PoStnti
•no plačano v gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE 0 ST. 8 0 19. FEBRUARJA 1954 • LETO XIII • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEJ
OB LETOŠNJIH OBČNIH ZBORIH
TcC ognjevitega boja
U DELAVSKA NACEJA
, Občni zbori delavskih sindi-'•alnih organizacij so v polnem jebu. Skoraj ga ni zbora, na ka-terem ne bi (vsaj jaz ne vem 2atlj) na tak ali drugačen način .^zpravljali tudi o družbenem po-ožaju in poslanstvu delavca, dejavnega človeka in o medsebojnih Vnosih med delovnimi ljudmi v !jaših sedanjih družbenih prili-*an. Seveda ponekod razpravljajo 0 lem podrobno, drugje neposred-in tudi na razne načine, to je, “°l'j ali manj zrelo, posplošeno, teoretično ali pa izključno na osnovi čisto praktičnih vprašanj ln zapletov, ki jih vrže na površje Vsakodnevno življenje. Značilno ie predvsem to, da so razgovori 0 tej stvari zavzeli na letošnjih občnih zborih precej vidno taesto.
Seveda pa to ni nič slučajnega; meni se zdi, nasprotno, povsem razumljivo, da je do takih fazgovorov prišlo.
Kako tor
Oblikovanje socialističnih odnosov med nami, med delovnimi ‘iudmi naše skupnosti, ni več zgolj političen program za bodočnost, ampak postaja vse bolj iz-fazito naša vsakdanja praksa, vsebina naših današnjih prizadevanj. Tem prizadevanjem je v zadnjem času zlasti na široko odprl vrata veliki razmah organov delavskega upravljanja (ki so Prerasli iz zgolj tovarniških or-T^ov v kakovostno povsem nov .nžben mehanizem) in izpopol-njevanje naše gospodarske zako-nndaje. In vprav to praktično °nlikovanje socialističnih odno-snv, oziroma vsa v to smer obr-Pjnna prizadevanja, nujno pora-številna vprašanja, nove družbene zaplete in odpirajo no-Va obzorja z novimi družbenimi ossprotji in novimi družbenimi opravili. Povsem razumljivo je, se je to v veliki meri odrazilo *n se odraža na občnih zborih delavskih sindikatov.
Že nvodoma pa sem dejal, da na obravnavajo teh zadev na vseh občnih zborih enako, niti ne na enak način, niti ne enako zrelo.
a se torej porazgovorimo malo o tem, kako obravnavajo občni fborj vznikla vprašanja o medsebojnih odnosih med delovnimi judmi, o vlogi in poslanstvu delavskega rodu v naših pogojih, ao si praktično prizadevamo na-Jjraviti naše življenje bolj socia-
Stoari presojamo družbeno premalo zrelo
Predvsem se mi zdi, da so taki govori na dosedanjih letošnjih občnih zborih (razen posameznih Primerov) mnogo preveč praktici-bcni, da jim večinoma manjka Zrelejše družbene politične pre-j°ie- (S tem seveda ne mislim, a taki razgovori ne bi smeli biti onkretni. Nasprotno, prav je, da j]110 Prešli od posplošenega, abstraktnega govorjenja na praktič-.?• na obravnavo primerov iz ■^vljenja. Toda, pri tem pa ne 'tnerno pozabiti na načela, na fuzbene norme, na smotre). Sa-tako je mogoče razumeti, da I? moglo na nekaterih občnih Jjoorih priti celo do osebnih pre-ekanj, da so se ponekod šli »dva ?.?ora«, da je bilo na nekaj me-'■ 'b slišati najbolj neokusne, se-.,.»ne' profitarske, protisociali-' 'ene modrosti posameznih de-, agogov in da večina treznih de-'eev in odbornikov ni dovolj ,e®eljito reagirala.
družbena nasprotja so še žioa ^lepi'1’, da sta dva vzroka po-Jocila to slabost. Prvi vzrok je v vrste idilično pojmovanje . sa današnje stvarnosti in druž-nib odnosov v njej, ki se skuša ln?i .jti v glavah nekaterih sin-j, *a "ih, odbornikov. Le ti nam-menijo, da pri nas ni več niti niti kakršnih koli dru P "fk nasprotij in da potem tu lia	potreben boj za uve
nih Ian-je delavskih, socialistič' i načel pogledov, norm pri {j,- n<>it,'""i in presoji našega po-r>o/a ln Pusame/nih družbenih Javov. To jih zavede tudi kaj
hitro v čudno pojmovanje demokracije in demokratičnosti. Ena izmed takih zablod je recimo tudi to, da vrednost občnega zbora ocenjujejo zgolj po številu onih, ki so se javili k besedi (čeprav je to važno za občni zbor), ne glede na to, kaj so posamezniki govorili in kako so vplivali na ploden potek zbora. Seveda so taka mišljenja pa še kako zmotna!
Naš glavni sovražnik je
gospodarska zaostalost
Za našo današnjo družbeno stvarnost, za današnje obdobje socialističnega razvoja pri nas je značilen predvsem boj večine delovnih ljudi z zaostalostjo proizvodnih sil (vključno sredstva za proizvodnjo in same proizvajalce) ter z vsemi družbenimi in ostalimi činitelji, ki s kakršnimi koli sredstvi skušajo to zaostalost ohranjevati, to se pravi napredku zapirati pot. Ta boj pa v naših pogojih delavskega samoupravljanja delovni ljudje vse bolj neposredno sami usmerjajo in so za to njihova življenjska raven in njihove osebne svoboščine odvisne, ne več od take ali drugačne politike nekega »vodstva«, ampak izključno od materialnih možnosti, sposobnosti, zrelosti in tvornega dela delovnih ljudi.
Ta družbeni boj pa seveda ni niti lahak niti enostaven. Glavni nasprotnik delovnih ljudi je zaostalost gospodarstva in tisti družbeni činitelji, ki jo skušajo ohraniti. Ta nasprotnik pa seveda ni tako neposredno viden, kot je bil, recimo, nekdaj kapitalist in
njegova garda. Posledice gospodarske zaostalosti seveda krepko občutimo prav vsi (prejemki še ne zadoščajo, manjka še stanovanj, šol, bolnic, prometnih sredstev, raznih sodobnih tehničnih pripomočkov itd.), toda posredno, in marsikdo tem stvarem še ne vidi pravega vzroka. Prav tako občutimo vsi škodo, ki jo povzročajo, hote ali nehote, gospodarsko zaostali posamezniki, pa bodisi, da so to odkriti nasprotniki, kot so povzročitelji gospodarsko kriminalnih dejanj, bodisi, da so to malomarni, strokovno zanikrni in leni posamezniki (ki pa jih v posameznih podjetjih niti ni tako malo), ker vsi ti praktično otežkočajo gospodarski napredek.
Gospodarska zaostalost ima tudi svoje zagovornike
Seveda, gospodarska zaostalost pa ima tudi svoje družbene zagovornike. Sem sodijo predvsem vsi tisti, ki gospodarsko mislijo še po kapitalistično. Po njihovem je vseh naših gospodarskih težav kriv »sistem«, ker ne pusti zasebniku »gospodarske svobode«, ker ne pusti »zaslužiti« (beri: ker ne pusti, da bi sto in stotine delavcev delalo za enega kapitalista, ker ne pusti odirati). Tem precej sorodni so gospodarski oportunisti, ki gledajo na gospodarska podjetja kot izključno lastnino kolektivov in naš gospodarski sistem z vsemi predpisi in
podjetju samo »molzno kravo«, samo pot do zaslužka in hočejo za malo dela čiimveč zaslužka in čimvečje družbene ugodnosti.
Najbolj zanimivo pa je to, da vsi ti navadno nastopajo kot »zagovorniki delavcev«, »zaščitniki delavskih pravic«, v »imenu delavskih koristi« ali pa v imenu kakšnih podobnih demagoških gesel.
Taka pojmovanja, predvsem pa gospodarska praksa, ki jo taka nazadnjaška pojmovanja vzpodbude, nujno udarijo ob zdrava, delavska pojmovanja, iz česar potem vznikne večina nasprotij in zapletov v našem družbenem življenju.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vsakdanja slika iz železniške kurilnice: Stroj je treba skrbno pripraviti za vožnjo — (Berite članek, ki ga prinašamo na 6. strani)
OB ROBU NOVIH GOSPODARSKIH PREDPISOV
Pred nami je razgrnjena zbirka novih gospodarskih predpisov. Iz obsežnega zakonskega gradiva diha naše življenje. Z novimi uredbami hočemo namreč doseči tole osnovno stvar: socialistične družbene odnose in čim hitrejši gospodarski razvoj, kajti brez zadostne materialne osnove se socialistični družbeni odnosi ne morejo določili vred vrednotijo izključno , razvijati. (Gre za izpopolnitev in
s stališča trenutne koristi ali škode za »njihovo podjetje«. In končno pridejo še tisti, ki vidijo v
pravno izoblikovanje našega go-
cer na podlagi praktičnih izku-1 nem boju z izkoriščevalci. Vsak šeni, ki si jih bomo pridobili z boj delavcev, to dobro vemo iz doslednim uresničevanjem novih izkušenj, je obsojen
gospodarskih predpisov.)
Osnovno načelo novih gospodarskih predpisov je, zagotoviti program družbenega gospodarje-nja, zaščititi koristi delavskega razreda. Ta smoter pa bo mogoče dosledno uresničiti le tedaj, če bodo vsako naše dejanje prevevala družbenomoralna načela pro-
spodairskega sistema. Ta smoter letariata, ki si jih ni sam izmislil, bomo postopoma uresničili in si-! temveč pridobil v revolucionar-
Levo zgoraj: Oči vsega sveta so bile v minulem tednu uprte v Berlin. Sovjetski zunanji minister Molotov in angleški zunanji minister Eden se ljubeznivo smehljata Kdo ve, kaj se skriva za njunim smehljajem? — Desno zgoraj: Prizor iz Gvajane, ameriške dežele, kjer so angleške kolonialne oblasti nasilno vrgle zakonito vlado, ki se je zavzemala za neodvisnost — Levo spodaj: Sedanji perzijski režim le s težavo kroti uporne Mosadikove pristaše — Milijoni pa žive bedno življenje v pustinjah, kjer je kozarec vode največje bogastvo — Spodaj v sredini: V senci sueškega spora ... Vojaške vaje civilistov v Egiptu — Desno spodaj; »Generala Chino«, enega izmed voditeljev osvobodilnega gibanja v Keniji, so ujeli kolonialni vojaki — Na sliki ga vidimo, ko leži ranjen v bolnišnici
_ na neuspeh, če nismo delavci složni. Iz tega praktičnega spoznanja se je porodilo osnovno družbeno moralno načelo proletariata, in sicer, da je proletariat ena sama velika skupnost delovnih ljudi, ki jo združujejo skupni cilji, skupne koristi in skupne dolžnosti. Cilje, ki si jih proletariat začrta, pa je mogoče doseči le, če solidarno medsebojno sodelujemo. Sodelovanje posameznikov v tej skupnosti delovnih ljudi mora sloneti na načelu medsebojne pomoči, in na tem, da vsakega posameznika vedno ocenjujemo po prispevku v skupni borbi, danes po družbeni koristi dela.
Dejali smo, da hočemo z novimi gospodarskimi predpisi zagotoviti program družbenega gospodarjenja. Program družbenega gospodarjenja pa je mogoče uspešno zagotoviti le, če pravilno razporejamo družbena sredstva. Pravilna razporeditev družbenih sredstev bo namreč vplivala na hitrejši gospodarski, kulturni in prosvetni razvoj nas vseh, na višjo življenjsko raven. To načelo vsebujejo novi gospodarski predpisi. Za kaj gre?
Gre za delitev sredstev med proizvodnjo in družbo. Gre za to, da z dohodki, ustvarjenimi v proizvodnja, obnavljamo in razširjamo proizvodnjo, s preostalimi sredstvi pa zadovoljujemo potrebe družbe, to je potrebe nas vseh (družbenih sredstev seveda lahko razdelimo le toliko, kolikor jih imamo).
Poglejmo si to razdelitev družbenih sredstev med proizvodnjo in družbo malo podrobneje.
Podjetje mora skrbeti za razširitev svoje proizvodnje, če hoče napredovati. Zato mora del sredstev povrniti v proizvodnjo, za njeno obnavljanje in razširitev (z amortizacijo vsakega posameznega podjetja nadomeščamo osnovna sredstva in ustvarjamo znesek za investicijsko vzdrževanje strojev in naprav. Z delom sredstev — investicijskim skladom — pa ponovno razširjamo proizvodnjo). Ko si podjetje iz celotnega ustvarjenega dohodka še odračuna materialne stroške proizvodnje (vrednost surovin, polizdelkov, goriva itd. ter zavarovalne premije) in vrednost storitev za prodano blago (prejemki članov kolektiva, izdatki za storitve drugih), je delitev družbenih sredstev v podjetju tudi že zaključena. (Podjetju samemu na primer ni treba vzdrževati stanovanjskih zgradb, ker bodo le-te poslej v stanovanjski skupnosti, ni mu treba vzdrževati transportnih naprav do ležišč surovin, ker uporabl ja skupne družbene tramiortne naprave itd.) Kakršna koli nadaljnja delitev družbenih sredstev v podjetju, razen potrošnega fonda, nadomestila za obnavlianie osnovnih (Nadaljevanje na 5. struni)
ZAGORSKA PRAVDA ALI V SLOGI JE MOČ
Vlog
Na občnem zboru rudarskega sindikata o Zagorju so med drugim govorili tudi o odnosu do krajevnega sindikalnega sveta. Očitali so mu, da ne dela, da ni pravilno razdelil sklada za brezposelne ter predlagali, naj bi skupščina razpravljala o tem, ali je sindikalni svet še potreben.
O odnosih rudniškega sindikalnega odbora do sindikalnega sveta je treba spregovoriti nekaj več.
Ko so pred leti nastale iz sindikalnih pododborov pri zagorskem rudniku samostojne sindikalne podružnice, so sklenili, da ho rudniški odbor obstajal le toliko časa, da se bodo podružnice osamosvojile. Na ta sklep pa so pozabili. Namesto da bi se rudniški sindikalni odbor spremenil o posvetovalni organ, kateremu ne bi bilo treba dajati dela članarine, obstaja ta odbor še danes kot neko višje vodstvo za rudniške sindikalne organizacije. Vse bolj se kaže težnja, da bi postal rudniški odbor neodvisen od sindikalnega sveta. To smo videli tudi na občnem zboru, ko so hoteli odločati o obstoju sindikalnega sveta, ne da bi vprašali, kaj mislijo še druge podružnice o Zagorju.
Res je, da sindikalni svet o vseh teh letih ni kaj prida deloval. Tudi si ni mogel ustvariti takšnega ugleda, da bi lahko vodil rudniški odbor ter rudniške sindikalne podružnice. Zakaj?
Vedeti moramo, da so v rudniški odbor in njegove sestavne organizacije volili najboljše sindikalne delavce. V sindikalni svet pa so prišli, razen nekaj izjem, manj razgledani in manj delavni člani. To je torej že eden izmed razlogov, zakaj sindikalni svet ni dobro deloval, čeprav so njegova prizadevanja podpirala tudi politična vodstva. Stvar se ni nič izboljšala, saj je bil odpor rudniškega odbora in podružnic dovolj močan, da se sindikalni svet ni ogel uveljaviti.
Nekaj bo treba napraviti. Dvoje sindikalnih vodstev ne more obstajati v istem kraju. Zato bi bilo koristno, če bi bil rudniški sindikalni odbor le posvetovalni organ za rudniške podružnice, sindikalni svet pa bi usmerjal delo vseh podružnic v kraju. V bodoči sindikalni svet bi bilo treba izvoliti najboljše sindikalne aktiviste, ki bodo kos vsem nalogam in ki bodo uživali tudi ugled. Sindikalne podružnice naj bi torej izvolile za delegate občnega zbora sindikalnega sveta svoje najboljše člane. Le tako bo tudi sindikalno delo v Zagorju zaživelo in ne bo več težko opravljati vseh nalog, ki se danes postavljajo pred sindikalne organizacije.
I. Homšek
Opomba uredništva: Kaj razberemo iz lega dopisa? Očitno je, da se sindikalni svet in rudniški odbor v Zagorju ne razumeta. Rudniški odbor razpravlja o tem, ali je sindikalni svet še potreben, sindikalni svet pa se čudi, kako to, da rudniški odbor še vedno obstoji. Tovariš Homšek prihaja do zaključka, da dvoje sindikalnih vodstev ne more biti v istem kraju.
Kdo ima prav?
Jeseničani bodo prav gotovo rekli: nihče, niti sindikalni svet, niti rudniški odbor. Pri njih teh težav ni, kljub temu, da je na Jesenicah močan železarski kolektiv, saj šteje okrog 6.500 članov, pa še krajevni in okrajni sindikalni svet sta na Jesenicah. Vidite, celo eno sindikalno vodstvo več imajo in se vsi kar dobro razumejo ter složno delajo. Tam, kjer vsak vleče na svojo stran, je hudo in naj se kdo še tako trudi, če ni sloge, je ves njegov trud zaman.
Iz tega, kar nam je tovariš Homšek povedal, bi sklepali, da je približno tako tudi v Zagorju, rudniški odbor po svoje, sindikalni svet pa po svoje.
Ko so ustanavljali samostojne sindikalne podružnice po rudniških obratih, so imeli nedvomno dober namen. Kolektiv obrata je zaključena celota, toda vendar le del rudniškega kolektiva. Ljudje se vsak dan srečujejo, skratka, skupaj prenašajo vse dobro in slabo v skupnem življenju. Zato je prav, če ima vsak kolektiv tudi svojo sindikalno organizacijo. To je tudi demokratičnejše, saj je sindikalna organizacija mnogo bližja svojim članom. Ce pa so pred leti sklenili, da v bodoče ne bo treba več enotne sindikalne organizacije za ves rudnik, so ualce zgrešili, saj so naši sindikati zgrajeni na načelu: Eno podjetje — en sindikat.
Pa rudniški odbor? Vsi obrati kupaj so podjetje, skupni so de-avski organi upravljanja. (Na ;esenicah ima vsak obrat svoj ielavski svet. Izvolili so si tudi -srednji delavski svet ter upravni dbor.) Skupni so temeljni gospo-'arski problemi, en je tudi rudniki kolektiv — kolektiv zagorske-ca rudnika. Zato je prav, če so ijegove sindikalne podružnice povezane v rudniškem odboru, ki določa splošno politiko za ves ko-
lektiv. Temu se bržčas ne da oporekati.
Pametno in potrebno je tudi, da obstoji krajevni sindikalni svet. Ne gre le za organizacijsko plat vprašanja, marveč je tu več kolektivov, ki jih vežejo isti cilji ter več ali manj iste potrebe v občini. Veliko laže in smotrneje bo razmotrivalo vprašanje komunalne politike enotno sindikalno vodstvo kot pa vsaka podružnica zase. Res pa je, in to je treba priznati, da je rudniški sindikat najmočnejši v kraju, morda celo močnejši kot vsi ostali kolektivi v Zagorju skupaj. Zato bo njegov vpliv na sindikalno politiko v Zagorju nedvomno tudi prevladujoč. Vsekakor pa je jasno, da preko potreb in koristi rudniškega kolektiva tudi sindikalni svet ne bo mogel — le složnega dela je treba.
Ne gre torej za to, naj se ukine ali rudniški odbor ali krajevni sindikalni svet. Gre za pametno, delavsko sožitje, kjer vsak razume potrebe drugega ter se solidarno potegne zanje, pa četudi včasih v lastno škodo. Odborniki sindikalnega sveta naj bi razumeli, da se bo rudniški odbor sindikata nedvomno mnogo bolj zanimal za komunalne, prosvetne, zdravstvene, socialne itd. prilike v kraju, kot katera koli druga sindikalna podružnica. Takšna prizadevanja pa so le pohvalna.
OB LETOŠNJIH OBČNIH ZBORIH
!Ječ ognjevitega boja za delavska načela
(Nadaljevanje s 1. strani) i mu prakticizmu in je čisto jasno, tako napravili. Ko smo se tu in In to družbeno dogaianje, ta !? bil,e ob Posameznih trenjih tam zanimali, da bi nam pokazali trenja moramo imeti 'pred očmi,	družbenih mnenj	skoraj	nespo-	strukturo	cene, izračunano po
če hočemo kolikor toliko plodno	sob“e	.ln	kontno	poseči	starem in	vračunano po novem,
razpravljati o odnosih med de-	v *tvar,' k« niso	“ab	Pa so se zace> “Ogibati, češ da
lovnimi ljudmi, o družbenem po-	zadev družbeno presoditi. V takih , stvari niso	se dokončne, da jim še
ložaju in poslanstvu delavcev. Kajti, v vsakem nasprotnem primeru se nam zde izrazito družbena trenja, boj za načela, za na-
I<
£
rimerih je sindik. organizacija ti in oni podatki manjkajo itd. lodisi nasedla lepo zvenečim ige-1 Tako torej — računov niso imeli, slom«, bodisi svoje stališče za- i govorice o dvigu cen so pa raz-vzela »kar na slepo«, ali pa je nesli. In ta dvig cen so se-predno prakso le »osebni spor« in *la	stvari' kot da se ni nič ! veda naprtili novim gospodarstev vidimo le v administrativ- dogodilo.	, skim uredbam Na tak način so
S tem ne mislim trditi, da bi tudi v prenekaterem podjetju de-
nih ukrepih. Družbena vloga naprednih delavcev in njihovih delavskih organizacij pa se zgubi kot voda v pesku. Od tu pa do razprave o nepotrebnosti sindikatov, o demokraciji za vse, ne glede na to, kaj hočejo, pa je samo še — en sam korak.
Družbeno politično delo smo zanemarili
Tako pa smo prišli do drugega vzroka, ki po moji sodbi odločilno vpliva na to, da letošnji občni zbori premalo družbeno,
politično presojajo stvari, ki jih obravnavajo. Ta drugi vzrok pa je v tem, da so mnoge sindikalne
organizacije v zadnjem obdobju nikakor pa ne škodljiva ugledu ' občutno in resno zapostavljale
sindikalnega sveta, seveda, če niso v nasprotju z njegovimi stališči. Za ta bi se morali pa zmeniti.
družbeno politično vzgojno delo. Prenekatere organizacije so se namreč prepustile povsem gole-
SMO LJUDJE ALI DELOVNA SILA?
Kdor kaj več hodi po sestan- koži. »Delovna sila«; nas nehote kih, konferencah in zborovanjih, j spominja tistih časov.
pod pojmom edstavljamo si
bo večkrat slišal govoriti: pri nas »manjka delovne sile«, »delovno silo je treba izobraziti«, »kvalifikacija delovne sile« in še »zaposlovanje delovne sile« itd. Delovna sila sem, delovna sila tja, kot da gre za nek nepomemben sestavni del proizvodnje, ki ga premikaš, kot te je volja.
Ni prav, če slišimo takšno govorjenje iz ust gospodarstvenikov, še manjkrat pa bi smeli to slišati iz ust sindikalnih odbornikov.
Kaj razumemo delovna sila? Prei množico bolj ali manj sposobnih delovnih rok, ki ustvarjajo materialne dobrine.
Vidite, takšno pojmovanje človeka, takšno gledanje na delavca je ose prej kot 'socialistično. Le premislite! Delovnega človeka, ustvarjalca materialnih in kulturnih dobrin, vso požrtvovalnost, hotenja in misli zreduciramo na golo številko, dodatek stroja in proizvodnega procesa. Če ob »delovni sili« pozabimo na človeka, potem jo lahko izkoriščamo, brez socialnega čuta odpuščamo, ne skrbimo za znosne delovne in življenjske pogoje, skratka, ravnamo z njo kot s stvarjo, ki ničesar ne občuti, ki nima svojih misli, želja in hotenj.
Se vam ne zdi, da smo to že nekoč slišali? Le spomnimo se kapitalistov in njihovih ideologov iz dobe porajajočega se kapitalizma, ki vedo o delavcih le-to
Seveda le malokdo pomisli takrat, ko reče: »delovna sila«, na ta prizvok preteklosti, ki ga besedi nosita s seboj. Prav zato smo napisali te misli, da bi vsak razmišljal o njih. Zatorej: brišimo ti besedi iz našega besedišča in govorimo o človeku — delavcu.
KO PREBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«, JO POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU!
moralf biti vsi" delavci, ‘ki’ p raki | lavcem predstavili posamezni »go-tično oblikujejo s svojim delom i spodarski _ strokovnjakarji« nove
in upravljanjem socialistične odnose, neki učeni marksisti. Prav tako ne mislim, da bi se morali sindikalni odborniki zapreti v neke kabinete in se pumpati s teorijo. Daleč sem od vsega tega. Toda v vsakodnevni družbeni praksi je treba delati po socialistično in vnašati v medsebojne odnose socialistično vzdušje. To pa se pravi, da se moramo zavedati našega družbenega cilja in da moramo delati tako, da se temu cilju približuje naše družbeno življenje. To pa se pravi, da mora naše delo, naše početje sloneti na določenih socialističnih družbenih, gospodarskih in moralnih načelih in da moramo svoja načela in svoje početje nenehno so-očevati. In za te stvari se morajo boriti sindikati; to je danes njihovo temeljno opravilo.
škodljivi praksi je treba pokazati
njeno pravo družbeno sliko
Takega dela pa seveda ne manjka. V našem gospodarstvu je še vedno precej škodljive prakse, škodljivih odnosov (marsikaj se ohranja pod vplivom škodljivih ali pa nejasnih nazorov in pojmovanj).
Samo nekaj primerov! V nekaterih gospodarskih podjetjih so začeli razširjati vesti, da se bodo njihovi proizvodi nujno morali podražiti, ko bodo zaračunali cene po novih družbenih instrumentih. Pod vplivom takih govoric se je v javnosti na splošno razpaslo govorjenje, da bodo šle cene navzgor in ponekod so tudi
gospodarske predpise. Komu lahko to koristi? Stvar je več kakor jasna. V nekem podjetju so dejali takole: AU naj po pravici povemo, da bodo morale cene našim izdelkom pasti? Kdo pa bo potem pokupil sedanjo zalogo, oziroma kdo nam bo dal regres za razliko v cenah prej in sedaj? V tem grmu tiči zajec. In zaradi tega praktičnega vprašanja so raje raznesli govorico, da se bodo izdelki podražili in je zato sedaj več kupcev. Kupcev je trenutno že več — na nove gospodarske predpise pa so vrgli kaj čudno luč. To pa se jih ne tiče. Kakšna morala 1
Drugi primer! Ze kar v navado je prišlo, da skušajo »gospodarski strokovnjakarji« vedno, kadar zaide to ali ono podjetje (iz kakršnih koli vzrokov) v gospodarsko zagato, dokazati, da so tega krive družbene obveznosti (ki jih morajo sedaj v enaki meri plačevati vse gospodarske organizacije). Čemu to? Na koncu je videti tako, kot da »družbena skupnost« izkorišča podjetje. Če pa stvari pogledamo tako kot so, pa vemo, da se družbene dajatve porabijo za naše splošne potrebe (tudi potrebe kolektiva, ki je v zagati) in da je najmanj, kar je pričakovati od posameznega kolektiva, da bo v zaupanem mu podjetju tako proizvajal in gospodaril, da bo lahko prispeval vsaj tak delež, kot vsa druga podjetja. Če posamezna podjetja ne vzdrže teh obveznosti, se pravi, da nekaj pri njih ni v redu, da preslabo delajo, da imajo proizvodnjo sla-
OBČNI ZBOR SINDIKATA BATUJSKIH KOVAČEV
Na letošnjem občnem zboru so , Proizvodnja in kakovost njiho- | šnjem občnem zboru sklenili, da batujski kovači največ govorili o vih izdelkov bi bila še večja, če 1 bodo še bolj skrbeli za povečanje gospodarjenju s podjetjem. Lani j bi imeli bolj moderno opremljene	' '	, ,
so dobro gospodarili, bolje, kot so j obrate. Iz starih kovaških peči računali v začetku leta. Ko so se- j uhaja plin z visokim odstotkom stavljali tarifni pravilnik, so ra- j žvepla. To seveda škoduje zdravju čunali, da bo znašala povprečna ! delavcev. Lani so izgubili zaradi urna plača 33 dinarjev. Povprečni obolenj 6952 delovnih ur. Delavci
zaslužki pa so se med letom pre- j so povprečno dvakrat na leto bo-cej spremenili. Urna plača je zna-: lehali. Ne samo kovaške peči, tudi šala 40 dinarjev. Takšen uspeh so druge naprave so zastarele. Pod-
dosegn, Ker so bolje organizirali jetje je izdelalo desetletni nacrl delo in povečali proizvodnjo. Me- perspektivnega razvoja podjetja sečno so izdelala povprečno za po- Računajo, da se bo proizvodnja
povedatil Delavci smo taka »načela« krepko občutili na svoji I dov na mesec.
lovioo več izdelkov kot prejšnja I leta. Lani so na primer izdelali obnoviti bo treba strojne naprave, povprečno od 19 do 20 ton pro- Za to potrebujejo kredit. Upajo, izvodov. Leta 1952 pa so izdelali da jim ga bo okrajni ljudski od-povprečno samo 13 ton proizvo- , bor omogočil.
I člani kolektiva so na leto-
proizvodnie in izboljšanje kakovosti izdelkov. Nekateri člani so menili, da bo treba prizadevnost posameznih delavcev v proizvodnji pravilneje oceniti. Kovači na primer niso zadovoljni z delom nekaterih kurjačev peči. Menijo, da bi kazalo nekatere kurjače še posebej nagraditi za prizadevnost, druge pa kaznovati, ker slabo delajo ali pa se za delo premalo zanimajo. Ročni kovači so zahtevali, da je treba pri sestavljanju letošnjega tarifnega pravilnika pravilneje ovrednotiti posamezna delovna mesta in delovne operacije.
Hinko Sere, Batuje
bo organizirano, da ne delaj0 pravih izdelkov, da si ne znaj0 najti kupcev in še sto drugi0 vzrokov. Toda, samo pri njih je mogoče rešiti; družbene obvezno' sti so le tiste, ki opozarjajo: za; ostajate, pazite, treba je naprej'
Seveda bi takih stvari lahk° našteli še več, med njimi tudi pa; pirnato poviševanje kvalifikacij' ki se bo prej ali slej vsem maščevalo, kjer delavci niso res praktično strokovno napredovali, nesmotrno odpuščanje delavcev, čes, ni delovnih mest (namesto, da bi ustanavljali nova delovna mesta, preskrbeli nove stroje, ker imamo delavce), marsikje še vedn° pojavi uravnilovke in podcenjevanje tehničnih strokovnjake'' in tako dalje.
Vsi ti in podobni pojavi še čakajo v mnogih kolektivih resne družbene osvetlitve in praktičnega družbeno političnega boja zoper tiste, ki vnašajo prej omenjeno prakso in nazore v naše gospodarstvo.
Za resnične delavske koristi, prod birokratskemu komandiranju ‘n ceneni demagogiji
Zaradi teh dveh slabosti, t° je zaradi preveč prakticističnega obravnavanja stvari in zarad' premalo temeljite družbene, razredne presoje pa se marsikie primeri, da razprava o medsepojnil' odnosih med delovnimi ljudmi i° o družbeni vlogi delavcev zdrsne na raven osebnih sporov in dob' tudi precej piker, zajedljiv pri-
jjei
primerih se razgo-drobr
zvok. V taki vori zgube v drobnarijah, nepomembnih prepirčkih, nesoglasjih in so v vsakem primeru nezdravi: bodisi, da krepe birokratsk6 ostanke, bodisi, da preko takih razprav splava na površje najbolj ceneno intrigantstvo in demagogija. Seveda pa takim stvarem ne sme biti mesta v delavskih sindikatih. V delavskih organizacijah se krešejo mnenja i° pogledi zato, da najdemo čim zrelejše poglede na določene družbene pojave in dogodke z namenom, da svoje delo in družbene opravke še bolje izvršimo, da p° pri tem postajajo naši medsebojni odnosi še bolj prisrčni, bolj tovariško iskreni, bolj delavski kratkomalo, da nas praktično delo za enako spoznane družben«-dolžnosti druži, povezuje. Tako vzdušje morajo dati sindikati našim razpravam.
To ni majhno, je pa plemenito, tvorno delo. To je boj za skupne delavske nazore, boj za delavsko, socialistično presojo našega vsakodnevnega početja i° naših odnosov, oster, načelen, nepopustljiv boj, ki pa je vseskozi prepojen z eno samo skrbjo: za resnične koristi delavskega rodu, za vse plodnejše napredo; vanje naše družbene skupnosti. * skrbi za to morajo sindikati odločno nastopati proti vsakem0 poskusu vnašanja birokratskega komandiranja in cenene demagogije v načelne razprave.
V tem smislu je pred našim' sindikati v letošnjem letu še re? obilo, obilo dela.
Roman Albreht
OB ROBU DOGODKOV
PRED KONCEM KONFERENCE ZUNANJIH MINISTROV
NOVO POGLAVJE STORE ZGODBE
Začelo se je novo poglavje zgodbe, ki jo na straneh zgodovine pišejo imperialistični veljaki
Sestanek štirih zunanjih ministrov v Berlinu se je približal koncu. (Ko boste čitali te vrstice, bodo dnevniki najbrž že objavili zaključno poročilo konference.) Čeprav je težko ugibati, kakšen bo konec, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da nas ne bo presenetil z velikimi uspehi.
Uspehi? Kakšni pa bi lahko bili uspehi berlinske konference?
Ze takrat, ko je Churchill (na Zahodu ga zelo radi kličejo za »-starega lisjaka«) predlagal, naj bi se nekje sestali šefi velesil, smo želeli in zahtevali, da bi takšnega sestanka lahko dvojen. Vsi, ki si želimo resničnega miru, smo želeli in zahtevali, da bi se sestanek treh, štirih, petih ali kolikor bi se jih pač sestalo, prispeval svoj delež k utrditvi tega miru, miru med velikimi in malimi čiželami, ki bi temeljil na enakopravnem in prijateljskem sodelovanju vseh dežel in narodov na svetu. Tisti pa, ki menijo, da je za svetovni mir potrebna nova razdelitev sveta, ponovna razdelitev vplivnih področij med velesilami, pa so pričakovali, da se bodo velmožje na berlinski konferenci sporazumeli o miru med velikimi na škodo malih.
Torej dva uspeha: uspeh miroljubnih demokratičnih sil in
uspeh nazadnjakov, ljudi, ki jih zgodovina še ni izučila in ki so še vedno prepričani, da velesile lahko po svoji mili volji kupčujejo z usodo narodov in držav.
Obe zgoraj navedeni težnji sta se kazali in se še kažeta v dneh, ko se v Berlinu javno in tajno sestajajo zunanji ministri štirih velesil.
Doslej so v Berlinu razpravljali o konferenci šefov petih velesil, o razorožitvi in o nekaterih azijskih vprašanjih, o združitvi Nemčije in prav sedaj končujejo razpravo o Avstriji. S to razpravo je izčrpan dnevni red konference.
V sobanah, kjer so javno zasedali zunanji ministri, ni vladalo niti prijateljsko niti sovražno vzdušje. Vsi štirje ministri so veliko govorili, hvalili sebe in grajali nasprotnike ter veliko zahtevali, da bi potem njihovo popuščanje bilo videti kot velikanska žrtev. Javni sestanki so bili podobni velikemu teatru, v katerem se vsak izmed glavnih igralcev trudi, aa bi pridobil kar največ simpatij pri gledalcih. Ko pa zavesa pade, se igralci sestanejo in brez šminke ter igralskih kretenj rešujejo svoja nasprotja — za kulisami.
Tako je bilo tudi v Berlinu.
Ze pri razpravi o prvi točki dnevnega reda so gospodje ministri pokazali nekaj želja, da bi reševali razna svetovna vprašanja za hrbtom Organizacije združenih narodov in svetovne javnosti. Molotov, ki se je v začetku odločno zavzemal za sklicanje sestanka šefov petih velesil in za razpravljanje o vseh mednarodnih sporih, je z veseljem sprejel Dullesov predlog o tajnem sestanku, na katerem bi se pomenili o vlogi velesil in o razorožitvi.
Potem so razpravljali o Nemčiji. Zopet je Molotov veliko zahteval in precej so zahtevali tudi zahodni ministri. Za dolgoveznimi propagandnimi govori so eni in drugi skrivali svoje želje: Sovjetska zveza, da bi bila Nemčija nevtralna dežela, v kateri bi imeli njeni agentje vsaj malo veljave in ki bi jo v morebitnem vojnem spopadu z Zahodom zelo hitro pogazila; Amerika, da bi bila Nemčija oborožena, steber Evropske obrambne skupnosti, ki bi v morebitnem vojnem spopadu odločilno vplivala na vojno v Evropi; Francija, da ji nemška vojaška in tudi gospodarska moč nikoli več ne bi delala preglavic; Anglija.., Obenem pa je vsak zase skrbno izbiral besede, da ne bi zaprl vrat tajnim sestankom, zakaj na takšnih sestankih bi lahko nekje popustil (Indokitaj-
ska, Koreja, Avstrija, Trst), da bi drugje pridobil (Nemčija). In zastor je nenavadno hitro padel, kar sredi predstave, igralci pa so se umaknili za kulise, kjer se lahko pogovarjajo brez neljube navzočnosti občinstva. O zdru-
Sovjetski zunanji minister Molotov prosi za besedo. Ze zopet bo zvrhan koš prijaznih besedi in kakor vedno, se bodo tudi tokrat za njegovim besedovanjem skrivale — imperialistične težnje Kremlja
žitvi Nemčije se torej na javncio sestanku niso sporazumeli.
In te dni razpravljajo o A''" striji. Sovjetski zunanji ministef Molotov ne bi bil star diploma* kremeljskega imperializma, če °e bi takoj v začetku razgovorov 0 Avstriji takole modroval: »PO' pravljen sem podpisati avstrijsk0 državno pogodbo, toda Zahod naj mi da nekaj koncesij v NemčiJ1 in uveljavi mirovno pogodbo * Italijo o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, v katerem ne bo Angležev in Američanov tudi ne Jugoslovanov.« Stare ž°' Ije in stare metode za dosego te° želja. Potem je Molotov nekolik0 popustil in popustili so tudi a®' hodni veljaki. Do danes se nis° mogli sporazumeti le o eni s°; vjetski zahtevi. Molotov namreč vztraja, naj okupatorji ostanei0 v Avstriji. S to zahtevo pa se °c strinjajo zahodni zunanji min1' stri, pa tudi avstrijska vlada ltl miroljubni ljudje po svetu odkl®' njajo takšno »rešitev« avstril' skega vprašanja. Toda Molot°v je prav gotovo pripravljen še P°' puščati, če bi ga Zahod za to n®' gradil.
Tako je doslej potekala bet' linska konferenca. Javna in taT na: javna kot uprizoritev za sv°' tovno demokratično javnost 11 Združene narode, ki so jim ''5 štirje v Berlinu peli hvalnice, " bi zakrili svoje resnične nam«0. — in tajna, delovna razprava. 0 lahko prinese veliko »uspehe''^ brez navzočnosti neljubega činstva.
Res ne moremo točneje v*0' loviti, kaj vse so razpravljali ° tajnih sestankih. In ne mor«0’
POČiTNIŠitt SMUČARSKI TEČAJ ZA UČENCE LJUBLJANSKIH ŠIROVNIK ŠOL
f zmed naj naide posnciaiolca
Mnogo srn« že govorili o tem, | Tečaj si je zamislil in ga tudi
ki. čimbolj približali šport vajenski mladini. Uspehov _a doslej žal. ni bilo veliko, ■ato smo res lahko veseli napredka v letošnjih zimskih po-itnicah. Približno 300 mladincev .? .['“edink iz ljubljanskih vajen-mh šol trgovske, oblačilne, ko-vinske in lesne stroke ter železničarske in litostrojske industrijske šole je preživelo počitnice na niuceh. V Gorjušah, ki imajo Prekrasno lego, 1200 m nadmorske višine in odlična smučišča, se je jnlada četa zvrstila v dveh eno-edenskih tečajih. Na vsakem gričku in vzpetini si v teh štiri-Pajstih dneh lahko videl po nekaj [kupin niladii, smučarjev, ki so ®e pod vodstvom smučarskih uči-je* jev privajali temu športu, f-ahko pa si tudi videl, kako se la ali oni rdečih lic in veselega obraza včasih povaljal v snegu> sebi v opomin, drugim v zabavo. Ko so tečajniki že ob-'ladall nekaj prvin, so priredili
vodil tovariš Vinko Žitnik, predsednik Društva fizkulturnih profesorjev in učiteljev. Njemu gre vsa pohvala in priznanje za od-
Menim, da bi taki tečaji veliko pripomogli, da odvrnemo našo mladino od zakajenih gostilniških sob, od pohajkovanja in da ji pokažemo zdravo in koristno živ-
ličen uspeh. Z materialne plati Ijenje. Led je prebit, zgled naj so omogočili tečaj Svet za prosve- najd' to LRS in MLO Ljubljana, Mest-
najde posnemalca! Vsi tečajniki so si želeli, da bi ostali še na
^	_____ smučanju in obljubili so, da se
Ijane, Društvo prijateljev mladine 1 prihodnje leto vrnejo.
na obrtna zbornica, KSS Ljub-,
in podjetje »Prehrana«. Mladini je veliko pomagal tudi direktor Gozdnega gospodarstva Bled, tovariš Pavel Tolar. Tečajnikom je dal na razpolago ves inventar delovnih brigad, ki grade poleti cesto na Pokljuko. Mladinci so stanovali v planinskem domu »Železničar«, v šoli, v delavskih barakah in po večjih kmečkih hišah. Hrana je bilo zelo dobra in obilna (po pet obrokov dnevno), za kar imata največ zaslug vzgojiteljici Lasičeva in Šantiče-va. Pes ni šala pripeljati toliko hrane v oddaljeno gorsko vas, jo pravilno razdeliti in vsak dan na-
Svetozar Guček
BATUJSKI KOVAČI SO POŽRTVOVALNI
Prve dni februarja je Vipava zamrznila. Batujska kovačija ima ob Vipavi svojo turbino. Na jezu je zrastel skoraj meter in pol visok leden zid in turbina je obstala. Kovačija ni zaradi tega štiri dni obratovala. Delavci so v hudi burji in mrazu razbijali ledene gmote. Voda se je namreč že začela razlivati po dvorišču tovarne in bi lahko povzročila precejšnjo materialno škodo. Burja je napravila tudi precej škode na strehah stavb in v tovarni sami.	H. Š.
tudi izlet 'na 'bHžnjo^Pokijuko, »ititi toliko lačnih ust! Za stro-fato pa še zaključne tekme v sla- 1 kovni smučarski pouk so skrbeli
izprašani smučarski učitelji, za dravje tečajnikov pa dr. Ludvik tavnik.
Mmu, teku in skokih. Ob slovesu stlH> slišali veliko pohval in iz-f&zov radosti ter hvaležnosti pri-tediteljem.
Ravnil
Tečaj je bil torej res vzoren.
PISMO IZ GRČARIC
Ne bomo več ob petrolejki
Rad bi napisal nekaj o naši v®si, o Grčarici. Mnogi se je bodo sPomnili, saj je bila med narodnoosvobodilno vojno težko prizadeta. — Takoj po osvoboditvi res nismo dosegli posebno velikih nspehov, potem je bilo pa iz leta v leto bolje. Domove smo obnovili, kolikor je bilo mogoče. Naj-!epši dogodek za vse vaščane pa Je bil, ko nam je predjlnevi za svetila električna luč.
— ___________ ____ To je sad
[kupnih naporov vaščanov, elek-Iropodjetja iz Ljubljane in kočevskega Kmetijsko-gospodarske-ga posestva.
Posebna pohvala gre upravi-iclju Gozdne uprave, ing. Šmitu. Lani si je veliko prizadeval, da
uredili vas. Tudi pri napeljavi elektrike ima veliko zaslug; zdaj res lahko s ponosom rečemo: odslej nam ne bo več brlela petrolejka!	Anton Mohar
PISMO IZ ŽELEZARNE V ŠTORAH
mW DELOVNEGA TOVARIŠA
Dne 31. januarja t. 1. je odšel: delati v tovarni in odtlej je v pokoj naš zaslužni delavec ! bilo njegovo življenje trd boj za tovariš Franc Oset. Komaj štiri-1 košček kruha. Delal je v raz-najst let je bil star, ko je pričel j ličnih nemških rudnikih in to-
! varnah, med prvo svetovno vojno pa je bil ranjen, tako da je danes 50-odstotni invalid. V stari Jugoslaviji je bil zaradi aktivnega dela v naprednih delavskih organizacijah večkrat brezposeln in zaprt. Med drugo svetovno vojno je bil ves čas aktivist OF, od osvoboditve sem pa požrtvovalno dela v sindikatu in drugih družbenih organizacijah.
Ko se je pred dnevi poslovil od nas, smo mu toplo stisnili roko; petinštirideset let dela je za njim in res je že čas, da se odpočije. Vsi njegovi delovni tovariši mu želimo, da bi zasluženi pokoj užival še veliko let!
DELOVNI KOLEKTIV Tovariš Franc Oset	ŽELEZARNE STORE
NA V. GIMNAZIJI V MARIBORU SO IZVOLILI SOLSKI SVET
Oober začetek
Pred dnevi se je prvič sestal	stanju šole. Na gimnaziji je 12
šolski svet na V. gimnaziji v Ma-	učencev, ki žive v slabih raz-
riboru. Sestavljajo ga starši, de-	merah. Nekateri imajo tudi slabo
lavci, člani množičnih organizacij	vzgojo v družini. Bilo je nekaj
in profesorji šole. Na tem sestan-	primerov, da so profesorji odvzeli
-“ui	ai	je	vena.«	pnzauevai,	un , ku smo razpravljali o socialnem	otroka staršem in ga začasno dali
smo	obnovili	stanovanja,	poti	in 1 položaju učencev in o splošnem	v zavod. Vprašujemo se, ali za
take slabe starše res ni primerne kazni.
Sklenili smo, da bomo sodelovali s SZDL in Društvom prijateljev mladine, kajti le tako bomo imeli pregled o socialno šibkih
otrocih. — Tudi profesorski zbor je o tem mnogo razpravljal in na lastno pobudo ustanovil dnevno zavetišče v šoli. Izkazalo se je, da se v zavetišču otroci pridno učijo Vsa zahvala za to pa gre profesorjem in ravnateljici šole, tovarišici Vidi Rudolfovi, ki je večkrat pomagala otrokom celo z lastnimi sredstvi.
Profesorji so sklenili, da bodo v prostem času pomagali dijakom pri učenju v dnevnem zavetišču. Predlagali so, naj bi na šoli ustanovili tudi kuhinjo, kjer bi otroci lahko dobili poceni malice.
Šolski svet je mnenja, da je treba z vsem seznaniti tudi Mestni ljudski odbor, ki naj ukrene potrebno za socialno zaščito dijakov. Za povezavo s starši pa bodo profesorji priredili sestanek
Buen] [[uboa?! jRunknj tHLan" 1 (ČŠ^R^l (tj
»'Si' ^ ^
1 ¥
Kolhoznik: »Na katerem načelu je zasnovan ta mehanizem?«
Agronom: »Na načelu Vječeslava Molotova: Evropa Evropejcem!«
(Karikatura: J. Grabonac)
in predavanje o redovanju dijakov.
Upamo, da bomo s šolskim svetom in s pomočjo MLO Maribor lahko odpravili marsikatero pomanjkljivost in težavo, ki še danes ovira delo na šoli
DNEVI, Ki SO NAM OSTALI V SPOMINU
KAREL DESTOVNIK.KAJUH
Dne 22. februarja 19U je padel v Zavodnjah pri Šoštanju parti zanski pesnik in borec Karel De. stovnik-Kajuh (rojen 19. decern bra 1922). Zaradi sodelovanja z naprednim delavskim gibanjem
ga je takratna oblast preganjala, i. izključili so ga iz celjske gimna V
zije, tik pred zlomom stare Jugoslavije pa je bil tudi zaprt v koncentracijskem taborišču. Med okupacijo je nekaj časa živel kot ilegalec v Ljubljani, pozneje pa je odšel v partizane, kjer je pa, del med slavnim pohodom XIV. divizije na štajersko.
HEINRICH HEINE
Dne 17. februarja 1856 je umrl v Parizu nemški pesnik Heinrich Heine (rojen 13. decembra 1797 v Diisseldorfu). Heine je pisal revolucionarne pesmi in politične članke proti takratnemu ustroju Nemčije. Zato je zadnjih 20 let preživel kot izgnanec v Parizu. Tu se je seznanil tudi z Marxom in se miselno približal njegovim idejam. Ko je prišel 1933. na ob. last Hitler, so Heinejeva dela gorela na grmadah v Berlinu skupaj s knjigami drugih naprednih pisateljev. Heinejeva »krivda« pa III je bila še večja: Bil je Zid . .
c m pt ~PA m h 3 m y - c n a a o /ia h .
Oprat« Komvbhc n-tuUe naprtile J vrčev an nje
Ton. VI	ea«, noTan 7	«9
HAPOftMMA J y r <
ST«#?*;* m. Hft*>
rt V: ‘ .rt.
er*«* *<
DVAINTRI DESETLETNIC A »BORBE«
Dne 19. februarja 1922 je izšla v Zagrebu prva številka »Borbe«, glasila Komunistične partije Jugoslavije. Tedanje oblasti so jo neštetokrat zaplenile, urednike pa zapirale. »Borba« pa je kljub temu izhajala in se širila — največ ilegalno — ter budila v de lavskem razredu revolucionarno zavest. To svojo pomembno nalogo je opravljala tudi med narodnoosvobodilnim bojem, ko so jo tiskali na skrivaj in v najtežjih okoliščinah. Danes je »Borba« naše osrednje glasilo, ki izhaja v nakladi več sto tisoč izvodov in je ugleden časopis tudi v svetu.
O TABORNIŠKEM RODU »JEKLARJEV« NA JESENICAH
Tudi letos bodo pridno delali
Na Jesenicah je veliko delavske mladine, ki sodeluje v telesno-vzgojnih, športnih, planinskih in drugih društvih. Že cicibani in pionirji se z veseljem ukvarjajo s tem. Telovadnica TVD Partizan je iz leta v leto bolj polna. Moramo pa priznati, da vse to še ni dovolj.
Športne organizacije namreč še vedno premalo skrbe za vzgojo mladine, kar se utegne maščevati, ko ne bo novih športnikov, ki bi nadomestili starejše. Zato pa se vsi tem bolj veselimo dela taborniške organizacije, ki je najmlajša na Jesenicah, a vendar zelo delavna.
V lanskem letu so taborniki
tovalni tabor s kolesi po Dolenjskem, Istri in Slovenskem Primorju. Obnovili so porušeni počitniški dom pod Golico, ki je sedaj namenjen najmlajšim tabornikom. Skupno je lani taborilo nad dve sto jeseniških mladincev, članov taborniške organizacije. Po njihovi zaslugi je počitniški dom pod Golico prvi taborniški dom v Sloveniji, ki že sprejema svoje goste. Zgraditi ga je pomagala Mestna občina Jesenice.
Taborniki bodo tudi letos priredili več delovnih akcij, predvsem pri pogozdovanju, razširili bodo svojo organizacijo in jo približali vsej delavski mladink veliko članov bo opravilo drugi ta-
črtu imajo štirinajstdnevni mladinski tabor, dva pionirska tabora in en potovalni tabor. Najboljši člani se bodo udeležili tudi vsedržavnega izleta tabornikov v Beograd. Kot vidimo, bodo tudi
letos marljivo delali.
Z. U.
MICA AJDIŠKOVA JE ODŠLA V POKOJ
Te dni je odšla d pokoj tovarišica Mica Ajdiškooa, upravnica Delavske kuhinje v ljubljanskem
priredili dva tabora v Dolenjskih borniški izpit, nekaj pa se jih T< " '	•'	-	-
Toplicah, razen tega pa tudi po- pripravlja tudi za tretjega. V na-
tudi trditi, da se zgodovina mora Ponavljati. Toda dosedanje izkušnje nam govore, da se tajni ^Stanki kaj hitro spremene v kupčevanje z usodo malih narodov. Churchill, predsednik angle-ske vlade, je v svojih vojnih spo-Pdnih opisal veliko takšnih dogodkov. In ne bi bilo napak, če [i nekoliko pobliže ogledamo takšne kupčije.
9. oktobra 1944. leta so se v Jkremlju sestali Stalin in Molotov. Churchill in Eden. Sovjetske armade so stale na nemških me-[ah, z zahoda so prodirali angle-ski in ameriški vojaki in s hitri-tni koraki se je bližal konec voj-tt«. Churchill takole opisuje sestanek v Kremlju:
»Trenutek je bil za posle ugoden in zato sem rekel: .Dajmo, uredimo svoje posle na Balkanu. Vaše armade so v Romuniji in olgariji. Mi imamo tam koristi, “(•sije in agente. Nikar se ne pre-Pjrajmo zaradi malenkosti... Kaj 1 vehii, če bi imeli vi 90% vpliva v Romuniji, mi pa 90 % v Grčiji, Jugoslaviji pa bi bilo razmerje 50 : so %?<
Ko so prevajali, sem napisal a pol pole papirja: .Romunija: usija, 90 %, ostali 10 %; Grčija: iftp/ a Britanija 90 %, Rusija /,J’ Jugoslavija 50 : 50 %; Ma-zarska 50:50%; Bolgarija: Rusija 75%, ostali 25 %.‘ ki ?ot’(ni' sem to pred Stalina, • J6 hil že slišal prevod. Nastal kratek premor. Tedaj je vzel alin moder svinčnik, začrtal na ?,p,riu debelo črto in mi ga vr-kl'ii e ^ bil0 opravljeno v tako n , krm času, kakor sem ga tu reboval, da sem to pojasnil... »ledila je dolga tišina. S svinč-°m popisan papir je ležal sre-
di mize. Naposled sem rekel: ,Mar ne bi mogli ljudje pomisliti, da smo bili dokaj cinični, če bi vedeli, da smo uredili ta, za milijone ljudi tako važna vprašanja, na takšen lagoden način. Sežgimo papir.'
,Ne, čuvajte ga,‘ je dejal Stalin ...«
Prav vseeno bi bilo, če bi sežgali tisti papir. Na straneh zgodovine so zapisane njihove kupčije. Močno, z debelimi črkami. Kupčije, ki smo jih le Jugoslovani uspeli preprečiti in zaradi katerih je izgubila neodvisnost in svobodo vsa Vzhodna Evropa.
Molotov in Eden sta se torej že enkrat sporazumela. Na koščku papirja, s plavim svinčnikom ... Mar danes ne bi mogla ponoviti istega dejanja? In v igro pritegniti še Dullesa?
Prečitajmo še en odlomek iz Churchillovih vojnih spominov, ki predstavljajo bogato zakladnico imperialističnih spletk in delitev sveta.
Takoj po vojni se je kupčija v Moskvi začela razdirati. Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo so si Rusi popolnoma podredili. Le grškim partizanom so ukazali, naj odlože orožje in te podrede Angležem. Na Poljskem in Češkoslovaškem so gospodovale ruske armade. Jugoslavija ni hotela poslušati nasvetov in groženj obeh strani. Naša armada je osvobodila Trst, Istro in Slovensko Primorje, čeprav so v Moskvi določili, da bodo Istro, Slovensko Primorje, Trst, Gorico in Tržič zasedli ameriški in angleški vojaki. Churchill se je že posvetoval s Trumanom o ukrepih, ki bi bili potrebni, da bi Jugoslavija »zapustila Trst in Pulj ter se
Ameriški zunanji minister Dulles se vpisuje v berlinsko Zlato knjigo; ameriška zunanja politika pa se je že davno prej, z debelimi črkami vpisala v nemško zgodovino
umaknila na dogovorjeno črto. Ta ukrep bi lahko imeli za nekakšen vojni incident...« Stalina pa je v pismih pozival, naj prisili Jugoslavijo k pokorščini.
Medvojna imperialistična delitev sveta se je torej že takoj po vojni začela krhati. Pokazalo se je veliko razprtij in nerešenih
vprašanj. Zato je Churchill predlagal nov sestanek velikih treh.
Churchill, Stalin in Truman so se sestali v Potsdamu. Tudi na tem sestanku so se hitro sporazumeli. Približno takole: »Napolnil sem dva majhna vinska kozarca (piše Churchill), enega Stalinu, drugega sebi. Pomembno sem ga pogledal. Oba sva izpila do dna... Po kratkem odmoru je Stalin dejal: ,Če nam ne morete prepustiti utrjenih položajev v Mramorskem morju, bi nam morebiti lahko dali bazo v Dc-deagaču?' Zadovoljil sem se z obljubo, da bom vedno podpiral ruske zahteve o svobodi morja v svetu.«
Nekje na drugem mestu je Churchill zapisal: »Potem sem govoril o težavah v Jugoslaviji, kjer nismo imeli nikakih materialnih teženj, vendar je obstajal sporazum s Sovjetsko zvezo o razdelitvi vpliva na fifti-fitti. Resnično pa je bilo 99:1% v škodo Britanije. Stalin mi je nasprotoval in izjavil, da obstaja razdelitev: 90% angleškega vpliva, 10 jugoslovanskega in 0 % ruskega. Sovjetska vlada velikokrat ne ve, kaj bo Tito napravil.«
Potem so v Potsdamu razpravljali o Poljski. Churchill piše: »Na Jalti smo se sporazumeli, da bo Rusija pomaknila svojo zahodno mejo v Poljsko. Vedno smo se strinjali, da mora Poljska zato dobiti precejšen del nemškega ozemlja. Vprašanje je le bilo — koliko?« Trgovina je torej bila takale:	Ker je Ru-
sija vzela Poljski del ozemlja, je povsem upravičeno, da dobi Poljska drugo ozemlje na račun nekoga tretjega. In to je bila Nemčija.
»Tukaj je konec povesti o potsdamski (berlinski) konferenci,« je končal svoje spomine o tem sestanku VVinston Churchill. Toda »stari lisjak« se je nekoliko zmotil. Povesti ni konec. Takrat se je komaj začenjala. In nadaljevala se je vsa povojna leta do danes, do berlinske konference, s katero se bo začelo drugo poglavje te povesti.
To je povest o usodnih posledicah imperialističnih kupčij, povest o razkosani Nemčiji, okupirani Avstriji, o nasilju v državah Vzhodne Evrope, povest o vstaji berlinskega proletariata, o junaškem boju za neodvisnost naše domovine, o Trstu in grških partizanih...
Zaradi vsega tega, zaradi teh žalostnih izkušenj, smo delavci z nezaupanjem spremljali berlinske tajne sestanke.
In še nekaj je potrebno ugotoviti. Sovjetska zveza si je doslej vedno prizadevala, da bi skrila svoje imperialistične težnje za nekakšnimi »višjimi cilji«, tokrat pa je odkrito pokazala svoje karte. Predstavila se je svetu kM imperialistična jila, enaka sebi podobnim na Zahodu. Kremelj dobro ve, da za svojo zunanjo politiko ne more več pričakovati podpore demokratičnih množic, zato si prizadeva, da bi si z imperialistično kupčijo čim-več pridobil. In Kitajsko potrebuje na sestanku le zato, da bi ga pri glasovanju podprla.
Berlinska konferenca je končana. A zgodbe, ki se je začela med svetovno vojno, še ni konec. Začelo se je novo poglavje. To je zgodba, ki jo na straneh zgodovine pišejo imperialistični veljaki.
—Ijč
I ouarišaca Mica Ajdiškooa
Domu sindikatov. Dopolnila je starostno dobo in čas je, da se odpočije, saj dela že od zgodnje mladosti. Kot otrok trboveljske delavske družine je postala rudniška delavka in kmalu pričela delovati tudi v naprednih sindikalnih organizacijah. V Zvezo rudarjev se je vključila 1919. leta in v URSovih sindikatih je bila vse do njihove razpustitve. Pozneje je delala o strokovnem tajništvu o Celju, postala je tajnica Zveze delovnih žena in deklet, tajnica Zveze privatnih nameščencev Slovenije, 1930. leta pa se je udeležila tudi kongresa Mednarodne zveze žena o Angliji. Bila je nameščenka konsumnega društva, kmalu potem pa je prišla o Delavsko kuhinjo bioše Delavske zbornice.
Med narodnoosvobodilno vojno je požrtvovalno delala za OF. Zaradi tega je bila tudi internirana o Ramensbrilcku, sin Lojze pa je padel o partizanih.
Službe sedaj ne bo več opravljala, delala pa bo gotovo še, saj terenske organizacije dobro poznajo njeno voljo in sposobnosti. Želimo ji še dolgo vrsto let plodnega življenja!	Jč
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
RAZGOVOR O ZDRAVSTVENI SLUŽBI
Dobro Je naložen denar
če ga damo za razvijanje mreže zdravstvenih ustanov
Člani Republiškega sveta Zve- To je le v skopih obrisih poze sindikatov za Slovenijo, ki sta- doba naše zdravstvene službe. S nujejo v Ljubljani, se sestanejo tem torej danes razpolagamo. V
vsak prvi žetrtek v mesecu in primeri s predvojnim, je dosežen razpravljajo o perečih družbenih ogromen napredek. Usposobili vprašanjih. Zadnjič so razprav- smo vrsto novih zdravnikov,
Ijali o zdravstveni službi pri nas. zdravniško zaščito uživa nepri-Gradivo je razložil predsednik merno širši krog državljanov, Republiškega odbora sindikata ustanovili smo vrsto zdravstvenih zdravstvenih delavcev dr. Cvahte.. ustanov, vendar je to še vse pre-Pa še mi prisluhnimo temu malo, da bi lahko zadostili vsem razgovoru in poglejmo, kako da- I potrebam, leč smo prišli z zdravstveno služ-
bo pri nas v Sloveniji.
Povprečno dočakamo pri nas 55 let starosti
Raven zdravstvene službe se odraža zlasti v dveh pokazateljih: v povprečni starosti prebivalstva ter v povprečju življenjske dobe.
V Sloveniji je povprečna starost prebivalstva 50,9 let po popisu prebivalstva 1. 1948 (podatki lan
skega popisa niso povsem urejeni). V vseh drugih republikah je povprečna starost nižja. V Vojvodini je 50,8, na Hrvaškem je 30,2, v Srbiji 27, v Bosni in Hercegovini pa celo 23,8. Tudi življenjska doba je izmed vseh republik v Sloveniji najdaljša, saj znaša 55,32 let (Srbija 52, Vojvodina 55,14, Bosna in Hercegovina 42,66, Makedonija 47,2 itd.). Po teh številkah sodeč so torej zdravstvene prilike v Sloveniji še najugodnejše. Toda še vedno umre na leto pri nas trikrat več otrok v starosti od prvega do četrtega leta kot v razvitejših državah.
Veliko bolje je, toda Se vedno premalo
Oglejmo si, v kakšnih gmotnih prilikah je zdravstvo pri nas!
Polikliničnih ambulant imamo 6, zdravstvenih domov 83, ambulant 66, obratnih ambulant 46. Skupno torej 201 ambulanta. Od teh jih je 29 v zasebnih ordinacijah. V zadovoljivem stanju je komaj 94 ambulant ali 46,7%, medtem ko je takih, ki sploh ne odgovarjajo 50 ali 24,8%. Ena ambulanta pride torej na 7203 prebivalce. Poleg teh je še 47 pomožnih ambulant ter 18 šolskih.
Splošnih bolnic imamo 16, s 4231 standardnimi posteljami. V teh bolnicah pa je 5526 postelj (več kakor dovoljujejo prostori) tako, da pridejo 3,82 postelje na tisoč prebivalcev.
Specialnih bolnic je sedem. V teh je 1656 standardnih ter 2099 obstoječih postelj za pljučno in kostno tuberkulozo (1,45 postelje na tisoč prebivalcev). Zobnih ambulant je 106, bolniških oddelkov 30, diagnostičnih postaj 5, tudi centralnih antituberkuloznih dispanzerjev je pet, okrajnih pa 40, otroških dispanzerjev 17, dečjih domov 6, lekarn 92 in 39 reševalnih postaj.
Se nekaj številk o zdravstvenem osebju Zdravnikov imamo 879. Na 1647 prebivalcev pride torej en zdravnik. Toda ob tem je treba vedeti, da je 147 zdravnikov starih nad 50 let, da je 459 zdravnikov v bolnicah ter le 252 v ambulantni službi (na 5547 prebivalcev en zdravnik), ter da je nekaj okrajev pri nas, kjer sta le po dva, trije zdravniki. Zek> malo zdravnikov je, ki bi se bavili le s preprečevanjem bolezni (7). Zlasti je še neugodno razmerje med številom zdravnikov ter drugega zdravstvenega osebja, saj pride ena medicinska sestra na dva zdravnika, namesto da bi bilo obratno.
Kaj bi bilo treba ukreniti?
Predvsem bi bilo treba misliti na to, da bi povečali število zdravstvenih ustanov. Za to so še precejšnje možnosti zlasti v okrajih, mestih' ter podjetjih, kljub razmeroma pičlim sredstvom, ki so v družbenem planu predvidena za zdravstveno službo.
2e 46 obratnih ambulant, če vzamemo le-te, je vsekakor premalo in bi si še marsikatero podjetje lahko zgradilo in opremilo svojo ambulanto. To kaže že preprost gospodarski račun. Bolj bi se marsikje splačalo, če bi imeli svojo ambulanto (ali več podjetij skupaj) in bi delavci zamudili precej manj časa z obiskom pri zdravniku — marsikje je ta zelo daleč, kot pa da izostanejo delavci toliko časa z dela. Po drugi plati pa bi čutil takšen zdravnik večjo moralno obveznost do kolektiva, temeljiteje bi bolnike pregledoval.
Taisti račun velja prav gotovo tudi za Zavode za socialno zavarovanje, ki bi veliko prihranili na potninah, če bi imeli svoje ambulante. Zlasti pa naj bi okraj-
IZ MURSKE SOBOTE
POSNEMANJA VEEDN0
Ker je zadnje čase izšlo mno-. go pomembnih gospodarskih predpisov, sta sindikalna podružnica in delavski svet podjetja »Sograd« v Murski Soboti sklenila, da bodo vse člane kolektiva z njimi seznanili. Prej bodo uredbe še sami dobro proučili, predvsem člani delavskega sveta ter upravnega odbora, Izbrali so že tudi tovariše, ki bodo uredbe tolmačili.
Sklep, ki je vreden posnema-nia'	Janez L.
Z GRADBIŠČA »SOGRADA« V LENDAVI
ix fissjši m
med člani delavskega sveta in delovnega kolektiva
Ob koncu prejšnjega meseca je skega sveta. Ti lani še niso bili bil občni zbor sindikalne podruž- dovolj povezani s svojimi volivci niče lendavskega gradbišča sploš- in so prišli zato na zasedanje nega gradbenega podjetja »So- večkrat nepripravljeni. Občni grad«	1 zbor je bil mnenja, da bi se mO'
Po izčrpnem poročilu se je rali člani delavskega sveta še sukal pogovor največ okrog de- pred zasedanjem pogovoriti 0 lavskega upravljanja podjetja, stvareh, o katerih uaj bi razprav-
_	_ U	  ‘	1 _ _ _ U	.J _ 1 _ X 1 * —	.	—J A 1 —. v«	1 l	1 t	r*	-T n v« v ««	/J ,	-»TO Ir	(TH
posebej okrog dela članov delav-
niti ne ve, da nam gre v opekarni »Bobovk« precej na boljše, odkar imamo novega direktorja. Zato sem se namenil, da vam napišem nekaj vrstic o našem občnem zboru. Na občnem zboru so me namreč izbrali za dopisnika v naše delavsko glasilo, čigar naročnik sem že pet let in md je res všeč.
ni ljudski odbori mislili na razširitev omrežja zdravstvenih ustanov. Naj bi ne bil denar, ki ga namenijo za zdravstvo, le nekakšen nepotreben dolg, kot še marsikdo misli, saj gre za zdravstvo delovnega človeka, kar ima — če že hočete — tudi gmoten uspeh.
Seveda, ta težnja za razširjenjem mreže zdravstvenih ustanov ni omejena le z vsoto denarja, s katero trenutno razpolagamo, marveč tudi s tem, ali imamo dovolj zdravstvenih delavcev. Sedaj, kot smo videli, pa imamo še premalo zdravstvenega osebja, zlasti srednjega in nižjega zdravstvenega kadra ter bo treba misliti na to, da bi odprli še nove šole, kjer bi mlade ljudi usposabljali za ta poklic.
Prihodnjič se bomo pogovorili pa še o tem, kako je z zasebno prakso zdravnikov in kakšni predlogi so še za ureditev zdravstvene službe.
Debatne sestanke bedo prirefali
Člani sindikata delavcev Mlinske industrije v Domžalah so na letošnjem občnem zboru ugotovili, da bi marsikateri gospodarski ukrep pravilneje in laže do-
umeli, če bi se o tem prej skup- celo tega ne zmorejo, no pogovorili. Zato so sklenili, kejše so za zdaj podružnice pri da bodo letos večkrat priredili I kmetijskih zadrugah, razen po-debatne sestanke. Na sestankih druznice delavcev KZ v Brežicah, se bodo pogovorili o gospodar-! ki dobro deluje, skih in političnih problemih, pro-1 Med letom smo imeli dva ple-učevali bodo uredbe, ob tem pa : numa. Obisk pa ni bil zadovoljiv, se bodo seveda tudi razgovorili saj je prišla komaj polovica vseh
o svojem podjetju, o težavah, članov. Predsedstvo KSS se ! zaUp„ika Delavske enotnesti
Na občnem zboru, sindikalne podružnice delavcev Tovarne kleja v Ljubljani so med drugimi odborniki izvolili tudi zaupnika Delavske enotnosti.
Eden od odbornikov je v razpravi opozoril, da se je lani število naročnikov zmanjšalo za dve tretjini. Vprašal je dosedanje odbornike, ali so na seji odbora o tem sploh kaj razpravljali in zavzeli določena stališča. Odborniki so priznali, da o tem res niso razpravljali.
Upamo, da bo letos v Tovarni kleja drugače, saj so izvolili za-
IZ BREŽIC PIŠEJO
Denar so dobro razdelili
Krajevni sindikalni svet v mesec. S finančnim poslovanjem Brežicah ni med najbolj delav- smo kar zadovoljni. Izdatki niso nimi. Gotovo pa ni eden naj- bili večji od predvidenih prora-slabših. Dela je vedno dovolj in čunskih dohodkov, v fondu za — napak seveda tudi ne manjka. | nezaposlene pa je ostala kar pre-
Na našem področju je 34 sin-! ?ej^nja vsotf •	smo
dikalnih podružnic. Med najbolj izplačali nad 43^.000^dinarjev po-delavnimi sta podružnici v Splošni bolnici in v Tovarni pohištva v Brežicah. Pohvalo zaslužijo tudi podružnice delavcev Mestnih podjetij, Vino-sadja, Železniških delavnic Dobova in Ple-tilnice v Dobovi. Vse te posvečajo mnogo pozornosti gospodarskim predpisom, s katerimi seznanjajo svoje članstvo. Zal pa so pri tem nekoliko zanemarili politično stran. Nekatere druge podružnice se omejujejo le na pobiranje članarine, ponekod pa celo tega ne zmorejo. Najšib-
moči — povprečno 2000 dinarjev vsakemu. Predsedstvo je sklenilo, da razdeli saldo fonda za nezaposlene takole: v rezervni sklad KSS 10.436 dinarjev; dijakom. partizanskim sirotam v Dijaškem domu 17.000 dinarjev; telovadnemu društvu »Partizan« 5000 dinarjev; Ljudski knjižnici v Brežicah 5000 dinarjev, knjižnici v Dobovi pa 3000 dinarjev.
Že lani decembra smo nakazali naši knjižnici kot pomoč 2000 dinarjev, za Novoletno jelko pa smo darovali 5000 dinarjev.
Tole smo napisali zato, da bi člani vedeli, kako se njihovi prispevki za članarino pravzaprav vračajo njim nazaj, le v drugi obliki.	Ivan Voljčanšek
V TOVARNI KLEJA V LJUBLJANI SO IZVOLILI
dobrih straneh dela in slabostih, sestajalo enkrat ali dvakrat na
DOPISNIK IZ OPEKARNE »BOBOVK« PRI KRANJU NAM JE PISAL
mm » m si uim hmjuiu
če bi bilo tako, kot je pri nas
Iz našega kota Gorenjske	se le , Le osem jih je manjkalo, ker so	izvodnja je bila	za	14 odstotkov
redkokdaj kdo	oglasi.	Marsikdo j ali bolni ali pa na dopustu. Po-	večja, družbene	obveznosti pa
vem vam, kaj takega se pri nas smo presegli kar za polovico. Kot še ni zgodilo. Svečano vzdušje je sem že povedal, smo vsi člani sin-še bolj povzdignil prapor, ki smo	dikata in članarino	redno plaču-
_	_ j _ ‘	_ * I ’ 1 _ *	__11 -	‘ _	1*	  .	__ 1	« "VT V* ^ f-	#■> -tv* 11 »
ga ob tej priliki razvili in ki nam ga je daroval naš delavski svet v priznanje in trajno last.
Zbor je potekal v pravem delavskem vzdušju. Iz obširnega tajnikovega poročila je razvidno, da je imela podružnica lepe uspe-
Na občnem zboru smo bili be. Delovna disciplina se je tako prav vsi člani sindikalne podruž- izboljšala, da ni bil lani nihče niče in delovnega kolektiva, saj kaznovan. Opeke se nam je polo-smo vsi sindikalno organizirani, milo le okoli 15 odstotkov. Pro-
IZ SINDIKALNE PODRUŽNICE ELEKTRARNE BRESTANICA
MALO SE OGLAŠAMO,
BELAHO PA PRiDftO
Malo je slišati o naši sindikalni podružnici. Površen opazovalec bi sodil, da ničesar ne delamo. Temu pa ni tako, čeprav se ne oglašamo pogosto v našem delavskem časopisu. Pred kratkim smo namreč imeli občni zbor podružnice. Udeležba je bila polnoštevilna in če upoštevamo, da so — razen dveh — vsi delavci
zvezni zbor proizvajalcev tovariš Karel Stebran. Po poročilu starega odbora, ki je bilo morda malo prekratko, se je pričela razprava. Menim, da bi morala biti bolj živahna in širša.
Kandidatna lista, ki smo jo sestavili že na predvolilnem sestanku, je bila obširna. Izbire je bilo torej dovolj. Pričakujemo,
in nameščenci člani sindikata, i da bo novi odbor dobro delal lahko spoznamo, da naš kolektiv ■ in da bomo o naših skupnih u-živo zanima, koga bo izvolil v ( spehih lahko večkrat kaj napisali novi izvršni odbor. Na občnem j za »Delavsko enotnost«, zboru je bil tudi poslanec za|	Ž. A.
jemo. Ne boste nam zamerili, če se pohvalimo, da smo skoraj go- i upnika za delavski časopis, člani tovo, kar se tega tiče, med naj-' pa so tudi sklenili, da bodo šte-boljšimi podružnicami gradbene, vilo naročnikov kar se da po-stroke.	večali.
Res pa je, da se tudi pri nas ------------------------------------
vse ne blešči. Najdejo se tudi taki, ki se vprašujejo, čemu je sindikat sedaj potreben, ko imamo delavsko samoupravljanje.
Priznati moramo, da le nismo vsega napravili, kar bi lahko.
Premalo smo govorili o rasti socialistične demokracije in o gradnji socializma sploh, da niti ne omenim vprašanj delavske mladine.
Na občnem zboru so poleg mene za dopisnika izvolili tudi zaupnika »Delavske enotnosti«.
Sklenili smo tudi, da se bomo prav vsi naročili na »Delavsko enotnost« in se je število naročnikov povečalo od 61 na 94. Naročili so se vsi, seveda, razen tistih, ki jo imajo že doma, bodi_, da je nanjo naročen oče, brat ali pa sestra. Lahko torej rečemo, da smo vsi naročeni na naš delavski časopis.
Za danes naj bo dovolj mojega pisanja ter obljubljam, da se bom še večkrat oglasil in pisal o naših uspehih pa tudi o težavah.
Jože Platiša,
Kokrica pri Kranju
Nova italijanska vlada, ki jo je sestavil demokristjan Scelba, jadikuje: »Joj, če se mi še predpasnik strga, bom pa res ostala gola ...
(Karikatura: J. Grabooac)


Redkokdaj zasledimo v našem ; Ijivost, s katero ti ljud je prena-časopisju novice o gozdnih delav-'šajo težave svojega poklica. De-cih. Kot so svečano tihi naši lepi loma pa ta potrpežljivost že pre-gozdovi, kadar se sprehajamo po haja v konservativnost, ki se je njih, bodisi za razvedrilo ali pa | precejšnji del gozdnih delavcev ker to zahteva služba, prav taki še ni otresel. Vsaka nova prido-so naši gozdni delavci in gozdarji. 1 bitev moderne tehnike si mora Mogoče prav zaradi te molčeč- J prav priboriti mesto med gozd-no«ti prpmalo ve naša javnost o nimi delavci. Z nezaupanjem spre
gozdarstvu.
Delo gozdnih delavcev je zelo težavno. V snegu in dežju, v vročini in mrazu delajo v gozdu, nezavarovani pred vremenskimi nevšečnostmi. Njihovo prebivališče pa so žal še danes, ko vlaga sku iost toliko naporov in sr 1-stev za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev graditeljev socializma, festo na jprimiti vnejše kočice iz lubja in neobdelanega lesa. Zaradi posebnega značaja gozdnega H da se življenjski po-joji teh delavcev ne morejo v kratkem času temeljito spremeniti. Nestalnost delovnega mesta ne dopušča gradnje udobnih bivališč; letovišča so često zelo oddaljena od bivališča. Tam pa je zopet po. irebna zasilna koliba, ki človeku ne nudi prav ničesar drugega po težkem in napornem delu kakor streho nad glavo in deloma zavetje n-ed vetrovi.
Marsikaterim stvarem se mora gozdni delavec torej odpovedati. Občudovanja vredna je potrpež-
OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE DELAVCEV GOZDNE UPRAVE ŠKOFJA LOKA
NARAŠiAlA, NARAŠČAJA Ni...
Nekateri člani so prišli na občni zbor štiri ure daleč. — Tovarištvo se kuje v nesreči. — Na ekskurzijo bodo šli
jemajo celo »novotarije«, ki bi ga veselja in volje mora biti ^ leč. Posebno hudo je sedaj polnočno olajšale težko delo.	| gozdni delavec tudi fizično mo- zimi. Mar ni to visoka delavska
V letnem času poje v gozdu čan in odporen, previden pri delu ! zavest, če pride delavec štiri ure
4-1 4 -  — a M A 4 » I—  . 1 . n M .. 1 . . H O 1 I'-1 —i t \ .—' 1 — —m 1 i". •-» — X »—. - a a 4 X 1
svojo pesem sekira od zore do in poznati mora tehniko dela. mraka. Delovni čas gozdnega de- Svojih praktičnih sposobnosti si lavca ni omejen z zvokom tovar- gozdni delavec ne pridobi v teča-niške sirene, ki bi mu naznanila ju, v šol; ali v delavnici v dveh začetek ali konec dela. Njegova ; ali treh letih. Njegova vajeniška sirena je noč in prvi jutran ji svit. : doba je mnogo dal jša. Prav to pa Brž ko se zdani, že se čuje med je večini tistih, ki sami ne pozna-j iranjim žvrgoleniem ptičev tudi jo gozdnih del, najbol' težko do-odmev sekire in tiha pesem žage. ' povedati.
Gozd ne bi bil popoln, če v njem
daleč peš skozi snežni metež in zamete, preko Blegaša, na občni zbor sindikata? Mar ni to dovolj velik dokaz politične zavednosti gozdnih delavcev?
Res sta predsednik in tajnik sindikata kratko in nepopolno poročala o delu podružnice. Kljub temu pa so člani plodno razpravljali o problemih, ki tiščijo gozdne delavce ne samo na tem področju, temveč širom naše domovine.
Posebno hudo je z naraščajem gozdnih delavcev. Zaradi vseli ' mogočih objektivnih težav tega poklica le malo mladine odloči za delo v gezdu. Tovarna ali obrt ji nudi mnogo večje
za nov delovni dan.	članov, da je bil občni zbor j udobnosti. Tam si po nekaj letih
Tako teče njegovo življenje iz. sklepčen. To je precej, če upošte- pridobi znanje in naziv kvalifi-dneva v dan, iz leta v leto. Kljub varno, da stanujejo delavci na cirancga delavca. V tovarni ima težkemu delu je vedno vedro raz- razsežnem področju in da bi mo- stalno zaposlitev poleti in pozimi, položen in zadovoljen opravlja rali priti nekateri na občni zbor Delovni pogoji so mnogo boljši, svoj poklic. Toda razen posebne- tudi po petdeset kilometrov da- i Občni zbor je razpravljal o
ne bi bilo tudi gozdnih delavcev, | ki s sekiro in žago in zateglimi j klici skladno dopolnjujejo pe- i sem krilatih pevcev. Zvečer, ko je sonce že zdavno zašlo, šele ! odloži delavec pred svojo kolibo sekiro in žago, Ob svitu ognja j
n» ognjišču si kuha večerjo in krat sklicati. Letos pa
Spoznali smo, kako živj gozdni delavec v svoji prostrani delavnici. Sedaj pa prisluhnimo, o čem so razpravljali delavci Gozdne uprave Škofje Loke v nedeljo na letošnjem občnem zboru.
Lani so morali občn' zbor trije bilo ob
leže k počitku, da si nabere moči pol desetih v Že eznikih že toliko
__ _____ j _i-----; a «...	____ j „ • L; i .. l. x _:	^ _
vzrokih, zaradi katerih se mladina tako malo vključuje v gozdno delo. Skušal je najti rešitev. Gozdarstvu ho treba pridobiti mlado delovno silo in ji zagotoviti trajno proizvodnjo. Mnogo delavcev že namreč čaka odločbe
0	upokojitvi, njihova delovna mesta se bodo izpraznila, toda nadomestila zanje ni.
Člani sindikata menijo, da je treba čimprej urediti, da si gozdni delavci pridobe naziv kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca, kot je to urejeno v drugih panogah. Gozdnim delavcem naj se tudi prizna v delovno dobo zimski čas, ko niso stalno zaposleni. V letnih mesecih namreč delajo po dvanajst in še več ur na dan.
Če bodo v teh ozirih goze' i delavci izenačeni s tovarniškimi delavci, bosta odpadla dva važna razloga, ki odbijata mladino od gozdarskega poklica. Seveda pa s tem stvar še .e bo rešena, še marsikaj bo treba storiti za večji dotok mladih delavcev.
1	Pogovorili so se tudi o delavci. — članu sindikata, ki mu je
, zgorela hiša. Občni zbor je skle-i nil. da se mu iz sindikalne bla-■ sainc izplača (5.000 dinarjev pod-j pore, Upravnemu odboru podjetja j pa je sklenil predlagati, naj dobi I ta delavec brezplačno ves les za
Ijali na zasedanju delavskega sveta. Na ta način bi se ne 1^ utrdila vez med volivci in člani delavskega sveta, marveč bi tudi sami člani kolektiva neposredneje vplivali na gospodarjenje v podjetju. Prenehale bi tudi govorice, češ da se delavci zavzemamo za eno, delavski svet sklepa pa drugo.
Naj ob koncu še to povem, da smo na občnem zboru poleg novega izvršnega odbora po-družniee, nadzornega odbora, tovarniškega sodišča ter delegatov izvolili tudi zaupnika »Delavske enotnosti«.	yanez Lešnjak
Našemu novemu dopisnikul Prav veseli smo bili tvojega pisma. Poslal si nam kar tri zanimive prispevke. Vidi se, da ti pisanje lezi in da čutiš, kaj naše bralce zanima. Le oglasi se še!
Casino diploma io vcsiito delo
Tovariš
Polde Potočnik je že deveto leto tajnik sindikalne podružnice obrtnih delavcev v Vuzenici. Od leta 1946 prav vestno oprav -Ija to delo in malo je sindikalnih organizacij, kjer bi imeli vse posle tako v redu kB' kor tu. Letos so ga člani sindikata zopet izvolili za tajnika. Obenem pa so ga določili tudi zn zaupnika Delavske enotnosti.
Na letošnji občni zbor sindikalne podružnice obrtnih delavcev je prišel tudi predsednik okrajnega odbora sindikatov obrtnih delavcev iz Slovenje?*1 Gradca. V imenu okrajnega odbora je tovariš Stanko Cipek izročil tovarišu Poldetu Potočniku častno diplomo za njegovo vestno delo. Tudi mi želimo tovarišu Potočniku še veliko uspehov pri njegovem delu.
1
ostrešje nove hiše. Tako pomagajo gozdni dedavei tovarišu v nesreči.
Občni zbor je menil, da b® delo v sindikalni podružnic* uspešnejše, če osnuje še en odbor za Poljansko dolino. Gozdm delavci bodo laže in bolj redno prihajali na sestanke, k delu v sindikatu bo pritegnjeno večje število ljudi.
Člani so tudi sklenili, da 90.000 dinarjev tz sindikalne blagajne potroši za poučno ekskurzijo vsega članstva. Menijo, da bo ekskurzija koristnejša za njihovo strokovno znanje, kot če gredi’ na navaden izlet, združen s P°' pivanjem.
Še o marsičem so gozdni de' lavci razpravljali in sklepali. b°' vo izvoljeni izvršni odbor bo maral sprejete sklepe vestno izp0*' njevati.
Tako živijo in delajo gozdn' delavci po naših hribih in plaoj' nah. Odmaknjeni so sicer od vahnega brnenja strojev v novi'' tovarnah s planin in hribov up?, zujojo mogočne pregrade nov*11 hidroeentral. Toda niso odma“' njeni od naše socialistične grad'*' ve. Tudi oni se borijo, čepi^ manj opazno, za boljše življei'!( vseh delovnih ljudi naše dom1' i vine.	Blaž Luka«*
l9-FEBRUARJA 1954 — ST. 8-
GOSPODARSKE NOVICE
ZDRIVIL »LEK« V LJUBLJANI V TEŽKEM GOSPODARSKEM POLOŽAJU
listne proizvode kupujejo
ki so medtem že zastareli, pokvarjeni ali pa sicer vzeti iz prometa
Lil, t0Va™..zdr£lvil	v j kvarila tudi zaradi slabe emba- sedaj zaradi nezadostne proiz-
WUDljani trdno. da SO zasl, V laze., npl krivde no mero nrr> ' vede;.. _'in

tPJiUnk^arni	da z.a^' v j laže.) Del krivde pa mora pre- vodnje in prodaje komaj 30-od-
tinančno gospodarski po-1 vzeti na svoja ramena tudi vod- stotno izkoriščeni, n ?aradi “ve*1 stvari:	stvo »Leka« samega. Podjetje bi
Dohodek podjetja bremenijo i moralo namreč ob valorizaciji stare zaloge neidočih izdelkov, j sredstev v začetku leta 1952 vra-gotovih^ izdelkov in polizdelkov, j čunati stare zaloge po resnični 1» a az? in tehničnega materia- vrednosti, ali pa bi moralo staro
zalogo blaga sploh izločiti iz valorizacijskega postopka.
Kako bi stvar rešili?
V podjetju trdijo, da je rešitev edinole v tem, da prevzame
—m lennicnega maiena-la' Vrednost tega blaga cenijo na 73 milijonov dinarjev.
Podjetje še ni dogradilo del Jovih obratnih prostorov v Meng-
?u- Z vzdrževanjem obratov imajo precejšnje izdatke in proiz-vodnje ne morejo preusmeriti tako, kakor jo nameravajo.
skupnost na svoja ramena breme, ki ga vse doslej nosi sam | kolektiv. Vrednost blaga bi
Vse te stvari seveda vplivajo | rali odpisati, da ne bi bremenil
na ustvarjanje denarnih sred-stev podjetja, zato jih podrob-noje razčlenimo.
Stare zaloge gotovih izdelkov mi surovin, ki bremenijo doho-ook^ podjetja »Lek«, izvirajo še 12 časov diktiranega gospodarja (iz leta 1947 do 1951). Pod-Jnije je kupovalo surovine in etnbalažo ter izdelovalo zdravila P° predpisih ter jih prodajalo veledrogistom (veletrgovina z 2dravili). Proizvodnja zdravil je “pa precejšnja. Trgovska mreža prodala vsega blaga. Med tem “asom se je še nekaj zdravil podarilo, nekatera pa so celo vzeta iz prodaje. Zato kupci vranjo blago proizvajalcu (tovarna *Lek« ponovno kupuje svoje Proizvode od veledrogistov). V nJ?dišču podjetja ali pa v skladiščih veledrogistov se je nakopičila zaloga blaga, ki bre-jni edinole dohodek proizvajalca. (Trgovska mreža, ki vrača vlago, prevrača namreč vse stroške na račun proizvajalca.) Podjetje ima zaradi tega zamrznje-“ih 73 milijonov dinarjev obrat-ajh sredstev. Za nje plačuje phresti. Banka grozi, da bo pod-Jetju zmanjšala obratna sred-stva. to pa bi seveda ogrožalo jedno proizvodnjo podjetja. Pod-Jotje poizkuša zmanjšati stare zaloge, toda zmanjša jih lahko ‘e na račun svojega dohodka ma račun plačnega sklada. Lani so na primer odpisali na račun starih zalog v breme dohodka Podjetja 17 milijonov dinarjev).
. Kdo je kriv za nastali položaj? V podjetju trdijo, da je treba krivdo pripisati nekdanje-^ načinu planiranja. (Več zdra-'u smo proizvajali, kot smo jih Potrošili.) Delno je kriv tudi neokusen strokovni kader v farma-“evtski industriji. (Zdravila so se
dohodka podjetja. Menijo, da bi del zdravil, ki je še uporaben, lahko prodali, toda le, če bi ceno znižali. (V podjetju računajo, da bi z delno prodajo po nižjih cenah iztržili še okrog 25 milijonov dinarjev.) Ostalo zalogo bi morali po odpisu komisijsko uničiti. Vsega tega pa seveda kolektiv »Leka« ne more sam storiti.
Drug problem je investicijska graditev enega objekta tovarne v Mengšu. Obrat v Mengšu je le delno dograjen. Ko bo obrat povsem dograjen, bo lahko podjetje razširilo svojo dejavnost. »Lek« bo lahko razen zdravil izdeloval tudi druge kemične proizvode, in sicer delno iz odpadkov. Z razširitvijo dejavnosti bi se gospodarski položaj podjetja neprimerno izboljšal. Sedaj dela podjetje namreč samo po naročilih, zato proizvodnja venomer niha in je nedonosna. (Podjetje kupuje surovine po ekonomskih cenah, zdravila pa prodaja po določenih cenah. Razlika komaj da krije vse obvezne dajatve podjetja — družbene obveznosti in plače.)
Nedograjen obrat v Mengšu se kvari. Podjetje bi se z dograditvijo obrata izognilo investicijskim stroškom vzdrževanja. (Lani so znašali stroški vzdrževanja okrog 4 milijone dinarjev.) Podjetje namerava v Mengšu izdelovati bizmutove in živosre-brne soli. Samo v enem letu bi s to proizvodnjo prigospodarilo okrog 50 milijonov dinarjev dobička. Kilogram soli namreč lahko prodajajo na tujem tržišču po 5 dolarjev. »Lek« pa ima samo letos naročil za nad 60 ton teh soli. Podjetje bi z razširitvijo svoje dejavnosti tudi bolje izkoriščalo strojni park. Nekateri stroji in naprave so namreč
Kot že rečeno vsega tega v »Leku« ne morejo sami rešiti. Tu bo morala pomagati skupnost (zbor proizvajalcev). Podjetju bo treba omogočiti, da razbremeni svoj dohodek in da dobi potrebna investicijska sredstva za dograditev obrata v Mengšu.
Kolektiv, predvsem pa organi , bodo
upravljanja v »Leku«, bodo morali razmisliti o smotrnejši organizaciji dela v podjetju. Delavski svet je o tem začel razmišljati šele zadnji čas. Nakupovanje surovin je bilo doslej zelo
neurejeno, zato so se redne za-,	_	^ ^ _____j
loge materiala brez potrebe ko-; njihovi strani in na to ne bodo pičile. (Podjetje je moralo pla- smeli pozabiti v svojem nadalj čati lani do septembra 1 milijon njem delu.
dinarjev obresti zaradi nenormalnih zalog materiala.) Tudi v proizvodnji ni vse v naj lepšem redu. (Zaradi kvarov v proizvodnji so morali vknjižiti v breme dohodka več milijonov dinarjev.) V podjetju niso doslej dovolj analizirali svojega gospodarskega stanja po podatkih, ki so jih imeli o prodaji proizvodov, vrednosti proizvodnje, lastni in prodajni ceni izdelkov itd. Zato ni nič čudnega, če so izdelovali vrsto nedonosnih proizvodov in imajo zato več milijonov dinarjev izgube. Podjetje ni prilagajalo svoje proizvodne potrebe tržiščem. Izdelovalo je samo tista zdravila, kakor so se pred leti dogovorili z drugimi tovarnami zdravil, čeprav so te tovarne že zdavnaj prekršile vse dogovore in razširile svojo proizvodnjo.
V podjetju so sedaj vendarle prišli do prepričanja, da bo treba spremeniti izbor izdelkov (ponovno so uredili cene izdelkov) in ga vskladiti z zahtevami trga. Del krivde za težak gospodarski položaj je torej tudi na
Delo v vseh oddelkih tovarne »Lek« je zelo odgovorno, saj izdelujejo najrazličnejša zdravila
OB ROBU NOVIH GOSPODARSKIH PREDPISOV
iosmiisiM x ifotiiiM moiii
(Nadaljevanje s 1. strani) j mo komunalni skupnosti name-sredstev in povrnitev materialnih I za Sradnjo stanovanj, šol in stroškov, bi oškodovala skupnosti vzdrzeyanje drugih ustanov, za sredstva, ki ji pripadajo. Vesi Poglejmo sedaj malo sirse na presežek nad temi sredstvi, ki pri-1 potrebe, ce je združeno vec ko-padajo podjetju, je treba prepu- !nunalll:lh skupnosti ah celih po-
Določena denarna sredstva mo- j Novi gospodarski predpisi vse-ramo zbrati za rezervni sklad, iz bujejo ta osnovna načela pravilne katerega črpa sredstva vsa skup- razporeditve družbenih sredstev.
.. Konec januarja so v ljubljanskem podjetju »Izolirka« pri-redili strokovni tečaj za poklicna izolatorje. Udeležilo se ga je delavcev od sedemdesetih,
^olikor je zaposlenih v podrtju. Tečaj je vodil tovariš Jan je prav dobro uspel. Ob zaključku so imeli delavci tudi leino konferenco,
J,.-! ^ primerjavi z letom 1952 je novo tovarno za žlindrin i*18 ‘a“i storilnost precej manj- boljše kakovosti. O tem
nih metrov površine, so lani s sedemdesetimi dosegli le 26.000 kvadratnih metrov. Vzrok je v tem, ker je primanjkovalo materiala in je podjetje ukinilo nadure. Zaradi tega tudi niso mogli sprejeti vseh naročil. Če bi hoteli vsem ustreči, bi morali izolirati letno vsaj 50.000 kvadratnih metrov površine. To pa bi bilo mogoče le, če bi zgradili novo tovarno za žlindrino volno
v teh-
rloi ^ecKem ko je 1952. leta 461 ničnem oddelku »Izolirke« že eiavcev izoliralo 25.000 kvadrat- ^ resno razmišljajo,	S. A.
stiti družbi za zadostitev njenih potreb Družba kot celota na primer ne bi mogla nadalje razširjati proizvodnje, ne bi mogla kreditirati posameznih proizvajalcev in novo osnovanih podjetij, če ne bi imela sredstev za dolgoročne kredite. Ta sredstva pa se zbirajo iz obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo vse gospodarske organizacije. Poglejmo sedaj, zakaj vse potrebuje družbena skupnost sredstva.
Tam, kjer delavci živimo, še sedaj krepko občutimo posledice enostranske delitve družbenih sredstev pred vojno. Nekdanji lastniki materialne proizvodnje — kapitalisti — so skrbeli predvsem zase, za svoj standard. Zato nam še danes primanjkuje stanovanj, nimamo zadosti šol, bolnišnice so premajhne, zdravstvenih ustanov je premalo, nimamo dovolj prostorov za prosvetno dejavnost itd. Vsega tega nam manjka tam, kjer živimo, na področju komunalne skupnosti. V podjetju smo dostikrat pripravljeni zgraditi to ali ono sanitarno napravo, toda če je treba prispevati komunalni skupnosti del sredstev za sanitarne naprave, za zidavo zdravstvenih, kulturnih ali drugih ustanov ali gradnje stanovanj, že nekateri negodujejo. Povsem jasno pa je, da komunalna skupnost ne bo mogla in ne more skrbeti za gradnjo stanovanj, sanitarnih naprav, za razvoj zdravstvenih in drugih ustanov, če za to nima razpoložljivih denarnih sredstev. Skupno gospodarjenje v komunalni skupnosti je torej odvisno od nas vseh, od prizadevnosti nas delavcev, od prispevkov, ki jih bo-
krajin v eno gospodarsko enoto. Posamezne komunalne skupnosti in tudi pokrajine so gosjmdarsko močnejše ali šibkejše. Ponekod je industrija bolj razvita, drugod je sploh nimajo. Zato je tudi dohodek zelo različen. Marsikje ni tolikšen, da bi lahko z njim krili vse izdatke za vzdrževanje raznih ustanov ali za gospodarski razvoj teh krajev in pokrajin. Zato je treba zbrati določena sredstva, ki jih kot dotacije namenimo za gospodarski razvoj in druge potrebe teh krajev in pokrajin. (V nekaterih predelih bomo iz splošno-družbenih koristi še gradili nova podjetja, ki jih bo finansirala federacija, v posameznih komunah pa tudi republika. Od obratovanja novih podjetij, melioracij itd. bodo imeli korist vsi delavci. Tjakaj namreč ne bo treba več vlagati sredstev za gospodarski razvoj komunalne skupnosti ali pokrajine, ker se bo z obratovanjem novih podjetij dvignil narodni dohodek.)
In če sedaj pogledamo gospodarski razvoj in potrebe vse naše domovine, vidimo, da moramo zbrati določena denarna sredstva za vse tisto, kar koristi nam vsem. Določen izdatek za državno administracijo je nujno potreben. (Sodišča in notranjo upravo moramo imeti, če hočemo preprečevati zlorabe in kaznovati tiste, ki so se pregrešili proti koristim skupnosti. Prav tako moramo vzdrževati razne znanstvene ustanove, ki pospešujejo razvoj tehnike in s tem razvoj proizvajalnih sil naše domovine. Brez šolstva, zdravstvenih, kulturnih in drugih ustanov ni širše razgledanosti in zdravja.
Z vsakokratnim družbenim planom pa določimo, kolikšen odstotek sredstev, ustvarjen v proizvodnji, bomo namenili za to ali ono stvar, za razširitev proizvodnje v celotni naši skupnosti, kot pomoč zaostalim komunalnim skupnostim, republikam, pokrajinam itd.
Takšen način razporeditve družbenih sredstev je torej gospodarsko in družbeno nujen. Pri razporeditvi družbenih sredstev kolektiv ne more in ne sme misliti samo na trenutne neposredne svoje potrebe, temveč na svoje potrebe sploh v življenju. Kolektiv, ki drugače ravna, krši osnovna družbenomoralna načela proletariata. (Podjetja, ki bi vsa sredstva, ustvarjena v proizvodnji, sama potrošila, bi morala kaj kmalu prenehati s proizvodnjo. Osnovnih sredstev ne bi imela s čim nadomestiti, proizvodnje ne bi razširila in se seveda na trgu sploh ne bi mogla uveljaviti. To bi gospodarsko škodovalo nam vsem.)
Način razporeditve družbenih sredstev, za kakršnega smo se odločili pri nas, ščiti koristi nas delavcev samih, Z njim hočemo doseči še večji napredek v proizvodnji materialnih dobrin in plodove današnje družbene ureditve lahko uživajo vsi delovni ljudje, Za skupno gospodarjenje z družbenimi sredstvi smo se odločili, ker jih tudi skupno ustvarjamo in se ne more prav nobeden izločiti iz skupnega gospodarstva v »samostojnega« proizvajalca. Vsaka drugačna delitev družbe-i nih sredstev in drugačno gospo-nem razmerju, torej prejemajo del darjen.je z njimi bi pomenila zn-prejemkov posredno, s tem ko stoj v proizvodnji in nazadovanje jih skupnost vzdržuje, s sredstvi, v kulturnem, prosvetnem, soeiat-zbranimi v proizvodnji, kulturne, j nem, znanstvenem, zdravstvenem prosvetne, zdravstvene ustanove > in vseh drugih področjih družbe-itd.	I nega življenja.
nost, kadar nas zadenejo naravne katastrofe (zastoj v proizvodnji zaradi snega, suše, poplave itd.). Federacija mora imeti tudi potrebna denarna sredstva za vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo naprav, ki so koristne za vse naše gospodarstvo, kot so na primer železniški, pomorski in rečni promet, poštnotelegrafska in telefonska služba itd. (Posamezna tovarne, na primer jeseniška železarna ne more imeti svoje železnice za prenos surovin in goriva.) Del sredstev moramo tudi določiti za obrambo naše domovine, brez česar si v današnjem mednarodnem položaju ne moremo zamisliti samostojnosti. (Vrsta napadov na našo državo je propadla, ker smo imeli močno oboroženo armado.) Vojnoindustrijiska podjetja, ladjedelnice, izdatki za gradnjo cest itd. so gospodarsko koristni za nas vse. Vsi ti izdatki so torej gospodarsko nujni in koristni, kajti z njimi ščitimo koristi nas delavcev samih.
Zaradi vseh teh sprememb v delitvi družbenih sredstev ne kaže spregledati, da je tudi nekoliko spremenjena struktura plač. Nekdaj je moral delavec iz svoje plače izplačevati del dajatev za socialno zavarovanje. Takrat smo se zavedali, da socialno zavarovanje in gradnjo raznih zdravstvenih ustanov vzdržujemo sami delavci. Danes, ko je te dajatve prevzela skupnost na svoja ramena, marsikdaj pozabimo, da sprejemamo del plače tudi takrat, ko se zdravimo, ko naši otroci obiskujejo šole itd, Ljudje, ki so v delov
OBZORNIK
Družbene obveznosti gospodarske organizacije
Gospodarska organizacija temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravi proizvajalcev, V to samoupravo spada Judi pravica gospodarske organizacije, da si sama postavlja svoje gospodarske plane in sama razpolaga z ustvarjenim dohodkom, ko izpolni obveznosti do skupnosti.
Čeprav je podjetje samostojna in samoupravna organizacija, pa ni oddvojena in v tem smislu neodvisna, da bi njen obstoj in razvoj ne oUa povezana s splošnim gospodarskim in druž-oenim razvojem. Vsaka gospodarska organiza-“lJa je samoupravna enota lahko prav zato, ker je del enotnega gospodarskega organizma, ker nova socialistična skupnost omogoča samouprav-°st proizvajalcev in samostojnost njihovih gospodarskih organizacij. Zato je prva in najvaž-ejsa družbena obveznost gospodarske organiza-ye *n .njene§a delovnega kolektiva, da tako rtv-u0 vestri0 gospodari, da neposredno služi “^uenim potrebam In koristim. Najbrž ne bo apak pripomniti, da ni vsako »gospodarsko« družbeno koristno samo zato, ker je .j™«0- Bentabilnost za vsako ceno je kaj hiz ° bdravičilo za kakšne samovoljnosti, zn se-koristoljubna stremljenja, za neupraviče-neo' zaf^u*ki, za dohodki, ki so rezultat zna-mi?3 rtkla >>2na.idi se«. Tako gospodarjenje ne j “iti socialistično, saj skuša izkoriščati i_rJ("en? taMnino, kolektiv, ki to dopušča, ne 4 TlI1Jyi'ie svo;ie najvažnejše družbene dolžnosti sma1« ,1-e llvc'javljeno v pravilu, da z osnovnimi knlcc *V1 ■ V družbeni lasti gospodarijo delovni tvvs-m -Vi v. korist vse družbene skupnosti na WQlagi socialistične demokratične pravice go-
spodarske samouprave proizvajalcev po določbah družbenega plana in pod nadzorstvom družbe.
To načelo je izhodišče za podrobnejšo ureditev gospodarjenja z osnovnimi sredstvi, za odgovornost gospodarske organizacije za dobro, vestno in zakonito gospodarjenje, za pristojnost državnih organov, zlasti okrajnih in mestnih ljudskih odborov. Iz tega izvirajo druge obveznosti. Celotni dohodek ugotavlja in razporeja gospodarska organizacija sama na podlagi svojega knjigovodstva in bančne evidence, vendar tako, kot je določeno v gospodarskem načrtu in predpisano z zakonitimi predpisi. Dohodek ustvarja kolektiv s sredstvi, ki so družbena last, mora biti rezultat gospodarjenja, ki je v korist skupnosti, in družbene koristi morajo biti merilo za njegovo delitev in uporabo. Pripada skupnosti tako, da ta najprej po svojih organih določi norme za njegovo razdelitev in uporabo Pri tem odločanju neposredno sodelujejo predstavniki tistih, ki ta dohodek ustvarjajo: proizvajalci po svojih zborih proizvajalcev. Poleg tega pripada družbi nadzorstvo, ki naj zagotavlja pravilno ugotavljanje dohodka in tako njegovo razdelitev kot je določena v družbenem planu in zakonitih predpisih, torej kot je družbeno koristno in utemeljeno. Pri tem imajo važne naloge zlasti (mestni) ljudski odbori, sploh zbori proizvajalcev pa še posebej njihova urejevalna in nadzorstvena pravica je izraz njihove gospo-darsko-politične vloge v okraju oz. bodoči komuni.
Doseženi dohodek se razdeli in ujoorabi za kritje materialnih izdatkov, za stalne družbene prispevke in za obračunski plačni sklad. Zne-
sek, ki ostane od dohodka po kritju naštetih obveznosti, je — dobiček. Tako kot dohodek v celoti pripada tudi dobiček družbeni skupnosti: razdelijo si ga federacija, republika, okraj, občina in gospodarska organizacija.
»Vsa družbena sredstva za proizvodnjo so splošno ljudsko premoženje, se pravi, praktično vzeto lastnina vseh delovnih ljudi naše dežele. Njihovo maksimalno izrabljanje in izboljšavanje predstavlja skupni interes vsakega posameznega delovnega človeka, za katerega je ta kolektivna lastnina hkrati tudi njegova osebna lastnina.« (Kardelj) V tem je vsa utemeljitev omenjene delitve doseženega dohodka. Je sicer res uspeh določenega kolektiva in njegovega dela, ki bi ga pa ne dosegel in zlasti bi mu ne pripadal v takem obsegu in na tak način (kolektiv je le del družbene skupnosti), če bi ne bila proizvajalna sredstva ljudsko premoženje in če bi ne bilo enotne socialistične skupnosti, ki omogoča in zagotavlja, da delavski razred kot celota skupaj z delovnimi ljudmi in proizvajalci še posebej kot ustvarjalci družbenega dohodka na vseh stopnjah odločajo o delitvi in uporabi dohodka posamezne gospodarske organizacije in narodnega dohodka v celoti, kamor spada tudi dobiček. Ta mora biti rezultat dobrega, vestnega, ooštenega gospodarjenja v korist skupnosti: kakršna koli premoženjska korist, ki bi se pridobila drugače, t. j. v nasprotju s takim gospodarjenjem, ki bi kršila nove gospodarske ukrene, se namreč gospodarski organizaciji odvzame. Gospodarjenje v korist družbene skupnosti torej ni samo načelna, temveč je konkretna družbena obveznost.
Iz te obveznosti izvira tudi dolžnost gospodarskih organizacij, da iz ustvarjenega skupnega dohodka odvajajo najprej določene stalne družbene prispevke, katerih vplačilo pa ni zavisno od realizacije dohodka Ti stalni družbeni prispevki so: investicijski prispevek, ki se plačuje v obliki obresti od osnovnih sredstev, prometni davek in zemljarina.
Vse gospodarske organizacije plačujejo obresti od osnovnih sredstev, ki so jim dane v go-
spodarjenje. Načeloma je obrestna mera enaka za vse gospodarske organizacije in za vsa osnovna sredstva: po odloku Zveznega izvršnega sveta o uporabi planskih instrumentov za leto 1954 znaša ta obrestna mera 6 %. V kmetijstvu, prometu (razen PTT zvez), gostinstvu in elektrogospodarstvu je določena 2 % obrestna mera. Po tej meri bodo plačevala te obresti še podjetja industrije gradbenega materiala, klavnične industrije, živOske industrije in grafične industrije. Za komunalna podjetja določijo obrestno mero ljudski odbori. Sredstva, ki se stekajo iz teh obresti, so namenjena za investicijske sklade, iz katerih se bodo črpali dolgoročni krediti.
Od dosežene prodajne cene proizvoda ali od doseženega plačila za storitve plača gospodarska organizacija prometni davek.
Od zemljišča, ki ga gospodarske organizacije uporabljajo v gospodarske in druge namene, ki služijo njihovi dejavnosti, morajo plačevati zem-Ijarino. Osnova je katastrski dohodek, obračunava pa se po stopnji, po kateri se določa temeljna dohodnina od kmetijstva. Dohodki, ki se stekajo iz zemljarine, pripadajo okraju.
Gospodarske organizacije, ki imajo ugodnejše naravne pogoje in jim ti omogočajo večje dobičke, kakor jih morejo dosegati podjetja iste gospodarske panoge, bodo plačevala rento za ugodnejše naravne pogoje. Dočim so prej našteti prispevki stalni, glede rente še ni določeno, ali se bo plačevala iz dobička ali kot stalni prispevek; to bo določeno s posebnim predpisom.
Med družbene obveznosti lahko štejemo tudi dolžnost gospodarske organizacije, da uporabi del dohodka za obračunski plačni sklad. Ce ga ne ustvari niti v višini 60 %, ga mora do te višine zagotoviti ljudski odbor iz svojih sredstev, vendar pravilno le za mesec, ki sledi obdobju, v katerem gospodarska organizacija ni dosegla niti 60 % obračunskega plačnega sklada. Seveda je treba ta sredstva vrniti, in sicer iz tistega dela doseženega plačnega sklada, ki presega obračunski sklad.
Pomembna družbena obveznost gospodarskih organizacij je — prispevek za socialno zavaro-
SOCIALNA POLITIKA
OB ZASEDANJU SKUPŠČINE REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
VISOKA ŠOLA UPRAVLJAVCEV
SAMOUPRAVE SOCIALNEGA ZAVAROVANIA
»Za nas so taka zasedanja visoka šola upravljarvcev samouprav socialnega zavarovanja. Sele tu se spoznamo s problemi, ki jih sicer poznamo, vendar se ob njih ne zamislimo.« Tako je dejal član skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, ki je preteklo soboto in nedeljo zasedala v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani. In prav je imel! Razprava je pokazala, da je samouprava socialnega zavarovanja v dobrih delavskih rokah. Povzemimo le nekaj misli iz razprave in te vam bodo to prepričanje še bolj utrdile.
Če je samouprava, naj bo zares samouprava
Lansko leto je bilo pravzaprav preizkusni kamen življenjske sile samouprave socialnega zavarovanja. Okrajne samouprave so ne le dokazale, da so sposobne upravljati socialno zavarovanje, marveč se je izkazalo, da so imeli prav tisti, ki so predvidevali, da bo samouprava sprostila pobudo mnogo širših plasti zavarovancev. Skrb za varčno gospodarjenje in pravično razdeljevanje skladov socialnega zavarovanja postaja vse bolj stvar vseh zavarovancev. Napravili smo še korak dalje. Ustanovili smo vrsto podružnic socialnega zavarovanja, izvolili njihove skupščine ter upravne odbore. Podoba pa je, da bo tudi tu boj za uveljavljanje teh samouprav morda sicer ne tako dolgotrajen, kot je bil za okrajne samouprave, vendar tudi težak. Nekateri znaki to že kažejo.
Zakonodajalec je zapisal, da upravlja podružnica vse pravne in upravne zadeve v imenu okrajnih zavodov. To je napotilo nekatere okrajne zavode, da odrekajo podružničnim samoupravam samostojnost, Voljeni organi podružnic se s takim stališčem ne morejo pomiriti in se upravičeno sprašujejo, čemu so zavarovanci volili izvršne in upravne odbore podružnic, če le-ti ne bodo imeli samoupravnih pravic, Ce že je samouprava, potem naj samouprava tudi bo. Starih izpostav, ki s samoupravnimi pravicami zavarovancev nimajo prav nobene zveze, si ne želimo več. Samo ob sebi pa je umevno, da tudi podružnična samostojnost ni brezmejna, saj bo podružnica delovala kot sestavni del komunalne skupnosti zavarovancev in drža Ijanov.
Samoupravo je treba zgraditi od vrha do tal
Pri zveznem izvršnem svetu ni družbenega organa — sveta za zdravstvo in socialno politiko, marveč le sekretariat za socialno zaščito, torej državni organ. Na njegov račun je padla na zasedanju marsikatera grenka.
V nekem dopisu, s katerim vprašujejo za mnenje republiškega zavoda, so zapisali, da, »če se zdi zavodu potrebno, lahko o tem razpravlja tudi z upravnim odborom zavoda«. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z letošnjim proračunom, ki so ga zahtevali od aparata zavoda. Marsikdaj torej delajo tako, kot da republiški za-
Proti birokratskim pojavom v nekaterih okrajnih za vodih za socialno zavarovanje. — Izvršilni odbori okrajnih in mestnih samouprav so preobremenjeni z reševanjem spisov. — »Ce se vam zdi, razpravljajte tudi z upravnim odborom zavoda«. — Tretjina obiskovalcev ambulant je zdravih. — O razmerah v zdravstvu in stališču stomatološke klinike. — Težnje za zvišanje cen oskrbnega dne v bolnicah.
vodi nimajo samoupravnih organov in da so še vedno taki kot nekoč — administrativno upravne ustanove. Kazno je, da so v državnem aparatu težnje, da bi stare administrativne metode še ohranili, zato bo treba razmisliti o tem, da zgradimo samoupravo so-
maj en zobozdravnik ali dentist. Na vsem Primorskem, velikem delu Notranjske, Kočevske in Dolenjske ter Štajerske ni niti enega zobozdravnika ali dentista. Nimajo ga niti Trbovlje niti Jesenice. Zato je toliko bolj pereče, da v čim krajšem času vzgojimo zo-
i ci v vr	. v	rviajccni Vsorou »
cialnega zavarovanja od vrba do' bozdravnike in dentiste. tal, tudi v zveznem merilu.	Upravni odbor Piepubliškega
Za to govori še drug tehtnejši zavoda je predlagal Svetu za razlog. Samoupravni organi so- zdrastvo in socialno politiko, naj cialnega zavarovanja imajo prav ■ bi ustanovili dentistično šolo. Sto-zato, ker so sambupravni, veliko j matološka klinika bo dala v petih tanjši posluh za krivičnost, zasta- ' letih komaj 50 zobozdravnikov relost ali okorelost zakonitih do- | pod predpostavko, da bodo vsi ločil. Treba je reči. da so dali ( doštudirali v najkrajšem možnem zavarovanci preko republiških za- času. da ne bo nihče odpadel in vodov že vrsto predlogov, katero i da se jim še doba obvezne prakse določilo bi bilo treba popraviti skrajša Ko je svet za zdravstvo
ali dopolniti. Vendar traja vselej precej dolgo časa, dokler izide popravek uredbe ali nova uredba. Skoraj je že leto tega, ko govorimo, da ni prav, da dobiva samec, kadar je v bolnici, prav tako polno hranarino kot drugi. Še do danes ni predpisa, ki bi omejil take neupravičene prejemke na račun socialnega zavarovanja, Skupščina se je zavzela za to, da bi v zveznem merilu ustanovili zvezni koordinacijski odbor samouprav socialnega zavarovanja. Ta bi imel mnogo tesnejši in nepovsrednejši stik bodi s skupščinskimi odbori bodi z Izvršnim svetom.
750.000 nepotrebnih obiskov v ambulantah
Skupščina je ugotovila, da je odnos zavarovancev do socialnega zavarovanja še vedno zelo slab. Zlasti delavski sindikati se bodo morali še močno truditi, da bi vsi delavci in uslužbenci spoznali, da so skladi socialnega zavarovanja družbena lastnina in da, če se nekdo neupravičeno okoristi na račun socialnega zavarovanja, drugemu, ki je potreben, ne bomo mogli pomagati. Ta čut delavske solidarnosti naj bi budili sindikati.
Kako nizka je pri nekaterih ta zavest, pove že, da tretjina obiskovalcev zdravstvenih ambulant ni bolnih, niti jim zdravniška pomoč ni bila potrebna. Vsak tretji v prenatrpani čakalnici je zdrav in mu ničesar ne manjka. Mi si pa belimo glave in razmišljamo, kaj bi napravili, da bi lahko zdravnik vsakega bolnika dobro pregledal.
Na leto je 2 milijona in pol ambulantnih pregledov. To pomeni, da ugotove zdravniki pri 750.0(X> pregledih, da pacientu nič ne manjka. To znese povprečno 2500 obiskov na dan, ali, zdravnik se z desetimi ljudmi na dan ukvarja brez potrebe. To so stvari, o katerih moramo vsi resno premisliti.
Med težavami v naši zdravstveni službi so prav gotovo največje tiste v zobozdravstvu. Na šest tisoč prebivalcev pride ko-
in socialno politiko o tem razpravljal, je naletel na solidaren odpor profesorskega zbora stomatološke klinike, ki je načeloma proti ustanovitvi dentistične šole, češ, da ne morejo odgovarjati za delo dentistov. Da bi dokazali, da so storitve dentistov nestrokovne, so pregledali več pacientov, vendar, kot vse kaže, je moral biti izid teh pregledov ugoden za den-t''tc. ker o analizah ni nič slišati.
Resnica je le ena, da namreč ne moremo čakati na zobozdravnike, ki jih bo vzgojila stomatološka klinika in da moramo nekaj ukreniti, da ljudje ne bodo zaradi slabih zob obolevali za želodčnimi boleznimi Čimprej je treba odpreti dentistično šolo.
Proti navijanju cen oskrbnih dni v bolnišnicah
Letos je nekaj objektivnih okoliščin, zaradi katerih se je oskrbni dan v bolnišnicah podražil. Prispevek za socialno zavaro-vainje se je povišal od 10 na 45 odstotkov, sedaj ima zdravstveno osebje plačano dežurstvo in še dodatne plače. Zaračunavajo tudi odstotek za amortizacijo. Poleg tega morajo plačati še obresti na posojilo za obratna sredstva, obrestna mera pa se je povišala na 6 %.
Zato so zdravstvene ustanove napravile nove kalkulacije in predlagajo povišanje cene oskrbnega dne. Ljubljanske klinične bolnice so predlagale zvišanje za 137 dinarjev na dan, v zdraviliščih Laško, v Novem mestu in na Jesenicah po 100 dinarjev, v Trbovljah 97, v Slovenjem Gradcu 69, v Celju 75, Brežicah 60 itd. Pokazala se je ista težnja kot lani: Marsikod so zahteve po podražitvi oskrbnega dne neupravičeno visoke. Zavodi za socialno zavarovanje si zato prizadevajo, da bi dobili točne kalkulacije iz
dih tudi marsikaj ugotove. V ljubljanskih kliničnih bolnišnicah sedaj, ko je dežurstvo plačano (vsak dežurni dobi tudi hrano v bolnišnici), dežura vsak dan 500 ljudi, prej pa le 140. Ugotovili so, da je preveč zaposlenih, da je lani vsak uslužbenec bolnišnice bolehal povprečno 17 dni.
Na zahtevo skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje je svet za zdravstvo in socialno politiko razpravljal o cenah oskrbnega dne v bolnišnicah in zdraviliščih. Odločil je. da bo odobril cene le republiškim zdravstvenim ustanovam, okrajnim naj jih odobre pa okrajni ljudski odbori. Ko je odobraval cene.
je ugotovili, da so skoraj povsod zahtevki po zvišanju neupravičeno visoki. Cene so odobravali le za dva meseca, za nadaljnje mesece pa jih bodo odobrili takrat, ko bodo dobili zaključne račune za leto 1953. Svet bo tudi priporočil upravnim odborom zdravstvenih ustanov, naj ne stremijo za dobički in za ustvarjanjem rezerv ter da zaračunavajo le t0 % amortizacije in ne 15%.
In še nekaj o otroških dokladah, obresti ter o 15.000 otrocih, ki jih ni v proračunu
Vrtičkarje bo zanimalo, kakšno stališče je zavzela skupščina do njihovih otroških doklad.
V Mariboru na primer je 5 988 davčnih zavezancev — tako je povedal član skupščine iz Maribora. Takih, ki imajo do 30.000 dinarjev davčne osnove, je 5.300. Vsi ti pa plačajo 827.000 dinarjev davka in so zaradi vrta, ki ga sami obdelujejo, prikrajšani pri otroških dokladah.
Upravni odbor Republiškega zavoda je predlagal, naj bi do 500 kvadratnih metrov zemljišča poleg hiše ne vplivalo na višino otroških doklad. S sedanjim načinom jemljemo vsak interes za obdelovanje vrtov in ohišnic, kar seveda vpliva na večje povpraše-
vanje na trgu. To bi bilo ^eb vsekakor urediti in je skupščin podprla stališče upravnega o6' bora.	i
Ko je upravni odbor predlaga1 proračun zavoda, ki znese 16 mi' lijard dinarjev, je vmes tudi P°' stavka 90 milijonov dinarjev za obresti in obratna sredstva. Skup' ščina meni, da socialno zavarova' nje ni pridobitna ustanova in na plačevanje obresti na obratna sredstva ni v skladu s poslan; stvom socialnega zavarovanja niU z njegovo družbeno vlogo. Ustvarja se videz, da je socialno zavarovanje državi nekaj tujega. Za ta denar bi lahko opremili že lep0 ambulanto.
Ko smo že pri proračunu, naj povem še nekaj. Primerilo se je’ da so statistike kar naenkrat p0" kazale, da je v Sloveniji 15.00° otrok več upravičenih na otroška doklade, kot pa so to računati takrat, ko so sestavljali proračun-To znese na leto 480 milijonov dinarjev in bo spričo tega, da bod° že tako težko shajali, težko nam takšno postavko v proračunu, m bi se dala količkaj zmanjšati. Proračun bodo se enkrat podrobno proučili in ga predložili republiški Ljudski skupščini. Evidenca socialnega zavarovanja le še ni na trdnih nogah.	V. J,
POJASNILO K ČLANKU »IN CE PRIDE DO NESREČE?«
VSilKEMU ]E TEŽKO USTREČI
K članku »In če pride do nesreče?« v Delavski enotnosti št. 2/54 pojasnjujemo:
V mariborski kurilnici je promet od januarja do decembra leta 1953 iz meseca v mesec naraščal. Navadno se začne promet zmanjševati od novembra do marca naslednjega leta. Kot vsako leto je uprava tudi lani oktobra razbremenila strojno osebje s tem, da je vpeljala trojno zasedbo. Ze s tem nekateri niso bili zadovoljni, ker bi jim tretja skupina odtegnila del postranskih zaslužkov (premogovna premija, norma) in so zahtevali, naj ostane dvojna zasedba. Uprava ni mogla gledati samo na zaslužek, ampak predvsem na pravilno gospodarjenje in izvežbanje mlajših strojevodij na težkih lokomotivah. Za dvojno zasedbo bi kurilnica potrebovala še tri lokomotive serije 06, ki jih ni bilo na razpolago, obenem bi pa imelo strojno osebje bolj naporno službo kot pri trojni zasedbi.
Promet je do konca leta še vedno naraščal in je bil decembra za 25 %> večji kot istega meseca v prejšnjih letih Da bi uprava lahko krila povečan promet, je bila prisiljena poslati v kurilni-ško izpostavo Velenje tri strojne skupine, ki so potem primanjkovale pri izrednih vlakih. Tako je nastala potreba, da dela pri izrednih vlakih tudi osebje turnusa 06 in sicer v vnaprej določenih dneh. Nekateri člani skupine niso ho-teli uvideti te potrebe in zato je prišlo večkrat do težav.
be zasedbe. Nekatero osebje serije 06 je odklanjalo službo na izrednih vlakih. To je pripeljalo upravo v kritičen položaj, ker so bili ostali potem prekomerno zaposleni, posebno tisti, ki stanujejo v neposredni bližini kurilnice. Uprava ni mogla upoštevati posebnih interesov nekaterih (pa čeprav na račun njihovih postranskih prejemkov), temveč je upoštevala interese kolektiva in zagotovila prevoz vlakov. Prav tako ni mogla dovoliti, da bi nekateri vozili prekomerno (na račun tistih, ki so se odtegovali) in jih je morala poklicati na odgovornost.
Glede zamud tovornih vlakov je uprava vedno posredovala, da bi jih odpravili, kar se je posrečilo šele v januarju. V zadnjih mesecih 1953. leta je bilo strojno osebje res precej zaposleno, kar se vidi tudi iz postranskih prejemkov, ki so bili skoraj tolikšni kot osnovna plača. Ker pa do danes še ni uredbe, da sme uprava plačati tudi zamude vlakov, čas pri pranju in šolanju, menimo, da je ta očitek upravi neumesten (posebno, ker pisec članka dobro pozna uredbo o plačah železniškega osebja).
V letu 1953 je bilo upokojenih, oziroma je odšlo iz kurilnice 22 strojevodij in kurjačev, novo sprejetih pa je bilo 39.
bolnišnic in zdravilišč ter so se tu- j Uprava kurilnice je bila prisilje-di sami prepričali, če so postavke j na s prvim januarjem 1954 skr-v kalkulaciji zares utemeljene. No, čiti trojno na dve in polkratno marsikje se dogodi tako kot v Mariboru, ko so v bolnišnici čez noč znižali ceno oskrbnega dne za 50 din, brž ko so se v zavodu uprli. Seveda pa ob takih pregle-
strojnega osebja se je torej povečal za 17 ljudi Po tem vidimo, da si je uprava prizadevala povečati kader strojnega osebja, vendar ji to ni uspelo v toliki meri, da bi lahko zagotovila 208-urni delavnik pri povečanem prometu.
zasedbo.	Pisec očita med drugim tudi
O tem ukrepu se je uprava to, da ima nepravilno zaposlitev predhodno porazgovorila z za- 6 mladih strojevodij, ki naj bi stopniki strojne sekcije in jim I jih zamenjali tehniki. Res pa je; razložila potrebo glede spremem- 1 da je med sedmimi nadzorniki
vanje; ta znaša 45 % od izplačanih plač. Poleg Ce ni s posebnimi predpisi drugače določeno, se	OTEOSK1 DODATKI	presega 3?o din letno na posamezne^	DELOVNA DOBA
rednega prispevka	nastopi	lahko obveznost z iz doseženega dobička po odbitku davka na do- K. C., Škofja	Loka: Zaposleni	ste	fr(iitve resnične in če je dohodnina	^	A-\	bfirazu
-sssz s nsar sauraasfe	i-MrHr S	CSS
zavarovanje ne zadoščajo za kritje rednih iz- organizacije se razdeli na razne sklade (mvesti-govem posestvu,	vendar ne v skup-spl.em6mbe in36e dohodnina ne pre-	dohnz« n^nrfHhivan.ie - 0<l
datkov sredstva iz	rednega	prispevka, lahko na cijski sklad, lahko tudi za sklad za plače, Če se nem gospodinjstvu. Kljnb temu	so	sega omenjenega maksimalnega zne-	aovor.	Zdi	se	da	vaši podatki V
v - ~~ ” TfLUf	S1 “SbrSvIf ,£ IH 42« ilrST
SI^TilE^C^z^^te^SEj Čeprav	kmetijskega	dela, ki na posa-	Ifi"* poSvaf 3T	Za Li^kl7	LlSrŽ
(zboljšanje vTrnostTin Agilne dela <1 lahko Uud- meznem	kmetijskem	posestvu ni trajalo	uradno parjeno ’ oloCsT'Sp?omSo	v!£d!rledanea	nriuTbe^kani6azmerja3nčekp“bi30pera
ski odbor uvede za tako podjetje posebni dopoi- nepretrgoma dve leti, ne moremo šteti v ^Sf'dosdat\YTznlsku!aw je zS- ^tevTUotdnino.r kfVsteSV mo° *">*'<* re*
mini prispevek. Ta se plačuje iz sredstev za sa- delovno dobo, Te to vendarle delovno Šan glede na to, da živi družina v rali plačati leta 1951. - Odgovor:	ravnanjem prekoračuje
mostojno razpolaganje, dočim bremeni splošni	„„	mlhiie od nreišnie	fkuP?T gospodinjstvu z lastnikom	Premoženjsko stanje družine	se	izka.	de^™	rfnvnkarnsf”vojoTužbeno
Hnrvnlnilni nrisnpvpk dnhičpk eosnndarskp orsa- raZlIiei JC in SC ga ne	Milil j« OU piejSllje	kmetijskega posestva, lahko dosežete	zuje s potrdilom	pristojnega	okrajne-	svoj	aeioKrog	in srsi s j
dopolnilni prispevek dopicek gOppoaarsKe orga	-	,1„j	f1nl,P	samo, če prej dokažete, da potrdilo ga LO. Ce Zavodu za socialno zava. dolžnost, ki jo v tem, da zbere po
mzacije.	ueiuvuc uuuc	občinskega LO ni resnično, da je iz- rovanje niste predložili potrdila ;> trebne dokumente Pn/Ia.tke J-
Gospodarska organizacija mora iz doseženega
UDUIUSIS.^a. 1JVA Ul iccuiuuu, Via. jo n.- rovan.ie niste preuiu/uu ponuna	J, V.-	L, .	. £’ni
LL	Po določilu drugega odstavka 63. člena Zakona o social- dano na podlagi nepravilno ugotov- tem, da so nastale spremembe v od- urejeno predloži v	T
, ,,,	, v	...	« .«	nem zavarovaniu se zavarovancu, ki je pretrgal delovno benega dejanskega stanja in da se meri dohodnine m ima Zavod na oziroma predhodno komisiji za usiuz-
dohodka obračunavati m V rednih mesečnih dobo t •^uar:u 1947 za ve5 kolJ eno ief0t zmanjša vam izda novo potrdilo. Pripominja- razpolago še vedno potrdilo, ki se benska razmerja. Ne moremo pa oce-zneskih vplačevati amortizacijski sklad. ? kats* prejšnja delovna doba za toliko, kolikor je bila prekinitev mo pa, da je malo verjetno, da bi nanaša na stanje v letu 1951, potem niti, ali je bila vaša zaposlitev v rim razpolaga gospodarska organizacija po po- dela daljša od enega leta.	skupno življenje na očetovem kme- seveda nima osnove, da bi ponovno Grazu med okupacijo take narave, d«i
sebnih Podpisih, ki lahko tudi omeje ujegovo km^	mr “e g^in^z” « S f To- ^ka.° vlato Šlmbo 1e° ^ne^b^o^nazivlh 11.“ plačali
_____________ prejš_,_------------------------------------------- ----
del amortizac-Aikega zneska se uporabi za na-	“fJante^poCjnTne”6«" le """dlUgl^zad^^ j6 bUa v letu 1951 ustanovljena
domestitev osnovnih sredstev, kolikšen del pa za delovne dobe.	I6 ?Ua	Jr1	_Ali®"..
uporabo. Amortizacijska stopnja se določi cd zaposlena na zasebnem kmetijskem posestvu, toda ne dve jeni pismu ne navajat© trdnih do-	pravočasno javiti in se se- usliižbenc-ev državnih organov pri-
vrednost osnovnih sredstev in predpiše, kolikšen leti, odbil od prejšnje delovne dobe čas^ ko po 1. jjmuarjv kazov.	veda tudi lahko upošteva, če je iz- znat; v službeno dobo za napredova-
R. F„ Orni vrh nad Idrijo: Ker kazana z verodostojnimi listinami. nje To j6 odvjsno od konkretne oce-bila v letu 1951 ustanovljena za-	n . n 1 a o hm inv) uto ne in od ugotovitve, ali ni bila vaša
njihovo vzdrževanje.	. Vrhovno sodišče je ugodilo kmetijski delavki Mnenja ‘'™|iaa tudiTemlja, W Ite^o^z^em! s svojo družino stopili v skupno go- |aP”f'	p^lznlva^r'^ rtužbeno
Skupnost 'me pravico z ustreznimi predpisi	Se	[if 7©“ iefa^l	Vitkega	— va.	To SpremS Sobo.
uravnavati tud uporabo tistega dela dob čka, ki šteje v delovno dobo za pokojnino, tožmea pa je bila v tem ()dvzemom zemljišče, od katerega pla- ste javili 12. februarja 1953. Ker ni- ,1/. Pragersko: Ko ste bili mar-
SJ-ssmžSK	sHs	"z”	£ S
30 arov njiv in da tudi plačujete	za socialno zavarovanje z odločbo	bo _ odgovor: Tako priznanje je
znatno nižjo dohodnino, vam je Za.	ustavil nadalnjo izplačevanje otro-	nemogoče saj v tem času niste bili
za socialno zavarovanje avgusta	ških doklad hkrati pa odredil, da vr-	niWer zapos]enL Sicer '0pravj6ujete
1953 ukinil izplačevanje otroškega do- nete vse dodatke, ki ste jih prejeli f	, t «iii7ho čakali
datka. -	Odgovor:	Slednji	odgovor	od	1.	decembra 1952	dalje.	-	Odgo.	^
— ------- —	---- -------- velja smiselno tudi za vas. Vi bi vnr: Nastala je taka sprememba v ™aai ^pnvofJte1 da	00X0“
uvede še davek od monopolnega dobička, ki se K_ A Radvanje! , febraarla letos ste stopili , pokoj. "	* to vašo trditev. Sekretariat
plača iz dohodka, ki ostane	po	obdavčitvi	z	dav-	Pred tem	ste zaprosili za redni	letni dopust, ki so Vam ga	7n0mba v premoženjskem stanju in na	na- pravico do prejemanja otroškega	za Personalno službo vam jo verjetno
kom na dobiček.	odklonili	za letošnje leto, kar	smatrate za nepravilno. -	p^jiagj tega predlagali, da se ta spre.	dodatka od dn6. ko ie ta sprememba	1® obljubil, da vam bo preskrbel pn-
P f	7 okrajnim	družbenim	planom	do-	Odgovor:	Upokojitev ni razlog	za taksno posebno prizna-	m6mba ap&števa Ce je Zavod avgu-	nastaia, Qd tega dne dalje ste ne-	merno zaposlitev, da pa vam prav
V Potem se Z 0Kpa-lntm	vanje dopusta kakor se ga priznava v primeru odpoved«	,tg 1953 aldni, pravic0 do stalnega	upravičeno nreilmali otroške doklade	šot®™ "i prepovedal, da bi se sami
loči nadaljnja razdelitev med okraj m gospoda s,cer le res, da predvidena	/^J50 s*b11	otroškega dodatka, mu opisana spre- inP zato je Zavod za socialno zavaro. zaposlili po svoji izbiri in odločitvi-
sko organizacijo, kjer se tudi predpišejo sred- mogla biti razlog	'i* d °pnehanTem d"lovnegaP raz- meniha morda še ni bila znana, ker vanje utemeljeno in v skladu z nred Pa tudi sicer ni nobenega raztoga. ki
stva, ki	jih	mora	gospodarska organizacija IZ	pu*'f’	J®.!®	V	vašem n/imeru' pa	ni bilo	Je niste izkazali	z	ustreznimi	potrdili,	bo	o	otroških dodatkih	odredil,	da	bi dovoljeval predlagan" pA.nanje.
njej pripadninčega	dobička uporabiti za rezervni	™odano	takšno	stanje	in	je	bil zato Vaš zahtevek
sklad in	za	sklad	za samostojno razpolaganje,	rednem	letnem dopustu	za	leto 1954 neutemeljen.
na dobiček se odvaja najprej od celotnega ustvarjenega dobička tisti del, ki pripada federaciji in ljudski republiki, Ce ima podjetje monopolni značaj na trgu kar mu omogoča dosegati večje dobičke, se lahko za take primere
Vprašanfa in odgovori
DOPUST

lokomotiv samo eden mlajši, M je še sposoben za eksekutivn0 službo in en raziskovalec nezgod’ Na teh mestih morajo biti strokovno sposobni ljudje in po možnosti ne najstarejši uslužbenci' temveč srednjih let. Oba je uprava odredila kljub njuni®1 ugovorom, ker imata tukaj manjši zaslužek in so vsi ostali 1° mesto odklonili, čeprav bi bili P° strokovni sposobnosti primernejši. Tako torej menimo, da n1 prav, če se upravi na tak način očitajo nepravilnosti, do katerih je prišlo zaradi nerazumevanja strokovno sposobnih ljudi. Kurilnica ima na vežbi in nerazporejene še tri mlajše tehnike, ki Pa nimajo izpitov za samostojno opravljanje službe.
Zaradi ureditve prometnih razmer je bila v januarju zaposlitev strojnega osebja povprečno 108°/o (in sicer: minimalna 980/"' maksimalna pa 120 °/o v turn us'<l
lokomotiv serije 06). Ker pisec navaja, da je strojno osebje zaposleno tudi do 280 ur, moramo pojasniti, da so ti podatki netočni. Upošteva namreč čas, ko je v službi lokomotiva, ne Pa osebje, in je pri tem štet ves čas, ko lokomotiva čaka na službo v obratni kurilnici, medtem ho strojno osebje počiva.
Uprava kurilnice Maribor ni-Stalez j kol. nj (Sklanjala želje in potrebe kolektiva, če so bile te zahteve splošne in mnenje večine, n> pa mogla ustreči željam samo tistih posameznikov, ki večkrat nočejo razumeti oziroma uvideti potrebe skupnosti. Menimo, ds mora vsak zaveden državljan razumeti naše gospodarske potrebe in zavestno prispevati k skupnosti — včasih na škodo ozkih, osebnih interesov!
Uprava kurilnice
po ali pa je dohoiinina od zemljišča, ki vrnete neupravičeno prejeti znesek Povsem neutemeljen je tudi vaš dru-vam je ostalo še vedno, tolikšna, da otroških doklad.	gi zahtevek.
l9-FEBRUARJA 1954 — ST. 8
KULTURNI ZAPISKI	------
_____ V
»DELAVSKA ENOTNOST«
ŠOLE NAJ VZGAJAJO
DELAVCE
družbeni red si skuša stfaritj tako šolo, kakršna Mreža njegovim družbenim na-0Tn in družbenim smotroni. ‘*au^i šole in prav tako vzgoja Morajo biti usklajeni z nauki ^oljenja. Pri nas pa je, priznajmo, kljub korenitim družbenim • Premembam ostalo šolstvo v ,lMvu še vedno tako, kakršno je 'lo nekdaj. Tu so torej vzroki, !~a je šolstvo zašlo v krizo, o z^asti zadnje (ase veliko Mišati. Čeprav je v ospredju ^Pmšanje prenatrpanih predmetnikov in prenatrpanih učnih načrtov, kar dijaki in starši najbolj nePosredno občutijo, je bistvo Problema vse globlje — v neživ-ionjskosti naše šole.
..Pred komisijo pri Zvezni ljudmi skupščini, ki bo skupno z Republiškimi komisijami poskr-.ela. za temeljito šolsko reformo, ,e torej zelo odgovorna naloga: Urediti naše šolstvo tako, da bo Pripravilo mladino za življenje v socialistični družbi.
Kakor smo videli, skrčenje ^enih ur našim prosvetnim obla-Meni ni delalo posebnih težav. Gimnazijci so zadnje čase že Manj obremenjeni s poukom, uPajmo, da bodo tudi učiteljišč-Mki in dijaki drugih strokovnih kmalu laže zadihali. Prav tcjko najbrž ne bo najteže izlo-iz naših učnih načrtov tiste Snovi, ki ni za poznavanje posameznih predmetov nujno potrebna. Predvsem velja to za gimnazijo, ki naj da dijaku sploš-ne pojme iz vsakega predmeta tri ga z zanimivo razlago zainteresira zanj. (Če dijaka trpaš z rtevažnimi podrobnostmi, ki mu Preobremenjujejo spomin, boš morda dosegel prav nasprotno — Predmet bo dijak prej zasovra-ml, kakor vzljubil. Dobri pedagogi so že doslej opustili iz učnih načrtov vse nevažno, zakaj učni načrti so bili vendar maksimalni in ne minimalni! Sicer pa bi o pedagoških sposobnostih naših gimnazijskih in strokovno-šolskih profesorjev kazalo napi-sati poseben članek. Mimogrede: kako naj bo profesor tudi dober
1pedagogf> če ga univerza ne Se?,iani niti z osnovnimi peda-P°čkimi prijemi?)
Ne gre pa samo za Izločevanje
snovi iz učnih načrtov. Gre za povsem nov način pouka in vzgoje v naših šolah. Nova družba potrebuje drugačnih ljudi kakor bivša Jugoslavija in prav to terja revolucionaren poseg v naše šolstvo, tako temeljit in vsestranski, kakor ga je terjalo naše gospodarstvo.
Delu čast in oblast, je geslo proletariata, našega vodilnega razreda. Vprašajmo se, ali je |
lavskih družinah pogosto slišiš, naj gre sin ali hči študirat, da bo mekaj postal«, ali pa, da naj se izuči obrti ali naj gre v tovarno, ker ni za »drugo rabo«. Nepravilno ocenjevanje umskega in ročnega dela je seveda posledica stare miselnosti, ki ne upošteva, da ima danes delavec odločilno vlogo v družbenem upravljanju.
Fizično delo torej ni sramotno
za to, da bi mladina ročno delo dovolj cenila. Ce smo odkriti, bomo priznali, da ne. Tudi življenje to nenehno dokazuje. Kdor ima količkaj možnosti, se ročnemu delu izogne in skuša postati »nekaj več«. Izročite srednješolcu ali visokošolcu pločevinasto kanglo, naj jo nese skozi mesto, pa se bo marsikak temu na vse kriplje upiral. Mar ni to eden drobnih dokazov, da se ročnega dela sramuje?
Seveda podcenjevanja ročnega dela ni kriva samo sedanja šola. K temu pripomore tudi nepravilna domača vzgoja. Celo v de-
naša šola doslej dovolj skrbela in to mora sodobna šola nenehno
poudarjati! Učenec pa bo delo cenil, če bi sam delal! Namesto da mu vlivamo v glavo katedr-sko učenost, s katero ne bo vedel v življenju kaj početi, ga navajajmo nad produktivno delo, ki ugodno vpliva na oblikovanje značaja in delovne sposobnosti. Prav dosedanji način šolanja je kriv, da je vrsta visoko izobraženih ljudi za življenje skrajno nebogljena in nesposobna. Postani te izobražence k pokvarjenemu kuhalniku, ali jim reci, naj popravijo električno napeljavo, koliko se jih bo znašlo? Neprak-tičnost pa ni samo posledica pre-
majhne inteligence; v večini pri-1 merov gre za to, da je človeku niti dom niti šola nista razvila. |
Če hočemo mladino usposobitij za življenje, bo seveda potrebno \ teoretičnemu priključiti tudi čim-več praktičnega pouka. Izdatki za ureditev delavnic, laboratorijev, fizikalnih in kemijskih dvoran bodo prav gotovo veliki, toda družbi se bodo bogato rentirali. Pomanjkanje praktičnega dela v naših šolah in nesmotrnost v dosedanjih šolskih učnih načrtih se je doslej maščevala zlasti nad absolventi visokih in srednjih tehničnih šol. Podjetja se mladih tehnikov branijo, ker so jim prva leta, dokler se ne vpeljejo v delo, bolj v breme kakor v korist, čeprav imajo morda bogato zakladnico teoretičnega znanja.
V nove učne programe na) bi torej vnesli snov, ki bo našemu naraščaju širila obzorje, mu izkristalizirala pravilen odnos do umskega in ročnega dela in mu hkrati pripomogla, da se bo v življenju povsod znašel.
Film v službi reakcije
Ogorčenje v Boliviji zaradi ameriškega filma »Kriza«
V La Pazu, glavnem mestu Bolivije, so pred nedavnim prikazovali ameriški film »Kriza«, ki prikazuje življenje domačinov v južnoameriških državah v neresnični luči. Namen filma je hvaliti ameriški imperializem in grajati napredna ter socialistična gibanja o teh deželah.
dvorani, kjer so film predvajali, so odmevali vzkliki: »Naj živi ljudsko revolucionarno gibanje« in »smrt imperializmu«. Vlada ljudsko-revolucionarnega gibanja, močne in napredne politične stranke, ki združuje veliko ve-
Prizor iz filma: »Pohlepneži«
Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA
POHLEPNEŽI“
Rodeo, smrtno nevarna borba z divjim bikom, je najbolj priljubljena, najbolj privlačna in divja ter seveda najbolj dobičkonosna zabava prebivalca srednjeameriških mest.
Vsa kulturna Evropa se je zgražala med bikoborbami o Španiji — »barbarstvo XX. stoletja«. A to barbarstvo, morda ostanek tisočletnega razvoja človeka, je bilo v Španiji, v zaostali in pri-
takšna kot ostala Amerika: to- zahoda so podedovali najslabše varne, o njih stroji in tekoči | od svojih prednikov — pohlep po trak... Toda to prostrano deželo denarju, po pijači, ženskah in
kartah. Poguma niso podedovali, lila
prostrano prerij, polnih govedi, so nekoč imenovali Divji zahod...
Sedaj tega dela Amerike ne imenujejo več Divji zahod; sedaj je to civilizirana, visoko civilizirana Srednja Amerikal Res je, še so prerije, še se po njih pase goved in še jo čuvajo kavboji in tudi Indijanci so še. A ni več
se je
zgražal nad »barbari«, a bruna o svojem očesu ni videl.
Amerika, dežela oseh mogočih strojev, na tekoči trak izdelanega udobja, civilizacije na tekočem
čino delavcev in delovnih kmetov,	^	__
Prebivalci La Paza so ta ame- je zaradi splošnega ogorčenja film , traku in kulture na tekočem tra-riški film ogorčeno odklonili. Po | »Kriza« prepovedala.	1 ku. In Srednja Amerika je prav
O »SVOBODI« V BISTRICI
Prvo leto je bilo plodno
Moderna dekliška šola v Bernu — Do šolskih prostorov vodi pokrit hodnik
Pred približno enim letom so sedaj pa jih je že okoli ISO. Pet-v Bistrici pri Rušah ustanovili deset članov in članic se zelo »Svobodo«. Tedaj je štelo društvo aktivno udejstvuje v raznih dru-le nekaj desetin članov, pred- | štvenih sekcijah. Prav živahni so vsem delavcev iz tovarne okovja,! dramska sekcija, šahovski kro-
| žek, namiznoteniška sekcija in molki pevski zbor.
Na občnem zboru »Svobode«, preteklo soboto, so ugotovili, da je društvo na pravi poti. Lani sta lepo uspevala predvsem dramska sekcija in moški pevski zbor. Igralska družina je po skrbnem in temeljitem študiju uprizorila na domačem odru več dobrih del in z njimi gostovala v Bresternici, Fali, Selnici ob Dravi in v Lovrencu na Pohorju. Pevski zbor pa je v teku leta nastopal na raznih proslavah in priredil samostojen koncert. »Svoboda« ima tudi precej bogato knjižnico, ki pa je žal — slabo obiskana.
Članstvo se je med tehtno razpravo pogovorilo tudi o pomanjkljivostih društvenega dela. Predvsem problematično je vprašanje članstva, zakaj delavstvo se za društvo ne zanima dovolj. Celo nekaterim sindikalnim
,e,J. tCioiliiiranU J „ i
Kavboji ne nosijo več samokresov, te nosijo samo še gangsterji; Indijanci, zaprti v zanje določenih krajih, so se naučili piti žganje kot to dela ostala civilizirana Amerika. Dirjajočega konja je zamenjal jeep_ in plug traktor. Kako naj to še bo Divji zapad?
Bogati meščani in veleposestniki Srednje Amerike pomehkuženi v popolnem obdobju civilizacije, ki jo da velemesto, pa imajo denar, za katerega hočejo nekaj videti. Videti hočejo spretnost in pogum, s kakršnim so nekoč njihovi predniki krotili divjo naravo in živino, da so ustvarili današnje ugodje civilizirane Srednje Amerike! Toda oni nič več ne znajo jezditi divjega konja, ne, oni imajo denar in vozijo lepe limuzine. Toda ne denarja in ne limuzin nimajo potomci prvih
odbornikom lahko to očitajo.
Grajal' so tudi nedisciplinirane člane moškega pevskega zbora, med katerimi skušajo nekateri zbor, ki se je že lepo razvil, razbiti.
Da do tega ne bi prišlo, bodo
- *“<>■>* *, w ^	J si s svojo spretnostjo pri ravna-
nju z živino služijo kruh od farme do farme. To so kmetovalci
doslej za prave tovariške in kulturne odnose v društvu. — Z občnega zbora so poslali tovarišu Ivanu Regentu, predsedniku Zveze DPD »Svobode«, za njegovo 70-letnico pozdravno pismo.
Milan Vidmar: Oblikovanje električnih prenosnih prog ;
To strokoono knjigo o gradnji daljnovodov je v prevodu Marjana Paplerja izdala Državna založba Slovenije. Gradnja daljnovodov se marsikomu ne zdi problematična, vendar je Vidmar odkril marsikaj novega, kar je za prenosno elektriko izredno važno. ^Oblikovanje električnih prenosnih prog* je eno izmed tistih del, ob katerem se bralcu sama po sebi porajajo nova in nova vprašanja, ki ustaljene sodbe o električnih daljnovodih o temeljih zamajajo. Knjiga je izila o nemškem
brez zemlje, ki pa je edino, kar si želijo. Za farmo je treba mnogo, tisoče dolarjev ... Kot dninarji si jih ne morejo prislužiti, toda tu je rodeo! Rodeo nudi možnost, da si s svojo spretnostjo in pogumom navaden kavboj pribori denar. Na kupe denarja! In tako zapuščajo kavboji zemljo in farmo ter gredo v areno rodea. denarju, slavi, limuzinam, ugodju civilizacije in v najboljšem slučaju pohabljenosti, največkrat — smrti naproti.
kajti pionirjem je vsilila pogum življenjska nevarnost v boju za obstanek, a pohlep po denarju ne more roditi poguma. Utvaro poguma pa lahko rodi pijača...
V najbolj civilizirani deželi — enako početje kot v skrajno zaostali Spanijil V Ameriki sicer ni slikovitih matadorjev z njihovimi meči, so le vsakdanji in običajni kavboji, ki jezdijo bike. A tudi kavboji morajo umreti pod rogovi živali, ki je razdražena do podivjanosti, umreti kot njihovi tovariši v Španiji, čeprav ti brez najnovejših pridobitev civilizacije .,.
Beg s farme, pohlep po denarju, uničujoča sila alkohola, obup, strah, oklevanje in smrt na rodeu nam prikaže film »Pohlepneži«. Pretresljiva je zgodba žene kavboja Wesa, ki ljubi svojega moža in, čeprav si tudi ona želi lastnega ognjišča, noče, da bi njen mož služil denar v tako nevarni tekmi. Začne se borba med Wesooo ženo in nekdanjim borcem na rodeih Jeffom, ki je pod-■žgal IVesu strast za bikoborbe. Jeff je Luizo vzljubil in tudi ona ga je vzljubila v nesrečnem življenju žene bikoborca, ki je pozabil, zakaj je hotel služiti denar. Wes je pričel popivati in trositi krvavo priborjene dolarje. Na nekdanjo pot poštenega in delovnega kmetovalca ga povrne šele tragična smrt Jeff a, ki se je zadnjikrat spustil v divjo borbo rodea. Ko se med filmom vzpenjamo po poti slave in uspeha od enega rodea do drugega skupaj z IVcsom, nam ustvarjalci postopoma odgrinjajo zavese, ki skrivajo grde, nečloveške, resnično dinje in nevarne poteze tega lica »civilizirane« Amerike.
Na koncu filma pa množica še vedno ploska in živalsko rjove od navdušenja, ko pobesnela žival zopet zmrcvari novega kavboja. Po mikrofonu pa najavlja prire-
Cioilizirana Srednja Amerika	.	.
je ustvarila nov Divji zahod! Ne j ditelj nove tekmovalce... imenujejo ga tako, a je veliko' Civilizirana Srednja Amerika jeziku in so jo o Angliji, Nemčiji, Nizo- \ bolj divji, bolj umazan in bolj je plačala vstopnino in stave — hTkaoo ocenili i»?o%de\jeneg,,\rokoD- i nečloveški kot je bil nekdaj. »Po- | rodeo se nadaljuje... nosli kakor glede poljudnega stila. I hlepnezi« civiliziranega Divjega I	Veno T.
......................................................................................................................................................................................................................m.................................................................................................mmmiii...........................................................
RAZGOVOR S TAJNIKOM REPUBUSKEGA SVETA SINDIKATOV TOVARIŠEM MAVRICIJEM BORCEM
Posredovalnice za aeio naj bodo družbene ustanove
o. k?3 za<»nji seji predsedstva Re-PUDliškega sveta zveze sindika-? v 23 Slovenijo so v razpravi o ““Poslovanju mladine prišli na isel, da bi bilo treba dati seda-vn?1 Posredovalnicam za delo _c-10, veljave. Naš sodelavec se hi;si 0 0'->rnil na tajnika Repu-<ri, sveta, ki je tudi pred-vai=i ^ePut>liškega zbora proiz-
^rašaiv ^ mU zastav^ nelcai
predsedstvo Repu-. ,.š"®8a sveta privedlo do za-»Jucka, da bi bilo treba dati Posredovalnicam za delo večjo družbeno veljavo?
, 2e večkrat smo ugotavljali, j., .število nezaposlenih, pri-’ in k ” pr’ Posredovalnicah za , ’ “istveno ne spreminja. Lani ,, primer so poslovalnice zapos-in«r°® 5M00 ljudi, podjetja in ve P® so jih približno prav .odpustile. Število neza-JL •! se torej ni bistveno rnemlo. Pozimi je to število,
o	nekai višje. Na novo
■* lam zaposlilo okrog 21.000
ljudi, nezaposlenih pa ni nič manj.
Med nezaposlenimi je okrog 11.200 mladih ljudi in če računamo, da bo prišlo letos po računih društva profesorjev in učiteljev strokovnih šol okrog 20.000 učencev iz šol, potem je to število vsekakor zaskrbljujoče. Res jih bo šlo nekaj še naprej, bodi v gimnazijo, bodi v strokovne šole, nekaj jih bo ostalo doma na posestvu, ostalo pa jih bo še vedno okrog 6000 do 8000, za katere bo treba najti delo, odnosno učna mesta, kamor naj bi se šli učit.
S tem v zvezi pa je še drugo vprašanje. Kar precej poklicev je, ki med mladino niso dovolj poznani, pred nekaterimi pa vlada neupravičen odpor, zato se je bati, da v nekaterih strokah že čez nekaj let ne bo nobenega i kvalificiranega delavca. Sedaj si I zlasti društvo strokovnih učiteljev in profesorjev močno prizadeva, da bi vzpodbudilo vse gospodarske. politične in družbene organizacije, ki naj bi spoznale, da je zaposlovanje ter usmerja-
nje mladine v poklice stvar nas vseh in ne le vzgojiteljev.
Ob tem smo seveda prišli tudi do vloge današnjih posredovalnic za delo.
Sindikati niso zadovoljni s sedanjim ustrojem niti s poslovanjem posredovalnic za delo. Kje so vzroki?
Točno je, da je bilo na zadnji seji predsedstva govora tudi o tem. Sedanje posredovalnice za delo so vse preveč le borze dela, in to slabe borze dela. Posredovalnice v glavnem le registrirajo nezaposlene ter jih pošiljajo na delo, če jim podjetja ali ustanove sporoče, da imajo prosto mesto. Poleg tega pa še izplačujejo oskrbnine za začasno nezaposlene. Očividno je torej, da je njihov vpliv na zaposlovanje kaj neznaten. To izvira deloma tudi iz tega, ker splošno smatramo, da je posredovalnica za delo v prvi vrsti socialna ustanova. V bistvu to tudi je, vendar politike zaposlovanja pravzaprav posebej ne vodi nihče. Prav za to pa bi se
morali posebej zanimati vsi gospodarski organi, saj si ni moči misliti, da bi se gospodarstvo lahko naglo razvijalo, če ne bi hkrati skrbeli tudi m smotrno politiko zaposlovanja.
Gospodarski sveti pri ljudskih odborih, zlasti pa še zbori proizvajalcev, bi morali raztolmačiti delavskim organom upravljanja v gospodarskih organizacijah, da si napravijo čim točnejšo analizo starostnega in strokovnega sestava delavcev in uslužbencev v podjetju, skratka, da ugotove, koliko časa bodo še kvalificirani in visoko kvalificirani delavci v podjetju, da bi že sedaj mislili na tiste, ki naj jih zamenjajo. Gospodarski odbori pri okrajih ter zbori proizvajalcev pa bi morali napraviti takšno analizo za vse proizvodne panoge v okraju. Pri tem bi naj jim pomagali republiški organi z izračunom, kolikšen odstotek vajencev in mladih delavcev je potrebno ob določeni povprečni starosti delavcev Potem najbrž ne bi bilo več tako negotovo, kako bomo našli delo mladini, ki prihaja iz šol. Tudi mladini bi laže pokazali bodočnost, da ne bo na ramenih staršev in da ji ne bo treba dajati podpor, kar zelo kvarno vpliva na vzgojo mladega človeka.
Poleg tega gradimo in bomo gradili nova industrijska podjetja ter bo spričo mehanizacije kmetijstva in z uporabo sodobnejših metod v kmetijstvu vedno večii dotok ljudi v industrijo. Ce bo-
do imeli v okrajih dobro analizo starostnega in strokovnega sestava zaposlenih, bo laže najti delo tudi za te ljudi, hkrati pa bomo z večjim zanimanjem za zaposlovanje tudi točneje vedeli, v katerih krajih naj bi novo industrijo gradili.
Ko smo torej razpravljali o teh vprašanjih, smo prišli do zaključka, da z dosedanjim delom posredovalnic za delo ne moremo biti zadovoljni.
Kako bi bilo torej treba po vašem mnenju urediti posre-1 dovalnice za delo in kakšno naj bi bilo njihovo družbeno mesto?
Posredovalnice za delo so uradi za zaposlovanje delavcev. Te naloge pa ne opravljajo, ker pravzaprav nimajo nobenih pravic, marveč le dolžnosti. Posredovalnica ne more nobenega podjetja ali ustanove prisiliti, da bi moralo sprejeti delavca, ki mu ga pošlje. Dogaja se, da posredovalnica zve, da imajo v nekem podjetju toliko in toliko prostih mest. Ko pa napote nezaposlene tja, so sprejeli že druge, včasih tudi po protekcijah, sorodstvenih zvezah, poznanstvih itd. Podjetja torej niso dolžna obvestiti posredovalnic, da potrebujejo toliko in toliko delavcev, uslužbencev itd., niti je niso dolžna obvestiti, koliko in kakšnih delavcev so zaposlili, morajo pa sproti sporočati, kdaj in koga so odpustili Posredovalnice bi torej morale I
imeti nekaj več pravic, da bi lahko vodile politiko zaposlovanja, in postati bi morale organ komunalne skupnosti mnogo bolj kot so to doslej. Tesneje bi morale biti vezane na zbor proizvajalcev in ne toliko na svet za socialno skrbstvo.
Vsekakor drži ugovor, da bi bila s tem deloma okrnjena samostojnost gospodarske organizacije, vendar pa je zaposlovanje ljudi tudi stvar okrajne skupnosti. Ta ustanavlja nova podjetja, da bo lahko zaposlila vse ljudi, ki prihajajo iz šol, bodi iz vasi in daje pobudo za razširjenje že obstoječih podjetij.
Da pa bi imele posredovalnice večje pravice, niti ni treba menjati uredbe. Okrajni in mestni ljudski odbori, še posebej zbori proizvajalcev, imajo polno pravico, da to urede na najbolj ustrezen način. Ce se teh pravic doslej še niso poslužili, je razlog v tem, da se niso kdo ve kaj zanimali za delo uradov za delo, če so že kdaj razpravljali o tem, pa je ostalo več ali manj le pri poslušanju poročila.
Ce bi imele torej posredovalnice za delo več pregleda nad tem, kje so prosta delovna mesta, kakšen je starostni in strokovni sestav zaposlenih, potem bi to vplivalo tudi na tiste, ki so registrirani pri posredovalnici kot nezaposleni in dobivajo oskrbnino, da se ne bi branili tako prijeti za delo, četudi ni tesno povezano z njihovim poklicem.
KAKO UNIČUJE ITALUANSKA VLADA TRŽIŠKO IN TR2AŠK0 GOSPODARSTVO
FROLETiIRIOT PROTESTIRA
manjkanja naročil v tržiških ladjedelnicah in zahtevajo, naj odgovorne Italijanske oblasti takoj dobe delo za 8700 delavcev.
Kriza pa ni zajela samo tržiških ladjedelnic. Tudi v tržaških ladjedelnicah nameravajo v kratkem odpustiti več tisoč delavcev, do konca junija pa kar 60 °/o vseh zaposlenih.
Vzrokov za težavno stanje v Jadranskih ladjedelnicah Tržiča in Trsta je več. Predvsem pa je za to krizo odgovorna italijanska vlada, ki noče ničesar slišati o potrebah Tržiča in Trsta, da se ne bi zamerila lastnikom drugih italijanskih ladjedelnic. Gre za umazan konkurenčni boj, v katerem stoje na eni strani lastniki velikih italijanskih pristanišč in ladjedelnic, ki jih odkrito podpira klerkalna vla-kjDcucui pa »o puoiaio pivrtosmu piomu , da, na drugi strani pa tržaška in tr-
________________________w _________ predsedniku senata M^rzagori in pred-1 žiška industrija. In kdo bi pri tem
RtavUnvkrM	in"i-znlariln -ja- sodniku parlamenta Gronchiju, v ka- boju mislil še na tisoče delavcev, ki
btavKajoci zantevajo izplačilo za- terem govoro 0 t6Žkih p0slodicah po-1 jim grozi brezposelnost... ostankov in povišanje cen sladkornemu trsu
V začetku tega meseca se je začela v indijski državi Utar Pradeš velika stavka kmetov, ki pridelujejo sladkorni trs. V nekaj dneh se je stavka razširila v največje kmečko gibanje te vrste v Indiji. Iz zadnjih poročil je razvidno, da jih od 1,400.000 pridelovalcev sladkornega trsa stavka milijon. Od 60 tovaren sladkorja, ki
Kriza v tržiških ladjedelnicah. — Napovedi o odpustu 1500 delavcev. — Če ne bo novih naročil, bo junija meseca 8700 delavcev brez dela. — V Trstu ni nič boljše. — Protestna zborovanja v Tržiču
Tržiške ladjedelnice je zajela tež- Ravnateljstvo ladjedelnic GRDA ka kriza, ki so jo mnogi znaki napo- | je 828 delavcem že znižalo delovni vedovali že nekaj let. Vsako leto je I urnik od 44 ur na 40 ur tedensko. Obe-bilo manj naročil, vsako leto je iz j nem pa je napovedalo, da bo v naj-'adjedelnic odplulo manj novih ladij, krajšem času odpustilo okrog 1500 do-Letos pa j© položaj še težji. Če lad- lavcev.
jedelnice ne bodo takoj dobile npvih Znižanje delovnega urnika in na-naročil, bo ob koncu junija 7o /o trži- povedi o odpustu' poldrugtisoč delavskih delavcev ostalo brez dela.	cev so povzročili silno razburjenje
-----------------------------------med tržiškimi delavci. V drugi polovici minulega meseca so delavske organizacije priredile več protestnih demonstracij in krajših stavk, v petek 22. januarja pa veliko delavsko zboro-ije na glavnem trgu v Tržiču.
ZANIMIVA STAVKA V INDIJI
KMETJE STAVKAJO
Milijon pridelovalcev sladkornega trsa stavka že nekaj tednov.
vanje
BESEDA O STAVKOVNEM GIBANJU V ITALIJI
Stare slabosti
Poročali smo že o sklepu italijan- ski veljaki. Voditelji eocialdemokrat-, .	.	.	.	, .	, j. . skih socialdemokratskih in kominfor- skih sindikatov so namreč ob koncu
dajejo polovico proizvodnje sladkorja mističnih sindikatov, da bodo njiho-! minulega tedna obtožili kominformi-
Indiji, obratujo le 14 tovarcu.
Stavkajoči kmetje zahtevajo, naj jim lastniki tovaren izplačajo zaostanke iz lanskoletnih dobav. Obenem pa trde, da ne bodo nehali stavkati, dokler ne bodo dvignili cene sladkornemu trsu vsaj za četrtino. Doslej so namreč tovarnarji kupovali trs po nizkih cenah, sladkor pa zelo krhati tudi sodelovanje med socialde-drago prodajali.	mokratskimi in kominformističnimi
Stavko vodi indijska organizacija sindikati. Verjetno je to krhanje po-kmetov, v kateri imajo močan vpliv sledica sestave koalicijske vlade, v indijski socialisti.	kateri sodelujejo tudi socialdemokrat-
vi člani skupno nastopali v nekaj! stične sindikate, da razširjajo med zaporednih stavkah. K tej skupnosti i stavkajočimi protivladna gesla, češe že koj spočetka niso hoteli pri-1 P™v so povzročile stavko izrazito družiti demokrščanski sindikati, ker; e^0^i0ms^e, zahteve, so menili, da bi lahko s pogajanji i .	stavkovno gibanje itali-
dosegii sporazum z delodajalci.
' zadnjih dneh pa se je začelo demokrščanskim sindikatom, ki se sa-
mostojno pogajajo s Konfederacijo industrijcev.
Že vsa povojna leta kot mora leži nad italijanskim delavskim gibanjem strankarska zaslepljenost. V minulih mesecih so se sicer pokazali nekateri znaki sodelovanja med posameznimi skupinami v italijanskem delavskem gibanju, vendar so zopet prevladovali interesi posameznih strank, ki največkrat nimajo ničesar skupnega t delavskimi interesi.
Ameriški pristaniški delavec Allen je stavil s tovarišem McCloudom, da bo sam dalj časa vzdržal pod vodo kakor pa McCloud. Za pet dolarjev... Prav toliko denarja je nujno potreboval. In Allen je res vzdržal — do smrti. Ostal je pod vodo. McClouda pa so policaji aretirali in odpeljali v zapor.
IZ ALBANIJE
PROCES V TIRANI
Kdo so ljudje, ki jih bodo posadili na zatožno klop
Albanska časopisna agencija poroča, da se bo v kratkem začel v Tirani sodni proces proti »skupini tujih agentov in teroristov, ki so se pripravljali, da bi nasilno spremenili sedanji režim v Albaniji«. Agencija tudi trdi, da so skupino odkrili že decembra minulega leta in da so vsi agentje sodelovali po naročilu ameriške obveščevalne službe.
Iz izkušenj vemo, da v vzhodnoevropskih deželah kaj radi prikazujejo nasprotnike sedanjih birokratskih nasilnih režimov kot tuje agente. Zato tudi tokrat ne moremo z gotovostjo verjeti albanskim oblastem, da so zaprle resnične vohune. Morebiti pa so ljudje, ki jih bodo v kratkem posadili na zatožno klop, le nasprotniki Enver Hodžinega nasilja, pristaši svobodne in neodvisne Albanije. Kdo ve...?
ZAKAJ BE2E MEHIŠKI DELAVCI V ZRU2ENE DRŽAVE IN KAKO TAM ŽIVE
Delavce prodafajo
Agentje ameriških kapitalistov tajno pošiljajo mehiške delavce ^ Združene države, kjer jih kot sužnje prodajajo lastnikom planta*
in tovarn
Po Mehiki hodijo ljudje, ki govore, kako lepo in udobno žive delavci v Združenih državah. Veliko mehiških delavcev, ki jih brezobzirno iz. koriščajo farmarji in lastniki plantaž, verjame njihovim lepim besedam. Od besed pa kaj hitro preidejo k dejanjem. Tajno zbero okrog sebe skupino nezadovoljnih delavcev, ki jih po skritih stezah pripeljejo čez mejo v Združene države. Tam pa jih kot živino prodajo lastnikom velikih plantaž in tovarn. Šele takrat delavci spoznajo, da so nasedli agentom
Na Avstrijskem in v Švici so snežni plazovi porušili precej vasi in terjali veliko človeških žrtev — Na sliki vidimo skupino reševalcev, ki rešuje nesrečneže iz zametene hiše
DOGODKI NA IN D O K IT A J S K E M
IIElim USPEH OSODBODILHESA GlfiUlUU
V Franciji menijo, da so sedanje vojne operacije na In doki tajskem odločilne za izhod iz sedemletne vojne. Dobro oborožene Ho Ši Minhove enote so prodrle v Laos, obkolile prestolnico te dežele in že prodirajo naprej. V neosvobojenih predelih Laosa pa delujejo partizanski oddelki.
Zaradi tako resnega položaja je odpotoval na Indokitajsko francoski obrambni minister Rene Ploven. Naročili so mu, naj se prepriča o resničnem položaju v tej kolonialni deželi. V Franciji menijo, da bodo Ple-venovi vtisi odločilno vplivali na stališče francoske vlade do Indoki-tajske.
Tak razvoj dogodkov na Indoki-tajskem pa je povzročil tudi zaskrbljenost v Združenih državah, ki prenašajo dve tretjini bremen te vojne. V zadnjih dneh se bavijo z indokitaj-kim vprašanjem tudi predsednik Eisenhower, Nacionalni varnostni svet, generalni štab in posebni senat-
ANTIFAŠISTE SODIJO
V španskem mestu Ocani se je začela sodna razprava p>roti skupini antifašistov, ki so nasprotovali fašističnemu režimu v Španiji. Proces so priredili v veliki jetnišnici, kjer so navadno zaprti protifašistični borci. Na zatožni klopi je 12 antifašistov, ki so obtoženi »protidržavnega delovanja«.
ni odbor. Slišali smo celo glasove, da bi Amerika lahko s svojimi enotami posegla v indokitajski spopad, toda kakor kaže, so se končno odločili, da bodo za sedaj poslali Francozom več orožja. V Ameriki je zelo razširjena bojazen, da bi Francija pristala na pogajanja s Ho Ši Min-hom, pri katerih bi verjetno izgubila to deželo. Ker pa je Indokitajska važno oporišče na Daljnem vzhodu hoče Amerika na vsak način prepričati Francijo, da se ne bi pogajala z voditelji indokitajskega osvobodilnega gibanja.
Indokitajsko vojno pa izkorišča tudi Sovjetska zveza za svoje zunanje politične namene. Na tajnih sestankih v Berlinu so govorili tudi o Indokitajski. Res ni veliko vesti o teh razgovorih, toda iz skopih poročil lahko razberemo, da hoče Kremelj izkoristiti to vojno za pritisk na Zahod in v primernem trenutku tudi obljubiti, da bo ukazal Ho Ši Minhu, naj se vda, če bi Francija za to uslugo bogato obdarila Sovjetsko zvezo. Vprašanje pa je, kako bi na te splet-
ke odgovoril Ho Ši Minh in vse indokitajsko osvobodilno gibanje. Malo verjamemo, da bo ruska vlada lahko prepričala oboroženo indokitajsko ljudstvo, naj odloži orožje.
ameriških kapitalistov, ki so na način preskrbujejo ceneno delovno sj' lo. Zaostali mehiški delavci so Pj1' pravljeni prijeti za vsako delo, prav so zanj slabše plačani od ameriških delavcev. In velikokrat jih ka' pitalisti ter farmarji uporabljajo ko1 stavkokaze.
Iz poročila priseljeniškega uradj v Los Angelesu je razvidno, da so v minulem letu ameriške oblasti zaprh? okrog milijon mehiških delavcev, k1 so tajno prišli čez mejo. Brezobzirnin kapitalističnih agentov, ki so pripeljali te nesrečneže v Združene drza' ve, pa niso zaprli.
Že lansko leto so se sestali .v glavnem mestu Mehike ameriški & mehiški sindikalni voditelji in zahtevali, naj ameriška vlada sprejme im-trebne ukrepe, ki bodo preprečili koriščanjo mehiških delavcev v južnoameriških deželah. Obenem pa predlagali, naj v izseljeniške odbore dveh dežel sprejmejo še sindikaln® predstavnike.
Kljub tem zahtevam in obljubam obeh vlad, se položaj do danes še u1 popravil. Mehiški delavci še vedn° nasedajo agentom ameriških kapitali' atov in beže v Združene državo, kj©r jih kot sužnje prodajajo lastnikom plantaž in tovarn.
Konferenca evropskih socialističnih strank
Na sestanku biroja Socialistični internacionale v Londonu so sklenili; da bodo za 27. in 28. februarja sklica.li v Bruxollesu konferenco evropskih socialističnih strank. Biro je predlagal, da bi na konferenci razpravljali o mednarodnem političnem položaju in o evropskem sodelovanju-Obenem pa je biro Socialistične internacionale predlagal konferenci, naj sprejme v internacionalo Laburistično stranko Malte.
IZ UPORNE KENIJE
NOVE ŽRTVE
Iz Nairobija poročajo, da so britanske sodne oblasti usmrtile v minulem tednu 8 članov plemena Ki-kuju in 2 člana plemena Ambu,
Obenem so v Nairobiju ujeli enega izmed voditeljev gibanja Mau Mau, Virabni Itotoja, ki ga imenujejo tudi »general Cajna«. V obtožnici trde, da je Itote vodil 4000 proti-kolonialnih bojevnikov. Doslej so angleški kolonialisti v Keniji govorili o »majhnih zločinskih skupinah« proti katerim se bore.
ODNOS FRANCOSKIH KOLONIALNIH OBLASTI NA MADAGASKARJU DO DOMAČINOV
Sužnji na Madagaskarju
Domačini dobivajo nekajkrat manjše plače kot Francozi
2© večkrat smo pisali o nepravilnem odnosu francoskih kolonialnih oblasti na Madagaskarju do delavcev — domačinov. Te dni pa je sindikat državnih uslužbencev Madagaskarja objavil posebno poročilo, v katerem govori o diskriminacijskem odnosu do domačih uradnikov. Iz tega poročila je razvidno, da imajo na Madagaskarju kurirji — Francozi 15.400 frankov začetne plače, domačini pa
Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Ogovorni urednik* Roman Albreht Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov Telefoni: uredništvo in uprava 23-031, uredništvo 22-533, uprava 20-046. Poštni predal 2S4. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rolcopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din
le 6090 frankov; stenografke — Francozinje imajo 14.897 frankov začetne plače, domačinke pa povprečno le 4.795 frankov.
Vedeti pa morate, da so razlike med plačami delavcev — Francozom in delavcev — domačinov še večje kakor pri nameščencih. Povprečno plača najslabše plačanega francoske ga delavca je okrog 22.000 frankov, delavca — domačina na Madagaskarju pa od 3500 do 4000 frankov.
Proletariat Madagaskarja je že večkrat zahteval, naj francoske kolonialne oblasti spremene svoj odno.* do damačinov. Toda Francozi nočejo o tem ničesar slišati. Vnoto razširjajo rasistične ideje in uničujejo vsako socialistično misol. Nikakor nočejo doumeti, da je suženjstvo zgodovina že zdavnaj obsodila.
OKNO V SVET
O OZADJU NEKE RAZPRAVE V BONNSKEM PARLAMENTU
KAM PLOVEŠ, NEMČIJA?
»Ti si le prikazen iz pravljic iti bajk
z vso svojo vojaško gospodo!
Daj, lezi in spi — brez tebe naš rod
si sam poiskal bo svobodo . . .«
(Heinrich Heine: »Nemčija«;)
Te dni je v poslopju zahodnonem-škega parlamenta v Bonnu zelo živahno. Poslanci socialdemokratske opozicije so se ostro spoprijeli s poslanci strank vladne večine (kr-ščansko-demokratske in krščanskosocialne unije) Gre zaradi oborožitve Zahodne Nemčije in njene vključitve v Evropsko obrambno skupnost.
Klerikalne vladne stranke zahtevajo, naj parlament spremeni ustavo, ki ne dopušča ustanovitve oboroženih sil. Nova, spremenjena ustava naj bi dovoljevala Zahodni Nemčiji, da bi imela močno armado, z drugimi lesedami — zahodno ozemlje Nemčije nai bi spremenila v najmočnejši steber zahodnega »obrambnega sistema«.
Socialdemokratje se temu upirajo. Oni menijo, da je razpravljanje o oborožitvi Zahodne Nemčije in o njenem vojaškem sodelovanju z Zahodom veliko preuranjeno. Socialdemokratska stranka zahteva najprej združitev obeh delov Nemčije. svobodne volitve v hov parlament in novo vlado. Šele potem naj bi razpravljali o oloroženih silah združene in neodvisne Nemčije.
Kakor vidite, so pogledi vlade in opozicije precej nasprotni. Ta nasprotja pa izvirajo iz različnih pogledov na bodočnost Nemčije, na vlogo Nemčije v Evropi in v svetu. Ce jih hočemo oceniti, se moramo najprej dodobra spoznati z zahodnonemškim gospodarstvom, z njegovim hitrim vzponom, zakaj seme spora je padlo v brazdo že takrat, ko so prvi nemški industrialci začeli s pomočjo ameriškega kapitala obnavljati nemški industrijski potencial.
*
Na vratih mnogih nemških hotelov, kavarn in trgovin je pisalo: »Fiir Deutsche Eintrit Verboten« (Nemcem vstop prepovedan). Mesta so bila porušena in od tovarn so ostali goli zidovi — priče nekdanje nemške gospodarske moči. Po deželi se je potikalo šest milijonov beguncev, več milijonov nezaposlenih delavcev je zahtevalo dela in
kruha, invalidi, vojni ujetniki in izgubljeni otroci so tavali po Nemčiji. Črna borza in prostitucija, kraje in zločini so kraljevali po deželi, ki je nekoč hotela postati gospodar sveta.
Tako je Lilo na Nemškem v prvih povojnih letih.
Na področju Zahodne Nemčije je pred vojno živelo 39 milijonov ljudi, po vojni pa se je na tem ozemlju znašlo 49 milijonov prebivalcev ali 196 ljudi na kvadratni kilometer (v Združenih državah prebiva na kvadratnem kilometru le 19 ljudi, v Sovjetski zvezi 9, v Franciji pa 76). Pred vojno je hektar obdelovalne zemlje prehranjeval 204 ljudi sedaj pa bi moral kar 304 Nemce.
Nemčija je bila podobna človeku, ki se zvija v predsmrtnih mukah. In nadenj se sklanjajo štirje zdravniki (štiri velesile!). Vsakdo mu predpisuje drugačna zdravila in vsakdo želi, da bi bolnik čim-prej umrl. Vsi pa vedo, da bi bolnikova smrt spravila v smrtno nevarnost nje same. Zato se boje njegove smrti in vsakdo se trudi, da bi ga na nek način ozdravil.
Zmagovalci so pustošili nemško deželo. 2e med vojno so sklenili, da od nemške industrije ne bo ostal kamen na kamnu. Ruske zasedbene oblasti so odpeljale iz Vzhodne Nemčije 45% strojev, zahodne velesile pa niso bile veliko boljše. (Samo iz Berlina so zahodne države odpeljale 67% podjetij).
Velesile so uničevale Nemčijo, a obenem je skrl’ za jutrišnji dan vse teže legala nanje. Nasprotja med Vzhodom in Zahodom so rasla. Kje bo jutri Nemčija in kakšna bo? Vsakdo je želel bolniku smrti, ker bi mu mrtev bolj koristil kot živ v nasprotnikovem taboru in vsakdo je gojil v sebi željo, da bi ga skrivoma ozdravil, ker je vedel, da bi mu zdrav lahko veliko več koristil kakor mrtev.
Tako so nasprotja med Vzhodom in Zahodom postavljala bodečo žico med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Grunt, razkosan med štiri kulake, se je na Zahodu zopet združil meja med vzhodnimi in zahodnimi veleposestniki pa je ostala in postajala iz dneva v dan trdnejša, stalnejša in — grozeča.
Kljub vojni vihri in povojnemu uničevanju nemškega gospodarstva, kljub veliki suši, ki je zadela Nem-
čijo 1947. leta, je industrija Zahodne Nemčije zelo hitro napredovala. Do 1951. leta so v zahodno-nemško industrijo vložili 41 milijard mark (okrog 8500 milijard dinarjev). Danes je zahodnonemška gospodarska moč za polovico večja od gospodarske moči vse Hitlerjeve Nemčije 1938. leta. A Zahodna Nemčija obsega le 52% takratnega nemškega ozemlja.
Nemški proizvodi so se dokaj hitro začeli pojavljati na svetovnem tržišču. In danes si svetovnega trga brez proizvodov nemške industrije ne moremo več predstavljati. 1937. leta je Hitlerjeva Nemčija, ki je bila tedaj eden izmed največjih izvoznikov na svetu, izvozila za 2,5 milijarde dolarjev proizvodov, 1952. leta pa je Adenauer-jeva Nemčija izvozila za 4 milijarde In 1953. leta za dobrih 5 milijard dolarjev.
V Mednarodni plačilni uniji je imela Zahodna Nemčija 1953. leta 700 milijonov dolarjev, v domači blagajni pa 8 milijard mark (okrog 1700 milijard dinarjev) rezerv. In Evropska plačilna unija ji je tega leta dolgovala 821 milijonov dolarjev. Zahodna Nemčija se je začela uveljaviti v svetu kot zelo vpliven izvoznik kapitala.
Danes je nemška pro-izvodnja najbolj poceni in storilnost nemškega delavca je največja na svetu. V angleški industriji prevladujejo stroji izpred druge svetovne vojne, v francoski izpred prve svetovne vojne, v ameriški industriji je največ strojev iz let 1941 do 1943. nemška industrija pa je mlada, stara komaj nekaj let. Zat< se lahko uspešno uveljavlja doma in v svetu
Veliko zaslug za gospodarski vzpon Zahodne Nemčije imajo zahodne velesile in predvsem Amerika, ki je vsa povojna leta pošiljala Adenauerjev! vladi bogate poklone Marshalove pomoči. Toda ta pomoč ni bila velika, če jo primerjamo z ameriško pomočjo drugim evropskim deželam. 1950 leta je dobila Zahodna Nemčija 1547 milijonov dolarjev ali 28 dolarjev na prebivalca, medtem ko je dobil angleški prebivalec 63 dolarjev, francoski 64, italijanski 31, grški 96 in avstrijski 96 dolarjev Marshalove pomoči. Obenem pa je Nemčija plačevala velesilam velike okupacijske stroške. 1948. leta je plačala 3,5 milijard mark okupacijskih stroškov, 1952. leta pa 5,7 milijard mark. Ce primerjamo ameriško pomoč Zahodni Nemčiji z njeno pomočjo drugim evropskim državam in če upoštevamo še, da je zahodnonemška vlada vsa povojna leta pla-
čevala velike okupacijske stroške, potem lahko spoznamo, da so nemški industrialci zgradili s pomočjo ameriškega kapitala le temelje svoji industriji. Za nadaljnji razvoj te industrije pa se lahko zahvalijo posebnemu položaju, ki ga je imela Nemčija v svetu vsa povojna leta, predvsem pa okupacijskim zakonom, s katerimi so velesile prepovedale oborožitev Nemčije. Ko jo korejska vojna povzročila oboroževalno mrzlico po vsem svetu in ko so druge države dajale težke milijarde za oborožitev, je Nemčija skokoma večala zmogljivost mirnodobske industrije. Tako je danes Nemčija močan gospodarski in s tem tudi politični činitelj v svetu, ki ga morajo upoštevati vse velesile in za katerega se pulita oba imperializma: vzhodni in zahodni, zakaj zmagal bo tisti, ki bo uspel privezati Nemčijo nase.
Zadnje čase so ameriški magnat-je izgubili vsako zaupanje v Francijo in Italijo, deželi, ki so ju v prvih povojnih letih izbrali za trdnjave svoje politike v Evropi. Ole pretresa kronična notranja kriza ki se povečuje in ne zmanjšuje, čeprav so obema državama poklonili že velike vsote. Italijanski in francoski kapitalizem je zašel v svoja lastna protislovja, obe buržoaziji pa sta preslabi, da bi ustavili voz, ki drči po klancu navzdol.
Nemška buržoazija pa je mlada, polna moči in tudi Nemčija je polna mladostne sile. Zahodnoneraško gospodarstvo cvete v tej mladosti In ni čudno, da je Washington izbral prav Adenauerjevo Nemčijo za izvrševalca ameriških načrtov v Evropi, za temeljni kamen ameriške »Evropske obrambne skupnosti«.
Tik pred lanskoletnimi parlamentarnimi volitvami je izbranec, kancler Adenauer, potoval v Ameriko, kjer so ga seznanili s svojimi nameni v Evropi. Od takrat pa do danes se je zahodnonemška klerikalna vlada trudila da bi hitro oborožila svojo deželo in vključila Nemčijo v »obrambno skupnost« Zahoda. Po lanskoletnih parlamen tarnih volitvah, na katerih je Adenauer dobil 5 milijonov glasov več kakor pa socialdemokratje, in v katere se je vmešal celo Eisenho-wer s svojim zunanjim ministrom Dullesom, je zahodnonemška vlada prešla v ofenzivo proti vsem tistim silam v deželi, ki hočejo, da bi bila Nemčija neodvisna, demokratična dežela in se ne strinjajo z nazadnjaškimi načrti ameriških vrhov Te sile pa so predvsem v vrstah socialdemokratske stranke.
Socialdemokratje zahtevajo, naj vse politične sile v deželi mislijo najprej na združitev Nemčije. Želje klerikalno-kapitalistične vlade, da bi svoj del Nemčije oborožila in priključila Evropski obrambni skupnosti, pa zavirajo združitev Nemčije, ker še povečujejo jez med Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
Zahodnonemške socialistične sile realno ocenjujejo položaj. Sicer res ne nasprotujejo vsaki oborožitvi Nemčije, menijo pa, da bi oborožitev v sedanjem obdobju škodovala Nemčiji iu vsej Evropi.
Industrijska zmogljivost Zahodne Nemčije je tolikšna, da bi lahko v nekaj letih rodila najmočnejšo armado v Evropi. Pri tem bi želi nemški kapitalisti velike dobičke, delovnim ljudem pa bi življenjska raven občutno padla. Topov in tankov, letal in atomskih borni pa še nikoli niso delali zato, da bi ležali v skladiščih. V Nemčiji so še vedno zelo močne maščevalne ideje. In ne samo močne, ampak vse močnejše Mnogi nemški kapitalisti si hočejo z vojaškim, političnim in gospodarskim sodelovanjem z Zahodom podrediti zahodni svet Tem težnjam se Francozi tako zelo upirajo. Upirajo pa se jim tudi Angleži in Belgijci, Nizozemci in Danci — vsa zahodna Evropa.
Na straneh nemške zgodovine lahko zasledimo podobno dobo. Bilo je pred tridesetimi leti . . . Tudi takrat je z nemško gospodarsko močjo rasla politična veljava lastnikov tega gospodarstva. In tudi takrat so hoteli izkoristiti Nemčijo kot oboroženo trdnjavo na vratih Sovjetske zveze Rezultat vsega tega je bil fašizem In tudi danes se že zelo glasno slišijo v Zahodni Nemčiji protidelavska. klerikalna in celo fašistična gesla
2e sedaj zahodnonemški veljaki radi govore, da bodo »osvobodili* Vzhodno Nemčijo. Adenauer jo ja v. no napovedal nove vstaje na vzhodu dežele. In kaj še bo, če bo zahodno področje Nemčije oboroženo? Nova vojna v Evropi? Vojni spopad v Evropi pa je neločljivo povezan z novo svetovno vojno.
Nemčija naj se združi, Nemčija naj postane važen demokratičen in miroljuben činitelj v svetu in takšna Nemčija naj se oboroži, zakaj šele takrat bi nemško orožje koristilo le Nemcem in ne eni ali drugi velesili.
Zahodnonemški socialdemokratje se zavedajo, kako pogubonosna je Adenauerjeva »ameriška politika«, zato ji z vsemi silami nasprotujejo Klerikalno-kapitalistični blok pa jih
napada, češ da delujejo v prid sovjetski zunanji politiki. Res se dogodi, da si sovjetski diplomatje pomagajo z gesli, ki so podobni socialdemokratskim toda če vemo, kako odločno se socialdemokratje upirajo sovjetski strahovladi v Vzhodni Nemčiji in kako nasprotujejo sovjetskim željam, da bi Nemčijo pridobili zase, željam, ki so zelo podobne ameriškim, potem spoznamo smešnost trditev zahodnonemškib kapitalističnih veljakov.
Že nekaj časa, posebno pa po smrti Schumacherja, prvega povojnega predsednika nomške socialdemokracije. in po lanskoletnih parlamentarnih volitvah pa se vprašujemo, ali so socialdemokratje sposobni uničiti tiste sile. ki potiskajo Nemčijo v prepad. Ne dvomimo v politično moč socialdemokratov, niti v njihov boj in njihove cilje, vendar nas skrbe nekateri pojavi v socialdemokratski stranki. Se se spominjamo, kako so se socialdemokratje pod Schumacherjevim vodstvom odločno zavzemali za delavsko upravljanje v industriji (industrijo, ki jo upravljajo delavci, bi kdorkoli zelo težko izkoristil za nov vojni spopad ali pa za proti-delavsko, nazadnjaško barikado), danes pa je boj socialdemokratov za pravice soodločanja v upravljanju industrije precej zvodenel. In še to. To dni, ko se klerikalno-kapitalistični veljaki pripravljajo, da bi izvedli svoje (ameriške) načrte, se socialdemokratje kregajo, ali naj postanejo gibanje meščan-skih slojev in zavržejo še tistih nekaj Marxovih naukov, ki jih priznavajo, ali na naj se drže proletarske poti. Velika je zgodovinska odgovornost nemške socialdemokracije. težko pa bi trdili, da se vsi socialdemokratje zavedajo te odgovornosti.
Sestanek štirih imperialističnih sil v Berlinu ni prinesel Nemčiji združitve, neodvisnosti, svobode. Ta neuspeh je še bolj ojunačil tiste sile v NemČiii. ki trde. da je treba Nemčijo združiti z orožjem . . .
V zahodnoneraškem parlamentu je te dni zelo živahno. Spopadla se dva tabora: ljudje ki hočejo, da bi bila Nemčija napredna in dem°-kratična. neodvisna dežela in ljudje katerih delovanie nas sumljivo spominja na podolne težnje po prvi svetovni vojni. T.a boj bo usodne vplival na pot. po kateri bo bodila novojna Nemčija in ni zgolj slučai da so milijoni zaskrbljeno spremljali razgovore v Berlinu in da jp danes ves svet skrbno prisluhnil razpravam v zahodnoneraškem parlamentu.