letnico i / obhaja letos / )) "Amerikanski ) ^^Slovenec'' j PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od. boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 24 tuesday, february 4, 1941 letnik (vol.) l. - __chicago, ill., torek, 4. februarja — ■-'- _—____ - ) „ ,, Poslanci razpravljajo o "vojnem predlogu" Pred celokupno poslansko zbornico se otvorila debata o predlogu za pomoč Angliji. — V senatu se nadaljuje zasliševanje prič. — Willkie pozvan iz Anglije domov. Washington, D. C. — Poganski odbor za tujezemške zadeve je zadnji teden dokon cal svojo razpravo o znanem predlogu, "diktatorskem in vojnem predlogu," kakor je ga nekateri nazivajo, ter ga je oddal v odločevanje celokup-111 Poslanski zbornici; tukaj se Je otvorila o njem splošna debata v ponedeljek, katera bo dajala tri dni. Zanimanje za ta predlog je bilo širom vseh slojev ameri-s«ega prebivalstva že zdaj ta-• kakor je bilo malokdaj, sploh kdaj, v ameriški Zgodovini za kako sporno točko; tekom teh odločilnih dni Pa so še z večjo napetostjo obrnjene oči Amerike proti ^ashingtonu. Ne gre sicer za bo poslanska zbornica °:obr|a predlog, ali ne, kajti °britev tamkaj se smatra ot gotova stvar, marveč po-^Opnost je bolj usmerjena v ali bo ta zbornica dodala edlo'gu zadosti krepke amendmente, da se odstrani j^varnosit ameriškega zapletla v vojno. Dva glavna "ftiendmenta, ki hi v to svrho Prišla v poštev, bi se nanašala na vprašanje bojnih ladij; pr-j"1 bi prepovedal ameriškim °Jnini ladjam spremljanje Pošiljk vojnega materijala v Vr°Po, drugi pa vstop tuje-2emskim bojnim ladjam v a-Irieriška pristanišča v svrho Popravil. Med tem, ko bo poslanska Zbornica o predlogu debatira-J'a> se bo pa v senatskem odbo-za tujezemške zadeve nadevalo še ta in najbrž pri-i teden zasliševanje mne-raznih osebnosti o tem Predlogu. Kakor se je objavilo soboto, bo v svrho tega zadevanja moral Willkie pred casno odpotovati iz Anglije in * Vrniti v Washington. Vlad-a struje, ki vodi boj, da se ledl0g sprejme, pričakuje ,amreč, da bo ravno Willkie-, Vo pričevanje odločilnega; mena, češ, mož je na licu esta proučeval razmere v , ngliji ter bo torej njegova ^seda veljala. Nasprotno pa ^ tudi opozicija pripravlja-, a bo poklicala na zasliševa-jo sv°.iih priž, ki ima- s kazati, da je predlog ne ttio nepotreben, ma/več elitno nevaren za Ameriko. V°OJA "BUNDARJEV" qb-SOJEN V ZAPOR ^ Newton, N. J. — Pred ne-^Ij11 tukajšnjim sodiščem je v Petek obsojen v zapor ;u do 14 mesecev načelnik ^anizaeije Nemško-ameriški tud'^' ^unze, z •y, °sem njegovih pristašev. je °Zlli Pa bodo priziv, kot se advokat izrazil. BOJI V. VZHOD-N1_AFR1K1 Britanske čete zasedle važno železniško središče. Kairo, Egipt. — Britansko vrhovno poveljstvo je v nede ljo objavilo, da imajo njegove čete zaznamovati v vzhodni Afriki nov uspeh. V italijanski Eritreji, Ju leži severno od Abesinije, so namreč zasedle mesto Agordat, ki je važno železniško središče. Od njega vodi železnica do pristanišča Massaua ob Rdečem morju. — Tucli z drugih točk poročajo Angleži o uspehih. V vzhodni Afriki se je otvoril nekak splošni napad, na severnem bojišču pa se pripravljajo britanske čete na naskok na mesto Bengazi. neuradni ameriški poslanik opazuje Istanbul, Turčija. — Ameriški neuradni opazovalec Donovan je očividno poverjen z nekim posebnim poslanstvom, da je tako neumorno zaposlen po balkanskih državah. Točasnc se mudi v Turčiji, kamor je prispel iz Grčije. Še prej pa je bil tudi v Jugoslaviji in enako v Bolgariji. Kakor se trdi, je njegova naloga baje ta, da pridobi balkanske države na stran Anglije. -o- NEMEC IZRAZIL PRIZNANJE ANGLEŽEM Berlin, Nemčija. — Eden vrhovnih častnikov zračna sile, E. Milch, je zadnji petek opozoril nemško ljudstvo, da se mora pripraviti na izgube, češ, da so te neizogibne pri boju s tako odpornim sovražnikom, kakor so Angleži. O Angležih je dejal, da so germanskega plemena in, da so se njih letalci v zadnji vojni izvrstno izkazali. WILLKIEJA NISO POVABILI V NEMČIJO Berlin, Nemčija. — Poročila, da je bil Wendell W.illkie povabljen tudi v Nemčijo, naj si jo pride ogledat, ko bo opravil v Angliji, je neki govornik nazijske vlade zadnji petek zanikal. Dostavil pa je, da bi Nemčija ne bila nasprotna takemu obisku, in, da bi celo utegnil biti za Willkieja poučen; vsaj v zaklonišča bi mu ne 'bilo treba bežati, dokler bi bil v Berlinu. misijonarjenje po svetu prevelika naloga New York, N. Y. — Predsednik chicaške univerze, dr. fiutchins, se je na svojem obisku tukaj zadnji petek izrazil, da je po njegovem mnenju predsednik lioosevelt naložil Zed. državam preveliko nalogo. Njegove besede so se nanašale na nedavno predsednikovo izjavo, ko je ta dejal, da nam gre za upostavitev štirih vrst svobode, namreč svobode pred pomanjkanjem in pred strahom, svobode bogoslužja in svobode govora, in sicer po vsem širnem svetu. To bi bilo vse preveč obsežno o-pravilo za Ameriko, je dejal I-Iutchins, to misijonarjenje po celem svetu, in bi ne pomenilo drugega kakor neprestano vojno. -o- tudi odlične gospodične bodo morale delati London, Anglija. — Delavski minister Bevin je zadnji petek objavil, da se' sestavlja nova ženska delovna armada, ki bo obstojala iz pol milijona deklet, katere bodo zaposlene v municijskih tovarnah. Dekleta so opozorjena, da morajo iti na delo ali prostovoljno, ali pa, da bodo prisiljena. Ministru je, kakor se je izrazil, zlasti na tem, da rekrutira za delo takozvano "M a y f a i r Miss;" pod tem imenom so znane skupno vse razvajene in mehkužne hčerke bogatih staršev, ki doslej niso poznale drugih skrbi kakor iskati si zabavo. — K splošni konskrip-ciji žensk za delo se jo vlada odločila zato, ker je 'bil doslej kljub vabilom prostovoljni odziv dokaj nepovoljen in stoji globoko pod časom zadnje vojne, ko se je prostovoljno priglasilo skoraj dva milijona žensk. , nazijski topovi bolj daleč streljajo Deal, Anglija. — Nazijski topovi, postavljeni ob francoskem obrežju, so doslej obstreljevali le o'brežne angleške kraje. Tekom zadnjega tedna pa so pričeli posegati bolj v notranjost in njih granate padajo nad 10 milj daleč od obale, vendar pa zadevajo po večini le na odprto polje in ne povzročajo posebne škode. Potemtakem streljajo zdaj nemški topovi okrog 34 milj daleč. Sredozemlje zna biti glayno pozorišče v Berlina ugibajo, kam bo Hitler naperil svoj prvi udarec. Dgčim utegne priti Anglija sama v poštev, pa se domneva, da bo najbrž Sredozemlje glavno bpjišče. PO KAT\SVETV — New York, N. Y. — V nekaterih tukajšnjih javnih šolah se je pričela preizkušati nov ji odredba, po kateri se daje učencem po eno uro na te-t.en prosto, cla se lahko udeležujejo krščanskega nauka v svojih cerkvah. Ta sistem se namerava raztegniti na vse tukajšnje šole. — Freibourg, Švica. — V nekem starem cistercijanskem samostanu v tukajšnji bližini se je otvorilo semenišče za internirane tujezemce, ki žele postati duhovniki. Skupno je v njem 50 klerikov, od katerih je večina Francozov. — Fresno, Cal. — Skupina meščanov v Santa Cruz je nameravala imenovati županskim kandidatom nekega tamkajšnjega župnika, po imenu Msgr. J. Galvin. Čakalo pa jo je razočaranje, kajti škof jim je povedal, da .je župnik preveč zaposlen s svojim farnim opravilom in ne more sprejeti nominacije. — San Jose, Costa Rica. — V tukajšnjih javnih šolah je od začetka tega leta verski pouk obvezen in ga mora po-sečati vsak otrok, izvzemši, ako se njegovi starši direktno in pismeno ne protivijo. Sz JT m § o & Savi je Žalostne posledice povodnji na Gorenjskem, ki je divjala v dragi polovici meseca novembra. Voda je vdirala tudi v hiše. — Kurje pečenke si je zaželel, ki bi ga nič ne stala. — Smrtna kosa in drugo. POŠILJKA RDEČEGA KRIŽA GRE V EVROPO Batimore, Md. — Od tukaj je odplul zadnjo soboto neki ameriški parnik s tovorom živil, obleke in zdravil v vrednosti enega milijona dolarjev, kar je namenjeno za Španijo in za nezasedeni del Francije. Povrhu je na njem tudi okrog 10,000 daril za jetnike v nemških koncentracijskih taboriščih. Anglija je dala posebno dovoljenje, da ladja lahko pluje skozi blokado, obveščene pa so bile tudi vse druge dr zave, ki so v vojni. Zaradi var- Berlin, Nemčija. — Izjava, ki jo je podal Hitler v svojem govoru zadnji teden, ko je dejal, da pride to pomlad do splošnega sunka na Anglijo, je predmet splošnega debatiranja v tukajšnjih krogih. Načrt, kako in kje se bo ta udarec izpeljal, je seveda stroga tajnost, za katero ve poleg Hitlerja samega le malokdo, in zato je za razna ugibanja odprto široko polje. Vprašanje je zlasti o tem, kam bo. naperjen prvi in glavni udarec. Dočim večina domneva, da bo dal Hitler povelje za napad direktno na Anglijo, se pa zdi drugim bolj verjetno, da bo skušal prej na drugih koncih oslabiti Ang&b. predno bo njo samo direktno napadel. In v poštev za to bi prišlo v prvi vrsti Sredozemlje in kraji okrog njega. O udarcu na Grčijo preko Bolgarije se resno razmotriva; ako bi namreč uspel, bi dobila Nemčija grške baze, s katerih bi lahko uspešno ogrožala s svojimi aeroplani angleško plovbo v vzhodnem Sredozemlju. Ko bi bila tamkaj razrahljana angleška pomorska moč, potem bi se z lahkoto vzeli nazaj vsi kraji, ki jih je Anglija iztrgala Italijanom v Libiji, in Angležem l*>i bilo povrhu tudi težko, braniti Egipt in Palestino. Možnost pa tudi obstoji, da utegne udariti Nemčija iz Ru-munije preko Črnega morja na severno Turčijo ter si skozi to napraviti prehod do glavnega angleškega petrolejske-ga vira, Iraka. Gorata pokrajina v Turčiji bi seveda do skrajnosti ovirala to podvze-tje, toda, ako bi se posrečilo, bi bila Anglija izpodrinjena iz vzhodnega Sredozemlja, predvsem pa od Sueza. Poplavno razdejanje na Gorenjskem Podnart, 21. nov. 1940. — Ko je v nedeljo ponoči zaradi močnega naliva po Gorenjskem začela Sava zelo" naraščati, tako da je prestopila strugo, je na spodnjem koncu podnartovskih njiv pretrgala nasip, napravila novo strugo in pričela odnašali zemh'i>|(&]j Savi rastoče drevje in df ugo. Odplavila je približno 150 m napravljenega nasipa in razširila strugo preko 30 metrov. Polje je" do polovice uničeno, ker je voda odnesla več kubičS dajsanje kokoši. Misleč, da kdo njemu krade žlahtne kokoši, je odprl okno in videl .nekega moškega, ki je v dveh vrečah nosil kuretino. Spoznal ga je. Drugo jutro v ponedeljek so našli na cesti zadavljeno jarčko. Ta je padla tatu iz vreče, ki je bila močno raztrgana. Policija je jjapravila pri tatu hišno preiskavp. Dobili so tam vrečo, ki je bila ukradena Zrimčevi. Tudi mnogo kurjega mesa so tam dobili. Dobri mož v ponedeljek hudo mastil s kurjo pečenko in si tudi pri- nosti pa so na ladjinih straneh naslikani povrhu tudi ogromni : rdeči križi, da se jih lahko iz daljave vidi. V ANGLITI SE PRIPRAVLJAJO 7.A TNVAZTTO t ... . i. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- i oče! nih metrov prsti, ostalo pa po-kria z gramozom. Ker je voda pretrgala nasip, * je tekla ob železniškem nasipu in tako obkrožila Pogačnikovo žago ki »je bila videti, kakor bi, bila + ...... ■ . I * - ; 'na otoku. Odneslo je mnogo i lesa. Najbolj so prizadeti posestniki, katerim je voda od-i nesla zemljo ali pa jo preplavila z gramozom. Nekaj teh njiv je bilo posejano z ozimino j in na nekaterih so bili še jesenski pridelki, katere je zda i voda pobrala ali pa zasula. Močfo so bili prizadeti tudi , stanovalci na levi strani Save j poleg podnartovskega mostu, : kjer sta dve hišici, do katerih je prišla voda in vdrla v stanovanja, da so se stanovalci v noči na ponedeljek morali izseliti iz njih. Sava. je tako narasla, da je prestopila cesto, ki drži pred mostom v Podnart. Ker je bilo tam mnogo lesa lesnega trgovca Cvenke-lja iz Ljubnegg, je napravila tudi tu veliko škodo. Prav tako je občutno škodo napravila voda na levi strani postaje. Voda je dalje poplavila pot, ki drži proti Zalošam, in vdrla v tamkajšnje hiše in Pogačnikovo tvornico. Obstajala je nevarnost, da se bo moral obrat v tvornici ustaviti. Tukajšnji prebivalci pravijo, da je bila tako velika voda zadnjič leta 1923. Tudi takrat je vdrla v poslopje, kjer je so-kolska telovadnica, tako (da je i bil vsak dohod nemogoč in je I bilo v telovadnici okoli 20 cm visoko vode. Voda je zdaj že toliko upadla, da je izginila iz stanovanj, katerim je napravila mnogo škode in pustila mnogo nesnage. -o- Pcbasal 27 kokoši voščil .topo luhico. O stvari b!o se'! govoril a sodnija. Zrimčevi je bilo odnesenih kar 27 kuric — lepih jarek. *-o- Bojevit ponočnjak V mM Ljubljanski kavarni so imeti 26 letrega gostu, absolventa trgovske šole v Ljubljani, ki se je ob kapljici tako zelo ogrel, da je postal že nevaren. izjemoma je junak segel po orožju, ki v tamošnjih gostilnah ni v navadi. Začel je streljati s samokresom in pri tem zadel gostilničarja in mesarja Franca Marinška, ki je dobil od strela precejšnjo rano. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Oton Marčič, glavni likvidator knjigovodstva Okrožnega urada za zavarovanje delavstva v Ljubljani star 48 let. — V So-dražici je umrla Marija Lušin, rojena Kovačič, učiteljeva soproga. — V Kosezah pri Ljubljani je umrl Jakob Zakotnik, posestnik. -o—— Nova dvorana Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah so na prav slovesen način blagoslovili novo župnijsko prosvetno dvorano, katero so zgradili z veliko požrtvovalnostjo župljanov. -c- Nesreča na lovu V banjaluški okolici se je smrtno ponesrečil na lovu lovec Redžep Beharič, ki se je z več 'prijatelji udeležil lova. Ko je spremenil svoje stališče, mu je spodrsnilo -in je padel na Svojo puško, ki se je sprožila. Strel ga je zadel v glavo in je bil takoj mrtev. Sluteč, da bodo skušali naziji to pomlad izvršiti invazijo na angleške otoke, se Angleži z vso skrbjo pripravljajo z.a to možnost. Na vzhodni in južni ob ali je zavarovana vsaka ped zemlje, da bo moral vsak poizkus pristanka nazije drago stati. Slika kaže, ko nekje na Škotskem utrjujejo obrežni top z vrečami pesha. Ljubljana, 31. okt. 1941. — Tam na Hradeckega ces&i je bila v nedeljo ponoči č rid ovit a tatvina kokoši. Kmalu po polnoči so se baje trije individuji, dva moška in neka ženščina, spravili nad kurnik posestnice Zrimčeve. Kurnik je na dvorišču. Tat je imel s seboj dve vreči, od teh je eno ukradej posestnici sami. Prav ta vreča je 'bila pozneje zanj zelo u-sodna in je tatu močno obre menjevala. Zrimčeve sosed je začul po polnoči, hudo koko- i PODPIRAJMO KATOLIŠKI LIST! "Amerikanski Slovenec" je katoliški list Izhaja že petdeset let, da brani, zagovarja in razširja katoliško miselnost msd nami. Naravno je, da smo mu slovenski katoličani dolžni zahvale in podpore. Podpirajmo ta pi-jonirski list, dokler ga ima-Tio. Naš je in za nas katoliške Slovence je bil ustanovljen. Zavedajmo se tega in delujmo zanj! t svet srečaval na obalah raznih morja ne več sebične grabežljive pirate, ampak vesela mehka slovanska srca, ki jih bo vodila ljubezen in dobra volja, kakor jo najdemo v mehki slovanski poeziji ... Sanje .. . sanje ... Yes, sanje, ampak kadar sanj ne bo več, ne bo ničesar več, potem bo med nami mir in tiho-ta, kakor v Spearvillu, ki ga omenja profesor iz Berlina. In v Spearvillu je pokopališče. Slovani pa nočemo še na pokopališče. Bog nam je odločil življenje, kakor drugim z enakimi pravicami in enako obljubo, ki jo poznamo v pregovoru: Pomagaj si sam in pomagal ti bom! Dogodki med Slovenci po Ameriki Pouk o vrtnarstvu 'Cleveland, O. — Lepa prilika za tiste, ki se hočejo seznaniti z gojenjem cvetlic, sa-djereji, zelenjavi in o lepi trati, se jim nudi na Five Point High School. Tam se bo podajal pouk o vrtnarstvu za dobo 15 tednov vsako sredo od 7 do 9 ure zvečer. Šolnina za ves pouk je samo '$2.50. S poukom se bo pričelo v sredo dne 5. februarja. Tečaj se bo vršil le, če se bo priglasilo dovolj oseb. Vpišete se lahko kar telefonič-no, če ppkličete GLenville £782 ali KEnpiore 1242. \ Vest iz domovine Wooster, O. — Rojakinja Felicita Cermelj, je prejela iz starega kraja žalostno sporočilo, da se je njen brat Branko Stibilj, star 27 let, smrtno ponesrečil z motornim kolesom. Omenjeni je bil rojen na Ustju pri Ajdovščini na Vipavskem. Omenjeni je bival zadnjih šest let v Zagrebu. V rojstni vasi zapušča dva brata ter sestro, v Mariboru dve sestri, na Češkem eno sestro in tukaj zgo-(raj omenjeno sestro Fe.licito. V bolnišnico Cleveland, O. — Ko se je rojak Andrew Pirh iz Calcutta Ave. vračal domov z dela, je bil pred tovarno močno po-> škodovan. Odpeljan je bil v Glenville bolnišnico. i Nov grob v Lorainu Lorain, O. — V ponedeljek 27. januarja je tukaj umrla i po kratki, a mučni bolezni ro- I jakinja Mrs. Ana Kos, v sta- | rosti 70. let. Pokopana je bila iz domače cerkve sv. Cirila in | Metoda, pogrebne obrede za pokojno je opravil Rev. Milan Slaje. — Ranjka se je najprej ponesrečila na domu, potem je pa še pritisnila pljučnica. Ko je ona umirala, so pa še njenega moža odpeljali v bolnišnico. — Pokojna je bila doma iz £ Vrhnike pri Ljubljani in je prišla v Ameriko pred 37. le-\ti. Zapušča moža in enega nečaka, Mr. Pavlovčiča, v starem kraju pa brata in dve sestri. — Naj v miru počiva! Se en grob Peoria, 111. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak John Maj-dič, v starosti 73 let. Doma je bil v Čemšeniku pri Trojanah, na Štajerskem. Umrl je v javni bolnišnici. — Zapušča ženo in sina. net z našim soncem. To naj bi bila tudi pojasnitev znamenitih stranskih poti, po katerih hudi in pleše Pluto. Nepošten najditelj Denarnico z , nekaj stotaki denarja je izgubil na veselici v obmejnih Sodišincih v Prek-murju posestnik Jožef Kreft. Najditelj mu je pa ni vrnil, ampak je denar uporabil za se, zakar se bo moral zagovarjati pred sodiščem, kjer bo. za t( dobil zasluženo plačilo. Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) ULTIMAT (133) "THE ELEPHANTS HAVE DISAPPEARED.' THE ARAB STORM ED. "YOU,TARZAN, WILL HELP US FIND, ANO KILL, THEM.'" ¥ ZAUM TOUCHED HIS KNIFE TO TARTAN'S THROAT.'UNLESS WE'VE KILLED 50 BY TOM0J3J0W SUNSET, YOU DIE.'"- trout« la rno biti. Delavske razmere ni-ll. prav na dobrem, pičle so in eJ zaslužek ne zadostuje za vsakdanje potrebe. — Kot je St< znano, je Moon Run Mine ali dr premogovnik dokončal in ga us ni več. Le okoliški premogov- tu niki so tu in tam, da se ljudje mi k njim zatekajo, kjer zasluži- k\ jo po par dolarjev na dan. ve Kratko povedano, premogarji ve nimamo več pravega užitka z ve našim poslom in je uganka za se nas, kaj nam bo prinesla pri- n£ hodnjost. in Novic je le bolj malo med šč nami. Pač imamo nekaj smrt- Z. nih slučajev. Tako je pred m ^ dvema mesecema umrla dobro / poznana rojakinja Frančiška M Žust, zadeta od mrtvouda. pi 1 Stara je bila 74 let. — Premi- ri nula je tudi mladenka, pred R tremi meseci, z imenom Miss P Rebek. — Naj omenim bole- d zen, ki se naziva "flu" ali in- T ' fluenca. Tudi ta nas je obiska- T la in je tukaj že več ljudi na- n padla. Tudi jaz sem bil bolan v j nad dva tedna na tej bolezni, k j Menim, da je vzrok tej bolez- n ni vlažno vreme. — Ne bom p ~ preveč zavlačeval s tem dopi- * som, ker še nisem prav iz te k , bolezni, bom raje prihodnjič v kaj več napisal in morda kaj n boli veselih novic. n Z dopisom pošiljam naročnino za eno leto za Amer. Slo- h venec in naj mi upravništvo r oprosti, ker se toliko časa ni- č .a sem oglasil. Vzrok so slabe de- s lavske razmere. Ker se mi pa r ^ list Amer. Slovenec jako do-x pade, bi ga rad kar naprej ob- t X' držal, saj je list vse časti vre- s f de n in ga zelo priporočam vsa- c 2" ki slovenski hiši. Ob koncu r mojega dopisa pa častitam k j petdesetletnici njegovega de- s lovanja. Cast mu in jo tudi za- i služi! — Pozdrav uredništvu J in vsem čitateljem! Urban Olivani -o- 10 KAKO SE IMAJO ROJAKI C' OB PACIFIKU? sa , le Valley, Wash. o, Božični prazniki so za nami < e. in nastopilo je leto 1941 s svo- . ie jo prihodnjostjo, ki ne vemo ; m naprej, kakšna bo. — Tista m šmentana bolezen, "flu" ' ji e- pravimo, pač menda nobene-ia mu ne prizanese. Marsikatere-ej ga nenadno in takoj pograbi, ar Tudi mene je položila na bok •o- ni.sky posteljo, in me privedla di tako daleč, da sem morala is-je kati zdravniške pomoči ter se nazadnje celo podati v bolniška nico. Zato mi pa oprostite, da a- se nisem poprej oglasila. Se-■a* daj sem doma, pa mi mož boli- leha in tudi išče zdravniške in pomoči. A flu pa ni prizanesla za mojemu stricu Jakobu Torkar, ampak jih je pograbila za: : v ( in odvzela temu svetu. V noči 25: na 29. decembra so za ved- N. no zatisnili svoje oči za ta svet. Angel smrti jih je pope- "p: ljal. pred večnega Sodnika. Sv. Ga mašo in pogrebne obrede so opravili naš duhovnik Rev. E. "M McGrath. Člani društva Najsv. Na Imena so se udeležili pogreba z bandero in poklonili lep dru- tuc štveni venec kot zadnji po- čei zdi-av svojemu 20 letnemu članu.—Pokojni stric Jako'b Tor- štv kar so bili rojeni 18. aprila da 1847 leta v vasi Mevkuš, fara me Zgornje Gorje pri Bledu na sv< Gorenjskem ter so bili ob času tu< smrti stari 93 let in sedem me- šte secev ter 10 dni. Leta 1871 so ba prišli v Ameriko ter so se naselili v Brockway, pri far i sv. zn Štefana. Leta 1890 so prišli v dii ; državo Washington, kjer so si ča . ustanovili svoj dom. Ker se je lil-. tukaj delala cerkev med prvi-; mi Slovenci, so bili tudi cei-- ve kveni odbornik in cerkveni pe- C1 . vec, kjer smo še peli lepe slo- St i venske pesmi. Vedno so bili 5 veselega srca in njih veliko ve- zc i selje je bilo petje slovenskih - narodnih pesmi. Bili so dober in prijazen družabnik v dru- ;1 ščini in niso imeli sovražnika. - Zato jim je Bog dal lahko in 1 mirno smrt. 3 Zapušča tukaj eno sestro si a Mrs. Neža Justin. Potem za- P1 .. pušča nečake in nečakinje Ma- 'n .- rie Omejc, Mary Trampuž, g d Rozie Burya, Tink in Math n s Piemel, vsi v Valley, Wash.; n s- dalje še nečaka Joe Plemel, v g i- The Dalles, Oregon in Tony s< i- Torkar v Portland, Oregon, ti t- nečakinjo Margareta Viderol P n v Idaho ter nečaka Prane Tor- g i. kar v Buenos Aires, Argenti- d s- na, kakor tudi mene spodaj ti n podpiseano nečakinjo. — Po- n i- »čivaj v miru dragi stric in lah- g e ka naj ti bo ameriška zemlja, « ič v kateri si živel 66 let. Saj križ n ij nam sveti govori, da vidimo se P nad zvezdami. z 5- Letošnja zima ni posebno \ o- huda, vsaj dosedaj še ne. Ima- t 'O mo le nekoliko snega, po ve- t ii- čini nam pa dežuje in zato mi- r e- slimo, da je toliko bolezni c >a med nami. 1 o- Tudi teta štorkla se oglasi 1 b- tu pa tam med nami. Zadnjič i e- se je vstavila na obisku pri i a- družini Andrew in Catherine j :u Tomsha in jim prinesla čvrste- f k ga fantka, ki bo delal druščino f e- svoji sestrici. — Pozdrav vsem < a- Slovencem in bralcem Amer. i /u Slovenca ter uredništvu! Mary Swan | -o--< "SLOVANOVE" PRIREr I DITVE New York, N. Y. S tem prav vljudno sporo- < mi čam naši slovenski javnosti, da : o- je bil na "Slovanovi" letni seno ji z dne 19. januarja 1941 iz-ita voljen sledeči odbor za leto ji 1911 in sicer: ie- Predsednik: Mihale Pirnat, re- Podpreds.: Frank Genelli, bi. Tajnik: Charles Majdič, ol~ Blagajnik: Ignac Zaje, lla Zapisnikar: Viktor Kobilca, is- Nadzornika: Anthony Svet se in Lovrenc Giovanelli. ,iš- Arhivarja: Frank Košir in da Marko Stekar. 3e- Pevovodja: Ignac Hude. )o- Nadalje se jc na tej seji od-;ke ločilo, da "Slovan" priredi v sla tem letu sledeče prireditve, ar, V nedeljo dne 2'd. marca igro v dvorani Slov. Nar. Doma na ~ 253 Irving Ave. Brooklyn, N. Y. V nedeljo dne 1. junija "piknik" v znanem Charle's Garden Parku. V nedeljo dne 16. novembra _ "Martinovanje" v dvorani SI. Nar. Doma. Nadalje priredi "Slovan" tudi zabavo na "Silvestrov ve- jca čer," dne 31. decem-bra 1941. zn; Naša slovenska lokalna dru- cij( štva se tem potom naprošajo, jrs da blagovolijo omenjene datu- jjj me vpoštevati ter ne prirejati jaj svojih zabav na istih, kar bo \ 5 tudi "Slovan" radevolje vpo- 9 števal ob priliki njihovih za- p0 bav. se Podrobnosti glede zgoraj o- fej značenih "Slovanovih" prire- ge ditev, bodo pozneje ob pravem yj času natančneje poročane. To- no liko za sedaj. £.7 Naslov sedanjega "Slovano-vega" tajnika se glasi: Mr. • Charles Majdič, 1723 Madison ■ St., Brooklyn, N. Y. F( 1 S pevskim in sobratskim po- ^ ■ zdravom, gj l, Anthony Svet, nadzornik. St -o- PLANET, KI HODI SVOJA 0 ; POTA V O V gfškem poganskem baje- je 5 slovju smo se učili, da so Grki . poznali boga podzemlja in so Z< . mu dali ime Pluto. Po tem bo- ^ , gu so imenovali sedaj tudi pla-i net, ki je zadnji med zapaže-; nimi planeti. Pluto je bil dol-v go nezapažen planet v našem y sončnem sestavu. Sele pred le-1, ti so ga "odkrili," oziroma [ il pravilneje, zapazili. Obstoj te- .' •- ga planeta so že sicer dolgo i' i- domnevali. Z njim je nekako j tako, kot z zgodbo' kakega >. majhnega navihanca; že dol-L- go so zapisana njegova deja-1, nja, vemo, da je nekje, ne ve- 0 ž rno pa, kje je in kakšen je. V " ie potovanju planeta Urana so ' zvezdoslovci zapazili neke ne- " o pravilnosti. To so razlagali na . j. ta način, da mora biti za Nep- , tunom še nek drugi, doslej i- nepoznan planet, ki kroži J. ni okrog sonca in vpliva na tek Urana. Medtem se je pokaza- 1 si lo, da izhajajo Uranove mot- \ ič nje iz popolnoma drugega vira -1 ri in da ima druge vzroke, kot so ( ie jih spočetka domnevali, na , e- drugi strani pa so res našli še 10 en planet; dali so mu ime Plu-l, m to. Sedaj ga opazujejo in pre- V r. iskujejo. Mnogo zanimivega je prišlo pri tem že na svetlo. Pluto prav za prav sploh ne bi smel spadati v družino planetov. Mnogo manjši je, kot bi smel biti. Le majhno jadrce plava tam daleč po vsemirju in se o- dela, kot bi bilo planet. Tudi la z njegovo potjo ni vse v redu. ,e- Dočim namreč leže pota vseh z- ostalih planetov v eni in isti to ravnini, se Pluto ne drži tega zakona, ampak hodi bolj svo-it, ja pota. Opazovati ga ni lahko, kajti ta planet je zvezda petnajstega reda. Od naše zemlje je :a, oddaljen 600 milijonov kilo--et metrov. Za eno potovanje okoli sonca rabi 300 let. Nekateri in ga sploh ne bi nidi prištevali med otroke našega sonca, ampak bi ga raje smatrali za po-id- sebno nebesno telo, ki svobod-v no potuje po nebu. Naše sonce ga privlačuje k sebi. To da je rroUdina zveza, ki jo ima ta pla- move za otroške vrtce v Zita-ri vesi. Sinči vesi in na Bistrici pri Pliberku. Do 25. oktobra zaključijo lčevljarji sezname svojih odjemalcev. 3. decembra se bo v vsej državi štela živina. V Beljaku je pokr. propagandni vodja Drumbl otvo-ril kulturni teden, ki naj v razstavah in posebnih prireditvah pokaže višino nemške kulture. Nadalje prinaša "Koroški Slovenec" nekatera zelo koristna navodila za današnje dni. Tako med drugim, da je izboren nadomestek za pristno kavo zrel, pravi kostanj. Namesto popra se lahko porabijo zrele posušene brinjeve jagode, ki se zlasti lahko uporabijo pri kolinah. A namesto mila si je mogoče pomagati na ' različne načine: zlasti .bukov pepel napravi perilo lepo belo: čisto pa je perilo tudi po ■ deževnici in snežnici. / -o- FANT IN DEKLE ROMANTIČNO ŽIVELA Chicago, 111. — Neki 19 letni Kenneth Watson je imel zadnje poletje kaj prijetno življenje, ko sta z nekim dekletom v par dneh zapravila celih $2000. Vse pa se je nenadno nehalo in fant je bil te dni aretiran zaradi roparskega napada na neko gasolinsko postajo. P r i zasliševanju je prišla na dan njegova romantična storija z dekletom. Pred šestimi meseci je izginila od svojega doma v New Yorku neka 16 letna Lena Colonelli, ki je še zdaj niso izsledili. Pri tem je očetu ukradla $4,700. Kot Watson zdaj pripoveduje, je pobegnila z njim in sta se odpeljala iz New Yorka s taksijem v Philadelphijo ter se tam nastanila v nekem hotelu. Dekle mu je podarila $1000. Čez nekaj dni pa je želel iti v New York, na kar mu je dala še en tisočak. Fant je ta denar zapravil v New Yorku, na kar se je vrnil v Philadel-phio. Ptičica pa je med tem iž-letela: Dekleta več ni našel v hotelu. Watson se je nato preselil v Chicago, kjer se je pridružil neki roparski bandi, dokler ni bil zdaj aretiran, dekle pa oblasti še vedno iščejo 1 širom dežele. ——o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim j ga priporočite, da se nanj na- ^ t " t roce! POSLUŠAJTE . vsako nedeljo prvo in naj-j starejšo jugoslovansko Ra-, dio uro od 9. do 10. ure do-/ poldne na WGES postaji> 1360 kilocycles. VOJNI DUH PREVEVAL INAVGURACI.TSKE SLAVNOSTI J. M. Trunk. TEDENSKI KOLEDAR 9. Nedelja — 1. Predposiaa 10. Ponedeljek — Školastika 11. Torek — Lurška M. B. 12. Sreda — Lincolnovo rojstvo 13. Četrtek — Jordan zvellč. 14. Petek — Valentin 15. Sobota — Efrem MR. A. C. VAN CURA je krajevni poslovodja tako-zvanega Dearborn okrožja \ področju Metropolitan Life In surance Company v Chicagi Letos Mr. Van Cura slavi pet-indvajsetletnico kot poslovo dja tega okrožja omenjene zavarovalniške družbe. V okolici naše naselbine zastopa Metro politan Life Ins.. Co. znani Mr. James Golden, ki je našim rojakom dobro poznan. V proslavo 25 letnega delovanja Mr. Van Cura kot krajevnega poslovodja bo prere-jen posebni sestanek v Black stone Hotelu v mestu, kjer se bo servirala bogata večerja. Na sestanek je povabljen ka kih 125 vodilnih osebnosti i;' tega okrožja. Mr. Van Curr bo dobil ob tej priliki tudi posebno "Veteransko trofejo," ki jo podeli glavni urad družbe le zaslužene krajevnim voditeljem njenih uradov. ■ Pri letošnji predsedniški inavguraciji sc je opazilo, kako je vojni duh zašel tudi v Ameriko. Tako kaže gornja slika parado, v kateri je korakalo vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Majhen čudež narave Kljub neugodni letini, tako poročajo iz Ljubljane, je narava vseeno poskrbela za majhne raznolikosti, ki vzbujajo zanimanje gospodarjev. Med temi je posebno zanimiva majhna zelena kolerabica, ki je v; rasti a na vrtu g. Bizjaka v Bohoričevi ulici. Koleraba tvori krasno oblikovan križec, s popolnoma pravilnimi oblikami, da jo je kar škoda — pojesti. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP, j 1480 kilocycles i (First Station on Your Dial); | Featuring a program of Yugoslav Folk Music POSTAVLJANJE NAJVEČJEGA ZVEZDOGLEDA 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašnc zveze za Afriko". Clafia-rina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. VELIKA IZBERA ZVEZE S STARIM KRAJEM so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20................100 Din Za $11.00............ 600 Din Za $4.00................200 Din Za $12.75............ 700 Din Za $5.75................300 Din Za $14.50............ 800 Din Za $7.55.......'..........400 Din Za $16.25............ 900 Din Za $?.00....i...........500 Din Za $17.50............1000 Din Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, dU nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravno sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cen« veljaj© " pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi $.t 00. CENE LIRAM: Za $4.85..................100 lir || Za $9.20..................200 lir Za $21.75....................500 lir Pošiljatve naslovite na: namiznih radijev vseh vrst modelov .,...jj-mmm^^ Mnogi imajo rajši majhne na- mizne radije, da jih postavijo kar na m'ze> ali omare, aH da jih po-Hstavijo poleg postelje v spalnico, p llllf^''Mi imamo izbiro takih namiznih H radijev aparatov, ki so napravlje- §1 ni močni in sprejemajo vs« pe» staje. IgR^Ff^S^/ PRODAJAMO JIH OD IPSig^ $8.95 do $49.95 Ako k tem malim namiznim radijem dokupite lahko še gramafon-ski "attachment" in istega spojite z tem radijem in imate za mal denar radio in gramafon. Kogar mali aparati zanimajo naj to ogleda. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois JOHN JERICH CHICAGO, ILLINOIS 1849 W. CERMAK ROAD, Torek, 4. februarja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 DRUGA NEDELJA V FEBRUARJU Težko je spoznati samega sebe, a nikakor ne nemogoče, Posebno ne za kristjana. Drugih srca ne moreš preiskati, nikakor ne svojega. Paganom, celo najboljšim, je bilo spoznanje samega sebe skoroda nemogoče. Kako to? Ne mor-°a, da bi ne bili mogli spoznali kaj o sebi, temveč; ker še ( slutili niso, kaj bi imeli biti. V tem je namreč pravo spoznale, da bi imel več kaj biti, pa nisi. Veliko lažje pa moreš izvedeti oboje kot kristjan. Kaj Fl> moreš izvedeti, če le resno hočeš in se prizadevaš, in to s Pomočjo milosti, če se oziraš rf svoje hudobije. Kaj bi pa ®ioral biti, to spoznaš lahko, ce se ozreš na človeka, ki je edino bil to, kar bi imel vsak človek biti, in je bil še veliko Več ko to: ozirati se ti je na Jezusa Kristusa. Prehodi in preišči vsaj v mislih življenje Zveličarjevo, Primerjaj ga s svojim, postavi svoje hudobije poleg njego-y|h čednosti, svoje grehe polo-z* Poleg njegovih svetih del, jasno in razločno boš spo- znal, kaj bi tudi ti moral biti in kaj nisi. Kako nad vse važno in potrebno je za te, da po-gostoma premisliš in prehodiš v duhu življenje, čednosti in dela svojega nebeškega Zveli-čarja. Nehote boš pri resnem takem premišljevanju zakli-cal: Glej, človek, kakršen bi imel biti, glej, kristjan v največji popolnosti! Prav tak bi imel biti tudi jaz, in nemogoče mi to ravno ni, ker od uzor — človeka, Kristusa, izhaja skrivna moč in se zlije v vsakega, ki resno na tega uzor — človeka gleda in se mu skuša v delih približati. Gledaje na Kristusa ti bo koristilo vsaj toliko, da boš sam pred seboj osramočen in ponižan. In če se čutiš ponižanega in to tudi odkritosrčno pred Kristusom skesano spoznaš, se ti bo tudi v tem oziru Kristus razodel kot Odrešenik sveta in tvoj Odre-šenik iz vseh tvojih slabosti, nepopolnosti in grehov. % Visoko mesto za te, pa ne previsoko, ako le spoznaš, da še nisi na tem mestu in zaupaš na uzor. UŠI KRAJI PRED PRIHODOM SLOVENCEV < . o Kateri nimamo uik.;i- i Pisanih poročil, pa le iz- i v0Panine in najdbe, pravimo t l^edzgodovinska a 1 i predhi- l '^°rična doba. Po snovi, iz ka-|Š tere so izdelovali orodje in t 0r°žje, delijo današnji zgodo- ; \marji to dobo v iri manjše, in ( ^cer: Kamena, ki se zopet de- i v dve podobi: v starejšo ali : j^'eolitsko in v mlajšo ali neo- 1 J'tsko.Slovenska zemlja je bila I obljudena v paleolitiku. i ^'odje je izdelano iz kame- i živalskih kosti in rogovja. . teh dobi je človek živel v i •1Ulnah in votlinah, bil je no- ' ]riad in se je preživljal kot lo- 1 in ribič. Iz te dobe so na-p ua naši zemlji orodje v Po-. ki zijalki na Olševi v Ka-*'aVankah, telesne ostanke iz dobe pa so našli v Krapini v n'vatskem Zagorju. V neoliti-je človek že poljedelec in j^vinorejec in je stalno nase-•!en- Izdeluje tudi že okrašeno ^inasto posodo. Orožje in ®r°dje je že lepše izdelano. Iz 0 dobe so stavbe na koleh, ki jih našli na Ljubljanskem ,Jarju. Ta kamena doba je tra-na naših tleh do okoli 1. ' 300 Pred Kristusom. Sledi ."ehoclna bakrena doba. Ta ■ dajala nekako 500 let. Dru-So večje obdobje je bronasta ■j.?a' ki je trajala v naših kra-"j1^ °d okoli 1. 1900 do pridno 1. iooo pred Kr. Človek e kmalu spoznal, da baker ni trd, zato je primešal se • 101 kositra. V to dobo začetki rudarstva, trgo-jav® *n obi-ti. Ljudje se že oh-la"V *anena volnena ob-jtQ 7" Branijo ?e z mečem, P.leni, ščitom, slemom in s ^'scicami. Izdelujejo tudi že j lepot:Vija. Od orodja so uajveč sekir. Najdišča ]