DELAVSKA POLITIKA Uredništvo tn uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celie, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.— Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu*t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 72. Sreda, 7. septembra 1932. Leto VII. Strokovne organizacije in se* stava nemške vlade. Razredne strokovne organizacije odločno proti Papenu. Kongres Zveze delavskih žen in deklet. Zveza delavskih žen in deklet je imela v nedeljo, dne 4. septembra 1932, svoj četrti redni kongres, ki se vrši vsako drugo leto. Ob navzočnosti nad trideset delegatinj se je vršil kongres pod predsedstvom s. Št. Brezarjeve, ki je podala tudi poročilo o dosedanjem delovanju zveze. Kongres je pozdravil predvsem s. Stanko v imenu Strokovne komisije in v imenu Delavske kulturne zveze »Svobode« s. dr. C. Jelenec. Oba sta poudarila smernice delavskega gibanja ter pozivala k solidarnemu sodelovanju vseh panog delavskih organizacij. S. Stanko je organizaciji predočil potrebo pritegnitve žene v delavsko gibanje, zbiranja mladine in iskanja stikov z ženami organiziranih delavcev. S. Jelenec pa ^ Poudaril, da imata »Svoboda« in fZveza« isti cilj, zato sta enotnost 111 solidarnost potrebni. Tembolj je to danes potrebno, ker hočejo razmere zabrisati smisel za delavsko gibanje. Poročilo predsednice navaja pri-rejevanje predavanj, o počitniških kolonijah in raznih vlogah na Strokovno komisijo, okrožni urad za zavarovanje delavcev zaradi namestitve zdravnic in specialistinj. Zveza se je izjavljala tudi k raznim splošnim akcijami, ne da bi se oddaljila stališča delavskih žen in deklet. ^Veza se je bavila tudi z vprašanjem gospodinjskih pomočnic (služkinj) ter so se deloma že pokazali uspehi, kakor je težko ravno s tem j delavkami, ki so v popolni odvisnosti dela in delodajalcev. Zveza pa je moralno podprla društvo za zobni šolski ambulatorij in društvo »Šola in dom«. Čez dve leti bo desetletnica obstoja naše Zveze. Ta jubilej hočemo poveličati z razvojem svoje organizacije in eventuelno izpremembo sedanjih pravil. Tajnica s. Selanova je podala Poročilo o pismenem poslovanju ter o stanju organizacije. Članic imajo Podružnica Jesenice 317, Črna 104, Ptuj 58, Ljubljana 108. V celoti pa je članic 617, v zadnjih dveh letih se je dvignilo število za 290. Omeniti je treba, da se je v najtežjem času pojavilo sicer nazadovanje, toda sedaj se organizacija lepo razvija. Poleg štirih večjih podružnic ima zveza še tri pomembnejše vplačeval-nice (Lesce, Zalog in Tržič). Zveza se je bavila tudi z mislijo, da bi se delovanje zveze raztegnilo na vso državo. Izčrpno blagajniško poročilo je podala s. Stankova. Poročilo izkazuje kljub neznatnim sredstvom najboljši uspeh. Poročila so bila po kratki debati sprejeta in blagajnici in odboru podeljen soglasen absolutorij po predlogu nadzorstva. O bodočem delu je poročala s. predsednica. Delo mora iti v isti smeri. Po njenem' referatu sta bila še dva krajša referata »Žena v delavskem' gibanju« in »Žena v človeški družbi«. Oba sta bila iskreno zamišljena v smislu smernic ženskega proletarskega gibanja. Volitev novega odbora se je izvršila povsem mirno in dostojno. Jeseniški podružnici se je prepustilo, da eventuelno naknadno imenuje dve članici v širši odbor. Na kongresu se je predlagalo, da naj se vsaj na prihodnjem kongresu sklene, da se vrši občni zbor vsako leto, dalje, da naj bo seja širšega (IGB.) Združitev vseh strokovnih organizacij v Nemčiji, ki priznavajo demokratični sistem državne uprave, v enotno fronto, je gotovim političnim špekulantom in intrigantom napravila precej skrbi. Izrabili so negotovost razmer političnih sil v svrho osvojitve oblasti ter skušali to izven vseh političnih stremljenj stvorjerio enotno fronto pri sestavi vlade, vpoštevajoč povsem1 tuje elemente, osmešiti z najbolj fantastičnimi vestmi. »Gewerkschafts-Zeitung«, tedensko glasilo nemške Zveze strokovnih organizacij, izjavlja v svoji številki z dne 27. avgusta t. 1. o teh »vesteh in legendah« naslednje: »Izjavljamo z vso odločnostjo, da Zveza nemških strokovnih organizacij ni v prav no- odbora vsaj enkrat na leto. Vršile so se tudi nekatere bolj organiza-torično načelne debate. Predvsem je želela s. delegatinja iz Ptuja odločitev, ali se naj snujejo sekcije pomočnic v gospodinjstvu ali pa običajne sekcije Zveze. Vendar so bila ta vprašanja kakor tudi propaganda za volilno pravico žene odgodene. Zveza žen in deklet zahteva tudi v delavski zbornici referat za žene, beni zvezi s kakimi kombinacijami glede upostavitve državne oblasti in tudi ni razpravljala o sestavi nove ali o izpremembi sedanje vlade z nikomer. Če hočemo označiti način udeležbe Zveze strokovnih organizacij na političnem vodstvu države, tedaj moramo konstatirati, da ima Zveza nemških strokovnih organizacij samo eno stremljenje, to je, da varuje svojo popolno neodvisnost pred vsako ^vlado, in naj bo kakršnekoli vrste*« * Ta izjava pove jasno, da so bile vesti it udi v jugoslovanskem: tisku, da strokovne organizacije sodelujejo pri posvetovanjih o sestavi nemške vlade, neresnične. dalje zastopstva v samoupravnih in socialnopolitičnih ustanovah. četrti kongres Zveze žen in deklet, to moramo priznati, je pokazal precej resnosti ter le želimo, da se razvija to gibanje in predvsem goji delavsko emancipacijsko stremljenje, ker delavcu, ženi ne bo nihče pomagal, če si ne bo pomagal sam in sam se osvobodil z močjo svojega duha in organizacije. Poklici in politiki. Akademska izobrazba ni absolutni predpogoj, da je kdo sposoben za vodilne posle v človeški družbi ali sicer v javnih poslih. To stališče je v praktičnem življenju že zdavnaj omajano in znači le predsodek, če se kdo sklicuje na — izpričevala. Šolska izobrazba olajša pot do uveljavljenja praktične sposobnosti, toda tudi nadarjenost in samoizobrazba vodita človeka do važnejše vloge v človeški družbi. Navedimo nekaj takih mož, ki pripadajo nemški socialnodemokratski stranki. Tako: Scheidemann, bivši minister, višji župan v Kasslu, je tiskar; bivši pruski ministrski predsednik Braun je kamenotiskar; bivši pruski finančni minister Budemann je bil tehnični nameščenec; pruski notranji minister Severing je bil ključavničar; višji predsednik Schleswig-Holsteina Kiirbis je bil železostru-gar, višji predsednik hannoveranski in bivši minister Noske je bil lesni delavec, vladni predsednik Arnsberg Koriig je bil pilar; vladnhpredsednik v Frankfurtu v p. Barteles je bil li-tograf, policijski predsednik v Ko-nigsbergu in pozneje v Dortmundu Ltibbring je bil zidar; policijski predsednik v Breslavi Voigt je bil stavbni delavec; višji predsednik saksonski v p. Horsing je bil kovač; višji župan v Hannovru Leinert je bil sobni slikar; prejšnja policijska poveljnika v Berlinu Heimannsberg in Gr-zesinski sta bila kovinska tiskarja. To so nemški politiki v delavskem gibanju. — Nekaj drugega sta Mussolini (učitelj) in Hitler (stavbni risar), ki sta se dvignila s tem, da sta ustvarila svoj pokret z nasiljem, ne pa po strankah s smotrnim programom. Povečanje upravnega sveta mednarodnega urada dela. Mednarodni urad dela je že leta 1922 sklenil iz-premembo člena 393 mirovne pogodbe, da naj se poveča upravni svet mednarodnega urada dela. Po tej izpremembi naj bi se število vladnih zastopnikov zvišalo od 12 na 16 članov, število delodajalcev in delojemalcev pa po dva člana, to je, vsake skupine od 6 na 8 zastopnikov. Iz-prememba ima namen dati po 6 vladnih (od 16) in po 2 (od 8) delodajalskih oziroma delojemalskih zastopnikov izvenevropskim deželam. To izpremembo bi pa morale ratificirati vsaj tri četrtine dežel, ki so zastopane v svetu Društva narodov. Že deset let se mednarodni urad dela trudi, da bi izposloval ratifikacijo izpremembe mirovne pogodbe. Obe delni preosnovi sveta Društva narodov 1932 izpremembe še tri države niso ratificirale, tako Italija, Guatemala in Panama, in je bila s tem dosežena tričetrtinska večina držav. Končno sta tudi Italija in Guatemala ratificirali izpremembo letos dne 19. in 16. junija, dočim Panama tega še ni storila in se svet urada dela še ne more izpopolniti, kar se pa utegne zgoditi v najkrajšem času. Otroci — topovska hrana?! Naši predniki, ki so se 1848. leta borili, krvaveli in umirali na barikadah za odpravo absolutne monarhije in za demokracijo, niso slutili, da bodo neki ljudje že po 84 letih na neverjetno sirov in brutalen način delovali po parlamentih za zopetno upo-stavitev diktatorske sile. Višek je dosegel neki član Narodne socialistične nemške delavske stranke (Hitlerjeve), neki podpolkovnik izv. sl. in član pruskega deželnega zbora. 23. junija t. 1. je zaklical ta »poslanec« v pruskem parlamentu nekim socialno demokratičnim poslan- Enakopravnost glede oboroževanja. Nemške Nemčija je izročila Franciji spomenico, v kateri zahteva enakopravnost glede oboroževanja z drugimi državami. Spomenica ni zbudila presenečenja, pač pa ogorčenje povečala. Nemčija je že ponovno nagla-šala to svojo zahtevo. Nje razorožitev se je pa dejansko izvedla osem let po sklepu miru, to je, leta 1927. če bi bili prepričani, da stavi Nemčija zahtevo v smislu določb mirovne pogodbe, bi bila zahteva utemeljena, ker mirovna pogodba nalaga splošno razorožitev vsemi državam. Kapitalistična Nemčija pa ve, da velesile te namere nimajo in da se bo razorožitev izvedla šele v doglednem času po mučnih pogajanjih, zato zahteva enakopravnost, ki se doseže le s tem, da se tudi Nemčija oboroži. Spomenica Nemčije je v Parizu napravila najslabši utisk. Pa tudi po sosednjih deželah Nemčije se pojavljajo glasovi, ki nočejo nič vedeti o koncesijah Nemčiji, ker je Nemčija — nevarna, oziroma velesile in so- zahteve. sednje države hočejo ohraniti absolutno vojaško premoč nad Nemčijo. Francija je poslala prepis nemške spomenice mali antanti in državam podpisnicam mirovne pogodbe. Kako se bo ta spomenica obravnavala še ni gotovo. Najverjetneje je, da predvsem diplomatičnim potom. Nekateri francoski krogi menijo, da spada ta izprememba mirovnih pogodb pred Društvo narodov, ki ga je ustanovilo 26 držav, ki so podpisale mirovno pogodbo. Mogoče bi pa tudi bilo, da se zahteva Nemčije prepusti razorožitveni konferenci, dasi zahteva po oboroževanju nasprotuje namenu konference za splošno razorožitev. Vprašanje nemške zahteve se ne bo naglo reševalo, pač pa bodo prav zaradi te nove nemške ofenzive zastala druga vprašanja, kakor pomoč Nemčiji in srednji Evropi ter sploh reševanje srednje in vzhodnoevropskega problema po intencijah Francije. Nemiija in Japonska Društva Živimo v dobi zmešnjav. Gospodarska in politična anarhija se do- 1 tika celo Društva narodov, dasi bi prav v Društvu narodov morale vse kapitalistične države iskati zaščito. To pa ni tako. Japonska se ne mara odreči svojemu imperializmu, in ker Društvo narodov posreduje in protestira proti nje imperialistični vojni na Kitajskem, je predsednik japonske vlade izjavil, da bo Japonska izvajala konsekvence, če se ne bi upoštevalo nje interesov. — Še odločneje je pa nastopil te dni nemški vojni minister general Schleicher, češ. da se mora v najkrajšem’ času odločiti glede enakopravnosti Nemčije na oboroževanje. To vprašanje bo pokazalo, če imajo protinem- grozita z izstopom iz narodov. ški mirovni pogodniki dobro voljo ali ne. Ženevska konferenca ni govorila o enakopravnosti, nego samo o organizaciji brambe in o napadalnem orožju. Nemčija noče konkurirati v oboroževanju, zahteva pa pravico. Če se zahtevi ne ugodi, bo Nemčija pretrgala vezi in delala po svojih potrebah. Vojna industrija drugod cvete, v Nemčiji pa ne more. — Gospod general ni za razorožitev. Karla Habsburškega, ki so ga v Barceloni aretirali, so zopet izpustili, potem ko je njegov prijatelj plačal zanj 10.000 pezet. Odpotoval je nato v Pariz. Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!. kam na medklic: »Ali svoje sinove smo pa morale v vojni predati in izgubiti!« tole: »Neumne koze ve. za to vam jih pa tudi delajo!« —st— Štrajk ameriških farmerjev. 500 tisoč veleposestnikov v srednjem zahodu Zedinjenih držav je sklenilo, da en mesec ničesar ne kupi in ne proda, dokler se cene pšenici in drugim poljskim pridelkom ne zvišajo -v toliko, da se jim bo delo izplačalo. Po mestih postavljajo barikade, da preprečijo promiet s pridelki. V Kingsleyu so zagrozili trgovcem, da jih linčajo, če ne zapro trgovin. — Bogati farmarji imajo dovolj živil. Nezaposleni pa ne. Kaj, če bi tudi ti štrajkali na svoj način? „Klinika za sterilizi-ranje“ v Gradcu. 2e dalje časa je vzbujalo pozornost sosedov, da prihaja v neko stanovanje v hiši Griesplatz 23 v Grazu, dan za dnem izredno število mlajših moških oseb, ki so potem pri odhodu razširjale okrog sebe močan vonj po karbolu. Preiskava je dognala, da sta dva študenta medicine s pomočjo neke ženske uredila v dotičnem stanovanju kliniko za steriliziranje moških. (Prekinje-nje ali popolno odpravo plodnosti operativnim potom.) Potom svojih zaupnikov, ki so vabili moške po vsej Štajerski in Koroški z razširjevanjem na tisoče letakov, s katerimi se je hvalila operativna metoda omenjenih »špecijalistov« kot popolnoma nenevarna in samo začasna, ker se z neznatnim ponovljenim posegom plodnost lahko zopet vrne, so zvabili več stotin moških, ki so se v teh težkih časih gospodarske krize želeli obvarovati neprijetnih posledic spolnega občevanja. Tak postopek se pa po zakonu kaznuje kot težka telesna poškodba in tudi operacije same so bile pravzaprav mazaštvo, izvajano po nekvalificiranih osebah in so v več slučajih imele za posledico razne komplikacije, gnojenje itd., tako, da so se prizadeti morali zatekati v bolnice. V nekaj slučajih je operacija obstojala v čisto navadnem kastriranju »pacijenta« (kakor znajo to naši podeželski »rezači« s petelinčki, junčki in prašički), kar je imelo za posledico trajno izgubo plodnosti in značilne fiziološke izpremembe na konstituciji prizadetega. Radi tega se je Avstrija obogatila za par sto skopcev in smo radovedni, če jih bo pri prihodnjem ljudskem štetju beležila kot izvenspolnike. Honorar za tako operacijo je znašal najmanj 80 šilingov in povprečno so »operirali« na dan do 20 oseb. »Špecijaliste« in njihove agente so aretirali. V zvezi s to afero so odkrili na Dunaju enako »kliniko«, ki je bila z graško v poslovnih zvezah. Tudi ta je menda znak časa in gospodarske krize. Hindenburg ne soglaša popolnoma z načrti kanclerja Papena. Njemu bi bilo ljubše, da se ustvari v parlamentu delaz.rhiožna večina in se ohrani nek način parlamentarizma. Zato dekreta o razpustu parlamenta, ki bi ga želel Papen, še ni podpisal. Angelo Cerkvenik: ROSA. (Povest.) — Baš tukaj je bilo ... Bilo je lepo. Poglejte tistole jablano tam spodaj! Bila je vsa v cvetju, snežno-belem cvetju, kakor da jo je svilen snežen pajčolan pregrnil. Mesec je kopal svoje nežne žarke v razkošni kroni... In rosa, tiha, čista, lepa, kakor more biti lepa le misel boga samega, ko v nežnih majskih nočeh poljublja svoje deviško, še neoskrunjeno, k prvemu ljubezenskemu čuv-stvu prebujajoče se stvarstvo, je hladila ozračje, ki se mi je dozdevalo vroče in neznosno — ker je med menoj in njo ležala zlomljena, mrtva ljubezen. Tedaj sem bil sklenil, da bo v meni živela samo še žival. Včasih pa, sestra Rosa, se vrne vame človek in prežene žival. Ko sem se odločil tukaj preživeti poslednje urice svojega življenja, se je vrnil vame človek. — Gospod doktor, bili ste nepravični nasproti njej. čudim se, kako ste mogli v enem samem sestanku med vašo izvoljenko in vašim prijateljem videti kar — nezvestobo. Doma in Dva zbora obrtnikov v Ljubljani. V nedeljo sta se vršila v Ljubljani dva zbora obrtnikov. Eden v veliki dvorani hotela »Union«, drugi v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Obrtniškemu zboru v Okrožnem uradu, ki ga je sklicala Zveza obrtnih zadrug, je predsedoval g. Josip Rebek. Ta zbor se je izrekel za enotne obrtniške in industrijske zbornice, dočim se je zbor v »Unionu«, ki mu je predsedoval g. Pičman, najodločneje izrekel za ločene zbornice. Zlasti zbor v dvorani Okrožnega urada je sprejel daljšo resolucijo s petnajstimi točkami, v kateri zahteva najrazličnejše davčne, obrtne olajšave in upoštevanje obrtništva pri javnih dobavah. Poročilo pravi o tem zboru, da je bilo zastopanih na njem 137 obrtnih zadrug in 8 obrtnih društev iz dravske banovine. Zbor v unionski dvorani pa je bil sijajno obiskan in se je na njem trdilo, da je večina obrtnikov za ločene zbornice. Skoro nerazumljivi sta dve manifestaciji obrtnikov in je neverjetno, da bi oblast pristala na ločene zbornice. Komično. V nedeljo sta bila sklicana v Ljubljani dva obrtniška zbora. Eden v veliki dvorani hotela »Union«, drugi v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Ves dopoldne so stali po mestu in na Miklošičevi cesti nosači plakatov, rumenih za »Union«, belih za Okrožni urad. In ljudje so S£ čudili, kakšen pomen ima te vrste konkurenca. Avtomobilske nezgode se množe. Nekaj je temu krivo mnogo večje število avtomobilov, nedvomno pa je temu kriva nepazljivost ali vsaj premajhna opreznost. Tako je v nedeljo ponesrečil v ljubljanski okolici novomeški mesar Dolenc. Vozil je v Ljubljano ter se zaletel v osebni avtomobil. Dolenčev avtomobil je znatno razbit, nastala je eksplozija in avtomobil se je vnel. V stisnjenih delih avtomobila je bil' Dolenc ukle-njen ter je dobesedno zgorel, ker ga niso mogli rešiti iz klešč. Ostali nje- i govi spremljevalci so se rešili. — Skoraj enaka nezgoda bi se bila pripetila kmalu v soboto na cesti med Vrhniko in Logatcem. Na ostrem ovinku sta se srečala osebni avto z zasebnim. Listi poročajo, da je osebni avto vozil preveč levo na ovinku ter s tem povzročil skoraj nesrečo. Avtomobila sta trčila in si poškodovala blatnike. Dejanski stan bo ugotovila preiskava. Poročilo pa zagovarja privatnika, češ, da je pravilno vozil ter preprečil veliko nesrečo le s tem, ker je svoj avtomobil naglo ustavil. Imena privatnika poročilo ne navaja. Ker mu ni mogel plačati najemnine za stanovanje, je hišni posestnik Radovan Todorovič v Podgorici — Sestra Rosa, vse to so zgolj besede — argumenti, a človek je kaj več, nego samo besede; življenje gre preko vseh argumentov in preko vsake logike. — Motite se! — Ne motim se! — Tudi argumenti in, če hočete, logika in besede — vse to je očito-vanje življenja. — Circulus vitiosus!*) — Ampak ... — Nič! Zbežala je. Novega življenja se je kmalu naveličala. Rada bi bila kaj zvedela o Tanji in Boju, a vsakršno poizvedovanje je bilo nevarno. Težko je pogrešala mladino. Življenje s svojeglavim starcem ji je začelo presedati. Vse debate med njima so končale odrezano, skoraj sovražno. Le kadar so pripeljali kakšnega ranjenca in jo je doktor pozval, naj mu asistira, se je nekoliko pomirila. Tako so ji tekli dnevi, tedni in meseci v dolgočasju in žalostnem spoznavanju, da ji življenje izginja v brezplodnost, da se stara in zane- *) Vedno obnavljajoče se kroženje. po svetu. ustrelil s samokresom svojega najemnika Savo Preleviča. * Konferenca v Stresi je pričela zborovati v pondeljek. Na njej bodo reševali srednjo in vzhodno Evropo, ali Podunavje. Glavno je, kar se naj ugodno reši, pravi dr. Beneš, finančno vprašanje podunavskih držav, dalje preferencijski sistem za žito, osnovanje organizacije za prodajanje žita. odprava deviznih težav in sklenitev raznovrstnih trgovinskih pogodb. Uspeh te konference, pravi Beneš, se pa utegne pokazati šele po enem letu. Gospodarska kriza se ublažuje. Berlinski zavod za proučavanje konjunkture je izdal svoje poročilo za avgust, v katerem prvič po dolgem času ugotavlja, da se je svetovna gospodarska kriza ustavila in da se kaže tendenca k zboljšanju. Cene sirovinam polagoma naraščajo, banke, ki so krizo preživele, so se že v veliki meri rešile dolgov in razpolagajo zopet s tekočimi kapitali-jarni. Investicijska podjetnost se je oživila in kapitalije, ki so izginile z denarnega trga, so se začele zopet vračati v promet. Seveda tega zboljšanja v srednjeevropskih državah, ki imajo od krize največ trpeti, še ni čutiti. Šele ko se bodo zapadnoev-ropske države in Amerika popolnoma opomogle, bodo tudi tu nastopili boljši časi. Za danes pa moramo biti zadovoljni s konstatacijo, da je kriza dosegla svojo najglobjo točko in ne bo več naraščala. Kongres vojnih žrtev se vrši te dni na Dunaju pod protektoratom avstrijske vlade. Sprejel je več resolucij : naj bi vlade spoštovale člen 8. pakta Društva narodov, naj bi na svojih razorožitvenih konferencah resno delale na razorožitvi ne samo redne vojske, temveč tudi vseh civilnih militantnih organizacij, naj bi se gospodarska kriza ne zvračala na ratnena vojnih žrtev z zmanjševanjem invalidskih rent itd. Kongres je bil otvorjen z javno službo božjo. Hrbtenična ohromelost pri otrocih se je zopet pojavila v več krajih Nemčije. V okraju Koslin so morali zapreti več šol. To zelo nevarno nalezljivo bolezen bodo skušali omejiti na ta način, da bodo otrokom, ki so to bolezen že pred leti preboleli (ki pa so radi nje ostali hromi), vzeli serum, ki ga bodo vcepili zdravim kot profilaksno sredstvo. Zlet »Stahlhelmov« (jeklenih čelad), nemške monarhistične militantne organizacije, se je vršil 3. in 4. septembra v Berlinu. Udeležilo se ga je 150.000 uniformiranih članov. Zletu so prisostvovali poleg »kronprin-ca« in državnega kanclerja številni nemški aristokrati, bivši in aktivni generali in vsa smetana reakcionarne družbe. Tudi Hindenburg jim je kot njihov član poslal pismen po- marja svojo življensko nalogo. Dve leti sta minili. XXIII. Bojo in Tanja se nista menila za obdajajočo ju družbo. Nista se družila z nikomer, marveč sta živela daleč od vsega sveta. Rose sta se mnogokdaj spominjala. Tanja je bila zelo žalostna, zakaj zavest, da se jima je Rosa morala umakniti, je ni nikdar trajno zapustila. Pogostokrat je sanjala o Rosi in se je jela udajati praznoverju. Nekdaj je dejala Boju: — Včasih se mi zazdi, da sem ravnala strašno grdo in umazano, ko sem zapustila Roso samo na Dunaju. Saj je govorila tako nekam čudno, kakor da je namenoma nekaj docela določenega prikrivala. Čim več o tistih njenih besedah premišljujem, tem bolj razumljive mi postajajo. — Nehaj, Tanja! Bilo je in ni več! — Ni tako! Vse, kar je bilo, je; le tistega ni, kar ni nikdar bilo. — Saj govoriš, kakor je govorila včasih Rosa. Napredovanje socialistične stranke v Ameriki. V Ameriki se zdaj pred predsedniškimi volitvami izredno jača socialistična stranka USA. Zadnji teden je bilo glavnemu tajništvu prijavljenih 9 novih socialističnih klubov oz. strankinih organizacij iz sedmih držav USA. Stranka je narastla letos že za 258 novih strankinih organizacij in klubov, kar je 258 novih trdnjav. zdrav. Na ta način drvi Nemčija z vsemi jadri v najhujšo predvojno reakcijo in v novo vojno. Maksim Gorkij ni mogel dospeti na veliki protivojni shod v Parizu, ki ga je sklicala mednarodna protivojna liga, ker je med potom skozi Nemčijo nevarno obolel in so ga morali prepeljati na neko kliniko v Berlinu. Mnogo delegatov, ki so se udeležili protivojnega kongresa v Amsterdamu, se je udeležilo tudi shoda v Parizu, žal, da so udeleženci zaman čakali na Gorkega. Pred zgradbo, kjer se je shod vršil, se je zbrala ogromna masa ljudstva, ki je glasno protestirala proti oboroževanju in manifestirala za svetovni mir. Maskiran govornik. Na protivojnem kongresu v Amsterdamu se je nenadoma pojavil maskiran moški in prosil za besedo. Nato je v strastnih in patetičnih besedah, obrnjen proti italijanskim delegatom, ožigosal lažimiroljubnost Mussolinija in pozival na nepopustljiv boj proti fašizmu. Po končanem govoru mu je vsa dvorana navdušeno ploskala, on pa je ravno tako maskiran izginil. Na predvečer mednarodnega kongresa komunistične mladine v Varšavi, ki je bil sklican za 3. in 4. septembra, je policija priredila protikomunistično racijo ter zaplenila mnogo propagandnega materijala in odkrila tajno tiskarno. Med aretiranci je več odposlancev komunistične internacij onale. Belgija preživlja hudo finančno krizo, enako kakor Francija. Vlada bo predložila parlamentu načrt za sanacijo financ, po katerem naj bi se v svrho uravnovešen j a proračuna za 1932-33 najelo posojilo poldruge milijarde frankov, nadalje pooblastilo finančnemu ministru, da sme mobilizirati dobropise davščin v znesku 500 milijonov in da sme za zadolžnice, ki potečejo 1. oktobra t. L, izdati nove državne papirje v znesku 770 milijonov frankov. Dvomljivo je, če bo parlament pristal na te predloge. V negativnem slučaju bi vlada parlament razpustila in razpisala nove volitve. V Španiji so zopet prišli na sled razpredeni komunistični akciji, ki je za 4. septembra pripravljala revo- — Ne, sodiš napak! Govorim, samo govorim tako, delala pa sem drugače! Umolknila sta. A vsikdar samo za kratek čas. Vsaka stvar, ki je kdaj imela z .Roso kakšen stik, je na novo sprožila prežečo misel. Cesto je zadostovalo, da sta se pogledala in sta že vedela, da mislita oba nanjo. — Na Roso misliš! — Ti tudi, Tanja. — Res je! Prižgi luč! — Umrla je — vsaj za naju! — Sanjala sem o njej, da živi daleč, nekje na severu, da se ji strašno toži po naju dveh, da je žalostna ... Kako sem jokala, ko ji nisem mogla pomagati... Noge so mi osvinčenele, jezik mi je okame-nel, le moja misel sama je bila živa in je umirala od bolesti v svinčeno kamnenem! oklopu ... — Same sanje, Tanja! — Vem, Bojo, vendar pa mi usmerjajo vse misli na neko čudno, žalostno pot. Semtertja se skoraj prestrašim slutnje, da sanje niso kar tako nepomembne, marveč znanilke neke z meglo zastrte resnice ... lucijo. Mnogo komunistov so aretirali. Aretirani sovjetski emisarji v Le-toniji. Letonska policija je aretirala več agitatorjev komunistične internacionale, med njimi nemškega državljana Fritza Pohla, ki je s posebno jahto dovažal komunistično literaturo iz Leningrada v Hamburg in odtod, na Letsko. člani Lyttovove komisije za pro-učavanje mandžurskega konflikta so končali svojo nalogo in se vračajo v Evropo; francoski in nemški delegat z železnico preko Sibirije in Rusije, ostali zračnim potom. Po njihovem povratku bo Društvo narodov objavilo njihovo poročilo. Zaposlenje otrok v Zedinjenih državah. Po uradni statistiki je v raznih podjetjih Zedinjenih držav ameriških zaposlenih 700.000 otrok v starosti od 10 do 15 let. 1,330.000 otrok ne obiskuje nobene šole. To je »kulturna« Amerika. 27 milijonov je siromakov v Zedinjenih državah, ki bodo morali pozimi živeti od javne dobrodelnosti. Nezaposlenih delavcev bo nad 11 milijonov in rodbinski člani, kar znaša nad 20 odst. prebivalstva. — Gospodarski sistem ni najboljši. Jože Berdajs: Skrb za avstrijfkomla-cHiio, ki je zaposlena v Pridobitnih poklicih (Konec.) Leta 1930 je znašalo število oskrbovancev v počitniških domovih 9351, število oskrbnih dni pa 249.123. Od avgusta 1918 do konca decembra 1930 je bilo oskrbovanih v počitniških domovih skupaj 99.399 mladoletnikov, število oskrbnih dni za ta čas pa znaša 2,627.890. Od 1. januarja do konca decembra 1930 je bilo poslanih v sedmero počitniških domov 5774 vajencev in 3577 vajenk, in sicer: Bruck ob Leithi 531 vajencev s 14.555 oskrbnimi dnevi, Fischau 3148 vajencev s 84.028 oskrbnimi dnevi, Gobels-burg 247 vajencev s 6.627 oskrbnimi dnevi, « Niederalm 1848 vajencev z 49.132 oskrbnici dnevi, Aztenbrugg 143 vajenk s 3737 ^skrbnimi dnevi, Fischau 162 vajenk s ^55 oskrbnimi dnevi, Neulengbach 1749 ^Jenk s 46.555 oskrbnimi dnevi, Wiesel-®Urg 1523 vajenk s 40.589 oskrbnimi dnevi. Skupaj 9351 vajencev in vajenk z 249 tisoč 123 oskrbnimi dnevi. Počitniško oskrbovališče v Brucku ob Leithi je bilo otvorjeno od 29. maja do 31. decembra 1930, Niederalm pri Grodingu od 8. maja do 24. septembra 1930, v Gobelsburgu ob kampi od 22. maja do 24. septembra 1930, graščina Neulengbach od 2. januarja do 1. oktobra 1930, graščina v Wieselburgu ob reki Erlauf od 1. maja do 17. septembra 1930, dočim je bil počitniški dom v Fi-schau-u ob železnici Schneeberg otvorjen Vse leto. Celotna poraba živil v letu 1930. znaša: 343.498.70 kg, 136.452.25 litrov mleka, 23.814 komadov jajc. Med drugim so konzumirali oskrbovanci v počitniških domovih 1,043.702 žemelj po 40 g, 61.916 komadov hlebčkov, 3056.01 kg pšenične in 6603.70 kg moke za zakuho, 27.718.33 kg mesa, 30.148.06 kg svežega sočivja, 48.596.05 kg krompirja itd. Seznam živil obsega 91 različnih živilskih potrebščin, ki so jih oskrbovanci porabili. Razmerje med številom vajencev, vajenk, mladoletnih delavcev in delavk v starosti od 14. do 18. leta, ki jih je oskrbovala akcija za vajeniško skrb v počitniških domovih in s celotnim številom' imenovanih za Dunaj je naslednje: Leto Celotno Število Število oskrbova- 7. mladoletnih nih mladoletnih v mčškl ženske moški ženske moški ženske 1920 39.465 47.963 3.867 930 9.8 1.9 1921 40.593 47.856 3.339 1.170 8.2 2.4 1922 41.333 45.934 2.734 1.171 6.6 2.6 1923 42.098 43.239 2.629 1.423 6.2 3.3 1924 42.407 39.144 3.721 2.400 8.8 6.1 1925 38.013 32.305 4.631 3.072 12.2 9.5 1926 35.789 29.196 5.010 3.963 14.0 13.6 1927 33.135 27.927 5.523 4.519 16.7 16.2 1928 29.947 25.508 5.727 4.491 19.1 18.0 1929 26.297 22.259 6.064 4.110 23.1 18.5 1930 21.227 17.403 4.799 3.193 22.6 18.4 V vseh počitniških oskrbovališčih pa je bilo oskrbovancev: Impozantna proslava 40 letnice delavskega pevskega društva „Frohsinn“ v Mariboru. Lepo uspeli koncert in komers. — Sijajna udeležba — nad 400 zunanjih gostov. Leta oskrbovancev oskrbni dnevi 1918 1.087 29.417 1919 4.088 112.061 1920 5.472 145.316 1921 5.918 162.880 1922 5.257 142.862 1923 5.571 163.095 1924 7.616 218.771 1925 9.105 242.693 1926 10.337 260.038 1927 11.717 296.097 1928 12.000 302.878 1929 11.880 302.659 1930 9.351 249.123 Skupaj 99.399 2,627.890 Upravičeno lahko trdimo, da se nahaja “Vstrijska republika, kljub temu, da je majhna, baš, kar se tiče socijalne skrbi za • orevskem;u društvu »Frohsinn« k lepo uspeli prireditvi ter želimo društvu tudi v bodoče mnogo uspehov. Dt. Avg. Reisman: Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. (Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.) (Nadaljevanje.) Zaščita varnosti in zdravja uslužbencev (§ 232 o. z.) Kakšni morajo biti delovni prostori in orodje ? Delodajalec mora imeti delovne prostore in orodje vedno takšno, da je popolnoma zaščitena varnost in zdravje uslužbencev. Delovni prostori morajo biti torej čisti in zdravstveno urejeni. Ravno tako mora biti v delovnih prostorih zaščitena morala (nravnost uslužbencev z ozirom na starost in spol). Tozadevno pa ima itak podrobnejše predpise zakon o zaščiti delavstva, ki so še vsi v veljavi. Iz drugih za delavce važnih zakonov. i. Mezda in plača ob konkurzu ali prisilni poravnavi službodavca. Kaj je konkurz in poravnalno postopanje? Kadar so trgovci ali trgovske in podobne družbe, ki se pečajo s trgovino, prezadolženi, proglasi sodišče nad njihovim premoženjem konkurz, oziroma stečaj. Dolžnik, trgovec, ki je postal nesposoben za plačevanje, pa sme predlagati sodišču, da se uvede glede njegovega premoženja postopanje za prisilno poravnavo izven konkur-za. Upniki prezadolženega trgovca dobe potem po sklepu sodišča le del svojih terjatev, kolikor še pač ostane premoženja, ki se v odstotkih na vse upnike enako razdeli. Izjema za mezdo in plače i. dr. Le delu, oziroma plači za delo in nekaterim drugim terjatvam dovoljujeta zakona o konkurzu in prisilni poravnavi izven kon-kurza izjemo s tem, da imajo te terjatve prvenstvo pred vsemi drugimi. a) V konkurzu spadajo namreč plače in ostali prejemki onih oseb, ki so bile pri prezadolžencu v službi, za poslednje leto pred uvedbo konkurza v I. razred; če pa je prezadolženec umrl pred uvedbo konkurza, za poslednje leto pred prezadol-ženčevo smrtjo in za čas od njegove smrti do uvedbe konkurza. Ravno tako spadajo v I. razred v konkurzu zahtevki uslužbencev radi razveze službe pred pogojenim, ali zakonitim rokom, če ne presegajo zneska celoletnih prejemkov. Nadalje spadajo v I. razred konkurznih terjatev zahtevki trgovskih agentov za plačilo provizij in izdatkov v gotovini, kolikor so bile te terjatve pridobljene, ali so dospele v poslednjem letu pred uvedbo konkurza. Vsi ti zahtevki, razen terjatev za plačilo, izdatkov v gotovini, spadajo v I. razred samo do zneska Din 20.000.— za vsakega poedinega upnika, uslužbenca. b) V poravnalnem postopanju pa se morajo gornji zahtevki uslužbencev, t. j. plača in ostali prejemki oseb, ki so bile v dolžnikovi službi, prvenstveno plačati. To določata § 50 konkurznega zakona in § 30 zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. yažno je še tudi določilo § 29 zakona o prisilni poravnavi, ki določa, da uvedba poravnalnega postopanja ne poseza v službene pogodbe. Uslužbenci pa morajo svoje terjatve v slučaju konkurza ali poravnalnega postopanja prijaviti sodišču. Avtarki.i» v ali mednarodno sodelovanje? V založbi S. Fischer, Berlin, objavljata znana narodna ekonoma Beckerath in Kern razprave o tem vprašanju, v katerih avtarkijo odločno odklanjata in zahtevata mednarodno sodelovanje. Pravita, da je kolektivizacija katastrofa, prenagljena avtarkizacija posameznih narodnih gospodarstev v boju vseh proti vsem pa tudi ne upostavi izgubljenega gospodarskega ravnotežja, marveč ga le ogroža še bolj. Svetovni trg se mora zopet ozdra- viti s tem. da se ustvari pravna edi-nica, ki bo utemeljila novi trgovin-sko-politični temelj, reorganizirala kreditni sistem in uredila valutno vrednost. Gospodarstvu nasprotujoče zadolženje se mora odpraviti. Ce bi državniki ne našli poguma za tako širokogrudno politiko in ne opustili nacionalnega egoizma ter negovali politiko zaupanja, bodo vsi narodi nadaljevali politiko slabljenja drug drugega, namesto da bi drug drugega krepili. Seja mariborskega občinskega sveta. dne 1. septembra t. 1. Minuli četrtek se je vršila v mestni posvetovalnici IV. redna seja mariborskega občinskega sveta. Ker je bila zadnja redna seja meseca maja, se je nakopičilo mnogo komunalnih vprašanj, o katerih je moral občinski svet sklepati. Uvodoma je mestni načelnik podal poročilo, da je ministrstvo zavrnilo predlog mestne občine, v smislu katerega bi naj bil Maribor uvrščen v prvi draginjski razred. Ministrstvo pa je odobrilo načrt za tlakovanje nekaterih ulic in cest ter načrt za zgradbo carinske pošte. Občinski svet je nato razpravljal o predlogu za odpravo šolskega pouka vajencev ob nedeljah. Predlog je bil oddan mestnemu šolskemu svetu. Javni kuhinji bo mestna občina v petih obrokih izplačala 50.000 Din podpore, kar je občinski svet že svoječasno sklenil. Na predlog gradbenega odseka je bil za zgradbo pravoslavne cerkve določen stavbni prostor na Jugoslovanskem trgu. Za to točko dnevnega reda je vladalo med verniki pravoslavne cerkve ogromno zanimanje ter jih je mnogo prisostvovalo seji. Za predlog je glasovalo 18 občinskih svetnikov, proti 5, 10 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Dosedanje igrišče SK »Maribora« bo mestna občina odstopila Sokolu, športnemu klubu »Maribor« pa bo dodelila nov prostor. Za gradnjo lesenih hišic je bilo sklenjeno, da lahko interesenti iste gradijo na stavbišču pri delavski koloniji. Vprašanje razširitve mestnega vodovoda je bilo začasno rešeno na ta način, da se bodo postavile črpalke ob Dravi za škropljenje cest. (Nek obč. svetnik je bil mnenja, da bi bilo morda umestno, če bi mestna občina priredila tombolo, dobiček pa porabila za povečanje vodovoda!) — Mestna občina bo najela 4 in pol milijonsko posojilo, ki se bo porabilo deloma za kritje prekoračenih investicijskih kreditov, dalje za avtobusno podjetje, za pogrebni zavod, za mestno plinarno in vodovod. Sklenjeno je bilo dalje, da se premesti banovinski dečji dom in razširi mestna ubožnica. Vršile so se nato volitve novih Članov v nekatere odseke, nakar je občinski svet rešil več prošenj in -pritožb ter podelil podpore raznim društvom, s čemer je bila javna seja zaključena. V tajni seji pa je občinski svet razpravljal o raznih personalnih zadevah. Maribor. Izpopolnitev odbora Mestne hranilnice. Pred nekaj časom so bili v smislu pravilnika Mestne hranilnice izžrebani iz odbora nekateri člani. Pri zadnji seji mestnega občinskega sveta pa so se vršile nove volitve ter so bili ponovno izvoljeni bivši člani odbora, le namesto obč. svetnika g. Janko Tavčarja je bil izvoljen g. Pagon, načelnik materijalnega skladišča drž. žel. Ukinite nedeljski pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Dodatno k našemu poročilu v zadnji številki glede odprave nedeljskega pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah, smo prejeli še naknadno obvestilo, da bi se tudi na kurivu mnogo prihranilo, če bi se pouk vršil med tednom, ker bi ne bilo treba šolskih prostorov v nedeljo posebej kuriti. Upamo, da bodo merodajni faktorji uvideli, kako umestna bi bila ukinitev nedeljskega pouka za vajence. Sicer pa tudi zakon popolnoma jasno predvideva, da se sme pouk vajencev vršiti le med delovnim časom. Karambol. Minulo nedeljo zvečer sta na nekem ovinku v bližini vasi Jelenče trčila avtobus mariborskega mestnega avtobusnega podjetja in pa neki avto iz Graca, ki je vozil udeležence 40 letnice proslave del. pevskega društva »Frohsinn«. Pri trčenju se k sreči ni zgodila nobena težja nezgoda ter sta oba avtomobila takoj nadaljevala vožnje. Zborovanje staroupokojencev. — Staroupokojenci bivše družbe južne železnice se vabijo na društveni sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 8. septembra, v gostilni »Zlati konj«. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in raznoterosti. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru vpisuje šoloobvezne vajence in vajenke za šolsko leto 1932/33 na mestnem načelstvu do 15. sept. t. L, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure, ob delavnikih pa od 10. do 12. Ure. Šolnina kakor doslej. Predložiti je zadnje šolsko izpričevalo ali iz-taz obrtne nadalj. šole. Upravnik. Člani SK Svobode naj pridejo v petek, dne 9. septembra, ob 20. uri v klubove prostore na važen pomenek. Vsi in točno! Zagorje ob Savi. Zopet nove redukcije. S 1. sep-embrom t. 1. je bilo odpovedano delo 68 delavcem, ki so delali pri apnenicah. Že dalje časa se je sušlja-o, da namerava Trboveljska druž-ra apnenice popolnoma opustiti, jaje vsled hude konkurence. Ni na :em mestu naš namen ugotavljati, ali je trditev, da je obrat apnenice pasiven ali ne? Pravimo pa, da je to postopanje krivično. Mi namreč dobro vemo, da je družba mnogo let delala z velikim dobičkom, ne da bi obrat modernizirala, delavstvo je pa garalo za skromen zaslužek, ki je zadoščal komaj za skromno preživljanje. Sedaj pa, ko se pri zastarelem obratu ne da več delati z dobičkom, pa hajd ustaviti obrat in delavstvo odpustiti. Kam bodo šli ti novi brezposelni, med katerimi je tudi mnogo družinskih očetov z veliko službenimi leti, tega seveda družba ne vpraša. Dandanes nima delavec nikakšne sigurnosti eksistence več. Kako dolgo še bo to trajalo? Delavsko zastopstvo bo sicer zopet posredovalo, a zelo malo je izgleda na uspeh. Armada brezposelnih v Zagorju se bo zopet povečala in prehranjevalni odbor, ki je že sam v skrbeh, kako bo vsaj za silo preskrbel točasno število brezposelnih, bo zopet imel eno skrb več, ki bi pa lahko odpadla, če bi tisti, katerim, so ti delavci delali skozi 20 do 30 let, imeli vsaj nekoliko usmiljenja, da bi jih vsaj v tej krizi ne odpustili. Apelirati na uvidevnost teh ljudi pa je seveda za- Književnost. man. Trbovlje. Izlet na Mrzlico. V nedeljo, dne 11. septembra, priredi zadruga »Počitniški dom« celodnevni družinski izlet na Mrzlico. Ker je to zadnji družinski izlet v letošnjem letu, vabimo vse prijatelje narave, da se tako še enkrat v letošnjem letu snidemo in skupno porazgovorimo ter zabavamo v prosti naravi. Za lačne in žejne želodce bo preskrbljeno. — Odbor. Prevalje. Smrtna avtomobilska nesreča. Minulo nedeljo se je peljalo več oseb iz Mežiške doline na sejem v Pliberk. V bližini meje na avstrijskem ozemlju pa sta trčila dva tovorna avtomobila, pri čemer se je avtomobil, ki je vozil sejmarje, prevrnil ter pokopal pod seboj potnike. Pri tem se je smrtno ponesrečil delavec Fran Ferk iz Crne, ki je bil na licu mesta mrtev. Težko pa se je tudi poškodovala neka gospodična; ostali pa so dobili k sreči le lažje poškodbe. Kdo izmed šoferjev je zakrivil nesrečo, bo dognala šele komisija. »Svoboda«. — Izšla je septemberska številka te edine delavske kulturne revije. Obsega poročila z zadnjega kongresa »Svobode« o dosedanjem razvoju te kulturne zveze, dalje o izobraževalno-vzgojnem delu in o delavskih umetniških in kulturnih uprizoritvah in prireditvah. V nadaljnjem članku o sedanji mladini je povedanega marsikaj, kar je bilo treba enkrat povedati. Enako aktualen je tudi nadaljnji članek o »Kovačnicah javnega mnenja«, v katerem je člankar Fr. Gorenjec pokazal na kvaren vpliv meščanskih dnevnikov. Nadaljni članek se bavi z izidom volitev v nemški državni zbor. Za umetniško-kulturne. delavce je važen članek Siemsenove o politični umetnosti in umetnostni politiki. Sledi nadaljevanje Leonhard Frankovega romana »Od treh milijonov trije«, ki ga čitatelji letošnje »Svobode« z zanimanjem čitajo. V pregledih »Knjige in knjižnice«, »Društveno življenje«, »Dramatika« in »Delavski šport« je zbrano bogato in aktualno gradivo. — Kdor hoče zasledovati delavsko kulturno gibanje, mora citati revijo »Svobodo«. »Literatura.« Julijska in avgustova številka tega časopisa za nauk in umetnost prinašata zelo zanimiva poglavja. Najbolj aktualen je članek A. Kurelle o gospodarstvu po načrtu, kjer podaja izrazito socijalno-gospodarsko sliko današnje Rusije. Zelo dobri so tudi nekateri polemični spisi v tej številki. Tako obravnava S. Galogaža pomen knjige o delu, volji in radosti, ki jo izdaja prof. dr. D. Nedeljkovič. Načelna sta tudi Korenov polemični članek o iskanju večnosti in pa Richtmannov odgovor na napade na prirodno znanost. Proslavo Goethejeve obletnice obravnava A. Wittvogel. O umetniškem problemu piše Z. Fabry ter razklada razmerje med pesnikom in stvarnostjo. J. Freville seznanja čitalca s književnim življenjem v Franciji, ki je nam prav malo poznano. Omeniti je treba še članke: »Održavanje visokih cen«, »Problemi športa« in »Šoferska legitimacija«. Veliko drobnih novic je zabeleženih v »beležkah«. — »Literaturo« priporočamo. Meh za »meh. V kupeju, v katerem se je med drugimi potniki vozil tudi župnik iz Tolstepiške, je bil nek potnik na moč razburjen in je venomer preklinjal. Župnik ga sočutno vpraša: »Kam pa se peljete, prosim?« »V Maribor,« je odgovoril togotni potnik in je klel naprej. Nato pa župnik: »Ampak, prijatelj, če boste še dalje tako preklinjali, ne boste prišli v Maribor, temveč v pekel.« »Nič ne stri,« se je odrezal potnik, »imam karto za nazaj.« Razno. Koncentracijska taborišča za špekulante. Brž ko ,ie sovejtska vlada dovolila prosto trgovino z življen-skimi potrebščinami, so se že pojavili špekulanti, ki produkte pokupijo in jih za znatno zvišane cene naprej prodajajo. Ti se bodo kaznovali s 5 do 10 letno deportacijo v posebna koncentracijska taborišča s prisilnim delom. Delavski nemiri v Zedinjenih državah. V rudarskih revirjih V Coul-tervileju in v Mulkeytownu je prišlo med stavkujočimi rudarji in policijo do težkih spopadov. 10.000 rudarjev se je spustilo v borbo s 300 policisti. Bilo je 5 mrtvih in nad 100 ranjenih. V Philadelphiji se je zbralo pred mestno hišo 15.000 brezposelnih, ki so zahtevali podpore. Policija na konjih jih je razganjala in 5 ljudi težko ranila. Nov Marconijev izum. Izumitelj brezžičnega brzojava in radia, glasovih Italijan Marconi, je iznašel novo napravo, s katero se bodo potom, posebnih pisalnih strojev lahko brezžičnimi potom prenašali s strojem pisani teksti. Nova iznajdba bo popolnoma zrevolucijonirala današnji brzojav. 140 jezikov govori. Uradnik v berlinskem uradu za zunanje stvari dr. Tassilo Schultheis govori 140 jezikov, in sicer 60 evropskih, 15 kav-kaško-maloazijskih, 53 azijskih in afrikanskih, ameriške in šest južno-pomorskih jezikov. Posameznega jezika se mož ne uči po slovnici in se ga nauči skoraj v enem tednu. To je res izredna nadarjenost, ki najde le malokje primere. Novi krvavi boji v Mandžuriji. Japonci so pričeli zopet z boji v Mandžuriji. Po najnovejših vesteh si hočejo osvojiti glavno mesto sedanje Kitajske Nanking. Zopet 20 smrtnih obsodb je bilo izrečenih v Moskvi proti špekulantom z življenskimi potrebščinami. Življenje v kristalih. Ali obstoji res takšen prepad med živo in neživo naravo, ali ne nahajamo tudi v kraljestvu neživega analogij k življenskim pojavom? To je sporno vprašanje, ki ga že tisočletja rešujejo najboljše glave, ne da bi mogle priti do definitivnega zaključka. Temi bolj nas morajo zanimati tedaj eksperimenti s kristali, ki imajo tako veliko vlogo v carstvu kamenin. Že pred leti je dunajski zoolog prof. Przibrami odkril značilne podobnosti med tvorbo kristalov in razvojem živih bitij. Kristali in bitja zavzemajo po svojih zakonih tipične oblike. Oboji kažejo temeljno lastnost življenja: rast. Še več: če odrežemo deževniku glavo, mu zrase znova. Toda kristali zmorejo isto tako to umetnost, kakor je pokazal Przibrami. Če odbijemo kristalu vrh, mu ta znova zrase. In to ne s preprostimi pritokom delcev od zunaj in raztopine, temveč kakor pri bitjih s pregrupacijo delcev — od znotraj. Tako je prof. Przibram na ta način odkril še celo vrsto inačic z razvojno mehaniko organizmov.^ V naj novejšem1 času je našel praški mineralog prof. Čermak nadaljnje presenetljive analogije med kristali in bitji. V carstvu kristalov naletimo n. pr. na neko vrsto oku-ženja in imunosti kakor pri živalih in rastlinah. Primer za to nam1 je recimo prenasičena raztopina kakšne natrijeve soli. Če se je dotaknemo s kakršnimikoli tujimi snovmi, tudi kristalnimi, se ne spremeni —-toda pod pogojem, da delamo to prav tako »aseptično« in »sterilno« kakor kirurg pri operaciji, tako da so roke, orodje, zrak popolnoma prosti vsakih kali — namreč kali dotične natrijeve soli. Če pa damo k raztopini najmanjši košček kakšy nega kristala natrijeve soli, tedaj smo snov »okužili«, inficirali in se takoj skristalizira. Fizikalno zdravljenje z diatermijo. MALA NAZNANILA. Vsi letni naročniki dobe zastonj 14 karatno originalno amerlkansko zlato nallano pero ali pa KUrschnerJev roinl leksikon, (900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se Admlnlstratlon der „Radlo-welt“ Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike In Ima lepo urejene poučne tehnične članke. Rnzpo manufakturno blago, perilo, obleke za moške in dečke, pletenino etc. priporo- ča po jako nizki ceni tvrdka KARL JANČIČ Maribor, Aleksandrova c. 11 Usnjate rokavice v veliki izbiri tu in inozemske nogavice po nizkih cenah. Trgovina z rokavicami in stezniki Marija Sieber, Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9. Pletenine, Jenski In kosmetloil predmeti, po* trebičlne u otroke, nogavice, rokavice, ročna dela In kroJaSke potrebščine. FRANC ŠKOF, ZA SOLO: nahrbtniki, kom. od Din 13"— navzgor. kožne mape, kom. od Din 40" — navzgor. aktovke, kom. od Din 48*— navzgor. Šolske tablice, kom. od Din 4*— navzgor. Škatle, od Din 2*50 navzgor. ievljiiki, od Din 26"— navzgor. nogavice, od Din 3*50 navzgor razen tega vse druge potrebščine najceneje pil EKSPORTNA HIŠA LUNA" Vf Harlbor, Aleksandrova cesta 23. Maribor, Aleksandrova cesta 19 VINO izboren lastni pridelek, pri odjemu 10 litrov po 3, 4 in 5 Din liter, Maribor, Zrinskega trg štev. 6. Šolske torbice in nahrbtnike, denarnice za kovan denar nudi v veliki izbiri samo I. KRAVOS Aleksandrova cesta 13 STAVBNE PARCELE PRISTOPAJTE K ZADRUGI fV DELAVSKI DOM i* Maribor, Frankopanova ulica 1. IV 11 Zdravljenje s toploto je jako staro, preizkušeno in priljubljeno pri lajikih, P<* tudi pri zdravnikih zaradi dobrih uspehov. Termofori, vroči pesek, vroči obkladki, kašasti obliži so običajne aplikacije. Uspehi z ogrevanjem so posebno dobri tam, kjer leži bolno tkivo blizu površine telesa. Toda z dosedanjo metodo ogrevanja se vsled ohlajevalnega učinka krvi ni moglo več, kakor 134 do 2 cm: prodirati v globino. To je omogočila šele diatermija. Navadni električni tok se spreminja Z diatermijskim aparatom v neopasen, visoko-frekventni tok, ki šviga več ko stotisočkrat v sekundi sem in tja. Če se tak tok s pomočjo plošč različne veličine pušča skozi človeško telo, povzroča dviganje temperature v tkivu. Poskusi Laqueur-a so pokazali, da se da v živalskem telesu jako poškodovati gotove vrste bakterij brez škode za živalsko telo. Vbrizgal je v oba kolenska sklepa zajca čiste kulture bakterij, takoj na to je diatermiziral pol ure eno koleno. Videl je, da se nekatere vrste bakterij sploh niso razvile, druge pa jako slabo, medtem ko so se v drugem, nediatermiziranem kolenu jako razvile. Slične poizkuse so delali Santos, Durig in Gran z istim rezultatom. Diatermija poveča dotok krvi, odtok limfe in pri tem pomaga telesu pri odstranjevanju bolezenskih sprememb, snovi in kali. Ublažuje bol in umiruje krčevita stanja gladkega in progastega mišičevja. Posebno lepi uspehi zdravljenja z diatermijo so pri vnetju živcev, neuralgijah (Ischias), nekaterih obolenjih centralnega živčevja, postoperativni tromosti črevesja, obolenjih maternice in jajčnikov ter prostate, kakor tudi pri obolenjih sklepov, posebno kroničnih. v Studencih pri Mariboru v začetku Sokolske, ulice po 600 m2 k Din 25'— se prodajo proti takojšnjemu plačilu. Zemlja za cesto že odmerjena. Skladišče Berndorf, Maribor, Aškerčeva 22. S HoMte svoje prihranke ■ ■ v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomikov trg Stev. 6. itr Bloie oBrestalemo po 6'Tl. proti trimesečni odpovedi. m m a Tiska: Ljudska tiskarna, d.