G L a S I L U  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA  OKRAJA NOVO MESTO
LASTNIK četrtek — 300 din 4 r
jJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak dka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna . uin; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Štev. 19 (477) LETO X.
NOVO MESTO, 14. MAJA 1959
UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje
»Delo* v Ljubljani
PRVO ČETRTLETJE 1959:
6LED USPEHOV IN SLABOSTI
7. maja je zasedal okrajni zbor proizvajalcev na ločeni seji. Poročila so govorila o ostvaritvi družbenega plana v prvem četrtletju, o tarifni politiki in o delu ter problemih Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Za predsednika okrajnega zbora proizvajalcev je bil izvoljen Ivan Hočevar, direktor SGP Pionir, v razne komisije zbora pa so bili zaradi poteka mandatov nekaterim novomeškim, trebanjskim ter scnovškim odbornikom Izvoljeni posamezni novi člani teh komisij iz omenjenih občin.
Začele so se letne konference Zveze komunistov. Prva je bila minuli četrtek v Tovarni celuloze in papirja »D juro Sala j« na Vidmu, Na konferencah dajejo komunisti obračun o dosedanjem delu, pregledujejo izvrševanje nalog, Izmenjavajo izkušnje in sprejemajo načrte dela za prihodnje obdobje, hkrati pa volijo nova vodstva občinskih aH tovarniških komitejev ZKS in delegate za IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. — Na sliki: komunisti Tovarne celuloze ln papirja Videm-Krško med poročilom; več berite o dosedanjih konferencah na 3. strani
Smernice družbenega plana za leto 1959 v gospodarskih organizacijah še niso popolnoma zaživele. Temu je krivo tudi pozno sprejemanje občinskih družbenih planov, ki smo jih sprejeli večinoma v drugi polovici aprila. Potrebnega gospodarskega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami '&e riismo dose4
Ceneje je preprečevati kot zdraviti
V petek, 24. aprila je v Novem mestu nasedala skupščina Okrajnega zavoda za socialno-zavarovanje. NajživahnejSa je bila razprava o preventivi, pogovorili pa so se tudi o drugih problemih zdravstvene službe.
Lant smo Imeli v našem okraju zaradi raznih bolezni 340.000 izgubljenih delovnih dni, ka<r predstavlja 408 milijonov win Izgubljenega narodnega dohodka. Za vsak izgubljen delovni dan pa je imelo razen tega še socialno zavarovanje stroškov za 355 milijonov din, kar tudi predstavlja lepo številko.'Lanj smo v, oteraju porabili i za pieprečef-vanje bolezni, za preventivo, le le miivfonov dinarjev, za zdravljenje obolelih, za kurativo, pa kar 634 milijonov dinarjev. Te številke nam jasno kažejo, da Je bilo za preventivo premalo •torjenega in da ji bo treba poslej posvetiti več pozornosti. Gospodarsko razvite države namreč že dolgo vrsto let porabijo približno enake vsote denarnih sredstev za preventivo kot za kurativo. V preventivo spadajo: mlečne kuhinje po šalah, obratne kuhinje, zdrava 6tanovanja, obvezni pregledi, letovanja, zdravstvena predavanja itd.
ZDRAVNIKI NAJ BI ŠLI MED
DELAVCE V TOVARNE
Skupščina je ugotovila, da je idiravstvena služba premalo povezana s proizvodnjo. To je potrdila razprava o organizaciji zdravstvene službe v Tovarni celuloze in papirja v Vtidmu — Krškem, kjer zdravnik odloča, kje bo ta in ta delavec delal. Tako jim je uspelo odstotek obolelih zelo znižati. Tudi zdravniki v ostalih krajih, kjer pride včasih v ambulanto 20—25 bolnikov dnevno iz enega podjetja, naj bi šli tisti d:.n pogledat v to tovarno, kjer bi ugotovili, kje in kaj je vzrok bolezni in bi ga odstranili. Seveda bi morala podjetja upoštevat I nasvete zdravnikov ln jim pomagati pri njihovem delu, saj gre vse to v korist podjetja, »aposlenih in skupnosti.
NOV NAČIN PLAČEVANJA STORITEV ZDRAVSTENIM USTANOVAM
V drugih republikah je dalj fesa, v Sloveniji pa le v ne-
katerih okraijih, že uveden nov način plačevanja zdravstvenih storitev — v pavšalnih zneskih. Zavod za socialno zavarovanje nakaže vsak mesec zdravstvenim ustanovam določen znesek, s katerim popolnoma razpolagajo zdravniki. Ti ga lahko po svoji presoji porabijo za preventivo ali kurativo. To bi bilo mogoče uvesti tudi pri nas, saj razpolaga Zavod za socialno zavarovanje s podatki, koliko sta-ne en pregled v posameznih občinah ln koliko pregledov opravijo zdravniki. Skupščina je izvollila posebno komisijo, kli bo ugotovila prednosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri takem poslovanju v drugih okraijih in potem predlagala, ali naj ga vpeljejo tudi pri nas ali ne.
NESREČE SO SE VEDNO PROBLEM
Od skupnega števila obolelih je 19°/» takih, ki so se ponesrečili na delu (9%) in na poti ua delo (10%). Poseben problem so zadnji, katerih vzroka socialno zavarovanje ne more dovolj ^a-nesljivo kontrolirati. Pri tem bi mu morale biti v pomoč sindikalne podružnice podjetij. Večina teh nesreč se pripeti v soboto in ponedeljek, zato je nekdo predlagal celo odvzem krv.i vsem tem ponesrečencem. Veliko število nesreč dokazuje tudi. da je naša preventivna služba še slaba. Zinano je. da je v nekem našem rudniku .zaradi nesreč pri delu v bolniškem staležu stalno 50 ljudi I
DVEM ZDRAVSTVENIM
USTANOVAM BODO PRISKRBELI OPREMO
Skupščina je sprejela sklep, da bo Okrajni zavod za socialno zavarovanje opremil Zdravstveno postajo na Vinici in Splošno ambulanto v Krmelju. Ponovno je bila poudarjena misel, da naj bi bili oddaljeni zdravstveni domovi najbolje opremljeni. S tem bi se namreč zelo občutno znižala postavka »potni stro-
Največ o zdravstvu
S seje obeh zborov 0L0 Novo mesto
V ponedeljek 10. maja Je bila v Novem mestu skupna seja Obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Zapriseženi so bili novo izvoljeni odborniki iz občin Trebnje ln Novo mesto ter izvoljena dva podpredsednika OfA); Viktor Zupančič in ing Vilma Pirlcovlč. NajživahnejSa je bila razprava po poročilu dr. Smrečnlka, predsednika sveta za Zdravstvo. Ugotovljeno je bilo, da štipcnrtira;no polovico manj zdravstvenih kadrov kot jih potrebujemo, da imata obe bolnišnici v Novem mestu In Brežicah premalo pr.stelj in da tUdI v ostalih, ivzlrih ne zadovo-ljujeta vseh pogojev zdravstvene službe, da potrebujemo za nove kadre stanovanja, da je bilo premalo sredstev vloženih v preventivo In o drugem. Predlagano je
VREME
ZA CAS OD 15. DO 24. MAJA
Prevladovalo     bo pretežno l*sno, poletno vreme. Krajev-*• nevihte se pričakujejo sredi *»aja in morda še okrog 21. ma-V.M.
bilo, da se prouči možnost za ustanovitev sklada za zdravstveno izgradnji). O tem več prihodnji teden.
Sledilo je poročilo komisije za gospodarstvo; na njeno priporočilo je bilo odobreno iz proračunske rezerve za spomeniško varstvo 1,5 milijonov dinarjev, za »Dolenjsko založbo« i milijon dinarjev, za potujočo razstavo 138.000 dinarjev in za razne tečaje ter seminarje prosvetnih delavcev l milijon dinarjev. Gospodarskim organizacijam, kmetijskim šolam in občinskim ljudskim odborom Je bilo danih tudi 12 jamstev za najetje kredita.
Razdeljen je bil še sklad za negospodarske investicije, ki je znašal 21..ttz.ODft din: ObLO Brežice 2 milijona. ObLO Črnomelj 4 milijone, Obl.o Metlika 2,5 milijonov, OhLO Trebnje 7 milijonov, ObLO Žužemberk 5 milijonov in Ribiškemu društvu Novo mesto 952.000 dinarjev.
Komisija za volitve in Imenovanja Je predlagala razne spremembe in zamenjave članov komisij ln svetov, kar Je bilo povezano v glavnem z volitvami v občinah Novo mesto in Trebnje. Predlogi so bili sprejeti.
Ski zavarovancev«, ki je znašala v preteklem letu nad 29 miill jonov dinarjev, pa tudi zdravstveni domovi po mestih bi imeli manj dela. Po podatkih socialnega zavarovanja so namreč zdravniki opravili v preteklem letu ogromno delo, saj so nekateri pregledali kak dan tudi po 90 bolnikov. 35 MILIJONOV SMO VRGLI STRAN PRI ZDRAVI LIH V našem okraju imajo 3 občine nad 50% zavarovanih, 4 občine od 20 — 40% ln 2 do 20%.. Samoplačniki zeio malo uporabljajo zdravstveno zaščito, kar dokazuje, da je na razne načine zavarovanih precej ljudi — zdravljenje nekaterih bolezni je brezplačno Itd. — ter da iščejo samoplačniki zdravstveno pomoč le v resnih primerih. Nasprotno pa zahtevajo zavarovanci zdravstveno pomoč večkrat kot je potrebno. Lani je bilo izdanih v našem okraju 246.000 receptov, na katere so dobili zavarovanci zdravil v vrednosti na 70 milijonov dinarjev. Približno polovico teb zdravil zavarovanci miso porabili, saj je lahko najti tiri vsaki hiši stekleničko, škatlico aH 7a-vojček z neporabljenimi zdravili. To dokazuije, da smo lani vrgli stran 85 milijonov dinarjev _ kar priznajmo, da je to res ln da bi ta denar lahko ka_ ko drugače koristno porabili! Posebna komisija Zavoda za
% Javna, skladišča v Novem mestu bodo začeli graditi julija ali avgusta; idejni projekt za gradnjo je odobren. Zidali jfih bodo v Bršljinu, gotova pa bodo aprila prihodnje leto. Gradnja bo veljala 42 milijonov dinarjev.
socialno zavarovanje je obiskala lani septembra ln oktobra zavarovance na domu. Kar 43 »bolnikov« je komisija našla pri težjem detlu fcert ga opravljajo v podjetjih, kder so zaposlen 11
Ugotovljeno je bilo tudi, da gre v klimatska zdravilišča manj delavcev kot uslužbencev, kar vsekakor nl pravilno, saj vsi vemo, da je zaposlenih več delavcev kot uslužbencev.
Skupščina je sprejela še odloke o razdelitvi! preventivnega sklada, o pito1« m za 'etosnje leto in o zaključnem računu za 1958.
gli in je čutiti prevladovanje lokalnih teženj. Več pozornosti bo treba posvetiti proizvodnemu sodelovanju med podjetji. Dinamično izpolnjevanje planov je še vedno proDiem, ki ga je čutiti, če pregledamo ostvaritev prvega četrtletja. Bruto proizvod, industrijska proizvodnja, trgovina in obrt so dosegli 20 do 23 odstotkov izpolnitve plana prvega četrtletja. Največji uspeh so vsekakor dosegli v gostinstvu in turizmu, kjer so izpolnili 32.2 odstotkov svojih planskih nalog. Nekoliko slabš«. je v gradbeništvu, gozdarstvu in kmetijstvu, kjer so dosegli plan manj kot z 20 odstotki. Čeprav uspehi, upoštevaje dinamiko plana, niso slabi, ni bilo storjenega dovolj.
Problematična je politika investiranja, saj smo v prvem četrtletju uresničili le 8.1 odstotkov celotnih investicij. To je loigična posledica slabega pripravljanja investicijskih programov, ki jih često delamo »na vrat na nos«. V oknnru OLO bo zato treba ustanoviti poseben investicijski referat, ki bo perspektivno' pripravljal investicije za daljšo dobo.
Zbori volivcev ne odigravajo vloge, ki bi jo v gospodarstvu morali. O letošnjih družbenih planih smo pričeli razpravljati že lani. Mnogo smo govorili o notranjih rezervah, o storilnosti, o kvaliteti, o plačevanju po učinku in potrebah gospodarskega sodelovanja. Zdaj moramo to razpravo praktično nadaljevati z delom. Občinski zbori proizvajalcev naj se bolj posvečajo vprašanjem proizvodnje v posameznih podjetjih svojega okoliša in uresničevanju drugih planskih nalog.
V kmetijstvu se nam letos maščujejo zakasnele priprave za investicijsko izgradnjo, ki je predvidena v družbenem planu. Letos se bo bolj kot doslej pojavil pri kmetijskih posestvih tudi problem kadrov in stanovanj.
Tarifna poltika
Večina gospodarskih organizacij premalo upošteva gospodarske okvire novih tarifnih pravilnikov. Cuititi je tendenco splošnega povečavanja tarifnih postavk. Premalo skrbi smo posvetih' sestavljanju tarifnih pravilnikov v manjših podjetjih, ki so s pripravami šele pričela. V večjih podjetjih so pravilniki večinoma že v zaključni izdelavi. Ker smo precej časa zamudili, ne smemo skušati zdaj delo opraviti na hitro. To velja posebno za zahtevane cenike
del. Zdaj naj podjetja pripravijo le najnujnejše in to temeljito, ostale naloge v zvezi z novo tarifno politiko pa naj nato v miru nadaljujejo.
Utvare o na hitro sestavljenih pravilnikih, predloženih zadnje dni roka, so brez pomena, ker bedo vse komisije za potrjevanje pri občinah odločno zastopale stališče zakonitosti. Kolektivi naj pritiskajo na organe v podjetjih, da bi pravilnike pravočasno pripravili in tudi na občinske komisije, da jih bodo potrjevale in pregledovale sproti. V vseh primerih, ko pra-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sprejem na Otočcu
Ob 15. obletnici ustanovitve Uprave državne varnosti, prazniku organov za notranje' zadeve, je predsednik OLO Novo mesto tov. Niko Belopavlovič priredil sprejem predstavnikom Tajništva za notranje zadeve in uslužbencem Ljudske milice v torek popoldne ob 16. uri v prostorih gradu na Otočcu. Včeraj dopoldne je kolektiv Tajništva za notranje zadeve OLO Novo mesto praznoval to obletnico s prireditvami, z zaključkom tekmovanja in s proslavo, prav tako na Otočcu. O zaključku tekmovanj bomo poročali prihodnjič.
■
OB VPISU V KMETIJSKE ŠOLE
Reorganizirane kmetijske iole prav v teh dneh objavljajo vpise za šolsko t. 1959-60. Na Slovenskem je U specializiranih kmetijskih šol, od katerih so na področju našega okraja štiri.
Sedanja oblika specializiranih kmetijskih šol, ki imajo največ dve kmetijski panogi, so posledica številnih razprav vseh za kmetijstvo zamteresi-ranih činiteljev. Prehod od splošne kmetijske proizvodnje na tržno proizvodnjo, ki se uveljavlja v intenzivni proizvodnji glavnih kultur, zahteva specialne strokovnjake-delav-ce s Širokim teoretičnim in predvsem praktičnim obzorjem. Uspešno pridelovanje na družbenih posestvih in sodelovanje pri kmepijskih zadrugah pa je vezano na sposobre kadre.
Lanskoletni vpis ni bil za-
dovoljiv, ker nova oblika kmetijske strokovne Sole ni bila dovolj predstavljena mladini. Učenci in- tudi starši so v za-čktku z nezaupanjem gledali na tovrstne šole, dokler niso
spoznali prednosti  specializi- fakih šol.
virajo iz petletnega kmetijskega načvta. Ob koncu leta 1958 smo razpolagali z 18.395 kvalificiranimi delavci, leta 1961 pa jih bo treba že 58 tisoč; v vsej držam pa je le 40
rane kmetijsike išoie, ki je življenjska, praktična ter absolvente usposablja za družbeno proizvodnjo.
Vloga kmetijskega strokovnega delavca postaja vedno važnejša, ker se napredno kmetijstvo vse bolj otresa nekvalificirane dlelovne sile, ki je spričo zahtevne mehanizacije in agrotehnike postala zavora hitrejšega razvoja. Potrebe po tovrstnih kadrih se večajo iz dneva v dan in vsako leto nam je samo v Sloveniji potrebnih okrog 600 novih moči. Število pa se poveča, če to primerjamo z jugoslovanskimi potrebami, ki iz-
Nadarjenim je po uspešno dovršeni dvoletni kmetijski šoli omogočen vpis na Srednjo kmetijsko šolo in preko te na Agronomsko fakulteto. Razen kvalifikacije iz kmetijstva si absolventi pridobijo še naziv pomožnega traktorista.
Pogoji za vpis so dovršena osemletna šola\, izjemoma se sprejmejo tudi učenci z dovršenimi 6 razredi osnovne šole. Vpis je dovoljen tudi kvalificiranim delavcem. Najnižja dovoljena starost je 16 let. Vse šole pričnejo s poukom v začetku septembra.
Bo.
Zanimive rekvizite Iz Časov turških vpadov v naše kraje si lahko ogledate te dni na razstavi v Dolenjskem muzeju: turško orožje, obrambne priprave naših prednikov, listine in druga dragocena pričevanja zgodovine naših krajev. Več o tem na 5. strani današnje številke
Kljub težavam korak naprej
v.
Sentlcvrenc, Dolnje Praproče. Prijazne kmečke hišice. Cist, ozek potoček ln v njem vesele ribice. Ob cesti izkopan rov za vodovod. Spet potoček, ribe, prašiči, močvirje, šolarji — Vr-hovo.
— Dober dan, mama,
— Dober dan.
— Ovna bi rad dobil.
— Katerega? Veste, v naši vasi smo sami Ovni in Jevnikarji.
— Jožeta.
— Ta je pa na drugem koncu vasi. Ođ kod pa ste?
— O, ti ženska radovednost! in ji nisem povedal, pri Ovnovih je bila doma samo ona.
— On orje, in se je še malo jezila na otroke, ki so zgubili ključ hišnih vrat. Potem sva šla.
»NE GREMO V KORPORACIJO« ...
2ena se je med potjo pohvalila, da so lani pridelali precej hibride, pa ne v kooperaciji. Ko sva bila še precej oddaljena od orača, mu je zaklicala, naj počaka na tej strani njive.
— Dober dan.
— Bog daj.
Približal se nam je še majhen fant in malo starejše dekle.
— Kaj mislite o kooperaciji, Ovnovi?
1 — Ml mislimo o korporaciji to, da po našem kamenju nI mogoče orati s traktorji. Dobro bi bilo, če bi podrli meje. Premalo ljudi je za delo na kme-
tih. Vse hoče v mesto, tudi tale punca, — pokazal je na dekle, ki je stalo poleg — bo šla kmalu v Ljubljano. Za kakšno delo bo že, če ne za drugega, za aktovke prenašat.
Se pomisleki: Korporacija ni dobra (Ni razložil zakaj in na vsa moja vprašanja ni nikoli odgovoril naravnost). Ne gremo v korporacijo! Ce bomo več pridelali, bodo tudi davki večji.. . tako Veliki, da kmetje še delo ne bomo imeli plačano. Neka ženska, ki je šla v korporacijo, je rekla: »Ce bi pridelala dva koša krompirja sama, bi vedela, da je moj, zdaj sem ga pa 15 kcfšev,   pa n\ ni£ mojega.«
Njegova žena je dodala:
— Sli b.i v skupnost tako, da bi dali zemljo. Mi bi jo obdelovali in zato dobili plačo in otroške doklade.
On:
— Zakaj bi pridelal več krompirja, ko ga pa ne morem toliko dvigniti (verjetno je mislil speljati)! Nočem delati za prodajo.
In o našem povojnem kmetijstvu:
— Oni dan so se pogovarjali možaki v gostilni, da je bilo pred vojno na ozemlju sedanje šentviške zadruge 300 glav živine, danes pa je je Je 50. Tako ne more iti. Kmetje potrebujemo živinski gnoj in živino za obdelavo. Na graščini Mala Loka tudi slabo gospodarijo. Vsi kmetje se zgražamo na tako obdelavo zemlje Ti ne delajo z ljubeznijo" do zemlje.
V tem kraju je kooperacija nova stvar. Kmetje še ne vedo zanjo, ali pa nočejo vedeti, niti ne za uspehe, dosežene pri tem načinu obdelave zemlje. Veliko bo treba še pojasnjevanj in dokazov, predvsem "dokazov, da se na ta način več pridela. Tudi morebitne slabe vzglede razfiih posestev bo treba odstraniti.
IZKUŠNJE DOBIVAMO IZ PRAKSE
Mahnil sem jo proti Gornjim Pru-pročam. Ignac Kastclic je kopal pri hiši jarek za vodovod.
— Kaj boste bajto spodkopali?
— Ne, vinovod bomo napeljali! se je pešalil.
Sla sva v hišo. da se bova v miru pogovorila.
— Kaj mislite o kooperaciji?
— Mislim to, da bomo dobili Izkušnje o njej s prakso.
— Potem ste Šli v kooperacijo?
— Ne.
— No, saj kar tako iz zraka ne morete dobiti izkušenj. Nekdo mora začeti z novostmi. Ce ne bi nihče začel, potem bi šlo vedno vse- enako, po starem, kar pa vemo, da ne gre.
Povedal je svoje pomisleke:
— Jaz mislim tako, da vsak. ki orlde k tebi za kako stvar, kot tudi za kooperacijo, pride zato, da bo imel od tega kako korist. Se pravi, mi, kmetje bomo na zgubi. Sicer je pa tudi tako, da v začetku vsi hvalijo kakšno stvar
kako je dobra, proti koncu se pa ta dobrota izgubi, zvodeni. Jaz letos prvič slišim besedo kooperacija. Lani sem pridelal 600 do 700 kg koruze, a se mi je je 200 kg spridilo, ker je nisem Imej kje sušiti, se pravi, da nima smisla, da bi pridelal še več.
Sicer pa pride lahko med zadrugo in kmetom do nesoglasja, saj se še oče in sin spreta! Pri tak; stvari bi kmet zmerom ta kratko potegnil. Pa tudi cen6 pridelkom se ravnajo oo zunanjem in notranjem trgu. Ce bomo več pridelali, bodo cene nižje In tepen bo kmetovalec. Eno njivo bi jim oa dal, pa naj delajo na njej kar hočejo.
Za konec je pristavil:
—- Sicer bomo pa mogoče še prosili naj nas sprejmejo v kooperacijo, pa nas ne bodo hoteli ...
DO GABRA IN ZAGORICE
Cesta se je vlekla proti Vel. Gabru. V Jerlahovi gostilni sem si priveza! dušo, oziroma napolnil želodec. Pa ?e je primaj al noter še Dularjev fant jn mi obljubil, da se bom peljal t njim do Zagorice kot minister. Dal mi je odejo in usedel sem se na zadnji sedež, se pravi na ogrodje voza pri zadnjih kolesih. On se je skobacal na prednjega, kar mu je po dveh spodrsljajih le uspelo. Prvič je 'namreč padel pod konje, drugič pa je omahni! raj. K sreči sta bili obe konjski sili trezni. Konjema je pokazal bič, udaril ju nl nobenkrat in v diru smo zapeljali na kamnito pot Od VeL Gabra do Zagorice se je voz tresel in noska-taoval. Imel sem občutek, da se peljem z avtobusom po stari cesti i7 Novega (Nadaljevani*- nn 1 struni)
Pitanje bekonov
V zadnjih letih se pri nas precej govori o vzreji bekonov, toda le maijhno Jtevllo proizvajalcev in ljudi, ki se pečaio z odkupom pitanih prašičev, 1« seznanjenih z načinom pitanja bekonov ter s kvalitetnimi zahtevki in s ^ndardnimi merami, ki jih zahteva trg.
Ker je bekon izključno rpe-cialiteta samo enega trga — Anglije, so zanj že zdavnaj postavljeni zahtevki glede kako-vostii, ki so vse bolj zahtevni.
Da bi se rasi proizvajalci In organizacije, ki se pečajo z odkupom pitanih prašičev podrobno seznanili s tehniko pitanja ln standardmimi merami, ki jih zahteva trg. bi hotel v tem članku obširneje pojasniti kakšen mora biti prašič, da bi dosegli potrebne standardne in kakovostne mere.
Pod bekon o m smatramo specialno pripravljene svinjske polovice mladih prašičev brez glave, nog, hrbtenice, lopatic ln sala. Ti deli se odstranijo predno se polovice na poseben način posole in prekadijo. Na ta način pripravljene polovice tehtajo 22—32 kg. Ko so polovice nasoljene ln prekajene. jih i-klrajo in pošaljajo na trg. Kako. vostni zahtevki so v glavnem sledeči:
a) teža zaklanih prašičev, odnosno posameznih polovic,
b) debelina slanine na hrt/tu »ln trebuhu,
c) dolžina polovic,
d) kakovost mesa in slanine z ozirom na čvrstost in barvo.
Po predlogu za jugoslovanski bekon razlikujemo sledeče kategorije z ozirom na kltvniško težo:
1. kat. s težo 53.00—57.50 kg,
2. kat. s težo 58-00—62*.50 kg,
3. kat. s težo 63.00—68.00 kg,
4. kat. s te:o 68.50—74.00 kg,
5. kat. s težo 74.50—80 00 kg, Kakor vidimo, iščemo za kvalitetni bekon točno določeno težo (žhe teže 90—95 kg odnosno mrtve teže 63 do 80 kg). Prašiči z manjšo ali \ečjo težo ne pridejo v poštev.
Najvažnejši pokazatelj kakovosti bekona je debelina slanine na hrbtu. Meri se na treh
mestih: nad grebenom, na me stu kjer je slanina najbolj debela, na križu ir na sredini hrbta. Debelina slanine na trebuhu .ie manj važen pokazatelj z ozirom, da je več ali manj v korelaciji z debelino slanine na hrbtu. Jugoslovanski Dredlog za bekon standard predvideva samo klase z ozirom na debelost hrbtne slanine, medtem ko trebušne ne upošteva:
mesa In masti je odvisna od posameznih krmil ki i;h krmimo prašičem.
Od žit je za pitanje bekonov ječmen najboljši. Ječmen dajemo v obroku do 75%. koruze pa samo 30—35%, da ne postanejo premastni. Neugodnega vpliva koruze se reši- o, če jo v zadnjih 7—8 tednih pitanja zamenjamo v celoti ali delno z ječmenom, da hi dobili čim boljšo
klasa:
I. II. III.
Debelina slanine v cm: nad grebenom:
5,4 5,7 6,0
sredina hrbta:
maks. min.
3,3 3,9 4,1
1,9 1,9 1.9
nad križem:
3,3 3,8 1,1
Tudi za dciiine zaklanih polovic j8 odrejena stroga standardna mera (najbolje 81—82 cm). Slanina mora biti b-le bi.r-ve ter posebno čv *ta.
Iz vsega -laštetega lahko zaključimo, da zahteva pitanje bekonov ozko specializacijo v pitanju prašičev. Predno bi se seznanili s'tehniko pitanja, bi opozoril na posebne činitelje, ki vplivajo na kakovost bekona.
Predno se odločimo za pitanje bekona moramo nabaviti tudi potrebno pasmo prašičev, kajti pasma, staiost prašičev pri klanju in spol so zelo važni činite-? lji pri pitanju. Znano nam je, da mastni tip prašičev ni ia to,' ker daje posebno debelo slanino. Z ozirom na pasmo nam najbolj odgovarjajo holandski prašiči, veliki jorkšlr, nemška požlahtnjena pasma ter križanci med holandsko ln nemško po-žlehtnjeno pasmo. Križanci z domačimi pasmami sploh ne pridejo v poštev za pitanje bekonov. Z ozirom na starost se najboljši bekon dobiva od prašičev starih 6,5 do 7 mesecem. Starejši prašiči so navadno rre-mastni, medtem ko je pri mlajših slanina premehka. Navad o se dobi boljši bekon od ženskih prašičev kot od moških. Pitanje za bekona se začne, ko so prašiči stari 3—4 mesece v teži 30 do 40 kg.
Razen pasme največ vpliva na debelino slanine krmljenje prašičev med pitanjem. Kakovost
ZABELEŽENO
DAN MLADOSTI
Ze več let slavi mladina Jugoslavije rojstni dan maršala Tita kot svoj največji prazniki' Ta dkm so mladinci na predlog tovariša Tita spremenili v Dan mladosti, ob katerem pregledajo vsako leto svoje dejavnost na vseh področjih.
Letos bo Dan mladosti imel še lepši poudarek, saj slavimo 40. obletnico ustanovitve Partije in SKOJ. Zato je ie aprila krenila iz Zagreba štafeta mladosti — iz mesta, kjer je bila pred 40 leti ustanovljena Zveza komunistične mladine, pota štafete teko skozi najznamenitejše kraje iz zgodovine naprednega mladinskega gibanja in skozi kraje, slavne iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe. S tem oživljamo spomine, kako je mladina živela včasih in kako živi danes. Veliko bo srečanj starih revolucionarjev — nekdanjih skojevcev z mla-dino.
Po vsej domovini bodo veliki shodi mladine in velike manifestacije. SLOVENSKA   MLADINA BO
ZBRANA NA V. ZLETU BRATSTVA IN ENOTNOSTI V KRANJU, KI BO OD 22.-24. MAJA. SODELOVALO BO VEC KOT 1500 MLADINE S KULTURNIM IN ŠPORTNIM PROGRAMOM. RAZEN TEGA BO NA TEJ VELIKI MANIFESTACIJI BRATSTVA IN ENOTNOSTI VEC T1SOC MLADINCEV - GLEDALCEV. TO BO TRADICIONALNI ZLET MLADINE, V KATEREM BO ZASTOPANA MLADINA 10 VEČJIH JUGOSLOVANSKIH MEST. ZLETA SE BO UDELEŽILA TUDI MLADINA NAŠEGA OKRAJA.
Vse te prireditve. bodo rezultat skupne aktivnosti naše mladine, Zueze borcev, Zveze komunistov, raznih 'Organizacij kot so športne, taborniške, ferialne itd. Razen tega bodo po vsej republiki večji aero mitingi, razstave, razna športna tekmovanja, kulturne tn folklorne prireditve, izleti v partizanske kraje in pod. Vse te prireditve bodo skupna skrb mlajših in starejših, ki delajo za mladino alt z njo. Sd.
kakovost mesa ln slanine. Otrobi ne datjejo tako čvrste slanine kot zrnje in so nekoliko težje prebavljivi, zato ne morejo biti osnovna krma. Krmimo jih le do V,, kolikor žita. Najboljše beljakovinasto krmilo za dodatek žitom je posneto mleko Ob njem prašiči bolj izkoriščajo druga krmila, hitreje rastejo in porabijo manj krme za prirastek. Tudi najbolje meso dobivamo od prašičev, ki so bili krmljeni s posnetim mlekom. Najboljši bekon n.. svetu proizvaja Danska in ravno v tej deželi krmijo bekone z mlekom. Krmilni obrok, v katerem je 80% hranljive vrednosti žit ln 20% posnetega mleka, velja kot najboljši. Zelo dobri rezultati so doseženi z dodavanjem lucerne v obroku. Poraba rudninskih snovi In vitaminov prt bekonIh je nekaj večja kot nrl kategorijah pitanja. Krma vpliva tudi na dolžino trupa ln sicer v prvem žlvljemkem obdobju pri te* l 40 do 50 k*.
Tako kot je ostro postavljena kakovostna meja, tako ostro je postavljen tudi sistem cen na zunanjem trgu. Tako se na primer dosežejo najboljše cene samo za tuste prašiče, ki izpolnjujejo vse pogoje klasifikacije. Prašiče z najboljšo klavnlško težo in z drugimi standardnimi merami plačajo na londonskem trgu do 512 din za kg. medtem ko plačajo ostale bekone, ki ne ustrezajo vsem predpisom odnosno ne dosegajo oz. presegajo standardne mere, le pribl. 350 din. *
Z ozdrom na ugodno ceno ln možnosti prodaje bekona na zunanjem trgu bomo morali sčasoma v tej ozko specializirani
proizvodnji prašičev doseči predvideno proizvodnjo.
Ing. MIlan Bračika
Pepel v lesenem zaboju — rdeč", petelin na strehi]
1«. aprila je kmalu po polnoči zagorelo pri posestniku Jožetu Sršenu v Izviru št. 10 pri Brežicah. Zagorela je lesena shramba, pokrita z opeko. Razen tega Je ogenj uničil še 1000 kg sena, tri vinske sode s 4001 vina, stiskalnico in nekaj orodja. Skupna škoda znaša nekaj čez 350.000 din. Ogenj je izbruhnil zaradi pepela, ki so ga spravljali v lesen zaboj t>oleg  lesene shrambe.
Nesreče in škode, ki Jih povzročajo požari, marsikoga Se vedno niso ničesar Izučili. ..
Kratka vožnja
Le malo časa se Je vozil z ukradenim mopedom 23-letni Pavel Bokal s Trške gore 6t. 1, ki Je 26. aprila ob 20.14 vzel moped Pavla Henlgmana pred novomeškim bifejem na Glavnem trgu. Odpeljal se je. proti Ločni, kjer se je pa na ostrem desnem cestnem ovinku zaletel v skladovnico strešne opeke ln tam nezavesten obležal. Zaradi nevarne telesne poškodbe so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
2e pred tednom so organi TNZ sumili, da ima Boknl predolge prste. V hišni preiskavi so nažli na njegovem domu več razstavljenih dvokoles ln razne posamezne dele koles, ki so Jih oškodovanci spoznali kot svojo lastnino z že prej ukradenih biciklov. Zadnjo besedo bo izreklo sodISče.
V Ženevi se je naposled začela konferenca zunanjih ministrov ZSSR, ZDA Velike Britanije in Francije. To nekdanje Kalvinovo mesto je po drugi svetovni vojni doživelo že nekaj poskusov, kake ublažiti mednarodno napetost in zboljša-tl odnošaje mod državami, predvsem med velesilami.
Po ženevski azijski konferenci leta 1954 ter dvojni ženevski konferenci poleti in jeseni leta 1955 je to tretji resni poskus vendarle storiti nekaj otipljivega za svetovni mir. Konferenca zunanjih ministrov je samo uvod v konferenco na najvišji ravni, ki bo najbrž konec poletja ali jeseni. Toda medtem ko vidi Zahod v sedanji konferenci zunanjih ministrov nujno j>redstopnjo do glavne konference, je ta konferenca za ZSSR samo potrebno zlo. Hruščev je namreč mnenja, da se zunanji ministri :iimajo kaj bistvenega pomeniti. Za to so poklicani najvišji poglavarji.
Naj bo ti* . ali drugače, ženevska konferenca se je začela. V Ženevi ob lepem Lomanskem jezeru zdaj kar mrgoli tujih diplomatov, izvedencev, tajnikov ln tajnic, novinarjev, fotoreporterjev ln snemalcev, švicarska policija ne zadostuje, zato ji pomagajo oddelki švicarske vojske. Seveda je v takem vzdušju, ko je le malo katera stvar jasna, vse nolnn govoric, ugibanj ln živčnosti. Ta živčnost je prišla do izraza že pred otvoritvijo konference. Namesto, da hI se ta začela ob treh popoldne v ponedeljek, se je začela šele ob Se-sHli Sovjetski zunanji minister Gromiko je namreč zahteval, naj bi se delegaciji obeh Nemčij enakopravno udeleževali sestankov konference, kar so zahodne de-
legacije odločno zavrnile. Naposled so se sporazumeli, da bosta obe delegaciji sicer sodelovali pri delu konference, toda samo v posvetovalnem svojstvu, In da bosta sedeli ločeno od glavne konferenčne mize. Nekateri so hoteli to prvo težavo dramatizirati in so govorili, da se konferenca ne bo začela nekaj dni. v resnici pa ni bilo tako.
Ko to pišemo, se je pač konferenca šele začela in ji lahko želimo mnogo uspeha. Da je "pa sploh prišlo do nje, je mo-
Statis quo ali po domače rečeno — staro obdobje — je končano. To so najprej spoznali Rusi, ki so temu primerno tudi ukrepali. Hruščev je v svojem govoru lani novembra začel proces, ki ga ni mogoče ustaviti. Samo še Donu vztraja pri tem, da se je treba boriti za ohranitev tistega, kar je bilo. In čeprav je bila Zvezna republika Nemčija najzvestejši ameriška zaveznik v zadnjih letih v Evropi, je \Vashington spoznal, da obstajajo večji interesi, kot ' "t ajanje Bonnn
NOV POIZKl
ralo priti na obeh straneh do precejšnje evolucije. V središču vsega pa stoji nemško vprašanje. Toliko, kolikor se o njem zdaj piše, se menda Se nl pisalo o nobenem drugem problemu. Svetovno časopisje priobčuje zdaj najraznovrstnejše komentarje in poročila, ki so včasih pobarvana rdeče, včasih belo — včasih pa sivkasto.
Toda vsem je jasno, da mora ta tretji poskus začetka urejevanja mednarodnih odnošaje v nekam pripeljati, ker se vedno bolj kopiči netivo za svetovno katastrofo in Je časa le malo na razpolago. Ves svet zato upira oči v Ženevo in po tolikih razočaranjih upa, da bo tukaj vendarle storjen tisti prvi korak — vsaj prvi korak za zdaj — ki bo omogočil reševanje vedno bolj zapletenih vpraSanj ln sporov.
na starih položajih, in da se je zahodno-nemška politika preživela.
To pa seveda ne pomeni, da ne bi bilo mnogo ostankov preteklega načina mišljenja, da ne bi bilo še mnogo sil, ki nočejo uvideti,' kaj se je spremenilo. Te sile bodo vlekle nazaj, nekatere med njimi pa morda celo poskušale spodkopati napore štirih ministrov. Jasno pa je seveda tudi, da Je ZSSR prav tako odgovorna za uspeh pogajanj kot Zahod. NI važen vrstni red vprašanj, pač pa dobra volja in spoznanje, da je mir nedeljiv. Vse to je bilo že tisočkrat povedano, da zveni že kot fraza. Od sedanje Ženeve je zdaj odvisno, da tej frazi vdihne življenje ln da ji da vsebino, ki bo vsaj nekoliko potešila tesnobo milijonov ljudi po vsem svetu.
Proizva alcioprvem
(Nadaljevanje s 1. strani)
vilnik po krivdi organov v podjetju ne bo pravočasno sprejet, bomo o krivcih poročali v časopisju.
Zelje po uravnilovki v tarifnih postavkah moramo dužiti. Posebno na Dolenjskem, kjer predstavljajo večino delavstva polproletarci in so skoraj edini proletarci le kvalificirani kadri, bi bila uravnilovka v tarifnih postavkah velika napaka. Pozamezna podjetja, ki delajo primerjavo svojih tarifnih postavk z onimi v razvitih področjih s čisto proletarskirm delavskim sestavom, naj se zavedajo, da moramo upoštevati anuitete naše mlade industrije tudi pri plačah. Družba nam je dala na razpolago, sredstva za izgradnjo indu.Vrije jn ^to se naj naš delat, .c zaveda, da je dolžan ta sredstva vračati, prav tako kot jib   je vrp.čal
tem tednu nabiramo
Cvet gloga-bell trn-medvedo-ve hrušk ice (300 din), šrnar-nice (650 din), ma^e marjetice (180 din), bezeg osut (200 din).
List bršlina-bršlan (70 d.ln), breze (221 din), pekoče koprive (40 -din),  sCezenovca   (180 din),
nekoč delavec onih področij, ki so danes že razvita.
Vprašanje tarifnih pravilnikov moramo zdaj pri sprejemanju ocenjevati tudi s širšimi merili. Nezdrave težnje posameznih strok in industrije po prevelikem povečanju, tarifnih postavk bi lahko, če bi jim ugodili, povzročile beg delovne sile. Posebno delavec polproletarec namreč zelo rad išče zaposlitev tam, kj.r je bolje plačan. Zato motamo nove pravilnike ocenjevati tudi kompleksno in paziti na pravo sorazmerje med posameznimi panogami ln strokami.
Delo in težave socialnega zavarovanja
Oboje je bilo zajelo v obširnem poročilu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. S številnimi službami, ki jih je zavod sprejel v preteklem obdobju, so se pojavile nove naloge, ki so zahtevale novih oblik dela. Razen zdravstvene zaščite rešuje danes OZSZ tudi vprašanje pokojnin ter invalidskih pokojnin, razpravljamo že o splošnem zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva in pripravljamo ustanovitev zavoda za rehabilitacijo invalidov.
Razvoj je načel vprašanje zdravstvene   preventive. Ste-
primerno število zdravstvenih postaj in ambulant ter razširili dosedanje prostore bolnišnic potrebam primerno, potrebujemo blizu 2 milijardi dinarjev. To nas sili k razmišljanju o ustanovitvi posebnega sklada, v katerem bi se ta sredstva nabirala, tako da bi vsaj v desetletju to težavno nalogo uspešno rešili.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri trgovskem
podjetju LJUDSKA POTROŠNJA Brežice
razpisuje
1. mesto saldakontlsta
(saldakontistke).  Pogoj: ližja strokovna izobrazba » triletno prakso v knji-dstvu in popoln* obvladanje strojepisja;
2. mesto glavnega blagajnika (blagajničarke). Pogoj: srednja strokovna izobrazba in obvladanje strojepisja. Plača po tarif nem pravilniku oeir. po dogovoru. Nastop službe pod 1 lahko takoj, ozir. pod 1 in 2 po dogovoru. Ponudbe z obširnim življenjepisom pošljite na gornji naslov.
ti> BrvSl predsednik britanske vlade Churchill se je po nekaj dneh obiska pri predsedniku FlsenhowerJu v Washlngtonu vrnil v London. Čeprav je bU obisk zasebne narave, mu po-ufonl krogi pripisu jej o tudi politični pomen, posebno glede na komfcre.nco zunanjih ministrov štirih velesil v Ženevi. Pred kratkim je 83-letni Churchill napovedal, da bo ponovno knmlHlral za poslanca na prihodnjih parlamentarnih volitvah v Veliki Britaniji.
£ Delegaciji ameriških veteranov Je premier Hruščev v Kijevu dejal, da bo '/ -sit odprla meje vsem tistim, ki bi želeli od.ili iz države ne glede na narodnost. Tudi Zidom bo dovoljeno oditi, če bodo to želeli.' IzjavLl je tudi, da je sovjetska vi uda storila vse, da bi ženevska konterenca zunanjih ministrov uspela.
O Nedeljske volitve v Avstriji so okrepile položaj socialistov, ki so dobili T8 mandatov (4 vec kot leta 1956), medtem ko   Jo   ijuđnita.   »trm*« HohlLi
79 mandatov (3 manj kot pri zadnjih volitvah). Čeprav so socialisti dobili dejansko TfiSm glasov več od ljudske stranke imajo en mandat manj zaradi zastarelega volilnega sistema. Komunisti niso dobili nobenega mandata, pač pa Je neonacistična stranka (FPO) dobila 8 mamdatov v primerjavi s 6 mandati na prejšnjih volitvah.
O Na nedavnih občinskih volitvah v Velllkl Britaniji «o konservativci dosegli nekaj u-spehov. TI so »iztrgali« laburistom doslej devet mer,t, medtem ko se Je laburistom posrečilo odvzeti konservativcem samo eno oporišče.
gozdne jagode (100 din), šmar- vilke povedo, da smo doslej niče (150 din). uporabili letno  640 milijonov
Rastlina    krvavega    mlečka  dinarjev za zdravljenje bolnih
(90 din), plešca (45 din), kopitni ka s korenino (75 din).
Lubje češmiinovih korenin (320 din), če Smi novih palic (65 din), krhlike (60 din).
Korenine arnike (350 din), beladone-volčje češnje (140 din), trobentlce   (150   din), regrata
in le 16 milijonov za preprečevanje bolezni. Prt preventivi pa nastaja vprašanje zdravnikov, ker so fti danes preobremenjeni in dostikrat bolj administraitorji kot pa zdravniki. Naj navedemo kot dokaz   dejstvo,   da nekateri
(125 din), pekoče koprive (50 din), travniki socialnega zavaro-bodeče neže (115 din), sladkih vanja pregledajo na dan tudi koreninic (150 din), medvedov«  do 150 pacientov! Zato mora-
tace (150 din).
Glogovi vršički « cvetjem (50 d lin).
Obvestilo: posušeni listi
bršllna morajo imeti lepo "leno barv,o; porjavelih ln počrnelih ter premalo posušenih ne bomo prevzemali.
mo zdravstveno službo širiti predvsem na teren, ustanavljati zdravstvene postaje in ambulante in skušati nuditi bolnikom pomoč na domu.
Sedanji bolniški prostori so daleč premajhni, potrebe pa naglo rastejo. Da bi sezidali
RAZPIS za sprejem učencev v dvoletno sadjarsko-živlnerejsko Solo Sevnica za Šolsko leto 1959-60.
Pogoji:
1. uspešno dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole *li naziv polkvallfioiranega kmetijskega delavca;
2. starost vsaj 16 let;
3. šola je internatskega tipa, mesečna * zdrževalnina 1000 din.
Za vpis je potrebno: 1. prošnja, kolkovana z iržavnim kolkom za 30 din; 2. izpisek iz matične knjige; \ zadnje šoleko spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; \. izjava o plačevanju vzdrževalnine.
Učenci si pridobe naziv kvalificiranega delavca in ■»možnega traktorista. Rok vpisa^ do 20. avgusta 1959.
Ravnateljstvo.
OB ŠTIRIDESETLETNI« KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
18
REVOLUCIONARNO GIBANJE
»ta razpravljala tudi sodruga Dvojmoč in Tomažič, za medklice na shodu pa je poskrbel strastaozagrizeni vladni komisar Marčič.
Do sedaj je bila navada, da je vlada
delavcev v opekarni in na parni žagi v To prehodno krizo komunističnega gi-
Ribnici. Delavci so zasedli opekarno* pre- banja v Kočevju so skušali izrabiti social-
strašeni   žandarji  pa so  prosili okrajno demokratski voditelji. Ko sta Kristan in
glavarstvo v Kočevju za vojaško pomoč. Prepeluh v začetku julija sklicala v Ko-
Zaradi odločnega nastopa delavcev so de- čevju shod, je nanj prišlo — približno 15
lodajalci po kakih desetih dneh pristali ljudi — kot je poročal »Rdeči prapor« dne pošiljala na naše shode policijo samo za-
na njihove zahteve za povišanje plač. 10. julija 1920. »Tako so začeli soclalpatri- to, da je poslušala govore naših govorni-,
Komunistična partija Jugoslavije je 14. otl svoje delo v delavskih .množicah'.-« kov m jih beležila kakor brzopisna maši-
novembra leta 1920 priredila na glavnem Komunistična organizacija   v Kočevju na, najnovejši njen sklep pa je ta, da po-
trgu v Ribnici shod, na katera je govo- M je kljub hudim udarcem razmeroma hi- šilja svoje komisarje tudi zato, da na sho-
ril Fabjančič iz Ljubljane. Mer" govorom tro obnovila. Po daljšem času so kočevski dih polemizira s komunističnimi referen-
so ga žandarji neprestano motili, na kom- komunisti 15. avgusta 1920 priredili javen ti. Za posebno zmožne za tako delo sma-
cu pa so ga odvedli v občinsko hišo in ga shod, o katerem je "-Rdeči prapor« 18. av- tra menda one ki so bili med vojno naj-
po legitimiranju Le spustili. Zatem je Ko- gusta 1920 med ostalim poročal: bolj zagrizeni Avstrijanci. Naši govorniki
'                                                   munistična partija Jugoslavije imela shod »Nasilstva so kočevski proletariat pre- vsiljivosti kočevskega vladnega komi-
Podobno je bilo tudi v Krškem, kjer so je 21. julija 1920 objavil naslednj! dopis IZ tudi v Dolenji vagi ^Rdeei prapor«, 17. ^             in to S PoSbno zaradi tega, *arja seveda niso .ostali dolžni.
ker je naša stranka v reorganizaciji in ni Ker je okrajni glavar kočevski poslal
V LETIH 1918 DO 1941
FRANC E K SAJE
1
komunisti na volitvah dobili 17 glasov, socialdemokrati pa 99.
V Brežicah je za KPJ glasovalo 23 volivcev in za* sociaLnodemokratsko stranko 204
V Čatežu pri Brežicah je za KPJ glasoval en sam volivec, za socialiste pa 122, t. j. nad polovico vseh volilnih udeležencev.
V Cerkljah je za komunistično listo ott-dalo svoj glas 20 volivcev in za socialdemokratsko 129.
V krajih proti Novemu mestu pa je naglo  padalo  število  socialdemokratskih dobila 103 glasove, socialisti pa le S
Šentvida: in 26. decembra 1920)
»Tukajšnji odbor politične socialnode- Na voijtvah 28. novembra je za komu-
mokratske organizacije izjavlja, da z.da- njSt^no listo glasovalo v Ribnici 46 voliv-
našnjim dnem, to je 18. julijem 1920, pri- cev in ^ socialistično 7, v Dolenji vasi pa
stopi h Komunistični stranki Jugoslavije.« ^ komunisti dobili 20 kroglic in sociali-
V nedeljo, 21. novembra leta 1920, je st; pet,
krajevna organizacija Komunistične perti- Dokaj močno
pristašev in raslo število komunističnih glasov. Tako so komunisti dobili: v Velikem Podlogu 99. v Podbočju 62, v Kostanjevici 41, na Raki 30, v Bučki 8, v Skoc-janu 10, v ftmarieti 8. v Beli Cerkvi 42, na Trebelnem 8 in na Otočcu 12 glasov.
Šentvid pri Stfčni
V Temenici je za komunistično listo glasovalo 50 volivcev, v Velikem Gabru 15. v Veliki Loki 7 in v Trebnjem 24.
V RlbnfSki doTnl
Po prvi svetovni vojni se je tudi v Ribniško dolino vrnilo nekaj vojnih ujet-
imela časa in moči, da se bolj zanima za na ta mirni shod tudi osem orožnfkov, za-
razmere v Kočevju. Toda kljub tem raz- gotavljamo našo vlado, da je toliko število
meram se Je zbralo 15. tega meseca lepo orožnikov že popolnoma zadostno izziva-
število   rudniškega   delavstva   na   javen nje mirnih zborovalcev in da si torej v
,                        ljudski shod v čakalnici, kjer sta referi- bodoče njeni komisarji   lahko prihranijo
i  jedro ^je rajQ g^^ga Gustinčič in Makuc. Sodrug vse neumestne in strastne klice na shodih
vseeno čutijo potrebo debate za ščenje komunističnih nazorov, potem
Sodrug Makuc je poročal o strokovni naj se prijavijo redno k besedi, kakor to
In političri'' organizaciji proletariata. Po- delajo vsi drugi govorniki, in mi jih bo-
vedal je, da se je strokovno neorganizira- mo mirno poslušali.
no  «udarst.vo   v   Zagorju,  Trbovljah   in Po shodu se je vršil pripravljalni od-
Hrastniku zoret organiziralo in pristopi- bor za   krajevno   politično organizacijo,
lo k Zvezi rudarjev, ki predstavlja Zvezo kjer so si kočevski sodrugj izbrali svoje
vseh rud arjev v Jugoslaviji.   Pozval je zaupnike.«
V KočevilU                    kočevski proletariat. da se tudi politično Po tem shodu je pretežna veČina ko-
organizira,   ker proletariat mora vzgajati čevskih rudarjev izstopila iz soclaldemo-
Najmočnejša komunistična pos-tojpnka futfi politično preletarsko zavest, ako ho- kratske unije rudarjev in se vpisala v ko-na Dolenjskem je vsekakor bila v Kočev- če doseči svoje cilje. Postaviti mora na-
----- - " ,   .       »»... ...vn-iiv  n-v«!......•*    rala soaruga Liustmcic  n iviaKuc. ^oarug vse neur
je Jugoslavije priredila shoda v Sentv»du bllo tudi v sosednjem Sv Gregorju, kjer Gu?tinčič je poročal o položaju, ki je na-  Ako pa
in v Stični  Na njima je bilo okrog 400 so komunlsti prejell 26 glasov m soc ali- stal po ^ničarski stavki v naših vrstah, razčiščer
poslušalcev in poslušalk. sti 33. V Sodražici so komunisti dobili 6
Pri volitvah naslednjo nedeljo je Ko- giasov in socialisti 7   v Loškem Potoku
munistična partija Jugoslavije v Šentvidu komunisti 18 in socialisti 5, v Velikih La-
ščah komunisti 7 in socialisti 4, v Karlo-vici komunisti 4 in socialisti 37, na Robu komunisti 2 in socialisti 36. na Turjaku pa so komunisti dobili 8 in socialisti 5 glasov
nikov iz Sovjetske Rusije, ,ki so od tam za- ju. Zato buržoazna oblast po stavki aprila sproti bloku naše buržoazije trdno skle-
V Šentvidu   je  mlekar  Anton  Jereb nesli v domače kraje revolucionarne Ide- leta 1920 z vso silo udarila po komunistič- njeno falango vsega delavstva In taka <rd-
ustanovil moAnr> krajevno organizacijo so- je. nih pristaših, ko je odvzela kruh okrog na falanga je mogoča dandanes samo pod
dalnodemokratske stranke, ki pa je kmalu      Med splošnim železničarskim štrajkom 300 rudarjem, da so se morali razkropiti zastavo III. Komunistične internacionale.
v celoti prestopila v KPJ- »Rdeči prapor« je 17. aprila leta *920 začelo stavkati 00 po sv«tu.
komunistično Zvezo rudarjev Jugoslavije.
Dne 12, septembra leta 1920 je bil ponoven komunističen shod v Kočevju. Na njem so rudarji izvolili odbor Zveze rudarjev. Za predsednika so izbrali Andreja
O rudniških In stanovanjskih zadevah Blazuttija, za tajnika pa Franca Blazuttija.
007883
Stav. 19 (477)
•DOLENJSKI LIST«
Stran 9
Vzgajati mlade ljudi
da bodo postali zreli član!« ZKS, ena izme d nalog senovških rudarjev-komun stov
Letna konferenca senovških rudarjev komunistov je bila dobra zato, ker so na njej govorili in razpravljali rudarji sajastih obrazov in svetlih pogledov, ki jim sicer beseda ne gre rada iz ust, pa so kljub temu mnogo povedali. Med številnimi vprašanji, ki so jih nadeli, so govorili največ o delu z mladino, o delovni disciplini in pomembnosti neposrednega vplivi komunistov na okolico ter o tarifni politiki. Pogrešali urno le razprave o konkretnih gospodarskih vprašanjih rudnika.
Le 87% mladincev v rudniku je organiziranih v LMS in 20u/fl od teh je komunistov. Mladi ljudj« so rod, ki bo zamejal staro generacijo. 2e zdaj ga moramo na to pripravljati, učiti, strokovno usposabljati ln politično, Utrjevati. Predvsem v mladih ljudeh je tisti kader, ki mora najbolj poživlijati vrste Zveze komunistov.
V rudniku je na leto povprečno 8.2% izostankov, torej 2.2% nad povprečjem. Največ jih je v sezoni kmečkih del. ker j© med rudarj l mnogo polprole-tarcev. Tudi med komunisti so takšna. Organizacija ZK mora zato doseči dvoje: z odločnimi ukrepi odpraviti neupravičene izostanke in skušati preko rudarjev, ki stanujejo na vasi, nuditi konkretno pomoč za izvajanje kmetijske politike. Od polproletarcev moramo zahtevati, da se odloči: ali za rudnik, ali za kmetijo. Na dveh stolčkih hkrati ne more sedeti, ker s tem povzroča družbi gospodarsko škodo. Rudnik je plačal lani 6 mi 11 jonov dinarjev posebnega prispevka socialnemu zavarovanju, ker je prekoračil število dovoljenih bolniških dnll
Skrb za kadre
Občinski komite ZKS Metlika je na letni konferenci med drugim sklenil, da bo organiziral letos več tečajev za politično-jdeološki dvig komunistov ter za načrtno gospoda rsko-pol i Učno izobraževanje organov delavskega in družbenega samoupravljanja, odbornikov ljudskega odbora in kolektiva uprav ObLO.
S temi milijoni bi se dalo na-rediti marsikaj, razen tega pa je na račun Izostankov trpela tudi proizvodnja.
V vrstah ZK moramo krepiti lik komunista, odločnega borca za napredek, ki brez strahu In odkrito opozarja na napake in jih pomaga odstranjevati. V preteklosti so komunisti postavljali svoje življenja na kocko, ko so delavski razred opozarjali na potrebo boja. Danes, ko strahu za'življenje ni več, moramo biti toliko bolj odločni. Pri sprejemanju novih članov ne smemo biti ozki. Partija je vzgajala našega delavca 40 let,
vzgajala ga bo še naprej, zatone moremo od novih sprejetih članov zahtevati popolne zrelosti.
Tarifno politiko v rudniku je treba usmeriti v gospodarski okvir, ki ga rudnik nudi. Vzor! od drugod pri tem niso ootreb-ni, ker imajo senovški rudarji dovoli staro lastno tradicijo. Parole o »enakih želodcih« so nezdrave, tarifne postavke je treba določati le skozi perspektivo dela po učinku, čeprav je na prvi pogled videti, da na vseh delovnih mestih to nl izvedlo ivo. Zato je treba vztrajno iskati načinov, da bi to dosegli.
Poročilo o delu rudniškega'komiteja je podal njegov sekretar Lojze Večko, iz Novega mesta pa sta bila na konferenci Jože Plavc, Član OK ZKS, ln Roman Ogrin, sekretar okrajnega odbora SZDL.
Senovške rudarje bo na IV. kongresu ZKS zastopal delegat Rado Kozole. -c -š-
OB LETNI KONFERENCI KOMUNISTOV  V TOVARNI    CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ«
Jugoslovanska širina
v proletarski miselnosti proizvajalcev naj podre zadnje ograje med tovarno in občino — Velikemu materialnemu pomenu moderne tovarne mora predvsem odgovarjati enakovreden vpliv kolektiva na okolico in zlasti na vas — V tovarni DJURO SflLJU je že vsak 8 član kolektiva komunist — Prva in osnovna naloga komunistov in kolektiva: povečati proizvodnost dela
Konkretno oceno dela komunistov v podjetju, pregled glavnih problemov v proizvodnji, delavskem samoupravljanju, v dviganju strokovnega, političnega in splošnega znanja, pregled odnosov med podjetjem jn občino ter organiza-
Veliko se lahko naredi z organizirano silo komunistov
Zapiski, z občinske konference ZKS v Trebnjem
V nedeljo, 10. maja, je bila v Trebnjem občinska konferenca Zveze komunistov trebanjske občine. Konference so se udeležili tudi sekretar okrajnega komiteja ZK Novo mesto Franc Pirkovlč, republiška ljudska poslanka Ing. Vilma Plrkovlč ln članica okrajnega komiteja ZK Novo mesto Francka Slakova. Vsi trije gostje so sodelovali v razpravi in analizirali vrsto nalog, ki Jih morajo komunisti trebanjske občine reševati. 74 delegatov, izvoljenih v osnovnih organizacijah, ki so zastopali 322 članov Zveze komunistov v občini, je z zanimanjem poslušalo Izčrpno poročilo sekretarja občinskega komiteja o delu, uspehih, slabostih in novih nalogah komunistov. Razprava je pokazala, da komunisti realno ocenjujejo stanje v občini, da ne precenjujejo svojih uspehov, temveč se nenehno bore za izpopolnjevanje svojega dela, za odstranjevanje slabosti in napak ter za vedno večje uspehe.
Velik del razprave Je bil posvečen Ideološki Izgradnji članstva. Preteklo obdobje je pokazalo, da je bilo tu premalo storjenega. Vsak komunist, kt hoče
NOTRANJEPOLITIČNI tedenski pregled
Kooperacija
sloni
na koristih
V smeri združevanja Kemije in socialistične preobrazbe vasi, katere cilj je doseči večjo proizvodnost, delujejo trije činitelji: • — razširitev socialističnih kmetijskih organizacij z odkupom in zakupom zemlje ter pridobivanjem novih površin,
— proizvodno sodelovanje zadrug in drugih kmetijskih organizacij s kmetovalci,
— ter regulativni ukrepi, se pravi različni predpisi družbe.
Velika socialistična gospodarstva, kmetijska posestva, kmečke delovne zadruge, ekonomije, dobro Izpolnjujejo vlogo v pospeševanju našega kmetijstva. Z uporabo sodobne agrotehnike so dosegla zadnja leta izredne proizvodne uspehe ln vzbudila polet v kmetijski proizvodnji. Tako je na primer na teh posestvih narastel donos pšenice od povprečnih 9.6 metrskih stotov na hektar v letu 1954 na 24.3 stote v letu 1958. V delovnih zadrugah se Je povečala proizvodnja pšenice od 9.3 na 21.3 metrskih stotov itd. Na mnogih kmetijskih posestvih so dosegli že dobrih Štiri tisoč litrov na molzno kravo. — Vse to je pomagalo, da so postala kmetijska gospodarstva gospodarsko vodilni faktor v kmetijstvu in odločilni činitelj na trgu. Zato bo treba ta gospodarstva še naprej krepiti tako z investicijami v tehnično opremo kot % Investicijami, ki bodo omogočale odkup ali pridobivanje novih površin z melioracijami.
Pri izkoriščanju zemlje pa je še zlasti pomembna kooperacija, ki naj poveže razdrobljena gospodarstva, na katerih ni moč povečati proizvodnje. Pri tem je treba povedati, da socialistična družba ne zahteva od kmetov nobenih materialnih žrtev. Zahteva pa, da pridelajo na svoji zemlji največ, kar je moč pridelati v posameznih krajih. Ce tega ne zmore kmet sam, in dosedanje izkušnje so pokazale, da tega vselej ne zmore, naj sodeluje z zadrugo in drugimi proizvodnimi organizacijami, ki mu lahko nudijo potrebno tehnično pomoč ln usluge. Naša politika ni bila in niti ne bo v tem, da bi kmet obubožal niti ni v tem, da bi ga zadrževali na nizkem življenjskem standardu. Tudi propadanje kmeta nl nas cilj In ne kanimo s tem utreti pot velikim kmetijskim gospodarstvom, pa čeprav so to socialistična gospodarstva. Nasprotno, tudi malemu kmetu moramo zagotoviti izboljšanje življenjskega standarda s pogojem, da Je to zboljšanje posledica povečane storilnosti njegovega osebnega dela.
Zadruga, ki odločuje in uvaja različne oblike sodelovanja pri proizvodnji, naj v prvi vrsti uvaja le tiste, za katere je sposobna. V kooperaciji je treba zagotoviti tako organizacijo, da bo zagotovljena tudi družbena korist in da se hkrati z večjimi koristmi družbe zboljšujejo življenjski pogoji kmetov. Dohodek kmetov v kooperaciji je treba obračunavati prav tako kakor dohodek delavcev v tovarni. Večja delovna storilnost privede do večjega zaslužka delavca, večji donosi na zemlji naj omogočijo večje dohodke kmeta.
Zadruge se morajo boriti za dolgoročne pogodbe ln preprečiti vse" drobnolastnlške špekulacije, zlasti pa moramo pri tem upoštevati In vedeti, da je kooperacija del našega boja za večjo proizvodnjo, za večji donos, za večjo delovno storilnost. Kooperacija torej ne sme biti nekakšna splošna politična kampanja. Kooperacija je prvenstveno gospodarska akcija, ki sloni tako na materialnih koristih kmetov kakor tudi zadruge in ne nazadnje vseh drugih družbenih gospodarskih organizacij. Čeprav Je kooperacija osnovna oblika, ki bo spremenila odnose na vasi, je lahko upravičena tudi ■ vidika socialistične preobrazbe samo kot gospodarski ukrep.
Prav zato mora kooperacija sloneti na popolni prostovoljnosti kmetov. Kmet naj« se odloči za kooperacijo na osnovi lastne presoje in materialnih koristi ter ne nazadnje na osnovi izkušenj. Kmet se mora prepričati, da mu kooperacija omogoča izboljšati življenjski standard na osnovi storilnosti. Materialne koristi so lahko spremenljiva stvar in sc bodo spreminjale, pač odvisno od splošne gospodarske politike družbene skupnosti.
Vsekakor je kooperacija daljši proces, odvisen zlasti od Investiranja v kmetijstvo. Socialistična kooperacija postaja ln bo čedalje bolj postajala gospodarska korist kmeta. Kmet, ki se ne bo vključeval v kooperacijo, ne bo mogel zadovoljevati vedno večjih želja, ne bo mogel povečevati svojega iivljenjskega standarda. Izolirano gospodarstvo s tehnično ■aostalimi sredstvi in z nizkimi donosi tega ne bo zmoglo. Eato je nedvomno, tla bodo kmetovalci, kot že rečeno, na •snovi izkušenj težili, da bi si izboljšali življenjske pogoje V sodelovanju z zadrugo. To morajo upoštevati tudi naše zn-Afuge na vasi.
uspešno delovati med množicami, si mora za to ustvariti moralno pravico ln zaupanje, kar pa bo lahko dosegel lc, če bo oborožen z marksistično znanostjo, če se bo stalno Izpopolnjeval, predvsem pa sistematično proučeval program Zveze komunistov. V poročilu sekretarja tov. Zidarja je bila grajana ozkost posameznih osnovnih organizacij pri sprejemanju novih Članov. Prenehati je treba s prakso, da starejši komunisti ob sprejemanju novih mladih ljudi zahtevajo od njih, da vstopijo v Zvezo kot zreli, popolni komunisti. V skrbi komunistov, kdo bo prevzel pridobitve revolucije in socialistične izgradnje in kdo Jih bo razvijal ln učvrščeval, morajo osnovne organizacije sprejeti v vrste ZK mlade, delovne ljudi, Jim pomagati, Jih učiti, voditi in vzgojiti  v  dobre komuniste.
Med razpravo o gospodarskih problemih Je sekretar OK ZKS tov. Plrkovlč poudaril, da Je razvoj gospodarstva v občini odvisen od samih ljudi. Ker je kmetijstvo osnovni vir družbenega dohodka v občini, Je konferenca dala močan poudarek delu komunistov za razvoj sodobnega kmetijstva. Drobna kmetijska proizvodnja, bojazen za osebno lastništvo, nezaupanje v preizkušene kmetijske ln tehnične Izsledke, to so glavni elementi počasnega razvoja sodobnega kme-
Prva v okraju je imela letno konferenco organizacija Zveze komunistov v tovarni celuloze in papirja »DJURO SA-LAJ« v Vldmu-Krškem. Komunisti tega velikega, modernega podjetja so se zbrali v četrtek, 7. maja in s temeljitim pregledom dela ugotovili napredek ln slabosti v zadnjih 2 letih, hkrati pa so si postavili načrt za bodoče d<flo. O delu organizacije, ki Ima i3o Članov ali 13 odst- vs«h zaposlenih v kolektivu, je poročal sekretar Marjan Span; konference so se udeležili tudi člani sekretariata OZ ZKS Niko Belopavlovič, Ing. Jože Le-gan in Ludvik Kebe ter sekretar obč. komiteja ZKS Videm -Krško Miilan Ravbar. — Na konferenci so izvolili nov 9-član-skl komite; komuniste tovarne bo na IV. kongresu ZKS zastopal  izvoljeni  delegat  Maks Curlč.
cijska vprašanja ZKS v tovarni je dalo izčrpno in tehtno sestavljeno poročilo, ki ga je članom prebral sekretar Marjan Span. Prav gotovo se je od zadnje konference komunistov v tovarni, ki je bila aprila 1957, veliko spremenilo in obrnilo. — Organizacija je sprejela v svoje vrste ,50 novih članov, uspešno se je — skupno s celotnim kolektivom — borila za nepretrgano in kvalitetno proizvodnjo, ob Čemer so organi delavskega samoupravljanja rasli in se krepili. Njihova pametna in zrela politika, kot tudi veliko in-nesebično delo večine tehničnega kadra, vse to je največ pripomoglo, da je tovarna v tem času presegala svoje planske obveznosti do skupnosti, se izgrajevala in si postavila gospodarsko zelo koristen in za vso našo skupnost pomemben nadaljnji investicijski načrt. Poročilo je zelo samokritično ocenilo tudi nove naloge, ki čakajo zlasti komuniste v tovarni »-Vse to bo zahtevalo nova, dodatna znanja in spoznanja; to je osnovni pogoj, če želimo ostati na konkurenčni višini v času tehničnega, tehnološkega in ekonomskega napredka pri nas in v svetu« je med drugim dejal tov. Span, ko je našteval nove naloge članov Z K v podjetju. .
nalog bo terjalo disciplinirano, hitro delo. pri čemer bo organizacija ZK kot celota zlasti poima-gala vodstvu podjetja, da bodo sprejeta načela novega tarifnega pravilnika tudi zaživela ln se odločno uveljavila.
Poročilo je kritično ugotovilo, ■da je bilo za strokovni, politični in splošna dvig. znanja delavcev v tovarni veliko premalo narejenega. Več predavanj, tečajev m seminarjev — to bo naloga sindikata v podjetju, ki se je doslej vse preveč pečal z reševanjem raznih materialnih vprašanj. Prav taiko je ena glavnih nalog organizacije pomagati mladim članom, da se bodo politično izobrazili, cia bodo lahko z znanjem in zgledom vplivali na razvoj dela in odnosov v tovarni.
tijstva. Komunisti morajo storiti vse, da se razbije stara miselnost in da se v kmetijski proizvodnji uveljavijo socialistični odnosi. Močan prispevek za dosego tega cilja bodo klubi mladih zadružnikov, šolske zadruge, ki Jim morajo dati vso pomoč KZ. Zeuc zadružnice so se s svojim delom močno uveljavile. Vse več pozornosti bo treba posvetiti tudi strokovni vzgoji kmečkega proizvajalca (s predavanji in nazornim prikazom sodobne tehnike za kmečko proizvodnjo).
Delegati so razpravljali tudi o razvoju industrijskih in drugih manjših podjetij, 0 nalogi komunistov v utrjevanju organov samoupravljanja. Množične organizacije in društva pa morajo biti široko področje aela komunistov, kjer morajo biti komunisti idejni vodniki. »Komunisti morajo vedno ln povsod«, Je poudaril tovariS Pirkovlč, »vstopati socia-stčne Ideje, pojasnjevati socialistično demokracijo in biti sposobni takoj reagirati na vsak pojav napačnega tolmačenja naše demokratizacije«.
To Je le nekaj osnovnih misli z zelo plodnega delovnega razgovora komunistov trebanjske občine. Napravljeni $o biti zaključki in sprejeti sklepi « bodoče delo. Konferenca je ponovno pokazala, da so komunisti trebanjske občine tista organizirana sila« ki v borbi za socialistično demokracl-
Ja ne bo nikoli dovolila, da pod laščem lažne demokracije kdor koli vnaša v javno Življenje socializmu tuje in sovražne ideje. Porok za to je čvrsta enotnost vseh članov ZK.
Konferenca Je Izvolila 21-član-ski občinski komite ln za novega sekretarja tov. Jožeta Perparja. Komunisti občine Trebnje bodo na IV. kongresu ZKS zastopali Ing. Vilma Plrkovlč, Jože Perpar, Marija Jarc ln Saša Bončlna.
Sekretar tovarniškega komiteja ZKS Marjan Span bere poročilo
Težišče vseh naiporov Je zdaj v povečanju  proizvodnosti  dela. —
Podlaga zanjo Je zelo dobra analitska ocena delovnih mest ln utemeljena organizacija dela. Nezdrav pojav pri tem so ' poskusi ustvarjanja rezerv v delovni sili (pri posameznih šefih oddelflcov aH obratovodjih). kot tudi skrajna nepripravljenost k notranjim prelivom delavcev iz oddelka v oddelek, v časih, ko zaradi različnih vzrokov nastopa trenutna nezaposlenost posameznikov. Poročilo kot razprava po nJem je pravilno označila, da je treba le v aktivnem In plodnem, ustvarjalnem sodelovanju pri reševanju teh nalog gledati tudi resnično ljubezen Članov do partije ln socializma sip 1 oh.
Prehod na nov način nagrajevanja (po enoti proizvoda, veljaven za ves oddelek) bo terjal zlasti letos budno pomoč. Notranja organizacija podjetja Je zdaj precej dognana; uresničevanje novih
Načrtna rast kadrov
za nadaljnji razvoj uprave, gospodarstva in organizacij
Ustvarjanje novega delavskega centra na levem bregu Save kaže, da je konec drobljenju velikih materialnih sredstev, ki jih kolektiv vlaga v napredek življenjske ravni. Prav tu je še ogromno nalog nerešenih. Izboljšujejo se iz leta v leto, kot tudi odnosi med občino in kolektivom. V občin-skem zboru proizvajalcev je deset članov kolektiva, ki se bodo morali še bolj uveljaviti.
Slabše spričevalo so si komunisti tovarne doslej pisali glede vpliva na ožjo in širšo okolico. Kakor je namreč podjetje v gospodarskem pomenu izredno moč. no in Ima v Spod. Posavju kot v okraju prevladujočo vlogo, tako v političnem in družbenem pomenu še ni to, kar bi moralo biti; žarišče napredka, nove miselnosti ln prenašanja iztanšenj socialistične graditve na vasi. Komunist nl samo član organizacije 8 ur v tovarni, temveč ima dolžnosti tudi izven delovnega časa in izven podjetja.
PLODNA RAZPRAVA — TEMELJ ZA DELOVNI NAČRT
Kot poročilo, je bila tudi razprava komunistov na konferenci kritična, s potrebnim čutom za realnost. Člani so govoril; o nalogah sindikata, o poglabljanju organov samoupravljanja in o višjih delovne sile. Tov. Dimnik je med drugim povedal mnenje strokovnega kolegija, da sedanje stanje delavcev (860, brez vajencev, ki jih je 27) odgovarja potrebam za uresničitev letošnjega plana. Potrebni pa bodo premiki delovne sile med
no delo bo rodilo sadove, ki jih vsi pričakujemo.
napredna misel naj se
iz tovarne Siri na vas
Govoril je tudi član sekretariata OK ZKS Niko Belopavlovič, ki je po opisu gibanja naprednih sil v svetu med drugim dejal, da gre zdaj za proletarizacijo tovarn: vedno bolj bo potrebna odločitev — ali kmet, ali delavec, ne pa oboje hkrati. Gre za to, je dejal, da se proizvodna sredstva razraščajo in bogate, da se socialistična načela širijo tudi izven kolektiva in izven 8 delovnih ur. Gre za skupno reševanje problemov, kot so šolstvo, trg, komunalne naprave, družbena raven in pod. Gre za vprašanje miselnosti, ki jo kolektiv mora imeti in jo prenašati na vas. Prav v Vidmu-Krškem je pojem tovarne in komune vedno bolj eno in isto; ograje padajo. Tovarna celuloze in papirja je jugoslovansko podjetje in v smislu te širine je treba stremeti po napredku jn večjem vplivu kolektiva na okolico tovarne in na vas. Ž razumevanjem jugoslovanske širine in pomena podjetja se bodo razblinile tudi drobne, škodljive razprtije in nepotrebno lomljenje sil. Nihče naj se pri tern poštenem delu ne boji povedati resnice. Komuniste je treba vzgajati v poguimu in odkritosti. Zgodovinska odgovornost za zadnji, odločilni napor za uresničitev socializma v Jugoslaviji je na delavskem razredu, na komunistih. Prav je zato, da tudi največji kolektiv v okraju dela tako. da bo zgled drugim, je zaključil razpravo tov. Belopavlovič. *
Komisija za sklepe bo nt podlagi poročila in razprave sestavila sklepe, ki bodo podlaga bodočih nalog komunistov tovarne celuloze in papirja. _Tg.
Občinske konference ZKS
Danes zjutraj sta &e začeli v Domu JLA v Brežicah in v Domu ljudske prosvete v Črnomlju občinski konferenci Zveze komunistov, jutri ob 9. pa bo letna konferenca zks za občino Novo mesto (v prostorih Doma JLA v Novem mestu). V soboto, 16. maja, bo občinska konferenca ZKS v Vidmu-Krškem. v nedeljo pa bosta konferenci ZKS na Senovem in v Sevnici. Skupno s konferencami, o katerih poročamo
V nedeljo dopoldne so dajali obračun dela tudi komunisti metliške občine; o njihovem delu je poročal sekretar Ivan Vrviščar. Konference se je udeležil član sekretariata OK ZKS Niko BUopavlovlć, med gosti pa smo razen predstavnikov kolektivov in organizacij opazili tudi polkovnika Simo Livado, konandanta garnlzije JLA Novo mesto. Konferenca, ki je dobio uspela in dala tehtne zaključke, je komunistom pokazah predvsem naloge, ki jih bodo uresničevali v sledečem obdobju. Vzgoja in načrtna rast mladih kadrov v občinski upravi, gospodarstvu, organizacijah in drugje bo ena prvih nalog obč. komiteja, vodstev osnovnih organizacij in
sekretariatov.
HI Metliško področje*, doslej eno §=§ najbolj zaotitaUh na Dolenjskem HI in v Beli crajinl, je v za'dnjih HH letih z bgradnjo dveh indu-afj atrijskih rpratov in nekaj pro-!H lzvodnih »odjetij dobilo rrvate-|H rialno osrovo. Gospodar&ikl raz-|H voj občlre je 'začrtan v lletoš-§H njem drutbenem planu. Vse go-|H spodarsk« organizacije so dolž-pp ne nudit občini pri Izpolnje-HH vanju družbenega plana kar HI največ jamoči, še posebno za-H| to, ker o usružbenci občine še §!| neizkušen Ln večinoma mlaj-H ' ši ljudji. Podjetja se že trud i-55 jo, da 'l sama odpravila razne §g slabosti ki se v njih pojavljajo. H Več njhove pomoči in sodelo-H vanja lotrebuje občina v inve-==. sticlj®H politiki. V razpravi je H bilo čititil, da se metJliški ko-|H muois! zavedajo doseženega na-H| predk, saj so govorili le o H| večji* vprašanjih, tako da ni 5= bilo lovora o drobnih zadevah, H k[ sc doslej v razpravi prevlast dovae.
=fJ Oiiina je dobila potrebno == matt talno osnovo, zato bodo fjjg zdaj pričele rasti potrebe po fjl strdovnih kadrih za gospodarili stvt Da bi zagotovili zadostno Hf štello Hastnih šolanih ljudi, bo Ha trea pričeti reševati ne le teh; HI n!4o plat domačega šolstva, 'jjn aroak tudi graditi stanovanja IfJ zaučiteljstvo, ki beži (z občine. s OČina mora v sodelovanju , s lp pdjetji ugotovit; potrebe po H kdrlh za daljše razdobje In Ip tn potrebam prilagoditi poli-55 teo štipendiranja. =§= Raznim malomarnostim in Hj§ revellki domačnosti v podjet-Hl h je treba napovedati odločen gj§ oj. Mladega delavca, ki je ko-
maj stopil pred stroj, pred sredstvo, ki bo z njim proizvajal, moramo UČHi pravega odnosa do stroja. Organi delavskega upravljanja so še mladi, nimajo potrebnih izkušenj, čakajo pa jih velike naloge. Zato jim moramo posvečati mnogo skrbi. Delavce in vse občane moramo seznanjati z razvojem, opozarjati na številne izpremembe ln velik napredek, ki je dosežen, ter jih privajati, da bodo sami spoznavali in pravilno ocenjevati razvoj.
Kmetijsko proizvodnjo Je treba usmerjati v blagovno preko zadružništva Ln pogodbeno sodelovanje. Ker nl velikih obdeloval-alh površin, lahko razmišljamo le o vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji, travnlštvu ln proizvodnji hmelja. Zveza komunistov mora zato usmeriti svoje delovanje na vas, med mlad« kmetovalce In gospodarje. Naša skrb naj bo, kmetu pravilno razložiti, da mora s sedanjim načinom proizvodnje prenehati, da pa pri tem nima kaj izgubiti, ker bo družba, mar-sik le tvegano, vlagala sredstva v njegovo zemljišče. Metliški vinogradi so izčrpani, dajejo le 50 do Ril hI vina na hektar, medtem ko dosegajo na Primorskem proizvodnjo 250 hI na hektar v obnovljenih vlnojrratlib. Z družbenimi sredstvi smo v Metliki zgradili vinsko klet. 7. obnovo 30 do 50 hektarov vinogradov na leto Ji moramo zagotoviti zadostna UllO-go za njen obstoj. Naravnost nerazumljivo Je, da *e tako majhno vinogradniško prni/vnflnjn metliških vin prodajajo udruge mimo vinske kleti. Gospodarski raavoj nas sili k združevanju, zato moramo takšne pojave v kali saftratl. V vsej FI.HJ smo usmerili kmeti Iskn proizvodnjo v vefije hektarske donose. Metlika ne more btttl 'zlema. Zadruge se moralo temu podrediti ln ne voditi meS>tar<-kr» nntitlke z žello za zaslužkom. Dobiček večie prniTVortnje nal si delita kmet-prolzvajalec |n družba, ne pa da ga* kot doslej, pohern ttevllnl mešetarjl.
Metliika mora postatj gospodarsko središče vse občine, ker Ima za to že vse pogoje. Gospodarsko jo j« treba še naprej krepiti in razen tega pa urejati tudi njeno zunanje lice in st prizadevati, da postane središče občine v vseh pogledih. Komunalna dela v Metliki naj zato občina temeljito pripravi in se o njih pogovori z občani ril in Franc Vrviščar.    . 0
Metliške komuniste bosta na IV. kongresu ZKS zastopala polkovnik Franc Kočevar-Ci-na ziborlh volivcev.        J, M.
oddelki,   pri   čemer   morajo  na 3. strani današnje številke,
bodo tako zaključene vse občinske konference ZKS in konference ZKS in konferenci organizacij ZKS v rudniku Senovo in v Tovarni celuloze in papirja Videm-Krško. Na konferenci bodo volili nove občinske komiteje ZKS in delegate za IV. kongres ZKS.
prav komunisti pokazali, vse razumevanje in pomoč. Nekateri šefi in oddelkovodje imajo radi »rezerve«: za dopolnilno izmeno, za dopuste, bolezen, nadure itd. S 1. julijem ne bo v tovarni nobenih nadur več. Podatki povedo, da je bilo lani v tovarni pravzaprav 900 ljudi (če bi upoštevali, da je bilo vsak mesec 9 do 10.000 nadur!), čeprav jih je 860 dovolj. Manj bo moralo biti v tovarni linije »ne se zameriti«, odločnosti in discipline pa nekaj več. Zdaj komunisti še marsičesa ne razumejo; prav zato bodo izobraževanju posvetili večjo skrb kot doslej. Le poglobljeno idejno-politič-
Lep uspeh
Dvorski mizarji so v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegli 33% letnega plan*. Kljub nezasedenim delovnim mestom so s pridnim delom in dobro voljo to dosegli. Tudi tarifni pravilnik so prvi sestavili, kar dokazuje njihovo vsestransko delavnost.
Spopad z zaostalostjo
Z občinske konference Zveze komunistov v Žužemberku
v nedeljo, 10. maja Je bila v Žužemberku občinska konferenca ZK. Referat in razprava sta pokazala, da so se komunisti v občini Žužemberk zadnja leta spopadli z zaostalostjo in sodelovali v reševanju neštetih gospodarskih, političnih In drugih problemov.
Da čaka politične, množične ln družbene organizacije v občini Žužemberk težka naloga v razvijanju gospodarstva in v odpravi zaostalosti, nam povedo tele številke:
Medtem ko je bilo v občini Žužemberk v letu 1958 doseženo povprečje narodnega dohodka na prebivalca v višini 39 531 din, znaša republiško povprečje 188.600 din, okrajno pa 102.680 din.
Konferenca je ugotovilla počasno rast narodnega dohodka v vseh panogah gospodarstva, razen v socialisti.čni obrti. Medtem ko je v kmeitijstvu ustvarjen na eno gospodarstvo bruto produkt v vrednosti 180.405 din, je v socialistični obrti ustvarjen bruto produkt na enega zaposlenega od 450.000 do 900.000 din letno.
Proizvodna zmogljivost kmetijstva, od katerega se preživlja nad 80 % prebivalstva je slabo izkoriščena. Kmetijsko proizvodnjo označufie razseino go-
Ipodarjenje. Kmetijske zadruge še niso prevzele pobude za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Zadružno sodelovanje sice,r zajema veliko število proizvajalcev, toda uveljavlja se le na majhnih parcelah ne pa kompleksno. Vsebina zadružnega sodelovanja še ni na pričakovanj višini, zato tud j še ne vpliva na tako povečanje proizvodnje niti na večjo akumulacijo zadrug, zato še ne predstavlja uvajanja socialističnih odnosov.
Družbeno samoupravljanje si le počasi utira pot, zato čaka organizacije SZDL, ZK, sindikate jn mladinske organizacije važna naloga, da usposobijo organe upravljanja.
Konferenca je ugotovila, da Je bilo delo SZDL v prejšnjih letih kampanjsko, letos pa se je z reorganizacijo osnovnih organizacij že začelo sistematično in stalno delo v nekaterih teti osnovnih odborih.
Konferenca je sprejela sklep, da je treba   p-^ati število
članov, ker je zadnji sprejem v Članstvo pokazal, da imamo velike možnosti za pritegnitev, posebno iz vrst mladine. To ie lepo pokaizaao v Hinjah, ko se je celoten aiktiv mladinske organizacije vključili v SZDL.
Po pregledu članstva v ZK je ugotovljeno, da je le majhen odstotek kmetov včlanjenih v ZK; sklep konference je, da je treba usmeriti kadrovsko politiko na sprejemanje članov Jz vrst kmetov, posebno mladine. Prav tako je trefia posvetiti vso pozornost sprejemu v članstvo iz vrst delavcev v podjetjih.
Pri pregledu dela sindlkalniih organizacij je ugotovljeno, da je v članstvo sindikata vključena večina zaposlenih, da pa sindikalne podružnice še ne dojemajo dela, ki bi ga morala opravljati. Tudi formiranje podružnic gospodarskih organizacij nj posrečeno. Treba bo reorganizirati nekatere podružnice, oziroma ločiti člane sindikata Po značaju njihovega dela in nalog.
Komuniste občine Žužemberk bo na IV. kongresu ZKS zastopal delegat Stane .Gorim* šek. M. i.
Trebnje beio ia vesele
Ko so maja 1944, torej pred 15. leti, partizani napadli postojanko Trebnje, kraj še ni imel takega lica kot danes. Naselje je bilo skoraj mrtvo, raztegnjeno le vzdolž ceste proti Ljubljani, železniška postaja je bila požgana, skrit v zelenju Temenice pa je to puščobo skoraj sovražno opazoval trebanjski grad.
Danes je slika popolnoma drugačna. Med građom in Trebnjem se kakor pravljični trak razteza nova avto cesta. Naselje se širi, številne nove stanovanjske hišice so zrasle obakraj ceste. Povsod, kamor se ozreš, naletiš na sledove dela, na gradnjo. Skladišče vodovodnih cevi priča, da bo Trebnje kmalu dobilo vodovod. Cementne cevi za kanalizacijo, razložene tu in tam ob cesti, tudi povedo svoje. Cementni robniki za pločnike, ki jih je zloženih pri občinski stavbi kar cel vagon,'govore o tem, da v Trebnjem kmalu ne bo več prahu. Skozenj se bo vila asfaltirana cesta, ki se bo lepo ujemala z belino hiš.
In Se nekaj: tudi v Trebnjem Imajo tromostovje, pa še kakšno! Ko pri osemletki zavlješ proti avto cesti, boš šel po prvem mestu čez železniško progo, drugi lepi most, ki ga je dala avto cesta, te povede čez Temenico, in tretji, ki se v elegantnem laku vzpenja čez avto cesto, te pripelje nad brzečiml limuzinami in tovornimi avtomobili v naročje grad-du ln grajskega marofa. Takšno je Trebnje danes, v pravem pomenu besede belo ln veselo.
v   predvojni   Jugosiavijil je
bi.ilo v občin j Trebnje zaposlenih !o 120 ljudi. Danes jih je blizu 1200, torej desetkrat več. Nekaj jih dela na področju občine, drug- s« vozijo na delo z vlakom v sosednje občine in oknaje. Velik odstotek teh so železničarji.
Skoraj čez noč so zrasli novi Industrijski obrati: Tovarna šivalnih strojev na Mirni, Destilacija Mirna, obrat IEV v Mokronogu. O Mirni, ki je Industrijsko središče občine Trebnje, se bomo pogovorili posebej, Tudi obrt napreduje, saj je v občini družbenih obrtnih obratov: mizarski obrat v Trebnjem, mizarski obrat v Sentlovrencu, krojaški in čevljarski v Trebnjem. To je šele začetek, vendar" zdrav začetek, zato so Tre banj c i upravičeno ponosni na svojo mJlado industrijo, ki se razvija. Večino prebivalstva predstavljajo kmetje, saj jih je 75?',. Zato je prav, da se pogovorimo tudi o njih.
Kmetijstvo — donosna gospodarska veja
Družbeni plan občine, ki so ga sprejeli 29. aprila letos, ima močan poudarek na kmetijstvu Na občini vedo, da je tud; kmetijstvo donosna vsegospo-darska panoga. Zato usmerjajo vse sile v njegov napredek ln skušajo doseči večje hektarske donose. Težko je včasih, kmet je trdoglav in kakor da noče razumeti, da je pogodbeno sodelovanje med njim in zadrugo tista pot, ki zagotavlja uspehe. Pšenica, koruza, krompir in travni št vo so kulture, ki jim letos posvečajo največ pažnje. Krompir ima na trebanjskih poljih že stairo tradicijo, saj je že od nekdaj glavni pridelek.
Tudi iletos se niso osramotili ta so pr,i sklepanju pogodb za krompir presegl; predvideni plan. za 30%. v ostalih kulturah so ga dceeglj le s 30—35%. Lani in v letu 1957 so nekateri kmetovalci dosegli izredne uspehe v pridelku krompirja, saj so ga posamezniki pridelali tudi do 62.000 kg na hektar. Kmetje so že spoznal\ koristi, ki jih nudi sodoben način ob-dei.avne zemlje in semenska ■dužba. V njihovo sramoto pa moramo povedati tudi to, kar velja predvsem za velike kmete, da isčujo pni zadrugi le svojo korist. To je posebno čutiti r»a področju Kmetijske zadTUge Trebnje.
Letos bodo dogradili pltallšče prašičev v Sentlovrencu, ki do zdaj ni bilo v uporabi. Tam bodo vzredili vsako leto 800 prašičev — bekonov. Na KP MaLa Loka bodo uredili vzre-jallšče pujskov, ki bo dali o 250 prašičev vsako leto. Pujske odbranih pasem bodo vzrejal! tudi kmetje, ki bedo pogodbeno redili svinje plemeni ce.
Na preokret v kmetijstvu so že iin še bodo močno vplivali tudi številni kmetijski stroji, ki •o jih prejele zadruge 'lani in letos. Skupno je zdaj na področij u občine 10 kmetijskih traktorjev s številnimi priključki. Letos so se traktorski plugi prvič v večjem obsegu zajedi} v zemljo in jo* zorali. Kmetje spoznavajo prednosti strojnega oranja in obdelave. Traktoristi ao Imeli pri spomladanskem oranju polne roke dela. Lanska
letina je bila zelo lepa, letošnji pHan pa kljub temu predvideva enak pridelek kot lani. Bruto dohodek se bo v občini letos povečal za 3%, za prav toliko tudi narodni dohodek.
Turizem
Nova avto cesta je na široko odprla vrata tej panogi. Doslej je bilo za razvoj turizma narejenega bore ma.io. Gostišča so sicer vsa primerno urejena, toda vsa so premajhna. In še nekaj: družbeni sektor v gostinstvu sploh ni zastopan. To vprašanje bo treba rešiti, toda
pomagale bedo le novogradnje. Zanje so pa potrebna sredstva.
Dokler ni denarja, bodo v okviru Turističnega društva »kušali i izboljšati zunanjo podo_ bo naselij. Najprej bodo to uresničili v Trebnjem. Asfaltirali bodo cesto, prebelili hiše, uredili zelene nasade m poskrbeli, da bo na oknih hiš dovolj cvetja.
OpekarstvO
V Mlrenskt dolini Je to že stara panoga. Opekarna Prelesje ln opekarna v Račjem selu že dolga desetletja žge-ta opeko. Peči opekarne v Račjem selu, ki že nekaj časa n« obratuje, so se ohladile. Z obsežnimi geološkimi raziskavami so ugotovUi, da so v okolici velike zaloge kvalitetne gline za opekarsko proizvodnjo. Pripravljajo naCrte za rekonstrukcijo 6ta.re opekarne. Udeležili se bodo natečaja lO ko bodo zbrali potrebna sredstva, bodo pričeli z rekonstrukcijo. Spet bo nekaj dela za pridne roke.
Opekarna v Prelesju pa dela. Se pred nedavnim so obupavall in dolžilt glino ln stroj za modeliranje opeke, ker izdelek ni bil dovolj kvaliteten. In kaj so ugotovili? Da je kriv transformator ln ne stroj. Transformator je dovajal prešibek tok. stroj Je imel zato premalo mo?] in glin« ni dovolj stiskal. Transformator so okrepili ln vse je v redu. Proizvodnja spet gladko teče. Le gline, ne bo za dolgo, kot kaže. Zmanj-kuje-je.
Vodovod In elektrika
Elektrifikacija naselij v občini Je že skoraj popolnoma rešeno vprašanje. Od 207 naselij Jih Je brez elektrike le še 17. Pred vojno Je svetila elektrika le v 70 vaseh.
Pozdrav ob prazniku
Letos. 15. maja slavi občina Trebnje že šestič občinski praznik. Ta praznik je posvečen« vsemu delovnemu ljudstvu naše občine in vse domovine. To poudarjamo zato, ker so v preteklosti slavne zgodovine NOB' šli tudi skozi ta kraj borci vseh marodnosti rraše domovine, takrat ko smo s skupnimi močmi vsak po svoje doprinašali k zmagi delovnega ljudstva.
Ljudstvo naše domovine ni ostalo samo, saj ga spremljajo vsi delovni ljudje Jugoslavije in gradi socitalizem v družbi vseh naših narodov. Naša občina je pretežno kmetijska, upamo pa, da se bo tudi s take razvila s pomočjo vseh delovnih ljudi v gospodarsko močno občino.
To pričakujemo v upanju, da bomo še bolj enotni, da b6mo še z večjo smotrnostjo dela in s skupnimi močmi prispevali k razvoju občine in tako naš prihodnji praznik slavili še z večjimi uspehi.
Ciril Bukovec, predsednik ObLO, Trebnje
Spomenik padlim borcem in žrtvam laši-tičnega nasilja sredi Trebnja priča nam in bo pričal poznim rodovom o deležu, ki ga je ta kraj in trebanjska občina dala za osvoboditev domovine
Zato Je pa toliko več težav z vodovodom. Do zdaj Je potegnjen do Sentlovrenea. 41 milijonov potrebuje občina za izpeljavo cevovoda do Trebnjega. S prostovoljnim delom bodo občani prispevali od tega zneska 8 milijonov. Manjka torej le 33 milijonov. Te upajo dobiti od okraja LJubljann-okollca in okraja Novo mesto. V prvi etapi bodo položili cevi do Trebnjega, leta 3J9«0 do Ponikev in leta lasi do Dobrnlča. Na Veliki Loki bodo zgradili zbiralnik, ki bo zadoščal tudi za potrebe Dobrnlča. Izkoristili bodo višinsko raizltko in speljali cevovod po dolini med Korenltko ln Občinami, taiko da bo D obrni 6 dobival vodo brez črpalk. Zbiralnik za Trebnje bo v hribu nad gradom. C as teče, toda kmalu bo po novih cevovodih stekla tudi voda.
Novo, novo, novo...
Pltallšče bekonov v Sentlovrencu bo potrebovalo za vzrejo prašičev posneto mJleko, Zato bodo   v   Sentlovrencu uredili
ne din. Občina je letos določ ila v družbenem planu 1,400.000 dinarjev kot svoj prispevek za šentrupertski vodovod.
m NA ČATEŽU?
Pripravljajo vodovodne cevi ln črpallko za nov vodovod. Gradijo ga s pomočjo UNICEF. Tudi elektrika Je zasvetila že v več vaseh, v nekaterih pa se na elektrifikacijo še pripravljajo. Krajevni odbor na Čatežu je eden najbolj delavnih v občini. Po doseženih luspehih se menda lahko z njim meri le dofomiški.
V MIZARSTVU TREBNJE
»Kar do konca rampe pojdite, potem pa-čez progo in naravnost!« so ml rekli, ko sem vprašal, kje je Mizarstvo. Držal sem se navodil in ga res našel. Tesna delavnica, polna izdelanih kosov pohištva m v njej komaj toliko prostora, da se giblje 5 ali 6 delavcev. Mlajšega fanta, ki Je z nekakšnim orodjem spenjal dva kosa pohištva, sem vprašal; »Je to samostojno podjetje?« — »Ne, spadamo pod Remont Trebnje,« Je odgovoril. Tako ml Je razložil tudi starejši moža'k z naočniki na nosu pri skobelni mizi. Ko sem ga nagovoril z mojstrom, ml je razložil, da je le pomočnik. Vtem je prispel upravnik Henrik Kmetic, ki Je zatrdil, da so samostojno podjetje.
Delavnica Je že stara, saj Je z njo pričelo še nekdanje podjetje »Planobnova«. Pet delavcev Je delalo takrat s svojim orodjem. Gospodarsko so zelo previdni, širijo se le toliko, kolikor imajo sredstev. Letos bodo razširili prostore, ki so glavna težava. Takrat bodo v novih svetlih prostorih posebej ročna jn strojna delavnica, poli-tirnica, ln klejarna, Občina Jim Je dala do zdaj že 2 milijona dinarjev. Ko bodo razširili prostore, bodo zaposlievall 35 ljudi, kar Je v primeri z 11, koMfcor jih Je sedaj, kar preoejšen skok. Nakupili bodo tudi nekaj novih strojev. Kljub temu bodo obdržali služnostni značaj, kar Je res hvalevredno.
MIKENSKI PELINK0VEC
Gotovo ste ga že kdaj spili kozarček, 66 nato stresali in dejafll: »Ta pa ta. Res Je doberl« V De-
stilacij! Mirna so ml povedali, d>a Jih rešuje le kvaliteta. Druga sorodna podjetja, ki jih nl malo. jim zlahka konkurirajo s cenami, ker imajo lastno proizvodnjo Špirita.
Lani Je blila dobra sadna letina. Krne>tje so skuhali mnogo žganja in podeželski gostilničarji ga radi kupujejo pn njih. Zato smo bili v strahu, kako bomo letos prodajali.
Zelo nas teži odplačilo vloženih investicij. Se vedno potrebujemo nove stroje, predvsem stroj za pranje, polnjenje ln • etiketiranje steklenic, ki je v naši stroki najpomembnejši. Od tega, kar proizvajamo, Je ena petina brezalko-holnih pijač, štiri petine pa so alkoholnih. Upoštevati morate, da so naši sadni sokov! koncentrat ln predstavljajo raztopljeni v vodi desetkrat večjo količino. Proizvodnja limonade In oranžade je precej draga, ker moramo ta dva koncentrata zaradi premajhne do-mače proizvodnje teh vrst sadja, uvažat, iz Italije.
Cene malin so previsoke, zato Je tudi malinovec taiko drag. Lani smo s svojim kamionom vsak dan odvažali maline jz vseh od kupndh postaj, v Kočevskem Rogu, ln tudi drugod, priskrbeli smo vsem zadrugam embalažo in jim dali mravljlnčno kislino, ki pre-
prečuje vretje. Zadruge torej niso
nič tvegale, vendar so odkupovale maline po 90 din*kg ln jih nam prodajale po 150 din. Za zgolj administrativno delo so zaslužile pri kg 60 din. Mislim, da to ni prav«
Taiko mi Je razlagal komercialni vodja Destilacije.
»Kaj pa norme ln tarifni pravilnik?« — »Naše delo se ne da normirati, ker je le 17 delavcev, ki se menjavajo na vseh delih. V novem tarifnem pravilniku smo zvišali prejemke za 24%. Bruto proizvod ln storilnost bodo letos zvišali za 27 odstotkov Lani Je en delavec proizvedel za 693.000 dinarjev vrednosti, letos bo za blizu 950.000 din. Lani smo vložili v sklade 30% čistega dohodka, letos pa bomo dali tja 25 odstotkov.
Ko sva rar/govor nadaljevala in so še malo dlje zadržala prj normah in plačah po učinku, sva ugotovila, da bi se dalo tudi v Destilaciji uporabiti nagrajevanje po učinku. Seveda, težko j« pričeti. Tudi s plačami so šli precej navzgor in na sklade bodo dal« letos za 5% manj kot lani. Res pa je. da so letos v prvem četrtletju uresničili že eno tretjino lanske proizvodnje. Upajmo torej, da bo njihov novi tarifni pravilnik prišel srečno skozi sito.
Milo? Jakopec
Drobne iz
in Velikegcs Gabra
KZ Šentlovrenc Je letos sklenila s kmeti pogodbe za pitanje 600 pršutnikov. Seveda bo zadruga tudi v bodoče organizirala vzrejo pujskov pri <zadruž;«iklh. Gojiti nameravajo prašiče bele pasme, medtem ko imajo zdaj 50 odstotkov krškopoljcev.
Na osnovni šoli v Vel. Gabru dobro delata kmetijski in vrtnarski krožek. V obeh sodelujejo v glavnem deklice. Krožka imata za svoje potrebe 12 arov vrta. Otroci
so za oba krožka navdušeni, med-tem ko pravijo nekateri starši, »da to ni potrebno«.
19. aprila Je gaberška in okoliška mladina proslavila 40. obletnico ustanovitve KPJ. Na Medvejeku so zakurili kres. sekretar osnovne organizacije pa je razložil pomen praznovanja. Proslavi so se priključili tudi odrasli In Je lepo uspela. Manj sreče so Imeli s kresom In proslavo za 1. maj, ker jih je oviral dež.
Novi šeststanovanjski blok, ki ga gradi v Trebnjem občina. Veljal bo 14 milijonov; tu nameravajo zgraditi še dva taka bloka. Prvi bo vseljlv v jeseni. Potrebe po medicinskih in tehničnih kadrih so iz dneva v dan večje, vsak pa najprej vpraša: »Imate stanovanje?!«
mlekarno ln mleko posnemali ter proizvajali maslo ln s lir, posneto mleko pa prodajali v pital Išče. Takšno mlekarno so v Sentlovrencu že imeli, nova bo 1« nekoliko večja.
V MOKRONOGU: OBRAT IEV
V Mokronogu so že močno pospravili ruševine, ki jih je povzročila vorjna, tako da jih zdaj skoro ni več videti. Velika pridobitev je novi obrat IEV, kjer je zaposlenih okrog 60 ljudi. Dobili so delo in kruh. Staro sodnijsko poslopje bo kmalu razvalina. Treba ga bo zaščititi, sicer se bp podrlo.
NA MIRNI: SUŠILNICA
Kmetje so pokazali5 mnogo veselja ln zanimanja za gojenje vrtnin. Ko bo zgrarjena sušilnica, ki se o njej pogovarjajo že drugo leto, bo problem rešen. Mirenčani bodo lahko pričeli gojitj vrtnine v večjem obsegu, trg bo pa dobil posušene vrtnine, po katerih je veliko povpraševanje.
TUDI V ŠENTRUPERTU: VODOVOD
Vodovod si gradijo tudi Seiit- . ruperčani. Velike težave jim povzroča kanalizacija, ker nimajo kam izpeljati odtoka odpadne vode. Pri gradnji vodovoda se je posebno izkazala Kmetijska zadruga Sentrupert, • ki je prispevala kar 3 milijo-
Treba je torej zidati...
V TREBNJEM: PLETILJSTVO
Pletiljstvo v Trebnjem je le še vprašanje bližnoe bodočnosti. Potrebna sredstva go že zbrana. Edina težava so prostori. Prvotno so nameravali urediti za pletiljstvo stairi grajski marof. Toda stavba je tako blizu avto ceste, da se obrat ne bj moget širiti naprej. Zdaj iščejo primerne prostore.
Pletiljstvo je na področju od Trebnjega do Ivančne gorice zelo razvita obrt. V mnogih kleteh in sobah ropočejo ple-tilni stroji. VeČina pletilj je pripravljena, da se vključijo v nov družbeni pletiljski obrat ln "pir^Bevajo tudi svoje stroje.
Za občinski praznik občine TREBNJE Cesttjajo vsem občanom, delovnim kolektivom, zadružnikom, delavcem in uslužbencem trebanjske občine
Občinski
ljudski odbor Trebnje
OBČINSKI 0DB0R ZB OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR UROJ
Čestitkam se pridružujejo:
revama Sivalnifc strojev na Mirni
Destilacija DANA, Mirna Opekarna, Prelesje IEV - obrat Mokronog Remont, Mirna Trgovsko podjetje, Trebnje »Trzin«, Mokronog Trgovsko podjetje, Mokronog Mizarsko podjetje »Hrast«, šentlovrenc
Mizarsko podjetje, Trebnje Krojaško podjetje »Oblačila«,
Mokronog Čevljarsko podjetje, Trebnje Čevljarsko podjetje, Mokronog in kmetjske zadruge: Trebnje, Dobrnič, šentlovrenc. Velika Loka, Mirna, Sentrupert, Mokronog in Trebelno.
To jc trebanjska »cementna tovarna«. Franc Murgelj, ki jo vodi. nam je povedal: »940 cementnih robnikov moramo* narediti, dotlej smo jih že 680. Delamo in se mučimo, pravijo, da bo asfaltiranje končano že julija. Včasih sem bil kmet, zdaj sem pa cementnirvar. Pa mi kar gre. Kmetijo sem prepustil ta mladim...«
Kljub težavam korak naprej
(Nadaljevanje s 1. strani) mesta proti Zagrebu. Pri nadvozu Je fant spet padel z voza pod konje, toda ti so pametno obstali. Potem je spet pokazal konjem bič in peljala sva se kot satelit. Splašila sva vse zagoriške gosi, da so preplašene, gagajoč poska-kale v vaško mlako.
— Ju-jujuhuhu!..,
... in obstala sva na dvorišču Jožeta Severja, kjer se je Dularjev fant spet okrepil s kozarčkom rujne kapljice, jaz pa sem šel iskat gospodarja.
»OBNESLO SE BO!« je dejal Jože Sever, »v kooperacijo smo šli zato*, da bi več pridelali, kar upam, da nam bo tudi uspelo.«
V nadaljnjem razgovoru je še povedal:
— V kooperacijo sem šel z 1 ha krompirja in z 0,40 ha koruze. Semenski krompir nam je bil obljubljen, pa ga nismo dobili, zato sem posadil svojega merkurja. Koruzno seme ln gnojila sem pa dobil. Novih navodil za obdelavo zemlje ne dajejo, ker so nam jih dali že lani in imamo tako že izkušnje. Ne vem, d'a bi prišel kak strokovnjak pogledat na mojo njivo, kako kaj raste, vendar kljub temu pšenica dobro 'kaže. Tudi htbrlda se mi je lani obnesla. Sicer pa za letošnji pridelek nisem gotov, dokler ne bo v kašči.
Sin pa je pristavil:
— Dokler ne bo v želodcu, oče. Oče je nadaljeval:
. — Bojim se še, da se mi ne bodo smejali tisti, ki niso šli v kooperacijo.
Mi in oni smo morali gnojila enako plačati, vendar bomo morali mi plačati še akumulacijo, medtem ko je nekooperantom ne bo treba.
»ITALIJANKA JE LEPA , . .*
Fanl Grabnarjevo lz Biča sem dobil na njivi. Tudi ona je šla v kooperacijo s koruzo, krompirjem in pšenico:
— Italijanka lepo kaže. Sicer pa pridelek mora biti večji, ker smo se precej zadolžili za gnojila in seme, Koruzo smo že posejali in po krompirju pravkar vlačimo. Navodila za sejanje ln obdelavo smo dobili. Obljubjli so nam, da bodo orali s traktorjem. Pa niso, ker zadruga ni dobila pravočasno pluga. Tudi nisem videla, da bi kdo od strokovnjakov prišel pogledat, kako pridelki rastejo. Zaenkrat delamo še vse sami.
Povedala je še, da so pobrale lani vrane precej semena hibrlde, vendar je bil pridelek zadovoljiv.
VSAKA ZADRUGA MORA IMETI •SVOJE STROKOVNJAKE
Spet sem vzel pot pod noge in jo mahnil nazaj v Vel. Gaber. Pred vasjo mi je prečkal pot zajec in zbežal po detelji, pšenici in drugih njivah v gozd. Avgusta Jerlaha, predsednika zadružnega sveta KZ Šentlovrenc, sem moral malo počakati, ker je nekje kosil. Potem sva se pomenila.
— Glede kooperacije je bil pri nas dosežen letos skromen uspeh, čemur je vzrok neuspeh lanske kooperacije v sosednji Šadrugi RadohoVa vas. Pri
nas j«šlo'v kooperacijo le okoli 30% člano\i zadružnega" sveta. Vsi so se otepal, na razne načine. Od nekod se je pojivila celo govorica, da vse to vodi kstarim obdelovalnim zadrugam.
Naši kooperanti so dobili od zadruge seme i» gnojila in nič drugega. Na strojno obdelavo nismo mogli iti, ker ni dobia zadruga pravočasno plugov in krožkih bran, se pravi najpotrebnejših Piključkov. Gnojil o smo plačali vsi enalb. Semenskega krompirja nismo dotu. Kmetijskih strokovnjakov nl na te*n.
Vsaka adruga bi morala imeti svojega kimtijskega strokovnjaka. Inženirji in »hniki bi morali hoditi po terenu inkontrolirati kako uspevajo pridelki, letovali naj bi proizvajal-ceml Nujn pa je, da tak strokovnjak zatira na aSi tudi staro miselnost, Se pravi, da tora biti tuđi politično pravi človek.
Kadar bo<j ljudje videli, da je kmet — koopera* Več pridelal kot ostali, takrat bo H prebit, takrat bo kooperacija popoloma uspela.
Seveda pabo prišel tudi čas, ko bo treba meje podreti in združiti večje komplekse z-nlje v eno veliko njivo Obdelava boBkrat cenejša ln hitrejša, treba pa bo Idi manj ljudi. Kjer zemlja ne bo Prherna za njivo, pa bodo pašniki. tra\jki, drugod vinogradi Itd.
Tudi jaz set šel v kooperacijo. Pšenica letos lep»kaže. Ljudje jo gledajo in me hodijo praševat za svet. Tudi oni bt rad; vt pridelali. Saj bo šlo,
samo naši kmetje so bolj nezaupljivi Ne verjamejo v nič drugega kot v to. kar vidijo.
V zadnjih dveh letih je naredilo naše kmetijstvo velik korak naprej — večji kot v prejšnjih dvanajstih. Treba pa bo še dela, strokovnega in'političnega, da bomo dosegli v kmetijstvu r«* to, kar lahko.
veCer
Med pogovorom se je znočilo. Okoli vasi so začele regljati žabe. Otroci so bili1 že vsi doma. Pri neki hiši ob poti sta dva fanta dvorila dekletu. Majsk večer. Zvezde so svetile na vzhodu zahod pa je bil poln temnih oblakov
Vse kaže, da bo preteklo še veliko večerov, preden bodo vsi kmetje pc teh vaseh zavrgli staro mišljenje, stare navade, stari način obdelave zemlje Toda enkrat ga bodo morali. Sami priznajo, da odhaja vedno več kmečkih ljudi v mesta. Zato bo moralo* vedno manj kmetov preživljati vedno \>«Č ljudi v mestih, ker tisti v tovarnah ne bodo delali krompirja. Ce ti, v mestu, ne bodo odbili krompirja od naših kmetov, ga bedo morali kupit: drugje, v drugih d-žavah, kar pomeni da bodo morali dati tem državam blago, k! ga proizvajajo — recimo tekstil Tako bi ostali naši kmetje brez tekstila, če bi ga oa nekaj le ostalo, bi bil zanie tako drag, da ga ne bi mogli kupiti.
Vse na svetu ie povezano . . . vse se-razvila . . . vse gre vedno samo naprej — nanrej bo moralo iti tudi našf» kmetijstvo.
Večer je. Na še nedokončanem- postajališču Gaber je tema. Tz Ljubljane že* prihaja vlak . . .
lože Prime.
KULTUR* iN PROSVETA
GLEDALIŠČE  PROSVETNEGA DRUŠTVA »DUŠAN JEREB« JE PROSLAVILO 40-LETNICOKOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
Cankarjevi HLAPCI na novomeškem odru
V počastitev 40-letnice KPJ je bila 5. maja v novomeškem gledališču premiera Cankarjeve drame v 5. dejanjih »Hlapci«, v režiji Franceta Kralja. Sodeloval je skoraj ves ansambel ter nekaj učencev Vajenske šole.
Drama »Hlapci« je Cankarjev zadnji ln najmočnejši dramski tekst od treh njegovih velikih del (Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi. Hlapci — 1910 1-). Pisani so z jasno socialno tendenco in naperjeni proti klerikalnemu taboru prav tako, kot proti malomeščanskim liberalcem. To je najboli krvav scenski protest proti svojemu času: času črnih talarjev, skozi katerega je šel naš veliki utemeljitelj novega slovenskega gledališča ln prvi borec za pravice delavskega razreda; času, ko so •oclalna in nacionalna nasprotja majala temelia črncžolte sevdal-no-ka pital istlčne avstroogrske monarhije; času. ko je slovenski narod z ustanovitvijo svoje pno-Letarske politične organizacije Izpričal, da dozoreva v njem zavest o zgodovinskem poslanstvu kot tvo/uu novih, socialističnih oblik sožitja med ljudmi. Z jedko satiro brezkompromisno trga maske malomeščanskih obrazov: župana, župnika, nadučltelja in drugih. Pokazal je ljudi taksne, kot so, dvolič-neže, ki vsak čas spreminjajo svoje politično prepričanje. Težko Je najti v svetovni literaturi dramski tekst, ki bi s tako
jasno mislijo ln žgočo lroi-ljo pokazal to. kar je pokazal Cankar: da ae ne boji ne črnih ta-larjev ne politikantov in libera-listlčnih bi* betavcev ter vseh mogočih in nemogočih cesar-sko-kraljevih ovaduhov. Morda bi našli podobne primere v ib-senovih socialnih dramah v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Hlapci so drama, družbena satira ln tragedija posameznika. Z njo je veliki dra-
Je tudi nekaj liričnih meditacij, simbolike, lokalnega kolorita — vse to oživeti ni lahka naloga da namreč da uprizoritev enotno in zaokroženo celoto. Enotnost in vživetje gledalcev je mo. tila okorna scena (J. Zamljen) da so bili pdmori predolgi. Scenarist je kajpada računal z našo scensko mizerija ln revščino gledaliških rekvizitov. Prav bi bilo. da bi občina vsaj za take priložnosti nekai prispevala za boljši scenski okvir! Da nadrob-nosti nekaterih prizorov niso bile izdelane, ni toliko režiserjeva krivda kot krivda vseh, ki svoj način igrani« niso prilago-
(M. Glonarjeva) zahteva hitrejši tempo igranja. Preprečljiva je bila M. Salijeva v vlogi učiteljice Minke, D. Rupnikova pa je brezbrižno Geni premalo poudarila. Ostale vloge so uspešno oblikovali J. Zamljen (kovač Kalander). S to mogočno podobo borca b{ lahko režiser v zadnjem dejanju bolj poudaril idej-nost drame, ko se vrne k Jermanu z vabilom, naj skl'iče novo zborovanje! Dalje: F. Stirn (zdravnik), L. Korošec (žup. n), M. Lutmanova (županova hči Anka). B. Radi (pijanec Pisek) ln P. Kralj (kmet Nace). Sodelovali so še l,n prispevali, da je bila drama dostojno postavljena na oder: M. Jarc (krčm.rr), F. Avsec (poštar). M. Flajsova
(Jermanova mati), A. Jerebova (Kalandrova žena), J. Moravče-/ va (kmetica) ter kmetje in kmetje: V. Salijeva, M. Novakova, V. Zabkar, L. Hodnik, delavca L Saje in J. Bratož ter učenci Vajenske šole, Svetlobni park je vodil N. Pavlic.
Gledališče je z uprizoritvijo težke Cankarjeve drame dostojno počastilo obletnico KPJ Intimni način podajanja ni motil caliotnega vtisa, ki naj ga uprizoritev doseže. Primerno izbrano delo, pravilna vsebinska interpretacija ter dosledno oblikovanje značajev glavnih vlo*». in končno dinamika igranja — vse to je pripomoglo k zadovoljivemu uspehu v celoti.
Prof. Tone Trdan
Prizor Iz četrtega dejanja (zborovanje v gostilni)
Turški vpadi na slovenska tla
O* konca 13. stoletja se Je Otmanov emirat v Mali Aziji močno okrepil. Naslednik Orhan sprejme naslov sultana in osnuje turško državo, ki začne osvajati sosednje zemlje in pomikati ■voje meje k Marmorskemu morju. Kmalu nato začno Turki uprizarjati roparske napade na Balkanski polotok. Tu so se oJžav« Izčrpavale v notranjih sporih in zato niso mogle nuditi turskiian napadalcem močnega odpora. Dve -stoletji beleži zgodo-vina veliike turške uspehe: 1361 zavzetje Odrina, 1389 kosovska bitka, 139« bitka pri Nlkopolju, 1433 zavzetje Carigrada. 1521 padec Beograda, dalje obleganje Dunaja, vse do bitke prt Sisku, kjer so bili Turki tepen,] (1593).
V razdobju med zavzetjem Carigrada J;n Beograda so bU> najmočnejši vpadi v nase dežele. Razstava prtkaauJe predvsem to obdobje.
1«. stoletje Je v naši zgodovini zelo razgibano. To Je čas gospodarske, socialne in duhovne krize slovenskega ljudstva. Vrste se fcuršk] vpadi, kme&ki piuitl In reformacijski boji
Jerman (Tone Gortnar) in Lojzka (Mara Glonar)
Komar (Ivo Pavšič)
matik in umetnik govoril preko gledaliških desk množicam ter vplival na njihovo zavest. V drami popolnoma zmaga zlo, kovač Kalander pa nadaljuje Jermanovo borbo proti reakciji. V kovaču Kalandru je Cankar pojmoval duha revolucije. To je bil ljudski človek, mogočna podoba borca za ^novi svet.
Režijski koncept (F. Kralj) je v osnovi pravilen. Po dveh dejanjih družbene satire namreč drama naglo raste v tragedijo* ene osebe - učitelja Jermana-Ta naglica bi bila lahko poudarjena s hitrejšim tempom dogajanja. Lahko bi se nekaj teksta črtalo, saj je mestoma razvlečen (Jerman — župnik).
Prosvetni deiavci novomeške občine v počastitev 40-letnice KPJ
Društvo učiteljev ln profesorjev v Novem mestu bo 16. maja proslavljalo Dan prosvetnih delavcev. Članstvo je sklenilo, da bo ta dan svečano počastilo 40-let-nico KPJ in je poskrbelo za izbran program:
V SOBOTO, 16. maja bo ob pol desetih dopoldne v Domu JLA slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril član CK Rovariš Žiga Kimovec O NAPREDNEM UČITELJSKEM GIBANJU PRED VOJNO IN O DANAŠNJI VLOGI PROSVETNEGA DELAVCA V NAŠEM JAVNEM ŽIVLJENJU. Po govoru bo koncert simfoničnega orkestra, za njim pa bo nastopil okrajni učiteljski pevski zbor.
V SOBOTO popoldne si bodo člani ogledali v Dolenjskem muzeju razstavo TURSKI VPADI NA SLOVENSKO OZEMLJE in MODNO REVIJO, ki jo bodo v DLP priredile gojenke novomeškega učiteljišča,
ZVEČER bo v DLP slavnostna uprizoritev Cankarjevih HLAPCEV.
Slovesnosti se bodo poleg predstavnikov oblasti in družbenih organizacij udeležili tudi člani Društva učiteljev in profesorjev iz Šentjerneja in Toplic, pri tej priložnosti se bodo v smislu reorganizacije sindikatov njihova društva združila z novomeškim, tako da bo poslej v naši občini eno samo društvo učiteljev ln profesorjev. .
dill tankemu p. sluhu režlst. a za psihološke odtenke posameznih detajlov. Več vaji In »majhne« vloge? Sele lz Izdelanih drobnih odnosov raste sltka okolja, v kateri nastaja borba med glavnima idejnima nasprotnikoma: Je. manom in Kalandrom na eni strani 'er župnikom na drugi strani.
Glavno vlogo Jermana je oblikoval T. Gartnp Jerman je v odporu proti pazatlnjastvu svobodoljubni lik. lahko rečemo — tip slovenskega junaka, ki je kljub svoji doslednosti vendarle zmaga na koncu samo moralno, vendar z upanjem v kovača to zmago napove. Gartnar-jev Jerman je videl in čutil bolečino našega takratnega hlapčevstva ter pokazal to « sproščeno igro. Zdi pa se mi, da je preveč poudaril Jerrrranovo osebno tragedijo, kajti Cankarjev tekst zahteva Jermana — junaka, zato je bflo v Igri nekaj liričnih motivov odveč. Jasen govor, vživetje v vlogo, maska — vse to je dalo precej enoten lik. Župnik (D. Bratož) je bil sicer v maski prepričljiv, vendar preveč monoton v izražanju in v kretnjah utesnjen. M. Dobovšek je nadučltelja kot tipa doživeto upodobil ln pokazal Izrazito mimiko ln kretnje. Svojo rutino in izdelano igro v celoti je pokazal P. Cigler v vlogi učitelja Hirastje, prav tako je Komarjevo švigašvagarstvo dobilo popoln izraz v igri I. Pavlica. Psihološko Izdelan, odnos med Jermanom ln Lojzko
Naša razstava s« začenja z reliefom slovenske zemlje v katerem so" včrtane glavne vpadne smeri turških osvajalcev. Vidimo, da so bili glavni vdori na Dolenjsko in Notranjsko. Najpogosteje uporabljana vdorna poi je bila belokranjsko - dolenjska. Vinica - Metlika-Gorjanci, mimo Novega mesta proti Ljubljani in dalje na Koroško. Na reliefu so označena tudi signalna mesta,  griči,  na  katerih so
bojna oprema: ročni ščit, Čelni ščit za konja, verižni oklep s čelado in razno.orožje: salma, buzdovan, bojna šokira, noži in sablje. Razstavljeno orožje je iz časa kosovske bitke. Nekateri kosi so baje prav iz te bitke in so last Vojnega muzeja JNA v Beogradu. Upodobitve turških konjenikov prikazujejo, kako so uporabljali vso to opremo in orožje.
Slovenska obrambna sredstva so bila skromnejša kot
tera i^aša mesta (Metlika, Črnomelj, Višnja gora) so prav tedaj dobila mestne pravice in s tem pravico graditi obrambna obzidja. Utrjena mesta okoli cerkva so se imenovala tabori. Mnogi kraji na Slovenskem imajo še danes ohranjeno to ime: Tabor nad Grosupljem, Tabor pri Podbrezjah, Silentabor v Beneški Sloveni ji, Repentabor pri Trstu.
V vitrinah je razstavljena literatura o turških vpadih. Na prvem   mestu   naj omenimo
Kranjsko in Primorsko. Valva-zor na več mestih govori o turških vpadih in o načinih, kako so se naši ljudje branili. Od tuje iiteratuie so prikazana dela o taktiki turškega bojevanja in o njihovem orožju.
Turški vpadi so zapustili občutne sledove v naši ljudski in umetni književnosti. Ljudska proza in pesmi pripovedujejo o stiskah naših ljudi v tistem času. Iz pesmi Ravbar smo napisali nekaj citatov in jih razmestili po vitrinah. Na-
zažigah grmade ali kresove, ki turška napadalna. Naš človek
so opozarjali ljudi na bližajočo je v stiski prijel za orodje, ki
se turško nevarnost. Valvazor ga je uporabljal pri delu in ga
poroča, da so bile na Dolenj- je za boj izpopolnil: cepec, ko-
skem grmade na tehle krajih: sa, sekira. V času turške sile
Mehovo,   Metlika,   Črnomelj, so se ljudje zatekali za utrjena
Hmeljnik,   Sv. Peter nad Zu- obzidja, ki so jih zgradili okoli
V torek. 5- maja ob 16.30 uri popoldne je ravnatelj DoflenJ-skega muzeja prof. Janko Jarc v prisotnosti predsednika OLO Nika Belopavloviča ter predstavnikov družbenih organizacij odiprl razstavo »Turški vpadi na nasa tla«. Po otvoritvi so bili v lepem številu navzoči pedagoški delavci ln mladina. Profesor Jarc je prisotnim v kratkih besedah orisal zgodovinsko ozadje turških vpadov, ki ao bili na slovensko ozemlje usmerjeni večinoma preko Dolenjske. Razstava' vsebuje vrsto izvirnih predmetov, predvsem orožje iz tistih dni. Del razstavljenega gradiva je. last Dolenjskega muzeja, nekaj je Izposojenega od tjubljanskega, številne predmete pa Je dal na razpolago Centralni vojni muzej  iz Beograda.
doktorsko disertacijo Slavka Juga, novomeškega dijaka, ki je umrl v koncentracijskem taborišču Dachauu, in je raz-
žemberkom, Frimskovo, Višnja mest," gradov in cerkva. Neka- Pravljal o turških vpadih na gora, Sv. Magdalena pri Šmarju. Nekatera krajevna imena še danes govore, da so na tistem mestu zažigali grmade (Smarnogorsfca Grmada) t ali stali na sfražoih opazovali'bližajočo se nevarnost (Straža).
V nadaljnjem je razstava urejena tako, da so prikazani na levi strani dvorane turški vpadi, njihov potek in orožje, na nasprotni strani pa slovenska obramba. Zavzetje Carigrada, dogodka, Id je napravil silen vtis na Evropo in jo opozoril na izredno moč turške vojske, je prikazano s fotokopijo sodobne upodobitve. Val-vazorjevi bakrorezi predstavljajo kraje ob glavnih turških vdornih poteh: belokranjsko-dolenjsiki, notran j sko-primor-ski in štajerski. Zemljevid ponazarja obseg turške države. Na steni je prikazana turška
Pogled na del razstavljenega orožja in dokumentov
ši pisatelji in pesniki so postavljali svoja dela v čas turških vpadov: Josip Jurčič, Anton Medved, Ivan Zoreč, Anton Aškerc, lika Vas tet ova. Najboljša slovenska ljudska povest, Miklova Zala se odigrava v času turških vpadov na Koroško. Od upodabljajoče umetnosti smo razstavili kopijo freske od Sv. Primoža nad Kamnikom, ki prikazuje stiske slovenskega ljudstva v* času turške sile.
Razstava Turški vpadi na slovenska tla je prva tematska razstava, ki jo v jubilejnem letu KPJ prireja Dolenjski muzej, in skuša biti s svojo' vsebino dopolnilo šolskemu po-utu v skladu s težnjami naših muzejev: vzpostaviti čim te-snešjo zvezo s šolo in prispevati k nazornejišemu pouku.
V prvem tednu si je razstavo ogledalo blizu tisoč ljudi, od tega blizu sedem sto učencev in dijakov iz novomeških in okoliških šol. V naslednjih dneh pričakujemo obiske tudi iz bolj oddaljenih krajev.
Za šolanje 57 milijonov dinarjev
V obCJni Videm-Krško še vedno primanjkuje šolskih prostorov
Iz leta v leto se bolj uveljavlja družbeno upravljanje po šolah. Šolski odbori &e ne ukvarjajo več v toliki meri z ureditvijo šolskih poslopij, temveč skrbijo tudi za boljše odnose med šolo in domom.
Lani so na nekaterih šolah uredili pročelja, tako da imajo lepo zunanje lice, medtem ko Je notranjost dosti slabša. Prenekater« učilnice Imajo skoraj neuporabne table, malo učil in staro opremo. Tudi šolski vrtovi niso povsod v zgledni. Prav zaradi tega si bodo morali šolski odbor, prizadevati, da bodo po šolah uporabljali del vrta v učne namene. Pionirske iolske zadruge bo treba ustanoviti po vseh večjih šolah, da se bo-
Gostovanji v Metliki
2. maja so Metličane in okoličane razveselili »Beneški fantje*. 10. maja pa je nastopila folklorna skupina črnomaljske gimnazije s1 plesi jugoslovanskih narodov. Dveurnj program je poživel gimnazijski kvintet »Veselih fantov«, solistične točke pa sta pela Marta in Tonček. Poslušalci so nastopajoče nagradili s toplim priznanjem.
»Mladost pred sodiščem« v Straži
V nedeljo, 26. aprila, je DPD Svoboda i« Straž? uprizorila na domačem odru iSro >-Mlados.t pred sodiščem« V njej je prvič nastopila nova m!«da igralska družina, seveda skupno s starimi člani Obisk pfe&tav« Je M dober, pa tudi igralci so 4o4>ro rešili svojo nalogo.
do pionir j, seznanjali * ,"mnJm gospodaistvom. knj.igovodstvom, računovodstvom itd. ,* ^
V občini videm-Knško je 13 obveznih šol. kjer se šola MT1-otrok Šolanje vseh teh otrok bo po proračunu stado nad &7 inMJonovd.-narjev, ali 20.467 dinarjev letno na enega učenca. V tem so zajeti osebni izdatki in minianailnl zneski za operativne in funkcionalne lz-•datke, ni pa vračunana nabava učil, šolske opreme, obraba inven-
Precejšnjl so stroški za vzdrževanje tehniške srednje sole. V teku so priprave za gradnjo delavnic ln upajo, da bodo nacrt ze ie-tos uresničili.
Tudi vajenska šola raznih strok ima precej težav s prostori. Zato je skrajni čas, da začno graditi novo osnovno Šolo. v staro pa bi se preselila vajenska šola. stare prostore sedanje osnovne šole na desnem bregu Save bi potem v celoti prevzela tehniška srednja šola ln vprašanje šolskih prostorov nl bilo za lep čas rešeno.
Morda se čudno si Si. vendar je res. da le v občini Videm-Krško le ena sama telovadnica, venoa-r tudi ta povsem ne ustreza. V Kostanjevici so pred kratkim uredil! telovadnico, vendar jo morajo oprem t še s telovadnim orodjem Tudi igrišča bo treba prt vseh šolah urediti, kjer Hh nimajo, po nanovo zgraditi, taiko da bode učenci ob lepem vremenu lafrik« telovadili! na prostem.
NadaHe bo treba urediti še stadion Matije Gubca v Vldmu-Kr-škem in v Leskovcu z novo SoU' v Vidmu D» bo nujno treba zern d't| tudi novo telovadnico. Prosvetno dvorane v Podbočju, Vel'-kem Pnd1of»u In v Leskovcu v" treba urediti tako. dn bodo m no rabno tudi za telovadnico. M.
OGLAS
V DOLENJSKEM LISTI SIGUREN USPEH!
Bil sem srečen, bil sem zelo srečen I In navzlic temu sem zavidal nekega dečka. Ime mu je bilo Alfonz. Drugega imena nisem poznal in zelo mogoče je, da ga tudi ni imel. Mati je bila perica in je hodila prat po hišah. Alfinz se je ves ljubi dan potikal po dverišču ali po nabrežju in z našega okra sem opazoval njegov umazani obi&z, njegove rumenkaste skuštrane lase, hlače brez dna in cokle, s kate-rinj je brodil po cestnih jarkih. Al-foiz je nadlegoval kuharice in dobival od njih brez števila klofut in zdaj p? zdaj stare obrezke paštet. Časih so gt hlevarji poslali, da je prinesel od v»dnjaka vode v vedru, ki ga je nosil pmosno, škrlatnordeč v obraz in iz uij; mu je visel jezik. In jaz sem ga avidal. Ni se mu bilo treba učiti Ia Fontainovih basni;, ni se mu bilo t-eba bati, da ga kdo ošteje zaradi nadeža na jopiču! Niso ga silili, da e želel »Dober dan, gospod! Dober ian, gospa!« čisto tujim ljudem, ki ?a njihovi dnevi in noči, dobri ali slabi, niso prav nič zanimali. In če sicer ni imel, kakor jaz, Noetove barke in konja, ki se je dal naviti, se je lahko po mili volji igral z vrabci, ki jih je lovil, s psi brez gospodarja kakor on sam in celo s konji v hlevu, dokler ga ni kočijaž s koncem metle napodil. Bil je prost in drzen. Z dvorišča, s tega svojega kraljestva.me je opazoval pri oknu, kakor ogledujemo ptička v kletki.
Dvorišče je bilo živahno zaradi živali vsake vrste in služinčadi, ki je hodila po njem. Bilo je veliko; glavno poslopje, ki ga je zapiralo na jugu, je bilo obraslo s staro grčavo in suho trto, nad katero je bila sončna ura. ki sta ji sonce in dež že izbrisala številke s kazala na steni, po katerem je neopazno tekla senca kazalca, kar me je navdajalo z začudenjem. Od vseh prividov, ki jih kličem iz davnine, je podoba tega starega dvorišča eden najbolj tujih Parižanom današnjih dni. Njihova dvorišča merijo nekako štiri četvorne metre; lahko vidiš tam košček neba, velik kakor robec, visoko nad petimi nadstropji previsnih jedilnih shramb. Napredek je v tem. toda nezdrav je.
Zgodilo se je nekega dne, da so na tem živahnem dvorišču, kamor so prihajale zjutraj gospodinje po vodo k vodnjaku, in kjer so zvečer proti Sesti kuharice v medeninastih posodah izpirale solato in se šalile s hlevarji, da so na tem dvorišču razdrli tlak. Razdrli so ga pa samo zato, da so dvorišče na novo tlakovali; toda ker je med delom deževalo, je bilo vse polno blata, in Alfonz, ki je živel tam kakor satir v svojem gozdu, je bil od nog do glave prstene barve. Z radostno gorečnostjo je premikal plošče. Nato je dvignil glavo in ko me je zagledal zazidanega tam zgoraj, mi je pomigal naj pridem. Silno rad bi se bil igral z njim prestavljati kamnite plošče. Jaz v naši sobi nisem imel plošč, da bi jih premikal, jaz
bljenlh otrocih, ko so mi razlagali staro sveto pismo s podobami. Moja čustva do Alfonza so se popolnoma spremenila. Nič več ga nisem zavidal; ne. Navdajal me je zmešanico strahu in usmiljenja. »To ni njegova krivda, marveč nesreča.« Te materine besede so me zaradi njega vznemirjale. Dobro si storila, mati, da si mi tako govorila; prav si storila, da si mi že v najnežnejših letih razkrila nedolžnost nesrečnikov. Tvoja beseda je bila dobra; na meni je bilo, da si jo ohranim živo vse življenje.
Takrat vsaj je dosegla uspeh in raznežil sem se nad usodo pogubljenega otroka. Nekega dne, ko je na dvorišču dražil papigo neke stare najemnice, sem ogledoval tega mračnega in mogočnega Kajna z vso skrušenostjo
Anatole France
GROZD
ne. Slučajno so bila vrata stanovanja odprta. Stekel sem na dvorišče.
»Sem že tukaj,« sem rekel Alfonzu.
»Nesi to ploščo,* mi je rekel.
Imel je obraz kakor divjak in hri-pav glas; ubogal sem ga. Naenkrat mi je nekdo iztrgal ploščo iz rok in Čutil sem, da me dviga s tal. Bila je varuhinja, ki me je vsa ogorčena odnesla. Umila me je s kuhinjskim milom ih mi očitala, naj me bo sram, da se igram s takim porednežem, postopačem in malopridnežem.
»Alfonz«, je dostavila mati, «A1-fonz je slabo vzgojen; to ni njegova krivda, marveč nesreča; toda dobro vzgojeni otroci se ne smejo družiti <? tistimi, ki niso«.
Bil sem zelo razumen in preudaren deček. Zapomnil sem si materine besede in ne vem, kako so se združile s tem. kar sem bil slišal o pogu-
dobrega Abelčka. Ej, sreča dela Abele, izmišljal sem si, kako bi mu z dejanjem izkazal svoje usmiljenje. Hotel sem mu poslati poljubček; toda njegov divjaški obraz se mi je zdel prav malo primeren, da bi ga bil sprejel in opustil sem v srcu sleherno misel na ta dar. Dolgo sem iskal, kaj bi mu pač mogel dati; bil sem v silni zadregi. Da bi bil dal Alfonzu svor jega konja, ki se je dal naviti in ki sicer, če smo natančni, ni imel niti repa, niti grive več, se mi je zdelo vsekakor pretirano. In potem, ali lahko ravno s tem, da podariš konja, pokažeš, da si usmiljen? Temu pogu-bljencu je bilo treba dati njemu primerno darilo. Cvetlico morda? V sprejemnici je bilo več šopkov. Toda cvetlice močno spominjajo na poljubčke. Dvomil sem, da bi Alfonz ljubil cvetlice. Silno zmeden sem hodil naokoli po jedilnici. Zdajci, kar nena-
doma sem veselo zaploskal z rokama: našel sem!
Na jedilni omari Je ležalo v Široki čaši prekrasno grozdje iz Fontaine-bleaua. Stopil sem na stol in vzel dolg in težak grozd, ki je sam napolnil čašo do treh četrtin. Bledozelene jagode so bile bb strani pozlačene in moral si je vsakdo misliti, da se bodo stopile v ustih; vendar nisem niti poskusil nobene. Stekel sem in poiskal klobčič sukanca v materini delovn1 mizici. Prepovedano mi je bilo tam kaj vzeti. Toda moral sem biti nepokoren. Privezal sem grozd na nit, se nagnil skozi okno, poklical Alfonza in pričel polagoma spuščati grozd na dvorišče. Da ga je lahko dobro videl, si je pogubljeni otrok popravil z oči štrene rumenkastih las in ko je dospel grozd do njega, ga je odtrgal z nitjo vred. Nato je dvignil glavo, iztegnil jezik in mi pokazal osle ter odšel z grozdom, prej pa se je pri-pognil in mi pokazal zadnjico. Moji mladi prijatelji me na tako obnašanje niso navadili. Sprva sem bil zaradi tega močno zbegan. Toda poto lazila me je neka misel. »Prav sem storil,« sem si mislil, »da mu nisem poslal niti cvetlice, niti poljubčka.«
Ob ti misli se mi Je vsa jeza razpršila, tako zelo je res, da je vse drugo malo važno, če je samoljublju zadoščeno.
Vendar me Je misel, da se bo treba materi izpovedati zaradi te dogodivščine, vsega silno potrla. Motil sem se; mati me je oštela, toda'huda ni bila: bral sem ji to iz oči, ki so se smehljale.
»Darovati moraš svojo lastnino in ne tujo.« mi je rekla, »in treba je znati darovati.*
»To je skrivnost sreče ln le malokdo to zna,* je dostavil oče.
On je to znal, on!
Anatole France (1844—1924) eden najsijajnejšlh francoskih pisateljev. Slovenci Imamo med drugimi prevod Pin^vinskega otoka in slovečo Kuhinjo pri kralj ct Gns.ii nožici v čudovitem prevodu Otona Zupančiča. Gornja otroška črtica je lz knjige »Spomini in zgodbe«, k: je izšla leta pri SKZ v Ljubljani
SPORI m TELE SNU VZGOJA • ŠP0R1 lil .ELESNfi VZGOJA • SPOHT iN TELESNA VZiiOJA
Atlet, za prvenstvo Partizana
Vse kaže, da bo prvo večje letošnje atletsko tekmovanje, ki bo v nedeljo, 17. maja, v Novem mesta — OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZANA, zelo zanimivo in da lahko pričakujemo zanimive borbe jn kvalitetne rezultate. Tekmovanje je razpisala okrajna zveza Partizan Novo mesto ln nanj povabila vsa partizanska društva iz okraja, kjer gojijo atletiko. Tekmovanje bo prirejeno v okviru zletnlh tekmovanj. Najboljši s tega tekmovanja se bodo udeležili atletskega prvenstva Partizana Slovenije, ki bo 24. maja v Celju, nato pa še prvenstva Partizana Jugoslavije, ki bo v okviru zveznega zleta Partizana prve dni Julija v Beogradu.
Partizan Slovenije je za prvenstvo  Slovenije4 določil naslednje
discipline, kl bođo tudi v nedeljo, 17. maja, na sporedu okrajnega atletskega prvenstva;
Mladinci bo-do tekmovali posebej (do 18. leta) v teku na 100 m. 200 m, 1000 m. v štafetj 4x100 m. v skoku v višino jn daljino, v skoku s palico, v metu krogle (6 kg), diska in kopja ter v troboju (100 m. v skoku v višino ln v metu krogle).
Člani bodo nastopili v Istih disciplinah, le da bo namesto teka na 1000 m tek na 1500 m in razen tega Še tek n* 400 m. Od skokov bodo razen v disciplinah za mladince tekmovali še v troskoku, namesto v troboju pa bodo tekmovali v peteroboju.
Mladinke in članice bodo tekmovale v teku na 60 oziroma 100 m.
Ob žici okupirane Ljubljane
Veličastno je bilo slavje v LJubljani ob obletnici njene osvoboditve, višek pa je bilo množično tekmovanje »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Preko 5.000 Je bilo vseh tekmovalcev, ki so pokazali v tem napornem tekmovanju veliko vztrajnost, borbenost ln tovarištvo.
Novo mesto Je zastopalo na pohodu ve« ekip iz vrst tabornikov, vajenske mladine ln gasilcev. Vsi pa so se borili za člmboljšl uspeh.
Telesno vzgojno društvo Partizan je že drugo leto postavilo moško in žensko reprezentanco Novega mesta, ki sta se borili za čimbolj častno mesto med najboljšimi reprezentancami.
Največ upanja smo imeli i na-lo žensko reprezentanco v postavi: Slak. KoredeJ, Turk, Kerk-man ln Tfude. Nismo bili razočarani, rgt naše tekmovalke so se
Felrtvovalna borile In dosegle astno drugo mesto, prav tako kakor lani. Premagale so Jih samo Celjanke, za našo ekipo pa ■o se zvrstile še ekipe iz Splita in LJubljane.
Pred tekmovanjem smo poverili najodgovornejšo vlogo pri tekmovanju Hudetovi in Kukma-novi. ki sta jo uspešno izvedli. Najtežji del proge Je imela Kuk-manova, ki Je pritekla na pomoč Se Turkovl.
Kuknianova Je prinesla naši ekipi toliko prednosti pred Spllt-čankami, da Je Hudetova lahko z mirnim tekom nadaljevala pot proti cilju.
Ves trud Je bil našim dekletom lepo povrnjen; s kakim veseljem so na svečani razglasitvi rezultatov in prejemu daril sprejele plakete in še posebno -so se razveselile Učnih ročnih uric. ki so Jih prejele v dar.
Naša moška mestna reprezentanca je Imela tndi letos zelo težko nalogo, saj je morala tekmovati v družbi reprezentance moških večjih mest, ki so imele
v svojih vrstah večje število odličnih atletov. Kakor so naša dekleta zopet ponovile lanski uspeh, to je drugo mesto, tako so tudi fantje ponovili lanski uspeh — deveto mesto. Tekli pa so v postavi: Brajer, Grmovšek, Tratar, Lah ln Brine.
Zelja vseh tekmovalcev Je, da bi se za prihodnje leto $e bolj pripravili^ saj bo to partizansko tekmovanje verjetno pod pokroviteljstvom maršala Tita.
y. g.
v teku na 600 m oziroma 800 m, v štafeti 4x60 m. v skoku v višino ln daljino, v metu krogle, diska in kopja ter v troboju oziroma peteroboju.
Za nastop na prvenstvu Partizana Slovenije so določene posebne norme, ki jih bodo morali doseči atleti in atletinje, k| bodo hoteli nastopiti na prvenstvu LRS ln na zveznem zletu Partizana v Beogradu. Norme niso preveč zahtevne, vse pa kaze, da bodo atleti i7. našega okraja v Celju med najboljšimi in da se bo večina od njih uvrstila v reprezentanco Partizana Slovenije za zvezni zlet. — Omenimo naj samo nekatere, k1 bodo v nedeljo nastopili: Hudetova, Kukmanova. Ganterjeva, Kot-nikova, Potrč. Spilar, Zurc, Ga-brijelčič. Zaletel, Maznik, Der-ganc, Germovšek. Lah. Brine, Ba<vdek, Bele itd. TI in še nekateri (tudi iz drugiih društev Partizan — ne samo z novomeškega — n. pr. iz Krškega, Črnomlja, Mirne peči, Semiča itd.) imajo vse pogoje, da se uvrstijo v ekipo Partizana Slovenije, ker so doslej dosegli za nase razmere zelo dobre rezultate.
Tekmovanje za okrajno prvenstvo se bo pričelo v nedeljo ob 9. uri na Loki,
Ker je v vrstah Partizana večje število dijakov, bo to hkrati tudi okrajno šolsko prvenstvo posameznikov ln ekip, ki bodo štele po 3 tekmovalce pri vsaki panogi.
1919-1959
GOSPODINJE!
Ce še oklevate, s kakšnim detergentskim 'Čistilnim praškom bi si pomagale pri čiščenju, ribanju aH poliranju najrazličnejših predmetov, potem ne pozabite: KREMEN v Novem mestu vam nudi prvovrstni
Pionirji Sevnice
8. maja zvečer so sevniski pionirji priredili celovečerno prireditev v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ. V polni dvorani se Je lepo odvijal nad dve uri trajajoči spored, k| se Je delil v dva dela. Prvi — umetniški del to pionirji izvajali pod vodstvom marljivega pevovodje tov. Viktorja Krenčiča, drugI del sporeda — priljubljeno oddajo »Pokaži, kaj znas« pa so režirali, napovedovali ln izvajali popolnoma sami. | \
Za uvod Je pionirka Saša Bizjak povedala v nekaj besedah namen ln pomen prireditve ter prikazala delo vokalnega zbora na osemletki. Neštete vadbene ure, premagovanja težav in velika marljivost vseh mladih pevcev so se izražali ne samo v besedah male Saše. temveč tudi v celotnem sporedu. Ta Je obsegai tri dele: prvi partizanske pesmi ln recitacije pod skupnim naslovom »Kantata Titu, Partiji. Domovini«. Lep pre-
RAZBITA ČETA
PARTIZAN (Novo mesto) — ZOK (Ljubljana) 0:3
Nedeljska prvenstvena odbojkarska tekma med obema slovenskima predstavnikoma v zvezni odbojkarski ligi Je prinesla neljubo razočaranje. Namesto ogorčene borbe za točke, smo vldell na Loki domačo razbito četo. Nepovezane vrste se niso mogle upirati uigranemu moštvu jz LJubljane; stanje nizov pove marsikaj: 8:19, 13:15 in m :!.'>... Ljubljančani so tokrat v vsem prekašali Novo-meščane: v lovljenju servisov, v Igri v polju in na mreži. Domači so podajali zelo netočno, v polju so bili razbiti. Gostje so zasluženo zmagali.
O slabj lgn zato le kratka notica. — Tekmo Je pred približno 300 gledalci dobro sodil Romih. Posledice neresnih ln nerednih treningov v zadnjih 3 tednih prihajajo na dan.
v čast Partiji
plet pesmi in recitacij, solističnih kot zborovskih. Je poslušalce popeljal skozi vse obdobje naše nedavne zgodovine. Sledile so pesmi o pomladi, ki so Jih pionirji zapeli s polnimi pljuči. Najtežji del sporeda za zbor, stirj umetne pesmi, so pevci in dirigent speljali brezhibno.
Po zadnji pesmi so pionirji tov. Krenčiča zasuli s šopki cvetja, zahvalni nagovor pa Je bil odraz velike ljubezni pionirjev do nJega, ki ves svoj prosti čas posveča mladini.
V drugem delu sporeda Je bilo veliko presenečenj. Zvrstili so se: duet kurita m muca, mali Borut Bizjak Je recitiral 6 svojih pesmic, fantovski trlo Je zapel dve pesmi, Abramova Mirica pa Je izredno čustveno zdeklamlrala pesmico »Marjetica In sonček« ter zasluženo odnesla vseh 80 točk-Sledili so Se oktet deklet, Peter-nel Milica je povedala tri svoje pesmi, ki kažejo na globoko miselnost, posebno tista o umrlem očku. Nastopil Je spet solist v petju. Lovrek Dušan, ki Je s popevko »Sretna luka« odnesel drugo mesto z 79 točkami. Se solistka s harmoniko in štirje kavboji so nastopili, nato pa so se mladi izvajalci prav veselo nasmejali sladkim nagradam, katerih so bili deležni prav vsi nastopajoči. Za zaključek so vsi skupaj zapeli še koračnico. Omenimo naj še, da so radioamaterji ta program prenašali z lastnim oddajnikom na lokalnem valu. S tem nastopom so pionirji pokazali visoko raven poznavanja radlotehnike, saj so se na odru obnašali kot pravi strokovnjaki.
Ker Je bil večerni spored namenjen odraslim, so ga ponovili še v soboto opoldne za šolsko mladino. Tam se je vrstni red sladkih nagrad malo spremenil, do zadnjega kotička nabita dvorana ln dolgotrajni aplavzi' pa so pokazali, da so šolarji nad uspehi in trudom svojih sošolcev izredno zadovoljni. -ok
Košarkarji so presenetili
i NAROČAJTE •  IN SlhlTE ©   OOI KNJSKI LIST'
PARTIZAN (Novo mesto) — PARTIZAN (Ljubljana-Zel. Jama) 55:48 (24:20)
Košarkarji novomeškega Partizana so preteklo nedeljo prvič nastopili v letošnjem prvenstvu na domačem igrišču. Pred štirinajstimi dnevi so startali v LJubljani, kjer so se pomeril« s Partizanom-Illrijo in izgubili, tokrat pa so imeli za nasprotnike drugo ljubljansko ekipo — Partizana iz Zelene jame.
Lahko rečemo, da smo zadovoljni zapuščali; igrišče na Loki, ker so se mladi  košarkarji potrudili
in zasluženo premagali svoje so-tmenjake iz Ljubljane z razliko sedmih košev — 55:48 (polčas pa 24:29). Tekma Je bila zelo borbena, zmagali pa so domači, ker so v zadnjih minutah pokazali večjo prisebnost in večjo zanesljivost pri metanju na koš. Najboljša v domači ekipi sta bila Bele in Gole«, ki sta dosegla tudi največ košev. Bele Je dosegel 27 took, Gole* pa 21, Igrali pa so še Robar (4), Koprlvnik (3), Potrč ln Korošec.
Tekmo Je pred številnimi gledalci dobro vodil Bizjak iz LJubljane.
Leskovec, ne Krško!
PIONIRKE IZ LESKOVCA SO  OKRAJNE PRVAKINJE
V poročilu o okrajnem pionirskem prvenstvu v šahu, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista, se Je našemu sodelavcu vrinila neljuba pomota, ki Jo tokrat popravljamo. V kategoriji starejših pionirk so kot prvak občine Krško nastopile pionirke osnovne šole Leskovec pri Krškem, ki so dosegle najboljši rezultat in zasluženo osvojile prvo mesto m pokal Okrajne zveze društev prijateljev mladine. Ker so nastopile kot prvakinja občine Krško, se Je vrinila napaka, da gre za ekiipo osnovne šole Krško, kar pa ne drži.
Okrajne prvakinje so pionirke iz osnovne šole Leskovec pri Krškem, ekipo pa so sestavljale Arh Sonja, Mlakar Jožica, Plrnat nri-glta in Pire Anica. Vse so učenke Vri. in VIII. razreda osnoivne šole Leskovec in Jim k zmagi čestitamo! Uredništvo
SVETLE TRADICIJE NOB
so sestavni del vzgoje v škega POHODA MLADOSTI
tabornikih vrstah — Z nedeljskega partizansko-talionil-v Novem mestu — Zgledno sodelovanje tabornikov z z oigan zacijo Zveze borcev
Uredništvo »Strele«, okrajnega glasila tabornikov. Je priredilo pod pokroviteljstvom okr. odbora Zveze borcev tekmovanje okoli Novega mesta.
Odziv Je bil presenetljivo velik, saj Je nastopilo 6 ženskih in 22 moških tekmovalnih skupin iz 10 taborniških enot.
V soboto. 9. maja, so prihajali tekmovalci lz vseh strani Dolenjske ln med potjo obiskali partizanske spomenike, priče težkih borb v letih H94H—1845. Tako Je močna skupina tabornikov iz Črnomlja obiskala tudi Laze. kjer Je bila huda borba 1. belokranjske čete. Sprejem Je bil na Glavnem trgu. Zvečer se Je zbralo ob tabornem ognju na stadionu preko 300 fantov Jn deklet. Ob svitu lepo postavljenega piramidnega ognja se je razvil prisrčen taborni večer, na katerem »o se vrstile partizanske in  taborniške pesmi.
Potrč 180 cm, Ganterjeva 144 cm v višino
Prvo atletsko tekmovanje v Novem mestu v letošnji sezoni Je prineslo za začotek sezone nepričakovano rjO'hrc rezultate. V okviru priprav za okrajno prvenstvo so skupno z domačimi atleti nastopili še nekateri mladi atleti in atletinje lz Mirne peč| in atleti JLA, ki se pripravljajo na armijsko prvenstvo. Ker smo šele na začetku sezone, rezultati Potrča (180 cm v višino), Gamterjeve (144 cm v vlstno), Kotnlkove (29,70 metrov v metu diska), Zurca in Spllarja (655 cm ozlr. 639 cm v skoku v daljavo) veliko obetajo. Pozdraviti moramo tudi uspešen start mladih atletov la atletinj Partizana Mirna peč, ki so se pod vodstvom učitelja Spllarja v velikem številu udeležili tekmovanja in prav tako dosegli nekaj prav dobrih rezultatov (Muhiceva 426 cm v daljino!).
Tehnični rezultati otvoritvenega mitinga:
Moški: tek som: Zurc 7,4, Spilar (oba N. m.) 7,6: tek 400 m: Vinko-
vi* (JLA) 91,3; tek 11500 m: MJku-UC (JLA) 4:36,3; skok v visino: Potrč 160 cm, Bavdek 175 cm, Ze-ner (JLA) 160cm; skok v daljino: Zurc 655 cm, Spilar 639 cm, Bavdek 605 cm; met krogle; Potrč 12,18 m, Buntlč (JLA) 10,84, Spilar 10,76 m; met diska: Potrč 34,58 m, NikoliČ (JLA) 31,08 m; met kopja: Spilar 48,06 m, BrunelH (JLA) 35,44 m; troskok: Zener (JLA) 12,47 m, Spilar H2J4 m.
Mladinci; tek 60 m: Bebelja.k (Mirna peč) 8,4, Novak (M. p.) 8,5; skok v višino: Slak (M. p.) 140 cm, Debeljak (M. p.) 140cm; skok v daljino: Slak (M. p.) 507 cm. Debeljak (M. p.) 478 em.
Ženske: tek 60 m; Kotnik 8.6, Gantar 8,9, Tvrdi 8,9; novinke: Gašperšič (M. p.) »,o. Muhlč (M. p.) 9,1; skok v visino: Gantar 144 cm, Kotnik 140 cm, Tvrdi 120 cm; skok v daljino;* Muhič (M. p.) 420 cm, Gašperšič 400 om: met krogle: Kotnik 12,12 m, Gašperšič (M. p.) 8,54 m, met diska Kotnik (N. m.) 29,70 m (nov novomeški rekord).
Navzoče Je pozdravil v Imenu okrajne Zveze borcev tov. Grašič. ki Je izrazil prijetno zadovoljstvo, da se v taborniških vrstah vzgaja mladina v partizanskih tradicijah. Ta mladina bo najboljši porok, da se bo naša domovina razvijala v pravo socialistično državo, za katero so se borili in doprinesli najtežje žrtve borci-partizanl. Tovariš Zamljen Je obujal spomine lz preteklih borb in z zanimivim pripovedovanjem tako pritegnil navzoče, da Jim Je kar prehitro minil čas.
2e zgodaj zjutraj so se v nede-, ljo začeli zbirati tekmovalci na Loki. Točno o° napovedani uri so začele odhajati najprej ženske in in nato moške skupine v presledkih po pet minut.
Ženske skupine so imele trasirano progo, dolgo približno 3 km, tako da so med potjo imele posebne naloge; opise spomenikov Iz NOB, ugotavljanje azimuta, streljanje z zračno puško ln izdelavo terenske skice. Doseženi so bili sledeči rezultati:
1. Četa zelenega Roga (Straža) 177,5 točk,
2. Odred Matije Gubca (Brežice) 174.8 točk.
3. Četa  belih  brez (Črnomelj) 172,5 točk,
4. Četa dveh krokarjev (Metlika) 171,3 točk.
5. Četa treh smrek (Sevnica) 152.8 točk,
6. Četa belih brez II (Črnomelj) 128 točk
Borba za prvb mesto Je bila napeta, kar dokazuje tesna razlika v točkah.
Moške ekipe so Imele trasirano progo v dolžini 9 km; poiskati so morale po opisu poti 5 spomenikov Iz NOB, določiti azimut, streljati z zračno puško ter izdelati terensko skico.
Prva je odšla na pot skupina učencev v gospodarstvu iz Novega mesta, ki je pretekli teden začela s taborniško dejavnostjo ¥ klubu Dobrih tovarišev. Sledilo Jim Je v presledkih po 5 minut še 21 skupin. Številni gledalci so z
zanimanjem opazovali skupin« mladih tabornikov, ki so strnjeno hiteli po kolovozih In stezah, po poteh in cestah po opisu poti. — Zadnja ekipa je prišla na cilj, Id je bii pod železniškim mostom ns. Loki, ob 10.30.
Tekmovalna komisija, ki so Jo sestavljali zastopniki petih enot, se je lotila nato težavnega delt: izračunati rezultate po predloženih kartonih, ki so jih oddale tekmovalne skupine, Po treh urah napornega računanja so biLi ugotovljeni sledeči rezultati:
1. Novo mesto 184,5 točk, 2. Hiško 176,31, 3. Novo mesto 175,6, 4. Straža i74.ll, 5. Krško 163,45. I. Sevnica J62, 7. Črnomelj 160.02 , 8. Novo mesto 154,25 . 9. Sevnica 150,60, lo. Kostanjevica 148,41, U. Brežice 147,2, 12. Novo mest« 146,6, 13. Sevnica 144,35, 14. Sevnica, 143,21. 15. Metlika 139,49. 16. Brežice 137,5, 17. Črnomelj 136,5, 18. Novo mesto 131,35, 18. Novo mesto 127,19, 20. Črnomelj 123,45, 21. Mokronog 121, 22. Šentjernej 114,85.
Objava rezultatov m razdelitev nagrad Je bila ob 14. uri na športnem igrišču na Loki. Zbrane tekmovalce Je pozdravil v imenu okrajnega starešinstva Tone Gos-nik, kj je med drugim pohvalil udeležbo iz podeželskih enot In poudaril, da je vsaka ekipa brez ozira na plasman uspešno izpolnila dano nalogo. Zastopnik okr. odbora ZB Vinko Vitkovlc Je izrazil veselje nad tem, da Je mladina v tako velikem številu obiskala partizanske spomenike ln naročil je tabornikom, naj ohranijo v spominu te vtise kot pobudo za socialistično dejavnost v prihodnosti. Ob zaključku so bil« razdeljene lepe nagrade in knjižna darila ZB, DoTS, »Krke«, Dolenjskega Usta ln uredniStfv« Strele.-
Uspelj pohod okoli Novega mesta bo gotovo postal vsakoletna tradicija In se bo na nJem v bodoče zbralo še več mladine Požrtvovalnim organizatorjem te Prtreditve bodj na tem mestu izrečeno priznanje za uspešno organizacijo, okrajnemu odboru ZB pa iskrena hvala za vso pomoč ln plodno sodelovanje. S. J.
ZENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
NEKAJ 0 SHRAMBI ZA ŽIVILA
(Nadaljevanje in konec)
Temperatura v shrambi je za živila zelo važna; čim višja je, tem hitreje se živila kvarijo. Vlaga in vlštja temperatura ata poleg hrane osnovna potreba mikroorganizmov za njihov razvoj. Bakterije, ki povzročajo naJezljive bolezni, rastejo najlaže pri telesni temperaturi okrog 37"C. Nizke temperature pod 10°C pa preprečujejo njihovo razmnoževanje. Ce se temperatura poviiša M 10nC, se rast mikrorganizmov oospeši za približno 3-krat. Na splošno naj bo temperatura v shrambah 10—15°C. Najvažnejše pa je, da temperatura ne niha preveč; če temperatura pada, vlaga v zraku pa ostane enaka, se ta zgoščuje ln vseda na živila. Živilo, ki se je ovlažilo, pa nudi idealno podlago za razvoj mikroorganizmov. Skrbimo torej, da bo temperatura v shrambah čimbolj stalna.
Skladišča na podstrešjih s»o poleti zelo topla in suha, poz/iml pa mrzla. Kletna skladišč« so poleti hJladna in redativno vlažna, pozimi pa topla. V podstrešjih shranjujemo    lahko samo
Drobni nasveti
* Čipke, tU m orgsmdi najbolj« škrobbno s sladkano vodo, k| Je tudi tkaninam neškodljiva,
* Duh po ribah ali čebuli odstranimo z rok, če si Jih namažemo s staro limono.
» Sir. ki dalj časa stoji, postane trd, Ce ga čez noč pustimo v mrzlem mleku, postane spet svež.
živila, ki niso občutljiva za temperaturo, n.pr.: sladkor, sol, prepecenec, čaje in druga. Klet je primerna za zelje, vino, brezalkoholne pijace, olje, sir itd. Tekočine v steklenicah in sodah ne smejo zmrzniti, ker bi pri tem posoda popokala, prav tako ne smejo zmrzniti prave konserve, ker se pri tem šivi doze zrahljajo ter odpro ln se vsebina lahko inficira. Tudi ja-kolka, čebulo, kisle kumarice, jajca, krompir, glavnato zelje in sir je treba čuvati, da ne zmrznejo, ker bi se pri tem skvarili, V kleti jih očuvamo pred mrazom. Seveda hranimo v kleti tudi vso ostalo svežo zelenjavo in sadje, ker je klet relativno vlažna.
V shrambi poleg kuhinje moramo vskladiščevati vsa ostala živila. Pri vsakem vskladišče-nju živil je treba paziti tudd na to, kako blago zlagamo ln razporejamo. Na gosto skupaj morajo biti zložena živila, ki imajo malo vode in so v nevarnosti, da začnejo plesnetl, n. pr. prepecenec in keksi. Zračno pa je treba naložiti živila, ki odajajo toploto in vlago dz notranjosti na površino, kot kruh, sveže salam*, trajno meso. Tik dišečih živil kot so na primer začimbe, suoa zelenjava, pravi čaj, pražera kava, prekajeno meso, ribe. sir, oranže in limone ne smejo biti živila, ki rada vsrkavajo tuje duhove, kot n. pr. margarina in maslo, slanina, jajca, meka, prepecenec, mleko itd. »lastna živila (maslo, margarina olje, mast, pražena kava, polnomast-
no mleko v prahu, salame, čokolada, preparati za juho) morajo biti zatemnjena, ker jih svetloba kvari; navadno so ta živila v embalaži, ki je za svetlobo nepropustna. *
Kakovost shranjenih živil je treba stalno nadzorovati. Veliko škodo prinašajo plesni, ki sc razvijajo na površini živil. Njihovi trosi so zelo lahki in vsaka sapica ob prepihu jih lahko raznese po prostoru na sosednja živila. Ze pri najmanjšem pojavu plesni je treba prizadete dele živila odstraniti iz shrambe. Veliko nadlogo v shrambah pomenijo insekti ter podgane In miši. Preganjamo Jih najuspešneje s čistočo. Neogibno potrebno je redno vsak dan čistiti shra .bo. Prahu ne pometamo, temveč ga previdno brišemo s krpami. Sesalci za prah nam pri tem lahko dobro služijo. Vodi. s katero umivamo in ribamo deske in tla, do-
Preprosto, a čedno
Preprosta bela bluza s pikami, k) ustrezajo barvi krila, nam bo prav prišla v prvih toplih dneh pod jopico aH kostimom, poleti pa jo nosimo k širokim krilom za službo, sprehode in šport.
dajamo nekoliko sode in miJa, da umazanijo laže odstranimo.
Shrambo moramo tudi v6ako leto razkružuti. Najpreprosteje je, da stene in strop vsako leto prebeillmo.
Najbolje je tudi, da ima dostop v shrambo na splošno ls gospodinja sama. Ker ve, kako in zakaj se živila kvarijo, bo skrbno ravnala z njimi ter 8 tem omogočila svoji družini zdravo prehrano, ki jo je mogoče pripraviti le lz polnovrednih in higiensko neoporečnih živM.
Ing. Em/ilija Letonja (Iz Sodobr.':s3 gospodinjstva)
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Dr. Franc Novak: 5
Spočetje po naši volji
ali o kontracepciji
Ako je število spermijev dosti manjše ali če Jjih v spermi sploh ni, žena ne zanosi. Tedaj je kriv jalovosti zakona mož. Med spermiji opažamo večkrat take, ki imajo nepravilno obliko. Tudi v spermi zdravih moških, ki imajo zdrave otroke, je do 10 odstotkov teh nepravilnih oblik. Ce Je odstotek večji, je verjetnost oploditve manjša. Spermiji nastajajo in se razvijajo v modih. Zrel človeški spermij, ce ga pogledamo pod drobnogledom, je podoben nitki, ki je na enem koncu zadebeljena. Sestoji se jz glavice, ki je sploščena, iz srednjega dela in repa (si. 5). Brž ko pridejo spermiji ob občevanju v nožnico, se začno pomikati po spolnem kanalu navzgor proti maternici in jajcevodom. Spermij M poganja naprej z repom in se ne ustavi prej. dokler se ne Izrabi njegova za gibanje določena sila. Gibati se pa preneha tudi, če ohromi zaradi kislosti sokov, ki jih izločajo žleze v nožnici, zaradi toplote ali kakega drugega škodljivega učinka. Spermij, ki je dolg SO—60 mikronov, preplava v eni minuti 2—2,6 mm. V eni sekundi torej napravi pot. ki je enaka njegovi lastni dolžini. Plava torej s hitrostjo, ki je glede na dolžino spermija in opravljeno pot sorazmerna hitrosti, s katero plavajo najboljši plavači sveta na tekmovalni progi 100 m. Pot od zgornjega dela nomice do tistega dela jajcevoda, kjer se izvrši oploditev, je dolga približno 20 cm (slika 6). V ugodnih okoliščinah preplavajo spermiji to pot v poldrugi uri. Prehod iz nožnica v maternico je spermijem ob sočasnem vrhuncu spolnega užitka (orgazmu) moža in žene olajšan Sluzni čep, ki zapira vhod v maternico, se pri tem najprej nekoliko iztisne v nosnico. Ko orgazem popusti, vsrka maternično ustje to sluz zfMirt nazaj. Z njo vred pa vsrka tudi spermo, ki je prišla med sluzasti čep In vnanje maternično uatje. Prav tuku spermo, ki se je prijela sluznega čepa. Po takšnem vsrkanjll so ugotovljeni spermiji ob notranjem ma-|miičnem ustju, kjer so na varnem pred vsakršnim Izpira-
njem vagine, že S minute po občevanju. Ce žena nima orgazma, pravtako zanosi, ker preplavajo to pot spermiji sami. Včasih potrebujejo za to pot celo uro. Ako spermiji ne nalete na preveliko ovire, pridejo v jajcevodu do tja, kjer se srečajo z jajčno celico in jo oplode v 1 in pol do 3 urah. Pot*
Slika  It* v.  9 fe*
O UREDBI O POSTOPKU ZA DOVOLJENO ODPRAVO PLODU
Komisija za dovoljeno odpravo plodu se ne mor« ravnati po želji žene, temveč Je vezana na »Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo plodu« (Uradni iist FLRJ. it. 4, 1962, str. 50).
Glavna člena, ki naj bi Ju poznale tudi žene, ki prihajajo na komisijo za dovoljeno odpravo plodu, str. 1 in 3.
1. člen
Odprava plodu se dovoli:
1. Ce se na podlagi medicinske /.nanostl ugotovi da drugače ni mogoče rešiti življenja ali odvrniti hude okvare zdravja noseče žene;
2. Če se da na podlagi medicinske znanosti utemeljeno pričakovati, da se bo otrok zaradi bo-lezn, staršev rodil s hudimi telesnimi ali duševnimi hibami;
3. 6e Je nosečnost posledica kaznivega dejanja in sicer; posilstva (179. čl. k. z.), spolnega občevanja s slabotno osebo (180 čl. k. z.), spolnega občevanja z mladoletno osebo (181. čl. k. z.), spolnega občevanja z zlorabo položaja (1*2. čl. k. z.), zapeljevanja (185. čl. k. z.) ali krvoskrunstva (198. čl. k. z.).
Izjemoma se odprave plodu sme dovoliti tudi v primeru, če se da utemeljeno pričakovati, da bi si noseča ženska z rojstvom otroka zaradi svojih posebno težkih gmotnih osebnih ali družinskih razmer lahko pokvarila zdravje. 3. člen
Odprava se ne sme dovoliti ne '.vršiti, če je od »početja preteklo več kot tri mesece, razen v primeru iz 1. točk« l. člena te ured-
SMt potovanja jpiamija psoti jajcu
—----- jajca
O s(,tfl,'j 'vT>eii v jajce.
l/. JMtU'otovanja 0pl0jenlga JAJCA V r MATtRNlĆiO VOTLINO-KJLR it na5e.U
Slika   Št; v. 6
ki so jo pri tem preplavali, je dolga res samo približno 20 cm, vendar j© glede na velikosispermijev napor, ki ga pri tem pokažejo, velikanski. Primerjtli bi ga lahko z naporom plavača. ki preplava Rokavski zali. Razumljivo je, da mnogi slabotni spermiji na tej poti proadejo. Na cilj dospejo le najkrepkejši in le eden od njih. n sicer najhitrejši, oplodi jajce.
Pri tem pa spermiji na vsej sv ji poti plavajo proti toku, ki ga povzroča udarjanje migetalkmaternične in jajcevod m« sluznice. Nasprotni tok spermijem ni ovira, temveč kažipot. Ko plavajo vedno proti toku, 'Hancjo v vzdolžni smeri spolnega kanala, se ne vlove In nezastanejo v zalivih gub.
^Najugodnejša za spermije je limata okolica. V tej najdalj žive in so najbolj živahni. To <obro vedo živinorejci, ki v določenih primerih Izpirajo norico živali z raztopino Jedilne sode. Zaradi naravne kislo?,- sokov v nožnici propadejo spermiji v njej v 2—3 urah. 'iše v ženskih spolovilih žive dlje, včasih celo do tri tedne, ajčece pa zelo verjetno lahko oplode le v prvih 28 urah poobčevanju. Spermiji so M toploto Izredno občutljivi. Kaže, 4 na toplem hitro pora-
Modna revija v Novem mestu
Vodstvo Initernata Majde Sile v Novem mestu je organiziralo s pomočjo raznih tovarn in strokovnjakov modno revijo. Dobljena sredstva bodo uporabili za ureditev internata. Prireditev bo 14. in 15. maja zvečer v Domu ljudske prosvete za občinstvo Novega mesta, 16. maja popoldne pa bo modna revija za prosvetne delavce to dijake.
Manekenke ln manekend-di-jaki ln dijakinje novomeškega učiteljišča ln nekaj otrok (* osnovne šole, nam bo prikazalo čez trideset praktičnih modelov oblek za vse priložnosti. Prikaz modelov bo spremljala godba Doma JLA.
Upamo, da ^ prireditev uspela, ker vlada zanjo veliko zanimanja,
POSKUSIMO!
TELEČJI RAGU Z GRAHOM
Pol kilograma toleitme, Sdka; maščobe, pol čebule, pol litra zlu-ščenega graha, 2 dkg moke, 5 žlic kisle smetane, malo vode, sol, drobnjak.
Teletino zrežemo na koščke. Nt masti prepražimo na drobno zre-zano čebulo. Ji dodamo teletino, vse skupaj malo prepražimo, nato pa prilijemo zajemalko vode in dušlmo 15 minut. Po tem času do« damo še grah ln v majhni kolt« čLni mrzle vode razmešano moko. Prilijemo Se malo vode in dul4» mo, da se grah zmehča. Osolllm«^ dodamo smetano in seseld.ja«t drobnjak.
•tev. 19 (477) »DOLENJSKI   LIST« fitran T
RAZVESELJIVA S TMBELNEGA
Sedem kilometrov strme poti j- od Mokronoga do nas na, Trebelnem, 'zato sem le redki' zaidejo. Pa je tudi pri nas bogata pomlad. Prvi maj smo lepo proslavili, čeprav je dež nagajali. Slavje je bilo združeno £ počastitvijo krajevnega praznika, ki je sicer 12. aprila, pa smo ga letos zavoljo volitev prestavili na Dan dela. Hkrati je bila odprta na novo urejena ln opremljena zadiružina dvorana, v kateri bomo lahko imeli razna predavanja, zborovanja, sestanke in pod. Vse to je bilo nujno potrebno, saj se Ljudje kar niso mogli načuditi, da imamo vendarle tudi pri nas primeren prostor za izobraževanje in zabavo.
Upravnik zadrug© tov. Bljec je razložil, koliko sredstev je zadruga vložila za ureditev dvorane. Res bomo skrben, da bo ostala taka še dolgo. Pred nedavnim nam je krajevni urad v Mokronogu podaril te-
levizijska sprejemnik. Presenečeni so stopil; ljudje v novo dvorano pred televizor in se kar niso mogij nagledati napredka in sposobnosti, ki jih človeštvo dandanes dosega. Vse to je velik korak za napredek našega kraja, posebej pa še mladine.
Tovariš Karel Ribič, predsednik kraj. odbora Zveze borcev, nam je na proslavi lepo povedal, kakšne žrtve so bile potrebne za osvoboditev in za boljše življenje naših ljudi. Opisal je tudi borbe za osvoboditev Trebelnega, nakar so potožili venec na grob padlih partizanov na trebel&kem pokopališču. Na proslavi je lepo sodelovala tudi šolska mladina.
Po proslavi je blla prosta zabava v dvorani, kjer se je prav tako zbralo precej ljudi. Zal je razpoloženje kvaril Rudi Železniki iz Lakenc, ki dela v Ljubljani. Pokazal se je »junaka« ln razbil stol; takih ob-
OBČINSKI SINDIKALNI SVET V SEVNICI
Je Imel 8. ln 9. maja dvodnevni seminar za predsednike ln tajnike podružnic. Udeležba 20 slušateljev je bila sicer občutno premajhna, saj so udeleženci izjavili, da so na seminarju veliko pridobili.
Prvotno zamisel, da bi seminar trajal tri dni. so spremenili na dva dneva. Osnovni vzrok za to je izguba proizvodnih ur, kar kaže na smisel za varčevanje. V debati o posameznih referatih, ki so jih imeli domači strokovnjaki, Je bilo postavljenih več vprašanj. Najbolj živa pa Je bila razprava o izobrazbi in vzgoji delavcev, za
$ V opekarni Brežice bo te
dni prvikrat zagorel ogenj v novi krožni peči, ki bo začela poizkusno obratovati. Del rekonstrukcije opekarne je s tem zaključen, zgradili bodo pa se umetno sušilnico, del naravne sušilnice, novo strojnico, nove sanitarne prostore in nakupili &e nekaj strojev.
# Ces«o na Lisco že gradijo. Na trasi delajo zdaj tri skupine izurjenih delavcev, ki se bodo združile verjetno že do 28. junija. Računajo, da bo cesta odprta za avtomobilski promet do 4. julija — takrat pa nasvidenje na Lisci!
0 V Metliki bodo letos skušali urediti kanalizacijo in asfaltiraj cesto. Občinski ljudski odbor se je o teh delih že temeljito pomenil z volivci na zborih; del potrebnih sredstev bodo prispevali tudi Metiičani s prostovoljnim delom. Razen tega nameravajo letos postaviti bencinsko črpalko in zgradil novo avtobusno postajo.
® Obnovitvena dela na cesti Novo mesto—Dol. Toplice
so se začela. Za čedalje večji tujski promet v Toplicah, ki bo z otvoritvijo novega bazena še precej večji, bo obnovljena cesta velikega pomena.
katero Je med delavci vedno već zanimanja, da bi se z novostmi, ki Jih prinaša šolska reforma ln sistem pošolske izobrazbe odraslih lahko podrobno seznanili tudi po kolektivih, so sklenili, da bodo ta predavanja tudi po sindikalnih podružnicah. Kaže namreč, da mnogi naši delavci ne napredujejo v izobrazbi in šolskih kvalifikacijah, ker enostavno ne poznajo poti in sredstev, kako se do teh pride.
Udeleženci so izrazili tudi željo, da bj z ozirom na široko področje dela vodilnih sindikalnih funkcionarjev večkrat priredili enodnevne informativne seminarje o perečih nalogah sindikalnih organizacij. Na ta način bi delo v podružnicah steklo veliko bolje in bi voditelji sindikatov predvsem sami dobro poznali probleme.
. —ok
jestnežev v nov; dvoran; ne želimo več videti.
Pogrešali smo tudi, da domače prosvetno društvo ni ničesa,r prispevalo k proslavi, čeprav se je menda dalj časa pripravljali o na igro ali nekaj podobnega. Nova, lepa dvorana zdaj naravnost vabi vse sposobne ljudi, da poživimo kulturno. prosvetno delo na Trebelnem.
B.R.
Prireditev novomeških gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto ne spi, r©s Pa o svojem deJiu malo poroča. V počastitev 1. maja se je udeležilo tekmovanja v Smarjeti, ko so tam 3. maja odprli nov gasilski dom. Novomeška desetina je bila prva.
V Novolesovi dvorani se je 9. maja zbralo članstvo društva ln nekaj drugih ljudi na proslavo 40-letnice ustanovitve KPJ. O pomenu in delu Komunistične partije Jugoslavije je govoril ljudski poslanec Henrik Oi-goj, nakar je moški pevski zbor PD Dušan Jereb zapel več' pesmi, 11-letna Korenova, tov. Bartolj in Clgler pa so recitirali. A.H.
Zlato poroka v Gabrju
Zivljenska pot FRANČIŠKE in FRANCA TUTINA iz Ga-brja, ki .sta 30. aprila slavila petdesetletnico poroke, je podobna žifijenski poti mnogih naših starejših ljudi
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
S SEJMIŠČA
11. maja so pripeljali kmetovalci na novomeško sejmišče 1340 prašičev, prodanih pa jih je bilo 925. Za manjše so zahtevali od 2500 do 5000 din, za večje, od 3—8 mesecev stare, pa od 5000 do 18.000 din.
Cene So bile zaradi večjega dovoza prašičev nekoliko nižje.
Magister Milan Wacha — 85-letnik
29. aprila Je v Metliki praznoval svoj B5-letm življenjski . jubilej magister Milan Wacha. Roda se Je 1. 1873 v Zagrebu v lekarniški družini in je danes najstarejši živeči farmacevt v Sloveniji. Farmacijo je študiral v Pragi, kjer je tudi diplomiral. Po odsluženi vojaščini Je najprei služboval pri ljubljanskem lekarnarju Mayerju, nato v lekarni svojega očeta — ta se Je medtem naselil v Metliki am potem pa Se na Južnem Tirolskem ln v illdžl pri Sarajevu. Leta laoa je po smrti svojega očeta Franje Wache prevzel lekarno v Metliki, kjer 1r delal do leta 1947. torej I polnih 39 let.
I Magister Wacha Je bil razgledan v svojem poklicu in hkrati odličen praktik. Njegovo znanje, vedrost. optimizem ln razumevanje trpečih so mu Sirom Bele krajine ln bližnje Hrvatske pridobili širok krog ljudi, ki- so z zaupanjem prihajali k njemu po nasvete in pomoč.
Uspehe v svojem poklicu pa mu Je omogočila njegova široka razgledanost. Svoje znanje Je namreč stalno Izpopolnjeval, saj Je tudi po letu 1947, ko se Je že umaknil Iz lekarniške službe, pogosto prebiral strokovna glasila in Be nenehno zanimal za napredek modernega zdravstva.
Lani si Je pri nesrečnem padcu zlomil nogo in Je od tedaj pri-
Tečaji za Šoferje
Tečaje za šoferje amaterje so na Dvoru uspešno zaključili. V razdobju šestih mesecev je Občinski odbor Ljudske tehnike Žužemberk organiziral dva tečaja za Šoferje amaterje: enega že lani v Žužemberku, drugega pa letos na Dvoru. Tečaj ie bil uspešno zaključen in v ponedeljek 27. aprila je 38 tečajnikov napravilo izpit za šoferje amaterje. V šestih mesecih se je na teh tečajih usposobilo za upravljanje motornih vozil kar 80 ljudi, zdai.
klenjen na bolniško posteljo. — Morda zdaj na spomlad nekoliko pogreša zelenečo lozo in cvetoče pafttnce, saj Je bil vedno. zlasU v mladih letih navdušen lovec ln velik ljubitelj narave. Toda nje-'govi prijatelji ln znanoi ga stalno obiskujejo in to mu je v njegovi nesreči v veliko uteho.
Vsem tem prijateljem in znancem pa se ob visokem življenjskem Jubileju magistra Milana Wache pridružujejo številni" Metiičani z željo, da bi spoštovani Jubilant čim bolje okreval in se med prijatelji Se dolgo veselil Jeseni svojega življenja
Komaj 2'i (t;l aia), je aram Tullu odšel za kruiiom v svet. V daljni Ameriki je dobil zaslužek. Tri leta pozneje je odšla za njim še zaročenka Frančiška in tam s"ta se leta 190'.) poročila. Po treh letih se je Frančiška vrnila domov, on po je ostal tam do komca prve svetovne vojne. Doživel je marsikaj, med drugimi tudi težko nesrečo. V rudniku ga je zasulo in Pri tem je bd močno poškodovan, zato je še dane., invalid. ...
Doma pod Gorjanci, sta se prebijala skozi življenje, kot sta najbolje uedeia in znala. Rodilo se jima je 12 otrok, od katerih jih živi še osem. Vzgojila sta jih v naprednem duhu. Ko je okupator zasedel našo domovino, se je Tuttnoua družina takoj odiočila za osvobodilno šibanje. Oba sinova sta se pridružili partizanom že v začetku leta 1942. Ko so v vax pridrveli domači okupatorjevi hlapci, so Tutinov dom izro-pali in do tal požgali. Vsa družina je bila zato med vojno brez strehe in brez doma, kot toliko naših 2auednih družin.
Po osvoboditvi so tudi Tuti-novi obnovili dom. Potomci zlatoporočenca ne iščejo kruha po tujih đeželali, ker ga imajo dovolj v domovini. Razen osmih živečih otrok imata Tutinova ob petdesetletnici poroke tudi 16 unukov in enega pravnuka, kar jima je v veliko uteho in razvedrilo na stare dni.
Zeiimo jima §? mnogo sreč nih in zadovoljnih \eV.
Pozdrav iz Makecfoniie
Brigadirji VII. novomeške MDB Milan Majcen iz Makedonije so nam napisali:
»Prve dneve je bilo težko, dokler se nismo privadili na vse, sedaj teče življenje normalno. Tudi delo na trasi teče bolje, tako da dnevno presegamo 169 °/n, pa tudi 180 «/o norme smo dosegli.
Napravili smo med brigadirji anketo, da vidimo, kako jim ugaja življenje v brigadi in česa si najbolj želijo. Ugotovili smo, da bi vsi želeli postati traktoristi, motoristi, veliko se jih tudi navdušuje za razne tehnične tečaje Iti.
Veliko brigadirjev želi, da bi postali člani Zveze komunistov. Njihovim željam bo ustreženo, če bodo pokazali vse tiste odlike, ki jih potrebuje mladinec, da postane član ZK.
Zeiimo si še več emblemov od naše brigade, da jih bomo zamenjavali z drugimi brigadirji. Potrebujemo pa še vrsto lepih razglednic Jz Novega mesta in naše Dolenjske, da jih podarimo brigadirjem še ostalih treh brigad, ki so z nami v naselju: novosadski, ohridski in splitski. Na ta način jim bomo predstavili našo ožjo domovino Dolenjsko, o kateri se čujejo dobri glasovi, ki so jih ponesli brigadirji po vsej domovini, ko so gradili avtocesto Ljubljana—Zagreb.
Pošiljamo vsem prisrčne pozdrave lz lepe Makedonije! Brigadirji VII. novomeške Milan Majcen.
Koristen sestanek v Kostanjevici
Gostinci:
ZAHTEVAMO!
Po novi avtocesti, ki je odprla dozdaj tesno zagrajena vrata turistično lepe in vabljive Dolenjske, bodo letos pripotovali k nam številni domači in tuji gostje. Čeprav je letošnja sezona že tik pred vrati, ugotavljamo v našem gostinstvu že vrsto pomanjkljivosti. Prvi vtis je najpomembnejši, zato zahtevamo, naj se vsa naša znana zdraviliška in gostinska podjetja kot so Šmarješke, Dolenjske in Cateške Toplice, gostišči na Otočcu, v gradu Mokrice ter vsa druga gostinska podjetja družbenega sektorja na sezono dostojno pripravijo!
Ker so sedanje zmogljivosti večjih turističnih središč premajhne, moramo pričakovati, da bodo turisti iskali oddiha tudi na podeželju. Vsa vaška gostišča morajo zato urediti svojo notranjščino, Mize ne smejo biti brez snažnih prtov, prostori naj bodo pobeljeni, tla vedno snažna in pobrisana. Ne pozabimo tudi na cvetje! Snažen, bel predpasnik in veseli pogled pomenita mnogo. Vsi lastniki zasebnih gostišč naj se zavedajo, da jim je družba dala obrt zato, da bi služili skupnim interesom. Zato so odveč vsi izgovori, da ni sredstev, ker gostinstvo ni oblika pomoči za reševanje socialnega položaja posameznikov.
Vsako gostišče mora biti urejeno tako, kot smo že povedali. Razen izbire alkoholnih pijač mora nuditi hladna ln če je le mogoče tudi topla jedila, brezalkoholne pijače in sadne sokove. Sanitarno inšpekcijo pozivamo, naj brez odlašanja prične ukrepati in naj pravočasno zapre vsa gostišča, ki ne Izpolnjujejo pogojev. Le tako bomo preprečili Škodo in sramoto, ki bi nam jo povzročila.
Tudi gostinskih delavcev nam primanjkuje. Ker računamo na daljši perspektivni razvoj gostinstva in turizma na Dolenjskem, moramo že zdaj razmišljati o šolanju mladih gostincev. Štipendiranje gostinskih delavcev ni naloga občin ampak gostinskih podjetij. Direktor gostinskega podjetja, ki trdi, da nima toliko sredstev, da bi žrtvoval 5000,. dinarjev na mesec za štipendiranje mladega gostinca, ki ga bo čez nekaj let močno potreboval, naj zapusti službo v gostinskem podjetju in se zaposli drugod ...
O teh naših zahtevah naj se pogovorijo Jutri gostinski delavci na občnem zbnru Okrajne gostinske zbornice. Dolenjska sprejema prvič v svoll zgodovini večic število gostov. Potrebno je, da se dostojno pripravi; turizem pomeni za nas •kraj pomvnbno gospodarsko panogo.
Pred nedavnim je mestna organizacija SZDL sklicala sestanek vseh predsednikov množičnih organizacij, društev in upravnikov ustanov. Na sestanku je bilo mnogo govora o koordinaciji, o skupnih akcijah ln o problemih v našem mestu Osnovni zaključek tega sestanka je bil, da se bodo ti predstavnik t še večkrat sestajali in skupno sestavljali delovne načrte. Tako bo delo tudi uspešno potekalo. Dalje so se pogovorili
o prireditvah, ki bodo še v ^> sezoni, kakor tudi o možnosti! letne restavracije na prostem Zaenkrat bi začeli samo & sobotnimi plesi, ki bi jih oskrbovalo eno Izmed društev našeg: mesta. Prav tako je bilo govora o košnjah po naših parkih, o gradu, o plani iski postojanki na Polomu itd. Sestanek je bil koristen in upamo, da ga bo SZDL še večkrat sklicala, saj se je že na začetku pokazalo, da bo t< dobra oblika dela.
Cetilek, 14. maja — Bonltacij Petek, 15. maja — Zofija Sobota, IG. maja — Janez Nedelja, 17. maja — Mojca Ponedeljek,  18.  maja — Krik Torek, 19. maja — Vitoslava Sreda, 20. maja — Bernard
Črnomelj: Od 15. do 17. maja : ameriški barvni film »Destree«. Od 19. do 20. maja italijanski film »Spomini lz Italije«. I Kostanjevica na Krki: 17. maja ameriški film »Poni expres«, 20. maja japonski film »Atomska bomba nad Htrošimo«.
Metlika: Od 16. do 17. maja »Ljubimec Ladv Chaterlev«. 20. maja »Tujec Je poklical«.
Novo mesto »Krka«: Od 15. do 17. maja ameriški barvni film »Trlje novčići v vodnjaku«. Od 19. do 21. maja mehiški film »Se-renada v Mehiki«.
Dom JNA Novo mesto: Od 14. do 17. maja ameriški barvni film »Osvajalec«, Od 18. do 20. maja angleški film »Ladja prekletih«.
Semič: 17. maja ameriški film »Dvoriščno okno«.
Sevnica: Od 16. do 17. maja Italijanski  film »Teodora«.
Trebnje: Od 16. do 17. maja ameriški film »Smrt prihaja«. — Predstava v nedeljo ob IG. in 19. uri.
Vldem-Krško: Od 16. do 17. maja italijanski film »Ljudje brez vrednosti«. Od 20. do 21. maja Japonski film »Zadnje žene Sejpa-na«.
Žužemberk: 17. maja češki film
»Zavest«.
Ob nenadni težki izgubi našega dragega papana, dedka, pradedka in brata
IVANA VRTACNIKA iz Cegelnice pri Novem mestu, se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, SZDL Bršljin, KZ Metlika in Sekciji za zveze Celje za krasne vence, pevskemu zboru »Dušan Jereb«, novomeški godbi in govornikom tov. Mrazu, Jev-šku, Berusu ln Ajdlčevi, ter številnim znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala!
Otroci,  vnuki,  pravnuki. brata
In sestra.
8*
MANJŠE POSESTVO ob cesti in železniški postaji prodam. Informacije Germovšek, Ponikve.
PRODAM ovco z Jagnjetom. Naslov v upravi lista (473-59).
STROJ ZA IZDELOVANJE CEMENTNE STRESNE OPEKE in 300 modelov — naprodaj. Jože Miketlč,  Loka  14, Črnomelj.
KUPIM DOBRO OHRANJEN ŠIVALNI STROJ. Ana Kic, Biška vas. Mirna peč.
KUPIM FIAT - 600, rabljen do 20.000 km. Naslov v upravi lista (472-59).
MOŠKO KOLO, skoraj novo. zamenjam za ženskega. Naslov v upravi lista (472-59).
ZDRAVO KMEČKO DEKLE — sprejmem. Lcsjak. Mi rje 2 — LJubljana.
SPREJMEM pospodtnjsko pomočnico, k| zna kuhati. Plača dobra. Naslov v upravi lista (474-
ZA PLANINSKI DOM na Mirni gori sprejmemo oskrbnika — (oskrbnico) — zakonski par. — Prednost Imajo Interesenti s kvalifikacijo v internatu. Plača po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbo na Plantnsko društvo Črnomelj.
13. APRILA sem na vlaku Novo mesto—Karlovac pozabtla paket z obleko. Poštenega* najditelj ji prosim, naj se pismeno javi na upravo lista (475-59).
TSCEMO v Novem mestu prazno sobo za pisarno — proti dobremu plačilu. Ponudbe dostavite na naslov Okrajna gasilska zveza, Novi trg 9, Novo mesto.
IZVRSTNI SADJEVEC vam nudi v vseh količinah Vinogradniško gospodarstvo Kapele, p. Slatina Radenci.
TAKOJ    SPREJMEM VAJENCE
za elektro-InstaJaclJsko stroko. Pogoj: dovršeni 4 razredi gimnazije oz. osemletke. Jože Go-vekar. LJubljana, Mlrje 4. iSCEM PRAZNO SOBO v Novem ntestu ali okolici, za protiuslu-go pa nudim hrano, kurjavo ln električni tok za eno osebo. Naslov v upravi Usta (476-59).
Prepovedujemo vsako pešhojo In. prevoz po zadružnem sadovnjaku (bivša last Rojca). Kogar bomo zasledili, da se poslužuje nedovoljene poti ali prevoza, ga bomo kazensko preganjali. • Posebno opozarjamo prebivalce Budganje vasi.
Kmetijska zadruga Žužemberk <
GODBE NA PIHALA IN GLASBENE SOLE POZOR! Popravljamo generalno ln delno vse vrste pihal, instrumentov, saksofonov, klarinetov ln harmonik. Popravila Izvršujemo točno, solidno ln po zmernih cenah. Se priporočamo! KUSTIN — Delavnica za Izdelavo in popravilo instrumentov Ljubljana. Veselova 3 (bivša Nunska).
ŠAHISTU OBČNI ZBOR Šahovskega društva   Novo   mesto   bo   v petek,
15 maja, ob 19. url v hotelu Kandila. — Vablleni!
Z Gornfih Sušic in okolice
Z Gor. SUSlC in OKOLICE
Prvega maja je krajevna organizacija Zveze borcev odkrila spomenik padlim borcem in. talcem. Starejši pionirji smo se naučili nekaj borbenih pesmi in deldamacij. Z nami so peli tudi mladina in pionirji z Laz. Po stavbah in na dre vesih v bližini spomenika smo že prejšnji dan obesili venčke in zelenja.
Proslava se je začela ob treh popoldne. Tovariš Viktor Zupančič, podpredsednik OLO, je lepo govoril o padlih borcih, o delavskem prazniku in 40-letnici KPJ. Poudaril je, da mora biti mladina ponosna na slavno preteklost naše domovine in ne sme pozabiti tistih ki so padli za njeno svobodc Nato je odkril spomenik in g, izročil v varstvo Zvezi borcev
Q7*
Spomenik stoji sredi vasi. Izdelalo ga je podjetje Kamnosek iz Gradaca. Na marmornati kocki na vrhu spomenika so z zlatimi Črkami vklesana imena borcev in žrtev fašizma. Zraven spomenika so SušLčani postavili visok mlaj.
ZLATE POROKE v naši dolini
Pravijo, da zrak in kapljica z Lubanca napravita naše ljudi trdne in zdrave. Najbrž bo/ res tako, ker smo doslej obhajali že dve zlati in eno biserno poroko v naši dolini. Lani sta praznovala zlato poroko JO-
V A M NUDI O D L I Č N O IN   CEN ENO
Ob nenadni izgubi ljubega mola, očeta
JURIJA TOMLJANOVICA iz Dol. Kamene, se prav lepo z*» hvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Tomljanovlčevi.
čestitka
Priljubljeni zdravnici dr. Ernl Primožič iskreno čestitamo k opravljenemu specialističnemu izpitu za zdravnika specialista — Internista in Ji želimo Se veliko nadaljnlh uspehov v njenem poklicu:
Strokovni kolegij, upravni odbor, uprava in ves delovni kolektiv Splošne bolnišnice Nov« mesto.
BREZICE
V aprilu so se poročili: Krsto Dimltrovski, oficir JLA iz Vldem-Krškega, ln Darinka Dušic, frizerska pomočnica iz Zadovinka. Anton Hotko, delavec, in Jožefa Vimpolšek, delavka, oba iz Hrastnika.
Umrli so: Ana Sintič, gospodinja iz Oštrca, stara 32 let. Jože Kante, kmetovalec lz Sel, star. 89 let. Anton Poharc, Osebni upokojenec lz Brestanice, star 73 let. Marija Grobovšek, gospodinja lz Dolenje vasi, stara 72 let. Franc Ogorevc, osebni upokojenec lz Raven, star 51 let. Marija Mikec, gospodinja lz Brdovečkega Prigorja, stara 77 let. Alojz Kovač, invalidski upokojenec iz Senovega, star 88 let. Alojz Šuštar, invalidski upokojenec tz Senovega, star 55 let. Marija Holy, frizerka Iz Brežic, stara - 77 let. Rozalijn Savnik. poljedelka lz Gor. Lenarta, stara 78 let. Josip Flllpčič, osebni upokojenec iz Zdencev, star 48 let, Alojz Novak, mizar Iz Trnja, star 35 let. Franc Krevel, kmetovalec Iz RovIŠča. star 46 let.
ČRNOMELJ
V mesecu aprilu je bil rojen l deček in 3 deklice.
Poročili so se: Adolf Kobe, kmečki delavec lz Gor. Radencev, ln Zdenka Požar, delavka lz Kočevja. Jože Suhorepec, mizarski pomočnik iz Ručetne vasi, in Ana Grahek, delavka iz Otovca. Stanislav Lozar, poljski delavec lz Rožanca. in Štefanija Čeme. poljska delavka iz Brdarc.
Umrli so: Katarina 9eberle, oskrbovanka lz Griča, stara 68 let Ana Romšek. delavka iz Petrove vasi stara 76 let. Ana Majerle. gospodinja z Zajčjega vrha, stara 79 let.
METLIKA
V mesecu aprilu Je bila rojena
ena deklica.
Poročili so se: Matija Vipavec, kmet iz Kreslnsa.'in Marija Nagode, poljedelka iz Kresinca. Anton Marentlč, Čevljar iz Kapljlsč, in ZofUa Urh, poljedelka iz Grl-belj. Janez Kralj, poljedelec iz BOršta, in Jožefa Lozar, poljedelka lz GribelJ. Franc Jakša z Zajčjega vrha, in Jožefa Z^ugelJ iz Otoka.
NOVO MESTO
V času od 4. do 11. maja Je bilo rojenih 33 dečkov in 23 deklic.
Poročili so se: Janko Popovič, uslužbenec lz Novega mesta, in Milena Saje, kmetijski tehnik lz Smlhela. Stanislav Anžlevar, šofer lz Male Bučne vasi, ln Jožefa Virdenc, bči kmetovalca Iz Dol Karteljevega.
Umrli so: Jožefa Pompe, gospodinja lz Obrežja, stara 58 let. Ivan Vrtačnlk, poslovodja lz Cegelnice, star 86 let. Rudolf Kump, posestnik iz Nestoplje vasi, star 36 let. Ana Rus. gospodinja lz Metlike, stara 66 let.
GOTNA VAS ' Umrli so: Jože Hribar, kmetovalec lz Loške vasi, star 60 let. Frančiška   Mihlč,   užitkarica lz Malega Podljubna, stara 78 let.
PREČNA Umrl Je: Juri Tomljanovlč, Invalidski upokojenec   lz Dol. Kamene, star TI let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Mila Saleša iz Loke — dečka; Marija Srebrnjak lz Dol. Suhadola — dečka, Milka Gorštn s Potovrha — dečka, Angela Šuštar iz Sred. Lipovca — dečka, Mira 2alec s Sinjega vrha — dečka, Jožefa Kralj lz Boršta — dečka, Marija Suštar-sič lz Gor. Lakovnic — dečka, Marjeta Pucelj iz Novega mesta — dečka, Metelko Majda iz Sela pri Otovcu — dečka, Jožefa Per-5e iz Hrastnega — deklico, Zofl-
PIRAN
/.Et A in MIHA AVUUSTIN ki sta dala tri sinove za svobodo; letos pa sta praznovalo biserno poroko FRANČIŠKA in MARTIN TURK, katerima j« vojna ugrabila dva sinova.
Predzadnjo nedeljo sta slovesno obhajala zlato poroko v krogu številnih otrok in sorodnikov URŠULA in MARTIN SMALC.
Vsi trije slavljenci so bili med prvo svetovno vojno v ruskem vojnem ujetništu in so doživeli burne dni Oktobrske revolucije.
DOMAČE M   I   L O
V SUSICAH »NA OGLEDIH* Mladinska organizacja je pod vodstvom učiteljice Zor kove pred kratkim uprizorila trodejanko »Na ogledih«. Vsi igralci in igralke so svoje vk, ge dobro odigrali. Ta uspela predstava je ponovno dokazala, da si naši ljudje želijo veselih iger in da naša mladina dobro igra, čeprav je vajena le trdega dela po njivah in tovarnah.
Pionirka Meta Rihar
ja Marcntič iz Gribelj — dečka, Nežka Jerman iz Zagrada — det-ka, Jožefa Murn lz Dvora — d*» klico, Milka Rešetlč iz Grobelj * deklico, Ivana Janžekovič z H«W dovice — dečka, Frančiška Ka-steltc.s Pangerč vrha — deklico, Kristina Jordan lz Smednika — deklico,  Ana  Oberč iz Studenca
— dečka, Ivanka Gorše lz Novega mesta ■— deklico, Antonija Ručigoj iz Dol. Mokrega polja — deklico, Jožefa Marolt iz Gor. Straže — deklico, Rozalija Vire z VrhoveRa — deklico, Jožefa Turk I* Malega Orehka - dečka, Jožefa Gradeckl iz Novesa mesta — dečka, Pavla Skol iz Gorenj* vasi — deklico, Majda Silvester ls Mirne — dečka, Jožefa Bukovec Iz Vršnih sel — dečka, Terezija Udovič z Gor, SuSič — deklico, Cvetka PovJe lz Otočca — dečka, Jožica Šinkovec Iz Ločne — dečka, Ivana Papež Iz Sp. Vodol — deklico, Amalija Gorenc iz Šentjerneja — deklico, Darinka Obr-star lz Soteske — deklico, Pepca Zaje lz Loške vasi — dečka.
Iz brež ške pccrcdnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Vrstov šek z Malega vrh.-» — dečka, Bet-ka Kelher lz Zg. Sušice — dečka. Dragica Lončar iz Rlgonc — deklico, Vida Bučar lz Avguštin — dečka,  Rozlka Kostevc iz Brežic
— dečka, Marjanca Kambič lz Brežic — deklico, Marija Hotko iz Piršcnbrega - deklico, Štefanija Palijaš Iz Leskovca — deklico, Betka Novak lz Pokleka — deklico, Karlina Menic iz Malega Podloga — deklico, Marija Polovic iz Rigonc — deklico, Anica Godler lz Brezine — deklico, Katica Živoder Iz Savskega Marofa
— deklico, Katica Radinovič iz Brežic — deklico, Marija Vldovlč tz Gradnje — deklico, Ana Urlep iz DramelJ — dečka, Cveta Jure-člč lz Laduča — deklico, Julljana Levičar z Gore — deklico, Fanl Požun Iz Lončarjevega dola — deklico, Angela Grubar iz Sajeve — deklico.
KRON I.KAC3 NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili
tn Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Germeh, hčer delavca iz Videm-Krškega, Je motorist podrl in Ji poškodoval levo nogo. Rudolf Bizjak, delavec lz Mokronoga, se Je opekel po obeh rokah. Alojz Verttč. posestnik lz Zesorice, si Je poškodoval roko Marija Kulovec. delavka z Vrha pri Ljubnem, Je padla na cesti in si poškodovala levo koleno. Ivan Ljubic, zidar lz Črnega potoka, le padel z odra in se udaril na medenteo. Paniko Pungerčar, hčer posestnika lz Zalovičev, Je pičila kača v levo nogo. Franjo Kopic, Kozdni tehnik iz Novega mesta, je nn poti padel in si poškodoval obe nogi. Mlrota Bmčlča, posestnika iz Brezovice, je konj brcnil v levi ledvični predel. Neža SU-rič, žena posestnika lz Dol. Kar-teljevega, je skočila z voza ln al poškodovala levo nogo.
Brežiška kroniko nssrefi
Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Cizelj Terezija, gospodinja iz Piršenbrega, Je padla z lestve in si poškodovala glavo. Anton Glogovšok, polj. delavec iz Brestanice, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo ln desno nogo. Franc Gabron, gostilničar iz Bistrice ob Sotll, Je padel z voza in dobil hude poškodbe po prsih. Nežo Kozinc, posestnico lz Komarlvca, Je udaril po glavi konj. Anionu Oblaku, delavcu ls Podgorja, je padel na desno nogo hlod In mu jo poškodoval. Marija Fon, gospodinja iz Šmarja, si Je pri padcu zlomila levo nogo. Ivan Poček, traktorist iz Globokega, se je prevrnil s traktorjem In si poškodoval glavo ln desno nogo
Zaradi pijanosti in objestnosti: eden ubit, dva hudo ranjena
V nedeljo zvečer okoli 20. ure Je prišlo v Zabrdju pri Čatežu (nad Trebnjem) do žalostnega spopada med tremi opitimi rantl ln lovci, ki tam v bližini grade lovsko kočo. Brata Mihael m Peter Brezar ter Slavko Hribar so se oborožili « kuhinjskimi noži ter začeli izzivati lovce, ki so bili pred gospodarskim poslopjem Cecilije Omerzel v Zabrdju št. 8. Izzivanje In obramba sta v nekaj hipih rodila hude posledice: železničar Ivan Gore, roj. 1932, iz Sentlovrenca, Je obležal mrtev, medtem ko so Mihaela Bregarja
še ena novomeška korenina
Preteki, mesec Je dopolnil 8t. leto Franc Kirn lz Novega mesta. Dvaindvajset let star Je odšel v Ameriko za kruhom, kjer se Je sedem let vdlnjal v raznih tovarnah ln si prisluži) nekail denarja, s katerim je nato na Brodu pri-Novem mestu kupil gostilno, požar mu Je leta r>14 uničil skoraj vse premoženje. Nato se Je lotil kmetovanja, da Je lahko preživljal številno družino. '
Lani Je v krogu svojcev praznoval tudi zhato poroko; manjka-l:» sta le dva sinova, k| sta v mi ■ii>]| vojni padla kot partizana.
Kirnov oče je kljub trdemu živ Henju in nesrpčjim, ki so ga •.premljale še vedno korenina In mu želimo, da bi v zatonu svoje ga življenja užll te (Jokaj veselih uric.
•n Slavka Hribarja nevarno poškodovana prepeljali v novomeško bolnišnico. Peter Bregar Je v preiskovalnem zaporu. Preiskava proti storilcem uboja Je v teku; sodišče bo krivcem prisodilo zasluženo kazen.
Dogodek na Čatežu nas znova opozarja, kaj vse se lahko rodi lz pijane objestnosti in napačno usmerjene »korajže« takih fantov, ki se na vasi dostikrat radi opijejo, razgrajajo, ogrožajo Ilv-ljcnje in varnost sodržavljanov ter počenjajo razne neumnosti ln kazniva dejanja. Opozarjanj • strani staršev, šole, organizacij ln drugih činlteljev zato ne bo nikoli dovolj. Umazana senca pre-tepačev pada s tem tudi na njihovo okolico, v kateri žive ln v kateri so dorasli. Ko bi taki »Junaki«" namesto nožev vtikali v hlačne žept a!i suknjiče raje knjige In časopise, bi do takih žalostnih sramotnih dogodkov prav gotovo ne prlslot
DROBNE IZ SENTLOVRENCA
KZ Šentlovrenc Je dobila prejšnji teden plug — priključek za traktor Ferguson. Zal so ga dobili prepozno, da bi lahko sodeloval pri pomladanskem oranju. Semenskega krompirja-tolmlnca. ki so fta m.rofeili dva vagona. KZ «J flobiU. t.xko da so morali koope-rantje posaditi svojega. Zadruga 'udi nlmn ovojih strokvnjakov, P»d5 pa Ji pomagajo z navodili .irokovnjaki GPZ Novo mesto« KZ pa prenaša navodila koop» ran tom.
Stran 8
»
GLEJ, AVTO GESTA!
Prometni odsek Tajništva za notranje zadeve ter Združenje šoferjev in avtomehanikov sta organizirala v petek, 8. maja za naše najmlajše poučno zabavni izlet po avto cesti. Udeležile so se ga tudi skupine po 25 pionirjev — dve iz Novega mesta in ena iz Smihela. Izlet je bil namenjen predvsem takim šolarjem, ki se še niso peljali po avto cesti in najboljšim učencem.
»Aaaa, takšen Je promet na avtomobilski cesti, ki so nam jo lani zgradili brigadirji...« — Občudovanja na priključku pri Mačkovcu nl bilo konca ne kraja ... Tovariši iz prometne službe prav dobro vedo, kako silno mika sodobna tehnika tudi pionirje. Za svoj praznik jim pač niso mogli nuditi večjega veselja, kot obisk te moderne prometne žile, ki nas je povezala s svetom ...
Ob 10. url je odpeljala prva kolona: dvt- Campagnolli ln DKW. Smer: Bršljin — avto cesta — grad Otočec — in po stari cesti nazaj v Novo mesto. Brzina 20 — 30 — 40 km na uro. Pionirji: »Uh, kako počasi premo!« (
Malo pred avto cesto nas je pričakal miličnik — motorist.
— Lej. leteča milica!
— Ta nam bo pa pot oskrboval, da se ne bomo kam zakan-tali
Pokaži, km§ znaš
V soboto 9. maja je bito v telovadnici gimnazije v Novem mestu oddaja »Pokaži, kaj znaš«, ki jo je s pomočjo profesorskega zbora pripravila in izvedla mladinska organizacija učiteljišča. Prireditev je bila v okviru proslav 40. obletnice KPJ in SKOJ, posvečena pa je bila spominu razvoja in dela KPJ od njene ustanovitve do danes. Razen ostalih gledalcev so prisostvovali prireditvi tudi Franc Pirkovič, sekretar okrajnega la>miteja ZK, ing. Vilma Pirkovič, Martin Zuželj, podpredsednik OO SZDL, in Slavko Doki, sekretar okrajnega komiteja LMS.
Oddaja se je začela, časo-mer je zatiktakal. Za vsako vprašanje so imeli vprašani pol minute časa za premislek.
200 kg mesa in kosti...
— Zakaj je KPJ lahko uspešno organizirala ljudsko vsca-jo?
— Kdaj je buržuazija izvedla prvi resni napad na delavce?
— Kakšne izgube je utrpela KPJ za časa monar ho fašistične vladavine?
— Kdaj je bil SKOJ prvič razpuščen?
— K^aj in kje je vodstvo KPJ prvič resno razpravljalo o nacionalnem vprašanju?
— Glavne značilnosti dela KPJ od leta 1919 do 1921?
Vprašani so odgovarjali. Komisija je ocenjevalo.
V lažji skupini, se pravi v skupini prvih in drugih letnikov, je zasedla prvo mesto II. b, drugo I. b in tretje III. a. V težji skupini pa so se zvrstili: I. je bil tretji letnik, 2. četrti letnik in 3. peti letnik. Pri posameznikih je bil najboljši Opara, 115 todk, sledili pa so Mirtova, 113 točk, Kamin, 111 točk, Kobetova,  110 točk itd.
Vsi nastopajoči so dobili nagrade, ki so jih prispevali »Novoteks« Industrija perica, Industrija obutve, občinski ter okrajni komite ZK in dijaški dom Smihel — odbor za modno revijo.
Oddaja ni potekala povsem brezhibno, kar je deloma opravičljivo, ker je bila to njihova prva tovrstna prireditev. Spet pa je treba pograjati ozvočenje, ki je pol ure pred prireditvijo delovalo, 15 minut
pred pričetkom se je pokvaril prvi mikrofon, ko se je oddaja pričela pa še drugi. Ne vemo koliko vrst tehničnih društev je v Novem mestu — toda vsa skupaj ne morejo urediti enega samega poštenega ozvočenja!
— Maršala spremlja tudi leteča!
— Lej, avto cesta!
Pri Mačkovcu in na Otočcu smo se ustavili:
— Kaj pomeni ta prometni znak?
— Nimaš prednosti.
— In ta?
— Prepovedan promet v to smer.
Po avto cesti 1e odpeljal TAM.
— Uuu, ta gre pa počasi! — so se čudili pionirji.
— Kakšne znamke ie pa ta, ki pelje na avto cesto*'
— OM.
— In zakal Ima spredaj na kabini trikot?
i— Zato, ker ima prikolico.
— Kje lahko pridemo na avto cesto, če se hočemo peljati v Ljubljano?
Nekateri so vedeli, drugi ne. Kakor na šoferskih Izpitih!
— Kaj pomeni ta znak?
— Bom jaz povedala, — se je oglasila Majdl.ei i? ^mihe1^.
kalo. Smihelskj pionirji so bili pridni in so se stregli v glavnem sami.
TEKMOVANJE
Tovariša Darko In Krhin stu za zadnjo skupino organizirala še tekmovanje v teku. Pionirji so bilj v startni |n ciljni ko-misHjl Pri sami tehnični izvedbi so jim pomagali tovariši od prometa in Združenja šofer, jev in avtomehanikov. Znak za start je bil dan s tablico »stop«
Prvi trije; Marica, Janez ln Franci, so dobil\ nagrade 500, 300 in 200 dinarjev. Nagrajeni Pa sta bili tudi najmlajši tekmovalki Majdica in Zorica, vsaka s 150 dinarji. Nagrade je prispevalo Združenje šoferjev in avtomehanikov, razdelila pa jih je pionirska ocenjevalna komisija. Nagrajenci so povedali, da bodo porabili te nagrade za majskj izlet.
SPET PROTI DOMU
Pionirji so na vožnji proti Novemu mestu po zvočniku opozarjali kolesarje;
— Kolesarji, vozite drug za drugim!
— Pešci, hodite po pločniku! In vzkliki; *
— Joj, glej; Trška gora!
»Halo, kolesarji, vozite drug za drugim! Vozite po skrajnem desnem robu ceste!« so skozi zvočnik učili pionirji slučajne potnike na cestah. Kaj mislite, to ie nl bilo malenkost, takole
uradno s tovariši prometnimi miličniki...
Sele zdaj smo dobili fotografijo kapitalnega medveda-star-ca, ki je odganjal na mnrhovl-ftču novomeške lovske družine na Breaovi rebri mJlaflše vrstnike in bil zato 22. aprila letos položen na dlako. Proti lepem plačilu v devizah ga je ustrelil Nemec Sommerhad iz Zahodne Nemčije; strel, poslan z visoke preže na Brezovi rebri, je bili izredno natančen; saj je lovec »adoi medveda naravnost v srce. Inozemskega lovca j a spremljaj dr. Tone Furlan kot vodič; ta nam je tudi pojasnil, da so ocenili lovcj starost ustreljenega medveda na 15 do 20 let. Novomeška lovska družina, ki je dobila dovođenje za odstrel medveda, je z izkupičkom poravnala ostanek dolga za novo lovsko kočo nad Frato. Po svojih tur isti čno-lovskih • mikavnostih postaja Dolenjska znana tudi izven meja naše domovine.
Na sliki sta dva sovjetska astronomska opazovalca s svojimi napravami, s katerimi sta z observatorija na Krimu sledila letu »Lunika« in ga med letom tudi fotografirala. Njegov let se kaže na filmu kot svetla proga, kot nekakšen rep zvezde repatice. S pomočjo napravljenih fotografij bo mogoče čisto določno rekonstruirat] vsaj začetno fazo leta v vesolje.
£en« na gornji sliki Jc Rosy .^vogardi iz Sabio Bergamasco prj Dalminu v Italiji. Leta 1943 je zbolela zaradi živčnega šoka ob bombnem naponu za redko obliko kronične sepse. Od tedaj je bila 500-krat operirana in so ji 600-krat dali transfuzijo krvi. Te dni je končno ozdravela in se je vrnila domov. Pomagalo pa ji je posebno sovjetsko zdravilo, ki so ga poslali v Rim po posredovanju nekega radioamaterja in njegove zveze v Sovjetski zvezi.
Značilna kitajska plavajoča hiša, kakršne so bile včasih zelo v navadi na velikih kitajskih rekah. Danes so to le Se bolj ali manj ohranjeni spomini iz preteklosti, ki so pa večinoma urejeni kot zanimivi zgodovinski muzeji.
— Ti  st premajhna, ti tega
še ne veš, — pravi miličnik."
— Vem, sad hodim že v prvi razred, — ln je odgovorila pravilno,
Na motorju »letečega« so se vozili izmenoma. Mala Miirica se je v z*če<tku tak« voftnje !»-
!a, potem pa so Jo komaj spravili z motorja.
OTOČEC
V restavraciji na Otočcu je mlade želodčke čakala malica. Neka majhna pionirka se je pohvalila:
— Pojedla sem že tri sendviče ln spila dve koktil
Vsak je dobil, kolikor je hotel. Tovariš Darko je hodil okoli miz, se pogovarjal s pionirji in skrbel, d.a jim ni nič manj-
— Joj, gftej, kako lepa je Krka!
— Joj, 70 km na uiro gremo! Pešci, kolesarji, hiše, drogovi
ao ostajaili za nami in nl čudno, da se je oglasil neki glasek:
— Jojha, ali gredo nazaj, ali gre vse naz.aj?
— Joj, kako J« lepo!
*
Res je, bito je lepo, bilo je prisrčno. Pionirji so se zahvalili:
— Zahvadjiutjerno se vam, ki ste odgovorni za promet, in Združenju Šoferjev in avtomehanikov za lepo organiziran telet, za razumevanj© ln za skrb, ki ste jo Imeli z nami. Lepo ste nas presenetil L Lepe pozdrave pa pošiljamo tudi predstavnikom okraja Jn občino!
J. P.
STAREGA AMERIKANCA
rvdku; ui. Je i>'.)/-nejL puv.i Janez Pmiar, s Katerim sva bila na stanovanju skupaj, je biio to res tako
Omenjena knjiga je zelo pomanjkljiva in dobro bi bilo, da bi'se kdo res zavzel in zgodovinsko opisal tako, kot je bilo v resnici od začetka, ko so Slovenci začeli prihajati v Cleve-land. Taka zgodovinska knjiga bi bila lahko zelo zanimiva in informativna ter velikega pomena. To bi se lahko izvedlo, ko bi se elevelandski Slovenci zavedali ne samo pomena, ampak tudi važnosti take zgodovinske knjige ter bi finančno podprli tako podvzetje. Taka zgodovinska knjiga bi služila tako Slovencem tukaj v Ameriki kot v domovini. Nekaj bi se lahko povzelo iz brošure Slovenski pionir in nekaj iz teh mojih spominov, pa bi se lahko uredilo lepo zgodovinsko knjigo.
Naj se omenim, da Je bila prva slovenska ženska, ki j« prišla v Cleveland, Jera Turk, hči Jožeta Turka, ki se Je poročila z Mike Skebetom. Skebetovo družino sem poznal veliko let in sem živel blizu njihovega stanovanja.
Leta 1900 je bilo samo nekaj majhnih slovenskih društev. Prvo slovensko godbo nn pihala ]e ustanovil oče pesnika Ivana Zormana, ki je tudi bil vodja godbe. Imenovala se je Austrian Corten Band.
V 56 letih mojega bivanja v tej deželi so predsednikova!! Ameriki sledeči: VVilliam Mc-Kinley. ki je bil ponovno izvoljen. Ustrelil ga je neki anarhist. Za njim je bil Theodor Roosevelt, potem VVilliam H. Taft, Woodrow VVilson, VVarren G. Harding, Calvin, Coolidge, Herbert Hoover, (tega imajo za najslabšega predsednika kar jih je bilo v Amerik, ker so za časa njegovega predsednikovanja delavci spali na smetiščih in iskali živež v posodah za odpadke); njemu je sledil Franklin D. Roosevelt, ki je bil ponovno izvoljen, pa je nenadoma umrl. Bil je med najboljšimi predsedniki, ki jih je Amerika imela. Napravil je veliko koristnega dela v splošno korist ljudstva. Slava njegovemu spominu! Sicer so bili tudi ljudje, ki so ga blatili, na žalost tudi nekateri naši lastni ljudje, ker bi menda raje videli, da bi tu zavladal vfašizem. Za njim je nastopil predsedništvo Harry S. Truman, sedaj pa Dwight D. Eisenhower. Torej sem preživel 10 predsednikov. Od bivših predsednikov sta živa samo še Hoover in Truman.
Ko sem jaz prišel v Cleveland Ohio, je bil naš sedanji guverner Frank Lausche star komaj pet let, še v šolo ni hodil. Njegov oče je imel gostilno, kamor smo Slovenci zahajali. Se vedno se dobro spominjam petletnega fantka Franka. Kdo bi si tistikrat mislil, da bo ta fantek nekoč že petič izvoljen za guvernerja države Ohio, kot tudi to. da bo nekoč moj sin John v njegovi službi. V času, ko je bil Frank Lausche sodnik, je bil moj sin John za »bailiffa«. pozneje, ko je bil Frank župan, je bil John zopet njegov tajnik; ko je bil prvikrat izvoljen za guvernerja, je bil njegov tajnik. Pozneje je začel samostojno s trgovino in opustil je politiko.
Moj sir> je bil tudi'veliko let aktiven pri društvih, posebno pri S. N. P. J. in Slov. delavskem domu na VVaterloo Rd., pri katerem je bil več let predsednik. Da, spomini mi uhajajo nazaj v leta, ko sem sam, 25-letni mladenič vesele narave, prepeval po gostilnah, ko se mi niti sanjalo ni, da bo Frank Lausche kdaj prišel na tako visok položaj in da bo nekoč moj sin v njegovi službi. Zdaj je že moj sin star 50 let. Hitro so tekla leta. Zdi se mi, da sem bil še včeraj sam mladenič, a danes sem že starec 80 let.
Leta 1905 sem se poročil z dekletom, ki je prišlo s Sta-jerskegaV zakonu sva živela skupaj 46 let in dva meseca. Rodili so se nama štirje otroci — trije sinovi: John, Martin in Rudv ter hči Jožefa. Težko je bilo treba delati, da sva vzgojila otroke, a danes so že ti otroci v letih. Njih otroci so že odrasli. Vsi štirje živijo in delajo v Clevelandu. Imajo dobra dela in lepo plačo. Sinovi so poročeni s Slovenkami in se dobro razumejo s svojimi ženami So tudi člani S. N. P. J. in nekaterih drugih organizacij.
Leta 19JD0 je bila edina majhna slovenska cerkev svetega Vida v st. clairski naselbini. Prvi župnik je bil Vitus Hribar. Slovenci Jz Nevvburga so tudi hodili v to cerkev, dokler ni župnik Frank Kerže zgradil cerkvico tn uatonovii faro x/ newburski naselbini.
Tako je šlo vse počasi naprej. Leta 1906 je prišel župnik Pakiš v" Collinwood, kjer je ustanovil novo faro in sezidal novo cerkev Marije Vnebovzete. Tudi takrat so bili boji med Slovenci, ker se je zidalo dve cerkvi. Ena je bila samostojna, ker farani niso marali, da bi spadala pod škofijo. Ta je kmalu propadla. Ona na Holmes Ave, ki je spadala pod škofijo, pa še danes stoji.
V tej naselbini sem živel 11 mesecev, ko sem se zopet preselil. Značilno tedaj je bilo, da je vladala prohibicija ?a malo časa. Na eni strani mostu v Collinvvoodu niso smeli prodajati alkoholne pijače. To je bilo na tej strani, kjer je sedaj farna cerkev. Žganje pa so smeli točiti na drugi strani, kjer je sedaj Slov. del. dom. Ker je bilo strogo v tem oziru, so ljudje hodili iz ene strani na drugo, da so si kupili žganje.
Leta 1910 sem se zopet preselil v collinvvoodsko naselbino in sem stanoval na Holmes Ave., v bližini, kjer je sedaj slovenska cerkev. Ako se ne motim, so bili tedaj v župništvu trije duhovniki. Eden je bil pokojni Smrekar, ki je bil najbolj liberalni duhovnik, kar sem jih poznal. To sem se sam prepričal, saj sem hodil mimo župnišča štiri zime, ko sem se ves umazan in črn vračal z dela. Vedno me je prijazno ogovoril, jaz pa njega. Imel je sestro za kuharico, ki je bila zelo prijazna žena. Takrat sem prodajal Družinske koledarje, in večkrat ga je kupila od mene. Vedno se je vljudno pogovorila z menoj, ravno tako tudi župnik
Nekoč, ko me je župni kova sestra opazila, ko sem se ves črn in utrujen vračal z dela, me je poklicala v župnišče. Odgovoril sem ji, da sem preveč umazan, da grem najprvo domov, da se umijem in se potem vrnem. Pa mi pravi, da naj kar tak stopim notri. Mislil sem, da me bo župnik posvaril, ker .nisem zadnje čase hodil v cerkev in sem tudi ravno tedaj napisal nekaj dopisov v bivši list Glas svobode.
t -™~
Pugljevo brezno
(Drugo nadalje vanje)
Jutro je sončno. Podobno je tisočerim jutrom, bledim od slane in obarvanih rumeno in modro od jesenskih gozdov. Zaspani Rauh je v srajci in na hitrico oblečenih hlačah zabredel v zmrznjeno travo in dejal: »Ajaj fantje, to bo pa krasen dan, a ne?*<
Na kuhalnikih smo brž pogreli mleko, oblekli jamarske obleke in odšli. V dobri uri smo našli brezno, pritrdili lestve in se domenili za, sestav ekipe. Francelj varuje zgoraj, dr. Tršan na dvajsetih metrih, Janez na štiridesetih, jaz pa grem naprej.
Priplezam do prižnice in čakam Janeza. Zgoraj stoji Tršan in urejuje vrvi in lestvice, ko pleza Pugedj ob njegovem majavem stojišču navzdol. Od spodaj opazujem Janeza in mu priznavam dovršenost. V treh letih, od kar je začel z jamarstvom, je postal izreden. Komaj osemnajst let star je, močan in gibčen ko maček. Pleza, ne da bi trartil moči za gibe, ki so odveč. Ne potrebuje pojasnil, kadar se lestev zatakne, zasuka, aLi ko vozel obtiči v ozki, navpični poklini. Spleza gor, odmota vrv, viseč na vpetem karabinu in rokuje z orodjem ko star, rutiniran jamar. Pripleza do mene, vpne naslednjih dvajset metrov in me varuje.
Plezam navzdol in čutim, kako mi globina leze v kosti. To je podobno strahu, vendar ni strah. Natanko vem, kaj moram
Plezanj«
lestvah
nega gibanja rok in nog, od jasne misli, od perspektive, ki sem si jo natančno določil že davno poprej. Dol torej, od klina dela/ti. Vem, da je vse odvisno od pravil- do klina! Zdi se mi, da je lestvic premalo.
Vpnem karabin in se izvesim navzdol. Posvetim pod seboj in vidim prosti konec lestvic, kako se suka, ko pozabljen repek nekje daleč spodaj. »Gor!« zavpijem Janezu in se vračam.
Priplezam do prižnice, vključiva naslednjih dvajset metrov lestvic in se napotim še enkrat dol. Lestve hite mimo brade, nosu in čela. Deset, petnajst, dvajset, petindvajset metrov. Zopet imam zoprn občutek, da ne segajo do dna. Izvesim se in posvetim. Res je, zopet tisti nebogljeni repek. Nima smisla, da bi plezal do zadnjega klina. Nimam kamna, da bi vrgel od tam dol ln oceniti globino. To bo opravil drugi. Tudi na koncu moči sem. Roke ml grabi krč in noge trepetajo, ko da so na vzmeteh in ne na trdni jekleni stopnji.
Zlezem gor mimo Janeza vse do Trša-na. On je na vrsti. Z Urošem imava kratek razgovor. »Žlezi dol do zadnje prečke, vzemi kamen in oceni globino.« Tršan pokima, privije pas in vrv ter izgine.
Pleza dvajset metrov do Janeza, potem še dvajset in dvajset. Tako! Stoji na zadnji prečki in grabi za pas. Vpel bi rad karabin in se izvesil. Potem bi spustil kamen in prisluškoval razbitim zvokom, čudni govorici te neverjetne jame. Toda karabina ni. Pozabil ga je, ali pa se je med plezanjem odpel in padel dol. Pač. Eden tiči ob karbidki in jo veže ob pas. Toda tu ni prostor, kjer bi zbijali šale, še manj za lake objestnosti, kjer bi prepenjali kar-bidko. Uroš visi na svojih lastnih rokah (zdaj so že koli, ne več roke) in lestve se sukajo. Obstaja stvar, - ki je sicer samo umišljen pojem, toda v tem hipu realna, boleča resnica: črna vertikala. Ce spusti, ga veže s soncem samo še vrv. Tanka nit, skupek vlaken, nič, v primeri z vlogo, ki jo je zastavil na številko današnje loterije.
Stisne zobe in zaupa otrdelim rokam. Izvesl se in spusti kamen. Šteje: ena, dve, tri, potem sliši suh udarec. To si je vredno zapomniti. Sedaj pa gor! Ven iz tega vodnjaka! Janez vleče, ko da bi vedel, da preživlja Uroš krizo. Z zadnjimi močmi izpleza in se na vrhu oddahne. Zdaj vemo zagotovo. Brezno je najgloblje na Dolenjskem. Se bo dela.
Za meritve ni več časa. Ekipa, ki bo prodrla do dna, bo izmerila jamo, vzela vzorce kamenin, živalic, vode in izmerila temperaturo. Nas lovi čas. Utrujeni smo in hitro izplezamo.
Janez se obotavlja pred jamo. Nekam počasi zvije lestve in vrvi in pobožno 2le-da v globino. Žal mu je, da ni on stal na zadnji prečnici, kjer je bil Tršan. Se enkrat objame s pogledom vhod, vrže na ramena nahrbtnik in odide. Zdrvi po stezi navzdol in ne sluti, da jemlje slovo od jame, ki mu je tako pri srcu, od zlatozele-nih gozdov in modrega neba. To je njegov zadnji izlet. Nekaj tednov kasneje se je smrtno ponesrečil. Vse, kar so mu mogli dati, je bilo to, da smo brezno imenovali po njem. Pugljevo brezno nad Srednjo vasjo, danes najgloblje brezno Dolenjske.
Krupa ima toliko vode, da jo mora dobivati še iz znatnega dela Gorjancev in Roga. Tu pa je v brezvodnem hribovju razvodnica neznana. Pugljevo brezno leži blizu morebitnega razvodja med Krupo in Krko in zato nam je vzbujalo skrivno upanje, da bo njegova raziskava morebiti prispevala k določevanju razvodja
Ovira, ki smo jo morali premagati pri nadaljnem raziskovanju brezna, je bil čas Za jame imamo na razpolago samo soboto popoldne in nedeljo. Ce bi se poslužili vlaka, bi mogli s semiške postaje gredoč doseči do noči Srednjo vas, v nedeljo pa bi
se morali začeti vračati iz brezna že opoldne. Vmes se ne da veliko napraviti. Iz zadrege nas je rešila Industrija perila Novo mesto, ki nam je dala na razpolago avto. Ta nas je potegnil v soboto z novomeške postaje do Srednje vasi in v nedeljo od tam, ker smo zamudili zadnji vlak nazaj v Ljubljano. Industriji perila in Turističnemu društvu iz Novega mesta, ki je našo prošnjo posredovalo tovarni, tud' na tem mestu izrekamo toplo zahvalo.
Plezanje v kaminu (Matjaževa jama pod grmado)