fi I L«. J ^ I JW Ste B »/■ HM3i is r a '«>•-> V*" > .*^JI LIST PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 9. DECEMBRA 1964 LETO XV, ŠT. 20 i »JCo/ je s to osnovno šolo?«. Smo priče močnemu interesu Ra dogajanj*, v osnovni šT>li, kategorični zahtevi, da mora postati skrb za ureditev stanja v njej, za modernizacijo in za uresničitev njenih ciljev vsakodnevna zadeva vse družbene skupnosti. Plenarni sestanek, ki sta ga sklicala izvršni odbor GOSZDL Slovenije in predsedstvo republiškega sveta ZSS 26. 10. 1964, je na temelju referata predsednice GOSZDL tovarišice Vide Tomšičeve, korefe-ratov Majde Gasparijeve, Geze Cahuka, Mirne Zupančičeve in Toneta Florjančiča ter na temelju razprav mnogih udeležencev postavil takole zahtevo: ustvarimo šoli pogoje, da bo mogla opravljati svoje poslanstvo, od nje pa zahtevajmo, da bo svoje naloge v polni meri izvrševala. Težko bi bilo trditi, da je bilo na tem enodnevnem plenumu vse povedano: tisto, kar zapažamo v življenju in delu osnovnih šol danes, in vse tisto, kar bi naj delali v njih v bodoče. Toda ugotovitve, kakšno je stanje osnovnih šol, in težnje, v katero smer se naj razvijajo. so bile jasno in nedvoumno povedane. Seveda ob vsem tem gradivu pa se pojavljajo in se še bodo pojavljala zapažanja in mnenja posameznikov in skupin, bodisi tistih, ki neposredno delajo v šolah, bodisi ostalih, ki to delo in življenje spremljajo na ta ali drugačen način. Tako je prav in edino na ta način bomo povečali prizadevanje enih za čim boljše in ustreznejše delovne pogoje, drugih pa za čim uspešnejše delo v šoli. Iz vsega do sedaj objavljenega gradiva že površen bralec opazi, da stanje v osnovnih šolah in problemi, ki se v njih pojavljajo, niso enostavni; poenostavljati jih na silo, pa bi bila medvedja usluga šolstvu in prosvetnim delavcem. Za primer naj navedem samo sestavek v Delu dne 13. novembra 1964 pod gornjim naslovom. Pisec sestavka je načel že večkrat obravnavani problem učencev, ki ne dokončajo vseh osmih razredov osnovne šole in prenehajo z rednim šolanjem. To je vsekakor boleč pojav. Če vemo, da je pred izvajanjem šolske reforme uspešno zaključilo vseh osem razredov samo okrog četrtina vseh učencev, v zadnjih letih Pa komaj 56 % učencev. Polagoma, pa vendar vztrajno se ta odstotek dviga, posebej če upoštevamo še tiste učence, ki uspešno zaključijo šolanje na osnovni šoli v 9. ali 10. letu šolanja. Hitrejši tempo odpravljanja te anomalije Pa resnično ne more in ne sme biti posledica zniževanja zahtevnosti in ne administrativnih posegov, marveč posledica boljših materialnih pogojev šol, pestrej- Prosvetno-pedagoška služba še ne ustreza svojemu namenu Pripravila se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno-pedagoški službi 10. novembra 1964 sta odbor poudarili, da mora občanska sežne naloge, ki se bistveno raz- tem, da daje občinskim zavodom , , .... . ... , .. Prosveto in kulturo Republi- prosvetno-pedagoška služba ob- likujejo od nalog prejšnje in- strokovno pomoč in usklajuje odpovedo ako^Sostavim^otroku ^ držati poleg strok°vno svetoval- špekcijske službe. Sedanje nalo- njihove delovne programe. Stro- * . . P0 1 ° °troku vanje zakonskih in drugih pred- ske funkcije tudi nadzorno vlo- ge lahko kakovostno ooravliaio kovno sodelovanje pa bi moralo ne le po nivoju, marveč tudi po logov Prosvetno-kulturnega zbo- 20 nad delom šol el , V dogovoru s predstavniki ob- odgovora. Ne, ker bi hotela oporekati tovarišu ■..Stularju, ali se-dpj spreminjati ,, svoje mnenje, rriarvgč,. ker' vidim, da najin dialog o' tako širokih in perečih vprašanjih daleč presega m^je najine Osebne prizadefcšti. - r. ■■ -i n >. ■■■ ' : t : t Najprejrporam. ,povedati, . da čine Piran ., je v šolskem letu ser®-napisala ;.9}anek f:»Ži,yotai:je-1961—1962 gimnazija Kpper,od- nič ,,brez., lepše, prihodnosti* na prla dislocirani- l. raared v. Pi- osnovi, razširjane seje (kar je rez-ranu, kjer so za.to na, razpolago vidno;,-iz. uvoda članka,.objavlje-res primerni prostori. Vendar pa nega v P. d. dne 18. 11. tl.), ki te gimnazija Koper odprla dislocirani razred le pod pogojem, da v Piranu sami preskrbimo za pouk potrebni kader. V nobenem primeru pa ne smemo pričakovati, da bi v Piranu poučevali' profesorji iz Kopra. Tudi v letu 1962—1963 niso bile možnosti za vpis v šole II. stopnje nič boljše kot leto pred tem. Pod istimi pogoji kot v' letu 1961—1962 je imela koprska gimnazija v letu 1962—1963 v Piranu že dva dislocirana oddelka. Da se je isto pokazalo tudi v šolskem letu 1963—1964 in zopet 1964—1965 menda ni .treba poudarjati. Medtem pa je prišlo v. sta jo sklicala predsedstvo OSS in IO OO SZDL Koper 30. 10. tl. o problematiki šolstva v okraju, in se tako posluževala materiala obeh tamkaj prebranih referatov in diskusije, kar je v takih primerih tudi moja poklicna dolžnost. Primer j a vo -med šolstvom v koprskem In celjskem, gkraju je podal na razširjeni šeji tovariš Troha v svojem uvodnem referatu (citat: »Dovoljujem si primerjavo okraja Koper s celjskim okrajem: v koprskem okraju imamo šest gimnazij in dva dislocirana oddelka s približno 1300 učenci, v celjskem okraju, ki ima 700 učencev več ...« in jako dalje).. Da se^ nisem »spotaknila« jt ;t.i _t — ' nazij, hi rešitev za šolstvo ekonomskega niti kakšnega drugega vidika. . Tovariš .,Stular je sicer lepo navedel in .izračunal, kolikšna sredstva . so potrebna za vzdrževanje piranske gimnazije in kolikšna bi potrebovali letno za vsakodnevni . prevoz dijakov iz Pirana v Koper. Številke so v obeh primerih visoke. Prepričana pa šerp, da bi se število vozačev iz Pirana v Koper znatno zmanjšalo od trenutnega števila učencev na piranski gimhaziji, če bi imeli v koprskem okraju več strokovnih in poklicnih šol. In za te šole je, kot vemo, tudi laže dobiti štipendije, kar ni nepomembno. In še vedno trdim, da bi se stroški ene same gimnazije ziiatno zmanjšali, kot so trenutni za obe gimnaziji v Kopru in Piranu, in da bi bila ena gimnazija koncentriranim kadrom boljša ne in da jih j« pni "sedanji delitvi nacionalnega , dohodka težko uresničiti —. glede na rok — 1. december, pa sploh nemogoče. Tp se bo dalo uresničiti morda ,v 1965. letu. Prav je, da prosvetni delavci zahtevajo1 svoje pravice, saj je kilo sprva res poudarjeno, da bodo družbene službe pri delitvi, dohodka na prvem mestu. Vendar: na osnovi novega zakona o delitvi sredstev med politično teri-torialnimi enotami' računajo, da prevelikih razlik v osebnih ’ dohodkih prosvetnih delavcev v' posameznih občinah. Za osebne dohodke velja,1 da' ji ne moremo zviševati glede na službena leta, temveč, je treba ocenjevati , dejavnost samo. Osebni dohodki naj 'bodo odvisni od objektivnih meril v okviru šole. ,,,, Prosvetni delavci so v svoji resoluciji postavil v ospredje zahtevo za zvišanje osebnih dohodkov, kar je razumljivo. Vendar, če se že lotevamo vprašanja šol- se bo proračun sežanske občine stva, moramo stremeti za izbolj-povečal za 10—12%>. Ker pa je šanjem njegove materialne baze 29 občin v republiki v materi- v celoti. Stanje v sežanski občini alno slabšem položaju od sežan- pa je, kot pravijo, kritično: za ske, bo le-ta po vsej verjetnosti popravilo starih zgradb ni denar-glede na dodatna sredstva ostala ja, da o modernih učilih in kabi-praznib rok. Če bi hoteli prb- netih; niti ne govorimo. Za ure- svetnim delavcem zagotoviti dohodke, kakršne zahtevajo, bi potrebovali za potrebe šolstva za 150 milijonov več sredstev; poleg tega pa ti dohodki po njihovem in uspešnejša.*To, dalem^e" zav- dneelaycevbv gos^dlmkih žela za koprsko in ne za piransko, sem storila iz preprostega razloga, ker je koprska pač starejša, z mnogo širšim zaledjem — torej po svoji osebni; najboljši vesti. V bistvu sem hvaležna tovarišu Stularju, da se je oglasil na moj članek. Tudi izmenjava mnenj in boj misli v dnevnem in tedenskem tisku, lahko pomagajo k izboljševanju našega šolstva. Ala Peče V Celju: krožek upokojenih prosvetnih organizacijah, saj bi le-te presegli. Vsekakor pa je to vprašanje, ki ga je potrebno temeljito preanalizirati. Proti novim učnim močem? Predstavnik šolskega sklada je povedal: — Lani sta sklad in občinska skupščina skušala usmeriti vse rezerve v občinskem proračunu v kritje nesorazmerij, ki vladajo v šolstvu z ozirom na gospodarstvo in družbene službe • tako, da so v primerjavi z drugimi občinami relativno zadovoljivo rešili položaj v šolstvu. To potrjuje tudi , podatek, da so ditev nujnih, problemov ha tam ohrtečju bi potrebovali milijardo in pol. Ka.i storiti? Po treh urah razpravljanja je sežansko posvetovanje vendarle privedlo do določenih zaključkov. Če izhajamo iz trditve, da je šola ekonomsko-družbeno samostojna organizacija, katere . delo je enako pomembno kot vse druge dejavnosti, potem je treba tb načelo tudi uresničevati. > Kaj storiti? Prvo, kar je treba napraviti v sedanjem položaju je: kolektivi na šolah morajo programirati delo in izračunati vrednost programa dela in realnih potreb šole (po metodologiji, ki jo je izdelal republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. objavljeni v 18. številki Prosvetnega delavca). Dalje: prosvetne delaven ie Kopru' do nekaterih personalnih oB' .odjjireMu^naziji? V ^|o-.. iVuSeS’ zahtevnin^^erifika- n a« (kot’pravim v tf/hku),^ ' uMenf'‘privlfct. delavci petem^eštu v repufiliki_o4f- v gospodarstvu, inlcer v občini, cije z združenimi .močmi,- Takrat storila to fz^dveh razlogov. Prvič, se je v Kopru začela' kritika n*čejzpfe$ pdejezencev j-pzšir-srriotrhdštF giihmazije V" Piranu in se od tam razširila tildi v 'Ljubljano in vvaŠ list. Menim pa. da je to,zvonjenje po toči. Koprska gimnazija bi bila morala že pred letom ,1961 igrati vlogo Prometeja (žal pa v Jugoslaviji prevladuje-: mo Epimetejl). Naučimo se enkrat misliti naprej in ne vedno le nazaj! 4) Po mnenju nekaterih koprskih, šolnikov ni prav nič pomembno šolanje 120- učencev, ki trenutno 1 obiskujejo 4 razrede gimnazije v Piranu, temveč so pomembna le sredstva, ki bi jih občina Piran prispevala za dograditev. gimnazije v Kopru. Ker pa šolskega poslopja še ne znamo jene 'seje — Ju 'se je je udeležil tudi tovariš Stular sam — m omenil' kot -problem postopne' rasti gimnazije v Ajdovščini, pač pa je bil to primer ob piranski gimnaziji. In drugič: po-moji; vesti je-pač laže prevoziti šolarjem vsak dan 19 kilometrov poti iz Pirana v-Koper,kot*pa onim iz Ajdovščine 37 kilometrov do Marte: je, 30 kilometrov.: do Nove Gori- ... - .. . ce, 40 kilometrov do Postojne, da skladatelja Slavka Osterca, Teden kilometrov do Kopra ne orne- dni ob Ažurni obali, Nekdanja razna aktualna vprašanja in prirejajo predavanja. V preteklem šolskem letu so imeli deset sestankov (vsakega se je Udeležilo povprečno 35 upokojenih prosvethih delavcev), ha katerih so' se zvrstila naslednja . , predavanja: Sto let mariborske- lonfv- kar pa je še vedno pre-ga učiteljišča, Življenje in delo n)alo> ki za redno delo učitelja 45.000 dinarjev, predmetnega učitelja 48—53 tisoč in profesorja 61.000 dinarjev. Ti dohodki pa se ne ujemajo z notranjimi rneriM na šolah samih. Pri ponovnem rebalansu bo dobil sklad 25 mili- njam. Zgodovina nastajanja piranske gimnazije, kot jo opisuje tovariš Stular, in vzroki za njen nastanek, so gotovo zanimivi in tudi ____ _ meni ne ;—- neznani. Vendar sem 'žgra.diti. čež noč, lahko brez pre- prepričana, da je bil sklep o po-^ tiravarija povečamo število učen- stepnem odpiranju, nove gimnazije v piranski občini izhpd v sili za dobrobit učenčev druge stopnje, ki so ostali brez možnosti nadaljnjega , šolanja, ne ,.pa perspektivna rešitev .in tehtni prispevek k dopolnjevanju šolske mreže druge stopnje y koprskem prekmurska osnovna šola v knjigi Miška Kranjca »Mladost v močvirju« itd. S. S. mhlo. Zaradi pomanjkljive kadrovske zasedbe (v sežanski občini je višek učiteljev in pomanjkanje predmetnih učiteljev), so primorani opravljati nadure. Pravijo. tufiij he’ rohrie obve-ntičftn Žanteva po osebnih dohodkih, ker je treba izhajati iz dejavnosti prosvetnih delavcev samih. Vprašanj seveda ne moremo reševati od spodaj navzgor. Treba je spremeniti samo . politiko razdeli evanja sred« štev in zavestno dati prednost družbenim službam, čez ostalo, manj nujno, pa odločno potegniti črto. . - Na osnovi ovrednotenja programa šol je treba ugotoviti - oo-trebe za osnovno dejavnost šol. V primeru, da občina ne zmore zanje sredstev, ima pravico žab- cev,, ki. bi , ostali brez možnosti nadaljnjega šolanja na 200. Ne vem, ali si dajejo najboljše spričevalo šolnika tisti prosvetni delavci, ki jim usoda 200 mladih ljudi, ne pomeni nič. 5) Na. vprašanje, zakaj ne bi nekdo in, enkrat izračunal, kolikšna sredstva, ter j a vzdrževanje piranske gimnazije, še tole: a) Za osgovno dejavnost, bi Slavistični seminar v Ptuju Da bi si slavisti iz osnovnih šol ptujske občine poglobili znanje in da bi si pridobili več praktičnih izkušenj za poučevanje materinščine, je Zavod za pro- okraju, ki je zelo slaba, kot orne- svetno pedagoško službo v Ptuju n ja tudi tovariš Stular sam. Niti organiziral dvodnevni seminar za v svojem članku, hit! zdaj ne. tr- ar ««»•.•• __j-.-.,--. — dim, da mi ni mar‘šolanje-npkaj _ . morala plačevati občina Piran, za sto otrok. (Bojim se. da tudi hudo novembra 1964 in se ga je ude-4 oddelke prav ista sredstva gim- obtoževanje tovariša'Stular j a v ležilo okrog 30 slavistov iz ps-naziii v Koprii,. kot jih troši .v točki 4 njegovega odgovora, k°'novnih šo1 Ptujske občine. Prvi Piranu . . pravi, da po mnenju nekaterih (dan1 so predavali predmetniki b). Občina bi morala prispeva- koprskih šolnikov ni prav mč učiteljem' priznani slavisti iz Mati znatna sredstva za gradnjo, pomembno šolanje 120 učencev ribora. poslopja y Kopru, medtem ko, četrtega razreda piranske gimna- O - govornih vajah v osnovna dograditev gimnazije v Kopru, je seznanil poslušalce o vlogi in ni zelo objektivna trditev — za- ralbi1 Učbenikov pri šolskem in dp-radi objektivnega obveščanja je mačehi' delu, medtem ko je pro- rnerne prostore, ki za verifikacijo ne bodo nikaka ovira, . . . cj Prevoz 120 'učencev iz Pirana v Koper in nazaj ,bi stal letno po- današnjih tarifah od 11 do 12 milijonov dinarjev.. .predavatelje slovenskega jezika. Ta šeminar je trajal 10. in 11. v živahni diskusiji pogovorili še o metodi podajanja takih in podobnih učnih tem. Največ smo debatirali o stilistiki oziroma o podajanju določenih elementov te panoge besedne umetnosti v osnovni šoli. ' Ob zaključku sestanka sta sledili še dve predavanji. Tovarišica Ivana Čič je govorila o jezikovnem pouku v osnovni šoli. Zadnje predavanje je imela Hedvika le nekoliko preobsežna za eno da. Poudarili smo, da je spričo učno uro. Naslednjo uro smo ho- zelo obsežnega učnega načrta spitirali pri tovarišici Marti Si- število tedenskih učnih ur za jančevi v šestem razredu. Obrav- materin jezik premajhno. Štiri navala je učno enoto »Govorne tedenske učne ure slovenskega in stilistične vaje«. Obe tovari- jezika v sedmem razredu ne do-šici sta učni uri zelo dobro pri- puščajo večjega poglabljanja v pravili in izvedli. snov. Omenili smo tudi prenatr- Po praktičnih nastopih smo se panost učne snovi v sedmem raz- riaihreč”J td variš ^Štular odgovoril fesor Miha "Feguš v svojih1 top- tov7 Hedvika Fric ki nam je s na moj članek — in da je ža- lih, privlačnih Jn-zanimivih it- slikami, grafikom ter z 6) Vem. da se učenci ..marsikje lostna podoba medsebojnih odno- vajanjih govoril slušateljem o vozijo v šolo 'še boli daleč, kot sov prosvetnih delavcev v dveh zloženem stavku. ; _ ; Od Pirana do Kopra. Vendar nih- komunah,, kar spet vsiljuje misel, Drugi dan seminarja ■11. noče ne m "Fe zanikati, cia je za dl- da se .nekatere občine na Kopr- vembra smo vsi semmaristi prte teka bo’i še če ima šolo' blizu, skem tesno .zapirajo vase.) — To- sostvovah vzornim' nastoporn v ull gimnazijo, ki je izhod v sili, tekstov v osmem razredu. Tovari- Brez ozira na to. pa gimnazije marveč ob dejstvo, da odpiranje šica Angelca Gašperšič je našto-■ - - •• • novih samo gimnazij in pila v tem razredu z učno enoto barvno ilustracijo prikazala, kako naj poučujemo pravopis po najnovejši metodi. Pri zaključni diskusiji smo se pogovorili še o raznih problemih naše stroke. Razpravljali smo o učnem načrtu, o predmetniku, o številu obveznih učnih ur za materinščino. Ne moremo razumeti, redu, kjer se ta načrt sicer da predelati, vendar primanjkuje/ časa za sintaktične in stilistične vaje. Zaradi pomanjkanja časa ne moremo posvečati pažnje govornim vajam in obdelavi doma prebranih tekstov. Na podeželju, zlasti v Slovenskih goricah, in v Halozah, je opaziti pri učencih nizko stopnjo pismenosti. Učenci doma premalo berejo. Na nižji in višji stopnji so otroci pasivni v govoru, saj se v nekaterih šolah slabše izražajo. To pa je posledica premajhnega besednega zaklada. Le-tega bi si povečali z intenzivnim domačim branjem. Slavisti ptujske občine menimo, da je nujno dodeliti več učnih tedenskih obveznih ur za slo-veščino na srednji in višji stopnji osnovne šole. Tudi šolske knjižnice naj bi imele pestrejšo zakaj število tedenskih učnih ur izbiro mladinskih knjig. V Piranu ne bi bilo če bi bila novih in novih samo gimnazij in pila v tem razreau z učno enoro v letih 196T-1962 do 1964-1965 v neposredni bližini drugih gim- »Ptuj v literaturi«, ki pa je bila od najnižje do višje stopnje pa- Ernest Blažič Iz drugih republik SKOPJE MARSIKJE SO TEŽAVE Takoj, ko je bilo končano pre- teklo šolsko leto, so začeli v Skopju popravljati šolska poslopja. Zdaj, po nekaj mesecih, je vprašanje, ali so vse zgradbe usposobljene tako, da zagotavljajo normalen pouk. Dejstvo je, da je bilo zelo mnogo storjenega, da bi začeli v vseh šolah z rednim poukom, vendar je še vedno nekaj poslopij, kjer sanacija še ni končana, kot npr. v gimnaziji -Josipa Broza Tita«. Srednja glasbena šola — njeno poslopje je porušil potres — je začela s poukom 5. septembra, In sicer v poslopju nižje glasbene šole. Razumljivo, da so pogoji za delo zelo težki. Podobno je tudi s šolo za učence v gospodarstvu -D. Tu-covlč«: poslopje še ni popravljeno, zato gostujejo učenci v stavbi go- stinske šole. Edina zgradba, ki je ni treba sanirati, je poslopje šole za učence v gospodarstvu »K. Metalec«, zato se v njej odvija normalen pouk. V mnogih skopskih šolah bodo Imeli tudi letos pouk v treh Izmenah, vendar po normalnem učnem načrtu in programu. Tako bodo letos , zagotovili učencem 210 delovnih dni. Kot pravijo, v mestu ni problemov zaradi učiteljskega kadra. >e vedno je nerešeno le vprašanje . honororn,ega pouka za nekatere strokovne predmete, kar pa je že star problem. Kandidati imajo namreč v gospodarstvu večje osebne dohodke, kot bi jih imeli v prosveti, zato se raje odločajo za prvo. SARAJEVO VSAK ČETRTI PREBIVALEC JE učenec š • Na področju sarajevskega okraja, ki ima 30 občin z okrog 850 tisoč prebivalci, je nad 650 osnovnih In srednjih šol, ki jih obiskuje blizu 200 tisoč učencev. ,V zadnjih sedmih letih se je povečalo število šol --'<17 V«, ' število učencev pa celo za 90 "A. Danes je vsak četrti preblva-. lec tega področja , učenec osnovne ali srednje šole, računajo pa, da se bo do 1970. leta povečalo število ■ učencev celo nad 250 tisoč. . Drugače je seveda s šolskim prostorom, saj se povečuje mnogo počasneje kot število učencev. Osnovne šole imajo sicer še kar dovolj prostora, vendar pa so slabše opremljene. Danes poučuje na vseh šolah v tem okraju okrog 5000 prosvetnih delavcev, potrebo-vali pa bi jih še polovico toliko-. Kvalifikacijska , struktura.. tega kadra ni zadovoljiva. V mnogih šplah je pouk nestrokoven, nekateri 'predmeti sploh niso zastopani. Pouk materinega Jezika "je-npr, -nestrokovno zastopan v 43 popolnih šolah (od skupno 138), tuj jezik v 48 šolah, zgodovina v 40,, kemija v 35, matematika v 53 šolah itd. V zadnjem času se 'trudijo, da bi čimprej izboljšali položaj šol, pa tudi status prosvetnih delavcev. VARAŽDIN UČITELJ IN KOVAČ Na področju varaždinske občine je 17 osnovnih šol (z 11.870 učenci), v osemletno šolgnje pa so zajeti vsi šoloobvezni otroci. V oddelkih mestnih šol je povprečno po 41 učencev, v vaških šolah je po 35 otrok — v nekaterih oddelkih pa je bilo celo . nad 50 učencev. Najbolj naglo narašča število učencev V samem Varaždinu, kjer bo zajeto do 1970. leta v osnovne šole okrog 7000 učencev (medtem ko jih je danes 4882). Poseben problem je v tej občini — šolski prostor. Povprečna površina na učenca je 0.8 m!, v me-stij samem pa komaj 0.7 m!, (čeprav bi morala biti 1.8 m!). Precej je šol, ki sp le skromno opremljene. Neko poročilo pravi, da je od 30 šolskih poslopij le 10 takih, ki so zadovoljiva. .Učiteljskega kadra je tu dovolj In čeprav stanovanjski problemi prosvetnih delavcev niso povsem rešeni, stanje ni kritično, saj grade kar v šestih krajih nova stanovanja zanje. Glede osebnih dohodkov so prosvetni delavci še vedno v nezavidljivem položaju. Glede na enake kvalifikacije in strokovnost je še vedno precejšnja razlika med osebnimi dohodki prosvetnih delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah. Gimnazijski profesor za matematiko z 10 do 15 leti službe dobiva povprečno 40 tisoč din na mesec, ekonomist v gospodarski organizaciji pa od 50 do 60 tisoč din. Učitelj z 10 do 15 službenimi leti dobiva povprečno od 35 do 40 tisoč din na mesec, kovač v nekem varaždinskem podjetju, ki ima šest let službe, pa povprečno 44 tisoč din (če ne računamo viškov, ki jih dobi nekajkrat na leto). Precej je primerov, ko imajo medicinske sestre, ki končajo srednjo šolo, večje osebne dohodke od svojih profesorjev . . SISAK PET MILIJONOV ZA SOLSKA IGRIŠČA Pred dvema letoma je bil ustanovljen v občini Sisak sklad za telesno vzgojo, iz katerega so dobile šole lani 1,5 milijona din, letos pa celo pet milijonov din. Sredstva so namenska (samo za gradnjo fizkul-tumih objektov), vendar jih lahko uporabijo šole tudi za gradnjo in ureditev športnih terenov in šolskih igrišč za posamezne športne panoge. Pri podeljevanju sredstev upošteva UO tega sklada pogoje, ki jih imajo posamezne šole za pouk telesne vzgoje. Prednost imajo šole, ki dajo najboljše zagotovilo za iz« vedbo in največjo lastno udeležbo. Sklad bo naknadno podelil šolam nerazdeljena sredstva, toda pod pogojem, da bodo Imele Izdelane načrte za športne objekte In stroškovnik za predvidena dela ter da bodo imele zagotovljeno izvajanje nestrokovnih del z lastnimi močmi. V preteklih letih so porabili za potrebe telesne vzgoje največ 10 do 15 milijonov, z ustanovitvijo sklada pa so- se sredstva precej povečala. V ta sklad pritekajo sredstva redno od predvidenega odstotka skupnih sredstev iz občinskega proračuna, pa tudi iz drugih virov. Letošnji finančni načrt predvideva, da bo imel sklad na voljo skupno 32 milijonov. loi pri da lot lot da ke Pe irr se Po lil sk Pc ke ru tri in sli s Št' šo sv je in vi vi st g; n ri j Ži n j v d t St. 20 BREZ DELOVNEGA PROGRAMA NE GRE VEC Razgovor z ravnateljem osnovne iole Lucijan Seljak v Kranju Dušanom Bavdkom Na naše vprašanje: »Zakaj je Bola sprejela predlog, da dela po Programu?-« je tov. Bavdek povedal tole: Izračun števila učnih in delovnih ur na osnovi objavljene metodologije programiranja — Ze nekaj let sprejema delovna skupnost naše šole svoj no {»vezane x vsakodnevnim opravljanjem nalog. Tako smo razdelili 42-urni delovni teden in vendar ni v tej odmeri mnogo stvari, ki jih oprav- —______________ ]ja.T.0' mislim na Pomoč šib- novan.ia aoaatnin nejavnosti v dela in tudi tehtnejše razdelje letni program dela. Do zamisli, hejsim ucencem, na delo z nadar- želji, da bi se pridobila višja sred- vanie osebnih prejemkov. da bi morali delati na podlagi ne- .lenimi ucenci, na pomoč, ki jo stva za šolo. Pri administraf-ivnem načjnu kega delovnega načrta, nas je pri- Zve^ mladine PRK S •hMHenim’ d".bo pro«r,an? dodat- razdeljevanja prejemkov smo bili Peljal sam razvoj sole. Dokler je aaiivu 4yeze mianine, fkb., za nih dejavnosti na šolah kaj raz- v Dreiemkih vsi enaki Uimšteva- imela šola samo nekaj oddelkov, vodstvo številnih interesnih kioz- jiren. Učiteljski zbori bodo mora- ia „ samo chižhe P se ni tako močno čutila potreba kov, za posebne naloge na pod- j; upoštevati pri tem: 1. potre- Po vnaprej izdelanem načrtu. Ko- r°v,ju poklicne, prometne vzgoje be po eni ali drugi zvrsti dejav- — O realizaciji predpisanega nilo porušiti celotni finančni plan. učnega programa v mejah pred- Vzporedno z bitko za čas bo pa metnika in 42-urnega tedna ni rasla tudi kvaliteta dela. i jih oprav- motat napi- bon'pmmitljena notrlmi' detlov pomottib- hovoi, dodatnih d.Javnoati , h,hmSi„'t.adin,- ggFj&Z Dodatno gramiranja 18. številki Prosvetnega delavca, naslednji korak podedujemo danes konkreten iz- k metodologiji pro- nosti smo vzeli za primer šolo v šolah, objavljeni v z izmišljenim številom oddelkov. 1) Dele po učnem načrtu Pri planiranju števila učnih ur računamo, da traja pouk 38 tednov (216 dni) na leto. Pri takem programskem delu itd. nosti, 2. prostorske možnosti in Pa 1x5 vsekakor treba deliti sred- likor bolj pa je šola organizacij- _ , . J ... , ^ . . sko rasla, smo čutili, da je treba Doslej nikdar nismo upošteva- opremitev .šole in 3. kadrovske stva P0 Prevzetih nalogah, po ob- Posamezne dejavnosti planirati, * kolektivnih^ oblik dela učitelj- pogoje. Šole s celodnevnim po- in sevet^a tudi po kvaliteti ker se le na ta način lahko izog- ^va za izboljšanje kvalitete dela. ukorri? tesnimi prostori in malo- c*,e^a- nemo stihiji najrazličnejših po- 1rn,sl!iyi na številne sestanke št6vilnim ^drom bodo mogle na- v »in kako boste prišli do objek-treb in akcij, ki so se pojavljale strokovnih aktivov komisij, na praviti kaj mai0 več kot izvesti tirnega vrednotenja živega dela?« in jih je bilo treba opraviti. Pri- vzorne nastope, hospitacije in ‘učni program. , šli smo do prepričanja, da velika, druge oblike usposabljanja. !, . planiran1e pa zahteva še neko „ l/l ° moral .V0™' s številnimi oddelki in z višiim Zato meni naš kolektiv, da bi 1:. d . pa “nleva , ,n , gati s podatki o povprečnih pre-številom zaposlenih organizirana mpral vsebovati naš predlog 23 V^n^rj^la V te ^obro ^^ih posameznih vrst delavcev šola brez delovnega nroerama dodelitev sredstev soli dvoje: S®1.6.-1, zanemaijena. to je dobro ena{;e izobrazbe v različnih de- Svojih nllog ne S zadSh!o - izračun sredstev za osnovno .^idenco opravljenegadela. _ _ . .. . on ra vi ti f’im ve «*■ ^ Razred Število Število oddelkov učencev Tedensko uč. ur Deljen pouk Letno UČ. Ul 1 ; 2 «0 22 — 1584 2 1 30 22 — 792 3 2 60 23 . — 1656 4 1 30 26 — 936 4970 5 1 30 27 — 972 6 1 30 31 1 1142 7 1 30 32 1 1188 8 1 30 32 1 1188 4498 .. Skupaj učnih ur ... .. 9468 lovnih organizacijah: v gospodar- Poleg tega pregleda bo v pro- pouka na teden, pri 42-urni de- in različnejših nalog mora opra- in izračun sredstev za vse pogodbene obveznosti opravljene. Zaradi nizkih prejemkov šte- predstavlja okvirni plan dela za Ža izpolnitev učne obveznosti na nižji stopnji, ki je prikazana Viti Vse dejavnosti ie treba spra- drugo delo, ki ga opravljamo, da » potietmmi poročili naj bi šole vik) prosvetnih delavcev relativ- posameznega prosvetnega delav- v tabeli, je potrebnih 6,27 učite- ~ ‘ J ^ ________ s - t _ _ j - _ i... : • J _ I ^ ab-lo^o . . . _ _ !• / a r\n n . ne\n e* eter \ -ur Ijev (4970 : 792 = 6,27), na višji stopnji pa 5, 68 predmetnih učiteljev oziroma profesorjev Viti v nek red, jim “odkazati me- obogatimo šolo z dodatnimi de- obveščale upravni odbor sklada no stalno nazaduje. Odhajajo v ca. igUil eSIi?™ trio, seveda do Vanja dela. »Katere elemente bi bilo po če bodo učne ure _ ____________ _ naše delo načrtuje- vašem treba upoštevati pri pro- ali neupravičeno — izpadle. Malo- vega dela, s tem pa tudi na za- ^^imen^ko8soTire odnsdlTzs' rp<3i Povečanega obsega io letos brez ocenje- gromiranju dodatnih dejavnosti?« marno opravljanje nalog bi uteg- dovoljivejšo odmero prejemkov. radi ^gih pedagoških nalog zman,i*ana . 2) Dopolnilno učno vzgojno delo Predvidimo, katere oblike do- jem delu z družbeno političnimi rega je treba približati industriji s Ker na podroiiu posebno- Smer pedastošiMffa^deta ni več jlopust- „3^^^ le tekatev* oblike tega de'a v izmišljenem obsegu, ki za ut lailUUITK Vil rriuu-ei/t t- um ruttcTru. muhi* n.rn.xtnwn.fr til organi ter strokovnimi društvi in ziranja obstoječih delavnic; — verifikacije zavodov in Ljubljana. S. oktobra 1964 bo treba iz objektivnih razlogov učenci, temveč tudi ure — potreb-opraviti v nadurah (npr. če raz- ne za pripravo. V okviru tega časa rednega pouka ne delimo, če na mora prosvetni delavec določeno razpis re dobimo ustreznega kad- število ur nuditi učencem nepo-ra ipd.). sredno pomoč, kar moramo za- Maso sredstev za oe^bbe do- Sotoviti z ustrezno evidenco in hodke izračunamo tako, d« delov- kontrolo, ne ure pomnožimo s predvideni m b) .Interesna dejavnost beno vlogo, se povezuje pri svo- nem in duševnem razvoju, kate- nejšo vsebino in oblike, jem delu z družbeno političnimi organizacijami, Stalno konferenco in našim družbenim potrebam; za rehabilitacijo invalidnih oseb, — reformiranja službe prof e- na improvizacija, naj si RO čim upravnimi in samoupravnimi sjovalne orientacije in moderni- prej oskrbi svoje društvene in delovne prostore, kakor tudi profesionalno administrativno moč. V vsebinskem d”jl 11 co načeta inštitucijami, ki s svojim delova— 5?”5” *=*' •*«•<<* bost prosvetnih delavcev in kaj Za izpolnitev svojih nalog, bo Skrbelo in nudilo bo vso la?umevamo pod dodatno, razšir- društvo usmerjalo svoje delo pomoč zavodom, ki izobražujejo kadre za potrebe posebnega šol- , , , , ,. stva. Pri tem bo stremelo za tem, nenehno skrb za nadalj- , . . , , , , da pride cimprej do izobraževanja specialnih pedagogov na vi- icno ali dopolnilno dejavnostjo predvsem; hčiteljstva. 1. Sodim, da bomo z realnim pri- nje izobraževanje in strokovno dlla ra*prm ,pri nekate' [^olnjevanje svojega članstv«. snk. (drugostopenjski štu- '■h ljudeh močno zakoreninjeno V ta namen bo prirejalo strokov- .... brnenje, da uč^-elju ostaja po delu na predavanja, posvetovanja in J' _ . , • v razredu ves ostali čas na voljo, delovne konference. Z večjo vne- 4- Dosedanje delo sekcij je 1* mo bo razvijalo in utrjevalo stro- treba še bolj razviti in utrditi ter ,ld/Lntl kovne aktive ravnateljev, učite- stremeti za tem, da se sekcije Ijev, vzgojiteljev, mojstrov in med seboj tesneje povežejo. V ta. drugih strokovnjakov ter vse- namen naj bi bili skupni sestanki . ■ Za osnovo smo vzeli 42-urni stransko podpiralo udeležbo na- sekcij pogostejši, oziroma naj bi plovni čas, ki je uveden v drugih gjfa članov na mednarodnih kon- sekcije same stremele za tem, da bel ovni h organizacijah in ki gresih, posvetovanjih, simpozijih, bi bila njihova medsebojna po- P°vscd služi za izračun prejem- kakor tudi sprejemalo tuje siro- vezava čim tesnejša. '°y. Razdelimo ta čas (42-urni) na kovnjake. Za take oblike strokov- Prav tako je- treba dajati po-‘eiavnc.'ti. ki jih učitelj opravlja! nt!ga izpopolnjevanja je treba po-, hude in ustvarjati možnosti, da 22 ur dela v razredu (republi- skrbeti sialnejše in izdatnejše fi- bodo posamezne sekcije, kakor Za Republiški odbor: CIRIL BREZOVEC po^arnezne šole niso obvezne, a) Pomoč šibkejšim učencem matematika (3 ure na teden, 30 tednov) 90 ur — angleščina (2 uri na teden, 20 tednov) 40 ur pevski zbor (3 ure na teden, 30 tednov) 90 ur — .foto krožek (2 uri na teden, 30 tednov) 60 ur c) Usmerjanje družbene dejavnost' učencev — pionirska organizacija 45 ur ■ ‘ podmladek RK 60 ur d) Varstvo knjižnic 50 ur Dopolnilnega dela z učenci, ki ga cc*evi :o prosvetni delavci v rednem delovnem času (ker ni-mt jo polne učne obveznosti), posebej ne ovrednotimo. Ure dopolni’nega dela, ki se morajo opraviti v nadurnem času. ovrednotimo z enakim zneskom osebnega dohodka kot eno uro rednega dela, povečanim za 50 •/«. 1 »Kako ste razdelili »elotmo obveznost prosvetnih de-mvcev na vašem zavodu?« norma). , 8 ur za priprave na pouk (tedensko). 8 ur na teden je namenjenih e-delavi pismenih in drugih iz-■elkov učencev. Res je, da na pri-Jeer slavisti presede po ure na dan k1"! Popravi šolskih nalog, doma-!n vaj,(pri pregledih č(iva in dru- nančne vire. Pri tem naj RO vodi tudi posamezni člani imeli inte-misel, da je skrb za kvalitetno res za izdajanje občasnih publi-delo najboljša pot za družbeno kacij, za nabavljanje (sistematič- no) domače in tuje strokovne literature, za ev. prevajanje pomembnih strokovnih del in da , , , .... .. članstvo občasno, toda sistema- - skrbi za kader (štipendira- ^ o najnovejHh do_ nje, aktiviranje ob razpisih 1 •), ma,-dfl ter tujih strokovnih delih. afirmacijo posebnega šolstva; 2. Odločneje bo članstvu pri kazovalo pomembnost: 5. Pomagati je treba pri čim se ustanovi bolj uspešnem razvijanju in ulr-za področja jevanju samoupravnih organov in . ,,, t... -----------— — raziskovalnega dela (sinte- p-h pismenih oblikah preverjanja tično-analitičnega), pri čemer bo ^ anja. Nekoliko manj imajo stremelo za tem, da dela učitelji tujih jezikov in raziskovalni center — ,-- , . ^tematike. To odstopanje od po- posebnega šolstva; organov družbenega upravljanje Prečja je mogoče korigirati s — izpopolnjevanja in reformi- v zavodih. Pomoč je potrebna • aviinii-i o delitvi osebnih do- rarja učnih ter vzgojnih načrtov, predvsem zaradi prepotrebne ko-"odkov. učbenikov, specialnih didaktičnih ordinacije in enotnih kriterijev , 4 ure na teden smo odmerili in vzgojnih ter drugih sredstev; Ta iJno ? »ss. issssjrs^ - zisj&ST&r** ^zrednih in učiteljskih zborov in — diferenciacije naših zavo- Pri realizaciji obstoječih pred t'se druge dejavnosti, ki so tes- dov; pisav, ki zadevajo pose bito šoi- Pri tiri glasbe v neki kita jaki'žuli druge stopnje št. 20 Na obisku pri lutkah Razgovor z avtorjem nove lutkovne igrice »Pesmica in sonček« Janezom Dobeicem Zdaj, ko se bliža novo leto in pravljici, ob kateri otrok začuti posebno poglavje lutkovnih igdc z njim" dedek Mraz, se bo sled- vrednost in lepoto življenja, ka-njemu zdelo upravičeno, da spre- kršno je danes. kajti vse besede je treba ponavljati toliko časa, da pridejo govorimo o lutkah — saj imajo Dejstvo, da piše za lutke, pis- animatorjem v usesa, in vse gv dokajšen delež pri novoletnih cu že samo posebi narekuje pol- *3e toliko časa, da pridejo reci-otroških prireditvah. Toda v dej- no omejitev: poznati mora oder, tatorjem v oči — in se tako re-stvu, da se spomnimo lutk naj- možnosti gibanja po njem (pišem citatorjev glas in animatorjevi večkrat le v zvezi z otroškimi za marionete in zanje zdaj go- avtomatično dopolnjujejojer prireditvami, je skrit zametek vorim), koliko oseb lahko največ dajo lutki pridih resničnega ziv-akrivenčenega odnosa do lutkiov- hkrati nastopa, kakšne kretnje Ijenja. ne umetnosti, Lutke imajo res do zmore lutka. Poleg tega morajo neke mere omejene izrazne mož- biti občutki, kot so strah, začu-nosti, ker so prikrajšane za moč denje, sreča, veselje, ki se pri mimike — živega igralca — po Pred šolska TV oadajo (Foto: Milan Šparovec) Petindvajset TV minut Mimo učnega načrta drugi strani pa jim dejstvo, da niso vezane na realne zakone živega gledališča, daje nove možnosti. Lutkovna igra prenese mešanje realnega in fantastike, v dogajanje z lahkoto vključuje popotovanje in še marsikaj, kar ie enako mikavno in lepo za Iju-ii vseh starosti. Te besede ne gredo na rovaš naših odraslih gledalcev, saj jih 'e mnogo, katerim predstavljajo lutke umetniško doživetje — pač pa je v njih morda skrita želja, da bi naše Lutkovno gledališče kdaj dobilo, svojim stvaritvam primerne dvorane, delavnice in mogoče sčasoma tudi svoje mesto v študijskem programu igralske akademije. Brez ovinkov: Lut- kovna igrica stane skupnost — od teksta do premiere — približno sedem milijonov dinarjev, saj je pri pripravah zaposlenih najmanj trideset ljudi. Zaradi '......... , » , , . majhnih dvoranic pa se denar, Televizija obiskuje šole — ob- Predstavi se nam prek- bi približno po vseh šolah jemali ga viaga skupnost v to umet-vezno in po sporedu. Kjerkoli je murska hiša, krita s slamo, to snov. niško dejavnost, ne obrestuje, kot igralcih izražajo v mimiki, na voljo televizor, ja tudi gleda- v kateri sta se (po pisateljevih * _ ^ bi se lahko. kazani z besedami in gibi. Janez Dobeic, avtor in režiser nove lutkovne igrice »Pesmica in sonček« jo in se odrečejo 25 minutam na- besedah) vadne šolske ure, ki bi jo sicer življenje edinole lahko rodila in lepota. Kranjec za- Zamujena priložnost To siamo mimogrede naš Mislim, da je ob vsem tem lav,nj dlgnagn1i namen je, da se jet, je treba 1 v* 4-r* /d T T r~\ 1 rvv"! r _ ^ _ _____________ - . I * 1 4-1 ^ 1 %-\/-v * r* 1 y 4-1 Ko je tekst napisan in spre- Od starih »gašperlteatrov« dalje pa do najboljših čeških in ruskih umetniških lutkovnih I odrov Igra važno vlogo glasba. Pri naših igricah je praviloma originalna, pisana na osnovi teksta. Umetniška izvedba dvigne izrazno moč lutk in poglobi vtis celotne predstave '(za »Fesrpieo in sonček« jo je skomponiral Marjan Vodopivec). — Do razgovora je prišlo zavoljo priprav lutkovne igrice »Pesmica in sonček«. Kolika vaša igra je to in kakšnih gledalcev —■ glede na starost in dojemanje — bi si želeli? — »Dva potepina« (leta 1959) je bil moj prvi igrani tekst za lutke. Ta je drugi. Kar zadeva publiko, pa je moje mnenje, da je ona tista, ki dviga lutkovni predstavi videz življenjskosti. Pri premieri in prvih predstavah je vsak igralec še polno angažiran — toda predstavljajte si npr. dvestoto ponovitev enega in istega dela! Pri! močnem sodoživljanju publike pa se zgodi, da zmehanizirani gibi in glasovi nenadoma spet zaživijo in po končani predstavi animatorji in recitatorji ugotovijo: vsaki nastopajoči Sm° Pa — naj gledalci manj moderno, a mnogokrat ko- nika pravljico o zlati mladosti, dodaten komentar odveč. Zanima- „ ,,r,rirnn " Tapp7r.im T>rikejf.ern lutki poiskati ustrezen glas. Glas Ce, P® .nai gledalci res dozi-ristneje porabili. kajti »to je pesem, zlate mlado- v0 je še mnenje prof. Tonke ^toriem nove hdkovne igrice ni le del značaja lutke, pač pa vijo delo, je nujno, da so v dvo- Osnovna šola Toneta Čufarja stbn^ je grenka...« In tako na- Menartove, ki poučuje v teh raz- >sPeomir.a in c0nček« (nremiera P° svoje dopolnjuje tudi njeno ah samo odrasli ali pa samo v Ljubljani. Na urniku je slo- prej.Ves čas govori samo piša- redih slovenščino: »Šolska tele- bo dec^ibrl v MarSn«n zunanjost. otroci. Odrasli vezejo otroke s mmm Wm?i pkpp imsm mMM oddaja namreč namenjena — se Pohod štirinajste divizije, da je bila ze v tem, da je pisatelj vse —Ne m.of,ei dotočno reči za »Pesmico in sonček« — Mara , 1 • _ d bodo odselita v učilnico za kemijo, zbiral podatke več kot deset let. preveč nastopal sam. Bilo bi bo- kai _ morda lepi mladostni spo- Kraljeva), njihovih oblek in osta- nri kjer ima televizor stalno bivali- Zoral je gore materiala za knji ije, da bi bolj živo prikazali po- mjni na lutkovne predstave, mor- lih rekvizitov. Ne vem, kaj naj ^ j? . , . .-č , V1 šče. g0’ hi bo »zgodba našega osvo- krajino in Kranjčeva dela. Videli j , * ; =o enesa od tekstov povem o vaiah na odru? To not saIhost0^na.UTnetmska zvrst. Vlo- bodilnega boja.« Tako. Med dru- ste, kolikšno je bilo nezanimanje nanisal za lutke epre- prvič režiram Zamislil sem si ga pn Pe^aS0Shern delu je gim se predstavi M. Kranjec še pri’ učencih, in to, da disciplina iSaluP ' ' ? S nafM^sarnS priS ^ se^vT Pravzaprav je moj namen dvojen: videti oddajo in opazovati gledalce. Torej televizija na ekranu in pred njim. (Razmišljam, kako odrasli so videti ti osmošolci in celo resni, vsak s kot urednik Ljudske pravice, po- ni bila vzorna. Drugače je, če je spu- slušamo razgovor z njim in prvim upravnikom tega časopisa Nacijem Spilakom. ki jima po- Poskušal sem pisati tudi že ™ nTtek0 ŠSal' Ukvarjam se pač z lutko v osmosoici m ceiu iesm, v^ Bgtavl ni0vinar nekaj skromnih tista rinfarč vprašanj. (Sreča, d_a vesta toliko Milčinski. Tistikrat so bili v tem na snoredu dobra oddala kakrš- Fosucusai sem pisan iuoi /.c tfhsh ob vajah pa si sestav- ne'so*bne na ^>oredu v Sanskem j™«« vend.r se mi s«. ^1“ jS"1 eledališču lutk. Kajti lutkomo letu Duma. oddaj, o Kajuhu ta J Sji*l^le. f " <■»««*• ki jo je pripravil Fran ia mo-le zanimanje za umewiosx katero ce ooremo ob gledališče.. £ j,ih posivita lutkovni oder - ponavljanju. Ponavljanje - to je Intervju vodila Neža Maurer rinViro vpiaaau.j. v.ot cco., vrči v ua iVUJClUSKl. iJ!SLlK.rdL SsU Ulil V ttJlil ® . . , 7P p tn kr: povedati sama). Vse v petin- prostoru kar štirje razredi, mir - - . ... , ah slabe. Zde se pogumm m kn- dvajsetih minutah. Pa tak da opozorila nis,0 bila po- Povila gibanja razmejitev odra tjcriL zato upam da bodo pošteno Odlomki so resnično »Ipmlje- trebna. m ne nazadnje tudi osvetlitev — zabe.ezih, kar mislijo.) ni«, brez pravih prehodov. Obču- učencev to pot nismo posebej zahtevajo od človeka ne le ust- Temnomodra zavesa prepove tek imamo, da je vsega preveč in pripravili na oddajo — hoteli varjalno sposobnost, pa c pa tudi vstop svetloba. Besede na televi- prem9io. o nobeni stvari ni mo- srno se orepričati kolikšno za- ^0^ocen0 tehnično znanje. Moje zijskem zaslonu: Miško Kranjec so6e dobiti ceiovite predstave, nimanje bo vzbudila oddaja sa- Prepričanje je, da ima v dobn — poskusna oddaja. Z zanima- Morda bi bolje spoznali Miška ma ' sebi... Vrednost oddaje 'utkovni igri vodilno vlogo ak- njem prisluhnejo dijaki pisate- Kranjca samo kot pisatelja nje- je v glavnem ta ker je bila cWa* Mn°So besed lahko nado- ■ ■ .... o ’ - • " - w->^o4-iw>-» oeianji. Gledalcem dosti bolj v sporni- lju, ki prebira ( sicer monotono, gove zlatogrenke mladosti, saj bi jubilejna sicer'pa je’sedaj'v uč- mestimo z dejanji, čeprav ne brez posluha, z^narec- 0b tem bolj prepričljivo zaživela nem načrtu poglavje o romantiki/ ostanejo tako dosti h no obarvano govorico) lirične od- pl0,krajina in njeni ljudje. Opra- in na vseh ljubljanskih osemlet- nu' Seveda tudi glasba doda svo- oTrrvi.iVi rlol Iri nam rvrPCI- _ . oc —:------4. .. ^ -Tk, . • . j n morda povedali kaj o izmed lutk v vaši novi lomke svojih del, ki nam pred- vjčiio: 25 minut res ni »čas za kah^pbravnavajo' Prešerna. TV J®- Učenci e Šimic, ta .enč*, včasih na drugi tir. Prekmurje. Premikanje stolov je vedno sicer pa nam mrlogo bolj koristi — Nera-d govorim o delu, ki Sprehajamo se po blatnih, raz- giasnejše in profesorici se vidno djafj!mi kj si ga lahko zavrtimo, mu gledalci še niso dali cene in voženih poteh Velike Poljane, oddahneta, ko se občinstvo pre- kadar nam je najbolj prav. Ne- ocene, ali — bolje rečeno: mu še (Učenci se čudijo: zakaj ne Veli- seij v razrede. Tu učenci dokonč- katere tovrstne lanske oddaje do- niso dodali življenja, ki ga lutka Polana?) no izoblikujejo svoje vtise. Tako- kazujej0, da lahko, če so oprem- kam vdihne njihovo sodoživlja- »Jarki, jarki, ob vseh kolni- le so se izpovedali: Ijene s primernim komentarjem, nje.^ kih eno samo močvirje, ki se zdi, Jana Pahor: Res je, — če so- zein pritegnejo učence. Morda bi pbvedal kai o sonč- da ne bo nikdar usahnilo in nik- deluješ, se lahko vsaj malo nau- Želimo" si. da bi bile TV od- ku. Seveda nastopa kot oseba, dar umrlo s svojo pesmijo...« čiš. Pridobiš na znanju, ki pa ni daje bliže učnemu načrtu. Ne bi vendar si ga nikakor nisem mo-____________________ pestro in popolno. Vsa oddaja je bij;0 naDak! ko bi se uredništvo gel predstavljati z obrazom ali pripravljena za mori okus zelo teb ^(jgj včasih (ali redno) na morda celo z rokami. Za nas pomanjkljivo. Ded odlomki, ki jih ' pripoveduje pisatelj sam, so slike, ki velikokrat nimajo zveze z vsebino. — Zdi se, da je delana oddaja na hitro, brez povezave, ki bi bila za šolski pouk oa/vrt osir Tzl-s-j Co-Ocr /lr Gimnasijti v rudarskem mestu Velenjska občina je med tistimi občinami v celjskem okraju, ^ ^ ^ o ki ^so dale v preteklih letih naj primerna ;in potrebna. . n/' • (\ vec sredstev za gradnjo i p- Igor G]ovan. s oddajo sem (J'duru Ca tacijo sol. Za pet nov* šol m pridobil zelo malo znanja. Zaradi u dUOcla adaptacij so odšteli vec kot i stabega sprejema nisem razumel jardo dinarjev. ^ pisateljevega govorjenja. Edino, Velenjska občina se gospodar- kar sem pridobil, je bila izgovor-sko naglo razvija, veča pa se tu- java imena njegove rojstne vasi: di število njenega prebivalstva. yeijka poljana in ne Velika Po-Medtem ko je bilo 1. 1953 v Ve- iana. lenju 3032 otrok, jih je letos že ©to Ruhinič: Moje mnenje o 4035, za leto 1970 pa predvideva- televizijski uri je slabo, ker nas jo, da jih bo že nad 5000! Po se- n{ naučila skoraj ničesar. Oddaja danji zamisli bo takrat dokonča- je ]e malo povedala o pisatelje-lo osmi razred 400 učencev in vem življenju in delu. Govorila prav toliko osmošolcev bo ime- je boij 0 razvoju Ljudske pravila že sama velenjska občina. Ve- ce ne pa 0 pisatelju. V tem ča- , . , mo pa, da spadata v njeno gra- su bi se lahko veliko več naučili sestankih aktivov učiteljev slo- vse — tudi za otroke 3®.sonce vitacijsko območje tudi mozirska ob boije pripravljeni uri. venžčine pomenilo z njima. In se. -vetla ploskev, topl^ in občina in Mislinjska dolina. Ze Knajc: V televizijski oddaji, če že pripravljajo oddaje po stop- m živa, saj nas boža m greje, sedaj se vozi vsak dan nad sto ki je govorila o Mišku Kranjcu, njah, naj bodo le-te sestavljene nam sveti m nas ^razveseljuje, dijakov v celjsko gimnazijo, ki sm.0 slišali njegov življenjepis in res tako, da bodo primerne raz- Zato jejonce v moji igrici okro-pa zaradi premajhne zmogljivo- niegova dela. Ta ura v splošnem vojni stopnji in znanju učenčev, gla plošča iz opalnega stekla. Za sti ne bo mogla več sprejemati ni bila zanimiva in pa tudi ne v Ce nočemo, da se bo mladina ob njo je speljana elektrika da dbakov iz okolice. Edina rešitev skiadu z učnim načrtom. Bolje njih dolgočasila, naj bodo bolj sonce sveti. Ko pleza po gll«h, torej je, da tudi v velenjski ob- bi bii0) ge bj oddaja govorila o živahne in razgibane. TV oddaje je bolj živo, kot ce bi imelo ob čini ustanovijo šolo druge stop- Prešernu in njegovem delu. V so lepa priložnost, dahi v njiho- raz. Njegov glas je oddaljen m nje. primerjavi z drugimi je ta od- vem okviru predstavili posamez- zveneč — saj boste culi parni. AT CPU občinske skun- dala zelo slaba na literarna dela kot npr. Anto- p drugih lutkah bi se razgo- ščine so že sprejeli odločbo o Miha Bohinc: Oddaja je bila na Aškerca Staro pravdo.« wnl raje po premieri. jses- s?&J5s vrssrr ssJt razši- kratko opisati pot, ki drži od /siOOrU ^ d&(Ta&* OvLcijjJZ ^TLcr Avl ben odstavek, ki govori o tem, in kai je bil med volno. Želeli larjem toda ne le za naj bi prvi razred gimnazije od- bi si bolj živahnih oddaj. ntev obzorja, ampak za popestri- EtafpšFSrlHr r gimnazije pa bi pričeli spomladi morala biti tokrat na sporedu učnega načrta m — če_so pone 1. 1935. oddaja o ritev obzorja, ampak za popestri- ideje do premiere? novi, ki jo — Kot pri vsaki stvari, mora In to velja tudi tudi tu človek najprej vedeti in čutiti, kaj hoče povedati. Pusti-rno to, za kakšno pot se odloči — ali za poučno obarvane zgodbe, Ll ifjni&t, na .......................- - -----«■ - a!i za Pravljico klasičnega tipa, Francetu Prešernu, o srečene — tudi mimo mladih gle- a« za fantastičen prikaz pnhed- V. Smajs Mišku Kranjcu pa šele takrat, ko dalcev Marjana Kunej njih dni, ali pa seže po moderni Dejavnosti Pionirskega doma • ZA TELEVIZIJO SNEMAJO: Lutkovno igrico Obuti maček (Niko Kuret) v Lutkovnem gledališču in Golega kralja (Jevgenij Švare) v Mladinskem gledališču. • DELO TEČE: Oddelek za filmsko vzgojo — filmski ciklusi po šolah se vrstijo. Oddelek za gledališko Predstave so za otroke do 12. leta starosti. . , ; . v Marionetah: Janez Dobeic: PESMICA IN SONČEK. 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27. 1» 30. decembra ob 18. uri. Bočne lutke (po želji v Resljevi 36 ali v kinu »Pionir«): i M. C. Machado-M. Simon: MALI STRAH BAV-BAV. 20., 21., 22.. 23., 24., 25., 26., 27.. 28., 29. in 30. decembra ob 9. M 15.30. Pri vseh predstavah dedek vzgojo — ima zdaj okrog SO Mraz po želji: samo s pozdravom itadih tečajnikov, ki se uči- ali na pozdravom in obdarovanjem- Darila se lahko pripeljejo v gledališče šele na dan. obdaritve. POTOVALNA LUTKOVNA SKUPINA Program obsega. nalašč za nov. ] leto napisan lutkovni prizor, poleg tega pa nastopata odrasla igralka (za stik z otroki v dvorani) in de- j dek mraz, ki s primernim prehodom potem tudi začne z obdarovanjem. Skupina ima . svoj prenosni lutkovni oder in jo lahko naročit® v svojo lastno dvorano. V izjemnih primerih lahko nastopi tudi v dvoranah Pionirskega doma. . V dvorani naj bi ne bilo ve® kot 100 otrok (s starši). Cena: 30.000 din Ure za nastope: 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27.. 28., 29. in 30. decembra ob 14.30« 15.30, 16.30 in 17.30. FESTIVALNA DVORANA Trg VII. kongresa ZKJ 1 V praznično okrašeni veliki dvo' rani bodo prireditve, namenjen® otrokom in mladini, kjer se bod^ lahko sproščeno zabavali med plej som oziroma rajanjem, družabnih^ igricami in krajšimi točkami pro* grama v t „ Prireditve za najmlajše (za otro' ke od 5. do 3. leta): . 27. in 29. decembra od 10.30 d 11.30. Vstopnina 50 din. Čajanke: Za mladino od 12. do 15. letj starosti — 26. in 28. decembra 17. do 19. ure; 27. decembra od 16. do 18. ur®’ Vstopnina 100 din. Večerni plesi: ’ Za mladino od 16. leta dalje 26. decembra od 20. do 24. ure’ 27. decembra od 19. do 23. nf in 29. decembra od 19. do 22. Vstopnina 200 din. mladih tečajnikov, ki se učijo osnov umetnosti igranja. • NOV TEČAJ: Oddelek za družabno vzgojo pričenja z novim začetniškim plesnim tečajem za srednješolsko mladino (začetek 5. decembra). • ZA NOVO LETO: Glavno delo oddelkov Pionirskega doma pa je že usmerjeno v priprave za slavje no-. vega leta in dedka Mraza. Novoletne priieditve Pionirskega dema Pionirski dom je za novo leto pripravil vrsto prireditev, ki so namenjene šolam, podjetjem in ustanovam, da lahko ob njih proslavijo novoletno jelko in obenem z nastopom dedka Mraza primerno svečano razdelijo darila otrokom. Naročila pošljite na naslov »Pionirski dom, prireditveni oddelek, Trg VII. kongresa ZKJ 1« do vključno sobote, 12. decembra. Ce se bo za isto predstavo prijavilo več interesentov, bo imel prednost tisti, ki se bo prijavil najprej. Interesentom, ki se prijavijo po 12. decembru, bodo ostale na razpolago samo še neoddane predstave. MLADINSKO GLEDALIŠČE Trg VII. kongresa Zli J 1 število sedežev: 455 cena zaključne predstave: 70.000 din — 45.000 din Za pionirje: Smiljan Rozman: ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK. Predstave: 16., 17., 19., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 28., 29., 30. in 31. decembra ob 14.30 in 17. uri; 20. in 27. decembra ob 10. uri. Brez nastopa dedka Mraza. Za srednješolce, mladino: Neznani francoski avtor: »Jezični dohtar Petelin. Predstave: 26., 27., 28., 29. in 30. decembra ob 19.30. Z nagovorom dedka Mraza. LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete, Levstikov trg 2, Ročne lutke, Resljeva 35 in Medvedova 8 (kino »Pionir«) Dvorana Marionete, število sedežev 100, cena 15.030—8000; dvorana Resljeva 36, število sedežev 150, cena 20.000—10.000; dvorana kino »Pionir«, število sedežev 300, cena 25.000—15.000. KINO CICIBAN Trg VII. kongresa ZKJ i Število sedežev: 50; 3 vstopnina 30 din, zaključen predstava 1500 din. Spored bo obsegal 50 minut r sanih in lutkovnih filmov, menjen je otrokom od 6 do let. 0. • Predstave 26., 27., 23., 29. in * decembra pb 10., 11., 12., 13., 1 ' 15., 16. in 17. uri. ^ Omogočite otrokom, da bodp p primernem razpoloženju rričaK* dedka Mraza. Vsi člani Pionirskp.^ doma si bodo po svojih najbolj močeh prizadevali, da bodo nas*« cicibanom, pionirjem nudili v ^ dneh kar se da prijetne urice spr ščenega razvedrila. m y 1 Po beograjskem knjižnem sejmu V drugem tedno novembra je bej so bile razstavljene fotoko- bami so nedvomno slovenske bil v največji hali beograjskega pije naslovnih strani njegove pe- knjige najboljše opremljene, pa razstavišča IX. mednarodni sejem snitve »Smrt Smail-age Čengi- tudi naj dražje. Vsekakor se vop-knjig. Razen Jugoslavije so se ča« v tujih jezikih. remi knjig zrcali naš kulturni ni- sejma udeležile tudi Avstrija, Ob 400-letnici Shakespearove- vo, kajti knjiga ohrani svojo trajno Bolgarija, Češkoslovaška, Angli- 'ga rojstva so bili razstavljeni vrednost; čez 50 ali več let ne ja, Francija, Nizozemska, Indija, najrazličnejši fotosi iz njegovih bo nihče spraševal koliko je sta- ^ Vzhodna Nemčija, Italija, Kuba, del, izvajanih v naših gledališčih, la ta ali ona knjiga. Vendar smo.* Madžarska, Poljska, Romunija, V okviru sejma je bila tudi mišljenja, da bi bili dijaški uč-ZDA, Sovjetska Zveza, Švica in razstava jugoslovanske periodi- beniki lahko cenejši, na račun Zahodna Nemčija. Domačih raz- ke. skromnejše opreme, stavljalcev je bilo več kot 90, Na koncu naj omenimo še eno Organizatorji sejma so mislili inozemskih več kot 2500 z vseh razstavo. To je »Razstava tehndč- tudi na to, da založbam omogo-celin, ker so nekateri inozemski no najbolje opremljene knjige«, čijo prodajo knjig, ki so še na razstavljalci zastopali tudi založ- Na njej so bile razstavljene naj- zalogi, in so zato pripravili raz-be drugih držav. Razstavljenih je bolje opremljene knjige vseh za- prodajo knjig. S tem so ustregli bilo okrog 70.000 knjig. Tako je ložb iz naše države. tudi obiskovalcem, zlasti mladim, letošnji sejem presegel vse dose- V prvi vitrini in na prvem ki so si lahko ob tej priložnost! danje tako po številu razstav- mestu so bile knjige, katere je kupili nekatere knjige iz beletri-Ijavcev in številu novih knjig nagradila specialna žirija; med stike in poljudnoznastvene lite-kakor tudi po kvaliteti in opre- njimi je bilo sorazmerno največ rature po znižani ceni od 50 do mi. Zato je bilo tudi število obi- knjig iz Slovenije. Tako je »Mia- 100 dinarjev. •kovakev zelo veliko. dinska knjiga« dobila prvo na- Navsezadnje je bil knjižni se- Razstava, posvečena Vuku grad© v skupini znanstvene lite- jem lepa priložnost za vse obi-Karadžiču ob 100-letnici njegove rature in učbenikov za knjigo skovalce, da nabavijo nove knji-smrti, je bila na nek način uvod »Nemška vadnica« avtorja Zlat- ge, ki jih potrebujejo zase V sejem knjig. Vsi eksponati so ka Muhviča, katero je opremil ali za ustanove, knjižnice in šo-govorili obiskovalcu o Vuku Viktor Blažič. Ista založba je do- le, ki so jih poslale, da obiščejo in njegovem delu, kateremu so bila dve drugi nagradi (prva ni to edinstveno knjižno manifesta-dali priznanje največji evropski bila dodeljena) v skupini otro- cijo. To_ velja zlasti za šole' ozi-pesndtki in znanstveniki od Kopi- ške in mladinske književnosti za roma učitelje, katerim se je po-tarja do Goetheja. Ta razstava je knjige Ele Peroci »Za lahko noč«, nudila lepa priložnost, da izpol-zajela tudi vso našo , kulturno — ilustrirala jo je in opremila nijo svoje knjižnice. Zaželeno bi preteklost od prvih zapisov in pr- Ančka Gošnik-Godec, in »Hišica bilo, da uprave šol pošiljajo tudi vib tiskanih knjig pri nas, »Ok-' iz kock«, katero je ilustrirala Li- v bpdoče na take sejme vsaj po toiha« na Cetinju iz leta 1494 in dija Osterc, a tehnično opremila enega učitelja, predvsem knjiž- »Četvoro jevandjelja« v Beogra- Vlasta Zagorski. Razen tega, so ničarjfi, paradi njegovega stro- — - ^ ---— .--. - —. du iz leta 1552, pa do naših om. bile nekatere izdaje slovenskih kovnega izpopolnjevanja pa tudi dn dsnafiniih dni nhiavliene ni so tudi renroduk- klopca človeških značajev, hotenj in Razen Vukove je bild organi- založb še pohvaljene zaradi spoznavanja novih knjig. c Žnafihiih del nekaterih umetnikov. Žal pa je besedilo ^““trSjo^zSu zirana tudi razstava, posvečena Splošen vtis je bil, da so na- To so poudarili tudi na seminar- precej skromno, tako da ne zadovolji domačega obiskovalca, tujec in nepomirijivosti navzkrižij čiove-Ivanu Mažuraniču ob 150-letnici še izdaje na višini inozemskih ju za učitelje-knjižničarje, ki ga pa> kl mu je slovenska moderna umetnost terra incognita, bo tembolj ^kih (in nečloveških^de^anj^ Naja je njegovega rojstva, na kateri je in da se opremi knjig posveča iz je _y oktobru organizirala Pio- pogrešal tistih umetnostnozgodovinskih komponent, ki ovirajo to kraljestvo trem hčeram, pozna»a v bilo mogoče spremljati njegovo leta v leto vedno več pozornosti, nirska knjižnica v Ljubljani. umetnost v toku evropskega dogajanja. Okusna oprema in repro- elizabetinskem času in poprej, pa za- dobi pri Shakespearu tragedija take dukcije dajejo knjigi privlačno podobo dimenzije, da so ostala dela le blede primerjave ob Shakespearovem presunljivem dramskem razmišljanju o človeški naravi, o idealih, ki se sprevržejo kljub najboljšim mislim v strahovito spako in sprožijo zle sile, te pa slednjič ugonobe tudi Leara. Osebnost kralja Leara.je pri raznih shakespearologlh zadobila različno razlago, gotovo pa so si zelo edini glede Learove usodne zmote — za- Dostikrat gredo prav mladin- trebno, drugo pa ne, bi moral to nična: »Ilustracije Jožeta Ciuhe, Mislim, da mora ocenjevalec moj sin, ki je povsem baladnega upijivosti in lahkovernosti, in vsa ske knjige in listi neopazno mi- tudi utemeljiti. Marjance Jemec, Ančke Godec... s svojimi ocenami izpričati tudi značaja, in izrazito humoristično ^efe''moVTl6 me^tatie dPa°^e*Ceroma! mo kritike. O tem smo precej Ker. je v Kurirčku precej so kot zmeraj najmanj solidne.« svojo srčno kulturo in ne sme pesem Uporni osel (Arhar). Ugo- od Kralja do človeka. Tehtna študija razpravljali tudi na tradicional- zgodb v nadaljevanju, se tildi tu Torej velja še za vse številke biti žaljiv. Namesto, da priporoča tovi, da je prijetnejši Arharjev 0 »Kralju Learu« dr. Bratka Krefta nem festivalu Kurirčka v Mar ponavlja, oziroma samo nakazuje Kurirčka nazaj?! Včasih trdi kri- pisatelju, naj bi si polovico uvo- Uporni osel. No, prijetni_so tudi tDurg1votd°ar£(L SnSdf doen^oltudiozno riboni. Sklenjeno je bilo celo, svoje misli, s čimer pa bralcu ne tik, da so ilustricije slabe, ne po- da raje »pridržal zase«, bi prav Spomini na partizansko solo (M. |radivo. naj bi izhajala v Mariboru revi- koristi dosti. Zgodbe, ki se nada- ve pa, v čem se to kaže. (Ma- tako lahko napisal, da bi ga bilo Seme), Marija Vogelnik prijetno »Timon Atenski« pomeni za nas »Kralj Lear« in »Tim o n Atenski« Izdala Slovenska matica, prevod Mateja Bora Štiristoletnica rojstva velikega mojstra dramskega pesništva in vezane besede se je odrazila v slovenskih publikacijah v dveh smereh. Z ene strani se je ponudila priložnost, da se seznanimo s tem, kar je bilo doslej uprizorjenega, napisanega, prevedenega v domači besedi o Williamu Shakespeareu, z druge pa so izišli eseji, prevodi znova » obogatili našo vednost o Shakespearovih delih, dopolnili tisto, kar nam še vedno manjka iz zakladnice velikega elizabetin-ca, umetnika vseh časov. Posebno dobrodošli so novi prevodi, saj je ob tem pridjana misel, da riajlepše počastimo Shakespearov spomin, če pustimo, da njegova dela sama govorijo širokemu krogu ljubiteljev umetniške besede. Slovenska matica, ki skrbi za načrtno prevajanje Shakespearovih dram, je letos postregla s »-Kraljem Lcarom« in »Timonom Atenskim-«. Obe dramski deli je prevedel Matej Bor s sodelovanjem Anuše Sodnikove. Čeprav se s »-Kraljem Learonv« ne srečujemo prvič v slovenskem prevodu, pa Borova prevodna mojstrovina prednjači. Potrebno bi bilo natančneje in strokovno oceniti celotni opus Borovih prevodov, saj bi to zaslužil zavoljo čistosti prevoda, ob katerem pa prevedena beseda ni izgubila leska, polnokrvnosti in bla* gozvočja. Nekateri moderni interpreti — med njimi Poljak Jan Kott — štejejo »•Kralja Leara« med vrh Shakespearovih stvaritev, ob strani sta mu celo taki tragediji, kot sta Hamlet« in »•Macbeth«. Najsi bodo moderne teze v celoti sprejemljive ali ne, zagotovo ima »Kralj Lear« nepogrešljivo mesto med tragedijami, ki sodijo v vrh svetovne dramatike. Gotovo pa je »Kralj Lear« zavoljo vsebinske in etične aktualnosti današnjemu času Iz vodiča po Moderni galeriji - Božidar Jakac »Montereyska cipre- ^ sa« — gravura v les. Vodic po galerijskih prostorih stalne zoirke nenta. »Kralj Lear« je z »Macbe- m življenje in pesniško delo. Pose- V primerjavi z domačimi založ- Danilo Lekič K ocenam mladinske revije »KURIRČEK« ja, ki bi se bavila prav z mla- ljujejo, pa ocenjuje npr. takole: rička Koren, 7. št.), dinsko literaturo. Na to sem se »Cvetko Zagorski objavlja črti-spomnila vsakikrat, ko sem bra- co Mornar Branko — kaj bo pola Partljičeve ocene Kurirčka v vedala pionirjem, sicer ne vem.« Prosvetnem delavcu. Za Devet ognjev . (Suhodolčan) __ , . ... - , , pravi: .»Pravzaprav je prispevek Kakor je pozitivno, da vsaj ^etek daljš teksta. Ne vemo, nekdo poizkusa ocenjevat! pen- kakšna bo J2godba v celoti; a za odičm mladinski tisk, pa se mi . , _ .. “ b „ ^ z’ r „ zdi, da je vseeno s temi ocenami ^ _ -n j __ . beljska: »Dokončne sodbe pa se- marsikaj narobe. Pred menoj so ved'a ne morcmo }zreči) saj če n6 tri Partljičeve ocene Kurirčka ki mo celotn teksta.« (!. asm jih slučajno našla, in upam štev) In; Ivo Zorman pa za-enja da bom ob hjih lahko utemeljila g Najiepša pomlad« in svoje trditve. po pripombi, da se mu zdi prvi Morda je zgrešeno že to, da odlomek'zanimiv, »No, bomo vi-ocenjuje revijo skoro od števil- deli!« Itd. Po treh nadaljevanjih ke do številke in to vse literarne ugotovi, da zdaj- že vemo »za kaj zvrsti, ilustracije, opremo in za- gre«. Vse to nepotrebno pisanje, bavni del. Njegove prispevke smo ki ničesar ne pove, bi odpadlo, če lahko zasledili skozi vse lansko bi Ifritik počakal do konca let-šolsko leto, zdi se pa, da misli nika, pa takrat ocenjeval, čeprav tudi letos nadaljevati s to prakso, v daljši, a temeljitejši razpravi. Pri tem zapada nehote v ponav- Videti je, da pisec sam ni Ijanja, piše vsakikrat znova o vedno docela prepričan v svoje splošni vsebini, vse do našteva- ugotovitve, saj najdemo za isto nja ugank in križank. Tako kri- delo v isti oceni večkrat dve dotik posveča cele odstavke samo kaj nasprotni trditvi. Kar neod-oglasu Kurirčka v Prosvetnem de- pustljivo se mi zdi takole za-lavcu, navaja, kaj je vsebina te trjevanje: »Ilustracije Jožeta Ciu-revije, iz kakršnih tradicij izhaja he so brez večje vrednosti.« In in npr. uvodoma in na koncu po- o isti številki: »To številko so ve, da so v Kurirčku tudi ugan- uspešno ilustrirali Jože Ciuha, ke, križanke, pionirska pošta itd. Ive Šubic...« (ocena letošnje 1. (Ocena 7. lanske štev.) Vse to št.). Menim, da sta to tolikanj našteva spet v oceni prihod- nasprotni trditvi, - da bi se moral nje številke revije in zopet v kritik iskreno odločiti' za eno ali oceni 2. in 3. letošnjega letnika, drugo, čeprav velja končna tugo-To je nepotrebna potrata prosto- tovitev še za eno Ciuhovo' Hura, ki bi ga lahko uporabil za stracijo. Tudi trditev o 2. in. 3. tehtnejše ugotovitve. Če že pri številki se mi zdi preveč poenoteni omeni, da je nekaj tega po- stavljeaa, da bi bila lahko res- dobro (po njegovem mnenju sc- kramlja o švedski in prijetna je noviteto v slovenščini. Nekateri — si-veda) črtati. Tudi trditev, da so zunanja oprema J. Ciuhe. 2fLnr,e= da so pesmi pre_ tJrUizma V - ljudomrznika. Motiv v J y , . -1 -pv Ud d C 1 LirkLl koVll, VI CZ OV7 1111 pz V- Li UiZiilcl V 1.) UUL/lili Z-llirva. v* » očitek morda še bolj izstopil. De- tiKmo sentimentalne, osladne, ne- prevaranega zaupanja ni v tem Shalo je izšlo 1. 1938 v knjižni zbirki m-,.. . . , f - ri kespearovem delu prvič zaživel v ve- __; —i iwit atož? -rn-H prepncijive, bi mo.ai to pac aru likih dinienzijah, vsekakor pa tudi originalnem etičnem iri misel- ki je takrat iznajai v zu.uuu iz.- Problem ocenjevanja mladin- nem krešendu izpoveduje temo, kl vodih. V enaki nakladi je _ izšla ske revijalnega tiska ostaja še i* tudi ta knjiga in brali je niso le vedn0 otjprt. Če hočemo rano- stane' žrtev pokvarjene okolice. »Ti-naročniki, saj so si jo tudi iz- ... n-;egovo kvaliteto, bomo mo- mon Atenski« gotovo ni delo, ki bi nrtcmalii brali na so io celo star- J ,. J .... ,r « bilo ravno ostalim vrhunskim trage- ši. Pisatelj takega očitka torej tog\ «skaP Ker j^ res ni zaslužil. Mislim tudi, da da uvodoma omenjene cbeth« idr., današnji čas bi mu uteg- ik vom/vravert lahko celo zelo V1.: ’ aa uv,ouun,.,i Q nil očitati celo naivnost (Timon!), kot je zamozavest ianko _ celo zeio revl-|e za ocenjevanje mladinske ie nl prllra2al nikjer drugod, vendar simpatična, ce poseduje to last- kniižovr.ostl najbrž še ne bo, bi ni mogoče prezreti etične deziluzlje nost tisti, ki ima biti za kaj sa- bilo rnorda dobro če bi določili osrednje teme in posledice zmot- DUO Inua učenčevih življenjskih potreb. in vedoželjnost na vseh področ- individualno približajo, odkrivajo iih. Pa ne samo pri matematiki njihove interese in usmerjajo nji-Medtem ko so dobre material- jn pr^ pouku jezika. Ta dva pred- hovo pot v uveljavljanje v razredne osnove šole, učni načrti, meta (mislim slovenski jezik) sta ni skupnosti. smM mmm šmm učne oblike, metode in tehnike v mo ta predmeta važna za iaVcu 20 5. 1964. učenčevem vzgojno-izobrazeval- otrokov razvoj in pridobivanje , „ .J nakijučie da sem nem procesu delovni pogoj za delovnih navad’ Ali se 10- ali , Z S. nf,ju,cje’ 's nsnešnr. učenčevo delo doiema- . ■ ?avaa’ A11 86. ir morda vzel pod drobnogled ome- nle ^mnienie in urSrabTprl- l2"Jetnl UfeneL.C ne vpFafu.j®i ^ njeni članek v Del«. Ni važno nje, pomnjenje in upoiaoo pri kod vse to, kar ga obdaja? Je .V „3„|ca| dobljenega znšnja. ^ Cim izpade Sp0znavanje prometnih predpi- nr ’ netlifvn . le^ifeistvo da se’ eden izmed materialnih pogojev, goVi znakov itd. nepotrebna na- f . J nniaviialn članki o šol-je delo otežkočeno ali celo one- vlaka? Ce stopi otrok s pločnika r mogočeno, ce izpadejo delovni na cestišče ne stori s tem nobe- stvu m Problemih v njem z^ ne- pogoji, pa ogrožamo ah onemo- nega moralnega prekrška ali pre- Zdarkn*4«^Inori nai- gocamo dosego vzgojno-izobraze- stopka, pa je vendar lahko ka- ^ valnih ciljev. znovan s smrtjo pod kolesi. Kljub ^0,J dobromisiečih ljudi usmer* Seveda, vse to bi nam prav pomanjkanju električne energije Jenl ,k modernizaciji sol in k nič ne koristilo, če bi ne uposte- £as to nadomestii0 telesne sile uspešnejšemu vzgojno-izobraže- vali otrokovih zmogljivosti, če bi ob prejšnjih razredih. : . Ivan Berce pogojev he za1 — izhodišče'— ; Učenci, ki so prve štiri razre- . « marveč za nadaljnji razvoj. de končali z uspehom (v veliki ‘v9W ,» io ž«. večini z dobrim in ‘boljšim), so marsikateri slabši’ učenec v živ- ln ^«elČ^keya^ nistrativne ovire re™ih dejavnostih (dečki), deklice se ženita. Podgane ugrabijo ntve-sto, ki pa Jo ženin s prijatelji slednjič reši. 44 ROBBI — Cb„ ruski, IH m. v severnih morjih živi vrsta bobrov, s katerimi so eksperimentirali sovjetski znanstveniki. Zanimivosti Iz življenja teh. ljubkih živali. 25« NAJMOČNEJŠI — žb., ruski, nem. Ing. Jurij Vlasov, konstruktor sovjetskega letalstva te večkratni svetovni rekorder v dviganju uteži pri vsakodnevnih opravilih. 755 ŠIFRA ALFA TETA — čb., ruski, 22« m. Znanstveni film o preizkusih z umetno roko in drugih medicinskih eksperimentih. NaroCilnlce. pošljite na naslov: Sava film — posojevalnica, Ljubljana, Trubarjeva 'c. 23/e. - SAVA FILM J J k c' ;; .. cv Y;f! • r« ^ Ljubljana ; k.. .r f ■ POUČNI FILM SAMO SLAŠČICA? tmii IWi Ekmm Smo priče, kako še nekateri od- Preamen, _pc»e j j upoi;ahljaiei ta dva utna prtj*. zoril v proj^-am rednega pouka, rasli »znajdejo« in posledice tega ToSrATta močka redno, sistematično, ko del - — večkrat občutimo na svojih plečih, ^ TpP.o M uinega programa. Čeprav ne mo- ki pa re biti dvoma, da je v primerja- pri mednem pouku so v .oktobru vi s starim; verbalnim načinom imeli razgovore prosvetni sveto- O teh iii drugih vprašanjih . „e učiteljev. Težijo za zadovolje- učnega programa, čeprav ne mo- uporabe avdiovizualnih sredstev Kakorkoli je že omenjeni od- vanjern svojih, interesov, ki stotek nizek, pa vendar dokazuje, niso vedno neprilagodljivi in v-...................——----- — -------------- ------- da ga je možno dvigati in da smo nepreu»merljivi. Začno se zani- poučevanja fclm zaradi svoje di- valci zavida m prosvetno pe^- Ijudi v okolici in iščejo natDike, nazornosti i bi jih lahko posnemali, bolj prepričljiv in itd. daleč goško službo Celje in zastopniki zanimiv, je Sava filma — zavoda za šolski uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva več go ga v veliki večini podpi- no najbolj ekonomično naložena. Za otroke: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA JE PRIPRAVILA ZA NOVO LETO NASLEDNJE NOVE DARILNE KNJIGE: VELIKE SLIKANICE: Hišica iz Kock, E. Peroci Leseni bicikel, G. Krklec ZVEZDICA (slikanica po 100 din); Dečko nesrečko, V. Popovič Kozllček-Goliček, E. Murtič Zvezdni tolarji, Grimm Hvaležni medved, koroška narodna Rdeča kapica, Grimm šivilja in škarjice, D. Kette KNJIGE: Za lahko noč, E. Peroci Slovenske pravljice Pravljice jugosl. narodov Ruske pravljice Pravljica o glinasti ptici br. 270 din krt. 350 din (še ni cene) Za mladino: Heidi, J. Spyri Pripovedke o rimskih bogovih, G. Schalk Fant s črnimi lasmi, Vošnjak Človek in narava, Tarman Tri novele, M. Kranjec Mesto v zalivu, B. Pahor krt. 1250 din krt. 1100 din kompl. 3600 din krt. 2800 din krt. 800 din krt. 900 din cpl. 1500 din krt. 950 din krt. 1300 din (še ni cene) br. 200 din J r j - j V - - •' * - ‘ • Po izredno znižanih cenah nudi KOMPAS svoje moderne turistične avtobuse za AVTOBUSNE PREVOZE IN IZLETE šolske mladine. • KOMPASOVI moderni turistični avtobusi so znanj po svojem udobju, zato je potovanje z njimi prijetno v vsakem letnem času! Ponudbe in informacije zahtevajte v poslovalnicah turističnega podjetja KOMPAS, ki sprejemajo tudi naročila!. ........... Za odrasle: / Sorodniki ln znanci. Bredel , 1 ‘ , ppl. 6000, cpl”. 7500, pus. 9000 din Ana: Karenina, Tolstoj cpl. 4500, pus. 5200 din Mala Doritova, Dickens cpl, 4500, pus. 5500 din s . Knjige založbe Mladinska knjiga lahko naročite v vseh knjigarnah. Založba Mladinska knjiga obvešča vse učitelje in profesorje, da bo izšla šolska knjiga Kranjc, Oblak, Zgonik: Zemljepis za 7. razred osnovne šole sredi januarja 1965. Obenem obveščamo, da sta broširani izdaji prve in druge knjižice zbirke ..Cfebelica.razprodani,.k;t -v.. 'V •; C . • V ‘ « • *' •.-.V • '• • \ •• • LEPO OBLEČEN - ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE ga že dvignili brez popuščanja in Jnati ^ brez administrativnih posegov. vzore da _______________ Postaviti vprašanje, ali so pre- skušajo se uveljavljati kjerkoli za v šoli še vedno »slaščica« ali pa in poučni film iz Ljubljane, ostali učenci psihično ali fizično vsako ceno in marsikaj tvegajo za nujno zlo, ki se ga otepamo na Osvetlili so . probleme, ki za- prizadeti, je zgrešeno, tako kot bi Dridobitev naklonjenosti in sim- vse načine z izgovori na pomanj- virajo sistematično delo na tem bilo zgrešeno trditi, da je vseh pati: kanje primernih prostorov,? za- področju, govorili o vlogi PPS in 56 Vo učencev, ki v redu zaklju- starši in včasih tudi učitelji temnitev, prenašanje aparature prosvetnih svetovalcev pri razvi-________________________ gledajo v njih še vedno iste krat- ipd. Res so marsikje objektivne janju uporabe filma in diafilma to^razUkcT’d^so*že^endar°prve učiteljeva lagodnost kriva, da sprejeli ustrezne sklepe. »PROSVETNI DELAVEC« KfK 226«,^fflrASSl£U"iK tstastj;*”.—«.."«« “«• "‘v«*. w i» vi*®.- ° vpr-”,“'-- Slovenije - Izhaja iurtnajstdnev- sveti za delo v nižjih razredih mo v nakup poučnih filmov in SLSuid*OliSSSrlet0?> odrovorni niso bistveno mogli spreminjati pa v nakup ozkih kinoprojektor-urednlk ungo Ham - Naaio« učiteljevega koncepta dela, mar- jev in drugih aparatov, niso^ved- LJUBLJANA • MARIBOR Prvi neposredni stiki med zavodi PPS in Sava filmom, ki so se začeli letos spomladi, se bodo razvijali še nadalje z iskanjem novih oblik in vsebine dela, z namenom, da poučni film ne bo m««.. ______ _ . _____j__________________________________ _ v šoli le »slaščica«, temveč ne- 355-vn —**Leina aaroeatea «M din, posebej pa metode učenja npr. na oči pove, da je uporaba pro- pogrešljiv pripomoček nazornega za tole in ustanov« ttoo din - St. angiej^ne- nemščine in dnugih jektorja sila nerentabilna. V na- pouka. jezikov. Tudi zaradi širine drugih čelu gre zdaj, ko se materialna Boris Kobal tek računa 000-14/600-10 - Tlaka CZP »Ljudska pravica« Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR!« SUPERMARKET LJUBLJANA« P ASA2A NA AJDO VŠČINI NAJVEČJA SODOBNA BLAGOVNA HIŠA N0NST0P 9 do 21 12.000 artiklov vse prehrambeno blago blago široke potrošnje