flnrofnina mesečno 25 Din. ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno tb Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi 0L6/IH S£OVESEC Telefoni aredniitvai dnevna alniba 2090 — sočna 2994, 2994 in 205« Cek račun: Ljob-11 ti ii a št. IOASO IB 10.14'» ze uiserate« Sarajevo štv. 7165 Zagreb štv. 19.011, Pragn-Duiiaj24.7«P Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Uhaja vsak dan ajntraj. razen ponedeljka la dneva po prazniku Poslovenimo slovenščino! Omenili smo že vest, da se ie v Ljubljani v okvirju Slavističnega društva vršil sestanek kakih trideset in še več najvidnejših slovenskih kulturnih delavcev, da se sporazumejo, kaj bi bilo treba storiti, da bo vsakemu jasna v celoti problematika sedanjega knijževnega jezika, ki mora seveda po nujnosti zgodovinskega dogajanja bili drugačen kakor pa je bil pred desetletjem. In na tem sestanku sta se jasno pokazala dva nazora, ki sla se v končnih hotenjih seveda se-šla, v tem namreč, da moramo imeti čim popolnejši književni jezik. V nečem pa sta si bila nasprotna: dočim so znanstveniki-jezikoslovci stali na stališču, da moramo pustiti jeziku, do se razvija po svoje, da ima vsak stan, vsak človek svoj način izražanja, v katerega nima nihče pravico nasilno posegati, to je v tako imenovani »funkcijski jezik« (časnikarski poulični itd.) ter da moramo za podlago sedanjega književnega jezika vzeti sedanji splošno rabljeni povprečni jezik, so drugi kulturni delavci, ki imajo vsak dan opraviti z jezikom, čutili prav nasprotno, da sedanji jezik ni tak, kol bi moral biti ter da takega, kot je, ne moremo vzeti kot edino merilo književnega jezika, temveč da bi ga bilo treba šele »očistiti peg«, pobiti tiste uši — kot se je izrazil neki govornik, — ki bi v nobenem, tudi v »funkcijskem jeziku«, ne sme biti. Dočim bi torej prvi — znanstveniki — hoteli in videli nalogo jezikoslovja Ic v tem, da regisirirajo jezikovne pojave, kakršnikoli in kjerkoli se pojavijo, brez ozira na to, ali so pravilno tvorjem ali ne, ter jim že samo splošna raba daje pravico do obstoja tudi že v knjižnem jeziku, — so kulturni delavci stali na stališču, da se jezik ne razvija sam, temveč da ga tvorijo tvorni ljudje, ki jezika tudi včasi ne znajo (in koliko je takih, ki pišejo, pa ne znajo slovenščine!) ter tako spravljajo v splošno rabo izraze in fraze, ki bi nikakor ne smele imeti mesta v knjižni slovenščini, niti v govorni in da bi bilo treba tu začeti boj za lepo knjižno slovenščino, energično poseči v zmedo, ter pribiti vse spake in neslovenske konstrukcije, katerih naj bi sc pisatelji ogibali kot steklega psa Ta problematika sedanjega knjižnega jezika je tako važna — saj to je dokazala že udeležba, ko so se razgovora udeležili zastopniki vseh kulturnih panog od časnikarjev, pravnikov, filozofov, književnih zgodovinarjev do izdajateljev, profesorjev, pisateljev in pesnikov — da mora pri njem sodelovati vsa javnost. Zato smo mnenja, da bi ne bile odveč tudi naše misli. Prepričani smo,, da jezik ni samo predmet jezikoslovcev, nasprotno: da je jezik jezikoslovcem celo nekaj drugega kot javnim delavcem, da je njim jezik predmet, ki naj ga brezstrastno te-lesiio ter študirajo vse njegovo tkivo, kako se je prepletalo v današnjo obliko; javnim delavcem pa je jezik živa stvar, v katero zavijajo vse svoje misli in izražajo vso svojo notranjost, ki je različna v vsakem času. jezik je njim — ne samo razumska — temveč tudi čuvstvena zadeva, stvar srca in obenem najbistvenejši dokaz samosvoje narodne individualnosti, iako važen v tem pogledu, da narod nagonsko čuti, da je toliko bolj narodno zaveden, toliko bolj svoj, v kolikor izrazitejše samosvoj jezik ima in v kolike čistejšega ga je ohranil in razvil po osnovah svojih prednikov. V težnjah in razvoju kakega jezika so vi- I deti izrazito tudi k u 11 u r n o-p o 1 i t i č n a stre- ; mlienja ter — mislim, da nihče ne čuti bolj kot ravno mi Slovenci, kako je jezik predmet vsako-kratnih političnih teženj, ki ga hočejo usmeriti tudi nasilno in ne samo po razvojni nuji — v smer svojega kulturnega nazora. In tako dejanje rodi protidejanje tudi v jeziku prav tako kot v vseh drugih kulturnih panogah, ter ga tako eni kot drugi hočejo ustvarjati po »svoji podobi« in katera komponenta bo silnejša, ta bo obveljala, kljub temu, da je morda prvotnejša podtalna organska rast hotela drugam. In to imenujemo borbo za jezikovno individualnost, ki pri nas traja že skoraj štiristo let, v novi obliki pa vsaj že sto let. Danes bi hoteli samo opozoriti na težnje, ki oblikujejo današnje slovensko kulturno življenje. Na vseh poljih vidimo nov preporod slovenstva: glasba je šla v osnove slovenske narodne pesmi ter zdaj odkriva prve naše kulturne glasbene pojave pri Trubarju; naše znanosti hočejo pokazati — kot pričajo nove književne zgodovine ler predvsem biografski leksikon — vso našo, slovensko kulturno preteklost, ki se ie nagro-madila v veliko kulturno zakladnico, nam samim dozdaj skoraj nepoznano. Likovna umetnost nam odkriva prve poizkuse naših dedov po naših poznogotskih cerkvah; leposlovje se vrača na-naj v zemlio, ki je najbolj naša, in pesem opeva kult mrtvih očetov in sosedov na vaškem pokopališču Vse naše kulturno udejstvovanje se iz mednarodnega navdušenja vrača v slovenstvo, vse išče svojih tal, svojih slovenskih temeljev, čeprav samo zato, da se ti temelji vsaj enkrat ločno ugotove in določijo, da bo mogoče pozneje zidati na njih tudi slovensko glasbo, ro-mon, pesem, znanost itd. Le naše jezikoslovje je ostalo še, kako bi rekli, v nekem »kozmopplit-skem l'art pour l'art«, dopuščajoč vse tuje ria-plavine, ki so se tekom stoletij naletele na naš ubogi slovenski jezik, da ga ie danes komaj spoznati. Prav res, da bo kmalu postalo bistveni znak slovenskega jezika to, da nima nič lastnega, da so besede in stavčni sklad vzete ali vsaj tvorjene od drugod, da je vse, kar ni nemškega, italijanskega ali visoko slovanskega (češkega, ruskega), vsaj jugoslovansko. Morda nikdar bolj nismo bili v nevarnosti za individualnost slovenskega jezika kakor prav zdai, ko se mimogrede navzemamo tujih izrazov res prav »kakor uši«, ko smo priča, da naš zdrav kmečki fant, ki je prišel od vojakov ali od žandnrjev že »hrvati«, kot bi rekel Prešeren, da kolne samo ie po tuje in bi morda po slovensko samo še molil, ko bi danes še moliti znal In prav tako je z našim izobraženstvom, ki se še prej, čeprav nehote — kot priča Sagadin in drugi, pa celo hoioma hoče pospešiti razkroj — izkoreniniti, in )a nevarnost je za individualnost našega jezika večja kot pa je bila svoj čas germanizacija, ker ir nam sorodneiša. In tako morda ni nobena kulturna težnja v našem javnem življenju boli goreča in pereča in bolj živa kot ravno — p o - Oton Habsburški — prazen strah Italija ne misli na tako pustolovščino. — Novica je bila skuhana v socialistični kuhinji Rim, 4. junija. Tukaj označujejo govorice, češ da bi v razgovorih med Mussolini jem in kanclerjem Schusch-nigom v Viareggiu moglo igrati vlogo tudi vprašanje restavracije Habsburžanov, kot intrigo, ki ima namen diskreditirati Italijo. Ta intriga — pravijo v Rimu — se je skotila v levičarskih krogih Francije, ki hočejo predstaviti Italijo kot veliko rovarko v Evropi, ki hoče strmoglaviti obstoječi red v centralni Evropi ozir. v Podonavju, da se maščuje zaradi sankcionistične politike velesil. Italijanski listi priznavajo, da je imel dure razgovor z nemškim poslanikom v Rimu. Toda govorico, katerega da podpira pri tej stvari Vatikan, Hitlerju obljubil popolno nevtralnost, ako hi napadel Češkoslovaško, Hitler pa da sc jc zavezal, da ne bo preprečeval vpostavilve Habsburžanov v Avstriji, označujejo tukaj kol debelo raco. Sicer pa tudi mnogo pariških žurnalistov ne veruje v senzacijo o restavraciji Habsburžanov z Mussolinijevo pomočjo. Res je sicer, da Italija v zadnjem času dela na to, da bi se med avstro- ogrskim blokom ua eni ter Nemčijo na drugi strani s pomočjo Italije ustvarila osrednja os, okoli katere bi se iinclo urediti podonavsko vprašanje, res utegne tudi biti, da hoče Italija s tem na-' gajati Franciji in Angliji zaradi njune protiitali-janske politike, nikakor pa ni verjetno, da bi Italija imela interes na proglasitvi Otona za avstro-ogrskega cesarja. Musollini se gotovo prizadeva, da bi z Nemčijo navezal zopet ožje prijateljstvo, kar Italijo sedaj oddaljuje nekoliko tudi od Češkoslovaške, ki jc doslej uživala Mussolini-jeve simpatije, jih jc pa začela izgubljati, kakor hitro se jc nagnila popolnoma na stran sovjetske Rusije. Vendar pa je treba pomisliti, da se Italija nahaja zadnji čas v zelo živahnih razgovorih z Anglijo, kateri jx>nuja spravo, zaradi česar je izključeno, da bi delala na zrevolucijoniranju evropskega miru v Podonavju, ker bi si s tem vendar napravila Anglijo, ki jo je itak hudo briski-rala 7. abesinsko aneksijo, za svojo največjo sovražnico. Saint-Brice trdi. da jc senzacija o nameri habsburške restavracije zelo prozorna intriga, naperjena proti Italiji. Pa tudi Avstrija nima interesa, da bi v se-, danjem, tako zelo nevarnem trenutku delala na eksploziji v Podonavju, ki bi Avstrijo stala lahko življenje. Tudi o generalu tiiinibosu je znano, da je vse kaj drugega nego prijatelj Habsburžanov. Najbrže — tako pravijo v Rimu — vsa ta senzacija nima drugega namena, kakor da. če mogoče, prepreči spravo med Italijo in Anglijo, ki je po rimskem prepričanju na najboljši poti. Ni dvakrat reči, da so to raco skuhali vodje skrajne evrojiske levice, da bi na ta način Italijo izločili iz evropskega koncerta, oziroma iz tako/.vane streško fronte, tako da bi izgubila vsak vpliv na evropsko politiko in bi se skujiaj z Nemčijo morala kujati v kotu. Skrbi v Pragi Praga, 4. jun. Tukajšnji listi se zela bavijo s predsloječini sestankom med Mussolinijem in Schuschniggom. Češkoslovaška diplomacija ne skriva svojih skrbi ob tem |>ovodu. V Pragi se nagibajo k mnenju, da vesti, ki so so v zvezi s tem razširile, ne morejo biti brez vsake podlage. Vlada Leona Bluma Sodaiisii izgubili sredi naihujšega viharja oblast nad delavstvom. — Radikali nočejo v vlado! Pariz, 4. junija, b. Ob 11 dojioldne so se sestali v notranjem ministrstvu vsi ministri Sarrau-tove vlade. Po kratki seji so ministri podpisali akt o demisiji vlade, nakar so odšli skupaj v Elizejsko poslopje, kjer je predsednik vlade Sar raut podal predsedniku republike Lebrunu demi-sijo celokupne vlade. Blumova vlada ljudske fronte je že sestavljena in bo nocoj končnoveljavno predložena predsedniku republike Lebrunu vladna lista, da se bo imenovanje vlade izvršilo že ponoči. S tem aktom bodo socialisti oficijelno zavladali v Franciji, ne-oficijelno pa že itak vladajo. V tem trenutku pa bo padla tudi vsa odgovornost za dogodke v Franciji na one ljudi, ki so se odločili, da v zvezi in s pomočjo najskrajnejših levičarjev pridejo do oblasti in se bodo sedaj tudi težko odtrgali od njih, ne da bi sami postali njihova žrtev. Mrzlica socialistične, politične borbe je zajela vso državo in ogromne množice delavcev se nahajajo že v brezobzirni stavki, medtem ko so strokovne organizacije in socialistični voditelji izgubili nad masami vsako oblast. Blumova vlada še niti oblasti ni prevzela, ko so pričele v resnih političnih krogih krožiti vesti o velikih nesoglasjih in sporih med strankami ljudske fronte. Vzrok tem nesoglasjem je ravno stavka, ki se kljub trudu ofiei-jelnc Sarrautove vlade in ncolicijelne Blumove vlade, da jo zavreta, z velikansko naglico širi dalje. Pretežni del radikalov je v skrbeh radi dogodkov in v teh vrstah prevladuje prepričanje, da socialisti izrabljajo sedanjo stavko, ker so šli čez program ljudske fronte z namenom, da dosežejo svoje čisto socialistične cilje. Pa tudi samim socialistom so se pričeli ježiti lasje, ker nimajo več moči, da bi držali vajeti v svojih rokah, kajti med množicami so se pojavili komunistični agitatorji, ki izvrstno izkoriščajo nastali položaj. Sploh je na levici znatnp zamotana situacija in danes ne verjame več ena skupina drugi. Val stavkajočih pa vedno bolj narašča in zaenkrat še ni mogoče predvideti posledic, ki jih bo imela sedanja stavka, če bodo voditelji izgubili popolnoma oblast nad ogromnimi množicami delavstva. Tekom včerajšnjega popoldneva se je stavka razširila na celo vrsto novih tovarn in podjetij. Včeraj že je stavkalo okoli 300.000 delavcev, danes pa se je to število zvišalo že na pol milijona. V političnih krogih trdijo, da gre tu za tajno generalno stavko. Seveda pa si nihče od odgovornih delavskih voditeljev v sedanjem trenutku ne upa izdati gesla za generalno stavko, ker se stavkovni pokret itak sam od sebe že prenaglo širi, tako, da bi bilo geslo za generalno stavko odveč. V francoski javnosti je nastalo vsled tega veliko vznemirjenje, ker nihče ne ve, za kaj gre in kaj hočejo socialisti doseči s svojim sedanjim manevrom. Na drugi strani pa beži zlato iz Francije v najhitrejšem tempu in ogromni kapitali so žc zapustili Francijo. Davi pa je nastala v Parizu nova nevarnost. Stavkovnemu gibanju so se pridružili tudi delavci rafinerij in pa bencinskih rezervarjev na ulicah. Zaradi tega je ogrožen promet z avtomobili in avtobusi. Od polnoči naprej se jc opazil stavkovni pokret tudi v vseli francoskih ladjcdclnicali in bodo tudi ti delavci v najkrajšem času pričeli stavkati. Položaj se je znatno poslabšal tudi radi tega, ker so bila pogajanja, ki bi se morala danes nadaljevati, iz neznanega vzroka odgodena. Nihče ne. ve, kdo je zakrivil, da so se pogajanja odgo-dila, kajti vsi so pričakovali, da se bo v teku današnjega dne dosegel sporazum in da lx) delavstvo prišlo na delo. Uradno se je danes izjavilo, da zaenkrat ni nevarnosti, da bi stopili v stavko transportni delavci, b čimer bi bila ogrožena prehrana Pariza, vendar pa se je stavkovno gibanje preneslo tudi na transportna podjetja in nameščence, kar zna pomeniti najhujši udarec v sedanji stavki. Kajti če prične stavkati tudi transportno delavstvo, zna priti do resnih nemirov, če se Blumovi vladi ne bo v najkrajšem časti posrečilo doseči sporazuma med delodajalci in delavci. Po informacijah iz krogov Leona Bluma bo prva naredita nove vlade naperjena proti sedanji stavki. Pripravlja se posebna uredba, s katero bo pravica do stavke zelo omejena. Socialisti še vedno nočejo priznati položaja, ki je nastal izključno zaradi njihove demagoške nepremišljenosti, čeprav se dobro zavedajo nevarnosti, ki je nastala za vso Francijo. Neprestano imajo vodilni krogi sestanke, na katerih razpravljajo o položaju. Trdi se sicer, da se dela na pomiritvi, toda vsem je jasno, da delegati strokovnih organizacij ne morejo nič več krotiti mas. Danes so pričeli stavkati tudi delavci tovarn Renauld in Cilroaen. To je dalo povod za sestanek designiranini radikalnim ministrom, državnim tajnikom in podtajnikom, ki so poudarili, da v takšnih razmerah ne morejo sodelovati v novi francoski vladi. Voditelji radikalov dobivajo iz naroda in iz krogov svojih najzvestejših pristašev neprestano pisma, v katerih jih zlasti kmetje in srednje meščanstvo opozarjajo na hude posledice, ki bi jih lahko imela sedanja stavka za njihove interese. V parlamentarnih krogih se že opaža znatno zboljšanje med desnim krilom radikalov in eentrumnm desničarskih strank. Vsi znaki kažejo, da se bo stavka razširila še na pariško klavnice, na vsa transportna podjetja in na filmsko industrijo. Položaj vedno slabši Stavka ima revolucionaren značaj Pariz, 4. junija, c. Položaj v stavkovnem gi banju se jc danes izredno poslabšal. Delodajalci so namreč prekinili pogajanja z delavskimi za stopniki, kor ni bila izpolnjena glavna zahteva delodajalcev, da naj delavci izpraznijo tovarne. Delodajalci so poslali ministrskemu predsedniku in delovnemu ministru pismo, v katerem pravijo, da ima ta stavka popolnoma revolucionarni značaj. Slavka se je danes razširila ludi na železniške tovarne v Lensii. Stavka jc zopet izbruhnila v avtomobilski tovarni v Tniiloiiscu. V Parizu se polašča prebivalstva panika. Tudi časopisi ne morejo več izhajati iu danes zvečer je ml neštetih večernikov izšel samo »Le Tcmps-t, Ker je tako prebivalstvo napačno ali pa samo drl no obveščeno o stavki, krožijo seveda najbolj alarmantne vesti. Slabo vpliva na prebivalstvo tudi dejstvo, da zaradi stavke dovoz živeža ni več mogoč lia trg. Avtomobili nc dobivajo več bencina. Na živilskem Irgu so zaradi pomanjkljivega do voza začele naraščali ccuc. Predsednik parlamenta Herriot Pariz. 4. junija, c. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen Edvard Herriot. Dobil je 377 glasov kot kandidat Ljudske fronte. Kandidat desnice je dobil 155 glasov. Italija mrzlično dela na spravi z Anglijo London, 4. jun. Najvažnejši mednarodni dogodek tukaj je dolg razgovor, ki ga je imel v sredo popoldne italijanski poslanik Grandi z Edenom. To je drugi razgovor v teku enega tedna. S tem so se zopet začeli stalni stiki med Grandijem in angleškim zunanjim uradom, ki so bili prekinjeni, odkar ie maršal Badoglio vstopil v Addis Abebo. Ta razgovor, kakoT pravijo v Londonu in priznavajo tudi v Rimu, je bil še bolj pomemben, kakor je bil prvi, vendar pa ni mogoče niti malo zvedeti, kakšen je bil njegov rezultat. Vsekakor pa je pomembno to, da so se po znanem intervjuju Mussolinija z »Daily Telegraphom« začeli razgovori med obema vladama tudi izven stika med italijanskim poslanikom in Edenom, kar brez dvoma kaže, da 6e je ozračje med Italijo in Anglijo spremenilo. Grandi in Eden se bosta sestala še enkrat pred sejo Sveta Zveze narodov, ki bo, kakor znano, 16. junija. Kakšnega določnega stališča pa Anglija kljub temu še ni zavzela in ga tudi še ne bo tako hitro. Zdi se, da je danes že večina angleške vlade r.a likvidacijo abesinske zadeve ter za odpravo sankcij, toda med angleško publiko se je radi mogočne sankcionistične propagande celokupnega evropskega antilašizma ustvarilo tako razpoloženje, _ da angleška vlada na noben način ne more dati ini- slovenjenje slovenskega književnega jezika. In to je danes naša največja kulturna naloga in naloga naših jezikoslovcev, da nam povedo, katere so naše jezikovne osnove, da jih kategorično pokažejo kot kažipot javnim delavcem, ki jim je zdaj kompas samo še zdrava intuicija, povezanost z narodom, ki pa tudi polagoma že splahneva v kolikor bolj meščanski postajamo, sicer pa samo še čustvo in nagon, ki pa sta varljiva. In v tem smislu moramo označiti za prodoren ter odločilen začetek tiste poti, ki si jo želimo v jezikoslovju, napor prof. Breznika, ki je s svojo rozpravo o jeziku naših pisatcliev pokazal pot, ki so jo šli naši pisatelji v napačni romantični zanesenosti navzgor, da gremo zdai mi nazaj k svojim slovenskim osnovam, da bomo pisali res slovenske besede in slovenski jezik, ki bo poleg našega zvoka vseboval tudi našega slovenskega duha. In tak sodobni očiščeni ic/iK bi potem želeli prevzeti za temcli sedanjega knjižnega jezika, da bo tudi »funkcijski jezik« našega znanstva, časnikorstva in drugih panog postal vsebolj domač in brez nepotrebni!^ tujk, in brez barbarizmov ter da bomo imeli s 1 o v -venščino res slovensko! ciative za odpravo sankcij. Angleška vlada tudi nt gleda prijazno zahteve Argentine, naj bi Zveza narodov zavzela čisto določno stališče v tej zadevi, ker bi po njenem mnenju ta stvar položaj le poslabšala. Baldvrin je za to, da bi se plenarna seja Zveze narodov odgodila do septembra, medtem pa bi skušala Anglija sama doseči z Italijo aranžma v abesinski zadevi, kar bi evropski položaj znatno olajšalo, tako da bi Zveza narodov samo sankcionirala poravnavo. Sankcije se ukinejo? Ženeva, 4. junija, c. Sedaj je žc sklenjeno, da se bo Zveza narodov morala sestati na izredno zasedanje. Ta skupščina se bo vršila najbrž dne 29. junija, dočim se bo svet ZN sestal šele 23. junija. Ti dnevi so bili določeni danes s posebnimi razgovori med Benešom in Edenom. Pri Benešu je posredoval v tem smislu španski delegat de Madariaga, ki je te dni v Pragi in je večkrat obiskal Beneša. Na teh sestankih je bila baje izdelana formula, kako se naj ukinejo sankcije proti Italiji, ne da bi to škodovalo Zvezi narodov, Generalni tajnik ZN Avcnol bo te dni odpotoval v Pariz, iz Pariza pa bo odpotoval v Rim. kjer se bo sestal v Mussolinijem. Haile Selasije — že žrtvovan London, 4. jun. AA. (Reuter.) Današnje izdaje londonskih časopisov prinašajo večinoma simpatična poročila o prihodu cesarja Haile Selasija v London. Časopisi pa so zelo rezervirani glede političnih okolnosti. ki so v zvezi z bivanjem abesinskega cesarja v Londonu. Tako piše »Daily Te-legraph«: Haile Selasi bo imel težko vlogo, ki jc bo moral odigrati med nami. Dostojanstvo, s katerim prenaša svojo težko usodo, in ki dviga nje gov osebni ugled v svetovni javnosti,_ je za_ nas garancija. ua ue bo napačno razumel simpatij, ki mu jih izkazuje angleški narod. Veliko stavkovno gibanje po svetu V Španiji Pariz, 4. jun. Čedalje bolj kaže, da je stavka zanetena od skrajnih ekstremistov, oziroma od komunistične stranke. Dokaz temu je, da se začenjajo sedaj štrajki, ne da bi strokovne zveze o tem sklepale. Strajk se sklene v posameznih tovarnah in strokovne zveze morejo to samo vzeti na znanje. Da za štrajki stoji mednarodna komunistična organizacija, dokazuje tudi generalni štrajk, ki je izbruhnil v Anverzi, in pa štrajkovno gibanje, ki zavzema čedalje večji obseg v Španiji. V Španiji štrajka dozdaj okoli 150.000 delavcev. V Madridu samem stavka 40.000 delavcev, ki so zapustili tovarne. Štrajka tudi gradbeno delavstvo, vendar pa do neredov ni prišlo. V Anverzi Anvers, 4. jun. AA. (DNB) Stavka pristaniških delavcev se je razširila tekom dneva na vse ladje v pristanišču. Delo je popolnoma prenehalo. Računajo z možnostjo, da bo stavka objela tudi druga gospodarska področja. Po poročilu bruseljskega »Soira« je neki komunistični vodja izjavil tole: »Naši francoski tovariši so nam dali signal. Gibanje v Anversu je samo začetek. Našim zahtevam bodo morali ugoditi, ker se bo stavka sicer razširila tudi na druga podjetja in mesta.« Popoldne se je v poslopju delavskih sindikatov i vršil shod stavkujočih delavcev. Voditelji socialnih demokratskih sindikatov so se zaman trudili, da bi delavstvo vrnili na delo. ' Kitaj razpada Hongkong, 4. junija. Velika južnokitajska provinca Fukijen se je proglasila za avtonomno državo. I Baje imajo iukijenski avtonomisti 30.000 mož močno I in dobro oboroženo armado. Tako nankinška kakor kantonska vlada 6ta poslali proti Fukijenu vojaške oddelke. Fukijen je proglasil za svoje glavno mesto Pingvu. Avtonomistično gibanje v Fukijenu so zanetili Stavka tudi v Alriki Tanger, 4. jun, Položaj v mestu je zaradi hujskanja nevarnih španakih anarhistov postal kritičen. Španski anarhisti in drugi ekstremistični elementi so včeraj v demonstracijah razbili na zgradbi španskega predstavništva v mednarodni coni vsa okna. Položaj je skrajno napet in delavci so stopili v stavko, ki se izredno hitro širi. V španskem maroku je položaj kritičen zaradi stavke transportnih delavcev, ki traja že teden dni. Zveze med Marokom in Španijo so pretrgane. ... in v Grčiji Atene, 4. jun. b. Generalna stavka v Grčiji se je razširila na vso pokrajino. Po iniormacijah jutranjih listov je zlasti nevaren položaj v Larisi, kjer je bila vlada prisiljena koncentrirati en konjeniški polk, okrog mesta pa postaviti topove. Po ulicah neprestano krožijo konjeniške patrulje, ki so pripravljene vsak trenutek stopiti v akcijo. Davi so se izvršile preventivne aretacije posameznih voditeljev, da se tako prepreči prevrat. Atene, 4. jun. Poizkus stavke v Solunu se je ponesrečil. Delavci so se vrnili na delo. Guverner Makedonije je obljubil delavstvu, da bo storil vse, da ustreže upravičenim željam delavstva. Prav tako bo izdal ukrepe za zaščito delavcev pred eks-tremnimi elementi. Večina delavskih sindikatov je odklonila sodelovanje pri stavkovnem gibanju. Za ohranitev miru je oblast izdala vse potrebne ukrepe, Po japonskem vplivu se je osamosvojila provinca Fukien Japonci. Tokinjska vlada je imela pred kratkim posvetovanje, v katerem je sklenila okrepiti japonsko propagando v južnem Kitaju z izhodiščem na otoku Formozi, ki je, kakor znano, japonska last. Tako je zdaj Kitaj ogrožen na severu in na jugu ter stoji pred naglim razpadanjem v posamezne dele. Seveda vzbuja ta proces velike skrbi posebno v Londonu, pa tudi v Washingtonu. Novi imperij Toliko smeha 2e dolgo ril bilo pri nobenem filmu, kakor pri vCeroJSnJI premieri odlične burke, polne na|bol| komičnih zaplelljajev STAN LAURGL ln OLIVER HARDY, ameriška OllO VfTT kralja smeha Vas bosta zabavala polni 2 uril »M.* KINO UNION Tel,22-21. Izvrsten dopolnilni sporedi • Predstave danes ob 16, 19'15 in 21 '15 Bombe v Palestini Haiia, 4. jun. AA. (Havas.) V glavni haifski ulici so ponoči vrgli bombo v neki avtobus, v katerem so se vozili skoro sami Židje. Ranjenih je bilo 6 Židov, 1 Arabec in 1 Egipčan. Kmalu nato je eksplodirala še ena bomba, in sicer pred poštnim poslopjem. Človeških žrtev ni bilo, le razbilo je vsa okna. Veleizdajniški proces na Poljskem Varšava, 4. jun. AA. Iz Katovic poročajo, da se je tamkaj včeraj začel pred velikim kazenskim svetom proces proti 19 obtožencem zaradi zločina veleizdaje. Obtožnica pravi, da so obtoženci organizirali tajno politično organizacijo z namenom, da se nekatere pokrajine izločijo iz sestava poljske države. Razen tega pravi obtožnica, da je sedem obtožencev bilo v zvezi z osebami, ki so v službi neke tuje države. Obtožnica obsega 43 s pisalnim strojem natipkanih strani. Vsi obtoženci so poljski državljani. Zaradi premajhnega prostora bodo razpravi lahko prisostvovali samo zastopniki tujih in domačih listov in omejeno število pravnikov. Flamci zahtevajo avtonomijo Bruxelles, 4. jun. AA, Zastopniki flamske katoliške stranke v parlamentu in senatu so se včeraj sestali na skupno sejo. V komunikeju se pravi, da se je stranka izjavila za skupno nastopanje flamske skupine s katoliško stranko v vseh vprašanjih, ki streme za preureditvijo državne uprave. Stranka pa zahteva kulturno avtonomijo za F-'am-ce z ustanovitvijo posebne Flamske akademije. Z zakonom se mora zagotoviti uporaba obeh jezikov pri vojski. Zahteva se ob koncu popolna amnestija. V italijanski vladi nobenih sprememb Rim, 4. jun. AA. Havas: Zadnje dni so krožile vesti o spremembah v Italiji. Govorilo se je celo o spremembi ustave. Toda te vesti je sam Mussolini najodločneje demantiral. Jasno pa je, da bodo sedaj tiste vodilne osebnosti, ki so se udeležile vojne v Afriki kot dobrovoljci, zavzemali važnejše položaje v Italiji. To se posebno nanaša na grofa Ciana in Bottaija. Starace še ni bil poklican iz Abesinije. Menijo pa, da bo neka 'druga osebnost prišla na njegovo mesto. Govorilo se je tudi o Suvichu in baronu Aloisiju. Toda njuni mesti bi bili zasedeni z novimi ljudmi le tedaj, če bi prišlo do popolne spremembe v italijanski zunanji politiki, kar pa lahko povzroči samo sprememba v sistemu sankcij. Letalske nesreče Berlin, 4. jun. AA. Letalsko ministrstvo poroča, da se je včeraj ponesrečilo letalo na berlinskem letališču, v katerem sta bila vodja general-štaba letalstva brigadni general Wefer in pilot Kraus. Letalo je takoj po startu treščilo na tla. Oba sta bila takoj mrtva. Minister Goring je objavil povelje, v katerem poveličuje zasluge pokojnega generala Amsterdam, 4. jun. AA. DNB: Včeraj je na tukajšnjem letališču padlo na tla avstrijsko športno letalo, v katerem sta bila znani avstrijski pilot Brunovski in ravnatelj avstrijskega Kreditanstalta Van Hengel. Oba sta mrtva. Van Hengel je potoval iz Bazla v Amsterdam. Hengel je bil od leta 1931 glavni ravnatelj »Kreditanstalta«. Kovno, 4. jun. AA. Neko vojaško letalo je strmoglavilo. Častnik, ki je bil v njem, se je rešil s paJalom, ubil pa se je podčastnik, ki je ostal v letalu. ★ Pariz, 4. junija. AA. V tekmah za Davisov pokal med Jugoslavijo in Francijo bosta na francoski strani igrala v singlih Boussus in Destremeau, v doublu pa Borotra in Bernard, na jugoslovanski strani pa Punčec in Palada v singlu in Kukuljevič in Mitič v doublu. Duiajska vremenska napoved: Hladno deževno vrnme. Velike italijanske vaje Dunaj, 4. junija b. 15 junija se bodo pričeli v južnem Tirolu veliki italijanski manevri, v katerih bo sodelovalo 5 divizij. Mesto Vipiteno (?) dobi eno pehotno in eno težko topniško divizijo. Kmetje so že dobili nalog, da pospravijo do 15. junija letos svojo žetev, enako pa se bo šola končala že 10. junija, ker bodo šolska poslopja služila vojakom za prenočišča. Gradilo se bo tudi nekaj novih vojašnic. V pokrajini med Brennerjem in Vipiteno se z največjo naglico gradi pet novih strateških cest proti avstrijski meji. Šahovski turnir Moskva, 4. junija AA. Dane« so igrali 16. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Do odmora so končali tri partije. Ragozin je realiziral z Lasker-jem po 37. potezi. Flohr je premagal Lilienthala, Rjumin pa je zmagal nad Levenfišom. Partiji Capablanca—Botvinik in Kan—Eliskases še nista dokončani. Jutri igrajo predzadnje kolo. Nastopili bodo tile pari: Lilienthal—Capablanca Botvinik—Ragozin, Laskar—Leventiš, Eliskases—Flohr in Kan— —Rjumin. Anglija in Jugoslavija »Great Britain and East« z dne 28. maja prinaša ob svoji 25 letnici pismo, ki ga je ob tej priliki poslal ravnatelju lista poslanik v Londonu dr. Slavko Grujič, v katerem pravi med drugim: »Moram reči, da je malo stvari v zadnjih 25 letih, ki bi mi nudile večje zadovoljstvo, kakor je povečano in vedno bolj živo zanimanje vseh krogov naroda Velike Britanije za mojo državo. Jugoslavija nikdar ne more pozabiti iskrenih simpatij in plemenitega in neutrudnega truda britanskega naroda, da bi ji pomagal v njeni skrbi za bolne in ranjene vojake in civiliste v svetovni vojni. Omenim samo, da je bil prvi večji dar srbskemu pomožnemu fondu dar Nj. Vel. pok. kralja Jurija in da je kraljica Mary počastila odbor srbskega pomožnega fonda, ko je privolila, da postane njegova častna predsednica. In še v mnogih drugih ozlrih je imela moja vlada dokaze o globokem razumevanju te države za nesreče Srbije, kakor tudi za njene vojne namene. Po vojni je dobra volja in prijateljstvo med Veliko Britanijo in balkanskimi deželami stalno rastlo, da so se ti kraji, ki so bili nekdaj videti oddaljeni, sedaj zbližali.« Vprašanie letošnje žetve Belgrad, 4. junija m. V Industrijski zbornici je bila konferenca, na kaieri so sodelovali zastopniki banatskega kmetijskega društva iz Pe-trovgrada, zastopniki Glavne zadružne zveze kr. Jugoslavije v Belgradu, Združenje mlinske industrije v Belgradu ter Industrijska obrfniška in Delavska zbornica v Belgradu. Na konferenci so govorili o vnovčenju letošnje žetve. Pri razmo-trivanju tega vprašanja so vsi poudarjali, da bi bilo potrebno, da bi sc mesto kontingentov pšenice, katere letošnji pridelek verjetno ne bo najboljši in ne bo ustrezal vsem zahtevam na inozemskem tržišču, ker je ponudba pšenice zelo velika, zasigurali kontingenti za izvoz okoli 10.000 vagonov fine bele moke. Pri tem kontingentu bi bilo potrebno v obliki preferencijala zasigurali cene, ki bi pokrile stroške, ki nastanejo pri pridelovanju. Osebne ve s (I Belgrad, 4. jun. m. Napredovali so za davčne uradnike VIII. pol. skup. Lovro Vavpot v Slovenjgradcu, Dragotin Jagodnik pri davčni upravi v Zagrebu II, Miroslav Humar v Obrovcu, Franc Do-leček v Brčkem, Franc Rošer na davčni upravi Sa-rajevo-mesto; za arhivarja VIII. pol. skup.: Anton Korošec v Celju, Rudolf Ahtik v Gornji Radgoni, Antonija Dostal na davčni upravi Zagreb II; za pomožnega davčnega uradnika v IX. pol. skup. Alojzij Trontel v Krškem. — Premeščen je kot višji pristav pri domu narodnega zdravja v Go-spiču dr. Krsto Harambašič, višji pristav higijen-skega zavoda v Ljubljani. — Iz državne službe sta odpuščena dr. Kosta Trenčevič, uradniški pripravnik pri načelniku carevoselskega sreza, in Blaž Štajninger, dnevničar invalidnega sodišča savske divizijske oblasti v Zagrebu. Medtem ko si Evropa beli glavo nad tem, ali naj kazenske sankcije proti Italiji podaljša ali pa jih ukine, hiti Italija, da v Afriki organizira plen, ki si ga je z zadnjo osvojalno vojsko pridobila. Novo cesarstvo, ki je štirikrat tako veliko, kakor kraljevina Italija, naj dobi žig lašistične Italije in fašistične kulture. Vendar pa postopa Italija pri tej drugi etapi, ki naj včleni Abesinijo v italijanski imperij, enako previdno, kakor je previdno in dolgotrajno pripravljala vojaško osvojitev obširnega ozemlja. Kajti veliki deli, prav za prav večina Abesinije, vojaško še sploh ni zasedena, pa tudi mnogi rasi, ki so se »prostovoljno« uklonili italijanski nadoblasti, se Rimu zde le premalo zanesljivi zavezniki. Šele, ko bodo italijanske vojaške posadke v seh večjih krajih in naseljih, na vseh križiščih in ob vseh karavanskih potih, šele tedaj bo mogla Italija mirno gledati na svojo vzhodno-afriško posest. Za ta cili pa se ji predvsem zdi potrebna zgraditev potrebnega cestnega omrežja — graditev železnic se Italijanom zaenkrat ne zdi dovolj rentabilna —, ter istočasno zgraditev mnogih letalskih opi-raiišč. Kakor ie letalo pomagalo Italijanom v glavnem osvojiti Abesinijo, tako upajo, da bodo s pomočjo nadzorstva iz zraka ludi najlažje obvladali prostrano in nepregledno deželo. Fašistični zakoni, izdani na binkoštni ponedeljek, ustanavljajo enotno vzhodno-afriško imperijal-no kolonijo z imenom Vzhodna Afrika z glavnim mestom Addis Abeba. Ze iz vsega početka je bil fašizem odločen, za združi novo osvojeno ozemlje s starimi italijanskimi kolonijami v enotno višjo upravno edinico. V italijanskem osvo-jevalnem, načrtu sta Eritreja in Somalija vedno bili mišljeni kot predstopnja za osvojitev celega abesinskega ozemlja. Iz teh dveh pokrajin se je polagoma širila italijanska penetracija v abesinsko ozemlje, kjer so Italijani imeli skozi desetletja gosto razpredeno mrežo konzulatov, katerih glavna naloga je bila proučavanje dežela v gospodarskem, narodnostnem in posebej še v vojaškem oziru. Ti konzulati so bili mnogokje v izredno prisrčnih odno-šajih s posameznimi abesinskimi poglavarji, ki so bili vedno izredno dostopni denarju, ki je bogato dotekal iz tega prijateljstva. Učinek teh ljubeznjivih in '"isrčnih odnošajev se je pokazal sedaj ob vo-;:uk; ~a=edbi Abesinije, ko so mnogi poglavarji in rasi po skrivnem dogovoru z italijanskimi oblastmi izdali svojega neguša in vpadali abesin-skim četam v hrbet. V dogovoru treh velesil leta 1906 si je Italija zagotovila most med Eritrejo in Somalijo. Vse ozemlje med obema italijanskima kolonijama je bilo v tem dogovoru proglašeno kot interesna predpravica Italije. Italijanska uprava se je odločila, da vendar tako izredno povečanega ozemlja ne bo centralistično upravljala iz Addis Abebe, ampak da mu bo dala decentralizirano upravo. S tem hoče predvsem poudariti različnost plemen po krvi in jeziku ter ludi veri, obenem pa je Italiji tudi mnogo ležeče na tem, da kar moč temeljito zabriše dosedanje meje abesinskega cesarstva. Prva izmed petih novo ustvarjenih pokrajin je Eritreja z glavnim mestom Asmara. K tej dosedanji italijanski koloniji pa bosta vključeni tudi abesinski provinci Tigre in Danakil, kakor tudi puščavska pokrajina Aussa. Na ta način bo ozemlje Eritreje podvojeno. V tem ozemlju so Italijani v zadnjem času zgradili že nekaj dobrih cest, zlasti dve, ki presekata provinco Tigre od severa na jug v smeri Addis Abebe. Zlasti pomembna je provinca Tigre, ki leži med svetim mestom Aksum in Makale in ki je ena najbogatejših abesinskih provinc, kar se tiče deželnih pridelkov. V tem ozemlju so bili se decembra meseca izredno krvavi boji. Danakilska pokrajina, kakor tudi Aussa, pa sta izredno bogati petroleja in soli. — Druga provinca Vzhodne Afrike se bo imenovala Somalija in bo obsegala vse ogromno ozemlje dosedanje italijanske kolonije, fKjmnožene z novo provinco Ogaden, ki sega na sever in zapad do province Bale in Arussi. Glavno mesto te province bo Mogadišo ob Indskem oceanu. Po obsegu je to ozemlje izredno obširno, vendar gospodarsko nima velikega pomena, ker je povečini puščava, polna peska, neplodnega zemljišča in brez vode. — Tretia provinca se imenuje H a r a r , kateri bosta prideljeni tudi pokrajini Bale in Arussi. Večina prebivalstva le pokrajine z glavnim mestom Hararjem je po veri mohame-danska. Abesiniji jo je podvrgel šele cesar Mene-lik. Iu so izredno važna in bogata ozemlja, ki leže blizu železniške proge Džibuti—Addis Abeba. Dosedaj se je mislilo, da si je to pokrajino pridržala Francija kot zaledje svoje somalijske province. Prebivalstvo je razmeroma gosto naseljeno in zemlja je izredno bogala rudnin in mineralnih olj. — Četrta pokrajina naj obsega jedro Abesinije in sicer rod A m h a r c e v. To je visoka planota ob jezeru Tana s provinco Šoa. Glavno mesto je določeno Gondar. To ozemlje se je dosedaj smatralo za izrazito interesno sfero Anglije, to pa radi nilskih voda, ki ga pretakajo. V zdravstvenem jx>gledu so fe fiokrajine prvovrstne, višinska klima je zdrava in zelo jsrimerna tudi za Evrojxe. Razen tega je jx>krajina bogata vode. Italijani računajo, da bodo mogli milijone svojih naseljencev naseliti v tem prostranem ozemlju, ki ni nič manjše kot Italija sama. Dosedaj prebiva na tem ozemlju kake 4 milijone ljudi. — Kot zadnja provinca naj bi obsegala zapadno Abesinijo, kjer so naseljeni Gala in Sidamo rodovi. Glavno mesto le pokraijne se imenuje Džima. Tega prostranega ozemlja Italijani dosedaj sploh še niso zasedb. Semkaj so se zatekle tudi negušove armade, ki so se morale umakniti izpred Addis Abebe. Radi kritja iz obmejnega britanskega Sudana je verjetno, da se bodo mogle še nekaj časa upirati italijanski nadvladi. Večina tega ozemlja je še nepreiskanega in tudi težko dostopnega. Po poročilih italijanskih izvedencev pa je to najbolj bogata pokrajina, ki more postati ne le zakladnica žita, riža in drugih deželnih pridelkov, ampak je tudi izredno bogata rudnin. Razen velikih množin zlata, platine, premoga, železa in bakra so tudi velika najdišča petroleja. Italijani sodijo, da bo v bodočnosti mogoče v teh pokrajinah zgraditi izredno plodonosno industrijo, s pomočjo katere bo Italija glede sirovin lahko jjopolnoma neodvisna od inozemstva. Italijani imajo zaenkrat v načrtu zgradnjo važnih cest, ki naj Addis Abebo, ki je zamišljena kot glavno mesto tega ogromnega ozemlja, združijo z najbolj oddaljenimi pokrajinami. 80.000 domačinov in 30.000 italijanskih gradbenih strokovnjakov naj čimprej zgradi zveze med novimi prestolicami. Prav tako gradi Italija jjo vsem osvojenem ozemlju letalska oporišča, kasarne za vojaštvo itd. Razne študijske komisije so bile odjDOslane v Abesinijo, da prouče možnosti naselitve in izrabljanja naravnih bogastev. Iz vsega se vidi, da Italija niti najmanj ne misii, da bi s komurkoli bilo treba deliti afriški plen. Domači odmevi Časi se izpreminjajo Še pred nekaj leti so zelene kravate veljale vsem fašistom in vsem pristašem centralizma in e frazami zastrtega nasilja in tudi oblastem, ki so stale pod vplivom JNS, kot dogovorjeno znamenje zarotnikov in državi nevarnih tolp. Te dni pa je »Kmetski list«, glasilo sedanjega JNS-senatorja J. Puclja, že objavil poziv »Zveze kmetskih fantov in deklet*, glavne in edine organizacije vsega Puclje-vega »pokreta«, naj si vsi njeni moški člani napravijo zelene srajce in tudi — zelene kravate, ki so del njihove uniforme. Zelene kravate so torej tudi v teh vrstah že izgubile značaj uporniškega in za-rotniSkega znamenja. Ali jw »Kmetski liste, ozir. »Zveza kmet. fantov in deklet« ve, kakšen divji lov je bil še pred štirimi leti na zelene kravate? Vse, kar stalno zalezuje naš narod, je stikalo za njimi in gorje tistemu, pri katerem so jo našli! V imenu zakona so ga aretirali in podrobno zasliševali, kje jo je dobil, koliko je dal za njo, kolikokrat jo je ze nosil in komu jo misli v testamentu zapustiti. Vsaka malenkost je bila za zasledovanje zarotnikov važna in jx>membna, zato se je takih spisov nabralo cele kupe. Pri sodnih procesih so ležale na državnih mizah poleg kamenja in polen kot najhujša »corpora delieti« in kaj čudimo se drznosti »Zveze kmečkih fantov in deklet«, da je ravno ta najnevarnejši del meščanske, ne kmečke, obleke sprejela v svojo uniformo. Morda se je to zgodilo samo na samozavestno prigovarjanje g. J. Puclja, ki je znan po svojem neustrašenem pogumu in po svoji veliki pripravljenosti na žrtve. Ta edini je takrat lahko od blizu videl, da vsa reč le ni tako nevarna, kakor se je zdelo takratni JNS, današnja JNS je najbrž, tudi že drugačnega mnenja, čeprav je on obema pridno zaplečeval. Po svojim finem političnem vohu pa je prvi upal priznati, da se je takrat »motil! in da je treba poizkusiti še drugo pot. i Ostane samo še eno vprašanje: kje si bodo ti j »fantje« nabavili zelene kravate? Takrat so bila 1 katoliška prosvetna društva e Prosvetno zvezo vred . proglašena kot največja skladišča in razjjošiljalnice zelenih kravat. Toda tam jih bo težko kaj dobiti, saj jih niti policijske preiskave kljub vsem sumni-čenjem niso mogle najti. V arhivu sodišča za za-! ščito države jih je pa še nekaj in pravijo, da ima I g. J. Pucelj v vseh razmerah in ob vseh uniformah ; »dobre zveze«, torej... Vsak po svoje Dr. Dragoljub Jovanovič večkrat ubere v^ politični taktiti svojo )>ot nn veliko jezo združene opozicije. Za prejšnjo nedeljo je s svojimi prijatelji napovedal zborovanje združene opozicije v nekem šumadijskem mestu s posebnim opozorilom, da bosta na zborovanju govorila tudi Ljuba Da-vidovič in Joca Jovanovič. 21. maja pa so pisali g. Davidoviču, naj pride na zborovanje, ker je na sj>oredu tudi njegov govor. Ljuba Davidovič je seveda odgovoril z ogorčenim pismom, da to vendar ne gre, da bi kar tako cele tedne prej na-jiovedovali v letakih govornike, ki o vsem tem še nič ne vedo, da to ni lef>o, da tako ne gre, da je tudi v j)olitičnem delu treba poznati neko poštenost itd. Ob koncu je prireditelje kot poštene ljudi prosil, naj pismo vsekakor preberejo na zborovanju. Ne vemo, ali so mu ustregli ali ne, ' vemo le, da se dr. Dragoljub Jovanovič s starimi avtoritetami rad včnsih brezobzirno poigra in dn sl radi njihove užalienosti in ogorčenosti ue beli glava. Belgrajske vesti Belgrad, 4. junija m. Dne 9. junija bo prispelo v Belgrad iz Londona vodstvo britanske legije. Za časa svojega bivanja v Belgradu. bodo angleški bojevniki gostje Združenja nosilcev Karadjordjeve zvezde z meči, V prestolici se bodo mudili dva dni. Tu se bodo prvi dan vpisali v dvorno knjigo, nato pa bodo napravili potrebne obiske. Drugega dne bodo odpotovali na Oplenac ter počastili spomin blagopokojnega kralja Aleksandra. Po povratku se bodo sestali s predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti. Iz Belgrada bo vodstvo britanske legije odpotovalo v Skoplje, kjer bo prisostvovalo odkritju spomenika padlim britanskim vojakom, ki so tu pokopani. Iz Skoplja se bodo podali v Sofijo. Belgrad, 4. junija m. Z večernim brzovlakom bo odpotoval v Bukarešto prometni minister dr. Mehmed Spaho ter bo imel tam konec tega tedna sestanek zromunskim prometnim ministrom Franasovičem. Govorila bosta o zgraditvi velikega železnega mostu preko Donave pri Prahovu. Minister brez portfelja dr. Šefkija Behmen je pa davi z ekspresnim vlakom odpotoval s svojo gospo soprogo v Turčijo, kjer bo ostal nekoliko dni. Belgrad, 4. junija, m. V dvorani tukajšnje Obrtne zbornice je bila danes skupna konferenca predstavnikov Zveze bolgarskih obrtnikov in raznih obrtnih organizacij iz Belgrada. Net konferenci so govorili o vprašanjih, ki se tičejo jugoslovanskega in bolgarskega obrtništva. Obojestransko so poudarjali želje in polrebe po izmenjavi pomočnikov in po delu v tem smislu, da bi se obrtniška zakonodaja v obeh državah čim bolj izenačila. Po konferenci so se bolgarski obrtniki odpeljali na Oplcnac in se poklonili ma-nom blagopokojnega kralja .Aleksandra. Belgrad, 4. jun. m, Na intervencijo poslanca in člana ožjega izvršilnega odbora JRZ dr. Franca Klara je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje odredil 5 vagonov koruze za poplavljence v dolenjelendavskem okraju. Bevčeva alera Zagreb, 4. junija b. Bevčeva afera je sedaj končana. Na današnji tajni razpravi je zagrebško kaisAcijsko sodišče potrdilo obsodbo ljubljanskega okrožnega sodišča v celoti in g. Bevc se bo moral pokoriti za svoje grehe. Zemun, 4. jun. AA. Poročilo metereološke letalske službe: Evropa: Ciklon s središčem nad Nemčijo in severno Italijo povzroča oblačnost, de-ževnost in ponekod močne vetrove v srednji in južni Evropi. Slab sloj visokega pritiska s pretežno jasnim vremenom je še nad južno Skandinavijo, Poljsko in vzhodnim delom Balkanskega polotoka. — Jugoslavija: Pooblačilo se je po vsej kraljevini. Dežuje na zapadni polovici. Temperatura je nekoliko padla v Primorju, zrasla pa v ostalih predelih, Minimalna temperatura Mrzle Vodice 4, maksimalna Podgorica 28 stopinj. — Napoved za 5. junij: Oblačno in deževno in ponekod hud veter bo vladalo v vsej kraljevini. Temperatura bo padla v zahodnih krajih, zrasla pa v drugih pokrajinah. — Solnce vzhaja ob 4.53 in zahaja ob 19.20. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, ve činoma oblačno s prehodnim deževjem. Mednarodni policisti v Ljubljani Sklep policijskega kongresa Ljubljana, 4. junija. I Mednarodna komisija kriminalne policije, ki je imela svoj letošnji, to je XII. kongres, v Bel- j gradu, je sklenila, da zasedanje zaključi z mani-festacijskim zborovanjem v Ljubljani in sicer po 10 dnevnem potovanju po državi, kjer so si člani natančno ogledali vse naše varnostne ustanove. V Ljubljano so se pripeljali snoči. Sprejeli so jih predstavniki oblasti in njihovi stanovski tovariši, Ker je takšen dogodek silno redek, je potrebno, da si zapišemo imena vseh udeležencev tega kongresa najvišjih policijskih predstavnikov iz treh kontinentov, to je iz Evrope, Amerike in Azije, ki jih naša država bržkone za dobo več decenijev ne bo imela čast pozdraviti. Imena gospodov so sledeča: Nemčija: Grof Helldorff, predsednik berlinske policije, Liebermann von Sonnenberg, ministerialni ravnatelj v Berlinu, Nebe, vladni svetnik v Berlinu, dr, Parcey, vladni svetnik v Bremenu, dr. Lebig, šef kriminalne policije v Monakovem, Hel-ler, vladni svetnik v Berlinu. Avstrija: Dr. Schultz, podpredsednik zvezne policije na Dunaju in trajni poročevalec mednarodnih kongresov, dr. Dressler, dvorni svetnik na Dunaju in generalni tajnik kongresov, dr. Adler, vladni svetnik in urednik mednarodne kriminalno-policijske revije, Kolenberger, višji uradnik zvezne policije na Dunaju. Belgija: Louvage, vrhovni komisar sodne policije v Bruslju. Bolgarija: Manolov, šef kriminalnega oddelka policijskega ravnateljstva v Sofiji, Malinov, načelnik v policijskem ravnateljstvu v Sofiji, Paskalev, ravnatelj policijske šole v Sofiji, Nenov, šef oddelka za identifikacijo pri policijskem ravnateljstvu v Sofiji, Diskov, uradnik istega ravnateljstva. Kanada: Dufresne, preds. policije v Montrealu. Danska; Jakobsen, šef državne policije in policijski ravnatelj v Kopenhagnu. Francija: Mondanel, generalni kontrolor kriminalne policije za vso Francijo (ki je vodil preiskavo v marsejskem procesu), Bartheler, policijski komisar v Parizu (ki je vodi! preiskavo na Madjarskem v marsejskem procesu), Guibal, policijski komisar iz Marseillea, ki je bil glavna priča v marsejskem procesu, Corby, policijski komisar v Parizu, Guerin, policijski inšpektor na policijski prefekturi v Parizu. An£*ija: Norman Kendal, podkomisar (pod-ravnatelj) Novega Scotland Yaria v Londonu. Madjarska: Dr Dorning, šef kriminalne policije v Budimpešti, Tartsanyi, policijski kapetan v Budimpešti. Litva: Pamataitis, šef kriminalne policije v Kaunasu. Norveška: Welhaven, preds. policije v Oslu. Palestina: Barker, policijski podravnatelj v Jeruzalemu. Nizozemska: Broekhoff, državni komisar za policijo v Amsterdamu, polkovnik van Houten, poveljnik kraljevske policije v Doornu. Poljska: Dr. Nagier, višji policijski inšpektor v Varšavi, Zoltaszek, policijski poveljnik v Kato-vicah, Plotnicki, policijski inšpektor v Varšavi. Portugalska: Lourenco, ravnatelj kriminalne policije v Lizboni, Pereira, šef oddelka za kriminalno nadzorstvo v notr. ministrstvu v Lizboni. Romunija: Alarasu direktor kriminalne policije v Bukarešti, dr. Dumitrescu, policijski načelnik v Bukarešti, dr. Puticiu, policijski prefekt v Oradea Mare. Švedska: Hallgrem, policijski predsednik v Stockholmu, Soederman, direktor kriminalnega instituta v Stockholmu, Zetterquist, policijski ravnatelj iz Stockholma, Švica: Dr. Muller, šef kriminalne policije v Zurichu. Češkoslovaška: Vanašek, šef kriminalne policije in vladni svetnik v Pragi. Turčija: Izzetin, policijski inšpektor v Ankari, Sunguralp, šef odseka na ravnateljstvu za javno varnost v Ankari, Tanijeri, šef oddelka v policijskem ravnateljstvu v Ankari. Urugvaj: Dr. Weissmann, urugvajski konzul v Zagrebu. Jugoslavija: Dr. Grašič, inšpektor v notranjem ministrstvu, Simonovič (znan iz marsejskega procesa), inšpektor v notranjem ministrstvu, Miliče-vič (ki je identificiral Pospišila in Kvaternika), tajnik v notranjem ministrstvu v Belgradu, Vuč-kovič, ministrski (tajnik v Belgradu, Grujič in Andanovič, uradnika iz notranjega ministrstva v Belgradu. Gostom, ki zastopajo 22 držav, je bila prirejena snoči slavnostna večerja na nebotičniku, kjer je pevski zbor policijske straže navdušil goste s slovenskimi narodnimi pesmimi, ki so za večino od njih bile pravo razodetje. Danes so si ogledali »Ljubljano v dežju«, na-Icar so imeli v Trgovskem domu zaključno zborovanje, na katerem je imel ban dr. Natlačen naslednji govor: Govor bana dr. Natlačena Spoštovana gospoda! Dvanajsto zasedanje mednarodne komisije za kriminalno policijo, ki se je pričelo pred desetimi dnevi v naši državni prestolnici, gre h koncu. Za Vami je delo, ki ste si ga v programu določili za ta kongres in ki ste ga usmerili za tem, da na podlagi medsebojnih bogatih izkustev in strokovnega znanja najdete novih potov in načinov, kako naj bi se varnostna služba izpopolnila, da bi v čim večji in v čim popolnejši meri ustrezala svojemu namenu. Vaše delo, Vaša služba ima io veliko in važno nalogo, da varuje v državi in v človeški družbi mir in red in da s tem ustvarja in zagotavlja tiste temeljne pogoje, brez katerih ni mogoča civilizacija in brez katerih ni mogoče uspešno delo za duhovno in gmotno kulturo, za vsestranski napredek države in človeštva. Zato iskreno želim, da bi Vaše delo, ki ste ga opravili v teh dneh v naši državi, obrodilo mnogo dobrih sadov in prineslo najboljših uspehov za našo državo, za vse države, ki so bile na lem kongresu zastopane in za vse človeštvo, ki si gotovo ne želi ničesar bolj, kakor miru in varnosti, da se more nemoteno posvetili delu Prireditelji kongresa so modro združili utile cum dulci. Tako Vam je bila dana prilika, da ste si povodom kongresa ogledali precejšen del naše države. Videli ste Belgrad, ki gotovo dostojno predstavlja našo še mlado državo in njeno močno hotenje po razvoju in napredku. Prepotovali ste in si vsaj bežno ogledali Bosno in videli Sarajevo, po svoji pestrosti morda najznamenitejše mesto v Evropi. Obiskali sle naš stari ponosni Dubrovnik in občudovali sle naravno lepoto in se di vili modrini našega Jadranskega morja. Končno pa Vas ie privedla pot v našo Slovenijo. Veseli me in v posebno čast si štejem, da Vas morem kot ban dravske banovine, kot najvišji državni predstavnik v Sloveniji pozdraviti. Predstavnikov tolikega števila držav iz skoro vseh delov sveta Sloveniia in njena prestolnica Ljubljana menda doslej še ni imela prilike naenkrat pozdraviti v svoji sredi. Zato se Ljubljana in vsa Slovenija raduje Vašega obiska in Vas iskreno in prisrčno pozdravlja. Želim, da bi Vam bile te kratke ure, ki jih bosle preživeli med nami Slovenci, res prijetne in da bi odnesli od nas kar najlepše spomine. Obžalujem samo, da je čas Vašega bivanja v Sloveniji tako kratko odmerjen in da Vam je tudi vjeme nenaklonjeno, kajti želel bi da bi si mogli ogledati natančneje naše kraje, ki spadajo z ozirom na svojo naravno lepolo gotovo med najlepše evropske pokrajine. Prosim Vas, da odnesete od nas to zavest da živi tu narod, ki je sicer majhen po številu, ki pa prav tako srčno ljubi svojo državo Jugoslavijo, kakor svojo slovensko zemljo. Pooblaščen od gospoda ministra notranjih del dr. Aniona Korošca proglašam s lem, da je dvanajsto zasedanje mednarodne komisije za kriminalno policijo zaključeno. Obed v Unionu Ob 1 popoldne pa so bili gostje bana dravske banovine dr Marka Natlačena v hotelu Union. Velika restavracijska dvorana je bila okusno pripravljena in vsa posejana s slovenskimi nageljni. Postrežba izvrstno urejena, tako dobro, da so nekateri gostje mislili, da strežejo v civilno obleko preoblečeni strumni tovariši. G. ban je poleg naštetih gostov, od katerih jih je nekaj bilo v spremstvu svojih žena, povabil tudi najvišje predstavnike vojaških, upravnih, sodniiskih in policijskih ustanov k temu poslovilnemu obedu. Gostje so bili zelo dobro razpoloženi in niso mogli prehvaliti discipline in reda in tudi ne dobrote slovenskih vin. Pri desertu se je dvignil g, ban ter je v par kratkih besedah pozdravil »goste iz treh kontinentov«, pribil ta zgodovinski trenutek, ki je nam Slovencem in državi v izredno počastitev ter pozval vse, naj se dvignejo in nazdravijo skupno ž njim »vsem vladarjem 22 držav, ki so tukaj zastopane«. Dvorana jih je pozdravila stoje s slovenskim pozdravom: Živeli! G. banu se je v daljšem govoru zahvalil g. Mondanel iz Pariza, ki je v izbranih besedah poveličeval lepote države, ki so jo videli, gostoljubnost notranjega ministra dr. Korošca in vse uprave, ki je 'pod njegovim vodstvom in ki je s takšno požrtvovalnostjo stregla njihovemu udobju. Zahvalil se je osrednjemu kakor tudi jugoslovanskemu organizacijskemu odboru za vse užitke tega zasedanja, ki se jim zdi kot prekrasni sen, ki se bliža svojemu koncu. Zahvalil se je imenoma še enkrat ljubeznivemu vrhovnemu protektorju kongresa notranjemu ministru in imenoma tudi njegovemu visokemu uradništvu, ki ga jim je v osebah načelnika Laziaa, svetnika Simonoviaa, tajnika Mi-ličeviča, ki so bili vseskozi najbolj ljubeznivi gostitelji in požrtvovalni prijatelji, dal na razpolago za uspeh kongresa, ki bi ne mogel biti lepši. Nazdravil je g. notranjemu ministru, g. banu in ljubljanskemu organizacijskemu odboru ter vsem kongresistom, ki se »zavedajo, da gre eno najlepših zasedanj, kar so jih doživeli, k mnogo prezgodnjemu koncu«. Francoskemu zastopniku se je pridružil podšef londonskega Scotland Yarda g. Kendal, ki je po pričevanju uglednega nizozemskega gospoda v Ljubljani danes govoril več kot vseh 12 let, kar ga pozna. G. Kendal je napravi! lep poklon naši policiji, vsem našim ustanovam javne varnosti in vrhovnemu vodstvu v osebi tolikanj ljubeznivega, gostoljubnega in za v njihovo stroko spadajoča vprašanja toliko zainteresiranega notranjega ministra Jugof'avije, ki kongresisti njegove očarljive osebnosti ne bodo pozabili. Pozdravil je pa še posebej polkovnika van Hutena iz Nizozemske, ki je nekak oče teh mednarodnih kongresov in ki mu torej gre tudi zasluga da so letos imeli priložnost videti krasote Jugoslavije in strumnost ter discipliniranost njenega naroda, ki ga čaka še sijajna bodočnost. Govorila sta še polkovnik van Houten in dr. Dressler, ki sta bila oba polna pohvale, ne laskanja, kot sta poudarila, ampak iskrene, »strokovne pohvale« nad vsem. kar so doživeli v »tej deželi očarljive gostoljubnosti in nedojmljivih prirodnih krasot«. Gostje so se nato razšli, nekateri na Bled, da se od tam odpeljejo proti Monakovu, drugi so ostali v Ljubljani, da se vrnejo ali proti jugu ali proti Dunaju, vsak nazaj v svoj delokrog. beputacija pri g. banu Okrog pol enajstih dopoldne sc je prišlo k banu pokloni predsedstvo mednarodne komisije kriminalne policije. Deputaciio je vodil gosp. Simonovič, svetnik pri notranjem ministrstvu. Z njim pa so bili dr. Schulz, podpredsednik varnostne službe na Dunaju, dr. Bressler z Dunaja. Manojlov iz Sofije, Mondane iz Pariza in Kendal iz Londona. Pri tej priliki in z ozirom na znano razpoloženje, ugotavljamo, da je predsednik stalne komisije. mednarodne kriminalne policije vsakokratni predsednik varnostne policije na Dunaju. V slučaju, da tega ni. pa podpredsednik te komisije iz one države, v kateri se kongres vrši. Gostilničarski kongres v Ljubljani Ljubljana, 4. junija Velika in prostorna unionska dvorana je danes dala prostor velikemu III. vsedržavnemu kongresu gostilničarjev Jugoslavije. Delegati, okoli 100 po številu, dalje ljubljanski gostilničarji ter drugi gostilničarji iz države, ki so prihiteli ogledat si razstavo na velesejmu, so dvorano skoraj napolnili. Kongres sam je bil začet z državno himno, nakar je imel začetni govor predsednik ljubljanske Zveze gostilničarskih združenj g Ciril Majcen. Pozdravil je navzočnena zastopnika ministra za trgovino in obrt dr. Josipa Brusiča iz Belnrada, zastopnika bana dr Natlačena svetnika Boršlnarja, finančnega direktorja g. Sedlarja, ki je zastopal finančno ministrstvo, zastopnika mestnega župana dr. Adlešiča g. Miroslava Zupana, zastopnika banovine načelnika dr Hubada, referenta za turizem v trgovinskem ministrstvu g. Janka Smokvino, predsednika Zveze trgovskih gremijev g. J. Kavčiča ter zastopnike posameznih trgovskih zbornic v državi. Zvezo za tujski promet je zastopa! ravnatelj g Vladimir Pintar. Udeležencem kongresa so bili nato predvajani nekateri lepi odlomki iz filma »Triglavske strmine« Soglasno in z navdušenjem so bile sprejete vdanostne brzojavke Nj Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter vsemu kraljevskemu namestništvu, pozdravne brzojavke notranjemu ministru dr. Korošcu finančnemu ministru dr. Letici, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču in banu dravske banovine dr. Natlačenu. Glavni tajnik zveze g. Sekulovič je prečila! številne pozdravne brzojavke iz raznih krajev države. Predsedstvo kongresa je nato prevzel g. Nkolič iz Belgrada. Predsednik ljubljanske zveze g. Majcen je podal obširno poročilo o finančni strani gostil-ničarške obrti, zlasti o dpvkih, ki so temu stanu naložene. Zanimivi so statistični podatki, ki jih je navajal za Slovenijo: Imamo okoli 5300 gostilničarskih obrti, ki so bile davčno ocenjene na 195.280 milijonov prometa, obdavčene pa so bile na 28.850.000 Din Gostilničarstvo Slovenije plača letno okoli 19 milijonov Din raznih neposrednih davkov, na posrednih kakor trošarinah, dalje na raznih taksah in drugih davčnih izdatkih pa okoli 80 milijonov Din. Sledilo je poročilo glavnega tajnika g. Vese-lina Sekuloviča. Poročal je, da je v vseh treh letih, odkar obstoja vsedržavna zveza gostilničarjev, zveza živahno posredovala pri raznih oblasteh, zlasli pa pri finančnem ministrstvu, za olajšanje položaja gostilničarskega stanu, ki je fiskalno močno obremenjen, povrh tega pa je tudi pod najbolj ostro kontrolo, saj ni mogoče gostilničarju skriti niti najmanjše količine pijače ali jedi, ki io proda. Težavni položaj gostilničar-ske obrti v davčnih zadevah je priznal tudi finančni minister. Zveza gostilničarjev je posredovala tako v vprašanji! novelizacije obrtnega zakona. Dosegla je, da bo gostilničarstvo priznano kot posebna veja narodnega gospodarstva. Dalje je dosegla, da je vlada naročila banovinam, nai strožje postopajo v pobijanju šušmarstva v go-stilničorski obrti. Predvsem mora biti urejeno razmerje zasebnikov, ki oddajajo zasebne sobe, do hotelirjev in lastnikov prenočišč. Dne 25. maja je bila v finančnem ministrstvu seja zastopnikov finančnega ministrstva, Narodne banke, Drž. hipotekarne banke, Zveze bank, Jugoslovanske hotelirske zveze in pa Zveze gostilničarjev. Na Jej seji so zastopniki pretresali vprašanje sanacije hotelskih podjetij, ki je sedaj nujno in aktualno. Zveza se ie tudi mnogo bavila z vprašonjem ba-novinskih trošarin na alkoholne pijače in z vprašanjem sezonskih obratov. Velike težave so tudi glede avtorskih tantiem na glasbo, ker pri nas_ ni enotne avtorske centrale, ki bi bila pooblaščena, da samo ona pobira tantieme Zveza zato zahteva, naj se ustanovi enolna avtorska centra- la za vso državo Zveza je tudi intervenirala pri vladi, nai se uvede enoten postopek glede plačevanja taks in naj sp omilijo globe. Zveza upa, da se ii bo to posrečilo Govorili so nato razni zastopniki posameznih bonovinskih zvez. Iz njihovih govorov je bilo razvidno, da je gostilničarstvo v vsei državi složno v skupnem prizadevanju za zboljšanje svojega stanu. ' Resolucija Ob zaključku kongresa so zbrani gostilničarji soglasno sprejeli obsežno resolucijo, v kateri naglošajo svoje bistvene zahteve. Resolucija ugotavlja predvsem: Poleg gospodarske krize je eden glavnih vzrokov slabega položaja gostilničarskega stanu slabo izvajanje zakonskih predpisov in odredb. Gostilničarji zahtevajo novelizacijo obrtnega zakona in spremembo uredbe o ustanavljanju gostilničarskih podjetij. Zahtevajo tudi uredbo o dokazu strokovne sposobnosti. Gostilničarji dalje zahtevajo najstrožje postopanje proti šušmarstvu zlasti proti prodajanju pijač, jedil in oddajaniu zasebnih sob v zasebnih hišah, zahtevajo prepoved krošnjarenja z alkoholnimi piiačami, omejitev Ne pozabi (Zkt bonbone: PROIZVOD: UNION, ZAGREB. sezonskega oddajanja zasebnih sob, omejitev izdajanja dovoljenj zMladega Triglava« bil povsem neupravičen. V Ljubljani, dne 30. maja 1936..? Slede štampiljke in podpisi: Klub neodvisnih akademikov »Mladi Triglav«, Ljubljana; Akademski agrarni klub »Njiva« v Ljubljani; Kliib jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, Ljubljana: Jugoslovenski nacionalistični klub •Edinstvo«, Ljubljana, s pripombo: »Pristanek J. N. K. »Edinstva« velja le kot protest proti kršitvi akademske svobode, ker o opravičenosti razpusta K. N. A. »Mladega Triglava« nI »Edinstvo« mero-dajno soditi.« Potem Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran«, Ljubljana, s pripombo: »Ne poznavajoč globlje vzroke nameravanega razpusta protestiramo proti kršitvi akademske svobode.« Podpis je odklonila samo Akedamske zveza in je to utemeljevala takole: Akademska zveza si ne more predstavljati resnega protesta proti »nameravanemu razpustu«, ker za vse organizacije grozi nevarnost »nameravanega razpusta« od strani oblasti, kakor hitro delovanje društva kaže, da bi se moglo pregrešiti proti veljavnim predpisom. Po tem pravilu bi se proti tej nevarnosti moralo vedno protestirati. Najmanj pa moremo resno protestirati proti razpustu, ki ga šc nikjer ni, ki je »nameravan« in za katerega razloge ne vemo niti ne moremo vedeti. Zato o opravičenosti oziroma o neopravičenosti razpusta tudi ne moremo soditi Razlogi so pa za nas edino merodajni pri protestu ker če bi, recimo, senat utemeljeval razpust kake organizacije s tem. da vrši društvo komunistično propagando, mi ne bi protestirali. In končno moramo še tudi to poudariti, da ravno »Mladi Tri-clav« nastopa pri vseh študentovskih akcijah, kakor n. pr. pri Univerzitetni Akciji za knjižnico, skupno z društvom »Edinstvo« in »Jadrali« proti Akademski zvezi in ji povsod v zlobnem namenu stavlja ovire ter s tem povzroča odnošaje, ki niso prijateljski. Samo takrat, kadar rabi »Mladi Triglav« Akademsko zvezo za svoje osebne potrebe in si želi njene moralne zaslombe. se obnaša bolj skromno, kar pa smatra Akademska zveza za izigravanje in tudi še iz tega razloga odklanja podpis »Mlademu Triglavu«. Zaluml in xaklpl. žejo hitro pogasi. Na] bo staro, naj bo mlado. pije CLIO limonado! • Obiščite pavilion ..CUO" zaietkom velesejma • levo) Gustav Frghllch v gl. vlogi prekrasnega velefllma STRADIVARI IVesmrlne gosli Jutri premiera v KINU UNION Drobne novice V nedeljo, 7. junija t Slovenski tabor v Mengšu Slovenski tabor v spomin majniške de* klaracije in v spomin proslave 60-letnice našega voditelja dr. Korošca bo v Mengšu prihodnjo nedeljo, dne 7. junija. Sv. maša bo že ob devetih. Med mašo se bo formiral sprevod, zato naj udeleženci po možnosti opravijo svojo versko dolžnost že zjutraj. Ob 10 se bo začel pomikati sprevod udeležencev po trgu na zborovalni prostor, kjer nastopijo govorniki. Svojo udeležbo je obljubilo več gospodov ministrov in bodo zastopani tudi drugi odlični predstavniki stranke. Koledar Petek, 5. junija: (Kvaterni petek.) Bonifacij škof; Valerija, mučenica. — Ščip ob 6.22. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi ■f V Petrovčah je umrla ga. Ida W u d 1 e r , roj. Božič, učiteljica v pokoju in soproga šolskega upravitelja g. Rudolfa Wudlerja. Pokojna gospa zapušča dva sinova: Branko je knjigovodja banovinskega zdravilišča na Dobrni, Boris pa študira tehniko v Pragi. Pogreb bo v petek, dne 5. t. m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče k Sv. Kancijanu v Žalcu. Naj ji sveti večna luč! G. soprogu in sinovoma naše iskreno sožalje! t Pri Veliki Nedelji je umrl v četrtek zju-upan in posestnik g. Anton Kržič pd. Boštjanov oče v 61. letu starosti. Blagega in vzornega krščanskega moža bodo spremili v soboto zjutraj ob pol 9 k večnem upočitku. N. v m. p.l Osebne vesli = Odlikovani so: z redom jugoslovanske 5. razr. orožniška polkovnika Miloš Jedlička in Dra-gotin Mašek; z zlato svetinjo za vestno službovanje orož. stotnik I. razr. Adolf Seidl. = Imenovana sta za poveljnika 2. bat. 16. pešpolka peh. podpolkovnik Rudolf Štaufer, doslej v službi v šfabu pešpolka kraljeve garde, in za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 19. topniškega polka topniški stotnik I. razr. Marijan Derenčin. = Upokojen je orožniški nadjx>ročnik Zvoni-mir Čejka. = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gospodje: Bele Anton iz Nove- Pa mesta, Ceplak Vekoslav iz Ljubljane, in Perger rane iz Moravč. Čestitamo! Svila SOOVAN HLAD IN LAHKOTNOST MODA ELEGANCA — P. n. naročnikom pošte Cirkovce, ki so dvakrat brez podpisa izrazili željo po hitrejši dostavi lista, naznanjamo da smo storili vse potrebno v svrho izpolnitve njihove želje. Uverjeni smo, da je že odstranjena ovira, ki jo je povzročil novi vozni red .Ce bi se zamude še ponavljale, prosimo obvestila s podpisom naročnika. — Pedagoški tečaj za učitelje(-ice). Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v počitnicah od incl. 17. do incl. 22. avgusta pedagoški tečaj za učitelje(-ice) vseh strok. Ta tečaj bi bil prvi povsem pedagoški tečaj v Ljubljani. Na tečaju bodo sledeča predavanja: 1. univ. prof. dr. Ozvald: Obrazovalni pomen svetovnega naziranja in ljudske morale, 2. prof. Šolar: Vzgojni pomen pouka slovenskega jezika, 3. učitelj Hreščak: Kulturni in vzgojni problemi sedanjega časa. učitelj Mencej: Individualna in socialna pedagogika, 4. učitelj Pahor: Fašistična vzgoja in šola, 5. prof. Boje: Pomen strukture psihologije za moderno pedagogiko, 6. učiteljica Vo-detova: Težko vzgojljivi otroci, 7. dr. Brumen: Učitelj — vzgojitelj — človek, 8. prof. Čopič: Milje in življenje našega šolskega otroka, 9. prof. Cernejeva: Načela moderne metodike, 10. prof. Vodnikova: Delo kot vzgojni in metodični princip, 11. prof. dr. Oogala: Značaj in vzgojljivost. Razen tega bosta poročala še gg. Ozvald in Čopič o utisih s študijskega potovanja po Nemčiji, oz. po Češkoslovaški. Priiavnina za tečaj znaša 20 Din, s čimer bi krili režijske stroške. Za prenočišča (od 10—15 Din) bo preskrbljeno, hrano bi dobili udeleženci f>o različnih menzah. S tečajem bodo združeni tudi družabni sestanki in ekskurzije. Prijave je poslati do 30. junija na naslov: Pedagoško društvo, Ljubljana, Drž. učiteljska šola. Kdor bi reflektiral na prenočišče, naj *o v prijavi posebej pripomni. — Odbor. cij, tajnik; Kreč Miha, blagajnik; Benulič losip in Lavrenčič Anton kot namestnika. V nadzorstvo so izvoljeni: Jerman Ivan, predsednik; Pire Kari in Šuštar Ivan kot člana. Ker so bile do sedaj vse intervencije od strani društva glede izplačila ime-novanh vlog brezuspešne, bo novi upravni odbor v najkrajšem času nastopil tožbeno pot proti belgrajski poštni hranilnici. Zato se nujno opozarjajo vsi vlagatelji, ki še niso prijavili društvu svojih terajetv, naj to v lastnem interesu čim prej ali vsaj do konca junija t. 1. store, ker v tožbi bodo zastopani le tisti, ki so člani društva in oni, ki so svoje terjatve do 10. septembra 1929 pri poštnih uradih prijavili. V prijavi je navesti: Ime in priimek vlagatelja, bivališče, štev. tek. računa in izjavo, da bo plačal po prejemu vloge 10 odst. društvu za pravne stroške. Za odgovor je tudi položiti znamko za 2 Din. Za časa Gostinskega kongresa se dajejo gospodom gostilničarjem, hotelirjem in kavarnarjem brezplačne pokušnie skrbno negovanih točilnih vin po raznih cenah (od najlažje do najfi-neje kakovosti) iz kleti Vinogradniškega veleposestva CLOTAR BOUVIER, Gornja Radgona Te brezp!ačn* pokušnje in najugodnejša ponudba so celi dan na razpolago v gostilni zastopnika, gospod^ Karel Favai, Ljubljana 7, Celovška cesta 44. Ljubljana — Za mesec junij — posvečen piesv. Srcu Jezusovemu priporoča jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče knjige in premišljevanja: Remec, Sveta maša — dar Srca Jezusovega 16 Din; Zabukovec, Vrtnice, junijska pobožnost na čast Srcu Jezusovemu 15 Din, vezano 22 Din; Jurhor, Presveto Srce Jezusovo, kratka premišljevanja za mesec junij 14 Din, vezano 20 Din; Valjavec, Nevesta presvelega Srca Jezusovega (Marjeta Alacogue), berila za mesec junij 8 Din; pate, Obljube Srca Jezusovega 8 Din; Knjižica obsega 12 obljub onim, ki časte njegovo presv. Srce, dodana je tudi devetdnevnica v čast presv. Srcu; O. Matej Craw!eY-BoeveY, Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah (Nebeške rože) 10 Din, vezano 15 Din; Pristav D. )., Presveto Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src, molitvenik rdeča obreza 28 Din, vezano 40 Din, Holeček, Premišljevanje o božjem Srcu. 16 Din. y neredno vretje v debelem čre- l*Cf veiu. slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne Franz-Josefove grenke vode — ena polna čaja na prazen Želodec. Reg. po mitn soc. pot. In naj. »dr. 8-br. 15496, 28. V. 1B. — V jabolku so pečke. Nihče jih ne je. Kljub temu ie jabolko prav tako dobro. Vsakdo to ve. V kavnem zrnu je kofein. Kofein nima prav tako nič skupnega z okusom kave, kakor ne pečka z okusom jabolka. Zategadelj se kofein odstranjuje iz kave. Prijeten vonj ostane, užitek ostane in pobuda ostane. Le kofeina ni. In tako je prav. Ker kofein gre mnogim ljudem na živce in jim ne da spati ko bi morali — in hoteli. Od kofeina oproščeno kavo Hag se lahko pije vsak čas — tudi v najmočnejšem nalivu, ne da bi motila spanje. Celo bolni na srcu in nervozni lahko pijejo kavo Hag. - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj no prazen želodec kozarec naravne »Frani josef grenčice«. - Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše dunajske poštne hranilnice v Ljubljani je imelo svoj redni letni občni zbor. Predsednik Lipoglavšek in društveni pravni zastopnik g. dr. Korun sta poročala, v kakem Stadiju se nahaja društvo in kakšne težkoče ovirajo delo glede izplačila teh denarnih vlog. Noto je bil izvoljen naslednji upravni odbor: Oontor Josip, predsednik; Uregofič Viiko. Dodoredsednik; UtSič igiia- © Prvo romanje k Sveti Družini v Moste. Preteklo sredo je bilo pri Sv. Družini v Mostah, slovenskem Nazaretu, prvo romanje. Vodiška fara, ki je s svojim župnikom in župljani velika do-brotnica cerkve Sv. Družine v Mostah, je preteklo sredo prva priredila semkaj romanje pod vodstvom svojega župnika g. Petra Janca. Dekleta vodiške Marijine družbe so prihitela v slovenski Nazaret in tu obiskale leseni domek svete Družine. Nekaj deklet se je pripeljalo na vozu, 50 deklet pa se je pripeljalo na svojih kolesih. Bila jih je dolga vrsta samih kolesaric, ki so prihitele na božjo pot v Moste, v tisto cerkev, za katero so doma njihove družine že prispevale in so dekleta tudi same nabirale za njo. Ob 9 je bila sv. maša, pri kateri so dekleta lepo prepevale. Najprej pa so zapele pesem na čast sv. Družini. Po blagoslovu so mlade romarice obiskale tudi Karmel na Selu. Ko so si ogledale Kodeljevo in ondotni Mladinski dom ter pokopališče sv. Križa in letališče, kamor je ravno priletel iz Avstrije velik aeroplan, so se vse vesele vrnile domov v Vodice. V Mostah je to prvo romanje vzbudilo veliko pozornost. Saj je znana želja cerkvene oblasti, da bi slovenski Nazaret v Mostah f>ostal središče bratovščine svete Družine po vsej Sloveniji. KINO SLOGA Danes poslednjič ob 16., 19'15. in 21'15. i premijerni film iz zdravniških krogov Mladi Zdravnik (Ranjeno srce 0 Celodnevni telet na Vrhniko Ima v nedeljo 27. t. m. ob vsakem vremenu Križanska moška kongregacija za svoje člane in prijatelje z družinami. Odhod z vlakom ob 7.25 zjutraj. Izstopimo vsi na novi postaji sredi trga. Priglasila za kosilo ae sprejemajo še do danes opoldne. ® Kino Kodeljevo: danes in jutri ob 20.30 ■»Moj ■ dragi je lovec« in avijatiški film -»Sinov! neba«. O Kuhanje na električni kuhalni plošči (re-šoji) je v poletnem času najudobneje. Gospodinje, prisostvujte predavanju danes ob 16 na Bregu 8. Vstop prosti © Opozorilo! Obveščamo cenj. gospodinje, da se vrže vsak potek zvečer ob 20 v Radion poslovalnici na Mestnem tr^i predavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, katere so čez dan zaposlene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo danes zvečer ob 20 v Radion {»svetovalnico. O Licitacija košnje. Mestno poglavarstvo v Ljubljani kot ustanovno oblastvo Kollmannove ustanove razpisuje ustnemo licitacijo za zakup košnje na posestvu Kollmannove ustanove ob Večni poti v izmeri 24.000111' na dan 8. junija 1936 ob 10 dopoldne na dvorišču posestva ob Večni poti. Izklicna cena 2000 Din. POSKUSITE NASA ODLIČNA VINA prošek, zlato kapljico, vermouth, plavac NA LJUBLJANSKEM VE£ESEJMU v paviljonu H koja št. 256 pero količ — dubrovnik 0 Prijet nevaren tat. V sredo popoldne je prišel neki hrvatski kupec v trgovino »Elegance« v Gajevi ulici. Po dolgem izbiranju se je hotel Hrvat posloviti, toda z njim sta naenkrat izginila tudi dva velika kosa angleškega blaga, vredna več tisoč dinarjev. Za tatom se je pričel pogon. Nameščenci so vpili za njim, naj ljudje primejo tatu, tat pa je med begom odvrgel oba kosa. — Končno je službujoči stražnik le ujel tatu. Izkazalo se je, da gre za 28 letnega Veselina Jeliča, ki je rojen v Subotici, živi pa stalno v Zagrebu ter je po poklicu natakar, sedaj brez posla. Za tem Jeličem, ki je mednarodni tat in specialist za tatvine po trgovinah, je izdala že belgrajska policija več tiralic. Domače trgovce opozarjamo na te tatove, ki so se prav sedaj v času vele-sejma v večjem številu priklatili v Ljubljano. Maribor n G. župan na dopustu. Mestni župan dr. Alojzij Juvan je nastopil včeraj svoj dopust. Do po-vratka ga v vodstvu občinskih poslov nadomešča podžupan Franjo Žebot. □ Proračun okrajnega cestnega odbora je finančno ministrstvo potrdilo, kakor je bil predložen. □ Prijavite stanovanja. Za Slomškove dneve bo prišlo v Maribor več desettisoč tujcev, ki bodo rabili prenočišče. Na razpolago bodo sicer skupna prenočišča, mnogo bo pa takih, ki bi hoteli udobneje prenočevati. Ker ne bo v hotelih in gostilnah za vse prostora, bomo skušali najti prenočišča pri zasebnikih. Kdor ima na razpolago sobo za prenočevanje, jo naj prijavi čimprej skupaj s ceno vred v pisarni Slomškove družine, Koroška c. 1 (tel. 29-50). □ Najvišji gasilski funkcijonar v državi, starešina gasilske zveze dr. Milan Matič, bo prišel v nedeljo k blagoslovitvi novega gasilskega avto- I mobila na Pesnici. Blagoslovitev in mašo na prostem bo opravil msgr. Vreže. □ Gostovanje v gledališču. Na binkoštni ponedeljek popoldne so v gledališču že drugič gostovali Cirkovčani z igro »Miciki je treba moža«, ki jo je napisal njihov rojak g. Korže. Gostje so [ številno občinstvo navdušili z igro in pristnim Ijud-I skim humorjem. V igri so prikazani običaji Ptuj-| skega polja in v tem leži nje vrednost. S tega vidi-! ka moramo biti hvaležni pisatelju in igralcem za njihovo delo in ponovno gostovanje. I □ Uspeh zbirke v Protituberkuloznem tednu. PT liga v Mariboru je prejela od delavstva tovarne J. Hutter in drug Din 499.25, od delavstva tovarne Freund 94, od delavstva tovarne Ehrlich 271.50, od delavstva Cirilove tiskarne 20, od delavstva »Unio« družbe 75, od delavstva mestne plinarne 40, od delavstva tvrdke Karo 100, od tvrdke Ferdo Potočnik 100, od realne gimnazije Din 110 in 108, od I. deške narodne šole Din 207, od II. deške nar. šole Din 160. Od kina Union po zaslugi lastnika, zlasti pa agilne blagajničarke gdč. Marice Legat, Din 1342, z nabiralnimi puščicami po kinih, kavarnah in na kolodvoru 1594.50, iz odv. pisarne dr. Pernata iz poravnave Din 100, notar Kogej Din 236. □ Zavod »Vesna« v Mariboru priredi od 6. do 9. t. m. razstavo perila, oblek in vezenin. Razstava je odprta od 9 do 13 in od 14 do 10. □ Tujci v Mariboru. Pretekli mesec se je mudilo v obdravski prestolnici 2141 tujcev, od tega 635 inozemcev. □ Poročila sta se v frančiškanski župnijski j cerkvi g. Glušič Jožef, davčni uradnik v Laškem, i in Gospodična Anica Sojč, hčerka znanega mari-' borskega kiparja. Iskreno čestitamo! □ Nov naslov MZSP. Naslov Mariborske zim-spošportne podzveze se sedaj glasi: J. Konič, Maribor, Marijina ulica 24. □ Igralci Slomikove družine imajo vaje: Danes ob 20 v dvorani solisti in zbori; v soboto ob 20 na otroškem igrišču solisti; v nedeljo ob pol treh zbori in solisti na otroškem igriiču. Vhod je iz Vrtne ulice, . □ Ljudsko gibanje. V maju se je rodilo 93 otrok in sicer 46 dečkov in 47 deklic, umrlo je 51 ljudi (29 mož in 22 žensk), poročilo se je pa rekordno število 78 parov. Največ porok je bilo v magda-lenski župniii in sicer 34. □ Vtopljenec, ki ga je Mura prinesla k jezu papirnice na Sladkem vrhu ter so se pri obdukciji na telesu našli sumljivi znaki nasilne smrti, naj bi bil po ugotovitvah graške policije identičen z dijakom tehnike v Gradcu Henrikom Griesrieglom iz Puntigama, ki je 12. maja vtonil v Muri, ko je skočil z mosta za nekim samomorilnim kandidatom. Udaril je pri skoku z glavo ob kamen ter izginil v valovih. Kamnik Slovenski tabor v Mengšu. Za nedeljo 7. t. m. je preskbljeno, da bodo vozili z glavnega trga v kamniku avtobusi podjetja »Peregrin« od 7.30 dalje vsake četrt ure v Mengeš in nazaj za ceno 5 Din na osebo. Vzoren ukrep. Okrajni cestni odbor v Kamniku je pri oddaji gramoza za znižanje klanca na Kavranu stavil med druge pogoje tudi to. da dražite!)' delavcev, ki jih bo najemal v to svrho, ne sme plačevati nižje kot 2.50 Din na uro, voznike z dvovprego pa 8 Din na uro. Glavni povod temu je bil, ker so bili prijavljeni cestnemu odboru slu-i čaji. da je delavec-dražilelj plačal svojega sodelavca po 1 Din na uro medtem ko je sam spravil v žep 80 Din na dan. S temi minimalnimi mezdami I se je preprečilo izkoriščanje že itak slabo plačanega deiavšiva. Tupoma^aTUILVSIM/ Lase reši prhljaja, prepreči izpadanje las ter sploh ugodno upliva na rast las. Jubilej plemenite krščanske matere Ga. Marija Klinar, mati g. stolnega kanonika in stolnega župnika dr. Tomaža Kli-narja, je danes dopolnila 75 let življenja, ki je vsega v skrbi, delu in trpljenju posvečala ljubezni božji in sreči svoje družine, pa zato tudi od Boga prejela obilo notranje sreče, družinskega veselja in blagoslova. — Rojena 5. junija 1861 na Hrušici pri Jesenicah, se je 1881 poročila z g. Blažem Klinarjem, mladim gospodarjem ugledne in močne domačije pri >Martincu« v Plavškem rovtu pri Jesenicah. Svoj zakon sta postavila na podlago trdne vere, molitve in zglednega krščanskega življenja, in Bog ju je blagoslovil s 13 otroci, od katerih je danes še 10 živih. Poleg g. kanonika dr. Tomaža je najmlajša hčerka uršulinka, to je m. Marija, profesorica v Škofji Loki. Razen gdč. Nežke, ki gospodinji g. bratu kanoniku, so si vsi drugi otroci ustanovili lastne družine in se v vseh kar očividno nadaljuje blagoslov >Martinčeve« družine. Najtežja preizkušnja je zadela gospo Marijo 1.1901, ko ji je po kratki bolezni nepričakovano umrl mož v najlepši moški dobi, še preden je najmlajša hčerka zagledala luč sveta. Pa močne krščanske žene tudi ta udarec ni stri. Vdana v voljo božjo, je takoj junaško vzela na svoje rame vso skrb za mnogoštevilno, še nepreskrbljeno družino in je razumno sama vodila vse gospodarstvo tako dolgo, da so bili vsi otroci preskrbljeni. Ko je med svetovno vojno moralo iti 5 njenih sinov v vojsko, jih je spremljala njena skrb in molitev in jim izprosila božje varstvo, da so se vsi srečno in zdravi jaovrnili domov. Tudi njej sami je Bog vse življenje ohranil trdno zdravje. Kaj je blaga gospa poleg svoje družine dobrega storila za potrebne in reveže, to pa ve samo ona in ljubi Bog. Saj je >Martinčeva« hiša bila in je še najuglednejša in najradodarnejša hiša v vasi. — Sedaj preživlja g. Marija večino leta pri sinu g. kanoniku v Ljubljani in si nabira novih dobrih del v cerkvi, molitvi, mnogo čita in jx>maga pri gospodinjstvu, poletne mesece pa gre k sinu Francetu, gospodarju na domu, kjer pa tudi ne počiva, ampak znova okuša materinsko ljubezen in skrb pri številnih vnukih in vnukinjah, katere varuje in jih neguje. — Danes praznuje ga. Marija v krogu svojih 6 sinov, 4 hčera in 47 vnukov (3 so umrli) svoj 75 letni življenjski jubilej ,vesela in srečna, vsa čvrsta in zdrava, polna srčne hvaležnosti do Boga, ki je po njej njeno družino tako obilno blagoslovil. Ne poznajo se ji niti leta, niti da je morala toliko skrbeti in delati. Vsi, ki jo poznamo, ji k današnjemu izrednemu prazniku najiskrenejše čestitamo, z željo: Bog živi dobro in biago »Mar-tinčevo« mamo še mnogo, mnogo srečnih let! Celje Spored birmovanja v Celju. Birm o v arije bo v Celju jutri v soboto in v nedeljo, vsak dan od pol 8 dalje. Celjske župljane opozarjamo, naj pripeljejo svoje birmance k birmi že jutri, v soboto, ko se bo začelo birmovanje, takoj po sveti maši. Po približno enournem birmovanju bo zadnji blagoslov, da bodo lahko prvi birmanci odšli. Nato se bo okrog 10 začelo birmovanje na novo, ki bo trajalo tudi približno nekaj nad eno uro. Ker je za nedeljo pričakovati večji naval iz okoliških župnij, je v interesu Celjanov, da se sv. birme udeleže v soboto, da jim ne bo treba v nedeljo predolgo čakati. Oba dni bo sv. birma v župni cerkvi. & Napredovanje v davčni službi. Pri davčni upravi v Celju sta napredovala: davčni nadkontro-lor g. Šek Franjo v VI. skupino, in arhivar g. Korošec Zvonko v VIII. skupino. & Nakup Kvaternikovega posestva nekaterim ni nič kaj po volji. Tako smo v nekem dnevniku, o katerem ne vemo, če še izhaja brali salamonsko modrost, kdo vse bo imel od nakupa tega posestva dobiček. Iz pisanja tega lističa se kaže anonimni pisec v tako otročji luči, da si tega, po pravici povedano, nismo mogli misliti. Poleg otročarije izzveni iz članka tudi čisto navadni idiotizem — naj nam gospod oprosti ta grobi izraz. Vsi Celjani dobro vedo, da je mestna občina napravila z nakupom Kvaternikovega posestva najboljšo kupčijo, zaradi česar je tudi razumljivo, da gospodje, ki nimajo ničesar odločevati na migistratu, s tem niso zadovoljni, pa čeprav bodo prišli celjski reveži do udobnega zavetišča. Naj bi brihtni dopisnik omenjenega lističa rajši pomagal reševati potapljajočo se liberalno barko. & Uvoznine v mestni občini celjski. Mestni svet celjski je v svoji seji dne 22. maja sklenil ne-katere dopolnitve, odnosno izpremembe pravilnika o pobiranju uvoznine v mestni občini celjski. Natančen pregled dopolnitev, oziroma izprememb je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. & Spominke na sv. birmo kakor molitvenike, rožne vence itd. nudi v veliki izberi Mohorjeva knjigarna v Celju. Trbovlje Preloženo je radi slabega vremena zaobljub-lieno romanje na Sv. Planino, ki bi se imelo vršiti na binkoštni ponedeljek, za 14 dni, na drugo nedeljo jx> Binkoštih. Z delom so začeli na novi banovinski cesti, ki bo vezala Trbovlje In Zagorje. Takoj ko so inže-njerji cesto strasirali. Začeli so na vrhu in bodo najprej delali na trboveljsko stran, kjer bodo pridobili veliko kamenja, ki ga bodo rabili pri na-I daljevanju ceste na mehkejšem zagorskpm terenu. Zaposlenih je 80 brežjioselnih iz Trbovelj I in ravno toiiko iz Zagorja. Kava sladkosnedeža. Odlična mešanica iz najboljših sadežev Jave, osrednje in južne Amerike. Glede kakovosti zares na višku in zato tudi kava za Vas. Pijača vsakega ljubitelja kave, KAVA ki se sicer hoče ogniti kofeinu, ne mara pa se odpovedati divnemu okusu in prijetni aromi čiste zrnate kave. HAG je pristna zdrava zrnata kava, zajamčeno oproščena kofeina. VARUJ E V AŠ E SRCE IN ŽIVCE Trgovska pogodba s Španijo Sedaj nam je na razpolago uradni tekst nove trgovske pogodbe med Španijo in našo državo. Uvodno določa nova pogodba kontingente, ki nam jih je dala Španija za 1986, 1937 in kontingente, katere smo mi zagotovili Španiji za 1936 in 1937. Poseben sestavni del pogodbe je protokol o izplačilih. Po pogodbi se stvori posebna mešana komisija, ki ee bo brigala za izvrševanje pogodbe ter reševala event. nastale spore. Komisija se sestaja vsaj enkrat letno izmenoma v eni in drugi državi. Pogodba velja že od 1. junija 1936 in se more odpovedati po prvem letu porabe po odpovednem roku 3 mesecev. PLAČILNA POGODBA Izplačilo nastalih terjatev iz jugosl. uvoza v Španijo se izvrši v pezetah na poseben račun pri Centro oficial de contraction de tnone da v korist jugosl. Narodne banke. Do 1. junija 1937 obračunava španski zavod 80% v pezetah na klirinški račun, 20% pa v švicarskih frankih na račun prostih Odbor Kmetijske dražbe V sredo je bil predlagan tale odbor Kmetijske družbe: Detela Oton, velepos., Preddvor; dr. Stanko Kovačič, pos., Košaki; Franc Hočevar, pos., Struge; Ivan Košan, pos., Družmirje; Fr. Benedik, pos., Dol. vas; Ivan Urek, pos., Globoko; Martin Bajuk, pos., Božjakovo; Franc Mastnak, pos., Dram-lje; Albin Koman, pos., Vižmarje; Anton Zdolšek, pos., Hotunje; Ivan Ažman, pos., Ilraše; Kar-ničnik Gašper, pos., Sv. Lovrenc; Lovro Petovar, pos., Ivanjkovci; Ivan Grad, pos., Reričevo; Anton Urek, ekonom, Št. Janž; Ivan Pucelj, pos., Velike Lašče; Šparl Franjo, pos., Jarenina; Štefan Kli-har, pos., Murska Sobota; Saje Alojz, pos., Zabjek; Križnič Alojz, pos., Konjice; Aonton Avsec, pos., Gotna vas; Glaser Joško, pos., Kapele; Milan Mravlje, geom., pos., Lj.; Jožo Ravtar, živzdr., pos., Kamnik; Verbič Josip, pos., Vrhnika; Lojze Ko-lenc, učit., pos., Zagorje; Franc Kristan, pos., Selo; Valentin Janhar, pos., Žeje; Anton Soršak, ravn., Ljubljana; Vilko Senica, pos., Žalec; dr. Srečko Goljar, odv., pos., Št. Vid; Valentin Babnik, pos., Glince. Lista je bila skoraj v celoti sprejeta, le mesto Saje Alojzija iz Zabjeka je bil izvoljen Ivan Deu, posestnik iz Mokronoga, mesto učitelja in posestnika Alojzija Kolenca iz Zagorja pa posestnik Jakob Modic. V nadzorstvo Kmetijske družbe pa so bili izvoljeni: Ivo Sancin, načelnik v p., Ljubljana; hrane Trupej, pos., Sevnica; Anton Meden, pos., Begunje (Cerk.); inž. Tržan Jože, Ruše; Klade Jože, pos., Sv. Križ; Ivan Rus, pos., Grosuplje; dr. Spil-ler Muys, odv., pos., Ljubljana. Izvoz sadja Belgrad, 4. junija. AA. V svrho širše konsul-tacije zainteresiranih gospodarskih ustanov o perečih vprašanjih izvoza našega presnega in suhega sadja, je ministrstvo za trgovino in idnu-strijo sklicalo za 2. junij t. 1. konferenco. Konferenca se je začela 2. junija ob 10 dopoldne, končala pa 4. junija opoldne. Predsedoval ji je minister za trgovino dr. Vrbanič. Konferenca je razpravljala o tehle pravašnjih: 1. Kontrola kakovosti in standardizacije sadja, namenjenega izvozu. 2. Organizacija izvoza presnega in suhega sadja v prihodnji kampanji. 3. Ustanovitev urada za sadje, njegove naloge in organiziranje. Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo odlični uspehi z naravno Franz-Josefovo grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno Franz-Josefovo grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi Ogl. reg. S. br. 80474/35. deviz. Če navedeni klirinški odstotek 80 ne bo zadostoval za kritje plačila španskega uvoza v Jugoslavijo, Be bo povišal do 100%. V vsakem primeru pa se od 1. junija 1937 dalje vnaša vsako vplačilo na klirinški račun. V kliring spada poleg blagovnih terjatev tudi izplačilo 6troškov jugoslovanskih turistov v Španiji in izplačila za oskrbovanje jugoslovanskih ladij v španskih pristaniščih. Zahteve za izplačilo terjatev, ki izvirajo od uvoza iz Jugoslavije v Španijo, ki so bili predloženi omenjenemu španskemu zavodu pred uveljav-ljenjem pogodbe, se bodo regulirale takoj z vplačilom 50% odgovarjajočega zneska v kliring in z odobritvijo 50% ostanka v devizah, katerih svobodni transfer bo dovoljen v najkrajšem možnem roku. Pretvoritev v druge valute razen v pezete, se vrši v Španiji |>o uradnem tečaju omenjene ustanove, v naši državi pa po uradnem tečaju belgraj-ske borze. Transportni stroški ne pridejo pod ta sporazum, ker se morajo regulirati v prostih devizah v breme vsake države. Ljubljanske banke so začele že uvajati poletni delovni čas. Po novi ureditvi delajo banke samo od 8 do 2. dočim so prej po opoldanskem odmoru delale tudi popoldne. Zaenkrat velja la ureditev do konca meseca, od 1. do 15. julija pa se bo delalo zopet dopoldne in popoldne radi polletne bilance. Nato pa se zopet uvede nedeljeno delo, kar bo trajalo do 15. septembra. To novo ureditev delovnega časa je pozdraviti in izražamo željo, da bi se te nove ureditve držali prav vsi zavodi, da ne bo med publiko zmot. Borzno razsodišče v Ljubljani. Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 1. julija do 15. avgusta t. I. ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale ložbe. Naš pomorski promet. V mesecu marcu je priplulo v naša pristanišča 7241 ladij s 1,344.244 t^ nami, v aprilu pa 8036 ladij s 1.641.614 tonami. Lani marca je prišlo v naša pristanišča ladij s 1,249.000 tonami, aprila pa 1,640.000 ton. Dobave Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje spre-do 10. junija ponudbe za dobavo dinamo ž-ic«, tropinami in ta debelimi ozvirki sameinam is uni-ini shlahtnimi iedili, takire sim vidiu inu pokusiiu na birtouski venisloshbi u Lublan. GOSTILNIŠKIM M KAVAR-OBRATOV "i » ^ "/'" čaNt JrcvitKt ooncNno SrtvuJ Z4*no\arat oemtov." < \ rdcčc Stcvike ponttoo iirvua zakvmimh v »m wm usuižacNccv n aa» ro pos vojna vendarle nekoliko dlje trajala. Uganka naglega končnega poraza Abesincev in razpada Abesinije je rešena v notranjem razkroju Abesinije, kateri jr še mnogo manjkalo do popolne državne organizacije. Poleg spretnega vojskovanja je dandanes potrebna tudi spretna propaganda. To oboje so Italijani uspešno rešili. Jezdni turnir v Varšavi. Na sliki vidimo veliko množico ljudstva, ki se je udeležilo jezdnega turnirja sedem narodov v Varšavi. Jezdeci Jugoslavije, Poljske, Francije, Nemčije, Letonske, Romunije in Japonske so se udeležili tega turnirja. ladja Petra Velikega na morskem dnu V Baltiškem morju blizu Libave so pred nedavnim potegnili iz morskega dna velik kip jezdeca s konjem. Sedaj pa so našli tam na morskem dnu še nekaj drugega. Ribiči so večkrat tožili, da leži na morskem dnu neka stvar, ob kateri ■;e njihove ribiške mreže vedno trgajo. Potapljalci, ki so se spustili na morsko dno, so odkrili, da leži tam velika stara bojna ladja. Ugotovili so. da je na tej ladji mnogo tojiov in da je tudi sidro še dobro ohranjeno. Začeli so preiskovali stare zapiske in ugotovili, da se je blizu tamkaj nekoč ob času ruskega carja Petra Velikega |iotopila velika fregata, ki je spadala k ruskemu bojnemu brodovju. Moštvo jiotopljene ladje je takrat večinoma utonilo. Valovi so trupla utopljenih mornarjev čez nekaj časa vrgli na suho, nakar so vse pokopali v skupnem grobu. Ta skupni grob so pred nekaj časa našli. Sedaj so ugotovili, da se je ladja potopila blizu tistega kraja, kjer so bili morski valovi posebno Medtem so začeli potapljalci z ladje dvigati stvari, ki so bile najlažje in najbližje. Spravili so torej na vrh vse topove in pa sidro. Poleg tega so našli v pesku nekaj topovskih krogel, ki so bile tako vlite, kakršne so vlivali za vojne ladje ob času Petra Velikega Zato je upravičena domneva, da je potojiljena ladja res tista nesrečna ruska fregata. Nadaijnja preiskava bo ugotovila, ali se bo splačalo dvigniti še druge dele ladje ter preiskati tudi notranjost potopljene fregate. Da so potopljeno fregato šele sedaj našli, je vzrok ta, da imajo ribiči sedaj take mreže, ki segajo mnogo globlje, kakor so segale stare. Drugi vzrok bi pa utegnil biti ta, da morska struja, kadar se na obali zgradi kak pomol, ali napravi kaka druga sprememba, odnese pesek, ki ga nanese drugam. Tako je morda tudi tukaj morska struja pesek s potopljene fregate odnesla in na ta način razkrila potopljeno ladjo. Srednji vek v modernem Londonu Abesinski cesar se je na svojem poj>otovanju ustavil v Gibraltarju, kjer se je nastanil v nekem hotelu. Na sliki vidimo, ko pravkar iz avtomobila stopa v hotel. Bojni voz — strašno orožje Kako silno usoden je lahko bojni voz za nepripravljenega sovražnika, nam dokazuje abesinska vojna. Toda tudi svetovna vojna nam je dokazala, kako je bojni voz pokrenil bojno srečo. Prve bojne vozove so porabljali v svetovni vojni Fran-eozi in Angleži. Imenovali so te vozove »tank-?. Beseda tank pomeni prav za prav le nekako veliko posodo. V tanke spravljamo bencin ali petrolej. Torej bojne tanke so prvi uporabljali na zahodni fronti Francozi in Angleži. Izumil pa je tanke prvi avstrijski nadjx>ročnik Purstin, ki je že leta 1912 izdelal model takega bojnega voza ter ga pionudil avstrijskemu vojnemu ministrstvu v nakup. Na avstrijskem vojnem ministrstvu so se spočetka zelo zanimali za to iznajdbo. Ko pa je nad-poročnik Purstin dejal, da bo morala avstrijska vojska z 200 takimi bojnimi voznii iti na bojno polje, so mu avstrijski generali rekli, da to ni mogoče, ker moderne vojske ne bo mogoče dobili s etroji. Zato je tudi Avstrija brez bojnih voz šla v vojsko. Toda francoska in angleška špionaža je med vojno dognala, da imajo na Dunaju modele takih bojnih voz. Posrečilo se jim je dobiti te vojaške skrivnosti z Dunaja, nakar so sami zaceli delati bojne vozove. Z njimi so leta 1915 presenetili Nemce na zahodni fronti. Nič ni pomagalo, nazadnje je bojni voz stri nemško fronto. Bilo je dne 16. septembra 1916, ko so prvi francoski in angleški tanki posegli v boj. Takrat jih je bilo še malo. Toda meseca novembra leta 1917 je nemške čete pri Cambraiu napadel cel roj angle-ško-francoskih tankov ter pri Nemcih povzročil veliko zmedo in izgube. Pri tej priliki je obležalo na bojišču celih 60 bojnih voz, katere so jK>tem Nemci zaplenili, jih nekaj popravili ter jih potem začeli porabljati zoper Francoze in Angleže. S tem so Nemci spoznali važnost tega orožja ter so iih ludi sami začeli delati. Toda ni se jim posrečilo. Ha bi bili dosegli svoje sovražnike. Ob koncu vojne so Nemci imeli le 45 bojnih voz. zavezniki pa 3500. in sicer vse na fronti. Tako je bojni voz res odločil svetovno vojno. Naloga bojnega voza je namreč ta, da druge bojne stroje, strojne puške, tojx>ve in drugo prenese čim bliže sovražniku ter omogoči, da je v ta namen treba čim manj človeških sil. Oklopne vozove so dobro zavarovali zoper pehotni ogenj. Se- veda se je po svetovni vojni tudi bojni voz izdatno izpopolnil. Razne armade dobile ra/.lične bojne vozove. Spočetka je bil bojni voz narejen le za bojevanje v ravnini. S časom pa se je tako sfiojiolnil, da ga lahko uporabljajo na vsakovrstnem ozemlju. Bojni voz more premagati celo strmino 45 stopinj, premaga vse ovire ter je pri vsem tem sila uren in okreten. Tudi mala Avstrija ima danes lake male bojne vozove, ki so narejeni v Italiji. Imajo po 14 centimetrov debelo jekleno ploščo. S silo 43 konjskih sil se zaleti v največjo oviro ter jo podere. Toda avstrijski vojaški strokovnjaki prifKivedujejo, da bodo sedaj sami ta italijanski bojni voz izdatno izpopolnili ter ga naredili takega, da bo lahko dreel tudi po snegu in po močvirjih. Bojni voz je postal najbolj strašno orožje. Tisti teden pred binkoštnimi prazniki je v moderni Angliji za en dan zopet zaživel srednji vek. Kaj takega Anglija večkrat doživlja, ker se drži svojih starodavnih šeg in navad. V torek binkoštnega tedna se je mladi angleški kralj Edvard VIII. sam peljal v razkošni državni kočiji, katera je rdeče in zlato pleskana ter vsa v dragocenih steklih. Ta starodavna državna kočija izvira iz dobe rokokoja. Pred kočijo je ze-zdil jezdec. Kočijaž in lakaji na kočiji so imeli napudrane lasulje ter zlato vezene jopiče. Tako se je ta kočija vozila iz palače Buckingham skozi p&rk v jialačo Saint James. Tukaj je mladi kralj, prvič kol kralj, v uniformi maršala angleške armade sprejel tudi diplomate in pa velikaše svoje države, lorde, generale, admirale ter vse vrhovne oblastnike sodnijske in civilne stroke. Vsi ti so se mlademu vladarju sedaj prvič predstavili. Kar je bilo Angležev — inozemski diplomati so prišli v svojih uniformah — so morali priti pred kralja v dragocenih starinskih uniformah. Ker pa angleški gospodje take uniforme le redkokdaj oblečejo, zato se v Londonu posebno podjetje peča s tem, da take ^iragocene uniforme za nekaj ur posoja gospodom. Ta starodavni dvorni sprejem je bil za to veliko londonsko posojevalnico velik dobiček. Posojevalnica stoji zraven opere Covent-Garden. Tukaj si torej tisti binkoštni torek zjutraj lahko opazoval gospode, ki so se v svojih avtomobilih drug za drugim vozili pred trgovino. Stopali so iz svojih avtomobilov v navadni promenadni obleki in drug za drugem izginjali v prostorih posojevalnice. Kmalu nato pa so iz nje prihajali v prekrasnih uniformah. Popoldne istega dne se je ta sprevod zopet ponovil, samo s to razliko, da je bilo sedaj narobe. V posojevalnico so hodili uniformiranci, ven so prihajali navadni civilisti. Kakor rečeno, so te uniforme silno drage, tako, da si celo najbogatejši angleški gosjx>dje pomišljajo vreči toliko denarja za obleko, katero liodo oblekli morda samo enkrat ali dvakrat na leto. Ta jiosojevalnica izposoja tudi glasovite sive cilindre in kutavaje, katere potem Angleži nosijo, kadar obiskujejo konjske dirke. Posojevalnica zahteva kakih 500 Din posojnine za tistih nekaj ur, poleg tega pa seveda precej varščine. Tri dni po tem dogodku, ko se je po londonskih ulicah razvil sprevod iz dobe rokokoja, so Londončani lahko gledali košček srednjega veka. Tega dne je mladi angleški kralj dal javno razglasiti, kdaj se bo dal slovesno kronati v \vest-minsterski opatiji. Ob 10 dojioldne so štirje trobentači v bogatih srednjeveških uniformah s stolpa V Muutrealu, največjem mestu Kanade, je konec majnika siino metlo, kar je za tisie kraje nekaj nenavadnega. palače St. James zatrobentali na vse štiri strani. Sjiodaj na trgu, v preddvorju in v parku pa je stalo ljudstvo in poslušalo. Nato je državni klicar v srednjeveški angleščini razglasil kraljevi razglas. — To se je ponovilo tudi na treh drugih krajih mesta, kar so izvršili državni klicarji, obkroženi od vojaške konjenice v spremstvu londonskega župana, magistratnih gospodov in mestnega poveljnika. Vsi, ki so pri tem razglašenju sodelovali, so bili oblečeni v dragocene pisane kostume, kakršne je srednji vek tako ljubil. Tudi po angleških mestih in vaseh so se ta dan fionavljale podobne ceremonije. Povsod so ta dan »kraljevi sli« ljudstvu razglašali, da bo 12. maja prihodnjega leta 1937 njihov novi kralj iz rok nadškofa canterburyskega v kapelici svetega kralja Edvarda nekdanje benediktinske opatije v Westminstru prejel na glavo krono angleškega kraljestva. Zanimivo je, da se celo Edvard VIII., ki je odpravil že marsikako drugo staro in nesodobne navado, tako trdno drži teh starih šeg in navad svojih prednikov. i 65 metrov visok dimnik podirajo nekje v Ameriki. Nevestin oče na svatbi, ker ga skrbi prevelik račun za pojedino, natakarju: »Držite podno« bol! visoko, da ne bo mocel vsak seči nanjU Slomškov? orazniki v Mariboru P N. ŽUPN1M URADOM NUJNA PROŠNJA! Prijafe. NihSe nam ne more bolj pomagati pri organizaciji, kakor če nam prijave pravočasno pošlje. Hvaležni smo vsem, ki so lo storili, prosimo pa nujno še vse druge, ki imajo prijavne pole, da nam jih takoj vrnejo. Poleg defjnitivnih prijav naj napiše še, koliko se še pričakuje udeležbe. Ugodnost polovične vožnje bo mogoče le, če bodo ljudje imeli naše izkaznice že v rokah. Zato rade-volje pošljemo izkaznice tudi na poznejši obračun. Prosimo, da ustrežete ljudem in jim dajete navodila glede vožnje, nam pa s prijavami omogočite urediti promet lako, da bodo ljudje imeli dovolj prostora. Podpisano prošnje za beatifikacijo. Prejeli smo že lepo število podpisanih prošenj. V celoti smo razdelili že nad 300.000 potrdil za podpise Nekateri gospodje duhovniki so to vzorno uredili. Iz nekaterih krajev pa nimamo poročil. Zalo nujno prosimo, da vsak župni urad odpošlje fsaj do praznika sv. Reš. Telesa nn svoj ordina-rijat podpisane prošnje, in sicer posebej označene pole, ki so jih podpisale šole in posebej pole, ki so jih podpisali ostali župljani. Pole, ki so jih podpisale šole, se bodo vezale posebej in izročile dne 21. junija, ostale pa dne 29. junija. Pole, ki bodo dospele po 15. juniju, ne bodo mogle biti vezane pravočasno v knjigo! Ko bodo vse prošnje skupaj, bomo sestavili statistiko in jo objavili. Podpisovanje prošenj po mestih. Iz slovenskih mest prejemamo vprašanja, kje je prilika podpisovati prošnje. Prosimo ponovno vse preč. župne urade slovenskih mest, da dajo priložnost podpisovanja, odnosno da uredijo zbiranja podpisov po svojih krajevnih prilikah in da račin tudi objavijo v dnevnih listih. Pogoji za polovično vožnjo v Maribor od 20. junija do 1. julija 1936. Ministrstvo za promet je z odlokom M. S. 6t. 4556 z dne 13. marca 1936 dovolilo 50% popust udeležencem Slomškovih praznikov pod sledečimi pogoji: 1. Vsak udeleženec mora imeti Poziv-objavo, to je izkaznico Slomškove družine v Mariboru. 2. S to izkaznico kupi na odhodni postaji celo vozno karto do Maribora. Poleg te izkaznice pa še železniško legitimacijo K 13 za 2 Din. 3. Brezplačen povratek je dovoljen vsem, ki bodo imeli na izkaznici potrdilo udeležbe od strani Slomškove družine ter na rumeni legitimaciji potrdilo mariborske postaje. Prosimo vse, da pravočasno poučijo udeležence, posebno, da morajo že naprej imeti našo izkaznico, ker sicer ne bodo dobili železniške legitimacije. Naše izkaznice imajo na razpolago vsi župni uradi obeh škofij, poleg tega pa smo jih razposlali v prodajo tudi sledečim prodajalnam: Prodajalna Ničman v Ljubljani, Mohorjeva knjigarna v Ljubljani, Mohorjeva knjigarna v Celju, Slomškova zadruga v Celju, Knjigarna Krajec v Novem mestu, Knjigarna KTD v Kranju, Tiskarna sv. Cirila v Ptuju, Odbor za Ciril-metodovo proslavo v Zagrebu, Ulica sv. Cirila in Metoda 23, Tomaž Ulaga, katehet v Belgradu, Krunska ul. 23. Iz drugih krajev naj udeleženci naročijo našo Poziv-objavo naravnost na naš naslov in pošljejo v znamkah 3.50 Din, nakar jim dopošljemc izkaznico in znak. Razsvetljavu Maribora. Zu Slomškove praznike se bo Maribor obdal v svečano razsvetljavo. Razsvetljava naj se izvrši po sledečem redu: 1. Na vseh vrhovih okrog Maribora, posebno na bližnjih, naj dne 27. junija zvečer zagorijo kresovi. 2. Župnije naj razsvetlijo vse cerkve od zunaj z žarnicami in reflektorji. 3. Javna poslopja, posebno mestna, bodo nn primeren način razsvelljena z električnimi žarnicami. 4. Trgovci naj razsvetlijo svoje izložbe. Razsvetljavo naj prijavijo Slomškovi družini, da more ta prijaviti Mestnemu električnemu podjetju in Kali, da dobijo nato ti trgovci popust enodnevnega toka pri mesečnem obračunu. To ugodnost imajo vsi; prijaviti se morajo vsaj do 25. junija. 5. Ob polnočnici naj bodo vse hiše na Slomškovem trgu razsvetljene tudi s svečami na oknih, in sicer od časa od [Kil 12 ponoči dalje do konca službe božje. Maribor, mesto elektrike, naj to noč, dne 28. junija, zažari v lučih, ki naj pričajo o naši gorečnosti za naše vzvišeno delo Slomškove bea-tifikacije. 6. Razsvetljava naj traja: dne 27. junija od 8 zvečer do 12 ponoči; dne 28. junija vso noč in dne 29. junija od 8 do polnoči. Privatna stanovanja prijavite! O priliki Slomškovih praznikov bomo imeli mnogo ljudi, ki bi radi sprejeli tudi privatna stanovanja, ker nam stanovanja v hotelih in gostilnah ne bodo zadostovala. Tako so so prijavili za taka stanovanja posebno učitelji in učiteljice, kakor tudi akademiki in drugi. Prosimo zato vse, da nam sporočijo sledeče: 1. Imam stanovanje s posteljo (eno, dve, tri ...). Ulica, št. 2. Želim, da mi dodelite moških stanovalcev ..., ženskih stanovalk ... 3. Za eno prenočišče zahtevam odškodnine Din ... 4. Prijavo pošljite na našo pisarno, Koroška cesta 1, po možnosti do 10. junija. Slomškova družina v Mariboru. Spoti Nove svečke, nova moč! Dobivajo se povsod Glavno zastopstvo in skladišče: Robert WEINBERGER, Zagreb, Gunduličeva 16. Mariborski grad — muzej Načrti za preureditev izdelani. — Muzej, arhiv in študijska knjižnica pod eno streho Maribor, 4. maja. Te dni so bili izgotovljeni osnutki za preureditev grajskih prostorov za muzej, študijsko knjižnico in banovinski arhiv. Ko bodo osnutki odobreni na pristojnih mestih, se bo izdelal definitiven načrt s proračunom in potem se bodo preureditve pričele. Ce bo šlo vse po sreči, bo v doglednem času postal iz gradu, ki je bil dosedaj nekak znak nemškega gospostva, sedež kulturnih ustanov slovenskega Maribora. Pod grajsko streho si bodo uredili svoje prostore mariborski muzej, študijska knjižnica in banovinski arhiv. Načrte je naredil mariborski arhitekt ing. Czcike, ki je bil med ponudniki najnižji. Že iz predloženega osnutka je razvidno, da se je projektant res potrudil, da bi v okviru danih možnosti našel najprimernejšo rešitev tega , precej zamotanega problema. Temeljna osnova vsega je namreč bila da se morajo adaptacije izvršiti s čim manjšimi sredstvi. Mariborske občane je stal grad itak že grešno vsoto, ki jo je mestna občina zaradi preuranjenega nakupa lastniku morala plačati. Sedanja občinska uprava je v zavesti velike odgovornosti zavrgla vse drage načrte prejšnjega občinskega sveta, ki je hotel z milijonskimi investicijami preurediti grad v magistratno poslopje ter je napravila edino pravilen sklep, da mora služiti grad predvsem kulturnim namenom mariborskega mesta, ne pa samo za reprezentančne svrhe mestne občine. Zunanjosti gradu ne bodo izpreminjali. Notranje preureditve bodo izvršene predvsem pri vhodu. Osnutek predvideva skupen vhod za vse tri ustanove ki bodo združene pod grajsko streho. Vhod bo s Trga bvo-bode nekako tam, kjer so sedaj prostori mlekarne. Pod oboki bo vhod na grajsko dvorišče, iz katerega bodo vodile na desno stopnice v prostore studijske knjižnice, naravnost nasproti vhodu pa bo stopnišče v muzej in arhiv. Pritlični prostori v gradu ostanejo v iste svrhe kot dosedaj. Prav tako ne bo prizadeta Grajska klet. Poleg vhoda bo v pritličju muzejska pisarna in poleg nje delavnica. Na severni strani proti Jugoslovanskemu Irgu bosta dve stanovanji za hišnike muzeja iz knjižnice. Največ prostora bo zavzemal v gradu muzej. Celo mednad-stropje in večji del prvega nadstropja sta rezervirana za muzejske prostore. V mednadstropju bo najprej 25 X 10 m velika dvorana s prirodopisnim in zemljepisnim oddelkom. Iz dvorane bo vodila pot po mostovžu nad dvoriščem v vzhodni trakt, kjer bo nadaljevanje zemljepisnega oddelka, narodopisni oddelek in mariborski oddelek. Na oglu nad trgovino bo stopnjišče v prvo nadstropje v ložo, kjer bo kullurno-zgodovinska zbirka. V bivšem Berdajsovem stanovanju bo škotski muzej. Prostori v stolpu in hodnik na zapadni strani so rezervirani za galerijo slik. S tega hodnika vodi stopnjišče v kapelico, ki bo dostopna iz muzeja ter na spodnji hodnik, v katerem bo lapidanj. S tega hodnika bo zopet izhod iz muzeja v mednadstropju poleg vhoda. Za študijsko knjižnico so določeni prostori v prvem nadstropju severnega trakta z bastijo vred. Knjižnica bo imela tukaj dovolj prostora za vse svoje zbirke, za čitalnico, za sejno dvorano, za pisarno itd. Banovinski arhiv se bo vselil v prostore mednadslropja na južni strani gradu, ki zaradi slabe razsvetljave niso primerni za muzejske zbirke. Dvorana s stopnjiščem in nekaterimi stranskimi prostori ostane rezervirana za svrhe, ki jih bo določil mestni svet. Najbrže se bodo uredili tu reprezentančni prostori mestne občine, za kar je dvorana zelo pripravna. Navedeni osnutek bo pregledal konservator dr. Štele Po odobritvi bo projektant izdelal končne načrte, nakar bodo dela za adaptacijo gradu razpisana in oddana. ......... ...... Liubliana l Prosvetno društvo tLjubljana-mcslo« ima drevi ob 8 sestanek v društvenih prostorih v hiši Uospodarsk« zvez«. Prosimo polnoštevilne udeležbe! 1 Kino Kodeljevo igrn danes lil jutri ob opereto Moj dragi je lovec« (Groti Theimer, Leo Szlezak) iu najlepši avijališki fiilm Sinovi neba«. 1 Fantovski krožek na Kodeljevem bo imel drevi ob 20.30 v SaleaLjanskem mladinskem domu izreden sestanek. Ob 211 istotam odborov« soju 1 111. jubilejna produkcija dri. konservatorija v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 8. t. m. zvečer »b četrt na 7 v Filharmonidni dvorani. Sporedi .se dobe v Matični knjigarni po 3 Din in »o obenem tod i vstopnice k produkciji. 1 Intimni koncert, na katerem se bo imvnjuia moderna češkii glasba, bo v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol !) zvočer v Ilubadovi dvorani. Konc.ertira.io gg. Jože Gostič, violinist. Vekjet ter pianista IjipovSek in dr. D. Švara. Vstopnice po 10 iti stojišča po 5 IMn bodo («1 sobote dalje v prod,prodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Notno sluibo imajo lekarne: dr. Pleooli, Tyršeiva centa li; mr. Hočevar, CelovSka cesta «2. in mr. Garius. Moste. Drugi hraii Prostovoljna gasilska četa v Mednem priredil v nedeljo 7. junija t.. 1. poj>o1dne veselico na vrtu g. Janka Cirninna. Ker Je čisti dobiček namenjen '/.n kri tje stroškov gasilskega orodja, medenski gasilci vse vljudno vabijo. Radio Programi Radio Liablianat Petek, .5. junija: 11.011 Šolska ura: Nastop narodne šole iz Zaloga pri Komendi (vodi fin. Milena Vrčouova) Ici.OU Razno pevske jaz/.-skupine (plošče) 12.445 Vremenska napoved, poročila 13.00 Nat|>oved časa, objava sporeda, obvestilu 13.15 Prenos. z veloKejin« (Trboveljska godba) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 111.00 Napoved časa. vremensko napoved. lMiročila, objnvii sporeda, obvestila 10 30 Nacionalna ura: Naloge Jngoslov. umetniške fotografije — ob priliki 11. mednarodne fotografsko ra7.stave v Ljubljani (Knrlo Kocijančič iz Ljubljane) 20.30 litrski večer — Sodelujejo pevski /.bor .-Tabor-, istrska narodna godba in Radijski orkester --Dirigenta g. Franc Vonturinl lil g. 11. M. filjanee 20.00 Napoved časa, vremenska napoved, iioročila, objava sporedu 92.30 Angleške plošče. Dragi programi > PETEK, 5. junija. Belgrad I: 20.00 Radijski orkester 20.45 Prenos v/. Zagreba 22.20 llaydnove skladbe — Itelgrail 11: 14.05 Milojevlčevo predavanje .losif M" rlnkovič kot skladatelj «olo liesni-i — Zagreb: 20.IKI klavir 20.45 Violina 21.15 Konoert pevskega društva ■Jablan. 21.45 Radijski orkester 22.15 Lahka glasba -Dunaj: 10.30 Onk(wfcralnl koncert 20.45 Bauer-Kreinplova spevoigra 'Ko bezeg cveto« 22.30 llnrskn glnslin 233.15 vtrtuozi na ploščah - Ihtdimpešta: 20.00 Plošče 20.55 \Vagnerjeva opera »Tannhllusei« 233.10 1'lesnn glasba — Trst-Milan: 20.45 Tgra, komorni koncert, in plesna glasba — Him-ttirri: 17.15 Plesna glasba 20.45 Abrahamova opereta »Havajska roAn«, nato plemna glasba — Prana: lfl.au Narodne iiosniii 10.35 Poslira ura 20.511 bukova sini- li. izbirne strelske tekme v Belgradu Mariborčan prof. Cestnik na prvem mestu. Maribor, 3. junija 1936. Iz Belgrada se je vrnil znani naš strelec prof. Pero Cestnik, ki se je mudil spodaj dne 31 maja in 1. junija na II. državnih izbirnih strelskih tekmah za sestavo olimpijskega moštva. Tekme so se vršile dva dni obakrat po olimpijskem programu: 30 strelov v serijah po 5 v olimpijsko tarčo na 50 m iz malokaliberske precizne puške. Prvi dan je dosegel najboljši rezultat 278 od 300 mogočih točk polkovnik Miličevič iz Belgrada, drugi dan pa ga je prekosil Mariborčan prof. Pero Cestnik s 289 točkami. Oba strelca, ki sla se kosala v končnem plasmanu za prvo mesto, sta bila izvrstno razpoložena ter sta streljala ludi cele serije po 50 od 50 mogočih to ' Končno sla si delila prvo in drugo mesto z enakim številom 574 točk. Tretje mesto je zasedel Kratovicl (Belgrad) 570 točk, četrto Sreč-kovič (Belgrad) 564, peto Milovanovič (Kragujevac) 560 in šesto dr. Viktor Gorek (Osjek) 552 točk. Pryak pri prvih izbirnih tekmah Jovanovič )e ostal sedaj na 10. mestu, dasi ni streljal slabo. Prekosili so ga pa rutinirani stari strelski prvaki. V Berlin pojde 5 strelcev in sicer 3 tekmovalci in 2 rezervi. Udeležba prof. Cestnika je v našem moštvu že za-sigurana. Vršile se bodo pa še tretje izbirne tekme. SK Gralika : SK Jadran V nedeljo ob 10 dopoldne se bo bila na igrišču Hermesa v Šiški prvenstvena borba, ki bo odločilna za vsakega od imenovanih klubov. Kakor Jadran, se tudi Grafika zaveda izredne važnosti lega srečanja, zato bosta oba kluba nastopila v svojih najmočnejših postavah. Obeta se zanimiva borba dveh enakovrednih moštev, katero bo vsako zase storilo vse, da doseže v prvenstveni tabeli čim častnejše mesto. Komu se bo nasmejala sreča, bomo videli v nedeljo dopoldne. Prijatelji nogometa vabljeni! SK Grafika. Drevi ob 20 sestanek vseh nogometašev. Udeložba radi prvenstvene tekme v nedeljo brezpogojno obvezna. — Odbor. * /t S K Primorje (lahkoatletska sekcija). Za nastop na lahkoaitlotskUi prireditvah olimpijskega dneva v soboto, dne li. t. m. oh 18 in v nedeljo, dne 7. t. m. dopoldne ob 10.30, obakrat nn našem igrišču, so določeni naslednji a.t.lotii, ki _ morajo nastopiti brezpogojno: v solmto, Pleler-šek ŠnSterftlč, llrbančič, Cerar Drago, VVeibl, Kaj fež, Sorše, Knpun, Krev«, Srakar Ivan, Putiinja, Požar, Korče, Malnarič, Stok, Skušok, GabrSek, C&urdu, Goršek, Slapar B., Srakar F., Zorga A., Pogačnik, v nedeljo dopoldne noleg imenovanih še: Grgič, Slanina, Zgur, Pogolšek, Kosec, Tršar, Kajfež, Nabornik, Vuh-tar, Cerar VI. Vsi imenovani Imajo biti v soboto v slačllnloi najpozneje ob 17.30, v nedeljo dopoldne ob 10. Ako žel i _ še kateri sokcijski član u^^HiMim.nuKHHna., nastopiti, linj se prej pri-' javi tehničnemu vodji sekcije gosp. Samckiu. Sekcijsko vodstvo mora postavili oba dneva po pet rediteljev, ki se imajo javita vrhovnemu roditelju gosp. Vončin-i vsakokrat pol nre pred pr Met kom tokniovam j«. •Por.ivinjo se IlaiS M. in D.. Slikošek. Jež, Favet.i; da MedMo temu poalvn. Vso atleti imajo prinesti š seboj kompletno in čisto opremo. Odbor lahkoatletskih sodnikov J Strnit. (Službeno.) Za lahkoatletsko prireditve; ki se v okvirju Oliuipij skega dne vršijo v soboto, dne 6. t. m. ob 18 in v nedeljo, dne 7. t. m. dopoldino ob 10.30, obakrat nn igrišču ASK Primorja, Tyrševa oesta, se določa naslednja Jurij«: Vrhovni sodnik: Wlndlseh, vodja tekmovanja: Sanein Savo, starter za teke: Lnin, starter za skoke: Megnšar, starter za mete: Vidic, sodniki na cilju: Clmipenman, Hvale, Pevalek, č-nsomeriJci: Keriiiavner, Gorjanc, Polajnar, gom. (Vrne. Gjiidovee, Sliimič, Sinički Savo, sodniki za skoke: Cndernuvn, Cerar, sodniki /,a mete: Griinfeld, Kalan. reditelj starin: Trtni.k, za pisntknr za teke in glavni zapisnikar: Cok, zapisnikarja za skoke: šoukal, ing. Klepcc, vrhovni reditelj: Von čin a, oglašivača: Camcrnlk, Sondng, blagajna: Križ Raič Dragan. Vsi savezni sodniki so dolžni brez-pogojno sodelovali na imenovani prireditvi v okvirju olimpijskega dneva. Klubi: Ilirija in Primorje imajo postaviti po .pet. rediteljev, Planina 3, ostali klubi: .ladra.il, Korot-au, Slovan in Hermes pa po enega reditelja, ki se morajo javiti vrhovnemu roditelju nn igrišču vsakokrat, pol nre pred prlčetkom tekmovanju. Naprošalo se savezni sodniki gg Gorjanc, Polajnar, Keber, Gnidovee, rla prinesejo seboj ure čnsomerllke. LZSP služben o. Redna seja upravnega odl>orn danes, v petek, oli 20 v damski sobi kavarne Emona. Toč,no in iKiinoštevilno. Turističnošportvi odbor in otllior za izvedbo tirn-mafeha. Važnn sejn drevi ob pol 10 21 30) v vogalni sobi restavracije Zvezda . Vsi in točno ASK Prlvtorje — centriflni otllior V petek 5. t. m. ob 20 ml borova seja v restavraciji Zvezda . SK Slovan. Drevi ob 8 sc vrši v gostiln' pri Kru-šičn slrogo obvezen sestanek za vse verifloiranc člane, •/.lasti I. garnitura. Dr. Pogačnik, Varšek, MnllČ, Tiihnr, Tlovar in Gogalii sigurno! Na la sestanek pn so vabljeni tudi vsi prijatelji in /.vesli «u~ blikc CukcKvca. Kako ie mogel takoj v začetku igre izključiti našega igralca zaradi nasprotnega fauln; a na prošnjo igralcev SK Cakovca isto zopet preklicati, nam bo mogoče objasnil sam sodnik g. lordan. Nasprotno pa ni izključil niti vsai ostro opozoril igralca, ki je povsem namenoma suval vratarja, zdaj v želodec, zdaj v glavo, dokler ga ni onesposobil za igro. Sodnik g. Jordan je tudi mirno dopustil stranskemu sodniku, da jc uhajal na igrišče in grozil našim igralcem. Ob koncu nuj pripomnimo še to, da bo ŽSK llcrmcs v bodoče resno razmišljaj o tem, da-li poseti še kdaj tovariški klub. ki ima lako disciplinirano publiko, da daje svoji jezi ali navdušenju dušku z izrazi, kakor: »Ubij Kranjca« in drugo; in če ni drugače, da sc po tekmi loti tudi dejansko igralccv. Jesenice V nedeljo ob jx>1 9 zvečer bo v Krekovem ddmu gostoval igralski odsek Akademske zveze s tlalbe-jevo sodobno dramo »Reka«. Pri tej priliki nas bodo seznanili z načrtom gTadnje Jegličevega akademskega doma, kakor so ga napovedali v proglasu slovenski javnosti, ki je pred nekaj dnevi izšel v tem listu. T v« v Trzic Knjiga o Tržiču je dosegla izreden uspeh. Spisal io je tržiški rojak in zadel je prave strune so-rojakov, ki so jo sprejeli za svojo družinsko knjigo. Prvi dan je je bilo oddane v domači župniji čez 700. Založnika je marsikdo svaril, naj bo previden pri številu naklade, a dobro je poznal navezanost (ržiškili faranov na vse, kar je njihovega. Nizka cena in bogata oprema pričala, da knjiga ne išče dobička, ampak je le poklonilo pisatelja Viktorja Kragla sorojakom in župnega urada laranom in prijateljem. Vezani in nevezani izvodi so še v zalogi pri župnem uradu. Razstavo novih cerkvenih predmetov smo imeli oba binkoštna praznika v spodnjih prostorih ka-planije. Vsak je občudoval številne nove predmete, ki so jih z lepimi ročnimi deli poklonile faranke župni cerkvi ob stoletnici njenega posvečenja. Splošno pozornost je vzbujal na razstavi tudi velik te-pih. dva mašna plašča in drugi predmeti, ki so jih kupili dobrotniki. Razstava je pokazala, da priznana tržiška naklonjenost cerkvi ni samo beseda, ampak tudi dejanje. Priprave za nedeljske svečanosti ob stoletnici posvetitve župne cerkve so v najlepšem teku. Dekleta zaključujejo plelenje vencev, lanfje in možje pa razmišljajo, kam nai postavijo številne mlaje, ki so jih poklonili vrli Dolinci in Šentavci. Prostor pred cerkvijo je pač ozek, a vsak mlaj bo stal, to ie sklep. Za popoldansko akademijo, ki nam bo prikazovala Tržič v pesmi pred sto leti in sedaj, so bile oddane vse vstopnice, še predno so bile narejene. Dobro, da bo dopoldanska služba božja, opoldanski konccrt godbe na pihala in popoldansko akademijo oddajal ludi ljubljanski radio. Ta ima pa za vse poslušalce dosti prostora in prepričani smo, da bo marsikateri rojak in prijatelj Tržiča v nedeljo ob radiu med tlami. St Vid pri Stični V Št. Vidu so vse pridno pripravlja na praznik gasilske čete, na proslavo petdesetletnice. Pripravljalni odbor iina veliko dela In skrbi s pripravami za ta praznik. Pripravljalnemu odboru predseduje g. Bavdeš Štefan, veseličnemu pa ga. Zoreč Angelo; seveda je treba, da so jima v pomoč vsi, ker je za luko proslav/) res veliko dela. Fantje, pripravljalni odbor vas naproša, da postavile kar največ lepih in visokih mlajev, dekleta prosimo, rla najiletete vencev, hišni posestniki pa da okrasite vaše domove. Razobesite zastave, d« se bo tako naša šentviška vas odela v praznično oblačilo v pozdrav vsem, ki nas bodo obiskali in se naše proslave, našega jubileja udeležili. — Va blino vse prijatelje gasilstva, da pridete 7. junija v Šl. Vid, da tako skupno proslavimo zlati jubilej šentviške gasilske čete. — Gasilska četa. Ptuj Drzen vlom pri belem dnevu. Na binkoštno nedeljo je bil izvršen v Kicarju drzen vlom pri posestniku Jakobu Bračeku. Vlomilec je bil najbrž na preži in čakal ugodne prilike, ko so domači šli v Ptuj k maši. Najprej sc jo lolil vožnih vrat, ki jih je razbil in na la način prišel v shrambo, odkoder je odnesel meso, slanino, klobase in druge stvari, ki jih je našel. Skoda znaša okrog 500 Din. Orožniki iz Ptuja so takoj začeli preiskavo. V shrambi so našli kos cigarete, ki je bila ovita s časopisnim papirjem, in ta najdha je pripomogla, da so vlomilca tudi hitro izsledili. Kc so prišli na stanovanje 43 letnega Franca 1'ihlerja. viničarja v Kicarju, ki je bil nn sumu, da je iz vršil vlom, so ga zaslišali in je Pihler vlom trdovratno lajil. Ko so pa opazili, da leži v njegovem ; stanovanju časopis, od katerega je manjkal kos j in tega primerjali z najdenim kosom papirja, v I katerem je bila zavita cigareta, so ugotovili, da j se pnjiir |>o|M)liiO!iia ujema s papirjem, ki je bi? odtrgan od časopisa. Pod težo dokaza je Pihler tatvino priznal. Umrla je ga. Melita G e r š a k roj. Presker vdova po sodnem svetniku. Slar« je bila 52 let. Zapušča šliri nepreskrbljene otroke. Naj počiva v miru! liubUanskf? gledallite DRAMA: Začetek ob 20. 1'otok, S. Junija ob 15: Prva legija. DijaSka predstava IM> globoko znižanih cenah od 14 Din navzdol. Sobotn. 0. J milja: Tirtrn. 11«! It. OPERA: Začetek ob 20. Petek, 5. Jnntjn: Zaprto (generalka). Sobola, 0. junija: Velela vdova. Premiera. Izven. To je zakonito zaščiten »Valjar« za valjanje testa, ki ga vporablja sodobna praktična gospodinja z odličnim uspehom. Valjar je zelo okusno izdelan, kovinasti deli so kromirani, les je Ia javor. Imamo tudi razne stolice. Cenik pošiljamo na zahtevo brezplačno. Lesna industrija in tvornica stolov Teharje pri Celju Tinček in Tonček ko i detfekiiva 73. Zmešnjava v vasi. Vest o drvečem avtomobilu, v katerem sedi razkačen lev, se jo kakor blisk raznesla na vse strani. Še prej, preden je avtomobil pri drdral v kakšen kraj, so prebivalci tega kraja že dobro vedeli, da se bliža sovražnik v obliki krvoločnega leva. »Ali ste že slišali? Cirkuški lev je zapustil gozd in zdaj išče pečenko za svoj želodec!« Tako je šlo od ust do ust in ljudje so bili zbegani in prestrašeni, kakor da jih lev že drži za vrat. Dva hrabra fantalina pa sta hotela dokazati, ia teče v njunih žilah junaška kri. Oborožila sta se s puškami in zdirjala avtomobilu nasproti. Mimogrede pa sta se poslavljala od ljudi: »Na svidenje! Kmalu se vrneva. Uloviti morava leva. Pettisoč dinarjev nagrade je razpisanih za tistega, ki ga ulovi živega ali mrtvega!« ZahvaSa Ob težki izgubi našega nenadomestljivega očeta, gospoda Jožefa Erjavca žnpana in fotografa v Višnji gori se toplo zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali zadnje dni njegovega življenja, zlasti mil. g. opatu dr. Kostelcu in gg. zdravnikoma dr. Fedranu in dr. Merčonu. Dalje se zahvaljujemo za ogromno udeležbo na njegovi zadnji poti, tako številni častiti duhovščini, zlasti gg. župnikom Višnje gore, Stične in Police, kakor tudi zastopniku g. bana dr. Logarju, sresk. načelniku dr. Hacinu, ljublj. županu dr. Adlešiču, tajniku JRZ g. Toma-zinu, narod. posl. g. Mravletu, zastopnikom K. D. E., zastopnikom kluba »Polže, Županski zvezi, obč. odbornikom, učiteljem in šolski mladini, gasilcem, uradništvu itd. Prav tako se zahvaljujemo za mnogoštevilne vence in cvetje, pismena in brzojavna sožalja, gg. govornikom za v srce segajoče besede, zlasti šentviškemu županu g. Pevcu, gg. pevcem za ganljive žalostinke, gg. delovodji in slugi za ves trud pri pogrebu, ter vsem, ki so pokojniku izkazali poslednjo čast. Višnja gora, dne 4. junija 1936. Rodbina Erjavec. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; zenitovnnjskt oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega tnačaja se računa enokolonska 5 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiitl znamko. llužbodobe lic Mestne zastopnike katort žive stalno v okraju, potrebujemo za prodajo vina proti proviziji. - Dopise prosimo poslati na Vinsko klet M. Javor-nik, Zagreb - Nikoličeva ulica 10. (b) Vaše terjatve pri hranilnicah in posojilnicah vnovčujem hitro ln pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno in priložite znamke. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. (d) Prvovrstno žensko moč v manufakturni stroki popolnoma izvežbano, iščem Tonudbe z navedbo plače pod »PoStena in zanesljiva« štev. 8188 je poslati upravi »Slovenca«. (b) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 Alojzij Planinšek, agent bančnih poslov, Ljublja na, Beethovnova ul. 14.1 Službo dobi pošteno dekle vnovčuje najbolje terjatve za varuhinjo otroku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8221. (bl Pri župnijski cerkvi v .\rarenbcrgu se odda s 1. julijem 1 936 služba vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. (d) mm organista in cerkvenika ! eni osebi. Reflektantjc se naj predstavijo pri župnem uradu. (b) Upokojenec oženjen, vajen mizarstva, se sprejme. Prosto stanovanje, plačilo po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Treznost« št. 8213. (b) Harmonij še dobro ohranjen, kupi Zupni urad Sv. Vld-Misll- nje. (gl Preden se odločite za nakup planina oglejte si na velesejmu na razstavnem prostoru v paviljonu »F« zadnjo novost modelov tvrdke R. WARB1 NEK 1.32 m visok, 1.45 m širok polna pancer plošča repeticijska mehanika 7 oktav lep pojoč ton 5 letna garancija Din 8.500- Podpisani Joško Tavčar, trgovec, Luša nad Skofjo Loko, obžalujem In pre-klicujem vse obdolžitve, katere som izrekel ob priliki požara Fojkarjeve žage in skladišča lesa o Cemažarju Lenartu, trgovcu od Sv. Lenarta, ter Izjavljam, da, so vse te moje govorice neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Luša, dne 2. junija 1936. Tavčar Joško. irms&vmm ii 'JTvt« Enim Krušno moko za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jos BAHOVBC, Ljubljana -Sv. Jakoba trg 7. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2951 Vsa letna oblačila, llster, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska uj. in Stari trg. Gostilničarji pozor! Lepa priložnost za nakup gostilničarskih in kavarniških potrebščin. Ogleda se pri ABC, gorenjski kolodvor, Medvedova ulica 8 danes in jutri. (1) Kolesa kromirana in ponikljana. nemški fabrikat, po 750 dinarjev. Nova trgovina, Tyrševa 36. — Velesejem paviljon F. (1) Viktor Žvegelj, slikarstvo ln pleskarstvo, Cojzova cesta 1, se nadalje priporoča svojim cenjenim strar' ->-, (t) Plise, entel, ažur, gumbe, gumbntce, monograme — izvrši takoj Matek & Ivtl-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. Žepni roba!, plenice, ročna dela. (t) arija Tri enosobna stanovanja oddam z julijem. Cerkvena ulica 21. (č) Odda se dvosobno stanovanje s 1. julijem. Tyrševa 93. (č) Prostov. javna dražba velikega števila rabljenih osebnih ln tovornih avtomobilov tvrdke »Desa« se bo vršila v soboto, 6. ju nija ob 8 zjutraj v sltla dlšču pri »Arbor«, Ljubljana. Tyrševa cesta 50. Za ogled in preizkušnjo voz pred dražbo se jp obrniti na pisarno »Dese« Gosposvetska cesta 1. (f Prostovoljna gasilska četa Ljubljana S p. Šiška javlja tužno vest, da je umrl njen tovariš in častni član Joie Černe blagajnik čete K poslednjemu počitku ga spremimo v soboto, dne 6. junija 1936 ob treh iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnega člana ohrani četa v trajnem spominu. Sp. Šiška, dne 4. junija 1936. Uprava čete. »Kakšna je prava skrivnost šarma in elegance, s katero so se Parižanke proslavile po vsem svetu?« Tako sem vprašala znano osebnost francoskega društva Bili smo na čajanki nekega mondenega hotela. »Poglejte jih«, je dejal. »Kaj opazite najprej? Ne obleko ali klobuk, marveč polt, ki je tako dobro ohranjena in tako negovana. Vsaka žena ima celo v tej prenapolnjeni dvorani tako gladko in »mat« polt. Glejte jih zjutraj v Boisu ali popoldne na tekmah — vedno je enako.« Zato je mat puder Tokalon danes v modi pri šik Francozinjah. Ta puder daje mehko polt, podobno rožnatim listom, kateri tudi veter, dež ali potenje ne more škodovati. Čarobno mladostno lepoto osigura za ves dan ln tudi za vsak dan Poizkusite tudi Vi puder Tokalon Učinek, ki ga boste videli v svojem zrcalu bo Vas začudil in navdušil. Inserirajte v »Slovencu«! IZOLIRAMO: parne napeljave, kotle, centralne peči, hladilnice, ledenice itd. DOBAVLJAMO: plošče iz plutovine za izolacijo, žleb-njake za izolacijo cevi, infuzorijsko zemljo in ves pribor. »Hl0iea«, prva jug. tvornica čepova d. d. Zagreb, Ivk^nčeva 48. Poštni predal 318 — Telefon 44-34. Dokončala je v Gospodu svoje blago življenje nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Ida Wud!er roj. Božič učiteljica v pokoju Pogreb se bo vršil dne 5. t. m. ob pol petih popoldne lz hiše žalosti v Petrovčah na farno pokopališče k Sv. Kancljanu. Petrovče, dne 3. junija 1936. Žalujoči ostali. L. Ganghofer: 103 9cad Hubsctus Roman Schipper se je nameril za njim, a se je spet obrnil in stopil k Francetu. »Pozdravljen, Hornegger! Ali je gospod grof le uvidel? Vesel sem, da si spet tul« Stegnil je roko proti njemu. »Midva se dostikrat nisva prav razumela. Zdaj govorim od srca. Bilo bi bolj pametno, ako bi kot dobra tovariša bila vedno eden za drugega. Udari!« France ni ganil z nobenim prstom in je zapičil svoj pogled v Schipperjeve oči. »Ohol Kaj pa to?« Schipper se je zasmejal. »Zakaj me pa gledaš, ko hudič pogubljeno dušo?« »Hornegger!« se je začulo iz izbe. In France je odšel k svojemu gospodu, da bi prevzel službo, iz katere je bil odpuščen Schipper Ko je bil grof Egge stopil v svojo izbo, je bilo prvo, da je odprl svoj tajni predal. Hotel se je prepričati, če je v njem vse v redu. Nepoškodovani m mirno so ležali krasni gamzji roglji poleg žametnega toka z dragulji, manjkal je edino — rubtn. Zdaj je sedel grof Egge na postelji, in dočim mu je France odvezoval jermene pri čevljih, jc držal sam v naročju psa in mu trgal iz kožuha smolnate svaljke, ki so še ostali na njem od obvez. Čez čas je prišel Schipper in javil, da je pripravljen za odhod. Njegov gospod ga je odpustil brez besede. Ko so se razgubili pred kočo koraki pregnanega pu-Jkonosca, je grof Egge vstal in dejal Francetu, ki je vprav prižigal izpodstropno svetilko: »Tako, zdaj je zrak čist! Pojdiva, dečko, zdaj si pripraviva svoje cvrtje!« Ker je bilo na ognjišču že vse pripravljeno, jima je šlo delo brž od rok. Dočim je cvrčala mast v ponvi, sta govorila o jutrišnjem lovu. Se pravi, grof Egge je govoril, France, ki je zamišljen hodil sem in tja, prinesel drva in postavil vodo k ognju, je črhnil komaj kako besedico in se je zlagal z vsemi predlogi svojega gospoda. Sredi besede je grof Egge utihnil, pokazal z železno žlico v kot na ognjišču in dejal z omahujočim glasom: »Vidiš, France, na tem prostorčku tam jc sedel on> zadnji večer!« Tiha večerja. Ko je grof Egge v izbi uglaševal citre in France v kuhinji pomival posodo, se je vrnil Patscheider s svojega obhoda po revirju. Za veselje, da vidi spet Eranceta, je imel lovec le nekai kratkih besed. Kako so bile mišljene, so pričale njegove oči; prvikrat po dolgih dneh se je lovec spet 6mejal. Po raportu je odvzel Francetu nekaj dela in pri tem sta šepetaje govorila o »nesreči doli« in o »ubogem gospodu«. Med tem pogovorom se je zbudila v Patscheiderju misel, ki ga je vznemirjala tem bolj- čim dalje je molčal. Naposled ga ni več strpelo: »Povej mi, France! Zdaj imaš spet svojo službo. Ali bi bil hud, če bi jaz poprosil za mesto, ki so ga ponudili tebi?« France se je presenečen ozrl. Poznal je lovca dovolj in vedel, da se skriva za to stvarjo vse prej ko sebičnost. »Miha! Za božjo voljo, kaj pa je?« Patscheider je odmahnil z roko. »Ne sprašuj! Pri nekih stvareh ni dobro govoriti.« S tem je že preveč povedal. Govorice v vasi, Patscheiderjevo spremenjeno vedenje in njegove zadnje besede — v Francetu so se budile sumnje, da mu je zastajalo srce, »Miha! Jezus Marija!« »Ali bi bil hud?« France je odkimal. Ne da bi še kaj črhnil, je Patscheider vstal, potrkal na gospodova vrata in stopil v izbo. Grof Egge je še vedno uglaševal citre Niso mu še pele dovolj ubrano. Privijajoč struno, se je ozrl. »Prosim, gospod grof,« je dejal Patscheider v zadregi, »rad bi pogledal malo po svojih ljudeh. Ako mi ne odrečete? Jutri na večer še pred zala-zom bi se vrnil?« »Le pojdi!« Grof Egge je brenknil in nagnil uho nad struno. »In reci Horneggerju, da gre lahko spat.« France je sprejel poročilo kot ukaz, in ko je bil zapahnil za Patscheiderjem vežna vrata, je splezal po lestvi v podstrešje. Buden je ležal v temi pod lemezi in si belil glavo s svojimi zmešanimi mislimi, dočim so iz gosposke sobe prihajali nežni glasovi citer. Grof Egge je igral ta večer samo resne melodije. Na Košatovo »Zapuščen, zapuščen« je navezal »Samotno sam« v mojstrskih flažoletskih tonih. Otožna melodija v A-molu je prešla v tirolsko narodno »Ko k svojemu otroku grem—«. Pri tej pesmi je moral grof Egge nagniti glavo vznak, da bi solze, ki so mu tekle po licih, ne padale na strune. Citre so zelo občutljivo glasbilo in ne prenesejo vlage. Pri sklepnem akordu je grof Egge tako globoko vzdihnil, da je Jelenko, ki je ležal pri peči, dvignil glavo in začuden pogledal svojeifa gospoda. Citre so spet zapele. Budnemu lovcu na senu so segli njeni nežni glasovi v srce. Sedel je, stisnil glavo v dlani in začel tuhtati. Nenehoma sta mu vstajali pred duhom v isti čas dve podobi, in ena je pobijala drugo. Sleherna misel, ki se mu je zbudila, ga je pripeljala po stranpotih Jo velike vrzeli, kjer je brez pomoči obstal in skušal najti drugo rešitev. In v lastno žalost se je mešalo še usmiljenje z »ubogim gospodom tu spodaj«, in skrb, ki ga je grudila za tovariša. Patscheider je imel v trdi noči slabo pot domov. Čez planine še ni bilo take sile, zvezde so dajale še nekaj luči, toda v črnem smrekovem gozdu je izkupil precej bušk in krvavih prask. Polnoč je bila, ko je prispel Patscheider v vas. Ob hišah, mimo katerih ga je vodila pot, so lajali psi in zamolklo je šumela Acha v nočni tišini. V dolgih plasteh se je dvigala megla iz jezera, ovijala cerkveni zvonik in se spuščala na pokopališče in travnike. Vse hiše so bile temne, le pri Brucknerju so še svetili. Ko je šel lovec mimo hiše, se je prikazala pri oknu senca. Bil je gospodar sam, ki je hodil bos po izbi gor in dol. Švarcvalderica je tiktakala in tleče je gorela tenka sveča na mizi, za katero je v kotu pod Bogcem sedela Mali in naslanjala glavo na steno. Na usnjeni zofi, ki so jo po Forbeckovem odhodu prinesli iz zgornjice v hišo, je spala Anči-ca. Za Mali je bila na tleh pripravljena blazina z rdeče rožastim vzglavjem in volneno odejo. Bruckner je obstal pred sestro. »Naj tuhtan kakor hočem, nič boljšega mi ne pride na pamet Če ostaneš pri hiši, bo nesreča. Sama boš to sprevidela po tem, kar se je pripetilo danes na planini! Ali ne?« Mali je prikimala. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Viktor Cenčifi.