Leto VI., štev. 252 Ljubljana, petek 30. oktobra 1925 Poštnina pavSalfrana. Cena 2 Din x=> lth»j» ob 4. žjatnj. =s Stane mesečno Din as —; aa inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo c Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. »6/1. — Telefon itev. 7». Nočna redakcija: od ta ure naprej v Knailovi nI. 5t. 5/L — Telefon it. 3<. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36. Snseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 5t. 4. — Telefon št. 49» PodruZnici: Maribor, Barvarska ulica 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubil ana St. 11.844 . Praha čislo 78.180, Wien, Nr. 105.141. Ljubljana, 29. oktobra. Konflikt med Grčijo in Bolgarijo, ki se presoia sedaj pred Svetom Zveze narodov, je vzbudil veliko zanimanje po vsei Evropi, še prav posebno pa pri nas, ki smo ne le obema državama neposreden sosed, marveč napram njima v prav posebnem razmerju. In baš današnja situacija ie izredno značilna za odnosaie med tremi državami. Misli in občutki, ki smo iih imeli pri premotri-van.iu grško - bolgarskega konflikta, iasno izraža;o neurejeno in lahko se naravnost reče — neprirodno razmerje, ki vlada sedaj med nami tremi. Naša kraljevina ie izjavila po svojih odgovornih državnikih in diplomatskih zastopnikih, da ie in ostane ob tem konflikta v ulogi objektivnega, nevtral.iegi opazovalca. Drugačnega stališča seveda sploh nismo mogli zavzeti. Toda mi. Tiediplomatski svet. ki sme in mora izražati resnične svoje misli in čustva, smo nekoliko v zadregi. Da bi bile naš^ simpatije na strani Grkov, je izključeno: preodlično se je izkazala Grčija 1. 1915., ko je prelomila svojo zavezniško besedo in nas zaoustila v najtežji situaciji zahrbtnega bolgarskega napada. Grdo se je izkazala Grči!a v zadnjih letih, ko ie šlo za to. da izpolni svojo dano obvezo in nam pošteno in lojalno prepusti cono v solunski luki. In postopanie grških državnih organov ,:aoram našemu življu. ki je ostal kot narodna man;šinn v grški Makedoniji, kaže. da so Grki mržnjo. ki so 50 imeli od nekdaj do Slovanov, še prav posebno pa do Bolgarov v zadniih desetletjih. prenesli sedaj na nas. Ne. na grško stran naše simpatije ne morejo biti usmerjene. še mani danes, ko general Pangatos še prav izredno napihuje grško domišljavost in oholost ter vojaško orenotentnost. Toda na drugi strani — kdo bi mogel v oolni meri jemati v zaščito B)l-gare. Res je. da še vedno ni pojasnjeno, kolega od obeh nasprotnikov zadene glavna krivda za izbruh sovražnosti. Vsled oholega in nestrpnejšega nastopanja Grkov se danes svetovna simpatija nekako obrača na bolgarsko stran. Ali napačno bi bilo. iz dosedanjega razpleta situacije že sklepati na popolno bolgarsko nedolžnost. Bilo bi nam to lažje, če bi ne bilo nesrečnega komita-škeea problema Toda dokbr obstoiaio v Bolgariji organizacije makecionstvu-tuščih. katerih glavni smoter je akcija oreko državnih meja, in to akcija z orožjem in na Beograd, 39. oktobra, r. Med kabineti zn-ftarjh ministrov Male antante se že vršijo dogovori glede programa zopetne konference, ki se '00 bržčas vršila v Zagrebu. Program bo izgotovljen do konca i. m. da se bo sestanek mogel vršiti morda še v novembru. Iz jugoslovenskih b romunskih pristojnih krogov se doznava. da bodo v programu sestanka Male antante vnesena samo takšna vprašanja, ki spadajo v okvir dosedanja zadržanja držav Male antante. gram sestanka Male antante vnešena samo ::a tem sestanku ne bilo r.a dnevnem redu. Finančni odbor Beograd, 29. oktobra p. Za jutri popoldne ob 4. je napovedana seja plenuma finančnega odbora z naslednjim dnevnim redom: volitev sekcije za p-ošn:e in pritožbe, odobren jc nporabe presežka, dohodkov Narodnega gledališča v Beogradu, odobrenje pra »llnlka o nporabi cigaret v reprezentacijske svrhe in pravilnika o uporabi državnih avto nobilov. Odgoditev seje o konkordatu Beograd. 29 oktobra, p. Za danes pop. ob 5. je bila sklicana konferenca, na kateri bi se imela Izdelati navodila za našo dele-gaciio za pogajanja z Vatikanom. Seja je bila odgodena. Kralj in kraljica v hrvatskem Zagorju j Mir in prijateljstvo med Jugoslavijo in Turčijo Oduševljen sprejem v Varaždinu. — Atentat s prazno granato. Povratek kralja v Beograd. (Glej tudi poročilo na 3. strani) V sredo je bila v Angori podpisana pogodba o obnovitvi rednih prijateljskih stikov med obema državama. Zagreb, 29. oktobra, n. Kralj in kraljica sta se po obisku v umetniškem paviljonu odpeljala z avtomobilom do postaje Zaprešič, kjer sta v dvornem vlaku obedovala. Potem sta se hotela odpeljati z avtomobilom v Bistro na posestvo Opeka grofa Bombellesa, pa sta se vrni'a v Zagreb, ker je bila cesta skrajno slaba. Iz Zagreba se je vladarska dvojica odpeljala z avtomobilom v Varaždin. V drugem avtomobilu sta sledila veliki župan Treščec in general Matic. Zagreb, 29. oktobra, n. Ko se je dopoldne nabrala velika množica prebivalstva pred poslopjem Jugoslovenske akademije za časa poseta kralja in kraljice. se je po mestu raznesla vest. da so odkrili nameravani atentat na kralja. in sicer na železniški progi. Govorilo se je celo, da so našli več bomb. Izkazalo se je, da je stvar popolnoma nedolžna. Na betonski stopniici na cesti pod železnico pri Botanskem vrtu so našli 15 cm granato. Prišla je policija, ki je odnesla granato na ravnateljstvo, kjer se je takoj izkazalo, da jc bila granata — prazna in ua z njo seveda nI mogoče uprizoriti atentata. Vse kaže, da si je nekdo dovolil neumestno šalo. Varaždin, 29. oktobra, n. Okrog 4. popoldne sta dospela kralj in kraljica s spremstvom v Varaždin. Prebivalstvo ju je pričakovalo na kolodvoru, ker je domnevalo, da se pripeljeta z vlakom. Se pred napovedano uro je dospela kraljevska dvojica po cesti z avtomobilom v mesto. Prebivalstvo je kra'"a in kraljico burno pozdravljalo. Iz Varaždina se je kraljevski par odpeljal proti Ča-kovcu. Koliko dni ostaneta kralj in kraljica na lovu, o tem obstojate dve verziji. Po eni se vrneta že v petek zvečer v Beograd, po drugi pa ostaneia do srede prihodnjega tedna. V znamenju nerazčiščene situacije Spori in nesoglasja v radičevskem klubu. — Pesimizem poslanca Hadži Omana. — Vprašanje Radičevega vstopa v vlado znova na dnevnem redu. Beograd, 29. oktobra, p. Kraljev odhod iz Beograda ie povzročil znatno omiljenje fantastičnih napovedi, ki so se včerai raznašale 00 Beogradu in ki jih je ceniti le kot znake neurejene in nerazčiščene situacije. V zadnjem času se pojavljajo tudi v radičevskem klubu notranja trenja, ki dokazujejo, da solidarnost HSS znatno popušča. Danes popoldne so imeli radičevci tako burno sejo, da je bilo slišati kričanje na cesto. Prišlo je do ostrih izbruhov nezadovoljstva z delovanjem ministrov HSS. Zatrjuie se, da sc bosanski radičevski poslanci zahtevali, da mora Pavie Radič odstopiti kot minister za agrarno reformo, ker nikakor ne izpolnuie njihovih zahtev. Po seii je prišlo do burnih prizorov med radičev-skima poslancema Bačaničem in dr. Per narjem. ki je eden glavnih nezadovolj-nežev. Klub ie tudi ostro nastopil proti svojemu tajniku Hadži Omanu, ki ga je bil trgovinski minister dr. Krajač imenoval za vladnega delegata in predsednika komisiie za prodajo svile v Italiji. Hadži Oman je osta! vse poletje v Milanu in se ni hotel povrniti, dasi ga je vlada dvakrat brzojavno pozvala. Dogodki v radičevskem klubu so ojačall verodostojnost vesti, ki pravijo, da ie zadnje čase stopilo večje število Raai-čevih poslancev v stike z za.iedničarji in se informiralo pri njih, pod kakimi pogoji bi mogli vstopiti v njihov klub. Po seji je iziavil predsednik Radičev-skega kluba Kovačevič. da se je danes posebno kritizirala prosvetna politika vlade. Radikalski klub je danes popoldne nadaljeval razpravo o prosvetni politiki in se je pokazalo, da večina odobrava postopanie ministra Vukičeviča. Stališče kluba bo končno formulirano v posebni resoluciji. Popoldne je ime! sejo samostojni demokratski klub in razpravljal o agrarni politiki vlade, zlasti o nezadovoljstvu, ki se pojavlja pri dobrovoljcih. ki so se pritožili pri ministrskem predsedniku zaradi postopanja ministra Radiča. Klub je razpravljal tudi o carinski tarifi. Jutri se bo vršila debata o političnem položaju. Kakor znano, ie Radič svoj prihod v Beograd odgodil in pride šele sredi prihodnjega tedna. Kot glavni predmet njegovih razgovorov s Pašičem se navaja vprašanie njegovega vstona v vlado, ki ga ie Radič ponovno pokrcnil. Zopetna odgoditev Narodne skupščine? Vlada nima pripravljenih nobenih zakonov. — Opozicija protestira. — Invalidi pri kralju. Beograd, 29. oktobra, r. Na današnji seji Narodne skupščine se je nadaljevala načelna razprava o invalidskem zakonu. Govorila sta sam. demokrat dr. Popovič in davidovičevec dr. Milan Gro!, ki sta ostro kritizirala vladni načrt. Na jutrišnji seji se bo končala načelna razprava in se bo vršilo načelno glasovanje. Iz političnih krogov se doznava, da se potom seje skupščine odgode do prihodnjega četrtka, 5. novembra, nakar se začne podrobna debata. Vlada ne želi prehitrega dela, ker nima pripravljenega nobenega večjega zakonskega načrta. Po popolnem sprejetju invalidskega zakona pride na dnevni red zbornice ratifikacija konvencij z Avstrijo in z Italijo, potem pa poštnih konvencij v Stockholmu. Invalidi so organizirali močno gibanje proti določbam vladinega projekta invalidskega zakona. Sinoči, pred svojim odhodom v Zagreb je sprejel kralj zastopnike Invalidskega udruženja, ki so mu poročali o želiah in zahtevah invalidov ter ga prosili za zaščito. Opozicija sc kaže z nameravano od-goditvijo parlamenta jako nezadovoljna ter poudarja, da se ie pokazala popolna delanezmožnost sedanje vlade in njene večine. Opozicija namerava svoje nezadovoljstvo tudi javno izraziti. Prve vesti o usodi načelnika Blažiča Beograd, 29. oktobra, p. Danes se dozna; vajo podrobnosti o odvedbi okrožnega na; čelnika Blažiča. prote Miloševiča in šoferja, ki so jih napadli kačaki pri Ohridu. Aibnn; ska oblastva so začela energično poizvedo; vati in je policijski prefekt v Elbasanu do; bil zanesljive podatke, da so bili omenjeni trije jugoslovenski državljani odvedeni na albanska tla pri vasi Jordici in da so ro; parji izginili z njimi na planine Carbši. Ro; parje je vodil znani kačak Riza Pcsalani. Albanska oblastva zasledujejo kačake. Jas vili so sc trije kmetje, ki pravijo, da so vi« deli roparje z žrtvami. Z našega ozemlja jc šlo več kmetov v Albanijo, da pomagajo zasledovati tolovaje. * Vprašanje električne centrale na Krškem polju Beograd, 29. oktobra, r. Semkaj jc dospe; la deputacija zagrebške mestne občine ter posetila ministra za 1 nietijstvo in vode. De; putacija je prosila ministra, da ugodno reši vprašanje električne ccntralc na Krškem polju. Kakor je znano, jc ljubljanski veliki župan izdal zagrebški občini koncesijo za zgraditev omenjene centrale. Zaradi ugo« vorov in zahtev interesentov kakor tudi za; radi klerikalnih intrig pa sc koncesija ni mogla izrabiti in je bila kasneje preklica; ris, češ, da se mora prej uveljaviti zakon o izkoriščanju vodnih siL Načrt zakona o vodnih silah pa ne odgovarja namenu ra= di prevelikih taks (1 Din za kilovat) in tu; di ministrstvo postavlja za podelitev kon» ccsijc take pogoje (n. pr. soudeležba drža; ve pri čistem d >b;čku). da jc nemogoče vsa ko individualno delo. Po tem zakonu bi bi; le samoupravne korporacije izenačene s pri vatnimi podjetji. Madžarska demonstracija proti Zvezi narodov Budimpešta, 29. oktobra, s. Le s težavo se jc posrečilo na današnji seji parlamen; ta preprečiti, da ni bil sprejet predlog, ki zahteva izstop Madžarske iz Zveze naro; dov. Opozicijonalna poslanca Baros in Pa; kota sta namreč stavila predlog, naj Ma; džarska z ->ziror.i na to, da Zveza narodov za manšjinc sploh ničesar nc stori, izstopi iz Zveze narodov. Predlog bi bil v pari a; mentu brezpogojno sprejet, če ne bi bila vlada pripravila obeh poslancev do tega, da sta formelno umaknila predlog ter spravila predmet v obliki vprašanja na razpravo. Ministrski predsednik grof Bethlen jc izja; vil. da jc Zveza narodov sicer pomagala Madžarski na polju financijcln- obnove, da pa glede mf.n;?ir res ni storila ničesar. Beograd, 29. oktobra, p. Vlada je izdala danes uradno poročilo, da sta dne 28. oktobra podpisala v Angori zastopnika kraljevine SHS Trajan Žlvkovič in turške republike minister Ruždibeg pogodbo o mira in prijateljstva med obema državama. Pogodba obsega uvod in tri člene načelnega značaja, tako o ukinjenju vojne ga stanja med obema državama, ki je obstojalo še izza 29. oktobra 1914., nadalje o vzpostavitvi diplomatskih odno-ša.iev in o začetku nove ere prijateljstva na temelju splošnih določb mednarodnega javnega prava itd. Vsa vprašanja ki utegnejo zanimati obe državi, se bodo v bodoče obravnavaia po mednarodnih določbah prijateljski dipiomatskim potom. Francoska vlada brez Caillauxa Painleve je sestavil novo vlado, v kateri pa ni več Caillauxa. — Finance je prevzel Painleve sam. zunanji portieij je obdržal Briand. Pariz, 29. oktobra, se. Najvažnejši dogo» dek včerajšnjega dneva je bila obnovitev levičarskega kartela, kakor je obstojal pod Herriotovo vlado. Socijalisti so izjavili, da bodo podpirali samo ono vlado, ki bo na; daljevala Herriotovo politiko. Ker pa so nekateri radikali smatrali to izjavo za nc; zaupanje v Painievčjcvo osebo s strani so; cijalistov, jc vodja socijaiistov Hcrriot iz; rečno izjavil, da jo Painlevčjeva oseba so; cijalisiora v vsakem oziru zelo simpatična. Na včerajšnji poziv prezidenta Doumer; guca je Painlevč sprejel mandat za sestavo nove vlade toda še le po dolgem razgovoru z Briandom. Novinarjem je izjavil, da bo sestavil vlado še preko noči. Nadalje je iz» javil, da bo v novi vladi prevzel poleg mi; nistrskega predsedstva tudi finančno mini; strstvo in da bo Briand brezdvomno pre* vzel zopet listnico zunanjega ministra. Šc snoči sc je zvedelo, da bo v novo vlado vstopilo več članov bivše Hcrriotovc vlade, ki bo na ta način orijentirana bolj na levo nego je bila dosedanja. Socijalistična zbornična skupina je imeia dopoldne dolgo in precej živahno sejo. Mno go poslancev jc ugovarjalo, zagotovilom, ki sta jih dala včeraj poslanca Leon Blvm posebno nagiašalo, da socijalistična zbor» nična frakcija v nobenem primeru ne more glasovati za kredite za vojno v Maroku, pa najsi jc dobil ministrski predsednik št' tako dalekosežna zagotovila. Ob 11. vri dopoldne sc je ministrski pred sednik Painlevč sestal s svojimi bodočimi sotrudniki. Kmalu nato je bila sestavljen.; nova vlada, v kateri so nastopni ministri: ministrsko predsedstvo in financc Painleve. budžet Bonnct, justica Chautemps, zunanje zadeve Brisr.d, notranje zadeve Scamek. vojska Daladier, mornarica Borel, javna dela De Monzie, prosveta Dslbost. polje--delstvo Durand, trgovina Daniel Vincenl. kolonije Perrier, vojne pokojnine Antorion in socijalna politika Durafour. Državni pod tajniki ostanejo na svojih mestih. Ministrski predsednik bo še pred koncem tega red na predstavil svoje nove sodelavce pred sedniku republike. Kakor so doznava. bo dosedanji trgovin ski minister Chauinet imenovan za guver ccrja Francoske banke. Nova vlada lahko računa na podporo socijaiistov. Dasi Herriot ni vstopil v vlado, je vendar pooblastil tri ali štiri svoje ljudi, da so prevzeli portfelje. To sc tolmači tz-in Pavel Boncourt ministrskemu predsedni; i ko, da bo v polni meri podpiral novo vlado ku Painlevčju. Več strankinih članov je i ..... Zadnji boji med Grki fn Bolgari Grške čete so bile na umiku od komitašev napadene in zapletene v krvavo bitko. — Evakuacija bo končana danes. Pariz, 29. oktobra, e. Sinoči je prispela semkaj grška brzojavka, ki pravi, da so se grške čete pričele umikati z bolgarskega ozemlja. Med umikom so bile napadene od makedonskih komitašev. Verjetno je, da se bo umik zakasnil. ker se morajo grške čete braniti komitaških napadov. «Matinu» brzojavljajo iz Aten, da je grško-bolgarski spor zavzel novo obliko. Bolgari so napadli grške čete sinoči ob 22. pri Petriču. Boji se nadaljujejo. Grška je obvestila Svet Zveze narodov, da ne bo mogoče izprazniti bolgarskega ozemlja tekom 60 ur. Ta rok Sveta Zveze narodov je ootekel danes ob 6. zjutraj. Sofija, 29. oktobra, e. V času. ko je po nalogu Sveta Zveze narodov komisija medzavezniških vojaškiii atašejev odšla na grško-bolgarsko mejo, da preišče spor. so se še nadaljevali krvavi boji ob bolgarskem pasu, ki so ga za- sedli Grki. 0 sinočnjem spopadu med makedonskimi tolpami in 21. grškim pehotnim bataljonom pri Petriču še niso znane podrobnosti. Ve se le toliko, da znaša število mrtvih in ranjenih na obeh straneh več sto. Boj je trajal nekaj ur. Grki so bili najprej z velikimi izgubami odbiti, toda so zjutraj prešli zopet v ofenzivo. Komitašem je pretila že nevarnost, da bodo obkoljeni. V boju na nož so si izsilili pot skozi grške vrste. Včeraj popoldne so se sestali bolgarski častniki z vojaškimi atašeji Anglije, Francije in Italije. Podpisan je bil protokol. v katerem se poziva bolgarsko poveljstvo, naj preneha s sovražnostm; Posebna komisija odide na kraj konflikta, da ugotovi škodo, ki so jo napravili GrkL Bolgarske čete bodo nato dne 30. t m. ob 1. popoldne zopet zasedle bolgarsko ozemlje. Nemška vladna kriza Nemško - uaeljonatni ministri se vrnejo v vlado? Berlin, 29. oktobra, s. Kakor se izve iz vladnih krogov, namerava vlada sklicati državni zbor šele v zadnji tretjini novembra. Obenem žeii, da bi državni zbor ne bil razpuščen. V krogih levičarskih strank menijo. da se nameravajo nemški nacijotulei vrniti v vlado. Zdi se, da čakajo nemški nacijonalc: samo na izpolnitev obljub glede Porenja. Če se te uresničijo, potem bodo vzeli to sa povod, da bodo revidirali svoje stališče do iocaraskih posodb. Vsekakor računajo s tem, da bodo imeli nemški cacijo-tualci svobodo glede slasovania o locara-sk!h pogodbah. Nadaljnje znižanje uvoznih carin Beograd. 29. oktobra, r. Carinsko tarifna sekcija finančnega odbora je dopoldne sklenila, da zniža carino r.a moko od 10 na S dinarjev, na rastlinske masti od 80 in 60 na ■V) in 30: sirovi kakao je oproščen carine, a za praženi kakao je znižana uvozna carina od 70 in 50 ca 40 in 30. Večina in opozicija v sekciji sta soglašal; v tem, da je uvozna carina na sladkor previsoka, pa je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od Narodne skupščine, da se carina zniža. Nato je bila znižana carina na arabski gumi :n sicer na zrnati od 25 in 20 na 20 in 15 ter tia raztopljeni od 130 in 100 na 100 in 75 Din. Popoldne je tarifna sekcija finančnega odbora predelala člene 112 do 164, ki govore o živilski industriji ter o produkciji tobaka, kamra In predelavi zemlje. Pri čl. 147, ki se nanaša na kaolin, ki ie bi! doslej prost carine, se jc določib uvozna carina na 0.26 do 0.50 zlatega dinarja za 100 kg. S tem sc zaščiti naša kaolinska industrija, ki je doslej težko občutila inozemsko konkurenco. Zanimava jc bila debata pri čl. 149., ki govori o uvozu kamna. Mnogo tvrdk, celo beograjska občina, je doslej naročala ka men iz inozemstva tudi za tlakovanje, dasi je v državi sami dovolj tega blaga. Zate se je povišala uvozna carina na kamen od 0.30 na 3 zlate dinarje za 100 kg, tako dr. se več ne rentira dobava kamna iz inozemstva. Pri čl. 157. sc jo zvišala carina na uvoz apna od 1 na 3 zlate dinarje. Vladna večina jc odkitmila predlog poslanca Puc= Ija, naj se zniža uvozna carina na pivo. Ostale postavke so ostale skoro neizpre- Prva sodba po novem tiskovnem zakona v Sarajevu Sarajevo, 29. oktobra, n. Danes jc bila tukaj prva sodna razprava po novem ti; skovnem zakonu. Obtožen jc bil urednik »Glasnika« bivši minister dr. Behmen, ker je njegov lisi prinesel brzojavko o «poko; i ju muslimanov^ v Gackem. Dr. Behmen je bil obsojen na pet dni zapora in 100 Din globe. Kazen petih dni se mu je izpreme; nila na 250 Din globe. Velika eksplozija Berlin, 29. oktobra k. V stromlci kemične tovarne Borciiers, Langer & Comp. v bližini Berlina je prišlo davi iz neznanega vzroka do silne eksplozije, ki je povzročila škodo na vseh poslopjih. Štiri osebe so bi'e pokopane pod razvalinami, več delavcev ie ožgk nih. Eskpiozija je bila tako silna, da je po tisoč metrov naokoli odkrilo strehe in strle šipe na oknih. Vzroki eksplozije še niso ugotovljeni, vendar domnevajo da se jc vnet bencin v kotlih za mešanje. Odločen nastop Zveze narodov proti Grčiji firiandov in Chamberlainov protest proti grški instransigenci. Grožnja z blokado. — Grčija se je uklonila. Pariz, 28. oktobra. Na današnji tretji seji Sveta Zveze narodov, ki se je vršila pod Briando- vim predsedstvom, je vzel Svet na znanje grške in bolgarske odredbe za ustavitev medsebojnih sovražnosti. Briand je izrazil upanje, da se bodo vse tozadevne želje Sveta Zveze narodov izvršile pred potekom 60urnega roka. Angleški zunanji minister Chamberlain je s priznanjem omenil, da je grška vlada dala angleškemu vojaškemu atašeju v Atenah na razpolago poseben vlak za njegovo potovanje na kraj konflikta. Nato je Briand izjavil, da se je grški zastopnik zagovarjal z neke vrste legitimno samoobrambo, kar pa je nedopustno za vsako državo, ki je članica Zveze narodov. Ako bi se države oprijele tega načela, potem so veliki konflikti neizogibni. Zveza narodov ima nalog, da ščiti države in da prepreči konflikte. Narodi se morajo zavedati, da se morejo brezpogojno zanesti na Zvezo narodov. Briandova izjava ie napravila velik vtis. Vsi člani Sveta Zveze narodov so odobravali njegovo stališče. Chamberlain je izjavil, da je ta izjava tako velikega pomena, da mora naglasiti v imenu angleške vlade popolno soglasje z Briandom. Po poročilih iz Londona so priobčili tamošnji listi senzacijonalna poročila o poteku tajnih sej Sveta Zveze narodov. Poročila so brezdvonmo inspirirana. Na eni tajnih sej Sveta se je namreč ugotovilo, da Grčija ne jemlje resno energičnega nastopa Zveze narodov. Zastopniki Anglije. Francije, Italije in Španije so namreč dobili vtis. da je grški poslanik v Parizu zastopal napram svoji vladi stališče, češ da je Zveza narodov s svojo interpretacijo čl. 16 glede Nemčije bistveno resigni-rala na svoje vojaške sankcijske pravice. Zato so zastopniki imenovanih štirih velesil sklenili, da sporočijo Grčiji, da se bo čl. 16, in sicer v obliki stroge blokade izvajal napram Grčiji, ako ne sprejme sklepov Sveta Zveze narodov. Istočasno so Chamberlain. Braind, Sci-aloja in Juinones de Leon opozorili grškega poslanika v Parizu, da so v"'esile odobrile sodelovanje angleških, francoskih, italijanskih in španskih vojnih ladij pri blokadi Grčije. VČERAJŠNJI SEJI SVETA ZVEZE NARODOV. Pariz, 29. oktobra, e. Svet Zveze narodov je imel danes dopoldne sejo, na kateri je vzel na znanje brzojavko grškega zunanjega ministra in prvo poro čilo vojaških atašejev v Beogradu, ki so se podali na grško - bolgarsko mejo. Svet je ugotovil, da se je pričel umik grških in bolgarskih čet. in sklenil sestaviti komisijo, ki bo imela nalogo, da prouči odgovornost za obmejne spopade in določi odškodnino za padle vojake. Danes ob 17. se je vršila javna seja za imenovanje te komisije, ki bo sestavljena iz petih članov in sicer 1 angleškega diplomata, angleškega in italijanskega oficirja ter dveh civilistov in sicer Šveda in Belgijca. Svet Zveze narodov bo imel jutri zad njo sejo, da prouči poslednje poročilo vojaških atašejev. Vprašanje grško-bol-garskega spora bo prišlo v začetku decembra zopet na dnevni red zasedanja Zveze narodov, ki se bo bavilo z rezultati preiskave in odškodninskim vprašanjem. Otvoritev sobranja Kralj Boris o sporu z Grčijo. Sofija. 28. oktobra. Današnja svečana otvoritev sobranja se ie vršila pod utisom vpada grških čet na bolgarsko ozemlje. Zasedanje je otvoril kralj s prestolnim govorom. Ko ie vstopil kralj v dvorano, mu je priredila zbornica živahne ovacije. V prestolnem govoru izjavlja vlada, da se trudi za dosegi-) ravnotežja v državnem proračunu in da skuša obnoviti gospodarsko življenje, pri čemur je dosegla že precejšnje uspehe. Bolgarija, ki jo vodi ljubezen do miru. hoče živeti v korektnih in prijateljskih odnošajih s sosednimi državami in z velesilami ter želi vsa eventualna sporna vprašanja rešiti mirnim potom. Prestolni govor omenja posebej nedavno sklenieno pogodbi s Turčijo ter se dotika tudi zadnjih dogodkov ob grški ineji. Kralj je izvajal: Z obžalovanjem je treba ugotoviti, da so grške čete kljub naši miroljubnosti in korektnemu zadržaniu vdrle čez južno mejo na naše ozemlie. Kljub vsemu pa je bolgarski narod, ki ga ie kršitev njegovega ozemlja težko prizadela in čegar nedotakljivost je zajamčena po mednarodnih pogodbah, ohrani! mirno kri. ker 'ina popolno zauoanje v pravičnost Zve /.e narodov. Kralj je še pripomnil, da je bolgarska vlada prosiia Zvezo narodov, nai ji uredi sporno vprašanje. Po prestolnem govoru je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši šele v sredo 3. novembra. Masaryk za Zedinjene države Evrope Praga, 28. oktobra. icdcinletnica ustanovitve češkoslovaške republike se je v Pragi kakor tudi po vsej češkoslovaški državi proslavila najslovesnejše. Predsednik Masa-ryk je v Hradčanih sprejel ob tej priliki veliko število raznih deputacij, med njimi tudi diplomatski zbor in zastopnike češkoslovaške vlade, ki so čestitali k pomembni obletnici. Angleški poslanik Clerk, ki je po odpotovanju papeževega nuncija doyen diplomatskega zbora v Pragi, je izrazil ob tej priliki čestitke inozemskih diplomatov, pri čemer je opozoril na pomen locarnske konference. Predsednik Masaryk se je zahvalil za čestitke ter izjavil med drugim: Letos praznujemo naš državni in narodni praznik v dobrem znamenju. Došlo je do znamenitega čina in neoporečnega uspeha v okviru mednarodne evropske politike in naša dežela je srečna, da je pomagala pri tem delu v soglasju in skupno z velesilami. Kakor vsi upamo, napoveduje locarnska konferenca Evropi boljše čase, dneve počitka in miru, dneve mirnega sodelovanja velikih vlasti Evrope. Od proglasitve naše neodvisnosti je naša država gojila željo, da "ni korakala vedno naprej do ootih miru. V odgovoru na izjavo češkoslovaškega narodnega sveta je izjavil predsednik Masaryk po radiofonu, da francoski zunanji minister Briand ne goji iiobenih pomislekov, da bi se javno ne izjavljal za ideal Zedinjenih držav Evrope. Ta ideal in to smer češkoslovaške politike je predsednik na enak način že pred leti formuliral. *Naša politika®, je dejal predsednik Masaryk «mora biti oametna in poštena ter samostojna po-i i tikaš. Predsednik je med drugim tudi izrazil željo, naj bi postala medsebojna kritika strank ter kritika opozicije napram vladi stvarnejša. Politična kriza v Nemčiji Odobritev !ocarn»kega pakta ali nove volitve? Berlin, 27. oktobra. Dočim ie bi! v Angliji in Franciji locarnski pakt skoro enodušno pozdravljen. v Nemčiji soglasnost v tem oziru ni popolna. Cela opozicija razen komunistov in narodnih socijalistov je izrazila svojo zadovoljnost. da je vladajoča desnica začela voditi ono zunanjo politiko, ki so io svoj čas nacionalistični prenapeteži očitali demokratom, soci-ialnim demokratom in deloma tudi cen-trumu kot veleizdajo nad nemškim narodom. Odpor proti Locarnu je izbruhnil tam. kjer bi se najmanj smel pojaviti: v vladni večini. Čeprav so bili nemško - nacijonaini ministri ne le točno in sproti informirani o pogajanjih za varnostni pakt in so skupaj z državnim presednikom Hinden burgom odobravali sklenjene pogodbe, so se vendar brez odpora ydali pritisku v lastni stranki in podali ostavko. S tc gesto je hotela nemško - nacijonalna stranka Pred vsem svetom pnvdariti. da noče sprejeti odgovornosti za ono delo, pri katerem ie zadnjih devet mesecev pravzaprav sodelovala. Politika stranke grofa Westarpa je nemoralna, vendar povsem prozorna. Glasniki težke industrije in veleagrar-cev se pač zavedajo, da .ie dr. Luthro-va zunanja politika za Nemčijo pravilna. oziroma neizbežna, vendar nočejo z odkritim in poštenim pristankom nanjo dokazati, da ie bila cela njihova povojna agitacij? ena sama velika fraza, da je bilo njihovo klevetanje levičarskih strank nizka laž, nočejo javno priznati. da so imeli demokrati in socijali-sti prav. Nemški nacijonalci se sramujejo odkrito nastopiti pot Kanose. Oni žele. da bi bil locarnski pakt ratificiran brez njih, a s pomočjo levice. Tako bi jim ostala prosta pot za demagoško strankarsko agitacijo, češ. da so še vedno isti stari bojevniki Velike Nemčije in da locarnski pakt ni njihovo delo. Zato da imajo napram njemu proste roke in ga lahko pri prvi priložnosti zavržejo kot ničvreden oapir, ki ne veže nemškega naroda. Po sprejemu loearnskih dokumentov s pomočjo levice na se žele nemški nacijonalci nrejkoslei vrniti na tople ministrske sedeže, katerih so se že dodobra privadili ia ki so jim prinesli doslej celo vrsto lepih sadov, predvsem na polju notranje, carinske in socijalne politike Demokrati in socijalisti nai z glasovanjem za locarnske sklepe onrsviio ulo go zamorca, tako ie izračunal grof Westarp, potem na naj gredo zopet v opoziciio. v Nemčiii pa bi znova kralje vala dosedania desničarska koaliciia z nacijonalisti kot najmočnejšim partnerjem. Vprašanje ie le. če bodo stranke levice hotele igrati ulogo rezervistov. Demokratsko časopisje že danes po-vdaria n isto ie izjavil tudi strankin voditelj dr. Koch. da bodo sicer glasovali za locarnski pakt. ki ie čisto v duhu strankine zunanje politike. Storili bodo Da to le pod pogojem, če jim dr. Luther poda zadostno jamstvo, da se koalicija z nacijonalci ne bo več obnovila, da se reakciji zapre povratek v vlado. Tudi socijalisti odobravajo locarnski nakt, vendar zahtevajo predhodno razpis novih volitev, ker nočejo reševati nemških nacijonalcev iz zagate in ker upajo v znaten napredek pri novi kon-sultaciji naroda. Katoliški centrum bo z vso verjetnostjo podprl dr. Luthra v parlamentu. Popolnoma zanesljiva je nemška ljudska stranka, ki je na zborovanju izvr-ševabiega odbora odobrila locarnske sklepe z rezervo, da morajo zavezniki pred ratifikacijo izpolniti obljube glede izpraznitve Kolna in režima v Porenju. Ce nemški nacijonalisti vztrajajo pri svojem odklonilnem stališču, je verjetno. da pride, če že ne do razpusta parlamenta. kot to zahtevajo socijalisti. pa vsaj do nove vlade na temelju koalicije srednjih in levih strank v smislu demokratskih strank. Ker pa nemški nacijonalci niso posebno trdni v svojih sklepih in ker s~e upravičeno boje novih volitev, ie možno, da na koncu koncev !e glasujejo vsi ali pa vsai del za locarnski pakt, samo da se jim za vselei ne zapre pot v vlado. Ponovila bi se torej ista igra kot lani pri izglasovanju Davvesovih zakonov. Cujejo se celo glasovi, da hoče 35 nemško - nacionalnih poslancev ustanoviti posebno ^svobodno konservativno stranko». ki bi podpirala dr. Luthrov kabinet. Ce pride do novih volitev, bo končna ratifikacija locarnskega sporazuma, določena za 1. december, odgodetia. Pokopana Pa s tem ne bo. ker si Nemčija ne bo upala priznati pred celim svetom da sporazuma z zapadom sploh ne mara Vso sedanjo gonjo v Nemčiji proti lo-carnskem paktu Da ie pravzaprav smatrati kot pritisk na Antanto. da čim preje napravi Nemčiii čim več koncesii pri takozv. postranskih vprašanjih (Koln. režim v Porenju. razorožitev, povratek kolonij, zrakoplovba itd.). Politične beležke -j-Prva Narodna vlada, Povodom sed me obletnice imenovanja prve Narodne vlade, objavlja «Sloveuec» članek, v katerem s orecej prozorno tendenco trdi, da je bila prva Narodna vlada v Ljubljani 7 dne 29. oktobra 1918 «popol-noma avtonomna, z vsemi pravicami prejšnje zakonodaje in s pravicami vladarjeve sankcije. Ta trditev je v tej obliki netočna in neresnična. »Slovenec" jo v ostaiem sam demantira. ko ugotavlja, da ie bila Narodna vlada imenovana od Narodnega Veča. V revolucionarnih dneh do 1 decembra se je formalno nahajala pravica suverenosti osvoboienega naroda Slovencev. Hrvatov in Srbov na področju bivše avstro-ogrske monarhije v rokah Narodnega Veča, ki ie z dnem 28. oktobra 1918 prevzelo vrhovno oblast. Narodno Veče je z dekreti imenovalo člane ljubljanske Narodne vlade ter se tudi ni nikdar odreklo pravice nadzora in potrjevanja sklepov te vlade. V splošni zmešnjavi in pri razumljivo zelo pomanjkljivi organizaciji revolucionarnega vrhovnega upravnega aparata je bilo naravno, da je Narodna vlada v Ljubljani postopala in morala postopati jako samostojno, kakor so samostojno postopali mnogokrat tudi razni niej podrejeni lokalni organi. Iz vsega Pa .ie jasno, da Narodna vlada (v državnopravnem smislu) ni bila nikdar niti ^popolnoma avtonom-na» niti ni imela ^pravic vladarjeve sankcije®. Pač pa je izvršila na lastno pest mnoge ukrepe, ki so imeli silo in obveznost revolucionarnih dejanj, a nikakor niso bili vsi v interesu teritorija. ki ga .ie Narodna vlada upravljala. Inkameracija bivših avtonomnih davkov. likvidacija deželne imovine in še marsikaj drugega, zlasti tudi razne ne-spretne diplomatske akcije vzbujajo tudi trpke spomine na delovanje prve Narodne vlade, katere zasluge za organizacijo uprave in gladek prehod v nov.e prilike so vsekakor velike. -r Dr. Korošec in Vatikan, «Samo-uprava» se bavi z dr. Koroščevimi izjavami na shodu Hrvatske pučke stranke v Zagrebu 17. t. m. o odnošajih naše države napram Vatikanu. Dr. Korošec je namreč izjavil, da naša država ne bo dobila konkordata, ^dokler ne popravi krivice katoličanoma. «Samouprava» izraža svoje začudenje, kako si more dr. Korošec prisvajati pravico, da govori v imenu Vatikana Neglede na to. pravi «Saniouprava». pa govorimo mi o dr. Korošcu kot državljanu naše države. kot človeku, ki nastopa v javnem življenju naše kraljevine, kot politiku, ki je dolžan računati o pravih interesih in zakonih svoie države. Ker vemo, da dr. Korošec v Beogradu drugače govori kakor na svojih shodih, nadaljme radikalno glasilo, smatramo za dolžnost, da niegove izpade beležimo kot dokaz miselnosti človeka, ki ne preneha truditi se za pristop svoie skupi.ie k današnji koaliciji. Pisava »Samouprave® je značilna že zaradi tega. ker ponovno i.gotavlja dvoličnost SLS, ki drugače govori v Beogradu kakor pa svojim volilcem. obenem pa tudi dokazuie. da se neprestano ponuia sedanji vladi, četudi jo neprestano napada in četudi klerikalni tisk to ponujanje neprestano demantira. + «Bog 1 Hrvati*. Radičev *Dom» piše tudi o slavnosti Zveze hrvatskih pevskih društev v Zagrebu in se posebno zgraža, da so društva pred gledališčem zapela znano pesem «Bog i Hrvati«. Pravi: "Proslava je mestoma imela obeležje izkliučnega (rekli bi fran-kovskega) hrvatstva. Tako se je v imenu cele Zveze pela pravaška pesem «Bog i Hrvatis, ki ima isto nesrečno misel kakor zloglasna nemška pesem «Wacht am Rhein». Hrvatski narod je enkrat za vselej obračunal s francosko budalostjo, da imajo Hrvati svojega posebnega Boga in da zato ne potrebujejo nobenega drugega na svetu.» To ie zelo hladen tuš na hrvatska pevska društva. Radi «Domove?a» izpada proti '-Bogu in Hrvatom» je ves v ognju «Hr. vat», ki se obenem čudi, da je proti geslu cBog i Hrvati® nastopil isti «Dom» ki še danes ima na čelu lista geslo: «Vjera u Boga i seljaška sloga!» in ki torej Hrvatom odreka posebnega Boga, dovoljuje pa, da ga imajo radičevski seljaki. Zagrebške polemike so pa res vedno zabavne. -r Vstop vodstva HSS v vlado. — «Vreme» se bavi z vprašanjem uničen ia mandatov vodstva HSS in pravi, da more St. Radič postati minister, četudi ni poslanec, kar ni nemogoče in tudi ne v nasprotju s pozitivnimi zakoni. Nemogoče pa je, da bi se vodstvu HSS preskrbeli mandati brez volitev. «Vreme« polemizira z «Jutarnjim listoma od 25. t. m., ki zahteva, naj se vrnejo vodstvu HSS razveljavljeni mandati. Navaja, da je parlament odvzel članom vodstva HSS njihove mandate zaradi vstopa HSS v moskovsko internacijonalo, kar je smatral kot sprejetje komunistične ideologije, ki je po čl. 18 zakona o zaščiti države razlog za poslansko diskvalifikacijo. Moskovski internacijonali se je vodstvo HSS odreklo šele po raz-veljavljenju mandatov in ta njegova izjava velja samo za bodočnost, nima na rektroaktivne veljave. Verifikacija mandatov je pravno in ne politično vprašanje in ni za njeno obnovo nobene pravne možnosti. sVremer, končno pravi, da ne more proti vstopu Radiča in tovarišev v parlament nihče ničesar imeti, način pa, kakor ga priporoča ccJutarnji list» in kakor ga je omenil tudi dr. Maček novinarjem, je nesprejemljiv. Edino pripusten način je omogočenje novih volitev za vodstvo HSS. Vprašanje je tu le, če so v poštev prihajajoči radičevski poslanci toliko požrtvovalni, da se odrečejo mandatom v korist vodstva HSS. Članek «Vremena» se smatra kot polslužbeni izraz mnenja odločilnih radikalskih krogov. + Zajedničarski narodni program. «Hrvat» je objavi te dni nek dokument iz leta 1848., ki navaja zahteve Hrvatov, predložene tedanjemu avstrijskemu cesarju Ferdinandu po posebni hrvatski deputaciji. Tedaj so Hrvati zahtevali v okviru avstro-ogrske monarhije uresničenje hrvatskih avtonomnih svoboščin. Ta dokument je že davno pokril prah pozabljenja, sedaj pa ga je ponovno odkril po 77 letih «Hrvat» in ga proglasil za — zajedničarski narodni program. Zajedničarsko glasilo hoče imeti v Zagrebu sabor, malo vlado, neodvisnost itd. z edino razliko, da se besede v ^okviru avstro-ogrske monarhije zamenjajo z besedami «v okviru kraljevine SHS«. Zagreb naj bi torej igral napram Beogradu isto vlogo kakor nekdaj napram Dunaju ali Budimpešti. Vsekakor so bili Hrvati 1. 1848. pametnejši kakor pa sedanji zajedničarji, ker so takrat iskali pota, po katerih bi se znebili tujega jarma in se približali ostalim slovanskim narodom. Zajedničarji pa se sedaj hočejo odtrgati iz skupnosti jugoslovenskega naroda ter iščejo novi Dunaj. Prav gotovo bo «no-vi» zajedničarski narodni program kmalu zopet pokril prah pozabljenja. -r Intrige rumunskega lista proti Jugoslaviji. Rumunski list «Dimineatu» je povodom grško-bolgarskega spora objavil izmišljeno izjavo nekega našega ministra, da bodo naše čete okupirale železniško progo Gjevgjelija - Solun. Dasi je naša vlada demantirala to iz mišljotireo. je omenjeni list nato objavil članek nekega Bacarije, ki je agent sofijskih makedonstvujuščih in ki ponavlja izmišljotine o jugoslovenskih okupacijskih namenih. Zato je naš nacijonaini komite za tisk Male antante poslal v pondeljek rumunskemu nacionalnemu komiteju naslednji protest: «SHS naci-ionalni komite protestira proti nepojmljivim insinuacijam, ki jih vsebujeta neka vest 111 članek bukareškega lista «Diminiata» o dozdevnih namerah naše države, da okupira železniško progo Gjevgjelija - Solun sedaj v času grško-bolgarskega spopada. Čast nam je na-pnositi rumunski nacijonaini komite, nai postopa po sklenih konference tiska Male antante v Sjnaji.» Režiserski tečaj Zveze kulturnih društev V režiserski tečaj ZKD. v Ljubljani sc jc priglasilo tako veliko število udeležencev, da iz zanimanja, ki ga kažejo društva za ta tečaj, jasno vidimo nujno potrebo takih prireditev. 2alibog se na prijave društev po določenem terminu radi prevelikega šte« vila priglašencev nismo mogli več ozirati, ter smo radi tega številnim društvom od« govorili, da njihovih delegatov ne moremo več prevzeti v tečaj. Tem društvom pa bo« di že sedaj povedano, da bo ZKD. z ozirom na dejstvo, da se je pokazala za to prire« ditev tako velika potreba, tečaj v kratkem času ponovila, ter na ta način tudi tem društvom omogočila obisk režiserskega te« čaja. V svrho brezhibnega reda podajamo na« šitn društvom v slednjem navodila, katerih sc morajo vsi gg. delegati natančno držati: Vsak udeleženec tečaja se zglasi v so« boto, 31. t. m. ob 8. zjutraj v tajništvu Zve« ze kulturnih društev v Ljubljani. Kongres« ni trg 1 (Kazino) II. nadstr., kjer javi svoj prihod in svojo udeležbo. Istotam dobi vse potrebne informacije in nakaznicc za pre« hrano, prenočišče in gledališke predstave; pripomnimo, da se tudi gospodje, ki bi mo« rebiti prihajali pozneje brezpogojno drže navedenega predpisa. Igri »Sumljiva osebau in »Komedija zme« šnjavs sta pripravljeni ter jih dobe gg. ude« leženci proti plačilu režijskih stroškov, ka« tere jc imela ZKD. s prepisom. Ostale igre pa morajo udcleženci prinesti s seboj. Ka« kor že v naši okrožnici poročano. se dobe igre «Dom», «Vdova Rošlinka® in «Narod« ni poslanec® v Tiskovni zadrugi v Liublja ni. kjer naj jih interesenti kupijo. K sklepu bodi šc povedano, da sc jc vrst ni red predavanj radi nekaterih nastalih tehničnih zaprek moral nekoliko prcdr::ga čiti; in sicer v toliko, da bo predavaj g. E. Navinšek o temi otšminkanjo lc v pondeljek dne 2. novembra popoldne od 14. do IS., ter odpadejo vsled tega vsa njegova predavanja napovedana dnevno od 17. daj lje. Na ta način se je pravzaprav točil te; čaj za šminkanjc od praveg. režiserskega tečaja, kar bo v posebno veselje onim. ki so javili svoj obisk le k tečaju šminka; nje. K sklepu prosimo vsa društva, da sc drže predpisanega reda, ter pripomnimo, da nam ob tej priliki naša društva, po svo« jih članih javijo tudi sicer svoje želje. V to svrho bo tajništvo ZKD. vsem udeležen« cem po končanih predavanjih dnevno na razpolago s potrebnimi informacijami gle do knjižnic, predavanj, tamburaških zborov iger, kostumov in radevolje sprejemalo dru števene želje in tudi njih nasvete. Zato nai nam gg. delegati v vseh njih težnjah prid no poročajo. Po svetu — Prekinjanje poljskoilitvanskih poge Janj. Kot smo že poročali, so se 25. t m. prekinila poljsko«Iitvanska pogajanja v Lu ganu. Omenjenega dne sta obe delegacij; podpisali zapisnik četrte plenarne seje ter sta ugotovili nesporazum glede železniških vprašanj. Poljska delegacija je smatrali vprašanje železn:škega prometa za integral ni del celotnega kompleksa vprašanj, dočim jc Iitvanska delegacija smatrala, da je že= lezniško vprašanje popolnoma neodvisno od paroplovbc in splavarstva. Radi tega nesporazuma sta izjavili obe delegaciji, d: morata dobiti potrebna navodila od svojih vlad. Pogajanja so se torej prekinila ter sv bodo nadaljevala šc le po sporazumu mccl obema vladama. Kakor poročajo poljski P sti, niso imeli litvanski delegati zadostnih pooblastil. — Skrzvnsld obišče Prago šele v decembru. Kakor poroča aKurjer \Varszawski», obišče poljski zunanji minister Prago šele koncem decembra. Njegovo potovanje bo v zvezi z ratifikacijo dogovorov, sklenjenih med Poljsko in Češkoslovaško. — Chamberlain vseučiliški rektor. Vseučilišče v Glasgovvu je imenovalo Chamber laina za svojega Iorda«rektorja. Španski po; slanik v Londonu je izročil Chamberlainu čestitke španskega kralja za uspehe locarn ske konferencc. — Ustanovitev madžarskega poslaništvu v Atenah. Madžarska vlada je sklenila usta noviti v Atenah poslaništvo. Državni uprav nik Horthv je poveril vodstvo poslaniških poslov legacijskemu svetniku dr. Adalber. tu Procopiusu. Iz Primorja Smrtna kosa. Umrl jc posestnik Anton Uršič iz Št. Vida pri Vipavi, znan delavcc na zadružnem polju, ustanovitelj Posojilni; ce, Gospodarskega društva in Mlekarske zadruge v Vipavi. Vse te naprave je pokojnik vodil do zadnjega s svojo strokovnja; ško spretnostjo in naravnost mladeniško vnemo. Več let je bil župan šentvidske občine. — V tržaški bolnici jc po daljši bolezni, na posledicah težke opcracijc preminul g. Franc Poniž. Pokojnik, rodom Vi« pavčan, je dolgo vrsto let služboval pri sodišču v Idriji in je bil radi svoje Ijubez; nivosti in prijetne družabnosti med Idrij; čani in daleč naokrog splošno priljubljen. Mir njegovemu pepelu. " Spremembe na podprefekturi v Idriji. Vakantno mesto idrijskega podprefekta, katerega jc začasno upravljal cav. Fabioli. je sedaj zasedel prefekturni svetnik Morrc to, ki je prišel iz Coma. V Idriji se pod prefekti men ju je jo hitrejše nego v katerem koli drugem upravnem področju Julijske Krajine. 4 Novi slovenski učitelji. V Vidmu so napravili z dobrim uspehom izpit zrelosti nastopni učiteljiščniki iz Tolmina: Angela Bevkova iz Cerknega, Ivana Kendova i Kneže pri Podmelcu, Anton Kragelj iz Tolmina, Viktor Krašnar iz Idrije, Ljudmila Lukmanova iz Idrije, Alojzija Majnikova iz Idrije, Emilija Nemčeva iz Bilj. Marije Poljanškova iz Idrije, Albina Prezljeva iz Podmelca in Ana Ruterjeva iz Čadrga na Tolminskem. S ali Odbor ljubljanskega šahovskega kluba naznanja, da si je izbral za svoj klubov lokai kavarno »Slon« kjer se bodo odslej vršile vse prireditve, simultane, turnirji, iskalni večeri itd. Klub je že v začetku svojega delovanja imel tu svoje prostore v prija^njoi in ličnem oddelku kavarne ki se loči od trakta ob Prešernovi ulici. Tu bo klub imel :-:ase ločeno od drugih gostov svoje prostore, ki bodo gotovo privabili vse dosedanje člane k rrnogobroi.iemu obisku Na raiool.i-20 bodo tudi sami novi lepi šahi, kakršnih si bo g. kavarnar nabavi! še več. tako da .'ili bo zadostno število. Kot otvoritev tega novega klubovega lokala priredi naš velemojster dr. Milan Vidmar v soboto 31. t. m. veliko simultano, ki se prične ob 20. Prijave sc sprejemajo že prej in sicer v soboto oc 17. ure naprej v kavarni Slon. da se mesta rezervirajo. Vsi, ki se hočejo simultane udeležiti naj bodo vsaj četrt ure pred pričetkom v kavarni, da sc lahko produkcija točno začne. Udeleženci nai prineso šahovnice s seboj. — Darnski odsek ie imel v sredo 2«. t. m. prvi sestanek ki zagotavlja njegovo v. Dosedaj se je priglasilo 10 dan:, ki se bodo vse redno udeleževale igralnih večerov in prireditev. Ustanovitev se bo slo vesno izvršila v sredo 4. novembra ob 16. v klubovili prostorih. — Ožjega turnirja 9. kolo se igra že danes v kavarni »Slon« ob istih pogojih kot v prejšnjem lokalu. Potek in stanje bomo v kratkem objavili. --- »--^ -r- -»- — ■ -- ■■- Petek 30. X. 1925 - Kralj in kraljica v Zagreba Poset kulturno-hlstorlčne razstave. Včeraj, ob 11. dopoldne, sta se kralj Aleksander in kraljica Marija s svojim spremstvom pripeljala z dvornim vlakom v Zagreb, da posetita kulturno-hi-storično razstavo in odideta potem na veleposestvo grofa Bombellesa v Opeki pri Varaždinu. da se tamkaj udeležita velikih lovov. Na željo kralievske dvojice ni bilo oficiielnega sprejema. Kralj je bil v generalski uniformi s Karaejor-gjevo zvezdo z meči, kraliica pa ie ime. Ia svetel plašč. Kraljevska gosta so pozdravili na kolodvoru veliki župan dok tor Treščec. armijski general Matid, zagrebški župan Heinzel in policijski ;avnatelj Vragovič. Na peronn ie bil tudi Stiepan Radič. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica naroda, ki je kralia in kraljico navdušeno pozdravljala. Kraljevska dvojica se je takoi do prihodu odpeljala v umetniški paviljon, kjer ie nameščen del razstave. Tu .ie bil predstavljen kralju predsednik razstavnega odbora, univerzitetni profesor Vjekoslav Klaič. pod čigar vodstvom si ie potem vladarska dvoiica ogledala posamezne obiekte in se zanimala posebno za dragocene listine iz orošlosti Zagreba. Nato se je vršil ogled arheološkega oddelka, ki se nahaia v Jugoslovenski akademiji. Tu ie kralievski dvoiici razkazal vse znamenitosti ravnatelj arheološkega muzeia. tiniverzitet. ni profesor Hoffiler. Pri izhodu ie pozdravil kralja in kraljico predsednik akademije prof. Manoilovič in jima razkazal v gorenjih prostorih akademije literarične spomenike iz na.istareiše dobe. Ob tričetrt na 1. se je ogled končal in je vladarska dvojica izrazila prirediteljem razstave svoie izredno zadovoljstvo in priznanje, kakor tudi začudenje, da hrani Zagreb tako važne spomenike iz svoie preteklosti. Pri izhodu iz akademije ie narod priredil vladarski dvojici vnovič navdušene ovacije. V trenutku, ko je krali stopil v avto, ki ga ie čakal pred akademiio. je j'oot1 pred njega visok in lepo oblečen moški in skušal kralja nagovoriti. Kraljev ad-iutant general Hadžid ie neznanca takoj vprašal, kaj hoče od kralia. Ta je odgovoril, da je upokojeni stotnik Barto-ytč in se hoče pri kralju pritožiti radi penzije . . . General Hadžič mu ie naio odgovoril, da za to sedaj ni časa in da naj vloži prošnjo, nakar ie Bartoliča od. stranil v bližini se nahaiaioči policiiski uradnik. Vsled tega incidenta se ie razširila vest, da ie bil poskušen na kralja atentat, kar pa je bilo seveda plod bujne fantazije. Iz Zagreba se je vladarska dvojica odpeliala s svojim spremstvom z dvornim vlakom v Varaždin, od tam na z avtomobili na veleposestvo grofa Bombellesa v Opeko, da se udeleži velikih lovov. Tamkaj ostane vladarska dvoji- Kesali se boste ie zamudite ogledati si krono vseh dosedaj izdelanih filmov, grandijozni «Quo vadis?» ca dva dni in se vrne v soboto preko Zagreba zopet v Beograd, ne da bi vož. njo prekinila. Mariborsko pismo (Mlad duhovnik. — Politika. — G6tz.) Maribor. 29. oktobra. aMIad duhovnik v Mariboru sprejme v popoldanskih urah primeren posel Proti nag^odi. da si more oskrbeti eksistenco Pismene ponudbe z navedbo nosta in bonom ria je Pilati "a naslov: Duhovnik, stolno žunnišče. Maribor.; Ta inserat ie ob;avila včeraišnin «Naša Straža^ Človek r>e ve. ali duhovnike stradati Takoi sosedna hišo stolnico žimnišča it razkošna, dvonadstropna škofova na1a-ča in da'''e nonrei stoti vel;ko nos'onie stolnega Vnn^m. obe z velikim? vrtovi, hlevi in obzirnimi posestvi. Iz obeh pa ndaria na ulico 'z gioboV;h. polnih kleti tako močan d«h novega vina. da se oasanti antialVoholiki kar izog:blieio trn to a "'a teh b'š N!č d^goče ni pri re-dnvn;škem dvorcu v Vetriniski ulici. Ali ti begati gospod'*1 ne bi rnog" r>o-vionfff vsai enega sMa ubogemu clu^ov rh mu omogočilo eksistenco0 Pori Kalvariio se nase vsak dan r-^a čredo krasne živine stolnega žuomšča okoli ■fl glav. in vendar iz feb rerVv-ervh ve-lenosestev ni mogoče dobiti kruha za mlnd^go dubovr?Va. Pcvrii tega jrnaio klerikalci v Mariboru c1 kad°r raznih zavodov ia gospodarskih ve'enodir,Hi. niihovn ban^a ori frančiškanski cerkvi ima ba»e naiveč d°naria — in vendar n? skromne nonol^an^ke službice za mladega duhovnika0 Gotovo sr; revež riremnio riie oo noTtiki. za takšne budi na nri novem kttrzu mariborskega ka-n't'ia in SLS seve rti kruha. In ko.ično: Ali ne kaže ta slučaj drastično. da je v Mariboru mnogo preveč duhovnikov, posr-bno m1ad'h? Daite iih raie ven na deželo v bogate fare. da si dele lepe dohodke z župniki, ki so žc saturirani Ako pa hoče imeti SLS v Mariboru svoi štab mladih duhovnikov, da ii gouio k1erika1iz°m v stranki, med meščan« in po razn'h društvih, nai iih tudi pošteno plača, da ne bodo izstradani samo garali za svoje generale, • Ker smo že nekoliko pri politiki je treba zabeležiti še zanimivo novost iz naše domače politike. Ponovno smo že trd;li. da znani «voditelj» radikalov v Mariboru, ki že dolge mesece zastoni čnkn ministrske ali vsai nodt^niške časti. nima nikogar za seboj. Te dni sta morala gg Tavčar in Ravnik doživeti celo blamažo da se um ie izmaknil mestni odbor NRS v Mariboru, ki se je pravkar organTziral pod predsedstvom bivšega vrditelia koroških Slovencev gosp. dr Ferda Miilleria in ima tudi svoio lastno pisarno na Koroški cesti št. 10. k;er imnio vsak dan ponoldn^ uradne ure Tudi oar srezkib organizacij ie baie že organiziranih v NRS mariborske 'oblasti, ki tudi absolutno nočeio imeti stika z dr PavntVorr; EIE i i Ljubljana je nivdušena! Vse govori samo o velikanskem nspebu, ki ga je dosegel najlepši, do sedaj v Ljubljani predvajani flm veiičanstveni novi ,Quo uadis.. T Kolosalna režija — RaikoSne orgije in bakanali — Krasne žene — Pokvarjenost rimskega cesarja Nerona — Pokvarjenost Rima do skrainlh mej — Sveta borba kristjanov za ni'hovo sveto vero — Zverinsko mučen ie kristianov — Velikanske množice divjih zveri ter tisoče in tl-oče sodelujočih igralcev — KazkoSnost režlie pri tema velefilmu presega vse do sedai videno — Prid te in prepričajte se! Posebno Vas še opozarjamo na prvovrstno umetniško godbo, ki jc izvaja naš pomnoženi orkester pod vodstvom g. prot fL Fer5n!ga Predstave se vrše točno ob: 4, pol 6, pol 8, 9. — Mladini vstop a! dovol ea! Preskrbite si oravočasno vstopnic«, ker le ->ovora5evanje ogromno! Navai pri blagajni vsak dan večji. — Blagajna je odprta vsak dan od !0 po pol 1. in od po! 3. naprej. Hitite, da ne zamudite v Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. (Telefon št. 124.) in Tavčarii. Zdi se torej, da fe dr. Ravnik v politiki defimtivno odžagan. « - Casonisi brez raz'ike strank oo Slo-veniii in tudi nemški, so že ponovno z ognrčeniem pisali o žaliivi in nedo oustni knrtelaciii nivovaro. katerim so vsled tega konsnmenti absolutno izročeni v brezobz;rno eksnioatirnnie. Mi smo nedavno nrih'!'" da morn;o imeti pivovarne vsled !'nrtp'a m'!i»onske dobičke. ker so proiz^^lne cene znatno nad'e. Vsem produktom so se vsled zbnl'šania valute že ponovno znižale ce.ie. samo kartelirane pivovarne še vzdržuieio svoie nreišnie. v »obenem oziru utemeliene tarife. Kako sigurne se čnti'o pivovarne, se ie izkazalo zlasti sedai. ko sn bili orev.-zni stroški za nivo znižani skoro za 50 % in vendo, ie ostala «Rierbrs"erei Oritz» pri istih cenah. To ie že v'šek izrabliania brez-konkurenčnega trga Gfttz "a ie raioni-ral prodajo Piva tudi v Maribora samem in tako se nam poroča. da mora celo Narodni dom kupovati pivo izključno nri Gofzu. čenrav se pjosti vedno oriiožuieio nad slab'm Gčitzovim pivom. a radi kariela Narodni dom ne more dobiti bo!;sega Čeligiievega. Muzej Joče Vajiča Srpska Matica, osrednji kulturni zavod vojvodinskih Srbov, bo obhaiala nribodnie leto stoletnico svojega obsfo-ia. Ta dogodek bo proslavila ? velikimi slavnosfmi. ki na ne hndo zgoli paradnega znnčaia. temveč bodo zvezane tudi s kulturnimi dejanji. Pred kratkim ie noslal odbor Srnske Matice v Sento posebno delegaciio. V Senti živi Joca Vuiin. ki Ima muzei dragocenih starin iz kulturnega življenja voivod!"skib Srbov Vni'č raznolna se tudi izredne važnosti tega zbora. Pesem ni bila zod-n.ii faktor, ki ie ponesel ime bratov Čehov po vsem svetu. Tudi mi nujno potrebujemo idealnega glasbenika, ki bo nese! naše ime v širši svet. Ta idejs nas dela močne, zaupne in velike. Društvo pričakule zato z vso pravico vsestranske podpore vseh. Tu namreč ne gre za mrvice ali ideio posameznika. temveč za narodno ideio nas vseh. Zato vabimo vse. ki pojmujejo to naše geslo, da nas podoreio in oosetiio sobotno koncertno prireditev v Unlonu. Dopisi LOŠKI POTOK. Tukajšnji občmskj svet je na svoji zadnji redni sej! izvoli! Zmago-slava Nusbeka, poštnega uradnika, v priznanje njegovih zaslug v korist občine za častnega občana. ŽALEC. Pevsk! zbor dramatičnega društva zapoje v nedeljo popoldne po cerkvenih obredih na domačem pokopališču m časi pokojnikom sledeče nagrnbnice: Vi-gred. Narodno nagrobnico in Oj Doberdob! POLŠNIK. Pevski zbor Polšnik pri Sav priredi v nedeljo dne 8. novembra v prostorih Balantove gostiine koncert s petjem moškega ln mešanega zbora ter šaloigrami: «Trije junaki«, »Longin in Benjamin», »Župan in smo!ar». Pri koncertu bo sodelovala šramelska godba iz Trbovelj. Pričetek o!> 3. uri popoldne, po predstavi prosta zabava. Kdor se želi Imenitno zabavati, naj pohlt? ta dan na prijetni Polšuik, ker mu ne bo nikdar žal. HRASTNIK. Dramski odsek Udruženja vojnih invalidov, podružnica Ljubljana gostuje dne 15. novembra v Narodnem domc v Hrastniku. Po predstav! prosta zabava z bogatim sporedom. Med drugim tudi licitacija živega prašička Ker je čisti donos namenjen božični akciji revnim članom, prosimo vse cenj. društva, da ta dan opuste svoje prireditve, da se tako občinstvo v večjem številu udeleži te invalidske prireditve. 2e v naprej prosimo obilne udeležbe Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Pc-tefc, 30.: "Periferija®. D. Sobota, 31.: cZimska pravljica^. E. Nedelja, 1.: «Veronika Deseniška». Izv. Ljubljanska opera fetek, 30.: «Nabor», cPovratekn. C. Sobota. 31.: «Manon». A. Nedelja, L: «Aida». Irv. Sentlakohskl oder v Ljubljani Sobota, 31.: «Tcžke ribe». Ob 20. Sobotna predstava na šentjakobskem odru. šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto, dne 31. t. m. veseloigro »Težke ribe«. v kateri nastopita dve sijajni ko.-nični figuri, zaliublieni sodni svetnik Pagatpvič m kapitalist Listovskl. Igra bo gotovo občin stva zelo ugalala. Predt>roda:a vstopnic v Zalaznikovi kavarni na Starem trsu. Komora! koncert v Ljubljani V Unionskr dvorani se vrši iutri v soboto ob 20. komorni koncert na kojeja sporedu so sledeče točke: Aleksii Vinkler: 5ona*a za viiolo in klavir. Sonata ima 3 stavko ter je delo ruskega konservatorliskega profesora Wink1eria, katerega moramo prištevati k vrstnikom narslavneKih ruskih komponistm,-Rimski-Koršakova. Balakirova itd. Sonata le Izredno zanimiva v motivih in rajnih temah, ki popolnoma izčrpaio oba instrumenta viiolo in klavir, na katerih se delo izvaia. Posebno zanimiv je 111. stavek, kier so na pri-prosto bretonsko melodiio izdelane najrazličnejše var!jaci'e Delo ie Pisaro ze'o relo-dliozno in ie vsled tega tudi za vsakega lahko rsznm'ifvo. fzva'ata ga profesor Jera: (viiola) in kapelnfk Stritof (klavir). Drugo točko sporeda tvori Beethovnova ?onata v c-moln. Izmed števihfh mojstrovih sonat, ie brez dvoma ta sonata ena najtežlih ter i? pisana v najboljši moški dobi slavnega klasika leta 1502. Delo ima 4 stavke in sicer Allegro con brio z glavnim motivom, ki prepleta celotni 1. stavek. Nežna globoko občutena kantllena tvori jedro II. stavka Adfrii cantablle Scherzo je ritmično zelo intere-santno izpeljan, da iahko bi rekli, da je v svojih motivih naravnost razposajen.- Neka ^osebnost t?ea stavka ie. da se v triu vtio-linski motiv dosledno ponavlja tudi v klavirji. a vedno 1 taVt za vifollno. IV. stavek FI-na!e ie pisan v hitrem Allegro tempu ter !ma izredno živ, temperamenten konec. Sonato rzvaiata nrof. §!als (vljollna) In prof. Švajgarieva (Vavir). Tretje zakluično točko pa tvori Dvorakov Tercet za dve viio-'in! in viinlo Predprodajc vstopnic v Matični knjigarni. Aleksander Borovsk? ie danes brez dvorna eden naivečiih svetovnih pianistov. Ro->cn ie bil v Rušil 1RP9. leta ter ie končal oetrogra!ski konservatorii. Leta 1915. ie bi! imenovan profesoriem konservatoriia v Moskvi. kier ie vsled svoiih koncertnih nastopov pristal eden n3fboli popularnih pianistov f eta 192?. ie mora! zanusflti Pitsiio ter živ! sedai v Pariza, odkoder nr!re;a koncerte do celi Rvropi ter severni in iužni Ameriki. V Pari.ti oživa ta*< sloves kot Pianist, da ie bilo v letošnji spomladi 5 njegovih abonma koncertov tekom 3 mesecev popolnoma raz prodanih. V Liubllani ie nastopil prvikrat pianist Borovski oktobra 1924. leta, drugič nastopi v torek, 3. novembra v unionski dvo rani. Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni Iz sarajevskega gledališča. Narodno gledališče v Saraievn. katerega vodi pisatelj Branlslav Nnšič. igra sedaj »Malega lorda*, v katerem glumi naslovno vlogo gdč. Anka Pogačičeva. režlra pa g. Romanovlč. V bližnji prihodniosti pripravila gledališče: Lan-gerjevo »Kamelo skozi uho šlvanke«, Sha-kespearevo dramo »Rikard III.s z zagrebškim igra'cem Josipom Papičem v naslovni vlogi, Shavovo komedj-o »Hudičev vajenec«. ter Ibsnovo dramatično pese.n »Peer Gjmt«. Iz dunajskega gledališkega življenja. Volksope m se je o tvorila zope? v srelo zvečer s prestavo »Car in tesar« pod vodstvom kanelnika I.eon^ Krausa. V petek zve čer je vze! slovo od Dunaia italijanski skladate!) Pietro Mascagni, ki je dirigiral svoio »Cava!!erlo rusticano«. — Državna opera ima sedai na sporedu: »Tristana in Isoldo« . i ge. Štrukelj. * Napredovanje v Justičnl službi. S kra-1 tvim ukazom so pomaknjeni: Dr. Matija i as ctteič, deželnosodnl svetnik in predstoi- okrajnega sodišča v Koziem v 4. skupili i. kategorije; Alojzij Žlgon, okrajni sod-.i in predstojnik okrajnega sodišča v Litiji, Alojzij l.ešnik, okrajni sodnik pri okrožjem sodišča v Mariboru, in Kajetan Pre-irerstein, okrajni sodnik in predstojnik okraj nega sodišča v Logatcu — vsi v 5. skupino 1. kategorije. * Izpiti v vojaški glasbeni šoli. V vojaški eiasheni šoli v Vršcu so se v zadnjih dneh vršili zaključni izpiti, ki so imeli prav po-voljen uspeh. Izpraševalnl komisiji je predsedoval vojaški nadzornik glasbe, polkovnik Pokorny. Polovica absolventov je dodeljena kraljevi gardi, ostali pa polkovnim mu-zikam. * Načrt zakona o zdravnikih. Predsednik zdravniške zbornice za Slovenijo je včeraj izročil ministru za narodno zdravje zbornični elaborat glede načrta zakotna o zdravnikih. Dr. Gregorič je pri tej priliki v notranjem ministrstvu v imenu naše zdravniške zbornice tudi protestiral proti nameščanju zdravnikov-tujccv v Sloveniji, dočim morajo domači iskati nameščenja izven Slovenije. * Himen. V Škofji Loki se ie predvčerajšnjim poročil veleposestnik g. Anton Ko-tr a t a r z gospodično Anico P e c h e r. * Smrtna kosa. V Liubljani jc umrl vče-r.t s- Fran B o r š t n a r, 57 let star. Zapušča žalujočo soprogo in 4 otroke. Pogreb vrši danes ob pol 4. popoldne iz Hranil-riške ceste št. 6. na pokopališče k Sv. Križu. • V Ljubljani je umrl g. Janko Prijatelj r>: esttiik in trgovec v Št. Janžu na Dolenj-'.. nt. Pogreb se vrši v soboto 31. t. m. 3. popoldne iz Stare poti št. 2. na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, pre-ctttllm naše iskreno sožalje! * Škrlatlnka v Šlbeniku, V zadnjih dveh n . secih jc bilo v šibenlškem občinskem po-.' ejtt 130 slučajev škrlatinke, od teh 15 s vnrtnim izidom. V zadnjih šestih mesecih bilo priiavljenih 10 novih slučajev. * Konec nemške šole v Ptuju. Te dni je bila -adi pomanjkanja učencev opuščena ■ i.mska osnovna šola v Ptuju. Učiteljica Jur man ie bila premeščena k Sv. Vidu pri Ptuju + Ptice selivke hite na jug. Ptice selivke m nas večinoma že zapastile. Kakor poročalo z dežele, so se v zadnjih dneh pojavile tndi večle skupine divjih rac. ki lete navadno v ponoenem času ob velikem kriku pre-ko naših krajev na jug. Lovci so mnenja, da prihajajo te jate divjih rac s Karpatov, ki- r ie žc mnogo snega in velik mraz. * Zanimiv domači izum. Prožni nadzornik v Plaškem Franjo Žepič je iznašel stroj za odstranjevanje snega z železniških prog v goratih krajih. Izum, ki je že preizkušen po strokovnjakih baie dobro služi svojemu namenu. * Bela Jerebica. V okolici sela Golubiča v Dalmaciji je bila te dni ustreljena popolnoma bela jerebica (perdix saxatilis). Lovec M. Urukalo je zanimivi eksemplar Izročil pri t Poslovnemu muzeju v Splitu. * Granata raztrgala tri osebe. V okolici UjevgjeliJe je neki tamkajSnjl kovač našel na politi granato, ki jo ie odnesel seboj v stanovanje. V sobi sta se razen kovačeve že-no in otrok nahajala še dva znanca, ki sta mu pomagala dvigniti granato na mizo. S silno detonacijo je granata kmalu nato eksplodirala ter oba znanca fci kovača na kose raztrgala: žena in dva otroka pa so bili moč no poškodovani. Od male hišice so ostali le trije stranski zidovi. Zakai je granata eksplo dirala se ni moglo ugotoviti. * Nekoliko prosvetne statistike. Po podatkih, ki jih je minister prosvete predvčerajšnjim povodom debate o prosvetni politiki uvedel v radikalskem klubu, imamo v naši kraljevini 112 osemrazrednih gimnazij, 100 n.eščanskih šol, nadalje 1163 Profesorjev-. Zimske suknje, raglane, nlstre najboljše od najboljših pri Fran Lukič, Pred škofijo 19. 538 s-uplentov, 128 kontraktualnih suplentov 17 predmetnih učiteljev, 520 začasnih predmetnih učiteljev, 34 kontraktualnih predmetnih učiteljev, 36 dnevničarjev in 155 kontraktualnih profesorjev. Naša vseučilišča imajo okroglo 12.000 slušateljev, srednješolcev je nad SO.OOO učiteljiščnikov pa približno 7000. * Nov kačaški napad. Na potu med Pečjo In Andrijevico so te dni kačaki ustavili pet trgovcev, ki so bili na potu v Andrievico. Odvzeli so jim ves denar in obleko in jih pustili nage na cesti, nakar so pobegnili čez albansko mejo. Neki avto iz Peči je pripeljal kasneje oropancem obleke. Orožniki so pričeli razbojnike zasledovati in so Jim že na sledu. + Višji razred! osiješke gimnazije zaprti Z odredbo ministrstva prosvete so bili dne 22. t. m. zaprti vsi štirje višji razredi osiješke gimnazije. Dijakom ie bilo naznanjeno. da z omenjenim dnevom preneha pouk v 5. do 8. razredu zaradi nezadostnega števila dijakov. Učenci so dobili spričevala ozi rema frekventacijsko potrdilo. 4 Ruski humanitarni zavodi v Jugosiavi'i. Ruski >Rdeči križ« namerava zaradi pomanjkanja materijalnih sredstev opustiti svoj sanatorij v Vurbergu pri Ptuju iti dečic dnevno zabavišče v Beogradu. Vrše se poslednji poizkusi, da se ta potrebna zavoda ohranita s prostovoljnimi nrispevki vsaj še leto dni. Razen omenjenih dveh zavodov vzdržuje ruski --Rdeči križ« sedaj šc bolnico v Pančevu. azil za ruske begunce v Beogradu in nekoliko manjših sanatoriiev v naši državi. Oba azila za ruske invalide in onemogle v Igalu in Risniu v Boki Kotorski sta bila že pred letom dni ukinjena. * Ponarejevalci potnih listov pod ključem. V Beogradu so prišli te dni na sled družbi ponarejevalcev potnih listov. Falzifikatorji so izdajali potne liste predvsem zločincem in dezerter.iem, ki jih sicer ne morejo dobiti. Družba je svoje delovanje razširila baje tudi na druga mesta naše države. V Beogradu je bilo aretiranih več oseb, ki so bile v zvezi s to afero. Preiskava se še nadaljuje. * Preprečen atentat na železniški most? V Bogojevu je bil prošli torek aretirati neki moški, ki se ii neprestano sukal okoli velikega železniškega mostu preko Donave. Ko so ga preiskali so našli pri njem večjo množino dinamita. Domneva se. da ie nežna nec nameraval razstreliti most, ali pa vlak. + Na straži ustreljen. V Bitolju ie pregledoval Jovan Musajič, narednik tamkajšnjega konjiškega polka, vojake aa straži. Ko je pri nekem stražarju pogledal, je ii njegova puška nabasana, se je puška nenadoma sprožila in narednika smrtno zadela. Stražar js bil izročen vojaškemu sodišču. * Točnost pa taka! Pišejo nam: Neko ood-jetje v Celju ie poslalo dne 12. septembra upravi državne tiskarne v Beogradu 200 Dir. kot naročnino za »Službene Novine. Znesek je uprava prejela dne 19. sept. in prejem potrdila s posebno priznanico. To je popolnoma v redu in tudi hvalevredno, zanimivo pa je, da podjetje niti do danes t. j. po šestih tedeih, še ni prejelo niti ene številke naročenih in pošteno plačanih r-Službe nih Novinc, čeprav ie pošiljatev že večkrat urgiralo. Na vse urgettce ni dobilo niti odgovora. Denar so sprejeli naročenega lista pa ni od nikoder. »Službene Novine« imajo očividno naravnost sijajno upravo. * Tatvine- v Poljanah ln okolici. V noči na nedeljo so bile izvršene v poljanski okolici kar tri predrzne tatvine. Najprvo je bilo vlomljeno v žago Antona Čadcža v Srednji vasi, odkoder so tatovi odnesli dva gonilna jermena, vredna 1200 Din. Zjutraj ie našel ulomlietta vrata svoje kovačnice kovač Čadež v Žabji vasi. Njemu so tatovi odnesli več raznega orodia in lesen čvnople-skan kovčeg v vrednosti 500 Din. Dalie je zmanjkalo izpred kozolca Janeza Sinka v Gaberku ročni voziček vreden 400 Din. * Smrt delavca radi brezbrižnosti podjetja Pišejo nam: V tovarni za železo v Štorah ie električni tok ubil delavca Gučka. sina župana Gtička iz Nove Cerkve. Nesreča se je zgodila na ta način, da jc G uvel;, opravljajoč svoio nočno službo, svetil z električno sve-tiljko. opremljeno / dolgo žico. Izolacija na tej žici pa je biia na' par tnesiih deiektna. Delavci so že parkrat sporočili to odgovornemu mojstru z zahtevo, da se pomanjkljivost odstrani, kar pa se ni zgodil;:. Delavec Grček, ki je bil v elektriki neveščak, jc hotel žico, kakor je to zahtevala potreba, zviti v kolač in je prišel pri .-•■> v dotiko z tteizoliranim delom žice. Kct so bila tla železna in mekra in ie vršil Gtteek svoj pose! sam ter bil tako nad poFl-iigo uro brez pomoči ga je električni tok usmrtil. Nesrečnež je zapustil ženo in otroke. Vsekakor bi bilo primerno, da posvetijo pristojne oN.isti temu dogodku potrebno pozornost, kc nikakor ne gre, da bi se kdorkoli tako lahko-mišljeno smel igrati z življenjem svojtga bližnjega. * Beg kaznjenk iz Begunj. Z dela v gozdu poleg kaznilnice v Begunjah so v pondeijek pobegnile kar štiri kaznjenke iti i-cer: 29 letna Marija Gril iz Ljubljane, 36 letna Matilda Mani! Iz Savcev pri Ptuju, 29 letna Marija Lamiž iz Metava ter 27 let- LE ELITNI Kino Matica v Ljubjani Vam nudi možnost ogledati si največje od največjega, najlep* še od najlepšega, veličanstveni filmski vele* umotvor, srandijozni «QUO VADIŠ...?» na Matilda Kovačič iz Hoč pri Maribora. Vse štiri so izredno nevarne tatice, udane tajni prostituciji. * Naidem moško truplo. Iz Zidanega mosta nam pišejo: V sredo, dne 20. t. m. so našli v Širjah v bližini posestnika Šromla v prepadu moško truplo. Poklicana komisija je dognala, da je bil mrtvec 43 let stari, v Grosupljem rojeni rudar Tone Ahlin. Na kak način se ie ponesrečil, ni dognano. ♦ Petdeset rodbin zastrupljenih. Kakor poročajo iz Sarajeva, je v selu Busovača neki kmet prodal mesarju živinče, ki je obolelo na steklini. Mesar, ki o bolezni ni ničesat vedel, jc živinče zaklal in meso razprodal. Vsled uživanja mesa steklega živinčeta je obolelo približno 50 rodbin. Državna bolnica v Travniku je odredila, da se obolele rodbine pripeljejo v Pausterjev zavod v Sarajevu oziroma Zagrebu. lakasti ženski Din 283-otroški visoki . 30--conate * 26'— moški la . 220- u— Odborova seja JNU se vrši danes popoldne ob 3. v uredniških prostorih sSlov. Naroda.?. u— Seja osrednjega odbora ZDM se vrši danes ob 20. uri v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je rekonstruiranie odbora. — Predsednik. u— Českosloveuska Obec v Ljubljani. Clenska schuze kona se v soboiu dne 14. listopadu t. r. o ostnč hodine večerni v re-stauraci Zvezda*. — Jest povinnosti kaž-deho člena, aby se teto schuze sučastnil! u— »Deset božjlii zapovedi«. Naposled smo vendar dobili v Ljubljano tudi to gran-aijozno retnek-delo filmske umetnosti. In to pravi Paramountov film. nc morda kako talzifikacijo, ki jih kroži po svetu več in smo eno svojčas /e imeli tudi v Ljubljani. Film zasluži renomc, ki si ga jc dobi! povsod, kjer so ga predvajali. Vsebini tvori okvir moderna drama iz ameriškega življenja, ki se že sama pri;etno razlikuje od običajnega filmskega kiča, ki pa vendar stopi v ozadje pred silnimi slikami iz biblijske zgodovine. Prizore, ki jih vidimo tu, morejo ustvariti le ameriška podjetnost, ameriška velikopo-ieznost in ameriška tehnika. Izselitev Izraelcev iz Rgipta, njihovo zasledovanje po fa-raonovi vojski, prehod skozi Rdeče morje — vse to so slike, ki ostanejo trajno v spominu. Da je tehn'čno hi režijsko film na višku, je pri Paramountn samoumevno. Zato lahko mirnim srcem priporočamo, da si ga ogledajo vsi, ne samo stalna kinopublika. u— Naval v kino Matica. Predvajanje ko-losalnega filma «0uo vadis^ v kinu Matica je vzbudilo v ljubljanski kino - publiki tako ogromen interes, da so predstave razprodane, kar pomeni ob koncu meseca posebne vrste rekord. Reči smemo, da je tokrat publika zadela pravo. Umetniška vrednost filma je adekvatna senzacijonalnim dogodkom, ki se odigravajo na platnu in nam dajo v vsej življenski resnici doživeti večno lepa poglavja slavnega Sienkievviczevega romana. u— Dečil dan na praznik Vseh svetih. Društvo «Skrb za mladino* priredi v nedeljo dečji dan ter bo zbiralo milodare za zgradbo dečjega zavetišča v Aleksandrovem na otoku Krku. Vsake počitnice se bo tja pošiljala revna deca, da si okrepi zdravje. Nihče naj ne odreče skromnega daru, pač pa naj po svojih močeh podpre plemenito akcijo, ki stremi po zboljšanju zdravstvenih in socijalnih razmer naše mladine. Na praznik umrlih sc spomnite potrebe zdravja naše drage mladine! u— Društvo učiteljev glasbe opozarja vse udeležence pevskega tečaja, tudi one iz Ljubljane, naj se zglase v seboto popoldne od 15. do pol 19. ure v Unionu v sobi št. 29, kjer dobe natančen dnevni red in vsa potrebna pojasnila. u— Kollzejski gledališki oder vabi svoje članstvo na! društveni sestanek, ki se vrši v soboto dne 31 oktobra točno ob 8. uri zvečer v prostorih dijaške kuhinje 'Domovina-' na Dunajski cesti. — Režiser. ti— Dramatični odsek Unije vabi vse člane rti čianice ter bivše člane, ki so sodelovali pri igri «Na Poljani« na sestanek, ki se vrši danes točno ob po! 8. uri zvečer v društveni sebi v Narodnem domu. Na dnevnem redu je razdelitev vlog iti dramska vaja. Prosim vsi in točno — Režiser Papež. u— Sckolski gledališki oder na Vču uprizori v nedeljo 1. novembra točno ob pol 8. uri zvečer fantastično dramo -Morilec - v režiji brata Remsa. Vabimo vse napredno in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da zopet polnoštevilno zasede sokolsko dvorano. Pro svetni odh:-r Sok"ia na Viču. — Zdravo! u— Akademski klub «Orjuna*. Naznanjam članom akademskega kluba, da sc vrši danes (petek dne 30 oktobra! '-b 20. uri v prostorih Oblastnega odbor?. Frančiškanska ulica* št. 6 zadnji plenarni članski sestanek pred občnim zborom. 7;\ člene udeležba brezpogojno obvezna. Akademiki nacionalisti, ki želijo prestopiti k Oriuni, vabljeni. Zdravo! — Komisar. u— Plesna vaja trgovskih akademikov danes odpade in se vrši redno prihodnji petek. — Odbor. 2036 u— Umrli v Ljubljani. Zaduia dva dneva so bili prijavljeni sledeč' smrtni slučaji: S. Marija Adelina Horvat, usmiljenka, 30 let. — Ivan Taschl. bivši kavarniški kuhar, 62 let. — Marija Lupša. delavčeva žena, 54 let. — Ivan Kranjc, novorojenček, 2 dni. — Fran Borštnar, mizarski pomočnik, 57 let. — Vinko Korošec, tovarn, delavec, 21 let. — S. Ivana Notburga Hočevar usmiljenka, 39 let, — Marija Podržaj. trafkantka, 51 let. — Anton Uršič, obrtnik. 77 let. — Alojzij Perdan, železn. zvaničnlk. 56 let. — Fran Peteniel, posestnik, 56 let. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 2 prestopka kaljenja nočnega miru. 1 nezgoda. 1 orestopek ogrožanja tc- Otjnafe in suh« barve, špirit gorljiv, prašno olje, bencin, terpentin, salmijak, pleskarske in slikarske potrebščine Ravfcekar • Oerganc, Pred škofijo št. 20. lesne varnosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek nalepljanja lepakov na prepovedanih mestih, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske tire in 2 prestopka obrtnega reda. u— Gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški: v soboto, dne 31. oktobra in nedeljo dne 1. novembra žaloigra - Mlinar in njegova hči». Začetek obakrat cb 20. uri. Prcd-prodaia vstopnic v čitalnici. U— Vlomi v stanovanje se nadaljujejo. Ko se je podal vojaški sluga redov Vinko VišniČ v sredo popoldne v stanovanje odsotnega podpolkovnika Ivana Kebra v Kri-ževnlški ulici št. 10, je naše! vrata v stanovanje odprta. Visnič. ki je razmere poznal, je takoj uvide!, da je tekom dneva vlomil nepoznan ziikovec v stanovanje s pomočjo ponarejenega ključa. Ko je pogledal v omaro, je ugotovil, da je storilec odnesel 1500 Din vreden dežni plašč ter 1300 Din vreden usnjat površnik. O tatvini je takoj obvestil na ulici se uahajajočega stražnika in se podal z njim k starinarjem. Tam sta v resnici pri starinarju Škerjancu izsledila dežni plašč ki ga je kupil dopoldne od nepoznanega mla dega moškega za 150 Din, ki se je izdal za trgovskega potnika Ivana šimone Storilca, ki ima površnik bržkone oblečen sam. zasleduje sedaj policija. u— Nezgoda ua cesti. Na Cankarjevem nabrežju ie padel v sredo zvečer sluga državnih železnic Josip Rihar. stanujoč v Krojaški ulici, tako nesrečno na tla, da se jc močno pobil in drbil na glavi krvavečo rano. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v državno bolnico. Iz Maribora a— Ljudska univerza Nocoj, v petek predava specijaiist za ženske bolezni in porodništvo dr. Fran Toplak o higijeni žene in sicer samo za odrasle moške. a— Nov ciklus predavanj. Ljudska univerza prične v torek dne 3. novembra z zanimivim ciklusom predavanj keptike. Skeptikom je bilo seve lahko; l izjavo «Za prosvitljenega človeka današnjega časa čudeži ne eksistirajo» je bila zanje stvar opravljena. Oni pa, ki se boje. da bi iih svet smatral za manj prosvitljene ali celo za bebce, če bi -''asno izpovedali, da kljub vsemu znanju človeški razum ne more doumeti, kai šele razložiti gotove pojave, ti govore le previdno. Iz besed teh in onih pa je odsevala želja, pripraviti čudo-delca z Gangesovih bregov do tega. da bi pokazal svojo čudovito moč ne samo v privatnih krožkih, ampak tudi pred široko javnostjo. Tahri-bey je želii ugodil. Prostorna dvorana v «Theatre des Champs Flys6es» je nabito polna izbrane publike vseh poklicev. Zastopani so zdravniki, odvetniki, umetniki, novinarji. politiki, in med njimi ie skoraj polovica dam. Vsi so vidno vznemirjeni. Zavesa pred odrom se odgrne in po. javi se Tahri-bey. ki sedi. pravzaprav /di na stopnicah, ki si .iih je dal prinesti na oder. Orientalski pariemi in kadila razširjajo sladek, opojen vonj po dvorani. Poleg rampe stoji podstavek in na njem dva dolga, močna, ostrobruše-■j meča in deska, iz katere mole neštete kakor šivanka ostre konice. Na desni ie miza z ostrimi bodali in dolgimi iglami. Impresarijo nas pozove, nai se osebno prepričamo, da so meči. bodala, igle in žeblji pristni, da so vse te stvari res ostre in bodeče. Več ljudi se v resnici poda na oder, med njimi tudi jaz. In izkaže se. da nas pogled ni varal: bodala bi se dala brez vsega porabiti kot britve, meča na sta tako ostra, da mi je nrst takoj zakrvavel, ko sem ga nalahno pritisnil na konico. Vsa preplašena poda množica na svoje prostore na-'"aj — fakir pa se ves ta čas ni niti ganil. še ozrl se ni na nas. Dvorana ie umolknila. Tedai se Ta-Hrj-bey dvigne in stopi počasi naprej. 2rak je poln vročične napetosti. Fakir-iev obraz je strahotno bled. morda zalo, ker ga obroblja gosta zamolklo-čr-■ a brada. Čudno srepe njegove oči gledajo nekam daleč v prazno. Tedai poboji fakir sredi odra, izpregovori par -Jbih francoskih besed v pozdrav, na-za trenutek umolkne, potem pa dvigne obe rok1, 'ti pogladi ž niima nalahno obrz in vrat: telo mu po'agoma otrpne. oči se zakiopiio — nastopila je hipnoza povzročena od avtosugestiie. Fa- Jurmanova kirjevo telo je naenkrat trdo kot kamen, če bi ga hotel upogniti, bi ga zlomil. Močne roke ga primejo, potegnejo obleko z njega in ga polože na oba na-brušena meča. V tem privleče osem mož na oder ogromno ska'o in jo za-vale na otrplo telo. Najmočnejši med njimi zavihti bat in jame z vso močjo tolč, po skali. Ne, to ie že preveč! Še predno pade drugi udarec — skala se je že pod prvim razklala —, je nekaj gledalcev že v nezavesti. Odnesejo jih v predsobo, fakir pa še vedno leži na konicah obeh mečev . . . Sedaj se mu približata dva pomočnika, ga snameta in položita na de«ko. ki je posajena z žeblji. Eden od njih stopi nanj in začne skakati oo otrnlem telesu. V tem so se ljudje že pomirili. Otopelo telo se po'agoma vzravna. Ta-hri-bey odpre oči, iz katerih odseva še vedno oni srepi soj, zgane noge in vstane. A zdi se, da še ni pokazal vsega, kar zna. Fakir vzame v roko meč in si ga zahode v vrat — bosrme. to vendar ni tisti goljufivi meč. kakršnih se poslužujejo žonglerji v cirkusih! —. drugega si potisne v prsa. z ostrimi iglami pa si prehode obe lici. Niti kapljica krvi se ne prikaže v ranah Predno notecne ču-dodelec igle in bodaia iz telesa, povnra-ša zdravnike, ki stoje vsi zaorepaščeni okoli njega in ga s svetim strahom otipavajo. če žele, da bi rane krvavele. Ko zdravniki vprašanje potrdijo, se naenkrat pokrijejo hrbet in nrsa z rdečimi kapljicami, iz rane v prsih, ki io je r>o-vročil sunek z iglo. na brizgne tenek rdeč curek — krvi. Vnovič se onesve-ščaio ljudie v dvorani in tudi naihlad-nokrvneiši skept'ki kažejo nenavadno razburjenje. In glei čudo: med onesve-ščenci so večinoma sami moški. Dame kažejo občudovanja vredno odpornost in nadvlado nad živci vedno — kadar prevladuje v n'ih radovednost! Toda največja senzacija predstave je šele sledila. Fakir se je znova začel gladiti po obrazu in vratu ali to not so magnetične poteze trajale dlje časa in njegovo telo je potem otrplo, kakor da je mrtvo. Pomočniki so nato prinesli na oder krsto, položili fakirja vanjo, mu zamašili nosnice, nametali v krsto prsti, ki je truolo popolnoma zakrila, ter krsto zabili. Počasi, neskončno počasi so tekle minute. Končno .ie minilo deset minut. Pomočniki so potem krsto otvo-rili in odkopali prst: v njej je ležal fakir, glavo med rokama in nalahno nagnjeno na ramo. Njegov obraz je tako bled, da smo se v prvem hipu resno prestrašili, da je drzni fakir plačal svoj nečuveni eksperiment s smrtjo. Toda polagoma se jame živl.ienie vračati v njegovo telo. ki se sprva na'ahno strese. potem pa se sunkoma dvigne v kon-vulzivnih krčih. Glava se vzravna, roke sc mu povesiio. oči se odpro in po- I časi se napoti oživljeni fakir proti za-prepaščeni publiki. Medpotoma deli med ljudi amulete, za katere se litije naravnost tepejo. In meni se je zdelo, da so se hladni skeptiki, ki so še malo poprej odvažno zagotavljali, da ne verjamejo nobenemu fakirju. še najbolj po. tegovali za njegove amulete . . . (Lucien Duval, Pariz.) Neizprosna kazen za Collaricha Državni pravdnik Tasso je zahteval v svojem govoru pred nulisko poroto najstrožjo kazen za Collaricha. Razvil je sliko tovarišev banditove družbe, ki so se stalno sestaiali s svoiim poglavarjem, kovali zločmske naklepe, prirejali pojedine in se veselili. Na enem izmed teh sestankov se je govorilo tudi o tem. kako bi se dalo onopati hranilnico v Puliu. Na pidhgi teh dejstev je državni pravdnik skušal prepričati porotnike. da ie njegov predlog za obtožbo Collaricheve tolpe glede združevala v zločinske namene popolnoma utemeljen. Tasso ie rabi! v svojem govoru precej ostre bssede proti Ivanki .Turmano-vi. CoHar;ch?vi ljubici To ie tako razburilo band:ta. da je v svoji kletki planil pokonci iti zavpil: «Ne govorite tako. gosnod državni pravdnik, sic°r vam zaženem čevelj v glavo!» Državni pravdnik ie namreč nital Jurm?novo s priležpico Collarich ie nepravi! da ie n"-gova zaror-.-pka m po- štena ženska in ie iz:avil, da se čud' državnemu nravdnikti kako se mnre tako izražati, ko se vendar ima za izobraženega moža. Nato »e državii1 pravdnik govoril o banditovih z'oč:tiih ter je t:r bfial trditve, da je Collarich nenormalen. Collarich ie izvrševal svoje zločine hladno. ein'čno in r>revdar"">. kavOv je tega zmožen samo zdrav človek. Če pravi bandit. da ie kradel in roral z namenom. da bi škodoval bogatniom in pomagal revežem, je to čisto infamna laž. Radi tega le treba Collaricha soditi neizprosno. brez prizanesliivosti in brez milosti, ker bandit ne zasluži ne tega ne onega, temveč sa^o strogo kazen. In stroga kazen ie že na notu. Perilo za Specialni izdelek, krasni vzorci. Nogavice izredno trpežne, modne potrebščine, kupite vedno nainolje pri Drago Schwab - Ljubljana Vrtinec v Perzijskem zalivu Perzijski zaliv ie bil pred nekaj dnevi prizorišče strašnega vrtinca. Istočasno kakor na Atlantskem oceanu so se pojavili siloviti viharji tudi na morskih obalah in so napravili neprecenljivo škodo. Perzijski zaliv ie znan kot dragoceno najdišče bisenov. Obrt lovcev biserov ie tam zelo razvita in na tisoče in tisoče domačinov se preživlja samo z lovom na školjke. Tekme med lovci so trde in brezobzirna ter siliio čestokrat prebivalstvo, da išče zaslužek in sreč:,' tudi v viharnem vremenu Pogostoma se oripeti. da revež lovec boš ob raki priliki naide srečo, katero je iskal zaman dolga leta Vrtinec se je začel z močnim pljuskanjem valov ob bregove. Lovci so menili. da bo minila huda ura brez težkoč in so ostali do zadmega zunaj na odprtem morju. Proti njihovemu pričakovanju pa se ie položa; naenkrat poslabšal Dv;gniia se ie strašna burja, ki ie po sanjala valove visoko nnoti nebu ter se igrala z lad.iam; in čolni kot z lesni-kovimi lupinami. Na otokih Hendšam in Tamba ie bil celo močan potres. Lovci biserov, ki iim ie grozila smrtna nevarnost. so skušali doseči pristanišče, a razburkano morje jih ie metalo neprestano nazaj ter je razbijalo čolničke ob pečinah. Nad tisoč mož ie utonilo v stra šnom vrtincu in morje je bilo polno mrtvih trupel, ki so plavala na površini kakor kosi iesa po ladielomu. Angleški motorni čolni i.i rešilni brodi so skušali rešiti, kar se je dalo. a njihov napor ie imel ie malo uspeha. Skorai celokupna mornarica lovcev biserov, ki je štela okolu 200 ladij in čolnov, je s tem uničena in prebivalstvo ie radi tega tragičnega dogodka silno potrto ter se ne da potolažiti.____________ Do sedaj nam je filmska tehniku dala filma, ki se s pravico imenujeta veličastna filmska velcumotvora ter ki daleč preka; sata vse, kar se imenuje film, a to sta ne; rtozabni «Nibclungi» in grandijozni «QUO VADIŠ...?» X Odkritje potopljenega mesta. Moskov ska brzojavna agentura poroča, da jc neki sovjetski trgovinski parnik na potu iz Per; zijc v Baku slučajno odkril na dnu morja v bližini polotoka Šahova starodavno me* sto. Ker je bilo morje mirno, so mogli mor* narji natančno razločiti cestc in poslopja, kakor tudi staroazijsko arhitekturo. V bli» žini tega novo odkritega mesta so že prej odkrite razvaline mesta Karaberšeger, iz ka terega vodi cesta na dnu morja k trdnjavi Baku. Po mnenju učenjakov se je mesto pogreznilo radi močnega potresa. X Velika železniška nesreča v Severni Ameriki. V državi Missouri je skočil iz ti; ra vlak, ki je vozil s hitrostjo 50 do 60 milj na uro. Nesreča se je zgodila ravno na ne; kem mostu ter so sc vagoni prekucnili 40 m globoko v prepad. Po dosedanjih poro; čilih jc 25 mrtvih in veliko ranjenih. X Zadeva Rolhmerjave. Sodna razprava proti grofici Ellinori Bothmerjevi, ki je ob; dolžervi tatvine, se prične 5. novembra v Berlinu. Že sedaj vlada veliko zanimanje za to razpravo. Aristokracija ponuja veli; kc zneske za vstopnicc. Aretirana grofica se jc sedaj v preiskovalnem zaporu spreme; nila in ni več arogantna do uradnikov, am; pak večkrat na dan prosi, naj jo obišče du; hovnik. X Iz Ženeve v Barcelono v šestih urah. V nedeljo je dospelo iz Ženeve v Barcelo; n veliKO švedsko Junkersov- letalo s tre; mi motorji. Polet je trajal le šest ur, dočim se voziš z železnico štirikrat tako dolgo. Švedska kolonija v Barceloni je prisrčno sprejela letalce. X Molnar ločen. Pretekli teden jc bila pred sodiščem v Budimpešti razprava zara; di ločitve zakona med madžarskim pisate; Ijcm Franeom Molnarjcm in igralko Sari Fedakovo. Sodnik je razsodil, da jc kriv Molnar in da sc zato ?akon sodno loči. To* žštcljica se sme še nadalje pisati po svo; jem ločenem možu. G'ede gmotnih zahtev tožiteljice se sod:ščc ni izreklo. X Vohunstvo? Iz Londona poročajo, da so neznani zlikovci vlomili v nede'io po; noči v stanovanje zračnega atašeja franco« skega veleposlaništva. Vlomilci so odnesli razne spise in načrte, niso se pa dota':nili dragocenosti. Domneva io, da gre za vohun; stvo. v katero pa Anglija naibržc r.i zaple« tena, ker nima mnogo interesa na tem. da vi videla, kakšne skrivnosti ima letalski staše Francije z aeroplani. Nekateri skic« Po.jo, da mora imeti R'>sija svoje prste "mes. X Načelnik ruskc;'a Rdečega križa — vohun? Pruski deželni poslanec Kenkels jc obdolžil načelnika ruskega Rdečega kri; ža v Berlinu, generala Lampeja, da vohuni 7." francosko vlado in podpira medzavez; niško vojaško nadzorstveno komisijo pri njenem delovanju. Kot dokaz navaja, da je že svojčas razkrinkal generala, ko jc bil še načelnik ruske vojaške misije v Budim« pešti, madžarski nadporočnik Kcszits, ki je clognal, da je Lampe francoski vohun. Se; daj izjavlja nadporo"nik Kcsviits, da si je poslanec Kenkels to trditev izmislil. Dejal jc. da jc bilo med generalom Lampejem in madžarskimi oblastvi vedno prijateljsko raz merje. General da ima tudi trajni mfd-ar; ski vizum, ki mu ga gotovo nc bi bili dali, ako bi ga hili razkrinkali kot vohuna. Ko; mu jc sedaj verjeti? Sokol Naraščajska akademija Ljubljanskega Sokola Snoči je priredil LiubPanski Sokol v razprodani dvorani Nar. doma uspelo naraščaj-sko akademijo kot poslovilnico v vojaško službo odhajajočemu podnačelniku br. Lojzetu Vrhovcu. Spored ie obsegal 11. točk in je trajal dobro uro. Disciplina nastopajočih oddelkov je bila vzorna. Ženska deca (18) je izvajala strumno in skladno 2 prosti vaji z rdečimi ruticami. 9 naraščajnic v okusnih belih oblekah ie izvajalo prosie vaje dokaj skladno, le kritje ie včasih malo odpovedalo. Zadivlle so občinstvo skupi'; rroškega naraščaja na dveh konjih, član moške dece Foks je samozavestno in lepo deklamira! .Pesem bodočih dnU. Pri orodni telovadbi sta nastopili 1 vrsta moškega in 1 vrsta ženskega naraščaja na bradlji. Po orodni telovadbi je razdeli! starosta br. Kajzelj s primernim nagovorom naraščaju in deci diplome naraščaisklh tekem, ki so se vršile v mesecu maju I. Nato ;c 20 članov moške dece dokaj skladno izvedlo 2 precej težki vaji s praporci. Nekaj novega je bil skok čez tri koze s spremlieva-n ern godbe. Vajo je zelo dobro izvajalo 15 naraščajnikov. Ljubke so bile simultane vaje moške dece (6) na bradlji s spremijeva-njem godbe, nakar je 28 naraščajnic izvedlo prav dovršeno lepe raialne vaje. Akademijo ie zakliučilo 9 naraščajnikov z brezhibno iz vafanimi prostimi vajami. Občinstvo je vsem oddelkom priredilo burne ovacijc. Da je akademija tako lepo uspela gre zasluga celokupnemu prednjačkemu zboru, posebno pa br. Vrhoven in sestri Burgerjevi. Z bratom Vrhovcem, ki odhaja k vojakom izgubi Ljubljanski Sokol vzornega prednja-ka in brata, ki ga bo težko pogreša!. Sokolsko društvo Ljubljana II. je ustanovilo pevski odsek. Zato vabi vse svoje člane-pevce, kakor tudi člane ostalih sokol-skih društev, da se v svrho pristopa zglase dnevno od 7.-8. zvečer v telovadnici na realki. Sokolsko društvo Ljubljana !!. priredi v nedeljo dne 8. novembra ob 20. v veliki dvo rani Narodnega doma telovadno akademijo Na sporedu so nadvse zanimive točke, proste vaje članov za vsesokolski zlet v Pragi, kakor tudi posebna točka članov in članic, ki bo istotako izvajana prihodnje leto v Pragi. Po telovadnem nastopu ples in prosta zabava. Šport Naš loraz v Pragi Nekoliko podrobnosti. Prvo razburjenje, ki je v sredo zavladalo po vsej naši državi nelo v ožjih športnih, temveč tudi v drugih krogih, sc jc poleglo. Oni, ki so pričakovali častnega uspeha, so že preboleli strašno vest o visokem porazu naše reprezentanco. Ostali bodo tudi vna; prej brez premišljevanja o vzrokih — opti; misti. Pesimisti in nergači pa bodo začeli kritizirati vsevprek moštvo kot celoto, po; edine igrače, amaterstvo in profesionalizem v prvi vrsti pa saveznega kapetana. Res jc, da ni bilo pričakovati zmage, vendar pa tudi nismo pričakovali tako visokega po; raza. Ako pogledamo rezultate, ki so jih v zadnjem času dosegli naši vodilni klubi, ki so dali svoje igrače v reprezentanco, proti inozemskim moštvom, moramo brez; dvomno priti do zaključka, da naš nogo; met že dalje časa nazaduje. To jc tudi pravi vzrok našega poraza, ki bržčas ne bi bil manjši, tudi če bi bilo moštvo drugače sestavljeno. Naš nogomet sc ne more za sedaj primerjati s češkim in tudi nc z no; gometom mnogih drugih držav. Kljub te; mu moramo vedno imeti pred očmi, da so take meddržavne tekme, tudi če končajo s porazi, za nas zelo koristne. Nc gre edinole za izid, gre za vzgojo naših športnikov. Uči mo sc od boljših, da jih dosežemo. Naše moštvo jc nastopilo v postavi, ki smo jo svojčas objavili. Takoj početkom tekme se ie opažala velika premoč doma; činov. Naši so bili vsled tega precej pre; plašeni ter se dolgo časa niso mogli znajti. Njihove akcije so bile primitivne. O kaki kombinaciji ni moglo biti govora. Tudi teh; nično so naši mnogo zaostajali za Čehi. Žalibog jc naše moštvo odpovedalo ravno v tistih delih, od katerih bi to najmanj pri; čakovali. To velja v prvi vrsti za vratarja Mihelčiča. Nekoliko težkih strelov jc sicer držal zelo lep-o, zato pa je propustil tako strele, ki bi jih bil lahko držal. Dvoračck jc bil prvi, ki jc spoznal, da ima naše mo; štvo v svojem vratarju najslabšo stran ter je to tudi dobro izkoristil. Druga poročila zopet pravijo, da je Mihelčič v polni meri storil svojo dolžnost. Naša branilca sta bila dobra in uervoz; nost pri njih ni prišla do izraza. Krilska vr» sta se ne more pohvaliti, izvzemši Premrla. Docela odpovedala pa je napadalna vrsta. Razven Petkoviča ni bilo napadalca, ki bi bil dorasel svoji nalogi. Slab jo bil baje Poduie, Benčič jc bil izoliran ter jc posku; šal svojo srečo s prodori. Pri streljanju na gol jc imel veliko smolo. Kolikor lepih šans se mu jc nudilo, toliko jih je zastreljal. Lu; hurič in Radič sta bila zelo slaba. Proti ta; ki igri naših napadalcev češkoslovaška bra; nilca Steiner in Pcrner nista imela težke naloge. Čehoslovaki so nastopili v nekoliko dru; gačni postavi, kakor smo jo zadnjič objas vili. Namesto Hojerja jc igrai Spartaš Stei« ner, namesto Kolcnatva jc nastopil Mahrcr (DFC.). češkoslovaško moštvo je igralo kakor precizen stroj. Njihova napadalna vrsta z Dvofačkom na čelu, krilska vrsta (Mahrer, Kada, Čcrveny) in branilca Stei;' ner in Perncr so tvorili tako moštvo, ki bi , 7. lahkoto premagalo tudi kako drugo re; prezcntanco, bolišo od na.šc. Potek igre: Čehoslovaki so dosegli vod; { stvo žc v šesti minuti z enajstmetrovko, ki i Zrttanjt soKoisKe loterij U TOoMS. teteffilifii Li je bila diktirana radi handsa Poduja II. in Ki jo je zabil branilec Steiner. V 15. minuti se jc lepa kombinacija med Silnym in Je; linekotn končala z uspešnim strelom zad; njega na gol. V 35. minuti je zabil Dvora; ček mimo Mihelčiča, ki je zapustil vrata, tretji gol; v 40. in 41. minuti sta seortala Dvoračck in Siiny. Po pavzi so sc Čeho; slovaki zadovoljili s tem, da so pokazali gledalcem nekoliko svojih tehničnih fines. Zadnja dva gola sta zabila v 21. in 37. minuti Dvoračck in Soltvs. Dobro je sodil tekmo Italijan Mauro. Službene objave LNP. (Seja p. o. in k. o. z dne 28. X.) Vzame, sc ua znanje dopis SK. Ilirije z dne 28. X. 1925., v katerem javlja, da jc pripravljena odigrati prv. tekmo z ASK. Primorje dne 1. XI. 1925 tudi brez Š. Podu= ja- Na dopis SK. Ilirije z dne 28. X. sc odgovori pismenim potom. Zadnjič sc opozarjajo vsi klubi, da točne in z znakom opremijo svoje reditelje, a stranski sodniki morajo istotako biti pri; pravljeni, nc pa da sc postavijo na svoja mesta šele na poziv nogom. sodnika. Vse pritožbe, ki bodo došle od SZNS, bo LNP. v polni meri upošteval ter klube kaznoval. Poziva se SK. Slavija, da takoj vpošlje postavo moštva, ki jc nastopila v prv. tek; mi s SK. Ilirijo. K prv. tekmam v nedeljo dne 1. XI. pred; poldne mora postaviti vsak klub po tri rc; ditelje, a k tekmi SK. Ilirija : ASK. Pri= morje oba kluba po 6 rediteljev, ki se mo; rajo javiti pri služb, odborniku LNP. po! ure pred pričetkom tekme. Verificirajo se sledeče prv. tekme: SK. Ptuj : SK. Svoboda, Maribor 4 : 2, odigra; na dne 18. X. v Ptuju, TŠK. Merkur : SK. Mura 14 : 0. odigrana dne 18. X. v Maribo; ru, SK. Slovan : ŽSK. Hermes 2:1, odigra; na 18. X. 1925. v Ljubljani, Ilirija : Jadran 4:1, odigrana dne 27. X„ ASK. Primorje rez. : SK. Jadran rez. S : 2, odigrana dne 11. X. vse v Ljubljani, SD. Rapid : ISSK. Maribor 7:1, odigrana dne 27. IX. v Mari; boru. Kaznujeta sc z ukorom: igr. Stožir (SK. Celje) po § 21 in igr. Orešnik (Atlctik SKI po § 23. k. p. JNS. Vzame se na znanje opra vičilo g. Kosca (SK. Svoboda). Suspendirata sc po § 40 k. p. JNS igre Budja in Gaber; ščik (SK. Svoboda) t. j. zabranjuje se jima igranje tako dolgo, dokler nc bosta zašli; šana. Tajnik II. Ilirija : Primorje. K naši včerajšnji no; tiči dostavljamo, da jc LNP. odredil odigra nje prv. tekme navedenih klubov šele na pismen pristanek SK. Ilirije, ki se je izrek; la pripravljenim odigrati vse prv. tekme tu; di brez Š. Poduja, s čimer jc omogočen reden potek prv. tekmovanj. Tekme na češkoslovaškem. Poleg tek.-me Češkoslovaška : Jugoslavija sc je v sre; do vršilo na Češkoslovaškem še nekaj za; nimivih tekem. Izidi so bili: Moste: Nemci : Čehi 1 : 0 (0 : 0). Bratislava: bratislavski Čehi : bratislavski Madžari 6 : 1. Praga: Predtekma meddržavne tekme: Union žiž; kov : SK. Prostejov 3 : 1. Moravska Ostro; va: SK. Moravska Ostrova : Sparta komb. 4 : 4. Športno razstavni odbor vabi vse čla; ne in vse referente za zadnjo sejo, ki se vrši danes v petek, ob 6. uri zvečer v dam; skem salonu kavarne Emone. Službene objave LLAP. Dovoljuje sc S. K. Celju prireditev obveznega lahkoat; letskega mitinga na dan 8. novembra. Tek; movanje je dovoljeno verificiranim in ne; verificiranim atletom, članom klubov L. L. A. P. Prijave s prijavnino 5 Din za osebo in točko, moštva 15 Din, je poslati naj; kasneje do 3. novembra na naslov: Janko \Vagner, mestni magistrat, Celje. Program: 1. Predteki 100 m. 2. skok v višino z zale; tom, 3. predteki 400 m, 4. met krogle, 5. tek 3000 m, 6. skok v dalj z zaletom, 7. tek 800 m, 8. met diska, 9. finale 100 m, 10. met kopja. 11. finale 400 m, 12. štafeta 4 X 100 m. — Tajnik I. S. K. Jadran, nogometna sekcija. Da; nes ob 8. zvečer ima I. moštvo na domu predsednika sestanek. — Kapctan. DFC. v Zagrebu? Zagrebška Concor; dija sc pogaja z DFC. iz Prage za dve tek; mi. ki bi se vršili v kratkem. •i»9a»iim»iiai»H»i»iaimiiiiiiii Hi vse dobro, kar se imenuje pnevmatika in tudi na boljši avtomobil odpove, ako ni pnevmatika povsem dobra. Avtomobil, z rtosedaj neprekosljivo pnevmetiko Michelin Cable, snloh ne more biti. Michelin Cable pnevmatika varuje avtomobil in šoferja ter prihrani mnogo popravil in se more tudi pri na hitrejši \ožiiji voziti popolnoma varno. Michelin Cable pnevmatika sc dobiva vedno v največji izberi pri znani in so'idni tvrdki R. JURZA, Zagreb, Nikoličeva ul. 9 d in v Beogradu, Topličin venac 19, kjer se dobijo tudi vsi ostali deli in vse potrebščine v največji izberi. Tvrdka Jurza ima tudi lastno delavnico za pojavljanje pnevmatike, galoš in vseh drugih gumijastih predmetov. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 93-a VIT „klju&« traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden pat, pa boste ve. rovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene, =» *JUTROz> št 252 Pomanjkanje praznih vagonov Kljub nedavno objavljenemu komunikeju prometnega ministrstva, da razpolagamo za izvozno sezono z zadostnim številom vagonov za kritje potrebe domače trgovine in industrije, ooazuiemo na področju tukaišniega železniškega ravnateljstva v zadnjem času ve^no rastoče pomanjkanje vagonov, posebno za lesno trgovino. Ta noiava se ie sicer ponavljala vsako leto pravočasno v izvozni sezoni in nasta:a predvsem radi tega, ker se ne vrača v območju ljubljanske direkcije polno število vagonov. ki odha''a';a raH dnevno povprečno 800 odprtih vagonov, od česar potrebttieio nad polovico premogovniki. Število vagonskih naročil preseda že 900. dočim ie bilo danes ko>nai 100 vagonov nraznih na raznnlago. Tako se doga'"a, da moraio stranke čakati na naročene vaeone po več dni in če oo-važaio zaradi skrajšanega nakladalnega roka blago na železnice, pa se iim vagon ne dostavi, moraio plačati leža-rino v hkratnem iznosu, in to brez iasme krivde. Tak položai ie za našo izvozno trgovino nevzdržen in se množijo dnevno pritožbe i z krogov interesentov proti postopanju in odredbam Generalne direkcije državnih železnic, ki se poslu- žuje napram gospodarskim krogom vseh represalnih sredstev, ne da bi s svoje strani skrbela za reden obtok in dostavliame vagonov. Zato ie Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozorila prometnega ministra Radoleviča na kritičen položai naše izvozne trgovine zaradi pomanikania vagonov ter ga prosila, naj ukrene potrebno, da se bodo kr'Ia vagonska naročila Izvozne trgovine s pravočasn'm in po'noš4evi!nim dostavljanjem vagonov. Enako snomenieo ie istočasno dostavila tudi Generalni direkciji državnih železnic. Narodna banka SHS Stanje 22. oktobra 1925. {V milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju 15. t. m.) Aktiva: kovinska nodloga 512.1 (+ 65); posojila 119S.5 (+ 6.8): račun za odkup kronskih novčanic 11S6.3: raeun začasne zamene 367.7: državni dolg 2966 3: vrednost državnih domen, založenih za izda:anje novčamc 2138.3; saldo r, 1 vagon 300, «6», 4 vagoni 225; «7*, 2 vagona 210. Dunajska borza za kmetijske produkte <|UO VADIŠ 8 0 * Scena v ogromnem rimskem amfiteairn. posneta natančno po razkošnem Ivlieniu Rimljanov za časa cesarja Ne-rona. Na sliki vidimo ravno oni tragični trenutek, ko je velika ievinja pri snemanju filma v Rimu skočila Ja 4 m visok balkon, zgrabila enega izmed igralcev in ga raztrgala. Film je 2200 m dolg in največje delo moderne filmske industrije. Vse slike so posnete po naravi. Danes vsi v Kino Matico! Predstave ob 4.. %6. in 9. 4S20e (28. oktobra.') Na ameriških borzah naraščanje tečajev. Spričo ugodne žetve skoro po vsej Evropi Amerika nič ne vpliva na evropska tržišča. Kupčija na dunajskem tržišču je bila danes Izredno nezadovoljiva. ; Notirajo uradno v šilingih za 100 kg vključ- • no blagovnoprometm davek brez car'ne: ; pšenica: domača 38 — 39, madžarska s Po-tisja (79 — 80 kg) 42 — 44, Manitoba II. 47 — 48; ječmen: domači 34 — 42, slovaški 41 — 46: turščica: 29 — 30; oves: domači 29 — 31; moka «0»: domača 70 — 73, madžarska zacarlnjena 69 — 73. = Povečanje višine posameznih vlog rri Poštni hranilnici. Iz Beograda poročajo: Minister za pošte in brzolav je pooblaščen, da predloži zakoniki načrt, po katerem bi uradi Poštne hranilnice mogii sprejemati vioge do višine 25 000 Din. Sedaj se smejo sprejemati vloge le do 5000 Din, kar se je pokazalo kot nepraktično, ker se s tem povzročajo veliki režijski stroški. Ako se bo povišanje Izkazalo v praksi kot dobro, se bodo dovolile tudi vloge do 50.000 Din. = Cene sladkorju v naši državi. Spričo ogromnih zalog novega sladkorja cene na vseh svetovnih tržiščih nazaduieio. tako da so mestoma prišle že pod produkcijske stro ške. Zlasti tlači cene rekordna produkcija na Kubi. Vidne zaloge na svetu so letos med vsemi povojnimi leti največje. V začetku septembra t. 1. so znašale svetovne vidne zaloge 2.07 milijona ton napram 1.39 milijona ton v enakem času lanskega leta. Pri nas je spričo močne inozemske konkurence sladkorni karSei znova znižal cene vsem vrstam za 25 par pri kg. Ker se karte! ravna po tem, kako Je v- kakšnem našem kraju možn3 inozemska konkurenca, so cene v raznih naših krajih precej različne in sicer stane sedaj kristalni sladkor na debelo: za Podonavje in madžarsko obmejno ozemlje 11.75, za Zagreb 11.90, za Ljubljano 1205, za Skopi je 12.25, za N;š 12.10, za Klenak 11.95. za Zaječar 12.20, za Sarajevo !2.15, za pristanišče v Dalmaciji 11.85 Din kg. Sladkor v kockah je za 1.50 Din dražji kakor kristalni Veletrgovci imajo prejšnje popuste v cenah. — Naša svobodna cona v solunskem pristanišču. Iz Becgrada poročajo: D-.rekeiia naše svobodne cone v Solunu »akiučuje te dni delo po sklepih, ki j:h it storila vlada na podlagi poročila posebne za to določene komisije. Ta komisija je bla pred nedavnim časom pregledala solunsko cono In proučila tamešnje prilike *er nato podala vladi poročilo o svojih ugotovitvah. = Služben! tečaji za november: 1 napoie-ondor 217. 1 turška lira 245; 1 dolar 56.25; 1 angleški funt 2/3; 1 kanadski dolar 56; 1 zlata nemška marka 13.40: 1 poljski zlatnik 9; 1 avstrijski šiling 7.90; 100 francoskih fran kov 240; 100 švicarskih frankov 1087; 100 italijanskih lir 220; 100 belgijskih frankov 256; 100 nizozemskih goldinarjev 2250: 100 rumunskih lejev 25.70; lfif) bolgarskih levov 41; 100 danskih kron 1390; 100 švedskih kron 1505; 100 norveških kron 1150; 100 španskih pezetosev 805; 100 grških drahem 75; 100 češkoslovaških krem 167; 1 milijon madžarskih kron 788 Din. = Zboljšanje na hirePskem tržišču v Bački. Iz Pctrovca (Bačka) poročajo, da je zadnje dni hmeljska kupčija nekoliko oživela; vendar je ponudba še vedno večia kakor povpraševanie. Cene. ki so od 110 Din za kg padle polagoma na 80 Din. pokazuiejo zopet tendenco naraš"ania. = Položaj na žateškem hmeliskem tržišču. Iz Žalca poročajo, da je bilo povpraševanje po hmelju v prošlern tednu precejšnje. Cene so bile za prvovrstno blago 4600 do 4700 Kč za 50 kg. V Nurnbergu se plača za enako blago največ 4000 Kč za 50 kg. Kupe! so postali nekoliko rezerviranejši ln hočejo imeti blago po 4500 Kč. = Prodaja hmeljevk. Glavna direkcija državnega posestva »Belie« Kneževo ima na ptedaj 5000 komadov hmeljevk. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Liublian! na vpogled. = Vprašanje |ombar.''1ranja ruskih menic v Avstriji. V zadnjem času so se med Avstrijsko narodno banko ter zastopniki avstrijskih bank in industrije vršila pogajnnja glede olajšav finansiranja trgovine z Rusijo. Na podlagi teh pogajanj je sedaj avstrijska narodna banka skien;'a dovoliti •ombafdiranje ruskih menic s 75 odst. = Tržaško sladkorno tržišče. V soglasja z dogodki na svetovnih tržiščih nazadujejo cene tud! na tržaškem sladkornem tržišču. Kupcev skoro ni. Kupčijsk; sklepi so neznat ni. Cene so naslednje: oešenati sladkor, prijemljivo, fob Reka v navadnih vrečah, Lstg. 12.5; normalni kristali, prijemljivo, na vožnji in najprometnejša špedicija, Lstg. 12.10 — 12.5; fini kristali, v navadnih vrečah, prijemljivo, na vožnii in najprometnejša špedicija Lstg. 12.76 — 13. = Ustanovitev družbe za trgovino z Rusijo v Pragi. Kakor javljajo češki listi, nameravajo praški izvozniški krogi ustanoviti novo trgovsko družbo, ki bo začela trgovati z Rusijo direktnim potom. Boraje 29- oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijsk! zaključki.) Vrednote: investicijsko 79—0, Vcjna škoda 334—0, zastavni listi Kran ske deželne banke 20—22, kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 21—22. Celjska poso jilnica 200—201, (200), Ljubljanska kreditna 230—0, Merkantilna 100—104, Praštediona 0—960, Kreditni zavod 175—!S5, Strojne 120 —123, Trbovlje 34S—0, 120—I2S, Stavbna družba 100—110, Sešir 144—147. — Blago: I e s: frizi od 4—10 cm, od 25—60 cm, I. II., fco meia tranz., 1 vagon 12S0—1300 (1280); hrastovi plohi, neobroblicni. monte, fco meja tranz., 880—90C; breza od 10—30 cm premera, 2.50—6 m fco meia 0—400; jamski les po uzancl ljublj. borze, fco nakl. post., 160— 0; bukovo oglje — praška, suha, fco nakL postaja 0—45; bukovi remeijni, 7-7, od 1.80 In 2 m, I„ fco vagon Postojna tranz., 900—0; poljski pridelki: pšenica: domača, fco L'ub!jana 260—0. domača, fco nakl. postaja Slovenija 0—275: turščica: slav. s primesjo rdeče, fco Ljubliana 1 vagon 207.50— 207.50 (2ii7.50), mediimurska, ico Čakovec 0—175, nova, času primerno suha, fco slav. post 0—122.50, nova v storžih, fco slav. post 0—75, stara, fco bačka post 0—177.50, umetno sušena, tov. prosto Postoma 0—209, stara. tov. prosto Postojna 0—233, nova okrogla, času primerno suha, fco nakl. post. 0—130; oves: slav., fco nakl. post. 0—157.50. bosanski, fco bos. nakl. post. 0—178; ti; mandolon, fco Postojna tranz. 340—350, rib-ničan. netto, fco Ljubljana 300—0, prepeliea: netto ico Ljubljana 310—0; krompir: ico štajerska postaja 0—80, fco Beltinci 0—7(iS: ajda, fco nakl. post. Slovenija 0— 260: pre?-, fco nakl. pos*. Slovenija 0— 225; kostanj, jedilni, štaj.. naki. post. 200—0; seno- siae-ko. stisnjeno, fco štaj. post. 0—80, kisio. stisnjeno, fco štaj. post. 0—60. ZAGREB. V bančnih vrednotah je vfcca-o povprečno mrtvilo. Po en zaključek je bil v Jugo, Praštedioni in Slavenski. Položa; industrijskih papirjih ie bil še slabši. Na ;r- I žišču državnih vrednot napram včera; bilo sprememb. Vo'na škoda, promptna, k je začela trgovati po 334, a končala je na višini 333 5. Za december ie končala na v -;. ni 340. Investicijsko je bilo likvidirano r: 80. Agrarne nespremenjene. — Dinar davi v Curihu zabeleži! povprečni tečai 9.20. Zagrebško devizno tržišče se ic zs. I če!o z neznatno slabšo tendenco, ki sc je obdržala do konca. Zakllučni tečaii beležijo malenkostni padec napram včerajšnjim te-čajem. Le Pariz je čvrstejši zaradi sv mednarodne čvrstoče. Biaga je bilo zados::, a tudi Narodna banka jc daiala blago v posameznih čekih. Skupni prorret ;e znašaj okrog 10.2 milijona dinarjev. Notirale devize: Dunaj 790—300, Berlin 1336.5— 1346.5, Bukarešta 26— 27, Italija izplačilo 222.31-224.2. ček 221.8-224.2, Londo-plačiio 272.47 —274.77, Nevvjork ček 56.02 i pol — 56.62 In po!, Pariz 236— 240. Praga 166.32-168.32. Švica 1083.8—1091.8. Sol t 0.83 in po! — 0.86 in pol; efekti: bančni !.!tora'e zakliuček 55. Eskompina 126—13". Poliodjelska 21—22, Hipo 72.5-73, Jugo 110 —111, Ljubljanska kreditna 225—0, Obr-. S5—90. Praštediona 956.960, Slavenska 49 50, Narodna 4300—0; Industrijski: Eksploa-taclia 53.5—54. Dubrovačkn zaključek 53 Isls 65—69. Outmann 382—385. StavnnPa —51, TrbovPe 0—365; državni: investicija SO. agrarne 51. Vojna škoda, promptna 33.5 —334, za november 336—337, za decembe; 340—341. BEOGRAD: devize: Dunaj 794 — 795 Berlin 1342 — 1344, Budimpešta 0.0792 e 0.07925, Italija 222.5 — 223, London 273 3 do 273.45. Newyork 56.275 — 56 325. Par!: 236.5 — 237 5, Praga 167 — 167.2, Švicc 1087 — 1087 5, CURIH. Beograd 9 21. Berlin 123.55, Ne york 518.75, London 25 15, Pariz 21.675, Milan 20.50, Praga 15.375, Budimpešta 0.0072 Bukarešta 2.46, Sofija 3.77, Varšava 83.50 Dunaj 73.15. TRST: efekti: obligacije Julijske Kr;-jine 66.60, Živnostenski 279, L!oyd 1000 Dalmazia cement 659, Split cement 460. K*-ka 380; devize: Beograd 44 80 — 45.10 Dunaj 352 — 362, Praga 74.75 — 75 3ft London 122.60 — 122.90, Curih 486 — 490; valute: dinarji 44.50 — 45, 20 zlatih frar-kov 95 — 99, zlata Ura 486.72, dolarji 25.1 = do 25.30. DUNAJ. Beograd 12.56 — 12.60, Beri 16S.60 — 169.10, Budimpešta 99.18 — 99-K Bukarešta 3.36 — 3.38, London 34.3125 (ki 34.4125. Milan 27.93 — 28 05, Ncwyork 70> do 710 50, Pariz 29.60 — 29.76, Pr3ga 20 97^ do 21.055, Varšava 116.95 — 117.45, Curih 136.45 — 136.95, Sofija 5.115 — 5.155; d:-narii 12.53 — 12.59. PRAGA. Beograd 60.05, Curih 651.50, Ki-1 lan 133.75. Dunaj 477.625. BERLIN. Beograd 7.43, Newyork 4.195, Praga 12.42, Curih 80.82, Milan t6.56. LONDON (opoidne.) Beograd 274, Ne-york 484.68, Italija 122, Dunaj 34.4, Sv:; 25.15. NEVVVORK (zaključno 28. t. m.) Beograd 1.77 in četrtinka, London 4.84 in pc. osmink, Dunaj 14, Švica 19.2S. Pii/crazredni moderni brzopisalni stroj Vibur.ec .i- fine mehanike Is. B&BAm, !<-i*lon S* (S) &j-t r/ 1 J03LJ&VA, ielenborgovn clics š* 6 r.Mos at ; »■BiiaaaaHHiiHcaMGBaHeaBDtpa&e na prometni cesli, v sredini Liubljane. z vsem inventarjem in znlofro ugodno naprodaj. Ponudbe sprejema uprava „Jutra" pol Ugodna prilika 99" Gustave le Rouge: 29 (Roman) _ Kaj še! Bradv mora ob tej uri biti že precej daleč odtod s svojo ljubico, lepo Indijanko, Sicer je pa tudi za naju prišel čas, da čim preje zbeživa. Napravila sta nekaj korakov v smeri stopnic, ki so vodile v veliko dvorano svetišča; toda roparji so jima zapirali pot. Strašna eksplozija jih ni bila dosti vznemirila, vedno so še blazno tulili in prepevali in nekateri so se še prepirali za svoj plen. Zaman jih je Misterija skušala pregovoriti k pameti, njene nosnice so se širile v jezi in v njenih očeh se je bliskalo. — B'azni ste. jih je divje nahrulila... Zbežati moramo od tod!... Bodite vendar pametni, vsakdo dobi, kar mu gre. Oni, katerim je to govorila, so zmigavali z ramami in se bedasto posmehovali, a niso se umaknili, da bi ji napravili prostor in jo tako pustili k izhodu stopnic. V pijanosti sc jim je zdelo imenitno, da se tako ponorčujejo iz Misterije in njenega tovariša ter ju prisi> lijo, da ostaneta v njih družbi. Zaman je tudi Kennedv poskušal, da jih pregovori. — Bežite vendar, jim je ponavljal, še ena eksplozija pride in vsi boste zmečkani v tej luknji kot črvi. Bilo je zaman. Jezne besede, pretnje, obljube, nič ni vplivalo na te zveri. Med tem prepirom, ki je trajal samo nekaj minut, je vodovje hudournika, ki se je dvigalo z bliskovito nag'ico, preplavilo tia grobnice. Voda je dvignila mrtva trupla in začela so po njej plavati. To pot so se roparji naglo iztreznili. kajti spoznali so; da so izgubljeni. S preplašenimi kriki so se dvignili, naložili na rame, kar so mogli nesti in drveli na stopnišče, ki je pa bilo tako ozko, da sta samo dva lahko stopala vštric. Vsakdo je hote! biti prvi in neizprosen boj se je začel za ta edini izhod. Vsakdo si je delal pot s streli in z nožem. Povodenj jim jc bila za petami in postali so prave zveri. V par minutah se je dvigal kup mrličev pred vhodom na stopnišče. Tako divje so se pretepali, da so bili skoraj vsi ali mrtvi ali ranjeni: niti enemu se ni bilo posrečilo priti preko ozkih stopnic. — Pravi trenutek je tu! je naenkrat vzkliknila Misterija, ki je vsa drhteča od jeze in nepotrpežljivosti čakala poleg Kennedvja. Hladnokrvno je namerila svoj brovvning na enega banditov in ga ustrelila. Kennedv je sroril isto in trenutek pozneje sta ostala edino onadva živa v grobnici. Zbežala sta po stopnicah navzgor, toda komaj sta napravila par korakov, kar jima je pridrl nasproti po stopnicah navzdol hudournik, ki je pritekel iz stranskega hod» nika in ju vrgel nazaj v grobnico. Misterija je nekaj časa brodila in plavala po okrvavljeni vodi, potem ji je naenkrat zmanjkalo dna, izginila je pod površino in izgubila zavest. Ko sc je prebudila in odprla oči. jc zapazila Kennedvja, ki je bil v skrbeh sklonjen čez njo in si prizadeval, jo obuditi k življenju. Obadva sta še vedno nahajala v grobnici, kjer se je bila vršila morija. Voda je bila že deloma odtekla in okoli njiju so plavali mrliči s strašnimi, zabuhlimi obrazi. Mlada žena je bila na koncu svojih moči: spregovoriti ni mogla besedice. Kennedv ji je dal piti par požirkov konjaka in tako si je počasi opomogla. — Rešena! jc zamrmra'a s slabotnim nasmehom. — Da. ie dejal Kennedv, a edina sva, niti enemu roparjev se ni posrečilo uiti, kar se pa naju tiče... — Ne spominjam se ničesar. — V trenutku, ko naju je tok vode vrgel nazaj v grobnico, s mi je posrečilo, vas prijeti ravno v trenutku, ko ste sc potopih. Položil sem vas na obzidek, ki je še štrlel nad vodno gladino. Vod.; tedaj ni več naraščala, toda bi! sem prepričan, da ste mrtvi... Misterija jc s prisrčno hvaležnostjo stisnila Kennedvju roko — Nc pozabim vaše udanosti, je dejala. In znova se je onesvestila. Šele čez dobro uro je mogla oditi i' svetišČ3. Tovariš jo je podpira! in vodi! do mesta, ki se je nahajalo v precejšnji razdalji od svetišča, kjer so bili pustili konje. Solnce jc ravno zahajalo, ko sta dospela tja. Čeprav je bila Miste rija silno slabotna in trudna, se ie vendar hotela takoj odpravit^ na pot. Tri dni sta rabila, da sta prišla brez vodnika preko puščave. Bila sta na pel mrtva od žeje in utrujenosti, ko sta dospela do posade. Misterija je morala takoj v posteljo. Matador ji je prinesel ce! kup pošte. Ko je odprla neko pismo, se ji je resna guba pokazala na čelu. — Brezdvomno slabe novice, jc boječe vpraša! Kennedv, ki ji je sedel ob zglavju. — Da, jc dejala, gre še vedno za tatvino one kitajske listine, ki sc tiče Rudhinega demanta in katere se je polastil Lioncl. Ko bom dovolj krepka, se takoj vrneva v SamFrancisko. — Ali sc ne pobrigava, je dejal Kennedy začudeno, za zlati rudnik in zaklade, ki sva jih pustila tam? — Vrneva se pozneje, je dejala z naglasom, ki ni dovoljeva! ugovora... Tri dni pozneje sta Misterija in Kcnnedy spet sedla v South' Mexico=Express. Toda niti v posadi, niti v San*Franciscu nista ničesar zvedela o Lionelu Bradyju. ii ie imenovala tudi ieSka tvornica belega blaga Sifon, ki ga ima v zalogi ===== „Oblaešgnica", Hiktošičeva cesta ===== » roman Prostovoljna v sredo, dne 4. novembra 1.1. v Groharjevi ulici J te v. 21 I. (na MirjuV Jedilnica, spalnica, otroška soba itd. Ogied 31. oktobra in 2. novembra od 10. do 12. in 3. do 4. ure rroti prejšnji tiglasitvi v pisarni dr. F. Luckmanna, odvetnika v Liubliani, Gradišče štev. 4. ' 6428a in plača 20% obresti. Ponudbe pod „Kapita! 1087" na upravo „Juirau. 6350a Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjši zneseh Oin tO*—w iViali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmenjši znesek Din 5'— fcateretra skozinskoz napeta vsebina, prepletena . fantastičnimi zapleti jaji od začetka «2.. Ucnce ki prinašajo navrlušeni-mo čitatelju ? interesaotnim razrnotrl-vanjcm vsnk hip presenečenja. U. mu i h sledi razočaranje »d Uonsternucija in zopet presenečenje tako. da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romaca. je izSel in se dobiva pri upravi cjutra* v Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jo!j zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana stane 55 DiD Broširana pa Din Intel, mlajši gospod z lVjletno pisarn, prakso, znanjem srbohrv., slovenščine in italijanščine, išče primerno službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe ped šiiro -Mlajši gesrods na upravo cJutrar. " 27645 Prazne steklenice aOdob k n p □ ; e drogerija Anton Kane. sinova. Židovska ul št. 1. 471 Kabinet se odda 2 gospodoma. Kje. povo npr. -Jutra>. 27661 Danaturiran? loirit 907a I nud: v vsaki količini no tovarniških cenah • 4v. H O R A Ljubljana Kralja Petra trg 2 - Te!. 534. Za deta ilno prodajo je špirit pa kova a v ste- g klenicah po novem finančnem predpisu, ( nakar posebno opozarjamo interesente. • »»res-rana psica volčje pasme, o leta stara z rodovnikom, so proda. — Ponudbe na podružnico « Jutra* v Celju. 27667 Perilo . rto m fino dt-lo po =o izdeluje v Kopalk: ulici 1-. Istotam po njo' *' Šivalni etroj «Singer> i', ('ektrični pogon. 27521 i 0, ,x , _ I Starejša vdova __________ __ išče službe k manjši riru- na ^na dobro ku- hati in Šivati ter govori .-i slovenski in nemški. Na?to- ** J & pi lahko takoj. Naslov pove ..... uprava c Jutra*. 27652 Provizijski potnik mlajla moč. tudi začetnik i ? p r e j 12 e za prodajo ' predmetov velikega konzuli -i že dobro vpeljano znano tvrdke. — Ponoru-. ua upravo < Jutra pod vKonzum*. 27614 Ob prebridki izgubi naše nepo-abljene žene, mamice, hčerke, sestre in svakinje, gos^e Les hrast, gaber, bukev, lipa, javor, jesen in oreh. — Prvovrstno hlode od SO cm premera naprej, 3 m dolžino naprej; tudi v običajne dimenzije razžngano rebo. — Suha bukova kurivna drva in kostanjev ianinsk: les. ponudite- obvezno, franko nakladalna postaja, vagon-ske količine, proti točnemu plačilu stalnemu kuoon: F. Kapnik. Podplat. 27643 40.000 Din posojila na novo hišico proti vknjižbi iščem takoj. Cenj. po-nu"oe poslati na upravo na upravo « Jutra 5. 27676 Naročila v glavnem trgovska — za Nemčijo (Leipzig in Berlin) sprejemam do sobote. — Naslov pove uprava « Jutra* V upr. «Jutra» na.i se dvignejo pisma pod nastopnim' šiframi: Harmonija 34. Ježice, Kodrolaska. Lepi dom. Les, Majhna hiša 5. Miren dom 13303, Mlad. V. Murn. Poštena 2183. Osami j« na 13474. Pridna 13194, Pridna bom in zanesljiva. Resna, H. II. 25. Kadica Sabina Manda. Sigurna moč. Sreča 14, Svobodni sin gorenjskih planin. Saša, Tvornica 300, Takoj 14, Trgovina 13212, Uršk;- »ptica, Velika sreča 114. ;i vi jen jo. Cenitev spo-ml.i i i000/12105. Nova h'sa v Ljubljani, 2 stanovanji, 10 arov lepega vrta. ugodno naprodaj. Naslov v npr. c Jutra*. 2687: Pianista rutini ranega za orkester — ia .»talno. — Plačam .do : raajo oni. ki to v tej rtroki žc vpeljani — Po-&U.IK pod «Mliuska indu-na upravo «Jutra». 27526 Francoščino poučujem temeljito z:tčetni-ke in druge. Naslov pove uprava -Jutra*. 27681 a dofcavja pro~ ptno g g in najugodneje » g t vdira % |H.PETRI6| m LiuBlfas?a ^ Gospo-vetska cesta 8 p jj§ Telefon 341 !eoletnih izkušenj, razlaga vzrok, pos'anek in zdrav I j nje ž včnih bolezni. Ta evaisgesi? 3etra .ia pošljemo vsakem kdor se < br e m s-o-daj označeni naslov popolnoma brezplačno T seče ialj--al dokazuje stvarni i speh izključno znanstvenega n poučnega dela za dobrobit č oveštva kateio 'oliko tipi. — Kdor s-iadi k egrenini množini ž;.vč"0 im.nih dor trpi ,adi ra tresenosti, strahu, slabe; a s om;na, nervoznega glavo^la, pomanikn-nia span:a, pokvarjenega :'e!odca nrevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošni ali delni slabosti ter osia!ih brez?tevl'nih nojavov. sS mor-; naročiti mo o tol žeto ka M co! : 27675 Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emailne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolesa in cevi, lične emajlne tablice in napise S po do gi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 57. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. r$f Pogieb predragega pokojnika se bo vršil v petek, ob pol 4. iz hi e žali? losti Hranilniška c št. 6 na pokopališče k Sv Križu. t|gj V Ljubljani, 29. oktobra 1925. Mariia Bcrštnar, soproga vanka, Merila, Ano sla in Vera, ^ hčerke ?renc JaUl C. Vilto So« ^ bal, Radi Htdoona. zeti - Daia, ?M BiraitrJ-e, Sreda, vnuki. !■ orespondentlnfa ■^rlektna za italijanski je-■ik sprejme takoj, tudi i z.>. popoldan. Ponudbe : navedbo dosedanje prakse a npravo -Jutra^ pod šifro Kolonijale;. 27686 Jedilna garnitura nova, črna. hra.-tova. s kožo tapecirana, obstoječa ia 6 foteljev in mize (za izvleči) ter majhen iednjak se pod ceno proda. Pismena vprašanja pod cGarni-tur?-> na upravo «Jutra>. Sostanovalec se sprejme v lepo sobo : elektr. razsvetljavo v sredini mesta. Naslov povr uprava cJutra . 2767; :moo Din mesečno f; -.cente dobi perfektna 'rizf-rka in uianikirka. Do-na naslov: Kummer-• raM,r, Sombor. Banat. 2768S Dve dijakinji se sprejmeta koi sostanovalki v popolno oskrbo. — Naslov povi- uprava i Jutra -27639 Mnogo zlatnine in dragocenosti se proda v soboto dne SI. t. m. ob 2. uri popoldne na G rti '-ki planoti 1. 27681 Priporočujemo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, da osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo Danske obleke Pra7tio sobo dobro ohranjene naprodaj, t išče v mestu starejši k'0-Nsslov pove uprava -Jutra-* j spod, najraje od gospodarja 27682 Plača za par let naprej. — ____Ponudbe na upravo *Jutra» pod «Prazua soba 13720». SFTasspBansgMB mu Prodaiai'a dužbo v mestn ali na Ponudbe na upravo -> pod .Agilna 13570» 27561 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Gpremi'eiia so!>'ea se o»lda s hrano. Naslov v upravi «Jutra». 27643 Kot hlapec m -iuzbc pri kaki trgovini ali drugem podjetju. Sem i.riden. pošten in za-■v!;iv. Naslov pove upr Hlode smrekove in jelove od o do 7 m dolžine kupi v vsaki množini Konzerv na tovarna cGlobu°>. d. d. na Vrhniki pri Ljubljani. Liubliana, Šiška, Frankopansks uiica štev. 21 blizu Gorenjskega kolodvora. Sobico za vsako soboto in nedeljo j išče uradnik, bivajoč izven Ljubljane. — Ponudb*- pod <-Sobota» na npr. ^Jutrti*. 27674 Zapustil nas je boljši sin, brat, -trie v večnost naš Mladenič Vi jr dovrHil kmetijsko šo-■o i:t ,-lui't o. najraje na -no Sli kam druram. "lizvf ... pri: Malči Hor-i 'ibljfnt". Dolenjska t" ta ;;l. 276.50 Pisalni stroj kupim iz drage roke. — KePcV-tircm i-amo na skoro nove Underwood stroje. Ponudbe na upravo cjutra> pod =111». 27605 Prazna soba se išče v sredini mesta. — Ponudbe na upravo elo. — Naslov pove :rravr, cJutrar. ?7602 !«« «' ii® s S e v eni uri cevliev CIPELA i J I E I a i Beograd Zagreb Sarajevo Subotica Osijek Veliki Bečkerek Novi Sad Skopi je Sombor Dubrovnik Brod n/S. Zemun Split