Ljubljana, sreda 16. marca 1927 Cena 2 Din ca Izhaja oo ♦. xjwtraj. Stane mesečno Din 25-—; «a in» semstvo Din 40 — neobvezno. Ogtaei po tarifu. Uredniitvoi LJubljana, Knaflova ulica štev. 5Л Telefon štev. 7*, ponoči todi Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, PreSerrovs ulica št. 54, — Telefon St. 36. inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 4g* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zavodu : Ljub-iana št 11.84a - Praha čislo 71.180. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 15. marca. Davčno vprašanje Slovenije je tekom L 1925. in 1926. tako dozorelo, da je postalo tako rekoč nesporno. Vse stranke so bile v tem edine in odpor Vojvodine je povoljno vplival tudi na našo davčno fronto. Med tem ko se je vršil iih boj proti pretiranim odmeram v komisijah, ki jih jc leta 1922. izposlovala demokratska stranka, obenem s pavša-Uranjem davka ua poslovni promet pri manjših obratih, ie bilo obče pričakovanje. da proračun 1927.-28. prinese bistven korak navzdol, to ie nekak prehod k izenačenju. To so priznavali celo radikali, zlasti oni iz Vojvodine. Politični obrat je nanesel, da se je baš pred odločitvijo radikalna stranka morala obrniti na SLS za pomoč v vladi. Obe demokratski stranki sta ostro odklonili, z Radičem ni šlo več. SLS je imela nenavadno ugoden položaj. Imela je Uzunoviča iu celo NRS tako rekoč v roki. Kakor se je sedaj izkazalo^ in si gospod Korošec ni upal tajiti, je Sveto-zar Pribičevič dal klerikalcem ponovno vedeti, da SDS ne pojde v vlado g. Uzunoviča. To ie moglo samo podkrepiti SLS, da bi bila za Slovenijo kaj dosegla. Pod izredno ugodnimi pogoji zase je torej SLS vstopila v vlado. Tudi parlamentarne okolnosti so favorizirale možnost naglih in odločilnih uspehov. V finančnem odboru je bil ravno na vrsti finančni zakon, glede katerega so vse opozicijonalne stranke, osobito sistematično pa SDS pripravile celo vrsto konkretnih, dobro utemeljenih predlogov, med katerimi so bili tudi taki, ki so iih preje stavili v skupščini sami poslanci SLS. Kleroradikalska večina je vse predloge za omiljenje nevzdržnega socijaino-ekonomskega stanja odklonila in to še z večjo brezobzirnostjo, kakor bi to storil režim RR. Opravičeno smo pričakovali, da bodo klerikalci nato vsaj pri amandmajih pokazali koliko so vredne njihove besede in obljube, ki so jih tolikrat slovesno dajali svojim volilcem in vsem Slovencem. Tudi tu so bili vsi, ki so kaj dali na klerikalno besedo, prevarani. Izmed številnih amandmajev je le par takih, ki zadobe realni pomen tudi v Sloveniji in ki kažejo vsaj tendenco izboljšati položaj tudi širokim slojem, čeravno finančni efekt vseh teh «poboljškov» bržčas ne presega bonitet, ki jih uživajo oni pristaši SLS, ki so se z novim režimom povspeli do ugodnejših mest. Med amandmaji je pa razen tega cela vrsta čisto kapitalističnih določb ter takih, s katerimi se na novo uvaja v državno upravo neenakost in krivica. Tudi je SLS pristala na več amandmajev, ki so jih radikali forsirali očividno ic iz svojih strankarsko-pofitičnih namenov. Tako ostajajo tudi pod klero-radikal-skim režimom socijalne in gospodarske razmere v državi, zlasti pa v Sloveniji, še naprej brezupne. «Slovenec» se sicer trudi, da bi naslikal situacijo v kar najbolj rožnatih barvah, toda ljudje na lastni koži čutijo, da se ni čisto nič iz-premenilo in da je splošna mizerija navzlic trem klerikalnim ministrom ista. če še ne večja. Nasproti vsemu klerikalnemu hvalisanju, kako je nastopila «nova doba» in neskončna sreča, kakršne še v nebesih ni, stoje klerikalna dejanja, ki razblinjajo tudi to novo klerikalno demagogijo v nič. Dejstvo je, da SLS dosedaj še ni storila nič dobrega. Zahtevala je odgodi-tev volitev v Ljubljani, odpravo proporca za oblastne odbore in razne enake bolj osebne koncesije, nič pa glede davkov Slovenije. Da je energično zahtevala na primer spremembo kronske tarife v dinarsko pri tablici za dohodarino ali pa odpravo davka na telesno delo, ni dvoma, da bi bila mogla s tem uspeti. Mogočni nastop opozicije SDS. ki je ob tej priliki razvila cel program, je mogel biti pri tem izvrstna opora. A SLS rti ganila s prstom. Pustila je Slovenijo na cedilu. Pozabila je na vse obljube in navdušeno glasovala za stare davke. Glasovala je za davke, ki jih je svojčas sama prinesla, deloma pa z njeno pomočjo homogena radikalna vlada v časih inflacije. Utrdila je davek na telesno delo, ki ga je pobijala do 31. januarja 1927. od avgusta 1925., ko je vlada RR ta davek uvedla po izpadu SDS iz vlade. Tako ostane davčno breme Slovenije tudi za leto 1927.-28. nes^ireme-trjeno in nezmanjšano. Od raznih strani nam v tem oziru dohajajo dopisi, ki ogorčeno obsojajo SLS in se vprašujejo, čemu to izdajstvo. Čemu? Ali je SLS kdaj bilo kaj za gospodarske interese Slovenije? Kam pa bi prišla SLS, če bodo davki res izenačeni in pravični? S čim pa bo potem hujska-la, kadar bo zopet v opozicïji. Visoki in krivični davki so življenska potreba SLS, ki mora izginiti, ko bosta enkrat vladala red in zadovoljstvo v naS državi Radikali se posvetujejo o Radičevih ponudbah Radicevska taktika v parlamentu. — Neodločnost Demokratske zajednice. — Konference radikalskih ministrov. — Kralj potuje v Pariz? Beograd. 15. marca, p. Politična situ- acija je ostala neizpremenjena. Včerajšnje Radičeve izjave, ki pričajo, da bi Radič zopet hotel z Uzunovičetn v vlado, so predmet živahnih komentarjev. Veliko razočaranje so te izjave izzvale pri davidovičevcih, ki so še nedavno prejeli od Radiča predloge za najožje in najostrejše sodelovanje proti Uzuno-vičevi vladi. Radikali izrabljajo to situacijo ter stavljajo na vse strani nove ponudbe, češ, sicer bodo primorani napraviti z Radičem. Mnogo začudenja vzbuja, da navzlic Radičevim izjavam njegovi poslanci tako ostro govorijo v skupščini in se tako številno oglašajo k besedi, da dobiva njihov nastop ob-strukcijonističen značaj. Razlaga ie pa, kakor zgleda, precej enostavna. Radič hoče s to taktiko, ki ogroža pravočasno sprejetje proračuna, očividno prisiliti Uzunoviča k brzim odločitvam. Z veliko radovednostjo pričakujejo politični krogi ali bo jutri Demokratska zajednica vložila svojo obtožnico proti ministru Maksimoviču, kakor je to že opetovano napovedala. Radikali se mnogo trudijo, da bi izposlovali odgoditev obtožbe, češ, da bodo sicer nadaljni razgovori za eventualno sodelovanje DZ z radikaJ-sko stranko iluzorni. Ni dvoma, da ti razlogi vplivajo na del Davidovičeve stranke, v kateri se zopet pojavlja znatna razdvojenost v naziranju, ki potiska klub DZ v politično pasivnost. Od 4. do 6. popoldne je bila v ministrskem predsedništvu konferenca radikalskih ministrov. Ob 5. je prišel h konferenci tudi predsednik radikalske-ga kluba Mihajlovič. Po konferenci so bili ministri zelo --ezervirani, dejali so le, da se je razr iVljalo zgolj o strankarskih zadevah. Po informacijah vašega dopisnika se je vršila konferenca na željo predsednika vlade Uzunoviča, ki bi se rad pri radikalskih ministrih informiral o splošni situaciji in zlasti o razpoloženju v radikalskem klubu. Na konferenci se je govorilo tudi o stikih med Uzunovičem in Radičem za zbližanje med radikali in HSS in o možnosti obnove stare vladne kombinacije RR. Konkretne odločitve v vseh teh zadevah doslej še ni. Na konferenci so razpravljali tudi o tehnično parlamentarnih zadevah, posebno za slučaj, ako bi opozicija s svojimi govori onemogočila, da zbornica do konca tega meseca spravi proračun pod streho. Kar se tiče morebitne dvanajstine za april, ni doslej še nič pozitivnega sklenjeno. V političnih krogih se je danes živahno komentirala vest, da odpotujeta kralj in kraljica iz Bukarešte naravnost v Pariz, kjei ostaneta osem dni. Smatra se za nedvomno, da je potovanje vladarja (političnega značaja, v zvezi z najnovejšimi zunanje političnimi dogodki. Zanimiva debata o verskih vprašanjih Zakaj nam je potreben konkordat. — Izjave ministra Srskica. Katoliški duhovnik dr. Kežman smatra, da tvori glavno težko-čo vprašanje «mrtve roke». — Splošna zahteva po odpravi bere. — Majhna senzacija v skupščini: minister-general v civilu. Beograd, 15. marca r. Danes je Narodna skupščina nadaljevala specijalno debato o proračunu ministrstva tver. Za to debato je vladalo prav slabo zanimanje. Seja ie bila popolnoma mrtva. Dopoldne so govorili posl. Atif Hadlžikadič, dT. Albert Bazala in dr. Andj edino vič. Popoldanska seja se je vršila ob enakem nezanimanju. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je prišel prometni minister general iMilosavijevič danes prvikrat v civi-lu v zbornico. Na poslopju Narodne skupščine je razobešena črna zastava zaradi smrti poslanca Gligorije Jeftanoviča, starostnega predsednika prvega Narodnega predstavništva 1. 1919. Predsedništvo zbornice položi na njegovo krsto venec. Isto store tudi poslanci iz Bosne in Hercegovine brez razlike stranic. Najprej je govoril radldevec duhovnik dr. Lujo Kežman, ki je razpravljal o razdelitvi ver v naši kraljevini in da je treba z vsemi veroizpovedmi postopati enako. Кат se tiče plač, zapostavlja država duhovne. Ves proračun ministrstva ver ni nič drugega kot političen bakšiš. Čas je, da se bera zamenja s čim boljšim, ker je prišlo že tako daleč, da ljudje prestopajo v drugo vero, ker jim ta veroizpoved obljublja, da bo cerkvene obrede izvrševala ceneje ali celo zastonj. Treba je čim prej urediti izenačenje koledarja. Potrebno je tudi, da se čim prej sklene sporazum z Vatikanom. Vse kaže, da je prišlo glede konkordata do zastoja v pogajanjih radi vprašanja agrara. Minister dr. S r š k i č se je najprej opravičil, da zaradi smrti v rodbini ne more ostati do konca debate v skupščini, ker mora odpotovati v Sarajevo. Povdarjal je, da bo strogo spoštoval zakonske predpise, ki urejujejo odnošaie med verami io državo, spoštoval pa bo tudi običaje, ki so se tekom časa ustalili in postali za razne veroizpovedi zakon. V resortu ver je mnogo napak, ki jih je treba odpraviti. Še večja napaka pa je, če se z vero dela propaganda v kakršnekoli svrhe. Vrzeli v poedinih zakonskih predpisih se bodo čim prej popravile. Najprej se mora donesti interkon-ieslonalni zakon, da se odpravi žalostni pojav proseHtlzma, ki ogroža verski mir v državi. Rešiti se mora vprašanje braka med pripadniki raznih ver. zakon o organizaciji pravoslavne cerkve, ki ga doslej ni, zakon o ureditvi vakufov itd. Minister je nato znova govoril o kolikor da tu in rekel, da skupščina ve, v kakšnem štadiju se pogajanja sedaj nahajajo. (Svetozar Pribičevič: »V kakšnem?«) Minister pravi, da je že snoči povedaL Pogajanja se morajo čim prej nadaJjevati, že zato, ker se na obeh straneh opaža dobra volja. S konkordatom itoče država delati politične kupčije. Konkordat nam je potreben, ker je brez njega težko določiti pravo razmerje med katoliško cerkvijo in državo. Konkordat je važen tudi zato, da se reši vprašanje državnega dotiranja katoliške cerkve. To vprašanje 5e težko rešiti, zato nam ie konkordat tako potreben. (Pribičevič: »Sedanja manjšina v vladi hoče svoje nazore o kon-kordatu vsiliti nam vs.emM Razumljivo Je. ■zakaj dobiva pravoslavna cerkev več od države kot katoliška. Vizrok je v tem, da je fazmerje med pravoslavno cerkvijo in dr- žavo že zdavnaj urejeno. Katoliški cerkvi ni mogoče več dajati, kot že prejema. To vprašanje se bo rešilo s koniesionaioim zakonom in s konkordatom. Sploh so verske zadeve zelo zamotane in detikatne. Pri nas Je verska občutljivost zelo velika. Zato je treba tudi vprašanje medsebojnega otaoša-ia ver čkn prej rešiti. Samostojni demokrat prota Kecmanovič je naglašal, da je pravoslavna cerkev v državi le formalno ujedinjenja, dejansko pa ne. Doslej se ni še nič storilo za izenačenje pravic in dolžnosti duhovnikov v pre-čanskih krajih in v Srbiji. Cerkvena in državna posestva ne prinašajo narodu nika-kih korisfi, zato ie -treba čtm prej izvesti agrarno reformo. Radičevec dr. Pernar je napadal klerikalce radi njihove separatistične verske politike. Radičevec Tomo Vojkovi č ie govoril o nepravilnostih pri pobiranju bere in o njenih pretiranostih ter naglašal potrebo izenačenja koledarja. Musliman dr. Behmeu je ostro napadal bivšega ministra ver Mi-šo Trifunoviča, ki je prepovedal verski pouk muslimanske dece, ker je ustavil delovanje ustanove »Sibjam Mekteb» (šole, kjer se uči deca citati koran pred posečanjem Hudskih šol). Radičevec Gramiža je govoril proti beri. ki znači neznosno breme za kmeta. Svo! govor je čital, a tako nerodno, da se mu je vse smejalo. Ko je končal, ga je predsednik dr. Subotič opomnil, naj se drugič *bolje pripravil. Ta opomin je izzval v dvorani velik smeh. Končno ie zbornica sprejela z večino glasov proračun ministrstva ver. nakar je Wla seja zaključena. Prihodnja seja jutri dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o proračunu notranjega ministrstva. Radičevci so prijavffl 19 govornikov, vsled česar računajo, da bo trajala debata 5 do 6 dni. Velik sodnijski ukaz Beograd, 15. marca. il. V ministrstvu pravde izide še ta mesec velik ukaz o premeščanju sodnih uradnikov na Hrvatskem in v Sloveniji Preobilica denarja v denarnih zavodih Beograd, 16. marca. n. Beograjske banke imajo preobilico gotovine. Hipotekama banka ima 110 milijonov dinarjev, ki jih ne more plasirati. Gospodarski krogi so zaželi razmišljati, kako bi se dala ta preobilica çro-tovine ugodno plasirati. Čudovita koalicija v Osijeku Osijek, 15. marca. n. Z velikim zanimanjem pričakuje javnost prvo sejo novega občinskega zastopa. Čuje se, da eo hrvatski fedo-ralisti začeli pogajanja z radikali radi sodelovanja v mesenem svetu. Uspešni protesti proti ukrnjenju pomorskega oddelka Beograd, 15. marca. n. Povodom prote» s tov in intervencij zaradi ukinjenja oddel« ka za pomorsko plovbo je izjavil prometni minister, da vlada tega oddelka ne bo uki* nila, ampak da sc s posebno odTedbo v finančnem zakonu zd-ruži z oddelkom za rečno plovbo. Pred veliko debato v Berlinu Dr. Stresemann v nemilosti pri nemških nacijonalcih in levičarjih, vendar ni nevarnosti za vlado. Berlin, 15. marca (be.). Ministrski svet je imel popoldne sejo pod predsedstvom Hin-denburga, na kateri je podal zunanji minister dr. Stresemann poročilo o zasedanju Društva narodov in o pogajanjih v Ženevi. Merodajni krogi uaglašajo, da Hindenbur-govo predsedovanje tej vladni seji nima posebnega pomena. Dr. Stresemann je hotel že včeraj izčrpno poročati predsedniku o Ženevi, Hindenburg pa je odgovoril, da pride sam na sejo ministrskega sveta, da tako prihrani ministru dvojno poročanje. Zunanji odbor zbornice ima v četrtek veliko debato o pogajanjih v Ženevi. Plenarna seja zbornice je določena za ponedeljek, ko se začne drugo čitanje proračuna zunanjega ministrstva. Berlin, 15. marca. d. Nezadovoljstvco nemških nacijonalcev z izdom nasedanja Sveta Društva narodov, ki se tako jasno izraža v desničarskem časopisju, bo kolikor toliko vplivalo tudi na razmere v vladi. Nemški nacijonaici bodo na prihodnji seji ministrskega sveta nasprotovali Stresemannovi politiki glede Ženeve. Vendar ni dvoma, da bodo končno le odobrili еИере, ker bi mo- rala vlada iz tega izvajati posledice. Sic-er pa ne bodo hoteli tirati stvari tako daleč, ker so konmi dosegli svoj vstop v kabinet. Razen tega je vsa vlada odgovorna za postopanje poedinih ministrov in bi morala vsa vlada takoj odstopiti, ako bi se ena ali druga njenih strank ne strinjala z ujeno politiko, zlasti pa ne z zunanjo. Nezadovoljstvo uenišk. nacionalistov s Stresemanuovim postopanjem v Ženevi pride vsekakor do izraza tudi pri debati o proraunu zunanjega ministrstva. Tudi levičarske stranke ne odobravajo popolnoma Stresemannovega postopanja v Ženevi. Očitajo mu, da je poeaarsko vprašanje preveč raapihnil, ker da je bilo od vsega začetka videti, da se ta stvar uredi le kompromisnim potom z obširnimi koncesijami Nemčije. Dr. Stresemann pa je nastopal preveč odločno, očividno pod pritiskom nemških nacijonalcev. Po mnenju levičarjev ni posaarsko vprašanje tako važno, da bi se ravno v tem morali meriti Nemčija in Francija, katera bo zmagala, ker je bilo jasno, da bo rešitev tega vprašanja izpadla neugodno za Nemčijo. Pomorsko oboroževanje Anglije Mornariški proračun. — Anglija pozdravlja razorožitveno konferenco vendar se mora oboroževati še naprej. London, 15. marca (Io.). Lord admiralitete Bridgeman je predložil spodnji zbornici mornariški proračun. Admiral je dejal, pravi, da je razmerje med Italijo in Francijo delikatno, na drugi strani pa tudi odnošaji med Italijo in Nemčijo, čeprav so dobri, niso takšni, kakršne si želi rimska vlada. Dočim se je pred par tedni Francija obotavljala pridružiti se angleški akciji v Vzhodni Aziji, je Italija brez pomišljanja čvrsto stopila na stran Velike Britanije. Ravnotako ne ve Nemčija, kaj naj bi storila spričo spora med Londonom in Moskvo, Italija pa je pokazala, da je na strani Anglije in da se ne boji Rusije. Mussolini ni ratificiral besarabske pogodbe samo, da poglobi prijateljstvo z Rumunijo, ampak tudi zato, da pokaže svetu, da Anglija lahko računa z zanesljivim zaveznikom, dočim sta se Londonu Pariz in Berlin izneverila Ta odločni korak talije je bil dejstvo, okrog katerega ee je vse sukalo na pogajanjih v Ženevi to se je pokazalo, da se v Evropi kažejo obrisi novega pregrupiranja narodov. Italijansko prijateljstvo Pariz, 15. marca. s. «Soir» se bavi z na* petostjo na Balkanu m z možnostjo obkro. žitve Jugoslavije po Italiji m Madžarski. List ugotavlja, da postajajo oborožitve Ita* Kje vedno večje. Angleška pogajanja v Egiptu Kairo, 15. marca. s. Angleško^egipčanska pogajanja se tajno nadaljujejo. Kakor se izve, je Anglija pripravljena ustreči želji nacionalistov ter umakniti svoje čete iz Egipta. Za to pa zahteva, naj se sinajski polotok odstopi Palestini. Dočim se opaža na strani politikov pripravljenost sprejeti angleške ponudbe, protestira časopisje pro« ti tej kupčiji, čijc izmenjalni objekt bi bil ta polotok za vojaške koncesije Anglije. Bethlenov ekspoze Budimpešta, 15. maroa. d. Za petek je sklicana seja zunanjega odbora zbornice, na kateri bo govoril ministrski predsednik Bethlen o svojem posetu v Rimu. Razpravs Ijal bo tudi o angleškositalijaneki orijen« taciji in o stališču Madžarske do besarab« skega vprašanja ter spora med Anglijo in Rusijo. Dr. Stresemann pri Masaryk u Ženeva, 15. marca. g. Pred svojim odho« dom iz Ženeve je posetil dr. Stresemann predsednika Masaryka v prisotnosti mini« stra dr. Beneša in imel z njim daljši raz. govor o razmerju med obema državama in tudi o raznih mednarodnih zadevah, tako zlasti o politiki v vzhodni Evropi. Preda sednik Masaryk se je snoči odpeljal v Maт-. seille, odkoder nadaljuje svoje potovanje v Egipt. Rumunski konkordat Bukarešta, 15. marca, (be.) Po vesteh iz merodajnih virov sklene Rumunija v krat» kem konkordat z Vatikanom. Smrt predsednika Latvije Riga, 15. marca, (be.) Tu je umrl v sta« rosti 67 let predsednik latiškc republike Tschakste. Tudi belgijski kralj obolel na hripi Bruselj, 15. marca. s. Kakor poroča le Belge», je belgijski kralj obolel aa hripi Senzacionalni preokret na Kitajskem? Protiboljševiški kurz med Kantonci. Senzacija ratifikacije besarabskega protokola je potisnila druge dogodke nekako v ozadje; angleško-ruski odnošaji, ki so še nedavno absorbirali vso pozornost svetovne javnosti, so postali kar brž manj važna zadeva. Sedaj prihajajo iz Kitajske vesti, ki bodo, ako se potrdilo v vsem obsegu, vzbudile največje zanimanje in potegnile nase občno pozornost. Iz šanghaj-skih virov se poroča, da je nastal razdor med Kantonci in da je general Šangkajšek nastopil zoper ekstremiste in napravil uspešen airont proti njim. Treba je seveda še počakati, če se pokažejo te vesti točne in resnične v celoti ali vsaj deloma. Preden se napravi iz njih zaključek, so vsekakor potrebna zanesljiva podrobnejša poročila, Zakaj če so točne, se je s tem pričel na Kitajskem notranji preobrat, katerega posledice bodo ne le za razvoj kitajskih, marveč tudi svetovnih dogodkov ogromnega pomena. Ekstremisti med Kantonci, to so namreč socijalno-komunistični elementi, tvo-reči del nacionalistične stranke Kuo-tnmtang. Treba je namreč vedeti, da socijalisti na Kitajskem ne tvorijo in niso tvorili posebne samostojne stranke, marveč so bili del stranke Kuommtang. ki jo je ustanovil dr. Sunjatsen, voditelj kitajske revolucije; v tej stranki, ki druži levo orijetrtirane radikalne elemente, so ostali tudi socijalisti in v najnovejši dobi cek) komunisti. V tej sestavi je ostal Kuomintang do sedai. V zadnji dobi se je že parkrat javilo, da se večajo nasprotja med meščanskimi elementi in komunisti v kantonskih vrstah. Toda notranje delo kantonske viade in kantonskih oblasti se je gibalo ves čas v smeri meščanske demokracije; nikjer se niso podjetja socijali-zirala niti se niso ustanavljale kakršnekoli institucije ali preuredbe po boljše-viškem vzoru. Identificiranje, Kanton-cev z boljševiki tedaj nikakor ni pravilno; niti v Kantonu samem, kier je središče in izhodišče tega gibanja, ni bilo izrazitih boljševiških akcij. Pri vsem tem pa so kitajski komunisti z največjo vnemo sodelovali v borbi Kan-toncev proti notranjim in vnanjim nasprotnikom in kar je še posebno važno, imeli pri tem obilno moralno, diplomatsko in dejansko podporo sovjetske Rusije. Kakšen je bil nadaljni akcijski načrt komunistov v kantonski državi, je popolnoma neznano. Očividno pa so smatrali, da je treba najprej doseči vnanji câj, to je zmago nad notranjimi nasprotniki Kuonrintanga in izrabiti to zmago «a forsiranje borbe zoper inozemce, osobito zoper Angleže; bržkone bi šele po snagi v tem obsegu smatrali, da je nastopil čas za izvedbo pravega komu-«šstičnega programa. Danes gospoduje kantonska vlada iz -3S9- Bedba za francosko volilno reformo n, Pariz, sredi marca. Poiocaeéjeva vlada je izvojevala zadnje iSose več parlamentarnih zmag, ki so po taac&k, da stoji za njo v velikih, aktualnih problemih ogromna večina Francozov. Pr» vi izmed štirih vojaških zakonov (ostali trije še niso izdelani v komisiji), tako zvani ceakon o organizaciji oboroženega naro« ф», je sprejela zbornica z velikansko ve» «do. Zanj so enodušno glasovali tudi so» cija-KetL Opozicijo so tvorili edino komu» oistL Takoj nato so socijalisti doživeli popoln pjraz s svojim napadom na Poincaréja, ki je v 5-rrho okrepitve franka na mednarod« nem trtfu obljubil izplačati letošnji obrok francoskega dolga Ameriki in Angliji v duhu dogovorov, ki sta jih svoj čas skie» uila Cailiaux m Béreoger. Na ta način je pokazala Francija svojo dobro voljo, da se oe misli umikati plačevanju, nikakor pa Ш s tein prejudicirana končna usoda obeh dogovorov. Oba prideta o pravem času pred parlament, ki ju bo odobril, izpreme» tU ali odklonil. Razen socijalistov in ko» munistov so vse druge stranke z veliko WCldo odobrile to vladno stališče. Socija» Stični manever se je izjalovil in Poincarč ne bo imel letos več opraviti s kočljivim vprašanjem zavezniških dolgov. Po teh usoehih pa se je pred zbornico Rjavil problem, glede katerega si niso mi niti sami ministri, kaj še,le vladne stranke. Volilna reforma, kakršno je pred« težil poslanski zbornici notranji minister ^âbert Sarraut, utegne temeljito omajati sfogo v široki narodni koaliciji. K sreči ie Bomcaréjeva bairka že preplula mimo naj» feujšth nevarnosti, ki so pretile francoskim Hnancam. Pred vojno ie imeia Francija večinski, ijmnominalni volilni sistem po okrajih, visak. upravni arrondissement je volil ene» ga poslanca. Če je število prebivalstva pre» segalo 100.000, je imel arrondissement pra» vioo še na enega poslanca za nadaljnih 100.000 prebivalcev, oziroma za dei tega Števila. V tem slučaju se je arrondissement delil n« volilne okraje, ki je volil vsak po enega poslanca. Ta sistem je funkcijoniral celih 59 let. L. 1919. pa se je uvedel tako svani volilni način na listah s proporcijo» nalnim zastopstvom. Vendar je bil ta za» leon silno oddaljen od prave proporcijo» nale, ker je vse preveč favoriziral večino. Z njim niso kmalu bili zadovoljni niti pri« staši večinskega niti proporci jonalnega si» stema. Zato se je poslanska zbornica že 16. julija 1925. soglasno izrekla za njegovo ukinjen je. Tedaj je bila večina zbornice za uvedbo čistega proporca. Se pred nekaj meseci je komisija za splošno volilno pra» vtco poverila svojega člana Théo.Bretina, da poroča ugodno za zakonski načrt, ki je predlagal uvedbo proporci jonalnega zastop stva v okviru depar temen tov. Ze ta načrt, ki pa ni nikdar prišel pred zbornico, eo se najbolj potegovali ravno socijalisti Zadnje čase pa so se socijalisti popol« noma irpreobrnili. Njihov kongres se je 27. februarja izrekel za večnski volilni si» Hankova, svojega novega središča, domala vsej južni polovici prave Kitajske in v razmerju s povečanjem vladnega področja Kuomintanga je seveda komunistično gibanje postalo važnejše ter se pričelo pripravljati na odločnejše delo. To pa je povzročilo večjo napetost v kantonskih vrstah in dovedlo naposled do javnega razdora. Prve vesti so poročale, da je vodilni general Kantoncev Sangkaišek nastopil proti komunistom. Poročila niso doslej povedala ničesar podrobnejšega o tem nastopu, niti kje niti kako se je izvršil. Ako bi se bilo to izvršilo, bi bil s tem sovjetski vpliv med Kantonci prizadet v bistvo, zakaj Čangkaišek se obrača osobito tudi zoper sovjetskega pred stavnika Borodina in njegove pomaga-če. Sovjetska diplomacija bi doživela potemtakem na Kitajskem ogromen poraz, kar bi nedvomno zmanjšalo nasprotje med Kantonci in Angleži. Londonska politika bi nedvomno razdor med Kantonci spretno izrabila in se približala zmerni struji. Sangkaišek išče baje sporazuma s severno Kitajsko, ho-teč osnovati skupno nacionalistično fronto, obračajoč se z vso odločnostjo zoper boljševizem in zoper možnost boljševizacije v kantonski državi. Izrazih smo že uvodoma potrebo neke rezerve pri presoji teh vesti. Ne sme se prezreti, da so generali v kantonski armadi nekaj povsem drugega nego na severu. V armadah severne Kine so generali suvereni gospodje in politične oblasti, pa naj je to pekinška vlada in provincijalna uprava, samo marijonete brez moči in vpliva. Pri Kantoncih je obratno general le orodje v rokah moč ne centralne vlade, ki je ne le formalno, marveč tudi faktično vrhovni faktor oblasti. Nastop Šanghaišeka proti bolj-ševikom tedaj ne more biti samo njegova zadeva, marveč v prvi vrsti stvar kantonske vlade. V skladu s to presojo so najnovejše vesti iz Hankova, ki pravijo, da se je kantonska vlada postavila zoper Šung-kaišekov nastop, razveljavila njegove ukrepe in dala aretirati njegove pomočnike, njega samega pa pustila v poziciji vrhovnega poveljnika. Nasproten mu je osobito vnanji kantonski minister Čen. ki je glavni zastopnik dosedanje smeri in naslanjanja na boliševike. Nahajamo se tedaj pred prevažnim preokretom v kantonski politiki. Je nevarnost pred razdorom med političnimi in vojaškimi faktorji in že se naštevajo province, ki so za viado in dosedanjo politično smer in druge, ki so za Sangkaišeka in njegov puč. Ako se bodo dogodki razvijali dalje v naznačeni smeri, so se zadeve v Kini temeljito komplicirale. Te komplikacije pa bi pomenile veliko olajšanje svetov-nopolitične napetosti. Nadaljne vesti iz Kitajske bodo tedaj ogromnega pomena. Kako odgovarja dr. Gosar siromakom davkoplačevalcem Mesto konkretnega odgovora napihovanje po «Slovenčevem* vzgledu o velikih uspehih! — SLS hoče z besednim samohvali-sanjem olajšati bedo siromašnih davkoplačevalcev. potegniti politika s- Jelačina. To ic iskre« nasvet velikemu zavodu, kateremu vsi trez ni gospodarski in tndi politični krogi želijo nemoten razvoj. stem po okrajih in naložil vsem 95 socijaii« stičnim poslancem, da morajo glasovati zanj v parlamentu. S tem so se socijalisti pridružili svojim bivšim zaveznikom iz levičarskega kartela, socijalističnim radikalom. Navzlic odpadu socijalistov ima propor» cijonalno zastopstvo še dokaj toplih bra» nilcev. Zagovarjajo ta sistem «narodni re» publikanci» in zlasti močna in disciplini» rana ccrepublikanskodemokratska zveza», zanj so končno tudi komunisti, torej des» niča in skrajna levica. Vendar so danes proporcijonalisti v par» lamentu v manjšini. Povratek k predvoj» nemu sistemu torej načelno ne bo težak. Skoro ves bivši levičarski kartel je zanj. Do težav pa pride pri podrobnostih. Že sedaj imamo dva v bistvu enaka, v važnih detajlih pa različna načrta. Oba določata, da voli posamezen volilni okraj enega sa» mega poslanca, da je pri prvem glasova» nju izvoljen oni, ki dobi absolutno večino in vsaj četrtino vseh vpisanih glasov in da zadostuje pri drugem glasovanju, ki se vrši teden dni pozneje, relativna večina. Po vladnem načrtu bi imela nova zborni» ca 587 poslancev, po predlogu Alberta Mil» hauda in tovarišev pa kar 60°. Ta zadnji predlog je identičen z onim, ki ga je sc» nat že sprejel v avgustu 1. 1924. Oba na» črta predvidevata preveliko število poslan» cev. Zbornica pa se je moralno obvezala pred narodom ob priliki zadnjega zviša» nja poslanskih dijet od 27.000 na 45.000 frankev, da se bo število poslancev zniža* lo. Zdaj pa se pripravlja novo zvišanje že itak preštevilnega francoskega parla» mentarnega zastopstva. Zato so prijavili kar trije poslanci, da bodo spravili naj» prej to zadevo pred plénum. Poslanec Bon» r.efous bo predlagal; naj se razprava o no» vem volilnem zakonu odgodi, dokler ne predloži vlada zakonskega načrta, po ka» terem bi znašalo število poslancev samo 500, a senatorjev 250. Obeta se torej živahna borba. Verjetno je sicer, da se bo našla večina za un in orni» palni večinski sistem, tudi je upati, da bo eden izmed obeh predlogov končno odpa» del v prid drugemu ali pa se bo našel kom promis. Toda debate v odboru bodo goto» vo dolgotrajne. Čeprav pritiskajo socijaii» sti, da bi se začelo čitanje v zbornici še pred Veliko nočjo, ne misli nihče resno na to. Socijalistični radikali navajajo kot zad» nji termin 1. junij. Ni pa prav nič gotovo, da bo poročilo komisije kaj kmalu "izdelano. In če pride po velikonočnih počitnicah do razprave in bo sprejet zakonski načrt notranjega ministra, mora novi zakon še enkrat pred senat. To pa se zgodi šele ie» sera. Borba za volilno reformo bo torej ne le živahna, marveč tudi jako dolgotrajna, к»т utegne omajati Poinearéjevo minte+rstvo naciionalnc sloge. Samomor bolgarske poročevalke Dunaj, 15. marca. .-. 401etno bolgarsko poročevalko Ramo Mihajlovič so dane« ▼ stanovanju našli mrtvo. Zastrupila se je s senom. Naše javno vprašanje, ki smo ga v ne> deliski številki naslovili na ministra za socijalno politiko g dr. A. Gosarja, je zaleglo. V toliko namreč, da smo prejeli ргош-pten odgovor. Reči in priznati pa moramo takoj, da takega odgovora od dr. Gosarja nismo pričakovali. Gospoda ministra smo prištevali k resnejšim voditeljem SLS in smo ga v svoiem javnem vprašanju tako rekoč opozorili na brezdušno natolcevanje »Skr .enca«, ki objavlja tako bedaste vsakodnevne saraopohvale na račun SLS. da ž njimi spravlja njene eksponente v vladi v uprav smešno luč pred celokupno našo javnostjo. Res, nismo pričakovali, da se bo dr. Gosar ideniificiral s to »Slovenčevo« prakso in priznavamo, da nam je žal, da smo se zmotili. Našim čitateljem pa predočimo v stvarno konstatacijo dejanskega stanja bistvo našega vprašati]a dr. Gosarj-u in njegov odgovor. CitiraL smo, kakor znano, odstavke n.ie-;ovega lanskega govora v Narodni skupščini, kjer se je v potu svojega obraza trudil dokazati, da odgovarja eksistenčni minimum 20.000 do 30.000 dinarjem. Vse, kar je pod temi vsotami, pa da je le pesek v oči. In tedaj je dr. Gosar vzkliknil: »Gospodje, tu notri, da se ta meja ni povišala vsaj пз 20.000 do 30.000 dinarjev, tiči zopet eden glavnih vzrokov, zaradi katerega se borimo proti trdotam sedanje osebne dohodnine. Kajti olajšave zakona o osebni dohodnini so taktično danes brez veljave in zato povzroča ta davek ravno največjim siromakom, ljudem, ki ne morejo preživljati svoje družine niti za silo, največje krivice.« In z ozirom na ta dr. Gosarjeva izvajanja v lanski Narodni skupščini smo staviii na g. ministra za socijalno politiko sledeča vprašanja: Ali smatrate še vedno, da pomenja zvišanje eksistenčnega minimuma na 6000 Din samo pesek v oči ljudem? Ali niste tndi mnenja, da je povišanje tega minimuma za borih 1000 Din. kar je »dosegla« sedanja vlada, še vedno »pesek v oči Hudem«? Ali pa morda smatrate, da letos ni potrebno zvišati eksistenčnega imnimu na 20 do 30.000 Din, kakor ste laai zahtevali in da letos zadošča 6000 D«, ker rmxje odgovarja SLS? AH ste še vedno prepričali, da >pov®re-ča ta davek ra^no naiveiSphn šrontakmn. ljudem, ki ne morejo preživljati svoie družine niti za silo. največje krivice«? Ako ste še vedno tega prepričanja, zakaj ne zahtevate znižanja eksistenčnega minima na vsoto, ki ste io lani sami predlagali? Saj je še čas, ker finančni zakon še ni sprejet. In končno, ako še vedno stojite za besede, ki ste jih izrekli na lanski seji Narodne skupščine, zakaj ne poučite »Slovenca«, naj ne zavija oči in brije norcev iz največjih siromakov, katerim je sedanja vlada, kakor ste sami rekli, »vrgla pesek v oči« In »zvišala« eksistenčni minimum od 5000 na 6000 Din, dasi ste lani to proglasili za največjo krivico? Zakai smo postavili ta vprašanja Vam, g. dr. Gosar? Ker smo boteH ožigosati z besedami njenega lastnega voditelja smešno napihovanje SLS v »Slovencu«, ki piše baš z ozirom na »povišanje« eksistenčnega minima, da je dosegla »velikanske uspehe«. Vsak pameten politik bi v tem slučaju molčal. Opravičeval bi neuspehe SLS na vladi z drugačnimi argumenti! Ne z direktnim farbanjem o uspehih tam, kjer jih ni. Kier jih po zatrdilu njenih lastnih prvih voditeljev! In kaj ste. g. dr. Gosar, odgovorili na našo ugotovitev? Posnemate »Sloveaca« in zatrjujete. da nimamo »niti najmanj pravice, klicati na odgovor tiste, ki so v opoziciji dobro varovali Interese našega ljudstva in jih v vladi ravno tako dobro zastopajo. Ko smo stopili v vlado, je bilo prvo in glavno naše delo. da smo znaten del teh bremen raztovorili raz pleča našega ljudstva. Tudi naš; dosedanji uspehi kažejo, da 1; znamo biti krepki samo v opoziciji, ampak tudi v vlad:.« M: pa pravimo na te sibiličue trditve: Ne, g. Gosar, Vi ne znate biti krepki ne v opoziciji, ne na vladi. Vi ste tu in tam krepki le v besedah! Dokaz: Vas odgovor ua naša vprašanja, ki jih ue omenjate niti z besedico, ker bi sicer ne mogli govoriti o »dosedanjih uspehih na vladi.« NI to lepo od resnega politika, da govori lani o potrebi eksistenčnega minimuma v višini 26 dô 30.000 Din, letos pa ne protestira aroti natolcevanju »Slovenca«, ki predstavlja Vaše lanskoletne besede o »pesku v oči ljudem« kot epohatee uspehe SLS! Siroma ki-davkon'aievafci Had boj za viads ш magistratu Hud boj. za vlado na magistratu se je vnel v Ljubljani. Klerikalci pravijo, da nikakor ne gre, da vlada na rotovžu le radikalska partija, ki je bila pri zadnjih volitvah tako tepena, da je skoraj ni več videti Priznavajo sicer, da so tudi oni dobili po grbi in da nimajo na magistratu prav za prav nič iskati, vendar pravijo: če smejo jam sedeti radikaii, zakaj ne bi še mi. Zahtevajo «pokivico vlade» in so v ta namer, izkonstruirali sledeči načrt: ustanovi se poseben ge-rentski svet pod predsedstvom sedanjega komisarja g. Mencingerja, kateremu naj bi »'pomagali» še trije zastopniki SLS gg. Jeglič, dr. Stanovnik in dr. Rožič ter 2 «delegata» vesoljne radikalne stranke g. dr. Ravnikar in neki sicer neznani g. Gokelj. Vsega skupaj bi jih bilo torej šest, kar odgovarja šestim delavnim dnem v tednu. Po klerikalnem načrtu naj bi namreč vsak izmed gospodov gerentov bil po en dan v tednu «gospod» na rotovžu ter bi «vodil posle», dosedanji komisar pa bi imel povrh še častno funkcijo predsednika. Ta klerikalni predlog se pa radikalom nič ne uopade. Sedaj (in nikoli več) so oni gospodarji na magistratu in zakaj bi delili? Pristajajo zato le na «sosvet» s posvetovalnim glasom, glede klerikalnega predloga pa odločno pravijo <^nak!» In tako Lljubljana še do danes zaman čaka, da bi prišla v roke odločnim avtonomistom, ki so tako rekoč že od malih nog, najmanj pa od Lampeto-vih časov preizkušeni v borbi za njene pravice. Seveda, klerikalci se ne udaio tako lahko. Grozijo svojim zaveznikom, da bodo začeli «pometati», češ da radikali na magistratu uganjajo «enostransko» politiko. Tako je bilo nedavno službeno objavljeno v listih, da so na magistratu vsa mesta zasedena in da naj torej nihče ne prihaja nloledovat za nastavitev. Klerikalci so vsled tega morali potlačiti apetite raznih svojih ljudi, ki pa so jim te dni prišli ogorčeno tožit, da je medtem na «vsa zasedena mesta» bil imenovan radikalski tajnik Možina in da se je tudi za hčerko neke zagonetne radikalske veličine našel še prazen strt. Tako pa ne gre, pravijo sedaj gospodje od SLS in borba je pričela znova. Poročali bomo. kako bo končala. Medtem se v Beogradu izdelujejo amandmani za finančni zakon. Kakor znano, so klerikalci (dokler niso bili na vladi) obljubljali, da bodo (čim pridejo na vlado) ne le takoj izposlovaK razpis občinskih volitev v Ljubljani, temveč tudi revizijo občinskega volilnega reda v s-mislu čistega proporca. Za prvo je treba le telegrama notranjega ministra velikemu županu: «postopajte po zakonu», za drugo kratkega sta^a v finančnem zakonu: «Dosedanje izjeme do» ločbe obč. volilnega reda za Slovenijo, veljavne za avtonomna mesta in občine z nad 10.000 prebivalci, so odpravljene». Niti eno. niti drugo se ni zgodflo. Klerikalci so v Beogradu na Ljubljano — pozabili ati pa so tako izmučeni od dela za blagor ljudstva, da so tik pred odločlnimi ukrepi za rešitev tolikrat milo oplakane avtonomije ljubljanske občine omagali. V Ljubljani pa strašijo klerikalni minores gentium svoje radikalske prijatelje: airt, aut. Dajte, da tudi mi pridemo zraven, če ne bodo pa volitve, ki vas za vedno pometejo z magistrata. In radikaii resno premišljujejo ter so bili že mnogi od njih zasačeni pri štetju gnrn-bov ira telovniku. Ljubljanska kreditna banka in g. Jelačin Radi pofrtike g. Jelačina je imela napredna stvar že toliko škode, da je netnogoče dopustiti, da bi se ta gospod s pomočjo naprednih korporacij ш naprednih ljudi vzdrževal pri svojih prikritih političnih načrtih. Mesto pravilno izvoljene »Trgovsko-obrtne zbornice« sedi v tem gospodarskem parlamentu Slovencev kot komisar g. Jelačin, njegova desna roka in namestnik je pa g. Ogrin. Prav dobro smo informirani kaj se sedaj pod koinisarijatom »Trg. ia obrtne zbornice« pripravlja in kako se hoče spraviti «Trg. in obrtno zbonii» v klerikalne roke. V tei zadevi je izšla tndi intervencija ministra dr. Knlovca in pritisk viade na radikalske delničarje »Narodne banke« za izvolitev g. Jelačina v upravni svet »N. B.« V isti smeri delnje tudi dnevnik g. Jela-čir.a, ki sicer markira »nevtralnost«, dejansko pa je samo pomagač klerikalne stranke. Baš pred par dnevi je priobči' članek proti skupni napredni fronti, ki ga je mogei Pisati ali iospirirati samo človek, ki dela sfofbo za SLS. Vse te akcije v prilog iderikatizmn pod figovim peresom nevtralnost in splošnega zospodarstva, pa so pri nas mogoča le tako dolgo, dolder ji-h kdo direktno ali indi-rektno finansira; saj ie javna tajnost, da je znašal n. pr. deficit Jelačinovega dnevnika že koncem lanskega leta skoraj poj milijona dinarjev! Ko je lansko leto Kredwna banka odstranila z vodilnega mesta g. Jelačina, smo dobiti od merodajnih činiteljev zagotovilo, da se ta zavod ne bo več poetično angažiral. Izvolitev g. Jelačina za □pravnega svetnika Narodne banke ter ponovna kandidatura g. Jelačina za upravnega svetnika KredJme banke, pa so nam dali dovolj vzroka, da gospode pri Kreditni banki opozorimo na svojčas dana zagotovila ter jih znova svarimo pred pobtičakm avanturami, ki so naperjene proti napredni stvari. Manj opaem" so odkriti poiiticni nasprotniki, kakor pa prikrit». Zato je pa nemogoče, da bi se taki načrti vzdrževali s pomočjo naprednih Sodi. Kdor drži g. Jelačina in mn daje potnho, če tudi le s svojo popiistijivostki, je prav tako odgovoren za š&odo. ki se mora s takim postopanjem razviti. Mi smo storili le svojo dolžnost da smo pravočasno svariK. Potrebno akcijo proti poHrtkit g. Jefaflnn ■?s1 »ri nrogoče drugače voditi, kakor z istočasno akcijo proti korupciiam, ki njega dr že m dokler ga ščitijo. Na LiyM5anskf kredifrri bartki je, da se čtmpreie odmakne od političnega vrtinca, v katerega jo gfczi Politične beležke Kaj pa s kronskimi penzionisti? Naša konstatacija, da so kronski penzionisti vnovič prevarani, je »Slovencu« sapo popolnoma zaprla. Ni čuda! Z ničemer se ne da braniti klerikalne demagogije 71 klerikalnega norčevanja iz kronskih upokojencev; kajti kdor postavj v finančni zakon naročilo za prevedbo kronskih na dinarske, a ne predlaga obenem tudi zato finančnega kritja, ta ne misli resno. Ker pa kronski penzijomsii od naše konstataciie še nimajo drugega kot bridko razočaranie, b jim ga je pripravila ; kleroradikalska vlad«, a ker tudi od tozadevne časopisne polemike ne bodo imeli ničesar, ako se v zadnjem trenotku ne doseže nov amandman zenie zato vprašamo vodstvo SLS, ali hoče krivico kronskih penzijonistov popraviti aJi ne? In če to hoče. ali hoče ukreniti, da bodo ministri SLS še pred končnim sprejet-jem proračuna opozorili vlado na veliko p<>-greško ter izposlovall dodatek k financ, zakonu, s katerim se vstavlja v proračun tudi kritje za prevedbo kronskih pokojnin v dinarske. Časa imajo klerikalni ministri zato še dovolj. Treba le le dobre volje m srca za najbednejše med bednimi. Navziit vsem poJitščmm nasprotstvom, verdarle trpi mo, da ta naš apel na vodstvo SLS ne osta ne neuslišan; sai kronski penzijoaisti nisn le siromaki, ki zaskžijo upoštevanje in umevanje vseh ktritnrnfh ijudf. marveč чо med njimi tudi pristaši prav vseh strank. Kar bo SLS storila za kronske penzijonisce bo torej storila tndi za svoje pristaše. SLS ima sedaj vso moč v svojih rokah, od nje le odvisna celo radikalna stranka. Na delo terej, na delo krščansko! Kapitalistični nazori «Slovenca» «Slovenec» skuša pobijati naše dokaze, da so amandmaji kleroradikalske vlade v nrnogih oririh pristni kapitalistični ukrepi. Se vedno renomira s poviškorn ekristeni nega minima od 5000 na letnih 6000 Din. dasi je v tem oziru klerikalna demagogi ia že do golega razkrinkane. Sedaj se je pa «Slovenec» tako daleč spozabil, da se po. vrb še norčuje iz delavcev, ker plačujejo davek na ročno delo. Piše namreč, da bo vsled^ povišanja eksistenčnega minima 7» mesečnih 500 Din pri odmeri davka n* ročno delo «na tisoče in tisoče delavskih rodbin deležnih dobrote». Sedaj vedo delavci zakaj so Herikalm poslanci odklonili predlog SDS. da naj ee odpravi davek na ro&o delo in zakaj so tako strumno gia. sevali zato da ta davek ostane. «SJoven» čeva» pisava nehote spominja na človeka, ki mora po nedolžnem na vislice, pa mu pred U\r&K> krivične obsodbe v zadnjem trenotkn šo dovolijo «dobroto» za to in ono življenje O takih dobrotah sc s «Slo. vencem» ne bomo prepirali, treba je le, da si delavca sami zapomnijo, kaj je včeraj pisal «Slovenec». Kadar se jim bo odtego» val davek na nočno defo bodo sami videli kakšna je klerikalna «dobrota». Prav tako kapitalistične nerore razvija «Slovenec» v svojem zagovoru bank ® drugih kapftali. stičnih družb, katerim je kleroradikalska vlada pri delnicah znižala takse ter odpra» vila davek, ld so ga banke plačevale na vloge. «Slovenec» pravi, da bodo sedai banke zviSaJe obrestno mero ra vloge, rni» Žale pa obrestno mero za posojila. Prve«* aprila — ko bo proračun sprejet — se bo obrestna mena si£umo tako spremenila, vsaj v klerikalnih baokah. Seveda bo to le 1. aprila. To bi moral «Slovenec» tudi po» vedafi. Še nekateri amandmani vlade Beograd, 15. marca. p. Na včerajšnji seii mnu-stnskega sveta je vlada sprejela dodat, no k prejšnjim amaodmanom še sledeče sklepe in amendmane, ki se nanašajo na ministrstvo saobračaja: Most, Jri bo spajal Beograd s Punčtvoin bo imel dva tira, en tir za železniško zve. zo, drugi tir za promet z običajnimi vozili m za pešce. Most preko Dunava bo ime! 7 obodov po 160 metrov. Most bo tako konstruiran, da bodo lahko ledje vozile pod njegovimi oboki, ne da bi povešaic svojih dimnikov. Ministrski svet je nadalje odobril ministru saobračaja, da lahko nabavi rti Polj» skem izvestno števHo železniških tračnic in drugega materijala. Vlada je nadalje iz proračuna toga mi» nistrstva podelila sledeče subvencije: Ji* goslovenskemu brodogradilištu na Sušalro 200.000 Din. splitski ladjedelnici «Jug> 250.000 Din, pomorsko»industrijskemu pod jetju «Marjan» v Splitu 500.000 Din m za. drugi ladjedelnic na Korčuli 50.000 Dni. Vlada jc končno sprejela amandman, * katerim se pooblašča minister financ, da rada uredbo o gospodarstvu samouDrsv. Uredba naj bo v soglasju s členom 75. za» kona o oblastnih samoupravah. Admiral Boradge v italijanski nemilosti Ker je b« preveč prijazen napram Jugoslaviji. Soiak, 15. marca. n. Ameriška vojna kd> ja «Memphis» z admiralom Buradgeom je dospela v Trst. Tamošnji listi beležijo le na kratko prihod ladje. Gre za očividno demonstracijo proti admiralu, ker je tako prisrčno govoril v Beogradu in Spi itn o Ju. 0od*viji. Ali si že vpisan v Vodnikovo družbo? DANES! PREMIJERA! Prvič v Ljubljani! NOVO! Harold Uoyd Danes ob 4., Ve6., Vt8. In 9. uri: t kolosakii burki: «Zakon v treh» On v novih neprilikah! » On kot zaljubljen ni možl » On vodi vojno proti strahovom! On Idoroformira svojo punico! « On vozi v tramvaju purana! k LJUBLJANSKI DVOR ino Telefon 397 Sodeluje umetniški orkester. Naši Otvoritev nove avtomatske telefonske centrale v Ljubljani Vsem ljubljanskim telefonskim naročnikom in interesentom sporočamo, da bo dne 19. in 20. marca otvorjena v Ljubljani nova avtomatska telefonska centrala. Priključitvena dela se bodo pričela že v petek, dne 18. t. m., zvečer in bodo trajala 19. in 20. t. m. nepretrgoma. 18. marca zvečer bo priključena tudi medkrajevna centrala, tako, da bodo v noči od 18. na 19. marca najvažnejši naročniki (policijske in politične oblasti in uredništva dnevnikov) medkrajevno govorili že potom avtomatske centrale. Naročniki, zlasti uradi, oblastva in društva naj poskrbe, da bodo ta dva dni prostori, kjer so telefonski aparati montirani, dostopni poštnim organom. Ob otvoritvi nove centrale je izdala poštna direkcija nov «Imenik telefonskih naročnikov ljubljanske centrale». Za vsako glavno telefonsko postajo je razposlala ljubljanskim telefonskim naročnikom po en Izvod imenika brezplačno. Kdor pa želi več izvodov, si jih lahko kupi na ljubljanski glavni pošti (javna telefonska govorilnica). Prodajna cena imeniku je 5 Din. Imenik bodo prodajale tudi pošte Bled 1, Brežice, Celje, Dol. Lendava, Domžale, Kočevje, Kranj. Ljutomer, Maribor 1, Murska Sobota. Novo mesto. Ptuj in Rog. Slatina in si ga interesenti v drugih krajih lahko naroče pri katerikoli izmed teh pošt. Opozarjamo ljubljanske telefonske naročnike na navodilo reda, 16.: « Gobsek». A. četrtek, 17.: «Božji Človek». E. Petek, 18.: «Jaz in ti». Premijera. Izv. Sobota, 19.: «Božji človek». Ljudska pred» stava po zniž. cenah. Izv. Nedelja, 20.: «Jaz in ti». Izv. Fondeljek, 21.: «Gobsek». B.. Ljubljanska opera: Sreda, 16.: «TannhSuser». B. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Figarova svatba». A. Sobota, 19.: ob 15.: «Grofica Marica» Ljud« ska predstava po zniž. cenah. Izv. Nedelja, 20.: ob 15.: «Terezina». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob 20.: «Ta j da». Izv. Pondeljek, 21.: Zaprto. Mariborsko gledališče: Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: Zaprto. «TannhSuser» v ljubljanski operi. Danes, v sredo, se poje za abonente reda B Wagnerjeva opera «Tannhâuser» v običajni zasedbi, le 6 to spremembo, da poje Venero ga. Vika čaleta. Barrv: «Jaz in ti.» V petek dne 18. tm. bo v ljubljanski drami premijera igre kazali neko odpornost proti vsemu, kar h: moglo poglobiti delo in uspehe uradniške organizacije, da bi ta končno enkrat izvo-jevala svoje najprimitivneiše pravice ir: svoj eksistenčni minimum. Referent je poročal dalje o občnem zboru ljubljanske z\e ze, o stanovskem glasilu »Našem Glasu . ra katerega bi moral biti naročen vsak uradnik ter opozarjal, da čakajo javne nameščence še težji časi, kakor so bili dosedaj. Zato pa bi bil že skrajni čas, da bi se strnile vse vrste javnih nameščencev \ enotno močno falango, kajti le število vo> ščakov bo imponiralo, ne pa papirnate resolucije. Govoril je nadalje o korupciji, k: se je razpasla po nekod med javnimi nameščenci. Naše uradništvo to odločno odklanja, zahteva pa za svoje življenje vsaj toliko, da bc njegov poklic zopet glavnim ;:c pa kakor je mnogokrat sedaj samo posirar: ski, postranski pa glavni zaslužek. G. pol -cijski ravnatelj v p. Logar se je zahval:' referentu, da se je na kongresu v Zagrebu zavzel za kronske upokojence. Je pa mnenja da prevedba kronskih upokojencev n.: dinarske nikakor ne more zadovoljiti, ker prinaša za nižje upokojence samo majhen pobol.išek, pri višjih pa celo izgubo na prejemkih. Enodušna zahteva upokojencev e. da se vsi brez razlike prevedejo po nov službeni pragmatiki. V odgovoru je poudarjal referent, da Zveza vprašanja upokojencev nikdar ni pustila iz vidika, da p„ bi se naj tudi upokojenci brez razlike organizirali v uradniškem društvu. Zahteve starih upokojencev, da se prevedejo na novo službeno pragmatiko je upravičena že zato, ker so ti s svojimi svoječasnimi pr -spevki v pokojninski sklad svojo sedan.o pokojnino itak sami vplačali. Pozival je navzoče nameščence, da se strnejo čim tesneje v svojo stanovsko organizacijo. 1 Najnovetša moda Poudre Mon Parfum i Bouriois-Paris e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje-okolico se bo vri: ta teden v četrtek zvečer ob S. v gostih:: Wilson v Gaber ju. Ker bo letni občni zbo-prihodnji četrtek, je to zadnji sestanek pre._ občnim zborom, vsled česar se naproša, tovariši odborniki in zaupniki za polnoštc-vilno udeležbo. e— Planinski ples v Celju. V soboto, dr,e 12. t. m. so imeli planinci v Celju svo;». vsakoletno prireditev. Savinjska podružnica SPD je aranžirala v vseh prostorih celjskega doma svoj planinski ples, ki je uspe v vsakem oziru sijajno. VeKka dvoran^ je bila jako okusno dekorirana. zlasti so vzbu jale veliko pozornost slike naših gorskih velikanov v ozadju odra, na obeh straneh galerije ter v mali dvorani. To požrtvovalno delo je izvršil g. sKkar Holobar iz Celja V natrpano polni dvorani je bilo opazi: mnogo zunanjih gostov, tako zastopnikov planinskih društev in turistovskih klube, iz Ljubljane in iz Maribora. S ponočniin vlakom pa je dospelo tudi večje število dragih gostov »Sljemenašev« iz Zagreba. Med neumornim sviranjem celjskega Go-benega društva je trajala neprisiljena in izredno animirana prireditev do ranega jutra Za moralni in tudi lepi gmotni uspeh, ki -namenjen za opustošene kraje v Zgorr Savinjski dolini, se je v prvi vrsti zahvali:: nekaterim požrtvovalnim celjskim narodr.:n: damam in članom prireditvenega odbora. Nedeljski ir!et na Celjsko kočo se je žal izjalovil vsled slabega vremena. e_ Na Joželovo morejo biti trgovine p sklepu občnega zbora z dne 26. avgusta 1922. odprte do opoldne, kar pa ni obvezno temveč prepuščen strokam, ki želijo t." dan obratovati. — Gremij trgovcev v Celju. e— Pri borzi dela v Celju dobi delo: hlapcev in poljskih delavcev (tudi z družinami); 100 rudarjev, 1 pečar, 50 kamnosekov za ^delovanje granitnih kock, 2 koïar-ja, zmožna samostojnega vodstva obrti. 1 strojni tkalec za volnene odeje. 6 krojače-. 9 težakov, 6 vajencev, 8 kmečkih deke!. 3 natakarice, 1 restavracijska kuharica, 6 kuharic, 2 sobarici, 4 služkinje. — Delo oziroma službe iščejo: 1 ekonom, 23. rudarjev. 4 kovači, 8 ključavničarjev, 1 železolivar. 3 zlatarji, 1 elektromonter, 20 mizarjev, •• kolarji, 2 sodarja, 3 sedlarji, 4 krojači, ' čevljaijev, 1 klobučar, 1 mlinar, 13 pekov. 1 slaščičar, 1 mesar, 2 pivovarn, delavca. 1 zidarski polir, 3 zidarji, 2 tesarja, 8 stre -nikov-kurjačev, 7 trg. pomočnikov, 7 šoferjev, 7 pisarniških moči, 6 vajencev, 105 poljedelskih delavcev, težakov, slug in raznih, 3 šivilje, 6 natakaric, 3 prodajalke, 4> kuharic, sobaric m služkinj, 2 kontoristin-1 vzgojitejica. e— Iz policijske kronike. Prijavljeni so bili naslednji slučaji: 1 lahka telesna poškodba, 1 hudodelstvo tatvine, 1 prekršenje cestno-policijskega reda, 4 kaljenja nočnega miru, 1 vmešavanje v službo javnih organov in 1 potepuštvo. — J. H. 18 leur,, brezposelna služkinja brez stalnega bivališča je bila aretirana, ker se je že veC mesecev potepala po mestu in okolici. Zalezovala je moške in se preživljala s tajno prostitucijo. Ker je bila spolno bodna. je bila oddana v bolnico. Po ozdravljenju bo poslana po odgonu v svoio domačo občino Z; Šiško. e— Stanovanjsko sodišče L stopnje v Celju razpisuje osem manjših stanovanj v celjski okolici in v celjskem srezu. Stranke ki se hočejo potegovati za eno aH drugo izmed objavljenih stanovanj, naj predloži svoje prošnje stanovanjskemu sodišču najpozneje do 21. marca t L (z Kranja r— hpreniemba pri Čitalničnem orkestru Te dni odideta iz Kranja gg. Karel Kraube iu Ivan Hilcher v svojo domovino, ker ni« sta kot kvalificirani delovni moči dobila občinskega dovoljenja za nadaljno bivanje v naši državi 2 njima izgubi orkester Na* rodne Čitalnice, ki je baš v zadnjem času dosegel odlično formo, dve najboljši moči. Radi tega bo izgubo obeh članov, ki sta uživala v družbi izredno priljubljenost, or» kester le težko prebolel. O tem je tudi pričal nedeljski poslovilni večer. r— Radi krivcev in dekleta. Pondeljkov tržni dan je privabil v mesto mnogo okoli« škega prebivalstva. Večja skupina kmeti« ških fantov iz raznih okoliških vasi, največ iz Šenčurja in Britofa se јв proti večeru sešla v gostilni Š. na koncu glavneg-a trga. Eden navzočih je pokazal veselim tovari« šem krivce, ki jih je bil vzel nekemu de« kletu. Slučaj je hotel, da je bil dotični fant, ki je krivce podaril dekletu, tudi na« vzoč. Krivci so se kmalu znašli na tleh, kjer so jih teptale fantovske noge. Nastal je bučen pretep. Fant, ki je hotel braniti čast krivcev in dekleta, je potegnil nož in prizadejal štirim fantom lažje rane. Za» zvenele so steklenice, ki so povzročile tu» di nekaj krvi. Razburjene duhove so kmalu pomirili orožniki, ki so zadevo ovadili so» dišču. r— Pred občnim zborom podružnice Koi la jugoslov. sester. E>ne 27. t. m. zvečer se bo vršil v Narodnem domu občni zbor kranjske podružnice Kola jugoslov. sester. Kdor hoče dobiti vpogleda v podružnično delovanje, si lahko ogleda knjige pri gdč. Pirnatovi na »тевкет poglavarstvu. POD JADRANSKIM SOLNCEM Občni zbor obrtnega društva v Hrastniku V nedeljo popoldne se je vršil v Hrast« niku v restavraciji Hofbauer občni zbor Obrtnega društva Trbovlje«Hrastnik»Dol v Trbovljah. Otvoril ga je predsednik go» spod Miha Koren, ki je v svojem poročilu orisal živahno delovanje društva v pretek» !em letu. Društveni tajnik g. An te Šuntajs je po« dal jako zanimivo tajniško poročilo Polo» žaj obrtništva je zlasti v gospodarskem oziru tak, da je nujno potrebna čim tes» nejša organizacija obrtništva. Ta namen je društvo že doseglo, ker predstavlja po šte» vilu najmočnejšo stanovsko organizacijo v Trbovljah. Društveni odbor je imel 18 sej in sestankov, deloma v Trbovljah, deloma v Hrastniku. Odposlanih je bilo 239 dop i» sov, na društvo pa jih je prišlo 63. Največ dela, ki pa je bilo kronano z zmago, je bik) pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Ivan Lisac. Dohodkov je bilo okoli 10 tisoč Din, izdatkov pa 5 tisoč Din. Račun» ski preglednik g. Berger je poročal, da je pregledal knjige in računski zaključek in našel vse v najlepšem redu. Odboru in bla» gajniku se je soglasno podelil absolutorij. Tajnik Zveze obrtnih zadrug g. Ivan Kaiser je poročal nato obširno o splošnem obrtniškem položaju. Gospodarska kriza, v kateri živi danes naše obrtništvo, je pred« vsem posledica neurejenih gospodarskih razmer v naši državi. Meseca februarja se je ustanovila državna obrtna banka, ki bo otvorila svojo podružnico tudi v Ljubljani. Da pa bo podružnica ustrezala svojemu na» menu in postala res obrtniški denarni za» vod, je potrebno, da bo obrtništvo sodelo» valo pri tej banki. Priporoča, naj se dru« štvo zavzame za to, da se ustanovi čim« prej za Trbovlje in Hrastnik hranilno in posojilno društvo. Zelo važno je nadalje, da je obrtništvo poučeno o davčnih zadevah. Zato priporo» ča društvenemu odboru, naj bi tudi v Tr» bovljah in Hrastniku priredilo davčne fes čaje, ki jih bo letos po vseh večjih krajih ljubljanske oblasti prirejala Zveza obrtnih zadrug. — Toplo pozdravlja nadalje akci» jo društva, ki namerava prirediti koncem šolskega leta vajeniško in pomočniško raz» stavo. Pri slučajnostih sta predsednik g. Koren ir. tajnik g. šuntajs podala še nekatera po» jasnila, nakar se je po daljši debati slde» r.ilo, da ostane članarina 30 Din. Na pred« log g. Šuntajsa je bilo sklenjeno, osnovati lastni denarni zavod, sklicati tekom enega meseca obrtniški sestanek v Trbovljah in v Hrastniku v svrho propagande za že omenjeno razstavo in zahtevati za držav« no obrtno banko svojega upravnega svet« nika, ker so Trbovlje podpisale največ del» nic. Končno se je izTekla soglasna zaupni» ca Zvezi obrtnih zadrug in se je nabrala za tiskovni fond Obrtnega vestnika večja denarna vsota. * t— Seja občinskega starešinjstva se bo vršila danes popoldne. t— Brez sledu izginila. Od doma je od« šla neznano kam rudarjeva žena Marija Suhodolčan, stanujoča na Doberni št 103. Imenovana je srednje postave in stara 29 let. Ker jo pogrešajo že 10 dni in ni za njo nobenega sledu, je upravičeno domne vanje, da je šla v smrt. Kdor bi kaj zvedel o njej, naj to sporoči najbližji orožniški postaji. t— Popravljamo. V včerajšnje poročilo o občnem zboru IL rudarske skupine sta se nam vrinili dve neljubi tiskovni pomoti. Občnega zbora se je udeležilo 95 delegatov in ne 19, konferenca starega centralnega odbora, ki je bila zaradi pomanjkanja de» narnih sredstev zgolj za konferenco lokal« nih načelnikov II. rudarske skupine, pa se je vršila pred 14 dnevi in ne štirimi. „Morala gospe Dulske" v Ptuju Slikanje hinavske morale «družbe» je priljubljen sujet v v9eh literaturah. Izmed znanih svet skih pisateljev bi v tem oziru omenili angleškega Oskarja Wildeja, ki se duhovito norčuje iz «pruderije> višjih krogov v Dorianu Grayu. Od naših pisateljev je priznan mojster Ivan Cankar zlasti v svojih delih «Za narodov blagor» in «Pohujšanje v dolini šentflorijanskb. Prav zabavno je obdelala sujet morala tudi poljska pisateljica Zapoljska v zgoraj omenjeni tridejanski komediji. Naslovno vlogo je z igro, gestami, glasom in masko prav življensko resnično podala gospica Wagnerjeva, ki je dosegla v tej vlogi vrhunec udejstvovanja v letošnji 9e-ziji. Njenemu možu je njena resolutnost, do mozga in kosti prodirajoči glas in nasilna sugeetivnost vzela «maru» ter je g. Bratina lahko obvladal dolgo vlogo — molče. Občudovanja vreden napredek pa je napravila gca. Tkalčeva, ki se je pokazala v vlogi starejše hčerke ge. Dulake. Njena mladostna živahnost, naturnost, srčkanost in vobče dobra igra so pridobili igralki lep uspeh. Gospica Jakhlova v vlogi naivke ni bila slabša kot svojčas v partiji Meglica v «Pe-terčkovih sanjah«. Tudi druge vloge so bile zasedene dobro (ga. Gabrijelčičeva, g. Kauk-ler, ga. Poličeva, gca. Komavljeva). Slednjo smo kot našo moč iz prejšnjih sezij z veseljem zopet pozdravili na odru. Publika se je ob dobrih domislicah avtorke sijajno zabavala. G. Kaukler bi bil morda povečal uspeh svoje vloge, če bi bil mestoma uporabljal manj glasovne energije. Obisk je bil dober, če tudi se je videlo, da je pustni mesec svečan hudo gospodaril po skromnih žepih naših gledaliških obiskovalcev. Občinstvu pa bi ob tej priliki vnovič priporočali večjo točnost. Videli smo take, ki so prišli k predstavi ob pol devetih. Da takšen nered moti predstavo in žali igralce, ni treba omenjati posebej. Prevažanje in družabni položaj Vsakdo ve, kako vpliva na šege in navade izpopolnitev človeških občil in prevozil, n. pr. avtomobil, bicikel, železnica, parnik. A kdo bi se domislil, da je usovršenje živinske vprege izzvalo tolikšen nasledek v družabnem in gospodarskem ustroju: da je bilo namreč eden vzrokov za odpravo suženjstva? To trdi v svoji tezi L. des Noettes. Po dobitju ognja je bilo izkoriščanje prevozov z živino eden važnih sunkov v civilizaciji. Ne Oalci, ne Egipčani, ne Grki, ne Rimljani niso mogli navzlic svoji bistroumnosti tolikanj izpopolniti vprege, da bi bili dobili največjo korist od živalskega mišičja. Proučavanje tekstov in podob dokazuje, da se je šele v X. stol. udejstvila moderna vprega s trojno oznako: vlečenje z ramo, podkove na nogah in razporeditev v vrsti. Poslej je vsaka žival desetkrat več potezala. Najmočnejša vprega stare dobe ni premaknila na cesti nad 500 kg, kar utegne danes opravljati vsak oslič ... Ali kako so se mogla izvršiti, tako kiklopska dela od Faraonov do Kapetovičev? Cas jih je napravil. Kapljica izdolbe «amen z večnim padanjem! Za vsa ta opravila so rabili sužnje. Ko se je vprega izpopolnila in ni bilo več toliko potreba sužnjev, se je tem dala svoboda. Dubrovniška republika je med prvimi storila ta korak. V Ameriki je cvetelo nevoljništvo še v novi dobi, in sicer baš radi tega, ker Novi svet ni imel volov, ne konj. ne kol, ne potov. Iz enakih vzrokov je danes v afriških kolonijah še v navadi tlaka (prenašanje!), osobito tam. kjer nI vprežne živine in koder razsaja muha tsetse ... Na Madagaskarju pa je Francija prej nego v polstoletju uvedla v tem pogledu spremembe, za katere je bilo treba v Evropi pet tisoč let. (K) Vlaznanilo. Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj. modernejSo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, sobni slikar in pleskar. LJUBLJANA, Po» Ijanska cesta 20 :-—: Konkurenčne solidne cene! :—: Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 15. marca. Višina barometra ЗП8.8 m Kraj Cas opazovanja 7. 8. 14. 21. 8. 7. Ljubljana (dvorec) . » . Maribor , t » Zagreb . • ■ » Beograd i • k Sarajevo . . » Skopije .... Dubrovnik . > Split .... Praha ... Solnce vzhaja ob 6.12, zahaja ob 18.6, luna vzhaja ob 15.49, zahaja ob 6.7. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 11.8 C, najnižja 2.4 C. Povprečni haromete» i< -fane* » Liubliani višji za 6.8 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah se bo hitro zjasnilo, večinoma jasno, temperatura se ne bo mnogo izpremenila. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vzhodni vetrovi, nebo izpremenijivo, temperatura od 6 do 13 stopinj, motrje mirno. Barom. Temper. si ■ or "i «s Smer vetra ir brzin* -'etT'1 Oblačno 0—10 Vrsta padavine ob optiovuji t mm do J are 7646 rf-3 88 mirno 10 nevihta 3.0 764-9 4- 46 NW 0.5 10 7650 100 53 WNW 05 8 768-8 7-3 68 NE 0.5 8 7Ш5 3-0 9< NW 5 10 5.0 764-2 6-0 89 NW 3 10 -ru» irla 0.1 /6' 9 60 96 mirno 9 dež, toča 1.0 /I-3-0 40 85 mirno 9 0.3 760-9 7-0 7 S Tirno 8 /61-8 8-0 67 N 3 6 11.0 /62 0 7-0 91 N 15 8 9.0 /656 0-0 — NNW 1.5 10 sneg 8.0 Šah Šahovski veleturnir v Newyorku Zaključek tretjega tumusa. V pondeljek popoldne je bila odigrana viseča partija Niemcovič : Capablanca iz zadnjega kola tretjega turnusa. Svetovni mojster, ki si je že v glavni igri ustvaril dominantno pozicijo, je v nadaljevanju partije energično izrabil svoj ugodnejši po« ložaj, pritisnil Niemcoviča kmalu ob zid in ga prisilil h kapitulaciji. Končno stanje po XV. kolu: Capablanca 11, Aljehin 8, dr. Vidmar in Niemcovič po 7 in pol, Spielmann 6, Marshall 5. S tem je zaključen tretji del tega naj» znamenitejšega turnirskega mateha v zad» njih desetletjih. Včeraj je pričel finish, ki bo nedvomno prinesel še marsikakšna presenečenja. * Capablanca Aljehin Vidmar 11 8 7 % Njemcovič Spielmann Marshall 7 % Sport Sklepi budimpeštanske nogometne konference Na kratko smo že poročali o nedeljski budimpeštanski konferenci, katere so se udeležili delegati šestih držav. V sledečem objavimo nekaj najvažnejših sklepov. Kot nove članice Saveza za srednjeevrop» ski pokal sta bili sprejeti Italija in Rumu« ni j a. Dosedaj sta bila poklonjena Savezu dva dragocena pokala in sicer od češkoslovia» škega ministrskega predsednika in od me« sta Dunaja. Savezi, ki sodelujejo pri tekmovanju, so javili osnutek komiteja FIFA, ki dosedaj še ni potrdila ta nogometni forum, čeprav je predsednik Rimet izjavil, da je vse v redu. Delegat Madžarske je predlagal, naj se moštva za srednjeevropski pokal določijo potom kvalifikacijskih tekem. Proti temu sta nastopila avstrijski in naš delegat. Končno sta se poverila avstrijski in naš delegat, da rešita to vprašanje. Od vprašanja sodi.ikov se je razvila ži« vahna debata, po kameri se je sklenilo, da mora vsak Savez določiti pet svojih sodni« kov, a klubi imajo pravioo, da si izberejo enega izmed teh. Ako se klubi ne morejo sporazumeti, določi sodnika komite. O našem sporu z Italijo smo že poročali. Delegat Avstrije Meisl je zahteval naj se revanžna tekma Jugoslavija : Avstrija vrši na Dunaju in ne v Zagrebu. G. Meisl bo prvi prosti termin stavil našemu Savezu na razpolago. Tekma Jugoslavija : Madžatr« ska bi se vršila še to leto, toda šele tedaj, ko bo madžarski savez imel jamstvo, da je madžarskim klubom dovoljeno igrati v Ju« goslaviji Na Vidov dan se vrši tekma Ju» goslavijs : Češkoslovaška. Češkoslovaški delegat je predlagal, naj se 30. junija, ko se bo vršila v Zagrebu konferenca za sred« njeevropeki pokal, odigra tekma Praga:Za« greb. Za novega podpredsednika FIFA bodo srednjevropski savezi predlagali inž. Fi» scherja (Madžarska) Tekme za prehodni pokal LNP. Pokal« ne tekme Jadran : Reka, Slovan : Slavija in Primorje : Svoboda, ki se pretečeno ne» deljo vsled deževja niso mogle odigrati, se vrše na praznik 19. t. m. V nedeljo 20. t. m. se pokalno tekmovanje nadaljuje s tekma« ma med Hermesom in zmagovalcem v tek» mi Slovan : Slaviia ter med zmagovalce» ma v tekmah Primorje : Svoboda in Jadran : Reka. — 19. in 20 t. m. se odigrajo tudi v Mariboru prve pokalne tekme, v soboto igrata Maribor in Svoboda, v nedeljo pa Rapid in Merkur. Službeno iz LNP. Seja poslovnega od» bora se vrši danes, v sredo ob 20. uri v posebni sobi kavarne «Evropa»; seja upr. odbora jutri, v četrtek ob 20.30 istotam. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Tajnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Ako bo vreme količkaj dop stilo, se vrši danes, v STedo ob 16. uri trening na igrišču. Važno zlasti za I. noštvo rezervo! — Načelnik SK Jadran. Danes od 15. ure dalje tre« ning na Pasjem brodu. Moštvo, ki je bilo določeno proti SK Reka, proti ostalim igra« čem. — Načelnik. ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v sredo, od 15. ure dalje trening za vsa moštva na igrišču. — Načelnik. TKD Atena (lahkoatletski odsek) pri« redi danes v sredo dne 16 t. m. predavanje «Sport in šola». Predava g. prof. Šarabon. Predavanje se vrši v mali dvorani Narod« nega doma ob 18.30. Vabijo se vsi športni« k: in njim naklonjeno občinstvo. Prvak Uruguaya v Zagrebu? Avstrij« si nogometni savez se je obvezal prvaku Uruguaya SC Penarol za 10 tekem v Evro« pi. G. Meisl je, kakor poroča «Jutarnji list», našemu delegatu v Budimpešti g Ri« boliju ponudil eno tekmo, za katero za» htevaio TTruguavci 2000 dolarjev, t. j. pri» bližno 112.000 Din. Naš nogometni savez fco na svoii prihodnji seji razpravljal o tej ponudbi. Izgleda, da ie naibrže ne bo spre» lel, ker je riziko vendarle nekoliko preve» lik. Gospodarstvo Gibanje cen v trgovini na debelo V januarja in februarju t L ee je stanje cen za malenkost dvignilo. Indeks cen na debelo, ki ga izračunava beograjski > Pri vredni Pregled«, je za januar in februar L L zabeležil prav neznaten dvig. Posamezne skupine so zaznamovale naslednje stanje (prve številke za januar, druge za februar L 1. in v oklepajih za december 1926): I. poljski pridelki 1607, 1687 (1472); II. živina in živinski proizvodi 1612, 1574 (1706); III. sadje in sadni proizvodi 1180, 1180 (1233); IV. stavbni mate-rijal 1928, 1938 (1910); V. kolonialno blago 1319, 1298 (1321); VI. industrijski proizvodi 1666, 1644 (1650). Totalni indeks 1550, 1553 (1548). Totalni indeks se je torej v januarju t. 1. napram decembru 1926 dvignil za dve točki In v februarju L 1. dalje za 3 točke. Od posameznih skupin so se podražili predvsem poljski pridelki in sicer v januarju za 135 točk ter v februarju dalje za 80 točk. Pocenila se je v januarju skupina živine in živinskih proizvodov in sicer so se v tej skupini nekoliko popravile cene goveji živini, a so se močneje znižale jajcem in perotnini; v februarju je ta skupina dalje popustila Cene stavbnemu materijalu so se popravile zaradi povoljnejše konjunkture za izvoz. Sadje in sadni proizvodi so v januarju popustili in na isti višini ostali tudi v februarju. Kolonijalno blago je padlo v obeh mesecih, a industrijski proizvodi so se v januarju malo podražili, v februarju pa zopet popustili. Obče cenensko stanje se je za omenjeno malenkost dvignilo le ©pričo precejšnjega podraženja poljskih pridelkov. V obeh mesecih, v januarju in februarju, je bil izvoz zelo slab. V januarju je znašal, kakor smo že poročali, samo 483.78 milijona papirnatih dinarjev. To je najslabši izvozni mesec v zadnjih štirih letih. Slab na je bil istotako uvoz. Tržna poročila Xovosadska blagovna borza (15. t. m.). Zaradi pokvarjene proge poročila nismo prejeli. Dunajski goveji sejem (14. t- m.). Dogon 2992 glav; od tega 432 iz Jugoslavije. Ob mirnem prometu so samo biki deloma popustili v cenah za 5 grošev pri kg, dočim so ostale cene nespremenjene. Za kg žive teže notiraio: voli I. 1.50 — 180 (izjemno 1.85 - 2.05), II. 1.15 — 1.45, III. 0.90 — 1.15, biki 1 — 1.40, krave 0.75 — 1.25 (1.45), slaba živina 0.55 — 0.75 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.). Z budimpeštanskega terminske-ga tržišča so bili sporočeni precej višji rženi tečaji in čvrsta tendenca za pšenico, dočim niso ameriške borze koncem minulega tedna zabeležile nikakih posebnih sprememb. Spričo budimpeštanskega povišanja cen rži je nastopilo tudi na Dunaju krepko razpoloženje za rž, dočim je pšenica ostala _ nespremenjena. Turščica je dalje zelo mirna. Oves nespremenjen. Od uradnih notic se je podražila eaino madžarska rž za 25 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: p S e n i c a : domača 42.50 — 43. madžarska Tisa 49 — 49.50; rž: 37 — 37.75; turščica : 24.75 — 25.75 — oves: domači 29.25 — 29.75. = Obtok novčanic Narodne banke SHS se je v prvem tednu t. m. povečal za 82.61 milijona na 5584.90 milijona dinarjev. V istem času se je kovinska podlaga dvignila za 1.95 milijona na 430.93 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Stanje posojil se je zvišalo za 10.87 milijona in je znašalo 1&50.45 milijona dinarjev. = Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote preloien. Včeraj popoldne bi se moral vrSiti redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, a je moral biti zaradi nesklepčnosti preložen. Zbora se je udeležilo komaj kakšnih deset članov. = Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dne 14. t m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, na kateri je bila odobrena bilanca za 26. poslovno leto zavoda. Bilanca »e v splošnem giblje v i6tih številkah kakor bilanca za leto 1925., izkazuje pa zopet precejšen dvig .vlog in sicer na preko 227 milijonov dinarjev. Čisti dobiček za leto 1926. znaša 6,282.064.50 Din. Občnemu zboru, ki se bo vršil 9. aprila t 1., se bo predlagalo izplačilo 8odstotne dividende, to je 12 Din na delnico (lani 10%, oziroma 15 Din), doti-ranje reserv s cca. 1,300.000 Din in po odbitku Statutarnih dotacij ter običajnih naklonil prenos ostanka cca. 100.000 Din na novi račun. = Zakon o prisilni poravnavi izven kon-knrza. Iz Beograda poročajo: Glede na proteste gospodarskih krogov proti temu, da se z amandmanom v finančnem zakonu zopet uvede v letu 1925. ukinjena ustanova iz-venkonkurznega poravnalnega postopka, je vlada na svoji seji sklenila, da se to vprašanje reši s posebnim zakonom. Minister pravde je dobil nalog, da čim prej predloži gospodarskim institucijam načrt takega zakona. — Včeraj emo objavili vsebino omenjenega amandmana in se nam je v prvi stavek zadnjega odstavka vrinila tiskovua pomota. Dotični stavek se pravilno glasi: V kolikor po kazenskem zakonu niso strožje kazni, ee zaradi prestopka (ne prestopek) kaznuje z zaporom do enega leta: upnik itd. = «Pogledi na gospodarsko leto 1926» je naslov knjigi, M jo je izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Publikacija je v bistvu pregledno letno poročilo za minulo leto in ima naslednjo vsebino: Uvodna beseda, finančna vprašanja, socijalna politika, trgovinska politika, železnice, carinstvo, poštni in telefonski promet, gospodarska zakonodaja, stanovska organizacija, strokovno šolstvo, trgovski in obrtni naraščaj, kreditna vprašanja, pregled o potrdilih in svedočbah, katere je izdala zbornica leta 1926.. trgovinski in zadružni registri. = Redne občne zbore imajo: Portland-cementna tovarna, d. d. v Mojstrani, 1. aprila t l. ob pol 12. v prostorih podružnice Jadranko - Podunavske banke v Ljubljani; Strojilna, lesna in kemična industrija, d. d. na Polzeli pri Celju, 1. aprila t. 1. ob 12. v prostorih podružnice Jadransko - Podunav-9ke banke v Ljubljani; Elektrarna Skofja Loka in okolica, d. d. v Skofji Loki, 2. aprila t. 1. ob 12 v mestni dvorani v škof ji Loki; Lesna eksportna in industrijska d. d. v Mariboru 4. aprila L L ob 16. v prostorih podružnice Prve hrvatske štedionice v Mariboru; Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, 5. aprila t. 1. ob 11. v svoji posvetovalnici v Ljubljani. — Cene na celjskem trgu: Meso in mast: govedina v mesnicah I. 15 — 17, II. 14 do 16, pri stojničarjih L 14 — 16, II. 12 — t4, III. 8 — 10, teletina I. 16 — 18, II. 15—17, svinjina I. 26, IL 22.50, slanina L 2250, II. 22, mast 24, Sunka 32.50, prekajeno meeo I. 27 — 30, II. 27.50 Din kg. Perutnina: kokoši in petelini 30 — 35, race 80. gosi 50, purani 100. Bibe: krapi 20, ščuke 23 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 250 — 3, kisla smetana 16 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 60 Din kg. Jajca: 1 — 1.25 Din komad. Špecerijsko blago: kava Portorlko 72, San-tos 56, Rio 48, sladkor v kristalih 15.50, v kockah 17-50, riž I. 12, II. 9 Din kg, namizno olje 22, bučno 17 Din liter Mleveki izdelki: moka «00» 5.45, «0» 5.35. «2» 5.10, «4> 450, ržena moka 4, turščična 2.50, turščični zdrob 3.20 Din kg. Žito: rž 330 — 340, ječmen 250, oves 250, turščica 250, fižol 350 do 450 Din 100 kg. Knrivo: trboveljski premog 42 — 44, zabukovSki 44 — 48, rjavi 20 do 25 Din 100 kg, drva, trda 120, mehka 100 Din kubični meter. Krma: seno 80 — 90, slama 70 Din 100 kg. Krompir: 2 Din kg. Cene izza prejšnjega meseca po večini nespremenjene. Trg je zlasti z mesom dobro založen. = Za svobodno cono Busije v tržaški Iu ki. Rimski listi poročajo, da se bodo v kratkem začela pogajanja med Rusijo in Italijo. Na pogajanjih se bo obravnavalo med drugim vprašanje pristanišča za tranzit ruskega žita. Italija je baje pripravljena dati Rusiji svobodno cono v tržaškem pristanišču. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do vključno dne 18. t m. ponudbe za dobavo 5000 kg cementa in 1500 kg mavca, 18 m® mehkih desk ter za nakup 4500 kg starega papirja, 2837 kg starega razbitega stekla; do 22. t. m. ponudbe za dobavo kolesnih obročev ter železnih plošč. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 75 komadov sodov za petrolej. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo 600 kg žebljev: do 25. t m. pa glede dobave 10.000 kg železa. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 6 vagonov kraj-nikov; do 24. t. m. glede dobave 10.000 kg žganega apna, zobatih koles in ležišč ter glede dobave zidne in strešne opeke. — Direkcija državnih železnic v Velenju sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 6600 kg ovsa. _ Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 28. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic; 31. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 350 ton strojnega peska (Schlackeosand). — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani na vpogled. LJUBLJANA. (Prve številko povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 85.50 — 0, Vojna škoda 0 — 352, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 410, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — B 1 a -g o : Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca za les neizpremenjena, za deželne pridelke čvrsta. ZAOREB. V zasebnih vrednotah položaj nespremenjen. Vojna škoda je dalje popustila za 1 točko in se je promptna trgovala po 251, kasa po 252. Promet zmeren. — Italija je v Curihu ponovno poskočila ter se je zato tudi v Zagrebu trgovala po povišanem tečaju 258 — 259. Druge devize brez večjih sprememb. Skupni devizni promet 7 milijonov dinarjev. Notirale so devize: .Amsterdam izplačilo 2277.3 — 2283.3, Dunaj izplačilo 800.3 — 803.3, Berlin izplačilo 1350.18 - 1353.18, Italija izplačilo 257.88-« — 259.888, London izplačilo 276 — 276.8. Newyork ček 56.75 — 56.95, Pariz izplačilo 222.375 — 225.375, Praga izplačilo 168.3 — 160.1, Švica izplačilo 1094 — 1097; e f e k I i: bančni: Eskomptna 104.5 — 105. Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 93 — 94. Hipo 64.5 — 0, Jugo 104 _ 104.5. Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 — 855, Srpska 140 — 145, Ljubljanska kreditna 150 —153, Etno 170 - 180: industrijski: Dubrovačka 410 — 417-5, Danica 110 — 120, Isis 48 — 51, Slavonija 28.5 - 30. Trbovlje 402.5 - 410, Union 300 — 305. Vevče 130 — 132.5, Sečerana Osijek 482.5 — 490, Drava 509.5 — 510; državni: investicijsko 85 — 85.5 (brez kupona), agrarno 55.25 — 55.75, Vojna škoda promptna 350 — 351, kasa 350 — 351, za marc 0 — 352, za april 351 — 353, za maj 352 — 355. CURIH. Beograd 9.135. Berlin 123.34. Newyork 519.75. London 25 22375, Pariz 20.34. Milan 23.675, Praga' 15.395, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.15. Sofija 3.75. Varšava 58. Dunaj 73.15. TRST. Devize: Beograd 38.35 _ 38.85. Dunaj 307.50 - 312.50, Praga 64.95 - 65.45. ' Pariz 85.75 — 86.25. London 106.3250 — 106.6250, Newyork 21.85 — 21 95, Curih 422 — 424. Budimpešta 384 — 389. Bukarešta 12.50 - 13.50. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4650 -12.5050. Berlin 168.35 — 168.65, Budimpešta 123.81 — 124.11. Bukarešta 4.29.50 — 4.3050. London 34.4350 _ 34.5350, Milan 32.35 — 32.45, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 27.76 — 27.86, Praga 21.0025 — 21.0825, Sofija 5.11 — 5.15. Varšava 79-10 — 79.60, Curih 136.43 — 136.93. — Valute: dolarji 706.60 _ 710.60. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.25. v Berlinu 7.302. N06AVI CE миГГ najbolje, naftrpažnejše, z&to najeeftçjfo m Tajne potopljenih pod-mornikov Med svetovno vojno je vzbujalo med Nemci največjo pozornost in osuplost dejstvo, da so Angleži natančno poznali kretanje nemških vojnih ladij, njihove signalne ključe in polja položenih min. Mnogokrat se je zgodilo, da so bile danes položene mine že jutri razstreljene. Ta spretnost in ročnost angleške admi-ralitete je bila Nemcem in vsem drugim nepojmljiva uganka. Njeni uspehi so zasluga britanskega poizvedovalnega urada v Whitehallu, ki je vodil izvrstno organizirano vohunsko mrežo. Vendar bi tudi vsa špijonaža malo zalegla, da se ni našel v angleški mornarici pogumen potapljač, po imenu E. C. JVLiller. Tajna njegovega delovanja je bila do pred kratkim svetu neznana. Šele sedaj je angleška admiraliteta dovolila, da mož objavi svoje spomine, ki se čitajo bolj napeto nego senzacionalen detektivski roman. Ko so Nemci potopili «Luzitanijo», je britanska admiraliteta poslala Millerja preiskati nemški podmorski čoln, ki se je pogreznil v globočino. Uničili so ga angleški rušilci. Potapljač je imel nalogo, ugotoviti število posadke na potopljenem podmorniku ter popisati vse naprave v njem. Storil je to z največjo natančnostjo. Zlezel je v podmornik skozi luknjo, ki jo je izvrtala granata in je naletel v oddelku za častnike na železno skrinjo. Bila je odprta in v nji so ležale knjige in papirji. Miller je listine in knjige spravil v svojo torbo in da! znamenje, naj ga potegnejo kvišku. Nihče se ni nadejal takega plena. Angležem so prišli v roke tajni ključi nemške mornarice in papirji z načrti mino-vih polj. Miller je moral sesti v avtomobil in se žurno odpeljati v London, kjer se je angleška admiraliteta takoj prepričala o verodostojnosti najdenega gradiva. Podatki so se točno ujemali z dejstvi. Na podlagi tega odkritja je admiraliteta takoj formirala posebne leteče oddelke, ki so bili opremljeni s potapljaškimi pripravami, s sesalkami za zrak ter sličnimi aparati, ki so omogočali brzo poslovanje pri preiskovanju potopljenih podmorskih čolnov. Kadar je prišlo poročilo, da je bil zopet potopljen podmornik, so šli potapljači nemudoma na delo. Večinoma je izvrševal težavno nalogo preiskovanja Miller sam. Spustil se je do čolna, odprl železno omaro in pobral iz nje knjige in listine. Oropal je med svetovno vojno šestdeset podmornikov njihovih tajnosti in je v vseh primerih postregel angleški admiraliteti z zaželjenimi podatki. Poklic potapljača je bil seveda težaven in grozen. Večkrat se je zgodilo, da je moral otipavati še mrtva trupla podmornikove posadke. Na dnu morja je vladala tema. čim so ribe začutile mrliče v bližini, so napadle plen v močnih krdelih. In napad je bil še strumnejši, če se je v temini vžgala potapljačeva električna luč, ki je privabila nova krdela reparle. Naravnost strašno usodo so doživele posadke na nekaterih potopljenih čolnih. Miler piše o tem: «Granata je razdejala strojni oddelek in čoln se je začel potapljati, dasi je bil drugače nepoškodovan. Voda ni mogla vdreti v njegovo notranjost, čoln pa ni mogel več kvišku. Začelo se je počasno umiranje. Zrak je pohajal polagoma in moštva in častnikov se je lotila razumljiva smrtna panika. Nekateri so ustrelili svoje tovariše, drugi so se končali sami. Odigravali so se strašni prizori. Nekateri so v zadnjih trenutkih pisali pisma svojcem. Papirji so plavali po v\>di. Jaz sem jih nalovil kolikor se je dalo ter jih ekspediral adresatom. Nikoli ne bom pozabil izraza groze, ki je ležal na teh obrazih. Nekateri so si iz strahu pred smrtjo pognali kroglo v glavo. In mrličev so se takoj lotile podmorske hijene. Častniki in vojaki so seveda imeli pri sebi različne dragocenosti. Našel sem pri njih prstane, ure, talismane in drugo. Skoro vsi so bili dekorirani z železnim križcem. Videl sem pa tudi sledove pobun in uporov v podmornikih. V nekem opazovalnem stolpu je bil kapitan nastreljen od spodaj. Očividno je skušal pobegniti. ko je videl, da je cota kročen pogiau; toda krogle moštva so ga zadele pTeden je mogel zapustiti podmornik in so obračunale z njegovo strahopetnostjo prej. nego se je čoln potopil.» Nov komet V četrtek", dne 10. marca je odkril zvezdogled Stearns s teleskopom zvez-darne v Midletonu v Ameriki nov komet. Izsledil ga je v neposredni bližini znane zvezdne skupine Messier 5. Komet se je pomikal polagoma naprej. Ko ga je astronom opazoval, je izžari-val svetlobo zvezde 10. reda, katere je mogoče opazovati tudi z instrumenti, ki so na razpolago v evropskih zvez-darnah. Nadaljna opazovanja pa so postala radi polne lune nemogoča. Šele na podlagi posebnih računov bo astronom Stearns lahko izračunal pozicijsko točko novega kometa ter bo tudi lahko ugotovil, v kakšno svetlobno kategorijo velja uvrstiti novi komet. Komet Pons Winecke, o katerem je znano, da se približa naši zemlji vsakih pet let in pol, zaostaja za novim kometom, ki je dobil svoje ime po odkritelju Stearnsu. Dočim je Pons Winecke zvezda 16. vrste, je Stearnsov komet zvezda 18. kategorije, ki jo bo laglje opazovati kakor toliko pozornosti vzbujajoči komet francoskega astronoma. Visokošolski študij brez zrelostnega izpita Nemci se v marsikaterem oziru ori-jentirajo za novim svetom in sledijo Ameriki. Na univerzi v Jeni je sedaj omogočen reden visokošolski študij tudi takim osebam, ki niso absolvirale srednje šole, a so dovolj nadarjene, da lahko s pridom poslušajo predavanja vseučiliških profesorjev. Stvar sama na sebi sicer ni nič novega. Že pred leti je bil namreč ljudem brez mature dovoljen poset predavanj na visoki šoli v Jeni. Presenetljivo pa je sedaj dejstvo, da polagajo slušatelji na tem zavodu doktorske izpite tudi, če nimajo srednješolskega študija. Slušatelj mora prav tako kakor vseučiliški dijaki z maturitetnim spričevalom vložiti pismeno delo, katerega pregledajo vsi profesorji. Če dobi spis oceno «cum laude», slušatelj lahko promovira za doktorja poljubne stroke in se v ničemer ne razlikuje od doktorja, ki je napravil srednjo šolo ter ima v žepu zrelostno izpričevalo. Edina razlika med maturanti in nematuranti je v tem, da se nematuranti ne pripuščajo k državnim izpitom. Dolgi lasje V današnjih časih kratkih las zveni skoro kakor posmeh, ce poročajo listi, da živi na svetu ženska, ki je samo pet čevljev visoka in ima 10 čevljev dolge lase. Stvar pa je resnična. Kdor se hoče o njej prepričati na lastne oči, naj gre v Toronto in naj poišče gospodično Shulsrid Sjorgsen. Dama je še zelo mlada in je dobila nedavno za svoje dolge lase posebno odlikovanje. Ker pa bi se ji lasje vlekli za njo po tleh. če bi si jih razpletela čez rame, jih spleta v dve kiti, kateri ovije neštetokrat okoli svoje drobne glavice. Njeni lasje so tako mehki in fini, da se jih ne sme niti dotakniti s krtačo. Seveda porabi damica za česanje obilo časa. namreč 5 do 6 ur na dan. Tej potrati se njene prijateljice sicer smejejo, a pet čevljev visoka gospodična živi vendarle v zavesti, da vzbuja s svojimi 10 čevljev dolgimi lasmi več zanimanja in da bo dobila prej in boljšega ženina kot marsikatera njena zasmehovalka, ki je ostrižena na pisker. Plavajoča univerza Dne 26. marca prispe v Hamburg veliki parnik «Rijendam», ki potuje iz kraja v kraj in vozi s seboj 491 ameriških študentov in študentk ter 70 profesorjev. Ladja se nahaja na potovanju okoli / K potresu na Japonskem, o katerem smo obširno poročali. Na sliki: vulkan Fuei Yama. K zasedanju Sveta Društva narodov v Ženevi Nemški zunanji minister Streseman na posetu pri Briandu. —i Martina: Dozorevanje Za umetnost. Roka s čopičem omahne. Ti ljubo solnce, tvojih potez preko vse te pokrajine ne morem posneti. Vsako sekundo mi jo kažeš drugačno. Nad Šmartnim, prav blizu, ležita Cerkovnik in črnopotoški Voblek — dva velikanska zleknjena psa čuvaja se mi zdita. Smreke so jima naježene ščetine. Kot motiv z otoka mrtvih tam poleg družina strmotemnih smrek: razvaline starega gradu stražijo. Riharjevec in — že pravljičen v daljavi — Svetove-čersk. Hribi in gore, vsak s svojo zgodovino. Vse na daleč mir s petjem murnov. Poletni zrak na potu proti Dolenjski poskuša igro z mojimi lasmi. Listi jablane nad menoj v njem komaj malce zadrgečejo. V miru toliko, da zaznavno snovanje življenja okoli mene bi rada prikazala v barvah na platnu. Govor preudarnih misli mi veli: «Sirota! Ujemi bleščeče se solnčne snope in jim oddeli mesto na sliki! Ne zmoreš — le čakaj še. Nisi še prišla do pravega izraza, baš ker hočeš najlepše od najlepšega. Poletje ti bo prineslo zre- lost. Poletje tvoje dobe. Premlada si Še in v idealih tičiš preko ušes. Ne uspeje ti tako brzo, da bi jih lepo združila z resničnostjo!» Ko bom zrela, ali bom hrepenela nazaj? Za grob. «Gospodična!» Kdo? Res, stara Slu-govka. Iz male zaplate svoje žemljice je pravkar izkopala krompir, svoj edini letošnji pridelek. Trese se ji glava, oči gledajo ponižno, roki sklepa nad mo-tiko. «Gospodična, ali so že kaj dobili zame iz Ljubljane? Bo pokojnina?» — «Nič še, mati. ali odgovor pride kmalu, mora priti!» Sitarjevška mati, mati rudnika — obe imeni so ji vzdeli okoličani — se turobno zamisli. Starica, sama s teboj težko pričakujem odgovora. Skrbi me na tihem. Zakaj namesto src govore paragrafi. Predolgo si odlašala. Imela si boljše čase, pa se nisi zmenila za to. Zdaj bi ti prišla podpora prav. če bi bila še tako majhna. Iz Šmartna zvonko zakliče ura. Službeni čas se začenja. «Pa zbogom, mati!» Za kruh. Po strmem nasipu zdrčim trenutkoma, samo pete zasajam v rdečo in rja- «r»3 Popolnoma novo! Veselo! Zabavno! Popolnoma novo! | Princ brez zemlje Osem dejanj veselja, smeha, Ijubavi zabave in razkošja. — V glavnih vlogah: Najlepša žena Amerike: » GRETE NISSEN I in elegantni «princ brez zemlje» | RICARDO CORTEZ Skrivnostni kavalir. — Ona si želi princa — Princ z velikim srcem ali brez џ zemlje... — Komični zapletljaji. — Smeh brez kraja in konca. Farumet film. B vo sipino. Osrčje hriba jo daje po rovih v vozičkih na plan. Izbrana svinčena ruda se sivosrebrno iskri pred vhodom v zemljo. Velika grmada je je. V sebi hrani denar za nadaljno zaposlitev rudarjev. Ne bo jim treba v Francijo in i Nemčijo. i Prebogata naša zemlja, kdaj boš ro-| dila silnika. ki bo ves tvoj in tvojega ljudstva? Ki bo urnel dvigati tvoje zaklade za pšeničen kruh vsem rojakom? j Za pridobivanje rude. ki se je le v i skopih odtenkih pomešala z materija-j lom, se zida pralnica. Delavcev in strojnikov vse črno. Pravkar je dograjen lesen oder za postavo dimnika lokomo-bile. Zrastel je v višino, kakor da hoče hribu pogledati preko temena. In na vrhu? Dva možaka si segata navskriž roko v roko: rudarski pozdrav. Čemu neki? Pobrzim. Glej no, fotograf se postavlja s svojim kukalom na ravnini j pred rudarskim poslopjem. Križ božji, j še meni za povedo moji višji v vrsto j k drugim nameščencem za ovekoveče-I nje na papirju. Slika bo iz časa dozore-! vanja. ! Dozorevam jaz v boljše, dozoreva i vse okoli mene v večjo popoinost; kako : I dozorevaš ti. ki to čitaš? 1 H Izven programa pri vseh predstavah: Smučarska tekma za državno prvenstvo, ц ■ Film je posnet v Kranjski gori. — Izvrstna fotografija. — Vebzanimive scene. E Ц (Badjura.film) | I Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. g S Prednaznanilo: Monumentalni francoski velefilm «Francoska Mesalina». 1 ■ Ш I Elitni Kino Matica, najudobneiši kino v Ljubljani. Iel. 124. £ улаајжкаажвкетгааавввввввБвввавваввввввввввввввешмедтншГ!! sveta že kakih 8 mesecev. Slušatelji in slušateljice so se tako privadili morju, da jih nič ne ovira pri študiju. Profesorji predavajo normalno kakor na vseučilišču, slušatelji pa poslušajo predavanja in polagajo izpite ter dobivajo potrdila kakor na kaki redni univerzi. «Rijendam» ima pred seboj še dolgo pot. V vsakem večjem pristanišču gredo profesorji z dijaki na kopno, obidejo vse važne kraje, si ogledajo naprave, ki so jim potrebne, potem pa se zopet vkrcajo in predavanja se vrše naprej. Plavajoča univerza zapusti Hamburg koncem marca ter se poda v Kodanj, Gote- bo-rg, Oslo, Leith in London, iz Anglije pa nastopi vožnjo nazaj v Ameriko. X Leto snega in dežja. V Curihu in v okolici so našteli v tekočem letu že 40 dni. ki so bili izredno bogati na padavinah. V gorskem svetu pa pravijo, da je še mnogo slabše. Tam sneži neprestano in ljudje sploh nikdar ne vidijo solnca in niso imeli niti enega toplega dneva. V Santisu so na. šteli vremenoslovci že 50 sneženih in de« ževnih dni in na podlagi tega rezultata prihajajo Švicarji do zaključka, da bo Ie. tošnja druga polovica zime tako izredno bogata na padavinah, da bo v tem pogledu prekosila vsa zadnja leta. Po slovanskem svetu Kakor pri nas... A. P. S i m e o n o v je priobčil v sofijskem «Miru» uvodnik, v katerem slika v prav črnih barvah sedaj vladajoče razmere v Bolgariji, seveda pred vsem v Sofiji. Te razmere so do pičice slične razmeram pri nas v Jugoslaviji, zlasti pa v Beogradu, za to se nam zdi umestno, da ponatisnemo nekatere posebne karakteristične odstavke, ki se lahko — mutatis mutandis — nanašajo tudi na naše odnošaje. Simeonov piše: «Pohlepnost se je pri nas tako grozno razpasla in eicer ne šele od včeraj, da je napravila 9ilen vtis tudi izven Bolgarije. Ta ogabna lakomnost nekaterih Bolgarov, ki stoje v ospredju, je dala povod antantinim državam, da so bile mnenja, da lahko spravijo Bolgarijo v svetovni vojni na svojo stran na ta način, da podkupijo nekatere merodajne oeebe. Cena je bila, kakor je to iznesel v Narodnem sobranju Petko Stoja-nov, 200 milijonov frankov. Pri tej priliki se je ruski minister Sazonov v zaupnem krogu izrazil: «Ni lakomne.3ih ljudi za lahko obogateli je, kakor so bolgarski politični činitelji.» Kako žalostna slava! Na kakšnih dejstvih je Sazonov zgradil svojo strašno sodbo, ki je v sramoto vsemu narodu, ni znano. To. kar sem opazoval dolga leta in kar zrem tudi danes, mi daje pravico, da lahko ugotovim, da je pohlepnost, nevzdržno hrepenenje po bogastvu navzelo mere in prikipelo do točke, da lahko to pohlepnost proglasimo za javno zlo. Življenje nam daje vsak dan zglede, ki je eden strašnejši od drugega. Vee drvi za denarjem. Knko ga dobe, to iim je postranska stvar. Njih edino stremljenje je, da vse napravijo tako mojstrsko, da se ne more razkriti ali izslediti. Nekaterim seveda tudi mojstrstvo ne pomaga, da bi se ne vlovili v past. pretežna večina njih pa vendar ostanejo «častni», «pošteni,., nekateri celo «ugledni» ljudje, katerih zakon ne lovi ali jih ni vlovil. Drugi se ne izpostavljajo nevarnosti, da bi bili obsojeni ali kaznovani, zato pa zadoščajo svoji pohlepnosti na način, ki je že zakonit: znajo si pridobiti nagrade in plače od različnih strani, dobro plačane Prt>blemi slovanske j*olitikef. Razprava odličnega češkega državnika, ki presoja slovansko politiko z docela drugačnih vidikov, kakor je bilo to doslej običajno, je vzbudila v javnosti največjo pozornost ne toliko radi osebe njenega avtorja in položaja, ki j?n zavzema le-ta v javnem živpenju, kakor predvsem radi povsem nov • piščevih nazorov o slovanski politiki * preteklosti in bodočnosti. Znano je, da je stal na čelu slovanskega pokreta pred svetovno vojno dr. Karel Kramaf. Sc«iba dr. E. Beneša o slovanski politiki v tem časni ee je posredno, to je povsem naravno, morala tikati tudi osebe, ki ie vodila to politiko, t. j. dr. Kra-mara. Pričakovati je torej bilo. da bo o stvari spregovoril tudi dr. Kramaf. To se je tudi zgodilo. D. Kramaf je jeeenl lanske- ga leta reagiral na dr. Beneševo studijo v »Narodnih Listih« v seriji člankov, ki jim je dal naslov »Obramba slovanske politike<. Vsebino teh člankov smo svoječasno na kratko podali tudi v našem listu, seveda v kolikor je bilo to pač mogoče, zakaj priznati moramo, da 90 bili ti članki večinoma polemičnega značaja, ne da bi idejno podajali bistveno kaj novega. O tej Kra-mafevi »Obrambi slovanske politike« izreka sedaj svojo sodbo v zadnji številki »Slovanskega Pfehleda« dr. Jan Slavik v članku »O slovanski politiki«. Slavikova sodba ni baš ugodna. Dr. Slavik pravi mei drugim: »Dr. Kramaf se daje voditi izključno od čustev in lioče z vplivanjem na čustva češkega čitatelja dokazati pravilnost svojega stališča . . . Študija dr. Beneša je strokovno prerešetala probleme slovanske politike na temelju zgodovinskih dejstev in dokumentov, na koncu pa je podala jasuo in konkretno formulovan slovanski program nove dobe. Krama? ni znal na to odgovoriti z drugim, kakor z zasmehovanjem, s sarkazmi, insinuacijami, natolcevanji in osebnimi napadi . . .< Dr. Slavik je mnenja, da je Kramafevo naziranje o slovanskem vprašanju zgrešeno v prvi vrsti zbog tega, ker ne uvažuje zgodovinskih dejstev in izkušenj, pa tudi ne socijologije, marveč zre na dogodke z »naivnostjo preprostega človeka«. Dokaz tega je tudi njegovo nazi ran je o ruski emigraciji, češ da bo ona igrala v bodoči novi Ru6iji prvo vlogo. Nasproti ■emu Kramarevemu mišljenju pa uči zgodovina, da »živelj. ki je pretrpel revolucijo, ni nikjer in nikoli pripuščal, da bi vodstvo prešlo v roke onih, ki so bili dolga leta odtrgani od rodne zemlje in niso bili direktno udeleženi pri bolestnem preporodu.« Končno zamerja dr. Slavik Kramafu, da v svoji polemiki napada razne slovanske narode in • neugodno izraža o Poljakih, Srbih, Bolgarih in Ukrajincih, ter prihaja naposled do tega-le zaključka: »Kramafevi knjiga ui, naj se tudi tako imenuje, obramba slovanske politike. Je samo razdražena apologija Kramafevega zastarelega nazira-nia o slovanskih vprašanjih, predvsem o Rusiji, je obramba, ki hoče zmagati ne s stvarnimi dokazi, marveč z natolcevanji iu obrekovanji. Ta način polemike in nepleme-niti ton knjige sta zelo dvomljiva obrambi užaljenih slovanskih čustev « — Tako pišu dr. Slavik, mi 6eveda sa vzdržujemo vsake sodbe. — Veliki lužirkosrbski glorar. V Pragi je koncem lanskega leta izšel prvi zvezek velikega besednjaka luiiSkosrbskega narečja, in sicer v založbi Češke akademije z:ia-nosti in umetnosti. Avtor slovarja je procesor dr. Ernest M u k a, znani lužičkosrbski jezikoslovec in pisatelj, ki je pred de;-etlptji že izdal primerjajočo slovnico lužičkosrbskc-ga jezika. Dr. Muka je delal na tem slovarju nad 30 let. Njegovo delo je prvotno prevzela v založbo Ruska akademija v Petro-gradu. Prvi zvezek je izšel 1. 1911. Do vojne je bilo natisnjenih 67 pol, začetkoma vojne je bil nadaljni tisk ustavljen. Sedaj je prevzela slovar v založbo Češka akademija. Prvi zvezek, ki ga je izdala, obsega lOfit strani. Dr. Muka je navdušen Slovan, ki jo prepotoval že vse slovanske zemlje. L. 190T>. je bil tudi v Ljubljani, kjer se je tudi seznanil s pokoinim pesnikom Aškercem. Ogledal si je tudi Bled, ki je napravil nanj najgloblji vtis. — Poljaki in slovanska ideja. Odkar ie Poljska vstala k novemu življenju, ee mM Poljaki mogočno širi slovanska ideja. Najuglednejši listi posvečajo veliko pozornost slovanskemu pokretu in vlada sama se trudi, da bi Poljaki prišli v čim najtesnejše stike z ostalimi Slovani. Tudi poljski politiki stremijo za tem, da navežejo čim najintimnejše zveze s politiki ostalih slovanskih narodov. Nedavno tega so poljski poslanci poeetili Prago, v maju pa je napovedan poset poljskih parlamentarcev v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Tudi v poljski literaturi j'e opažali pravec v smeri spoznavanja ostalih slovanskih književnosti. Tako prične v Varšavi izhajati v založbi Iloe-sick »Slovanska knjižnica«, ki bo pri občevala prevode iz vseh slovanskih literatur. Prva knjiga Izide že v najkrajšem času. Vsebovala bo prevode iz češčine. Tudi nadaljnili osem knjig bo posvečenih češkoslovaškim pesnikom in pisateljem, seveda predvsem sodobnim. Nato preide na vrsto jugoslovenska literatura, potem ruska in nazadnie bolgarska. Predlogi Naprednega kluba v ljubljanski oblastni skupščini Predlog posl. I. Mohoriča in tovarišev v zadevi pospeševanja obrti in domače industrije Poročilo velikega župana, ki nam je bilo podano na otvoritveni seji skupščine, ugotavlja silno nazadovanje mnogih panog domače industrije, ki so za pasivne kraje ljubljanske oblasti velikega pomena, ker nudijo prebivalstvu v teh krajih skoro edino možnost zaslužka. Obenem je v tem poročilu konstatirano, da ne razpolaga zavod za pospeševanje obrti s potrebnimi krediti, da bi razvil ono ekspanzivno aktivnost s prirejanjem tečajev, krajevnih razstav, poučnih predavanj, ekskurzij in študijskih potovanj, ki je za pospeševanje in napredek obrtništva v naši oblasti potrebna. Težak položaj našega obrtništva spričo rastoče konkurence tovarniških podjetij, kakor tudi vedno intenzivnejšega pritiska inozemske konkurence, je razvidno iz mnogo-brojnih resolucij strokovnih obrtniških organizacij in zadrug. Velik tehnični napredek obrtništva in industrije v inozemstvu zahteva imperativno, da se tudi naše obrtništvo prilagodi razmeram in zahtevam tehničnega napredka ter da modernizira in racionalizira svoje obrate. Posebno nujno pa je to za naše obrtništvo ljubljanske oblasti, ki je po svoji legi kot obmejna oblast najbolj cksponirana pritisk« inozemske konkurence. Znano je, da se jc že v konzularni po-odbi z Italijo dovolilo naseljevanje inozemskih obrtnikov pri nas in da bodo to ugodnost v najkrajšem času dobile tudi ostale drtžave. Italijanska pogodba je bila od skupščine že lani sprejeta in bo morda najkrajšem času ratificirana in stopila v eljavo. Tedaj bo nastal za naše obrtništvo mnogo težji položaj in eksistenčna borba in zato je potrebno, da se ga intenzivno po-pešuje, da bo moglo vzdržati konkurenco riseljevanja. Razvoj razmer v naši državi zahteva, da se poskrbi tudi za uvedbo novih panog obr-tov, ki pri nas sploh še niso zastopani, od-osno le v neznatni meri. To so lukrativne stroke raznih kemičnih, elektrotehničnih in alanterijskïh strok, pa tudi tekstilnih panog, kjer bi imelo naše obrtništvo v bodoče neomejeno možnost udejstvovanja. Vsak denar, potrošen v te svrhe, pred-tavlja eminentno produktivno investicijo, be bo ljubljanski oblasti v povečani davčni moči obrtništva stotero obrestovala. Zaje že pred vojno bivši deželni zbor v polnem razumevanju važnosti pospeševanja obrti in domače industrije votiral v te svrhe 40.000 K, kar bi odgovarjalo danes vsoti 440.000 Din. Ker državni proračun za leto 1927-38 ne predvideva zadostnih kreditov za prirejanje tečajev, poučnih predavanj, razstav in ekskurzij v svrho pospeševanja obrti in ker se letos vrši v Ljubljani velika obrtniška razstava za čelo Slovenijo in končno ker je nujno potrebno podpirati in organizirati obstoječo domačo industrijo iti vpeljati v pasivnih krajih še nove vrste domačih m- š— >JAD Triglav«. Na XIV. rednem obéit em zboru J. A. D. »Triglava« izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik Spindler Metod, med.; podpredsednik Zdol-šek Joško, jur.; I. tajnik Mušič Rudolf, fiL; II. tajnik Pagruje Stanko, med.; blagajnik Lah Franče, tehn.; knjižničar Seačar Stanko, jur.; arhivar Malesič Joža, tehn.; grtr Mfltw rftrfmrîn* r^Onan Al. I Polit ,, j- _ Niko, Wraber Makso. revizorja: Gepan Alfonz, Cič Ljudevit. š— Jugoslovenska nacijonalna unija študentov. Beograjski »Fond« je razpravljal na poslednji seji o pozivu, ki mu ga je poslal posebni odbor, ki pripravlja že tako dolgo potrebno ustanovitev pravilne reprezentance vsega jugoslovanskega študentstva. »Fond« je določil kot svojega delegata tov. Savo I. Jeleniča, ki bo stvar proučil in poročal na prihodnji seji. Ker poznamo tov. Jeleniča kot resnega in zmožnega delavca v beograjskih akademskih vrstah, upamo, da bodo upoštevali njegove nasvete na vseh merodajnih mestih študentskih organizacij. »Jugoslovenski Pokret« št 8 od 20. februarja prinaša naslednjo vsebino: uvodnik »Dve generacije istog decenija«, dalje članke: Komemoracija Jovanu Cvijiču u Parizu, Jugoslovenska omladina i politika, Potreba iza-jamne saradnje za jugoslovensku politiku; Sokolstvo: Jugoslovenska sokolska š tam pa; Problemi eavremene žurnaltstike; Zaštita do-jenčadi i dece; PrivTedni pregled: Pri vredna depresija; Umetnlčki život, Književnost, Kritika; Naučni pregled: Osvrt na m. Hilandar posle Kosovske bitke; Belli objavil izjavi, v kateri pravi, da naslednjim dnem zopet prične delovati. V današnji številki pa objavlja s polnim pod» pisom uvodnik, v katerem pravi: «Sprejel sem vljudni poziv neke zelo visoke lično» sti, ki me poziva, naj zopet povzamem be sedo.. .v «La Sera» tako redno in nemoteno izha ja, dasiravno je bila že trikrat posvarje» na, kar je v očividnem nasprotju s poseb» nim službenim pojasnilom k tiskovnemu zakonu! Piero Belli ne le ni bil odstavljen, temveč je opozval svoj prostovoljni odstop in pri» čel zopet pisati. Njegov prvi članek nosi sicer naslov «Nad dirindajem», ali vsebuj je vkljub temu kopico ostrih zbadljajcv na vse strani. Piero Belli torej ostaja; prefekt Fornaci» ari pa se je odpeljal v Rim. Ali je bil po» klican, ali je šel prostovoljno, se ne ve. Najbrž bi znala o tej stvari kaj natanč» nejšega povedati tista «zelo visoka lic. nost», ld je pozvala Beffija, naj vztraja pri «Seri». Iz točno poučenih krogov pa se je izvedelo, da je prefekt pred svojim odho» __l>.____ « i«__« *•»- i . I uiuac, Študentski glasnik: I dom v Rim dal" zagotovilo «Seri», da bo volitev V ljubljanski občinski Staž ffi šesta godina medicine? Tehnički fa- vkljub dvojnemu svet Ze več kot tri leta vodijo posle občinske uprave v Ljubljani od vlade imenovani komisarji. Rešitev važnih' in neodložljivih nalog občinske uprave pa je mogoče Ie potom od ljudstva izvoljenega občinskega sveta, ki" je tudi edini v stanu nositi materijalno in moralno odgovornost za izvedbo dale-kosežnejših občinskih naprav. Posebno rešitev stanovanjskega vprašanja je vsled finančnih obveznosti, ki so s tem združene, mogoča le tedaj, če o tem sklepa občinski' svet. Izjemnemu stanju v občinski upravi se mora napraviti konec in vrniti se morajo Ljubljani z zakonom zajamčene avtonomnç pravice. Zato skleni oblastna skupščina: Oblastna skupščina poziva notranje ministrstva, da takoj odredi razpis obSnskjh volitev v Ljubljani. Ljubljana, dne 28. februarja 1927 Dijaško življenje Zbor naprednih srednješolcev v Celju V nedeljo dne 27. februarja so se zopet zbrali organizirani naipredni srednješolci v Celju. Imeli so na dnevnem redu 3. točke: 1. III. pokrajinski zbor župe. 2. I. meddru-žmski sestanek in 3. šahovske prireditve. Vse tri prireditve so uspele dobro in jasno pokazale, da naši srednješolci ne držijo križenu rok, ampak prav pridno delajo v svojih društvih. Ш. pokrajinski zbor 2upe SJSU za Slovenijo. V nedeljo dne 27. februarja se je vršil v mali dvorani Narodnega doma v Celju ГО. pokrajinski zbor Župe SJSU za Slovenijo. Navzoči so bili vsi predsedniki družin, razen Prosvete. ki se vsled finančnih težkoč zbora ni mogla udeležiti. Poleg tesa pa so bili navzoči tudi razni delegati. Dnevni red zbora je bil precej obsežen. Po formalni otvoritvi ln čitanju zapisnika ie zbor najprej določil referate za kongres v Mariboru. Soglasno so bili sprejeti naslednji referati: 1. Slovanstvo. Odnošaji med Bolgari in Jugoslov en i; 3. Srednješolec in samrrm%o)a. 4. Zasedeno ozemlje. Zgodovina srednješolskega pogreta. Sledilo je poročilo predsednikov. Pri tem se je konstatiralo žalostno dejstvo, da šolska oblastva v Sloveniji močno ovirajo ielo srednješolcev, med tem ko ga v Srbiji nasprotno pospešujejo in v vsem podirajo SJSU. Zato so sklenili zborovalci M sati Zvezi jug. napr. »mladine iz Slovenije in Centralni opravi SJSU v Beograd, da •kušata ti dve pri merodajnih faktorjih to stanje izboljšati. Jako živabna debata se je vneia pri toč-«Naš tisk». Dosedaj imajo srednješolci м-оје centralno glasilo «Preporod», ki iz-taja v Beogradu. Samo ta list pa nikakor nc ustreza razmeram v Sloveniji, ki nujno optrebuje svoje lastno glasilo. Zato je zbor jkienil poleg «Preporoda» podpirati koli-W mogoče tod! glasilo Zveze JNO. Ker ni nikake garancije, da bo ta list redno ^hajal, si oemije 2apa lastni tiskovni fond, 5 katerim bo lafeko prihodnje leto začela izdajati svoje lastno glasilo. Podrobno debato so zborovalci prestavili na višji forum. na mariborski kongres. Pôles teli točk se Je govorilo tudi o taboru, ki ga priredi letos Zveza JNO. Tega tabora se bodo v čim večjem številu udeležili tudi srednješolci. O tem spregovorimo prihodnjič še več! Na dnevnem redu Je bilo še več -manjših točk, tako. da je zborovanje trajalo nad tri ure. I. srednješolski meddružinSki sestanek. O priliki pokrajinskega zbora Župe SJSU se je vršil tudi 1. meddružinski sestanek, ki ga je priredila agilna celjska «Sloga». Zastopane so bile razen «Prosvete» vse družine. Predsednik, tov. Piškur, je otvoril sestanek in pozdravil vse navzoče. Za njim Je ooadravtl Sanstvo še župni predsednik tov. Kobilica. Sledile so razne deklamacije in predavanja: «O staroslovenski demokraciji». Predavanje, ki je bilo skrbno sestavljeno, je nudilo leno sliko starih slovenskih demokratskih običajev in pravic, ter Je želo mnogo odobravanja. Za tem je podal župni predsednik kratek pregled o položaju srednješolskih društev v Sloveniji ln Jugoslaviji, dokazujoč, da srednješolsko gibanje dobro napreduje. V Sloveniji imamo sedaj samo še tri kraje, kjer dijaki sploh še niso organizirani iu ti so Kočevje, Murska Sobota in Ptuj. Pregled o akademskih društvih v Sloveniji je dal cand. iur. g. Černej. nakar je bil sestanek zaključen. Upamo pa, da to ni bil zadnji tak sestanek. Pričela je «Sloga», druga društva naj sledijo. Šahovski match med «Slogo» in «Preporodom». Istega dne so se vršile tudi šahovske prireditve. Igrali sta match družini «Preporoda» in «Sloge». Igra je nudila mnogo-brojnim kibicom marstkako lepo partijo. Zmagal je «Preporod», ki je znan po svojih dobrih šahistih. z rezultatom 6:2. Popoldne je znani «Preporodaš» in član Ljubljanskega šahovskega kluba tov. RuJ>-ntk igral simultano z 6 Skugaši. Izkazal se je sijajno: zmagal je proti vsem šestim nasprotnikom. kultet zagrebačkog univeraiteta, Študentski plesovi u Zagrebu; Razne vesti; Knjige i časopisi; Sport: Cilj i sredstva. — »Jugoslovenski Pokret«, glasilo jugoslovenske akademske «mladine, ae naroča v upravi v Beogradu, Bitoljeka 2, П1 nadstropje (letno 40 dinarjev); posamezne številke pri g. univ. vratarju po 2 Din. š— Državna podpora zagrebškemu štndent-stvu. Ministrstvo prosvete je določilo kredit 60.000 Din za podporo diJaSkemu domu, men-ri in bolniSki blagajni in 30.000 Din za vse-učiliško knjižnico v Zagrebu. š— Dkinjenje štipendij študentom sumar-jeru. Rer je novi budžet štipendij znatno reduciran, je ministrstvo šum in rudnikov ukinilo štipendije Somarjem. Dopisi ŠIŠKA. Narodna čitalnica v Šiški priredi v soboto, dne 19. t m. na čast Jožicam in Jožam družabni večer. Prireditev bo v gledališki dvorani gostilne g. Batiča (prej Valj avec) v Šiški, Frankopanska cesta. Spored večera je kar najbolj pester; poleg burke enodejanke se bodo vrstili komični nastopi naših domaČih komikov, za petje bo skrbel priznani pevski zbor in tudi plesa žeHna mladina se bo lahko zavrtela ob zvokih prvovrstnega Jazz-banda. Za prvovTst-no kapljico in kuhinjo bo kar najbolj poskrbljeno. Začetek ob 20. uri, vstopnine ni. DOL. LOGATEC. Kraj. org. SDS v DoL Logatcu opozarja vse člane in somišljenike, da se vrši peti letni redni občni zbor v nedeljo, dne 20. t m. ob 3. popoldne v gostilni Kune. Za člane udeležba dolžnost. Občnega zbora se udeleži dçlegat iz Ljubljane. JESENICE. V soboto, dne 12. t m. se je vršil pri »Mesarju« sestanek članov SOS, na katerem je poročal oblastni tajnik g. dr. Rape. Njegovo poročilo je izzvalo potrebne debate, tekom katerih smo spoznali nekaj novih, odločnih boriteUev za našo reč. Na sestanku smo pogrešali nekaj sicer odločnih mož, spoznali pa smo tudi. da se mladina živo zanima za našo borbo. V nedeljo, 13. t m., je vprizorila naša »Edinost« na Hrušici dva igrokaza, ki sta v resnici lepo uspela. Hnišinčana srčno žele, da se take prireditve ponavljajo, čemer bo ta nadebudna mladina rada ustregla. Ta mladina je mladež dela, ki z delom utrjuje naše temelje in prinaša v naše organizacije novih, svežih moči. Podpirajmo jo v razvoju, a ne pozabimo, da se nahaja sedaj le v gotovi fazi svojega razvoja, pri katerem naj starejši blagohotno sodelujejo. V ponedeljek, 14. t. m. smo zopet imeli pri »Mesarju« prav svečan večer. Predaval nam je pod okriljem Sokola brat Peharc o bojih jugoslovenske dobrovoljske divizije v Dobrudži, katere član je bil tudi on. Brata Peharca poznamo še iz predvojne dobe, ko je bil duša sokolskega gibanja na Jesenicah. Je mož, ki ni bil Sokol samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Zato uživa pri nas splošno spoštovanje, čemer je bil dokaz mnogoštevilni obisk predavanja. — Naše delo gre po začrtani poti datje in moti se, kdor misli, da ni jedro našega občinstva za nami. Jc in vselej bo, saj naše požrtvovalno delovanje je pošteno in izobraževalno. oziroma trojnemu posva» rilu tudi še dalje mogla izhajati pod istim odgovornim urednikom! Zelo značilno je dejstvo, da fašistična tajna policija v zadnjem času iztika po mestu in okolici, da bi našla lokale, v ka« terih se baje shajajo stari, prvotni fašistič» ni «skvadristi» (četaši), ki vidijo v «Seri» odločno pobornico svojih teženj, in pa fa» šistična omladina, ki tudi ne odobrava de» lovanja pod vplivom velekapitalizma stoje» čega direktorija. V tem pogledu je tudi pomembno dej» stvo, da je «Sera» v včerajšnji številki, v kateri je Belli napovedal nadaljevanje svo= jega delovanja, dala krepko brco službe» nemu glasilu «Popolu di Tri este». «Popolo» je namreč takoj po sklepu osrednjega vod» stva stranke, da morajo listi, ki jih stran« ka «prizna» za svoja službena glasila, no» siti v glavi Iiktorski znak, že v soboto odi» čil svojo glavo z liktorskim znakom. V ne» deljo in pondeljek je ostalo tako, аЏ v tor» kovi številki je Iiktorski znak že izginiL Zakaj? «Sera» odgovarja na to vprašanje z lju» beznivo zlobo: «Pred nekaterimi dnevi smo prejeli Iz Rima vest, da kom en da tor Rino Alessi (ravnatelj «Piccola») deluje na to, da bi se «Д Piccolo» priznal za službeno glasilo v Julijski Krajini Potrdila te vesti nismo prejeli, ali včerajšnja odstranitev liktorskega znaka, ki se je «Popolo di Tri» este» tako podvizal, da si je okrasil i njim svojo glavo, bi mogla biti znak, da je naša rimaka informacija utemeljena.» Stvar je namreč v resnici talca, da se «Piccolo» silno prizadeva, da bi ga osred» rje vodstvo «priznalo» za službeni list, s čimer bi bila seveda usoda «Popola di Tri« este», ki je životaril doslej od naravnost izsiljene naročnine zapečatena za vedno. Kake sile sodelujejo v tem boju, postaja razumljivo, čo se morejo čuti tajni glaso« vi, ki govore o ogromni vsoti 25 milijonov lir, ki na bi jo izplačala fašistična stranka družbi, ki je lastnica «Piccola» («Societa Editrice Italiana Roma»Trieste») in je njen glavni delničar bivši edini lastnik lista Te* odor Мауег. Tako bi potem «Piccolo» s svojimi tremi iždanji na dan ter vsem svo« jim velikim uredniškim, upravnim in tiskar niškim aparatom postal edino službeno fa» šistično glasilo za vse Primorje. Kdor vse to ve, seveda lahko govori, in zato Piero Belli govori v «Seri» tako drz= no. Gre pač za velike kravje kupčije, in kdor o pravem času kriči, se ne izgubi! p— Peter Zorut. Pred nekaj dnevi je preteklo 60 let, odkar je umrl največji fur» lanski pesnik Pietro Zorutti. Bil je avstrij« ski finančni uradnik v Vidmu. Zorutti jc bil Slovenec Zorut iz bližnjih Brd. p— Po desetih letih se je oglasil iz Ru» sije vojni vjetnik Josip Jelerčič iz Vrabč. Med tem je bil že proglašen za mrtvega. Dobro, da ni bil poročen. p— Davkarija v AjdovSčini obdači ljudi, kakor se ji baš zdi. Dan na dan se čujejo protesti proti previsokemu obdačevanju. V bližini Ajdovščine ima neki kmet tudi ma» Io mizarsko delavnico. Z mizarstvom sc Otvoritveno naznanilo Dovoljujem si vljudno naznanili, da sem otvoril na Tržaški očeti ite«. 8 (Gostilna Trst) 3576 dalmatinski vinoto£ Točim prvovrstna dalmatinska in štajerska vina po najnižjih cenah. ta obilen obisk ae priporoča i. T. Gradišnik, Maribor, Tržaška cesta 8. vkvarja samo v slabem vremenu. Na leto prisluži morda 600 do 800 lir. Davkarija v Ajdovščini pa mu je predpisala 4000 lir dohodkov! p— Mussolini ja žabjo po zaporih. V Tr» stu je v preiskovalnem zaporu neki Marij Majer. Te dni je stal pred kazenskim se« netom radi žaljenja prvega ministra Ob» tožnica pravi, da je Majer zapel »Bandiero rosso« in žalil Mussolinija, ker je neki nje» gov sokaznjenec pel fašistovsko »Giovinez« zo«. Obtoženec je tajil in sokaznjenec ni ni slišal ne Majerjevega petja in ne njego« vih žaljivk. Stražnik Volpe je ovadil Ma« jerja in pravi, da je vse res, kakor je na« pisano v obtožnici. Državni pravdnik je bil zelo hud in je rekel, da je prava sreča za Majerja, da ni izrekel onih besed pred občinstvom, ker bi prišel pred posebno so» dišče. Sodni dvor je obsodil Majerja na 6 mesecev in 20 dni ječe. p— V Volžjidragi gradijo novo želeanifiko progo ta popravljajo staro. Podjetje, ki vrši to delo, plačuje delavce zelo neredno. Poteče šest ali osem tednov, predno pride denar. Ali kadar so lire tu, ne gredo podjetnikom Izpod rok; treba je včasih celo orožniške intervencije! p— Hiša Nazarija Saura. Pred neka; dnevi ie kupilo ministrstvo za narodno gospodarstvo hišo v Kopru, v kateri se je rodil znani italijanski mučenik Nazario Sauro. V tej hiSi se otvori šola za ribiče. p— Smolo bo imeli neznani lopovi, ki so hoteli vdreti v Puli v podružnico banke iz Ferrare. Delali so celo noč, prvpilfli mreže na oknih, proti jutru pa so se prestrašili in pobegnili. Orožniki jih iščejo. p— Podjetja za konservir&nje rib. L. 1921 so bila v Julijski Krajini Stol podjetja za konserviranje rib, sedaj jih je 21 z 2200 delavci. Lanski produkt se ceni na 58 milijonov lir. p— Povišana globa. Ako kdo ne plača davka vsaka dva meseca, dobi opomin. Zato, ker si opominjan, moraš plačati 6 odstotkov globe. Doslej se je za globo računajo štiri odstotke, od6lej je globa povišana. p— Sadike bo prodajalo poveljstvo držav, gozdne milice v Tolminu, in sicer po SO № tisoč. Na razpolago je 450.000 sedik rdečih jelš, starih 3 do 6 let. p— Italijansko planinsko druitvo je ime« Io v Trstu svoj občni zbor. Število čknov narašča. Lani so napravili društveniki smo. go izletov zlasti na triglavsko pogorje, kjer imajo tudi več svojih koč, ki nosijo imena italijanskih junakov. Pri teh izletih se jo vselej povdarjala važnost planinstva v obrambnem pogledu na državno mejo in še bolj v ofenzivnem oziru na «bodoče na» loge fašistične Italije». V Trstu je obstoja» la podružnica planinskega društva «Sucai». Ta je sedaj razpuščena m mlade dijaške moči so priklopljenc k borbenem« planin« skemu društvu. mi Kdor boče kolo, î AVTOMOBIL j ali motor dobro ; kupiti ali prodati naj se oglasi pn i Florjančiču, Ljubljana, Nunska uiloa 3, Ù Lipove deske suhe eolarice 26 mm kupim takoj. Ponudbe na: 3572 »Poštni predal 152*, Ljubljana. LOKAL velik z enako velikim skladiščem v centru mesta ter na zek> lepi postojanki, pripraven za trgovino z mobffljo, ker daleč na okrog ni konkurence, oddam takoj. — Naslov v upravn. «Jutra» pod «Ugodna prilika 1330». Potrti vsled ceiimernc žaiosij naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša nepozabna soproga, mati, gospa Marija Puc soproga kon<8»ria fin. kontrole po dolgi in nwkepoini bolezni, v ponedeljek ob 5. uri zjutraj bogu-vdano preminula. Maribor, 14. marca 1927. Žalujoči soprog in otroci. D. N. C. največje skladišče SARAJEVO PrHtotoBB jei Petra 26. CENTRALA« LJUBLJANA, DUNAJSKA PODRUZIICEi Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovfé, Novi Sad, = Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo ===== Brzojavni naalov a Banka Ljubljana Telefon Stev. 861, 413, 502, 503 in 504. se priporoča ia vse v bančno stroko spadajoče posle. M. Zévaco gg Papežinja Favsta RomaD »Baš za to osvojitev gre,« je rekla vojvodova mati. »Tvoja rodbina, Henrik, tvega vse, imetje, sloves in celo življenje, da bi ti ugladila pot do prestola. Samo koraka je še potreba. A ti se ne odločiš za ta korak. Ako ga ne storiš, dokler je čas, bomo vsi izgubljeni.« Vojvoda Guiški je prebledel in se je prijel za čelo. Čuteč, da ni več moči odlašati odločitve, je povabil goste, naj sedejo. »Nu,- mati,« je odvrnil, ko je sedel tudi on, »pogovorimo se, ako treba! Vsi veste, da rajši dam glavo, kakor da bi vas gledal v nevarnosti...« Tako se jè začel usodni posvet med vojvodo Guiškim in članstvom njegove rodbine. Ludvik Lorênski, kardinal Guiški, Karel Lorênski, vojvoda mayennski, Marija Katarina Lorênska, vojvodinja montpensierska, in Ana d'Esté, vojvodinja nemourska, vdova po Francu Guiškemu, so bili zbrani okoli ene mize in so tehtali bodočnost svojega rodu... Obraz vojvodove matere je bil fanatičen. 9* svojimi sivimi lasmi je bila nekoliko podobna Katarini de Medicis. Razlikovali sta se le v tem, da ie bila kraljica-mati pred vsem praznoverna, mati Guiških pa vernica, v najstrašnejšem pomenu, ki ga je mogla imeti ta beseda v onih dneh. Vojvoda Mayennski ie bil uživalec, veseljak, dobrojedec in dobropivec, v mišljenju in dejanju pa pocasnè kakor večina debeluhov njegove vrste. Vzlic temu si ga ne smemo misliti nerodneža in zanemarnika. Narobe, bil je izkušen človek in prebrisana glava; spoznanje, da blagri, ki jih ne moreš ne pojesti ne popiti, prav za prav niso vredni pohlepa, s katerim jih svet lovi, mu je celo dajalo neko prednost pred ostalimi člani vojvodske. rodbine. Kardinal. Ouiški je bil živo nasprotje vojvode Mayennskega. Kot tretji sin Franca Lorênskega je moral po običaju tedanjih velikašev postati, svečenik, čeprav bi se bil iz njega tako gotovo napravil sijajen vojak, kakor gotovo je bil vojvoda Mayennski rojen za meniha. Tega kardinala si malokdaj videl v cerkvi, tem večkrat pa si ga srečava] v oklepu na čelu plenilskih tolp. Njegova čud je bila surova in nasilna kakor narava starejšega brata, le s to razliko, da ga je mimo tega še odlikovala politična prevejanost in diplomatska preudarnost, ki je veliki Henrik ni imel. Njegovo častihlepje se je gnalo za visokimi, daljnimi cilji; če ie tolikanj priganjal brata, naj se polasti kraljevske krone, ga je priganjal zato. ker ie 'skrivaj upal, da se ta krona kedaj preseli na njegovo lastno glavo! Marijo de Montpensier so čitatelji že spoznali; o njej vemo, da je bila zmožna z nasmehom na zalem obrazku usvojiti vsak zločinski naklep, ne da bi pomislila, kaj dela ... Kardinal Guiški je prvi izpregovoril. »Ona, ki nas vodi,« je dejal, »mi je poslala nalog, naj bom pri Naši Gospe in naj čakam svojega brata Henrika. Vse je bilo ukre-njeno za kronanje. Šest kardinalov in dvanajst škofov, poslanih po njeni Svetosti Favsti, je-stalo okoli mene. Tri sto župnikov, dekanov in vikarjev je čakalo migljaja, da bi se razhiteli po Parizu in bi oznanili veselo vest. Vse je bilo pripravljeno, samo mojega brata ni bilo k Naši Gospe!« Henrik je nagrbancil obrvi. Toda že se je oglasil vojvoda Mayennski. »Bogme,« je rekel, »na Favstin poziv sem v najhujšem diru prijahal iz Auxerra v Pariz, kar zame trebušmka ni majhna stvar. ,Samo da bi prišel za časa!' sem stokal spotoma. Nu, prispel sem celo prezgodaj. Dva tisoč bojevnikov sem imel na ulicah, s tisoč suličarji sem bil zasedel Louvre. Jaz sem bil v Louvru, brata Henrika ni bilo!« Henrik se je ugriznil v ustnice. »Pet sto meščanov in prostakov sem imela zbranih lia Grèvskem trgu,« ie izpregovorila vojvodinja de Montpensier. »Favsta mi je dala znamenje. Zaklicala sem: ,Živel kralj!'... ,Živel kralj!' so za-grmeli moji ljudje na vse grlo... Toda kralja, kakor se vidi, ni bilo nikjer! Povem ti, gospod brat, da je Pariz zelo razočaran, ker je vzklikal kralju, ne da bi ga bil dobil.« »Pariz je pijan,« je rekel vojvoda Mayennski. »Vsi veste, kako opasna je pijanost Pariza.« »Pariz renči,« je osorno dodal kardinal. »Nas ne vara to, da danes kliče ,Živel Guise!'... Kmalu bo našel drugo besedo... Gorje mu, kogar se Pariz naveliča!« »Pariz! Pariz!« je vzrojil vojvoda Guiški. »Kakor da je Pariz vsa Francija in ves ostali svet! Kaj pa dežela? Pokrajinske skupščine me obtožujejo, da sem upornik. Škofje, kar jih je vdanih Sikstu, zahtevajo, da se v vsem uklonim Rimu. Španski kralj me vabi, naj dokažem svojo pravico do prestola... Kaj porečete? Da, voljan sem biti kralj, zaradi vas in zaradi sebe; toda le s pogojem, da me ne bo pobunjena Francija podila z mojega prestola. Vi, ki mi ponujate Pariz: ali mi morete dati tudi pokrajine, škofe, Rim in Španijo? Ne!... Je pa ženska, ki mi daje vse to z eno samo besedo: Katarina de Medicis! Stara je, njene moči pojemajo in Henrik, njen sin, je poslednji rodbine Valoiških; ko se ogleduje po nasledniku, ji je Guise še vedno ljubši od Navarca. Vedoč, da gloje sina neozdravljiva bolezen, me je prosila, naj čakam še leto dni: Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—ч Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I ■—. Najmanj»! tntttk Din 19*—t Slike za legitimacije izdeluje najbilrej« fotograf Hugon Hlbšei Ljubljana Valvazorjev trg Pek. pomočnika mladega, rabim za razua-šanje peciva. Vevče št. 30. D. M. r Polju. 7:92 Dekle pri'lno in pošteno, ki zna n<-'..! j kuhati, išče boljša, manjša slovenska obtelj v Splitu. Nastop in piuča po dogovoru. Naslov v oirlas. oddelku «Jutra». 7258 Prikrojevalko prvovrstno in samostojno, za fino Jamsko in moško perilo, e p r e j m e trgovina Lenart, Dunajska cesta. 7251 Boljše dekle ali ženo pridno in pošteno, katera 7.na samostojno kuhati in opravlja vsa hišna dela, sprejme majhna družina na deželi. Ponudbe pod značko «Pridna in spretna» na ogl. oddelek «Jutra» 7150 Krojaškega pomočnika *a fina iD velika dela takoj sprejme Josip Sever, krojač. Celovška cesta 8. 7122 Učenca nad 14 let starega takoj sprejmem za m carsko in prekajevalsko obrt. Ako se uči 3 leta. ekrbe za obleko starši, če pa 4 leta. ima obleko prosto. Karlovič i drug. Crikvemca. 7368 Učenko s dobro vzgojo in spričevali sprejmem takoj v trgovino — Predstavi naj ee t^ebno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7345 Brivskega pomočnika dobrega in prrfektnega v striženju. *Bubi» sprejmem t*koj. Plača po dogovoru. Depoli. brivec v Kranju. 7336 Učenko »prejme Zvezna knjigarna ca Marijinem trgu 8. 7387 Blagajničarko ад.шо starejšo, sprejme Fr. Ptupica. železnina, Gospo-svetska cesta 1. 7385 Šiviljo »možno sajnostojnefca dela sprejmem v delavnici «Elite». Prešernova ulica 9 7359 Lep zaslužek nudim starejši dami. katera bi potovala z vzorci kot zastopnica-posredovalka po deželi. Reflektira se le na resno oeebo г lepim nastopom. — Prednost imajo one. katere lahko položijo ka- ni so že izvežbane v prodaji. Ponndbe na ogl. odd-kk «Jutra» pod Šifro «ZasluJok 27». 7355 Natakarico pnretno. s 1000 Dia kavcije sprejm-m. Naslov v oglas, oddelku -Jutra». 7365 Radiomehanika prvovrstnega, snrejmem. Ponudi na oglas, oddelek «Jnii.i i iu. 1 «Takoj 316». 7362 Pletiljo takoj >r.rejm-m. proti dobri plači. Xa«!ov v oglasnem oddelku «Jutra». 7374 Blagajničarko s trgovsko prakso, izvež-bano v galanteriji ali železnim. sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «B. Lj.» 6985 Cff»?f Koncipijent z obojno substitucijo. ïeli s 1. aprilom službo — tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Pravda 27». 7157 Kot skladiščnik aH računski uradnik iščem službo pri kakem rudniku ali industrijskem podjetju v Sloveniji, na Hrvatskem ali v Srbiji. Zmožen sem perfektno slov., nemškega m italija-nskeg* jezika v govoru in pisavi ter vseh pisarniških poslov. Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Zanesljiv 76». 7006 Kolar dobro izvežban, ki opravlja tudi mizarska dela, išče službe, najraje v tovarni ali pri kakeen večjem podjetju, Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zanesljiv in pošten». 7350 Trg. sotrudnica išče službo v mešani trgovini. Nasthpi takoj. Dopis« na ogla-ani oddelek «Jutra» pod značko «Dobra moč». 7352 Ženska srednjih let, želi delo za popoldanske ure — event. tudi par ur dopoldne. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7323 Mladenič s srednješolsko izobrazbo, znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine, praktičen v manufaktumi in drobnin&ki stroki, išče primerne službe kjerkoli v Jugoslaviji. Ponudbe pod «Vestem 51» na oglasni oddelek «Jutra». 7351 Trg. pomočnik vojaščine prost, izučen v železnini in mešani stroki, z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 737-5 Šoferska šola sprejema in izobrazuje kandidate za samostojne šoferje. — Dame in gospode sprejemamo vsaki dan Pouk je soliden in uspeb siguren. Zahtevajte prospekte. Pojasnila daje Auto ëkola v Zagrebu. Kaptol 15 Telefon 11-95 76 Za španski jezik želi mlad gospod takoj inštruktorja. Dopise na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Španščina». 7254 Vrhniško opeko trboveljski premog io bukova drva nudi najceneje Lovro Krie, Trnovski pristan 12. Postrežbo točna! 61 Trgovska oprava elegantna — pripravka za vsako špecijalno trgovino, lekarno ali drogerijo, naprodaj. Istot&m naprodaj tadi registrirna blagajna. Ponudbe na poštni predal Ljubljana, St. 130. 7S77 Posamezne žimnice postelje ta umivalnik prodam. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 7388 Kadilci, pozor! Najuspešnejše sredstvo ta popolno o d v a i o kajenja so «Afuma» pastile Mala doza 20 Din velika 30 Din Preprodajalci popust Vito-mir Dolinšek. Celje, predal 4 6261 Otroški voziček po nizki ceni naprodaj na Krakovskem nasipu st 10. '7339 Voziček (cizo) prodam Zvouarska ulica št. 18/1. 7326 Starega železa in kovaških odpadkov prodam 1 vagon. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru. 73S0 Radioaparat špecijalen in najnovejše znamke (5 svetilk), čudovito čisto zvočen, zelo glasen, uporaben za sobno in visoko ant-eno. z 42 posa-jarui. garantiran sprejem iz Amerike. Zelo primeren za najbolj razvajene radio poslušalce. pridam po nizki ceni radi odpotovanja. — Biček. Maribor. Koroška c. št. 47, na dvorišču. 7.182 Pohištvo in sicer kuhinjsko omaro. 2 postelji z žimnicami in vzmeti, nočno omarico, mizo ter omaro za obleko prodam radi selitve prav poceni — Kdor želi kupiti, naj se takoj javi v Flori-janski ulici K/I. dvorišče. 7376 Fotoaparat 3 potrebščinami prodam ali zamenjam za hromatično harmoniko Naslov v oglas, oddelku «Jutra» 7371 Pohištvo več spalnic iz trdega lw>a in hrastove. jtolitirane jedilnice. dobro in lepo blago ima v zalogi po nizki ceni ter va hi na oirled Franc Tomšič, mizarstvo, Zgornji Kašelj, pošta D. M. v Polju. 7854 Stekleno omaro (vetrino) dobro ohranjeno in nekaj pohištva po nizki ceni prodam Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 7364 Mlinski valjki (valcen) gladek in oster ter en par umetnih kamnov z vso opravo proda po ugodni ceni Pavel Sedej, mlinar. Javornik, . Gorenjsko. — Tstotako prodam 7 vagonov drv trdih in 2 vagona euhib. 7380 Veverične kože plačuje nad normalno ceno D. Zdravič, Ljubljana. Flo-rijanska ulica 9. 47 Vrtne ograje železne ali lesene, dobro ohranjene, kupam 10 m ali tudi več. Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Ograja». 7342 Lesni producenti ponudite sledeče deske: Smrekove in jelkove 1/11/1П monte — paralelne, ostrorobe. očeljene, 4 m, 12, 18, 28, 38. 48 mm, od 16 cm naprej. Nadalje brzojavne drogove, smreka, jelka, bor, od 8—12 m dolžine. zdravo, ravno in suho blago Ljubljana, poštni predal 85. 7363 «Odol» prazne steklenice k o pa Je <1 гоЈГегг.ч Anton Kano sinova, židovska ul št. t. 282 Srebrne krone Kupuje m piaia dobro t Čuden Ljubljana. Ргивег nov« ttlkta t 8SS Fotoaparat 10 X 15, s prvovrstno optiko, z dvojnim izvlečkom, kupim takoj po solidni ceni Ponudbe na oglas. «Jutra» pod «Prvovrsten» 7256 Jračnice rabljene, rabim takoj. — Ponudbe pod «Ciglana» na Jugomesse. Zagreb. Ga jeva ulica 1 7327 n FIŽOL nizke in visoke vrste dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanj 10 kg od posamezne vrste. Ceno pridelku določimo naprej. Oddajamo pa tudi, RAZNE CVETLICE v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni. Sever & Kom p. Ljubljana, Wolîova ul. 12. 7283 Enonadstropna vila s prostim trisobnim stanovanjem ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Kapital 100.000». 7171 Krasno posestvo 20 oralov, 2 Џ.» orala vinograda, 35 minut od kopališča Rimske Toplice, pod ceno naprodaj. — Pojasnila daje Leopold Pečar, želez-uiski uradnik. Zidani most. 7140 Kot družabnik želim pristopiti s kapitalom 50.000 Din v dobro idočo trgovino ali podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gotovina 50.000» 6936 Enodruž. hišico z vrtom, v Ljubljani ali severni bližnji okolici kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dom 60». 7250 Vilo z večjim vrtom, na Taboru ali v bližini kupim. — 'Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Plačilo takoj». 7325 16 enodružin. hišic bo v jeseni leta 1927 do-zidanih in naprodaj na deželi v lepem okraju, pod vznožjem Savinjskih planin Hišice so za penzijoniste itd. Ker so na zelo zdravem zraku, tudi za državne uslužbence iz Celja — ker je železniška postaja blizu, električna razsvetljava, vodnjak, vrt, parceli, vse skupaj 60.000 Din. Gradili bi jih le tedaj, ako bi že do 1. aprila imeli za vseh 16 hišic naročilo ter vplačan znesek in jamstvo za polno plačilo. Načrte, pogoje itd. je dobiti proti nabavnim stroškom za 50 Din pri stavbnem podjetju Drag o t in Korošec — Smar Šmartno ob Paki. 7338 Hišo s hlevom v okolici Maribora bi vzel v najem. Naelov pri podružnici «Jutra» v Mariboru 7381 Enodružinsko hišo z vrtom, obstoječo iz S sob. kuhinje, shrambe za živila, verande, kleti in prostornim podstrešjem — blizu Ljubljane, proti takojšnjemu plačilu poceni prodam. V hiSi vodovod in elektrika. — Ponudbe pod sručko «Gotovina 77» n» oglasni oddelek «Jutra». 7377 Majhno posestvo v Mokronogu, hišo z opeko krito, oddaljeno pol ure od postaje, 10 minut od trga, pri hiši nekaj njiv, travnikov in gozda prodam za 30.000 Din. Pojasnila daje Franc Klanšek, predilnica, Litija. 7331 Trgovski lokal s stanovanjem je za oddati v Guštanju in sicer radi preselitve trgovca. Millonig, gostilničar v Guštanju 7086 Poslovni lokal s posebnim vhodom in telefonom rabim za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Št. 7777». 6968 Lep lokal on Alek*an Irovi c-èstl odda takoj ço znižani najemnini Pokojninski »vod w Ljubljani 6083 Mesnico oddam na prometnem kraju Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7360 Dve sobi s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7291 Stanovanje kuhinjo in sobo išče vdova z odraslim sinom. Ponudbe na naslov: Jaka L e d e r, Ljubljana, Masarvkova 15. 7290 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo. v Tavčarjevi ulici oddam takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Soba 53» 7153 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd Posredovanje za oddajale« popolnoma brezplačno «Posredovalec». Šv Petra c št 18 5691 Sobo s 3 posteljami oddam 3 osebam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7361 Dijaka sprejmem kot ioslanovaiča na hrano in stanovanje v Tavčarjevi ulici. Cena nizka. Sprejmem tudi .gospoda na hrano. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 7346 Sobo z eno ali dvema posleljama oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutt^.». 7344 2 gdč. ali gospoda sprejmem na stanovanje in dobro hrano v cenfcrumu.— Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 73-13 Sobico čedno opremljeno, v mestu takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6798 Sobo s hrano oddam s 1. aprilom 1 ali S gospodoma v bližini pošte. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7386 Mesečno sobo išče gospod. Cenj. ponudbe t navedbo ccne na oglaeni oddelek «Jutra» pod silro «Snažnost». 7847 Sostanovalca z vso oskrbo eprejmem za 150 Din tedensko ali 650 Din mesečno. Sv. Jakoba trg št. 5. 7367 Majhno stanovanje oddam. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šiiro «Majhno stanovanje». 7367 Opremljeno sobo lepo. e posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 7324 Družabnika sprejmem v dobro idočo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki na ze. lo dobrem prostoru v Sloveniji — i udeležbo 60.000 do 100.000 Din. Ponudbena oglasni oddelek «Jutra» pod «Družabnik 16». 7316 Otroška posteljica otroški stolček — postelja (Kastenbett), salonska garnitura, stelaže. obleke in drugo naprodaj na Mirju št. 11, pritličje. 6703 Družabnika z večjim kapitalom sprejmem v dobičkanosno podjetje na vodno' moč. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 7329 Vvpiti Akademik zadnjih semestrov, starejši, išče damo, ki bi mu gmotno pomagala, da ne prekine študij. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Usoda 13». 7259 ! ! ! Nujni odgovor prosim! V delu in kmalu pošljem. — «Lira». 7356 Emil Vso srečo in vso ljubezen Tebi! 6713 Mlajši trgovec agilen ter simpatičen, lastnik dobro vpeljane trgovine v zelo prometnem kraju Gorenjske, z najboljšo prihodnostjo, se želi v svrho ž eni t ve seznaniti z gospodično neomadeževame preteklosti. dobro gospodinjo, po uiosnosti s trg. uaobraz-bo. ki bi imela primerno premoŽenje, v svrho povečanja podjetja. Ponudbe s sliko, ki ee vrne, na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Mirni dora in sreča» — Tajnost zajamčena. 7378 Gostilničar srednje starosti, išče radi ženltve primerno gospodično ali vdovo brez otrok — iz dobre in poštene družine, s premoženjem. Event se tudi priženi. Resne ponudbe s sliko pod «Resnost 17» na oglasni oddelek «Jutra-7317 Kratek klavir Pancer konstrukeje, c tonu. pedali, jako ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 7353 Planino ali dolg klavr, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelaik «Jutra» {rod «Klavir 40». 7340 Večjo vsoto denarja sem našel. — Fojasnila na Krekovem trgu 10 fll, levo. 7358 Avtotaksno podjetje prodam ali oddam. Naslov v oglaenem oddelku Jutra. 7165 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje 61 u ž b o v Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija. Beograd. Visana 11 6220 Domačo brano dobro, iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Dobro in snažno». 7274 Gospod išče sobo s hrano, v bližini sv. Jožefa cerkve. Cenjene ponudbe s ceno pod značko «Takoj cena». 7349 Vrtnarju najviëjemu ponudniku oddam v najem vrt za letošnjo dobo na Dunajski cesti št. 63. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vrt». 7334 Priporočam veliko zalogo M1, ctomaooi шоп, mreže, zoiveoosteliejvaoe itd. Velika izbira žime, afrika (Seegras) vedno v zalogi . in najceneje prodaja Franc Jager, tapetnik Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 poleg Zmajskega, preje mesarskega mostu 2690-a postane vitka — 6c hoče Uspeh viden že ▼ par dneb. — To dosežete z uporabo angleškega radioaktivnega preparata «SANOS» čudo, ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku tranko 85 Din Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na naslov «Sanitaria». Crikvenica — Primorje Prostovoljno prodalo posestvo na Ptujski gori. ibn Rad' rodbinskih lazmer se proda prostovolino lepo posestvo n.--Ptujski gori, /namenili božji poti v Sloveniji. Posestvo obsto'i lz hiše šttv. 7 v neposredni bližini romarske cersve, dobro doče gostilne z gospodarskimi poslojji, dalie hise štev. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, pristave s pnpadaiodm posestvom Proda se v celoti ali po sledečih skupinah: 1. Gostilna hiša štev 7 z gostilniškim inventarjem, gospodarskim posle pjem in vrtom za zelenjavo. 2. Hiša štev. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo. 3 Pr stava s posestvom skupno ali po parcelah. Prodaja, odnosno parcelacija se vrši na Jožefovo 19. t. m. dop. od 10 uri v Klemenčičevi gostilni. Pojasn la daie in -pr- jetna ponudbe odvetniška pisarna dr. Ivana Fčrme«ca odvetnika v Ptuju. Cena > r meina, plačilni pogoji ugodni. oioioBoaoeoacDMcsaoeo Vsled prezaposlenja v drugem podjetju prodam izborno uvedeno 3564 ton kanili! in č Potrebni kapital Din 100.000—, eventuelno sprejmem agilnega družabnika s primernim Kapitalom. Cenj. ponudb • na Oglasni oddelek lista pod „Kanditi". oioaoaoaoaoBoioioio „Ztindapp n idealno motorno vozilo za vsakega 4.5 HP ua verige, balonske gume. Cena samo Din 13.000 Pogleda se pri Fr. Vorsič, Maribor, Vrbano-va 19. Zahtevajte izčrpen opis. Zastopniki zaieljeni. У Edino naša S JioMska pateotoa mol» g je napravljena na najdovpšenejši mli-narekc-tehniški način a iz čiste potiske R pšenice. — Zahtevajte povsod to nsšo p moko. s 7o § SjeMeni paromlini i. i Bje ovar. o Em. Fischer, 2H6REB, SudnKka uiica 311. dobavlja dvokolesa dele za dvokolesa, pnevma tike, šivalne stioje, gramofone, gramofonske plošče ter nogometne žoge po najnižjih cenah. Mehaniki popust. Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko za 3 -dinarje za poštarino. бвввввв Odvetnik dr. Viktor Vovk naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni dija. Draga Marušlča, odvetnika u Liublloni. Tavčarjevo ulica štev. 1. modro galico 98/99% špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast. koruzo, razno žganje itd. ter praženo hauo nudi najceneje na veliko tn malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Celje Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevajte cenik Razglas. Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda na temelju čl. 86/8 zakona o drž. računovodstvu in čl. 20 «Pravilnika za izvršitev določil iz oddelka «B» pogodbe in dobave», ter od» loka št 110.228/26 od 20. L 1926, v najetem kamnolomu pri postajališču Gozd v žeL km 21. 2/3 ob progi Planica=Ljub* Ijana, dela za pridobivanje kamenja v sanacijske bvrhe, do nadaljnjega vskupni količini ca. 2200 m' Običajni ter specijalni pogoji so draiiteljcm na vpogled in se oddajo proti plačilu 20— Din pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic » Ljubljani, ter pri progovnih sekci. lah Jesenice. Novo mesto, Zidani most, Celje in Maribor, kor. proga Ponudbe morajo odgovarjati točno gornjim pogojem, ter morajo biti kolkovane s petdinarsko taksno marko, predlo» žiti pa se imajo v zapečatenih kuvertah s točno navedbo predmeta in številke do dne 21 IIL pri glavnem ekepeditu Direkcije drž žeL v Ljubljani »—»—»»«■иитцицтшцттиттттццшццш!