razstavo na velesejmu. na kateri so razstavili svoje najbolje oprave mnogi člani zveze slovenskih obrtnikov, organizirani v znani m zarski zadrugi v št. V du. Odposlanstvo zveze slovenskih obrtnikov se bo jutri in pojutrišnjem udeležilo proslave 50ietnice ustanovitve državne zveze obrtnikov. Zbor sokolskih župnlh načelnikov Beograd, 15. okt. p. V prostorih naveza SKJ se bo v ponedeljek sestal prosvetni odbor, v sredo pa sa vezni tehnični odbor Razpravljali bodo o zboru župnih načelnikov, ki lx> 22. in 23. t. m- v Beogradu. Kongres veterinar!ev Beograd, 15. okt. p. Jutri se v Beogradu prične kongres jugoslovenskega veterinarskega u druženja. Trajal bo dva dni. Obisk bolgarskih obrtnikov v Beogracsu Beograd, 15. okt. p. V Beograd Je prt-soela davi večja skupina bolgarskih obrtnikov. M bo jutri prisostvovala svečani proslavi 50-letnice obrtniškega pokre>ta in tiska v nekdanja Srbiji. Kova zgradba zagrebške trgovske akademije Zagreb, 15. okt. / A. Danes je bila slovesno otvorjena nova zgradba trgovske akademije na Krežimirovem trgu, ki je eno najlepših šolskih poslopij na vsem Balkanskem polotoku. Opremljeno je z vsemi najmodernejšimi napravami in potrebščinami za trgovski pouk. Otvoritvi so prisostvovali trgovinski minister Nikola Kabalin, podban Mihaldžič, župan Pei-čič, zastopniki vojaških oblasti, raznih ustanov, šol in mrogi drugi. Vlak razbil kmečki voz Slavonski Brod, 15. okt. o. V bližini postaje Orlovac blizu Broda se je davi pripetila huda železniška nesreča. Na prehodu čez progo se je brzovlak zaletel v neki kmečki voz, ki je bil težko naložen z drvmi. Voz je bil v hipu popolnoma razdejan. Ubita sta bila tudi oba konja. Kmetica Roza Zurič, ki je bila namemena z vozom v Brod, je dobila smrtno nevarne poškodbe, ki jim je nekaj ur po nesreči tudi polegla. Silen tajfun na Japonskem Tokio, 15. oktobra. AA. (DNB). Silovit tajfun divja po japonskih obalah. Zlasti je bilo prizadeto mesto Kar&shina v Južni Japonski. Dosedaj so našteli ved ko 200 mrtvih in izginulih. Vremenska saneved Zemunsko vremensko poročilo: Vedro z jutranjo meglo v vsej državi. Toplota se je nekoliko dvignila, vendar pa je bila noč hladna Najnižja toplota Banjaluka 0, najviSja Mostar 26 C. _ ^ m Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro z jutranjo meglo v vsej državL Nekoliko oblačno v severozahodnem delu. Noč bo hladna Zagrebška: Vedro in stalno vreme, zjutraj megla, temperatura se bo dvignila. Dunajska: Brez bistvene spremembe sedanjega vremena« 01 „Nova Evropa' dogodkov preteklega tedi ^sobota, 8. oktobra: l Odločitev berlinske komisije o obsegu nadaljnjega ozemlja, ki naj se odstopi Nemčiji do 10. oktobra tega leta, vzbuja i otsre proteste v Pragi. Med tem je uradno j objavljeno, da so nemške čete dan popreje ; zasedle četrti pas. — Ministrski predsed- j uik Sirovy je sprejel odposlanstvo slovaških strank, ki so mu predložile žilinske eklepe o avtonomni Slovaški. — Za nedeljo je napovedan začetek češkoslovaško-mad-žarskiii pogajanj v Komarnu. Po ponovnih razgovorih, ki jih je imel angleški poslanik lord Perth z italijanskim zunanjim ministrom C-anom, se razširijo vesti o načelnem sporazumu med Londonom in Rimom v španskem vprašanju. Po obvestilu agencije Štefani je Italija privolila v odpoklic onih svojih prostovoljcev iz Španije, ki se bore na Francovi strani že 18 mesecev, število teh prostovoljcev ni točno znano. Po vesteh iz Pariza namerava v kratkem tudi Francija vlado generala Franca. Zanamovatl je nove angleške napore za čim popolnejšo oborožitev. Vprašanje uvedbe splošne vojaške dolžnosti še ne prihaja v poštev, pričakuje pa 3e organizacija re-krutiranta prostovoljcev za vsak primer. Vesti iz Palestine govore o novih spopadih mfd angleškimi četami in arabskimi uporniki, v katerih je izgubilo življenje 60 Arabcev. Japonci poročajo o zasedbi važne posto-.fanke na železniški progi Peking-Hankov, kakih 120 km secerno od Hankova, s če-mer je pretrgana zveza tega mesta s kite j skim bojiščem. ♦Sedelja, ft. oktobra: Praška vlada odobri sporazum slovaških etrank v žilini o ustanovitvi avtonomne slovaške vlade. Prvi akt nove vlade je razpust komunistične stranke na Slovaškem. Tudi podlfcarpatski Rusi se odločijo za avtonomno ureditev svoje pokrajine v okviru češkoslovaške države. Tudi tam so se v ta namen sporazumele vse stranke, ki odklanjajo vsako barantanje za svojo domovino. V Komarnu se prvič sestaneta češkoslovaška in madžarska delegacija za ureditev madžarskega vprašanja v ČSR. V češkoslovaški delegaciji, ki ji načeluje predsednik nove slovaške vlade dr. Tiso, so sami Slovaki z izjemo ministra Parkanja, ki zastopa Podkarpatsko Rusijo. Proti madžarskim in poljskim željam o odcepitvi Podkarpatske Rusije od ČSR se vsaj navidezno izrekajo vse štiri velesile, odpor pa se pojavlia tudi od drugod. V Londonu se mudi češkoslovaška delegacija, ki se pogaja o finančni pomoči novi češkoslovaški. V Berlinu pa se začno gospodarska pogajanja med Nemčijo in ČSR. Hitler izjavlja v Saarbriickenu, da bo Nemčija nadaljevala graclnio svojih utrdb na zapadu. V utemeljitev tega svojega sklepa navaja, da je resničen prijatelj Nemčije samo Mussolini, dočim se vsi drugi čez noč lahko pretvorijo v njene nasprotnike. Veliki fašistični svet je sprejel v petek zvečer načrt zakona o novem italijanskem parlamentu, tako zvani »zbornici fašjev in korporacij«, ki ga v celoti objavljajo italijanski listi. Na panarabskem kongresu v Kairu se cpaža ostra protiangleška tendenca zaradi postopanja Anglije v Palestini. Poročila iz Tokia spravljajo odstop japonskega zunanjega ministra Ugakija v zvezo s prevladovanjem onih japonskih či-niteljev, ki zagovarjajo protikomunistično in vojaško zvezo med Japonsko, Nemčijo in Italijo in ki so za poostritev bojev s Kitajci. Ponedeljek, 10. oktobra: Nemške čete definitivno zasedajo vse češkoslovaško ozemlje izven štirih pasov, kakor ga je določila berlinska mednarodna komisija. Ker je že v tem ozemlju prešlo k Nemčiji po čeških podatkih okoli 800.000, po nemških pa okoli 250.000 Čehov, označujejo poročila iz Berlina za verjetno, da ee bo Nemčija odrekla plebiscitom v ostalem spornem ozemlju, češkoslovaška delegacija v Komarnu pristane na simbolično gssedbo nekaterih obmejnih krajih po Madžarih. O ostalih madžarskih zahtevah ge ni zbližanja. V Sofiji ustreli neki rezervni oficir, baje po naročilu makedonske Ilegalne organizacije, šefa bolgarskega generalnega štaba ■generala Pejeva tn obstreli polkovnika Sto-Jecsova, ki pozneje podleže poškodbam, dočim al morilec požene kroglo v glavo ln Jcasceje v bolnišnici tudi sam Izdihne. Angleška vlada sklene odposlati v Palestino nova vojaška ojačenja. Arabski ob- rambni odbor v Palestini pa pošlje vodji zionistične organizacije prof. Weizmanntt | ultimat, ki zahteva ukinitev nadaljnjega židovskega vseljevanja v Palestino. Torek, 11- oktobra: V Komarnu se pojavijo velika nasprotja pri pogajanjih med češkoslovaško ln Madžarsko. Madžari zahtevajo plebiscit za vso Slovaško in Podkarpadsko Rusijo m se pri tem sklicujejo na štetje iz leta 1910. — Po uradnem sporočilu je okupacija Poljski odstopljenega ozemlja pri Tješinu zaklju- Č6Angleški vojni minister Hore Belisha napoveduje znatno - -ečanje oborožitve angleške vojske na .-:opnem. V komentarjih angleških in italijanskih listov se razpravlja o tem, ali pomeni umik italijanskih prostovoljcev, ki se že 18 mesecev bore na Francovi strani, izpolnitev italijanskega pogoja za uveljavljanje velikonočnega sporazuma. Borbe za Hankov, drugo kitajsko prestolnico, zavzemajo vedno večji obseg. Palestina ostaja še nadalje ognjišče neprestanih nemirov. Arabci zahtevajo ustavitev naseljevanja Židov in ustanovitev arabske narodne vlade v Jeruzalemu, medtem ko vodijo regularne angleške čete prave vojaške operacije preti Arabcem. Sreda, 12. oktobra: Vesti iz Komama o poteku pogajanj med češkoslovaško in madžarsko delegacijo so po intervenciji slovaškega ministra Turčanskega pri kancelarju Hitlerja v Berchtesgadenu optimističnejša. V Užhorodu je dosežen sporazum vseh podkarpat-skih strank in je po slovaškem zgledu or-ganizirana avtonomna vlada podkarpatske Rusije pod predsedstvom Avgusta Brody-ja, ki je obenem član osrednje vlade v Pragi. Kakor na Slovaškem, je tudi v Podkar-patski Rusiji razpuščena komunistična stranka. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso izjavlja pripravljenost Slovaške za sodelovanje z avtoritarnimi državami. Med Berlinom in Prago se začno neposredna pogajanja o dokončni razmejitvi, češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky odpotuje v Berlin. Pozornost zbudi izjava predsednika osrednje vlade generala Sirovega o uvedbi delovnih taborišč za brezposelne. V Angliji se množe glasovi o potrebi čim prejšnje izpopolnitve vseh pomanjklijvo-sti v dosedanjem angleškem oboroževanju. Znova se napoveduje bližnji Chamberlainov obisk v Rimu. V Milanu se mudi bivši francoski ministrski predsednik Flandin, ki ostane dalje časa v Italiji. Položaj v Palestini se znova poslabša in se vedno bolj opaža, da hočejo Angleži z radikalnimi sredstvi zatreti arabski upor. Največjo pozornost zbude poročila z Daljnega Vzhoda, da so začeli Japonci iz-krcavali svoje čete na Južnem Kitajskem z namenom, da zavzamejo Kanton in pre-sečejo zveze Južne Kitajske s Hankovom. Nemški gospodarski minister dr. Funk se na svojem povratku iz Turčije ustavi v Sofiji. Četrtek, IS. oktobra: V Komarnu sledi preobrat, toda ne na boljše, temveč na slabše, češkoslovaška delegacija smatra nove madžarske zahteve. ki se ne zadovoljujejo s priključitvijo sedmih okrožij z madžarsko večino, temveč zahtevajo še nadaljnih osem v skupni izmeri okoli 11.000 km2 ozemlja z 1,200.000 prebivalci, od katerih bi bila najmanj polovica Slovakov in Rusinov, za nesprejemljive. Madžarska delegacija odpotuje v Budimpešto in napoveduje apel na velesile, spremljajoč ga z grožjo češkoslovaški. Poveljnik češkoslovaške vojske na Slovaškem izraža pripravljenost vojske za vsak primer. češkoslovaški zunanji minister Cbvaftoov sky ima daljšo konferenco z nemškim zunaj*! jim ministrom. Izve se, da Nemci ne bodo zahtevali plebiscitov za dokončno ureditev novih meja. Potrjujejo se vesti o preusmeritvi češkoslovaške zunanje poB-tžke. < Izkrcavanje japonskih čet na Južnem Kitajskem se nadaljnje, kar vedno bolj vznemirja neposredno prizadete velesile, Anglijo, Francijo in Zedinjene država Severne Amerike. Francoska vlada dobi pristanek ItaBJaa*-sfce vlade na Imenovanje dosedanjega berlinskega poslanika FranSem učenec slavnega Verdija«. ka so odvedli Slavcke po mestu, da jim ga še enkrat razkažejo. Težko so čakali Skv-čki tega trenutka in so se kakor blisk razkropili. Ob 19. so se spet zbrali, vsak z majhnim spominskim nakupom, saj velikega niso zmogli. Na kolodvor jih je spremila množica sofijskih otrok in učiteljstva ter predstavnikov raznih korporacij. Oba pulmsna sta bi-k kar prenovljena, umita in tudi zakurjena. Brž so Slavčki našli svoja mesta, odložili prtljago in se pripravili za 25-nrno potovanje. Spremljevalci so imeli polne roke dela s Slavčki in razmestitvijo provianta za 70-glavo čredo. Nakupili so bili jajec, sira in kruha. Sofijske učiteljice so pa do-stavile še cede zaboje grozdja, da Slavčki ne bodo žejni. Gospod general Markov je pripeljal boino Pepico in jo izročil z do-stavkom, da sta jo pregledala dva zdravnika in dovoHa potovanje. Z gospodom generalom sta prišli tudi dve hčerki, ki se nista mogli ločiti od Pepice m njene prijateljice Ančke. Vroče solze so btle dokaz, da so navezali Skvčki kar najbolj odkritosrčne stike. Pričelo se je poslavljanje, kakor pred leti, ko so bili Skvčki v Bratislavi: jok, pa ne samo tih jok. pravo vekanje se je razlegalo po sofijskem peronu. Jokati so Slavčki in Bolgarčki, še odrasle so brž posiiile solze. Ponovno so morali Skvčko zagotoviti, da še in še pridejo. Vlak se je premaknil. Gromov it o vzklikanje, mahanje z sobei in kJobrfci in dragimi pokrivali in en sam odmev: »Do viždenja^* Nekateri Boigarčki so jo obrafi kar ob vlaka. Videli smo, da so odrasli in železničarji z vso skrbjo pre-preoli, da se ni sgod3a kaka nesreča. Skv- Gospodarstvo Gospodarski problemi okrajene ČSR Odcepitev sudetsko-nemškega ozemlja pomeni za Češkoslovaško tudi občutno oslabitev njene gospodarske moči in bo vrb tega rodila dalekosežne spremembe celotne gospodarske strukture ČSR. Za zunanji svet bo najvažnejša nova ureditev trgovinsko - političnega razmerja s posameznimi državami, za kar bodo seveda potrebna dolgotrajna pogajanja. Dosedanji sistem čsl. trgovinskih pogodb je v marsikaterem pogledu postal brezpredmeten, zlasti tam, kjer si je Češkoslovaška priborila važne ugodnosti za sudetsko-nemško izvozno industrijo. Pa tudi nova notranja ureditev gospodarstva bo zahtevala neizmerno mnogo intenzivnega dela in napora. Graditi bo treba nove železniške zveze, v mnogih panogah tudi nova industrijska podjetja. Posebno težavno bo vprašanje številnih beguncev z ozemlja. ki pripade sedaj Nemčiji.. Tu ne gre samo za številne Čehe, ki bežijo iz teh krajev in jim je treba najti zaposlitve, temveč tudi za enako ali še večje število nemških beguncev. Zato Češkoslovaška upravičeno zahteva od Francije in Anglije izdatno finančno pomoč. Češkoslovaška je doprinesla za ohranitev miru neizmerne žrtve, ki lahko postanejo neznosne, ako ji države, ki so ji te žrtve naložile, ne priskočijo vsaj denarno na pomoč. Amputacija bo že sama po sebi prinesla prehoden zastoj gozdarskega življenja in je nujno potrebno. da se doba prilagoditve zmanjša na minimum. Vseh posledic, ki bodo nastale za bodočo češkoslovaško gospodarsko politiko, še niti ni mogoče v celoti pregledati. Kdor ta žilavi narod pozna, seveda ve, da kljub temu ni na mestu nikak pesimizem. Vztrajnost in pridnost češkoslovaškega naroda sta najboljša garancija, da si bo njegova država tudi v novih mejah kmalu opomogla in se dvignila. Češkoslovaška je v zadnjih letih v znatni meri preusmerila svojo zunanjo trgovino, tako da je delež njenega izvoza v Nemčijo stalno padal, dočim je naraščal delež izvoza v prekomorske države. ČSR se je posrečilo zlasti lani in letos močno dvigniti uvoz v Anglijo in Ameriko. Ves čsl. izvoz v Nemčijo in Avstrijo je lam znašal 21% celotnega izvoza, pred nast-onom svetovne gospodarske krize, to je leta 1929. pa še preko 30"'o. Nasprotno pa se je izvoz v Anglijo in Zedinjene države dvignil od 23 na 33°/o celotnega izvoza. V bodoče bo imela okrnjena Češkoslovaška sicer manj blaga za izvoz v inozemstvo, imela pa bo tudi maniše uvozne potrebe, zlasti glede surovin. Z odstopom nemških pokrajin izgub: ČSR najbolj industrializirano obmejno ozemlje, v katerem je le 17°/® kmetijskega prebivalstva, dočim je v celotni stari državi bilo kmetijskega prebivalstva okrog 38'/« Toda obenem se ČSR z odstopom teh pokrajin reši velikih skrbi, ki jih je dve desetletji imela prav zaradi sudetsko-nemške tekstilne, porcelanske in steklarske industrije. Ta industrija je pred vojno oskrbovala ves teritorij bivše dvojne monarhije, po vojni pa je v celoti pripadla Češkoslovaški z razmeroma majhnim prodajnim področjem, zato je bila vedno v veliki meri navezana na izvoz. Izvozne možnosti pa so se od leta do leta zmanjševale spričo avtarkičnih stremljenj drugih držav, čeprav se je čsl. vlada skozi dve desetletji pri vseh trgovinskih pogajanjih najbolj borila ravno za interese te industrijske panoge. Zato je_ tudi svetovna gospodarska kriza najhuje zadela sudetsko-nemške kraje, kjer je bila v zadnjih letih brezposelnost največja. S priključitvijo k Nemčiji se bo sedaj tem industrijskim panogam sicer odprl obsežni nemški trg, seveda pa bodo izgubile tudi carinsko zaščito, ki so jo imele prej s posebnim ozirom na nemško konkurenco. Sedaj bodo brez zaščite izpostavljene konkurenci v lastni državi. Mnogo težkoč bo nastalo v zvezi z neizbežnim prenosom lastništva industrijskih podjetij " rake nemškega kapitala. Znano je, da ie slovita praška industrijska dinastija Peček pred meseci prodala svojo večinsko udeležbo pri največjih premogovnikih v Mostu in Duhcovu sindikatu bank pod vodstvom Zivnostenske banke v Pragi. Nemčija bo gotovo zahtevala, da pridejo ta vele-podjetja v roke nemškega kapitala. Tu gre za premoženjske objekte v vrednosti najmanj 500 milijonov Kč. Tudi pri zapadno-češki rudarski dražbi je v pretežni meri udeležen češki kapital, tako da so veliki premogovniki v tem področju v čeških rokah. Enako je v mnogih drugih industrijskih panogah v su-detsko-nemškem področju močno udeležen češki kapital poleg angleškega. Vsa ta vprašanja bo treba rešiti v bližnji bodočnosti. Okrnjeni Češkoslovaški pa bo ostala večina temeljne industrijske oroditkcije. Na ozemlju s češko večino so naivečja podjetja ttžke industrije V novih me-iah bo Češkoslovaška vsekakor gospodarske, bclj homogena z relativno večjo kvnetrsko in temeljno procukcijo in z manjšim deležem industrije katere življenjski interesi so bili nujno navezani na izvoz. Na tej osnovi bo Češkoslovaška lahko na novo zgradila predvsem vso ono industrijo, ki jo potrebuje za oskrbo domačega trga. Vse to kaže. da je utemeljeno upanje v skorajš no ^gospodarsko konselidiranje nove Češkoslovaške. krapi mmmlo Pravilnik o nujni pomoči pasivnim krajem Naša država je doslej vsako leto odobravala kredite za nabavo živil (koruze) za pasivne kraje, t. j. za one kraje, ki so trpeli zaradi suše in elementarnih nezgod. Ta živila so potem delili prebivalcem do-tičnih krajev. Ker pa ie praksa pokazala, da je ta način pomoči zelo neprimeren in pogosto vodi do zlorab, je bil stavljen predlog, da se naj ukine sedanji sistem pomoči in da se naj krediti izkoristijo za manjša javna dela v prizadetih občinah in krajih. Poročali smo že, da je ministrski svet v načelu sprejel ta predlog. Na osnovi sklepa ministrskega sveta od 8. oktobra je sedaj minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu s finančnim in gradbenim ministrom predpisal pravilnik o nujni pomoči pasivnim krajani. Ta pravilnik, ki je objavljen v »Službenih novinnh« od 13. t. m., pravi med drugim naslednje: Zaradi pomoči krajem, ki so bili prizadeti zaradi uničene letine, se bodo izvrševala splošno koristna dela na breme kredi-ditov, ki bodo v ta namen odobreni. Na breme teh kreditov se bo izplačevala siromašnim osebam, sposobnim za delo, pomoč v obliki mezde za izvršeno delo. Krediti, ki so v ta namen predvideni, bodo naloženi pri Državni hipotekami banki na razpolago ministru za socialno politiko in narodno zdravje. Kot splošna koristna dela se smatrajo v smislu tega pravilnika dela pri gradnji, popravilu in rekonstrukciji nedržavnih in še dalje. (Se v Zidanem mostu, ko smo se poslavljali, je pritekla prenekatera solza, j Opravičevali so jo: »Ko je bilo pa tako lepo!«) Obmejne formalnosti so bile kmalu opravljene. Ure smo pomaknili za eno uro nazaj in že smo premerili Dot od Dragcrma-na do Caribroda. Tu službuje precej slovenskih finančnih preglednikov in orožnikov. Vsi so se z ženami in otroki zbrali k sprejemu Slavčkov. Naši mali so pohiteli na peron in odpeli kar cel koncert. Pritrjevanja ni bilo ne konca ne kraja. Vožnja do Beograda je hitro minila. Tu so imeli Slavčki zajtrk in so si preskrbeli še popotnico. Oni, ki jih je tiščal še kak di-narček pa so pohiteli v Ta-ta, da nakupijo spominčke še za one, na katere so v Bolgariji pozabili. V sredo ob 9. so se pripeljali Slavčki v Trbovlje Vsa so zadovoljni in ne morejo prehvaliti bolgarskega gostoljubja. Ob koncu moram ugotoviti, da je bila ta turneja res izrednega pomena ravno v teh časih, ki so usodni posebno za manjše narode. Tako v Ljubljani kakor v Beogradu »o nam neoficielni krogi odsvetovali poset Bolgarije. Koncerte smo že nameravali od-gediti, toda po vsestranskem premisleku smo ostali pri prvem načrtu. In prav je bi- cest. Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme mimo predpisov tega pravilnika določiti tudi drugo vrsto splošno koristnih del, če so sicer zajamčeni krediti za nakup materiala, manjkajo pa krediti za delovno moč. Krediti, predvideni s tem pravilnikom, se smejo trošiti le za plačilo mezd in nezgodnega zavarovanja, izjemno se sme do 10"/n uporabiti za nabavo eksplozivnih snovi s pripomočki ln za druge male materialne izdatke.Za dnevnice in stroške nadzorstva in kolavdacije se sme porabiti največ 30/ft kreditov, dodeljenih posameznim srezom in občinam. Razpored kredita izvrši minister za socialno politiko, pristojni ban pa določi kraje, kjer se imajo izvršiti splošno koristna dela, odobrava načrte ter kredite, potrebne za izvajanje teh del. De>a sama se vršijo pod vodstvom in nadzorstvom sreskih načelnikov, ki pa lahko te posle prenesejo na posamezne občine in njihove organe. Dela se izvršujejo v režiji ali v majhnih akordih za posamezna dela in to izključno s siromašnimi delavci dotičnega kraja. Na vsakih 20 običajnih delavcev se sme zaposliti 1 strokovni delavec odnosno 1 nadzornik po možnosti iz dotičnega kraja odnosno sreza. Za prevoz materiala se lahko najamejo vozovi s priprego iz dotičnega kraja odnosno iz okoliških krajev. Mezdo določi po krajevnih razmerah sreski načelnik. Mezda' za običajnega delavca ne sme presegati 2 din na uro. Odškodnina za delo v majhnem akordu se določi prav tako na osnovi mezde 2 sleni, morajo biti zavarovani za slučaj nesreče. Prispevki za to zavarovanje gredo na breme kredita in se izplačajo pavšalno v višini 2"/a vsote, določene za izplačilo mezd. Za vršenje poslov, predvidenih s tem pravilnikom, odredi minister za socialno politiko svojega poverjenika za prehrano pasivnih krajev. Ta poverjenik je zlasti dolžan voditi evidenco o porabljenih vsotah in o številu izplačanih mezd ter evidenco računskih in ostalih knjig. Banske uprave in sreska načeLstva so dolina v določenih rokih dostavljati ministrstvu za socialno politiko poročila in podatke, ki j-h bo ministrstvo zahtevalo zaradi izvrševanja del in pomoči pasivnim krajem. Za kontrolo pri porabi kredita bo minister za socialno politiko sestavil komisijo, ki jo bodo tvorili predstavnik glavne kontrole, šef odseka računovodstva pri ministrstvu socialne politike in uradniK tega ministrstva, ki ga odredi minister za socialno politiko. Ta komisija bo sestavila zaključni račun in ga predložila odboru za kontrolo uporabe notranjega posojila v višini 4 milijarde din. lo tako! S to potjo so Trboveljski slavčki načeli ono delo, ki edino more roditi uspehe, to je. da vzgojimo mladino v medsebojni ljubezni. Le taki temelji »o trdni in pravilni. Drugo se lahko izkaže za kos papirja. Slavčike 90 sprejemali oni, ki jim je na tem in ki vzgajajo bolgarsko mladino v enakem duhu. Verujte, da je takih delavcev mnogo, posebno v Sofiji, v osrčju države, ki je morala med vojno in po njej prebiti mnogo hudih dni. da je postalo življenje prebivalstva sipet znosno. Največ ljubezni do naših Slavčkov so pa pokazali ravno oni, ki so po sili razmer morali sodelovati v onih strašnih dneh, ko je nastopal brat proti bratu s puško in bajonetom v roki. Slavčki so se prepričali, da sta šolstvo in nacionalna skrb za mladino v Bolgariji na zelo visoki stopnji. Videli so tlakovane ceste tudi na Balkanu, čestost tudi na Balkanu. Najvažnejše pa je. da se je bolgarska in naša mladina prepričala, kako blizu sta »i oba naroda po jeziku, srcu in mišljenju. Izmenjani so bili naslovi in pismeni stiki bodo še bolj utrdili medsebojno Ijuibizen. Po glasbeni strani je bil dosežen velik uspeh. V Bolgariji se goji glasiba temelji- Uspsh licitacij za graflzifo Sslezmce čraomeSj—Vffbovsko 2e v avgustu sta bili razpisani dve licitaciji za gradnjo železnice Črnomelj—Vr-bovsko, in sicer za gradnjo prvega odseka od km 0 do km 8.340 in za gradnjo petega odseka od km 40.939 do km 47.660. Dolžina proge obeh odsekov znaša torej 15'/2km proge od skupne dolžine 47.7 km. Na prvih dveh licitacijah, ki sta bili 7. in 10. septembra, se ni javil noben ponudnik. Podjetja namreč niso pričakovala uspeha licitacije, ker je bil uradni proračun prenizek in pri prvi licitaciji ni bilo upanja, da bi bile odobrene ponudbe preko vsote proračuna. Dne 12. in 14. t. m. sta bil! vnovič licitaciji za prvi in peti odsek. Pri licitaciji, ki je bila 12. oktobra za zgradnjo prvega odseka v dolžini 8.8 km. so bile vložene tri ponudbe, od katerih je bila najnižja ponudba gradbenega podjetja »Jelšin-£rad« z vsoto 21.2 milijona din (uradni proračun je znašal le 16 milijonov). Tudi pri drugi licitaciji, ki je bila včeraj za peti odsek, je stavila najnižjo ponudbo tvrdka »Jelšingrad«. Gradbeni stroški za oba odseka bodo na poclla^i stavljenih ponudb znašali 70 milijonov din. Sedaj je seveda vprašanje, ali bosta ti dve licitaciji tudi potrjeni. Zastopstvo inozemskih tvrdk v naši državi Vprašanje številnih inozemskih trgovskih potnikov in zastopnikov v naši državi vzbuja v zadnjem času upravičeno kritiko v trgovskih in gospodarskih krogih, predvsem pa seveda med našimi trgovskimi potniki. Vprašanje je postalo zlasti aktualno po priključitvi Avstrije k Nemčiji. V teku izločitve židovskih elementov iz avstrijske trgovine so avstrijske tvrdke pričele odpuščati stare židovske zastopnike in potnike. Pri tem pa niso poverile zastopstva našim ljudjem, ki bi bili poklicani, da prevzamejo ta zastopstva, temveč zopet inozemcem. Gotovo pa bilo tudi v interesu inozemskih tvrdk, da nastavijo naše ljudi, ki poznajo razmere ln ljudi ter trgovske običaje, kakor da pošiljajo v naše kraje tujce, ki naših razmer ne poznajo. Tudi del nemškega tiska zastopa to stališče ter je mnenja, da je vprašanje nastavitve domačinov kot zastopnikov bistvena važnosti za nadaljnji razvoj trgovinskih stikov med Nemčijo in Jugoslavijo. Dejstvo je, da nobena država nima toliko tujcev na čelu zastopstev inozemskih tvrdk, kakor jih ima naša država. Vsa večja zastopstva so v rokah inozemcev. Naše gospodarske organizacije so ponovno protestirale proti temu pojavu in so upravičeno zahtevale, da se izvrši revizija v tej panogi našega gospodarstva. Ugotoviti je treba-, da v številnih drugih državah ino-zemei sploh ne morejo zastopati zunanjih tvrdk, še manj seveda, da bi nastopali na državnih in samoupravnih licitacijah. To velja zlasti za zastopstva v Nemčiji, Italiji, češkoslovaški, Bolgariji, Madžarski itd. Pri nas pa sme vsak tujec neovirano izvrševati svoje posle na škodo domačinov. »Jugoslovenski kurir« prinaša sedaj in- to, posebno na meščanskih šolah. Ne bi za-I dostovalo, če bi Slavčki zapeli samo nekaj narodnih pesmi. Prav je bilo, da so izvajali tudi umetne, med njimi take, ki delajo težave še izvežbanim odraslim pevcem. Slavčki so pokazali odlično zborovsko šolo. Kulturo glasu sta pa pokazali Rezika Ko-ritnikova, učenka Julija Betetta, m Pepca Vidergarjeva, učenka Glasbene Matice v Mariboru. K uspehu teh in uspehu skladb s spremijevanjem klavirja je mnogo pripomogla izvrstna glasbenica prof. Minka Za-chsrlova. Vse te misli in ugotovitve so pod-črtavali bolgarski dnevniki. Nesporno pa ima največ zaslug požrtvovalni zborovodja Avgust Šuligoj, ki je v vsakem pogledu za SLavčke že kar preveč skrben. Podčrtati moram slednjič, da so imeli Slavčki brezplačno vožnjo na povratku kakor tudi v Pernik. Taka turne ia ne more prinesti gmotnih uspehov. Pot od Trbovelj do Sofije je dolga, popust na železnici majhen Slavčkov je mnogo in »levi« ;majo nizek tečaj. Zato je dolžnost ožjih rojakov, da podprejo Slavčke. V ponedeljek zvečer bo koncert v ljubljanski Filharmoniji. Slavčki bodo podali pregled mladinske literature v 20 letih naše svobode. Cuvajmo, zidajmo in podpirajmo, kar je naše in dobro! vV/» formacijo, aa bo v doglednem Časa revidirano vprašanje inozemcev, ki se pri nas bavijo kot trgovski agenti in zastopniki inozemskih tvrdk. Na merodajnih mestih proučujejo baje to vprašanje v okviru splošne revizije delovanja tujcev v vseh panogah našega gospodarstva. Poudarjajo pa, da ti ukrepi ne bodo naperjeni proti tujemu kapitalu, ki je v naši državi, niti proti inozemcem, ki reprezentirajo pri nas plasirani inozemski kapital. Preprečiti pa je treba, da bi pri nas tisoči inozemcev služili kruh kot zastopniki, medtem ko je le 200 do 300 naših državljanov, ki zastopajo inozemske firme. K tej informaciji »Jugoslovenskega kurirja« je še za pripomniti, da smo že ponovno slišali iz Beograda slične informacije, pa je navzlic temu ostalo vse pri starem. Organizacije trgovskih potnikov in zastopnikov se že vrsto let borijo za to, da bi se omejilo delovanje inozemcev na tem področju našega gospodarstva, vendar se zdi, da imajo ti inozemci tudi na merodajnih mestih svoje zaščitnike. Sedanje razmere pa nujno zahtevajo, da se čim prej v tem pogledu izvedejo korenite reforme. Gt»si?0dapstj;s vesli =r Sporazumno ugotavljanje obnove 7.a pre,nctui davek. Na konferenci trgovinsko-industrijski h zbornic, ki je bila v Beogradu od 12. do 14. septembra, je bila med drugim postavljena zahteva, da se v smislu veljavnih predpisov omogoči sporazumno ugotavljanje osnove za davek ca poslovni promet v smislu čl. 21. uredbe o skupnem davku na poslovni promet (št. 16.100-31). To sporazumno ugotavljanje osnove za poslovni davek je bilo lani v jeseni ustavljeno. Sedaj je davčni oddelek finančnega ministrstva obvestil davčne uprave, da lahko ponovno sklepajo sporazume o davčni osnovi za plačevanje poslovnega davka. Po razpisu finančnega ministrstva se sme sporazumno določiti ta osnova za tri leta. Prošnja pa se vloži pn pristojni davčni upravi, in sicer istočasno z letno prijavo za odmero pridnb-nine in prometnega davka, ki se predlaga običajno v januarju Osnovo za odmero pošlo vnega davka bo torej mogoče sporazumno ugotoviti za leto 1939 in naslednja leta. Oni davčni zavezanci, ki pa želijo sporazumno deločiti osnovo za cd-mero poslovnega davka že za tekoče leto (1928) naj takoj predložijo prošnjo pri-s okli davčni upravi. Davčni zavezanci, ki so žc prej predložili prošnje za sporazumno določitev te osnove in se te prošnje niso upoštevale, ker je finančno ministrstvo us'avilo sklepanje sporazumov, naj se takoj pri pristojni davčni upravi zanimajo za svoje prošnje. Pri davčnih upravah debe tudi podrobne informacije. = Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Minister pravde je izdal k 1. odstavku čl. 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov v zvezi s čl. 5. uredbe avtentično tolmačenje, ki pravi naslednje: Gozdovi se smatrajo kot orna zemlja tudi v primeru, kadar se uporablja člen 5. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (člen 5. vsebuje določbe o odplačilu dolgov onih kmetov, katerih površina presega 50 ha orne zemlje) K 6. odstavku člena 3. uredbe je minister pravde izdal avtentično tolmačenje, ki pravi: Ce sodišče ugotovi, da je upnik iz šestega poglavja (upnik, ki ni denarni zavod) dal kmetu po 20. aprilu 1932 posojilo izključno zaradi izplačila zaščitenega dolga, tedaj se ta dolg smatra kot stari dolg. — K 8. odstavku čl. 2. v zvezi s členom 24. do 26. uredbe je minister pravde izdal naslednje tolmačenje: Izdaja sodne odločbe po čl. 24. do 26. uredbe (o sodnem znižanju dolga) ne ovira zainteresirane stranke, da na osnovi 8. odstavka ČL 2. uredbe zahtevajo od sodišča, naj preizkusi resničnost potrdila upnika, da je kmet v smislu uredbe. Ce sodišče na podlagi take zahteve razveljavi potrdilo dolžnika, da je kmet v smislu uredbe, tedaj bo z isto odločbo razveljavilo tudi odločbo o znižanju dolga. — Naš letošnji izvoz jabolK. Po naši uradni statistiki smo letos do konca avgusta izvozili 504 vagone jabolk v vrednosti 13.8 milijona din; od tega je šlo 486 vagonov v vrednosti 13-3 milijona din v Nemčijo. Nemčija je torej letos skoro izključna odjemaika naših jabolk. Glavni izvoz se je seveda zače) šele v septembru. O septembrskem izvozu nam še niso na razpolago podatki o celotnem izvozu., pač pa nekateri podrobni podatki, ki kažejo, da je bil letos izvez jabolk nadalje zelo živahen. Na nakladalnih postajah bivše mariborske oblasti je bilo do konca septembra naloženih za izvoz v inozems'vo okrog 300 vagonov jabolk ,od tega največ na nakladalnih postajah sreza Maribora levi breg (172 vagonov) in ljutomerskega sreza (63 vagonov). Izvoz jabolk seveda še ni zaključen, ker prihajajo sedaj na trt šele pezna jabolka. Kakor je izvoz glede količine zadovoljiv, ni v enaki meri zadovoljiv glede cen. Povprečna cena za izvožena nrmizna jabolka je znašala doslej 1.80 do 2.20 din, za gospodarska jabolka pa je cena mnogo nižja in znaša pogosto le 1 din. = OdKUp domačega bombaža. V trgovinskem ministrstvu se je včeraj sestal posvetovalni odbor za bombaž. Seje se je udeležil tudi gen tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivan Mohorič. Na seji so razpravljali o odkupu domačega bombaža iz Južne Srbije, ki so ga letos pridela-U okrog 365.000 kg in o kontingentih za odkup. Od letošnjega pridelka bodo prevzele predilnice v dravski in savski banovini 85%. = Težkoče pri Izvajanja zaščitnih ukrepov v korist avstrijske Industrije. Poročali smo že, da je nemška vlada glede r.a ukinjenje avstrijskih carin pri uivozu nemškega blaga v Avstrijo napravila ukrepe, da se zaščiti avstrijska produkcija pred nemško konkurenco, zlasti glede na okolnost, da so cene v Avstriji še vedno višje nego v Nemčiji in še ni prišlo do izenačenja cen. Nadalje smo poročali, da so bili sklenjeni številni sporazumi v posameznih produkcijskih panogah, kjer so določeni .kontingenti za uvoz nemškega blaga v Avstrijo. Da se omogoči izvajanje teh sporazumov so 1. okto-bra v Avstriji stooile v veljajvo tudi zaščitne odredbe ,po katerih avstrijski trgovci ne smejo sami naročati in uvažati nemškega blaga. Te zaščitni ukrepi se nanašajo na celo vrsto industrijskih in obrtnih izr delkov. Predvidene pa so seveda izjeme. S temi ukrepi je onemogočen neposredni blagovni promet med nemško industrijo V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. in avstrijsko v*-rgwino za veliko število predmetov. P.ves-opki se strogo kaznujejo z denarnimi' baznimi v neomejeni višini. Avstrijski minister dr. Chvalkcvsky pri razgovoru z »nemškim zunanjim ministrom Ribbentropovn raz-govarjal tudi o vprašanju gospoda rskega sodelovanja med Nemčijo in Ceškft slovaško v trgovini z Južnovzhodno Evropo. Dunajska veet pravi, da bo nameravano sodelovanje v korist obema državama, kakor tudi Južnovzhodni Evropi. — Tudi v Angliji in Franciji se jO zmanjšal obtok bankovcev. V zvezi z vojno nevarnostjo in z delno mobilizacijo je Francoska banka v dra ti polovici septembra zabeležila povečsftje oVoka bankovcev za 16-3 na 124.4 milijarde frankov. Najnovejši izkaz Francoske banke od' 6. oktobra pa zaznamuje delno zmanjšanje obtoka za 6-1 na 118.3 milijarde frankov. Predvsem so se zmanjšala menična in lombarclna posojila za C.3 milijarde frankov, ž i revne naložbe pa so narasle za 4.5 milijarde frankov. — Angleška banka beleži v najnovejšem izkazu do 13. oktobra zmanjšanje obtoka bankovcev za 9.4 na 496-4 milijona funtov. V prejšnjem, tednu se je obtok povečal za 4.9 milijona, funtov. Sedanji obtok bankovcev v Angliji je le za 6-5 milijona funtov večji nego lani v istem času. — Tečaji za mlinarje in Žagarje ▼ kozjansKem okolišu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi v kozjanskem okolišu več poučnih tečajev za mlinarje in Žagarje, na katerih bo predaval strokovnjak g Nciedly. Dne 19. oktobra bo tečaj v Podsredi. in sicer za mlinarje ob 9. uri v mlinu g- Levstika, za. Žagarje pa po tem tečaju istega dne na. žagi g. Zorenča. Dne 23. oktobra bo tečaj v št. Petru pod Sv. Gorami. Zbirališče ob 9- uri v mlinu g. Josipa Stadierja. Fredavanje bo najprej za mlinarje v tem mlinu .nato pa za Žagarje na žagi g. Zorenča v Trebčah. Drie 30. oktobra bo tečaj v PodčeTtku. Zbirališče ob 9. uri v gostilni Strah, nato tečaj za Žagarje na žagi g. Pavliča, sledi pa tečaj za ml nar-je v mlinu g. Pajka v Imenem. Tečaji bodo brezplačni Vabimo interesente, da se jih udeleže. — poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Leona Laknerja, trgovca z mešanim blagom v Ljubnem (poravnalni uprav mik dr. Ernest Rosina, odv. v Gornjem gradu; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu 22. nov. ob 9., prijavni rok do 17- nov.) ■— Licitacije. Pri vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu bo 24. t. m. licitacija za dobavo mešane žime in raznega materiala za blazine in modroce. Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu bo 24. t. m. ofert-na licitacija za dobavo pločevinastih spojnic 25 t. m. ofertna licitacija za dobavo belega kartona in 26. t. m. za dobavo krom-kartona. Pri predstojništvu mestne policije v Mariboru bo 3. novembra ust-mena licitacija za dobavo obleke za policijsko stražo (bluze, hlače, kape, vrvice itd.). = Licitacija. Pri gradbenem oddelka direkcije drž. železnic v Sarajevu bo 22. t. m. licitacija za gradnjo signalne in telegrafske delavnice in magacina. Pri centralni direkciji drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu bo 25. t. m. licitacija za dobavo hrastovih brzojavnih drogov. Pii štabu obmejne čete v Skoplju bo 26- t. m. licitacija za dobavo telefonskega materiala. Dne 21. t. m. se proda pri direkciji šum v Zagrebu kostanjev taninsUd les, bukova cepana drva, bukova sekana drva, hrastovo oglje itd. Dne 9. novembra bo pri direkciji juigosl. drž. železnic ▼ Zagrebu ofertna licitacija za dobavo vodovodnega materiala. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.20 milijona dm nasproti 5.02, 7-93, 12.00 in 11.00 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu je bila tendenca v nemških klirinških čekih ves teden mlačna ta je tečaj ob koncu tedna popustil na 13.86 — 13.88. DEVIZE Curih. Beograd, 10, Pariz 11.70, London 20.92, New York 441.75, Bruselj 74.6750, Mi'an -23.20, Amsterdam 240.30, Berlin 176.65, Stockholm 107.7750, Oslo 105.12, Kobenhavn 93.50, Praga 15.1750, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO + CMcago, 15. oktobra. Začetni tečaji? pšenica; za dec. 65.375, za maj 66.50; Koruza: za dec. 44.50, za maj 47.875. + VVinnipeg, 15. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt 61-75, za dec. 61, ^ maj 64. BOMBAŽ + Liverp^oi, 14. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.92 (prejšnji dan 4.87), za dec. 4.89 (4.85), za maj 4.86 (4.83). + New YOrk, 14. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.27 (8.28), za april 8-13 (8.14). četrt stoletja Panamskega Z neizmernimi človeškimi in finančnimi žrtvami je bila pred 25 leti prebita kopnina 2n Južno Ameriko- in • tem ustvarjena doslej največja in najvažnejša vnetna vodna pot Bojna ladja na poti preko Panamskega prekopa 10. oktobra WI3 ob 8- dopoldne Je pr©- l&ient Zedinjenih držav Roosevelt v BeH fcLSi pritisnil na električni gumb in p« «000 km dolgem električnem vodu užgal <0.000 kg dinamita, s katerim je pognal v »rak poslednjo skalnato zapreko v bodo« fam Panamskem prekopu. Ko se je razpršil dim in prah silne detonacije, so se sBle v kanalsko strugo vode Atlantskega •b Tihega oceana. Uresničil se je stoletni «ea prebivalstva Novega sveta. Graditelji so imeli v načrtu, prirediti ob otvo-g$ixri kanala velikansko slavje, na katerem tozij bi sodelovali vsi narodi sveta. Svetovne vojna, ki je izbruhnila nekaj mesecev jpreden so bila končana poslednja dela, je ja žal preprečila to lepo zamiseL Načrti španskih vladarjev Skoraj natanko 400 let poprej — se-tembra 1530 je Španec Vasco Nunez kot pivi Evropec. prekoračil zemeljsko ožino med obema ameriškima celinama in ugledal Tihi ocean, s čemer je bil tudi podan dokaz, da Kolumb 21 let poprej ni prišel ul vzhodno obalo Azije, kakor je sam domneval, marveč da je odkril neki povsem xk*v kontinent Mogočna španska vladarja Kari V. In Filip IL sta spoznala velikansko važnost prekopa preko te ožine in sta pustila izdelati že načrte zanj. Španski zgodovinar Gamora je takrat takole pisal o tem vprašanju: »Tu so sicer visoke gore, zato pa imamo delavce. Odločite se, in mora nam nspeti, zakaj, kjer je volja, se najde tudi pot Kralja Španije, ki mu je nekaj do trgovine z Indijo, ne more pri tem ničesar ovirati.« Kralj Filip IL pa je bil malce drugačnega mnenja in je odločil »naj človek ne loči, kar je združil Žog« in s tem načrt padel v voda Prihodnja stoletja so prinesla Se ne-fcroj načrtov za prekop na tem mestu. Celo slavni admiral Nelson se je za časa svojega bivanja v Nikaragui Izčrpno ba- vil s temi načrti, Id so — mimogrede povedano — zanimali celo take ljudi, kakor sta bila Goethe ali Humboldt Ostalo pa bi nemara še dolgo samo pari načrtih, da se ni francoskemu inženjerju, Lessepsu v osemdesetih letih posrečila izgradnja Sueškega prekopa. Lesseps se loti gradnje Lesseps je 1879 sklicah v Pariz velik mednarodni kongres, na katerem je bilo b> samo v načelu sklenjenoi, da se preko omenjene zemeljske ožine izpelje prekop, empak je bila takoj izbrana tudi njegova smer preko Paname, čeprav se je mnogi) strokovnjakov zavzemalo za kanal preko Nikarague, ki bi bil sicer dosti daljši toda ne dražji, ker bi ga dobršen del vodil preko velikega Nikaraguškega jezera. Spor med eno in drugo smerjo je odločila Lessepsova pripomba, da je mogoče samo preko Paname zgraditi kanal, fc hi na vsej trasi ležal na morski gladini, tako da ne bi bile potrebne nikakršne splovnice. V drugi smeri preko Nikaraguškega jezera, ki leži 34 m nad morjem, bi bilo na obeh koncih potrebno več slovnic, po katerih bi se ladje v stopnjah dvigale iz Atlantskega oceana na jezersko gladino, na drugi strani pa spuščale: v Tihi ocean. No, kasneje so bridke izkušnje pokazale, da tudi Panamski prekop brez splovnic najbrže nikoli ne bi fcil dograjen. Po neizmernih žrtvah strašen polom Takoj po pariškem kongresu je Lesseps ustanovil gradbeno družbo, ki je razpolagala v našem denarju z nekako 2 milijardami gradbenega kapitala in 1831 se Je gradnja pričela. Lesseps je bil nedvomno zelo talentiran inženjer in prav spreten organizator, ali kmalu se je izkazalo, da je težave, s katerimi je moral računati pri svojem načrtu, vendar le globoko podcenjeval. Tropska mrzlica in druge epidemske bolezni so zahtevale ogromne človeške žrtve. V zamočvirjenih tropskih gozdovih panamske ožine je pobiralo delavce kakor ob kugi in z delom niso prišli nikamor naprej. Tudi finančni izdatki so visoko prekoračili proračune. Računali so, da bo veljal prekop milijardo ali v najneugodnejšem primeru dve milijardi, v resnici so pa v sedmih letih potrošili že nad 3 milijarde, kanal pa niti ra polovico ni bilo dograjen. 1888 je sledil neizbežni polom gradbene družbe, ki se je z gorostasnimi korupcijskimi aferami, odkritimi ob tej priliki razrastel v prosluli panamski škandal, ki je še več let kasneje razburjal duhove to in onkraj Velike luže. Lesseps sam je moral za nekaj časa za zapahe, ali kasnejše preiskave so ga v marsičem oprale, zlasti pa se je tehnična plat njegovega dela izkazala za pošteno in Američani, ki so kasneje nadaljevali gradnjo, so se v veliki meri držali njegovih načrtov. 33 let dela in na stotine človeških življenj Dela v Panamskem prekopu so potlej počivala skoraj 18 let in mnoge dragocene zPradbe so v tem času docela propadle. Za kanal so se slednjič začete zanimati Zedinjene države in sicer v prvi n - ji — £___t« cioar iz strai.e- gftnfh vidikov. Sledile so zapletene diplomatske in finančne transakcije, preko katerih se je Američanom posrečilo ne samo prilastiti si vsa prava prvotne gradbene družbe, ampak tudi politično pripraviti za gradnjo trden teren, ki ga je v prvi vrsti garantirala od Columbije odtrgana svobodna republika Panama. Do 1906 so pripravljalna dela dotlej uspela, da so lahko povzeli gradnjo s 35.000 delavci pod vodstvom vojaškega inženjerja Goet-halsa. Kanal je med obema krajnima mestoma Colon in Panama 85 km dolg. Smer mu drži od pristanišča Colona skozi Li-monski zaliv preko rečnih korit Chagres in Obispo proti gorski vrsti Cordilijerov, ki jih prekop prebije v znameniti tesni Culebra in doseže zapadno od mesta Panama Tihi ocean. Z vodo se napaja prekop v glavnem iz jezera Gatun, ki leži 26.5 m nad morjem. Do te višine se dvigajo ladje v treh zaporednih splovnicah, ki med največje na daljna splovnice so morali zgraditi pri Pedro Miguel in Miraflores. Splovnice in zraven spadajoče gradnje pa niso bile najjtežje delo, čeprav je bilo treba zanje premakniti na milijone kub. metrov zemlje in skalovja Glavni sovražnik so bile silno neugodne geološke in klimatske razmere, s kakršnimi inženjerji poprej še niso nikjer imeli opravka. Neprodorna džungla in močvirja v kanalski coni so graditeljem usilila borbo z malarijo in rumeno mrzlico, ki je veljala stotine ljudi in milijone dolarjev, ki je pa slednjič sijajno uspela. Prekop je veljal 7 milijard. V samem tehničnem delu so delali in-Benjerjem velike preglavice neprestani usadi zemlje in skalovja, zaradi izredno nerodne geološke strukture tal, se-stoječe iz plasti trdih kamenin s tenkimi vmesnimi plastmi mehke gline. Na mnogih mestih je bilo treba odnesti cela pobočja, da bi se preprečilo nadaljne udiranje zemlje. Ta dela so požrla ogromno denarja, Panamski prekop pa z utrditve-nimi deli vred in z izgubami prvih graditeljev skoraj 7 milijard. Kakor ob otvoritvi, pomeni tudi še zdaj Panamski prekop eno največjih in najpomembnejših del v zgodovini človeštva. Pot okrog rtiča Horna v Južni Ameriki meri 13.000 morskih milj, dočim je preko prekopa samo 8000 milj. In ta bližnjica ne prihaja v prid samo okoliš-nim deželam in trgovini med vzhodno in zapadno obalo Zedinjenih držav in Kanade, ampak v enaki meri tudi prometu vzhodne ameriške obale z deželami severne in srednje Azije ter Avstralije in Nove Zelandije. Evropa je dobila preko Panamskega prekopa skoraj za tretjino krajšo pot do zapadne obale obeh ameriških kopnin. Poleg velikanske važnosti v svetovni trgovini pa pritiče Panamskemu prekopu tudi izreden strateški pomen, saj jamči Zedinjenim državam njih nadvlado v Tihem oceanu. Doba pozno jesenskih gob je prišla 6e nekatere vrste dobrih ln tem sličnih a neužitnih gob: Štorovke ali panjevke, lat armillaria, pholiosta, nem.: Stockpilz. Najbolj znana je sivorumena štorovka ali mraznica, tudi jarsi (jirsi), krančki, kupci, kuzla. Že množina slovenskih imen dokazuje, da to dobro glivo naše ljudstvo skoraj splošno pozna. Klobuk Je rumeno-ali temnosiv, vedno pa po vrhu posejan % rjavočrninri InskteamL Med klobukom in kocenom je v mladosti mrena, ki pozneje razpoči, a ostane na kocenu v obliki obročka (manžeta). Rase od septembra do novembra v velikih množinah po starih drevesnih štorih in koreninah. Okusa. Je sladkokislastega. Prav dobra goba za svežo jed in za vlaganje v kis, toda le mlade, t. j. dokler Imajo vsaj delno še mreno pod klobukom. Spodnji del k ocena ni poraben. Drevju so vse štorovke škodljive, zato jih gozdarji in sadjarji sovražijo in zatirajo. (V Begovi knjigi pod št 51). Pod sadnim drevjem, a tudi ▼ goedfli blizu hiš rase sorodna gliva, ki je svetlejše (bledorumenkaste) barve, a je istotako dobra. Hrapava štorovka je bledorumene barve, z velikimi trdo priraslimi luskami po vrhu klobuka in po kocenu. Ni užitna. (V Begovi knjigi št 52.) Navadna štorovka, Ta gliva rase istotako po drevesnih panjih do sredi novembra. Ker je nekoliko podobna naslednji žveploglavki ali žveplenjači, ki ni užitna, je treba paziti na razlike. Klobuk je cim-tovorjave barve, ob robovih temnejša in vodena (pri žveploglavki v sredini rdečka-storjave, ob robovih pa žveplenorumene barve). Lističi užitne štorovke so bledo-rjavi (pri žveploglavki najprej žvepleno-rumeni, pri starejših glivah pa zelenkasto-črni). Kocen pri užitni štorovki je temno-rjav s kožnatim obročkom (pri žveploglavki pa rumen in gladek). Užitna štorovka Je prav dobra za juhe in prikuhe (v Begovi knjigi št 50). žveploglavko so do nedavnega smatrali za.-hudo strupeno, a resnično je neužitna zaradi grenkega ln zoprnega okusa (r Begovi knjigi pod 49). Jefcevke — lat. hydnnm, nem.: Stachelpfta Rumena Ježevfea ali proseoka. Mlade gobe so žemljasts barve, stara pa bela. Mlade so dobre za vsestransko uporabo, posebno sa vlaganje v kis. Kocen ni poraben. Tudi bodice pod klobukom Je treba Od 10 oseb Jfh hna 7 sobni'kamen. Tudi Tebi grozi s Izpadom zobl Varuj se ga! SARGOV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU ostrgati Pri starejSDi (belih) naj se tndl kožica s klobuka ostrga, ker nekoliko greni. Pri vlaganju v kis pa take previdnosti ni treba (v Begovi knjigi pod št 58). Rjavi ježek ali srna. Klobuk je pokrit b trdimi črnorjavimi luskami, da sliči nekoliko ptičji peruti. Bodice pod klobukom so precej podobne srnini koži (od tod ime). Tudi ta goba rase množinsko po peščenih gozdovih ter je mlada dobra za vsestransko uporabo. Kocen in bodice pod klobukom je treba odstraniti (v Begovi knjigi pod št. 59). V ljubljanski okolici poznajo obe gobi pod imenom j>mavrohi«, kar pa je napačno. žolčast! ježek je prejšnjemu zelo podoben, a zaradi grenkega okusa neužiten. Pozna se po tem, ker prerezana ali pretrgana spremeni barvo na vijoličasto ali zelenkasto, dočim pri irMt.nl ostane vedno meso belo. Ramena trobenta. Klobuk J» po vrtm temnosive barve, pod klobukom in po kocenu pa je svetlorumena. Rase množinsko po listnatih gozdih in je prav dobra goba (v Begovi knjigi pod št 64). Mrtvaška trobenta je po klobuku prejšnji zelo slična, toda pod klobukom in po kocenu je sive barve, da Jo le težko opazimo med odpadlim listjem. Na ljubljanskem trgu trobent še nismo videli, d asi ra-sejo povsod v okolici in sta obe prav dobri. Bet ah kij Je nenavadna pojava med gobami. V naših listnatih gozdih (posebno na Dolenjskem okrog Grosuplja) najdemo v množinah orjaški bet ali kij, ki zrase do 25 cm visoko in do 5 cm v debelost. Barve je živorumene ali rjavordeče. Kakor pove ime, rase v obliki beta, t j. proti vrhu je odebelela. Dobra goba za vsestransko uporabo. Na ljubljanskem trgu je še nismo videli, tudi v Begovi knjigi je še ni. Borov giivec Je tudi nenavadna prikazen med gobami. Podobo ima morske (šolske) gobe, zrase do 20 cm visoko in do SO cm na široko ter tehta včasih do 5 kg. Zelo dobra in izdatna goba svetovnega slovesa. Rase skoraj vedno ob deblih starejših borov, zato je ni mogoče zgrešiti aH zamenjati. Už:tna pa Je le v mladdsti, dokler je še belkasta ali rumenkasta, na starost pa je sivkasta in takrat ni več užitna. Ravno tako ni goba priporočljiva, ako je zaradi dežja premočena. Na ljubljanski trg jo prinašajo pod imenom »mavel«, kar pa znači čisto drugo gobo (v Begovi knjigi je še ni). A B. Usodno naključje Je letos 20. julija strahovito udarilo petčlansko družino, žrtev prometne nesreče je postal poštni uslužbenec Janko Lani, ki je bil star šele 54 let Deset let Je že bfl uslužben kot pis- Blagodejna pomoč v hudi stiski „Jutrova" zavarovalnina je bila izplačana petčlanski družim ponesrečenega Janka Lanija tsac, > prejela »Saj njegova družina zavarovalnino ▼ zneska 10.000 din, o čemer svedoči naslednja zahvala: »CiJaMJunska podružnica nBvarovatno dražbe »Jugoslavije« mi Je izplačala 30 tisoč dinarjev zavarovalnine »Jut rovih« naročnikov. MoJ mož Janko, ki je bil uvest naročnik »Jutra«, je postal £rte<* smrtne nesreče ln izplačana, zavarovalnina mi Je bila r veliko podporo v težkih dneh. Zahvaljujem se zavarovalni družbi za izplačilo, najOepSa zahvala nas vseh, ki atno ostali brez skrbnega moža ln očeta, pa velja npramiStvu »Jutra«, Id je z zavarovanjem svojih naročnikov najlepše dofcassaio srcrjo skrb za svojce naročnikom »Jutra«. Jožefa Led in otroci. LJtrfrtjana, Vodnikova e. 78. JftMl priljubljen. Nihče ni mogel rtottti, VSAKDO SL1SI da ga bo sredi najlepSUi let tako neusmi- tjeno pokončala nesrečna usoda. Soproga VSE S nesrečnega Janka Je šele pred nekaj meseci powDa četrtega otroka, sinčka, najstarejši sta Šteje 18 let, hčerki pa 14 in 4 leta. Jadkn Lani sa Je vračal s sokolskega žleba v Moravčah ln pri Trzinu Je postal žrtev prometne nesreče. Podrl ga Jo avtomobfL Ranjenca bo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, v Jutranjih urah pa Je Izdihnil in revna družina je izgubila skrbnega redn«ka- Janko Lani je bil od mladih nog zaveden narodnjak, navdušen za Sokolstvo in neomajen pristaš napredne ideje. Ker je bil zvest naročnik »Ju- imsKl vodovod od Frama do Ptuja Po zaslugi univ. prof. dr. Balduina Sarije odkrito znamenito gradbeno delo Kakor smo že poročali v »Jutra« prejšnjo nedeljo, je nadaljeval univ. prof. dr. Balduin Saria, tukajšnji domačin raziska-vanja na rimskem vodovodu, ki je nekoč vodil od »Zlatega studenca« v Framu v ravni smeri proti Ptuju. Bil je podzemelj- 3» like banovine gra^oe »a L___—-------- . Cevovod s pečati Xm. legije ski podoben zabojčastemu koritu. Stranske stene so bile zgrajene iz pohorskega škriljevca, s katerim je bil tudi pokrit. Temelji korita so bili blizu Ptuja že iz navadneea rečnega kamenja, dno v koritu oa iz debele plasti apna pomešanega z drobci stclčene opeke. Notranja širina korita je znašala 60 cm, stranskih sten pa 45 cm le višina se ni mogla več natančno dogmati, ker je bil vodovod zelo plitvo pod zemljo in so ga kmetje skoraj popolnoma porušili pri oranju. Konec prejšnjega meseca je prof. ba-ria odkopal njegove temelje v bližini opuščene o-ra.moznice pri odcepu vozne poti z banovinsike ceste v Gerečjo vas. Potem je izsledil vodovod nekaj časa okoli 10 metrov severno od banovinske ceste na skorbljanskih njivah. Približno 60 m od ve-- - —" - — Zgornji Hajdini ga že vidimo na drogi strani ceste. Ob nekdanji stari dravski strugi, kjer se gramoz odkoplje, se je za njim izgubila seveda vsaka sled, a na vznožju pobočja so zadeli delavci na veliko zbiralno korito, verjetno pravokotno, ki je bilo napravljeno iz lomljenega in oklesanega barbarskega apnenca. Rimljani so spretno izkoristili strmino naravnega pobočja in so tako naoeljali s čim večjim pritiskom vodo v zbiralno korito, odkoder so vodile skrbno izdelane lončene cevi proti haj-dinski šoli, kjer so križale državno cesto Maribor—Ptuj. Cevi so bile 35 cm dolge in imele notranji premer okrog 21 cm. Zavarovan je bil cevovod z velikimi pravokotnimi opekami ,ki so bile postavljene v obliki strehe ter na vrhu pokrite z žleb-njaki. že med prvimi opekami je bila fna zaznamovana s pečatom le/G XIII G, to je legija Xm. Gemina, ki je bila dalje časa nastanjena v Poetoviju. Našli so še tudi nadaljnji odlomek opeke z legionar-skim pečatom. S tere je končno veljavno dokazano, da je izvršila to veličastno delo. skoraj 22 km dolg vodovod, slavna XIII. legija za svoje taborišče. Pokazala je že prej, v Vindonissi. v današnji Švici, kjer je bila P^ed svojim prihodom v Poe-tovijo, da je znala tudi tam zgraditi izvrsten vodovod, ki je ptujskemu zelo podoben. Odpira se nam cela vrsta novih vprašanj. Kje je b«lo potem takem poetovijs^o taborišče? Cevovod nam izgine 15 do 20 metrov južno od hajdinske šole. Takoj pod cesto je zopet strmo, drugo dravsko obrežje, "kjer so mcčni izvirki studenčnice. V rnimijih stoletjih je Drava neštetokrat menjala strogo, preplavila in odnesla Jte ves svet do tega obrežja, verjetno z njim tudi ostanke tega taborišča, ki je stal nekje v trikotu med Skorbo, Spodnjo Haj-dino in Zgornjim Bregom. Le težko bo dobiti o njem še kako sled. . . , Verjetno je služil vodovod po ukinitvi rimskega tabora tudi civilnemu prebivalstvu kar dokazujejo svinčene vodovodne cevi,' ki so jih odkrili v rimskih poslopjih na Zgornjem Bregu, žal nam je ohranjenih le nekai večjih kosov, prerezov tokrat 7 cm) ter lijakasto razširjen del, ki natančno spada v lončeni cevovod. Takratnj ljubitelji domače zgodovine so pač ostale prodali kleparju. Korito rimskega vodovoda G prof. Sari jI gre zasluga, da Je takof hitro in uspešno rešil eno izmed najvažnejših vprašanj starega Poetovija. Potrdila se je v polnem obsegu stana domneva, da so besni dravski valovi razdelili ostanke rimskega taborišča. S tem je tudi vpra šanje rimskega vodovoda Fram—Poetovia, ki je dal nad 50 let pobudo za najrazličnejše komentarje, definitivno rešeno. A. & TIPA 10S RADIO 5-CEVNI SUPER DIN 3150.— RADIO r. z. z a LJubljana — Miklošičeva cesta 6. RADIOV Al* LJubljana — Dalmatinova ulica IS. JOSIP WIPPLINGER, ]WaHhAr _ Jurčičeva ulica št Danes na v KRANJ PRIČETEK TOČNO OB 2. URI VRŠI SE OB VSAKEM VREMENU ♦ Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Uediniteiju v Ljubljani, Gledališka niica št. 3 razpisuje javni idatečaj za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru L Uediniteiju v Ljubljani. Natečaja se morejo udeležiti vsi umetniki Jugoslovenske narodnosti. Rok za oddajo osnutkov je 16. januar 1939; • Večerni učni tečai za knjigovodstvo, obrtno-trgovsko računstvo, korespondenco, pisarniška dela, nemščino, stenografijo, strojepis itd. so že pričeli pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Pouk se vrši ob večernih urah od tri četrt 20, do tri četrt 22. Prijave se še sprejemajo pri ravnateljstvu zavoda, šolnina zmerna. Dovoljen je obisk pri navedenem odboru v Ljubljani. tudi posameznih predmetov. Prospekti sotita program natečaja so na razpolago brezplačno na razpolago. sjji m v b „ -----______Za mrzle zimske dni kupite -p" —Lutz-peči. • Tujski promet Rogaške Slatine. V sezoni maj-september je imela Rcgaška Slatina 3.065 gostov, med katerimi je bilo 1718 inozemcev. Med domačimi gosti so po številu na prvem mestu Zagrebčani (1.417), na drugem pa Beograjčani (1.149), Največ gostov je bilo iz dunavske (1.446),' naimanj pa iz vardarske banovine (37). Med inozemskimi obiskovalci so na prvem mestu Madžari (866), na drugem mestu pa so gostje iz bivše Avstrije (305). Iz izvenevropskih držav je bilo 47 gostov. Število prenočnin znaša 120.230 ln odpade na vsakega gosta 14.90 nočnim Zdraviliški hoteli so zabeležili 78.386, privatni hoteli pa 41.844 nočnln. Statistika ben cev ▼ Ljubljani sporoča svojim delegatom in članom, da se za 23. t. m. nar-povedani občni zbor na zahtevo mariborskih delegatov preloži hi se bo vršil dne 18. decembra. • Obisk svetcvmrrojnlh bojISČ ta grobov Doberdob Trst, Gorica, Oslavje v soboto 22. in v nedeljo 23. oktoora, avtobusi, motorji in avtomobili skupni triptik, prijave do 17. oktobra. Toures-Slovenija, Ljubljana, Masarykova 12. ♦ Pozor poslušalci radia! Vse lastnike Hornyphon sprejemnih aparatov v območju bivše Kranjske opozarjamo, naj takoj, najkasneje pa do konca meseca, pošljejo svoj naslov skupaj z oznako tipe in tvor-niške številke svojega sprejemnika na naslov »Radio-Pegan«, Ljubljana, Tyrševa 12. Lastnik tistega sprejemnika, ki bo po tvorniški številki najstarejši med prijavljenimi aparati, dobi za božič brezplačno v zameno popolnoma nov, najmodernejši sprejemnik Hornyphon, model 1939. občini BuMkaa v Bački zboruje Druttvo Gustav Adolf, ki skrbi za kulturni in veav ski napredek evangeličanov po vsem svetu. Društvo ima svoje ime po švedskem kralju. Glavno skupščino vodi evangeljski žkof dr. Popp iz Zagreba, prisostvujejo pa ji poleg domačih tudi evangeljski duhovniki iz Nemčije in nekaterih drugih držav. Glavni skupščini evangeljskega kulturnega in prosvetnega društva bo priključen sestanek vseh evangeljskih duhovnikov iz naše države. * Najprimernejše čtivo za gospodinjske pomočnice je stanovski list »Gospodinjska pomočnica«, ki izhaja že osmo leto in prinaša zanimive poučne in zabavne članke. Vsebina zadnje 9. in 10. številke letošnjega letnika je sledeča: Največja socialna ustanova — Kapitalist! Unija za zaščito dece. Povest »Ljudje iz Stržšča«; Gospodinjska pomočnica na Češkem; Gospodinjskih pomočnic je še premalo; Dekleta pišejo; Izlet v Rateče; Volneni telovnik; Kulturni obzornik; Izobrazba; Kuharski re- Za plašče, kostumu, obiekz. i. L d. Ljubljana___ ~ • Velika skupina obrtnikov iz Slovenije Je odpotovala na Oplenac. Nad 250 izletnikov broječa skupina se je snoči zbrala k večernemu brzovlaku, da se odpelje n *robu kralja Aleksandra Mučenika m se ob 41etnici njegove tragične smrti zaobljubi tako, kakor je bilo nameravano že ob njegovi smrti. Zveza obrtnih društev, ki je za to potovanje dala iniciativo in ga tudi pripravila do zadnje potankosti, si lahko šteje v posebno čast, da je s svojim elanom in čustvi narodne zavesti dvignila na tako dolgo pot posredno ali neposredno nad 500 slovenskih obrtnikov. V svrho natančnejšega pojasnila moramo namreč omeniti, da je en dan prej že odšla enaka skupina broječa 217 potnikov iz ljubljanskega okrožja ter 38 iz mariborskega na Isto pot. Zveza, ki ni štedila s svojimi močmi, d* nudi vsemu obrtništvu moralno podporo za to potovanje, je s tem prejela popolno zadoščenje. Ob sinočjem odhodu Zveze smo imeli priliko videti rts elito našega obrtništva, ki je z dostojanstveno mirnostjo pokazala svoja notranja čustva. S tem je zopet zmagala misel, da sta zavest in lastno zadovoljstvo močnejša kakor vse zapreke, močnejša tudi, ko gre za razliko nekaj din. za potne str- ške. To je enkrat za vselej lekcija vsem, ki bodo zatajili svoje značaje. Kaj bodo naši obrtniki videli na tem poučnem potovanju, ki bo zvezano tudi z ogledom znamenitosti Beograda, obrtne razstave, modne revije m drugega, bomo še poročali v vzpodbudo onim, ki so ostali doma. TVRDKA S. REBOLJ B DRUG se je preselila z Gosposvetske ceste 5.3 na MIKLOŠIČEV® C. iS. V novih prostorih bo imela še ve^jo h-biro koles, šivalnih strojev, otročkih vozičkov in najrazličnejših igrač. PRI PREHLADU IN mmmz6W MZITEIVSAKA PltUlft NOSI IME AFIUK.£ KASTEL DD. ZAGREB ______________♦ Nova številk:* ilustrirane družinske redek goste tudi po poklicih ter navaja med I vije sžike« je izšla. Poleg številnih priz- drugimi: 1 predsednika republike, 14 ministrov in banov, 9 konzulov, 19 generalov, 3 škofe, 155 zdravnikov, 48 sodnikov, 183 odvetnikov in notarjev, 149 profesorjev, 81 duhovnikov, 256 ravnateljev, 138 industrijcev in 890 trgovcev. ORIGINALNI AMERIŠKI žvečilni bonboni — sadni — mentolni — janeževi IftADE UJJtK Boma in net izletu: Vedno „CHICKS"! Zaloga za Jugoslavijo: MAKS JERAS — Ljubljana MiKlošičeva c. 34. Telefon 38-36. nanj in člankov, ki opozarjajo na prvovrstno kakovost 2ikinih proizvodov, ima Ust naslednjo vsebino: Joža Lovrenčič: Skladnost sodobnosti, Anton Ingolič: Prekrižani računi, France Bevk: Jabolka, dr. Anton Debeljak: Aeroplan, na Jadran, C. Slebm-ger: Vanek, zanimiv sestavek: Kdo doseže uspeh v življenju?, Twain-F. Prime: Poslednja obsojenčeva noč, Viktor Pirnat: Zaželel si je knedlikov ..čemu. V »Zdravniški posvetovalnici« odgovarja primarij dr. Bragaš na razna vprašanja, »Gospodinjski kotiček« pa vsebuje razne nasvete in recepte. Revijo »Ziko« prejme brezplačno vsak interesent; pošljite svoj naslov na Pražamo 2ika, Ljubljana—Vič. Uprava opozarja vse prej mnike lista, da prečitajo najprej članek o kontroli in če se jih tiče, da jo takoj izvršijo. ♦ Putnik priredi v okt bru avtobusne izlete: od 29. t. m. do L lovembra v Trst od 29. t. m. do 1. novembra v Gorico, od 29. t. m. do 1. novembra v Idrijo. Dne 31. t. m. do 1. novembra v Gorico in 1. novembra enolnevni izlet s posebnim vlakom v Trst. Prijave sprejemajo vse biletarne Putnika. Od 18. t. m. dalje na razpolago tiskani sporedi. cepti; Razno. V list dopisujejo strokovnjakinje, gospodinje, gospod h jske učiteljice in pomočnice same. Na list opozarjamo pomočnice in vse gospodinje, ki skrbe za pravilno vzgojo in nadaljnjo izobrazbo svojih nameščenk. Naročnina je en dinar mesečno in je zmogljiva vsakomur. Preko teh skromn h početkov nadaljevalne izobrazbe bomo dosegle s primerro podporo in uva-ževanjem našega prizadevanja postopno še večji napredek v razvoju tega stanu, čim več aročnikov, tem vec obsegp. ~.o li Llisbljane u— Članom mladince organizacijo JNS za LJubljano mesto. Zaradi pregleda voiil-nih imenikov prosi podpisani odbor vse člane, da se čim prej zgla.se > tajništvu, Kazina n. nadstr., in sicer od 9. do 12. in od 15. do 18. Oni, ki bi v tem času nikakor ne mogli priti, se lahko zglase v sredo in v petek tudi do 19. ure. Posebej prosimo one člane, ki iz kateregakoli razloga niso prejemali vabil na sestanke hi ki so v zadnjem letu spremenili stanovanje, da s»» zanesljivo zglase. Reklamacijski rok poteče 25. t. m. — Odbor O JNS za mesto Ljubljano. u_CeškJ tečr.Jl za Izobraženstvo. Ker je med našim izobraženstvom mnogo zanimanja za češki jezik, je JC liga pripravljena organizirati poseben brezplačen tečaj češkega jezika tudi za uradništvo, učitelj-stvo novinarje in druge inteligenčne poklice, ako bi se jih dovolj priglasilo. Zato prosi, da se vsi, tudi oni, ki so se ie oglasili telefonično, takoj pismeno prijavijo na Jugoslovensko- ,'eškoslovaško ligo v Ljub-ljani, Knafljeva 10. SPECIJALIST ZA KIRURGIJO M, U. Dr. PERŠIČ Sts n JE OTVORIL PRIVATNO PRAKSO Ordinira za splošno ln otroško kirurgijo od 2. — 4. Ljubljana, Lingarjeva 2 (P* Magistrata* u_ Otvoritev Šahovske sezone. Cez poletje Je šahovsko življenje v Ljubljani počivalo, zdaj pa se pripravlja za otvoriterv zimske sezone prireditev večjega obsega. imel list m več vsebine. Naročila spreje- združenl ljubljanski šahovski "klubi name-_~ 1 io • T.iiiMioTia WnlfnuM liliea. _ , __■.___n«-i h^ ma uprava lista: Ljubljana, Wolfova ulica št. 10. >"<«81 mn a uro daja r a . ■■■ gA w S d STEDNJAK PERGAMENTNI IN CELON SENČNIKI po najnovejših osnutkih pri M. Tičar — Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike. » Vodnikova družba bo letos izdala povest »Tretji rod«, ki jo je spisal Lojze Zupane. Ta povest je zanimiv donesek k psihologiji našega kmečkega človeka. Pivi iz Grebenčevega rodu je iz nič začel. Drugi je postal imovit gospodar na ponosni Gre-benčevini. Tretji, povojni rod iz Greben-čeve hiše, se je pomehkužen in vkljenjen v moderne razvade, odtujil rodni grudi. Dom propada... toda klic zemlje je močnejši od vseh strasti, ki se po vojni letih razjedale domačijo ... Vse drugo boste zvedeli iz knjige same. Vse, ki ljubijo lepo knjigo, vabi Vodnikova družba k pristopu med svoje člane. Včlanite se še danes pri poverjeniku Vodnikove družbe v Vašem kraju, ali pa direktno pri glavni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. Ne odlašajte s prijavo: Za mal denar — 20 din — dobite meseca novembra s štirimi knjigami bogat književni dar, ki Vam bo krajšal dolge zimske večere. * Poroka. Danes se poroči v Krškem gosp. Igor Puc, pristav sre=kega načelstva v Krškem, sin bivšega ljubljanskega župana in bana, z gospodično Milko Kriv-čevo iz znane narodne trgovske rodbine. Bilo srečno! ♦ Kongres Jugosl.-bolgarskih lig v Splitu. Jugo.3lovensko-boigar.aka liga v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo 23. in 24. t. m. v Splitu letošnji kongres Zveze Jugoslovensko-bolgarskih lig v Jugoslaviji. Svojo udeležbo na kongresu je prijavilo tudi nad 50 delegatov Bolgarsko-jugoslovenskih društev v Bolgariji. Zaradi tega je želeti, da se članstvo ljubljanske lige udeleži kongresa v čim večjem številu. Voznina je polovična. Ni pa izključeno, da bo še pravočasno odobrena četrtinska vožnja, za katero so storjeni potrebni koraki. V Splitu je preskrbljeno za ceneno prehrano in prenočišče. Prijave sprejema in informacije daje ligin tajnik g. Vekoslav Bučar, Miklošičeva cesfa 22. b/n. (telefon 49-98). Ker mora liga poslati seznam udeležencev še pred kongresom zvezi v Beograd, je zadnji dan za prijavo v sredo 19. t m. Kdor bi se odpeljal v Split, ne da bi se predhodno prija vil pri ligi, ne to dobil potrdila o udeležbi na kongresu, brez katerega vozna olajša, va ne velja. Odhod iz Ljubljane bo skupen v soboto 22. t. m. cb 4:40 zjutraj. V primeru zadostnega števila prijavljencev to rezerviran poseben vagon e Razpis nagrad in podpor JugosJoven-skega šumarskega združenja. Iz svojin srečstev 10.000 uin daje Jugosiovensko šu-marsko združenje v Zagrebu štipendijo dvema študentoma na naših univerzah po 500 din mesečno, podpore svojim članom za izpopolnitev študij doma ali na tujem ter podporo revnim dijakom srednjih šol. Na razpolago je zdaj vseh 10.000 din in lajiko prosijo za štipendijo dijaki, ki so položili vsaj prvi predpisani izpit na svoji fakulteti, podpore revnim srednješolcem pa se bodo podelile v posebno potrebnih primerih. Za vse, ki prosijo za štipendijo ali podporo, veljajo naslednja določila: podpore so deležni samo otroci živih ali pa umrlih članov združenja. Višino obrokov podpore odreja upravni odbor združenja. Prošnjam naj se priloži potrdilo, da so starši še živi ali pa že umrli člani združenja, . potrdilo šolske oblasti o vpisu v šolo in o uspehu zadnjega izpita ter ubož-no spričevalo. Nekolkovane prošnje naj se pošljeio do konca leta na naslov: Jugoslovensko šumarsko združenje, Zagreb, Vu-kotinovičeva ulica 2. Dalje bo združenje razdelilo dve svetosavski nagradi po 500 din študentom ah absolventom šumarstva, | „ Zakaj spet dražji bencin? Komaj smo ki bodo no oceni upravnega odbora najbolj avt0mobilisti in motoristi uživali dobrote še ooisali gozdarske razmere in probleme uganja bencina in dosegli ugodnost, da kake" pokrajine. Udruženju naj se pošljejo -e padla cena ^ skoro 3 dinarje, nam že spisi najkasneje do 15. februarja 1939. Do- grozi ponovno podiaženje bencina V pre-bri referati bodo objavljeni v »šumarskem teklih dneh je povišal kartel trgovcem listu«. cene bencina in za prihodnji teden se pri- Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze- čakuje povišanje tudi v nadrobni pro-mite zjutraj na prazen želodec kozarec ^aji. Za to povišanje ni prav nobene ute-navadne Franc Jožefove grenčice. meljitve ter se cena bencinu ni spreme- Vas zanima skrivnost slovenskega jo- J nila niti v Itaiiji niti v Nemčiji. Iz kak- PLASCEV POVRŠNIKOV OBLEK PO ZNIŽANIH CENAH zika? Ali vas mika zvedeti, kakšno slovenščino smo govorili pred sto leti? Sezl-te po slovenskih protestantskih piscih, ki jih je izial dr. Mirko Rupel. Knjigo bo izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani in jo dobite v vseh knjigarnah. Slovensski protestantski pisci so položili temelje naše književnosti in moderne slovenščine. Ali pa jih tudi poznate? Vaš otrok, vaš ponos, naj bo tudi lepo oblečen. Primerne trpežne blagove v vseh barvah ter v dobri kvaliteti dobite po nizki ceni pri manufakturni trgovini JANKO CEŠNIK, Ljubljana, Lingarjeva. • Nemški tečaji za korespondente in tolmače, izpopolnitev jezikovnega znanja, za izpite. Institut Anderl-Rogge, Graz,. Lessingstrasse 19. « Od 27. do 30. t. m. avtomobilska razstava v Milanu, izletna cena 395 din. Od 29 oktobra do 2. novembra. Idrija, Vipava, Gorica, Trst, cena 115 do 120 din. Prijave sprejema do 20. t. m. izletni pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. « praktični učiteljski izpiti so se vršili pred drž. izpitnim odborom v Ljubljani od 6. do 14. t. m. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (-ce): Bagar Helena, Bertoncelj Julijana, Blažič Andrej, Brus Boris, Eržen Eleonora, Gal Vladimir, Ga-lof Danijela. Grabeljšek Marija, Grošelj Valerija Gruden Marija, Hude Bogomila, Jenko Lidija. Jesih Slava, Kochl Zlatica, Kočevar Marija, Križaj Ivana. Mohorič Jožefa, Povše Franjo, Pugelj Terezija, Sosič šnega razloga naj se dvigne pri nas, ja neumljivo. Vsa- stvar pa močno diši po starih metodah bencinskega kartela, ki je spreminjal cene navzgor in navzdol le, kakor so mu narekovali njegovi lastni interesi, a ne interesi javnosti Smatrali smo, da je uredba, ki jo je izdala vlada, za nas avtomobiliste in motocikliste dovolj jamstva, da bo ostala cena nekaj let naj tej višini in se po možnosti samo znižala, nikdo pa ni pričakoval, da se bo že po kratkih mesecih pričelo dviganje cen. Pozivamo našo oblast, da pravočasno prepreči to nakano kartela. Uvozna statistika je najbolj jasno pokazala, da je bilo edino pravilno in v interesu našega gospodarstva to znižanje, ker se je ogromno dvignil uvoz avtomobilov m motoci-klov, prav tako pa tudi promet v državi. PRI TROMOSTOVJU • Važno predavanje zagrebškega strokovnjaka za socialno zavarovanje v Sofiji. Na povabilo bolgarskega društva za socialni napredek je odpotoval v Sofijo naš ugledni strokovnjak za socialno zavarovanje urednik revije »Radnička zaščita« ter pisec mnogih razprav o socialnem zavarovanju g. Branimir Haberle iz Zagreba Ugledni strokovnjak je v Sofiji predaval o načelih in razvoju socialnega zavarovanja v naši državi. Za njegovo predavanje je bilo veliko zanimanje in vsi sofijski listi so predavatelju izrekli toplo priznanje ter lepo opisovali njegove velike zasluge za zavarovalno stroko in za socialni napredek v Jugoslaviji. Posebno laskavo se je o našem strokovnjaku izrazil sofijski vseuči-liški profesor dr. Hija Janulov, ki je pisatelj velike knjige o socialni zakonodaji v Bolgariji. Prof. dr. Janulov Je bil že nekajkrat v naši državi in pozna prav dobro naše ustanove socialnega zavarovanja. Bolgarsko socialno zavarovanje ima kakih 240.000 zavarovancev iz preko 45.000 podjetij. Zdaj pripravljao Bolgari projekt za-koiia o pokojninskem zavarovanju duševnih delavcev. VELIKA LOTERIJA — rejcev malih živalL — ravajo 2. t. m. prirediti velik brza turnir za klubsko prvenstvo Ljubljane, na katerem bo sodelovalo vseh 7 ljubljanskih Klubov in sicer LŠK, ŠK Triglav, šentpetrskl SK, šišenski šK, ŠK Amater, železničarski ŠK in ŠK Lovšin. Turnir bo enokrožen, vsak klub pa o postavil po 8 igralcev. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Slov. i šahovske zveze, tehnično vodstvo pa bo v rokah znanega amaterja Julija Erkerja. Brzi turnir bo na verandi gostilne »pri Perlesu« v Prešernovi ul. Razpisana so lepa knjižna darila. Prireditev bo združena z družabnim večerom, na katerem bode objavili rezultate 'in razdelili darila Ker je namen propagandni, se ne bc pobirala nobena vstopnina. Erzi turnir bo z last: velikega pomena za LŠK, ki bo moral v, kratkem braniti naslov državnega prvaka in bo na tej prireditvi preizkusil igralca, ki bodo pozneje predstavljal! njegovo tek. movalno vrsto. Seveda Je LŠK favorit, toda tudi ostali klubi »o znatno napredovali, kar je v romali meri zasluga sistematičnega dela vodstva »Združenih ljubljanskih, šah. klubov«. u_ Upravni odbor Prlrodoslovnega rtrn- štva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo v petek 21. t. m. v balkonski dvorani univerze cb 17.45. uri. Edir.a točka dnevnega red^: Sprememba pravil. u— Registrirne blagajne ta knjigo vodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandi, Ljubljana, D vojakova ulica 3, telefon 24-07. V SISKt. TELEFON 41-7H M Film romantike, ljubezni ln muzike Igra v glavni vlogi MARTA EGGERTH Ijjj predvajamo v nedeljo ob 3., 5., 7 in 9. in v ponedeljek ob pol 9. uri V dopolnilo • Paramountov zvočm tednik. SOKOLI! Posečafte in podpirajte Sokolski kino! | Prihodnji spored: NJENA LJUBEZEN, NJENA BOL SaaasmnmagEsaffliangMBanEai • Za ustanovitev trgovske akademije ▼ Cakovcu. Predstavniki gospodarskih ta Cakovcu so že t, Povše Franjo, Pugelj Terezija, bosic prosvetnih organizacij v oaKovcu ^ ^ Albina, Strehovec Ivan, Sturz Doroteja, večkrat prosili, da bi se dvorazredna tr-Sušnik Magdalena, šurla Marija, Vaupot vska šola, ki deluje v Cakovcu, preure- ' dila v trgovsko akademijo Prošnjam pa doslei ni bilo ugodeno zaradi tega, ker v Cakoicuza trgovko akademijo nl ^mer-nega prostora. Z željami gospodarskih ta prosvetnih orgam^j * SSSSlTSS ^-^UJhno^to za zgradbo primernega poslopja za trgovsko akademijo. • Polovična voznina je dovoljena delegatom ta članom planinskih društev, ki se bodo udeležili kongresa v Beogradu v čar su 22. in 23. t. m. namesto 1. in 2. oktobra. Popust velja od 20. do 80. oktobra. Viktor. * Društvo »Narodni dom« v Zagrebu, Berislavičeva ul. 11 poziva svoje člane, da v čim večjem številu prisostvujejo predavanju, ki ga bo imel dr. Bran. Gušič 19-t. m. ob 20.30. Tema predavanja: Pot na Durmitor. * Izlet v Trst 22. in 23. oktobra z avtobusom din 78, motorji din 30. avtomobili din 60, prijave do 17. oktobra. Tourex-Slovenija, Ljubljana, Masarykova 12. * Kupujte domače blago! »Slavin« Vam očisti prav vse brez kvare, zato zahtevajte pri nakupu čistila domače čistilo »Slavim. 3 motorji, 20 koles, pohištvo itd. itd. 40 krasnih dobitkov — 80.000 din. Srečke po 5 din v vseh trafikah. — žrebanje 23. okt. ob 15. uri pri Novem svetu. • Konferenca pomorskega komiteta držav balkanskega sporazuma je svoje zasedanje zaključila in je razpravljal tudi o ustanovitvi medbalkanske pomorske proge la bo veljala za reprezentativno pomorsko progo vseh balkanskih držav. O ustanovitvi in ureditvi te proge razpravlja skupna soomenica štirih naših največjih brodarskih društev: Jugoslovenskega Lloyda, Dubrovniške ta Jadranske plovidbe ter »Oceanie«. Udeleženci važne konference so se iz Splita podali v Dubrovnik, kjer bodo rešili še nekatere točke dnevnega reaa ta potem zaključili zasedanje. Iz Kranja r_ Smrt. Včeraj je preminila v 67. letu starosti mati Franca Janše, župnega sokolskega praporščaka, ga. Marija Janša, vdova po orož. sta-ažmojstru. Pokoj mca Je uživala med meščani velik ugled in je bila povsod priljubljena zaradi dobrosrčnosti in skromnosti. Vseskozi je bila narodno zavedna in je vzgajala svoje otroke v nacionalnem duhu. Naj ji bo žemljica lahka! Dobro gospo bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! ru. Ktao Narodni dom prikazuje danes ob 16., pol 19. ta pol 21. prekrasni dunajski velefilm »Romanca« (Skrivnost dokumenta BL 824. En » Tr*i " _ trna express kava 1-50 Din. »El£« sendviči po 1 Din. 3 Mil©« izredno dobra vina Lep spoEnenik — dar pokojnim Ogled spomenikov fiolžaost interesente* Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNO V AR, kamnoseštvo TeL *y-09. Sv. Križ — Ljubljana __— * MOŠKE in DAMSKE kupite pri meni lahko po svojem okusu, po najnižjih cenah. — Popravila vseh klobukov izvršim takoj od Din 14.— dalje. Strokovnjaško postrežbo Vam zagotavlja ta se priporoča PAJK, Sv. Petra c. 3«* za pepel izdeluje po naročilu tvrdka DEKOq v Zgornji šiški. Oglejte si predmet v cvet* Učarni Henananaky ▼ pasaži nebotičnika. Veveričke Mnogo skrbi je v današnjih dneh in mnogo pehanja, pa ni čudno, da imajo ljudje »©dno slabši stik s prirodo. Da je tako, nam dobro dokazuje dejstvo, da je neki dnevnik pred dnevi objavil med senzacijami a prirodnega življenja: Neki gozdar ali celo lovec je imel ukročeno lisico in je udoma čfl celo »divjo« šojo. O, ko bi razširje-vaiec te posebnosti le malce pogledal izza mestnega zidovja in stopil v predmestje, pa bi pri pozornem motrenju okoliških vrtov brž našel kakšno udomačeno kavko, •vrano ali celo »divjo šojo«. Če pa se hoče preveriti, kako krotke postanejo ptice in tudi četveronožci nasproti naklonjenim ljudem, naj se blagovoli potruditi v Tičistan V ljubljanskem Tivoliju. Pa bo videl, kako sedajo siničke in ščinkavci in brglezi tudi ©tročičkom na roke, odraslim pa na glavo in ceio na brado in pobirajo zrnca iz ust svojih prijateljev. Potem se ne bo več čudil »ukročeni šoji«, katero menda najlaže pri vežemo nase, če smo še negodno dobili T vzgojo. Poleg fcrilatccv kratkočasijo posebno mladino naši najljubkejši četveronožci, drobne in brze veverice. Na klopi sedečemu šetal-cu. ki dremlje in sanja o lepih jesenskih dneh, zleze ta ali oni drobna živalca, ki pa ni bik vzigojena pri ljudeh, marveč je zrasla v gozdu, kar na koleno, nemara pokuka, še v žep. kjeT stika za bučnicami, lešniki, orehi ali pinjolanri. Po ravnanju svojih prijateljev so veverice spoznale, da jim ni-eo aovražni, da jih ljubijo — m brž so se Kino Union TeL 22-21 V glavni vlogi: Frančiška G A A L Režija: G. BOLVART Glasba: R. STOLZ Najsijajnejša veseloigra sezone. ObH^ 17., 19. In ZL nri | POMLADANSKA PARADA I Tibor Hahnay. u— Poročila sta se g. Vladimir Iglič, mestni uradnik in gospodična Vera Blanč, zasebna uradnica, oba pridna sokolska delavca.. Iskreno čestitamo! u— Poklonitev na grobu gospe Franje Tavčarjeve, ki je bila določena za danes, je zaradi nepredvidenih ovir odgodena. Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani. u_ Ustanovni občni zbor podružnice Kola jugoslovenskih sester v Šiški bo 5. novembra ob 20. uri v salonu pri Keršiču. —u Tečaj o vzgoji, negi in prehrani dojenčka za mlade matere in odrasla dekleta se prične 19. t. m. ob 5. uri popoldne v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečjd dom kraljice Marije). Tečaj se bo vršil vsak ponedeljek in sredo od pol 5. do 6. ure pop. in traja 12 ur. Tečaj je brezplačen. Prijave se sprejemajo tudi telefonsko v dopoldanskih urah. u— otvoritvena predstava dr. Kraigherjeve »školjke« v šentjakobskem gledališču, napovedana za danes ob 20.15, se je morala zaradi obolelosti dveh članov preložiti na nedoločen čas. Originalne švicarske ure: Schaffhausen, Ornega, Longines, Eliction — kupite poceni pri A. S, LOGAR, PRED ŠKOFIJO 15. pi**wcSle, da priskakljajo na kratek klic: Muki, Mukec! In že se postavijo na zadnji cožici, s sprednjima pa spremejo dar k: se gs lotijo % ostrimi zobki takoj na m>estn brez vsaKega strahu ali pa ga ne- ?.»redni bližini zakopljejo za hujše čase. osebno letošnji rod je zelo udomačen. Mlade so videle pri starih, kakšen je način življenja v Tičistanu, tradicija je prešla v veveričji rod, ki se je naselil v dobrodelnem zavodu med drevjem in pod milim nebom. Krmljenje ptic in veveric v Tičistanu nemara pomeni za vzigojo naše mladine več, kakor ogledovanje smrdljivih divjih zverin v železnih kletkah. Seveda pa ima vsaka medalja dve strani fei taiko je tudi s to rečjo: kar je všeč nekaterim, m po volji drugim. Neredko najdeš strelca, ki iz gole kljubovalnosti preganja u jede in išče trofeje celo pri tistih vrstah, ki so koristne ali zaradi redkosti zaščitene. Zastran veveric v Tivolskem gozdu so nekateri v skrbeh, češ, da jih je preveč, drugi sodijo, da prenašajo bakterije in škodujejo ptičjemu rodu. Kdor pozna življenje veveric, je drugega mnenja. Treba je torej, da se o tem pogovorimo. Pritok novih veveric v Tičistan menda ne bo prevelik. Stalež teh. kar jih je, pa se bo že dal urediti. Treba bo pač prihodnjo pomlad paziti na število veveričjih gnezd, odnosno na družine in mladiče in če jih bo preveč, jih bo treba odnesti v druge kraje. Izven Tičistana se ni bati, da bi se veverice, ki ljudi niso vajene, preveč zaplodile. Veverice pa so pri gnezdu tudi same zelo oprezne. Kakor hitro opazijo, da kdo zalezuje ali opazuje njihov rod. že se preselijo z mladiči vred. Če so mladički še premajhni, da bi sledili materi, jih ta_ odnese v gobčku. Sploh pa se veverice brž preselijo drugam, čim spoznajo, da bo premalo hrane. Hrana je pri divjadi važnejša kakor mir in zavetje. Prav zato večkrat najdemo tudi divje mačke, ki so sicer zelo plahe ro-parice, v Mestnem logu pri Ljubljani, kjer je dovolj zajcev, jerebic in fazanov, namesto v gorskih gozdovih, kjer pač ni dovolj divjadi in gozdne perutnine. Veverica ima res trikrat v letu skupaj do 12 in še več mladičev, toda nekaj jih pogine, druge se kmalu odselijo. Jeseni se veverice večkrat pomaknejo prav daleč. Po več sto veveric, vendar le v manjših skupinah, odhaja čez široke doline in vodovja v kraje, kjer najdejo ugodnejše prilike za •življenje. Le tako si lahko tudi predstavljamo, da se v letih, ko obrodi smreka in je polno storžev, kar naenkrat pojavi mnogo veveric po naših gozdovih. Ostanejo po nekaj mesecev, največ leto dni, potem spet raginejo neopaženo, kakor so bile prišle. V gozdovih, kjer je bilo pred smrekovim se- „ Poroka častnika-Sokola. Včeraj ob 11. se je poročil v pravoslavni cerkvi v Ljubljani kapetan planinskega polka v škof ji Loki g. Dejan Suvajdžič z gdč. Ksenijo Rupnikovo, hčerko divizij skega generala g. Lava Rupnika. Stari svat pri poroki je bil poveljnik planinskega polka, polkovnik g. Ivan Markulj in z njim general-štabni polkovnik g. Orlovič iz Ljubljane. G. kapetan Suvajdžič je sokolskim bratom in sestram v škofji Loki zvest prijatelj in sodelavec. Zato vsi čestitajo mlademu sokolskemu paru! Danes oh 143@, 17*30, 20.30 „PREB BITKO" in „IGRA LJUBEZNI" — Kino Moste. u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da spet prične z rednimi koniverzacijskimi večeri, pri katerih se servira čaj. Ti večeri se vrše vsako sredo v društvenem lokalu na Kralja Petra trgu 8. Prvi konverzacijski večer bo to sredo 19. t. m. ob pol 21. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Svetislav Petrovič, Olga čehova — Sabina Peters TAJNA SODBA Ob 10.30 dopoldne in v ponedeljek ob 14.30 SHIRLEV TEMPLE - SIROTA MALA BOGATINKA — po globoko znižanih cenah! Avtomobil in drogi zarobljeni predmeti bodo prodani na dražbi v sredo 19. oktobra ob 9. na Poljanskem nasip«, št. 40./L Ogled avtomobila, varilnega aparata, polnilnih peres, ur ta drugih zarub-1 jenih predmetov je pol ure pred pričetkom dražbe. u— Cestni promet v Moste bo izboljšan. Pri Vhodu iz Zaloške ceste v Moste je železniški prehod tako ozek, da morajo mnogoštevilni pešci ta vozniki s svojimi tovori dalje časa čakati, kadar so železr niške rampe zaprte zaradi mimo drdrajo-čega vlaka na dolenjsko stran ta obratno0 Promet je tod dan na dan zelo živahen. Poslej sd bodo številni pasantje lahko precej oddahnili, kajti železniška uprava se je odločila, da bo temu nedostatku nekoliko odpomogla. Pretekli ponedeljek je železniška uprava dala že vse pripraviti za razširjenje tega prehoda. Letošnjo jesen bodo razširili samo prehod in bodo ostala dela nadaljevali šele prihodnjo spomlad, ko bo nastopilo ugodnejše vreme, saj so za taka dela zamudili najlepši čas. Leseno barako, ki tamošnji okolici nikakor ni v posebno čast, bodo najprej podrli in jo zamenjali z lepo zidano. Novo čuvajnico nameravajo pomlad^ postaviti nekoliko v stran proti Ljubljanici. Barako, v kateri prodajajo sedaj raznovrstne jest-vine pa hočejo premakniti tja, kjer stoji sedanja lesena" čuvajnica. Ob tej priliki naj bi odločujoči činitelji upoštevali tudi vprašanje podaljšanja električne cestne železnice izpred vojaške bolnišnice v gosto naseljene Moste, odkoder prihaja na stotine delavcev po dnevnem zaslužku, pa tudi mnogo potujočega občinstva, ki mora po različnih opravkih v mesto. Naj bi se ne zamudila ugodna prilika in naj bi ne utihnil ob pravem času klic po podaljšanju tramvaja v Moste. BRITVICE uporabljene v G I LLETTE-X a pa ra ti h omogočajo ^ ugodno britje. u_ Rakovnik da, Trnovo ne. Prejeli smo: Trnovčani, številni prebivalci staro-slavnega obširnega predmestja, tudi že zaslužijo, da se jih Maloželezniška družba usmili ter izvrši podaljšek tramvajske proge od Tržaške ceste čez Mirje po Groharjevi in Riharjevi cesti vsaj do Opekarske ceste, če že ni še mogoče zaokrožiti proge čez Prule odnosno Dolenjski kolodvor do Sv. Jakoba nazaj. Oporekalo se bo, češ, saj ni še zadostne ceste v ta namen. Toda skrajni čas je vendar, ,da se pretrgana Riharjeva cesta dovrši 'in da se starinska hišica z vrtom, ki to ovira, odkupi. Mestno poglavarstvo pa naprošamo tudi za izravnavo Kolezij-ske ulice, katere obliko močno kazi star plot ob solatnem vrtu. Zabetonirana brv pri kopališču na Gradaščici tudi že dolgo čaka, da jo rešijo 'z oklepa, ker namesto nje spada primeren most za prehod z Mirja do Kclezijske naselbine, ki je že lepo urejena. Le škoda, da je najlepši prostor zazidan z dragimi, modernimi barakami. u_ zveza aKademsKo izobraženih ž«n vabi svoje članice na prvi letošnji sestanek jutri, v ponedeljek ob 20.30 v klubski sobi kavarne »Union«. u_ Promenadni Koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v torek ob 18.30 promenaden koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega že-lesničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja. n_ plesna šola na Taboru. Drevi ob 20. bo redna vaja plesne šole na Taboru. Začetniki (-ice) pol ure preje. n_ Kemična čistilnica ter pralnica-sve- tlolikalnica Franca Šimenca je otvorila sprejemališče v Frančiškanski pasaži. n— Gostilna »Strelišče«, Pod Rožnikom »Pri Nežki« vabi na domače koline; izbor-ne krvavice, pečenice, piške, kokošja obara, izbrana vina, portugalka. n— Francoski krožek UJNŽB Ljubljana. Tečaj francoščine se prične v torek 18. t m. ob 19. uri v glasbeni dvorani Sloge, vhod iz Pražakove ulice. Nadaljevalni tečaj vsak torek za začetnike vsak petek, obakrat od 19. do 20. ure. Vpis je mogoč ob prvih učnih urah. _u_ Lepa namizna jabolka kg din 3.50 in 4, Fr. Kham, Kongresni trg 8. u_ Dopoldanski otroški tečaj Vakselj- Kralj se prične dne 20. t m. Vse podrobnosti v prihodnji številki. n_ JNAD Jugoslavija. V ponedeljek ob 19.45 plenarna seja društva. Udeležba za načelnike in člane sekcij strogo in brezpogojno obvezna. (Imena v dopisni knjigi.) Plenarna seja bo v društvenih prostorih. (Tomanova 3. Arena Narodnega doma). — Tajnik I. Viča vsako nedeljo ta praznik od 16. uro do 1». are srečer. Vljudno vabljeni! n— Jutri v ponedeljek bo koncert TM»- veljskfh slavčkov pod -vodstvom rtJcro-vodjo Avgusta SuBgoja. Nastopi tudi solistka Rezika Koritnikova. Koncertni spored bo dal nekak pregled razvoja naše zborovske literature za mladinski žfcor. Koncert bo v veliki Fflhanmmični dvorani, začetek točno ob 20, vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, ravno tako tudi podrobni koncertni spored. Kot pianist sodeluje dr. Danilo švara. Vabimo vse na koncert Trboveljskih slavčkov. n— Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« gole za družabni ples v Kazini, Zvezda: v ponedeljek 17. t m. ob 20. uri L začetniSki tečaj za novince-dame in gospode, v torek 18. t m. oficielni otvoritveni večer nadaljevalnih tečajev z revijo novitet, v četrtek 20. t m. H. začetniški tečaj ta v nedeljo 23. t m. ob 16. popoldanska vežba. Vpisovanje in informacije tudi za poseone ure dnevno od 1L do IS. In od 15. do 19. ure. Dijaki (-nje) z legitimacijo popust n— Smuška telovadba SPD se prične v sredo 19. t m. ob 19 v telovadnici 11. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti. Smuška telovadba je namenjena vsem onim, ki bodo v letošnji zimski seziji porabili svoj prosti čas na sneženih poljanah in v zasneženih planinskih predelih, kjer bodo uživali čisti zrak, krasote zimske pri rode ter se temeljito pregibali ta tako izdatno okrepil svoje zdravje. Gibanje smučarja ima razne oblike, zaposluje razne dele telesa ter zahteva duhaprisotnost in odločnost, pa tudi precej telesnega napora, kateremu se je treba privaditi. Po odmoru preko poletja čuti smučar nesigurnost, ko zopet prvič stopi na smuči, kar dokazuje, da mora smučar svoje mišice izvežbati in utrditi. To je mogoče doseči le s predhodno smuško telovadbo, ki pomaga smučarju do sigurnosti in prepreči izmučenost po prvih smuških turah. Planincem smučarjem in vsem začetnikom v smučanju se najtopleje priporoča udeležba pri navedeni smu-ški telovadbi, ki jo vodi smuški učitelj g. černič Jože. Udeleženci prineso seboj copate in primerno obleko za telovadbo. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. u— Prometni vogal ob šentpetrski cerkvi bodo preuredili. Odkar je stekla krožna proga električne cestne železnice, a zlasti še, odkar smo dobili novo zvezo k Sv. Križu, je na vogalu Hrvatskega trga in Zaloške ceste iz dneva v dan živahnejši promet. Pred leti so park sredi trga po Plečnikovi zamisli lepo preuredili, da spada brez dvoma med najlepše manjše nasade našega mesta. Odsek ceste med parkom in cerkvijo pa je zadnji čas postal skorajda pretesen za razgibani vozni promet. Zato so se na mestnem gradbenem uradu začeli ukvarjati z mislijo, da cesto na tem mestu razširijo. V sporazumu med krajevnimi interesenti,^ upravo šentpetrske župnije, mestno občino in podružnico Zveze bojevnikov bodo hkra-tu z razširitvijo ceste prestavili tudi spomenik v svetovni vojni padlim vojakom, ki stoji na ograjeni zelenici tik cerkve. Spomenik, ki je edini spomenik žrtvam svetovne vojne v Ljubljani, je imel na tem mestu kaj neprikladen neugleden položaj, zato so se zainteresirani činitelji — postavil ga je pred desetimi leti poseben akcijski odbor, ki mu je predsedoval stari nacionalni delavec Viktor Rohrman, po odkritju pa ga je prevzela mestna občina v svojo oskrbo in last — odločili, da ga prestavijo v park onkraj ceste, kjer bo dobil svojemu pietetnemu značaju nmogo primernejšo sliko. Mestna občina je te dni poskrbela tudi, da bo spomenik za praznik mrtvih dostojno okrašen. u_ Motocikel ga je podrl. Na kirurški oddelek so pripeljali 241etnega slugo Mirka Miloša, zaposlenega v znani Miloševi gostilni v Florijanski ulici. Na Poljanski cesti ga je podrl motociklist in mu prizadejal precej hude poškodbe. Iz Trbovelj t_ VodniKoVe knjige. Kdor želi naročiti knjige Vodnikove družbe, naj se do ponedeljka (17. t. m.) zglasi v podružnici »Jutra«, ker knjige izidejo že prihodnji mesec. Prvi pogoj nežne polti ELIDA MILA Predvsem: i Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje Soko! Sokol I. bo imel članski sestanek v sredo 19. t. m. ob 20. v mali dvorani sokolskega doma na Taboru, na katerem se bo razpravljalo o poročilih in predlogih za društveno glavno skupščino. Vabimo članstvo, da se tega sestanka udeleži. Uprava. Sokolsko društvo Vič priredi tutfi letos za svoje članstvo plesno šolo, ki bo vsako nedeljo in praznik od 15. do 19. ure. Igra prvovrsten Falcon-jazz. Vabimo sokolsko članstvo, da se plesnih vaj udeleži v polnem številu. Otvoritvena plesna vaja bo danes ob 15. v Sokolskem domu. 1 loUNG i DEKLE IZ TRSTA (v nemškem dialogu). - 2 ŽURNALA ! & KINO MATICA 21-24 ob 15., 17., 19., 21. uri. Matinejska predstava ob 11. uri dop.! V ponedeljek 17. t. m. zadnja predstava tega filma samo ob_16_uta. menskim letom le par, se jih pojavi, ko obrode storži, po 50 in še več, zatem pa se dogodi, da za nekaj časa odidejo vse, dokler ne pride spet nekaj novih. Kakor spremljajo vsako selitev ptic uje-de, tako se kaj hitro med vevericami pojavijo kune, ki veveričjo družbo zelo razredčijo. Mnogo veveric uničijo ujede, a največ jih vendar spravijo s sveta kune zlatice, ki preganjajo veverico z debla v vrh, z 'vrha se požene veverica na tla, odtod zopet na drugo drevo, dokler ne omaga. Reši jo lahko edino kakšno manjše duplo ali razpoka v skali, kamor kuna ne more slediti. Največjo škodo povzročajo veverice pomladi, in to na drevju, kakor tudi med ptičjim rodom. Veverice pogrizejo pomladi precej vršičkov in oglodajo vrhnje odrastke iglavcev. Škoda je lahko občutna tam, kjer gnezdi mnogo veveric. A to se ne primeri prav pogosto, kajti veverice se navadno preselijo že jeseni. V ptičjih gnezdih izpijejo jajčeca in pojedo tudi mladiče. Stari močni samci se lotijo celo odraslih ptic. Napad pa se jim redko posreči, ker so ptice dovolj oprezne. Poleti se veverice hranijo z raznimi sadeži. Dobrodošlo jim je vse, kar nudi gozd. Nekoč sem čitad v Brehmu, da so v Sibiriji opazovali, kaiko je veverica natikala na veje visokih dreves gobe. Kmalu nato sem sam imel priliko to opazovati. Ogledoval sem veverico, ki se je precej dolgo mudila v gosti smreki Naenkrat je smuknila na mahovita itiLa in obstala pri gobi Radoveden sem bil, kaj neki bo z gobo. Najprej jo je ovohavala, nato pa odtrgala s tačkama in gobčkom. Ko jo je dobro prijela z »obmi, jo je odnesla na smreko. Dobro sem videl, kako jo je nataknila na tanko vejico, štrieoo iz debelejše veje. Taiko natak-njene gobe se posnše ta ko veverici primanjkuje hrane, se loti posušenih gob. Veveričja skladišča sem našel tudi v skalnih duplhricah. Tam je bila shranjena najrazličnejša roiba. Največ je bilo lešnikov, kostanjev ta orehov, pa tudi neikaj debelih smrekovih storžev si je bila shranila skrbna ▼everiSka za trde zimske čase. Čudno je le, kako rt veverica more zapomniti, kod povsod ima svoja skladišča. Vsa shranjena roba veverice je čista ta dobna. Veverička vam pozna skozi trdo lešnikovo in orehovo lupino, kateri sadež je dober ali ne. Posebne gmotne koristi veverica res da ne nudi človeku, če že ne maramo govoriti o njenem mesu in kožuhovini. Slednja pa ima vrednost le pozimi, ko veverice ni prav lahko dobiti. Treba bi bilo obilo truda, da bi lovec nastrelil dovolj veveric za cel kožuh Vsekakor pa je zelo dragocen kožušček veverice, ki jo nahajamo v severnih krajih in ga prodajajo naši krznarji pod imenom »Feh«. Velik užitek ima prijatelj prirode, če vidi v gozdu vsaj nekaj življenja. Kdor je opazoval vesele kretnje drobne živalice, ki jo nekateri upravičeno imenujejo evropsko opico, je ne bo nikoli pozabil. Posebno kratkočasilo je pa meščanu, ker jo ima priliko opazovati tudi takrat, ko mu čas ne pripušča, da bi šel na večji izlet a najde življenje že v gozdovih v neposredni bližini mesta. Prosim, kar potru- dite se kakšno urico v Tičistan. pa se boste tja gotovo še večkrat vrnili! V raznih krajih, kjer se pojavijo veverice v večjem številu, jih streljajo navadno z majhnimi puškami zaradi mesa in kožuhov in e, največ pa gotovo iz gole zabave. Še vedno je to bolj opravičljivo kakor zahrbtno zastrupljanje. No, kar se tivolskih tiče, upajmo, da to ne bo potrebno, ker se veverice bržčas ne bodo tako razmnožile, da bi občutneje ogražale mestne nasade. Naša ljuba mama. ki ji pravimo Priroda, najrajši sama uredi take zadeve. Treba je le, da ji posvetimo nekaj časa in ljubezni in' da skušamo doumeti njene neskončne skrivnosti in lepote, to pa se tem bolj, č« živimo v mestu. 'sa/za zarmca siteti, naoa bela soetMnr potek prihranka pri {&ku da/a žarnice TUNGSRAM Krff^tcti Iz Celja e_ Taja v obrambi mesta Oelja pred napadi iz zraka bo danes popoldne. Opozarjamo prebivalstvo, da točno upošteva zadevne predpise mestnega poglavarstva in predstojništva mestne policije v Celju. e— Predavanje o proboju solunske fronte. Sokolsko društvo Celje matica bo priredilo v De tek 21. t- m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o proboju solunske fronte. Predaval bo ge-neralštabni polkovnik g. Mihajlovič, poveljnik 39. pp. v Celju. Opozarjamo občinstvo že danes na to izredno zanimivo pre- davanje. KINO UNION PREDVAJA: od 15. do 17. »Rdeče orhideje« od 18. do 19. »Charlie Chan v cirkusu« od 20. do 21. »Zlato na ulici« od 22. Pomladna parada« (Marika). e— Celjski skladatelj Ciril Pregelj je Izdal svojo novo skladbo »Čuvarji Jadrana« za mladinski ali mešan zbor s sprem-ljevanjem klavirja. Skladba se lahko izvaja tudi brez spremljevanja. Skladba je zelo melodiozna, zanosita in učinkovita. e— Valentin šuperger t- Znani in ugledni gostilničar in posestnik g. Valentin Su-perger na Lopati pri Celju se je pred dnevi težko ponesrečil. Padel je doma po stopnicah in si pretresel možgane. V petek okrog 14. je zadela g. šupergerja kap. Ker se je njegovo stanje zvečer poslabšalo, so pozvali okrog 21. celjsko reševalno postajo. Reševalci so prepeljali g. Šupergerja z reševalnim avtomobilom okrog 21.30 v celjsko bolnišnico, vendar pa je g. šuper-ger že med prevozom izdihnil. Truplo so takoj prepeljali na pokojnikov dom. Pogreb bo danes ob 13. iz hiše žalosti na Lopati na okoliško pokopališče. Pokojni je dosegel 63 let starosti. Bil je odločno na-t, jilm skrben gospodar in vzoren družinski oče. Več let je bil tudi član občinskega odbora bivše celjske okoliške občine. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. Bodi mu ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! e_ Dve predavanji o šolstvu in mladinskem skrbstvu v ČSR. Celjski pododbor Jugoslov. profesorskega društva in sresKo učiteljsko društvo JUU v Celju bosta priredila jutri, v ponedeljek, ob 10. dopoldne v kinu Metropolu predvajanje poučnega filma o sodobnem šolstvu in mladinskem skrbstvu s tolmačenjem univ. prof. dr. Miha jla Rostoharja iz Brna. Istotam bo v četrtek 27. t. m. oh IS. predaval univ. prof. dr. M. Rostohar »O idejnih osnovan sodobne šolske vzgoje v CSR«. Predavanje je namenjeno profesorjem, učiteljstvu m staršem ter ga bedo spremljala projekcije. Vstopnine ni. e— Tenorist Slavko Lukman, ki je nedavno koncertiral z lepim uspehom v Beogradu in na Bledu ob priliki konference Male antante ter je sedaj angažiran pri berlinski Ufi za film »Ljudje brez maske«, v katerei.i bo pel jugoslovensko pesmi, namerava pred svojim odhodom v Berlin v kratkem prirediti koncert v Celju. e— l4-?etna deklica je izginila. Dne 4. t. m. je izginila s svojega doma na Dobrovi 46 pri Celju 14-letna Kornelija Herma-nova. r-oi:1-.. je visoke postave, ima svetle lase in plave cči, na sebi je imelo dečvo m kariran plašč. Kdor bi kaj vedel o deklici, naj to javi orožništvu, policiji ali dekletovemu očetu Francu Hermanu, Dobrova 46, Celje. e— žrtev napadalcev. Na cesti v Podplatu sta pred dnevi dva moška napadla 2-1-letnega krojaškega pomočnika Tomisla-va Pavi&iča iz Rogaške Slatine in ga zabodla z nožem v levo roko m levo ramo. Pavišič se zdravi v celjski bolnišnici. e— Boubončkuv dan, ki ga je priredila ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ceiju. je prinesel 1.653.75 din čistega dohodka. Ta znesek je bil poslan vodstvu CMD v Ljubljani za obmejne šolske in obrambne namene. Vsem darovalcem in darovalkam iskrena hvala! e— Poskusen vlom. V noči na soboto okrog ene sta poskušala dva moška vlomiti v trgovino g. Antona Bremca v Miklošičevi ulici. Stražnik je enega moškega ki je bil na straži, prepodil, drugega, nekega gluhonemega, pa je aretiral, ko je razbijal s krampom izložbeno okno. e— Dve hudi nesreči. Na cesti pri »Skalni kleti« v Celju je v četrtek okrog 17. neki avtomobilist podrl na tla in povozil 121etnega sina občinskega uslužbenca Franca Bcriaka in mu zlomil desno nogo pod kolenom. V rudniku se je v četrtek dopoldna ponesrečil 511etni rudar Matevž Vouk od Šv Magdalene pri St Pavlu pri Preboldu. Pri delu mu je padel okrog 50 kg težek kamen na desno roko ter mu zlomil prste in zmečkal dlan. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Odlično uspe?o predavanje univ. prof. dr. I,. Kiuptma-a. v petek 14. t. m. je bilo v polni dvorani Ljudske univerze izredno poučno in strokovnjaško predavanje univ. prof. dr. Lj. Hauptmana iz Zagreba o razvoju racionalizma pred voj-no in po vojni, v zgodovinsko logičnih obrisih je zajel ves evropski razvoj p. red vojno in pokazal na vzroke svetovne vojne ter njene posledice v političnem, gospodarskem in socialnem oziru. Dotaknil se je tudi razvoja nedavnih dogodkov. Odlični predavatelj, zgodovinar in znanstvenik. je bil za svoja zanimiva izvajanja deležen toplega aplavza. Večer je otvoril v imenu Ljudske univerze prof. B. Stupan, ki je pozdravil predavatelja tudi v imenu številnih njegovih bivših dijakov, ki so se polnoštevilno udeležili petkovega predavanja. Prispelo, moderno krzno, Semho — Gosposka 37. a— Odgodenl predavanji. Za danes in jutri je bilo napovedano v Ljudski univerzi predavanje univ. prof. dr. Rostoharja. Obe predavanji sta se morali odgodi-ti. Prihodnje predavanje bo v petek 21. t. m. Predava general Vlad. Belič o temi »Jugoslovani v svetovni vojni«, v kratkem se otvori strokovni tečaj o slovenskem jeziku. a— Vlomilska smola, v Hočah so udrli vlomilci v mesarijo g. Franca Peska in sicer skozi izložbeno okno, ko so odstranili železni drog. Pretaknili so vse kote, ker so se očividno nadejali dobrega plena, pa so našli le 22 klobas. a_ Smrt M»ge žene. Preminila je blaga gospa, vaorna žena Jerica Soršakova. Njeno dobro, zlato srce je toplo utripalo za drage svojce, pa tudi za druge, ki so se zatekli k njej za pomoč. Njene zem-ake ostanke bodo danes dojx>ldne ob 10. blagoslovili, nakar jih prepeljejo v Ljubljano. Plemeniti pckojnici časten spomin, žalujočim naše iskreno sočutje. a_GledališKi ansambl v sodni dvorani. Pred tukajšnjim sreskim sodiščem je bilo nadaljevanje 5. julija t. 1. preldnjene razprave "v znani tožbi in protitežbi gledališkega igralca Milana Kosiča ter dr. Slavka" Tekliča zaradi razžaljenja časti. Za razpravo je bilo v vseh mariborskih krogih veliko zanimanje, zlasti med ljubitelji našega gledališča in gledališkim ansamblom, ki je malodane polnoštevilno prisostvoval razpravi. Zaslišane so bile razne priče, ki so izpovedale, da je dr. Teklič zasebnega tožilca Milana Kcsiča večkrat žalil z raznimi psovkami. Dr. Teklič k razpravi ni prišel, ampak je sporočil, da je živčno obolel. Razpravo sodnik dr. Obran preložil na 25. okt. cb 10.30. a— Nedelja v mariborskem gledališka. Danes popoldne prva letošnja nedeljska popoldanska predstava Finžgarjevega »Divjega lovca«. Znižane cene. Drevi ponovitev Nušičeve komedije »Pokojnik«. a— Pobreške novice. Na Pob rež ju smo dobili svoj kino. V Renčljevi dvorani so pričeli predvajati film. Novi kino bo privlačen predvsem za prebivalstvo Pobrežja in Tezna, pa tudi magdalenskega predmestja, ki ima v mesto precej daleč. a— Naravnost rekordno je bil založen včerajšnji sobotni trg s krompirjem in zeljem. Krompirja je bilo 40 vozov in 90 vreč. Prodajali so ga kg po 60 para do I.25, merico po 5 do 6 din. Zeija je bilo 43 vozov po 40 do 50 par. Na perutninskem trgu je belo silno veliko perutnine, kakor dolgo ne. Piščancev je bilo 886. Prodajali so jih po 20 do 50 din par Kokoši 152 po 18 do 25. puranov 28 po 30 do 50, rac 22 po 12 do 18, gesi po 30 do 40 din. Na senenem trgu so prodajali sladko seno po 70 do 80, kislo seno po 50, otavo pa po 70 din. Sianinarji so pripeljali 33 zaklanih svinj. a— Jugoslovenska zelena bratovščina v Mariboru. Danes ob 10. dopoldne bo v mestni posvetovalnici skupščina Zveze lovskih društev Jugoslavije. Opoldne bi) skupen obed, popoldne izlet na Pohorje, drevi banket pri »Orlu«. Ves dan bodo na radvanjskem strelišču vsedržavne propagandne strelske tekme. a-— Kolesa niso nikjer varna. Trgovskemu vajencu Antonu Bernardu iz Brester-nice so izpred poslopja Trgovske akade-mije odpeljali kolo znamke »Excelsior«. Ima evid. "št. 133 592. Nočnemu čuvaju drž. žel. Josipu Giandušu je izpred neke | gostilne na Frankopanovi ulici izginilo | kolo znamke »Iris« evid. št. 22.906- Učen- j cu Otu Severju s Tezna pa so odpeljali j izpred poslopja Delavske zbornice kolo znamke »Mundu«. a— Oproščeni. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obravnaval obtožbo zaradi krivega pričevanja. Zagovarjati so se morali 33-letni delavec Ivan Petinger, 35-le'ni kovač Franjo Ott, 43-letni oskrbnik Bogomir Adam in 29-letna kovačeva žena Ivana Ottova. Vsi štirje so iz Mute in jih je državni toižlec c-btcžil, da so v neki civilni razpravi pred sreskim sodiščem v Marenbergu 21. marca 1936, po krivem pričali. Razprava je trajala tri ure in pol in so bili vsi štirje obtoženci oproščeni. a— Obsojen zaradi prekoračenja silo-brana. Mali kazenski senat je obsodil včeraj popoldne 21-letnega Martina Ceha iz Ločice na 6 mesecev zapora, ker je o. junija pri Sv. Bo-fenku v Slovenskih goricah ustrelil posestnikovega sina Franca Krambergerja, ki je obležal s prestreljenim trebuhom in kmalu nato izkrvavel. Čeh se je zagovarjal, da je to storil v silo-branu, ker so ga fantje na veselici zasledovali in ea hoteli zaklati. a— šahovske nOvjce. Kakor smo že poročali, prireja šahovska sekcija UJŽNB šahovsko prvenstveno tekmovanje in so bili rezul^a i prvega kola naslednji: Sket: Gajger 1:0, Ante : Lu-keš sen. 1:0, Skala: Vodouš k 1:0. Peče: Reinsberger 1:0, Marvin : Lukeš jun. 1:0, Rupar : Mišura remis, dočim se je pa t rti ja Kuster - Kar-lo prekinila. Drugo kolo bo v torek dne II. oktobra. Is življenja m. dežsSi Iz škosi© Lske šl— Poslednja pot tragično preminulega posestnika in restavrateria v Reiečah ogsp. Antona Jenka jc bila najlepši dokaz velike priljubljenosti, ki jo je uživa! pokojnik v širokih vrstah. Ni bilo petja, ne govorov, a marsikomu se je zasolzilo oko. ko so spustili krsto prerano umrlega rojaka v zemljo. Pogreb je bil izredno vciik. Uvrstili so se vanj tudi mnogi ^kof ieločani. Pred šolo je bila zbrana šoiska mladina z upraviteljem Korenčanom, mašo kakor tudi pogrebne molitve pa je opravil duhovni svetnik g. Meršolj. Nosili so v žalnem sprevodu mnogo cvetja in rož. šl— Slovo dveh vrlih Sokolov, škofjeloško sokolsiko družino je doletela izguba dveh agilnih bratov. Pretekli teden se je poslovil iz naše srede bivši trgovec usnia na Mestnem trgu g. Janko Potočnik. Br. Potočnik si je pridobil za razmah škofjeloškega Sokola trajnih zaslug. Dolgo vrsto let je bil načelnik, z ljubeznijo jc vodil gledališki oder in režiral, do nedavnega je bil tajnik. Kjerkoli je bil, povsod je delal vestno, pridno! Druga vrzel v društvenih vrstah je nastala z odhodom br. Josipa Goriška, ki prevzema ravnateljstvo meščanske šole na Rakeku. Br. Gorišek je bil zvest član Sokola, njegov sodelavec in prosvetar. Pa tudi sicer je rad pomagal, kjerkoli je kazala potreba. Obema odhajajočima bratoma, želimo vso srečo. Zdravo! šl— Odlikovanje! Podstarešina škofjeloškega Sokola, učitelj br. Rudolf Horvat je bil na predlog vojnega ministrstva odlikovan z redom sv. Save 5 stopnje. Čestitamo! šl— Stanovanjsko vprašanje v Skofji Loki je izredno pereče. Spričo doselitve uradov, ustanovitve sreskega načelstva, prihoda godbe in dotoka ljudi sploh, se pojavlja čedalje bolj pomanjkanje primernih stanovanj. Mnoge družine so prisiljene, da stanujejo v bližnji, pa tudi v daljnji okolici Škofje Loke. Tako imamo zasedena stanovanja notri do Veštra, Trnja, Starega dvora itd. Pomanjkanje sta- novanj pa Je važno že z drugega vidika. { Leto za letom se pojavlja krepkejši dotok gostov in tujcev. In kam z njimi, ako ni stanovanj in tudi ne postelj v takem številu, kakor bi bilo zaželjeno, da bi se moglo vsem povpraševanjem ustreči. Razen par izjem zasebna gradbena iniciativnost ne daje nikakega upanja, da bi se to stanje kaj izboljšalo, čeravno bi bilo nujno potrebno, da dobi Skofja Loka več in mnogo več sodobnih, modernih stanovanjskih pros+orov. Tudi to je problem, ki ga bo treba pričeti reševati, ako nočemo ostati vedno tam, kjer smo bili doslej. šl— Gradbena delavnost je letos v Skofji Loki dokaj živahna. Na mestnem trgu dobiva bivša Sušnikova hiša, kjer bo sedaj prvi loški hotel, docela novo lice. Dvonadstropno stavbo so od vrha do tal predelali in že se kažejo lepi prostori. Hišo predeluje novi lastnik g. Janko Galjot, ki je prispel iz Duplice pri Kamniku. Preurejena stavba bo imela tudi tujske sobe. garaže itd. Na dvorišču bo lepa veranda. Podobno dalo opravljajo v Kapucinskem predmestju, kjer prenavlja gostilničar g. Anton Fojkar pravkar kupljeno hišo. Tudi to ogelno stavbo, tik mostu ob Selščici, bodo vso predelali Večja dela opravljajo tudi pri električni centrali. Manjšo turbino je dobavna Schneiderjeva tvrdka. ostala eradbena 'ie-la opravlja podjetje Gradidom iz Ljubljane. Znatno popravila so izvedli tudi pri Koširjevem mlinu v Kapucinskem predmestju. Vodne narave so bile novsem preurejene Večjo prezidavo je dož'veia vHq gospe Ele Homanove ob cesti v S*aro Loko. It. Jesenic s— Prometna nesreča. V četrtek zvečer se je pripetila pred ljudsko šolo na Jesenicah prometna nesreča katere žrtev je postal brezposelni delavec Ignac Kristan iz Kovorja pri Kranju. Mož sc je močno vinjen majal po cesti pri železniškem mostu in oviral promet. Pred šolo pa ss je naenkrat znašel pred osebnim avtom g. Paara. ki ga je odbil, da je Kristan z rano nad levim očesom obležal na t'eh. Zaradi hitre ustavitve se je vozilo okrenilo, da je podrlo na tla še konja, ki je stal z vozom pn kraju ceste. Poklicani zdravnik ja nudil prvo pomoč ponesrečencu, ki so ga nato odpeljali spat na policijo, ker poškodba ni prehuda. Konj ni poškodovan, medtem ko je avto spredaj utisnjen. — Smučarji se pripravljajo. Naši resni smučarji že mislijo na bližnjo zimo. Pred leti zgrajeno smuško skakalnico SK Bratstva, ki je bila zadnja Ista precej pozabljena, so pričeli navdušeni smučarji sami preurejati in povečati Brez načrtov, po lastnih izkušnjah kopljejo, nasipavajo in ravnajo, da bodo imeli pozimi v neposredni bližini skakalnico za trening. Klubi za preureditev nimajo denarja. S delom samim hočejo dokazati, da so res športniki — idealisti, ne pa športni gospodje, ki samo pridejo, ko je že vse pripravljeno. s— Zvočni f'-'m Radio predvaja danes v nedeljo tudi ob 3. uri pop. in ob 8. uri zvečer velefilm »V vrtincu greha« (Glavna priča). V gl. vlogi: Sv. Petrovič in Sibiia Schnaitz. Med dodatki tudi dva kulturna filma in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Divji lovec«. Sap Zagorja z— Opozorilo. Kakor se govori, bo danes po 15. uri demonstracija zračnega napada. Prebivalstvo naj upošteva vsa navodila, ko bo plat zvona naznanil začetek nevarnosti. Ob 15. pa je v Sokolskem domu tudi koncert Trboveljskih slavčkov in je potrebno, da so vsi udeleženci ob pravem času v domu, da jih ne bi med potjo presenetil napovedani zračni napad in bi tako zamudili večji del zanimivega koncertnega sporeda. Slavčki bodo najprej zapeli rudarsko himno »Mi smo pa od tarn doma«, potem pa bo sledil že znani koncertni spored. z— Vse člane Vodnikove družbe opozarjamo, da ja čas za prijave samo še do 20. t. m. Vse stare in nove člane obveščamo, da bo družba tokrat izdala knjigo »Karadjordjeviči« zaradi 201etnice naše svobodne države. Ze sama ta knjiga je vredna vse članarine v znesku 20 din. Člani in prijatelji družbe, zglasite se te dni pri poverjeniku Juvanu. z— Neumestna kritika v »Delavski politiki«, Naša Bratovska skladnica je razpisala dve pomožni uradniški mesti. Od 7 prosilcev so prišli v poštev trije domačini in sta bila z večino glasov na seji 11. t. m. sprejeta dva. Ker pa je bilo potrebno še potrdilo glavne Bratovske skladnice, je naš krajevni odbor na svoji seji 14. t. m. predlagal, naj se zahteva za eno mesto dovršene srednješolske študije. Vprašanje je, zakaj se ni to zahtevalo že pri razpisu služb. To vprašanje pa je zdaj rešeno v zadnji številki »Delavske politike«. Iz njenega dopisa je razvidno, da dopisniku ni všeč predlaga-nec, ker je nacionalnega prepričanja in ker kaže vse znake samostojnosti. V dopisu je bil krivično napaden tudi zastopnik Narodne strokovne zveze. z— Velika gasjjska vaja zagorskega okrožja je bila v nedeljo popoldne. Ob 15. je bil najavljen požar na rudniškem lesnem skladišču in na pripadajočih poslopjih. Gasilske čete iz Lok, Kandrš hi Izlak, prvi dve z motorkami, poslednja z ročno brizgalno, so prihiteli do lesnega skladišča. Napeljava cevi je bila hitro izvedena in je kmalu pričelo brizgati, pač pa je naenkrat prenehal delovati motor pri sesalki vode. To se je večkrat ponovilo. V primeru požara bi lahko bilo to usodno. Tudi preizkušnja vodovodnih hi-drant-ov ,ni bilo zadovoljiva. Seveda pa se bodo ti nedostatki odpravili. Ker je rudnik nudil gasilcem vso pomoč, je starešina litijske župe Dolinar izrekel prisrčno zahvalo obratovedji Petriču.. Sledila je še vaja vseh čet na dvorišču topli-ške šole. Iz Hrastnika h— Nov grob. Umrl je v celjski bolnišnici 55-letni Franc Verdaj, strojnik pri hrast-nišikem rudniku. Da je bil pokojni zelo priljubljen, je pokazalo veliko število pogreb-cev in mnogo vencev. Pokopali so ga v nedeljo na Dragi. Naj v miru počiva! h— Smrtna nesreča. Anton Kranjc, 39-letni hlapec iz Sevnice, je služil do prod 14 dnevi na Dolu pri posestniku Klemenu. Pred tednom je prišel obiskat na Do! svoje znance. Zvečer se je podal s*pat na Klemenov kozolec. Drugo jutro so pa našli Kranjca mrtvega na tleh. Sklepajo, da je Kranjca zadek kap v trenutku, ko je stopal po lestvi na kozolec. h— žalna svečanost. V počastitev četrte marsejske obletnice je priredilo hrastniško sokolsko društvo v nedeljo pred Sokolskim domom žalno svečanost. Marsejska plošča na domu je bila dnevu primerno ovita v črno in v državne barve, s sliko biagopo-kojnega in z napisom: »Čuvajte Jugoslavijo«. Pod ploščo na grajnem prostoru, so na podstavku gorele že na predvečer in v nedeljo ves dan sveče. Mimoidoči so kupovali sveče in jih tiho prižigali. Drugi, posebno sokolska deca, so spet prinašali cvetje in vence.-Ob 16., ob uri kraljeve smrti, se je prekinila v domu kino predstava. Pred okrašeno marsejsko ploščo se je zbrala vsa sokolska družina in še mnogo drugega občinstva Z balkona se je oglasil društveni prosvetar br. inž. Vrbič, ki je prikazal lik in veliko delo Viteškega kralja. Nato je zapel pevski kvintet pod vodstvom br. Čandra in s spremljevanjem harmonija Foerstcrjevo »Umrl je mož«. Občinstvo se je zgrnilo okrog spominske plošče, in še zvečer so prihajali Hrastničapi prižigat lučke. Res lepa je bila počastitev spomina na nesmrtnega kraija. h— Gasilska četa v Hrastniku v zadnjem času zelo napreduje. Pred kratkim se je ustanovil odsek gasilskega naraščaja. Četa teh mladih gasilcev šteje že 12 članov. Pretekle dni so že zbirali sklad za nabavo naraščajskcg« prapora, katerega nameravajo drugo leto razviti. Naši gasilci so šli letos še korak naprej. Naprosili so TPD, da jim je odstopila poslopje starega rudniškega hleva. Ta hlev so pretekli teden podrli sanrn gasilci in zvozili še upo-abno gradivo, opeko in les v bližino gasilskega (lomi Ze prihodnjo pomlad nameravajo razširiti doin za kake 3 m in sezidati nov gas'l«ki stolp iz dobljene opeke. Naš; vrli Don Quichot« pod taktirko kapelnika Stritofa, dalje se študira »Lohengrin« pod taktirko kapelnika dr. švare ter Cajkov-skega >Jolanta« in Puccini.iev »G. Schicchi« pod taktirko kapelnika Neffata. Opereta pripravlja novo delo »Roxy« pod taktirko i, kapelnika Zebreta. V os Popoldanska moda V nasprotju s preprostimi dopoldanskimi oblikami prinašajo vodilni pariški modni saloni v popoldansko modo izredno mnogo profinjenosti tako pri okrasju, kakor v raznoiičnosti krojev. Tu so dolgi široki plašči, ukrojen iz lahkih, žametnih tvoriv in okrašem^z originalno prišitimi progami b. astrahana ali bobrov'ne. novi red-ngoti pa so razkošno opremljeni z lisicami. 5 kunksom ali dolgodlakim risom ki je letos izredno moderen še več zanimivega najdemo v kroju in okrasju pri novih popoldanskih oblekah. To su poglavje zase novi rokavi. Sedaj že lahko ugotovimo, da se ie moda zopet vrnila k bogatemu in razširjenemu kroju rokava, dasi ostanejo preprosti rokavi seveda še vedno v veljavi. Zopet so se pojavili obsežni rokavi a »gigotom« (rokavi v obliki šunke), zgoraj bogato nabrani in pod komolcem ozki — natančno takšni, kakor so krasili obleke naših babic! Nadalje so prišli zopet v modo izredno široki, na- Gutnbi v nml mo&i Izmed vseh krojaškh pripomočkov so gumbi še najbolj podvrženi modi. Poleg stalno veljavnih gumbov iz blaga prinaša moda gumbe originalnih oblik in barv, ki vtisnejo obleki svoj poseben pečat. Letos so n pr. moderni gumbi, ki imajo obliko živalskih glav, kovanih novcev, pravih biserov. demant. cvetlic, kovinastih ključ-kov itd. Seveda vidimo takšne originalne gumbe predvsem na popoldanskih obiekah in kostumih, dočim se pri športnih modelih zadovoljimo z bolj solidnimi lesenimi in usnjenimi gumbi. brani rokavi, ki so šele ob zapestju stisnjeni z manšeti. Nekaj novega so tudi elegantni kimonasti rokavi, zgoraj silno ohlapni, pod komolcem pa tesni. Končno so moderni tudi ozki rokavi, ki se šele spodaj razširijo in prav tako rokavi, ki so ob zapestju ozki, na komolcih pa razširjeni ali r.abrsni. Posebno pažnjo posveča moda raznim prepenjavam. ki jako grsciozno in razno-llčno povdarjajo žensko obliko života. V zvezi s temi nabranimi deli na životu so mnoge nove obleke razširjene tudi na krilu s skupino položenih ali nabranih gub. Sicer pa je zvončasti kroj prav tako v modi. kakor ozka. ravna oblika — vse to, kakor tudi dolžina krila se ravna po postavi in okusu nositeljice. OH '» S« L I igleite si nafo zalogo 1 mM f m,; li m i Za okrasje pridejo v poštev različni na-šivi, zlato in biserno vezenje, čipkasti ovratniki in čipkaste vdelave, nabrani »smok« deli, fini ažurji, male pentlje, bleščica, brokat barvasto kamenje — v tem oziru že zlepa ni bilo tolikšne izbere in fantazije, kakor letos. Lepa. kvalitetna svila doživlja v letošnji popoldanski modi pravo zmagoslavje, ki ga po lepoti svojih barv in tvoriva tudi zasluži Pred vsemi drugimi upošteva moda delikatni svileni jersey. fino gladko svilo, bleščeči satin, svilen žamet in še posebnost letošnje modne produkcije — elegantni moirš. Iz temnomodrega moireja . je obleka, ki jo vidite na prvem mestu naše skice. Temu »starinskemu« tvorivu najboljše odgovarja kroj z bogatimi rokavi a »gigot« in s tesno ukrojenim životom, ki se kakor steznika prijemlje pasu. Nad prsi je obleka lahno drapirana, tudi visoki vratni izrez je drapiran. V krilo so spredaj všite tn globoke gube (1. skica). Obleka iz črnega svilenega žameta ima Uroke, nabrane rokave, ki so ob zapestju stisnjeni z ozkim manšetom, izvezenim z zlato nitjo in barvastim kamenjem. S široko, okroglo progo je na enak način obšit tudi vratni izrez, ki ga zaključuje ozek in pokončen ovratniček iz žameta (2. skica). Mladostna in ljubezniva je obleka s vstavljenimi, plisiranimi deli. Oba plisira-na dela na životu sta nad prsi prevezama s pentljo iz tvoriva obleke, z enako pentljo je zadaj zavezan ozki pas. Krilo je plisrano le po sredi (3. skica). Na mnogih novih oblekah vidimo širok pas, ki objema tudi del bokov. Obleka na naši skici, ld je izdelana iz gladke, motne svile v temnozeleni barvi ima takšen pas iz satina ali žameta v enaki barvi. Pre-penjave ob vrstnem izrezu so postrani zaključene z izvezenim motivom iz malih, srebrnih biserov. Prav takšen motiv krasi obleko na nasprotni strani pod pasom (zadnja skica). ■c*",. •<"v /f»v • «■» I« »tm ©ar Opažanja na razstavi slovenshe knjige Na razstavi slovenske knjige, ki jo je ob 20-letnici Jugoslavije priredilo društvo slovenskih književnikov v dneh od 2—15. oktobra v Trgovskem domu, smo opažih tudi dobršen del ženskih tvornih sit. V dobi teh kratkih dvajsetih let se ie naše življenje v resnici toliko razširilo da so tudi ženske krenile na nova pota. Ne bomo pretiravali. če v vsej skromnosti ugotovimo, da imamo že v vsaki kn jiževni panogi strokov njakmje, ki se temeljito posvečajo svojemu delu. pa smo z njimi premagali stopnjo sicer hvalevrednega in za tedanje dobo gotovo koristnega, toda venaarle površnega predvojnega diletantizma. Tako je vsak oddelek razstave vseboval tudi delo naših žen in samo pravično je. če ga na tem mestu omenjamo. Že v pripravah za razstavo so kot strokovnjakinje sodelovale nekatere naše knji-ževnice. med njimi prof. Milena Mohor,č-Premru, dr. Mar j a Boršnik in dr. Silva Trdina. Slednji sta uredili oddelka za biblio-filske izdaje in za rokopise književnikov. Takoj v prvem — bibliofihkem oddelku smo opazili nemške prevode Lili Novv: Prešerna in Jugoslovensko žensko liriko ter roman like Vaštetove o Prešernu. V vitrini z rokopisi umrlih pisateljev smo videli krepke poteze Zofke Kvedrove in Vide Jeraje-ve. Pogled v glavno razstav no dvorano pa je prepričaI obiskovalca o krepk-h korakih, s katerimi naše književnice stopajo vštric z naglim razmahom naše originalne in prevodne literature. Obilna je žetev naših pesnic Vide Jerajeve, katere delo je izšlo v redakciji dr. M ar je Boršnikove. nadalje M. Elizabete, Mare Lamutove. Dore Grudnove, Makse Samse. morda najznačilnejše na še pesnice iz te dobe, pa Vide Tauferjeve, ki še ni izdala nobene zbirke svojega plodnega pesniškega dela. Tudi v dramatiki so se naše žene pridno udejstvovale: tu srečamo Ružo Lucijo Petelinovo, Pavlo Meli-harjevo, Manico Kom trnovo, M. Elizabeto, Marico Gregoričevo in druge. V pripovedništvu, obliki, v kateri so najčešče našle izraza svoji besedi, so na razstavi zavzele naše pisateljice skoraj celo vrsto. Po številu del jim prvači lika Vaštetova s štirimi, za njo Marija Kmetova s tremi. Žal le z dvemi je bila zastopana gotovo naimarkont-nejša in najplodovitejša pojava med našimi književnicami. pokojna Zofka Kvedrova Eventuelna bodoča razstava slovenske knjige nam jo bo mogla po zaslugi Belo-modre knjižnice njeni vrednosti pravičnejše predstaviti z izdajo Zofkinega izbranega dela v devetih knjigah v redakciji d- Mar-je Boršnikove in Eieonore Kernc. V pripovedništvu so bila razstavljena še dela Ljube Prenner, Mare Husove Manice Korra-nove. Marijane Kokali-Željeznove. Minv.ce Konič in ženski almanah Vide Kraške Med narodopisnimi zbirkami pa je ležalo delo Elze Lešnikove: »Šumi šumi. Drava...« Povsem umljivo je. du so naše žene posvečale mnego pozornosti mladinski književnosti in da so v nje; z vnemo sodelovale. V tem oddelku je bilo najti de'a Vide Jerajeve, Utve. like Vaštetove. Manice Komanove, Marije Grošlieve. Marije Je-zernikove, Anke Nikoličeve, Marije Kmetove. Anice Černejeve in Kristine Hafnerjeve. V vseh nadaljnjih panogah smo zasledili tudi ženska imena Med filozofijo umv. doc. dr. Almo Sodnikovo in disertacijo Pije Ga- Položil je grčasto drvo na klado, prijel is. sekiro z dolgim toporiščem in zamahnil po kladi z vso močjo. Nekaj je odletelo čez plot. šipa je zažvenketala in v trenutku se je zdrobilo steklo na koščke. Privzdignil je klobuk in se popraskal po sencih. »Sakra — « Je dejal, ne da bi izgovoril besedo do kraja. Nato pa se je odprlo okence in skozenj je pokukal obraz mladega dekleta. Dekle se je ozrlo naokrog m ko je videlo zalega fanta pri kladi, ni dejalo nič, samo rahel nasmešek ji je šinil čez obraz. »Nesreča«, se je opravičil nerodni sekač. »Kos polena je odletel proti vašemu oknu in razbil šipo.« Potem je odložil sekiro in napravil nekaj korakov, da bi se opravičil za nehoteno dejanje. Krčmar je baš stal na pragu in je vlagal prazne steklenice od piva v zaboj. Ko sta se pozdravila, je vprašal: »Kakšnega pa naj vam prinesem? Svetlega ali temnega?« »Zaenikrat nobenega«, je odvrnil letoviščar. Ne prihajam zaradi pijače, temveč zato. da se opravičim. Seka! sem polena na dvorišču, pa se je odcepila iver in priletela v šipo vašega okna. Steklo se je zdrobilo. Vaša letoviščarka pa je že pokonci, zato prosim, če smem sneti okno, da se izmenja steklo.« »Tako, tako?«, je menil krčmar. Letoviščar ni čakal nadaljnjih njegovih besed, marveč je kar pohitel po stonicah in je potikal na vrata sobe, kjer je stanovala leto- viščarka. Odprla mu je vrata, pa se je začel pomenek z vprašanjem: »Ali sem vas hudo prestrašil? Upam, da vas vsaj nisem zadel?« »K sreči me niste,« je dobil v odgovor medtem, ko se je letoviščarka napravljala, da odide iz sobe. »Ampak prestrašila sem se prav pošteno!« Nato je oblekla plašč, vtaknila roke v žep in se zazrla z radostjo v letoviščarjev obraz. Ta je začel pobirati drobce stekla po tleh, nato je snel okno in ga vzel pod pazduho, da odide z njim v trgovino po šipo. Preden sta se razšla, je vprašala letoviščarka: »Oprostite, ali vam je ta kraj dobro znan?« »Seveda mi je znan!« je odvrnil letovi-ščar. »Prihajam semkaj že več let!« »Potem vas prosim, če mi morete povedati za kakšen prijeten izlet v okolico. Krčmar mi je nekaj priporočil, pa se mi ne zdi nič posebnega.« Letoviščar je za trenutek pomislil. Potem je vprašal: »Ali poznate tisti hrib tam gori? Tam stoji grad z lepim razglednim stolpom.« »Kako daleč je tja,« je vprašala letoviščarka. »Peš je tri ure hoda,« je odvrnil letoviščar. Ampak pot ni tako iahka. Povsod se cepijo »teze na vse strani m kdor se ne drži pravca. lahko zaide.« Letoviščarki je bilo dovolj. Vprašala je: »Torej mi ne svetujete, da se napotim sama? Nu. morda veste za koga. ki bi me spremil?« Letoviščar je skomignil z rameni. Dejal je: , »Vem za nekoga, samo ne vem. če boste hoteli iti z njim.« »In kdo bi bil to?« je vprašala ona. »Če nimate nič proti temu — — jaz v lastni osebi ...« Videl je, kako so se ji zaiskrile oči. »Dobro«, je rekla. »Pristajam in sprejmem vašo družbo. Kdaj lahko odrineva?« »Če vam je všeč--čez pol ure.« Nato je odšla letoviščarka v krčmo in po zajtrku je dejal« krčmar ju: »Ali veste, kaj se je zgodilo z mojim oknom?« »Vem,« je dejal krčmar. »Gospod, ki je bil prej z vami, je razbil steklo v oknu. Nu, saj bo poravnal škodo ... Prijeten človek!« je pripomnil. »Po poklicu inženjer.« »Veste kaj9« je nadaljevala letoviščarka. »Prosila sem ga, naj me spremi na hrib z razglednim stolpom na gradu.« »Niste mogli izbrati boljšega vodnika«, je dejal krčmar. »Že več let preživlja počitnice v našem kraju in vsi ga imamo radi.« Inženjer se je kmalu vrnil. Prinesel je okensko krilo z novo sipo in ga je lastnoročno nataknil na tečaje, kjer ga je bi! prej snel, da ga odnese v popravilo. V sobi je našel krčmarjevo ženo. ki je ravno posti-ljala letoviščarki. Vprašaj je: »Kdo pa je to dekle, ki je pri vas na stanovanju in hrani?« »O«, je dejala krčmarica.« ta je iz mesta od nekakšnih bolj&h staršev. Nosi samo plašče, jof:cs, PALETO JE iz KRZNA rantini. Med pedagoškimi deli Emo Deisin-ger, Milico Stupanovo, Ivo Šegulo Alojzijo Štebi. dr. Aimo Sodnikovo m učbenik dr. Angele Piskernik. V prirodosloviu univ. doc. dr. Ljudmilo Dolar-Mantuani in Olgo Makuc. Med literarno zgodovino učenki naše slavistične šole dr. Marjo Buršnik z dvemi deti o A. Aškercu in dr. Silvo Trdino. Naše žene so sodelovale tudi pri Slovenskem biografskem leksikonu. Razstavljena sociološka in politična literatura nas je opozorila na ime Angele Vodetove, pa na skromni, a ženstvu koristni delci Rezi Kor-perjeve. Poljudno zdravstveno slovstvo na imena Ljudmile Šlibar Milice Stupan. Štefanije Humek. Lojzke Meglič. dr. Malke Ši-mec in dr. Katinke Kvartič. V planinstvu smo opazili »Plezalne tehnike«■ M. M De-belakove. v oddelku umetnosti pa razstavne kataloge Kluba likovnih umetnic in Ko-bilčeve. Zelo razveseljiv je bil delež ženskega deta tudi v oddelku za našo zamejsko, posebno primorsko literaturo, kjer je bilo opaziti precejšnje število poljudnega slovstva in asiilnega ženskega revijalnega dela. Veliko vztrajnost in dostojno višino po-kazuie naše žensko delo tudi v revijalm literaturi. kateri stoji na čelu »Ženski svet«. Zadnje čase pa se naše književnice vedno izdatneje uvrščajo tudi v prevodno literaturo, da omenimo samo večje prevode M. Mohorič-Premru ieve H. G. WeHscvo »Svetovno zgodovino«. Franke Lavrenčič-Levsti-kove »Prostozidarstvo« in Kaferine Špuro-ve »Dnevnik Marije Baškirčeve«. Že ta bežen, površen pregled priča, kako vsestransko je postalo delo slovenske žene in kako se po svojih sposobnostih uvršča v naše celokupno življenje. Reči moramo, da si je žena v tej dobi priborila vstopnice v vsako področje in da se je marsikje uveljavila enakovredno kakor moški. Ta boj je bi-' jn je pri nas dvakrat težak. Prvi koraki so storjeni, prva bitka je dobljena. Na naših ženah je sedaj, da s podvojeno marljivostjo in z osti o avtokritiko vzdržijo svoje delo na dostojni višini. Da se jim bo to posrečilo, ne dvomimo! Kako }e 2 domovi Vsako leto znova, predvsem v pričetku šolskega leta, postane pereče vprašanje »Doma visokošolk«. V petih letih svojega obstoja se tako rekoč ni premaknilo z mrtve točke Vzroki tega životarjenja so jasni Tako javnost kot merodajni činitelji se niso zavedali in se ne zavedajo dovolj, kako velikega pomena je, ne le za visoko-šolke. temveč tudi za narod dom visokošolk, v katerem najdejo zatočišče najbed-nejše študentke Ne zavedajo se. da le zdrava in izobražena žena more dajati narodu ono. kar mu je dolžna dajati, in da je nujno tudi v zdravju žene rast, zdravje in bodočnost slehernega naroda. Ali zmore lačen ali no lakoti oslabljeni človek dati narodu ono, kar mu je pripravljen dajati in kar mu je tudi dolžan dajati? Vse drugačne uspehe so s svojo akcijo za postavitev doma visokošolk dosegle beograjske študentke, ki so si z večletnim neumornim delom postavile prekrasen dom, eno najlepših palač v ulici Kraljice Marije. Dograjen je bil pred leti in je stal milijon in ool Beograjska občina jim je brezplač- svileno spodnjo obleko, nje oče pa ima tvornico. Imela bo denarja kakor toče!« * . . Trije tedni so minili. Inženjer je lzpunl iglo iz borovca m jo je prežvečH. Grenki okus mu je prijaL »Nu, kako to diši?« je vprašala letoviščarka. »Izvolite pokusiti!« je ponudil inženjer. Ampak letoviščarka se je zdrznila: ugledala je v čopku ige4 pajka m je udarila in-ženjerja rahlo po roki. »Mogoče bi rajši postrvico?« je vprašal inženjer. Ko sta šla mimo travnatega jarka, po katerem je žubored potok, se je inženjer »klonil, zavihal rokave, segel oprezno v vodo in zagrabil s skrčenimi prstu »Jo že imamo!« je veselo vskliknfl. Izvolite, če vam drago!« Letoviščarka sc ni mo^a dovoAj nsčudi-ti. Riba »e je bodno zvijala v šiienjerjevi roki, otepala se je in otressla vodne kapljice, da je nršelo naokrog. Ona p« m m mo-gja kaj. da se ni približala ribi ter jo poljubila na beli trebušček z besedo: »Živalca!...« Inženjer se je nasmejal od srca tej sočutni neposrednosti in se je nmzad.kosi je letoviš:arka obrisala ustnice. Potem je vrgel postrv zopet v vodo in rekei: »Zdaj je zopet svobodna. Plavala bo in pripovedovala vsem ribam svojega rod«, kakšno srečanje je doživela z mlado leto-virtčarko v teh krajih-« Odrini« sta naprsj. Pot se js vapmjala strmo navzgor, sonce pa ss je pomikajo m-oti zatonu, .labode so se ponujale vso pot. letoviščanka jih je trgala in zobala z veliko slastjo. V tam so ter moderne ovrat-atke na plašče ix-ieluje po najaovej- « DM« F. Bizjak Elitna izbira krzns LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ie k„- ' Moderniziranje j^ir^^^. tuhovine hitro inf ' MPfiiSiS no dala na razpolago zemij'. Univcrra v Beogradu je prispevala din 250.000, kraljica Marija jim je poklonila din 300.000, kasneje ponovno din 50.0C0. I.l:nistri in industrijalci so na pobudo ministra g. Sto-šoviča poklonili domu sto opremljenih postelj, večjo vsoto pa so študentke same zbrale z bloki. Lani in letos so dobile od ministrstva po 50.000 din, od beograjske Mestne občine pa din 10.000. S pomočjo teh subvencij in dohodkov od doma samega odplačujejo študentke dolg. ki je znašal spoinladi pri Hipotekami banki še 300.000 din. Dom beograjskih visokošolk ima prostora za sto študentk in je vedno docela zaseden. Mesečna oskrbovalnina znaša din 500 — 700, kar je za beograjske prilike izredno malo. Ta vsota pa se bo še znižala, čim bo dom brez dolga, oziroma bo tedaj več študentk dobile brezplačno hrano in stanovanje. Dom sam ima prekrasno sončno lego. lepo, svetlo učilnico, obed-nico, sprejemnico, glasbeno sobo, čitalnico, radio, telefon, centralno kurjavo, krasne kopalnice, igrišča itd. in nudi visokošol-kam res vse udobnosti. Edini ned osla tek doma je, da ima premalo sob z dvema posteljama, z ene samo pa sploh ne. V dom prihajajo študentke iz vseh mogočih krajev (tudi Slovenke), vseh mogočih narodnosti, ver in prepričanj. V njem se odlično počutijo, kar dokazuje že dejstvo samo. da je dom vedno poln. Vodijo ga študentke same, le uprava je v rokah književnice ge. Mile Dimič, ki so si jo same izbrale. — Družabno življenje v Domu je na višku. Prirejajo literarne in debatne večere, čajanke. predavanja itd. Obenem pa dom tudi preskrbi najpotrebnejšim študentkam instrukcije. Beograjske študentke si vse to niso priborile z lahkoto, temveč z vztrajnim in trdim delom. Vendarle pa so pri merodajnih činiteljih in pri najširši javnosti naletele s svojim akcijami na večje razumevanje in na večji odmev kot pri nas. Ko hodi človek z njimi skozi njih svetli dom in posluša saniozavestno in veselo pripovedovanje, pa se spomni na naš dom v Gradišču, mu postane težko. Kaj storiti? Obupati? Ne! Saj tudi kaplja vode počasi izdolbe kamen! Z novimi akcijami bo treba opozoriti Hm širše kroge javnosti pa tudi merodajne činitelje na važnost »Doma visokošolk«, kjer bode našle naše najbednejše študentke človeka dostojno zatočišče. One bodo z veseljem, ko dovrše svoj študij, narodu ▼ stokratni meri povrnile to, kar jim je dal, ko so brez sredstev, z golo žejo po znanju prišle na univerzo. Kasveti: čiščenje oken in ogledal Pri čiščenju oken jn ogledal je potrebno, da z njih najprej odpravimo vse madeže. To dosežemo na ta način, če odrgnemo steklo s flaneJo, ki smo jo namočili v kafrinem špiritu ali pa v šipiritu. v katerem smo raztopili prah kisikovega apna. Dobro se dajo čistiti madeži tudi z odrezkom čebule, s katero odrgnemo steklo in ga potem še iz-peremo z vodo, pa bodo vsi madeži izginili. Najcenejše je pač čiščenje oken na star in preizkušen način s starimi časopisi. To napravimo tako, da v klopko zmečkan časopisni papir namočimo v vodi m z njim odrgnemo steklo. S čisto cunjo ga potem še osušimo in postalo bo blesteče čisto, čiščenje oken pozimi pa je še posebno težavno, ker zaledenijo in zamrznejo. Če hočemo za-ledenela okna očistiti, si napravimo raztopino iz toliko soli in galuna v topli vodi, da bo v raztopini moglo plavati jajce (približno eno prgišče na pol litra vode). V to tekočino namakamo čopič ali gobo, s katerima umivamo okno. Led se bo takoj stalil, namočena mesta pa moramo takoj obrisati in dodobra posušiti. černe sapice. Letoviščarka se je zaletela v pajčevino in nehote je izustila: »Če sa-ečaš pajka zvečer. .« Z inženjerjem sta prisia do koče z odprtimi vrniti. V koči ni bilo ničesar razen sena. »Aii se bova tukaj ustavila?« je vprašala ona. »Rada bi si ugasila žejo.« Inženjer si oi daj dvakrat reči. Stekel je k potoku po vodo Pristavila sta posodo s čajem, nato sta vrela prigrizek m jedla. Ko st« končak, je dejala: »Skoda, da mora v« že domov. Tako lep je večer v planinah!« »Saj naju nihče se siMy« js mana! inženjer. »Lahko ostaneva «■ io pswM«a na seno,« »Krssooyc je dejala ona. iJatoi odpota jem, naj bo as slovo.« Dolgo sta sedel« ob ognja. Om js ksdt iz pipice, on« pa je slonela s hrbtom oprta na leseno steno In opazoval«, ksfeo ss n£a noč. Nekje js nr*pft nočni p*i. Potem se je sganA veter in zopet js ^ssne je z«iuborel gorski potek. S oidenjenin rokami, U so objemale kolena, je k v planinski mak. Naposled js »Zdaj p« bo itm, da gram k podUkn. Lahko noči« Odzdravi jI je in stono pokadil a«o*» pipico do kraja. Potem je sklenil pri sebi, d« odide v drugi kot n« seno ta se vie-že spat A ko je zapri vrata, si ni mogel kaj, d« ne bi vpnsial- »AU ie spil?« »Ne spim,« je udriuHi »Ne morem...« Tako je letoviščarka postala . po Kr. r. Utopist — alt realist ki se v »Evening Dispatchu« čitamo zaključke ankete, ki jo je bh razpisal -menovani list ietos poleti. Prosil je tehnike, mdu-strijce in znanstvenike, naj odgovore na vprašanje. kakšno bo človeško življenje čez dva in šestdeset let. Odgovori, ki jih je prejel, so, milo rečeno pieoptmistični, da bi se mogli uresničiti! Neki vprašanec je n. pr. odgovoril: Kar se tiče sedanjih človeških bivališč sen prepričan, cla bodo hiše v današnjem pomenu besede do 1.2000 popolnoma izginile. Hiše v današnji obl k: niso nič drugega kakor ? - gleda v bodočnost in napoveduje stvari, nam o njih niti ne sanja • •• grad Vrata se bpdo odpirala sama od se- i bo več, tudi lakote ne bodo ljudje poznali, be, »električno oko« bo fotografiralo vsa- Avto bo brzel Kaj mora vedeti vsaka ženska pred poroko? Kuharski recepti namesto zakonskih skrivnosti . . • gnezd m i k i o b o v , ki pospešujejo umiranje. Ta stanovanja zadržujejo 70 odstotkov svetlobe in zra^a. Hiše bodočnosti bouo iz stekla. Imele bodo zidove iz debelega neprozornega stekla, stene med posameznimi prostori pa se bodo premikale, toda da bomo napravili v hiši poljubno »večje« ali »manjše« sobe. Hiše bodočnosti bodo tucli tako zgrajene, ča ne bo prodrl iz enega prostora v drugi prostor niti najglasnejši zvok. Kd®r bo zu-nai hiše, ne bo videl ničesar v njem notranjosti senčna !uč pa bo kljub temu prodirala v notranjščino do zadnjega kotička. Tla v hišah bodočnosti ne bodo več lesena, ampak iz gumaste mase, ki ne bo dopu-stiia, da bi se slišali koraki. Današnjo žimo volno in morsko travo bo nadomeščala pnevmatika žimnice in divani pa bodo napolnjeni 2 zrakom. živa posti-ežfca bo odveč, Kajti vse, kar bo treba, bo opravljal robot, električna človek. Stanovanje bo kakor pravljični kogar, ki bo stopil v prostor, »robot« bo serviral zajtrk, kosilo in večerjo, čaj ali kavo. Robot nas bo tudi budil namesto budilke in bo čuval stanovalce v predsobi. Kopalnica bo svojevrstna naprava Ne bo treba imeti ne kadi ne prhe. Stanovalec bo pritisnil na gumb in iz od-prtine bo zašumel stsnjen zrak ter deset-I odstotno razredčena milnica. Stisnjen zrak in milnica bosta avtomatično očistila človeka, nato bo nov pritisk na gumb odprl pot toplemu zraku, ki bo zastrujil iz aparata ter osušil človeka. Kuhinja bo laboratorij. Z električnimi sondami bodo gospodinje preizkušale zrelost sadja in zelenjave. Z električnimi napravami bodo tudi merile mleko, preizkušale jajca, olje in vino. Elek-tr čne peči bodo pekle naše jedi, kuhar pa se bo samo sprehajal po kuhinji in bo pritiskal na .gumbe. Prijemanje loncev z rokami ne bo več potrebno. Staromodno telefoniranje se bo umek-nilo moderni televiziji. Obiski in pogajanja bodo odveč. Predavanja bomo poslušali in predavatelja videli, ne da bi se odstranili iz hiše. Radio se bo silno razvil. Vs3k človek bo lahko opazoval procese na zemeljski krogli na tak način," da se bo videl sredi vrveža v velemestih ali med ljudsk mi množicami. Noč bo izginila, avtomobilskih nezgod ne s hitrostjo 250 km na uro. Motorje bo poganjala elektr ka in bodo tekli tako tiho, da bo slišati brenčečo muho. Ceste bodo ponoči svetle kakor ob belem dnevu. Razsvetljeval: jih bodo s kemično maso ujetih sončnih žarkov. Po zraku bodo letale rakete. Raketna ladja na progi London—Melbourne bo n. pr. vozila v višini 25 tisoč m nad zemljo in bo napravila pot od enega kraja do drugega v desetih urah. Potniki v raketi bodo lahko brezskrbno spali, prav tako tudi pilot, kajti raketo bo vodil radio. življenjska doba človeka se bo podaljšala do skrajnih mej. Med občani ne bo več nalezljivih bolezni Bolnišnice bodo odpravili, blaznice podrli. O tifusu, raku in jetiki bo pričala samo še zgodovina medicine. Kirurgija bo dosegla čudovite uspehe. Presejala bo pljuča Ln želodce. Kdor bo imel dovolj sredstev, si bo lahko kupil oboje. . . V produkciji živilske industrije bo nastopila nova doba. Na zemlj: ne bodo imeli klavne živine. Zato pa bodo v laboratorijih gojili meso. Iz koščka mesa bodo pridelali celo goro tega živila in s to humano metodo bo ustreženo ljudem in živalim. Gladovanja ne bo več. Kemik' bodo odkrili metode, posredstvom katerih bo mogoče pridobivati iz celuloze tropske vegetacije snovi, ki bodo nadomeščale zrnje, sladkor in zelenjavo. Tako bo na zemlji 1. 2000. škoda, da ne bomo tega časa doživeli tudi mi! Na marsejskem sodišču se je nedavno zaključila vesela obravnava proti knjigarnarju d'Hullieru, lastniku starega reno-m: ranega podjetja, ki je zašlo v plačilne težave in bi bilo moralo likvidirati, da ni prišlo vmes čudno naključje. Preden je napovedal konkurz, je dal d'Hullier še enkrat pregledati vso zalogo starih knjig. Na zaprašenih policah so tedaj iztaknili knjigo z vabljivim naslovom: »Kaj mora vedeti mlada ženska pred poroko?« Knjigarnarju se je zdel ta naslov imeniten, saj je obetal zanimanje med ženskami. Sestavil je besedilo za inserat in je objavil oglas v vseh večjih listih. Uspeh je presegel vsako pričakovanje. Na-roč la so deževala, bilo jih je toliko, da je moral d'Hullier povečati ekspedicijsko osebje, kmalu nato pa je moral prirediti še ponatis knjige. V inseratih je bil seveda zelo previden: dal je natisniti, da se knjiga zaradi diskrecije dostavi samo tistim. ki pošljejo po poštni nakaznici naprej 18 frankov gotovine. ženske so stikale glave in vsaka je hitela naročiti knjigo, ki je s svojim naslo- vom obetala kdo ve kakšno vsebino. Vsaka je namreč bila preverjena, da govori knjiga o zakonu in njegovih skrivnostni. In medtem ko je knjigarna razposlala vsak teden preko 2000 izvodov svoje knjige, se je med naročnicami že jelo pojavljati nezadovoljstvo. Vsaka, ki je poslala 18 frankov, se je čutila silno prizadeto, ko je videla, da je knjigarna poslala v hišo knjigo z naročenim naslovom, toda z vsebino, ki je niti od daleč ni pričakovala Knjiga je namreč vsebovala recepte in nasvete za kuhinjo... Ko so se tožiteljice znašle pred sodnikom. češ da se čutijo prizadete zaradi vsebine knjige, jih je sodnik zavrnil: »Oprostite. nihče ne more očitati g. d'Hullieru, da vas je prevaril. Mar ni imel prav, ko je men:l. da mora vsaka ženska vedeti nekaj o kuhi? Znanje te vrste je nujno potrebno vsaki mladi ženi in dekletu. Zato bi bila morala vsaka naročnica zahtevati knjigo najprej na ogled. Zdi se pa. da je hotela vsaka izmed tožiteljic iz knj:ge izvedeti nekaj povsem drugega, kakor kuharske recepte... « Wallace fe zapustil ob svoji smrti kup dolgov, dediči pa so zdaj že milijonarji IS tisee razvedenih ^rB&lv^a«*? v Londonski advokat Adrian Short je svojim prijateljem spore čil prav zanimive številke "iz svoje prakse. V teku svojega pet in dvajsetletnega odvetnikovanja je moral obravravati nič manj ko 85 tisoč l-i lcvenih primerov. Od tega odpade na zadnjih deset let 16 tisoč ločitvenih po-s.jpkov. Short je obhajal pred dnevi trideseto obletnico svojega zakona ter je ob tej priliki izjavil, da je po njegovi sodbi najtežja napaka zakonskega življenja — sebičnost enega izmed obeh partnerjev v zakonu. Za dvajset let mu je <91 & V 4f3 V A rf 19 • Velik zaklad ^ ^akoo&nem vi V rumunskem komitatu Bihor so odkrili delavci pri kopanju ceste v zemlji vrč, do roba napolnjen z zlatniki in srebrniki. Najdbe niso prijavili oblasti, temveč so si urno napolnili žepe z novci in zapustili delo. Ko se je razvedelo, kaj so našli, je prispelo na kraj najdbe orožništvo. ki je še vedno utegnilo reš ti nekaj novcev. Ta denar predstavlja za dva milijona lejev vrednosti. Zaklad je moral ležati v zemlji kakšnih 350 let, kajti novci imajo podobo vojvoda Burgundskega ter izvirajo povečini iz 1. 1526. Oblasti so pobeglim delavcem obljubile nagrado, če j:m vrnejo odnešene novce. ki imajo tudi veliko numizmatično vred nost. Angležu VVilliamu Georgeu Snowdenuiz Bromeswella je pred več nego dvajsetimi leti rešil in podaljšal življenje neki vojni zdravnik. Snovvdenu je bilo štirj in dvajset let, ko je dobil na bojišču kroglo v glavo. Pobrali so ga ranjenega na fronti in samo spretnosti nekega kirurga gre hvala, da je ostal pri življenju. Zdravnik je prebil ranjencu lobanjo in je žrtvoval kos svoje lastne kože, da je zašil nastalo odprtino. Po premirju se je vrnil Snowden domov in je dobil službo vrtnarja. Mesto, kjer mu je krogla prebila kost, pa je oilo zelo občutljivo. Nedavno je vrtnar sčdel v avtomobilu, da bi se odpeljal po poslovnih potih. Na nekem ovinku se je vozilo zamajalo in Snowden, ki je sedel v kotu, je udaril z glavo ob šipo. Mes'o, ki ga je pokrivala koža iz svetovne vojne, je počilo in Snovvden je umrl. Vendar mu je zdravniška spretnost za dvajset let podaljšala življenje. Postani i£2 ostani član Vodisikove družbe! Ko je umrl znani angleški pisatelj kriminalnih romanov Edgar VVallace, ni nihče pričakoval, da bosta njegova dva sinova Bryan in Mihael ter njegova hči Patricija sprejeli očttovo dediščino. Wallace je namreč zapust-1 milijonske dolgove, kajti v delanju dolgov je bi) prav tako spreten m produktiven kakor v pisanju svojih detektivskih romanov. To je bila torej senzacija za angleško javnost: milijoni dolgov — dediči pa sprejemajo zapuščino. Morda bi bili otroci ukrenili drugače, da jih ni oče pred svojo smrtjo poklical k sebi in jih prosil, naj nadaljujejo njegov posel, ki je obstojal ne ce m m ves9 zdaj tzves da uporablja na z-mlji komaj tretjina prebivalstva vilice pri jedi. Druga tretjina ljudi je s paličicami, ostanek pa še vedno z golimi rokami; da živi na Angleškem nad 20 tisoč otrok imovitih staršev v hotelih, kjer žive od rojs.va do začetka šolanja; da ima v Siriji skoro vsaka hiša ovco, k: je tam domača žival kakor pri nas pes ali mačka; da je krastača stvor, ki jo do nerazumljivosti obvladuje m*č navade; da imajo v palači gvvaliorskega maha-radže majhno električno železnico iz čistega srebra, železnica teče med obedom okoli mize in dovaža gostom vino, dišave in sadje. Da železnica ustavi, zadostuje, če se gost dotakne katerega koli vozička. s katerega vzame posodo. V trenutku, ko jc posadi nazaj, nadaljuje vlakec avtomatično svojo pot. Povedal bo, kako je bilo... GOSPODINJE, POMNITE! živila morate hraniti v suhem, hladnem in zračnem prostoru. Mleko naj bo po možnosti v zaprti posodi iz lončevine. Sir je treba dobro pokriti, najboljše s steklenim klobukom. Maslo in mast hrani v temni posodi, po možnosti v loncu iz gline. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Nekemu igralcu je vodstvo gledališča prepovedalo improvizirati na odru. Igralec se je moral ukazu ukloniti. Ko pa sta prišla za njim na oder konja, ki sta nastopila z njim v igri sta napravila nekaj konjskega. Občinstvo je bilo v veliki zadregi. improvizator pa je porabil priliko in rekel: »Prijateljčka ali ne vesta, da je direkcija strogo zabranila vsako improvizacijo?« m VEBNO krivo perilo, če se prekmalu raztrga. Uporabljajte za pranje odlično milo in Vaše perilo bo del j časa. ostalo celo! Kaj razstavljajo v Londona V Londonu imajo zdaj razstavo kmetijstva in živinoreje. Američani so poslali na to razstavo najboljšo kravo-mlekarico iz Jereeya. Dekla je prišla s kravo tudi iz Amerike ledne iJlIP' ive Petnajst geometrov ameriške vlade bi Hio nmrlo cd lakote, da jih ni rešil pogumen latalec Kanada se spominja v teh dneh srečne . prinesli v taborišče. A prav sedaj se je za-rešitve članov odprave, ki je ušla smrti | čela traged ja. ravno pred letom dni. Vojta Beneš, brat odstopivšega prezidenta ČSR je odpotoval te dni v Ameriko, kjer bo svojim rojakom in njih slovanskim bratom pojasnil, kako je prišlo do okrnitve mej 1 teL držav* * V severne kraje Labradorja je odpotovalo po nalogu vlade petnajst zemljemer-cev. Geometri so odrinili na pot 25. avgusta 1937. Vodila sta jih inžen r J. H. Lucas in dr. Leo Dumier. Odprava je bila preskrbljena z živili za tri mesece. Z vlado je bilo dogovorjeno, da pride v taborišče zemljemercev dva meseca po odhodu letalo, ki jim bo prineslo za tri mesece živil. Geometri in njih sodelavci so bili namreč 150 km oddaljeni od najbližje človeške naselbine. Pilot, ki je imel prinesti ekspediciji živila, se je pojavil nad taboriščem natančno po treh mesecih, v svojo grozo pa je ugotovil, da je pristanek na ledu izključen. Zato je začel iskati primernejšega mesta. Takšen kraj je iskal tako dolgo, da je naposled izgubil taborišče izpred oči. V zadregi, kaj naj stori, je vrgel živila s padalom na rob nekega jezera, ki sploh ni vrisano v noben zemljev:d. čeprav je bil tisti kraj samo nekaj milj oddaljen od taborišča, ga člani odprave niso mogli odkriti. Ekspedicijo je obvestil o odvrženih živilih z listkom, k; ga je vrgel v bližini taborišča na zemljo. Odprava je takoj poslala tri može iz svoja srede, da bi poiskali vreče z živili in jih Kljub velikemu trudu niso mogli možje najti živil, kajti jezer je na Labradorju toliko, da jim nihče r.e ve pozicije ne imena. Trije tedni iskanja so bili zaman, čeprav so preiskali robove vs«h jezer. In zdaj se je začeJc najhujše. Zapadel je sneg .tako da je postal položaj ekspedicije z vsakim dnevom brez>. spešnejši. Zemlje-merci so spoznali ža'o.sten položaj, ki je bil tem slabši, ker so oblast' bile prepričane, da je odprava vsaj še za tri mesece preskrbljena z živili. I11 slednjič ni preostalo geometrom n'č drugega, kakor da so se lotili lova na zajce. Toda usoda je uredila stvari tako, da se v predelih Labradorja nahaja prav malo zajcev. Vlovili so sicer nekaj dolgouhcev in od teh živali je živelo petnajst mož šest in trideset dni. Po tre-teku tega časa so bili geometri tako 'zčr-pani, da se niso mogli baviti niti z lovom. Njih moči so šle h kraju ... V taborišču so bili preskrbljeni samo še z vodo. V tem položaju so začeli kuhati usnje svoj?h čevljev, juho pa so varili iz drevesne skorje k' so jo bili vzeli s seboj, ko so odrinili na pot. Da bi utešili glad, so jedli celo časopisni papir* po koščkih. Iz podgan, ki so jih vlovili v fabor šču. so si skuhali nekakšno čorbo. Imeli so neprestano smrt pred očmi in če bi bili dovolj krepki, bi gotovo začeli pobijati eden drugega, da bi si uteš li lakoto. Smola je bila vrhu tega še ta, da niso imeli s sebej radio postaje, s katero bi lahko zvali na pomoč. Ker ni bilo o ekspediciji duha ne sluha, so postali v Ameriki pozorni na to. V Que-becu je začelo vlado skrbeti, kaj je z odpravo geometrov. Mlad vojaški letalec, poročnik Spradbor-row se je tedaj ponudil, da pomaga razjasniti mučno zadevo. Odpravil se je s svojim letalom na poizvedovanje. Ko je startal, je naložil tudi nekaj živil. Ure in ure je letal križem in kražem nad Labradorjem ter iskal taborišče. Tudi njemu se je zdelo, ga je nemogoče pristati v tej deželL Ko pa je z daljnogledom opazil slabotne človeške postave, bolj podobne sencam kakor ljudem, ga je to tako presunilo. da je sklenil pristati za vsako ceno na ledu. Kar se je na prvi pogled videlo nemogoče, se je posrečilo. V bližini taborišča med dvema zaledenelima rekama se je letalec spust:l na zemljo. Površen pogled mu je pojasnil položaj. Geometre in njih pomočnike je moral pitati z žlico, tako so bili oslabeli od dolgega stradanja. Od petnajstih mož ni bil niti eden toliko pri močeh. da bi mogel sam zajemati hrano! Nikogar ni mogel pregovoriti, da bi jede!. Pustil je torej živila na mestu in je naložil dva člana odprave, ki sta se mu videla najbolj izčrpana. Odletel je naravnost v mesto in se takoj vrnil po ostal«. Tako je pogumni letalec s svojo požrtvovalnostjo rešil petnajst ljudi, ki bi bili sicc- od lakote poginili daleč od domačega kraja in H«miljflnih le v pisanju, ampak tudi v razpečavanju knjig. Rekel je, da ne bodo s prodajo njegovih romanov samo poravnali dolgov, ampak bodo nekega dne celo postali milijonarji ... To neverjetno proročanstvo se je zdaj uresničilo. V treh letih po očetovi smrti so dediči plačali vse dolgove, osnovali so v Londonu družbo Edgar "VVallace Lmtd in danes so lastniki milijonskega premoženja. Wallaceovi romani še vedno vlečejo, poleg tega prejemajo dediči nagrade za filmanje očetovih snovi in tudi tantijeme za slušne igre, prirejene po kriminalnih romanih. Pisateljev sin Bryan je šel celo dalje in je nasledil očeta v pisanju detektivskih zgodb. Raznašajo se pa glasovi, da si jo Edgar VVallace izmišljal samo ideje za svoje zgodbe, dočim jih je obdelaval štab najetih pisateljev z njegovim sinom na čelu. V nasprotju s tem izjavlja Bryan VVallace, da je njegov pokojni oče sam napisal svoja dela. Bil je zelo marljiv delavec, marsikateri roman je izgotovil v dobrem mesecu dni Pisal je lahko in gladko, rokopisa ni nikoli popravljal za seboj. Gigantsko delo pa je mogel obvladati samo s pomočjo diktafona. Govoril je zgodbo v mikrofon, plošča je sprejela govor in ga je potem reproducirala. Rokopis reprodukcije pa je šel takoj v tisk. Diktafon Edgarja Wallacea hranijo pisateljevi otroci kot najdražji spomin na svojega očeta. Več muzejev je prosilo Wal-lacejeve dediče, naj bi jim odstopili to napravo, toda sinova in hči nočejo privoliti v to. Pravijo, da bodo o stvari šele razmišljali, dokončni sklep pa storili šele za primer, da ne bi ostal nihče od njih pri življenju. ZA HLADNO JESEN — TOPLEJŠA OBLAČILA! Oglejte si novo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleke, površnike, suknje itd. pri tvrdki DRAGO SCHWAB Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7. Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki! Lasten modni salon! ANE T E Nekoč je v družbi mladen:č vprašal Les-singa, kakšna je prav za prav razlika med komedijo, dramo in tragedijo. Lessing je odgovoril: »Dejstvo, da tega ne veste, je zame komedija, za družbo drama, za vas pa tragedija!« ★ Henry Ford je videl nekoč rezbarja, ki je izdeloval stole. Vsak stol pa je bil drugače izdelan in je veljal pet dolarjev. Ford je mislil, da bo izkazal siromaku kdo ve kakšno uslugo, če mu pove, da kani pri njem naročiti tucat rezljanih stolov. Mislil si je pač, da bo cena za stole nižja, največ po tri dolarje za stol. Toda bridko se je prevaril, ko je to povedal rezbarju. Možakar je dokazal, da gleda na ta problem s popolnoma drugačnega vidika kakor izdelovalec avtomobilov. Dejal je namreč: »Če napravim dvanajst stolov natančno po istem modelu, se moram pri delu silno dolgočasiti. In to je ravno tisto, kar me sili, da prodajam stole istega modela prav tako po pet dolarjev kos«. VSAK DAN ENA Ona: »šivilja je dejala, da mi ne napravi nobene obleke več, dokler ne plačam starega računa.« On: »Poslal bo™ fibrilji takoj zahvalne et not}, „JUTROVAM POSVETOVALNICA Davčna E. F. v M. — V svojem podjetju zapo-slujete osebe z mesečno in osebe s tedensko plačo. Kdaj morate v prvem in drugem primeru jsdpremljati uslužbenski da-vak? Katere dohodke je smatrati za ponavljajoče se dohodke? — Vsi trajni do hodki, ki se pojavljajo v istem časovnem razdobju se smatrajo za en davčni predmet in se obdavčujejo skupno po celotnem mesečnem ali tedenskem dohodku. V okviru istega razdobja je od takšnih dohodkov tudi plačevati uslužbenski davek. Pod vzdevkom »ponavljajoči se dohodki« je razumeti trajne dohodke, ki se ponavljajo ali povračajo vsak mesec, teden ali dan. Ako dohodek ni določen po času, marveč izvira iz deia »po akordu« ali iz dela »po kosih'", se mora skupni dohodek porazdeliti na število delovnih dni in ugotoviti, koliko dohodka odpade povprečno na en dan. Ko je to ugotovljeno, se poišče — upoštevaje število zaposlenčevih otrok — po lestvici pravilnika davek za en dan in ta znesek pomnoži s številom poslovnih dni. Na ta način dobite skupno vsoto uslužben-skega davka. — D. G. v O. O invalidih in njihovem usluž-benskem davku smo v naši rubriki že ponovno razpravljali. Dokončno pojasnilo, ki ne pripušča nobenega dvoma, najdete pod šifro š. S. — St. — M. v naši posvetovalnici št. 199 z dne 28. VTII. 1.1. »Baraka:« — Davčna uprava Vas radi zgradarine trdo prijemlje in Vam preti celo s kazenskim postopkom. Vi pa ste mnenja, da Vam od barake, ki boste v njej prebivali, dokler si v par letih ne postavite hiše, ni treba plačati zgradarine. Kako je prav za prav s stvarjo? — Prijatelj, v usodni zmoti ste. Zgradarini namreč podlegajo vse zgradbe, če služijo za prebivanje. Za zgradbo pa ie smatrati vsako stavbo, ki je zgrajena iz kakršnegakoli materiala, pa najsi je potem zidana ali lesena. Med stavbami, ki iih ni smatrati za zgradbe, zakon barak ne navaja. Zato se poz vu davčne uprave, da ne boste imeli neprilik, brez obotavljanja odzovite! — L K. — L. Pri scstavi zgradarinSke prijave ste bili Ioni v zadregi, ker si niste bili na jasnem, i-:''ko bi vam bil° pravimo napovedati kosmati dohodek, ki v a?n ^a daje vaša dvonadstropna stanovanjska hiša. Da letos ne b« treba dajati davčni upravi naknadnih pojasnil, želite vedeti, kaj je prav za prav razumeti pod kosmatim dohodkom. — I'od kosmatim dohodkom je treba razumeti vsako odškodnino, ki jo naje nnik učini ali daje lastniku za ukoriščanje zgradbe ali stanovanja. Koit odškodnine se smatrajo: 1. najobičajnejša najemnina v denarju; 2. vrednost usluge, ugodnosti in obveznosti, ki jih najemnik učini, daje ali dolguje lastniku v odškodnino za uporabo stanovanja 3. dajatve v naravi, med katere spadajo zlasti hrana in stroški za vzdrževanje; 4. znesek, kj ga je najemnik potrošil ali izročil lastniku kot pred j cm za pripravo in popravilo stanovanja ednosno zgradbe, ako plačuje zaradi t ega sorazmerno nižjo najemnino in 5. davek in zavarovalne premije, plačane namesto lastnika, če pa dajete strankam v najem tudi vrt, ki meri nad 500 kv. metrov, potem morate vnesti v prijavo najemnino za stanovanje in posebej najemnino za vrt. — M. ž. — V .— Davčna uprava vam je zaradi davčnih zaostankov do gotovega zneska žara bila tiofcrohs.etje ns». vašem ce-koVneni računi: prš poštni hranilnici. Ali je to smela storiti? — Uredba c zavarovanju. prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov iz 'eta 1928. nikjer izrecno ne navala, da bi se takšno dobroimet-je ne smelo rubiti. Iz.ze.e pa so med drugimi iz rubežni hranilne vl»ge pri poštni hranilnici do 2000 din Da bi finančno ministrstvo izdalo kako posebno tolmačenje glede tega vprašanja, nam n^ znano. Vsekako pa se bomo za stvar na pristojnem mestu zanimali in se nanjo še povrnemo. »Kmctska zaščita«. — culi ste, da gostilničarji niso več deležni zaščite, Ki nudi uredba o likvidaciji kmetskift dolg°v, čeprav dokažejo da imajo od ukoriščenja svojega zemljišča večji dohodek kakor ga jim donašu gostilniški obrat. Kaj je na stvari? — Avtentično tolmačenje člena 2. odst. 6- točka č) uredbe, objavljeno v »Služb, novinah« z dne 13. VII. t. I, št. 155-11, se na žalost res tako glasi. Priv. agrarna bank?, je ali pa še bo predlagala pri sodiščih, da razveljavijo vsa občinska p trdila, izdana gostilničarjem o njihovem kmetskem svojstvu, v kolikor doslej še niso bila razveljavljena. — T. A. _ Št. L. — Davčni cdbor vam pri ugotovitvi čistega uohndka vašega podjetja ni priznaj kot odbitno postavko trinajste plače, ki so jo prejeli v°ši uslužbenci iz naslova novoletne nagrade. Na ta način je bil čisti dohodek proti vašemu pričakovanju oeenjen za 6890 din višje. Ali bi uspeli s prizivoni na rekla m-U-ijSki odbor? — Če vam je davčna uprava prištevala v prejšnjih letih ta izdatek med režijske stroške, po em je napravila pogreško. Darila in nedogovorjene nagrade nameščencem in vsi drugi neobvezni izdatki, pa najsi bi bili običajni, se namreč od kosmatega dohodka ne smejo odbiti. Pritožba bo torej brezuspešna! A. c. — t. — Vsebine vašega velikega j vprašanja ce moremo nsv?jati. Vendar pa vam najresneje svetujemo, da se udaste prigovarjanju hišnega lastnika, ki mora navesti v zgradarinsk: prijavi tis:i znesek, ki ga kot najemnino dejanski plačujete in za katerega ste se pri sklepanju najemne pogodbe pogodili. Preden znesek najemnine ni vnešen v prijavo, prijave ne smete porisati. Nič ne morete vedeti če ob kakšni priliki utaja ne pride na dan. Poleg hišnega lastnika pa zadene kazen tudi vas. Zakon deleča, da se kaznuje najemnik, ki podpiše neistini.o izjavo (glede najemnine), s kaznijo 50 do 500 din. M. R. — C. Upravno sodišče je potrdilo skleD reklamacijskega odbora in zavrnilo vašo pritožbo. Vprašujete, ee bi se izplačalo »stvar gnati dal e«. — če upravno sodišče na tožbo davčnega zavezanca ali državnega zastopnika potrdi sklep re-klamacijskega odbora tako, kakor j-i bil sprejet, pri ožba na državni svet ni dopustna. če pa ga v čemerkoli spremeni ali razveljavi, se sme pritožiti davčni zavezanec na državni svet'v 15 dneh od dne, ko je prejel razsodbi upravnega sodišča. — F. T. _ K. — želeli bi biti točno potiče- ni o odlogu plačevanja davčnih zaostankov, nastalih do leta 1932, pa ne veste, kje bi dobili dotično rakon<o določbo. — Močno dvomimo, da bi bila stvar še aktualna. Sicer pa proučite določbo § 28 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. II. 1934., ki je objavljen v »Služb, listu« št. 17 iz leta 1934. — Pravilnik k temu zakonu in vsa nadaljnja pojasnila pa dobite v »Služb, listu« št. 24. iz leta 1934. — D. — r. — Vaš °čet ki je bil zaradi devetorice otrok deležen oprostitve plačevanja davkov, je 28. IX. t. 1. umrl. Zapuščinska razprava še ni zaključena, sodišče prisojila še ni izdalo. Ali bo davčna uprava o očetovi smrti uradno obveščena in po svoji dolžnosti ukrenila, kar je potrebno za obnovo plačevanja davkov? — Zakon določa, da morajo smrtni dan oproščene osebe prijaviti davčni upravi v 14 dneh njeni pravni nasledniki. — j j)__v. g. — Kdaj boste morali pričeti s plačevanjem davka od svoje nove hiše" _ Zgradba postane davčni predmet ' ko je dograjena. Plačevanje zgrada-rine pa se začne z mesecem, ki nastopi po izdaji uporabnega dovolila, če pa se uporabi zgradba prej, z mesecem, ki nastopi po začetku uporabe. Ker drugega niste vprašali, naj vam to za zdaj zadošča. — D. K. Lj. — Kako bi dosegli svojeprav-nost, ker ste bili svojčas preklicani od sodišča. — Zglasite se*na uradni dan pri pristojnem sodniku na sreskem sodišču m predlagajte, da se preklic dvigne. Tam boste dobili tudi vsa potrebna navodila m pojasnila brezplačno. »Državna služba« — Kam se naj obrnete, da izveste za prosta mesta v državni službi. — Na to težko vprašanje vam v sedanjih razmerah pač ne moremo odgovoriti. Sami se boste morali zanmati, kje na1 bi bile kako mesto prosto. Pri poštni uoravi sploh ne morete biti sprejeti, ker nimate štirih razredov meščanske šole. Za pogodbeno poštar:co bi pa morali dve leti vršiti praksr brezplačno, pa tudi ni izgledov za podelitev, ker je preveč interesen-tov k. I? .LJ. Kaj more ukreniti zoper vas trgovka, ki ste j« dolžni na blagu, pa delnega plačila noče sprejeti. Po obstoječih zakonih ne morete prisiliti upnika, da bi proti svoji volji sprejel od vas delno plačilo dolga, ki je že zapadel. Ker ste jemali blago tudi za svojega službodajalca in ga plačevali ob mesecu, je opravičeno domnevati, da je tudi kupnina za blago, ki ste ga kupili zase zapadla prvega ob mesecu Upnica-trgovka vas more tožiti na Plačilo ali sama ali pa tudi potom pravnega zastopnika odvetnika. Vašega sluzbo-dajalca trgovka ne bo mogla s pndom tožiti za kupnino, ker ste blago naročili in prejeli samo zase. B. K. LJ. Upnica vas je razžaiila m ozmerjala. ko ste zahtevali od nje neko uslugo Kako zaščitite vaše pravice. — Vložite pri pristojnem sreskem sodišču zasebno tožbo radi razžalitve in zahtevajte kaznovanje po kaz. zakonu. Tako tožbo je možno v1 ožiti tekom treh mesecev po izrečenih razžalitvah. Ako bi obdolženka dokazala očitek goljufiie, bi bila oproščena od zasebne tožbe. Očitek goljufije bi Vam pa moda dokazati le tedaj, ako bi se zoper Vas zaradi prestopka goljufije pokrenje-no kazensko postopanje končalo z Vašo obsodbo. _ »Makedonija« — Radi bi doseg« povrnitev stroškov, ki ste jih plačali bolnici za zdravljen :e vaše žene, kot žene državnega uslužbenca. — Po zakonu o civilnih uradnikih in po zakonu o bolnicah plačuje država potom ministrstva za socialno politiko bolnične pristojbine za državne uradnike, uslužbence in njih rodbinske člane le ob njihovem zdravljenju v javnih bolnicah. Po navedenih zakonih so pa javne bolnice samo državne, banovinske in občinske. Bolnica rdečega križa torej ni javna bolnica in ne boste mogli doseči povrnitev stroškov, ki ste jih plačali za zdravljenje svoie žene. M. K. M. Oblastvo Vam Je odvzelo legitimacijo za vozne olajšave, pa menite, da po krivici. — Po členu 8 splošnega pravilnika. o voznih ugodnostih iz 1. 1936. smejo dobiti rodbinski člani legitimacijo za ugodnost polovičnih voženj le v primeru, da žive z uslužbencem v rodbinski skupnosti in da nimajo svojih lastnih mesečnih dohodkov. Otrokom, ki imajo dohodka nad din 500 na mesec, legitimacija ne pripada. Prav tako ne gre legitimacija ženi uslužbenca, če se bavi s kakršnikoli poslom, ki daje dohodek ali zaslužek. Po teh predpisih torej ne sme imeti žena prav nikakega dohodka ali zaslužka. Ako je prenehalo Vaše službeno razmerje in ne prejemate nikakega zaslužka več, prosite potom državne oblasti, ki sme naročevati ob novem letu legitimacije, da se Vam za prihodnje leto izstavi draga. Ista oblast pa mora tu-ti uradno potrditi, da so izpolnjeni vsi pogoji za pravilno izdajo legitimacije. Č. E. Č. Kako bi na jbolje zaščitili interese va« ega društva proti nekemu dolžni-jU, _ Ker imate zoper dolžnika že izvršilni naslov, poizvedite za njegovo imovino in uvedite zoper njega izvršbo. Tretjedolž-nik. pri katerem ste sodnim potom zarubi-li zahtevo na izročitev hranilne knjižice, ki io ie pri njem položil Vas dolžnik. Vam je dolžan izročiti to knjižico le v primeru, da sem ni pridobil že pred Vami pogodbeno ali pa sodno kakih pravic na hranilni knjižici! Ako si je Vaš dolžnik hranilno knjižico tudi izposodil in jo v zastavo deponiral pri tretjedolžniku, ne boste mogli na noben način s pridom vnovčiti dotične hranilne knjižice. Tako tretjedolžnik kot tudi pravi lastnik hranilne knjižice bi mogla zoper Vas vložiti tožbo na vrnitev hranilne' knj:žice in je tretjedolžnik nikakor ni dolžan izročiti. j. K. Zg. R. A-'i je res, da se mora za kritje dolga, ki je na hiši in posestvu, prodati to posestvo. Ali sme starejši brat zahtevati vrnitev denarja, ki ga ,je založil v posestvo. — Ako je upnik za navedeni dolg vknjižen na posestvu in ima svojo terjatev ža iztoženo in izvršljivo, bo mogel med drugimi sredstvi, s katerimi lahko skuša izvršilnim potom doseči svoje plačilo, predlagati tudi javno dražbo posestva, ki jamči za dolg. V primeru, da bo izkupiček višji od dolga, pripade preostanek lastniku posestva °v prosto razpolaganje. Ako Vaš brat ob prfiki. ko je izročal očetu denarne zneske, ni izrecno dejal, da mu jih daruje, ne bo možno domnevati, da jih je res daroval. Bolj gotovo bo mogel dokazati Vaš brat, da je denar v posestvo posojal, zato sme zahtevati tudi vrnitev posojenih zneskov. Ako očetu ne bo preostalo nikako premoženje, mlajši brat ne bo mogel dedovati po njem. L. B. R. Katera občina je merodajna za izdajo poselske knjižice in domovine? — Kot državni uslužbenec ste pristojni v kraj Vašega službovanja. Tja so pristojni tudi vsi Vaši rodbinski člani. Poselsko knjižioo in domovnico za Vašo hčer more izdati le pristojna občina. Ako Vaši prošnji ne ustrežejo, se pritožite na pristojno sresko načelstvo. Z. M. C. Kam se vam je kot interesentu obrniti, da boste mogli uporabljati občinsko cesto. — Kot interesent morete Vaše želje sporočiti piistojni občini sam ali pa skupno z ostalimi interesenti. Občina bo po obstoječih zakonih mogla doseči razlastitev za občinsko cesto potrebnega zemljišča, k gradnji in vzdrževanju ceste pa morajo redno prispevati davčni zavezanci, katerim bo občinska cesta namenjena. Ako menite, da se ne bo mogel doseči sporazum, napravite interesenti vlogo na sreski cestni odbor, ki je po zakonu o samoupravnih cestah upravičen izvajati nadzorstvo nad občinskimi cestami in tudi posredovati o sporih, ki se nanašajo na občinske ceste. V. D. N. M. Polnoletni sin v državni službi nasilno zahteva od očeta »doto«. Tudi liči, ki je vstopila k usmiljenim sestram zahteva »doto« in grozi s tožbo. Kako bi se ju rodni oče ubranil. — Pod »doto« se v smislu zakona razume tista imovina, ki jo kdo izroči ali zagotovi možu zaradi olajšanja potroška, ki je združen z zakonsko zvezo. Dota gre torej hčeri le v primeru ženitve. Sin sme v smislu zakonov zahtevati v primeru ženitve od svojih roditeljev njihovi imovini primerno opremo. V Vašem primeru, ko se sin še nikakor ne ženi in ko jo hčer vstopila v samostan, njihove zahteve nikakor niso utemeljene. Tudi s tožbo ah s predlogom na določitev »dote«, ki bi jih morebiti skušala vložiti zoper očeta pri sodišču, ne bosta imela nikakega uspeha. Ako namerava oče izročiti posestvo najmlajšemu sinu, bi bilo najbolje, da skupno z vsemi ostalimi otroci dogovori, kako bi se dali dedno odpraviti, ker le v tem primeru bo mlajši sin mogel prevzeti posestvo tako kot mu ga je oče namenil. Predlog. ki ste ga stavili pri sodišču, sodišče ni dolžno rešiti. Mogel bi pa predlog služiti kot podlaga morebitnim dogovorom med sorodniki, ako bi jih sodišče klicalo k poskusu poravnave. »Korespondent 48« — kot korespondent ste stopili proti gotovi plači v podjetje, kjer ste pa morali izvrševati tudi posle ravnatelja in delati več ur kot pa dogovorjeno in še celo ponoči. Ali imate pravico do nadur in kako uveljavite svoje zahtevke. — Zaščite po zakonu o zaščiti delavcev so deležni le tisti nameščenci, ki opravljajo navadne, podrejene pisarniške ali trgovske posle. Le taki nameščenci imajo pravico zahtevati plačilo za nadurno delo. Ker ste vršili v podjetju višje posle in celo vodilne, Vam časovna zaščita po zakonu o zaščiti delavcev ne gre. Po obrtnem zakonu Vam pa pri tiče possbna odplata za vodilna in nadurna dela v primerni višini, ker ste ta dela izvršili preko pogodbeno in v to niste bili vezani po pogodbi. Temeljna dogovorjena plača je veljala le za delo, ki ste ga ob nastopu plače dogovorili. Vaši zahtevki še niso zastarani, ker zastarajo v 3 letih. Ako Vam službodajalec po predhodnem Vašem opominu zahtevkov ne izplača, ga tožite pri pristojnem sodišču. i A H Ri.: Ste kontraktualni uradnik v vojaški službi in bi si hoteli dati popraviti zobe. Na vaša vprašanja odgovarjam sledeče: Zdravljenje zob spada v področje zobozdravnikov. V civilnih bolnišnicah, kolikor vem, ne eksistirajo posebni oddelki, za zdravljenje zcb. Izjemo tvorita v tem pogledu Zagreb in Beograd, odnosno njih univerza. Pač pa imajo večje vojne bolnišnice zobne stani ce. Razmere v vašem kraju mi niso znane in se morate pač v tem pogledu informirati. Glede »podpornega fonda« poglejte tozadevni pravilnik! Ako je popravilo zob nujno, nadalje, ako ni možnosti, da se zdravite v vašem kraju, mislim, da dobite potrebni bolniški dopust A. N. P.: Bolujete na sladkorni bolezni in pijete razne čaje. Vprašujete, da li so omenjeni čaji škodljivi? — Proti pitju opisanih čajev ne bi bilo nič pripomniti, Z ozirom na sladkorno bolezen pa je jasno, da jih ne smete osladiti s sladkorjem, temveč samo s saharinom. V ostalem se držite navodil, ki ste jih prejeli od zdravnika. V. J.: Pri menstruaciji imate tako hude krče, da morate ležati. Razna zdravila, ki ste jih jemali, ne pomagajo in ste jih tudi vse izbljuvali. — Na boleči menstruaciji trpi ca 60°/o vseh žena. Le majhen del se počuti dobro za časa perila. Proti bolečinam, ki so povzročene vsled krčev mišic v jajcevodih, imamo na razpolago razna sredstva. Sredstva, ki jih uporabljate vi, so dobra in uspešna. Ker pa vse izblju-jete, vam priporočam, da greste k zdravniku, da vam zapiše sredstva v obliki tkzv. svečk, ki se jih vloži v debelo črevo. V vašem primeru ni drugega izhoda. V vašo tolažbo moram končno reči, da je verjetno, da se vam bo sčasoma stanje popravilo tako, da vam zdravila ne bodo potrebna. M. S. St.: Imeli ste pred 15 leti angino. Kmalu nato so se vam spustile po telesu rdeče pike, ki so po 1 tednu izginile. V skrbeh, da bi bila posredi kaka spolna bolezen, ste si dali tekom let večkrat pregledati kri, pa je bil rezultat vedno negativen. Sfcdaj imate po nogah nekaj let sem trganje in občutek mravljincev. Nadalje pravite, da sedaj veste, da ste se takrat, ko ste imeli angino, inficirali in sprašujete, kaj vam je storiti? — Po celem poteku sodeč in pa z ozirom na negativne rezultate preiskav, dvomim, da ste se sploh inficirali s spolno boleznijo. Kljub temu, da ste kasneje doznali, da je bila dotična oseba spolno bolna, je vendar možnost, da se niste inficirali. Pri kombinaciji, angina in izpuščaj, bi človek v prvi vrsti mislil na škrlatinko. Možno je torej, da ste takrat preboleli lahko obliko škrlatinke. Pišete, da ste imeli več ran. Tudi to bi v zvezi z drugim govorilo proti sifilisu, kjer opazujemo običajno samo eno rano. Možno je torej, da je v tem primeru šlo za tkzv. mehki čankar. Najbolje bi bilo, da konzultirate Specialista za spolne bolezni, ki bo imel v tem poeledu dokončno besedo. S tem boste rešeni tudi mučne negotovosti, v kateri se sedaj nahajale. čez 14 dni bo moralo modtvo Ljubljanskega Šahovskega kluba po daljšem zopet v borbo, da brani naslov mofitvenega državnega prvaka, ki ga tako uspešno drži že vrsto let. Ljubljana bo za tekmo z Amaterskim š. k.-om v Zagrebu izbrala moštvo predvidoma izmed sledečih igralcev: M. Vidmar jun., Furlani, Preinfalk; dalje L. Gabrovšek, Gerzinlč, Marek, Sikošek, Šiška, šorli, C.Vidmar, čeprav je turnirska igra zadnje mesece v klubu počivala, je še časa dovolj, da se moštvo za tekmo primerno pripravi. Letos bo borba najbrž težja nego je bila običajno doslej. Amaterski š. h. v Zagrebu je silno napredoval in dosegel več pomembnih uspehov. Morda bo v njegovem moštvu tokrat nastopil tudi kateri izmed zagrebških mojstrov, ki sicer doslej niso igrah na medklubskih tekmah. Isto tako sta se ojačila tudi Suboti-ški in Beogradski š. h., pa Ljubljana tudi proti vsakemu Izmed njiju imela dokaj težko stališče, za slučaj, da tekmo v Zagrebu odloči v svojo korist Kljub temu mislim, da je Ljubljana po uspehih svojih šahistov še vedno favorit za te tekme in da bo mogla pod količkaj normalnimi okoliščinami ohraniti tudi tokrat vodilno pozicijo v našem šahovskem življenju. Preteklo nedeljo sta se mudila v Ljubljani poslovodeči podpredsednik j. š. saveza g. Prokop in tajnik g. Magdič. Uredila sta z vodstvom Slovenske šahovske zveze vse podrobnosti za preureditev zveze v podsavez j. š. saveza. Zveza bi imela v dogled-nem času še izreden občni zbor, na katerem bo primerno izpremenila svoja pravila. Po poročilu iz Londona je svetovni prvak dr. Aljehin pristal na podaljšanje roka za polož tev kavcije za match za svetovno prvenstvo do 6. novembra. Turnir osmih najboljših šahistov sveta, ki ga prireja holandska radio-družba »Av-ro«, začne definitivno 5. novembra v Amsterdamu. Vsi povabljeni so sedaj pristali na udeležbo. Tudi Flohr je že na poti k turnirju in bo spotoma igral na Estonskem še trening-mateh s Keresom. Dr. Aljehin je v svoji 6. produkciji v Londonu, ki jo je igral proti uradništvu zdravstvenega ministrstva, dosegel rezultat + 27, = 1. Tudi v handicap-matchu v znanem londonskem Gambit-clubu je imel sijajen rezultat + 7, = 1, čeprav je igral dve izmed teh partij slepo in je bilo moštvo sestavljeno iz prvorazrednih igralcev. Slabše pa je dosegel svetovni prvak v si-multanki v Liverpoolu: + 29, = 1 —5. Naš mojster Konig se že dalje časa mudi v Angliji ter se udeležuje stranskih turnirjev na angleških šahovskih kongresih. Ob taki priliki se mu je nedavno pripetila naslednja nesreča. Dunajska partija Beli: KStto črni: K&nig 1. e2—e4 e7—e5 2. Sbl—c3 Sb8—c6 Običajneje, pa tudi bolje je pač Sf6, 3. f4 d5 itd. 3. f2—f4 Lf8—c5?! Pravzaprav precej riskantno. Bolje je bilo Lb4. 4 Sgl—f3? Zakaj neki ne 4. fe5:? Saj vendar črni ne bi smel vzeti kmetov nazaj, pa tudi šah r.a h4 ni nevaren, ker je kmet e4 krit! 4..........d7—d6 5 Lfl—c4 Sg8—f6 Partija Je pre*a ▼ mo izmed nonnata* variant kraljevega gambita, 6 d2—d3 — Take izgube časa ai črni pač ne moro privoščiti. Očividno pa hoče ohraniti svojega kraljevega lovca, da bi belemu preučil rohado. — Teorija priporoča kot bolje Lc8—e6. •• «5 Tudi enostavno 7. De2 je bilo gotovo dobro. Beli pa bi si rad odprl linijo za 7..........M ; 8. Lcl—ge h7—h6? Zopet Izguba časa, tokrat najbrž že odločilna. Treba je bilo še vedno igrati Le6, pa čeprav dvojni kmet na e-liniji potem ne bi izgledal lepo. 9. Lg5 : f6 : «8 10. Thl—fl °—° Da bi pripravil dolgo rohado, črni očividno nima več časa. Tudi tako pa se izpostavlja nevarnemu napadu. Beli je znatno bolje razvit in obvladuje važno f-llnijo. 11. Sc3—d5 Df6—d6 Nekoliko bolje Je bDo pač Dd8, kar M bilo preprečilo vsaj sledeči izpad. 12. Sf3—h4! Sc5—«5 13. Ddl—h5! Tu ni važno, da bo črni sedaj razpolagal z dvema lovcema. Nasprotno odloči dejstvo, da vse razpoložljive sile belega lahko takoj posežejo v borbo, z direktnim napadom na črnega kralja 13..........Sa5 : ©4 14. d3 : c4 c7—c6 Mesto tega bi bilo f6 Se za nekaj časa odvrnilo nesrečo, toda tudi potem bi stal črni po enostavnem 15. o—o—o obujmo. Sedaj pa je dobil beli priliko za lepo žr-tveno kombinacijo: 15. Sd5—f6+! KgS—h8 Če gf6:, potem pač 16. 16. Tdl, De7, 17. Td3 in napad na g, h in f liniji mora prodreti. 16. Tal—dl? Beli ne opazi, da bi lahko tu partijo takoj zaključil, na zelo efekten način: 16. Df7:!!, Df6: (sicer 17. Sg6 mat) 17. Sg6-H itd. Seveda je tudi tako partija še dobljena. 16..........Ddo—e6 Več odpora je dajalo De7, ker bi tam dama branila vsaj polje d8. 17. Sh4—g6 4-! f7 : g6 18. Dh5 : g6 gT : f6 Izsiljeno, kajti na Tf6: bi šlo 19. Td8-R itd. 19. Dg6 : h6+ Kh8—g8 20. Dh6—g6+ Kg8—h8 21. Tfl—f5 Klasični napad na obeh odprtih linijah je seveda toliko močan, da mora črni dati damo za trdnjavo. Črni ostane kljub temu še v rahli materialni premoči, toda njegove figure stoje tudi še nadalje tako slabo, da na uspešno obrambo ni misliti. 21..........De 6 : f5 22. e4 : f5 e5—e4 Sicer Td3 in Tl:3. 23. g2—g4 b7—b6 24. Tdl—d8! Tf8 : d8 25. Dg6 : f6 + Kh8—h7 26. Df6 : d8 e4—e3 27. Dd8—c7 + Zadostovalo je seveda tudi g4—g5. 27..........Kh7—g8 28. f5—f6 Lc5—f8 29. Dc7 : c6 Ta8—b8 30. Dc6—d5 -f Kg8—h7 31. Dd5—f7 -f- čmi se vda. Vasja Piro. 0 Ponedeljek, 17. oktobra Ljubljana 12: Solistični instrumentalni koncert (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 1320: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Napredek higiene v dravski banovini (dr. Ivo Pire). _ 18.20: Plošče — 18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline (g. Marjan M?rolt). — 19: Napovedi. poročila — 19.30: Nac. ura: S.ijepan Mčletič, preporoditelj zagrebškega gledališča. — 19 50: Zanimivosti (g. Mirko Javornik). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Veseli zvoki Radijskega orkestra. Beograd 16-45: Narodne pesmi. — 17.35: Orkestralni koncert. — 18.4S: Plošče. — 20: Prenos iz Nar. gledališča — 22 20: Klavirske skladbe. — Zagreb 1715: Violinske skladbe. — 17.45: Hrvatske pesmi. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.30: Koncert oikestra in pevcev. — 20.40: Mešan glasbeni program. — Varšava 19.30: Orkestralne skladbe. — 21: čelo in klavir. — 22: Lahka, glasba. — Sofija 17: Iz -zvočnih filmov. — 18 30: Ura nabožne glasbe. — 19: Beethovnova »Slavnostna maša«. — 20.55: Pester glasbeni spored. — Dunaj 12: Orkester in solisti. — 16: Vojaška godba. — 18.20: Komorni koncert. — 20.10: Orkester, godalni kvartet in solisti. — 22 30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Plošče. — k).10: Velild orkester. — 21: Zvočna igra. 22.30: Nočni koncert in ples. — Miinclien 19.15: Plesj in koračnice. — 21.30: Komorni koncert. — 22.20: Godalni orkester. Torek 18. oktobra Ljubljana 11: šolska ura: Zdravi zobje — zdravi otroci (dr. Fr. Mis). — 12: Pesmi in natvevi iz Španije (plošče). —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Radijski šramel. — 18.40: Vzgoja v družini (dr. Stanko Go- gala). _ 19: Napovedi, poročila —19.30: Nac. ura: Javna dela v zadnjih treh le-tih v dravski banovini (g. Janko Hafner). — 19.50: Vesela kronika. — 20: Koncert Slovenskega v.»kalnega kvinteta. — 20.45: Koncert Radijskega orkes'ra. — 22: Napovedi, porečja. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče i. gpogrfd 16 45: Narodni napevi in orkestralne skladbe. — 18 20: Pesmi in plošče. — 20: Narodne perm i in šramli. — 21: Petje in plošče — 22.15: Godba za ples. Zagreb 17.15: Orkestralni kon- r.ert. _ 2C: Beethoven: Godalni kvartet v C-molu. — 20 20: Dueti. komorne skladbe. — 21.30: Lahka godba in ples. — Praga 19 30: Orkestralni koncert. — 20.40: Pester spored. — Varšava 21: Simfonični koncert. — 22.15: Komorne skladbe. — Sofija iS: Vojaška godba in godalni orkester — 1930: Skladbe za čelo in petje. — 2125: Plesna muzika. — Dunaj 12: Mali orkorter. — 16: Popoldanski koncert — 18.15: Jesenski zvoki. — 19: Godalni orkester. — 20.10: »Bitka pri Iinskem«. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Mali orkester. — 20.10: Ples instrumentov — 21: Letalske koračnice. _ 22.30: Lahka godba in ples. — Mtinchen 1915: Koncertna ura. — 21.10:! Opereta in ples. — 22 30: Kakcr Dunaj. Križanka št. 43 Vodoravno: 1 češki narodni junak in verski reformator, 4. zajed-nica starih Slovanov, 8. staroslovan-ska boginja, 11. pijača starih Slovanov, 13. češka reka, 14. osebni zaimek, 15. starodavno dalmatinsko mestece, 17. predlog, 18. dolina, 19. češki industrijalec, 21. trdno prepričanje, 22. elementarna nezgoda, 23. sorodnica, 24. mrčes, 25. predlog, 26. svetopisemsko ime, 28. egiptsko božanstvo, 29. slovenska reka, 31. kem. znak za srebro, 32. rusko mesto, 34. družinski član, 35. veznik. Navpično: 2. pamet, 3. začimba. 4. vodna žival. 5. reka v Bosni, 6. veznik, 7. ruska reka. 9. poškodba na telesu. 10. moč, 12. ustanoviteljica dinastije Pfemyslovcev, 14. čehoslo-vaška pokrajina, 16. svojilni zaimek. 18. otrok. 20. kazalni zaimek, 21. osebni zaimek, 22. poglavje korana, 23. elementarna nezgoda, 25. prislov kraja, 27. turški plemič, 29. pritok Visle, 30. vrsta papige, 32. povratni zaimek, 33. kem. znak za aluminij. Rešitev križanke št 47 Vodoravno: 1. Vozel, 5. Pilat, 9. oba, 10. ave, 11. Ada, 12. dekan, 14. ropar, 16. Orinoko, 18. bani, 20. arak, 22. zakaj, 23. I Sabo, 25. Arad, 28. anatema, 31. koral, 33. lapuh, 35. ono, 36. ara, 37. iha, 38. lenuh, 39. Neron. Navpično: 1. vodeb, 2. obe, 3. zakon, 4. lani, 5. pero, 6. lapor, 7. Ada, 8. tarok, 13. Arizona, 15. Okajama, 17. nakit, 19. i ara, 21. aga, 23, sokol, 24. baron, 26. rapir, j 27. duhan, 29. Alah, 30. elan, 32. one, 34. 1 uho. s p O R T Nedelja pokalnih tekem začne na 6 krajih tekmovanje za pokal LNP Danes bo torej začetek pokalnega tekmovanja, Jri ga je a svoje najboljše r.redste^Ske nTSenem pol^drazpilkl LNP. Zaradi še zmeromveljavne prepo-^^S^A^netnib tekem v Mariboru bo spored obsegal le 8 tekem v tej ^uSSSob 10. na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno * ^^-ot^S^na igrišču Olimpa in Celje-AtletM ob 15. na igrišču Celja, i^-s*,, irmn-ia v KRANJU: Kranj—Hermes ob 10. na igrišču Kranja, L JESENICAH: Bratstvo—Kovinar ob 15. na ignscu Bratstva, v MIJKSKl SOBOTI: Mura—CSK ob 15. na ignscu Mure m v TRBOVLJAH: Amatei—reprezentanca domačega H. razreda ob 15. na igrišču Amaterja^ nastopijo večinoma krajevni nasprotniki vendar bo že to kSTSSdvaSmivo tekmovanje poleg prvenstvenega gotovo tudi razgibalo našo nogometno občinstvo! I bodo. Kaj fe® še na §p0tedu? Lahkoatletski dvoboj SK Celje—Ilirija Za zaključek letošnje lahkoatletske sezone je Ilirija povabila v goste odlične juniorje SK Celja. ■TC mladi atleti ki trenirajo pod vodstvom naših najboljših reprezentantov Pleterška in Gorška, so na zavidljivi višini in so med njimi celo nekateri, ki so že opetovano nastopali v celjski reprezentanci. Ilirija je nedavno že nastopila proti tej ekipi v Celju, kjer je srečanje nekompletna izgubila z eno točko razlike. Danes bo šla v borbo kompletna in zato bo gotovo še bolj napeto in zanimivo- Špored obsega naslednje discipline: teke na 100 m. 200 m 1000 m, 4 X 100 m, mete diska, kopja in krogle ter skoke v daljino in višino. Izven konkurence bo še štafeta na 300 X 200 X 200 X 100 m, skok f,b palici in met kladiva. Začetek bo ob 34.30 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovar- no kamor vozi zdaj tudi tramvaj. Na teniščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom se nadaljujejo danes ves dan teniške igre za Pogačarjev memorial, v katerih sodelujejo vsi znani teniški igralci Ilirije, med njimi tudi juniorski državni prvak Boris Smerdu. Na Vrhniki bodo imeli danes majhno senzacijo za prijatelje nogometa. Najboljši igralci Notranjske, torej klubov Javor-nika z Rakeka in Vrhnike, so povabili v goste drugo garnituro SK Ljubljane. Ta zanimiva reprezentančna prireditev bo ob 15. na igrišču Vrhnike. V Zagrebu bo danes z napetostjo pričakovana medmestna tekma med Zagrebom in Beogradom. Po zadnjih neuspehih zagrebških moštev v ligaškem tekmovanju vlada za izid tega srečanja še prav posebno zanimanje, ne glede na to, da je letos ta tekma tudi prva med obema reprezentancama. Beograjski Bask bo igral v Zemunu prijateljsko tekmo s tamkajšnjo Sparto. Na igrišču Jugoslavije bodo imeli tekmovanje za državno prvenstvo damskih ekipi v lahki atletiki. pg ts &J3&< it mofociklistične sezone Po splošni oceni spada med naše najboljše vozače član MK Ilirije in letošnji 1 gor sla državni prvak — Janko Šiška Letošnje športno leto v motociklistiki je pri kraju in lahko sedaj že nekoliko pregledamo splošne rezultate in uspehe našega motociklističr.ega športa v tekočem letu. Za preteklo nedeljo je bila razpisana še zadnja letošnja motociklistična prireditev večjega obsega — tekma za veliko nagrado Beograda, — ki se pa zaradi tehničnih ovir letos najbrže ne bo dala izvesti. V Sloveniji je bil letos motociklizem zelo živahen, lahko rečemo, da se je povzpel celo višje kakor je bil pred nastopom krize v tej športni panogi, ko so bili uvedeni znani davki na motorna vozila. Zanimivo je, da je bil dosežen največji napredek pri malih motorjih do 200 ccm, ki so se pričeli ne glede na to, da so zelo praktični kot prometno sredstvo, uveljavljati tudi na športnem polju. K napredku našega motorizma pa je nedvomno dosti pripomoglo tudi dejstvo, da je bilo v preteklem letu nabavljenih pri nas prav lepo številno odličnih športnih motorjev težjih kategorij. Športnih bilo letos JANKO ŠIŠKA, najvidnejši dirkač 3VIK Ilirije in eden najboljših na motorju motociklističnih prireditev je pri nas, v naši državi, dokaj, vendar moramo ugotoviti, da so bile zares premembe le tri: dirkališčna v Zagrebu v izvedbi I. Hrv. Motokluba, cestna Moto-kluba Maribor v Mariboru in mednarodna gorska dirka na Ljubelj v izvedbi ljubljanskega M. K. Ilirije. Vrhovni motociklistični forum v naši državi — Športna komisija saveza moto-klubov Jugoslavije — ki se z uspehi mo-tosporta v letošnjem letu ne zadovoljuje, daje vendar v svojem službenem poročilu prireditelju ljubeljskih dirk, MK Iliriji, prav laskavo priznanje, ko navaja med drugim: »Priredbe velikog stila, kaošto je to bila ljubeljska utrka sa savršenom organizacij om mogu imati pozitivni uspeh, dok sve ostalo, za sada je još veliko pitanje!« Naši Ilirijani so lahko ponosni na to laskavo priznanje kakor tudi na svojo zares edinstveno, v pogledu organizacije naravnost sijajno izvedeno in uspelo prireditev na našem ponosnem Ljubelju, za katero so želi mednarodno priznanje MK Ilirija je letos, ko je proslavljala 251etni-co obstoja, ponovno dokazala, da je zares naš vodilni motociklistični klub in sme oprt na svoje zavedne člane gledati v bodočnost z največjim optimizmom Zaslužni starostni predsednik MK Ilirije g. Jaka Gorjanc, ki je vodil svoj klub skozi dolgo dobo 25 let do tako sijajnih uspehov, je bil letos, ko so na pobočjih Ljubelja ob tem klubovem jubileju zagrmeli motorji, zares lahko ponosen na svoj klub in njegovo članstvo, ki je tukaj najlepše dokazalo, da je zmožno organizirati in tekmovati na največjih motornih tekmah. Ljubeljska dirka že sedaj uživa evropski sloves in če bo njen glas tako napredoval, smemo upati, da bomo kmalu imeli na našem Ljubelju motorne dirke svetovnega obsega, kar je gotovo tudi največja želja prireditelja MK Ilirije. , ,, Tudi glede vozačev motoristov lahko z veseljem ugotovimo znaten napredek. Izmed vseh pa je bil letos po splošnih ocenah naš najboljši — Ilirijan — Janko Šiška, ki si je tudi priboril naslov državnega gorskega prvaka, za kar je prejel vrsto daril, razen posebnega častnega darila Nj. Vis. kneza-namestnika. Šiška je letos ponovno dokazal, da je v odlični formi, posebno še na gorskih progah, ki so slednjič za kvaliteto vozača tudi najbolj odločilne. Saj bodo takrat, ko bomo naše motoriste najbolj potrebovali, takrat, ko jih bo klicala domovina, gorski vozači v naših krajih gotovo prvi prišli v poštev. To je in mora biti slednjič glavni smoter našega motociklizma. Šiška je letos, razen dejstva, da je porušil Jugoslovenski rekord na Ljubelju, tudi na vseh manjših cestnih dirkah, ki jih je izvedla moto sekcija 2SK Hermesa spravil vsa prva mesta. Najboljše čase dneva je imel v Podutiku, na Rašici in slednjič, čeprav le izven konkurence, na Ljubljanskem gradu. Na zelo uspeli dirki na Jezerski vrh je Šiška prepričevalno premagal tudi znanega »letečega Kranjca« Ludvika Stariča. Odlični Kranj čan-Iliri-jan Mirko Kobi pa je s tem, da se je placiral na drugo mesto za Šiško, potisnil Stariča šele na tretje mesto. Stariču so naši ostali odlični dirkači že tik za petami. Ko že pišemo o naših vozačih, nikakor ne smemo pozabiti članov poživljene mo-tosekcije ljubljanske sekcije Avtokluba, predvsem rutiniranega Breznika in mladega Cihlara, ki še mnogo obeta in slednjič prav tako dobrih Mariborčanov Lotza, Ceriča, Glebova in še nekaterih. Naš motorizem je na najboljši poti k vse večjemu napredku. Doslej naravnost sramotno stanje naše motorizacije se popravlja. Organizatorji našega motorizma naj pri započetem delu vztrajajo še dalje in najsi sedaj ob koncu športnega leta, ko imajo jasno sliko, kaj je bilo in kaj je, začrtajo svoj spored za naslednje leto. Pri prirejanju motosportnih prireditev pa naj zmerom upoštevajo nauk, da lahko ena slabo izvedena prireditev motociklistiki več škoduje kakor koristita dve uspeli! Olimpijski športi, sodobna vzgoja narodov Olimpijsko misel je treba popularizirati med najširšimi plastmi naroda Naslednje vrstice o vzgojnem pomenu olimpijskih športov nam je poslal mlad, idealen aktivni športnik z dežele, ki tamkaj »v samoti« in navezan le sam nase in na peščico tovarišev enakih misli še bolj globoko občuti, kakšnega pomena je i sodobna telesna vzgoja za mladino današnjih dni. Zato pa tudi vse drugače čuti, da njemu in vsem, ki se bavijo s športom, tako zelo primanjkuje vsake podpore od zunaj, materijalne sploh in celo moralne, in si tako še bolj vroče želi, da bi naš tisk povečal propagando za športno udejsfcrovanjo nAxBwy da bi se zanj zavzeli najodločilnejši faktorji v državi, kakor je to že povsod v naprednejših državah v športu. Glede tega vprašanja nam je pač vsem že davno ostala skupna le še ta tolažba, da kljub vsemu polagoma, pa vendar stalno in vztrajno orjemo ledino tudi na tem torišču; če ne gre tako, kakor bi bila naša najboljša želja, je krivo marsikaj, ne nazadnje tudi dejstvo, da je glavno delo za šport še zmeraj samo ie v zasebnih rokah, ki jih je morda eelo manj, kakor Telesno vzgojo naroda smatrajo današnje moderne države za najvažnejše ln najuspešnejše narodno vzgojno sredstvo, za vzgojo duhu časa ustrezne mladine in za dosego zdravega, duševno m telesno odpornega naroda. Se prav Posebnp je to vprašanje postalo važno v sedanjin časih, ki so ena sama težka borba za obstanek in terjajo od vseh narodov ogrom-duševnih in telesnih sil v življenju. Zgodovina je dokazala, da je v borbah » prostor pod soncem in obstanek med narodi sveta ostal zmagovit le oni narod, ki je bil zdrav, zdrav telesno in zdrav duševno in mu je bil ideal težko delo m sa-moodpoved na poti k najvišjim ciljem narodne blaginje. Vsi sodobni voditelji narodov so si edini v priznanju ogromnega vpliva, ki ga ima športno življenje naroda na njegovo moralo v pozitivnem smislu. Športna ideja je pač tako silna, da osvaja s svojo vrednostjo in lepoto v zmagovitem tempu dušo sodobnega človeka, s čemer morajo računati njeni voditelji, ki morajo to napredovanje človeške družbe pozitivno usmerjati in ]o se sami oropagirati z vsemi sredstvi. Danes uporabljajo države različne metode za vzgajanje naroda. Vsaka država si svojo narodno športno vzgojno metodo prikroji tako, kakor je najbolj prikladna narodovim individualnostim in po kateri stremi že njen značaj. Praktično se je izkazalo, da ne prinaša nobena druga metoda tako bogatih sadov posamezniku in narodu, kakor vsemu človeštvu obenem, v tako dovršenem vzgojnem smislu, kakor jih prinaša edino le prava športna vzgoja mladine od detinstva tja do moške zrelosti v plemenitih športih, torej v onih, ki jih priznava športom tudi mirovna ideja, ki jo s športno vzporedno propagira med vsemi narodi sveta, to je olimpijska ideja, ki obe združuje v ne-razdružljivo celoto. Ta ideja je velika skupna vez med narodi, ta ideja je edini uspešni sodobni način vzgoje človeštva k zbližan ju narodov vsega sveta. Brez razlik plemenskih posebnosti in ideologij daje ta ideja prednost le plemenitim športom pred vsemi ostalimi manj vrednimi, najvišji športni forum na vsakokratnih olimpijskih igrah, kjer manifestira za to novo vzgojo mladine mladina vseh šestih celin, daje temu velikemu po-kretu moderne dobe, ki se je slednjič vrnila k idealom najbolj kulturnih narodov starega veka, naibolj svečano obeležje in se vsaka štiri leta enkrat pretvori v največjo športno, pa tudi mirovno svečanost na svetu. Kraljica med športi v olimpijskem smislu je lahka atletika, ki najbolj ustreza plemenitosti športne ideje, ker bolje vzgaja kakor vsak drugi šport. Zato dajejo samo njej to prednost na olimpijskih igrah, da zavzema med vsemi ostalimi plemenitimi športi najčastnejše mesto in ji je le v propagando in uveljavljenje odmerjenih največ dni iz olimpijskega sporeda. S to prvenstveno pravico priznavajo lahki atletiki vsi narodi sveta enoduš-no njeno pomembnost za človeštvo, nenadomestljivost njene edinstvene vzgojne vrednosti, ki jo vsebuje samo ta plemenita panoga. Tukaj so se, kakor na nobenem drugem torišču, znašli vsi narodi sveta in vsi so brez razlike istega mnenja, da je njena vzgojna vrednost nenadomestljiva. To pomembnost vzgoje po lahkoatletski metodi so pravilno doumeH vsi narodi sveta, predvsem oni, ki so spoznali, kakšna je edina pravilna vzgoja mladine. Lahkoatletski način vzgajanja vidimo izvajati vse vodilne in kulturne narode sedanjosti Pri Američanih na primer Je postala lahkoatletska vzgoja naroda priljubljena in visoko cenjena in je lahka atletika zato postala skoraj ameriški narodni šport, čeprav so tudi ostale panoge športov po olimpijski lestvici na zelo visoki stopnji. Slično je še pri severnjakih, Fincih, Švedih, Norvežanih in vseh narodih sveta, kjer je ostalo prirodno življenje nepokvarjeno, povsod tam, kjer je pač možna objektivna cenitev življenjskih vrednot in doživetje lepote, prirod-nosti in vrednosti lahke atletike, ki dokončno osvaja mladino in z njo ves narod — šele po tem spoznanju. Pri vseh narodih sveta, ki se udejstvu-jejo v športu in pravilno pojmujejo športno idejo, se opaža, da so plemensko strp-ljivi, da spoštujejo in pravično cenijo posebne vrline posameznih plemen. Pri tem ne forsirajo samo odlike nekaterih vrlin določenega plemena, temveč uveljavljajo priznanje vrlin vsakemu svoje, ki mu jih je naklonila narava. Tako pravilno pojmuje takšno pleme tudi napake drugega plemena. Vsepovsod, kjer je športno življenje v plemenitih športih razvito tako idealno ni mu v njej osnova in gibalo razvijanja njegovega življenja srčna kultura, ki jo plemeniti športi propagirajo predvsem, vidimo uresničeno veliko športno misijo v vsej vrednosti, v srečnem sožitju športnih narodov med seboj. Ta športni ideal so vedno uresničevali narodom le njihovi samonikli mladinski voditelji in vzgojitelji, ki so izšli iz njih zgolj iz idealizma, da bi služili lastnemu narodu in človeštvu, da bi ga osrečili in zboljšali njegov položaj s pravo športno vzgojo. Zdaj nam uhajajo misli med nas same! Ali ne bi bilo dobro, da bi pomagali tudi maloštevilnim domačim športnim voditeljem za hitro rast te velepomembne športne ideje, ki je tako močno zazelje-na in potrebna v človeštvu. Malokomu je znano, ki se posebej ne bavi z lahko atletiko pri nas, koliko neprecenljivih žrtev marajo doprinašati procvitu te olimpijske ideje ravno ti naši idealni voditelji, ki so za podvig in ugled jugoslovenskega lah-koatletskega imena največ storili. Sirsi javnosti niso znana imena voditeljev tega gibanja, znano je le toliko, da so Slovenci najboljši atleti v državi, kdo jih je vzgojil in s kolikimi žrtvami, pa malokdo. Kaj bo s slovenskim odn. jugosloven-skim lahkoatletskim športom, če enkrat mine idealizem naših voditeljev? To vemo najbolje aktivni športniki, ki edino znamo ceniti njihovo zaslužno delo za narod na tem polju, pa tudi ostalim odgovor na to vprašanje ni težak. Naš tisk, ta velesila, bi moral nekoliko bolj pomagati pri delu razširjanja olimpijske ideje. Športni pisci naj bi, kjer le mogoče, zastavili svoj vpliv, da bi se za našo lahko atletiko razvila večja propaganda, da bi tako pomagali našim voditeljem, ki ne utegnejo delati še propagande, ker so dovolj zaposleni z najnujnešim delom v klubskih edinicah. Propagando bo treba širiti torej predvsem po časopisju in seznaniti tafco najširše sloja IfcKfctva s tn Jfan dati v ta namen' tudi prednost j športnih rubrikah, da se tako preosnuje športna propaganda v pozitivni smeri, da stopi slednjič v ozadje nepravilno in nezdravo cenj en je športne vrednosti, ki je uveljavljena pri nas. Ako bi naši športni strokovnjaki začeli res složno hi smotrno propagando teh športov v javnosti, bi s tem mnogo pomagali pri težkem začetnem delu za splošno popularizacijo olimpijske misli med najširšimi sloji ljudstva, storili veliko vzgojno delo narodu in človeštvu v korist, in obenem žrtvovali veliki od vseh športnikov zaželjeni doprinos na oltar miru med narodi sveta. Razveseljivo je, da so nekateri naši časopisi s to propagando športne misli že začeli prav uspešno.. Njihova zasluga je v veliki meri. da smisel za občo koristnost pravih športov pri nas zmerom bolj raste in bo — tako upamo — v doglednem času olimpijska ideja tudi pri nas zaživela kakor je živa in velika pri ostalih narodih sveta. H- J- Oktobrska številka avtomobilsko-sport-ne revije »Avto in športa« ima spet prav pestro in zanimivo vsebino. Na uvodnem mestu je članek o avtomobilizmu po svetu. Dalje čitamo spet o največji skrbi av-tomobilista. dobri cesti, nato pa je uvrščenih več člankov tehnične vsebine, med njimi o avtomobilu in zračnem pritisku, o vožnjah po gorskih cestah, o mednarodnih znakih po Ljubljani, o ljudskem avtomobilu v Nemčiji in dr. Športni del lista izpolnjujeta to pot poročili o motociklističnih dirkah na Ljubljanski grad in na Pohorju. Številko zaključujejo številni pa-berki iz avtomobilske stroke, dalje prispevki v stalnih rubrikah »Ali bi radi vedeli« in »Zakaj« ter razna službena obvestila obeh slovenskih sekcij Avtokluba. Na koncu je zanimiv potopis z vožnje od Ljubljane do Bleda, kakor ga doživlja na naših slabih cestah dober gospodar avtomobila. Posamezne številke naše edine revije te vrste so po din 5. Medklubsko motociklisfično hitrostno dirko na cesti priredi motosekcija ljubljan- Ljobijani v nedeljo 6. novemfcr* t. L 14J50. Na sporeda bodo dirfce * kategorijah turnih tn športnih Motutje*. Prijave sprejema do Z. novembra tajništvo Avtokluba, Ljubljana, Kongresni trg L telefon št. 41-93. Podrobnosti bomo še objavili. MotodkUsO, avtmnoMHstt! MK Ittrlja priredi v dneh 22. in 23. oktobra t L n članstvo in prijatelje jesenski Met za obisk grobov na Goriškem. Odhod iz LJubljane bo 22. t. m. ob pol 13., prehod čez mejo na Planini med pol 14. in 18. Pot bo vodila v Trst, naslednji dan po kosilu mimo pokopališča S redi polja na Doberdob in v Gorico ter mimo Vipave domov. Člani lahko potujejo' s svojimi motocikli ali avtomobili, poskrbljeno pa bo tudi za avtobuse. Vožnja z avtobusom bo stala din 78.— (do Trsta in nazaj), za vožnjo preko Gorice še din 37.—. Prijave sprejema klubovo tajništvo še danes in ves ponedeljek v Ljubljani, Miklošičeva c. 15, telefon 20-66. SK Svoboda, Ljubljana. Danes igra L moštvo pokalno tekmo z Marsom in mora biti točno ob 9.30 na igrišču Ilirije. Oprema se dvigne od 8. do 9. na Primorju. Vsi in točno! Zbor plavalnih sodnikov — sekcija LJubljana. Letna skupščina bo 28. oktobra t. L v klubski sobi kavarne Union v Ljubljani. Dnevni red: čitanje zapisnika, poročila, absolutorij, volitve novega odbora, slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti ob navedeni uri se preloži skupščina za pol ure, ko bo sklepala pri vsakem številu navzočih. Kolesarski savez Jugoslavije (službeno) Po § 13 sa veznih pravil je sklican izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: volitev zapisnikarja in dveh overovateljev, verifikacija pooblastil in sprememba pravil. Občni zbor bo v nedeljo 30. okt. ob 8. zjutraj v dvorani gostilne g. R. Mrkše v Zagrebu. Ilica 53. Ce ob določenem času ne "bi bilo prisotnih dovolj članov, bo občni zbor eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom ne glede na število prisotnih. KSK.T. Občni zbor SK Tržič bo v soboto 29. oktobra ob 20. v hotelu »Pošti«. ¥ StCISt! Kako je RudolS Dornik gclja£al kot ponarejevalec Ptuj, 15. oktobra Prvi del preiskave o ponarejanju 500 dinarskih bankovcev, ki je v Ptuju in v okolici povzročila veliko zanimanje, je končan. Nadaljeval se bo seveda na okrožnem sodišču v Mariboru, kjer se bo tudi vse natančneje razčistilo. Do sedaj so nam znane sledeče podrobnosti. Od februarja letos je stalno zahajal v Ptuj Rudolf Dornik. ki je pristojen v občino Sv. Pavel pri Preboldu, bival pa je zadnja leta stalno v Celju. V okolici Ptuja se je cesto oglašal pri raznih posestnikih in za pustolovščine dovzetnih strankah ter jim razkazoval svoje načrte, kako bo v kratkem začel ponarejati 500 dinarske bakovce. Glavni njegov namen s temi obiski je bil, da si pridobi po- BndoK trefona denarna suhtw sa nabavo potrebnih priprav. Ljudje so bifi toliko naivci, da so verjeli njegovim prigovarjanjem, nuditi mu denarno pomoč in s tem poštah Sam organizacije in delničarji. Družba je dobivala vedno večji obseg, posegla pa je sedaj vmes oblast in s tem tudi započeto deio končala. Aretirala je vsega 13 članom, ki so hoteli na nepošten a lahek nacm priti do denarja. _ Rudolf DorrrSk je po polico mizar, pra- j vi pa, da je že od mladih let študiral kerni-jo in fiziko. Želel je svojo načitanost tudi praktično izvesti. Hotel je najprej ponare-jati tisočake, kar pa je opustil, ker prejemnik preveč pregleduje, m bi jm le s težavo spravil v promet. Zato so se nra zdele bolj primerne 500-dinarke, dasi je izdelava teh bolj komplicirana. Od teh bankovcev je napravil 10 negativov in nekoliko kopij na fotografskem papirju. Nabava se je opalograf. tiskarski material m razne druge priprave ter je to razkazoval najbolj zanesljivim sodelavcem. Dorniik je sprejel od vseh strank okrog 24.000 din, katere je porabil za nabave materiala, deloma pa za svoje preživljanje. V zadnjem času si je hotel kupiti še en opalograf, ki bi veljal 5 000 din. Zato se je prejšnji petek pripeljal v Ptuj in imel s svojimi sodelavci sejo. Razložil jim je, da nujno potrebuje denar za nabavo opalografa, ker v nasprotnem ni mogoče pričeti z delom. Delničarji so mu obljubili, da mu bodo denar preskrbeli do ponedeljka 10. t m. nakar se je spet odpeljal po svojih potih. Člani so se med seboj poznali pod drugimi imeni in so bili med seboj zapriseženi. Dornika so poznali pod imenom Avgust Poljšak iz Celja. V ponedeljek je Dornik spet prišel v Ptuj ter si najel sobo v nekem hotelu. S seboj je pripeljal ves material, katerega je imel v hotelu spravljenega. Njegovi sodelavci pa so ta čas imeli sejo v neki gostilni teT so povabili nekoga, od katerega so hoteli izvabiti 5.000 din za nabavo opalografa. Do-tičnemu so obljubili za vplačilo določeno svoto, članstvo družbe, vodstvo celotne organizacije in 30.000 din mesečne plače. Povabljenec je zahteval, da ga predstavijo glavnemu vodji, da si tam ogleda pripravljeni material. Iz gostilne ga je spremil v hotel Izidor Kramar mL iz Cvetlina. Čim pa so hoteli zakleniti jo * «4» žandarmerija, na čelu ji vodnik g. Valen-čič, ki je to zadevo že zasledoval, in je vsem prisotnim napovedala aretacijo. V sobi so našli ves material. Na orožniški postaji je Dornik vse priznal, obenem pa izdal svoje sodelavce in to 32-letnega kro-šnjarja Izidorja Kramarja mL. sodarja Friderika Vezjaka iz Ormoža, 27-letnega zasebnika Ignaca Černezlja rz Hajdine, Izidorja Brusarja iz Cvetlina, 39-letnega Janeza Jezo iz Hajdine, 52-letnega invalida Martina K lepa rz Kajdine, 37-letnega Mirka Belčiča iz Cvetlina, 28-letnega zasebnika Karola Hojnika iz Hajdine. 37-letnega kro-šnjarja Izidorja Kramarja st tz Cvetlina, 33-letnega krošnjarja Imbra Kneza iz Cvetlina, 25-letnega trgovskega pomočnika Adolfa Brusarja iz Sv. Lenarta v Slov. gor. m 34-letnega trgovca Ivana Pintariča iz Maribora. Vsi so tudi že aretirani m z obtožnico predani -sodišču. Pri ogledu nabavljenega materiala pride nestrokovnjak do zaključka, da Dornik nikakor ni zmožen ponarejanja denarja, pač pa je premeten goljuf, ki je hotel od naivnih ljudi izvleči čim več denarja. V tričetrt leta jc vse njegovo ponarejevalsko delo napredovalo na 10 fotografskih plošč. 2 kopiji. 5 cinkovih plošč, 15 tuib litografskih barv, nekaj raz-jedajočih kislin in drugih kemikalij. Pri vsem njegovem govorjenju pa človek dobi vtis, da bolj želi biti obtožen kot ponarejevalec denarja kakor kot vsakdanji goljuf. Reveži so ljudje, ki so mu z namenom, da sodelujejo pri njegovih trikih, nasedli in s tesn izgubili svoj denar in svobodo. Praznik Simona Blatnika V stari vasi pri Velenju praznuje ogledni in priljubljeni posestnik m trgovec g. Simon Blatnik svojo 50-letnioo m z njo vred še nekaj jubilejev svojega javni koristi po-svečenega življenja. Doma je i* Savensfae Bistrice, kjer se je že v mladih lotft n» stil med požrtvovalne narodnjaka in javne delavce. V trgmnAi stroki se jo izo& * Podjčanah, kjer si je izbral tacfi življenjsko družico, gospo Elrzo iz znsmo nacionalno Detičkcrve rodbine. V Staro nas jo prišel leta 1919. ter vse svoje sposobnosti posvetil narodnim, gospodarskim in kulturnim organizacijam. Ustanovil jo kmetijsko podružnico, kateri še danes predseduj«, bi pa je tudi soustanovitelj organizacije Rdečega križa, katero še zdaj vodi. Velenjski Sokol ga šteje med svoje najpožrtvcrvaknej-še odbornike. Tudi v drugih organizacijah, deluje požrtvovalno in njegovo hišo stolno oblegajo ljudje, ki so potrebni dobrega nasveta. Neštete so njegove pobude in dela v koristi kmetov, obrtnikov in vseh drugih. G. Blatniku, ki je vzor savetine-ga in delavnega narodnjaka, čestitamo tt»-di mi i vso iskrenostjo ob njegovem niku. Čitajte »J U naročajte T R O«! Celjski mestu! svet Preureditev centralne kurjave v gledališču — Gradnja mosta čez Voglajno D:ragirtjske doklade za poročene mestne delavce — Gradnja novega gimnazijskega poslopja ! Celje, 15. oktobra. Celjski mestni svet je imel v petek zve-£er redno sejo, ki je trajala tri ure. Obvestilu župana, da so sklepi zadnje seje izvršeni, so sledila poročila odborov. Finančni odbor. Prošnje kuratorija Dnevnega zavetišča, podmladka JS na meščanski šoli in Javne mestne knjižnice v Celju za Izredno podporo so bile odklonjene. Napravo nujno potrebnega hodnika za pešce ob državni cesti od Majdi-čeve kapele do občinske meje v Šmar-jeti, ki bi stala okrog 180.000 din, bodo zaradi pomanjkanja denarja zaenkrat opustili. Občina bo prosila tehnični razdelek mestnega poglavarstva, da bi uredil tem odseku oba roba ceste, da ju bodo mogli pešci uporabljati in da jim ne bo treba često hoditi po sredi ceste ter se izpostavljati nevarnostim cestnega prometa. Za ureditev začasne remize za pogrebne vozove v gospodarskem poslopju na Sp. Lanovžu je mestni s^jt naknadno odobril 3.263 dm. Ker je centralna kurjava v Mestnem gledališču zelo pomanjkljiva, bo občina napeljala cevi iz sosednega novega mestnega kopališča v gledališče in ogrevala gledališče s toplim zrakom. Ta instalacija bo stala okrog 150.000 din in jo bodo dovršili najpozneje v šestih tednih Dela so po večini že oddana Občina bo nabavila knjigo »Naš Jadran« za 480 din. Za stalno zaposlene mestne delavce, ki niso preveč zadolženi, bo občina nabavila premog in jim ga dobavila po režijski ceni proti odplačevanju v obrokih. Občina bo podaljšala kanalizacijo v Stritarjevi ulici do desnega brega regulirane Koprivnice. Stroški bodo znašali 5.500 dii~ Mestni svet je naknadno odobril preureditev prostorov zemljiške knjige v grofiji. Stroški so znašali 2.235 din. Gospodarski odbor. Občina bo prodala Ivanu Habinct. stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu. Dela za gradnjo polstabilnega mostu čez Voglajno blizu kemične tovarne v Gaberju so delno že oddana, ostala dela pa bosta oddala finančni in gospodarski odbor. Občina bo nabavila še 150 ton premoga grahovca pri TPD. Odbor 23 prosveto. Mestna knjižnica je prosila za nove prostore, ker so sedanji prostori pretesni. Zadeva je odložena, ker upajo, -a bo v doglednem času rešeno vprašanje gradnje justične palače v Celju, nakar bi premestili mestno knjižnico v grofiji. Mestni svet je odklonil 17 prošenj raznih organizacij za podporo. Z zadevno prošnjo Strelskega okrožja v Celju se bosta bavila še finančni in gospodarski odbor V prihodnji mestni proračun bodo vnesli podporo za izseli eniško zbornico v Ljubljani. Odsek za obvezno telesno vzgojo v Celju je pooblaščen, da imenuje vaditelje za nedeljske telovadne tečaje. Tržni odbor. Mestni svet je predlagal nekatere izpremembe v osr jtku pravilnika za tržne dneve, Id ga je predložila banska uprava Obrtni ^dbor. Uršuli Cilenškovi je bil ovoljen prenos gostilniške koncesije iz njene dosedanje hiše pri strelišču v Pe-čovniku v njeno bližnjo novo hišo. Prošnji Vinka Brzica za preureditev njegove točilnice na Kralja Petra cesti v bife je mestni svet ugodil. Mestni svet je izrekel krajevno potrebo za gostilniško koncesijo Anice Dondjivičeve v gostilni »Pri angelu« v Prešernovi ulici. Pravni odbor. V članstvo mestne občine je bil sprejet Jakob Kline, upokojeni starešina finančne kontrole v Celju. V teku akcije proti katastrofalnemu onesnaževanju Savinje po raznih industrijskih podjetjih je banska uprava zavzela stališče, da mestna občina celjska ni interesent v tej zadevi. Občina se je nato pritožila pri upravnem sodišču v Celju, ki je delno ugodilo pritožbi in razsodilo, da je treba mestno občino smatrati v tej zadevi za interesenta. Občina je sedaj vložila še pritožbo na Državni svet, da bi dosegla še večji uspeh. Zdravstveni odbor. Občina bo dala namestiti omarice za prvo pomoč v policijski stražnici v Gaberju, v mestnem zavetišču v Medlogu in pri Tratniku v Pe-čovniku. Socialni odbor. Vprašanje novega občinskega delavskega reda bo rešeno v sporazumu z ostalimi avtonomnimi mesti. Delavci mestne občine in občinskih podjetij, ki so poročeni in niso zaposijni pri pomožni akciji, bodo prejemali z veljavnostjo od 1. t. m. dalje draginjsko doklado za vsakega otroka do 16. leta v znesku po 50 din. določene pa so razne omejitve. Ta doklada bo obremenila mestno blagajno za okroglo 60.000 diii na leto. Mestni svet je odobril pravilnik socialnega skrbstva za mes.o Celje ter dva pravilnika za podeljevanje rednih in izrednih podpor pri mestni občini celjski. Gradbeni odbor. Mestni svet je odobril parcelacijski načrt za zemljišče DarJela in Viljema Rakuscha pri realni gimnaziji, ki predvideva 12 stavbnih parcel, in parcelacijski načrt za zemljišče Franca Do-bovičnika na Lavi. Občina zaenkrat ne bo razširila ceste mimo Gašparičeve, Ko-renove in Kosove hi- s pri »Skalni kleti«. Mestni svet je izjavil, da smatra za najprimernejše stavbišče za novo. nujno potrebno poslopje II. drž. gimnazije kompleks bivše Pertinačeve tovarne pri Sp Lanovžu, v drugi vrsti pa stavbišče poleg poslopja drž. realne gimnazije ali v bližini. Poseben tričlanski odbor, v katerem so župan ter finančni in gradbeni referent, bo izbral primerno stavbišče za novo gimnazijo, se dogovoril s posestniki glede cene in stavil mestnemu svetu zadevni predlog. Banska uprava naj bi vnesla *3rimersn znesek za gradnjo novega gimnazijskega poslopja že v prihodnji baro-vinski proračun. Občina bo skušala do-E 2Či pri* vladi ustanovitev II. drž. gimnazije v Celju. V tajni seji je mestni svet zopet odobril podporo II. drž. deški narodni šoli za brezplačen zajtrk okrog 100 revnim učen-cen v zimskem času. !H| V Ugodni uspehi po desetletnem prizadevanju Litija, 15. oktobra Pred leti so bOi naši kostaniarji navezani na uvoženi maroni. Pri nas je bilo sicer precej kostanja po gozdovih, vendar je bil tako droben, da ni imel posebne cene, niti veljave. Zato so odločili razni gospodarji, pa tudi oblastva da bodo pričeli Vzgajati v lastnih gozdovih maroni. Tudi v Zasavju, kjer imamo obilo kostanjevih dreves, so začeli kostanj precepljati z maroni jem. Pred desetimi leti je bilo v Jev-nici dobro obiskano učiteljsko zborovanje c tečajem za cepljenje kostanja. Vodil ga je predsednik ljubljanske Sadjarske in vrtnarske podružnice g. Josip štrekeij. Uč-teljstvo litijskega sreza je odtlej pričelo navajati učence in gospodarje, naj začno gojiti maroni. Akcijo je podprlo tudi litijsko sresko načelstvo, zlasti še referent Franc šušteršič. Pred desetletjem začeta sistematična akcija že kpže lepe uspehe. Po naših gozdovih ze klatimo prve maronije. So res lepi plodovi, ki zadovolje tudi izbirčneže. Odšle: bomo navezani lahko zgolj na domač pridelek in bo odpadel ves uvoz iz inozemstva. Maroni zahteva zelo sončne Kraje. Zato na severni strani Janč, okrog Jevnice in Laz ni takih piodov, ki jih drugod lahko dosežejo. Z lepim maroniiem se postavijo Kovške poljane, Volavlje, na južnem pobočju pa tudi okolica štange. Obilo sonca imajo kraji na južni strani Primskovega, na prostem stoječega in močno priljubljenega izletniškega kraja na Dolenjskem. Nad lepim uspehom so zadovoljni z maronijem tudi v Poljanah pri Primskovem. Prav tako seveda tudi v okolici Sv. Križa, zlasti na Kamnem vrhu. Letos imamo tako sončno jesen, kakor 2e mslokatero leto. Zato je razumljivo, da so naši gozdovi, ki se prav zdaj odevajo v pisane jesenske barve, vedno živi. Med tednom jih posečajo domačini, ob nedeljah pa, odmeva po naših hostah tudi veselo ukanje in pesem ljubljanskih in drugih izletnikov. Njim je treba sicer povedati, da kmetje ne žele prepogostih obiskov in nadležnih izkoriščevalcev v hostah. Vendar lepa beseda najde skoraj vedno tudi prijazno mesto. Kadar pridejo mestni gostje v naše hoste z namenom, da si naberejo kaj kostanja, naj se javijo prej vedno pri lastniku in ga zaprosijo za dovoljenje. Kmetje ustrežejo, če vidijo, da prhajajo izletniki z olikano besedo. V nasprotnem primeru so hudi in pravijo: »če ni naš kostanj vreden besede, ga ni treba pobirati!« Nekajkrat že so prišli v naše kraje divjaški izletniki. Spravili so se v drevesa, klatili in tresli. Pri takih napadih napravijo obilo škode, ker polomijo drevesa in uničujejo gozdne nasade. Razumljivo je, če naši kmetje take goste odklanjajo, žalostno pa je — o tem imamo več dokazov — če pričnejo »izletn;ki« zaradi svaril napadati lastnike in pride potem do krvavih obračunavanj, kakor je bilo v okolici Janč. Vsako leto nadaljujemo s preceplianjem drobnega kostanja. Cepiče dobivamo iz Italije. Letos na pomlad je sresko načelstvo razdelilo med interesente okrog 500 cepičev. Pohvalno akcijo, ki stremi za osamosvojitvijo našega trga, pa tudi za izboljšanjem položaja kmečkega stanu, bo trebr. še nadaljevati. Nevaren nabirale® kostanja Škofja Loka, 15. oktobra Posestnik Lovrenc Svoljšak v Javorniku pod Sv. Joštcm je doživel v četrtek popoldne srečanje, ki ga zlepa ne bo pozabil. Svoljšak je opazil, da so prišli v njegov gozd neki moški, ženska in otrok ter pričeli nabirati kostanj. Svoljšaku to seveda ni bilo všeč, pa je zato pristopil k trojici in ji rekel, naj bi bili prej vsaj poprašali za dovoljenje. »Saj ni tvoj.« se je odre-cal moški. »Če rase sam, zakaj ne bi bil tudi za nas.« In že so jeli oni spet pobirati sadje. To je seveda Svoljšaka razhudilo, da bi mu lastni kostanj pred očmi pobrali, in ostro je zahteval, naj s počenjanjem prenehajo. Tisti rnah pa se je v rokah neznanca poiavil revolver in že je odjeknil strel. Svoljšak je začutil v desni nogi v mečih pekočo bolečino ... Presenečeni i>ose3tnik je moral v Kranj k zdravniku dr. Božidarju Bežku. ostal pa ni nepoznan tudi nasilen nabiralec kostanja. Pred sodišče bo moral delavec Franc Močnik iz okolice Kranja, kajti on je streljal na Svoljšaka. B^Iešifska letina po Slino primanjkuje krme - Novo mesto 14. oktobra Malokatera pokrajina je po raznih ui-mah tolikokrat prizadeta kakor Dolenjska. Lani je trpela po deževju in toči, letos zaradi pomladnega mraza m suše, ki je nastopila ravno v času zorenja. V splošnem je letošnja letina v primeri z lansko vendar malo zadovoljivejša. Pomanjkanje živinske krme je pri tem občutno. To so posledice pomladnega mraza in poletne suše. Po mrazu je trpela največ detelja, ob vročini pa strnišča. Nedostatki krme po suši bi se s pomočjo silosov zlasti letos lahko nadomestili v naknadnih krm-skih posevkih (zelena krma in otava). Cena živini pada in kmetovalci s strahom čakajo zime. Razen koruze, ki je letos zelo slabo obrodila, so pa ozimna žita sko- letošnjih nesrečah Vinski pridelek je dober roda prvovrstna. Tako bogate žetve ozimnih žit že nekaj let nismo imeli. Stročnice so bile hudo prizadete po suši in je zato njih pridelek prav skromen, skoraj neznaten. Krompir je že v semenu in in v sami obdelavi zemlje prav slab. Nasprotno je pri onih, ki so mu nudili vse potrebne pogoje v ' enakih vremenskih prilikah prav dober. Zato bo množina v gotovih krajih Dolenjske prav znatna, a marsikod bo vrnjeno komaj seme. Zato je veliko povpraševanje po krompirju in visoka cena. Najbolj pa je na Dolenjskem prizadeta sadna letina. Aprilski mraz je uničil preko 95% sadovnjakov in povzročil, kakor smo takrat poročali, po vsej Dolenjski ogromno škodo. Izvzemši nekaj češenj v Brusnicah je bilo sadno drevje prazno. Po mrazu niso Mia prizadeta stebla, marveč samo nežno cvetje. Enako je bilo z vinsko trto. Letošnji vinski pridelek ni dosegel niti polovice lanskega slabega letnika. Poleg mraza je bilo tega krivo nesorazmerno zorenje in prezgodaj nastopivša gniloba, ki je povzročila predčasno trgatev. Po gnilobi sta prizadeti več ko dve tretjini pridelka belih sort. V splošnem mošti niso dosegli normalne količine sladkorja. Spričo tega poraznega dejstva je kr. banska uprava dovolila slajenje mošta izključno iz žiahtnih vinskih trt in to s 3 kg sladkorja na hI. Najboljši vinski pridelek v novomeškem okolišu so dosegli vinogradniki, ki imajo svoje trsje na Vinjem vrhu. Sam kraj je bil najmanj prizadet po katastrofalnem aprilskem mrazu. Letošnji vinski pridelek bo imel v splošnem 8 do 9 stopenj, belo- kranjski pa IS do 14. M . razmerju z dolenjskim vinskim kar odlično letino. Predvsem _ pogledu lahko ponaša okolica MetHk« s slovečiml DrašičL Pa tudi vinske goric* v območju priljubljenega Semiča, M _ Je pravi vinski paradiž, so dale leto« izredno dobro letino. Ni čudno, da so ceste dan na dan polne tovornih avtomobilov, ki prihajajo v Belo Krajino iz vseh krajev, riasti še z Gorenjskega, obloženi z vinskimi posodami, katere nato polne odvažajo. Vb»-ska kupčija je v Beli Krajini res živahna in je že polovica letošnjega pridelka razprodana. Prav dobro vinsko letino imajo tudi vinogradniki v okolici Kostanjevica, Sv. Križa in v krSkem sreza. Količina pridelka sicer ni povsod enaka. Je pa zato zelo dobra. Sejemski delavci oškodovani za 65.000 din Poneverbe poštarja Kapetanoviča v Prosenjakovcih Murska Sobota, 15. oktobra Svojčes Je »Jutro« poročalo o požaru, ki je uničil luksuzni avto pogodbenega poštarja Nikole Kapetanoviča iz Prosenja-kovcev. Zdaj se je izkazalo, da je bil avto namerno zažgan zaradi visoke zavarovalnine. To se je zgodilo letos 25. avgusta. Zaradi potratnega načina življenja poštarja Kapetanoviča so prebivalci domače občine že dalj časa sumili, da se morajo vršiti na pošti v Prosenjakovci poneverbe. Po insceniranem požaru avtomobila so tudi oblastva uvedla v zadevi Kapetanovi-čevega poslovanja obširno preiskavo. Tudi Poštna hranilnica je po pregledu blagajne ugotovila primanjkljaj 65.000 din. Dne 18. septembra pa je Kapetanovič, ki je začutil, da mu tla postajajo prevroča, na avtotaksiju pobegnil v notranjost države. Vse niti zasledovanja so vodile proti prestolnici in res se je posrečilo oblastvom Kapetanoviča aretirati dne 5. t. m v Novem Sadu, odkoder so ga prepeljali v zapore Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Med tem časom se je vršila podrobna preiskava na prosenjakovski pošti. Verjetno je vsota poneverjenega denarja še večja, kakor se je to prvotno domnevalo. Sezonski delavci, ki so zaradi mednarodnega napetega položaja prišli predčasno domov so zaprepaščeni izvedeli, da njihovi svojci niso prejeli po pošti nakazanega denarja iz Francije odnosno lz Nemčije. Njihovo ogorčenje nad brezvestnim poštarjem je toliko bolj upravičeno, ker so si ta denar prislužili v tujini v najhujšem naporu za prehranjevanje družine preko zime. Delitev, ki v škodo živinoreji Značilen zgled kmetske nesložnosti v Ločah Dobova, 13. oktobra Bivša občina Loče ob Savi, ki je zdaj pridružena občini Dobovi, je imela do nedavnega časa »gmajno« v izmeri 90 ha. Ta gmajna je bila last najprej 36, v novejšem času pa 40 soposes^nikov. Zemljišče ie kupila občina od brežiške graščine okrog leta 1850 in so morali posestniki zanj plačevati davek sorazmerno po davčni moči. 8 posestnikov je plačevalo po 8 goldinarjev na leto, 8 posestnikov po 6 gld.. 17 posestnikov po 5 gld. in 3 posestniki po 3 gld. Vsi ti so imeli doklej pravico do paše, do rezanja vrbovih šib in do sv ža (peska), lq ga je v novejšem času težko doMti, ker je ves sedaj naplavljeni sviž pomešan s premogovimi zrnci in je za zidavo nepo-raben. Proti odškodnini so smeli na gmaj- ni pasti revnejši stanovalci v vasi. Svoj-čas je Sava odnesla z gmajne mnogo zemlje, v novejšem času pa jo je spet naplavila. Vas je ime'a gospodarski odbo-, ki naj bi pazil na pravilno izkoriščanje. Vendar te naloge ni mogel vršiti zaradi malo-brižnosti vaščanov. Tudi je mladina brez dovoljenja rezala šibje. Vse to in mnogo drugih stvari je privedlo do razdelitve, živinoreji je razdelitev v veliko škodo. Gotovo ne bo živina več tako zdrava, ko bo morala stati privezana v temnih, nezdravih hlevih. Težko bo tudi revnim prebivalcem v vasi, ki so si lahko dosedaj redili kravice proti majhni odškodnini. Mogoče, da se kdaj v bodočnosti razdeljeno spet zloži v koristnejšo izrabo. Umna živinoreja in mlekarstvo v bližini velemesta bosta kmetovalce prisilili k temu. Zaustavljena Mislinjska dolina Prebivalstvo žeK ugodnejših zvez s svetom Slovenj Gradec, 13. oktobra Opetovano smo se že v našem listu zavzeli za zboljšanje slabih prometnih zvez z Mislinjsko dolino. Vendar pa je železniška direkcija le deloma upoštevala upravičene pritožbe našega obmejnega prebivalstva. Tudi 7. novim jesenskim voznim redom se ni sfebo stanje popravilo. Nasprotno, železniška direkcija je še ukinila vlaka št. 9111 in 9120, ki sta vozila dvakrat tedensko med Velenjem in Dravogradom. Nič nimamo proti ukinitvi navedenih vlakov, saj sta bila oba res skrajno slabo fre-kventirana (povprečna frekvenca 4-6 oseb), vendar pa bi v zameno za ukinjena vlaka morala železniška direkcija uvesti vsaj en par že tako dolgo zahtevanih vlakov. Predvsem bi se morala upostaviti direktna zveza med Dravogradom in Celjem z zgodnjim popoldanskim vlakom. Zdaj je ta zveza mogoča edino z mešancem št 9135, ki pa potrebuje za 27 km dolgo progo do Velenja nad dve uri. Razen tega pa je ta mešanec že ponovno zamudil zvezo s popoldanskim vlakom in so potniki morali čakati v Velenju na večerni vlak. Nova zveza bi bila izvedljiva na ta način, da bi se garnitura vlaka št. 9112 vračala iz Dravograda ob 12.30 kot potniški vlak št. 9117, Pred občnim zborom ZKD Na poslednji seji glavnega odbora ZKD v Ljubljani so razpravljali tudi o bližajočem se občnem zboru. Izbran je bil datum 80. oktober, če bodo dotlej preklicani odlok^ upravnih oblast ev glede zborovanj. Medtem objavljajo listi, daje odlok notranjega ministra glede zbiranja državljanov že preklican in je tako omogočen tudi občni zbor ljubljanske ZKD in ostale prireditve v okviru proslav 201et-nioe našega zedinjenja. Le kratki tedni nas še ločijo od občnega zbora 30. t. m. Zadnjo oktobrsko nedeljo se bodo zbrali v Ljubljani delegat-je vseh naših delujočih edinic. Prišlj bodo iz vseh krajev in okolišev na ozemlju bivše ljubljanske oblasti, saj obstojajo naša društva domala po vseh količkaj pomembnih krajih. Društvenj odbori bodo prejeli te dni okrožnico, ki jo naj vestno prouče. Vodstvo ZKD potrebuje podatkov za sestaivo letnih poročil. Ta naj pokažejo, kako so se udejstvovala v preteklem poslovnem letu i njene edinice i centrala. Za večino nacionalnih društev, včlanjenih v ZKD, je bilo preteklo leto doba vnetega dela. Naša društva in njihovi voditelji so storili vas, kar se je le dalo storiti. Po prejemu okrožnice naj skličejo društveni predsedniki takoj sejo upravnih odborov, k posvetu pa naj pritegnejo tudi voditelje posameznih društvenih odsekov. Dobro je, če ziberejo zaželene podatke od vodilnih funkcionarjev že pred sejo, ki se je naj nato gotovo udeleže in predlože že na seji potrebne podatke. Ne odlašajte s sestavo društvenega poročila! Zveza ga nujno potrebuje, zato ji ugodite takoj. Vsako odlašanje ovira delo ljubljanskih funkcionarjev in prepozno došli podatki ne bodo več vnešeni v skupno poročijo, Pomanjkljivi podatki pa ne bodo ~ Ofi grofa Eorha BeUša r sredo popoldne smo ob številni udeležbi prijatelje* trn xiu0*cer spremili Zor km Befcfa, priljubljene^s pevca, člana opernega Aon, k S*. Krito. V ponedeljek zvečer Je iznenada umri — stiie so ga tegobe Ovijanja r časa, ko Je bU Je sredi svojih moči m* potm veselja do dela. Pogreb Je ži- ki naj bi vozil namesto od VeJenja že od Dravograda. Vozni red tega vlaka naj bi se uredil tako, da dobi v Celju zvezo s potniškim in brzim vlakom za Ljubljano odnosno Zagreb. Z vpostavitvijo potniškega vlaka št 9117 pa bi lahko odpadla vlaka M 9133 in 9135, ki bi se nadomestila s čistim tovornim vlakom. Ra^en tega bi bilo nujno treba uvesti direktno opoldansko zvezo med Celjem in Dravogradom. Ta zveza je potrebna prebivalstvu Mislinjske doline, ki od 10. ure dopoldne do 18. ure nima nobenega vlaka s Slovenjim Gradcem. Razen tega bi to zvezo pridno uporabljali številni letovišcar-ji iz južnih krajev naše države, ki imajo dosedaj le direktno 7vezx> do Velenja. V ta namen naj bi se vlak št. 618 podaljšal do Dravograda in sicer na ta način, da dobi v Dravogradu zvezo na vlak št. 9119 proti Mariboru in vlak št. 9014 proti Prevaljam. Do Dravograda podaljšani vlak št. 618 bi se lahko vračal proti Celju kot vlak štev. 9119, ki bi naj odhajal iz Dravograda za 15 minut pozneje. Upamo, da bo železniška direkc:ja vzela naše predloge v pretres in pristopila k izboljšanju slabih prometnih zvez 3 stalno zapostavljeno Mislinjsko doJino, prikazali vsega tistega, kar so naše podeželske edinice vršile in izpeljale. Tajnike naših društev pozivamo, da odgovore takoj na okrožnico in jo odpošljejo Zvezi kulturnih društev v Ljubljano, Kazino U. nadstropje. Občni zbor ZKD bo v sklopu več prireditev. Večer pred občnim zborom ZKD, ki bo nosil pečat 201etnice naše narodne države, bo na Taboru v Ljubljani svečana proslava našega osvobojenja. Prireditev bo vodil meddruštveni odbor raznih ljubljansikih sokolskih društev, ki so vsa včlanjena v ZKD. Sodelovala bo tudi naša centrala in ostale naše edinice. Naša centrala bo omogočila nekaterim našim najbolj marljivim funkcionarjem s podeželja, da bodo lahko prispeli v Ljubljano že zvečer prsd občnim zborom in bodo prisostvovali proslavi na Taboru. Navzočnost na prireditvi, kjer bo sodelovalo več edinic s skrbno sestavljenim in prednašanim orogramom. naj pokaže ra-šim podeželskim društvenim voditeljem, kaj premorejo društva v našem kulturnem središču. Vodstvo ZKD hoče s svojim povabilom dokazati našim marljivim sotrudnikom, da njih delo ceni in priznava. Ob tej priliki bo priredilo ž njimi sestanek, posvečen posvetovanju, kako naj se naše delo v prihodnjem letu poglobi, da bodo izpol-niene naloge naših društev. Občni zbori ZKD so važni mejniki v vseh naših edinicah ne samo za Zvezo. Podeželski delegatje naj prinesejo pobud in navodil za novo delo. Oni vedo najbolje kaj pričakujejo od Zveze in kaj jim naj nudi v prihodnjem letu za nadaljnje uspešnejše delo. _ Na ljubljanskem ofcftnem zboru naj no zastopano vsako dnrftvo! Marljivo društvo bo odstranilo vse izgovore in ovire in storilo vse, da bo na letošnjem občnem zboru zastopano. Številna udeležba naj dokaže, da imamo v naših edinicah marljive ia vnete dcpjtum vo tzpričal, kako mnogo prijateljev in spo-štovateljev je imel Zorko Bekš med nami. Poleg predstavnikov gledališke uprave in njegovih stanovskih tovarišev iz opere in drame je šla za krsto množica ljubiteljev naše pernii, ki ji je pokojnik posvetil vse svoje življenje in s katero je razen z opernega odra neštete večere na raznih prireditvah raz\~eseljeval srca ljudi. Nedavno je praznoval petindvajseiletnico delovanja pri Narodnem gledališču. Dragi Zorko. ne zameri besed, ki vro iz čistega ljubečega srca, da se ob sveži gomili tovar-ši in prijatelji poslovijo od Tebe! Člo\'eško življenje je mnogokrat zagonetno. Vsak človek je s\'et zase in drzno bi bilo, če bi trdili o kom. da ga poznamo do dna. Največ nas je bilo. ki smo imeli le površno sliko o Tebi. Šele smrt sama nam je potrdila, da si poleg nam znanega živel še nekako drugo življenje, ki pa je bilo trpeče in razrvar.o. Nemir, ki smo ga na zu-nai opazili na Tebi. in nervoznost v besedi in zadrž&r.ju nam nist~ povedala ničesar, ker smo v presoji človeškega dejanja in ne-hanja pač zmerom mnogo prepovršni. Prav zalo smo Ti delali krivico. Bolj od šaljivega. čepra\' prijateljskega odnosa do Tebe bi bil zaslužil naše razumevanje in sočustvovanje. Zdaj. ko si konča! n-ojo pot, verjemi, da Te ne bomo izlahka pozabili, saj si nam bij dober tovariš in nisi nikomur storil krivice. Znal si prizanašati drugim, ker si sam mnogo trpvl. Odšel si nemiren, utrujen, kakršno ie tostran od nekdaj olačilo pevca in igralca. Naj Ti bo Bog pravičnejši plačnik! Zadnja pot proissor ja Josipa Mama Svež grob so izkopali na pokopališču pri Sv. Križu. Vanj so danes popoldne položili profesorja Josipa Mama. Ni še dolgo tega, kar je prof. Mam moral zapustiti svoje razrede na klasični gimnaziji in se preseliti v bolnišnico. Nihče ni mislil, da bo pot v bolnišnico njegov zadnji sprehod po Ljubljani, ki je odličnega profesorja tako dobro poznala in kjer je imel številne prijatelje. Novica o profesorjevi smrti se je tako nepričakovano raznesla po mestu, da ji mnogi niso mogli verjeti. Pokojnik ni bd več mlad, saj je učakal že šestdeseto leto in še zmerom je redno opravljal svojo profesorsko službo. A prav zato, ker je do zadnjega vršil službo, je prišla njegova smrt tako nepričakovano. _ Profesorja Mama so spremili k Sv. Križu številni učenci, stanovski tovariši in prijatelji. Ob štirih je krenil sprevod, kakršne le redko vidi Ljubljana, izpred bolnišnice proti Sv. Križu. Ni bilo velikega in glasnega poslavljanja, a sama udeležba je o priljubljenosti pokojnega profesorja pričala dovolj. Več ko polovico življenja je posvetil pokojnik vzgojnemu delu. Doma iz Trbovelj, živeč v tesnih razmerah, se je s težavo prebijal skozi srednje in visoke šole. Pri študijah ga je pot zanesla tudi v Pariz. Su-plenturo je nastopil na nemški gimnaziji v Trstu. Na tem zavodu se je pred vojno šolalo mnogo slovenskih dijakov, ki imajo prof. Mama v najlepšem spominu. Bil je izvrsten pedagog in čeprav je bila njegova glasna stroka romanistika, je z velikim navdušenjem poučeval tudi slovenščino, s katero je bil tedanji slavist na tržaškem zavodu, pokojni prof. dr. Ivan Merhar, zelo obremenjen. Po vojni je prof. Mam poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, kjer je bil zaradi dobrosrčnosti splošno priljubljen. To se je ganljivo potrdilo ob pogrebu. Dobremu pokojniku bo ohranjen vedno lep spomin! _ kakao je bolj redilen kot druga pijača, ki STE jo doslej imeli ZA ZAJTRK Ce pripravite kakao pravilno, kot je nazna-čeno v navodilu na vsakem zavojčku odličnega Ruff-ovega kakao-a boste imeli od zajtrka pepolen užitek. — Odličen Ruff-ov kakao se dobiva v vseh boljših trgovinah, UGODNO SE PRODA zaradi odpotovanja v inozemstvo vila % dobro vpeljano veležganjarno in gostilno ter zraven pripadajoče gospodarsko poslopja* in to vse v najboljšem stanju. FRANK ZAJ C, \rejčeva št. 8, Ljubljana VH* Stofi za MOŠKE SUKNJE TRPEŽNI DIN 59.- DO 120.-, PRVOVRSTNI ČEŠKI DIN 152.- DO 220.- L3UBUANA. MESTNI TRG 17 PAUL RIPSON 11 Stratosferski pilot Roman — Zdi se mi, da ste moški smešni. Za vsako nepremišljeno besedo, in če je še tako nedolžna, bi si kar skočili v lase. Pri tem je morala zbrati vso svojo energijo, da ri omahnila. Izpila je par požirkov piva in ker sta oba trdovratno molčala, je naglo nadaljevala, boječ se, da se prepir nadaljuje: — Rekordi so danes simbol časa. Eni se zanimajo za nogometne tekme, drugi za umetnost in znanost. Vsak ima svoje veselje, in vsakemu ga moramo pustiti. Po kratkem molku je začela pripovedovati veselo povest, ki jo je bila pred nekaj dnevi čitala. Bila je humoreska, katera je bila napravila slavnega nekega mehikanskega pisca. Sicer z njo ni imela pravega uspeha — niti Fred niti John se ni smejal — toda svoj cilj je le dosegla. Spravila ju je na druge misli in pozabila sta skoraj svoj prepir. Da je bila ona vzrok prepira, je pa le predobro čutila in zato se je smatrala za obvezano, da grozeče neurje odvrne. Zdelo se ji je, da pri tem bojuje boj za svojo lastno bodočnost in zato si je prizadevala, da stvar izvede čim bolje. Po večerji je predlagala, da bi malo vrgli karte in pri igri se je delala tako veselo, kot je njen brat še nikoli ni bil videl. Prosila je brata, naj prinese steklenico šampanjca, da bodo pili na dobro voljo, ki se je zopet vrnila. John je to tudi storil in Mira je pila mnogo več, kot po navadi. Postala je celo razposajena, vključila je radio in prosila oba gospoda, naj plešeta z njo. John je šel po drugo steklenico šampanjca in ostali so ta večer delj časa pokonci kot navadno, toda ko so šli po polnoči vsak v svojo sobo, je Mira čutila, da je že zadnji trenutek, kajti delj ne bi bila mogla zdržati. Vse njeno razposajeno veselje je bila krinka, pod katero se je skrivalo nesrečno in ranjeno srce. Ko je dospela v svojo sobo, je zaklenila vrata in se vrgla na divan. Jokati ni mogla, bila je preveč žalostna. Od šampanjca, ki ga je bila preveč pila, ji je bila glava v omotici, a vendar je ravno v tej omotici videla svoj položaj še bolj jasno, kot če bi bila popolnom trezna. Bila je preponosna, da bi kazala svojo globoko bol bratu ali prijatelju. Po poljubu, prvem poljubu Freda, ki ga je ljubila z vso ljubeznijo svojega ranjenega srca, je prišla taka nesreča. Vedela je sedaj, da Fred ljubi ono multimilijonarko, ki se je zaročila pred par dnevi z angleškim plemenitašem. In kljub temu jo še ljubi, njo pa, ki mu je dala s poljubom izraz svoje globoke ljubezni, je imenoval gos. Kako se je bila veselila te večerje, upajoč, da se bosta s Fredom večkrat pogledala in oba uživala v teh pogledih še enkrat sladko strast onega dolgega prvega poljuba! Toda prišlo je vse drugače! Tudi Fred ni šel spat. Sedel je pri odprtem oknu, pušil in razmišljal. Bil je eden onih ljudi, ki v nekaterih življenjskih trenutkih ne poznajo zapreke. Samo da takšni trenutki pridejo dosti redko in prav ob času, ko se jih človek najmanj nada. Samo kratke ure je živel v srečnih mislih, da bi mogel ljubiti Miro, potem pa so mu slika Leje in nerodne besede Johna kot blisk pokazale nekaj, na kar je bil skoraj pozabil. Sedaj je čutil, kako blazno ljubi Lejo. Vrhu tega ga je trla divja ljubosumnost. Onega angleškega grofa bi bil zmlel, če bi mu prišel v roke. Sklenil je, da jutri napiše pismo Leji in ji razodene svojo ljubezen ter ji ob enem pošlje njen ček za dva tisoč dolarjev nazaj. — Blazne misli imam danes, si je dejal na tihem Preveč sem popil tega prokletega alkohola. To ni zame. Ampak eno je jasno: v tej hiši mi ni več obstanka. Jutri odpotujem. Konec. Dvignil se je ter začel hoditi po sobi semtertja. Naenkrat se*je čutil silno utrujenega. Legel je in naglo zaspal. Mira, ki je imela okno tako, da je videla luč njegove sobe, je opazila, da je ugasnila. — On lahko spi, si je mislila. Da, moški nimajo niti vesti, niti srca! Vrgla se je na posteljo, skrila glavo v blazine ter krčevito zaplakala. Naslednje jutro je deževalo. Pri zajtrku so se pogovarjali, kot bi se ničesar ne spominjali, toda pogovor je bil hladen. Slednjič je Fred dejal: — Oprostita mi, prosim, da sem včeraj rekel besede, ki niso bile v skladu z gostoljubjem, katerega sem užival pri vas. Zahvaljujem se obema iskreno za lepe trenutke, ki sem jih tu preživel, toda moralo je priti drugače. Včeraj sem prejel pismo, ponudbo neke velike letalske družbe za novo službo. In sklenil sem, da jo sprejmem. Te- lefoniral sem že po voz. Ob pol desetih se odpeljem na kolodvor. John je hotel reči trpko besedo, toda ko je videl, kako obupno gleda Mira, je pogoltnil svoj gnev in odgovoril: — Fred, ločiti se hočemo tako, da se vsikdar lahko spet kot stari prijatelji srečamo v življenju. Fred je vstal in moža sta si podala hladno roke. Tudi Mira se je dvignila in skoraj brez glasu je zajecljala: — Ta"ko hitro naju hočete zapustiti? — Nova služba me kliče. Ko sta si podala roke. je Fred dejal z glasom, ki je razodeval razburjenje: — Z Bogom! Na svidenje! Z naglimi, odločnimi koraki je odšel iz jedilnice. Mira mu je žalostno sledila s pogledom, med tem ko je John nervozno prestavljal prtiče in skodelice po mizi. Ko so se zaprla vrata za Fredom, se je obema zdelo, da je nastala velika praznota v njiju bratskem življenju. Ko se je bil Fred udobno namestil v oddelku brzovlaka, ki je dirkal proti New Yorku, je potegnil iz listnice pismo, ki mu ga je bil poslal ravnatelj Whirlwind Motors družbe v New Yorku. Glasilo se je takole: »Ker smo zvedeli, da niste več nastavljeni pri Ameriški letalsko-prometni družbi, si dovoljujemo, Vam ponuditi službo v naši tovarni, oziroma na poizkusnem letališču v New Yorku. V čast bi si šteli, ako bi našo ponudbo sprejeli. Prosimo čimprejšnjega odgovora, oziroma na osebno predstav-ljenje pri ravnateljstvu.« Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7 poleg HOTELA UNIONa. NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK ČAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLUŽITE SE VARČEVALNEGA KROŽKA. — POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.___ NEGA LEPOTE šminkati se treba znati! FARDS PASTEL Ali ni to največja umetnost žene? Predvsem je treba znati izbirati šminko. V presenetljivi izberi šminke PASTEL boste našli, milostiva gospa, ono nianso, ki zares odgovarja Vaši polti. Svetle, nežne in baržunaste šminke FARDS PASTEL Vas bodo navdušile. OURJOIS Parfumeur - Pariš NAJMODERNEJŠE AVTOMATIČNE BENCINSKE SESALKE TRU-METER STABILNE, POLSTABILNE IN PRE NOSNE BENCINSKE SESALKE CCO" BENCINSKI REZERVARJI ARMATURE — REZERVNI DELI Kompletne bencinske postaje izdeluje AVTOTEHNA BENCINSKE SESALKE IN INSTALACIJE ZAGREB, ILICA 89 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Brezp/ačen pouk * igranju; 4 V® o Inci Proti kožnim boleznim Nov izum izrednega učinka. Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišče, hraste, fircigerje, lišaje, čire in slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 16.—. — Pišite še danes: GRADSKA LJEKARNA, ZAGREB, GORNJI GRAD 5. Ogl. S. br. 1990/1935. ____ NEPREMOČLJIVE HUBERTUSE, TRENČKOTE, vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup resker, Sv. Petra c. 14. se en mesec: čim starepi se zavarujete — tem dražje je za Vas zavarovanje!I Zato ne odlašajte! »K A R I T A S«, Vam nudi sledeče ugodnosti • 1. Zavaru je se lahko vsaka zdrava oseba v starosti od 7. — SO. 2. Zdravniška preiskava nepotrebna. 3. NIZKI MESEČNI PRISPEVKI ! 4. Več vrst zavarovanja: a) Posmrtnina. b) Dota. c) Starostna preskrba. 5. V slučaju nezgodne smrti izplačilo DVAKRATNE ZAVAROVALNE VSOTE. 6. VAŽNO ZA DRUŽINE: BREZPLAČNO SOZAVAROVANJE OTROK! 7. Za popolno varnost jamčijo: 1) Solidno poslovanje, 2) zatiranje špekulativnega zavarovanja bolnih oseb, 3) Din 85.000.000.—. Prospekte in pojasnila dobite brezplačno pri naših krajevnih zastopnikih in pri „K A R I T A S", Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice, PARITA S", Maribor, Orožnova 8. KARITAN največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji lljriEL^HEROLD^ e%7ii>f MARIBOR m 101 Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Med mestom in deželo Resnica o pridobitvah in škeife Loke Zgodbe o občinski upravi in pavovem perju Škofja Loka, 14. okt. Škofjeločani imamo v zadnjem času izredno mnogo prilike, da čitamo o nenavadnem napredku, ki ga je opravilo naše mesto pod vodstvom sedanjega občinskega odbora. Ze v naprej naj povdarimo, da nam ni na tem, da bi hoteli kakorkoli zmanjševati zasluge, ki si jih je pridobil ta ali oni izmed naše sredine, saj se je ob sodelovanju vseh meščanov napravilo že marsikaj in se še bo. Ne moremo pa odobravati da se hočejo prikazati v javnosti razna dela in to tudi zasebna tako, kakor bi bilo šlo izključno za zasluge te ali one skupine., Naj govore dejstva. K ureditvi Kapucinskega predmestja je prispevalo Tujsko prometno društvo 1000 Din. Pobuda za to delo pa je izšla od trgovca gosp. Mlakarja, ki je tudi nabral precejšnji prispevek v denarju od občanov ki so mimo tega mnogo prispevali z brezplačnim dovozom in odvozom materiala. Trditev, da je dala postaviti občina osem klopi, ne drži. Te klopi je postavilo Tujsko prometno društvo in izdalo zanje 1800 Cenjenemu občinstvu vljudno javljamo, da je po smrti dosedanjega dolgoletnega lastnika krznarska trgovina Martin Orehove, Celje, prešla na naslednika, in se bo od sedaj naprej vodila pod imenom M. OREHOVC nasled. IVO KOŽUH Kakor dosedaj bo tudi v bodoče v zalogi vedno prvovrstno blao-o — in zagotavljamo cenj. odjemalce, da se bomo potrudili s točno in solidno postrežbo, vsakega v vsakem oziru zadovoljiti. Naprošam cenjene stranke, da nam tudi v bodoče ohranijo dosedanjo naklonjenost ter se priporočam — z odličnim spoštovanjem M. OREHOVC — naslednik IVO KOŽUH — CELJE, krznar in izdelovatelj čepic. i Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa ARIJA JANŠA roj. PERNE vdova po okr. orož. stražmojstru danes 15. oktobra, v 67. letu starosti, za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. KRANJ, dne 15. oktobra 1938. FRANC, sin; ROZA, snaha; FRANCI, DUŠAN, vnuka. — Rodbine: RODIČ, PERNE, KROP AR din. Plačalo jih je tedaj ono s£mo do zadnje pare. Sicer pa: klopi je šest, ne o^em. Tudi trditev, da se občinske doklade niso zvišale, ne odgovarja resnici. Občinske doklade v letošnjem letu so se dvignile za 10%. Morda se komu to ne bo zdelo mnogo. Treba pa je pri tem vedeti, da se je občinski proračun dvignil za 150.000 din in je občina uvedla razne druge takse v svrho kritja, obenem pa ji je ostal na razpolago tudi znesek 75.000 din, ki ga jel prevzela na svoja ramena banovina za kritje rednih šolskih stroškov. Banovina je prav zaradi tega doklade zvišala, občina pa zaradi tega doklad ni znižala. Cre tedaj le za povišanje občinskih obveznosti, čeprav le posredno. O novem puštalskem mostu velja zapisati, da nima sedanji cestni odbor nikake posebne zasluge. Ta most je bil predviden že v prejšnjih letih in je cestni odbor tudi že v preišnjih letih pobiral ori-spevek za gradnjo. 2e po prejšnjem načrtu je bilo predvideno, da se bo most gradil ieta 1937. Tako se je tudi zgodijo. Most bi se bil zidal, pa naj bi bila katerakoli občinska uprava na rotovžu. Prikazovati manjša dela. kakor posipavanje potov, urejanje steza in in podobnesa v luči posebne zaslužnosti. se nam tudi ne vidi na mestu. Tska dela spadajo v delokrog prav vsake občinske uprave. V zvezi z javnimi deli je bilo spregovorjeno na drugem mestu tudi o zasebni iniciativnosti. Tukaj pa je stvar že malo drugačna. Piscu moramo na uho pošepetati, da je nekoliko predaleč segel, ako misli, da je zasluga vodilnih mož iz vrst JRZ, ako se kai zida in gradi. Spet konkretni primeri: Elektrarna je čisto navadno trgovsko podjetje, ki mora to in ono v fvo-iem obratu modernizirati, ker je to pač ootrebno. Popravljala se je elektrarna v oreteklih letih in vemo, da bo morala popravljati tudi v bodoče. Tudi mlinar Jože Košir je preuredil svojo pogonsko silo na turbine r^olj iz zasebne iniciativnosti. Stara mlinska naprava je odpovedovala in hočeš — nočeš, treba ie bilo poseči no popravilu, a ne zaradi takega in takega političnega po^žaja. marveč zaradi tega. ker ie bila to živa potreba Koširjevega mlina. Drzno pa se nam vidi povdarjanje zidave novega hotela v Škofji Loki. Saj vsa vemo, kako in kaj. Če bi bilo po »zaslugi«, potem Škofja Loka tudi sedaj ne bi videla hotela. Kdo vendar je delal graditelju toliko sitnosti in težav? Kar se tiče Foj-karjeve gostilne, velja povedati, da se je prizadeti že pred leti zanimal za hišo, ko še duha ne sluha ni bilo o sedanji s^tavi občinske uprave. On bi bil hišo popravil in zidal ne glede na desno in levo. Lastna varčnost., lastna pridnost in lastne potrebe nam ustvarjajo »gradbeno gibanje« in nihče drugi. V kolikor pa gre kaj na račun olajšanja gospodarske krize, je to mednarodni pojav, ki je prišel in odšeL Jugoslavija je bila le člen v tem mednarodnem kolesju. Tako stoje stvari in nič drugače. Zapisali smo gornje vrstice, ker nam je pretirane in večne hvale vendarle preveč! F. 2. Od Vas Je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo cato Jo postite redno itemlčno čistiti al) barvati v tovarni jos. reich Ljubljana Poljanski nasip 4-6 9nMa — Svedolikainia enseriraj v „ jutru"! V neizmerni žalosti naznanjamo, da je preminula naša draga mama, stara mama in sestra, gospa JERICA SORŠAK ZASEBNICA previdena s tolažili svete vere 14. oktobra 1938. Blagoslovljena bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri pred magdalensko cerkvijo v Mariboru, na kar bo prepeljana v Ljubljano k Sv. Križu, kjer bo ob pol 16. uri položena k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 21. oktobra ob 8. uri v kapelici Srca Jezusovega v Mariboru, Magdalensko predmestje. Maribor, Ljubljana, dne 15. oktobra 1938. Žalujoči rodbini SORŠAK in Ing. ZEMANEK 02073026 Prevzel sem zastopstvo MOTORISTI! Vodim še vedno Glavno zastopstvo MOTORJEV EV BOM OD SEDAJ NAPREJ DRŽAL MOTORJE — KAKOR TUDI VSE DELE ZA ISTE — STALNO NA ZALOGL MODELI ZA SEZONO 1939 V KRATKEM PRISPEJO. — ZAHTEVAJTE BREZOBVEZNO PROSPEKTE IN PONUDBE ! IN VICE .VOK Ljubljana, Tavčarjeva 7 Phanomen FICHTEL & SACHS MOTORJEV 100 in 120 ccm SERVICE I M 08LASO Po 50. par za tiesedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo siužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženit ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek z.a enkratno objavo oglasa Din 20.—„ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite -t,/ ».j £23 Vsi k Jerneju st. Fetra cesta 85, tudi danes Vam bo postreženc z prvovrstnim vinom krvavicami ia z vsemi drugimi jed;. Prepričajte se vsi. Priporoča te gostilničar. 23848-1S V gostilni pri »Stadionu« Tyrševa 82 domače kr ■?avloe pečenlce ter pri anano clobra vina. Se .priporoča X. Goralč. 24329-13 Gcistilna »Mesec« na viču Vabi na. domače koline. 24278-18 V nedeljo 16. X. V si na virusko trgatev ln volitev kraljice pie v restavracijo pri ko ioivoru v Domžalah. 24297 18 Gostilna Martine Zg. Šiška iDanes velika zabavna prireditev! Igra pr:znan |azz! Sladka portugaika, peče oice, krvavice! 24373-18 Danes vsi na koncert s plesom in na domače krvavice vabi gostilna Fabian, Glince, Cesta IX. Se priporoča: Pavla Smitek. 243*7-18 Rezika vabi sna pečenlce in Krvavi-vice in na druga izvrstna jedila. Vina, dolenjska. štajerska in dal-■~it.rLska, ki slovijo po srt i iz;bornl k.altetlpa k? bi.;o za dane$ že po sebe j: Gostilna »Pri uni verzi«, Židovska s.eza. 24422-18 Danes vabljeni vsi na Glince — v gostil stilno MAT-TNIČ. Zabava z godbo, za stare in nnlacie! 24437 18 Hale! Halo! v nedeljo vsi v gostilno pr; Z a kota i lip Moste 7.a loškfj. 43 rta domače kr vaviee in pečenlce. 24181-13 Lepa deva mnogo fantov dobra gostilna, mnogo gostov. — Dekle osvaja z ' črni, gostilna Kiamjr (Dolenjska ce- I ta moštom plesom, krvavicami 24477-1S Učenko hotelsko obrt. h^tel ribor. Mariborski dvor. Mi 2446 4-44 ! Restavracija, kavarna KERSlC Frankopanska. Nudim Vam portu^alko. mošt. krvavice, peče"1 .'e. pečen rajželc in druge sre-cijalitete. Tramvajska postaja, lep sprehod. 24500-1S pomočnika Z3 boljše damslio delo — sprejmem. Foirve se pn Seunig, trgovina usnja, — Ljubljana. 24233 1 Gnterista samo prvovrstno moč, spret-parna žaga. Rog, Pod-P- Toplice pri No- Čevljarskega me stenica, p. T vem mestu. 24195-1 Kuharico vajeno vst^a hišnega dela sprejmem za november Ponudbe r.a ogl odd. Jutra pod »3 ose-oe«. 24273 1 Služkinjo ali postrežnico sprejmem takoj. Oglasi rl se danes dopoldan do 14. ure v Zg. Šiški Vodnikova c. 128. Su bel j. 24267 1 Prodajalko manufaktume stroke — sprejmem. Prednost iz Celja ali okolice. Po nudbe na podr. Jutra v Celju pot. »zanesljiv« moc« ^-1218 1 izvežbani šivilji za srajce ln pidži.me dana delo na dom. Na-siov v vseli pasi. Ju ra. 24232-1 Samostojno kuharico dobro, ki je vajena tudi ostalih hišnih del sprejme manjša družina. Pismene ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Snažnost in pridnost«. 24332-1 Mlinarja ki je izvežbi. za trgovske ir, kmečko mlc.ev na električen pogon, ta,-.oj spcej-mem Resni in pošteni re- flektanti na; pošlieio ponudbe z navedbo dosedanje-službovan a oa naslov . ga Ivan Ljublj; Rus, ni. Grosuplie pri 24040-1 Mlado pestunjo k enemu otroku sprej mem. Zaje Ludvik, Ta cen 55 pri Ljubljani po šta Št. Vid. 24325 1 Frodajalce(ke) uvedene pri privatnih strankah iščem za Maribor, Celje, Novo mesto in vse večje kraje. Pošljite naslov na ogl. cdd. jutra pod »Brez-konkurenčen«. 24129-1 Služkinjo pridno, pošteno, mlajšo, ki zna kuhati, iščem k dobri slov. cbitelii (2 otroka) za Beograd. Prestaviti se: Res-lieva 16 Magušar med 2 in 3 uro. 24334-1 Natakarica ali služkinja vajena nekaj kuhe in drugega gospodinjstva dobi stalno mesto na de želi. Nastop takoj. Pred nost imajo one. ki so vajene gostilne na deželi. Naslov v vseh posl 24163-1 Jutro. Brivskega pomočnika dobrega. Slovenca, sprej inem. Anton Filipič, čr na pri Prevaljah. 24300 1 Vpokojencc Vi bi nadzoroval hišo z vinogradom dobi za to čedno stanovanje, četrt ure od avtobusne postaie Prihova. Ponudbe na M. Spir.dler, Ljubljana, Gledališka ul. 10. 24101-1 Urarskega pomočnika starejšega, v delu popolnoma samostojnega, z znanjem zlatarskih popravil, potrebuje Drtg. Dimitri-evič, iu velir. Ziječar (Moravska banovina). 24132-1 Perfektno kuharico ki opravlja tudi vsa druga gospodinjska dela iščem k tričlanski družini v podeželskem mestu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Pridna, poštena in snažna 118«. 24118-1 Čevljarskega pomočnika dobro Izvežbanegfl sprejmem takoj v stalno delo. Plača dobra, oskrba v hiši. Anton Gaiperln Kropa. 24160-1 Mesarskega pomočnika mladega in poštenega sprejmem takoj Vešč deloma prek« je valstva. Ponudbe pod »Stilnost in zanesli i vost« na. ogl. odd. Jutra. 24245 1 Natakarico veščo z dobrimi pripo rcčlli. vredno zaupanja, starejšo i ne izpod 30 let), z znanjem nemšči ne, kt po moJnosti tu še ni služili). Išče restav rant v Zagrebu z naj boljšo publiko za takoj. Natakarice, ki reflekti mjo na trajno službo, r.a.i pošljejo obširne ponudbe s sliko na oglasni zavod Publicitas. Za II i ca f» pod šifro »Stan 1 opskrba u ku-či.-. 24248-1 Krojaškega pomočnika sprejmem. Rožnik 29. Cesta n>-i 24298-1 Zdravo dekle pridno in pošteno, ki zna kuhat; in opravlja ti vsa hiinn dela sprejme takoj dvočlanska družina. Vprašati: Vin-t-er S., vik čonč. Rogaška Slatina. 24303-1 Gradb. polirja v^stne^a in samostojnega, išče z.i Tilcoj gradbeno pod-ietje ing. Umek, Ljubljana, Tufftigraiska 4. 24424-1 Tšrem df;lovodkinio -,t?reišo moč za modni salon. Ponudbe na ogl. odii Jutra pod »ot-irej-ša močs 24307-1 irskega Čevlji pomočnika sprejmem takoj ali po dogovoru za mešano de lo in šteparico. Tratnik Joško. čevljarstvo. Vel. Lašče. 24235-1 Dekle vajeno šivalnega stroja, — sprejmem. Ponudbe z navedbo starosti na ogl. odd. Jutri pod »Nadarjena«. 24425-1 Krojaške pomoČnike(ce) samostojne, za damske plašče in kostume, spreimem. Nace . Drubež, Lepodvorska ulica 3. 24406-1 Trgov, pomočnica v trgovino z mešanim blagom v ljubljanski okolici sp:e,mem trgovsko pomočnico, zmožno samostojnega vodstva. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru Ponudbe z navedbo prakse ie poslati na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska poslovodkinia«, 24346 1 Frizerka dobra delavka, dobi dobro in stalno službo. Videm-šek, Zaloška 27, Ljub!'ar.a. 24361-1 Prvovrstnega krojača za angleška dela, sprejme modni salon Rozman, — Dvorni trg 3-ii. 24350-1 Radio tehnika samostojnegi, sprejmemo. Ponudbe pod »Celje« na ogl. oddelek Jutra. 24365-1 Spretna prodajalka damske modne stroke, prvovrstna moč. z zna "jem nemščine, dobi mesto. Ponudbe s sliko :n prepisj spričeval na oglasni oSd. Jutra pod ->312 Ljubljana«. 24398-1 Praktikant dobre postave in prijet ne zunanjosti z znanjem tiemsčine dobi mesto v ■pecialnj trgovini moške mode. Prednost: do bri risarji in veselje z>a aranžiranje Izložb. Po nvdbe s sliko in pripo ročilj na ogl. odd. Ju tra pod »312 Ljubli.mac-24389 1 2 soboslikarska in plesk. pomočnik? spreimem. Hrana in sta novanje v hiši Nastop f.krn. \rntor Urban. Je senice. Gorenjsko. 24395 1 Hišnik ki ima dopoldne službo, družina z otroci dobi orosto s-ar.ovanie v sre dim mesta. naslov v vseh posloval. Jutra. 24443 1 Krojaškega pomočnika -prejmem takoj. Leopold Kolman. krojač Bled. 2443S 1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega sprejmem takoj Ponudbe pod šlf ro »Dobra plače« na ogl odd. Jutra. 24435-1 Mlajšo postrežnico pošteno spreimem za onr dopoldanskih ur — brez hrane. n-*»lov v vseh posloval, jutra. 24431-1 Pekovski pomočnik mlfld. pripravljen raz-našati kruh dobi mesto Plača 250 dm mesečno. Stojan Josip, parna pe kan« Pišece 18. srez — Brežice. 24206-1 Urp.rskega pomočnika starejšega, popolnoma samostojnega sprejmem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »LJubljana— 101« 24192-1 Korespondent (tinja) s perfektnlm ananjem slovenskega, srbohrvaškega in nem kega Jezika dobi mesto. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Perfekteu korespondent.« 24456-1 Brivca dobrega v britju in striženju, sprejme Bukovčan m. Celje, Slomškov trg 1. 24173-1 Vestna gospodinja popolnoma zanesljiva, srcd njih let. dobi tskoi stalno ilužbo pri osamljenem trgovcu na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod »Vestna gospod-Ta«. 24474-1 Služkinjo čisto, pošteno, z znaniem kule. sprejmem k 2 članski družini. Plača 250 din. hrana in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna gospodinja«. 24504-1 Dekle močno in čfdno, za lahka dela, staro od 15 do '7 let. sprejmem takoj za gostilno na deželi. Pmudbe na podružnico Jutra v Celju pod .'načko »Pridna«. 24463-1 Bolniška strežnica ki se razume tudi v gospodinjstvu stara od 20 do 35 let, zmožna nemščine dobi takoj mesto h gospei na i "želi. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Postrežlji/a«. 24469-1 Izurjena pletilja za stroj št. 4 dobi mesto takoj v Ljubljani. Naslov v vse posloval. Jutra. 24455-1 mmmm^ Dekle želi stopiti v službo '-ot gospodinja h kakemu gospodu. Grem tudi za hišnico. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Srednjih let«. 23871-2 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec išč* stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24102-2 Gospodična vešča pisarniških del s prakso, išče mesta. Najrajši sprejem mesto blagainičar-ke. Ponu.lbe na podr"žn-co Jutra Maribor pod šifro »Nastop takoj«. 24147-2 Mladenič vojaščine prost, soliden, skromen, s šolsko izobrazbo, išče primerno službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in marljiv 138«. 24138-2 Hotelski kuhar perfekten, mlad. išče mesto kot šef kujiinic ali drugi kuhar boljšem hotelu ali restavracij« g-e tudi na zimsko sezono. Ceni. ponudbe na jg'. cdd Jutra pod šifro »Trezen in sposoben s8«. 2408s-2 Perica dobra ln poštena gre prat na dom ali vzame perilo domov. Xasl. v vseh posl. Jutra. 24269 2 Zaupnike sprejme za solidno ljudsko zavarovanje v vseh krajih domač zavod. Upokojenci imaio prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljivim trajna eks'sten-ca«. 24497-1 Likarico in šiviljo za fino moško ^perilo, sprejme takoj Mlakar Šelenburgova 4. 24498-1 Služkinja ki samosto-no kuhi in govori nemško ali italijansko, dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24402-1 Pletiljo vmostoino. sposobno, sprejmem v stalno službo. — roiudbe na podružnico K: tra v Celju pod »Samostojna«. Strojnik soliden, neoženien z mašin-sko šolo in večletno prakso išče stalne službe. Cenjene ponudbe r.a podružnico Jutra v Celju pod značko: »Mašinist«. 24028-2 Dekle z dežele išče službe za vsa hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24330-2 Trgovski pomočnik — šofer s kavcijo din 10.000.— želi primerno službo. Zmožen trg. korespondence in strojepisja. Ponudbe na ogl-oddelek Jutra pod značko »Garancija«. 74342-2 Brivski pomočnik išče službe, ali vznrne v na-e.o brivnico. Ponudbe na Krivec v., Galetova 9 — Ljubljana. 24343-2 Natakarica s 1000 din knvcije želi premeniti mesto takoj ali po dogovoru. Naslov Moste. Pokopališka 1 v mlekurnl 24277-2 Kuharica išče službo. Najrajši na ž 24356-4 Gospodična s trgovsko šolo išče me sto Vontoriistinje ali kaj primernega Ponud be na podr. Jutra Ptuj pod »Agilnn«. 24239-2 Starejša gospa vdova po uradniku, želi mesto gospodinje k boljšemu gospodu. Sposobna gospodinja, posebno v kuhi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poštena gospodima«. - 21369-2 Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, vešč srbohrvaščine ln nekaj nemščine. iš>e me sto. Cenj. pon. na naslov : Novak Leopold. Središče ob Dravi. 24375 2 Dobra stenografinja in strojepiska absolvent ka mestnega trgovskega tečaja na Lice ju prosi zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Marljiva in zanesljiva.« 24450-2 Dobro gostilno z osebno pravico aH pa slu f bo sorelmem po do govoru na račun, ktihe in gospodinjstva zmož«. ■"ry)0"'.d. na podr. Jutra Trbovlje pod »Zvesta' 24238-2 Gospodična izučena šivilja sprejme m«sto pri otroku. Po-"tldh; r>« ogl odd. Jutra pod -Poštena ln otrokolj.tbna« 24253-2 Dipl. strojni tehnik verzlran v obratnih de lavniških konštrukciiah in pisarniških poslih, vojaščine prost, s šofer sklm Izpitom in z znanjem nemščine išče za poslitve Pon. na oglas, odd Jutra pod »Dvelet na praksa«. 24442-2 Absolventka trgovske šole s trimesečno pisarniško prakso prosi za pisarniško mesto ali za b';a gajničarko. Gre tudi v večji kraj na Gorenjskem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Potrebna« 24188-2 Šivilja gre Šivat po hišah in ?prejme delo tudi na dom perilo ln obleke. Ponudbe pod »šivilja na ogl odd. Jutra. 24175-2 Natakarica pridna, poštena, zanesljiva prikupne zuna njosti želt službe v bolj šem hotelu. Naslov vseh posl. Jutra. 24190-2 Dekle prosi mesto gospodinje l: starejšemu gospodu. Ponudbe na o(?' odd. Jutra pod »Lepo vedenje 20«. 24480-2 i ,:.tlU<»«.iu.t::i!»«. 'IMilt-, '■"•iHt,.fllll-!i- Vajenci (ke) 'tUJlHUtitlUbHH(»lil«lilUl(U;tiMUiiUiitili Učenec 4 razredi meščanske šole, ki se - * učil 10 mesecev špecerijski trgovini, želi učenie nadalievatv Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Že 10 mesecev«. 24360-44 2 učenki pletilistvo, — spreime tvrdka k. Soss, Mestni trg št 18. 24234-44 Trgovskega vajenca lepe zunanjosti, srednje postave, sprejmem v trg. z meš. blagom. Ponudbe na ogl. odd s sliko, katera se vrne pod šifro »Uren in vljuden«. 24079-44 Trgovsko učenko pridno in pošteno ki ima tudi veselic do šivanja sprej mem. Jakob Skerlj, Zagra-dec. 24092-44 Dekle stara 15 let z 2 r se želi izučiti v Naslov i. j. Boh. r. m. šole trgovini. b strica 73 24019-44 Vajenca za, mizarsko obrt. moč nega poštenega, sprej me: Mizarstvo »Sava« v LJubljani, Gajeva. Nebotičnik. 243o3 44 Krepak fant sin žel. uradnika se želi izučiti mehtnlčne ali •■Iktrotehnične obrti. Na sl07 v vseh posl. jutra. 24172-4< Vajenca z dobro šolsko izobrazbo sprejme večja trgo-i"ina s popolno oskrbo. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Takoj«. 24454-44 Fotografskega vajenca dobrega risarja sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Ju"ra pod »Foto«. 24446 44 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega znanja po učuje profesor dr. Svoboda. Emonska 2 22636-4 Dipl. učiteljica nudi nemški pouk s si gurnlm uspehom. Gradi šče 8b, pritličje, levo. 24264 4 V Celju privatno poučevanje stro jepisja zo desetprstnem sistemu. Razlagova ulica 6 1. 24216-4 250« potrebujete din da zasluži te 1000 din mesečno. Pl Site ANOS Maribor — Orožnova ul. 296 3 Zastopnikc(ce) za privatne stranke za sen-zacionalni množinski predmet svetlečih se križev, velik zaslužek mala jamščina za vzorce. Vsak dan od 2. do 4. ure »Alabastiit«, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 8. 23630-3 Učenca v trgovino pridnega ln poštenega sprejme Ivan —C. tfcice pri Mariboru 24221-44 Pletilje za ročne stroje takoj sprejme Križane. Grosuplje 21. 24231-44 171cten fant želi mesta kot pekovski vajenec, radi Izpopolnitve v večji parni pekarni. Horvatiček Vlad ko. Uncc. 24167-44 Brivski vajenec pošten, šole prost želi premeniti mesto zaradi pr.kse. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober delavec« 24309 44 Frizersko vajenko sorejme frizerski salon Rakar, Prešernova uli ca 7. 24323-44 Salon »Vogue« sprejme učenko. Gajeva 8, IV. nadstr. 24377-44 Pekovski in slaščičar, vajenec zlin pol leta učenja želi menjati dosedanje me=to. Poizve se pri: SD«?t1č. ITedovlčeva 21; Ljubljana. 24403 44 Frizerska vajenka vajena friziranja in tudi nekoliko drugega dela želi službo s hrano in stanovanjem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif »Lahko takoj«. 24357-44 Učenca za Špecerijsko trgovino na Tržaški cesti taltoj sprejmem Naslov v veeh poslovaL Jutra 34437-44 Poverjenike v vseh kraiih sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovanje«. 24126-3 P&tiiikic Iščem potnika za žitno kavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24344-5 Zastopnike (akviziterje) sprejmemo za nov časopis tudi v manjših kraiih. Z malo truda in vestnim delom zaslužite trajni mesečni dohodek. Ponudbe in znamko za odgovor pošljite rj oe odd. Jutra pod »Stalna renta«. 24321-5 Zastopnika za Slovenijo ki je dobro uveden v špecerijski stroki, sprejmemo. Zlatan Frank, kaveni suro-gat, Novi Sad. 24205-5 Tvornica maže za čevlje išče zastopnike uvedene v meš. trgovinah. He-mijski labor., Pašlčevo. 24247-5 Zastopnike za LJubljano. Celje. Ma ribor (z okolico) ter r mestih kraljevine, za po sečanje trgovcev ln novih zgradb, za ameri-kanski električni material išče Export Import, Ljubljana. Gosposvetska cesta 7. 24399-5 Pragofenost Vsakovrstno zlat«; tcupuje po najvtsjlfc cenafl CEKNE — juvellr, Ljubljana. VVoUova ui Juridično b^lioteko pisalni stroj, .e^-^on, Jrancoske, angleške ,in nemške romane prodani. Naslov v vseh poei. Ju tra. 24274-8 Madžarske knjige 70 kom. zelo ugodno prodam. Dobovšek Ivan, Mala vas 60, Jezica. 24358-s Valvazor zgodovina Kranjske, proda Grims p., Moste 51, p. Komenda 24384-8 5 cevni radio prodam ali zamen.v.m za motorno kolo. Slovša. Kolezijska 19. 24394 9 Pianino krasen, nov, salonski s 3 ,>edali, prodam poi ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24174-26 Prodam violino, citre, mal! ročni voziček, kletke za otlče. Ogled Krojaška ulica 5. Hišnik. 24280-26 Zganjekuharj!! Jeboika in tmedere»sfa» grozdje a iganjekuho i» vino dobavlja ^»jceoej« — Jugosad, Resljera 4. 244W-M Cepanice 300 prostornih metror kovih ceparub in 600 prostornih metrov hrastovih ot-pacih drv trna naprodaj — Vcleposestvo Tunvš pri Ptuju. 24122-1) Kupimo gozdove buVu^e in hrastove t večjih kompleksih. »CER« d. d Zagreb. Tomašičeva ul. 10. Telefon 36-79. 24121-15. Prage bukove in hrastove, 'JA1 dimenzij, kupuje »CER«. d. d., ^igreh, Tonvšičev«. ul. 10. Telefon 36-79. 241..V-1* Nudimo cca 30.000 do 25 000 kut> m prvok lasnih stoječ hi bukovih drv vseh debelin i 15 din za kub. m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24381 15 Potnika iščem, kateri bi prevzel partiio damskega perila z garancijo. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Garancija 15-000«. 24348-5 Zastopnika oziroma prodajalca mo za LJubljano, dobro vpeljanega pri galanterijah ln modnih trgovl nah iščemo. Ponu-aajo po zeic ugodnih, pogojih Kupcev je r cem oddelku vedno dovolj ia dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami Spo-,-očite nam na. dopisnici lil ustno Prevoz pohištva v nao, komisijski >ddeiek preskrouno oa-m!. Ivan Mathiaa Ljub.. Jana. Tyrševa cesta 12. 79 1* Spalnice, jedilnice, kuhinje jo danib ln taktnih o* 'rtih pe naprodij. Podrobno »U Snuclirey na Bledu. 24265-6 Industrijalci j;eto potrebne lesne ln kovinske novosti je lah ko mošr.o zelo dobička nosno Izkoristiti. Drve-nik Ptuj, Aškerčeva 10 24241-6 Lesostrugarji ITodam Za pričetek obr ta ves inventar kakor: 2 stružnici, krožno ža go, jermenice z jermeni iežuje. motor in orodje sa obdelavo. Pripravno ra vsakega lesosirugar ja Ser se v tem kroju ne nahaja tozdevtrua obrt. Poizve se pn Až man Karol, m'-zar Kranj 24244-6 Otroški voziček globok, skoro nov ln otroški plašček prodam. Trafika Lavrih, Šiška.— »tara mitnica.. Celovška 09. 24285 6 Peaco ga manjSo sobo kupim, ponudbe pod »JPečtcs* o* ogL odd. M305-T Kopalno peč dobro ohranieno, takoj. Nasiov ▼ vtch po-slomlmcah Jntra. »4X7-7 Drobile* kuyfen, dober jen. Piano Kristan, — TyrSsva 54. 24490-7 Avtomatično tehtnico BerM ali <6tr-o, staro aJl pokvarjeno, kako? tudi vodno črpalko na električni pogon, kupim. — Rženlčnik, Melngeš pri Kamniku. 24456-7 um Avtomobile tovorne, osebne m avtobuse dobro ohranjene, vseh jako-sti, kupite pri O. Žužek, Knipp zastopstvo, Ljubljana Tavčarjeva 11. 24570-10 FIiihim (m^ išče trgemk* podj^je pod-M dubirt snninn Moda* 50—100 pitala 40% Pomidbe aa Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kopi takoi in pUČ» «aJ-bolje branilo* bank ie vtedoostoe papifje: , yU obveznice booe. «eč-kf. delnice ifcL valute vseh driav. Prodaja srečk državne oa redne loterije. »44-16 Avto kupim iimuzino, mal, ekonomičen, Opel Kadett ali slično, tipe 1937 ali 1938 popolnoma brezhiben, ne nad 15.000 vožen. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina«. 24096-10 Prodam avto-cabriolet, vožen 28.000 km za gotovino, hranilno knjižico ali zamenjam za drugo blago. Ogled v garaži Kopač, Frankopanska ul i'Jugosteyer). 24338-1C Dva motorja NSU 500 ccm soio tn s prikolico najnovejši mo deli skoro novi za manj kot polovično ceno nujno naprodaj. Edinstve-a prilika. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24281-10 Izredna prilika še nov 500 ccm DKW (Anl&sser) z elegantno prikolico, vožen 3000 km radi nakupa, avtomo bila ceno proda Der ea-nc, Gornja Radgona-. 24291-10 Najlepša živa meja je Ligustrum ovalifoliimi i?ozimi je zelena, uspe va v vsakih tleh. Ko mad din 1.50 do 2.50. radi se 6 na tek meter. Zahtevajte cenik vrt-:ni trajnic iz rasadni-ka Perenvrt. Vrapče pri Zagrebu. 24204-6 Nizke cene »ovo blago, lepi vzorci nizke cene. Se priporoča Snoj Jos. manufak tura, Ljubljana, Tyrše ®a 17. 24296-6 Štedilnik dobro ohranjen z dvema pečnjakoma dve in pol "plošči, prosto stoječ takoj ugodno prodam. G JUD. Kongresni trg 6. 24302-6 Brezhibno bencinsko črpalko na dvakrat po 5 1 prodam po ugodni ceni. — Ogleda se pri Hmelaku bencin, olje. Tyrševa 35a 24301-6 Opel limuzino malo rabljeno, Stlrise-dežno din 11.000 in to orni Ford 1 ln pol do 2 toni AA din 20.000.— rodam. črešnar, hotel Mariborski dvor, Maribor. 24224-10 3 motorje 2 Miele 98 ccm 1 Rik-se 120 ccm nove pod lastno ceno proda A. Lipar. trgovec Cerklje pri Kranju. 24243-10 27 Jurjcv posojila Bčcm pcoti aes. odplačilu, vknjižba L mesto. Dotičnemu sadim event. opremljeno sobo — «cer pa dogovor! Pooedb« na ogl. odd. Jutra pod »Najsigur-nejža naložba«. 24339-16 Družabnika s kapitalom do 70 tisoč din za usnjarsko podjetje T industrijskem kraju Iščem Podjetje dobro vpeljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donosno 228« 24324-16 | Stroj (Scfaarfmaschine) s rtrflakto tn motorjem komplet naprodaj. Fan. na ogL odd. Jutm pod »Se drugi stooji«. 24463-29 Pozor! Srvahri stroji, kolesa, radio aparati, otroški vozički in šš mnogo dragih novih predmetov io takih, ki odgovarjajo popolnoma novim prav poceni naprodaj samo pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 2449 Slnger šivalni »troj skoro nov, prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krojaški stroj«. 24485-29 Trajno kodranje najnovejše frizure za 40 din izvršuje frizerski salon Jurman, Tyrševa cesta 69. 24311-30 dOl30O naprodaj ŠV. 801 poceni a ce- aens-n Mlečna (braalkoh.) restavracija na gtovni ulici Zagreba dobro obiskan^ obstoječa veliko let se proda zaradi nesloge s družab nlkom takoj. Vprašati na Zagore, TTtaa 31, kavarna Evropa. 24207-19 Gostilno na prometnem kraju od dam. Naslov t vseh posloval. Jutra. 24460-19 Mesarijo na *do prometnem kraju tik tovarne, prodam takoj. Kac Iran, Ruše 114. 24463-19 Do 700.000 Din gotovine vložim v zdravo podjetje, kjer bi so deloval. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši .ro »Dober ln podjeten.« 24246-16 Posojilo na vknjižbo poroko, dolgoročno hipo tekamo po 1% obresti, ter kmetom za gospodar ske potrebe nabavlja^ Central. Zagreb, Brego vita 7. 24254-16 Posojilo din 500.000 iščem za cca 7 do 10 let. Nudim prvo mesto vknjižbe na hišo v centru mesta Ljubljane. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Dvojno kritje«. 24420-16 Iščemo posojila v znesku din 430.000 za veliko posestvu ln zia dobro vpeljano hotelsko obrt v tujskoprometnem kraju. Rabimo za odplačilo dolga ln za po večanje obrata. Vknjižba na prvem mestu. O-brestujemo po dogovo ru. Denar Je oslguran. je vrednost omenjenega imetja 2.000.000 din. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24380-16 Mali avto »Opel« in 3-tonski tovorni avto vBlitz«, prodam. Poizve se: Stražar Lovro, Ljubljana, Moste, Na klančku 1. 24411-10 Dvosedežni avto poceni prodam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24362-10 Avto vožen 9.000 km. Rabi 6 litrov. Vsled nakupa večjega ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24440-10 Lepo otroški voziček eiobok, dobro ohranjen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23474-6 Zelo ugodno prodam eekoliko močnih železnih vrtnih stolov in miz, umivalnike z ogledalom in marmor. ploščo, več lepih lestencev (lustrov) in več lepih umivalnih garnitur. — P. Sterk, hotel »Bellevue«, Ljubljana. 24355-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni na prodaj. Mir ko Gašperlin, Dimičevj. 10, pri Stadionu. 24176-6 Opel 6 cttlndrski, 4 sedežen, poraba 11 litrov, naprodaj. 12.000 din. Naslov v vseh oosloval. Jutra. 24438-10 Opel Kadett limuzina 38. vožen 7000 km, kot nov. Opel Kadett imuzina 37. vožen 17 isoč km. zelo dobro o- Opel 01ympia hranjen. kabrio 38. vožen 13.000 Opel 01ympia limuzina 38. vožen 3.500 km — usodno naprodaj Informacije daj« Vili šulgai, Celje. 24434-10 Pozor ptičarji! R.idi selitve prodam vse kletke za rejo kanarčkov. poceni. Tudi nekaj harcarjev (rumenih) — prodam. Vodnikova 35;i I. nadstropje. 24441-6 Vse rude in nahajališča, posebno svinec, kositer, wolfram kupujemo. Ponudbe z vzorci in opisom pod »Inozemni interesenti« poslati na Pu-blicitas, Ilica 9, Zagreb. 24131-7 Štedilnik železen, dobro ohranjen in rabljen vodovoan kuhinjski lijak kupim. Ponudbe pod »Primer na cena« na ogl. odd. Jutra. 24250-7 Kupim 4 malo rabljene peči za lokale. Cihlar, Tyrševa cesta 69. 24276-7 Pisalno mizo rabljeno in drug pisar niški inventar kupim. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Rabljen 10« 24226-7 Čajno maslo kupim. Ponudbe pod ši fro »Cena« na ogl. odd. Jutra. 24314-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo ln druge različne pred mete kupuje: Alojzija Drame, Ljubljana. Gal nosove naorežje 29. 24316*. Drž. vrednostne papirje večjo množino iščem v posojilo proti dobrim obrestim. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod šifro »Denar 272« 24183-16 Kolesa Stara damska 2 kolesa ln moška kupim. Pon. na ogl. odd. Jutra »Davek plačan«. 24392-11 Frizerski salon Ljubljani, takoj poceni prodam. Pojasnila Rožič, Celovška 81. 24482-19 Lep lokal takoj oddam. Mestni trg štev. 11. 24094-17 Dobro vpeljana gostilna mesarijo v zelo prometnem kraju, blizu Celia, se da. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Cel ji: pod »Ugodno«. 24472-19 Gostilno oddam podjetni osebi v najem ali na račun, je zelo dobro idoča, lepi prostori celoletna turistič. in letoviščarska točka, za prevzem potrebno Din 5000.— Pismene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod šifro: »Dober promet 91«. 24091-17 Trgovski lokal centru, iščem. Ponudbe navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod šifro Derby«. 24499-19 Gostilno ali vinotoč dobro, vzamem v naiem ali na račun, pristopim k starejšemu gostilničarju za skupno vodstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oboie-stransko poštenje«. 24322-17 Buffet, kavarno ali gostilno prevzame na račun zelo podjetna gospa. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kavči je zmožna.« 24310-17 Mesarija dobro vpeljana, z malim stjnovanjem v centru ir.du strije v Ceiiu, se odda v v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24471-17 Z Frizerski salon v Ljubljani, ugodno prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 24125-19 Elite Buffet Zagreb, Zrinjski trg 1, strogi center, najele-gantnejše urejen 80 tisoč din mesečnega prometa poleg trafike, na prodaj radi nesloge z družabnikom. Ponudbe na Publicitas. Zagreb pod »Br. 51162«. 24159-19 Gostilno na prometnem kraju Go renjske vzornem v zaku^ Naslov v vseh posl. Ju tra. 24169 19 Stroji Elektromotorje za vrtilni tok 2 X 220 V rabljene, dobro ohranjene, kupimo in sicer: 1 dynamo ca 25 HP, 1 motor ca 13 HP ni 1 motor ca 6 HP. Grad Ravne, p. Guštanj, dravska banovina. 24165-29 Šivalni stroj pogrezljv, Z okroglim čol-ničkom, veze krpa, poceni naprodaj. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze. 23659-29 Elektromotor Siemens 22 KW proda tovarna »Pekatete«, Ljubljana, Tržaška c. 44a. 23155-29 Brivski in frizerski salon v centru mesta v Marl boru, dobro upeljan naprodaj radi odselltve drugo državo. Ponudbe podr. Jutra v Mariboru pod »Slgurna eksistenca« 24146-19 Motocikel s prikolico NSU tovarniško nov, po Izredno znižani ceni TRI CIKEL, dobavni, z ma im DKW motorjem. — ugodno proda DKW za-topstvo. J. Lovše. L ju bljana, Tyrševa 35. 24433-10 DKW motor 97 ccm, malo rabljen, ugodno prod,? I.ampe Stane. — čmuče 64. 24487-10 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje 3°!o obveznice vnovčujem stalno po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu v gotovini. Alojzij Planinšek Liubliana, Beethovnova 14, telefon 35-10. 310-16 Ureditev dolga potom sodnih tn izvensodni^ poravnav Nasveti » konkurznih za, .1evah in vseh drugih trgov -' >na. Gledališka 1 TELEFON 38-18. Šivalni stroj dobro ohranjen prodam. Ribniška 16 Moste. 24341-29 Pletilni stroj št. 8-40 kupimo. Mela, Ljubljana, Tyrševa 20. 24287-29 Poravnalni stroj z vdelanim motorjem ugodno prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Abricht.< 24227-29 Ugodna prilika! Radi selitve prodamo 5 rabljenih šivalnih stro jev po 300 din Ivan Jax in sin Gosposvetska c. 2 24170-29 Pletilni stroji št. 2-80. 4-80, 10-100, 12 80 prodam. Naslov * vseh posl. Jutro.. 24286-29 Razne šivalne stroje za triko perilo prodam, Naslov v vseh posl. Jutra. 24288-29 Pisalni stroj nov ln telefonski aparat ugodno predam. Naslov v vseh posl. Tutm. 24317-39 Šivalni stroj »Pfaff« močan, pogrezljiv, še malo rabljen, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24404-29 Šivalni stroj in kolesa. — Pred nakupom Va-m svetujem, da si ogledate mojo zalogo prvovrstnih znamk. Najcenejše i 20 letno garancijo. Triglav Resljeva 16. 24352-29 Krojaško delavnico z vsem inventarjem do bro vpeljano oddam Fani Soklič, Radeče 41 pn Zidanem mostu. 24237-19 Delavnico v izmeri 250 m2 z» več jo obrt oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 24289-19 Špecerijski lokal v Ljubljani takoj od dam. Poizvedbe: Trt-nik- Mestni trg 6. 24315-19 Lep svetel lokal prostoren takoj oddam Primeren za vsako obrt Cerkvena ul 21. 24320-19 Špecerij. trgovino inventar ln zalogo Ljubljani prodam takoj Centnim Mesečni promet 70.000 din Ponudbe po šljite na ogl. odd. Jutra pod »200.000 din«. 24389 19 Gostilno na račun Išče mlada gospodična, zmožna kavcije. Naslov v vseh posloval Jutra 24379 19 p Hii Večje število parcel ompleksov, posestev, gozdov. trgovskih in pa sta lovanjskib hiš ter vd, ima aprodaj gradbeno strokov io izobražen posredovalec Kunaver Ludvik esta 29. oktobra 6. Tele too 37-33 Pooblaščen gra iiteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno aa raz polago. 2J-2C Ugodno ggaSna hi*» ■ iimsiiIiiii indod tudi m ttgovtao ali «tago obrt, s obeefadm goepo (jamskim poslopjem Is t rodovitnim aemljiflčem ob glavni cesti v nepo-srodni bllžlal Dravograda. Informacije daje no tar w Marenbeegu, 24242-20 Majhno posestvo vinogradom ugodno prodam. Ponudbe na Plahuta Josip, Paneče 36, p. Rimske Toplice. 24119-20 Vila luksuzno parketirana, 15 minut od centra Maribora, 2 stanovanjska, z razkošnimi sobami, z najmodernei-šim komfortom, centralno kurjavo, vsa podkletena, lep vrt, garaže, radi selitve naprodaj izpod cene vrednosti in sicer za din 595.000. Ponudbe na og. odd. Jutra pod »Dobro naložen denar«. 24076-20 Parcele v Kranju 912-1 in 885-3 Gosposvetska cesta in 1244 pri starem savskem mostu prodam. Ponudbe na Dr. Egon Stare, odvetnik. Liubljana. Informacije pri Adolf Prah, — Kranj, telefon št. 13. 24039-20 Vila ___lega a 9 *bj»o- mnjl, 10 let davka pito staj clrka 60 tisoč din hipoteke, 2000 m2 zem-ne, več sto raznih sadnih dreves, prostor za po vrtnino, hlev aa rejo svinj, kuncev itd. napro daj radi bolezni. Cena 220.000 din. Anton ln Frančiška Rantaša Pod gozdom št. 10. 24304-20 Naprodaj: TRINADSTROHNA stanovanj tka hiša v centru Ljubljane. Obrestovan je 7 odtsotno. OBRTNO - stanovanjska hiša v centru. Netto-donos 70 000 din. Cena 850.000 di Hipoteke 350.000 din. DVASTANOVANJSKA hi ša. novozidana, vrt, za ceno 140.000 din. Pod rožnik. 4 STAVBNE PARCELE Fodrožnik, 14 stavbnih parcel ob tramvaju v Šiški. Cena po dogo voru. DVOSTANOVANJSKA hiša, novozidana pri tramvaju. Cena 82 000 dm Sv. Križ. Brezplačne informacije daje Realitetna plsarna ADAMIČ. Ljubljana. Gosposvetska 7. 24400-20 Prodam hišo v centru večjega lndu atrijskega kraja. V hiš: je bila dobro idoča go stilna, pripravm. je tu di za vsako drugo obrt !'onudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra eksi stenca« 24255 20 Enonadstropno hišo Z elektriko ln vodovo dom na Glavnem trgu v Črnomlju takoj prodam Mirko Mihelič. črno melj. Glavni trg 61. 24162-20 Trgovsko hišo na prometnem kraju na deželi vzamem v naiem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24422-20 kgttSOL BANKA IM HRANILNICA DL XX KRAPINSKB TOPLICB portraft t Zagreba, Račkoga &fL sprejema vloge na tedeoska Obroke po do agodnem obrestovan jn v a veti s br< ptečrrlm zavarovanjem. DAJE POSOJILA ^ državnim, samoupravnim uradnikom to uslužbencem. oficirjem, narednikom, upokojencem, privatnikom \ y Itd. — Za podrobne podrobne informacij« se Af obrniti na zastopnika Frana Klemena. Ljubljana, Gosposvetska e. 10/m. aH neposredno na zavod. -Tla Gorenjsko: R. BELE. Kranj. Lepo enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam v vili blizu Tivolija s prvim novembrom. Pripravno za zakonca ali dve dami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24331-21 Enosob. sončno stanovanje pritlično, oddyn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24336-21 Enosob. stanovanje in ena sobi posebej, suho, solnčno. oddam za november ali december. Tržaška cesta 24. 24496-21 Opremljeno sobo s posebnim vfa-odotfn oddam 2 gospodoma s hrano ah brez. Vidovdanska cest-. J-II. n. 24368-23 Opremljeno sobico s prvovrstno domačo 1 in 2 sobi, komfortna, j hrc.no v ceatrumu. od-parketirana, vodovod, od- dam. Naslov v vseh podam. Jenko Ferdo, Zgornja j 6loval. Jutra. Stanovanje več različnih, v novi hi?i Dopisi Mladenič SCm diskretnega bm|I a dobi« situirano starejšo, samostojno damo. Dopise s točnim naslovom oa ogi. odd. Jutra pod šifro »Akademik«. 24054-24 V. v. Se motiš. Bodi tace« afcr tU. 24328-24 Prijateljico tsfcreaio ln črnečo, ki ne zna varati io izkoriščati. al želim. Starost do 38 let. Dopise pod »Do-brasrčnoeu n« ogi. oddelek Jutra. 24262-24 Gospo BS Maribora, ki ae )e jm-rita pred 28 dnevi, da nim^ slike, obveščam, da pridem v nedeljo ln up&m srečanja. 34220-34 Mlad inteligent postaven, diskreten, nesrečno poročen, išče milo, uvidevno tovarišico. Dopise na ogL odd. Juta pod šifro »Tovarišica*. 24508-24 •Šiška 302 pri šoli. 24-228-23 24481-21 | r~ Dvosob. stanovanje ;n prazno sobo s prvim novembrom oddam. Celovška cesta 90-1 24326-21 Vilo veliko, enodružinsko — Komfortno v najlepšem delu P od rožnika oddam najem. Pojasnila t Ce sta IX. 29. Rožna dolina. 24251-21 Enosob. stanovanje manzardno s pritiklin« ml oddam takoj aH poz ele v Zvonarskl ul 11 24282-21 Zemljišče ca 3000 kv. m pri Sv. Križu ob Pokopališki cesti napro-da.j Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24405-20 'ritlično stanovanje Tavčarjevi ulici (soba kuhinja, predsobi. zaprta velika veranda) pri merno tudi za pisarno oddam za 1. november Naslov v vseh pasi Ju tra. 24266-21 2 parceli krasni, solnčni pod Rožnikom, v skupni izmeri 2.700 kv. m naprodaj posamezno ali skupno po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22992-20 Kupovalci stavbnih parcel! Predno se odločite kupiti stavbno parcelo ali ako kupite celo parcelo z namenom, da jo parcelirate na stavbišča, obrnite se na mojo pisarno, kjer dobite vsa pojasnila glede regulacijskih in stavbnih črt. Iz-ršim celo parcelacijo z semi vlogami na oblastva hitro in točno. Naprodaj imam več stavbnih parcel v neposredni bližini tramvaj; ske proge po zelo nizki ceni. Geodet Babnik Filip, pooblaščeni civl. geom. in zapriseženi sodni izvedenec, Ljubljana, Tavčarjeva 10. 24364-20 2-sobno stanovanje oddam s 1. novembrom al) pozneje. šolska ulica 17 Domžale. 24228-21 Parcelo v izmeri 400—500 m" v bližini Bežigrada ali Šiške kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bežigrad ali Šiška«. 24084-20 Enonadstropno hišo z gostilno, trgovino posestvom in gospodarskim poslopjem oddam tudi s koncesijami. (Radi bolezni). Nahajam se v bližini tovarne in ob glavni cesti. Ivan Herbe, gostilna in trg. Duplice št. 3. p. Kamnik. 24127-20 Dvodružinska hiša z vrtom naprodaj. Potrebna gotovina 60.000 din. Rado Jerin, Ljubljana, Rožna dolina cesta VI. št. 33. 24335-20 Enonadstropno vilo z vrtom ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24337-20 Pod Rožnikom poleg Ribnika je mala 600 m2 parcela izpod cene naprodaj. Vogalna, Kanalizacija, elektrika. vodovod ob parceli. — '/.glasiti se takoj Einspl lerjeva 23. 24275-20 Novo hišo v Ljubljani ugodno pro dam Naslov v vseh po slov. Jutra. 24272-20 Trgovino z mešanim blagom, v prometnem kraju oddam. Po-nnrlK- ogl. odd. Tutra pod »Takoj oddam 228«. 24421-19 Trgovino z mešanim blagom, na de-/eli, vzamem v najem. Promet 30—50.000 din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24423-19 Lokal oddam v najem. Poizve se: Dolenjska cesta 20. 24393-19 Barako (mesarsko stojnico) 3.50 X 5 m, zelo ugodno prodam. Dvojna stena. Poizve se pri Dobovšek Ivan, Mala vas 60 Jezica. 24359-19 Več šival, strojev moško kolo. več orodja za mehanike mizarje in tesarje prodam. Beriče-220-16 1 va 48, 2&182-2&4 Lokal za trgovino ali pisarno, oddam. Vprašati: Kolodvorska nI. 35, pri Rovšku. 24349-19 Lokal pripraven za vsako obrt na dvorišču, odda: V. Lesjak, Selanburgova 4. 24390-19 Hišo z vrtom in njivo na lepem prostoru tik žel. postaje v lepem kraju Savinjske doline prodam za 46 tisoč din. Ponudbe na po družn. Jutra Celje pod »Redka prilika«. 24219-20 Stanovanjsko hišo v najbližji okolici LJubljane prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Resen interesent« 23873 20 2421020 Trgovsko hišo tik banovtnske ceste ln blizu farne cerkve in ko lodvora prodam. Poizve se prt Matildi Llndlč— št. Vld-Grobelno. 24143-20 Parcelo v Ljubljani severna periferija, vodo vod, kupim. Naslov vseh posl- Jutra. 24135-20 Dvostanovanjska hiša enonadstropna ne Celov ški cesti z ograjenim vrtom, prvovrstno izde lana parketirana, z vodovodom 2 min. od tram vajske postaje naprodaj Poizve se na Celovški cesti 246. 28299-20 Trgovci! Rentabilna trgovska stanovanjska hiša, — v centru Ljubljane, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoko donosno«. 24366-20 * Dve hiši z velikim gospodarskim posestvom ln 2000 m2 sadnega ln zelenjadne-ga vrta takoj poceni prodam v ljubljanskem predmestju zaradi izselitve. Opekarska c. 41. Nekoliko motociklov tvorniško novih proda po zelo znižani ceni — Bruno Klemenčič. Ljubljana, Miklošičeva c. 30 24193-20 Hiša v Celju pripravna za trgovino, cen ter mesta, ugodno takoj naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Bodočnost«. 24476-20 Vila komfortna, centralna kurjava, plin, garaža, velik vrt z bazenom naprodaj. Event oddam isto tudi v najem Naslov v vseh poslovalni rah Jutra. 24488-20 Hišo trinadstropno, novo, solid-10 grajeno, krasna solnčna lega, kolovoz, 840 kv. ir dvorišča s stavbnim dovol ie njem prodam. Cena din 1.400.000. Čisti donos din R4.000 ki se pa lahko še izdatno poveča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24489-20 Dohroidočo gostilno s hišo, prodam. — Marija Sloif, Kralja Petra c. 41 Studenci pri Mariboru. 24465-20 Ugodna prodaja 6-stanovanjske hiše, najmo dernejše izdelane, povsod kopalnice. Donos 36.000 din. Cena 380.000 din. — Pristavec Franjo, real. pisarna, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a. Nadalje imam la p. n. m teresente v veliki izberi trgovske, stanovanjske in gostilniške hiše ter stavbne parcele in posestvo. Vse in formacije so brezplačne. 23992-20 Stanovanje 4_6 sob, v lepi vili sredi Ljubljane, takoi oddam. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 24022-21 Enosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh poetov. Jutza. 24171-2JI Sobo z vso oskrbo oddam dvema osebama za 600 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24124-23 Samostojna gospa stalnimi dohodki išče Kot sostanovalko enosobno stanovanje v sprejmem boll§o mlajšo bežigrajskem okraju za j gdč. nameščenko k obi-december Ponudbe na tel ji v dobro ln. ceneno ogl. odd. Jutra pod šifro »Sama«. 24295-21a Enosob. stanovanje s kabinetom ev. dvosob no iščem za 1. december Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z vrtom« 24318 21a Enosob. stanovanje lepo, s skladiščem ali kletjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro 600«. 24376-21a oskrbo. Grčar, trg 2-m. Jurčičev 24187-23 Lepo stanovanje obstoječe iz treh velikih sob. kopalnice in ostalih pritiklin na Bleiweisovi cesti se odda za termin november. Naslov v posloval. Jutra. 24154-21 2-sobno stanovanje s kabinetom predsobo s kopalnico ln pritiklinami oddam po dogovoru. Ogled od 10. do 2. — Podlimbarskega ul. 41. 24155-21 Enosob. stanovanje oddam takoj v bližini Ižanske ceste. Poizve se Oajeva 9, pri hišnici. 24249-21 Enosob. stanovanje oddam v Stožicah. — Vpm šatj v gostilni Ra-movž. 24259-21 Starejša ženska upokojenka dobi stanovanje ako bi nekoliko gospodinjila. Ponudbe pod »Stari gospod« na o?l. odd. Jutra. 24254-21 Dvosob. stanovanje sončno, vrt. oddam s 1. nov. poleg nove šole v Zg. šlški. Vpraš-iti pri »Na-Na.« na Tyrševj 12. 24290 21 Eno ali dvosob. stanovanje oddam družini brez — otrok Verstovškova ul. 25. Mir je. 24293 21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam s kopalnico za takoj ali 1. novembra. Istotim prodam spalnico in iedilnico radi selitve po ugodnih cenah. Dete-lova 5. 24409-21 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. I^toam tudi sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh posl. Jutra. 24452-23 Solnčno sobo lepo. zračno, toplo, s posebnim vhodom oddam v Bethovnovi 4. prit:, levo. 24461-23 Enosob. stanovanje kabinetom v okolici sv. Petra ali sv. Jožefa, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. ] klošičeva 30. pod »Komfortno«. 24371-21 a Pisarniško sobo za din 250 takoj oddam v drogeriji Hermes. Mi-24447-23 Trisobno stanovanje komfortno, v centru iščem za 1. december Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 22«. 24502-213 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu s 1. novembrom Prule 27. 24340-23 Komfortno sobo lepo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Lahko z vso oskrbo. Škrabčeva 5. 24333-23 Srednješolko ali visokošolko sprejme v dobro oskrbo rodbina v bližini Tabora. Klavir na razpolago. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24263-23 Sobo s posebnim vhodom s stopnišča aa takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23874-23 Samsko stanovanje garson, čisto, solnčna lega v centru mesta, oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mir«. 24478-23 Lepo prazTMj sobo solnčno, s posebnim vhodom, z vso oskrbo, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 24479-23 Opremljeno sobo po možnosti z vso oskr bo v bližini gl. kolodvo ra iščem. Naslov Koroška 8 pri hišniku. 24253-23« Sobico separirano, lepo opremljeno takoj ugodno od-dim Verovškova 56 pritličje (Žlška). 24258-23 Lepo prazno sobo strogo sepnrirano oddam s 1. novembrom. Cesta 09 oktobra 23. Vprašati pri hišniku. 24283-23 Kabinet oddam s 1. novembrom. Beethovnova 15-IH. !e-™ 24306 23 Preprosto sobo veliko s štedilnikom za Bežigradom ali v Stožicah Za 1. november — iščem. Ponudbe na ogl, odd. Jutra ped »Točnn plačnica« 24327-22a Iščem sobarico s štedilnikom v Rožni j bodočnost«, dolini po možnosti v bližini ceste XV. Po nudbe pod »Točna p:ač niča* na ogl. odd. Jutra. 24313 23a Gospodična z dežele vešča gostilničarske obrti z nekaj gotovine, se želi poročiti z državnim uslužbencem ki ima mesečno 2000 Din. Starost 30—35 let. Ponudbe s sliko, k2tera se vrne poslati na oglasni odd. Jutra pod »Gospodinjska«. 24008-23 Samostojen ob mik in posestnik 34 leten želi poznanstva ▼ svrho ženitve z gospodično, katera poseduje denar afi posest. Vdove in ločenke na.o izključene. Le resne ponudbe po možnosti s sliko, katera se vrne na podružnico »Jutra« v Celjm pod »Simpatija«. 24081-3 Poročila bi ^tareišeca uradnika nattafc železničarja- Vdova, poscsfc-nica, gostilničarka premožna Ponudbe as ogL odd. Jetra pod »Lepi dnevi«. 2454«-B Mlad trgovec želi spoznati gospodično z nekaj gotovine radi otvoritve trgovine. Le resne ponudbe s sliko a podruž. Jutre v Celju" pod »TakjšnJa ženitev.< 24217-2» Frizerski pomočnik 27 let bi poročil frizerko, ki ima vcijo za skupno delo. Dopise na ogl od. Jutra pod šifro »Frizer« 24215-25 Mladenič 301etwn, ki prevzame sro stilno in mesnico želi resnega zmanja s eeal primerno znnčajrto gospodično. Prednost natakarice, dota dobrodošla. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Resr.o mislim« 24260-25 40letna s premoženjem poroči značajnega gospoda, — simpatičnega, z boljšo stalno eksistenco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdovec z enim otrokom zaželen« 24292 25 Mlad gospod želi znanja s simpatične gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod. »Lepa sigurna Trisobno stanovanje komfortno, v centru mesta oddam 1. XI. t. 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24414-21 Dvosob. stanovanje podstrešno in dvoriščno sobo oddam takoj. Kolezij-ska ulica št. 17, pritličje. 24378-21 Stanovanje z dvema sobama, in kopalnico oddam 1. novembra. Seničar, Ljubljanska 63. 24408-21 Enosob. stanovanje oddam v prvem nadstr. s 1. novembrom. Naslov v vseh poal. Jutra. 24230-21 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami ta koj oddam za Bežigradom. Naslov v wseh po slov. Jutra. 24186-21 Trisobno stanovanje lepo opremljeno, kopalnica, plin, telefon, blizn glavnega kolodvora, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24507-21 Stanovanje 1 sobe in kuhinje, oddam. Rožna dolina. Cesta VL, l ite«. 4. Krasno sobo opremljeno, separirano, v centru oddam boljšemu gospodu s 1. novem brom. Naslov v vseh poslov. Jutra 24308-23 Gospodično sprejmem na stanovante ugodno in poceni. Kačič, Hrenova 17, Žab|ak. 24410-23 Opremljeno sobo veliko, s souporabo kopalnice takoj oddam gospodu. Ljubljana, palača Viktorija, vhod pasaža D. nadstropje št. 11. Ocled vsak dan od 12. do 14. 24385-23 Sobo prazno ali opremljeno (in kabinet). oddam solidni osebi. Cerkvena 21. 24415-23 1—2 gospodični sprejmem kot sostanovalki. Cesta 29. oktobra, št. 5, dvorišče. 24407-23 Sobo s posebnim vhodom, oddam 2 dijakoma ali gospodoma s popolno oskrbo ali brez. Cesta 29. oktobra 9, (Rimska cesta), pritličje desno, vrata 1. 24372-23 Veliko sobo lepo, z dvema posteljama oddam. Istotam tudi sprejmem boljšo sostanovalko. Souporaba kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24430-23 Lepo solnčno sobo poseben vhod, oddamo. — Tyrševi 37, L nadstr. Dve st»bi čisti, ločeni, mirni, eno s kl.tvirjem ali souporabo, — blizu centra, po možnosti pri isti družini, iščeva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »zjnerno«. 24503-23a 24419-25 Volčjega psa zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v vseh noslova-l. Jutra. 244U1-27 Inteligent 3ter 35 let. splošno in trg. izobražen, v poziciji na deželi, želi zaradi pomanjkanja poen&nstm dopisoval z odgovarjajočo boljšo gospodično pridno značaj no in pošteno. ki ima smisel za dom. V slučaju razumevanja zakon ni izključen. Neanonimne resne dopise na ogL odd. Jutra pod šifro »Pamet. „a !n dostojna«. Tajno« r-staa zndeva. 24386-25 Boa znamke Bot je bila pozabljena v ne del jo 9. t. m. v brzovla ku n. raz., ki voei iz Lesc ob 7. uri Najditelj se naproša, da jo Izroči proti nagradi v ogl. odd Jutra. 24256-28 Javna dražba avtomobila tovornega Chevrolet se bo vršila v ponedeljek, dne 17. X. ob 8. nn v Skofji Loki v Gasilskem domu. 24199-52 4. novembra ob 9. uri 1938 bo dražba nepremičnin pri sodišču v sobi št- 17, mizarske delavnice in dvostano^anjske hiše Dravi je št. 108 poleg šole v Zgornji Šiški, pojas nila pri sodišču. 24418-32 Ihfotzmaeije Informacije privatne, trgovske, po-!zvedovanJa itd. strogo diskretno vrši Informacijski zavod, LJubljana Kolodvorska 41, poleg palače železniške direkcije. 24284-31 Naznanjam da sem otvoril sMadSfe furnirja v St. Vidu nad I jubljano fVižinarje št. 100) v hiši Andreja Kregsrja- — Oglejte si pred nakupom mojo zalogo. SAMSA Kmečki posestnik SMS- Si let. z milijonskim premoženjem, ležečim blizu Ljubljane, ščem primerno nevesto. Besne ponudbe s sliko in točnim naslovom n» ogl. odd. Jutra pod šifro: Kmetka gospodinja. 24391 2S Simpatična dama želi poznanstva o toto**-kim gospodom svobodnim tnteligentom starim ekrog 40 let. Dopise na ogL odd. Jutna pod šifro »Pomanjkamje znanja.« 24429-25 Klavirji planini Warbinek so prrovrstoa knUMM) vredne cene krasnih ln-gtrunveatov. Konkurirajo vsem znanim b>uwnw s kitu tvrdkam. Ecredna tonske lastnosti ln trajnosti, ki so plod Ooi. goetne izkužnj« t Izdelavi klavirjev, preseneča. ■fepoeojevanje po najugodnejših pogojni. Warbinek •"» MMJb — ta vse drago pihumno »oMno delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. V ELEGANTNO STANOVANJE ELEGANTNO PEČ 2 EsraajUrane peči v najmodernejših barvah! *AHTEVAJTE BREZPLAČNI PROSPEKT! SAMOPROD A JA: LJUBLJANA: Venceslav Breznik, CELJE: D. Rakusch, MAP "BOR: Pinter & Lenard. BREŽICE: Loschnigg & Schmidt. Zahtevajte povsod znamenite »Z E P H I R« Š1ED1LN2KE iz iste tvornice. Skoro dvesto iet stara in. pnskuoena svetovna znamka NJEGOVI SJLDANJ1 IZDELKI : V ocia za Milo za usta zo De pasta za zobe v tuoan; rozuatui —' «e ae peni Dcuii — se peni Novost štev. 407 Okusno, peneče se sredstvo ux čiščenje con. CEavno zastopstvo ln s&lfuilšče EOD ZTtr VVEINBERGEK Zagreb. Gnnduličeva 15. IM NEMIRA J V ..JUTRU" ? »»/»■•SBBJIBaliBBaCaBBSaBBBHEBBBBBSSIHHBanBBBBBBBElBaBBSBIlBfifclBBBBa-iB.. Z enim samim aparatom N I K S E praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite itd., ogrevate sobo, sušite lase ln se obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom. KOMERCIJALNI BERO ČEBULJ JOŽE, Jesenice, Gorenjsko. Za Ljubljano in oKolico: Zastopstvo NIKSE. Ljubljana, Tyrševa 15/1., telefon št. 33-38 *»,*®®>B««»B»»aBB»BEB3B»B«BK9BBBS«»SO»aBOBaaaBaBBBBB< f* & ž stfr -r^ar %rjt fci t. POŽAR JOHAN (Ivan), rodom iz Kapele, občina Brežice, brat dne 19. 12. 1937. v Zagrebu preminule Josefine Markovič, rojene Požar, se poziva, da se v svrho nastopa nasledstva prijavi v advokatski pisarni dr. Sik Lavoslava, Zagreb, Amruševa ul. 7. Ta je baje pred 3 leti odšel v inozemstvo Ln to ali v Nemčijo ali v Španijo. Kdor prvi navede njegov sedanji naslov ali doprinese dokazila, da je morda preminul, dobi nagrado din 250.—. C* "T? & mL (PREDDELAVEC) «a gornje mastno usnje, ki bi uspešno voail in nadziral oddelek, SE IŠČE. Samo strokovno izvežbana oseba z mnogo prakse pride v poštev. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na: AND. JAKIL d. d., Karlovac. trepalnice goste, dolge !n »nlnat« Barvanje obrvi ln trepalnic Zasuka nje trepalnic ZA ZABAVE, PLESE IN DRUŽBE ! Bleščeč sijaj daje očem Diamant — Mc*men talno tri dovršeno lep telnt daje kisfkovo p»-ko. jije OZON — Neprijetne dlačice na obrasti odpravi Indijski vosek Bapidcnth — Odstranjevanje razširjenih por tn ogrcev — ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parf. In kozmetika »OMNIA«, o ali Iz družinskih razlogov. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Sijajna eksistenca«. Planine il©StavIja Ivan Kaclss — Domžale Moderno izdelane 10.000 din; Salon-Pianino, slonove 12.500; Barok-Pianino s 3 pedalom 17.000 din. ■— Prej ko kupite oglejte si naše izdelke razstavljene Ljubljana, Komenskega ulica 26-11. Popravila, uglašen je, najceneje! ta napfeJtuf© t fSSSS MiiiiiiiiiinmnnHimii»m>nm»»nn»iHMt. Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja. po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika tovarna mila za rajona Ljubljana z okolico ter štajersko, kjer potuje z lastnim avtom. Natančne ponudbe naj stavijo le agilni in zmožni, pri grosistlh in dutajlistih dobro uvedeni potniki, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Milo«. moderna higiena ust c e n e i B e Kupite Se danes propagandni zavoj 1VADEMECUM voda. zev usteo / rtrnsucusno zoahhi 1 VADEMECUM pasteo za, zvfo ve£i&Os (Ti zavoji bodo v prodaji samo omejen čas!) BflRDFlHBEH — STOCKHOLm Zaloga: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ul. 23. Proti debelosti uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE za hujšanje sestavljene iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka M?. Bahovec, Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabl. din 69.—, 100 tabl. din 39.—, 50 tabl. din 24.—. SlATINSKE »V.-TASLtTE. : R9g. br. 14.213 34 AČ1NO kakor: sme, zajce, fazane, jerebice kupuje vedno in po najboljših dnevnih cenah Viljem Abt, eksport Maribor NIČ VEČ PLEŠAVOSTI - MM MALE Dolgo sem iskal zdravila, pa ga nisem mogel najti. Prijatelji so me napotili, naj uporabim vašo vodo »MORANO« in njej se imam zahvaliti, da sem dobil zopet svoje zdrave lase in da nisem več plešast. Dimitrije Jovanovič, Cara Ni kola, Beograd Moji lasje so se zelo zredčili in potem izpadali, a z uporabo vaše »MORANE« sem že po četrti steklenici dobila nazaj svoje zdrave lase in so mi zdaj veliki in bujni. MORANO priporočam vsakomur. Čeme Francka, Ljubljana. »MORANA« zasluži javno priznanje in zahvalo. Vse to, kar je v reklami, je resnica, saj sem se prepričal. Moji lasje so bili redki in polni prhljaja in so mi vsak dan izpadali, a zdaj. odkar uporabljam MORANO. je prhljaj izginil, lasje mi več ne izpadajo in mladi lasje mi pokrivajo vsa prej gola mesta. MORANA je vsakomur potrebna voda in jo zato priporočam tudi jaz. Rajltovič Anton, Zagreb, Maksimirska c. Resnico je treba priznati. Izvršil sem popolno kuro petih steklenic MORANE. Zadovoljen sem in to javno priznam. Lasje so mi porasli in že davno je ponehalo izpadanje las in prhljaj je izginil. Krakči Viktor, Ljubljana. Takoj po prvi steklenici »MORANE« sem se prepričal, da so navodila točna in resnična, a nisem hotel preje pisati, preden nisem dovršil kure petih steklenic. Prva steklenica je točno izvršila ono, kar pravijo navodila in tako tudi 2., 3., 4. in 5. steklenica. 2e so mi mladi lasje pokrili vsa plešasta mesta. MORANO priporočam. CVIJETIČ Sava, Sarajevo Moji prijatelji in jaz smo vam hvaležni, ker je vaše zdravilo MORANA popolnoma pomagalo ln storilo čudeže, ki jih nismo pričakovali. Priporočamo MORANO. Serkulič LJubivoje, Skoplje Z zahvalami nadaljujer.io 23. t. m. Cena steklenici MORANE z omotom in poštnino din 50.—. MORANA — SPLIT. KLI SEJE ENG /ECEA8VN E JUGOGfcAHKA H PENA NAM KrojaSkr octrezke stari pap-r tekstilne o-lpadse avoio volno, govejo d ko (aravco) — Kupi vsa ko množino ARBEITER. Mar i bui Diav^ta uL 15. ITCLJ ila ^ 3 t Ves materijal sa izolacijo kot j Malterin, XeretoE, izolacijske plošee s dvojno impregnirane Bitumen plošče Zci izolacijo, Hikolit plošče s vložkom tkiva. "Izdeluje Is prodajaš HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA oJ> ZAGREB Radnlčka ceste 29. Tel. 23-255 1 23-256 ZEMUN Tvornlčka ul. 70. tel. 37 317 mSm-i^m.vt--v:- <■■»:■ FORTUNA Elcktro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! REŠITE L1 MALE OBKT1! TV- ' — ZAHVALA Za vse številne izkaze sočutja ob bridki izgubi naše mamice, zene, gospe j>Miza.»Ki ... . ..-i Kah-ne Višnja gora sporoča : Kor srečni posestnik »Fortuoa« stroia model B se Vam nai-prisrčnrje zahvaliuiem za Vašo promptno in solidno postrežbo. Zagotavljam Vam moie vsestransko priporočilo.« PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo lesa. LJUBLJANA, Pražakova 8. INSERIRAJTE v »jutru« i izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Posebna zahvala gg. zdravnikom, ki so z vso požrtvovalnostjo ob dolStrafni bolezni ublažili njeno trpljenje, prečastitemu g. župniku svetniku AnL Vovku za izkazano tolažbo in podelitev sv. zakramentov za umirajoče ter ostali asistenci pri pogrebnem obredu. Vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, za vse ustne in pismene izraze sožalja, kakor vsem številnim spremljevalcem ob pogrebu naša najlepša zahvala. Z istega mesta izrekamo tudi vsem našim uslužbencem za polnoštevilno spremstvo naso najlepšo zahvalo. TR2TC, 15. oktobra 1938. Žalujoči: Anton Ješe in hčerkice {fnseriraite v >&is&vw< t ^.la/oviti d" paccini iz cikaga. je j /vojim /enzacijonalniri pre. paratott. povrnul ženi aktiv. no/t in mlado/t. za 2ene od 40 let naprej