OBVESTILA
REPUBLIŠKE MATIČNE KNJIŽNICE
Ljubljana, avgust 1970	št.5
REPUBLIŠKA MATIČNA SLUŽBA NUK IN PETLETNI NAČRT RAZVOJA
1971	- 1975
Z Zakonom o knjižnicah, je bila imenovana Narodna in uni= verzitetna knjižnica v Ljubljani za matično knjižnico za območje Socialistične republike Slovenije /Ur.1.SRS št. 11/65, čl.21-22/.
Čl.23 določa, da se "matičria knjižnica poleg svojih rednih nalog na svojem območju ukvarja z vprašanji organizacije in pospeševanja knjižnic, vodi razvid knjižnic in evidenco njihovega knjižničnega gradiva, pomaga pri strokovnem delu njihovega knjižničarskega osebja in skrbi za njegovo vzgo= jo in strokovno izpopolnjevanje".
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je zato formirala posebno delovno področje in sicer oddelek za pospeševanje knjižničarstva.
Delo oddelka za pospeševanje knjižničarstva bo v letih 1971-1975 potekalo po naslednjem programu:
1. Skrb za razvoj sodobne knjižne mreže, posredovanje strokovne pomoči univerznim in drugim znanstvenim knjižnicam, ljudskim, šolskim in strokovnim knjiž= nicam; izpopolnjevanje mreže somatičnih knjižnic za posamezne strokovne zvrsti knjižnic na republiški ravni in občinske mreže matičnih knjižnic, ki povezujejo vse knjižnice v enotno mrežo knjižnic na območju občin.
2. Uvajanje sodobnih delovnih pripomočkov v knjižnice in
sicer: modernizacija katalogov v javnih, in drugih knjižnicah s centralnim tiskanjem katalognih listkov za slovenski tisk; izpopolnjevanje informativnih pri= ročnih zbirk v občinskih matičnih knjižnicah s pripo= ročilnimi seznami literature s tega področja; pomoč pri nabavni politiki knjižnic s tekočo informacijo o slovenski knjižni produkciji, z izdajanjem priporo= čilnih serij (setov) katalognih listkov za občinske matične in druge ljudske knjižnice ter za šolske knjiž nice I. in II. stopnje.
Skrb za sodobno izgradnjo in opremo knjižnic, za u= strežno organizacijo in tehniko dela v knjižnicah; uvajanje prostega pristopa v vse tipe javnih knjižnic po sistemu UDK, širjenje dejavnosti čitalnic in pio= nirskih oddelkov v občinskih matičnih knjižnicah.
Priprava in spremljanje programov ter učnih načrtov za šolanje bibliotekarskih kadrov; organizacija semi= narjev, strokovnih posvetovanj, tečajev in prakse za izpopolnjevanje izobraževanja bibliotekarskih kadrov na vseh ravneh; izvajanje strokovnih izpitov za po= klicne bibliotekarske delavce v sodelovanju s komi= sijo za strokovne izpite NUK.
Spremljanje razvoja bibliotekarske vede, sodelovanje s sorodnimi bibliotekarskimi organizacijami doma in v svetu ter uvajanje modernih načel bibliotekarstva v našo bibliotečno mrežo.
Izdajanje strokovnih priročnikov in skript za izo= braževanje bibliotekarskih kadrov ter izdajanje pu= blikacij s področja bibliotekarstva in informatike za splošno uporabo, izdajanje informativnega biltena re= publiške matične službe.
Svojo dejavnost republiška matična knjižnica izvaja s pomočjo naslednjih delovnih enot oddelka za -pos-peše= vanje knjižničarstva:
-	bibliotekarski strokovni in znanstveno-raziskovalni center,
- matična organizacijska in inštruktorska služba,
- služba za vzgajanje strokovnih kadrov,
(po statutu NUK, 25.11.1966)„
Oddelek za pospeševanje knjižničarstva ima programirana naslednja delovna mesta:
- bibliotekarski strokovni in znanstveno raziskovalni c ent er
1 znanstveni sodelavec (delovno mesto zasedeno od leta 1966 - 1969 - zdaj nezasedeno),
- matična organizacijska in inštruktorska služba 1 višji bibliotekar - zasedeno,
1 bibliotekar - zasedeno,
1 višji knjižničar - nezasedeno,
2 knjižničarska (tehnična) manipulanta - zasedeno,
- služba za vzgajanje bibliotekarskih kadrov 1 višji bibliotekar - nezasedeno
Do leta 1970 so bila zasedena 3-4 delovna mesta (1-2 inštruktorja, 1 znanstveni sodelavec, 1-2 tehnična mani= pulanta), 3 delovna mesta pa so do leta 1970 ostala neza= sedena.
Republiška matična knjižnica opravlja svoje naloge s po= močjo somatičnih knjižnic, z desetčlansko inštruktorsko skupino ter s kolegijem.
- Centralna tehniška knjižnica opravlja matično službo za strokovne knjižnice tehniške smeri.
- Pionirska knjižnica opravlja matično službo za šolske knjižnice (učiteljske, šolarske) osnovnih šol in gimna= zij.
- Inštruktorsko skupino sestavljajo inštruktorji, ki jih republiška matična knjižnica angažira za sodelovanje v posameznih akcijah na področju Slovenije. Inštruktorji so iz naslednjih študijskih knjižnic v Sloveniji:
2	inštruktorja - Visokošolska in študijska knjižnica
Maribor za območje Severne Slovenije,
1 inštruktor - Študijskavknjižnica Celje za območje
osrednje Štajerske,
1 inštruktor	-	Študijska knjižnica Mirana Jarca
Novo mesto za območje Dolenjske,
1 inštruktor	-	Osrednja knjižnica Kram j za območje
Gorenjske,
3	inštruktorji - Narodna in univerzitetna knjižnica
Ljubljana, Delavska knjižnica Lju= bljana, Pionirska knjižnica Ljublja= na za območje Ljubljane in okolice (poleg inštruktorjev republiške MS in CTK, ki sta stalno nameščeni),
1 inštruktor	-	Študijska knjižnica Koper za območje
Koprščine,
1 inštruktor	-	Goriška knjižnica, Nova Gorica za
območje Goriške«
-	Kolegij oddelka za pospeševanje knjižničarstva sestavlja skupina strokovnjakov iz NUK, iz Pionirske knjižnice in Centralne tehniške knjižnice® Strokovnjaki za posa= mezna strokovna področja kot n.pr. za bibliografijo, za abecedno imenski katalog, za stvarni katalog itd., za vprašanja pionirskih, strokovnih in znanstvenih knjižnic ter za vprašanja ljudskih knjižnic se ukvarja= jo z razvijanjem posameznih vej strokovne dejavnosti in pomagajo republiški matični službi pri reševanju strokovnih problemov.
V	zadnjih letih se je dejavnost republiške matične službe zaradi pomanjkanja strokovnega kadra nekoliko počasneje razvijala, kot bi bilo potrebno glede na potrebe.
Zato bo moral razvojni program za leto 1971-1975 prvenstveno poskrbeti za ustrezno kadrovsko zasedbo oddelka za pospeševanje knjižničarstva, imenovati tret= jo somatično knjižnico in poiskati skupino strokovnja= kov-svetovalcev, ki bo sistematično spremljala razvoj bibliotekarske vede doma in v svetu ter iskala ustrez= nejše rešitve bibliotekarskih problemov pri nas.
Za ustrezno razširitev dejavnosti v letih 1971-1975 bodo v republiški matični službi potrebni:
1971	-	inštruktor III - matična in organizacijska
služba (stalen sodelavec),
- 5 svetovalci za posamezna strokovna področja (pogodbeni sodelavci),
1972	-	Centralna medicinska knjižnica kot somatična
knjižnica za medicinske strokovne knjižnice,
- 2 svetovalca za posamezna strokovna področja (pogodbena sodelavca),
1973	-	višji bibliotekar v službi za vzgajanje stro=
kovnih kadrov (stalen sodelavec),
1974-	-	2 svetovalca (pogodbena sodelavca),
1975	-	znanstveni sodelavec ali višji bibliotekar v
bibliotekarskem znanstvenem centru (stalen so= delavec).
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV 0 DEJAVNOSTI OBČINSKIH MATIČNIH IN DRUGIH LJUDSKIH KNJIŽNIC
V	LETIH 1965 - 1969
Podatki zajemajo 48 občinskih matičnih in 220 drugih ljudskih knjižnic, ki redno poslujejo in vodijo stati= stično evidenco (Zavod za statistiko obravnava 330 ljudskih knjižnic).
Temeljna knjižna zaloga:		Indeks
1965 -	1?777.618 knjižnih enot ...»o	100
1966 -	1,990.129 " 		112
1967 -	1,962.978 " 		110
1968 -	2,066.178 " o..«.	116
1969 -	2,154.376 " ..o..	121
Knjižna zaloga študijskih, knjižnic iz skupnega fonda občinskih matičnih knjižnic je v letu 1969 znašala 728.000 zvezkov, v mreži javnih ljudskih knjižnic pa 1,426.700 knjig ali 0,82 % na prebivalca*
2.) Nakup novih knjig (brez revialnega tiska)
Indeks
	1965 -	900108 enot ...o.ooo^.o.u..	100
	1966 -	qzl qi p " y r # j c— 000000000000000	105
	1967 -	q7 040 " J ( *» V—'TV ooooooooooovooo	107
	1968 -	70? " V-J KJ 0 ( L— 00000 oooooooctoo	96
	1969 -	7R S7fi " f U 0 f ' oooooooooocoooo	88
Obvezen primerek, zamenjave, darovi niso			šteti.
3»)	Sredstva	za nakup knjig	Indeks
	1965 -	1 , 229 0 240 . — din .000000000	100
	1966 -	1,290.220.- " .... 0... 0.	105
	1967 -	1,489«880 0— " .....o.o.o	121
	1968 -	1 , 59 ^ ® 300 .— 0000.000.0	125
	1969 -	1 , 888 0710 .— " 000.0000.0	153
4.)	Lastna sredstva (od izposojnine)		Indeks
	1965 -	580.000.- din ..........	100
	1966 -	754.800.- » 			130
	1967 -	941.500.- » ..........	179
	1968 -	1,118.900.- " 00.0.00...	192
	1969 -	1 700 - " Xj^yyo(Vvo 0000000000	238
5.)	Skupna finančna sredstva		
1965	-	6,969.610.- din
1966	-	7,311.810.-	»
1967	-	8,029.780.-	"
1968	-	10,743.200.-	"
1969	-	10,314.310.-	”
00000000000
00000000000
o o o o o o
Indeks
100
104
115
154
147
6.) Stalno zaposleni delavci v knjižnici
1965	-	249
1966	-	287
1967	-	286
1968 - 295
1969 - 290
ooooooooooooooo
o o o o
o o e o o
Indeks
100
115 114 118
116
Všteti niso honorarni in pogodbeni delavci ter volon= terji.
POPUSTI IN KREDITI ZA NAKUP KNJIG
Skupnost študijskih, knjižnic je v letošnjem letu z Re= publiško matično knjižnico, z odborom za založništvo in knjigotrštvom pri Gospodarski zbornici SRS in z Repu= bliškim sekretariatom za prosveto in kulturo SRS večkrat razpravljala o težkem položaju javne knjižnične mreže, še posebej o problemih nakupa literature in nabavne poli= tike.
Analize Republiške matične službe in Republiškega sekre= tariata za prosveto in kulturo SRS za 1„ 1969 so poka= zale, da dosega nakup v javni mreži knjižnic komaj tretjino nujno potrebnega minimuma in da ta nakup v zadnjih dveh letih po količini nazaduje. Pregled indeksov za obdobja 1965 - 1969 kaže v zadnjih dveh letih zaskrbljujoče naglo padanje nakupa knjig
1965	-	indeks 100
1966	-	"	105
1967	-	"	107
1968	-	"	96
1969	-	"	88
To padanje se pojavlja kljub povečanim sredstvom, ki so jih. prejele knjižnice za nakup (1965 indeks 100, 1969 indeks 153)* Tako stanje je posledica povečanja cen knjig in spremenjene nabavne politike v mreži občinskih knjiž= nic, ki se v zadnjih letih orientirajo na večji nakup ustreznejše (in dražje) poljudno znanstvene in strokovne literature, kar je v skladu s sodobnimi zahtevami javne= ga knjižničarstva.
V	želji, da bi našli rešitev, ki bi vsaj delno omilila težaven položaj, je Skupnost študijskih knjižnic v raz= govoru z založniki dosegla načelen sporazum, po katerem bodo slovenske založbe knjižnicam za nakupe knjig odobra= vale posebne popuste. Dokončni dogovor bo sklenjen v septembru 1970»
Rešitev bi v sedanjih težavnih razmerah lahko dosegli le s kreditiranjem knjižnic za nakup knjigo
Zato je bilo predlagano Republiškemu sekretariatu za pro= sveto in kulturo SRS, da doseže za področje javnega knjiž= ničarstva uvedbo "kreditov za prodajo knjižnicam", ki bi jih založbe dobivale po ugodnejši obrestni meri (3%)5 tako kot jih že dobivajo založbe v SR Hrvatski in SR Srbiji.
Ti krediti bi zagotovili knjižnicam tekoči nakup litera= ture ne glede na dotok sredstev. Financiranje knjižnic v občinah je namreč večinoma neurejeno, sicer pa je tudi se= danj e budžetsko financiranje glede na gibanja na knjižnem trgu neustrezno.
MESEC KNJIGE 1970
Medrepubliški odbor za "Mesec knjige" je imel letos prvo sejo 14o maja 1970 v Zagrebu. Ob tej priložnosti je odbor sprejel nekaj važnih načel, ki jih je treba upoštevati ob letošnji akciji. Predvsem je prevladalo mišljenje, naj
"Mesec knjige" obdrži vse sedanje oblike dejavnosti in naj se v tej smeri še naprej razvija.
Razširiti je treba krog aktivnih sodelavcev, zlasti peda= goških delavcev. Premalo je sodelovanja z mladinskimi or= ganizacijami in tudi sredstva javnih komunikacij so za to akcijo veliko preskromna.,
Letošnja akcija bo potekala v Času od 15. oktobra do 15. novembra. Glavna tema na otvoritvenem posvetovanju bo domača knjiga. V tem smislu naj se vrši tudi propaganda za mesec knjige. Poleg tega so na posvetovanju predlagali še nekaj tem in sicer: Založniki in možnosti za tiskanje domače knjige, pouk književnosti in domača knjiga, ustvar= jalec in njegov družben položaj, pouk književnosti in do= mača knjiga, medrepubliško sodelovanje pri izdajah domače knjige, uveljavljanje novih literarnih ustvarjalcev v javnosti, samozaložniške izdaje, struktura knjižnega fonda v knjižnicah in domača knjiga.
Ker bodo v bodoče otvoritvena posvetovanja ob mesecu knji= ge vezana na razne jubileje, obletnice npr. pisateljev, pomembnih dogodkov iz naše kulturne zgodovine itd., je bilo dogovorjeno, naj bi bilo letošnje posvetovanje v Jajcu ob otvoritvi razstave "Knjiga v vojni".
Občinske matične in druge knjižnice, ki bodo sodelovale v akcijah za mesec knjige naj čimprej pripravijo ustrezne programe in začnejo s propagando.
CENTRALNA KATALOGIZACIJA SLOVENSKIH KNJIG
V	PRETEKLEM LETU
Letos teče že tretje leto, odkar republiška matična služ= ba centralno katalogizira slovenske knjige. V letu 1969 je bilo natisnjenih 1.143 katalognih listkov v 187.284-
izvodih., Na listke centralne katalogizacije je bilo na= ročenih 159 naročnikov, ki so skupaj naročili 275 setov (80 na set B /kompletni set/, 102 na set A /izbor za ljudske knjižnice/ in 93 na set Š /izbor za šolske knjiž= nice/) o Naročniki seta B so dobili v letu 1969 1.14-3 listkov, naročniki seta A 564 listkov, naročniki seta S pa 4-39 listkov v 24 pošiljkah, torej povprečno dvakrat v mesecu.
Navedene številke kažejo, da se centralna katalogizacija lepo razvija in da si je že pridobila zaupanje številnih, knjižnic. Na centralno katalogizacijo so že naročene vse matične in druge razvitejše ljudske knjižnice in prav tako vse študijske knjižnice. Razveseljivo je tudi, da je bilo že v prvem letu, odkar je bil uveden poseben set za šolske knjižnice, nanj naročenih 93 naročnikov.
Tudi v drugem letu centralna katalogizacija ni bila brez pomanjkljivosti« Naročniki so lahko opazili, da tiskovne
v
in druge napake na listkih popravljamo na dva načina: Ce se vtihotapi na listek pomembnejša napaka, zlasti, če je napaka v značnici ali v decimalnem vrstilcu, listek po= novno natisnemo in ga pošljemo naročnikom z oznako "popr."„ Takih listkov ne zaračunavamo. Če pa je napaka manjša, opozorimo nanjo v "Obvestilih" ali v posebi prilogi s po= pravki. V takih primerih naročniki napake na svojih kata= logih sami popravijo. Naša služba si prizadeva, da bi bilo napak čimmanj, zato gre vsak listek pred natisom skozi več kontrol, vendar vseh napak pri sedanjem načinu dela najbrž e ne bo mogoče izločiti. Naročnikom bomo hvaležni, če nas sproti opozarjajo na vse, kar se jim na katalognih listkih ne zdi prav.
Resnejša pomanjkljivost v delu pri centralni katalogiza= ciji pa je v tem, da nam ni vedno uspelo vseh knjig do= volj zgodaj katalogizirati. 2a posamezne knjige so dobile
knjižnice katalogne listke z večjo ali manjšo zamudo, kar je povzročilo nekaj slabe volje- Za zastoj ali izpad listkov centralne katalogizacije so pogosto krive tudi tiskarne, ki ne pošljejo v NUK takoj vsega natisnjenega gradiva,, Kljub številnim prošnjam in opozorilom dobimo posamezne knjige šele na intervencijo. Narodna in univer= zitetna knjižnica si prizadeva, da bi to pomanjkljivost odpravila, njeno prizadevanje pa bo uspešnejše, če bodo sodelovali tudi naročniki in nam sproti sporočali, kadar za knjigo niso dobili katalognega listka*
Namen centralne katalogizacije je, da bi pomagala knjiž= nicam s strokovno obdelavo knjig in zmanjšala delo knjiž= ničnim delavcem, kar bi jim omogočilo, da se bolj posve= tijo delu z bralci in da bi bile amatersko vodene manjše knjižnice strokovno bolje urejene. Za katalogne listke naročniki ne plačajo ekonomske cene- Nizko ceno katalognih listkov omogoča republiška dotacija matični službi in so= financiranje NUK kot republiške matične knjižnice* Central= na katalogizacija je zamišljena predvsem kot pomoč knjiž= nicam v Sloveniji.
M.S.
Mreža javnih ljudskih knjižnic je v zadnjih letih dosegla nekaj pomembnejših uspehov. Združitev ma= riborskih mestnih knjižnic v osrednjo knjižnico s sodobno razvitimi oddelki in posebno pionirsko knjiž= nico kaže, da je mariborsko javno knjižničarstvo pred novo fazo razvoja, kar bo v marsičem spremenilo in izboljšalo dosedanji sistem poslovanja knjižnic. Z zanimanjem sledimo tej reorganizaciji in v informa= cijo drugim knjižnicam objavljamo mariborski načrt reorganizacije skoraj v celoti.
REORGANIZACIJA MREŽE LJUDSKIH KNJIŽNIC v občini MARIBOR
Uvod
Pričujoči načrt o razvoju mreže ljudskih knjižnic na območju občine Maribor temelji na osnovnem tovrstnem projektu iz leta 1968, ki je bil predložen Svetu za kul= turo in znanost in 17.1.1969 tudi osvojen. Njegova po= sebnost je, da določa posamezne faze tega razvoja, jih konkretizira in nadrobno utemeljuje.
Temeljna izhodišča in cilji projekta so:
1. ugotoviti, razčleniti in ovrednotiti sedanje stanje na področju knjižničarstva na območju občine Maribor, ki so odsvit zgodovinskega razvoja te vrste tvornosti na obravnavanem področju;
2. konkretno projektirati razvoj knjižnične mreže do leta 1973, s tem, da postane ta mreža enovit organizem, ki vključuje v svoj sistem tako samostojne kot nesamostoj= ne knjižnice in izposojevališča;
3« z organizacijo in ostvaritvijo takega enotnega sistema mreže ljudskih knjižnic zajeti v enoten kompleks per= manentnega izobraževalnega sistema celotno področje mariborske občine in s tem ustvariti pogoje, da se zmanjša razlika med mestom in njegovo okolico5 sem so = di tudi zagotovitev funkcionalnega delovanja matične službe in z njo povezave potujoče knjižnice, s čimer bo omogočeno obnavljanje knjižnih fondov v nesamostoj= nih knjižnicahj
4. zagotoviti strokovno kvalitetno delo, enovitejšo naba= vo in obdelavo knjižnega gradiva, večjo odprtost knjiž= nic, lažji dostop do knjižnega gradiva in enotnejšo ter preglednejšo evidenco knjižnih fondov v vseh knjiž= nicah na področju mariborske občine;
5. doseči uspešno diferenciacijo /in specializacijo/ že obstoječih samostojnih knjižnic, kar zadeva knjižne fonde, in tako pogojiti njihovo rast v smer, ki odgo= varja ustanovitvenemu namenu: študijske knjižnice v znanstveno raziskovalno, mestne in delavske pa v splošno izobraževalno smer*
Taka izhodišča so rezultat ocenitve sedanjega stanja ljud= skega knjižničarstva na področju mariborske občine, kar je posebej omogočila združitev nekdanjih treh občin v po= litično teritorialno enoto, ki jasneje in določneje kaže strukturo sicer podedovanih, vendar v sodobnem družbenem razvoju vse bolj do izraza prihajajočih kulturno-izobra= ževalnih ustanov.
Motivi za reorganizacijo dosedanje mreže ljudskih knj ižnic
Motivi, ki terjajo ustvaritev enotne knjižnične mreže v
mariborski občini, so naslednji:
1» politično-teritorialno je postalo po združitvi treh. občin to področje celota, ki zahteva enovit in skla= den razvoj na vseh področjih družbenih dejavnosti -torej tudi enoten sistem kulturno-izobraževalnih usta= nov, kot so knjižnice;
2«, reorganizacija je potrebna v smislu modernih principov urejanja knjižnične mreže, ki so v svetu že uveljavlje= ni;
3.	knjižni fondi, nabava novega knjižnega gradiva, izpo= soja in članstvo /koristniki/ v knjižnicah mariborskega področja ne dosegajo osnovnih mednarodnih normativov in so globoko pod njimi, kar kaže na popolno odsotnost načrtovanega spodbujanja te vrste dejavnosti. Pri knjižnih fondih, kjer je minimalni mednarodni normativ UNESCA izpred 15 let /in ki ga je sprejela tudi Jugo= slavija/ 1 knjiga na prebivalca, ostajamo na 0,82 knji= ge na prebivalca /pri čemer je treba poudariti, da je vsaj 40 % knjižnega fonda zastaranega in ima ta poda= tek zato le formalno, ne pa tudi funkcionalno veljavo/.
Na zastarelost knjižnih fondov kaže ugotovitev, da v skladu z minimalnimi normativi, po katerih naj bi se knjižni fond knjižnice obnovil v 10 letih, nabavljamo le 50 % potrebnih novih tiskov, kar pomakne obnovo fondov od 10 na 20 let. To pa hkrati pomeni, da knjižnica s takim knjižnim gradivom ne sledi času, postala je mrtva in za razvijanje človekove zavesti komaj še koristna. Če upoštevamo še, da je mednarodni normativ za nakup no= vih knjig 1 nova knjiga na 5 prebivalcev, potem je pri= merjava z dejanskim stanjem v naši občini še negativ= nejša: na 172.000 prebivalcev, kolikor jih je štela mariborska občina v letu 1968, je bilo v vseh 40 knjiž= nicah nabavljenih 8.200 novih tiskov namesto 34.400.
Tudi izposoja knjižnega gradiva ne dosega minimalnih normativov, ki zahtevajo tri izposojene knjige na pre=
bivalca letno. Mariborsko področje ge izposodilo leta 1968 380.000 knjig, po normativih naj bi jih 516,000„
Še slabše je to razmerje zunaj ožjega mestnega centra, kjer je bilo v vseh 38 nesamostojnih knjižnicah iz= posojenih 35°500 knjižnih enot namesto 177-000, kakor zahteva minimalna norma. To kaže med drugim na zasta= relost knjižnih fondov v nesamostojnih knjižnicah /knji= ge so že prebrane/ in na občutno in kvarno razliko med mestom in okolico. V razvitejših evropskih državah se članstvo v javnih knjižnicah giblje med 20 in 25 % prebivalstva. V mariborski občini je bilo leta 1968 včlanjenih v katerokoli ljudsko knjižnico 24.177 pre= bivalcev ali 14,05 % vsega prebivalstva. Tu je treba upoštevati, da sodi Slovenija z 29 % zaposlenosti v sam evropski vrh, mariborska občina pa s 35?5 % za= poslenosti v sam slovenski vrh in je zato odstotek 14,05 treba smatrati za močno podpovprečen ter ga v najbližji bodočnosti korigirati vsaj na 20 %\
4.	urediti je treba smotrno nabavo knjižnega gradiva in njegovo strokovno obdelavo, posodobiti vezi med knjiž= ničnimi delavci in uporabniki knjižnice, ustvariti boljši razvid knjižnega gradiva in ga s tem približati koristniku, spremeniti razmerje med leposlovjem in strokovno literaturo v korist strokovne ter tako iz knjižnično distributerskih ustanov s prizvokom či= talništva ustvariti sodobno knjižnično mrežo z ljudsko-izobraževalno vsebino, da bo resnično služila perma= nentnemu izobraževanju« Na ta način bi se sistemu šolske izobraževalne mreže pridružila za sodobni čas nuj= no potrebna organizacijsko enotna mreža usposobljenih ljudskih knjižnic.
V	ta namen predlagamo reorganizacijo dosedanjih ljud= skih knjižnic na področju občine Maribor, kot jo pred= videva pričujoči načrt.
N a č dosed v en k n j i ž :
rt r e o a n j i h
o	t n o	m
iic na M a
r	g	a	n	i	z
1	j	u	d	s	k
režo 1 j p	o	d	r	o	č
r	i	b	o	r	„
a c i j e ih k n 3 u d s k i ju o b č
i ž n i c h
i	n e
1. Dosedanji samostojni ljudski knjižnici - Mestna knjižnica in Delavska knjižnica - naj se združita, pri čemer bi dobila sedanja Mestna knjižnica status osrednje knjižnice, Delavska pa bi bila v sklopu združenih knjižnic samostojna podružnica ali enota„
2. Na območju mariborske občine je treba vzpostaviti mrežo močnejših ljudskih knjižnic, ki bi bile enako= memo razporejene po teritoriju tako, da bi bile pri roki čimveč mariborskim občanom in da bi le-tem nu= dile knjižno gradivo, ki ga želijo. V ta namen je treba nekatere doslej društvene knjižnice povzdigniti
v podružnice enotne mariborske mreže ljudskih knjižnic c Te naj bi bile: Tezno, Ruše, Šentilj, Pobrežje, Lovrenc, Rače, Kamnica, Pekre ali Studenci in morebiti še Pes= nica.
J. Pionirski oddelek sedanje Mestne knjižnice se osamo= svoji kot samostojna podružnica osrednje knjižnice in se oddvoji v samostojne prostore na Rotovškem trgu št o 6 /sedanja skladišča Zarje/.
4. Matično službo, ki jo opravlja sedaj Študijska knjiž= nica, prevzame osrednja knjižnica,,
5. Ob matični službi se ustanovi kot samostojna enota potujoča knjižnica.
6. Vse ostale tu nenavedene nesamostojne knjižnice osta= jajo še nadalje v sklopu dosedanjih družbenopolitičnih organizacij, s tem, da so prek matične službe in potu= joče knjižnice povezane z osrednjo knjižnico, njihovo
vzdrževanje pa se utrdi s posebnim dogovorom med lokalnimi družbenopolitičnimi skupnostmi in občinsko skupščino.
7.-Poleg že obstoječih izposojevališč /Sp. Kungota/ se ustanove nova v Dvorjanah, Loki ali eni od vasi pred Staršami, v Miklavžu, Radvanju in Melju.
8. Postopoma je treba do leta 1973 izboljšati strukturo knjižničnih kadrov v osrednji in podružničnih knjiž= nicah, pri čemer sodeluje občinska skupščina kot štipenditor.
Shematično bi kazala nova enotna mreža ljudskih knjiž= nic v mariborski občini naslednjo podobo:
Osrednja knjižnica /sedanja Mestna knjižnica/ prevzame vlogo centralne ustanove s skupnimi službami za vse pri= družene knjižnice. Tu je sedež uprave združenih knjižnic, ki upravlja tudi vse podružnice, matično službo in potu= jočo knjižnico, ima skupno knjigovodstvo in računovodstvo, skupno akcesijo zase in za podružnice ter skupno obdelavo knjižnega gradiva za potrebe celotne mreže. Na ta način je zagotovljena enovita usmeritev ljudskega knjižničarstva na področju mariborske občine in strokovno kvalitetna ob= delava knjižnega gradiva. Podružnice se morejo v tem pri= meru posvetiti predvsem izposoji in delu z bralci. Osrednja knjižnica razpolaga tudi z neobhodno potrebnim matičnim katalogom za celoten fond združenih knjižnic in skrbi v sodelovanju s posameznimi enotami za sodobnejšo popula= rizacijo knjižnega gradiva /izdaja publikacij, biltenov, prirejanje knjižnih tribun, sodelovanje s sorodnimi orga= nizacijami in ustanovami, kot so DPM, lutkovni odri, Zveza kulturnih delavcev itn./ ter za izdelavo katalogov, name= njenih bralcem v posameznih pridruženih knjižnicah /po= družnicah/.
Sedanja Delavska knjižnica postane samostojna enota združenih knjižnic, s tem da prepusti centralnim služ= bam vse upravne posle skupno z akcesijo in obdelavo knjižnega gradiva ter usmeri svoje delovanje v izposojo, popularizacijo knjige in delo z bralci-
Podružnice, ki se bodo razvile iz nesamostojnih ljudskih knjižnic, je treba okrepiti tako kadrovsko kot glede na razpoložljive knjižne fonde, urediti jim je treba prosto= re, upravno pa jih izločiti iz okvira družbenopolitičnih skupnosti, ki jim zdaj pripadajo, in jih pripojiti zdru= ženim knjižnicam, financiranim iz občinskih sredstev.
Matična služba opravlja svoje z zakonom določene naloge v sklopu združenih knjižnic, potujoča knjižnica pa kot samostojna podružnica z lastnim knjižnim fondom zalaga s knjižnimi kolekcijami preostale nesamostojne knjižnice in izposojevališča v občini.
Štipendijska politika podpre iz občinskih sredstev /2 nova štipendista letno/ dotok novih višjeknjižničarskih kadrov v osrednjo, pionirsko in sedanjo Delavsko knjižnico.
Realizacija mreže ljudskih knjižnic v etapah
Načrt predvideva realizacijo predvidene mreže ljudskih knjižnic v treh etapah. Tako postopnost narekuje več razlogov:
1.	bojazen pred zgolj formalno integracijo, ki bi imela za posledico le upravno finančno združevanje posameznih ustanov, ne bi pa pomenila bistvenega vsebinskega pre= mika v samem ustroju in ne bi zagotavljala uspešne funk= cionalnosti take mreže;
2. ustvaritev mreže bo zahtevala določena dodatna fi= nančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev po=
gojev, v katerih bi se nova organizacijska oblika lahko uspešno uveljavila; le-ta pa bi se lahko glede na fi= nančno zmogljivost ustanovitelja te mreže le postopno zviševalaj
3. glede na notranji ustroj posameznih enot, ki bi se= stavijale ogrodje nove mreže /kadrovski sestav, knjižni fondi, pultni sistem izposoje, odsotnost katalogov itn./, je treba pri posameznih enotah najprej zagotoviti iz= polnitev nekaterih pogojev, ki bi jih usposobili za uspešno vključitev v organizem združenih knjižnic,- sem sodi tudi postopna usposobitev novih prostorov, kar je primer ne le pri na novo ustanovljenih podružnicah, temveč tudi pri osrednji in sedanji Delavski knjižnici.
I. etapa
obsega časovno obdobje od 1. januarja 1970 do septembra 1970 in zadeva sedanjo Mestno knjižnico, Delavsko knjiž= nico, pionirski oddelek Mestne knjižnice, matično službo, potujočo knjižnico in nekatera izposojevališča.
1,	Združitev Mestne in Delavske knjižnice.
Varianta A /maksimalni program/
S 1. januarjem se Mestna in Delavska knjižnica zdru= žita upravno, finančno, akcesijsko, z obdelavo novih knjižnih fondov po skupnih službah v osrednji knjiž= nici /sedanji Mestni knjižnici/.
Varianta B /minimalni program/
S 1. januarjem se Mestna in Delavska knjižnica zdru= žita v vseh zgoraj navedenih službah, obdelava novih
knjižnih fondov pa bi ostala v tej fazi še v vsaki enoti posebej in bi se šele v II. fazi prenesla na centralne službe«
Pogorji* ki morajo biti uresničeni pred začetkom ure= sničevanja katerekoli od variant združitve:
Obe varianti zahtevata pred njuno realizacijo izpolni= tev naslednjih pogojev:
a/ revizijo knjižnih fondov v obeh enotah in izločitev zastarane literature /izpolnitev možna do 31» čle= cembra 1969)j
b/ preureditev izposoje na prost pristop /v Mestni že ustvarjeno, v Delavski ustvarjeno le prostorsko in organizacijsko, ne pa tudi kadrovsko/j
c/ kadrovska izpopolnitev sedanje Delavske knjižnice za izposojo na način prostega pristopa. Dosedanji ka= drovski sestav Delavske knjižnice kaže naslednjo podo= bo: 1 višji knjižničar, 5 knjižničarjev, 1 manipulant. Za strokovno uspešno delo potrebuje knjižnica naslednji kader: v oddelku za odrasle 1 višjega knjižničarja, 2 knjižničarja in 2 manipulanta; v pionirskem oddelku 2 višja knjižničarja in 2 knjižničarja, v čitalnici 1 knjižničarja.
Ne glede na združitev potrebuje Delavska knjižnica za
delo po načinu prostega pristopa /ta način terja več
kadrov/ takoj v začetku 1970 2 višja knjižničarja in
1	manipulanta. V knjigoveznici zaposluje zdaj le hono=
rarnega knjigoveza za nekaj ur tedensko: tu je potrebna
celotna moč; enako ne more Delavska knjižnica več za=
poslovati snažilko le s polovičnim delovnim časom, saj
so nekdanja skladišča zdaj usposobljena za prost pri=
2
stop obiskovalcem knjižnice /405 m /•
Tako znašajo kadrovske potrebe v Delavski knjižnici
zaradi prehoda na prost pristop naslednje nove moči in s tem dodatna finančna sredstva: *
2	višja knjižničarja .................o.	36.000	din
1 insua.ip’ul ?mt	......................  9*600	"
1 knjigovez	...................	14.400	"
1/2 snažilka	................	4.800	"
daj atve	...................	38.880	"
Skupaj:	103.680	din
Načrt predvideva 1 moč manj, kot določa minimalni mednarodni normativ za tovrstno knjižnico, vendar je predlagatelj mnenja, da bi z racionalizacijo dela omenjeni sestav delo zmogelj prav tako predvideva za čitalnico delo samo v eni izmeni namesto v dveh, kot je to običajno;
č/ nastavitev 1 administrativne moči v osrednji knjiž=
nici:
1 administrativna moč	.............	17.280	din
dajatve	.............	10.368	"
Skupaj:	27.64-8	din
d/ dokler niso urejeni katalogi v obeh knjižnicah /ma= tični, DK in križni za bralce/, jih izdelujejo in dopolnjujejo v obeh-enotah njihove dosedanje interne službe; rok za njihovo ureditev je december 1971;
e/ ker je centralni matični katalog, ki je za nabavo novih tiskov nujno potreben, šele v izdelavi, bi ob= stajala do njegove izgotovitve v vsaki enoti ločena nabavna komisija, ki ju povezuje in njuno delo koordi nira upravnik.
* Finančni izračun stroškov je predviden za 1. 1969 in ne ustreza več današnjim zahtevam.
Po izpolnitvi pogojev od a - e iz prejšnje točke pro= jekta se more uresničiti združitev obeh sedaj samostoj= nih enot v varianti A ali B. Za o stvaritev variante A /maksimalni program/ je potrebno, da so poleg že omenjenih izpolnjeni še naslednji pogoji:
a/ personalna okrepitev osrednje knjižnice za potrebe skupne obdelave novih knjižnih fondov, in sicer:
1 bibliotekar, 1 knjižničar in 1 manipulant,, To terja naslednja dodatna sredstva:
1 bibliotekar	..........	20.400	din
1 knjižničar	..........	18.000	"
1	manipulant	..........	10.200	"
Skupna obdelava fondov zahteva poleg delavcev v tem oddelku še 1/2 kurirja, ki pa je za celotno zaposli= tev 1 osebe združljiv s kurjačem, ki ga potrebuje sedanja Delavska knjižnica. Od tod le 1/2 kurir-kurjač.
b/ usposobiti bi se morali kletni prostori sedanje Mestne knjižnice, v katerih bi bil urejen depo za obe enoti, ic&a? hi hkrati sprostilo nekaj skladiščnega prostora v Mestni knjižnici za opremo knjigj
c/ skupna obdelava novih knjižnih fondov bi se vršila v utesnjenih prostorih Mestne knjižnice, dokler ne bi bila usposobljena stavba na Rotovškem trgu 6, kamor bi se preselil pionirski oddelek;
1/2 kurir - kurjač
10.800 "
Skupno
Dajatve
59.400 din 35.640	"
Skupno
95.040 din
Za izpolnitev variante A pri združitvi obeh. knjižnic bi ob začasno utesnjenih razmerah, dokler ne bi bilo usposobljeno poslopje na Rotovškem trgu 6 za potrebe pionirskega oddelka, bila potrebna naslednja sredstva:
a/ kadrovska izpopolnitev Delavske knjižnice 103.680 din b/ 1 administrativna moč v osrednji knjižnici 27.648	"
c/ kadri za skupne službe v osrednji knjižnici 95.040	"
č/ usposobitev kletnih prostorov za depo	3«000	"
Skupaj:	===l|2i56§_din
Združitev Mestne in Delavske knjižnice - realizacija variante B.
V	razliko od variante A predlaga varianta B prenos skupne obdelave novih knjižnih fondov na II. etapo. Zato se v prvi fizi zmanjšujejo sredstva, potrebna za skupne služ= be, in se prenašajo v II. etapo. Varianta B terja tako naslednja dodatna sredstva:
a/ kadrovska izpopolnitev Delavske knjižnice 103.680 din b/ administrativna moč v osrednji knjižnici	27.648	"
Skupaj:	„151i2§8=din
2.	Adaptacija stavbe na Rotovškem trgu 6.
VI. fazi bi se usposobila z adaptacijo stavba na Rotovškem trgu 6 za potrebe sedanjega pionirskega od= delka Mestne knjižnice, ki bi do konca te faze postal samostojna podružnica združenih knjižnic, in bi se iz= selil iz sedanjih prostorov v adaptirane. Izselitev pio nirskega oddelka je povezana z uspešno ostvaritvijo I. faze reorganizacije knjižnične mreže, saj rešuje pro=
storske potrebe za tako reorganizacijo v novi osrednji knjižnici. Z adaptacijo zgradbe na Rotovškem trgu 6 so povezane sledeče prostorske spremembe:
a/dosedanji prostori pionirskega oddelka bi se z manjšo adaptacijo usposobili za čitalnico, del pa za prostor za skupno obdelavo novih, knjižnih fondov za združene knjižnice;
b/prostor, v katerem je čitalnica zdaj, je zaradi vlage v steni treba sanirati; v njem bo po njegovi sanaciji imela prostor matična služba s potujočo knjižnico;
c/v zvezi z adaptacijskimi deli je tudi predelava svetlobnega parka v sedanji izposojevalnici za odrasle v Mestni knjižnici, ki ne ustreza.
Za vsa adaptacijska dela pod točko 2, ki jih je treba izvesti vi. fazi, je na razpolago aproksimativni izra= čun stroškov, ki je sestavni del tega načrta.
3-	Matična služba in potujoča knjižnica, izposojevališča.
Matična služba in potujoča knjižnica bosta imeli v
I.	fazi svoje prostore še vedno v Študijski knjižni= ci, upravno pa lahko že v tej fazi postaneta sestavni del združenih knjižnic. Dokončno se preselita v osrednjo knjižnico po izvršenih adaptacijah.
Že v I. fazi bo potujoča knjižnica, ki bo do konca de= cembra 1969 svoj knjižni fond pomnožila na 2.100 knjiž= nih enot, oskrbovala s potujočimi kolekcijami knjig naslednje knjižnice: Bistrica, Bresternica, Ceršak, Dobrovce, Fram, Hotinja vas, Jarenina, Korena, Košaki, Lovrenc, Pernica, Pesnica, Razvanje, Starše, Svečina, Šentilj, Zg. Duplek, Zg. Kungota in Gradišče. To so knjižnice, ki že doslej dobivajo kolekcije iz potujoče
knjižnice« V I. fazi bi se ta pomoč razširila še na Gaj, Hoče, Jakobski dol, Jurij ob Pesnici, Ma= lečnik, Ruperče, Selnico, Sladici vrh, Slivnico in Zg. Velko. Od izposojevališč dobiva od potujoče knjižnice kolekcije že doslej Sp„ Kungota, v 1= fazi pa bi se uredila izposojevališča v Dvorjanah, Loki ali eni od vasi pred Staršami, Miklavžu, Radvanju in nekje v Melju« V nekaterih od krajev ki so navedeni med poslednjimi /Dvorjane, Miklavž, Radvanje/, so včasih knjižnice delovale, a so pod težo razmer usah= nile; zato kaže tu oživiti izposojevališča« Glavno oviro za širjenje knjižnične mreže, ki jo oskrbuje potujoča knjižnica, v krajih, ki jih načrt navaja kot tiste, kamor naj bi se pomoč potujoče knjižnice še širila v I. fazi /Gaj, Jakobski dol itn«,/, predstavljajo subjektivne težave: ali ni knjižničarjev ali pa se le-ti zaradi prevelike teže odgovornosti ne upajo sprejemati knjig potujoče knjižnice.
Rekapitulacija I, laze razvoja mrež e ljudskih knjižnic
Prva faza reorganizacije mreže ljudskih knjižnic se končuje z adaptacijo stavbe na Rotovškem trgu 6 /sep= tember 1970/ in terja naslednja finančna sredstva:
Ob združitvi Mestne in Delavske knjižrice po varianti A: 229.568 din z dodatnimi adaptacijskimi stroški /stavba na Rotovškem trgu 6, sedanja čitalnica Mestne knjižnice, ureditev nove čitalnice v sedanji Mestni knjižnici in prutjtorov za skupne službe, ureditev razsvetljave v se= danji izposojevalnici v Mestni knjižnici in adaptacija kletnih prostorov v Mestni knjižnici za skupni depo/„
Ob združitvi Mestne in Delavske knjižnice po varianti B:
151.528 din z dodatnimi zgoraj omenjenimi adaptacijski= mi stroški o
Poleg omenjenih sredstev je treba osrednji knjižnici takoj v začetku I. faze dodeliti 20.000 din namenskih sredstev za dopolnitev priročne knjižnice, ki je zdaj na nivoju srednje razvite vaške knjižnice-
II.	etapa
obsega razdobje od septembra 1970 /končana adaptacija stavbe na Rotovškem trgu 6/ do decembra 1971»
v
1. Ce se v prvi etapi uveljavi ostvaritev variante B, se s preselitvijo pionirskega oddelka Mestne knjiž= nice na Rotovški trg 6 s septembrom 1970 začno cen= tralno katalogizirati in opremljati vsi novi fondi za združeno knjižnico. V tem primeru bi se osrednja knjižnica kadrovsko okrepila za v prvi etapi v varianti A omenje=
ni kader.
2. Matična in potujoča knjižnica se pridružita osrednji knjižnici in imata odslej v njej svoje prostore.
5» Združenim knjižnicam se pridružijo - ko so že v I. etapi prek matične službe tekle priprave za to - po= stopoma naslednje doslej nesamostojne knjižnice: po vrstnem redu, kakor sledi: Tezno, Ruše, Pobrežje, m
Šentilj. Za te knjižnice je treba v tej etapi pripra= viti ustrezne kadrovske dopolnitve, okrepiti knjižni fond in usposobiti kataloge, da bi se mogle postopno vključevati v enotno knjižnično mrežo. Organizacijsko jih je treba izločiti iz lokalnih družbenopolitičnih asociacij in jih vključiti v enotni sistem financi=
ran j a združenih knjižnic.,
4-. V obeh doslej samostojnih knjižnicah /Mestni in De= lavski/se dogotavljajo katalogi, ob koncu leta 1971 pa se nastavi v osrednji knjižnici matični katalog za vse pridružene knjižnice. S tem prenehata delova= ti tudi dve akcesijski komisiji in teče nabava novih fondov centralno, dogovorno med posameznimi enotami združenih knjižnic»
5.	Posebna skrb je v tej fazi posvečena strukturi knjiž= nih fondov v posameznih enotah, ki naj se polagoma spreminja v korist strokovni literaturi.
111» etapa
nadaljuje prejšnjo v letih 1972 in 1973 ter pomeni do=
končno ustvaritev enotne mreže ljudskih knjižnic na ob=
močju mariborske občine.
1. Postopno se združenim knjižnicam priključijo dote= danje nesamostojne knjižnice po enakem postopku kot v etapi II in po vrstnem redu, kot sledi: Lovrenc,
Rače, Kamnica, Studenci ali Pekre in, če se izkaže za potrebno, tudi Pesnica.
2. Prostorsko se razširi sedanja Delavska knjižnica, s tem, da pridobi nove prostore v istem poslopju /kjer domuje zdaj Modno krojaštvo/. Dosedanje skladišče od= -delka za odrasle se preuredi za izposojo po principu prostega pristopa, sedanji pionirski oddelek se preseli v nove prostore, svoje pa prepusti oddelku za odrasle kot skladišče.
S tem je enotna mreža ljudskih knjižnic na področju mari=
borske občine prešla v zadnjo fazo, kjer je njena te= meljna naloga notranja konsolidacija te novotvorbe po principih, ki jih nakazujejo izhodišča tega načrta.
Za ostale nesamostojne knjižnice, ki bodo ostale v sklo= pu lokalnih družbenopolitičnih skupnosti, kaže uvelja= viti enotna načela za njihovo vzdrževanje: osebne dohod= ke knjižničnih delavcev /za katere ni nujno, da so v vsaki knjižnici samostojni, temveč lahko personalno zdru= žijo več knjižnic ali izposojevališč/ in dopolnjevanje knjižnih fondov naj zagotovi občinska skupščina prek fi= nancerja, za vse ostale materialne izdatke pa skrbi po= litično teritorialna skupnost, v katere sklopu knjižni= ca deluje«
MATIČNA KNJIŽNICA V KAMNIKU PREMAGALA AMATERIZEM
Konec leta 1962 je bila ljudska knjižnica v Kamniku imenovana za matično knjižnico občine, Kjiž= nico je tedaj prevzel bibliotekar Srečko Zabrič in jo v teh letih razvil v ugledno knjižnično in= štitucijo o
Razdobje šestih let je bilo za matično knjižnico v Kamniku zelo razgibano, saj je v tem času uspešno iz= peljala vrsto zastavljenih nalogo
Najprej so razširili in prenovili stare prostore, da so lahko začeli ustrezneje poslovati. Toda ob stalnem na= raščanju obiskovalcev je tudi prenovljeni prostor postal kmalu pretesen. Vodja knjižnice si je zastavil nalogo, da mora knjižnica dobiti ustrezne prostore in po letih
napornega iskanja in uspešnega sodelovanja z občino je knjižnica dobila svojo lastno zgradbo„ Leta 1968 se je knjižnica končno preselila«
Strokovna ureditev po sistemu UDK je knjižnico v novih prostorih dvignila na ustrezno raven in občani so kmalu spoznali, da lahko v njej najdejo vse, kar potrebujejo.
Uspešnost dela knjižnice nazorno kažejo naslednji sta= tistični podatki:
Knjižna zaloga	indeks
Leto 1963	8.100	knjig	100
Leto 1969	14.120	knjig	177
Obisk bralcev
Leto 1963	2.500	obiskov	100
Leto 1969	8.514	obiskov	340
Izposoja knjig na dom
Leto 1963	7-800	izposojenih	100
knjig
Leto 1969	17-560	izposojenih	225
knjig
V čem je bistvo uspeha kamniške knjižnice? V novih pro= štorih so lahko sistematično razporedili vso literaturo in s prostim pristopom omogočili bralcem dostop do vsega knjižnega fonda, ki ga ima knjižnica na zalogi.
V teh letih se je bistveno spremenila tudi njena nabavna politika. Knjižnica ima zdaj skoraj 4.000 zvezkov po= učne literature s področja filozofije, družbenih ved, umetnosti, arhitekturo, jezikoslovja, zgodovine in geo= grafije ter je naročena na 56 naslovov slovenskih. rcvJj in časnikov. Posebno pozornost posveča knjižnica lokal= nim tiskom, ki jih tudi sistematično zbira. Tak izbor literature zadošča za potrebe občanov kamniškega območja,
V zadnjih letih se je lepo razvila tudi njena priročna
biblioteka v čitalnici. Tu je na razpolago lep izbor leksikalij in druge priročne literature, ki jo potre= bujejo študenti in drugi strokovnjaki.
Knjižnica ima glede ureditve prostorov še večje načrte. Izseliti bo treba stranke, ki motijo knjižnico pri nje= ni dejavnosti. Odstraniti bo treba prizidek drvarnic, ki prav gotovo ne sodijo h knjižnici niti v park, ki meji na knjižnico. Tam želi knjižnica urediti letno či= talnico na prostem, ki bi bila povezana s čitalnico v pritličju. Bralci bi lahko tudi v poletni vročini našli prijeten kotiček v knjižnici ne le za rekreacijo, marveč tudi za študij. Tudi centralna kurjava bi bila knjižnici potrebna, saj je zimsko ogrevanje tolikšnih prostorov na klasičen način gotovo zelo naporno.
A.K.
PRI NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI LAHKO NAROČITE:
ABECEDNI imenski katalog. Ljubljana 1967. Vez. 25 din.
BOHINEC, V.: Katalogizacija kartografskega gradiva. Ljubljana 1966. /Separat./ 2 din.
OBJAVE Narodne in univerzitetne knjižnice št.59/1969. Seznam publikacij prejetih kot nakup, zamena ali dar v II. tromesečju 1969- Ljubljana 1969. /Na zalogi so tudi starejši letniki./ Br. Brezplačno.
OBVESTILA republiške matične službe. /Bros./ Brezplačno.
SEZNAM tujih, periodik, ki jih prejemajo knjižnice v Sloveniji. Ljubljana 1962„ Bros. 11 din.
SLOVENSKA bibliografija za leto 1959 /24 din/, I960
/32 din/, 1961 /32 din/, 1962 /32 din/, 1963 /32 din/, 1964 /32 din/, 1965 /36 din/.
VRANČIČ, R.: Uporaba knjižničnega gradiva in informa= cijska služba v knjižnicah. Ljubljana 1969» Bros.
15 din.
Izdaja: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1, tel.23-197/98 int.008, p.p. 259.