KNJIŽNICA LITTTA Litija sp OBČAN /2006 070.485 lllll lili lllll lil II! il|l|||! llllllllllll 1001739,12 COBISS o ZA NOVOGRADNJE PONUJAMO PRIHRANEK DO 450.000 SIT INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21c Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, FE Litija: 041/770-298 December 20D6, št 12, leto 8 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.lltiia.net/tiskarna-aco NOVA PRIDOBITEV ZA LITIJO NOV VHOD IN DODATNI PROSTORI Litijska športna dvorana bo kmalu dobila nov vhod, saj je bil dosedanji neprimeren, ker je bil vstop skozi bife, kar pa je bilo za športne in druge prireditve precej moteče. Poleg tega pa je drugačen oz. ločen vhod zahtevala tudi inšpekcija, ki je z odločbo postavila zahtevo po ločenem vhodu od gostinskega lokala. V HVALEŽNOST JESENI V JEVNICI - LETOS ŽE PETNAJSTIČ Tudi letos je v novembru, na zahvalno nedeljo, potekala že 15. tradicionalna prireditev »V HVALEŽNOST JESENI«. Že vse od začetka sodelujeta pri organizaciji kmetijska svetovalna služba Litija in krajevna skupnost Jevnica. Zadnjih pet let pri organizaciji sodeluje tudi TRD »KAMPELC«, ker s svojim delovanjem pokriva tudi območje KS Jevnica.____________ nastlani 4 Z X Kulturno društvo /N PIHALNI ORKESTER NF L I T 11 A vabi na tradicionalni BOŽIČNO-NOVOLETNI SL KONCERT z gosti. Prireditev bo v SREDO, 27. decembra 2006 ob 19. uri v Športni dvorani v Litiji v J 24. DECEMBRA NA TIŠJE V spomin na bitko II. štajerskega bataljona na Tisju prireja občinski odbor ZZB NOV Litija spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 24. decembra 2006 ob 11. uri, pred spominskim obeležjem na Tisju. Na proslavi bo sodelovala Slovenska vojska, borci in borke partizanskih enot in drugi častni gostje. V kulturnem programu bodo nastopili: litijska godba na pihala, partizanski pevski zbor in slavnostni govornik. Najbolj zaslužni člani združenja bodo na prireditvi prejeli tudi posebna priznanja. Organizator bo poskrbel za poseben avtobusni prevoz, zato vabimo občanke in občane, da se proslave udeležijo v čim večjem številu. Vljudno vabljeni! OKROGLA MIZA 0 BITKI NA TISJU Ob 65. letnici bilke na Tisju organizirajo občini Litija in Šmartno, 00 ZZB NOV Litija in Društvo Slovenska pot okroglo mizo, ki bo 21. decembra 2006, v sejni sobi občine Litija. O bitki, ki je pomenila prvi poraz Hitlerjeve soldateske v tedanji okupirani Evropi, bodo govorili priznani vojaški strokovnjaki, udeleženci bitke, javni in kulturni delavci in jo na ta način umestili med zgodovinske dogodke pri odporu svobodoljubne in demokratične Evrope proti nacizmu in fašizmu. 00 ZZB NOV Litija jjc je ge. Mariji Zah - “Kmetici leta f Lukačič, tmfsirica za kmetijstvo, Na prireditvi ob Svetovnem d 2006” med prvimi čestitala t gozdarstvo in prehrai KMETICA LETA 2006 PRIHAJA IZ OBČINE LITIJA Naziv »Kmetica leta 2006« po izboru Zveze kmetic Slovenije le v letošnjem letu prejela Marija Zajc Iz Litije. Marija se je leta 1962 Iz strme kmetije pod Polšnlkom, preselila na manjšo kmetijo k Stanetu Zajcu na Graško cesto v Litijo. S ponosom pove, da je takrat njena usoda začela pisati novo poglavje v knjigi življenja. nadaljevanje na strani 3 IDEJA NI VSE Velika Preska na Polšniku je bila konec novembra prizorišče zanimive otvoritve poslovnega objekta. Zelo uspešen polšniški obrtnik in podjetnik Jože Kos si je zamislil prav poseben projekt in ga kot vedno tudi uspešno zaključil. Poslovni objekt, ki je nastal na Veliki Preski ni običajen nov poslovni objekt, takšen z novimi pisarnami ali delavnico, ampak je v sklopu Po-»iovaega združenja :■ iovensKi 7 IZ • IZ bo^ic ZBOR SV. NIKOLAJA zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič NIKOLAJEV OTROŠKI ZBOR NIKOLAJEV DEKLIŠKI ZBOR zborovodkinja Klavdija Zupančič Primož Malavašič - orgle, Blaž Kladnik - citre, Krunoslav Križ -harmonika V ponedeljek, na sam božični dan, 25.12. ob 19.30 uri. WWW.LITIJA.ORG nova kultura litija ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Zinka Tori, Ul. Luke Svetca 1, Litija Iz uredništva... V novo leto se vedno znova zaziramo z upanjem. Načrtujemo spremembe, nove začetke, drugačne odločitve, vendar pa potem največkrat potiho zdrsnemo v januar in nadaljujemo življenje kot sicer. Pogledati sem morala na naslovnico prejšnje številke, da sem se prepričala, da Občana res izdajamo že osmo leto (!?). Saj to sta kar dva mandata, smo se spogledali v uredništvu in se namuznili. In po dveh mandatih je čas, da tudi v Občana »pripiha« nov urednik. Je čas, ko je treba na stvari pogledati z drugačnimi očmi, je čas, da se tudi Občan malce spremeni - spremembe so vedno dobrodošle, zaradi njih je življenje lepo. Naj bo, spoštovani bralci in bralke, lep praznični božični čas -poln luči, miru in prijateljstva! Čepraznujete tiho in umirjeno ali pa veselo in razigrano, prenesite v novo leto vse dobro! Ostanite zdravi, polni upanja in veselja! Srečno 2007! Andreja ŠTUHEC ■ Na povabilo Generalštaba SV sta se predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Litija g. Ladislav Muzga in sekretar g. Anton Plankar udeležila ogleda zaključne vale SV na vadišču Varpalota na Madžarskem. nadaljevanje na strani 7 NOVOLETNO PRAZNOVANJE V ŠPORTNI DVORANI LITIJA z NAVIHANKAMI od 21.30 ure dalje (vstop prost), tradicionalni litijski OGNJEMET ob 00.30 uri OGLED NAJVEČJE VAJE SLOVENSKE VOJSKE V TUJINI - SOKOLJI UDAR OBDOBJE POSLEDIC BREZPLAČNO VABILO K OGLEDU FILMA NEPRIJETNA RESNICA V MLADINSKEM CENTRU LITIJA (Ponoviška 12 - stari vrtec - Ukmarjeva hiša) DNE 12. JANUARJA 2007 OB 19. URI. nadaljevanje na strani 8 Prispevke pošljite do 10. JANUARJA 2007 na naslov: TiskarnaACO,C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskarna.aco@siol.net 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE____December 2006 POROČILO O SPREJETIH SKLEPIH IN ODLOČITVAH s 1. redne (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Litija, ki je bila v četrtek, 30.11.2006 ob 18.00 uri. V skladu z veljavnim statutom Občine Litija je začel prvo konstitutivno sejo novo izvoljenega Občinskega sveta stari oz. dosedanji župan Mirko Kaplja, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne in nato predal vodenje seje najstarejšemu izvoljenemu članu občinskega sveta Jožetu Grošlju, kot predsedujočemu, do potrditve mandata novo izvoljenemu županu. Dnevni red 1 .konstitutivne seje je zadeval zlasti Poročilo Občinske volilne komisije o izvolitvi župana in članov občinskega sveta, ki ga je podal njen predsednik Marko Godec ter potrjevanje mandatov članov občinskega sveta in župana, v nadaljevanju pa še imenovanja članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Komisije za statut in pravna vprašanja ter imenovanje članov Nadzornega odbora. POTRJEVANJE MANDATOV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA V skladu z rezultati lokalnih volitev Občinski svet Občine Litija sestavlja naslednjih 23 svetnikov: Anton Kovič, Grbinska cesta 34a, Litija; Gorazd Mavretič, Grumova ulica 4, Litija; Luka Godec, Ježa 6a, Litija; Miroslav Kaplja, Trg na stavbah 2, Litija; Aleksander Gombač, Loška ulica 4, Litija; Gvido Kres, Zgornji Log 4, Litija; Maja Lučič, Kidričeva cesta 4, Litija, Albert Pavli, Maistrova ulica 14, Litija; Jožef Grošelj, Graška cesta 20, Litija; Dušan Hauptman, Grbinska cesta 66a, Litija; Matjaž Peskar, Grbinska cesta 33, Litija; Primož Lamberger, Breg pri Litiji 24, Litija; Franc Rokavec, Zgornja Jevnica 12, Kresnice; Jožef Kovič, Kresnice 108, Kresnice; Pavel Hiršel, Vače 76, Vače; Drago Poglajen, Jesenje 20, Kresnice; Matjaž Gospeti, Ribče 60, Kresnice; Marko Godec, Jevnica 57, Kresnice; Helena Perko, Vodice pri Gabrovki 1, Gabrovka; Anton Korimšek, Borovak pri Polšniku 3, Polšnik; Dušan Mak, Zagozd 5, Dole pri Litiji; Gregor Zavrl, Nova Gora 5a, Gabrovka; Branko Logar, Brezovo 17, Gabrovka. POTRDITEV MANDATA ŽUPANA OBČINE LITIJA V skladu z rezultati lokalnih volitev se potrdi mandat Francu Rokavcu, Zgornja Jevnica 12, Kresnice, za župana občine Litija. Ker sta funkcija člana občinskega sveta in župana občine nezdružljivi, je Franc Rokavec podal izjavo, da sprejema mandat župana, občinski svet pa je nato sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega sveta Francu Rokavcu, iz razloga, ker je bil izvoljen za župana občine Litija. Posledica tega bo, da bo občinski svet dobil novega člana oz. članico, ki bo prišel/a v občinski svet iz volilne enote št.2 in sicer iz liste SLS (to iz tiste volilne enote in liste, kjer je bil za svetnika izvoljen Franc Rokavec). Novo izvoljeni župan Franc Rokavec se je v svojem prvem nagovoru svetnikom in širši javnosti zahvalil za izkazano zaupanje ter uvodoma poudaril, da se bo z vso odgovornostjo prizadeval za izvedbo vseh tistih projektov, ki bodo v dobrobit občine, njenim občanom in gospodarstvu pa prinašali nadaljnji uspešni razvoj. Pri delu občine, občinskega sveta in drugih organov ter delovnih teles si želi konstruktivnega sodelovanja iz vseh svetniških skupin, prav tako pa tudi čim boljšega sodelovanja z vsemi novoizvoljenimi predstavniki Mestne in Krajevnih skupnosti. Še posebno zahvalo za minulo dolgoletno delo pa je izrekel tudi dosedanjemu županu Mirku Kaplji. IMENOVANJE KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Občinski svet je imenoval komisijo v naslednji sestavi: Pavel Hiršel - predsednik, člani: Aleksander Gombač, Matjaž Gospeti, Luka Godec, Gorazd Mavretič, Primož Lambergar in Jožef Grošelj. Svetniki so nadalje sprejeli tudi pobudo, da se pri pripravi sprememb in dopolnitev Statuta občine Litija upošteva povečanje števila članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja iz sedanjih 7 na 9 članov, tako, da bodo v njej lahko zastopani interesi vseh političnih strank oz. list, ki imajo v Občinskem svetu svojega svetnika. IMENOVANJE KOMISIJE ZA STATUT IN PRAVNA VPRAŠANJA Občinski svet je imenoval komisijo v naslednji sestavi: Gregor Zavrl - predsednik, člani: Albert Pavli, Aleksander Gombač, Martin Brilej in Marko Godec. IMENOVANJE NADZORNEGA ODBORA Občinski svet je imenoval Nadzorni odbor v naslednji sestavi: Vinko Logaj - predsednik, člani: Jože Perme, Matjaž Popelar, Jožef Mirtič, Darko Rovšek, Ivan Godec in Matjaž Juvančič. OBČINA LITIJA objavlja RAZPIS ZA ODDAJO V NAJEM NASLEDNJIH NEPROFITNIH STANOVANJ ZA NEDOLOČEN ČAS: 1. stanovanje št. 16 v II. nadstropju večstanovanjske stavbe Brodarska ulica 8, Litija, v skupni izmeri 74,73 m2, neprofitna najemnina izračunana za mesec november 2006 znaša 50.547,00 SIT (210,93 EUR), 2. stanovanje št. 7 (G) v mansardi stanovanjsko poslovne stavbe Valvazorjev trg 6, Litija, v skupni izmeri 53,91 m2, neprofitna najemnina izračunana za mesec november 2006 znaša 35.669,00 SIT (148,84 EUR). Pogoje razpisa za oddajo neprofitnega stanovanja v najem, ki so sestavni del te objave in vse druge informacije ter obrazec prijave, dobijo zainteresirani na KSP Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15, Litija, vsak dan med 8. in 11. uro (telefon 890 00 10 in 890 00 013). Interesenti za najem neprofitnega stanovanja morajo oddati pisno prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami do torka 16. januarja 2007 do 12.00 ure (ne glede na vrsto prinosa) na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14, 1270 Litija. Na kuverti mora biti pripis: »za stanovanjsko komisijo; neprofitno stanovanje: (navedba ulice in hišne številke).« Prispele vloge bo obravnavala komisija imenovana s strani župana Občine Litija, ob upoštevanju določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Uradni list RS št. 14/2004 in 34/2004. OBČINA LITIJA Župan: Franci ROKAVEC NOVI PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH IN MESTNE SKUPNOSTI V OBČINI LITIJA SO POSTALI: • KS Dole pri Litiji Miroslav BRINOVEC • KS Gabrovka Marjan HOSTNIK • KS Polšnik Franc REPOVŠ • KS Konjšica Stanislava BREGANSKI • KS Sava Jože LESKOVŠEK • KS Spodnji Log Aleš CVETEŽAR • KS Breg-Tenetiše Jože KEŽAR • KS Vače Robert GARANTINI • KS Hotič Marija OSOLNIK BAJDE • KS Ribče Sandi PETERCA • KS Kresnice Daniel LENART • MS Litija Martin BRILEJ • KS Jevnica ... še ni izvoljen PET 22.12. 19.00 Filmska premiera: »NA VALOVIH SAVE« Dok. film o zgod. rečnega prometa Kulturni center SOB 23.12. 21.00 Družabno-rekreativni dogodek: BOBNinBAS (dj SLEYK in djVIADIAK in Božiček) Mladinski center PON 25.12. 19.00 Božični koncert: MePZ Sv. Nikolaj Cerkev sv. Nikolaja SRE 27.12. 19.00 Božično-novoletni koncert: Pihalni orkester Litija Športna dvorana SOB 30.12. 21.00 Glasba iz 60. in 70. let in dedek Mraz Mladinski center SOB 6.1. 21.00 Balkan party Mladinski center TOR 9.1. 18.00 Ura pravljic Knjižnica SOB 13.1. 10.00 Otroška matineja: KO SE PTIČKI ŽENIJO (Loški oder) Kulturni center SOB 13.1. 16.-19.00 Zabavno popoldne za otroke Mladinski center SOB 13.1. 21.00 House party Mladinski center SRE 17.1. 12.00 125. obletnica najdbe Vaške situle Predstavitev s pom. kuverte in žiga Knjižnica TOR 23.1. 18.00 Predstavitev knjige Ivana Godca: Litija včeraj, danes, jutri Knjižnica TOR 23.1. 18.00 Ura pravljic Knjižnica ČET 25.1. 19.30 Gledališki abonma in izven: SARMICA (nadaljevanje komedije Juhica), (KD Mojteater Ljubljana) Kulturni center PET 26.1. 12.00 110. obletnica rojstva agronoma, prof. Cirila Jegliča iz Sv. Križa Predst. spom. kuverte in razstava Knjižnica SOB 27.1. 10.00 Otroška matineja: KEKEC (Lutkovno gledališče Fru-fru) Kulturni center SOB 27.1. 21.00 Ex - Yu glasba Mladinski center TOR 30.1. 19.00 Potopisno predavanje: Albanija (Borut Vukovič) Knjižnica Podatke zbira in ureja: JAVNI ZAVOD ZA KULTURO LITIJA Trg na Stavbah 8a, 1270 Litija TEL: 01-89-80-270, FAX: 01-89-80-274. E-MAIL: izk.litiia@siol.net Vsem občankam in občanom želim, da vam Božični čas prinese srečo in mir; ob državnem prazniku »Dnevu samostojnosti« vam iskreno čestitam in v Novem betu 2007 želim veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov. Župan Občine Litija: Franc Rokavec PRENOVLJENE SPLETNE STRANI OBČINE LITIJA, NOV INTERNETNI NASLOV http://www.litiia.sl I » OBČINA LlTUA Občine Litija AKTUALNE NOVICE IN OBVESTILA 2. radna eeje obtlnekega svata OBČINSKI SVET utičiNtam* Prebtrita več.. ij) Novice Iz Koisrkarekega kluba >3] itjU* freberto več... KNJIŽNICA LIBJA Koledar kulturnih prireditev & ifijffls Hjssrss Preberi več... Pretor«* več... □ E3 □ llSilllll a a o roL Vse informacije na enem mestu: na spletnih straneh Občine Litija lahko najdete informacije o delu župana, občinskega sveta in občinske uprave, koristne obrazce in vloge, veljavne predpise in druge dokumente, prav tako pa tudi podatke o delu in dejavnostih javnih zavodov in občinskih podjetij, obveščamo vas tudi o pomembnejših dogodkih in prireditvah javnih organizacij in društev, ki delujejo oziroma imajo svoj sedež na območju občine Litija. DOGODKI OB 15. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE V septembru in oktobru Je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lltlja-Šmartno organiziralo več dejavnosti. V soboto 23. septembra smo izvedli tradicionalni enodnevni izlet. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali mimo Ljubljane skozi Škofjo Loko in Poljansko dolino ter čez kladje do Cerknega in se ustavili v Novakih, kjer smo si ogledali partizansko bolnico Franjo, ki je sedaj znova odprta za obiskovalce. Od tu nas je pot vodila v Idrijo, kjer smo se spustili v Antonov rov, mdnik živega srebra, ki je že nekaj let v zapiranju. Tu nas je pozdravila podpredsednica Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno in z našim predsednikom sta si izmenjala spominski darili. Ogledali smo si Divje jezero, ki je zlasti zanimivo za potapljače, je pa nevarno, saj je terjalo že nekaj življenj. Naša zadnja postaja pa je bila nekdanja vojašnica blizu Logatca, kjer je prav ta dan Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Logatec odprio svoj veteranski center, ki bo namenjen za razna srečanja in dejavnosti vsem slovenskim veteranom. V mesecu oktobru pa smo organizirali kar tri pomembne prireditve, kjer smo se spomnili dogodkov pred petnajstimi leti, ko se je naša mlada država osamosvajala. V petek 13. oktobra smo na Dolah pri Litiji odkrili spominsko obeležje na hiši Henrika Prijatelja, kjer je bilo v letih 1990-1991 tajno skladišče orožja takratne teritorialne obrambe, saj je bila litijska občina ena redkih, ki se je uprla pozivu armade, da ji ne preda orožje. Teden dni pozneje je bila podobna slovesnost v Litiji, kjer smo odkrili dve spominski plošči: eno na zgradbi litijske knjižnice, kjer je bil leta 1990 sedež občinskega štaba teritorialne obrambe, drugo pa na zgradbi Predilnice Litija. Istega dne pa je bila zvečer v avli občine Litija še prireditev z odprtjem razstave »Boji za severno mejo«, ki jo je pripravil in predstavil muzej Slovenske vojske. Spomine na dogodke pred petnajstimi leti je obudil naš predsednik Rihard Urbanc, slavnostmi govornik pa je bil litijski župan Mirko Kaplja, ki je posegel daleč v zgodovino slovenskega naroda in njegov boj za osamosvojitev. V četrtek, 26. oktobra, sta se predstavnik naših veteranov in praporščak udeležila osrednje slovenske proslave ob 15. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz naše države; le-taje bila v Kopru. Dan pozneje, 27. oktobra, pa so Občina Litija, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija-Šmartno in Policijsko veteransko združenje Sever-odbor Litija pripravili še osrednjo slovesnost ob odkritju spominskega obeležja »Braniteljem samostojnosti 1990-1991«, ki so ga postavili na Trgu svobode Litija. Spregovorila sta predsednik Rihard Urbanc in župan Mirko Kaplja, odkrili pa so ga vsi trije organizatorji. Boris ŽUŽEK Vsebino prispevkov zbrali in uredili uslužbenci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES 1. konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Litija je bila zaključena ob 19.15 uri. LITIJSKI ČASTNIKI NA NAJVEČJI JADRNICI NA SVETU V sodelovanju z Območnim združenjem slovenskih častnikov Novo mesto in na povabilo vojaškega atašeja Ruske federacije so si člani Območnega združenja slovenskih častnikov Litija ogledali največjo šolsko jadrnico na svetu. Ob prihodu v koprsko pristanišče je že prvi pogled na ogromno jadrnico na obiskovalce naredil velik vtis. Jadrnico, ki meri v dolžino 117 metrov, so splavili leta 1921 v Nemčiji in je bila namenjena za prevoz tovora. Doslej je preplula že vsa svetovna morja, na njej pa se je izšolalo več kot 15.000 kadetov ruskih pomorskih šol. V slovensko morje je jadrnica priplula skupaj s 50- člansko posadko in 125 kadeti. Litijski častniki in njihovi družinski člani so si v spremstvu pomočnice kapitana ladje, Jelene Devjatove in dveh članov posadke ogledali bivalne prostore posadke in kadetov, strojnico, komandni most in ostale pomembne detajle ladje. Ob koncu obiska je predsednika Območnega združenja slovenskih častnikov Litija g. Ladislava Muzgo, sekretarja g. Antona Plankarja, člana predsedstva g. Silva Muzgo in prevajalca g. Vojka Koviča sprejel kapitan ladje Viktor Mišenev Mihajlovič. Ob kratki predstavitvi združenja častnikov Litija je g. Muzga kapitanu izročil kopijo vaške situle in se mu zahvalil za vabilo na obisk in izkazano pozornost. Litija pred največjo jadrnico na svetu v I koprskem pristanišču. Foto: V.Kovič Anton PLANKAR [zlatarna! MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v iztekajočem letu. Vsem želimo prijetne praznične dni, v novem letu pa sreče, zdravja in uspehov. STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA KMETIC LITIJA 2. decembra smo se odpravile na strokovno ekskurzijo na Kozjansko. Gospa Ivanka iz turistične agencije Veronika nas je nagovorila »Ko gredo angelci po svetu sije sonce«, in res, po meglenem in sivem jutru nas kmalu pozdravi sonca sinjina. Prvi postanek smo imele v Rogaški slatini. Ogledale smo si izdelavo steklenih izdelkov in steklenih umetnin. Tovarna je bila pred kratkim v veliki finančni krizi, zdaj pa so si našli tržišče v ZDA, kamor izvozijo od 80 - 90 % izdelkov. Ko bi tudi mi kmetje imeli take menedžerje, ki bi znali naše kakovostne izdelke prodati na tuja tržišča. Pa menda lahko o tem samo sanjamo. Kmet se mora držati tistega rekla: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Nato smo obiskale kmetijo Čebular na Sladki gori, kjer imajo dodatno kmetijsko dejavnost. Pridelujejo vino in mesne izdelke. Po dobri malici na kmetiji smo si ogledale še izredno bogato poslikavo romarske cerkve Matere božje na Sladki gori. Pot nas je nato vodila na krajši obisk Žičke kartuzije in naprej na grad Trebnik v Slovenske Konjice. Sprejela nas je »grajska dekla«, katere nauke o zeliščih in njihovi uporabi bi lahko poslušal ves dan. Dogovorile smo se, da nam bo prišla predavat v enem od zimskih mesecev. Pokazala nam je tudi zeliščni vrt, kjer smo si ogledale pridelavo teh zelišč, ki jih na gradu prodajajo. Ogledale smo si tudi zbirko kočij, različnih izdelav. Že v mraku smo se odpeljale še na eno kmetijo z dodatno kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji so se ukvarjali z mlečno prirejo, toda zaradi bolezni so se preusmerili v peko peciva in kruha. Sprejela sta nas gospodar in gospodinja, vsak s svojimi dobrotami, gospodar z vinom, gospa z bogato obloženo mizo dobrot, ki jih prodaja ob sobotah na tržnici. Lahko rečem le to, da je tudi ta zaslužek majhen in delo težko. Še večerja na turistični kmetiji in vračale smo se s spoznanji, da tako dodatna kmetijska dejavnost, kot delavčevo delo v tovarni ne prinašata velike zaslužke. Prevelik je razkol med tistimi, ki malo delajo in veliko zaslužijo in tistimi, ki delajo težka dela in malo zaslužijo. Na tej strokovni ekskurziji smo veliko novega videle, srečale prijazne gostitelje, ki so pokazali veliko srčne kulture. Žal naj bo vsem tistim, ki se niso potrudile, da bi si ta dan privoščile zase, veliko so zamudile. Marija ZAJC nadaljevanje s 1. strani KMETICA LETA 2006 PRIHAJA IZ OBČINE LITIJA A mmjSu sumiti Vesela je bila, da je dobila ljubečega moža in obenem zadovoljna, da se je primožila na manjšo kmetijo in bo lažje usklajevala vsakodnevni delovni urnik z ostalimi interesi, ki jih je imela veliko. A ni bilo tako. V hlevu so takrat imeli pet govedi in enega konja. Zaradi premajhnih dohodkov na kmetiji je Marija začela obiskovati administrativno šolo, da bi se zaposlila. Kmalu pa so začrtali drugo strategijo razvoja kmetije in začeli najemati tuja zemljišča. Leta 1972 sta z možem zgradila prvi hlev in začela oddajati mleko. Prvo leto sta ga oddala okoli 3000 litrov, postopoma pa sta proizvodnjo vsako leto povečevala. Zaradi okoliščin je bilo potrebno zgraditi nov hlev za krave molznice. Odločila sta se za prosto rejo. Trenutno člani kmetije Zajc obdelujejo 25 ha zemlje, v lasti pa imajo tudi 10 ha gozda. V hlevu imajo 70-75 glav živine, letno oddajo 300.000 litrov mleka. Marija pravi, da ji ni tuje nobeno opravilo na kmetiji, saj je morala velikokrat poprijeti tudi za kakšno moško delo. Ko so leta 1967 kupili nov traktor, je z veseljem poprijela tudi za dela, ki jih je bilo treba strojno opraviti, saj mož po službi ni zmogel vsega sam. Poleg vsega dela na kmetiji je Marija našla čas tudi za družbene in politične dejavnosti. Leta 1976 so ženske ustanovile Aktiv kmečkih žena, kateremu je Marija predsedovala kar 25 let. Marija je bila tudi članica Upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zadruge Litija. Dva mandata je bila občinska svetnica, dva mandata članica Upravnega odbora in en mandat članica nadzornega odbora Zveze kmetic Slovenije. Marija z veliko iskrenostjo pove, da se mora za tako aktivno družbeno in politično življenje zahvaliti tudi pokojni tašči, ki ji je vedno stala ob strani in jo podpirala tudi takrat, ko je Marija morala po sestankih in obveznostih. Vedela je, da bo Marija kljub ostalim obveznostim, doma postorila vse, kot se za zgledno gospodinjo spodobi. Kmetica leta pove tudi to, da so imeli v oskrbi taščino in tastovo sestro, za kateri so skrbeli kar nekaj let. »Vedno je bila polna hiša.« še doda Marija. Tako je še danes, ko je pri Zajčevih čutiti pravo generacijsko sožitje, saj na kmetiji živijo tri generacije. Glavna dela na kmetiji opravljata sin Janez z ženo Suzano, Marija in njen mož pa pomagata po svojih močeh. Marija ima dva sinova. Mlajši, ki doma kmetuje je strojni tehnik in bo prevzel kmetijo, Marko(starejši) pa je veterinarski tehnik in si je hišo zgradil poleg domačije. Marija je ponosna tako na svoja sinova, kot na tri vnukinje in enega vnuka, za katere pravi, da so ji v veliko veselje. Kljub obilici dela doma na kmetiji, je Marija še danes zelo aktivna članica v Društvu kmetic Litija. Dokler je bila predsednica Društva kmetic Litija, je aktivno sodelovala tudi z našo službo (Kmetijsko svetovalno službo Litija). Pred nekaj leti je tovrstna dela predala Majdi Pregel, ki je zgledna naslednica Marije in tudi z njo dobro sodelujemo pri vodenju društva. nadaljevanje na 1. strani NOV VHOD IN DODATNI PROSTORI Investitor v gradnj o novega vhoda je mestna skupnost Litij a, ki je tudi večinski lastnik dvorane. Vrednost investicije bo okrog 50 milijonov tolarjev. Sredstva je zagotovila mestna skupnost Litija iz koncesije, ki jo dobiva od oddaje dvorane. S tem je tudi močno finančno razbremenila občino, ki je delni solastnik dvorane in hkrati sofinancer večine programov v njej, na čelu z osnovno šolo Litija in športnimi društvi. Ne nazadnje pri tem tudi ne bo treba iskati drugih dodatnih sredstev, ki jih je zelo težko dobiti, saj jih je Mestna skupnost z dobrim gospodarjenjem z dvorano uspela zagotoviti sama. Kavarna in umetniška galerija? Za projekt novega vhoda se je Mestna skupnost odločila na osnovi mnogih posvetovanj s strokovnjaki. Z arhitekturnimi rešitvami se je strinjal tudi projektant dvorane ing. Ivan Maurovič, ki je izrecno zahteval, da dvorana ohrani svojo prvotno in značilno arhitekturo, predvsem glede oken, fasade, višine in različnih pogledov. Ker pa je gradnja novega vhoda močno posegla tudi po prostoru gostinskega lokala, je bilo treba zanj zagotoviti nove površine, ki bodo odslej v spodnjem delu prizidka. Tako bo hkrati z novim vhodom pridobljeno tudi 160 m2 novih površin v pritličju in prav toliko v nadstropju. V pritličju bo v bodoče mestna kavarna z letnim vrtom, namembnost nadstropja pa še ni določena. Ker bodo v nadstropju tudi nove sanitarije, bo prostor zelo zanimiv za razne možnosti. Mestna skupnost je kot sprejemljivo rešitev omenjala umetniško galerijo, saj mesto nima primernega prostora za likovne, kiparske in druge razstave. Poleg tega pa bo v teh prostorih možno prirejati tudi razne manjše prireditve, saj 160 m2 omogoča marsikatero dejavnost, ki bi bila primerna za središče mesta. Tudi ob nedeljah in ponoči Izvajalec del je SPL Ljubljana s podizvajalci, ki so se doslej zelo izkazali. Delali so namreč tudi ob sobotah in nedeljah (I), pa tudi ponoči (!), kar v Litiji doslej ni počenjal še nihče. Poleg tega pa so izvajalci imeli tudi srečo z vremenom, saj jim je bila letošnja jesen zelo naklonjena. Nov prizidek je projektiran tako, da ga bo možno nadgraditi že z eno etažo s cca 500 m2 površin, kar bi se arhitektonsko skladalo s sosednjo poslovno stanovanjsko zgradbo v kateri so občina, sodišče, upravna enota, banke...Poleg tega pa statika in arhitektura omogočata tudi vgradnjo dvigala. Seveda bi Litija in z njo vred vsa občina krvavo potrebovala npr. kulturno dvorano in še marsikatere druge prostore za prebivalce. V imenu Kmetijske svetovalne službe Litija in v svojem imenu, ge. Mariji Zajc iskreno čestitam ob imenovanju kmetice leta. Mislim, da ji je bilo s tem nazivom izkazano veliko spoštovanje. Sonja ZIDAR URBANIJA, univ. dipl. ing. kmet. Svetovalka za KDD pri KSS Litija nadaljevanje s 1. strani IDEJA NI VSE Vrhunske idejne zasnove, ki nastajajo pod okriljem izkušenih strokovnjakov Našega vrta, lahko vaš vrt spremenijo v poseben prostor, kjer si boste lahko odpočili od napornega dela. Gradbeniki, mizarji, ključavničarji, izvajalci bazenske tehnike, namakalnih sistemov, zimskih vrtov, vrtne razsvetljave in vrtnarji združujejo svoje znanje in izkušnje, s katerimi boste prav gotovo našli pravo rešitev za ureditev vaše okolice. Že z obiskom Centra za zunanjo ureditev na Veliki Preski boste pridobili veliko novih informacij, saj lahko na enem mestu vidite nove ideje, ki bi lahko postale del vašega vrta. V galeriji razstavnega salona si lahko obiskovalci ogledajo fotografsko razstavo najlepših vrtov, ki so bili urejeni v petnajstih letih delovanja. Poslovno združenje sodeluje tudi s študenti, srednješolci in osnovnošolci saj se zavedajo, da je izobraževanje mladih nujno potrebno. Tako je nastal projekt »Kultura bivanja v zunanjem prostoru«. S tem prostorom pa je podjetništvo v naših krajih pridobilo tudi nov prostor za izobraževanja, za poslovna srečanja, saj je kraj kljub oddaljenosti od mesta zanimiva točka, ki bo s časom postala izobraževalno središče, ki naj bi pospešilo gospodarsko rast na našem področju, s povezovanjem podjetij in obrtnikov ter s tem seveda tudi z novimi delovnimi mesti. Na dvodnevni otvoritvi je Mizarstvo Kos razstavni prostor predstavilo preko dvesto obiskovalcem. Ogledali smo si zanimivo video predstavitev gradnje objekta in primer zahtevne ureditve okolice pri stranki, ki jo je v celoti izvedlo Poslovno združenje Naš vrt. Poleg fotografske razstave nas je navdušil predvsem lepo urejen razstavni prostor z vrtnim paviljonom, skalnjaki, slapom, kamnitimi stezicami in klopcami ter izvirno vrtno razsvetljavo. Seveda v naših krajih ni srečanja brez harmonikaša, plesalcev in pevcev ter seveda dobro postrežbo domačih dobrot. Poslovno združenje Naš vrt trenutno povezuje preko 50 podjetij. Ta podatek nam lahko da vedeti, da združenje različnih strokovnjakov, ki se v poslovnem svetu imenuje tudi grozdenje, zagotavlja uspeh na zahtevnem tržišču, kakršno naše prav gotovo postaja. Čestitke za uspešno izveden projekt predsedniku Poslovnega združenja Naš vrt Jožetu Kosu in preko šestdesetim sodelujočim podjetjem, obrtnikom in projektantom. Naj v novem letu vaše zanimive ideje najdejo še veliko novih vrtov. Mateja SLADIČ-VOZELJ Projektant prizidka je AS d.o.o, APING p. e. iz Litije. Svetovalec projektanta je bil ing. Ivan Maurovič. Investitor je Mestna skupnost Litija, izvajalec SPL Ljubljana s podizvajalci. Nadzor nad gradnjo izvaja Andrej Poglajen, operativna dela pa Vid Praunseis. Rok za zaključek del je januar 2007. (mb) CANKARJEVA 5, LITIJA (pri železniški postaji) GSM: 041 219 042 D) A\ D Delovni čas: PON - SOB od 06. do 22. ure nedelje in prazniki od 12. do 22. ure domači sveži kruh BUREK sendviči PECIVO vsak teden v TOREK in SREDO IPISCANCJI KEBAB do konca decembra med 10. in 16. uro KEBAB 599 SIT (2,49 EUR) Vsi izdelki so proivedeni v Mestni pekarni Zagorje (Domača pekarna Leniči) TEKMOVANJE ZA LEPŠI IZGLED MESTA LITIJA IN NJENE BLIŽNJE OKOLICE V LETU 2006 Turistično društvo Litija je tudi v letošnjem letu izvedlo tekmovanje za lepši izgled mesta Litija in njene bližnje okolice. Tekmovanje je potekalo od t. maja do konca meseca oktobra. Ocenjevalna komisija je na terenu večkrat ocenjevala zunanji izgled stanovanjskih hiš in objekte z obrtno, kmetijsko, trgovinsko in gostinsko dejavnostjo ter ocvetličenost balkonov v stanovanjskih blokih. V četrtek, 14.12.2006, so bile na predlog ocenjevalne komisije podeljene diplome in priznanja. Diplome so prejele: za 1. mesto Marija Molka, Badjurova ulica 6, Litija, za 2. mesto Ana Hauptman, Partizanska pot 35, Litija in za 3. mesto Marina Horvat, DDK 26, Litija. Priznanje so prejele: Antonija Tori, DDK 28, Litija; Marija Borišek, Partizanska pot 33, Litija in Branka Razpotnik, DDK 30, Litija; Kmetija Bokal, Graška cesta 14, Litija, za najbolj urejen objekt s kmetijsko dejavnostjo; Tiskarna Aco, CDK 39, Litija, za najbolj urejen objekt z obrtno dejavnostjo; Cvetličarna Vijolica, Trg svobode 4, Litija, za najbolj urejen objekt s trgovinsko dejavnostjo in Bistro Lipa, Breg pri Litiji 44, Litija, za najbolj urejen objekt z gostinsko dejavnostjo. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da je bilo tudi letos veliko zelo lepo urejenih stanovanjskih hiš in objektov z razno dejavnostjo, s tem pa tudi lepši izgled Litije in njene bližnje okolice. Turistično društvo Litija bo s podobnim projektom nadaljevalo tudi v prihodnjem letu s ciljem, da bi bilo mesto in drugi kraji v občini Litija iz leta v leto bolj urejeni, lepši in privlačnejši. Franc KAJBA VAL PODJETNOSTI IN USTVARJALNOSTI OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LITIJA Območna obrtna zbornica Litija je v petek, 8.12.2006, priredila že tradicionalno novoletno srečanje obrtnic In obrtnikov, podjetnic In podjetnikov v športni dvorani v Litiji. V uvodni slovesnosti je povezovalka programa Andreja Štuhec pozdravila vse prisotne, nagovorila s toplo in prijazno besedo, poudarila pozitivno delovno vnemo. Iskanje novih poslovnih priložnosti je izredno zahtevna naloga, ki se vsakodnevno postavlja pred obrtnike. Zbor sta pozdravila novo izvoljeni litijski župan g. Franci Rokavec in šmarski župan g. Milan Izlakar. Slednji prihaja iz obrtniških vrst in problematiko zelo dobro pozna. Oba sta pokazala veliko pripravljenost po sodelovanju. V Litiji so obrtniki glede na število zaposlenih in finančni vložek, glede na kazalec gospodarske uspešnosti, največje podjetje. Po novem se bo morala Območna obrtna združenja organizirati drugače, članstvo ne bo več obvezno, članarina se bo pobirala po območjih. Glede na dosedanjo pozitivno izkušnjo to naj ne bi bil prevelik zalogaj. Pa ne samo to, veliko sprememb se obeta, od novo izvoljenega upravnega odbora s predsednikom g. Godcem, ki je v svojem pozdravnem govoru nakazal spremembe, ki naj bi bile dobrodošle. Pa saj ima dober zgled, kajti z veliko mero spoštovanja se je novo izvoljeni predsednik poslovil od zdaj že bivšega g. Ota Muzga, ki je z vsem srcem, veliko znanja 20 let delal in 12 let vodil Območno zbornico obrtnikov. G. Muzga ni mogel skriti zadovoljstva nad opravljenim delom, se zahvalil vsem sodelavcem, bil pa je tudi kritičen. Razvojni program ni bil v celoti izpolnjen, omenil je samo projekt obrtne cone, ki je nekako zastal, pa ne zaradi nedela obrtnikov. Instrumentalno glasbena skupina Zagšmalit je z etn o skladbami popestrila slavnostni del prireditve. Dolgo v noč so stiski rok, prijetno kramljanje in odlična gostinska ponudba gostilne Maček polnila prostor športne dvorane. Jožica VRTAČNIK SERVIS PLINSKIH NAPRAV Hitro vam opravimo PREGLED, SERVIS in VZDRŽEVANJE M lummjsimi imiiaimi aparatov in peči! Pokličite: — ^ DAJMOX d.o.o., Kresnice GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940 /* N l V.J MKTROINŠTRMCIJe Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem želim vesele praznike ter veliko lepih doživetij v prihajajočem letu 2007 ! Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM: 041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si ZGODILO SE JE PRED 62 LETI Minilo je 62 let od požiga domačij na območju krajevnih skupnosti Jevnice in Kresnic. Takrat so bili storjeni najhujši zločini v teh krajih med drugo svetovno vojno. Pogorele so hiše z gospodarskimi poslopji vred in ponekod so skupaj z njimi zgoreli tudi ljudje. V spomin na te dogodke, ki so se zgodili 29. in 30. novembra 1944, so člani borčevskih organizacij in krajani obeh krajevnih skupnosti obiskali spominska obeležja. Poleg nekaterih krajanov so se pohoda udeležili tudi učenci in učiteljice podružničnih osnovnih šol Jevnice in Kresnic, ki so se odzvale vabilu. Prisluhnili so razlagi, kaj se je dogajalo med vojno in zakaj so postavljena spominska obeležja. V Goliščah je jevniškim učencem Eva Kovič pripovedovala, kaj se je dogajalo in zakaj so postavljena spominska znamenja pri Aptarju in Končarju. V Kresniškem vrhu pri Krmelj pa je kresniškim učencem Stane Jakoš pripovedoval o dogodkih iz svojih spominov. Vedno manj je tistih, ki so jim še v spominu pogorišča, ko se je spremenilo v nič dolgoletno garanje teh preprostih ljudi, ki so si ustvarili skromna domovanja. V Zgornji Jevnici so zažgali Pintarjevo domačijo in v ognju je končala tudi priletna gospodinja Angela Hvala. V Goliščah je bilo slišati pretresljive krike Končarjevih otrok, ki so jih zajeli plameni in v ognju jih je umrlo vseh šest, starih od šestega do petnajstega leta in njihova mama. Poleg njih je smrt v plamenih doletela še eno dekle, ki je slučajno prišlo mimo. Verjetno zato, ker ni bilo doma očeta Bratun Antona, število pa se je moralo ujemati. Starejša hči Mici in Angela Kobilšek, ki je bila tudi slučajno na obisku, sta morali z voli odpeljati v dolino, kar so naropali, ponoči pa je za njima izginila vsaka sled, niti njunih trupel niso nikoli našli. Tedaj so v Goliščah požgali še šest domačij, vendar so ljudje z begom v gozd rešili svoja življenja. Pri begu je bila ranjena Frančiška Hvala, Aptarjeva. V njihovi hiši so bili kurirji, a so se pravočasno umaknili. V Kresniškem vrhu pri Krmelj, kjer je bil sedež gospodarske komisije, so dočakale svoj žalostni konec v plamenih tri starejše ženske. Tudi tu se je moralo število ujemati in ker sta bili doma samo Mici in Jožefa Bratun, sestra Francka pa je bila odsotna, so zgrabili kar sosedo Frančiško Lajovic in jo porinili v ogenj. Ta teror med našimi ljudmi je izvajala nemška vojska, ki je imela v svojih vrstah tudi Čerkeze. Niso požigali kar na slepo, temveč so imeli točne podatke,,katere hiše so za uničiti in tudi število družinskih članov se je moralo ujemati. Če kje ni bilo vseh doma, so prijeli prvega, ki jim je prišel pod roke in ga pridružili žrtvam. Kako so prišli do podatkov, kje požigati, bi pa najbolje vedeli tisti, ki so se dolga leta potuhnili in se zadnje čase pršijo, da so se borili za Slovenijo. Iz naše okolice jih ni bilo veliko, ki so bili na nasprotni strani, vendar dovolj za izdajstvo. Najprej so bili pri partizanih in so se pri teh družinah najedli, odpočili ali posušili, ko so prihajali mimo, a so zaradi napornega partizanskega življenja v gozdovih prebežali in se pridružili domobrancem, potem pa so te dobrotnike izdali. Pa kaj so bili krivi ti ljudje in otroci, nekateri še dobro živeti niso začeli, pa so morali tako strašno smrt storiti? Na vrhu Golišč sta se obe skupini učencev, ki jih je bilo nekaj manj kot sto, njihove učiteljice in ostali udeleženci še enkrat seznanili z dogodki tistega časa. Da ne bo šlo v pozabo in da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Spomin na žrtve so počastili z minuto molka. Nato so učenci pod vodstvom učiteljice Koprivnikar zapeli pesmico Ko si srečen. V kulturnem programu je sodelovala tudi pevska skupina KUD Jevnica, ki je pod vodstvom Nataše Šuštar že prej pri spominskih obeležjih in potem na zaključni slovesnosti zapela več partizanskih pesmi. Sledila je pogostitev z malico in toplimi napitki. Hvala vsem, še posebno šolarjem, ki so se udeležili tega srečanja. Jože GODEC Delovni čas: PRITLIČJE pon-sob 7.00- 21.00 1. IN 2. NADSTROPJE pon-pet 8.00- 20.00 sob 8.00-13.00 m i Prijazne Božične praznike! Dotaknite te zvezd, uremičite tanje, ter trečno ih do konca izkorittite tete, kite odpira pred vami. um* pestra ponudba BARD L za vsakogar in za vse priložnosti... ...od 400 SIT dalje nadaljevanje s 1. strani V HVALEŽNOST JESENI V JEVNICI - LETOS ŽE PETNAJSTIČ tgv-t" <__y Prireditev se je pričela že v dopoldanskem času, ko so si obiskovalci lahko pogledali NAJ PRIDELKE. Kljub temu, daje bilo letošnje vreme zelo muhasto, z visokimi temperaturami v juniju in juliju ter mnogo padavin v avgustu, je lepa in sončna jesen omogočila lepe in predvsem kakovostne pridelke. Nekatere pridelke so posamezne kmetije ponudile obiskovalcem na stojnicah v okviru KMEČKE TRŽNICE, ki je bila organizirana na prostoru pred osnovno šolo v Jevnici. V popoldanskem času se je v dvorani odvijal pester in zanimiv kulturni program, med katerim smo podelili priznanja za »NAJ PRIDELKE«. Prvič letos seje upravni odbor TRD KAMPELC odločil, da bo podelil priznanja in listine v zahvalo za sodelovanje. Priznanja so prejeb: Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijski zavod Ljubljana in kmetijska svetovalna služba Litija za izjemno vsestransko strokovno tehnično pomoč pri delovanju TRD KAMPELC. Tako kot vsako leto, si je prireditev v Jevnici ogledalo precej domačinov, organizatorji pa pogrešamo predvsem obiskovalce, ki bi se lahko oskrbeli s kakovostnimi in zdravimi pridelki iz »DEŽELE POD KAMPLOVIM HRIBOM«. Ujana LOVŠE ODPRTJE NOVE TRŽNICE V LITIJI Sobota, 14. oktobra 2006, |e bil sončen dan. Obli. uri smo v starem mestnem jedru Litije prisostvovali odprtju nove tržnice In parkirišča. Godba na pihala Iz Litije Je Igrala program za popestritev dogodka. Dobro založene stojnice, za njimi nevsiljivi, prijazni prodajalci In prodajalke so imeli bogato izbiro. Povpraševanje in kupovanje |e steklo. Navzoči smo prisluhnili besedam govornika Mirka Kaplje. Žal pa je govoril o litijski tržnici in tem prostoru bolj malo. Rečeno je sicer bilo, da so tej lokaciji, kjer je danes nova tržnica, včasih rekli Sibirija, ker je v zimskem času tu najbolj mrzel kraj v Litiji. Hrib Sitarjevec vsako zimo prepreči soncu, da sem ne posije do pomladi. V celoti je senčna stran od Grbinske ceste, Frtice, Valvazorjevega trga do župnijske cerkve sv. Nikolaja, Plečnikovega spomenika na Trgu svobode in Podkraja. ■k E§ž,.; u Ker govornik ni omenil zanimivosti tega kraja v preteklosti, želim v nadaljevanju povedati nekaj o tem. V središču starega dela mesta se nahaja Farbarjev grad, v katerem je živel in ustvarjal priznani litijski organist in skladatelj Peter Jereb. Uglasbil je mnogo znanih skladb, cerkvenih ir narodnih pesmi. Bil je tudi zborovodja pevskega zbora Lipa in kapelnik godbe na pihala v Litiji. Opravljal je tudi delo občinskega tajnika. V tej hiši je živela in ustvarjala tudi znana slikarka Mira Pregelj. Tu je spominska soba z njenimi deli. V hiši v bližini tržnice, kjer je danes optika, je svoje otroštvo preživljal pri- ljubljeni lutkar Nace Simončič. Na mestu, kjer sta sedaj nova tržnica in parkirišče, se je nekoč že odvijalo živahno trgovanje. Tu je stala večnamenska hiša. V zgornjem delu so bila stanovanja, v spodnjih prostorih pa takoj po 2. svetovni vojni najprej mestna mlekarna, nato pa prodajalna mesa - takrat še na živilske karte. Meso so takrat vozili iz drugih krajev, Ljubljane in Kamnika. V letih 1952/53 so vse spodnje prostore prenovili. Podjetje Mesarija in prekajevalnica Litija je dobila v njej prostore za svojo dejavnost. Živino so odkupovali predvsem v litijski občini, od okoliških kmetov. Klavnica, skladišča vseh vrst svežega mesa, dve večji hladilnici s strojnico, posebni prostor za obdelavo in predelavo mesa in dve večji komori - prekajevalnici, prostor za toplotno obdelavo salam in drugih mesnih izdelkov. Zraven je bila še ena stavba, v kateri so bili: parilnica, črevama, skladišče očiščenih soljenih črev, soljenih kož ter hlev, senik in drvarnica. To je bila za naš kraj in širšo okolico zelo pomembna živilska dejavnost, proizvodnja in predelava mesa. Prvi direktor podjetja Mesarija in prekajevalnica Litija na Rudarski 1 je bil mojster Jože Vrhovec, za njim pa Alojz Ham. Srednja generacija in starejši se verjetno še spomnite, kako je bila organizirana prodaja mesa po letu 1950, ko doma še nismo imeli hladilnikov in zamrzovalnih skrinj. Mesa se v trgovinah takrat ni smelo prodajati. Mlajšim balcem naj povem, da so se meso in mesni izdelki v tistih časih lahko prodajali le v posebej za to registriranih mesnicah. V Litiji smo imeli le dve. Meso pa se je največ kupovalo ob sobotah, zato so zaradi veliko večje potrošnje takrat odprli še tretjo poslovalnico. Ob sobotah so bile odprte tudi mesnice na Savi, v Kresnicah, na Vačah, na Polšniku. Mesnica v Šmartnem pri Litiji je bila odprta štiri dni na teden, poslovalnica na Plečnikovi tržnici v Ljubljani pa vse dni v tednu. Nov zakon, sanitarni, veterinarski in okoljski predpisi so zahtevali, da se mora mesarija odstraniti iz starega dela Litije, Sibirije. Po dolgih pogajanjih in razpravi je obveljala odločitev, da se proizvodnja seli v Šmartno pri Litiji, kjer je še danes. Leta 1969/70 je podjetje zgradilo novo poslovno stavbo. Razvoj živilske dejavnosti je postopoma napredoval in se hitro širil. V času priprav in gradnje je leta 1964/65 postal dolgoletni direktor Andrej Gradišek. Podjetje je uspešno vodil do svoje upokojitve. Staro hišo na Rudarski 1 pa so pred desetletji do tal porušili in zravnali z zemljo. Zdaj je prišel tisti čas, ko se ljudje lahko ob sobotah spet srečujejo na tržnici, kupujejo domače pridelke in kaj podebatirajo. V neposredni bližini pa nam z zvonika cerkve svetega Nikolaja pojo zvonovi, stolpna ura pa nam kaže čas. Desni breg Litije pa je končno postal lepši in urejen. Jože ZUPANČIČ Turistična kmetija Jožica in Zvone Končina Velika Štanga 17 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 01/899-10-87, Gsm: 041-820-386 - CENTER ZA RAZVOJ | LITIJA, d.o.o. ; Jutrišnji dan, ki se je ; začel že danes | Vsa narava je narejena tako, da se ves čas razvija. Le tako lahko kljubuje času | in živi naprej. Razvoj je vgrajen v bistvo vsakega posameznika. In ni res, da se ■ razvoj ustavi recimo po puberteti. Takrat se pravi razvoj pri ljudeh lahko šele m začne. Lahko je končan razvoj v telesnem smislu, da dosežemo neko fizično * zrelost in se telo ne spreminja več toliko. Je pa s tem ustvarjen pogoj, da se * pričnejo razvijati naše misli, naše ideje in naša dejanja. In na to ljudje vse ■ prevečkrat pozabijo, da je čas za njihov razvoj tu in sedaj. : Center za razvoj Litija je razvojna ustanova, ki skozi svoje skrbno načrtovane * aktivnosti plasira razvojne vibracije v okolje. Vodilni predstavnik zelo uspeš- * nega slovenskega podjetja je pred kratkim dejal, da je delo Centra za razvoj 1 Litija najboljša možna ideja za razvoj okolja, v katerem deluje. Jasno je, da I razvojna vloga Centra večkrat v splošnem slabo razumljena. To se kaže pred-| vsem v različni pričakovanjih, ko v konkretnem primeru gospodarske podpo-| re podjetnik pričakuje konkretna finančna sredstva, po možnosti nepovratna ■ in ponavadi na čimbolj enostavne način. Toda Center deluje po principu 1 +1 I = 3. To pomeni, da je sodelovanje podjetnika ali ustanove, občine, proces, ki . v končni fazi zagotovi uspešno realizacijo projekta. Vsi, ki so na takšen resen * način s pomočjo Centra za razvoj prišli do sredstev, so bili več kot zadovoljni. * Eden takšnih je pred kratkim celo dejal, da je bil skeptičen, ali je takšna pod- ■ pora sploh mogoča, danes pa vsakomur sporoča, da je Center za razvoj Litija I opravil izredno profesionalno delo in kot pravi »vsaka vam čast za to«. * Center za razvoj Litija razvija tudi močno inteligentno in povezovalno oko-l lje. Temu pričajo tudi strateške aktivnosti proevropskega povezovanja. V I oktobru smo se udeležili konference v Bruslju - Evropa regij. Konferenca je I izredno pomembna in ena največjih v evropskem prostoru, kjer se prepleta-| jo razvoj, investicije, gospodarstvo, inovativna podporna okolja. Tako v tem e okolju dvigujemo kritično maso in kulturno ozaveščenost, ki bo v naslednjih I letih premaknila razvojno stopnjo v konkurenčno okolje. To pa je tudi stra-a teški cilj Centra. Kajti če bomo imeli področje z veliko dodane vrednosti, ki " bo inovativno, ki bo sprejelo drugačnost kot izziv, predvsem pa bo usmerje- * no v dinamičen in hiter razvoj, ki bo sproti odgovarjal potrebam trga, bo v ■ tem prostoru zraslo veliko novih delovnih mest, ki bodo dobro plačana in I stimulativna. Večji pretok kapitala pa pomeni veliko več pravega razvoja in I ekonomske uspešnosti. i Vse na enem mestu - enostavno in 1 učinkovito v Litiji, Grosupljem in i Kamniku! I RCL ima pomembno vlogo tudi na področju informacijske podpore v lokal-| nem okolju, ki obsega pridobivanje ključnih informacij lokalnega oz. regio- ■ nalnega značaja ter redno posredovanje aktualnih informacij do uporabni-I kov v naši bazi. V letu 2006 je bilo posredovanih 52 e-biltenov Moj spletni e priročnik, tiskana izdaja biltena in informacije lokalnega značaja. Hkrati smo " mesečno skrbeli za objavljanje člankov v glasilu Občan. S pomočjo lastne ino- * vativnosti in iznajdljivosti pa smo registrirali spletno stran z naslovom www. * razvoj.si oz. evropsko www.razvoj.eu, za katere že pripravljamo učinkovite l in povsem nove spletne rešitve. Ves čas je potekalo tudi ažuriranje baze upo-I rabnikov teh storitev in animacija za pridobivanje novih uporabnikov ter na | koncu izvedena anketa med uporabniki storitev. Opravljenih pa je bilo več | kot 800 ur svetovanja. Veliko podjetnikov je na podlagi naših informacijskih aktivnosti izrazilo interes za prijave na razvojne spodbude. Skozi pogovore in analize smo večkrat ugotovili, da njihov razvojni projekt ne zadostuje v celoti razpisnim pogojem. Nekateri podjetniški projekti pa so bili uspešni na razpisih spodbujanja investicij v malih, srednjih in velikih podjetjih. Pri tem je Center za razvoj nudil strokovno pomoč pri pripravi vlog na razpis. Pripravljenih in oddanih je bilo 11 vlog podjetnikov. Skupna višina odobrenih sredstev za sofinanciranje je znašala dobrih 83 mio SIT. Novost na področju podpore podjetnikom, ki želijo registrirati svoje podjetje, je projekt vzpostavitve vstopnih točk VEM (»Vse na enem mestu«). Gre za vseslovenski projekt, ki podjetnike na lokalnem nivoju povezuje s centralnim informacijskim sistemom. Na točki VEM lahko bodoči samostojni podjetnik opravi postopek registracije podjetja oz. vpis sprememb ali izbris podjetja, odda prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, odda podatke za potrebe davčnega postopka ter naroči izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije. RCL je na podlagi uspešno pripravljenega projekta vzpostavil tri vstopne točke VEM: Litija, Kamnik in Grosuplje, ki so bile uradno odprte z dnevi odprtih vrat v mesecu septembru in oktobru. Na točkah VEM podjetnikom svetuje 7 usposobljenih podjetniških svetovalcev in usposobljenih referentov e VEM. S pomočjo vavčerskega sistema svetovanja usmerjamo bodoče podjetnike in brezposelne osebe, prijavljene na zavodu za zaposlovanje, z osnovnim svetovanjem pri preveritvi njihovih poslovnih zamisli in pripravi poslovnih načrtov. V letošnjem letu je bilo opravljenih 23 svetovanj brezposelnim osebam pri pripravi poslovnih načrtov, 18 ljudi pa se je samozaposlilo, kar pomeni prav toliko novih delovnih mest. Investicija v ljudi Center za razvoj Litija se zaveda pomena stalnega vlaganja v svoj kader, ki omogoča učinkovito delo v aktualnih razmerah. S tem namenom smo se prijavili na razpis za sofinanciranje investicij v razvoj človeških virov in na njem uspel pridobiti sredstva, ki bodo omogočila nadaljnja usposabljanja zaposlenih. Pomembna dejavnost RCL je usposabljanje in izobraževanje obstoječih in bodočih podjetnikov, ki se je do sedaj v obliki delavnic izvajalo v občini Litija, letos pašo se različne delavnice izvajale tudi v občinah Kamnik in Grosuplje v okviru novih izpostav RCL. Organizirali smo 27 različnih delavnic z aktualnimi podjetniškimi vsebinami, ki se jih je udeležilo preko 300 udeležencev. Razvojni programi Skozi splet podjetniških delavnic smo organizirali srečanje z mladimi gimnazijci in osnovnošolci. Najbolj zanimiva izkušnja letošnjega leta pa so bila srečanja z mladimi osnovnošolci, ki so skozi moderiranje in lastno inovativnost ustvarili nove podjetniške ideje. Te ideje so izražale razvojne cilje, ki smo jih v neki drugi fazi pripravljali za razvojni program Območnega partnerstva. Turizem postaja način življenja. V okviru podpornega okolja za turizem so potekale ustaljene aktivnosti: urejanje in ažuriranje spletnega portala www.posavskohribovje.si ter vnos vsebin na portal Slovenske turistične organizacije, pripravili in izdali smo 3 enote novega promocijskega materiala ter oblikovali 9 novih turističnih programov. Organizirali smo večdnevno usposabljanje za lokalne turistične vodnike, ki ga je uspešno končalo 24 udeležencev ter več delavnic za turistične ponudnike na Območju. Izbrali smo tudi naj kontrolno točko leta (naziv je pridobil kmečki turizem Pr’ Krač iz Dolskega) ter izpeljali regijsko ocenjevanje krajev in šol v okviru projekta »Moja dežela-lepa in gostoljubna«. Leto 2006 je bilo izredno pomembno za pripravo različnih razvojnih programov za prihodnje programsko obdobje 2007-2013. Čeprav se včasih zdi, da gre zgolj za nepotrebno »papirologijo«, pa je kvalitetna priprava razvojnih dokumentov ključna za izvajanje projektov v naslednjih sedmih letih, za pridobitev finančnih sredstev in s tem za vsestranski razvoj območja. Tega se zavedamo tudi na Centru za razvoj Litija, zato smo temu delu posvetih veliko naših prizadevanj. Razvojni program podeželja V letošnjem letu smo tako nadaljevali z aktivnostmi za dopolnitev razvojnega programa podeželja in oblikovanje lokalne akcijske skupine (LAS), k čemur smo skupaj z osmimi občinami od Kamnika do Litije pristopili že poleti 2005. Do oktobra 2006 smo skupno izvedli 11 delavnic različnih vsebin, namenjenih različnim ciljnim skupinam (predstavniki občin oz. lokalni koordinatorji, društva, kmetje, lokalne institucije), ki se jih je udeležilo preko 200 udeležencev. Prav tako smo skrbeli za obveščanje in informiranje javnosti ter celotno koordinacijo aktivnosti. Končni izdelek je dopolnjen Razvojni program podeželja Trkamo na vrata dediščine z naborom 190 individualnih projektnih predlogov ter 20 skupnih medobčinskih projektov, ki zajemajo področja povečanja konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva, ohranjanja kulturne krajine in varovanja okolja ter izboljšanja kakovosti življenja na podeželju. Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije V začetku letošnjega leta so se na pobudo Centra za razvoj Litija začele aktivnosti za oblikovanje povezanega razvojnega območja, kar je po vrsti izvede- Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček) Prijetno doživetje božičnih praznikov ter srečno v novem letu želimo sodelavci Centra za razvoj Litija nih delovnih srečanj in delavnic v juniju privedlo do slavnostnega podpisa pogodbe o vzpostavitvi Razvojnega partnerstva središča Slovenije. V partnerstvo je pristopilo osem občin Osrednjeslovenske, Zasavske in Savinjske regije, ki so v povezovanju našle odgovor na hitrejši razvoj in večjo konkurenčnost območja: Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi. Partnerstvo stremi k zmanjšanju razlik znotraj območja Ljubljanske urbane regije, kamor spada večina občin partnerstva, posebej z vidika, da območje razvojnega partnerstva po različnih kazalcih razvoja precej zaostaja za Osrednjeslovensko regijo. V tem času smo skupaj s predstavniki omenjenih občin izdelali skupni razvojni dokument, Območni razvojni program Razvojnega partnerstva središča Slovenije za obdobje 2007-2013. Poudarek pri izdelavi dokumenta je bil na ključnih sposobnostih območja, njegovih vrednotah, naravnih in kulturnih danostih. Rezultat je definiranih pet skupnih programov, ki obsegajo razvoj skupne identitete območja na osnovi tipičnih naravnih virov, kot sta npr. čebelarstvo in zeliščarstvo, bogato dediščino mojstrskih znanj s potencialom za sodoben podjetniški razvoj, razvoj in izkoriščanje lokalnih virov energije, predvsem biomase, razvoj infrastrukture za zdravo in kakovostno bivalno okolje, ki vključuje lokalno cestno infrastrukturo, zagotovitev redne oskrbe s pitno vodo, naravne čistilne naprave, ravnanje z odpadki in sanacijo nekdanjih rudarskih območij ter krepitev socialnega kapitala s pomočjo programa enakih možnosti, visokošolskega študijskega središča, inovativne lokalne skupnosti in razvoja podpornih institucij. Na zadnjem srečanju županov na gradu Bogenšperk, so navzoči soglašali, da je prava moč območja prav v povezovanju na projektih, saj je večina občin premajhna in prešibka, da bi samostojno izvedla večje projekte. Opredeljene so bile tudi prioritetne vsebine za prihodnje leto, ko se bodo začeli prvi razpisi v novem programskem obdobju, zato je pred nami zahtevna naloga, da se nanje čim bolje pripravimo. Z odgovornim pristopom tako vseh občin kot skupnega koordinatorja RCL je to vsekakor izvedljivo. Na pobudo Občine Dol pri Ljubljani smo pristopili k izdelavi Lokalnega razvojnega programa občine Dol pri Ljubljani 2007-2013, v katerem smo skupaj z udeleženci na več delavnicah definirali 12 programov, znotraj teh pa 93 projektov, pomembnih za razvoj občine. Litija mesto inovativnosti r- Ker se zavedamo pomembnosti spodbujanja inovativ- W ne lokalne skupnosti, smo jeseni začeli z izvajanem /m projekta Litija - mesto inovativnosti, ki je bil odobren Litija Ji*' na razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in MeStO \ tehnologijo. Projekt je v pripravljalni fazi potekal v inovativnosti obliki delavnic za različne ciljne skupine (mediji, mla-inovatium lokalna shpmst ^ g0sp0(jars]tj subjekti, širša javnost), ki razvijajo različne vidike inovativnosti v lokalni skupnosti. Mesto inovativnosti je mednarodni projekt, v katerega je Litija vključena kot pilotni projekt in bo trajal do leta 2009- Cilj je povezati glavne akterje razvojne zgodbe (podjetništva, turizma, socialnega kapitala,...) skozi inovativni proces v usmerjeno razvojno izvedbo in novo identiteto litijske prihodnosti. To je izredno zahteven in občutljiv projekt. Vendar smo se odločili, da ga bomo izpeljali, saj bo v litijsko skupnost prinesel vse tiste rezultate, ki so danes za razvoj najbolj potrebni. Pri tem nas podpirajo ugledne ustanove - slovenske in mednarodne, ter globalni partnerji z močnimi tovrstnimi izkušnjami. Mednarodno povezovanje za rast in nova delovna mesta Vse večji pomen v sodobnem času ima tudi mednarodno povezovanje na projektih, česar se vse bolj zavedamo tudi na RCL. Že konec leta 2005 smo tako pristopili k projektu na pobudi Interreg HIB Območje Alp z nazivom Regiomarket, ki povezuje 17 partnerjev iz sedmih evropskih držav. V tem okviru RCL izvaja svoj pilotni projekt Ohranjanje kulinarične dediščine, s poudarkom na promociji in zaščiti tradicionalne zasavske jedi - klobase jetrnice ter povezavi kulinarične dediščine z obstoječo turistično ponudbo regije. Glavni rezultati letošnjih aktivnosti so animirani predelovalci mesa v regiji in predstavniki občin za sodelovanje na projektu. Jutrišnjega dneva ne bo brez razvoja Ni prihodnosti brez razvoja. To moramo na koncu vedeti vsi, ki s svojim delom prevzemamo odgovornost za rast in razvoj tega okolja. Vloga Centra za razvoj je nenehno apeliranje in motiviranje. Nenehno iskanje novih možnosti in priložnosti ter spodbujanje socialnega kapitala. Zavedamo se, da brez znanj in vizionarjev, ki bodo uspeli prepletati razvojno zgodbo in jo vtkati v življenjske niti našega bivanja tukaj. Razvoj in inovativnost naj postane naša glavna dediščina prihodnosti. S tem veselim upanjem vas tudi pozdravljamo in vam želimo veliko svetlobe v prihajajočem letu, *LDS SPOŠTOVANJ občanke LIBERALNA DEMOKRACIJA IN OBČANI! SLOVENIJE Spremembe prinašajo novosti: nekaj dobrega in včasih tudi kaj manj dobrega. Ne smemo se jih bati, ampak jih sprejeti kot nove izzive in priložnosti ter iz njih narediti zase in naše najbližje, za Litijo, tisto, kar je najboljše. Prepričani smo, da imamo za to dovolj poguma, volje, moči in znanja, saj le skupaj lahko uresničimo zastavljene cilje. Veseli bomo tudi Vaših predlogov in pripomb, z nami se lahko osebno pogovorite, nam pišete, lahko nas pokličete, vsakomur bomo radi prisluhnili in za vsakogar bomo našli čas. Iskreno se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah, saj smo z Vašim glasom v občinskem svetu dobili 6 svetniških mest: Miro Kaplja, Aleksander Gombač, Maja Lučič, Jože Kovič, Drago Poglajen in Dušan Mak. Ob dnevu samostojnosti in ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih Vam Občinski odbor Liberalne demokracije Litija želi veliko osebnega zadovoljstva. Svet je zrcalo, v katerem vsakdo vidi svoj obraz. Kdor gleda vanj kislo, vidi kisel obraz, kdor se vanj smeje, najde vedrega sopotnika - bodite nasmejani v letu 2007. Občinski odbor LDS Litija, naslov za pošto: Občinski odbor Litija, p.p. 32, 1270 Litija, e-naslov: litija@lds.si Predsednik: Aleksander GOMBAČ bLb. Slovenska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani! (j =3 'fr* Naj vam mir in doživetje božične noči pričara lepe praznike. Vprihajajočem letu 2007 vam želimo veliko prijetnih trenutkov in drobnih radosti. Vse lepo pa tudi ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti naše države. 00 SLS LITIJA Konec leta je pred nami in navadno je to pravi čas za pregled in oceno dose-NOVA ženega dela v Iztekajočem letu. Tudi ali ^ pa še posebno to velja za politiko. Imamo novega župana in kadrovsko močno prenovljen občinski svet, kipa resnici na ljubo še nista začela optimalno delovati. Sestavljajo se delovna telesa (odbori), kar je predpogoj za konstruktivno delo v OS. Močno upam in želim, da bo županu skupaj z vsemi političnimi in neodvisnimi subjekti v občinskem svetu uspelo sestaviti takšne delovne odbore in komisije, ki bodo sestavljeni iz izključno strokovnih kadrov. Le tako bodo odbori, predvsem pa njihove pobude in predlogi, dobili ustrezno težo pri delu v občinskem svetu. Do sedaj so bili občinski odbori bolj ali manj samo delovna telesa na papirju, brez prepotrebne teže in še manj upoštevanja. V neodvisni listi Nova smer smo pripravljeni s svojim znanjem in izkušnjami konstruktivno sodelovati pri sestavljanju in delovanju odborov, kljub temu, da nas “politična matematika” omejuje v vseh pogledih. Želimo si čim hitrejši zasuk delovanja občine na boljše in s tem izvleči občino iz sive povprečnosti. Prvi pogoj za ta premik je, da se že takoj oblikuje pozicija, ki se lahko imenuje tako ali drugače. Pomembno je, da začnejo delovati vsi organi občine in nenazadnje je tudi pomembno, kot je to samoumevno v športu in še kje, da se ve, kdo je odgovoren za uspehe ali neuspehe... Na koncu naj vsem občanom zaželim bogate in mirne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2007. Dušan HAUPTMAN r* SOCIALNI -J Ml Miru, sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja. Spoštujmo sebe in ljudi, ki nas obkrožajo. Ob Božiču in Novem letu - naše lepe želje. Srečno 2007! VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! E^SVGT ENERGETSKO SVETOVANJE LITIJSKE RAZVOJNE DILEME 0 tem, da bi podal tudi svoje mišljenje glede razvojne perspektive občine Litija sem razmišljal že kar nekaj časa, vendar sem se odločil, da počakam na konec letošnje predvolilne kampanje. Zato se sedaj oglašam z nekaterimi svojimi pogledi, s katerimi bi predvsem želel nekako spodbuditi intelektualne potenciale k iskanju nove razvojne perspektive za občino, v kateri živimo. Morda je to pismo odraz mojega napuha, nekateri bodo rekli slave željnosti, pa vseeno. Tako mesto Litija kakor tudi občina Litija naj bi sodila v najrazvitejšo Osrednjeslovensko statistično regijo, čeprav osebno ocenjujem, da sodi vanjo predvsem geografsko, nikakor pa ne razvojno. Vsaj vsakodnevno »cijazenje«, če se lahko tudi tako izrazim, na cesti Litija-Ljubljana mi nekako ne daje občutka, da živim v nekem razvojno-tehnološkem osrčju države, prej bi rekel, da živim na njegovem obrobju. In dejansko danes Litija, skupaj s Kočevsko, sodi na razvojno obrobje navedene regije. Seveda se ob tem nujno postavlja vprašanje zakaj? Zakaj je nekaterim mlajšim občinam, kot so npr. Mengeš, Logatec, Lukovica in še bi lahko našteval, s slabšimi začetnimi pogoji uspel tehnološko-razvojni preboj, nam pa ta nikakor ne uspe? Po moji oceni eden ključnih razlogov leži v dejstvu, da po hudi gospodarski krizi v devetdesetih prejšnjega stoletja, občina Litija nikakor ni našla nove razvojne opcije. Predvsem pa se ni zavedala sprememb v okolju, ki je iz omejeno konkurenčnega prešlo v hiperkonkurenčno globalizirano okolje, kjer tekmovanje ni omejeno le na gospodarski sektor, ampak se tekmovalnost širi na vse družbene sektorje, med katere sodijo tudi lokalne skupnosti. Šolski primer je boj med vzhodnoevropskimi državami pri vabljenju pomembnih velikih tujih investitorjev z različnimi ugodnostmi. Pri tem pase tekmovanje z ravni države prenaša na raven pokrajin in nenazadnje na raven posameznih lokalnih skupnosti. Zato danes ni nikakršna posebnost, da predstavniki lokalnih skupnosti obiskujejo velike investitorje in jih z različnim ugodnostmi vabijo k investiranju v njihovo lokalno skupnost. Saj se zavedajo, da je predpogoj razvoja njihovih lokalnih skupnosti od neprofitnih stanovanj pa do poceni vrtcev, prav tehnološko-gospodarski napredek. Tako lahko zaključimo, da je vzrok neuspešnosti naše občine, dejstvo, da se v zelo konkurenčnem okolju vedemo zelo nekonkurenčno, upal bi se trditi, v določenih pogledih celo togo, pretirano birokratsko in investitorjem sovražno. Eden temeljnih dokazov togosti v litijski občini je prav področje urejanja prostora in vprašanje obrtno-industrijske cone. Litija tovrstne cone, ki so se v mnogih drugih slovenskih občinah izkazale kot ključni generatorji razvoja, v celih petnajstih letih ni nikakor uspela izoblikovati. Gre za cono, ki bi morala biti ne samo prostor za izvajanje različnih dejavnosti, ampak bi morala biti seštevek vseh ključnih konkurenčnih prednosti Litije v boju za investitorje. Kar pomeni, da bi morala biti infrastrukturno in komunalno popolnoma opremljena, nekje v bližini ključnih in kakovostnih komunikacij (železnice, glavne ceste, posedovati vrhunsko informacijsko-tehnološko omrežje in celovito ter zanesljivo komunalno-energetsko oskrbo) in hkrati investitorjem nuditi različne stimulacije, kot so oprostitev ali popusti pri plačevanju občinskih pristojbin in taks ter pomoč občinske uprave pri pridobivanju različnih soglasij in dovoljenj. Slednje pa seveda zahteva korenite spremembe v delovanju občinske uprave, ki mora dejansko postati uporabniku prijazna. Nikakor pa to ne pomeni nadaljevanje do sedaj prevladujoče prakse, ko se vsak individualni ali institucionalni investitor bolj ali manj uspešno sooča z izzivi pridobivanja dokumentov in soglasij. Kakor koli zavedati se je potrebno, da mora sodobna javna uprava pri svojem delovanju vse bolj slediti sodobni korporacijski organizacijski kulturi, kjer je stranka oz. kupec v središču. Takšna cona pa izpostavlja boleče vprašanje infrastrukture, predvsem pa izgradnje oz. rekonstrukcije ključne cestne, železniške, energetske, komunalne in informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture. Pri tem je jasno, da je razen komunalne, ostala infrastruktura državna pristojnost, a vseeno tudi tu občina ni popolnoma nemočna. Njena moč je predvsem v lobiranju in pritisku na resorna ministrstva in v prihodnosti tudi na pristojne pokrajinske organe. Danes bi moral biti interes občinske uprave osredotočen na zastopanje in vključevanje interesov litijske občine v državne razvojne programe. Tako bi se moralo na področju cest težiti k hitri rekonstrukciji in obnovi ceste Ljubljana-Litija, hkrati pa opozarjati pristojno ministrstvo, v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi občinami, da samo rekonstrukcija odseka Ribče-Litija ni dolgoročna rešitev in zato iskati dolgoročno rešitev v okviru reševanja ljubljanskega prometnega vozla (npr. iskati rešitve ugodne za Litijo v okviru načrtovane gradnje t.i. drugega obroča okoli Ljubljane). Zanemariti pa ne bi smeli niti možnosti neposredne cestne povezave s t.i. tretjo razvojno osjo, ki naj bi po nekaterih predlogih potekala v bližini naše občine. V nasprotju s tem je komunalna infrastruktura v občinski pristojnosti, kjer je stanje zaradi dolgoletnega, pogosto nestrokovnega in nesistematičnega reševanja težav zelo pereče. Reševanje te problematike pa nas privede k vprašanju evropskih sredstev, saj je prav rešitev tovrstnih težav ena izmed evropskih razvojnih prioritet. Prav črpanje evropskih razvojnih sredstev je ena ključnih možnosti financiranja razvoja naše občine. Dejstvo je, da dosedanje opiranje na občinske dajatve, zadolževanje in prodajo občinskega premoženja ni dolgoročno sprejemljiva opcija. Občinska uprava se mora zato nujno osredotočati na pridobivanje evropskih razvojnih sredstev. To pa zahteva, da se občinska uprava organizacijsko preoblikuje v smeri, ki bo omogočala na eni strani pripravo kakovostnih in na evropski ravni konkurenčnih razvojnih projektov ter na drugi strani zagotoviti potrebna lastna sredstva za sofinanciranje teh projektov. Pri tem pa bo potrebno vzpostaviti sistem finančnega nadzora porabe evropskih sredstev, ki bo skladen s strogimi evropskimi revizijskimi standardi. Razvojni preboj torej zahteva, poleg ambicioznega in politično izkušenega župana, ki je kljub vsemu predvsem politični funkcionar, tudi zahtevno reorganizacijo občinske uprave, da bo sposobna zagotavljati tako tržne vidike razvoja, kakor tudi za vse netržne vidike razvoja (reševanje socialnih vprašanj, izgradnja neprofitnih stanovanj, razvoja podeželja, razvoj sistema vzgoje in izobraževanja, razvoja kulturnih in športnih dejavnosti itd). Pri tem pa je nedvoumno predpogoj vsega politični in družbeni konsenz o razvojnih prioritetah naše občine, kar je naloga tako občinskega sveta, mestne skupnosti in krajevnih skupnosti, političnih strank ter vseh drugih zainteresiranih akterjev. Zato lahko na koncu rečem, da je prav obrtno-industrijska cona po eni strani cilj, po drugi pa tudi in predvsem simbol vsega, kar bi bilo potrebno v naši občini spremeniti, da bi se lahko znebili »razdrtega pri Litiji in tudi sredi Litije«. mag. Klemen GROŠELJ , -lV\ NERESNICA 0 0^ INVESTIRANJU LDS V predvolilni zloženki LDS je bilo objavljeno, da je stranka LDS na območju KS Sava izvajala večje investicije na krajevnem vodovodu in sanacijo ceste Sava -Ponoviče - Litija. LDS v ta namen ni prispevala ničesar. Vodovod smo zgradili vaščani sami, z lastnimi sredstvi in ga tudi vzdržujemo sami. Tudi cesto Sava -Litija so pred leti krajani asfaltirali z lastnimi sredstvi. Leta 2004 je Železniško gradbeno podjetje Ljubljana opravljalo na Savi sanacijo železniške proge. Material so po tej cesti vozili s težkimi tovornjaki, zato so jo močno poškodovali. Po večkratni urgenci sveta KS Sava in komisijskem pregledu celotne trase je bilo s strani komisije ugotovljeno, daje na tem vozišču nastala velika materialna škoda. Po nam znanih podatkih je Občina Litija od železnice prejela odškodnino za nastalo škodo na cestišču. Iz tega denarja je cesta pokrpana le na določenih mestih, od Save do trgovine Stanka v Ponovičah. Ostali del ceste do železniške proge pa še čaka na popravilo. ZAHVALNO DOBRODELNA PRIREDITEV NOVEGA ŽUPANA OBČINE LITIJA Na predvečer 3. decembra, ko naše kulturne ustanove na široko In brezplačno odpro vrata vsem ljubiteljem kulture, smo se zbrali v dvorani na Stavbah, ker smo želeli naša srca odpreti za lepo slovensko besedo. Predstavili so se nam domači glasbeniki iz naše Občine: Moški pevski zbor LIPA, oktet Valvasor, Moški pevski zbor Iz Polšnika, zanimiva glasbena skupina ZAGŠMAUrter mladi umetnici Helena KRNC iz Pečic pri Gabrovki in Katja Ciglar s Tlake. Naš gostitelj je bil novoizvoljeni župan g. Franci ROKAVEC, ki se je želel s tem zahvalnim in hkrati dobrodelnim koncertom zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri uspehu SLS Litija in njega samega, na letošnjih volitvah. Veselje in srečo ob uspehu na volitvah smo želeli podeliti še z drugimi, kajti dobrodelnost osrečuje tistega, ki daje in tistega, ki sprejema. Tako smo tekom celotne večerne prireditve zbirali denar za didaktične pripomočke in šolo v naravi za Osnovno šolo Litija, Podružnico s prilagojenim programom. Zbrana sredstva je župan Franci ROKAVEC izročil ge. Gabrijeli Hauptman, ki se je v imenu kolektiva in učencev, zahvalila za to prijazno gesto novoizvoljenega župana. Želimo si, da bi bilo takih prijaznih in veselih večerov v Litiji tudi v prihodnje veliko. Predvsem pa si želim, da bi bile podobne kulturne prireditve, kjer nastopajo domači umetniki dobro obiskane. Lijana LOVŠE Vesel Božič in Srečno 2007 vam želi vaš Hypoxi studio Trzin S hypoxi terapijo do vitke postave. Informacije in naročila na tel.: 031 361 658 C33j03^ Studio Trzin, Ljubljanska 13 g, www.deval.si MEDNARODNA AKCIJA OB SVETOVNEM DNEVU HRANE »DROBTINICA« Na Območnem združenju Rdečega križa Litija smo se tudi letos vključili v “Drobtinico”, to Je mednarodna akcija ob Svetovnem dnevu hrane, ki je potekala v Sloveniji, Bolgariji, Romuniji, Makedoniji, Srbiji In Črni gori, Litvi, Latviji, Albaniji, na Poljskem in Slovaškem. V petek 13. oktobra so naši mladi prostovoljci med 9. in 12. uro zamenjavali kruh, ki so nam ga velikodušno podarili ŽITO LJUBLJANA, KLASJE CELJE in PEKARNA FRIŠKOVEC, sodelovala je tudi Občina Litija. Na tak način smo zbirali sredstva za prehrano socialno ogroženih otrok. Akcija je potekala v več občinah po Sloveniji. Dogovorjena je bila enotna cena kruha -300,00 tolarjev. S »prodajo« in prostovoljnimi prispevki smo zbrali sredstva, s katerimi bomo vsaj čez zimo omogočili malico kar nekaj otrokom. V skupno humanitarno akcijo smo se vključili, ker želimo pomagati socialno ogroženim otrokom iz našega kraja. Zbrana sredstva smo v celoti namenili za zdravo in redno prehrano šoloobveznih otrok, ki smo jih ob zaključku akcije predali Osnovni šoli Litija in Osnovni šoli Gradec v Litiji. Z odzivom občanov na akciji »Drobtinica smo zadovoljni in jo načrtujemo tudi za prihodnje leto. Območno združenje Rdečega križa Litija se iskreno zahvaljuje vsem donatorjem, ki so prispevali v akciji in tako olajšali breme socialno ogroženih družin. December 2006 Novice/Kultura 7 nadaljevanje s 1. strani OGLED NAJVECJE VAJE SLOVENSKE VOJSKE V TUJINI - SOKOLJI UDAR Vaja Sokolji udar je bila najobsežnejša vaja SV v tujini doslej. Na njej je sodelovalo več kot 700 pripadnikov z 250 vozili 10. MOTB, ki so bili vključeni v vse elemente taktičnega urjenja na terenu, v poveljniško-štabne postopke dela in logistično podporo. Delovanje 10. MOTB je podpiralo ve č kot 400 pripadnikov iz drugih enot SV, ki so skrbeli za podporo bojevanja, zagotovitev bojnega delovanja in simulacijo nasprotnikovih aktivnosti. Na vaji je potekalo bataljonsko preverjanje operativnih zmogljivosti 10. MOTB, ki jih je preverjala skupina ocenjevalcev Poveljstva sil SV. Prav tako pa je potekalo nacionalno ugotavljanje pripravljenosti 10. MOTB. Afirmacijo je opravila skupina častnikov kopenske komponente južnega krila NATA iz Madrida. To je bila tudi zadnja in najpomembnejša faza pri doseganju končnih operativnih zmogljivosti bataljona pred načrtovano napotitvijo na mirovno misijo na Kosovo, februarja 2007. Vsa preverjanja so voj aki in častniki uspešno prestali in na zaključni vaji 10. MOTB pokazali, da so pripravljeni in usposobljeni za sodelovanje z najbolj usposobljenimi vojskami na svetu. To sta ob zaključnih govorih poudarila tudi minister za obrambo g. Karel Erjavec in načelnik Generalštaba SV geralpodpolkovnik Albin Gutman. 8 v F Anton PLANKAR ENO LETO MLADINSKE SEKCIJE JEVNICA V bodoče mladinskega društva Jevnica! Za nami je leto dni odkar smo mladi v krajevni skupnosti Jevnica ustanovili Mladinsko sekcijo Jevnica (MSJi! Sekcija do sedaj deluje pod okriljem Kulturnega društva Jevnica, čeprav je praktično povsem neodvisen člen le tega! Namreč za tako obliko delovanja smo se odločili zato, ker vodstvo KUD-a kaže veliko podporo našemu sodelovanju, za nas pa to pomeni, da nimamo nobenih ovir v nadležni birokraciji, ki bo nastala z ustanovitvijo in vodenjem društva! Mladinska sekcija Jevnica je v svojem poskusnem letu delovala nad vsemi pričakovanji, saj je pod streho spravila kar 40 projektov, med katerimi so morda res nekateri bolj majhne narave ve.ndar pa so med njimi tudi tisti, ki presegajo delovanje povprečnega društva! Če jih naštejem so to: Izdajanje Krajevnega časopisa, pustna parada za otroke, Postavitev košev za smeti na »tarnali potki«, Jevniške igre kjer se je tekmovalo kar v 11 športih, zimske športne urice v dvorani, organizirali smo 3 Lan party-je, Rock koncert naše glasbene skupine, postavili smo stojnico na prireditvi »V hvaležnost jeseni«, poleg takšnih projektov pa smo še pomagali na večini prireditev v kraju predvsem na kulturnih, pomagali pa smo tudi vrtcu Jurček pri postavitvi novih igral! Da vse to smo naredili in še več in to samo v našem poizkusnem letu! Danes ima sekcija 54 članov, ki so bolj ali manj aktivni na področjih, ki si jih sami želijo izvajati in le ta zaenkrat obsegajo tako šport, kulturo, zabavo, ekologijo, novinarstvo kot tudi krajevno politiko in turizem! Pravzaprav je naš glavni cilj oziroma namen to, da lahko vsak mlad krajan deluje na področjih, ki ga najbolj zanimajo oziroma v katerih si želi osebnega razvoja in zato je tukaj sekcija, da jim pri tem pomaga in jim daje nekakšno institucionalno podporo pri vseh njihovih idejah. Tako, da dragi krajani upamo, da nas podpirate v našem delovanju in da se boste v prihodnje še rajši odzvali našim povabilom na naše prireditve in ostale projekte, zakaj z vašo pomočjo in razumevanjem nam bo še lažje uspevalo to kar nam uspeva že danes! Prekvalifikacija v Mladinsko društvo Jevnica Pa vendar je, kljub vsem tem prednostim delovanja pod okriljem KUD-a, po enem letu čas, da se osamosvojimo in začnemo delovati kot samostojno mladinsko društvo. ZAKAJ? Najbrž zato, ker je tudi sama ustanovitev društva, za nas mlade že nov izziv in nova pot k izkušnjam, poleg tega pa je tudi čas, da se nehamo skrivati za rokavom naših izkušenih mentorjev (KUD) in se pogumno lotimo novih izzivov, ki so pred nami! Namreč popolnoma jasno je, da se ne moremo skrivati pod Kulturnim društvom obenem pa izvajati tudi projekte, ki so povsem nekulturne narave! In ker je moto mladinske sekcije vedno bil in vedno bo to, da naj mladi člani pod njenim okriljem počnejo prav vse kar jih veseli, samo da ne uničujejo, to pomeni, da je čas za organizacijo, ki ni definirana z dejavnostjo ampak s članstvom. Torej govorim o MLADINSKEM DRUŠTVU JEVNICA (MDJ). Naše delovanje si predstavljamo nekako takole: Tudi kot samostojno društvo nameravamo biti še naprej trdno naslonjeni na našo mentorsko organizacijo (KUD) in pa še bolj definirati naše sodelovanje z ostalimi društvi v kraju. Še posebej z Gasilskim in Športnim društvom, prav tako pa želimo še naprej sodelovati oziroma pomagati našemu upokojenskemu društvu in zvezi borcev, seveda v kolikor nas bodo potrebovali. Nova organizacija, ki nekako vstopa v naše delovanje, je prav tako Mladinski center Litija, na čelu z direktorico Tino Naglič, ki nam je že obljubila sodelovanje in pomoč pri prijavah na razne razpise, ki se tičejo naših projektov in mladine na sploh. Za konec naj povem, da se vsi že zelo veselimo delovanja v našem bodočem društvu in da smo odprti za vse predloge in želje tako s strani naših sokrajanov kot tudi ostalih zainteresiranih mladih in mladih po srcu. Mladinska sekcija Jevnica Im bodoče društvo! želi vsem bralcem vesele božične praznike in srečno novo leto! Jaka PETERCA MARGOSA ENERGIJSKO SVETOVANJE Marjan Rupnik s.p. Zasavska cesta 3, Litija (poslovni prostori nad pralnico pri OMVV-ju) GSM: 041-578-788 svetujemo pri prehrani • popravljamo splošno počutje • zdravimo z RElKI-jem uspehi na vseh področjih odpravljanja tegob 21. stoletja (med katerimi je tudi diabetes) Delovni čas: PON-PET od 08.30 do12.00 in od 14.00 do 19.00 SOB, NED in prazniki ZAPRTO Kaj storiti z Litijo ? (xxxvn.) Martin Brilej KAKOVOST ŽIVLJENJA - KAJ JE TO? Pred volitvami je bilo - tako kot vedno - veliko obljub vseh mogočih kandidatov in list. Brez tega pač ne gre, saj si volitev pravzaprav ne da predstavljati, če kandidati ne povedo kaj bi z denarjem davkoplačevalcev naredili v naslednjih štirih letih. Pa čeprav po nekaterih raziskavah, le dobrih osem odstotkov ljudi programe tudi bere. V glavnem ljudje »berejo« slike, podnapise pod njimi in naslove. Veliko jih bere osmrtnice, sledi pa črna kronika. Potem je manjša skupina »specialistov« ki bero le svoje teme npr. šport, male oglase, horoskop... In čeprav je bralna kultura takšna kot je, je bilo pred volitvami ogromno napisanega in obljubljenega. Torej se ljudje ne odločajo na osnovi programov (ker jih večina pač ne bere), ampak po drugih vzgibih. KRITERIJEV ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA NI Kakovost življenja je bila velikokrat omenjena, čeprav se je ne da enostavno napisati kot splošno formulo, uporabno za vse. Kriterijev za kakovost življenja enostavno ni, ljudje imajo na to individualne poglede. Razlike se najprej pokažejo v izobrazbi ljudi, njihovem materialnem stanju, kraju prebivanja, starosti in splošnih socialnih razmerah. Kaj naj bi bila kakovost življenja v Litiji, ki je - za naše razmere - manjše mestece, je torej težko reči. Zato bodo naslednje vrstice bolj moj osebni kot pa splošni pogled na to. ZDRAVJE KOT EDINI SKUPNI KRITERIJ KAKOVOSTI ŽIVLJENJA Zagotovo je dostop do zdravstvenih storitev najpomembnejši dejavnik kakovosti življenja, ki velja za vse ljudi. V zvezi s tem bom nekaj napisal v enem od nadaljevanj. Ne da bi delil nasvete, za zdravje, ki jih lahko preberete na vsakem koraku, ampak o razmerah in pogojih, kakršne so v litijskem javnem zdravstvu. Zdravje in možnosti za zdravljenje so pač osnovni pogoj za vse ostale vrste kakovosti, ki si jih lahko potem omislimo v življenju. CESTA PROTI LJUBLJANI JE USODA VEČINE ZAPOSLENIH Ob razmišljanju o našem mestu, marsikoga najprej preleti misel, da kakovost življenja marsikomu kroji cesta proti Ljubljani, kjer je zaposlena večina naših prebivalcev. Iz leta v leto pa se soočajo z dejstvom, da z vožnjo izgubljajo vedno več časa in da so v čedalje večji in nenehni nevarnosti. Promet na tej cesti je namreč postal tako gost, da se na njej oblikujejo kolone avtomobilov, ki izgledajo kot vlak na železnici. Da bo ta cesta postala velik problem, je bilo jasno že pred vsaj desetimi leti. Sedaj jo sicer urejajo, vendar bodo izravnani ovinki med Zg. Logom in Hotičem blagodejni le nekaj časa. Potem bo zadeva še hujša, saj bo promet na tej cesti še mnogo večji. Že sedaj po njej vozijo tovornjaki in vlačilci iz vzhodnih držav, kot so Ukrajina, Romunija, Madžarska... Pa ne gre le za ta del od Zg. Loga do Hotiča. Tisti, ki se vozijo v Ljubljano, dobro vedo, da se kolone začnejo formirati že v Dolskem, pred avtocesto pa nastane zjutraj in popoldne zamašek, v katerem ljudje ždijo v avtomobilih ir ne vedo kaj bi. Zato bi bilo res dobro Ministrstvu za promet predlagati, naj razmisli o štiripasovnici od Ribč do Ljubljane. Med Dolskim in Ljubljano bo namreč kmalu vse pozidano in cesta bo postala mestna ulica, ki bo še bolj zaustavila promet. Za zaposlene v Ljubljani, je torej kakovost življenja tudi ta cesta. KAJ PA V MESTU? V prostem času, ki je čedalje bolj pomemben, pa živimo v Litiji. Ljudje ga želijo čim bolj učinkovito uporabiti za svojo zabavo in razvedrilo. Litija sicer ima določeno ponudbo, ki je za nekatere dovoljšnja, za druge pa ne. Kaj bi bilo za vse prav, pa je vprašanje za Nobelovo nagrado. Na splošno temu pravimo široka ponudba, da se torej »nekaj dogaja.« Sem bi lahko uvrstili javne in urejene športne in kulturne objekte in dovolj kakovostne in redne dejavnosti, cenene vrtce, razne miselne in gibalne dejavnosti, lepo urejeno mesto in nenazadnje varnost sedaj in v starosti. Mladi ljudje, ki sicer niso preveč množični bralci te kolumne, imajo po novem sicer mladinski center. Nanj se ne razumem preveč, zato ne vem ali zadovoljuje okuse in potrebe večine mladih ljudi, ki pa so po okusih skorajda še bolj zahtevni kot odrasli. SEM TER TJA PO LITIJI V novembrski kolumni sem nekaj malega napisal o volitvah. In sem dobil kar precej povratnih reakcij z ogorčenimi protesti, da se o čem takem ne bi smelo pisati. Bom pojasnil. Najprej je treba vedeti, da vsak posameznik, ki se da napisati na kakršnokoli listo, v tistem trenutku po_stane javna oseba in tako rekoč javna last. Ne mi govoriti, da gre za zasebnost. Čim se nekdo prijavi za izvolitev, s tem izraža namen, da poseže v razporejanje javnih sredstev, torej denar, ki ga ljudje na vsakem koraku plačujejo z davki. Zato imajo tudi pravico in dolžnost, vse vedeti in povedati kaj si mislijo o njih. Kdor se pač ne zmore sprijazni s statusom javne osebe, naj se torej izogiba kandidiranju za javne funkcije. Nenazadnje dnevni mediji kar naprej prinašajo vesti o politikih. Bolj ga serjejo, bolj ljudje berejo. Na lokalni ravni pa naj bi bil to tabu? Dajte no, saj nismo v Afriki. Vse lepo v novem letu 2007 vam želim! Imejte nasmešek na ustih, objemite čim več ljudi in ne razburjajte se. Če bi nas skrbelo le tisto, kar je naše prednike pred 50 tisoč leti, bi živeli 120 let. 80 LET STANISLAVE ZUPAN Stanislava se |e rodila kot najstarejša nezakonska hči 13. novembra 1925 v Strmcu pri Juvančiču po domače pri Vrhkarju. Mama |e umrla nekaj tednov po porodu mlajše sestre, ko je bilo Stanislavi 6 let. Stanislava je ostala sirota, star oče je prodal domačijo. Od takrat je za Stanislavo skrbela teta Tenka na Počakovem. Osnovno šolo Je obiskovala v Svibnem. Med vojno je bila Izseljena v Nemčijo, kjer je delala v tovarni vojaških oblek, pletla košare in drugo. Po vojni novembra 1949 se je poročila z Zupanovim Janezom iz Javorja. Rodili so se trije otroci: Janez, Stanko in Justi. Sin Stanko je umrl 1980 leta, mož oktobra 1997. Za Stanislavo lepo skrbi snaha Marinka in ostali domači. Kratek čas ji delajo 4 vnuki in 2 pravnuka. Stanislava ima že 9 let kisik, avgusta je dobila pljučnico, septembra je padla in si poškodovala roko. Ker je težko dihala je šla v bolnišnico tam jo je dvakrat kap in od takrat je na postelji. V ponedeljek B.novembra je prišla domov iz Golnika, priključena je na kisik in od takrat je v domači oskrbi. Ob tej priložnosti smo jo obiskali in obdarili, Društvo upokojencev Dole pri Litiji, Krajevna organizacija društva izgnancev Dole pri Litiji in Krajevna organizacija Rdečega križa Gradišče. Stanislavi smo zaželeli predvsem zdravja, domači so nas lepo sprejeli in pogostili. Predsednica KO RK Gradišče: Irena PIVEC KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA GABROVKA V KORK GABROVKA smo se zbrali, prvi dan v decembru, na tretji redni seji. Pregledali smo dosedanje delo organizacije in si zadali naloge za naslednje leto. V mesecu decembru pa nas je čakalo še obdarovanje starejših krajanov nad 75 let. Voščilnice so izdelali učenci OŠ Gabrovka z mentoricama Andrejo in Metko. Denar za darila pa je prispevala KS Gabrovka. Hvala vsem! za KORK Gabrovka: Marinka LENART ‘IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA’ Upokojitev ni utopitev, le nova odločitev, izberi pravo, v našem društvu je življenje zdravo! Ni treba veliko besed, le korak, v naše društvo vstopite in se odločite, bi peli, potovali, se športno igrali, več hodili in tako prijatelje dobili, Pridite, tu življenje se vrti na vse strani. (Mila Grošelj) Spoštovane upokojenke in upokojenci! Prijazno Vas vabimo, da se včlanite v naše društvo, kjer znamo prisluhniti in pomagati reševati tudi Vaše težave in probleme. Vsem občankam in občanom želimo zdravja in prijetno počutje v letu 2007! IZLET V PREKMURJE IN NA MADŽARSKO V četrtek, 23. novembra 2006, se je skupina petdesetih članov DU Litija že v zgodnji jutranji uri odpravila na izlet v Prekmurje in na Madžarsko. Preko Trojan smo pot nadaljevali mimo počivališča Tepanje, Slovenske Bistrice, Ptuja, Lendave, prestopili državno mejo in se ustavili v mestu Lenti na Madžarskem. Tu smo obiskali sejem in si na stojnicah ter v trgovinah ogledali zelo pestro ponudbo, od oblačil, obutve, posteljnine, tehničnega blaga (posode, orodja in drugih predmetov) ter prehrambenih in drugih dobrin. Ob tako pestri ponudbi in ugodnih cenah ni bilo nikogar, ki bi odšel brez nakupa. Ko smo se. vračali, nas je v Murski Soboti že čakal strokovni ogled nove Pomurske knjižnice. Že sama stavba je nekaj posebnega, bogata knjižna in literarna dejavnost se odvija v treh etažah, dnevno pa jo obišče od 700 - 900 ljudi. V spodnji etaži knjižnice pa smo si ogledali tudi Mednarodno razstavo likovnih del upokojencev iz sedmih evropskih držav. S prijetnimi vtisi smo pot nadaljevali v Lenart - središče Slovenskih goric, kjer nas je v gostilni »Pri Trojici« že čakalo okusno in obilno kosilo. Temu pa je sledil še ogled cerkve »Sveta Trojica« v Slovenskih goricah, ki ima zelo bogato zgodovino in je po svoji poslikavi res pravi »spomenik« kulturne dediščine na Slovenskem. V veselem razpoloženju smo zaključili »potepanje« po Prekmurju in se napotili, s krajšim postankom na Izlakah, proti Litiji. Karlo LEMUT LITIJSKI UPOKOJENCI SO SILVESTROVALI Novoletno srečanje članov DU Litija je bilo v soboto, 16. decembra 2006, v popoldanskem času v gostilni »Ravnikar« na Čatežu. Ob prihodu v gostilno (bil je organiziran prevoz), smo bili sprejeti ob zvokih ansambla »Liberški fantje« in aperitivu, sledil je silvestrski meni. Prijetno razpoloženi smo uživali ob lepi domači glasbi, petju, plesu in družabnih igrah ter smehu. Osemindevetdeset litijskih upokojencev je bilo na martinovanju v zidanici Opara v Stari Gori nad Trebnjem. _____ Po dvajseti uri nas je obiskal klovn Žare, ki je s svojim enournim programom popestril naše srečanje in ustvaril nepozabno vzdušje. Tudi tokrat smo se spomnili na udeležence, ki so in bodo v tem obdobju praznovali svoj rojstni dan, jim izrekli najboljše želje ter jim zapeli. Izletniška sekcija pa je za vse udeležence pripravila novoletno darilce in v darilno vrečko poleg dobrih misli in želja za leto 2007 vložila tudi skromno, a uporabno daril°- Karlo LEMUT IZLETNIŠKA SEKCIJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA ... NAČRTUJE • januar 2007... sodelovanje na oddaji POP TV »Raketa pod kozolcem« (glede na predhodno prijavo imamo obljubljeno povabilo na oddajo) • februar 2007... izlet ob kulturnem prazniku • februar 2007...izlet na slovensko obalo • februar 2007...sodelovanje na oddaji TVS »Spet doma« (glede na predhodno prijavo imamo obljubljeno povabilo na oddajo) Vodja izletn.sekcije DU Litija: Karlo LEMUT Lepe božične praznike, novo leto 2007 pa naj bo do vas prijazno, polno zdravja, sreče in poslovnih uspehov! PIZZERIJA FRONTO, Špende d.o.o. December 2006 8 Kultura/Društva V LETU, KI SE IZTEKA, SO SLAVILI 100-LETNICO V enem najlepših mesecev leta, natančneje 20. maja 2006, je zborovsko petje na Vačah slavilo visok jubilej. Tega dne so vaški pevci, »okrepljeni« z boljšimi polovicami pod vodstvom zborovodje Matije Streharja pripravili slavnostni koncert, ki sta se ga kot častna gosta udeležila tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan in njegova žena Štefka. Ob tej priliki so izdali tudi posebno brošuro in v njej zbrali bogato gradivo o nastanku zbora in njegovemu delovanju. Ob izteku leta čutijo pevci in njihov predsednik Alojz Vozelj dolžnost, da se še enkrat zahvalijo vsem donatorjem, predstavnikom zborov in društev, ki so jim prišli čestitat, gasilcem, društvu kmečkih žena in deklet, občini, KS, šoli in Zavarovalnici Triglav za vso pomoč in podporo pri njihovem delu. Vsem želijo lepe praznike, prijazno novo leto, ki že trka na duri, predvsem pa veliko uspehov! Pevke in pevci z Vač JERNEJ prodajni center Šmartno pri Litiji Za povrtmi 1,1275 Šmartno pri Litiji odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fax: 01 898 71 81 1 topel om AKCIJA CEMENT 50kg PRANE PLOŠČE ODTOČNE CEVI VODOVODNE ARMATURE SANITARNA KERAMIKA MODULARNI BLOK (Ormož,Gorica) IZOLACIJA ISOVER LAMINAT KLIP (hrast, češnja, bukev, javor) KERAMIČNE PLOŠČICE (Gorenje Porto) STIROPOR za tlake in fasado PEČI Viadrus RADIATORJI Radel, Apollo STAVBNO POHIŠTVO Jelovica ( IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ) ( ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA ) Želimo Vam prijetne božične praznike, novo leto 2007 pa naj prinese obilo zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov. MIŠINA SAMOSTOJNA RAZSTAVA V soboto, 25.11.2006, je bil v Razboru pod Lisco, večer kulture. Z otvoritvijo samostojne razstave ga je popestrila članica Litijskega likovnega ateljeja (LILA) Miša Murn-Urankar. Na ogled je postavila 29 slik v akrilni tehniki. Mišine slike so rezultat osebnega doživetja. V njih najdemo misel, svetlobo, gibanje, živahnost, barvitost, včasih celo trenutek, ki se le za hip ustavi na slikovni površini. Vsaka belina na platnu ji pomeni izziv, je pot boja iz realizma v avtoričin izrazni likovni svet, oziroma osebni notranji umiritvi. Motivi so razdeljeni na razmišljanje o štirih elementih: vodi, zemlji, ognju in zraku, in dvodimenzionalno podlago spremeni v celotno umetniško sporočilo. Tako se predstavlja s krajino, naravo, akti, motivi angelov in abstrakcijami. Člani skupine LILA jo podpiramo, menino, da ji uspeva in ji čestitamo. »Okoliščine so mi bile naklonjene in mož in sin me podpirata, da sem leta 2000 pričela s slikanjem« samozavestno pravi Miša in dodaja:«V Razbor sem bila povabljena, da predstavim j svoje slike in biti v soboto j 25.11.2006 tukaj je res | privilegij. Veter, ki daje vasi j svežo energijo, mi je dobro f prečesal mojo avro.« j Piko na i. pa je ta večer postavil pater dr. Karl Gržan, ki na Razborju vodi don Pierinovo šolo življenja. Okrog 300 obiskovalcem in gostom je govoril o življenju kot priliki, ki se jo splača izkoristiti. Dotaknil se je src in duš. Bil je prečudovit večer. Marija BREGAR HOSTNIK Popoldan z Antonom Lajovcem ZADNJA LETOŠNJA PRIREDITEV DRUŠTVA GE0SS V nedeljo, 10. decembra, je Društvo Geoss v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev in Akademijo za glasbo v Ljubljani pripravilo že 6. Glasbeni popoldan z Antonom Lajovcem v dvorani na Slivni. Za organizacijo te prireditve že vsa leta vestno skrbi tajnica Društva Geoss Anka Kolenc, programski del pa vsa leta vodi mladi skladatelj mag. Črt Sojar Voglar. Tudi letos so na svojevrstno zanimiv način predstavili še vedno premalo znanega in izvajanega skladatelja z Vač Antona Lajovca. Tako je mešani pevski zbor pod vodstvom Aca Biščeviča iz Škofje Loke ob spremljavi klavirja izvedel Psalm št. 41 in Psalm št. 42 za tenorski solo. Mlada skladatelj Črt Sojar Voglar, stalni strokovni sodelavec teh popoldnevov pa je pripravil novo svojstveno komorno delo, skladbo Hrepenenje, ki jo je sijajno izvedel ženski kvartet flavt Nereide. Po končani prireditvi so se udeleženci zadržali še dalj časa v prijetnem klepetu z izvajalci programa. Ta prireditev, posvečena spominu Antona Lajovca je iz leta v leto bolj pestra in bolj obiskana. Dodobra si je utrla pot in postala tradicionalna. Peter SVETIK IZLET DRUŠTVA IZGNANCEV LITIJA Po odločitvi članov društva in prizadevanju predsednika krajevne organizacije smo se 5. septembra iz Litije odpeljali na obisk južnega pobočja zelenega Pohorja. V jutranjih urah nas je v dolini reke Save vse do Trojan spremljalo megleno jutro. Na poti skozi Zagorje smo se spomnili našega znamenitega opernega pevca Ladka Korošca. Na štajerski strani, v Savinjski dolini pa nas je sprejelo prijazno sonce. Na vožnji skozi Šempeter nas je vodnik seznanil z odkritjem rimske akropole, ki jo je poplava reke Savinje zasula v 3. st.n.š. in jo je prof. dr. Josip Klemenc odkril v letu 1952. V Šempetru pa je spominska soba našega novoromanskega skladatelja Friderika Širca, ki je deloval v I. 1859 - 1948, pod psevdonimom Risto Savin. Njegovo delo sta operi Lepa Vida in Matija Gubec. Ustavili smo se v Žalcu v pražami kave “Caffe Trapic”. Okolica je znana po gojenju hmelja, posebno po letu 1925, ko je začela delovati pivovarna Laško. Od tu smo se napotili na ogled nekdanje Žičke kartuzije, (1160-1782), kjer nas je sprejela vodnica in navdušila z zgodovino izgradnje in delovanja kartuzijanov ter končali v prostorih, kjer so nas seznanili s številnimi zelišči, ki so dobrodošla ob mnogih vsakodnevnih potrebah človeka. Pred odhodom smo se ustavili še v Gaštadu, eni najstarejših gostiln v Evropi, ki je bila v času samostana na voljo obiskovalcem in je tako še danes. Dobili smo prospekte, kupili spominke in se zahvalili za prijazen sprejem. Dopoldne smo mimo Šl. Konjic prispeli v Sl. Bistrico, obe mesti imata urejena cestna krožišča, kjer smo si ogledali 13 zbirk v gradu. Vse zbirke ter notranjost in zunanjost gradu kažejo na urejenost in kulturen odnos do naše preteklosti. Polni prijetnih vtisov smo zapustili Sl. Bistrico in se napotili na vzhodno obrobje Ritoznoja v vasi Gabernik v kmečki turizem pri Goričanovih. Prijazno so nas sprejeli in pogostili z domačo hrano in pijačo. V toplem popoldanskem ter sončnem vremenu smo občudovali svet pod nami vse do Boča in Donačke gore. Prijetno razpoloženi smo se na poti domov za krajši čas ustavili še na Zlatem griču pri Sl. Konjicah, ki je v celosti obdan z lepo urejenimi vinogradi. Polni vtisov in srečanj s prijaznimi ljudmi smo se v večernih urah srečno in zdravi vrnili na svoje domove v Litijo in njeno okolje. Društvo izgnancev Litija NOVOLETNO SREČANJE DRUŠTVA SOŽITJE LITIJA IN ŠMARTNO V četrtek, 7.12.2006, so imeli člani Društva Sožitje novoletno srečanje. To je najbolj pričakovan dogodek za člane, ki se neizmerno veselijo glasbe, dobre večerje in daril. Srečanje se je pričelo z ubranim petjem vokalne skupine Kresnička, ki jo vodi Sandra Rihter. Program se je nadaljeval s karaokami, ki jih je vodila prostovoljka Vesna Pačnik. Nastopajoče je spremljal Marko Krebs na harmoniki. Prisotne je pozdravila ravnateljica Osnovne šole Litija, mag. Gabrijela Hauptman, župan občine Šmartno Milan Izlakar, predstavnika Društva invalidov Litija, predstavnik podjetja PHILIPS D. 0. 0. in predstavnik Zveze Sožitje. Vsi so komaj čakali na prihod Miklavža. Spremljala sta ga dva visoka, huda parklja. Vsem članom je Miklavž prinesel lepo darilo. Večer se je nadaljeval z dobro večerjo in prijetnim igranjem. Po večerji so se člani društva zavrteli po plesišču. Tisti z ipimi glasovi, pa so si podajali mikrofon in peli. lani društva želijo vsem občanom občine Litija in Šmartno srečno, zdravo in sožrue Društvo SOŽITJE. UTO.'A IN ŠMARTNO /eselo novo leto! Marjeta MLAKAR - AGREŽ nadaljevanje s 1. strani OBDODJE POSLEDIC Bil je 8. december, vstal iz postelje jn odšel na balkon, da začutim zimski mraz. Končno že enkrat. Pa ni šlo. Čez dan se je temperatura dvignila na 13 stopinj celzija in to sredi zime. SREDI ZIME! Pred tem toplim decembrskim dnevom sem se odločil, da se ne bom brigal za zemeljske spremembe, ker kaj lahko kot jaz, prebivalec majhne Litije in majhne Slovenije pripomorem h globalnemu in svetovnemu problemu segrevanja ozračja. Hkrati se boš vprašal tudi Tl, bralka ali bralec, kaj sploh pišem in zakaj se sploh ukvarjam s takšnimi problemi. Rekel mi boš, bralec ali bralka, pojdi raje na kavo in razmišljaj o nakupu zimskih hlač, o menjavi gum na avtomobilu, daj, raje razmišljaj o tem, kako boš preživel mesec. Res je, prav imaš, bralec ali bralka, razmišljam tudi o tem, v tem našem kapitalističnem, težkem času, kjer je zelo težko, res težko najti redno zaposlitev, hkrati pa razmišljam vzporedno tudi o toplem, spomladanskem, decembrskem dnevu in NI RES, da ne moreš vplivati. Res, da malo manj kot vse tiste zastarele industrije, ki spuščajo veliko več C02 v zrak kot jaz posameznik, toda Tl lahko vplivaš nato, da ne kurijo dreves po nepotrebnem in ravno zaradi kurjenja dreves gre trideset odstotkov C02 v zrak. Zakaj to sploh pišem? Odločil sem se, da se bom začel brigati za naš planet, naše prebivališče. K temu dejanju me je prepričal ogled filma Neprijetna resnica, ki sem si ga moral večkrat ogledati zaradi tega, da sem sploh razumel pripovedovalca in vsakič me je streslo, kaj se bo zgodilo v naslednjih petdesetih letih z Zemljo in z nami, če ne bomo ukrepali ZDAJ! Naslov eseja se imenuje Obdobje posledic in trenutno se nahajamo v obdobju, ki je nastalo zaradi nekontroliranega razvoja znanosti, ki je prinesla veliko izboljšav na področju zdravstva in komunikacij, vendar hkrati je zaradi prekomernega izkoriščanja virov in nekontrole prešla v obdobje posledic, za katere sami nismo prosili, vendar se nam vse to vrača. Ta esej pišem kot posameznik, ki ni predan nobeni politični volji in ga moralno skrbi za prihodnost, ki prihaja. Morala kot pojem se nanaša na dejanje, ko odločaš o neki stvari in imaš v mislih dobro in zlo. Presoditi v danem trenutku, kaj je dobro za druge in hkrati za sebe. Trenutno se morala nanaša na nas posameznike in na naše starše, ki smo moralno odgovorni za posledice, ki jih bodo prenašali naši zanamci. Na tem mestu te vprašam, bralec ali bralka, ali si moralno odgovoren za dejanja, ki puščajo prihodnost tvojim sorodnikom, večinoma seveda tvojim potomcem. Moje mnenje je takšno. Ljubim življenje in rad imam druga bitja, rad bi imel potomce, vendar ne v takšnem svetu, ki se napoveduje. Poskrbel bom za to, da če bom imel potomce, bodo imeli čisto vodo in čist zrak. Tukaj ni vprašanje, koliko bom imel jaz od tega, materialno in duhovno, če bom stal na eni strani, ki podpira tak ali drugačen razvoj. Tuje zelo pomembno vprašanje, kaj se bo zgodilo v naslednjih petdesetih letih, če ne bomo ukrepali ZDAJ! Na tem mestu te vabim na ogled filma Neprijetna resnica v Mladinski center Litija. Pridi, če ti je kaj mar za Zemljo in za sebe. Po filmu se bomo pogovarjali. Vsak bo lahko izrazil svoje mnenje, skrb, upanje in povabili bomo tudi tiste, ki niso tu, da si ogledajo Neprijetno resnico. Pridi zaradi sebe, ne zaradi avtorja eseja. Pripelji svoje drage osebe, ki bi jim rad pokazal nekaj dragocenega. PRIDI ZARADI ZEMLJE! Goran MLAKAR Za Zemljo! Atrr cluk KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTUA OBČINSTVO ZA NAJBOLJŠO IGRALKO IZBRALO HELENO CVETEŽAR! Helena Cvetežar iz gledališke skupine iz Vač je 18.11.2006 na filmskem festivalu TRAKulja v Cerknem prejela nagrado občinstva za najboljšo igralko v našem kratkem filmu, komediji Mat & fotr & mule & pes & PC (režija Boris Ulčar -Malibu). V kategoriji Najboljša ideja in Najboljši film pa je film končal na četrtem mestu, takoj za domačimi favoriti. Če želite kupiti film kot novoletno darilo svojim najdražjim, takoj pišite na skoriDon@amail.com! NOVO: Na dan slovenske kulture 3.12.2006 je bila v kristalni dvorani Kulturnega centra Zagorje premiera našega novega kratkega filma Kosec, ki je nastal v sodelovanju z Vesno Berk iz Zagorja. Večerje stotim gledalcem popestrila skupina Perkakšens. Za pogostitev so skrbele članice KUD ART CLUB LITIJA in KUD HUD. Hvala vam! V sodelovanju s SAPO - Sindikat azbestno poklicnih obolenj in zavodom za napredek kulture bivanja KUBI smo organizirali razstavo NE VZEMITE NAM SAPO. Otvoritev je bila 23. novembra 2006 v galeriji nekdanje tovarne ROG na Trubarjevi 72 v Ljubljani. Razstava je bila na ogled do 30. novembra 2006, sedaj pa se odpravlja na pot po Sloveniji. Namen razstave je opozoriti na škodljivo prisotnost azbesta v delovnem okolin. 17.11.2006 smo v sodelovanju z Mladinskim centrom Litija pripravili multimedijski dogodek. Ob 17.30 je v goste prišel festival GO FILM FEST iz Nove Gorice, ki je predstavil najboljše filme na festivalu. Ob 20h pa se je odvil prvi Mimoglej - Tematsko srečanje v katerem združimo film in aktivno sodelovanje gledalcev. Motiviramo jih v odprto razpravo na določeno tematiko predvajanega filma. Namen multimedijskega druženja je raziskati med mladimi osebna mnenja, misli in opredelitev na določeno filmsko tematiko ter spodbuditi aktivno družabno srečanje. Idejni vodja je Goran Mlakar. NAJ DIGIČ 2006: Naj digič leta 2006 je Army of Me avtorice Eve Petrič, čeprav je kršila avtorske pravice in ni pridobila dovoljenja od Bjork za predvajanje njene glasbe. Med naj digiče leta 2006 po mnenju žirije se je uvrstil tudi naš digič Mat, fotr, mule, pes in pc (zadnji del), ki pa nima nobene glasbe, ker nismo imeli denarja za avtorske pravice! Do digičev lahko pridete, če posurfate do www.Dlanet.si/diaic. Imejte se radi. DRAGI FILMOFILI, SREČNO NOVO LETO 2007! Boris Ulčar - Malibu; e-mail: skorioon@nmail.cnm Veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan in Movo leto naj zažari, radosti polno, brez žalosti in skrbi! •V V', UHl EiaHi lili IM n H*y9M! iSlIi j J^IBmnŠjIESV d frizerski salon CVETA BAŠ Luke Svetca 1, Litija GSM: 041-814-116 KNJ IŠŽNld LITIJA* s Parmova 9,1270 LITIJA Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 • Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 ija@email.si E-mail: knjiznica.l www.litija.net/mkl njižnica ZGODILO SE JE: OBISKI OTROK - V novembru in decembru so otroci pridno obiskovali Ure pravljic v Knjižnici Litija in Šmartno. V dopoldanskem času pa so v knjižnico prihajali otroci iz vrtcev, ki so prisluhnili pravljici, si ogledali novejše knjige in si jih izposodili. Razposajeni malčki so ob koncu še kakšno zapeli, da so pokazali, kako lepo znajo peti. DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC - Na Dan splošnih knjižnic, 20. novembra 2006, je knjižnica pripravila razstavo knjig na temo Zgodbe mojega kraja. Namen razstave je bil, seznaniti obiskovalce z domoznansko zbirko, ki jo knjižnica hrani. Ta dan se je pričela tudi akcija Podari knjigo, ki se bo zaključila 30. decembra. Obiskovalci si lahko podarijo knjigo iz zaloge odpisanih knjig in podarjenih knjig bralcev, lahko pa svojo knjigo podarijo knjižnici ali bralcem. POTOPISNA PREDAVANJA - Ljubitelji potopisnih predavanj so 21. novembra, prisluhnili popotniku Igorju Fabjanu, ki se je potepal po Cookovih otokih in Samoi. 19. decembra pa je bilo še predavanje o popotnih zgodah in nezgodah po Armeniji in Azerbajdžanu Lojzeta Vrankarja. 115 LETNICA ROJSTVA KARLA MARČIČA - V sredo, 22. novembra 2006, je v Knjižnici Litija potekala Spominska prireditev ob 115. obletnici rojstva Karla Marčiča. Bil je slovenski general, geodet in kartograf, ki je bil rojen v Litiji. O njem je spregovoril predsednik Ville Litte Martin Brilej. Ob tej priložnosti je knjižnica pripravila spominsko razstavo in Villa Litta pa spominsko kuverto. DEJAVNOSTI SLOVENSKE FILATELISTIČNE AKADEMIJE (SFA) - V petek, 24. novembra 2006, je bila v Knjižnici Litija slavnostna seja Slovenske filatelistične akademije. Odkrili so tudi zidni plaketi Lovrenca Koširja, ki je izdelal prvo slovensko znamko in Slovenske Filatelistične Akademije. Istočasno sta bili postavljeni dve filatelistični razstavi: Razstava žigov pošte Litija od njenih začetkov 1850 do danes in razstava razglednic Litije in okolice. Knjižnica Litija in Slovenska filatelistična zveza (SFA) sta v soboto, 25. novembra 2006, gostili predsednika Evropske filatelistične akademije Jean-Pierra Mangina, ki je bil dan poprej imenovan za častnega člana SFA. Predsednik Slovenske filatelistične zveze Zmago Jelinčič Plemeniti je poudaril pomembnost ohranjanja medsebojnih strokovnih vezi in pomen zbiranja, hranjenja ter evidentiranja vseh poštno-zgodovinskih dokumentov. Predsednik Evropske filatelistične zveze Jean- Pierre Mangin pa je predsednika SFA Zmaga Jelinčiča Plemenitega imenoval za častnega člana te strokovne organizacije s sedežem v Parizu. Tako imamo Slovenci v Evropski filatelistični akademiji že dva člana, dolgoletni član je Peter Suhadolc. Jean- Pierre Mangin je izrazil navdušenje nad aktivnostjo SFA in obema postavljenima filatelističnima razstavama. Pohvalil je tudi urejenost litijske knjižnice in pohvalil njeno skrb za nastajajočo filatelistično zbirko. Obljubil je tudi svoj prispevek za knjižnico SFA - knjige in kataloge. RAZSTAVA BOJANA ŠTINETA IN JOČE JAMŠEK -12. decembra 2006, je bila v razstavnih prostorih Knjižnice Litija, otvoritev prodajne razstave kiparja Bojana Štineta - skulpture konjev in cvetnih slik Joče Jamšek. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2007. BOJAN ŠTINE je bil rojen leta 1933 v Novem mestu. V Ljubljani se je na srednji kovinarski šoli usposobil za metalurga in nato več kot 40 let poučeval na litostrojski kovinarski šoli. Od letaj 952 se ukvar- ___ - ! ja s kiparstvom. Živi na Javorju. C K iKJteK Največ upodablja konje. JOCA JAMŠEK je doma iz Renk. Po poklicu je grafična oblikovalka in arhitekta, slika akvarele z motivi metuljev, riše mandate, izdeluje cvetna tihožitja, spominke, poslovna darila in uporabne dekorativne predmete iz stekla v tiffani tehniki ter v kombinaciji s taljenim, peskanim ali z jedkanim steklom. Kolektiv knjižnice vam želi mirno in prijazno novo leto 2007, da bi velikokrat prebrali kakšno knjigo in se vsaj za trenutek prepustili svetu, ki nam ga lahko podari le knjiga. Srečno 2007! Majda JURIČ SIRK PODARJENA ZBIRKA KNJIG AKADEMSKEGA SLIKARJA SPECIALISTA JOŽETA MEGLIČA - Akademski slikar Jože Meglič je bil velik ljubitelj knjig, in je želel, da ^ po njegovi smrti obsežna zasebna knjižnica koristi tudi drugim. Zato člane njegove družine izročili knjige litijski knjižnici. Knjige smo popisali in oštevilčili: v tl zbirki je skoraj dvesto leposlovnih del in čez tristo poučnih del. Med njimi je veliko filozofskih in zgodovinskih, najbolj pa smo bili veseli zbirke knjig o umetnosti in razstavnih katalogov. Odločili smo se, da bodo strokovne knjige postale del zbirke knjižnice v Šmartnem. Postavljene bodo skupaj v priročni knjižnici. Družini Meglič se za bogato donacijo zahvaljujemo. OBISK OBEH ŽUPANOV - V četrtek, 7. decembra 2006, sta knjižnico obiskala novi litijski župan Franci Rokavec in dosedanji župan Mirko Kaplja. Knjižnici sta prinesla v hrambo umetniško delo Josipa Broza - Tita slikarja Gabriela Stupice. Slika, ki jo je občina Litija dobila v dar od Mitje Ribičiča ob njegovi 70 letnici, ostaja v lasti občine Litija, knjižnica je te ustanova, ki jo odslej hrani. Slika (olje na platnu) je nastala teta 1947. ŠMARSKA KNJIŽNICA BO FEBRUARJA 2007 ODPRLA SVOJA VRATA - Obnovitvena dela novih prostorov šmarske knjižnice so zaključena. Prenovljenih 200m2 v 1. nadstropju nekdanje pekarije čaka te še na opremo. Šmarska knjižnica bo v drugi polovici januarja 2007 zaprla vrata v kulturnem domu, da bo lahko preseljeno knjižnično gradivo. To bo urejeno v oddelku za odraste in mladino. Poteg izposoje gradiva pa bodo Šmarčani odslej lahko prebirali dnevno časopisje, na voljo bo tudi e-knjižnica ter prireditveni prostor. Vsekakor potrebna pridobitev za kraj in občino Šmartno pri Litiji. ZAHVALA - Izteklo se je 35 let mojega dela v litijski knjižnici. Prepletena so bila z mnogimi načrtovanji in snovanji, knjižnična dejavnost je vztrajno napredovala, realiziranih je bilo mnogo potrebnih sprememb, da smo se tudi v naši občini Litija (sedaj tudi Šmartno pri Litiji) lahko kosali in primerjali s knjižničarsko stroko. Dejavnost je bila vpeta v številne dogodke, vedno pa smo za opravljenim delom stali strokovni delavci. Postali smo vidni in vpeti v vsakodnevno življenje ljudi in ustanov. Potrebovali smo vašo pomoč in podporo občine, da smo vam lahko vrnili nazaj znanje, informacije in razvedrilo. Hvala in počnite to še naprej. Stroka in dejavnost knjižnice se bosta še razvijali in napredovali. To od nas zahtevajo novi standardi in potrebe občanov. Člani sveta knjižnice so 4. decembra 2006 potrdili program dela in finančni načrt knjižnice za teto 2007. Tudi teto 2006 se izteka. Prihaja novo. Naj nam bo vsem naklonjeno. JAVNI ZAVOD ZA KULTURO LITIJA OTROŠKE MATINEJE V decembru smo v Javnem zavodu za kulturo pripravili bolj pravljične otroške predstave, kot se pač za ta mesec tudi spodobi. 2. decembra je s pravljico o Pepelki gostovalo Družinsko gledališče Kolenc. 15. decembra pa je Sten Vilar otroke popeljal na praznični vrtiljak z dedkom Mrazom. Dobri mož je sabo prinesel zvrhan koš sladkarij in jih razdelil med obiskovalce. Januarski predstavi: 13. januar - KO SE PTIČKI ŽENIJO (Loški oder), 27. januar - KEKEC (Lutkovno gledališče FRU-FRU). Otroci in starši prisrčno vabljeni! GLEDALIŠKI ABONMA 21. decembra smo v dvorani na Stavbah gostili Špas teater in eno njihovih največjih uspešnic 5 žensk.com. Vse karte so pošte že v novembru, kar je dokaz, da je za največje uspešnice litijska dvorana žal mnogo premajhna. Naslednja predstava bo 25. januarja z gostovanjem KD Mojteater iz Ljubljane. Pred leti je velike uspehe žela komedija Romana Končarja Juhica. Za letos je pripravil njeno nadaljevanje z naslovom SARMICA in zagotovo lahko ponovno pričakujemo imenitno zabavo. Vstopnice si lahko zagotovite v predprodaji v naši pisarni, Trg na Stavbah 8a ali po telefonu 01/89 80 270. DRUGE PRIREDITVE V mesecu decembru se je v dvorani na Stavbah zvrstilo lepo število prireditev. Poleg rednih predstav otroških matinej in gledališkega abonmaja se je dogajalo še marsikaj. 9. decembra je z že znano komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo prišlo v goste Kulturno društvo Svoboda iz Liboj. Žal se je tudi tokrat pokazalo, da Lilijane na kulturno prireditev zvabijo te najbolj sloveča ali razvpita imena, amaterske skupine in domači ustvarjalci pa pritegnejo le peščico bolj ali manj naključnih obiskovalcev. Obiskovanje kulturnih prireditev je stvar vzgoje, navade, spoštovanja do ustvarjalcev in nenazadnje potreba po druženju. Je tudi odraz omikanosti neke skupnosti oz. stopnje kulturne zavesti. Na tem področju bo treba v našem mestu očitno še veliko postoriti. Zanimiv dogodek je bil tudi koncert trubaškega orkestra Zlatna jabuka v četrtek, 14.decembra. Tovrstnih dogodkov v Litiji nismo vajeni, zato je bil njihov nastop svojevrstna popestritev predprazničnih dni. PREMIERA DOKUMENTARNEGA FILMA »Na valovih Save« je naslov skupnega projekta ATV signala Litija in našega zavoda, ki prikazuje zgodovino rečnega prometa s poudarkom na Litiji kot pomembni rečni postaji. Film je novost tudi v državnem merilu, saj se te tematike ni lotila še nobena televizija, ravno tako, kot je muzejska zbirka našega zavoda še vedno edina v Sloveniji. Pri snemanju so sodelovali priznani slovenski zgodovinarji, kar daje izdelku še posebno težo. Javna premiera filma bo v petek, 22. decembra ob 19.uri, sicer pa si ga bo mogoče ogledati ob organiziranih ogledih muzejskih zbirk. Želimo Vam prijetno praznovanje, v novem letu pa veliko širokih objemov, toplih občutkov, razigranih trenutkov, spontanih dejanj in sladkih spoznanj. Kolektiv Javnega zavoda za kulturo Litija MUZEJSKI KOTIČEK 4 DROBCI IZ LITIJSKE ZGODOVINE V začetku decembra smo v Javnem zavodu za kulturo pripravili arhivsko razstavo s časopisnimi članki s konca 19.stol. do 1.1920. Izbor prinaša zanimiv mozaik družabnega in političnega življenja v Litiji in njeni okolici. Kako je politika že pred sto in več leti narekovala krajevni utrip in pri tem uporabljala vsa sredstva, nazorno pripoveduje članek iz 1.1875. Na Vačah so želeli pripraviti ljudski misijon, kar pa ni bilo všeč lokalnim liberalcem, zato so od okrajnega glavarja viteza pl. Vestenecka zahtevali, da prireditev prepove. Vrli glavar je najprej poslal na Vače žandarje, da so pri ljudeh poizvedeli, koliko ljudi misijon podpira in kdo bo kril stroške zanj. Nato je nemudoma pisal deželni vladi, naj misijon prepove, ker na Vačah razsaja vratna davica in bi bilo vsled tega zbiranje ljudskih množic skrajno neprimerno in zaradi širjenja bolezni tudi nevarno. Deželna vlada je glavarju odgovorila, da je to njegova pristojnost in naj pač sam primerno ukrepa. Glavarstvo je misijon iz »policijsko-zdravilskih« vzrokov prepovedalo. Ker je proti temu protestiral gospod fajmošter, je deželni predsednik poslal na Vače celo zdravniškega svetovalca, da bi preveril zdravstveno stanje Vačanov. Celotna štorija se je končala z izvedbo misijona, saj so na koncu te ugotovili, da epidemične bolezni na Vačah ni. AKTUALNO Zanimivi dogodki so se ta mesec zgodili v naši bližnji okolici. Novo vodstvo gradu Bogenšperk si prizadeva popestriti dogajanje tudi na muzejskem področju. Zavedajo se, da ima grad v muzejskih zbirkah še veliko neizkoriščenih možnosti, kar je zelo vzpodbudno za občino Šmartno kot tudi širšo okolico. V četrtek, 14. decembra, so otvorili prenovljeno Slovensko geodetsko zbirko. Zbirka je osrednja muzejska predstavitev te stroke na Slovenskem in prikazuje razvoj zemljemerstva in kartografije skozi zgodovino. Za javnost je bila prvič odprta 1.1987, letos pa so jo delno prenovili in dopolnili z manjkajočim obdobjem zadnjih desetletij ter dodali multimedijski in interaktivni računalniški prikaz. Povečana in prenovljena zbirka je vsekakor vredna ogleda. V petek, 15. decembra, je bila na Bogenšperku otvoritev nadvse zanimive razstave srednjeveške viteške opreme mojstra Martina Oblaka iz Radeč. Ob tej priložnosti so odkrili tudi eno največjih slik gradu Bogenšperk, vžganih na les, grajskega umetnika Stojana Schafferja, ki je nastala po motivu Valvasorjevega grafičnega lista iz 1.1689. Oba dogodka sta priložnost za ponoven obisk gradu Bogenšperk v teh predprazničnih dneh. POR l AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Te!:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav, zavarovalnica triglav.d.d. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeljava postopkov pri prenosu lastništva lovni zavod mMSEO GdDowi(B lilijo PRAZNIČNE DELAVNICE V MLADINSKEM CENTRU LITIJA Mladinski center Litija že od začetka novembra vsak četrtek od 16.00 do 19.00 pripravlja praznične delavnice: voščilnice, svečke, adventni koledar, snežna krogla, darilne vrečke, darilne škatle, novoletni okraski, novoletna darila... 23. in 30. decembra pa bodo potekate ustvarjalne in kuharske delavnice skozi cel dan. Ideje za delavnice prispevajo prostovoljke, ki delavnice tudi vodijo: Katja, Kaja, Maja in Sandra. Veseli smo tudi pomoči mamic, ki na delavnice pripeljejo svoje otroke. Od avgusta pa v Mladinskem centru Litija poteka tudi projekt »Unicefove punčke iz cunj«, s katerim smo se vključili v nacionalno —— - — akcijo UNICEF-a, ki z vsako prodano punčko iz cunj omogoči enemu otroku v Afriki cepljenje (7 cepljenj). Pri projektu sodelujejo dekleta in žene vseh starosti. Projekt je tudi začetek medgeneracijskega druženja, saj Mladinski center želi povezovati vse generacije: otroci, mladi, starši, stari starši... Vabimo vas, da se nam pridružite ob naslednjih delavnicah. ^ i • ■ u& DEBATNI MARATON 15. novembra ob 10.00 smo v prostorih Mladinskega centra Litija gostili dijakinje in dijake Gimnazije Litija. Pod mentorstvom Jerneja Podgornika so mladi razpravljali o strpnosti, sprejemanju drugačnosti, aktualni problematiki v Sloveniji... Debatni maraton je uspel. Mladi so fantastično argumentirali svoja stališča in na kulturen način izmenjali različna mnenja. Gimnaziji Litija se zahvaljujemo za izkazano zaupanje, da je debatni maraton potekal ravno v Mladinskem centru Litija. Udeleženkam in udeležencem okrogle mize se zahvaljujemo za prijetno debatno dopoldne. Pogrešali pa smo več gostij in gostov! BABJI ZUR V soboto, 18.11.2006 ob 21. uri se je v Mladinskem centru Litija na pobudo prostovoljk MC Litija pričel zabavni večer z naslovom »babji žur«. Na prireditev so bile vabljene prostovoljke, simpatizerke, podpornice, mame in sponzorke Mladinskega centra Litija. Povabilu se je odzvalo 15 žensk v starosti od 18. do 45. Leta. Ta večer je bil namenjen samo ženskam. In res, družite so ženske različnih starosti, različnih statusov, iz različnih okolij... Zabavni večer je bil tudi neke vrste medgeneracijsko druženje. Izmenjate smo si nekaj receptov in življenjskih resnic, izkušenj, pripravite smo nekaj zaobljub za prihodnje teto... Vsaka udeleženka je za izvedbo zabave prispevala prispevek - vstopnino, iz česar so se krili stroški zabavnega večera (prigrizek, coctaili). Pri izvedbi prireditve so nam pomagali trije fantje; dva od tega sta skrbela za strežbo, en pa je bil zadolžen začiščenje. Vsi trije fantje so prostovoljci Mladinskega centra in so tudi na zabavi vljudno skrbeli za nas. Zabavo je popestrila glasba iz 80. tet, za kar smo poskrbele kar same. Vse udeleženke zabave smo se po končani prireditvi strinjate z dejstvom, da je bila zabava izredno uspešna in jo je potrebno ponoviti - za praznik žena, torej za 8. marec. In ker je tudi veliko prostovoljcev, podpornikov, simpatizerjev in sponzorjev moškega spola, se v kratkem obeta tudi »dec parli« (verjetno v letu 2007). Seveda pa do konca leta pripravljamo še več zabavno-razvedrilnih večerov za vse starosti. USPOSABLJANJE PROSTOVOLJK IN PROSTOVOLJCEV MLADINSKEGA CENTRA LITIJA V KRANJSKI GORI Mladinski center Litija je za prostovoljke in prostovoljce Mladinskega centra Litija organiziral delovni seminar v Kranjski Gori. Seminarja se je udeležilo 18 prostovoljk in prostovoljcev. Na seminarju smo ocenili dosedanji program in delo, podrobneje spoznali namen in poslanstvo, ocenili prepoznavnost in informiranost širše javnosti o MC Litija, načrtovali korake za boljšo prepoznavnost MC Litija, iskali možnosti za večjo informiranost, spoznavali pomen timskega dela, se srečali z možnimi rešitvami v konfliktnih situacijah... Predavanja in delavnice so pripravile: Marjeta Mlakar Agrež, Indira Macanovič, Kaja Mlakar Agrež, Katja Sladič in Tina Naglič. ^___________H Praktična vaja iz timskega dela na delavnici, ki jo je vodila Indira Macanovič nastali so zanimivi plakati 4 p Katja in Kaja sta svojo delavnico izpeljali kar v kostumih... 1. ROJSTNI DAN MLADINSKEGA CENTRA Občinski svet Občine Litija je 29.11.2005 na svoji 29. redni seji sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Litija. In eno leto kasneje smo v Mladinskem centru Litija obeležili svoj 1. rojstni dan, kar smo bili ustanovljeni. Sicer pa se je Mladinski center Litija slavnostno otvoril »šele« 26. maja letos, s 01. junijem pa odprl svoja vrata obiskovalkam in obiskovalcem. Svoj 1. rojstni dan smo pričeli že ob 5. uri zjutraj, ko smo na terenu izvajali anketo oprepoznavnosti Mladinskega centra Litija in mimoidočim delili letake z našim programom in ponudbo. Bili smo gostje na Radiu Geoss, kjer smo podrobneje predstavili svoje dosedanje delovanje in naše načrte za prihodnost. Popoldne smo okrasili prostore Mladinskega centra Litija in kuhali kosilo. Zvečer smo upihnili prvo svečko in ob rojsnem dnevu nazdravili s kozarčkom soka. Obujali smo spomine na začetke in bili veseli, da se je Mladinski center Litija prijel. Namreč brez kakršnih koli sredstev za program smo mladim v zadnjih 6 mesecih ponudili bogat program. Prav tako smo izredno veseli številnega vsakodnevnega obiska, predvsem pa obiska mladih na naših prireditvah, dogodkih, okroglih mizah in različnih delavnicah. 1. DECEMBER 1. december, dan boja proti AIDS-u smo obeležili z razdeljevanjem kondomov in pentljic na različnih lokacijah v Litiji. Kondome in pentljice sta prispevala: Vzajemna in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Za pomoč se zahvaljujmo: Zoranu, Katji, Sandri, Roku in Igorju. 1. december smo na pobudo mladih zaključili z zabavnim večerom »Balkan parti«. Obisk je presegel naša pričakovanja. Pri organizaciji in izvedbi zabavo so pomagali: Alan, Anel, Boštjan, Denis, Dražen, Elvis, Igor, Lea, Nensi in Rok. KARAOKE 2. decembra je Mladinski center Litija pripravil zabavni večer s karaokami. Najprej smo skupaj prepevali domače in tuje pesmi, potem pa je tudi nekaj posameznikov zbralo pogum, da so sami zapeli pesmi po svojem izboru. Zmagal je Boštjan Štos, sledila pa sta mu Boris Ulčar in Katja Sladič. Vsi sodelujoči smo bili ob koncu ve era zadovoljni, saj smo se veliko nasmejali, še bolj pa dali duška svojim neodkritim pevskim talentom. Pri organizaciji in izvedbi karaok so pomagali: Alan, Boris, Boštjan G„ Boštjan S., Denis, Elvis, Jure, Kaja, Katja, Lea, Maja in Nensi. Pripravila: Tina Naglič Mladinski center Litija želi vsem občankam In občanom mirne praznične dni In zabaven prehod v novo leto. Leto 2007 naj bo čim bolj brezskrbno, zadovoljno In uspešno. mali oglasi Bizeljsko rdeče in belo VINO. GSM: 031 -433-153 V Gabrovki z okolico kupim manjšo hišo ali zazidljivo parcelo do cca 800 m2 - 1500 m2 in več ali večje stanovanje. GSM: 031-356-788 PRODAM suha bukova drva. GSM: 040-140-842 MALA SOLA ZA TOLKALA • 1X tedensko individualne vaje (ena šolska ura) • 2X mesečno orkester (dve šolski uri) • mentor: Anže Kristan • cena: 5000 SIT na mesec INFO: 041-441-443 LITIJSKI SREBRNIK spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici Primerno darilo za vsako priložnost! (kupite ga v litijski knjižnici) Villa Litta klub ____________________________________________J Podjetje RAF D.0.0. objavlja prosto delovno mesto na področju RAČUNOVODSTVA IN ADMINISTRACIJE (možost imajo tudi absolventi oz. študentje 4. letnika). Možno tudi pogodbeno delo! Prijave na delovno mesto pošljite do 31.1.2007 na naslov: Hidravlika in mehanika Raf d.o.o., Pungrt 5, 1275 Šmartno pri Litiji. Več informacij dobite na telefonski številki 01/896 -20 -00! HlduvUh« In M«h»nll LESNI BRIKETI ZA KUT! 1AVC „ * Cena: 30 SIT/kg ^ j "V Jr 041-777-090 Mizarstvo JAN, Zavrstnik 29, Šmartno pri Litiji IN ŠE BESEDA ZAHVALE OB ZAKLJUČKU LETA V mesecu, ko se iztekajo bogate aktivnosti našega delovanja in se misli že usmerjajo v prihodnost, bi se radi iskreno zahvalili vsem našim članom, občinama, šolam, društvom, pevskim zborom, godbi na pihala, Zasavskim rogistom, veteranom vojne za Slovenijo in društvu Sever za pomoč in sodelovanje pri organizaciji različnih manifestacij. Vsem tudi lepo, prijazno in uspešno novo leto 2007! 00 ZZB NOV Litija KUD DOLE PRI LITIJI in pevski zbor ZLATI ŽAREK vabita na PRAZNIČNI VEČER NA DOLAH ob 10-letnici delovanja zbora Letos bomo praznovanje zaokrožili s koncertom na božični večer 2 5.12.2006, ob 18.uri, v župnijski cerkvi na Dolah. Praznični koncert nam bodo obogatili še dekliški zbor Sončnice in dramska skupina Backi. Nedvomno pa bomo za Vas pripravili še kakšno presenečenje! Zato vabljeni vsi tisti, ki Vam lahko lepo petje prinese mir in notranje zadovoljstvo v vaših Srcih! Na svidenje na koncertu! Pevci Zlatega žarka Ste zavezanec po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, pa obdelave svojih osebnih podatkov, dokumentov in postopkov še niste uskladili z zakonom? 1. oktobra ie po Zakonu o varstvu osebnih podatkov potekel rok, do katerega ste morali izdelati kataloge zbirk osebnih podatkov, pravilnike o varstvu osebnih podatkov, uskladiti svoje poslovne procese z zahtevami zakona, zagotoviti legalno posredovanje in obdelavo osebnih podatkov... Informacijski pooblaščenec vam lahko z odločbo prepove obdelavo osebnih podatkov, poleg tega pa vas lahko kaznuje z globo od 1.000.000 do 3.000.000 SIT. Če tega niste storili in bi pri pripravi potrebovali pomoč smo vam na voljo: Bama d.o.o. Šmarska cesta 5b, Litija e-naslov: qvxbama@volja.net GSM: 041-44-33-43 r Vabljeni na ŠTEFANOVO SREČANJE” 26.12.2006 s pričetkom ob 13. uri v gasilskem domu v Jablanici. Ob 14. uri kulturni program za staro in mlado... Štefanovo je praznik, ko se gre voščit sosedom, prijateljem. Obudimo to lepo navado. 1 N GRAWE Zavarovalnica d.d. ZASTOPSTVO SIMONA ZUPANČIČ s.p. 031/318-950 GRAVVE ZAVAROVANJA: - osebna - premoženjska - gravve avto - pred odgovornostjo POSEBNOST: ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ZA KONJE. Zavarovalnica na Vaši strani. REPUBLIKA SLOVENIJA Varstveno delovni center INČE Center za socialno delo Litija Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje OS Trbovlje P0IZVEDBENI RAZPIS ZA NAJEM PROSTOROV ZA POTREBE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA INČE - DNEVNA OBRAVNAVA, CENTRA ZA SOCIALNO DELO LITIJA, URADA ZA DELO OS TRBOVLJE 1. Na lokaciji Občina Litija Pogoji: 1. Prostori morajo biti prilagojeni izvajanju socialnovarstvene storitve vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji - dnevna obravnava in dejavnosti CSD (Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev Ur.l.RS 67/2006). 2. Dostop do prostorov mora biti brez arhitektonskih ovir in v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov brez arhitektonskih ovir (Ur.l.RS, št.92/99). 3. Prostori morajo biti v bližini javnega prevoznega sredstva in urejena mora biti prometna infrastruktura, objekt mora biti vključen v okolje, v bližini morajo biti zelene in javne površine. Skupaj (VDC + CSD + Urad za delo): 1. VDC 519,82 m2 2. CSD 319,16 m2 3. URAD ZA DELO 175,98 m2 4. SKUPNI PROSTORI 109,38 m2 5. PARKING OSEBJE 22 mest PARKING OBISKOVALCI 6 mest PARKING INVALIDI 4 mesta Skupaj VDC+CSD+URAD ZA DELO 1124,34 m2 Dokumentacijo s podrobno razdelitvijo prostorov in merili za ocenjevanje ponudb lahko dvignete v tajništvu CSD Litija, Ponoviška 12, Litija vsak delavnik od 8. do 12. in ob sredah tudi od 13. do 17. ure. Morebitne dodatne informacije dobite na sedežu Varstveno delovnega centra INČE, Ropretova cesta 23,1234 Mengeš, pri direktorju (Peter Svetina) vsak delavnik med 9. in 11. uro po tel.: 01/723 79 33. Rok za zbiranje ponudb je do 10.1.2007. Ponudbe pošljite na sedež Varstveno delovni center INČE, Ropretova cesta 23,1234 Mengeš. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LITIJA Območna obrtna zbornica Litija želi vsem svojim članom in upokojencem ter ostalim občanom vesele Božične in Novoletne praznike ter obilo zdravja, sreče in poslovnih uspehov v letu 2007. Območna obrtna zbornica Litija BSH Ugodna nedeljska kosila. cf^oia'r/w cPa/ris miren/ i/i;ftn/ete/i/ /etD 2007pw na/ 6o c/o owi/ftfH/Tizno, fro/no zc//'av/a/, o&c/>n& srečo tnfios/ooru/i/ usfte/ioo. GOSTILNA IN PIZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00,898 00 01 Ljubila sta zemljo, ljubila sta dom, sedaj pa brez vaju je prazen naš dom! V SPOMIN MAMA ČERNE MARIJA 11.5.1922 — 6.12.2002 ČERNE FRANC 27.8.1921 — 11.12.2004 Minevajo dnevi, tedni, meseci in leta. Ostaja le še spomin na vaju in velika bolečina v naših srcih. Hčerka Olga z družino Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 9. decembra je minilo 20 let, odkar si odšla, draga mama in žena DARINKA OCEPEK a v naših srcih še vedno živiš. Vsi tvoji Pred letom dni si nas zapustil, a v naših srcih boš ostal. Pustil si nam praznino in žalost, ki ne premaga jo nobena radost. Radi te bomo vedno imeli in za tvoj dom lepo skrbeli. V SPOMIN dragemu možu, očetu, dedku in pradedku CIRILU BOŽIČU iz Zagozda, Dole pri Litiji Minilo je leto dni odkar si nas zapustil in nam pustil žalostne dni in noči. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Njegovi: žena Justina, sin Roman z družino, hčerka Zinka z družino in pravnuk Jan V SPOMIN 25. decembra mineva 15 let odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek IVAN ZUPAN iz Gradišč 4 Dole pri Litiji Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate rože. Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi našega dragega dr. PAVLA LEBINGERJA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem, lovskim prijateljem in znancem. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, cenili in ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Hvala za poslana pisna sožalja. Posebna zahvala LD Litija za opravljen lovski obred. Hvala spoštovani gospe Mili Grošelj, stanovskemu kolegu dr. Marku Kolšku, prijatelju Mirku Kaplji in lovskemu tovarišu Jožetu Mirtiču za lepe, tople in globoke besede. Topla hvala dr. Pavlu Pajnterju in dr. Renati Kopriva za njuno skrb, pomoč in zaupanje ves čas njegove bolezni. Srčna hvala našemu prijatelju Biliju. Pavle je bil velik borec. Borec za zdravje, pravico in poštenost. Žal ni uspel. Morali smo se posloviti. Poslovili smo se tako, kot je želel, na litijskem pokopališču in na njegovem krmišču, ob zvokih in pesmi Francija Kralja. Njegovi: Mojca in Miha z družino Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne uvene, edina luč, ki ne ugasne. ANDREJ KIRN 1986-2006 Na predvečer Jesuzovega rojstva pred 20 leti je tiho in brez slovesa odšel naš ata. Takrat nismo zmogli razumeti, da je le on tisti, ki daje in on tisti, ki jemlje. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in v mislih govorite "Oče naš, ki si v nebesih... Vsi njegovi ZAHVALA RAFAEL AVSEC iz Litije 10.10.1923- 17.11.2006 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem ostalim, ki ste nam izrekali sožalja, prinašali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma Tišje za nego v njegovih zadnjih dneh, pevcem za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi naše mami, mame in babice MARIJE PLANINŠEK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Koprivi za skrb in razumevanje v času njene bolezni. Iskrena hvala osebju Doma Tišje za vzorno nego ter varovancem doma za izražena sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Pavlu Okolišu za tople besede slovesa, pevcem in g. Setničarju. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN 15. decembra mineva boleča 8. obletnica, odkar je za vedno odšel od nas dragi mož, ata, tast, stari ata in pradedek JANEZ MEDVEŠEK iz Litije V našem domu sta ostali žalost in praznina. Vsi njegovi Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznina, ostane nam le pogled v nebo, kjer, upamo, da ti je lepo. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, sin, oče, brat PAVEL KOLENC (1949- 2006) iz Male Kostrevnice 58 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nesebično pomagali. Zahvala osebju ZD Litija, še posebaj patronažni službi. Onkološkem inštitutu, Nevrološki kliniki, g. župniku Marjanu Lampretu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Lipa Litija za lepe poslovilne besede in zapete pesmi in prijaznim uslužbencem KS P Litija. Zahvalujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste darovali sveče, cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili tolažilne misli. Vsem in vsakemu posebaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, na tebe spomin bo večno ostal. V SPOMIN 12.12.2006 je minilo dve leti odkar nas je zapustil naš JAKOB GOLOB Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žena Boža, hčerka Iris in vnukinja Staša Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA ob izgubi 'dragega očeta, dedka in tasta AVGUSTA FEKONJE 1932-2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi KS Jevnica, LD Kresnice, Območni obrtni zbornici Litija in Knjižnici Litija. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sin Bojan z družino December 2006 Kultura/Društva KORK Kresnice SREČANJE KRVODAJALCEV, STAREJŠIH OSER IN ČLANOV Mesec november le mesec, ko se narava In tudi ljudje nekako pripravljajo k zasluženemu zimskemu počitku. Misel na počitek pa za trenutek prekinemo člani KORK Kresnice, saj vsako leto v drugi polovici novembra pripravimo srečanje krvodajalcev, starejših krajanov, članov KORK, skratka vseh, ki se želijo z nami poveseliti. In obisk krajanov je bil presenetljiv, kar nas je zelo razveselilo. Srečanje se je pričelo s kulturnim programom. Pozdravile so nas pevke ŽePZ Kresnice. Ta zbor v Kresnicah deluje že več kot 25 let. Želimo jim še veliko uspeha. Sledilo je poročilo dela KORK Kresnice, katerega sem podala jaz kot predsednica KORK Kresnice. Sledil je nastop vzgojno varstvenega zavoda Kresnička. Kresničke in Kresnički so nam pod skrbnim očesom vodje vrtca in sodelavk predstavili zelo lep in nepozaben nastop. Program so nadaljevali učenci OS Kresnice. Tudi njihov nastop, zlasti njihova prikupna igrica, nam bo ostala v spominu. Sledil je nastop Folklorne skupine GRIFON iz Šempetra v Savinjski dolini. Ta skupina zaradi neugodnih vremenskih razmer ni mogla nastopiti lansko leto. Najprej so se predstavili s primorskimi plesi, sledil je nastop Tamburaške skupine GRIFON in potem še enkrat folklorna skupina, tokrat s prekmurskimi plesi. Po kulturnem programu je sledil zabavni del večera. Prisotne smo skromno pogostili, ob prijetnih zvokih Tamburaške skupine pa smo nato še zaplesali. Ugotovili smo, da je naših srečanj premalo. Ljudje ne potrebujemo toliko bogastva, potrebujemo druženje, pozornost in toplo besedo. Člani KORK Kresnice se tega še kako zavedamo. Sklenili smo, da bomo tovrstnim dejavnostim namenili več časa in svojega dela. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da je srečanje uspelo. Hvala vsem članom KORK Kresnice, KS Kresnice za svoj prispevek, hvala OZRK Litija, PGD Kresnice in Športnemu društvu Kresnice, ki nam vsako leto odstopi dvorano. Največja zahvala velja krvodajalcem, ki s svojo še kako potrebno življenjsko tekočino rešujejo življenja drugih. Hvala starejšim, ki nam s svojimi izkušnjami in nasveti pomagajo, nam dajejo voljo in vzor kako delati, kako pomagati v stiski, bolezni in nemoči. KORK Kresnice: Marinka TEHOVNIK SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV BREGA, TENETIŠ IN ZAGORICE Leto gre h koncu. Tudi letos, kot vsako leto doslej, je odbor RK Breg povabil na srečanje starejše krajane v gostilno Pri kozolcu. Srečanje je bilo pravo doživetje. Ob obilni pogostitvi nas je zabaval ansambel Skrhane kose iz Polšnika. Tako vsako leto spoznavamo nove glasbene skupine iz litijske občine, ki jih še ne poznamo. V naši Krajevni skupnosti je zelo delavno tudi Prostovoljno gasilsko društvo, ki ima številni podmladek. Gospa Vera nam je tudi povedala, da se število krvodajalcev iz naših vasi veča. Pohvalno je predvsem to, da se za to humano dejanje odloča večje število mladih. Srečanja se je udeležila tudi druga najstarejša krajanka, Marija Lambergar, ki je poleti dopolnila častitljivih 90 let. Ob novem letu 2007 želim vsem krajanom in tudi vam obilo uspeha! Na željo krajanov: Pavla CIGUT SREČANJE DRUŽIN NA POLŠNIKU Kljub temu, da smo Polšnlčani trenutno brez kulturne dvorane, koledar prireditev, ki si ga začrtamo na začetku leta vestno Izvršujemo. Prostorska stiska je bila velika, vendar smo uspešno zaključili letošnje predzadnje srečanje. Rdeči križ Polšnlk že nekaj let uspešno organizira In povabi k sodelovanju nastopajoče različnih starosti, ki se predstavijo na prireditvi Srečanje družin. Na prijetnem in sproščenem srečanju je letos nastopilo preko trideset nastopajočih. To je velika številka za tako majhen kraj. Vendar ni vse v kvantiteti. Raje bom spregovorila o kvaliteti in o tem na Polšniku gotovo ni dvoma. Zbrali smo se v prizidku župnišča, kjer je 72 obiskovalcev z zanimanjem poslušalo šolarje, ki so peli in plesali, solo pevke Katjo, Evo in Majo ter pevca Aljaža. Harmonikaša Sandi in Anže sta raztegovala meh, racitatorke Manca, Katja in Vida pa so povedale marsikatero življenjsko resnico. Stare slovenske pesmi sta prepevali Marija in Vida ob spremljavi klaviaturistke Hermine, Nina je igrala na flavto ter z njo spremljala tudi Tjašin glas. Otroški cerkveni zborček je prepeval pod vodstvom Hermine, na kitaro je brenkal Jože in skupaj s Tinetom sta nam pela o beraču. Svoj prostor pa so si izborile tudi Skrhane kose, ki prav gotovo znajo ustvariti pravo vzdušje. Med nastopi smo spregovorili o spoštovanju, kar je bila osrednja tema letošnjega srečanja. Poleg vsega, kar smo slišali o spoštovanju, pa nismo omenili spoštovanega, prostovoljnega dela, ki ga opravljajo članice KO RK Polšnik in se jim zahvalili. Poleg organizacije takšnih srečanj, se vsako leto potrudijo in obiščejo domačine, ki se naših srečanj zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti, vendar jim obisk prijazne osebe in preprosto darilce zelo polepša dan. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje povezali toliko družin, če ne še več, saj si kljub temu, da se radi stiskamo, že veliko let na Polšniku želimo nove kulturne dvorane. In upam, da se nam bodo v prihajajočem letu naše dolgoletne želje končno izpolnile ali vsaj začele izpolnjevati. Naj vam novo leto prinese veliko upanja, miru in ljubezni. Mateja SLADIČ-VOZELJ SE ZADNJIC V TEM LETU! Čeprav vreme še ni prav nič zimsko, se dnevi neusmiljeno krajšajo, mesec december in z njim leto 2006 se počasi bližata koncu. Zato smo se članice odbora KORK Litija levi breg, polnoštevilno zbrale na zadnji letošnji seji. Na dnevnem redu smo imele priprave na prednovoletne dejavnosti, ko obiščemo vse starejše, bolne in osamljene krajanke in krajane, jim z iskrenimi željami, toplim stiskom rok ter skromnim darilcem zaželimo sreče, zdravja in čim več dobre volje v prihajajočem letu. Po tej poti pa enako voščimo tudi vsem ostalim občankam in občanom ter jim kličemo: Naj leto novo bo prijazno, naj prijazni bodo v njem ljudje, naj misli bodo dobre... In veselo bo srce! Za KQRK Litija Levi breg; Martina P0ŽEK EN DRUGEMU SMO SONCE Enajsti november je bil namenjen vsem našim starejšim krajanom. Kot pa je v naši navadi v Konjšici, svojih starejših ne puščamo samih, temveč smo vedno in povsod prisotni tudi mladi in najmlajši. Dnevu v namen smo se vsi vaščani (kdorkoli je želel priti) udeležili prireditve in pogostitve. Članice RK Konjšica smo poskrbele za vabilo in pogostitev. Da pa je bilo še lepše, je poskrbel duhovnik Kancijan Čižman s svojim bogoslužjem. Iz Zagorja nam je priskrbel skupino Lastovke. Zapele so nekaj prav lepih pesmi. Hvala voditeljici Simoni. Tudi učiteljica Maja Mittoni je s svojimi učenci pripravila nekaj pesmic. Po končanem kulturnem programu smo se zbrali v župnišču. Tam pa nas je pričakala mlada skupina (Erika Šuštaršič, Matej Knez, Matjaž in Primož Jesenšek) iz Šmartna pri Litiji. Doletela nas je ta čast, da so imeli pri nas prvi javni nastop. Prav presenetili so nas in nas tako navdušili, da smo se pošteno navrteli ob njihovih zvokih. Vedno nam na pomoč priskoči tudi kulturno umetniško športno društvo Konjšica. Ti poskrbijo za ureditev prostora in strežbo. Posebno zahvalo si zasluži Karli Resnik. Želimo si še veliko takšnih dni, saj če se družimo vsi skupaj, nam je veliko lepše. V letošnjem letu bi poudarila posebno zahvalo Resnik Štefici, ki je do zadnjega skrbela za svojega onemoglega očeta. Nevenki Bregar pa vsa čast in spodbuda še naprej, saj že 6 let skrbi za svojo nepokretno babico. Naj nam bosta za zgled, da ne bomo nikoli pozabili dela naših staršev in prav tako kot so oni skrbeli za nas, ko smo bili majhni in bolni, tudi mi poskrbimo za njih, ko bodo onemogli. Verjemite! Vedno se najde nek način, da se jim pomaga, če to le hočemo. Ne na ta način, da najprej pomislimo na domove za ostarele. Pač pa na najlepši način, da ostanejo do zadnjega dne doma v svojem okolju. Verjemimo, da smo vsi slej ko prej na tem. Takšen zgled kakršnega mi dajemo drugim, tako bomo mi dobili nazaj od naših otrok ob času, ko bomo slabotni in bolni. Predsednica RK Konjšica: Vida BORIŠEK Iz dela Krajevne organizacije RK Gradišče pri Dolah srečanje starejših in KRVODAJALCEV Vsako leto v KO RK Gradišče pripravimo srečanje za starejše in krvodajalce. Kulturni program so pod mentorstvom Rezke Mrhar pripravili učenci OŠ Dole pri Litiji. Učenke so nam zaplesale, nato nam je Aleš zaigral na harmoniko, sledila je recitacija pesmi po nastopu učencev so nas pozdravili sekretarka Območnega združenja RK Litija, gospa Danica Sveršina, ki je spregovorila o pomenu in delu Rdečega križa, predsednik KO RK Dole pri Litiji, gospod Jože Lušina in v imenu Krajevne skupnosti Dole pri Litiji, gospa Anica Kotar. Sledila je pogostitev in zabava ob zvokih harmonike Mirka in Meri Vresk. Popoldan se je prevesil v večer in tako smo se okoli 17.30 ure poslovili. Ob tej priložnosti hvala vsem, ki so se trudili pri pripravi srečanja. Predsednica KO RK Gradišče: Irena PIVEC TC-MARKET DELOVNI ČAS: telefon: (01)8963-236 AGROMARKET DELOVNI ČAS: telefon: (01)8963-241 v :V -v -v- ...- ... ... meitui » -v . ••••• ' i _ - -lJL- - ‘V, - velika izbira blaga - Mercatorjeve akcije - lastne akcije - nov delikatesni oddelek - 6 blagajniških mest Poslovnim partnerjem, vsem zvestim kupcem in članom zadruge želimo vesele božične ter novoletne praznike in obilo zdravja v prihajajočem letu 2007! ponedeljek-petek 7.30 - 20.00 sobota 7.30 - 19.00 nedelja 7.30-11.30 »»»»»» ponedeljek-petek 7.00- 19.00 sobota 7.00- 13.00 akomulatorji VESNA PIROTEHNIKA OBISK 22. KNJIŽNEGA SEJMA V LJUBLJANI Knjižničarka Nevenka Mandelj je na 22. knjižni sejem odpeljala učence, ki so v tem šolskem letu že opravili bralno značko, člane knjižničarskega krožka in tudi nekaj pridnih bralcev. Učenci so imeli voden ogled po sejmu, prejeli so tudi bon v vrednosti 500 SIT za nakup knjig. Založbe so jim omogočile pestro izbiro knjig za vnovčenje bona. Na sejmu so se srečali tudi s pesnikom in pisateljem Andrejem Rozmanom Rozo ter pesnikom Tonetom Pavčkom, ki sta jih zabavala s prigodami iz njunega življenja. 22. knjižnega sejma so se udeležili tudi vsi učitelji OS Litija. Obisk so izkoristili kot stalno strokovno izpopolnjevanje. TEKMOVANJE V POZNAVANJU SLADKORNE BOLEZNI Na OŠ Litija so učenci 8. in 9. razredov že 8. leto zapored tekmovali v poznavanju sladkorne bolezni. Tekmovalo je 41 učencev, kar 21 pa jih je prejelo bronasta priznanja. Tri učenke so se 25.11.2006 udeležile državnega tekmovanja v Brežicah. Učenka Maja Šedivy je osvojila zlato priznanje, Manja Tišler in Nastja Fras pa srebrno priznanje v poznavanju sladkorne bolezni. Vsem učencem in njihovi mentorici Ljudmili Intihar čestitamo! KONCERT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA OB 10. OBLETNICI DELOVANJA 29. novembra 2006 sta Osnovna šola Litija in KUD Litus priredila koncert učiteljskega pevskega zbora OŠ Litija, ki je praznoval 10. obletnico svojega delovanja. Učiteljice so pripravile lep, zanimiv program, s katerim so razveselile številno občinstvo v polni dvorani Kulturnega centra Litija. Deset let delovanja je kar dolga doba. Prva ideja o samostojnem pevskem zboru se je rodila konec leta 1995, ko so učiteljice poslušale koncert Okteta Valvasor. Prvič so se zbrale v februarju 1996, pod vodstvom takratne sodelavke in zborovodkinje Selme Gradišek. Pridružilo se jim je tudi nekaj pevk, ki niso delavke OŠ Litija. Prvi nastop so imele že v aprilu 1996. Vsa leta so vadile enkrat tedensko. V desetih letih so ob različnih priložnostih nastopale že več kot 50 krat. Sedaj v zboru poje 22 pevk, od februarja 2006 pa jih vodi dotedanja pevka, sedaj zborovodkinja, Sandra Rihter. Pevke so ob jubileju prejele bronasto Gallusovo priznanje za dolgoletno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. PRAZNIČNA ŠOLA December je čas, ko si OŠ Litija nadene praznično oblačilo, vsako leto drugačno. Letos krasijo šolska okna jelenčki, ki so jih izdelali učenci in učitelji pod vodstvom likovne pedagoginje Marije Bregar Hostnik. ŠTIRI ZLATA PRIZNANJA IZ BIOLOGIJE V petek, 8. decembra 2006, je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje za Proteusovo priznanje iz biologije. Iz OŠ Litija se ga je udeležilo 5 učencev in mentorica Ljudmila Intihar. Kar štirje učenci so prejeli zlata priznanja, en učenec pa srebrno priznanje. Zlato priznanje so prejeli Staš Strle in Nik Lupše iz 8. razreda in Barbara Dušak in Valerija Kokalj iz 9.razreda. Srebrno priznanje pa je prejel Jan Špan iz 9.razreda. Iskrene čestitke! TRETJEŠOLCI V ŠOLI V NARAVI Učenci tretjih razredov so od 22.11.06 do 24.11.2006 odšli v šolo v naravi v dom Lipa v Črmošnjicah. Nekateri osemletniki so tokrat prvič odšli od doma brez staršev. Vendar za domotožje ni bilo časa, ker je program dela zelo pester in obsežen. Veliko aktivnosti se je odvijalo zunaj v naravi, ustavil jih ni niti dež. Spoznavali so se z orientacijo, se pomerili v orientacijskem tekmovanju, spoznavali življenje v gozdnih tleh, odšli na planinski pohod, streljali z lokom... Učenci so bili zelo navdušeni, za prihodnje šolsko leto pa si želijo preživet še več dni v šoli v naravi. „ Petra PAVLICA, prof. ZAČETEK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ V mesecu decembru smo začeli z občinskimi in področnimi tekmovanji za šolsko leto 2006/2007. Prvi so na parket litijske športne dvorane stopili nogometaši, ki so se pomerili na občinskem tekmovanju. Sodelovale so: OŠ Gabrovka, OŠ Gradec in OŠ Litija. Rezultati: OŠ Litija : OŠ Gradec 1:0, OŠ Gradec : OŠ. Gabrovka . 5:1, OŠ Litija : OŠ Gabrovka 4_:3. Vrstni red: 1. OŠ Litija, 2. OŠ Gradec, 3. OŠ,Gabrovka. Drugo tekmovanje v Športni dvorani Litija je potekalo v organizaciji OŠ Šmartno. Organizirali so področno tekmovanje za Zasavje za.hod. Na tekmovanju so sodelovale štiri ekipe: OŠ Gradec, OŠ Ivana Kavčiča, OŠ Litija in OŠ. Šmartno. Po šestih odigranih tekmah so si ekipe priborile naslednja mesta: 1. OŠ Litija, 2. OŠ Šmartno, 3. OŠ Gradec in 4. OŠ Ivana Kavčiča. Prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili v finale področnega tekmovanja, kjer se bosta pomerili z najboljšima ekipama z vzhoda Zasavja. Kot tretje so na področnem tekmovanju pomerile svoje moči mlade nogometašice iz Zasavja. Na tem tekmovanju je bila udeležba skromnejša., saj ni bilo vseh prijavljenih ekip. V konkurenci dveh šol je prvo mesto osvojila OŠ Litija, drugo pa OS Gabrovka. ____ TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA Novembra je potekalo šolsko tekmovanje v znanju angleškega in nemškega jezika za učence 9. razreda. Na obe tekmovanji učence pripravlja profesorica Florina Erbeli. V znanju angleščine so bronasta priznanja prejeli Barbara Dušak, Jan Špan in Manja Tišler. Učenca Barbara Dušak in Jan Špan se uvrstita na državno tekmovanje. V znanju nemščine, ki je njihov drugi tuji jezik, pa so bronasta priznanja prejeli Jan Špan, Manja Tišler in Simon Goršek. Učenec Jan Špan se uvrsti na državno tekmovanje. Vsem učencem čestitamo! Florina ERBELI, prof. OBISKALI SMO POP TV V sredo 15.11.2006 so se učenci OŠ Litija odpravili v Ljubljano na POP IV. Možnost ogleda medijske hiše so imeli samo učenci izbirnih predmetov vzgoje za medije ter gledališkega kluba. Po 6. šolski uri so se z avtobusom odpravili proti slovenski prestolnici. Na POP TV jih je pričakala ga. Mateja, ki skrbi za stike z javnostjo. Navdušene učence je odpeljala do studiev, kjer nastajajo oddaje, ki jih spremljajo po televiziji. Razložila jim je, kako poteka njihovo delo preko tedna in kako pridobiti čim več gledalcev. Sledil je ogled prostorov, kjer poteka delo novinarjev. Učenci so si lahko od blizu pogledali studio 24 ur ter prostor, kjer prikažejo vremensko poročilo. Vsi so bili presenečeni nad prostori, saj so dosti manjši, kot jih vidijo na ekranu. Ura ogleda je hitro minila in odpravili so se nazaj proti Litiji, polni prijetnih vtisov. Irena VRHOVEC X OSNOVNA ŠOLA } NOVICE IZ OS GRADEC ŠOLSKO TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠKEGA JEZIKA Tudi letos so učenci in učenke 9. razredov na OŠ Gradec tekmovali v znanju angleškega jezika. Natančno so morali prebrati knjigo Roalda Dahla z naslovom Matilda v krajši verziji in v izvirniku, da so lahko pod vodstvom mentoric Almire Gregorič Kolenc in Tjaše Lemut Novak reševali raznovrstne naloge in pisali pisne sestavke, kar je bila glede na dosežene rezultate nedvomno dobra priprava na šolsko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 22 učencev in kar 13 jih bo prejelo bronasto priznanje. Najbolj pa smo veseli uspeha osmih učencev oz. učenk, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja v januarju. V znanju angleščine se bodo pomerili Sebastijan Pogorevc, Maša Gril, Laura Seferaj, Lucija Kotar, Adela Delič, Aldijana Šahič, Maruša Pavlin z matične šole in Kristina Planinšek s PŠ Vače. Vsem čestitamo in želimo veliko uspeha. Učiteljica angleščine: Aleksandra SETNIČAR VESELO NA POT S PŠ KRESNICE 30.11.2006 smo imeli športni dan. Dobre volje smo se odpravili proti Kresniškemu Vrhu. Na pot so šli učenci od 1. razreda do 5. razreda. Pri spomeniku sta nas pričakala gospod Polde Žnideršič in gospod Jakoš Stane. Gospod Stane nam je povedal o hudih dogodkih, ki so se dogodili med drugo svetovno vojno v Kresniškem Vrhu. Nato smo nadaljevali pot do večnamenskega prostora pri rezervoarju. Tam smo se srečali z učenci OŠ Jevnica in starejšimi občani, ki še obujajo spomine na tiste dni. Prisostvovali smo krajši proslavi, ki so jo pripravili jevniški pevci. Jevniški in kresnički otroci so skupaj zapeli pesem “Ko si srečen”. Krajani so vse pogostili s toplim čajem in toplim sendvičem. Čas nam je hitro minil. Utrujeni in prijetno sproščeni smo se vrnili v Kresnice. Vodja PŠ Kresnice: Angelca KOPRIVNIKAR POVEZOVANJE NA PŠ VAČE Na Osnovni šoli Gradec Litija, podružnica Vače, smo ob zaključku projekta Vode na Slovenskem staršem ob govorilnih urah predstavili naše trimesečno delo s kratko kulturno in izobraževalno prireditvijo. Učenci so med programom ob različnih izdelkih in multimedijsko predstavitvijo prikazali znanje, ki so ga osvojili v času projekta. Tako starši kot učenci pa tudi učitelji smo bili s potekom in zaključkom projekta zelo zadovoljni. učiteljica Irma NEMEC OBISK PRI NAJSTAREJŠI KRAJANKI UČENCEV PŠ HOTIČ V okviru projekta »GLASBA JE PESEM ČASA« smo poslušali pesmi, ki so jih prepevale naše babice in se jih tudi nekaj naučili. Pesem pa ne zveni le v šolskih klopeh, ampak tudi na vasi. Z učenci smo obiskali gospo Francko Orehek, ki je letošnjo jesen praznovala 92. rojstni dan. Namesto voščila so ji učenci zapeli nekaj pesmi. Gospa Francka izhaja iz družine, v kateri zelo radi pojejo, zato je otroškemu petju ganjeno prisluhnila. V imenu KS Hotič ji je s šopkom rož voščil tudi gospod Vinko Logaj. Voščilu se je pridružil tudi KORK Hotič. Vodja PŠ Hotič Beti BUČAR BOŽIČNO NOVOLETNA PRIREDITEV S SEJMOM Božično novoletni sejem postaja na naši šoli tradicija In dogodek, na katerega se v prednovoletnem času pripravljamo in se ga veselimo učenci, zaposleni in tudi starši. Da nastanejo lepi izdelki in voščilnice, ki jih poskušamo na sejmu prodati, je potrebno veliko truda, iznajdljivosti in ustvarjalnosti. V ta namen smo letos organizirali tehniški dan, delavnice in za pripravo same prireditve še kulturni dan. Ves trud se je obrestoval. Bilo je prijetno, za šolski sklad, kamor namenjamo ves zbrani denar, pa tudi koristno. Seveda pa sejem ni namenjen zgolj trženju, namenjen je druženju in zabavi. V ta namen smo poleg stojnic, kjer so bili naprodaj vsi naši izdelki, pripravili že pred sejmom za učence natečaj z naslovom JELKA, na sam dan sejma pa še igralnice, lepotilni kotiček, klepetalnico in kavarno, v kateri je potekal naslovu primeren program, glasba in lepa praznična beseda, poleg kave in slaščic seveda. V goste smo povabili tamburaško skupino iz Šmartnega, harmonikarja Kruna Križa, ki je večer popestril z lepimi skladbami, seveda pa smo prisluhnili tudi našim mladim pevcem in recitatorjem. Dogajanje med stojnicami so poleg harmonikarja Gregorja Lamovška popestrili še plesalci šolske plesne skupine, Bleščice, plesne skupine NPZ in najbolj nadarjena in uspešna plesalka na naši šoli, Katjuša Premk. Prepričana sem, da je vsakdo našel nekaj zase. Vsem učencem, učiteljem in staršem, ki ste kakorkoli sodelovali se najlepše zahvaljujem, enako vsem donatorjem za darila, namenjena srečelovu. Ker je bila to na šoli Gradec zame zadnja tovrstna prireditev, saj z novim letom svoje ravnateljevanje predajam, dovolite, da se vsem svojim sodelavcem, učencem in staršem javno zahvalim za sodelovanje, strpnost in pomoč, kajti prav zato, ker smo se znali pogovarjati in dogovarjati, je bilo naše skupno delo uspešno in prav to svoji šoli želim tudi v prihodnje. Posebna zahvala velja gospe Karmen Sadar, ki je več kot 6 let uspešno predsedovala svetu staršev naše šole. Ker smo v najlepšem času leta, pa za zaključek morda še tale misel: » Kakor utrinki izginjajo leta v večnosti časa. Naj kakšen od njih obudi spomin na vse tisto dobro, kar smo storili skupaj.« Mirne in lepe praznike ter uspešno v letu 2007 vam želim. Iva SLABE, ravnateljica NOVEMBER V OŠ LITIJA, PODRUŽNICI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM - Učenci podružnice so se razveselili nove interesne dejav- »00505»,,, nosti, nemščine. Predstavila jim jo je mentorica Janja Črnko. Pokazali so velik interes. // - Učenec Danijel Nuhanovič je prejel 3. nagrado na likovnem || \) || natečaju čebelarskega društva Semič, Naš sosed, 5 IS striček čebelar. Njegova mentorica je bila Barbara Klanšek. \ 7^7) - Dva učenca sta se udeležila drugega državnega prvenstva v plavanju v Kranju. Tekmovala sta v disciplini na 50 metrov, s poljubno tehniko plavanja. Učenca je spremljal športni pedagog Viljem Guček. - V tem mesecu so bile na šoli tri študentke specialne in rehabilitacijske pedagogike, ki so hospitirale in nastopale, predvsem pa pomagale pri delu. - Tudi ta mesec so izvedli akcijo zbiranja starega papirja. - V vseh oddelkih so učenci pridno izdelovali novoletne voščilnice Marjeta MLAKAR-AGREŽ TEHNIŠKI DNEVI V letošnjem šolskem letu so tehniški dnevi za učence 7., 8. in 9. razreda devetletke potekali od 13. 11. do 22. 11. 2006. Učenci so opravljali proizvodno delo po skupinah, sestavljali so plastične nogice za podjetje KUM PLAST d.o.o. iz Zagorja, sestavljali električna stikala za podjetje KOMO d.o.o. iz Polšnika in izdelovali novoletne voščilnice. V času delovne prakse so si učenci skupaj z učitelji ogledali podjetje Predilnica Litija in Svea lesna Litija, kjer so jim predstavniki podjetij pripravili poučen in zelo zanimiv ogled. Pri ogledu Predilnice Litija, so se učencem 7., 8. in 9. razreda pridružili tudi učenci Posebnega programa vzgoje in izobraževanja Osnovne šole Litija. Maja DRAKSLER Dobra zamisel, kije ne delimo z drugimi, počasi zbledi in ostane jalova, kadar pa jo delimo, živi večno, ker prehaja od človeka na človeka in ob tem raste. Srečno in uspešno leto 2007 vam želi: J arina z. o. o. Projekt Leto kulture: MOŽNOSTI KULTURNEGA UDEJSTVOVANJA V LITIJI V želji, da bi učencem šole približali kulturno dogajanje v Litiji, smo na OŠ Gradec ob letu kulture povabili tri ključne osebe kulturnega dogajanja v Litiji in sicer vodjo litijske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, go. Rosano Maček, vodjo Zavoda za kulturo, go. Heleno Hauptman, in vodjo Mladinskega centra, go. Tino Naglič. Vse tri so se odzvale našemu vabilu in nas 22.11. 2006 obiskale na sestanku učencev šolske skupnosti. Ga. Tina Naglič, ki sta jo spremljala tudi prostovoljca, nekoč učenca naše šole, je predstavnikom učencev predmetne stopnje predstavila delovanje Mladinskega centra v Litiji, ki bo v kratkem praznoval prvi rojstni dan. Učenci so izvedeli, kje se center nahaja, kakšen je njegov program skozi leto, v katere projekte je vključen in katere dejavnosti bo organiziral za mlade v zadnjih dneh letošnjega leta. Prostovoljca Boštjan Štos in Denis Rekanovič sta prisotnim razdelila tudi programe z decembrskimi dejavnostmi, ki bodo zaradi svoje pestrosti učence šole gotovo pritegnile. Tudi ga. Helena Hauptman je predstavnikom šolske skupnosti predstavila, kje je sedež Javnega zavoda za kulturo in kaj vključuje. Njegovo delovanje zajema vse od gledaliških abonmajev in drugih prireditev v dvorani na Stavbah do različnih zanimivih razstav v zgradbi litijske občine, posebno pozornost pa namenja skrbi za kulturno dediščino. Slednja je ge. Heleni Hauptman še posebej pri srcu, tako da je v svet muzejske dejavnosti pripravljena popeljati tudi skupino učencev, ki bi to želeli. Občani Litije si pod okriljem Zavoda za kulturo lahko ogledamo tudi tri muzejske zbirke o zgodovini kraja. Ga. Rosana Maček nam je predstavila delovanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Izpostava v Litiji skrbi za podporo ljubiteljskih dejavnosti s področja kulture. Vključuje vsa področja kulturnega delovanja, od pevskih revij, likovnih delavnic in vključenosti v teden vseživljenjskega učenja do folklore. Poteka ves čas in povezuje različna kulturna društva v občini, sodeluje pa tudi z društvi širom Slovenije. V uri druženja z gostjami, ki v našem kraju vsaka na svojem področju skrbijo in se trudijo za kulturno in družabno življenje, smo izvedeli ogromno informacij o tem, kakšne možnosti kulturnega udejstvovanja imamo Litijani. Učenci - predstavniki šolske skupnosti - so informacije o tem posredovali tudi svojim sošolcem na razrednih urah. Možnosti obiskovanja kulturnih dogodkov je v Litiji veliko, potrebno je le odpreti oči, poiskati informacijo in se dogodka udeležiti. učiteljica Alenka ZUPANČIČ MALE ŽIVALI ScoNAKA DELOVNI CAS: pon-pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00-12.00 Mateja Šimenc s.p. Valvasorjev trg 19, Litija www.zoo-nara.si Vsem/strankam/ želimo* imela braznike/, obilo* zc/moja/, sreče/ im zadooofistoa/ o*JhriAa/ajocem/ letu/2007- tel: 01-898-10-05 zoonara@siol.net NOVICE IZ GIMNAZIJE LITIJA PRIPRAVE NA PRIJETNO PRAZNOVANJE V Hotiču se je v četrtek, 30.11.2006, zbralo kar B nekaj otrok in njihovih staršev. Igralnica vrtca TAČEK je postala prava delavnica, ki jo je vodil g. lit Gričar, oče našega varovanca. Posredoval je način izdelave adventnega venčka, pripravil pa je tudi ustrezni material. Svoje izkušnje in znanje je prenesel na vse prisotne. Izdelani venček so otroci okrasili z naravnim materialom, ki smo ga nabrali na sprehodih po bližnji okolici. Na koncu so dodali še bleščice. Vsi so bili zelo ustvarjalni in izdelki so bili zares unikatni. Zadovoljni smo se razšli, adventne venčke pa odnesli ter okrasili še naše domove. Vodja enote, vzgojiteljica Darja MARZIDOVŠEK m DIESEL vVTOSERVIS Maks Kobalej s.p. Tel: 059/026 171, e-mail:maks-kobalej@holmail.com Brodarska 5, 1270 Litija, Csm: om /BB6 085 Nudimo Vam: - servisiranje osebnih avtomobilov - servisiranje lahkih dostavnih avtomobilov - avto diagnostika za večino avtomobilov - lastno obnavljanje motornih glav - generalna popravila DELOVNI ČAS: PON-PET 08.00-12.00 in 13.00-18.00 SOB 08.00-12.00 VRTEC ČEBELICA - OŠ GABROVKA Na Gimnaziji Litija ta čas že delamo »s polno \ paro«. Imamo 100 novih dijakov, ki se po / JS \ ITI |f\ uvajalnem obdobju in krstu pospešeno privajajo •4 i i ’ -AS 1 Wl0 > na delovno življenje naše šole. Za nami so prva V / Wf\W\C7\ 44 preverjanja osvojenega znanja, hkrati pa tudi x—“ " iK* pn/e udeležbe na državnih tekmovanjih v znanju, na katerih smo ponovno dosegli nekaj vrhunskih rezultatov. SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU Na Gimnaziji Litija smo v petek, 1. decembra, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Litija pripravili dogodek ob svetovnem dnevu kuge 20. stoletja. Postavili smo stojnico z informativnim materialom o tej bolezni, za vse dijake in profesorje smo priskrbeli priponke ter skozi ves dan osveščali dijake. Popoldne je Debatni klub Gimnazije Litija, v zimskem vrtu naše šole, pripravil debato o AIDS-u. Srečanja so se lahko udeležili zaposleni, dijaki in tudi ostali obiskovalci. Debatni klub je novi krožek, ki je pod mentorstvom profesorja Jerneja Podgornika na šoli zaživel v letošnjem šolskem letu. Člani kluba so se udeležili že nekaj tekmovanj (v Ljubljani in v Lendavi) ter se predstavili v Mladinskem centru Litija. Mladi se pri krožku učijo veščin debatiranja, argumentiranja, zastopanja svojih stališč in poslušanja sogovornika. Takole je o AIDS-u zapisala dijakinja 3. a letnika, Špela Sedevčič: AIDS, kuga 21. stoletja, je bolezen, ki jo moramo spoznati predvsem mi, mladi. Mi smo tisti, ki moramo zaradi svoje varnosti poznati njene pasti in se naučiti, kako ravnati v primeru stika z okuženimi ali v primeru bolezni. Na Gimnaziji Litija smo 1. december, dan boja proti AIDS-u, obeležili z deljenjem simboličnih rdečih pentelj in publikacij o tej bolezni. Večina dijakov si je prejeto pentljo pripela, prav tako so si jih pripeli profesorji. S tem dejanjem smo vsi skupaj pokazali, da se zavedamo, kako pomembno je biti ozaveščen o tej bolezni, saj lahko tako pomagamo drugim in sebi, hkrati pa poskrbimo predvsem za svoje zdravje. V popoldanskih urah je Debatni klub Gimnazije Litija organiziral okroglo mizo o AIDS-u. Kljub slabi udeležbi je bila debata za poslušalce zelo zanimiva. Prišli smo do ugotovitve, da nam informacij o tej bolezni ne primanjkuje, saj so v dobi interneta vsem dostopne. Težavo smo našli v tem, da se vse premalo pogovarjamo. Zaželeli smo si še več takšnih okroglih miz, na katerih bi vsakdo lahko izrazil svoje mnenje. Pa naj to ne bo le na dan, ki smo ga določili za to. TEKMOVALCI IZ TUJINE Z NAJVIŠJIMI ODLIČJI V petek, 24. novembra, so se Izpred litijske športne dvorane taekvvondoistl podali na dolgo pot proti Srbiji, natančneje v mesto Ruma, kjer se je naslednji dan odvijalo močno mednarodno tekmovanje. Na njem je sodelovalo preko 320 tekmovalcev Iz Slovenije, Srbije, Črne Gore, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Člani Taekvvondo kluba Šmartno-Litija so se na njem odrezali odlično. Osvojili so dve zlati, pet srebrnih in štiri bronaste kolajne. Od petnajstih prijavljenih tekmovalcev se jih je domov z medaljo v žepu vrnilo kar enajst. Prav vsi pa si zaslužijo pohvale za pogumen in hraber nastop s katerim so potrdili ■ ■ dobro delo kluba in s tem tudi vzpodbudo za v prihodnje. M l Pri dekletih je tokrat "eksplodirala” pionirka Patricija Zupan, ki je svojo premoč v finalu okronala z zmago 7:0. Ob takšnem nadaljevanju pa si lahko obeta vrhunsko športno kariero. Pri moških pa se je odlično izkazal mladinec Nermin Rekanovič, ki je navdušil vse prisotne in z izjemnimi nastopi dve borbi zaključil z »knockoutom«, tretjo, finalno, pa za las izgubil in tako osvojil drugo mesto. Naslednje jutro so taekvrondoisti krenili proti srbski prestolnici Beograd ter dan izkoristili za ogled. Popoldne je sledila pot domov in po dolgih sedmih urah so le prispeli pred litijsko športno dvorano. Ker pa se na lovorikah ne počiva, je pred vrati nova preizkušnja za tekmovalce, saj se bodo udeležili tradicionalnega božičnega pokala v Zagrebu, ki bo potekal drugi vikend v decembru. Lep pozdrav in srečno, taekvvondo klub Šmartno-Litija. Gašper REPINA REZULTATI - ZLATO: Patricija Zupan, pionirka, 7 do 11 let, -29kg; Katarina Boldin, mladinka, 14 do 17 let, -68kg; SREBRO: Aljaž Primožič, pionir, 7 do 11 let, -39kg; Aldin Muratovič, junior, 14 do 17 let, -48kg, Elvin Budimlič, junior, 14 do 17 let, -51 kg; Nermin Rekanovič, mladinec, 14 do 17 let, -68kg; Polona Dobravec, seniorka, 18 let in starejši, -67kg; BRON: Domen Pirc, pionir, 7 do 11 let, -36kg; Manca Žižek, kadetinja, 11 do 14 let, -35kg; Meriš Kapič, kadet, .11 do 14 let, -49kg; Aleš Kolar, senior, 18 let in starejši, -67kg; SODELOVALI SO SE: Friškovec Miha, Kristjan Učakar Trentelj, Dejan Gajič. TAEKVVONDOISTKI ŠPELA IN LARA ZADOVOLJNI Z USPEHI Mladi domači taekvvondoistki Lara Amršek in Špela Šinkovec, članici TKD kluba Chagi iz Uubliane, sta v tem koledarskem letu zaključili s pomembnejšimi tekmovanji. Špela je letos prestopila | v člansko konkurenco, Lara pa med mladinsko, kar pa jima ni povzročalo večjih težav. Z vsakim tekmovanjem sta si nabirali nove Izkušnje In znanje. IMAMO DRŽAVNO PRVAKINJO IZ LOGIKE 11. novembra letos je v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko potekalo 21. državno tekmovanje v logiki. Tekmovalo je 299 dijakov iz vseh slovenskih srednjih šol, ki so na izbirnem tekmovanju že premagali sošolce na svojih šolah. Državnega tekmovanja v logiki se je udeležilo pet dijakov naše šole: po en najboljši v vsakem letniku ter lanski dobitnik zlatega priznanja, ki se je zaradi tega dosežka uvrstil neposredno na državno tekmovanje. Tako so našo šolo zastopali Klara Hostnik, Petra Obermajer, Maša Rome, Nejc Steiner ter Aljaž Lazar. Na tekmovanju so Maša, Nejc in Aljaž dosegli srebrna priznanja, poseben dosežek pa je uspel Petri, ki je v kategoriji 2. letnikov zbrala največ točk ter zasedla prvo mesto in tako osvojila zlato priznanje. TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI Dijaki Gimnazije Litija so stalni udeleženci tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni - v tem šolskem letu so se ga udeležili že šestič. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo preko trideset dijakov, tri najbolje uvrščene dijakinje pa so svoje znanje dokazale še na državnem tekmovanju v Brežicah. Največji dosežek je uspel dijakinji 2. b razreda, Mateji Gričar, ki je osvojila zlato priznanje, dijakinji Emi Stanojkovič, 1. b, in Marjana Grabnar, 3. a, pa sta osvojili srebrni priznanji. Čestitamo vsem tekmovalcem, še posebej naši novi državni prvakinji, vsem pa želimo čim več uspeha v šoli in na prihodnjih tekmovanjih. Vsi dijaki in zaposleni na Gimnaziji Litija želimo občankam in občanom blagoslovljen božič ter srečno in uspehov polno novo leto 2007. Kolektiv Gimnazije Litija Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske vzgoje. Pripomore k zbliževanju otroka z vrtcem, pa tudi spoznavanju njegove družine. ROBERT VOJE s.p. Loška 3,1270 LITIJA GSM: 041 893 724 E-mail: cartech@siol.net Tech Izkoristili smo povabilo Janjine mamice, da jih obiščemo na njenem domu. Pri njih imajo namreč gostilno. Bili so pripravljeni, da z otroci in njeno babico naredimo pico. Že več dni pred odhodom so se otroci tega obiska zelo veselili. V sredo so prišli v vrtec vsak s svojim predpasnikom in s šolskim kombijem nas je hišnik odpeljal na Laze. Ob prihodu so imeli že vse pripravljeno za delo. Otroci so najprej odložili obleko, si dobro umili roke, si zavezali predpasnike ter nestrpno čakali, da pričnejo z delom. Najbolj so uživali pri gnetenju in vlečenju testa. Seveda so pice tudi obložili s pripravljenimi sestavinami. -Na koncu nam je še Janjina babica pokazala, kako spretna je ona pri tem delu. Komaj pa smo pospravili mize in predpasnike, že je iz kuhinje zadišalo po pečenih picah. Pice so bile dobre kot še nikoli. Morda prav zato, ker so pri pripravi sodelovali otroci. Veseli smo takšnega sodelovanja, takšni dnevi naše delo popestrijo in obogatijo. Najlepša hvala Janjini družini za prijaznost in pogostitev. Vlasta CEROVŠEK in Marinka LENART AVTOAKUSTIKA •ALARMI ■ CENTRALNO ZAKLEPANJE - ELEKTRIČNI POMIK STEKEI Servis KLIMA NAPRAV Zastopstvo, servis in prodaja akumulatorjev FULMEN in TOPLA :a osebna in tovorna vozila, traktorj in moto program. UGODNE CENE! Voščimo vam miren in prijeten božič, novo leto 2007 pa naj bo do vas prijazno, polno zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov. Špela Šinkovec se je v letošnjem letu z reprezentanco Slovenije udeležila petih turnirjev A., na katerih je osvojila kar tri medalje in sicer: AUS-TRIAN OPEN 2006 / Obervvart: 1 .mesto, CROATIA OPEN 2006/ Zagreb: 3. mesto, FRENCH OPEN 2006/ Pariz: 3. mesto. V letu 2006 se je udeležila tudi Evropskega članskega prvenstva v Bonnu in Svetovnega Univerzitetnega prvenstva WTF v Valenciji. Na obeh tekmovanjih je Špela "plačala” davek za neizkušenost ter izpadla v prvem krogu. Osvojila je tudi naslov državne prvakinje v borbah v kategoriji članic (- 63 kg). Žal pa si bo Špela letošnjo tekmovalno sezono zapomnila tudi po številnih poškodbah, saj je morala kar nekaj turnirjev zaradi poškodb predčasno končati. Svoj zadnji uspeh je Špela dosegla konec novembra na Odprtem prvenstvu Francije, ki se uvršča med večja mednarodna taekvvondo tekmovanja olimpijske verzije WTF v Evropi. Tekmovanja se je udeležilo 500 borcev iz 22 držav, ki so tekmovali v olimpijskih kategorijah glede na težo tekmovalca. Špela je v prvem kolu ugnala Francozinjo Marine Bovo, v drugem krogu Nemko Lindo Kuhi, v polfinali pa je morala priznati premoč svetovni prvakinji Edni Diaz Acevedo iz Mehike. Z dobrimi uvrstitvami na velikih mednarodnih turnirjih je Špela dokazala, da se lahko kosa tudi z najboljšimi tekmovalkami, kar ji daje voljo in motivacijo za nadaljnje treninge. Lara Amršek pa je dosegla naslednje uvrstitve: PANEUROPEAN OPEN/ Zagreb/ 2006:1. mesto, Državno prvenstvo v borbah / Maribor/ 2006 - 1 mesto, Državno prvenstvo v tehniki/ Maribor/ 2006:2. mesto med mladinkami posamično, JASTREB OPEN/ Zagreb / 2006: 1. mesto. Na tekmovanju Jastreb open je bila Lara izbrana za najboljšo tekmovalko med kadetinjami. Udeležila se je tudi treh turnirjev A z reprezentanco Slovenije, kjer je v mladinski konkurenci predvsem nabirala izkušnje za naslednja tekmovanja. Obe dekleti sta s svojim delom in rezultati dokazali, da sta pripravljeni za doseganje novih uspehov. j | MANCA, SARA IN ROK USPEŠNI TUDI V TUJINI Lara in Spela ob osvojitvi naslova državnih prvakinj WTF Taekvvondo reprezentanca Slovenije v tehniki, pod vodstvom trenerja Roka Moharja, katere stalni člani so tudi Manca Vidmar, l.dan, iz Litije, Sara Groznik, 1. dan In Rok Mohar, 3. dan, iz Šmartna (vsi klub Dragon Ljubljana), je v preteklem času zabeležila tri reprezentančne treninge in se udeležila nekaj mednarodnih tekem. Vseh tekem se udeležujejo po programu priprav na Svetovno prvenstvo leta 2007, ki bo v Koreji. Zabeležili so naslednje rezultate: 28.10.2006, Pantera-fighters world cup, Zagreb: Rok Mohar, kategorija člani, črni pasovi, nad 27 let, 1 mesto. 18.11.2006, 4. Maksimir cup, Zagreb: Rok Mohar, kategorija člani, črni pasovi, od 18-30 let, 3. mesto. 3.12.2006, 14. Nikola open, Zagreb: Sara Groznik, kategorija članice, črni pasovi, od 18-27 let, 1. mesto; Manca Vidmar, kategorija članice, črni pasovi, od 18-27 let, 3. mesto; Rok Mohar, kategorija člani, > J Hf • V JP ^1 črni pasovi, nad 27 let, 2. mesto; Manca, ) ‘ *jt - T Sara, Rok, Jan, Tina, kategorija mešane ekipe, 1. mesto. Na tekmi je reprezen-tanca med 12 ekipami zabeležila s petimi • i lA P1 S M nastopajočimi in šestimi osvojenimi me-1 ■' M daljami tudi ekipno 6. mesto. Reprezentanca se bo v decembru zbrala še na dveh skupnih treningih in tako za-I ključila jesenski del priprav. MLADI KOŠARKARJI KK LITIJA PRVIČ V MEDNARORDNI BOCA JUNIOR LIGI Zavod za športne aktivnosti Karizma 1 in ŠD Koš že četrtič organizirata tekmovanje BCAA Junior League, v kateri sodelujejo ekipe iz treh držav: Hrvaške, Italije in Slovenije. V novi sezoni bo potekalo tekmovanje v štirih kategorijah. V treh se bodo merili fantje (Top 8, Junior A in Junior B), v teh treh kategorijah bodo prvič sodelovali tudi košarkarji iz Litije. Premierno pa bodo svoje tekmovanje imela tudi dekleta (letnik 1992/93 in mlajše). V vseh kategorijah bo sodelovalo 73 ekip. Dekleta in fantje (Junior B) so prvič stopili na parket 26. novembra, preostali dve konkurenci pa sta začeli 3. decembra. V Litiji smo gostili že dva turnirja za Junior A in Junior B. V nedeljo, 26. novembra, so igrali letniki 1995. Domači košarkarji so prikazali odlično igro in osvojili turnir. Rezultati: Litija-Triglav 47:39, Uskok-Komenda 65:24, Triglav-Komenda 76:14 (za 3. mesto), Litija-Uskok 85:16 (finale). Za Litijo so igrali: Čosič Valentin, Tičar Tevž, Milojica Robi, Špan Jure, Kovačič Domen, Balant Matej, Poglajen Tim, Bukič Kevin, Jere Aljaž, Kajtna Ambrož, Guskič Marko, Petrič Simon. V nedeljo, 3. decembra, so odigrali svoj prvi turnir letniki 1993 in v finalu priznali premoč ekipi iz Trsta. Rezultati: Azzurra-Vajda 62:30, Litija-Janče 47:37, Vajda-Janče 62:52 (za 3. mesto), Azzurra-Litija 67:40 (finale). Za Litijo so igrali: Strle Staš, Bukič Kevin, Kos Anže, Špan Jure, Marijanovič Zan, Osredkar Matevž, Vaš Luka, Kasalovič Tim, Domanovič Nemanja, Kajtna Ambrož, Kajišič Ivan, Poglajen Andraž, Petrič Simon. Sezona se bo zaključila maja 2007 s finalnimi turnirji za Top 8, Junior A in dekleta, ki bodo v Kopru, kategorija Junior B pa se bo nazadnje srečala v Celju. Več informacij pa najdete na uradni spletni strani BCAA Junior League. USPEŠEN ZAKLJUČEK PIONIRSKE SEZONE KK LITIJA Pionirji košarkarskega kluba Litija so uspešno zaključili s tekmovanjem v Prvi slovenski košarkarski ligi (1. SKL), saj so osvojili 8. mesto med 36. ekipami. Sezona se je za njih začela s kvalifikacijami za uvrstitev v 1. SKL, ki so jih z zmagama proti Preboldu in Polzeli prepričljivo dobili. ‘ V spomladanskem delu prvenstva so igrali v skupini center skupaj z Union Olimpijo, Domžalami, Lastovko, Kamnikom in Nazarjami. Po uspešnih igrah so se za Union Olimpijo uvrstili na drugo mesto v skupini in si s tem priigrali uvrstitev med dvanajst najboljših ekip. V tem delu tekmovanja so tekmovali v skupini vzhod 1 skupaj z: Radenska Creativ Murska Sobota, KŠ Mario Primorac Maribor, Alpos Šentjur, Zlatorog Laško in Union Olimpija. Po odigranih tekmah so se z enakim številom točk kot Zlatorog Laško uvrstili na četrto mesto v skupini, saj jim v odločilni tekmi ni uspelo premagati ekipe iz Laškega in si s tem priboriti dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na finalni turnir. Glede na majhno bazo igralcev in v poprečju nekoliko nižjo in mlajšo ekipo pomeni doseženo osmo mesto v Sloveniji velik uspeh za mlade športnike, hkrati pa dodatna spodbuda za delo naprej. Za pionirsko ekipo so pridno trenirali in tekmovali naslednji igralci: Š_pan Jure, Sajovic Žiga, Okorn Rok, Tilia Rok, Šteh Tim, Marijanovič Žan, Peterca Žiga, Špan Jan, Domanovič Nemanja, Vaš Luka, Kos Anže, Kunc Gregor, Poglajen Andraž in Strle Staš. Fantje so prikazali veliko košarkarskega znanja, tako tehničnega kot taktičnega, za kar je zaslužen njihov trener Džemo Ibiši. Z dobrimi igrami sta se še posebej izkazala Gregor Kunc in Jan Špan, ki sta bila izbrana v regijsko pionirsko reprezentanco. Jan pa je bil izbran še v Slovensko pionirsko reprezentanco, s katero se je udeležil mednarodnih turnirjev v Španiji in Slovenj Gradcu. V začetku decembra pa sta Gregor in Jan opravila prvi selekcijski trening za mlajšo kadetsko reprezentanco. Ekipo čakajo spomladi kvalifikacije za 1. kadetsko ligo, zato upamo, da bodo še naprej zavzeto in vestno trenirali, saj je obdobje ob prehodu v srednjo šolo nekakšna prelomnica za mlade športnike. NEPORAŽENO MOŠTVO SELE NA DRUGEM MESTU Navijači članskega moštva se po končanem jesenskem delu prvenstva z veseljem ozirajo na lestvico MNZ lige Ljubljana, saj je ekipa Tomaža Uplja tik pod vrhom. Ekipa Jevnice je za ND FC Ljubljana zaostala za eno točko in je edina ekipa brez poraza. Kljub temu, da so mnogi mnenja, da je za Jevničane realen boj za drugo mesto, prvo mesto naj bi bilo rezervirano za trenutno vodilno ekipo, so fantje odločeni, da ob podpori vodstva in navijačev dokažejo, da je kvaliteta merilo za napredovanje v višji rang tekmovanja. :: m B D B I533S 1. ND FC Ljubljana 8 7 0 1 21 2. Jevnica 8 6 2 0 20 3. Belinka 8 5 1 2 16 4. Termit Moravče 8 4 2 2 14 5. Komenda 8 3 3 2 12 6. Vrhnika 8 3 1 4 10 7. DD-Dren 8 2 1 5 7 8. Vir 8 1 » 7 3 9. Mengo 28 8 0 0 8 0 V letu 2006 je bila v Jevnici ustanovljena mladinska ekipa Jevnica, ki pa v jesenskem delu ni okusila slasti zmage. Za spomladanski del si ekipa Marjana Medveda želi boljše rezultate, ki ob nadaljevanju zastavljenega prav gotovo ne bodo izostali. Nogometaši in tudi nogometašice mlajših selekcij pod vodstvom Damjana Maleševiča so pokazali napredek in Jevnici dali upanje za nadaljnji rod nogometašev. Trud, ki je bil vložen zaenkrat še ni obrodil sadov, vendar v prihodnjem lahko pričakujemo napredek. Ob koncu leta se NK Jevnica želi zahvaliti vsem sponzorjem in prijateljem jevniškega nogometa za pomoč pri njihovem delu ter vsem bralcem vošči veliko zdravja, sreče in športnih in drugačnih uspehov v novem letu 2007. Še vedno vabimo nove člane med svoje vrste, kontaktne osebe so: Ciril Peterca (GSM: 041-841-272), Tomaž Upelj (GSM: 041-635-470) ali Damjan Maleševih |GS“,,-,56-5,6> Mitja JANEŽ IZLET V NEZNANO Dne 25.11.2006 smo se žene litijskih nogometašev NK Litija odpravile na izlet na Primorsko. Iz Litije smo se odpravile v zgodnjih urah, kjer nas je pot popeljala do Kort nad Izolo. Tam smo si privoščile obilno kosilo s priokusom morja. Nato nas je pot vodila v Sečoveljske soline, ki so v lasti podjetja Mobitel, d.d.. Organizacija vodenja v solinah je na visokem nivoju. Ob zaključku ogleda z strokovnim vodenjem smo lahko pritrdile, da smo ponosne na naš krajinski park, ki je z Mobitelovo pomočjo v hitrem razvijanju. Vsekakor za vsakega prijetna destinacija. Po ogledu pa smo si privoščile obilno večerjo ob kapljici dobrega primorskega vina. Ob našem druženju bi se rada zahvalila Telekomu Slovenije, d.d. za promocijsko blago, Slavi Celestina in Renati Fele za uspešno organizacijo in izpeljavo izleta. Ob tem bi rada poudarila, da tudi nam - ženskam ni vseeno, da bi nogometni klub Litija zaplaval v pozabo, kajti program in vzgoja mladih mora biti osnovno vodilo razvoja v prihodnosti v nogometnem klubu Litija in sami občini Litija. Zahtevnost samega razvoja se kaže v ciljih, ki predvidevajo izboljšavo ekonomske in finančne sposobnosti ter učinkovitosti kluba, povečati popolnost tekmovanj, urediti preventivne ukrepe za preprečitev morebitnega nepredvidenega bankrota, povečanje zmogljivosti, transparentnosti in verodostojnosti kluba ter predvsem izboljšanje finančne slike o nogometnem klubu. Predvsem je bistvenega pomena sodelovanje pri medsebojni strokovni nadgradnji, kot pregovor govori »več ljudi več ve«. Ne smemo pozabiti, da moramo dolgoročno zapečatiti skupne razvojne usmeritve, kot prikaz nogometnega kluba v Litiji v prihodnosti močnega in prepoznavnega slovenskega kluba. S skupnimi močmi lahko naredimo veliko! To pomeni, da se vidimo zopet prihodnje leto! Petra GOLNAR DELO ŠPORTNEGA DRUŠTVA ZGORNJI LOG V LETU 2006 ZUPAN MIRKO KAPLJA ! r—r -* Mirko Kaplja je v Občini Litija županoval | \ 20 let in 18 let sodeloval z Društvom £ para-plegikov ljubljanske pokrajine in Zvezo paraplegikov Slovenije. Vendar Mirko Kaplja ni bil samo župan. Bil je I veliko več! Poleg tega, da je v svojem fmflr dolgoletnem mandatnem obdobju ogro- E' sJh Hf mno Postori1 za svoj kraj, je imel tudi Rf - 3r!^Hl izreden socialen čut. Zato ni čudno, da ....smo z županom Mirkom Kapljo odlično sodelovali in postali pravi prijatelji. Neprecenljiv je njegov doprinos pri organiziranju vsakoletnih kegljaških turnirjev, spominjamo se ga pa tudi kot prvega organizatorja odmevnih koncertov »Dobra misel,« ko smo zbirali denar za gradnjo našega doma na morju. Takrat je bila dvorana v Litiji napolnjena do zadnjega kotička. Ob srečanju in zaključku njegovega županovanja smo se mu želeli zahvaliti za vse kar je naredil v dobrobit paraplegikov, pa nas je ponovno prijetno presenetil in nam poklonil srebrnike znamenite Vaške situle. Hkrati pa obljubil tudi v prihodnje pomoč pri organiziranju tradicionalnih novoletnih kegljaških turnirjev. Mirko Kaplja - še enkrat HVALA! „ . ............ , Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine Člani SD Zgornji Log smo bili v letu zelo dejavni, saj smo realizirali vse zastavljene cilje. Kot poseben uspeh si štejemo dokončanje ureditve površine za igranje košarke in uspešno izvedeno organizacijo številnih družabnih srečanj. Uspešno smo sanirali nogometno igrišče, ki je prav gotovo med najlepšimi v občini Litija. Počasi, a vztrajno dobiva športni park na Zgornjem Logu celovito podobo in to se že kaže v odlično obiskanih tekmah OLMN. Pogosto je na naših tekmah več obiskovalcev, kot na tekmah NK Litija. Seveda so k temu pripomogli tudi uspehi naše ekipe, saj smo že nekaj let v vrhu OLMN. Kot že rečeno smo uspeli realizirati naše tradicionalne družabne aktivnosti kot so turnir v biljardu in tradicionalno prireditev STARI - MLADI. Prireditev ima že več kot 30 letno tradicijo in je ena najstarejših tovrstnih prireditev v širši okolici. V ponos nam je dejstvo, da nam tudi druga društva sledijo pri organizaciji raznih prireditev in srečanj. Tako kot vrsto let doslej, smo tudi letos na predvečer prvega maja prižgali kres in pripravili krajši kulturni program. Letos smo že drugič organizirali in uspešno izpeljali kolesarski izlet, ki se je uspešno zaključil z okusnim golažem v športnem parku na Zgornjem Logu. Omeniti moram tudi» pohod dobre volje«, ki smo ga izvedli v mesecu oktobru. Pohod v Golišče in okoliške hribe je trajal ves dan in se na večer zaključil v KOFETEK - baru. Ob koncu meseca decembra bomo nazdravili iztekajočemu uspešnemu letu in si začrtali novih ciljev za leto Predsednik ŠD Zg.Log: Vinko PRAPROTNIK POHODNE PALICE Hlmalaya (teleskopske-3delne, vidia konica, kompas, vzmetene) 4.800 SIT z DDV oz. 4.500 SIT z DDV (pri nakupu več kot enega para) PRODAJA in SERVIS GSM: 041-344-292 Dajmox d.o.o., Kresnice Za člane PD Litija - 20% POPUST PLANINSKI KOTIČEK 26. SPOMINSKI PLANINSKI POHOD NA TIŠJE V nedeljo, 10.12. 2005, je planinsko društvo Litija pripravilo že 26. spominski planinski pohod na Tišje. Kislo vreme, z rahlim rosenjem je sicer marsikoga zadržalo doma, kljub temu pa se je pohoda udeležilo 300 do 400 pohodnikov. Prišli so iz vseh koncev Slovenije od Miklavža na Dravskem polju do.Notranjske, največ pa je seveda bilo domačinov iz Litije in Šmartnega. Na slovesnosti pred domačijo Tisenških so pohodnike pozdravili Roman Ponebšek, predsednik PD Litija, Milan Izlakar, župan Šmartnega pri Litiji, in Gvido Kres, svetnik iz Litije, v imenu župana Francija Rokavca. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci iz podružnične šole Velika Kostrevnica pod vodstvom učiteljice Marjane Poglajen. Program je povezoval Gašper Repina. Udeleženci pohoda so upravičeno pohvalili markaciste, ki so pot dobro označili in očistili. Tudi tokrat je organizacijski odbor pod vodstvom Petra Rutarja odlično pripravil pohod, saj so organizacijo pohvali številni pohodniki. PD LITIJA vabi v petek, 12.1. 2007 ob 18. uri, v veliko sejno dvorano občine Litija, Jerebova 14, na tradicionalni PLANINSKI VEČER Z DIAPOZITIVI. S pomočjo fotografskih posnetkov bomo obudili spomine na nekatere izlete vseh sekcij v letu 2006. za varnost na ponoau so mat tomt postaven gorsKi reševalci iz reševalne postaje Ljubljana, med njima sta bila tudi domačina Jože Repina in Franci Intihar (jMMjOSW OtiOttiMool Milan MIHELIČ $.p. GSM: 041-541-002 £ Želimo vam lepe božične praznike,novo leto 2007 pa naj vam nakloni zdravja, sreče in PRELOMNO LETO 2007 Jesenska sezona v kegljanju je bila z zadnjo soboto v novembru skoraj v celoti končana, zato je prav, da pregledamo nekaj najpomembnejših dosežkov. Dečki in deklice so za državno prvenstvo odigrali že 6 tekem, zadnja je na vrsti konec decembra v Celju, kjer bo potekala finalna tekma. Trenutne uvrstitve naših so naslednje: Veronika Ivančič je četrta v III. kategoriji, Valerija Kokalj je druga v IV. kategoriji, Anja Dobravec je tretja v IV. kategoriji, Klemen Ivančič je tretji v II. kategoriji, Tomaž Ivančič je šesti v II. kategoriji Medtem se je končalo državno prvenstvo v kategoriji kadetov in kadetinj v dvojicah. Veronika Ivančič in Valerija Kokalj sla zasedli osmo mesto, Jernej in Primož Ivančič pa sta presenetljivo osvojila bron. To ju je pripeljalo med ožji izbor za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila na letošnjem svetovnem kadetskem prvenstvu. Fantoma vse čestitke. Konec novembra je bil zaključen tudi jesenski del moštvenega prvenstva. Naša druga ekipa je v II. ligi-vzhod igrala bolje kot v lanski sezoni in s štirimi zmagami zasedla osmo mesto. Nekaj več komentarja in pozornosti vse športne javnosti v Litiji pa zasluži nastopanje I. ekipe, ker je od njene nadaljnje usode odvisna bodočnost celotnega kluba. Pravilnik o kategorizaciji kegljišč, ki je stopil v veljavo ob pričetku tekoče sezone, e uvrstil litijsko kegljišče v I. c kategorijo. Kar pomeni, da je kegljišče neprimerno za tekme v La državni ligi in za ostala tekmovanja iz ranga najpomembnejših državnih tekmovanj, v sezoni 2007/2008 pa velja isto določilo tudi za tekme v l.b državni ligi. Kaj pomeni to za litijski kegljaški klub in njegovo prihodnost? I. ekipa, že šesto leto zapored član I ,a državne lige, je pričela sezono 2006/2007 kot »domačin« v Trbovljah. Zaradi posebne specifike, ki jo običajno zna prebrati samo domačin, je prednost domačega kegljišča v tem športu zelo velika. In tako e bil konec jesenske sezone za ekipo že vnaprej znan in pričakovan: 9 tekem, 9 gostovanj, 9 porazov. Nadaljnji scenarij je predvidljiv: Izpad spomladi iz I. a slovenske lige in v naslednji sezoni spet kot »domačin« v Trbovljah v borbi za obstanek v l:B ligi. To nenehno gostovanje in dodatni stroški treningov ter tekem v Trbovljah zahtevajo trezen razmislek: Kako naprej? Z odgovornimi na občini v zadnjih nekaj letih že velikokrat govorjene variante so tri: Posodobitev obstoječega kegljišča, ki pa je v zasebni lasti. Novo kegljišče v sklopu nastajajočega SPAR-a. Ukinitev kluba. Životariti še naprej bržkone ne pride več v poštev! Ker morajo biti do začetka avgusta 2007 vsa kegljišča kategorizirana, nato pa sprejete propozicije za ligaška tekmovanja 2007/2008, je odločitev za eno od prvih dveh variant, ki jo mora sprejeti klub skupaj z občino, skorajda izsiljena! Tretja odločitev pa pomeni spraviti ob življenje enega najstarejših klubov v Litiji, katerega športne korenine segajo tja v drugo polovico tridesetih let prejšnjega stoletja. To pa je podatek, ki zasluži vso našo pozornost in sili k treznemu razmišljanju! No, člani kluba kljub skrajno neugodnim infrastrukturnim in denarnim razmeram ne gledajo tako črno, saj »...upanje umira nazadnje...« Kegljaški klub Litija 2001 GREGA KOKALJ ZMAGUJE Grega Kokalj postaja novo ime Tenis kluba AS Litija. Komaj osemletni Grega je na obeh turnirjih TZS v kategoriji od 8 do 11 let zmagal v mini tenisu, še večji uspeh pa je, da je obakrat zmagal tudi v tenisu do 10 let. Grega gre tako z velikimi koraki po stopinjah Nika Razborška. Z odličnimi nastopi v tej kategoriji si je pridobil že tudi dve vabili za turnirje za lestvico TZS do 12 let. Enega v Rogaški, ki ga je že izkoristil in izgubil v prvem kolu, ko je odlično igral proti 5. nosilcu turnirja, ki pa je bil zaenkrat še premočan, drugega pa bo prejel v Litiji na zadnjem letošnjem finalnem turnirju do 12 let. Tako bo kmalu uvrščen tudi na lestvico do 12 let, sam jih šteje osem. Prav tako osem jih šteje Žana Lukač, ki je v mini tenisu dosegla 3. mesto, v tenisu do 10 let pa presenetila in dosegla 2.mesto. S tem si je tudi Žana priborila vabilo organizatorja za glavni turnir do 12 let. V midi tenisu sta odlično nastopili Širše Sara in Jamšek Nina, ki sta osvojili pokal za 3.mesto. Za Jamšek Nino je to že 4 pokal zapored v midi tenisu, odlično pa-je nastopala tudi na B finalu do 12 let v Ljubljani, kjer se je uvrstila v četrtfinale. Na A finalu do 12 let v Rogaški je blestela Čuk Pia, ki se je uvrstila v polfinale in osvojila svoj prvi pokal na tekmovanjih za lestvico TZS do 12 let, ki pa glede na prikazano igro zagotovo ne bo zadnji. Eva Kolman je v Rogaški izgubila v 2. kolu, Lara Kralj pa v 1 .kolu kvalifikacij. Pri dečkih je v A finalu izredno presenečenje pripravil Tim Poglajen, ki se je preko kvalifikacij uvrstil v glavni turnir, potem pa izgubil v 1. kolu, tako kot Mark Čuk, Tim Šteferl in Grega Kokalj, v drugo kolo pa se je uspelo uvrstiti Valentinu Horvatu. Na turnirju do 16 let je Nik Razboršek v prvem kolu premagal 1. nosilca in se potem uvrstil v četrtfinale, Nastja Kolar pa je na svojem prvem turnirju do 16 let uspela priti kar do polfinala, kjer jo je v 3 setih premagala 1.nosilka. Nik trenutno igra v Franciji na ETA turnirji 1. kategorije, kjer se je že uvrstil v 2. kolo, Nastja Kolar pa je odpotovala v ZDA na Orange Bowl. Na turnirju do 14 let je odlično odigral Blaž Bizjak, ki se je po zmagi nad 5. nosilcem uvrstil v polfinale, še posebej pa je presenetil Mark Čuk, ki se je na svojem prvem turnirju do 14 let uvrstil v 2.kolo. Pri deklicah se je Lukač Lara uvrstila v 2. kolo. Anja Poglajen je nastopila še na zadnjem WTA turnirju v letu 2006 in sicer v Dubaju na turnirju z nagradnim skladom 75.000 USD. Turnirje bil zelo močan, saj so nastopala tudi Beneševa in Zako-palova, ki je lansko leto v finalu Portoroža premagala našo Katarino Srebotnik. Anja je v kvalifikacijah izgubila z Ukrajinko Vane Levchenko, že sama uvrstitev na tako močan turnir pa ji je prinesla nove točke in napredovanje na lestvici WTA za okrog 60 mest, tako da bo napredovala iz 980. na mesto nekje okrog 920. To je bila za Taipejem že druga direktna uvrstitev Anje Poglajen na tako močan turnir. S sezono 2006 smo v klubu zelo zadovoljni. V rezultate je bilo vloženega veliko truda, odrekanja in sredstev. Zato se Tenis klub AS zahvaljuje vsem, ki so pri tem projektu pomagali, kajti brez pomoči sponzorjev ne bi mogli uresničevati naših sanj. Najlepše darilo ob koncu leta za vse odlične tekmovalce Tenis kluba AS Litija je tudi letos, tako kot lani, prišlo od podjetja Tommobil iz Litijie, ki je poskrbelo za obdaritev najbolj zaslužnih tekmovalcev. Tenis klub AS Litija vabi vse ljubitelje tenisa, da si v dneh od 27.12.2006 do 30.12.2006 ogledajo tunir TZS v kategoriji do 12 let in navijajo za naše najmlajše ase. L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR svetič VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 09.01,2007 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL : 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 tedanjim In /usločim vvtvmAom črv v