99. flevilRn. v Lju&ijnni, v nedeljo 30. aprila 19Z2. LOlO IU. ^^^^^ ^^H ^^^H ^^^^B ^^^1 ^^^H ^^^B ^^^H ^^1 ^^^^^^L ^^^1 ^^^^^ ^^1 ^^^H ^^^m ^^^^1 ^^^^^^^ ^^^1 ^^^^^^^H ^^^H ^^^^1 ^^D^ •*■ "W- * Izha|a vsak dan po pol dne, lsvzemil neđelia la praiaike. Inserati: do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, ve^jl inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reKiame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitae ponudbe bese Ja 75 ->. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inšeratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor UpravniAtvo „Slov. Naroda1 io ltV r>daa tiskara«0 Hoaflofi clica st 5, pritlično. — Teiefoa ŠU 304. Uredništvo „Sisv. N^train'' Knafldvi ulica st 5, 1. nadstropj« Tele on sit?. 34. DoplSO sprsjoma le ooi atsaia ia zaiostao franko vano* «*>?i#* Rokopisav se n* vrata. "VB **r Posam^ine Stevilke: 'VH v Jugoslaviji navadia dni 75 par, naclelie 1 O v Inozemstva napadna dr io, neJelJa 125 O Poštnina ptača.ii v gotovini. ,81 >vensUi Narod1* velja v Ljubljani in po poAtl: V Jugoslaviji: celo'etno naprej plaum . D 120*— polietno........ ti )•— 3 mesečno....... '6'Y— 1....... 10— V inoi«xnsiru: celoleino......D 215 — poiielno....... KS — 3 meseCno...... 54— 1 . ....... 1S — Pri rnorebitnem povijanju se ima ctaljša naro^uina doplačati. Novi naročuiki naj po^ljejo v prvič naročntno vedno M/WF" P° nakaznlci« N.i amo pismena narušila brc! poshtvc denana se ne moremo opirati. Dr. Niko Zupanič: Klerikalna itifernacllisisal^. Klerikalizem je ožjvel v splošni intelektualni, moralni in ekonomični depresiji, ki ie legla nad Evropa kot posledica svetovne vgjne. Negativna kulturna sila klerikalizma je zamislila nov osvojevalen nacrt v smislu stare rimske iluzije svetovnesa imperija in si po njem prikrojila novo takti-ko. Na prvo me$to ie postavila usta-navljanje katoliških univerz po vseh državah, na drugo mesto politično organizacijo »Katoliške internaciona-le«. Poslednia nai bi služila kuriji za zanesljivo in uspešno internacionalno orodje moči, ki bi ž njim odločilno posegala v razvoi politike in valute oosamnih držav. Razun teea bi v do-glednem času postal papež v Italiji zopet faktični vladar, a kralj bi nosil samo naslov. Prvi so se odzvali temu nacrtu NemcI. ki brez internacionalne^ instrumenta seveda ne moreio organizirati revanše do isti učeni, filozofski metodi, s katero so tako rafinira ~ izdelali mobilizacijski nacrt za sve-tovno voino. Strast je Nemce popol-noma oslepila, se danes nišo uvideli, da so s teDtaniem obveznih po.eodb. s cinično Interpretacijo međnarodne-ga prava in uvajanjem novih neu-smilienih boJnih sredstev za vedno izgubili zaupanje kulturnih narodov. V slepoti strasti so zaierali svetovno vojno, v slepoti strasti prinravljajo z revanšo svojemu ubogemu narodu Še večjo nesrećo. Ker se internacionalni socializem ni obnesel. so. pripravljeni v namenu revanše za vsako žrtev. Dremišljeno doprinesli sacrifizio dell* intelletto in se zvezaii s »Katoliško internacionalo«. v tihem sporazumu medseboinesra izkorišča-nja. »Katoliška internacionalan nai bi tvorila protioezo Wilsonovi frama-sonski »Zvezi narodov«. služeči ob-rambi franeoskega zmagovitega nacionalizma. V ta namen !e povabil nemšH »Katholischer Volksverein« italiian-skeea duhovnika Don Sturza na glavno skupščino. da s posebnim eo-vorom osvedoči skupno delo za ka-toliško stvar na verskem in nolitič-nem noliu. kar ie DOtrdil rudi oficiioz-ni Osservatore Roman o. Don Sturzo. nekako do Krekovem vzorcn voditeli italijanske ljudske stranke, je po dogovoru z nemškim centrom prevzel za enkrat vodstvo »Katni, internacionale« z naloeo. da osnuje ^interparlamentarno entento« katoličkih strank vsera sveta. V imenu kurile sta ea avtnratitativno nodni- rala kardinal Ferrari Uiir.rl nov. 1920) v Milanu, srcdišCu novoga Klerikul-nega pokreta, kjcr se je pred kratkim otvorila nova katoliška univer-za, in njegov zaupnik ms:^re A c h i 1-1 e R a 11 i, ki je (? tebr. W22 kot Pii XI. zasedel papežko stolico. Po istem nacrtu delujejo nekateri belgijski in nizozemski katoličani. osobita pa nerriški misijonar dr. 1. M e t z g e r iz Gradca. Francozi so takoj zasltitili v »Kat. internacionali« kopito neniške revanše in že leta 1920. ie oštro na-padel Dona Sturza in principiialno odklonil vsako »Katol. iternc.« voditelj franeoskih »integralnih« katoli-kov. s. C o u r c o u r a 1. »N o u v e 1-liste de Bordeaux jev uvodniku z dne 10. junija 1920 izjavil slc-deče: »2e nekai let se tmdijo v različ-nih deželah, da dvignejo to »Belo internacionalo«. Neki redovnik nem-škega porekla (jezuit P. Hernum Gruber) nas ie sam rredkratkim do-vabil, da se pridružimo temu pokretu, češ da odvisi vresničenje tega projekta pred vsem od iskreneea sporazuma nemških in franeoskih katoli-kov. xMi smo odgovorili odklonilno in želimo, da tuđi ostali franeoski kato-liki odklonno to vabilo. Tn zato imamo vzroka dovoli. Kajti ^Katol. in-ternac.« že imamo. Katoliška cerkev je interracionalna družba nar excel-lence. Taka »Katol. internacionalan kot posebna doLc? cerkve obstoječa. internacionalna zveza bi bila strasna anomaliia. da ne rabimo hujšega izraza.^ A nem^ki jezuit! nišo od nehaji posrećilo se jim je pridobiti za ideie »Katol. internac.« f-aneoskega n'sa-telia P e n € j a Johanneta. ki ie priredil od 16.—22. maia 1921 v Parizu Disateliski teden (La Semaine des ćcrivains catholiques) z name-nom. da ujedini vse nasprotti.Jnče si franeoske katoliske strme in jih nri-vede pod skupni prapor »Kat. inter-nacionale.« Prireditev se 3*e koncala 5 strahovitim porazom »Katni. intTnac«, med drucrimi ie na^t^pij t"di Drine Vladimir OhiVa iz Rorrmniie H ćo-mov|r?e naše bndoče kraliice .Mnriic. Odločno ie zavrrnl »Kat^>1. i^tcrriac.^ knt »zvii^čnn r>aVar»o N°mcev« in nro^lasfl franeoski kat^lic'zem za edino nmvi. ki trn tnrH ^rc tv*; vodstvo svpfovne^a Vato]ir;Trra fn vsn- je obsodil in odklonil vsako sodelo-vanje z nemškiini k. toliki franeoski duhovnik ms^r. D t- d 1 o i g e, pred-sednik »Coiirs de 1 Institut de nhilo-sophie superieur« ni katoliški bel-ill/ki imiverzi v Louvainu in se obr-nil naravnost proti p..pežu Bencdiktu XV., ki je v neki avJiicnci poinlaril, »da prav posebno \v z najživahnej-šim zanimani:m vsc zaslcduie, kar se tiče »Katol. internac.« (Documcn-tation catholique). Odlični duhovnik in patriiot Oep-loige je zagrmcl: »Ali je do voljeno iznova gojiti skupnost z liudmi. ki mi-?!:jo, da jih socjalcn pakt ne veže? Ali more raznmen č'ovck stopiti v stik z lindmi. ki se navdu5uiejr> za nadprirodne kreposti, n se v življenju i niti 73. prirodne ne bnerajo? Ali so se Nemci kdai izrekli zo-per protinostavno invazijo B^l^rije? Ali so prestali nokoro za strahovite grohote, ki so iih v vojni znVrtvili? Ali so se kdai samo pokesali? Ali jih ror»ravili? Ali še dares ne tiščiio tr-dovratno z izgovorom, da je vojna pač vojna in s trditvijo. da oprošča vojna nu.most vsako ':rivico? \arujmo se. stop'ii v skunriost z liudmi in narodi. koj:h poštenost je le zelo problematičnera značaia.« In elasilo franeoskih katniiknv ^>L' Actualite catholicue- Je sklonilo poroči'o o nonesrečenem tednu: »Tu stopi na tri^uno mscrr. Dep-loige. da zada smrtni sunek »inter-nacionnlistom.« Kale apel na zdravi ljudski razum! Kaka revanša zanicevanega patriotizma! Kako bliskovita oolas-nitev do ničnih debatah zastrteea problema! Kako vihamo priznanje! Hinoma se io poIastHo dvorane svečano raznoloženje. Obrazi na estradi se zTanoio in ožive. Kakor orkan za-buči preko preds^clstva in odn'ha vse sramotne, nermestne pomtsleke. .To-hannet miskuSa zadnii odnor. Za-rran. ProtiDoizkus ie odločil prot! niemu. »Katoliške internacionale« ne bo. Pa nemški icztnti Še 7 »Dntfv Tele^ran*1« iavf?a. da bodo rrifc^n:cne k rcš'tvi hH/nie^a orl-?CPtsVorra vnr?5nn?a tiidj ćrfn\Q inate Mt*t<}, posebno Romunih in Ju-ecsfavifa. 0 iluziji nemško-ruske pogaJL2. A. Pavidov. predvodnik društ\a ruskili ijidustrijalcev v Berlinu, je snreirovoril o nemško-ruski trgovski pogodbi, ki razluiria duhfive po riv-ropi. Uavidov pravi, da povzdiga svoj glas ne zato. da bi bil mnrda proti trgovanju z današnjo FJusijo ali da bi smatral to trgovanje za Ncm-čijo škodliivo. marveč smva iz tega vzroka. ker se ne udaja iluziiam, v katerih pa plava, kakor se mu zdi, skoro ves svet. Te iluzije zakrivaio veliko nevarnost katastrofe, ki rrc-ti vsej Fivropi. Ni težko rarjovedsti, da ako Rusi»a v datrlednem česti ne zavzame svofetia mesta kot ro^no-darski činitefi, se DriMnt! v nar lct"?i v Evrcoo Ia!cota. ki 5edoi uničuie rusko nrehivalstvo. Amerika takrat no bo mojrla več izročati Evroni za nre-hrano potrebnejra žita. Iluzija, da se doseže obnova Rusiie potom razno-vrstnih sindikatov. ie se Premoćna. Treba poskusa. morda zadnjega. pr> genovskf konferenci snraviti svet do preDričania. da resnica nikakor ne oderovarja sliki. ki si jo je izkonstru-iral. Naj srovore obiektivni statlstič-ni podatki. Ruski uvoz je znašal poprečno okoli 600 milijonov pudr.v na leto, izvoz je bil več nego 2krat tako velik. Po vrednosjj napetost med iz-v.ozom in uvozom ni bila tako veliVa. kar je umevno, ker je Rnsjja potre-bovala mnoro gotovega blacra. izva-žala pa je skoro samo surovine. Iz-menjava blarra na strani Nemčije ^c bila baš obratna. Nemčiia potrebuie danes pred vsem surovine in ker stoji marka nizko. si jih išče v deželi. ki ima še slabšo valuto, tako na pri- j mer v Rusin. Ali se morejo pri se-danjih rnzmerah te nemške nade uresničlti? Znano je. da je Nemčiia lansko leto. kakor tuđi Ancrliia. skle-nila s sovjetsko Rusijo trgovsko pogodbo. Toda ali je ta tr^ovska no-irndba nožjvila n'oc'^choine tr*rn^Tsk^ odnoSaje? Leta \^2\ se ic uvozilo v Rusiio 55.3 mil. pudov bln°a. to je okoli 5*^ iz predvoinc^a časa. Izvoz je znnsal samo 12.9 r^ii. pudov, to je niti 1 ^ predvoine visine. Torej moraio biti nekie vzroki, da ie vsa zunanri trgovina dala tako neznatne rezultate. Za nas so ti vzroki jasni. Evropa pa tava po politiki tiča noia. Sko7i štiri leta so boliševi-ki uničevali živlicnje šestine vseca sveta, varajoč same sebe. kakor tuđi ruski narod, da iz razvalin raz-dejanc^a kani.talističneea carstva vzraste novo kom^nistično. leno in srečno živli^nie. Pesnica pa ie te ii./.ije riciisn-i'jfuo p^mandrala. Žitnica Evrccc sre izD/emi:i'a v nuščavo« v kateri u^-* :\ Ijfudstvo laljotc; in kuge. BoL'^evilvi sq bili prisiljeni odsto-niti od čisto komunist:Čnega kurza In se spustiti v novo »koiTuinistično-ka-nitalistično« snicr. Pa tuđi ta kurz jo doživel iiasko. Ni bilo drutrače moga-čc. fiisn se ne začne gra-Jiti pri stre-^ lii. Ne n!ore se rreiti k višiim oblikam kapitalizma brez tem?!Ja — lasinin-f!:e pravice. No more se govorni o trgovini, ako vlada na leto postavi v cirkulacijo 40 milijonov papirnatih niMiev. in ne more se covoriti o privatnom in državnem kreditu, ako po-samne osebe ne smcio uneti nikake lastnine in ako država v svojem prn-. računu naznači dohodke samo na 15'' izdatkov. In vendnr iih ie to!il:r>, ki mislijo, ča bodo mogle pogodbe z liudmi, ki vladaio niski narod s teroriem in k^ kot stranka ne predstavljalo niti pol odstotka ruskera naroda, prinestf nri-čakovane rezrjtare! Obnova Rusiio ie izredno kompliciran in težak pro-i Mem. Treba tzde'ati eloboko preu-darjen nacrt, predvsem na postaviti temelle, na knterih Ic zern?eno C(h sr>cdarsko živHenfe v vrem ktilttir-nem svetu, to \e la^tnfnsko pravico in osehno svobodo. Samo v tem slu-čr.ju se la'.iko rr'.7kri-"cio vstvnrhioča sile dezele m se prične znpet rmlagcv-ma razvijati gospodarsko življenje?. Toda dokier se bo imalo, da se Rusija ozdravi Dotom istih ljudii, Id; so ocrroniTio državo razdejali. kl na? se vedno sanjaio o svetovni revnltt-!! ciii. preslepl'-ersi po svoji mo^i. ki saf; | zavzemaio mroer* boli za diktaturo proletarijata kakor pa za dolirobit vsesra naroda, in ki se nr> petUi letih iz reri'oele kpleidoskopično sledočfh' nosVtrsov. da bi vstvarlli n^ve oblike živliVnja. ne morejo izkopat1' — dotle se Fvrnpa ne bo mogla irvlcčl \z mrež krize, k! jo tlači \n duši. Niti sVvilne konf^rertce in niti 1?d? obno-vitvpTi? nacrti ne moreio pomagati Rpsni in Fvronj. dokler bo vlndna oM^t v Riisii? v rnVnh bol'^eviVov. ATFNTATI NA IRSKFM. — London. 27. aprila. (Izvirno.) OIa\Tii stiin irske republikanske ar-made javlja urndno. da je bil brigadir genera«! Adnmson ustrcljen od tiprrniških čet. VeČ oficirjev. ki sa vodili npor Je bilo aretfranih in pri-pclionih v irlavni stan. Snlnšno prev-ladnie na Trskem prepričanie, da bd umor crrncrnla Adninsona irsko V;riz^ nosno?;], irska vlnda mora zihtovati zndoščen'? 7^ i'moricn^r? ecn^ralr*. Fr. Ž. Popravelt, izfava in poziv. Zadnjo neđeljo, pred teđnom dn!, j© bil v le.tem listu, na le-tern m^stu in z enakirai črkami natisnj^n li^tek; na čelu mu je stal naslov: Fr. %. __ >VsIed »abran© ...« Tega listka nisem spisal jaz pravi, pri?tni Fr. 2., ki eem Fridolin Žolna, vlndni svetovalec na rezpoloženju in duševni delavec, neg:o zlet^el ga je drug ptič __ kukavica mu inre! Popravljam in izjavliam, đa -9 tem ptićem nisem kar čisto nič istoveten niti si nisva v rodu, rajši nasnrotno. Svečano odklaniam sleherno Jod provo r-nost za imenovani llstek tako v pogledu na veebino kakor t pogledu nn fcMiko. In krntkomalo — 6e bi im^l svojega odvetnika, bi stvar izročil svojemu odvetniku. Uredništvu x&> očitam ničesar. Ce bi bilo čitalo listek, bi bilo spoznalo jajce in prevaro. Tako nisem pisal jaz ^ravi. pripfni Fr. Z. niti ne v četrtom l^tu svetovn© vojne. Toda #«. uredništvo seveda ni bralb. Pa zato nič za-merf! Vem in upo^tevam: uredništvo ima preko plnve nuin^j^ga In plodo. vitei^oea po^la. nego da trati dr.isroceni svoj čas % čitanjem l&stnega lista. Niti mi vA mir. nli ie bil lHtok do-ber ali ne. Pri li*=tkih enloh no gro za dobroto, neero za to. (Ja <*o v^e/- nnrojnikom. Narnčnikom v^eč j«* v.««\ on^mu to, dnisremu to __ na bv.nli Bo^ru! To- daj hidi zoner Hst^k nobene žal bn=eđo! Ali z možem imam pvoi račun. Mož-n. ki ge gn tic'oio moii o'itki, poznam. Nnj ne mi^li. dn trn ne! Tako dobro ga poznam, kakor on^un recimo gospoda, ki mi je nn z^dni^rn konr^rtu Glapbene \fatice izm^knil levo e'lo.So Jn ga bom z leno čr*knl pamo £o tri dni, da mi io vrne. Tri dni in nobenega trd_ mitkn reč! O, poznam ?n ptica! Tn ml Ini em njegovo post^^o dnr/ino. T^e iz ozirov na po^fono nicgovo drtižino to pot no. o^m biti prekrnt. Tn Pfm c?\o pripravljen, mu priznati olr»j^evalnib bkolno. ?ti. Tod,i ne drusrače, nego da brez od-losra vrne palo&o. N<» rečem — mor?hiti ni ni«il listka toliko iz hndobneEr« naklepa in iz zanikarnopti duba, nego ^ta ca bol^ za. peliali mlado=tna neprendaiienost in nepoznam'© zlib popizdi?. Ka\ vemo. kb nam ni dano. d«i vidimo v ^rca. Ali pa je Srtev di^ih novoinib rarm^r. Čp mu ni morebiti poti^niln v j>e<*t p^r\r> zcroli knit« sila in ie rnvnnl takorHcoč v ne-odob'ivpm pilobr^nu. Vne to rad uvnznjem. Severi^ rn~ ?tran galoše — kakor rečeno! Docela niti no morom izkliučiti. de so g,i vodili plomoniti nacribi. To pe bo razodelo zla._ Fti pri nncrrnrli. ali jo bo pnm epravil ali bo de. Vče_ rfii mi ie poba.=/»l eralo^o, dan-*« mi ^n« ime. No t.'ko. brat-***! <^*e to tičče li-tki. le kar pi?i iib na droKno in na d^>elo. rnkon? svobo^ne n»5e kralievin« ti iih ne brnniio. Ali te prosim, ne piši mojih liFtkov. pi-i Fvoje! Zapomni si: Z dn^evniml plodovi 1© tako kakor z rodno depo. V=akdo nM ^© ^am bricri zfl *voi nar^^čni! ,Ja% ne irianiTi. r?a bi k^rvrlcoli dm^i na«:© j-*-mn\ dobnT-'o irtoir»r?i ftar^Sč^ia. pa n.'i bi mn bili n*ro^ od mo^b 1i«=tkov! In levo mojo gilošo nazaj!! M. Z. O „Nam^lienem ^ciniku4* in nekaterem drugem. (Kor.pr ) Če Mnliora, toc:n Ijubeznivepia in n.Tdarjonegfi komodiianta, presojnmo ob te'\ tuii nnm strini franroztva, mnr.inn ; mu biti dobri in c& sm^mo z užitkom občudovati. Ni ustvaril sicor člove^kih duš, .imn.ik Io zborno tij>0: Odoruba, praznoglav^jra ndvok.ita. zdr«vnikr» mi. z^ča. inro eo«nodo itd. A nnd t<^ kolok-tivne tino, ki imaio vodno Io toliko du-š^1^'nosti in čutenja. kolikor \<* po av. toriovem \*nnprei izračun.inom naTrtu priklano 7-t\ dovtinnn kon?trui r-nno zi_ pletljaje igr^. je \fo]iore natresel toliko pMlske veseiopfi. zlncti pa toliko duhovite satire, da ie v«ebina teh korro. dij vendar tuđi po znatnem od?totku v^ečlo voska. A to vpečlovoSko zrni«* r*> vkioni*5, do tako z«?lo v obliki got^vili podobnib rizmer in trotovo n.u-odn1™ po==p>>no-ti, da daje irrram niihov posebni «]og in ^=e je nikakor ne pm« omnlnva/^vati. 5ele če nam ie 1acn* iz narinn o*ov. v?a fornr'lizirapoet, v?.i avtorit^rno.^t in v«m blnrirevpkn. rn Fviiih vrrokih niti ne več iznrn^i^or-n odvisno^t toflri-njega franoo«1"""--^ *; v • r>d ro vroj-a- i joč^m dvora in kraljn. znčutimo tuđi volirino Mnliorovega odpora zopor ta r.TZjnoro. Znto bi ^N.imi-ljone^a KdnilcAC no bili cmoli «nraviti n?. ch&t s «tiriml roži?orii in br^s roži.«orjja. Priča n''m 7<\ pT-ocr^on n^nrr.lek nn.:o<7T IcrraL Mv.?, dn io ir.rra kliub temu imela dokaj u=poha in vdrživala oVinstvo ves čn» v zadovoljnom «T>^obu. Tok li jr» 7olr» irl.if!kr>. Pravi Afoličrf* sevoda to ni bil. TfT'zloč^k je bil mordi podoben onrrmi, knkor iifx ti T>*ri:ki zrorok pripravi tio-Št^nA krnni-kri knhnrit-.i, ne pa izu.^n frr^noo«=ki knhn.rski umotnik. J^ biU d<»n>.nč:i >l:<^tn<, ki i^ rt^orda ponročnrv mu Tu""o-1ovenu liub-n, nogo zM"-irn»-ni « t^in'mi ni^-nn^^mi franco^k^ knli-nnričn^ uTnr»tno-ti in s "^rvirarsn. n^i p-'T« rt'lnnu ir ^rvro^i. Tnd.i mi smo hoteli viiloti ^fnlinrn. Znto bi bilj /a knhnria rnorni? pn^lionti Putinto m pomoč, T'uliatfl. ki }o rolo >Zt »litnofir-i mo?čn-nn<. pai*=l?»V>tnei.--e ^Tol'^rovo dolo, znal izoiTolir.^ti. dn jo bilo vodno in uzitoic z-» onoga, ki zna paziti nn nijnn^e in {ino*'*. K >dr»rn^on^tif. U\ lo ie kT'.nl >Na-mišli^ni bolnice, srnda tndi, da se je rn odru pr<"»več kričalo. RivSo noni.-ko rr]o(ii"."o T^ rn-i'knno, zt tako jjlasovn^ n.iporo p^nriklndno. Zi.^^ti Juvanova, ki ie bribfro cinf-V-jnjo To»ricah, pa tuđi ni izVi.hi-čenn rnočnosr. ćn te resorte zasede-*o strokovn.laki. Vse te reci ra daties še nišo pojašnjene in nišo se zrele. ___________________________T. K. S. Jugoslovenski trnouski viso-košolci na Poljskem. Jugt>slovenski trgovski visokošol-ci, ki študirajo v Pragi, so začetkom aprila t. 1. napravili poučno ekskurzi-30 na Poljsko. Or£Društvo ju. ^oslovenskih trgovskih visokošolcev« v Pragi nameravalo prirediti izlet na Poljsko, da spozna in prouči poljsko kulturne in gospod-arske naredbe, a to nemero 30 moglo izvršiti sele letos. Pri tem mu je šio na roko poljsko po-slanistvo v Pragi, g. poslanik E. Pile jo odlićen Slovan —, poljsko mini. strstvo za vnanja dela, zlasti pa Društvo trgovskih vis&košolcev v Varša-vi. V Varšavi in Krakovu sta se ustanovilo, posebna odbora, sestavljena iz zastopnikov dijaštva in magistrata me. st, ki sta pripravljala, kar je bilo potrebno za naš spreiem in za našo informacijo. Jzleta se je udeležilo 22 Jugoslo-renskih visokošolcav iz Prage. Ze sprfcjem na kolodvoru v Varšavi je di-iakom pokazal, da so prišli v slovan. •ko pw»toH«K V droti dn«h» ki so jih prebili v V*ri*vi> so postili univerzo, politehniko, magistrat, dri. banko, stari kraljevski dvtor, umetniško galerijo itd. Na banketu, ki je Jugoalovenom bil prirejen v prvem varlavakam hotau lu, je rektor varsavske visoke trgov^ ako sole posebno nag lasa 1 zblifeevanje iugt^lovenskegft in poljakega naroda. Po vsem, kar 90 viđali in fruli, Je bilo dijakom težko slovo od Var&ave. V prvena poljskem indus trija In em mesfru, v Lodžu je dijake kljub pozni ponoćni uri prifeakovalo zastopstvo poljskih industrijalcev. Druz^ga Ane 80 *3i tu, v tem poljskem Mcmchestru ogledali različne tvornice zlasti pn>-dilnioe. Izdelki poljske industrije v Lodžu, ki se eksportirajo v Avstrijo, prihajajo potem — pod nemško znam- ko! __v Jugoslavijo. Na sijajnem ban. ketu, ki so ga Jugoslovenom priredili industrijalci, so \e mnogo naglašala potreba, da se jugo-slovenska in poljska trgovina zveže neposredno. Tuđi v Dabrovi, v Socnoviecu so dijake spreje-mali in informirali zp.stopniki Žveze indiir»trijalc^v (velik premogovnik, plavži. žolMnrn*. rudnik cinka itd.) Zelo poučen je bil program v Krakovu. Razglc-'.ali ao si điipki stari krn_ Ijevski grad Wawel, umetni^ko galerijo, muzei, stare utrdbe, elektrarno in tvornico za avtomobile. V Ko^ernikovi dvorani upiverzs se je vr>il 8vefan sprejem. Zbrana je bi1 a v?a poljska omladina, pro!e?orii in z-.stopniki me-sta. Pozdravi! io Jucro^lovetpe prorektor dr. Estreicher z nnvdu^enim provo-rcnn; nato so naši d i jaki v spromstvii poliskih kolesrov položili venec s tro-bojnico ob spomenik volik^g-a pe^nika in bore« za svobođo Adama M i ck i č1-v i c a. Na sv^cBni akadeirmi, ki sp je vršila na unlverzi. je poliska visoko, selska omladina ?preiela in Jusroplove. nom izrročila resolucijo, tičečo se na£ib m©đsobojnih odnoSaje»r. Pogoatitvr, pri- I rejene Jugoslovenom, so se udeležili ! podžupan dr. \Vielgu-a, podvojvod* (na-mestnik »velikegu župana^ oblasti, ki : S3 na Poljskem imenuje vojvoda) Ko. \valikovakif predsednik Akademije zna. : Dosti dr. Morawski, rektor montunistič* no in poljedelskt« visoke sole in za-stopnikj žurnali.-iik^ (seveda ao bili povabljeni tuđi \ si jugoelovenski aka-demiki, ki študipajo v Krakovu). V Krakovu St> re^tetvrira stari Wawel in naši dijaki so zložili znesek za opek«) z napisom: iJiiiroslovenski diiaki 7. IV. 1^22.< Iz Krakova so se dijaki odpelja. ; li se v znani ^olnj rudnik Vi^licko. ■ Po ćeli poti to Ju*»oslovene eprem-ljali dijaki trsrov.-ke visoke žol© v Var- ; fe»\vi. Potovali so v p'osebnem \ a tronu, ki jim je služi 1 lo meje pnli^kt*. Pov_ ! '3ck1 so bili sprej* mani z uprav bratsko i srosto!;nbno*tio. \rsi v^ii rasov-isi «n pisali o izletu jivoslovcnskega di^aštvft in o potrebi tal.ih vzrjamnih ekskur-zij. ^ i >I)rii^tvo jufoslovenskih truovskih > vi?ok.">^olcev« ima sednj dobre zwzt> -^ Poljpki in *e rr 'l<*ja, da se bn moprl<» T>olj°kim kolpcroi.i revsnžirnti zi prove- : liko jJo-toltuM^ s kat^rim ^o Jucrnplo- ; % ene» soreijem<»li ter da iib bo modo r»ovabiti v Jusroslflviio, k^er bndo \i_ j doli vsaj, kako --e juyro?lovonska indti-. i stiiia z«^^nia r.-izvijati. Seveda dijnki i sami tesa no nio 'fja izvršiti: tu ie tro-ha pomoći jtigo^ovr^kih trgov^kih in , li»dustrij kih lcrosrov. Nnd^jnmo fo, da j =^ ti krosri znv^dnio v.izno«ti, ki yt \ ima omladina bi^ v niibovih ptroV-a1!, ' kier }& dosl^j f!.oi*o ni'Tno imeli. N^Ai trerovei in industr-iialH pa tuđi vedo. k^_ I ko velika io pi.H, n-Mlncra v vznostavi in \ utrditvi dobrih n^no^^iev slovan^kih j n?.rodov med SfV^o). Pnt na To^ko tri ! utrta; treba jo je še utirati dalje na ■ Polutko. preglasna kranjska Mieka in se je prorada glasno režala in s tem dajala tu. di nekarnagulj^ne< govore emibečega zdravnikovega sinu; bil je pravi, Ie dandanes v*ljavni, Ce-tuđi \-sled poti-eb igre karikirani tip dijaka guleža, bledega, netno^kege štreberja, ki se ni nikdar znal mladoga čuti ti. In zelo mi je ugajal tuđi Ga-berščik kot pametnejši brat namišlje,-iiega bolnika. Od vseh moških je kazal naiveč onfe finože, ki jo hočemo ćelo od ncijkomičnejših »arž pri Molieru. Govori 1 in kretal se i© z mirno nobleao, kot fin, razumen franeoski fclovek. Maska mu je pa bila nad vse izborna. Visoko šminkani bbrvi in aUongclasulj* sta mu dajala tako tipično lice tište dobe, kakor jih vidimo na starih portret-nih bakrorezih. Spomin]al me Je oa-n^Tiost na Rliko nekoga !z one dobe, samo ne vem, katero sliko, ker 80 «i tedanji možje na slikah zelo podobni. Zdravnik ee piše Diaforius; torej ee ga izgovarja Diaforius, ne pa Dickfoartts, kakor pravi gospa Juvonova* „H fcis ia gnerre!" Na mednaro_dnem koneresu am-sterdanskih sindikatov (o kateresra razpravi grlede obnove Evrone s rro-letarskecra stal'š^a smo že norocalO je mc?o^no dorel klic: A bas la mierre! Po! z vojno po vseh doželah sirom sveta! Poročevalec Reina ie naglašal. da kako nai se obnovi Evrcoa. ako se dovoljujeio sredstva za novo uni-Čevanje liudstva. Razoroženie Je prvo potrebno! Sedania situacija je strašna. Blazno tekanje za vojaški ? izdatki. ko se je vendar tako svečano razelašalo. da Je bila naša sve tovna vojna poslednia. l>idstvo plači!-je doLcrove za nraslo vojno in zaied-no nsi znova nnlasra drnar za bodeče klanje! Nad polovico bihmee zavze-majo v mnogih de^elah vobški troski. Države se morajo rrisi!itis da se zatekajo v svoiih snor-nih vr^":'" " ' h konferencam in arbitraž?. Naš boi velja tuđi onemu naciionaPsrčnemu duhu, iz katere^a izvirajo bome or^a nizacije, kakor fašizem, Orc:esch itd. Imenom an^leških delavcev ie izvaial Will Tom. da oni sedal, ko so sprejeli sklene washinirtonske kon-ference, to je opustitcv nadalievania brodovne?ra dela, kličejo ostnlemn svetu: 2rtev mora biti splnšna! Treba znizati tuđi oboroževanje na kon-nem! V to svrho pa se mora sVlicat! konferenca. na kat eri bodo navzoči tuđi oni, ki so danes odsotni. to ie Rusi, Japonci. Američani. da se problem razorozevania premotri v svoii celoti z vseh strani. Il£ iz Sviće se je zavzemal za potrebo, da ie delavstvo prinravljeno na me.dnarodni splošni štrajk, da se prepreci vsaka vojna, ki bi zapretila svetu. Delegat Willarns fe kazal na težkoče, ker v slučaju izbrrha vojne se ima proletarijat postaviti ne samo proti militaristični sili in vladni reakciju marveč boriti se ima tuđi proti ljudskim masam. ki jih voina nropa-granda premoti. Potem na se dobe delavski voditelti. ki glasujem na kongresih za najkrepkejše resolucije, pozneie pa nimalo volle. da bi iirt aplicirali! Mi smo proti vsem vojnam brez izjeme! Čičerni je v Genovi iz-javil, da je Rusija pripravljena raz-orožlti se. Zato vabi vodstvo, da se obrne do ruskih sindikatov. da se uvede potrebna akcija. Thomas je nasrlašal. da 5e nred vsem potrebna propaganda, da se vstvari med delavstvom vest. ki bo sposobna preprečiti voino. katera bi pomcnila unlčenje kulture. Toliko boli je potrebna ta propaganda, kai-ti ako je sedania sreneracija trpela in se živi v zlih posledicah yojne, jih pa prihodnfa ne bo več poznala. Češkostovaški delegat Brodec-ky se je pečal obširno s težko gospodarsko krizo v Evropi. Potem pa je rekel. da delavskf razred s strahom opazuje, kako se seđanja politika vladaio^ih činlteljev v vseh državah nasriblie k novim vofnam. Koncentrirati se moralo vse proletarske sile! Proletarijat Ima na razpolaeo nastop-na sredstva: energično pariametitar-no detoranle delavskfh zastormlVov za fzvrševanie skfeoov današnlefra dmor«DJ% PO*«« 13» vaKolerante delivsVIh m^s v ?m?chi č! vc^nnske so^darnrstf. bM nroti šovinizmu in rrforavlianle d?!nvsVeTa Hu^stva z^ j nnsten oreti v: akl yo]ni. A bas la cwrre! marfiiors^n pismo. Maribor, 21. aprila. Za Maribor te skraini Čas, da se od-loči useda njegeve upravne bodočnosti. Raš to doslej neodločeno vprašanje ie največ krivo današnjih nevzdržljivih soci-aln.ih in političnih razmer. Beograd je da-lec, in kadar nam je bliže, je raje bliže Nemcem kot Slovencem- Naši Nemci so z vab;li Beogradu blizu stojećih kromov zgodal znali izrrbitl srbsko še^o: gosto- ) Ijubia. pcjjoščcnja v rodbini. Vspehi so očividni. Počim je namreč na nemško-na-cionalrrh žgolj zabavnih prireditvah vide ti pe'no uniform, jih pogrešamo ćelo na takih naših zgeli kulturnih prireditvah, kot je bil n. pr. koncert čehoslovaSkega pev«;ke-ga zbora ^Smetane«, ko ie bilo v ćeli dvorani komai 10 naSih častrtikov, a nobenega 1 srbs^effa. j Bliže ko Beograd nam je seveda LJub- « Hana. A zzorz.) omenjeni vzrok ovira tuđi i Ljubljarjo storiti več za Maribor kakor se stori. Imeli smo važne politične slucaie, ko je ukrenitev mariborskih oblasti potr-dila tuđi Ljubljana, a vožnja enega vtIiv-nega Nemca v Beograd s srbskimi pripo-ročili \z Maribora, je prevrnila ^dločbe obeh slovenskih oblasti na slavo. (N. pr. slučaj dr. Mraulag pivovama Puntigam.) Res, neznosne so Pri nas razmere. Na stotine slovenskih Uudi, delavcev, j državnih uradnlkov itd- nima stanovanj ali pa stanujejo v brlogih. Nemci pa bivajo slejkoprei v razkošnih stanovaniih. In ni-hco se ne zmeni za odemške cenc pri od-daii stanovanj, nihče se ne briga, da je ravno to oderuštvo vsai v Mariboru naj-veČ pozročilo vso ostalo draginjo. Kabinet j lani še 50 K, letos že 800—1200 K, električna luč od f> do 60 K. Ovaditc take sluča-je. imate sitnosti in nazadnje dolg nos, ker baje za taka oderuštva nlmamo zako- j nov in kjer ni zakonov ni sodnika. 1 Naravnost v sramoto pa so postale j razmere v prehrani sploh. Maribor, sloveč | kot najsolidneiSc mesto v Jujroslaviji, da- j nes slovi kot razmeroma najdražje, naj- ; slabSc mesto tud! glede prehrane. Tu so j naravnnst odpovcdale vse vezi tudl lokal- j nih oblasti. Odkar je dr. Pfeifer odSel iz ' mestnega ma?ri^trata, ie prejenjala v^aka , kontrolna funkcija tTŽnega nadzorstva, policija sama se je Izkazala kot §c ne pripravljena. Med oblastmi: tržno nadzor-stvo, policija, mestna občina, mestni fizi-kat, obrtna oblast itd. v katerih skupni de- j lekroe: spada kontrola ja\-n?h lokalov glede , kvalitete življenskih potrebščin in cen, ni j nobenega kontakta, preje nasprotno. V se j neurejenih razmerah ob prevratu Je vse to šio cladko. đanes ne zre vcČ. Danes caka-io samo na ovadbe. Pri okrajnem sodišču so slučaji, ki se vlečejo že mesece, tuđi leto. bre« razscdbe. Ljubljančanjc ste se zgra/ali nad slučajem Ane BrenčiCeve v Sv. Horijana ulici. Mi Pa smo rekli: Sretni UtiblJančani, vam j© vaše tržno nad-zorstvo spravilo vsaj en slučaj na dan, pr! nas ni niti cne oblasti, ki bi samo šla poredat Vaksne svinjarije užrva tibo^o ljudstvo za drafc đenaf. Kot rečeno, pri nas 1« CaVaK da si kdo nniči fdravle in hrte slučaf ovtdl, teK razmer se ne briga rudi nobena stranka, kve-čjemu vsaka za se. To v obrisfh lc zrcalo j;Icdc modalnih rdimer. O političnih sprc^ovorim ob drugi pnliki. Za -sanacijo teli razmer ic treba hiupkc roke, žek-zue nictlc, uvidev-nega r?.:ia. Kje n.ii Iniu tak mo» svoj ac-dež ah v Ljubliam ali v Mariboru, to nam i- vse eno — Maribor mora d biti svn)cc& moža! In to čimpreje, sicer zn.i biti pre-pozno. OlašoufTsranrRiIler O veiikonocuih pra/nik;h sem po d»*l-gem Času zopet obi^kal dravsko dolina Lo s težavo smo jo resili za našo dr2avo s taktično spretno^-tjj, ki io je pokazalo oh-mciuu povcijMvo ob prevratu v Mariboru in po nudili diplomatićnih boiih. Ljubim to ozko romaiitićno d. unico, s Kaiero s^ spojena najlcpAa leu moje mlaaobti. Z:vo 11U je v spominu, ko je pred dobrim desetlet-jein inajliua četa slovcn^kega diialtva vzorno Jcluvala in prohujala narod v teh lepih. a za Slovenstvo po večini že izdubljenih krrjih. Ljudstvo, v jedru rod ncm'\:o nevar-nostjo. Z intenzivnim požrtvovalnlm dr-lom, kakor s prircjanjciri v?*-cl:c, s predavanji in u^tnnavljnncm 1Jud*Mh knii?nic ^c ri po^.rrč1!^ šatro 7^'erlti nc^^^o of?nz!vn, rb?ina 7a r>K?ino je spresilcdnla in vc vračah v nnmčic slovenske metere. Tik prc«j voino Ie bilo na tem. di rride okrnHi za-strp v slovenske roke. Svetcvna vojna je rodila zadni? stebre ncmotence. V urade smo dobili svoie ljudi, šulvercn-| ska šnla Je ćez noć izginila, vse kar je bilo prči smrtno zasr.vraženo, ic prišlo naen-krat do veljave. Porrladinska sar»a Je vela preko marenberskih polian. Na§c urarini-Stvo in učltellstvo se je po večini zaveda-lo svoje vel:kc naloge, ki Ka ie čakala v teh krajih. Imelo ie smisel in zanimanje za nacionalno in kulturno delo, ki sa je po-vsod potreba v toliki meri, da ?>e izbriSeio Očividni sledovi naše žalostne prctcklosti in se vzbndi v narodu, ki ie bil vaien la biča. ponos in notrania samozavest. V Ma-renbergu in na Muti se ie ustanovil Sokol, vršila *o se predavanja, ustanavljala narodna dnt?tva, \Tšili so se izleti, prdno se je tekmovalo tuđi na kulturncm polju. 2al. i da preobvladuie naša lnteliRcnco, zlasti po deželi, preveč samoljubja in pretiranesa egoizma, ki izbruhneta na dan brez vsake obzirnosti v škod-s naci's'naln! stvari !fi v za^meh pri naših naspretnik'h. IJudie ka' radi v slepi strasti in v tekmi za pn*cn-stvo opljuvajo svo^e ideale, simo da bi prišli navzsar. Kolc^ialnosti ne poznajo. i družilo se v đo?es;o svojih sebičnih c;l)ev z največjiml pnlitičnlmi na^protniki. Ne?a-; tivno dclo naiđe, žal. povsod đavoli pri-S stašev. Dane^ še majhna slovenska družba v Marenbcrgu, obstojeca po večini iz učiteljstva in uradniStva, se pobija med seboi ter pozablla, da pričakuie narod in država od svojih obmejnih piionirjev največ pozitivnoga udeistvovanja. Ocabro je naravnost, da se malenkostni društveni preplri vlačijo celo pred sodisec. Državna oblast poseži tu energično vmes! Ljudje, ki delajo razdor in seiejo prepire, ne spa-[ dajo v cbinejne krnje, ker rušiio avtorite-to države In izpodkopavaio zaupanjc pre-bivalstva do njenih predstaviteljev. Na} se tuđi ne dela težkcč pri nacionalnem in kul-turnem deln onim, ki imalo najbolj?o vo-IJo in dovolj idealov v sebi. da kljub ovl-ram, ki se Mm stavljalo naravnost iz nasa-j jivosri, ne omagajo. Politična oblast naj bi se zanimala za te jrnile razmere, če so ji pa znane, ne trpela dalje, da se na razva-linah narodne probu?e vzdiffiije prepoten-{ ca in samozavest naših najnevarnei^h na-1 rodnih nasprotnikov. Obniejnl kraii ne pre-| našaio nobenih ek^nerimentov. Prenehati i mora žc enkrat mentaliteta, da so to ka-I ženske postojankc, kamor se lahko posije ; najslabšcsa In politična nezanesljivesM ; uradnika in učitelja. Višjl šolski svet mi I bi posvcčal meji, zlasti pa marenbcr^fccmu , rkraju, posebno pozornost. Sem spnda na-I Sa najbeljša intelijrerca. a to je treba moralno in gmotno podnrerj. OB.1AVA UREDBE O POKRAJINSKI UPRAVNI RA7DELITVI DR-i 2AVE. i | Ukaz signirali ministri, vršeči kraljevsko oblast, krali sa ni ooilpisal! — Beograd. 29. aprila. (Izvimo.) Preko Presbiroja je včeral kraljevska vlada objavila važno vest o ukazu zlede pokrajinske upravne raz-delitve države. Objava veli: Nj. VcL krali Aleksander I. ic na povratku iz Bukarešte nadaljeval DOt v Pariz. Nj. Vel. potuie inkognito v spremstvu princa Pavla do Zagreba in ministra dvora Jankoviča. Krali ostane v Parizu nekai dni. V imenu vlade je odšel v Subotico mi-nister pravde dr. Laza Markovic:. da poroča vladarju o tekočih zadevah zunanje in notranje politike, kakor tuđi 0 odredbah. ki so že sprejete. Ob tei priliki je R. minister obvestil Nj. Vel. kralja o uredbi elede razde-litve države na oblasti, katero raz-delltev !le mftiistrski svet uredbenfm potom sprejel in podnisal dne 26. aprila t U vr5©C kraljevsko oblast pa čk-nu 59. ustave v smislu člcna 1.35. iste ustave. — Beograd. 20. aprila. (Izvirno.) Do vCeraj si> vsi listi poročali, da ie krali san rednisa] ukaz o pt.krajin-skl nJininistrativnJ cn/delltvi dr/a-ve. \'čercjš!ije »Službene Novine* objavljajo zadcvno urcJhi» brez kra-ljeve--Ta pod risa. Potlpisal \t snmo ir.jnistrski svet. ki vrši za časa kra-!'cve odsotnosti v shmsIu nstave kra-licvsko ob'ast. Krali ;:redbe ni po 1-: isal. saupanfs. \" 0 eno v i, 27. aprila. Liv, r; Ocorg* jo iir.el »inoJi pnM nnglc£kimi in amrriškimi novinarji po-vor, iz kit^rec^p, ie vredno posuo ti ni. stopno: l*n n^jem irnrr.311 je ef*dan]a kon-ff»roiir-A najvažne, sa, kar jih ju* l'vro. p.i kcda.i videla. Po končani vojni smo upali v=i. da noha vladonjo surove ^ilo in iia so nv^v-injo uuiliii in velikih vpr.i^.-inj no prepusti vof pili. T'r^^ni-ći*nvv teca u]>a yo odvisno \ c-l^vn^m od direkii\% ki iih da Kvropi p«Anovska kenf^rcn^o. Glavnia to/koOa je tn^lo-\: Kvr^ni \r» pr^vor n^rošonih vpiri-nn.^ in med temi ni niti orio, ki bi no vsebovalo motiva zn cvror»?ki spopad. /«l>rnli smo se tu, da vidimo, rili jo mo-fitve dob'ti rošitev, f«prejrmijivo z,i dobri Cut in vest evropskih narodov. M110ero jih ic, ki ^o žo olmpnli. kor se ni n-i'A'i rcMt»>v tekom 15 dni. Ali za tr» tneba. mno«o ćf^a. Tuđi w«s>iinprtnn«ka l'onfor^nca 30 triiri]ft mnofjo dnlio n^-Cf» 50 i«? ))rvotno mislilo in uspori, ki Ka jo do-^ cl a, ie ATcd^n časa, ki je po-tekel z zborcvanjem del^crntov. Ni tre-}«e, cia rst.m^Tno mi tu tri mekoćo, pa titdi v enera ruesecu ni mococe prema. pati zapletenih t^zav. S i»oti*po/.l]ivo«tjo .■=■.? držim zaupani.i, da nrispotno do resi tvc, ki zridovolii Kvropo. \>i problemi 80 re^iio, tod:\ zelo go oh=;o/jni. Nrt. primar, ^koro vso mejo \-zht>dne F.vro-pe rtiso točno cioloeene. Od UHlti.-koejn do- ^'rne£ra moria ni mrjne crt« , ki bi 110 Lila. predmet razpp.ivem in vsaka ta. ka Trt 1 vscbu.ie nevarnofti za konflikta. Nadnlj** po nali.^it.tL "Rusija in Nero« riia v stinju antriironiziiia proti oFtnli Kvropi. Oilkrito i7i«tvl\ain Kdf>r mi!*li, da ukroti s katerimi »rodovi dva vrli-ka nan>?la, ki tvori ta dvo trt*t;mi kontinenta, je Alep. To \o bla/nosk t'riti mornmo do spor.izunv.i, ki oKne/o tu dva nareda. Evropski narodi mora]»» živrti mj^d sehoj v dohrem so*xlasiu. Ru>ko -rum-ka pocrodha je pr^-onvtila mnrsi-koprn. Jnz sem hpoznrjjfil, da jo t >\ do-podek neizbcžljiv, «ko> ?»o no pri rio rio dobr**ea dneovorn, m**hr.y7. n»alnosti: »(**mdr^na Rusija« nahuj^kana po obupani Nemfiji! Koliko ra=fi potiče pretl novim opnstoso-rlem Evrope, ako fs rjliti_ Icr dnicih evroppkMi ^kuninV Mi sr» nn-liei^mo v vlnd^iooi skupini, ali v*m» hi pndlo na tla. ako hi nnia rmnsrn ^^r*-nerirfil.i v jatirftnji*. ako hi io omnA^te-vala krivi«it nkn hi zlnraMjali triamf, ki nam zn j<* dal Roa^, in sledilo hi nr_ izocibno masi"cvanje» kak«»r je sledilo za f-in, s kat orim jt* bila »rr^ija raz^ z:\VJft moralni Čut ^vrta. Prs vi?-ni moramo hiti. kajti sicer w» pnvmp Evropa v klavnico. Strn&ijfn m* nevihto. ki se vidijo rui horienntu. ka. tore «<> vedno boli zatemiinjejo. Morda nr izrjnihiiejo. tod;< to i*e zcoili gotovo, a\o se na kak način atmosfera ne izdi-stL ^lim, r!ii bi nam dala Oenova pra, v« miro%-no pocođbo. Brez to Y>r> p.^r.v-sko d^lo zrrnvin. ^e!el hi. da bi bila iiavzo'-a turi i Amerika, zlasti 2.e>. ker srt tnm minfer^rer\i dvorani vkle^ati, da bi služile v navodilo vsem narodom. —k Trlecrafiena ?veza med nn^o državo in Albanijo. S Cetin?a poror aio, d? ho v kratkim izprljariA telegrafična 7veza med Sk^^irom in Rarotn. —k fekrlatinka v Vojvodini. Kakor poročair> iz Beograd % ro v Vojvodini silno sin škrlatinkn. __k Velika poplavi. V poilrunski^m •srozu Fe jo razlila Keka r)rim in popi a*. vila vsr» okolieO. ^koda znasa približno 250.0(>O Din. Iz Prizrena jo p^^^ano vo-, jo^tvo na poir-oč popHvijencem. —k L»ep vzsrled. Beoprad«ko n*ta-kariko društvo 30 izrodilo županu 1 "7.000 lrron za fflndno dec-o v Ru-i.\i. Temu vzplrnlu bodo sfotovo sledila tuđi ostala društva r nn?i držnvi. —k Tfljna redukcija uradni^tva, Beoprfid^ki listi poro^ajo o tajni reHnk. čiji uradni^tva v minir-tr*tvn ja socijalna politiko. Redueirar\ih jlo bilo že 180 nradnikor, mod temi načelnik «plo_ Sneara od dol ka dr. Čuvaj in nodzornik Marko Kr«t1ć. __k Mnftijla v TM^rrbn. Za rmiftila Tan rioBedanil lmnm cr. T^Tnet^fondiifa vnn dosedanji imam 5. L&metefoadiia Muftić. stev. 99. »SLOVENSKI NAROD, dne 30. aprila 1U22. Stran 3. Gospodarstvo. — Tretji vseslovcnski trgovski s»hod se vrši, kakor -srno že poročali, danes v Celju. Na dnevnem redu stojć* pač najvažnejše točke trgovskega programa. Kajti gotovo problem sanacije valute ni prav nie manj aktualen nego so prometna vprasanj-a v naši državi. ln tuđi organizacija trgovskih zvez, tretja točka v tem stanovskem programu, je eden izmed najnujnejsih proble. mov, ki dandanes trpe in naravnost zdihujejo vsled neverjctne, te ne malo-marnosti, pe gotovo neokretnosti in ne_ razsodnosti odločilnih faktorjev v naši državi. Xaža iskrena želja je, da se vsa ta važna gospodarska vprašonja na tem trgovskcm __ rekli bi — taboru 'r«z_ pravljajo in premotrijo z vso potrebno temeljitostjo, nepristrano?tjo in s pravo in pravilno raz^odnostjo. Jn nič manj iskreno in bki^ohotno je naše prepriča. nje, da marljivo, pošteno in podjetno naše trgovstvo nikdar in zlasti ne v današnjih težkih in težavnih časih ne pOzabi in ne prezre dvojne svoje dol-Žnosti, ki so bile do sedij in ki naj ho_ do tuđi v bodočo zvezde vodnice njibo-vemu stremljenju in dMovaniu. In to je-ljubezcn do naše zlate domovine in mla. de države, ki ne srne oskibeti ali colo ugasniti nikdar in nikomur izmed na? pravih Slovencev. Polea: te vzvisene ljubeznl pa naj raste in se ukrepi m^d r.3mi čim preje in čim boliše tuđi med-sebojaa ljubezen, prepotrebna harmo. r.ija med po^amoznimi stanovi in razredi naših jusroslovenskih drž-avijanov! In rudi naj velia in naj stopi z veo svo. jo veljavo tišti lepi Levstikov izrek. ki ga vsi poznnmo in ki nam veli in pravi: »Skrbi za se, ljuM brata in sođ-nik naj bo srce.« To smo hoteli dnnes poudariti in s tem glasilom želimo nsj. l^pših, nfljobsežnejsih u?pehov tretjemu "-s^ovenskemu trnovskemu škodu, Skoki naSe valute. Začetkom tega redna je naša valuta kar na mah začela rapidno rasti in bo na našem deviznem trsru začela tuje devize in valute Forazmerno padati. V nekaj dneh je ta padec znašal povpre-čno okolo 30%. Tako je padla lira od 17 na 12, franc. frank od 2S ne 22, čK od okolo 6.20 na 4.65, švicarski frank od 63 ne 44 itd. Ali te valutne glorije je bilo ter je moralo biti krnalu koneo. Že tretji dan tega za nas ve-selega in ?plo-šnega padanja rujih deviz in v-alut jih ni bilo več dobiti na devi zn em trgu ne po notiranih in ne po drugih cenah vobče. In četrti in peti dan je na stop il po tem naa j& morala do tega priti, je pai mogel 'predviđati v.?ak, ki ima le količkaj vpo-gleda v naše denarstvo in le količkaj majhnega pojma o valutnem vprasanju. Valuta end države ee ne da zboljšati z umetnimi sredstvi. Kajti umetna sredstva morejo, kakor se je to zgodilo v našem slučaju, dvigniti valuto le za kratek ča3. Potera pa mora slediti reakcija, v nasprotni smeri. kakor pri nihalu, ki pa je zasrnnl enkratni snnek in ki se zojmt stabilizira in umiri na prvotni mirni točki, ker ga ne žene stalna sila. — V č^m pa je obstojalo urnet-no sredstvo, ki je začasno poznalo nav-zgor našo valuto? Kakor se j© dognalo, so nekfltere banke, med njimi v prvi vrsti >Franco_Serbe< vrgli na trg neko množino rujih deviz in valut, kar je provzrooilo padanje istih. Preplašeni poseatniki takih deviz in valut so sledili temu vzgledu ter s tem še bolj po_ tisnili tečaj svoiih valut. A tesra materijala ni bilo toliko, da bi se bil mogel vzdržati ta hinni učinok več kakor nekaj dni. Sledila j© neizprosna reakcija na ćeli crti. In prav nič ni izkliučeno, da so ravno oni kropri, ki so provzročili bflruso, pokunili devize in vnlute, pro_ d^n© od nervoznih in prestrašenih last_ nikov — spekulantov itd. po Se niz jih cpnah. nearo so bile njihove horznr ali oficijelne rvne. Pri tej tik-tak kupčiii bo napravili lep in debel dohiček, ki f© br»de 5e dobro zređil. Sednj namreč za-držujpj'o nahrani* devize in valute ter n^ejanjnjo tako niihove cene zopet nav_ zjror. Tako početje ne pom-eni dru^epa neorf> frivolno igro z narodnim premo-ženjem in z narodnimi koristmi. Tr^ba pa je javno in skrajno občojftti. Oni T»a_ fi trerovci — uvozniki __ ki so s© dali ynr>>ilinca. ^vo ^o ne pnravi v ravnot^žie državni ^"n-n^nn. Tn fnrli notrnnie in zunani** i^.-t«noHti in ntrr^ti. V pomlMI 1. 1920. in 1021. -amo imHi slično prikaTer*. ka-Vor te dni. Tn kako t#» st^la n^^a valuta r \ ioeoTnj ^p 7^Tr,Ci*) Tcff vrroVi. ict** rO-pl.-rii^p! 7f»fTovoliin>o pp sn^ni m pt-n^Hi-7r»r'io n«?o valute t«r d^lain^o v^tfnino na tom \r\ nn ta. da s#* ndstranvio zapreke, ki fllabijo in tlaćijo naio valuto. V prvi vrsti pa ^ mora naš narod, vse občinstvo brez razlike odreci lahkomi-selni zapravljivosti in naučiti se var-c^vati ter vstrajno delati. Le to edino in pošteno sredstvo more pomagati naši valuti do trajnega zbolj^anja in vsta-jenja. Vse drugo je — igra! • —Z Ljubljanski trg. Trg }e preko potrebe založen z blagom. Ceiia g^vejega mesa prve vrste 60 do 68 K kg; kvaliteta cencjžtga govejega mesa je zadnje čaše tako slaba, da prodaja takega blaga trgu ni več koristna in na trg slabo vpU\a. Fc-iećje meso 5S do 60 K, svinjsko mesAdria Afotor Car Comn.^, k«teri j? on pred-serlnik, se v?si li«ti zelo ronv.ilno Izra-znio in povd^rjim'o sposobnosti c:o?p. Vremska. AvtomoMli, ki ?e izd-Mniejo v omem'eni tovarni, po opremlieni z najnovoj^imi iznaidbami g. Vrem5ka, na katere^a smo Slovenci lahko ponosni. —£ TVaffcnrad 1921 22. Za pr\-o. vrstno precizii«lco tvornico znanfl tvornica orožja v Stevni v Avstriji priba-ja Ieto3 z novimi zboli^animi modeli >AVaffenrrda<, ki se odlikuje z ^^mi praktičaimi izHoisavami: larikim, niz_ kim, kratkim okvirom. Snemluva kole_ sa s rvntentiranim izločilnikom z^.dnje-2a kolesa. Snemljivo krmilo zaradi pri. branitve prostora in varnosti proti tat-vini. Izborna s klobučevino proti prahu in vodi zago^čena stopalna ležišca s koncentričnim krožnim tekom. Zvonce. va ročica povsod in lehko izmenljiva. i Lično 1/»" no verigovno kolo z vj'ed- j kano 1-astninsko znainko tvornice oro_ ?ja >Steyr«. Ta kolesa -?e odlikujejo s stanovitnostjo, majhno težo in posebno lahkim tekom in uživajo splo^no odo-biavanje v kolesarskih sportnih kro. gih. Ceno se dobivajo pri zastopnikih iv. Jax & sin, Ljubljana, Go?posvet-«ka cesta 2. —g Kontrola zlata in srebra- Iz Beograda poročajo, da je minister za trgovino \z-dal naredbo o obnovitvi dela dosedanjih oblasti za kontrolo kovin v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Nove kontrol- i ne oblasti se ustanovijo v Splitu, Subotici, ; Skoplju, Prizrenu, Celju, Banjaluki, Mo- ' starju in Kotoru. Vsi zlati in srebrni predmeti bodo mogli biti pregledani in žigosani od teh oblasti. —g Industrije! smelo kupovati devize. Na podlagi zadnjega sklepa finančnega mi-nistrstva bodo pri Narodni banki in njenih po-družnicah izdajali industr;jcem pokojna dovoljenja za nakup deviz v svrho nabave surovin. polsurovin, strojev in strojnih de-lov ter drugi hindustrij^kih potrebščin. ; —p Živina po 50 K kjj žive teže. So do lanske ies?ni fo bili riidi štajerski živinorejci nekam ponosni, co po napram Zagrebu zahtevali za svojo ži- • vino v krsčanski c?ni. A novi zakon o : nobijanju drac^inje je tuđi nj^ okužil. ! T^Viom dveb mesecev po cene popkocile od 20 na S5 K. Na zadnjem cei mu dne , 25. v Mariboru pa fio 7Hvi po prpodeni^ke ccn(» morale c^me pasti in .cicer "?e io prodijalo: debele vole po 30__35 K, pol. dobelo 2^—30 K, plemenske vole 28— 33 K, bike za Id^nie 22—28 K. klavne krflvte 22__^0 K, plerneppk** klave Ifi__ 22 K. krave za klobnsnrjo 14—18 K, Fiol7ne in brei^ kr«ive 18__24 K, mlada živin« ?1—*2 K. — p Pavrk nti rahav© v P^n^l.. \ >^"rq^^ Plovo« porofo. da iV rpi«?nl <\t\-vrk nn r?»bnve v Pra?r1 v minulim lehi 10.^04.^-^7 K. Ori te v«a1© t^ dobila me. Ptna obeina 6.814.910 K o*t*1n pa do^i poripomi fond zn ftnlntke v Pracri. V ; pr\Tib tr^b r"cc*»rib 1022 ie rn^pnl ćn„ vol' ^ .^"M Ori° K. Voivor ^vk*' *o morali pi^^^ti l-i««rr»ntoorrn fi In cior»- 40*^ knbnro+i 7 ^, Vonr»^rti ^ K. ^1^" -"*-bave 6 %, pnortne pHr^itve 3 in pol % in druge priredit?* 15 %. ' Politične uesti. = Muslimanska politika. Iz Beograd« poročajo, da sta dospela tja voo vidflo najhrž sele p • rešit\i demisije-muslimanskih minist.ov. l^točasno pa prir-akujo \ la.la to; tdevnih ?klepov desnice, zato odlaša z rešitvijo vpraša-nja demisija. — Na«a ziinanjn politika in parlamentarni klu')i. Iz 1 <»i;iinla i'unn'-ijo, da vlada v vseh pnrl..mentarnih klultih veliko nezadovoljstvo z delov iniem zu-nanjetra ministra dr. Momci In Ninrića. Nezadovoljna skupit a v radikalnem klubu bo zahtevala t tkoj po povratku iz Oenove niojjovo n?t jvko. V politirnih kroc:ih pa se tnli, df» ce pripravlja in_ torpelacija, ki bo g >tovo povzrorila NiuTićev pad^f, ako iie bo podal preje ostavke v radikalnrn klubu. — \a?ia vlada iz' azu e usluge Ita-1 lijanom. It:ilijan>ko loslaui'tvo v Bt>_ | otrradu ja prosilo na -o zunanie mini-\ strstvo za popredovoi |t> pri notranjem ministrstvu, da se ukino nnreillia o od-pui'tu italijanskih trtr »v^kih ajrontov v zn?ebni službi v Dalni.iriii. Zunanjo niini?tr?tvo je uprodiln italiinnski prošnji in posredovalo p:*i notranjem mi-nistrstvu. ki je trkej (20. t. m.) brzojavno ukinilo to7F»devno naredbo. — Jtijr»li?ih politič. od-roko države bi v slučaju vojne z Nemčijo ostale nevtral. ne. = Za avtonomijo in proti avtono-irtiji. Ttaliiansk't rcpnSliknpska stranka je imela v Trstu shod, ki je traifil več dni. Nas zanima pred vsem, kako ee je izrekla glede vprašanja o avto. nomiji. Sprejeta r^sohtcija naglaša, da jo imel sed.iJiji italijanski centralizem za posledico počasno uničevanje ljudske volje, zapravljanji* narodnega bo-gastva, oslabitev proizvodnih sil in po. ostritev socijalnega naspfotstva. Re. publikanska stranka stremi radi tega I po temeljiti preuredbi države, tako da bi imele* posam^ma dežele svojo lastno politično oblast in različne zakone, kakor so različne razmere in potrebe dežel. Pričakovalo se je, da ee fehod na poseben način zevzame še za avtonomijo v no\nh krajinah, toda to. stvarno nišo republikanci zavzeli nika. kega načelnoga stališča. Istočasno se je vTšil v Bologni shod italijanske na-cijonali = tične stranke. T« stranka pa jo sklenila resolucijo, v kateri zahteva, da se mora novim poikrajinam vzeti evtonomija. Kazprave na zborovanju nacijonalistov so pokazale, da stoji jo ti | italijanski strankarji na čisto ireden-tietičndm stališču in da računajo že se. daj z bodočo vojno. Priporočal* se je v bombastičnih frazah te3na sloga z Ttalijani, ki so >lo<*eni od domovino«. Ropublikanci so so na svojem shodu glede Keke izrekli tuđi po vsem ireden, tišti čuo, naglašajoč, da je za srdaj še neraogoe^ misliti na takojšnjo aneksijo Reke k Italiji. Za Trst so zahtevali svobodno luko. ■ = Češki narodni socijalisti proti Hlinki. >češke Slovo* piše, da, ima Hlinka s svojo akcijo v Gonovi so manj izgleda na uspeh nego ga je imel 8 svo- \ ječasno rkstraturo a' Pariza, Notranj©- ; politični spori izgubijo važna3t v kom_ binacijah realne mednarodne politike. Ko so se slovaški klerikalci prvikrat . peljali v inozemstvo ©o imeli rt'l«tiv_ | no labek povratek. Takrat so bili v intimni zvezi s českimi klerikalci in monsignor Sramek jim je olajšal kusanje. Toda prdaj ni noben^ga uparja na |>omoč s te strani. Ako žo obstoji slo- i vfi^ko vpraš«nje, je to 1© vprnsanje uprn\is. Nespretni madžaronski po?ku_ si. da bi vstvarili v resnici >slova^ko vprasanjoc, ne smejo motiti ne doma in ne v inozom=tvu.__Tako piše službeno ! Rlasilo čeških narodnih 3ocijalistov proti mnflžnrofilpkemu separatistu in fiv tonom i stu IDinki, ki g1* naši klerikalci tako proslavljalo kot boritelia ia elov.Tske pravice. Na^i narodni socijalisti, ki jim je dal senntor Klofa^ tako elocrantno lekriio s svoiim povorom v liubliflnskem Meetnem domu, pa -sa se_ ved^ brfltiio s kl^riknlri. ki so pri nas to. kar so v ee^koslovaški repnMiki Hlinkini pristali. Prav je imel oni aradnik, ki \e po K'ofačevpm govoru izjavil: na?i narodni socijalisti imajo •amo ime od Tenovi = AmeriŠko.neniSM odnolaji. V Berlinu izhnja kot tednik >Th© Berlin H**rn1rlc, ki zaeovirja potrebo dobrih r»olitirno-srosoorl irskih oHno^ajlev med Nemčijo in Zedinienimi državaml. = Frf.ncr^Va »rumena krflsa« o nrcđvoinl oo'it^I na Davanu. Franco5;kf> zunanie ministrstvo ie iz-f dalo y»niTTieTio knit^a« o balkanskih do^nHVih nć le^a !*>!?. do nremlria tov ?p fp7T*;'Hr* c't \n Prp^^ifn zn!?-1a nrenr^Čit' v^ino t^r rr-'siHa. da se 1 ie bo izognila tydi TurčUa s prizna- njem reform, ki so jih zahtevali balkanski narodi. Avstro - O^rska i u Neinćija sta dosegli, da turska vlada ni priznala zahtev. nakar je bila vuj-na neizogibna. Avstro - Oj/rska i!i Nemčija sta bili prenričani. da bo znia^ala Turčija. Ko so se pa do^od-ki razvili v Škodo Turčijc, sta Avstro - Gorska in Nemčija hoteli, da se sklone mir njima v prilog, pred-vsem ra sta preprelili Srbiji doh-jj k Jadraiiskein intirin. Tuđi sta zahtevali. da se ne smejo udeležiti mirovne konference n ale države, toda Fr:jnciia je izjavila, da je mirovna konferciK'a ninjjoca le s sodelo-vanjem nalili balkanskih držav in Romunije. — Madžarska pofitila. Iz I>u-dimpjšte rv-.rcčaio. da je vlada sklonila z lcs:itiinisti sporazumno pogodbo, na podla eri katere prizna vaio Ie-ffitimisti linrthvjevo reeentstvo. vlada pa priznava Otonu Mabsl nr-škemn pravico do nrcstola. Proti Andrassvju in njegovim tovarišetn se ustavi sodno ros^nranje. = Memorandum tužnih TiroJc^v. JuŽnotirolska nen ska zveza je poslala italiinnskcmn min. nredsedniku Facti kot nredsedniku jrenovske konference memorandum, v katc-rem zahteva nuino izbolišanje j?o-spodarskecra stania na Južnem Ti-rolskem. Memorandum ie novzročil v itali.ianskih krosrih jrenovske konference veliko vznemirienle in ne-zadovolinost. Italiiani imajo torei nriložnost. da pokažejo v Genovi memornndiTm nezadovolinih nem-ških državljanov v Italiji, ne pa memoranduma demasfoškefira Radića in niecrovih nltrahrvatskih tovarisev v Jtifiroslaviif. =r Amprimki vojni mini-ter poslan v F>\rropo. Prod«odnik Ilardiniz je r»"-elal amoriškepra voine^a ministra Wil-sona v Evropo, da kot specijalni k^mi-enr preišče n^mške in franeoske prit^u zne proti ameri-kiro čotam ob Henu in proti etapnim formariiam na Franco, skera na lir*u mesta. Pn?i=k^ti ima rudi odškodninske zaht kingru napravil že mnos:o neprilik. Spravil bi pekinprsko vlado rad popol. noma pod svoj vpliv. Nie^ov na-^protnik je guverner v Huaej-Kau-u general AVu_ Fu, ki ima mnogo pristašev v Srednji Kitajski. Ta je na?topil s «vojimi četa_ mi in pričel marširati proti Pekinsni. dn priskoči vladi republika na pomoč. Maršal pa rudi koraka proti Pekincu. Vsled tega je pričakovati skorajšnjih Epopadov v blizini glavnega me?ta. Če_ prav se nemiri in boii oblasrnikov na Kitajskem stalno ponavljeio, Ko pa v^n-dar Sedanji dogodki več'jega intero^A vsled tega, ker vse kaže, da đelujoio tn politični vplivi iz inozemstva, tako zlasti nasprot?tva med Ameriko na eni in Angleško ter Ameriko na drugi ?tra-ni. = Či?erin b nmoro rn&kejra rarja. Pariška >Chira^o Tribuna« r>riohr*u,i^ razgovor e\ioiega urednika s Čičeriuom pleđe umora niske car«ke družino. C\_ čerin je izj-avil, da mu usoda carie\ih hčer ni znana. Car pa je bil umorjen na povelje krajevnega sovjMa, ki je odkril žaro to. po kateri naj bi bila carska družina izročena če^koslovaskim legijonari^m. = Jozikovno vpra5anje v feškoslo. va^ki vojski. >Lidove novinvc poročajo, da je minister za narodno obrambo izdal naredilo, na pod 1 agi katrre se more moštvo odzvati v materinskim jeziku. Ta naredba volja za aktivne vt>_ jake in tuđi za rezerviste. — Franoosko hiijskanje na vojno. >Llbertec piše, da jo akcija proti N'em-fiji mogoča brez posebnih žrtov, ako se prične* takoj. N^mčija \? z vojn^koga in političnega stnli^^a 5e brez mooi. Ako pa bi Francija zavlsčevala .ikrijo. kaj se bo zerodilo tedaj. ko ee Ho mOrnla v slabih finančnih razmorah končno \o odločiti, da £re v Nemčijo po svoje reparacije? = Slovaki proti Hlinki. Iz Brnti, pl«ve poročfno, da ?o vodstva slov^Sko narodno in kmftskp stranko, plora.^ko stranka malih kmotov. eboiinlno.den^o-kratske in socijalistične stranke /«i Slovaško nosLila ministrskemu prod«?od-niku dr. B^nešu v Genovo nastopno izjavo: Knkor poročajo listi, namernva poslati slovačka Hudska strankn v Oni pa v imo_ mi Rlov.nSko. Znto profitiramo, da bi V^I'r't^niroli T^rt^^rodni fornm smntral dolo'rnc'in pl.T-r*'Vr» liu''f=V;T» st»%nnl*o ?a - ■* ipnike Slovaško in njenega ljudstva* Pravni veslnlK. Scdnii, - po.icdinec pri kazcnstlb zbornih sodl^čili? Na sestanku drusiva »Pravnik« v justi^ni palači dne i0. r. hl s^ je uu priubčiiLiii dnevnem rcJa imela nadalicvati diskusija o prcosnovi porote. Ali iz diijvnikov se je doznalo, ua se baš la uaa razpravlja v Narodni skti!)bw'iii zakon (> uvanaistinati za n.aj in ji-nij. 'l*a zal.on vscbuie tuđi Do-^blastilo ministra pravde, da smo izdati naredbo z zakonito močjo (cl, l>4. II. oust. \ iuovd. L'sc). v^ kateri naj bi poslova! v Sloveniji in Dalma* eji pri zbornih sodišeih sodTiik po-jedinec v razpravali o hudGdelsrvjh in prckrreiikih, za katere ni pristojna porota iu kjer se ne predvideva ka-7.-2n na prostosti nad eno leto ali pa je določena I2 denarna kazen. Zato .ie odredil 2. predsedr.ik dr. Majaron sporazumno z udeiežr.ci se stanka, da naj se radi nujnosti zadeve debatira o potrebnosti in načinu Izvedbo nanovedane;ra zakona. Po uvodnih pojasnilih načelnika oddelka za pra-vosndie dria. F^abnika se ie oineiila debata najprei na načelno vpra-sanje, ali kaže. da s c izda tak zakon takoj. Zelo živahna debata, ki so se je ndelezili zz. rro-fesorji dr. Škerli. dr. Dolenc in dr. Skumovič, prvi drž. rravdnik dr. Oominiko, sod. sretnika Lajovlc in Keržič. ie pokazala, da jrovorniki ni-so za izdanje zakona na tak fzrednl način in s tako našlico, rredno so more sr'oli Se zasijati mnenie vseh pristojnih faktorkv, namreč sodnih srcmliev, odvetni^ke zbomfee, drugih stanovskifi in strokovnih orera-nfzacij. Za tako izredno, na nekak-šcn oktrna snominiafočo pot z zakonom o dvanaistinkah. tuđi ni nujna potrebe. Pomanjkanje sodnikov jo namreč vznričo lahnega pa-dani a kriminalitete veliko mijneiše za civilno pravo«. s o d s t v o. Sicer ra je notorično, da je že izdelan edinstveni kazenskl postonnik za ćelo državo in žo skoro zrel, da se prec'loži zakonodajni skup^Čini, ki gra laliko uzakoni v skračenem postopanju. Pripor^čalo se je^ naj se odi1 take delikte, kl s^adnin pred sodnika poiedinca, tak-šen sodn'k — na m^sto pri zbornem — pri okraćom s^d'^^u na sedefu 7hofrif»pr^ srvdiSČa. P°fr*m bi bili nri-fn?^»ona r»nt sn^n nb so^i n^r'ina kaknr nr! nrestor»v?h. \rs^sVozi pa so covr»rn»k' s odVl.oninf tn^'o prlt^^>»OTT> not, V?''*nr?nn i? tiv^^^^i nn Hrvat-cV^m Tn bT n^^*^^:^ Ti^rnvnnst ne-v7Hrf!n\'rt poef^h'n^ie nrr»vo^odla. Kajti s tem bi se prepuščalo izpod- <£;«& j. »SLOVENSKI NAR O D« dne 30. aprila 1922. Sic 99. bijanje ugrotovitev sodnika - eoje-dinca glede dejanskih okolnosti pri prestonkih, pri hudodelstvih in pre-greških pa ne! — Nadaljnje vprasanje se je tikalo ustanovitve kompetence prime-rov za kazenskega sednika pojedin-ca. Mnenja so bila oštro deljena: Prof. dr. Skuinović. kateremu se je pridružil prvi drž. pravdnik dr. Do miniko, je bil za to. da naj ima obto-žitelj pravico izrečL katero stvar hoče spraviti pred sodnika pojedinca, ker ne zabteva višie kazni od ene^ra leta. Odločilna bodi narnreč ne abstraktna. ampak le manj-ša konkretna kaznjivost. In to v obtožbenem stanju najboljše presoia državni pravdnik. Temu nasnroti Je zastopal vis. sod. svetnik Nagode, katerega izvajania sta podpirala tuđi pref. dr. Dolenc in podnredsednik Regallv, da mora biti meia ustanovljena do objektivnih znakih. ker se utegne sicer pojaviti opravičena bo-jazen. da bi se vgnezdila kakšna samovolja. V zadnjem vprašanju srlede m o -rebitnegra obli?atornega zagovora obtožencev na raz* pravah pred sodnikom - pojedincem, se ni od rsikograr poudarialo potrebe, da bi se vsakemu obtožencn m o-r a 1 pridodati uradni (ex offo) zagovornik. Pač pa ie govoril dr. Lov-renčič za ohligatorno zagovorništ-vo mladostnih obtožencev do 18 let po cdvetniških kandidatih. ki se na ta način rtesrnejo vežbati. Dr. Pire je Dredlacrat taisto zasrovarianje. am-nak ro ođvetn»kih. Dr. Majaron pa je pojasni!, da je odvetniška zbornica 2e izjavila, da smatraio odvedite za svojo častno dolžnost biti zagovornik! mlndoletnikov do 18. leta ex offo. Vendar snričn silnih bre-men. ki nastaiajo iz te dolžnosti, za-.rrovpf ne bodi brezninčen. marveč na! država pladnje naerade za te za-rovore in sicer no zagovorniku indi-vlduelno. ampak v fond za ubocre od-vetniške vdove in sirote. S tem je bila razprava vo dve-timi debati končana. Načelnik dr. Babnik se ie zahvalil za živahno in pobudno diskusijo in obljubil. da hoče racle volje vrjoštevati vse predlože. Predsednfk dr. Majaron ie za-ključil zborovanje in naznanil. da se na prihodniem sestanku nadaljuje razprava o preosnovi porote. ilaroiffia sfeupSCina. Proračunske dvanajstlne v generalni debati soreiete. ;— Beograd, 29. aprila. (Izvirao.) Pređsednik narodne skupščine dr. Ribar je otvoril plenarno sejo narodne skupščine ob 11. dopoldne. Nada-ljevala se je generalna debata o proračunskih dvanajstinah za mai in ju-nij. Depoldanska sela je trajala do 12.30. R.aznrava o dvanajstinah se je na to popoUne ob 4 nadaljevala. V parlamentarnih kroerih ie vzhttdila veliko pozornost izjava musliman-skecra poslanca Karamehrnedovića., k? pripada Maslajičevi skur-ini. Muslimanski noslanci hočemo vršiti strofo objektivno kritiko glede dva-najstin in nričaktnemo. da vlada čim-nreje predloži redni letni proračun. Ob tej priliki iziavliarrt v imenu skupine muslimanskih noslancev da br> mo glasovali za zakon o dvanaisti-nah. da more državni aparat r~A' in točno delovati in izvršiti svoje funkcije. Dr. Karamehmedović izraza vladi Dopolno zaupante. Tzvedba agrarne reforme v Bosni in Hercegovini napreduje in so muslimani uora-vičeni, da glasuieio za dvanajstirte, ker je v zakon vnešen znesek 90 mi-Htonov dinarjev za odškodnino be-^om. Naglašamo. da vračalo Musll-ni Ioiainost za lojalnost, t. j. deviza muslimanske organizacije. DaJte je govoril tndi nosi. dr. Milan Rpic (dern. disident) izjavljajoč. da bo glasova! za dvanajstine. čei>rav si pri-držuje pravico strogo kritizirati vladno politiko. Po končani generalni debati je skiiDŠčina v načelu spre-}ela proračunske dvanaistine za maj in umij. Od 185 navzočih poslancev je glasovalo 129 za dvanajstine, 56 na proti. Sledila ie na fo specijalna debata, ki ie bila prekinjena radi nastona radikalcev proti členu 64. ki določa znesek za ustanovitev flnančnfti straž mesto dosedanjih popTaničnih straž. Padikalci so zahtevali. da se to vprašanie stavi \z dnevnejra reda. Panes narodna skuoščina nadaUuje debato o dvanaistinah. Spominjajte se Đrožtesv.CiriloinHetMo. Konferenca u Genool. BOJ MED LLOYD GEORGEOM IN BARTHOUJEM. Burna seji politične podkoimsije. — Genova. 28. aprila. (Izvirno.) Danes ob 16. ie bila seja politične komisije za ruski problem. Komisija ie razpravljala o vsebini spomenice, ki jo imajo zavezniki izroČiti sovjetski Rusiji. Angleški in italijanski predlos copuščata priznanje privatnih od-škodnin, samo zahtevata priznanje in zavarovanje privatne lastnine. Fran-cosko-belsijski predlog: na drui?i strani pa zahteva priznanje privatne lastnine inozemcev in kapitalizacijo njih imetja. Angliia tuđi priznava ruske od^kodnine za prizadeto Sktulo po armadah generala Djenikina. Kol-caka in VraiiKla. NasDrotja med an-glcsko-italiianskimi predloži in fran-cosko-belffiiskinii so tako načelna. da se je v komisiji razvila dokrotraj-na in zelo živahna debata. Ronmnska delepadia ie tndi zahtevala. da sovjetska Rusija novrne svoiečasno v Moskvo odne^ni romanski zaklau. Debate so se udcleževali vsi zavezniki. rudi Poliska in Ror^mska. Seja ie traiala pozno v noč. V kom'siii ie bil tvtdi razgovor o tem. če nni ima spomenica značai 4S urre:';jsKa sno-ric-nica vsetnije trčK?. ki so p^s^l^tro nesprcjemljive za Ri^!.io. Llovd Oe-orge je zelo sarkastično in ironično apostrofiral Barthoua, veleč, da franeoski predio- ima le literarno vrednost. a nitjikega praktienc^a pomena. Banhnu ie užaljen oštro ugovarjal LKivd Georgeu in ironiziraj angleški sini ,el za praktična življenje. Kar ni r^vadno. ie Harthiu sam začel čitati franeoske nredloge točko za točko. Pranciia zahteva, da se v spomenico stavi 12 načelnih točk. Prva točki : ^ovietsUa vl:n!r^ *. otivezu'e v inozemstvu ukiniti 'sako boijševiš'io »TODi^nJo. Hru^a točka: sevietr1 a v!nda orlzfiiva oredvomo in vc ne doleove. Nadi-ljne točke vse! niejo zahteve jrlede vrnitve privatni- bsinine inozemcev, fflcde oris! odnine privatnikom ra 'i zaklonjenih in nacionaliziranih nod-jetij in določa t« vse spore med hiu-zemci in Rnsijo oosebno mednarfjdno razsodisče. V d hnto sta nosc^la rudi dr. Bencš in Skirnmnt. lzvoliena je posebna recl.ikciiska komisija.. Ki ima do jutri ob 11. dopoldne izdel.iti definit'vni te^st snorpenice. — Genova, 2$. aprila. (Farv.) O živahni diskusiji med !.!oy ie omenil, da je spomen'ca samo literarne k\'alitrte, brez vsako vsebim- in praktičnosti. Barthou je brnnll stnli^če franciic. Sctnnzer je oba državnika ^ku^al r»miriti. Na predio^ ?K!r-munta in Mntte je bila spomenica izročena posebni rednkcijsk: komisiji. Položaj je še vedno kritičen. ODHOD BARTHOU-A V PARIZ. —Ocnova, 28. aprila (Izv.) V konfe-rcnčnili krogih je vzbudila precejšnjo pozornost vest, da namerava Barthnu tako] odootovati v Parir. To vest Barthou sam zanika. Veli, da ocpotuie v Pariz. Čim politična podkomisija sestavi in spreime definitivni tekst rus;ke spomenice. Barthou od-potujc v Pariz, da poroča Poincarciu o detajlih k°nferenčHh razprav. Pad'tcga je tuđi preložena za ponedcljck določena plenarna seja na sredo. Glasben! oistnlit. — Obstoj našega vojaškega orkestra. K naši notici o zvišanju taks vojaških godb pripommjarac: Kakor znano, ie v naši državi sedaj 23 vojaških godb. ic godbe so edini orkestri, ki rtdno soje instrumentalno glasbo ter prirejajo javne koncerte. Obstoiajo pač *e trije večji gledališkt orkestri: v Zagrebu, beogradu in v Ljubljani« ki pa ckiujejo skoro izkljućno le v gle-dališčih. Civilnih orkestrov večjega števi-Ia glasbenlkov spioh ni, ker ni potrebnih izvežbanih sil, niti sredstev za vzdržanie. Vojne muzike vzdržuje vojna uprava, zato je njih služba namenjena v prvi vrsti voja&kim priredbam, Ker pa voiaiki glas-beniki z eraričnimi prejemid 1800—2500 K na mesec pri današnji drasinji ne tnorejo Izhajati, saj so nekateri oženjeni in imajo obitelji in ker tuđi ne prejemajo nikakšne voj. prehrane (menaže), si moralo s po-stranskim zaslužkcm izbotjševati svoje gmotne razmere. Vojaški kapemiki morajo torej z orkestri prirejati svoje koncerte, sode lova ti pri civilnih prireditvah, plesih, veselicab, koncertih itd., da s temi za-služ-ki podpro glasbenike in pokrijejo razne stroške. Lc stalni orkestri so sposobni za umetniSko delovanje. Nezadovoljni glasbe-niki ođhajajo, a vedne izpremembe v orkestru onemo-gočajo vsakršno sistematsko napredovanje. Toda tuđi samostojne prire-ditve vojaSkih orkestrov so spričo ogromnih režijskih trškov večinoma gmotno prav neugodne, včaslh ćelo pasivne. Tako bijelo naSe vojaške godbe često pravcat boi za svoj obstoj. Slovenci si zato lahko le čestitamo, da stoji na čelu ljubljanske vojne muzike neumorno delavnl in vztraj-no podjetni dr. Jos. Čerin. Ustvaril nam Je orkester umetniških kvalitet ter prireja velike simfonične koncerte prvovrstnih v;zpo-redov. Kakor znano, Je dr. Cerin sestavil ta orkester brez vsakršne pomoči in subvencije; Iz zaslužkov pa nabavlja orkestru instrumente, note, pulte, zaboje za materijale in sto in sto malenkosti, ki Jih potre-buje dvojni njegov orkester za pihala in godala. sele minulo jesen Je ministrstvo tuđi naši vojni muzlki nakazalo erarične instrumente; zato pa se Je Iz Ljubljane poslalo v Beograd devet velikih raboiev rabljenih, repariranih in deloma tuđi novih glasbil. ki so služila Kodbi v prvih dveh letih. Toda tuđi dohodki ljubljanske vojne godbe so bili došle) malenko*tni. Da navedemo sam oen «led: trije slmfonični koncerti v novembru m. I. ▼ Ljubljani. Celju in TrbovIJah, pti katerih Je sviralo 4$ glasbenikov, so prinesli netto 10.^00 K. Pri tem so morali £la«b«nilrt žlvet! dva dni m dve nocl Izven icarnlzije! Zvifianje taks Je torej povsem utemeljeno. — I>r8arni rfa^t^ni kon^rratorij r Pra^ri. tTAružena fte&koflloraSka glazbena društva so poslala vladi sp&roeni. oo, v kateri pravico, naj priftne vlada namudoma s pripravaml za zidanje do-stojnepa, moderne^a in repr^zentativ-nej^A đržavnega glasbenega konserra. tori]a r Pragi. __ »Smetana« v Bcogrmiu. "Praiko pevsko druStvo »Smetena« je 2S. 1 m. popoldn^e prispelo v Beograd. Na kfclo-dvoTu ek> praške pevce sprejeli zaetop-niki vlade, beogradska občina, češko, slovački poslanik na naš^m dvoru g. Kalina in številni člani češkoslovaške kokmij«. V »Kaolnl« ie dmštvo >B~*, t^na« priredilo številno obiskan koncert. B^O5TTfi^?kn oWin?tvn je n<-*viTii_ š^no pozdravljnio Selice brnte. Danes ob 11. doT>oldnf* nolofci >Smotana'f -=ku_ Pno z bf^onrrfid^kimi nipvskimi dru^tvi krasen venec na grfcbove padlih srb-^kih junakov. Č*oski filharmoniki se n«.hajajo prav to dni na zmacrosli vni koneortni turneji v in no Italiji. Doscdaj po nri-redili svoio koncerte od 1.9. aprila t. 1. dalje v Tro vizu, Benetkah. Padovi. Ve. roni, Milanu. Genovi itd. V mesecu maj-r.iku krenejo od Parrn^, Modene itd.. v Rim, Neapclj. Flor^nco in Turin. Kakor ge nam poročn, je bil njih povrntek v Prego prvotno naraeravan in doloren za dan 22. matnika t. 1. Vendnr «o svojo koner-rtno pot tn«*nda Že dofinitivTto raztecTiili rudi n* Zaprreb. kjer pta ž^ določena dva kbno^rta na 22. in 23. ma.inika t. 1. Za slučaj, da se imat*i v resnici vršiti ta dva koncerta v Zajrre-bu, upamo mi Liubliančnnie, da ae bodo konr.ortanti spotoma potovo tuđi ustavili pri nas r Tjiubljnni, bodisi tla, __ bodisi nazoicrrede. V tem pmislu «=© xrr-se menda tuđi zflfinja. in rtova po trajanja, ki nam konećno vend^rle* nnkl'oni-jo in prinepiS tfi izvanredni mnzik.ilični pO60t in užitek, — Večer baleta In klasične ritmike priredi v ponedeliek dne I. maja t I. v oper-nem clcdaliSču slovenska plesalka Lydia VVis!?kova. Prircditev obeta biti zelo za-nimfvn, ker Je to pr\ič ko naša domačinka kot plesatka nastopa v popolnoma samn-^tojnem večeru. Opozarjamo v pojasnilo, da Je spo red razđclien na dva necnaka dela in da đnici del v^ebiMC klasično ritmiko in plastika, ki ir> cdč. Wisiakova Izvafa kot prostorovo umetnost, ne pa kot telesno v/srcio. ki le vpeljana pri raznih telovad-nfh dniStvih. Na prot:ramn so: Chonin, Dc-libcs, Dvof.ik, Oonnad. Oriej; itd. Na kla-virju spremila kapelnik r. A. BMotka. — PredprodaaJ vstopnlc pri gledali5!d bla-Kajni. — Dramatični odsek Sokola na Vlčo zaključi svojo letnSnio sezono v nedelio, 30. aprila In vprizori dr. I. Lahovo «godo-vinsko igro »Noč na Hmeljniku«. Pri predstavi sođeluie diiaški orlcester. — Ljubljanski Sokol naznania svoie-mu članstvu, da Je društveni sluga pričel s pobiranjem članarine. IstoSasno S članarino ie plačatf sletni garancilski sklad v znesku nalmani 5 Din, ki ga mora plačatl po sklepu Jugoslov. Sok. Sav., ©žiroma druStveneta občnesa zbora vsak član in vsaka Članica. Oni člani in članice, Jd so mcnjali stanovanje, se prosijo, da nazna-nijo spremembo naslova čimprej statistič-nemu odseku Unblianskejca SoVnla v Na-rodnem domu. Člani, ki ne bodo plnčali Članarine in zlernega jraranc!iskew sklada, se smatralo v smislu društvenih pravil p!v5im In se le-fl napro^ajn, da vrne-Jo drnltvn savezni znak in lefdtlmacTfa LeicitimadJe se potiitilelo proti prer. Hribaria v svoj salonski voz. kier se je ž njim razsrovarjal o raznih, Slo-venijo zadcvajoč'h zadevah. Razgovor je tra'al nad nol ure. V razKo-voni z sr. nokrann^kim namestnikom Iv. Hribariem ie N«. Vel. kralj AleV-s^ndor Izrszil svo'e veselio, da mu ^o mo^očo tekoi no no1*^1'! nr»H na B!rd: to n?c«ovo radost d?1' tud! rle-ffova zaročof?!ra krfl.'?:'2r»f Ma**!!-fero so ?e divne s\*\'a z E'cdn. Vi «TI! "h »e ookaz?.! krali. navdu^iTe za Bleško lozero !n ireea I:r2Sno oko* lico. Krali ostane teden dni v Parizu, nakar se vrne v domovino. Gospoda nokraiinskecra na^estnika Hribaria ie nanrosil. na? izdela zani nodroben rrrozram za vc^ci rx»7n'h slovenskih kra'ev, Ker ho.'e v (3ruž-h! kra!i?ce Marije prerotovati vso Sloveni'o ter rrračiti razmere in orcb'valstvo. Ob 16.30 se ie krali od-Deljal proti Parizu. Na kolodvoru na-vzoci so kralja iskreno fn navdn??no pozdravljali, pczdravl^ia ra ?a ie tndi ob procri stoječe občinstvo. Krali se fe onetovano poiavil ob oH-nu in prilazno odzdravU?.!. — Izmišlfene vertl. Nekateri tu-ka.išnii listi iavliaio, da je rotovnla s kraljem v Pariz tuđi kraliična Mari-ola. Menimo. da na^n ni treba pose-bej novdarjati, da je ta vest od kraja do konca neistinita. Takisto smo pooblnščcni nerotoviti, da je docela izmišljena vest, da polc-e Nj. Veličanstvo po svojem povrati v domovino ra lov v Kamn-'skn Risrr^co. Kralj re roide v Kamr^Tm bistrico. — Xa dast pc. dr. Karlu ^riTlena v proslavo niosroro ^v^tdoactl'-tnire ori. redi ta nnoclstvo demokrntsl-^f* stranke in klub dfmokratsskib občinskih Rvetnikov ?lfi\"no^tnrv v^vorjo. v torrk, dne 2. mfljn zvt^-er ob -0. v rr^t^rm^iji prln\-nepra kolodvora G'ovdarc:kn c. 3. (tol.'ft. 1571 nli pa tniniStvu .TDS. __ Da !r^A približni dvoma letomn. sem imel v roknli >In_ teressantos _ Blntic in našel sliko pod katrro jo bilo zipi^ano: Predvodnik društva ZavotiŠFc rr\7i:h otrcik i« sirot .^fnoral Lnndwohr pl. PraT^nau ima na_ govor m do^lc cfo^te in jjiTi pozd^a-vlia v odi>oroveni im^nu. Spoznal ?rm tuđi i na sliki takoj niomvo tol«to popta\'io. Torej ie ta moz. ki \& z eno pote7o pe_ resa d-al usmrtiti Kromarja. o^eta in liranilca S npnrp^krbl.i^nih ^trok. na. Aol naenkra-t pvojo dobro sreo za ?i. rotc. Gotovo to iztnknil v ča.?u tcžke aprovi/arije koristi, ki jih nudijo ra. loere živil toga zavotiSn\ns Vidi se, knk. .£ni značaji so So dan^ znajo preriti do bornih živilskih z?itl svoje pro5n!e pri predsednf?tvu fzpra^cvnlne korni^ije (LjubUana, Sodna p»U£a, (oha St 70 v L rudsiropjii) ćn konca nuseca t;ia!a 1922. V mesccih JjLi, aN^Uit in scpicmbtr 10J2 pred komisijo nj b) tenihiiov za p^Li^anje izpita. — »SbvcmM NaroJ« iz će sele v 10 rek, 2. maja popoline, ker praznujc tiskdr-sko osebje 1. maj. — Uazvcstijiva noviva /.a Illcd. Kakor "Snio izveueli oj ihjiu*ne 8lran.it {-riđo na iiied v ca^u, ko bosta taruk.ij ■ iv ala kralj iu krfil]io:i, tndi g«»db:i rira^cvskc garde, ki Lo v« ik dan kon-cUir.il'i v zura\ ill-ki'm rarku. — Pri oideninem uredu zemliarin-kega katastra v Ptuju se razpisujc mesto [) sarnijkvija pomoćnika. Cilcj *Uradni list«. t. m z dne 25. aprila 19^2. — Vod tvo »Dru'.bo sv. Ciriia in Mc-icjj« v Ljubljani naznanja iavn.-.sti. da ^e \m prcV.'nila zv..za z t- Mak«o Zalo^arjcm n »Družbo rv. C;r.la in Mtt^da« ter da nima izdclovatclj droži več pravice pr> daiati dreže pod zramko »Družbe sv. Q-iJla in Metoda*. — Kaj ?c pripravlja na KoroSUern? r5eor:rad '; t .-.Vroniir«- porrCa: -Orccscli« f^ošilia ra Koroško denar In of!cirj» !n»pck-t;>rje. V*-ck tedon preirl^JujcJa ti ro>liC terenske razme-re. Pred hr:-.kiTi je neki Kcncralšlan:!! kapetan, povcUr.ih nb^ro/cnih na;iinuii>(!ć-nih čet n K'>rcs**en. rr'»uJcval nama ali iz brihtnof-tl, ne preiskuicmo. Pribili smo. da livrScvalni cdbar SL? kot niera o j na kompetentni instanca n!koli ni razpravljal niti ^1;1cim1 o cdpra\i kranjske deželnc nvton^mi^ in SC tozadevno vezal z ncir^kimi rn:!on-i1cl za uved^o K'omi^arijata.« TaVco »Slovence«. Mi pa konstatiramo, da zaviU •?lavencc« tako namenona kot \z brihtn^sti. Da \z-vrsevalni odbor ?LS ni razpravlia! O od-pravi kranjske deželne avtCJlOTTiiie, radi veriamema ker le Ml tak ratni irvrSe-valr.l odh^r SLS v rok ah dr. SnSterSita in bi torci rror?! sklenatt ^iKter^iC sam proti seN. ker je b;' takrat dc/eini glavar. Pač pa $Q O tem sklepali fronderji SI S, knknr jih irncri'ile ^u^terSiČ t ). sednnli izvric-valnl odhor. To Je v brošuri dovoli »asno pivedano na str. 161.: »Toda takratnim fronderjem v nekdanil Slovenski ljudski stranki, je bili baš ta avtonomija trn v peti. In hodili so, v zvezi z nemSkiml racl-nvali*-ti. k r.em?k"-nac!oralnl drfrTn! vlid! in io pozivali, naj vzpostavi ramcvo a\^to-nomne dcžclnc uprave — c. kr. vladne^a kominrla!* — Ker »Stovcnec po tci ugotovitvi ne bo mosel več zavijati, bo n jutri po svoH stari navadi latral — alt pa rn-15al. Kar se ti5o oČitka »Slovenca«, dr. je naS list izrustil 5uf5tcr«'!-evo knnMata-I ciio v0bra2all so se tuđi do narodno napredne stranl-e tu kooperacilo, ki pa iih le odbila Iz naravnih vzrokov«, uRot^vliamo, dl smo v prvotni notici, na katero pa >Sl0VCT!CC« iz previdno^ti ni reajtiral, ne samo citirali ta odstavek, marve« *mo pty-\ sebno podcnali se to-le: •Klerlkalci ^o J sprejeli od llberaiccv narodn > fekcUd. j upravičeno pa dvomlmo. da jlm ic 51nila pri ! tei pritikl rdeČ'ca sramu v obraz. P;> nU-! hovem nacrti! raj hl bila cola avtonomna i doMna upnva In ž njo vrc4 vse dc?. pre-možcn'c prešlo v rr>»{e ncm?kc vlade.« Ali želi ^Slovence« *c kak^no nadaljno ugo- tovlfev? — tfai i|c t fi^i^Ali^nim Institntom? X% dii^^kHi kroc^v •vrto fV,l>ili t^.lft r^o-r»U: Z urtfmovitviio ljnr»lnT»eVP nni-xpr7?> to hH nipT^vli^rt zndr^i korfik do ponoincr* rnrmnhf! dvš'^mili pU nnšetrft, rnrorla. Prvrda i> dnf«ilnn f»r.TnTiiznr;ia mlad«* urIvorro kliub v«srm l«*r»irn h»t>o»-bom ^^ dnl^r pred pvojo "7:*»V^ni^1tvilo. Opozariam lc rtn ol*5Po?.eTi dol'oVroff v\o>. n(*Tn tidpiptvovftnift, na mnorro^f^vilnf m>n<* dn*ovno nde. na znnn»twn» in. ptitmt^. ki So dolco no T>or?o rjo^rcli rir*t*kih in«titntov ?votovnili nniv^rz. Zato mornrno 7 nf.ivrr-iim z^nimaniom 7ai=lT*rlovnti v^ako r^i^Širi^njr' in v*«ko izpopolnUov v hrnmu n.^-'* n»nno«ti in no zarmidili nikdar priliko, pooMti in omororiti nion rf».zrni in utrditi ni^n ustroj! FIziknlifTii ^nptitiit r Tonbljnni jo ie zolo skrnmon: imatno pnma dva hon. nast^\Tiiki» zn ok^rprirr^ntnlno fiziko, or.^ca mehinikn in onosra mi zar. 5.1. Moment^no je fi7iknln>n T>o<1nk ornern, krr pmo ir^^Ht tc^rotirn^ffa fizika, ki }? 1>il pl^dil klim v Fvoio do_ movino Polj«ko. ]c na ck^T-vorin'ont^lno fiziko in £0 to bro/ možnrreti nraktion^-ga izvo/Snn^. Tn fizika io plavni prod. met v«ch vr^t t^bnikov. v?»žon predmet rnodi^incoT in nr^d vwn vpc»b onih ^lu. ?r»toli''v f;-o7ofcl^* ^rtkrsltpf^, ki nnTn^-ravftjo. po-stoti uMt^lii fiziko r\n. naših pr^rlriih solab. S pkrbio po ozir.imo v bodornopt: knj bo z nnšimi prMniirai Sol nni. Će po hrt nnivrrzn mosrla izo. braziti dobrih uC-itMJov? K:»iti rndi fn^ fpmo poncrrrrn'o ^lnbo lzvržbnnib »rod, nj^^ol^kih ur^ih mooi l>o trpol \% potik nnjrn«ni 30 let. In pole^r, to^ra jo fizika eontralne^A ]>omonf\ za veo na«*> rinrfl-Tt>slo\T»o flpn?.navnni>. V rojnici z.ado. žča za tooreteko filozofsko Ppoznnvnnio že dobra MirnnristiCna sol-la-o, ker je jasno, da bi bilo lažje najti prostorček za dva uradnika, kot pa za znanstveni institut več prostorov. Za-dostili bi im ta način vsnj najmijnejši potrebi tega instituta, Čo se pa tej potrebi v najkrajšem Ča*u ne bo odpo. moglo, bo fizikalni studij š«» za ono leto ubit, studij znanosti, ki je brbteniea filozofske fakultete. V spominu na lep© bescde v predzadnjem občinskem svetu in pa, ker dobro vemo, da so še krogi v Ljubljani, ki imnjo smisel in ljubfzen do naše mlatio univerze po ćutimo dol_ žne podati javnosti to informacijo. Po-vdnrjamo, da je to vprnS«inje interna ljubljanska zadeva, kaj ti ministrstvo prosvete v Beogradu je že pred dobrim letom odloeilo tako, da je prepustilo bivši dvorec v izključno uporabo ljubljanski univerzi. Praktično pa hore se. daj obveljati Ptnlišee, ki proklnmira to po-slopje kot krani?ki likvicla^iiski oV»-iekt, univerzo pa le kot državen urad, Kakor rki ne bi bila ueilnica tukajsne-g* ljudstva. — Poroke. PornCil se to v ponede, ljek 24. t m. g. Jo«in Sušnik, Prometne banke ravnatelja namostnik, z gclč. Slflvico Knchov'o, lić^rko g. etavbnega nadsvetnika insr. Cirila Ko, eha in tukajsnji veletrgovec g. Ivan Gregorc z pd?. Vero Kupniko-v o , hčerko veleposestnika v Kbstriv. nici. Bilo srefno! — Sentfakob^It! gledališkl oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27 1. V ponedcljek dne 1. mala nb osmih zvečer tretjič pre-tresljiva Tučićeva drnma »Trhli dom«. G1a\Tio ulapo ima r. Marki5. Dclnvska predstava. Vsi sedeži po 2 Din, vsa stofišča po 1 Din. — V torck dne 2. mala ob osmih zvečer drami »Snaval. moja deklica...«, ruski spi.*al Sievernij. Ta predstava ie v korist ztadnfnčim bratom v RusiH in se prenlač'la z ozirom na dobrodeln! namen hva^^nn ^nrelerntin. PređprođMa v^tomvc v Scntiak^bsKi Tm'!?nTci v ^oboto fn toreTč rđ r>et? do sedme ure zvečer ter eno uro pred predstavo t>ri bTr«raJni. — Ko""iv.nn'e pro^°n1 'n vtn^ n9*1m f-^^-r^t^r^'Ti cM-*4er!i. Zrnistrte min* do n^^;h VoPT^^.rnih ^N-^ti «t prrH?»»HTTiT, crfr. vlofcpm, ic*1m prttoZiti v VolV'h deset d'nnr^v. dmsače rta*e Ttonm!arne oMa*tl rrfso primorane r??evatt n?k°!Vr»v3n?n vtntj. — Premestltev, Okrajni tajnik Marko Kranjc v Logatcu le premeščen v na-daljne službovanje k okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti. — Urad mestnega tržnega nadzorstva se nahaja od 1. maia nadalje na Vodniko-vem trgii št. 5. na dvorišnu. __ Ob^toj eckovneea zavoda v ne- varnosti? Ta za naš? odar*tvo ve. levnžni zavod je ogrož^n. Pomožno ^robje tosrn zavoda, ki ti ljudje b© nadalje životariti a 1.700 do 1.800 K mesečno, kar pa pri sedanjih draginjskih razmerah niti za, hrano in stftnovanje n© zadostuje vdč. Izključeno pa je, da bi mogel čekovni zavod še ob-stojati, čo res ti vsi službo zapuste. Merodajne go3pode prosimo, naj v tem oziru v Beogradu kaj ukreuejo, da se tako prdpreći preteča katastrofa. Pri-zadeti uslažbenci. — O higijeni ušesa bo predavat danes dne 29. t m. točno ob 8. zvečer v salonu holela Lloyd k. dr. Ernst Dereanl. Ker bo predavanje zelo poučno in zanimivo, vabi društvo »Scčac svoje člane in prijatelje društva k polnoštevilni udeležbi. Po predavanju poje pevski zbor Z. J. 2. Vstop prost — Predavanje o Zrlnslio-Franttopan-skoj tragediji. Udruženje dalmatinskih akademičara pozivlja sve rodoljube na predavanje univ. prof. dr. Nikole Rad ičića o narodnima herojima I mučenicima Zrln-skom i Frankapanu, koje će se obdržati u nedelju, 30. aprila, tačno ob 10. Časova pre podne, u velikoj dvorani na Univerzitetu. Ulaz slobodan. — Drž. Izplt iz tefovadbe za srednje 5ole !e po!o?il v Zagrebu Josip Jer as, profesor francoSJine v Uubljani. — V Zagrebu je dne 2^. t. m. ponoči n?riadoma umri Tone Oa^traun, podurad-ntk pti ravnateljstvu državnih feleznic. N?.?!i so cea zjutrajl mrtve^a v po^teTlf; ra-dfta fra !e ^r"na kan. F*H !e nnvdn^rn Tu-.ero^iovnn. T»v^dr»?ratctJ več d^i^tev, knkor tuđi nnvduSen Sokol. Bfl ie Član Sokola I. v Ljubl'nni. Na njegovo želio se prencHe-jo zemski ost^nki v IJubljano. 7nrm?čn ^eno in bčerko, kateri bivate v Ljubljani. N. v. m. p. __ Doklade poiirij^cim asrentoni. Notrnnje ministrstvo je sporazumno s finanonim mini?tr=;tvoni resilo vpraša-nje d'oklad policijskim ajr^ntom, ki do sedaj iz noTiornanih razlogov nišo bilo redno izrtlatvmte. ! — Tat vine. Z odprte avto garaže na | Rimski cesti je bila šoferju Karolu Kreu-tzerju ukradena listnica z Legitimacijo in 9040 K. — Po^tiljon Stefanu Modrici so bili ukradeni 500 K vredni čcvlli. — Težka nesreča. B^nčni uradn:k Pa-nilo Kaiser v Mariboru je na Trankopan-ski cc^ti padei s kolesa tako nesrečno, da ie zadobil težko pretresenje možjjjanav. Nezavestnesa so prepclja!! v brinico. — Žoparji oa železnfcL Pro^a Zidan-most-Zaccreb ie postala naravnost glasovita radi drznih žepnih tatvin. Te dni je bita zopet po^estniku Marku Oabriču iz Riz-boria na tej prosci med vožnjo iz žepa ukradena lisnica z 9462 K. — Drzen vlom v Gradišću. Dne 15. aprila med 10^ in 11. ponoči ie vlomil do-sedaj neznan storilec v zaklenjeno stanovanje hiše St 10 v Gradišću. Tat je odSel z zelo mastnim plenom. Odncsel je uradni-ku Juž. železnice Janku Miklu eno obleko, več suknjičev in en par čevljcv v vredno-sti 15.^60 K. — Istotam stanujočemu urad-niku »Zadružne Zveze« znesek 16000 K in nekemu uradniku Juž. žel. 2500 K. Tatvine je sumljiv neki 30letni, športno oblečeni človek, ki se je istega dno potikal tam okrog. —0— Društvene uestl. — »Branibor« ima svoj obćni zbor v torek, 2. maja ob o. zvečer v redakciji »Slov. Naroda*. Uiioviu red: bklepanje o razpustu društva. — Osrednia z\eza javnih nameičen-cev in vpokojeucćv ima nujno sejo širšega odbora v turek, Une 2. maja t I. ob 20. v običajnem. lokalu. 1 nevni red: določitev občne^a zbora in i oročilo delegatov koalicije. Prtdsedstvo. —Poziv na sh ,d vseh upokoiencev, vdov ln sirot Združene koalirane organizacije upokojencev, vJov in sirot sklicuje-jo v četrtek dne 4. ii aia t. 1. ob d^set h do-poldne shod v »Me tni dom« v Ljubljani. Vsi upokjjenci, vdo\e in sirote brez razlike kategorij in stra; k se pozivijeio, da se shoda polnnštevilno udeleže. Naprošcni so tuđi ^nspodje narrd si posl^nci, ki se mo-KOČe ta č.tn nahai:? o v Ijuhliani. da se shodi udcle^e. — «Mbor združenih orga-nizacij unokojencev. — JuS^slov. tV. iđ. dnrštva »Trislav« podružnica Ljnb'iana ustanovni občni zbor se vrSi v nedeljo, t!ie 7. mnin ob po! 10. v zbnrnic? nniverze v TJubliani $ slede-čim dnevnim red^m 1. otvoritev, 2. r>oro-čilo pripravljalnesa rdb^ra. ,1. referat o 7crodovini in delovs iju »Tri?rlnva^d^^rne člane k številpi rdc!c?hi. 5. K. IlfrHa. Borzna poročila. — Za«rreb, 29. anrila. (Tzv.) Za- kljucek. Devize: Curih 55.—, 5G----f Pnriz__—, 26.50, London 12 tO__, 12^0.—. Borlin 10".—, 101___ Dunaj r..f.O. 3.^5, Prosa 557.—, 5.r^, Trst 15.20. 15.30, Budimr.o5ta 37___, 38.—, Valute: dolar_____. 276.—. — Curih. 29. aprila. (Tzv.1) Previ. Korza: Zanr^b 1.75. Berlin 1.9155, Mi-lrm 27.05, Priora 9.95. Dun.'i 0.0555. Bn. dimppžta 0.68. London 22.76, Pariz 47.0625. Newyork 5.1112. — Trst, 28. aprila. (Oddnno 16.30.) Zagreb 6..^25, Beograd 25.30, Berlin 6.75, Prajra 36.40, London 83.75, Curih 366.50, Pariz 173.60. Newyork 18.70. Zagatenje. Profesor Osen na Dimaju, sloviti strokovnjak za že-lodćne in črev-jsne bole/ni, je mno-iiokrat odreial »Franc Jožciovo grenčico« in veJno do^czul 2 uja zadovolji ve uspehe. (1) Glavni urednih; Rasta Pustoslemšck. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Fosilno- Aftra \\ indisi'b^riUz . Ki tić. šttjem si v dolžauši, da kot pravni za.^topnik g^. dr. iin^ro Vinccnca \^ ia-ttitchgrittza v l'lfliiiiii in Otnua \;in-tiirii*hi/i*iitza na Li ledu i»OLiam na ^Pusla-i»Gc biviega tii'žavue^a upravitelja ve. l^poscst\a \\ irnii?flii^ratz v Pl.uiiiii ^. Anastazija Ki^tića, k?itt.ii-o ]^o piiobcril v treh ljubljanskih uuevnikih, siedečo stvarno pojasnilo: ' Ministrstvo za agrarno reformo ]o poKti li.JJl d-nlo veh i;u-ostvo l'lanifia, l:i-st dedicev po pok. knezu litico Veri_ i'ndu. A\ iuui^thsratz pod državno kontrolo, ter jo imenova!'') rezpogc;juo uklonili tcj odredbi. G. Ristić, ki «o je dal trez pravice titulirati za ptUpolkovnika, je svojo nicsio nfu-ijpil, t^r spoOetka tuđi iz vrše val tako, da ni bilo povoda z.v veCje pritužbe. Nnjvecja za^lu^a za : korektno posto pa n]t? te sla po moj»-ni mnonju n.ie^ovemu knjij^ovodji g. Žni-dar~iču. Kmalu pa je pri<"el ^. Risi.:«'; po.-podariti teko, da so postajale raz, more od dne do dno noznosn»jse. 01_ r^kal je lastnikom in njihovi rodbini dobavo potrebne hr vendar o ob- \ s^gu svojih pravic pouči pri prrilpo- j stavljeni a^rnrni oMai=ti, kar 33 tndi obljuhil -storiti. Tođi *?r\n\ .-^ jo nri-čolo postopnnie, ki jo Cirrožalo o^e^no vamost gTrtj*kih prebivale*v. RiPtićovi l.iudle «0 v veoerr.ih in ponnrnih lirah j ftreliali ?lopo — in no vreloj v trez- | T'^ra ^t.iniu! — okoli pradu in voj.iJki \ straži jt> bilo zauknznno, da nnj stro_ ljn. na vsakoerfir, ki bi v noenih urnh zapuščal ^rrad, čeprav je bilo dobro zn+ićevi ljudje v pof=te^ji ležor-c.cra na-nadli in tsko pror^r^li. da so mu Izbili štiri zobe. To-ilenrn. pripraviti iorlbini lfl?tnikov do bega iz gra^čine, bila je očitna, * Za vpebino tetr* *pi«n 5^ uredni-St^-o orlffovorno. kolikor rloloT-a 7nkon 1 Spričo tam fk mdnlcztiim razLier?m sem jaz kot })raMii zn.^topnik rodbine Vv iJid.sdiirraU najjrecil p. pokrajinske. ga 11 a me etnika Hi 'ibrtrja Kot po kl ka ne. ^«, cuvaj.i javnoga, inim iu red.i v po-Krajini, ua naj bldgt>\oli st\uf na licu mosta prviekati po vo-*bueni kainicar-]u, ter pt'it-i:: n:i podlaci dt.tiuiir^a ol)-]tktivncga ur.tdntga poručila ukieniti, kar se mu zdi potrebno. '!•• »e jo Z£O- \ dilo in uspeh je Lil ta, da je rciniMer za agrarno relonuo razrcštl ''r^ivnog« upravitelja Ri^tića ter ukazal iu^.'-uo. .-titi ga z diii^ini. Vsl?d teg.i je n^rar-i):i direkcija imenovala zx novtga dr- i žavnega upravitelja \!. mg. Kcbuaaća. ki je posle tuđi že prevz"l. Državna uprava ostala je t«»r**i v poln^ui obvezu ncukinieiia. ia ?raesn» jo govoriti o c»škodo\ aniu ali ćelo izi-^ianjii intcie-ov agrarno refonno z^olj zatog'-idelj, ker fo je zomonjaln otebe svojib pravih in dolžr.osti nevc-^^a dr. ž.ivn^a upravit*-Ijo. ? sirokovno in tploino priijierno izobrižonim. dornaci* Kom. Kor so p'» tiče do/devno ^proti-državn^jra radi porodico AVindisoh-griitz. konstatuj^m le, <1a ;4a ini oba modno navedena posj ođfl ob prevzemti njun^^a pra\n«'jra z.d-stopstva zairotovi_ iu svoio popolno lojalnost (t'eprAv j© dr. HuL'rt M'incli^.-hcrriitz ^ecl.ij italijan-.-ki pod inik) in dti v re«nici nišani na-^ol nikj^r nflimnn.i^eirji p< votia dvoinitl o niuni jM'poini k<»rekfp< >cin=krTn cvotu, tAr ima in Vrv im.'li t-i etranka v-!«1.! t^iri po* p'dno priliko, da s© pouči o re^nin. Skrnjna nooku*no.= t, __ da ne rabim ottrejšeca izrnza — pa je, da Mi sku.^a spravljati strocro o>noktivno in 5tvarno postopnnjo 1*. pokrniin^ko^a nome^tnika v toj z^-levi v 7:\f7o 7 nanovo pntriiotična akcijo 7*1 prulobittMf Vjaljovpko re7i'l'*TioA n*^ FiloHn. ,T;»7 A.Trn -om poftroclov.il pri cr. Otonu AVinrli-srh-jrratzu ki velernise^tvft v Planini ni niti nnjmunj dclr/cn, «li naj odrtnpi .^vojo vilo na Bloap ^d^rodnio vilo. ter jf- hotel ^ trm tloknznti R>njo popolno držfi\nno in di-i unstiono loia!no-?t. Kikdnr in nikior sa Vn t:t z'vl^va ni cpr-ivlinla v k'krSno-koli zve7o 7 dr>r \iio 11 pravo volopo* p^=t.va I'lnnin.'', katoromu 30 g. Oton TVindisoliirratz kakor rckoč popi^lnonim tni. Kon^no Tx>Of=^ov ^vol^rmi nn^l^dniku ?:ncrro'/il r» i'-.-.i v vsch deželah sveta udo-rMJaJo Že 25 1"+ r>rJ?etno dišeči „ELSflFLUID" kot kcsmetHram < za nes^o zob, zobnega tr.e-Isa, g!ave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je rad' svojesra antiseptič-ne^a in čisiejja osvežu" i iočega delovanja najbolj-i ?ega učinka. Ravno tako I je priljubljen kot krepko 1 blago delujoče in vrlo ppijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in ce'ega te'esa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Fran-cosko zdanje in naiboljše sredstvo te vrste. Tlsoče priznanja! Z zamotom In poštnino za vsakogai 3 dvoj. ali 1 špec. štekienica . . . 72 K. Za prodafaloe: 12 dvojn. ah 4 5pec steklenice . 300 K 24 , „ s , , . 570 K 36 12 800 K POŠTN1NE PROSTO na* Va§o* poSto. Kdor denar naprej posije, dobi Se popust v naravi. Prlmots Elza obli? za kurja očeša 8 K in 12 I<; Elza mcntolni klinčič 16 K; E!sa posipalni prašek 12 K; Pravo Elza ribje olje 80 K; Elza voda za usta 48 K; Elza kolonska voda 60 K; Elza šumski miris 60 K; Gtvcerin 16 in 60 K; Lysol, Lysoform 4S K; KineSki ćaj 4 K; Elza, mrčesni prašek 16 K; Strup za podgane Jn mi5i po 16 in 20 K. mm V. FELER. leKamar. Stn&ica J9J? tri 238. Hroiaite. Voz nov, zelo močan, in vinski sodi 400 do 700 1, prav dobri, se ugodno proti a jo. Pojasnila daje anončna družba Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni tig štev. 3. 3020 Dne 3. maja 1922 dopolđne ob 9. uri se prodajo v Ljubljani, Go-sposvetska cesta 2. HL, po Javni dražbi razna oblaka, parilo ter nakaj zlatnina, fiknju sstfifii 1 LjiUiaB. 2980 proda se klavir. Kolodvorska ulica 7. 3047 Zenitna ponndba. Gospodična vesega značaja, hčl posest-nika, vajena vsega cosr^odnistva in trgovine, se rdal družinskin razmer želi v svrho ženitve seznanitt z gospodom od 35 do 45 let, ki bi imel primerno službo, naj raje pa posestvo ali trgovino. Le resne ponudbe pod „Poaestnikova hči 3046" na upravo Slov. Nar. 3046 ~veiir prostor za malo Inđuitrifo ▼ Ljubljani ali okolici se iftče. Pod .pri merna oena-3025" na upravo Slov. Naroda. 3025 Zahtevajtt ^^^ Telefon cenovnik. ^^^P 13 — 34. D. M, C. C. blago vseh predmetov kakor tuđi manufakture. C. T. J. maveca po tvor-niških cenah nudijo Braća Hiršler Zagr«b9 Gajeva «1« L dvorište. Inseriroite u JIou. Itarodu! Ccno sa proda novo pohiifvo za 2 sobi in kuhinjo iz trdcgn lesr Ogleda se na Vrtači 3, pritličje rrva vrata. 30 ?4 Hem?ka wznoj!fe!iica a fpancoSćIno in klavlrSent la£e meita, će mogoča v Ljubljani, — Ni slov nove upravni- štvo .Slovenskega Naroda". 28 7 Proda aa ceno p polnoma nova :: krožHnica :: za klaparje ali ključavnlčarja v Ljubljani, Jeranova ulica 5. Slavno uciteljstvo ae opoiarja, da gt Drevzame gospodična v kraiu, kjer ni primerne hrane, na dobro privatno hrano z zmerno ceno ali pa si Iahko živila sami nabavilo ln jim proti mc-sečnl plači po želji kuha, samo primerno stanovanje se na| preskrbi, drugo opremo ima sama. Ponudbe na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Sloavnska ulica 15. 3027 gajr~~za Oaijak l*cam « deklico za vse kl zna tudl kuhati. — Pla&im potnino za sem ln dam mesečne plnče 400 — 500 K. — Naslov: Marija Mihallć, Oaijak III., Crkvena ulloa br. IO. SHS. 2991 Spreime se na atanovanja In hrano gospodična iz dobre hiše. — Lavrenćlć. Poljanska cesta 13, IL 3035 Sprejmem takoj enega ali dva dobro izurjena ka« valka pof»a6nlka9 zraožna tuđi ta boljSa dela. Prednost imajo bolj prilet-ni Andraj Prolog, kova6f Vrh-iHfca. Soferia obenem »posobnegi mehanika tiče za tovorni avto tndka R. Forempoher i drug, Bakar. Satno vestnl ponudniki naj poiljejo ponudbe s spriCcvali. 3031 Oiroški voziček ropolnom.i nov na prodaj. Naslov pov< uprav. Slov. Naroda. 3045 KoresponBsnta ali R9r§spond6n!!n!8 veŠČcga hrva'skega event. ir^Hjansk«. im ali nem*te 2, 2^75 •tran 8. »5 L O V C N 5^ i NARUUi dne w. apni* &J.2 5tev. 99. Konje za meso kupule Rndolf Putnik, konjski mesar, Rimska cesta 19. 3041 jZenitna ponudba. Dima v dobrih raimerah Seli poštenega »ntnja z zdravim, naobraženim gospođom. Ponudbe s »liko pod .Dom 017" ■a opravo Slov. Naroda, do 5. maja. 3017 Nemeblovano soho j* dobo od 1. maja do 17. jullja 1922 tvent. Se za dalje.časa l*če zakonski par brez otrok. Ponudbe pod „Za kon-Ski par 3040" na upravo SI. Nar. 3040 Vsakovrstna ročna dela tprtfema In Izvršuje gospodična. Naroča se: Triaišk« oesta 2, pisama. 3062 Ifrtnice gliike in viaokodebelnate, novosti, ima v bogati izbiri ANTON FERAHT, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambro-*•▼ trg 3. 3033 , Hada Gaiofalo roj. Kompare Hinio Garofalo poroda Logatec Postojna 29. aprila 1922. STANOVANJE obs'ojeCe li 2 sob, kuhinie, kamre, ko-pcli, predsobe. strinilča in kleti, v stanovanju centralna kurjava, dam "stemu, kl irl da 1O0.O00 K stavknafja fcrartlta. Kredit se lahko vknjižl na prvo mes.o. Stavba Je že v delu in bo gotova 1. Ju lja. Porudbe do 5. maja pod „100.000 K 3062 na upravv Slov. Naroda 3062 Ra|star*{ia »lovraska pleskorsko in lliorsho delavnlca IVAN BRICELJ Dunsjstca c. 19, se priporroča. Izvi site v točna« eene zmerne. 1001 Lokal se išče v bll&lnl Dunajske eett«. Ponudbe pod .Dobro plačilo 3024" na upravni*tvo Slov. Naroda. 3024 Slike z naše rivijere. Splsal Ivan Podria|. Cena 3 dlnarje. Dobiva se v „Narodni knjl-sarnr* In drugod. Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem In I : znancem pretužno vest, da je nai iskrenoljubljoii soprog, ozir. I i oče, zet, goapod I Anton Gastraun I pisarnliki pomolnik dne 28. i m. 1922 v 38. letu svoje starosti nenadoma preminul. I Pogreb neporabnega rajnika se bo vršil v nedeljo, 30. t m. I ob pol 4. uri iz Ju2nega kolodvora k Sv. Križu. I V LJUBLJANI, dae 29. aprila 1922. Antonlja Gastraun, Sliva Gastraan, I soproga. hčerka, I Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo I žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, odnosno I brat, gospod I Aleksander Vukasović sJušatilJ 10. semestra madldat na mtfciukl faikutati r Parbi I dne 23. t.m. po težki mukapolni bolezni, v 23 letu svo- I jega življenja, v sanatoriju Hauteville izdihnil svojo I blago dušo. I Naša tuga in žalost je neizmerna. I V Bfariellltin, dne 21. aprila 1922. I Poftotnik i pDk. Jaiko Vitaiif- Štititi ii niliia. BoIJJta kuharica poštena in zanesijlva, m tpitin« na poseitvo v neposredni blizini Ljubljane Ponudbe pod „L. M. 3060" na upnvo Slov. Ha roda, aU pa ustna pojasnila istotam od X do 4. pod. 3060 Ma prataj lepo doblCk»nosno coaestvo s 47 orali zemlje, od teh je 18 otalov lepega go-zda, z iivlm In mrtvim invrn-tarjem, v lepi skupni legi. Po»ettvo ima lastno vodno raoč, 20—22 konjskih sil. Leži ob okrajni cesti v prija znem kraiu v Novi cerkvi pri Vojniku, dve uri hoda iz Celja. Vprasa se pri zastopniku Jos. Sneli«rf Zavodna 61, Celje. 2973 Knjigovođa z vettetno prakso želi v-topiti v vtčje denarno ah trgovtko podjetle. Ponudbe pod , Velč 3027'* na upravo Slovenskega Naroda. 3027 Sprtlm* ■• takal v alaibo hranllntčnl praktikant z a d Jutom po dogovoru. Pro5njc, oprem-ene z dokaztli popotne trgovskoiolsk. 'obrazhe in z <1tut>imi o^ebnlmi podatki •prtjema do 9« maja Mestna hranilnica, Celje lika lelaiK ni. tenetii Ifai ItlaoK poratna lakar Rtiki Mailbor, 39. aprila 1932. BoIlSa natakarlca iićo službe v bolji« cosu'ni ali ka-am! na Bledu al drugod. Naslov po*e ucrava Slov. Caroda. 3061 V gostilni pri Fajmoštru se toči dobro Jmo vino (Otelio) Mter p« K 81.— PEŠ 'Iste volčfe pasme in enaka krasna palca, oba po eno I eto stara, se proda sta po 3500 K — Istotam se prodajo mledi psičk , drbri čuviji. Ogledajose; Rimska caata II, dvonSče, 3042 SiBsloiM nm mi lasaa straka knligovodlo bllančnlk in korespondent oženjen, želi premeniti mesto. Ozira se le na ponudbe s prostim stanovanjem. Ponudbe pod .Praksa* na anončno družbo ALOMA COMPANT Ljubljana, Kongresni trg 3. 3019 1 Zahvala. I Za presrčne dokaze sočutja in izraženo sožalje ob prebridki izgubi, ko nam je umri naš srčnoljubijeni sin, brat, nečak in bratranec Franjo Rus »tud. mmđm izrekamo tem potom vsem, ki so počastili njegov spomin s krasnim! venci in cvetjem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so imeli tolažilne besede za naše gorje, svojo iskreno zahvalo. Zlasti se presrčno zahvaljujemo g. dr. Schiffrerju iz Ribnice za njegov trud. s katerim si je prizadeval rajniKu lajšati trpljenje ter mu resiti življenje, častiti duhovščini, tovarišem medicincem in akademskemu društvu »Jadran* za spremstvo in nagrobne govore, kakor tuđi domaćemu govorniku dr. Mobarju, učiteljstvu in šolski mladini, domaćim ter pevcem iz Sodražice in Ribnice za lepo v srce segajoče petje, gasilnemu društvu ter vsem, ki so od blizu in dalcč prišli izkazat pokoj-I nemu zadnjo čast. V LOSKEM POTOKU, dne 26. aprila 1922. I Žalujoča rodbina Trmmm Mm***** Pouka i srbohruaščini i«lita tfva «osaodlAn|. Ponudbe pod „Zavarovalntca 3—3003*' na upravo Slov. Naroda. 3001 Spreimem tr#««alx*B«a pomoćnika ali pa pr««Jajalk« x nfkolko pi^arnl^ke raksc in vednostjo in vajenca z do- rrimi sprifcvall, zdravega in krepkeea. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 3014 Jomske tračnice Grubenschi^nen) rabljene, douro ohra- itne 7 <1o 9 k« težke na teko*i meter s« kMBlio vcako n nož n<> p^ zmerni ceni. Ponuda pod .Ant mon 2^;2* na i pravo Slov. Naroda. 29(^2 Na prodai velika hiša na glavnem trgu, za vsako obrt sposobna, z dvema njivama in leoim vrtom ter gozdom. Naslov pove, uprava Slov. Naroda. 1 85 Prva lagoslov. barffarl|a, knaarstva In itrolaralca P.Semko, Llobljana, Glince 230. 8pr«|«ma llalćj« kote v barvo kakor vsa v to stroko spadajo^a dela Ddo pievzemam v trgov ni čevljev *r Gradišće ftt. IO. ^m Kupujem kože divjačine. Kontoristinja dobro izurjena strojc iska. vcšča s'o venske in nemške atunografije, se ;-prej-me. Hrana in stanovanje v hH», p'a^a o dogovoru. Ponudbe pod .Ljubljana 2990' na upravo Slov. Naroda. 29^0 KontorlslinjD, veŠČa strojepisja, koresp'jdence, ne.nškc * enografije ter drugih plsarntških del !&£• priraernega mesta. Prnudbe rod .Piimerno ia^sto-2988* na upravo 'is-a. Naznanilo. Cenj. občinstvu naznanjara, da točim prlstno dalmatinsko Crno vino .Opolo* in sicer v goktUni po 32 K fez ulico pa po K SO in tviček žnost/2962\ 2962 Iv. Jax in sin UaMIaMi a««p»sv«tska «. t Sivalni stroji k izborna konstrukcija in elegantna ftvrlitcv iz to vir ne v Linču Ustanovljena 1. 1867 «=------ ■- IBn?i mtyt fcmoiitii Pisalnl stroii ,Adler4 C«nlVf sasfoai In fraiiV«. IZača^no znižnne cctt\ --------------- - - - Otroftkl voslAkl, dvokol«««, ftl-valnl »troji, pneumatlka za #««kolasav motorj« In otroftke vozl£ka fr vsakovrttnl deil, najoanaj« v veliki izbarL Cana na zahtavo. Tavama fTRIBU«A* Ljubljana KailovSka cesta 4. Zvonartka ulica 1. Doktor juriš s kornere e!no iz)bnzbo \itopi takoj V odvetni*ko n;sarno v Ljubljani eve -t v k.iko tnduslr sko podjetje. Pon :d^-pod .Dokto,'29.c.0" do 5. maja ti. ra uprav. Slov. Niroda. 2y50 aaai__^k pat a Bal _^al a. -** ari iftĆa službo v boM^-n orkrstru. Pv-nudi epa »Ccli^t 28'J3« na upr.ivo Slov. Naroda 2^93 Pozor w motobiciklisti! Imam na prodaj dve motorni kolci: Rj ii V; d'Tn «c 'ahko vsdk đan pri Viktor Pirnatu, hotel GregDic, Menpes. '2^,6 "Trihmia" to^anHvoltolirin „juuuna gtijRit nziiiHi. Naicenejša dvokolesa in otro'ki vozič^i lažnih modelo/. Sprejmrjo se tuđi dvo-Kolcsa in otro-ki vozički v polno pre-.lovo, t m.iil;raM> z rgni' m in ronik'nnjo. Ljubljana, Kar!o«ska cesta 4. Zvonarska ulica 1. 2120 Gospodična veSfa »loven^činc, deloma nerršfinp slov. itenoprafi; i ter fcrzost oclsja, z 1-po pis.no, želi premeniti mosta !ov. stenogratin;e ali s^raje; ske. Vsiod i'vcni. takou — Ponudbe rod ,D^i:a r^ks^ 2^95,- na upravo SI. Nar. 299S 25so S- uosek kolonjske vode, Bay-Rumf franeosko *ganje .Eleva or". člavna zaloga: F. Šibenik, Ljubljana, Go^poska ul. 16. , ^^_——_^-^——-———^—^—~——— i Trgovina zželeznino „pri Zlati lopati" Eriavec & Turk (prej Hammerschmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg 7 naaprotl krlževni&ke oerkve. Zaloga cementa fn karbida. Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri Franc Cerarj totaraar ¥ Stobn posta Domtale I Prevzemajo se tuđi stari klobuki' in slamniki v popravilo pri Ko-• vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre-[ šernova ulica št. 5. j Sprajamanja v sr«do. | Zaloga v Celju Gosposka ul. 4« Vsakovrstne ^fjBahk ^H^^^k ^h ^aVR^ ^| JLY a^a^Ha^. ' izgotavlja po meri in najnovej-šem kroju v najkrajšem času Hlolz Lombar, S». Šiika, Celovika c. 95 ' Stanovanje v novi vili v sredini mesta dobi kdor plaća na emn no n doro 5 ali l'» l«t napre. Ponudbe pod .=> ali 10 let 2°03# na upravo Slov. Naroda. 29Oi Kontoristinja velfa knjigovodstva, stroiepisja Jn «te-nografiie se sprejme lakoj. Ponudbe na poštni prtdal fct. 102, Ljubljana Litvi IMerairofiBi & to. Maschincntabrik i. [isrgiessBf!! 6. e ti. U. Lichtenegg bei We!s» 0. Oestr. Speclalitetei strofi za opekarnlce ter kumpletne oprema zs. opekarnice in tvorn:ce za t^linas'o biago, kamnolomne in kompletne naprave za napravljanje gramoz.i in peska, traniportno naprave: prenosile raprava na vr.I ni verige, riže na vrvi, ran.^irne narr.ive, krožni trans, orterji, viseČe železnice. naprave za pol-rjenje kotlov s premogom, elcva:orji itd. Slrcji za ć^^anje bremsn: škr.pcf, navoji, graniki, dvijjala, narrave /a prekidanje za osovno m mno*in*k>3 blago, vitii in stroi za upravljanje bla^a, ranžirni navoji itd. Opreme za steklarnlce: obline za predano, pihano in slrojno bhpo struji za kompletne brusilne naprave, a» mature ?a peči in oroiie z& vsa steklarsko industrijo. Selce. hi. friiiie. z las:;m morsk'm so!nčnim pelčenlm KopaliiLem — Otvcr;en letao in zimsko sezono. Kopaifičo se otvori 1. rr.ajnika. — lz\rsir.a domaća kuhinja. — Privatni stanovanja na ra^polago. 2065 Pojasnila daje Karlo Dovečar, hoieiir. fsakovrstne obleke ke-mično čisti in barva v vseh nian« sah tovar- Jos. Reicht UuMlann. Sprej?mali5Če: Selenburgova nlloa §t« 4« Podružn cc: Maribor, Zagreb, Kočevje, | PJowo ntesto. i___________.......... .......__................_.... Dr. Ins. Miroslav Kasal ob'astveno poverjeni stavbnl inžsncr In mestni stavbenik LjiMima. EtiiiKe St. 13. Stavbno podjetje in teh-niška pitama za betonske, železobctonsKC In vodne zgradbe, arhitekturo in vsakovrstne visoke stavbe. 7 ■ "2-i. — *roi«ktir*«Jt. Hlfls kspiie Mitni S;: sp"o" Haj — Oktobar. Zdravi katare, nađuho, emphvsem, bolezni srca itd. Izborni zdravUni pomoCkl. Dobra prehrana. Slovila vralca:Kons!antinov in Emin .Pojasnila in prospekte daje Kurkommision GleUhenberg. 2981 Gotjrđ nalia glavnice. Dvonadstropna hiša v najelegan^nejšem de?lu Dunaja (Hictzlng) 1914 zgrajena, s takoj prostim slanovanjem z dvema sobama se proda za SHS kron 1-500.000. Več pove Ingenieur FR6HL1CH, WIEN, Auhofstrasse 90. 3028 Sezija v Dolen^sklh Topllcaa se bode radi prenovljenja v kopališču nekaj ------------tednov zakasnila.------------ Otvoritev se obljavi v vseh dnevnikih. 2984 Bivnatcifttvn Vo^jiMIča. Važno za kmetovaBce in maSe obrtnike« T.i pr^dij ;c 11 Rrform B^nzin-B?nzol motorjev oJ 6 cio 12 HP ■■konjs'-:h sil) ncmške fabrikacijc. Več se izve v pisarni; TRIGLAV, Krekov trg 10/L J993 99. štev. »SLOVENSKI NARODt dne 30. aprila is22. stran 7. SmrgKov9.braslove,lJuKov9.bnt§iB.lii8¥9. Ustanovljeno lota 1898. Ustanovljono lota IM«. Morfnaroanl transporti Antonio Biancheri 6 Comp* Pootojna Centrala: Ponteba. Podružnlce: Postojna (PoStnl predal 17), VHlach (PoStni pređtl 51) Agenture: Prestraneic, TrblŽ, Arnolđtteln. — Odpronta vftako vrsto blaga. — Spcrijelna odprema živU, žive In zaklane Uvlne v kiterikoH kraj. in Irtpite BaMriis sezona od 1. maja do 30. septembra. Vsa navodila daje Ante Tudor, lastnik hotela .Velebit1. Razglas. t Dražba za prcvzetje zidarskih, tcsarskih, mizarskih, ključav-riičarskih in kovaških, kleparskih, lončarskih, slikarskih tcr plc-skarskih del pri prezidavi sole na Đabnem potju pri Ložu se vrti dne 15. maja t. 1. ob 10. uri na Đabnem polju štev. 9. Vsa dela SO proračunana na 245.595 Din. Nacrti, stroškovnik ter dražbeni popoji so na ogled pri pred scdniku stavbnega odbora, ViKtorju Troba, Babno polje Stcv. 9 StAtbeal Odbor. LESm CEIHEIIT katran, karbolhiel, streSna lepenha. Ilukatarno trafle, apmi, udn, porffamd to ntrasHumnif, ■pika, trtom*. brtMifc« Ittujc, lautau apeka hi neki. „ORHDIVO" -«- Zagreb, Telcfofl 5 - 55 ■ Tfii * Bnc.-auUMVO. ■Bflovlćma a. Nove knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani, PreSernova ulica. ■W. JL TKor9 Boj Ofll«qMni Martu. S slikami. Broš. 10 dinarjev. po pošti 75 p več. Dr. Fr. OvrHC, Socfjrtna uilttfl atece hi aalaralfac. BroS. 10 dinarjev, po pošti 75 p več. Jm. StrtfftT, SodnlkooL Povest. Broš. 7 D, vez. 10 D, po pošti 50 p več. B. B. Barbnise-DcbcHak, Oajtuf. Vojni roman. Brol 13 D, vez. 22 D, po pošti 2 D več. Fr. Zbatnlfc, PunL Broš. 8 D, vez. 11 D, po pošti 50 p več. Cakaii« Zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. 18 D, vez. 21 D, po pošti 1 D več. V trgovini O. Bernatović se dobe le po Jako niski ceni' moške obleke........ od 160 Din upre) I raglani.......... od 250 Dio naprej I motke hlače........ od 80 Dio gaprej I damski plašt!......• . od 150 Dli Mpro) I damikl kostnml....... od 180 Dio naprtj I damske modne obleke ..... od 200 Dio Mprtj I damska krila • . . ' • . . . od 00 Din naprej hi bluze ......... f . od U Dru Mpre) I Spomladn« novosti vodno v toiOBi. ■9^ Na veliko! ^w% Traovska Mia Brais Klein, MMKi* trg •, Za9rel>( t«l^«N tmllmt. M«74, prodaja cen6 angleški sukanec D. M. C. mavec. Gumaste ioge. Gumaste ioge- Zalamčent pgpraullene vročeparne nnsičenoparne, prvovrstni tzdelki ob takoj- šnji dobavi za vsakr^no silo, vsakršno kurivo. BRUOER FISCHBR MASCBINSNFABHIK Ući IH Famu. 38. Brzojavi: Lo'icm8lilflHti?[. Medić, Rakove & Ženki proie A. Zanlcl sinovi. Tovarna kemlčnih in rudnimkih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z. o. z. Ski^đ^fe: Novisad Brzojavi: Merakl, Llubtlana. Tetefon: 64. Emajlnl laki. Pravi f Irnež- Barva »a pode. Priznano najboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedcr-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ple-skarski, slikarski in mizarski čopičt, kakor tuđi drugi v to sroko spadaj predmeti. 9MCRAKL\ Lak za pode. »MERAKL'. linolcum lak za pođe. ,MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL< Brunoline. Cenlki %m laiasno ne raipoiiliaio! W6llesdorff er-U/erke £.1. p..t.|. i rmt.rw.rkui.tdt d«r 8Aa..k«rsteka rr.đt|.l WIBI VI., Mariabaferstrasse 89, I. SU. Bn*l«vli W0UJRIDOBrn WB«. lidetajolo s razstrelilnc kapice za rudnike in iztrebljevanje gozdov; posteljne vložke; vseh vrst strugarsko blago; brane; naboje za flobertke, piltole, samokrese, winchesterje; jamske svetilke; lovske in druge naboje; kavne garniture z elektr. opremo in brez nje; stroje za izpodko-pavanje krom pirja; okove in klučalnice za kovčege; manikute; bakrene in medene ročke za kavo mocea; medene okove za pohiltvo; patentne oljne mazalne ročke i dvojnim filtrom; brivne aparate in klin je; se-kalnike; snežne kotličke; drobilnike; mlatilnike; -Spiralne in pohištvene vzmeti; žepne tehtnice; čajovare z elektr. opremo; čajne garniture z elektr. opremo ali brez nje; bobenske sekljače; pri može za vrata s ščiti; tehtnične skodelice; vozne svetilke; vodne ročke z elektr. opremo ali brez nje; turSke umivalne skodelice; vseh vrst orodje; vligalne vrvice za raznesilo. 2727 PostronsKi zaslažek ]> zagotovljen vsakemu, ki bi tuđi le prilično izven svojega redne-^a pokliča posredoval življensVa in nezgodna zavarovanja za pod-pisano družbo. Takim posrcdovalcem nudi drućv»a najugodncjie provizije. Življcnski in nezgodni zavarovalni oddelck Jupfoslavi.o sprejme pa tndi potnike s stalnimidohodki v svojo službo. Prednost imajo prosilci s prakso. Ponudbe je nasloviti na: -:. •>!:?ricr.,. podjele Ini. T 11^13 5^^ 5 Co. V l\uh- Qa~?iHt Sodna ulica št. 1 (podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta &t. 44) priporoča veliko zalogo cSpHr^ipforipifvkmetiiskc in tcr dobavlja jroniptno nnlnjiiSjrnipjjpip vsth U U III U I U i lll U II III U velikosti. ?O5>3 Meićaiiska korporacija v Ka^in'ktt pri Ljubljani SHS da;e od 1. junija 1922 naprej za pet let v XAkap planlnikl io Znanost v sovjetski Rusiji«.* Iz sllčlc, ki ffh Ie nanizal rnski učenjak ti svojih tovariSIh, odseva vsa osamljenost vede m znanosti v Rusiii. Sokolovo opiso- i : vanie J« sicer nekoliko tendenciozno, vzifc j ferrm Pa plastično s!lfca položaj rasice veđe i v enem izmed nafvečffli revohiCnin mnje-Jev, kar iih Je kdaj Mla ftirskt znangtvenilt nf Wf vafe* b©Tt>e, dne ođVrfte fn nelrpronrre fcwn"e. fer mora preJaUsleJ prelcvasirl v** nam3 in rrra razdor! oTrtCle. Carizem Je $ svoj?m samo-ttrZavJem oviral razmah svob^dn« In znan-ifvene misli, ni na tezval intelektualca !č hotN In odporu. Učenjak se ni fcrisral za Javno rivllenle, oziroma ni \me\ đovMi mo«5f, Ha rtf terralal v*e t?nnte?rv«ne«. 31nW )g ivetto znanosti. UuHU »(M* fn se jmtrlepnl v laboratorije. Ta a*H!ti£«n*t mske^a iBi"^«!'!« '<; trmitfnu rarmin nr^fe r^n- rfopila veHlfff liacijonafna trrfza, f<» W! ru-«W stmiKtvfmik mMoh^Tt fnjcn. Odlođ «k-fova đ«na5n}a n^am!lenrv«;l Da se pflvrnemo ff ?ofcolr»vtf^ fWnl 2& ftrvH *wawo«^- pravi S^lmhrv. f« njena Hee tnunoslf. ^n rtmhk- TiT! hfrfli«Tfrti 4io«rHn3irfl \c*n o pnA^HH- tacfH «n«w»«?!. 'Pr^i^tiTacf** imt^n+H 1e Uof^fljff v sr>v1«n*1 Rir^J! ena J*med T»rfthn%- Uenin fra«. MaJraJIM Han»nfejo f. n*6 on!. B "to (!«!eč oxf ttiam+venfh' tmioA mlJHenfa. T>ck!o * pro1*?ar1**dtl 3mwio*t» ireift lf» S?- §fo n«pr«v11fj»W nremlt In pwponi^^ji «*«wv 1titiW w*a«r>«fl. *J«^«lo ?e Jz pTf!1t v ^«^W »rmr^aT^e^ Pi»*** tJ^n1»V fn mnt*] %r> jmr^n ocenfevanfe rnano«^ o^Tjt-ti fta W«rH £o*1. jtfTtrafo ^nroleferf^fl^'l« rn*»o«tt? nm *w*ve*f-»1f Vr^o^1. »^^* n*» n*^rr1r> f>rii?**<»f*. *^i !<* ?V- i*i»n«n !?n^nf>«T ...« T^?rrf^lr fi?^ter?»Mr.y n»-|Ff. fft irft" w*» ^o'J to. "da !«• no p^rfM^"^ 5rnm-T ir Te?*! fw '^a n»«fa niftr'VTa ^r« >^na >tt t«fi ?a-t» »IfVa* At<«n»M ^ rr# « Vrv **•» pr«f?« no r^»H. Na ^lar ^f^^t^iT^^f nr^fr^or. *t i*t?#vf, mvor»t^ .. rnie !»e. nn»o na vr!r1i*n*: »^"'^- t»rtwJ1 nJ ▼^* rn 1^f?elc lćmha! Bedasfo U K alf * Boris Sofolov, Naufi ▼ tovJefeSoj ROMU, YtfrPtrrburžuaskim« učenjakom. A\eseca januarja leia 1920. se je sestavila »Petrogradskaja komisija po olajšanie obstanka znanstvenikov«. Ta komisija je stanovita v Petrogradu »Dom učenjakov«. Nadalje je dosegla, da je 1500 znanstevntkov začelo dobivati »poseben učenjaški pajok« (t. j. porcijo živil, ki je ■ za razne sloje različna). Polagoma s^ se obnavljali znanstveni zavodi. Boreč se z velikimi težavami in hladnim nezaupanjem, se je skušal ruski učenjak povrniti k svojemu delu. Koncem leta 1918. je NI ustanovljen : »Državni cptični zavod« pod vodstvom fi- * rika prof. D. S. Ro/destvenskesu. Istoga leta je nastal zavod za fizikalno-kemično analizo. Oba zavoda imata boli praktičan pomen. Nastal i je rudi še par drugih insti-tiitov, ki zaposlujejo nekoliko znanstvenih delavcev, katerih dclovanje pa no najde ne raziimevanja in ne poc'.^ore. Mnosco se je : 2ičelo đelati na socijoK^kem, ^sodovin- | i $kem in naravoslrrvnem pelju. To delo pa i ševe r»e more biti temeljito, doktor nimajo J i znansts-eniki od^ov^rjajoče eksisti-nce in : dokler ne morejo biti v st'ku z dmsfmi i ; znansK-cnimi zavodi in učenjaki v ^-ropi | ter v ostalih del'h sveti. S^VHov podivi v j z^oraj f>r"enjcncm spisu povrSen rresiled j đeln, ki ga je ir\T5ft nisvi ?nan?tvenik v ■ najkrlričnei^i perijodi ruskecja znanstvene- J ^a n?zvo*:>. } če priTner?amo to delo z vel'k?Tt«kim! ] ( fTtJremembnmi. H s<> rr.7^^c^ stnivt"ro ni- j skesca naroda tn ki ?e dtines pcdaHSnJeJo | i rasronetko nierovc veMke krize, se nam to ' i đelo do7đeva kot i'h. lep snomin na ^inuTe \ | čaše, kakor V*}**. kl «ra zana?a 7T*m^k1 ve-| ter pred naša rdma. da nas spomni na spo- • ; mlad in nfene radosti ... ( 1 Kdo vc, ali ne bo ruski .znanstvenik ! ■ nose^rel v to kaotičro vrvenje kro^ sebe, ! ■ noste! mani analitičen in boli sintetičen, | ' Doski^al iskati v vseh panosah valr Ie I sredstva. M se o prvem raCetkn lahko na- : paCno rabljo Jn — ratirmcio. 7đl *• torej, da se nismo prav razumeti. «ito ?e tr*b« ; nafi Jamosft pojasni«, t* kal sre. ; PdeCJ Vt'i ie ustanova. H *\rrtt za , zot7i^io tn spo- : rarmneJo fn da so med^b^no prJnr9V11cnl, ; đrvz drnremu pomasrati. kler In k«d?»r Je potreba. To vzsrolo te trertn 7*c>tf nrt otroc^h, zato se orjrnnizira nan»56al Rde- , Čega trrfSa. ! Ta orsranVzacfla Ima namen: I. 3a se otrokom Jn mladini vrenijo nsunvna pravila osebne, Solske hi soefalne MitJene: „ t. Ćm v nUh" razvila moralni čut racf'vttl TA v*«k© k). Ali pa: put os to damu ouoku dar, da &a uroci ubožeu, da bi s tem v nkia vzgajali soćutje do bližnjega. Uobrol Mik go već pa ie vredno, če mladina satna vodi kako akcijo za pomoć uruiiiin (n. pr. stu^i za. glad-j.o ruske otrokc) in se s_una odi^Če nepo-tronih sladkarii in drugih izdatKOV, da pod-pre skupno delo. Oicde 3. točke luhko rečemo, da ravno to vrate vzguja ra^viia državljana budućnosti, kj bo poleg svojih pravic dobro po-znal tuđi svoje — dolžnosti, dolžnosti do skupnosti. Naša duha p trebuie predvseni socialne vz^ujč; seuanje socialne iluzije in teorije že danes kažejo ^voio nemogočnost in nezmnžnost. Le prav uzgojen človek bo znal prav urediti družbo in državo, ker ne bo poznal le pravic, am^ak tudi dolžnosti in ne bo mislil sama na e, umpak tudi na druge. Vzgojiti plemenitcga človeka! Prema-gati zver, kl se je razp^sla med vojno in ie zdaj divja po Evran! To je geslo te vzgi>Jt. In mi vsi mislim•>, da bo sele mladina tista, ki bo prine la reSitev Evropi Mladino pa ie trtba k Umu vz^ajati. Zdi se nam kot da »i imeli pred seboj ^križarsko vojsko*. Ko stari križarji nišo mosti obvladati svete .ie/ele, ie pos!.\Ia Evropa svoje otroke na .)oj. Res, to Je bila iluzija in verska blaznr-;t. Ti^ta otroška križarska vojaka ie r>rop idla na pori, ker ti ie Pvropa naložila nenar.ivno nalogo, Nova križarska vojska, t. i Naraščaj Rdečesa križa — se zbira v skupno organizacijo, da premaga zlo sednnie^a ,vcta in da ustvari na svetu lepSe življenje. »Po^rtvovalnost, ne ebičnost deloc. — To so čarobne besvdo. ki tvorijo ndsrovor na ^'T^aianje: Kaj je C! »vcgtvu najbolj potrebno? ... Ne denar, ki nnpniv'ja tem večjo beđo, 5im vefi pa je (n. pr. F'usija, Avstrija!) ne ?pkon*čevanje, ki se sa-no masčuje, če ne v prvem, pa v drntrem ali tretjem kolenn, Bit! rnovanje socialnih in komunističnih te-nrij brez dela ne bo odredilo člnve*tva. Simo delo. delo in zonet delo in pri tem stalna m'^el na človeštvo, kateremu Je človek upnfk in dnlžnik, zavest bratstva In do^no^ti do sVtipnosti — edino to bo po-vzdisrnilo narr in duševno zdrav činvek ie ideal bod oče dmžbe. Zato pravi program crpriniracije: »Ker v življenju samo oni najdejo po-oolno srečo, kl so zdravi In žive v zdravi sredini. Je T>~va dolžnast vsakesra Člana »Na-ra^čaia PdeČega frr?ža«. da pazi na svole lastno rdravje. Tn Ver vemo, da snatra txv meni prlovico zdravja, to moramo zo?lt< ne samo TS oefrom na jnroj.^ osebo, ampak tvđl v «o^kfh nrostorih. Srta^a rn red rnnsra n*ti v nonos vseh pčenrev. Zato se bnđo č^anl *Nara?5a1a« potrudili, da ta cil^ do««že|o (t j. da t vse pre'đ* ravoiti, da Je v*«ik odgovoren zase in za vse, da v*ak misli nasc tn na siairm^i da vsak dela za se in __ za v*e!) Mislimo torei. da hodo starSi zadovoljni, ko boAo videfl. da se otroič V dnj^fbi — in šola Je prva njegova organizirana dniTha — vzjjaja kotrod med sehol oomn«raJi v nr^reči, v bolerni, pri učenj« !td. Članf se hnđo ravedn'1 te«a, da vsalro delo zasluži 5!T>n5toviinJp. tv>««bno le Je Mio .slnrJenA v pomoč dmeim ali pa v sploUno korisi ?*-Hada se nornasa dnisrlm. se more izvr^tl na več nač^nov ^rena, da fn n% pre InlfVo za hnč? zor^anfzirafi n* 1*** nrfn-cinfn svetnvno rv^r^ otf^lc. Or?fln»zacrta se »evfiđa vT?i rr> *olah. Otrod niaMo me-srčno "(pH wa«^ fO nurs. To se nor?»n1 ra ff^irrvnJ^ frftlrth **♦ ra ofroW. W »rin»U «'TVe fn n«n'*« ra*nHf n»ro<1ov fn A+?n1 VI->*** etno MHi Mtf. Ili *p nam nr>r nrM^l. Nt-Joviiji sh-»n w^m Je karala rr^neTtsVo rhU in *$rH nle nf^iejo ftf^nH v^e^ +*rfi. rt^v '(sl-tro I" nnH^1 neM ?r«Vi /rč^>: v f?«ht na ro ^'iVe V Pilile OakrtaV W A*t"-h-Ve fotror! r\r] d^fti v ?r»1^1rem vrh JM.V T>* W Hk v'** nj»1J mbninJ niin^sel w?r^Va1 neveni hi dobrera Ib It ra«Wrfl obzorje* ni 'dvorn*. Alf« prertrdamirt vse la fiomo vl?fef!. da f> Tđefn rdrava Tn da nlmamn nof>^ne«j!% vzyoVau da W Je doma In v Soli ne pođ-p!r%tf. SSetire n'He toref le začetelc. ld nas ne ttne o4fa??«. Umfv«1l *n>o si wv Se In roVe ž<» f i<« prH. ne rio pa šk^^nv«1o. ?© prelde mh'dHri v Ini In meso ftvrsf. s»-mem'ič Hi iđa Je «rte**d-?U na*a d-!^no§i mnof•« *o srečo pri seW In pr! anie»H — pa rndi pomagati vsem onim. M Je nimalo. Svetovna xve«a otrok! Pomislile, foll-Ičo Uh Je! AH vas ne obhala vesela miseL da Je rtid! val otrok med njlml. da se med njim! vrgaja in prioravlla na bodoče Wr-\tenU, da to adrvv hi ar*C^ in 4a bo po- magal vsem. ki i njim obenem žive pt>d ' istim božjim solucem in bo skusal brc^ncjii J svet zapustili svojim potonuem! Križarska | vojaka! Da, sveta ie ta vojska proti scbić- i nosti, --uvraštvu in nesrceum sedanjc^a ! sveta! Res ie, mi iivirao v veliki dobi! betona v* ina je šla preko nas! Svetovni iirc-obrat. 'ioda na razvalinah je treba zidali novo življenje! Zidal ga bo nov Človek. Y novi čIovl!. ic mladim. scJudjasti, k. : bo vzg k:..i v novem duhu. Morebiti bt niei daiivi, da bo živcla lepšj življenje, dd ' ne bo d;/ivcia novo svetovno katastrofo, ki jo prezivljamo mi. Nararčaj Rdcčesa kri-^a ima ta natnen. Mi Želimo sreće svojim in : drugi'n o?rok\,in, zato borno zadovoljni, ko j jih limiLi videli v svcttivni z\\.zi na deki is bodočo srečo čhvečan-tva. I Bila bi iluzija, ko bi mislili, da se bo kdaj svet spremenil v raj. Nikoli ne bo I tnko popolnih bitii na svetu. To je usoda } življenja. A mi nećemo samo od drtivcili ^preicmati — mi hoćemo tudj dajati, hnče-mo delati za veliko sreČ-i bodočno^ti. In če ne mi — naj de'ajo naši ntroci. Ako bo naša dj'ca član svetovno zve?e, bonio tudi p>- ; kazali, da imamo smicla /a velike ideie in S da smo pripravljeni in zm«^?ni sodelovati ; pri veli! em dolu. ki bo seveda tudi nam i samim v Čast in korist. Dr. Hcnrik Stesl^a. i. N'aia ustava in predloženi zakoni o upravaein sods.vu in o SL.;nOupri»vi predv;-dtvajo precejšiij.) dcjcjiiraiizatiju javne uprave. Velik del javne uprave pripada po teh prcdpisih terit(.rija!iiini edinicanu ka-krine sii obla.'ti, okraii in občine. Ta sanx>-uprava obiega polejf n».ke izvestne pravice | do davanja abstraktnih prtdpisov pred vsem uj>tan.ivijunjc, v/drževanje in podpi-ranje obče koristnlh zavadov in podobnih r.aprav ter nravico, da zaradi kritja naraslih stroškov nalasa dave!v In pristojblne. Teriiorijaina samouprava obsega tedaj skrbstvo za povzdi?:i gospodarskih in socialnih, prosvetnih in zdravstvenih razmer ter izmed obiastvenih poslov finanČn , oblast. Drusih obiastvenih poslov vobčc ne opravlja in jej tedaj ne pripadc varstva javnega reda kakor n. pr. policija, upravili nadtsor nad nižj'mi samoupravami fn upravno razsoianje. Le občine b>do pač tudi v bodoče še vrSile posle lokalne policije in oblastna samouprava brzkone ne hv« le iz-daiala svadbene predpise, temveč !ih bo v vlSJi stopnji tudi izvrševala. Pri državni upravi opažamo decentralizacijo v tem smislu, da bo obhstno upravna instanca vo*>če obenem tudi poslednia admSnistratfvna stapnja, cd katere g^redo pritožhe le se na upravno sodišče, a ne na vrhovno upravno oblastvo, t }. na ministr-stvo. Treba ie, da ^e pri drža\rn! uprs\i ta decentralizacija dogledno irvede in đa se trpoiteva tucfl v zakonu o državnih uradni-kfh. FarVčnf ^oo^rafstef, soefalni. ekonom- j ski, T>rr«vetni in ver^kt cdr.onfa vob-č« no tri leta. V vtfcjo ^toprio re»dovarle v viSJo stofmfo osnn\-n^ plače *n i«?fo^ko ne 1^+a. fflede katerih se It z "dtecinitn^ltn raztorfho 3nn«%av1lo nn^TTdovgn'c. Čc )e W1 Irdo rfede eiiesra in i^*e?fl leH si^bo ocenjers !n « nw le f d^cip'fn^Vo rar^orfbo iran^^R^lo nanred^vanlr. ^e rmt ne oredo\'n-nle. K*dxr Vdo zaslnžl ih-Uetni rok v m^-rf?fl ttopni! o*nrwne plač'4, sp mu rv\%n najvflfa osnovna p!ač« m fS nd^tofkov. ??»t!iirii»a «e ravns ro st^nii osnovne plače in po Vruin. ređn* sV^nann-i se namr*? ▼ n*»ks»*<*rih đ^nžiin kratih 2v1?.i m ?0. *) «11 W> od«^oArrrr. V vsaVf Va!«?«^fii l^ v*Č nolnUI-nln ?rnp. VI o<1covj»ri«»o n^hVo m«ini ^''tiovnTm rnrred^vrt. 7a v?aVn T>r-iof^in,-> ffniDo f<» dof'VVnn T>o«^*>na polo^alna plači. Valrnr Sfe^'o pol^f?lnlf« yr?Tn tnVo fr h'rtt nofnjjilna p'i'1« v r»ol«»ffin1h kan*eor*l?*h" po-vitm ff»rtf?tft^. |?%rT!Vnfff s« v ^^vne*n t^vrip vt*$ n**lo*a*pv. en nrf^ff^^^^ni r*o!of*«1, ed*»n afl č^ra pomoli r>rTo^^^a, r*dm ?1\ \'+Č tri^vn'n" nalofal^v. T> *vMr>*;t!T ifrTi-sVo flrrtrpeV Srlso 7zn}\ nolo^^M r v*?'o aH man?*o l>o!o^r»*no t»'i?o h\ r, vWfm flii m^"'-t\m ?fn<*m r^|J r»««rom temve^ tnif 7. '&**-1o?enim dftiam. P^InfsiM sp namreč rar.i?-irtTlefn v ml fn »«ft ^a?^«m^« fn ▼ en' fn Utt sfrr^ no m^^nfh In nji^-^^'niK tv>o r>^^^i-ni TV*n*»fwf sivfM fn no TM-fprnAi ra s!t»*Srr V vim »olofal se nr»đe po Imenovanlti. a ?nifl f>H f^rn hneno-ranfti se ne srne rwv*to-oa*< e'đnole d« svnhMni nrt«f>!l. ?emveč v več»iH nHmerov pr^dn^snielo rvyfrr^r(AT?} prednfs^. koca le rreH fmenovarl. no^afof na đe'te le zn vse k'a?e-eortfe In ra tuc slnpnje fstt a «e raztfkule no sUrrrs?f dece. V T>rnrii'i8wi)' stanarine (najm/ie krajevne skupineJ, i>oio^ajui; pla-ce in duuaiK: za deco. Ostba, ki stopi v d.žavno službo, se sprejme le zača^ro iu pr.de v priprav ialni pcloiaj. Kot t tv-asoi d./uvuji usiuibcncc prejema. i-» P -ico noiinainili preicmliuv, Uradnike bi p/cicmal v državno službo Kc.uipcicniiu i . cr, puviu .\t^ »ll-.j in slufic tu na osnov. »ie^ovc^a poobla&tila tudi i drei^ni drž. urgaui. Meiiii.u da ie ta ij.edpis o koii : nci za spre'ein v d/2av-n » službo vsekakor pretilim. Prcdpis In se '!■ el omiliti in bi naj o zaiasnein sprejemu uradnikov odi Jal vobće 4či oblastvenega, urada, pri centralnih uradi: pa Š>ef centralnoga uraJa. Ushizbenec dtbi po en^lj: lem službovanja uvtomaiiAo scalr^st. a le ob ugodni nceni, ki se nanaša iu cbčc ^;ro* kovTif> znaniel na obče znanja o orsnniza-ciji državne uprave, na službeno in irven-slu2?)eno vedenle in na marljivost. \r. t hče-Ka strokovnesa znanja m iz občcga zr.anla o organizaciji dr/.avne upravo je treba po-ložti kratek u^tnicn izpit pred kOTv:si\> za oceno. PotrdMo o stalnosti se izda za ^radnike s kraljevim ukazom, za noduradnlVe in silile z rtšit'.ijo kon^otentnesra nin stra. K,^ postane državni ushižhcnec stalen. pro-jema polne si :^bcne Pi"cjc;nl\e. V viSie poVi^aje (funkcii'-ke grupe) se pridc z imenovanjem, vendar tudi m velia neka vr-ra avtomatike, v kolikor *pcci'a!ni za*Acni kai drjgcga ne d-ločajo. Pr. iloc; za kor? a ne predvide vu r.erji v d^lrvonem uradu. Izmed teh se ima i/brati dotićnik, ki ima naj boli >o occno> pri |cdn:ik! oceni voličc doLičiiik, ki je v v^jem pnltrzaju, puteni oni, ki Je daltSo dobo v ni I j em polcžaii!. in končno oni. ki da'i^o dobo - hiž-bnje. Pri iwJna1\o^ti tud: teca pngoia odloča kompeteritni rriru^ter. Potrebna je dulje do^-Irčcna slu:?bera d-iba v coloti in v dolove-nih nižjih položaj ih. Za prela/, .-" pomcžiieKa polo/aja v glavni položaj se ^.hteva tudi poseben državni stroko\iii izpir. in *=*cer za vse kate-Korije in za vse stroke. Za najviše položaje prve kategorije vel):*io dcl »ma d-uod pogoit ra napredovanje; kandidata predla-sa vobče kompetentni mfnrster krali u v rxv stavIjaTile. Za po^tavl'nr.'? v jc^Tie t>o\>-žaje pri centralnih urađih se zaht^va niev določene stroke afl tuđi već s'trok. Vsak položaj cb-.ega đo!occjno fimkcijf« ali delo. Na izprazniena me'Sta bi tedal prešli nekako avtor...t«-kr> drža^ '.* usHvfl'^rir: in' marsikđo bi prav proti svoll vrilji bil pre-me5Čen v drue kraj. a drutpi o*=eba, ki bi rada prišla v dotični k-n*. ra bi ne rrv->;j1a biti Imenovana ?a dotičn' p-'l^^ai v dotič-nem krain. Te predpise o napredovanju v viSie pobžaje hi bilo treba đeloma predru-sraf*ti. V«^ *TM??M»n? m»*fn nal ne r«rr»f^n-le?o. S ti^TT M .<**■ ureprccilo. ?ebo. W se \ -led Mn?hene potrebe premesf bro.a pro^nv in brez priora rika. Za ra:T;^?no mestrv t>I ^e morda z m\-rorr» rta krni rmteffnvaTl tiivil rslufNenc1 In* so že v viejem po!o?aiu, kakor$nJ on' za. Jcateresra s»dai prosiio. dalje raki. kl l^ajtf že iodrafc *-Mo*aj ^r dmfroni )m\u In K'>n5-no t^fc. Vi sn v ni^iem *v>!'>iatii. LTb'n« {35-med knndiđ^tov naJ ht se sedaj vrllV« po r*cviTr^»n;h ^ređrH^'K V5 k^!;Vnr+olitco vr^^t^-vtiio nrevafnl ^iiVoriJaln.4 moment. V«»ro-r*3^na bod? T>r-'đ vsein oc^na. Rr»l!§i ocenif d?»t^ pr-?dr-^*. P*i er^kl occnT nnl i^nfo pr^^nr*^* oni. W ^^ slofbu^cjo v dofčni ob-* Tfts'tV P-^em oKia^* nai m» prmterH ^cr^H feri*-Tir offr^nion v *!nnu °5 ustave. t<»nv vc? +!»đ* o^e^lU* v<»{ *aV'h oS'i^. aVr^ o!>-' Hst"! ttra po?^ r*;rett; cHr Me^>. a^hci'-klh o na^el firhooloar Mom tri optanlr« f^^o^i^^ b r^V'r'ijoTTiinii vv<*& rnt'M\ ln Tin^^i. 17 kit^nh ^ rn*\'; ^n<\ ^.oti^ -li ^f>rrt^ rlmu^tf*^ F-im"nnn- * K.itera đeklet« se nafirffe r>ori>Ć©. Na tn v^riSanJe le odmv^Tlla rTll7i»)ett KeiHi Morris v nekem nnirleikom Tf^t^i ta-kcle: Najlafle «=e porobe ona cVkteta kl *mnlr> brate. P^dnrla Ja svolo tr^'+ev z na--rf^teiSc, nnj-n*rnm<»15e In nahicinknvit^Ke. Kaiti hriitl^ vedr> čista natarko, kp! '•- mr» v tri fn^ri vpih-Bto na »estrc. Rrnt^e **"> t":1I r^r^octrvrn^ d^r^V+n? po-^rc^ tfnvald p^rok v5asfh pa «e protivilo ener-r»?no T^oročnir« nimennm svoilh ^^t«?f. ? fem pa ^ pod»!ar{»jn MK rriHt«H? Vi-rremti nrteio or>iti ^estrf toliko bn'|. t?Vo dn e*» tr> Vo^Fno t v»^ silo nnfrri'- tt* do^T zi^elJe^^ mlTirnko tn taVo c^ Vati« rtitn^m nev?1e nnročni ^^^-^•iovnic1. V ^ni^ini r brat* m ?«e tiči d^V1e šatro r»6 sebi. kake ^r r tn-SVirnl oMtiJe. kn1 mu urafa in kako si te treba ohrr^n'^t «vole var^tvo v oHVvanJn ?? mo^nel'Slf" spoloitl. 71 Jusoslausnsho KalicoJ štev. 99. »SLOVENSKI NAROP' dne 30 aprila 1922. stran 9. Prevozne lokomob!le * Carett Sons 18/24/28 MP naaJCana para, ia|am€eno obrata smožne, toCno dobavite % akladiSCa GRAZ F- Lanser. Grai9 Brockmanngasse Nr. 87- tay jhi Andrija Goiuuit zosteb Di Kliko! Klet: BeHslavitefanL2.TelefBB 10-76 u nam Poslovnica; JurlSićetra ulica itev. 10. Ttltfon itev. 20*10. fflj--. A prodaja ra vagone in na malo hrvatska brla nova in st ra, dalma- II I II II Unska Crna, tjutomerčan leta 1917 in 1921, ter U Ustnega vinograd«. W a SS w Ođpremlja naravnost od nabavnega mesta po zelo povoljnih cenah. Nadalje se priporoča izvrstna domaća tri leta sfara •livovi«, doma dvakrat kuhPH-t. _________________________________________________________________3 \y> \d Si. 27219/21. RAZGLAS. V sirislu sklepa občinsk-: 'a sveta tiub!jan>keea z dne 22. mare* 1921 je vožnja po mestu s težklml avtomoblll, kl i majo želtint, obroče. eploh prepovedana. Vožnja s težklmi (tovornimi) avtomobill, tu dl £e Imajo gumiasta obroce, je pa na poulagi sklepa občinske^a sveta i dne 6. d.-cemDra 1921 pnpovedana po skdrč'ti ullcah, cesUh in trgih; Stari tr? Sv. PetTa cesta, Kolodvorska '.lica, Prečna uHca, Franci škan^ka ulica, Ko"e-zljska ulica, KilŽevn ška ulca, Slenburg>va ulica, Gradišče, Cegnarjeza ulica, Za'okarjcva ulic?, Rivnikarieva ulica in Samotna ulica. i'resto *ki kaznuje o se po določilih cesmo-policijskega leda i globo do K 2000-—. fti?stni magistrat v Ltnbljani, dne 25. aprila 1922. 3018 IrafsMa sokolska društva! Imam v zalogi vse cblačiine poSrcbščino, slavnostne feroie, tetovadne oblake, čevlje kakor tuđi za vse oddelke moške, ženske itd. Jahalne odeie z rcon&graati le po naročilu. — CetsUii na zahtevo las.ocjl Zdravo I Fet. Capiađer dobavitelj J. S S. 29?? ' v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2. - Nay$em davki ~wsl katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnosti. Pos'Kusiie enkrat z ilustrovanim katato^orn tvrdke H. Suttner, ( metnik Henri Maire), Ljubljana St. 3. Ta Vam svetu je resnično dobre ure, specijalne znamke .1KO* iz lastne tvornice v Švici, kakor tuđi druge dobre žepne ure, zspestne, svetilne in stenske tire, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno cro-dje, krsena in birrmka darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tuđi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smo*! e, nažigačc in denar---------- niče kupite dobro in ceno pri tvrdkt: M. f yT7N€R, :ce itd. ' na r-Vko. "Ponnibe pod lokal'2887" na upravo Slov. Naroda. 2887 i TiiiliT Abad'e z zlat. in vodenim tiskom, pisemski v mapah, kartonih, trgovski. Kancelijski, konce-:tn:, stekleni, gladiln; (iir.irgel) svileni in krepni v vseh bar-vah, raznovrstne razglednice, ovitke ia papirnate vrečice dobite najcenejc v veletrgovini | Osvald Doboic, L'ubljant | Sv. Jakoba trg 0. tiOifi! U603 * Pri meni se točijo seđaj najboljša vina, vsaki čas se dobe jedila gorka ali mrzla. Sprejmem tuđi več gospodov na hrano. Da je "dobra, za to jamči že ime gospodične Miči Kovač. Priporoča se ANTON MAVEH, 3015 gostilničar n pose»tmk. Bičevpiki pravi tržaškl, gltdkl in orehovi pleteni iazni bici, jermena ra čevlje in cepe gože, motvoz (šoaga) ter raznovrstne krtače v veliki izblri na za!ogi. Osvald Dobeic* Ljubljana, Sv. Jakoba trg *t 9. Glivna zaloga lasonlh žebljev rnamka .Zora". 2^02 Priden in fiezei hlapa zanesljiv, k.Meri je vajen tuđi vsemu domaćemu delu, se sprejme h Konjem takoj ali po dogovoru. Mača dobra in zadostna hrana v hiši Naslov po^e uprav. Slov. Naroda. 2M Lepa birmanska darila! Zlatnina arebrnina. Velika ix-bira.Si-valniatroji prvovrstni. Poti*ehs6lne za stro je. Popra v:la. Učenja važenja brezpla ćno Jos. Šelovin - Cutlen, Ljub'jana, Mestnl trg 13. 2467 I3ur!enn tn!niw zmcijlna ^lo\.cnšine, srboh .?rin* n nttn;čine v g>vo:u in piravi, sa išCe. Rctlčkiira se samo na p:vov:st:.o n.oć t 2»:fln'rm stcnogi.if:je in siro>€pisj.i tvent oldanska su"ba. Ponu^be od .,Tiiji ^9* na upravo SI. Nm 289 posestva naprc3 j: Kosna gradina čez I1 0 oraov zemije Lepa po^p. \u sestva 6, 8. 10, 20, '23 30 oraii v. Kmc'jj^ka rose.tva lepj «i-n<-j3[radska ro>-^tva1 ^OMtilne, tr-i.tkiit dh i...iifio\uii]d. /niutLii je diovcr^ciiie, hrvaš.:ne in nemščin .. Ve^t! je tuđi go*'-dai:»k ii ,n oskroni\km po-sl<f pod „Uiadiiik ^00/' ni u:ravo SI >v. Narud.«. >;!J< Ilirija, Jurjevo, Jadran, Dilber, Cipulin, Hćilo (biks), rrnst za usnje, apreturo, strojno o! e Ia be!o, crnilo in nučne lu-riceznarrka ,Zora' priporo^ vclt-tr^ovina OSVALD BGEE C, L!ttbliHn!ii H3znan'.im f^.t tim damam, da sem nvn* Wt dobi'a veliko novo to* varnlako salogo n jn■ veišjh damskih i i dcUI!& ih f!.irnni" kov vi^ Tagalf Pikat iu User«, ier vabim častite d.uii na OgicJ. M«|RižJe tovarnijkt cene, — Frcsir, ne zaludite L«o icde.svo ZJravij nje r odebeljrnj*m. dicto t> r zdravjenje picsnavlj.v a Ni kc c^r»e. Pcnzijonat Glavni zdranik 0r Kuri Llnneri 2>j7 f ^rati 'a m "P'it un oi^l^ftii« I | ftmerkanjka tvrc*k*i a, 5 & m % ^ Vkji- *o v. o„ «^ ^ O ; U * š$ *u ^$m Courre C Co, ^??:w YorH je raz^iri'a s%o:e dclovan'e v državi SHS tei ie v stanja prevzcmatl v-c v to spajaj «?e posle ka'.cor: uri*;evj>nje tvorrvc s spec ja'.n mi „Sin^er" slv.i'r.im! »troji vseh vrst l •i e!eK>.i Čtiim n ^onr,m; poic^ tej^.i im i v z^'o i ' ?e vr^te str jev 71 obrt ! ln industrijo k.Vrcir t'.idi ?/\ rodb'n^ko po!3bo. i Pcsh-až^Tce: L ^'allana, SolenfmrtjnTa alioa 3 1 In v vseh v>iijih krivih drjjvc SKS. ! ^ehanićna ćefavnka za popravka pcvelana. ' r^A 1» ^uUleit P=aninc!V in /.U h'GViL&V hsrmcnl-ev Forster. Bo'.endorfer. Heitzman itd. tivt«"iU'."- X;nbiiana, Kmgrtsni trg 15. rod.i?a tud1 na obroke. — Najvećja tvrdka in izposoieva ni;.i v Jacoslaviji. — v'ilik*nlerp Ljubljana Kongresni trg 6. se priporoča z najsolidnejšimi cenami. Sprejema vsa popravila, tuđi prelikanje moških klobukov in slamnikov. 1707 ncmihoavstfilstui foornlca paDolnatlh trakoo l^č« sa Ljubijano in okolico spretnega nemtćiae imožnega, dobro uvedeaega zastopnika Dopisi pod ,W. P. 5379* na An Exp. RuelaH iostf, Wien 1., Seilerstltte 2. Obratouodja i olinate stroke, ■ pi voiisiitiml izpr čevalii zmnožen vt'hksioki sp*dajt ćih de), žel si. juiijem remeniti službo. Gie tuđi kot ikl«. i> a k, nadzo mk za'og ali ' ) ftlćntga. Cf . ponudbe pod l£73-2d36 na upravo I st«. Klavire solidno in totnt ter gre tuđi na v deželo. Tal^ks Povse ^.r« Avto bendn, pnevmatika, olje, mast, vsa popra vila in vožnje Le prvovrs'no b'ng" n dHo po solidnih cenak nudi Jugo* Avto d. z o. z. v LjuM;an\ ^?3t^ la Porfland cement dalmatinski proizvod na vagona pri tt- R. Forempoherl drug, Bakar. Tolofon 14. Brzojavi i Fortmpoher. Suileni klobuki čepiće in slamniki na|oovejših obli« v veliki iztieri po zaano nlzHl ceni. Moli salon Hy-H Židovska ulica It. 3. Sdn'raaio sa fsakavrsina p.pratili. — Zalni klobuki redno ? ulrn Sveto«na zdravilišža na Češkem Marienbad ■ Franzensbad ■ Karlsbad Glavna zdravllna doba: 1. mala — 30. septembra. Dopotovalnice in vizum pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Na Bregu št. 8. Pofaanlla la prospekte dajo mestoe idraTlllične oprave. Jadranska banka Beograd. Deloiii glavnica: Din 3tt.D00.000. Rezerva: Din 11090.000L- Podruinice: Celje, Cavtat, pubrovnik. Erceonovi. J^lsa, KorCula. Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor. Hetkovii, Sarajevo* Split, Šibenik, Zagreb Naslov za brzojave: JADRANSKA. Affilirani zavod: Frank Sakser State bank 82 Cortland Street New York €ity. TRIGLAV IMPORT- -EXPORT- Telefon št.: 17115 G. ni. b. H« DRESDEN-A Zinzendorffstrasse 2/b Podružnica i HAMBURG, Steindamm 76 Brzojavi: Triglav-Dresden Alster 1119 Triglau- Hamburg Generalno zastopstvo Ijubljanskega velikega semnja za Nemčijo. OTUORITEU PISHRHE Ljubljana9 Krekoo trg St. 10/1. Telefon St.: 163. Brzolaui: Trtglaulmport-LJubliana, imPORT: ^—— Slro|l u pollcdclstM hi obrt, Ick-mtaiD ki oradlCt fciflilkaHle, droge, pqilrv andra ia-Hca, ftchlB H± Hd. PaircbSCtac ntk ont 1a vrhiarlc Važno ta potovalce v Nemčiio: Hala plsaraa |b tata mm mpilipi za ffnrlttai Vale karnp—ricace m oack tallb InaUfe. Pmliihlaaa Vani 4aMqa*|a za pata«ajH|c ad acaaJUai afclnll ta alajlaia Wal prand PfHkfMaM Waav a4aWBMH|a kl MM Vavi • Mafeavi azlni sa razpolaffa. EKPORT; tioi In uhlana tloina, dežcM prldelkl nuli orst, lita, satae slloe, zdraollna lellSCa, rndnlne Itd. Itd. lr*o»l užujte »e> nca&e tvrdke! Lastnina In tisk »Narodne tiskarnfrt. Za inseratni del odgovoren Vaieotio Kopitar.