TOŽILSTVO % USiLJANl Ii/, I Poštnina plaSana v gotovfnL Leto XIII., štev. 73 Ljubljana, sreda 30. marca I932 kr%t ^filog, Cena 7 Din uPMvaištv«. Uiuoijaaa. KJutl)e»» oHc 5. — Telefon St. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratnj oddelek. Ljubljana. Selen-bureov« uL 1 — TeL 3492 te 2402 Podružnica Mar bor: Aleksandrova cest« 5t 13 — Teleto® »t 2455. Podružnica Celic: K.ocenov« ulic« St. 2. — Telefon it l<*X Računi ori pošt let. rarodih: Ljubljana St 11.842 Pr&h« čislo 7« in* 541 n ruCama nuta* uie&eCuc dO — U u t* *f) — 1>I» U PCželezne rezerve«. Moskovska j-lzvestija« trdijo, da so potrebni silni napori za zagotovitev pravočasne pomladanske setve v pokrajinah, kijer grozi lakota, ker je celo Ukrajina izpolnila samo četrtino določenega programa. Obenem je bilo odrejeno iz Moskve, naj se ustavi vsak nadaljnji izvoz žita in vsa žitna skladišča, ki se nahajajo v pristaniščih črnega morja, naj se premeste v notranjost države. Na drugi strani kažejo velik odpor proti nameravanemu produkcijskemu programu sovjetskih oblasti. Mnogii odklanjajo de.lo, dokler jih vlada ne preskrbi z obljubljenimi industrijskimi predmeti kot nadomestilo za žito, ki so ga ji dali lansko leto. Sestanek čsl. parlamenta I Splošna stavka v Malagi Praga, 29. marca. h. Jutri se bosta sestala na prvo pomladansko zasedanje poslanska zbornica in tudi senat Politična situacija je trenutno še bolj napeta, kakor ie bila pred počitnicami. Kriza ni ponehala, število brezposelnih se ni zmanjšalo, temveč povečalo. Zaradi splošnega neugodnega položaja in razburjenosti so nastali novi spori, tako da se je položaj vsestransko poostril. Zato računajo z izpremem-bami v vladi. Programa zasedanja obeh zbornic za sedaj ni mogoče določiti, ker se bodo postopoma obravnavali posamezni primeri. Predvsem se govori o velikem notranjem posojilu, o katerem pn še ni gotovo. ali bo prisilno ali prostovoljno. Starhemberg v konkurzu Dunaj, 29 marca. d. Na Dunaju je bila ie nekaj tednov razširjena govorica, da se nahaja vodja avstrijskega Heim\vehra knez Lrnst Riidiger Starhemberg pred finančnim polomom, vendar pa višina njegovih dolgov ni bila znana Sedaj se doznava. da znašajo dolgovi ogromno vsoto 4 milijonov šilingov. Upniki bodo že jutri predlagali sodišču, naj se nad premoženjem Starhember-jga proglasi konkurz. Povratek »Zeppelina« iz Amerike Friedrichsh*fen, 29. marca č. Zrakoplov »Zeppelin« se je vrnil v Evropo. Davi ob 8. so ga opazovali na severnovzhodni španski obali, opoldne pa nad Benetkami. Pričakujejo, da se bo v Friedrichshafen vrnil ob 17. uri. Madrid, 29. marca. AA. Iz Malage poročajo. da so kmečki delavci 9topili v generalno stavko, ki ima revolucionaren značaj. Delavci so zažgali neki samostan in skušali zanetiti še drugega. Skriti v bližini zažganega samostana so streljali na vse, ki so se mu hoteli približati. Pc divjem streljanju pa se je policiji končno le posrečilo razgnati upornike. V bojih je našel »mrt en delavec, dva pa sta bila ranjena. Policija je aretirala 17 stavku iočih dclav-cev. Med neredi so trgovci v Malagi zaprli svoje trgovine. Velike poplave v Rumuniji Bukarešta, 29. marca. AA. V Rumuniji se čedalje bolj širijo povodnji. zlasti v krajih ob Dunavu. Na nekem dunavskem otoku je 40 ljudi in več tisoč glav živine popolnoma odrezanih od kopnega in jim grozi nevarnost, da jih vode ne "odnesejo. Vlada je poslala tja več vojaških ponton-skih oddelkov. Bukarešta, 29. marca. č. Snoči se je na reki Marošu v Erdelju zgodila strašna nesreča. Oddelek pijonirjev je v bližini IJioa-re polagal razstrelivo v nakopičen led, da bi ga razdrl, ker je pretila nevarnost poplav. Zaradi neopreznosti nekega pijonirja je prezgodaj eksplodirala ekrazitna patro-na. ki je povzročila eksplozijo nad 100 kg dinamita. Tri vojake je razkosalo, dva se borita s smrtjo, štirje pa so hudo ranjeni. NOVA FAZA TARDIEUJEVE AKCIJE Macdonaldova inicijativa za sklicanje preliminarne konference štirih velesil o gospodarski konsolidaciji podunavskih držav Pariz, 29. marca. —si— Komaj se je Macdonald vrnil s svojega bolezenskega dopusta, ie že tudi angleška zunanja politična delavnost močno oživela. Tako je angleška vlada vzela sedaj v svoje roke Tar-dieujevo inicijativo za gospodarsko obnovo Podunavja, in to v trenutku, ko se je že zdelo, da bo načrt ne toliko zaradi nasprotja med zainteresiranimi podunavskimi državami, kolikor zaradi ljubosumnosti velesil obsojen že vnaprej v neuspeli. Vprašanje obnove Srednje Evrope ie stopilo z angleško inicijativo v nov stadij in postaja zopet središče vse diplomatske delavnosti evropskih kabinetov. Kakor znano, je francoski predlog naletel že od začetka na velike težave. Da se jim vsaj deloma izogne, ie predlagal Tardieu kot osnovo za nadaljnje obravnavanje perečega problema dve načeli: ločitev interesov velesil in srednie-evropskih držav ter delitev gospodarnega in političnega problema. Velesile in podunavske države naj bi razpravljale o problemu najprej posebej, čim pa bi se podunavske države zedinile o glavnih osnovah sodelovanja, bi se vršila skupna konferenca s štirimi velesilami. ki bi razpravljala o ureditvi trgovskih odnošajev in finančni pomoči, ki nai bi jo dalo velesile novi gospodarski tvorbi. Interesirane države so na te predloge takoi poslale svoje pismene odgovore in odgovorni ministri so pojasnili svoia stališča. Pokazalo se ie pa, da so interesi velesil v Podunaviu, naj si bodo že pozitivni ali negativni, neposredni ali posredni, že tako povezani s posameznimi državami, da je francoska inicijativa izgledala že skoro brezupna. Dočim je Francija nastopala nesebično in opirajoč se na Malo an-tanto skušala rešiti Podunavie iz vedno večje gospodarske anarhije, sta Italija in Nemčija takoj pokazali svoje politično-gospodarske hegemonistične aspiracije. Italijanska politika bi rada ustvarila v Srednji Evropi in na Balkanu »sfero italijanskega vpliva«, nemška politika pa še vedno ne more opustiti svojih nad na Anschluss. Službena Anglija zavzela točnega in odločnega stališča, ker nima v Srednji Evropi onih gospodarskih in političnih interesov, ki jih imajo ostale evropske velesile. Zanjo preferenčne tarife s srednje-evrop-skimi državami ne prihajajo v poštev. Tudi se protivi osnovani angleške zunanie politike, da bi podpirala v teh predelih katerokoli gospodarsko tvorbo, ki bi bila naperjena proti kaki evropski velesili ali bi komu dajala tako prednostno stališče. V splošnem pa imajo tudi Angleži, kakor tudi ves ostali svet. velik interes na tem. da se razmere v Podunavju konsolidiraio in da tamošnje države postanejo odiemalke angleških proizvodov. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. ki je imel zadnje tedne daljše razgovore z angleškim zunanjim ministrom Johnom Simonom in ie zaradi tejra bržčas dobro podučen o namerah angleške vlade, je pa izjavil, da London v splošnem soglaša s Tardieuievim načrtom. V spoznanju, da ne pride naibrž nikdar do gospodarske konsolidacije Srednie Evrope, če se velesile najprej med seboj ne sporazumejo, je angleški ministrski predsednik Macdonald povabil Tardieuja na sestanek v svrho proučevanja in dogovora o skupnem nastopu v podunavskem vprašanju. Angleško-francoskemu dogovoru naj bi potem sledila konferenca zunanjih ministrov Francije, Anglije, Nemčije in Italije, in sicer še pred 5. aprilom, ko se v Angliji zopet začne redno parlamentarno zasedanje. Poleg Macdonalda bi se udeležila konference tudi zunanji minister John Simon in finančni minister Chamberlain. Z angleškim predlogom in francoskim pristankom je definitivno podan načrt za metodo postopanja pri obnovi Podunavja, o kateri se dosedaj še niso mogli zediniti. Francija je namreč popustila od svojega dosedanjega stališča, naj bi se najprej sporazumele dr-žave-naslednice in šele potem velesile, ker to vprašanje ni bilo toliko načelno kolikor prestižno. Tako se bo sedaj vršil najprej sestanek Tardieu-Macdonald, ki naj bi mu sledila konferenca zunanjih ministrov evropskih velesil. Istočasno naj bi podunavske države medsebojno proučevale modus vivendi. končno pa bi se vršila konferenca vseh devetih interesiranih držav, po možnosti pod okriljem Društva narodov v Ženevi. Angleški načrt torej ni naperjen proti francoskemu, niti nima značaja kake proti-ofenzive proti francoskim težnjam, temveč francoski načrt samo izpopolnjuje. Anglija je pač najbolj primerna za razsodnika v tem kočljivem in perečem problemu, ker nobena evropska velesila zaradi svojih osebnih interesov ne bi postopala popolnoma nepristransko. Zato tudi angleškega predloga v francoskem tisku niso sprejeli z nezaupanjem, temveč so ga celo pozdravili, in sicer v nadi, da pomeni nov napredek h končnemu cilju. Francoski ministrski predsednik je v svojem senatnem govoru še zadnji petek poudarjal, da je odkritosrčno prijateljstvo med Francijo in Anglijo najboljše jamstvo za pomirjenje duhov in politično stabilnost Evrope. Francoska vlada smatra sporazum z Veliko Britanijo za temelj vsakega političnega zbližania v duhu evropske solidarnosti. ki ie neobhodno potrebna tudi za ureditev Srednje Evrope. Sestanek Tardieu-Macdcnald London, 29. marca, AA. »Associated Press« poroča: V Londonu uradno potrjujejo, da pride predsednik francoske vlade Tardieu ta teden v London na ob.sk predsednika britanske vlade Macdonalda. Macdonald bo sprejel svojega gosta v Do\v-ning-Streetu in ne v Chequersu. Razgovori med obema državnikoma se bodo vrteli okoli francoskega načrta za ustanovitev gospodarske federacije pet.h podunavskih držav. Razgovorom Macdonalda in Tardieuja bo prisostvoval tudi zakiadni kancelar Ne-vi.ile Chamberlain. Problem, o katerem bosta državnika razpravljala, je v tem, ali naj bi «e najprej sporazumele Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija, ali pa naj se prej dogovore o Tardieujevem načrtu prizadete podunavske države same. Možno je, da pride pri razgovorih med Macdonaldom in Tardieujem na dnevni red tudi vprašanje mednarodnih dolgov in reparacij, ki se bo potem reševalo na lau-sanski konferenci. »Associated Press« doznava dalje, da jc predsednik britanske vlade razen Tardieuja povabil v London na sestanek tudi nemškega in italijanskega zunanjega ministra. London, 29. marca, s. »Reuter« poro:a iz Pariza, da je ministrski predsednik Tardieu sprejel angleškega poslanika lorda Tvrella. Takoj nato je izšlo uradno potrdilo, da se bo francoski ministrski predsednik še ob koncu tedna sestal v Londonu z Macdonaldom in da se bo podunav-ska konferenca štirih velesil vršila pozneje. Tardieuja bo najbrže spremljal v London francoski finančni minister I landin. V tem primeru se bo vršil razgovor ministrskih predsednikov ter zunanjih in finančnih ministrov obeh držav. Glede časa n kraja konference štirih velesil se bodo diplomatska pogajanja še nadaljevala. Pariz, 29. marca. č. V Parizu so kljub vesti, da namerava dr. Brun ing ob koncu tedna odpotovati iz Nemčije v London na konferenco velesil, ki jo je zaradi podonavske gospodarske ureditve sklical angleški ministrski predsednik Macdonald, mnenja, da dr. Briining že zaradi bližnjih ponovnih predsedniških volitev ne bo zapustil nemške države. Na francoski strani so zato pričeli zagovarjati mnenje, da bi se morala konferenca štirih velesil odgoditi vsaj do 15. aprila in da naj bi se namesto v Londonu vršila v Ženevi. V ostalem pa razpravlja fancoski tisk v najbolj prisrčnem tonu o angleškem stališču napam podunavskemu vprašanju. Vsi listi naglašajo potrebo, da pride do čim lepšega izraza iL'antante cordiale*: med Anglijo in Francijo. Pretežni del listov je mišljenja, da se angleško in francosko stališče o podunavskem vprašanju prav za prav v glavnem strinja in da se sklada celo >mo-dus proeedendk, po katerem naj se uredi to vprašanje. Kakor vse kaže, jo resnico najbolj zadel »L' Excelsior«, ki poroča, da o končnem sporazumu med Anglijo in Francijo še ne more biti govora. List utemeljuje svojo trditev s tem, da Tardieu in Macdonald še nista razčistila vseh težav, ki so na potu, da obe vladi zavzameta glede Fodunavja skupno stališče. Po mišljenju Tardieuja je namreč mnogo bolj verjetno, da se more sporazum med velesilami doseči najprej po dogovoru dveh velesil, ker je med dvema strankama prej mogoč nego med štirimi. Listi poročajo ob zaključku, da namerava Tardieu danes odgovoriti na Macdonaldovo povabilo. Nemčija sprejela angleško povabilo Berlin, 29. .marca. s. Povabilo angleške vlade na konferenco štirih velesil zaradi posvetovanja o srednje-evropskem problemu so tukaj povsod sprejeli simpatično. Nemška vlada ie že pristala na povabilo angleške vlade. Poučeni krogi v nasprotju z raznimi časopisnimi vestmi naglašaio, da čas in kraj te konference še nista določena. Listi smatrajo, da bodo za udeležbo Nemčije na konferenci v teku prihodnjega tedna zaradi predsedniških volitev nastale Razkol med nizozemskimi socialisti Amsterdam, 29. marca d. Na izrednem kongresu socialno-demokratske stranke je prišlo do razkola med strankino večino in radikalno levico. Povod je dalo ukinjenje opozicijskega tednika »Die Fackel«, ki je ponovno zelo osbro napadal strankino večino. Nova stranka se je osnovala pod imenom >Neodvjsna socialistična stranka?. V njenem vodstvu sta med drugi.mi znani radikalna voditelja strokovnih organizacij Fimmen ln Steenhuis. kakor tudi izdajatelj lista »Die Fackek, Schmidt. Nova trgovinska pogajanja z Avstrijo Dunaj, 29. marca d. Dne 1. aprila bodo potekle trgovinske pogodbe Avstrije s Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo, kakor tudi začasna trgovinska pogodba s Poljsko. Kakor izjavljajo v merodajnih avstrijskih krogih, bo Avstrija v pogajanjih za nove trgovinske pogodbe skušala doseči slične ugodnosti kakor v pogodbi, ki jo je nedavno sklenila z Italijo. Vlada se bo a to zadevo bavila že prihodnjo sredo. sicer gotove težave, vendar pa Nemčija nima prav nobenih pomislekov proti temu, da naj bi se ta konferenca vršila čimprej. Ce bi se razgovor vršil že ob koncu tedna, bi bilo Briiningu po vsei priliki mogoče, da bi preživel zadnje dni tega tedna v Londonu. Kar pa se tiče francoske vesti, da se namerava Tardieu pred otvoritvijo konference štirih držav sporazumeti najprej z Macdonaldom, naglašaio listi soglasno, da ie uspeh konference štirih držav mogoč le tedaj, če Nemčija in Italija tamkaj ne bosta postavljeni pred kako angle-ško-francosko pogodbo. Dr. Briining se je za Veliko noč mudil v Badvveileru, od koder ie danes poslal potrebne instrukciie berlinskemu zunanjepolitičnemu uradu. Po domnevah berlinskih listov ni pričakovati, da bo dr. Briining zares sam odpotoval iz Berlina. Vse pa tudi kaže. da ne bo poslal niti svoiega diplomatskega zastopnika na londonsko konferenco. ker se vab;!o nanaša osebno nanj kot zunanjega ministra Nemčije. Tudi Italija Rim. 29. marca. č. Italijanski poslanik v Londonu je obvestil britansko vlado, da je rimska vlada sprejela vabilo angleškega ministrskega predsednika, naj se zastopnik Italije udeleži preliminarne konference o podunavskem vprašanju. Italijo bo na konferenc^ zastopal zunanji minister Dino Grandi. London ali ženeva Berlin, 29. marca. g. Diplomatska pogajala med Berlinom, Parizom, Londonom in Rimom se sučejo sedaj okoli vprašanja, kdaj in kje naj bi se vršila konferenca štirih držav. Ker se bodo v Nemčiji dne 10. aprila vršile druge volitve državnega predsednika m namerava državni kancelar dr. Briining teden prej izvesti velikopotezno volilno potovanje po vsej Nemčiji, polagajo v Berlinu veliko važnost na to, da b! se ta konferenca ne vršila v tednu od 3. da 10. aprila. Nemški predlog gre torej za tem, da naj bi >e po možnosti konferenca vršila še ta teden v Londonu samem. Po današnjih parišk:h in londonskih vesteh se hoče francoski ministrski predsednik Tardieu najprej sestati z Macdonaldom, konferenca štirih držav pa naj bi bila sklicana šele po 11. aprilu v Ženevi. V nemških vladnih krogih ne ugovarjajo niti temu načrtu pod pogojem, da bi razgovor med Macdonaldom in Tardieujem ne prinesel nespremenljivih sklepov. Nemški desničarski tisk napoveduje danes, di namerava Tardieu ustvariti glede podunav-skega vprašanja enotno froiro proti Nemčiji. Pri tej napovedi pa odloča oči vi dno tudi želja, da hi državni kancelar opustil svoje volilno potovanje. Poluradna diplomatska politična korespondenca se bavi v zvezi s tem z govori Tardieuja in Flandi-na v proračunski debati o podunavskem vprašanju in piše med drugim: Sklepati se sme. da se Francija bliža m-ziranju, ki ga jc Nemčija zastopala žc otl vsega začetka, da je namreč naloga gospodarske reorganizacije srednje in jugovzhodne Evrope dvojna, in sicer takojšnja pretežno finančna pomoč za ogrožene države, predvsem za Avstrijo in Madžarsko, in potem šele združitev do sedaj omejenega gospodarskega področja v veliko medsebojna* se izpopolnji'iočo celoto. Stališče Amerike Washington, 29. marca. s. O stališču državnega departementa glede podunavskega vprašanja se more po noloficijoznih izjavah sklepat'-, da zasleduje državni departe-ment z največjim zanimanjem evropska stremljenja za gospodarsko obnovo podunavskih držav. Ustanovitev gospodarskega podunavskega bloka držav smatrajo tukaf kot najvažnejši pogoj za gospodarsko sanacijo Srednie Evrope. Francija in AnglUa sta pripravljeni dovolrti znatna posojila podunavskim državam, če bi prišlo med njimi do sporazuma na carinsko-političnl podlagi. V IVallstreetu pričakujejo vrhu tega, da se bosta obe državi obrnili tudi na ameriške bančne kroge zaradi soudeležbe pri emisiji raznih posoi'1 za sanacijo in finansiranje srednjeevropskih držav. Nov orkan v Alabami Newyork, 29. marca. A" državi Alahatna je zopet divjal strahovit orkan, ki je razdejal mnogo vasi in naselbin ter povzročil ogromno škodo. Po dosedanjih vesteh jc katastrofa zahtevala tudi devet mrtvili in 50 hudo ranjenih. Število lažje ranjenih je zelo veliko. Mnogo ljudi še pogrešajo in mislijo, da so pokopani pod razvalinami. Newyork, _ marca. V Bogoti državi Columbia je bil včeraj zabeležen hud potres. Mnogo vasi je v razvalinah. Potres je povzročil veliko škodo, Itevilo človeških žrtev pa še ni znano. Številne žrtve prometnih nesreč v Parizu Pariz, "0. marca. Preko velikonočnih praznikov se je pr;petila cela vrsta težjih prometnih nesreč. V Parizu je bilo samo včeraj mrtvih in nad 50 težko ranjen h. Skupno število žrtev prometnih nesreč ob obeh velikonočnih praznikih znaša 34 mrtvih in 120 hudo ranjenih. Prva banovlnska skupščina nove politične stranke Polnoštevilna udeležba delegatov iz vseh srezov Slovenije — Poročilo ministra Puclja — Začasno strankino vodstvo Klic Jesenic Ljubljana, 29. marca V tednih pred veliko nočjo so se v vseh srezih dravske Danovine osnovale začasne, v nekaterih srezih pa celo že definitivne sreske organizacije nove vse-državne politične stranke »Jugosloven-ske radikalne kmečke demokracije«. Danes so se zbrali v Ljubljani odposlanci vseh teh sreskih organizacij, da si izvolijo še začasno banovinsko vodstvo stranke in tako dovršijo novo politično organizacijo. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani Kazine. Prisotnih je bilo nad 150 zastopnikov političnih, strokovnih in stanovskih organizacij. Sreske organizacije so bile večinoma zastop>ane po svojih predsednikih, podpredsednikih in tajnikih, deloma pa tudi po drugih pooblaščencih, strokovne in stanovske organizacije, ki stoje na programu JRKD, pa tudi po svojih vodilnih funkcionarjih. Navzoči so bili dalie minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ban g. dr. Drago Marušič, pod-ban g. dr. Pirkmajer, vsi slovenski senatorji in narodni poslanci, številni člani banovinskega sveta, župani vseh štirih naših avtonomnih mest in več drugih županov, namestniki senatorjev in poslancev ter mnogi drugi javni delavci. Zborovanje je ob 11. dopoldne otvoril ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc v svoistvu predsednika pripravljalnega banovinskega odbora. Zahvalil se je zbo-rovalcem za tako častno udeležbo prav iz vseh srezov Slovenije. Prečital je nato pismo ministra g. dr. Kramerja, ki je sporočil tople pozdrave vsem delegatom in jih prosil, naj opravičijo njegovo odsotnost, ker ie bolan. Zborovalci so priredili dr. Kramer ju prisrčne ovacije. Poročilo ministra Fuclja Predsednik dr. Puc je podal besedo navzočemu ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju. Živahno aklamiran je g. minister v daljšem govoru orisal razvoj političnih dogodkov po volitvah in se na kratko dotaknil vseh perečih vprašanj našega javnega življenja, v prvi vrsti gospodarskih in socialnih, ki obvladujejo danes vse druge. Poudarjal je, kako vlada neprestano in skrbno išče sredstev in načinov, s katerimi bi se mogla omiliti silna bremena krize in obvladati težkoče, ki se nam stavijo na pot. Večina teh težkoč ni specialno naša, marveč trpi pod njimi ves svet. Naše nadloge so v največji meri le odraz in posledica splošne svetovne gospodarske krize. V zvezi s poročilom o delu vlade je g. Pucelj s priznanjem in zahvalo omenjal izredno požrtvovalnost in delavnost odsotnega ministra dr. Alberta Kramerja, ki je zadnje mesece vodil dve naporni in odgovorni ministrstvi, iniciativno sodeloval pri zakonodaji, po vrhu pa vodil kot generalni tajnik JRKD še dela za organizacijo stranke v vsej državi in še posebej se je brigal za vse zadeve iz Slovenije. Njegovo že itak rahlo zdravje temu velikemu naporu ni bilo kos in tako mora sedaj na odločno zahtevo zdravnikov nekaj tednov posvetiti svoji telesni okrepitvi. Z velikimi ovacijami za ministra dr. Kramerja so se vsi zborovalci pridružili želji g. Puclja, da bi se čim prej z novimi močmi vrnil na težko in odgovorno državniško delo. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. minister Pucelj poudarjal, da vlada pozna dobro nadloge in težkoče, ki davijo vse panoge našega gospodarskega udej-stvovanja, enako industrijo in trgovino kakor kmetijstvo in obrt. Omenjal je zlasti bedni položaj našega kmeta ter ročnega in duševnega delavca. Vlada poskuša pomagati, kjer in kakor more, toda tudi državna sredstva so danes silno skrčena. Dotaknil se je pri tem redukcije uradniških plač in napovedal že za najbližjo bodočnost zakon o regulaciji stanovanjskih najemnin, ki naj vsaj malo omili stisko, v katero so zašli državni nameščenci zaradi znižanja svojih prejemkov. Končno je g. minister omenil razne alarmantne izmišljotine, ki se s prozorno tendenco vedno na novo razširjajo med ljudi z namenom, sejati nezaupanje in vznemirjenje. Sem spadajo zlasti tudi zlohotne vesti o našem denarju, ki so že jeseni prinesle našemu narodnemu gospodarstvu nepopravljivo škodo, a jih kljub temu gotovi ljudje vedno zopet na novo kujejo in razširjajo. Podkrepil je nedavno izjavo finančnega ministra s poudarkom, da so vsi odgovorni činite-lji v državi soglasni v volji, energično preprečiti vsako stvar, ki bi mogla omajati zaupanje ljudstva v naš dinar. Delo na organizaciji politične stranke Za ministrom Pucljem, ki je bil nagrajen z živahnim aplavzom, je narodni poslanec dr. Stane Rape poročal o dosedanjem delu za ustanovitev nove politične stranke. Navedel je glavne razloge, ki zahtevajo, da dobe poslanci in senatorji trdno zaledje v močni in dobro organizirani vsedržavni stranki. Orisal je dosedanje delo v tem pravcu po vsej državi in prešel nato na Slovenijo. Tudi pri nas se je iz prvotnega volilnega akcijskega odbora postopoma razvil začasni odbor za izvedbo organizacij po strankinih pravilih, današnja skupščina pa da se je zbrala z namenom, da razširi ta odbor in si izvoli zastopstvo, ki bo načelovalo novi stranki in vodilo or- ganiziranje do ustanovnega občnega zbora stranke, ko bo stopil na mesto začasnega stalni banovinski odbor JRKD. Poslanec dr. Rape je pozival na vztrajno delo, naglašajoč, da poslanci in senatorji za svoje delo nujno potrebujejo moralne opore celokupne javnosti. Zato je treba ustanoviti organizacije po vseh srezih in razširiti organizačno mrežo tudi po onih krajih, kjer to doslej iz kakršnegakoli vzroka še ni izvršeno. Sila stranke sloni na sodelovanju vsega ljudstva in le na ta način bo lahko nova stranka uspešno izvajala svoj program in se bomo v njej mogli zadostno uveljaviti tudi Slovenci. Začasno strankino vodstvo za Slovenijo Predsednik dr. Puc je nato prešel na prihodnjo točko dnevnega reda in sporočil, da je treba izvoliti po statutih JRKD začasni banovinski odbor in iz njega še ožjo eksekutivo. Na njegov predlog so bili poverjeni predsedniki vseh sreskih organizacij z nalogo, da v opoldanskem odmoru sestavijo kandidatno listo. Popoldansko zborovanje se je pričelo ob pol 3. Od kandidacijskega odbora predložena lista je bila soglasno izvoljena. Začasno vodstvo nove stranke je za dravsko banovino sestavljeno tako-le: Začasni banovinski odbor predsednika: ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj; podpredsedniki: Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih. dr. Dinko Puc, župan v Ljubljani, dr. Franjo Lipold, župan v Mariboru in Rudolf Juvan, predsednik Narodne strokovne zveze v Ljubljani; tajnika: narodna poslanca dr. Stane Rape in Milan Mravlje; blagajnik: Fran Marn, uradnik v Ljubljani; njegov namestnik: Ivan Sancin, kmetijski načelnik v p. v Ljubljani. Odborniki so: vsi predsedniki sreskih organizacij JRKD od nosno njihovi namestniki; vsi narodni poslanci in senatorji ter vsi člani banskega sveta, ki so Slani etran-ke. Dalje so v odboru: Adolf Ribnuk&r, načelnik v p. v Ljubljani, Ivan Kirbiš, posestnik v Prepoljah. Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD v Ljubljani, Joško Zemiljič, privatni nameščenec v Ljubljani, Jakob Zadravec. industrijec v Središču. Fran Trček. ravnatelj Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Ivan Ažman, posestnik in župan v Lescah in Josip Mat-ko, posestnik, in gostilničar v Gotni vasi pri Novem mestu. Začasna eksekutiva dr. Albert Kramer, minister, Ivan Pucelj, minister, Adolf Ribnikar, načelnik v p., Ivan Pipan, posestnik, dr. Dinko Puc, žutpan, dr. Franjo Lipolid, župan, Fran Marn, uradnik, Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice, dr. Joža Bohinjec, ravn. OUZD. Joško Žemljic, priv. nam., dr. Er. Kalan, odv., Ivan Kirbiš, pos., Jakob Zadravec, industrij ec, dr. Milan Gorišek, odv., Joso Ravtar, veterinar, Fran Trček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, Ivo Sancin, kmetijski načelnik v p., Anton Koder, notar, direktor Anton Jug, Ivan Ažman, posestnik in župan in- Josip Matko, posestnik in gostilničar. To vodstvo bo do konca izvršilo organizacijo JRKD v Sloveniji in pripravilo vse potrebno za redno banovinsko skupščino, na kateri bo ustanovljena defini-tivna banovinska organizacija in izvoljeno definitivno vodstvo nove stranke. Živahna debata Pod predsedstvom g. Pipana se je razvila nato živahna razprava, ki je trajala cele tri ure. Vpeljal jo je g. dr. Rape, ki je prečital obširno tajniško poročilo o dosedaj izvršenem delu, a tudi o raznih željah, pritožbah in zahtevah sreskih in krajevnih organizacij. V teh dveh pravcih so se gibala tudi pregledna, deloma temperamentna poročila predstavnikov posameznih srezov. Pokazala so, kaj je doslej izvršenega, kje so še ovire ter kje in kako je še treba zastaviti sile, da ne bo izostal upravičeno pričakovani uspeh. Osobito so zborovalci pozdravili z zadoščenjem poročili zastopnikov iz Murske Sobote in Dolnje Lendave, ki sta izjavila, da se je tamoš-nje, doslej zavoljo političnih prilik slabo orientirano prekmursko ljudstvo x veseljem odzvalo vabilu in pristopa z navdušenjem v novo državno stranko. Ob 18. uri je predsednik g. Pipan zaključil leno uspelo zborovanje, se zahvalil za krasno udeležbo in pozval zbo-rovalce k neumornemu delu. Trolarinski zakon pred finančnim odborom Beograd, 29. marca. p. Finančni odbor Narodne skupščine je zasedal danes ves dan pozno v noč. Razpravljal je o izpre-membah trošarinskega zakona ter je razpravo po obširni debati končal. Jutri bo odbor predložil svoje poročilo Narodni skupščini, ki se sestane jutri dopoldne k seji. na kateri bo določen dnevni red prihodnjih sej. Po vsej priliki bo prišel troša-rinski zakon takoj na dnevni red, ker je želja vlade, da stopijo izpremembe v ve-liavo že s 1. aprilom. Ostavka rektorja iti prorektorja beograjske univerze Beograd, 29. marca M. Rektor beograjske univerze dr. Vladimir Petkovi<5 in pro-rektor dr. Mihajlo Ilič sta podala ostavko. Univerzitetni svet je ostavki sprejel. Težkoče španske republike Pariz, 26 marca. Mlada španska republika preživlja fazo, ki jo mora prestati in preboleti vsaka država, ko se je po revolucionarnem potu osvobodila starega reda in začela življenje na novih temeljih. Tudi na Pirenejskem po lotoku se odigravajo dogodki po davno ustanovljenem redu, kakršnega poznamo z politične zgodovine drugih dežel. Opojnost navdušenja, ki je prevzela špansko javnost po proglasitvi republike, je trajala komaj toliko časa. da je ustavotvorna skupščina v redu završila svoje delo. Ze med tem delom je sicer vzplamtevalo nezadovoljstvo v posameznih pokrajinah, vendar je narod kot celota le potrpežljivo čakal, da njegovi zastopniki izvrše svojo nalogo. Pretirane nade, ki se stavijo ob takih prilikah na ustavo pa navadno razočarajo ljudske množice, kajti kljub sprejetim osnovnim zakonom novega državnega reda življenje noče v redni tir. Ustava sama namreč nima one čudodelne moči, katero ji pripisuje narod. Nastopijo prva razočaranja, ki rode nejevoljo, nezadovoljstvo in ostro kritiko pravkar dovršenega dela Iz teh razočaranj se rode upori in nemiri, ki jih morajo vladajoči zatirati s sredstvi, kakršne ima pač na razpolago vsaka vla-laivina. Register sredstev se vleče od prigovarjanja m sporazumnega komnromlsa do ostrejših primerov, ko je treba uporabiti silo. V takem položaju je danes vlada Azane, ki mora že ves čas svojega trimesečnega obstoja ne glede na sveže ustavne določ-be uporabljati cstra sredstva, da za/tira stavke, upore in nemire ter brani novi red pred razsulom. Ljudske množice so si zapomnile visokoleteče obljube politikov v teku volilnega boja tn zahtevajo sedaj izpolnitve mamlijvih obetanj. Pred vsem je poljedelskim slojem pred očmi aaTarna reforma, ki naj bi milijonom španskih polje-le.ls.kih delavcev daia zemlje in iz kolonov napravila svobodne kmete na svojih lastnih tleh. To glavno vprašanje pa je po svoji priredi takega značaja, da se ne da rešiti čaz noč, ako u<*j gre gospodarsko življenje svojo redno pot. Nepismeni kolon je nepotrpežljiv in modra opreznost vladajočih pri presoji agrarnega vprašanja in načina njegove rešitve vzbuja v neizobraženih kmetskih vrstah suni, da bo morda ostalo vse pri starem in da bi znal kolon iziti iz revolucije praznih rok. Tuja in domača prevratna agitacija vešče izrablja ljudsko razpoloženje, bojazen in negotovost ter s precejšnjim uspehom razširja med nezavednim in nevednim ljudstvom lahko dostopna anarhistična in komunistična gesla. Drugo sestavno silo opasnosti tvori industrijsko delavstvo, ki se že ipar desetletij udejstvuje v sindikalističnih organizacijah, vendar kljub rezultatom zadnjih volitev ne tvori organično enotne stiranke. Znaten del delavstva se pod vplivom tujine opredeljuje proti levici. Predsednik Azana sicer vlada s socialistično večino, ker .je sam izšel ii male parlamentarne frakcije -»Republikanska akcija«, vendar pa njegov vladni način izziva nevol.jo socialistov in jih tira v ek s tram 1 stično smer. Pri obstoječih ra&merah predsedniku vlade, ki je trezen in strog mož, ne preostaja nič drugega, nego da ukrepa po svoji volji ter običajno obvešča parlament o svojih korakih šele .po izvršenih .dejstvih. Njegovi nasprotniki že odkrito govore o večnem kršenju ustave, s čimer da si Azana pripravlja pot k diktaturi. Nedavna Azanova preteklost je v kričečem nasprot-stvu ž njegovim sedanjim početjem. Kot udeleženec znanega vojaškega upora v Ja-ci tik pred revolucijo zatira sedaj slične pojave z neizprosno strogostjo, kot silen nasprotnik cenzure pod Primo de Rivero je uvedel sedaj vse hujši cenzurni postopek ter ustavlja ugledne liste, dasi zato nima nikakršne zakonite podlage. Vse kaže, da se bliža v Španiji nova politična era, ko bodo diktaturo izvajali baš oni elementi, ko so jo pod prejšnjim režimom najhuje napadali ter jo končno tudi zrušili. Nezdravo vretje se opaža tudi v meščanskih krajih, ki so se bi.li oklenili s svojimi nadami radikala in demagoga Lerrouxa. Videli so v njem bodočega naslednika Azane, kar dovolj priča o silni brezglavo-sti liberalnega meščanskega tabora. V svojih agitacijskih izjavah pa jih je Lerroux temeljito razočaral, ker je začel napadati proti klerikalne določbe ustave, na drugi strani pa zahteval, naj vlada izpolni obljube, dane ljudstvu v volilnem boju, kar bi šlo v škodo meščamskega življa. Položaj še poslabšuje padec (

vprašanje našega naroda in naše domovine. Na o" n o dela se ne da računati tekom nekoliko mesecev, kaj šele tednov, nad 10 tisoč ljudi pa ne ve, kaj bo vzelo te dni v usta. Tem ljudem je treba osigurati hrano efektivno najmanj za mesec dni, tekom tega časa pa je treba misliti na to, s čim bodo oskrbljeni naslednji mesec, če se bod se nadalje zavlekla pogajanja glede kreditov za podjetje in vse drugo, kar se napoveduje in pričakuje v rešitev krize. In če bi se v tem času tudi srečno rešila kriza jeseniškega velikega podjetja in odstranila tragedija jeseniškega delavstva, bi še vedno moral ostati dobro založen fond za pobijanje drugih kriz in podobnih delavskih tragedij, ki pretijo tudi v drugih industrijskih krajih. Vsekakor je potrebno, da se uveljavita interes in moč skupnosti napram vsem, ki menijo, da se dajo beda, lakota in obup kontiimacirati v kaki bajti ali v kakem kraju. Kmeljski trs žatec, 29. marca h. V velikonočnem tednu so bile kupčije na hmelj, kem trgu neznatne. Okvir cen, ki so se v ostalem učvrstile, je ostal neizpremenjen cd 1€0 do 260 Kč. Zaključna tendenca je bila čvreta. Do konca tedna je bilo v žatcu ž;gosanih 160.700 stotov žatskega hmelja lanske letine. Potrti globoke žalosti sporočamo pretužno vest vsem, ki ste jo poznali, da je danes naša dobra in blaga žena oziroma hčerka, gospa JOŽICA roj. Gerkraan v starosti 42 let po mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 31. marca 1932 ob 4. uri popoldne na mestno pokopališče na Jesenicah. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. Jesenice, dne 29. marca 1932. Žalujoči rodbini Fr. šmafdek in Gerkman Marta Jakšic, javlja v lastnem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znancev žalostno vest, da je njen angelsko dobri soprog, odnosno zet, svak in stric, gospod podpolkovnik v pokoju dne 27. marca 1932 nenadno preminil. Truplo dragega pokojnika bo v sredo, dne 30. marca 1932 v hiši žalosti v Rimskih Toplicah št. 16 svečano blagoslovljeno, nato prepeljano v Celje in v sredo, dne 30. marca 1932 ob 5. popoldne po ponovni blagoslovitvi v mrtvašnici mestnega pokopališča položeno k večnemu počitku v rodbinski grobnici. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 31. marca 1932 v šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Rimske Toplice-Celje, dne 27. marca 1932. Naši Ivan Jelačin starejši na zadnji poti Ljubljana, 29. marca Ogromna množica se je zbrala danes ob 15. uri na Emonski cesti, da počasti spomin g. Ivana Jelačina starejšega. Mož. ki j? delal vse svoje življenje in se povzpel iz skromnih razmer, zahvaljujoč uspehe svoji pridnosti, neumorni delavnosti in organizacijskemu talentu, je ležal v domači hiši na mrtvaškem odru. okrog katerega so se ves dan zbirali Ljubljančani v prvi vrsti naši trgovci. prišla pa ga ie počastit tudi mladina, naš trgovski naraščaj, ki mu je blagi pokojnik ustvaril pogoje in s svojim delom pripomogel k temu. da si v šoli v poslopju Trgovskega doma pridobiva čim večje možnosti za uspehe v življenju. Po blagoslovitvi krste in verskih obredih so zapeli pevci Ljubljanskega Zvona in clru-štva Krakovo-Trnovo močno pretresljivo žalostinko »Človek, glej ...« Takoj nato je bila krsta prenešena v voz in se je razvil po Emonski cesti dolg žalni sprevod, ki se je pomika! med špalirjem ljudstva po Vegovi ulici, čez Kongresni in Marijin trg po Miklošičevi cesti in dalje po Komen-skega ulici prot' železniškemu podvozu. V sprevodu so korakali takoj za križem nosilci vencev, poklonjenih uglednemu pokojniku za slovo od sorodnikov, raznih gospodarskih korporacij in institucij Sledil je voz, polno naložen z venci Za vozom s krsto so stopali sinovi in hčerke pokojnika ter ostalo številno sorodstvo, razen najstarejšega sina, g. predsednika Zbornice za TOI. ki leži bolan v Leonišču Dalje so korakali v sprevodu predstavniki in zastopniki naših trgovskih korporacij in institucij, raznih društev, denarnih zavodov in nano-sled dolge, dolge vrste Ljubljančanov. Pri kapelici na Martinovi cesti so pevci zapeli žalostinko »Blagor mu«, nakar je sprevod krenil naprej proti pokopališču sv Križa, kier so položili blagega moža v rodbinsko grobnico. Uspehi ljubljanskega zadružnega tečaia Ljubliana, 20 marca. Zaključek zadružnega tečaja na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za .šolsko leto 10>1_32 se je izvršil 23. t m. Slovesnega zaključka se je udeležil za Zadružno zvezo v Ljubljani ravnatelj g. Ga-brovšck, za Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani pa g. inž. Zupančič Direktor gospod Gogala je pozdravil oba delegata in poročal, da se letos zaključuje 18. zadružni tečaj in da je dozdaj izšlo iz zadružnih tečajev 639 zadružnih delavcev, od katerih se mnogi prav agilno udejstvujejo na zadružnem polju. V statistične svrhe je poročal. da se je udeležilo letošnjega tečaja 36 kmečkih fantov, od katerih ni nihče izstopil. Od teh je 17 iz bivše Kranjske, 17 iz bivše Štajerske, 1 se je rodil na bivšem Koroškem, pa biva sedaj v Ljubliani. 1 pa se je rodil na bivšem Koroškem in se zopet tja vrne, kjer bo dalje širil nauke, katere mu je dal zadružni tečaj. Od 36 udeležencev sta končala tečaj 2 z odličnim uspehom. 13 s prav dobrim. 17 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom Dva udeleženca pa •ta končala tečaj z nezadostnim uspehom. Po direktorjevem poročilu se je vršil javni izpit, pri katerem so predavatelji pokazali predelano snov, udeleženci pa so s svojimi prav dobrimi odgovori dokazali, da nov prav dobro obvladajo. Po izpitu se je oglasil k besedi g. Gabrovšek. ki je česti-:il udeležencem k imenitnemu odgovarja-ju, se zahvalil direktorju in profesorskemu zboru za trud in bodril udeležence te-aja. naj sedaj ne nehajo s študijem, tem-eč naj se še naprej izobražujejo in druge ve in na i nesebično delajo pri zadrugah, jih bodo pozvale k sodelovanju. Poudaril' je. da delo pri zadrugah pomeni delo a druge, pri čemer morajo stopiti osebne oristi v ozadje. Ako so to zavest odnesli z tečaja, potem je tečaj dosegel svoj namen. Po bodrilnih besedah g. Gabrovška se ;e direktor Gogala zahvalil Zadružni zve-i in Zvezi slovenskih zadrug za njihovo nančno pomoč in je prosil oba delegata, laj poročata svojima zvezama o uspehih zadružnega tečaja in izposlujeta, da se bo z denarno pomočjo obeh zvez mogel vršiti zadružni tečaj tudi v naprej. V imenu udeležencev se je g. Kreft zahvalil za prireditev tečaja, nakar je razrednik g. Kralj razdelil izpričevala. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čiee jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčiea se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pohod napredne akademske omladine v Prekmurje Murska Sobota. 29. marca. Trinajsto leto teče. odkar je naš jugo-slovenski Renjamin našel no tisočletnem robstvu svojo zaželjeno mater. V tej dobi po vojni se je nri nas v Prekmuriu že marsikaj spremenilo. Stara generacija odstopa mesto mlajšemu, slovenskemu, jugosloven-skemu pokolenju. V početku nas je bilo malo in še ti raztepeni povsod naokoli. Danes pa naše število iz dneva v dan raste. Zato smo smatrali za potrebno, da zberemo vse, kar je razmetanega in ustvarimo močno celoto, ki 1 o vzdržala borbo z vsakim sovražnikom napredne in svobodne misli Združili smo se vsi napredni prek-r.-urski akademiki in osnovali svoj krožek pod imenom: Krožek prekmurskih akademikov JAD Triglava. Organizirali smo se. sedaj pa na delo! Ledine je mnogo in je treba krepko prijeti za plug. Polena nam že letijo pod noge. A prekmurski napredni akademiki se borbe ne strašimo in vedrega čela stopamo na plan. V nas je dovolj mladostne moči. požrtvovalnosti, pravega juooslovenskega duha. Prvi znak življenja pokažemo 2. aprila, ko privabimo svoje tovariše iz Ljubljane na izlet po Prekmuriu Da jim razkažemo lepoto naše pokrajine, da spoznajo dobro dušo našega revnega prekmurskega kmeta in da se razblinijo vsi predsodki o nekakšni slovenski Sibiriji. Vabimo vse triglavanske tovariše in starešine. da se izleta v čim večjem številu udeleže. Vožnja za vse je četrtinska. Odhod iz Ljubljane bo 2. aprila ob 8.27, iz Maribora pa ob 11.50. Prihod v Mursko Soboto bo ob 15.30. nakar se bo vršil po želji izletnikov nadaljnji izlet preko Can-kove in Rogaševca na severno mejo. Zvečer bo v Murski Soboti družabni večer s plesom. Apeliramo na vse soboško napredno občinstvo, da ob tej priliki akademski omladini pokaže svojo znano naklonjenost. Abs. iur. Drago Kornhauser, načelnik Krožka. 300 milijonov Din letno za lepoticia Ljubljana, 29. marca. Današnja doba pozna sicer mnogo pozivov za povratek k prirodnosti. potrošijo pa se vendarle ogromne vsote za razna le-potičja. Strokovno glasilo »Drogerijski Vestnik« nam daje iz svojega poslovnega pregleda pravo sliko, kol'ko gre pri nas za parfumerije in razne kosmetične izdelke. Celotna letna vsota predstavlja okroglih 300 milijonov dinarjev ter odpade od te velikanske vsote polnih 76 odst. na tuje izdelke in samo ostanek 24 odst. na domača podjetja kosmetičnih izdelkov. Največ teh domačih podjetij produčra toaletno milo, od katerega se na leto dom.a porabi od 100 do 200 vagonov. Glavna izvozna država finega mila je Francija, za njo pa pride Nemčija. Zanimiv je tudi pregled nabav drugih kosmetičnih sredstev. V parfumerijski industriji napreduje tudi naša država, uvoz raznih esenc, ekstraktov, tinktur in koncentriranih parfumov pa je v prvi vrsti iz Francije in sicer za 85 odst. vseh drugih dobav od strani domačih producentov. Posebno velik uvoz teh produktov je bil leta p lOicEji © 1929, ko so se importirale 'z Francije razne esence v količini 5S0 kg in v vrednosti poldrugega milijona dinarjev. Uvoz dišečih voda brez etra in alkohola je sicer neznaten, zato pa je tem večji uvoz sredstev za nego zobovja: razne vode. paste m milo. Tudi puder se uvaža v velikih množinah: kakor pravi »Drogerijski Vestnik«. se ga ie prodalo poleg vseh domačih proizvodov leta 1929 pri nas ravno za 1 milijon Din. vse to tudi od raznih tujih, največ pa francoskih tovarn. Ogromni so tudi tovori raznovrstnih po-mad, šminke in sredstev za barvanje las. Iz Francije je bilo uvoženih 42.000 kg, v vrednosti 6 milijonov Din. nadalje pa je Nemčija vposlala enake preparate v težini 2500 kg in v vrednosti 324.000 D"n. Posebej ie b;lo uvoženega iz Francije Je za -40 tisoč kg toaletnega mila v vrednosti 1 milijon 35 tisoč Din in iz Nemčije povrh še 7600 kg v vrednosti 310.000 Din. Terpen-tinovega in drugega olja ie došlo iz Francije 567 ton v vrednosti preko 6 milijonov Din, iz Nemčije pa 75 ton. Eterskega olja od borovnic, rožmarina in raznih drugih rastlin se je uvozilo 6066 kg iz Severne Amerike, poleg tega pa še za 630 kg iz Nemčije Olja iz vrtnic, jasmina in drugega cvetja je dala Nemčiia celih 13.000 kg in je stalo to blizu 4 milijone Din. Glede uvoza cvetličnega dišečega olja je Nemčija na prvem mestu. Pri uvozu kosmetičnih sredstev ;n nvte-rijala za našo domačo kosmetično industrijo so v manjši meri zastopane seveda tudi druge države, a že iz navedenih podatkov je dovolj razvidna velika potrošnja za leootičje v znesku letnih 30d milijonov Din. Usoda dragocene biserne ogrlice Ljubljana, 29. marca. Na policijski upravi se je zglasila med pravniki služkinja zagrebškega tovarnarja g. Rudoviča in prijavila, da je pred dnevi služila pri ni enem sedanjem delodajalcu neka Ljubljančanka, ki je pa nenadoma iz-girrla in odšla najbrž nazaj v Ljubliano. Njen pobeg sam na sebi ne bi oomenil nič hudega, že dan po njenem odhodu pa se je izkazalo, da sn ;e služkinja prisvojila razno zlatnino in ukradla svoji gospodinji tudi dragoceno biserno ogrlico, ki je stala pred vojno 50.000 srebrnih kron. Policija se je na podlagi te prijave pričela zanimati za nepošteno služkinjo in jo je tud.i izsledila, čeprav je služila v Zagrebu pod napačnim imenom. Dognali so. da gre /a znano navihanko. komaj 201etno Nežiko Morettijevo, o kateri so izvedeli, da se res nahaj" =oet v Ljubljani. Policijski organi so pričeli takoj s poizvedbami po mestu in so naposled iztaknili Morettijevo v splošni bolnici. Pri njej so našli še nekaj zlatnine, o dragoceni ogrFci v& ni bilo ne duha ne sluha. Tuin. Morettijeva je izpovedala, da ie ogrlico izgubila, kar se je pozneje izkazalo za resnično. K sreči pa je tatica izgubila ogrlico na vrtu bolnice in so jo kmalu našli. Ogrlico hranijo zdaj na policijski upnavi in jo bodo izročili lastnici. Nežika je tatvino gladko priznala. Prevejanko, ki uživa ▼ Ljubljani že nekaj let prav slab glas, so oddabi iz bolnice v zapore deželnega sodišča. Še drugega nevarnega ptiča so .izsledili detektivi in ga vtaknili v zapoT. Na velikonočni ponedeljek ie neki policijski agent opazoval v trnovski cerkvi med mašo elegantno oblečenega mladeniča, ki se mu je videl zelo znan. Spomnil se je, da je to 271etni Viljem Kodelja, ki je policiji stalno povzročal preglavice in ki je šele pred nekaj dnevi prišel iz zapora. Detektiv se je seveda čudil, kako pride Kodelja naenkrat do popolnoma novega »perja«, zaradi česar ga je po maši počakal in ga povabil s seboj. Pri zaslišanju je Kodelja hitro priznal, da si je obleko prisvojil na nepošten način. S seboj je imel navihanec tudi zavoj ukradenega lepega perila, nekaj drugih predmetov ter celo črne damske rokavice. Kodelja je po zaslišanju seveda romal zo- net v zapor. Kakor vse kaže bo z aretacijo tega zmikavta pojasnjenih več drznih tatvin, ki so se pripetile zadnje dneve v mestu in okolici. Pred malim senatom Ljubljana. 29. marca. Mali kazenski senat, ki so ga tvorili sos g. Ivan Kralj kot predsednik in kot sosod-nika dr. Ernest Knbe in g. Jp.voršek. je danes zopet razpravljal Med drugim je presodil naslednji dve zadevi: Za tri polena in 40 kg premoga — 4 mesece Ze drugič se ie vršila razprava proti delavcu Francetu Ž. Zanimiv tip. Če je trezen, gara kakor živina, če je pijan, deia neumnosti in ima korajžo. kakor je izpovedal skladiščnik Kos. France je priložnostni delavec, zaposlen v takozvanem »štokglajzu«. kjer razklada oremog dan na dan. Obtožen je bil. da je 22. oktobra lani ukradel 3 bukova polena mestni občini, dalje 19. novembra do 40 kg premoga in da je 15. decembra skušal vzeti vrečo premoga. a je bil prepoden. — Po pravici povem: polena so ležala na tleh. premog sem pobral po tleh. pa le par kepic. ■— Za eno kep'co je sedaj najmanjša kazen 3 mesece, pripomni državni tožilec. — Za premog sploh ne maram. Če bi bil zlat, ga ne vzamem, ker vem, kakšne kazni so sedaj, se je izgovarjal France. Zaman. Obsodili so ga na 4 mesece strogega zavora. Oproščen pa je bil poskusa tatvine pre-irtrga. France je sodbo po daljšem oklevanju sprejel in mrk odhajal iz sodne .Ivo-lane. Vrednost drv in premoga je bila cenjena na 25 Din. Po maši je zapel nož Po maši v nedeljo 26. aprila lani so šil fantje v skupinah ali spremljajoč dekleta iz Šmartna pri Tuhinju proti domu. Pri brvi v bližini vasi Buče je nastal med njimi prep;r. Prerekali so se bratje Hočevarji in siloviti pretepač Jernej Smolnikar. Obkladali so se z raznimi zbadljivkami: »Lump, ki si še svoio mater obklal!«... »Glih tebe čem...« »Plesnovec!« Sledil je spopad. Ferdinand Hočevar je potegnil nož in sunil Smolnikarja v levo stran hrbta, da je poškodoval živčevje m je nastopila trajna ohromitev leve noge. Danes je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora, čeprav se je zagovarjal s silpbranom. Poškodovancu Smolnikarju pa mora plačati 13.000 Din za bolečine, zdravnika in trajno ohromelost noge. Hočevar je sodbo sprejel. Celjska kronika nesreč Celje, 29. marca. Danes je prispela v Celje vest, da je na velikonočno nedeljo med smučanjem na Korošici, kjer je priredila Savinjska podružnica SPD oelotedenski smučarski tečaj, padla med smučanjem na nekem nevarnem mestu l&letna hčerka traf-kantinje Bronka Kovačeva iz Celja in zdrsnila po strmem, poledenelem snežišču kakih 150 do 200 me trov globoko in tamkaj obležala. Kolikor smo mogli to vest doslej kontrolirati, so poškodbe, ki jih je dobila Kovačeva pr! padcu po obeh stegnih, rokah, glavi in deloma po životu, le lažjega značaja in bo ponesrečenka čim prej prepeljana v Celje. K sreči je bila tudi takojšnja zdravniška pomoč na mestu. Vse govorice o hudih poškodbah in celo o smrtni nesreči so ne-osnovane. Na velikonočni ponedeljek se je okrog 19. pripetila na državni cesti v Zgornji Hu-dinji pri Celju nesreča, ki le po srečnem naključju ni zahtevala smrtnih žrtev. Po cesti se je pripeljal na svojem motociklu v smeri iz mesta proti Škofi i vasi trgovski potnik Baumannove veležganjairne iz Št. Ilja g. Janko Zafuta iz Gaberja. V prikolici se je vozil z njim zlatarski pomočnik Julij Zeleznik. Na cesti je tedaj stala ob levi strani 65!etna zasebnica Marija Čre-pinškova iz Zgornje Hudinje in se razgo-varjala s svojim sinom. Na nepojasnjen način je motociklist nenadoma krenil proti njej, se ji v zadnjem trenutku skušal izogniti m pri tem zavozil z vso silo v kup gramoza in poleg stoječo jablano, obenem pa je podrl tudi Črepinškovo. Pri karam-bolu sta dobila Zafuta in Črep:nškova občutne poškodbe, dočim sta ostala Železnik in mladi Črepinšek nepoškodovana. Celjski reševalni avtomobil je prepeljal oba ponesrečenca v bolnico, kjer je bilo ugotovljeno, da ima Črepinškova zlomljeno M talfumi pregled ,,Seviljshi brivec" z Marijanom Rusom Na velikonočni ponedeljek popoldne je opera uprizorila kot ljudsko predstavo >Se-viljskega brivca^ pod taktirko ravnatelja g. Poliča.~Predstava ie bila izredno gladka, živahna. za liudsko predstavo uprav izvrstna Vsekakor bi zaslužila mnoao več obiska. S »Seviljskim brivcem« je Rossini ustvaril mojstrsko komično opero, ki ji v svetovni literaturi še danes ni izlepa najti para. Tudi novi način uprizoritve je vreden vse , pozornosti. Opera je orkestralno, pevski in } igralski prav skrbno izdelana ter more v zasedbi, kakršna je bila to pot, zadovoljiti tudi razvajeneišega opernega obiskovalca. Seveda zahteva n. pr. uloga Rozine, ki jo je pela ga. Obervalderjeva, pevko, ki raz-polaga z večjim glasom kot ona, in s per-\ fektno >bel canto« umetnostjo, vendar pa je {treba reči, da špecijalno za to ulogo razen "nje trenutno nimamo druge, tako lepo uporabne pevke. Všeč mi je pri nji zlasti živahnost igre. ki se izraža tudi v porednih obrazcih potezah, kar kaže intenzivno notranje doživljanje. Stvar okusa na ie valoerski vložek / preko sto let starn <>pPro. .Maska Mar-celine (ga. Španova) ni k lo ve kako srečna. v ostalem pa pevk;; četudi ji uloga ne dopuščaš razmaha, p zadovoljuje. Alma-viva g. panovca je : netljivo prekipevajoč. iskreč. 'n mu veseljem priznati, da je nekdanjVjra. ^ negibnega igralca temeljito slek^eKin p njegov Almaviva tudi pevski, in to m \ uvodni, težki koloratur-ni serenadi. \ u oolj pa še v ostalem poteku o[>ere. izvrster* Figaro g. Janka se odlikuie po svežem, čvrstem. sočnem glasu, z originalnimi domisleki. z živosrebrno. ljubeznivo. šegavo igro. Niti za hip nismo na njegovem mestu pogrešali drugega pevca. G. Zupan je rojen za bufo partije Nobene druge se mu ne prilegajo tako. Njegov Bartolo pretresa poslušalcu preponsko mreno od začetka do konca. Glasovno je uloga za njegov bas ponekod malo visoka, toda on edini dobro obvladuje gladko in hitro recitativno pevsko - govorno tehniko, ki jo ovira vrh vsega še naš okorni slovenski prevod. Prvič je to pot stopil na operne deske g. Marijan Rus. Pokazal je sicer nekoliko okrnjenega Bazilija. Ne moreni se otresti ob njegovem petiu spomina na njegovega nekdanjega učitelja Retteta. Otresti se ga bo moral tudi g. Rus, kajti Betteto je eno, g. Rus je drugo. In najbrž to ne bo tako težko. saj razpolaga g. Rus z lastnim, prav prijetnim glasovnim timbrom in širokim, obsežnim. izvrstnim materijalom. To ie takoj ob nastopu z znamenito obsekovalno arijo ludi dokazal. Dosegel je dolgotrajen, spontan aplavz ter bil obsut s cvetjem. Njegov Razilijo je v izrazito pevskih delih odličen, moderirati pa ga bo moral v recitativih. Fond njegovega glasu zadostuje za dva teatra. Z Rusom bomo dobili močno uporabnega pevca za nekatere partije, pa tudi vestnega. hitro napredujočega, zelo inteligentnega igralca, ki se bo na odru prav izlalika vdomačil. Njegov prvi nastop opravičil|e tudi v tem oziru najlepše vanj stavljene na-de. Prav iskreno mu smem čestitati. —?. Šilihova „Kaverna" v mariborskem gledališču Gustav Šilih, znani mladinski pisatelj in pedagog, je napisal za mariborsko gledališče dramo »Kaverna*, ki se je uprizorila ra Veliko noč. Gledališče ie bilo dobro obiskano in prenujersko občinstvo je delo toplo pozdravljalo: manjkalo ni ne aplavza, ne cvetic in vencev. Dramska fabula je na kratko taka-le: Neki rezervni častnik se znebi na fronti svojega ljubezenskega tekmeca. Torej premišljen zločin, ki se pa ne da kazensko preganjati. Tako mu je prosta pot do dekleta. Po pri rodnem poteku stvari bi sledila s^daj zakonska zveza, in to vzlic temu, da se ji dekličina mati iz sicer nepojasnjenih razlogov na vso moč upira. Tu se pričenjajo prvi prizori drame, tik za njimi pa tudi že prvi konflikti. Zakaj sedaj se pokaže, da ni nič tako skrilo ... In vse pride na dan. Neki vojak, sedaj invalid, je bil namreč tiha priča njegovemu zločinu pred leti in si skuša iz tega skovati skromno življenjsko rento. Toda konflikt se še poostri in hkrati za-okrene. Nenadno se namreč pojavi na pozo-rišču junakov tekmec, ki bi naj trohnel pod ruševinami kaverne. Toda je ves cel, zašit in zakrpan — in prav neprijetno trdnega zdravja. Sedaj prične uveljavljati svoje namišljene ali priposestvovane pravice, zakaj tudi med njim in med dekletom je bilo nekaj. In tako se napolni ozračje s pravim dramatskim eksplozivom: žena med dvema možema. No vojna psihoza še deluje; da razreši konflikt, seže zaročence zopet po sredstvu, kot nekdaj na fronti — toda topot samo v mislih — dalje si ne upa. Zanj opravi to delo nravno pokvarjeni invalid, ki mu gredo take reči lažje izpod rok. Toda ponesrečeno zasedo plača z življenjem. Sedaj prične avtor dejanje razpletati. Junak se zruši pod težo dvojne krivde, odpove se dekletu in svoji življenjski sreči. Ne za zmerom, dostavlja avtor, nemara se še kedaj njuna pota srečata, toda šele po očiščenju. Tako daje avtor nravnemu svetovnemu redu zadnjo besedo. V fabuli je obdelan priljubljen dramatski motiv — žena med dvema možema. In pri izbiri motiva je imel avtor spretno roko. da ni v dramo tako močno vmešal svetovne vojne, ki topot ne tvori samo kulis, marveč nekaj še bol j tveganega, upravičil je in utemeljuje namreč verjetnost značajev. Vojna kot osredje slabih nravi, povzročiteljica temnega earstva v človeku, spada v snovnost povesti ali romana, najmanj pa v dramo. V drami naj poteka dejanje iz značajev samih; dramski junaki so odgovorni samo sebi, oziroma ideji, v kateri in iz katere žive. Vsako determiniranje njihovega dejanja in nehanja je drami nepotrebno in celo v kvar. V naturalistični drami so delale osebe zlo iz alkohola, sifilide ali nevraste-nije, kar se glede na nravni princip drame ne da označiti za posebno posrečeno, toda junaki naturalističnih dram so imeli pri omenjenih nalogah vsaj neke osebne zasluge, dočim ne gre junakom vojnih dram prav nobena. Sploh bi bil že čas, da se prereže traku-ljasta popkovina, ki veže v današnjih dramah svetovno vojno z zlimi značaji. Vojni je v gledališču mesto v obliki vojnih prizorov in njih osredje. čeprav se da to v filmu lepše izvesti, ali pa kot povzročiteljici nasprotujočih si svetovnih nazorov, dveh generacij, ki se več ne razumeta. Vse ostalo pa bolj spada v pripovedno slovstvo. In bi avtor bolje storil, da je zasnoval fabulo kot povest z napetim kriminalnim konfliktom in z odrešujočim vzgojnim zaključkom. Avtorja »Kaverne« motijo razni predsodki, ki ne spadajo v dramo. Med drugim to, da je oder učilnica dobrih nravi. Ta predsodek je precej starega datuma, prišel je iz prosvetljenslva, ko so Aristotela po svoj* tolmačili, in preko Schillerja je zašel tudi v šolske poetike. Toda pri Schillerju je stvar drugačna, na ravni njegovega subjektivnega idealizma prav za prav ni ljudi iz krvi in mesa, njegove osebe so nositelji nekih ma- lodane abstraktnih nravnih vrednot _ in visoko nad njimi je svetovni nravni red. ki dobre piačiijp in slabe kaznuje. Junaki take idealistične drame so prav rahlo speti tudi na zemlji, če se pa njih nravna perspektiva uporabi v vsakdanjem osredju z njihovimi malce banalnimi čednostmi in obziri, tedaj potemni ves idealizem v sentimentalnost, in to se je tu tudi zgodilo. Junak dr. Boris je njen predstavnik. Na ravni realistične drame. in tako je pričujoče delo tudi zasnovano. je simbolizirana zloba (invalid) neopravičena in ne učinkuje verjetno, je brez izb;-re prevzet rekvizit romantične intrige, in junakovo govorjenje o potrebi očiščenja učinkuje kot tirave. ki jih spleta zgolj didaktično poimovana katarza. V tej zvezi bodi omenjeno, da je drama s krhko poudarjeno nravno osnovo kot konflikt različnih interesov le na polovico drama. Konflikt interesov mora imeti idejno ozadje, dozoreti mora v nasprotje različnih duhovnih svetov, ki se zrcali v čustvih, mislih in strasteh posameznih oseb. Tega idejnega ozadja pričujoči drami malodane manjka in tako lahko dobi gledalec vtisk, da gre Samo še danes nepreklicno zadnjikrat! Oglejte si najlepši film, karkoli jih je bilo doslej napravljenih GLAS Umetnina, vzeta iz vsakdanjega povojnega življenja, preprosta in vendar tako čudovito lepo predstavljena, da mora ganiti sleher- nega človeka! Samo še danes ob 4., zvečer. U8. in 9.14 Elitni kino Matica Telefon 2124. desno golenico in levo podlehtnico, Zafuta pa desno ključnico. Tudi motocikel je močno razbit. V celjski bolnici so morali te dni poiskati zdravniško pomoč številni ponesrečenci in žrtve fantovske podivjanosti. Na poledenelih tleh je padel 26 t. m. 671etni dninar Josip Gaber iz Višnje vasi pri Voj-niku in si zlomil desno golenico. Na veliki petek 25. t. m. se je občutno opekla po obeh rokah 391etna kuharica Marija Šerdo-nerjeva iz Celja. Pri Sv. Jungerti nad Galicijo so se na velikonočni ponedeljek sprli in stepli fantje v neki tamkajšnji gostilni. Pomiriti jih je skušal 321etni tesar Ivan Arnšek iz Velike Pirešice. a ga je nek! vročekrvnež napadel z odprtim nožem in mu zadal več ureznin na levem licu Na veliko nedeljo je nekdo v zlobi napadel 71etnega sina strojnega delavca Ljubomira Veliča iz Zavodne pri Celju in ga s kosom razbitega stekla porezal po levem licu. Na veliki petek je drug tak surovež napadel 21 letnega kočarjevega sina Leopolda Fijav-ža iz Stranic pri Konjicah in ga z nekim trdim predmetom tako udaril po desni roki, da mu jo je zlomil v nadlehtju. n ROBERT LOUIS STEVENSON je eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo UgrctttCjen je pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. IZ Hitro izsleden vlomilec Pragersko, 29. marca. V noči od 26. na 27. t. m. je bilo vlomljeno v prostore kolodvorske restavracije. Vlomilec je najprej razbil šipo na vežnih vratih, nakar je skozi odprtino odprl vratni zapah in se podal v restavracijo. Tam je pokradel, kar mu je prišlo pod roko, čokolado, bonbone, sardine, cigarete »Var-dar«, »Zeta« in druge reči. Ze zgodaj zjutraj je lastnik restavracije g. Franc Majcen opazil vlom in telefonsko obvestil o tem orožniško postajo v Crkov-cLh. Orožniki so šli nemudoma na delo hi izsledili na postaji v Cirkovcih nekega sumljivega moškega, ki je čakal na jutranji vlak proti Ptuju. Na vprašanje, od kod ie, je neznanec izjavil, da je prišel peš 3 Pragerskega v Cirkovce. To se je videlo orožništvu sumljivo, posebno ker bi tujec lahko počakal na ptujski vlak tudi na Pra-gerskem. Pri temeljiti preiskavi so našli pri tujcu vso ukradeno drobnarijo, ki jo je imel v aktovki, in jo vrnili lastniku. Tujca, ki se piše Martin Mlakar in je brezposelni natakar iz Ptuja, so aretirali in odvedli v sodne zapore v Ptuj. Napram orožnikom je možak prvotno tajil vlom, naposled pa le priznal svoj gren, pri čemer si je izmislil bajko, češ, da je vlomil v restavracijo neki vojak, kateremu se ie še on pridružil. v tej borbi za ženo. borbi, ki se bije na življenje in smrt, za prav banalne vrednote, kot so — trdno prišiti gumbi, skrbno zašita nogavice in tečna hrana. Ta vtisk tvega avtor s tem, da ženi ne da in ne da spregovoriti in da si mora gledalec večji del duševne borbe zamišljati, kot da se je že vršila. Žena, za katero se bije borba, stoji prav za prav tej borbi ob strani, namesto da bi se v njej psihološko utemeljeno zasnoval zaple-tek in razrešil razpletek. Njo komandi 1 a po svoje srborita mama na eni. in mešata oba tekmeca na drugi strani. Glede tehnične strani, vnanje zgradnje drame, bi omenil nekaj hib. ki so pa razumljive, saj je delo avtorjev prvenec. Vse te hibe pa se dado z majhnim trudom popraviti. Precejšnja nerodnost v drami je ono slučajno prihajanje in odhajanje oseb. Osebam, ki v prizorih niso več potrebne. >e daje migljaj, da nt»kai ni za njih ušesa, ali pa se odstranijo iz svoie volje s kakim jalovim izgovorom ter se kasneje prav tako ne prisojamo raznih nespornih vrednosti, v stalno prisluškovanje nepoklicane tre'je osebe najmanj skrajno netaktno, če pa se dogaja v drami — pa celo več. _ na moč naivno. To in še marsikaj pa se da z lahkoto popraviti in če je avtorju delo kaj pri *rcu, bo to tudi storil. Ne bi se o tem delu tako razpisali, da mu ne prisojamo razne nesporne vrednosti, v prvi vrsti zdrave ambicije in nravnega hotenja. ki si išče izraza v obliki drame. Režijo je vodil g I. Kovič. kr se je vidno potrudil, da da avtorjevim besedam življenja na odru. Junaka dr. Borisa je igral z vso požrtvovalnostjo g. VI. Skrbinšek. ki je skušal tudi na šibkih mestih prepričati sebe in gledalce. Gdč. Starčeva ie bila mestoma prav dobra. Drugega ženina Arnolda je igral g. To-mašič. ki zlasti v 3. dejanju ni mogel ogreti. Zlega duha — invalida je igral g. Fnr-ian. ki si je nadel v mimiki in govoru premočno barvo. , Enizodno nloso Milene 1« igrala gdč. Kraljeva prav prepričevalna. Pgaiala je tudi ga. Zakraiškova kot mati. G. Grom je izdelal posrečen tip Ijub^zniv-^-ga in blagega, sicer pa čisto nepotrebneua profesorja. K. V. Domače ♦ Vsi, ki ste v veselju in zadovoljstvu praznovali veliko noč, spomnite se, da je na Jesenicah na tisoče brezposelnih delavcev, žen in otrok, ki so brez najnujnejših sredstev za preživljanje! Darove naslavljajte na mestno županstvo, aprovizacijski odbor, Jesenice. ♦ 85 letnica gospe Nine Ivančičeve. Kakor so nam sporočili iz Ljutomera, praznuje danes gospa Nina I v a n č i č e v a roj. I)eu, upokojena učiteljica, svoj 83. rojstni dan.' Po rodu Novomešča.nka, je služila vso svojo učiteljsko dobo, celih 40 let v ^Ljutomeru, kjer se je tudi poročila z davčnim kontrolorjem, narodnjakom Ivančičem. ki pa je že pred mnogimi leti umrl. Vzgojila je za času svojega učiteijevanja celo vrsto vrlih žena in deklet, ki se je s hvaležnostjo spominjajo. Vedno P"u.bez,mca in prijazna je sodelovala pri vseh narodnih društvih ter si je izbrala Ljutomer za svoje bivališče tudi za čas penzije, ki jo uživa zdaj v miru Ln zadovoljstvu. Želimo vzorni učiteljici, da bi dočakala še mnogo zdravih in čilih let — najmanj pa stoletnico' ♦ izpremembe v državni službi. Za upravna tajnika sta imenovana g. dr. Ivan Bro-]:h pri banski upravi v Ljubljani, g. Franc Š^nk pa pri okrajnem načelstvu v Ljublia-ni. Poštna uradnica v Rušah gdč. Pn«i šinkova ie podala ostavko na državno službo. na njeno mesto v Rušah pa pride 2dč. Marija Blazlnova, doslej na pošti v Mariboru. „. ... , * Osebna vest. Gospod dr. -Matija Am-brožič. izredni profesor na medicinski fakulteti beograjske univerze, je imenovan za rednega člana glavnega sanitetnega sveta- „ . • f * Popis pravnih zagovornikov, v mmist.-stvu za pravosodstvo je izdelan načrt uredbe o popisih pravnih zagovornikov. Po tej uredbi mora vsako apelaeijsko sodišče voditi ponis oseb, ki po predpisu zakona o kazenskem postopku smejo nastopiti kot, zagovorniki in ki bivajo na njegovem področju. Načrt nove uredbe se je razposlal vsem kasacijskim in apelacijskim _ sodiščem in odvetniškim zbornicam, da izrazijo o njej svoje mnenje. . * Obljubljeno napredovanje v postni službi. Predstavniki banovinskih sekcli so v Beogradu intervenirali zaradi napredovali a V ministrstvu so obljubili, da se bo izvršilo pred novim proračunskim letom napredovanje, koliKor bo mogoče iz finančnih razlogov, želeti bi bilo. tla se vsai podli rad niška služba brzojavnega mojstra računa v desetletni rok za polaganje iznitov za zvanie uradnikov, ki so uvrščena med X i,n VII. položaj no skupino. ♦ Opozorilo delodajalcem. Banska uprava razglaša- Zaradi enotnega postopanja pri vlaganju prošenj za dovoljenje zaposlovanji inozemcev po določilih § 103 zakona o zaščiti delavcev ter pravilnika o za.pos e-vanju inozemcev določa kraljevska banska uprava, da se morajo prošnje za dovoloeme zaposlenja inozemcev in za podaljšanje takih dovoljenj vlagati za vsakega inozemea Posebej nri kraljevski bamsiri upravi dravske banovine v Ljubljani, na posebnih obrazcih kateri so na razpolago pn vsen sreski h načelstvih, pri upravi policije v Ljubljani, ter pri predstojništvu mestnih policij v Mariboru in Celju. (AA.) * Glasbeni natečaj radijske postaje v Zagrebu. Radijska postaja v Zagrebu razpisuje natečaj za dve glasbeni deh m sicer 1 kompozicijo za violino in klavir, ki raj tra,a najmanj 15 minut: oblikam^; lo stavkov poljubna; nagrada 2000 Dm. o za kompozicijo za klavir-solo. ki naj 7raja najmanj 10 minut; oblika m levilo stavkov poljubna; nagrada 1000 Dm. \ pošte v prihajajo samo še neigrana de.a domačih skladateljev. Radijska postaja v Zagrebu si pridržuje pravico prve svobodne izvedbe vseh (torej tudi nenagrajenih) do-p,»slanih del v roku enega leta po objavi rezultatov natečaja. Dela je treba poslati brez označbe imen avtorjev pod gesli m jim priložiti zaprto pismo z istim geslcm na kuverti. V tej kuverti naj bosta ime in naslov avtorja. Pošiljatve naj se pošljejo na naslov: Radiostanica, Zagreb. Radicev tr« broj 9. najkasneje do 1. septembra. Ke-yuTtnt natečaja se bo obiavil 30. novembra letos po mikrofonu ob priliki večerne emisije in v časopisju Razsodišče sesravtlja-jo: direktor opere Krešimir Baranovic. profesor olasbene akademije Vaclav Humi m rektor glasbene akademije v Zagrebu hrane. Lhotka. , .. - Dražba lova. Lov agrarne skupnosti Stara Fužina - Stndor (lovišči Peršivec 'm Ukanca) se bo oddajal na javna dražba 30. t. m. ob 13. v hotelu >Sv. Janezu s ob Bohinjskem jezeru v zakup za dobo od 1. a urila letos do 31. marca 1937. Samo še danes nepreklicno zadnjikrat! Harry Piel govori v filmu senzacij: Sence podzemlja" Danes ob 4., in 9\i zvečer! ZVOČNI KINO IDEAL + Trgovine na praznik Marijinega Ozna-nenja 4. aprila smejo biti po naredbi o odpiranju jn zapiranju trgovinskih obratovalnic dopoldne odprte. ♦ Novi grobovi. V Rimskih Toplicah je umrl v starosti 75 let podpolkovnik g. Jurij J a k š i č. Truplo uglednega pokojnika bo danes po blagoslovitvi prepe'jano v Ce lje. kjer se bo popoldne ob 17 vršil * o-greb iz mrtvašnice mestnega pokopal šča do rodbinske grobnice. _ V Studeucih pri Mariboru je umrla gospa Blaženka K o s i-j e v a, soproga trgovca z usnjem. Pod'.eg;a je daljši bolezni v starosti 26 let. Pogreb tako rano umrle soproge in matere bo jutri ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. _ V Jurčiče-i ulici v Celju je umrla v starosti 63 let ga. Ana Ž m a u č e v a, posestniea iz Bočne in t tšča celjskega učitelja g. Branka Žemljica. — žalujočim ostalim naše iskreno sožalje, pokojnikom pa bodi ohranjen časten spomin' Vlažno vreme povečuje nevarnost pogibel.ii zaradi prehlada. Te nevarnosti infekcije vas obvarujejo okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena maleg; zavojčka Din 8, velike era zavojčka Din lf> + Skrbi zdravstvenih pomočnikov. Prejeli smo: Zdravstveni pomočnlki-desinfek-torji dodeljeni sreskim naeelstvom, čakajo že od 1. januarja 1932 na izplačilo svojih rednih mesečnih prejemkov. Izostanek ie nastal, ker državni proračun za leto 1931-32 in sicer za čas od 15. decembra 1931 do 31. marca 1932 ni predvideval tozadevnih postavk. Potrebni krediti so bili sicer naknadno odobreni, vendar pa se izplačila do danes še niso izvršila. Ker zdravstveni pomočniki letos sploh še niso prejeli svojih mesečnih prejemkov, žiive seveda v veliki bedi in pomanjkanju. Vsi brez izjeme so namreč odvisni le od svojih mesečnih plač, ki so itak malenkostne. Vršiti morajo dostikrat tudi prav nevarne posle, ki so pogosto združeni s potovanji. Tudi potnih računov za ta potovanja niso dobili povrnjenih že od meseca decembra 1931 dalje. Vsi se morajo torej zadolževati, da morejo vestno in točno vršiti svoio odgovorno Službo * Nov jugoslovenskj list v Parizu. V Parizu je te dni izšla prva številka tednika >Les Balkans«. Urednik je Konstantin Šantič. Iz uvodnega članka je razvidno, da bo novi list zastopal stališče »Ba.lkan balkanskim narodom«. List ugotavlja, da so balkanske države širšemu svetu malo znane, zato jih hoče novi tednik predstaviti svetu v njihovi pravi luči. List »Les Balkans« se bo boril tudi za ued.injenje Balkana. + Potres v Sarajevu. Po vesteh iz Sarajeva so seizmografski aparati tamkajšnje meteorološke postaje zabeležili preteklo soboto tri slabše potrese z epicentrom v neposredni bližni Sarajeva, na velikonočno nedeljo ob 5.43 zjutraj pa precej močan potres, ki pa vendar nI povzročil večje škode. Popoldne pa je sledil potresni sunek, ki .ie bil znatno močnejši kakor vsi dosedanji; pokvaril je seizmografske aparate, tako, da se nadaljnji sunki niso mogli registrirati. Potres je spremljalo podzemsko bobnenje, ki je povzročilo med prebivalstvom precej strahu. * Za pomladansko pogozdovanje so na razpolago mevesnove in borove (gozdni ali beli bor) sadike v državni gozdni drevesnici v Radečah pri Zidanem mostu. Naročila sprejema sreski šumarski referent v Krškem. Naročite jih takoj. • Tovarna Jos. Reicn sprejema mehko in škroOljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfubljane u— Poštni uslužbenci zgrade še letos svoj Poštni dom. letošnji ledni občni zbor zadruge »Poštni dom;< se je vršil v Ljubljani v hotelu Uniouu. Da se zborovanja udeleži kar največ članov, je bilo načelstvo SKlenilo, da na zahtevo povrne zunanjim zadružnikom potne stroške. *Ln tako so prihiteli na zborovanje poštarji iz Maribora. Celja, iz spodnje savske doline, z Gorenjske ga ter od drugih strani. Letošnji občni zbor je bil zato jako važen, ker so na njem skleniLi, da se že letos zgradi trinadetrop-ni Poštni doni na Dunajski cesti nasproti Sv. Krištofa Ob koncu leta je štela zadruga 825 članov s 1833 deleži. Volitve so se izvršile tako, da sta prišla v nadzorstvo Ivan Slavec in Ivan Konte, načelstvo pa je osta'o neizpremenjeno. u— Veliki pevski koncert zborov, včlanjenih v Hubadovi župi, bo v nedeljo, 3. aprila ob 15. v veliki unionski dvorani. Ta koncert je prav za prav nekaka revija naših zborov, ki imajo svoj sedež v bivši Kranjski in pripadajo Hubadovi župi Juž-noslovenskega Pevačkega Saveza. Skupno nastopi ta dan 16 naših zborov. NedeljsKi koncert je nekaka predtekma za veliko pevsko tekmovanje ob prvem slovenskem glasbenem festivalu 1<5. maja. To je prva prireditev te vrste pri nas v Ljubljani, Zato bo zelo interesantno slišati celo vrsto naših zborov, ki so se z največjo vnemo pripravljali tako za predtekmo in se bodo pripravljali tudi za glavno tekmo samo. Danes opozarjamo na ta koncert, podrobni program in nastopajoča društva bomo javili v prihodnjih dneh. Sedeži od 30 Din navzdoi se že tdobe v Matični knjigarni. u_ Nesrečna smrt stare gospe. Na Taboru v hiši št. 2. se je ipriptila na veliKo-noeiio nedeljo slirahovita nesreča. V omenjeni hiši stanuje soproga trgovca s sadjem sa. Piel.ickova, pri kateri je bila tudi njena stara mati 83 letna ga. Barbara čermeljeva. V nedeljo je stara mati sedela v sivoji sobi pri zakurjeni peči in se grela, dočim so bili domači v drusrih sobah. Kmalu po 9. ur.i pa je nekdo izmed njih začutil uhajati iz sobe stare matere, dušljiv dim. Brž so "planili tjakaj in ugledali na tleh staro mater popolnoma obžgano, nezavestno. Kmalu je izdihnila. Kakor je pozneje ugotovila ko-misija se je stani gospej vnela obleka ob peči in jo je zaradi strahu zadela srčna kaip. Trunlo so -po ogledu komisije prepeljali v mrtvašnico zavetišča sv. Jožetfa, odkoder je bil včeraj ob 17. pogreb na pokopališče nri sv. Križu. Pn pokvanenem ali preobremeni oem želodcu, zgagi. P" početnem čiru v želodcu vam pomore Dobiva 1. naustr. obravnaval g. dr.iur. Mihelak Josip krr/o kapitalizma. Opisal bo diagnozo, ognj.sfaoj za Mandžurijo«, velepoučeni in zanimiva film 7JKD. ki je pri vs "h dosona-njih (predstavah vzbudil toliko pozur.aosU. bo mvrizonjen danes ob pol 15. poalelnju-v kinu Matici. Priporočamo egilel vsakomur. , . „ u— Udruženje jugoslovenskih mzenjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, si je za 1932 izvoljeni upravni in nad/orni odbor konstituiralo takole: upravni odbor-predsednik Janko Maokovšek, I. podpredsednik Josip Dedok. II podbredsedni>«c Igo Pehani. I. tajnik Ladislav Bevc. II. tajnik Nace Perko. I blagajnik Ciril Pire II. blagajnik Evgen Poniž, I. knjižničar Jože Za-vršnik, II. knjižničar Stanislav Rohrman, I gospodar Jože Platner, II. gospodar Boris Hribar; Slani uprave: Stanko Dimnik, Anton Ditrich, Drago Fatur, Juro Horvat. Drarto Matitanovieh. Kari Tavčar in Franjo Zelenko; nadzorni odbor: Jaroslav Foer*ter in Viktor Skabcrnc. u_ Ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD za kolodvorski okraj v Ljubljani se je vršila ob dobri udelezibi v sredo 16 t. m. v gostilni g. Bončarja na Sv. Petra cesti. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik dr. Pavel Pestotnik, podpredsednik Miroslav Urbas, taijnik Niko For-tič blagajnik Rajko Turk. odborniki Janez Skubic. dr. Josip Ceh. Maks LiMeg. Avgust Minkuiš, Ernest Čeme, Stane Pire m Jožo Zidarič; nadzorni odbor Anton Pauli. Avguštin Volk in Ludovik Strauss: odposlanca za sresko skupščino dr. Pavel Pestotnik in Miroslav Urbas. u— Starešinska družina Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov vabi svoje člane na družabni večer. Ki se bo vršil v petek 1. aprila ob 20. v gostilni pri Ražmu na žabjaku. u— Sokol Ljubljana-šiška vabi vse članstvo in naraščaj, da se udeleži 30. t. m. ob pol £0. večera zanimivih skioptičnih slik, TOGAL združenega s .predavanjem br. Puharja. Večer priredi društveni prosvetni odsek v prostorih šišenske šole. u— Pevski zbor Glasbene Matice: Drevi ob 20. važna vaja vsega mešanega zbora (nastopimo). Odbor. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Drevi obvezna vaja mešanega zbora. u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor. Tovariše in tovarišice, ki so se prijavili na zadnjem članskem se Stanku, pozivamo na sestanek drevi ob 20. v društvenem lokalu. Točno in polnoštevil-no! u— Preporodaši! Prvi redni članski sestanek SJSU Preporoda bo v soboto ob 15. v društvenem lokalu. Snov razprave bo: »Cesa si želi Preporodaš od svoje kul-turno-znanstvene sekcije.« Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna. u— Prijava oorti. Giemij trgovcev za Ljubljano opozarja, da bodo vsi člani v te ku prihodnjih dni prejeli natančna navodila glede prijave obrti po novem obrtnem zakonu, .ki je stopil v veljavo 9. marca letos. u— Davčna oprostitev za delavske kolonije. Mestno načelstvo je naslovilo na finančno direkcijo v Ljubljani daljšo vlogo s prošnjo, naj bi se stanovalci v delavskih kolonijah na Galjevici, Cesti diveh cesarjev in gramozni jami oprostili takse v znesku po 322 Din za gradbeno in rabno dovoljenje. Taksa hi 'znesla celotno 66.654 Din. To takso bi .morali lastniki delavskih hišic plačati mestni davčni upravi, da bi bili •potem za 20 let oproščeni plačevanja 12 odstotne zgradarine. Mostno načelstvo prosi fiinančne direkcije, da ke Matir«. V torek zvečer =e ie vršil v restavraciji pri Peterčku občni zbor podružnice JM. Namestil v Ljubljano premeščenega dolgoletnega predsednika vladnega svetnika g. Josipa Znidaršiča je vodil zbor podpredsednik g. dr. Ivan Zobec. O delu podružnice v preteklem letu je poročal tajnik g. Klavora, številke denarnega prometa pa je p™5^ blagajnik g. Roje. Matica je dala inicijativo za ustanovitev skupnega akciskega odbora za podpiranje brezposelnih. Uvedli naj bi se tudi odkupni bloki kakor v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen sreski načelnik g. dr. Ogrin. dopolnilno v odbor pa g. dr. De Gleria in Vrhovec. Podpirajmo podružnico! Z Jesenic S— ITčenei in učenke jeseniške deške i« dekliške osnovno šole so nabrali v nedelji 20. t. m. 1861 Din za jeseniške brezposeln-; ter izročili ta znesek mestnemu aproviza-" ciiskemu odboru Še poprej pa je šolska mladina nabrala 1200 Din. ki jih ie izročila sreskemu fondu za brezposelne. Nabiralcem kakor tudi darovalcem izrekamo za njih požrtvovalnost leno zahvalo! * s_ Podružnica Udruženja vojnih invalidov na Jesenicah je za velikonočne praznike razdelila svojim 40 brezposelnim članom vojnim invalidom in njihovim vdovam po 4 kg bele moke, 1 ks masti in 1 ka sladkorja, za vsakega otroka pa še po 1 ke bele moke. za kar je podružnica porabili vs« svoje razpoložljive kredite. Vodstvo podružnice poziva usmiljena srca v Slove iiii. da priskočijo v teh hudih časih najboF bednim na pomoč s tem. da jim pomagajo z darom v živilih ali v denarju, kar naj izvolijo poslati direktno na podružnico nn Jesenicah. ! Vse čitatelje ,,Jutra" vnovič opozarjamo, da izhajajo v knjižnih zbirkah Tiskovne zadruge izbrana domača leposlovna dela in vzgledni prevodi iz svetovnih literatur. €5 O § f V Novi devizni predpis! Prijave terjatev v inozemstvu. — Nakup deviz in valut na potni list. — Plačevanje obveznosti nasproti inozemstvu v dinarjih. Kakor smo poročali že v ponedeljkovem »Jutru*, je finančni minister izdal novelo k deviznemu pravilniku, ki :ma namen izpolniti nekatere vrzeli v dosedanjih predpisih. V primeri z drugimi državami smo bili doslej pri nas zelo liberalni v pogledu prodajanja deviz za potovanja v inozemstvo. Na vidirane potn eliste so pooblaščene banke doslej lahko prodajale našim držav-1'anom in inozemcem, ki stalno ž.-viio pr: as, va'ute in devize do protivrednosti D n ".000. Ta znesek se sedaj zmanjša na 5000 Din. Posebno važna je v noveli točka, po kari morajo vse ustanove in tudi vse pristne osebe do 10. aprila prijaviti Narodni banki vse svoje terjatve v inozemstvu v ui valuti in tudi vrednostne papirje gla-eče se na tifie valute, ki so deponirani v 'ozemstvti. Ta določba ima zaenkrat na-en ugotoviti. kol:ko našega domačega ka-n'a ie naloženega v inozemstvu. Nedav-smo na tem mestu v članku »Naš ka-tal v inozemstvu« (g'ej »Jutro« od 22. t. r:.) opoznr da so potrebni ukrepi za povrnitev oneera kaotala. ki je bi! zlasti lani "ed uveljavljeniem deviznega pravilnika ■ ešen v inozemstvo. Vrnitev tega našega -mtala, ' se ceni na stotine milijonov i' n, ne b samo ugodno vplivala na naše nsnodara vajenci Pristojbina za mojstra -50. za pomočnika 25 Din. v primeru resnične ubožnosti ali brezposelnosti se po zaključku tečaja na prošnjo prostojbina vrne Zavod preskrbi vsa potrebna lužila in nad 100 receptov za sestavo lužil. Vsak udeleženec pa naj prinese seboj z »odo bru šene deščice, masivne ali furnirane v dimenzijah 10X20 cm in v debelini 6 do 8 mm. in sicer tri komade Češnjevega. tri brušovega. šest bukovega, pet jelševega. osem orehovega, deset javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa Pričetek točaia te ob 8. uri zjutraj. Oni. ki se še niso prijavili pri Skupni obrtni zadrugi v Kranju. naj to store nemudoma. Osebne prijave ob pričetku teiaja se bodo vpoštevale le. če bo še kako mesto prosto. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 komadov zarezne strešne opeke. 15 m1 svij-čene pločevine, 10(W) ka kovaškega plinskega koksa in 20.000 kg bukovega oglja. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. aprila ponudbe glede dobave 400 kg kave in 400 kg ciko-rije. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 28. aprila ponudbe glede dobave 30.000 kg cementa. Dne 15. aprila se bo vrši'a pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.200 kg petroleja. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 226 - 228. za april 222 den., 7*/o investicijsko 63 bi., 4% agrarne 32 bi.. 6°/« begluške 40 — 41.50. 7% Blair 54 - 54.50. 8*/o Blair 57 _ 58.50. 7°'« Drž. hipotek, banka 54.50 do 55. Beograd. Vojna škoda 226. 227 zaklj.. 7«/t investicijsko 61.50 — 63.50. 4®/« agrarne 30.50 _ 31.50. 6*"«. begluške 40.25 40.75 zakl j.. ?>'. Blair 53 50 — 54. 7°/o Drž h i pot banka 54 den.. Narodna banka 4800 bl_ Privilegirana agrarna banka 247. 250 zaklj. Dunaj. Bankverein 11. Eskomptegesell. 109. Dunav • Sava - Jadran 14.88. Staatsoi-senbahngesel]. 15.50. Trbovlje 31.10, Alpine-Montan. 12.30. Borze 29. marca. Na ljubljanski borzi so devizni tečaji v splošnem popustili. Nazadovale so predvsem devize New7ork, Praga, Trst in Berlin. Okrepila pa se je edino deviza London. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala nespremenjeno brez zaključkov. Do večj^ea prometa je prišlo v TVi Blairovem posojilu po 53, 54.50, 56, 54 in 54.875, v 8% Blairovem posojilu po 57, 57.50 in 58 in v 78/» Seliginanovem posojilu po 54.50 in 55. Ljubljana. Amsterdam 2281.77 — 2293.13. Berlin 1344 03—1354.83, Bruselj 787.SH k> 791 88, Curih 1094 35—1099.85, London 213.13—214.73, Newyork ček 5633.13 do 5661.39, Pariz '222 4S—223 60. Praga 167 03 do 167.95. Trst 292.27—294 67. Zagreb. Amsterdam 2281.77 — 2293.13, Berlin 1344.03 — 1354.83, Bruse!; 787.94 do 791.88, London 213.13— 214.73, Milan 292.27 do 294.67, New>'ork kabel 5655.13 — 5683.39. Newyork ček 5633.13 _ 5661.39. Pariz 222.48 do 223.60, Praga 167.09 — 167.95, Curih 1094.35 _ 1099.85. Curih. Pariz 20.33, London 19.60, Newvork 516. Bruselj 72.10, Milan 26.75, Madrid" 39, Amsterdam 208.25, Berlin 123, Slockholm 105.50, Oslo 104.50, Kobenhavn 107.75, Sofija 3.73, Praga 15.29, Varšava 57 oO, Bukarežta 3.07. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (29. L m.) Tendenca za les slaba. Povpraševame je za bukove naravne tavolone (četudi ne povsem suhe, tombante 60 in 70 mm. od 5 m dolžine navzgor). za 80 komadov tramov (18/21 cm. 6 m), za 100 komadov tramov (16/21 cm. 5 m) in za 80 komadov tramov (16/21 cm. 6 m). 2ITO + Chirago. 29. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 51.125, za maj 53 50, za julij 5.5.125. za september 57.50: koruza: za maj 36. za julij 39.25: ove«: za maj 23.375; rž: za maj 45. za julij 46.50. 4- Winnipeg. 29 marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 60.50, za julij 62.50. za oktober 64.625. + Budimpp5tan«ka terminska bona (29. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za maj 13.38 — 13.30, za junij 13.79 — 13.78; rž: za maj 16.41 — 16.42; koruza: za maj 15 40 — 15.45 GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 30.: Nekdo. C. Četrtek. 31.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda. 30.: Knez Igor. B. Četrtek, 31.: Robinzonada. D. Mariborsko gledališča Začetek ob 20. Sreda. 30.: Trite vaški svetniki. A. Četrtek. 31.: Traviata. Gostovanje primado-ne graške opere Tinke NVesel - Pol-la. C. Odličen gost v Verdijevi operi >Traviatn«. V četrtek, 31. t m. bo v mariborskem gledališču letošnja premijera Verdijeve popularne in silno meledijozne opore »Traviatar. V glavni partiji Violette Valery gostuje slovita koloraturna pevka, sedaj primadona graške opere, ga. Tinka Wasel - Polla. Odlični gost je znan po krasnem glasu in tehniki. Poleg nje gostuje še priljubljeni bariton g. Franc Neralič v partiji starega Ger-manta. V ostalih partijah nastopijo gdč. Udovičeva, Čepičeva, Barbičeva in gg. San-cin, Trbuhovič, Skrbinšek. Gorinšek in P. Kovic. Orkester ie pomnožen, dirigira L. Herzog, režira Trbuhovič. Kljub velikim stroškom, ki so zvezani s tem gostovanjem, veljajo običajne operne cene. r TK2 k I 5 'i k i Projektirana MONUMENTALNA GRADBA BEOGRAJSKE RIMSKO - KATOLIŠKE KATEDRALE bo deloma rešila la problem, ker bodo stotine delavcev in številna not1?et|a vsaj za nekaj ča«;a rešena skrbi za »naš vsakdanji kruh« Z NAKUPOM ŽREBANJE se more samo z ustvarjanjem primernih delavskih prilik RADIKALNO ODSTRANITI! | ŽREBANJE MATA 1932 ! i® MAJA 1932 KATEDRALE DOBRODELNEGA DRUŠTVA SV. VINCENCIJA V BEOGRADU se izvede pravo in pozitivno podpiran je siromakov, ker se bodo dohodki porabili samo za produktivno delo! CENE SREČK: Ovfiiga t'l t'4 a "O« Iščemo pri mnogih male nrispevke, nudimo pa noleg ogromne možno- Glavni dobitek Din (»oooiooo l: m DOBITKI: Dvakrat Dfsa Dvakrat Din 500.000.' • Din §,033.000.- • Din 1,000.000.' Desetkrat Din Stokrat Din 103.000«— • . . . Din 1,000.000.— 10.000.— «... Din 1,000.000.— GLAVNA UPRAVA: Beograd, Ulica Jovana Bisfiša 20. SREČKE PRODAJAJO: vs* žnnni uradi, kolekfure denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd PRODAJNA PODRUŽNICA: Zagreb, Tvrtkova ulica 5* a Sz življenja in sveta Poslopje univerze v Bukarešti Kako so sodili o Goetheju pred 100 leti L. 1S32., komaj pol leta po Gocthejevi smrti, je objavi, list »Sachsenfreund« naslednjo notico: Kakor je bilo pričakovati, je Goethe seda j po/a bil jen. Saj smo na to opozarjali, d-a ni poznal človeškega čustvovanja. Za človeštvo .se sploh ni brigal razori /a eks-k iizivni družbeni Kro'4. kateremu je pri-paJal. Nikoli ni za drugega človeka storil kaj dobrega, če ni imel od tega sam kori-eti. Njegova dela? Nu da. živela bodo, to se pravi 6 do b zvezkov od vseh 40 Pše-ričmo zrno bo ostalo, pleve pa 00 pozabljeno. Ženska in moška radovednost Stara sporna točka, kdo je bolj radoveden. ženska ali moški, je sedaj dokončno rešena. Statistika jo je rešila z uro v roki in računalom. Rezultat je pa ta, da ostaja ženska pred izložbami komaj odlomek dlh-ljaja dlje nego moški: namreč 17.6 sek., moški pa 17.3 sek. Raziskovanja, ki so vedla do tako zanimivih rezultatov, pa je priredi! Obratno znanstveni zavod za raziskovanje kon-sumpcije v Kelmorajnu in sicer zato, da bi trgovcem pomagal do važnih namigijajev glede opreme izložbe vb oken, postrežbe klientov in reklame. Zavor"1 je začel sistematična opazovanja o vsej prodajni proceduri in samo da je ugotovi1 koliko časa ostajajo ljudje pred izložbenimi okni, je izvedel 9071 meri cev. Zanimivo je, da ;:e ta postanek veliko daljši če se ustavita d e osebi pred izložbenim oknom, in sicer znaša za dve ženski povprečno 33 sek.. za žensko in moškega pa 30 sek ženske postajajo najdai.je pred izložbami draguljarjev (28 7 sek. ), moški pa orerl izložbami knjigarn. 29.6 sek ' če pa slonita dve ženski pred dragulja^no porabita 32.6 sek. Pred izložbami tehaksrn s? ženske ustavljajo komaj 10 sek v družbi z moškim pa 13.6 sek. Zato je pa tudi »on« kavalir ter črtane v nieni družbi pr^d d-aguljarnami 29.7 sek.. torej za celo sekundo dlje, nego če bi bila v-ona« sama Moška galantnost je torej sedaj tudi statistično dokazana in ocenjena. S!edovi mornnt^ ori Parduhic^Vi Tri regulačnih debh v Srnoi^du blizu Pardubiic so naši. kopači 1.20 m dola ma-nutov zob v diluvalni naplavini 6 rn pod zem.'ko skorjo. Delavci so izročili najdbo muztiu v Pardubicah, ki je prevzel zob v svoje varstvo. Za varstvo pešcev Dragocena dediščina Slabi časi se ne ustavljajo niti pred gradovi angleških plemenitašev m draguljarji bi o tem lahko marsikaj povedali, če bi hoteli govoriti. Tako je neki aristokrat pozval rred kratkim znanega londonskega draguljarja, kateremu je bil prej stalen klient. k sebi na deželo, da bi se zmenila za zlat namizni service, eno največjih dragocenosti v hiši. ki jo je hotel plemenitaš zaradi denarne stiske prodati. Želel pa si je. da bi mu draguljar izdelal kopijo tega servica v srebru in jo pozlatil tako. da bi nihče ne mogel opaziti te zamenjave. Draguljar ie vzel za poskušnjo krožnik s seboj. Nekoliko dni pozneje je prišel v grad m dejal plemenitašu: »Zal mi je. a servica ne morem kupiti, še manj pa kopirati.« — »Zakaj pa ne?« je vprašal lord začudeno. »Zato,« je odvrnil draguljar, »ker je po vsej priliki vaš oče že prej prišel na isto idejo.« Z Daljnega vzhoda Svetnik nemškega državnega sodišča dr. Sontag je ustanovil organizacijo pošcev, ki je prevzela nalogo .da se uzakoni večja varnost peščev pred brezobzirnimi avtomobi-listi Tiralica za cesarjem Viljemom iz 1. 1902. Med drugimi znamenitostmi hrani praski policijski muzej tudi redkost, s kakršno se ne morejo ponašati slični zavodi v drugib državah. Muzej ima namreč pravo uradno tiralico praškega policijskega ravnateljstva, opremljeno s številko in podpisom oblasti in objavljeno v »Policijskem glasniku c. kr. policijskega ravnateljstva v Pragi« z dne 3. julija 1902 pod št. 1120. Urednik tega glasovitega lista je bil policijski adjunkt Vaclav Vejrik, ki je imel nadvse prijeten posel, dokler ni brezbožnost neznanih zlikovcev posegla z zločinsko roko tudi v njegov resort ter mu podvalila kukavičje jajce, ki je nepazljivega adjunkta spravilo ob lepo mesto v Pragi. »Urednik« Vejrik je sprejemal iz dežel monarhije in iz ostalega sveta obvestila o pobeglih zločincih, zapisoval na tiralice uradne številke ter odpošiljal liste v tiskarno, kjer se je tiskal »Policijski glasnik«. V tem svojem poslovanju mu je prišlo pod roke tudi naslednje obvestilo: »Kaiser VVilhelm (sin kaiserja Friedri-cha, interniranega v Charlottenburgu pri Berlinu), ki je bil doslej zaprt v blaznici profesorja Biilowa, je pred nekoliko tedni ušel iz zavoda. Na zadnje so ga videli v Marienburgu, kjer so ugotovili hud napad gobezdaške besnosti. Oblasti naj slede za njim ter naj uspehe zasledovanja javijo semkaj. C. kr. policijsko ravnateljstvo j Praga.« Adjunkt Vejrik je »uradoval«. kakor je bil tega vajen že dolga leta in kajpada ni niti posumil, da si je neznani šaljivec v podloženi tiralici pošteno privoščil praško policijo. Zato je bil nemalo presenečen. ko je dva dni po objavi tiralice pričelo z vseh koncev monarhije kar deževati brzojavk, ki so opozarjale, da vsebuje tiralica izrazito razža.ljenje veličanstva sosedne Avstriji prijateljske in zavezniške velesile. Pozorneiši čitatelji so namreč takoj spoznali, da gre v tem primeru za misti-fikacijo, ki si jo je nekdo dovolil na naslov samega cesarja Viljema II. Ta je namreč nekoliko tednov prej v pruskem Marienburgu izustil zelo bojevit govor, v katerem je metal grožnje na levo in desno. Biilowova vlada je imela kasneje dovolj dela. da je zabrisala neprijeten vtisk Viljemovega govora. ki ga je tiralica označila kot gobezdaško besnost. Zadeva ni ostala skrita nemški vladi, ki je zahtevala zadoščenja za to uradno žalitev. Adjunkt Vejrik je bil premeščen, kar pa nemški vladi ni bilo dovolj. Dosegla je tudi odstavitev policijskega ravnatelja, ki je bil Nemec, in na njegovo mesto je prišel Čeh za ravnatelja praške policije. Namestu da bi v smislu tiralice zasledovali pobeglega kaiserja Wilhelma, je moral ves policijski aparat vohati za neznanim zlikovcem, ki ga pa seveda niso našli. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je marsikdo uvidel. da bi bilo bolj pametno postopati v smislu tiralice, ker bi bilo s tem prihranjeno mnogo nesreče vsemu človeštvu. V razposajeni šali je bilo mnogo bridke resnice in proroškega daru. Henry Pu Yi, predsednik mandžurske republike Temperamentna lady Angleška poslanka ladv A stor. ki pripada po politični opredeljenosti konservativni stranki, je imeia v zbornici govor, ki je zibuidiil splošno pozornost. V debati o žitni politiki sedanje vlade je ostro kritizirala namero vlade, ki hoče podpreti angleške kmete, ki goje žito s posebnimi subvencijami. Ta d-nar, je dejala govornica, nc pri jaha niti z zvezd n ti z neba. marveč iz žepov konsumentov kruha, torej vseh 'Judi in v prvi vrsti siromakov, člani delavske stranke so bili nad govorom ladv A stor tako vzhičeni, da so ji prirejali burne ova-cije in so ji klicali, naj pristopi v njih ta-b >r. Ladv pa jc te sirenske glasove zavrnila ter izjavila, da rajši umre, kakor da bi se pridružila delavski stranki. Ameriška iznajdljivost Kdo nosi najdražje klobuke? Na to vprašanje je odgovoril Američan Frank Battersby na zadnjem zborovanju klobučarjev v Londonu. Ta odgovor pravi, da nosijo najdražje klobuke Mehičani, ki izdado za svoje sombrere do 60 dolarjev, dočim je povprečna cena za klobučevinaste klobuke n. pr. na Angleškem padla na dolar. Amerika se ponaša sploh kot celina, na kateri so klobuki v največjih čislih. V Kanadi in Zedinjenih državah si gentle-mani kupujejo k vsak1 novi obleki nov klobuk. Američan porabi v istem času kakor Evropec enesra vsaj tri klobuke. Poštna uprava v Pasadeni (Kalifornija) je dala postaviti poštne nabiralnike neposredno na robnikih ceste, da morejo avtomobi-listi kar »mimogrede« vreči vanje svoja pisma Nove cerkve v Parizu? Parišiki nadškof je nedavno izdal oklic, naj bi ljudje prispevali prostovoljne darove za gradnjo novih cerkva, da bi se s tem omilila brezposelnost v Franciji. Oklic je imel nenavaden uspeh. Zbralo se je baje toliko denaria. da bodo v kratkem začeli graditi 32 novih cerkva. Angleška Velika noč London, pred Veliko nočjo. Dva dni počivajo za velikonočne praz-n ke v Londonu in v vseh angleških, škotskih ter irskih mestih vse prodajalne, tovarne, skladišča. Oitv sanja na večer pred praznikom samotna. le redk' oešci stopajo po cestah in trgih Samo cerkve imajo na steza j odprte duri. Služba božja molitev, zamolklo grmenje orgel Angleška služba božja. In tako pn vseh angleških cerkvah Hiše so kakor 'zumre Mesto počiva. Tudi brezkončne vrste rdečih r-av^h m zelen h ommbusov avtomobilov kamionov, vozov motornih knles tramva'°v ne motijo tišine Promer počiva noinlnoma, le tu ia hudomušni vremenski bog nc naga ia Londnn činom na nrvi vp'ikonoČTii p-azmk tedaj poroma vse v Hvd^park. Parčk- vesla'o v bolnih no malih ribnikih, pod nebom se vršijo ob znamenitem »vogalu govornikov« shodi — v^ak hoče nebi povedati, tudi če ni važno -n Če se nikogar ne tiče 7a v^ro in proti veri. o re iormi ječ, o Armadi 6pasa, o molitvi, 6ek- tarstvu, politiki, propagandi. Velika noč in otroci? V Londonu jo praznujejo v tem znamenju še tu in tam v predmestjih. v ostalih mestih pa povsod. kjer prireja angleška družina otrokom še kakšen prazmk. Tudi na Angleškem skrivajo velikonočna iaica in stara navada se je ohranila le z nebistvenimi spremembami. Pred čajem pričnejo še marsikje z »oslovsko igro«. Na lepenko ali rumen papir narišejo obrise velike kokoši Risbo iz-režeio in nritrdno na ko« katuna ali nolo debelega pamria. Nato obesijo vse skupaj na steno Otrokom dado v roke debelo, rožasto nit. ki je na koncu pritnena na bučko Nato iim po vrsti za veže io oč' in poskušajo, da Ki nabodli črva. ki ga drži kokoš v kljunu Otrok k; zagode buciko najbližje črvu ali v črva samega, je zmagal Na str>'e p-;vež»jo cesto ze1"n balon V nt dekoracijo Seveda imajo odra.='i in neod-rasb tudi s tem svoio zabavo Ob vsakem sedežu stoji kozarec z« j.aiev glavna reč. Seveda je takšno praznovanje le še domena imovitejših družin, večina ljudstva pa si ga ne more več privoščiti. Sprememba časovnega duha se haže tudi na Angleškem. Moderni Anglež že davno ne dož:v!ja Velike noči kot praznika žalosti in pokore. V soboto ne zapirajo več kakor nekdaj klavirja in ne sedijo več ob pobožnem štivu. Klic po sioortnih rad<-istih jp dan^s v teh dneh morda glasnejši nego po cerkvi, čeprav so njeni temelji v mnogih delih dežele še neomajni Od vo;nega Časa sem se ie pač tudi na Angleškem mnogo spremenilo Na mlajše pokolenie je imela povojna literatura velik vt>!iv -'n ta literatura skuša duha osvoboditi tradlcio-na'nih vezi Angleška m'adina se za veli konočne praznike umakne iz mesta rajš- v prosto nara\'o. k nogometp-m m drugim igram Posebni vlaki prevažajo stnri«nre no znižap-h cepah k obali, v Mar-*«*e Rrightrm Rognor Ha--tings da imenuJemo le nekatere. n? jpriliubljeneiše letoviške kraie in tu praznujejo ti 6totisoci svoje velikonočne praznike. Na smrt obsojeni univerzitetni profesor 5. novembra lani sta stopila med poukom v predavalnico prof. Louisa Fabreja v Fe-zu (Maroko) dva orožnika ter mu napovedala aretacijo. Na profesorjevo začudenje sta mu pojasnila ozadje postopka. Prof. Fabre je moral, kakor tisoči drugih vojakov po mobilizaciji 1914 takoj pod orožje, že nekaj dni potem, ko je prispel na bojišče, pa so ga ujeli Nemci in so ga internirali v nekem taborišču zavzete Belgije. Tam je mož preživel vojno, po vojni pa se je nastanil v Švici in je živel do 1928 v ženevi. Tedaj so ga namreč pozvali v Fez na ondotno univerzo. Kaj se je med tem zgodilo z njim. ni niti sanjal. Orožnika, ki sta prišla ponj, pa sta mu povedala, da je bil že 1921 od vojnega sodišča obsojen na smrt in contumaciam. ker so ga ovadili, da je izdajal Nemcem skrivnosti. Profesor Fabre se je zelo čudil, ko je slišal o obsodbi. Izjavil je. da je užival precejšnjo prostost v ujetništvu zato, ker mu je bil poveljnik jetniškega taborišča zelo naklonjen. Ker je obsodba in contumaciam že nad 10 let stara, bodo uvedli proti profesorju ponovno obravnavo. Bele sence na Honolulu Našim čitateljem je še v dobrem spominu dogodek, ki je nedavno pomaknil raz-čarani paradiž Havajskega otočja v ospredje svetovnega zanimanja. Trije belokozci so umorili 18-letnega domačina Jožefa Ka-hahaivaja. Zločinci so bili člani ameriške mornarice in pri njihovem podvigu je sodelovala tudi ženska, žena ameriškega mornariškega častnika in znanega pisatelja. Mladega Kahahavaia so zločinci izvabili v hišo, ga ustrelili in zavili njegovo trup o v rjuho ter ga odpeljali z avtomobilom v skriven kraj. kjer so ga hoteli odložiti na skalovitem obrežiju. Mogoče bi se jnn bi,a nakana posreči'a, da jih ni izdalo sredstvo, na katerega so se najbolj zanašali. Avtomobil je brnel tako glasno, da je zbudil pozornost službujočega stražnika. ki je ustavil vozača in mu hotel naložili globo. Pri tej priliki jc opazil v avtomobil sumljiv zavitek, ki je odkril strašni zločin. \ avtomobilu so sedele št;ri osebe: mornariški poročnik Thomas H. Massie, njegova tašča Granrvilile Fortescu in mornarja hd-vand Lord in Albert Jones. Vzrok zločina jasen od vsega začetka. Kahabavaju so očitali, da je z dvema drugima domačinoma in dvema Japoncema 'anti v decembru naroadel in storil silo ženi poročnika Mas-sieja. Stop;la je iz hiše baje z namenom, da bi se navžila nekoliko svežega zraka. Pe-torioo je prijela policija, a jih je zopet izpustita, ko so položili 2500 dolarjev jam-če vime. Mešano sodišče iz beokožcev in domačinov ni moglo ugotoviti krivde na obtožencih. Tedaj so se razvnele plemenske strasti in med beki je šlo od ust do ust geslo: »Smrt drw»opo!itim, ki so onc-Častili belo ženo!« Sorodniki oneeaščene žene niso preiskovali, kdo je storil ostuden zločin, ampak so sklenili na las-bno pest maščevanje. Tembolj ie posta'a stvar zmana. ker ima Havajsko otočje za Ameriko prav poseben pomen. Ta razčarani paradiž je namreč preles^ten košček zemlje s krasnim prebivalstvom. Amerika ie napravila iz njega najrazkošne-iše središče tuisk oprom etn eg a za.r:manja. Ne samo Amerika, ves srvet je vedel kaj ima v Havajskih otokvh. Vsa Amerika pa je v en glas hvali'a in povzdigovala honoiuHke domačine, ki jih je sama ljubeznivost, prostodušnost in miro-1 Kub nosit. Navzlic njihovi rjavi polti jih ie Amerika, ki sicer mirzi črnce, prog'asila zaradi intePgence. ki jih stavi ob bok kav-kaškemu plemenu, za sebi enakovredne ljudi. Ni izključeno, da se je Amerika navduševala zamie zgolj iz tujakonrometnih nagibov. Kajti še po umoru Kahahavaia ie šef ameriškega Hrodovja Pratt izjavil, da pristoji belcem pravica linčania. če rniaio koga na sumu, da se je izipozabil nad belo žensko. Kar je sledilo po tistem dogodku, je čisto naravno. Nastalo je gibanje proti domačinom na Honolulu in nobena barva ni bila dovolj temina, da bi jih očrnili, kakor so hoteli. Nenadoma je lz enega v celoti niti ne dokazanega primera nastala govorica, da so domačini na »ličen način zlorabili štirideset žen^k. To pretirano števUo se je pozneje vsekakor skrčilo na 7. Da, oblasti na Honolulu so šle celo tako daleč, da so domislile ščuva n je belih proti domačinom Nasta'a je afera, ki bi lahko rodila najdalek^ežmejše posledice in sam predsednik Hoovcr je slednjič segel y stvar in dal nalog, da se morajo zločinci zapreti. To vse povzročila plemenska mržrnia na Havajskem otočiu kier so odtlej ču-jejo vsakovrstne pritožbe. Domačini se pritožujejo r*>d belci, da radipguieio oiihove žene in dekleta b Saettov nasmeh je postal še bolj čuden. Nato na je zdajci iz- premenil obraz in rekel s sumljivo dobrodušnostjo: »Strašno občutljive narave si... Jaz nisem tak!... Kdo bi bil mislil, da si boš težil srce s takimi gosposkimi predsodki..« A v tem je s čudnim izrazom uprl oči vanj in glas mu je za-drhtel: »Rad te imam pa vendarle. Ti si vse. kar me še prikleplje na to življenje... Samo tebe še imam; in ker te nočem izgubiti, bom izkušal postati drugačen... A še vedno mi nisi povedal, koga iščeš in kaj si mislil?« Jehan se je udaril po čelu; »Koga iščem?« je rekel s tresočim se glasom. »Predrzneža, ki.. Saj poznaš mojo moč, ali ne? Mislil si in tudi jaz sem mislil, da ga ni človeka, ki bi mi bil kos!... In glej. prejle sem naletel v tej ulici na moža, ki me je zgrabil — in jaz se mu nijem mogel izviti ...« »Oh!« je presenečen vzkliknil Saetta. »Kaj praviš!... Samo nekoga poznam na svetu, ki je tako močan...« »Nekoga, ki je močnejši od mene?" »Da.« »Kdo je?« »Ime mu je vitez de Pardaihan.« »To je on, tri sto peklenščkov! On mora biti in nihče drug! ...« »Oho!^ je rekel Saetta, in nekaj nepopisnega je bilo v njegovem glasu. »Ali ga mar poznaš? Videl si ga? Njega iščeš, da bi se z njim bil, da bi ga ubil, ka-li?... Govori že!« To pot je bilo njegovo razburjenje tolikšno, da je celo Jehan osupnil. »Pravim ti, da sem ga pravkar srečal.« »Vraga!... Nu, prej ali slej se je moralo zgoditi. .In zdaj se hočeš seveda biti z njun?« Cross-coimtry prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani Prvič je po dolgih ln večletnih borbah v atletskem savezu in na njegovUi sKupsči-nah uspelo slovenskim klubom zagotoviti si za Ljubljano cross-country prvenstvo Jugoslavije, čeprav slovi dravska banovina v našem atletskem športu zaradi izbor-- h dolgoprogašev. ki že vse desetletje do-•nmirajo v jugoslovenskem lahkoatletskem rtu in ki so pričenši z Kregtjem, pokoj-n:m De Reggijem, Deržajem. Slapničarjem, ^pornom, Krevsom. Podpečanom, Grmov-,škom itd. vsi že mnogokrat reprezentativno m uspešno zastopali ne samo barve ožje domovine, temveč tudi državne, vendar ni našim klubom nikoli uspelo, izvzemši SK Iliriji, ki ji je pred dvema letoma uspelo izvojevati v Zagrebu ponosni naslov državnega prvaka moštev v cross countryju, da zaradi denarnih neprilik in težav z dopusti tekmovalcev v najmočnejših postavah zastopajo svoje klubske barve in barve natega ožjega slovenskega športa. Letos je Iliriji in Primorju na domačih tleh prvič to omogočeno! Kaj to pomeni za ugled našega atletskega športa, bo vsak ljubitelj športnega gibanja imel priliko videti v nedeljo 3^ aprila ob 11. na Stadionu, Dunajska cesta, ko re bodo v športni borbi spopadli v 10 km tekmovanju atleti Ilirije, na čelu z odličnim špornom in oni Primorja z zelo talentiranim Krevsom in Slapničarjem v prvi vrsti z izbornimi ekipami Haška, Marathona in Concordije iz Zagreba, BSKa in Jugoslavije iz Beograda. Pančevačkeg-a Sp kluba iz Pančeva in železničarja. Marathona ter ISSK Maribora iz Maribora. Zagrebški kliife razpolagajo z izbornimi poedinci: ConcorcSija s Predaničem, lanskim drž. prvakom v cross-countryju, Hašk s Tučanom. drugoplasiranim minulega leta. Beograd noče zaostajati za Zagrebom, kajti Sretenoviču (BSK) je pred 10 dnevi uspelo občutno premagati Predanlča. Da hoče tudi Maribor pokazati svojo moč, so dokaz Grmovšek od Marathona in Pod-pečan od železničarja, ki sta se že vrinila med najodličnejše jugoslovenske dolgopro-gaše. Borba se bo tedaj za naslov prvaka ,r>oedinca sigurno in ogorčeno vodila med prej imenovanim: atleti iz Zagreba. Beograda Maribora in Ljubljane, dočim se bo "borba za zmagovalca v tekmovanju moštev vodUa po vsej verjetnosti med domačima večnima« rivaloma Ilirijo in Primorjem, ki imata oba najbolj homogena moštva. Da tudi oblasti in visoki javni funkcionarji pola ga io veliko važnost na to tekmo-';nje. dokazuje pokroviteljstvo bana dravske banovine, g. dr. Draga Marušiča in častno predsedstvo župana Ljubiiane, g dr, Dinka Puca ter komandanta drav. div oVasti. g. generala Iliča, ki so tudi poklonili krasna prehodna darila za prvaka poedin^a in zmagovalca v tekmovanju moštev. Darila so razstavljena v trgovini u>Noblesse<:'. palača Viktorija na Aleksandrovi cesti. Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. dne 23. marca t. 1.) Upravnemu odboru se preda ŽSK Her-mes, Ljubljana, v nadaljnje postopanje, ker je igral z neverificiranimi igralci, odnosno z igralci, ki nimajo pravice nastopa 7. februarja 1932. Kazenskemu odboru se predajo igralci Erlich Egon (ŽSK Hermes. Ljubljana), Trobevšek Vlado (SK Grafika, Ljubljana) in Glušič Kamilo (SK Ilirija, Ljubljana) zaradi nepravilnega nastopa na tekmi 7. februarja 1932. Ponovno se poziva SZNS v Ljubljani, da pošlje svoje mnenje o odigran ju pokalne tekme SK železničar : ISSK Maribor najpozneje do 5. aprila 1932. ker bo sicer LNP postopal brez izjave SZNS v Ljubljani. — Dovolijo se 27. in 28. marca v Ljubljani na igrišču Ilirije predtekme Ilirija n. : Slovan in primorje : Svoboda. — Po sklepu JNS se verificira prvenstvena tekma Reka : Ja-vornik s 3:0 za Reko. Zaradi tega se spremeni jesenska tabeia ljubljanskega drugega razreda, ki je: 1. Korotan 5 4 0 1 18:6 2. Šparta 5 4 0 1 19:9 3. Disk 5 3 11 13:7 4. Svoboda, Vič 5 2 1 2 9:13 5. Reka 5 1 0 4 3:12 6. Javornik 5 0 0 5 5:20 Službene objave GZSP. GZSP poziva vse svoje člane, da v bodoče pošiljajo razpise svojih prireditev v smuku vsaj 10 dni prei. Na pozneje došle razpise se ne bo oziralo. Opozarja se, da je brez, odobritve raz-p-c« izvedba tekem prepovedana. Dalje se obveščajo vsi odborniki, da bo redna seja ožijega odbora v sredo 30. t. m. ob 10.30 v kavarni Čop. Prosi se za polno-številno udeležbo in točnost. Kluibi 6e pozivajo. da rešujejo dopise podsaveznega tajništva točnpje. ker je sicer vsako nadaljnjo delovanje nemogoče kakor se tudi za vse posledice ne prevzame odgovornost. GZSP poziva vse v podsavezu včlanjene klube in društva, da zainteresirajo svoje članstvo za tečaj za savezne smučarske učitelje. katerega bo priredi jZSP pr Sta ničevi koči pod Triglavom od 6. do 1" aprila Reflektanti na i se prijavijo za tečaj čim preje pr svojem kluhu. Vse pri-iave naslovit- na: lož^ Činkovic Jesenice. Ruardov trg 1 Gorenisko Končno pozivamo vse klube in društva d*, '■ako' poravnajo vse obveznosti, ker bomo sicer pri-morani izvajati konsekvence. Ljubljanski hazenski podsavez. Danes ob 1815 v damskem salonu kavarne Emona redna seja upr odbora. Udeležba vseh odbornikov potrebna' ASK Primorje (lahkoatletska sekcija) Danes ob 17.30 na igrišču Dunajska cesta trening katerega se morajo udeležiti sigurno hiii' žorg-a Oo-rin in Putinia SK Ilirija (teniška sekcija). Teniško sezona je tik pred oričetkom Ako bodo vremenske prilike dopuščale bo v kratkem mogoče pričeti z igranjem Kakor znano, razpolaga SK Ilirija z največjimi teniškimi nat>ravam< (8 igrišč) kar bo omogočilo vsem članom kot nečlanom obilo igralnih ur. Da sp urede tekočp ade-e tako glede splošnih smernic članarine razdelitve urnika m event. želj. sklicuie sekcija članski sestanek ki bo v četrtek 31. t m. ob 18. v damski sob' kavarne »Emona«. - Teniška sekcija je v dogovoru tudi z novim trenerjem, ki bo v sezoni treniral članstvo in ostale ;gralce. in bo. ako bo dogovor ugodno zaključen, s tem podana možnost pravega športnega 'granja. Vodstvo sekcije se ie tudi nekoliko pregrupiralo ter obstoja upanie da bo delovalo uspešno, s članstvom roko v roki. Smučarska sekcija SK Ilirije. Prihodnja odborova seja v sredo ob 20. v kavarni »Evropi«. —(Hazenska sekcija). Jutri od 18.15 dalje trening v dvorani. Udeležba je za vse igralke obvezna Radio Izvleče?* iz programov Sreda. 30. marca. LJUBLJANA 12.15 Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. —• 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Trgovska reklama. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Samospevi gdč. Poldke Zupanove, samospevi g. Dermote. — 21.15: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Večer plesne glasbe. — 21: Opera »La Bohemet na Ploščah. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka glasba. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 1920: Jazz in salonski orkester. — 20.05: Filharmonični koncert. — BRNO 19.20: Prenos vsega programa iz Pra ge. — VARŠAVA 17.35: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Večer lahke glasbe. — 22: Klavirski kvintet. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 17: Jazz. _ 19.45: Večer arij in pesmi. — 20.25: Operni večer. — 22.45: Plesna glasba. — BERLIN 20: Sliuho igra. — 21.25: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. — K5NIGSBERG 16.10: Lahka godba orkestra. — 20: Komorna glasba. — 20.55: Opera »Falstaff«. — 23: Lahka in plesna glasba. — MČHLACKER 17: Orkester. — 21.35: Spevoigra. _ BUDIMPEŠTA 17: Orkestralen koncert. — 18.30: Pesmi. _ 20.10: Koncert operne glasbe. — 22.20: Klavirske skladbe. — 23.15: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča. Četrtek. 31. niarrn. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: 0 pomenu stroja v kmetijstvu. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Poglavje iz vzsoieslovia. _ 20.30: Koncert Glasbene Matice. _ 21.15: Komorna glasba. — 22.15: Gosp. Premelč poie šlagerje. — 22.45: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12 05: Radio - orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Jazz. — 21.10: Havdnove kompozicije. — 22.45: Radio - orkester. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02: Balalaike — 20: Havdnov večer. — 22: Lahka glasba. - PRAGA 17.05: Godalni kvartet. — 19.20: Pevski koncert. — 20: Igra. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka glasba iz Moravske Ostrav«,. — BRNO 17.05: Prenos iz Pra^e — 19.20: Pesmi. — 20: Program iz Prage. _ VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert. — 20.15-Večer lahke glasbe. _ 21.35- Sluhoiara. — 22.30: Plesna glasba. _ DUNAJ 12:~Hayd-nova proslava. — 15.30: Komorna glasba. -20.50: »Štajersko in dunajsko« — 22.35: Plesna glasba. - BERLIN 19.40: Dunajski plesi. — Čaikovskeaa plesi in koračnice — KoNIGSBERG 16.15: Operni orkester." — 19 30: Haydnove klavirske sonate. — 20: Igralski večer. _ 21: Havdnova proslava"iž Lipskega. — MCITLACKER 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Stari Dunaj. — 21: Hayd-nov koncert. — 22.35: Dunajska glasba — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkester. 19.30: Italijanske pesmi na ploščah. — 20: Dramski večer. — Ciganska godba. Iz živlwn]a na dežsr 52 ka_ Občni zb°r Kola jugo-^lovenskih j sester v Kamniku je bil 17. t. m. Pozdaavu i predsednice ge. dr. Karbove je sedilo poroči, o ta iKce, kri je izvajala med diugim: tudi iotos je bilo delovanje društva osiedo-točene v omejen ju bede v mestu in okolici Za materinski -ian je biilo obdacovs-nih 10 revnih mar-er s šier no decn v s kun- ' enm znesku 400 Din, v pros!avo Vidovega ■ dne pa 41 starih s .makov, ki so pirejeii skupno 9C0 Din. Božične obdaritve je bilo leiežemin 67 otrok revnih staršev, ki so :>re;eh obutev, cb eko aii penilo in 71 siromašnih žen in .meš-kih iz mesta 'in okolice, kč so prejele denar in naturallje v znesku okiog 7000 Pen Ra&en tega so se mnogim potrebnim da:' i iiar-.vi denarni zneski. Izdatki za red-:, o no-Vca-o siromakom so znašali 470 Din. Di ušivo šteje 2 )5 Samic s podružnicami v Ra^Vunou, Komendi! in šmartnem. število dobiolr.iikov je 15. Preostanek blagajne znaša ."377 Din. Novi odbor je naslednji: predsednica Ančca d.r. Karbova, podpredsednica Olga Tevn;kova ta.;nica Nuša Novakova, na.mes'nc'ca Mara Vrtovčeva, Kagn 'rni.earka Ema Kcbalova, namestnica Marija Rauterjeva, gosipo iariea Mčliutina dr. Tramr-uževa, namestnica Marija Ru.pnik.ova, odboriVce Marija Ceienje-va, Zinka Zevrr.kova, Marija Sbrmotetova in Marica Poropaiiova; nadizo«rstvo: pred-. sed.nica Marija Majdičeva, namestnica Štefanija Sadnikarjeva, taj.- >'ea A.ibina Pr©s'o-va, namestnica Tatjana Karbova, odbornioi prof Klavdiija dr. žvokljeva in Ana Zevni-kova. Iz Hrastnika h— Kršza. obrtnikov in trgovcev se ravno tako kakor na Jesenicah težko občuti tudi pri nas, kjer je ves kraj življenjsko zvezan z industrijo, ki je sedaj v veliki krizi. Ker je v steklarni ustavljeno delo že 3 mesece in je tudi drugače silno padla kupna moč velike večine delavskega prebivalstva, so trgovci in obrtniki eksistenčno zelo ogroženi, ker ne morejo izpolnjevati svojih obvez napram davčni oblasti in svojim dobaviteljem. Težak položaj našega trgovstva in obrtništva spada vsekakor v poglavje ogrožene eksistence trgovcev in obrtnikov na Jesenicah in v drugih industrijskih krajih ter prosijo zaradi tega vsi prizadeti obrtniki sreskega poslanca g. Pavliča, da se za nje zavzame. h— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD, ki se je vršil v Dolin-škovi gostilni, so v velikem številu pose-tili zastopniki vseh slojev iz Hrastnika, Dola in okoliških vasi. Občni zbor je otvoril g. Nande Roš, za njim pa je povzel besedo banovinski svetnik in predsednik sreske organizacije JRKD, laški župan g. dr. Fran Roš. ki se posebno zanima za delavska vprašanja y srezu. Objektivno je raz-motrival težke razmere ter ugotovil, da je zaradi njih še posebno potrebno, okleniti se vsedržavne stranke. Za svoja izvajanja je žel g. dr. Roš odobravanje vseh navzočih. Po referatih je bil izvoljen krajevni odbor, v katerem zavzemajo predsedniško mesto ravnatelj g. Gnus. podpredsedniško g. Nande Roš, tajniško šolski upravitelj g. Vitko Jurko, blagajniško pa g. Avgust Dolinšek. Iz Laškega 1— Laška kraje\-na organizacijah JRKD je imela 23. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Vodil ga je sreski šolski nadzornik g. Potočnik Ljudevit. V daljšem referatu je podal sliko gospodarskega položaja član banovinskega sveta g. dr. Fran Roš, ki se je v nad eno uro trajajočem govoru dotakn i vseh perečih vprašanj. Njegovemu objektivnemu izvajanju so poslušalci z zanimanjem sledili in ponovno živahno pritrjevali. Njegov govor, prežet z rodoljubnim idealizmom je na.šel poln odmev v srcih zbo-rovalcev. V7 organizacijo je takoj vstopilo preko 100 članov. s? n,?ca — Obrni zbor ni'«linj«ke podružnico SpD bo v sol.oio 2. aprila ob 20. v prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. : ridite polnoštevilno! sg_ Saniaritanski tečaj namerava v po letnih mesecih i>rired'ti tukajšnji krajevni odbor Rdečecra križa. Tečaj bo za naš sre'/ ve'ike važnosti. Podrobnejše informacije se bodo pravočasno objavile. sg— Potreba desinfektorja se je posebno jasno pokazala ob priliki nastopa Škrlatin-ke. ker je pri našem srezu mesto desinfek toria že dal;e časa nezasedeno, se mora v primeru potrebe poklicati desinlektorja b prevalisketra src^a kar ni samo nepraktično. ampak tudi zamudno Pt??5a j— Uradni dnevi za kontrolo soiov so določeni v meseou aprilu za 22., 23, 25. 26. 27. in 28., v mesecu maju 21., 22., 23., "4., 25. in 27., v mesecu juniju 20., 21.. 22.. 23., 24. in 25. v mero zkusnem uradu v mestni klavnici. J— Občni zbor mestnega odbora Jadranske straže bo v s- boto 2. aprila ob pol 20, v Narodnem domu j— Medenina za zlato. Se se na.jdeio fedje, ki v teh hudih časih brezivesi/no s'e-parijo nepoučeno ljudstvo. Stražnik g. Leopold Pestotmrik je te dni zasledoval kros-njarja Simon Stolekerja iz Maribora, ki je krošnjaril brez dovoljenja ter ponujal v naku,n razne medenin-^te zapestnice, prsta- *" c- v. ■ .- - - - - et /• V • nc. verižice in drugo za zlate in za te predmete zahteval 20 krafno vrednost od nakupne cen'1. Stoleker je bil aretiran in so mu vse medeninaste m druge izdelke zaplenili. Poleg tega se je ugotovilo, da ga zasleduje tiralice po polic ;ske trgovin! A Šmiie. Marijin tr» St. 8 — vosra! \Volfov« ulice it. 1 304-6 t Mestni pogrebni za v od Pogoji za razpis nagrad Rivierp-Bergella Za najboljše odgovore za razpisano vprašanje »Kakšne koristi in novosti nudijo kupcu svilene nogavice Bergella in Riviera?« se bodo razdelUe kot 1. nagrada 12 parov 3. nagrada 6 parov 2. nagrada 9 parov 4. nagrada 3 pare in 70 tolažilnih nagraU Bergella in Riviera svilenih nogavic. Vsakdo se more udeležiti razpisa teh nagrad, ki pošlje najdalj do 7. maja 1932 na naslov kralj, javnega notarja dr. Radivoja Miladinovi-ča, Subotica, Strossmayerjeva ulica, odgovor na to vprašanje z navedbo svojega naslova kakor tudi s prilogo vsaj enega navodila za pranje, katero navodilo je priloženo vsakemu paru Bergella in Riviera svilenih nogavic. Razglasitev nagrad se bo izvršila potom loterije med najboljšimi dobljenimi odgovori pod osebnim nadzorstvom kr. javnega notarja dr. Radivoja Miladinoviča, pri katerem je pravilna rešitev zaprto deponirana, na dan 9. maja 1932 ter se bodo dobitniki objavili v tem listu na dan 11., 13. in 14. maja 1932. Nagrade bodo v roku 14 dni po objavi razposlane franko. 3926 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga oziroma mati, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa ($£a$en&a Hosi roj. Šegovič soproga trgovca z usnjem v torek, dne 29. marca 1932 ob pol 7. uri zjutraj po daljši in mučni bolezni in previdena s tolažili sv. vere, v 26. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v četrtek dne 31. marca ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 2. aprila ob 6. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Studenci pri Mariboru, Zagreb, Celje, Sarajevo, dne 29. marca 1932. 3964 Viktor Kosi, soprog — Viktor, sinček — Josip Še-govič, upokojen sodnijski uradnik, oče — Aleksandra Šegovič, mati — Alojzija Kosi, tašča — Anka Dragu-jevič, Draga šegovic, sestri — Aleksander Šegovič, uradnik, brat — Joco Dragujevič, finančni inšpektor v Sarajevu, svak —- vsi ostali sorodniki Cene malim oglasom Ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din Z.— ter enkratna pristojbina za šifro ali zs dajanje naslova Din 5.—Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din za besedo ta zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadajo pod rubrike »Kam pa kam* »Auto-moto*. »Kapital*. »V najem*. .Posest*. »Lokali* »Stanovanja odda*. »Strofr*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama •Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro aH za dajanfe naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseao Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pm za besedo, je Din 10.— pri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih ie vposlati v pismu ohenem t naroČilom Potniki Kdior išče mesto potnika, plača ia vsak« besodo 50 par; za dajanje Da slov* aii ta Šifro 3 l>io. — Kdor sprejema potnike, plača besedo i« 1 Din; za dajanj« naslova ali xa ii fr« [a o Din. (5) Provizijske potnike agiirie sprejmem proti 2.» % provizije. Pismene ponudbe pod »Provizija« na ogia-ui oddelek Jutra. 9439-5 Kdor lšč« zaslužka, piača za vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor a n d i zaslužek, pa za vsak« besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Agente z akvizitoričn-im zmožnostmi angažiramo za l>ro daj« knjig si i.k. gospodinjskih ' predmetov, čev Ijev j,n praktičnih novosti tudi na obroke, izdaten ;r f guren zaslužek. J Sanira Dunajska cesta M. 6054-3 lieseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukeije, piana j« vsako besed« 30 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Km. (4) Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 Prva »piasrveno souc.esdjo miana. Prospekt 15 zastonj — p:š.:r^, ponjl U 6 e n e » SL-rejema vsak čas. 25i V 3 mesecih -vsakdo govori nemško ali f-ancosko. Modema metoda Hrenoma št. 17/1, levo — 3. vra ta. 9:183-4 Železninarja zanesljivega ra spretnega prodajalca sprejmem v Ljubljani. — Ponudbe na >glas. oddelek »Jutra« pod »Dobro izvežban« 8835-1 Trg. učenca s primerno šolsko nao-braz-bo sprejmem v triletno učno dobo s prosto hrano ir, stanovanjem. Ponudbe pod »Železninska stroka« na oglasni oddelek Jutra. ftfilfi-l Prvovrstne šivilje vešče šivanja daniskih oblek in kostumov, samo prvovrstne moči — ter učenko za šivanje sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9406-1 Brivski pomočnik mlad in hiter delavec do-Iv stalno službo. Prednost majo nekadilci. Sprejmem tudi praktikanta ali stalnega izpomagača za sobote in nedelje. Hrana in stan v hiši. Nastop po dogovoru. 1. Petkovie. brivec v Domžalah. 9114-1 Soboslikarja prvovrstnega spe-cijalista za brizganje. z dobrim okusom za barve. sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Soboslikar«. 9429-1 Mesar, pomočnika sprejme Josip Mu^ar, me ■>ar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. 9438-1 Postrežnico sprejmem. Predstaviti s-e je med 10. in 12. uro na na slov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 944.1-1 Plačilna natakarica prvovrstna, dobro izvežba-na,- z dobrimi spričevali, želi mesto v boljšem lokalo za stalno ali za se-zijo. Cenj. ponudbe prosi na naslov; Ria Z., Griže št. «9 pri Celju. 9427-2 Šoier-mehanik trezen in zanesljiv, želi nameščenje — če mogoče privatno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9424-2 Oskrbnik s šolo in prakso, poročen ter soliden, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9430-2 Prodam Oglasi »g. za«čaj* po 1 Din beseda; za da janje naslov® ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (6) Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova aH za šifr« pa 3 Din. (2) Vsaka tveseda 50 par: >a da'anje na-slova ali za šifr« pa 3 Din. (1) 4 slikarske in plesk. pomočnike wejme takoj Metod Zur-man. slikarski mojster _ v Kn-gaški Slatini. 9365-1 Vajenca t manufaktnrn sprejmem na Startom trgu štev. 26. 9382-1 Prodajalko Kmw.no samostojnega vodstva specijalne trgovine bonbonov »n čokolade — sprejmem z a letovišče. Natančne pomid.be z navedbo kavcije pod šifro «Agilna« nsi oglasni oddelek Jutra. 93S0-1 Vzgojiteljico popolnoma zdravo in s popolnim znan,;, m francoskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem k ž deklicama. Ponudbe z opisom izobrazbe, služb in zahtevkom, s sliko na ogl. oddelek »jutra« pod šifro »Mesto v provinci«. 8995-1 Kuharico samostojno in zdravo sprej. meni k več osebam. Vodo-v.id v kuhinji. Ponudbe z opisom služb in zahtev na og'as. oddelek »Jutra« pod š:fro »Trgovska hiša«. 8994-1 Prodajalka d"br« verzirana v manu-fak tu ri in speceriji, dobi s!užbo takoj aii s 15. aprilom. Plača in ostalo po dogovoru. — Ponudbe na oglas, odde.iek »Jutra« pod šiiro »Trg ob železnici«. S99A-1 Mlad trg. pomočnik (šofer) vešč mešane stroke, dober železnitiar, s šoferskim izpitom. želi primemo mesto Uenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Agilen 66«. 9345-2 Trg. pomočnica dobra moč, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, želi takoj nastopiti službo Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9363-2 Vodstvo penzije ali mesto kot »pora voditeljici. išče gospodična s temeljitim strokovnim znanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stiitze«. 9339-2 Službo mlinarja kot samostojen delavec želim v kmečkem mlinu s stalno vodno močjo. Nastopim lahko ta.koj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9302-2 Gospodična boljših staršev, ki je dovršila meščansko šolo, želi službo asistenti nje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Asistentka«. 9361-2 Trg. sotrudnico vajeno tudi pisarniških del, vključno nemške ln slovenske stenografije, sprejme Norb. Zanier in sin. Sv. Peter v Savinjski dolini. 9295-1 Kakršnokoli delo ali stalno službo v LJubljani prosi trgov sko Izvežban inteligenten moški z najboljšimi referencami, dobro verzi ran v pakovanju in sa mcstojner.i skladiščnem poslovanju. Dopise pod zn?čko »Nemščine vešč« na oglasni oddelek »Jutra«. 9158-2 Pozor, modistinje! Prodam več tisoč metrov trakov vse širine in različnih barv. in več še neoblikovanih slamnikov po zmerni ceni. Zaloška cesta št. 77. 9390-6 Sedlarsko orodje Prodam orodje im stroj v loorern stanju. za vse *e llarsk« delo. Dam tud' •ia obroke. Ivan Sv«>ar Pišece. 9121 6 Starinsko orožje naprodaj. Naslov v oglas, »ddelku »Jutra«. 8036-6 Brezplačno os posfcuAiijo pošljemo vsa Komur prvovrsten »Rataco« oožič za britje. Posebne reklamne cene za prepro lajalce. Pisati na naslov-»King«, Beograd, Rtanjska br. 3. 8930-6 Puhasto perje iisto. čobano. sg po 48 Din lruga vrst* kg po 38 Din. čisto belo g-osje kg po 130 Din in čista puh fcg po 250 Dn razpošilja po poštnem »ovzetju L. BrotovU, Zagreb. Oioa 82. 22 6 »Zabavni list« (todnik) Stražišče pni Kra-nj-u. Vsaka številka sam« 1 Dia. Zahtevajte brez plačne ogledne številke! 141-6 Sadno drevje naročite takoj, da ga pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. — Drevesnica Josip Rosenberg. Maribor. Tržaška cesta 64. 8406-6 Bukovo oglje suho, vilano. več vagonov prodam tud.i v malih koli čina h. Naročila na naslov: Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 7728-6 Orehova jederca, orehe in fižol nudi najceneje Sever ln Comp.. Ljubljana, Go-sposvetska cesta o. 9281-6 Štedilnik naprodaj v Kluno>vi ulici št. 5, Kodeljevo. 9433-6 niimiinn Mlin na prodaj v najbolj prometnem kraju pri železniški postaji. Ponudbe na oglasni >d dedek »Jutra« pod šifro »Prometni mlin«. 9122-20 Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posreduje nakup in proda jo posestev, hiš in eem liiše pod ugodnimi pogop. 152-20 Lepe stavb, parcele [>od Ko-žnikom ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9216-24) Hišo v Ljubljani kupim v- ceni Jo 500.000 Din. proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod značko »Stanovanjska ali trgovska« na oglasni oddelek Jutra-. 9-110-20 Večjo hišo z vrtom mestu kupim. Plačam takoj v gotovini. Pismene ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »V gotovimi«. 94126-20 Kupim Uglasi trg. značaja po 1 Diji beseda; za dajanj« naslov* aii za šifr« 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Bufet - točilnico v centru mesta Zagreba, ki zajamčeno stoči 210 hI na leto. piva. vina in žganja, z mesečno najemnino 2250 Din, s štiriletno pogodbo — obrat se izvršuje že 10 let — pripravno za lastnika biz-eljsikih ali ljutomerskih vin. prodam z biagom i.n inventarjem kot stoji, za 50.000 Din. zaradi zgradnje lastnega poslopja. S. Kneževič. bu fet. Zagreb. Preradovičeva ulica br. 9. 9359-19 Gostilno in 15 oralov zemljišča, vse v najboljšem stanju. prodam. Gostilna b'ez konkurence. PonudOe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugoin,'« 911-i-19 Trgovski lokal s skladiščem primeren za špecerijo. takoj oddam. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 9399-19 Parno barvarno s kemičnim čiščenjem, dobro idočo, v večjem mestu Primorske banovine takoj prepustim, event. s koncesijo. radi izselitve v inozemstvo, prodam. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Izselitev«. 942:i-'.9 Otomano posteljo, nočno omarico, omaro za obleke in preprogo kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9384-7 Vsako količino jajc od plemenskih koko«i Rode-island, komad po Din 3.50 s pakiranjem, dobavljam v vsaki množini. Ponudbe i.n naročila na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perutni-narstvoc. 9300-7 Izvesno tablo (Schiid) železno, k n p i m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9396-7 Električni aparat za elektriziranje, kupim. Ponndbe na na-slor: Ljubno št. 96, pošta Podnart. 9307-7 Vrednote >iia Oeaeda 1 Dm, ta dajanje naslov* alJ i* Vfr« pa 5 Din. (351 Vsaka beseda 1 Di.u. za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (151 Prijazno sobico v vili na Vrtači takoj oddam. Rutarjeva ulica 4a. blizu tehnike oddam s .16. aprilom. Rimska cesta 23/1, desni*. 9364-23 Opremljeno sobico blizu sodišča oddam uradnici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9405-23 Separirano sobo takoj oddam. Umivalnik s toplo v»xlo. Groharjeva ul. štev. 5 (poleg banovinske uprave). 9113-23 Separirano sobo oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9403-23 Sobo lepo otiremljeno. s hrano in vso oskrbo oddam Pred škofijo j',/11, desno. 9107-23 Sobo lepo mpremlje.no. v mestu oddam takoj gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9408-2« Sostanovalko sprejmem. Naslov v or9nm v solnčn« sobo. N"a.«'pove oglasni oddelet »Ju-tra«. 9t)81-2S Upokojenec večjo prazno sobo s j>osebnim vbodom in električno razsvetljav«. — ponudbe na oglasni oddelek »Jirtmc [m>1 šifro »TiM'.n« plačilo«. 9376--'fl/a Dopisi Vsaka besed* 2 Din: ta dajanj« naslova ali Hfr« pa 5 Din. (24) Kapelnik-Hladna! Pazita, da se ne vžce.ia! Vrhiničani. 9i8S-24 Vsaka besed* 1 Din; z* daj&nje naslova ali sa šifro pa 6 Din. (31) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragib kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod ia Vidov lanske ceste, pri gostilni Možica. 70 Kdor nudi prehran« plača z« vsako besedo 1 Din; kdor išče prehran« pa ia besedo 50 par; za dajanje na slova ald šifro 8 Din. ozir.mia 5 Din. (i4) Tfjftrr^d c^iiš i Vsak* beseda 1 Din; z« dajanje na-^ov* ali za Jifro pa 5 Din. (10) Mesto kuharice išče pošteno dekle, zmožno tudi vseh gos.podin.skih del. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9394-2 Kdo sprejme v službo inteligentno in energično gospodično srednje starosti, vajeno vseh hišnih in pisarniških del. Ponudbe na podru-ž. Jutra v Mariboru pod »Skrbna«. 9428-2 £.dgar Rice Burroughsj Tarzan, kralf Ažurni/ Domačo hrano dobro in okusno nudim Pred škofijo Žl/Il, desno. 9417-14 »Opel« avto malo vožen, s 4 sedeži, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9344-10 Nov cilinder (glavo) za Harley David-son, 350 eem, kupim takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Cilinder«. 93S7-10 Ford tipe Tudor Sedan, motor i.n karoserija brezhibna, nova baterija, vožen 20.000 km, šestkratno opremljen z obroči, 2 rezervni kolesi, snežne verige, smerno kazalo, ugodno naprodaj. Event. ponudbe pod šifro »•Herrenfahrer« na oglasni oddelek »Jutra«. 9372-10 Dvosedežni avto »Ford« primeren za potnika, poceni prodam. Poizve se v Frančiškanski ul. 4, pritličje. 9419-10 Pozor! Za svojo odda m 1 % leta staro lo{K> dtklico in 4 mesece starega dečka, oba čvrsta. Poizve se pri g. Ivanu Hvala. Ljubljana, Slomškova ulica št. l/lll. desno. 91-TI-14 V najem Opremljeno stanovanje 2 solnčnih sob, dvema osebama oddam z oskrbo ali samo z zajtrkom na Sv. Petra na.si«>u št. 43. 9378-ul Opremljeno sobo lopo. strogo separirano oddam in istotam s^irejmem sostanovalca s hrann »ji brc-.. Naslov v nglasnem oddelku .»Jutra« 9369-23 Opremljeno sobo z n porabo kopainife i-n 2 postj-ljam* takoj odHim s hrano ali b^er. Zarrikma n!W 9, visoko pritličje, lev«. 9«T: -■Si Veliko sobo ltra«. 9374-23 Garpon LK-i^rnite pismo! 9Ci7-21 Realhetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorsk« 24 (»osrednje najem in oddajo stanov&oj, mesečnih sob. 'Tg. in obrtndb loiaiov pod 1 godnima pogo/L 152-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj < Kidam. Naslov pove o^l. oddelek »Jutra«. 940U-2il Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam stranki broz otrok na Kavškovi cesti št-ev. 5. ura-«! Stanovanja Opremljeno sobo s posi^bsism vl»o.lom. zračno, parket, elr&trika, t unoralK) kotial-nooe takoj oddam n« Mirjn v solnčni li. Nasl<*v pove ogla«ii oddelek -Jutra«. 9C$7;V-28 Dosmrtno oskrbo pTvr«vrt»tno, rmd'm osebi, ki bi mi pomaga-la z brez-obrestinim posoiiloun. Deesto«. 9:541-23 Lepo sobo * poin Razpošiljam po pošti ali !*» železnici [>o povzetju Lesena poselska patentna zelo praktična zložljiva po stelja s tairje kg po 18 Din, čisto belo g.isje perje kg 130 Din m čisti wih kg 350 Din. ?:mniee po>lniene z vrvlno 750 Din, žične mreže za postelje '150 Din, otomane 650 Din. L. Brozovič Zagreb, Ilica 82, III Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Kurja očesa Najboljše sredstvo prot: k ar jim >če»s.>m »Clavžp. )e mast l»bite t lekarnah, droge -ijab ali naravnost 1J tvur lire vri ^lavrieira skladišča Čuvajte se oonaredhl 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisak ^VVVVVVVVVVV/^ Ščitnike za vrata celuloida, po men. v raznih barvab in oblikah 'er oeluloidne ploščb ao-hite pn tvrdkj Ivan Baho-vec. Stan trg štev. 20. —-Zahtevajte prospekt. 142-37 Vsakovrstno zlato Kupuje o o najvišjih een-ih CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 77 Trgoiskcga poslovoclfo veščega, z večjo jamščino, za ureditev prodajalne dobro idoče^a predmeta IŠČEMO. Ponudbe pod »Zarada« na ogl. odd. * Jutra«. 3905 Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. ~ Posamezna številka 2.— Din. Pianino dobro ohranjen poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«._9330-26 Kratek klavir dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 9287-26 Izgubljeno a naj zida v lastni režiji. — STAVBE prevzema gtavbno društvo „Q SREDINA 15. — TELEFON 2426. V zalogi ima vsakovrstni stavbni materijah -- Izdeluje vsakovrstne načrte. — Preskrbuje stavbišca__ V**ka beseda 50 ia dajanje naslova ali sa %ifro pa 3 Din. (28) Boo «em izarubila oglaeoi oddelek »Jutra«. 9162-21a Belega krompirja jedilnega, izbranega, kupim franko vagon. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Viktorija, Zagreb. Kraljice Jelene 4. 9338-33 Sena sladkega in polsladkega, prešanega. več vagonov, kupi proti takojšnjemu plačilu Rudolf Dergan. Laško. 9294-33 Lokali Vsak* besed* 1 pin; i* dajanje naslov* ali z* šifre p* 5 Din. (10) Pekarno _____ oddam peku-samcu. Virje 8586-20 št. 85, Medvode. 9440-19 3 sobno stanovanje zdravo, z vsem komfortom v ali pri centru iščem s 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Afrika«. 9148-31 a 2—3 vezane sobe prazne ali opremljene — evemt. s souporabo kuhinje oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »038-23 Opremljeno sobo lepo. z balkonom in električno razsvetljavo takoj oddam 2 gospodoma na Pol jamski cesti štev. 13/11 levo. 8926-23 Franc Fujan splošno krovstvo LJubljana, Galjevica It. » se priporoča za vsa v K stroko spadajoča dela. — Proračutvi in popravilo sta rih streh.__ Trboveljski cement betonsko železo. nosilke stavbno okovje in vsako vrstno orodje najcemeje pri Jos. Zalta & Co., trgovina i želeanino, Dunajska cesta 9 (poleg nebotičnika). 9213-30 Stanovanje eno- ali dvosobno iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kotiček«. 9411-31'a Sobo odda Opremljeno sobo z električno razsvetljavo ter praz.no kletno sobo, v kateri se lahko postavi štedilnik, takoj oddam. — Sredina 5. - Prule. 9330-33 Veliko sobo prazno, v strogem centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9350-33 Vseka besed* 50 par; z* dajanje naslov* ali m ii-fro 3 Din. (23) Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko i.n parketom oddam s 1. aprilom v okolišu Zvezde. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«. 8761-23 2 gospoda sprejmem na stanovanje s hrano ali brez, v sredini mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9375-23 Majhno sobico event. z uporabo kopalnice oddam visokošolcu ali boljšemu gospodu nasproti sodnije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9420-23 Sobo lepo opremljeno, 9 posebnim vhodom oddam eni ali dvema boljšima osebama na Aleksandrovi cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. W22-33 Prazno sobo solnčno. 24 m1 veliko, s posebnim vhodom s stop nji«, parketom in elektri ko, garderobo in solnčno teraso oddam v novi vili pod Rožnikom. N»si«v v oglasnem oddelku »Jutra«. »138-33 Sostanovalko sprejmem takoj — nudim ji ugodno z-lo dobro hrano ter vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9115-23 Sobo oddam solidnemu go=podn ali gospodični v Streliški ulici štev. 8, pritličje. 9393-23 Sobico 3 posebnim vhodom poceni oddam v centru. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 9392-23 Zakoncema ali gospodu ugodno oddam krasno opremljeno sobo z 2 posteljama. Ein-špilerjeva 35 — Bežigrad. ' »116-33 Opozorilo Pri ofcrajmemi sodišču Ljubljani sem na javni dražbi kupil prej Feran-tov vrt v Mostah (vi. št. 312 in 400, k. o. Moste) in sicer z veemi nasadi, kakor kaže cenilni zapisnik od LI. oktobra 1929. Z ozirom na to opozarjam da sem samo jaz upravičen prodajati z vTta drevesa in trajne nasade. — Ljubljana, 29. marca 19:>2. Rudolf Gejer._9137-31 Kam pa,kam ? za Ljubljano, ki je najbolje vpelian pri tamosnjih trgovcih s kratkim in galanterijskim blagom, z daljšo prakso v prodaji nogavic, IŠČE veliko domače podjetje. Pismene ponudbe z referencami pod V 141« poslati na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, post. pre-tinac 409. Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti našega dragega soproga, strica in svaka, gospoda Franca Zelenca izkazali iskreno sočutje in sožalje. se tem potom naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Dereaniju, č. duhovščini, gasilskemu, sokolskemu in pevskemu društvu ter vsem onim, ki so nepozabnega pokojnika v tako obilni udeležbi spremili na njegovi zadnji poti. Trebnje, dne 29. marca 1932. 3963 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali za Šifro pa o Din. (18) Dalmatinska vina in žganje za velikonočne praznike nudi gostilna »Dalmacija« vulgo pri Anžoku Vodnikova cesta 17 in gostilna »Dalmacija« vulgo pri Kovaču Kolodvorska olica 27 Črno viško 13. beli Opolo 10 črno namizno 9. Opolo-ružica 9. 26. Ia Vermutb 32. tropmovec 30, olivno olje 20. vinsk' kis 5 in razne druge likerje. Tropmovec na debelo 53% alkohola po 14 Din. Izvolit« po-kusiti neobvezno, da kupite. — Priporoča se Brača Lasan. 90L1-18 Prvovrstna vina dobite v vinotoču Cankarjevo nabrežje poleg Frančiškanskega mostu. Dalmatinsko belo 10 Dalmatinsko črno 10 Ružica 10 Viško črno 12 Mozler 12 Burgundec 16 ftez ulico 1 Din ceneje. 8150-18 .-. ' v-.. •»' •>; ZAHVALA Ob tragični smrti našega nepozabnega in srčno ljubljenega sina in brata Joža Tajnika cand. ing. smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, nadzorniku proge Tržič g- Bakovniku in žand. komandirju g. Javorniku za njihovo požrtvovalnost. Globoko zahvalo smo dolžni g. dr. šijancu in g. prof. Pirnatu za poslovilne besede in pevskemu društvu za ginljive^a- lostinke. , Zahvaljujemo se tudi zastopniku univerze g. dekanu dr. ing. Kraiu, zastopnikom oblasti, akademskemu društvu »Triglav«, Akademskemu kolegiju. Akademskemu društvu jugosl. gradbenikov, Jugosiov. akademskemu klubu, brat. Sokolom in tovarišem akademikom za častno stražo in prenos zemeljskih ostankov na zadnji poti. Nadalje prijateljem, znancem, sorodnikom in ostalemu občinstvu ,ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na poslednji poti. Iskrena hvala tudi vsem društvom, prijateljem, znancem in sorodnikom za poklonjeno krasno cvetje in vence. V Kranju, dne 25. marca 1932. 3954 ŽALUJOČI OSTALI. >en, se je puinoijcti. v ^juuij^uu ^^ -v -----. _.. ___t ----^ . Urejuje Davorf, Bavljen. Izdaja sa Uoogrcij »Jutra« Adoli ttibmlsar. ža Narodno Uskan.0