PoStefna plačana i eofovtnf,' Leto X9 št. 169 Ljubljana, torek 23. julija 1929 Cena 2 Din taosemstvo 40 Din. Ureckdštroi KoBifi^cv« a&ca B. Tdehn kan, 3122. 3123, 3124. 3125 ln 3126. Maribor: Aleksandroma cesta 13. TeMoa št m Ccfle; Koceno-ra ML Ž. Triefoa Ker. 190. Rokopisi M m vračalo. - Oggfarf po tarifa. BpraraUevm Lfrfaflaaa, PMenmt rt. M. Teleioa St >122, 1123, 3124. 3123, >124 Inseratni oddelek: Ljubljana. Prctennr Ufica 4. Teleloo GL 2492. Podružnica Maribori Aledssandnom CM* it. 13. Teletom 6t 455. Podružnica CeJJei ICooenavi ali ca It X, Telefon it. 190. Ra&ini pri poŠt čet tavcdihi Ljubita »a 6t 11-842; Praha fisto 78480: VViea Nr. 105-241. Ljubljana, 22. julija. Angleška zahteva, da se mora konferenca držav, ki jih interesira vprašanje nemških reparacij, vršiti v Londonu, ni mogla prodreti. Umevna je sicer želja vodilnih članov nove delavske vlade, da ne bi morali tako kmalu po prevzemu oblasti, ko imajo toliko nujnih poslov, za dalj časa zapustiti angleške prestolice. Toda tudi nekatere druge vlade bi morale žrtvovati svoj dragoceni čas, če bi se njeni vodilni ministri za več tednov nastanili v Londonu. Dočim se je večina drugih držav takoj odzvala angleškemu povabilu, je Francija vztrajala na tem, da se konferenca vrši v kaki deželi, ki pri reparacijskem vprašanju ni prizadeta, najraje v Švici, kjer je itak sedež Društva narodov. Francoska vlada se je docela pravilno mogla vprašati, zakaj se Macdonald baš za meddržavno reparacijsko konferenco ne bi mogel odstraniti iz Londona, dočim je sam takoj po nastopu delavske vlade napovedal svoj bližnji odhod na mnogo daljšo pot — v Ameriko in je obljubil svojo udeležbo na zasedanju Društva narodov v Ženevi, ki traja na-yando ves september. To je formalna stran vprašanja, kje se naj vrši reparacijska konferenca držav. Zdi se pa, da tiči za njo nekaj bolj konkretnega. Če bi se konferenca držala v Londonu, bi ji predsedoval gostitelj Macdonald.^ Ako pa bi se njen sedež določil za Švico, ki se konference ne bi udeležila, bi ji najbrž predsedoval francoski ministrski predsednik, ker bi bil med enakimi po svojih funkcijah najstarejši in po diplomatskih običajih kot bivši predsednik republike v činu najvišji. Dasiravno je jasno, da bi vodil predsednik vse razprave strogo objektivno, se vendar smatra, da ni vseeno, kdo zasede to častno mesto, s katerega se vendarle kolikortoliko vpliva na duh in razpoloženje udeležencev. Da je ta domneva resnična, se je najbolje pokazalo na reparacijski konferenci strokovnjakov v Parizu, ki ji je načeloval Američan Young in ki ie često stala pod sugestijo svojega predsednika. Po daljših pogajanjih se je, kot poročajo najnovejše vesti, dosegel kompromis med francoskim in angleškim stališčem. Konferenca se bo najbrž vršila v Belgiji, odkoder nima Macdonald daleč v London, Poincare pa ne v Pariz. Seveda s to odločitvijo avtomatično odpade tudi Macdonaldova kandidatura na vodstvo razprav. Konferenca se otvori že koncem prvega tedna avgusta in je pričakovati, da se ne bo zaključila pred koncem prihodnjega meseca. Na njej ne bodo zastopane samo velesile in Belgija, kakor na konferenci strokovnjakov, marveč tudi ostale države, ki so neposredno interesirane na vprašanju nemških reparacij. Jugoslavija je že dobila tozadevno povabilo. Naša udeležba je nujno potrebna, ker se .ie nasprotno prvotnemu zatrjevanju izkazalo, da Youngov načrt ne upošteva zadostno naših intersov in da bi bili z njegovo izvedbo močno oškodovani. Naš delež na reparcijah bi se po tem načrtu jako znižal, dočim so nekatere druge sile, ki niti absolutno, kaj šele relativno niso doprinesle tolikih žrtev v svetovni vojni, v Youngovem načrtu bolje odrezale nego v Dawesovem. S prostim sprejetjem Youngovega načrta pa bi se kršile pozitivne pogodbe, ki vežejo Francijo in Anglijo napram naši državi glede našega deleža pri razdelitvi nemških reparacij. K temu je še ugotoviti, da je upoštevala Youngova komisija samo naše dolgove, ki smo jih med vojno napravili v Angliji in Ameriki, ne pa tudi velikih vsot, ki nam jih je posodila Francija za skupno borbo in ki jih moramo prav tako vrniti, kakor mora Francija vračati svojima velikima upnikoma in terjateljima Zedinjenim državam in Angliji. Končno nimamo nobenega razloga, da bi se navduševali nad šibkim zastopstvom v bodoči reparacijski banki, kakor ga za nas predvideva Youngov načrt. Naša delegacija na konferenci držav seveda ne bo imela lahkega stališča, že zato ne, ker so strokovnjaki pariške konference proglasili svoj načrt za nedeljivo in nepopravljivo celoto, ki se mora ali en bloc sprejeti ali en bloc odkloniti. Mogočni so faktorji, ki pritiskajo na to, da to stališče obvelja. Vendar je upravičeno upanje, da se bodo vsaj v detaljih dale doseči korekture, ki jih poleg nas zahtevajo tudi druge prizadete države. Trdno tudi verujemo, da se bo razdelitveni ključ izboljšal v prid Jugoslaviji v smislu pozitivnih obveznosti Francije in Anglije napram naši državi. Reparacijsko vprašanje pregloboko posega v naše državno gospodarstvo in naše pravice do poprave vojne škode so tako nepobitne, da moramo storiti vse, da se bolje upoštevajo na bodoči konferenci držav, kot pa so se na konferenci strokovnjakov. Vihar potopil rečni parnik Lahore, 22. julija, g. Parnik, na katerem Je bilo približno 100 potnikov, je zašel na ustju reke Chenab v vihar in se potopil. 95 oseb je našlo smrt v valovih, ._-' Minister trgovine podal ostavko Demisija je bila takoj sprejeta - Minister Mažuranič o vzrokih svojega odstopa Beograd, 22. julija p. V beograjskih političnih krogih se je že več dni govorilo, da se nahaja minister trgovine v ostavki. Te vesti so bile danes potrjene z objavo demisije ministra dr. Zelianira Mažuraniča, ki je bil dopoldne sprejet od kralja v avdijennci. O demisiji je bil izdan iz kabineta ministrskega predsedstva naslednji komunike: Nj. Vel. kralj je blagovolilo sprejeti ostavko na dosedanji položaj v vladi, ki jo je podal minister trgovine dr. Želimir Mažuranič. Z istim kraljevim ukazom je bil odrejen za začasnega zastopnika ministra trgovine finančni minister dr. Švrljuga. Po objavi demisije je dr. Mažuranič sprejel novinarje ter jim podal o vzrokih tega svojega koraka naslednjo izjavo: , Lj I »Edini povod moje ostavke je naslednji: V vprašanju končne rešitve J agrarnih odnošajev sem zastopal mnenje, da se že sestavljeni zakonski načrt naj sprejme nespremenjen, večina ministrskega sveta pa je zastopala stališče, da se že sestavljeni zakonski predlog v bitnih točkah revidira. V glavnem je šlo za vprašanje ali je v interesu našega kmeta, o katerem se mora v prvi vrsti voditi račun in ali je sploh v interesu našega narodnega gospodarstva, da se tako zvana agrarna reforma likvidira na temelju sedanjega in do sedaj ustvarjenega stanja, ali pa da se še nadalje izvaja. Jaz sem bil in sem še prvega mnenja. In me oni, ki zastopajo drugo stališče, niso mogli prepričati o pravilnosti svojega stališča. Do kompromisa ni prišlo in zato sem izvajal konsekvence ter podal de-misijo. Nj. Vel. kralj je blagovolil mojo demisijo sprejeti. Kot dober Hrvat in Jugosloven pa bom tudi izven kabineta posvetil vse svoje sile izvedbi one velike misije, ki je našla tako pregnanten izraz v zgodovinskem manifestu 6. januarja. V tem idejnem okviru pričakujem kot dober sin svojega naroda z zaupanjem pravilno in pravično rešitev vseh naših narodnih problemov. Vlada generala Zivkoviča je že v prvih šestih mesecih z veliko energijo rešila velike naloge. Toda čakajo jo še velike in mnogovrstne naloge. Tudi izven kabineta bom sodeloval pri ustvarjanju in izpopolnjenju naše narodne konsolidacije. Po ostavki je dr. Mažuranič posetil pomočnika zunanjega ministra dr. Ku-manudija ter imel z njim dolgotrajen razgovor. Tekom popoldneva se je mudil v svojem kabinetu, kjer je pripravil vse za jutrišnjo predajo poslov finančnemu ministru dr. Švrljugi. Zvečer se je sestal s poljedelskim ministrom dr. Frangešom, s katerim sta dolgo konfe-rirala. Jutri dopoldne se bo vršila predaja poslov in pričakuje se, da bo dr. Mažuranič že jutri zvečer odpotoval V Zagreb. Burov se še vedno izgovarja na Jugoslavijo Bolgarija ni ničesar kriva — Balkanski pakt je utopija, in tudi o italijanskih načrtih na Balkanu mu ni nič znanega Pariz, 22. julija č. Bolgarski minister zunanjih del je dal poročevalcu »Euro-pe-press« izjavo, v kateri pravi: Bolgarska ni kriva za incidente, ki so se odigrali med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarija želi že dolgo, da uredi svoje odnošaje z Jugoslavijo. Dejstvo je, da Jugoslavija noče ratificirati pirotskih konvencij. Navzlic temu pa bo Bolgarija tudi v bodoče stremela za tem, da odstrani vsa nesoglasja in ohrani mir. O kakem oboroženem spopadu med Bolgarsko in Jugoslavijo ne more biti niti govora v času, ko vsi narodi iskreno žele mir. Burov je zatem izjavil, da se je že od nekdaj zailagal za zbližanie med Bolgarijo in Jugoslavijo in da bo v tem pravcu i nadalje deloval z vsemi svojimi silami. O načrtu balkanskega saveza je izjavil Burov, da je utopija in da ga ni moči ustvariti, ker so balkanski narodi najraznovrstnejših temperamentov. Kar se pa tiče vesti o balkanskem bloku pod vodstvom Italije, ki bi ga tvorile Bolgarija, Albanija in Madžarska, je Burov izjavil, da o tem bloku ni nihče razgovarjal s člani bolgarske vlade in da je ta vest nastala v glavi fantastov. Sovjetske Rusije Bolgarija še ni priznala. Bolgarija bo to storila le v skrajnem primeru. Bolgarija se z vsemi zakonitimi sredstvi brani boljševiške propagande, ki sedaj že ni več tako opas-na, kakor je bila še nedavno. Končno je Burov izjavil, da bo Rusija sigurno zopet zavzela ono mesto v svetovni politiki, ki ga je zavzemala nekoč in ki ji gre po njeni veličini. Glavna skupščina PAB bo šele 15. avgusta Beograd, 22. julija, p. Danes se je vrnil iz Rogaške Slatine komisar Privilegirane agrarne banke dr. Gjuričič, ki je poročal v Rogaški Slatini se mudečemu predsed* niku dr. Bogdanu Markoviču, o doseda« njem delu na organizaciji agrarne banke. Razpravljala sta tudi o pTevzemu in raz« delitvi poslov, ki jih je doslej vršil ko« misar sam. V prihodnjih dneh se bo vr« nil v Beograd tudi dr. Markovid, nakar se bodo izvršile zadnje priprave za sklica* nje glavne skupščine, na kateri bo izvo» Ijen upravni odbor. Kakor se zatrjuje, se bo glavna skupščina vršila šele 15. avgusta v Beogradu. Prvotno bi se imela vršiti že danes. Študij naših dijakov na pruskih visokih šolah Beograd, 22. julija, č. Nemški poslanik v Beogradu je izdal danes naslednje ob« vestilo: Prusko prosvetno ministrstvo je sklenilo dovoliti olajšave za sprejem ino« zemskih dijakov na pruskih vseučiliščih. Odslej bodo o prošnjah inozemskih dija« kov za sprejem na pruskih vseučiliščih odločala vseučilišča sama. Na podlagi tega sklepa je vseučilišče v Charlotenburgu (pri Berlinu) objavilo na« slednjo objavo: Da bi se ustreglo večstran« sko izraženim željam glede olajšav, ki naj veljajo za inozemske dijake na našem vse« učilišču, je bilo določeno, da velja 15. sep« tember kot skrajni rok za vlaganje pro« šenj inozemskih dijakov za zimski seme« ster in 1. marec za poletni semester. Ka« sneje prispele prošnje se ^ne bodo mogle več upoštevati. O teh prošnjah bo Sklepal poseben akademski odsek za inozemce. Odsek bo šel na roko vsem dijakom, ki študirajo ali bodo želeli študirati na uni« verzi v Charlotenburgu. Angleški arheologi v Dalmaciji Dubrovnik, 22. julija. 5. Nocoj so odpotovali v Split angleški arheologi, katerim je občina priredila poslovilni bankei v starodavnem samostanu Benediktincev na otoku Lokrum. Organizator »Hrv. Radiše « umri Vinikovci, 22. jraliija i. Davi ob 9. ie preminili v Račinovciih bi končno do reda ln sporazuma. Ko se bo g. Burov vrnil v Sofijo iz Pariza, kjer je imel sestanek z Briandom, bo lahko svoji vladi samo nasvetoval, takojšni! sprejem naših predlogov, ki gredo za pravim osigu-ranjem miru na meji in ki streme po splošnem sporazumu v vseh vprašaniih, ki se tičejo odnošajev med nami in Bolgarijo. Inozemstvo se je končno prepričalo, da je sofijska vlada ob sodelovanju makedonstvujuščih glavni element neredov in nemirov na jugo-vzhodtf-Evrope, Zato Ljapčevu ne bo preostalo nič drugega, kakor da sprejme "naše predloge. Bolgarija je Igro izgubila in mora seda] popustiti. Mnenja inozemstva o sedanjem režimu V inozemskem tisku in v inozemski javnosti je bila sprejeta z očitnimi simpatijami bilanca 6 mesečnega dela vlade generala Živkoviča. Objava te sijajne bilance, je zelo dvignila ugled in prestiž naše države v inozemstvu, ker cilj, Evrope ni parlamentarizem v Jugoslaviji, kakor še nikoli ni bil, nego režim, ki bo uspel, da ustvari močno svežo in konsolidirano. Jugoslavijo, ki bo garancija miru in reda na Balkanu. To ie zahteva, ki jo stavi Evropa v interesu splošnega miru na našo državo. Zato je razumljivo, da je dobro sprejeta vsaka vlada, ki z uspehom deluie v tem pravcu. Po težkih izkušnjah, ki ga ima inozemstvo z našim parlamentarizmom, polaga Evropa vse zaupanje na našega vzvišenega vladarja, največjega jugoslovenskega državnika, ki je edini v stanju, da vodi svoj narod in svojo državo k boljši bodočnosti. Naš kralj je znan pri vseh kot prijatelj miru in konsolidacije na Balkanu. Glavne „Jutrove" nanrade za srednješolce razdeljene Izžrebanih je 12 splošnih in 6 posebnih in 1 nova nagrada — Najlepše izpričevalo ima abiturijentka gimnazije gdč. Mana Macakova — same odlične! UuMteaa, 32. Julija a. Z današnjim SOI Je poitovai na potu iz Pariza v Beograd inoai Ljubljano naš pariški poslanik dr. Miroslav Spalajfcovič. Dir. Spajajte vič je Ail skupno z londonskim posta mikom dr. Ojorgjeim Gjuričam in našim stalnim delegatom v reparacijski komisiji dr. Matom Boškovi6eim pozvan v Beograd, kjer se bo vršiS posvet vlade o stališču, ki naj ga »avzame naša država na skorajšnji politični konferenci vlad, na kateri se bo raz-prajviljalo o poroči!>u komisije strokovnia-ikoV in tfczv. Yomgovem načrtu. V Beogradu se že mudi pomočnik našega stalnega deiegaita v reiparacifekii komisiji dr. Floj. Naš poročevalec je imel priliko, da m Je med vožnjo od Ljubljane do Zidanega mosta razgovarjal z gospodom Stpalaj-korvičem, ki je podal o aktualnih zunanjepolitičnih problemih, ki se tičejo naše države, naslednje zanimive izjave: Jugoslavija in Youngov načrt Diplomatska konferenca vlad, na kateri M bo razpravljalo o Youngovem načrtu, se bo sestala verjetno že 5. avgusta v Bruslju. Za našo državo so najvažnejše finančne obveze, izvirajoče iz reparacij-skega plačilnega načrta. Mani važna so za nas politična vprašanja, ki bodo prišla v razpravo na tej konferenci. Ko že nismo mogli biti zastopani v komisiji strokovnjakov, ki je sestavila Youngov načrt, smo videč, da so nam s tem načrtom storjene krivice in da načrt ogroža naši državi po mednarodnih pogodbah zasigurane pravice, podvzeli korake v Parizu in Londonu, da se naši državi zasigura sodelovanje na konferenci, ki bo definitivno sklepala o re-paracijskem vprašanju. V tem pogledu smo dosegli uspeh. Že sedaj je jasno, da ta konferenca ne bo mogla dokončati svo-jega dela do jesenskega zasedanja Društva narodov, na katerem bo morala sodelovati večina delegatov te konference Zategadelj se bo drugi del reparacijske konference vršil šele v oktobru. Naš uspeh je v tem, da bo izmed manjših držav, ki so zainteresirane na reparacijskem vpra šanju, sodelovala že pri prvem delu konference, ki se jih bo udeleževalo samo sedem velesil, tudi naša država. Na prvem delu konference se bodo pred vsem re-Sevala razna tehnična vprašanja tako v prvi vrsti vprašanje prehoda od Davvesove-ga na Youngov načrt in organizacija mednarodne reparacijske banke. Pred- tremi tedni je bila v Parizu in Londonu izročena formalna nota o stališču naše države glede Youngovega načrta. Naši strokovnjaki so namreč ugotovili, da pade naš odstotek pri nemških anuitetah prve perijode po Youngovem načrtu na okrog 4.25%, dočim se Izguba pri anuitetah, ki se lahko takoj vnovčijo, sploh ne da točno ugotoviti. tV prvi perijodl bi se znižal naš delež na nemških reparacijah od 26 milijonov na 5 do 6 milijonov zlatih mark letno, dočira bi znašalo znižanje v drugi perijodi celo od 70 do 80 miljonov na 22.5 mililona zlatih mark letno. Zato Je Izredno velike važno-sti, da naša država sodeluje že na prvem delu politične reparacijske konference. Naša država zahteva nadalje odgovarjajoč položaj v mednarodni reparacijski banki. Naši državi je treba zasigurati vsaj dosedanji odstotek odnosno delež na nem-ški.i reparaci.iskih plačilih in to. da se vsi vojni dolgovi naše države v celoti upoštevajo pri nemških reparacijskih plačilih, zlasti pa naši voini dolgovi Franciji, ki še niso izračunani. Vse te naše zahteve temelje na posebnem sporazumu sklenjenem s Francijo in Anglijo, kakor tudi na sklepih mednarodne konference v Spaa. G. Spalaj-kovič je uverjen, da bo naše sodelovanje na politični reparacijski konferenci mnogo koristilo, da se bo posrečilo v toku pogajanj izboljšati naš položaj glede reparacij Po Youngovem načrtu, dasiravno bo osnova pogajanj Youngov načrt, ki pa se lahko v marsičem izpremeni na korist naše države. V tem pogledu računamo tudi na podporo Francije In Anglije, ki sta nato obvezani po posebnem sporazumu. Naša delegacija bo morala biti sicer zelo oprezna, vendar pa za enkrat ni povoda, da bj se naša javnost zaradi vprašanja nemških reparacij vznemirjala. Vršila se bodo še dolgotrajna pogajanja in skleniti bo treba nove sporazume, predno bodo posamezne države ratificirale Youngov načrt, ki bo šele potem stopil v veljavo. Do takrat pa bo naša delegacija gotovo storila vse, da bo končna rešitev za nas čim ugodnejša. Vprašanje srbskih predvojnih dolgov Glede srbskih predvojnih dolgov je z razsodbo haaškega sodišča rešena samo pravna stran tega vprašanja. Lastniki obveznic teh posojil so zatrjevali, da so bila ta poso.iila sklenjena v zlatu in so z razsodbo haaškega sodišča dobili zadoščenje za svoje stališče, ki smo ga mi dosledno pobijali. Ne sme pa se pozabiti, da so lastniki teh obveznic že pred razsodbo in tudi sedaj ponovno izjavili, da so vollni poga. Jati se z našo vlado glede odplačila teh dolgov. Izjavili so tudi, da ne zahtevajo popolnega izplačila v zlatu. Zato haaška razsodba ni tako usodna. Odločeno je sicer, kaj bomo plačali, vendar pa še ni rečeno koliko bomo lahko plačali. Sedaj je zato potrebna še odločitev o ekonomski strani tega vprašanja, o čemer se bomo sporazumeli z lastniki obveznic, morda tudi pred haaškim razsodiščem. Sporazum, ki ga bomo dosegli, nikakor ne bo tako težak, kakor je navidezno razsodba haaškega razsodišča. Zato tudi »lede vprašanja srb- Jugoslavija povabljena na reparacijsko konferenco Beograd, 22. julija, r. Ministrstvo zunai njih del je prejelo povabilo angleške vi a: de, naj tudi naša vlada določi delegate za konferenco, na kateri se bo v kratkem razpravljalo o toungovem reparacijskem načrtu. Z ozirom na to je vlada pozvala naša poslanika v Londonu in Parizu ter našega člana v reparacijski komisiji, naj pridejo čimprej v Beograd na zadevna posvetova« nja. Naš pariški poslanik Spalajkovic je pri« spel danes, londonski poslanik Gjurič in naš član reparacijske komisije Boškovič prideta jutri. Zadnji rok za prijavo terjatev pri a. o. Poštni hranilnici Beograd, 22. julija, p. Pogodba, sklenje« na med Avstrijo in nasledstvenimi drža« vami bivše avstro«ogrske monarhije glede likvidacije terjatev državljanov nasled« stvenih držav pri bivši avstro«ogrski Pošt« ni hranilnici na Dunaju je stopila te dni v veljavo. Generalna direkcija Poštne hra« nilnice bo te dni izdala odlok, s katerim bo še enkrat in zaključno podaljšan rok za prijavo terjatev, vlog in depozitov pri Poštni hranilnici na Dunaju. Rok bo j>o« daljšan do največ 6 tednov. Oni, ki do« slej svojih.,terjatev še niso prijavili, naj to store čimprej, ker bodo njihove ter« jatve sicer zapadle in bodo dobili izplača* ne svoje vloge in depozite v starih avstro* ogrskih kronah. Onim pa, ki so že vložili podpisane prijave, ni treba vlagati novih prijav in so tudi urgence brezpredmetne, ker bo rok za izplačilo določen dogovorno z dunajsko centralo avstrijske Poštne hra« nilnice. Prijave terjatev se lahko predajo pri vsakem pošnern uradu, ali pa pošljejo direktno na generalno direkcijo poattne hranilnice v Beograd. Ljubljana, 22. julija. Čeprav svečano, vendar pa rodostnih obrazov so sedli člani komisije za dolgo zeleno mizo v »Jutrovi« knjižnici. Skladovnice prijav in izpričeval, vse urejeno in zloženo po učnih uspehih, so ležale na mizah biblioteke, na sredi ze lene mize je pa čakala polna vrečica številk. Komisiji je predsedoval načelnik gospod Adolf Ribnikar, sodelovali so poleg zastopnikov uredništva »Jutra« gg. notar dr. Anton Kuhar. prof. Fran J tiran, prof. dr. Pavel Pestotnik in kot zastopnik tvrdk, ki so prispevale darila, šef inseratnega_ oddelka »Jutra« gospod Lojze Novak. Žrebanje je bilo javno m bilo je navzočih tudi nekaj zastopnikov dijaštva, med njimi celo eden iz Celja. Komisija je poslovala nad 3 ure, čeprav je bil ves ogromen materijal v vseh podrobnostih predelan in urejen. Najprej je bilo treba potegniti iz vrečice številko najsrečnejšega odličnjaka (zmed 65 prijavljenih odličnjakov višjih razredov. Vsi člani so tresli vrečico in mešali številke, zakaj trocevni kompletni radio-aparat »Ingelen« z zvočnikom »Figaro«, baterijami, anteno itd. — torej krasno »Jutrovo« darilo v vrednosti 3500 Din ni mala stvar. Številka šest in štirideset! Lepa Ženska roka je posegla po dijakinji Rosandl Rasbergerjevi, absolventki Hi b. razreda drž. trgovske akademije v Mariboru. Izpričevalo je krasno: S odličnih in 7 prav dobrih. Čestitamo gospodični, ker ima tako srečo, in tudi njenemu očetu, našemu znanemu igralcu, ker ima tako pridno hčer. Šolska izvedenca konstatirata, da odgovarja odlika zakonski zahtevi in gospod notar zabeleži ime nagrajenke v ivrotokol. II. nagrado je dobila št. 3. ki ji pripada izpričevalo št. 10. To je pa dijak Ludo< vik Žvan, učenec I. letnika grad. arhit. odseka Tehniške srednje šole v Ljubljani. Kakor nalašč za svojo stroko dobi kompletni foto-aparat Agfa »Standard« s ploščami in kemikalijami v vrednosti 2100 Din. Težko bi ga bil kupil sam, ker je sin vdove po sodnem pazniku, stanujoči v Ljubljani -na Marmontovi cesti 17. Nato so bile izžrebane nagrade za dijake s prav dobrim uspehom. V vrečico so dali številke vseh ostalih 63 odličnja-kov. da so prišli tudi drugič na vrsto, in pa številke izpričeval učencev s prav dobrim uspehom, da je bilo v vreči 245 številk. Zopet je imela Ljubljana sreffo, a sedaj II. drž. realna gimnazija. Št. 154. z izpričevalom 5t. 210. nosi ime Marjana Pavliča. učenca Vb. razreda, marljivega sina g. prof. Rado Pavliča v Ljubljani, Križevniška ulica 7. Marjan bo zajahal krasno dirkalno kolo znamke »Tribuna«, ki je vredno 2500 dinarjev. II. nagrada za prav dober uspeh je pripadla št. 161. z izpričevalom št. 230, ki dokazuje, da je s prav dobrim uspehom končal VI b razred II. drž. realne gimnazije v Ljubljani 2iga Vodušek iz Gorij pri Bledu Za krasno blejsko okolico se izvrstno prilega kompletni foto-aparat »Voigtlan-der-Wag« s ploščami, kemikalijami, papirjem itd. v vrednosti 2000 Din. K številkam odličnjakov višjih razredov in absolventov s prav dobrim uspehom, ki so torej prišli že tretjič in drugič na vrsto, so stresli še številke učencev z dobrim uspehom, da je bilo v vrečici 449 številk. Izmed vseh je dobila I. nagrado številka 445. Zopet gospodična, in sicer Bogomira Gruden, absolventka I. b letnika drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani, hčerka policijskega sreskega nadzornika v Ljubljani, ki za svoje dobre uspehe dobi imenitno žensko kolo v vrednosti 2200 Din, ki ga je darovalo »Jutro«. Zadnja nagrada te kategorije na Izžrebano št. 210 je zopet šla v Maribor. Zato dobi fotografski aparat »Original-Voigtlander«. darilo »Jutra« v vrednosti 1320 Din. Zoran Polič, absolvent Vb razreda drž. realke v Mariboru. Njegov oče ie pisarniški ravnatelj v Šent Lenartu v Slov. goricah. Komisija se Je oddahnila in žal ji je bilo, da ni več nagrad za toliko odličnih, prav dobrih in dobrih dijakov višjih razredov. Mogoče pridejo na vrsto pri nagradah za posamezne zavode. Iz nižjih razredov se je prijavilo 158 odličnjakov. Najsrečnejši med njimi je Špacapan Milko, absolvent drž. deške meščanske šole v Celju, ki se bo veselil I. nagrade, trocevnega radio-aparata z zvočnikom, skupaj v vrednosti 2500 dinarjev. Srečni odličnjak je sin g. Fra-nja Špacapana, posestnika v Blagovni št. 8, p. Sv. Juri ob j. ž. II. nagrada je doletela Franca Reberšaka, odličnega absolventa II. a r. drž. humanistične gimnazije v Mariboru. Njegov oče Franc je kmetovalec v vasi Verače št. 9, pošta Buče pri Kozjem. Ker ni tam železnice, mu bo izvrstno služilo kolo znamke Rekord, darilo »Jutra« v vrednosti 2200 dinarjev. Izmed 457 dijakov nižjih šol s prav dobrim uspehom, ki so jim pridejali še nenagrajenih 156 odličnjakov, je imel največ sreče Josip Poljanec, dijak IV. a r. drž. realke v Mariboru, sin strokovnega učitelja na meščanski šoli v Mariboru. Tudi ta prav dobri realec dobi kolo znamke »Pariš«, darilo »Jutra« v vrednosti 1850 Din. II. nagrada, enomesečno letovanje z »Jutrovčki« v Martinščici, je pa doletela Pijo Gostičevo, absolventko I. dekliške mešč. šole v Mariboru. Njen oče ie šef stanice na Pragerskem. Z dobrim uspehom se je iz nižjih razredov oglasilo 346 dijakov, a tudi sedaj so prišli tu še na vrsto odličnjaki in učenci s prav dobrim uspehom, tako da je izmed 961 dijakov dobil I. nagrado Ivan Slbila, učenec I. r. deške mešč. šole v Slovenjgradcu. Njegov oče je posestnik in lesni trgovec v Slovenjgradcu. Ker se je Ivan dobro učil, se popelje s Pijo Gostičevo na morje v Martm-šoico, kjer ostaneta ves mesec avgust na »Jutrov« račun. II. nagrada te skupine je šla na Gorenjsko. Dobi jo Pavla Mazijeva, absolventka dekliške meščanske šole na Jesenicah. Oče njen je tovarniški mojster na Javorniku. Tu di ona se bo zveselila fotografskega aparata »Voigtlander-Wag«, ki ga ji podari »Jutro* v spomin. Zopet oddih komisije, zakaj sedaj ?e prišla na vrsto nagrada, ki si jo je zaželelo največ naših pridnih dekličev in fantičev. Čez 300 se jih je prijavilo za harmoniko. To število je najrazveselji-vejši dokaz, kako zdrava, vedra in vesela je naša mladina! Sreča je izbrala št. 467. Zaigral bo pa na prima Lubasovo harmoniko Janko Sernec, učenec drž. gimnazije v Mariboru, ki je s prav dobrim uspehom končal III.c razred. Srečni fantič stanuje pri svoji mamici g. Jelki Sernečevi v Mariboru, Maistrova ulica 1. Komisija bi imela nato izžrebati še 135 nagrad za posamezne zavode. Toda ogromni materijal za to žrebanje še ni popolnoma razvrščen in žrebanje je bilo odloženo za nekaj dni. Pač pa je komisija podelila posebne nagrade za najboljše dijake in nagrade s specijalno predpisanimi pogoji. Referat za oceno je bij v rokah prof. Frana Jerana, ki je seveda predložil doku m en te (spričevala) komisiji v pregled in primerjavo. Soglasno je bila kot najboljši maturant proglašena abiturijentka humanistične gimnazije v Ljubljani gdč. Mana Macakova, ki ima v zrelostnem spričevalu same odlične. Gdč. Macakova prejme kras no kompletno garnituro za pisalno mizo, aktovko in 2 albuma. Čestitamo gospodični, a ravno tako srečni materi vzorne hčerke ge. Amaliji Macakovi, učiteljici v Škof ji Loki. Kot najboljši odiičnjakinji med dijakinjami višjih razredov je prisodila ko-misija fino srebrno Anker Iko zapestno uro, darilo »Jutra« Slavi Lipoglavškovi absolventki V. a razreda mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Njen oče je orožniški narednik v p. in privatni uradnik. Odlična dijakinja, rodom iz Gorice, je na počitnicah v Škofji Loki in ima v spri čevalu same odlične, razen veščin in italijanščine, kjer je dosegla »le« prav dober red. Težje je bilo pa prisoditi enako sre brno uro najboljšemu odličnjaku med dijaki-nematuranti višjih razredov, ker je bilo 5 izpričeval skoraj popolnoma enakovrednih. Ti izvrstni dijaki so: 1. Adolf Grobler, abs. II. letnika strojnega odseka Tehniške srednje šole v Ljubljani. Odličnjak je iz Starega loga pri Kočevju. 2. Leon Svetek, abs. V. r. III. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Rojen je v Logatcu in živi v Ljubljani. 3. Julij Savelli. abs. V. br. drž. realne gimnazije v Celju, rojen v Čelebiču v Bosni, sedaj pa v Celju, Aškerčeva ulica 15. 4. Vekoslav Plantan, abs. VI.ar. drž. realke v Mariboru, rodom iz Sevnice. 5. Boris Tušek, abs. V. b r. II. realne gimnazije v Ljubljani, iz Ormoža. Med njimi je moral odiločiti žreb. Krasno Anker Iko uro ie dobil Julij Savelli iz Celja. Soglasno je razsodišče prisodilo dragocene originalne Mušičeve gosli v vrednosti 4000 Din srednješolcu, ki obiskuje ljubljanski konservatorij, in je najboljši goslač Urošu Prevoršku, abs. IV. r. I. drž. gimnazije v Ljubljani, sinu trgovca v Flori jamski ulici 12, katerega hvali izpričevalo konservatorija kot »odličnega«. Zlasti mnogo dijakov, ki obiskujejo dijaško kuhinjo »Domo«r;"a« je tekmovalo za nagrado, ki je bila prisojena nahnarlMvejšemu dijaku Rudoliu Goršku, abs. II. letnika drž. moškega učiteljišča v Ljubljani, sedaj v Megojnici, p. Griže pri Celju. Prav dobro mu bo prišla kompletna fina obleka po meri z enkratno garnituro perila v vrednosti 2000 Din. Komu naj se prisodi nagrada za najboljšega risarja Tehniške srednje šole, je sklenila komisija prositi za predlog direkcijo šole. Ker pa je še več dijakinj in dijakov z uprav vzornimi izpričevali moralo ostati brez večjih nagrad, je Jutro« dodalo še eno nagrado, in sicer enomesečno bivanje z »Jutrovčki« na morju v Martinšici. Izmed 5 najboljših odličnjakov po imenu: 1. Franjo Griesser, III.c r. human, gimn. v Mariboru; 2. Franja Slapar, IV. b r. gimn. v Kranju; 3. Vera Pajt-ler, I. a r. drž. realke v Mariboru; 4. Božena Varaha, IV. b r. gimn. v Kranju in 5. Roza Štefan, IV. a r. II. drž. gimn. v Ljubljani — je bila izžrebana Varaha Božena iz Kranja, ki gre torej uživat počitnice na morje, da se okrepi za novo šolsko leto. Občni zbor učiteljske „Samopomoči" V nedeljo ob pol 8. se je vršil v dvorani Mestnega doma občni zbor učiteljske »Samopomoči«. Zbora se je udeležilo veliko število delegatov iz vseh krajev Slovenije, najbolj je pa bilo seve zastopano učiteljstvo iz Ljubljane in okolice. Močna, skoraj polnoštevilna je bila tudi štajerska delegacija. Zborovanje je vodil predsednik »Samopomoči« nadučitelj Kocijančič, ki je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče in takoj prešel na dnevni red. »Učiteljski Tovariš« je že objavil vse podrobnosti društvenega delovanja in občni zbor je poročilo soglasno in z odobravanjem sprejel. Predsednik se je nato s toplimi besedami zahvalil odstopivšemu članu odbora g. Luki Jelencu, ki je polnih 27 let vestno in nesebično opravljal svoje funkcijske posle pri »Samopomoči«. G. Jelencu je tudi občni zbor izrekel posebno zahvalo. Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno zoj>et izvoljen za predsednika zaslužni g. Kocijančič, v odbor pa stari odborniki gg. Albert Sič, Juraj Režek, Bngelbert Gangl in Ivan Dimnik. Za revizorje so bili izvoljeni gg. Vendelin Sa-dar, Fran Pristovšek in Alojzij Kecelj. Po volitvah je občni zbor razpravljal še o nekaterih aktualnih zadevah, zlasti je razmotrival vprašanje sprejema članov, ki so že prekoračili 45. leto. Občni zbor se je postavil na načelno stališče, da ne sprejme nobenih starejših članov, ki se prej niso pravočasno priglasili, ker bi v tem primeru moral kršiti pravila, Zborovanje »Samopomoči« je bilo ob 9. zaključeno. Ob pol 10. se je nato v dvorani Delavske zbornice nadaljevalo zborovanje IX. pokrajinske skupščine UJU, o čemer je prinesel obširnejše poročilo včerajšnji »Ponedeljek«. Zborovanje je trajalo neprekinjeno do pol 17. Bilo je mestoma zelo živahno. Dosedanja uprava ostane v glavnem neizpremeujena. Popravljamo naslednje: stavek »Učite!/ Dimnik izjavlja, da se boji kritike in kontrole«, se mora seveda glasiti, da s« »ne boji kritike«. Dr. Vane Radej umrl Split, 22. jul. d. Danes dopoldne je tm nenadon.a umrl beograjski podjetnik dr. Vane Radej, ki je bival e svojo soprogo in otročičikom v Splitu na oddihu. Njegovo truplo bo prepeljano v Celje in tam pokopano. • Pokojni dr. Vane Radej je sicer znane Radejeve rodbine z Brega pri Celju. Kot dijak je bil jako agilen v akademskih dru-Šlvih, po dovršenih študijah je vstopil naj-preje v državno službo ter je služil nekaj časa tudi v ministrstvu trgovine. Pozneje se je posvetil privatnim trgovskim poslom ter je imel v Ljubljani zastopstvo raznih uglednih čeških tvrdk. Pred letom ee je preselil v Beograd. V Ljubljani in Beogradu ee je dr. Radej posebno uspešno uveljavljal tudi v Češkoslovaško - jugoslov. Ligi ter ei je na tem polju stekel lepih zaslug. Smrt je popolnoma nepričakovano ugrabila čvrstega in zdravega moža. Bodi mu časten spomin, njegovi rodbini iskreno sožalje. Pariz, 22. julija g. Levičarski »Soire< poziva danes v razmotrivanju o zadnjem glasovanju v zbornici vlado, naj odstopi, ker nima potrebne avtoritete, da bi zastopala Francijo na konferenci vlad. Ostri protesti v Novem Sadu proti našim pivovarnam Novi Sad, 22. julija, r. V novosadskem obč. svetu se sedaj razpravlja o mestnih trošarinah za pivo. Pri tem je prišlo do ostrega nastopa obč. odbornikov proti do« mačim pivovarnam. V debati se je uve* Ijavljalo, da so domači pivovarnarji brez* obzirni in da določajo cene svojim piv* skim proizvodom, ne da bi upoštevali pa« dec cen hmelja, mezd in ostalih produkcij« skih stroškov. Zaradi malega števila pi» vovaren, ki jih ščitijo prekomerne carine pred inozemskim cenenim, a mnogo bolj* šim pivom, trpe mnogi domači vinski pro« ducenti in hmeljarji, ki ne morejo izva« žati našega vina na Češkoslovaško, ker naš severni brat odklanja naše vino zaradi na* ših visokih zaščitnih carin na češkoslova* ško pivo. Tudi Bavarska odklanja naf hmelj^ iz istega razloga in zahteva, da na« ša država ukine ali vsaj zniža uvozno ca« rino na pivo. »Bremen" osvojil modri trak London, 22. julija, g. Nemški preko* oceanski parnik »Bremen« je dane6 ob 1.35 prispel v newyorško pristanišče. Par* nik je potreboval za pot iz Cherbourga v Newyork 4 dni 18 ur in 17 minut in je s tem potolkel rekordni čas Cunardovega parnika »Mauretania« za 8 ur in 17 mi* nut. Osvojil si je modri trak. Hmeljski trg Žatee, 22. julija, h. Tendenca zelo mirna. V Zatcu in tudi na deželi je bilo le malo poslov, ker nekateri lastniki sploh nočejo prodajati. Neznatne množine, ki eo bile prodane, so bile prodane po 850 do 950 KS. Zaradi vročine so «e zelo razmnožile uši, ki jih lastniki uničujejo z vso energija «Krreor si is Toref, 23. VH, 1529 Maši Kraji in ljudje Tragedija t naših planinah - JSfinfio Habc mrtev — Viktor Vreš težko posredovan -prr Ljubljana, 22. Julija. : T petek zreča, ko Je divjal strahovit vila r, pa sta prestala v Triglavskem pogorju smrtno nevarnost urednik Vencel Ender iz Gradca in ravnatelj Vrečko iz Ljubljane. Z največjo težavo sta se privlekla v Staničevo zavetišče tik pod triglavskim vrhom. Tu jima je naglo prišla na pomoč rešilna eks-pedicija ia Ljubljane pod vodstvom g. Hro-vatina, ki se je z Enderjem poprej dogovoril, da se snideta na Kredarici in je slutil »esrečo, ker Enderja tam ni našel. iV nedeljo zvečer pa se je po mesta razširila vest o drugi letošnji nesreči v Triglavskem pogorju, ki je zahtevala prvo smrtno žrtev. Vesti so bile sprva sicer fantastične, ostala pa je vendarle velika planinska tragedija, ki se je po dosedanjih poročilih odigrala tako-le: tsfet Smrtna žrtev Vinko Habe T soboto Je ocRla iz Ljubljane večja sfen-£»tna turistov, med drugimi uradnika čekovnega nrada Danilo Kante in Drago Košak, železniški uradnik Janko Česen, krojaški mojster Janko Kvas in knjigovodja Vinko Habe. Prva dva sta se odpeljala z vlakom ob 15., Kvas in Habe pa zvečer. Domenili so se za sestanek v Vratih, kamor sta prišla Kvas in Habe okrog polnoči. Rano zjutraj so krenili proti severni steni, kjer sta se jim pridružila še graver Viktor Vreš in Vlado Ferant, sin vrtnarja iz Ljubljane. Peterica se je razdelila v dve skupini. V prvi so bili Česen, Kpšak in Kante, v drugi pa Habe in Kvas. Po strmi steni navzgor so plezali vsaka skupina ločeno zase, dasi niso bili preveč oddaljeni. Med plezanjem je Habetova skupina vodila in ko ie približno ob pol 3. Kantetova skupina dosegla ozek in nevaren kamin, so bili višje na ievo že Habe, Kvas, Ferant in Vreš. Česen je začul nad seboj grmenje in ko se je s tovariši ozrl kvišku, je opazil, da padata Habe in Vreš v prepad. Nesrečo so opazili tudi turisti, ki so plezali po severni steni v slovenski in nemški smeri. Z vrha stene sta prihitela na pomoč zagrebški turist g. dr. Maver in g. Križaj iz Ljubljane. Ta je najprej naletel na mladega Feranta, ki' je bil v dražbi s ponesrečenim Vrešem. Vreš je obvisel pri padcu na ozki polici kakih 30 m pod Kantetovo skupino. Potegnili so ga na varnejši kraj, Habetu pa ni mogel nihče pomagati, ker je nastala tema ter je ves čas padalo kamenje v prepad. O nesreči so bile naglo obveščene rešilne ekspedici.ie in je ena krenila iz Mojstrane z vodnikom Gregorjem Lahom. V akcijo sta stopila po drugi poti tudi znana turista Bran d in Hudnik. Uspehi reševalne akcije sedaj, ko to pišemo še niso znani Habe se je najbrže ubil. ker ja padel baje okoli 200 m globoko. Ta žrtev planin je vnet pevec in planinec ter med mnogoštevilnimi znanci in prijatelji na najboljšem glasu. Kranj. 22. luTTfa. Oče ponesrečenega Vre-5a, ki je bil nradni sfusra pri tukajšnjem okrajnem sodišču, je dobil prvo sporočilo okrog pol 21. od treh gospodičen, ki so ga obvestile po nalogu načelnika kranjske po- Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, zastaja-nje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz-J-osefove« grenčice, če io izpijemo zjutraj m zvečer malo čašioo. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz-Josefova< voda celo pri zdražlji-vem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. staje, kamor Je vest najprej telefonično dospela. Razumljivo je, da je ta vest, da se je ponesrečil mladi sin v hribih, napravila staršem veliko žalost in skrb. Z monakov-skim brzim vlakom, K odpelje okrog pol 22. na Jesenice, se je odpeljala Vreševa mati, da gre naproti svojemu sina. Okrog 22. je dospela na kranjsko postajo nova brzojavka, da se je Viktor Vreš težko ponesrečil m da je še živ. Ponesrečeni Viktor Vreš, ki Je sicer nastavljen kot graver v tovarnah »Jugoče-ške« na Gašteju, je bil izredno navdušen turist Vsako soboto je odšel v planine Njegovo nesrečo domnevajo, da je največ povzročila pokvarjena leva roka, na kateri je imel le mezinec in polovico drugega prsta. Pred dvema letoma mn je namreč v roki eksplodirala patrona, pri čemer je izgubil trt prste, kasneje mu je v tovarni pri stroju odrezalo še polovico prsta. ★ Ranjeni Vreš Je sedaj na Kredarici Poškodbe ima na glavi, rokah in nogah, ni si pa k sreči zlomil kakega uda, kar so takoi ngotovili njegovi rešitelji. Med temi je poleg že omenjenega g. dr. Mayerja tudi g. Dušan Jakšič, tajnik hrvatskega planinskega društva »SIjeme«. Našli so tudi mrtvega Habeta in položili so ga začasno ob steni, kjer je končalo tako tragično njegovo stremljenje po višavah. Pri padcu 190 m globoko je zadobil strašne poškodbe. Glava mu je razbita, izbito eno oko, notranje poškodbe, polomljene kosti . . . Ekspediciji sta se sestali in sedaj se pripravlja žalosten in težaven povratek obeh žrtev — mrliča in ranjenca. Lepa gasilska manifestacija v Dolenji vasi Odlikovanje organizatorja slovenskih gasilcev. ▼ zibelki slovenskega gasilstva, ▼ prijetni Dolenji vasi pri Ribnici se je v nedeljo vršila krasna manifestacija slovenskih gasilcev, združena s pokrajinskim zletom JGZ in proslavo 50-letnice obstoja Prostovoljnega gasilnega društva, odnosno 50-letnice, odkar je načelnik društvu g. Ignacij Merher iz Prigorice pri Dolenji vasi. Lepi svečanosti so prisostvovali člani starešinstva JGZ, tako starosta g. Josip Turk, podstarosta g. Vengust iz Celja,tajnik g. Pristovšek in načelnik g. Milko Hojan, dalje gg. Mayer in Sajovic iz Kranja, g. Mirko Kavčič iz Do-brepolja kot podnačelnik ribniške župe, načelniki ostalih gasilskih žup in mnogoštevilna gasilska društva iz bližnje okolice in oddaljenejših krajev. Z zastavami so prihiteli na slavnost gasilci iz Hrastnika, Sodražice, Ribnice. Grosuplja, Dobrepolja, Kočevja in domače društvo. Pred ponosnim domom slavljenca g. Ignacija Merherja so se zbirala posamezna društva, ki so se nato formifala v impozanten sprevod s konjeniki domačega društva na Čelu. Za njimi je korakala železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane, nato sedem zastav, v lepem vozu kumica ga. Ivanka Rig-lerjeva, trgovka in župan g. K. Kromar, starešinstvo JGZ in posamezna društva pod Poveljstvom g. Milka Hojana. Sprevod je kreni! izpred doma g. Merherja skozi leno vas, kjer so se zbirale goste skupine domačega prebivalstva, proti cerkvi, kjer je bila sveta maša, katero je opravil župnik in bivši narodni poslanec Fr. škulj. Po končani maši se je razvila povorka, ki je krenila dalje v vas pred kapelico, kjer je stala nova motorna brizgalna, vsa lepo z zelenjem okrašena Cerkvene obrede pri blagoslovitvi brizgal ne je opravil župnik g. Škulj. ki je svoj lepi govor zaključil z besedami: Gasilci vršite v človeški družb? veliko misijo — pomoč bližnjemu. V dvoboju z divjim elementom izrablja človek tudi pridobitve modeme tehnike. Blagoslovil bom sicer mrtvi stroj, proseč Boga, da ne bi nikdar stopil v akcijo. Gasilci, delujte dalje Bosru_ v čast in bližnjemu v korist! Načelnik domačega društva in ribniške župe g. Ignacij Merher, ki je kliub visoki starosti še drugače duševno čil in krepak, ie nato v markantnih potezah očrta! zgodovino društva, ki se je imelo ob ustanovitvi boriti z velikimi težkočami ter .ie prvikrat stopilo v akcijo pri požaru 1. 1885. Zahvalil se je občini in oblastem za njih blagohotno Podporo ter pozdravil zastopnike oblasti, gasilstva, kumico m kuma ter vse goste. V Imenu velikega župana Je Jubilantu ln društvu čestital sreski poglavar iz Kočevja. Starosta JGZ g. Josip Turk je nato ▼ lepem govoru očrtal velike in nevenljive zasluge g. Merherja za slovensko gasilstvo. 23-letni mladenič je L 1879. ustanovil gasilno društvo, kateremu še vedno kot starček načeljuje, star 73 let Bil je vedno agilen gasilec. Spisal je prvi »Slovenski gasilski vežbovnik«, ki ga je L 1886. izdal v samozaložb« pod geslom: »Vsi za enega, eden za vse!« V uvodu je zapisal: »Cemu bi se slovenski gasilec mučil z nerazumljivo nemščino, čemu bi slovensko poučevali, nemško pa ukazovali storiti, ko nam tega ni treba.« V imenu vseh slovenskih gasilcev je jubilantu govornik iskreno čestital ter mu izročil medaljo in diplomo JGZ, delo g. R. Vesela in francosko medaljo Mednarodne reševalne zveze v Parizu. Podnačelnik ribniške župe g. Mirko Kavčič iz Dobregapolja je slavljencu nato s kratkimi čestitkami izročil diplomo ribniške župe, ki jo je prav lepo izdelal g. Stanko Trost, učitelj meščanske šole v Ribnici. Nato se je pod poveljstvom g. Milka Hojana vršilo defiliranje gasilskih društev pred slavljencem, starešinstvom JGZ in zastopniki oblasti. Po končam blagoslovitvi je bil obed na slavljenčevem domu, kjer so bile izrečene mnoge iskrene in tople napitnice in zdravi-ce. Vrsto napitnic je otvoril starosta g. Josip Turk ter slavljencu zaklical trikratni »Na pomoč!« Nato je govoril tajnik JGZ g. Pristovšek, ki je opisal zgodovino borbe za slovenski poveljevalni jezik. Govorili so še drugi gasilci. Končno se je vsem navzočim zahvalil g. Ignacij Merher. Tajnik domačega društva g. Hribar je nato prečital mnogoštevilne brzojavke iz raznih krajev med drugimi je slavljencu iskreno čestital tudi ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Popoldne se je nato vršila lepo uspela domača veselica. Pri siavnosti dolenjevaškega gasilnega društva je korporativno sodelovalo tudi ribniško društvo z načelnikom g. Erhounicem. Ribniški gasilci so priredili tovariški pozdrav z vlakom dopoldne došlim gasilcem iz Ljubljane in drugih krajev. Veliko planinsko slavje v Kranjski gori Proslava 25-letnice Tujsko - prometnega društva v Kranjski gori v soboto in nedeljo je lepo pokazala, da je s to elitno postojanko zvezan ves interes našega tujskega prometa. Kranjska gora je te dni pokazala vsem našim krajem pot Po kateri mora kreniti naše gospodarstvo, če hoče, da ostane na višini, ki jo neizprosno zahtevajo moderne prilike. Ta proslava je bila resnično prava narodna manifestacija našega tujskega prometa. Krasno vreme Je že ▼ soboto privabilo veliko čestilcev planinskega sveta v Kranjsko goro. Idilična kopališka restavracija je bila pretesna, da bi sprejela vse domače in tuje goste. Vse posetnike je naravnost prevzela silna romantika ko jo je še čudovito povečala krasna, neizrekljiva in nepopisna naravna slika Prisanka in Razore. Prijateljski sestanek se je vršil ob petju domačinov in se je zavlekel v splošnem veselju v belo jutro. Ta sestanek je bil samo družaben in prijateljski in so se ga udeležili tudi zagrebški novinarji. Po mnenju inozemcev, ki so prisostvovali siavnosti, je kopališče Jasna zaradi svoje lege in nastroienosti nekaj tako izvanrednega, da je njemu težko najti sličnega po vsem svetu. In to deistvo moramo priznati brez vsake samohvale tudi mi. V nedeljo dopoldne se Je po prihodu drugega vlaka razvila sijajna povorka od postaje do kopališča. Ob zvokih jeseniške že-lezničarske godbe se je vil sprevod skozi Kranjsko goro z odredom skavtov na čelu, tem so sledile prekrasne Borovšice v slovitih staroborovških nošah in za njimi nepregledna množica domačinov in letoviščar-jev. Ves ta sprevod je napravil na gledalca naravnost čudovit vtis. Z restavracijske verande je pozdravil župan Lavtižar zbrani narod, nakar je izpre-govoril simpatični in koreniti naš borec na tujsko-prometnem polju dr. Tičar o zgodovini tujsko-prometnega društva. Poudarjal je tudi važnost novo otvorjenega, na moderni bazi zgrajenega kopališča. Za njim je društvo pozdravil dr. Natlačen, dalie zastopnik srezkega poglavarstva in planinskega društva dr. Tominšek. Vsi govori so bili usmerjeni v znamenju velikega pomena, ki ga ima za nas tujski promet, čigar prvi po-speševatelji so uprav Borovci, nestrohljivi Kulturni pregled Slovenci v »Srpskem književnem &as* trikux. V 6. Številki »S. K. GL z dne 16. t m. sta izšli dVe novi pesmi Alojza Grad* cika v izvirniku, štiri pesmi iz »Padajočih zvezd« pa v prevodu Gustava Krkleca. O Gradnikovem življenju in delu je objavljen daljši članek B. Borka. V tej številki je izšel tudi simpatičen in topel nekrolog J u 1 i 14«, ki je budila ▼ Berlinu in drugod veliko senzacijo. Lud-wig opisuje vzroke svetovne vojne in kaže, kako je v tragičnem mesecu juliju 1914. zapihal čez Evropo veter blaznosti. Njegova teza o vojni odgovornosti ee sicer ne ujema e tezo, ki je zapisana v uvodu versaillske mirovne pogodbe, vendar pa pisec ostro obsoja nemški cesarski režim. Njegova knjiga je bila spisana že L 1922., a je izšla iele sedaj. V dneh, ko pangermani razvijajo ve-bementno kampanjo za tezo, da je Nemčija nedolžna glede vojne krivde, jim je dal Lud-wig dokaj neprijeten udarec po glavi Na koncu knjige pravi avtor, da so krivca te vojne ostali nekaznovani; ljudstvo se je maščevalo samo dvema: ruskemu carju in Tigri- 3Zei drugi, ki bo preživeli vojno, so uili ljudski sodbi. Njihove intrige pa so plačali narodi z nič manj kot 9 milijoni trupel ... Knjiga Emila Ludvviga je zanimivo čtivo, vendar informiran čitatelj ne more pozabiti, da je bil tudi njen avtor med onima, ki se jih je L 1914. dotaknil veter vojne blaznosti in da njegovi hujskaški članki niso tako zelo pozabljeni kcrt misli on sam. »Panteon*, novi zagrebški literarni me* sečnik, ki ga urejuje dr. Mladen Horvat, je priobčil v 7/8 številki zanimiv članek Julija Benešiča »Njezino preosveštenstvo kritika«. V njem pisec ironizira kritike m odreka literarni kritiki pomen, ki si ga pri* svaja. Esej dr. Milana Šufflaya »Britanski labor« je aktualen m zelo zanimiv. Pisec razpravlja o duhu angleškega laborizma, ki so po krivici istoveti z marksizmom. In« teresantna je nadalje razprava zdravnika dr. VL Altmaana o proslulem Zeileisu ▼ Galspachu. Dragiša Lapčevič piše o vpra* šanju: Kaj je realno v umetnosti. Beletri* stika je iz peresa St TomaškSa, ML Hor* vata L dr. Omeniti je tudi izvrsten itali* jamski prevod »Kosovske devojke«, dek> Umb. Urbanija. Francoske m nemSke knjig®. Zauhnlvo ilustrira cene na književnem trgu razmerje med ceno nemškega in francoskega prevoda Shavrovega obsežnega spisa o socijaliz-mu »Kažipot inteligentni ženic. Nemški prevod stane broširan 170 Din, francoski prevod (600 strani) pa 40 Din. Zato ee pa kaže razlika v opremi: francoska knjiga je zvezek najnavadnejšega, nemarno natisnjenega časniškega papirja, nemška pa elegantna knjiga na finem papirju in e skrbnim tiskom. Ta razlika je sploh simptom3- tična za francosko in nemško knjižno produkcijo; dočim nizka cena francoske knjige mika kupca, ga skrajno nemarna oprema odbija. Zlasti naš intelektualec si kupuje dobre knjige trajne vrednosti enkrat za vse življenje, zato zahteva trpežno, četudi dražjo knjigo. V tem pogledu je stalno Mrši krog francoski oitajočega občinstva Belo nezadovoljen s francoskim knjižnim trgom, kjer je nekatere izdaje (n. pr. Lrousse, Nelson) združujejo nizko ceno s spodobno opremo. »Slovar fufk.« Pred dnevi teišli »Slovar tujk« dr. Bradača kna namen služiti potrebi vseh diružabnih slojev z razlago in po* jasnilom številnih tujk, ki se vedno bolj pojavljajo radi naraščajočega napredka na vseh poljih duševnega in materijelnega pri* zadevanja v naš jezrk in vsakdanje življe* nje. V slovarju najdemo vse, kar je laiku nepoznanega, tujega; seveda z dodatkom od kje besedla izhaja. Zgodi se, da tujke mnogi čisto mehanično in m navade rabijo ne da bi jih raizurmeli in pravilno tolmačili. To pa ima slabo stran, da se večkrat važ» ni pojavi v dnevni politiki, znanstvu, teh* niki in družabnem življenju razlagajo brez pravega razumevanja, kar je večkrat vzrok neljubim zablodam. — »Slovar tujk« je zanesljiv vodnik m tolmač v številno mno» žico tojih izrazov, katerih je danes prena* trpano dnevno časopisje. Knjiga pa ima obenem tudi namen one tujke, ki jih lahko pogrešamo, posloveniti m nadomestiti * dobrimi domačimi izrazi. Kjer pa to nj mo» goče, pa so vsi tuji izrazi z opisom razlo« ženi in pojasnjeni. »Slovar tujk« je nujna priročna knjiga za vsakogar in Slovenci tmo z njim končno le izpolnili občutno vr» zel v naši zbirki slovarjev. Ta priročna m prepotrebna knjiga stane v cek) platno ve* zana 50 Din, po. posti 3 Din več. Naroča 6« tudi pri Tiskovni zadrugi t Ljubi j an marriiccl ki neguje svojo punčko ravno tako, kot je sama navajena od svoje mame. Njej tako dobro prija tedensko umivanje las, da nikoli ne joka, temveč se samo veselo smeje. Elida Shampoo je po svoj! sestavi tako čist in neškodljiv, da se ga lahko uporablja tudi za negovanje nežnih svilenih otroških las. in hladno in preudarno računajoči borci Vedno se smehljajoči a žilavi neupoglji-vi predsednik tujsko-prometnega društva, Danijel Šefman je oficijelno otvoril kopališče nakar se je razvila prisrčna ljudska veselica. Kakor nalašč je bilo vreme prav svečano in je do zadnjega prizanašalo s svojo sitnostjo. Vsa masa ljudstva, ki se je v nedeljo zbrala v Kranjski gori, se je vračala na vlake nerada, ker bi bila rada za vselej ostala v najlepšem kotičku našega planinskega paradiža. Da je vse slavje poteklo na tako zadovoljiv način, se moramo posebej zahvaliti re-siavraterju Cernetu in njegovi soprogi ki sta na tako krasen način ustregla vsem stotinam, ki so navalili na njuno tiho domovanje. A nedeljska borovška slavnost bo vsekakor mejnik v našem nadaljnjem delovanju v tujsko-prometnih zadevah in jim bo baš Tičar jeva Jasna služila vedno kot jasen kažipot v najlepšo bodočnost Važna pridobitev za Kranj Kranj, predvojno mesto malih trgovcev, kmetovalcev, dandanes v polnem razmahu gibajoče se mesto dela in prometa, je bogatejši za izredno pridobitev. Vojna je odžrla mestu marsikaj, kar se je smatralo svojčas za luksus, a kar danes vsi poznamo kot nujno potrebo. Tako tudi športni prostor na Gašteju ,ki ga je med vojno zasedel režim vojaških barak, po vojni pa je tam občina uvedla industrializacijo mesta. Obetala je sicer nadomestilo, a razvoj je prehiteval Nihče ni bolj občutil pomanjkanja športnega prostora, kakor baš »Sokol«, ki je moral za telovadbo na prostem vporabljati — park ob Narodnem domu na škodo ideje in svoje privlačnosti. ▼ korist »Sokolu« neprijazne kritike. Temu je zdaj po zaslugi neumornega žup-nega načelnika brata Franca Ažmana konec. Kljub vsestranskim zaprekam in ote-ževanjem, kljub neuvidevnosti gotovih kratkovidnežev, ki so proti izročitvi svojega sveta »Sokolu« za opulentno zakupnino uveljavljali cele narodno gospodarske hipoteze o še boljši rentabilnosti teoretičnih krav in kravjega mleka, brat Ažman ni klonil. Posrečilo se mu je dobiti za »Sokola« odličen prostor na zelo ugodnem mestu, v klinu med cesto na Kokrico m cesto v Kokro, torej tik mesta v gorskem zraku Stor-žičevega kraljestva. Pohvalno moramo omeniti posestnico sveta, go. Pavšlerjevo, ki je stavila »Sokolu« zelo zmerne pogoje s povdarkom, da želi omogočiti razvoj športa. Tu lep vzgled, tam lep uspeh, za Kranj in njegove fizično kulturo najlepše perspektive. »Sokol« jih bo uresničiL Verska nestrpnost ▼ Prekmurju Morska Sobota, 22. Julija. Marsikaj, kar }e drugod že davno iztrebil duh časa, je še ostalo vkoreninjeno ▼ Prekmurju. Tn so še kraji in ljudje, ki jim je drugoverec večen kamen spodtike. O verski nestrpnosti govori sedaj vsa občina Pužavci Ta vas je popolnoma evangeličanska. Vsi njeni prebivalci so silno razburjeni ker je bil edini sin tamošnje po-sestnice Bertalanič Geza, — človek, ki ga 'ceni m pozna vsa vas kot enega najmirnej-ših ljudi ovaden žandarmeriji da je žalil kralja in država Vsi vaščani so namreč prepričani da je ta ovadba neosnovana in da izhaja iz verske mržnje. Geza naj bi bil zagrešil zločin že na Te-lovo, dne 30. maja. Na ta dan je 6 Puževča-nov, med njimi tudi Bertalanič popoldne kosilo. Travnik meji na potok Ledavo. Ko so kosili, je prišlo mimo kakih 10 kmetov in deklet iz Borejcev. Ti so pričeli preko vode zmerjati kosce, ker dejalo na tako velik praznik. Telovo pa za evangeličane ni praznik in oni še nikoli niso zmerjali katoličanov, ki ne praznujejo velikega petka, enega od največjih evangeličanskih praznikov. Bo-rejci so vpili nad kosci, da jim bo toča vse pobila, da so njihove žene ničvrednice, da Jih Luther ni ničesar naučil itd. Ko so bila tako žaljena vsa verska čuvstva evangelj-čanov, je naravno, da tudi oni niso molčali. Beseda je dala besedo in zadnji akt tega prepira je po šestih tednih vložena ovadba proti Gezi za čin, ki ga od navzočih Pu-ževčanov niti eden ni zaznal. Vsa vas brez izjeme je prepričana, da je ovadba plod verske mržnje in maščevalnosti Ta dogodek je velika nevarnost za mirno sožitje versko različnih vasi. Radar Premel7osumIjen \ umora v Zagorju Zagode, 22. julija ▼ noS od nedelje na ponedeljek je bil na poti iz Zagorja proti Trbovljam umorjen nekdanji trboveljski trgovec, zadnje čase pa trgovski potnik Janko Gabron. Našli so ga zaklanega davi pri kapelici, oddaljeni kakih 300 m od Zagorja. Orožniki so takoj uvedli poizvedbe. Zena je izpovedala, da se je snoči nahajala z možem v gostilni v Zagorju in da sta se zvečer na povratku proti Trbovljam sprla, nakar da je ona nadaljevala pot proti domu, on pa se je vrnil v Zagorje. Orožništvo je ugotovilo, da se je Gabron včeraj popoldne nahajal z ženo in rudarjem Miho Premelčem v Mullerjevi gostilni kjer so skupno pili in tudi odšli po 23. uri v navidezno prav dobrem razpoloženju. Ni pa bila nikaka tajnost, da je med Gabronom in Premelčem včasi vladalo ljubosumje. Premelč je namreč že kakih 6 let stanoval pri Gabronu in je večkrat prišlo do prerekanja. Sum orožništva je zato takod letel na Premelča. Pri hišni preiskavi je narednik Kurnik iz Zagorja opazil na palcu Premelčeve desnice za nohtom sledove strjene krvi in tudi na obleki sumljive madeže To je zadostovalo, da je bila Premelč« in Gabronovi ženi takoj napovedana aretacija. Odgnali so ju v Zagorje, kjer se na stanici vršijo zasliševanja. Popoldne je iz Litije prispel ▼ Zagorje preiskovalni sodnik Novak. Truplo Pokojnega Gabrona, ki Je bil sn-njen z nožem v vrat da je kmaln izkrvavel, je bilo prepeljano v zagorsko mrtvašnico, kjer se bo jutri ob 16. vršila obdukcija. » Novost t »VorosC t Ruske srajce za gospode %edno na zalogi, iste se izdeluje/o tudi po merit Velika izbira perila, pri 907 Ma$dic, jGpubtpana ataftet Ja mrtvi straži ■Kx2a prtrtS Zeod raste hi pada kakor mesec — lfntoanr brala pirati bratu je večina kot •veode. Pretresljiva tragedija dveh bratov! V giavod vlogi BONALDCOLMAN mm ob 4, Kfc, }S8. ti 9. Telefon *1«4 ?? Ljradsfce cene Dwt 2. 4, 6, 8 , .Elitni kino Matica" Amaterji! Foto-kfno aparati potrebščin« Novi veliki katalog in cenik Tam Je brezplačno na razpolago A. Kane 53Sfc£?K»u.i!i M. Kane Domače vesti r * K ran boter dvojčkoma. Posestnika Jo« Sipa Stoparj* ▼ Šmarje ti pri Laškem je njegova žena nedavno porodila dvojčka — desetega in enajstega sina. Skrbni oče se fe na Nj. Vel. kralja obrnil s prošnjo, da bi blagovolil biti boter dvojčkoma. Kakor je bil obveščen veliki župan, je kralj prošnji ugodil. * DiplomiraD » na tehnični visoki šofi «r Grenoblu (Francija) za inženjerje elektrotehnične stroke gg.: Bonač Stane iz Ljubljane ia Sodja Jože iz Bohinjske Bistrice, za inženierja pap. stroke pa Šega [Vladimir iz Radovljice. Čestitamo! * Izpremembe v državni službi. Naš rojak Franc Mesesnel je — kakor javljajo »Službene Novine« — imenovan za kustosa v historično-arheološkem muzeju r Skoplju v 8. skupini I. kategorije. Upravniku narodnega gledališča v Mariboru dT. Radovanu Brenčiču se ie s 26. julijem 1929. ko je dovršil 15 let priznane službe, priznala 6. stopnja osnovne plače z redno stanarino. * Upokojen fe na lastno prošnjo sodnik Komavec, ki je bil predlanskim iz Gorice premeščen v Vipiteno. * Napredovanje veterinarjev. Za veterinarje v 8. skupini I. kategorije so imenovani dosedanji veterinarski pripravniki Franjo Čuden pri sreskem poglavarstvu v Sjenici, Ivan Kapus pri vračarskem sreskem poglavarstvu v Beogradu, dr. Ivan Krušič pri sreskem poglavarstvu v Glini in dr. Vlado Resman pri Domu narodnega zdravja v štipu. * Izpraševalna komisija za univerzitetne asistente. Minister prosvete ie odredil novo izpraševalno komisijo v Ljubljani, pred katero bodo polagali državni strokovni izpit asistenti ljubljanske univerze in visokih šoL Za predsednika te komisije je imenovan dr. Ivan Prijatelj, redni profesor univerze v Ljubljani, ki bo tudi izpraše-val iz slovenskega jezika. Za člane izpra-ševalne komisije so imenovani: za srbsko-Irrvatski jezik redni profesor dr. Aleksander Stojičevic, za administrativno pravo redni profesor dr. Gjorgje Tasič. za nemški m angleški jezik profesor dr. Jakob Kelemina, za francoski jezik docent dr. Franc Šturm, za poslovodjo komisije pa je določen univerzitetni arhivski uradnik Albin Bevec. * Zdravniške štipendije. Minister za socijalno politiko m narodno zdravje je odredil. da se s terminom do 30. avgusta L L razpiše natečaj za štipendije, ki se pode-le po dvema absolviranima medicincema za nadaljni študij: sodne medicine, patolo-. loške anatomije in psfhi j atrije. Zdravniki, ki dobe te štipendije, se morajo obvezati, da bodo najmanj pet let ostali v državni službi. Štipendije znašajo po 3000 Din mesečno. * Spominski dan na Brezjah. Glavni odbor Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne javlja na ' razna opetovana vprašanja, da imajo za dneve od 9. do 13. avgusta ugodnost polovične vožnje vsi člani ali nečlani, možje ali žene, z eno besedo vsak kdor obdrži žigosan listek od odhodne po« staje do Otoč. Na Brezjah dobi izkaznico vsak udeleženec aH udeleženka našega spominskega dne in se lahko pelie zastonj nazaj. Tovariši iz let groze, agitirajte povsod za številno udeležbo! — Glavni odbor Z. S. V. v LjubljanL * Vojna ladja »Dalmacija« na pota v Španijo. Pretekli teden je krenila naša elitna vojna ladja »Dalmacija« iz Kotorja na potovanje v Španijo. Naša mornarica bo posetila svetovno razstavo v Barceloni na potu domov se bodo ustavili v Mar-seillesu. * Nove podmornice naše voiire mornarice. Naši novi dve podmornici »Smeli« m »Osvetnik«, ki sta bifi zgrajeni v Franciji, se nahajata sedaj na manevrih. Dne 10. avgusta odplovi v Francijo novo opremljena voinal adja »Si tiri ca«, ki je določena za matično ladjo omenjenima podmornicama. Vse tri ladje ostanejo do konca leta na manevrih v francoskih vodah. * Zagrebška avijonska flotilia, skupno štirinajst avijonov naše zrakoplovne flote, se je v nedeljo vrnila s trodnevnih vaj. Leteli so iz Zagreba v Mostar. Skoplje m preko Novega Sada nazaj v Zagreb. Po povratku so nekolikokrat v ptičjem letu krožili nad Zagrebom ter se pote-n spustili aa aerodromu v Borongaju. * Angleški arheologi ▼ Dubrovnika. Kakor smo že poročali, se mudi skupina angleških arheologov že nekoliko dni v Dubrovniku. V soboto so si Angleži ogledali mestne znamenitosti in spomenike, bogato zakladnico v stolni cerkvi ter biblioteko z dragocenimi dokumenti dalmatinske literature m kulture. V nedeljo so gostje obis^aK dimi otok Lokrum, popoldne pa ruševine cerkve sv. Stjepana, najstarejše cerkve ▼ Dubrovniku, v kateri je grob hrvatske kraljice Margarete, na katerem so bratje hrvatskega zmaja postaviti spomenik. Gostje so očarani nad lepoto Dalmacije. * Velik fes&raf Hrvatske pevske mete. ▼ Zagreba bo prihodnje leto velik pevski festival Hrvatske pevske zveze. j»a katerega so že sedaj v teku velike priprave. Ob tej priliki bo izdala Zveza veliko spominsko dela * Sprejemati}« prošenj samo v drž, fe. zfko. Dogaja se, da posamezne prosvetne oblasti predlagajo ministrstva prosvete tn® one prošnje, M niso spisane v državnem jeziku. Da se to v bodoče ne bo več dogajata, je ministrstvo prosvete odredilo, da se vse prošnje sprejemajo le v državnem Jeziku. Priloge morajo biti po predpisa overovljene. * Naši v Ameriki. Uredništvo velikega slovenskega dnevnika »Prosveta« v Cnica-gi, glasila SNIPJ, je s 1. julijem prevzel na letošnji konvenciji izvoljeni urednik g. Ivan Molek. Dosedanji urednik g. Jože Zavertnik je vodil list celih osemnajst let — Na sestanku elevelandskih Slovencev dne 20. junija je bil izvoljen odbor, kateremu je poverjena naloga, da nabere svo-to, ki je še potrebna za spomenik pokojnemu pisatelju Ivanu Cankarju na Vrhniki. Predsednik odbora je g. Ciril Kunstelj, podpredsednik g. Ivan Kos, tajnik g. Valerij Ogrinc, blagajnik pa g. Matej Mesec. Na univerzi v Chicagi je letos dovršil juridič-ne študije naš rojak Viktor Kremesec iz znane tamkajšnje Kremeščeve družine. — Dne 4. julija se je v Clevelandu vršila velika svečanost na čast graduantom državljanske šole. Med 4000 graduanti je 650 Slovencev, kar je vsekakor častno število za naše rojake v Clevelandu. Glavni slavnostni govornik je bil guverner države Ohio Myers Cooper. — V Jolietu je nedavno umrla v starosti 74 let Marjeta Mu-šič, rodom iz Omota pri Semiču na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 47 let. * Uspešno zdravilo proti Jetiki? V Skednju pri Trstu živi zlatar Cotič. o katerem pravijo, da je sestavil zdravilo, ki bo napravilo revolucijo med sredstvi, doslej rabljenimi v borbi proti jetiki. Cotič trdi, da je doslej ozdravil 87 oseb. Te dni so povabili Cotiča v bolnico Regina Elena in mu izročili v zdravljenje tri bolnike. Dal jim je svoje adravilo in baje se je pri bolnikih kmalu pokazalo zboljšanje. Cotič je bil menda sam bolan na jetiki pa se je iz-nebil nevarne bolezni s svojim zdravilom. Sedaj čaka javnost, kaj porečejo zdravniki. KINO IDEAL JOHN GILBERT »TIHOTAPCI« Fita poguma, ljubezni im jranaStvan Ljudske cene Di® 2, 4, 6. * Gradba Jadranske železniške proge. V ministrstvu za javne gradbe ie bila te dni licitacija za gradbo največjega objekta na delu Jadranske proge Beograd-Lazarevac. Ta objekt je tunel med Ripnjem in Bara-jevom, ki bo dolg 3840 m. Gradba je bila poverjena najcenejšemu ponudniku inže-nierju Aleksiju Saharovn v Beogradu za svoto 42,600.750 Din. Z delom se bo pričelo v najkrajšem času. * Pošta za Vučjo Gomilo. Po odredbi ljubljanske poštno-brzojavne uprave se pošta za Vučjo Gomilo odslej ne bo več odpravljala preko Proseljakovcev, marveč preko Bogojine. » DR. IVAX HUBAD zobozdravnik v Škofji Loki zopet redno ordinira POTENJE ROK. NOG itd. zanesljivo odstrani »Sudor«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje. * Pobijanje malarije. Po odredbi ministrstva za narodno zdravje se bo letos večje število zdravnikov udeležilo zdravstvenega tečaja v Higiienskem zavodu v Trogiru. V tečaju se bodo v prvi vrsti vršila predavanja o pobijanju in prouča. vanju malarije.Prva skupina zdravnikov je že prispela v Trogir. * V Dalmaciji še mnogo neprodanega vina. Kakor javljajo iz Splita, je na otoku vtsu po zanesljivih poročilih še nad triti-soč hektolitrov neprodanega vina. Četudi se vino prodaja po 4 do 5 Din .se vendar težko najde kupcev. V zadnjih dneh se je prodalo nekoliko viškega vina na Češkoslovaško, nekoliko tudi v Zagreb in Beograd, vsega skupaj 1800 hektolitrov. Tudi letos se bo r Dalmaciji pridelalo mnogo vina odlične kvalitete. * Žrtev vročine v Trstu. Pritisnila }e huda vročina. V soboto je bilo že 35 stopinj. 63 letitf delavec Ivan Batjel je v pristanišču razkladal premog z broda Tasso<. Ob 5. pop ga je udarila solnčarica in revež se je zgrudil na tla. PrenesM so ga v bolnico, kjer je kmalu »mri. * V brefdno Je padel v gorovja nad Ročinjem 5 letni Ivan Malnič. Otrok se je igral, ko so bili starši na travnika. Slišati so, ko }e pri padcu zakričal. Iz gtobočine so potegnili otroka mrtvega. * Čudno maščevanje. Iz Subotice poročajo, da je varnostna oblast aretirala seli ak a Aleksandra Tereka pod sumnjo, da je • v Moravici dvajsetim gospodarjem zažgal pšenico, ki je zgorela z mlatilnim strojem vred. Na Tereka leti sum, da je zločin stori iz maščevanja, ker je par dni prej zaradi nekega dolga bila zarobljena njegova pšenica. ITO — sobna pasla najboljša. * Obleke kemično Ssti, barva. pBsira ki Hka tovarna .los. Relch. * Jedilni pribor najfinejša kvaliteta — F. ČUDEN, Ljubljana. * Tvrdka Ivan Perdan nasl. v Ljubljani je nakazala Družbi sv. Cirila m Metoda 1000 Din kot prispevek od prodanega čar Ja. Iskrena hvala! Iz Ljubljane a— Himen. Poročil se je v nedeljo tapetniški mojster g. Franc Sajovic z gdč. Slav* ko Tavčarjevo, oba iz Ljubljane. Bilo srečno! o— Zadružna hranilnica, registrovana posojilna hi gospodarska zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani ima uradne ure v poletnem času do 31. avgusta, od 8. do 14. Za obnavljanje srečk Razredne loterije tu-ro«!aDanes se bo nekaj zgodilo!« Očividno je pripravil že v naprej načrt za napad na osovraženo Jazbečevo, ki je sedela pri nasprotni mizi s svojim možem in sinom, ki Še ravno tako prišel od doma po svoje starše, med tem ko je bila poleg Perca istotako njegova žena in desetletni sin. Posestnik Jazbec je ravno odšel iz gostilniške sobe in se pred hišo pogovarjal s posestnikom Brileiem iz Konjske glave, in kmalu za njim je odšel tudi Pere z ženo, zatrjujoč glasno, da gre domov. Umorjena Jazbečeva pa je odhitela s sinom takoj za Percem. dasi ji je gostilničarka branila. Pred hišo se je ponovno vnel prepir in sin Jazbečeve je prihitel s precejšnjim kolom, hoteč braniti svojo mater. Na pomoč ženi je priskočil tudi njen mož in omenjeni Bri-lej. med tem ko sta prihitela Psrcu na pomoč neki Žveglič in Jazbec, oba iz Podvrha. Pere se je početkoma umikal, seveda samo navidezno, ker tedaj je že imel v desnici pripravljen dolg nož. Nastal je kratek pretep in Pere je sunil z nožem. Jazbečeva je le še zavpila: »Jezus, Pere me je zaklal!« in se zgrudila na tla. Na obupni klic so prihiteli gostie iz gostilne na pomoč, a Pere je iztrgal umorjenkinemu sinu kol iz rok in odhitel proti Gračnerjevi gostilni s klici: »Kje so žandarji? Ubiti me hočejo«! . . . Jazbečeva je bila v trenutku mrtva, ker Ši je bil zadan strahovit sunek v prsi. Na kraj tragičnega dogodka je takoj prihitela orožniška patrulja s Planine s komandir« jem Staniče Juršetom in se podala za sto» rilcem, katerega je našla še doma. Odpe* ljan je bi! nazaj na usodni kraj, kjer se je izvršilo zaslišanje. Pere je dejanje odlo5> no tajil, a zaman, ker so bili dokazi jasni in so se izjave prič povsem ujemale. Kot »corpus delikti« je orožniška patrulja na» šla okrvavljeno bluzo ubijalčeve žene, ki je bila tik moža, okrvavljen cekar in oni kol. Pere je bil nato aretiran, uklenen in odveden, noseč s seboj omenjene predme* te. v zapore okrajnega sodišča v Sevnici. Naslednji dan je bila izvršena obdukci= ja po komisiji, ki so jo tvorili okrajni sod= nik Orožen, okrožni zdravnik dr. Turk in zdravnik dr. Mušič iz Sevnice, Ugotovili so naslednje: Prerezan je zunanji prsni koš s silno močnim sunkom, tako da je bila preklana cela prsna kost v spodnjem delu. Zaradi jakega sunka je doseglo rezi* lo desni preddvor ter steno med desnim preddvorom in desnim prehodom. Srce je bilo ranjeno v širini 2 cm. Vsaka zdravni* ška pomoč bi bila brezuspešna. Pretresljiv je bil prizor, ko je zvečer po trmoru prihitela k mrtvi mamici številna družina. Ni bilo očesa, ki se ne bi bilo orosilo ob pogledu na sirote. Ob tem skrajno tragičnem dogodku mo» ramo vnovič pribiti, da je takih zločinov krivo tudi preveliko uživanje alkohola v teh vinorodnih krajih. Pred letom se je zgodil sličen uboj, ki je oropal družini očeta. Šport Zadnji športni dogodki Največje zanimanje naše športne jav* nosti je vladalo v nedeljo za tekmi za dr« žavno prvenstvo, zlasti za tekmo med' BSK m Gradjanskim, ki se je vršila v Beogra* du. Še nikoli ni bilo na kaki nogometni tekmi toliko gledalcev kot v nedeljo. Pre« ko 10.000 jih je prišlo, da vidijo najvaž* nejšo borbo v državnem prvenstvu. Izid je bil docela negotov. Nihče pa ni priča« koval, da bo BSK, kateremu je JNS anu* liral vse dosedanje prvenstvene tekme do« segel proti Gradjanskemu tako visoke zmage 5 : 1 (3 : 1). Ljubljančan, g. Vodi* še k je po »Politiki« sodil zelo dobro. Lah* ko se more reči, da ni napravil resnih po» grešk. Urednik »Vremena« je g. Vodiška po tekmi vprašal, zakaj je izključil tri igrače Gradjanskega, nakar mu je ta ogorčeno odgovoril: »Ali je to šport? Me« ni kot sodniku sta teraSa Remec m Cin» drič klicala: Svinja kranjska, šuft kranj* skil Mekič me je skozi pol ure izzival s tem, da mi je streljal žogo v nogo ter klical: »Gospod sodnik, igrajte tudi Vi malo!« O rezultata igre je g. Vodišek iz* javil, da je realen in da razlika od treh do štirih golov docela odgovarja. Zagreb« ške »Novosti« pišejo, da je bil sodnik go* spod Vodišek slab in da ni dorasel, da v o* di take tekme. Bil je pristranski ter ško* doval Gradjanskemu, kar je povzročilo ne* razpoloženje in depresijo moštva Gradjan* skega. Zelo problematična da je bila enajstmetrovka, ki jo je odredil zaradi handsa Mekiča. »Jutarnji list« in »Vreme« javljata, da se je takoj po tekmi razširila vest, da se bo Gradjanski pritožil. Ni nam znano, ali hoče »Vreme« servirati svojim čitateljem šalo, ako piše, da se bo Grad* janski pritožil zaradi Čuliča, ki si je dal rasti brke in ki ni nikakor podoben foto« grafiji na svoji prijavnici. — V Splitu je Hajduk porazil beograjsko Jugoslavijo s 4 : 2 (2 : 2). Sodil je izborno budimpeštan* ski sodnik g. Ivančič. — V državnem pr* venstvu vodi sedaj Hajduk. Sledi mu BSK, ki je odigral šele eno tekmo. Zagrebška kluba Hašk in Gradjanski sta padla na zadnja dva mesta. V Ljubljani so se v soboto in nedeljo vršile tekme mladinskih moštev za pokal, ki ga je razpisala Ilirija. Rezultati so bili: Ilirija I. : Mladika 4 : 1 (2 : 0), Primorje : Slovan 2 ; 2 (podaljšek 1 : 0), Jadran : Ilirija II. 3 : 2 (1 : 2). — V odločilni tek* mi med prvakom drugega ljubljanskega razreda SK Grafika in prvakom province novomeškim SK Elan so zmagali Ljubljana čani z 1 : 0 (1 : 0). SK Grafika preide se* daj v I. b razred. V Mariboru moštvo Železničarjev v tek* movanju za Ugerjev pokal ni hotelo na* stopiti, ker odklanja sodnika g. Mohorko. Zaradi tega je tudi pokal z rezultatom 3 : 0 par forfait prisojen ISSK Mariboru. V Celju je mariborski Rapid porazil celj* ske Atletike s 3 : 1 (2 : 1). V športnem bazenu Ilirije so bili včeraj v gosteh karlovški plavači, ki so nastopili proti Iliriji. V plavalnih tekmah in v sko* kih so Ilirijani dosegli 11 prvih mest, Kar* lovčani pa pet- V vaterpolu so Karlov* čani zmagali nad Ilirijo s 5 : 0, tekma drugih garnitur pa je bila zaradi surove igre pri stanju 1 : 1 prekinjena. Zvezna dirka v Celje, ki jo je priredil Koturaški savez kraljevine SHS, je izbor* no uspela. V skupnem je startalo preko 150 dirkačev iz Ljubljane, Maribora, Ptuja in Zagreba. Po dirki se je vršil pod vod* stvom pokrajinskega predsednika g. Gor* janca Vili. kongres saveza. V soboto in nedeljo so se vršili v Ljub« ljani nogometni sodniški izpiti, katerih se je udeležilo 6 kandidatov iz Ljubljane, 3 iz V radosinem pričakovanju veselega dogodka si pripravlja gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čepice, vse je že pripravljeno za novorojenčka, kar je duhfeče in snežnobelo opral RAD Maribora in po eden iz Celja in Novega mesta. Izpit za savezne sodnike so polo« žili gg. Dramičanin, Mahkovec, Dolinar (vsi Ljubljana), Marinič, Ermenec, Fišer (vsi iz Maribora) in Bizjak (Celje). Končna zmaga Amerike nad Nemčijo v borbi za Davisov pokal je bila odi oče* na s 5 : 0. V nedeljskih singlih je Tilden zmagal nad Prennom 6 : 1, 6 : 4, 6 : 1, Hunter pa nad Moldenhauerjem s 6 : 3, 1:6, 6:4,4:6,6:1 V Beogradu se je vršila hazenska »der* by« tekma med Jugoslavijo in BSK. Zma« gala je Jugoslavija z 10 : 3 (3 : 2). Pri plavalnem prvenstvu Beograda je zmagal Bob. ki ima brezdvomno najbolj* še plavače v Beogradu. Sokol Proslava 20-Ietnice blejskega Sokola je v nedeljo uspela najlepše. Številen obisk, krasno vreme in posreden aranžma, vse to je pripomoglo k popolnem uspehu. Delegati so prišli iz raznih krajev Slovenije, posebno številno pa so seveda bila zastopana gorenjska društva, med njimi zlasti Kramj, Javor nik in Bohinj. Povorka, ki se je popoldne vršila z mornariško godbo na četa, je bila burno pozdravljena od domačinov in gostov. Javni nastop, ka se je nato vršil pred Zdraviliškim domom in mu je prisostvovalo z velikim zanimanjem zelo številno občrnsitvo, se je obnese! strumno in skladno. V netjlepšem razpoloženju se je končno raizviia Ijudsika veselica. Crospodarstvo Povečanje našega izvoza v prvem polletju Generalna direkcija carin ie objavila statistične podatke o našem izvozu v junija, tako da nam je mogoče pregledati gibanje našega izvoza v prvem polletju v primeri g prejšnjimi leti. \ Izvoz v juniju V janiju smo izvozili 459.076 ton (junij 1928. 378.302 tone) v vrednosti 530.2 milijona Din napram 454.4 milijona Din v istem mesecu preteklega leta. Napram lanskemu letu se je torej naš izvoz povečal po količini za 80.774 ton, po vrednosti pa za 75.8 milijona Din ali za 11.2%. Glavni predmeti so bili: pšenica (22.4 milijona Din), koruza (9.9), opij (3.4), hmelj (1.4),. konji (9.6), 20-veda (15.1), svinje (15.7), drobnica (4.0), perutnina (2.4), meso sveže (12.4), jajca (49.8), sirove kože (3.9), gradbeni les (168.7), drva (49.8), hrastovi pragovi (18.1), bukovi pragovi (4.4), izdelki od lesa (15.3), ekstrakti za strojenje (3.1), soda (4.8), cement (11.6), svinec (3.8), baker (32.1) in rude (20.3). V primeri z izvozom v istem mesecu pret. leta se je v prvi vrsti povečal izvoz pšenice in koruze, dalje izvoz lesa, drv in izdelkov od lesa, dočim je izvoz svinj in drobnice nazadoval. Naš izvoz v I. polletju za 300 milijonov dinarjev večji kakor lani V prvem polletju se je naš izvoz napram lani zelo popravil. V prvih treh mesecih t. 1. smo imeli v primeri z lanskim letom še primanjkljaj od 62 milijonov Din, ki ga je povzročil prometni zastoj zaradi ostre zime. Kar smo zamudili v prvem tromesečju, pa smo že v aprilu več kakor nadoknadili. Tudi v maju in juniju je bila vrednost našega izvoza mnogo večja kakor v odgovarjajočih mesecih prejšnjega leta. tako da je bil naš izvoz v drugem tromesečju za 364 milijonov Din večji kakor lani in celo za 220 milijonov večji kakor predlanskim. V posameznih mesecih tek. leta se je naš izvoz v primeri z izvozom v.l. 1928. gibal naslednje (v milijonih Din) januar 1929. 1928. 425.7 430.3 _ 46 februar 385.1 439.0 _ 53 9 marc- 499.4 503.2 3.8 april 615.0 428.5 + 186.5 maj 533.7 431.7 + 102.0 junij 530.2 454.4 + 75.8 I. polletje 2989.1 2687.1 + 302.0 Umrla nam je v cvetju mladosti naša nad vse nam dobra m preljubi jena hčerka in sestra, gospodična Fančica fiajfež stud. iur. in sicer včeraj ponoči ob 24. uri, potem ko je skoro leto dni prikovana na bolniško posteljo, previdena večkrat s tolažili sv. vere, potrpežljivo, mirno in Bogu udano prenašala težko trpljenje razjedajoče jo bolezni. Truplo preljube naše.rajnice pokopljemo iz hiše žalosti v Kočevju št 189 dne 23. t. m. ob" pol 17. uri na tukajšnjem pokopa-pališču. Blag ji spomin! Kočevje, 22. julija 1929. Žalujoča rodbina Miško Kajfež, Kočevje. Skupno smo v prvem polletju tek. leta izvozili 2,196.400 ton. za 148.600 ton več kakor lani in za 61.500 ton več kakor predlanskim (vendar za 420.000 ton manj kakor 1. 1926.). Po vrednosti pa je znašal naš izvoz v I. polletju skoro 3 milijarde, točno 2989.1 milijona Din ali za 3o2 milijona Din *ee kakor lani. V primeri z izvozom v I. polletju predlanskega leta je zaostajal le za 16 7 milijona Din. Če pa upoštevamo primanjkljaj v izvozu zaradi prometnih ovir v zimi, tedaj vidimo, da je naš izvoz letos tudi boljši kakor pred dvema letoma. Strukturne spremembe v našem izvozu Če primerjamo gibanje izvoza posameznih važnih izvoznih predmetov v zadnjih letih, tedaj opažamo dalekosežne in značilne spremembe. Po svoji odvisnosti od izpada letine prihajajo tu razlike v izvozu žita v prvi vrsti v poštev. Žito in moka Pšenice smo v prvem polletju izvozili 5018 vagonov (lani 6amo 8 vagonov), koruze pa 1213 vagonov (lani 252). Če k tej količini prištejemo še izvoz v drugem četrtletju preteklega leta, tedaj vidimo, da sme v gospodarskem letu 1928/29. izvozili 21.238 vagonov pšenice v vrednosti 529.7 milijonov Din in 1357 vagonov koruze v vrednosti 36.6 milijona Din. Na lanskem gospodarskem kongresu v Beogradu je bil cenjen izvoz pšenice na 50.000 vagonov. Izvozili smo torej znatno manj, kakor pa je znašala lanska cenitev. Upoštevati pa je treba, da se je izvoz stare pšenice baš v tekočem mesecu močno razvil, tako da nam bo mogoče ta primanjkljaj napram lanski cenitvi le naknadno znatno zmanjšati. Na drugi strani pa seveda ni ostala brez vpliva okolnost, da je letos pšenica zaradi nizke cene v konsumu močno spodrinila koruzo, ki smo je izvozili celo 1357 vagonov, medtem ko lanski gospodarski kongres zaradi slabe letine sploh ni računal z izvozom koruze. Izvoz pšenice in koruze se je v zadnjih gospodarskih letih gibal naslednje (v milijonih Din). : pšenica koruza skupaj 1925./26. 753.1 1648.6 2401.7 1926./27. 658.9 609.8 1268.7 1927./28. 67.0 35.4 102.4 1928./29. 529.7 36.6 566.3 Medtem ko smo v L 1925./26. izvozili skoro za 2 in pol milijarde pšenice in koruze, je izvoz v 1. 1927-/28. padel celo na 100 milijonov, nakar se je v preteklem gospodar«-skem letu zopet dvignil na preko pol milijarde. Če hočemo presoditi, kako 6e razvija naš izvoz, tedaj moramo vedno upoštevati izvoz žitaric, ki je odvisen le od letine. Do zanimivih podatkov pridemo, če od skupnega izvoza odštejemo izvoz pšenice in koruze. Tako vidimo, da je bil naš izvoz v I. polletju t. 1. celo boljši kakor v I. polletju 1926., kajti brez pšenice in koruze smo takrat izvozili za 2.58 milijarde Din, letos pa za 2.84 milijarde. Izvoz moke in otrobov je bil v prvem polletju tekočega leta minimalen; znašal je le 5.7 milijona Din, dočim je znašal v istem razdobju pret. leta še 10.4 milijona Din, v I. polletju 1927. 52.1 milijona Din, v I. polletju 1926. pa celo 75-9 milijona Din. V teh številkah se zrcali vsa kriza naše mlinske industrije. Deželni pridelki j Pri deželnih pridelkih opažamo zaradi slabe letine nazadovanje izvoza fižola in češpelj. V prvem polletju L 1. smo izvozili le za 11.1 milijona Din fižola napram 25.7 odnosno 36.8 milijona Din v prvem polletja 192& in 1927. Č e i p e 1 j smo izvozili za 12.8 milijona Din napram 37.6 in 44.2 milijona Din v odgovarjajočih razdobjih 1. 1928 in 1927- Izvoz vina (15.1 milijona Din) se je gibal v mejah zadnjih let, izvoz svežega sadja pa je znašal 5.5 milijona Din napram 8.4 in 5.3 milijona Din v 1. 1928 in 1927. Hmelja smo izvozili za 20 milijonov Din (lani za 41.5), konoplje pa za 44.2 milijona Din napram 23.2 in 51.5 milijona Din v odgovarjajočih razdobjih 1. 1928 in 1927. Krompirja smo izvozili le za 0.9 milijona Din (lani 1.9), opija pa za 29.1 milijona Din (lani le za 8.3). Živina hi živalski proizvodi Izvoz živine je bil še precej zadovoljiv, le izvoz svinj je ponovno nazadoval. V prvem polletju 1. 1927. se je izvoz svinj dvignil na 201 milijon Din, toda že lani je v istem razdobju padel na 176.5, letos pa celo na 114 milijonov Din. To nazadovanje je deloma posledica velikih carinskih ovir v izvoznih državah. Izvoz konj (55.6 milijona Din) se je gibal na višini zadnjih let, izvoz goveje živine pa se je napram lani dvignil od 138 na 141 milijonov Din. Precejšno nazadovanje opažamo pri izvozu drobnice, ki je znašal le 12.9 milijona Din napram 26.3 milijona Din lani in 30.7 milijona Din predlanskim. Izvoz perutnine, ki se je v I. polletju pret. leta dvignil na 22.5 milijona Din, je zopet nazadoval na 17-9 milijona Din. Izvoz m e-s a, ki je zadnja 3 leta močno nazadoval, pa se je zopet dvignil od 74.7 na 96.8 mi-iijona Din, dočim je izvoz izdelkov od mesa ponovno padel na 5.9 milijona Din (v I. polletju 1926 smo izvozili še za 19.7 milijona Din izdelkov od mesa). Žalostna slika se nam nudi, če primerjamo razvoj izvoza jajc. Od 1. polletja 1926., ko smo izvozili za 386.9 milijona Din jajc, je izvoz jajc po neznatnem dvigu v I. polletju pret. leta letos nazadoval na 225.3 milijona Din. Temu nazadovanju je deloma kriva konkurenca drugih držav na oddajnih tržiščih, deloma pa slaba letošnja produkcija. Izvoz sirovih kož je letos padel na 28.2 milijona Din, izvoz k o-žuhovine pa se je napram letu 1927 po-četvoril in je v prvem polletju dosegel 35.1 milijona Din (lani 15.5, predlanskim 9.6). Izvoz lesa se je ponovno dvignil. Nad vse razveseljiva slika se nam nudi, če zasledujemo razvoj izvoza lesa. kakor je razviden iz naslednje tabele (v milijončh Din): 1929 1928 1927 192« drva 55.8 42-3 42.7 29.8 gradbeni les 697.1 610.1 453.9 453.8 pragovi hrastovi 73.5 62.5 41.5 23.1 pragovi bukovi 14.4 7.8 38.9 21.2 izdelki iz lesa 59j 37.0 2.8.5 19.0 sfkupaj 900.3 759.7 605.5 546.9 Izvoz lesa se je v zadnjih letih neprestano dvigal in je v prvem polletju t. 1. dosegel že 900 milijonov Din. Zaradi u®odneiši"h cen je dvig po vrednosti večji kakor po količini. Pri gradbenem lesu opažamo celo v količini nazadovanje (od 778.000 na 719.300 ton), med tem ko se je vrednost dvignila za 87 milijonov Din. Relativno največji prirastek izvoza vidimo pri izdel-kiih od lesa, katerih smo letos izvozili že za skoro 60 milijonov Din. Izvoz lesa je v prvem polletju t. I. dosegel že 30.1% vsega našega izvoza napram 2G.3 % v prvem polletju pret. leta, 20.1 % v istem razdobju 1927 in 13.9 % v istem razdobju 1926. Industrijski izdelki. Pri izvozu industrijsfeh izdelkov ne opažamo talko velikih sprememb, edino izvoz bakra se je ponovno povečali na 229.7 milijona Diin (lani 141.7, predlanskem 120.6). kar je v z>vez.i z ugodno koivjiiniktnro za baker. Izvoz svinca je nazadoval na 23-7 milijona Din (lani 28.0, predlanskem 39.6), pzjvoz rtid pa se je ponovno povečal od 78.5 na 86-5 milijona Din. Znatnejše povečanje opažamo tod ipd izvoz« cementa (od 56.6 na 78.2 milijona Din), dočim je izvoz kalcijevega karbida in cijaoamida nazadoval (od 64.8 na 55.2), prav tako izvoz ekstraktov za strojenje (od 34.4 na 26.8) m sode (od 40.8 na 38.7). Borze 22. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Veliko potrebe je bilo v devizi na Berlin, nekaj več tudi v devizi na Prago. Deviza na Dunaj se je ponovno okrepila na 8.0247, deviza na Newyork pa na 56.86. Razen potrebe v deviza na Budimpešto je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Volna škoda ponovno popustila za tri točke. Za aranžma se je trgovala po 400, za julij pa po 400 — 402. Tudi investicijsko posojilo je nekoliko nazadovalo in sicer na 85 _ 86 brez prometa. Med bančnimi vredno- tami so bili zaključki le v Unionbanki po 202 in v Poljedeljski po 16. Na tržišču industrijskih vrednot so močne flugtuacije tečaja Slavonije povzročile veliko pozornost Delnice Slavonije, ki so bile nedavno zložene v razmerju 1 : 5, so že v zadnjih dveh tednih popustile od 200 na 160—180. Na današnjem sestanku pa je v početku no-tiral denar celo samo 80. Toda v kratkih intervalih se je ta denarni tečaj zopet naglo dvignil na 100 in ob 6klepu borznega sestanka zopetna 130, dočim blaga ni bilo izpod 160. Med ostalimi industrijskimi papirji so bili zaključki v Dubrovački po 485 in v Oceaniji po 195. Vevče so popustile na 125 denar, Trboveljska pa je notirala 460 — 470. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.865, Berlin 13.5625—13.5925 (13.5775), Bruselj 7.9175, Budimpešta 9.915—9.945 (9.93), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0247, Lon. don 275.98—276.78 (276.38). Newyork 56.86, Pariz 223.18, Praga 168.20—169 (168.60), Trst 297.97. Zagreb. London 275.98—276.78, Newyork 56.76—56.96. Pariz 222.18—224.18, Milan 296.8[}9—29S 809, Dunaj 8.0097—8.0397, Budimpešta 9.9176—9.9476. Curih. Zagreb 9.12875. London 25.22, Newyork 519.85. Pariz 20.3625, Milan 27-19, Berlin 123.935, Dunaj 73.22, Bukarešta 3j08, Budimpešta 90.60. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 125 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d. ZAGREB. Državne vrednote: Vojna iko-da aranžma 400—401, kasa 400—401, za julij 400—401, za december 417 den-, investicijsko 85—86, agrarne 50—52: bančne vrednote: Praštediona 852.50, Union 202— 203, Srpska 152 den., Jugo 80.75—81, Narodna 7700—7950, Zemaljska 127—130; industrijske vrednote: Nar. šumska 34—45, Gutmann 205—208, Slavonija 96—100, Drava 375—400, Šečerana 430—450, Brod vagon 150—160. Vevče 125 den., Trbovlje 460 —470, Dubrovačka 485—490. Beograd. Vojna škoda 402.75, investicijsko 86.5^—87.5, agrarne 51, Narodna 8150. Blagovna tržišča + Na niirnberškem hmeljskem trgn je bilo pretekli teden pri mirnem prometu prodanih 100 bal. Razpoloženje je mlačno. Hallertauski hmelj (Siegel) prvovrstni stane 125 — 135 mark, srednji 100 — 120, tržni in gorski pa 60 — 90 mark za 50 kg. V tranzitnem prometu so bile prodane ie majhne količine inozemskega hmelja po 30 — 50 mark (8.15 — 13.60 Din za kg). 4- Žitni trg. Na chicaški žitni borzi so tečaji pšenice koncem tedna popustili. Julijska pšenica je nazadovala na 137 centov napram 1447/g v 6redo. Tudi na kontinentalnih tržiščih se je že koncem tedna pojavila mlačnejša tendenca. Na dunajski borzi so v soboto cene popustile za 3 do 4 češke vinarje ter se je jugoslovenska potiska pšenica nudila po 1.54 — 155 Kč eks šlep Dunaj. Cene koruzi so v Chicagu ostale v glavnem nespremenjene. Tudi na našem tržišču opažamo po zadnji hosi popolno po-mirjenje ter rezerviranost kupcev. -f Ljubljanska blagovna borza (22. t. m-) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 16 vagonov, in sicer 10 vagonov brzojavnih drogov, 3 vag. podnic in 3 vag. hrastovih drv. Povpraševanje je za ostrorobe deske in remeljne. D e ž e 1 n i pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 275 do 277-50, baška nova, uzančno blago po 275—277.50; moka: »Og« in >Ogg« 260—270. Otrobi: baški in bana-ški 120—125. VREMENSKO POROČILO McteoroloSlri zavod v Ljubljani 22. julija 1929. ViSina barometra 308 8 m. Krat Cm ♦paaoTMja ljubila na Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik Skopi]« Split 8. 7. Barom. 767-4 7664 767*2 767-2 7652 766-7 765-1 Ttmpcf« 21 22 22 24 19 24 26 S a "S os > 70 70 70 80 60 40 40 Smer vetra io brzina r m in aek. mirno NNW 1 S 2 mirno mirno N 1 ESE 1 o* Padavine Vrata ▼ mm 7. ur NajviSja temperatura danes v Ljubljani: 30.4, najnižja 17.4 G Solnce vzhaja ob 4.33, zahaja ob 19.39, luna vzhaja ob 20.49, zahaja ob 4.24 Dunajska vremenska napoved za torek; Vročina bo trajala dalje. Lokalne nevihte niso izključene. ToreE, 23. VTI. 1929 Iz življenja in sveta Pretresljiva pogrebna svečanost Potopljeno angleško podmornico »H 47« so prepustili njen! usodi, ker je absolutno n! mogoče dvigniti. Edino, kar »o mogli še storiti, Je bilo to, da so poslali na mesto, kjer Jo Je zadela ka-tastrofa, vojno ladjo, s katero so vrgU v morje venec v podobi sidra Načrl za razciganjenje ciganov Odmevf Ifndožrskega procesa konec ciganskemu potepanj Košice. Razprava proti ciganom ljudožrcem je končana. Fil-ke in Pavel Rybar sta obsojena na doživljensko ječo, ostalih 11 obtožencev na ječo od 2 do 15 let Obravnava proti kanibalskim ciga* fiom, končana v Košicah, je prinesla na dan vse polno vprašanj, katere sub« eumirajo strokovnjaki pod zaglavje »ciganska nevarnost«. Na rešitvi ci* jganskega problema so najbolj intere« sirane države vzhodne in jugovzhod« ne .Evrope, kjer srečaš cigana na vsa« kem koraku. Po vsej pravici torej ve« ljajo cigani za nestalen element. Obravnava v Košicah pa kaže še drugo zanimivost: stvari, ki so se tam obravnavale, pričajo, da so cigani zelo nagnjeni k zločinom. Ne le da kradejo otroke, konje in druge reči -r- strah jih ni nobenga delikta, uboja ne umora. Ciganska morala stoji na vrlo nizki stopnji. Prislovica »Lažeš kakor cigan« je že davno in po pravici prešla v na« rodno blago med rekla. Tudi med se« boj ne poznajo cigani obzirnosti in prizanesljivosti; z nepopisno lahkoto in brez čuta odgovrnosti vale krivdo na tovariše, s katerimi žive pod streho istega šotora, samo da operejo sebe. Poročevalci z razprave v Košicah navajajo kot posebno značilno dejstvo zasliševanje ciganov v zadevi umora žrtve Imlinga. Dva cigana sta odločno oporekala ©sumljenju, da bi ga bila umorila. Za« trjevala sta, da ga nista videla, da ni« sta niti bila na mestu, kjer se je odi« igral zločin. Eden izmed krivcev je celo pričeval zoper svojega brata in ga je * nekim drugim vred obremenjeval, da je on odgovoren za delikt. Preiskava pa je dognala baš nasprotno dejstvo. Sodniki in psihologi si to izpoved razlagajo tako, da cigan v laži ne vidi nemoralnega sredstva. Tudi tatvina se mu vidi kaj čisto naravnega in pravil« nega. Čeprav ni mogoče postaviti pravila, so cigani ljudožrski rod, vendar ni v Košicah — Kako napraviti u in jih navaditi na stalnost dvoma, da so opasni potepuhi, ki ne vzdrže nikjer na mestu in se klatijo od kraja do kraja. Dejstvo samo, da se neprestano selijo, pa onemogoča njih evidenco in stopnjuje v njih zločinske instinkte. Evropa ima po zadnjih statističnih pregledih pet milijonov ciganov. Večina jih živi nomadsko življenje. Klatijo se po svetu iz kraja v kraj, z nočjo in njimi pa izgine marsikakšna vrednost, o kateri ljudje razmišljajo, kdo jo je ukradel. Zato zanima vprašanje, kako rešiti »ciganski« problem ne le pravnike, ampak tudi administrativne oblasti, hi« gijenske in socijalne organe vseh dr« žav, v katerih žive cigani. V prejšnjih časih so se oblasti ciga« nov branile na ta način, da so jih iz* ganjale iz kraja v kraj. Njihovo pote« panje pa je samo ,-ospešilo mero zlo« činov. Zato so prišli strokovnjaki na misel, da bi bilo treba cigane najpreje privaditi na stalnost. Češkoslovaška država je storila v tem pravcu zanimiv poskus. Odprla je v Užhorodu posebno šolo za cigane. Pravijo, da zavod do« bro razciganja tatinski ciganski narod. Najboljša rešitev ciganskega vpraša« nja pa bi bila, pravijo poznavalci pro« blema, kulfurizacija ciganskega pleme« na. Samo na ta način bi se dvignil mo« ralni nivo in se bodo ustvarili pogoji življenja, ki bodo enkrat za vselej na« pravili konec nomadskemu življenju ciganov. Čim bo to urejeno, ne bodo cigani več materijal za proizvajanje morilcev, tatov in razbojnikov. Ljudožrski kirurg Društvo narodov je lani poslalo zdravnika na Fidžijske otoke, kjer so baje trpeli prebivalci za nekimi nalez« ljivimi boleznimi. Ta odposlanec je našel na nekem otoku glavarja z ime« nom Suva, popolnega divjaka, ki je užival po vsem otočju sloves... naj« spretnejšega kirurga. Seveda ni obi« skoval nobene univerze ter nima di« plome. A ima toliko uspeha pri naj« težjih operacijah, da se poslužujejo njegove pomoči tudi beli prebivalci otočja. Zdravnik je opazoval Suvo pri njegovi operacijski mizi in je moral priznati, da je vreden učenec svojega očeta. Stari gospod je bil namreč me* sar pri — ljudožrcih. V starih lepih časih je imel to funkcijo, da je slačil za kosilo določene mrliče iz kože. Razporoka zaradi debelosti moža Newyorško javnost je izredno zain* teresiral proces, ki ga je naperila go« spa Samuels proti svojemu možu. Borzni agent Donald Samuels je lepo okrogel gospod. Njegova tolšča ni ugajala ženi, ki je takoj po poroki za« htevala, da se mora mož podvreči ku* ri proti debelosti. Donald je obljubil in se držal zdravnikovih nasvetov ter dijete doma pred očmi svoje stroge gospe, toda skrivoma je hodil v re* stavracije in se tam po domačem po* stu do dobra najedel. Seveda revež ni nič shujšal, še skoro bolj debel je bil po kuri. Žena je začela pošiljati za njim svojega zaupnika in ta ji je kma* lu razložil, kako jo mož vara, ker se v gostilni naje več kot preveč. Žena je zahtevala pri sodišču razporoko in penzijo. Po dolgem razpravljanju so ji sodniki ugodili in Samuelsova ne gleda več svojega trebušnatega moža, dobiva pa od njega na teden 125 do* Iarjev. O prvih spopadih na mandžurslki meji so poroča« angleški Usti hi o prvto ruskJh vojaških uspehih. Zdi se, da so vse te vesti zelo pretirane bi da so se zgodile samo brezpomembne praske med ruskimi in kitajskimi sprednjimi stra-zami. Zdi se, da se bosta nasprotnici po posredovanju velesil pobotali, čeprav sta na meji koncentrirali veliko vojaško silo. Na ruski strani tvori Jedro armade kavaierija, ki JI gre v tamoš-njlh razmerah odi očitnejša vloga nego drugod. Glavni poveljnik vseh ruskih vojnih sij ob kitajski meji je sploh general Budjenlj, slavni zapore dirik ruske kavaleriJe (v ovalu). Na sliki oddelek sovjetskega konjeništva. M' ^ ,v te ^ „ i O največjem hidroplanu na svetu, DornJecovem »DO X« smo v zadnjem času opetovano poročali. Zgoraj prva pot ogromnega potniškega letala na vodo, spodaj pogled v njegov motornj oddelek Najhitrejša Japonka Ne samo v svoji domovini, temveč tucfl Izven njenih mej je gdč. Hitom znana kot iz borna športnica in prvakinja v teku. Na lanski oilmpi-Jadi v Amsterdamu si Je priborila prve lovorike pred mednarodno publiko, pozneje Je postavila svetovni rekord v damskem tek« ta sicer 220 yard v 247/io sek. Pes, abonent na vožnje s tramvajem Mično zgodbo o nekem psu pripovedujejo iz Luksemburga. Gospodar mu je ravnatelj neke tamošnje pivovarne, a pes se je silno spoprijateljil z vrtnarjem, ki dela na vrtu njegovega gospodarja. Tudi vrtnar ga ima rad in skrbi zanj. Ker stanuje zunaj mesta, ga vzame večkrat s seboj domov, pa se peljeta s tramvajem. V Luksemburgu psom ni prepovedan vstop v cestno železnico — seveda v spremstvu kakšnega človeka in v sprednji del voza. V nedeljo je vrtnar prost in zgodilo se je. da se je odpeljal sam, brez psa. Kuže se nekaj časa dolgočasi, potem pa se odloči. Gre sam do postajališča, vstopi v sprednji edl tramvaja, leže v svoj kot in se odpelje — na vrtnarjev dom. Drugega dne pa lepo z vrtnarjem domov. Naslednjo soboto se je ta spet sam odpeljal — in spet se je privozil pes v nedeljo k njemu. To se je parkrat ponovilo. ne da bi ga podili s tramvaja, saj so ga dobro poznali. Ker pa ni imel voznega listka, je kontrolor opozoril nekoč tramvajsko družbo na ta slučaj. Ta je poslala pivovarniškemu ravnatelju račun za. vožnje njegovega psa in mož ga je takoj poravnal. Obenem je psa prijavil za rednega abonenta na vožnje, ker je ponosen, da ima tako brihtno žival. V starih časih so se lahko smejali Ko šo nekoč govorili o slavnem »ho-merskem smehu«, je pripomnil šaljivec, da jim je bilo takrat lahko smejati se, saj jim še ni bilo treba plačevati davkov. V stari Grčiji res niso poznali davkov v našem smislu, vendar pa je zahtevala državna uprava, ko je postala bolj komplicirana, od državljanov poleg vojaških, tudi denarnih obveznosti. Pa ne, da bi bila grška demokracija zahtevala direktnih davkov?! Nasprotno. Širokim množicam se ie izplačeval iz državne blagajne celo — denar za zabave. Vendar pa so si bili stari državniki izmislili ženijalen trik: razdeljevali so častne službe, t. i. liturgije, kar je toliko kot delo za skupnost. Finančniki so morali vzdrževati kopališča in telovadišča, skrbeti za zelo drage slavnostne sprevode .religiozne prireditve, ter za — teater. Najhujši vijak pa je bil, če so imenovali koga za poveljnika brodovja. Kajti skrbeti je moral za popravilo ladje, za njeno vzdrževanje in za vzdrževanje moštva, katerega je moral tudi — plačevati. Za vse to pa so lahko — poveljevali ladji, čast. ki so jo pa rajši prepustili strokovnjakom ter še te plačevali. Ko je Demetrius iz Phalerona reorganiziral okr. 1. 310. pred Kr. atensko državo, so te liturgije v glavnem odpravili. Aleksander Veliki pa je vpeljal v novih provincah Azije in Afrike že pravi denarni davek, ki se je raztezal na kakršnokoli imetje in obrt. Tudi v Rimu je bil podoben sistem. Province so morale vzdrževati glavna mesta (v prvi vrsti seveda Rim) in marsikateri propali aristokrat, ki je bil v mladosti zapravil imetje, je prišel kot iztirjevalec davkov pozneje zopet do njega. Kajti že takrat so bili davki za dežele prava šiba božja Skrite zmožnosti _ Američani so srečno ljudstvo in se jim godi med vsemi narodi najbolje. To dejstvo potrjujejo tudi spomini priljubljenega ameriškega skladatelja Samuela Andersona. Izšli so pred krat kim in se pričenjajo s porazno ugoto« vitvijo. Do svojega 25 leta ni kazal bodoči skladatelj prav nobene glasbe* ne nadarjenosti ali celo posluha. Bil pd' je v tem času na univerzi. Po ne* kem nogometu je nastal prepir in te« pež med nasprotniki. Anderson se je udeležil bitke in dobil tako hud uda« rec po glavi, da se je zgrudil brez za« vesti. Nesli so ga v posteljo. Dan po« zneje je okreval in ga je gnal nepre« magljivi nagon v čitalnico k glasovir* ju. Zaman si je prigovarjal, da sploh ne zna igrati. Moral je tja in so mu prsti kar sami ubirali tipke. Sprožil je pred začudenimi tovariši eno melodi« jo za drugo. Ta slučaj je vsekakor bolj razveseljiv nego oni, ki ga vsi po* znamo iz starih učbenikov psihologije. Pripovedujejo namreč o nekem zna* nem humanistu, poznavalcu grščine in Aristotela. Šel je nekoč, raztresen ka« kor vsi profesorji, po ulici, se spo« taknil in se udaril z glavo ob kamen. Peljali so ga domov. Ko se je zavedel, je hotel nadaljevati svoje delo o ne« pravilnostih Aristotelovega glagola, a ... ni mogel. Pozabil je po padcu gr* ščino in je moral celo zapustiti uni« verzo. »Saj je že bil čas, da grem v pokoj«, je filozofsko pripomnil... Iz vsega tega nedvomno sledi, da morate paziti na svojo glavo, če ste za karkoli posebno nadarjeni in si ž njo služite kruh. A če se vam ni treba bati, da karkoli izgubite, zakaj se ne bi oso« kolili, pa se na vso moč treščili s sta* ro tračnico po glavi? Morebiti dobite samo glavobol. Nič za to, dan ali dva pozneje boste zopet zdravi. A more* biti obudite v sebi podzavestne globo* ke zmožnosti in vstanete iz postelje kot znamenit učenjak ali slaven vio« linist. Piske brez petelinčkov Angleški recept za konserviranje jajc na mnogo daljšo dobo nego običajno, se glasi: jajca ne smejo biti oplojena. Poljedelski urad severne Irske je razposlal Ulsterju okrožnico, v kateri opozarja vse, ki se bavijo z rejo kokoši, da se na milijone kokošjih jajec v deželi prezgodaj skvari samo radi tega, ker se ljudje ne držijo pravila, da se morajo gojiti kokoši od 1. maja dalje vsakega leta same, ločene od petelinov! t/, o« Najboljše, najtrajnepe, zato u ~ * Maček sredi Oceana Ameriški veliki parnik, »Sud«Amerl» cano« se je na poti iz Newyorka v Cherbourg ustavil sredi Oceana, da reši ladijskega... mačka »Olafa«. Po* tikal se je med potniki na krovu. Ne* ka dama ga je vzela v naročje in mu kazala morje. Potem se je ladja zazi* bala dama je zakričala, maček pa se je zvrnil v morje. Zaman se je oprijemal s kremplji jeklene stene ladje. Kapitan ej ustavil stroje, čim so mu sporočili nesrečo. Spustili so čoln s častnikom in šestorico mornarjev. Maček je po* gumno plaval ves čas, dokler ni prišla pomoč. V celem je zamudil parnik s to rešitvijo dve uri časa. Doma je do* bil kapitan ukor od ladijske družbe, a potniki so mu izročili zahvalno izjavo m baje dobi zlato svetinjo od ameri* škega Društva za varstvo živali. Športna manija T V Pratu v Italiji je poneveril pri podjetju »Unione agraria« nameščenec Niccolini Niccoli 345.000 lir, ki jih je porabil za svojo športno maniio. Nic-coli je bil prvovrsten športnik, nič drugega mu ni šlo po glavi nego šport. Ko je zahtevala neka banka od niega obračun, je povedal, kaj je storil in da ga je pripravila do tega njegova strast do športa, potem je izginil. Stavbno gibanje v Hrastniku Če že ne privatniki, pa vsaf industrija letos pri nas precej zradi. Rudnik ie postavil poleg — lansko leto dosrraiene in letos moderno opremljene nove delavnice — leseno stavbo, v kateri se haia drobilnik za gramoz. Bivša Gučekova oziroma zospe Kumarjeva niša, koie lastnik ie sedai rudnik se predeluje. Tu dobi baie neki rudniški paznik stanovanje. Naivečie stavbeno delo. katerega ie letos rudnik pričel, ie vsekakor zradba nove moderne separaci-je. Ta bo štela več milijonov in bo zzo-tovliena šele druzo iesen. V zvezi z zrad-bo nove separacije se ie podrla ena najstarejših hrastniških hiš. to ie Žafranov mlin nasproti Birtičeve zostilne ob mostu. Na tem mestu se zrade sedai betonirani podstavki stebrov za zornio ozkotirno železnico. ki vodi od Lozarjeveza iaška na separacijo. Ta železnica se bn morala za-radi pridobitve prostora za novo seoaraci-io prestaviti bolj tja proti Birtiču. Spodnii normalno enotirni most pa se bo razširil v dvotirni most. Okrajna cesta ostane ne-premaknjena. Edino cestni ovinek bo zmanjšan, ker bo cementni steber soodnie železnice orecei oklenan. Nadalje ie rudnik podrl staro delavnico. Na tem prostoru bo zzraien nov aranžirani prostor za iz iame prihaiaioče vozičke, ki se odpravijo potem na seoaraciio. Če se še prestavi rudniški konjski hlev. bo ta del rudnika z novo separaciio čez nekai let po-polnoma predruzačen. Rudnik srradi pa tudi novo veliko kurilnico oz. remizo za lokomotive na bivšem lesnem skladišču blizu Kavšeka. Stara kurilnica se bo seveda podrla in se bo tam razširil tir. Tudi druzo naše industrijsko podietie, kemična tovarna hoče letos orecei razširiti svoj obrat. Kakor smo že poročali, zradi na bivšem Ruckelnovem posestvu dve moderni aonenici. To bosta dve veliki peči. Z dimniki vred bosta merili 28 m v višino in bosta gotovi že meseca septembra. Dnevno se bo žgalo v teh aonenicah Po 3 vagone apna. katero se bo takoj iz peči nekladalo v vazone in odoelialo po nalašč za to zzraienem kratkem industrijskem tiru na rudniški tir. Po isti noti se bo pa privažalo kurivo k aonenicam. — Kemična tovarna pa povečuie v svoiem obratu tudi oddelek za proizvaianie žveplene kisline. Te_ tovarni vedno orimanikuie. Rabi io namreč v obilni meri pri izdelovanju umetneza znojila. Po tem ie vsako leto vecte povpraševanje. To ie dokaz, da se ie naš kmet že precei odvadil na umetno gnojenje. — Plot od skladišča čez potok do kopalnice kemične tovarne se sedaj postavlja. Želeti bi bilo. da bi se to zzodi-Io tudi na zzornii strani skladišča do konca tovarne. — Kemična tovarna ima seveda sedai orecei seziiskih delavcev. Med niimi se na.iaja tudi nečak našeza slovenskega pesnika Stritarja zidar Stritar. „ Najmanj pa zida letos steklarna. Povečuje namreč samo brusilnico oh cesti. Od privatnikov si zradi čedno enonad-stroono hišo mizar z. Šuster. To novo poslopje stoji ob občinski cesti na Roševi njivi pod železnico in bo imelo veliko mizarsko delavnico in lepo stanovanie. Svoio trzoVino pa bo povečal z. Pečnik pri steklarni. Hišo prizidava posestnik in gostilničar Aloiz Logar na hribu. — drugih pomembnih zgradb od strani privatnikov na letos ni. V bodočnosti na se nam obetajo velike stavbe: nova šola in cerkev. aJCJITRO« 5t W9 ToreH, 23. VH. 1929 Radio Torek, 23. JuHfe, ESobliana 12-30: Rejxrod!Ucirana glasba. — Napoved časa, bo.rzme vesti, reproduciraca Siasfca. — 13.30: Poročila rx dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestTa. — 20: Slovenska literarna zgodovina. — 20.30: Niišič: »SomBiva oseba« izdvajajo Slami uar. ated. — 22: Koncert radio-orkestra- — 22-30: Napoved časa in poro-ftfai Sreda, 24. Inlija. LJUBLJANA: Opoldenska program odpade. — '18: Prajviiice. — 18.30: R-eipcoducrama glasba. — 20: Antologija slovetisfce lirike (ravnate® Br a taca). — 20-30: Pevsiki večer konservatorista g. Marjana Rusa. Vmes igra radio-orkester. — 2C-30: Napoved časa in .poročrla. ZAGREB 13.15: Raprodmcirana gtesba. — 00-30: Prenos koncerta iz LjuHtjame. — BEO-GRAD 18.45: Radio kvartet. — 17.25: Popoldanski koncert. — 20.25: Koncert radio-orkestra. — 22^15: Poročila. — 22.30: Koncert godbe na pihala. — 23.25: Reproduciirajia glasba. — PRAGA 16.30: Kcmcert šz Bratislave. — 19.05: Orkestralen in pevsks konoert češke fiiba-rmoiniije. — 22.20: La.frka godba. — BRNO 16.30: Prenos koooerta n Beattslarve. — 19.05: Prenos koncerta iz Pra®e. — 22-30: Lahka godba. — VARŠAVA 16-30: Reproducirana glasba. — 18: Koncert orkestra. — 20-30: Večerni koncert solistov. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ M: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: literaren večer. — 21: Koncert lahke glasbe. — •BERLIN 17: Pro-gram za deco. — 20-30: Drarn-sfc večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16j15: Konoert iz &twfrtsarta. — 20: Operetni večer. — Lahka godba. — LANGENBERG 17.35: Prenos vrtnega koncerta. — 20.45: Zabaven crieotafelki večer. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanska koncert. — 20.15: Orkestralen m pevsiki koncert: Eyslerjeve skladbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Do/po.ldanski koncert. — 12: Ciganska godba. — 17-15: Lahka jrla-sba. — 19.40: Verdijeva »Aidac na gratmoion-silch p?o^čah. — 22-15: Cigamslka godba. — LONDON 19.45: Orkestra.ini koncert. — 31.15: Pesmi. — 22-35: Koncert solistov. — 23: Plesna .glasba. — RIM 17.30: Popoldansfkg koncert — 21: Vokalen in rastriMmeTrtaieo koncert. Dopisi ' DOBROViNTK V PREKMURJU. Dne 8. i. ra. se ie na iniciiativo okrožnega zdravnika dr. Kollina ob veliki udeležbi članstva ustanovil kraievni odbor Rdečeza križa. Na ustanovni skupščini ie delegat ljubljanskega oblastneza odbora R. K. Mal-narič v leoih besedah navzočim pojasnil vzvišeni cilj R. K., nakar ie na niezov TJredloz bil izvoljen enoglasno za predsed-Malnarič v lepih besedah navzočim raz cika dr. Kollin. Pod n.iezovim predsedstvom se ie takoi izvo-lil odbor. Kakor hitro višja oblast p-otrdi pravila, bo začel kraievni odbor vršiti svoio vzvišeno človekoljubno nalosro.. Ce bomo pomasrali našim bratom in sestram v nesreči, nam tudi oni priskočijo na pomoč v času potrebe. GORNJI GRAD. V Ljubljani je v bolnici dne 15. t m. umrl član tuk. Sokola br. Fr. Podlinšek iz Gornjega grada. Bil je simpatičen mladenič in vnet Sokol. N, v m. p.! — V sredo, L j. 24. t. m. točno ob pol 9. zvečer bo v prostorih Čitalnice izredni občni zbor Sokolskega društva. Na dnevnem redu je zelo važna zadeva in je zato dolžnost vsakega člana, da se istega udeleži. Pridite gotovo in bodite točni! Zdravo! S0K0LSKA AKADEMIJA V LAŠKEM. Dpe 19. t. m. je priredilo Sokolsko društvo v Celru krasno uspelo akademijo na vrtu kopališča v Laškem. Člani in članice so nastopili z osmimi lepimi točkami. Vse vaje so bile izredno dobro navežbane ter so naredile najpovoljnejši vtis na zelo številne gledalce. Poznanjske proste vaje članic in beograjske proste vaje članov so bile tako točno in skladno izvajane, da služijo lahko za vzor vsem društvom. Pri takem nastopu se šele vidi lepota in vrednost teh vaj. Zelo je ugajal ljubek nastop članic 6 siti v narodnih nošah in pa nastop vestalk. Članice so pokazale tu vso marljivost, s katero vežbajo in so žele obilo priznanja za res lep nastop. Mnogo pozornosti je vzbudil nastop članic na bradlji, kjer so izvajale lepe. a tudi težke vaje. Člani so izvajali na bradlji in drogu vrhunske lepe vaje in je vrsta žela obilo priznanja. V vrsti smo opazili tudi znanega mednarodnega tekmovalca br. Poljšaka, ki je sedaj načelnik marljivega celjskega društva. Prelepo so člani izvajali egiptovske proste vaje, ki so res umetniško dovršene v vseh posameznih gibih. Društvu čestitamo k tako lepemu nastopu, ki kaže obilo marljivosti in mnogo, mnogo dela. Lep« uspeli akademiji je prisostvovalo številno občinstvo, med ostalimi tudi admiral Priča z rodbino, ki je z velikim zanimanjem sledil lepi telovadbi. BOHINJSKA BISTRICA. Dne 14. t m. priredilo Sokolsko društvo vsakoletno običajno tombolo. Občinstvo se je zbralo v tolikem številu, da je bil obširni prostor pri domu popolnoma zaseden. Saj ni čuda! Prvotno določenih 5 tombolskih in 150 manjših dobitkov je društvo zadnji dan zvišalo na 7 tombolskih in 250 manjših dobitkov. To je mogoče samo v Bohinju. Med manjšimi dobitki je bilo vse, kar je nudil ljubljanski velesejem le na ogled. Kose za kosce, budilke za zaspance, podplati za čevljarje, pijača za žejne, orodje vseh vrst, jedače in pijače, obuvala in obleke itd- itd. V Sotesko je odšlo pohištvo, na Gorjušah se bodo vozili e kolesom, s strojem si bo dekle na Koprivniku napravilo balo, stara mamica iz Bistrice bo pekla bel kruh iz vreče moke in vojnik e Črne pr.sti se bo sladkal saj je odnesel zaboj sladkorja s seboj. Tudi sanke v Bohinju so dobrodošla in naši sestrici -""le' bo krasila sobo slika domačega umetnika Hodnika. Vi vsi pa. ki ste odšli razočarani, oglasite se prihodnje leto! In končno vsem darovalcem iz bližnje in daljne okolice hvala! Hvala prodajalcem srečk in nabiralcem dobitkov, hvala cenjenim damam, ki so podprle še četrti ogel našega svetišča! Naš dom je čist! Hvala vsem. JEVNICA. Ob priliki obletnice otvoritve našega železniškega postajališča dne 4. av-(rusta bo popoldne ob 3. na postajnem poslopju odkrita spominska plošča z napisom »Zgradili okoličani 1928.« Že ob 2. popoldne istega dne ee bo blagoslovilo poslopje nove šole, ki ima svoje posebnosti in napravi na vsakega ugoden vtis. Takoj po končanih obredih bo na prijazi trati ob gozdu velika narodna veselica s plesom in vsestransko zabavo. Sodeluje godba iz D. M. Polja. Ker nudi okolica Jevnice mnogo prijetnih izletnih točk, za kopalce tudi številne tolmune, mivko in plitvo savsko stru-eo, bo pač lahko vsakdo prišel na svoj ačun. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 ' ifCdor hoče da «e mu pomije po poŠti naslov al? GaGo drugo informacijo ticoco me matih oglasov naj priloži v »namGah a /i«• sicer ne ho prejel odgovora f » CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. uri' Učenko pridno, poštenih staršev, 6 primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod šifro »Marljiva učenka«. 245(0) Pristriževalca babi glavic, dobrega, 6prej-me takoj Oton HeLmgartner, Slov. Bistrica. 24092 Vajenca za model, mizarstvo »prejme Ludvik Jaklič, Ljubljana, Gosposvetska ce6ta i8 24942 Sedlarskega pomočnika ki }e dobro izvežban evoji stroki, srednje starosti z nekaj premoženja, sprejme vdova, k. ima dobro vpeljano delavnico, takoj. Tudi ženitev ni izključena Naslov pove oglasni oddelek Jutra 241G9 Stalno delo dobi »n tracer in dva samostojna betonska delavca, Battelino, Ljubljana, Slomškova 19. 25087 Natakarico m gostilno, kateri se proti kavciji odda vino na račun sprejmem takoj. Naslov . v oglasnem oddelku »Jutra«. 25080 Gospodično starejšo, sprejme k trem otrokom Ivanka Lončar. Tržič. -Z0M Magister Teeeptarius dobi s talno kondicijo v večji lekarni na Štajerskem. — Cenjene ponudbe pod »Magister« na. oglasni oddeleik »Jutra«. 25126 Sluga vojaSčine prost, zanesljiv, dohi stalno službo v večjem podjetju v Celju. Ponudbe pod »Sluga« na ogl. oddelek »Jutra«.. . -25125 Učenko z dobro šolsko izobrazbo eprejme trgovina čevljev K. Vukaainovič naslednik, Maribor. 25152 Stavbnega tehnika dobrega risarja in kalku-lanta, zanesljivega in treznega sprejmem takoj. Naslov pove ogla-sni oddelek-»Jutra«. 25151 Tapet, vajenca sprejme takoj Anton čerin, Maribor, Ob bregu štev. 4. 25149- Trg. pomočnika zanesljivega, v meš. stroki dobro izvežbanega sprejmem pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro. »Trgovs/ki pomočnik«. 25157 Steklar, pomočnika perfektnega sprejme takoj steklarna M. Rauch v Celju __25155 Postrežnico pošteno, potrebujem med H 7. in 3. uro popoldne. — Beethovnova ulica 4, pritličje, desno. 25159 Uradnika potrebujemo za. snemanje tovornih in potniških vagonov, ki pozna sedanji vremenik, vse dele na vagonih in ima "daljšo prakso v tem poslu. Obrniti ee je na naslov: »Jasenica« A. D., Smed. Palanlka. 25171 Pridno dekle zdravo, iščem k 14 mesečnemu otroku. Pismene ponudbe Ha g. ■ Vero Vovk, Bled. 8S214 Jedilonošo zmotnega nemščine, išče restavracija »Hotel Štrukelj«. 25220 Osebni sluga vešč serviranja, vseh grajskih posfov ter nemščine, ■se isf.e za 'grajščino. Ponudbe na oglasni' oddelek »Jutra« pod »Grajščina«. 25214 Prodajalka speeerijske in manufaktur ne stroke želi mesta istotaki trgovini takoj ali malo kasneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodaja.lka-420« Strojnik vsestransko izvežbafl na parnih žagah vešč vseh popravil išče službe za 1. avgust. Naslov v ogl oddelku »Jutra« 25140 Frizerko prejmem -takoj ali po dogovoru. brivski in česalni salon Gorupec Josip. Dunajska cesta 31, -Ljubijniia. 25215 Mesar, pomočnika !,pTe}mem takoj. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra. 25217 Prodajalka dobro izurjena v vseh strokah zmožna voditi trgovino, želi premeniti službo — najraje na deželo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobro izurjena«. 25043 Gospodična s 4 Tazredi sTednje šole, želi vstopiti kot zoboteh-nična praktifcanti-n j a v prakso, po možnosti v mestu, ali pa tudi na de^ želi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25130 Stavbni tehnik vojaščine prost, išče službe Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 220«. 53181 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Naslov lasnem oddelku »Jntra 25222 Vzgojiteljico k . 8 letni deklici - in 7 letnemu dečku iščem. Poma gati-. Tii- "morala pri učenju ter opravljati lažna hišn dela. Ponudbe z navedbo plače ter :Zadnj6 službe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgoja«. 2S2Ž3 Trg. vajenca kr.epkega, poštenih staršev, predpisah-o šolsko iz obrazho, ki ima veselje do trgovine, „sprejmem taikoj trgovin« z mešanim bla gom; Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana okolica«. 25227 Potnika kvalificiranega in .vsestransko zaneslrvegi. za potovanje po Hercegovini. Bosni in' Dalmaciji sprejme tovarna čevljev. —. Fiksna plača 2000 Din tli za potne stroške: na dar 150 Din, Nastop L., avgusta. — Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« £>63' šifro- »Kavrije zmožen«______ - . - . 24894 Inštrukcije v francošSini," nemščini, ita lijanščini' in" srbohrvaščini nižješolcu (ki).: proti letovanju nudi. mlad uradnik. — Ponudbe: ni "oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče — avgust«. 25178 Pletilje za talkojšen nastop išče tovarna. Ponudbe pod šifro »Hrvatska« na oglasni oddelek »Jutra«. 25170 Rudarje IkopaSe-tesarj-e sprejme rudnik na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25188 Blagajničarka z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi mesta kjerkoli. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Poštena«. 24723 Plačilna natakarica z lepim letnim; spričevalom želi c 1. avgustom mesto preimenjati. Ponudbe na Marija Seniea pri gospej Zori Vorenpoher, Bakar, Primorje. 25143 Starejša kuharica išče mesta za takoj. Antonija Skoberne, Zavedna 80. pošta Celje. 25156 G. Th. Rotman: Gospod Kozamuraik in njegov avtomobil 7. V naslednjem trenutku se je zaletel v voz, ki je peljal led. Kosi ledu so se ra»-leteli na vse strani. Vozniku se ni nič zgodilo, toda njegov polni kotel se je prevrnil gospoda Kozamnrniku baš na gi&Vo.! : 500 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, skladiščnika ali kaj »ličnega Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25185 Mlada gospa želi službo prodajallke, bla gajničarke ali slično — z perfektnim znanjem slov., nemščine in nekaj italijanščine. — Ponudbe prosi na oglas, odttelek »Jutra« pod »Inteligentna 23«. 25i~ 451etnJ mizar večletni delovodja, s kom-pletim orodjem — ranoie-n nemškega in slovenskega jezika," gre za hišnega mizarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar«. 25161 Ločenka dobra kuharica in šivilja, išče w«stp gospodinj« pH gospoda, ...kierkoU,. najraje,: pa R^sGorirajfkem. Ponudbe na Anico Bernik, poštno ležeče, Hrastnik. 25141 Uradniško mesto najraje v kaki železni industriji išče vsestransko izobražen gospod, zmožen vseh pisarniških del, strojepisja in nemške stenografije. Cenjene ponudbe pod »Takojšen nastop 199« na oglasni oddelek »Jutra«. 25199 Za hišnika gre starejši zakonski par brez otrok, ali želi malo stanovanje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Starejši 018«. 25018 Frizerka gre v nadaljnjo prakso' proti nagradi 100 Din. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Praksa«. 25218 Službo skladiščnika vratarja, čuvaja ali kaj podobnega išče bivši orožnik. kavcije zmožen. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« Maribor pod »Zanesljiv«. 25232 m Maline Centralni nakup malin v Mislinjah nudi priznano pohorsko blago zajamčeno pristno. Interesenti naj se pcelužijo zgornjega naslova. 24990 Otroški voziček fportni, košarica in voziček za ležati, dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25196 Kolesne garniture trajnice in kretnice za poljske železnice ležaje, transmisijske ierme-nice v raznih velikostih, rebraste cevi za suho ogrevanje in stružnico r» r o da ne izjemnih ivnah Franc Stupica v Ljubljani. GosposveSska eesta štev 1 24538 Oleandrov 5 lepih proda Baje, Barvarska steza 5. 25200 Štedilnik železen, skoro nov, poceni prodam. Poizve se pri Škr-janc, Kolezija. 25208 Lepo zbirko znamk prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25304 Starinski svečnik za 7 sveč, in dTuge anti-kvitete novo dcšle! Agen-tiirna in komisijska trgovina. študentovska ulica 7, Ljubljana. 25216 Motocikli BSA dobil malo rabi leni in novi vseh modelov 1929 na zalogi po znižanih cenah pri zastopstvu BSA. Maribor, Trg Svobode 6. 25150 Lep lokal z izložbenim oiknom odda s 1. avgustom D. Rovšek, iotoeraf, Kolodvorska ul. št. 34. 25202 Maj[hno skladišče v bližini glav. kolodvora oddam z avgustom v najem. Natelov pevt uprava »Jutra«. 25210 Pekarijo dohro idočo, £ trgovino z delikatesami in trafiko, v lepem vinogradniškem kraju sreza Brežice oddam takoj za več let v najem. — Ponudbe na naslov: Terezija Vrečko, pos. v Pišecah št. 46, pošta Pišece. 24864 Žensko kolo š« dobro ohranjeno ku|>im Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 25153 Kolo še novo. lila barve. Waf-fenrad Stever. prodam. — Dragutin Račič, Stožice št.. 45, pošta Ježica pri Ljubljani. 2522« Tračnice ozkotirne kupim 50 m. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Tračnice 999«. 24999 Stiskalnico za seno. rabljeno, kupim. Franc Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska 1. 25134 Družabnika (co) sprejmem za udeležbo pri lukrativnem podjetju s «e-4&žem v LJubljani, event. s podružnico v Mariboru. Potreben Ikopital od 150.000 do 200.000 Din. Deloma zadostuje kredit. Sodelovanje zaželjeno, kar pa ni pogoj. Ponudbe na poštni predal 246, Ljubljana. 25184 Vilo prijetno, z elektriko in vrtom postavim na najlepši točki Rožnika, po potrebi zveza z lastnim avtom, ako se prijavijo stanovalci, ki dobe stanovanje po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stalno letovišče«. 25015 Ugodna prilika za mizarje! Kompletno mizarsko delav-nico z vsemi potrebnimi mizarskimi stroji, pogon na surovo olje ali elektriko — z vsem orodjem etc ter zalogo suhega lesa. radi družinskih razmer prodam, event. oddam v najem. Potreben kapital za nakup takoj 80.000 Din. Za prvega pol leta je za naročila za fino pohištvo preskrbljeno. Ponudbe pod »Ugodna pri-lSka 058« na oglasni oddelek »Jutra«. 25058 Kdo bi kupil veliko, dobro idočo gostilno v lepem industrijskem kraju na Gorenjskem. — Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod značiko »Zlata jama št. 1457«. 25042 Otroški voziček Soortni, za ležati, in otroška fcoSarie* za spanje, vse p^v dobro ohranreno in po nizki peni prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 25026 Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakoT tudi najfinejši po' emendolski s i r nudi delikatesna trirovina I. BurzoHnl, LJiibHana ingar.leva ul. (za škofijo). Na drobno! Na debe'n' 173 Umivalnik m t/HTiom flto ploščo tn ogledalom ter Štiri rtm?e-ne Varnise prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jn-to*«. 86805 Novo hišo ob Dunajski cesti, obstoječo iz 5 sob. 2 kuhinj in 2 shramb, z nekoliko vrta prodam za 100.000 Din. — Dopise na oglasni oddelfft »Jutra« pod šifro- »20 minut od gl. kolodvora«. 25162 2 majhni posestvi pripravni za obrtnika ali vpokojenca in 2 večji (od 14—16 Joh.) proda Ivab Neme«, kovač, PoljČanp. 25173 Osebno pravico odda v najem najraje za vedno Franc Podržaj, poštno ležeče Kamnik. 25224 Mizarsko delavnico v Ljubljani dam s stroji in orodjem v najem. Ponudbe pod »Svetla delavnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 25230 Krtačarji! Točeni d r o d a m okrog 1500 kg bukovih odpadkov od desk in plohov — raznih dimenzij. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 25172 Orehove plohe polsuhe a 95.— za 100 kg prodam. Na ogled na Za-kotnilkovi žagi. 24952 Za dijaka 13 let starega iščem zdravo stanovanje z dobro hrano in strogim nadzorstvom — če mogoče z instTukcijo hiši — najraje pri kakem profesorju. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 24964 2 sobi ln kuhinjo oddam v novi hiši v Trnovem onemu, ki plača za 2 leti. Poizvedbe; Kolezijska ulica 26. 25013 Komfortno stanovanje 3 sob. kopalnice in vseh pritiklin. elektrika ter plin oddam z avgustom Gledališka ulica 12 — vrata 3. 25197 Stanovanje enoso-bno, ne daleč od centra iščem « 1. avgustom. Dopise s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Enocobno 191«. 25191 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. v sredini ali bližini mesta išče mirna štiričlanska družina s 1. septembrom. Pogoj suho in zračno! — Ponudbe pod »Točen plačnik« na oglasni oddelek »fSra« 25131 Stanovanje eno. ali dvosobno, s pritiklinami, v centru ali bližnji okolici išče mirna stranka brez otrok (2 osebi). Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plača dobro 201«. 25201 Stanovanje v Celju 1—3 sob in kuhinje išče mlad zakonski par brez otrok s 1. ofttobrom ali tudi prej. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Mirna stranka«. 25154 Separirano sobo po moinoeti v centru mesta išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avgust 95«. 25195 Sostanovalca sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Vhod naravnost s stopnic Cena smerna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 25193 Snažno sobico opremljeno, za 200 Din. ali kabinet za 150 Din išče solidna gospodična za takoj. Ima svojo posteljnino. Dopise na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Majhna sobica«. 25189 Lepo sobo oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25179 Mesečno sobo oddam na Kodeljevem (tik za prisilno delavnico). Istotain oddam tudi majhno sobico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25180 Sobo s posebnim vhodom iz stopnic, oddam s L avgustom na Bleiweisovi cesti 5/III. 25203 Sobo ht kabinet parketirano, c elektr. ra»-svetljavo in posebnim vhodom. solnčna lega, oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25175 Opremljeno sobo poceni oddam na Rimski e. Naslov v oglasnem oddelk« Jutra«. «5194 28Ietni samec J preživeti avgust na draeli. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Cedno-solidno« na oglasni oddelek »Jutra« do 38. julija. 25177 »Prima proti gotovini« Da divgnete pismo, prosi vljudno »Aut-auU. 25163 Miren značaj 30.000 Dvignile pismo. 25160 Morje K. Danes. ozir. sredo zvečer na -svidenje. 25129 Gospodična lepa in mlada, ki bi hotela 2—4 tedne na letovišče — kjer bi imela na razpolago hrano in stanovanje, event. tudi avto. naj javi svoj naslov in priloži sliko, katera se na zahtevo vrne, na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Diskreten«. 25176 Akad. naobražen zakonec, štiridesetletnik želi diskretnega poznanstva nesebične dame. Dopi-e do 25. julija na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »New. home«. 25164 Tivoli - park Milostivo. ki je včeraj dopoldne čita-la »Ponedeljek« pro.-i oproščenja opazovalec r- Idealist. 23006 Gospodično v Srni halji, ki je včeraj 5 minut pred šla po desni strani Prešernove »L do pošte, potem do trgovin« S., prosi inteligent za sestanek pod »Temni kodri«. 25227 Prlv. nameščenec star 40 let, soliden, z Din 90.000 gotovine, se želi poročiti z gospodično ali vdovo primernih let, ii bi imela kako posestvo z obrtjo-trg. gost. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen zakon«. 25183 Trgovec v 34 letu. ki bo imel pozneje milijonsko premoženje, se želi seznaniti z gospodično, ki takoj razpolaga s kapitalom 100.000 Din — v svrho takojšnje ženitve in prevzetja dobre trgovine Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča 444«, 25174 Pisalni stroj »Continental«, nov, zamenjam za motorno kolo BSA —> poraben za prikolico in v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. , 25169 Zlato brošo z majkno perlo v sredini sem izgubila v soboto. — Ker je drag spomin, naprošam najditelja, da jo proti nagradi odda na policiji. 25190 Broško (podkev) sem izgubila od poti na Rožnik do Gradišča, pro-im najditelja, nai jo vrne proti nagradi na oglasni oddelek »Jutra«. 25219 Žakatne prednje dele izdelujem po 6 Din za koma 1. Ponudbe pod »Deli« na upravo Jutra«. 25144 Motor saugas. rabljen, 35-40 HP kupim Nujne ponudbe z označbo cene in stanja na mlin M. Bitkljačič. Vi-rovitka. 250GS Damski klobuk kateri je bil pomotoma seboj vzet, prosim. da se ga vrne na naslov: M. Podkra.išek, frizer za dame. 25209 Več spodobnih z darjev in dninarjev iščem za Francijo. Podrobna pojasnila daje Jos. Klein-dienst v Kandiji, Novo mesto. Lisičje, polhove kože m vseb drugih divjih fi. vali kupuje stalno tkozi celo leto D Zdravit, trg. u«nj», Ljubljana. Flori jan-tka ulica 9 1880-t 5 CHEVROLET, rablj. osebnih 5217 avtomobilov, v ceni od Din 20.000— do Din 35.000— 0AKLAND, 50 HP, 6 dL, 5-sedežni, odprti, » 38.000^-, FIAT, 501 Šport, 4sedežni, nove gume, nova streha iD novo DUCO ličan, > 32.000— ROLAND PILLAIN, 35 HP, 4 eil„ 4sedežni šport touring > 35.000,— AN8ALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dežni odprti, » 40.000—. ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti. » 50.000.-~ ITALA, 24 HP. 4sedežni, > 32.000,— PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.-* PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni, dvosedežni, z novo pnevmatiko, i 19.000—i PEUGEOT, 30 HP, mala 4se-dežna športna tipa » 30.000— CITROEN, 24 HP, Sedežni, v dobrem stanju > 25.000.—i AlISTRO FIAT. 35 HP, 4 ril., -fisedežni, - V » 15.000— AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil., > 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 eiL, > 20.000— RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni, model 1928, 35 HP > 52.000.—i Vozovi v vozovno pripravnem stanju, ■ loma že plačanimi taksami ia letošnje let«. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov Kopiji se v peni Stanovanje v novi hiši v Trnovem, ob-ftoječe iz vel. sobe 475X 425. manjše sobe 250X475, kuhinje 250X475 in priti-Iklin. oddam s 1. avgustom največ štiričlanski družini Cena mesečno 800 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25206 Ločen hotelir na Jadranu, išče mlado m neomadeževano, izobraženo resno družico, plemenitega značaja in srca, ki bi bila vaorna gospodinja tn prvovrstna kuharica. 'Resne ponudbe s slike pod mačko »Adria« na podružnico Jutra v Mariboru. 24519 Parcelo 333 m' z dvoriščno stavbo ugodno prodam. Alojz Grebene, Velika čolnarska ul. 15. 25212 Parcelo 1000 do 1500 m» v Ljubljani ali bližnil o&olici kupim. Ponudbe « ceno pod »Takoišnje p'ači1o«/26 na oglasni oddelek »Jutra«. 85299 Posteljo ii trdega lesa. politirano. poceni predam. Naslov po ve oglasni oddelek Jutra. 25027 Enosobno stanovanje z vsfflni pritiklinami se odda s 1. averustom le dvo ali tri članski družim". Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25221 Dekle staro de 25 let, ietta tem potom spoznati v svrho ženitve. Dopise po možnosti £ sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mosetle« »182 Originalna švedska Osmos - penska kopel je po dognanjih dr. doc. J. TiKgrena, glavnega zdravnika Marijine bolnice v StocMiotou. kakor tudi po izjavah drugih evropskih in ameriških 'zdravniških kapacitet nafrdealnejsa kopel za shujšanje. Moderni t:p človeka je vitkbst. Kopajte se v Pengu, pa se boste rznebili odvišne teže, postali boste mJadeniško svežj in okrepili si boste utrujene živce. Po zdravniških izjavah popolnoma neškodljivo srcu in obrstim, kakor zdravju vobče. Dobite v vseh lekarnah, dro-gerijah in parrumerijah. Kjer ga nimajo, vam pošlje zavojček Peng za Din 42.—, ki jih morate poslati naprej, generalno zastopstvo LUXOL, Veliki Bečkerek br. 65. Vsem prffeNteffcin moja nadvse I^uMjeoa tn ananoera nosnisn^Bn turžno vest, vanje. Zahtevajte WECK-A I pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, [ Ljubljana, Krekov tTg 10. — Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz im Pitvfer & Lenard, Celje: Josip Jagodic. Pozor! Ali ste že zahtevali ponudbe knjigoveznice S. A. Feldstein? Ljubljana, Vidovdanska c. 12. Zahvala. Za Številne izraze sočutja ob izgubi naše srčno ljubljene matere, tašče in babice, gospe Ane Keller se tem petom najpdsrčneiše zahvaljujemo. NajtopleiSa hvala gg. zdravnikom za požrtvovalno negovanje, prečastiti duhovščini, častitim sestram, ter vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem 04iim, ki so jo na zadnji ža-lositni poti sipremiJi k večnemu počitku. Ljubljana, dne 22. Julija 1929. Žalujoča rodbina Mr. Ph. Gartus. 9149 Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana rf oomo iz originalne [ugobanat- patenh-mohe Se dcluva najboljše pecivo \ ■■■■■■■■■■ krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod Gvido Zeschko hišni posestnik v nedeljo, dne 21. t m., po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 23. julija 1929 ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Knafljeva UI. 18, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico. V LJUBLJANI, dne 21. julija 1929. Globoko žalujoči rodbini ZESCHKO ta LUCKMANN. Urgju^ Davocm BjvJica. Zadaha za konzorcij dutra* Adoli Ribmkai, Za Narodno tiskamo d. d, fcot tiskarnama franc Jezerfiek. Za inseratni del j* odgovoren Alojzi] Novak. Vsi * Ljubljani,