iJ^VT]  PosAvsKi  OTTJ73
Leto VIII, številka 76, marec 2004, naklada 12.000 izvodov, cena 1 SIT

NFVO, d.d.
Lava 11, Celje
S 03/4224 100
www.nivo.si
Qije 6, 8274 Raka, GSM: 041/60 68 16
(gips ploscG, profit, pritrdilri
material, vijski...)        __________
-SISTEM@m*onn i :v;k;i
¦PERUTFfsuhitstrihi)
¦ALUMtNIJASTESTROPNE
OBLOGE ¦ INTERVAL
- AUUMNUASTE HKSNE ŽAUUZIJE -
BRISOLEJI
- DEKORATWNIDODATKI - ŠTUKATURE
EFEKT HnJKO. d.B.O.
cesta a luiua 2i. 8270 Kriko
I8I.: 07/4902 860.
IZUEDBA USEH URST ELEKTRO-
mSTAUCU
ELEKTRIČHE K1ERITUE
TRQOUIHA Z ELEKTROMATERIA-
lOm ID SUETILI
KRŠKO
nakanaluS 19
Holding Sfovenske etektmne d o.o
Mot energije
KRŠKO - STOIETJE NA RAZGLEDNICAH
¦;SKO |
IsF
CENA: 9.765,00 SIT
- več kot 200 razglednic Krškega in
Vidma izobdobjaod 1897do 1997
-208strani
-  trda vezava
- veliki format (260 x 280 mm)
- številni podatkl iz več kot 50
različnih virov
- zanimivi odlomki iz literamih
in zgodovinskih del o Krškem
I ^^^M^P^^^* *»    * '  *
almanah
občine   krško
2003
CENA: 1.600,00 SIT
ALMANAH OBCINE KRŠKO 2003
- 208 strani,ČB, 190X220 mm
- kronološki pregled dogajanja
I   od decembra 2002 do novembra 2003
- podatki o krajevnih skupnosti v Občini Krško
- občina Krško v številkah popisa 2002
- občinski svet v sliki in besedi
Tänfare
CENA: 3.906,00 SIT
IZBOR NOVEJŠIH DEL AVTORJEV
IZ KRŠKEGA IN POSAVJA
Izbor, ureditev
in spremna beseda: Silvester Mavsar
Oblikovanje: Boštjan Colarič
Format knjige: 160 x 230 mm
Obseg knjige: 152 strani
Vezava: italijanska (trda)
EÖgE/xjj
SPEEDWAY
CENA: 6.510,00 SIT
PRVA KNJIGA 0 SPEEDWAYU
PRI NAS!
Knjiga velikega formata (205 x 280 mm) obsega
150 strani in vsebuje preko 150 barvnih fotogra-
fij. Ker je besedilo v slovenskem in angleškerm
jeziku, bo knjiga tudi lepo darilo za prijatelje in
poslovne partnerje v tujini.
z    a    I    o    ž    b    a
NEVIODVNVM
KNJIGE lahko kupite na sedežu
Zavoda Neviodunum, Trg Matije
Gubca 3,8270 Krško vsak delav-
nik od 9. do 13. ure in v Mladinski
knjigi na tržnici v Krškem
Informacije: 07/49 05 780
tretja
Na naslovnici:
Damjan Lah
Foto: Silvester Mavsar
Posavski obzornik izdaja
Zavod Neviodunum v Krškem
Direktor zavoda
Silvester Mavsar
Uredništvo:
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782
Faks: 07 49 05 781
www.zavod-neviodunum.si,
obzornik@volja.net,
TRR: 03155-1086687920
Odgovorni urednik
Silvester Mavsar
Izvršna urednica
Lidija Petrišič
Urednik informativne priloge
Občine Krško
Matej Drobnič
Novinarja
Bojana Mavsar
Peter Pavlovič
Prelom in priprava za tisk:
Studio Neviodunum, Krško
Vodja trženja
Katarina Požun Sotošek
Posavski obzornik izhaja od 15.
12. 1997 kot mesečnik za podro-
čje občin Krško, Brežice in Sevni-
ca, ki izhaja praviloma 30. v me-
secu. Rok za rezervacijo oglasne-
ga prostora je 10., za oddajo nena-
ročenih prispevkov pa 15. v mese-
cu. Za točnost podatkov v naroče-
nih rubrikah in prilogah odgovarja-
jo njihovi uredniki.
Tisk:
Delo - TČR, d. d., Ljubljana
Naklada:
12.000 izvodov
Se vidimo v Evropi...
Ko sedim za računalnikom in pišem
uvodne vrstice, me ena izmed stra-
ni na spletu opozarja, da je do vsto-
pa naše države v Evropsko unijo še na-
tanko 33 dni, 17 ur in 51 minut.
Torej bo takrat naše Posavje tako re-
koč regija evropske regije oziroma tudi in že spet skraj-
ni jug. Vendar tako kot do zdaj, se bo tudi v novih okvirih
treba boriti, da bomo na podlagi regionalne evropske po-
litike s struktumimi skladi kot obliko finančne pomoči do-
bili tisto, kar nam pripada in kar si zaslužimo. Slovenija si
je namreč iz teh skladov na podlagi programov za obdobje
od 2004 do 2006 izborila 102 milijardi tolarjev nepovrat-
nih sredstev, ki naj bi jih po programu namenila zmanjša-
nju gospodarskega zaostanka v primerjavi z Evropo in za-
ustavitvi povečevanja razlik med slovenskimi regijami. Že
decembra je bil sprejet program, ki predvideva predvsem
spodbujanje proizvodnega sektorjä in konkurenčnosti, raz-
voj človeških virov in zaposlovanje ter prestrukturiranje
kmetijstva. Poseben poudarek je tudi na podpori malim in
srednje velikim podjetjem, ki v lokalnem okolju lahko za-
gotovijo nova delovna mesta in spodbudno vplivajo na raz-
voj celotne regije. Sredstva pa že pred prvim majem pri-
tekajo. In prav na vseh področjih imamo možnosti tudi
v Posavju, da stopimo nekaj stopničk višje in postanemo
kratkoročno primerljivejši z razvitejšimi slovenskimi regi-
jami, dolgoročno pa tudi z nekaterimi evropskimi. Čarob-
ne formule ni. Nekateri pravijo, da se vse lahko naredi, le
prave ljudi je treba najti...
Povezani pa smo tudi z zunanjo evropsko mejo. Tudi mej-
ni del posavskih občin, ki meji na Hrvaško, bo postal zuna-
nja meja Evropske unije, kar pomeni, da bo na slovensko-
hrvaški meji poleg policijskega in carinskega nadzora naša
država morala izvrševati tudi veterinarski, fitosanitami ter
zdravstveni nadzor. Torej si lahko obetamo kakšno delovno
mesto več, kakšnega smo že dobili.
Seveda pa vzpostavitev te schengenske meje ne prinaša le
pozitivnih sprememb. llegalno priseljevanje, organiziran
kriminal, tihotapljenje mamil in podobno, česar smo bi-
li sicer vajeni tudi zdaj, bo z vzpostavitvijo meje še bolj
na udaru, vsaj tako predvidevajo, zato bo potrebno nad-
zor poostriti.
Vendar ne bo se vse spremenilo kar čez noč. Naša država
pričakuje, da bo vsa določila schengenskega sporazuma v
celoti izpolnjevala do leta 2006, ko naj bi slovensko-hrva-
ška meja postala popolnoma vzpostavljena zunanja meja
Evropske unije.
Sicer pa. Življenje bo šlo naprej po starih tirnicah, ki pa,
upam, nas bodo pripeljale tja, kjer bo morda življenje čez
leta le nekoliko boljše.
Lidija Petrišič
IZ VSEBINE
4   Trideset dni
7   Razvoj v Posavju - od
besed k dejanjem?
8   Aktualno: Posavje
kot Radenska
10  Intorvju:
Damjan Lah
12  Mnonja
IE   Sadjarski kongros v
Krškom
20 Razstava
Prostiž Slovonijo
22 Forum Noviodunum:
Razpotja posavskoga
športa
28 Rružabna kronika
32 Insormacije oböine
Kpško
ObzorniK
marec 2004                3
trldasat dni
ProsBskmaMzacla vojsko prložnost
tudi za posavsko gospodarstvo
Posavsko združenje seniorjev je 15. marca pripravilo javno tribu-
no o obrambno vojaški reformi. Kot je dejal državni sekretar dr. Mi-
lan Jazbec bo lahko tudi posavsko gospodarstvo v okviru reforme in
vstopa v zvezo Nato odigralo svojo vlogo.
Ključni vidiki obrambno vojaške reforme so predvsem profesionalizacija
vojske, sprememba rezervnega sistema, ki ne bo yec obvezen, ampak gre
za pogodbeno obliko sodelovanja, vključenim pa bo omogočeno sodelo-
vanje v mednarodnih mirovnih operacijah, ter uvedba trimesečnega pros-
tovotjnega usposabljanja za potrebe obrambe. Iz Posavja se je v poklicno
vojsko v zadnjih šestih mesecih vključilo 30 posameznikov, približno to-
liko jih se čaka na vpoklic. Poleg tega je slovenska vojska na našem po-
dročju sklenita pogodbe z 12 bodočimi rezervisti. S profesionalizacijo voj-
ske pa se bistveno spreminja sodelovanje vojske in gospodarstva, saj bo
to zdaj intenzivnejše. Po
besedah državnega se-
kretarja na obrambnem
ministrstvu dr. Milana
Jazbeca ima tudi posav-
sko gospodarstvo dovolj
možnosti za sodelova-
nje. Predvsem na podro-
čju logistike, prehrambe-
no-živilske industrije ter
na področju informatiza-
cije. V Krškem naj bi bi-
li dani vsi pogoji, Jazbec
pa projekt vidi predvsem
kot posavski. Vsa podjet-
ja, ki se želijo potegovati za posle v okviru Nata, morajo pridobiti tako
imenovani varnostni certifikat. Zbrane je zanimalo tudi, kaj je z vpraša-
njem letalske baze v Cerktjah. Kot naj bi se še pred referendumom za
vstop v zvezo Nato govorilo, naj bi v Cerkljah bila Natova letalska baza.
Vendar je državni sekretar Jazbec zatrdil, da v Cerkljah letalske baze,
kot so v Italiji all na Madžarskem, z velikim številom vojakov zagotovo ne
bo. Cerkljansko letališče naj bi služilo le kot podpora gostujočim silam
zavezništva, vendar zaenkrat tudi za to še ne izpolnjuje pogojev, saj do
leta 2007 predvidevajo celovito prenovo infrastrukture. L.P.
Igor Nered, dr. Milan Jazbec z Ministr-
stva za obrambo in predsednik posavske-
Sa združenja seniorjev Edo Komočar
Prazrik pripadnkov övl» zaščRo
Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite je 5.marca v Termah Čatež poteka-
la regijska slovesnost, v sklopu katere so podelili priznanja posamezni-
kom, društvu in delovni organizaciji, ki so se še posebej izkazali pri za-
ščiti in reševanju.
1.marec je leta 1990 za svetovni dan Civilne zaščite razglasila Med-
narodna organizacija CZ. Z željo okrepiti zavest javnosti o ogroženo-
sti pred naravnimi in drugimi nesrečami smo dve leti kasneje prvi mar-
čevski dan, kot dan Civilne zaščite, začeli obeleževati v Sloveniji in tu-
di v Posavju, kjer v sklopu regijskih slovesnosti vsako leto podelijo pri-
padnikom CZ, ki so se izkazali s svojim delom bodisi pri sami organizi-
ranosti CZ ali pri posredovanju v primeru naravnih in drugih nesreč, pri-
znanja. In kdo so letošnji nagrajenci? Bronasti znak CZ so prejeli: Dru-
štvo potapljačev Vidra Krško, Stanislav Grame, član štaba Civilne za-
šcite Občine Brežice in Predhospitalna enota pri Zdravstvenem do-
mu Krsko. Srebrni znak Civilne zaščite je prejela Metka Jakhel, povelj-
nica enote prve pomoči Civilne zaščite Občine Krško, zlati znak Civilne
zaščite pa Martin Žnidaršič, član upravnega odbora PGD Sevnica - vete-
rani. Najvišje priznanje, plaketo Civilne zaščite, je letos prejela Vladi-
mira Kežman, dosedanja poveljnica Štaba Civilne zaščite Občine Breži-
ce. Kežmanovi so plaketo izročili na osrednji slovesnosti v Cankarjevem
domu v Ljubljani. B.M.
Spot zmapa kršks podežebke irfadne
Društvo podeželske mladine Krško in krška izpostava Kmetijsko gozdar-
skega zavoda Novo mesto sta 27. marca v Krškem gostila državno tek-
movanje Mladi in kmetijstvo. Na začetku srečanja so mladim kmetom
in podeželanom iz vse Slovenije na okrogli mizi o evropskih struktur-
nih skladih spregovorili kmetijski minister Franc But, predsednik KGZ
Slovenije Peter Vrisk in državna podsekretarka na kmetijskem ministr-
stvu Janja Kokolj Prošek. Nato pa se je na kvizu s poudarkom na če-
belarski tematiki pomerilo 11 tričlanskih ekip, ki so se na državni fina-
le prebile preko regijskih tekmovanj, med njimi tudi dve ekipi gostite-
Ijev. Na koncu je bilo zelo dramatično, saj je ekipa Društvo podežel-
ske mladine Krško 1 s pravilnim odgovorom na zadnje vprašanje prehi-
tela tekmece iz Moravč in poskrbela za drugo zaporedno zmago Krča-
nov na tern kvizu. P.P.
tfKU&XSfflXM
Pettat»srčn8fla«društva
Posavsko društvo za zdravje srea in oži-
Ija letos obeležuje pet let delovanja, v .
katerih so precej razvili svojo dejav-
nost v skrbi za zdravo življenje.
V društvu se zavedajo, da le delovanje
društva in vključevanje posameznikov
vanj ne more vplivati na razvoj bolez-
ni in stanje pri bolnikih. Pomemben je
predvsem zdrav način življenja, zdra-
va prehrana in predvsem aktivno živ-
Ijetije ter vrsta drugih dejavnikov.
V  skrbi za zdravo življenje čez le-
to v društvu za člane organizirajo re-
kreativne dejavnosti, predvsem poho-
de, ter števitna predavanja s pomoč-
jo strokovnjakov. Tako je bilo tudi na
letni skupščini, na kateri je dr. Anton
Grad članom spregovoril o novostih pri
možganski kapi, mag. farmacije Na-
da Irgolič pa o originatnih in generic -
nih zdravilih.
Posavsko društvo,  ki vktjučuje oko-
li 400 članov, je del vseslovenskega
društva za zdravje srea in ožilja, so-
deluje pa tudi s podobnimi evropski-
mi društvi.
Žaijo si nriadh članfc
Članice Društva kmetic Krško, ki jih je
zdaj ie 430, so se na osmi marec - dan
žena srečale na rednem občnem zbo-
ru. Članice sodelujejo v sedmih aktivih
- v aktivu Pod Gorjanci, Bohor, Sremič,
Veliki Trn, Koprivnica, Presladol in Se-
novo. Kot vsako leto, so tudi organizi-
rale predayanje, tokrat na temo zasa-
ditve balkonskega cvetja in okolice, v
okviru katerega jim je z nasveti poma-
gala Mojca Črnič iz Metlike.
Kljub številnemu članstvu pa struktu-
ra po besedah predsednice ni vzpod-
budna, saj je starostna meja članstva
vedno višja, zato si želijo več mlaj-
ših članic.
Gori po Dunajski poti
Spomladanski Gregorjev pohod po Du-
najski poti sta 13.marca organizira-
li dve Gori oziroma v Turističnem dru-
štvu "Jamska skupnost" Brezovska Go-
ra in Športnem društvu Gora. Pohodni-
ki, ki so se zbrali v sobotnem jutru pri
brestaniškem mostu (na fotografiji), so
biti predvsem iz okoliških krajev pa tu-
di s kar oddaljenega Kostela in Kranja.
Med načrtovanim sedemurnim druže-
njem po gozdnih poteh čez doline in
razgibane griče pa so si vzeli čas tudi
za ogled posebnosti in zanimivosti kra-
jev ob trasi.
Start časi, kam hfflte_
V gostišču Tri lučke na Sremiču poteka-
jo prireditve pod naslovom »Start ca-
st, kam hitite...«. 3. aprila bodo na-
stopile Ijudske pevke s Krškega polja,
16. aprila tamburaška skupina Drotar-
ji, 17. aprila Ijudske pevke iz Telč, 18.
aprila pa ljudski pevci iz Dolenje va-
si. Prireditve ves čas spremlja razsta-
va naše kmečke dediščine, na ogled
pa bo tudi razstava butaric in veliko-
nočnih dekoracij, prikaz velikonočne--
ga žegna ter predstavitve starih roko-
delskih veščin.
»KosaptlčkiženfoL.«
Ko je veljal še stari julijanski kole-
dar je Gregor, znan kot prinašalec lu-
4
marec 2004
ObzörniK
tridesat dni
Cvičkarija v Podbooju
Vinogradniško društvo Podbočje je deseto leto zapored pripravilo po-
kušnjo in ocenjevanje vin oziroma priljubljeno cvičkarijo. Dve komisiji
pod vodstvom Zdravka Mast-
naka in Jožeta Simončiča sta
ocenjevali vina v 13 katego-
rijah, največ vzorcev je bi-
lo seveda cvičkovih.  V tern
»elitnem«   razredu   je   naj-
boljše vino pridelat Jože Sti-
pič  iz Gradnja,  ocenjevalci
pa so biü mnenja, da je kljub
boljšim pričakovanjem letnik
2003 povprečen. Na podelitvi
diplom in nagrad vinogradni-
kom so že po tradiciji izvedli
tudi tekmovanje za najbolje zapeto ljudsko pesem, na katerem je letos
zmagala Ana Kerin iz Podbočja. P. P.
Joie Stipič ob razqlasitvi za zmagovalca
Kostanjeviska salamiada in cvrckarfla
Društvo domače koline iz Kostanjevici na Krki je po januarskem oce-
njevanju kolin tokrat pripravilo ocenjevanje domaäh suhomesnatih iz-
delkov. Ocenjevalna komisija je za najboljšo salamo   razglasila tisto,
ki jo je izdelal Sandi Tršinar
iz Gornje Prekope, najboljšo
klobaso je prinesel na ocenje-
vanje Vinko Štemberger iz
Šentjerneja, zmagovalna br-
žola je bila izdelek Neven-
ke Hribar iz Sajevc, ki je pr-
vo mesto osvojila tudi s svojo
hamburško slanino.
V skladu z motom društva ko-
linarjev »dobro sodelovanje z
drugimi društvi« pa so s pode-
litvijo priznanj in nagrad sala-
marjem združili še podelitev
Vodstvo Druitva domače koline ob
svojem praporu
najboljšim pridelovalcem vin iz Vinogradniškega društva Kostanjevica
na Krki. V kategoriji cviček je bilo med 59 vzorci lanskega letnika naj-
bolje ocenjeno vino Franca Hribarja iz Dolšc. P.P.
SožitjB v novjh prostorih
V društvu Sožitje, ki združuje tako osebe z motnjami v duševnem raz-
voju kot tudi njihove svojce, so 14.marca pod videmsko lekarno odpr-
li svoje nove prostore.
Krško društvo Sožitje je med 51 društvi, ki so povezana v Zvezo Sožitje,
eno najstarejših društev, saj je bilo s ciljem pomagati osebam z mot-
njo v duševnem razvoju ustanovljeno že pred skoraj štirimi desetletji.
Društvo, ki ga
že dobro de-
setletje vo-
di Dane Mi-
žigoj, se uvr-
šča tudi med
najaktivnej-
ša društva za
pomoč ose-
bam z zniža-
nimi intelek-
tualnimi spo-
sobnostmi,
kar nenaza-
dnje dokazu-
je tudi to, da
so uspeli kot
drugo tovrst-
no društvo v Sloveniji za delovanje pridobiti in urediti lastne prostore,
ki so jih odprli 14.marca in se nahajajo pod videmsko lekarno. Vrednost
investicije je znašala preko šest milijonov tolarjev, vsem tistim, ki so s
svojim delom pripomogli k novi pridobitvi, pa so ob tej priložnosti po-
delili priznanja. Prejeli so jih Dane Mižigoj, Jože Resnik, Rudi Žveglič,
Ivanko Coter, Tone Umek, Branko Cizel in Timi d.o.o. Drnovo. Danes so v
društvo Sožitje vključene 104 osebe, ki zaradi motenj v duševnem raz-
voju niso sposobne samostojnega življenja, poleg njih pa tudi preko 200
njihovih skrbnikov in svojcev. B.M.
Otvohtve so se udeležili člani druitva in njihovi svojci.
či, godoval prav na prvi spomladan-
ski dan. Ta svetnik je bil Gregor Veli-
ki, ki je vpeljal nov - gregorijanski ko-
ledar, ki ga uporabljamo še danes. S to
spremembo koledarja pa se je gregor-
jevo premaknilo nazaj, zato dan, ko
se ptički ženijo, praznujemo 12. mar-
ca in ne na prvi koledarski spomladan-
ski dan. 12. marca so praznovali tudi
v vrtcu iz krškega nakupovalnega cen-
tra. Gregorjevo so v družbi vzgojiteljic
in staršev obeležili s spuščanjem lučk
oziroma ladjic s svečkami po potoku v
Stari vasi.
Izobrazevanjo za brt8flrira-
neprtdelovalce
Na teme tehnike in varstvo pridelova-
nja zelenjadaric, osnove trženja, fer-
tigacija in osnove namakanja, je v Ko-
stanjevici na Krki 17. in 18.marca po-
tekalo izobraževanje za lastnike parcel
na območju namakalnega sistema Kal-
ce-Naklo oziroma za pridelovalce zele-
njave, ki so vključeni v integrirano pri-
detavo. Izobraževalnega tečaja, ki je
potekal na zahtevo resornega ministr-
stva, organizirala pa Kmečka zadruga
Kostanjevica na Krki in Kmetijsko goz-
darski zavod Novo mesto, se je ude-
ležilo 50 slušateljev, ki so prejeli tu-
di potrdilo. Sicer pa so na Kmečki za-
drugi Kostanjevica na Krki, ki je inve-
stitor izgradnje namakalnega sistema
na 110 hektarjih površine na območ-
ju kmetijskih zemljišč Kalce- Naklo, že
pridobili gradbeno dovoljenje. Priprav-
Ijalna dela naj bi stekla že v prihajajo-
čih mesecih.
8marecusod8nzaJanjo
Zasneženo in spolzko vozišče je bilo v
ponedeljek, 8.marca, usodno za komaj
20-letno Janjo Radej z Malega Kamna.
Radejeva je okoli 9.ure dopoldan vozi-
la osebno vozilo po regionalni cesti iz
smeri Krškega proti Brestanici. Ko je
pri Guntah pripeljala v levi nepregledni
ovinek, je izgubila oblast nad vozilom,
zaradi Cesar jo je zaneslo na nasprotni
vozni pas, kjer je z levim bočnim delom
trčila v nasproti vozeče terensko vozilo,
s katerim se je pripeljal 32-letni voznik
iz sevniške občine. V nesreči se je mla-
da voznica tako hudo telesno poškodo-
vala, da je na kraju nesreče umrla, voz-
nik terenskega vozila pa se je lažje te-
lesno poškodovat. Nesreča pri Guntah
je bila prva letošnja nesreča s smrtnim
izzidom na posavskih cestah.
Otroovmzljudirt
Oruštvo za razvijanje preventivnega in
prostovoljnega dela je v prostorih Ob-
čine Krško in pod pokroviteljstvom žu-
pana Bogoviča pripravila delovno sre-
čanje z naslovom Trgovina z ljudmi.
Srečanje je izvedlo Društvo Ključ iz
Ljubljane, na njem pa so udeležence
seznanili z vsem, kar naj bi kot laiki
vedeli in na kaj naj bi bili pozorni pri
tem nečednem početju, o možnostih in
postopkih vsakega, ki bi se pri svojem
delu ali prostovoljnih aktivnostih sre-
čal s sumom na zlorabo ali prisilo, ter o
tem, kako pomagati razkleniti spone, v
katere so nesrečne žrtve ujete.
ObzörniK
marec20O4
5
trideset dni
Za spomenik v Krakovskem gozdu
Člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško so se v
marcu sestati na letnem občnem zboru. Kot je poudaril predsednik ob-
močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško Rudi Smodič,
preteklo leto v združenju ocenjujejo kot plodno in bogato.
Priznanja so letos prejeli Slobodan Simič, Erno lore, Franc Planinc, Ivan
Hriberšek, Roman Pirc, Anton Palčič, Sandi Kosmač, Anton Mehle, Anton
Novak, Arnold Koštomaj, Jože Kranjc, Marjan Molan, Justina Molan, Ru-
dolf Černelič, medalje pa bronaste - Dušan Levičar, Dušan Agrež, Milen-
ko Stergar, Franc Volk, Stanko Prah, Božo Kosalec, srebrne -Branko Kuko~
vičič, Ana Breznikar. Letos je zlato medaljo prejel Ernest Breznikar.
Konec lanskega leta pa so s Pokrajinskim odborom ZWS Posavje in zve-
zo začeli s pripravami na postavitev spomenika v Krakovskem gozdu, ka-
terega idejni projekt je izdelat arhitekt Karel Filipčič. Po načrtih naj bi
spomenik slavnostno odprli 25. oktobra v spomin na izgon zadnjega vo-
jaka JLA iz Slovenije. Po pogovorih s pristojnimi naj bi bila po besedah
Smodiča lokacija znotraj počivališča Zaloke pri Smedniku že zagotovlje-
na. Manjka le še izvedbena in finančna konstrukcija. L.P.
Enajst 1st dalovaiija krških castmkov
Na redni letni konferenci so se 12.marca sestali člani Združenja slovenskih
častnikov - Območnega združenja Krško. Gre za organizacijo, ki je nasled-
nica nekdanje Zveze rezervnih starešin in v kateri se stanovsko povezuje-
jo slovenski častniki, podčastniki ter pripadniki rezervne sestave. Združe-
nje slovenskih častnikov Območno združenje Krško deluje že enajsto leto,
vanj pa je trenutno včlanjenih okoli 190 članov. Na letni konferenci so se
med drugim seznanili tudi z vrsto aktivnosti, ki jih načrtujejo v letošnjem
letu, kot so razna vojaško strokovna izobraževanja, sodelovanje z drugimi
organizacijami, strelska tekmovanja, pa tudi ekskurzije. 27. aprila lani so
na Mladju podpisali listino o medsebojnem sodelovanju z Območnimi zdru-
ženjem Veteranov vojne za Slovenijo, Policijskim združenjem Sever ter Ob-
močnim združenjem borcev in udeležencev NOB. S slednjim, najstarejšim
združenjem, dobro sodelujejo že vrsto let, zato so jim podelili priznanje.
Častni znak za dolgoletno aktivno delo v območnem združenju je v odsotno-
sti prejel Maksimiljan Babič, plaketi ZSČ pa sta šli v roke dolgoletnemu čla-
nu in članu predsedstva združenja Alojzu Šribarju ter podpolkovniku Fran-
cu Žinku, ki je že pet let tudi sekretar krškega območnega združenja.B.A4.
V ospredju skrb
za podmladBk
Na rednem letnem občnem zbo-
ru Gasilske zveze Krško so se sre-
čali predstavniki 27 prostovoljnih
(od tega dveh industrijskih) ga-
silskih društev v občini. Predsed-
nik Slavko Šribar je uvodoma iz-
postavil pomen zgodnjega vklju-
čevanja mladih med gasilce ter
opozoril na položaj gasilk in ve-
teranov v društvih. Poveljnik Av-
gust Mlakar je povzel delo gasil-
cev v lanskem letu, v katerem so
prostovoljni gasilci 22-krat gasili,
zaradi suše pa so imeli veliko de-
la tudi s preprečevanjem požarov
v naravi in s prevozi pitne vode.
Sicer so veliko delali na praktič-
nem usposabljanju gasilcev in iz-
vedli mnogo tekmovanj, ki potrju-
jejo, da se za prihodnost prosto-
voljnega gasilstva ni treba bati. V
tem letu Gasilska zveza Krško na-
črtuje predvsem nadaljevanje po-
sodabljanja gasilske opreme in vo-
zil, še naprej pa bodo spodbujali
tudi društveno dejavnost.
Na koncu občnega zbora je čin ga-
silskega častnika prve stopnje pre-
jel Boštjan Letnar iz PGD Lesko-
vec pri Krškem, posebno prizna-
nje pa sta prejeli Simona in Pet-
ra Levičar s Trške gore za pravo-
časno in prisebno reakcijo ob lan-
skem požaru v stanovanjski hiši na
Trški gori, s katero sta preprečili,
da nesreča, v kateri je umrl stano-
valec hiše, ni bila še hujša. P.P.
Izobraževanie za
defiotarra poki»
Srednja sola Krško je 3. marca
predstavila projekt Phare 2001
na temo Izobraževanje in uspo-
sabljanje za deficitame pokli-
ce, s katerim je bila izbrana
na razpisu ministrstva za de-
lo, družino in sociatne zadeve.
V usposabljanje na področjih
računalniškega konstruiranja,
CNC operaterja, mehatroni-
ke in varjenja, ki veljajo za ti-
ste, po katerih je večja potre-
ba pri delodajalcih, so vključili
tako 25 brezposelnih, ki naj bi
na ta način pridobili znanja za
boljše možnosti zaposlitve, kot
tudi 45 zaposlenih, ki si želi-
jo pridobiti dodatna znanja za
ohranitev zaposlitve. Sodeluje
pa 12 posavskih podjetij.
Uspešnost projekta bodo oce-
nili na osnovi novih zaposlitev
iz vrst udeležencev, na osno-
vi ocen predstavnikov podjetij
ter na osnovi tega, ali se bodo
udeleženci vključevali v obli-
ke izobraževanja za pridobitev
višje stopnje izobrazbe. L.P.
Dobrodofeia prlnidnsv OS Raka
Učenci in učitelji OS Raka bodo v
petek, 23. aprila, ob 19. uri v te-
lovadnici osnovne sole organizirali
dobrodelno prireditev, katere iz-
kupiček bo namenjen za nakup ra-
čunalniške opreme.
lfE?^H?5%f!l
Novonwscamzasvojega
IMiolmMIO
UUoHnHHl
Petnajst članov vodstva Društva No--
vo mesto je na ustavno sodišče vloži-
lo pobudo za delno razveljavitev zako-
na o določitvi volilnih enot za poslan-
ce v državni zbor, in sicer zaradi manj-
vrednosti njihovega glasu v primerjavi
z drugimi volivci v manjših okrajih. No-
vomeščani, ki menijo, da jim je s tem
kršena ustavna pravica do enake volil-
ne pravice,«so med drugim za primer-
javo navedli tudi Posavje oziroma v Dr-
žavni zbor izvoljene poslance iz Posav-
ja (Branko Kelemina, Branko Jane,
Andrej Vizjak, Jože Avšič), ki so bili
v volilnem okraju izvoljeni tudi z manj
kot 1700 glasovi, medtem ko se.iz no-
vemeških okrajev ni uspelo v držav-
ni zbor prebiti nobenemu kandidatu,
pa čeprav so posamezni dobili tudi po
6000 glasov. Vendar pa je Ustavno so-
dišče sredi meseca marca zavrnilo po-
budo Novomeščanov.
Zimski rok zakljucnli izpl-
tov in pokBcna mature
V okviru izobraževanja na Ljudski uni-
verzi Krško je februarja izobraževanje
poleg 2 trgovcev in 3 ekonomskih teh-
nikov zaključilo tudi 15 novih bolničar-
jev. Program bolničar -negovalec, ki
traja dve leti in pol, izvajajo v sodelo-
vanju s ŠC Novo mesto.
Nekateri pa že razmišljajo o nadgrad-
nji pridobljenega znanja v programu
tehnik zdravstvene nege ter v progra-
mih za pridobitev nacionalnih poklic-
nih kvalifikacij (socialni oskrbovalec/
oskrbovalka na domu in maser). Na
LU Krško so na voljo tudi ostati pro-
grams za pridobitev izobrazbe in dru-
gih znanj: od osnovne sole za odrasle,
poklicnih šol - trgovec, kuhar, natakar,
srednjih tehniških šol - vzgojitelj pred-
šolskih otrok, gostinski tehnik, tehnik
zdravstvene nege, prometni tehnik, vi-
sokih strokovnih sol - Javna uprava Fa-
kultete za upravo in Visoka poslovna
sola Ekonomske fakultete Ljubljana.
Salamiada v Savntei
Na dan mučenikov je Društvo sala-
marjev Sevnica v Vrtovškovi gostilni
in na zunanjem prireditvenem pros-
toru pripravilo tradicionalno salami-
ado. Na ocenjevanje je bilo prineše-
no 100 vzorcev, 10 najboljših pa je
bilo tudi posebej nagrajenih. Sevni-
ška salamiada, najstarejša na Slo-
venskem, postaja pomemben pro-
mocijski dejavnik društva, mesta
in občine, zato se jo udeležujejo
številni obiskovalci od blizu in da-
leč. Sevniško Društvo salamarjev je
vzpostavilo sodelovanje z društvom
iz Madžarske, iz mesta Bekescsaba,
od koder je v Sevnico prispela dele-
gacija, na čelu s podžupanom me-
sta. Obiskali so tudi Občino Sevni-
ca in župana Kristijana Janca. Sa-
lamarjem čestitamo za njihove od-
lične izdelke, ki se zelo dobro prile-
gajo k izbrani kapljici iz naših kra-
jev. Verjamemo, da bo tudi nasled-
nja prireditev postregla z novimi
presenečenji in kvalitetnimi mesni-
mi dobrotami.
6
marec 2OO4
ObzofiiiK
trideset dni
RAZVO J V POSAV JU - OD BESED K DE JAN JEM?
Četrtek, 25. marca 2004, je bil kljub materinskemu prazniku vsaj na področju politike in gospodarstva v Posavju zelo živahen in
deloven dan. V Krškem je že dopoldne potekal predzadnji dan prvega mednarodnega sadjarskega sejma, zgodaj popoldne pa se je v
prostorih Občine Krško začela 19. seja Sveta pokrajine Posavje - v ustanavljanju, ki jo je sklical dosedanji predsedujoči sevniški žu-
pan Kristijan Jane predvsem z namenom, da bi pregledali delo tega skupnega koordinacijskega organa treh občin v letu 2003 in da
bi naloge predsedovanja predal krškemu županu Franciju Bogoviču. Zatem je sledil osrednji dogodek dneva, in sicer srečanje z mag.
Zdenko Kovač, ministrico RS brez listnice za strukturno politiko in regionalni razvoj, ki je zbranim politikom ter direktorjem iz go-
spodarstva in negospodarstva predstavila novi Zakon o spodbujanju regionalnega razvoja. Ministrica pa se je skupaj s še nekateri-
mi predstavniki gospodarstva in politike zvečer udeležila tudi otvoritve razstave z naslovom Prestiž Slovenije, ki ga je v brežiškem
muzeju pripravila skupina desetih slovenskih podjetij in podjetnikov.
Kot že večkrat doslej, je devetnaj-
sto srečanje prvih posavskih mož
(in tokrat tudi ene ženske) mini-
lo v dokaj miroljubnem razpolože-
nju, k čemur je gotovo prispevalo
dejstvo, da so manjkali vsi državni
poslanci, s tern pa tudi brežiški žu-
pan. Pač pa so se seje udeležili po-
leg krškega in sevniškega župana še
vsi trije šefi občinskih uprav Franc
Glinšek, Zvone Košmerl in Aleksan-
der Denžič. Iz Krškega je prišla tu-
di podžupanja Nuša Somrak, iz Sev-
nice pa oba podžupana, in sicer Rudi
Bee ter Štefan Teraž, ki je tudi naš
predstavnik v Državnem svetu. Nje-
gova udeležba je bila še posebej po-
zdravljena, saj se prejšnji svetnik
iz Posavja takih sej ni udeleževal.
Malo sejtanja]. veliko
[skupnih] uspehov
Čeprav je dostavljeno gradivo za
sejo (sklepi občinskih svetov občin
Sevnica (iz aprila 2003), Krško (iz
junija 2003) in Brežice (iz januar-
ja 2004) dalo slutiti, da bo ob poro-
čilu za leto 2003 prišlo tudi do raz-
prave o notranjih vprašanjih pokra-
jine in njenem sedežu, je vse pote-
kalo dokaj mirno, vroče teme pa so
bile sicer dokaj konkretno najavlje-
ne, a vendar očitno odložene na na-
slednje mesece.
Poročilo o skupnih aktivnostih Posav-
ja, ki ga je podal sevniški župan, je
bilo in (samo)zadovoljno. Ob prizna-
nju, ki ga je potrdil tudi krški župan,
da je bilo formalnega sestajanja si-
cer res nekoliko manj, kot bi bilo
pričakovati, je Jane povedal, da so
vendar vse aktualne probleme reše-
vali na "županskem nivoju«, pa tudi
na podiupanskem in med občinski-
mi upravami. Mimogrede, o tern se
k besedi ni oglasil noben izmed treh
šefov občinskih uprav, ki tako očitno
niso imeli kaj reči za minulih dobrih
dvanajst mesecev sodelovanja.
Med Jančevimi poročilom smo lahko
slišali, da se je v lanskem letu zgod-
ba o pripravah in izgradnji HESS ne-
kako izčrpala oziroma, da gredo za-
deve svojo pot, projekt uspešno po-
teka, morebitni zapleti pa se rešu-
jejo na posebnem odboru in v ko-
misijah. Naslednja uspešna zgodba
minulega leta je bila regionaliza-
cija, saj s(m)o Posavci z argumen-
ti Vlado uspeli prepričati, da Posav-
je mora biti pokrajina. Aktivnosti so
bile plodne, vendar po Jančevih be-
sedah manjka še pika na i, ki bi jo
seveda predstavljala potrditev v Dr-
žavnem zboru. Zgodba v zvezi s spo-
razumom o NEK naj bi bila naslednji
dokaz, "da smo v Posavju enotni tu-
di v najtežjih trenutkih." Tako bo-
do rezultati leta 2003 Bogoviču do-
bro izhodišče za nadaljevanje dela
v evropskem letu, ko pa bo potreb-
no doreči mnoge stvari glede razde-
litve funkcij, glede središča itd. Tu-
di te probleme bomo po Jančevem
mnenju sposobni rešiti strpno in
brez favoriziranja posamezne obči-
ne, upoštevajoč pravila policentrič-
nega razvoja.
Edini, ki je dopolnil poročilo sevni-
škega župana je bil župan Bogovič,
ki je omenil še priprave na izved-
bo preko 5 milijard tolarjev vredne-
ga projekta kanalizacijskih sistemov
in ästilnih naprav ISPA, za katere-
ga so pravkar objavljeni mednarod-
ni razpisi. Posavske interese dokaj
dobro usklajujejo tudi pri projektu
centralnega odlagališča komunalnih
odpadkov CEROD, vendar se zatika v
Novem mestu, prav zgledni pa naj bi
bil rezultati na področju regionalnih
spodbud in razvoja regije.
Potreben je rasen pogo
vor o notranji uraditvi po-
krajine
V drugi točki dnevnega reda je Kri-
stijan Jane s kratkim stiskom rok in
dobrimi željami zaželel Franciju Bo-
goviču veliko uspeha pri vodenju
Sveta v letu vstopa v EU. Bogovič
je dejal, da je pred nami leto spre-
memb, tudi Posavje se pripravlja na
obeležitev vstopa v EU, sledile bodo
volitve v evropski parlament in nato
že državnozborske volitve, to bodo
dogodki, ki bodo močno obremenje-
vali državno politiko. Zadovoljen je,
da so uspeli obraniti posavsko eno-
tnost pri nekaterih ključnih vpraša-
njih na relaciji Posavje - država, za-
to je potrebno tudi pri regionaliza-
ciji nadaljevati s takšnim sodelo-
vanjem. Nato je Bogovič poudaril:
«V letošnjem letu imamo prilož-
nost, da se pogovorimo o stvareh,
o katerih je bilo doslej težko govo-
riti. Pobude padajo, jaz jih spreje-
mam in pričakujem tudi resen in od-
govoren pogovor o vsem, tudi o bo-
doči notranji ureditvi pokrajine Po-
savje. Mislim, da se moramo zopet
spoprijeti z nekaterimi temami ta-
ko, kot smo se uspeli lani glede nu-
klearke in pridobili dodatna sredstva
iz naslova skladiščenja RAO ter tako
priti do svežega denarja, ki bo do-
brodošel za vse tri proračune. Hoče-
mo ali nočemo, ena ključnih tem je,
kje bo ta pokrajina imela svoje po-
dročje in pa svoj sedež. Glede tega
so nekatera kopja že izkopana, tako
bo treba čimprej na bojno polje in
se o tem pogovoriti in dogovoriti...«
V  nadaljevanju je krški župan na-
štel še več odprtih stvari, ki »so v
zraku«: od vprašanja selitve Upra-
ve za zaščito in reševanje do Ca-
rinske uprave, ki je velika pridobi-
tev za Posavje, vprašanje Visokošol-
skega središča in novih visokošolskih
programov, pa sedežne knjižnice v
pokrajini, lastnega zavoda za po-
dročje  zdravstvenega  varstva  itd.
Opozoril je na probleme v gospodar-
stvu in na potrebo po budnosti gle-
de posameznih ministrstev, ki »soli-
rajo« pri reorganizaciji svojih služb,
na potrebo po angažiranju pri naci-
onalnem programu državnih cest in
v zvezi z že načrtovano cestno po-
vezavo med Krškim in Brežicami. Ob
koncu je Bogovič dodal zanimivost,
da bo na naslednji seji Sveta pred-
lagal izbris zadnjih dveh besed (»v
ustanavljanju«) iz imena organa, ki
mu bo predsedoval naslednjih leto
dni, češ da je prav skozi sodelova-
nje treh občin v zadnjem obdobju
regija oz. pokrajina Posavje posta-
lo dejstvo, ki ga ne bo več mogoče
spremeniti.
Posavje: en öasop», en
radio, ena televizija...
V zvezi z nadaljnjim delom Sveta in
sodelovanjem znotraj Posavja v pri-
hodnie je bilo nekoliko več razpra-
ve. Zupan Kristijan Jane se je naj-
prej zahvalil vsem novinarjem in so-
lupana Franci Bogovič in Kristijan Jane
ObzofniK
marec 2004
7
tridosBt dni
delavcem medijev, tako lokalnih kot
regionalnih in osrednjih, da so s ko-
rektnim pcročanjem veliko pripomo-
gU, da je bilo Posavje uspešno zlasti
v soočanju z driavo oziroma njeni-
mi predstavniki. V zvezi z informi-
ranjem v Posavju pa je Jane dejal:
«Posavje je regija' že nekaj časa,
vsekakor bo v prihodnjem mandatu
DZ tudi pokrajina, vedno pa sem že-
lel, da bi imelo Posavje svoj regio-
nalni časopis, regionalni radio in re-
gionalno tetevizijo. V prostoru s pre-
ko 70.000 prebivalci bi morali tudi
glede tega najti skupen jezik, če-
prav se zavedam, da je v tej popla-
vi medijev to zelo občutljivo podro-
čje, še. zlasti zaradi lastniške različ-
nosti in mnogih drugih nedorečeno-
sti. Kot vsaka regija bi morali tudi v
Posavju zagotoviti bolj enotno, stro-
kovno in dovolj hitro informacijo. To
že počnemo, a morda make preveč
razbito, preveč lokalno in prema-
lo regionalno. Zato predlagam, da
o tern razmislimo in spregovorimo
morda že na naslednji seji...«
Predsedujoči župan Bogovič je de-
jal, da je vprašanje regionalnih me-
dijev prav gotovo zanimiva tema,
saj prihajajo v prostor vedno novi
tedniki, mesečniki in celo dnevni-
ki. Zagotovil je, da bo opravil pred-
hodne pogovore s predstavniki me-
dijev in ugotovil, kakšne so možno-
sti, da pride do dogovorov. Pri tern
je dodal, da se vsaj Občina Krško
doslej ni vpletala v lastništvo me-
dijev, vendar pa gotovo obstaja-
jo različne možnosti sodelovanja.
Podporo ideji o regionalnem časopi-
su je izrazil tudi sevniški podžupan
Rudi Bee, ki pogreša tudi več skup-
nega promodjskega gradiva, vseka-
kor pa hitrejše delo pri skupnih po-
savskih projektih. Državni svetnik
in sevniški podžupan Štefan Teraž
je v razpravi o prihodnjih nalogah
Sveta dejal, da bo potrebno bolj de-
finirati skupne razvojne cilje oziro-
ma jih prevrednotiti, saj, na primer,
ni dovolj Ijudi izobraževati, če pa na
drugi strani zanje v pokrajini ne bo
delovnih mest.
Projektj, ki bodo potegniH
ragijo napraj
V uvodnem delu četrtkovega razgo-
vora posavskih politikov, gospodar-
stvenikov in predstavnikov institu-
cij z ministrico Zdenko Kovač je di-
rektorica Regijske razvojne agenci-
je Posavje Mateja Jazbec predstavi-
la dosedanje delo agencije, v nada-
Ijevanju pa povedala, da je Posav-
je uspelo pridobiti okoli deset od-
stotkov sredstev, ki jih država na-
menja za financiranje regijskih raz-
vojnih programov. Sredstva niso pri-
dobljena na podlagi razpisov, pač pa
s programskim pristopom, pri čemer
gre za izbiro prioritetnih projektov
regij, ki so jih predhodno uskladi-
li med občinami, potrdil pa Pro-
gramski odbor. Sredstva so name-
njena razvoju podjetništva, ureja-
nju infrastrukture, kulturi, turizmu
itd. V kratkem pregledu je Jazbeče-
va navedla, da so na ta način v Po-
savju za leto 2003 pridobili namen-
ska sredstva za zagotovitev dodat-
nih prostorov za knjižnico v Brežicah
(40 milijonov), za visokošolski pro-
gram tehnologije oskrbovalnih siste-
mov (11,5), za Tehnološki center Po-
savje (40) ter Posavsko štipendijsko
shemo (17,5). V letošnjem letu pa je
42 milijonov namenjenih za prido-
bitev prostorov za Visoko strokovno
šolo Brežice, prav tako 42 za Zbir-
no redklirni center Boršt, za Poslov-
no cono Vrbina 92 milijonov, za ko-
munalno opremo IC Boštanj 65 mili-
jonov, za Tehnološki center Posavje
23,793 in za Posavsko štipendijsko
shemo 10 milijonov tolarjev. Med
ostale pomembnejše programe je
Jazbečeva uvrstila Gospodarski ter-
minal Obrežje, Turistično cono Po
Sotli in Gorjancih, Podeželsko raz-
vojno jedro Center za razvoj pode-
želja Posavje in Mrežo vseživljenj-
skega učenja.
Ministrica Marija Kovač je dejala,
da je posavska regija začela med
prvimi v Sloveniji delati razvojno,
da je razvila projekte, ki bodo re-
gijo kot celoto lahko potegnili na-
prej, saj so po njeni oceni takšni,
ki jih je moč primerjati s projek-
ti drugje po Evropi. Vendar gre za
začetke, za vzpostavitev razvoj-
ne infrastrukture, ki ne daje rezul-
tatov čez noč, pač pa so ti opaz-
ni šele po petih do desetih letih.
Glede Zakona o spodbujanju sklad-
nega regionalnega razvoja pa je po-
vedala, da ne gre za povsem nov za-
kon, pač pa za dopolnitev predhod-
nika iz leta 1999. Tudi ta zakon ne
odpravlja vseh pomanjkljivosti, saj
ne more oblikovati upravnih pokra-
jin in ne urediti problema financira-
nja občin, vseeno pa predvsem sku-
ša urediti vse tisto, kar je doslej že
začelo delovati na področju regio-
nalnega razvoja, v središče pozor-
nosti postavlja posamezne razvojne
regije in regijske razvojne svete kot
organe uravnavanja razvoja na dolo-
čenem prostoru.
Tekst in foto:
Silvester Mavsar
R      AD      I      O
ENERGY <=kJkX3E&
A      N       K      €      T     A
Ali ima vasa Občina dovolj de-
narja in ali ga ustrezno porabi?
Vlado Kevo iz Brežic: Na to vprašanje ne mo-
rem podati odgovora, ker ne vem, kako so fi-
nančna sredstva razdeljena na proračunske
porabnike. Vendar kot športni delavec bi že-
lel, da se delež, namenjen športu, poveča.
Predvsem sredstva, namenjena investicijam v
športno infrastrukturo. V mislih imam izgrad-
njo športne dvorane, ki je nujno potrebna za
pouk športne vzgoje na Srednji ekonomski in
trgovski šoli ter atlete AK FIT Brežice. Atletski
klub FIT Brežice bi z dvorano pridobil ustrezne
prostore, kot so garderobe, skladišče za rekvizite, utežamo..., ki so nuj-
no potrebni za nadaljnji razvoj atletike v Brežicah.
Robert Perc iz Boštanja: Denarja za vse po-
trebe tako ali tako ni nikoli dovolj. Mnenja
sem sicer, da občina Sevnica s sredstvi, ki jih
ima na razpolago, naredi veliko. Nekaj sred-
stev oplemeniti z državnimi, veliko investicij
pa se zaključi tudi s sodelovanjem krajanov
(predvsem na podeželju), ki si tako pomagajo
za uresničitev potreb. Zadnja leta se je veliko
vlagalo v ceste, v prihodnje se bo, kot kaže, v
vodovode in kanalizacijo. Ne bi smeli pozabi-
ti tudi na družabno življenje in mladino, saj se
mi zdi to v času slabega gospodarskega stanja v občini zelo pomembno
področje. O tern, koliko je ali bi lahko občina pomagala gospodarstvu, pa
naj svoje povedo strokovnjaki.
Vinko Hostar iz Krškega: Vemo, da denarja ni
nikoli dovolj, še posebej, če ima človek, ki vodi
občino, svoj program razvojno in ciljno narav-
nan. Občina Krško razpolaga z nekoliko več de-
narja, kot druge primerljive občine, na račun
nuklearke. S prijavami na javne razpise, pa tu-
di s sredstvi evropskih strukturnih skladov, pri-
de do dodatnega denarja, in menim, da Obči-
na Krško to tudi izvaja. Ali denar ustrezno po-
rabi, je predvsem odvisno od tega, na katero
mesto postavi občan Krškega »točko gledišča«.
Glede na to, da je dolgoročna usmeritev Slovenije prodaja znanja (ne pa
»visoke« industrije), rnenim, da je Občina na pravi poti, saj vlaga v razvoj
osnovnošolskih in visokošolskih programov. Tudi naložbe v ekologijo (npr.
čistilne naprave) in zdravstvo so dolgoročno upravičene. Še več denarja pa
bi bilo smiselno vložiti v odpiranje novih delovnih mest, saj je v nekate-
rih delih občine (npr. Senovo) zaposlenost že pod kritično mejo. Tu mislim
predvsem na možnost, da občina ponudi podjetnikom, ki bi lahko zaposlo-
vali, opremljena zemljišča, objekte,... pod zelo ugodnimi pogoji.
Andrej Strgar z Broda pri Podbočju: Nimam
podatkov o tern, ali ima Občina dovolj denar-
ja ali ne. Kar pa ga ima, ga zagotovo ne raz-
deli najbolj prav. Po mojem mnenju ga prema-
lo nameni kmetijstvu, kar se sicer dogaja na
splošno, tudi na ravni države. Težko pa bi re-
kel, kje Občina proračunskega denarja pora-
bi preveč, sem pa prepričan, da bi ga lahko
ustrezneje prerazdelila.
Martina Lopatič, študentka iz Viher: Mislim,
da ima Občina dosti denarja, vendar ga najbrž
ne porabi najbolj ustrezno. Več bi ga mora-
la nameniti za turizem in promocijo, za sport,
za zabavo mladih, za izobraževanje, za raz;
lične prireditve, ki povezujejo Ijudi. Denar ni
prav razporejen ali pa je razporejen netrans-
parentno, zato težko sodim, kje se ga pora-
bi preveč. Po mojem mnenju bi javnost mora-
la biti bolj obveščena o porabi proračunskega
denarja. Na ta način pa bi dosegli tudi več za-
upanja javnosti do Občine.
8
marec 2004
ObzWriiK
aktualno
Posavje kot Radenska
Najpomembnejši dogodek v vsakoletnem delovanju občinskih svetov in lokalne skupnosti kot celote sta seveda razprava in sprejem
obdnskega proračuna. Prvo zasnovo, ponavadi na temelju dokumenta iz prejšnjega leta ter osnutkov proračunskih porabnikov, pri-
pravijo občinske strokovne službe in po predhodnem usklajevanju med oddelki in službami v upravi jih kot osnutek političnim stran-
kam in javnosti ponudi župan.
Finance so temelj vsake dejavno-
sti, zato tudi pri funkcioniranju
lokalnih skupnosti ne gre druga-
če. Kljub številnim ciljem in ob-
Ijubam posameznih strank in nji-
hovih svetniških skupin v predvo-
lilnem času je njihova uresničitev
pogosto odvisna od razmerij v ob-
činskem svetu, od posluha in celo
osebnih pogledov posameznih še-
fov oddelkov ali služb, odločilno
vlogo pa ima po naši ureditvi vse-
kakor župan.
Tako kot na državnem nivoju je
tudi v občinah vse več naporov,
da bi še do konca iztekajočega le-
ta pripravili finančni načrt za na-
slednje leto, zato nastanejo prve
zasnove proračunov že zgodaj je-
seni. Tudi posavske občine so v
primerjavi s časi, ko se je spreje-
manje proračuna zavleklo do pra-
ga poletja, naredile bistven korak
naprej, vendar še vedno vse tri
občine ne uspejo pospra-
viti dokumenta pod streho
pred novim letom. Za le-
to 2004 je to uspelo le Ob-
čini Sevnica, ki je po sicer
ostrejši razpravi in z nekaj
amandmaji proračun spre-
jela že na 9. redni seji, ki
je bila 17. decembra 2003.
Precej bolj se je ta posto-
pek zavlekel v Krškem in
Brežicah, kjer sta Občin-
ska sveta sprejela proračun
celo na isti dan, in sicer 18.
marca 2004.
Čeprav so v regiji samo tri
občine, ki kljub nekaterim posku-
som niso doživele večjih terito-
rialnih sprememb, čeprav sode-
lovanje med občinami poteka že
nekaj desetletij, je medsebojno
poznavanje pravzaprav še vedno
dokaj skromno. Zato tudi ni cud-
no, da regijski razvojni dokumen-
ti in nekatere študije ugotavlja-
jo, da bi bilo potrebno veliko več
narediti za obveščanje in osveš-
čanje prebivalstva, za oblikova-
nje t. i. posavske identitete, ki je
navsezadnje nujno potrebna za
dobro funkcioniranje regije oz.
jutrišnje pokrajine.
Že ad hoc izvedene ankete ali po-
govori s Posavkami in Posavci po-
kažejo, da ti niso dovolj obveš-
čeni o vsakoletnih razpoložljivih
sredstvih v proračunu njihove ob-
čine, še manj pa jim je jasno, ko-
liko denarja imajo na razpolago
pri sosedih. Zaman bi bilo priča-
kovati, da je kaj bolje glede po-
rabe denarja po posameznih de-
javnostih in področjih, za katere
skrbi občina v sodelovanju z drža-
vo ali pa sama.
Približni, a vseeno dovolj ilustra-
tivni podatki kažejo, da so tri po-
savske občine tudi po svojih pri-
hodkih primerljive z večjimi slo-
venskimi občinami, lahko pa bi
jih primerjali tudi s solidnimi slo-
venskimi gospodarskimi družba-
mi, ki se na primer uvrščajo med
največjih tristo.
V Sevnici znašajo na primer pla-
nirani prihodki za letošnje leto
okoli 2,4 milijarde tolarjev, od
tega bo davčnih prihodkov (dav-
ki na dohodek in dobiček, davki
na premoženje, domači davki na
blago in storitve itd.) za 1,032
milijarde ali okoli 42 odstotkov,
ostalo pa bodo nedavčni prihod-
ki, kapitalski prihodki in transfer-
ni prihodki, planirajo pa okoli 70
milijonov proračunskega primanj-
kljaja. V Brežicah letos računajo
s skupno 3,8 milijarde prihodkov,
od tega naj bi bilo davčnih 1,8
milijarde ali približno 47 odstot-
kov, planirani primanjkljaj pa so
ocenili na 100 milijonov tolarjev.
V Krškem načrtujejo za 5,4 mili-
jarde proračunskih prihodkov, od
tega bo davčnih za okoli 2,5 mili-
jarde ali 46 odstotkov, planirani
proračunski primanjkljaj pa naj
bi znašal 96 milijonov.
Poseben del proračunskih odlo-
kov so tudi določbe, v katerih je
opredeljeno, koliko se lahko po-
samezna občina zadolži v teko-
čem proračunskem letu. Za leto
2004 so v Sevnici sprejeli omeji-
tev na 99 milijonov, v Brežicah
so zgornjo mejo določili v višini
100 milijonov in v Krškem na oko-
li 153 milijonov.
Kot smo že omenili, spadajo po-
savske občine po proračunih v
zgornjo polovico 192 slovenskih
občin, seveda pa izrazito izsto-
pa Občina Krško, ki ima kljub sa-
mo dobrim 27 tisočem prebival-
cev visoko mesto na lestvici pro-
računskih prihodkov. Ker natanč-
nejših podatkov za lanske prora-
čune še ni, poglejmo podatke za
leto 2002.
Takrat je Občina Krško s 4,7 mi-
lijardami prihodkov zasedala vi-
soko 8. mesto na lestvici občin
z največjimi prihodki. Zaostaja-
la je samo za Ljubljano (42,3 mi-
lijarde), Mariborom (15,8), Ko-
prom (7,8), Celjem (7,3), Novim
Mestom (6,3), Kranjem (6,1) in
Novo Gorico (5,9). Za Krškim so
v tern pogledu zaostale celo ne-
katere mestne in druge večje ob-
čine kot Velenje (3,7), Domžale
(3,7), Piran (3,2), Murska Sobota
(2,8) in Slovenj Gradec.
V letu 2004 bodo prihodki krške
in tudi ostalih dveh občin višji kot
doslej, saj je bila decembra lani
v Sloveniji sprejeta Uredba o me-
rilih za določitev višine nadome-
stila zaradi omejene rabe prosto-
ra na območju jedrskega objek-
ta, ki od 1.1.2004 dalje zavezuje
Sklad NEK kot zavezanca za pla-
čilo 550 milijonov tolarjev do-
datnih sredstev, ki so si jih obči-
ne razdelile po ključu števila pre-
bivalcev posamezne občine in ne
na podlagi katerega od objektiv-
nejših kriterijev glede na bližino
skladišča radioaktivnih odpadkov,
ki je vzrok za sprejem omenjene
uredbe. Primerjava pokaže, da je
višina dodatnih sredstev primer-
Ijiva s celotnimi prihodki občin,
kot so Radeče, Žiri, Mis-
linja itd.
Zanimiv je tudi seštevek
oziroma skupni prora-
čun Posavja, ki je letos
vreden kar 11,6 milijar-
de tolarjev. To pa so pri-
hodki, ki so primerljivi
s prihodki nekaterih po-
membnih slovenskih go-
spodarskih družb, med
bolj znanimi omeni-
mo Radensko iz Raden-
cev, katere znani sim-
bol so tri srca... Kot
smo te dni večkrat sliša-
li, tudi tri posavske občine z oko-
li 70.000 prebivalci in svojimi ma-
terialnimi in naravnimi možnost-
mi kljub mnogim negativnim ka-
zalcem predstavljajo pomemben
razvojni potencial tega dela Slo-
venije. Z načrtovanim, a se ved-
no ne dovolj dogovorjenim uskla-
jevanjem posameznih funkcij bi
lahko dosegle večje učinke, ven-
dar je pogoj za kaj takega pro-
duktivnejše in hitrejše politično
dogovarjanje.
Silvester Mavsar

QkHQI
d^Hlw a
ObzorniK
marec 2004
9
intervju
Damjan Lati, diraktor Urada predsodnika Vlada RS Slovenije
"Posavje bo lahko razvojno uspešna regija..."
Čeprav je še razmeroma mlad, ima za sabo že vrsto pomembnih služb. Na levi strani svoje velike delovne so-
be na Gregorčičevi 20, ki je skoraj do stropa odeta v les, ima lepo urejeno delovno mizo z velikim oknom v
ozadju. Na desni, nekoliko temačnejši polovici sobe pa stoji dolga lesena miza z desetimi, morda dvanajsti-
mi oblazinjenimi stoli. Po prostoru, ki je zaprt z velikimi oblazinjenimi vrati, se naš sogovornik giblje tiho
in elegantno, predvsem pa zelo samozavestno. Kljub temu je dovolj prijazen, celo tedaj, ko ga sredi besede
zmoti teles on. Za Damjana Laha, visokega državnega uradnika, ki je v Ljubljano prišel iz Krškega, je pred-
sednik slovenske vlade Anton Rop v intervjuju za dnevnik Delo dejal, da je človek, ki mu popolnoma zaupa.
Kako ste sprejeli to izjavo pred-
sednika vlade?
Seveda tako mnenje človeku ze-
lo godi, še posebno, če je izreče-
no javno. Pomeni tudi neko me-
ro dodatne samozavesti pri delu,
ki ga opravljaš, istočasno pa, vsaj
zame, terja še večjo mero odgo-
vornosti. Skratka, ko ti nekdo ta-
ko zelo zaupa, se moraš zavedati,
da si ne smeš dovoliti napake. Ze-
lo se moraš truditi, da skozi svo-
je delo dokazuješ in opravičuješ
to zaupanje.
Kdaj in kako pa je prišlo do vaji-
nega sodelovanja?
Spoznala sva se, ko je iskal držav-
nega sekretarja na ministrstvu za
delo. Takrat sva v razgovorih oät-
no ugotovila, bolje povedano, on
je ugotovil, da bi lahko z mano do-
bro sodeloval in je verjetno oce-
nil, da sem naloge, ki bi mi jih
dal, sposoben kvalitetno opraviti.
Mislim, da sem do zdaj zadovolji-
vo izpolnil njegova pričakovanja,
saj se to najino sodelovanje iz le-
ta v leto krepi in postaja tudi na
osebnostni ravni globlje. Očitno
lahko drug z drugim dobro funk-
cionirava.
Se tudi zasebno srečujeta?
Ne. In očitno obema tako naj-
bolj ustreza, saj bi sicer, če
bi bila tudi zasebno preveč po-
vezana, lahko prišlo do kakš-
nih   anomalij   v   tern   odnosu.
Ali bi lahko čim bolj na kratko
povedali.'kaj dela vaš urad?
To je služba, ki skrbi, da predsed-
nik vlade lažje opravlja svoje na-
loge. Skratka, mi skrbimo za to,
da sodelovanje med ministrstvi
teče normalno, da koordiniramo
delo različnih služb ministrstev.
Tukaj je združeno marsikaj,  od
protokola do stikov z javnostmi,
razdeljeni smo na na notranjo in
zunanjo politiko, posebno podro-
čje dela se ukvarja samo z lokal-
no samoupravo itd. Tako kot funk-
cionira struktura države, tudi mi
spremljamo in opravljamo svoje
naloge po različnih področjih ter
za predsednika pripravljamo dolo-
čena gradiva.
Že nekaj let ste predsednik Ob-
činske zveze prijateljev mladine
Krško. Kako je prišlo do vašega
sodelovanja v tej organizaciji?
Že v gimnaziji sem se aktivno
vključeval v razne humanitarne
akcije, ki so jih takrat vodile ne-
katere organizacije ali pa posa-
mezniki. Šele kasneje sem se sko-
zi poznanstva s posameznimi Ijud-
mi, ki so bili zelo aktivni pred-
vsem v krški ZPM, kot sta Vida
Ban ter takratna starosta te orga-
nizacije Rezi Pirc, prepričal, da
bi se jim bilo potrebno tudi for-
malno pridružiti, da bi tako laž-
je izpolnjevali njihovo poslanstvo.
Kako ocenjujete današnji polo-
žaj in razmere v ZPM?
Moram reči, da smo predvsem v
Krškem uspeli ohraniti to organi-
zacijo dokaj homogeno. Prepričan
sem tudi, da smo jo uspeli obva-
rovati dnevnopolitičnih vplivov in
raznih intrig, ki so se pojavlja-
le. Tako je organizacija, vsaj kar
se Krškega tiče, zelo homogena,
čeprav je sestavljena iz različnih
ljudi različnih generacij, pred-
vsem pa je pomembno, da smo
uspeli ohraniti njen namen, njeno
poslanstvo. In to kljub temu, da
se že nekaj časa srečujemo s pro-
blemom lekonomske neodvisno-
sti te organizacije. Upam, da bo-
mo z nekaterimi aktivnostmi uspe-
li organizacijo v Krškem ekonom-
sko okrepiti ter s tern seveda za-
gotoviti večjo kvaliteto in učinko-
vitost programov, ki jih izvajamo.
In na državni ravni?
Na državne ravni je ta organizaci-
ja v precejšnji krizi. Zato bo po-
trebno v zelo kratkem času izpe-
Ijati določene organizacijske spre-
membe in to organizacijo ponov-
no bolje povezati z lokalnim orga-
nizacijami ZPM. Ni več pravih po-
vezav z matičnimi društvi in ob-
činskimi organizacijami. Priti bo
moralo do tega, da se bodo pro-
grami oblikovali od spodaj nav-
zgor, ne pa diktirali od zgoraj nav-
zdol. Le tako bo ta organizacija
spet živela in se nehala ukvarjati
sama s sabo.
Ena vaših starih "ljubezni", če
se ne motim, so tudi mediji. V
zgodnjih letih svoje poklicne ka-
riere ste bili sodelavec radia Stu-
dio D in kasneje tudi krškega gla-
sila Naš glas. So vam te izkušnje
pomagale v poklicni karieri?
Res je, da sem se vedno raje pisno
izražal. V prostoru, v katerem ži-
viš in delaš, lahko na ta način od-
krivaš njegove lepe in seveda tu-
di manj lepe plati. Skozi javno
besedo v nekem trenutku posku-
šaš vplivati na to, da se stvari za-
čnejo spreminjati. In do določene
mere mi je to v nekem obdobju
tudi uspevalo. Izkušnje, ki sem si
jih takrat nabral, so bile zelo do-
brodošle in so mi pomagale tudi
pri graditvi poklicne kariere. Sko-
zi to delo sem spoznal veliko lju-
di. S tern gradiš sam sebe in prido-
bivaš ogromno izkušenj, postaneš
pa tudi nekoliko bolj vešč komu-
niciranja. To je tisto, kar kasne-
je pride prav.
Pri sedanjem delu se veliko sre-
čujete z novinarji in drugimi
ljudmi iz medijev, kakšne pa so
vaše izkušnje v tern pogledu?
Čeprav bo morda celo nekoli-
ko čudno zvenelo, moram re-
či, da z novinarji, z ljudmi iz te-
ga posla, nikdar nisem imel pro-
blemov ali kakšnih težav. Ved-
no smo se znali pogovoriti in spo-
razumeti, zato osebno nimam
slabih   izkušenj.   Vsaj   za   zdaj.
Kako vam uspeva, da ste kljub
visokim položajem in številnim
funkcijam v različnih organih,
razmeroma neopazni. Ali imate
za to poseben recept?
Morda je nekaj v tern, da po na-
ravi nisem konflikten človek. Po-
membno pa je, da imaš pri nalo-
gah, ki jih opravljaš, jasno postav-
Ijen cilj, ki ga moraš doseči. Se-
veda moraš temu cilju slediti, am-
pak vedno moraš biti pripravljen
tudi na to, da imajo tvoji sogovor-
niki, tvoji sodelavci drugačne ide-
je in ambicije. Sam sebi pravim:
stori dva koraka nazaj, da boš po-
tem lahko napravil enega velike-
ga naprej. To je moje vodilo. Lju-
di poskušam pripeljati do cilja z
zavedanjem, da je veliko njihovih
idej vtkanih v pot, ki smo jo pre-
hodili. In temu je dejansko tako.
To je mogoče razlog, da ne prihaja
do nekih hudih medsebojnih kon-
fliktov. Konflikti strokovne narave
pa so največkrat celo dobrodošli.
Ste tudi član Nadzornega odbora
Občine Krško, zato me zanima,
kako gledate na gospodarjenje z
njenim proračunom?
Dogajanje v občini Krško sprerrt-
Ijam morda še najmanj skozi de-
lo v Nadzornem odboru, saj mo-
ram z veliko slabe vesti prizna-
ti, da mi čas ne dopušča, da bi
se   lahko   udeleževal   vseh   sej
10
marec 2004
ObzofriiK
intervju
DAMJAN LAH se je rod» 10.9.1961 v Murski Sobo-
ti. Gimnazijoje končal v Ljutomeru, februarja 1986 pa
je diplomiral iz obramboslovja na FSPN v Ljubljani in
se takoj zaposlil na takratnem Sekretariate za ljudsko
obrambo Občine Krško. Februarja 1991 je bit imeno-
van za sekretarja za ljudsko obrambo in ilana Izvršne-
ga sveta obiine Krško, to funkcijo paje opravljal do le-
ta 1995, ko gaje Vlada RS imenovala za svetovalca mi-
nistra za obrambo, minister pa ga je razporedil na de-
la direktorja Uprave za obrambo v Krškem. Februarja
1996je bil imenovan za državnega sekretarja na Minis-
trstvu za delo, družino in socialne zadeve, junija 2000
je bil imenovan za direktorja Poklicne gasilske brigade
v Krškem, februarja 2001 pa za namestnika direktorja
Uprave za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obram-
bo. Leto kasnejeje bil imenovan za generalnega sekre-
tarja na Ministrstvu za finance, od leta 2003 paje direk-
tor Urada predsednika Vlade RS. Poleg službe je akti-
ven v širšem družbenem življenju, med številnimi funk-
cijamipa omenimo, daježe vrsto let predsednik Občin-
ske zveze prijateljev maldine Krško, član NO Občine Kr-
sko, član Uradniškega sveta RS, predsednik strokovne-
ga sveta AJPES, član Nadzornega sveta Holdinga slo-
venskih elektrarn itd.
Nadzornega odbora. Vendar me-
nim, da sem vseeno dobro obveš-
čen o bistvenih dogodkih v Ob-
čini skozi spremljanje posamez-
nih projektov in dokumentov.
Kljub bogatemu proračunu, s ka-
terim že vrsto let razpolaga Ob-
čina Krško, skoraj nikoli v času,
kar imam jaz možnost spremlja-
ti občinski razvoj, nismo znali
maksimalno izkoristiti te predno-
sti velikega proračuna. Razlog vi-
dim v tem, da kljub različnim pro-
gramom in razvojnim strategi-
jam, ki so bile narejene, nikdar
nismo znali slediti tern usmerit-
vam. Uradna občinska politika si
je vedno dala preveč vplivati z
vseh mogočih strani, ki so priti-
skale na ta sredstva. Zaradi kupo-
vanja nekega navideznega politič-
nega miru je prišlo do tega, da se
je denar zelo razdrobil. Bilo je si-
cer nekaj rezultatov na posamez-
nih področjih, ampak do prav veli-
kih učinkov na projektih, ki bi da-
jali nov zagon temu prostoru, ni
prišlo. Morda je vzrok tudi v tern,
da je bilo Krško zaradi nekdaj ne-
primerno močnejšega gospodar-
stva vedno navajeno na veliko po-
rabo in tudi razvajeno. Ljudje pa
se hitro navadimo na privilegije,
ki se jim težko odrečemo, tudi ta-
krat, ko bi bilo to potrebno in za
vse koristno.
Zanima me tudi vaše mnenje o
možnostih pokrajine Posavje,
katero smo menda končno pri-
borili?
Kljub temu, da je Slovenija kot
celoten prostor dokaj majhna,
ppdpiram razdelitev Slovenije na
pokrajine. Menim, da na zaokro-
ženih območjih, ki so tako ali dru-
gače poznana, kjer so mentalitete
zelo različne, zelo raznobarvne,
lahko bolje ustvarjamo in s tern
dajemo možnost hitrejšega razvo-
ja Slovenije.
Zdaj lahko rečemo, da smo v for-
malnem smislu uspeli priti do te-
ga, da bo Posavje ena od bodočih
pokrajin v Sloveniji, kar je seve-
da izjemno velik dosežek. Ampak
s tem smo dobili samo neko lupi-
no, neko ogrodje, ki pa ga je treba
napolniti z vsebino, če želimo teči
na dolge proge, tako da bo ta vse-
bina imela neko svojo kvaliteto in
seveda predvsem razvojno kompo-
nento. Pomembno je tudi, da se v
tem trenutku politično preveč ne
spremo in da ne poskušamo delati
majhnih vrtičkov, majhnih pokrajin
znotraj te pokrajine. Če se bo to
zgodilo, pokrajina ne bo dolgega
veka, ampak bomo prej ali slej raz-
deljeni med sosede, nakar bomo te
svoje parcialne in pa sebične inter-
ese poskušali morali uveljavljati
drugje. Če pa se bomo znotraj po-
krajine uspeli med različnimi poli-
tičnimi subjekti dogovoriti, kateri
so tisti nosilni projekti, ki jih bomo
razvijali na posameznih področjih
te regije in jih seveda tudi vza-
jemno podpirali v odnosu do drža-
ve, menim, da nam bi lahko uspelo
in da bi lahko bila ta regija razvoj-
no ena uspešnejših. Zakaj? Zato,
ker ni prevelika in je na majhnem
prostoru skoncentrirano veliko raz-
ličnih potencialov, ki samo čakajo,
da jih kdo uveljavi.
Dogajanje v najmočnejši vladni
stranki je tačas v ospredju zani-
manja slovenske javnosti, a tudi
razmere v občinski organizaciji,
ki ji pripadate, so dokaj nejasne.
Kaj se dogaja s krško LDS?
Najmočnejša vladna stranka se
nedvomno srečuje z neko krizo
identitete. Pravzaprav se kaže,
da je to stranka, ki je bila sestav-
Ijena iz različnih političnih opcij,
različnih političnih strank, vendar
je vse doslej večji pomen kot svo-
ji notranji orgniziranosti posveča-
la državotvornim poblemom. V tej
svoji nesebičnosti je zdaj prišla do
točke, ko se bo verjetno morala
začeti več ukvarjati sama s seboj,
ob tern pa seveda ne zanemariti
tudi te svoje državotvorne drže.
Glede stranke v Krškem si moramo
priznati, da v tern trenutku ne de-
luje najbolj usklajeno, čeprav je
seveda to stranka, ki zelo spoštuje
različna statišča ter različna me-
nja. Ampak ta različna stališča in
menja je treba znati kanalizirati v
neke skupne cilje in skupne inter-
ese in tega nam v tem trenutku ne
uspe doseči. To je morda tudi po-
sledica dogodkov po zadnjih lokal-
nih volitvah, ko so posamezni, ce-
lo vidnejši člani te stranke ali pa
nosilci njene politike v preteklo-
sti, doživeli neko kritiko, ki so jo
kolegi na njih spustili skozi jav-
nost, ne pa kot razčiščevanje raz-
ličnih pogledov znotraj stranke.
To je verjetno otežilo ponovno
komuniciranje med vami?
Seveda. V trenutku, ko te nekdo
javno ožigosa, da delaš škodo svo-
ji stranki, težko vzpostaviš neko
primerno komunikacijo. Pa ver-
jetno bolj zaradi prizadetosti, kot
pa same vsebine kritike, ki po mo-
jem mnenju tudi ni bila upravi-
čena. Zato v tem trenutku stran-
ka v Krškem potrebuje opredeli-
tev skupnih interesov, ti interesi
pa morajo biti nedvoumno pove-
zani s prostorom, v katerem delu-
je. Vsi tisti posamezniki, ki kakor-
koli čutijo s to stranko in še bolj s
tem prostorom, enostavno mora-
jo aktivirati sami sebe in ji seve-
da dati nov zagon. Zelo pomemb-
no pa je, da zanemarimo individu-
alne interese oziroma da se ti in-
dividualni interesi, ki seveda ob-
stajajo vedno in povsod, uresniči-
jo kasneje skozi realizacijo skup-
nih interesov.
Besedilo in fotografije:
Silvester Mavsar
ObzorhiK
marec 2004
11
mnenja
Piše: Tamara Vonta
KONČNOVICTORJI!
Čeprav se v vsakdanjem življenju zelo rada smejim, mi to le redko uspe ob
gledanju humorističnih nadaljevank, nanizank, epizod, komedij, skečev,
razvedrilnih oddaj,...
Še več. Veliko večja je možnost, da me popade nekakšna potrtost, ki morda
izvira iz ujetosti oziroma nemoči ob spremljanju šablonskega humorja, ki
sem se mu morda že nasmejala in ga dokončno »izsmejala« v najstniških
letih. Po izmenjavi mnenj sem spoznala, da na planetu obupanosti nad
tern nisem osamljena.
Ampak.. Ampak.. Zgodilo se je!
Stoični obrazi sedečih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma tistega
lepega sobotnega večera so se spreminjali v nenadzorovani drget
obraznih mišic. Ni bilo dvoma, smejali smo se! Na začetku bolj zadržano,
malo smo»tipali teren«...proti koncu pa nam je bilože pravvseeno, če so
se tresle tudi gube bolj ali manj prelestnih kreacij bolj ali manj zvenečih
kreatorskih imen ali pa zgolj tiste iz bolj ali manj priznanih konfekcijskih
stojal. Ob robu oči so se damam rahlo razmazali nežni nanosi maskare in
svinčnika za oči. So what!
Pozabljeno je bilo »nevemokomuvčast« stanje v mrazu ob muzejskih
primerkih železničarske mehanizacije, odprte strehe sicer prikupnih
avtomobilov, ki so vozili nominiranke in nominirance vvečernih
oblekah skozi temno Ljubljano, pozabili smo celo, da so se izpolnila
naša pričakovanja in smo že x-tič ostali brez viktorja, v nemilosti članov
akademije Viktor, a na srečo ob vsakodnevni podpori naših gledalk in
gledalcev.
Čeprav... Priznam, tudi meni ne bi bilo prijetno, če bi me zvabili na oder,
da s krožnimi gibi po trebuhu preženem negativno energijo in z vzklikom
zgrabim pozitivno energijo iz kozmosa. In zato sem še kako »sočustvovala«
s soprogo prvega moža parlamenta...še posebej, ker mi je bilo takoj
jasno, da bi morala biti »žrtev« druga, pa očitno ni sedela tarn, kjer bi
morala oziroma sploh ni prisla. No, večina šal je padla na račun prisotnih v
dvorani, pa je bilo vzdušje vseeno sproščeno in nenapeto. Tudi v primeru
dua Cekin, ki je očitno krcal naša evrovizijska predstavnika (no,lepoje, da
se ne sramujemo svojih korenin, a popolno ignoriranje dvojine le presega
»lokalpatriotska« čustva...).Vdneh, ki so sledili sem povsod poslušala
povzetke slovenske-afriške pesmi, fenomenalnega teka Jolt in Mutole,
parodijo na soap opere...
In ob koncu...me veseli predvsem to, da setudi na odru »dogaja«
generacijska zamenjava, da se pojavljajo mladi izvajalci, manj obremenjeni
zalpskim pasom na eni, panonsko nižino na drugi strani...Rožmarinke,
slovenska Pink, ki je burila domišljijo in prekipevala od energije...hm, dabi
bilo kmalu tudi med dobitniki Viktorjev tako sveeeeeeeže.
Tisto, kar bi si zaslužilo največ kritike, je prišlo na koncu. Ob podelitvi
Viktorja za življensko delo. Oh, Svetlana, kako občudujem tvoj neukročeni
duh, tvojastvaritve, a tokrat nisi bila v »formi« ...in Elza, vse tiste lepe misli,
ki so preživele vsa ta leta, vse hitrejši čas in so še danes »upete«...tako
izgubljeni sta bili, kot Lastovici, ki jih zasačizima...
In potem na zabavo. Kdor je še zdržal v visokih petah!
NAMESTO VIKTORJA PA ŠE ZAHVALA
Hvala, JureZmec,....
In res mi ni jasno, kdo si bo upal lotili Viktorjev prihodnje leto.
Piše: Goran Rovan
MEDIJSKA SCENA
Z nostalgijo se še spominjam časov, ko sem kot student in še prej
dopisoval v nekatere slovenske medije. Vseh skupaj je bilo toliko, da so z
naslovi vred prišli na eno tipkano stran. Seveda sem sam pisal občasno le
za Dolenjski list, Delo, Ljubljanski dnevnik, Delavsko enotnost, Prosvetni
delavec, fotografije pa pošiljal v revijo Otrok in družina, kdaj pa kdaj tudi v
Anteno.
Danes je spisektiskanih medijevtako velik, da bizanj potreboval veliko več
prostora. Seveda pa tiskanih in elektronskih medijev ne bi znal več našteti.
Jih je namreč preveč. Vse več je dnevnikov, tednikov, štirinajstdnevnikov,
mesečnikov, pa različnih avtohtonih in poslovenjenih revij, publikacij
društev, zvez, strank..., da številnih radijskih in televizijskih postaj niti ne
omenjam. Med novimi mediji seveda ne morem mimo interneta, pa tudi
novic preko wapa, sms-a in še kakšne bi lahko našteli.
Danes nas mediji bombardirajo z vseh strani. Kljub njihovemu velikemu
številiLpa imam občutek, da smo vsi skupaj še premalo informirani.
Podlegli smo pritisku t.i. »rumenega tiska«, zanimajo nas kriminal in ostale
afere, obrekovanja in ponavadi osladne in izmišljene zgodbe o estradnikih
in drugih medijsko zanimivih ljudeh. Pa še to, kar mediji zabeležijo, večina
nas le površno posluša, prebere in pogleda. Imamo pač druge probleme.
Vse hitrejši življenjski tempo pa nam ne dopušča, da bi se z zadevami
temeljiteje seznanili.
Ob tern se na slovenski medijski sceni marsikaj dogaja. Tako prihaja k nam
tuj kapital, prihaja do koncentracije lastništva medijev, tudi takšnega v
nasprotju z veljavno zakonodajo, seveda vse s ciljem povečati kapitalsko in
medijsko moč. Ker je Slovenija majhna, se bojim, da dolgoročno od vsega
tega mnogi ne bodo imeli pravega »finančnega« učinka, političnega in še
kakšnega pa se seveda ne da izmeriti.
Ob vsem tern pa je žalostno, da v borbi po vse večjih zaslužkih - lastnikov
in delničarjev seveda, postaja novinarski poklic vse manj cenjen, vse manj
plačan. Postaja tudi vse bolj feminiziran. Upam si trditi, da je tudi vse manj
dobrih novinarjev. Pa tu ne mislim zgolj na raziskovalne novinarje - o
teh raje ne bi izgubljal besed, ker se bojim, da so le redki pravi, drugi pač
služijo drugim interesom. Vse manj je pravih reportaž, takšnih, ki smo jih
včasih prebirali z odprtimi očmi, vse manj dobrih intervjujev, zanimivih
zgodb. Morda smo z vsem tern že preveč zasičeni in ne znamo ničesar več
prav ceniti, ali pa se dobri novinarski »izdelki« izgubijo v množici medijev,
za katere imamo vse manj časa.
Pestro medijsko dogajanje seveda ni zaobšlo Posavja. Tako imamo zdaj
tri radijske postaje, dva časopisa in eno televizijo. O dogajanju v Posavju
poročajotudi regionalni in nacionalni mediji. Kot kaže, se bo medijska
scena tudi v tern delu Slovenije še bolj spremenila. Govori se še o eni
televiziji, novem obdnskem glasilu, verjetno pa spisek želja s tern še ni
končan - možno je še marsikaj.
Morda imajo bralci, ki dobivajo vse več tiskanih medijev brezplačno v svoje
domove, od tega celo koristi, ni jim namreč potrebno le teh riaročati ali
kupovati v kioskih.Tudi za lokalne tv in radijske programe jim ni potrebno
nie prispevati. Zato od njih ne moremo več pričakovati, da nas objektivno
obveščajo, kot smo vcasih radi poudarjali.
Ob vsem tem medijskemu obleganju pa se, kot kaže, le nekateri zavedajo,
kakšno moč imajo lahko mediji. Ponavadi so to le politiki, pa še ti tik pred •
volitvami, ko skušajo v javnosti prikazati svojo podobo v čim lepši luči, ko
želijo, da bi njihovo oblige videlo čim več voliveev.
In ti delujejo le znotraj svojega volilnega okraja. Zato še vedno nimamo
regionalnega posavskega radia, televizije, kaj šele časopisa! Pa to sploh
kdo pogreša?
12
marec 2004
ObzüfhiK
mnenja
Piše: Polona Brenčič
MECENI, KJE STE?
Za časa rimskega cesarja Avgusta so se bogati plemiči zbirali v idiličnem oko-
Iju naravnih lepot, templjev in term rimskega Tivolija, kjer so pesniki krajša-
li dneve vladarjem in pokroviteljem, med njimi tudi izobraženemu Mecenu,
kiježetedaj prisluhnil mojstrski besedi pesnikovVergila, Horaca in Proper-
ca ter poskrbel za njihov materialni svet. Tudi pri nas je konec 18. in v začet-
ku 19. stoletja vsestransko izobražen predstavnik tedanjega razsvetljenstva,
baron Žiga Zois v svojem krogu zbiral in pomagal umetniškim dušam tistega
časa. V Krškem sta potem sloganu delovala zakonca Josipina in Martin Hoče-
var, ki sta s svojim delovanjem bistveno vplivala na življenje Krčanov in pusti-
la neizbrisne sledi.
Časi posedenja v togah, poslušanja pesmi in igranja na lutnjo so davno mini-
li, pa vendar je še danes veliko tistih, ki skušajo uresničiti svoje sanje. Izobra-
ženi in bogati posamezniki, ki s pokroviteljstvom izkazujejo svojo naklonje-
nost umetnosti in kulturi, pa so že davno odšli v zakulisje zgodovine. V sodo-
bni družbi vladajo drugačne vrednote, razmišljanja, pričakovanja, svet se za
vse drugače vrti. Ce je bila včasih umetnost nosilka pokroviteljstva, je danes
v ospredju sport, ki si reže večji delež pokroviteljskega kolača. Morda zara-
di svoje atraktivnosti, večje izpostavljenosti, medijske pokritosti, odmevnosti,
verjetno pa tudi boljšega poznavanja trženja projektov in več izkušenj?
Kolesje, ki vrti prodor pokroviteljstva v kulturni dejavnosti, je počasno in zob-
niki škripajoči, čeprav celo nacionalni program kulture daje pomen trgu, kon-
kurenčnosti zavodov, s primerno davčno politiko naj bi okrepili tudi institut
sponzorstva oz. mecenstva. Zato, ker je finančna konstrukcija in izvedba kul-
turnih projektov s prehodom na tržno gospodarstvo brez udeležbe sponzor-
skega denarja podobna don kihotovskemu vrtenju mlinov na veter. V Slove-
niji je kar nekaj zavodov in ustanov, ki so s pravilnim pristopom in iznajdlji-
vostjo na trgu postali vzorčni primeri trženja v kulturnih dejavnostih (Festival
Brežice, Cankarjev dom, Hiša eksperimentov).
V kompleksen proces pokroviteljstva se vključuje na eni strani veliko znanja
iz kulturnega managementa, poznavanja lokalnega prostora, dobrih projek-
tov, osebnih poznanstev, na drugi strani pa pripravljenost posameznih pod-
jetij, bank, zavarovalnic, da podprejo projekt. Gre za določeno sožitje, v kate-
rem je potrebno uskladiti želje, potrebe in zahteve obeh strani. Slogan »živi
in dihaj z okoljem« ponazarja razmišljanja slovenskih podjetij, ki skušajo ak-
tivno delovati in oblikovati ter vplivati na življenje v lokalni skupnosti. Tudi
pri nas so podjetja, predvsem pa vodilni posamezniki, ki se zavedajo, da po-
leg denarja obstaja tudi drug svet, kjer se srečujejo ideje, želje, zgodovina,
tradicija in velike osebnosti. Posamezniki, ki v čedalje hitrejši globalizaciji da-
jejo prednost lokalni skupnosti, njenim avtorjem ter lokalni razpoznavnosti.
Žal so med nami tudi drugi, katerih dejavnosti se prav tako odvijajo v našem
prostoru in z našimi ljudmi, njihovi prihodki pa gredo v stotine milijonov, a so
gluhi na vse pobude in prošnje.
Pozitivne izkušnje so tiste, ki nas vodijo v ponovne podvige, ki nam dajejo
moralno mod in zavedanje, da so sanje in projekti uresničljivi. Včasih so za to
dovolj le svetlejši pogled v svet, dovolj strokoven pristop, predvsem pa do-
volj dobra ideja, ob kateri se srečata interes avtorja in tistega, ki bo njegovo
zamisel podprl. Zato na svidenje naslednjič, ko se bomo ponovno spraševali:
sponzorji, donatorji, meceni, kje ste?
Piše: Maruša Mavsar
NAMESTO SVEČK IN
ROŽ
In čez nekaj dni bo tukaj. Ne bo opazno navzven (ker ljudje najlaže vse
strnejo v "cvet mladosti", malo iz melanholije, malo iz nevoščljivosti), dva
dni prej bo le prijetno žgečkalo in praskalo, vsake toliko pa bo vse telo
naenkrat spreletel srh: dopolnila sem drugo desetletje, pa je svet še vedno
tako velik!
Tik pred, za ovinkom, potuhnjen zaradi nagajivosti, bo čakal prvi april in
ga že kar vidim, kako se smeje na vsa široka usta, mi kaže osle in neučakan
grgajoče zatuli, da naj tokrat kar odmislim,da je to še ena od njegovih ukan
in neka druga, lažnivo preluknjana dimenzija, iz katere lahko vsak trenutek '
obrnem vlak, nazaj, v najstništvo.
Zadržite zdaj nemo zgražanje in posmehljivo šklepetanje zob, ko vam
povem, da se vsake toliko počutim.. stara. Vem, daje bilo moje življenje do
zdaj že zapolnjeno z najrazličnejšimi čustvi, letenji in prepadi, strupenimi
jabolki in neizmerno lahkotnostjo, vem, da se včasih počutim tako
živa, da se mi že zdi, da sem izpolnila svoje tiho, nevidno poslanstvo, a
brez skrbi, isti trenutek se zavem, da bi še okušala, okušala,okušala vse
sladke in grenke in kisle prostranosti svojega tukaj in zdaj. Po takem
samoraziskovanju se največkrat okregam:"Maruša, preveč razmišljaš.."a
spet me spreleti, "ali pa še zdaleč ne dovolj!"
Kaj vse sem si predstavljala kot osnovnošolka s kitkami! Da bom pri
dvajsetih že tako velika, da me sploh ne bo mogoče izmeriti z zemeljskimi
enotami, da bom že stokrat presegla samo sebe, da bom en velik JAZ... In
potem se počutim tako majhno in odkimam deklici s kitami, češ, hitro gre
čas in kar naprej se spotika, barabin ta, spotika ob tako nepomembne in
čustvom še preveč dojemljive stvari, spotika obme in večkrat sploh ne da
dihati (poslušaj, vsak potrebuje prost vdih, da zraste).
Tako sem ujeta v tej smejoči se enigmi, upajoč, da puščam sled.
Tudi rožice potrebujejo zrak in sedaj je Slovenija polna rož, rož, ki jih je
dobila skoraj zastonj, rož, ki so bile prodane prej kot se sploh odprejo
cvetličarne! In Slovenci so nakupili rož, Ime rože: knjiga. In čeprav sem
sprva navdušeno sprejemala vse te dražljaje rož željnih Slovencev, ko sem
jih opazovala, kako berejo (ali vsaj listajo) knjige na avtobusih, vlakih, med
salamami in v modnih trgovinah, je navdušenost kar plahnela. Kakšna
vrednota je knjiga? Bo zdaj širna Slovenija držala Ecov roman in drsela po
tankih listih, samo zato, ker je zastonj (popravek, ker je stala 160 tolarjev)?
Jo bo kdo postavil na najbolj vidno polico, češ, poglejte, mi imamo pa
knjigo, mi pa beremo (včasih imam pravta isti občutek pri imetnikih
najrazličnejših abonmajev, ki se v prostem času igrajo kulturno elito in
s tern celijo notranje ugrize slabe vesti, hja, prav tako pa je to lepa revija
modnih dodatkov)?!
Čas bo vsekakor izbirčen. Morda bo odgovor(e) pokazal ali pa zvito skril,
navdahnjen od Ecove detektivke, v najrazličnejše labirinte, blodnjake naše
družbe.
ObzorniK
marec 2004
13
gospodarstvo
HE Bianca in Krsko z vertikalnimi turHnami
Gradnja prve v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn, HE Boštanj, je že nekje na tretjini predvidenih 42 mesecev časa. Načrt izgrad-
nje celotne verige predvideva, da se 36 mesecev po začetku gradnje prve HE prične gradnja naslednje, čez 36 mesecev spet nasled-
nje... 0 tern, kako potekajo priprave na naslednji dve v nizu, HE Btanca in HE Krško, smo se pogovarjali z Andrejem Kryzanowskim
iz Savskih elektram Ljubljana, pooblaščencem HSE-ja za predinvesticijsko fazo pri gradnji spodnejsavske verige, se pravi za pripra-
vo na investicijo od pobud do izdelave investicijskih programov. Kryzanowski, magister gradbeništva, že od leta 1993 dela v omenje-
nem podjetju iz skupine HSE, hidroenergetske izkušnje pa si je nabiral predvsem pri hidrocentrali Moste.
V kateri fazi so priprave na grad-
njo naslednje v verigi spodnje-
savskih hidroelektrarn, na Blan-
co torej?
Plan äktivnosti za priprave na to
gradnjo je vezan na gradnjo HE
Boštanj kot prve v tej verigi, ki se
je začela novembra 2002. Za HE
Bianca je bila s strani Ministrstva
za okolje in prostor dana pobuda
za vnos objekta v prostor, na pod-
lagi te pobude in predloga pristoj-
nega ministra se je 29. junija lani
pričel postopek izdelave driavne-
ga lokacijskega načrta. Zdaj smo
v fazi izdelave primerjalne študije
in v zaključnem delu faze izdelave
lokacijskega načrta. Pridobivamo
stališča nosilcev urejanja pros-
tora, se pravi okoljskega ministr-
stva in lokalne skupnosti, do pri-
merjalne študije. Pričakujemo, da
bo ta študija predana vladi v potr-
ditev v začetku maja letos. Ko bo
med dvema predlaganima varian-
tama lokacije izbrana ustreznej-
ša, bomo izdelali predlog lokacij-
skega načrta, ki ga bomo seveda
uskladili z lokalno skupnostjo in
nosilci urejanja prostora. Priprav-
Ija se tudi prostorska konferenca,
kjer bodo lahko podane pripombe,
na osnovi tega pa bo oktobra le-
tos sledila javna razgrnitev osnut-
ka lokacijskega načrta. Postopek
sprejemanja tega načrta naj bi bil
končan junija naslednje leto, kar
je pogoj za umestitev objekta v
prostor in začetek gradnje.
Kaj pa priprave na HE Krško?
Te sledijo pripravam na predhod-
no elektrarno s sedemmesečnim
zamikom in 1. marca letos je bil
objavljen program priprave. S HE
Krško smo začeli nekoliko prej,
ker imamo pri študiji variant dosti
bolj odprto situacijo, torej glede
same lokacije še ni toliko defini-
ranega, kot je bilo v primeru Blan-
ce. HE Krško je lokacijsko postav-
Ijena nad mestom Krško, kje na-
tančno bo mikrolokacija, pa je od-
visno od naravnih danosti in pogo-
jev. Računamo, da bo nekje maja
2006 sprejet tudi lokacijski načrt
za HE Krško.
Kakšni bosta ti dve hidroelek-
trarni v primerjavi s to, ki se
zdaj gradi, torej z boštanjsko?
HE Boštanj je sestrska elektrar-
na HE Vrhovo, z določenimi modi-
fikacijami seveda. Pri njiju gre za
enako zasnovo, za tri horizontalne
turbine. Glede na naravne danosti
in na značilnosti obratovanja sta
HE Bianca in Krško malo drugače
prostorsko koncipirani, bosta pa
med sabo podobni, saj bosta imeli
vertikalne turbine. Ta koncept na-
mreč ponuja določene sistemske
rešitve, ki jih cevne turbine, ka-
kršna bo v Boštanju, težje nudijo.
HE Krško bo tudi zadnja hidroelek-
trarna v kanjonskem profilu reke
Save, nato Sava preide v razširjen
profil krško-brežiškega polja, kjer
bo koncept elektrarn drugačen.
Kako napredujejo usklajevanja
in dogovori z lokalnimi prebival-
ci gtede HE Bianca?
Lokalna skupnost je želje, zahte-
ve in pripombe prebivalcev kot
smernice podala že v prvi fazi iz-
delave primerjalne študije. Tako
je projektant dobil nek okvir, kako
naj načrtuje objekt in v kakšnem
obsegu. Te smernice smo maksi-
malno upoštevali povsod, kjer so
bile utemeljene. Na vsako od teh
smernic je potrebno dati kompe-
tenten odgovor/saj so v tern po-
stopku vse zahteve utemeljene.
Vse te zahteve se analizirajo in
upoštevajo se tiste, ki so smisel-
ne in utemeljene, glede tistih pa,
ki niso, se predlaga drugačna re-
šitev. Običajno pa ni tako, da se
določenih stvari ne upošteva in ta
strah je povsem odveč; postopek
zahteva, da se upoštevajo vse pri-
pombe.
Kako je z medsebojnim sovpliva-
njem teh bodočih hidroelektrarn
in Jedrske elektrarne Krško, o
čemer je tudi slišati nekaj vpra-
šanj v javnosti?
Jedrska elektrama je pač dejstvo
v prostoru, ki ga moramo spreje-
ti. Z vidika obratovanja objek-
tov kakšnih bistvenih vplivov ne
bi smelo biti, ker naše hidroelek-
trarne obratujejo po principu pre-
točne akumulacije oziroma druga-
če povedano, kolikor vode prite-
če, toliko je tudi odteče. Določeni
momenti, kot na primer lanska iz-
redno nizka gladina Save, vplivajo
na proizvodnjo nuklearke, vendar
to ni zaradi spodnjesavske verige,
pač pa preprosto zaradi nizke vo-
de. Lani smo dozirali vodo v Savi
iz akumulacijskega jezera Moste,
kjer je to edino možno, tako da
smo ohranjali vsaj neke minimal-
Glede na naravne danosti in
na značilnosti obratovanja
sta HE Bianca in Krško malo
drugače prostorsko koncipi-
rani, bosta pa med sabo podo-
bni, saj bosta imeli vertikalne
turbine.
ne pretoke. Če se vrnem na nukle-
arko, bodo z njo vsekakor usklaje-
ni vsi režimi, ker se zavedamo, da
vsaka sprememba pomeni določe-
ne tehnične prilagoditve.
Za konec pa še vprašanje, ali se
bo gradnja HE Bianca začela, ta-
ko kot je načrtovano, torej no-
vembra 2005?
To je zahteva, opredeljena v kon-
cesijski pogodbi, roki so fiksirani
in se jih držimo, saj tu odstopanj
ne sme biti.
Mag. Kryzanowski pred posnetkom HE Moste, kjer je nabiral izkulnje.
14
marec 2004
ObzorniK
gospodarstvo
1. shivenski sadjarski kongres
V Krškem je od 24. do 26. marca potekal 1. slovenski sadjarski
kongres, na katerem je več kot 300 udeležencev med drugim go-
vorilo o razvoju sadjarstva kot panoge skozi čas, različnih tehni-
kah obdelave in pridelave različnih sort sadja do pomena zgod-
njega in pravilnega določanja virusov in okužb na sadnjem drev-
ju. Dvodnevni kongres, ki so ga organizirali v Strokovnem sadjar-
skem društvu Slovenije, se je zaključil z okroglo mizo na temo -
Slovensko sadjarstvo kunkurenčno tudi v prihodnje.
Kot je dejal predsednik organi-
zacijskega odbora prof.dr. Franci
Štampar, ne glede na to, da slo-
vensko sadjarstvo ne sodi med naj-
pomembnejše kmetijske panoge,
ima s perspektive vstopa v Evrop-
sko unijo veliko priložnosti in tu-
di dobre možnosti za nadaljnji raz-
voj. Naravne danosti, kot sta med
drugim podnebje in sestava tal,
namreč omogočajo gojenje raz-
ličnih vrst sadja v večjih intenziv-
nih nasadih, zato je cilj slovenske-
ga sadjarstva pridelati 150.000 ton
trinega sadja različnih sadnih vrst,
med katerimi bo prevladovala ja-
blana s 120.000 tonami. Vendar pa
bo potrebno za dosego tega cilj a
poleg 5000 ha intenzivnih nasadov,
kolikor jih je trenutno v Slovenji, v
prihodnjih štirih letih urediti vsaj
500 ha novih nasadov in na vsaj to-
liko hektarjih obnoviti stare. Skup-
no tisoč hektarjev pa bo moralo
biti urejenih tako, da bodo omo-
gočali popolno tehniko pridela-
ve, namakanje in protitočne mre-
že. Po vrsti pridelave bo še ved-
no prevladovala integrirana pride-
lava sadja, 10 % pa naj bi pridela-
li na intenzivnih in travniških nasa-
dih z ekološko pridelavo. Za ures-
ničitev zastavljenih ciljev naj bi
zaenkrat zadostovale tudi že zgra-
jene sodobne hladilniške kapacite-
te, ovire pri tern pa predstavljajo
predvsem starostna struktura kme-
tij in status kmetov, ki tudi niso v
zadostni meri pripravljeni na spre-
membe, pomanjkanje kapitala in
še vedno premajhno medsebojno
povezovanje sadjarjev, da bi lah-
ko prodornejše nastopali tako na
domačem kot tujem trgu. Ob tern
je Štampar še poudaril, bi mora-
la država omogočiti enake možno-
sti, kot jih imajo sadjarsko razvi-
te sosednje države, predvsem z iz-
gradnjo primarnega voda namakal-
nih sistemov in mrežami proti to-
či, pri vzpostavitvi distribucijskih
centrov, ki bodo lahko konkurira-
li najsodobnejšim v Evropi ipd. Tu-
di kmetijski minister Franci But je
ob tej priložnosti v prvi vrsti izpo-
stavil pomen dobre organiziranosti
slovenskih sadjarjev, saj z vstopom
v EL) ne bo več zunanje trgovinske
zaščite, poleg tega bodo prenehali
za Slovenijo ugodni trgovinski spo-
razumi s sosednjimi državami, de-
nimo Hrvaško, Bosno in Hercegovi-
no ter Makedonijo, iz katerih smo
do sedaj uvažali veliko južnega
sadja. Evropska unija bo sicer mo-
rala še definirati sodelovanje z dr-
žavami nečlanicami EU, vsekakor
pa ne bomo več kmetijske politike
pisali sami, je še poudaril minister
But, temveč jo le sokreirali preko
Svetov ministrov in številnih delo-
vnih teles EU. B. Mavsar
Zmagal projekt bio roHde
Podjetje Kenex iz Dobove in Mladinski center Brežice sta oktobra lani
objavila razpis Podjetniški projekti mladih. Med 20 prijavljenimi pro-.
jekti je strokovna komisija (Martin Bratanič - Adriatic, Slavko Dimič -
NKBM, Metka Galič - EtrSŠ Brežice, Bojan Ti-
čar - Občina Brežice, Tomo Jurman - Kenex)
izbrala najboljših pet, ki so jih njihovi avtorji
pred komisijo tudi osebno predstavili.
Marko Križanec je predstavil biološko pride-
lavo robid; Andreja Pavlin projekt Brežice -
zanimivo mesto z mesečno vsaj enim kultur-
nim, zabavnim ali izobraževalnim dogodkom v
mestu; Mitja Oštrbenk je predstavil podjetje
Vaša trgovina za trženje in svetovanje pri na-
kupih blaga in storitev znanih slovenskih pod-
jetij; dve skupini dijakov Ekonomske in trgovske srednje sole Brežice pa
sta predstavili zamisel o pralnici ter o mladinskem hotelu. Na koncu je
komisija izbrala projekt pridelave bio robid Marka Križanca. Tako kot je
bilo napovedano, ga bo podjetje Kenex podprlo pri uresničitvi ideje, kar
naj bi spodbudilo mlade k nadaljnjemu oblikovanju podjetniških idej.
Organizatorja razpisa bosta avtorjem vseh prijavljenih projektov omo-
gočila brezplačno udeležbo na delavnicah Retorika in javno nastopanje
ter Motivacija, dijakom, ki so svoje projekte javno predstavili, pa še in-
deks neformalnega izobraževanja Nefiks, s čimer bodo opravljeno delo
lahko uveljavljali tudi pri svojih bodočih delodajalcih.
Kenex in MC Brežice sta ob koncu opozorila še na dejstvo, da je v pro-
jektu sodelovala le brežiška ekonomska in trgovska sola, zraven pa ni
bilo za to odgovomih ustanov. Zato se sprašujejo, »ali bo tudi v prihod-
nje razvoj idej in njihovo udejanjanje v občini ostalo na plečih posa-
meznikov?« P.P.
Marko Khianec
TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA •
hse
Holding Slonntkt tltktnmt Hoo
PROIZVODNJA- FEBRUAR 2004
VIR	PROIZVODNJA		OBRATOVALNE URE	ŠTEVILO ZAGONOV
PLINSKI BLÖK 1	0	kWh	0	0
PLINSKI BLÖK 2	68.630	kWh	3	1
PLINSKI BLÖK 3	0	KWh	0	0
PLINSKI BLÖK 4	3.586.000	kWh	40	8
PLINSKI BLÖK 5	4.750.000	kWh	53	10
PARNATURBINA1	0	kWh	0	0
PARNATURBINA2	10.362	kWh	2	1
MERITVE EMISIJ - FEBRUAR 2004
Proizv.		S< mg	/m3	N( mg	/m3	CO mg/m3		Dimno število Bacharach	
	Gorivo	izmerjeno	dovoljeno	izmerjeno	dovoljeno	izmerjeno	dovoljeno	izmerjeno	dovoljeno
PB1	KOEL	256	1700	368	450	17	100	4-5	6
PB2	KOEL	201	1700	385	450	15	100	5	6
	ZP	0	35	241	350	12	100	0	2
PB3	KOEL	261	1700	375	450	23	100	4-5	6
	ZP	0	35	220	350	5	100	0-1	2
PB4	KOEL	.	1700	-	150	-	100	-	2
	ZP	0.9	35	90,9	100	15	100	0	2
PB5	MIX	2.5	1700	97,5	150	2,2	100	1	2
	ZP	1,5	35	91,3	100	2,0	100	0	2
ZP - zemeljski plin
KOEL - kurilno olje
MIX - zemeljski plin + kurilnio olje
ObzoffiiK
marec 2OO4
IS
gospodarstvo
HSE-IIP se je preoblikoval v javno podjetje INFRA
Vlada Republike Slovenije je konec februarja sprejela dva sklepa, ki omogočata že kar nekaj časa napovedovano preoblikovanje hče-
rinskega podjetja Holdinga slovenske elektrarne HSE-IIP s sedežem v Sevnici v javno podjetje, ki se bo imenovalo INFRA.
Podjetje HSE-IIP je Holding slo-
venske elektrarne ustanovil z le-
tom 2002 z namenom, da skrbi za
izgradnjo infrastrukturnih uredi-
tev ob gradnji spodnjesavskih hid-
roelektram, delovati pa je zače-
lo v maju 2003. Preoblikovanje v
javno podjetje je bilo napoveda-
no že pred časom, saj je držav-
ni zbor novembra lani sprejel za-
kon o spremembi zakona o pogo-
jih koncesije za izkoriščanje ener-
getskega potenciala spodnje Sa-
ve, v katerem je vlada predvide-
la tudi možnost ustanovitve nove
pravne osebe za izvajanje držav-
ne gospodarske javne službe iz-
gradnje infrastrukturnih objek-
tov vodne, državne in lokalne in-
frastrukture kakor tudi urejanja
voda na vplivnem območju ener-
getskega izkoriščanja spodnje Sa-
ve. Vlada je tako sprejela uredbo,
s katero je uresničila to možnost,
na podlagi te uredbe pa še skjep
o ustanovitvi javnega podjetja IN-
FRA za izvajanje investicijske de-
javnosti d.o.o.. "S tern se bo raz-
rešila že nekaj časa trajajoča di-
lema, kako zagotavljati finanč-
na sredstva s strani države, kon-
cendenta pri gradnji spodnjesav-
skih hidroelektrarn, za investicij-
ski del in delovanje INFRE. Sistem
javnih financ in izvrševanja pro-
računa RS ni omogočal financira-
nja izgradnje infrastrukturnih ob-
jektov in naprav ter nakupa zem-
Ijišč, dokler se ni spremenil sta-
tus HSE-IIP-ja kot hčerinske druž-
be gospodarskega subjekta.", pra-
vi mag. Vojko Sotošek, začasni za-
koniti zastopnik INFRE.
Novo javno podjetje bo imelo prav
tako kot dosedanji HSE-IIP sedež v
Sevnici in "pravzaprcv enake nalo-
ge, obveznosti in zadolžitve ter se-
veda enake, če ne večje, pristoj-
nosti, kot jih je imel HSE-IIP", pra-
vi mag. Sotošek. Se pravi izgrad-
nja vodne, državne in lokalne in-
frastrukture oziroma konkretno:
izgradnja akumulacijskih bazenov
in nasipov, ureditev vseh pritokov
v Savo, privezov za čolne, kopa-
lišč, ribiških stez, novogradnje in
prestavitve cest, ureditev dalj-
novodov, vodovodov, kanalizaci-
je, čistilne naprave, pa tudi nakup
vseh zemljišč, potrebnih za grad-
njo elektrem. Dejavnost INFRE se
bo financirala iz sredstev državne-
ga vodnega sklada, državnega pro-
računa in s posojili s poroštvom
Republike
Slovenije.
Načrtovane
aktivnosti
bo podjet-
je tako kot
doslej mo-
ralo izvesti
na podla-
gi zakona o
javnih na-
ročilih, ne-
katera de-
la pa bo-
do lahko oddali tudi neposredno s
pogajanji in s tem prihranili precej
časa z izognitvijo dolgotrajnim po-
stopkom. HSE-IIP je imel do sedaj
le enega zaposlenega, ostale nalo-
ge pa je družba opravljala s po-
močjo odvisnih družb znotraj Hol-
dinga, predvsem TE Brestanice (na
podlagi pogodbenega odnosa) in
uprave HSE-ja. »V INFRI načrtuje-
mo 12 delovnih mest, ki naj bi jih
zasedli pretežno ljudje iz Posavja.
Osem jih bomo zaposlili že letos,
ostale pa kasneje, odvisno od ob-
sega in dinamike izvajanja del«,
pravi mag. Sotošek.
Mas. Vojko Sotošek
naročena objava
Posted na sradbišče HE Boštanj v zimskem času
Zdravstveno zavarovanje
z mcdicinsko asistenco yoiujinl
» razliCni programi      • ugodne             • najmočnejsa mreža       • 24-urna pomoč      • organizacija zavarovalne        . izvajalcev po vsem                                              zdravniSke pomoči premije                 svetu                                                                   in prevozov individualno                                 družinsko*                     skupinsko** (premijapoosebi) St. dni                 EVROPA                SVET                EVROPA                SVET                EVROPA                SVET 3                       1.190                  2.490                 2.380                 4.980                    833                 1.743 5                      1.630                  2.890                 3.260                 5.780                 1.141                  2.023 8                      1.990                  3.250                 3.980                 6.500                 1.393                 2.275 10                     2.190                  3.450                 4.380                 6.900                 1.533                 2.415 15                     2.690          .       3.980                 5.380                 7.960                 1.883                 2.786 21                      3.380                  4.820                 6.760                 9.640                 2.366                 3.374 30                     4.580                  6.390                 9.160               12.780                 3.206                 4.473 45                     5.970                  9.840               11.940               19.680                 4.179                 6.888 60                     7.480                11.240               14.960               22.480                 5.236                 7.868
ti1IP"Wiii<»lillMWtwcfc*«t.M»rtM*MCDm»m
2awarovatrv premqt v sUadu 2 8. Omrom 2DP2P niso abdavtene. Pndr2ujerno a pravfco do spremefnbe cen.
Tmrlfculiii iiwimji imniijuiji   i »m i>iilnn(ii»li in miiiiiilii 71 lili minii)
••Iin^fciilum—g—i)«n^»zjita<iintod10dol9oMb. astupintnad 19os^v«^35<»dMotnip<ipu«.aa>!Upin»n«d49oi«bpa40<ittBolni
poptg« na uwmwio pwniijo-
Zavarovan^ lahko sktenete tudi za obdoöje 75, 90. 135, 180. 270 ak 365 dni.
V razprcdetnici }e prikazan cenik premtj (v SIT), ki ve()a za otnovnl profram zavaravanj.
OELVIA
ASSURANCES   VOYAGES
Informacije:
Vzajemna, d,v.r., Poslovna enota Krško, Bohoričeva 9, 07 488 05 80
dodatna kritja
za svojce
• pravna pomoC
Katere stroške krije
zavarovanje?
- nujne zdravstvene storitve,
- nujne zdravstvene prevoze do
botntšnice all kllntke,
- zdravljenje v bdnlšntci all Minfki,
- nujne zobozdravstvene storitve,
- prevoze obolelega, poikodovanega
all umriega zavarovanca v domovtno,
- pomoč jvojcem obolelega, poikodo-
vanega all umriega zavarovanca
- odvetnlške storitve
- tskanje In resevanje zavarovanca
• itevilne druge obllke pomoči.
Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
16
marec 2004
ObzorniK
gospodarstvo
Bakhus za zalogo vsaj tisoč litrov anakega vina
Tradicionalni, že 9.praznik vina, ki ga organizirajo v Zvezi društev vinogradnikov ob Bizeljsko - sre-
miški vinsko-turistični cesti, se je začel že v zadnjih dneh februarja z zbiranjem vzorecev vin pri-
delovalcev z vinorodnega območja, ki se razteza vse od obronkov Orlice in Bohorja, ob levem bre-
gu reke Save pri Krškem in vse do desnega brega reke Sotle na Orešju pri Bizeljskem, in se zaklju-
čil 20. marca v krškem hramu kulture s svečano podelitvijo priznanj pridelovalcem za najbolje oce-
njena vina. Prvič sta bili izročeni tudi najvišji priznanji prireditve - kipca Bakhus.
Štiri ocenjevalne skupine, sestav-
Ijene s po petimi ocenjevatci, so v
dveh dneh morale ovrednotiti 404
vzorcev rdečih in belih vin nor-
malne trgatve, vina posebne ka-
kovosti pa tudi vina drugih okoli-
šev. Kakor je povedal ocenjevalec
Vladimir Kovačič, sicer tudi sve-
tovalec v Vinarski zadrugi Bizelj-
sko, je bilo ob tolikšnem številu
vin izločenih razmeroma malo, le
osmina vzorcev. Nekoliko tudi na
račun tega, ker so posamezni vi-
nogradniki zaradi lanskoletnih vi-
sokih temperatur in lepega grozd-
ja zanemarili žveplanje, pri neka-
terih vzorcih je bilo zaznati oksi-
dacijo vin, ki je mnogokrat po-
vezana tudi s povišanimi hlapni-
mi kislinami, tu in tarn se je po-
javil defekten vonj in okus po žve-
plovodiku, vonj po plesni ali poso-
di, pri nekaterih je bil zaznaven
ocetni ali mlečni cik. Ne glede na
navedeno pa je bila končna ocena
ocenjevalne komisije, ki jo je vo-
dil dr. Mitja Kocjančič, da so vina
letnik 2003 polna, s prijetno kisli-
no in pitna. Če bi ob tern omenili
tudi pripombo na račun ocenjeva-
nja, ki smo jo slišali od samih vi-
nogradnikov, se je ta nanašala na
nekoliko strožje ocenjevalne kri-
terije, saj naj bi bili posamezni
vzorci vin ocnjeni tudi za 0,5 toč-
ke nižje kot na drugih in celo več-
jih ocenjevanjih. Kovačič ob tern
pojasnjuje, da gre slednje pred-
pisati po eni strani spodbujanju
pridelovalcev k še večji kakovo-
sti in donegovanju vin, po drugi
strani pa tudi k nekoliko prehitri-
mu tempu ocenjevanja, ko deni-
mo ocenjevalec še dobro ne odlo-
ži vzorca, mu že natočijo druge-
ga. Na večjih tekmovanjih se na-
mreč ocenjevanje ne nadaljuje,
dokler zadnji ocenjevalec ne od-
da za posamezen vzorec ocenje-
valnega listka, zato bi bilo nemara
vendarle smotrno razmisliti, da bi
tudi na tern, glede na vedno večje
število prejetih vzorcev v ocenje-
vanje, namenili ob ustreznih pre-
morih več ocenjevalnih ur kot šti-
ri na dan, ali skupno v dveh dneh
osem ur za preko 400 vzorcev.
Po vodenih degustacijah, ki so se
zvrstile v Trnovcu, Bizeljskem in
Krškem, je sledilo še sklepno de-
janje 9. praznika bizeljsko-sre-
miških vinogradnikov, in sicer za-
ključna slovesnost v krškem Kul-
turnem domu, kjer so bila pode-
Ijena priznanja najbolje ocenje-
nim vinom. Zlatih medalj s prizna-
njem, kar pomeni, da so bila vina
ocenjena nad 18,10 točk, je bilo
podeljenih kar okoli 60, zlati pr-
vaki zvrsti in sort pa so postali: ru-
meni muškat Boža Rožmana iz Ar-
tie, suvignon pridelovalca Jožeta
Balasa iz Arnovega sela, renski riz-
ling Weisell Grad Bizeljsko, char-
donnay Andreja Fabjančiča iz
Brestanice in laški rizling pridelo-
valca Milana Glasa s Sremiča. Na-
ziv šampion belih vin normalne tr-
gatve je prejel rumeni muškat pri-
delovalca Boža Rožmana iz Artič,
šampion med rdečimi vini je bi-
la modra frankinja Kleti Blažinič
z Orešja na Bizeljskem, šampion
vin posebne kakovosti pa chardon-
nay suhi jagodni izbor prideloval-
ca Andreja Fabjančiča iz Bresta-
nice (op.p. - za omenjeno vino je
bil Fabjančič pred kratkih z veli-
ko zlato medaljo nagrajen tudi na
mednarodnem ocenjevanju GAST
2004 v Splitu). Tokrat so prvič uve-
dli in podelili tudi najvišje prizna-
rije prireditve, imenovano Bakhus.
In sicer za najvišje ocenjeno rde-
čo zvrst bizeljčana ali sremičana
pod pogojem, da ima vinogradnik
na zalogi vsaj 1000 litrov enakega
vina. Bakhus 2003 sta prejela za
bizeljčan in sremičan rdeči Martin
Šetinc iz Brežic, ter za bizeljčan
in sremičan beli Jure Šepetavc z
Bizeljskega. Bojana Mavsar
Prva pomladna
trgatov
Nenavadno živahno je bilo na pr-
vo pomladno jutro v vinogradu na
Sremiču, kjer so trgači Kmečke za-
druge Krško (na fotografiji) opra-
vili še zadnjo trgatev lanske leti-
ne oziroma prvič in prvo pomladno
trgatev sauvignona. Iz osušenih ja-
god, ki so jih obrali na pol hektar-
ja površine ali z okoli 1500 trt, bo-
do iztisnili od 70 do 80 litrov suhe-
ga jagodnega izbora. Po besedah
Zdravka Mastnaka, glavnega eno-
loga krškega zadruge, bodo predi-
katno vino posvetili nedavno pre-
minulemu Darku Marjetiču, pri-
znanemu posavskemu agronomu
in enologu, ki je bil tudi dolgoletni
direktor njihove zadruge. B.M.
Nagrajeni vinosradniki za prvake zvrsti in sort 2003
Regionalni
podjetniski dan
Posavja
Pospeševalni center za ma-
lo gospodarstvo je v sodelo-
vanju z Regionalno razvojno
agencijo Posavje ter Podjet-
niškim centrom iz Krškega in
Razvojnim centrom Brežice
organiziral regionalni podjet-
niški dan v Posavju.
Namen podjetniškega dne je
bil seznaniti podjetnike v Po-
savju s storitvami in projekti,
ki jih izvaja Pospeševalni cen-
ter za malo gospodarstvo pre-
ko mreže lokalnih in regional-
nih podjetniških centrov. Kot
je dejala Darja Planinc iz re-
gionalne razvojne agencije Po-
savje, je odziv med podjetniki
dober, vendar opažajo, da več-
ina posavskih podjetnikov še
vedno ni dovolj informirana o
vseh možnostih pomoči in sve-
tovanja.
Med drugim so predstavniki Po-
speševalnega centra za malo
gospodarstvo podjetnike sez-
nanili z razvojem storitev za
podjetnike na lokalni ravni, v
okviru katerih poteka svetova-
nje in usposabljanje podjetni-
kov ter obrtnikov, programi fi-
nančne pomoči za začetnike
ter mala in srednja podjetja
v razvoju, pomoč pri prijavah
na razpise. Posebni projekti, ki
so jih predstavili, pa so še vav-
čerski sistem svetovanja, anti-
birokratski program, spodbu-
janje poklicnega uveljavljanja
žensk, razvoj novih oblik de-
la, e-poslovanje ter oblikova-
nje lokalnih grozdov malih in
srednjih podjetij.
Kot so poudarili, imajo podjet-
ja dovolj priložnosti, le izkori-
stiti jih morajo. Zato pa se mo-
rajo obrniti na pristojne insti-
tucije, ki niso le sami sebi na-
men, je še dodala Planinčeva.
Posavski podjetniki so lahko iz-
vedeli tudi kaj več o EURO in-
fo centrih, kjer so jim na voljo
informacije o javnih naročilih,
programih, financiranju podje-
tij, o trgih v EU. L.P.
ObŽufhiK
marec 2OO4
17
kultura
NOVICE ob robu
Odlični pihalci
Letošnje državno tekmovanje
mladih glasbenikov Slovenije, ki
je potekalo od 18 - 21. marca v
Ljubljani, bo po doseženih rezul-
tatih v kroniki Glasbene sole Krško
zapisano kot izredno uspešno, saj
so vsi tekmovalči dobitniki plaket.
Prejeli so jih: Petra Cigler (oboa,
1.b kat.), učitelj Ernest Jazbec.
Poleg zlate plakete je osvojila še
II. nagrado v tej kategoriji. Prav
tako zlato plaketo in II. nagrado
je prejel Denis Vranetič (klarinet,
1 .b kat.) ter zlato plaketo Domen
Marn v isti kategoriji. Oba je do
visokih mest pripeljal učitelj Ro-
bert Pirc. Srebrno sta priigrali Ta-
mara Vardič (klarinet, 1.c kat.),
tudi njen učitelj je Robert Pirc in
saksofonist, 1.c kat., Simon Šoln,
ki ga uči Matjaž Škoberne. Četr-
ta učenka klarinetista Roberta Pir-
ca, Urška Strojin, je osvojila bro-
nasto plaketo v 1.c kategoriji. Na
tekmovanju sta s klavirsko sprem-
Ijavo dajala podporo pianista Bra-
nimir Biliško in Estera Cetin. Dol-
gotrajno in potrpežljivo učenje je
obrodilo sadove. Uspehi pa so jih
napolnili z novo energijo. E.K.
Razstava graflke v
»Lanuitu«
V Lamutovem likovnem salonu v
Kostanjevici na Krki so na gregor-
jevo odprli razstavo Mlada gene-
Sevničanka Damjana Stopar pred
svojimi razstavljenimi grafikami
racija slovenske grafike, na kate-
ri se z več kot 50 grafikami pred-
stavlja 10 mlajših ustvarjalcev in
ustvarjalk, med njimi tudi Sevni-
čanka Damjana Stopar. Dela, ki
pomenijo »nadaljevanje tradicije
Ijubljanske grafične šole, obenem
pa opozidjo trendom v sodobni li-
kovni umetnosti«, kot je na odprt-
ju dejala kustosinja Galerije Boži-
dar Jakac, bodo na ogled še do 21.
aprila. P.P.
Knjiga o Starem gradu nad Podbočjem
V podboškem kulturnem domu je dr. Katja Predovnik s Filozofske fa-
kultete v Ljubljani predstavila svojo knjigo "Trdnjava Kostanjevica na
Starem gradu nad Podboč-
jem", v kateri je opisa-
la najdbe štiriletnih arhe-
oloških izkopavanj in zgo-
dovino naselitev na tej lo-
kaciji. Prvi ostanki naselbi-
ne na hribu so iz začetka 1.
tisočletja pr. n. št, iz Stare-
ga gradu pa izvira tudi mar-
morni antični lev, katerega
kopija stoji na podboškem
trgu pred cerkvijo. Od 13.
do 15. stoletja, ko je bila
opuščena in je pogorela, pa
je tarn stala omenjena trd-
njava kostanjeviških gospo-
dov. Predstavitev in knjiga sta med krajani požela kar presenetljivo ve-
liko zanimanje. P. P.
Predsednik sveta KS Podbočje Ivan Urbane
je čestital dr. Katji Predovnik za predsta-
vitev knjige
Claris our na Nizozemskem
Kvartet klarinetov ClariFour - Peter Gabrič, Sebastjan Borovščak, San-
di Franko in Robert Pirc so konec meseca odšli na Nizozemsko, kjer so
se udeležili nacionalnega kongresa klarinetistov in saksofonistov v me-
stu Utrecht. Nizozemska, ki velja za vodilno na področju pihalnih in-
strumentov, ima ze-
lo močno združenje
klarinetistov in sak-
sofonistov, ki prije-
ja tak kongres vsa-
ka tri leta. Kvartet
je svoj program iz-
vedel skupaj s sve-
tovno priznanim kla-
rinetistom Jožetom
Kotarjem na sveča-
ni otvoritvi tega kon-
gresa. Kvartet aktiv-
no deluje dve leti. V
tem času so se razvi-
li v eno najboljših komomih skupin v Sloveniji. Skozi celo vrsto uspešnih
koncertov so dokazali, da gre za perspektivno in mladostno navdahnje-
no komorno skupino. Kot kvartet so se izpopolnjevali pri svetovno pri-
znanih profesorjih: Marie Picard, Robert Riseling, Paolo de Gaspari in
Pedro Rubio. Njihov obsežni program sega od priredb del baročnih moj-
strov preko aranžmajev jazzovske in popularne glasbe do sodobnih ori-
ginalnih skladb za kvartet klarinetov. L.P.
Kvartet »CLARIFOUR"
Lun'ca, ti si kpiva
V soboto, 17. aprila ob 19. uri,
se bo v kostanjeviškem Kultur-
nem domu na 8. samostojnem
koncertu z naslovom "Lun'ca,
ti si kriva" predstavil pevski
zbor Aktiva kmečkih žena Pod
Gorjanci z gostoma Joži Kališ-
nik in Miho Dovžanom.
Vecer z Ježkom
KD Svoboda Brestanica v sobo-
to, 3. aprila, ob 19.30 prireja v
Domu svobode večer z Ježkom,
na katerem bodo zaigrali sati-
rično enodejanko Legenda- o
birokratu Tomažu Štempilji, ki
ni mogel umreti. Gostja večera
bo domačinka Meri Avsenak.
Plesni mozaik 2004
V organizaciji krškega sklada za kultur-
ne dejavnosti so se 19.3. na Senovem v
Domu XIV. Divizije srečale plesne skupi-
ne občine Krško v okviru Plesnega moza-
ika 2004. Predstavile so se plesne skupi-
ne Unique 2, 3 in 4 iz leskovške plesne
sole Anika, kostanjeviška skupina Harle-
kin, plesni skupini Dotik in Hip hop Lukec
iz Plesno glasbenega centra Lukec Krško,
plesna skupina Mačkice iz Krmelja, ples-
ni skupini ITN in Tarantela iz krškega
Mladinskega centra ter Smrklje iz Tele.
Klub osamljenih sončnic
Člani sekcije dolenjevaškega kulturne-
ga društva Veseli oder so se 18.3. pred-
stavili s premiero nove izvirne komedi-
je Klub osamljenih sončnic. Pod taktirko.
avtorice in režiserke Aleksandre Toma-
žin so tokrat poleg nje nastopili Dragi-
ca Dugovič, Jožica Puntar, Mateja Je-
senšek, Karolina Arnšek, Niko Bogovič,
Boris Strnad in Miha Planinc. Ponovitve
bodo na ogled v začetku aprila v Velikem
Podlogu, Artičah in na Zdolah.
Večer poezije in glasbe
Kulturno društvo Leskovec pri Krškem 1.
aprila ob 19. uri v Dvorani v parku pri-
reja večer poezije in glasbe, na kate-
rem se bodo predstavili Slavica Jarko-
vič, Doroteja Jazbec, Stanka Hrastelj,
Tamara Vonta, kvartet klarinetov Clari-
four ter organist Lucijan Cetin.
Zaključek natečaja Prinosite
svojo cebelico
Ob 50-letnici slovenske knjižne zbir-
ke za otroke Čebelice so v krški knjiž-
nici iskali najstarejšo Čebelico. Najsta-
rejšo je prinesla deklica iz Kostanjevice,
in sicer, Andersenovo pravljico Slavec, ki
je kot četrta v zbirki izšla leta 1954. V
četrtek, 1. aprila, bo skupaj s še tremi
na zaključni prireditvi prejela faksimili-
rano izdajo Rdeče kapice, prve Čebeli-
ce iz zbirke.
Srečanje lutkovnih skupin
SevnicB
Sevniški sklad za kulturne dejavnosti
Sevnica in Zveza kulturnih društev Sevni-
ca sta 16. marca v Kulturni dvorani Sev-
nica organizirala srečanje lutkovnih sku-
pin občine Sevnica, na katerem s,o sode-
lovale Lutkovne skupine iz Tržišča, Lut-
kovna skupina Knapec z OS Krmelj, Lut-
kovna skupina KUD Oton Župančič iz Ar-
tič ter Mladi lutkarji z OS Savo Kladnik
Sevnica.
18
marec 2OO4
ObzorniK
kilturi
Uspehi Glasbene sole Krško
Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Ribnici so je zelo uspeš-
no predstavila Glasbena sola Krško. Šest njenih učencev je prejelo zla-
te plakete in se z njimi uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo v tern me-
secu v Ljubljani: Simon Šoln saksofon, učitelj Matjaž Škoberne, Pet-
ra Cigler oboa, uätelj Ernest Jazbec ter klarinetisti uätelja Rober-
ta Pirca Domen Märn, Denis Vranetič, Tamara Vardič in Urška Stro-
jin. Srebrne plakete so dobili Anja Koretič flavta, učiteljica Andreja
Istenič Lipovšek, Maša Zagorc petje, učitelj Janko Volčanšek, flav-
tistki Anja Kolar in Monika Škrabec ter učiteljica Andreja Zlatič. Bro-
naste plakete so prejeli Urša Glas klavir, učiteljica Penka Kanev Ma-
nojlovič, flavtistki Ines Kerin in Anja Jukič ter učiteljica Andreja Iste-
nič Lipovšek, priznanje pa Tinkara Urek klavir in učiteljica Penka Ka-
nev Manojlovič. Mlade glasbenike so spremljali pianisti Branimir Bili-
ško, Dejan Jakšič, Lucijan Cetin in Estera Cetin ter harmonikar Dani-
jel Ivša. V Glasbeni šoli upajo, da se bo zaradi izkušenj s tekmovanja
kdo od učencev odločil tudi za učiteljski poklic, saj učiteljev na glasbe-
ni šoli še vedno primanjkuje.
Otrocihijaz
4.marca so v Dvorani v parku odprli likovno razstavo z naslovom Otroci in jaz
domačinke Jožice Pavlin, ki živi in ustvarja v Krškem. Dela kot vzgojite-
Ijica in preko likovnega ustvarjanja z otroki je tudi sama začela ustvar-
jati. Kot članica društva likovnikov OKO Krško se je izobraževala pri raz-
ličnih umetnikih. Ob življenjski prelomnici, ko odhaja v pokoj, pa je na-
stala tudi ta likovna razstava. Kot je dejala umetnostna zgodovinarka
Alenka Čemelič Krošelj, slike zadnjih štirih let niso le resnični ali sim-
bolni portreti, ampak ima vsaka podoba svojo zgodbo. Na primer: Ma-
tic je obul očetove prevelike cokle in ponosno hodi naokrog, Janez crk-
Ija kokoš, Enia na travniku sprašuje marjetico o Ijubezni, Neža se skla-
nja k potočku.... Konec meseca je ob zaprtju razstave Jožica Pavlin vo-
dila tudi likovno delavnico. L.P.
LJÜDSKA ÜNIVERZA
KRŠKO
učimo se za žiuljenje
AKTUALNO
ZAČETNI TEČAJI:
francoščine, računalništva in
popotne fotografije
USPOSABLJANJA za:
lokalnega turističnega vodnika,
voznika viličarja in
strojnika težke gradbene mehanizacije
VPISI:
V visokošolske programe (Javna uprava in
Visoka poslovna šola).
V srednješolske programe (prometni tehnik,
tehnik zdravstvene nege, bolničar - negovalec,
vzgojitelj predšolskih otrok).
! PREDAVANJA SO V KRŠKEM !
Dodatne informacije in prijave na tel.: 07/48 81 160
ali na sedežu LU Krško na Dalmatinovi 8 v Krškem.
KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000,
Izposojevališče VIDEM,
C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70,
Izposojevališče KOSTANJEVICA,
Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210
EgJ alvasorjeva
ILJknjižnica
Krško >
tz knjjžn»8 - Otračun za pretticlo leto in vaUto zb naprej
Minil je mesec marec, ko smo na žalost več kot o pomladi govorili o mara-
tonski zimi. V drugi polovici meseca se je tudi dosti govorilo o knjigah in
o odnosu do njih, zaradi odmevne akcije časopisne hiše Delo, Naberite si
knjig. O knjigi se bo veliko slišalo tudi v mesecu aprilu, saj je to praznični
mesec knjig - v tern mesecu sta Mednarodni dan knjig za otroke in Sveto-
vni dan knjige. Tako bo za knjižnico to še posebno živahen mesec. Živah-
no je bilo tudi preteklo leto.
IZ LETNEGA POROČILA O DELU VALVSORJBK KNJIŽNICE ZA LETO 2003
Veselje je pisati letne preglede za uspešna leta. In za leto 2003 lahko re-
čemo, da je bilo v knjižnici pestro in uspešno. V tem letu smo v knjižnici
pridobili 7.830 enot gradiva v skupni vrednosti 27.570.015 SIT. Tako je te-
meljna knjižna zaloga ob koncu leta 2003 znašala 106.547 enot knjižničnih
gradiv, kar pomeni 3,7 enote na prebivalca občine. V matični knjižnici in
v izposojevališčih na Vidmu in v Kostanjevici nas je obiskalo 110.217 bral-
cev, ki so si izposodili 355.430 enot knjižničnih gradiv. V knjižnico je bilo
včlanjenih 6.353 uporabnikov ali 22,6% občanov naše občine. Na novo se je
vpisalo 751 članov. Včlanjenih imamo tudi 12 podjetij in zavodov.
S prireditvami se v knjižnici zadnje čase ne moremo ravno hvaliti, saj jih'
zaradi vse večje prostorske stiske organiziramo vedno manj. Imeli smo 4
prireditve za odrasle s predavanji in srečanja z ustvarjalci. Za otroke smo
organizirali 3 lutkovne predstave in 3 prireditve v izposojevališču v Kosta-
njevici. Imeli smo 11 predstavitvenih ogledov knjižnice. Na 28 pravljičnih
uricah je v svetu domišljije uživalo 483 malčkov. Pripravili smo 36 prilož-
nostnih razstav knjižnega gradiva in eno fotografsko razstavo.
Prostorska stiska v knjižnici postaja vse očitnejša, tako upamo, da bodo
prizadevanja vseh, ki iščejo rešitev te problematike, kmalu prinesla rezul-
tat, ki bo ugoden za vse, tako vas uporabnike, kot tudi nas zaposlene. V
letu 2003 smo se prijavili na razpis za pridobivanje republiških sredstev za
opremo e - knjižnice. S pridobljenimi sredstvi smo posodobili računalniško
opremo za naše uporabnike. Tako je sedaj na voljo 7 računalniških delo-
vnih mest v Krškem in 1 v Kostanjevici.
Knjižnica redno sodeluje s šolami in vrtci v občini. O svojem delu in novo-
stih obveščamo občane v časopisih, po radiu, televiziji in preko interneta.
Ocenjujemo, da je knjižnica to leto poslovala uspešno, knjižnična dejav-
nost postaja vse bolj bogata in kompleksna. Zaradi prostorske in kadrov-
ske stiske ostaja veliko dobrih idej neuresničenih. Upamo, da bomo tudi
v letu 2004 delali dobro in da boste tudi naši uporabniki to čutili in še na-
prej radi prihajali k nam. Saj je vse naše delo, raziskovanje in gradivo na-
menjeno vam. •
23. APRIL, SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC
V Kataloniji na dan svetega Jurija fantje podarijo dekletom vrtnico (lepo-
to), one pa njim knjigo (znanje). Ne vem, če ta navada, ki je bila UNESCU
za zgled in zamisel, ko so sprejemali resolucijo o svetovnem dnevu knji-
ge, v Kataloniji še vedno obstaja, prepričana pa sem, da bo v Sloveniji tu-
di letos na »dan kupovanja in poklanjanja knjig«, marsikdo sebi ali neko-
mu podahl knjigo, in da se bo na ta dan o knjigi še posebej lepo govorilo.
V knjižnici bomo v počastitev svetovnega dneva knjige pripravili posebej
zanimiv literarno - glasbeni večer. V četrtek 22. aprila zvečer, bo knjižnica
»dišala« po Grčiji. V knjižnici bomo gostili glasbenico in prevajalko Klari-
so M Jovanovič, ki je prevedla antologijo grške kratke proze Luči na odpr-
tem morju. Knjiga prinaša zgodbe devetnajstih grških pripovednikov, ki so
ustvarjali konec devetnajstega in _v prvi polovici dvajsetega stoletja. Nji-
hov pripovedni dar in izrazna moč nas nemalokrat pretreseta, neokrnje-
na lepota njihove prvinske govorice pa nas očara, tako kot opisi narave, ki
jo Grk časti s pogansko strastjo. Pred nami vstaja svet velikih junaštev in
uničujočih strasti, slikovitih običajev in napetih pustolovščin pa tudi drob-
nih radosti in hudih življenjskih preizkušenj, v senci pomembnih zgodo-
vinskih dogodkov. Knjiga, ki bo nedvomno pustila globoke sledi v vsakem,
ki jo bo prebral. Večer bo minil ob prebiranju odlomkov iz knjige, gost-
ja nam bo tudi pela grške ljudske pesmi ob spremljavi skladatelja in kita-
rista Žarka Živkoviča. Vabim vas, da z nami preživite tep večer in začuti-
te to prelepo deželo.
2. april je mednarodni dan knjig za otroke. Letošnja poslanica, ki je name-
njena otrokom vsega sveta prihaja iz Grčije. Napisala jo je grška mladin-
ska pisateljica Angeliki Varela. Govori o svetlobi, ki jo dajejo knjige in se
zaključi z mislijo, da se »luč« knjig ne more nikoli ugasniti.
Alenka Žugič Jakovina
ObzörhiK
marec 2004
19
Preživeti in živeti od »prestiža«...
V treh razstavnih prostorih Posavskega muzeja Brežice je od 25. marca (do 2. maja letos) na ogled postavljena na prvi pogled neko-
liko nenavadna razstava z naslovom Prestiž Slovenije, ki pa pomeni novost in izziv v mnogih pogledih. Trije galerijski prostori, ki so
običajno namenjeni likovnim delom in skulpturam priznanih ustvarjalcev, so spremenjeni v delovni kabinet, dnevno sobo in jedilni-
co s pomočjo stilnega pohištva sevniškega Stillesa in obogateni z vrhunsko oblikovanimi uporabnimi izdelki iz stekla, keramike, tek-
stila, železa, papirja in drugih materialov.
Skupina, ki nosi ime "Vrhunska kul-
tura bivanja s tradicijo", se je v
lanskem in letošnjem letu že ne-
kajkrat predstavila s priložnostni-
mi skupnimi postavitvami treh ali
štirih proizvajalcev, v Brežicah pa
se prvič predstavlja v tako števil-
ni zasedbi devetih proizvajalcev
(Estet Kozje, Eti Svit Kamnik, Par-
ketarstvo Pirc Krško, Dekor Kozje,
Sonček Jesenice na Dolenjskem,
Luminos Slovenska Bistrica, Stilles
Sevnica, Vanda Lapajne Idrija in
Uko Kropa), katerim sta se tokrat
pridružila še Založništvo Neviodu-
num Krško s svojim darilnim knjiž-
nim programom in Vino Brežice z
izbranimi vrhunskimi vini.
Sodelujoči proizvajalci na ta način
iščejo svojo tržno nišo, še poseb-
no, ker se bo ob vstopu v Evropo,
kot so poudarili, mogoče uveljaviti
le s kakovostnimi izdelki, ki teme-
Ijijo na dediščini in tradiciji. Zani-
mivo je, da je prizadevanje skupi-
ne pospremljeno s tako imenova-
nimi podpornimi institucijami, ki
zagotavljajo predvsem specifična
znanja (GZS Območna zbornica Po-
savje, GZS Območna zbornica Ce-
Ije, Regionalna razvojna agencija
Posavje, Višja strokovna šola Bre-
žice in Zavod Neviodunum). Po-
sebne pozornosti je ob tem vred-
na tudi poteza vodstva Posavske-
ga muzeja, ki si zaradi gostoljub-
ja podjetjem, ki so po izdelkih si-
cer priznana, a v večini trenut-
no ne ravno najbolje eko-
nomsko stoječa, vseka-
kor zasluži pohvalo in
si bo, upajmo, na ta
način pridobilo več
posluha za kakšne-
ga izmed svojih pro-
jektov.
Na četrtkovi otvorit-
vi razstave v Breži-
cah so o pomenu po-
vezovanja in skup-
nega nastopanja go-
vorili Marjan Sunta,
direktor GZS Območ-
ne zbornice Posavje,
Zdenka Kovač, mi-
nistrica za regionalni
razvoj, idejna avtori-
ca projekta in vodja
delovne skupine Moj-
ca Lovšin Dostal in
podpredsednik Go-
spodarske    zbornice
Slovenije Miro Sotlar, ki je raz-
stavo tudi odprl, nakar je direk-
tor Posavskega muzeja Brežice To-
maž Teropšič prisotne obiskovalke
in obiskovalce s pomočjo predstav-
nikov razstavljavcev popeljal skozi
tri razstavne prostore.
Marjan Šunta, direktor GZS Ob-
močna zbornica Posavje, je de-
jal, da je skupina nastala iz potre-
be po povezovanju v neizprosnem
boju za kupce, ki so temelj dolgo-
ročnega preživetja. Gre za podjet-
ja iz različnih dejavnosti, za kate-
ra so med drugim zn?čilni tradici-
ja, visoka vsebnost ročnega dela,
vrhunsko slovensko znanje iz ob-
likovanja in specifičnih tehnolo-
gij. Razstava Prestiž Slovenije je
le ena izmed aktivnosti, ki so na-
menjene nadaljnji krepitvi prepo-
znavnosti obstoječih slovenskih vr-
hunskih blagovnih znamk, poleg te-
ga pa bodo prispevali k izboljšanju
kakovosti proizvodov, k organiza-
ciji in trženju ter usposabljanju za
konkurenčen nastop na domačem
in tujih trgih. Tak pristop bi po nje-
govem prepričanju moral zagotovi-
ti dolgoročen razvoj dejavnosti, ki
so povezane tako z industrijsko kot
kulturno tradicijo slovenskega na-
roda. S.M.
Podpredsednik GZS Miro Sotlar in ministrica Zdenka Kovač v pogo-
voru z razstavljalci in drugimi gosti
1 velikim zanimanjem si je eden
izmed obiskovalcev ogledoval
knjigo o Krškem na razglednicah
Detajl iz »prestizne« jedilnice
Direktorji sodelujočih podjetij
med pogovorom o prihodnjem
sodelovanju Prestiia Slovenije
KREDIT1
Od 15. marca
j do 15. maja 2004
POMLADNI KREDIT
Tudi za tiste, ki nimajo
odprtega osebnega računa
pH SKB banki.
Podrobnejše informacije in
informativne i/računc liihko
dobitc v vsch posl«>valnic;th SKB
banke ali na splelncm naslo\ u
www.skb.si
20
marec 2004
Ob'zorniK
40 let cvetličarstva pri Kerinovih
07 / 490 25 60
14. aprila leta 1964 je Tone Kerin začel s cvetličarsko obrtjo in je bil takrat edini cvetličar na območju od Celja do Zagreba. Po enem
letu se mu je pridružila še žena Anica, s katero sta uspešno vodila cvetličarno do 1.1.1992, nato pa je obrt prevzet njun sin Janko,
ki skupaj z ženo Alenko uspešno nadaljuje pot, ki jo je že kar davno nazaj začrtal njegov oče.
Na začetku sta imela Tone in Anica
v cvetličarni, ki je bila na lokaciji
nasproti današnji oziroma v stav-
bi čez cesto, zaposlena dva delav-
ca. Po šestih letih, leta 1970 to-
rej, sta cvetličarno preselila čez
cesto v stavbo, v kateri je še da-
nes. Takrat sta imela zaposlenih
že šest delavcev, do leta 1980 se
je to število povečalo še za enega,
ves ta čas pa sta izobraževala tu-
di vajence. Začela sta tudi s tradi-
cijo, ki so jo v cvetličarni obdrža-
li vse do danes, namreč s prireja-
njem seminarjev po osnovnih so-
lan, na katerih otroke učijo aran-
žiranja cvetja, zavijanja daril in
ostalih koristnih spretnosti.
Novi del cvetličarne so uredili le-
ta 1994, takrat pa se je število za-
poslenih povečalo na 15, kakršno
je še danes. Medtem so odprli tu-
di cvetličarno na Senovem, ki da-
je zaposlitev eni cvetličarki iz te-
ga kraja.
Leta 1990 so pri Kerinovih svojo
dejavnost dodatno razširili še s
tem, da so odprli še vrtnarijo. Ta-
ko imajo zdaj v štirih rastlinjakih
na Jelšah lastno proizvodnjo cve-
tlic za zunanje gredice, vse vr-
ste balkonskega cvetja, krizan-
tem, trobentic, ciklam... Del te-
ga prodajo sami v svojih cvetličar-
nah, del pa gre tudi v grosistično
prodajo.
Skozi vsa leta so v Cvetličarni Ke-
rin dajali velik poudarek na izob-
raževanju, saj vsako leto izšolajo
vsaj enega vajenca oziroma ga iz-
učijo cvetličarskega poklica. Ne-
kaj teh je ostalo pri jih, nekaj pa
jih je šlo "na svoje". Kot je bilo
že omenjeno, še vedno prirejajo
tečaje raznih praktičnih spretno-
sti, predvsem novoletnega aranži-
ranja. Skrbijo pa tudi za izobraže-
vanje in strokovno izpopolnjeva-
nje svojih delavcev, zato se le-ti
redno udeležujejo seminarjev in
cvetličnih delavnic, tudi v tujini,
na katerih se ob pomoči odličnih
mojstrov floristike in cvetličarstva
seznanijo z novitetami in modnimi
trendi v stroki.
Pomembno je omeniti tudi, da
Cvetličarna Kerin sodeluje v pro-
gramu Interflora, kjer gre za do-
stavo cvetja pri nas in po svetu.
Tovrstni sistem povezanih cvetli-
čarn omogoča, da denimo stran-
ka v Sloveniji naroči dostavo šop-
ka nekomu v Ameriki.
Vse našteto jim omogoča, da svo-
jo bogato ponudbo nenehno do-
polnjujejo in izboljšujejo. Tako
poleg najrazličnejšega cvetja in
cvetličnih izdelkov ponujajo tu-
di cvetlična korita in lonce, ze-
meljske substrate, izdelke iz vrt-
nega programa (orodja, cevi, na-
makalne sisteme, črpalke in podo-
bno), program za ribnike, folije in
senčila, gnojila za cvetlice, vrtni-
ne in zelenjavo, zaščitna sredstva
za rastline v vrtnih pakiranjih, vrt-
no pohištvo iz ratana, vso poroč-
no in žalno dekoracijo... V zvezi
s cvetlično dekoracijo seveda na
željo stranke naredijo praktično
vse in izpolnijo še tako nenavad-
ne želje. Ob raznih prireditvah,
kot so proslave, konference in ot-
voritve, nudijo tudi izposojo več-
jih cvetličnih aranžmajev, za ka-
tere stranka plača le izposojeval-
nino. Ponašajo pa se tudi z boga-
tim darilnim programom, ki poleg
raznovrstnih izdelkov za male po-
zornosti zajema tudi nakit Zlatar-
ne Celje in unikatna darila, ki so
jih iz stekla, gline in lesa izdelali
slovenski umetniki.
40 let neprekinjene tradicije v
cvetličarstvu je seveda jubilej,
ki dokazuje, da svojo dejavnost
opravljajo dobro in v zadovotj-
stvo svojih številnih strank. Pome-
ni pa tudi, da so si v teh letih na-
brali mnogo izkušenj, ki omogoča-
jo, da svojo ponudbo še izboljšu-
jejo in sledijo željam ter potre-
bam kupcev.
Takšna je bila notranjost lokala Cvetličarne Ke-
rin pred približno 15 leti...
... tako pa je v cvetlicarni Kerinovih danes.
Spomin na enega izmed seminarjev novoletnega aranžiranja za šo-
larje
Notranjost enega izmed rastli-
njakov njihove vrtnarije
Ob 40-letnici obstoja bo Cvetličarna Kerin po 10. aprilu zale-
la z akcijskimi cenami svoje ponudbe. Jubilej pa bodo obeleiili
tudi s pestrim dogajanjem v cvetlicarni. Za 10. april načrtujejo
predavanje o gnojilih in zaščitnih sredstvih podjetja Agroprom,
17. aprila od 10. do 12. ure pa bo v cvetlicarni gostoval Marjan
Zgonc, s katerim se bodo stranke lahko posvetovale o cvetličar-
skih in vrtnarskih vprašanjih, obenem pa bo predstavil gnojila,
zemeljske substrate in zaščitna sredstva podjetja Agrorule.
naročena objava
Obz'drniK
marec 2004
21
forum
Tudi v športu je vse odvisno od denarja
Na četrtem v seriji javnih pogovorov o aktualnih temah v okviru Foruma Neviodunum je bilo 16. marca govora o razpotjih posavske-
ga športa. Forum je obiskalo rekordno število udeležencev, kar 27 smo jih našteli, po uvodnih besedah moderatorja foruma prof. Iva-
na Mirta in pobudnika Silva Mavsarja pa se jih je 15 prijavilo k besedi.  Poudarki mnenj sodelujočih pa v nadaljevanju.
Boško   Karabaš,
Radioklub Krško:
Nogometni klub
v Krškem je tre-
nutno zelo ak-
tiven in je res
pohvalno, koli-
ko mladih tre-
nira, vendar pa od pohval in mo-
raine podpore ne more živeti no-
ben klub, problemi so torej pred-
vsem finančni. Tudi drugi špor-
ti, tudi radioamaterji, imamo do-
bre rezultate, toda mi živimo ne-
kako v senci kot pravi amaterji in
tudi naši konkurenti po Sloveni-
ji so amaterji. Vendar pa recimo
v nogometu ne moremo od naših
športnikov zahtevati amaterizma,
če vemo, kakšni so pogoji v dru-
gih klubih.
Ouro Kovač, Ko-
lesarsko društvo
Šprikla Krško: Mi
prav tako deluje-
mo na amaterski
bazi, financira-
mo se sami s po-
močjo naših pod-
pornikov. Šest zagriženih entuzia-
stov nas je, tekmujemo v pokalu
Slovenije in dosegamo dobre re-
zultate. Ob tej priložnosti želim
opozoriti na nas, da bi se nam v
bodoče odprla kakšna vrata in da
bi s skromnimi prispevki lahko še
naprej tekmovali.
Anton      Bizjak,
ravnatelj OS Le-
skovec: V občini
Krško bi morali
zgraditi nov ba-
zen, ki ne bo slu-
žil le za tekmo-
valne namene,
ampak bo pomemben tudi za uče-
nje plavanja in za rekreacijo, ki je
ena najbolj zdravih, saj skorajda
ne pozna poškodb. /.../ Pred leti
sta košarkarski in rokometni klub
zašla v zgrešene investicije, kar ju
je privedlo od propada. Klub seve-
da ne more obstati le s kupljeni-
mi igralci, ki jih občina in gospo-
darstvo ne moreta vzdrževati. V
osnovi moramo delati z mladino,
kar krška Občina kar dobro finan-
cira, lahko pa bi od nje zahtevali
tudi kaj več. Kar pa se tiče član-
skih ekip, Občina lahko pokriva
določene stroške objektov, ne mo-
rejo pa se iz proračuna izplačevati
place igralcev. Tudi trend po sve-
tu je tak, da so klubi vse manj od-
visni od občinskih proračunov, am-
pak vse bolj od sponzorjev, in tudi
pri nas bo moralo biti tako.
Mitja       Voglar,
Posavski alpini-
stični klub: Gle-
de bazena me-
nim, da so bi-
li pogoji že pred
20 leti obupni in
so danes še slab-
si, za razliko na primer od nogo-
meta, kjer se res tudi veliko de-
la. Moramo se zavedat, da so kri-
teriji za sredstva rezultati ter da
z ustanovitvijo kluba, ko še ni re-
zultatov, tudi sredstev ne more bi-
ti. Zato je na začetku potrebne-
ga veliko prostovoljnega dela, ne
pa kupovanje igralcev za sport
na najvišji ravni. Vloga Občine pa
je predvsem v tern, da financira
sport mladih.
Hilmije Ahma-
tovič, Šahovski
klub Triglav Kr-
ško: Nedopustno
je, da šahovski
klub sploh nima
prostorov in da
igramo kar v go-
stilni. Veliko staršev sploh ne do-
voli, da njihovi otroci igrajo šah v
takem prostoru. To seveda pov-
zroča, da vrhunski talenti, tudi
državni prvaki, enostavno prene-
hajo z aktivnostmi. Mislim, da je
dolžnost Občine, da pomaga klu-
bu, ki je s svojimi rezultati zaslu-
žil, da ima svoj prostor za trenira-
nje mladih.
Ivan Čolak, NK Krško: Ob izgrad-
nji novega spidvejskega centra bi
se ta prostor lahko veliko bolje iz-
koristil, tudi za potrebe nogome-
ta. Tako zdaj Nogometni klub Kr-
ško nima ustreznih prostorskih po-
gojev, predvsem slačilnic, za pri-
dobitev licence nogometne zve-
ze in igra na nje-
no začasno dovo-
Ijenje. Glede fi-
nanciranja no-
gometnega klu-
ba pa naj povem,
da Občina pri-
speva samo 9 %
potrebnega proračuna, kar ni do-
volj niti za mlade selekcije, ki jih
mora Občina financirati po zako-
nu. /.../ Poskušali smo doseči, da
bi bili na krškem štadionu prosto-
ri za več športov, toda vsa voda je
odtekla le na spidvejski mlin. Ob
tern športu so vsi za zadolževanje,
potem se pa 60 športov bori za 45
milijonov denarja. Ob vprašanju
štadiona so se pojavili neki lobiji
in dosegli, da so se pod tribunami
začeli prodajati avtomobili, kar
nima nobene zveze s športom. /
.../ Nekateri smo poskušali gospo-
darstvenike in odgovome v lokalni
skupnosti spodbuditi, da nekaj na-
redimo, toda interes je slab. Go-
spodarstveniki bežijo iz finacira-
nja športa, eden od razlogov pa
je tudi ta, da pri nas delajo firme,
ki imajo sedež drugje, tako da de-
nar ne ostaja pri nas, ampak odte-
ka v drugam.
Andrej    Škafar,
športni pedagog
na OŠ Krško: Mo-
ramo se zaveda-
ti, da je vse od-
visno od denarja.
Ker gospodarsko
regija hira, se to
posledično odraža tudi na športu,
kulturi... Mislim, da je za rekrea-
cijo zelo lepo poskrbljeno, v tek-
movatnem športu pa bi lahko ime-
li boljše pogoje.
Glede na to, da imamo v bližini
jedrsko elektrarno in živimo na
ogroženem področju, bi morali
imeti na ta račun boljšo kvaliteto
življenja. Verjetno se za ta namen
dobijo neka sredstva, toda nekega
nadstandarda jaz ne'cutim. Mar-
sikateri klub pa bi dosegal boljše
rezultate, če bi imel profesional-
ni strokovni kader, za šolanje stro-
kovnjakov pa je potreben denar in
tako smo spet na začetni točki, pri
denarju.
Marjan     Šunta,
Teniški klub Kr-
ško: Teniški klub
se ukvarja tako s
kakovostnim kot
z rekreativnim
športom. Imamo
ambicije po pre-
skoku v vrhunski sport, vendar se
zavedamo, kaj to terja in potegne
za sabo. Na področju množičnega
športa delamo po načelu »z ljudmi
za ljudi«, v teniških šolah in v tek-
movalnem programu imamo veli-
ko otrok. Smo organizatorji rekre-
ativne posavsko-dolenjsko teniške
lige, upravljamo pa tudi s športni-
mi objekti v občinski lasti in pose-
bej za to ne dobimo njenih sred-
stev. Velik del stroškov vadbe no-
sijo starši otrok in rekreativci, ne-
kaj pa imamo tudi lastnih prihod-
kov iz prodaje prostih kapacitet
ter iz komercialne dejavnosti klu-
ba. To je lahko tudi eden izmed
modelov, kako dodatno priskrbeti
določene vire financiranja.
Ernest Simončič, ravnatelj SŠ Kr-
ško: Če pogledamo našo športno
infrastrukturo,
imamo vse so-
le, razen krške,
nadstandardne
športne dvora-
ne, kar je goto-
vo tudi rezultat
sredstev zaradi
jedrske elektrarne. Poleg tega
so te dvorane zelo zasedene, saj
v njih neprestano vadijo mladi. /
.../ Denarja je zagotovo premalo,
toda včasih pozabljamo, da denar
niso le dotacije, ampak tudi naj-
emnine dvoran, ki jih za mlade se-
lekcije kar redno pokriva Občina.
Verjetno pa bi iz tega financiranja
morali izločiti rekreacijo. Mor-
da je to bogokletno, toda skupi-
ne odraslih rekreativcev bi si dvo-
rano lahko plačale same, občinski
denar pa bi tako namenili tistim,
ki ga bolj potrebujejo, predvsem
mladim.
Andrej Romih, ravnatelj OS1 Mi-
hajla Rostoharja Krško: Imamo to
nesrečo, da Posavje postaja ener-
getski bazen za Slovenijo, vemo
22
marec 2004
Ob'iörniK
forum
pa,   da  ta  pod-
jetja po zakonu
športa ne morejo
financirati.   Skri-
tih ovinkov zdaj
ni več, kanali so
se zaprli  in za-
gata je še več-
ja. Občina vlaga predvsem v sport
za otroke, potrebno pa bo razmiš-
Ijati tudi o tern, da bodo morali
starši nekaj prispevati za rekrea-
cijo svojih otrok. Problem je se-
veda v tern, da nekateri starši to
svojim otrokom lahko zagotavlja-
jo, nekateri pa ne. Spet pristane-
mo na tern, da so nekateri športi
dostopni vsem otrokom, nekateri
so pa nekaterim zaprti.
Oskar       Kovač,
Športna zve-
za Krško: Mis-
lim, da se pri
nas veliko in do-
bro dela z mladi-
mi. Problem pa
je v tern, da ni
končnega produkta, članske eki-
pe. Nič ne pomaga, če imamo pr-
vake v mladih selekcijah, nimamo
pa članskih ekip v najvišjih držav-
nih ligah. /.../ V krški občini ima-
mo lahko po en kolektivni sport
moškega in ženskega spola ter dva
individualna športa, za vse ostalo
nimamo dovolj velike baze talen-
tiranih otrok. /.../ Vemo, kaj se
je zgodilo z rokometom in košar-
ko, ko so določeni ljudje »čarali«
z denarjem ali pa so imeli dobre
botre. Dejstvo pa je, da se to po-
navlja in da se iz teh primerov ni-
hče ni ničesar naučil. Nimamo de-
narja, da bi lahko imeli profesio-
nalce, lahko imamo le polprofe-
sionalce, ki hodijo v službo, nato
pa še vadijo za nek majhen denar.
Cilj vsega tega pa je, da so to do-
mači igralci, ne pa tujci izven Slo-
venije ali morda Posavja.
Sašo    Vaš,    KBŠ
Rajhenburg:    Ko
govorimo o pro-
računu, o profe-
sionalizmu,      mi
gre   včasih   kar
malo na smeh ob
poslušanju izjav.
Če proračun našega društva pri-
merjamo z idealnimi pogoji, ne
moremo preživeti, pa če vsa sred-
stva vložimo le v eno tekmoval-
ko, Marijo Jeler. /.../ Sramota, da
tekmovalka, ki je sposobna osvo-
jiti medaljo na svetovnem prven-
stvu, tam ne bo mogla nastopiti,
ker ji klub tega ne more omogoči-
ti. Pa bo s svojimi rezultati nekoč
lahko štartala tudi na olimpijsko
medaljo, zato smo se tudi regi-
strirali v taek-wan-do, ki je olim-
pijska panoga. /.../ Nam bi zelo
prav prišel denimo prostor na kr-
škem štadionu, saj zdaj vadimo
bosi na parketu v prostoru, veli-
kem 3x7 metrov. Vse bi dal za en
uradni ring velikosti 8x8 metrov
z vsemi našimi rekviziti.
Davor Račič, Za-
vod Regio: Mis-
lim, da bo Posav-
je v Evropski uni-
ji lahko vzgajalo
določene vrhun-
ske športe tudi
na državnem ni-
voju in širše. Ključna pomanjklji-
vost pa je strategija razvoja na
področju športa. Skupaj bi mora-
li ugotoviti phoritete in tiste špor-
te in športnike, ki imajo določene
uspehe, bolj podpreti. Namesto,
da tožimo, da Občina nima inter-
esa, moramo mi biti tisti, ki bodo
Občini postavili interes za to po-
dročje. Verjamem, da če bi več-
krat stopili skupaj na posavskem
nivoju, bi lahko na nacionalnem
nivoju, kjer je denarja ogromno,
z različnimi dobrimi projekti uspe-
li pridobiti več sredstev.
Ida Novak Jere-
le, Plavalni klub
Celulozar Krško:
Zagotovo nis-
mo mi ta kritič-
na masa, lahko
pa bi se potrudi-
li, da bi jo ustva-
rili in prisilili državo, da bi pri fi-
nanciranju športa delala razlike
med klubi, ki so dejansko podjet-
ja, in majhnimi društvi. Preprečiti
bi morali zlorabe, ko nekateri, ki
do tega niso ravno upravičeni, od-
škrnejo del že tako majhnega ko-
lača. Na nivoju občine denarja za-
gotovo ni dovolj, lahko pa ga bi bi-
lo glede na njene prihodke več. /
.../ Pričakujem, da bo Občina Kr-
ško zbrala dovolj poguma in se lo-
tila izgradnje športno-rekreacij-
skega centra, v okviru katerega
bi bil tudi bazen, ter da bomo vsi,
ki delamo v športu, zbrali kritič-
no maso pritiska, da se sredstva za
šport povečajo.
Jože Slivšek, NK Krško: Ugotovil
sem, da je uprava NK Krško ostala
sama, klub je slonel na dveh spon-
zorjih in zapadel v finančne teža-
ve. Ker menim,
da bi bil razpad
kluba prava ka-
tastrofa, sem se
odločil prevze-
ti predsedniško
mesto. /.../ Sem
strogo proti uvo-
zu športnikov, kot je bilo pri Inter-
ierju, ko so zapravili milijon mark
občinskega denarja. To je bila ka-
tastrofa in zločin, pa se ni nič zgo-
dilo, nekateri se še vedno vozijo v
mercedesih. Tu ne moremo nič več
narediti, lahko pa pripomoremo k
temu, da v bodoče do tega ne bo
več prišlo. /.../ Denar, ki ga Ob-
čina obrne na račun nuklearke, se
čuti vsepovsod. Morda ne nepo-
sredno, toda ta milijarda se razpo-
redi na veliko naslovov. Odločitev,
da je 45 milijonov za sport prema-
lo, pa je umestna in ta znesek je
mogoče povečati. Jaz bom s svo-
jim glasom od 32-ih v občinskem
svetu to podprl. Peter Pavlovič
Pobudnik foruma Silvo Ma vsa r in moderator Ivan Mirt

CKŽ135, Krško
Začenja se nova kolesarska sezona
Popust na koiesa letnik 2003
do - 25%
Nudimo vam servis in vso dodatno
opremo za vaša kolesa
pAMA]
Obz'örniK
marec 2004
23
sport in rekreacija
S kolesom do Olimpa
Slovenci smo v svetu kar znani po ekstremnih športnih podvigih, no-
va avantura pa se pripravlja v naših krajih. Član Rekreativnega kole-
sarskega društva Krško Dušan Vodlan se namreč namerava kar s kole-
som odpraviti na prizorišče letošnjih olimpijskih iger v Atenah.
Dušan Vodlan je že vse živtjenje športnik, v javnosti najbolj znan kot
plesni učitelj, v zadnjih letih pa se je posvetil predvsem kolesarstvu. Že
kot mlad športpik se je želel udeležiti olimpiade, ker pa mu to ni uspelo,
se je odločil na drugačen način sodelovati na največji športni prireditvi.
Tako je nastal projekt "S kolesom do Olimpa", katerega osnovni namen
je v trinajstih etapah oziroma v šestnajstih dneh prekolesariti pot od Kr-
škega do Aten. 49-letnega Dušana bo na njej na kolesu spremljal dve
leti mlajši
brat Böjan,
že izkušen
kolesar, v
spremlje-
valnem vo-
zilu pa še
žena Zor-
ka, sinova
Sebastijan
in Luka ter
njun prija-
telj Bošt-
jan Bogo-
lin. Na pot
iz Krškega
se bodo po-
dali 29. ju-
lija, vodila pa jih bo preko Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore,
Albanije, Makedonije in Grčije v olimpijske Atene, kamor bodo prispeli
13. avgusta. V okviru približno 1900 kilometrov dolge odisejade se bosta
Dušan in Bojan s kolesom povzpela tudi na najvišji grški vrh Olimp. Pro-
račun projekta so ocenili na milijon in pol tolarjev, zagotovili pa naj bi
ga tako s podporo sponzorjev kot z lastnimi prihranki.
Kolesarski podvig bo namenjen tudi povezovanju krške občine s šestimi,
ki jih bodo obiskali na poti preko šestih držav, saj nameravajo z njimi na-
vezati stike ter si izmenjati darila. Skupaj pa bosta brata Vodlan preko-
lesarila - olimpijski letnici primerno - 2004 kilometre. P.P.
Bojan in Dušan Vodlan
Štlrje šahtefl
državii prvaki
I
¦ Na   državnem   prvenstvu   za
; mlajše kategorije v Celju so
i se odlično odrezali tudi šahisti
iz Posavja, saj so štirje postati
državni prvaki in se uvrstiü na
svetovno prvenstvo. V Grčijo
bodo tako potovali Jelena To-
pic in Boris Mitrovič iz Šahov-
: skega kluba Milan Majcen Sev-
j nica v kategoriji do 14 let, Na-
taša Bučar v kategoriji do 12
let in Maks Pečar v kategori-
ji do 10 let, oba iz šahovskega
kluba Triglav Krško. Poleg njih
ima pravico nastopa tudi tret-
jeuvrščeni David Maksel v ka-
tegoriji do 10 let. S tern uspe-
hom  pod  vodstvom  trenerja
Marjana Božiča je Posavje po-
stalo najuspešnejša regija.
Prva članska
medalja Marije
Sredi meseca je v Novi Gorici po-
tekalo državno prvenstvo za čla-
ne in članice v karateju, ki so se
ga udeležili tudi člani KBŠ Rajhen-
burg. V katah sta nastopili Jasmi-
na Grilc in Marija Jeler, slednja
pa je svoj krst pri uradnih članskih
nastopih kronala z bronasto me-
daljo. V polfinalu je namreč klo-
nila proti reprezentančni kolegi-
ci Alisi Redžič z 2:1, v repasažu
pa je bila zopet uspešna in osvoji-
la bron. Kljub temu, da je Marijin
trening predvsem borbeno usmer-
jen, je dokazala, da sodi pri šest-
najstih letih v slovenski vrh tudi v
katah. V športnih borbah ji nasto-
pa žal niso dovolili zaradi preniz-
ke starosti.
V borbah pa je nastopil Martin
Hriberšek ter v prvem krogu pre-
magal lanskega prvaka Mladena
Stojniča s 5:0, v drugem naspro-
tnika iz Ljubljane z 9:0, v tret-
jem je klonil proti Gabrielu Fran-
ci, repasažni boj pa je imel z Mi-
ho Božičem iz Ajdovščine. Kljub
temu, da je knockautiral naspro-
tnika, je Martin dvoboj izgubil in
osvojil končno 4. mesto.
Novo vodstvo NK
V Nogometnem klubu Krško Posav-
je so po odstopu predsednika Iva-
na Čolaka ter po dveh neuspešnih
poskusih v tretje le izvolili novo
vodstvo. Nov predsednik kluba je
tako postal podjetnik z Zdol Jože
Slivšek, v upravnem odboru pa so
Antoni Brdik, Iztok Kapušin, Zo-
ran Omerzu, Boštjan Pirc, Franc
Češnovar, Boštjan Kozole, To-
ni Žičkar in bivši predsednik Čo-
lak. Slivšek je kot glavna cilja klu-
ba navedel zagotovitev pogojev,
ki jih za pridobitev tekmovalne li-
cence postavlja Nogometna zveza
Slovenije, ter stabilno nastopanje
v drugi slovenski nogometni ligi.
Z nekoliko okrnjeno igralsko za-
r^ct k/icCttJQ
Rokometaši so se pobrali
Po treh zaporednih porazih so krški ro-
kometaši zabeležili prvo zmago proti
ekipi iz Radgone. Edina svetla točka
domače ekipe je bil vratar Brili. Izzid
srečanja je bil 28:25. Tudi v 6. krogu
so kljub slabemu prvemu polčasu za-
beležili novo zmago, ponovno po zaslu-
gi vratarja, tokrat Grošlja ter razigYa-
nega Zoriča. Izid polčasa je bil 7:9, pri
čemer so domačini dosegli tri zadetke
iz najstrožjih kazni. V drugem polčasu
pa je domači trener Šiško prvič na sre-
čanju v igro postal zelo razigranega Zo-
riča, ki je takoj ob vstopu v igro dose-
gel štiri zaporedne zadetke.
Do konca srečanja so atomovi rokome-
taši igraii bolje, tako da je bil rezul-
tat srečanja 23:15. 27. marca pa so kr-
ški rokometaši gostovali v Ajdovščini in
devetič v sezoni zmagali; bilo je 30:26.
Štiri kroge pred koncem sezone krški
rokometaši zasedajo 5. mesto na le-
stvici, za četrtim pa zaostajajo za dve
točki. Ta konec tedna bodo doma gosti-
li zadnjeuvrščeno ekipo iz Radeč.
Ekonomskirokometaši
tretji v Stoveniji
Rokometaši Ekonomske in trgovske so-
le Brežice so se 9. marca v finalu dr-
žavnega prvenstva v rokometu za di-
jake v Ormožu dobro odrezali, saj so
osvojili tretje mesto. V zaključni tur-
nir so se pod taktirko Tadeja Staj-
ka uvrstili kot edina "negimnazijska"
srednja sola. V prvi tekmi so Brežičani
proti ekipi Gimnazije Ormož izgubili z
18:14.Z zmago nad ekipo Gimnazije iz
Škofje Loke s 26:20 pa so si zagotovili
tretje mesto. Zmagala je ekipa ormo-
ške gimnazije, druga pa je bila ekipa I.
Gimnazije iz Celja.Najboljši strelec dr-
žavnega prvenstva je bil s 17 goli Fran-
ci Čanžaf iz EtrŠ Brežice.
EvainAmbroždvakratna
stopnickah
Za tekmovalce v mlajših kategori-
jah so se pričele tekme za prvenstvo
vzhodne Slovenije v športnem pleza-
nju. 20.03. so bili v Mariboru tudi člani
Posavskega alpinističnega kluba in do-
mov prinesli dve drugi mesti. Med cici-
bani je na drugi stopnički stal najmlaj-
ši Ambrož Novak, Tin Rabzelj pa je do-
segel 6. mesto. Mlajša dečka Nik Škr-
lec in Anže Zupančič sta zasedla 11. in
13. mesto, med mlajšimi deklicami pa
je bila Tjaša Sušin 8. V kategoriji sta-
rejših deklic je Eva Tovornik osvojila 2.
mesto. V Slovenj Gradcu se je. Ambrož
zopet veselil 2. mesta, Tin pa je bil 7.
Nik in Anže sta za malenkost izboljša-
la svoje rezultate in bila na koncu 10.
in 12. Tudi Tjaša je napredovala za eno
mesto in končala tekmo na 7. mestu.
Kot že na prvi tekmi pa je zopet odlič-
no plezala Eva Tovornik, saj je prema-
gala vse konkurentke in stopila na naj-
višjo stopničko.
SprvimnastopompožBla
zmago
V soboto, 20.3., je v Ljubljani potekal
državni kvalifikacijski tumir v ST in LA
ptesih, ki se ga je udeležilo pet parov
PPK Lukec Krško. Najbolj sta presene-
tila Edi Rostohar in Anja Resnik, ki sta
na svoji prvi tekmi, v kat. ml.mladin-
a C, zmagala v ST plesih. Z zadovo-
Ijivi rezultati so odplesali tudi ostali
štirje pari. V kat. Pionirji B sta David
in Valentina Romih sovojila 2. mesto
v ST in LA plesih, Leon Štrok in Kar-
men Kobe 3. mesto v ST in 6.mesto v
LA plesih in Jan Bahar Petek in Tina
Gajšek - Murko 5. mesto v LA plesih
in 3.mesto v ST plesih v kat. Pionir-
ji C . V kat. Mladinci A sta Simon Cer-
24
marec 2004
ObzofniK
sport in rekreacija
sedbo glede na jesenski del prven-
stva (odšla sta Dvorančič in Pirc,
Rabič pa je prenehal s kariero) se
prva tekma nadaljevanja prven-
stva za Krčane ni začela najbolje,
saj so doma izgubili proti Ijubljan-
ski Svobodi z 1:2, potem ko so ob
polčasu z golom Rusiča še vodili.
Kljub temu so stabilno na sredi-
ni lestvici.
Krava za najdaljši skok
Športno društvo Gora je 6. marca
v Spodnjih Dulah organiziralo tek-
mo v smučarskih skokih na 15 in
35-metrski skakalnici, na kateri je
Tako so leteli v Spodnjih Dulah.
nastopilo 35 tekmovalcev in tek-
movalk. Na manjši skakalnici je bil
z alpskimi smučmi najboljši Mar-
tin Frankovič iz Dragovanje vasi
v Beli Krajini, s skakalnimi pa De-
jan Šinkovec z Gore. Na 15-me-
trski skakalnici so tekmovali tudi
trije najmlajši udeleženci tekme,
Tomi Kožar, Sven Novšak in Ma-
tej Martinjak, pa tudi tri dekle-
ta, najboljša med njimi, domačin-
ka Vesna Alegro, pa se je pogna-
la celo po večji skakalnici in pri-
stala pri 22 metrih.
Na 35-metrski ska-
kalnici je v katego-
riji do 17 let zma-
gal Ales Martinjak
z Gore, ki si je z
najdaljšim skokom
dneva in obenem
rekordom skakalni-
ce, 34 metrov, pri-
služil tudi poseb-
no nagrado, pravo
pravcato živo kra-
vo. V kategoriji do
35 let je zmagal
gost iz Bele Kraji-
ne Dušan Šušte-
rič, med vetera-
ni pa domačin Sta-
ne Martinjak pred Jožetom Župa-
nom z Zdol. Na pravem zimskem
prazniku se je zbralo veliko ljudi,
ki so uživali tako v lepih skokih kot
v medsebojnem druženju. S tek-
mo, v katero je bilo vloženih veli-
ko prostovoljnega dela, so bili za-
to zadovoljni vsi, gledalci, tekmo-
valci in organizatorji.
DMim team v Rdečeni morju
Sedem članov potapljaškega društva Diving team Krško je v začetku fe-
bruarja odpotovalo v Egipt, natančneje v Sharm el Sheik, kjer so opra-
vili deset dnevnih ter en nočni potop v Rdečem morju. »Želja vsakega
potapljača je videti barvitost rastlinskega in živalskega sveta Rdečega
morja, ker je drugačno od drugih morij,« je dejal clan upravnega od-
bora društva Sandi Petrišič. Med desetimi in petindvajsetimi metri pod
gladino so s pomočjo vod-
nikov angleškega Easy di-
vers kluba raziskovali lepo-
te podvodnega sveta. 0 po-
tapljanju v Egiptu, ki pa ni
zadnje, saj za jesen načrtu-
jejo potapljanje na severni
obali Francije, so spregovo-
rili ob dnevu sole v Krškem,
učenci višjih razredov pa so
lahko v bazenu preizkusili
potapljaško opremo. V na-
črtu pa imajo tudi razstavo fotografij, ki so jih posneli v Rdečem mor-
ju, ki pa bo podvodna, saj bodo slike na ogled le s pomočjo potapljaške
opreme. Cilj društva, ki vključuje okoli trideset članov, je ne le vamo
potapljanje, ampak tudi seznanjanje širše javnosti o življenju in lepo-
tah podvodnega sveta. Z aktivnostmi, ki se vrstijo skozi vse leto, želijo
prispevati k ozaveščanju ljudi, da je potrebno podvodno bogastvo va-
rovati. Tako večkrat na le-
to organizirajo čistilne ak-
cije, poleg tega pa s po-
močjo inštruktorja Boška
Karabaša organizirajo več
potapljaških tečajev, spe-
cialnosti Rescue, Night,
Wreck in Boat. Že v marcu
so začeli z novimi teoretič-
nimi deli tečajev, aprila pa
sledi praktični del. V juni-
ju pa bodo organizirali dan
odprtih vrat s predstavitvi-
jo dela. Delajo z lastnimi sredstvi ter s pomočjo sponzorjev in donator-
jev, trenutno pa zbirajo sredstva za nakup novega kompresorja.
Odprava nad in pod vodo
Bogastvo podvodnesa sveta
jak in Maja Omerzel osvojila 6. mesto
v LA plesih.
Uspeh Katane in Ippona
Sredi marca je v francoskem Orleansu po-
tekal mednarodni turnir v tekmovanju ev-
ropskega pokala v ju-jitsuju, na katerem
so med več kot 400 tekmovalci iz 11 držav
nastopili tudi člani DBV Katana Globoko in
DBV Ippon Sevnica ter dosegli lepe uspehe.
V kategoriji do 94 kg je v borbah Zlatko
Rizvič (Katana) zmagal, v duo sistemu med
moškimi pari sta bila Dejan Kink in Gorazd
Kostevc (Katana) druga, med ženskimi pa-
ri pa sta bili Vanja in Vita Preskar iz globo-
škega kluba sedmi. Izkazal se je tudi clan
DBV Ippon Sevnica Zvonko Ivačič, ki je bil v
kategoriji do 69 kg v borbah tretji, "kata-
nee" Ognjen Saje pa je bil 25.
Kozmuszopetpeti
Brežičan Primož Kozmus se je 14. mar-
ca na Malti udeležil zimskega metalnega
mitinga, ki predstavlja neuradno zimsko
evropsko prvenstvo v metih. Z metom
75 metrov in 13 centimetrov je osvojil
5. mesto in za zmagovalcem iz Madžar-
ske zaostal štiri metre in pol. Lansko le-
to se je takšen mitig odvijat v Itatiji, na
katerem je Primož zasedel 4. mesto, a
je bil njegov met skoraj za meter kraj-
ši od letošnjega. Rezultata se Primož in
njegov trener Vlado Kevo nista ravno
razveselila, vendar pravita, da treningi
in načrtovan vzpon forme, ki naj bi do-
segla vrhunec v drugi polovici avgusta v
Atenah, potekata po načrtu.
Sola zdravaga zivljenja
Šola zdravega življenja Počitniške
skupnosti Krško (PSK) vabi upoko-
jence in njihove svojee na klimat-
sko-rekreativni oddih na Lošinju v
apartmajskem naselju Bučanje, v
okviru katerega organizirajo vode-
nje aktivnosti ob morju, telesno-di-
halne vadbe, areobne hoje ter va'd-
be sproščanja. Sola zdravega ziv-
ljenja bo potekala v treh terminih,
od 30.5. do 10.6., od 10.6. do 20.6.
ter od 6.9. do 20.9. Informacije na
tel. 07/490 54 50 na sedežu PSK.
Speedway dirkev
Krškomvs8zoni2004:
11.04.2004 ob 15.00
Državno prvenstvo
posameznikov 1. dirka
08.05.2004 ob 19.00
Svetovno prvenstvo
posameznikov -
kvalifikacijska skupina 2
04.06.2004 ob 19.00
Zlati znak občine Krško in
pokal Franca Babiča
03.07.2004 ob 19.00
Velika nagrada AMD Krško in
pokal Zavarovalnice Tfiglav
04.09.2004 ob 19.00
VN Slovenije - GRAND PRIX
02.10.2004 ob 15.00
Državno prvenstvo klubov
3. dirka
OblorniK
marec 2004
25
mladi
"Voč propramov tud za
iriade izven mesta"
V Mladinskem centru Krško preteklo leto ocenjujejo kot uspešno,
predvsem zaradi ureditve novih prostorov. V letošnjem letu pa načr-
tujejo predvsem razvoj in oblikovanje novih programov ter, kot pra-
vi direktor Robert Ostrelič, vzpostavitev dejavnosti za mlade tudi v
krajih izven mesta Krško.
Ciljna skupina, za katere v Mladinskem centru organizirajo različne stal-
ne in projektne programe, so večinoma mladi med 15 in 20 letom. Tako
po besedah direktorja Roberta Ostreliča njihove prostore, kjer nudijo
programe za kreativno preživljanje prostega časa, dnevno obišče med
30 in 50 mladih obiskovalcev. Gre predvsem za programe na področju
gledališča, plesa, likovnega ustvarjanja, glasbe, različne klubske dejav-
nosti in podobno. V tern letu pa želijo razviti še nove programe in de-
javnost razširiti. Predvsem bodo, kot pravi Ostrelič, sodelovali z mla-
dinskimi društvi in organizacijami, razširili informacijsko mrežo po so-
lan v občini ter v sodelovanju z lokalnimi društvi ali šolami in knjižnica-
mi vzpostavili dislocirane mladinske točke. Samo prostori mladinskega
centra namreč niso dovolj, saj večina mladih iz ostalih področij občine,
ki so preveč oddaljena od samega mesta Krško, nimajo moinosti, da bi
se vključevali v te dejavnosti. Prva taka naj bi zaživela na Velikem Kam-
nu, kjer je gasilsko društvo mladim odstopilo prostore, kjer si bodo ure-
dili prostor za popoldansko skupno preživljanje prostega časa.
Po nekaterih podatkih kar 90 % mladih ni vključenih v nobeno organizi-
rano obliko preživljanja prostega časa. V krškem mladinskem centru bo-
do ravno tern mladim posvečali največ pozornosti.Poleg tega bodo letos
še razvili program mednarodne izmenjave, v tern letu naj bi tako v Kr-
ško prišla prva dva prostovoljca iz tujine.
Poleg tega naj bi tudi letos še nekaj investirali v prostore in opremo.
Uredili bodo prostore v kleti doma, kjer naj bi bila temnica in dve glas-
beni vadnici, ter uredili tudi vhod za invalide. Dokupili bodo še opremo
za avdio in video dejavnost. Sredstva za delovanje črpajo iz občinske-
ga in državnega proračuna ter z vstopninami, kotizacijami in podobno.
Tako so v lanskem letu imeli dobrih 32 milijonov prihodkov, od tega več
kot polovico iz občinskega proračuna, slabih 40 odstotkov iz razpisov iz
državnega proračuna, osem pa so jih pridobili na trgu. L.P.
Stuflj po reform
Klub posavskih študentov je 19.3. v sodelovanju z Ekonomsko in trgov-
sko šolo Brežice organiziral okroglo mizo o študiju po reformi visokega
šolstva. Visokošolski sistemi po Evropi naj bi bili po reformi čimbolj pri-
merljivi, povečala naj bi se mobilnost študentov in profesorjev. Za dose-
go teh ciljev pa so potrebne številne spremembe tudi našega visokošol-
skega sistema. Ena glavnih vsebinskih sprememb je ta, da bo namesto
dosedanjih štirih let študija na dodiplomski ravni ter dveh na podiplom-
ski, sistem deloval po formuli 3+2. Prva stopnja bo tako trajala tri leta,
druga stopnja, enakovredna dosedanjemu podiplomskemu študiju, pa
dve leti, izginil bo absolventski staž. Vsak student si bo lahko del pred-
metnika oblikoval sam, saj bo lahko izbral del predmetov. Kot je dejala
Katja Kamšek s Študentske organizacije Slovenije, bo lahko student iz-
biral tudi predmete na drugih fakultetah, univerzah ali tudi v tujini. Po
reformi bodo uvedli kreditno točkovanje, priloge k diplomi v tujem jezi-
ku ter okrepili pospeševanje sodetovanja med različnimi šolskimi siste-
mi. Še vedno pa ni rešeno vprašanje šolnin. Kot je zatrdila državna se-
kretarka dr. Lučka Lorber, bo prva stopnja študija brezplačna, druga in
tretja pajnaj bi bili sofinancirani, slednja s pomočjo gospodarstva. Ven-
dar je poudarila, da je vprašanje šolnin še preuranjeno.
Trenutno je po podatkih Kluba posavski študentov v Posavju več kot
2500 študentov, od tega na Višji šoli Brežice nekaj manj kot 390 red-
nih in izrednih študentov. Glede na to, da naj bi spremembe po načr-
tih uvedli v letu 2005, pa je žalostno, da je na okrogli mizi sodeloval le
eden izmed potencialnih študentov. L.P.
Zakljuöili z zbiranjem del za
tetošnji natečaj Evropa v šoli
Na letošnji razpis v okviru vsakoletnega natečaja Evropa v soli, ki ga
za podroqe Posavja koordnira Zveza prijateljev mladine Krško, se
je z likovnimi deli prijavilo štirinajst osnovnih šol za skupino od 1. -
4. razreda in dvanajst šol za skupino od 5. - 8. oz. 9. razreda ter ena
srednja sola, skupno s preko 180 likovnimi deli. Ker nekatere sole ni-
so upoštevale kri-
terijev za regio-
nalni izbor (po pet
likovnih del za po-
samezno starostno
skupino), je komi-
sija opravila pre-
dizbor in upošte-
vala kriterije raz-
pisa. Regionalna
komisija je za dr-
žavno raven izbra-
la v skupini od 1.
4. razreda pet-
najst likovnih del,
v skupini od 5. do 8. oziroma 9. razreda pa dvanajst del. V kategori-
ji srednjih šol so na državni izbor uvrstili eno delo.
Medtem so organizatorji regionalnega izbora Evropa v šoli prejeli na
razpis tudi deset fotografskih del v kategoriji višjih razredov OŠ ter
preko petdeset literarnih del učencev nižje stopnje in preko osem-
deset del učencev višje stopnje, dvansjt literarnih del pa so prispe-
vali dijaki posavskih srednjih šol, vendar izbor do zaključka redakci-
je še ni bil opravljen, zato bomo o tem poročali v naslednji številki
Posavskega obzornika.
Komisija za izbor likovnih del v sestavi Ro-
zika Cerovsek, Martina Koritnik Fajt in Ves-
na Jeläc med izbiranjem likovnih del.
ZavnS prodtog o prodap kapacitet v Nereziiali
Na letni skupščini članov Zveze prijateljev mladine Krško, ki je bi-
la v četrtek, 25. marca, v Krškem, so med drugim razpravljali tudi
o predlogu Izvršnega odbora, da se v okviru strategije nadaljnjega
razvoja te organizacije preveri tudi možnosti deine odprodaje počit-
niških kapacitet ZPM v Nerezinah in poišče nadomestne kapacitete
v Sloveniji. Skupščina je sprejela sklep, s katerim ne podpira ome-
njenega predloga IO, pač pa nalaga vodstvu, da poskuša izboljšati in
nadgraditi obstoječe kapacitete na Hrvaškem.
Včashjehštnobio
Dan sole so 6. marca obležili tudi na osnovnih šolah v Koprivnici in v
Brestanici. Na OŠ Adama Bohoriča Brestanica so dan sole na temo Vča-
sih je lust'no b'lo popestrili s šte-
vilnimi delavnicami. Za starše in
druge goste so pripravili razsta-
vo starih fotografij, spekli različ-
ne vrste kruha, potic, izdelali ig-
rače iz različnih naravnih materia-
lov, tako kot nekoč, prtičke in po-
dobno. Delovno in ustvarjalno do-
poldne so skupaj s starši in krajani
zaključili s kulturnim programom s
pridihom preteklosti (na fotografi-
ji). Prav tako so učenci na OS Koprivnica na temo Koprivniška pesem lie-
koč in danes obudili stare navade in običaje, ob katerih so peli različ-
ne ljudske pesmi. L.P.
26
marec 2004
ObžorniK
oglasi
OKsk dr. Jazbeca na B Artn
V sklopu priprav na vstop v EU smo se na šoli odločiti, da v našo sre-
dino povabimo nekdanjega učenca naše sole dr. Milana Jazbeca, ki
trenutno dela kot sekretar na Ministrstvu za obrambo, pred nekaj le-
ti pa je bil pomočnik veleposlanika na Švedskem. Dr. Milan Jazbec je
otroštvo preživel v Spodnji Pohanci, zato je osnovno solo obiskoval v
Artičah. Ker se pripravlja na pisanje knjige o diplomaciji za najmlaj-
še, nas je poprosil, da mu vnaprej napišemo, kaj vse si naši učenci
predstavtjajo pod pojmom diplomata. Nekaterim odgövorom se je
pošteno nasmejal, a na koncu poudaril, da o tern že veliko vemo.
Naloga diplomata je po njegovem zelo zahtevna, a hkrati prijetna,
saj veliko potuje in navezuje stike z ljudmi po svetu. Odnose med
državami poskuša urejati na prijazen način, hkrati pa mora biti vlju-
den, potrpežtjiv in nabrit. Sledila je predstavitev EU. Z vstopom v
EU bomo postali skupnost držav, kjer veljajo pravila igre in sodelo-
vanja in zaupanja. Naši učenci bodo imeli možnost poiskati službo v
teh državah in diplome na fakultetah v drugih državah bodo prizna-
ne tudi pri nas. Sledila je kopica vprašanj in dr. Jazbec je na vsa z
veseljem in duhovito odgovarjal. Ni pa pozabil povedati, da bo zna-
nje jezikov v EU še kako pomembno. Po koncu našega razgovora smo
mu pokazali razstavo na hodniku, mu ponudili kuhane štruklje, na-
to pa je odhitel na obisk k mami, kajti zvečer je imel sprejem pri ir-
skem veleposlaniku, potem pa potoval v Švico.
Artičani smo lahko ponosni na dr. Jazbeca, saj smo ugotovili, da
kljub ugledu in znanju zna vzpostaviti prisrčen stik tudi z nami, ki
o diptomaciji in mednarodnih zadevah naše države nismo veliko ve-
deli. Alenka Cizel
Na OŠ Podbočje so na materinski dan pripravili najprej - zelo
obiskano - predavanje doc. dr. Zdenke Zalokar Divjak o vredno-
tah pri mladostnikih, zatem pa so s proslavo svoje mamice raz-
veselili učenci. Vsak razred je pripravil po eno točko, prvošol-
čki devetletke pa so takole zapeli tudi skupaj z učenkami vis-
jih razredov.
Moj kraj v nsp očsft
Na temo "Moj kraj v v mojih očeh" so učenke in učenci krške osnov-
ne sole Jurija Dalmatina 6.marca obeležili Dan sole. V sklopu aktiv-
nosti so med drugim oddelki na nižji stopnji obiskali poklicne gasil-
ce, policijsko ter železniško postajo, četrtošolci predstavili grb me-
sta Krško, tretješolci pomembne osebnosti v zgodovini kraja, razis-
kovali, kako so se prehranjevali in živeli v času naših babic, učenci
višji razredov pa so v sodelovanju s TV Krško in Radiern Energy izve-
dli anketo in povprašali občane, kaj pogrešajo v mestu. B.M.
SIDROZARASTLINJAK
IN VINOGRAD
izdeiava varnostnih podložk
pokrovi za sveče
rezkanje
struženje
Kovinska galantenja Peter Žabkar s p., Trška gora 34 8270 Krško
tel./fax: 07 49 21 165, GSM: 031 333 501
" i                                                                                          ¦ L-             m
*V0MMSKAPOTB*RiA
epoteRena24.4.-49500SISic,liialBtto;X4.135J00SI                       __________
Jmbrija 24.4. in 3G4440J900 SI Gradovi južne Čeike 21.4^ 21J9Q0 Si      Q^Tl
kmaHBratisJava 24.4. In IWIiOOStToskana z Elbe; 24.4. «30.4^4250013^03
'rovansa in Azuma obala 24.4j6SJQ0 SI Benetke in Beneške Lagune 1L&500 Si
?im-Pompejt-Sosent0^apn 23.4^8500 SI LuganoBorornejski otoki-Milano 2SMj47J00
Jarajevo-Mostar-Medugoiie 29.4^1500 SI Beograd In srbski samostani 24.4;48J00SI
4MliAiSKEPOČnfiCE-2AJkteMg^«iAij*a»iiaiStoeniirt^ia
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
rasSl^E "/AiifllB
Wtek kupec, kU>oIv]času
akcije kupil katero od
motornih kos STIH1 modela
FS 36, FS, 45,FSg§JFS 55 R,
FSIOWl'alf ftUB'bp
dofeH dariJni paket.
,8270 Krško, Hočevarjevtrg5, Tel/Fax: 07/4921 35j
ObzofhiK
marec 2OO4
27
družabna kronika

V krškem občinskem svetu sicer prevladujejo Jožeti, kar je
dobro, saj si vsakoletne stroške godovanja lahko nekoliko
porazdeiijo. Na srečanju pri Treh lučkah so po dolgi proračunski
seji svetniki Jagrič, Zupančič, Slivšek in Požun povabili medse
tudi bivšega kolego Habinca, pri svečanem rezanju torte pa sta se
jim pridružila tudi podžupanja in župan Franci, katerega so izzvali
z vprašanjem. kdaj bodo "častili" on in njegovi številni soimenjaki
iz občinskega sveta in uprave.
Seja Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju je bila precej v
znamenju "medijev", ki bodo očitno tema prve naslednje seje.
Takole pa so državni svetnik Štefan Teraž, podžupanja Nuša
Somrak in župan Kristijan Jane z zanimanjem prebirali prispevek
našega kolege Pavla Perca iz Dolenjskega lista.
Takole so o svojih mladostnih doživljajih za potrebe dokumen-
tarnega filma z naslovom "Dom za vse case" ekipi TV Krško
pripovedovali člani nekdaj v Posavju in okolici zelo slavne glas-
bene skupine Nuclear 003 Miran Rudan, Roman Abram in Marjan
Jazbec, njihove spomine pa je komentiral tudi neuničljivi upravnik
Rudi Semec.
"Več glav več ve" je izrek,
ki bi ga lahko uporabili ob
posnetku, ki je nastal na
sestanku           Gospodarske
zbornice Slovenije (GZS) - v
Termah Čatež. glave pa so
tokrat "staknili" direktorji In-
tegrala Jože Baškovič, GZS
Območne zbornice Posavje
Marjan Šunta in IGM Save
Mihnel   Kežman.
Prva   dama   krške
geodetske   službe,
aktivna         prosto-
voljka  v  PK  Celu-
lozar    in predsed-
nica Sveta staršev
Vilma Špiler je bila  na  nedavnem svetu OŠ Jurija Dalmatina
zelo ogorčena nad najslabšimi pogoji, ki jih svojim učencem in
učiteljem nudi občinsko središče.
Voditeljica in novinarka novo-
meške TV Vaš kanal se je
očitno prav dobro počutila
na dunajskih energijskih pol-
janah, zato lahko v Vrbovem
Logu pričakujejo, da jih bo še
obiskala - s snemalcem ali pa s
spremljevalcem ...
"Ne vem, zakaj na obcinskem
avtomatu za pijačo še nimajo
medice, ki je zdravilna za vse
težave", se je svetnikoma Da-
mjanu Obradoviču in Boštjanu
Pircu v odmoru proračunske
seje pritoževal strastni čebelar
in "večni" svetnik Branimir
Vodopivc.
28
m.nvc 400.I
()b/oniik
nagradna križnka
												AVTOR: MATJAZ HLADNIK			BODEt NJIVSKI PLEVEL	TANKA. PO-DOLGOVATA PLOŠČICA	NERAZVIT ČLOVEK ZA-RADI OKVA-REZLEZE tCITNICE
1   AUTOME					IS	TER							^0VIC      aSk				
																	
												PRENEHANJE GOVORJENJA STAR.					
					"TW							ČASTITUIV MOŽ					
"^..............".....			AUTOMEISTER			n				BICIKLIST							
										ANTON ČEHOV	-------------------		SPKROKE STRUPOM				
									H								
•v			-4		t			^^^^HW   PODZEMNI ^^^^K   2UZKOJED					RUSKI AVTOMOBIL				
J^\        RAZKOSNO			STARA		AMERIŠKA		TATINSKA PTICA			r				ILOVICA	LINDA EVANS		----------------------!
		GRAJENO POSLOPJE	PLOŠCIN-S KAMERA	HREN	IGRALKA TAYLOR	GARDNER	NOCNA POSODA								ZVARJENJEM PRIDOBLJENA SNOV		
		>.									UKOVNI UMETNIK	KAVC.BU-ZINJAK					I
Q												LOVEC NAKAČE					
USLU2BENEC VARHIVU										KAMNITA GMOTA						OSEBAIZ VORANtE-	SLOVENSKA NUMERO-
										VISOKA KARTA						VEGADELA	LOGINJA JERMAHJ
HITERODRIVODTAL																	
STRAST,				2RAZHVA-LEZNOSTI									ALZMSKA LUKA				
NAGON				KOZASKI POVEUNIK									SLOVENSKE SMUČI				
SLOVENSKI FILMO POGUMNI PSICI					DUHOVITA MISELALI IZREK	LISIČJE NORDUSKA~ BOGINJA MORJA											
OLGA Cehova			GOGOLJEV JUNAK BULJBA UREJENÖ STANJE							KDOR KALI MIR PRAZNA, NEOBDELA-NAZEMUA							
STEKLENA BRUŠENA POSODA							ALOJZ GRADNIK	DUSEVNA BOLEZENZ BLODNJAMI									•
ORUGA najveCja LUKAV ALŽIRIJI: ORAN	MRAZPOD 0 STOPINJ CELZUA	RIMSKA LJUBLJANA IZRAZENO MNENJE						UROS ROJKO				NATRU			MIRUJOCl DEL ELEKTRO-MOTORJA	LETNI PRIDELEK	SUKARKA KOBILCA
								OSKAR OREL									
DELAVEC VGRAD-BENIŠTVU						PERNATÄ ŽIVAL					STAVBAZA GLASBENE PRIREDfTVE	ŠTEV1LO 3,14...	[TALUAN	KURIRJI SEATOV AVTOMOBIL			
						BREME											
			KOSČEK SUKANCA				OGRETJE				•						
ZAMERNIK			CESTNO VOZ1LO				OBREČNO DREVO										
ŽELEZOV				KLIC, POZW				FIZIKALNA KRIVULJA									
OKSID				KLICNA POMOČ				POTOMEC									
EVANJE 5LA												ROŽEVINAST OKLEPfiLE-NONOŽCEV VOLTAMPER					
i   H													NEPRUETEN OBČUTEK ODPORA, STRAHU				
AZUSKA DRŽAVAZ 6L. MESTOM VIENTIANE					MESTO NA NOVO-ZELANDSKEM SEVERNEM OTOKU								PISANA TROPSKA PAPIGA				MESTO NA NOVI ZELANDUI: RANANA
Geslo križanke pošljite do 2O.aprita 2004 na naslov: Posavski
obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med
reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike na-
slednjih nagrad, ki jih podarja Trgomoto Krško:
1.  5 litrov motornega olja
2.  majica in kapa
3.  kapa
Nagrajenci 75. številke:
1.  Maja Majes, Trg 12, 8280
Brestanica
2.  Franjo B. Gregl, Bizeljska c.
31/1, 8250Brežice
3.  Stanko Cizrl, Titova c. 114,
8281 Senovo
OPRAVIČILO
Vsem bralkam in bralcem, še posebej tistim,
ki redno rešujete nagradno križanko, ter
sponzorju križanke se opravičujemo, ker je
bila v 75. številki zaradi tehnične napake ob-
javljena ista križanka kot v 74. številki. Zato
so tudi nagrade drugačne, in sicer bomo po-
delili knjigo Fanfare, Almanah Občine Krško
za leto 2003 ter medico. Za nagrade Trgomo-
ta Krško pa se lahko potegujete z rešitvijo
tokratne križanke.
ObzörhiK
marec 2004
29
ikilji ii prostor
50 let
kostak
50 let je za nami
V prejšnji številki smo vam obljubili utrinke iz praznovanja 50 letni-
ce organizirane komunalne dejavnosti v občini Krško.
V Spodnjem Starem Gradu
so kljub naletavanju snezink
s skupnimi močmi minister
za okolje, prostor in energi-
jo mag. Janez Kopač, župan
Franc Bogovič, direktor Boii-
dar Resnik, njegova pomočni-
ka Miljenko Muha in Joie Le-
skovar ter bivši direktor Ko-
staka Branko Vodopivc sim-
bolično zasadili lipo in s tern
ob zvokih fanfar uradno otvo-
rili zbirni center za ravnanje z
odpadki. Svečani otvoritvi je
sledil ogled centra.
Nadaljevali smo z osrednjo prireditvijo s kulturnim programom v
Kulturnem domu Krško. V avli se je odvijal sprejem gostov, popelja-
li smo jih v zgodovino Kostaka s prikazanimi slikami in raznimi eks-
ponati, predstavile so se osnovne sole Raka, Koprivnica in Senovo z
razstavljenimi izdelki iz narave.
Izdelali so jih nam zvesti otro-
ci, s katerimi veliko sodeluje-
mo in se trudimo ohranjati na-
ravo. Vsem je bil podarjen bil-
ten z naslovom 50 let organizira-
ne komunalne dejavnosti v obči-
ni Krško.
Program smo začeli s prikazanim filmom o Kostaku. Slavnostna go-
vornika sta bila minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez
Kopač in župan Franc Bogovič, povezovalka pa Petra Rep Bunetič.
Minister in predstavnik družbe SIQ mag. Dušan Zorc sta Kostaku po-
delila certifikat kakovosti ISO 9001:2000.
V nadaljevanju so naša razpoloženja popestrili Simfonični orkester
Glasbene sole Krško pod vodstvom Draga Gradiška, predvsem z od-
lomkom koncertne izvedbe glasbene drame Vražje dekle in s soli-
sti Markom Železnikom, Tjašo Fabjančič, Aleksandro Barič in Jane-
30
marec 2OO4
Ob'zorriiK
okoljB in prtstir
Ob spremljavi klavirske
glasbe in gostu, mojstru na
cimbalah Adamu Bicskey iz
Šmarja pri Jelšah (s kate-
rim nas je presenetil g. Adolf
Moškon, direktor KD Krško)
smo zaključili pester večer s
posostitvijo.
\ 50 lei
kostak
zom Avsenakom ter seveda s svojimi prelepimi skladbami Nuša De-
renda.
S koračnico »Hej krčani« v izved6i simfonikov in zborov smo se pre-
selili v avlo kulturnega doma, kjer je direktor Kostaka podeli daril-
ne bone ...
Zvezi prijateljev mladine Krško,
Društvu za pomoč osebam z
motnjami v dusevnem razvo-
ju »Sožitje« Krško
in Drustvu za cerebralno parali-
zo »Sonček« Posavje.
Na koncu seveda se spodobi, da jubilant s skritimi ieljami upih-
ne 50 svečk in razreie torto. Direktorju so pomasali podiupa-
nja Nuša Somrak ter njegova pomočnika Miljenko Muha in Jo-
ie Leskovar.
Odvoz kosovnih odpadkov
Obveščamo vse občane, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov, da bomo izvajali spomla-
dansko akcijo odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, po naslednjem razporedu:
29.03. PONEDELJEK	KSRAKA	08.04. ČETRTEK	KS LESKOVEC
31.03. SREDA	KS SENUŠE KS VELIKI TRN KSGORA	14.04. SREDA	KS KRŠKO POUE
01.04. ČETRTEK	KS DOLENJA VAS KS ZDOLE	15.04. ČETRTEK	KS KRŠKO
02.04. PETEK	KS PODBOČJE	19.04. PONEDELJEK	KS BRESTANICA
05.04. PONEDELJEK	KS KOSTANJEVICA	20.04. TOREK	KS SENOVO
07.04. SREDA	KS VELIKI PODLOG KS ROŽNO-PRESLADOL	22.04. ČETRTEK	KS KOPRIVNICA
Pobirali bomo samo kosovne odpadke iz gospodinjstev; mednje sodijo: pohištvo, bela
tehnika, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev.
Za tekoče in učinkovito izvajanje akcije in za prijazen videz okolja pozivamo občane, da
upoštevajo gornji urnik. Kosovne odpadke je potrebno primemo zložiti in postaviti poleg
zbirnih mest za gospodinjske odpadke do 7. ure zjutraj na dan odvoza.
Kosovne odpadke bomo odvažali samo določenega dne, zato prosimo, da se na-
tančno držite urnika odvoza!
ObžofniK
marec 2004
31
iz obcins Krško
Obcinski svet sprejel proračuna za Poročilo o d(
iBti 2004 in 2005
Občinski svet občine Krško je na 16. redni seji, 18. marca, sprejel proračuna Občine Kr-
ško za leti 2004 in 2005. Pričakovani obseg phhodkov občinskega proračuna za leto 2004
znaša 5,388 milijard tolarjev, kar nominalno pomeni za 21,5 odstotka več prihodkov kot
so bili prihodki občinskega proračuna za leto 2003. Skupni odhodki občinskega proraču-
na znašajo 5,485 milijard tolarjev. V primerjavi z letom 2003 so načrtovani odhodki viš-
ji za 18,4 odstotkov.
Razlika med prihodki in odhod-
kov v bilanci prihodkov in od-
hodkov je negativna in znaša
96,8 milijona tolarjev, kar pred-
stavlja 1,77 odstotka vseh od-
hodkov.  Primanjkljaj je posle-
dica prenesenih odhodkov iz le-
ta 2003 in prenesenih večjih ob-
veznosti iz naslova investicij, ki
obremenjujejo proračun za le-
to 2004.
Proračunski primanjkljaj je mož-
no pokriti z zmanjšanjem prene-
senih sredstev na računu ter z
zadolževanjem. V okviru zakon-
ske možnosti 10-odstotne zadol-
žitve proračuna glede na zadnji
sprejeti proračun, je za pokriva-
nje proračunskega primanjklja-
ja predvidena zadolžitev v viši-
ni 153 milijonov tolarjev.
Svetnik so po sprejemu letošnje-
ga proraeuna sprejeli tudi odlok
o proračunu Občine Krško za pri-
hodnje leto. Pričakovani obseg
prihodkov občinskega proraču-
na za leto 2005 znaša 5,576 mi-
lijard tolarjev, odhodki pa 5,565
milijard tolarjev. Prihodki v pri-
hodnjem letu bodo tako za 3,5
odstotka večji kot v letošnjem
letu, odhodki večji za 1,5 od-
stotka, razlika pa pozitivna, in
sicer 10,9 milijonov tolarjev.
Svetniki so v odloku o proraču-
nu sprejeli spremembo člena,
ki določa prerazporeditve sred-
stev med posameznimi prora-
čunskimi postavkami. Sedaj ta
člen določa, da prerazporedit-
ve sredstev med posameznimi
postavkami in področji ne sme-
jo presegati 10 odstotkov prvot-
nega obsega.
Občinski svetniki so ob potrdit-
vi poračuna sprejeli tudi dva do-
datna sklepa, ki župana zavezu-
jeta, 3a občinskemu svetu vsake
tri mesece poroča o realizaci-
ji prihodkov in odhodkov po po-
sameznih področjih. O morebit-
nem rebalansu občinskega pro-
računa za leto 2004 in s tern o
spremembi proračuna za leto
2005 bo občinski svet odločal
najkasneje do konca letošnjega
septembra.
Občinska uprava je organizirana
in izvaja naloge na podlagi odloka
o organizaciji in delovnem podro-
čju občinske uprave Občine Krško.
Občinsko upravo vodi neposredno
župan in je organizirana v sedem
notranje organizacijskih enot, in
sicer Službo za pravne in splošne
zadeve, Oddelek za gospodarske
dejavnosti, Oddelek za urejanje
prostora in varstvo okolja, Odde-
lek za gospodarsko infrastrukturo,
Oddelek za družbene dejavnosti,
Oddelek za javne finance in prora-
čun ter Revizijski urad.
Na dan 31. 12. 2003 je bilo v
občinski upravi skupaj s funk-
cionarji zaposlenih 59 usluž-
bencev, in sicer 57 za opravlja-
nje upravnih in strokovno teh-
ničnih nalog in dva funkcionar-
ja za določen čas. Izobrazbena
struktura zaposlenih je bila na-
slednja: dva s III. stopnjo izob-
razbe, trije s IV. stopnjo izob-
razbe, 16 s V. stopnjo izobra-
zbe, 14 s VI. stopnjo izobrazbe
in 24 z VII. stopnjo izobrazbe.
Za potrebe delovanja občinske
uprave je bilo na podlagi spre-
jetega proračuna za leto 2003
planiranih in porabljenih 7,86%
proračuna all 0.77% več kot le-
ta 2002 zaradi povečanih ma-
terialnih stroškov in delno za-
radi napredovanj na delovnih
mestih.
Občinska uprava je glede na na-
loge in pristojnosti po posameznih
oddelkih in službi izvajala anali-
ze za posamezna področja, pri-
pravljala programe dela in pod-
lage za sprejem občinskega pro-
računa, pripravljala predloge za
rešitev oziroma izvedbo posa-
meznih nalog, pripravljala sploš-
ne in posamične akte za izvedbo
nalog, izvajala nadzor nad izvaja-
njem nalog in gospodarila s pre-
moženjem, ki je v lasti Občine Kr-
ško. Pri tem je potrebno posebej
izpostaviti, da se naloge občinske
uprave bistveno razlikujejo od na-
log, ki jih izvajajo upravni organi
države in da prevladujejo naloge,
ki zahtevajo managerski, projek-
tni in timski pristop k delu. V letu
2003 so bili sprejeti vsi akti, po-
trebni za izvajanje in uresničitev
proračuna.
32
marec 2004
ObzofniK
iz občine Krško
iu obclnske uprave Občine Krško v letu 2003
Služba za pravne in splošne za-
deve je podala 45 izvršilnih pred-
logov zaradi neplačevanja kupnin
ali najemnin, 20 opominov zara-
di zamujanja pri plačevanju, vlo-
žila 20 tožb in odgovorov na tožbe
pred sodišči, pregledovala norma-
tivno pravne akte, sodelovala pri
obravnavanju točk dnevnega reda
na sejah delovnih telesih in občin-
skem svetu in nadzornem odboru.
V letu 2003 se je zagotavljalo iz-
vajanje nalog varstva pred narav-
nimi in drugimi nesrečami ter po-
žarnega varstva tako, da je bilo z
dodatnim angažiranjem moč ures-
ničevati petletni program investi-
cij in investicijskega vzdrževanja
v javnem zavodu Poklicne gasil-
ske enote, kjer se bodo zagotovila
dodatna finančna sredstva za mo-
dernizacijo te. Na področju zašči-
te in reševanja je bil največji pou-
darek dan načrtu za primer nesre-
če z nevarnimi snovmi in požarov
ter uskladitvijo nalog pri izvajal-
cih. Poleg tega pa so bile sprem-
Ijane nesreče in dogodki v zve-
zi s požari, prometnimi nesreča-
mi, plazovi in drugimi intervenci-
jami, ki so jih opravile intervent-
ne službe Poklicne gasilske enote,
Občinske gasilske zveze - društva
in drugi.
V letu 2003 se je 10-krat sestal na
rednih sejah občinski svet s tem,
da je 4-krat nadaljeval seje in se
2-krat sestal na izrednih sejah, v
vseh primerih so bila pripravlje-
na vabila in gradiva za sejo. Na
podlagi evidenc so seje občinske-
ga sveta trajale povprečno 5 ur in
20 minut.
Na področju komunalnega nadzo-
ra je bilo v letu 2003 obravnava-
nih 38 primerov zapuščenih vozil,
8 primerov nedovoljenega plaka-
tiranja in 21 primerov odsluženih
vozil za odstranitev. S sprejemom
odloka o organizaciji in delovnem
področju občinske uprave se je
omogočilo oblikovanje inšpekcij-
ske službe - inšpekcije, ki bo svo-
je naloge začele izvajati sredi le-
ta 2004. Poleg naštetega je služ-
ba za splošne zadeve izvajala tu-
di oskrbo organov občinske uprave
z materialno tehničnimi sredstvi,
ki so bila potrebna za delo občin-
ske uprave.
Oddelek za gospodarske dejav-
nosti je opravljal naloge na po-
dročju kmetijstva, stanovanjskih
zadev, dimnikarske službe, plaka-
tiranja in tržnice. V sodelovanju z
nosilci dejavnosti se je neposred-
no vključeval v izvajanje posa-
meznih programov pospeševanja
kmetijstva, drobnega gospodar-
stva, turizma in drugih področjih.
Poleg navedenega je bilo izdanih
46 odločb o prijavi obratovalne-
ga časa gostinskih obratov, 208 so-
glasij za podaljšanje obratovalne-
ga časa gostinskim lokalom, 70 od-
ločb za plačilo komunalne takse,
37 odločb za plakatiranje, obra-
vnavanih je bilo 130 vlog za zni-
žanje neprofitne najemnine in 13
vlog za pridobitev neprofitnih sta-
novanj.
Neposredno gospodarjenje z go-
spodarskim in stanovanjskim fon-
dom, ki je obsegal 285 enot, so iz-
vajale na območju občine Krško
gospodarske družbe Vidom d.o.o.,
Rudar Senovo d.o.o., Jožef Kos
s.p. in Naše okolje d.o.o..
Oddelek za urejanje prostora in
varstvo okolja je opravljal naloge
s področja prostorskih aktov in lo-
kacijskih informacij, varstva oko-
lja, premoženjsko pravnih zadev,
gospodarjenja s stavbnimi zem-
Ijišči, pripravljal predloge za po-
sege v prostor oziroma namensko
rabo prostora in vodil informacij-
ske podatke o prostoru.
V letu 2003 je bil pripravljen
predlog odloka o spremembah in
dopolnitvah odloka prostorskega
plana, ki je bil javno razgrnjen in
obravnavan na javnih obravnavah
v vseh krajevnih skupnostih. Na-
daljevale so se aktivnosti in po-
stopki izdelave ureditvenega na-
črta Zaton, ureditvenega načr-
ta Senovo, spremembe in dopol-
nitve odloka o zazidalnem načr-
tu gramoznice Stari grad in ure-
ditvenem načrtu Zdole. Izvedle
so se priprave za izdelavo zazi-
dalnega načrta Videm-Polšca, pri-
pravljena je bila ocena primerno-
sti lokacij za gradnjo nove knjižni-
ce v Krškem in pripravljena je bi-
la dokumentacija za ureditev Val-
vasorjevega kompleksa v Krškem.
Na podlagi nove zakonodaje Zako-
na o urejanju prostora, je bilo v
letu 2003 izdanih 340 lokacijskih
informacij za gradnjo enostavnih
objektov, 600 lokacijskih informa-
cij za projektiranje objektov, 976
za promet z nepremičninami in
127 za parcelacijo.
V letu 2003 je bilo izvedeno čišče-
nje »divjih odlagališč« odvrženih
odpadkov na območju Kostanjevi-
ce, Krškega polja in Vrbine, pre-
vzetih in odstranjenih je bilo tudi
275 izrabljenih prevoznih sredstev
- vozil. Na področju varstva okolja
se je redno izvajal odvzem in ana-
liza kvalitete vode in sicer iz 67
vodovodov in zajetij.
V  letu 2003 je bilo sklenjenih 159
pogodb za nakup oziroma prodajo
občinskega premoženja.
Oddelek za gospodarsko infra-
strukturo je izvajal naloge ob-
veznih izbirnih gospodarskih jav-
nih služb in postopke javnih na-
roäl. S področja javnih naročil
je bilo sklenjenih 119 pogodb in
aneksov.
V letu 2003 so izdali 101 odloč-
bo o odmeri komunalnega pri-
spevka, 24 odločb o zapori pro-
meta na obänskih cestah in izda-
nih je bilo 130 soglasij k projektni
dokumentaciji. Izvajalec gospo-
darskih javnih služb je upravljal
z 455 km vodovodov in oskrboval
80% prebivalstva z vodo, oprav-
ljal je s 122 km kanalizacijskega
omrežja, s katerim se je zagotav-
Ijala 45% pokritostpotreb. Odpe-
Ijanih je bilo 122.606 m odpad-
kov, kar je predstavljalo 98% po-
kritost potreb.
Izvedlo se je večje število vzdr-
ževalnih in rekonstrukcijskih del
na vodovodih, občinskih cestah
in drugih infrastrukturnih objek-
tih. V zimskem času je bila izva-
jana zimska služba na lokalnih ce-
stah na 230 km in 150 km javnih
poti prvega reda. Posebej je tre-
ba izpostaviti končanje - moder-
nizacijo obvoznice tržnica - Elek-
tro v Krškem, rekonstrukcijo ce-
ste Ulica 11. novembra v Leskov-
cu, ceste Pot na Armes, ceste Čre-
tež - Gora, Ljubljanske ulice v Ko-
stanjevici na Krki, krožišča Drno-
vo, Križaj in semaforizacije križiš-
ča pri nakupovalnem centru Mer-
cator.
Oddelek za družbene dejavnosti
je izvajal naloge na področju kul-
ture, tehnične kulture, zdravstve-
nega varstva, lekarništva, pred-
šolske vzgoje, socialnega varstva,
osnovnega izobraževanja, špor-
ta in dela z mladimi. V izvajanje
nalog so bili vključeni zavodi, ka-
terih ustanovitelj je Občina Krško,
poleg teh pa tudi društva, ki so bi-
la izbrana na podlagi razpisov za
sofinanciranje programov na po-
dročju kulture, tehnične kultu-
re, mladine, sociale in zdravstva
ter športa.
V letu 2003 je bila končana in-
vesticija pri Osnovni soli Seno-
vo, večnamenski objekt v Veli-
kem Podlogu in večje število in-
vesticijskih vzdtievanj na objek-
tih, ki jih uporabljajo zavodi in si-
cer v OS Brestanica, OS Koprivni-
ca, OS Kostanjevici na Krki, OS Ju-
rija Dalmatina, OS Leskovec pri
Krškem, OŠ dr. Mihajla Rostohar-
ja, OŠ Podbočje, OŠ Raka, OS Se-
novo in WZ Krško. Poleg tega so
se izvedle priprave, dokumentaci-
ja za pridobitev gradbenega dovo-
Ijenja za Glasbeno šolo v Krškem -
stari hotel in telovadnico na Vid-
mu v Krškem. V sodelovanju z Val-
vasorjevim raziskovalnim centrom
so se izvedle priprave za izvajanje
univerzitetnega študija energeti-
ke - tehnologije oskrbovalnih si-
stemov. V letu 2003 so se zagotav-
Ijali pogoji za športne in druge ak-
tivnosti tako, da je deloval bazen
v Brestanici in v Krškem, na razpo-
lago pa so bili tudi športne površi-
ne v telovadnicah.
Oddelek za javne finance in pro-
račun je skrbel za tekočo likvid-
nost proračuna in pripravil vse ak-
te za sprejem proračuna oziroma
za sprejem odloka o proračunu v
letu 2003 in njegovo izvajanje.
Obseg izvedenih nalog na posa-
meznih področjih je tak, da ga je
težko predstaviti v enem članku,
zato vse, ki jih zanima delo ob-
činske uprave, vabimo, da obi-
ščete spletne strani Občine Krško
(www.krsko.si).
Franc Glinšek,
direktor občinske uprave
ObzorniK
marec 2OO4
33
iz občine Krško
Ob sklenitvi dogovora mod Vlado RS in
podjetjem Vipap Videm Krško o podaljšanju
obratovanja celuloza do 2006/07
Občina Krško in Projektna skupina Nova celuloza v Krškem pozdravlja-
ta dogovor med Vlado RS in podjetjem Vipap Videm Krško o podaljšanju
obratovanja celuloze. Opozoriti pa želimo, da Občina Krško in projek-
tna skupina nista sodelovali pri zaključnih pogovorih med vlado in pod-
jetjem o podaljšanju obratovanja, niti nista uradno seznanjeni o vsebi-
ni dogovora. Občina Krško tako ni seznanjena, kakšne ukrepe predvide-
va dogovor v zvezi z onesnaževanjem zraka (SCL ) in kakšne dolgoročne
gospodarske učinke v regiji prinaša podaljšanje obratovanja.
Lokalna skupnost želi tudi vedeti, kaj prinaša napovedani socialni spo-
razum ob zaključku obratovanja celuloze čez tri leta in kaj bo z zapo-
slenimi v podjetju. Ob tern Občina Krško pričakuje podporo pri vzpod-
bujanju gospodarstva v regiji, predvsem pri izgradnji Poslovne cone Vr-
bina, ki jo Uprava RS za jedrsko varnost in MOPE zaenkrat brez zakon-
skih osnov ovirata. V poslovni coni lahko v naslednjih dveh letih zagoto-
vimo bistveno več delovnih mest, kot jih izgubimo ob zapiranju proiz-
vodnje celuloze v Vipapu.
Veseli nas, da je Vlada RS ob sklenitvi dogovora o podaljšanju obrato-
vanja celuloze sprejela naše argumente in da z njimi sedaj prepričuje
slovensko javnost o pravilnosti svoje odločitve. S tern je posredno pri-
znala, da je kriva za prejšnje napačne odločitve in vztrajanje pri viso-
kih taksah, ki so podjetje Vipap Videm Krško, namesto v ekološko - teh-
nološko sanacijo in nadaljevanje proizvodnje, silile v zapiranje celulo-
ze. To je slaba popotnica tudi pri iskanju investitorja v novo celulozo,
saj lahko le integrirana proizvodnja celuloze in papirja doseže sinergij-
ske učinke. Tudi večina celuloz v Evropi je vsaj delno integriranih, kar
prinaša pozitivne učinke pri racionalni rabi energije,...
Projektna skupina Nova celuloza v Krškem se bo v naslednjih dneh se-
stala, da ugotovi, kako naprej. Projektno skupino sestavljajo predstav-
niki gospodarske zbornice na lokalni in državni ravni, kot zastopniki za-
interesiranih podjetij (transport, kemijska industrija, gozdarji), pod-
jetje Vipap Videm Krško in lokalna skupnost. S projektno skupino pa so-
delujejo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija za gospodar-
sko promocijo in tuje investicije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano, Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj ter
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Franc Bogovič, iupan občine Krsko
Franc Češnovar, vodja projektne skupine
PovabHo k sodelovanju pri organizaciji
praznika občhie Krško 2004
Občina Krško vabi k sodelovanju pri oblikovanju letošnjega prazno-
vanja občinskega praznika, ki bo potekalo v začetku meseca juni-
ja. Vabimo društva in organizacije, da pošljejo predloge za prire-
ditve, s katerimi bomo počastili občinski praznik. S pomočjo predlo-
gov bo oblikovan program prireditev, ki bo objavljen na spletni stra-
ni www.krsko.si in na podlagi katerega bodo k izvedbi povabljeni po-
tencialni izvajalci programov.
Predlogi naj vsebujejo naziv prireditve, kraj in čas izvedbe, naslov
organizatorja, ime in priimek ter telefonsko številko kontaktne ose-
be, kratek opis in finančno ovrednotenje prireditve.
Dodatne informacije: 07/49 81 201 (Metka) ali 07/49 81 315 (To-
maž).
Predloge pošljite do petka, 9. aprila 2004, na naslov: Občina Kr-
sko, CKŽ 14, 8270 Krško ali po elektronski pošti na naslov: met-
ka.resnik@krsko.si (s pripisom: »Občinski praznik 2004«).
Občina Krško na podlagi 13. člena Pravilnika o načinu oddajanja postovnih
prostorov v najem in o določanju najemnin (Ur. list RS št. 7312000), objavlja
javni natečaj
za oddajo poslovnih in športno rekreativnih prostorov ŠRC Brestanica v naj-
em za kopalno sezono 2004
I.  PREDMET NAJEMA
Poslovni in športno rekreativni prostori, ki so predmet javnega natečaja se
nahajajo v k.o. Brestanica na parceli št. 360, ki je vpisana v zemljiškoknjižni
vložek št. 457 k.o. Brestanica.
Predmet najema so gostinski del v izmeri 100 m2 in bazenski del (olimpijski
bazen, otroški bazen, bazenska stavba, okolica bazena in parkirni prostori), v
skupni izmeri cca 10.900 m2.
Ponudniki morajo predložiti ponudbo za gostinski del in za bazenski del sku-
paj. Ponudbe za posamezne dele se ne bodo upoštevale.
II.  NAMEMBNOST POSLOVNEGA IN REKREATIVNEGA PROSTORA
Gostinski del ŠRC Brestanica je namenjen za opravljanje gostinske dejavnosti,
vsi ostali prostori so namenjeni rekreaciji in športu.
III.  VIŠINA IZHODIŠČNE NAJEMNINE
Višina izhodiščne najemnine za gostinski del je 310.000,00 SIT za kopalno se-
zono 2004 (01.06.- 31.08.2004). Vsi ostali prostori se oddajajo v najem brez
najemnine.
IV. TRAJANJE NAJEMA
Najemno razmerje se bo sklepalo za obdobje 01.06. 2004 do 31.08.2004.
VAR&INA
Dražitelji so dolžni položiti na enotni zakladniški račun ŽR občine Krško št.
01254-0100008120, odprt pri Uprava RS za javna plačila, urad UJP Krško, var-
ščino v višini 310.000,00 SIT. Varščina se uspešnem dražitelju vračuna v naj-
emnino, neuspešnim pa vrne v 8. dneh po licitaciji.
V.  ROK ZA PRIJAVO
Zainteresirani ponudniki morajo predložiti svojo ponudbo na naslov: Občina
Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško v zaprti ovojnici z
oznako »Najem bazena v Brestanici«, do 16. 4. 2003 do 10.00 ure.
VI. KRAJ IN ČAS USTNE DRAŽBE
Dražba bo v četrtek, 16. 4. 2003 ob 10.00 uri v sejni sobi D Občine Krško.
VII.  OSTALI POGOJI
Vse ostale informacije in razpisno dokumentacijo dobijo interesenti, vsak de-
lovni dan od 8. do 10. ure, na Občini Krško, Oddelek za družbene dejavnosti.
Kontaktna oseba je Zdravko Pilipovič, tel. 07/49 81 229, pisarna št. 203.
Pomladansko čiščenje okolja
Pomladanski čas je čas, ki je najprimernejši, da očistimo naravo in oko-
lico naših bivališč odpadkov ter navlake, ki se je nabrala preko leta in
so jo odložili predvsem tisti, ki na žalost še vedno uporabljajo okolje za
odlaganje odpadkov na neprimeren način.
Ugotavljamo, da število divjih odlagališč upada po uvedbi rednega od-
voza odpadkov na območju cele občine Krško, s saniranjem večjih divjih
odlagališč odpadkov s strani Občine Krško in izvajanjem pomladanskih
čistilnih akcij, ki jih izvajajo različna društva in krajani. Vendar pa se v
občini še vedno nahaja nekaj divjih odlagališč odpadkov, ki so se upo-
rabtjala v preteklosti in se zaradi organiziranega odvoza odpadkov na
njih več ne odlaga, postopna sanacija takih odlagališč pa pomeni traj-
no rešitev tega problema. K zmanjševanju divjih odlagališč pomembno
vplivajo akcije, ki so jih v preteklih letih organizirale krajevne skupno-
sti, lovske družine, ribiške družine, turistična društva, gasilska društva,
potapljači, jamarji in drugi. Omenjene akcije vplivajo tudi na dvig po-
zitivne zavesti krajanov do okolja. To pa je pomembno zato, ker smo
ponekod še vedno priča nizki zavesti nekaterih naših sokrajanov, ki od-
padke odlagajo na divje v njihovo in naše okolje in to kljub temu, da je
to zakonsko prepovedano ter kaznivo dejanje. Tako ravnanje pa otežuje
tudi pot k cilju, da bomo imeli naše okolje urejeno in čisto.
Tako kot v preteklih letih bo tudi v letu 2004 Občina Krško podprla po-
mladanske akcije čiščenja divjih odlagališč odpadkov, v katere se bodo
vključile krajevne skupnosti, društva ali skupine občanov. Občina Krško
bo zagotovila določeno število posod (kontejnerjev) za odpadke in od-
voz kontejnerjev z odpadki na ustrezno deponijo.
V kolikor bi se tudi Vi želeli organizirano vključiti v čistilne akci-
je, smo vam na voljo z informacijami, in sicer Darko Anžiček (07/
49 81 300) ter Robert Grošelj (07/49 81314).
34
marec 2004
ObzofniK
iz občine Krško
Subvencije v kmetijstvu za leto 2004
Letošnje subvencije oz. letošnji ukrepi kmetijske politike so zaradi vstopa Slovenije v EU pravzaprav ukrepi skupne kmetijske politi-
ke in se bodo izvajali v skladu z veljavnimi ureditvami v EU. Bruselj in nacionalni proračun skupaj namenjata kmetijstvu 47 miljard
tolarjev. Uredbe so objavljene v 22., 23. in 24. številki Uradnega lista RS. Rok za oddajo vlog bo od 1. aphla do 15. maja 2004. Agen-
cija za kmetijske trge bo od 20. do 30. marca pošiljala obrazce za zbirne vloge s predtiskanimi podatki ter navodila za izpolnjeva-
nje nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2003 uveljavljali zahtevke za ukrepe kmetijske politike. Tudi v letu 2004 so pogoj
za uveljavljanje kakrsnegakoli ukrepa kmetijske politike ali predpisov, ki urejajo razvoj podeželja pravočasno oddani in izpolnjeni
osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu (subvencijska vloga).
TRŽNEURENTVEIEKOO]
Neposredna plačila bodo v letu
2004 za 10 odstotkov višja kot la-
ni (subvencije bodo na 85 odstotni
ravni subvencij v EU).
Uredba o ureditvi trga s poljščina-
mi predpisuje neposredna plačila
za poljščine (krušna žita, druga ži-
ta, stročnice, oljnice) in površine
v prahi, ki znaša 66.957 SIT/ha.
Neposredno plaälo za oljne bu-
če znaša 57.500 SIT/ha. Pomoč za
stročnice znaša 11.207 SIT/ha, za
energetske rastline pa 9.075 SIT/
ha. Za pridelovalce, ki pridela-
jo več kot 92t žit (17,45 ha povr-
šin) bo veljala obvezna praha (5%
površin).
Uredba o ureditvi trga s svežim
sadjem in zelenjavo določa pod-
pore obnovam trajnih nasadov,
podporo ustanavljanju organizacij
proizvajalcev (OP) in investicijam
v skladu s potrjenim programom
OP. Novost je podpora za lupinar-
je, ki je podpora v obliki nepo-
srednega plačila - 7.162 SIT/ha.
Uredba o ureditvi trga z vinskim
grozdjem, moštom in vinom pred-
pisuje vrsto ukrepov za to podro-
čje. Na področju obnove vinogra-
dov bodo v letu 2004 izplačane ob-
veznosti za obnovo v 2003. Prijave
za obnovo vinogradov v letu 2005
so možne le do 30. 3. 2004 - nova
uredba o uravnavanju vinogradni-
ških površin. Podpora za zasebno
skladiščenje namiznega vina se v
letu 2004 ne bo izvajala. Na po-
dročju sofinanciranja programov
OP, bodo v letu 2004 sledila izpla-
čila za lanske aktivnosti.
Uredba o ureditvi trga za goveje
meso predpisuje premije za krave
dojilje (40.334 SIT), dodatne pre-
mije za krave dojilje (4.870 SIT),
posebna premija - bik (42.351
SIT, posebna premija - vol (30.251
SIT), klavna premija (16.134 SIT),
klavna premija za teleta (10.084
, SIT), ekstenzifikacijska premija
(10.084 SIT) in dodatno plaälo
(5.301 SIT). Posebna premija oz.
premija za kravo dojiljo se lah-
ko uveljavlja za toliko živali, da
obremenitev ne presega 1,8 GVŽ/
ha. Pozor! Letos je spremenjen
rok za vlaganje zahtevkov za klav-
ne premije (1.-15. maj).
Uredba o ureditvi trga za ovčje in
kozje meso uvaja premije na gla-
vo drobnice ki za ovce znaša 4.235
SIT(ne tržijo mleko) ali 3.388 SIT
(tržijo mleko) in koze (3.388 SIT).
Dodatna premija znaša 1.412 SIT,
dodatno plačilo pa 269 SIT. Do
premij za koze bodo upravičeni le
rejci iz območij z omejenimi de-
javniki.
Uredba o ureditvi trga z mlekom
in mlečnimi izdelki ureja trg z
mlekom in mlečnimi izdelki. Pro-
izvajalci mleka bodo v letu 2004
upravičeni do izplačila mlečne
premije in dodatnega plačila za
mleko, ki skupno znaša 2.400 SIT/
tono mleka.
EK01Z3
V programih za razvoj podeželja
je razpisanih skupno 20,6 milijard
tolarjev. Ukrepi se 80-odstotno fi-
nancirajo iz Bruslja, 20 odstotno
pa iz domačega proračuna.
EKO 1 - izravnalna plačila za ob-
močja z omejenimi dejavni-
ki se bodo letu 2004 glede na le-
to 2003 povišala in se bo za gor-
sko višinska gospodarstva izplače-
valo 43.500 SIT/ha, strma gospo-
darstva 37.200 SIT/ha, gričevnato
hribovita 30.600 SIT/ha in gospo-
darstva na drugih omejenih ob-
močjih 15.000 SIT/ha obdelane-
ga zemljišča.
EKO 2 in 3 - število ukrepov v ok-
viru slovenskega kmetijsko-okolj-
skega programa (SKOP) se bo v le-
tu 2004 povečalo. Izbirati bo mo-
goče med 21 različnimi ukrepi iz
področja zmanjševanja negativ-
nega vpliva kmetijstva na oko-
Ije, ohranjanja narave, biodiver-
zitete, rodovitnosti tal in kultur-
ne krajine ter iz področja varova-
nja zavarovanih območij. Izrav-
nalna plačila za posamezen ukrep
so se glede na lansko leto poviša-
la. Poudariti velja, da s smisel-
nim kombiniranjem SKOP ukrepov
v letu 2004 upravičenec na hek-
tar zemljišč lahko pridobi za njiv-
ske površine 142.440 SIT/ha, traj-
ne nasade 213.660 SIT/ha ter tra-
vinje 106.830 SIT/ha. V letu 2004
je možno izbirati med naslednji-
mi ukrepi: zmartjševanje erozi-
je v vinogradništvu in sadjarstvu
(55.000 SIT/ha), ohranjanje kolo-
barja (35.000 SIT/ha), ozelehitev
njivskih površin (50.000 SIT/ha),
integrirano poljedelstvo (60.000
SIT/ha), integrirano sadjarstvo
(105.000 SIT/ha), integrirano vi-
nogradništvo (105.000 SIT/ha), in-
tegrirano vrtnarstvo (98.000 SIT/
ha), ekološko kmetovanje (55.000
- 190.000 SIT/ha), planinska pa-
ša (15.000 SIT/ha), košnja str-
mih travnikov (40.000 - 60.000
SIT/ha), košnja grbinastih travni-
kov (60.000 SIT/ha), travniški sa-
dovnjaki (45.000 SIT/ha), reja av-
tohtonih in tradicionalnih pasem
domačih živali (2.500 - 30.000
SIT/žival - odvisno od vrste živa-
li), pridelava avtohtonih in tradi-
cionalnih sort kmetijskih rastlin
(30.000 SIT/ha), sonaravna reja
domačih živali (20.000 SIT/ha),
ohranjanje ekstenzivnega travi-
nja (25.000 SIT/ha), varovanje
zavarovanih območij, reja doma-
čih živali v osrednjem območju
pojavljanja velikih zveri ( 25.000
SIT/ha), ohranjanje posebnih tra-
viščnih habitatov (35.000 SIT/ha),
pokritost tal na vodovarstvenem
območju (50.000 - 80.000 SIT/
ha), zatravljanje in zelena praha
(60.000 SIT/ha).
Popolnoma novi ukrepi v letu 2004
pa je skupina ukrepov za prilago-
ditev kmetij standardom EU (ni-
tratna direktiva, varstvo živali-
ekološko kmetovanje, varstvo ras-
tlin in varstvo pri delu) in ukrep
zgodnjega upokojevanja.
Kmetijska svetovalna sluiba
Krško
Predsta vlte v upfldb
Ker je v letošnjem letu v okviru skupne kmetijske politike ve-
liko novosti in predvsem tudi novih ukrepov, vabimo vse ti-
ste, ki bodo oddajali subvencijske vloge v letošnjem letu, da
se udeležijo predstavitev uredb, ki bodo potekale na Občini
Krško v sejni sobi A v četrtek, 1. aprila ob 11 in v petek, 2.
aprila ob 9 in ob 17 . Na izobraževanju bodo predstavlje-
ni vsi možni ukrepi, vključno z osnovnimi pogoji, kombinaci-
jami ukrepov in omejitvami, ki jih morate poznati za pravil-
no izpolnitev vloge.
ObzorniK
marec 2004
35
iz občine Krško
RazpiszavpisotrokvvrtCBnaolMnočjuoličinaKPškoza
solsko leto 2004/2005
OŠ Adama Bohoriča Brestanica, Šolska cesta 29, p.p. 3, 8280 Brestanica
VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ ADAAAA BOHORIČA BRESTANICA za šolsko leto 2004/05
Obveščamo vas, da lahko v vrtec pri OŠ Brestanici vpišete otroke stare od 3 do
6 let, in sicer v dnevni program (6 - 9 ur) ali poldnevni program (4 - 6 ur). Zara-
di možnosti večje vključitve otrok v vrtec, lahko starši informativno vpišete tu-
di otroke od 1. - 3. leta. Če bo dovolj prijav, bomo skušati realizirati vse tri pro-
grame.
Vzgojno-varstveno delo izvajamo v času od 5.30 do 15.30, od ponedeljka do pet-
ka. Šolsko leto se začne 1. 9. 2004. Ker je tudi delo v vrtcu vezano na ta datum
(priprava programov,-organizacija dela, zaposlitve,...), želimo, da se s tem dnem
vktjučfjo v vrtec tudi novo vpisani otroci.
Vloge sprejemamo do 4. 5. 2004, o vpisu pa boste pisno obveščeni. Sicer pa lah-
ko starši vložite pisne prijave vse leto. Če v vrtcu ni več prostora, se prošnje evi-
dentirajo in uvrstijo med vloge za kasnejši sprejem. Vpisni obrazci so na voljo v
vrtcu, v šoli in na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si). Za dodatna pojasni-
la lahko pokličete na telefonsko številko 07/49 73 025.
Urška Übleis, ravnateljica
OŠ Koprivnica, Koprivnica 2, 8282 Koprivnica
VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ KOPRIVNICA za šolsko leto 2004/05
Vrtec pri OŠ Koprivnica vabi k vpisu starše predšolskih otrok (3 - 6 let), ki želijo
vključiti svoje otroke v dneyni (6 - 9 ur) ali poldnevni (4 - 6 ur) program predšol-
skih dejavnosti za šolsko leto 2004/05. Delovni čas vrtca je od 5.30 - 15.30 ure.
Vlogo za vpis dobite na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si) ali v vrtcu in
jo izpolnjeno oddate v tajništvu sole do 4. 5. 2004. Za dodatne informacije lahko
pokličete na telefonsko števitko 07/49 76 905.
Joie Ivačič, ravnatelj
OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, Gorjanska cesta 2, 8311 Kostanjevi-
ca na Krki
VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI za solsko
leto 2004/05
Vrtec pri OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki bo izvajal dnevne programe, ki
trajajo od 6 do 9 ur. Dnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta sta-
rosti do vstopa v šolo. Posamezni program se bo izvajal, če bo prijavljenih zado-
stno število otrok.
Vpis bo potekal v mesecu aprilu 2004 do vključno 4. 5. 2004. Vlogo za vpis otroka
lahko starši oz. zakoniti zastopniki dvignejo v svetovalni službi v soli ali na splet-
nih straneh Občine Krško (www.krsko.si). Za dodatna pojasnila lahko pokličete na
telefonsko številko 07/48 66 013.
Melita Skušek, v.d. ravnateljice
Vrtec Krško, Šolska ulica 1a, 8270 Krško
VPIS OTROK V VRTEC KRŠKO za šolsko leto 2004/05
Vrtec Krško vabi k vpisu otrok v programe predšolske vzgoje za šolsko leto 2004/
05. V času od 13. 4. do 4. 5. 2004 lahko vpišete otroke, stare od 11 mesecev do
vstopa v solo v dnevni program (6-9 ur) in poldnevni program (4-6 ur), in sicer v
enote vrtca:
-Ciciban (centralna enota pri OŠ), Šolskaul. la, Krško,
-Kekec (pri ribniku), Delavska 10, Kiško,
-Grič, Gubceva 6, Krško,
-Pravljica (pri Valvasorjevi knjižnici), Bohoričeva 1, Krško (v enoti Pravljica se izvaja tu-
di Waldorfski vzgojni program),
-enota na Zdolah,                                     '
-enota v Dolenji vasi.
Enota Ciciban obratuje od 5.30 - 17.00 ure, enota Pravljica od 6.30 - 16.30 ure,
ostale enote pa od 6.30 -15.30 ure. Poslovni čas se lahko med letom prilagodi po-
trebam staršev. Poldnevni program se bo izvajal, če bo zadostno število prijav.
Od 19. do 23. aprila bo na vseh enotah vrtca teden odprtih vrat. V dopoldanskem
času (od 9. do 11 .ure) si boste lahko skupaj z otrokom ogledali vrtec in delo v vrt-
cu ter se pogovorili z vzgojiteljicami. V primeru prostih mest otroke vključuje-
mo tudi med letom.
Otroka lahKö vpišete na upravi vrtca na Šolski ulici 1a, vsak dan od 7.00 do 15.00
OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK
Objavljamo skupni razpis za vpis otrok v vrtce na območju občine Krško za sol-
sko leto 2004/2005. Šolsko leto 2004/2005 traja od 1. 9. 2004 do 31. 8. 2005.
Namen skupnega razpisa je, da ste starši seznanjeni s programi za predšolske
otroke, ki jih ponujajo posamezni vrtci. Pomembno je, da vlogo za vpis otro-
ka v vrtec oddate pravočasno (roki za oddajo vloge so navedeni v razpisu po-
sameznega vrtca), ne glede na to, kdaj v šolskem letu 2004/2005 (torej v ča-
su od 1. 9. 2004 do 31. 8. 2005), boste svojega otroka dejansko vključili v vr-
tec. Na podlagi vaših prijav za vpis otroka v vrtec, bodo vrtci oblikovali od-
delke za novo šolsko leto. Da bi bili lahko oddelki čimbolj popolnjeni in vrtci
racionalno organizirani, je pomembno, da prijave oddate čimprej oz. v pred-
pisanih rokih.
Jadranka Gabric,
vodja oddelka za družbene dejavnosti
ure. Obrazec za vpis vam lahko pošljemo tudi po pošti. Prav tako je obrazec na
voljo na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si). Za dodatne informacije po-
kličite 07/49 21 558 ali 07/49 05 155 ali gsm 041/202 410.
Dušan Tomaiin, ravnatelj
OŠ Leskovec pri Krškem, Pionirska 4, 8273 Leskovec pri Krškem
VPIS OTROK'V VRTEC PRI OŠ LESKOVEC PRI KRŠKEM za šolsko leto 2004/05
OŠ Leskovec pri Krškem, enota WE, razpisuje naslednje starostne skupine in pro-
grame za solsko leto 2004/05:                                                                             ,
enota centralni vrtec pri OŠ Leskovec pri Krškem
1.    Starostne skupine:
a)    1. starostna skupina (1 do 3 let)
b)   2. starostna skupina (3 do 6 let)
2.    Programi:
a)   Celodnevni program (od 6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure;
b)    Poldnevni program (do 6 ur), delovni čas od 7.45 do 14.15 ure;
c)    Izmenski program*, (7.00 do 19.00 ure);
d)    Popoldanski program*, (11.00 do 20.00 ure).
* Program bo organiziran, če bo dovolj prijav.
enota nakupovalni center
1.    Starostne skupine:
a)   2.starostna skupina (3 do 6 let)
2.    Programi:
a)   Celodnevni program (od 6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure;
b)    Poldnevni program (do 6 ur), delovni čas od 7.45 do 14.15 ure;
enota Veliki Podlog
1.    Starostne skupine:
a)    1.starostna skupina (1 do 3 let)
b)    2.starostna skupina (3 do 6 let)
2.    Programi:
a)    Celodnevni program (od 6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure;
b)   Poldnevni program (do 6 ur), delovni čas od 7.45 do 14.15 ure;
Rok za oddajo prijav: Upoštevali bomo vse prijave, ki bodo oddane do vključ-
no 30. 4. 2004.
Način obveščanja: OŠ Leskovec pri Krškem bo starše pisno obvestila o rezultatih
vpisa najkasneje do 30. 6. 2004.
Prijava: Starši vpišejo svojega otroka na obrazec VLOGA ZA VPIS V VRTEC. Obra-
zec lahko starši pridobijo na OS Leskovec pri Krškem, v vseh enotah vrtca OS Le-
skovec pri Krškem in na spletnih straneh Občine Krško (www.krsko.si).
Organizacija dela: OS Leskovec pri Krškem bo glede na prispele prijave pripravila,
v sodelovanju z občino Krško, priporočili Ministrstva za šolstvo,znanost in šport in
Odredbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske
vzgoje (Ur.l.RS, št.57/97, 40/99, 3/2000, 32/2000 in 29/2002), organizacijo de-
la v šolskem letu 2004-2005.
Starši, ki bodo dobili pozitivno rešeno vlogo, bodo z OS Leskovec pri Krškem skle-
nili enoletno pogodbo.
Anton Bizjak, ravnatelj
OŠ Podbočje, Podbočje 82, 8312 Podbočje
VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ PODBOČJE za šolsko leto 2004/05
Vrtec pri OŠ Podbočje bo v šolskem letu 2004/05 izvajal dva programa:
-dneyni program d 6 - 9 ur (poslovalni cas od 5.30 do 16. ure) za prvo starostno obdobje
(od 1 do 3 let) in za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v solo),
36
marec 2004
Obzörftik
iz občine Krško
-poldnevni program od 4 - 6 ur (poslovalni čas od 7. do 13. ure) za prvo starostno obdobje
(od 1 do 3 let) in za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v šolo)
Posamezni program se bo izvajal, glede na število prijavljenih otrok. Vpis bo po-
tekal v mesecu aprilu 2004 do vključno 4. 5. 2004. Če boste potrebovali varstvo
med letom, se ravno tako prijavite v navedenem roku. Vlogo za vpis otroka lah-
ko starši oz. zakoniti zastopniki dvignejo v prostorih vrtca, v soli ali na spletnih
straneh Občine Krško (www.krsko.si). Za dodatne informacije pokličite na tele-
fonsko številko 07/49 77 030.
Branko Strgar, ravnatelj
OS Raka, Raka 36, 8274 Raka
VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ RAKAza šolsko leto 2004/05
Starše obveščamo, da je podaljšan rok za vpis otrok v vrtec pri OS Raka, in sicer
do 30. 4. 2004. Vpišete lahko otroke starosti od 1 - 6 let. Obrazce za vpis dobite
v tajništvu OS Raka, vsak dan od 6. do 14. ure ali na spletni strani Občine Krško
(www.krsko.si). Za dodatne informacije poktičite 07/49 75 022.
Milvana Bizjan, ravnateljica
OS XIV. divizije Senovo, Trg XIV. divizije 4, 8281 Senovo
VPIS OTROK V VRTEC PRI OS XIV. DIVIZIJE SENOVO za šolsko leto 2004/05
V vzgojnovarstveni enoti Senovo pri OS XIV. divizije Senovo bomo izvajali dva pro-
grama:
-dnevni program od 6 - 9 ur (poslovalni čas od 5.30 do 16. ure) za prvo starostno obdobje
(od 1 do 3 let) in za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v šolo),
-poldnevni program od 4 - 6 ur (poslovalni čas od 7. do 13. ure) za prvo starostno obdobje
(od 1 do 3 let) in za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v šolo).
V primeru, da ne bo dovolj otrok vpisanih za oblikovanje oddelka poldnevni pro-
gram, bomo na željo staršev vključili te otroke v dnevne programe. Čas prihoda
otroka v vrtec je do 8. ure zjutraj.
V skladu s Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS, St. 44/
96, 39/97,1/98, 84/98,44/00,102/00,111/00, 92/02,120/03) starši placate ce-
no programa, v katerega je otrok vključen ob začetku šolskega leta oz. ob vklju-
čitvi otroka v vrtec. Med letom se praviloma ne more spreminjati programa in ce-
ne programa, v katerega je otrok vključen.
Prav tako se med letom ne more spremeniti cene programa, ko otrok dopolni tri
leta starosti.
Pri oblikovanju programov, ki jih izvaja Vrtec Senovo, moramo upoštevati Odre-
dbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske
vzgoje (Ur. list RS, št. 57/97, 59/97, 40/99, 3/00, 13/00, 32/00, 29/02), na pod-
lagi katere se pri oblikovanju oddelkov šteje, da je vključenost otroka v poldnev-
ni program samo od 4 do 6 ur in v dnevni program samo od 6 do 9 ur. Starši mo-
rate otroka pripeljati in po njega priti pravočasno glede na vključenost otroka v
program.
Starše prosimo, da izpolnjen obrazec za vpis otroka v vrtec za novo šolsko leto
oddate na upravo vrtca do vključno torka, 4. 5. 2004. Za dodatne informacije lah-
ko pokličete na telefonsko številko 07/48 81 910.
Vinko Hostar, ravnatelj
'j'tti-c ,'Är\Ar/
CICIBANOVE URICE !
Vrtec Krško organizira CICIBANOVE URICE, namenjene otrokom, sta-
rim od 3 do 6 let, ki niso vključeni v vrtec.
To so dnevi igre in druženja z vrstniki, ki bodo potekali vsak torek
in sredo popoldan od 15.30 - 18.00 v mesecu aprilu (in deloma v
maju) v vrtcu Ciciban (pri OŠ Krško).
Začetek bo v torek, 6. 4. 2004.
Vabljeni so otroci iz Krškega in okolice.
Cicibanove urice so brezplačne.
Otroka lahko prijavite v tajništvu vrtca osebno ali po telefonu
07/49-21-558 oziroma 07/49-05-155, do vključno2. 4. 2004.
Vljudno vabljeni !
VARNOST V CESTNEM PROMETU
Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
občine Krško
VIDETI IN HUI VIDEN
Vse bolj se v življenju ljudi uveljavlja rekreacijska hoja, s tem pa tu-
di hoja po javni cesti. Zato se upravičeno sprašujemo, ali smo sto-
rili vse potrebno za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v
prometu. V cestnem prometu so najpogosteje poleg otrok v promet-
nih nezgodah udeleženi starejši ljudje, pri katerih se sposobnosti z
leti zmanjšajo, ne da bi to sami pravočasno zaznali in upoštevali v
vsakdanjem življenju. Najpogostejši vzroki za prometne nezgode so
neprimerna hitrost, nepredvidevanje nevarnih situacij, nepravočas-
na zaznava in druge okoliščine.Zaradi tega lahko trdimo, da je tudi
medsebojna vidnost udeležencev v prometu bistvenega pomena za
večjo varnost. Zato se je vredno potruditi, da storimo maksimalno
vse za večjo vidnost udeležencev v prometu.
Kot pešci uporabimo svetlejša oblačila, po možnosti odsevajoče bar-
ve, in na cesti obvezno uporabljamo odsevajoče telo, tako imeno-
vane kresničke. Če je le mogoče, uporabljamo za hojo neprometne
površine (peš poti) in vedno pločnike. Kadar pa to ni mogoče, hodi-
mo ob levem robu ceste, da lahko spremljamo nasproti vozeča vozi-
la in se lahko v kritični situaciji izognemo eventuelni nevarnosti. Po
predpisih sicer lahko hodimo tudi po desni strani ceste, vendar le
takrat, ko smo ocenili, da je za nas to varneje. Cesto vedno prečka-
mo na označenem prehodu za pešce, če so ti oddaljeni manj kot 100
m-, vendar nikoli ne stopimo na vozišče, ne da bi se prei ustavili in se
prepričati, ali ie povsem varno. Na vozišče bomo stopili šele takrat,
ko se bodo vozila povsem ustavila. Šele takrat šmemo stopiti na vo-
zišče. Zelo nevarno, nedopustno in neodgovorno pa tudi prepoveda-
no ie nenadno stopiti na vozišče, kajti po pravilih so v prednosti vo-
zila, pešec pa je v prednosti le takrat, ko stopa po označenem pre-
hodu za pešce. V primeru, da je dalj časa zasedeno vozišče z vozili
in se pred prehodom zbere večje število pešcev, lahko izjemoma pe-
šec zaprosi za prednost, in sicer tako, da iztegne desno roko z odpr-
to dlanjo, usmerjeno v levo v smeri prihajajočih vozil. Ko z zaneslji-
vostjo ugotovi, da so se vozila (iz obeh smeri) povsem ustavila, lah-
ko stopimo na vozišče in pravokotno prečkamo cesto.
Pešci bi se morali zavedati, kolikšna nevarnost jim preti pred vozi-
li z nekaj tonami pločevine v gibanju, s katerimi upravljajo vozniki z
vsemi pozitivnimi iii negativnimi lastnostmi. Pa tudi pešci težko oce-
njujejo hitrost vožnje vozil. Njihovo ustavljanje je odvisno od šte-
vilnih spremenljivih okoliščin, ki jih človek težko v popolnosti obvla-
da. V naseljih sicer velja omejitev hitrosti vožnje na 50km/h, to po-
meni, da se vozila gibljejo 13m/s in potrebujejo v povprečju 25 m
poti, da se ustavijo.
Torej za predstavo, če vozila vozijo s predpisano hitrostjo 50km/h in
če pešec stopi na vozišče pred vozilo na razdalji, ki je krajša od 25
metrov, je že tvegal, da bo prišlo do nezgode.
Zato pozivamo vse udeležence v prometu, da spoštujejo prometna
pravila, poskrbijo, da bodo dovolj vidni, predvidljivi, previdni in od-
govorni udeleženci v prometu.
VZEMIMO SI ČAS IN NE ŽIVUENJE!
Predsednik SPV Občine Krško
Ivan Petrišič
ObWniK
marec 2004
37
•Hui
FRflZERSttö
S CyODDC^
SfcNOVO, Bohorska cesta 11, Tel.: 07/ 48 81 927
Dej, čag: pon. - pet.: 8-19 ure, sobota: 7-14 ure
oo
DPTIKA
___Stojan Bautin s.Pp
i    OKULISTIČNI
PREGUEDI
KDNTAKTNE
LEČE
BONČNA
_______DČALA______
KRŠKO                                          SEVNICA
DALMATINDVA   1                       TRG   SVDBODE   14A
TEL.:O7   49   22   BIZ                    TEL.:  D7   B1    62020
ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA
ANDREJ - TUTO ml. in
NATAŠA - TAŠA
DELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12
ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 8270 Krško
Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302____________
UNETIČ d.o.o.
nova lokacija
nasproti centra TA ¦ BU v obrtni coni
vulkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja
pnevmatik in ALU platišč • menjava olja - trgovina
teL: §7/49 21467, GSM: 631665 455
Srudio Estet
- kozmetika
- aröma masaže
- nega rok
- francoska manikura
- umetni nohti
- parafinske oblo$e
- medicinska pedikura
K'. - fhzerstvo
4 Lidjja Urbanč s.p.
Kajuhova 1, Breiice
Tel.: Q7 49 62 466, GSM: 041 555 432
OeKjn

VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET,
BAR, RDČNAAVTDPRALNICA
CKŽ 13Z B, B27D KRŠKD
TEL.: 07/49D 34 70, Fax: D7/49D 34 71, GSM: D41/697 839
III RUNOUEC
Kmetijsko vrtnarska trgovina
- kmetijski material
- gradbeni material
• VSe Za VrtiČkarStVO (okrasnogrn^^BB^^^H
- gospodinjski plin                              ^^^B
IVAN IN MARTA d.n.o.. Ob potoku 9, 8270 Krško,
Tel.. 07 49 26605Tel/fax: 07 49 01 605. el. pošta: tprrunovec@car.si
PRODAJALNA NOGAVIC
IN SPODNJEGA PERILA
Unetič d.o.o.
- prodaja nogavic POLZELA
- spodnje perilo za moške in ženske
- kopalke LISCA, TRIUMPH      {
Poslovni center TABU Krško, CKŽ 141, tel.: 48 80 42
38
marec 2004
ObzofniK-
Hlasi
TELSAT d.o.oJ/
www.telsat.sl, e-mail: telsat@slol.net
CPB 20,8280 Brestanica, tel.: 07/49 73 500
(     L1 OREA^/^
SCHWARZKOPF
^L0NDA
FRIZERSKI
ATELJE
TRAJNO GUmEJBlHljEllga^f
Bojana Cernogirgli^i^MlfflSfMffffl
CKŽ 135c, TC ^OB^^KXSXSSXSi
tel.:07/ 488 -1 - MW^MMmMMMMM
GSM:041/ 9S0 - 529^^M|||||j|||#^
Del. čas: PON - PET od nKf///////giBOTA od 7. do 14. ure
STORITVE IN SVETOVANJE
PODROÖJE OELOVNOH RAZMERO
pogodbe o zaposlitvi
dokumenti za nastop na delo in prenehanje
delovnega razmerja
podjetniške pogodbe
akt o sistematizaciji in ostali akti
VODEWJE PO8LOVWIIIHI ECWJP^ F^ETNgTVO
Antea Koprivnlk ».p., Cesta kriU* žrtev 132/b 8270 Klito    "
Tel.: 07/48048 00, GSM: 041 481698
mali oglas
mali oglas
Radioklub Iskra Prekopa odda v
najem 120 m2 poslovnega pros-
tora ob glavni cesti s telefonom in
centralnim ogrevanjem ter zunaj
800 m2 z asfaltiranim parkirnim
prostorom (poleg bodoče nove
avtobusne postaje). V pisni
ponudbi do 20. 4. 2004 navedite
namen in obseg dejavnosti ter
najvišji ponujeni znesek na RADI-
OKLUB PREKOPA, 8311 Kostan-
jevica na Krki.
Iščem varstvo za 9-mesečnega
otroka v Krškem, in sicer v dopol-
danskem času za 4 ure.
Telefon: 070 B06 808
studjo f
ccro
GLEJTE TV KRSKO, DA BOSTE VEDELI VEC!
Predstavite se v oglasnem bloku
informativne oddaje
Od torka do torka
H      kmEsb
«<
lIzjemno ugodni spomladanski paketi oglaševanja.
Zavod NEVIODVNVM, Tig Matije Gubca 3, 8270 Krško, Tel.: 07/49 05 780, E-mail: neviodunum@volia.net

BMJ
nt.p>lL,c>Miik|>ka>
m.Hntmkä

9
apMaiteliMMi
ml
Ulnimmati
¦¦^.liliiijilufcMa
^^J   21      Ci    /4/-\  10    A     0C\C\/\         AkdjJraponndKavHja v v^ pmdajJn^ ^pne MercMm. Mocatof^h franfan^ pnxUjaln^ trr v pmdajalnah Zivila Kranj       IJ \*L±r~r     /~A \ T l~\ YY^ O     W^u
(XI J I. J. \Jyj   IZj. '-Z. Z.\J\JLi        <dU.\fcU.4.2mmmn*^pn^t^CmnvSrr.l'aiomitiswMmm.A±A*m^mAOMliiMrmL      U1 CZ/    \JL\KJxLLcL    ,j|
Melt: wlkmtrutjboljsi sosed
ObzorniK
marec 2004
39
Sem samostojna in podjetna.
Zoto
rent no
varčujem.
Najbolje bo, če za
svojo prihodnost        •
poskrbite sami.            •)
Z rentnim varčevanjem
Nove KBM si lahko
zagotovite višjo
pokojnino in z njo
sončna, varna in bogata
leta v prihodnosti.
V Novi KBM ponujamo
zare|g>iroko izbiro
repftTin varčevanj
z enkratnim ali
obročnim vplačilom.
Obiščite nas v eni od naših
enot, več informacij z
izračuni pa najdete
na spletni strani
www.nkbm.si
Rentno varcevanje
Nova KBMdd
Nova KBM d.d., Vita Kraigherja 4, 2OOO Maribor