Rože, čestitke, priznanja. Tovarišici. Mamici. Prisrčno. Hvala vam. A zakaj toliko tega na en dan. Čeprav je to, kot pravite, naš praznik. Porazdelite to skozi vse leto. Izrecite nam priznanje, ker enakovredno sodelujemo pri ustvarjanju dohodka, ko naši predlogi v delegatskih klopeh prispevajo k njegovi smotrni razdelitvi. Izrecite nam pohvalo zato, ker vdano sprejemamo nase levji delež bremena pri vzgoji otrok, pri gospodinjstvu. Ko opravimo tisoč drobnih del, za katere niti ne veste, da jih je treba opraviti. Ne izrekajte pomilovanja, ker nam vedno zmanjkuje časa, zaradi utrujenosti pa tudi volje, da bi se lahko povsod potrjevale kot ustvarjalne osebnosti. Razdelimo si breme, odgovornost... Potem bo naš nasmeh, ko nam boste podarili rože, brez grenkega priokusa. „SAVINJSKI OBČAN" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. Ureja urednički odbor: Jože Jan (glavni uradnik), Janez Kroflič (odgovorni uradnik), člani: Elza Golob, rranc_ Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Brada Verstovšek,, Marjan Vidmar, Nevenka Žohar in Milan Žolnir. Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka. I Celje - skladišče D-Per III 5/1983 19830994.2 COBI SS ® Leto VI Številka 2 Februar 1983 nujnost in ekonomska zakonitost Veliko organizacij združenega dela ni tehnološko, proizvodno in poslovno povezanih v katerikolo obliko in torej ne načrtujejo skupnega hitrejšega razvoja, temveč raje ostajajo same. Še bolj pa izostaja prava oblika združevanja dela in sredstev. Od tod tudi izhaja, da nekatere temeljne ali delovne organizacije niso gospodarske stabilne, ne delujejo kot trdni členi v procesih reprodukcije, kjer bi kot take morale v medsebojni povezanosti učinkovito delovati za razvoj, pri poslovanju in pri vključevanju v zunanjetrgovinske tokove. Združevanje dela in sredstev pa moramo poleg primarne naloge uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov razumeti kot aktualno nalogo pri uresničevanju ekonomske stabilizacije in ozdravitve gospodarstva. Opozorila, daje naša dosežena stopnja razvoja, predvsem pa nadaljnji"razvoj, nujno pogojene s povezova- IZ UREDNIŠTVA Mesec februar je bil poln zanimivih dogodkov. Ob praznovanju kulturnega praznika se. je zvrstilo mnogo prireditev. Kulturna skupnost pa je podelila Savinova odličja. Sredina februarja je bila vsa v znamenju pustovanja. Ker ni bilo snega, so se otroci razočarani ngd zimo vrnili v šolske klopi. Takoj za tem pa nam je namedlo snega kol že dolgo ne, tako da je mlado in staro oživelo smučišča. Misli pa nam vse bo|j uhajajo k osmemu marcu, prazniku žena, ki mu tudi mi V organizacijah združenega dela'obravnavajo rezultate lanskega gospodarjenja, jih kritično ocenjujejo in sprejemajo načrte za leto 1983. ki bo po najtežjih v [Seva- njem organizacij združenega dela v trdne, ekonomsko bolj aktivne združbe, morajo postati dejanja. Ker se tega nismo dovolj zavedali in če v^ bodoče do povezovanja na realnih družbenoekonomskih in samoupravnih osnovah ne bo hitreje prihajalo, bomo zaradi razdrobljenosti, nepovezanosti in neučinkovitosti zašli v ekonomsko krizo. Stabilno gospodarstvo terja namreč močn,e subjekte, na trdnih osnovah, z definiranimi poslovnimi in razvojnimi programi, z močno vlogo aktivnega samoupravnega odločanja. Sedanje zaostrene gospodarske razmere in neugodni trendi v materialnih tokovih naše družbe nam jasno narekujejo, da moramo na tem področju odločno ukrepati. Pomembno in potrebno pa je vedno ponovno raziskovati in ugotavljati, kje so vzroki za odklone. Ti so zelo številni in večkrat odtujeni od samoupravnih odločitev ali volje delavcev. So pa tudi primeri, ko prav delavcem veliko pomeni lastna ograja, zapečkarstvo. ko vidijo le kratkoročne odločitve in trenutni položaj. Dejstvo, da se bodo združevala sredstva za kakšne skupne razvojne namene ter da bo ob integracijah treba »združevati« določena sredstva za svobodno menjavo dela ali na ravni DO ali SOZD. mariskomu vzame vero v boljši in hitrejši razvoj ter boljšijutrišnji dan in se raje odloča za to, kar je že. T akemu razmišljanju in odločitvam pa resnično botrujejo tudi neuspele integracije, integracije brez ekonomskih in samoupravnih osnov, včasih celo pod pritiski političnih struktur. Ne smemo mimo ekonomskih zakonitosti, da povezovanje gospodarstva in koncentracija kapitala pomenita razvojni proces. Ta se odraža sicer odvisno od stopnje razvitosti proizvajalnih sil in proizvajalnih odnosov. Nekje je to morda dobiček. Pri nas pa je to gotovo meja še hi- trejšega razvoja proizvajalnih sil ter omogočanje vsem delavcem hitrejši razvoj vseh oblik standarda. Ne smemo •pa prezreti, daje v danem času združevanje nujnost tudi zaradi odpravljanja sedanjih gospodarskih težav. Dolgoročne stabilizacije, vključitve na zunanje trge. večjega konvertibilnega izvoza, večje kvalitete gospodarjenja na enotnem jugoslovanskem trgu ne bo moč uresničiti brez uspešnega združevanja dela in sredstev. Združevanje sredstev ne sme poznati občinskih, regijskih m republiških meja. Vendar se pa kaj radi vprašamo. kaj se dogaja v »ožjem« prostoru, kjer živimo, to je v občini. Nekaj let nazaj smo imeli na tem področju v naši občini sila nesrečno roko. Nastale integracije na ravni regije, ki niso imele razvojnih, vsebinskih. tehnoloških in tržnih povezav, so hitro razpadle. Prav na teh temeljih in s spoznanji. kako je prav, je nastal SOZD Hmezad, kije po nekaj letih postal nosilec proizvodnje in predelave hrane, ostale industrijske predelave, trgo- . vine, turizma in hranilništva na področju naše in še petih občin v Sloveniji. Pri tem pa ne mislimo le na formalno združbo, kot neko obliko centralizacije kapitala, ampak na kvaliteto združevanja — koncentracijo — sredstev, deta in znanja. V združevanju ■ dela in sredstev ima v naši občini pomembno vlogo tudi SOZD Agros, ki povezuje domala vse proizvajalce kmetijske mehanizacije v Sloveniji. Pri tem zasledujejo predvsem skupno planiran razvoj: tehnologijo, delitev programov ter skrb za vključitev v zunanje trge. Ne samo preko občinskih, ampak tudi preko republiških meja pa sega takšno združevanje Tekstilne tovarne Prebold. Spoznanja o optimalnosti obsega proizvodnje na enem mestu, problem nezaposlenih delavcev v drugih krajih in republikah ter 'izredna razvojna moč. ki se kaže v raznih oblikah plasiranja znanja navzven, so pripeljala Tekstilno tovarno Prebold do tega. daje ustanovila dva obrata (bodoči TOZD) v občini Šmarje in TOZD v Biogradu na moru. Z raznimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev, predvsem za pridobitev surovin in repromateri-alov. sodeluje nekaj OZD v občini tudi z OZD v Sloveniji oziroma širše, to pa so tudi v večini sporazumi brez dolgoročne in kvalitetne osnove. Sila kritična pa je ugotovitev. da se OZD naše občine ne poslužujejo spremenjenega zakona o zbiranju sredstev za razvoj nerazvitih republik in pokrajine Kosovo, kjer je možno združevati sredstva za konkretne projekte. Podatki kažejo, da se že skoraj 50 odstotkov teh sredstev, ki se zbirajo v Sloveniji, angažira v obliki direktnih združevanj za skupne projekte, v občini pa še nimamo primera. Izkušnje govore, da taka združevanja in povezovanja mnogo laže stečejo z odločanjem delavcev. kot pa tam. kjer ti procesi potekajo po odtujenih poteh in ostaja združen denar imaginaren pojem, brez kasnejših vplivov in dogovorov. V občinskem prostoru in širše pa nas čaka še veliko dela. Na področju združevanja dela in sredstev smo, razen naštetega, naredili bore malo. Predysem moramo na področju manjših kovinsko predelovanih OZD. na področju gradbeništva oziroma proizvodnje gradbenih elementov, trgovine ter nekaterih drugih manjših obratov napraviti odločne korake. Do teh pa moramo priti na osnovi zdravih temeljev, dogovorov, tehtno postavljenih ciljev razvoja in ostalega, ne pa morda prisilno. O tem se v občini pripravlja tudi študija, ki bo nakazala določena izhodišča in smeri razvoja. Nekatere zadeve pa so že v fazi skorajšnje realizacije. E. Janežič OB ZAKLJUČNIH RAČUNIH V lem času potekajo v naših organizacijah združenega dela številne razprave o zaključnih računih za leto 1982. Ni naključje, da ob tem poudarjamo, da so temeljite razprave med delavci v vseh kolektivih, ki bodo slonele na strokovnih ocenah gospodarjenja z izpostavljenimi problemi, še posebno pomembne. Zaključujemo že drugi mesec letošnjega leta, kateremu že od jeseni prerokujemo, da nam bo prineslo takšne preizkušnje in ležave, kot še nobeno v zadnjih desetih letih. V kolikšni meri bo to res, bomo najzanesljiveje, presodili ob koncu leta 1983. V lem trenutku pa je najpomembneje, da v bitki za izvajanje osnovnih ciljev in nalog stabilizacije v vseh delovnih koleklivih kritično presodimo gospodarjenje in dosežemo rezultate v lanskem letu, da kar najbolj racionalno opredelimo porabo sredstev, s katerimi razpolagamo za posamezne proizvodne in druge namene in da se kar najbolje organiziramo ter zavzamemo za dosledno in enotno izvrševanje zahtevnih nalog letošnjega leta. Naloga skupnih služb je, da pravočasno posredujejo potrebne podatke, na osnovi katerih se lahko delavci kvalitetno opredeljujejo in sprejmejo najustreznejša stališča. Odklanjati moramo omejevanje razprav z usi var jan jem časovne stiske, 'saj se za tem lahko včasih namenoma skrivajo slabosti gospodarjenja. Zavzetost in odločnost delovnih ljudi po organizacijah združenega dela za izvajanje usmeritev in zastavljenih ciljev pa je v marsičem odvisna tudi od tega, v kolikšni meri so opredelitve ob sprejemanju zaključnih računov sprejete zavestno in enotno po samoupravni poti. Dogovori in V- usmeritve, ki izhajajo iz zaključnih računov, morajo biti osnova za delo, za izvajanje vseh aktivnosti pri premagovanju problemov, ki se bodo pojavljali med letošnjim letom. Ob /sem tem pa moramo odklanjati miselnost, da so vse težave od zunaj. Še bolj moramo utrjevali samoupravljanje in omejevati nesamoupravne ukrepe. Dogovarjati se moramo z večjo odgovornostjo, delovne naloge pa izvajati še bolj dosledno in zavzeto. Posebno skrb moramo posvetiti vsem oblikam porabe, zlasti skupni porabi. Pričakujemo, da bodo vse s'amoupravne interesne skupnosti sledile pobudi republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in da bodo seznanile delavce v združenem delu s svojim delom, z namenom, da bi le-ti kritično presodili porabo sredstev preteklega leta. Vendar tudi letošnje leto kljub izredno zahtevnim nalogam ne smemo biti pesimistični. Delovni ljudje v naših organizacijah združenega dela so že v preteklih letih uspešno izvedli številne smelo zastavljene cilje gospodarskega in družbenega razvoja. Ravno razprave ter zavzetost delavcev ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1982 kažejo, da bomo tudi v tem, letošnjem letu storili vse, da bodo rezultati čim boljši. Skrb za nemoteno odvijanje proizvodnje in za tehnologijo, zagotavljanje reprodukcijskega materiala, izvoz, posebno na konvertibilno področje in še nekatere druge naloge bodo sodeč po razpravah o zaključnih računih prav tako v ospredju. Uspešnost razprav pa je gotovo v marsičem odvisna od aktivnega vključevanja družbenopolitičnih organizacij, posebno Zveze sindikatov. Jože Jan _____________________________/ Ko smo že mislili, da bo letošnja zima minila brez snega, nas je razveselil s kar izdalno belo odejo. Sneg je v teh dneh polepšal 'tudi naše mesto, kar kaže tudi naš posnetek. SOZD AGROS NA DOBRI POTI POGUMNO ZASTAVLJENI PROGRAMI SOZD Agros je v razmeroma kratkem obdobju svojega obstoja uspešno zastavil delo. To se kaže v novi vsebini poslovnosti, ki sloni na boljši organizaciji dela, sodobni tehnologiji v učinkovitih raziskavah tržišč in v enotnem nastopanju doma in na tujem. s) Leopold Rajh in Ivan Diaci med razgovorom To so nekatere ugotovitve, ki smo jih slišali na nedavnem sestanku vodilnih ljudi SOZD Agros in predstavnikov žalske občine in družbenopolitičnih organizacij v Šempetru. Sestanek je bil zanimiv tudi po tem, da so gostitelji razgrnili svoje programe in načeli vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj SOZD in OZD, ki so se združile pod njegovo streho. Nova vsebina • dela v okviru SOZD je med drugim v tem, so utotavljali razpravljale!, da je možno v novih pogojih učinkoviteje in racionalneje poslovati. Imajo dobro zastavljen program strateškega raziskovanja tržišč, kar je pomemhjto za dober plasman proizvodov, pa tudi za zagotovitev surovin in drugih reprodukcijskih materialov. Slaba ponudba oziroma oskrba s surovinami je namreč velika ovira pri izpolnjevanju proizvodnega programa, kar ugotavljajo v vseh OZD. Pred združitvijo se je dogajalo, daje vsaka OZD zase raziskovala tržišče in po svojih skromnih močeh razvijala svojo tehnologijo, v novih pogojih pa se stvari temeljito spreminjajo na boljše. , Vse te službe so v SOZD veliko močnejše in boljše kadrovsko zasedene, zato njihovo delo že kaže rezultate, za katere pričakujejo, da bodo v naslednjih letih še boljši. • Programi, za katere je treba reči, da so dokaj pogumno zastavljeni, so rezultat samoupravnega dogovarjanja, v njih pa prihaja do vetyave lastno znanje in tehnološke izkušnje. V SOZD vzpostavljajo enotno servisno službo. V novih pogojih bo možno zagotoviti tudi večje naložbe, ki so perspektivne v okviru OZD in SOZD. Nova vsebina, kije rezultat samoupravnega dogovarjanja in enotnega načrtovanja v SOZD Agros, se kaže v skupnem startu na razvojnem, področju. S strateškimi raziskavami tržišč in programov pripravljajo strokovne predloge za pomem bne odločitve o razvojno programskih usmeritvah OZD v SOZD Agros. S tem se dohodkovno in tržno usmerjajo zlasti na izdelke, ki so izvozno zanimivi. Stekla so študijska in operativno izvedbena dela na področju organiziranja proizvodnje in izboljšane tehnologije. Zavedajo se, da so takšni posegi nujni, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Že od minule jeseni teče akcija za izboljšanje oskrbe s surovinami in z reprodukcijskimi materiali. Rezultati se že kažejo v direktni ih zato cenejši količinsko zadovoljivi oskrbi. Pri tem računajo tudi na rezultate direktne blagovne menjave z deželami SEV. V SOZD Agros zavzeto delajo na povečanju izvoza. Povezovanje z izvoznimi OZD se uspešno odvija in pripravljajo že prve izvozne aranžmaje. Kar zadeva nove naložbe, omenjajo livarstvo, proizvodnjo odkovkov, hidravliko itd. Odgovor, kaj in v kolikšnem obsegu kaže vlagati sredstva, naj bi dobili že letos. Odločili se bodo zgolj za tiste naložbe, od katerih pričakujejo največje rezultate, to je dvig proizvodnih zmogljivosti na potrebno raven in jo zaokrožiti v reprodukcijsko celoto, ki je potrebna za nemoteno * funkcioniranje proizvodnje in poslovanja. LETOŠNJE PLANSKE NAPOVEDI Po sprejetju republiške in zvezne resolucije o družbe- nogospodarskem razvoju v letu 1983 in nekaterih spremljajočih dokumentov, ki bodo odločilno vplivali na pogoje gospodarjenja, je izdelava planskih dokumentov v OZD in SOZD v sklepni fazi. Kar zadeva rezultate gospodarenja v minulem letu, je treba upoštevati skoraj vsakodnevne motnje v oskrbi s surovinami in repromateriali, neusklajene cene in druge težave. ki so odločilno vplivale na proizvodnjo. Čeprav v času omenjenega sestanka razpravljalci niso imeli v rokah zaključnih računov o lanskoletnem poslovanju. bo trditev, do OZD v SOŽD niso izpolnile zastavljenih planov proizvodnje, točna. Plan proizvodnje je bil realiziran z indeksom 92, vendar to še vedno pomeni, da je bila proizvodnja v primerjavi z letom 1981 za 10 odstotkov večja. Proizvodnja je torej v porastu, vendar ne v tolikšnem obsegu, kot je začrtana v srednjeročnem obdobju 1981-85. Počasnejša rast proizvodnje je posledica slabše oskrbe s surovinami pa tudi v kasnitvi načrtovanih naložb v modernizacijo obstoječih in v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti. Nedvomno je vzrok za to slabši dohodkovni položaj OZD v SOZD. kot posledica že omenjenih težav, nesorazmerna cenovna gibanja pa so ga še dodatno slabšala. Zaradi vsega tega tudi učinkovitost poslovanja ni bila tolikšna. kot bi v normalnih pogojih pričakovali. Storilnost dela, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, je v letu 1982 v združenih OZD v SOZD porasla poprečno za dva odstotka v primerjavi z letom 1981 in je kar za štiri odstotke zaostajala za načrtovano. Težave, ki smo jih navedli, se bodo nedvomno nadaljevale tudi v tekočem letu in na to v OZD in SOZD računajo. Z njimi se bodo spoprijemali z dobro organizacijo dela in z drugim, kar spada k sodobni visokoproduktivni in tehnološko razviti proizvodnji. Tako kot lani, bodo kolektivi tudi letos tekmovali za kar najboljše proizvodne in poslovne rezultate. Na vprašanje, ali SOZD Agros ssvojimi OZD sodeluje z obrtniki kovinskih strok, so predstavniki Agrosa pojasnili, da sodelovanje obstaja, ni pa dolgoročnega dogovarjanja, za katerega obrtniki doslej tudi niso bili dovolj zainteresirani. Naš zapis bi strnili z ugotovitvijo. da so predstavniki občine podprli razvojne usmeritve SOZD Agros in hkrati opozorili na nujnost nadaljnjega združevanja in povezovanja združenega dela in sredstev v reprodukcijske verige na vseh področjih gospodarstva v občini. Rekli so tudi. da ima SOZD Agros v novih pogojih nedvomno še velike možnosti povečanja izvoza. Tk. K. J. /območna konfe^N RENČ A ZKS BITKA .. ZA HRANO Nedavna območna konferenca ZKS v Celju (prva od stirili konferenc, ki jih je pripravila posebna delovna skupina pri CK ZKS) je kritično spregovorila o stanju in nalogah agroži-vilstva v celjski regiji. Območne konference naj bi med drugim odgovorile, kako bomo dosegli načrtovano 4-odstotno rast proizvodnje v kmetijstvu in 's tem povečali izvoz. Razpravljalci so menili, da je dohodkovno povezovanje brez vmesnih posre-, cinikov najboljša pot za odpravljanje motenj v oskrbi trga z živilskimi proizvodi. Razprava je opozorila na nezavidljiv položaj kmetijstva. ki ga pestijo še vedno neurejene cenovne razmere. in to še posebej velja za živinorejo, ki sicer pomeni slovenskemu kmetovalcu temelj dohodka. Očitno je, da komunisti, ki delajo v kmetijstvu oziroma agro-živilstvu, kot je poudaril Ivo Marenk, izvršni sekretar CK ZKS, pri svojem delu niso bili dovolj učinkoviti. Naloge, ki smo sijih zastavili v srednjeročnem programu agroživilstva, pa so yelike in narekujejo zavzetost komunistov in ostalih delavcev za uresničevanje programov. Kljub lanski nadpopre-čni letini v kmetijstvu nismo izkoristili vseh rezerv, saj imamo še veliko zemlje slabo obdelane, nekaj pa tudi neobdelane. Očitno je, da tudi v naših razmerah lahko pridelamo več hrane, zato se bo treba odločno spoprijemati z nalogami. Na dlani je tudi, da je z boljšo tehnologijo možno doseči višje ha donose. Več bo treba storiti, da bomo s tesnejšim dohodkovnim povezovanjem, združevanjem in enotnejšim nastopanjem na trgu odpravili posrednike, ki samo pod-ražujejo kmetijske proizvode na poti od proizvajalca do potrošniške mize. Večjo proizvodnjo in dohodek lahko pričakujemo od živinoreje. Zaradi neurejenih cenovnih razmerij živinorejce pestijo težave in to še posebej velja za preskrbo z močnimi krmili. Razpravljalci so opozorili, da je koruza na našem trgu predraga in ta strošek pobere večino dohodka v živinoreji. Kmetijsko proizvodnjo bo možno stabilizirati, so menili raz--pravljalci, le z urejenimi odnosi pri ustvarjanju, razporejanju in delitvi skupnega dohodka. Se več bo treba storiti, da mladi ne bodo zapuščali kmetij, saj so tudi na celjskem območju primeri kmetij brez gospodarja. Velika škoda je tudi, da nekoč pridobitne orne površine ponekod zarašča gozd. ker ni nikogar, ki bi obdeloval zemljo. Rečeno je tudi bilo, da na trgu ni dovolj rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, kar še posebej velja za traktorje. Kmetijstvo je prizadeto tudi zaradi nove 18-odstotne obrestne mere. kajti takih bremen kmetija pri sedanji tržnosti ne prenese. Zato kaže razmisliti o ustreznem regresiranju oziroma solidarni pomoči. Več kaže storiti tudi za uresničevanje socialne varnosti kmetov. v Tk±) Predstavniki občine Zaiec in SOZD Agros zg skupno mizo Idejna in akcijska usposobljenost ZKS Osnovne organizacije ZKS, predsedstvo in občinski komite ZKS so v zadnjem času namenili precej pozornosti akcijski in idejni enotnosti komunistov v občini. Razprava je tekla v dveh delih, in sicer v novembru ob pripravah gradiva za to temo, ki ga je v decembru objavilo glasilo Komunist, in v janurju, pa vse do 14. februarja, ko smo na seji občinskega komiteja ZKS formalno zaključili razpravo. Ocena, ki jo je sprejel občinski komite o izvedbi javne razprave, je dobra. Vendar pa je bila izrečena kritika tistim osnovnim organizacijam, ki so se premalo poglobile v vsebino lastnega dela in delo posameznih komunistov. Kljub temu pa lahko iz razprav, ki so bile v osnovnih organizacijah ZKS, izluščimo ugotovitev, da so le-te premalo samoiniciativne, da preveč čakajo na navodila višjih organov in da so sestanki premalo akcijski. To pa pomeni, da dostikrat po zaključenem sestanku ni prave akcije, nasprotno, še vedno je veliko komunistov, ki mislijo, da so z udeležbo na sestanku opravili svojo partijsko dolžnost. S takimi komunisti pa si zveza komunistov še vedno nima kaj pomagati. Poleg splošnih razprav o idejni, in akcijski usposobljenosti zveze komunistov so nekatere osnovne organizacije pripravile tudi razprave o posameznih področjih delovanja. Tako so bile tematske razprave o idejno-političnem izo- braževanju, o delu komunistov v krajevnih skupnostih in o akcijskem povezovanju komunistov večjih organizacijah združenega dela in v sestavljenih organizacijah. Razprava o idejno-političnem izobraževanju je opozorila na to, da smo komunisti skoraj pozabili na individualno izobraževanje, kajti spremljanje dnevnih informacij.v tisku, na radiu in televiziji še ni izobraževanje. Tudi v OO ZK smo opustili študijske sestanke, ki so bili zelo priljubljena oblika izobraževanja komunistov. Splošna ugotovitev pa je, da v organizirane oblike izobraževanja (seminarji, politične šole itd.) vse preveč pošiljamo tiste tovariše in tovarišice, ki jih pri delu trenutno najlaže pogrešamo, ne pa tistih, ki bi si to zaslužili. Tak zbor slušateljev pa še vedno ne da tistega učinka, kakršnega od organiziranih oblik izobraževanja sicer pričakujemo. Razprava o delu komunistov v krajevnih skupnostih je opozorila na slab kadrovski sestav osnovnih organizacij in na nezainteresiranost komunistov, živečih na področju krajevne skupnosti, da bi se aktivno vključili v delo., Nesprejemljivo je dejstvo, da nekateri komunisti pozabijo, da so člani ZK, takoj ko zapustijo svojo delovno organizacijo. Bolj bomo morali spoštovali načelo, daje komunist dolžan aktivno sodelovati tam, kjer živi, torej tudi v krajevni skupnosti. Sveti ZK v KS tudi ne delujejo kot hi morali, ker člani te oblike dela ne jemljejo dovolj resno. Pri akcijskem povezovanju komunistov v združenem delu je bilo v zadnjem času precej narejenega. Koordinacija med posameznimi osnovnimi organizacijami je v večini primerov dobra. So pa tudi primeri, kjer lega ni bilo, zato pa so nastale težave. Komunisti so nastopali nepovezano, zagovarjali vsak svoje stališče, kar pa za zvezo komunistov ni sprejemljivo. Pri ocenjevanju akcijske enotnosti komunistov v združenem delu se je pokazalo, da se osnovne organizacije pri svojem delu še ne ravnajo v celoti po določilih novega statuta ZKS, ki predvideva v organizacijah združenega dela in sestavljenih organizacijah organiziranje stalnih akcijskih konferenc s predsedstvi. Kot rečeno, so člani občinskega ■ komiteja ocenili, da je razprava dobro potekala, opozorila na dobre in slabe strani dela komunistov v občini, ob tem pa so sodili, da se zveza komunistov ne sme preveč ukvarjati sama s seboj ampak mora delovati navzven. Samo z aktivnim delovanjem komunistov v delegatskem sistemu, drugih družbenopolitičnih organizacijah in krajevni samoupravi bomo obdržali avantgardno vlogo zveze komunistov, ki nam ni enkrat za vselej dana, zato se moramo zanjo nenehno boriti. L. Semprimožnik J SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v tekočem letu in program dela zborov občinske skupščine Žalec v prvem polletju letošnjega leta sta bila predmet razprave na seji predsedstva OK SZDL Žalec in hkrati tudi povod za vrsto pripomb in predlogov, kako naravnati delo, da bo uspešno. Med razpravo o usklajevanju davčne politike so predlagali večje-davčne olajšave za naložbe v poslovne prostore obrtnikov. Glede novega, višjega ovrednotenja stavb in prostorov, ki jih občasno uporabljajo za oddih in počitek, pa so menili, da bi tak ukrep povzročil udeleženkam 'dogovora večje stroške, ki niso predvideni. Predlagali so novo ovrednotenje stavb. Predsedstvo je tudi menilo, da je predlog programa dela občinske skupščine, dopolnjen z obravnavo poročil o varstvu borcev NOV in VVI občine Žalce, programa in njegove realizacije telesno-kulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij občine Žalec preobširen, v njem pa je tudi premalo zajeta problematika iz programa republiške skupščine. Predsedstvo konference SZDL bo v krajšem času pripravilo akcijski program za obravnavo posameznih tem iz programa občinske skupščine. Iz obravnavanega poročila „Nič nas ne sme presenetiti — 1982” je bilo razvidno, da je bilo v žalski občini kar precej storjenega. Vendar pa so odgovorne opozorili na dosledno izvajanje akcije, komite za SLO in DSZ občine Žalec pa bo moral več pozornosti nameniti doslednemu izvajanju izobraževanja nosilcev obrambnih priprav. Koordinacijski odbor predsedstva za LO. in DSZ bo moral na podlagi izhodišč RK SZDL Slovenije čim prej pripraviti svoj program aktivnosti te akcije za leto 1983, ga uskladiti z vsemi nosilci akcije in tako izdelati skupni program. Predsedstvo je v okviru programskega dela SZDL ustanovilo problemski konferenci na temo „Varnost v cestnem prometu” in „Problematika v stanovanjskem gospodarstvu v občini Žalec”. Obe seji bosta predvidoma v marcu. Na seji so ponovno razpravljali o pobudi predstavnikov občine Biograd na moru in TT Prebold o pobratenju naše obline in občine Biograd na moru. Ker med omenjenima občinama že obstaja gospodarsko sodelovanje, so predlog podprli. ko bo z davčno odmero v letošnjem letu SSnJTdavCNI POLITIKI SMO SE POGOVARJALI S SILVESTROM JOŠTOM, NAČELNI-ObClNSJKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE ŽALEC. S. občan: „Katere so glavne značilnosti davčne politike v tekočem letu?” Jošt: „Slovenska skupščina je v decembru 1982 sprejela nov zakon o davkih občanov. Določbe tega zakona bodo odločilno vplivale na davčno politiko v letu 1983. Na upravi za družbene prihodke smo že pripravili spremembo odloka o davkih občanov, ki ga naša skupščina v teh dneh obravnava in bo sprejet do konca marca. Da bi zagotovili enake pogoje gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije pa tudi enakopravni položaj občanov, sprejema naša skupščina dogovor o usklajevanju davčne politike v tekočem letu. Največ novosti je na področju olajšav za posamezne vrste davkov. Občine bodo še naprej pobirale deset vrst davkov. Nespremenjen ostaja davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, uvedena je olajšava za vlaganje v gradnjo malih hidroelektrarn. Davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ostaja nespremenjen, na novo pa so urejene olajšave za vlaganje v izgradnjo delavnic za izvoz na konvertibilno tržišče. Bistvena novost je na področju prometnega davka, kjer bomo v občini ukinili 3-odstotni prometni davek po splošni stopnji, povečal pa se bo republiški davek. S tem bo občinski proračun okrnjen za več kot 43 milijonov dinarjev. Med elemente davčne politike štejemo tudi izterjavo obveznosti. Uprava za družbene prihodke si bo prizadevala dosledno izterjati vse obveznosti naših občanov.” S. občan: „Kako občani in ostali davčni zavezanci v žalski občini plačujejo svoje davčne obveznosti v odnosu na minulo leto?” Jošt: „Dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveni ji v letu 1982 je uprave zavezal, da dosežejo vsaj 95-odstotno izterjavo vseh davkov in prispevkov in to nalogo smo vzlie težavam uresničili. Menim, da bo treba še veliko storiti, da bodo davčni zavezanci plačevali zapadle obroke brez zastojev. Zavezance želim opozoriti na višjo stopnjo zamudnih obresti v letu 1983. Obresti za neplačane davke bomo zaračunavali po 25-odstotni stopnji. Da bi se zavezanci temu izognili, bodo morali v rednih rokih poravnati svoje obveznosti. Pričakujemo. da bodo l judje razumeli tak ukrep.” S. občan: „So bile inšpekcijske službe v žalski občini dovolj učinkovite pri odkrivanju' morebitnih utaj in kako teče postopek proti kršiteljem?” Jošt: „Davčna inšpekcijska služba je bila budna tudi za takšne primere in je odkrila nekatere utaje. Tako smo v minulem letu ob pomoči drugih služb prijavili javnemu tožilstvu pet primerov utaj. Primeri davčnih utaj so s pravnega stališča dokaj zamotani in jih sodišča težko razrešujejo, ker imajo opravka z raznimi izmikanji in z drugimi načini zavlačevanja postopka. Prijavljeni posamezniki poskušajo na razne možne načine izpodbijati ugotovitve, ki so jih sodišču predočili inšpektorji. Seveda pa moramo biti pri tem dosledni, saj ne gre, da bi se posamezniki izmikali davčnim obveznostim, med tem ko jih velika večina redno plačuje.” S. občan: „Ali davčna politika spodbuja kmetovalce k večji tržni proizvodnji in v čem so te spodbude?” Jošt: V obdavčevanju dohodkov iz kmetijskih dejavnosti ni novosti. Še vedno obdavčujemo katastrski dohodek, ki je kot osnova nespremenjen od leta 1977. O tem, da je davek za neko dejavnost spodbuden, je težko govoriti. Dejstvo je, da je da- Si bester Jošt vek na enoto proizvoda nižji, če proizvajalec na enak način pridela več, kot znaša poprečen pridelek, ki je upoštevan v katastrskem dohodku. Davčna politika ne upošteva oddanih količin tržnih viškov. Res pa ic, da je davek iz kmetijske dejavnosti, ne glede na dohodke, v primerjavi s prejšnjimi obdobju danes sorazmerno nizek. Spodbudno delujejo olajšave, ki jih priznavamo za vlaganje v večjo proizvodnjo.” S. občan: „Obdavčevanje obrtnikov, ki so vključeni v mednarodno delitev dela?” Jošt: „V spremembi odloka o davkih občanov, skladno s prizadevanji za povečanje izvoza, uvajamo tudi olajšave za izvoz na konvertibilna področja. Olajšava naj bi veljala tudi za leto 1982. Res pa je, da do danes nismo prejeli nobenega zahtevka za priznanje olajšave na račun izvozne usmerjenosti, vendar to ne pomeni, da naši obrtniki nimajo pogojev, da se vključijo v izvoz.” S. občan: „Tudi v žalski občini imamo nekatere deficitar-he obrti. Čevljarjev, šivilj in podobnih poklicev storitvenih dejavnosti je vse manj. Ste imeli primere, da bi ti obrtniki opustili obrt zaradi davkov?” Jošt: „Takih primerov nismo zabeležili. Vsakdo bi moral ločiti davek in prispevek. Stopnje prispevkov so za vse enake in jih plačujejo zavezanci iz osebnega dohodka. Davek plačujejo zavezanci šele od davčne osnove, ki je takoimenovani ostanek čistega dohodka iz gospodarske dejavnosti. Reči moram, da obrthiki v naši občini dosegajo boljši dohodek, kot je poprečje v SR Sloveniji.” V letu 1982 je davčno osnovo doseglo 54 odstotkov obrtnikov (leto poprej 52 odstotkov). V gostinstvu ne dosega davčne osnove 61 odsto., zavezancev, pri avtoprevoznikih pa 55 odstotkov. Problem obdavčevanja je najčešče povezan s problemom zajemanja dohodkov,- Vedeti namreč moramo, da obrtniki's serijsko proizvodnjo dejansko več ustvarijo, ker dosegajo mnogo večje celotne prihodke. L. Trstenjak ZAČASNA USTAVITEV GRADNJE NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Skupščina SR Slovenije je decembra 1982 sprejela zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Namen, zakona je trajno zavarovanje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč ter usmeritev gradenj na‘manj kvalitetna zemljišča in s tem prepoved spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč do sprejetja oziroma uskladitve družbenih planov občin s tem zakonom. To pomeni začasno prepoved izdajanja lokacijskih dovoljenj za gradnjo objektov na kmetijskih površinah ne glede na kakovost in boniteto posameznih kmetijskih zemljišč. Glede na čas veljavnosti je ta zakon interventnega značaja in je torej .začasen. Veljal bo do sprejetja sistemskega zakona o urejanju prostora. Že pred uskladitvijo družbenega plana s tem zakonom pa je dovoljena sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč in tako izdajanje gradbenih dovoljenj, če gre za gradnjo: — objektov, za katere je lokacijsko dovoljenje postalo pravnomočno do uveljavitve zakona, to je do 1. 1. 1983, kar pomeni, da je lokacijsko dovoljenje moralo biti izdano najpozneje do 16. decembra 1982 in da nanj ni bilo pritožbe; — objektov* skupnega družbenega pomena ali enostavneje povedano za objekte, za katere izdajajo lokacijska dovoljenja skladno z družbenim planom SR Slovenije republiški upravni organi, če lokacijsko dovoljenje za take objekte postane pravnomočno do 31. decembra 1983. Dovoljenja za gradnjo pa bo mogoče izdajati za gradnjo na zemljiščih, ki niso kmetijska (stavbišče, dvorišče, neplodno), torej v primerih, ko ne gre. za spremembo namembnosti' kmetijskega zemljišča, ter za vzdrževalna dela, obnovitvena dela in rekonstrukcijo na objektih, če se s tem tloris objektov ne bo spreminjal ali pri teh delih ne bo šlo ža nikakršen poseg na kmetijska zemljišča. Po razlagi republiških organov pa bo možno izdajati lokacijska dovoljenja tudi za objekte ali naprave, ki se gradijo pod ali nad površino terena, kot na primer vodna zajetja, rezervoarji, ptt omrežje, elektro omrežje, toplovodi, plinovodi in podobno ter tudi za razširitev pokopališč. V vseh drugih primerih izdajanje upravnih dovoljenj za gradnjo ni dovoljeno. To velja za novo vložene zahtevke in tudi za zahtevke, vložene pred uveljavitvijo zakona, ne glede na to, ali je v posameznih primerih zakonski rok za rešitev teh zahtevkov iz kakršnegakoli razloga pretekel. Občinski upravni organ, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, bo moral vse take zahtevke z odločbo zavrniti. Ker bodo zahtevki za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja zavrnjeni po sili zakona, bo vsakršno ogorčenje posameznikov neutemeljeno in odveč. Težko je natančno napovedati, kako dolgo bo trajala začasna prepoved spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih zemljiščih I. in II. kategorije in na kmetijskih zemljiščih, predvidenih za melioracije, bo prepoved spreminjanja namembnosti teh zemljišč, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom in družbenim planom, trajen. Kljub temu da si bomo v ob-,čini prizadevali za čimhitrejšo uskladitev družbenega plana z zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, je verjetno, da bo postopek usklajevanja in morebitnega spreminjanja in dopolnjevanja družbenega plana trajal nekaj mesecev. Peter Marinšek USPELI ČLANSKI SESTANKI SINDIKATA Zadnjo soboto v januarju só se delegati delovnih enot obeh tozdov TT Prebold in DSSS zbrali v večnamenski hali na redni članski sestanek vseh osnovnih organizacij sindikata. Sestanek je potekal v svečanem in delovnem vzdušju, s kulturnim programom, v katerem so sodelovali godba na pihala, moški in mešani pevski zbor TT Prebold in recitatorka Jolanda Laznik. Po podanih poročilih se je razvila plodna razprava, v kateri so delegati spregovorili o varstvu otrok ob prostih sobotah, o delovnem redu in disciplini, o letovanju, o neupravičenih bolniških izo- stankih, o internem transportu, o položaju delavcev iz drugih republik, o problematiki prevoza delavcev iz krajev, kjer ni javnih prevoznih sredstev, in še o marsičem. Svoje so pridali še predstavniki sindikata iz obeh obratov na Kozjanskem ter generalni direktor Ivan Žagar, ki je spregovoril o poslovanju v minulem letu, o problemih, ki jih bo treba premagati v letošnjem letu, o preskrbi z materialom, o medrepubliškem sodelovanju in še ó čem. Ob zaključku članskega sestanka so sprejeli tudi program dela. D,Naragiav ZARJA PETROVČE ZMANJŠANJE REŽIJSKIH DELAVCEV V Zarji Petrovče so spoznali, da imajo preveč režijskih delavcev. Zaradi lega so začeli z akcijo, da bi zmanjšali število teh delavcev, pri tem pa so seveda naleteli tudi na precej odporov. O tem smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije Viktorjem Dramo. „Pri tej racionalizaciji smo začeli v temeljni organizaciji Lesna, kjer je bila že skoraj polovica režijskih delavcev. V tem tozdu nam je uspelo, da smo število režijskih delavcev zmanjšali za polovico. V teku pa ie tudi racionalizacija poslovanja v skupnih službah, ob tem da smo sc že v preteklosti zavedali, daje treba biti previden pri odpiranju novih delovnih mest. Sedaj nam bo to prav prišlo. Sicer pa bistvenih rezerv tukaj ni, nekaj pa jih je vendarle. Za nekaj časa bomo prizadevanja v skupnih službah glede racionalizacije poslovanja ustavili, ker moramo do konca izpeljati navedeno problematiko v tozdu Lesna.” — Kako pa gledajo delavci na te ukrepe? „Prav gotovo se marsikdo čuti prikrajšanega, zato tudi ni čudno, da smo imeli nekaj pritožb na sodišče združenega dela. Na vse načine se borijo, da bi stanje ostalo takšno, kot je bilo dosedaj.” — Kdo vam pomaga pri postopkih racionalizacije poslovanja? „Program je pripravil Zavod za produktivnost dela iz Ljubljane. Dal je primerjalno analizo sorodnih organizacij in na osnovi analize, ki io je Zavod pripravil, smo začeli reševati probleme.” Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Žalec vabi krajevne konference SZDL in druge družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva v občini Žalec, da oblikujejo predloge za podelitev PRIZNANJ OF V LETU 1983 Priznanja OF podeljuje organizacija SZDL posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — za dosežeke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema ter uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF podeljujejo organizacije SZDL 27. aprila ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Predloge za srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje občinska konferenca SZDL, pošljite predlagatelji iz 1. odstavka tega razpisa najkasneje do 31. marca 1983 žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Žalec. Predloge za priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 31. marca 1983 predsedstvu krajevne konference SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kandidat, predlagan za priznanje, aktivno deluje. Žirija posebej opozarja krajevne konference SZDL, da naj skladno z določili pravilnika o podeljevanju priznanj OF podeljuje priznanja ob praznovanju obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, to je na proslavah, ki jih prirejajo ob dnevu spomina na ta zgodovinski dogodek. Zato opozarjamo tudi predlagatelje, da je 31. marec 1983 rok za oblikovanje predlogov za občinska in za krajevna priznanja OF. Predlogi morajo vsebovati poleg nekaterih osnovnih podatkov še' utemeljitev, zato posredujte predloge na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobite pri občinski kon-Icrenci SZDL Žalec. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Žalec J Proizvodnja ploskovnega pohištva v Garantu MODERNA TEHNOLOGIJA ZAGOTAVLJA CENEJŠO PROIZVODNJO Eno svojih zadnjih sej je izvršni svet namenil temeljitejši obravnavi gospodarskega položaja in razvojnih ciljev Pohištvene industrije Garant Polzela. Člani izvršnega sveta so si najprej ogledali potek proizvodnje, nato pa jih je direktor delovne organizacije Erni Ramšak seznanil z gospodarskim položajem in s planskimi cilji za leto 1983. V preteklem letu je 420 zaposlenih delavcev ustvarilo 80 milijard starih dinarjev skupnega dohodka predvsem na račun povečanja fizičnega obsega proizvodnje. Cene njihovih proizvodov so za dvajset odstotkov nižje od drugih proizvajalcev pohištva, kar pomeni, da s plasmajem nimajo problemov. Stabilizacijska prizadevanja ne temeljijo na cenah, ampak v posodabljanju in povečevanju fizičnega obsega proizvodnje, kar se jim že obrestuje in se jim bo tudi v prihodnje. Trenutno nimajo problemov s surovinami, tako da proizvodnja nemoteno poteka. Vse uspešnejši so tudi v prodoru na tuja tržišča, čeprav vseh možnosti še niso izkoristili. Lanr so izvozili za pretto dve milijardi starih dinarjev v Kuvajt, Saudsko Arabijo. Libijo in druge dežele tretjega sveta. Seveda pa je v izvozu konkurenca vedno večja, žal jo povzročajo tudi jugoslovanski proizvajalci pohištva, kar kaže na slabo Organiziranost in nastop na tujih tržiščih. Doma se prodaja pohištva vedno bolj zaostruje zaradi slabih kreditnih pogojev, poleg tega pa trgovina pohištvo v glavnem kupuje na kredit in tako obrača sredstva proizvajalca. S prodajo menic so v preteklem letu izgubili skoraj tri milijarde starih dinarjev. Tako se Garant stalno ubada s problemi likvidnosti, zato v prihodnje ne boćlo mogli več toliko vlagati v razširitev in posodobitev proizvodnje, kar pa lahko ima dolgoročnejše posledice. Za letošnje leto predvidevajo porast vseh kategorij gospodarjenja, predvsem pa povečanje fizičnega obsega proizvodnje in izvoza. Predvidevajo izvoz v Svico, Avstrijo in Madžarsko. Naj omenimo še skrb za kadre, kar v Garantu nikdar niso zanemarjali. Kot pravijo imajo svoje kadre, ki so se izobraževali ob delu. Zavest delavcev je na zavidljivi višini, saj ni redek primer. da delavci iz skupnih služb poprimejo za delo v proizvodnji. V Garantu so se uspešno spoprijeli z energetskimi problemi. saj so uporabo tekočih goriv skoraj v celoti zamenjali s pridobivanjem energije iz lesnih odpadkov. S tem pa so dosegli tudi velike finančne prihranke. V razpravi je bilo izrečenih precej pohvalnih besed, izvršni svet pa je izrekel kolektivu priznanje za dosežene rezultate z željo. da bi takšen razvoj dosegali tudi v bodoče. ., POHOD BRATSTVA IN ENOTNOSTI Štajerska je v letih 1941 —1943 plačevala krvav davek nemškim osvajalcem. Število izseljenih, pregnanih, ustreljenih in zaprtih je pisano v tisočih. Nemci bi radi iz štajerske napravili oazo miru, saj je predstavljala srce zaledja za takratne borbe na Madžarskem, skupaj s Koroško pa važno pot na druge fronte, predvsem v Italijo. Zato ni bilo naključje, da so Nemci te komunikacijske poti močno varovali. Ni pa bilo tudi naključje, da je Glavni štab Slovenije izbral prav XIV. divizijo, da Nemcem prekriža račune. Štirinajsta je namreč v jesenskih mesecih 1943 izbojevala vrsto pomembnih zmag na Notranjskem in Kočevskem in tako dokazala svojo visoko borbenost in kvaliteto bojevanja. 6. januarja 1944 je 1200 dobro oboroženih borcev odšlo na pot po Hrvaški, ki jih je sprejela odprtih rok. Prisrčnost stikov je borcem jemala sapo. Bila je dokaz na kako plodna tla je bilo posejano Titovo naj plemenitejše seme — bratstva in medsebojna pomoč jugoslovanskih narodov. Februarja se je divizija preko Sotle zopet vrnila na slovenska tla. Nemci so vedeli, da prihaja na Štajersko ena najboljših slovenskih divizij in ocenili, kaj bi to pomenilo zanje vojaško in politično. Storili so vse, da bi štirinajsto že ob prehodu na Štajersko čvrsto obkolili in jo uničili. V ta namen niso varčevali ne s sredstvi, ne z vojsko. Pričeli so z veliko tritedensko ofenzivo. Elitno vodstvo „Glavnega štaba za uniče- nje partizanov” (generallajt-nant Ervin Rösener, polkovnik von Treck, Franc Steindl),pa jé po treh tednih ofenzive moralo priznati svoj poraz. Kljub nenehni menjavi taktike vojskovanja in s silno premočjo niso bili kos štirinajsti. Razlog za prenehanje ofenzive je bil končno tudi to, da so imeli upore v lastnih vrstah in so morali ustreliti celo nekega častnika. Visoko ceno v tej ofenzivi pa je plača tudi štirinajsta. Borci so se v nenehnih spopadih in v najhujših pogojih prebijali iz nemških obročev. Vztrajali so kljub naraščajočemu številu ranjencev, ki so jih menjaje nosili s seboj iz borbe v borbo, iz zameta v žamet. Lačni, izčrpani in neprespani so zavzemali položaje že na prvi sovražnikov strel. Telo in razum sta se podrejala trenutku. Štirinajsta je izgubila 367 borcev, in funkcionarjev. Od 608 borcev, kolikor jih je ostalo po sovražni ofenzivi jih je bilo dve tretjini ranjenih in ozeblih. Vendar sije štirinajsta kmalu opomogla. Vera, borbenost in heroizem njenih borcev je priklicala v njene vrste može, fante in dekleta Štajerske. V treh tednih obkolitve štiri- najsta ni mogla navezati stikov z Glavnim štabom Slovenije, ker ji je radijska postaja odpovedala, niti s terenskimi delavci in z drugimi enotami niti-s štabom IV. operativne cone, ki bi se mu morala podrediti, brž feb Jbi prišla na njeno ozemlje. Vse to jeJbilo postorjeno presenetljivo hitro. Ranjeni, ozebli borci sc bili razmeščeni po zanesljivih hišah ali skritih bolnišnicah, bilo pa je poskrbljeno tudi za strelivo, obleko in obutev; saj so bili borci po tako dolgem pohodu iß Jiudih bojih s tem že docela pri koncu. Tomšičeva, Šlandrova, Bračičeva, Šercerjeva in Zidanškova so poslej gospodarile na Štajerskem. Nemške kolone so hudo krvavele, vsa Štajerskain Koroška je zažarela v plamenih NOB,. da tako še nikoli dotlej. Brigade se niso več zadovoljevale z uničevanjem manjših sovražnih postojank, temveč so drzno napadale nemško vojsko prav pred vrati osrednjih postojank. Po proletarski tradiciji je štirinajsta dostojno praznovala mednarodni delavski pra/nik-prvi maj tako, da je na Štajerskem onesposobila za Nemce' važne gospodarske objekte. Tudi v širšem smislu se je vseljudska vstaja na Štajerskem razmahnila po prihodu štirinajste in se stopnjevala do širokih meja. Pokrajinski odbor OF in Pokrajinski Komitet KPS sta organizirala vso Štajersko in Koroško za sodelovanje v NOB. Obsežnost udarcev, ki jih je štirinajsta prizadejala Nemcem, bo šele zgodovina pravilno ocenila po tem, kako odločilni so bili v širšem okviru končnega obdobja zavezniške borbe proti fašističnemu nasilju v Evropi. Za nas pa štirinajsta je in bo legenda o padlih herojih. Živela bo vekomaj in prenašali jo bodo kot sveto ustno izročilo iz roda v rod. Cveta Mikuž Bilo je 12. februarja 1944 pri Rimskih Toplicah. Divizija je prečkala potok Gračnico. Njene močnejše zasede, kjer je padel narodni heroj II (ja Badovinac, so'prav tedaj v bližini uničevale močno nemško kolono. Ob ograji sloji Franc Mikuž-Vovk. ZBOR PODODBORA TOMŠIČEVE BRIGADE V Žalcu so se zbrali borci Tomšičeve brigade, pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli program aktivnosti za leto 1983. Karel Korenje v poročilu omenil vrsto akcij, ki jih je opravil pododbor, hkrati pa se zahvalil vsem, ki so jim pri tem pomagali. Najzaslužnejšim so podelili priznanja. Borci Tomšičeve brigade so se poklonili spominu umrlega predsednika Franca Mikuža, za novega predsednika pa so izvolili Jožeta Šaleja. Nato so se udeležili srečanja borcev XIV. divizije v Celju, kjer so predstavniki občin, ‘ po katerih ozemlju je divizija leta 1944 stopala in se borila, podpisali domicilno listino. Jože Šalej, predsednik pododbora Tomšičeve brigade izroča priznanje Lojzetu Kampušu. TUDI PLANINCI PO POTEH XIV. DIVIZIJE V soboto, 12. februarja, je bil že tretjič spominski pohod planincev po poteh XIV. divi-, zije iz Dramelj do Žič. UdeleT žilo se ga je kar lepo število mladih, letos pa je za spremembo bilo tudi lepo število odraslih udeležencev. jr Začetek pohoda sega že leta nazaj, z njim so začeli že pionirji osnovne šole Miloš Zidanšek iz Dramelj, v zad- njem času pa se vrste pohodnikov še širijo in vključujejo mlade, pa tudi tiste malo „manj mlade” iz številnih krajev našega področja. Letos so udeleženci pohoda krenili mimo žičke kartuzije do rojstne hiše narodnega heroja Miloša Zidanška. Ob tej priložnosti so si ogledah razstavo o delu in življenju narodnega heroja, o njegovem liku in življenjski poti pa je nekaj več povedal zgodovinar Lojze Filipič. V Žičah so se pohodniki, med katerimi so bili tudi pionirji iz G Utr, Žalca in Petrovč, poklo-. mb spominu Komandanta Bračičeve brigade Milenku Kneževiču. Nazaj grede so se uslavili tudi v Stranicah na grobovih 100 talcev, kjer počivajo tudi predniki udeležencev letošnjega pohoda. I. Jurhar Fani Vipotnik-Raček V teh februarskih dneh je Fani Vipotnik-Raček v Laikovi vasi praznovala 70-letnico. Živahna je še, čeprav ji življenje ni prizanašalo in to še posebej velja za minulo vojno, ki jo je od teta 1942 pa vse do osvoboditve preživeta v zloglasnih nemških taboriščih; v Auschwitzu in na Bavarskem. Ko smo jo obiskali doma, nas je posadila za mizo v topli kuhinji in skuhala kavo. Pogovor je stekel o snegu, ki je razveselil otroke pa tudi kmeta. ker je pokril ozimna žita. Fani je prijetna sogovornica in tudi dovolj bistra, da je brž spoznala namen našega obiska. Spomnila se je časov neposredno pred zadnjo vojno, ko je Hitler že stegoval kremplje tudi po Jugoslaviji. Živo se Spominja predvojnih dogodkov v Zabukovici, kjer so Vipotnikovi živeli, in v Preboldu. V partijo je vstopila že leta 1940; sprejel jo je Slavko Šlander. Ko je nemška soldateska preplavila Jugoslavijo, je gestapo najprej začel vohljati za komunisti in njihovimi simpatizerji. Brat in sestra sta bila že v ilegali, ko so Vipotnikovi dobiti sporočilo, da jih bo prijel gestapo. Opozoril jih je zaupnik Karli Kolar s Šmohorja. Seveda so odšli takoj domov in medtem ko sta starša oprezovala, da jih ne bi presenetil gestapo, so ostali člani družine polnili nahrbtnike z najpotrebnejšim. Vipotnikova, ki sta stražila pred hišo, sta pritekla in vzkliknila: ,,Prihajajo, sedaj pa brž pot pot noge!” Še pravočasno so se umaknili v smeri Zagrebena. Gestapovci pa so povprašali takrat le po sinu Albinu. ,. Med tem sem zbolela, zato sem nujno potrebovala nekaj obleke in zdravita. Zvečer, 22. iulija, sem se prikradla domov z upanjem, da me ni nihšče opazil. Uštela sem se, kajti opazili so me in bila sem aretirana. Znašla sem se v zaporu v celjskem Starem piskru. Iz zapora me je hkrati s še dvema jetni-cama rešil nek zdravnik, ker smo bile noseče. . Doma v Zabukovici sem se takoj povezala s terenci čeprav je gestapo budno paziI na nas. A vgusta 1942 nas je vse aretira! gestapo in s starši vred so nas odpeljali v koncetracijska taborišča. Jaz sem se znašla v Auschwitzu, starša pa so strpali v drugo taborišče na Bavarskem. ” Fani Vipotnik-Raček med razgovorom Fani je, čeprav bolj šibkega zdravja, pogumno in z neverjetno trdno voljo premagovala strahote zloglasnega taborišča. Prebolela je tifus, dobila je gnojno vnetje in bilo bi po njej, če je ne bi rešil zdravnik Poljak, ki je biI tudi taboriščnik. Gnojne bule ji je prerezal z navadnimi škarjami. Neprestani apeli, težaško delo od jutra do noči, slaba hrana, vse to je zrahljalo njeno telo in če bi takrat zapadla v malodušje, ne bi preživela. ..Takih dogodkov ni moč pozabiti. Kako naj pozabim na dekle taboriščnico, ki je med maršem z dela v lager iznemogla padla in se ni mogla več dvigniti. Pritekel je kapo in morale smo jo vleči za noge vse do taborišča. Srce nam je krvavelo, saj bi jo rade nesle na rokah, a nismo smele. Zgodilo se je, da se je sotrpinka med delom onesvestila. Zverine so nametale zemljo nanjo. Čez čas se je, zavedla in se začela premikati. Kapo je to 'opazi! in na ubogo žrtev naščuval psa, ki je žrtvi skrajšal muke ...” Fani so iz Auschwitza premestili v neko drugo tabori- šče, kjer so jo kot šiviljo zaposlili v taboriščni delavnici. Tu ie bila vsaj na toplem in nasploh so bile tu bolj znosne razmere kot v prejšnjem taborišču. Kakšno je bilo taboriščno Življenje, govori podatek, da se Uh je od 3J3 žensk njenega transporta po osvoboditvi vrnilo domov le petinšestdeset. In danes? Mož, ki je bil v partizanih, je pred leti umrl in poslej Fani živi sama. Fani, ki je ves čas delovno zagreta družbenopolitična delavka, ne pozna dolgočasja. Ne bomo naštevali vseh njenih številnih funkcij, ki jih je opravljala po osvoboditvi. Zapisali bi le to, da Fani tudi še danes deluje v krajevni in občinski organizaciji ZB NOV, pa tudi v tej ati oni komisiji. Ta njena aktivnost jo je ohranila vitalno. Ko smo ji čestitali za njen življenjski jubilej in hkrati za osmi marec, mednarodni ženski praznik, je rekla: „Ženske smo si v revoluciji izborile enakopravnost, žal pa je še veliko od tistega, kar smo zapisali, neizpolnjenega. Delovna žena je tudi danes še vedno hudo obremenjena ob službi z gospodinjskimi deli, z otroškim varstvom in z vsem drugim, kar jo teži, in tega ne bi smeli pozabiti, ko ji bomo čez nekaj dni segli v roke in ji čestitali za praznik. ” Lojze Trstenjak Foto: L. Korber ^POMEMBNA OBLETNICA ZABUKOVŠKIH N RUDARJEV_______________________J Preteklo je 60 let, od kar so se zabukovški rudarji pridružili rudarjem Slovenije in pod vodstvom Zveze neodvisnih sindikatov organizirali . javni protest proti ukinitvi osemurnega delavnika. Zanimivo je, da so zabukovški rudarji že leta 1895 organizirali štrajk zaradi tedanjih razmer, množično pa so praznovali tudi prvomajske praznike. Konec leta 1918 in v začetku 1919 so si delavci (rudarji) pod vodstvom strokovnih organizacij izbojevali osemurni delavnik in uvedbo delavskih zaupnikov. Že leta 1920 so delavci občutili hud pritisk kapitala. Tega leta so prepovedali KP in z zakonom o zaščiti države iz leta 1921 so prepoved še poostrili, saj je za komunistično propagando veljala pelo smrtna kazen. Komunisti pa kljub temu niso mirovali. V letu 1921 so v Sloveniji orga-. nizi rali propagando za ustanovitev neodvisnih strokovnih organizacij. Med drugim je prišlo do ustanovitve Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo, ki je postala najmočnejša strokovna organizacija v Jugoslaviji. Rudnik Zabukovica Leta 1922 se je zaradi nastopajoče draginje začelo množično mezdno in stavkovno gibanje. Ko je naslednje leto prišlo do poskusa, da bi ukinili osemurni delavnik, so rudarji odločno reagirali in protest se je razrastel v rudarsko stavko, ki je trajala od 20. 7. pa vse do 17. 9. 1923. leta. V tem gibanju so imeli odločilno vlogo komunisti, ki so delovali kot sindikalni delavci, delavski zaupniki pa tudi kot člani Svobode in kasneje Vzajemnosti. Po znanih dogodkih v Trbovljah (spopad z Orjuno) so bile 12. 6. 1924. leta prepovedane neodvisne strokovne organizacije, ki so bile sicer trdno oporišče KPJ pri izpolnjevanju njenih nalog. V tem obdobju boja za delavske pravice je odigral pomembno vlogo Albin Vipotnik iz Zabukovice. Njegov revolucionarni duh je obrodil bogate sadove. V Svobodo se je vključil že v letu 1923 in poslej aktivno sodeloval v različnih sekcijah, učil mladino v pevskem zboru, pri tamburaših itd. Tako ni naključje, da ie na tem območju delovala močna skojevska organizacija. F. J. Skrb za zdravje je naša dolžnost V javni razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, sporazum pa naj bi bil sprejet v mesecu marcu. Kaj želimo doseči s spremembami v zadravstvu, smo se pogovarjali z direktorjem Zdravstvenega doma Žalec Marjanom Golobom in s pomočnikom direktorja za strokovne zadeve dr. Alojzom Kobalom. Savinjski občan: Ali tudi v naši občini razmere narekujejo nujnost sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma? Maijan Golob: »Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je omejena poraba družbenih sredstev, med tem pa se stroški v zdravstvenem varstvu ne zmanjšujejo. V zdravstvu se pojavljajo izgube. Vse to velja tudi za našo občino, zato so predvideni ukrepi nujni. Dejstvo je, da smo se vse preveč zavedali samo pravic, manj pa naših dolžnosti do zdravstvenega varstva. Z večjo skrbjo ža zdravje in z racionalno uporabo zdravstvenih storitev bomo najuspešneje premagovali sedanje težave. Tako se bodo zmanjšale vrste v ambulantah, manj bo izostankov ž dela, manjša bo uporaba zdravil. Še bi lahko naštevali možnosti, ki jih predvideva sporazum, predvsem pa moramo doseči porabo sredstev — skladno z možnostmi. V letu 1982 je bilo v splošnih ambulantah opravljenih 178807 pregledov, v zobnih ambulantah pa 61949. To pa pomeni, daje v poprečju bil vsak občan pri zdravniku petkrat. V to pa niso zajeti specialistični pregledi. Savinjski občan: Katere novosti so torej predvidene? Marjan Golob: »Da bi organizacije združenega dela prevzele večjo odgovornost za zdravje delavcev, zmanjševanje nesreč pri delu in s tem zmanjšanje izostankov 'z dela bodo v bodoče morale izplačevati bolniško tudi nad 30 dni, Stroški bolniške predstavljajo 9 odstotkov sredstev zdravstvene skupnosti, zato se sredstva za te namene ne bodo več združevala v skupnosti. V Marjan Golob bodoče se bodo varovanci dolžni posluževati zdravstvenih storitev v najbližji ambulanti. sicer bodo morali stroške pregleda plačati z večjo participacijo. Participacija se sicer ne povečuje, se pa zmanjšuje število upravičencev. ki bodo opravičeni participacije. V sporazumu so predvidene še nekatere spremembe, na katere imamo pripombe, ker se nam ne zdiio sprejemljive.” Savinjski občan: S kakšnimi problemi se srečujete zdravstveni delavci in kakšni so vaši stabilizacijski ukrepi? Dr. Alojz Kobal: »Potrebe oziroma želje tistih, ki koristijo zdravstvene storitve, niso usklajene z možnostmi. Ob takšnem obsegu dela naših zdravstvenih delavcev, se ni mogoče temeljiteje posvečati tistim, ki so pomoči resnično potrebni. Zavzemamo se za predvidene spremembe, čeprav bodo za nas pomenile dodatno obremenitev. V mislih imam obračunavanje participacije. Že nekaj let si tudi mi prizade-vemo. da bi se stabilizacijsko obnašali in zmanjševali stroške. na katere imamo vpliv. Seveda pa bi lahko ob'boljši opremljenosti naših ambulant zmanjšali stroške v specialističnih ambulantah in v bolnišnici.« Savinjski občan: »Kaj menite o problemu pretirane uporabe zdravil?« Dr. Alojz Kobal: »Pri predpisovanju zdravil in tudi pri njihovi uporabi lahko precej zmanjšamo stroške. Zdravniki izbiramo, seveda če je možno, cenejša zdravila, ki pa so po zdravstveni vrednosti enakovredna. Ni pa malo primerov, ko pacienti za isto. bolezen iščejo pomoč pri več zdravnikih in tako si kopičijo zaloge zdravil. Savinjski občan: »Kakšno je sodelovanje z delovnimi organizacijami?« Dr. Alojz Kobal: »S sodelovanjem smo zelo zadovoljni. Za vse. ki so bili zainteresirani. smo organizirali obratne ambulante, z njimi zajemamo že več kot devet tisoč zaposlenih.« Savinjski občan: »Kako je z vrstami v čakalnicah?« Dr. Alojz Kobal: »V normalnih razmerah v naših čakalnicah ni več vrst. pojavijo pa se ob pojavih množičnih obolenj kot je gripa. So pa tudi primeri, ko bolniki že ob najmanjšem prehladu iščejo zdravstveno pomoč m tako daljšajo čakalne vrste. Povzročajo pa jih tudi tisti, ki so naročeni, kar še posebej velja za zobozdravstvo, pa ne pridejo pravočasno. Želel bi opozoriti še na problem pri naročanju obiskov na dom. Naročniki ne dajo dovolj podatkov o bolezni bolnika, z nepopolnimi oziroma nenatančnimi podatki bivališča otežkočajo hitrejšo in kvalitetnejšo pomoč zdravnika.« Savinjski občan: »Kakšni so pogoji dela in kje so še težave?« Marjan Golob: »Povedati moram, da so se v zadnjih letih pogoji dela bistveno izboljšali z izgradnjo zdravstvenih domov iz samoprispevka. Odprt problem ostaja samo še na Polzeli. Uspeli smo pridobiti tudi sodobne pripomočke. Trenutno pa imamo velike probleme z okvarami aparatur. za katere pa ni rezervnih delov, ker so iz uvoza. Zato nam marsikatera aparatura stoji.« Spremembe oziroma ukrepi samoupravnega sporazuma sami po sebi ne bodo učinkoviti, če sami ne bomo spremenili odnosa do zdravja in koriščenja zdravstvenih storitev. Ce tega ne bomo storili, nas bodo morali strezniti ekonomski ukrepi, ki pa ne bodo pravični do vseh bolnikov. j k dr. Alojz Kobal STO LET ZDRUŽENEGA HRANILNIŠTVA NA SLOVENSKEM Zadružna zveza Slovenije in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta ob stoletnici zadružnega hranilništva organizirali proslavo, na kateri je poleg slavnostnega govornika Andreja Petelina in predsednika izvršilnega odbora Zveze hranilno kreditnih služb Jožeta Benčine spregovoril o razvoju, vlogi in pomenu hranilništva na Slovenskem prof. dr. France Adamič. Na prireditvi so najzaslužnejšim kmetom, delavcem in organizacijam podelili plakete in priznanja Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. Po nastopu vokalnega noneta kmečkih fantov ' kmetijske, zadruge Škofja Loka so si udeleženci proslave ogledali razstavo dokumentov in literature o razvoju zadružnega hranilništva na Slovenskem. Naj še zapišemo, da sta organizatorja že pred proslavo na tiskovni konferenci zbrane novinarje seznanila z razvojem in vlogo zadružnega hranilništva v Sloveniji vse od prvih začetkov do danes. Tako so slovenski rodoljubi že leta 1883 v Celju ustanovili Zvezo slovenskih posojilnic, v katero se je včlanilo 14 posojilnic na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, ki so bile močna protiutež nemškim denarnim zavodom oziroma njihovi posojilniški službi. Hranilništvo na Slovenskem, ki je v minulem stoletju doživljalo vzpone in padce, pa je ves čas predstavljalo tudi trdno gmotno osnovo zadružništva. Danes hranilno kreditna služba na Slovenskem zajema 117.000 varčevalcev, ki imajo na hranilnih vlogah čez štiri milijarde dinarjev. S tem denarjem, so samo v zadnjih desetih letih investirali za razvoj zasebnega, sektorja kmetijstva več kot 25 milijard dinarjev. Zadružništvo je prvo v zgodovini razvilo samoupravne in človeške odnose na osnovi r Gneča na avtobusni postaji v Žalcu TEŽAVE Z AVTOBUSNIMI PREVOZI solidarnosti in tudi v naših razmerah doseglo velik razvoj. Da bi bralcem obširneje prikazali vlogo in pomen zadružnega hranilništva fia Slovenskem, bomo v dveh številkah Savinjskega občana v nekoliko skrajšanem obsegu objavili poročilo prof. dr. Franceta Adamiča s poudarkom na razvoju, vlogi in pomenu hranilništva v Savinjski dolini. Tk.L. Z uvedbo bencinskih bonov se je močno povečal potniški promet, s tem pa se pojavljajo tudi mnogi problemi. Ti so se začeli tudi z uvajanjem novega delovnega časa. Vsi pa smo najbolj nejevoljni, kadar se nam mudi v službo ali domov, pa nas sprevodnik ne sprejme v avtobus. Če pa nam le uspe priti na avtobus, smo prepuščeni veliki natrpanosti. Seveda se to dogaja zlasti ob tako imenovanih konicah. Ali je naša nejevolja in kazanje krivde na prevozniško podjetje vedno opravičena? Da bi izvedeli, kje je krivda, smo povabili na razgovor predstavnika Izletnika, nekaterih organizacij združenega dela, občinske izobraževalne skupnosti in izvršnega sveta. Marija Štorman, član IS: „Problem avtobusnih prevozov je vedno večji. Pripombe prihajajo iz krajevnih skupnosti, še zlasti iz tistih, kjer je manj prometnih zvez ali pa jih sploh ni. Organizacije druženega dela bi želele uvesti, po novem družbenem dogovoru pa bodo morale, premaknitev delovnega časa, ob tem pa sc srečujejo s problemom prevoza delavcev. Zaradi tega smo sklicali razgovor s predstavniki Izletnika, se dogovorili za nekatere rešitve, vendar se stvari prepočasi spreminjajo.” Ervin Janežič, _ predsednik izvršnega sveta: „Izvršni svet je že razpravljal o teh perečih problemih in zadolžil komite za družbeno planiranje, da •konkretno razrešuje glavne probleme prevozov z avtobusi. Sedanji sistem prevozov delavcev ni ustrezen in ga bo treba spremeniti. Razumemo, da ima Izletnik težave, vendar bi se z večjim razumevanjem dalo marsikateri problem hitreje razrešiti. V bitko za uresničevanje gospodarske stabilizacije sodi tudi prevoz delavcev.” Franc Kalšek, TT Prebold: „Prevoz delavcev nam na osnovi pogodbe izvaja Izletnik. V glavnem smo s prevozi zadovoljni, želeli pa bi prihod in odkod avtobusov za nekaj minut premakniti.” Dušan Kočevar, DIP: „S problemom prevoza delavcev se tudi mi ukvarjamo, največ težav imamo v smeri proti Polzeli in Vranskem. Ob konicah je premalo avtobusov.” Elza Golob, izobraževalna skupnost: „Nismo zadovoljni s prevozom otrok na osnovni šoli Vransko, kjer se zaradi neustreznega voznega reda vozači ne morejo udeleževati izvenšolskih dejavnosti. Osnovna šola Žalec bi želela premakniti začetek nraika na to ni mogoče zaradi prevoza otrok iz Ponikve.” Stevo Orel, Izletnik Celje: „Zavedamo se problemov, ki so nastali po varčevalnih ukrepih z bencinom. Prizadevamo si, da bi prevoze izvajali kar se da kvalitetno, zaradi objektivnih težav, pomanjkanje avtobusov, prevoznih stroškov in omejevanjem porabe goriva, gotovo ne bomo mogli ustreči vsem potrebam in željam. Zato bo potrebna širša družbena pomoč. Tega se moramo zavedati vsi, kajti za prevoz nekaj potnikov ni sprejemljivo uvajati novih prog, ob tem pa ni nihče pripravljen pokriti razliko stroškov. Uvedba novih prog je umestna le tam, kjer nam organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ali drugi zainteresirani zagotovijo pokritje 70 procentov prevoznih stroškov. Torej predlagamo uvedbo mesečnih vozovnic na osnovi katerih si lahko zagotovimo potrebno število potnikov s tem pa tudi ekonomsko upravičenost prevoza. Predlagamo, da se zainteresirani, po temeljiti proučitvi potrebe po prevozu občanov ali delavcev, zglasijo pri nas, tako bomo s skupnimi močmi gotovo uspešneje razreševali probleme. Sicer pa nas čakajo novi problemi ob uvedbi poletnega časa, /ato je zadnji čas. da ra/mišlimo o avtobusnih prevozih že sedaj.” S tem zapisom smo želeli objektivno predstaviti probleme avtobusnih prevozov. Najučinkoviteje jih bomo razreševali s skupnim prizadevanjem tako krajevnih skupnosti kot organizacij združenega dela in drugih odgovornih za te probleme. Ob lem smo namenoma zanemarili subjektivne slabosti, brc/ katerih tudi v bodoče ne bo šlo. VIŠINE OTROŠKIH DODATKOV Tudi letos bo v kratkem sprejet sklep o novih višinah otroških dodatkov, ki jih bodo prejemali upravičenci od 1. maja 1983 dalje. Občinska skupnost otroškega varstva Žalec je pripravila predlog, o katerem bodo razpravljali še organi občinske skupnosti socialnega varstva in dokončno sklepala skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Žalec v mesecu marcu, in sicer: Pravico do denarne pomoči (otroški dodatek) ima otrok delavca oz. delovnega človeka v znesku — 1.350 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, do 3.900 din na družinskega člana mesečno — 950 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok- živi oz. v katero spada, od 3.900 din do 4.200 din na družinskega člana mesečno — 450 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, od 4.200 do 4.700 din na družinskega člana mesečno Pri dohodku družine se poleg osebnega dohodka upoštevajo še vsi ostali dohodki in prejemki, ne glede na vir. Merilo za dodelitev otroškega dodatka je dejanski socialni položaj družine, v kateri otrok živi. Mnenje o socialnem položaju da krajevna skupnost oz. organizacija združenega dela. V primeru, da se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti, da oceno KS ali OZD. Pravico do otroškega dodatka imajo tudi otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, in sicer v znesku 500 din mesečno s pogojem, da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir preživljanja in skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oz. 2.800 din katastrskega dohodka letno na družino oz. družinskega člana ali je družina brez dohodka. Poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in druge okoliščine, zaradi katerih je družina v ugodnejšem oz. težjem socialnem položaju. Otrok, ki ima pravico do otroškega dodatka, je upravičen tudi do povečane denarne pomoči v znesku 500 din mesečno, če je teže telesno ali duševno prizadet, in 300 din, če ima samo enega hranilca. O upravičenosti do denarne pomoči sklepa odbor za denarne in materialne pravice pri Občinski skupnosti otroškega varstva Žalec. Odbor lahko tudi po prostem preudarku dodeli denarno pomoč ali jo odreče, če ugotovi da otrok živi v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. Prav tako lahko odbor dodeli otroku, ki živi na območju občine, enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni ali denarni obliki,,seveda glede na okoliščine, v katerih otrok živi. Občani morajo vloge za uveljavljanje socialno varstvenih pravic oddati najpozneje do 31. marca; Do tega roka morajo tudi občani, ki že prejemajo otroške dodatke, posredovati nove podatke in sicer na obrazcu SP-2 (sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic). Ko bodo ustrezni akti sprejeti v skupščini Občinske skupnosti otroškega varstva Žalec, bodo tudi v celoti objavljeni v Savinjskem občanu in sicer predvidoma v naslednji številki. Danica Dolinšek POŽARNA VARNOST Z ustanovitvijo Samoupravne skupnosti varstva pred požarom občine Žalec se je aktivnost požarnega varstva v občini močno dvignila. V svojem delovanju je skupnost v povezavi z Občinsko gasilsko zvezo dosegla vrsto uspehov — od sistema financiranja, vzgoje kadrov, nabave tehnične opreme in podobno. Kljub temu pa se še vedno pojavljajo problemi glede alarmiranja, povezave z gasilskimi društvi, ki še nimajo mobilne UKV postaje, fizičnega delavca v gasilskem centru in z ustanovitvijo regijskega centra za skupno reševanje in nabavo specialne tehnične opreme pri razlitju nevarnih tekočin in plinov. Na podlagi odloka o financiranju programa skupnosti varstva pred požarom in dogovora skupščine skupnosti varstva pred požarom znaša prispevna stopnja 0,40 % od bruto osebnega dohodka delavcev v združenem delu. Ta sredstva so namenjena financiranju gasilskih organizacij, Občinske gasilske zveze in za preventivno požarno varnost. Za izgradnjo gasilskega doma je treba v petih letih vrniti kredit, ki močno obremenjuje skupnost, zaradi njega pa je močno okrnjena tudi realizacija srednjeročnega programa. Zaradi tega je skupnost primorana iskati dodatna finančna sredstva za realizacijo letnih planov. Med izvajanjem požarne preventive in preprečevanjem požarov in drugih nezgod je bilo v lanskem letu ugotovljeno, da je premoženje občanov, predvsem kmetijsko gospodarstvo, slabo ali sploh ni opremljeno z osnovnimi napravami za gašenje začetnih požarov (ročni gasilni aparati, zidno in hidrantno omrežje in podobno). Ukrepe za povečano požarno preventivo še posebej narekuje dejstvo, da obstaja večja koncentracija gorljivih objektov (gospodarska poslopja), v ka^rNs^diščijo lahko vnetljive Statistika požarov v lanskem letu: Lani je bilo 26 požarov, katerih skupna škoda je znašala 4.605.000 dinarjev, od tega v zasebnem sektorju 3327.000 dinarjev in v družbenem 1.278.000 dinarjev. Iz statistike je tudi razvidno, da je še vedno v prvi vrsti vzrok za požar malomarna električna napeljava ali strela. Komisija za strokovno vzgojo in preventivo pri skupnosti varstva pred požarom pri občinski gasilski zvezi je po šolah izvedla predavanja, prav tako tudi po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Vse osnovne in podružnične šole pa so prejele program dela v me-, seču požarne varnosti in bile tako vabljene k sodelovanju. Na petih šolah so izvedli tudi predavanja o požarni preventivi, ki so jih spremljali z diapozitivi in s filmom Požar na kmetiji. V drugi polovici leta je bila sklicana tudi problemska konferenca s problematiko požarne varnosti v občini. Bila je dobro obiskana, iz razprave pa je bilo razvidno, da je požarni varnosti dan dovolj velik poudarek, le izobraževanju najmlajših bo potrebno posvečati več pozornosti. Ugotovila je tudi, da v vseh sredinah še niso izdelane ocene požarnega varstva, kar je predpogoj za uspešno delo na področju požarnega varstva. Premajhna doslednost požarnovarnostnih normativov se pojavlja pri izvajanju tehnologije, pri transportu in skladiščenju. Problemi nastajajo pri servisiranju gasilske opreme. Za tehnično opremo, ki jo ima gasilska zveza Žalec, je nujno potrebno zagotoviti servisno službo. Ugotavljajo pa tudi, da gredo prenekatera gasilska društva v izgradnjo prevelikih objektov (gasilskih domov), za katere ne morejo zagotoviti dovolj finančnih sredstev. Človekov organizem je relativno neodporen proti zniževanju temperature okolice. Zato je potrebno za njegovo dobro počutje v bivalnem prostoru stalno skrbeti za Ustrezno temperaturo. To pa je zaradi znanih energetskih težav vedno težje in tudi dražje. Spodbudni so zadnji dosežki gradbene in ogrevalne tehnike, ki nam dajejo upanje, da nam kljub temu še ne bo potrebno trepetati zaradi mraza ali pa visokih stroškov kurjave, če bomo le znaji izkoristiti ponujeno možnost. Kot nam je znano iz termodinamike. se toplota pretaka vedno iz telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo. Tako se dogaja tudi pozimi z našim bivalnim prostorom, ki ga hladnejše okolje neprestano ohlaja. Da bi obdržali potrebno temperaturo v prostoru, moramo, kolikor se da, preprečiti njegovo ohlajanje, izgubljeno toploto pa nadomestiti. Današnji članek je namenjen prvi možnosti, to je preprečevanju toplotnih izgub. Ogrevalni prostor izgublja toploto s. prestopom (kon-vekcija) prevajanjem in sevanjem. Vse. naštete oblike nastopajo hkrati in se imenujejo prehod toplote. Vrednost prehoda toplote (faktor prehodnosti) se običajno označuje s črko k (W/m2k) in nam pove. kolikšen toplotni tok teče skozi m2 zidu pri temperaturni razliki 1 k (1°C). Če želimo ugotoviti, koliko toplote izgubljajo skozi določeno steno, okno ali vrata, lahko Rudi Kronovšek Varčevanje z energijo v stanovanju to izračunamo iz naslednje enačbe , Q =l.A.At (W,) Pri tem moramo poznati, faktor k. površino, skozi katero računamo prehod (A) in pa razliko mecftemperaturo v prostoru in zunanjo temperaturo At). Čim nižji je faktor (k), tem boljša je izolacijska sposobnost zidu ali okna. Torej je od njega v veliki meri odvisna toplotna (transmisijska) izguba objekta, ki je poleg tega odvisna, še od velikosti površin in temperaturne razlike. Nekoliko manjši, vendar kljub temu upoštevanja potreben, vpliv na toplotne izgube imajo še lega. vetrovnost in oblika objekta. (cca 10 do 20 %) Gospodarna toplotna zaščita Popolnoma jasno nam mora biti. da še s tako dobro izolacijo zidov, tal in stropov ne moremo povsem preprečiti toplotnih izgub. Težje rešljiv problem predstavlja gradbeno pohištvo. Nekaj toplotne pa se izgubi tudi zaradi prezračevanja. Zato seje potrebno odločiti za neko optimalno toplotno zaščito, pri čemer moramo upoštevati: — stroške za izolacijo — stroške za ogrevalne naprave — stroške za ogrevanje Pri tem lahko za optimiranje vzamemo realne vrednosti samo za prvi dve kategoriji . medtem ko lahko porast stroškov v sedanji situaciji ocenimo. Zaradi vedno dražjega goriva nekatere države zakonsko predpisujejo, kolikšen največji prehodnostni faktor sme imeti stanovanjski objekt. Za Jugoslavijo predpisuje JUS U. J5.600 minimalne zahteve za izolacijske vrednosti sten. stropov in oken. Slovenija pa ima še dodaten pravilnik (Uradni list SR 12/79). ki obravnava minimalno potrebno toplotno zaščito objekta kot celote. Zaradi vedno dražjega goriva so v svetu prisotne naslednje težnje pri izolacijskih ukrepih. klW/n?W1,t 1,2 1,0 0,8 0,6 0,1 0? do 1977 danes perspektive 1 3 \ 1 1111 n Sodimo, da predstavlja k= 0.3 W/m2K mejno vrednost. Izboljšati izolacijo nad to mejo je mogoče le s hkratnim izkoriščanjem toplote zraka pri prezračevanju. Trenutno najboljše rešitve za gradnjo zunanjih sten s stališča toplotne zaščite predstavljajo večplastne stene. Prehodnostni faktor k se pri debelini celotne stene 40 cm giblje med 0.3 in 0.4 W/m2 K. Takšna stena predstavlja kompromis med. toplotno prehodnostjo (debelino izolacije 8 do 12 cm), nosilnostjo zidu in sposobnostjo toplotne akumulacije (debelino notranjega zidu — 17 do 24 cm). Zanimiva je tabela, ki prikazuje predpise in priporočilo. ki naj bi se upoštevalo prt gradnji v naslednjih letih v Evropi. Element Pripo- ročilo 1954 Predpis 1978 Pripo-■ ročilo 1980 Švedski predpis Jugoslo- vanske zahteve Zunanja stena 1,0 0,90 0,35 0,30 0,83 Okno Strešni 3,5 3,5 1,9 2,0 2,6 stropovi Kletni 0,50 0,45 0,30 0,20 0,55 stropovi 0.60 0,80 0,50 0,50 0,68 Vrednosti prehodnostnega faktorja k (W7m2K) Iz tabele je razvidno, da so naše zahteve občutno milejše od evropskih. To pomeni, da bo »naš« objekt porabil za ogrevanje temu ustrezno več energije. Poleg tega pa toplotni' ne dovolj zaščiten objekt .ni primeren za uporabo modernega načina ogrevanja (talno ogrevanje, toplotna črpalka itd.). Praksa pa kaže celo to. da je že dovolj, če projektant za svoj projekt da izjavo, da izpolnjuje zahteve o toplotni zaščiti po uradnih listih SFRJ (starih deset let). Če je projekt resnično izdelan skladno z zahtevami in če se potem tako tudi gradi, tega nihče ne kontrolira. Dodaten problem pa predstavljajo še kvaliteta, visoka cena in pravilna uporaba izolacijskih materialov.O tem pa kaj ve(č v naslednji šlevilki. CVETNI PRAH V skrbi za zdravje vse bolj poudarjamo pomen naravnih zdravil, med katera lahko uvrstimo tudi cvetni prah. Kakšne so njegove lastnosti in kdaj ga lahko uporabljamo — o tem vam bomo nekaj več povedali v naslednjem sestavku. Cvetni prah prinašajo v panj čebele na svojih zadnjih noži-cah in v posebej za to razvitih koških. Pobiranje in shranjevanje svežega cvetnega prahu zahteva od čebelarja zelo vestno in natančno delo ter shranjevanje, sicer se le-ta hitro pokvari in splesni. Takšen bi našemu zdravju najbrž več škodoval kot koristil; pravilno shranjen in posušen prah pa je neprecenljive vrednosti za uspešno zdravljenje. V čem je vrednost in pomen cvetnega prahu? Kakor- drugi čebelji proizvodi, npr. matični mleček, propolis in med, spada tudi cvetni prah k naravni terapiji in k tistim naravnim ZA ZDRAVJE zdravilom, ki brez raznih strupenih stranskih učinkov pomagajo pri zdravljenju akutnih oziroma kroničnih bolezni. Francoski strokovnjaki so s številnimi poskusi ugotovili, da vsebuje velike količine proteidov, kar dvanajst vrst aminokislin, večjo količino ogljikovih hidratov (sladkor), manjšo količino masti lipide, precej mineralnih snovi, pa vitaminov, encimov, fosfotaze, amylase in saharazo, ki pospešujejo presnavljanje v organizmu. Po sestavi tako bogat naravni proizvod obogati naš organizem in uravnava ter krepi organizem pred številnimi okužbami. Značilna zanj je njegova antibiotična lastnost pri vseh kolibakterijskih vrstah ter pri nekaterih proteusih in salmonelah, hkrati pa je sredstvo za odstranitev vseh strupenih snovi iz organizma. Človeško telo okrepi zlasti proti zunanjim okužbam, posebno pri, množičnih epidemijah gripe. Sestavina cvetnega prahu je zelo različna po botaničnem izvoru, zaradi česar ima vsak cvetni prah posameznih rastlin svoj specifični pomen in lastnost pri zdravljenju ljudi. Zato je najbolje uporabiti mešanico različnih cvetov flore. Kako uživamo cvetni prah? Lahko uživamo samega ali pa z medom. V naših prodajalnah je možno dobiti že predelan cvetni prah z medom. Doktor Yves Donadieu pravi, da naj ljudje, ki so občutljivi na cvetni prah, zaužijejo dnevno le 2-5 gramov dnevno. Pri odraslih bolnikih priporoča močnejšo dozo 30—40 gramov dnevno (ena jedilna žlica), za zdravega človeka pa od 15—20 gramov dnevno (ena kavna žlica). Otroci od 6—12 let starosti lahko prejmejo 10—15 gramov dnevno, od treh do petih let pa 5—10 gramov. Čas uživanja je lahko različen in traja od enega do treh mesecev. Mnogo oseb zauživa cvetni prah kar celo leto brez kakršnihkoli ^ ugotovljenih protireakcij. Pomen in vrednost cvetnega I prahu še nista dovolj raziskana in znanstveniki tu še niso I izrekli zadnje besede. Zagoto- 1 vo pa lahko ugotovimo, da I cvetni prah še premalo cenimo in uživamo. K A. Rozman KOMUNALCI SO SE USPEŠNO SPOPADU S SNEGOM Na Komunali v Žalcu so nam povedali, da so na zimsko službo dobro pripravljeni. Zadolženi so za pluženje in posipanje nekaterih lokalnih cest v občini in za nekategorizirane ceste. Doslej jim obilno sneženje še ni povzročalo preglavic in tudi ljudje so bili z njihovim delom zaenkrat še zadovoljni. Soli imajo na zalogi še dovolj, tudi v primeru, da bi se zima oziroma sneženje še zavleklo. Tudi z mehanizacijo ni bilo posebnih težav in kakšnih okvar še ni bilo. Pri Komunali so organizirali tudi posebno dežurno službo, ki je pripravljena, da lahko takoj ukrepa. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na to, da pločniki v Žalcu tudi letos niso bili najbolje očiščeni. Krivdo za to prav gotovo nosijo lastniki in upravljalci nekaterih zgradb, ki bi morali sneg sami očistiti. V bodoče bi bilo prav, če bi svoje obveznosti vendarle vestneje opravljali. Štefan s svojim lepim prijateljem OBISKALI SMO KMETIJO MAZIL0VIH Kmetovati je možno le s sodobno mehanizacijo Ub cesti, ki pelje iz Gotovelj proti Jedrti, ponosno stoji kmetija Grobelnikovih, Ma-zilovih, kot jim domačini rečejo po domače. Ko smo stopili na dvorišče, nas je naj--prej prijazno pozdravil Štefan in nas takoj popeljal v hlev, kjer ima privezanega plemenskega kmečkega konja. Kupil ga je s pomočjo zadruge v Avstriji in je zanj odštel 350.000 din. „Lep je in rad ga imam,” je ponosno dejal Štefan. „Konjerejstvo je pri nas skoraj izumrlo, zato sem se odločil za konje, v drugem hlevu imam še žrebca in kobilo. Ali se bo izplačalo ali ne, o tem sedaj niti ne razmišljam. Mislim pa, da je konj za kmetijo lahko zelo koristen, še posebej v sedanji energetski krizi in zaradi pomanjkanja mesa.” Ker ob našem obisku ni bilo doma njegove žene, nam je razkazal tudi sodoben hlev, v katerem je bilo 31 glav molznic, pitancev in mlade plemenske živine. Žena je namreč končala kmetijsko šolo v Šentjurju in je bila na vsakoletnem srečanju diplomantov te šole. Mazilovi so lani oddali preko 32000 litrov mleka, v prihodnje pa bodo proizvodnjo mleka še povečali. Antonija, ki še krepko podpira vse štiri vogale kmetije, nam je povrata, da se je življenje na kmetiji izboljšalo, zato pa je potrebno garanje od jutra do večera. Ob vsem. tem pa ni ustreznega dohodka, saj so cenovna razmerja neskladna. Cene krmil so večje od cene mleka, brez njih pa ni mogoče dosegati večje proizvodnje. Ob pogledu na gospodarska poslopja smo opazili, da imajo Mazilovi precej sodobne kmetijske mehanizacije. „Brez sodobne kmetijske mehanizacije ne bi mogli več kmetovati, še tako komaj zmoremo obdelati zemljo,” je dejala Antonija. Naj povemo, da so Mazilovi bili med prvimi, ki so začeli uporabljati Sipovo mehanizacijo, njihova hčerka Metka pa je večkrat demonstrirala te stroje. Videli smo tudi stenski koledar, na katerem je Metka na kmetijskih strojih pred več kot desetimi leti. Seveda pa je potrebno stroje vzdrževati in stalno popravljati in ker ni časa iskati mehanika, pač mora to opraviti sam, nam je povedal Štefan. Imeli pa smo srečo, da so ob našem obisku imeli ravno koline, Antonija nam je postregla z dobro domačo klobaso, Štefan pa je nalil domačo kapljico. Ob takšni priliki je potrebna pomoč, hčerka iz Ljubljane je hitela kuhati klobase. Gospodar Franc je sedel na zaboju ob štedilniku in dejal, da imajo tudi pozimi veliko dela. Ni§mo jih hoteli več motiti, zato smo se poslovili. „Pa zglasite se še,” so nam dejali ob slovesu. jk ODPADKI OB ČRPALIŠČU PITNE L V0DE „Že dalj časa opozarjamo na odlaganje odpadkov v bližini črpališča pitne vode za Žalec, pa se nihče ne zmeni za to,” so menili občani Roj, ko so nas opozorili na ta problem. Prepričali smo se na kraju samem in ugotovili, da „neznani” rejec piščancev odlaga jajca, poginule kokoši in blato na njivi v bližini hiše št. 25, doTrih tristo metrov od črpališča pitne vode. Kupi odpadkov so postali zanimivi za lisice in druge živali, ki raznašajo te odpadke. Kaj pa nalezljive bolezni? Vseh posle- dic takšnega odlagališča, ki ni edino, še danes ni mogoče ugotoviti. Zanimivo bi bilo slišati, kaj o tem menijo inšpektorji, pa tudi odgovorni v krajevni skupnosti. st „Nič nimamo proti rejcu piščancev, zavedamo se, da mora odpadke nekam odložiti, dolžan pa je poskrbeti za zavarovanje pitne vode in zaščito odlagališča, da poleti ne bo smrdelo in da živali ne bodo raznašale odpadkov,” menijo občani, ki jim ni vseeno, kako skrbimo za čisto okolje. jk Divje odlagališče v Rojah pri Šempetru. Kdo je le odvrgel tale kup pokvarjenih jajc? ZA 8. MAREC • ZA 8. MAREC • ZA 8. MAREC • ZA 8. MAREC • ZA 8. MAREC • ZA 8. MAREC Jelki ni zal, Jaje preuzela kmetije Sneg je prekril polja in domačije v Savinjski dolini. Zemlja nabira moči za novo življenje spomladi. Z Ljubom sva pred Braslovčami zavila proti Sp. Gorčam. Težave so se začele, ko sva zavila na zameteno stransko cesto. Kolesa so poplesavala na snegu vse do domačije Jelke Baš, ki sva jo nameravala obiskati. Nizka kmečka hiša, zidano gospodarsko poslopje s hlevom, zadaj silos in garaži za katrco in traktor, vse to je kazalo, da sva na urejeni kmetiji. Na pragu naju je že pričakovala gospodinja Jelka. Njen sproščen nasmeh je razkrival Jelkino dobro voljo. Povabila naju je v hišo. Posedli smo za mizo v topli kuhinji, skozi okno opazovali snežinke in iskali pravšnje besede za pogovor. Jelka je postavila pred naju polič domačega vina s štedilnika oa je dišala klobasa. Jelka že vrsto let sama gospodari na 12 ha veliki kmetiji. Na štirih ha travnikov zrase dovolj mrve za 12* govedi. Sedem rodovniških krav daje dovolj mleka za domače potrebe in prodajo, saj letno .prodajo okoli 20 tisoč litrov. Poleg mleka daje dohodek hmelj, svinje pa so zgolj za domače potrebe. Gospodinji Jelki je v veliko pomoč Ivanka, ki že trideset let živi na domačiji Baševih. Poprej je delala v preboldski tekstilni tovarni, potlej pa je ostala kot pomoč Jelki, s katero se dobro razumeta. »Kmet, ki dobro gospodari, ne more imeti belih rok,« je dejala Jelka in pripovedovala, kako sije nekoč želela študirati agronomijo, a je bila primorana prevzeti kmetijo. »Bilo mije hudo pri srcu, ko sem srečevala moje sošolke. ki so študirale, in takrat sem večkrat jokala. Pa ni bilo tako hudo, zlasti še zato ne, ker sem vzljubila zemljo in delo na kmetiji. Nekoč smo zemljo obdelovali le s konji. Zgodilo se je, da se je oče v gozdu poškodoval in potlej ni zmogel težkih del. Dejal mi je, da bom morala poslej sama orati. Bila sem mlada in dovolj močna za takšno delo, pa tudi veselje sem imela s konji. Zlepa ne bom pozabila dneva, ko je šel zadnji konj iz hleva. Jokala sem za njim, pa ni nič pomagalo, kajti na dvorišču je stal traktor.« Prva povojna leta za kmeta niso bila rožnata. Bil je to čas obveznih oddaj, stroje je bilo težko dobiti in kdor ni pognal korenin na zemlji, jo je zapustil in odšel v službo. Jelka je kakšenkrat stisnila zobe v upanju na boljše čase. In res so prišli. Kmetovo delo je postalo bolj cenjeno, dobili so se stroji pa tudi krediti. Tudi danes za kmeta niso rožnati časi, vendar daje njena kmetija že dovolj dohodka, da z Ivanko dobro živita. Jelka je včlanjena v strojno skupnost, ki sije nabavila večje stroje, kot na pr. obiralni stroj za hmelj. Minula letina za njeno kmetijo ni bila dobra, saj jim je vihar podrl sedem ha veliko hmeljišče. Bil je čas pred obira- njem hmelja, pa je šlo precej pridelka v nič, še večja škoda pa je nastala na podrtih žičnicah. Obnova- je bila draga, saj danes stane en ha žičnice- dobrih 6ÖÖ tisoč dinarjev. kar je tudi za premožno kmetijo velik strošek. Jelka in Ivanka vstajata vsako jutro ob 5. uri, poleti tudi prej. h počitkujja ležeta kakšno uro pred polnočjo. Pleteta pa tudi televizor ju vabi, zlasti če so dobre oddaje. Zgodilo seje že. da sta zaradi kakšnega domačega filma, kije bil na sporedu, za uro dve pred večerom pustili delo na polj u in odšli domov. V hišo prihajajo Jana, Nedeljski, Hmeljar in Savinjski občan. Ivanka si poleti omisli dopust, Jelka si tega ne more privoščiti, kajti nekdo mora ostati pri živini. »No zgodilo se je že, da sem za nekaj dni odšla na kakšno krajšo potovanje,« je dejala Jelka. Vsak prijeten klepet hitro mine in tako je bilo tudi ob ' našem obisku. »Pa še pridita.« naju je povabila. Nisva rekla — ne, Lojze Trstenjak Kmetica Jelka Baš med živino v svojem hlevu Foto: L. Korber Vsako delo ie častno POTREBEN JE PRAVILEN ODNOS DO LJUDI Zdenka Borovnikova je miličnica na postaji milice v Žalcu. Že zdavnaj so minili tisti časi, ko so bile miličnice svojevrstna atrakcija. Večina je namreč dokazala, da so lahko v tem poklicu prav tako uspešne kot predstavniki močnejšega spola. Med njimi je tudi Zdenka. Zdenka se je najprej izučila za šiviljo, na prigovarjanje nekaterih kolegov pa se je odločila za poklic miličnice. V Žalcu je sedaj zaposlena že vrsto let in vzbuja veliko zaupanja. Zdenka je poročena in ima dva otroka. Je težko usklajevati družinske obveznosti s poklicnimi? Navsezadnje zahteva delo, kakršnega opravlja ona, tudi delo ponoči, ob praznikih, sobotah in nedeljah? .Takole je razmišljala: „Zavestno sem se .odločila, da grem v ta poklic in danes lahko trdim, da mi ni žal. Veliko je vredno, da mož razume naravo mojega dela. Ce ima ženska oporo v možu, potem ji je mnogo laže. Tudi otroci so se na moje delo navadili, tako da trenutno kakšnih posebnih težav ne občutim. Konec koncev pa delajo ponoči in ob pazfii-kih tudi v drugih poklicih. Seveda brez discipliniranosti in končka samoodpovedovanja tudi ne gre.” Zdenko povprašamo, če ima pri opravljanju poklica kaj težav z ljudmi, pa pravi, da jih doslej še nikdar ni bilo. Pri delu, kakršno je njeno, je najbolj pomemben pravilen odnos do sočloveka. Ce se človek korektno obnaša, potem se tudi drugi vedejo tako, kot je prav. „Morda imam pred moškimi kolegi celo delček prednosti, ker se možakarji.do žensk vedno pač bolj taktno obnašajo.” Povprašamo jo seveda tudi, kaj je v njenem poklicu najtežje. „Težko mi je, ko vidim na cesti prometne nesreče s smrtnimi izidi. Najbolj me prizadene, ko vidim, da šo med njimi tudi otroci. Težko je svojcem prinašati sporočila, da se jim je kdo smrtno ponesrečil. Pred dnevi pa me je prizadel samomor mladega človeka. Na postajo smo dobili obvestilo, da se hoče obesiti. S kolegi so na kraj dogodka poslali tudi mene, ker bi mi fanta kot ženski morda uspelo prepričati naj ne dela neumnosti. Na kraj smo prišli prepozho. Usahnilo je življenje mladega človeka in to je tisto, kar me najbolj prizadene.” Zdenka Borovnikova je odličen sogovornik. Malo za šalo in malo zares smo jo povprašali, če so miličnice res strožje kot miličniki, pa pove, da takšno posploševanje najbrž ne bo držalo. Potem mi pripoveduje, da se v žalskem kolektivu izvrstno počuti, saj so jo fantje sprejeli kot sebi enako ter ji pomagali, kjerkoli so mogli. Marsikaj so jo naučili in za vse jim je zelo hvaležna. Beseda nanese tudi na družino in na otroke. Iz njenega pripovedovanja začutim, kako rada jih ima in trni, ko vidi, da starši namenjajo vzgoji otrok premalo pozornosti. Je potem čudno, če se število prekrškov, ki jih store mladoletniki, nenehno veča. In kakšna je Zdenka doma? Takšna kot vse ženske: razpeta med otroke in moža, pospravljanje, kuhanje . . . STečno, Zdenka! > jv Nedorečena kadrovska politika v preteklosti in šolanje kadra mimo potreb našega gospodarstva povzroča, da je stopnja nezaposlenosti tudi v naši občini povečana. Vse več je mladih, ki prihajajo iz šol in ostajajo brez ustrezne zaposlitve. Mednje sodi tudi naša sogovornica Štefka Beškovnik iz Liboj. Končala je srednjo tehniško gradbeno šolo v Celju;, ker pa ni dobila zaposlitve v svojem poklicu, se je zaposjila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer dela kot natikalka v tkalnici. Obiskali smo jo na njenem delovnem mestu nekaj minut po prihodu na delo v nočno izmeno. Skupaj s sestro Jasno, ki prav tako ni dobila ustrezne zaposlitve, sta v tekstilni tovarni že nekaj več kot dva meseca. Obe delata v isti izmeni in na istih delovnih mestih, vsaka pa ima doma tudi nekaj mesecev starega otroka, za katera v času njune odsotnosti skrbita moža in starši. Delo, ki ga opravljata, je precej naporno in skoraj ne dopušča predaha. To smo videli tudi sami, saj je tistih nekaj minut pogovora bilo potrebno potem še z večjim tempom dela nadoknaditi, s tem, da smo morali čakati skoraj pol ure, da je bilo 45 statev, kolikor jih poslužujeta s prejo, vsaj delno oskrbljenih. Ko smo Štefko končno le lahko vprašali, kako se počuti na delovnem mestu, je dejala: „Čeprav delo ni lahko in je triizmènsko, sem gja sprejela. Osebno menim, da je bolje vsaj nekaj delati, kakor čakati na milost in nemilost, kateri smo prepuščeni številni mladi, ki smo v zadnjih letih prišli iz šol. Zame je vsako de- lo častno, čeprav ni tisto, za katerega sem se izobraževala. Menim pa, da je velika družbena škoda, da človek ne more opravljati tistega dela, za katerega se je izobraževal. Davek kadrovske politike v preteklosti plačujemo sedaj mi, upam pa, da bo usmerjeno izobraževanje tukaj le naredilo nekoliko več reda. Sicer pa moram povedati, da sem vesela, da vsaj imam delo. Teče mi delovna doba, imam zagotovljeno socialno varnost in zavest, da nisem v breme družbi. To je nedvomno za vsako emancipirano žensko velikega pomena.” Za Štefko in njeno sestro lahko rečemo, da sta resnično emancipirani ženski, to potrjuje tudi njuna vključitev med pripadnike TO ob lanskem 22. decembru, ko sta po nekajletnem stažu med mladinkami prostovoljkami TO, dale svečano zaobljubo in stopili v rezervni sestav naših oboroženih sil. Postali sta vojakinji in > sta kljub težavam s službo, prevozom na delo, družinskim obveznostim in majhnima otro koma pripravljene na vse naloge in obveznosti, ki jima jih nalagajo vojaški predpisi oz. zaveza, ki sta jp dali ob sprejemu. Zakon o vojaški obveznosti ju oprošča od obveze služenja v enoti do sedmega leta starosti otrok, vendar se tega nočeta poslužiti, ker želita skupaj z ostalimi biti aktivni sodelavki pri obrambi in varnosti naše domovine. Prav gotovo sta lahko nam zgled. Mar ne! D. Naraglav Rodila sem deset otrok Pogovor s PAINKRETOVO mamo Zinko je prav zanimiv. Sproščen, topel, nobenih narejenih, izmišljenih besed. Govori tako, kakor ji teče misel. In misel je sveža, spomin lahak, bister, nezmotljiv. Kaj bi govorila drugače, kot je bilo? Nima smisla lagati samemu sebi. Še posebej v tem težkem času, ko greš v trgovino z novim tisočakom in prineseš domov v majhnem starem cekrčku. Edina sreča, da so otroci porasli. In da so zdravi. In delavni. O, to pa! Leta 1958. sva se vzela z Ivanom. Oba izhajava iz rodovitnih družin, vendar ob poroki na deset otrok niti pomislila nisva. Jaz sem doma v Desteli pri Ptuju. Imeli smo gruntec. Pomislite, moja mati 'je rodila dvanajst otrok! Dva sta umrla, deset pa nas je živih. In morali smo hitro v svet. Jaz z devetimi leti. Gospodarji so bili bogati kmetje. Dela me ni bilo strah, res ne. Vse je bilo tuje, jaz pa sem delala, kot da je moje. Pa. mož Ivan tudi. On pa je doma iz Pregrade. Njegova mati že leze tja proti devetdesetim in je tudi rodila devet otrok. Kakor pri nas, so tudi pri njih imeli posestvece, ki je dajalo premalo kruha. Otroci so morali v svet. Tudi mož Ivan. Kako sva prišla v Savinjsko dolino? Znanci, prijatelji so naju zvabili. Govorili so, da se v tej zeleni dolini da kar lepo zaslužili. Pa sva šla na posku-šnjo. Takrat se še nisva poznala. Oba sva prišla za delom na ekonomijo Plevno nad Gotovljami. Ja, pred nedavnim smo slavili 25 let zakona. Prišlo je veliko sorodnikov in znancev. Veste, mi smo radi veseli in radi se obiskujemo. Hm, to je bilo luštno! Ko se je zbralo devet otrok okoli naju, sva pozabila na vse težave, ki so spremljale najin, še kar srečen zakon. Po poroki sem delala še leto dni na Mirosanu. Potem pa smo živeli od moževe plače. Koliko pa zasluži navaden delavec? Človek bi se razjokal. Če ne bi bilo zdravja, trdih živcev in veliko dobre volje, bi človek obupal. Pa smo namesto solz raje katero zapeli. Mož Ivan je zdaj že dvajset let v Ferralitu. Preveč je priden, prehudo je garal in se mu je zdravje zrahljalo. S Plevna v Žalec ob vsakem vremenu in še tam naporno delo tudi nikar tako; zdaj je čistilec, zdaj res nima pretežkega dela. Toda posledice od poprej? Pa je še kar kbrajžen. Že dolga leta imamo pogodbo z gozdnim gospodarstvom. Če Painkretov s Plevne ni doma, moraš kar v gozd. Poslušaj, kje poje motorna žaga-tam so. In kar vsi. O, tudi otroci pomagajo. Vsi primejo za vsako delo. Kakšne posebne skrbi in jeze zares nisva imela z nji- mi. Vse pa sva zgodaj navadila na delo. Brez dela ni jela. Pred leti sem še jaz pridno hodila h kmetom v „tavrh”, zdaj ne več tako pogosto. V najemu imamo njivico, skrbno jo obdelamo in zredimo prašiča. Včasih tudi po dva, tri. Kakor pač pride. Ja, pri hiši je kar precej ust in gostu tudi radi postrežemo. Gledam, poslušam, strmim, občudujem. Besede iz njenih ust kar same teko, obraz je videti tako zdrav in mladosten; nihče ji ne bf prisodil, da je rodila deset otrok, katerih imena s takim materinskim čutom našteva: Prvi je bil Jože, potem Zinka, Drago, Božica, Rudi, Marjan, Martina, Rozika, Marija; Ivanček pa je umrl. Najstarejši bo petindvajset in najmlajša Marija osem let. Razkošja nismo poznali. Ah, če pogledam po naši lepi in bogati deželi — kakšne socialne razlike! Človek pa mora biti tudi z malim zadovoljen. Midva z enainpetdesetletnim Ivanom sva že take sorte občana. To lahko rečem: lačni, goli in bosi nismo bili nikoli. To pa ne. Nekaj so pomagali sorodniki in dobri ljudje, največ pa pridne roke. Ko ne veste, kako je bilo pred leti na Plevnem. Slabo stanovanje, brez prave pitne vode, enofazni tok, ki ga često sploh ni bilo. Če pomislim, ne verjamem resnici. Ponoči smo vstajali in tekmovali, kdo bo nastregel več vode v obcestnih jamah. V graščini je vendar okoli 60 ljudi! Zdaj je to ure-in zdi se mi, da smo se vsi skupaj na novo rodili. Tudi za naju je zdaj kljub draginji nekoliko laže. Starejši otroci so že pri kruhu, pomagajo, kolikor morejo; prvo, drugo leto so kar po vrsti imeli v šoli težave, potem pa se vsi nekako znajdejo. Deset otrok je za delavsko družino res trnova pot, toda če jih imaš rad, je v družini desetkrat topleje, ko da ti do groba prinaša zvrhan koš skrbi razvajeni edinček. Drago Kumer KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA SAVINOVI NAGRAJENCI Osrednja občinska prireditev, namenjena kulturnemu prazniku je bila v Vrbju. Po slavnostnem govoru predsednika skupščine kulturne skupnosti Franca Lenka je v umetniškem delu programa nastopil dekliški pevski zbor iz Gomilskega in član SLG iz Ljubljane Marjan Benedičič. Meta Rainer Za leto 1982 sojprejeli Savi-nove nagrade: Meta Rainer, Mirko Gorišek, Zoran Raz-boršek in Slavko Pader. Savi-nove plakete so prejeli: Moški Mirko Gorišek pevski zbor Svobode Polzela, KUD Svoboda Šempeter, Zlatica Audič, Ivan Centrih, Milan Dolinar, Ervin Fritz, Nande Lesjak. Franc Tratar Zoran Razboršek in Karel Zelič. Marija Ažman, Ivan Božnik. Tanja Cehner, Pavla Cukala, Marija Knapič, Ferdo Kolšek. Janez Kroflič, Jožica Ocvirk, ivo fader, av- Slavko Pader gust Palir, Dragica Sajovec,. Dani Satler. Marija Slokar, Milan Vasle, Franc Vipotnik in Marjan Žuža pa so dobitniki Savinovih priznanj, jk BRASLOVČE-ŠM/HEL VANJA Prijateljstvo med dramsko skupino prosvetnega društva Braslovče in prosvetnim društvom Šmihel na avstrijskem Koroškem se je rodila pred petimi leti. To prijateljstvo je navezala Anica Brišnik, ki v Braslovčah skrbi za kulturno življenje, obenem pa je tudi režiserka vseh dramskih del v zadnjih nekaj letih. Društvi sta se že doslej večkrat obiskali in tako so bili Braslovčani sredi tega meseca že sedmič v Šmi- Karel Gril Franc Kumer helu. Našim rojakom so se predstavili s komedijo Glavni dobitek v režiji Anice Brišnik, ki ima za to vez največ zaslug. Že več let namreč mlade nav-dflšuje za delo v dramski skupini, kot režiserka pa je z njimi postavila na oder številna dela, od tega tudi vseh sedem, s katerimi so gostovali v Šmihelu. Kot vedno, so jim tudi tokrat koroški Slovenci pripravili prisrčen sprejem, občinstvo pa jih je za trud nagradilo z dolgim in navdušenim ploskanjem. Po tednu dni so Šmihelčani vrnili obisk Braslovčanom. Gostovali so v kino dvorani, predstavili pa so se z veseloigro Neupravičena ura v režiji Micke Demšar. Tudi Braslovčani so jim pripravili nepozaben sprejem. Po končani predstavi so jim pripravili še maškarado s plesom, udeležili pa so se je tudi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij občine ter občinske kulturne skupnosti. Mladi iz Šmihela so se v' Braslovčah razigrali, tako da jim v poznih večernih urah kar ni šlo v glavo, da morejo na Koroško. Predsednik PD Šmihel Karel Gril nam je ob tem povedal: ■ „Veseli smo tega sodelovanja, posebno pa še dramske skupine, ki ima priložnost srečati se z živo domačo besedo in s prijatelji iz matične domovine. Razmere na Koroškem pač niso najbolj ugodne za bogatitev jezika, zato je vsak tak stik dobrodošel. Na svidenje in hvala vsem!” Franc Kumer predsednik PD Braslovče, pa pravi: „Srečni smo, ker so se stiki začeti pred petimi leti razrasli v pravo prijateljstvo. Storili bomo vse, da se bo sodelovanje še utrdilo in drugo leto zopet na svidenje. Tekst in foto: Tone Tavčar EBERUNC DOLŽNOST JE DATI OTROKOM NAJBOLJŠE Predstaviti Doro Eberlinc ni lahko, pogovor z njo pa obogati in prepriča človeka, da so otroci pod njenim okriljem deležni velike pozornosti in materinske ljubezni. Ko smo jo obiskali na domu v Preboldu, kjer živi že 20 let, smo jo le s težavo pregovorili, da je nekaj povedala o sebi in o svojem delu pri Društvu prijateljev mladine, v katerem sodeluje že od leta 1977. Dora je skromna in čeprav je kot predsednica društva veliko dala tej organizaciji, še slišati noče, da bi kdo samo njej pripisoval te zasluge. „To je delo celotnega odbora in številnih staršev, ki želijo svojim otrokom in mladini narediti čim lepše življenje.” Kot učiteljica na osnovni šoli Prebold, kamor je prišla iz Crne na Koroškem z možem Rudijem, jo delo z otroki veže tudi poklicno, vendar jim je hotela dati še več, zato je že kmalu po prihodu v Prebold začela z .aktivnim delom v Društvu prijateljev mladine, ki bo kmalu slavilo svojo 30-let-nico delovanja. Ko smo ji v zvezi s tem postavili vprašanje, je povedala: „Društvo prijateljev mladine Prebold je eno najstarejših v Sloveniji, če ne celo najstarejše. V delo društva sem se vključila že leta 1964 in vseskozi mi je bilo v veliko veselje delati v prid naših otrok. Mislim, da je človeštvo dolžno dati otrokom najboljše in tega se naše "društvo zaveda ves čas svojega delovanja. Trudimo se, da bi v svojih akcijah in prireditvah cilje naše orga- nizacije kar najbolje, uresničevali in otrokom omogočili čim lepša mladostna leta. Svoje 'delovanje povezujemo z osnovno šolo in z vrtcem. Ker pa v krajevni skupnosti Prebold zelo uspešno deluje tudi vrsta drugih organizacij, društev in klubov, ki s svojim strokovnim delom prav tako uresničujejo zastavljene cilje vzgoje, se povezujemo tudi z njimi. Naša želja je, da bi s tovrstnim sodelovanjem še razširili in obogatili program celodnevne osnovne šole in organizirane predšolske vzgoje in tako slehernemu otroku v krajevni skupnosti dali možnost za vsestranski razvoj. Naše društvo šteje več kot 800 članov. — Aktivnost vašega društva je vsestranska, vendar, da bo slika popolnejša, povejte kaj o vaših najpomembnejših akcijah „Od dejavnosti za otroke naj omenim novoletno praznovanje, ki sodi med naše največje akcije. Že vrsto let se trudimo, da je to praznovanje doživeto in veselo. V splošno vesejje je brez dvoma tudi pravljični kotiček, ki z domišljijo navdihuje številne otroke in jih popelje v čudovit pravljični svet. Vsega tega ne bi mogli imeti, če nam ne bi priskočili na pomoč delovne organizacije v kraju, krajevna skupnost pa tudi vrsta drugih organizacij, društev in klubov v kraju. Vsako leto na pustno nedeljo pripravimo otroško maškarado s sprevodom, z rajanjem mask in s pustno nogometno tekmo, ki jo odigrajo člani osnovne organizacije ZSMS. Razredne skupnosti učencev od petih do osmih razredov tekmujejo v domiselnosti in številčnosti mask. Letos je.bilo maskiranih več kot štiristo otrok, svoje pa so prispevali tudi mladinci z nogometno tekmo, ki je bila v znamenju bencinske krize, saj so se med seboj pomerili črpalkarji ip šoferji.” Kaj pa lastna kolonija, ki je menda edinstvena društvena kolonija v Sloveniji? „Že od leta 1968 imamo v Piranu lastno kolonijo za letovanje naših otrok. Desetdnevnega letovanja se udeleži vsako leto okrog sedemdeset otrok v eni izmeni. Kolonijo izvajamo ob izdatni pomoči osnovne šole, za prevoz opreme pa prosimo tudi TT Prebold. Stroške kolonije regresiramo in tako omogočimo letovanje tudi otrokom, ki bi težko plačali celoten znesek. Moram povedati, da je dnevni red v koloniji izredno pester in v zadovoljstvo vseh sodelujočih hkrati pa je to tudi spodbuda, da pri tej akciji vztrajamo ne glede na odgovornost, ki jo nosijo vzgojitelji!” Ob vseh aktivnostih ne pozabljate tudi na delo s starši. Kako je organizirana ta oblika vaše dejavnosti? „Prvotno je bila organizirana šola za starše . . . To obliko so v Občinski zvezi DPM opustili zato, smo vključili predavanja v roditeljske sestanke. Pripravili smo vrsto predavanj, med njimi tudi predavanje o pomenu knjige za otrokov razvoj. Ob tej priložnosti smo pripravili tudi razstavo knjig. Za člane DPM smo pripravili ekskurzijo v Zavod za duševno prizadeto mladino, med starši pa širimo revijo Otrok in družina, saj sodimo, da lahko le razgledani in osveščeni starši nudijo otroku primerno vzgojo. Posebno pozornost posvečamo tudi socialni problematiki otrok v krajevni skupnosti, zato stalno sodelujemo s socialno službo.” Kaj pa načrti v bodoče? „Mislim, da ni potrebno poudarjati naše vloge, zato bomo tudi v bodoče ostali zvesti že utečenim dejavnostim, jih bogatili z nekaterimi dodatnimi in razvijali še boljše sodelovanje z drugimi dejavniki v krajevni skupnosti. Letos bomo poskušali pripraviti čim več raznih prireditev, igric in varstva, pa morda tudi cicibanovih uric za predšolske otroke v urejenem vikend naselju pri bazenu, kjer smo skupaj s šolskim športnim društvom prevzeli sanacijo treh hišic in s tem tudi okolja, ki bo prinesel otrokom obilo veselja in razvedrila.” D. Naraglav KULTURNE PRIREDITVE V času praznovanja so se v občini zvrstile številne kulturne prireditve. V vseh osnovnih šolah so se zbrali mladi člani kulturnih društev, pregledali opravljeno delo in pripravili kulturne programe, srečanj a’s pesniki in pisatelji in si ogledali tudi filmske predstave. V Savinovem salonu so odprli razstavo Avgusta Černigoja, akademskega slikarja iz Trsta. V kulturnem programu so sodelovali Anka Krčmar in Savinjski oktet iz Žalca. Pihalni orkester France Prešern iz Celja pod vodstvom Vilija Trampuša se je uspešno predstavil žalskemu občinstvu s koncertom in s solistoma Ladkom Korošcem in Uru-šem Sando. Kulturna skupnost in Občinska matična knjižnica sta pripravila sprejem knjižničarjev, na njem so se jim zahvalili, za prizadevno delo, ki je v javnosti manj opazno. Sicer pa v v tem času potekajo konference in občni zbori kulturnih društev. V6RIŽAHT IGRE V okviru griške Svobode delujejo dramska sekcija, ženski pevski zbor, godba na pihala, kinosekcija, knjižnica, lutkovna sekcija, odbor za kulturne prireditve, za zabavne prireditve in šolsko kulturno društvo. Letos bo Svoboda organizirala več koncertov in glasbenih prireditev, posebnost pa bodo poletne igre v letnem gledališču. Dramska sekcija bo pripravila tri igre, v Grižah bo gostovala mariborska òpera, organizirali bodo mali Šentvid ter se srečali s kulturnimi skupinami naših delavcev, ki so zaposleni na tujem. Tako so se med drugim dogovorili na letni konferenci Svobode, katere so se udeležili tudi nekateri prvoborci in nekdanji kulturno politični delavci: Albin in Marija Vipotnik, Radovan Gobec, Peter Sprajc in Ludvik Zupapc. Albina in Marijo Vipotnik ter Radovana Gobca je Svoboda imenovala za častne člane društva. Listino o imenovanju za častnega člana so izročili tudi ženi Jerneja Vebra, ki je med tem časom umrl. Obnova kulturnega doma v Libojah Po večletnih prizadevanjih bodo letos aprila končno le začeli z obnovo dotrajanega in neustreznega kulturnega doma za sedanje potrebe društvenih sekcij in krajevnih organizacij. To veselo novico so sporočili na zadnji letni konferenci DPD Svoboda Ludvika Oblaka v Libojah. Dom bodo obnavljali v treh fazah, kajti za celotno obnovo trenutno še ni dovolj denarja. Krajani so se odločili, da bodo pri obnovi doma pomagali s prostovoljnim delom, kmetje pa bodo prispevali les. V akcijo so se vključile tudi delovne organizacije ter seveda Kulturna skupnost in ZKO občine Žalec. Pomoč pa so obljubili tudi nekateri ansambli, ki redno sodelujejo na vsakoletni libojski reviji. Predsednik režijskega odbora je znan kulturni delavec Darko Šuler. Na letni konferenci DPD Svoboda Ludvika Oblaka so sprejeli letošnji delovni načrt, ki zaradi obnove kulturnega doma ne bo oskrnjen. Društvo bo tudi v prihodnje vodil Tone Mlinarič, na letni konferenci pa je bil navzoč tudi predsednik občinske konference SZDL Janez Meglič. TV S knjižnjih polle Tudi tokrat smo iz Mladinske knjige prejeli seznam knjig, s katerimi boste lahko v tem mesecu dopolnili in obogatili svojo knjižno zbirko. Slovenski založniki ponujajo bralcem nekatere novosti, ki obujajo spomin na našo polpreteklo in revolucionarno zgodovino. Če pa si boste namesto tega zaželeli nekaj ur prijetnega in veselega branja, pa boste prav tako našli kaj zase. Tokrat vam knjižne police ponujajo: Dr. Nikola Nikolič: Z ranjenci prek Sutjeske, Partizanska knjiga Ladislav Kianta: Bračičeva brigada, Knjiž. NOV in POS Jaroslav Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni 1—3, Založba Obzorja Johannes Mario Simmel: Upanje je vse 1—2, Založba Obzorja _ James Hadley Chase: Šibka točka — zbirka Krimi, Cankarjeva založba Platon: Zakoni,Založba Obzorja Dolgi zimski večeri so kot nalašč za to, da vzamemo v roke to ali ono knjigo. V matični knjižnici pravijo, da ste v januarju največkrat izbirali med naslednjimi deli: Johannes Mario Simmel: Priznam vse _ Siegfried Lenz: Vzor Alexsander Cordell: Mortymerjevi Hammond Innes: Atlantik divja Janusz Piekalkiewicz: Dolga roka Izraela Michael Burk: Usmili se te bog Vitomil Zupan: Levitan Janez Vipotnik: Doktor PEVKE IZ GRIŽ Članice ženskega pevskega zbora iz Griž se lahko v lanskem letu pohvalijo s številnimi nastopi. Nastopale so na mnogih prireditvah, ki jih. je organizirala griška Svoboda ali po Zveza kulturnih organizacij občine Žalec. Najraje se seveda spominjajo nastopa, ki je bil junija na taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, kjer so nastopile že devetič. Pred tem so nastopale tudi na prireditvi Šentvid v malem pod geslom Pojo naj ljudje. Na tej prireditvi je nastopilo devet pevskih zborov in domača godba na pihala. Da je prireditev kljub dežju uspela, je imel veliko zaslug tudi svetovalec in mentor Mitja Gobec iz Ljubljane. Griške pevke so se dobro odrezale tudi na prireditvi oziroma na pevski reviji z naslovom Zapojte z nami, predstavile so se na reviji pevskih zborov v Gotovljah, povabili so jih na srečanje ženskih pevskih zborov v Slovenske Konjice in še bi lahko naštevali. Pele so tudi na pogrebih. Sicer pa rade nastopijo povsod, kamor jih povabijo. Seveda ne gre čisto brez težav. Štirinajst pevk se vozi na vaje iz Žalca. Za avtobus morajo odšteti toliko, kot če bi se peljale v Celje, čeprav je Žalec komaj dva kilometra oddaljen od Griž. Upajo, da jim bo del stroškov za prevoz povrnila Zveza kulturnih organizacij občine Žalec. Letos bi rade obnovile del garderobe. Z izkupičkom iz srečolova bodo kupile nove Dlu/e, pozneje pa še krila. Pravijo, da ima veliko zaslug za razvoj njihovega zbora predsednica DPD Svoboda Griže Valerija Verdnik, ki prav tako poje v zboru. Ponosne pa so tudi na to, da jih včasih obišče Radovan Gobec in jim napiše kakšno pesem. PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK Mami za Dan žena 8. marca praznujejo vse mamice svoj praznik. Zato jim takrat voščimo. Prinesemo jim šopke in darila. Takrat tudi obljubim, da se bom pridno učila in pomagala pri delu. Večkrat pa se tudi zgodi, da je man.ica jezna name, če ne naredim domače naloge ali kaj razbijem pri pomivanju posode. Zato je tudi prav, da se v šoli spomnimo svojih mamic in jim izrečemo voščilo. Mateja Golčar 3 r Podružnična šola Velika Pirešica KOŠČEK KRUHA Prav dobro se' spominjam otroških dni, ko sem sedela v naročju svoje babice in jo prosila, naj mi pripoveduje kaj o vojni. Babica se je otožno nasmehnila, me tesno objela in začela pripovedovati: ,,Veš, življenje je bilo takrat drugačno, kot je1 danes. Med vojno so ljudje trpeli lakoto, zaradi katere je mar-! sikdo umrl. Spominjam se, kako smo nekoč bežali v zavetje pred letalskim napadom. Ob poti sem zagledala košček kruha; bil je ves blaten. Kljub naglici sem ga pobrala, očistila z rokami, a pojedla ga nisem. Dala sem ga lačnim otrokom. In potem . . . V sobi je naenkrat zavladala tišina. Ozrla sem se v babičine oči in opazila solze. Rahlo sem jo prijela za roko in v srcu sklenila, da je ne bom več spraševala o tistih hudih časih. Vse, kar mi je ležalo na duši, sem ji zaupala. Rada sem jo imela. Vedno, kadar smo prišli k njej, sem stekla v njeno sobico: „Babica, si zdrava?” je bilo moje prvo vprašanje. Najbolj sem se veselila počitnic, ko sem bila lahko pri njej. Pomagala sem stricu in teti na kmetiji, zvečer pa sem se stisnila k babici in poslušala njeno pripovedovanje. Večkrat so bile pri njej tudi ostale sestrične in bratranci, saj je imela dvajset vnukov in vse enako rada. Moje babice ni več, a spomin nanjo mi je ostal v srcu živ in 'opel- Maja Farčnik, Petrovče MOJA MAMA DELA V TOVARNI Njen delovni dan je naporen. Vsak dan vstane zgodaj zjutraj in ko vsi še spimo, ona že pripravi zajtrk, prebudi očka in bratca in potlej zbudi še mene. Vedno najde čas, da se pogovoriva, če slučajno kaj potrebujem za šolo. V naglici obleče plašč in steče, da ne bi zamudila službe. Ko pride domov, se hitro preobleče in že kuha kosilo. Po kosilu pomiva posodo in opravi druga dela. Čaka jo tudi pranje in likanje perila in še sto drugih opravil. Zvečer, ko gledamo televizijo ali se pogovarjamo, nam mama pripravlja večerjo. Vsa utrujena komaj čaka, da se lahko uleže k počitku. Sprašujem se, kdaj ima moja imama prosti čas? Nikoli. Janete Galjot, Braslovče MOJA MAMA JE STROGA, A PRAVIČNA Moja mama hodi v službo, zato je včasih ne vidim cel dan. Kljub temu vedno najde dovolj časa, da se posveti nama z bratom. Pri vzgoji je stroga, a pravična. Med nama z bratom nikoli ne dela razlike. Je tudi varčna, saj kupi vedno le najnujnejše. Zelo rada ima tudi živali. Čeprav je obremenjena z delom, mi pomaga pri domačih nalogah. Poplačava ji s tem da se dobro učiva. Tako kot je mama vestna doma, z veliko odgovornostjo opravlja tudi svojo službo. Svojo mamo imam rada tudi zato, ker si z očetom prizadevata, da bi nama z bratom omogočila lepšo prihodnost. , Nadja Cizej, Braslovče MOJA ZLATA MAMA Mama, to je beseda, ki \clikc pomeni. Moja mama je v svojem življeniu okusila veliko gorja. Ima tudi dobro srce. sai mi je 'odpustila vse, kar sem ji kdaj žalega storil. Rad sem jo imel. Bil sem srečen, ko sem lahko zaspal pri njej. Vsako jutro me je zbudila pravi čas. Zajtrk je bil že pripravljen. Vesel sem odšel v šolo in premišljeval o mami, ki je vsakič stala na pragu in mi pomahala z roko, Zdaj je ni več in kar verjeti ne morem, da se ne bo nikoli več vrnila. Počiva na taborskem pokopališču. Jernej Lukman, Tabor OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, smo tudi na naši šoli izvedli kulturni dan. Obiskali so nas gledališčniki iz Celja in nam zaigrali igrico Mojca Pokrajculja, ki je bila posebno všeč najmlajšim, radi pa smo si jo ogledali tudi starejši učenci. Zatem se je oglasil šolski radio, ki so ga pripravili učenci osmih razredov. Oddaja je bila posvečena našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Kulturni praznik smo počastili tudi z občnim zborom ŠKD, na katerem smo pregledali enoletno delo. Najbolj aktivni učenci so prejeli knjižne nagrade in priznanja, ki jih je podelil sekretar Občinske kulturne skupnosti Ivan Centrih. Učenci drugih razredov so bili sprejeli med kulturnike in obljubili so, da bodo še bolj aktivni kot doslej, mnogi med njimi pa že pridno sodelujejo v več krožkih. Našega občnega zbora sta se udeležili tudi predstavnici sosednje šole Ljuba Mikuš, ki sta nam izročili darilo. Ob koncu smo pripravili še kulturni program, v katerem smo peli, igrali in deklamirali. Kulturni praznik smo počastili še z nekaterimi drugimi prireditvami, npr. z razstavo, ogledom filma Zvezdica zaspanka, hkrati pa praznovali desetletnico delovanja šolskega glasila. Lidija Veis, 7. a, OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH ZNOVA OŽIVELE POTI XIV. DIVIZIJE V začetku februarja je več sto mladih krenilo po poteh, kjer je pred devetintridesetimi leti stopala legendarna XIV. divizija med svojim pohodom na Štajersko in Koroško. Prvi del naporne poti so tokrat prehodili mladi iz Laškega in Šmarja pri Jelšah. Na pot so krenili iz sosednje Hrvaške in v Gračnici predali svoj prapor mladincem iz celjske šentjurske in konjiške občine. V tretjem delu pohoda so podoživljali težke dni našega revolucionarnega boja tudi žalski mladinci. Skupaj z Velenjčani jih je pot vodila preko Paškega Kozjaka in Graške gore, nato pa so po zasneženi poljani zakoračili vse do Zavodenj nad Šoštanjem, kjer so jih zamenjali mozirski pohod tki. Vsi udeleženci letošnjega pohoda, so se srečali na zaključni slovesnosti pri spomeniku v Rastkah, pohodnikom pa so se pridružili tudi borci in pionirji osnovne šole v Ljubnem, ki so pripravili krajši kulturni program. —ij— Sneg in slabo vreme nista motila udeležencev letošnjega pohoda. LETOS V POSOČJE IN KRUŠEVAC -MORAVA Mladinske delovne akcije so pomembna oblika sodelovanja mladih v našem družbenoekonomskem in družbenopolitičnem razvoju in predstavljajo realizacijo vrednot socialističnega samoupravljanja ter so sestavni del našega planskega in tekočega razvoja. Lanskoletni odziv za sodelovanje mladih na MDA je bil presenetljiv. Namesto ene smo organizirali kar dve brigadi, obe sla bili popolni in dosegli najboljše rezultate med brigadami v izmeni, kjer smo sodelovali. Ugotovili smo, daje interes med mladimi za udele- V OO ZSMS Petrovče je že nekaj časa vladala nedelavnost, zato je novo vodstvo mladinske organizacije pripravilo obširen program z namenom, da bi k delu pritegnilo več mladincev. Že v začetku je bilo jasno, da je program zelo široko in optimistično zastavljen, vendar pa smo kmalu ugotovili, da nismo naredili napake, kajti naleteli smo na veliko večji odziv, kot smo pričakovali. Ravno zato smo lahko program realizirali in si zastavili še številnejše naloge. Tako smo na primer oživeli mladinske klubske večere. Klubski večeri so kot oblika mladinskega udejstvovanja ena najzanimivejših. V okviru klubskih večerov smo združili kulturo (predstavitev mladinskega proznega in-pesniškega ustvarjanja naših mladincev), predstavili nove trende v svetovni glasbi (večer hard rocka), organizirali pa smo tudi mladinsko politično šolo. Da pa ne bi ostalo samo pri „resnih” temah, je mladinski klub nabavil tudi- šahovske komplete,. kar je omogočilo delo šahovski ekipi, ki je že nekaj časa delovala takorekoč brez lastne šahovske opreme. Poživili smo tudi lokalne delovne akcije. Tako smo urejevali naše lokalne ceste, pred nami pa je akcija „trim steza”, ki jo skupno t OK žbo na MDA zadovoljiv, vendar bi morali nekoliko več pozornosti posvetiti moralnemu liku brigadirjev. Pri evidentiranju je potrebno upoštevati tudi vrednote, da morajo biti mladi delavci vzorni pri opravljanju delovnih nalog na svojih delovnih mestih; evidentirani učenci in študentje morajo biti uspešni, ne samo pri doseganju dobrega šolskega uspeha, ampak tudi pri različnih interesnih in samoupravnih aktivnostih na šoli; da imajo prednost mladinci, ki so s svojo družbenopolitično aktivnostjo ZSMS in krajevno skupnostjo pripravljamo v poletnih mesecih. Letos smo si zastavili nalogo, da ponovno formiramo pohodno enoto. Plan smo si že zastavili in vanj vključili obisk partizanskih spomenikov v okolici in sodelovanje s krajevnima organizacijama ZB in ZRVS. Vseskozi se je namreč pojavljalo vprašanje, kako mladim približati našo preteklost. Tako smo prišli do zaključka, da spoznavanje NOB na konkretnih primerih pomeni veliko več kot predavanje na šolah. Nobena skrivnost ni, da smo mladi razigrani in polni poleta. Zato smo ustanovili ritmično skupino, za katero je bilo precejšnje zanimanje in zdaj uspešno deluje. Pred nami je tudi ustanovitev mladinskega pevskega zbora, dramske in recitacijske skupine. Seveda pa to „poročilo” ne bi bilo popolno, če ne bi omenil še težav, ki jih imamo. Najprej bi omenil še vedno precejšno neaktivnost med mladimi. Vendar mladi ne bi bili mladi, če ne bi bili optimb sti: najlažje je mlade vključiti v konkretne akcije in upamo, da bomo kmalu govorili o neaktivnosti še kot o pojmu preteklosti. Težava je tudi z neprimernimi prostori za delo dokazali zrelost za udeležbo na MDA, torej da razvijajo bratstvo in enotnost, tovarištvo in solidarnost. Na 8. redni seji Centra za MDA smo sprejeli sklep, da začnejo vse OO ZSMS z evidentiranjem za MDB v občini Žalec po posebnem razrezu. Z ozirom na lanskoletni odziv mladih iz osnovnih šol, smo se odločili, da jih vključimo tudi v letošnji razrez. Letošnje leto se bodo brigadirji občine Žalec udeležili zvezne mladinske delovne akcije Posočje in MDA Kruševac — Morava. I. T. dramske sekcije in ritmične skupine, vendar upamo, da bomo tudi ta problem skupno s krajevnimi dejavniki kmalu rešili. Čas neaktivnosti je torej za nami. Bojan Pevec ^ OČITKI ^ NA RAČUN STABILIZACIJE Mladinci delovne skup-nostu skupnih služb in tovarne kmetijskih strojev SIP Šempeter so se za letošnji 8. februar še posebej potrudili, z željo, da bi ta dan čim bolj približali delavcem. Z vso resnostjo so pripravili krajši kulturni program. Zataknilo pa se je pri izbiri časa proslave. Začetek naj bi bil ob 13.40. Slišati pa je bilo mnenje. da s tem rušijo redni delovni čas in navajajo delavce k nedisciplini. Očitki jim delovne vneme niso pogasili. Spodrsljaj. opravičen ali ne, hočejo čim prej pozabiti, saj se zavedajo, da kultura tudi v času stabilizacije ne sme zamreti. temveč mora delavce združevati in plemenititi za novejše težje naloge. — it— MIADI DELAMO IN USTVARJAMO ) Poročil« o opravljenem delu je podal Dani Pfeifer BREZ SAMOPRISPEVKA IME BO ŠLO Delegati krajevne konference SZDL Polzela so se sestali na programskovolilni konferenci. Ocenili so opravljeno delo v preteklem mandatnem obdobju, ki je bilo uspešno, ob ostrejših gospodarskih razmerah seveda tudi zelo zahtevno. Izrazili so zadovoljstvo ob pridobitvah v zadnjih letih, med njimi naj ornenimo blagovnico, osnovno šolo, lepo pa je urejen tudi center kraja. Hkrati pa so opozorili na nujnost reševanja' problema zdravstve ne postaje, ki postaja vse bolj pereč. Krajevna samouprava je razvejana, uspešno delujejo vaški sveti, razen na Polzeli, kar je še posebej čudno. Verjetno so v drugih vaških svetih bolj živo zainteresirani /a reševanje problemov, ki pa so v samem centru v glavnem že rešeni. Ocenili so tudi, da novoizvoljene delegacije ddbro opravljajo svoje delo, kar velja tudi za delo društev. Tudi na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite so bili uspešni, kar potrjujejo tudi mnoga priznanja. Delegati krajevne konference SZDL so v nadaljevanju konference razpravljali o pobudi za uvedbo samoprispevka, o čemer razpravljajo že dalj časa. Menili so, da je sedaj zadnji čas, da se za samoprispevek odločijo, ker bo le tako mogoče rešiti nekatere pereče probleme krajevne skupnosti, da takoj prične s pripravami na referendum. Pred tem pa bodo seveda še temeljito proučili potrebe, nato pripravili program in ga tudi finančno ovrednotili. Od tega bo odvisna tudi stopnja samoprispevka. Mrliško vežo, gasilski dom, vodovod in druge, za občane potrebne objekte, želijo torej zgraditi v naslednjih petih letih. Ker so občani Polzele že večkrat doslej pokazali veliko razumevanja za razreševanje skupnih potreb, dejavniki krajevne skupnosti tudi tokrat pričakujejo razumevanje in podp-oro. Za predsednika krajevne konference SZDL s-o ponovno izvolili Danija Pfeiferja, Marinko Marovt za podpredsednico in Tatjano Višner za sekretarja. jk - N ANTON KOVAČ JE NAJSTAREJŠI GASILEC V OBČINI Antonu Kovaču iz Vrbja prav gotovo nihče ne bi prisodil, da jih šteje že 94. Tudi sam pravi, da se zadnje čase kar dobro počuti, najbolj pa je jezen, ker ga je ob odprtju obnovljenega gasilskega doma v Vrbju zdravje nekoliko zapustilo. Kljub temu pa je zbral toliko moči, da je slavnostno prerezal vrvico. Tako je tudi prav, saj je Anton ustanovitelj gasilskega društva iz Vrbja in kot zanimivost zapišimo še to, da je najstarejši, še živeči gasilec v žalski občini. Na to je tudi najbolj ponosen. In seveda na domače gasilce, za katere pravi, da imajo kar dobro opremo. Anton Kovač se je rodil v Kasazah, ko pa je bil star leto dni, je oče kupil hišo v Vrbju. Življenje Antonu prav gotovo ni bilo z rožicami posuto. Spominja se dni, ko je moral s trebuhom za kruhom v Nemčijo med rudarje. Med prvo svetovno vojno je bil pri Doberdobu ranjen, tako da posledice še sedaj občuti, nekaj pa ga zvija tudi hrbtenica. No, kljub tegobam pa mu ne manjka dobre volje in ko ga povprašamo, kaj najraje gleda na televiziji, pravi, da gole ženske. Kasnje je le priznal, da so mu všeč tudi nastopi raznih narodnih ansamblov. živi pri hčerki Slavici, ki je stara 54 let. Sin s Poljske mu redno piše, obiskal pa ga je le enkrat: ,,Veste, tam je mno- go težje. Pri nas pa ljudje tožijo, če morajo plačati polog za čez mejo. Čudno se mi zdi tudi to, da kar naprej poslušamo, kako težki časi so, mi pa še kar naprej dobro živimo.” Anton je s pokojnino zadovoljen. Se pred leti ga je rad zvrnil kakšen kozarček, ko pa je bil operiran na prostati, se je pijači odpovedal. Le še kozarček piva spije tu in tam. „Tudi kaditi sem nehal. Hvala bogu! Pred desetimi leti. Če bi še kadil, bi me nikjer več ne bilo! Tako pa se vidimo čez šest let!” nam je dejal ob slovesu. Pet otrok je imel Anton. Dva sta umrla, eden si je 1 dom ustvaril na Poljskem, ‘ dva pa sta v Vrbju. Anton Takrat bo star sto let. Res mu želimo, da bi se videli. jv PROBLEM AVTOBUSNIH ZVEZ Krajani krajevne skupnosti Griže in delavci DO Sigme in Minerve želijo, da bi bila avtobusna zveza j)o 15. uri iz Za-bukovice v Žalec in obratno. Doslej namreč med 15. uro in 18. uro na tej relaciji ni nobenih avtobusnih zvez. Ob koncu lanskega leta so se želeli delavci Sigme, Minerve in delavci zaposleni pri obrtnikih, priključiti tistim, ki se jim začne delovni čas ob 7. uri, vendar bi bili v tem primeru brez avtobusnih zvez z Žalcem. Tako so ostali na starem delovnem času, t. j. od 6. do 14. ure. Tisti, ki so bili primorani začeti delati po novem delovnem času ob 7. uri, pa po 15. uri ostanejo brez prevoza v Griže. V Zabukovici in v Grižah stoji več avtobusov, ki bi lahko v lem času zapeljali v Žalec in nazaj. Tako pa je vsakodnevna slika v Žalcu ter delavcev Gradnje, skupnih služb Sigme pa tudi delavcev drugih delovnih organizacij, da ujamejo zadnji avtobus proti Grižam, ki ima odhod iz Žalca ob 15.05. Nekateri so primorani koristiti celo dopust, da pridejo na ta avtobus. Zato krajani Griž sprašujemo, zakaj naši želji ne ugodi- jo, saj vemo, da je imel Izletnik za nekatere KS velik posluh, tako da je celo naše proge speljal preko Vrbij. Ali je štiri kilometre res takšna razdalja, ki. jo Izletnik ne more premostiti? Franc Ježovnik, predsednik skupščine KS Griže V zvezi z vprašanjem krajevne skupnosti Griže,' ki se naha-ša na problem avtobusnih zvez na relaciji Griže—-Žalec—-Griže, vam sporočamo, da do prejema vašega dopisa nismo bili seznanjeni s problemom prevoza delavcev po 15. uri iz Žalca v smer Griže. V konkretnem primeru obstaja možnost uvedbe avtobusnega prevoza z odhodom iz Žalca ob 15.10 s tem, da pred pričetkom obratovanja delovne organizacije posredujejo podatke o številu potnikov, ki bi bili koristniki novega prevoza. V primeru, da bo število potnikov takšno, da bo pokrilo stroške obratovanja novo uvedene * linije, bomo !e-to uvedli takoj po prejemu goraj navedenih podatkov. Vodja komerciale Stevo OREL KAKO JE Z IZREKOM KAZNI Zanima me, kakšno kazen sta prejela Vinko Kolenc in Stanko Žagar od disciplinske komisije ZK, ker sta kot člana ZK kršila ugled in statut ZK, ker sta hotela na podlagi predloženih neresničnih podat-kov pridobiti osebno korist v breme družbe pri izračunu pokojnine, s lem pa sta omadeževala lik komunista. Ta dva primera verjetno nista osamljena, zato naj bosta drugim v opomin. Stane Pravdič Žalec, Nade Cilenšek 9’ OO ZKS DS Skupne službe SOZD Hmezad Žalec je na sestanku osnovne organizacije, dne 2. 4. 1982, obravnavala zadevo v zvezi z vpisom lažnih podatkov o udeležbi v NOB za tov. Vinka Kolenca, člana naše osnovne organizacije. Osnovna organizacija je sprejela izčrpno informacijo o vpisu lažnih podatkov o udeležbi tov. Vinka Kolenca v NOB v času, ko je bil v nemški vojski. Osnovna organizacija je*/ sprejela sklep, v katerem obso-“ .ja dejanje tov. Kolenca in se omejuje od njegovega dejanja. Osnovna organizacija je predlagala, da se tov. Kolenca glede na težo storjenega dejanja in odgovornost, ki jo pri tem nosi, razreši del in nalog pomočnika glavnega direktorja SOZD Hmezad za proizvodno področje. Tov. Kolenc na seji osnovne organizacije ni bil navzoč, ker ie bil vse obdobje zaradi težkega zdravstvenega stanja v bolniški. Tov. Kolenc je v tem času uveljavljal in že pridobil pravico do pokojnine in se bo upokojil. Sekretar OO ZKS Slavko Košenina Zlati jubilej ločiških gasilcev Sredi tega meseca so imeli člani prostovoljnega gasilskega društva Ločica pri Polzeli petdeseti občni zbor, ki so se poleg številnih gasilcev in predstavnikov krajevne skupnosti ter Občinske gasilske /veze udeležili tudi nekateri ustanovni člani društva. Poročilo o uspehih v minulem letu ter o petdesetletnem delovanju društva je podal predsednik Jpže Košec in med drugim dejal: „Pred petdesetimi leti so v tem času imeli polzelski gasilci dve brizgalni, ena je bila na ročni pogon, druga pa motorna. Takratni funkcionarji ločiških gasilcev, ki so bili člani na Polzeli, so po daljših burnih razpravah le dobili v Ločico ročno brizgalno. Prevoz so opravili slovesno in to je narekovalo, da so ustanovili društvo. Že naslednje leto so dobili sto metrov cevi in ročnike. Leta 1935 je tovarna nogavic podarila društvu avtomobil in prevzela pokroviteljstvo nad njim, čez tri leta Da so razvili prapor. Med vojno je društveno življenje zamrlo. V letu 1957 so se pričeli pripravljati na gradnjo gasilskega doma, kon- čali su ga leta 1959, ko so kupili tudi nov avtomobil. Ko sc je društvo po tem finančno opomoglo in nabralo novih moči, sc je leta 1967 lotilo nove naloge in sicer zbiranja sredstev za novo motorno brizgalno. V letih 1972 do 1977 je bila dozidana nova garaža in drugi prostori. Sedaj je v teku nova akcija. Avtomobil, ki je star več kot deset let, ne zadošča za potrebe društva, načel pa ga je tudi zob časa.” V minulem desetletju je društvo vzgojilo več pionirjev in mladincev — gasilcev, kar je razvidno tudi iz vitrine, v kateri se je nabralo veliko pokalov. Danes deluje tudi v sestavi civilne zaščite KS Polzela. Na zboru so poslušali tudi poročilo poveljnika Zvoneta Ulage in referenta za mladino Mirka Hribarja ter tajnika Stanka Drolca. Za uspešno delo se je gasilcem zahvalil predsednik sveta KS Polzela Drago Lubej in jim tudi čestital za jubilej. Ustanoviteljem društva: Alojzu Honiku, Francu Vašlu, Francu in Ivanu Posedelu pa so podelili priznanja. Tone Tavčar r —------■-----------n VESELI HMELJARJI BODO IGRALI PESEM O NIAGARSKIH SLAPOVIH \____________________J Ob 20-letnici obstoja je narodno zabavni ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca doživel svoje doslej največje priznanje, kajti dobil je vabilo za gostovanje pri naših rojakih v državah Amerike in Kanade. Tja so odpotovali koncem lanskega leta in se po treh tednih sredi letošnjega januarja tudi vrnili. Igrali so tako, kot znajo in za to so dobili vrsto priznanj, med katerimi je prav gotovo največje tisto, da imajo novo vabilo za ponovno gostovanje preko „luže” koncefn letošnjega leta. Veliko slovenskih narodno zabavnih ansamblov je že gostovalo v zadnjih letih pri naših rojakih v Ameriki in Kanadi. Frcnk Sterle, Slovenec iz Ilirske Bistrice, sicer stanujoč v Clevlandu, kjer ima „Slovenia Country Hause” (dekleta strežejo gostom v slovenskih prva leta mladosti pred odhodom v daljni svet. Kadar nismo igrali smo veliko potovali in si ogledovali najrazličnejše znamenitosti, katerih nikoli ne bomo pozabili. Kljub slabemu vremenu so na nas naredili Niagarski slapovi takšen vtis, da bom o njih napisal pesem.” „Veseli hmeljarji” so na daljno pot odpotovali tudi s pomočjo dobljeno v domačem okolju. Tako so njihovo turnejo omogočili med drugim Hmezad, žalska Svoboda, Modni salon, Velenje in še kdo. Vsak, ki je sodeloval, je lahko danes ponosen, da je prispeval delež k akciji popularizacije naše pesmi med rojaki v Ameriki in Kanadi. Ponesli pa niso samo pesmi o dolini zelenega zlata-hmelja, temveč tudi o kraju, ki je lani slavil pomemben jubilej — 800 lètni- Frenk Sterle i. Veselimi hmeljarji na terasi Name v Žalcu narodnih nošah, pa tudi hrana je pretežno slovenska s pijačo na čelu!), je že obiskal Vesele hmeljarje v Žalcu in med drugim povedal: „Veliko slovenskih ansamblov smo poslušali, vendar so poleg Avsenikov in Slakov najbolj presenetili prav Hmeljarji. Bili so odlični, samo premalo so jedli in pili.” Tako je ansambel Veseli hmeljarji (doslej posnetih veliko plošč, televizijskih in radijskih oddaj, sodelovanj na revijah — vse desetih libojskih —, koncertih, gostovanj doma in po tujini) nadvse dobro predstavil slovensko pesem med rojaki, ki živijo v dalnjih državah Amerike in Kanade. Jedro njihovega programa so bile prav njihove pesmi, dodali pa so seveda še mnogo drugih iz naše bogate slovenske glasbene zakladnice. Vili Ograjenšek, vodja ansambla, je bil z vsemi člani ob povratku poln nepozabnih doživetij: „V državah Amerike smo pripravili koncerte v Clevlandu (bilo jih je sedem, od tega eden v naj večji slovenski dvorani „Slovenski dom”) in enega v Pittsburgu. V Kanadi smo imeli tri koncerte: v Torontu, kjer deluje kanadsko slovenska skupina za< kulturne izmenjave, v Hamiltonu, kjer je slovenska skupina „Bled” in v Kitchcnrju za slovensko skupino „Sava”. Igrali pa smo tudi med koncerti. Tako stia Zalokar in Knez igrala za rojstni dan „teti Nežiki”, ki je sicer doma s Prevorja pri Šentjurju, mož pa je je Ribničan. Velika zanimivost slovenskih družin v Ameriki in Kanadi je izjemna skrb za ohranjanje slovenskega jezika ter vseh dobrin, ki so značilne za rodno domovino. Tako smo po slovenskih domovih videli izjemno veliko naših ljudskih instrumentov harmonik „frajtonaric”, pa čeprav na njih skorai nihče ne zna igrati. Imajo jih kot simbol, kot neko trdno vez. z domovino, kjer so bili rojeni in so preživljali co! „Veseli hmeljarji” so bili tako pravi ambasadorji, na katere smo lahko vsi ponosni. Ivan Zalokar: „Vtisov je preveč, da bi o vseh pisali. Nikoli pa ne bomo pozabili tega. Kako radi imajo ti naši ljudje in že v Ameriki ter Kanadi rojeni njihovi sinovi ter hčerke naš, slovenski, jezik in pesem. Lahko smo ponosni-, da imamo tudi izven Slovenije tako zavedne predstavnike.” „Osrednja” osebnost „Veselih hmeljarjev” je bila prav gotovo edina članica, pevka Alenka Češarek, sicer študentka glasbene šole v Mariboru. S petjem je presenečala vse, zato ni čudno, da je po vsakem nastopu dobila velik šopek rož povezan z jugoslovansko trobojnico. Vsak član „Veselih hmeljarjev” je dostojno predstavljal svoj kraj in našo pesem! Kakšni so njihovi načrti? Še bodo igrali in pripravljali nove melodije! Tudi o Niagarskih slapovih in še tudi o savinjskem hmelju, ki diši po vsem svetu! 13. marca bodo ponovili svoj lanski december-ski jubilejni koncert in sicer v Šempetru. Torej tam, kjer so, pred več kot dvajsetimi leti tudi začeli! 25. in 26. marca pa bodo prvič potovali tudi na že 11. izlet 100 kmečkih žensk na morje v Portorož in Rovinj, katerega pokroviteljasta SOZD Hmezad, Kmetijska zadruga Savinjska dolina in TOZD Lastna proizvodnja pa SIP Šempeter. Zvečer bodo v hotelu Eden v Rovinju poskrbeli, da se bodo kmečke žene vsaj en dan v letu imele prijetneje, kot pri vsakdanjem delu na polju, sadovnjaku, hlevu ali vinogradu. „Veseli hmeljarji” po uspešni turneji ne bodo odnehali in tako je tudi prav. Naj njihova pesem še dolgo razveseljuje tako domače ljubitelje lepe slovenske psemi. kot tiste, ki živijo izven domo* ine. 8t • A a Najboljši v republiki Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Prebold ie v lanskem letu dosegla prvo mesto v republiki za športno in rekreativno dejavnost. Izreden uspeh, za kar jim gredo vse čestitke. „Rezultati nas ne smejo uspavati, še bolj moramo poprijeti za delo in zastaviti kar najboljši program za leto 1983,” je dejal Adi Vidmajer, predsednik komisije za šport in rekreacijo ob slovesnosti, ki so jo pripravili. Program je zelo obširen, prepričani smo, da ga bodo tudi uresničili. Zastavili so si tudi zahtevne naloge pri izgradnji športnih objektov, ki jih bodo odprli v mesecu maju. j k Sneg je s kar izdatno odejo prekril tudi smučišče nad Libojami in razveselil številne smučarje. Šolsko športno društvo iz Žalca je poskrbelo, da naprave nemoteno delujejo. V teh dneh so pripravili tudi šolo v naravi za učence petih razredov osnovnih šol. Letošnjo zimo si na smučišču pomagajo z novim teptalnim strojem, ki ga je šolsko športno društvo nabavilo s Hmezadovo pomočjo. Teptalni stroj, ki ga upravlja Dušan Čater, je poskrbel, da je smuka prijetnejša Sindikalno prvenstvo v smučanju Občinskega sindikalnega prvenstva v smučanju, ki je bilo pred dnevi v Libojah, se je udeležilo več kot 200 smučarjev. Med članicami posamezno je bila najboljša Mira Dolar iz Gradnje, ki je zmagala s časom 40.52, sledila ji je Alenka Zeme iz KIL Liboje s časom 41.72, tretja pa je bila Julija Kočevar, LB Žalec, s časom 42.46. Ekipno je hÜa pri članicah zmagovajKa Gradnja, sledita ji KIL LU»oje in Hmezad Žalec. Vetbrani: L Vili Viđali (Nitma Žalec) — 37.32, 2. Jože Kek (Juteks Žalec) — 38.35, 3. Franc Pinter (SIP) — 39.16. Mira Dolar, zmagovalka med članicami Šahovske vesti Šempeter: Na rednem' hitropoteznem turnirju dvojic sta zmagala Skok in Peternel, ki sta v finalu premagala Vošnja-ka in Štormana kar s 3:0. Žalec: Šahovski klub Žalec je pripravil letošnji prvi turnir za pokal 1983, na katerem sta zmagala Franc Brinovec, ml., Žalec, in Pertinač iz Celja’ s po 9,5 točkami, tretjeuvrščeni pa je Štucel iz Celja z osmimi točkami. Drugo kolo bo 27. t. m. v Titovem Velenju. Vrbje: Tukaj so v okviru TVD Partizan ustanovili šahovsko sekcijo. Za predsednika so izvolili Jožeta Glušiča, za tehničnega vodjo Jožeta Grobelnika, za mentorja mladincev pa Tineta Drobeža. Dogovorili so se, da se bodo sestajali ob ponedeljkih in sobotah po 17. uri. •4^ A G Strelci iz Žalca na cesti Jože Malič, predstavnik ZTKO Slovenije, je pohvalil delo Preboldčanov Živ Žav nad Libojami Člani strelske družine iz Žalca so milo rečeno razočarani.' Razočarani zaradi tega, ker vidijo in čutijo, da njihove dejavnosti v Žalcu pravzaprav nihče ne podpira niti materialno, kaj šele kako drugače, čeprav še toliko govorimo o ■pomenu strelstva tudi v sistemu splošnega ljudskega odpora. S Hmezadovo, delovno organizacijo Gostinstvo in turizem se so dogovorili, da jim za strelišče odstopi prostore žalskega kegljišča. Pogodbo so sklenili za pol leta, vendar so sedaj pogodbo prekinili in prostore lahko uporabljajo le še do konca februarja. Kegljišče je prej dobesedno propadalo, zapuščeno je bilo in nobenemu kegljaču ni prišlo na misel, da bi hodil kegljat še kam drugam kot v Prebold. Ko pa so vrli strelci uredili prostore za svoj šport, je nastal vik in krik, češ, kaj le imajo strelci iskati v kegljišču. Odlični skakalci veterani ekipno: 1. Juteks, 2. SIP Šempeter in 3. Skupščina občine Žalec. Starejši člani: 1. Janez Kroflič, DPO—SIS (29.99), 2. Silvester Jošt, Skupščina občine (32.47), 3. Lasi Kujan, Férralit (33.96). Ekipno starejši člani: 1. Juteks Žalec, 2. Ferralit Žalec, 3. Hmezad Žalec. Mlajši člani posamezno: 1. Karli Satler (VIO), 2. Franc Svatina (DEM Podlog) 3. Marjan Plavčak (VIO). Ekipno je bil prvi SIP Šempeter, sledita pa mu Hmezad Žalec in Nama Žalec. Marljivi skakalci iz smučarskega kluba Braslovče—Andraž so do sedaj razveselili številne ljubitelje tega športa v naši občini. Najprej so nastopali na republiškem prvenstvu na Planici. Naslov republiškega prvaka je namreč osvojil starejši ciciban Franjo Ažman, ki je bil prvi z dvema skokoma 21,5 metra. V isti konkurenci je bil dvajseti mlajši ciciban Robi Oblak. Mlajši mladinci so skakali na 60-meterski skakalnici. Jože Verdev je osvojil drugo mesto in to s skokoma 61, in 61,5 metra. Jani Jager je bil osmi. Oba sta nato nastopila še za starejše mladince na 90-meter-ski skakalnici in tu je Jože Verdev s skokoma 76 in 78 m osvojil osmo mesto, ter Jani Jager 66 in 68 metri trinajsto mesto. Na novi 70-in 90-meter-ski skakalnici v Sarajevu, kjer bodo drugo leto olimpijske igre, pa je bilo državno prvenstvo za člane in mednarodna tekma. Janez Tanjšek je bil petindvajseti, Jože Verdev pa triindvajseti. Treba je poveda- Jani Jager Franjo Ažman ANTON ZAGOŽEN Ljubija 121 MOZIRJE POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV Cenjene stranke obveščam, da popravljam vse vrste šivalnih strojev. Opravljam tudi montažo strojev na motorni pogon. V delavnici se lahko zglasite vsak. ponedeljek in četrtek od 15. do 18. ure. PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD Iščemo oskrbnika za dom pod Reško planino. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prijave pošljite v pismeni obliki Planinskemu društvu Prebold. KS j Kakorkoli že: Če z nekaj dni se bodo strelci znašli na cesti.’ Strelci, ki dosegajo izjemno . dobre rezultate tudi v republiškem merilu. Dva strelca iz Žalca sta se uvrstila na republiško in državno prvenstvo. Med najboljšimi so v regiji in najboljši v občini. Strelci se sprašujejo, če bi morda na njihovo dejavnost gledali drugače, če bi bil v družino včlanjen kakšen vpliven stric. Sprašujejo se, zakaj jim ni mogoče poiskati mesta v okviru športnega centra. Omenili so iim možnost, da bi lahko strelišče uredili v stari sušilnici v Žalcu, vendar kot vse kaže tudi s tem ne bo nič, saj so v sušilnici skladišča. Je torej naključje, če sedaj najboljši strelci iz Žalca, na katere bi moralo biti mesto ponosno, sprašujejo, če bi se prestavili k celjski družini. To bi bila škoda za razvoj tega športa s krajevnega in občinskega vidika. JV TURNI SMUK S ŠMOHORJA DO UBOJ Janez Tanjšek Jože Verdev ti, da se je Janez Tanjšek na tem tekmovanju zlomil nogo in dalj časa sedaj ne bo tekmoval. Na mednarodni tekmi pa sta Verdev in Jager bila kot pred-skakalca. Nadaljujejo pa se tudi tekmovanja za „pokal cockte”. Mlajši cicibani so pred dnevi nastopili v Žireh na 15-meter-ski skakalnici, kjer je prvo mesto osvojil Robi Oblak s skokoma 11 in 12 m, tretji pa je bil Jože Podkrižnik. V skupnem seštevku točk so trenutno skakalci Braslovč—Andraža ekipno na tretjem mestu. Na Ljubnem pa je bilo tretje tekmovanje v spomin na tragično priminulega športnega delavca pranja Naroločnika. Pri mladincih sta si prvo mesto delila J. Debeljak, sicer Braslovčan, nastopa pa za Ilirijo iz Ljubljane, in Jani Jager, tretji pa je bil Primož Kralj. Do konca sezone, pravi Jože Oblak, pa bo še celo vrsto tekmovanj. O teh pa v naslednji številki. T. TAVČAR V odlični organizaciji TVD Partizan Liboje je bil na progi Šmohor—Liboje izveden v idealnih snežnih razmerah in prelepem sončnem vremenu 3. Turni smuk s Šmohorja do Liboj v dolžini nekaj manj kot osem'kilometrov. Nastopilo je več kot sto tekmovalcev. Najmlajši so startali pri zgornji postaji desne vlečnice, nekoliko starejši „Pri Zupancu” in najsposobnejši pri Planinski koči na Šmohorju. Turni smuk s Šmohorja dò Liboj ima že staro tradicijo, žal pa je v poznih letih po vojni zamrl. Obnovili so ga pred leti in do zdaj izvedli že tri. Proga, ki so jo organizatorji pod vodstvom predsednika TVD Partizan Liboje Mileka Kvedra odlično pripravili in ustrezno zavarovali, je sicer težavna in zahteva od smučarja kar krepko mero vzdržljivosti, znanja in telesne sposobnosti. Vsi, ki so prevozili različne proge 3. Turnega smuka, pa so rekli: „Pridemo tudi prihodnje in vsa prihodnja leta!” To je največje priznanje organizatorju, da dela s takšnimi turnimi smuki prav. Turni smuk so pripravili v nedeljo, 20. februarja, tudi z Mrzlice v Zahom v dolžini okoli deset kilometrov.. Organizatorja sta bila TVD' Partizan Griže in Planinsko ' društvo Zabukovica. Nastopili so tekmovalci v štirih kategorijah — mladinci člani od 20 do 30, od 31 do 40 in nad 40 let. Tudi ta smuk ima svojo bogato-zgodovino pred, med in po IL* svetovni vojni. TVD Partizan Petrovče in Liboje sta ugodne vremenske razmere izrabila za organizacijo veleslaloma, kjer so nastopili vsi smučarji teh dveh krajevnih skupnosti. Tekmovanje je bilo na smučišču v Libojah, ki je v teh dneh odprto vsak dan od 9. ure dopoldne do večera, saj imajo smučarsko progo razsvetljeno. Delujeta obe vlečnici. Na svoj račun pa lahko pridejo tudi smučarji tekači, saj je v neposredni bližini tekaška proga s krogom dolgim 2200 metrov. Odprta je čajnica, parkirni prostori so očiščeni, cesta prevozna. TV OBVESTILO ZA TRAKTORISTE Po določbah 109., 110. in 184. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82) bodo po 31. marcu 1983 smeli voziti traktor le tisti voznikij ki bodo imeli veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem. Do tega roka smejo voziti traktor tudi vozniki, ki imgjo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije. Ti vozniki lahko zahtevajo do 31. marca 1983 izdajo vozniškega dovoljenja za traktor na podlagi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B, C in D kategorije. Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor vloži voznik pri občinskem sekretariatu za notranje zadeve občine Žalec do 31. 3. 1983. Zahtevku za izdajo je potrebno poleg vozniškega dovoljenja B, C ali D kategorije priložiti tudi fotografijo v velikosti 3,5 x 4,5 cm. /#_ ljubljanska banka SPLOŠNA BANKA CELJE Ekspozitura Žalec Večina življenjskih problemov je nataali oni pačin povezanazdenarnimi vprašanji, ki vedno zahtevajo svoj odgovor. Eden od pravilnih odgovorov je vsekakor naslednji: prihranke, ki jih imate v banki, se izplača vezati, ker so tako obrestovani po novih — višjih obrestnih merah: ZA VEZAVO NAD 3 MESECE 12% 6 MESECEV 15 % 12 MESECEV 18 % 24 MESECEV 23 % 36 MESECEV 28 % Odločitev, kaj storiti s prihranki, je vaša. Prepričani pa smo, da želite le-te naložiti smotrno in s tem tudi nekaj pridobiti. Nove obrestne mere za vezane hranilne vloge veljajo od januarja 1983 dalje. I '0 0 0 DA NE POZABIMO /0 0 3, -* it ' t ■ Honorar ali predujem je Cankarju dajal Schwentner osebno ali po pošti, včasih tudi brzojavno, če se je mudilo. Cankar je dolgove redno vračal ali pa jih odslužil z rokopisom. Kot zanimivost naj povemo, da je ob pomanjkanju denarja Cankar nagovoril Hinka Smrekarja naj nariše portret njunega založnika, portret na je nato nrodal za deset kron l.avoslavu Schwentnerju. Lavoslavova žena ni bila preveč navdušena nad moževim zaupanjem do nekaterih piscev, nad predujmi in posojo denarja. Ko je ob neki priliki negodovala zaradi Cankarja, ji je odgovoril: ,,Ce Cankar rabi predujem, ga bo dobil, ker ga imam rad in sva prijatelja. Če mi pa denarja ne bo mogel vrniti, mi je pa tudi vseeno.” Obračun izplačil za Cankarjeva dela. Slava Schwentnerjeva se spominja, da je njen stric Lavoslav večkrat zamišljeno govoril: „Oh, ko bi se le hotel Cankar oženiti, bi vsaj red imel. Kakšna škoda, da se je-sprl z dunajsko nevesto Štefko (Štefanija Löfferieva iz Ottakringa).” Slava se spominja Ivana Cankarja kot koščenega, brkatega moža, ki sicer ni bil lepotec, ki bi na mah osvajal ženska srca, bil pa je zelo pameten in jtrenrost. Zanio je bil velik človek že zaradi tega, ker ga je imel rad stric Polda-Lavoslav Schwentner. Štefan Kočar Ì t PRIJATELJSTVO MED SCHWENTERJEM IN CANKARJEM V prejšnji številki smo objavili sliko, žal pa je izostal podpis, zato tokrat nekaj več o njej. Na posnetku zadaj levo stoji dr. Vladimir Levec, prvi slovenski pravni zgodovinar, sin literarnega zgodovinarja Frana Levca, na desni pa pisatelj Ivan Cankar. Spredaj na levi je dr. Ivan Dimnik, advokat iz Krškega, desno pa založnik Lavoslav Schwentner. Slika je nastala leta 1902 na Dunaju, ob priliki pobratenja med Ivanom Cankarjem in Lavoslavom Schwentnerjem (gl. Cankarjev album, izdan od založbe Obzorja, "Maribor, 1972. leta). V prejšnji številki smo pomotoma zapisali, da je imel Karol Schwentner hčeri in sinova. V resnici je imel dva sinova in tri hčere, od katerih živi samo še 84-letna Slava. O Ivanu Cankarju, našem največjem pisatelju, je bilo že veliko napisanega, njegova dela pa kažejo njegovo pravo veličino. Z branjem Cankarjevih del, z njegovim poglabljanjem v človekovo dušo, lahko spoznamo, kako rahločuten je bil, resnicoljuben in nadstrankarski humanist. Znal je bičati hinavščino, hlapčevstvo, duhovno in materialno izkoriščanje. Mnogi Cankarja niso in ga ne bodo nikoli razumeli, njegova dela pa so še danes aktualna. Namen tega zapisa ni govoriti o njegovem poslanstvu, temveč o nekaterih preprostih in drobnih dogodkih, predvsem o njegovem odnosu do denarja in prijateljske družbe. ‘ Nečakinja Slava je pripovedovala, kako je Lavoslav večkrat, zlasti ob nedeljah, pripeljal ljubljansko družbo na Vransko. Z njim so prišli znani umetniki, politiki in narodnjaki. Včasih jih je bilo kar dvanajst, kot je imel kavarnar Krapež sedežev na vozu, imenovanem brek. V Z Vranskega so odhajali na izlet v Tabor, najraje pa so se podali v Špitalič pod Kozjakom v Tuhinjski dolini. Cankar je prišel na Vransko v spremstvu Slavinega brata Francija. Ta se je v počitnicah večkrat zadrževal pri stricu Lavoslavu, kjer se je s Cankarjem tudi srečeval. Kmalu sta postala prijatelja, čeprav je bila med njima velika starostna razlika. Cankar ga je večkrat povabil na Rožnik. Kadar so krokali pri Lavoslavu, je Franci običajno pospremil Cankarja do doma. Cankar je bil prvi slovenski poklicni pisatelj, kar pomeni, da se je preživljal izključno od pisanja, odvisen pa je bil od povpraševanja po knjigah, °d založnikov, njihove poštenosti oziroma nepoštenosti. Prav zaradi poštenega odnosa med Cankarjem in Schwentnerjem se je med njima skovalo prijateljstvo. Tudi založnik Schwentner je tvegal, kadar je šlo za dobro literarno delo, ki pa je bilo preveč napredno za tedanjo družbo, ki ni videla dlje, kot do' plota svoje domačije. Modernistov vrli slovenski rojaki niso sprejeli ravno z odprtimi rokami, ker so se imeli za čuvarje morale. Razgledanost in človečnost Lavoslava Sch-wentnerja se je kazala v podpori in založništvu slovenske moderne, kar pa je zanj pomenilo iti proti toku takratnih slovenskih razmer. Dobro je poznal Cankarjevo slabost, da ne zna ceniti denarja in materialnih dobrin. Denar mu je predstavljal nujno zlo, ki ga pač mora imeti za plačilo strehe nad glavo, hrane, za zapitek v gostilni, za kavo v kavarni. Lahko bi rekli, da se je obnašal negospodarno oziroma bohemsko. Kadar je imel denar, je živel na veliki nogi. Takrat je veseljačil s prijatelji, potem pa je sledila streznitev in poparjenost ob spoznanju, da s praznim žepom ne more veseljačiti. Cankar je ^ že v mladosti veliko pretrpel, bil ponižan in zapostavljen samo zato, ker so bili doma revni. Mar ni možno, da je nadomeščal ponižanje, pomanjkanje in trpljenje z občasnimi bohemskimi izpadi in prešemostjo, češ, zdaj sem tudi jaz „gospod” ker imam denar! Spoznaval je, da ima denar, ta hudičeva iznajdba in nujno zlo, le neko vrednost — v družbi morda edino vrednost. Ob takih trenutkih poparjenosti so prihajala k Lavoslavu Schwentnerju pisemca, lističi, vizitke-posetnice in kartice z naslednjo vsebino: 4 I 0 0 0 0 • TRETJE TEKMOVANJE KOVINARJEV Že tretjič zapored se bodo aprila srečali v Talcu najboljši kovinarji in livarji občine. Svoje delovno srečanje bodo namenili izboru kandidatov za sedmo delovno tekmovanje kovinarjev SRS. Tokrat bo občina Žalce zastopana v de-, setih kovinarskih poklicih. Ze marca se bodo v delovnih organizacijah odvijala interna izbirna tekmovanja, ki bodo predvsem namenjena izmenjavi izkušenj ter dosežkov delavcev na področju kovinarske stroke. Nosilec delovnega srečanja je občinski svet Zveze sindikatov, organizacijske priprave pa vodi poseben organizacijski odbor. Ta že tradicionalna srečanja v naši občini so pomemben prispevek h krepitvi stabilizacijskih ukrepov, racinalizaciii proizvodnic in spodbujanju delovnih dosežkov na tem področju. Vzporedno s tekmovanjem bo tudi razstava najuspešnejših inovacijskih dosežkov in predstavitev likovnikov amaterjev iz združenega dela. Ne smemo zanemariti, da smo v preteklih letih, predvsem pa še v lanskem letu, dosegli na republiškem in zveznem tekmovanju zavidljive uspehe ter s tem širši družbeni skupnosti dokazali, da je delovni človek .podkrepljen z dosežki v združenem delu zelo us_pešen, torej obvlada vse, kar družbena skupnost od njega želi in pričakuje. ŽALSKI GASILCI O SVOJEM DELU V prostorih novega gasilskega doma so o svojem delu v preteklih mesecih in ò nalogah v letošnjem letu spregovorili člani Gasilskega društva Žalec. Društvo, ki šteje 38 operativnih članov, je lani sodelovalo pri številnih akcijah in prireditvah na našem področju. Omenimo samo nekatere: pri urejanju Titovega parka so člani opravili 80 udarniških ur, s pomočjo krajevne skupnosti so zgradili dva vodnjaka, na pomoč pa so priskočili tudi ob praznovanju 800-Ictnicc. V svoj program so vključili še izpopolnjevanje gasilskih veščin, sodelovanje na razpisanih tekmovanjih, vso skrb pa so posvetili tudi delu z mladimi. Lani so v to humano dejavnost vključili okrog 40 mladih, med njimi je konec leta 12 mladincev stopilo v članske vrste. Da je delo žalskih gasilcev prizadevno in plodno, dokazuje tudi red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki so ga prejeli pred kratkim. Priznanje je hkrati tudi spodbuda za še boljše in požrtvovalnej-še delo v letošnjem letu. „V prihodnje bo treba še izpopolniti opremo in poiskati strokovne kadre, ki bodo delali z mladimi,” so dejali na svojem stodrugem občnem zboru. Želimo jim, da bi že-Iie in načrte tudi uresničili. POBRATENJE GASILCEV 12. februar bo ostal preboldskim gasilcem v trajnem spominu, saj so na ta dan podpisali z gasilci iz Dola pri Hrastniku listino o pobratenju in tako stkali vezi, ki so jih pletli vse od praznovanja 60-letnice gasilskega društva Prebold—Dolenja vas. Pobratili sta se društvi, ki jih ločuje le Mrzlica, simbol revolucije in delavskega gibanja Savinjske doline in Zasavja. To je bilo ob podpisu listine poudarjeno. Letošnja letna konferenca Gasilskega društva Prebold—Dolenja vas je bila zelo slovesna, tudi po zaslugi uspešnega dela v minulem letu, v katerem ni manjkalo dobrih tekmovalnih rezultatov, uspešnih intervencij ob požarih in drugih nezgodah, pa tudi ne dobrega usposabljanja in uspelih prireditev. Sicer pa o njihovem delu in rezultatih govorijo številna priznanja, odlikovanja in pokali. D. Naraglav ZNOVA KARNEVAL NA VRANSKEM Po triletnem premoru so prizadevni turistični delavci z Vranskega /nova pripravili puslni karneval, ki je tudi letošnje leto privabil precej obiskovalcev. V povorki je sodelovalo sedemnajst voz iz različnih krajev in vsak izmed njih si zasluži priznanje za originalnost. Tako smo videli voz, ki je ponazarjal zeleni plan, usmerjeno izobraževanje, ponudbo v naših mesnicah, energetsko krizo in še bi lahko naštevali. Seveda ni manjkala tudi najbolj popularna Milka, ki je dobila tudi eno izmed nagrad. Po povorki so pripravili tudi pustno sojenje. Na zatožno klop so postavili Minko Alpin-ko, ki se je spomnila ukrepov, kakršni so polog pri prehodu čez mejo, bonov in tako naprej. Vrlo Minko so celo obsodili za to, da v trgovinah ni mogoče dobiti nekaterih izdelkov, kot so čokolada, pralni prašek, ženski vložki in južno sadje. Pustno sodišče je v izreku sodbe Minko Alpinko oprostilo, ker je ugotovilo, da Minka le ni vsega kriva, pač pa je določene stvari tudi podedovala. Priznati pa je treba, da se je Minka dobro zagovarjala, saj je med drugim povedala, da bencina res primanjkuje, da pa ga je dovolj za avtomobile z registerski-mi tablicami 01, 02 in 03. V njih se vozijo predstavniki naroda. Južnega sadja ni zato, da zaščitimo naše kmete, ker bi sicer vsi raje kupovali pomaranče in banane, saj so trikrat cenejše kot jabolka. Polog smo uvedli zato, da se v gnilih kapitalističnih državah ne bi redili na račun prebivalcev pustne dežele. Originalen je bil tudi nastop kmeta Koritnika. V rokah je imel korito, vrlemu občinstvu pa je povedal, da je to trenutno rekvizit, okrog katerega bi se rado zbralo čim več ljudi. Ko so namreč enkrat pri koritu, se jim kar dobro godi. Na Vransko je prišla tudi teta Berta iz Avstrije s polno vrečo prave kave, ki jo je potem razdelila članom sodišča. Kakorkoli že. Tokratni karneval na Vranskem je uspel in organizatorji si zaslužijo pohvalo že zato, ker so karneval organizirali v časih, ko smo smeha še kako potrebni, in v časih, ko karnevale marsikje odpovedujejo zaradi pomanjkanja denarja. Da denar vendarle ni najbolj pomemben, so tudi letos dokazali člani Turističnega društva z Vranskega. jv ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V Žalcu so za zaključek praznovanj 800-letnice in za kulturni praznik odkrili spominsko ploščo na turšem stolpu. Ploščo je odkril predsednik skupščine krajevne skupnosti Žalec Veno Satler, slavnostni govornik pa je bil Janez Meglič V počitnicah so se prosvetni delavci zbrali na seminarju strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja. Precej zanimanja je vzbudilo tudi predavanje Iva Vajgla, sekretarja komisije za mednarodne odnose pri CK, ZKS, ki jim je govoril o aktualnih mednarodnih vprašanjih. V letošnjem letu sta bile v naši občini že dve krvodajalski akciji. Prva je bila konec januarja v Libojah, kjer je kri darovalo 66 krvodajalcev, druga pa na Polzeli. Tu je kri darovalo 208 krvodajalcev, kar je za ta kraj veliko. Ponebnniiia zate, ker je sredi meseca februarja bilo T. TAVČAR Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine V Andražu nad Polzelo je pred dnevi pripravila kuharski tečaj, ki ga je izpeljala Delavska univerza iz Žalca. Mlada kmečka dekleta, bilo jih je 22, so se v štirinajstih dneh naučile zelo veliko, kuhinjo pa so imele kar v dvorani Zadružnega doma Andraž. Tečaj je uspešno vodil Branko Ocvirk, vodja kuhinje v restavraciji Name Levec. T. TAVČAR Šola v naravi v Libojah