poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
ilreclniitv;; in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXI. Ôt. »L
Kranj, 18. decembra 1937
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletne 20.' četrtletno 10 Din.
Skrb za bližnjega
Muterialisti zatrjujejo, da živita ua svetu dvu razreda: razred delodajalcev in razred delojemalcev, oziroma kakor se oni izražajo, razred kapitalističnih izžemalcev in razred izže-uvanih proletarcev. Materialisti gledajo le nu človeka, ki živi telesno življenje, manj ali nič pu se ne ozirajo na človekovo duševno življenje. Oni gledajo le na človeka v trdi življenjski borbi, v vsakdanjem boju za obstanek in vsakdanji kruli, vse ostalo jih ne briga.
Tudi mi priznamo utemeljenost zahtevkov bednih, ki nimajo niti najmanjšega za dostojno telesno življenje kot hrane, obleke, stanovanja in podobnega. Pri tem pa se zavedamo, da je človek tudi duhovno bitje, ki mnogo po trebuje za svoje duševno življenje, in socialno bitje, ki ima številne potrebe za dostojno skupno življenje.
In kako bi postalo skupno življenje ljudi nu svetu najznosnejše, najlepše? Brez dvoma le tako. ako bi obvladovala vse življenje ljubezen do bližnjega, do najnižjih, do najpotrebnejših. Prav danes je potrebno, da se ljubezen do bližnjega in skrb do sočloveka najmočneje oči-tuje.
Kako mnogokrat poslušamo pogovore ljudi, ki vsi priznajo upravičenost zahtev najbednej-ših, katere besede pa nikakor ne najdejo izraza v življenju. Mnogo smernic vedo poTedati, mnogo načrtov imajo, le takrat, ko je treba praktično pokazati ljubezen do bližnjega, jih ni. ne njihovih besed, ne njihovih načrtov. Če-stokrat zahtevajo, da bi morala država, banovina, občina in sploh javna oblastva ter javni zavodi pomagati ljudem in zanje skrbeti.
pozabljajo pa pri tem, da današnje življenje tudi od njih zahteva, da sami neposredno pomagajo bližnjemu, kolikor najbolj morejo.
Prav danes kot še nikoli morda poprej je potrebno, da se pri vseh, ki imujo najmanjšo možnost, močno in vsak dan oglaša ljubezen do bližnjega. Saj je prilik za to preveč. Zima, sneg dež in mraz silita ljudi, da četudi neradi, pridejo pritiskat na kljuke hiš in preskušat človekovo dobrotljivost. Poskušajmo se vživeti v življenje teh romarjev od hiše do hiše in pomagaj ino jim.
Seveda vemo, da je med njimi mnogo, mnogo takih, ki niso potrebni naše milosti in ljubezni, ki le iz delomržnosti in lahkoživosti zapuščajo plug in lopate, stroje in statve, ter se priklatijo v mesta, kjer si iščejo le ugodja in življenja brez dela. Seveda nas taki ljudje delajo rezervirane do vseh prosilcev, vendar ne smemo pozabiti, da vsi niso taki klativitezi, nasprotno, da je večina med njimi, ki so pomoči in ljubezni svojega bližnjega res potrebni. Zuvedati se moramo, da so slednje prignale v mesta Bog ve kako težke prilike, kjer pa za nje ni bil pripravljen tako težko pričakovani kruh. in brez dela ter z voljo do dela čakajo tudi za se boljših časov.
Teh se usmilimo in tem lajšajmo to solzno dolino! Ne dajmo, da bi zgubljali veselje do življenja. Ne zapirajmo jim naših vrat. Posebno zdaj, ko se bližajo prazniki ljubezni, pomagajmo pomoči potrebnim in prosečim, in zavedajmo se, da bomo pri njih dobili hvaležnost, pri sebi pa zavest, da smo storili v najtežjih Saših najboljše delo.
praznik v neki tovarni obratovali. Pa je neki prijatelj ..delavstva" v kupeju tako modroval: „Vsegu je kriva naša duhovščina, da moramo na praznik delati..." Danes, ko so vodi odločna akcija za posvečevanje praznikov, pa bo isti človek govoril: „Glejte jih, še borega zaslužka vam, ubogi delavci, ne privoščijo." Ali ni tako zavijanje samo zloba?
Ce je kdo hodil kdaj po državah, kjer je gospodarsko in socialno življenje količkaj urejeno, je lahko povsod videl, kako strogo se posvečajo prazniki. Naj omenjam samo Anglijo. Tam posebno delavstvo skrbno čuva aad tem, da se prazniki javno praznujejo. Tam vse delo po vseh obratih v nedeljo popolnoma počiva. Ce se v kaki deželi ne spoštujejo prazniki, je to znak, da tam ni socialno zdravih razmer in ne javne morale, da tam izrabljajo delavca.
Kdo pa največ tipi radi tega, če se prazniki ne posvečujejo? Delavci sami. Po onih državah, kjer se praznik ne spoštuje, so delavci najslabše plačani. Oni kapitalisti, ki silijo delavca, da hodi v nedeljo v tovarno, to zato tako delajo, da morejo delavca slabše plačati. Kako velika zloba je pač v onih ..delavskih voditeljih", ki očitajo duhovščini in katoliški akciji, da „ne privošči delavcu skromnega zaslužka na praznik." Katoliški svetovni nazor v smislu božjih zapovedi zahteva, da naj ima delavec toliko plače, da bo mogel v nedeljo počivati, da more takrat skrbeti za telesni počitek in za
Zastrupi je valci javnega mišljenja
Pred pur leti je v Kranju udrla gotova družba ..moralno in družabno visoko stoječih" oseb v neko vilo in tam svojemu političnemu nasprotniku s svojim blatom pomuzala sobo, pohištvo, posebno pa njegovo sliko. To .čedno" dejanje je za dotično družbo zelo značilno. Vse pomazati z blatom, kar ne spada v njih družbo.
Tak podoben prizor se je dogodil tudi zadnje čase ob priliki debate o praznovanju zapovedanih praznikov po kranjskih tovarnah. Vsa naša duhovščina je opetovano opozarjala da je dolžnost vsakega katolika, da praznuje /apofvedane pifazniike, ne samo zadnje čase. ampak vedno in ponovno; svoje pridige in opomine naslavlja na vse: na kapitaliste, delavce, kmete in obrtnike brez razlike stanu in strankarske pripadnosti. Tudi naš list je že večkrat opozoril na to važno zadevo krščanskega in socialnega življenja..
Vsak količkaj pošten človek bi moral odobravati vsako tako delo od strani časopisja ali drugih faktorjev v imenu javne morale in pa tudi v interesu socialne blaginje. Kar je bilo poštenih ljudi, pa naj bodo iz tega ali onega tabora — tu pač ne gre za kako strankarsko politiko — so vsi odobravali nastop duhovščine in tudi nastop Gorenjca za nedeljski in pruzniški počitek. Le družbo, ki je zmožna muzati privatna stanovanja s svojim blatom, je pričela metati svoje nečedno blato nu vse, ki so ob tej priliki nastopili za spoštovanje katoliške vesti in katoliškega značajja naše dežele.
Takoj s(> zagnali osebno in po svojih listih umazane očitke:
1. Da Tfckateri smejo delati ob nedeljah, drugi pa ne.
2. Da vidijo duhvoniki in oni, ki branijo katoliški značaj praznika, samo delavca, ne pa kapitalist^.
5. Da revnemu deloven ne privoščimo skromnega zaslužka.
Ti očitki so umazani in krivični. Žalostno ji', da nasedajo takim govoricam celo sicer pošteni ljudje in jih potem širijo naprej.
Kdaj je nnšu duhovščina delala kuko razliko med tem ali onim glede božjih in cerkvenih zapovedi? Kdaj je časopisje katoliškega svetovnega nazora pisalo, da sinejo nekateri ob znpovedanih praznikih delati, drugi pa ne? Tok očitek je satansko zloben.
Nad vse umazano je, če kdo očita katoliškim krogom, da nekako eno oko zapro, če delajo nekateri bogataši ob nedeljah, dočim da se razburjajo, če delajo delavci. Še grši pa je očitek, kakor da tako dela celo naša duhovščina. S takimi govoricami se pravi zastrupljati studence našega javnega življenja!
Ali naj domači žirpnik povsod stoji in gleda, kdo dela in kdo ne? Ali naj hodi špijonirat n. pr. če v nedeljo delajo na kranjski novi šoli. ali pri Fockovem hotelu, ali v kaki tovarni? Posebno se skuša izrabljati dejstvo, da se je res ob nedeljah delalo na stavbi ljudske šole in hotela Evropa. Pa kažejo: „Glejte, tam naša duhovščina ne vidi, da delajo bb nedeljah. Focku pa nič ne reče!" Tako je šlo po kranjskih kavarnah in tovarnah med znano družbo drekalogov.
Obrnili smo se nalašč na g. dekana in ga opo. zorili na te govorice, pa nam je dal sledeče pojasnilo:
»Župnik vendar ne more stati pri občinski stavbi in gledati, ali tam delajo v nedeljo ali ne. Če bi bil za to vedel, bi bil na to po svoji dolžnosti opozoril mestno občino, ki pa sama ne izvršuje del, ampak jih je oddala podjetnikom in mi ni bilo znano, da bi kdo bil pri šoli brez potrebe kršil nedeljski počitek. Glede zidanja in del ob praznikih pri hotelu Evropa, sem pa dvakrat interveniral pri lastniku, ki pa mi je zatrjeval, da on sam ne izvršuje teh del v svoji režiji, da njemu samemu ni prav, *la se dela ob nedeljah, da pu nima moči, du bi to preprečil. Na to sem dvakrat interveniral pri delavcih, ko sem opazil, da na praznik delajo Pri vseh delili, ki se vrle v Kranju in okolici pač ne morem paziti, kdo dela \ nedeljo m kdo ne, tudi pri vseh podjetjih ni mogoče posredovati, če kdo dela ob nedeljah; pri gradnji hotela Evrope sem večkrat posredoval, in ravno gl(e<le tega slučaja mi očitajo, kakor da bi bil zanemaril svojo dolžnost in ..kapitalistu" pogledal ..skozi prste." Duhovniki vsem brez razlike oznanjamo evangelij in božje ter cerkvene zapovedi, vse enako opominjamo, kdor nam kaj drugega očita, vedomu zlobno podtika pri-stranost."'
Kako se vse izrablja v protikatoliške smeri, naj navedemo primer iz lanskega leta. Lani se je na praznik Sv. Treh Kraljev peljala skupina  delavcev domov od dela, ko so na Ih
svojo duhovno hrano. Kdor pa deluje na to, da se ob praznikih obratuje po tovarnah, ta delavca usužnjuje!
Po vsem svetu se bore pravi delavski zastopniki za to, da se skrajša delavni čas. Nekako splošna zahteva je, da se uveljavi tedensko 40 urno delo. če pa to ne, vsaj 8 urno delo na dan. Le pri nas se nekateri „delavski voditelji", ki so bolj zapeljivci kakor delavski voditelji, bore za to, da bi delavec še bolj garal, da bi bil za to seveda še slabše plačan, da bi delal še v nedeljo in zapovedan praznik proti svoji vesti. Človeka se „grauža", da mora med nami biti kaj takih „dele.vskih" prijateljev. Žalostno pa je, da takim volkovom v ovčjih oblekah nasedajo celo delavci in celo verni ljudje.
Ce bi bilo kaj poštenosti v gotovih krogih, bi morali pozdraviti vsako akcijo, ki gre za tem, da je naš delavec enakovreden član človeške družbe, da si na praznik more z drugimi vred privoščiti počitka, da more zadostiti svoji vesti in svojim duševnim potrebam.
V Kranju imamo pač nekatere „delavske prijatelje", ki samo lenobo pasejo, se po kavarnah cele noči pretezajo od brezdelja, pri tem pa edino to delo vrše, da premišljajo, kaj bi izrabili in zavili, da bi mogli udariti po katoliški duhovščini in po katoliško orientia ranem časopisju. Skrajni čas je, da naše pošteno delavstvo obrne hrbet takim zastrupi jev^lcem javnega mišljenja in škodljivcem delavskih interesov.
Zanimiva občinska seja v Tržiču
V petek 10. t. m. je bila zanimiva seja občinskega odbora. Najzanimivejša točka dnevnega redu je bilo sklepanje o najemu posojila 1,000.000.— din pri SUZOR-ju v Zagrebu. Občina je že prejela zagotovila od najmerodajnej-ših strani, da bo njena tozadevna prošnja ugodno rešena. Treba se je lotiti takoj dela, do se tudi administrativno vse uredi za najetje tega posojila.
Po poročilu g. župana je podal natipkano izjavo g. Globočnik, ki se je postavil v pozo zagovornika tržiških davkoplačevalcev. Obetal je tudi številne pritožbe, katere bodo vložene proti sklepu občinskega odbora. Končno je bil predlog sprejet z vsemi glasovi razen g. Glo-bočnika.
V svoji izjavi je priznal g. Globočnik, da je bivša občinska uprava kupila poslopje le pod pritiskom (!) prejšnje manjšine v občinskem odboru. S tem pa hoče samo odvrniti od sebe odgovornost in s takim govoričenjem dosega ravno nasprotno, sebe samega pa postavlja v zelo čudno !uč. Ce je sklepal kupno pogodbo za 800.000.- din in najemal poldrugmilijonsko posojilo le pod pritiskom opozicije, se to pravi skok v temo, brez lastnega načrta in programa, kako urediti ogromno poslopje, du bo pomenilo za občino res pridobitev, ki je vredna poldrug-milijonske investicije. Tako početje pod pritiskom drugih, brez lastne iniciativnosti, je res obsodbe vredno. In to je tudi obsodilu takratna večina. Črno na belem izkazuje sejni zapisnik koliko občinskih odbornikov se je udeležilo takratne seje, ko se je sklepalo o najetju pol-driigmilijonskegu posojilu. Zakaj? Zuto, ker jim najbolj morodajna osebnost — župan — ni predočil nikakegu pravega programa, zakaj in kani bo to investicijsko posojilo naloženo, da bo za občino plodonosno. Tako je ta večina s svojim županom na čelu pokazala, da nima
nobenega smisla za napredek občine in za napredek Tržiča sploh.
G. Globočnik se je takrat in tudi sedaj s svojo izjavo pokazal, da županovanje pojmuje le v tem, da podpisuje akte, katere mu pred-lože v podpis. Danes gre občinsko gospodarstvo drugo pot. Odbor ne sklepa več pod pritiskom opozicije. Večina odbora, katera je dobro poučena o vseh podvzetjih, se tudi ne brani odgovornosti in zato glasuje kakor en mož tudi za milijonsko posojilo. S tem se tudi pokaže volja do dela za gospodarski napredek občine.
Kako malo je dosledna izjava g .Globočnika se vidi tudi v tem, da navaja potrebo novega šolskega poslopja, za katero bi pa bilo treba mnogo več milijonov. Sicer smo pa prepričani, da pod njegovim županovanjem tudi šole nikdar ne bi bilo. Saj ni bilo nikjer kredita za bivšo občinsko upravo. Hiša Gisman se je kupovala več let, posojilo se je iskalo vsepovsod, pa ga ni bilo nikjer mogoče dobiti. Ce ne bi takratna opozicija intervenirala pri mero-dajnih faktorjih, bj g. Globočnik ne mogel najemati posojila in ne kupiti hiše in kje naj bi potem dobil denar celo za šolo.
Vendar pa je priznal g. Globočnik nekaj napredka pri občinskem gospodarstvu in sicer popravo Kulirjeve veže, okrog katere so hodile vse bivše obč. uprave, kakor mačka okrog vrele kaše. Gospodje — rakovi gospodarji — niso mogli niti te bagatelne poprave izpeljati, medtem ko je današnja uprava to naredila z eno samo odločno potezo. Neki hudomušnež je k temu priznanju napravil pripombo o motenju odtakanja preobilice zaužitega alkohola, ki da je vzrok ugotovitve tega napredka.
Če se vidi razlika gospodarstva že pri Kulir-jevi veži potem je lahko tržiška javnost uver-jena, da se tudi drugo občinsko gospodarstvo danes vodi mnogo drugače, kakor se je vodilo vsa prejšnja letu.
Tedenske novice
IZ UPRAVE.
Božična kakor tudi Novoletna številka naše-ga lista bo izšla v povečanem obsegu in povišani nakladi. Vse cenj. inserente prosimo, da nam besedilo božičnih kakor tudi novoletnih voščil pošljejo najkasneje do torka 21. t. m. odnosno do torka 28. t. m.
IZ UREDNIŠTVA
Vse gg. sotrudnike in dopisnike vljndno pro-
simo, da nam svoje prispevke za božično številko lista pošljejo najkasneje do torka ti. t m.
KRANJ
Osebna vest. Premeščen je iz Škofje Loke v glavni oddelek finančne kontrole v Kranju preglednik g. Mertelj k a, d — Imenovanem«, ki je bil v škof j i Loki vsled svoje vestnoati In pravičnosti ter uvidevnosti zelo priljubljen, želimo prijetno bivanje v Kranju.
STRAN 2
Fantovski in dekliški odsek Kranj obveščata vse člane, da se vrši redna telovadba za člane, vsak ponedeljek in sredo ob 8. uri zvečer, za članice pa vsak torek in četrtek ob 8. ari zvečer. Vsak, kdor ima le malo veselja do telovadbe, uaj se zglasi v teh dneh v dvorani, kjer ga bodo z veseljem sprejeli.
Naglavne rute vseh vrst, kot svilene, žametaste, šerpe volnene in svilene v najnovejših vzorcih ter krasni izbiri dobite najceneje pri
Crobath, Kranj
pri Pranceljnu
' Uprizoritev Hasanaginice se je morala radi tehničnih ovir preložiti za en teden. Toliko v vednost, da ne bo to nedeljo nepotrebnih potov v Ljudski dom.
Kdo,- kupi klobuk v naši trgovini, dobi zastonj krasen steuski ali žepni koledar. Hinko - Kranj, pri farni cerkvi.
Ker javnost graja, da so se v zadnjem času cene nekaterim življenjskim potrebščinam ne-razmerno dvignile, opozarja sresko načelstvo v Kranju vso javnost, da sta še vedno v veljavi Zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. XII. 1921, uradni list št 6-5 iz leta 1922, kakor tudi Pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7. IX. 1922, uradni Hst št. 311-99. Posebej pripominjamo, da še ni bila preklicana obveznost, da mora vsakdo, ki prodaja življenjske poUeb-ščine na debelo ali drobno označiti cene posa. nežnim predmetom posebno onim, ki so izstavljeni v trgovini in pred njo tako, da jih vsakdo lahko ruzločno vidi.
V našem poročilu o nesreči, ki se je zgodila na lovu pri Bistrici in pri kateri je bil smrtno nevarno ranjen g. Belizur Keršič, smo vsled napačnih informacij navedli, da je bil ranjenec prepeljan z avtom g. Ranta v Ljubljano. Ker pa je bil ranjeni g. Keršič prepeljan v Leo-nišče z reševalnim avtomobilom prostovoljne gasilske čete v Kranju, to rade volje tudi popravljamo.
Delo po tovarnah. V zudnji številki našega lista smo opozorili javnost na to, da se je
Prave Švedske
sneške
št. 35-42 rt f*Q
par samo Ww Velika izbira galoš,
škornjev in copat. SIKI*A Kranj
Ivan Savnik, Kranj
na praznik Brezmadežne delalo tudi v Majdi-čevi elektrarni, ko za tamkajšnje delavstvo sploh kaka kolektivna pogodba ne obstoja. Na ■aše vprašanje sicer nismo prejeli od Elektrarne Vinko Majdič nobenega odgovora, pač smo mogli ugotoviti sledeče:
Obratovodja g. ing. Gros Ožbolt je pred praznikom naročil delovodji g. Pižentu Antonu,
da pri delavcih izvede glasovanje, aii se bo na prazuik delalo ali ne. Elektrarna je imela namreč na tukajšnji železniški postaji v-fliiv generator, težak cca 7000 kg, ki b; se radi vlage baje lahko pokvaril. Zato so izvedli glasovanje, katerega izid je bil ta, da so na praznik obra. tovali. Nočemo se spuščati v utemeljenost glasovanja, moramo pa ugotoviti, da se g. obratovodja ni obrnil na nierodajno mesto, da bi dobil dovoljenje za delo na zapovedan praznik, če je delo bilo res tako nujno potrebno.
Planinci - planinke! Na Silvestrovanje v Val-vazorjevi koči pod Stolom vljudno vabi načelnik SPD Kranj.
Mladini prepovedano. Pod tem naslovom poroča ..Slovenec" iz Maribora sledeče: ..Vodstva mariborskih srednjih šol so prepovedala di-jaštvu obisk operete „Pod to goio zeleno" zaradi nekaterih opolzkosti, ki so povsem po nepotrebnem zašle v tekst tega dela." V Kranju pa je gimnazijsko ravnateljstvo razobesilo lepak za tak cirkus in brozgo kakor je „Pesem ljubezni". Res lep in čuden način vzgajanja naše srednješolske mladine!
POMETAMO! Otroške nogavice din 2.-; moške din 3.-; ženske din 5.-.
Hitite! HINKO, KRANJ.
Na podlagi določil   cestno-policijskga reda
razglaša občina Kranj, da morajo hišni posestniki trotoarje pred svojimi hišami vedno držati čiste, da se ne pripeti v zimskem času kaka nesreča, za katere posledice so samo oni odgovorni. Ker se je opazilo, da nekateri hišni posestniki iz svojih dvorišč in streh odlagajo sneg na občinske ulice, se opozarjajo, da bo občina v takih slučajih primorana sneg na njihove stroške odstraniti.
Konj utonil. V petek dopoldne je hlapec prevoznika J. Krča prevažal pesek iz struge Kokre pri hujanskem mostu. Ker konji niso mogli prevelike teže iz struge, jih  je baje hlapec
Božiček kupuje
lajrazličnejše igrai-e, družabne igre, otroške knjige itd. po zelo znižanih cenah pri
»IKRA Kranj
Ivan Savnik, Kranj
Oglejte si razstavljene igračke v izložbah.
tepel. da so zašli v globokejšo vodo. Tu jili je voda zanesla, ker pa hlapec ni mogel takoj izpreči konj, je eden utonil.
GORICE
Naše Prosvetno društvo vabi vse prijatelje poštenega razvedrila v nedeljo 19. t. m. v dvorano ..Našega doma". 'I a dan priredi dramatični edsek našega društva prav lepo igro iz časa križarskih vojn. Naslov te igre je »Henrik, gobavi vitez". Prepričani smo, da ne bo nikomur, ki si bo igro ogledal, žal, kajti naši igralci so začeli res s požrtvovalnim delo in i upamo, da bodo svoje naloge čeprav so težkfj, dobro rešili.
Predprodaja vstopnic je na Trsteniku v konsumu.
CERKLJE
Na praznik Brezmadežne je dekliški krožek Prosvetnega društva priredil lepo uspelo Ma-rijansko akademijo v Ljudskem domu. Program je bil zelo pester, zlasti je povzdignila vso svečanost simbolična vaja „Povsod Boga". Lep in pomemben je bil govor g. župnika, v katerem je s prispodobo pokazal moč in milosti Brezmadežne, kateri so se vsi navzoči posvetili in izročili v varstvo.
Kuharski tečaj. V Ljudskem domu se je pretekli teden pričel pod vodstvom gdč. učiteljice Kordiš Matilde tri mesečni kuharski tečaj. Tečaj je namenjen predvsem za članice De-kl.škegu krožka, ki se ga udeležujejo v precejšnjem številu tako, da so razdeljene v dve skupini. Omenjeni tečaj moramo prav pozdraviti in biti gdč. voditeljici hvaležni, da imajo tudi naša dekleta priliko se poglobiti v kuharskem in gospodinjskem znanju.
Ljudska šola priredi prvo letošnjo mladinsko prireditev v nedeljo 19. dec. ob 3. v Ljudskem domu. Po mnogih letih nam je zopet omogočeno, da bomo lahko vsi prisostvovali mladinski prireditvi v prostorni dvorani Ljudskega doma, kar pa nam v prejšnjih letih žal ni bilo mogoče, ker vodstvo šole ni pustilo mladine v Ljudski dom, farani pa niso hoteli v protiljud-skem političnem ozračju prisostvovati nastopom svojih otrok. V nedeljo pa pridite vsi polno-številno na prireditev šolske mladine.
Jaslice, papirnate in karnenite, božični Okraski, preko 200 različnih vrst, čudežne svečke, girlande Vam nudi v veliki izberi „SIKRA" Kranj
Prešernova ul. 12.
Ivan Savnik, Kranj
Knjižnica Prosvetnega društva je po temeljiti preureditvi začela ž.opet redao poslovati, katero prav pridno posečajte. Knjige se dobijo ob nedeljah od 13. do 14. ure.
Pri prireditvah v Ljudskem domu je opažati, da se vtibotaplja nekaj brezobraznežev, ki nimajo namena resno prisostvovati prireditvam, pač pa jih motiti. Ker s tem jemljejo ugled domačim gledalcem pred tujci, se bo v prihodnje proti nemirnežem brezobzirno nastopilo in jih odstranilo iz dvorane.
BREZJE
Tukajšnje prosvetno društvo je zopet začelo svojo zimsko sezono z lepo Timmermansovo dramo: Župnik iz cvetočega vinograda. Igralci so svoje vloge kar dobro rešili, ljudje pa so bili tudi zadovoljni, saj se jim je zu nizko ceno nudil krasen užitek, ki ga prinaša vsebina te lepe igre.
Dne 5. decembra pa se je po kratki otroški igrici: ..Darežljivi otroci" oglasil pri nas sv. Miklavž. Čeprav ga je spremljala cela vrsta parkeljnov, se ga vendar nismo preveč bali. Saj smo pridni in zato so imeli več dela an-gelci z obilnimi darovi.
Na Štefanovo pa se nam zopet obeta lepa božična igra. Da bodo naše duše začutile več
Gotovo ste že slišali
da so naše pletenine iz najboljšega, trpežnega materiala, da so lično izdelane, v lepih barvah, in da
se dobro nosijo . . . Sedaj smo za božio vsem našim izdelkom še
znižali cene za 10 do 20%
da se lahko prepričate tudi Vi, da se izplača kupiti dobro blago! Trgovina modnih pletenin
Ogrizek Minka, Kranj
na Roženvenskem klancu in pri hotelu Stara pošta.
božičnega miru, nam bo zgodba uboge Jerice pokazala, da božično veselje napolnjuje le usmiljena srca.
V načrtu pa niso samo resne igre. Tudi nekaj šaljivega bo, za kar že vlada veliko zanimanje med igralci, ki komaj čakajo, kdaj bodo lahko nastopili. To za danes. Drugič pa kaj več, ker vsega ne smemo v eni sapi privleči na dan!
Nova gospodarska podružnica na Brezjah. V nedeljo 19. t. m. bo ob 3. uri popoldne v gostilni g Rozmana na Brezjah ustanovni občni zbor Selekcijske živinorejske zadruge. Predavat bo prišel zvezin strokovnjak iz Kranja. Živinorejci in interesentje, udeležite se v polnem številu ustanovnega občnega zbora te kmetu prepotrebne zadruge in postanite njeni člani!
Sadjarska in vrtnarska podružnica na Brezjah ima svoj redni letni občni zbor v nedelje/ 19. t. m. ob 5. uri popoldne v samostanski dvorani na Brezjah. Člani, vaša dolžnost je, da se občnega zbora vsi udeležite! Prihodnje leto obhaja podružnica tO letnico svojega obstoja. O tem pa bomo še kaj več spregovorili.
Občina Brezje že posluje. Kakor je znano, se je v septembru t. I. z odlokom notranjega ministra g. dr. Korošca na željo večine tukajšnjih prebivalcev preimenovala občina Mošnie v občino Brezje s sedežem na Brezjaji. Ta teden so preselili občinsko pisarno iz Mošenj na Brezje v hišo g Sivica. št 77.
PREDDVOR
Kralj z nebn. Prosvetno društvo je dne 12. t. m. uprizorilo krasno Gregorinovo božično igro ..Kralj z neba". Igra je pisana po besedilu evangelijev in tistem času, ko se je rodil naš
Želite kupiti res dobro in poceni, potem si nabavite Vašo srajco, kravato, nogavice, robce in drugo, le pri
Crobath, Kranj
pri Franceljnu
Mitnica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
Zunaj je bila graja, da je kar glušilo. Voli so mukali, ovce beketale, čul se je glasen pogovor sejmarjev, ropot železnih vil, sekir, lopat in drugih izdelkov, vmes pa zvenk srebrnikov. Tu so prodajali sukno na vatle, ondi je bilo videti zlate uhane, pisane trakove in igle, vmes so se v soncu bleščala brušena ogledala iz benečanskega stekla. Sredi sejmišča so točili vino, tam je stalo največ ljudi. Ženske so kupovale glinaste, v peči žgane lonce in sklede, te so pritovorili lončarji iz. Ljubnega, kjer je bilu ta obrt najbolj razširjena. Drugod zopet je zajeten Bohinjec stal poleg grmade sirov in ga prodajal po dva mala ali en velik hleb za srebrnik. Ob robu sejmišču sta dva moža obračala na ražnju janca in ga polivala z mastjo, du je kapala od njega. Polpečeno meso je prijetno dišalo in dregalo lačne sejmarje v nos, da so požirali sline.
Rudo je šel počasi po sejmišču in ogledoval to pisano vrvenje, zraven pu odzdravljal prijateljem in znancem, ki jih je srcčaval na vsak korak. Njegovo oko je obstalo na beraču, okrog katerega je bila zbrana množica ljudi. P>erač je bil slep, majhna deklica ga je vodila iz kraja v kruj. Sedel je na pohojeni travi ob ograji in z. otožnim glasom prepeval.
Mladi Vehar se je zdrznil, ko je pogledal v belino beračevih oči. Vrgel mu je nekaj drobiža v nastavljeni klobuk in hitro odi d dalje.
Pod lipo so sedeli trije mladi cigani in igrali. Ob lipi so plesali kolo, vrteli so se po zvokih godbe,
„IIoj, Rado, ali ne greš plesat?" ga je nagovoril znanec.
,.Ne," je odkimal Rado, ..sem preveč utrujen. Bom rajši malo pogledul, kako se drugi vrte."
Cigani so vlekli z lokom po goslih. ki so vriskale in jokale, zvoki so mehko drhteli. Bohinjci so plesali z zalimi dekleti, dokler niso cigani nehali igrati. Potem so odstopili in se strnili okrog Rndota.
„Zdaj plačaš ti. Rado. in rajat pojdi!" so mu klicali.
„Kje dobim plesalko?" se jih je otresal.
„lzbiraj! Mar ni dosti zalih deklet?"
„Plačal bom a rajat ne pojdem." Rado je stopil k ciganom in kupičku denarju na mizi priložil cel srebrnik. „IIej, ti črni cigan, zapoj nam pesem, ali tako, da te bo vredno poslušati!" |
Cigani so potegnili z loki po strunah in oglasila se je vesela pesem.
Rado in drugi fantje so pritegnili ciganom, da je vse sejmišče napolnila glasna popevka.
Klander se je potikal po drugem koncu sejmišča in ogledoval ljudi, ter pazno vlekel na ušesa njih besede. Toda nič pravega ni mogel slišati, ljudje so bili iz strahu pred grajskimi zelo oprezni. Nejevoljen se je začel ozirati po znancih, kar je nenadoma začudeno obstal pred človekom v zaprašeni obleki, s potno palico in culo.
,Kaj, ti si? Kdaj si se pa vrnil?" je začudeno vprašal došleca.
Krofasti krojač je popravil bisago in si otrl znojno čelo. ..Pravkar sem prišel, nikjer se še nisem ustavil, Mislil sem si, da na sejmu gotovo najdem kakšnega znanca." ..Aha. Tn kaj si zvedel?"
„Eh, saj veš. Toda sredi največjega vrveža ti vendar ne bom razlagal kako in kaj. Utegnil bi kak nepoklican slišati in potem so vsi križi doli."
..Stopiva no tjale k Jezeršku," je svetova! Klander in nestrpno vlekel krojača za seboj. Ljudi se je kur trlo, toda kmet jih je odrival in tako sta srečno prišla do gostilne.
V veliki izbi so pili tovorniki, pri drugi in tretji mizi se je nateplo vse polni) sejmarjev. Klander in krofasti krojač nista našla pri mizi prostora zato sta sedla k peči in naročila vina. Krojač je razvezal bisago in potegnil ven listino, skrbno zapečateno,
..Vidis. to sem dobil v Briksnu."
„In kaj stoji  v tem pisanju?"
..Počakaj, da ti povem, kako je bilo gori. Pot je bila dolga in težavna, trda tega ti menda ni treba praviti. Ko sem prišel v Briksen, sem bil takoj drugi dan sprejet. Izročil sem našemu gospodu pismo, ki smo gn napisali pri Podgorcu. Škof je dal pismo nekemu drugemu gospodu: menda je bil njegov pisar in ta ga je prebral. Potem stn me oba dolgo izpraševala o vsem in dn jaz grajske gospode
nisem pohvalil, to že sam veš."
Krojač je prijel majolko in hlastno pil vino. Klander je nestrpno čakal, kaj mu še pove.
„Kaj sta ti pa odgovorila?"
„Potrpi mulo, človek božji, da si privežem dušo. Saj vendar ne gori voda in obesil se tudi ni nihče. Takole je bilo. Tisti dan nisem izvedel ničesar, celo nekam jezno se je držal visoki gospod, zdi se mi, da ga je tisti bledi pisar podpihoval zoper mene. Drugi dan, ko sem se po naročilu zopet oglasil, je bil pa častitljivi škof dokaj prijaznejši. Rekel mi je. in to je v tem pismu napisano, da bo takoj poslal človeka, ki naj ostro pokara blejske gospode, ako bo videl, da res delajo ljudstvu krivico. Če se po tem ostrem nastopu ne bodo poboljšali, je zapretil škof, da jim lio odvzel blejsko gospoščino in jo dal drugemu v zakup."
Klander si je pomel roki.
„To je zelo velik uspeh. Mislil sem, da so te posadili v temnico, ko te tako dolgo ni bilo. Sam briksenški škof torej obeta, da bo stopil mogočni gospodi dobro na prste. Glej, glej, naša pritožba je le nekaj dosegla. Boje se nas, boje."
Krojač pa je čemerno odkimal in zopet pil. Ko je odstavil majolko od ust je povedal svojo misel:
.Jaz pa zelo dvomim o uspehu. Nekaj denarjev sem za-pruvil po poti, drugega dobička ne bomo imeli."
,.Kako to misliš?" se je čudil sivolasi kmet.
»Poslanec bo vendar prišel na grad."
»Aha," se je posvetilo Klnndru. ,.Res, če bomo čakali na tisto pomoč, bomo še presneto dolgo trpeli."
„Vidiš. Mar meniš, da se bodo blejski oblastniki kar sami obtožili? Misliš, da bodo priznali svoj- grehe? Nikoli, ti rečem! Pač pa gorje blejski gospoščini, ko odidejo. To ho padal bič po tlnčanih."
..Seveda, s tem ni nič," je umeval stari upornik. ,.Ti, kako pa je drugod? Ali se tlačanj kaj upirajo?"
„0 pač. Toda nekaj ti povem. Na Koroškem upor ne ho izbruhnil, preveč so razcepljeni, needini. Nobeden noče slulati, ukazovali bi pa vsi radi. Voditelji so ljudje, ki niso sposobni za to važno nalogo. Tlačani to vidijo in zato jih nočeio poslušati.''
..Predobro se godi Korošcem," je Klander nejevoljno mrmral.
»GORENJEC«
Odrešcnik — Kristus Kralj. Razdeljena je v sedem znamenj, ki vsako posebej prepričevalno napovedujejo rojstvo našega Gospoda.
Delo je res izvirno in podobnega nimajo niti Teliki narodi. Igra sama zahteva dobre igralce in to najmanj 60 oseb.
Igralci Prosvetnega društva so kot diletanti zadovoljivo rešili težko nalogo. Da so ljudje lažje razumeli delo, je v par besedah pojasnil vsebino domači župnik čg. svetnik Sitar. Posameznih igralcev nikakor ne moremo naštevati, ker se je vsak potrudil, da je igral času in igri primerno. Veliko je pripomogel uspehu tudi sam oder, scenerija in razsvetljava. To krasno igro, ki jo je gledalo več kot 300 ljudi, bodo ponovili v nedeljo 19 t. m. ob pol 4. uri. Kdor ni bil zadnjo nedeljo v Preddvoru, nuj ne zamudi redke prilike. Namen igre ni zabava, tmpak poglobitev verske resnice.
Silvestrovanje, ki je tradicionalno pri Prosvetnem društvu, bo tudi letos. Pride celo ciganska godbs,  ki bo zabavala   veselja potrebne.
» -t, * -v <
Vse za zimski sport!
Domače smuči:
Din m'—, 60 — Prvovrstno „Arta" smuSi D. 76-—, 85-— „Arta" elitne smuči Din 90 -, 100--
Palico leskove Ia. D. 35 Bambus, p .por D. 45* Tonkin spcciul D' 60-—
Scidl vezi otr. D. 33'— moško ali daraske D. 39
Loden za drese, modre ali rjave barve m Din 55, 75 Orig. tirolski lodni Din   140, 160. NeprcmoCljivo blago za vetrne plašče Din 88. Balonska svila Din 60.
Snmoprodaja orig. Švicarskega blaga „Wntro" in „Wintro" za smučarske drese in jopica m Din 60, 60 Smučarski nepremocljivi čevlji Din 250'—
IVAN SAVNIK, KRANJ
Ogejte si našo izložbo!
je iz stare večne luči dal prenarediti lastnik gradu Stenuola g. Drago Hribar. Za elektr.fi-kacijo iuia pred vsem zaslugo naš čg. župnik Piujfar Franc. Zanimive so priprave in žrtve, katere je dopr.nesel g župnik, du je mogel izpeljati elektrifikacijo cerkve, kakor tudi elektrifikacijo vasi. Ko je g. župnik sklical sestanek vaščanov in na njem podal pogoje in zahteve kranjskih deželnih elektraren, so va-ščani zmajevali z glavami kar vsi, na drugem sestanku pa le polovica. Toda g. župnik je šel preko tegu in začel s pripravami. Sel je tudi izven fare iskat dobrotnikov in jih je tudi našel. Domačini pa so začeli naravnost tekmovati v pomoči drug drugemu. Gospodarsko močnejši so bili pripravljeni prevzeti nase bremena šibkejših (prispevke za daljnovod). Ko so pa Kranjske deželne elektrarne izjavile, da sprejmejo od vaščanov kostanjeve droge v račun so pa vašcani navozili v par dneh toliko kostanjevih drogov, da ni bil samo krit prispevek za daljnovod ampak so še drogovi ostali. Upamo, da bo o božičnih praznikih že razsvetljena vsa vas okrog cerkve. S tem se je znova dokazalo, da se tudi v teh težkih časih da marsikaj lepega in koristnega narediti, toda le v medseobjni in nesebični pomoči. Kar smo morali farani plačati za elektrifikacijo cerkve in župnišča smo to z veseljem storili. Redki so bili, ki tega prispevka niso hoteli plačati ali ga pa omejili. Da so pa tudi take ..častne" izjeme, je samo po sebi umevno. Ob takih prilikah se pač najlepše pokaže, komu je mar cerkev in vera, ta sl'ka se pokaže mnogo bolj izrazita kot pa v času kakšnih volitev itd.
Kaj   pa naši fantovski sestanki? Ali smo že
res tako prosvetl jeni. da nam izobrazbe ni več treba? Dvomim. Proč z osebnostmi, pozabimo osebne spore in vsi, ki smo enega mišljenja, na fantovske sestanke vsako sredo zvečer. Bog živi!
TRZTC
Društvo slovenskih obrtnikov je imelo dne 8. decembra svoj ustanovni občnj zbor v meščanski  šoli.  Da je to  društvo  potrebno, je
BREG PRI KRANJU
Naša gasilska četa bo nu Štefanovo popoldne ob 3. priredila veseloigro "Anarhist". Gasilci vabijo vse, ki so željni smeha in prisrčne zabave.
Naša pota. V Gorenjcu smo čitali dopis iz Stražišča, kjer se pritožujejo, da imajo pota, po katerih bodo morali s čolni po vasi. Takoj smo se mi Brežani potolažili, da je v naši občini tudi po drugih vaseh skoraj enako kot pri nas. Brežani smo se nekaj časa tolažili, da nam bodo pota kmalu popravili, ker imamo odbornika, ki sedi v občinskem gospodarskem odseku. Toda zaman! Niti občina, niti gospodarski odsek se ne menita dosti za naša pota. Vsaj pri nas tukaj na Bregu bi lahko ceste posuli z gramozom, ko ga imamo dosti. Morda mislijo, da je dovolj če so cestt s snegom posute?
ŠMARTIN PRI KRANJU
Vsled slabega vremena je naše Prosvetno društvo preložilo svoj II. prosvetni večer na 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Šmartinskega doma, na katerem bo predaval dr. Janko Kulan iz Kranju: Naša vera v posmrtno življenje. Ponovno opozarjamo vse člane društvu, da v obilni udeležbi obiskujejo prosvetne večere, kateri so namenjeni predvsem članom društva in na katerih bodo za sedunji čas zelo važna predavanja.
Zakaj bi si ne privoščili v primernih časih tudi zdrave zabave? Prav zato pripravlja tukajšnje Prosvetno društvo na Štefanovo nedeljo veseloigro ..Razočarani svatje", s katero bomo prijateljem smehu pruv gotovo v polni meri ustregli. Vljudno vabljeni.
Kdor kupi klobuk v naši trgovini, dobi zastonj krušen stenski ali žepni koledar. Ilinko - Kranj pri farni cerkvi.
Dobrodelno društvo priredi v nedeljo, 19. decembra ob 3. ari popoldne v Šmnrtinskem domu božično igro v 3 dejunjih: ..Božični večer ciganke Lejle", Jnato bo  obdarovanje otrok.
Ker je dohodek prireditve namenjen dobrodelnosti, vljudno prosimo, da se prireditve udeležite v čimvečjem številu.
VELESOVO
Dne 8. decembru smo slavili v naši prelepi božjepotni cerkvici Matere Božje blagoslovitev napeljave električne razsvetljave. Kljub slabemu vremenu se je zbrala popoldne ob 5. uri vsa furu v cerkvi. Pa ne samo domači farani ampak tudi verniki iz sosednih furu so prišli, du z nami proslavijo te praznik v naši farni cerkvi.
Pri slavaosti je bil najprej govor čg. dekana M. Škerbca. Govoril je o luči. ki jo potrebujemo v duši. kakor tudi o pomenu luči, ki ga ima luč v liturgiji.
Po končanem govoru za zažarele električne žarnice, stare petrolejke so kar utonile v novi svetlobi. Vsa inštalacija cerkve je naravnost mojstrsko izvedena. Ob enem pa tudi ne preveč draga. Posebno krasim j,. Marija na prestolu. Odsev novodobne luči jo dela tako. kakor bi bila vsa z. zlatom okinčana. Zelo veličasten je tudi lestence sredi cerkve, katerega
Najlepše božično darilo je topla edejal
Zelo tople flancl rjuhe, 220 cm dolge v lepi roza barvi      D. 29. Krasne rožaste flanel odeje Din 60--, 90--, 125--Orig. Kamelhar vol. odeje Din 390--, 480--Kovtri klotasti >in 89-- 125--Kovtri svil. >in 2IO--.250--Perje-puh
IVAN SAVNIK, KRANJ
Oglejte si našo izložbo odej!
Vse prizadete vasi prav lepo prosijo mero-dajne faktorje, du čimprej ustrežejo res upravičeni želji številnega prebivalstva, ki bo ostalo vedno hvaležno vsem, ki bodo pripomogli, da se ta želja čimprej uresniči.
Nov grob. V Ljubljani je bil prejšnji teden pokopan g. Dolinar Andrej, po domače Pengu-vov iz Smlednika. Blagi mož se je silno trudil, da bi lajšal vojno gorje kot župan smledniške občine, kateri je nučeloval med vojno. Na svoja stara leta se je preselil v Ljubljano v Šiško, kjer je v nedeljo umrl. Blagi pokojnik je užival veliko spoštovanje in res pravo ljubezen Smlc.icev, ker je najbolj pokazal njegov lepi pogreb. Blagemu pokojniku bodi lahka zemlji-cu, ostalim pa naše iskreno sožalje.
Gospodinjski tečaj. Dne 9. XII. se je pričel pti nas gospodinjski tečaj za dekleta, ki bo trajal tri mesece. Priglasilo se je 18 deklet, ki žele postati dobre gospodinje. Gdč. učiteljici, ki tečaj vodita, bosta gotovo skušali ustreči tej želji, saj so splošno znane kot dobre in vestne učiteljice, ki razumejo naše podeželsko ljudstvo, njih potrebe in zahteve.
Fantje in mladci! Fantovski odsek je sklenil, du se vrše fantovski sestanki vsak torek, tele; vadba za članstvo pa ob petkih. Ob nedeljah bodo pa telovadili mladci. Vsi, ki čutite sposobnost — pridite!
Cerkvena slovesnost. 8. XII. jt bila v cerkvi prisrčna slovesnost. V Marijino družbo je stopilo 19 deklei, ki so se slovesno zaobljubile nebeški Materi. Tako je prav dekleta — če ve Marijo ne bodete pozabile, vas tudi Ona ne bo!
...??? Drugače pa je v Smledniku oziroma Sv. Valburgi pusto in dolgočasno, ko ni več slišati ropotalija in hupanja avtomobilov, ki so si izbrali lepšo pot preko Medvod. Kaj se hoče?
ŠKOFJA LOKA
Iztrebite kletev iz ust naših otroki Srečaval sem otroke naše ljudske šole, ko so odhajali od pouka. Bili so učenci 4. ali 5. razreda. Mojo pozornost je takoj vzbudilo njihovo govorjenje. Iz njihovih mladdt ust so kar deževa-vale kletvice, slovenske, laške in srbske, vse namešano. Kletvicev ki preklinjajo Boga in Mater božjo, mater itd. Ali ni to žalostno? Kaj poreko k temu vzgojitelji, starši, učitelji in vsi, ki so za to odgovorni. Prosimo odgovorne, naj napno vse sile, da bo kletvina izginila iz ust naše mladine.
„P>d sovjetsko zvezdo"! Na praznik Brezmadežne je fantovski od*.ek zaključil proslavo na Sast Brezmadežni z zgoraj imenovano igro. Igra, ki po svoji globoki in sodobni vsebini globoko posega v današnji čas ter prikazuje veliko zmoto komunizma, poveličuje ljubezen do bližnjega in končno z vso jasnostjo pokaže zmago resnice nad zmoto — Križa nad zvezdo sovjetov. Igra je bila izvrstno igrana, čeprav so v njej nastopale skoro le mlajše moči. Zlasti moramo pohvaliti mladega Perkota Pavleta, ka-
~ STRAN 3
gostilno gledat to zverino. Če ni še drugih prašičev jc prebivalstvo sedaj rešeno velike škode, ki jo je ta ž.vai delala po polju.
Kdor kupi klobuk v naši trgovini, dobi zastonj krasen stenski ali žepni koledar. Hinko-Kranj' pri farni cerkvi.
Velika tatvina v Gorenji vasi. Poljanska dolina je sedaj v kratkem času pozorišče že druge večje tatvine. Pred tedni so temeljito izpraznili občinsko blagajno v Poljanah, v soboto pa so uzmoviči obiskali gospo Marijo Per-sciati ter ji odnesli 20.000 din gotovine. Gospa je lastnica trgevine in mesarije. Okoli 14. ure se je odpeljala v poldrugo uro oddaljeno vas. Ko se je zvečer vrnila, je takoj zapazila, da je okradena. Takoj so obvestili orožnike, vendar do danes še niso prišli na sled tatovom.
pokazala velika udeležba obrtnikov iz Tržiču in okolice. Za predsednika društvu je bil izvoljen g. Valjavec Leopold. O današnjem po-iožaju našega obrtnika sta poročala predsednik Zveze g. Kavka in Pollak Jurij, predsednik Obrtnega združenja v Kranju.
V Tržiču smo dobili buffet, kar je za nas nekaj povsem novega in nenavadnega. Franc Zuplotnik, posestnik, gostilničar in trgovec z usnjem iz Križev je kupil nekdanjo Verdirjevo hišo, katero je podrl do ta! in postavil povsem novo poslopje. V pritličju je napravil dva trgovska lokalu. V enem izmed njih je uredil lične prostore za okrepčevulnico. Združenje gostilničarjev je baje soglasno sklenilo, da naj obrtna oblast izda dovoljenje za otvoritev okrepčevalnice.
V božičnih praznikih bo v kapelici pri domu na Kofcnh kot običajno vse dni sv. maša. Tudi polnočnico bomo imeli. Kakor vse kaže bodo letos smučarji lahko prišli na svoj račun. Snega je že sedaj čez en meter.
Kdor kupi klobuk v naši trgovini, dobi zastonj krasen stenski ali žepni koledar. Hinko - Kranj, pri farni cerkvi.
SMLEDNIK
O, vi vsi, čujte naš glas... V Krajevnem leksikonu jc zapisano, da leži Smlednik z drugimi vasmi vred na levi strani Save in da je oddaljen od železniške postaje celih 5 km. V juniju 1936 so začeli voziti vsi avtobusi, ki vozijo iz Tržiča, Bleda in Ziri skozi te, od sveta 5 km oddaljene vasi. Ljudstvo jih je z veseljem sprejelo, saj je mnogo ljudi, ki imajo stalne opravke v Ljubljani ali v Kranju. 29. XI. pu je bila odprta nova cesta skozi Medvode in ves promet se jo seveda usmeril tamkaj. Ljudje kar verjeti več ne morejo, da ni več tako potrebnih avtobusov in še vedno čakajo na nje. Seveda je vsako čakanje zastonj, nazadnje je le treba na kolodvor. Kako potreben bi bil redni avtobusni promet iz Kranja, skozi Čirčiče. llrustje, Prebai •evo, Trboje, Smlednik in dalje, najbolj /govorilo pričajo vsi oni številni potniki, ki so ostali brez zveze. Nekateri ugledni možje so se zavzeli, da bi kak avtobus ostal tudi pri nas. Sliši se, da sta vložila prošnjo nvtopoljetniku iz Tržiča gg. Pernuš in Goričan. Na vsuk način je potrebno, da se pri nas zopet upostavi redni avtobusni promet.
Največje veselje za Božič je
Hohner
harmonika
Otroške harmonike že po Din 220*-Lepa kromatična harmonika
Din 585--, 820--Velike koncertne ,Verdi' harmonike ^ _ _ _ Din 1995'- 2550--
!J W\ M mMjjna Kitare Din 185 —
Kompleten gramofon z 1 ploščo že D. 99.
„SIKRA" Kranj, Prešernova ul. 12
Oglejte si naše izložbe. V nedeljo tigovi-na odprta.
teri je od vloge do vloge boljši. Scenerija je bila nekaj izrednega. Le žal, da je izredno slabo vreme močno vplivalo na udeležbo. Kakor čujemo se bo igra na sv. Tri Kralje ponovila, kar bi bilo res želeti.
„Petrčkove poslednje sanje". Dramatski odsek Prosvetnega društva bo uprizoril pod režijo g. Finžgar Franca na praznik sv. Štefana in na Novega leta zvečer gornjo igro.
Tečaj. Dne 2. januarja 1938 se vrši v Društvenem domu v Škofji Loki tečaj za okrožne načelnike in podnačelnike škofjeloškega fantovskega okrožja.
Dobil je jo po smrčku! Nekateri nuši fantje tam z leve, res ne morejo držati svojega jezička za zobmi! Svojo učenost in užaljenost prekladajo in razkladajo prav povsod, najraje pa po gostilnah. Pa pravijo, da jo je eden le iztaknil, ko je v svoji nžaljenosti, ker ga je bilo že vse do grla sito, nekoga kar nagnal s špijonom. Pa j'h je izkupil! Najbrže še danes ogleduje v ogledalu svoje preširoke čeljusti, če so še kaj otekle. Mogoče se bo pa sedaj poboljšal.
Divjega prašiča so ustrelili. V soboto se je vendar posrečilo kmetom in lovcem iz Foljan-iko doline, da so ustrelili divjega prašiča, ki je že celo jesen rogovilil po škofjeloških in polho-grajskih hribih. Merjasca, ki je tehtali 85 kg, je ustrelil posestnik Janez Peternelj. Ko se je zvedelo, da je merjasec padel, je vse hitelo v
Japonski gramofon z i,,ornim glasom kompleten z 1 ploščo (2 kom.: valčki, polke in razni plesi itd.)
samo D. 99*-.
Ivan Savnik Kranj „SiKRA" Kranj
Smrtna kosa. V našem mestu smrt gospodari prav pogosto. V kratkem času dobrega tedna so umrle k&r šrn| ženske. Najprvo je umrla žena davčnega sluge v pokoju ga. Ana Suša, nato je umrla gospa Pegam Jedert, za njo gospa Jamnik Marija in kot zadnja Grevovčeva mati Čurman Marija, ki je bila zlasti v Kranju dobro znana branjevka ter zvesta bralka našega lista. N. v m. p.!
Okrajna Kmečka zveza
Seja OKZ. V ponedeljek 13. 12. se je vršila seja OKZ, ki je bila zelo živahna. Bili so napravljeni važni sklepi glede tečaja, ki ga priredi v januarja KZ v Kranju, govorilo se je o novem časopisu, ki bo v kratkem izšel v Ljubljani za člane KZ; ugotovilo se je, da člani KZ premalo upoštevajo važnost plačevanja članarine, ker organizacija, ki se sama ne vzdržuje, ni zmožna resnega dela; ugotovilo se je, da Mladinska kmečka zveza za fante in dekleta obstoja v Šenčurju in Goricah, v Predosljih pa je samo za fante. Posebno važni pa so sledeči sklepi:
1. V Mavčičah naj se čimpreje skliče sestanek za ustanovitev KKZ isto v Krizah;
2: Podrobno naj se izvede agitacija za veliko udeležbo na tečaju v januarju.
3. V najkrajšem času naj se po vseh krajih napravijo sestanki, na katerih naj se pouči kmete o položaju in o novih pravičnih cenah, posebno pri mleku.
4. Da se bo moglo točno zasledovati tržne cene se naroči list Jugoslovanski Loyd.
3. Za potrebno agitacijo se natisnejo potrebna vabila.
6. Seje odbora OKZ se vrše redno vsak prvi ponedeljek v mesecu v Kranju ob pol dveh popoldne.
7. Otvori se.pisarna OKZ v Kranju.
Naša pisarna. Na podlagi sklepa zadnje seje OKZ, se s ponedeljkom, 20. decembra t. 1. otvori pisarna Kmečke zveze v Kranju in posluje vsak ponedeljek od desete do dvanajste ure dopoldne v hotelu „Stara pošta" v prvem nastrop-ju levo od vhoda v kavarno. Kmetje, v vseh zadevah se obračajte za nasvete in pojasnila na svojo stanovsko organizacijo, ki bo storila vse, kar premore stanovska organizacija! Tudi za nasvete in pobude bomo zelo hvaležni, zato obiščite večkrat pisarno in na ta način vzdržnjmo  ozke osebne stike.
Primerna bcjjčna darila za dame:"
razne manikire, česalne garniture, glavniki, kristalni in japonski servisi, vaze, porcelan figure, ročne in potovalne torbice itd. kupite v veliki izbiri pri
,.SIKRA" Kranj Ivan Savnik, Kranj
Novoporočenci t
Vsakemu, ki se fotografira v mojem ateljeju, bom podaril posebno darilce.
Foto Jug, - Kranj
STRAN 4 -*
»GORENJEC«
Koledarček Kmečke zveze /.a 1. 19% po din 10.— lahko dobite v naši pisarni v Krunjii. Vsak kmet naj ima svoj stanovski koledar!
Vse informacije za ustanovitev Mladinskih kmečkih zvez dobite v naši pisarni na ..Stari pošti" in tudi vsa ostala navodila za delo krajevnih kmečkih zvez.
dede gibanja ten kmečki,m pridelkom morete dobiti upogled v pisarni OKZ v Kranju.
Kmetijski tečaj v Kranju se vrši v januarju v Kranju za vse KKZ kranjskega okraja. Predavanja bodo v ponedeljkih in sredah popoldne od dveh do šestih. Podroben spored bomo objavili v prihodnji številka Gorenjca. Kmetje, brez izobrazbe ne bomo mogli uveljaviti svojih stanovskih in gospodarskih pravic, le izobražen stan bo kos nalogam in bo dosegel to, za čemer stremi. 2e sedaj se odločite, da se boste tečaja gotovo udeležili in da ne boste nobenega predavanja zamudili.
m H L I 01LNSI
Za vsako besedo v milih oglasih se plača 0 50 D Naimaniš' znesek ie 6 Din
Važnol Modroce, oiomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Otomane, divane, modroce in vsa t to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Oddaja se sveže mleko naravnost od produ-centn. Dostavi se po želji vsakemu na dom. Več se poizve pri Svegelj Alojziju Kranj, Blejska cesta št. 1.
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
PREKLIC.
Preklieujem in obžalujem, kar sem govorila neresničnega o Avguštinu Benedičiču iz Pše-vega  pod  Sv. joštom.
Bergant Marija.
NAZNANILO.
Cenjeni juvnosti tem potom naznanjam, da letos lehnjaka ne bom oddajal, ker je pošel. Prejšnja leta sem ga namreč oddal že nekoliko preveč, nov pa nastaja silno počasi. Zato tudi tem potom naznanjam, da bom kazensko postopal napram vsakomur, ki bi si drznil nastajajoči lehnjak lomiti sam.
Peter MarkoviČ,  mlinar, Okroglo.
Povečave
po vsaki sliki lahko dobite pri domačem
fotografu - Jug - Kranj
ker sedaj smo začeli tudi te izdelovati.
Modna trgovina za dame in gospode
IVO WENDLING
KRANJ, Jenkova ul.
Vas postreže z vsakovrstnim perilom, dobro, solidno in poceni. Predtiskaua ročna dela.
Svete kipe
vseh velikosti po najnižjih cenah. Jaslice že od Din 2"— naprej. Trgovci znaten popust.
Franc Konjedič, keramik
p. Straži šče pri Kranju
B. Rangus  zlatar in sodni cenilec] Kranj
Za Božič velika izbira. Oglejte si novo urejene izložbe!
14 kar. zlato že od Din 60-— dalje.
14 kar. zlato že od Din 80-— dalje
Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kuku ur vseh vrsi in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik.
Gospodinje !
Za Božič dobite orehe, rozine, surovo maslo in vse za potice najceneje v popolnoma preurejeni špecerijski in delikatesni trgovini
Ivan Rekar, Kranj
Novica
za Kranj in _Gorenjsko 1
Dospela je ogromna pošiljka moških klobukov, za jesen in zimo od Din 33"- in 45*- naprej.
CENEJE?!
Nikdar in nikjerl - Hitite, ne zamudite I
99
HINKO"
KRANJ
pri farni cerkvi poleg Ljudskega doma
Velika
božična prodaja!
praktičnih daril za odrasle in otroke:
blaga za damske in moške obleke, plašče, suknje, pliša, in kožuhovine, odej preprog, in zastorov.
Damske in moške pletenine, triko perilo, rokavice, nogavice, srajce in kravate, — Lep moSkJ pulover brez rokavov samo D. 16'-
Torbice, denarnice, manikire, česalne in šivalne garniture.
Tople copate, svetovne Treton snežke, galoše, škornje, dežniki.
Vse za sankanje, smučanje in drsanje.
Ogromna izbira igračk, jaslic, božičnih okraskov po neverjetno nizkih
cenah pri
IVAN SAVNIK, Kranj SIKRA" Kranj
II
Prešernova ulica
in pasažo
Oglejte si razkošno okrašene izložbe v Prešernovi ulici.
Da lahko izkoristite nedeljsko polovično vožnjo, so naše trgovine v nedeljo 19. t.m, ves dan Odprte. — Pri nakupu blaga preko Din 50'— prejmete krasen balon brezplačno!
Delikatesa A.Terčon, Pri Puščavniku tei. št. 70.
Vam nudi ZA BOŽIČ
Žive ribe:
Karpe Ščuke PoBtrvi Somiče itd.
Perutnino:
Piske Goske Race
Purane itd.
Naročila za ribe in perutnino sprejemamo do 20. t. m.
Vsak petek sveže namočena polenovka. — Velika izbira bonbonov, čokolade, keksov in de-sertov kakor tudi raznih likerjev, konjaka, ruma in finih namiznih vin. — Vse špecerijsko blago vedno sveže na zalogi po najnižjih cenah. — Priporoča se
Delikatesa A.Terčon,Pri Puščavniku tei.it. 70.
Najlepše darilo za Božič
je dober radio-aparat Predvajanje brezobvezno.
D. Schilling, Kranj
SIERA radio aparati Vam nudijo radi svojih radio-tehniških vrlin in moderne oblike popolni umetniški užitek.
Oglejte si in poslušajte nove SIERA aparate pri radio-trgovcu ali pa si jih pustite predvajati v Vašem domu in primerjajte jih z aparati drugih znamk odgovarjajoče cene. Sami se bodete prepričali zakaj je treba kupiti ravno SIE R O!....
Zastopstvo : Radio iehnika Kranj Franjo Jaklič
SIERA
2« urednika m izdajatelji odgovarja Vertovšek Milan, v Kaaaja.
Tiska tiskana Tîakovaega
a v Kraajw.